Telefon št. 74.
Posamna številka 10 h.
Po poŠti prejemu: ta
celo leto naprej26 K —h pol leta » 13 » — >
četrt i neeeo
6 »50» 2 >20»
V upravnlitvu prejeman:
za
celo leto naprej 20 K — h pol leta > 10 » — »
četrt mesec
6.-. 1 »70i
Za pošiljanje na dom 20 b na mesec.
SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Naročnino In Inserato sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma Ee vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niških ulicah it. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan,izvzemal nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 190.
V Ljubljani, v sredo, 19. avgusta 1903.
Letnik XXXI.
Obligatorna revizija zadrug in slovensko zadružništvo.
Novi revizijski zakon nam daje kaj ugodno priliko in tudi podlago, da pametno uredimo svoje zadružne razmere.
Na to smo opozarjali v dvojih dosedanjih člankih, koje smo pisali, trezno in premišljeno.	r '"
Imeli smo pred očmi le koristi slovenskega naroda, slovenskega zadružništva, ter smo vpoštevajoč slovenske razmere in potrebe — brez ozira na kako slovensko politično stranko — napravili nekak načrt, ki je izvedljiv.
Naš načrt je bil, da naj ima vse slovensko zadružništvo svoje središče in sicer, ker naravno, v Ljubljani, pojedine slovenske pokrajine pa naj imajo svoje zveze, ki so podrejene središču.
Tako vrejeno zadružništvo bi bilo velikanska moč — gospodarska in narodna.
Na naše članke odgovarjal je »Slovenski Narod«, hudo se je razkoračil iii jezno mahal z najrazličnejšimi izrazi svojega patento-vanega liberalizma krog sebe, pri tem pa se popolnoma izrekel za naš načrt, tako, da smo na tem polju jedini, kar gotovo ni v kvar slovenskemu narodu.
Načrti se pa ne delajo za to, da bi ostali načrti, treba jih je izvesti; v to svrho smo predlagali, naj skliče »Gospodarska zveza« v Ljubljani enketo vseh slovenskih zadružnih krogov, da se pomenijo o izpeljavi. Mejtem pa se je pojavil nov načrt, in sicer je zagledal luč sveta v »Slovenski zadrugi«, toraj v listu, ki je po imenu, a ne po vsebini zadružen list.
Ta načrt ne zahteva nič drugega, nego da imajo vse denarne zadruge svoje središče v »Zvezi slovenskih posojilnic« v Celju, v Ljubljani pa naj bo središče vseh nedenarnih zadtug.
Tak načrt je mogel skovati mož, ki ima le posebne namene in premotriva slovensko zadružništvo skozi zatemnele očali preteklega stoletja. Ne moremo si namreč misliti, da bi tako nezmisel zagrešil človek našega veka.
V	podkrepljenje svoje modrosti člankar resnim obrazom trdi, da smo mi že pripo-znali prvenstvo glede obligatne revizije posojilnic celjski »Zvezi slovenskih posojilnic«. Namen te trditve je prozoren.
V	svojem objektivnem članku smo omenili, da je celjska »Zveza« najstarejša na Slovenskem. Te naše besede pa je pisec zasukal in uporabil za celjsko zvezo.
Po čudnem naključju podala nam pa je ista številka »slovenske zadruge« značilno sliko o celjski »Zvezi slovenskih posojilnic«. Poroča namreč, da se je celjska zveza, ki je biLa doslej društvo, premenila v zadrugo — in se čudi temujunaštvu celjske z v e z e. Po trditvi »Slov. zadruge« so se gg. dr. Vošnjak, dr. Dečko in Fran Jošt toliko ohrabrili, da so sestavili nova pravila.
Če pomislimo, da je g. M. Vošnjak v Gorici predsednik celjske zveze, gospod dr. Dečko pa podpredsednik, je pač to res redka hrabrost, da se upajo sestaviti pravila.
Koga pa bi se morala celjska zveza bati? Ali morda celjska zveza ni samostalna in je od nekoga odvisna?
Da, ona je le apendiks celjske posojilnice; celjsko zvezo je rodila skrb za posojilnico, a ne skrb za slovensko zadružništvo — in v tem smislu je tudi delovala.
Mi pa moramo imeti c srednjo zvezo, ki je res zadružna zveza in bo umela in izvrševala nalcgo, kojo jej stavi naše zadružništvo. In ta zveia mora biti le v Ljubljani. „fc>lovenski Narod" je predzadnjo soboto objavil široko tiskan recept za tako zvezo, kojega mu je narekoval strah, da bi postala to središče »Gospodarska zveza«.
Ker pa želimo, da dobi slovensko zadružništvo res pravo središče — brez vsake
politične primesi — naj »Narod« ne pozabi prehitro na besede, katere je izustil predzadnjo soboto, pa bomo dosegli namen, če tudi ne po eni in isti poti, ki bo največjega pomena za slovenski narod.
Sicer pa nam o smeri takega zadružnega središča ni treba mnogo razpravljati, ker smer je natanko določena v novem revizijskem zakonu, in to mora biti torej tudi naša smer.
Priporočamo toplo »Narodovemu« član-karju, da si prečita dotična določila revizijskega zakona, »Gospodarsko zvezo" pa opozarjamo, da ne pozabi na opetovano predlagano enketo.
Kriza na Ogrskem.
Vojaški krogi so izdelali načrt, katere koncesije naj bi se dovolile ogrski opoziciji, da se vsaj za zdaj umiri, ne da bi pri tem preveč trpela skupna armada. Ta načrt so potem sporočili zaupnim potom nekaterim opozieijonalnim poslancem, — sicer pod »najstrožjo diskrecijo « Seveda so listi koj nato vedeli vse podrobnosti tega načrta.
Prva in glavna koncesija je, da se ustanovi y vsakem vojnem koru vojaško sodišče, kateremu naj bi predsedal general ogrske narodnostii in pred katerim naj bi se razpravljalo vse v ogrskem jeziku. Na vojaških učnih zavodih na Ogrskem naj bi bil učni jezik mažarski in nemški. Vojaške -'robčarne preidejo iz delokroga vojnega ministerstva v delokrog ogrskega ministra deželne brambe, vsled česar naj bode opravilni jezik ogrski. Ogrski častniki, ki službujejo v Avstriji, naj bi se čim preje premestili na Ogrsko. Sedaj je nameščenih 700 ogrskih častnikov pri avstr. regimentih. Od teh jih je prosilo že 120 za avstr. državljanstvo, da jih ne bi moarli premestiti nazaj na Ogrsko, ae drugih 150 častnikov je prosilo vsled obiteljskih razmer, naj jih puste v Avstriji. Zato bodo premestili samo toliko častnikov na Ogrsko, kolikor jih morejo, za prihodnje se pa določi, da ne sme biti noben ogrski častnik premeščen v Avstrijo. P r i šestnajstih huzarskih regimentih naj se uvede vsaj de> 1 o m a ogrski zapovedni jezik. Tej točki so se vojaški krogi močno upirali. Glede zastav naj bi se uredilo tako, da upe-
ljejo nove zastave z belim goljesoj na en« strani naj bi bila slika Device MSrije, za-ščitnice Ogrske, na drugi strani pa habsburški obiteljski grb z ogrsko krono, ali pa kraljevi monogram z ogrsko krono. Habsb. obiteljski grb namreč ni identičen z dvojnim orlom. Tudi z vojaških čepic in pašnih jermenov na| bi se odstranil dvojni orel ter se nadomestil s habsb. grbom ali kraljevim monogramom. — V narodnem oziru je torej dosegla opozicija velikih vspehov, in to oelo pri armad', katera se je pri nas doslej smatrala malone sacrosanota, nedotakljiva. S temi prvimi vspehi se opozicija morebiti zadovolji za sedaj , gotovo pa pride pozneje zopet z novimi zahtevami; in takrat bode kapitulacija pred opozicijo morda veliko hujša, kakor je prva. —
Lista voditeljev strank, katere pozove kralj v petek na razgovor, je že objavljena. Za zdaj so določeni ti-le: grof Csaky, grof Apponyi, grof Szapary, Wekerle. Banffy, Szell, grof Tisza, lib. poslanec Hieronymi, grof Andrassy, grof Karo!yi, Emerik HodosBy in grof Zichy.
Kdaj in kako bo rešena kriza, o tem tudi najbolji pol. proroki ne vedo povedati.
Cesarjevo potovanje.
Nekateri listi vedo poročati, da ogrska kriza vsaj štiri tedne še ne bo rešena, in sicer zato, ker ima vladar druge važne opravke. Teden dnij sicer res ostane v Pešti, potem pa pojde sprejemat n?ji Dunaj angleškega kralja; pozneje se odpelje na južno Ogrsko k vojaškim vajam, 8. septembra se vrne na Dunaj, da prisostvuje zadušnicam za pokojno cesarico. Z Dunaja pojde zopet k vojaškim manevrom v Galicijo, 18. sept. pa sprejme cesarja Viljema na Dunaju. Če dotlej na Ogrskem ne bo še v redu,bode začel vladar nato reševati krizo.
O dohodu kralja Edvarda na Dunaj
se porečs, da bo velike važnosti. Avstrijski cesar, ruski car in angleški kralj se takrat dogovore o skupnem postopanju glede razmer na Balkanu, sestanek ima baje namen potolažiti Anglijo, ki nič kaj noče zaupati Rusiji in Avstriji. i~esar Franc Jožef je obljubil, da kralju Edvardu vrne obisk prihodnje leto, ako bodo dopuščale razmere.
LISTEK.
Cerkveni govor
za proslavo 25letnice okupacije Bosne in Hercegovine.
(V uršulitski cerkvi v Ljubljani na praznik Marijinega
Vnebovzetja 1903 govoril dr. I. Svetina.)
(Konec.)
Uprav s tem sovražnikom krščanskega imena se je bilo pre 25 leti boriti tudi nam, dragi sobojevniki!
Krščanska raja v Bosni in Hercegovini je morala že dolgo časa prenašati turško na-silstvo. Krščanski Bošnjak in Hercegovinec ni bil lastnik svoje rodne zemlje. Najboljše pridelke mu je ugrabljal Turčin. Zato je v Bosni in Hercegovini vedno bolj ginilo veselje do dela, in ko smo prodirali v te pokrajine, smo videli, koliko sicer rodovitne zemlje je bilo slabo obdelane in opustošene; revščina je gospodovala v nekdaj bogati deželi. Ni nas vodila tam doli pot skozi lepe vasi s snažnimi kmetiškimi hišami, ampak videli Brno Ie ubožna selišča s siromašnimi, zakajenimi kočami, v katerih so plakali opla-šeni, sestradani in komaj na pol oblečeni otroei. Z gričev nas niso pozdravljale kakor doma bele cerkvice; nikjer nismo čuli zvonov, ki bi bili vabili k službi božji ali zvonili »Zdrava Marija 1" Tudi po mestih — le žalostni prizori: nesnaga po ulioah, nesnaga
po hišah, omika na zelo nizki stopinji. Varnost življenja in imetja ni bila osigurana krščanski raji v deželi pod turškim gospod-stvom, in kar je bilo hujše od vsega tega: nedolžnost krščanskih deklic in neoskrunje-nost mladih žen je bila v vedni nevarnosti zaradi turškega nasilstva. V taki bedi je bežalo mnogo najrevnejših krščanskih družin črez mejo iskaje na avstrijskih tleh zavetja in pomoči.
Tako je bilo, preden je pred 25 leti Avstro-Ogrska zasedla Bosno in Hercegovino, da stori konec nasilstvu, napravi red ter omogoči v teh lepih, od narave bogato ob-darovanih deželah miren razvoj ter gmoten in duševen napredek.
Nadaljeval je v nemškem jeziku : Avstro Ogrska je dobila v berolinski pogodbi z dne 13. julija 1878 od evropskih velesil častno nalogo, da zasede Bosno in Hercegovino ter prevzame upravo teh dežel.
Že 29. julija 1878 je prestopil 13. vojni kor pod nadpoveljništvom fcm. Josipa barona Filipoviča p I e m. P h i -lippsberga v štirih kolonah mejo: glavna kolona pri Brodu, stranske kolone pri Samcu, Stari Gradiški in Kostanjici.
Dne 31. julija in 1. avgusta je prestopila tudi 18. pehotna divizija mejo Hercegovine pod nadpoveljništvom fml. barona Jovanoviča in je 4. avgusta bila že v
Mostaru. Sarajevo je glavna kolona, ki je pod Filipovičem korakala po dolini Bosne, 19. avgusta po večurnem streljanju naskočila in v hudem cestnem boju vzela.
Ni bila to želja po osvojitvi, ki je Nj. Veličanstvo našega najmilostljivejšega cesarja Franca Jožefa I. napotila, da je s svojimi četami dal zasesti Bosno in Hercegovino, marveč naloga, ki jo je Avstro Ogrska prevzela, je bila miroljubna: Končati enkrat vladajoči nered, življenje in premoženje vseh prebivalcev sosednih dežela naj vživa varstvo zakona, vpelje naj se urejena uprava, povzdigne naj se materijelno in dušno blagostanje teh provincij.
Vendar je pa Avstro-Ogrska pri rešitvi te človekoljubne in kulturne naloge zadela ob hud odpor. V septembru so morali napraviti drugo mobilizacijo, da se je odpor stri in da so se provincije popolno umirile. To se je proti koncu septembra po osvojitvi L i v n a in trdnjave Klobuk v Hercegovini tudi zgodilo.
Tako so čete Nj. Veličanstva našega najmilostljivejšega cesarja svojo nalogo častno rešile, in spomin, da smo tudi mi sodelovali zraven, dviga danes, ko praznujemo 25-Ietnico tega dogodka, krepko naše patrijo-tično čustvo in krepi naše spoštovanje, ljubezen in udanoBt do osebe našega vzvišenega monarhe..
olovenski je končal: Dragi sobojevniki! Velike so bile žrtve, ki jih je zahtevala okupacija Bosne in Hercegovine. V raznih bojih je padlo 179 častnikov in okrog 5000 mož, nad 2000 pa jih je še pozneje umrlo za ranami in drugimi boleznimi, ki so jih dobili na bojnem polju. Vseh teh se hočemo spominjati pri sveti maši, ki se bo sedaj darovala za vse naše umrle sobojevnike. Spominjati pa se hočemo pri sveti daritvi v prvi vrsti našega presvetlega cesarja Franca Jožefa 1., v drugi vrsti pa tudi prebivalcev zasedenih dežel. Naj božja dobrota in previd-nest čuva tamošnje katoliške kristijane in privede polagoma tudi vse druge prebivalce teh dežel do spoznanja edino prave in zve-ličalne krščansko-katoliške vere, katero spoznavamo, katero hočemo visoko ceniti in po kateri hočemo stanovitno živeti vsi mi.
Nebeška kraljioa pa naj nam sveti na poti življenja s svojim vzgledom kakor jutranja zarja, lepa kakor luna, izvoljena kakor solnce; naj nas varuje v telesnih in dušnih nevarnostih s svojo mogočno priproš-njo, strašna vsem našim sovražnikom kakor urejena vojska, da bomo po končanem teku življenja vsi skupno obhajali neminljivo slavje, lepše od današnjega, v njeni družbi v nebesih. Amen.
Glasovi o položaju.
Kakor smo poročali, so se širile vesti, da se pripravlja akcija, kako bi se združile vse stranke avstr. parlamenta, da zavrnejo nagcdbr. »Ddutsohnationale Korespondenz« pa pravi, da so te vesti neosnovane. In da bi se to zgodilo že nasproti novemu ministerstvu, ni resnično, ker avstr. parlament z ozirom na položaj ne bo poprej sklican, preden se ne zjasni na Ogrskem. t.w»*^Po8lanec K a i s e r je na svojih voliv-skih shodih v nedeljo povdarjal: Ako Ogri vzdržujejo svoje neopravičene gospodarske politične in vojaške zahteve, mora avstrijska polovica delovati za ločitev od Ogrske.
Prazne kombinacije.
Predvčerajšnjim je zašumelo po listih, da ae pripravlja v najvišjih krogih neko iz-nenudenje. Cesar je vsprejel v daljši avdi-jenci prestolonaslednika, kateri je pozneje hitel na vojno ministerstvo. Okoli vladarja so hodili ministerski predsednik Koerber, vojni minister Pitreich in načelnik gen. štaba Beck. Vse se je že pripravljalo na senzaci-jonelno novost; ugibali so celo, da vladar odstopa — Sedaj se je vsa ta stvar razjasnila v brezpomembno malenkost. Prestolonaslednik je baje cesarju sporočil, da ne more na vojaške manevre v Galicijo, ker pojde ob istem času k vojaškim vaiam v Nemčijo, kamor ga je povabil cesar Viljem. Isto je pozneje naznanil nadvojvoda pri vojnem ministerstvu.
Še nekaj o avstrijskem vetu.
Avstrijska diplomacija se ni že dolgo pokazala tako izredno malenkostno, kakor je to storila pri zadnjem konklavu. Tista Avstrija, ki je brez vsake moči napram malemu številu ogrskih opozicijonalcev in katere ugled pada vedno nižje in nižje, hotela je pokazati svojo silo nasproti kardi nalskemu zboru, da ga terorizira. Dosegla je sicer navidezen uspeh, ko je preprečila izvolitev kard. Rampolla, v resnici se je pa osramotila ona in njen slabotni mandant kardinal Puzyna. — Po baje avtentičnem poročilu se je stvar izvršila tako-le: Ko je imel kard. Rampolla že 35 glasov, izjavil je kard. Puzyna, knez in nadškof krakovski, da ima pismo od avstr. vlade, katero mora priobčiti v slučaju, ako bi bila izvolitev Rampolle verjetna. Ko je prebral kardinal Oreglia ono pismo, izjavil je Puzyni svoje nezadovoljstvo, da se je dal porabiti za take namene. Takoj nato sta izjavila avatr. kard. Gruacha in Vaszary. da so tudi njima ponujali to žalostno službo, a da sta jo odločno odbila. Nato je vstal kard. Rampolla in rekel, da ni nikoli hrepenel po tiari, in v slučaju, da bi bil izvoljen, izvolitve ne vsprejme. Potem je pa odločno protestiral proti umešavanju svetovne oblasti v slobodo cerkve in povdaril, da si šteje v čast, da je Avstrija proti njemu uložila veto. — Nato je pregovoril Rampolla vse, ki so glasovali za njega, da oddajo glasove kardinalu Sarto.
—	se med konklavom so se kardinali ogi bali Puiyne in niso ž njim več občevali. Zato je on takoj po zvrSenem konklavu pobral svoje stvari, hitel k avstr. • ogrskemu poslaniku, potem pa naglo domu v Krakov.
—	Jako bedasto zagovarja postopanje Avstrije v tem slučaju »Information«; pravi, da je Avstrija vršila le svoj »unanfocht bares Recht", in da ji tudi pap^ž ne more vzeti te pravice. Ti ljudje menda nimajo pojma, kaj je prav za prav privilegij, da to ni dvostranska pogodba. — Gotovo je tudi to, da si je Avstrija nakopala to sramoto le na ljubo svoji mili zaveznici Italiji. — Bodemo videli, kaj bode o tem povedal Goluchowski v delegacij a h!
Delavski nemiri na Ituskem.
Nemiri bo se razširili že po vsem južnem delu velikega ruBkega cesarstva. Ti nemiri imajo deloma politične, deloma socialne motive. Tako n. pr. v Kavkazu, ki je pravi Babilon vseh jezikov, protestirajo proti rusifikaoiji ondotnih krajev, med tem ko socialisti protestirajo proti zastarelemu absolutistiškemu sistemu. V krajih Baku, Batum, Tiflis, Odesa in drugih manjših mestih so stopili v štrajk delavci raznih obrti, posebno tovarniški delavci, tudi mornarji, železničarji itd., in ti provzročajo potem poulične nemire. Po nekaterih provincijah je daleč na okoli proglašeno obsedno stanje, vojaštvo je vedno pripravljeno, prišlo je že do krvavih spopadov med vojaki in štrajkujočimi, ječe ao že prenapolnjene.
Splošno hočejo štrajkujoči doseči zboljšanje gmotnega stanja. Bistven faktor pr: razširjanju štrajka je socialiatiška stranka, ki ima posebno trdno zaslombo v Armeniji in posebno v industrialnih mestih Baku, Tiflis, Batum. Tudi v Odesi netijo ogenj socialno-revoluoionarni elementi, ki mesto kar pre-
Elavljajo z revolucionarnimi tiskovinami. De-
ivce posebno draži to, da je vlada tovarniške nadzornike postavila kot nekake policijske organe, ki pazijo na vsako besedo, ki pride iz delavskih ust.
Vlada skuša štrajk zadušiti s tem, da vojaštve komandira na delo. Res čudne so razmere v Rusiji! Ali je treba, da se tako zatirajo nižje ljudske mase? In kdo je tega kriv? Car ne, pač pa tisti stari, zagrizeni birokrati okoli njega, ki ne puste ljudstvu niti trohice svobode in ki menijo, da so oni — Rusija, da bo oni narod; priprosto ljud stvo je pa le — misera contribuena plebs. To gibanje se ne bo dalo ustaviti in če vlada poprej odjenja, bolje bo za Rusijo.
Bolgarski knez Ferdinand
je do kraja izigral svojo ulogo. Iz Petrograda pišejo, da ga smatrajo tam splošno ie z» mrtvega moža, ki je popolnoma dogo-spodaril. Morebiti se niti ne vrne več v Zofijo. S tem, da je zapustil knez svojo zemljo in svoj narod v najbolj kritičnem času, izgubil je zadnje ostanke simpatij, ki jih je kedaj užival. Ako se ipak vrne na Bolgarsko, potem so njegovi dnevi brez dvoma šteti. — Zanimivo je, da si vlada ne upa zapleniti več n ti najhujših napadov na odsotnega kneza. Cankova organ »Praporec« naravnost zasmehuje kneza Ferdinanda. Piše namreč : .Odkar naš knez tako izvanredno skrbi za Bvoje drsgooeno zdravje, da prebiva daleč od svoje stolice in svoje zemlje, odigravajo se dogodki, ki so največje važnosti za bolgarsko bodočnost Le obžalovati moramo, da je n8Š knez zapustil mirno in ve-selo življenje mažarskega poročnika in da je prišel k nam. — Bolgarska armada je nepripravljena in neoborožena in s svojimi pripravami menda ne bode prej gotova, dokler ne bo vse prepozno. Vse se zdi, da dogodki v Makedoniji kar ne marajo čakati, da si naš bolni knez popravi svoje dragoceno zdravje, kateremu išče zdravila v inozemstvu«. Taki in še bolj odkriti glasovi bolgarskega časopisja samo svedočijo, koliko ima knez zaslombe v svojem narodu.
300 srbskih častnikov lioče izstopiti iz armade.
Vsi možje, ki so sedaj zasedli minister-ske stolce v Srbiji, so bili tudi nasprotniki Obrenoviciv in bo bili tudi udeleženi pri umoru kralja Aleksandra in kraljice Drage. Sedanji vojni minister je bil celo voditelj zarotnikov. Častniki, ki pri umoru niso bili udeleženi, so poslali kralju spomenico, v kateri zahtevajo, da naj odstavi zarotnike od njih sedanjih mest, sicer sami izstopijo iz armade 300častnikov se je izjavilo za podpis. Zarotniki pa očitajo kralju, da je nehvaležen. Kralj je vsled teh dogodkov silno nevoljen.
Srbska vlada pa pošilja uradna poročila, da o nezadovoljnosti mej častniki ni govora in da je imenovanje Salaroviča vojnim ministrom napravilo najugodneji utis mej častniki. Kakor znano, so vedno srbska uradna poročila jako — nezanesljiva.
Deželnozborske volitve na Pruskem
)odo prihodnjo jesen. Razven narodnih li-leralcev so že vbb stranke na agitacijskem delu. posebno živahno delujeta katoliški centrum in socialna demokracija. Tekom pri-lodnjih treh tednov se vrše strankarski shodi obeh strank. Centrum ustanovi v Franko->rodu n. M. posebno agitacijsko šolo.
\z brzojavk.
„F i g a r o" poroča, da je papež v pogovoru z vojvodo Rochemaure izjavil, da jekonkordat srečno delo, čeravno ni brez napak,- najboljše je za cerkev in Francijo. — Hude poulične demonstracije so bile predvčerajšnjim zvečer v Brnu. Policija je demonstrante razgnala b sabljami. — Tridentinski i r r e -dentovci so priredili agitacijski izlet v dolino Fassa, ki se je pa čisto ponesrečil, Nemci so jih sprejeli s klici »Hoch Oester-reich«, »Hoch Tirol«, ter izžvižgali njihovo godbo. Orožniki so jih morah braniti. — Francoski generalni svet je zopet izvolil Combasa za predsednika. Mnogi generalni svetniki so sklenili protest proti izgnanju redov iz Francije. — Glavna skupščina nemške zveze na Češkem se je vršila 15. in 16. t. m. v Hohenelbe ob silno pičli udeležbi. Prišlo je 150 zaupnikov in pa nekaj poslancev, med katerimi je bil tudi Wolf. Pri volitvi v zvezni svet bo bili Schonererjanci poraženi. — Moravski Čehi pripravljajo veliko državnopravno akcijo. Vrše se že vse priprave za češki tabor vKromeriiu, na katerem se bode razgovarjalo o državno-pravnih zahtevah čeških. -—Iz Rima se poroča, da je bv. oče ponudil kardinalu S a-t o 11 i j u državno tajništvo. Satolli se je v konklavu najživahnejše zavzemal za izvolitev barta. Upati je, da Sattoli sprejme državno tajništvo. — Ruski car in čari c a sta pri vojaških vajah pri Psovu. Meseca septembra se udeležita lova pri Spala, kamor sta povabila tudi nemškega prestolonaslednika. — Panama kanal. Kolumbijski senat je pogodbo glede Panama ka* nala odklonil. — Princ Jurij grški je prišel na obisk v Kodanj.
Velet*, članom in članicam ..Slomškove zveze"! — Vsem cenjenim somišljenikom in somišljenicam!
Veže me prijetna dolžnost, vabiti Vas na občni zbor »Slomškove zveze« in na sestanek krščansko-mislečega slovenskega učiteljstva, ki se bode vršil dne 2 5. avgust a t. I. v Ljubljani.
Slovenska javnost, prepojena z veri in narodu slovenskemu pogubnimi nazori, je nam sovražna in merodajni krogi, kateri bi morali podpirati naše stremljenje za krščansko vzgojo in izomiko slovenskega naroda, nam niso prijazni.
To je resnica, katera pa nas ne sme oplašiti ter ne ostrašiti, pokazati, kaj smo in kaj hočemo.
Ni baš prijetno postavljati se v opozicijo javnemu mnenju, toda pokažimo, da imamo dovolj srčnosti izpostavlja t i s e v b o j u z a k r š č a n s k a načela, da znamo tudi potrpeti in prenesti psovke in zaničevanja.
To zavest imamo, da delamo to, kar nam veleva srce, ki hoče srečo naroda, da delamo po dobri vesti in iz prepričanja. Pa dasi smo še v nasprotju a slovensko javnostjo in merodaj-nimi krogi, vendar nismo tako osamljeni, kakor se zdi morda marsikomu. — Ne I
Z nami in na naši stranije ogromna večina sloven. ljudstva, ki je tudi še v boju za svojo pravdo, ki se napenja zlomiti okove, v katere ga je uklenil liberalizem.
slovensko ljudstvo bo prišlo iz te borbe zmagoslavno. Štrli se bodo okovi, pre-vrženi tisti, ki nas tlačijo kakor mora. In ta krat pride tudi naš dan, dan krščansko mislečega učiteljstva.
Zato, somišljeniki, ne bodite malodušni, pogum naj navda Vaša srca, pa pridite v obilnem številu. Res je treba žrtev, p a brez žrtev se ne d o b e ž e ničesar.
Z nami vred bodo ob istem času zborovali tudi katoliški dijaki, s katerimi nas družijo ista načela, isti smoter: širiti kršč. omiko med narodom. V prijateljskem občevanju se hočemo navduševati za skupno vzvišeno nalogo.
Kličem: Na veselo svidenje v Ljubljani!
V Dobrepoljah, 14 avg. 1908. Za »Slomškovo zvezo«: Fr. Jaklič, t. č. predsednik. Vzpored občnemu zboru »Slomškove zveze«:
24.	avgusta: Pozdravni večer kat. di-jaštva in učiteljstva. (Gostilna pri »Zvezdi« na cesarja Jožefa trgu.)
25.	avgusta: Ob 8. uri zjutraj: sveta maša v cerkvi presvetega Srca Jezusovega. Ob 9. uri: občni zbor »Slomškove zveze« (Alojiijevišče, 1. nadstropje) 1 Pozdrav predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo. 3. Znanstvena predavanja: »Šola v boju zoper alkoholizem«, poroča gosp. J. Štrukelj, učitelj na Robu; »Beseda in misel«, predava prof. gosp. Evgen Jarc v Kranju; »Učiteljska zadruga«, poroča gosp. F. Jaklič, učitelj v Dobrepoljah Ob polu 4. uri popol. skupno zborovanje katoliškega učiteljstva in dijaštva v »Rokodelskem domu«. Program: Slovensko vseučdišče. Ob 8. uri zvečer: »Komerz kat. dijaštva in učiteljstva (Gostilna pri »Zvezdi«). Odbor._
Shod in cesarska slavnost koroških Slovencev.
Iz Celovca, 17. avg.
Katoliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem je priredilo minulo nedeljo 16. t. m. shod pri p. d. Miklu na Ročici ob Kotmarivasi. Prostor je bil lepo okrašen, udeležba še precej dobra, dasi bi želeli več zborovalcev, ker je bil shod zelo zanimiv.
Predsednik Bhodu, tajnik Rozman, otvori shod b srčnim .pozdravom došlecev in da besedo gosp. dež. poslancu Fr. G r a-f e n a u e r • j u, ki jasno in krepko poroča o delovanju, oziroma nedelovanju našega deželnega zbora. Kaie, kako skrbi dež. zbor za kmetski stan. Res daje kmetijski družbi na leto okroglih 12 000 gld., a kaj je to z ozirom na vse kmetovalce ? Veliko več daje liberalna večina za razna nekoristna društva, na pr. za telovadno društvo v Celovcu, od katerega deielani nimajo nobenega dobička. Za godbeno društvo dajejo istotako podporo, dasi bi udje Bami lahko plačevali. Gradili so cesto ob Vrbskem jezeru, deželo stane veliko denarja, korist imajo — tujci; za deželne, potrebne ceste pa nočejo dajati primernih podpor.
»Ljubezen« večine de ljudstva se je pokazala zlasti tedaj, ko so dovolili nemškemu planinskemu društvu 500 gld., da so se njega člani pri občnem zboru v Celovcu zabavali, prošnje občin, po uimah hudo prizadetih, pa so kratkomalo zavračali. Govornik
omenja še, kako bo ustanovili deželno za-varovaln co zoper požare, prenaredili volilni red, o šolskih nakladah itd. Popisuje tudi dogodke v tajnih sejah, kjer kaj radi pri zaprtih durih zvišujejo uradnikom plače. Gradnja deželne bolnišnice je stala ogromno denarja, ker so hoteli postaviti pravo palačo. Veliko denarja je stalo, ker so že v kratkem času morali položiti nova tla.
Narodna naša rana bo naše šole, o katerih poslanec kaže, da so napravljene po znanem nemškutarskem sistemu, da se v njih slovenska mladina ponemčuje. Sadovi naših šol so taki, da ž njimi nikakor ne moremo biti zadovoljni. Tu treba preosnove v verskem, narodnem, gospodarskem oziru.
Hočemo, da se zboljšajo naše žalostne razmere, moramo se truditi, da se združimo, da zlasti ob v o I i t v a h krepko, neustrašeno, složno nastopamo.
Jasnemu in krepkemu govoru je sledila burna pohvala.
Nato nastopi odvetnik g. d r. J a n k o Brejc iz Celovca ter v daljšem izbornem govoru kaže rane, ki nas bole v našem narodnem in političnem življenju, a kaže tudi, kako si jih moremo zboljšati. Lepi govor, ki je imel za koroške Slovence polno zlatih naukov, kako nam je priti do boljše bodočnosti, bodemo pozneje objavili v celoti. Poznati govornik je žel za svoja izjavanja burno pohvalo.
Predsednik Rozman opozori še na važnost občinskih volitev in zaključi shod. Takoj se je pričela cesarska s 1 a v n o s t. Otvorili so jo tamburaši celovške »Bisernice« b cesarsko pesmijo, slavnostni govor pa je govoril domači g. ka-pelan Iv. R o 11 e r. V vznešenih. krepkih besedah je slavil našega cesarja Franc Jožefa in kazal, kako sta mu zvezdi vodnici ljubezen do Boga in ljubezen do avstrijskih narodov. Kaže, kake dolžnosti nam nalaga domovinska ljubezen in kako naj obranimo zvestobo veri, domu in cesarju!
Za prijetno zabavo so nam poskrbeli pevci društva »Drava« iz Glinj, ki so se pod Bpretnim vodstvom g. Bernota v kratkem Času že zelo dobro izvežbali, in tam* buraši »Bisernice« iz Celovca. Da ni manjkalo ameba, poskrbel je znani govornik izpod Reberce.
Slavnost se je zvršila na občo zadovoljnost, shod pa naj obrodi sad pri prihodnjih obč. volitvah.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 19 avgusta.
Peti sestanek slovenskega kršč-mislečega dijaštva bo dm$ 24., 25. in 26.
avgusta 1903 v Ljubljani. — Vspored je naslednji: Ponedeljek, dne 24. avg., ob 8. uri zvečer: Pozdravni večer v gostilni pri »Zvezdi« (Krisch, prej Fer-linc) na Cesarja Ježefa trgu. — Torek, dne 25. avgusta, ob 8. uri zjutraj: Tiha b v. maša, daruje preč. gosp. kanonik Andrej Kalan v cerkvi Jezusovega Srca. Ob 9. uri zjutraj: Otvoritev sestanka v dvorani »Rokodelskega doma« po predsedniku pripravljavnega odbora. Nato: Predavanja: Dopoldne: 1. Identičnost nauka in cerkve Pavlove z naukom in cerkvijo, kakršno je zasnoval Kristus. Dogma-tično-historična razprava. Theol. Fr. Terse-glav, Gorica. 2. Arheologična raziskavanja na Kranjskem. Phil. Anton Rabuza, Gradec. 3. Električni tokovi visoke napetosti in frekvence. Cand. mech. Vladimir Remec. — Popoldne ob pol 4 uri: 1. Slovensko vseučilišče. Phil. Vincencij Marinko, Dunaj. 2. Položaj in organizacija slovenskega katoliškega dijaštva. Phil. Ivan Grafcnauer, Dunaj. — Ob 8. uri zvečer : Komerz v gostilni pri »Zvezdi« na Cesarja Jožefa trgu. — Sreda, dne 26. avgusta izlet na Grin-tovec.
Ubogi liberalci! Za liberalne iivce se zopet pripravlja velika katastrofa. Zato jim »Narod« že štirinajst dni ožema mrzle ob-kladke v obliki dolgoveznih Slančevih člankov »Šuklje pred volivci", katerih pa gotovo oni ne bero, katerim so namenjeni. Kakor pa sklepamo iz včerajšnjega »Naroda«, je sedaj, v pasjih dneh, zagrozil svojim čitats-Ijem še z dolgo vrsto uvodnikov o kandidatu Šukljeju. Res, smilijo ae nam liberalci, da jih »Narod" tako muči. Normalni iivci pametnih ljudij bi ne prenašali neslanih ro-domantad, a liberalci bodo potrpežljivo po-goltali tudi to žaltavo hrano. Malo debelo sicer gledajo, ko se jim štrena mede in jih zapuščajo razsodni možje, toda »Narod« krmari svojo pot dalje v vrtinec. Ker se »Narod« s toliko silo zaganja v dvornega svetnika Šukljeja, je znamenje, da liberalci ne
Dalje y prilogi.
Priloga 190. štev. „Slovenca" dn6 19. avgusta 1903.
morejo mirno preboleti udarca, ki ga jim je katohško-narodna stranka napravila s to kandidaturo. Mnogi liberalci so že doslej zabavljali na Bvojo delegacijo v državnem zboru, kjer se je odlikovala po svoji odsotnosti in nedelavnosti, v bodoče sa morda sploh ne bodo zmenili za svoje poslance. To peče liberalce, in tega dejstva ne zmije vsa ploha »Narodovih" člankov. To pa bodi bodrilo našim somišljenikom, da se najobilnejše udeleže volitve in ob sijajni zmagi zakličejo: Ubogi kranjski liberalci! Tako bode liberalce glava bolela po »Narodovih" člankih, kakor že večkrat.
Politika v cerkvi. Iz Trsta se nam piše: Zadnja »Edinost« je objavila članek »Politika v cerkvi«, v kojem posnema notico is »Piccoia« da je namreč presv. Škot mnsg. Nagi aplaudiral istrski himni, in izrablja Btvar na res nelojalen način. Prvič moram zabeležiti, da »Edinost« imenuje navadno »Piccoia" velikega lažnjivca; ima tudi prav! Vsakikrat pa, ko more izrabiti iz lažnjivega »Piccola" kako vest proti škofu, jo vzame za čisto resnico. To je dejstvo, o katerem smo se prepričali, ker čitamo vsak dan oba lista. Ali je to lojalno — o deslednosti ne vprašamo — je drugo vprašanje. Drugič je isti večer, ko je »Edinost« napadla škofa, prinesel laški dnevnik »Trieste" notico, v kateri očita »Piccolu" maliciozne insinuvacije, glede škofa. Da je škof aplaudiral godbi, kakor drugi navzoči duhovniki, ni nič čudnega — saj pričakujejo, da se pohvalijo, drugače ne marajo trobiti; o kakem e n -t u z j a z m u pa pri istrski himni kot taki ni govora, ker škof ni znal, da je to istrska himna in še manj, da ima ta pesem laško - nacijonalni značaj. Zakaj pa ni »Pio-colo« prinesel vesti, da je Presvetli želel slišati cesarsko himno, pa je vendar le ni sli-flal v Daili ? — Kar se tiče rojanskih zastopnikov, katere je sprejel škof v sredo 12. t. m., moramo omeniti, da jih je sprejel zelo prijazno in da so se mudili pri njem od 5. do 7. ura popol. Prišli so kot „odpoBlanci" shoda slovenskih župljanov rojanskih, kateri so se bili zbrali menda dne 2. avgusta. Ta shod, kojega bi hoteli nekateri predstaviti kot zaupen shod, bil je formalno javen shod. Prisostovala sta tudi soci|alistiška voditelja Kopač in Linhardt. Udeležilo sa je kakih 80. oseb! To so zastopniki slovenskih faranov. Eden izmed socijalistiških voditeljev je polemiziral proti zahtevam staroslovenskega jezika, češ, da ga ljudje ravno tako malo razumejo kakor latinski. Na to so mu odgovorili gg. od »Edinosti«, toda bolj z rokavicami. Sploh pa se socijalistom ne marajo zameriti, kar je razvidno tudi iz članka, ki ga je prinesla »Edinost" pred dnevi proti »Rdečemu praporju". Da se otrese »kleri-kalizma«, napada duhovščino rojansko, posebno nekega slovenskega duhovnika, češ, da govori v propovedih o slabemu berilu na tak način, da kaže s prstom na »Edinost". Mi ne vemo, na koga kaže g. kapelan, toda če se kdo čuti prizadetega, naj Be poboljša. Ker pa hoče zadnja »Edinost" nekaj govoriti o načinu, kako da je sprejel mnsg. Nagi slovenske zastopnike ro-janske, ponavljamo, da bo bili sprejeti na ljubezniv način in da so OBtali dve uri pri njem. O predmetu pogovora Vam ne pišem danes; toda če začne »Edinost« zavijati, Vam bom tudi jaz sporočil.
Cesarjev rojstni dan so v Maribora, kakor se nam od tam piše, posebno slovesno praznovali. Premil. knezoškof go spod dr. Mihael Napotnik so po slovesni cesarski sveti maši še v tamošnji kadetski šoli prisostvovali prisegi, katero so storili izšolani kadetje Ob 1. uri popoludne so pre-vzvišeni nadpastir okoli petdeset p. n. gostov iz raz i h slojev mesta mariborskega povabili k svoji gostoljubni mizi. Na dvorišču je med obedom veteranska godba svirala iz brane komade. V zdravici svoji so premil. knez in škof posebno povdarjali razloge, iz katerih mora vsak pošten Avstrijec prisrčno ljubiti Bvojega cesarja, ki je pred 50 leti bil rešen očitne smrtne nevarnosti. — Po mestu je vihralo mnogo cesarskih zastav.
Narodovi prijatelji. *Slov. Narod« je pred dnevi z največjo slastjo ponatisnil dopis gospoda Johanna Adamitscha, bivšega nadučitelja in šolskega vodje v Črešnjicah.
Da posvetimo nekoliko resnicoljubnemu in narodno delujočemu »Narodu«, naj povemo> da je ta šolBki vodja eden najsrboritejših pisateljev in dopisnikov nemčurskega »Štajerca« s katerim ima nas »Narod« tako intimne zveze, da išče zanjga celo urednikov po Kranjskem, kakor se je to lani zgodilo. V politiko z lažnjivim dopisom se ne bomo spušali, pač pa zabilježimo, da si neradi, ampak moramo, da bode konec tega boja in v prid narodni stvari v Črešnjicah, da je šel gospod Adamitsch v pokoj radi »Progressive Paralyse und Verfolgungswahnsinn«. Neradi, a primorani smo segli po tem orožju; pa ako nas s koli napadajo po nedolžnem, imamo pravico, da so branimo. »Narodu« pa kličemo, le naprej po poti »Stajerčevih« pristašev.
Osebna vest. Deželni šolski nadzornik g. Frančišek Leveo je danes prevzel inšpektorat ljudskih šol na Kranjskem.
Hinko Sirovatka, organizator Hrvatov v Ameriki. G. Hinko Sirovatka, ki je pred kratkim časom prišel v Ameriko, bo prepotoval vse kraje Zedinjenih držav, kjer bivajo Hrvatje v večjem številu, da v ime narodne hrvatske zveze v kolikor mo* goče organizira vse Hrvate v Ameriki, da jih zainteresuje za dogodke v njih domovini in spozna do dobrega stanje ameriških Hrvatov.
Občni zbor »Duhovskega podpornega društva« bo jutri ob 10. uri dopoludne. Želeti je, da se člani občnega zbora udeleže v velikem številu.
Velika nesreča. Dne 13. avg. t. 1. nastala je ob 2. uri popoldne nevihta, katera je obsegala celo Mursko polje. V kri-ževski fari je Btara navada, da se zvoni, ako se bliža nevihta. Celi popoldan se je zategadelj razlegalo zvonenje po Stari in Novi vasi. Ob pol 7. uri zvečer se BliSi tresk in naenkrat utihne zvonenje. Zvonenje oskrbuje rodbina Majcen. Usodepolni dan je zvonila 16 letna deklica Frančiška Majcen. Ko zvonenje utihne, pošlje skrbna mati gledat, kaj se je zgcdilo. Našli bo deklico v kotu kapelice popolnoma mrtvo. Udarilo je v poleg stoječo lipo. Od lipe skočila je iskra v zvon in od zvona po lancu — kateri je namestil voža — zraven v deklico, katera je mrtva obležala.
—	Svojo mater rassekal. Iz Reke se poroča: Iz blaznioe odpuščeni 241etni Jakob Ribarič iz Berloga, okraj Ogulin, je doma s sekiro pobil živino posestnika Novo sela in mu zažgal hišo. Težko je ranil svo jega očeta. Mati je bežala. Ribarič je letel za njo in jo razsekal s sekiro. Nato je samega sebe ubil.
—	Huda toča razsajala je dne 13. t. m. okolu pol 6. ure v Novi cerkvi pri Celju. Padala je debela kot orehi in še debelejša ter povzročila mnogo škode v vinogradih in na sadnem drevju. Ljudje še take ne pomnijo.
—	Ponesrečil se je opravnik kmetijske šole na Grmu g. Peter Vrisk. V nedeljo 9. t. m. popoludne je bil po službenih opravkih v Prečini. Ogledal si je pri tej priliki tudi župnikov hlev, kjer ga je pa žup nikov konj tako nesrečno udaril v trebuh, da je moral ubogi mož vsled prizadetih ran v torek zjutraj v bolnišnici umreti,
—	Cerkveni rop. Pred par dnevi po noči so neznani lopovi v župni cerkvi sv. Vida v Gradcu, ukradli monštranco, tri ke-lihe in vpč ciborjev. Vkradene reči se cenijo na 12.000 K.
—	Električna razsvetljava v Gorici. V soboto zvečer začela |e redna električna razsvetljava v Gorici. Električno razsvetljene bodo ulice : Carso Giuseppe Verdi, Sjlska ulica, Raštelj in Gosposka ulica ter trgi: Travnik, Korenj in Stolni trg.
—	Tržaški namestnik na poto vanju. Namestnik gri f Goess si je ogledal okrajno glavarstvo v Tolminu in potem razne cestne zgradbe. Bil je v Grahovem in Pod brdu, kjer si je ogledal naprave podjetja Ceconi.
—	Slovensko Šolstvo v Trstu. V
torek je imela možka podružnica sv. Cirila in Metoda v Trstu svoj občni zbor. Iz taj-nikovega poročila posnamemo, da je družba sv. Cirila in Metoda vzdržavala do sedaj pri sv. Jakobu v Trstu štirirazredno deško in dekliško ljudsko šolo, ter da se ta šola s prihodnjim šolskim letom razširi v petraz-rednico. V preteklem šolskem letu obiskovalo je šolo 306 dečkov inv3 13 deklic, Če se pomisli, da šteje Št, Jakobski okraj Tržaški nad 30.000 prebivalcev, od ka terih je nad */4 Slovencev, potem si moremo
misliti, koliko slovenskih otrok mora ostati brez domačega pouka, ker jih slovenska šola ne more toliko vsprejeti. Kje so pa otroci iz druzih mestnih okrajev, kakor n. pr. iz Ro-oola, iz Kjadina, pri sv. Alojziju, iz Škorklje in iz Bolvedera, v katerih okrajih tudi po večini prebivajo Slovenci! Tolika krivica, ki se godi tržaškim Slovencem, kriči do neba!
—	V poročilu »Ženo umoril" v »Slovencu" z dne 8. avgusta t. 1., st. 182, moram resnici na ljubo popraviti, da Martin Podstudenšek iz Podstudenca okr. Kam nik ni umoril svoje žene „ r a d i n j e -negalahkomišljenega življenja", ker je bila njegova žena vzgledna kristijana, kar pa se o njem ne more trditi. Tudi je rad popival in imel znanje z drugimi ženskami. Nasledki takega znanja so se že očitno pokazali. Ako Be mu dokaže zlo čin, storil jo to le zaradi svojega lahko mišljenega življenja. Ljudje ga sploh ob-Bojajo.
—	S sv. Višarij Be nam poroča: Na praznik v soboto je tu razsajal grozovit vihar. Treskalo je, grmelo in deževalo, da je bilo groza. Po bližnjih gorah pa se je vsula toča. Ljudij je bilo na gori nad 3000, ki so zaradi nevihte prenočili večinoma v cerkvi. — Zadnjič smo omenili, da mnogi Slovenci kupujejo spominke z nemškimi napisi. »Narod« nam je odgovarjal, da to delajo le klerikalci, ker liberalci ne hodijo na božja pota. Ze mogočo, da hodijo mnogi Bogu na pot in ti so večinoma tisti, ki se ponašajo s svojo nemščino. — Nemška slavnost v Zajezerih se je izjalovila. Pričakovali so nad 200 gostov, a prišlo jih je le okoli 70. Tudi o vojaški godbi ni bilo sluba, pač pa so posamezni »heil« klici motili tajni mir v slovenskih Zajezerih.
—	Smrtna kosa. Na Reki je umrla gospa Lucija H o 1 z , soproga g V a -troslava Uolza, potovalnega uradnika banke „alavije" v Ljubljani.
—	K požaru na Vačah. Uradni liat poroča, da so ogenj na Vačah provzročili Mat. Murn, Henrik Muren in Jožef Bevc, ki so Be igrali z žvepljenkami. Pogorelo je skupno 38 hiš in 43 gospodarskih poslopij. Skoda je cenjena na 448.600 kron, zavarovani pa so bili pogorelci le za 83 000 kron. Štirje pogorelci sploh niso bili zavarovani.
—	Katoliško šolsko društvo za Avstrijo je priredilo o priliki cesarievega godu d^e 18. avgusta v Maria - Enzersdortu pri Dunaju veliko pevsko slavnost; sodelovalo je dunajsko krščansko žensko društvo. Med drugimi je govoril naš rojak g. Jakob Pukl, ki je načelnik podružnice kat. šolskega društva za okraj Enzersdorf.
—	Knjižnice »Slov. kršč.-socialne zveze" izideta v kratkem dva zvezka skupaj.
—	V Konjicah je, kakor se nam piše, te dni pri vojaških vajah zbrano ne malo vojakov. Ti so »cesarsko mašo« imeli tam zunaj trga na nekem travniku. Vso po trebno so pripravili vojaki. In ker nimajo s seboj lastnega duhovnika, vsled tega je službo božjo služil veleč, gospod dekan in vojaški dosluženec Hrastelj. Po noči se je bila vlila ploha, ali sledeči dan bil je lep in se je brez posebnih ovir lahko vršila slavnost rojstvenega dneva presvetlega ce Barja.
—	V korist pogorelcem na Vačah.
V nedeljo dne 23. t. m. popoludne ob 4. uri Be vrši v gostilni »pri Fortuni« s prijaznim sodelovanjem litijske godbe tombola v korist pogorelcem na Vačah. Dobitki za tombolo blagovolijo naj se oddati v imenovani gostilni do nedelje dopoludne. .
—	Samomor narednika. V nedeljo se je v Celovcu ustrelil narednik R e m -š n i k. Vzrok samomora ju strah pred ka znijo in ravnanje njegovih predstojnikov.
—	Za možem v smrt. V Celovcu je umrl vinski trgovec in posestnik Mihael Taberšek. To je njegovo ženo tako razburilo, da jo je zadela kap. Dva dni po moževi smrti je umrla tudi žena.
—	Razpisane službe. V Černšeniku je razpisano mesto prov. učitelja. — Mesto učitelja je razpisano v Dobu. — Pri celov škem drž. sodišSu je razpisano mesto urad nega Bluge.
—	Iz Zagreba se poroča, da v okraju Daruvar madjaroni proti opozioijonalnemu kandidatu dr, Mirku Grahovcu kandidirajo dr. Edvarda Kurschnerja, rojenega žida.
—	K nesreči v Rimskih toplicah.
Truplo v Savinji utonivšega ml. Amerika nca Chapmana so dobili pri Ziidanem mostu nasproti cementne tovarne. Truplo bodo prepeljali v Milan, ondi je sežgali in pepel potem poslali v Ameriko
—	Streljanje proti nevihti pred 130 leti »Argo« priobfluje odredbo kranjskega deželnega glavarja z leta 1769, ki odreja streljanje proti nevihti.
—	Diletantje iz Kranjske gore. prirede v nedeljo dne 23 avg. t. 1. na vrtu g. Ant. Slavca Bvojo drugo veliko vrtno veselico in sicer na korist zgradbi nove slo-venske planinske koče pod Križem v občini
Kranjska gora. Vspored: 1. koncert, 2. sreč-kanje, 3. šaljiva pošta, nato Bledi velika na rodna igra »Deseti brat* v petih dejanjih s petjem, po Jurčičevem romanu Bpisal g. Fran Govekar. H koncu prosta zabava, ples in korjandoli-korzo. Začetek točno ob 3. uri popoludne. Ker je čisti dobiček namenjen zidanju nove slovenske planinske koče, nadejati se je obilne udeležbe. Darila za sreč-kanje se hvaležno sprejemajo. Zavedni Slovenci, pridite v mnogobrojnem številu k veliki veselici, ker se gre za narodno stvar !
—	I. praktiški sooialni tečaj za delavoe v Gradou se vrši v dneh 6. do 8. septembra. Tečaj je v prvi vrsti name njen za krščanske delavce in rokodelce na Štajerskem, vendar bo pa, kakor pravi pripravljalni odbor, dobro došli tudi prijatelji iz sosednih dežel in pospeševalci delavske stvari. Priglasila sprejema Krist. F i s c h e r pri »Volksblattu«, Gradec, Schonaugasse št. 64.
—	Liberalna zdivjanost in surovost. PiSe se nam : Čmovrški liberalni župan g. Janez Lampe je čutil potrebo, da je naš članek »Liberalna zdivjanost in surovost" skušal postaviti na laž it. se podpisal s svojim imenom. Da je to Btoril, je iskal sveta v Ljubljani. Glede prejšnjih zastarelih slučajev se ne bomo ž njim prekljali, ker žal svoj čas nismo vedno sledili preiskavam. Mimogredč le omenjamo, da se je za časa občinskih volitev cele tri ure s samokresom streljalo pod župnijskimi okni. Streli bo prihajali v smeri od hiše županove matere proti župnišču, kakor nam zatrjujejo priče. Orožnik je drugo jutro povpraševal v dotični hiši, kdo je streljal. V župnišče pa ni bilo nikogar. Glede zadnjega slučaja pa izjavljamo resnici na ljubo : 1) Komisija, obstoječa iz župana in dveh orožnikov, je pred več ljudmi konstatirala, da se je rabil dinamit, kateremu je bilo mogoče primeša-nega nekaj finega lovskega smodnika. Ni pa res, da je bil les ves očrnjen, kar trdi gosp. Janez Lampe. 2) Izključeno tudi ni, da je bil mlaj osmojen od zažigalne vrvice. 3) Da ni bil smodnik, ampak dinamit, zato govori grozni pok. 4) Ako bi bil mlaj razstreljen s smodnikom, bi bila morala biti odprtina zabita z opeko ali podobno tvarino, o čimer ni bilo duha ne sluha. Tudi ni imel krivec časa mlaja zabijati. 5) Da ni bil smodnik, zato govori strašni učinek, smodnik bi bil mlaj le razklal. V resnici pa je bil mlaj strahovito razmesarjen, in precejšen kos od trgan. Slednjič vprašamo, zakaj bo morali mlaje v enem tednu podreti. Bila je velika nevarnost, ako bi biia iskra od zažigalne vrvice odletela v zraven stoječo drvarnico, da se ne bi upepelila cela vas. Naj bi bili šli mimo ljudje ali vozovi, zgodila bi se bila lahko strašna nesreča. Sreča je bila, da je mlaj stal še pokonci. Da bi bil padel, bi bil podrl sosednjo bišo. Zadnji dopis v »Slovencu" je bodel nekatere celo v Idriji. Zatrjevali so, da se morajo krivci dobiti na vsak način. Tudi mi smo tega mnenja. Liberalni župan pripisuje zločin fantom. Če je on o tem prepričan, upamo, da bo gotovo dobil krivce, aaj celo lahko dožene, da so bili med krivci sinovi njemu tako neljubih klerikalcev. Storili pa bomo vse korake, da preiskava ne bo zaspala.
—	Tiskovna pomota. V včerajšnjem poročilu o shodu v Velikih Laščah naj se čita, da more Avstrija vzdrževati več 40 000, a ne 400.000 vojakov, ako porabi za-se oni denar, ki ga daje Ogrski.
Ljubljanske novice.
Borba v cirkusu je bila včeraj končana. Zmagovalec pri borenju je bil Svedec Gu-etivsohn, ki se je tudi oglaBil k tekmova nju. GuBtavsohn se je metal s Štefanom Sta-nejem. Zanimiva je bila Morettijeva borba z mesarjem Svobodo. Moretti je hotel Svobodo izriniti k ograji, Svoboda je pa bliskoma prevrnil Morettija preko ograje. Moretti je bil poškodovan ter je bil nesposoben za na daljni boj, kakor je sam izjavljal. Svoboda je hotel na vsak način dokončati borenje, Moretti pa ni imel nič več veselja za to. Občinstvo je hotelo, da se Moretti dalje bori. Mesarji so bili junaškega nastopa svojega tovariša Svobode izredno veseli ter so ga nekateri obdarovali z desetkronskimi ce kini, češ, da so veseli, da se dobi med mesarji fant, ki »komedijontarja« vrže. Navzoči številni mesarji so svojemu kolegu Svobodi krepko klicali »Zivio!« To je poročevalca »Laibaoher Zeitung« očividno razburilo, da pravi, da je to bil »das niederere Publi kum«. Skoro bomo doživeli, da bo uradni list občinstvo psoval z »mobom«. Ali res ne more »Laibacherica« izhajati, ne da bi pso-vala slovenskega občinstva ?
,oac" je kopal. Franc Ojster, ki je že marsikak »Sac« zasledil, pa še nobenega vzdignil, kopal je v petek po noči v gozdu na gradu v potu svojega obrača in iskal po Bkritih zakladih. Bilo je o polnoči. Kopanje se je v tihi noči slišalo na Karlovslco cesto in dva radovedneža sta poklicala policaja, da je Šel ž njima na grad. Po mačje so se plazili ti trije do prostora, od koder je pri-
hajal glas. Ko so bili prav blizu, prižgal je policaj svetilko in razsvetlil prostor. Ojster se je tako prestrašil, kakor da bi bil sam budi duh prišel po njega. Kar spregovoriti ni mogel. Ko se je spet obrabril, ozmerjal je polioaja in njegova spremljevalca, ker so ga motili, ko je bil v risu in tako preprečili, da ne bode mogel vzdigniti zaklada, ki je po njegovem mnenju in prepričanju na me stu v gozdu zakopan. Ves nevoljen je šel s policajem na Karlovsko cesto in je ves čas mrmral, kako da je bil spet nesrečen.
Begunec v Ljubljanici. Danes ob pol 9. uri dopoludne je na Dolenjski cesti delavec Peter Andrijani iz Krašne navlašč sunil žensko FranSiško Kovač, tako, da jej je padel škat, v katerem je nesla oprano perilo domov, z glave in sa je perilo zopet umazalo. Perica je poklicala policaja, ki se je podal za Andrijanijem, toda ta jo je, ko je zagledal policaja urno odkuril na Golovec. Policaj je tekel na slražnioo na Poljanski cesti, da sta šla dva policaja Andrijaniju nasproti, ker je bilo pričakovati, da pride z Golovca pri Poljanskem mostu v mesto. Ta pa je prišel. Komaj pa je zagledal policaja, spustil se je spet v beg in je skočil v Gruberjev kanal bo teč ga preplavati. Toda straž nika sta ga vsak na enem bregu stražila, da bi jima ne ušel. Andrijani ni vedel, kako bi si pomogel in začel je markirati, da se potapljati, na kar je mitovski paznik prinesel drog s čavljem, da bi ga potegnil ven. Sedaj se je še le Andrijani vdal in je prišel ves moker na breg, kjer gaje stražnik prijel in odgnal seboj.
Umrla je soproga višjega finanč. svet nika gospa Marija Lenarčič. — Na Poljanski cesti št. 45 je umrl g. Silvester Oblak.
Cirkus Viktor ima jutri zadnjo pred stavo v Ljubliani. Danes se bo borba mej Svobodo in Morettijam odločila
Javen shod prirede v četrtek 20. t. m. ob 3. uri popoludne v gostilni »pri kroni« ljubljanski pekovski pomočniki.
Surovost. Pekovski pomočnik Franc Blatnik je šel 16. t. m. svojega tovariša pekovskega pomočnika Jožeta Wo)fa budit, da bi šel na delo. Wolf udaril jc Blatnika s pestjo po ustih, da mu je prebil ustnice in poškodoval zob.
Na c. kr. šoli za babice v Ljubljani se začne 1. oktobra t. 1. učni tečaj za babice s slovenskim učnim jezikom. V ta učni tečaj se sprejmo ženske, ki še niso presto-pile 40. leta svoje starosti in katere, ako so še neomožene, so dopolnile že 24. leto, ter so učneara jezika v besedi in pisavi zmožne.
Otročji voziček je ukradla neka neznana ženska lenarnarju Ub. pl. Trkoczy ju iz veže na Mestnem trgu št. 4. Voziček je bil ru meno pobarvan in pozlačen in je imel ru deče pregrinjalo in pri sprednjem kolesu pero popravljeno. V vozičku je bila blazinica zaznamovana z monogramom G. T. in krono, pernata blazinica in žimnica
Izgubljeno. Gostilničar Ivan Goršič je izgubil zlat ščipalnik. — Franc Piškur, delavec, je izgubil kuvert, v katerem je bil zlat za 10 kron in bankovec za 10 kron. — Potnik Ignacij Kvas je izgubil včeraj zvečer v cirkusu zeleno denarnico z manjšo svoto denarja.
V Ameriko. Danes ponoči je odpotovalo odtod v Ameriko 34 Slovencev in 186 Hrvatov.
Dogodki na Hrvatskem.
Novi poboj v Zaprešiču.
Iz Zagreba 18. avgusta.
Ravnokar sem zvedel grozno nesrečo, ki se je zgodila danes dopoludne v Zapre šiču radi nepostavno razobešene mažarske zastave. Na kolodvoru v Zaprešiču je bila razobešena mažarska zastava desno od hr vatske. Kmetje iz okolice so to slut li, da bode zopet razobešena mažarska zastava na kraljev rojstni dan, pa se jih je zbralo do 600 pred kolodvorom ter so odločno zahtevali, da se odstrani mažarska zastava. Ker se to ni zgodilo, nahrupel je narod na kolodvor ter strgal mažarsko zastavo. V tem trenotku pa je pred kolodvorom postavljena žandertnerijska straža VBtrelila med narod in trije možje 30 se zgrudili mrtvi na zemljo. Koliko je ranjenih ni še javljeno, ali jih mora gotovo mnogo biti. Narod se je vsled tega strašnega prizora razbežal, vendar pa so jih žandarji zasledovali ter jih mnogo od peljali v zapor.
In kotaraka oblaBt? Ona je znala, kaj se godi v Z\preš:ču, da je narod vznemir jen še od prvega slučaja, in da bi moglo priti zopet do žalostnih prizorov, če se iz-novič razobesi mažarska zastava. In kotarska oblast je tudi zares zahtevala od zagrebškega žandarmerijskega zapovedništva, da se straža v Zaprešiču pojači. In zares je še včeraj prispelo v Zjprešič iz Zagreba šest žandar-jev, ki so tako žalostno izvršili svojo dolžnost. Tukaj bi se bila očevidno lahko preprečila ta grozna nesreča, da je bilo samo malo dobre volje in previdnosti. Kam to vodi, če se bode kri dobrega hrvaškega na-
roda, ki brani svoje po postavi zajamčene pravice, prelivala na tak način, kakor se je to iznovič godilo v Zaprešiču. Kaj velja na Hrvatskem zares le še moč jačjega, a od kralja potrjena postava čisto nič? In tudi to so nasledki , poštenih sredstev" Khuen Hedervaryjevih.
Danes je odšla jedna stotnija 16. polka v Zaprešič
V	Zagrebu so bile tudi razobešene mažarske zastave, ali je v mestu mir. Z dežele do zdaj še nimamo poročil.
Premembo pri vladi in nove volitve
Iz Zagreba se nam poroča: Zdaj se snujejo pri vladi neke premembe. Predstojnik pravosodja gotovo v kratkem odstopi, a tudi nekoliko starejših velikih županov pojde v pokoj. Novi ban potrebuje novih sil. S Petrovo skalo, tako je prav neumestno na-zval novi ban pri svojem nastopu mažaron* sito stranko,, menda ni popolnoma zadovo Ijen, ker se čuje, da »e pripravljajo pri vladi tudi na nove volitve. Opozicionalni časopisi opominjajo vbo rodoljube po deželi, da so pripravljeni za vsak slučaj, kajti tudi novi ban bi mogel razpisati volitve v najkrajšem roku, kakor je to storil zadnjikrat bivši ban Khuen-Hedervary, ker že ni mogel najti bolj „poštenega sredstva", da iztisne opozicijo iz sabora. In ravno to mu je pomoglo, da je zares nekoliko opozicionalcev premagal pri volitvah.
Ker je to sredstvo enkrat pomagalo in ker na videz ni tako nasilno, kakor drugi razni dogodki pri volitvah na Hrvatskem, se ga hoče morda poslužiti tudi sedanja vlada. Čudno je, da se te vlade ne čutijo nikdar varne svoje zmage, če tudi imajo tolike čete svojih somišljenikov,* da jim ne bi smela pretiti nevarnost, ko bi bila le stvar, za katero se bori, tako dobra in poštena, kakor njeni organi na vsa usta zatrjujejo. Da se pri novih volitvah ne bode bolje ravnalo, nego se dela zdaj pri dopolnilnih v Alataru in Daruvaru, je čisto naravna stvar. Kar se je dvajset let prakticiralo, to se ne da tako hitro odstranili, a tudi ne uduš ti. A ker se hoče vladati po starem kurzu, je naravna stvar, da se dobra in poštena uprava poprejšnje vlade pridrži. A velik del, rekel bi skoraj največji, te dobre in poStene vlade je bila ravno glasovita praksa pri volitvah v hrvatski deželni zbor. Zato se hočejo te dobre prakse še za naprej držati, ker popol noma odgovarja celemu današnjemu vlad nemu zistemu.
Vstaja na Balkanu.
Uradna poročila o makedonskem gibanju vedo naštevati samo grozodejstva, ki jih uprizarjajo vstaši. Znano pa je, da turške regularne čete ne postopajo boljše. Tako n. pr. so Turki napadli bolgarsko selo Kru-ševo, je požgali in prebivalce vse do zadnjega pomorili.
Ko je vlak pri Ferisoviču ušel s tira in je več vojakov poginilo, maščevali so se drugi nad nedolžnimi kmeti in želez, uradniki ter jih več pomorili.
Krščanski prebivalci carigrajskih pred mestij se boje obletnice, odkar je sultan za-sadel prestol. Pričakujejo se izgredi pijanega vojaštva. Bolgari, Armenci in Grki se zapirajo v stanovanja. Predvčerajšnjim je prišlo nekoliko vojakov iz Makedonije ; napadli so več krščanskih trgovin in jih ople-nili, posestnike pa pretepli. Policija se za to ne briga. Orožnik Mustafa je ustrelil kletnega laškega ribiča. Laški poslanik zahteva odškodnino.
Vstaši so oplenili in požgali štiri turške in grške vasi v solunskem okrožju, okraju Najavsta. Vlada je poslala v solunski okraj novih 16 redif-bataljonov in v okraj skop-ljanski 7 bataljonov.
Zadnji dogodki v Makedoniji silno upli-vajo na bolgarsko javnost. »Večerna Pošta« pravi: »Evropa more zahtevati, da umremo, k samomoru nas pa ne more siliti«.
V	nedeljo vrši se v Belgradu veliki ljudski shod za Makedonoe; posvetovali se bodo, kako naj Srbija pomaga makedonskim kristijanom.
Odesi, v Belgiji, Holandiji in Londonu — povsod Bmo opažali, kako prodira čast slo vanskega imena in kako močni smo lahko avstrijski Slovani, ako se na vseh poljih or-ganizujemo v neprodirno falango.
Ne bodem Vam opisoval, kako srčno smo bili Slovenoi povsod sprejeti, omeniti hočem le najpomembnejše točke našega Be stanka. Čustva naša do bratov je v mestni hiši praški izrazil slovenski delegat gospod Fr. K. Trošt, ki je govoril tudi na banketu.
Posebno važen za slovansko ogujegastvo je bil občni zbor zveze slovanskih ognje gasmh društev, kateremu je predsedoval predsednik te zveze Poljak dr. Cwikli-c e r. Posebno ostro so prijemali državno zvezo na Dunaju in povdarjali, naj bodo Slovanom v Avstriji vedno v mislih Svato-plukove besede.
Odločno so povdarjali delegati, da je državni zvezi več za nemštvo nego za ognja-gastvo.
Sprejeta je bila resolucija, ki izjavlja, da državna zveza ne zastopa interesov slovanskih ognjegasnih društev. Nadalje je bila sprejeta resolucija, ki zahteva, naj d& vlada zvezi slovanskih gasilnih društev subvencijo v isti višini, kakor jo daje državni zvezi, in da dovoli naSi zvezi tudi iste pravice. Za ponesrečene ognjegasce se je zahtevala državna penzija.
G. M i h £ 1 e k je pozival navzoče Slovence, naj izstopijo iz državne zveze iu pristopijo zvezi s 1 o v a n s k i h ognjegasnih društev. „Mi upamo", dejal je govornik, »da jih drugo leto že vidimo v svoji sredi".
Konečno je bila sprejeta resolucija, naj slovanska ognjegasna društva kupujejo svoje potrebščine pri slovanskih tvrdkah.
Krasno se je slovanska vzajemnost kazala tudi pri nadaljnjih točkah. Veliko pozornost je zbudil govor dr. Cwiklicerja, ki je dejal: Pač je razprostrl črni orel svoje peroti proti češkemu levu in belemu poljskemu orlu, toda lev se je zbudil in vzdignil je glavo .... Lev se še ni vzdignil, ali črnemu orlu kaže: »Do sem in ne dalje!« Posebno je bil odobravan tudi govor gosp. Jož. Mabačeka, ki je opisal težnje Slovanov in zaklical: »Najprej pride kulturna, potem politična zmaga«.
Kljub dežju je sijajno uspel tudi slavnostni sprevod, ki se je vršil v nedeljo. Devet godb je igralo v velikanskem sprevodu, v katerem je korakalo okolu 16 000 mož. »Živeli alovenci!« čuli smo od vseh strani. Tu smo se Slovenci učili, kako Cehi razumejo kot krepko narodno stražo orga-nizovati tudi svoje ognjegasce. Ni čuda, da državni ognjegasni zvezi to ni všeč. A Slovan se vzbuja ter se organizuje v dosego svojih pravic. Slovenski ognjegasoi, pridružite se kolu svojih slovanskih bratov, Slovencem na čast in korist!
Siavnost slovanskih ognjegascev v pragi.
Iz Prage.
Za nami bo slovesni dnevi, ko so si prvič zastopniki vseh slovanskih ognjegascev v zlati Pragi podali bratsko roko. Slovenci, ki ao bili doslej pri državni gasilni zvezi na Dunaju, spoznali so na tem zborovanju, kako ta zveza strankarsko vpliva na korist nemštva in kako čudno jo podpira vlada. Čas bi torej b>l, da tudi vsa ognjegasna društva na jugu države stopijo v zvezo slovanskih ognjegasnih dru S t e v, v kateri so že bratje Čehi in Poljaki in ki po svetu vživa mnogo večji ugled, kakor pa dunajska državna zveza. Osebno so bili navzoči poleg Čshov, Poljakov, Rusinov , Hrvatov m Slovencev tudi francoski ognjegasci, pozdravi pa so prihajali od petrograjskih gasilcev, od gasilcev v
Afera Humbertiana.
Vedno lepše se razvija obravnava proti Humbertovim in vedno bolj se obračajo sim patije občinstva rodbini Humbertovi, kajti vedno bolj je jasno, da so Humbertovi bolj goljufani od drugih, kakor so sami druge goljufali. Najbolj prijemajo justičnega mini stra Vallo-ja in njegovega bankirja, nekega levantskega žida.
Valie-ju sedaj zelo prede in se bo moral zagovarjati pred parlamentom, ako bo dotlej še justični minister.
Oskrbnik konkurzne mase je v petek postregel s številkami, ki so res velikanske. Premičnine so se prodale za 2 370.000 fr., nepremičnine pa za 2,200000 fr. Pasiva znašajo, kakor se doslej ve. 28 mil. fr., nominalni dolgovi znašajo 177 mil., resnični pa 50 mil. Tereza Humbert, kakor se da sklepati, ni hči zakonskih Daurignac — nima ne rojstnega lista, ne domovnice — ampak hči neporočene sestre nekega mili jonarja.
Ob času njenega rojstva sta bila Dau-rijnac-a zraven in sta vzela deklaktce seboj, ker so jo hoteli stariši zavreči. Ta milijonar je bil v Parizu dobro znan in je pred par leti umrl. Njegova vdova bo po svoji smrti zapustila 100 mil. Terezi, ki je na to tudi čakala To so seveda ugibanja, koliko je na tem resnice, se bo že pokazalo.
Razne atvsri.
Najnovejše od rasnih strani
Smrt rodbine. Richter, posestnik nekega posestva v Rossbachu, kraj Ascba, je kopal 14. t. m. s svojo ženo in z dvema otrokoma v nekem rovu, da si nakoplje peska. Naenkrat se vspe cela peščena stena in zasuje čvetorico. Akoravno so ljudje hitro pritekli na pomoč, vendar so pa potrebovali več ur, predno so izkopali ponesrečeno obi-telj. Vsi štirje so se zadušili. — Bolgarski knez okraden. Policija v Miskolcu jo obvestilo mestno glavarstvo Budimpe-štansko, da je bil iz voza, v katerem se je vozila prtljaga bolgar. kneza, ukrad. kovčeg s srebrnim grbom. V kovčegu je bilo mnogo srebrnih posod velike vrednosti. O tatu doslej ni nikakega sledu. — Santos Du-
mont se je izjavil, da se v avgustu več ne dvigne z balonom, ampak šele začetkom septembra. Dvignil se bo v balonu, ki bo imel tri gondole. Vzel bo seboj tudi ljudi in sicer v vsako gondolo po 4. Vojaške po skušnje se bodo vršile šele, ko bo kapitan Hirsobauer poročal vojnemu ministru. — 81 kilometrov v eni uri je prevozil na biciklju pri svetovni dirki Francoz Dan gla v Parizu. — H u da nesreča na morju. Iz Helingforta se piše: Vrhni krov neke ladije, ki je vozila v bližnje vasi ljudi k službi božji, se je udri pod težo velike množice ljudij, ki so popadali ali v morje ah na spodaj stoječe ljudi. Pri tem je bilo 30—40 ljudij ubitih, mnogo težko ranjenih. — Nesreča v gorah. Sedem turistov, ki so šli na M o n t b 1 a n c , pogrešajo. Bati se je, da so se ponesrečili. Na prelazu Strelepas na Švicarskem se je ponesrečil trgovec MaksWanner. Včeraj so našli njegovo truplo. Dunajski turist in uradnik neke akcijske druibe, Oskar Bergmann, se tudi pogreša. Šel je, ker je bil na dopustu, na Veliki Klek in od 9. t. mes. ni od njega nobenega glasu. 9. t. m. je pisal, da gre 10. na Klek, ker je pa te dni razsajal vihar in je zelo melo, se boje, da se je ponesrečil.
—	Divji bik je pohodil včeraj zjutraj v menežariji v Schonbrunnu čuvaja V o 1 k 1 n a. V d 1 k 1 si je sam kriv, ker vkljub vsem svarilom je le še hodil v kletke. Volkl je umrl. — Srebrne rudnike vKutnigoriso zaprli in zazidali, delavce pa odslovili. V srednjem veku so bili ti rudniki največji v Evropi, v njih se je delalo od 13 stoletja. Rudniki so bili v erarični lasti. — Strelni poskusi. Včeraj so se vršili v Brestu strelni poskusi proti železnemu stolpu oklopnice » S u f -f r e n «. Iz ladije »Massen" so izstrelili tri granate proti cilju, ki je stal ob »Suffrenu«. Četrto so pa izstrelili v stolp na .Suffrenu". Drobci granate so odleteli od stolpa, ki je ostal nepoškodovan. Drobci so padli več sto metrov od ladije v morje. — Nesreča na vojaških vajah. Na vojaških vajah pri Stuttgartu je obolelo na solnčnici 80 vojakov. — Ob mrtvem truplu svojega moža, ki se je ustrelil, se je zabodla soproga odvetnika Henrika Regul-skega v Bobrnišku ob ruski meji. Rajiila se je Bmrtnonevarno. V kratkem bi imela postati mati. — Oče in sin zblaznela. Na Dunaju je zblaznel sin akademičnega slikarja Guttmanna. To si je oče tako vzel k srcu, da je tudi on zblaznel. — Vodovodne cevi popokale so v mestu Lausanne. Del mesta je pod vodo. — Ogenj v gledališču. Iz Madrida se poroča, da je v Badajocu med predstavo na-Btal v gledališču ogenj. Občinstvo je bežalo. V gnječi je bilo mnogo žensk ranjenih. — Registriranj o smrti Leona XIII. Smrf Leona XIII je bila^v Rimu zapisana v zapisnik samomorilcev! Župan je sedaj izjavil, da je to pomota dotičnega uradnika. Dotični list bo iztrgali iz zapisnika, ga dali v svilnati ovitek in ga posebej shranili.
—	Zapeljivec morilec. Zasebnika Hermana Rodla je v Pasingu umoril 22 letni pomožni učitelj MakB Kasti, ki je imel razmerje z Rodlovo ženo. — Monako« • ski »Jugend«je ogrsko ministerstvo odvzelo poštni debit. — U m r 1 je v Pragi češki pisatelj dr. Pavel D u r d i k. — Rumunski prestolonasledniea je povila princa. — Napad na tovarnarja. V Bielicah je včeraj popoldne streljal odpuščeni delavec 72 letni tkalec Sporič na lastnika tovarne Alfreda Gruberja in ga nekoliko ranil. Sporič ni hotel zbe-žati. Ko so ga prijeli je rekel, da je to storil za to, ker nima kaj jesti; ni pa imel namen Gruberja usmrtiti. — General F e-h i m P a š a je zahteval od earigrajske filijalke solunske banke, da mu d& 1500 funtov šterlingov, zagrozil je bančnemu ravnatelju, da porabi silo, če se mu ne udovolji. Avstro - ogrski poslanik se je energično zavzel za ravnatelja. Fehim Paši se ne zgodi ničesar, ker je sultanov ljubljenec. — Pretep pri volivnem shodu. V mestu Kruševac (Srbija) pobili so se zmerni in neodvisni radikala na volivnem shodu. 20 do 30 oseb je ranjenih. — Novi konzulati v Belgradu. Kralj Peter I. izprosil je pri angleški in severoameriški vladi, da ustanovita poslaniška mesta v Belgradu. Obe državi sta privolili. — Shod židovskih rabinov. V Krakovu imeli so shod židovski rabini. Povabljenih je bilo 900, a prišlo jih je samo 39. Zbrani rabini so prisegli, da židovska vera in tudi nobena žid. sekta ne pozna ritualnih umorov. Shod niti Židom ni imponiral. Vseh židovskih rabinov na svetu je okoli 3000. — Parnik,K le k« ogr. hrvat. parobrodne družbe se je izgubil. Vozil je iz Jave v Ameriko sladkor; 16 julija je odplul iz Colomba, potem se ni več slišalo o njem. Na parniku je bilo 21 oseb. Ribičev prstan papeža Leona XIII. so našli te dni v pisalni mizi, nakar so ga zlomili. — Papež dedič. Za časa sedisva-kance je umrl v NeapoljU župnik Miloni ter zapustil papežu 400.000 lir. Njegovi sorodniki sedaj ugovarjajo oporoki, češ, da takrat ni bilo nobenega papeža. — Stavke. V Braziliji je velika stavka Iz Rie de Janeiro
«e poroča, da je pričelo stavkati 20 000 tovarniških delavcev. Zahtevajo 8 urni delav nik in zboljšanje plače. M°j kosci v Banalaku na Ogrskem je stavka. Vojaštvo je prišlo »posredovat«.
Humbertovi — v Barnovem oir-
kusu »F garo« ooroča, da |e predsedništvo pri obravnavi Humbertovih, kakor tudi vpi zapresenženci, dobilo iz New Yorka sledeče pismo: »Vaše blagorodje! Zi slučaj, da obsodite Humbertove na stalno kazen v zapore, mi je čat-t staviti v tem sm slu sledeči predlog: mesto da jih zaprete v ječo izročite jih meni. Zaprte jih bom imel v želez nih kletkah, vozil jih po Ameriki ter jih kazal svetu. To bi neslo milijone, ki bi b'li zadostni, da bi se poplačali vsi upniki in aodbeni stroški. Z sa bi pridržal le 10 od stotkov oelega dobička. V ostalem se pobrigam, da ne uidejo, kakor tudi, da se s kaznjenci bolj obzirno postopa." — Prav amerikanRka ideja je to!
Društva.
(Prostovoljno gasilno društvo v Bizovku pri Ljubljani) priredi v nedeljo dne 23 avg. 1.1. društveno veselico pri g. Franc Čerinu v Bizoviku št. 55 popoldan ob 3. uri. Vspored: šaljiva loterija in domaia zabava. Pri veselici sodeluje vevška godba. Čisti dohodek je namenjen za napravo potrebnega gasilnega orodja. Vstopnina za f sabo 20 v., za društva prosta. Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Na pomoč!
Darovi
Družbi sv. Cirila in Metoda častni član g. Luka Svetecje v spomin temu odlikovanju daroval 200 kron pokroviteljnine s prošnjo, da bi s to pokro-viteljnino družbo zastopal vsakokratni najstarejši častni član. Ko hvaležno beležimo to vest, želimo, da ša dolgo in dolgo dela narodu in družbi v prid prezaslužni rodoljub, s >daj edin družbin častni član g. podpredsednik Svetec. Bog ga živi !
Telefonska In brzojavna poročila.
Dunqj, 19. avgusta. Nekateri listi javljajo iz Belgrada; V častniških krogih vedno bolj prodira mnenje poklicati v deželo črnogorskega kneza Nikolaja in mu ponuditi srbsko krono. Neka deputacija je baje to že ponudila knezu Nikolaju in dosegla njegovo pritrditev. Kralj Peter je pripravljen zapustiti Srbijo ter se je izrekel, da je v inozemstvu pozabil na to, kako je treba intrigirati.
Dunaj, 19. avgusta. Zagotavlja se, ■da avstrijska vlada ne pristane na znane -narodne koncesije za ogrsko opozicijo, v kolikor se tičejo armade, dokler ne privoli v to avstrijski državni zbor. Te koncesije imele bi neizogibnih posledic za skupno armado in za obstoj monarhije. Avstro-ogrska ali ostane skupna monarhija pod skupno dinastijo in s skupno armado — ali ne.v
Dnnaj, 19. avgusta. Češki in poljski deželni poslanci šlezijski nameravajo v prihodnjem zasedanju skleniti zakon, po katerem je potreba vsaj 40 otrok, da se ustanovi šola za manjšino. Ta predlog se utemeljuje s tem, da se zadnji čas ustanavljajo v čisto čeških krajih nemške šole.
Budimpešta, 19. avgusta. V Ne-mesladonyju so dobili gostilničarko Lorinczy umorjeno in oropano. Zaprli so nekega moža, ki je v gostilni prenočeval.
Budimpešta, 19. avg. Tukajšnji vladni listi demontirajo vesti o koncesijah, ki bi jih bila dala vlada opoziciji. Ako bi se bilo v tem oziru že res kaj zgodilo ali sklepalo, tedaj bi konference, ki se bodo vršile v petek, ne imele nobenega smisla.
Zagreb, 19. avgusta. Raz poslopja prometne zgradbe je plapolala včeraj samo madjarska zastava. Hrvatska
zastava je plapolala poleg madjarske samo raz nekaterih poslopij deželne vlade.
Tečin, 19. avgusta. Nemški okr. zastopi severne Češke so imeli tu shod, na katerem so se izrekli za združauje nemških strank posebno v narodno gospodarskem oziru.
Pardubiee, 19. avgusta. Tu seje vršil kongres čeških obrtnikov. Posl. Adame k je pozival obrtnike na boj proti centralizmu. Boj je važen tudi iz narodnogospodarskih ozirov.
Belgrad, 19. avgusta. V Kruševcu je pri volivnem shodu došlo do pretepa mej pristaši neodvisnega in zmernega radikalca. Okolu 30 oseb je ranjenih.
Moskva, 19. avgusta. Generalni ravnatelj policije Lopuhin je v Odesi. Izvršenih je več političnih aretacij. Policija pravi, da je zasledila pisatelje in tiskarje revolucionarnih brošur. V rokah ima tudi zapisnik revolucijonarjev v Odesi, mej katerimi je 90 odstotkov Židov. Notranji minister baje pripravlja proti Židom ostre naredbe, s katerimi bodo židje pregnani iz dežele. Dejstvo je, da revolucijonarno gibanje netijo židje, ki imajo za to obširno polje, ker je vlada premalo socialna. Dejstvo, da je „sveti sinod" pozval pravoslavno duhovščino, naj miri nevoljo proti židora. se tu obsoja.
Lisabona, 19. avg. Skrivnostna smrt državnega svetnika Almeida je sedaj pojasnjena. Ko je spal, dobila je njegova hčerka britev v roke. Hčerka je šla k spečemu očetu ter se igrala brivca. Ko je imela britev na vratu, se je svetnik zbudil ter se z vso silo obrnil, pri tem pa dobil smrtno rano na vratu. Hčerka je letela ven in ni mislila, da mej tem oče izkrvavi.
Pariz, 19. avgusta. V južnem Al-giru so se pojavile velike roparske tolpe. Proti roparjem je odposlano vojaštvo.
Berolin, 19. avgusta. Vlak, ki je vozil pevsko društvo „Gemutlich", seje prevrnil pri Bottenkirchnu čez dva metra visok nasip. Tri osebe sp mrtve.
London, 19. avgusta. Časopisi poročajo, da bo tu leta J906 mej narodna svetovna razstava.
Umrli mu:
13. avgusta. Matevž Jager, nadarbinar, 84 let, Japljeve ulice 2. ostarplost in naduha. — Marija Dež-man, gostija. 73 let, Wolfove ulice 6, Marasmus sen.
14 avgusta. Marija Cvelbar, gostija, 73 let, Or-love ulice 5, Marasmus senilis, otrpnjenje možgan. — Ivana Žnidaršič, komptoaristinja, 29 let, stari trg 13, Nephritis — Marija Plestenjak, delavčeva hči, 1 dan, Velike čolnarske ulice 5, življenska slabost. — Ivan Selan, delavec, 76 let, Sredina 11, Emphysema pulm. Paralysis cordis.
17. avgusta Vincencij Zidan, čevljarjev sin, 1 mes, Zalokarjeve ulice 6, Bronchitis capil.
V	hiralnici:
12. avgusta. Jožefa Handler, delavka, 63 let, Avaentia Tuhercut. pulm.
16. avgusta Viktor Kalčič, mestni ubogi, 36 let, Imbuilletas. Tubercul puim.
V	bolnišnici:
11.	avgusta. Melhijor Wriesnig, zičar, 36 let, Empbysema chron, p d Gangraema pulm.
12.	avgusta. Vincencij NipovSek, gostač, 44 let, Pyo-Pneumvthorax. — Marija Petschauer, dninarica, 25 let, Pyo Pneumothorax
13.	avgusta Alojzij Sonc, dninar, 13 let, Anaemia acuta.
14.	avgusta. Fran Zemljan, rejenček, 8 let, Scar-latina Pneumonia.
Id. avgusta. Ivan Reven, gostač, 76 let, ostar — Viktor pl Fayker, mestni ubog, 26 let, jetika.
V vojaški bolnišnici:
12 avgusta Alojzij Arko, c. kr. četovodja, 21 let, se je ustrelil.
12. avgusta. Ignacij Wolf, častniški sluga, 22 let, jetika.
Meteorologldno porodilo.
Višina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak V36'0 ma
4	Cu epa-soranja	Stanj« barometra. T mm.	Temperatura po Celaija	VetreTl.	Nebo	Iti i" S
18	ivefi.	"733-3	17-9	sl-jug	jasno J	
19	7. ijutr. 2. p« pol.	7310 728 9	145 25-8	sl. asvzh p. n. jug	> del. jasno	o-o
Srednja včerajšnja temperatura 16-9*, normale 18*6'
Dunajska borza
dnč 19. avgUBta.
Skupni državni dolg v notah.....10015
Skupni državni dolg v srebra..........100 05
Avstrijska zlata renta 4% ..........120 90
Avstrijska kronska renta 4%.....100-65
Avstrijska inv. renta 3V, * .....92-60
Ogrska zlata renta 4%.......119 70
Ogrska kronska renta 4%............98 4U
Ogrska inv renta 3',%.......89'9)
Avstro-ogrske bančne delnice.....15'88
Kreditne delnice..................652 —
London vista....................239 25
Nemški drž. bankovci za 100 m nem. drž. v	117- 35
20 mark............23-47
20 frankov..........19-04
Italijanski bankovci........gsis
C. kr cekini...........n 30
ž:it
ne cene
dn<š 19 avgusta 1903. (Termin.)
Na budlmpeitanski borit:
PSenica za oktober.....K	7'30
» * april......>	7-57
Rž za oktober.........6'13
• » april . .......»	H-40
Oves za oktober......»	6 42
jt • april........5-63
Koruza za avgust........6-09
» » september.....>	6'09
, „ maj 1904 .......5 04
(Efektiv).
Dunajski trg.
PSenica banaSka.......K	7'60
Rž južne železnice .....„	7-H0
Rž.............645
Ječmen , » ........6 50
ob Tisi.......„	6 20
Koruza ogrska.........6 55
Cinkvant..........7 PO
Oves srednji..........5-95
Fižol........... —
do
7-31 7-6K 6 14 6-41 5-43 5-64 6'10 610 5 06
do	8--, 8.5
»	6-60
n	7-40
»	7-30
,	6-75
„	8—
„	6.15
Hogaški „tipUjg? vrelec" z vinom
deluje izredno
osvežujoče in 1009 l—l	pospeiuje zdravje
£
Dr. Julij Schuster
se je vrnil s potovanja.
1076 1-1
5
Več*-* ^
kleparskih pomočnikov
samostojnih in dobrih delavcev takoj sprejme
1072 3 1 L. /T\. Ecker
v Ljubljani, Dunajska cesta.
»SLOVENEC
mr se prodaja
doslej v naslednjih ljubljanskih tobakarnah:
Blaž N., Dunajska cesta 12. Brus Maks, Pred Škofijo 12 Dolenc Helena, Južni kolodvor. Kalii Alojzij, Jurčičev trg 2 Suinik Joslpina, Rimska cesta 24. Tonich Ivana, Florijanske ulice 1. Vrhove Ivan. Sv. Petra cesta 52
t
11078 1-1
Potrtega srca javljamo podpisani tužno I vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oziroma oče in svak, gospod
Anton Frank,
posestnik
danes, dne 18. t. m. ob 7. uri zjutraj, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 64. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb blagega rajnkega bo v četrtek, dne 20. t m. ob 8. uri zjutraj na tukajšnjem pokopališču.
Blagega pokojnika priporočamo v blagi spomin in molitev.
Prem, 18. avgusta 1903.
Helena Frank,
soproga.
Anton Frank, Ivan Frank,
posestnik,	frančiškan,
sinova.
1081 1—1
C. kr višji finančni svetnik Anton Lenarčič javlja tužnim srcem v svojem in v imenu sorodnikov žalostno vest, daje njegova iskreno ljubljena soproga gospa
Mary Lenarčič, roj. Mathian|
danes ob 9. uri dopoldne po dolgi 'n mučni bolezni, previdena se sretstvi za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bode v petek dne 21. avgusta 1903 ob 5. uri popoldne od hiše žalosti, Pogačarjev trg St. 3.
Svete maše zadušn;ce se bodo darovale v stolni cerkvi sv. Nikolaja
Predraga ranjca se priporoča v blag spomin in molitev.
V Ljubljani dne 19. avgusta 190'}.
Snnka s kožo l gld, brez kože 95 kr., brez kosti s kožo 1 gld. 10 kr., plečeta brez kosti 90 kr„ ■uho meso 78 ki., slanina 82 kr., pre&lčevl Jeziki 1 gld., goveji 1 gld. 20 kr., glavnina brez kosti 45 kr., dunajske salame 80 kr, prave boljie 1 gld., iz šunkna lfgld 20 kr., ogrske 1 gld. 70 kr. Velika klobasa ena 20 kr.	813 10-5
Pošilja le dobro pošteno blago od 5 Kg naprej proti povzetju
Janko Ev. Sire
v Kranju.
Vožnjekarte
in
tovorni listi
AMERIKO.
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna
naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijonovana od visoke e. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje:
Dunaj, IV., Wiedenergurtel 20,
ali pa	318 24
KAROL REBEK v Ljubljani, Kolodvorske nllce 32
Št. 9544.
Razpis.
1048 3—3
V M°kronogu je izpraznjena služba
provizoričnega deželnega živinozdravnika.
S to službo so združeni dohodki letnih 1200 K, in sicer pripade od tega 800 K na deželni zaklad, 400 K pa na okrajno blagajnico za sodni okraj Mokronoški. Prosilci za to službo pošljejo naj
do 86. avgusta 1003
podpisanemu deželnemu odboru svoje, z dokazilo stirosti, znanju slovenskega in nemškega jezika in o živinozdravnidki usposobljenosti opremljene prošnje.
Od deželnega edbera kranjskega
v Ljubljani 10. avgusta 1903.
maro^lla »pi
iz pivovarne v
■efema. cen.ti*»ln.«
Žalcu in Laškem trgu.
«>lj3»H I
vsllce
Angeljnovo milo Marzeljsko (beio) milo
Stolpne ure
kahor tndi manjše za šolske, bolniške in druge zavode Ur večje delavnice, izvršujem najsolidneje in naj\eetneje in točno idoče po najnižji ceni Ure mojega izdelka preneso lahko najhujši mraz
Priporočam se prečasiiti duhovščini in slav. občinstvu v blagohotna naročila in bilježim
z odličnim spoštovanjem
Ivan Brunskole,
Vrčiče št. 18, p. Semič, Belokrajina.
Spričevalo. 1073 3—1
S tem pisacjem naznanjam slovenskim župnikom posebno v rovem svetu Zedinjenih držav v Ameriki, ki bi morda nameravali si oskrbeti za svoje cerkve stolpne ure, da je Jan. Brunskole lz Vrčlč, pošla Semič,'. Kranjsko, Austria. Europa, izvrsten urar. Naredil nam je laosko leto turnsko uro, ki je celo zimo dobro šla in je ni ustavil najhujši mraz. Vsi meščani tu na Ely Minn. smo ž njo zadovoljni. Stala nas je na pol ceneje, kakor bi jo mogli dobiti tu Dobro delo hvali svojega mojstra Ely, SlinD. U. St. America, fc. maja 1903 Msgr. Jos. F. Buh, župnik in vic. gen.
Več mizarskih pomoč= nikov in jeden učenec
se takoj sprejme v trajno delo pri Filipu Lazar-ju, mizarju na
jesenicah, Gorenjsko. 1045 3—2
Službo
cerkovnika in organista
razpisuje ioso 1-1 župni urad v Velikih Laščah,
ki daje tudi vsa nadaljna pojasnila.
z znamko
449 104—41
sta najbolj koristni
■b^dilai
MT za hišno rabo.
Dobivate jih po špecerijskih ftacunaht
Pavel Seemann
izdelovatelj mila in čebelno - voščenih sveči
v Ljubljani.
m 9%



krojaški mojster
v Ljubljeni, Si>. petra nasip 2
se priporoča prečast. duhovščini v izdelovanje duhoven-ske obleke in talarjev po najnovejšem kroju in po nizkih cenah. 989 8—6
I
registrovana zadruga z neomejeno zavezo,
v Ljubljani, Marije Terezije cesta hiš. št. 1,
v Knezovi hiši, obrestuje hranilne vloge po	110 95-75
413 odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje.
Uradne ure, razun nedelj in praznikov, vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne.
Poštnega hranilničnega urada št. 828.406,
Telefon štev. 57.

Glavni trg 5. Ljubljana.
Tvrdka Kapamacsija k Bondy O. Bernafovič poslovodja
priporoča slavnemu občinstvu svojo največjo zalogo konfekcijskega blaga za gospode in dame po najnižjih cenah.	Velespoštovanjem
O. Bernatovič
1060 3-2	poslovodja.
Naznanilo.
Kdor hoče poceni in dobra blago, naj naroči moj novi veliki cenik, kateri je gratis. Posebno priporočam novosti v stenskih urah z novim stolpovim bitjem.
Vsa popravila točno in ceno, umetna delavnica v I. nadstropju. Za obilni obisk se najtopleje priporoča
Fran Čuden
urarski trgovec in posestnik v Ljubljani. exportna tvrdka na debelo in na drobno, član švicarskih tovarn Union, založnik c. kr. drž. dolenjskih železnic.
Šivalni stroji, posebno za domačo rabo 256 2i	prav p o c e n i.
G. PICCOLI
lekarnar v Ljubljani
dvorni dobavitelj Nj. Svetosti papeža
priporoča naslednje izdelke svojega kemično farmacevtičnega .	laboratorija, ki se izgotavljajo
kot sicer vsi drugi medikamenti z največjo skrbnostjo in snažnostjo.
Plccolljeva želodčna tinktura krepi želodec, vzbuja veselje do jedi, pospešuje prebavo in odprtje ter je posebno učinkujoča pri zaprtju. 1 steklenica 20 vin.
Plccolljetfo železnafo vino se uporablja
primalokrvnih, nervoznih in slabotnih osebah z najboljšim vspehom. Polliterska steklenica 2 K.
Plccolljevi sirupi Iz malin «11 tarna-rlnde dajo z vodo pomešani izvrstno m zdravo pijačo. Kilogramska steklenica, pa-steurizovana K 1.30.
Zunanja naročila po poštnem POVZCljU. 708 (60-26)
P. n. odjemalci si lahko ogledajo
naš znameniti laboratorij
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
57131 F. HITI,
Pred šlcoiijo štev- 20. Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Lak za sobina tla, jVvJdn!}
prevlaki ter se kaj hilro suši. Za samo uporabo zalogi pri tvrdki BRATA EBERI. v Ljubljani,
Frančiškanske ulice.	524 11 11—1J
Vnanja naročila proti povzet ju.
~~	1357 43
Anton Presker
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. IS
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovnižke obleke
iz trpežnega in solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
== izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah
Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov.
Stanje vlog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron.
Najboljša in najsigurnejša <*« prilika za šfedenje! ««
Preje: Gradišče št 1,
£2522
LJUDSKA POSOJILNICA
sedaj: kongresni tt*c$ št 2, L nadstropje
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po -
41
brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih --4 K 50 h na leto.
Stanje vlog 31.deeembt»a 1902: 9,501.351 52 h. Denafni pfomet V 1. 1902: 32,596.882 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da hi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalapanje po pošti so poštno-
hranilnične položnice na razpolago,
V Ljubljani, dnd 1. januarija 1903.
Dr. Ivan Šusteršič,
predsednik.
Odborniki:
Josip Šiška, knezoškofijski kancelar, podpredsednik.
Anton Belec, pesestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. — Josip Jaro, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlin,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauachegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leakovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos." — Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. — Gregor Sllbar, župnik na Rudniku, — Dr. Alei Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani.
Izdajatelj m ..odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik
Tiik »Katoliflke Tiskarne« v Ljubljani.