PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! prva izdaja LJUBLJANA, ČETRTEK, 22. JULIJA 1971 LETO XIII. • ŠTEVILKA 196 • CENA 1 DINAR -DELO- IZHAJA ODI. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI -LJUDSKE PRAVICE«. KI JO JE S. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI. IN -SLOVENSKEGA POROČEVALCA-. KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK MITJA GORJUP ODGOVORNI UREDNIK JAK KOPRIVC ■maann ISKRENE ČESTITKE OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA nBHRmsOBBmRBBBBBHMBOK Čestitke ob našem prazniku LJUBLJANA. 21. Julija zTeaseaniJc s&upscmo SR Slovenijo Sergej Kraigher Je dobil Sterilne čestitke, ki so mu Jib poslali ob 22. juliju — dnevu vstaje slovenskega naroda. Čestitke so mu poslali: predsednik srb- ske skupščine Dragoslav MarkoviC, predsednik hrvaškega sabora Jakov Blaževič. predsednik makedonskega sobranja Nikola MinCev, predsednik skupščine Črne gore Vi-do je žarkcnrič in predsednik skupščine BiH D&e-mal BijediC. Ob dnevu vstaje Je dobila republiška konferenca SZDL Slovenije čestitke od predsednika republiške konference SZDL Črne gore Dobroslava CulafiCa, predsednika republiške konference SZDL Srbije Dragi Sta-menkovica. predsednika republiške konference SZDL Makedonije Boška S tankovskega in predsednika republiške konference SZDL Hrvaške Stje-pana IviCa. Predsednik' makedonskega Is dr. Kaente Bo-goev pa je poslal čestitko predsedniku slovenskega IS Stanetu Kavčiču. Sestanek Rogers- Dobrinin Pogovarjala sta se o napovedanem Nikonovem potovanju na Kitajsko % WASHINGTON. 21. julija (APP) — Ameriški državni sekretar za zunanje zadeve Rogers se Je sešel s sovjetskim veleposlanikom v ZDA DObrininom in se z njim pogovarjal o Nizonovem potovanju na Kitajsko. Sato bi šel Slovenija predlaga Tita Izvoljena Bulc in Ribičič Slovenska skupščina predlaga, naj bo Josip Broz-Tito znova predsednik republike — Za člana predsedstva SFRJ sta iz Slovenije poleg Sergeja Kraigherja izvoljena še M. Bulc in M. Ribičič LJUBLJANA, 21. julija. Slovenska skupščina je na današnji skupni seji vseh zborov z dolgotrajnim ploskanjem sprejela predlog, naj bi Josipa Broza-Tita znova izvolili za predsednika republike in prvega predsednika predsedstva SFRJ. Skupščina je s tajnim glasovanjem izvolila v predsedstvo SFRJ Marka Bulca in Mitjo Ribičiča, medtem ko je predsednik skupščine Sergej Kraigher član predsedstva po položaju. Sejo je vodil predsednik Sergej Kraigher. Predlog, naj bi zveaia skupščina za predsednika republike izvolila tovariša Tita, je prebral podpredsednik skupščine dr. JOŽE BRILEJ. (Objavljamo ga na 4. strani.) Po 37. ustavnem dopolnilu lahko namreč zvezna skupščina Tita izvoli za predsednika republike na predlog skupščin socialističnih republik in avto- nomnih pokrajin. Govornik je poudaril, da ta predlog slovenske skupščine izraža splošno in enotno razpoloženje ter voljo delovnih ljudi in občanov Slovenije Izhaja pa iz zgodovinske vloge Josipa Broza-Tita v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji. iz njegove vloge pri ustvarjanju in razvijanju S FR Jugoslavije, pri razvoju Jugoslovanske samoupravne socialistične družbe, pri ure- sničevanju bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, pri utrjevanju neodvisnosti države in njenega položaja v mednarodnih stikih Poslanci so predlog podprli soglasno in z dolgotrajnim ploskanjem, predsednik skupščine pa je dejal, da ga bo takoj ■poročil zvezni skupščini. Na skopni seji vseh zborov skupščine so nato prešli na. volitve še dveh članov predsedstva SFRJ, predsednik Sodelovanje REKA, 21. julija (Tanjug) — Reka in Trst, pomembni pomorsko-prometni središči sosednjih držav, si želita, da bi imeli boljše cestne, letalske in pomorske zveze. Sodelovali bi radi tudi v pristaniški dejavnosti. O teh vprašanjih sta danes govorili delegaciji Reke in Trsta. Tri dni po udaru skupščine Sergej Kraigher je namreč član predsedstva po položaju. Republiška konferenca SZDL Slovenije je na seji 9. julija za kandidata soglasno izbrala Marka Bulca in Mitjo Ribičiča. Ker je skupina poslancev po tej seji republiške konference na podlagi dopolnila, sprejetega k republiškemu zakonu o volitvah članov predsedstva SFRJ iz Slovenije, poskusila kandidatno listo Tazširiti, je predsednik RK SZDL Slovenije JANEZ VIPOTNIK še ustno razložil celoten kandidacijski postopek. (Njegov govor objavljamo na 4. strani). Posebej je poudaril, da je bila verifikacija kandidacijske liste opravljena v vsej politični širini in po demokratičnem postopku. Tudi Nagrade vstaje 1971 Pomembna slovesnost ob tridesetletnici vstaje slovenskega naroda LJUBLJANA, 21. julija — Predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Janko Rudolf je danes v klubu poslancev podelil letošnje nagrade. Slovesnosti so se med številnimi gosti udeležili tudi najvišji zastopniki javnega, političnega in kulturnega življenja na Slovenskem. Predsednik žirije Sergej Vo-šnjak je v uvodnih besedah najprej poudaril pomen nagrad vstaje; to je ob letošnjem jubileju velike odločitve slovenskega naroda, da si z orožjem izbojuje svobodo, še ena pomembna počastitev te velike obletnice. predlogi poslancev bi morali biti obravnavani po prav tako širokem in politično odgovornem postopku, po kakršnem so bili obravnavani predlogi socialistične zveze in po kakršnem imajo občani in družbenopolitični dejavniki možnost za vplivanje in izrekanje o njih. Glasovalo je 247 poslancev. Predsednik Kraigher je po opravljenih volitvah razglasil izid: Marko Bulc je dobil 243 glasov, Mitja Ribičič pa 214. Za izvolitev je bila potrebna večina glasov vseh poslancev, se pravi 143 glasov. Poslanci so a ploskanjem pozdravili izid volitev. Po skupni seji sta bili seji republiškega zbora in enotnega zbora delovnih skupnosti. v. J. JOSIP BROZ — TITO SERGEJ KRAIGHER MARKO BULC MITJA RIBIČIČ Temeljni načrt Na seji vseh zborov slovenske skupščine o razvoju republike so govorili S. Kavčič, T. Kropušek in L. Krese v Peking Japonski premier o normalizaciji japonsko-kitaj* skih stikov TOKIO, 21. julija (Reuter) — Premier Sato je danes izjavil, da bi šel v Peking in se pogovarjal o normalizaciji japonsko kitajskih odnosov, s pogojem, »če bo Kitajska razumela probleme preteklosti«. v Sudanu V Kartumu je mirno — Nova oblast si utrjuje položaj v državi KAIRO. 21. Julija — Zahodne agencije poročajo, da je Sudan tri dni po državnem prevratu še zmeraj brez stika s tujino. V Kartumu je mimo. Nova oblast si utrjuje položaj. Nadrobnosti berite na zadnji strani. Letošnje nagrade vstaje so tako prejeli Franjo Bavec za monografijo o Bazoviški brigadi, dr. Franci Derganc za knjigo spominov »Okrvavljena roža«. Stane Kumar za sliko »Prva stavka železničarjev 1919«, Zvone Sintič in Marica Čepe za dokumentarni film »Ljubljana — mesto heroj«. Zima Vrščaj za mladinsko radijsko igro »V odmoru pod kostanjem« in Fran Žižek za serijsko TV oddajo »Teto našita petdeset let«. Poročilo objavljamo na 6. strani. »Svetovni mir“ Peto svetovno konferenco »Svetovni mir s pomočjo prava«, je v imenu predsednika Tita pozdravil M. Ribičič Topovske granate na Komilo Iz Pakistana uradno poročajo. da so indijske čete obstreljevale mesto ISLAMABAD. 21. jul. (UPI) — Tukaj so uradno sporočili, da so indijske topniške enote včeraj obstreljevale vzbodno-pakistansko mesto Komilo ter nekaj oseb ubile in ranile. Izbruhnilo Je tudi več požarov. BEOGRAD. 21. Julija (Tanjug) — Danes se Je začela peta svetovna konferenca »Svetovni mir s pomočjo prava«. Navzočih Je več kot 2000 udeležencev iz 79 držav. V imenu predsednika republike Tita, ki Je udeležencem konference poslal poslanico (objavljamo jo na 5. strani), je konferenco pozdravil predsednik ZIS Mitja Ribičič- Zatem je udeležence pozdravil predsednik jugoslovanskega ustavnega sodišča Blažo Jovanovič. Nato pa so še spregovorili predsednik 25. zasedanja generalne skupščine OZN Edward H ambro, častni predsednik svetovne zveze sodnikov in nekdanji ameriški vrhovni sodnik Earl Warren, predsednik svetovne zveze sodnikov Terje Wold in predsednik organizacije »Svetovni mir s pomočjo prava« — Charles Rhjran. Posebno sodišče vZAR V Kairu bodo sodili udeležencem letošnje majske zarote KAIRO. 21. Julija (AFP) — Egiptovski predsednik El Sadat Je podpisal danes dekret o ustanovitvi revolucionarnega sodišča, ki bo sodilo udeležencem zarote maja letos. LJUBLJANA. 22. julija. Po sprejetem predlogu skupščine SR Slovenije za izvolitev Josipa Broza Tita za predsednika republike in po izvolitvi članov predsedstva SFR Jugoslavije, je imel na skupni seji vseh zborov uvodni govor k predlogu stališč o dolgoročnem družbenem razvoju SR Slovenije predsednik IS Stane Kavčič, za njim pa so predlagalcem tega predloga — v imenu zveze sindikatov Slovenije njen predsednik Tone Kropušek in v imenu gospodarske zbornice njen predsednik Leopold Krese. Zbor je nato sprejel odlok i o ustanovitvi komisije skupščine SR Slovenije za sesta- j vo resolucije o dolgoročnem družbenem razvoju socialistične republike Slovenije. Naloga komisije bo, da pregleda in oceni predloge o izpopolnitvi dolgoročnega programa Slovenije, zavzame stališče do njih in priprav: resolucijo. Hkrati so soglasno izvolili 22 članov Carrington: velike razlike LONDON, 21. julija (Reuter) — Britanski obrambni minister lord Carrington se Je danes z Malte vrnil v London ln izjavil, da med stališč) britanske in malteške vlade o bivanju britanskih čet na Malti obstoje zelo velike razlike in da jih najbrž sploh ne bo mogoče odpraviti. Indija ni dala povoda za arožnie NEW DELHI, 21. julija (Tanjug) — »Indija nima nikakršni ozemeljskih pretenzij do Pakistana,« je Izjavil indijski zunanji minister S varan S ing na zasedanju parlamenta. Tako je odgovoril na nedavno opozorilo predsednika Jahja Kana, da bo Pakistan začel »splošno vojno proti Indiji«, če bi poskušala zasesti katerikoli del pakistanskega ozemlja. Po Singovih besedah Indija ni storila ničesar, kar bi sl bilo mogoče razlagati kot povod za takšno grožnjo. te komisije, za predsednika pa Staneta Kavčiča. Skupščina je nato nadaljevala delo na dveh ločenih sejah. O predloženem dolgoročnem programu in ek- Rešitev za Berlin do jeseni Veleposlaniki štirih velesil se pospešeno pogajajo o sporazumu BONN, 21. julija (Tanjug) — Veleposlaniki štirih velesil se pospešeno pogajajo o ureditvi berlinskega problema. Govori se, da utegnejo že do Jeseni najti »zadovoljivo rešitev«. Zdaj se sestajajo vsak teden. Strokovnjaki štirih delegacij so sinoči pripravljali jutrišnji »Jubilejni«, 25. sestanek veleposlanikov. Kakor Je slišati, je osnutek sporazuma o Berlinu menda v grobem že sestavljen. špozejih sta razpravljala posebej republiški zbor in posebej enotni zbor delovnih skupnosti SR Slovenije. (Podrobneje objavljamo na 2. strani). Lokve, Resevna, Pohorje Kjer bodo glavne proslave, je že vse pripravljeno za sprejem gostov LJUBLJANA, 21. Julija — V treh slovenskih krajih, kjer Dodo glavne proslave ob tridesetletnici vstaje, je že vse pripravljeno za sprejem tiso-čev udeležencev. Na Lokvah pri Črnomlju pričakujejo okrog 15.000 ljudi, ob vznožju Resevne pri Celju pa čez 10 tisoč. Tudi Klopni vrh na Pohorju je že ves v pričakovanju gostov in nekdanjih borcev. Vremenarji pravijo, da bo jutri precej sončno, čez dan I ponekod zmerno oblačno. _ alpina ZNIŽANJE CEN Janez Vipotnik: Odločili smo se živeti v svobodi, brez krivic in zatiranja Obletnico vstaje slovenskega naroda praznujemo v zelo razgibanem času. živimo sredi zapletenih mednarodnih razmer, v katerih se čedalje teže brzdajo blokovske sile hegemonizma in imperializma. In v času, ko naša skupnost stoji pred pomembnimi nalogami, kako organizirati svojo prihodnost, da bo čim bolj učinkovita v uveljavljanju pravic človeka, ki izhajajo iz njegovega dela, v ustvarjanju njegove gospodarske in socialne blaginje, v boju za njegov politični, kulturni, socialni in nacionalni napredek. Razmišljanje ob prazniku vstaje zato nikakor ni le samovšečno zadovoljstvo nad doseženimi uspehi. Bolj od tega nam gre za izkušnje iz tistega obdobja, ki so aktualne tudi danes- V najbolj usodnem času slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov smo se — za najvišjo ceno — odločili: živeti v svobodi in živeti v družbi brez krivice in zatiranja. Za dosego tega cilja je bila potrebni združitev vseh ustvarjalnih sil. Potrebna je bila sa-moorganiziranost naroda za osvoboditev. Potrebna prostovoljnost v boju in naporih. Potrebna zavestna disciplina. Predvsem pa je bila potrebna organizirana sila, ki je vodila upor- To silo sta slovenski delavski razred in slovenski narod Sploh izoblikovala v komunistični partiji Slovenije in v vseljudski, množični politični podlagi odpora — v Osvobodilni fronti. Ob programu Osvobodilne fronte so se sprostile neslutene, dotlej zatrte ljudske energije, kajti v njem so ljudje videli politični in socialni smoter svojega življenja. Program Osvobodilne fronte iz 1941. leta ni, razen poziva na upor, prav nič izgubil svoje aktualnosti. Ustavna dopolnila pravzaprav slovensko ljudstvo bolj kot kdaj približajo temu programu. Seveda v drugačnih okoliščinah. V spremenjeni podobi naše dežele in spremenjeni zavesti ljudi. Slovenska država, njena suverenost in samostojnost niso več geslo, marveč postaja to resničnost. S kakšnim tempom — to bo odvisno od nas samih, od naše sposobnosti in organiziranosti. Tega se bržkone še ne zavedamo dovolj. Še zdaleč seveda ne gre dramatizirati sedanjega mednarodnega položaja, v katerem je socialistična, samoupravna, nean-gažirana skupnost jugoslovanskih narodov in narodnosti. Kljub temu je treba odločno izpolnjevati naloge, ki jih terja ta položaj- Predvsem pa se moramo zavedati, da je vsa moč naše skupnosti in s tem tudi njena učinkovita obramba pred zunanjimi nasprotniki v trdnem gospodarskem, družbenem, političnem položaju, v urejenih po- litičnih, samoupravnih, mednacionalnih odnosih, v redu in zakonitosti, skratka, v zadovoljstvu delovnih ljudi s to skupnostjo, s to družbo in njenimi cilji. Politični in gospodarski napredek, odločnost, da vztrajamo in trdno stopamo po začrtanih stopinjah samoupravnega razvoja, predvsem pa nepopustljivo prizadevanje, da do kraja razvijemo pravico delovnega človeka, da razpolaga s pogoji in sadovi svojega dela, to je prav gotovo elementarna želja in zahteva vsakogar. Toda prav tako resnična in hkrati trajna razsežnost politike utrjevanja naše skupnosti je tudi nenehna pripravljenost vseh ljudi, da najodločneje, vsak trenutek, na vsakem koščku naše zemlje in proti vsakomur z vsemi sredstvi branijo svobodo in pridobitve revolucije. Poleg ljudske armade je zanesljiva in zavestna pripravljenost vsega ljudstva za splošni odpor, zasnovan na tradicijah narodnoosvobodilnega boja dejavnik, s katerim mora vojaško in politično resno računati katera koli sila, ki ji je socialistična samoupravna Jugoslavija trn v peti. Načelni idejni politični program za nadaljnji razvoj, okrog katerega se združujejo delovni ljudje, Je izoblikovan. Tudi v ustavnih spremembah se izraža njegov široki okvir- Naš sedanji boj je boj za konkretne rešitve, za dosledno izpolnjevanje postavljenih nalog. Ob izkušnjah vstaje slovenskega naroda danes bolj kot kdaj prej vemo, da nič ne nastane samo od sebe. Tako kot v narodnoosvobodilni vojni ne bi bili učinkoviti, če ne bi imeli organizirane politične sile, ki je bila že prej pripravljena, ki je natančno vedela, kaj hoče, tako tudi v sedanjih razmerah ne moremo uspevati brez trdne, enotne, usmerjajoče idejne in politične organizacije. V času vojne ni hilo naključnosti v gibanju, samoorganiziranost je bila prežeta z notranjo vezlji-vostjo, ki jo je predstavljala komunistična partija. Razvoj samoupravljanja danes, gospodarska reforma, stabilizacijski programi, organizacija slovenske države, njena odgovornost za jugoslovansko skupnost, mednacionalni odnosi, kadrovske rešitve in tako naprej še zdaleč niso zadeve, kjer bi se pri iskanju rešitev vsakdo pač usmerjal, kakor se mu zdi, po svojem notranjem razpoloženju, naključno, ne da bi spoštoval politični dogovor organiziranih sil. če bi v času vojne tako delovala komunistična partija, nikakor ne bi izbojevali zmage. Dogovor družbenih sil, sprejet po široki demokratični poti, zavezuje nosilce družbene akciie, da ga snOštujemo in uresničujemo. Tudi iz te dragocene izkušnje bi bilo treba potegniti sklepe za naše ravnanje v prihodnje. Vlak iztiril: 20 mrtvih Pri mestu Karlsruhe v Zahodni Nemčiji iztiril brzivlak iz Švice • KARLSRUHE, 21. julija. (AP). — Najmanj 20 ljudi je izgubilo življenje, nad 60 pa Je poškodovanih v hudi železniški nesreči, do katere Je prišlo pri Karlsruhe v Zahodni Nemčiji, ko je ekspresni vlak Iz Švice na nekem ovinku iztiril. , Palestinci zasedli ambasade V Stockholmu protestne akcije palestinske mladine proti Jordaniji STOCKHOLM, 21. jul.ija (AFP) — Palestinski mladinci so danes zasedli veleposlaništva Saudije, ZAR in Tunizije v Stockholmu. Policija ni Intervenirala, ker so se Palestinci mimo pogovarjali z diplomati. V Španiji razsaja kolera V pokrajini Saragozi so doslej cepili že okrog 400.000 prebivalcev MADRID, 21. julija (Reuter) — v španski pokrajini Saragosi so doslej cepili proti koleri okrog 400.000 ljudi. Tam so namreč zaznamovali sedem primerov obolenj, o katerih sumijo, da gre za kolero. Širši sporazum v elektrogospodarstvu Pred kratkim to elektrogospodarske organizacije podpisale sporazum o skup. nem delu v jugoslovanskem elektrogospodarskem sistemu. V sporočilu, ki je bilo ob tej priložnosti objavljeno. je rečeno, da je ta sporazum eden izmed najpomembnejših in prvih samoupravnih dokumentov v skupnem usklajenem delu elektrogospodarskih organizacij v elektroenergetskem sistemu Jugoslavije. Sporazuma za zdaj ni podpisalo samo eleHJTogoegodarstvo Srbije, ker ima Se nekatere pripornike. od 1. avgusta pa ga bodo tudi v tej republiki u-resničevali enako kot drugi podpisniki. V bistvu gre ta pravila vedenja v poslovanju elektrogospodarskih organizacij oziroma njihovih združenj, to je v tehnološki kooperaciji v energetskem sistemu, ki predstavlja zanesljivo podlago za uspešno razvijanje poslovnih stikov in predvsem omogoča izkoriščanje vseh tehnoloških prednosti, kijih daje elektroenergetski sistem Jugoslavije. Nikakor pa ta sporazum ni nikakršen poskus za gospodarsko ali fizično združitev jugoslovanskega elektrogospodarstva, kot so to ponekod napak razlagali. Sporazum n. pr. nadrobneje ureja vprašanja letne e-lektroenzrgetske bilance, o-ziroma načrta proizvodnje in porabe električne energije, ki je zbir elektroenergetskih bilanc republik oziroma posameznih podjetij pa tudi zbir in urejen pregled pogodbenih obveznosti do porabe in medsebojnih dobav ter menjave energije. Sporazum vsebuje pravila o napetosti, rezervah v sistemu, skupni razdeljevalril službi, uvozu in izvozu ter tranzitu električne energije in tudi pravila vedenja pri nadaljnji gradnji novih elek- -troenergetskih zmogljivosti in elektroenergetskega sistema. Nekatera izmed prej naštetih vprašanj je do nedavnega urejal temeljni zakon o elektrogospodarstvu. Po ustavnih spremembah pa je predvideno, da bodo ta vprašanja reševali republiški zakoni. Ko bodo sprejeti republiški zakoni, bodo tudi omenjeni sporazum uskladili s temi spremembami in republiškimi zakoni. Prek tega sporazuma bodo torej tudi usklajevali interese posameznih republik v elektrogospodarskem sistemu. Družbeni dogovor o e-lektrogospodarstvu je v Slo-veni ji pomembno poroštvo, da bodo naSe elektrogospodarske organizacije pTi tem sporazumu enotno nastopale v interesu gospodarstva naSe republike. A. JAVORNIK Zdoge goriva za 14 dni Jeseniška železarna želi poravnati dolg Petrolu prek kompenzacij JESENICE, 21. julija. — V Železarni delajo še normalno, Čeprav Je »Petrol« konec minulega tedna prenehal dova-tati kurilno olje. Trenutno imajo namreč tega goriva na zalogi za 10 do 14 dni. Med tem časom bodo s kukali najU rešitev iz sedanjega položaja, v katerem so se znašli že drugič. Prizadevajo si, da bi podobno kot z drugimi partnerji tudi s Petrolom in združenjem INA poravnali dolg preko kompenzacij. V Jeseniški železarni v sedanji splošni nelikvidnosti na tak način opravijo kar 70 do 80 odstotkov vseh poslov. L. STRU2NIK Preveč optimizma? Republiški zbor skupščine SR Slovenije je med drugim obravnaval tudi osnutek resolucije o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva pri nas LJUBLJANA, 21. Julija. Na ločeni seji je republiški zbor skupščine SR Sla venije, potem ko so o predlogu stališč o dolgoročnem družbenem razvoju SR Slovenije poslušali obrazložitve na skupni seji republiškega in enotnega zbora, nadaljeval razpravo o tem dokumentu. Več govornikov je menilo, da so nekatera predvidevanja o nadaljnjem razvoju Slovenije precej optimistična in predlagalo, naj bi takšnim in drugačnim preoptimističnim prognozam dali realnejši okvir. Zbor je nato po skrajšanem, pogosto uživa to pomoč tisti. Že prvi govornik IVAN KREFT je govoril o nekaterih preveč ambicioznih napovedih, med drugim o plovni poti (ned Jadranskim morjem proti Trstu in Črnim morjem (Donava—Sava in naprej). Omenil je tudi 180.000 ha zamočvirjenih in slabih površin, ki bi jih lahko spremenili v zelo rodovitna polja, čeprav pri nas nekateri še vedno podcenjujejo vlogo kmetijstva v Sloveniji Stroji za muzej DUŠAN HORJAK Je tudi menil, da sedanji trenutek res ne vliva preveč optimizma in vedrine- Omenil je izredno zastarelo slovensko industrijo. nekatere tovarne imajo stroje samo še za mu- postopku sprejel predlog odloka o odlogu plačila anuitet celjski Cinkarni in več kmetijskim organizacijam in prav tako po skrajšanem postopku predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o petdnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji. Potrebujemo več stanovanj Zbor Je nato obravnaval osnutek resolucije o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva in osnutka dveh zakonov s stanovanjskega področja. V uvodni besedi je član IS BORIS VADNJAL med drugim poudaril, da v sicer lahko hitro dosegla evropsko raven glede produktivnosti in donosnosti, morali pa bi za to imeti ogromno denarja. Horjak je menil, da niti gospodarstvo niti banke in drugi nimajo in še nekaj časa ne bodo imeli toliko kapitala. Tudi glede osebnih dohodkov, ki naj bi jih povečali letno le za 5 odst., je Izrazil dvom, saj iz prakse vemo. da smo tudi pri osebnih dohodkih marsikdaj »zbezljali« čez vse razumne meje. Slaba kadrovska struktura Dr. VOJAN RUS Je menil, da dokument premalo jasno govori o strukturalnih družbenih deformacijah in stihij-nih gibanjih, s katerimi bi se morali posebej spoprijeti, pri čemer je omenjal skriti teh-nokratizem, slabo kadrovsko strukturo, anonimni birokratizem, socialne diferenciacije in podobno. Menil je tudi, da gradivo obravnava probleme kmetijstva bolj iz humanih kot pa iz ekonomskih vidikov. JOŽE FLORJANČIČ pa je govoril o nekaterih strukturalnih neskladnostih in o vlogi ljudi, ki prevzemajo nase odgovornost za temeljne družbene odločitve in spremembe. Ni glave za promet? O tem, da naša družba malo ve o neusklajenih prometnih tokovih, je govoril inž. MI-| LOS POLIC. Menil je, da je ; res čudno, da nimamo »prave , glave« za promet in da sploh nimamo osnov oziroma odskočne deske v številkah, ki bi nam povedale, kakšne oodo j na področju celotnega prometa naše prihodnje potrebe. Menil je tudi. da smo grad-' beništvu v tem dokumentu ' posvetili le slabo stran, če-I prav so prav vse Investicije. ! tesno povezane z razvojem te | panoge. Zbor je slednjič predlog [ stališč sprejel in priporočil vsem. ki imajo kakršne koli pripombe k stališčem, da jih pošljejo posebni komisiji vsaj ■ do 15. septembra. I cej več stanovanj, saj nas močno tare velik stanovanjski primanjkljaj. Osnutek resolucije sicer samo dopolnjuje resolucijo zvezne skupščine iz leta 1965, vendar pa prinaša tudi nekatere pomembne spremembe. Zlasti je važno dolgoročno ln srednjeročno planiranje na ravni občin in delovnih organizacij, močneje je poudarjena družbena solidarnost kot tudi uvajanje ekonomskih elementov, ponovno pa aktiviramo občino kot nosilca stanovanjskega razvoja in konkretne stanovanjske politike. IVAN FRANKO je izrazil obžalovanje, da je ta važen družbeni dokument prišel v skupščino zadnji hip, tik pred počitnicami, kar zmanjšuje možnosti in vrednost razprave. Menil Je. da so strokovne službe in sekretariat za urbanizem dobro opravili svoje delo, premalo pozornosti pa smo ob tej problematiki posvetili političnim stališčem. Pomoč manj potrebnim Tudi poslanec JANKO CESNIK je menil, da o tem zelo pomembnem družbenem dokumentu govorimo nekako v naglici in izrazil mnenje, da je družbena pomoč graditeljem lastnih stanovanj precejšnja. Dejal je pa tudi, da veliko govorimo o družbeni pomoči občanu, v praksi pa V domačih čevljih BEOGRAD, 21. julija (Tanjug) — Proizvajalci usnja in obutve letos že premagujejo težave, povečujejo proizvodnjo, zmanjšujejo uvoz, pa tudi izvoz je večji, medtem ko se je prodaja domače obutve na domačem trgu razmahnila — je izjavil sekretar sekretariata za usnje' pri zvezni gospodarski zbornici Dragan Tomič. Skupna proizvodnja, ki Je leta in leta zaostajala za planirano. Je bila v šestih mesecih za 9 odstotkov večja od lanske. Zmanjšanemu uvozu kakor tudi velikemu povečanju potrošnje je pripisati. da se je zlasti povečala proizvodnja usnjene obutve. Tako so v petih mesecih iz* delali 15,915.000 parov usnjene obutve. Pripravljeni za proslavo Prireditelji pričakujejo njo proslavo okrog 15 Mitja Gorjup (glavni uredniki Jak Koprivc (odgovorni urednik). Ante Mahkota (pomočnik-glavnega urednika! Vlado Jarc (notranja politika in gospodarstvo! Miran Šuštar (zunanja politika). Janez Zadnikar (v. d urednika kulture). Miro Zakrajšek. Anton Rupnik (dopisništvo. lokalna kronika). Evgen Bergant (šport). Dušan Treb-še (centralna redakcija). Jaka Štular (nedeljska izdaja »De-' la«). France Vrečar j (sobotna priloga) Bogo Sajovic (Pisani petek) na osred-tisoč ljudi j LOKVE PRI ČRNOMLJU, 21. julija. »Čakamo kakih 15.000 ljudi med njimi Mitjo Ribičiča, Sergeja Kraigherja, Franceta Popita, Janeza Vipotnika, Staneta Dolanca, inž. Marka Bulca, Toneta Kropuška, Lidijo Sent-1 jurčevo in druge ugledne goste, med njimi šest gene-. ralov s komandantom Stanetom Potočarjem na čelu« — i se pogovarjamo v prireditvenem šotoru na mahu pod , brezami in borovci na partizanskih Lokvah. Veliko pri-i čakovanje je to! Kot se pravi: zastave že vihrajo in cestni valjar še tlači gramoz, ki ga sipljejo na občinsko cesto Črnomelj,— Lokve. Bela Krajina, no pripravljalni odbor za proslavo 30. i obletnice vstaje — najbolj pa i »direktor Izvedbe«, kot obi-| čajno Tqne Tumher, vodi še j zadnja dela. Petnajst šotorov. : iz kateri bo »intendant roko ven molil«, v režiji belokranjskih gostincev, tudi te čaka i žejnih in lačnih. Tudi kresovi ! na hribih okrog črnega Cr-| nomlja že čakajo teme, da bodo zagoreli v čast slavni tradiciji Bele Krajine in vse Slovenije. Zakurila Jih bo lokvan ska in črnomaljska mladina, skupaj z delegacijo, U je šla po poteh slovenske delegaci je II. zasedanj^ AVNOJ. Ta bo jutri raportirala Albertu Jakopiču-Kajtimiru. »Poudarite, to je že treba, da so kmetje iz Lokev in okolice povsem sami iniciativno spet sodelovali z .oblastjo' — kot pred tremi desetletji z glavnim štabom: pomagali so k organizaciji poslave na vsakem koraku, ponosni na tradicije 'svojega kraja v času NOB. Tudi vojska zasluži vso pohvalo, pa poštarji in zdravstvena služba, skratka: glejte, kako je vse živo ...« Res je, v edinstvenem zna čilnem belokranjskem brezovem gaju je že zdaj, dan pred proslavo 30. obletnice v^aje slovenskega naroda vse živo. Kako bo šele jutri. BOGDAN FINŽGAR ki je ni najbolj potreben. Menil je, da z občinskimi solidarnostnimi skladi ustvarjamo zametek preživelega sistema. Dr. VOJAN RUS pa je menil, da je usmerjanje stanovanjske politike preveč osredotočeno na občine in da v resoluciji ni čutiti tudi konkretne in učinkovite republiške politike. Stanarine — odprto vprašanje V imenu združenja stanovanjskih podjetij je govoril predsednik MARKO RAINER ln med drugim poudaril, da je vprašanje stanarin najbolj odprto. Leta 1966 je znašala letna stanarina okrog 3.2 odstotka vrednosti stanovanja, danes pa le še 1.3 odst. Govornik se je zavzel za poeta pno zvišanje stanarin, saj je Jugoslavija po nizkih stanarinah in hkrati po dragih novih stanovanjih prav na vrhu evropskih dežel. Zbor je nato sklenil, da do konca oktobra izvršni svet pripravi ustrezno besedilo resolucije in jo predloži republiškemu zboru. Ob zaključku je zbor še sprejel nekaj predlogov za izdajo zakonov in predlogov zakonov ter predlogov odlokov. poslušali pa so tudi odgovore na poslanski vprašanji IVANA KREFTA in STANETA JENKA, novo poslansko vprašanje pa je postavil DUŠAN HORJAK. IGOR PREŠERN Predvsem napotilo Mnenja poslancev enotnega zbora delovnih skupnosti k oblikovanju razvojne zasnove — Zbor je soglasno sprej el zakon o splošnem ljudskem odporu LJUBLJANA, 21. julija. Po skupni seji vseh zborov skupščine je na ločeni seji enotni zbor delovnih skupnosti najprej obravnaval predlog stališč o dolgoročnem družbenem razvoju Slovenije, o katerem so imeli ekspozeje STANE KAVČIČ, TONE KROPUŠEK in LEOPOLD KRESE. V razpravi je sodelovalo več poslancev, ki so z gospodarskega in družbenih področij nakazali, kako naj bi dokument o razvoju Slovenije v končnem tekstu še dopolnili. Za tem je zbor po hitrem pa stopku sprejel predlog zakona o zaključnem računu proračuna SR Slovenije za minulo leto, hkrati z amandmaji in v enakem besedilu, kot ga je bdi sprejel republiški zbor. Sprejel je tudi predlog zakona o splošnem ljudskem odporu, ki ga je v imenu IS obrazložil BOJAN POLAK. Zbor je sprejel po hitrem postopku tudi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih delavcev, ki delajo pri zasebnih delodajalcih in to skupaj s predloženimi amandmaji. Slediti predvsem razvoju lastne raziskovalne misli O dolgoročnem družbenem .razvoju SR Slovenije je v enotnem zboru delovnih skupnosti razpravljalo več poslancev, ki so predvsem obrazložili mnenja in poglede o konceptu dolgoročnega raz- Krepitev načrtovanja Pismo federaciji dela Palestine — Pred sindikati naloga, da spodbude samoupravno načrtovanje na daljši rok OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 21. julija. Predsedstvo sveta 2SSJ je danes s pismom federaciji dela Palestine izrazilo ogorčenje nad dogajanjem zoper palestinsko gibanje, ki se spreminja v genocid, ki opozarja svet na dejanja, ki jih ne želimo doživljati v sedanjosti- Sicer je predsedstvo ZSJ razpravljajo o srednjeročnem planu, In predlagalo, da gre osnutek srednjeročnega plana razvoja v javno razpravo. Sekretar ZSJ Marjan Rožič je me«} drugim predlagal, naj bi se opredelili za štiriletni družbeni načrt, ker se je to leto že samo s svojimi problemi izdvojilo iz petletnega obdobja plana in da je treba izhajati iz boja za stabilizacijo skozi vztrajanje pri osnovah načrtovanja na podlagi intenziviranja gospodarjenja. Po njegovih besedah naj bo to »program naslednje najgloblje ekonomske reforme naše družbe, njen sestavni del m družbena vsebina pa mora biti nov gospodarski sistem in nadaljnje pomembne spremembe ustave.« Vsi govorniki so ugotovili sprejemljivost predloženega koncepta z ne ravno nepomembno pripombo, da poleg tega ni metodologije uresničevanja takšnega planiranja iz delovnih organizacij, nadalje, da delovne organizacije še zdaleč nimajo svojih dolga ročnih načrtov gospodarjenja, panoge pa tudi ne su-mamih planov, tako da je težko govoriti o materialnih Koliko je gostov ob obali Podatki govore o dobrem obisku turistov, hoteli niso polno zasedeni KOPER. 21. julija — Zadnji podatki o turističnem prometu ob Slovenski obali, ki veljajo za letošnjih prvih šest mesecev, kažejo, da je bilo v tem obdobju za 14 odstotkov več gostov kot lani, prenočitev pa za 28 odstotkov več. Seveda pa je treba pa večanje pripisati novim hotelom ln drugim novim prenočitvenim zmogljivostim. Sla venska obala je stopila v letošnjo sezono s 3.600 novimi posteljami, kar Je za 14 odstotkov več kot lani, medtem ko je samo v hotelih kar za 35 odstotkov več postelj. Lani je bilo ob obali v prvih šestih mesecih 97 tisoč gostov, letos pa 111 tisoč. Med j gosti, ki so prenočevali, je bilo 57 odstotkov tujcev in 43 odstotkov domačih gostov. Meg tistimi, ki prenočujejo, Je bilo največ Avstrijcev, na drugem mestu so Zahodni Nemci in na tretjem mestu Italijani. Vendar pa je treba poudariti, da so za turistični promet ob obali zelo pa mermbni izletniki, se pravi tisti turisti, ki ne prenočujejo. Razveseljivo je tudi, da se je podaljšala doba bivanja. V prvem polletju lani Je znašala v poprečju 4,4 dneva, letos pa 4,8 dneva. V glavni sezoni je poprečna cboba bivanja običanje daljša. Računajo, da bo znašala letos 7 dni. Številke so razmeroma ugodne. Vznemirja pa nas, da je v Portrožu, kjer je največ novih hotelov, kar 20 odstot kov hotelskega prostora nezasedenega. Praznina bi bila ®e več> če hotelov ne bi napolnili nenapovedani individualni gostje. NIKO ISAJEVIC oglašujte v DELU možnostih ln potrebah uresničevanja že zastavljenih ciljev tega načrta. Gospodarstvo ima le toliko kot leta 1964 Milan Rukavina,' pr razprave o tem predlogu, saj so štirje tovariši, omenjeni med predlagatelji, člani ' republiške konference ali vodstev Občinskih organizacij SZDL. materiala, drugi, večji del vzroka nestabilnosti pa Je v nas samih.« Čeprav položaj ni tragičen, je dejal predsednik Bojanič, Je vseeno resen in zahteva odločne ukrepe na področju sistemskih rešitev tako v federaciji, kot tudi v republikah in v občinah. »Odločno in učinkovito se bomo ukvarjali s pojavom nepokritih investicij in to že takoj sedaj.« BOjanič je še dodal, da nepokrite investicije v šestih mesecih letos v primerjavi z istiar- obdobjem lani v Srbiji niso kvantitativno narasle — vendar so večje za 6 odstotkov. Povedal Je, da bodo obveznosti republike do Djerdapa, železarne Smederevo, prekopa Donava—Tisa—Donava in ter- Republiška konferenca je na zadnji seji soglasno sprejela kandidatno listo, k} je pred vami in vam jo predlaga, ker na podlagi opisanega demokratičnega postopka z vso politično odgovornostjo do slovenske skupnosti in skupnosti narodov Jugoslavije sodi, da bodo predlagani kandidati lahko izpolnili, kar jim bomo s to izvolitvijo naložili. Predlagan je bil tudi tovariš Kardelj V razpravj o kandidatni Usti in tudi ob koncu postopka Je bilo zelo velikokrat slišati vprašanja in so biU tudi predlogi, naj bi moelektrame Obrenovac pokrite. Največje obveznosti Srbije — iz tistega, kar izhaja po odpravi n ep ro računske bilance federacije — bodo v tem in prihodnjem letu. Nekatere obveznosti bodo tudi izpolnjene, druge revidirane in skrajšane, za preostale pa se bo našla rešitev v posojilih in podobnem. Na področju osebne porabe se bodo prav tako lotUi ukrepov. »Ne gre za osebne dohodke zaposlenih, ampak za visoke prejemke dela prebivalstva zunaj delovnega razmerja,« Je poudaril Bojanič. Potem, ko je poudaril, da bodo prihodnje dni uvedeni odločnejši ukrepi za pobiranje davka od občanov, za terjatve delovnih organizacij in omejitve nekaterih kreditov. Je dodal, da bodo v Srbiji odločneje krenili »korak za korakom v stablliza cijo gospodarskih tokov«. Ugodna okoliščina Je, da Je bila prejšnji teden v ZIS dosežena precejšnja soglasnost republik o ukrepih, ki se jih Je treba lotiti, je poudaril Bojanič. ZDRAVKO ILIČ Slovenijo v predsedstvu zastopal tudi tovariš Edvard Kardelj. To je bila tudi ena prvih misli in nagibov političnega vodstva Slovenije; s tem predlogom se je najprej obrnilo na tovariša Kardelja. Tovariš Kardelj je pojasnil svoje stališče, zaradi katerega želji ni mogel u-streči. Med poglavitnimi in za jugoslovansko skupnost pomembnimi vzroki je ta, da se žeU intenzivno posvetiti idejnopolitičnim vprašanjem razvoja jugoslovanske družbe ln se angažirati predvsem v predsedstvu ZKJ. Ribičič kot predsednik ZIS ni doživljal dovolj podpore Na kandidatno listo je u-vrščeno tudi ime Mitje Ribičiča. Menili smo, naj Mitja Ribičič po sprejetju u-stavnih dopolnil in novi vlogi zveznega izvršnega sveta ne kandidira več za predsednika ZIS. Ta predlog je na brionski seji predsedstva ZKJ podat Mitja Ribičič sam. Menili smo, da je pri tem potrebno in upravičeno, upoštevati njegove razloge. Ribičič je v svojem deilu doživljal nezadostno podporo posameznih jugoslovanskih republik. V zaostrenih mednacionalnih odnosih mu je bilo zelo oteženo, če ne onemogočeno u-resničevanje določene politike. V kadrovski politiki ni dobival tiste podpore, ki mu Je bila ob njegovem nastopu povsod velikodušno obljubljena. Slovenija je bila, in to mi vsi dobro vemo, nenehno v dilemi, ali podpirati neko politiko, s katero se sicer ne strinjamo, da ne bi jemali ugleda svojemu man-datorju, ali' pa to politiko kritizirati. Položaj Slovenije pa je lahko uspešen in vpliven, če nenehno in do kraja vodi načelno politiko. Ob tem pa Je na drugi strani treba poudariti, da je v izredno zapletenih političnih, družbenih, narodnostnih, mednacionalnih in gospodarskih položajih tovariš Ribičič tudi v tem času predstavljal širok profil družbenopolitičnega delavca, da upravičuje zaupanje, s kakršnim ga predlagamo v predsedstvo SFRJ. Samo tisti, ki sodi, da je v zapletenem položaju, v katerem se ob navzkrižju različnih interesov porajajo nova vloga in odgovornost republik, čarobna paličica za rešitev v rokah enega samega človeka, lahko poenostavlja reči in ocene. Nadalje smo menili, daje treba v predsedstvo SFRJ vpeljevati tudi kolikor toliko mlajše, če smem tako reči, a vendarle družbenopolitično zrele in v vsej Jugoslaviji uveljavljene ljudi, zato. je na listo uvrstilo Marka Bulca. Sedanji vodilni ljudje Slovenije naj bi ostali na svojih mestih V razpravi o tej kandidat-ni listi so bili nekajkrat dani tudi posamezni predlogi, Po katerih naj bi v predsedstvo SFRJ prišli še nekateri drugi vodilni ljudje iz Slovenije. No, v oceni sedanjega poUtičnega in gospodarskega položaja Slovenije in Jugoslavije se je. izoblikovalo stališče, naj bi sedanji vodilni ljudje Slovenije, kolikor je le mogoče, .ostali na svojih dosedanjih mestih; to je bilo podprto v mnogih razpravah tudi na občinskih konferencah socialistične zveze. Obstoječa kandidatna lista P° na61 sod’ bi zagotavlja, da bodo interesi Slovenije odgovorno zastopani v novem organu Jugoslavije m da bo v tem telesu slovenski del lahko sinhronizirano opravil svojo vlogo za nadaljnji razvoj socialistične, samoupravne, neposredne demokracije. Stališča, zaradi katerih je kandidatna Usta takšna, kakršno imate pred seboj, bodo zagotovo prispevala k nadaljnjemu utrjevanju ln u-rejanju zadev v Sloveniji in Jugoslaviji, za katere se Slovenija v celoti čuti odgovorna.« Ob koncu se Je Janez Vipotnik obrnil na poslance, naj v tem smislu ln s to že IJo podpro predlog sodah stične zveze in glasujejo za predlagane Kandidate ter s tem izrazijo zaupanje vanje. ne more nadomestiti postop- Predlog slovenske skupščine: Tito - predsednik republike! Skupščina Socialistične republike Slovenije v smislu 1. točke XXXVII. dopolnila k zvezni ustavi in s pravico, ki jo daje to ustavno določilo, — v želji, da čim popolneje izrazi splošno in enotno razpoloženje ter voljo delovnih ljudi in občanov SR Slovenije, in — izhajajoč le zgodovinske vloge Jo-sipa Broza Tita v narodnoosvobodilni vojni in v socialistični revoluciji, pri ustvarjanju in razvijanju Socialistične federativne republike Jugoslavije, pri razvoju jugoslovanske samoupravne socialistične družbe, uresničevanju bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, utrjevanju neodvisnosti dr-Zave in njenega položaja v mednarodnih stikih, v boju za mir na svetu, PREDLAGA, . . da zvezna skupščina Izvoli Josipa Broza Tita za predsednika republike. Rodovom. M doživljajo Titovo ustvarjalno dejavnost doma in v svetu zadnja štiri desetletja, ni treba obsežneje pojasnjevati njegove izjemne veličine in pomena njegove osebnosti za našo revolucijo. za naše življenje in našo prihodnost. zakaj doslej prehojena pot Tita — delavca, politika, vojskovodje, državnika in misleca je hkrati tudi zgodovinska pot delavskega razreda, narodov in na-rodnosti Jugoslavije, bogata naprednih sprememb in uspehov. Kot pobudnik in vodja vstaje Jugoslovanska) narodov in kot revolucionar v boju delavskega razreda ima neprecenljive zasluge za oblikovanje tiste idejne in akcijske enotnosti naprednih ljudi z delavskim razredom in komunistično partijo na čelu. ki Je omogočila zmago v narodnoosvobodilnem boju in socialistični revoluciji. Titovo življenje in snovanje Je vtka-no v vse ustvarjalne in delovne dosežke naše socialistične graditve, v vse humane in plemenite misli našega korenitega družbenega preporoda, kamor sodi predvsem boj ca osvoboditev dela, za uresničevanje interesov delavskega razreda In delovnih ljudi sploh. Tovariš Tito Je bil že v pipravah na revolucijo, v revoluciji in v vseh nadaljnjih obdobjih naše socialistične graditve v središču idejne-ga in političnega boja za uveljavitev de-lovnega človeka, za razvoj in utrjevanje samoupravljanja. 'Tudi danes, v najnovejši etapi revolucionarne preobrazbe naše socialistične družbe, v prizadevanjih za dosledno ure- sničevanje ciljev družbene reforme v smislu sprejetih ustavnih sprememb, katerih pobudnik je bil tovariš Tito, Je predlog za ponovno izvolitev tovariša Tita za predsednika republike izraz dejanskih potreb in nagibov delovnih ljudi in občanov v SR Sloveniji in v celotni Jugoslaviji za čim hitrejši razvoj naše samoupravne socialistične skupnosti, za krepitev bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, za sodobnejše urejanje razmerij med federacijo ln republikami, za utrjevanje republik kot samoupravnih skupnosti ln držav ter za odločilno vlogo delovnega človeka v združenem delu in samoupravljal ca v celotnem življenju naše družbe. Tito kot mislec in državnik je usodo naše .družbene skupnosti vselej povezoval in Jo povezuje z usodo sveta ln človeštva. Državniško delo tovariša Tita je vezano na uveljavljanje Jugoslavije v sodobnem svetit, na Vse človekoljubne po- * bude prijateljstva in iskrenega sodelovanja z vsemi narodi in državami, ki se bojujejo za boljše tn srečnejše življenje, na vsa prizadevanja, ki jih naša država in narodi po svetu prispevajo za obrambo miru in utrjevanje neodvisnosti, proti vojni kot sredstvu v mednarodnih stikih, za enakopravno sodelovanje in demokratična razmerja med narodi in državami. Njegovo ustvarjalno delo na tem področju daje trdno oporo vsem tistim narodom sveta, ki se že vedno bojujejo proti zatiranju, izkoriščanju nasilju in gospodovanju, slonečem na sili močnejšega. Z vso težo zavesti o veliki odgovornosti državnika pred prihodnostjo je Tito prerasel jugoslovanski prostor in danes stoji tudi v mednarodnih stikih kot enkratna osebnost našega časa. Boj proti dogmatizmu In nenehna prizadevanja za ustvarjalno uporabo marksizma in leninizma pa sta mu zagotovila najvidnejše mesto v medna, rodnem delavskem ribanju. Zavedajoč se take dejavne, ustvarjalne in napredne vloge, ki jo ima tovariš Tito v skupnih prizadevanjih za nadaljnji socialistični razvoj, izraža skupščina SR Slovenije prepričanje, da bo ponovna izvolitev tovariša Tita za predsednika predsedstva SFRJ tudi za naprej pomenila zagotovilo za nadaljevanje naše socialistične revolucije, za dosledno uresničevanje ciljev družbene reforme in za napredek Jugoslovanke samoupravne socialistične družbene skupnosti kot celote. ‘ V mirnejše vode Predsednik IS Srbije Milenko Bojanič napoveduje skorajšnje ukrepe za stabilizacijo gospodarskih tokov OD NAŠEGA BEOGRAJSKEGA DOPISNIKA ElOGRAD, 21. julija. Predsednik izvršnega sveta Sr-je Milenko Bojanič je v ponedeljek zvečer na beog j skl televiziji izjavil, da republiški izvršni svet ugo-vlja, kako se naloge stabilizacijskega programa ne esničujejo, zaradi česar se bodo že prihodnji teden i področju nepokritih investicij, velike porabe in po-ranja davkov lotili nekaterih odločnih ukrepov. Tako ij bi postopoma, vendar odločneje krenili v stablliza-Jo gospodarskih gibanj. POSLANCI VSEH ZBOROV SLOVENSKE SKUPŠČINE VOLIJO ČLANA PREDSEDSTVA SFRJ Načrt dolgoročnega razvoja SR Slovenije Eden prvih konkretnih elementov za nadaljnji razvoj slovenske državnosti Na skupni seji vseh zborov republiške skupščine je imel včeraj uvodni ekspoze k predlogu stališč o dolgoročnem družbenem razvoju SR Slovenije predsednik izvršnega sveta Stane Kavčič, za njim pa še sopredla-gatelja tega predloga — v imenu zveze sindikatov Slovenije njen predsednik Tone Kropušek in v imenu gospodarske zbornice njen predsednik Leopold Krese. S.Kavčič: Pomembnejše od samega dokumenta STANE KAVČIČ je uvodoma dejal, da se včasih srečujemo z vprašanjem, ali je prav in smiselno, da se v tem trenutku, ko so pred nami težki ekonomski problemi, ki terjajo ustrezne materialne, sistemske in organizacijske rešitve, ukvarjamo z vizijo za naslednjih petnajst let. Slišati je vprašanje in mogoče celo očitek, ali ni to beg pred stvarnostjo in izmikanje pred konkretnimi problemi današnjega dne. In ali ima vse to pravo težo in svoj smisel? Kavčič je poudaril, da bi bila teža vsakodnevnih in trenutnih problemov samo še večja, da bi bilo naše celotno ozračje obremenjeno samo še z večjim prakticizmom ter z večjimi kompromisi in nenačelnimi in začasnimi rešitvami, če ne bi gradili tudi vizije za nekoliko daljše obdobje. Pripomoček za reševanje mnogih problemov Glede na spremenjeni položaj republik v zvezi z ustavnimi spremembami pa je po njegovem ta dolgoročni koncept v tem trenutku eden od prvih konkretnih dejstev in elementov, ki ga že lahko ponudimo v okviru celotne vizije nadaljnjega razvoja slovenskega naroda, slovenske samoupravne družbe m seveda tudi slovenske državnosti v okviru socialistične Jugoslavije In če tega koncepta ne bi imeli, sedanji položaj pravzaprav terja in zahteva, da bi ga morali zelo hitro izdelati- Zaradi tega to ni beg pred stvarnostjo in ne neka nepotrebna vizija in neko nepotrebno programiranje, tem- LEOPOLD KRESE je kot predstavnik sopredlagatelja gospodarske zbornice med drugim dejal, da je predloženi dokument dolgoročnega razvoja * Slovenije povzetek ogromnega gradiva in rezultat obširnega študijskega dela ln znanstvenega proučevanja ekonomike ln perspektive. Važno se mu je zdelo predvsem tudi to, da so piri več je še kako dolgoročno usmerjena projekcija, ki lahko nedvomno v mnogočem pripomore k takojšnjemu reševanju mnogih problemov. Konec koncev bomo že jeseni izdelovali že naslednji petletni srednjeročni načrt, ki bo izhajal prav iz projekcije dolgoročnega razvoja. Premik v zavesti ljudi Ko je nato ocenil doslej opravljeno delo, je poudaril, da tega ne smemo meriti samo po dokumentu, ki je bil poslancem predložen in ki obsega 60 strani, ker bi bil to seveda zelo skromen rezultat in bi bilo upravičeno vprašanje, če je bilo to vredno truda, naporov in končno tudi finančnih sredstev, ki so bila za ■ to vložena in porabljena. Kavčič je poudaril, da je ob tem vendarle treba ve- TONE KROPUŠEK je v imenu slovenskih sindikatov kot sopredlagatelja stališč o dolgoročnem družbenem razvoju SR Slovenije v svojem ekspozeju med drugim poudaril, da so se sindikati zavzemali za dokument, ki naj bi spodbujal in usmerjal prakso programiranja dolgoročnega razvoja na vseh ravneh. Kot soustvarjalec dokumenta sestavi dokumenta sodelovali tudi strokovnjaki iz neposredne operative, iz gospodarskih organizacij, ki bodo nosilke in izvrševalke dolgoročnega razvoja koncepta naše republike. Pri tem je orisal delež gospodarske zbornice in organizacijo pripravljanja in obravnavanja gradiva, ki je bil za osnovo dokumentu. Dodal pa je, da je še kljub deti dve drugi poglavitni stvari, ki sta po njegovem mnenju še pomembnejši od samega teksta. Prvič to, da je prišlo do velikega premika v zavesti širokega kroga ljudi v tem, da se, če že ne gospodari, pa vsaj razmišlja na daljši rok. Uveljavilo se je spoznanje, da mora sleherna samoupravna organizacija zase iskati odgovore na mnoga vprašanja, ki jih prinaša čas, se ozreti v svet in računati pri svojih vsakodnevnih odločitvah z vsem tistim, kar prinašajo v življenje tehnološke spremembe in spremem-be v družbenih odnosih. Vrsta kakovostnih projektov Nadalje, danes v Sloveniji razpolagamo z zanimivimi, že precej dodelanimi in kvalitetnimi projekti, ki bi zahtevali prevzemajo sindikati tudi odgovornost za njegovo vr-bino. Tone Kropušek je poudaril, da je interes delavcev, organiziranih v sindikatih, predvsem v opredelitvi, v kakšnih materialnih možnostih se bo odvijal razvoj odnosov med delovnimi ljudmi, kako obvladovati še neogibne socialne razlike in kako se bomo usmerili h konstituiranju temu med razpravami bilo predloženih veliko dodatnih predlogov in pripomb. Zato je Leopold Krese menil, da bi bilo smotrno ustanoviti poseben organ, ki bi zbral vse te pripombe in predloge za dopolnitve, jih ocena in opredelil ter končno sestavil besedilo resolucije o dolgoročnem razvoju socialistične republike Slovenije. za svojo uresničitev gotovo tisoč milijard starih dinarjev, čeprav bomo letos v najboljšem primeru imeli na razpolago le kakšnih 500 milijard za razna vlaganja na vseh področjih. Zaradi tega nastajajo tudi mnogi problemi in spori, ker razumljivo, vsem projektom ni mogoče zadostiti. Cpprav je tako, je to spodbudna in kvalitetna novost v celotnem našem programiranju. Nadalje je še drug, prav tako pomemben rezultat. To so vsi tisti razni - konkretni načrti, ekspertize, analize, študije in raziskave, ki so bile ob tem pripravljene in obsegajo skupaj skoraj 30.000 besed, kar tudi že samo po sebi nekaj pove. Vse, kar je napisano, gotovo ni genialno, mnoge stvari so postavljene tudi popolnoma različno in kontradiktorno, kar je konec koncev tudi razumljivo. Vendar pa so se v tem času mnoge stvari razjasnile in danes skoraj ni panoge in večjih makro ekonomskih projektov, glede katerih ne bi bila postavljena začetna izhodišča, o katerih ne bi tekla razprava, se proučevale razne možnosti in variante. To dvoje je pravzaprav pomembnejše od končnega dokumenta, ki ga lahko v svoji pristojnosti glede na svoj položaj sprejme slovenska skupščina. Stane Kavčič je nato govoril o samem dokumentu in je podrobneje obdelal tudi razne pripombe, sugestije in stališča, na katera so naleteli ustvarjalci dolgoročnega koncepta v zadnjem letu. čimbolj integrirane slovenske družbe. Nato je podrobneje obravnaval tiste temeljne zahteve, ki so jih za predloženi dokument terjali sindikati v minuli javni razpravi. Z zahtevami za dopolnjevanje izobraževanja na vseh ravneh in z zavzemanjem za enakost pogojev zdravstvenega varstva so dali sindikati prednost politiki, ki bo učinkovito in hitro odpravljala razlike med fizičnim in umskim delom, s čimer naj bi se čim-prej približali taki ureditvi naše družbe, v kateri bodo ljudje ne glede na delitev dela, funkcionalno sicer različni, vendar enakovredni. Menil pa je, da teh poglavij v dokumentu ni mogoče programirati tako kot gospodarska gibanja, niti jih enako kvantificirati. Potem ko se je Tone Kropušek zadržal na nekaterih opredelitvah posameznih družbenih področij, je ob koncu dejal, da nedavne spremembe ustave ustvarjajo možnosti za razvoj takega političnega in družbenoekonomskega sistema, ki bo sproščal pobude delovnih ljudi za svobodno, samoupravno in organizirano uresničevanje njihovih sedanjih in dolgoročnih interesov. V L. Krese: Opredeliti vse predloge za dopolnitve T. Kropušek: Sprostiti pobude delovnih ljudi Kaj sedaj? Po prvem optimizmu, ki je prevladal v dobršnem delu svetovnih prestolnic ob novici, da bo Nizon najkasneje do prihodnjega maja obiskal Peking, se začetno navdušenje počasi umika treznemu razglabljanju; kaj lahko doseže v Pekingu? Kaj bo iskal, ni nobena neznanka: normalizacijo odnosov s Kitajsko. Kako bo to dosegel, pa je zavito te v popolno meglo. Problemi, ki bodo vrženi na čajno mizo, za katero bosta besedovala Cu En Lat in ter Nizom, 9 zaključni fazi pa verjetno tudi Uao Ce Tung, so znani: Taivan, sprejem LR Kitajske v OZN ter azijski problemi, med katerimi sta najbolj pekoča korejslci in vi-ctnamskL Najprej se zastavlja vprašanje. ali bodo Kitajci'zahtevan od svojega gosta, da plača normalizacijo odnosov z globalno ureditvijo vseh glavnih azijskih vprašanj, ali se bodo zadovoljili' z rešitvijo dveh ključnih: Taivan in sprejem LR Kitajske v OZN. Ce se odločimo za domnevo, da bo dnevni red amerlško-ki-tajskih razgovorov potekal po drugi varianti, se vsiljuje vprašanje, kaj mi tem področju zahtevajo Kitajci in v kolikšni meri jtm Nizon lahko ugodi. Glede Tatvana je kitajsko stališče jasno. Problem je dvojen: Cangov režim na otoku je izključno notranja zadeva Kitajske in se o njej Peking ni pripravljen pogovarjati: vojaški palet med ZDA in Cangovo vlado, ameriško vojaško oporišče na Tatvanu in diplomatska podpora, ki jo Washmgton nudi Taipeku, pa so za Peking mednarodnega značaja in se je o njih pripravljen pogajati. Gre torej za to, da ZDA zaprejo svoj vojaški dežnik nad otokom, ki ga ima Peking za 26. kitajsko provinco, da odtegnejo Cangu vojaško in diplomatsko podporo ter umaknejo iz Pormoške ožine VII. ladjevje, ki je tam v vlogi Cangovega Gerbera. . Ko bi bilo vse to opravljeno — je že večkrat pomenljivo namignil Cu En Lai — M Peking lahko pokazal vso prožnost in prefinjenost pri reševanju notranje komponente taivanskega vprašanja, to je. pri urejanju odnosov s Cangovo vlado na Tatvanu. Kaj lahko v tej smeri stori Nizon? Za izhodišče je že poskrbel State Department, ki je v začetku leta povedal dvoje: da Cang mi Taivanu ne predstavlja vse Kitajske; in drugič, da bi bilo najbolje, če bi se glede Tatvana sporazumeli obe sprti strani, Tai-peh in Peking. Ce bi bila torej v razgovorih Nizon—Cu urejena mednarodna plat taivanskega problema, bi ZDA brez večje škode za svoj ugled v Okviru guamske doktrine prepustile urejanje tega vprašanja obema neposredno zainteresiranima stranema. Pekingu in Taipeku. posebno še. če prvi pri tem ne bi pokazal pretirane nepotrpežlji-tosti in ne bi takoj na silo likvidiral zadnjega še nerešenega problema kitajske revolucije. Ob tem se seveda ponuja vprašanje, na kakšen odpor bi utegnil Nizon naleteti doma. če bi se odločil za to smer. Strokovnjaki iz Pentagona so na primer že zahtevali, naj hi zaloge atomskega orožja z Okinave, ki bo drugo leto prešla pod civilno japonsko upravo, prenesli na Taivan... Tudi sprejem LR Kitajske v OZN je zelo celovit problem. Amerika sicer formalno še vedno nasprotuje vstopu Pekinga v stekleno palačo, toda State Department v svojih načrtovanjih te ravna tako, kot da bi bila LR Kitajska v mednarodni organizaciji. Kdaj bo, je bolj ali manj vpraša- nje testih ali dvanajstih mesecev. Za Ameriko se ne postavlja več vprašanje, kako zapreti Pekingu vstop v OZN. marveč, kako preprečiti, da bi Taivan izgnali iz nje, ker bi to, po ameriški sodbi, hudo prizadelo ameriški mednarodni ugled. Znano je namreč, da je Peking tudi v tem pogledu kategoričen: ni dveh kitajskih držav, pa tudi Kitajske in Taivana ni; je samo Kitajska, katere neločljivi del — 26. provinca — je Taivan. Ob napovedi N Leonovega o-bitka Kitajski je bilo v ameriškem tisku mogoče zaslediti komaj prikrito željo: morda bo Cangova vlada zaradi tega tako ogorčena, da bo sama demonstrativno zapustila organizacijo združenih narodov. Mar ni podobno storil tudi Sukamo? Novinarske kombinacije, ki datirajo za kakih osem mesecev nazaj, pa so poklicale na pomoč sovjetski primer: mar nimata tudi Ukrajina in Bela Rusija kot integralni del ZSSR svojega zastopnika v OZN? Po tej formuli naj bi bilo možno zadostiti tako kitajski zahtevi po »eni Kitajskie, in ameriški želji, da Tatvana ne bi izganali iz OZN. Skratka, za diplomacijo, ki pozna najbolj neverjetne prefinjenosti, kadar je treba reševati ugled svoje države. Taivan in kitajsko članstvo v OZN nista nujno nepremostljiva ovira za Nizona. ko se bo pogovarjal s Cu En Laijem. Toda nobenega znamenja ni, na katerem bi smeli za trdno graditi domnevo, da se bo Peking zadovoljil s delno rešitvijo azijskih vprašanj. Vietnamska vojna še traja, v Kambodži so saigonske čete, ki drže pri življentu režim v Phnom Perthu, korejski problem pa je prav tako odprt, kat takrat, ko so ob premirju v Pan Mun Jamu utihnili topovi. Da se je kitajsko zanimanje za Korejo v zadnjem času povečalo, odkriva že okoliščina, da se je sestanka komisije za premirje po dolgem času znova udeležil tudi kitajski predstavnik... Se bolj pa to kitajsko zanimanje za korejske zadeve odkriva izjava, ki jo je dal podpredsednik kitajske vlade Lt Hsi-en-nien severnokorejskim voditeljem: združitev obeh delov Koreje in osvoboditev Taivana sta samo dve, plati iste medalje, dva dela iste celote. Gledano s kitajskega vidika je treba jemati izjavo prej kot načelno perspektivo kakor pa kot operativno aktualnost jutrišnjega dne. kar pa ne izključuje, dg bo ob-čaju, ki ga bo Cu pomudil Nizorut, govora tu- Zunanja ministrica južnovi-etnamske začasne vlade Bin-hova pa je iz Pariza poslala v svet svarilo, namenjeno vsem ušesom, ko je izrazila prepričanje, da se *Peking ne bo za hrbtom PNO dogovarjal o razreševanju vietnamske krize*. Sporočilo je bilo seveda v prvi vrsti namenjeno isim ameriškim krogom, ki pričakujejo, da bodo pogovori Nizon—Cu omogočili bolj ali manj sameriško* rešitev vietnamskega problema, podton njenega sporočila pa je bil namenjen tudi Pekingu; kitajsko stališče do dogodkov v Vzhodnem Pakistanu je namreč odkrilo, da kitajska diplomacija ni pretirano občutljiva. kadar mora izbirati med vitalnimi državnimi interesi in med sicer visoko razglašenimi gesli solidarnosti z narodi, ki se bore za svojo emancipacijo. Nizonova pot v Peking je torej še polna neznank. Gotovo je samo eno: ameriški predsednik po vsem, kar se je zgodilo zadnje dni, ne bo mogel nazaj, ne da bi s tem za vedno pokopal svojo politično kariero. M. ŠUŠTAR Daka je umrla Privrženci Bangia deša uničili tri električne centrale — Mesto omrtvičeno DAKA, 21. julija (AP). Glavno mesto Vzhodnega Pakistana je že drugi dan brea električnega toka, ker so privrženci odcepitve vzhodnega dela države uničili 3 električne centrale, ki glavno mesto oskrbujejo z ele- ktrično energijo. V mestu hkrati občasno j odmevajo eksplozije. Uradno o tem ničesar ne objavljajo. V diplomatskih krogih se je' zvedelo, da so uporniki v napadu na cen trate ubili enega oficirja. Pravijo tudi. da so napad na vse tri centrale izvedb skoraj hkrati. Po ulicah Dake patrohrajo vojaki zahodnopakistanske armade, dobro skriti v džipih in kamionih ter s pri pravljenim orožjem. Vojaki so zasedli najvažnejše točke Življenje v mestu je sko raj amrlo. Delavci ne od bajajo na delo. ker njihov, stroji stojijo. Mnogi deli mesta so bres vode. oglašujte DELU v Izrael hoče orožje JERUZALEM, 21. julija (Reuter) — Izraelska dnevnika Da var in Haaretz pišeta, da so se ZDA že odločile poslati Izraelu nova letala. Funkcionarji v Tel Avivu nočejo komentirati teh novic. Izraelski voditelji so od nedavnega zaskrbljeni. ker Washington o-mahuje z odgovorom na izraelske prošnje, da pošlje izraelski armadi dodatna letala vrste phantom in drugo orožje. Arafat je za arabski vrh TRIPOLI. 21. julija (MENA) —Predsednik CK palestinske osvobodilne organizacije Ja ser Arafat je podprl predlog libijskega predsednika pol kovni k* Gadafija, da bi sklicali konferenco arabskih voditeljev. na kateri bi razprav Ijall o spopadih med Jordansko armado Sn palestinskimi komandosi. SODOBNA KUHINJA JE SESTAVA KI VAM POSTAVLJENI NA PRAVO MESTO PRIHRANIJO VELIKO TRUDA IN ČASA g-OrCJELIT+B PROIZVAJA OBOJE ERBLOCK: ATOMSKI KRUPJE Gospoda, bosta vrgla na ruleto nove žetone? International Herald Tribune, Pariz Poslanica Tita V Beogradu se je začela peta svetovna konferenca »Svetovni mir s pomočjo prava« - Poslanica predsednika Tita BEOGRAD. 21. julija (Tanjug). V kongresnih dvoranah hotela Jugoslavija se je dopoldne začela peta svetovna konferenca »Svetovni mir s pomočjo prava«. Na tem srečanju, ki Je eno največjih doslej v naši državi, bo skušalo več kot 2.000 pravnikov z vsega sveta ▼ prihodnjih petih dneh storiti nov korak v smeri krepitve in izboljšanja miroljubnega sodelovanja na svetu. V imenu predsednika Tita Je konferenco odprl predsednik Z IS Mitja Ribičič. Na prvem mestu: umik iz Indokine Ču En Laj: normalizacija ameriško-kitajskih odnosov ne more mimo umika ameriških enot iz jugovzhodne Azije PEKING, 21. julija (APP). »Normalizacija kitajsko—ameriških odnosov ne more vplivati na kitajsko solidarnost z bojem indokitajskega ljudstva. Pri tem je popolna evakuacija ameriških enot iz Indokine v očeh Pekinga še naprej najnujnejši problem«. Takšno stališče LR Kitajske je pojasnil premier ču En Laj v ponedeljek zvečer, ko se je pogovarjal s skupino ameriških študentov — »članov študentskega odbora za probleme Azije«. »Menimo, da je prvo vprašanje, ki ga je treba rešiti vprašanje Indokine in glede njegovega reševanja bomo ravnali v skladu s koristmi tako indokitajskih narodov kot tudi ameriškega«, je dejal kitajski premier v triurnem pogovoru z ameriškimi študenti. Predsednik republike Josip Broz Tito Je poslal peti svetovni konferenci pravnikov »Svetovni mir s pomočjo prava« naslednjo poslanico: »Izrekam zadovoljstvo, da sta peta svetovna konferenca pravnikov »Svetovni mir s pomočjo prava« in tretja konferenca sodnikov v naši državi, v Beogradu. Dovolite mi, da pošljem vsem udeležencem prisrčne pozdrave' '4n jim zaželim uspešno delo. Prispevek pravnikov svetovnemu miru Velikega pomena je, da se bo zbralo toliko uglednih pravnikov z vsega sveta z namenom, da dajo svoj prispevek boju za svetovni mir s pomočjo prava, ker se prav danes najbolj grobo kršijo pravice posameznih narodov, ne priznava se jim pravica do svobodnega življenja in razvoja. To zlasti prihaja do izraza v Afriki in Indokim. Potemtakem terja boj za mir predvsem boj za pravice vsakega naroda do neodvisnosti in svobode. Prepričan sem. da boste v svojem delu naleteli na simpatije in podporo vseh naprednih ljudi na svetu, saj boj za mir ni le najbolj plemeniti cilj, ampak tudi nujna potreba sodobnega človeštva, vseh ljudi, ne glede na raso, politično opredelitev in nacionalno pripadnost. Od ljudi, katerim njihov poklic nalaga, da se borijo za spoštovanje, izvajanje in izboljšanje prava pričakuje svež, da se bodo zavzeli za popolno uveljavitve demokratične vsebine prava tako v življenju vsake države kot tudi v mednarodnih odnosih. Tako je moč veliko storiti v prid trajnega in trdnega miru na svetu, ki je pogoj materialnega, kulturnega in družbenega napredka sploh V zgodovini človeške družbe je pravo wneraj imelo veliko vtogo. Znano Je tudi, da sta bili vsebina in funkcija prava določeni z naravo družbenih odnosov, to Je ali, ki so prevladovale. Pravo je torej imelo pomembno, progresivno vlogo v razvoju človeške družbe vendar pa Je bilo mnogokrat tudi zlorabljeno kot instrument omejevanja človekovih. nacionalnih in socialnih svoboščin. Zato Je bil boj za uveljavitev napredne vloge prava v temelju vsake demokracije. Tudi vse družbene sile, ki so se borile za napredek, človeštva. so imele uresničevanje pravic in svobode ljudi, enakopravnosti narodov in držav velikih in malih, ter njihove pravice do neoviranega Tazvo ja — za svojo temeljno nalogo. Reševanje problemov po mirni poti Neizpodbitno Je, da je bilo v tem pogledu do zdaj mnogo doseženega Močan vpliv na napredni razvoj m vlogo prava, zlasti mednarodnega, so imele spremembe v svetu. Po zmagi demokratičnih sil nad mračnimi silam) fašizma v drugi svetovni vojni so bl- da tako rečem, kodeks norm o vedenju m odnosih med državami v sodobnih razmerah. Ta načela so znana kot miroljubno sožitje, kamor sodijo ne samo strpnost, ampak tudi tvorno sodelovanje med državami, ne glede na razlike v družbenopolitičnih sistemih, nevmešavanje v notranje zadeve '----“■ J-*— nje in uporabe sile v mednarodnih odnosih, spoštovanje neodvisnosti, enakopravnosti m ozemeljske celovitosti vseh držav in pravica vsakega naroda. da sam določa svoje notranje življenjske poti svojega razvoja, itd. Velik prispevek k sprejetju in uveljavitvi teh načel so dale tudi nove države, ki so po razpadu kolonialnega sistema do drugi svetovni vojni prišle na svetovno prizorišče. Te države so v prvih vrstah boja za spoštovanje načet enakopravnosti, neodvisnosti in suverenosti vseh držav in narodov. Dejstvo je, da so pravniki z vsega sveta prispevali k likvidaciji kolonializma, emancipaciji novih držav ter boju zoper rasno razlikovanje in politiko apartheida, o roti genocidu in pokolu, itd. Prepričan sem. da bo tako tudi V prihodnje. Zahtevni mednarodni odnosi Mednarodni odnosi so danes postali večstranski in tako zahtevni, da je tudi vloga prava z vsakim dnem večja. Dovolj je samo spomniti na veliko cirkulacijo ljudi, blaga, tehnologije in informacij, znanstvenih in kulturnih dobrin itd. Vse to zahteva u-strezno pravno urejanje in to toliko bolj, ker so na svetu še vedno poskusi, da bi se ohranili zastareli odnosi, da se sila vsili kot metoda v mednarodnem vedenju, da se zaustavi napredek. Pravniki imajo velike možnosti, da prispevajo k svetovnemu miru ko tvorno sodelujejo v reševanju mnogih vprašanj, ki so v korist za vse ljudi in narode na svetu. Misija OZN v Dakar NEW YORK, 21. julija (AFP) — V soboto bo odpotovala v Dakar misija OZN, ki bo imela nalogo, da prouči položaj na meji med Seneganlom in portugalsko Gvinejo. To nalogo ji je zaupal varnostni svet. Komisija bo imela pet članov, vodil pa jo bo predstavnik Nikaragve Guillermo Sevilla-Sa-casa. »Saljut« kroži naprej MOSKVA, 21. Jul. (TASS) — Sovjetska vesoljska znanstvena postaja »Saljut«, ki so Jo isstrelili v zemeljsko orbito pred tremi meseci, je do danes do 8. ure napravila 1490 krogov. S postajo Mislim med drugim na probleme v zvezi z vesoljem, na raziskovanje in uporabo morskega dna, na vprašanje človekovega okolja, zastrupljenost zraka itd. Narodi Jugoslavije so si v drugi svetovni vojni Izbojevali nacionalno svobodo in krenili po poti demokratične in socialne preobrazbe družbe. Mi stalno težimo k izpopolnjevanju naše demokracije v smislu vedno širših pravic delovnih ljudi, naših ob čanov, narodov in narodnosti naše večnacionalne skupnosti. Prav adaj uresničujemo nove velike spremembe v našem političnem sistemu. Izhajajoč iz teh načel .le naša država vzpostavljala od- ! noše in razvijala sodelovanje z drugimi državami in narodi. Neprestano se zavzema- I mo, da bi odnosi na svetu temeljili na spoštovanju člove- i kovih pravic, na spoštovanju neodvisnosti, suverenosti in enakopravnosti vseh narodov Po njegovih besedah je poglavitnega pomena umik ameriških enot iz Vietnama ter enot drugih držav, ki so prišle v Indokino. »Lahko rečem«, je dejal kitajski premier »da je zahteva po umiku teh enot močnejša od zahteve v prid obnovitve odnosov med ZDA in Kitaj sko«. , V nadaljevanju je Cu En laj opozoril, da je kitajsko stališče o tem jasno in dodal, da ameriške enote morajo bita umaknjene ne samo iz Vietnama, ampak iz vse Indokine. Umakniti se mora tudi vse drugo osebje in odpeljati vojaške naprave. »Prepričani smo, da je ta problem zdaj najvažnejši za ameriško ljudstvo, ki ne želi žrtvovati življenj v umazani vojni.« Hkrati je Cu En Laj znova potrdil, da Kitajska podpira predlog sedmih točk za rešitev vietnamskega problema, ki ga je 1. julija na Pariški konferenci razložila predstavnica južnoviet-namske začasne revolucionarne vlade. Kitajski premier je nato govoril o treh drugih problemih, ki so ovira' za normalizacijo kitajskoameriških odnosov. To so po njegovi oceni vprašanje Tajvana, japonskega militarizma in južne Koreje. V tem pogovoru pa ni postavil nobenih pogojev za napovedane ameriško-kitajske pogovore na naj višji ravni. V Zvezi s CU EN LAJ — Pogovor s skupino ameriških študentov Tajvanom je Cu En Laj navedel znana kitajska stališča, med njimi: — Ce bodo med ZDA in Kitajsko navezani diplomatski stiki, moraj ZDA priznati vlado LR Kitajske kot edino zakonito vlado za vse kitajsko ljudstvo. — Tajvan je kitajska pokrajina in Peking ne bo trpel nobenega vmešavanja v kitajske notranje zadeve. Zaradi mednarodnih sporazumov je nesmiselna teorija, češ da ta, problem ni re- šen. Peking nasprotuje vsaki politiki »dveh Kitajsk« ali »eni Kitajski in eni Formo-zi« kot tudi vsaki drug: podobni formuli. »Ce se bo podobna formula skušala ob držati tudi v OZN, potem Kitajska ne bo postala članica svetovne organizacije, je poudaril Cu En Laj. — ZDA morajo umakniti svoje vojaške enote s Tajvana in iz morskih ožin, pogodba o varnosti, sklenjena med Tajvanom in Washing-tonom, pa je nezakonita. Kitajski premier je na kontu opozoril na nevarnost zaradi Japonskega, in južno-korej skega militarizma in dejal: »Tudi v; Američani bi morali biti zaradi Japonske zaskrbljeni«. V zvezi z obiskom ameriške namiznoteniške reprezentance in ameriških časnikarjev v LR Kitajski je Cu En Laj poudaril, »da razvoj odnosov med narodoma ni dovolj«. — V današnjem svetu brez normalizacije' odnosov med državama ni mogoče doseči svobodnega razvaja stikov med narodi. Vladi dveh držav sta odgovorni za normalizacijo in prav zato moramo biti v stikih s tistimi, ki zdaj upravljajo vašo državo. Takšno je naše stališče in' po njem se bomo ravnali -je na koncu poudaril Cu En Laj. Za boj proti rasizmu Seminar OZN o preprečevanju nestrpnosti, predvsem rasne PARIZ, 21. julija (UNESCO FEATURES) — Pod okriljem OZN bo v Nici od 24. avgusta do 6. septembra mednarodni seminar o »nevarnosti, ki jo predstavlja nestrpnost vseh oblik, in o načinu preprečevanja in boja proti nestrpnosti«. y Seminar bo v okviru mednarodnega leta boja proti rasizmu in rasni diskriminaciji. Podoben sestanek je bil že konec junija v kamerunskem mestu Yaoundeju. Udeležili so se ga delegati iz 33 držav Afrike, Azije, Evrope. Amerike in Oceanije. Na kamerunski konferenci so razpravljali o štirih glavnih temah: vzrokih in posledicah diskriminacije, zlasti apartheida, o zakonskih in administrativnih ukrepih, ki jih je treba uvesti v državnem merilu (ukinitev zakonov rasistične narave, zatiranje diskriminatorskih dejanj itd.),, o vključevanju v mednarodno dejavnost (politična, gospodarska in moralna pomoč narodom, ki se borijo proti diskriminaciji) in o širjenju izobraževanja z namenom, da bi odpravili rasizem in rasno diskriminacijo. Babiker Nur: nikoli član KP LONDON, 21. julija (AFP) — V ekskluzivnem intervjuju za londonski Times je predsednik novega revolucionarnega sveta v Sudanu Babiker el Nur pojasnil razloge državnega udara in potrdil, da m bil nikoli član komunistične partije. To velja tudi za druge člane novega revolucionarnega sveta. Babiker el Nur je iz zdravstvenih razlogov že od ?• julija v Londonu. Po nekaterih informacijah bi se moral sinoči vrniti v Kartum. la v listino OZN zapisana *° v redni radijski zvezi pravna načel* zgodovinskega spremljajo ter nadzirajo njen pomena Ta načela so bite še Polet. Val aparati v vesolj-bolj obdelana, tako da so »kem plovilu delujejo v re-zdaj pomembna pridobitev, du. in držav ter za zagotovitev trajnega in stabilnega miru na podlagi prava in pravičnosti.« Nimeiri je v priporu »Al Ahram«: bivši sudanski predsednik Je v hišnem priporu v Kartumu KAIRO, 21. julija (AFP, Reuter) — Bivši predsednik sudanskega revolucionarnega sveta general El Nimeiri Je • v hišnem priporu v Kartumu. To piše današnji kairski dnevnik Al Ahram, ki je dobil več informacij, kako je bil v Sudanu izveden j državni prevrat. Časopis objavlja tudi telefonski pogovor redakcije s članom no- ! vega revolucionarnega sveta I polkovnikom Mohamedom Ahmedom el Reehom. Le ta je izjavil, da je bil udar speljan v pičlih 20 minutah. Takrat je imel general Nimeiri v svojem domu v Kartumu sestanek z nekaterimi člani vlade. Generala Nimei-rija so presenetili s prevratom, nato pa so ga priprli, piše Al Ahram. Jordanija spremenila stališče? AMAN, 21. julija (AP) — Uradni jordanski predstavnik je izjavil, da je Jordanija »še naprej privržena kairskemu in amanskemu-sporazumu« s palestinskimi komandosi. To sporočilo so objavili dva dni potem, ko je jordanska vlada uradno zavrnila kairski in amanski sporazum. Opazovale: meni jo, da je jordanska vlada spremenila stališče lz strahu, da bi se arabske države lotile kolektivnih ukrepov zaradi krvavih akcij Jordan ske armade proti palestinskim komandosom. mmm IIp§i isrii 1 KI m l ■ V ŠIROKEM PROGRAMU mmm- KUHINJA MNOGIH KOMBINACIJ - KUHINJA VAŠIH ŽEUA Novice LJUBLJANA: velik odaiv oblikovalcev — Na razpis Jugoslovanskega nateCajs za oblikovanje industrijskih Izdelkov Je v predpisanem roku prispelo nad 140 elaboratov, kar Je vsekakor rekordno Število. Podjetja, ki so razpisala posamezne teme in prispevala sredstva za nagrade (med njimi Se posebej BREST Cerknica, ELEK.TKOKOVT NA Maribor, ISKRA—COMMERCE, SLOVENIJALES, SIJAJ Kamnik,’ OPREMA Izola, STOL Kamnik, VOLNENKA Ljubljana), bodo tako imela na voljo precejšnje Število novih modelov in predlogov za njihove izdelke. Mednarodna Sirija ki bo pregledala in ocenila natečajne elaborate, bo začela z delom v ponedeljek, 36. julija 1971. ZAGREB: folklorne prireditve — Letošnja mednarodna prireditev izvirne folklore v Zagrebu, ki bo od 25. do 31. Julija tega meseca, bo posebno zanimiva zaradi rekord-ne udeležbe vaških skupm iz številnih dežel Evrope. Poleg Jugoslavije bodo na pregledu nastopale tudi izbirne vaške skupine iz Bolgarije, CSSR. Francije, Italije. Madžarske. Poljske, Romunije, Švedske, Grčije. Kanade, Španije, ZSSR, Portugalske idr., skupaj več kot 40 skupin. Na odprtih scenah ta po izložbah bo v tej zveri tudi raz-stava »Narodne noše v slikarstvu ta grafiki 19. stoletja« kakor tudi prireditev, ki bo posvečena folklorni glasbi jugoslovanskih narodov. V tem času bo tudi nastop otroških folklornih skupin, pa festival etnografskega filma ter simpozij »Izvirna folklora danes ta vloga strokovnjakov na vasi«. , ZAGREB: nove publikacije — Inštitut za zgodovino delavskega gibanja na Hrvaškem Je Izdal publikacijo »Zagreb v narodnoosvobodilni vojni in socialistični revoluciji«. Knjiga Je izšla ob praznovanju tridesetletnice vstaje na. šib narodov. Članke Je napisalo ve« deset sodelavcev inštituta kot tudi strokovnjaki vojaško-zgodovi nskegH inštituta iz Beograda. Direktor inštituta Zlatko Cepo Je izjavil, da bodo letos m v prihodnje objavili še več bibliografskih del, med njim* monografijo Ivana Jeliča »KFH 1937-19^1« monografijo Mile Kolar — Dimi tri jevič »Delavski razred Zagreba 1918—1981« ta knjigo »Osma konferenca zagrebške organizacije KPJ« magistre Gordane Vlajčič SARAJEVO: televizijski film — Televizija Sarajevo je začela snemati film po delu bosansko-hercegovskega pisatelja Derviša Sušiča »Cez kalne vode«. Adaptacijo zgodbe Je opravil režiser sarajevske televizije Uroš Kovačevič. Film snemajo v bližini Sarajeva, na malih ekranih pa naj bi ga prikazovali v oktobru. Predstavljal naj bi prispevek sarajevske televizije k tridesetletnici revolucije. SARAJEVO: premiera Je napovedana — Film »Devetnajst deklet ta mornar«, posvečen ženi v revoluciji, sarajevskega režiserja Milana Kosovca bodo prvič predvajali 5. septembra na svečanosti na Sutjeski pred — doslej pri nas — najbrž največjim avditorijem. Na prostem bo na projekciji filma navzočih teč deset tisoč udeležencev proslave, na kateri bodo. med drugim, odkrili tudi spomenik borcem, ki so padli v legendarnih-bojih na Sutjeski iTjgd peto sovražno ofenzivo. Film »Devetnajst deklet ta mornar« so posneli po scenariju sarajevskih književnikov Seada Fetahagiča ta Luke Pavloviča. V glavnih vlogah na-stopajo: Jane Birkta. Serge Gatasbourg. Spela Rozin, Tina Rutič ta Suada Kapič. NOVI SAD: 12Sletnica galerije Matice srbske — Galerija Matice srbske proslavlja svojo 125-letnico — to pa Je hkrati tudi najplodnejše obdobje v srbski likovni umetnosti. V tej stari ta ugledni galeriji je zdaj preko 3000 del cele plejade znanih ta neznanih ustvarjalcev, ki so delovali na tem področju. V galeriji hranijo med drugim najstarejšo zbirko srbskega slikarstva. Zdajšnja galerijska stavba je že pretesna za široko dejavnost institucije: v Novem Sadu se ukvarjajo z mislijo, da bi adaptirali staro mestno hišo za potrebe galerije. CETINJE: Njegošev muzej zaprt — Rojstna hiša Petra H. Petroviča Njegoša že vse od februarja ni dostopna obiskovalcem. Muzej so zaprli, ker so bile potrebne rekonstrukcije Čeprav so že v začetku letošnjega leta usta. novih komisijo, ki naj bi vodila dela pri adaptaciji. P* projekti še zdaj niso gotovi. Lani Je Njegoševo rojstno hišo obiskalo blizu pet tisoč ljudi'. VZHODNI BERLIN: festival radijske Igre za otroke — Na 3. mednarodnem festivalu radijske igre za otroke sodeluje deset držav, članic mednarodne radiotelevizijske organizacije OIRT. Na festivalu bodo predvajali drame iz Sovjetske zveze. Poljske, Madžarske. Češkoslovaške, Bolgarije. Romunije, Jugoslavije, KAR, $Wdsk* ta DR ^em-£ ije LONDON: dramatik Harold Pinter debltiral kot režiser — Znani angleški dramatik, ki ga poznamo tudi pri nas — zlasti po uspeli uprizoritvi njegove igre Vrnitev v Mali Drami, v režiji Žarka Petana ta s pokojnim Stanetom Severjem v glavni vlogi — se Je prvič pojavil kot režiser: uprizoril je dramo »But)ey« ameriškega avtorja Simona Graya ta požel pri kritiki velik uspeh. Hkrati londonski A!dwvch uspešno uprizarja Ptnterjevo najnovejšo dramo »Stari časi«. NEW DELHI: priprave na knjižni sejem — V indij skem glavnem mestu se pripravljajo na prvi mednarodni sejem knjig, ki Je napovedan za januar prihodnjega leta 1 To bo ena prvih prireditev, ki jih v letu knjige pripravljajo pod pokroviteljstvom Unesca. V okviru sejma bodo priredili poseben sestanek arijskih ta afriških založnikov. Iz skupščinskih razprav Nagrajenci vstaje in njihova dela Osebne vrednote, ki jih je razvila revolucija, se dajo vključiti v sodobne težnje visoko razvite družbe, je v nagovoru ob podelitvi nagrad dejal predsednik žirije Sergej Vošnjak — Nagrajena dela in njih avtorje predstavljamo z izvlečki iz uradnih utemeljitev žirije FRANJO BAVEC — BRANKO Nekdanji komandant 18. SNOUB — »bazoviške« je izrastel v znanega komandanta brigade iz preprostega kmečkega sinu. S prav takšnim poletom, prizadevnostjo in vztrajnostjo, kot se je bojeval nekoč, se je lotil pisanja poljudno zgodovinske kronike brigade. Zato je uspeh še pomembnejši. DR. FRANCI DERGANC Avtor je v »Okrvavljeni roži« skozi oris lastnega spoznanja prepričlijvo prikazal vzdušje in silnice, ki so posameznika vodile do lastne odločitve, katere so vodile do množičnega upora tako delavca kot intelektualca. Spomini bodo razumljivejši za proučeva-nje obsežnega deleža slovenskih zdravnikov v osvobodilnem boju. STANE KUMAR , 2iva angažiranost in resnični humanizem, ki sta osnovni karakteristiki umetnikovega značaja, dajeta njegovi umetnosti tiste kvalitete, ki jih mnogokrat pogrešamo v sodobni umetnosti. Priznanje, podeljeno za sliko »Prva stavka železničarjev v Ljubljani 20. VI. 1919«, je tudi priznanje za umetnikovo življenjsko delo. MARICA ČEPE ZVONE SINTIČ Dokumentarni film »Ljubljana —- mesto heroj« je nedvomno sestavljen spretno in smiselno. Avtorja sta se srečno izognila errffazi, patetiki in že celo su-botnemu poučevanju. Film dela vtis edino prek dognano urejene zgovornosti dejstev. Tako je kot dokumentarec dosegel nedvomno spoštovanja vredno stopnjo popolnosti. Kakor katerakoli zgodovinska reportaža nedvomno ni mogel prikazati celotne problematike okupirane in upirajoče se Ljubljane. Izrez, ki ga podaja, pa je nedvomno dokumentarno bogat in lepo prepričevalen. Tudi ne gre prezreti razpoloženjsko — simbolnih poudarkov. ZIMAVRŠCAJ V radijski igri »V odmoru pod kostanjem« ni realizma, niti gesel, zato pa so toliko bolj prepričljivo prikazane vse tiste kvalitete, ki so vodile mlado generacijo do njenega patriotizma in njene odgovornosti za svobodo —kar pa je velikega pomena za vsajevanje teh vrednot v zavest današnje mlade generacije. FRAN ŽIŽEK Serija oddaj »Teh naših petdeset let« se je kot celovit prikaz velikega časa uvrstila med najbolj pri. vladne v programu ljubljanske televizije. Potrdila je, da lahko postane obravnavanje . zgodovine naše revolucionarne preteklosti izredno zanimivo za najširši krog, če je .pristop do obravnavanja te tematike kvaliteten. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA PROSVETO IN KULTURO SR SLOVENIJE vabi k sodelovanju 1. 3 učitelje »a dopolnilni pouk »a slovenske otroke v ZR NemHfl (pokrajina Baden-tViirttemberg) »a šolsko leto 1971/72 2. administrativnega uslužbenca za šolska vprašanja pri generalnem konzulata SFRJ v Stuttgarta , , Učitelji za dopolnilni pouk bodo po pogodbi o socialni varnosti med SER Jugoslavijo in Zvezno republiko Nemčijo v delovnem razmerju v domovini ta bodo imeli status detašlranega delavca. Administrativni uslužbenec za šolska vprašanja bo sklenil pogodbo za delo z državnim sekretariatom m zunanje zadeve. Pogoji za delovna mesta pod L: — učitelj ali predmetni učitelj (slov. Jez., zg-ze) a nekaj leti delovnih izkušenj (zaželene so delovne izkušnje v kombiniranih oddelkih), — znanje nemškega jezika. Pogoji za delovno mesto pod 1: — ekonomski o*, upravno administrativni tehnik, ali učitelj, predmetni učitelj oz. profesor z zna njem strojepisja, — znanje nmnllregs Jezika. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili .o izpolnjenih razpisnih pogojih naj kandidati za raspi sana delovna mesta pošljejo na republiški sekretariat za presveto m kulturo, Ljubljana, Župančičeva 3 do 15. avgusta 1971. 6383 HPDiaWM F. Ili ROSSI Via Roma 23 — TARVISIO (Trbiž) 8LAUPLNKT PHILIPS AVTORADIO ZA VSE ZNAMKE AVTOMOBILOV m anteno — zvočnikom — masko — ali avtoradio — blokiranjem motorja Itd. MONTAŽA BREZPLAČNA Poleg tega bomo vsakemu kupcu avtoradia, ki bo predložil izrez oglasa, priznali posebni popust 50 Ndin. Tiskarne odločajo same Poslanski vprašanji in odgovor na zadnji seji prosvetno-1 kulturnega zbora slovenske skupščine Na zadnji seji prosvetnokultumega zbora slovenske skupščine so poslanci poslušali tudi odgovore na že prej zastavljena poslanska vprašanja. Zastavili pa so tudi nekaj novih. Povzemamo dve vprašanji in odgovor na enega. Drago Šega: tiskanje Tribune« Poslanec DRAGO SEGA iz Ljubljane je na predzadnji seji zbora vprašal, kaj je s sporočilom v majniški številki 14-dnevnega glasila ljubljanskih študentov »Tribuna«, kjer je pisalo: »Opravičujemo se bralcem Tribune zaradi štiridesetdnevne prekinitve izhajanja. Krivda ni v nedelavnosti uredništva, saj so bile vse številke pravočasno pripravljene. V tiskarnah, kjer bi morali tiskati Tribuno, so si izmišljali najrazličnejše izgovofe, od strojev, ki so se pokvarili, pa do tiskarjev, ki so zboleli ali pa so jih poslali na orožne vaje. Medtem ko so v drugih republikah z neprijetnimi študentskimi listi opravili na odkrit način, se pri nas poslužujejo indirektne metode, ki Je prav tako uspešna, a manj neprijetna.« Kot je razvidno iz citiranega obvestila — ugotavlja poslanec Sega — očita uredništvo »Tribune« tiskarnam, da z nestvarnimi izgovori onemogočajo redno izhajanje tega periodičnega lista ta s tem ogrožajo njegov nadaljnji obstoj. hkrati pa jih dolži, da ne ravnajo tako iz poslovnih marveč iz političnih pobud, s čimer na indirekten in pravno neustrezen način opravljajo posle, ki so zakonita domena državnih organov. Ker je zlasti zadnji očitek take narave, da prerašča zgolj meje obravnavanega primera ter postavlja pod vprašaj sploš-no-pravno varnost pri nas Izhajajočega z zakonom dovoli enega tiska, zastavljam tia-slednta poslanska vprašanja: 1. Ali očitki, ki jih naslavlja uredništvo Tribune v svojem OSNOVNA ŠOLA ZIBIKA PRISTAVA PRI MESTINJU razpisuje za id. I. 1971/72 naslednja prosta delovna mesta: 1. U za razredni pouk zrn določen čas 2. U, PRU ali P za blologljo-kemljo za nedoločen čas 3. U. PRU ali P za nemščino — glasbo ali nemščino — likovni pouk za nedoločen čas Na razpolago samo soba za eno učno moč. 6383 obvestilu tiskarnam, ustrezajo resnici ali ne? 2. Ali je naš veljavni zakon o tisku tak, da s svojimi določili in pooblastili, ki jih daje oblastvenim organom, v zadostni meri varuje našo dttižbo in njeno ureditev pred morebitnimi sovražnimi diverzijami ali pa bi ga bilo treba v tej smeri še dopolniti? 3. Ali so naše tiskarne gospodarska podjetja in poslovni servisi, ki izvršujejo tekoča naročila, ali pa so jim morda v našem sistemu zaupane mimo tega še posebne pravno nedefinirane dolžnosti političnega in idejnega selektorja našega periodičnega in drugega tiska?« Na zadnji seji prosvetnokultumega zbora je poslancu na vprašanja odgovoril BOŠTJAN BARBORIC, sekretar sekretariata za informacije pri izvršnem svetu SRS. Odgovor na prvo vprašanje: Na osnovi dosedanjih poizvedovanj lahko potrdim trditev uredništva »Tribune«, da je določeno število predvsem manjših tiskam odklonilo tiskanje časopisa v zahtevanem roku. Razlogi so po njihovih navedbah tehnične narave, zlasti preobremenjenost z delom. Vodstvo ene tiskarne pa nam je potrdilo, da niso bili pripravljeni na nadurno delo, ker po njihovi sodbi vsebina posameznih prispevkov v »Tribuni« ne zasluži dodatnega delovnega napora njihovega kolektiva. Na drugo vprašanje je Bar-borič odgovoril: Sodim, da so določila sedanjega zakona o tisku zadovoljiva. Sicer pa Je zaradi ustavnih sprememb v postopku priprava novega zakona, ki bo šel v javno razpravo in bo tako dana možnost, da se dosedanja določila ponovno preučijo ta eventualno izboljšajo. Odgovor na tretje vprašanje pa je bil: 2elim poudariti, da so naše tiskarne polnopravna gospodarska podjetja, ki povsem avtonomno odločajo, katera naročila bodo prevzela. Ne obstaja nikakršna obveznost sklepanja pogodb, niti obveznost dajanja poob | lastil eventualnih odklonitev. Razlogi odklonitev pa so pri tem povsem Irelevantni. Hkrati je treba dodati, da so tiskarne po zakonu o tisku v določenih primerih subsidiarno kazensko odgovorne za ŠIVALNI STROJ za entlanje, nov, v močnejši izvedbi, KUPIMO TAKOJ Ponudbe z navedbo cene* pošljite na našlov UČNE DELAVNICE, ZUSGP LJUBLJANA, Bežigrad 8 Informacije 312-570. telefonu 6375 kazniva dejanja, storjena s tiskom (čl. 118 in 119 tega zakona). — Neodvisno od primera odklonitve tiskanja »Tribune«, s katerim tovariš poslanec povezuje svoja vprašanja, bi rad opozoril še na naslednje: Sodim, da v našem sistemu — ta sicer na osnovi priporočil ta stališč skupščine SRS o družbeni samozaščiti — lahko govorimo o tem, da obstaja ne le pravica, temveč tudi politična obveznost slehernega državljana in delovnega kolektiva, da preprečuje družbeno škodljiva dejanja. Vendar tudi na tej osnovi ni mogoče izvajati zaključka, da je našim tiskarnam 'zaupana dolžnost političnega ta idejnega selektorja tiska. Emil Rojc: jesenski vpis v srednje šole Na zadnji seji zbora je poslanec EMIL ROJC iz Celja opozoril, da se spet pojavljajo težave pri vpisu v srednje šole za mladino, ki Je končala osnovno šolo uspešno. Po dosedanjih podatkih bo samo s področja celjske regije ostalo brez mesta v srednjih šolah okrog 500 absolventov osnovnih šoli, Vprašanje dobiva razsežnosti, ki Jim sedanja dinamika izgradnje šolskega prostora ne more biti kos. žalostno je, da so začeli v letošnjem letu plačevati davek že tudj Prav dobri ta odlični učenci, da o dobrih ne govorimo. Te so na nekaterih šolah odklanjale že tajnice ta njihove prošnje za sprejem sploh niso prišle do pristojnih komisij za sprejem. Kako konkretno občutimo poglabljanje socialne diferenciacije med mladino na področju, kjer imamo *e tako dolgo proklamirano načelo * o enakih možnostih ta pogojih za poklicno usposabljanje. Nujno je izdelati sanacijski program za izgradnjo ustreznega šolskega prostora. — Poslanec Rojc je potem vprašal, koliko absolventov osnovnih šol letos v Sloveniji zaradi pomanjkanja šolskega prostora ne bo nadaljevalo šolanja. Rad bi tudi vedel, če sta lzvršnj svet SRS in republiška izobraževalna skupnost že kaj iskala perspektivno rešitev in kako nameravajo predlagatelji projekcije dolgoročnega razvoja SRS izvesti predviden visok odstotek zajemanja učencev v šole druge stopnje. Poslanec bo dobil odgovor na prihodnji seji. IGRALCI V DOKUMENTARNIH KOSTUMIH — Igralca Davidov in Uljanov tolmačita v zgodovinski epopeji režiserja Ozerova »Osvoboditev« lika maršalov Rokosov skega in žukova. S ^prvima dvema deloma filma, ki sa razrašča v tetralogijo, se je začel letošnji moskovski fil mski festival. Moskva 1971 Vojni film za začete Sicer pa naj bi bila Moskva center humanih in prosvetljenih filmskih do gajanj, kot ji želi geslo mednarodne prireditve OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA MOSKVA, 21. julija (Po telefonu) — Vsaka festivalska prireditev ima svoj kolorit, ki se začne že s prizoriščem. Filme sedmega moskovskega filmskega festivala predvajajo v Kremlju. Prvi večer, ko se je zavesa z naslikanim Kremljem slovesno odgrnila, smo na platnu zagledali Kremelj. Na zaključnem posnetku prvega prikazanega filma' je bil Kremelj, ko smo odhajali z otvoritve, je za nami v nočni razsvetljavi žarel Kremelj. Kaj je značilnost moskovskega filmskega festivala, ki se ga udeležuje po nekih podatkih 68 in po drugih celo 71 dežel? Predsednik festivalskega odbora Aleksej Romanov je na otvoritvi povedal, da je moskovska prireditev takorekoč glavna trdnjava dobrih in svetlih filmskih tradicij. Filmski svet se namreč čedalje ostreje ločuje na dve polovici. Na eni strani so tisti, ki hočejo film izrabiti v protidružbene in pro-tičloveške namene in ki zato na filmskem platnu propagirajo nasilje in razne amoralne pojave; na drugi strani pa so tisti, ki hočejo s filmsko umetnostjo prosvetljevati in vzgajati človeka k visokim Založniška dejavnost JAZU Jugoslovanska , akademija znanosti in umetnosti Je v teh dneh izdala vrsto knjig, ki so Izredno pomembne tako za našo manost kot za kulturo sploh. Posebno zanimanje javnosti, posebej pa strokovnjakev doma in v tujini, je vzbudil EtlmologiJ-ski slovai hrvaškega ali srbskega Jezika (Od A do J) Petra Skoka, uredila pe sta ga Mirko Deanovič m Ljudevit Jonke. JAZU Je prav tako Izdala reprezentativni »Zbornik za narodni život i običaje južnih Slavena«, po-sveč en 70-letnici življenja in dela Marijane m Branimira Gušiča, ki sta vse svoje življenje posvetila raziskovanju antropogeografskih odnosov ta etnologije narodov na Balkanu. V bližnji prihodnosti bo JAZU izdala več del iz naše kulturne preteklosti: »Zgodo vinske spomenike«. »Kotorske spomenike«, »Pesnice starega Dubrovnika« idr. Zgodovinski institut JAZU pa Je pred nedavnim izdal vrsto pomembnih knjig, med njimi tudi »Bibliografijo hr-vatskih latimstov« širne Juriča. Pravkar je prišel iz tiska drugi zvezek »Slovarja srednjeveške latinitete Jugoslavije« v redakcij j a-kademika Marka Kostrenči-ča, namenjen pa je zlasti strokovnjakom, ki raziskujejo zgodovino na temelju arhivskih virov. Zgodovinsk) institut je izdal še »Biblio grafijo zgodovinske metro logi j e« s skupaj 2700 naslovi. družbenim in humanim idealom. Centralno platno teh drugih se seveda nahaja v Moskvi. Kosiginova poslanica o vlogi filmske umetnosti Udeležencem in gostom festivala je poslal pozdravno poslanico tudi predsednik sovjetske vlade Aleksej Kosi-gin. V poslanici je povedano, da je 24. kongres KP SZ podčrtal vlogo umetnosti v oblikovanju človekovega svetovnega nazora, nravstvenega prepričanja in duševne kulture. Ker je film ena izmed najbolj množičnih umetnosti, predstavlja mogočno orožje progresivnih umetnikov v boju za socialno pravičnost in srečo ljudstev. V današnjih razmerah pa je po besedah poslanice še posebno nujno, da ta vplivna sila vselej služi družbenemu napredku in mednarodnemu sodelovanju. Kakšno podobo dobivajo vsa ta gesla v projekcijah iz festivalskega programa __ o tem bomo imeli še priložnost govoriti, zdaj pa je dolžnost poročevalca, da do kanca opiše otvoritveni večer in presenečenja, ki so jih za to priložnost pripravili prireditelji. Po uvodnih besedah in potem, ko so bile predstavljene mednarodne žirije, so gostitelji najprej zavrteli dokumentarni film »Internacionala«. Film je posvečen stoletnici Pariške komune in je narejen zelo dinamično z mnogimi domisleki v montaži in s številnimi tehničnimi dosežki. Njegov glavni namen je, kot so zapisali sovjetski izvedenci, da bi vplival na gledalca predvsem emocionalno. V resnici hoče film potegniti eno samo rdečo nit od pariških barikad v letu 1871 do sodobne vojaške parade na Rdečem trgu. Vmes so nanizani obrazi številnih revolucionarjev in revolucionarnih voditeljev, od Karla Manca do Leonida Brežnjeva, med katerimi pa ni Stalina. Prirejena zgodovinska epopeja o bojih leta 1945 Zato pa smo zagledali Stalina takoj na začetku glavnega filma, katerega premiero so gostitelji prihranili za slavnostni festivalski uvod. To je zadnji film Jurija Ozerova iz vojne serije Osvoboditev. Traja tri ure in je sestavljen iz dveh delov, ki se imenujeta Bitka za Berlin in Poslednji napad. Film se začne s sovjetsko ofenzivo v januarju leta 1945 in se konča s padcem Reichstaga. Pravzaprav se začne s Stalinovim poveljem, da je treba ofenzivo na Berlin začeti 14 dni prej, kot je bilo predvideno. Tako naj bi Rdeča armada pomagala zaveznikom, ki so se znašli v obupnem položaju zaradi nemškega protiudara v Ardenih. Stalina, ki ga igra gruzinski igralec Zahariadze, vidimo potem še večkrat v vlogi glavnega vojnega stratega in nazadnje v družbi Roosevelta in Churchilla na Jalti. Tu govori Stalin zavezniškima državnikoma zgodovinske besede: »Dokler bomo mi trije živi, se ne bomo sprli. Toda kaj bp potem? Urediti moramo tak mir, da bo držal ...« V tem imenu je Američanom voljan oprostiti celo razgovore, ki jih je imel v Švici njihov Dul les z nemškimi odposlanci o separatnem miru. Obenem pa ukaže Stalin sovjetskim vojskam, da za vsako ceno prehite zaveznike v Berlinu ... Nemogoče je na kratko opisati filmski spektakel, v katerem se zares premikajo cele armade in z besedami je komaj mogoče dovolj točno ponazoriti duha, ki preveva to filmsko interpretacijo velikih zgodovinskih dogodkov, s katerimi in v katerih je živela vsa tedanja Evropa. Film na eni strani pretendira na strogo dokumentarnost, ki naj bi bila poudarjena s tem, da so prizori, v katerih nastopajo (igralsko prikrojene) zgodovinske osebnosti, posneti v čmo-beli tehniki. Prizori s fronte in številne epizode, ki prikazujejo plemeniti in dobrohotni lik sovjetskega vojaka, pa so posnete v barvah. Podrobnosti, ki bi začudile zgodovinarje V filmu veliko nastopa Hitler in kamera ga »spremlja« skozi agonijo zadnjih dni prav do smrti. Ob njem je Eva Braun, ki je prikazana kot mlado, čedno in prav prikupno dekle. Zato po Ozero-vu noče s Hitlerjem v smrt in uničeni Fiihrer zagreši svoj zadnji zločin s tem, da ubogo Evo lastnoročno umori... Sploh je v filmu precej podrobnosti, nad katerimi bodo zgodovinarji verjetno ostrmeli. Čeprav je film tako dolg in čeprav ima celotno delo z naslovom Osvoboditev skfajne etične razsežnosti, vendarle ni moglo, kot kaže, zajeti vseh pomembnih dogodkov, ki sodijo k obravnavani snovi. V prvih kadrih Bitke za Berlin na primer vidimo, kako oddelek Poljakov, ki se bore z Rdečo armado, vkoraka v porušeno Varšavo. O varšavski vstaji pa ni v filmu niti besedice. Sicer pa s filmom, ki je'pač v celoti posvečen slavi sovjetskega orožja, ne kaže načenjati zgodovinarske razprave, kot z druge strani tudi ne daje osnove za to, da bi ga obravnavali kot poskus umetniškega dela. Ta otvoritvena projekcija je bila v ponedeljek zvečer, v torek pa so v Kremlju začeli predvajati tekmovalni program. Ih da končamo s koloritom: ta dan so akreditirani novinarji v svojih predalih poleg drugega gradiva našli tudi zavitek čajnega peciva, s katerim jih je počastila moskovska tovarna Boljševik. TIT VIDMAR Iskra s Klopnega vrha Veliki dogodki so pogosto povezam z imeni krajev, ki •o sicer skriti m odmaknjeni v samote planin. Tak kraj je tudi Klopni vrh, planinski vrh v osrčju Pohorja, kjer se danes srečujejo nekdanji borci in aktivisti ter občam mariborske občine na svoji osrednji proslavi v počastitev tridesetletnice vstaje. Srečujejo se na prizorišču prvega odprtega spopada pohorske partizanske čete z okupatorjevo vojsko, na planinskem vrhu, ki je pomenil prvo zmago majhne četice in mejnik v oboroženem uporu na Štajerskem. Prva partizanska zmaga je prinesla Pohorju vzdevek partizanskega o-zemlja, ki ga je ohranilo vse do končne zmage. Prekrižal je politične račune o priključitvi slovenske Štajerske k tretjemu rajhu. Na bojišču na Klopnem vrhu je padel tudi prvi partizan. SaleSki rudar. Ni zmage brez žrtev. Okrvavljen se je zvijal in prosil za pomoč ranjeni Nemec, ki ga niso uspeli bežeči pajdaii odnesti s seboj. Partizanski zdravnik ga je obvezal, partizam so mu podložili odeje, da bi alže dočakal svoje. V tem boju m Slo za maščevanje in razvnemanje najnižjih strasti. Prva partizanska četica se je obnašala v skladu z vojaško moralo in etiko svojega boja. Odmev njene zmage in njenega humanega dejanja je bil globok pri vseh, ki so v moč našega boja verovali tn pri vseh, ki so se zaman trudili, da bi ga na tem koščku domovine preprečili. Iskra na Klopnem vrhu se je razplamtela tn ni nikoli več ugasnila, razplamtevala se je v mogočen požar vstaje Spomin na zmago majhne partizanske čete je še vedno živ, čeprav je njenih prič čedalje manj. Majhna je bila na začetku po svojem številu, velika po svojem pogumu tn neomajni veri v zmago. Velika dejanja lahko store veliki ljudje, pa čeprav jih je včasih malo. Izkušnja, ki marsikaj pove. A iz prav takih odmaknjenih tn pozabljenih krajev so privrele sveže moči našega ljudstva, kijim je revolucija odprla pot iz globin. Misel, ki ohranja svojo vrednost za rodove. D. VRESNIK V nekaj vrstah MUTA OB DRAVI KRVODAJALSKA AKCUA — Rdeči križ iz Radelj bo v soboto, 31. Julija v tem kraju pripravil krvodajalsko akcijo. K odvzemu krvi. ki ga bodo organizirali v prostorih Sole. bodo povabili prebivalce Mute. Vuzenice, Primoža na Pohorju, Branika tn drugih sosednih krajev. Dan poprej bodo odvzem krvi pripravili tudi v Radljah. DRAVOGRAD GOZDNA SOLA — TabomiSkl odred »Partizanskih borcev« bo od četrtka do nedelje, to Je od 22. do 25. julija na PoStarskem domu pod PleSlvcem pripravil gozdno Solo. Nad 30 tabornikov se bo v tem času naučilo številnih taborniških veščin kot postavljanje šotorov, signaliziranje in drugo. DELOVNA AKCIJA MLADIH.— Aktiv mladih je v ponedeljek in torek izvedel delovno akcijo. Mladinci so urejali rokometno in košarkarsko Igrišče ob Koroški cesti. Uredili so tudi okolico objektov, postavili klopi in opravili še nekatera druga dela. Pri akciji je sodelovalo nad 50 mladincev. RAVNE NA KOROŠKEM UREDILI BODO OKOLJE — Krajevna skupnost ureja te dni okolje stanovanjskih stavb na Trgu svobode. Nasadili bodo cvetje in okrasno grmičevje. Pri zemeljskih delih so veliko pomagali tudi stanovalci. REMŠNIK NA KOZJAKU SPOMENIK NOB — Krajevna organizacija 'ZB bo letos postavila spomenik padlim v NOB. Spomenik bodo postavili na prostoru med zadružnim domom in pokopališčem, pri postavitvi pa bodo z denarnimi pridevki pomagali GORIŠNICA PIONIRSKA GASILSKA DESETINA NAJBOLJŠA — Gasilsko društvo t Gorišnici se je s svojo dejavnostjo uvrstilo med najboljša društva v Sloveniji. Na letošnjem republiškem tekmovanju je pionirska dr-ncjftia tega društva osvojila prvo mesto in s tem republHB pionirski nrapen obenem pa tudi pravico zastopati slovenske pionirjevih silce na zveznem tekmovanju, ki bo letos septembra v Kraljevu. Iz drugih izdaja CELJE Varčevanje najmlajših Celjska mestna hranilnica je prva, če že ne edina ▼ Sloveniji, ki se je aelo temeljito lotila organizacije mladinskega varčevanja. Pri tem tudi uspehi niso izostali. saj ima na njenem območju že 13 šol pionirske hranilnice, med temi pa jih je šest. ki imajo vse pogoje, se pravi, dovolj denarja, da postanejo tudi posojilnice. Trinajst pionirskih hranilnic je ob koncu letošnjega šolskega leta imelo že 360.000 dinarjev hranilnih vlog. Samo na osnovni šoli v Radečah, kjer so pionirsko hranilnico ustanovili med zadnjimi, so v mesecu in pol zbrali več kot 30.000 dinarjev. Mestna hranilnica ima sklenjene dogovore še s štirinajstimi šolami, kjer bodo pionirske hranilnice odprli v jeseni. D. H. Slabša letina hmelja V Kmetijskem kombinatu Žalec lastna proizvodnja hmelja na 750 hektarih zaradi hladne pomladi in sušnega poletja kaže na slabšo letino kot lani. Črnogledi napovedujejo, da naj bi bilo letos celo do 20 odstotkov manj hmelja kot lani. V kooperaciji imajo 950 hektarov. lanska letina pa je bila 1550 kilogramov. Tudi v kmetijskih zadrugah v Mozirju, Šentjurju in Konjicah hmelj slabo kaže. V Konjicah je bil dolgo časa zaple-veljen. ker niso mogli dobiti delavcev. Kljub brezposelnosti se v celjski občini ▼ kmetijstvu nočejo zaposlovati. Imajo 12 hektarov zemljišč, predvidevajo, da bo pridelka le do 1200 kilogramov po hektarju. J. S. PREOBLEKA ZA SOBOSKI SPOMENIK ZMAGE — Znan spomenik zmage v središču Murske Sobote kmalu ne bo kazal več reber. Po naročilu skupščine občine se je lotilo ljubljansko podjetje »Mineral« temeljite obnove, kar bo veljalo okrog 200 tisoč dinarjev, obnovitvena dela pa bodo trajala najmanj dva meseca. Na sliki: začetek obnovitvenih del. Foto: B. Borovi č Skok čez Dravo Z novim mostom pri Ruti se odpira osrednjemu Pohorju najkrajša pot v svet — Kmalu bodo most odprli Dela na novem mostu čez Dravo pri Ruti se bližajo h koncu. Delavci polagajo še zadnje metre asfalta proti Lovrencu in na priključku na glavno cesto, barvajo ograjo in takd pričakujejo, da bo most kmalu izročen namenu. Pravzaprav so ga hoteli uradno odpreti že za dan vstaje 22. julija, vendar kot smo neuradno zvedeli, s tem ne bo nič, ker bo tehnična komisija most pregledala šele 29. julija. Akcijo za graditev novega mostu čez Dravo pr, Ruti *> začeli občani Lovrenca na Pohorju tn so dve leti plačevali samoprispevek, to je 5 odstotkov od osebnih dohodkov, kmetje pa so prispevali les. Na skladu za samoprispevek so zbrali 1,3 milijona dinarjev, ostalo pa je prispevala mariborska občina kot Investitor. Celotna dela bodo veljala 7 milijonov dinarjev. Sam most je dolg 103 metre, skupaj s LENART V SLOV. GORICAH Šolsko varstvo V občini Lenart v Slov. gor. načrtujejo da bodo v tem letu vključili v »male šole« vse šolske novince in sicer po u-staljenem programu. Proučili bodo možnost Za podaljšanje teh šol od treh na več mesecev. V šolskem letu 1971/72 jev lenarški občini vpisanih v osnovne šole 2.600 otrok. Te-melj rta izobraževalna skupnost in svet za otroško varstvo menita, da Je treba na vseh šolah postopoma širiti varstvene oddelke s tem da bi v tem šolskem letu zajeli v šolsko otroško varstvo 10 odstotkov šolarjev. V začetku nameravajo zejetl v otroško varstvo otroke z najslabšim učnim uspehom. T. S. efMtnlTTii priključki pa Nov most bo meri lepa prido- bitev za prebivalce osrednjega Pohorja saj jim odpira najbližjo pot z bodočo generalno cesto med Dravsko in Dravinjsko dolino. Pred dnevi pa so začeli razširjati tudi cesto proti Puščavi in, kot smo prav tako neuradno zvedeli, jo bodo začeli že v kratkem asfaltirati. Občani si sodobno asfaltno cesto želijo že dalj časa in so upali, da bo prihodnje leto republiški cestni sklad prispeval sredstva za mode miza-'cijo tega 4 kilometre dolgega cestnega odseka. Sodobna cesta je namreč nujno potrebna za razvoj Marleso- DRAVOGRAD Seminar za mladinska vodstva Občinska konferenca ZMS bo 24. in 25. julija na Poštarskem domu pod Uršljo goro pripravila seminar za člane vodstev mladinskih aktivov iz vse občine. Na seminarju, ki se ge bo udeležil tudi predsednic ZMS Živko Pregl, bodo razpravljali o vlogi mladine v družbenopolitičnem življenju, pripravah na SLO in drugih dejavnostih mladih občanov. P- I ve tovarne montažnih zgradb gozdarstva, pa t^ dbmočju, ki daje letno 4Q tisoč kubi-kov lesa, tovarna, kos in srpov, ter nove tovarne Škarij in ne nazadnje za hitrejši razvoj kmetijstva in turizma. J. JERMAN S ceste na travnik MARIBOR, 21. julija — Voznica osebnega avtomobila Stanislava Klajderič iz Klopc je včeraj popoldne peljala iz Frama proti Račam. Ko je v Framu pripeljala v levi ovinek, je avtomobil pričelo za; naša ti, tako da je zapeljal na travnik in se tam prevrnil. Pri nesreči se je voznica hudo ranila, sopotnika Drago in Neža pa sta se laže poškodovala. Vse so prepeljali v mariborsko bolnišnico; na avtomobilu je za 6000 dinarjev škode- S. M. Zavil in izgubil ravnovesje MARIBOR, 21. julija — Sinoči ob 21.45 se je na Cesti 14. divizije v Mariboru pripetila huda prometna nesreča. Motorist Adolf Lorenčič se je peljal proti mestu. Pri hiši številka 121 je iz neznanega vzroka v ostrem loku zavil v levo, izgubil ravnovesje ter padel po cesti. Pri padcu se je hudo ranil. S. M. Odločilno razpotje V Murski Soboti si kolektivi prizadevajo zajeziti neupravičeno rast osebnih dohodkov — Denar iz rezervnega sklada bo spet dobilo gospodarstvo MURSKA SOBOTA, 21. julija. »Napočil je čas, ko lahko rečemo, da bodo preživela podjetja, ki so se vključila v gospodarske tokove z dolgoročno proizvodno in poslovno ter kadrovsko politiko, zaton pa grozi vsem tistim organizacijam, ki so ob zapostavljanju teh dejavnikov živele na račun konjunkture in lukenj v gospodarski zakonodaji.« S temi besedamj J® na današnji seji občinske skupščine označil predsednik soboške občine, Boris Goljevšček gospodarski položaj na tem območju, kjer so se prav tako z vso resnostjo pridružili občim družbenim prizadevanjem za stabilizacijo gospodarstva. Povečati akumulacijo Občinski stabilizacijski program, ki je sad povezanega dela vseh družbenih dejavnikov, predvsem poudarja zahtevo po večji akumula-♦ivnosti gospodarstva. Posebna občinska komisija je zato v neposrednih stikih z delovnimi organizacijami okrepila prizadevanja kolektivov za čim bolj gospodarne samoupravne dogovore o delitvi dohodka in o-sebnih dohodkov. Na ta način so dosegli, da so se delovne organizacije resno lotile oblikovanja lastnih stabilizacijskih programov, ki vsestransko obravnavajo ključna gospodarska vprašanja, kot so investicijska politika, kadri, izvoz in seveda tudi politika nagrajevanja. Tako so že marsikje zajezili izplačila osebnih dohodkov, ki niso sad dela posameznikov ali uspehov celotnega podjetja. Nič več naložb Med drugim so tudi sklenili, da denarja iz občinske- ga sklada skupnih gospodarskih rezerv nikakor ne bodo več usmerjali v naložbe, ampak ga bodo dosledno uporabljali za odpravljanje najbolj perečih problemov v gospodarstvu. Tudi denar, ki so ga zbrali v občinskem proračunu na račun večjega prometnega davka (nekaj nad 1.7 milijona dinarjev), bodo po - sklepu skupščine v celoti vrnili gospodarstvu. Slednjič so podprli tudi zahtevo, naj bi SDK in banke dosledno pregledale jamstva za vse nove investicije in finančne razmere v posameznih delovnih organizacijah. Po dosedanjih ugotovitvah imajo v občini samo okrog štiri milijone dinarjev nepokritih naložb, pa še to pretežno v šolstvu. Tudi to naj bi bil po mnenju odbornikov dokaz, da ima go- spodarstvo v tej občini zdrave temelje. Težave pričakujejo edino v gradbeništvu in v proizvodnji gradbenega materiala. Prelomnica v varstvu Poročevalka Marija Horvat je obrazložila odbornikom perspektivni program razvoja otroškega varstva, s katerim napovedujejo prelomnico v skrbi za mladi rod. Tako bodo ob koncu petletnega obdobja, po zaslugi ureditve novih otroških vrtcev, razširitev in adaptacij, povečali število malih varovancev od sedanjih 780 do 1075. Leta 1975 bi tako bilo deležno varstva že blizu sedemnajst odstotkov vseh predšolskih otrok v občini. Največ novih mest bodo pridobili v Murski Soboti (110), v čemelavcih bodo dogradili vrtec za 40 ciganskih otrok, nove prostore za stp otrok pa bodo zgradili v Martjancih, v Bakovcihin na Tišini. Odborniki so ugodno ocenili tudi delovanje malih šol, s katerimi že sedaj zajemajo domala vse otroke pred vstopom v šolo, dobro pa delujejo tudi šolske mlečne kuhinje. Pač pa bi morali storiti več za otroke z motnjamj v duševnem in telesnem razvoju, ker lp-ti vse bolj u-sodno vplivajo na osip v osnovnih šolah. To velja tudi za zdravstveno varstvo mladega rodu. Medtem ko se jim je v soboškem šolskem dispanzerju posrečilo zajeti s sistematičnimi pregledi večino predšolskih otrok, to ne velja za šolsko mladino, ki je skoraj brez zdravstvenega varstva. B. BOROVIC Kako bodo šumeli in padali gozdovi Prihodnje desetletje bo GG Maribor investiralo letno 13 milijonov — Nove gozdne ceste in 9 milijonov sadik V svojem gozdnogospodarskem načtu za prihodnjih deset let napoveduje Gozdno gospodarstvo Maribor, ki gospodari z 23000 hektarji družbenih in s 60000 hektari zasebnih gozdov, vrsto ukrepov, ki naj še povečajo produktivnost dela pri izkoriščanju gozdov in ki dajejo gozdu še večji poudarek pri oblikovanju naše pokrajine- Skupno teo GG Maribor v prihodnjih desetih letih investiralo 131 milijonov dinarjev. Tujca ukradla avto Avstrijca, ki je v Mari-boru ukradel fiat 850 šport, so že odkrili MARIBOR, 21. julija — Pred meseci, točneje 28. marca letos, ob 24. tiri, je iz Plečnikove ulice v Mariboru 'izginil avtomobil MB 383—04, last Ivice Cošiča. To pravzaprav ne bi bilo nič čudnega, saj so tatvine avtomobilov že vsakdanji pojav, če ne bi avtomobila ukradla Avstrijca in ga odpeljala domov, to je v vas blizu Lipnice. Willibald Peitler, doma iz Eckberga, je imel doma fiat 850 šport, ki pa je bil v zelo žalostnem stanju. Zato se je zmenil s prijateljem Rudolfom Lanzom. Skupaj sta prišla v Maribor in zagledala v-Plečnikovi ulici prav tak avtomobil, kot ga je imel Peitler doma. Bil je nov in zato sta ga ukradla, se z njim zapeljala do neke njive, kjer sta mu snela registrsko tablico in nanj vstavila svojo. Brez sitnosti sta prišla čez mejni prehod Šentilj, doma pa sta na ukradeni avtomobil dala še nekatero okrasje iz starega avtomobila in delno ponaredila številko motorja. Avstrijska policija pa je kmalu postala na Peitlerja pozorna in je hitro odkrila krajo. Ivica Cošič je tako že pred dnevi na Šentilju lahko prevzel svoj avtomobil. Zvedeli smo tudi, da je bil to prvi primer, da je kakšen tujec pri nas ukradel avtomobil in ga odpeljal domov. Torej, vozniki pozor! Domačim »izposojevalcem« avtomobilov so se pridružili tudi tuji tatovi. JOŽE JERMAN Pomembni izhodiščni podatki za desetletno načrtovanje so seveda skupina lesna masa v gozdovih, prirastek na hektar in skupni letni prirastek. Gozdarji ocenjujejo, da je v vseh družbenih in zasebnih gozdovih njihovega območja skupno 29 milijonov kubičnih metrov lesne mase, letni prirast pa ob skupnem povprečku 4,7 kubičnega me-‘ tra na hektar navrže 390.000 kubičnih metrov letnega pri; rasta lesa.. V družbeninih gozdovih, v katerih bo povprečen letni prirast znašal 132.000 kubičnih metrov, bodo sekali vsako leto 143.000 kubičnih metrov lesa. Na prvi pogled to ne bo gospodarno, ko bo sečnja za toliko presegala Piran zaseden PIRAN, 21, julija —Prizavodu za pospeševanje turizma v Piranu, kjer izdajajo turistom zasebne sobe, so nam povedali, da so v Piranu trenutno zasedene vse sobe. Ni jih mogoče dobiti, niti pri zasebnikih niti v hotelih. Kaže, da bo tako' še ves julij in tudi avgust. Priporočajo vsem, ki nameravajo preživeti dopust v Piranu, da sami poskušajo poskrbeti sobe pri svojih znanoih. Stopil pred kolesarko MARIBOR, 21- julija — 1 Včeraj popoldne se je na Tržaški cesti v Mariboru pripetila huda prometna nesreča. Kolesarka Nežka Nekrep, doma iz Maribora, je pripeljala do avtobusnega postajališča. Takrat pa ji. je nenadoma stopil pred kolo neznan moški in zaletela se je vanj ter padla po cestišču. Hudo ranjeno so prepeljali v mariborsko bolnišnico. S. M. letni prirast. Vendar hočejo gozdarji prav s pospešeno sečnjo izboljšati družbene gozdove, saj je prevelik del gozdov ostarelih; na Pohorju pa imajo tudi preveč mono-kultumega smrekovega gozda. V zasebnih gozdovih bodo sekali precej manj, kot bo letnega prirastka. Natanko rečeno samo 80,3 .odstotka ugotovljenega prirastka. Zaradi tega pa.bO ob skujmo 390.000 kubična metrih letnega' prirastka — upoštevaje tudi plantažne nasade — znašala sečnja v vseh zasebnih in družbenih gozdovih skupaj le 358.000 kubičnih metrov letno. V mariborskem gozdnem gospodarstvu nameravajo v prihodnjih desetih letih obnoviti skupno 2107 hektarov gozda in na tej površini posaditi kar 8,815.000 sadik, ki bodo večinoma zrasle v njihovih lastnih drevesnicah. Skupino bo GG Maribor v desetih letih investiralo 131 milijonov dinarjev, oziroma več kot 13 milijonov dinarjev letno. V desetih letih bodo za gojitev gozdov namenili kar 23 milijonov, za investicijsko vzdrževanje 20 milijonov, prav toliko pa tudi za gozdne ceste. Skupno bodo v desetih letih zgradili 72 kilometrov kamionskih cest in 144 kilometrov takoimenova-nih traktorskih cest. FRANCE JERAS Gorelo žito PTUJ, 21. julija — Včeraj popoldne je v Dornavi pri Ptuju pričela goreti pšenična njiva kmetijskega kombinata Ptuj. Kljub hitremu posredovanju gasilcev je zgorelo 40 arov žita. Domnevajo, da je požar povzročila iskra iz lokomotive potniškega vlaka, saj je njiva v neposredni bližini železniške proge.S. M. Ptuj: poslovno središče Bo na Titovem trgu, kjer bodo aprila leta 1972 odprli veliko blagovno hišo Bodoči poslovni center Ptuja bo prav gotovo novonastaja j oči Titov trg, ki leži na doslej napol zazidanem območju med Lackovo, Miklošičevo in Trstenjakovo ulico. Ena od najreprezentativnej-ših zgradb na tem trgu bo nedvomno veleblagovnica »Mercator« — poslovna enota »Panonija« Ptuj, ki bo imela tri nadstropja in v njih 3600 m2 trgovsko koristnega prostora. Delavci GIK »Gradis« Ljubljana, delovne enote Maribor, so 20. junija, to je dober mesec pred predvidenim rokom, končali betonsko ploščo nad tretjo etažo. S tem je nova poslovna zgradba praktično že pod streho. Računajo, da bodo do konca letošnjega leta gradbena dela povsem končana, potem pa bodo začeli z delom monterji, nazadnje tudi monterji poslovne opreme. V aprilu prihodnje leto nameravajo veleblagovnico že odpreti. Z dograditvijo Mercatorjeve veleblagovnice bo Titov trg v Ptuju v glavnem zazidan. Nanj bodo potem še prestavili spomenik heroja Lacka, ki so ga pred 14 leti začasno postavili na Slovenskem trgu. S tem bo Titov trg dobil tudi svojo končno podobo. P. P, PRIJAZNOST JE DOMA V SUKICEVI GOSTILNI. * Foto: B. Borovič Zapisek s poti Krčma na tromeji Svet na tromeji med Jugoslavijo, Avstrijo in Madžarsko je kotiček, kamor bi lepša cesta pričarala več turizma Med 'dišečimi borovimi gozdovi ter majhnimi zaplatami skope zemlje, ki nudi Goričancem na skrajnem severovzhodnem koncu naše ožje domovine bore malo za preživljanje, pelje hudo načeta makadamska cesta proti Trdkovi. Tu je velik kamen, ki označuje tromejo treh sosed — Jugoslavije, Avstrije in Madžarske. človek bi dejal, da v tem odmaknjenem svetu ni življenja. Pa bi se hudo zmotil, zakaj na steiaj odprte vrata v našo deželo čez mednarodni mejni prehod v Kuzmi u-smerjajo tok avstrijskih turistov tudi v ta komaj odkrit svet miru. Na ljudi s skrhanimi živci vpliva valovita pokrajina kot balzam, redko po sejane vasice Trdkova, Mar-tinje In ženavlje, ki se naslanjajo na samo mejo. vabijo goste s svojimi slamnatimi strehami, ki jih kuštra severni veter. fcSamo ko bi speljali v te lepe kraje lepšo cesto, pa bi dobil ta obmejni svet pravi turistični el do rado«, zagotavlja Manja Sukič, ki Je s svojo materjo pred kratkim zgradila ob sami tromeji lepo gostišče. To Je zadnja gostinska P°' . stojanka v tromejniškem kotu. Stoji poleg osnovne šole v Martinju in je zaradi neurejenih poti dostopna za tujce samo od pomladi do .Jeseni, zakaj pozimi so tu dva metra visoki snežni zameti in ljudje so pogosto povsem odrezani od sveta. V sodobno urejeni gostilniški sobi smo srečali veliko ljudi. Pred gostiščem pa Je stalo več avtomobilov z avstrijskimi in nemškimi regi- strskimi tablicami. »Sezonski delavci, ki so izpraznili te vas) ponekod do polovice, so v tem času naši najboljši gostje«, smo zvedeli pri prijazni oštirki, ki je samotno okolje prav nič ne moti. Domačini imajo namreč odlične prijatelje med čuvarji meje, vzdolž katere so zaradi tromeje gosto posejane postojanke graničarjev. »Radi imamo te naše fante, saj hodijo tudi ponoči, da mi lahko mimo spimo po napornem delu«, so nam povedali v najbolj odmaknjeni gostinski postojanki ob tromeji v Prekmurju. ■ • ar iT PT., V ■r m - gg-f fj: Ijjj Bo res odšel? Košarkarski zvezni trener Ranko Žeravica je novinarju Sportskih novosti izjavil, da zapušča reprezentanco LJUBLJANA, 21- julija- Po enomesečnem Izredno napetem ozračju je ▼ jugoslovanski košarki prišlo do eksplozije. Zvezni trener Ranko Žeravica. kakor pišejo, zapušča ekipo, s katero je osvojil kopico kolajn na naj večjih tekmovanjih, med njimi olimpijsko srebro in zlato kolajno na svetovnem prvenstvu v Ljubljani. Južnoameriška turneja in odpovedi ob njej sta nas torej drago veljali in to prav zdaj, pred Gagarinovim turnirjem, sredozemskimi igrami ter balkanskim in predvsem evropskim prvenstvom. Tmmi a Buenos Airesa J« ocenil nastop na turneji po ki J* bila po njegovih besedah selo koristna za ■ne Zato pa Jo bilo ne senza odloci- isguMlo •Delo z ne T tem pomen. Malokdo eeiteidrž: mam reč ^potrebne artori-ete. Igralci, ki ao igrali no turneji, eo so*floSnan^TvnSč*^! temu v Italiji, medtem ko so se oni borili t Braziliji to Argentini. Kako lahko od njih zahtevamo, da Izpolnjujejo obveznosti, fe lih dragi ne?! O tem radi seeni adaj ge resraišljajo Uenm, da Ja adaj pravi trenutek, da se umaknem.^ Boljša rešitev Je le mine vice, kot lepreimtanra s Žeravi. eo. po- brea treh aU Štirih igralcev. lfa vsak nafta pa Je ekipa adaj toliko roofna. da lahko s njo doeele vrhunski uspeh tudi drug TM Je obraslošU svojo odtor bolj konkretnega. Upam. da ga bom dobil do ponedeljka, aioer pa sem m 30. julij akhcal v Boo- ODSTOPIL? — Ranko 2e-ra vica del la čaraiikm.« je komentiral pre- | aenaUjtvo novico predsednik stro- gradu sejo kovnega sveta KZJ trti Boris Kri- I kateri se bomo o stanfif. »Prav zato ne bi rad ni- • rili.« trmr rekeI na pamet. Najprej * Zdaj ostane le moram govoriti s Rankom to Se- lahko na tej seji pride do prale takrat bom lahko povedal kaj obrata. 2eeavica se Je. kot Je vi- deti, trdno odlofil. da rapustl reprezentanco in najbrž ga bo zelo tetko prepričati, da bi se premi-slil. Vzrokov sa njegov odstop Je nedvomno precej, neposreden povod pa Je vsekakor odpoved Sol-mana to Tv rdi Ca. ki nista hotela na turnejo. Ooaid pa Je Zeravico dobesedno Migni. Trener mu Je odobril dopust, ki naj bi ga Costa Izkoristil za oddih ta pofitek pred novimi tekmovanji, toda ta Je s Jugoplastiko odšel v Italijo to tam tudi igral. Ce reprezentanca res ostane brez Zeravioe. bo aa vso jugoslovansko košarko to Izredno težak udarec. S svojim delom in uspehi je neštetokrat dokazal svoje vrhunske strokovne sposobnosti. Toda pri tem ne smemo gledati samo reprezentance. Njegova pomoč prt delu republiških strokovnih zvez, številni seminarji za trenerje to delo s mladimi košarkarji, so njegovo delo te dopolnili to ga da. 1 nes še niti ne moremo prav oceniti. Ves fas pa Se Je seveda poglab. IJal prepad med representanco to klubi. Jasno je. da igralce večinoma vzdržujejo klubi to da Imajo pravico odločati o njihovem lzven-klubskem delu. O zahtevah reprezentance to 2eravifin:h načrtih pa ao bili vendarle doslej vsi pravočasno obveščeni ta so se z načrti tudi strinjali. Prav zaradi tega so splitske odpovedi privedle do ostrejših nesporazumov. katerih zadnja posledica je odstop zveznega trenerja. Problem odnosa med klubi ta reprezentanco ni nov, toda očitno ao se odgovorni premalo zavzeli, da bi ga dokončno rešili. Nikakor pa ne bi sneli pozabiti. da tudi klubi brez reprezentance to njenih uspehov ne bi pomenili toliko, kot pomenijo zdaj. Se bolj pa to velja za igralce, ki so st prav z nastopi v reprezentanci pridobili ime to ne nazadnje tudi ceno. S. TRBOVC Koristna praksa Seminarji za izpopolnjevanje znanja učiteljev telesne vzgoje so že tradicionalni - Letos kar 114 udeležencev ROVINJ — V taboru visoke šole za telesno kulturo je bil tudi letos seminar za izpopolnjevanje učiteljev tele. sne vzgoje. Udeležba je bila rekordna — 114 oseb. tako da so morali delati v dveh oddelkih. Predstavnik zavoda za šolstvo SRS prof. M. Lužnik je uvodoma seznanil udeležence z reformnimi prizadevanji na področju vzgoje in izobraževanja v sodobni šoli, svobodni umetnik Tone Svetina pa je govoril o nacionalni zavesti kot posebni družbeni kategoriji. Dotaknil se je tudi pomembne vloge športa, ki bi moral biti po njegovem mnenju bolj usmerjen k vzgoji moralnih kvalitet in k razvijanju vsakdanjih navad, pomembnih za ljudsko zdravje. O srednjeročnem programu razvoja telesne kulture ▼ Sloveniji je poročal pomočnik sekretarja za prosveto in kulturo prof. R. Šugman. ' V Strokovne teme seminarja ao ae nanašale na najbolj aktualna vprašanja telesne vzgoje m športa na naših šolah. Učitelji VSTK eo pripravili referate o vrednotenju telesne ■nogtjtvost!. o učenju atletike v cenovnih šolah to o novostih šolske telesne vzgoje to šol-skeft športa ▼ svatu. Posebej so napravljali o reformi učn-h programov, o na novo uvedenem kar-razvo‘a učencev. mu. preprečevanju nezgod ln prvi Od športnih iger Je bila tokrat na vrsti odbojka — referat o strukturi to karakteristiki modeme igre Je podal prof. V. Krevse!). Iz razprave na seminarju Je bilo čutiti, da imajo učitelji telesne vzgoje razumevanje kakor za uvajanje novih športnih metod dela tako tudi za odpravo doseda- . ________ ___________________njega neustresnega načina ocen Je- ijevanju. tekmovalnem siste- I vanje. Glede športnih iger je pre- vladalo naalranjC. da ne bi gojili obvezno vseh štirih (rokomet, košarka. odbojka, nogomet), kakor doslej, temveč da se naj odloči vsaka šola glede na krajevne raz. meče za eno igro kot glavno to le sa eno kot Informativno. V teme-ljitem obvladanju izbranih športnih panog vidijo učitelji Jamstvo za podolsko vključevanje mladine v športne organizacije ta za trajna telaanokultume navade. Na seminarju v Rovinju so razpravljali med drugim tudi o odnosu do planinstva in varstva narave. Učitelji telesne vzgOJe ao s razumevanjem sprejeli pobudo zveze pedagogov telesne kulture SRS. da bodo letos, sredi avgusta, pri-redil: svoj prvi športni dan v Julijskih Alpah. Vsi udeleženci so Izrazili željo, da hi tudi v prihodnje prirejali seminarje s tematiko, ki zajema kakor ožio stroko tako tudi splošne probleme toohralavanja to vzgoje v sodobni šoli. D. U. UTRINKI O NOVEM STATUTU VSTK. V taboru VSTK je bil tudi posvet za okroglo mizo o novem Statutu šole. Z leve: D. Ulaga, I. Križnar, J. Sturm, A. Klojčnik, M. Pavlovič. J. Vazzaz, S. Buntu in R. Šugman. ŽELJA PORTUGALCEV — Nogometna federacija Portugalske je poslala NZJ ponudbo, da bi ti dve reprezentanci odigrali dve prijateljski tekmi. Prva naj bi bila 22. sept. v Lizboni, povratna pa prihodnje leto pri nas. , RAČUNALNIK IN POHIŠTVO — i Za pohištvo v novinarskem središču na olimpijskih igrah v MUn-chnu. za 1100 stanovanj, bo nem. ška vojska odštela 10 milijonov mark. saj bo po Igrah prevzela pohištvo 150 delavcev bo 4 mesece nosilo pohištvo v stanovanja to jih urejalo, da pa bo vse v I najlepšem redu. bo delavcem po. magmi elektronski računalnik. IZZA VOLANA V KOMENTATORJEVO KABINO — Na »Veliki nagradi Anglije« v SDvestronu. dirki za SP dirkačev z avtomobili formule 1, so imeli tradicionalni osmoljenci spet smolo. Tako je na primer Graham Hill že pri Startu trčil z Jackiejem Oliverom. nakar Je dirko spremljal kot televizijski komentator. GOBEC SE JE POROČIL — Nogometni vratar drugoligaša Ljubljane Vlado Gobec se je poro čil v Rovinju. Njemu in njegovi soprogi Tanji želimo veliko uspeha na novi- življenjski poti. seveda pa tudi na športnem področju. TELESNA KULTURA ZA VSAKOGAR Popoldne z lovcem Med množico kopalcev je navadno malo Športnikov — plavalcev, malo ljubiteljev plavanja rta večje razdalje. Redki so tisti, ki bi se odločili na primer ta plavanje nekaj kilometrov po Savi ali pa po veslaški progi Blejskega jezera. Kdaj pa kdaj pa se je le treba spopasti tudi s težavami, treba je preizkušati svoje sile v težjih okoliščinah. Tisti, ki se ukvarjajo * podvodnim ribolovom, imajo za to dovolj priložnosti, morda celo preveč. Bilo ja nedavno v Rovinju. Po kosilu sem zavil proti ležišču v senci za šotorom, da bi bral, gledal v zelenje košatih borov, poslušal škržate in sladko zadremal. Toda prišla je pobuda: »Greš z nami na ribolov, do večera bomo spet doma.« Za hip sem pomislil na sončno pripeko in potrebo po počitku, vendar sem brez ugovora pristal, spravil uro in listnico na varno in čez pol ure smo' že drseli na zložljivem gumijastem čolnu mimo zelenega polotoka rovinjske bolnišnice na odprto morje. Naš lovec ve za plitvino, kjer bomo vrgli sidro in lovili. Dolgo srno iskali skalo, pod katero se je pred letom gnetla jata rib. Ko smo prispeli do lovišča se je začelo: podvodni lovec si je nadel zaščitno oblačilo ln masko, si obul plavutke, se obremenil s svincem, si navezat plovec in st pripravil puško s harpuno. Potem je dolgo plaval sem ter tja. opazoval in iskal. Kdaj pa kdaj se je navpično pognal v globino in se spet vrnil. Kot spremljevalec igraš podrejeno vlogo. Ležiš na čolnu, uživaš v miru daleč od obale, in ko ti je vroče, skočiš v vodo in plavaš. Nadel sem si masko, zamikalo me je. da bi nadrobno opazoval lovca pod vodo. Svinec mu pomaga, da se hitreje potopi, nato se premika ležč v globini deset do dvanajst metrov od skale do skale, od luknje do luknje Zdaj zdaj mu bo zmanj- kalo sape, te zaskrbi, toda lovec vztraja, kakor da bi delal na suhem. Nato se požene, krepko 9omahuje s plavutkami in lačen kisika prihiti na površino. Potem slišiš globoko sopenje in se radovedno oziraš po harpuni: čofotanje in trepetanje, tokrat je lep konj. Ce si z lovcem na odprtem morju moraš potrpeti, kajti vedno znova ga vleče na dno med luknje, kjer se na pol v temi skrivajo ribe. Tako minevajo ure počitka in plavanja, za lovca pa ure izredno naporne športne aktivnosti. Končno smo do- živeli prijetno presenečenje: rak, imenovan razok ali hlap, težak skoraj tričetrt kilograma, se je zvijal na harpuni. Previdno smo ga sneli — gorje, če bi koga dobil v svoje močne klešče. ' Ko smo proti večeru spet drseli prati obali, je bilo morje rahlo valovito. Morali smo se držati Za vrvi. poskakovali smo kakor na konju, ki dirja v galopu. Ko se je stemnilo in so pihale sveže sape, je bilo potem zadnje dejanje prijetnega popoldneva: sedeli smo «a terasi osamljene gostilne nekje blizu Kanfanarja in hvalili vse, kar je bilo na mizi, zlasti pa raka, ki sodi med najbolj cenjene dobrote, ki jih daje morje. D. U. ALPINISTIČNE NOVICE Vesti z Lofotov Naša prva alpinistična odprava na Lofote Je krenila na pot 2. t. m. v polno naloženem VW kom-Oiju. Potovali so skozi Hamburg in prek Danske ter Švedske do Skutvika na norveški obali, kamor so prispeli 7. t. m. Se isti dan so se s trajektom prepeljali v Svolvaer, ki Je glavno mesto otočja. Tu so se srečali z Magnar Petersonom, ki Jim Je kot odličen poznavalec gora na otočju svetoval manjšo spremembo načrtov. Po njegovem nasvetu so se odločili za področje Kirkefjord na otoku Moskenesojr, ki je po zadnjih podatkih alpinistično še najmanj obdelano. Da ne bi zgubili preveč dragocenega časa, so se takoj odpeljali v Reine, naslednjega dne pa z lokalno ladjo v Kirkefjord, kjer so postavili bazno taborišče. V petek ta soboto so, razdeljeni v tri skupine, pregledali področja Brasrastinden. Seglttnden ta Hel-vedes in ugotovili, da so stene izredno zanimive, gladke in da jih večino pada direktno v morje. Pripravili so si tudi načrt vzponov — toda izredno deževno vreme preprečuje vsak poskus. Področje, za katerega so se odločili naši alpinisti, so doslej v grobem obdelali že Angleži leta 1969 in 1970, kljub temu pa Je ostalo nerešenih veliko problemov. To najlepše drkazuje tudi zadnja Vest. Id pravi, da Je kmalu za njimi na isto področje pripotovala tudi manjša angleška odprava s podobnimi načrti. Sedemčlansko odpravo, ki Jo vodi Janez Rupar, sestavljajo pa člani AAO Janez Gradlšar, Franc Jeromen. Rudi Rajer, Jošt Razinger, Gregor Rupnik ta Vlado Schlamberger, je finančno podprlo matično društvo, PZS. llub-I lanska postaja GRS. 2ito Llub-ljana in žitna skupnost. Metalka. Pivovarna Union, podjetje Tobak in AgrostroJ. Uspešna naveza Franci Ster in Nejc Zaplotnik sta se, kot kaže, na letošnjo sezono odlično pripravila. To vedno znova dokazujeta s svojimi vzponi. med katerimi ne manjka tež-kih ponovitev in prvenstvenih smeri. V petek 9. t. m. sta ponovila »Varianto« v Travniku, dan nato »Zajedo« v Sitah, v nedeljo pa sta s pripravniki preplezala še raz Travnika. Zadnji petek Je prišla na vrsto spet prvenstvena smer. in sicer v Grintavem dan nate na oonov^-v smeri "Šimenc — Škarja« v Dolgem hrbtu Nova smer. ki sta io imenovala »Tomičev steber«, v spomin na ■»rmniji Reštra V* «» ie pred dvema letoma ponesrečil na Mit-terhomu. pdteka no severnem stebru Grintovca. Ocen« V. višina stene 3S0 m. čas plerania 4 ure. Množino na severnem tečaju Guido Monzino, ki se Je pred kratkim vmil z uspelega potovanja prek severnega tečaja, je ve- Šola in razvedrilo Prijetno združeno s koristnim med platnenimi strehami v Mozirju — Zanimivo popoldne na tečaju mladih telovadcev in v taboru Visoke šole za TK MOZIRJE — Na jasah v gozdu ob Savinji je ▼ teh poletnih dneh zelo živahno. Pod platnenimi strehami tako imenovane »gozdne šole Partizana Slovenije« so se ▼ prvih julijskih dneh naselili najmlaj$l telovadci in telovadke ter študentje Visoke šole za telesno kulturo. Obe skupini imata pravzaprav naselje vsaka posebej, toda branita se v isti kuhinji. Vsaka ima seveda svoj program: mladi telovadci in telovadke so na tečaju Gimnastične zveze Slovenije, študentje in študentke pa ae »uče aktivnosti v prirodi«, ki so eden izmed predmetov na VSTK. Mad telovadci to telovadkami — vsega akupaj 36. ao bili v glavnem mam obrazi, aaj Jih vačtoa nastopa na prvmatvlh to drugil, gimnastičnih tekmovanjih. Trenerja Marjan Jemai m proč. Toni Boljkovtč. da so ratoll* ls*dmočera» '"tetami« ki naj __________■ Z ati mlada m dekleta, katerih vodna nima niti petnajst let In ta katerih društev Partizan ao U telovadci to telovadke. Seštel?* takole: Telovadke M Žele ne Jame (•>. Sp. Šiške (T). Jesenice («) In Norega mesta (1). telovadci pa 1» želeanlčarja Maribor <4>. Kopra (3). Kidričevega (3). Ceštgrada (2). Sp Šiške (2) Ne rodnega doma (1) to Celja — me MO <». borskega Je Imel I Trening na Jasi. na kateri eo bila postavljena orodja. Je bU zelo živahen to učinkovit, ker Je imel Jemec aa asistenta reprezentanta Draga Šoštariča, ki Ja od SPG naprej tudi trener telovadcev marl Železničarja. Boljkovtč pa izvrstno pomočnico v re-itkl Mar tenki Kovač Tudi Miloš Vratič to Tone Plestenjak, pa tudi drugi repreaentantl 10 obiskovali mlade telovadce, saj ao Jim bili njihovi prikazi na orodjih naj-boliš) »učbeniki« Telovadke pa Je učil akrobatike prof. Joše Mavrič. vodstvo tečaja Ja bilo ne deljenega mnenja — to celo poudarilo Ja. da Je ttllinalstletna Marija Težak (Z. J.) tudi na tem tečaju dokazala, da Je Izreden talent. to skrajni čas Jo *e.. da JI OZJ ooarett potrebno posomost Pravzaprav ve Je radi na teče tu da ima adaj slovenska gimnastika dekliški naraščaj, ki Je bolj obetajoč kot moški O tem amo ae lahko kaj zlahka prepričali, ko smo videu na lestvl-nah dvovtilnske bradlje Marijo Tetah. zlasti njen mojstrski seskok e vijaku 720 stopinj, pa dvanajstletno Msjo Dokl na gredi in desetletno Miro DJakovlč (Sp Šiška) ter druge. »Pravzaprav Jih dvanaist zares veliko obeta — Je dejal prot. Boljkovtč. ki Je še dodal, da bi od teh deklic test. sedem spravil e dveh. treh letih v državno reprezentanco, če bi imele na voljo ustrezne pogoje. In pri tem »če«, se Je — kakor že tolikokrat med glm nastlčnlml delavci — razvnel poro vor o prepotrebni gradnji študij ske telovadnice, e - kateri bi tako fantje kot dekleta lahko vadili tu-dl parter, preskok, itd. Ker st ob kratkotrajnem obisku nismo mogli ustvariti sodbe o tem. kdo od fantov Je na tečatu pok« zal največ, smo povprašali trener le. in slišali daioma preseneti ih odsovor: »To to Mtiraus In Relter (Zel Mb.). Kern In Stergtl (L1 Be* ) ter Maltar (Kldr.).« »Zdaj smo pilili posamezne ele mente na vseh orodjih, v drugi po lonci avgusta pa bomo skušali vse te telovadce povabiti še v Ljubit« no. Takrat pa bi tečal posvetili v glavnem učenju In radbl ae«knltov 1 orodli « Je delsl Jemec Tnn< Rnllkorič pa bo že v nedeHn — e okviru posebne»■ aranSmala — noneli«) na trening v Ronvmilo telovadke Sp Slike to OS »Rlbned Jakopiča, s njimi pa bo na dru štvene stroške odpotovals tudi Ma-rija Težak. Vsak drugi dan so Imeli mladi tečajniki ln tečajnice gimnastiko samo dopoldne, popoldne pa so ae kopali v topli Savinji. Tri deklice eo celo naličili plavati Konec te čaja s popoldanskim izletom na Golte Je bil prav vesel, le piknik v taborišču Jim je skazila nevihta Zaman so telovadci čakali aa kres Študentje VSTK so sicer sestavil' grmado v obliki piramida tako le po kot po načrtu gradbenika, toda prižgali Je niso. ker se Je prav ta krat vlilo lz grmečih oblakov. Zares nam Je bilo vseh skupaj tal. ker jim Je nevihta preprečila večer ob tabornem ognju še slasti študentov, ki so Imeli za seboj precej naporen dan. Dopoldne so namreč tekmovali v orientacijskem teku čez hribe ln doline Proga Je bila dolga 10 km in ob oornoč' zemljevida In kompasa so moral poiskati deset kontrolnih postaj »To ni bila lahka naloga — sta ooudsrila profesorja Agrei in Krt stan — še zlasti, ker tekmovante ni bilo ekipno, ampak le Startal vsak posebej .a Aktivnosti v prirodi so vsekakor or!leten In koristen predmet, saj «e Študent te VSTK razen orlenta-ciie na neznanem terenu uče tudi taborniških veščin In k«1*k»rlenia med skztemi deroče Bevlnle. n« mortu pa drugih vodnih šnortov D KURET Si' Cino posnetih filmov ln fotografu že uspešno prodal televiziji in raznim tednikom. V pogovorih pa Je omenil, da so to pot imeli razen čisto tehničnih težav probleme tudi z udeleženci odprave. Med člani ni bilo prave sloge, že težje pa Je bilo z Laponci, ki so jih spremljali. Monzino se Je le s težavo rešil, ko ga je eden izmed njih hotel ubiti. Prvenstvena v Debeli peči Filip Bence in Janez Lončar (oba AO Tržič) sta v severnem ostenju Debele peči preplezala novo smer (med IM in 105). Višina smeri 400 m. ocena IV, mestoma V, čas plezanja 4 ure. Tržičani v Bolgariji Med 3. ln 14. julijem so bili v Bolgariji tižiški alpinisti: Tomaž Kav ar, Marjan Srečnik ln Joži Dolinar, ki so opravili nekaj vzponov v pogorju Rila in Močuri. Jeseničani že v Alpah Preteklo soboto Je s petimi osebnimi avtomooiit odpotovalo v Chamoniz 16 mladih jeseniških alpinistov. Po prečenju Mt. Blanca obisku bi im jih ledenikov bodo pot nadaljevali še v Zerznatt, koder bi se radi povzpeli na Mat-terhom ali vsaj Brelthom. Domov se Dodo vrnili predvidoma zadnjega Juhja. Jeseniška naveza Novak—Zakrajšek, ki je odšla v Švico že 11. t. m., sporoča, da vzpone hudo ovirajo neugodne vremenske prilike. Letni začetniški tečaj Novi termin za začetniški letni plezalni tečaj v Vratih je 21. do 30. avtgusta. Zbor vseh udeležencev bo v petek 20. avgusta zvečer v Šlajmerjev! koči v Vratih, največje število tečajnikov pa Je 24. ker Je predvideno 11 inštruktorjev, vsak pa bo vodil lahko največ dva. tečajniki bodo ob prihodu morali plačati 250 din za stroške tečaja, v kar pa ni vračunana hrana, ki si Jo bo moral vsak oskrbeti sam (suha hrana in prehrana v Aljaževem domu). Rok za prijav« Je 15. avgust. Bivak IV oskrbovan Povpraševanje po uporabi gorskih zavetišč, ki jih upravlja alpinistični odsek PD Jesenice, Je vsako leto večje. Zanje se zanimajo domači in tuji planinci, čeprav so v odročnih krajih in namenjeni le uporabi ob posebnih priložnostih. Toda letos so se odločili za novost: AO Jesenice Je namreč poskrbel za oskrbnika bivaka IV (1980 m, pod Stenarjem in Dol-kovo špico), ki bo v glavni sezoni skrbel za bivak in mimoidočim nudil najnujnejšo oskrbo (čaj, Juhe itd.), pa tudi prenočišče. Vse obiskovalce bivaka, med katerimi bodo najpogosteje planinci, ki so se odločili za turo na Škrlatico alt iz Vrat prek Kriške stene v Krnico, opozarjamo. da se morajo strogo ravnati po navodilih oskrbnika, posebno pa morajo šteditl z vodo, ker bodo v nasprotnem primeru primorani bivak ponovno zapreti. Izmenjava s Poljaki Okoli 1. avgusta bo na Poljsko odpotovala skupina desetih članov alpinističnega odseka PD Kamnik, septembra pa jim bodo obisk vrnili člani kluba wysokogorskega iz Katovic. Naši alpinist bodo plezali v ostenju nad Jezerom Morskie oko, v bližini Zakopanov Sv. Elija terja žrtve Šestčlansko navezo alpinistov iz Milana, ki se Je odločila za prvenstveni vzpon prek še neprapl*’ zane vzhodne stene Sv. Bilja (5600 m) na Aljaski, še nekaj ča sa pogrešajo. Zadnje sporočilo po radiu pravi, da imajo le Se malo hrane in da okoli njih razsaja strašno neurje. Helikopter, ki Je takoj poletel na izvidniški polet, se Je vmil s sporočilom, da je kakršnokoli reševanje za sedaj nemogoče. IVER DNEVA Brez medeon-skega finala Uprava nizozemskega nogometnega kluba Ajaz se Je dokončno odločila, da ne bo Igrala tako imenovanega med conskega finala med zmagovalcem pokala evropskih prvakov iz zmagovalcev južnoameriškega libertadores pokala. Nizozemci so sprva predlagali, da bi bili obe tekmi med Ajaxom in Nacionalom (Urugvaj) v Evropi. Urugvajci tega niso sprejeli. Evropski prvaki so nato predlagali, da bi obe tekmi odigrali do 31. decembra letos. Ko je bil rok že določen <— 31. oktober, so Urugvajci zavrnili tudi ta predlog Nizozemcem je bilo našo tega dovolj ln so sklenili, da se ne bodo potegovali za dragoceno lovoriko. PLAVANJE 100 plavalcev na prvenstvu Celja CELJE, 21. julija — Številne športne prireditve v počastitev praznika občine Celje bodo v petek zaključili delavci PK Neptun s organizacijo odprtega plavalnega prvenstva Celje. Prijavljenih Je nad 100 plavalcev lz osmih klubov Slovenije. Dopoldne bodo nastopili pionirji, popoldne ob 17. uri pa bo odprto prvenstvo za moške to ženske v osmih disciplinah. K. JUG Gašparčeva že v Ljubljani LJUBLJANA, 21. jul. — Naša najboljša plavalka hrbtnega sloga Zdenka GeAparac, ki sicer živi v ZRN, Je že sinoči pripotovala v Ljubljano, kjer bo ▼ soboto ln nedeljo nastopila na mednarodnem dvoboju Jugoslavije in Anglije. Skupina naših reprezentantov bo prišla jutri zvečer iz Bolzana, kjer so skupaj z nekaterimi Angleži nastopili na mednarodnem mitingu. Drugi gostje bodo prav tako prišli že jutri z letalom v Zagreb, odkoder jih bodo pripeljali v Ljubljano. V petek se bodo plavalci obeh reprezentanc že Zbrali na kopališču na Kodeljevem, kjer bodo imeli od 9. do 10.30 in od 18. do 19. ure trening. Odpoved Bobanove in Kuridže SPLIT, 21. julija — Ana Boban in Nenad Kuridža, oba člana plavalnega kluba Jadran iz Splita, sta odpovedala sodelovanje v državni reprezentanci, ki se bo v soboto in nedeljo v prijateljskem dvoboju pomerila z Anglijo. Bo-banova je odpoved utemeljila s tem, da je bila dolgo časa poškodovana to da je v slabi formi, Kuridža pa ni dobil dopusta. Fischer zmagal s 6:0 Ameriški velemojster katastrofalno izločil Danca Benta Larsena DENVER, ; 21. julija — Ameri-ški velemojster Robert Fischer je v polfinalnem dvoboju turnirja kandidatov za svetovno šahovsko prvenstvo premagal danskega velemojstra Benta Larsena s 6:0 in se uvrstil v finalni dvoboj, v katerem se bo pomeril z zmagovalcem dvoboja Korčnoj — Pefcro-sjan. V zadnji partiji se je Lar-sen vdal v 40. potezi. Nič novega v Amsterdamu AMSTERDAM. 21. julija — Re zultati 7. kola mednarodnega šahovskega turnirja: Langeweg Hartoch prek., Donner : Adorjan remi, Ree : Evans remi, Uhl-mann : Browne prek., Gligorič : Ivkov remi, Smislov : Bobocov remi, Timman : Portisch prek., Keres : Scholl prek. Vrstni red: Smislov 5, .Gligorič, Ivkov in Ree 4, Browne, Hartoch 3,5 (1), Evans 3,5, Keres, Portisch, Bobocov 3 (1) itd. KOŠARKA J Mozirje : Delamaris 62:132 (31:59) MOZIRJE — Igrišče TVD Partizan, gledalcev 500, sodnik Striok. berger (Lj). MOZIRJE: Klemenak 7, Semenc 19, Ivanuša 4, Kajzer 17, Kranjc 5, Korče 4, Benetek #. DELAMARIS: Fišer 42, BesBln 20, Sušnik 38, Verbič 15, Murko 17. Skupina košarkarjev Olimpija je v prijateljski tekmi zlahka visoko premagala ekipo Mozirja. T. TAVČAR I NOGOMET 1 Transport : Provincia 1:1 (0:0) ILIRSKA BISTRICA — Igrišč« Partizanski hrib, prijateljska mednarodna nogometna tekma, gledalcev 300, sodnik Sakomandi (II. Bistrica). STRELCA: 0:1 — Tavoeri (60), 1:1 — Pantič (7). V zanimivi tekmi, ki Je zadovoljila dokaj številne gledalce, sta imeli obe moštvi obilico priložnosti, vendar jih Tržičani so se izkazali nista izkoristili. P. N. BALINANJE NOVO NA TIMEM KITZBtTHEL — Jugoslovanski teniški igralec Ivančič je bil izločen že v kvalifikacijah za odprto teniško prvenstvo Avstrije. Premagal ga je Korpas iz ZRN s 6:2, 3:6, 6:4. Poniš prvi, Lomovšek tretji PULJ — V športnem centru Mirna je bilo letošnje državno prvenstvo v balinanju za posamez-1 nike, na katerem so lep uspeh dosegli tudi tekmovalci iz Slovenije. Izidi: 1. Poniš (R. B., Reka), 2. Jugosvac (N., Reka), 3. Lomovšek (Polje, Ljubljana), 4. Tadič (Hajduk, Zgb), 5. Ceperli, 6. Božič (oba N. Gorica), 7. DJurovid (Šiška, Ljubljana) itd. r wi _ _____ »ramena KONČALI PRIPRAVE — Nogometaši Olimpije so se včeraj zvečer vrnili s Črnega vrha nad Idrijo, kjer so se kondicijsko pripravljali. Na posnetku za slovo Klamp-fer, Rogič, Bečejac, Rožič in šoškič. Foto: A. Pirkovič SHHSSSESSSSSSSSSSESEEESSSSEHSSEEHSSBE® ROKOMET I Igrišče v Preboldu PREBOLD — Te dni »o v Preboldu v športnem parku SSD ra šolo otvorili novo rokometno Igri-šče. ki je »etika pridobitev radi aa širši okoliš K lapolnitvl dolgoletne želje tukajšnjih prijateljev rokometa so največ prispevali člani SSD. la so opravili več ko 1000 prostovoljnih delavnih ur Po svečani otvoritvi so mladino! odigrali turnir, ne katere"- so zmagali žalčanl pred Velenjčani PREBOLD Na občinskem sindikalnem prvenstvu v plavanju je zmagala tekstilna tovarna Pre-bold s 302,1 točke pred Mlekom 302.4 to srp šempeter 343,7 točks^ . • Pravi trenutek za Kent _________Po_Ucenci Lorillard —- New York izdeluje Duvanska industrija Niš ‘ BBBBBBBBBBBBBBBBBBlIM»l|jll»ll«lf»ll»Hgnili«ir5ir»isiraranmram Vrtimo globus Na kupe mamil MUNCHEN — V bližini glavnega kolodvora Je odkrila miinchenska policija Skrivališče mamil, v katerem je bilo nad sto kilogramov morfija. opija in hašiša. Mamila bi bila na Črni borzi vredna milijon mark (nad 4.2 milijona dinarjev). Zemeljski plazovi TOKIO — Zaradi moCnih nalivov je bilo v zahodnem delu Japonske veC zemeljskih plazov, ki so zahtevali skupno trinajst smrtnih -' žrtev, okoli 50 ljudi pa je dobilo razne poškodbe. Letalo na pesku SYDNEY — Letalo boeing 747 družbe Panam je na le tališču Masoot v Avstraliji zdrsnilo s pristajalne steze in obtičalo v pesku kakih 70 metrov od rečnega brega. Ranjen ni bil nihče izmed 275 potnikov in 15 članov posadke. Salve smrti MEXICO — Zaradi nesreč ne ljubezni trenutno neprištevni vojak je v mehiškem mestu Tijuana z brzostrelko ubil Štiri vojake, potem ga Je podrla krogla iz vojaške puške. 'Jesreča v gorah SALZBURG — Trije člani ške skupine so se kar v telovadnih copatah odpravili proti 2.350 metrov visokemu vrhu v Visokih Turah. Na strmem pobočju jim je zdrsnilo, s kamenjem vred so zgrmeli v globino in se ubili. , Neurje v Franciji PARIZ — Viharji z nalivi so se razbesneli v več francoskih pokrajinah. V Toulousu je pretrgana daljnovodna žica ubila 86 letnega sprehajalca in njegovega psa- V An-necyju se je drevo podrlo na poslopje, razne poškodbe je dobilo osem otrok V Cha-mberyju se je na gradbišču podrl 35-tonski žerjav. Škoda tudi v Švici 2ENEVA — Vsaj dve smrtni žrtvi in več ranjenih je bilo v neurju, M je divjalo na območju Ženevskega Jezera. Na gladini se je prevrnilo nekaj jadrnic in motornih čolnov. telefonske zveze so bile pretrgane v polovici ženev-skcss kantona. Huda vročina Klil — V Palermu so iz-merili rekordno temperaturo 43 stopinj Celzija v senci. V Bariju je bilo 39. v Pescari 38. v Messinl 37 in v Rimu 33 stopinj. Vlomilci s čolnom HAMBURG — S čolnom so se vlomilci pripeljali do skladišča hamburške veletrgovine z zdravili in z medicinskimi preparati. Odnesli so večjo količino v vrednosti 200.000 mark (840.000 dinarjev). Policija jih je prijela že dobro uro po vlomu. Umazane peščine NEW TORK — Nameščenec je pomotoma odprl napačen ventil, iz tankerja »Towle« je steklo tisoč hektolitrov surove nafte, ki se je razlila po gladini in je umazala peščine v dveh new-yorških kopališčih, kamor prihaja v prostem času do 10.000 kopalcev na dan. Ko pališči sta začasno zaprti. Prispevki v letalu OOLOMRO — Letalo jordanske družbe je med poletom iz Avstralije pristalo v Colombu na Cejlonu. Ce ne bi plačalo pristojbine 650 dolarjev (9.750 dinarjev), ne bi moglo nadaljevati poleta. Nekaj nad polovico denarja je zbrala posadka, ostanek so v nabiralni akciji prispevali potniki. Potresni zemljevid K1SINEV — Po metodi, ki Jo je izoblikoval Jurij Ria-ničenko, so izdelali potresni zemljevid karpatsko-balkan-skega območja, ki zajema Albanijo, Bolgarijo, Grčijo, južno Romunijo, evropski del Turčije. Jugoslavijo in otoke v Egejskem morju. Zemljevid kaže na primer, da potres jakosti 7—8 pri zadene skopsko področje povprečno vsakih sedem desetletij. Dražba krzna LENINGRAD — V navzočnosti predstavnikov krznarskih podjetij iz 21 dežel se Je v Leningradu začela poletna dražbe na prodaja krzna. Naprodaj je 13 milijona dragocenih živalskih kožuhov. Dražbeno prodajo krzna prirejajo v Leningradu vsakih šest mesecev. Letalo je ušlo SAN DIEGO — Pri Wascu v Kaliforniji je pilot lahkega enomotornika skočil iz letala, da oi ga brž spet napolnil s kemičnim sredstvom za zatiranje škodljivcev. Letalo z vključenim motorjem •e je premaknilo m vzletelo. Dvajset minut je kroži K> nad polji, nato pa je pad lo V živo mejo. Po Conradu Richterju — prireja Olga Ratej, riše Melita Vovk-Štih. i _ ^ fr - tunu M m o c % 91 S t-f* 23. Oče Je bil potegnil dim in nadaljeval: »Na rojstni dan tistega belega poglavarja, ki ga imenujejo bog, so beli divjaki spet prišli. Odprli so vrata ječe in nobena roka v mestu se ni dvignila, da bi jih zaustavila. Mladi Konestoge so mislili, da so jih prišli posvojit, kakor mi posvojimo mlade ujetnike. Toda ne, bledoličnikl niso marali niti skupnega zraka s Konestogi vdihavati.« Beli sin je v spominu še slišal gnev in zaničevanje v glasu svojega očeta. »Vse so jih poklali. Tako so končali poslednji Konestogi. Bil je Sumeči veter, še deček, pa Jetmik, tudi še deček. Mali Dim komaj da je dobro shodil, Jagoda pa tudi ni bila dosti starejša. Druga deklica se je ime novala Vonj devetero mož, bila je godna zamož. In najstarejši je bil Kanujev kljun, že skoraj mladenič. Umrli so zato, ker so verjeli belemu možu. Beli divjaki so jih potem skalpirali, enemu pa potisnili cev v usta in mu zdrobili glavo. Sin moj, nikoli ne zaupaj bele mu možu.« Beli sin se je spominjal te očetove pripovedi, ko ni me gel spati V gnusu se je odmaknil od belega vojaka, ki je smrčal ob njem na ležišču. Cisto počasi in previdno je zdrsnil na tla in se kot mlad puma splazil do kamina. Tam je legel na mrzel kamen in zavzdihnil in zaspal. Habu oddaja signale Japonski raziskovalci so po radijskem oddajniku spremljali strupeno kačo, da bi na njenem načinu življenja zasnovali zanesljivo metodo za uničevanje TOKIO — Na sestanku društva za elektronsko medicino so poročali o nenavadnem proučevanju strupene kače »habu« (Trimeresurus riukluanus), ki živi na otokih v zahodnem delu Tihega oceana. Kači so bili pritrdili na telo majhen oddajnik, ki je oddajal signale v določenih časovnih presledkih. Tako so spremljali nje no gibanje in proučevali način življenja. Na podatkih bodo zasnovali metodo za uničevanje strupenih kač, ki še vedno zahtevajo žrtve. »Habu« izloči ob ugrizu do sto miligramov strupa. V la-boratoriju so ugotovili, da bi ta količina usmrtila 3 700 miši. Na otokih Amami—Ošima pičijo te kače do tristo ljudi na leto. Ker so učinkoviti protistrupi večinoma pravočasno pri roki, je zdaj le malo 4» 7. Laserski žaromet na obali Avstralci so postavili svetilnik z močnimi laserskimi žarki MELBOURNE — Z laser-skiml žarki, ki so jih odkrili pred dobrim desetletjem, je opremljen svetilnik na Point Dangerju. na tisti točki vzhodne avstralske obale, kjer ae je kapitan Cook pred dvesto leti izkrcal na t :leh nove celine. Laserski žaromet seže nad 40 kilometrov daleč. Napravo, ki oddaja droben pramen rdeče svetlobe na bazi helija in neona, napaja 200-vatni prenosni generator. Ta laser ski žarek mnogo laže prebija tudi najgostejšo meglo. Strokovnjaki pravijo, da Je laserski žaromet najpomembnejša pomorska novost v minulih nekaj letih. Avstralci razmišljajo o izvozu laser-skib svetilnikov. oglašujte v DELU smrtnih žrtev, kljub temu pa umreta zaradi pika še vedno po dva človeka. Precej ljudi ima zdravstvene posledice, na primer hrome prste. Podnevi se »habu« skriva v zemlji, zato ga je bilo doslej težko proučevati. Raziskoval d so eno izmed teh kač opremili z oddajnikom, da bi ugotovili, kako in kdaj se giblje, kako dolgo počiva po vsakem nočnem sprehodu in kakšna zemlja ji najbolj prija. Prefektura Kagošima ki upravlja otoke' Amami—Ošima, je v okviru štiriletnega programa naročila tokijskemu institutu za elektronske medicinske aparate naj prouči možnosti za uspešno uničevanje teh kač. Laboratorijski strokovnjaki pod vodstvom prof. Tanake so se odločili za radijski oddajnik. Oddajnik je tolikšen kot polovica kocke sladkorja (6x8x10 milimetrov). Na kačje telo so ga pritrdili skupno z živosrebrno baterijo (5.2 volta), na rep so dali tudi natančno usmerjeno anteno, dolgo 75 centimetra. Signale dva aparata, postavljena na ustreznih krajih. Vso reč so najprej preizkusili na nestrupeni kači v laboratoriju. nato pa na nenaseljenem otočku, in sicer v kletki ln nazadnje v naravi. Poskus je pokazal, da se »ha-bu« giolje zelo počasi in da vmes dolgo počiva. Raziskovalci nameravajo poskuse ponoviti v večjem obsegu, da bodo lahko izoblikovali kar najbolj učinkovito metodo za uničevanje . teh strupenih kač. Japonskemu ha-buju podobna, zelo strupena kača »Trimeresurus« živi v jugovzhodni Aziji, v Južni A-meriki in na drugih tropskih področjih. Zbrane izkušnje bodo uporabne tudi tam, ra-zen tega pa je mogoče s takšnim oddajnikom prouče- tega oddajnika sprejemata I vati tudi druge živali. Prerok na jugu Okoli sedemdeset lahkovernežev je prišlo iz evropskih dežel v indijsko vas zaradi napovedanega konca sveta NEW DELHI — V vegastih kolibah na robu puščobne vasi na Indijskem jugu, kjer sonce neusmiljeno pripeka in kjer mrgoli nadležnih komarjev, čaka kakih sedemdeset moških, žensk in otrok iz srednjeevropskih dežel na konec sveta. Edino tej vasi bo prizaneseno, jim je sporočil »prerok«, preden so šli na dolgo pot. Indijec Paulaser Lavri jim je napovedal konec sveta in jim hkrati obljubil rešitev, če bodo o pravem času prišli v tisto Južnomdijsko vas ne daleč od Maduraja. Okoli se demdeset se jih je z letalom odpeljalo v Indijo.Izjavljal: so, da sledijo »notranjemu glasu«, v resnici pa so se ravnali po spisih, v katerih je »prerok« podrobno opisal »kraj preživelih«. Vsako nedeljo ima Lavri pridigo, med katero zatrjuje, da mu je bilo sporočeno, da bo konec sveta kmalu potem. Križanka 1 2 3 4 5 ‘ f 8 I 9 10 11 12 i13 I U 14 15 ■■ 17 —J 10 m 20 21 B ■ 23 |24 25 26 ■ 27 28 | - a, 31 32 I33 " 34 35 - i37 VODORAVNO: 1. procent. ». nagluno znamenje, ostrivec. 13. široka hrbtna kost. 14. ime ameriške filmske Igralke Turner, U. Športni vaditelj. II. okrasni kamen aelenkaste barve, U. del strehe. M. druzo največje slovensko mesto. 20. konica, 22. poseben polo-žaj v šahovski igri. 23. slovenska modna revija Elle, 24. vrsta mastnega sira. 27. instinkt nagon. 2». vesoljsko vodlo. 30. odličen Japonski telovadec. 33. rjavo rumena barva. 34. naJvUJi vrh Sar planine. 3S. onesek. obraba. 37. slikar morja in morskih motivov. NAVPIČNO: 1. pritok Donave v Romuniji, 2. nemška Ulmska Igralka (Karin). 3 gledališka ali (Umska predstava s pašo ra oči. hrupna, bučna priredi ter. 4. največje je ar r o v Etiopiji. S. prazen, omlačen snop. 4. proga, 7. okrajšava ra latinski mu primer« (exem-pil eausa). t. področje U mo Je vladal mongolski kan, 8. Ime slo-pevca zabavne glasbe Nipiča. 10 soli ogljikove kisline. U. 1*. češka znamka avtomobilov. 17. kemični znak ra erbij. 10. efekten konec šahovske partije. 20. človek v prrih letih šivljenja. 21. tatlnctr« ptica. 22. slovesna pesem, himna ali hvalnica 23 pisalna ali risalna potrebščina. 28. začetnici slovenskega pisatelja (.VIsoRra kronika«). 27. Ime hrvaške pevke zabavne rtasbr Novak. 20. reka na mongolsko-sovjetski meji. 30. Izumrlo Tropsko govedo. 31 obialovanje, 32. pripadnik staroslovanskega olemena. 33. ljudska pritrdllnlca. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: I. vlaki. 0. dna 13 rktodrrm 17. hren. Sot. -I. 23. potep. 24. Kerv 23. I Cannnt 32. VeaU 33. slaag. A na pa. 11 Ro gen. II Doris, u, M. les. Carollna, 21. AKo. 13. Slager. 14. 20. Karaš. 21. 29. Krtlov. 30. ko se bo prvi človek sprehodil. po Luni. Lahkoverni kandidati za rešitev pred koncem sveta seveda v tisti indijski vasi ne živijo brezplačno. Vso svojo gotovino so izročili preroku Lavriju. Med njimi je največ osamljenih starejših žensk, nekatere so prinesle celo 90 tisoč mark (okoli 380.000 di' narjev). Mlajša zakonca, ki sta v Avstriji prodala hišo m vse drugo, sta v indijski vasi dobila naraščaj. Vsi so ob odhodu podrli mostove za seboj. Nimajo letalskih vozovnic za vrnitev, čeprav so vedeli, da smejo v Indiji ostati le trt mesece. Časopisni poročevalci so obiskali »vas preživelih« m govorili s prerokom Lavri-jem. Mož jim Je zatrjeval. Petnajst piscev o vojni Francoski pisatelji o svoji deželi med drugo svetovno vojno PARIZ — V knjigi »življenje in smrt Francozov 1939— 45« (6oo strani založba Ha-chette) so objavljeni spomini na drugo svetovno vojno. Petnajst piscev na primer Beri, Coulet, Soustelle m Vercors, pripoveduje o določenem po glavju, obdobju ali dogodku med vojno. Vsebina na kratko: psihoza v javnosti tik pred vojno, življenje ujetnikov v končen tracijskih taboriščih, ljudstvo pod okupacijo, življenje Fran cozov v tujini, zlasti v Atži riji m v Veliki Britaniji. Opi san je umski in fizični odpoi proti okupatorju, avtorji opi suje Jo deportacije m vedenje Francozov v uniformi Knji go je uredil Jacguee Mayer. da ni nikogar vabil, da so ljudje prišli sami. In ko jim poteče dovoljenje za bivanje? »Ce ta čas nič ne bo, se bodo morali vrniti, od koder so prišli,« je rekel Lavri, ki s strahom drugih pred koncem sveta dobro zasluži. Vp'rašanje je seveda, kdaj bo javnost začela govoriti o grdi goljufiji. Ljubljana. Titova 32 Ljubljana. Celovška JOB j Celje, Titov trg 7 Vabimo vas, da se poslužite bančnih storitev, ki vam jih nudi JUGOBANKA s svojimi poslovnimi enotami v Jugoslaviji in preko predstavništev v tujini. JUGOBANKA POSLUJE VSAK DAN john dickson carr čarodefeva sinil Z bombo proti potresu? Kaže, da bi eksplozije sproščale nakopičeno energijo v plasteh NEW YORK — Podzemske atomske eksplozije, seveda ne premočne, bi lahko po mnenju ameriških znanstvenikov Toksoza in Kehreja preprečevale potrese. V sestavku, objevljenem v tedniku »Science«, hkrati svarita pred močnimi eksplozijami v trdih, skalnatih tleh. Takšna eksplozija bi lahko imela nasproten učinek, se pravi, da bi učinkovalt kot potres. Znanstvenika, ki delata na tehničnem inštitutu države Massachusetts, takole utemeljujeta svojo domnevo: majhne podzemske atomske eksplozije v Nevadi so sproščale energijo, ki se nakopiči po določenem času in ki utegne sicer povzročiti potres. Majhne atomske eksplozije bi bile 1X3 njunem mnenju koristne, če bi se redno vrstile na potresnih področjih, kjer bi odstranjevale nakopičeno energijo. Seveda bi bilo treba takšna področja poprej skrbno proučiti in potem izbrati najprimernejše kraje. Zatiralna sredstva Med dvesto žuželkami, ki so sčasoma postale odporne proti kemičnim snovem za zatiranje mrčesa in rastlinskih škodljivcev, je tudi 105 tistih, ki prenašajo razne bolezni na ljudi in živali. Strokovnjaki so doslej pregledali nad 1400 kemičnih snovi, iz katerih upajo dobiti nova sredstva proti škodljivcem. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiniiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii GRADBENO PODJETJE »NOVOGRADNJA« iz Zagreba, Petretičev trg 2 proda STANOVANJA ZA TRG V POREČU — NOVO SELO, v neposredni bližini središča mesta, nedaleč od obale: — TRIINPOLSOBNA 70,27 kv. m. — STIRIINPOLSOBNA 87,45 kv. m. Stanovanja so izredno primerna za počitniške domove manjših delovnih kolektivov. Cena je končna in znaša za 1 kv. m. 2.900 din. Priznavamo bančni dolgoročni kredit 34.000 din na 20 let za eno stanovanje. Rok za vselitev po dogovoru v VIII. mesecu 1971. Prodamo POSLOVNI PROSTOR — LOKAL v Heinzelovi ulici v aneksih v XVI-nadstropnih stanovanjskih objektih, posebno primeren za blagovnice ali velike prodajalne, in sicer: a) lokal v pritličju — prodajni prostor s priročnimi skladišči, sanitarijami in garderobami v « likosti neto mJ 1.017,24 b) skladiščni prostor v kleti — prodajni, zveza z lokalom v pritličju z dvigalom in stopnicami, neto m1 705,18. Zainteresirani kupci dobe pojasnila v prodajnem oddelku GP »Novogradnja« telefon štev. 444-122. 6397 70. nadaljevanje Saj osebje se m pridružilo. Iz pisarn na obeta straneh hodnika je bilo samo čutiti nekakšen pritisk, pridušene glasove, ki so izdajali, da ljudje stegujejo vratove okrog vogalov, in potem bežijo v kot, da se razklepetajo. Res Je sicer, da je gospodična Watts tekla po hodniku, kakor bi ji šlo za življenje, Gospodična Ogdano-va, kl 'je vnovič poskušala izpad iz čajne kuhinje z novim pladnjem skodelic, se je na vrat na nos vrnila na položaje. Iz Hughove pisarne, kjer so bila vrata na stežaj odprta, je prihajal tak peklenski trušč, da je bilo slišati, kakor da govorijo vsi hkrati. »Vraga,« je vpil razvneti glas Cčcile Fe-youm, »saj ne vem, kateri je hujši!« Lord Saxemund, ki je sedel v naslanjaču in se dri »Smrt! Smrt!« kot kak poglavar Zulujev, je obmolknil šele potem, ko ga Je Buitler zgrabil z levo roko za vrat in mu pomolil desni kazalec pred nos. »Zdaj pa me poslušajte!« je zarjovel Butler. »Ce zinete še eno besedo, ne bom branil Joeja Petermana. Razumete?« Čeprav je bil lord Saxemund že čisto vijoličast v obraz, je še vedno brcal z obema nogama. »A kaj bo, če bo šel Joe sedet? Povedal vam bom!« je rekel Butler. »Veliki Louie ne bo imel niti enega človeka, ki bi lahko navrtal hladilnik — hm, mislim odprl blagajno — vreden kaj več kot počen groš. In nazadnje, nehajte mi že mleti o teh galonah konjaka in mučenju vaše hčerke.« Lord Saxemund je nehal brcati. »Vaši hči,« je povzel Butler, »lahko pospravi več konjaka, šampanjca in drugih izbranih pijač, kot se je vam posrečilo kadarkoli v življenju. Tega je bila vedno zmožna in tudi vedno bo. Kaj pa je narobe s Hughom Prenticeom? Iz boljše družine je kot katerikoli kozel, ki bi si ga kupili iz plemiške kaste. Dela kot vrag. Razen tega Je edini, ki se vas je upal zagnati v vašo lastno kopalno kad, ne da bi se menil za to, kdo ste. Rad ima vašo hčer in ona ima rada njega. In če količkaj poznam njegov značaj, lahko rečem, da ima popolnoma poštene namene ...« »Kako?« je vprašal lord Saxemund, ki je šele zdaj prišel do sape. Da je bila zmešnjava še večja, so se v tem odprla vrata pisarne Jima Vaughana. Na pragu sta se pokazala obraza Jima Vaughana in Monice Prentice. »Hugh!« je zaklical Jim Vaughan. »Kaj za vraga, pa ...« »Psst!« je zašepetal Hugh. Se vedno je vlekel Pam za seboj, vendar ni našel nobengea zatočišča razen zaprtih dvojnih vrat, ki so držala v sitri- ,čevo pisarno. Tam prav gotovo ne bo nikogar. Odprl je vrata, potisnil Pam noter, stopil za njo in odločno zaprl vrata za seboj. Pisarna Je bila velika in bogateje opremljena kot druge. V njej Je bilo tudi toplo, osvetljeval pa jo je samo mogočen ogenj v kaminu. Plameni so se živo stegovali v zrak in metali tople sence po težkem pohištvu. Ravno nasproti vrat je na sredi zidu visela velika lojna podoba Jos. Prenticea, Esq. v naravni velikosti (1714—72). Jos. Prentice je imel na sebi napudrano lasuljo, dolgo brokatno sodno haljo in zoprn nasmešek. A tik pod portretom je bila zofa iz osemnajstega stoletja. Hugh je posadil Pam na zofo, kakor da bi nameraval dati tudi njo portretirati, sam pa se je postavil nad njo. »No, prav!« je rekel. »Kaj pomeni vse to?« »Oh, re-hes!« je zamrmrala Pam in vrgla glavo nazaj. »Nikdar v življ-henju še nisem viidela česa ...« »Oh, Pam! Nehaj že!« »S čim naj neham?« »S tem bedastim naglasom! Kje si ga staknila?« Sledil Je molk in plameni so' molče li.vAli stene s svojimi sencami. »Ooprosti,« je rekla Pam z normalnim glasom. »Ampak takole te učijo govoriti. Včasih se je tega zelo težko znebiti. Očku in mamici je to zelo všeč in ne pustita mi, da bi govorila kako- drugače, ker mislita, da je to tudi njima v čast.« Zdaj se ji je glas spremenil. »Zakaj,« je. vprašala vroče, »si odšel brez pozdrava iz hiše .in si se predal policiji? Ali zato, ker si mislil, da je tako vse skupaj vseeno?« »Da.« »Da! Mislil si si, da je tako vseeno, ker si spoznal, kakšna grozna ženska je tista Helen, ampak ker si imel rad samo njo...« »Kaj?« Je kriknil popolnoma osupli Hugh. »Ja, kaj ni res?« »Ne, ne, ne!« Hugh je pokleknil prednjo in jo prijel za kolena. »Ali ste vse ženske čisto ob pamet?« . »K-kaj ni bilo tako? Saj vem, da nimam pravice spraševati,« je rekla Pam, pobesila oči in praskala s prstom po zofi, »ampak tako si se obnašal.« »Ne, ne, ne! Poskusil sem ti samo povedati, da te ljubim ...« »Kaj?« je zdaj zakričala Pam. »Da, to sem ti skušal povedati. Ampak ti si se odmaknila od mene, kakor da bi bil gobav. Dvakrat si mi rekla, naj odidem. Mislil sem si seveda, da me ne moreš videti in ...« 23. nadaljevanje Ves večer je risal in kadil. Spreten je bil. Opazovala sem tisto rdečo, koščeno roko, ne da bi pomislila, da je njegova. Jezilo me je, da je toliko znal, da je — mlad, kot je bil — zbijal šale na ta račun in da je bilo z njim tako kakor z denarjem, ki ga je našel v svojem žepu, ne da bi ga vtaknil vanj. Prej nekoč mi je pripovedoval, da je To moram povedati arhitektu, pa pre-= dloge naj pripravim in koga pošljem s § posnetki v Rim. Vse je treba postaviti na = svoje mesto, tudi preproge in zastore. 1 »Do petnajstega?« sem vprašala. E Pravzaprav ne gre toliko za čas, seli veda pa po možnosti čimprej, so rekli, hodil 'na predavanja samo v določenih dneh, takrat, kadar je vedel, da bo tam naletel na kolegico. Obrtne plati svojega poklica se je izučil, ko sta z materjo potovala po svetu, s staro premaknjenko, ki je hiše postavljala in odstranjevala skoraj kot sončnike na obali. S takšnimi šalami mi je hotel dopovedati, da v tistih salončkih ni treba nič spreminjati. Samo stare izdelke bi bilo treba dobiti, seveda ni nujno, da bi bili baročni, morda nekaj nepristnih od nekod na podeželju. Vse bi spretno razpostavili na ustrezna mesta in zagotovili v gledališču. Nekaj časa se je smehljal predse, nato me je skušal poljubiti. 'Bila sva v hotelski veži. Dvignila sem roko, poljubil jo je. * Naslednji dan je prišel .Morelli. Razburjen je bil, vedeti je hotel, kje sem bila vse te dni. Rekla sem mu, da mi mo- — liaio vso reč Nekdo ie rekel da‘ie v To. ra Poma®atl> kajti torinska je E ljajo vso r, , e_kao Je raKe,- “A Je v lo- sebe nas morajo stan braniti. = rinu vse tako težko. Pojasnila sem, da'so - - ’ •• -— —=------ | tudi v Torinu meje kot povsod. = Tudi Maurizia je vznemiril moj ne. E nadm prihod. Imel je za svojo dolžnost, E da mora čakati name, biti ob meni in E tekati za menoj. Namenoma se je izogi-E bal pogovoru o Torinu, jaz pa mu nisem E Vsekakor ta mesec. H »Rok je prekratek,« sem rekla. E »Pošljite arhitekta.« = Nisem ga poslala, sama sem šla. Na-= slednji večer sem se doma lepo okopala E in prezračila sobe, nato pa sem jo ubrali la po znanem tlaku. Sledila sta dva pe-5 klenska dneva z močnim vetrom. Spet = sem videla znane ravnodušne obraze. To = je Rim, saj sem vedela. Sredi razprave E je vstopil ta in ta, pa se vmešal v pogo-= vor, nekaj ugovarjal in rekel: »To si je B treba zapomniti.« i Kar naprej je kdo manjkal, in sicer pravilno osvetlitev, kakor kje = tisti, ki je začel. Madame je že bila na S tem, da bi tudi Feba poklicala v Rim, | pa se je premislila. Najizčrpneje sva se E pogovorili v Columbii, medtem ko so E drugi piesali. Nisem je mogla prepričati, i da bi prodajalno prav tako lahko odprli § maja s poletnimi modeli, vendar sem = vsaj približno uganila, kako si predstav- E Vprašala sem ga, ali pozna starinarje, ali se kaj razume na muzejske predmete. Doumel je, kaj želim, zato me je vprašal, ali se nameravam za stalno naseliti v Torinu. Potem sva šla v stavbo ob Via Po, po- li ničesar povedala o MoreUiju. Ko sem ho- kazala ^ mu salone. = dila po tistih ulicah ah sedela pri kavi, )>Kaj ^ pravij0 vaši slikarji?« me je S sem se zavedala, da sem v Rimu mnogo vprašal | bolj zapuščena kot v svoji hotelski po- F )>Ko' bi se vsaj spoznali na slike...« | stelji v Torinu ali pa na Via Po. >>Xu zrcaja nadomeščajo slike,« je res- S Zadnji večer sva šla pozno domov. Ve- no rekel. »Kupci vendar ne morejo polj ter je pihal, da so bingljale ulične sve- polnoma izginiti. Nobena slika ne odteh-~ tilke in so škripali okviri na izložbenih = oknih. Nisem mu povedala, da mi je Se- ta lepe ženske, ki se slači...« Pospremil me je k starinarjem ob Via Mazzini, spotoma sva govorila o Rimu. S finja s polovičnimi stavki in s premori 5 vmes dala vedeti, da mi bo zaupala torin- »Tam bi bilo laže,« sem rekla. »V Rimu 2 sko prodajalno in da mi ne bo več treba mrgoli starih palač, ki jih bodo PO-5 iz tega mesta. Rekla sem mu, naj nasled- drli...« E nje jutro ostane v postelji in naj ne ho- .To iskanje v Torinu nikakor ni bilo § dl na postajo. zabavno. Prodajalne so bile med, midva E V Torinu je rosilo. Hladno je bilo, pa muhi. Med kopicami razstavljenih E megleno in nekam zasanjano. Ce bi žara- predmetov si se komaj premikal, vseli di rokov rie vedela, da je marec, bi po- povsod je bilo na pretek izdelkov iz slo-= mislila na november. Ko je Febo slišal, novine okrušenih slik ur z nihali, kip-E da sem se vrnila iz Rima, se Je začel cev, voščenih cvetic, ogrlic in predalčkov. E smejati s cigareto med ustnicami. Zakaš- vse se je zdelo na prvi pogled krhko od E Ijal j«, ni si bil na jasnem. Ko sem mu starosti, čez čas pa ni bilo niti enega = razložila tisto o baroku, me Je pogledal, predmeta — miniature, ročaja za dežnik = ko da se zabava. - - - - - — - - § »Clelia,« je počasi rekel, »kaj boste E zdaj?« | »Poiskala bom strokovnjaka za notra-E njo opremo, takega, ki se spozna na ba-E rok,« sem rekla. | »Torino je poln baroka. Povsod ga je I kaj, vendar ni nihče dovolj baročen ...« | »V Rimu to ‘vedo,« sem rekla, »vi § ne veste, kaj Je barok . ..« | »Takole bova naredila,« Je rekel in za-| čel risati osnutke. — ob katerem ne bi človeka zamikalo, da bi ga dal nase ali si ga želel imeti doma na primernem prostoru. »Boljšega ne pokažejo,« Je rekel Morelli. »Ne vedo, kdo sva.« Nekaj časa me je gledal, nato pa nadaljeval: »Moja žena bi morala biti z nama.« »Kaj sodite o vsem tem?« me je vpra-pa šal, ko sva šla čez oesto. »Človeku je kar hudo ob misli,« sem mu odgovorila, »da se vse. kar imaš, po smrti znajde takole v tujih rokah ...« 'imiiiiMMittiiHiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiliiliiliiillliillllliliiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!ii ČETRTEK, 22. julija 1971 RTV Ljubljana 4JO—4.00 Dobro Jutro! — Poročila — nom ob 5.00 Poročila; 5JO nun« a vas; 6.00 Jutranja •JO ~ 7.00 Poročila — Dobro Jutro, otroci! 7.25 Vremenska napoved — Na« danatoji radi Jaki in TV ■porod; 8.00 Porodila; 8.08 Umet- ■ko porodilo aa Jadralno Malce; 9.06 Z ansambli m pevci doma* dih nt; 10.00 Vi in porodila; 10.06 Se pomnite, to-varttl... 10 JS Praznični n 11.00 Prenos zvoki; osrednje slovenske vstaje iz Črnomlja; 12.00 Vremenska napoved, porodila — Na današnji dan; in zabavna glasba; 13.30 KoroOec: Dan vstaje — organizirana vstaja partizanskih zadetkov s Sloveniji (praznična reportaža); 24.00 Vremenska napoved in porodila; 14.06 Iz opernega sveta; 15.00 Vremenska napoved in porodila; 15.10 Za vsakogar nekaj; 16.40 KoroAke narodne Desm:; 17.00 Vremenska napoved in po-rodila; 17.06 Ples ob petih; UJM C. Kosmač-M. Mejak; »Smrt ne- e; 18.45 Bedficfa pesnitev is UJM Lahki vestlle. 19.15___________________ efclm Jam ansamblom; 18 .30 Kadi Jeki dnevnik; 30.00 Četrtkov ve- *— -------— -------■ m----------- noč. otroci! U. 10 Ob-5 Minute s LJubljan- 21.00 Literarni veder; 21.40 Glasbeni nokturno; 33.00 Porodila, na-Bm rojakom po svetu in pregled sporeda m naslednji dan; 33.15 Lepe melodije; 23.00 Poročila; 33.05 Literarni nokturno; 33.15 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 34.00 Poročila In konec odda->• TELEVIZIJA 10.10 P. Bevk; Cml bratje — mladinske Igra (Ljub) 10.50 Ob 30-letnici vstaje slovenskega naroda — prenos proslave v Črnomlju (do pribi. 12 30) (Ljub) 17.10 Obzornik (Ljub) 1725 Družina — poljudno ssir strmi film (Ljub) 17 JO Enajsta zapoved — Jugoslovanski film (Ljub) U JO Vse življenje v letu dni (Bgd) 19.50 Cikcak (Ljub) 30.00 TV dnevnik (Ljub) SOJO 3—3—1 (Ljub) 30.55 L. N. Tolstoj; Vojna in mir — IV. del (Ljub) 31.46 XXI. stoletje (ljub) 23.40 400 M slovenske glasbe: Karol Pahor (ljub) 33.06 Porodila (ljub) Drugi spoved: 16.15 Kronika (Zgb) 16.30 Naroka glasba (Skopje) 19.00 PkcntkipetMJa (Bgd) 19JO Serijska oddaja (Bgd) 30.00 TV dnevnik (Zgb) 20.30 Spored ltalijsnske TV Poročila (Zgb) 17J6 Izobraževalna oddaja (Zgb) 17 JO Madžarski TV pregled (Bgd) 17.40 Porodila (Bgd) 17.46 Jure Slon — oddaja TV Ljubljana (Sar) 16DO Zapojte z nami — oddaja TV Ljubljano (Sar) 30.36 Serijski film (Zgb) 31-25 Zabavno glasbena oddaja 33.16 Informativna oddaja (Zgb) 12.06—13.00 — Na pomoč! — vmes: porodila, obvestila; 16.00— 18.00 — Listen! — novice, zanimivosti — aktualna tema + Hej, tovariši, sdaj na delo vsi... — Science fiction — novo iz diskoteke — pop, rock. blues A Jazz. 188M NOVidl/TD Kino SPORED ZA ČETRTEK FILMSKO GLEDALIŠČE KRIŽANKE: amenlk barvni film HAPPE-NING Režija: Elliot Silverstem. Igrajo: Anthon? Quinn. Faye Dunawaj. Martba Hyer. George Mabaris. Duhovita satira o ne-vždinab smeri- bogataša, ki ga ugrabi i objestnih mladostnikov. Predstava samo ob 30. url. Prodaja vstopnic uro KINO UNION:. ameriška barvna CS w_____ erotična komedija LEPO DEK LE KOT JAZ. Režiser: Besmond Doris. Igrajo: Barbara Perris. Harrv Andrews in drugi. Tednik St. 38. Predstave ob 17.19 tn 31. uri. POLETNI KINO JLA. MIKLOŠIČEVA: ameriiki barvni CS ŠTIRJE ZA TEKSAS _____________ Robert Aldrich in drugi. Tednik Posebna Atev-.Ika »S Titoma. Predstava ob SOJO. Od 25. dalje »Velika filmska retrospektiva« — prvi dan: PREGON BREZ USMILJENJA (Marlon Brando. Jane Fonda). KINO KOMUNA: francoska barvna WS kriminalna drama NE BODITE ŽALOST-NI. Režija: Fhilippe Labro. Ig-mjo: Fabrice Lucchlni. Catbe-rine Deneuve. Prudence Harfing-ton m dr. Tednik St. 27. Predstave ob 15. 17. 19 in 21. uri. TieJv Ida— zadnjikrat! Ob 10. uri matineja Italijan ■ franc, barvne ljubezenske komedije MUCI ME, A ME LJUBI. KINO SLOGA: Revija Johna Forda — ameriški vestem JUNAKI FORT APACA 7000 DNI V SIBIRIJI« vezano v ~ Knjiga bo izšla septembra. Cena knjige je v prednaročilu 120,00 din 120,00 din bom poravnal: __takoj — v dveh mesečnih obrokih po 60,00 din (prvega ob prevzemu knjige, drugeoa naslednji. mesec) Ustrezno podčrtajte! Poštna številka in kraj Zaposlen prt ____________ na naslov: CGP DELO, PRODAJNA SLUŽBA, 61000 LJUBLJANA, Titova 57 Razpisna komisija Združenja visokošolskih zavodov v MARIBORU, Maistrova ulica 5/II ponovno razpisuje prosto delovno mesto UPRAVNIKA ŠTUDENTSKEGA DOMA MARIBOR Kandidat za razpisano delovno mesto mora imeti poleg splošnih pogojev visokošolsko izobrazbo pravne, ekonomske ali pedagoške smeri in najmanj pet let pedagoških Izkušenj ali prakse na vodilnih delovnih mestih. Nastop dela 1. septembra 1971. Zagotovljeno trisobno upravniško stanovanje t domu, vseljivo 1. 9. 1971. Pismene ponudbe z življenjepisom, dokazilom o izobrazbi in opisom dosedanjega dela naj kandidati oddajo na gornji naslov ▼ 30 dneh po objavi razpisa. 6384 Obvestila PIPER KLUB — Tivoli vabi na plesne prireditve, v petek ln soboto — igra ansambel »Bumerang«. V nedeljo igrajo Termiti iz Jesenic. OLIB, najlepši otok radarskega otočja. Kompleten penzion v septembru 39.00 din, v juniju in avgustu 41,00 din. Rezervacije so obvezne. Turističko odmaraližte »Zrenjanin«, 57296 Olib. O Najnovejše v knjigarnah: SU-PERANEKDOTE in CAR STRIPTIZA. _ 5246-0 CANKARJEVA ZALOŽBA LJUBLJANA, Kopitarjeva 2 objavlja prosti delovni mesti: a) materialnega knjigovodje in b) mlajšega referenta v komercialnem oddelku POGOJI: srednja ali višješolska Izobrazba, dobro obvladanje strojepisja, nekaj let prakse; pod b) tudi pasivno znanje nemškega in angleškega Jezika. Prednost imajo mlajše močL Ponudbe pošljite upravi podjetja v S dneh po ob-JavL 6294 ZANIMIVA IN POCENI POTOVANJA V SOVJETSKO ZVEZO Martrata: KIJEV — LENIN- GRAD — VOLGOGRAD — MOSKVA (17 dni. vlak — letalo). Odhod 3. 8. Cena 2.240 dinarjev. Martruta: MOSKVA — LENINGRAD (13 dni). Cena 1350 dinarjev. Odhod: 12. in 21. 8. Martruta: KIJEV — ROSTOV na DONU — VOLGOGRAD — MOSKVA (15 dni. vlak — letalo). Odhod 16. 8. Cena 1.760 dinarjev. Martruta: BEOGRAD — MOSKVA (10 dni). Cena 950 dinarjev. Odhod 25. 8. V ceni so vračunani: prevoz (vlak — letalo), kompletni penzioni, bivanje v hotelih.- turistični program, vodiči. KREDIT. Prijave in Informacije: BIRO ZA MEDJUNARODNU RAZMENU OMLADINE I STUDENATA JUGO-SLAVIJE, Beograd. Trg bratstva jedinstva 7. telefon štev. 641-993. , 6327-0 I Dežurne službe Nočna tdravnlžka dežurna služ M Je za nujne obiske na domu od 19. do 7 ure, ob nedeljah m praznikih ves dan m to v nasled njih enotah Zdravstvenega doma Ljubljana: Bežigrad: (tržiSeva e. 10. telefon 310 533 Center: Miklošičeva e. 24. telefon 313 063 VIČ—Hudnik: postojnska 24. cele (On 61 121 Moste—Polje: Prvomajska ulica S. telelon 316 155 Šiška—Šentvid: Derčeva ulica 5, za občinsko stavbo, tel 55 221 Medvode: Mšdvode. telefon 11215 Grosuplje—Ivančna gorica: začasno v stavbi oivšega ZD Ivančna gorica. telefon 78 439. telefon LM štev 87 402. 77 141 In 78 464 Služba stalne pripravljenosti je na območju Cmuč. telelon štev 314 317, Dobrova - Polhov gradeč. Vnanje gorice. Horjul tn Ve Uke Lašče Nočna nedeljska m praznična dežurna zobna ambulanta je v zob m ambulanti v Nebotičniku, Ki drl deva 1. II nadstropje, soba Ste vilka 5 Ambulanta nudi Drvo po mod v nujnih primerih tn to vsak dan, od 19 do 7 ure naslednjega dne. ob nedeljah ln praznikih — ves dan. LJUBLJANA Lekarna Miklošič. Ljubljana MARIBOR Dežurna lekarna Tabor, Trg revolucije 3. * AUTOTEHNA BSE rent a car LJUBLJANA RIMSKA 2 telefon 25 SBB ■ .........................Iiniim.....im.......um... Dve raznašalki > za dostavo jutranjika »DELO« * „ naročnikom na dom In uličnega prodajalca časopisov sprejmemo takoj. Zelo dober zaslužek in ostali pogoji, ponudbe sprejema podružnica CGP »DELO« Kranj Koroška cesta 16. CGP DELO Uredništvo DELO objavlja prosta delovna mesta NOVINARJEV DOPISNIKOV v naslednjih dopisništvih DELA: 1. JESENICE 2. KOČEVJE — RIBNICA 3. KOPER 4. MARIBOR 5. NOVA GORICA — TOLMIN 6. NOVO MESTO 7. POSTOJNA V vsakem dopisništvu želimo zaposliti enega novinarja s pogoji: e visokošolska izobrazba nekajletna praksa odslužen vojaški rok Pismene ponudbe sprejema do 1. avgusta 1971 CGP DELO. sekretariat. Ljubljana, Tomšičeva 3. ............................................ ZŽTP — Zavod za investicije LJUBLJANA, ROBBOVA 2 obvešča * da bo od 6. ure 25. julija 1971 dalje stavljeno vozno omrežje železniške proge, ir^.ne X mon°faznim sistemom 25.000 V od mosta na Sotli do postaje Dobova in vozno omrežje stičišča monofaznega 3 00o"v 25'°°0, * enosmernim sistemom 3.000 V na postaji Dobova POD NAPETOST Zato opozarja vse in vsakogar, da je dotikanle vceh elektrifikacijskih naprav in napeljav ob progi in na postaji Dobova od tega dne dalje smrtno n^var-"°- 6376 /| . j Mercator za vikend; t vakuumsko pakirano meso in maso za čevapčiče — sadne koktajle v doj paku — za srečno vožnjo pa brezalkoholno pivo KARAKAT Mali oglasi 21. 7. SEM IZGUBILA večji devizni bankovec. Javite pod šifro »Poštena nagrada«. 24409-8 PRODAM raztegljiv posteljni kavč. Ogled vsak dan od 16.—19. ure. Levstek, Bel jaška 20, Ljubljana. 24353-4 IŠČEM kakršno koli honorarno delo — nastop takoj. Ponudbe pod »Sem električar«. 24356-2 3—5 T cementa dostavim na gradbišče. Blažon, Ljubljana, Janše, va 15. 24333-4 TAM 4500 kasonar, brezhiben m vožnje prodam. Ljubljana, Kolarjeva 8 A. 24334-3 BETONSKE bloke za kleti prodam. Ljubljana, Janševa 15. 24332-4 IŠČEM opremljeno sobo, po možnosti s posebnim vhodom. Ponudbe pod »Avgust«. 24145-6 SESTRI, mirni in pošteni, iščeta sobo v Ljubljani. Plačata po dogovorni. Ponudbe pod »Zanesljivi«. 24165-6 SOBO išče mlado dekle v Ljubljani. Ponudbe pod »Takoj« v oglas, ni oddelek »Dela« Ljubljana. 1701-6 ŠTUDENTKI iščeta ogrevano' sobo v Centru oziroma v bližni fakultet. Mirjana Belak, Škofja vas 37 pri Celju. . 1702-6 ŠTUDENTKA išče sobo v bližini filozofske fakultete. Ponudbe prosim pod »Celjanka«. 1703-6 PRODAM Citroen — žabo D 19, special, novo, neregistrirano. — Mirko Gvozden, Gramscijev trg 2, Koper. 1704-3 PARCELO, primemo za gradnjo, blizu Kopra, dostopno z vsakim vozilom, elektrika in voda v neposredni bližini, prodam. V račun vzamem tudi osebni avto. Ponudbe podružnici »Dela« Koper pod »Primorje«. 1705-7 IŠČEM enega ali dva asistenta za družbene vede. Ponudbe pod »Inštitut«. na podružnico »Dela« — Kranj. 1696-1 FRIZERSKO pomočnico — dobro moč — sprejmem takoj. Cesalni-ca Frajle, Celje. 1697-1 PRODAM 3000 kosov monta opeke. Milan Keršič, Ižanska c. 375. — Ljubljana. 24212-4 V UK sprejmem dva vajenca. »Avtoličar stvo«, Ljubljana — Ižanska 375. 24213-1 ZA PREDMET »Trdnost« na gradbeni fakulteti dobro plačam za nekaj ur inštruktorja. Ponudbe prosim pod »Trdnost — nujno«. 24215-8 »AM1« 6, letnik 1969 z že vgrajenim motorjem »amija« 8 prodam. Ogled vsak dan od 15. do 17. ure. Informacije po tel. 343-312. Busič, Ljubljana, Glavarjeva 19. 24241-3 IŠČEM sostanovalko — študentko, uslužbenko in podobno, centralna, lastna kopalnica. 30.000 Sdin. Informacije delavniki tel. 317-747. 24273-6 NUJNO potrebujem opremljeno ali neopremljeno sobo v Ljubljani. Ponudbe pod »Plačam vnaprej«. 24275-6 MIREN fant išče malo sobo kjerkoli ▼ Ljubljani. Plača dobro. Ponudbe pod »Pošten«. 24276-6 NUJNO potrebujem 25.000 din. Vrnem v dveh letih in pol. Dobra nagrada — po dogovoru. Ponudbe jjod »Garancija — poštenost«. c»^vwv 24277-8 SOBO s souporabo kopalnice iščem. Ponudbe pod »Plačam 30.000«. 24282-6 NUJNO! Iščem prazno sobo s posebnim vhodom v Gradišču ali bliižni Križank. Plačam dobro in eno leto vnaprej. Vse zainteresirane prosim, da sporočijo na naslov: Miro Franjkovid, Borštnikov trg 2/II, Ljubljana. 24283-6 ODDAM enodružinsko hišo, opremljeno, v najem v Ljubljani. Ponudbe pod »Najboljši ponudnik«. 24232*6 R 4 TOVARNIŠKO NOV prodam. Ponudbe pod »Prilika«. 24286-3 PRODAM dobro ohranjeno motorno kolo solex za 800 ND. Ponudbe pod »800 ND«. 24222*3 KMEČKO dekle z dežele za vsa dela sprejme takoj Gostilna Bricelj, Ljubljana, Na peči 35, Kodeljevo. 24304-1 MLADOPOROČENCA iščeta sobo s posebnim vhodom, po možnosti s kuhinjo. Lahko tudi kletno. Ponudbe pod »Nujno«. 24225-6 PRIMORSKO hišo ali vikend hišo kupim. Ponudbe pod »V bližini Kopra«. 24230-7 ŠTIRISOBNO stanovanje v Kranju z odločbo, vrtom, nizka najemnina, 160 din, odstopim. Ponudbe pod »Povračilo stroškov adaptacije«. 24233-6 MIREN fant išče sobo v Ljubljani, po možnosti v Centru. Ponudbe pod »Šentvid«. 24129-6 IŠČEM šiviljo na dom. Ponudbe pod »Obleka«. 24235-1 PRODAM fiat 125, 1. 1970 in škod o MB 1000, 1. 1967. Ogled vsak dan od 15.. do 16. ure pri Žgajner, Ljubljana, Jamova 68 . 24234-3 PRODAM cement 15' ton. Cesta na Urh 37, Dobrunje. 24320-4 DVE starejši delavki v delavnico sprejmem takoj honorarno po 5 ur dnevno za stalno. Hauptman, Črnuče 225. 24321-1 M ms TRST Via S. Lazaro tel. 37-300 Tovarna Via S‘. Maurizio tel. 93-788 Tovarna pozamenterij za tapetništvo Velika Izbira vseh vrst zaves tudi terital do 3 m širine ter raznovrstno pohištveno blago iz platna in kretona v najlepših barvah in vzorcih, žameta, posteljna pregrinjala, prešite odeje, preproge ter vse, kar potrebujete za ureditev lepega stanovanja BETONSKI mešalnik 200 1 prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Anton Grmek, Iška vas 72, p. Ig. 24310-4 MOPED Colibri, 2 brzini zelo dobro ohranjen prodam. Anton Grmek, Iška vas 72, p. Ig. 24311-3 ZAPOSLIM pletilje, lahko tudi priučene za stalno — Martina Rabič, Bled, želeče 9. 24309-1 NA BLEDU oddam posamezne sobe za vikend tistemu, ki mi priskrbi večjo vsoto posojila za dobo 1 leta. . Ponudbe pošljite pod »Mimi«. 24308-6 PRODAM gozd med Škofljico in Lavrico. Škofljica 106, — tel. 312-7«. 24257-7 PRODAM VW 1300 in moskvič 403, zelo ohranjena. Škofljica 106, tel. 312-744. 24256-3 VEC KVALIFICIRANIH ali priučenih ključavničarjev, tudi el. varilcev sprejmem v stalno ali začasno zaposlitev. Plača po dogovoru. Ključavničarstvo Franc Končan, Domžale, Cankarjeva 5. 24259-1 KAR’AMBOLIRANO zastavo 750 — prodam. Ogled v nedeljo dopoldne. Ponudbe pod »1964«. 24263-3 PRODAM parcelo z lokacijo, izkopom in barako. Ponudbe pod »Nujno«. 24262-7 KUPIM otroško posteljico. Ponudbe pod »S predalom«. 24190-3 PRODAM skoraj nov globok otroški voziček. Rojina, Kogojeva 8 VII/48, Soseska 6. 24206-4 UGODNO prodam škodo 1000 MB, prevoženih 54.000 km. Pero No-voselovič, Majaronova 18/3, — Ljubljana. 24216-3 PRALNI STROJ »Zoppas«, rabi len ugodno prodam. Lah, Mirje 4 a, Ljubljana. 24217-4 ŠTUDENTKA išče malo sobo. Ponudbe pod »Nujno«. 24219-6 DVE pošteni dekleti z višjo izobrazbo nujno potrebujeta sobo. Ponudbe pod »1. september«. 24221-6 ............................n,n,,,,,, ČGP DELO PODRUŽNICA NA JESENICAH sprejme TAKOJ RAZNAŠALCA-KO za dostavo DELA za teren Koroška Bela. Dober zaslužek in drugi ugodni pogoji. ..........................IMIIIIU.I.. SVET OSNOVNE ŠOLE TONETA ČUFARJA razpisuje delovna mesta za: 1. učitelja za telesno vzgojo (moški) predmetni učitelj ali profesor 2. dve vodji varstvenih oddelkov a) za stopnjo od 1. do 4. razreda, učitelj z diplomo PA oddelek za razredni pouk — pripravnik, b) predmetni učitelj ali profesor biologije za stopnjo od 5. do 8. razreda s prakso vsaj 5 let. Za kandidata ped točko 3. a in b je obvezno, da sta pripravljena delovati v iavenšolskih dejavnostih-vodenju krožkov, taborniške in planinske ali druge sekcije pionirske organizacije. Stanovanj ni. Dohodek po samoupravnem sporazumu. Ponudbe za sodelovanje pošljite v 8 dneh po razpisu z dokazili o usposobljenosti na naslov: Razpisna komisija Osnovne šole Toneta Čufarja v Ljub-Ijanl- 6377 .....................umni, m, iiimmiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii ČGP DELO PODRUŽNICA LJUBLJANA sprejme takoj RAZNAŠALCA časopisa »Delo« za teren Novo Polje, Zadobrova Raznašanje v zgodnjih jutranjih urah. Delo prisil* g?SP?dlnJe- upokojence, študente. Za-siužete zelo dober. Interesenti naj se zglase takoj v pisarni podružnice v Ljubljani, Šubičeva ul 1 IKJ* KjMSlCEVA I - TELEFONI 33-832 UO 23-526 - (JtiLASNA SLUŽBA LJUBLJANA SUBIOEVA l mri bi« ta, o. „.. A^lfmJA K? S?V 29 -JpKSPEDn TEIJCPON 321 48» - BRZOJAVNI NASIAJV DEU) LJUBLJANA - 2IRokACUN PRI ^ ^UBLJANSKJL ^ ra?oSio_ “ NABOCNIN* 2= DIB - POSEBNE NABOCNINE: BREZ NEDEUE 23 MN lovtsSi^Ti IIKŠSeKK telefon dežurnega urednika 20-646 t »AGROOPREMA« IZ BEOGRADA. *» področje republike •SVIT« “ obveiča da Ja začela z redno prodajo osebnih vozil japonska proizvodnja »TOYOTA« v torek, dne 20. julija 1971 Vse cenjene kupce prosimo, da vi* vplačila ln druge informacije opravijo pri »SVIT« Kamnik žebljarska 5, telefon 83-«07. Komisij* za delovna razmerja podjetja TOTRA — Ljubljana tovarna pozamenterije ki izdelkov iz plastiCnih mas, Trpinčeva ulica 39, LJUBLJANA razpisuje prosta delovna mesta: 1. POMOČNIKA VODJE OBRATA ZA POZAMENTERIJO 2. 6 MEST DELAVCEV V OBRATU ZA POZAMENTERIJO ZAHTEVE: pod L: spričevalo o zaključnem izpitu na t»hni«ci tekstilni šoli — apreterska smer — in trt leta prakse v stroki; pod 2.: dokončana Za delovna mesta pod 1. in 2. so zaželeni moški in ženski kandidati. Moški kandidati morajo imeti urejeno vojaško obveznost. Poskusno delo prt delovnem mestu pod 1. Je dva meseca, pod 2. pa en Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov podjetja v IS dneh po preteku razpisnega roka. Pojasnila daje splošni sektor podjetja vsak delavnik (razen sobote) v Trpinčevi ulici 39 (prej: Zgornja Hrušica). , 638! Sporočamo žalostno vest, da je umrl moj dragi mož Leopold Lukec upokojenec Pogreb pokojnika bo v petek, 23. julija 1971, ob 17. url izpred hiše žalosti v Sp. Kašlju 17 2slu joči: žena Pavla, družine Lukec. Snoj, Tomšič in drugo sorodstvo Sp. Kašelj, 21. julija 1971 COLLOSAL - hitro in uspeino odstranjuje kurja očesa in debelo kožo. Prodajata »Nama« in »Super-market« — Ljubljana. OSNOVNA SOLA HEROJA FRANCA BUKOVCA MEDVODE-PRESKA razpisuje za določen čas od L 9. 1971 do 31. 8. 1972 4 UCITEUE ss podaljšano bivanje — U. PRU ali absolvent PA. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. 6378 ZAHVALA Ob boleči, nenadomestljivi Izgubi naše ljubljene žene, mamice, hčerke ln sestre Milke Habjan se Iskreno sahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, Izrazili sožalje, Ji poklonili cvetje ter Jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo sodniku dr. Petriču sa Izkazano pozornost in poslovilni Kovor, njenemu scftolcu župniku Janezu in druizi duhovščini za spremstvo ter pevcem za lepo petj£ Vsem najlepša hvala! žalujoči: mož Tone,- hčerka Marjetka, sinova Tonček, Milan-ček In drugo sorodstvo Globoko pretreseni sporočamo žalostno vest, da jo tragično preminil naš ljubi mož. oče, brat, . svak ln strte Milan Domitrovič ekonom Cestnega podjetja Celje - Na zadnji poti ga bomo spranih v potek. 23. julija 1971, ob 17. uri iz mrliške'vežice v Žalcu. Žalujoči; žena Fanika, otroci Franci, Jolanda, Min sestra Silva in brat Marjan s družinama in drugo sorodstvo Žalec, Celje, ljubljena, Ulm, Zagreb, Arja vas, 21. julija 1971 imiiiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMii ČGP DELO uredništvo revije STOP' objavlja prosto delovno mesto NOVINARJA POGOJI: fakultetna izobrazba, veselje do pisanja na področju zabavne glasbe, aktivno znanje najmanj dveh tujih Jezikov. Pismene ponudbe sprejema do 1. avgusta 1971 Sekretariat CGP DELO, Ljubljana, Tomšičeva 3. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubljenega, komaj osemnajstletnega DARKA RAVALIKA se zahvaljujemo dr. Reharju m sestri Nadi, ki so mu v najtežjih trenutkih stali ob strani, dr. Mazovčevi ln sestri Ven z bolniškim osebjem Id so Darku lajšali bolečine v Interni kliniki v Ljubljani, dr. Koršiču ln bolniškemu osebju ankaranske bolnišnice, id so mu pomagali v poslednjih trenutkih njegovega mladega življenja. Posebno se zahvaljujemo kolektivu hotela Metropol »Lucija«, ki je s svojim sočustvovanjem lajšal bolečo izgubo, tov. Mihelič Emilu za vso njegovo požrtvovalnost. Najtoplejša nvala Darkovim sošolcem Iz gostinske šole Izola, ki so mu do poslednjega šolskega dne vpisovali v njegove zvezke snov z upanjem, da bo septembra delal zaključne izpite. Naša iskrena hvala tudi Mladinskemu aktivu Lucija, PM Piran, godbi na pihala ln pevskemu zboru, družinam Požar, Ožbolt ln Božič, Kotarju Tinetu in Goj-taniču Stanetu. — Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani Zahvaljujemo se govornikom, darovalcem cvetja ln mnogoštevilnih vencev ter vsem tistim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti ln nam Izrekli pismeno ali ustno sožalje. HVALA VSEM IN VSAKEMU POSEBEJ! Njegovi: mama Danica, papa Marto; sestra Vlada m brat Serglo. • Lucija prt Portorožu, 16. julija 1971. \ Pretreseni sporočamo, da nas je nepričakovano zapustila nesrečne in neutolažljive, stara komaj 23 let naša najdražja in ljubljena hčerkica, zlata sestrica in tetica njenega Matjažka in Tamike, vnukinja in nečakinja, svakinja in sestrična NEVENKA MIKUŠ medicinska sestra Nikoli pozabljeno, zlato Nevenkico bomo spremili v prerani grob v petek, 23. julija 1971, ob 17.30 iz Nikolajeve mrliške veže na Žalah Prosimo tihega sožalja! Globoko žalujoči njeni: mamica Danica, oči Vladimir, sestrica Tatjana Koprol z možem Marcelom in otrokoma, stara mama Marija, teta in stric Marja in Rado Hafner z Markom, Mirta in družine: Juvančič, Koprol, Bertochi-Gorenc in prijatelji Ljubljana, Nova Gorica, Kamnik, Piacenza, 20. julija 1971 ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi ljubljenega brata in strica ALBINA BERETlCA izrekamo iskreno zatavalo soborcem »Gubčeve« brigade, ZB Smarjeta ta ZB Novo mesto. Gasilskemu društvu Smarjeta ta drugim družbenim organiza-cijam ter vsem, ki so darovali cvetje ter vence in ki so ga spremili na zadnji nje-govl poti v preran) grob Zahvaljujemo se tudi dr. Božu Oblaku ta zdravnikom interne klinike * Novem mestu, za skrbno nego ta nesebično pomoč v času zdravljenja. . _ Beretičevf »> ? ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta dr. FRANJA PAVLINA pravnika ^e^r^1°«zahva!JuJeTn,°, vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem in hišnim sostanovalcem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zad-K0ti' mU darovali vence in cvetje ter nam izrazili ustno in pismeno sožalje. Posebna zahvala Komiteju Planica, Smučarski zvezi Slovenije in Jugoslavije ter smučarjem skakalcem za častno spremstvo ob krsti Hvala tov dr Saši Reicherju ™ ^ak?lcu tfv Ludviku Zajcu za tople poslovilne besede, tov Vojetu Šerbcu pa lz^a?ano pozornost Iskrena hvala kolektivu Poslovnega združenja »Ru-za Izkazano pomoč, direktorju tov. dr Škapinu pa še za njegove tople besede v slovo. Posebno zahvalo smo dolžni tov. zdravnikom dr Žargiju dr Kon-še posebno pa sobnemu zdravhiku dr Koblerju, ki so mojemu možu med 1 lŠuob0l1!2nlj0 tifko nesebično pomagali, ga bodrili in storili zanj dosti več kot je bila njihova zdravniška dolžnost Hvala za pomoč tudi tov dr Erjavcu in tov. Uvala vsem medicinskim sestram in strežnemu osebju II. oddelka Infekcijske kliruke v Ljubljani Hvala tudi kolektivu RTV Ljubljana za vse m P°™°e' Posebno pa generalnemu direktorju tov Milanu Merčunu in direktorju radijskega programa tov Jelu Gašperšiču, še enkrat, hvala vsem' Žena Majda s sinovoma '•'""''Vi 'V«*-' Ljubljana, 19, julija 1971 Po kratki zahrbtni bolezni je zatisnil svoje trudne o« in nas zapustil naš ljubi in skrbni mož, oče. dedek in brat IVAN BIZJAK upokojeni upravnik posestva »SELO« Na zadnji poti ga bomo spremili v petek. 23 julija 1971 ob 16. uri iz Jožefove mrliške vežice na Žalah v Ljubljani Žalujoči: žena Marija, hčerke Ivanka por. Blažič z družino, Manja por. Nagode z družino, sestra Rozalka in dragi sorodniki Selo pri Radohovi vasi. Ljubljana. Idrija, 20. julija 1971 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega nepozabnega moža, ateka. dedeka, sina in brata FRANCIJA VODIŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ln sosedom, ki so ga obdali s cvetjem m spremili na njegovi zadnji poti Prisrčna hvala kolektivu Cementarne Trbovlje, posebno sekretarju podjetja tov. Sknnarju za njegovo pomoč, enako tudi tov Babiču ln družini Medvešek, ki so pomagali v prvih trenutkih. Iskrena nvala govornikom, godbi, pevcem ln vsem za izražena ustna in pismena sožalja Žalujoči: - žena Minka, hčerka Jana z družino, mama In ostalo sorodstvo Trbovlje, Ljubljana, dne 17. julija 1971 ZAHVALA Ob smrti našega ljubega moža, ateja, dedoja in brata MAKSA SKRALOVNIKA se Iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, mu zapeli in ga spremili na njegovi zadnji poti. Srčna hvala za poslovilne besede tov. Bedini ta direkciji Zavoda za varjenje tov. ing. Stularju. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom in sestram interne klinike in urološkega oddelka kirurgične klinike. Žalujočj družini Skraiovnlk in Jakopin ter drugo sorodstvo. PO dolgem in hudem trpljenju nas je zapustila naša ljubljena sestra, teta. svakinja in nečakinja IVA POLJAK bančna upokojenka Pogreb drage pokojnice bo v petek, 23. julija 1971. ob 1515 iz Andrejeve mrliške vešče na Žalah žaluj oči: sestri ^ svaka Lojze Gulič bi Janez Gararol, nečakinji Nadica bi Marjanca, teta Tina Ambrožič. Vika, Zuzzi in drugo sorodstvo Ljubljana, Postojna. 20. Julija 1971 T Sporočamo žalostno vest, da je po težki bolezni umrl naš dolgoletni tovariš JANEZ KARDOŠ Priljubljenega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu Kolektiv uprave in sindikalna podružnica skupščine občine Murska Sobota Murska Sobota, 21. julija 1971 ZAHVALI Ob nenadni smrti dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica KARLA LAJŠA upokojenca se prisrčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za sočustvovanje in pomoč, dr. Hribarjevi za skrb med boleznijo, gosp. dekanu za ganljive besede, Invalidskemu pevskemu zboru. Hvala vsem tistim v CGP »Delo« (ekspedal in adrema). ki so organizirali in darovali venec in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji pot, mu poklonili vence in cvetje. ‘ žalujoči: žena Marija, hčerki Milka in Angelca, sin Karol z družinami in drugo sorodstvo SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST. DA JE UMRLA NASA BIVŠA SODELAVKA IVA POLJAK INVALIDSKA UPOKOJENKA OD NJE SE BOMO POSLOVILI V PETEK, 23. JULIJA 1971. OB 15.15 IZPRED ANDREJEVE MRLIŠKE VEŽICE NA žat.ah KOLEKTIV SLUŽBE DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA PODRUŽNICE LJUBLJANA UMRLA JE NASA DRAGA MAMA, STARA MAMA IN SESTRA MARIJA BEVK POGREB BO V ČETRTEK, 22. JULIJA 1971, OB 17. URI IZ MRLIŠKE VEŽE V IDRIJI ŽALUJOČI: SIN JANKO, HČERKI PAVLA IN POLDI Z DRUŽINAMI, BRAT AVGUST. SESTRA JULKA IN DRUGO SORODSTVO IDRIJA. NOVA GORICA, ZAGREB. CERKNO ZAHVALA Ob prezgodnji smrti našega dragega UROŠA VAGAJE dipl. ing. arcli. se iskreno zahvaljujemo vsem, ki sp z nami sočustvovali, nam ustno ali pismeno izrekli sožalje ali kakorkoli počastili njegov, spomin Ravno tako se toplo zahvaljujemo vsem tistim, ki so darovali cvetje in vence na njegov grob ali namesto tega prispevali denar za onkološki inštitut ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala tov. Bojanu Štihu za lepe poslovilne besede, s katerimi je opisal pokojnika in njegovo delo. Posebno zahvalo pe smo dolžni zdravstvenemu m strežnemu osebju onkološkega inštituta, ki je pokojniku lajšalo trpljenje v zadnjih trenutkih njegovega življenja. Žalujoči: žena Erika, sin Martin ln mati Mihaela Ljubljana, 23. julija 1971 DOBRODOŠLI! Kraji, kjer bodo glavne proslave tridesetletnice vstaje slovenskega ljudstva, so v prazničnem razpoloženju. Nekateri udeleženci so prišli že dan pred proslavami. Na sliki: skupina mladink, ki so namenjene na Lokve, je že prišla v Črnomelj. »SVETOVNI MIR S POMOČJO PRAVA« — Peta svetovna konferenca te organizacije se je včeraj začela tP Beogradu. Zasedanje spremlja 2000 pravnikov. Konference sta se udeležila tudi predsednik ZIS Mitja Ribičič in predsednik 25. zasedanja generalne skupščine Edvard Hambro (na sliki poleg Ribičiča). Telefoto: Tanjug DEMONSTRACIJE LEVIČARJEV — Na protestnem pohodu po pariških ulicah so demonstranti, ki jih vodi eden od voditeljev francoske komunistične partije Jacques Duclos (v sredini) izrazili svojo podporo osvobodilnemu boju vietnamskega ljudstva. UPI NARAŠČAJ V ŽIVALSKEM VRTU — V beograjskem živalskem vrtu so zagledale luč sveta tri mlade pume (na sliki). Mladiči so že, koj spočetka pokazali tako živahnost in zanimanje za zunanji svet, da jih morajo skrbno paziti, ker bi sicer pobegnili. Naraščaj so dobili tudi pri kamelah, vendar v družini ne gre vse gladko. Telefoto: Tanjug Jordanija docela osamljena Stiki med Jordanijo in drugimi arabskimi državami se zaostrujejo BEIRUT, 21. julija (Tanjug) — Po vojaškem obračunu s palestinskimi komandosi postaja Jordanija vse bolj izolirana. Od včeraj so se poslabšali odnosi s Sirijo, na katero je Aman računal glede na njeno dosedanje stališče, ki ga je jordanska vlada ocenjevala kot zelo razumno. Sirija je demonstrativno odpoklicala iz Amana svojo misijo, ki bi morala posredovati med komandosi m Jordanci. Aman je obtožen tudi, da so jordanske sile bombardirale kraj De ra na sirskem ozemlju. Poleg tega je več drugih znamenj, ki potrjujejo, da se odnos: Jordanije s drugimi arabskimi državami zaostrujejo. Libijski predsednik Ga dah je predlagal nujen sestanek voditeljev arabskih držav, na katerem bi razpravljali o položaju v Jordaniji. Poročajo, da nanj ni povabil kralje Saudske Arabije, Ma roka in Jordanije. Seja zveznega izvršnega sveta BEOGRAD. 21. julija (Tanjug) — Zvezni izvršni svet Je na današnji seji pod predsedstvom Miša Paviče-viča obravnaval več vprašanj o izvajanju politike na področju odnosov s tujino, narodne obrambe, ekonomske politike in zveznega proračuna. * Pozdravna pisma konferenci BEOGRAD, 21. julija (Tanjug) — Večje število šefov vlad in držav z vsega sveta je udeležencem 5. svetovne konference »Svetovni mir po poti prava« v Beogradu poslalo pozdravna pisma z željo, da bi to doslej največje zborovanje pravnikov prispevalo k prizadevanjem za uveljavitev miru in miroljubnega spore zumevanja. Husak na oddihu SIMFEROPOL. 21. julija (TASS) — Generalni sekre tar KPC Gustav Husak je danes prispel v Simferopol. Na povabilo CK KP Sovjetske zveze bo preživel nekaj časa na oddihu na Krimu. Schlesinger namesto Seahoraa WASHINGTON. 21. julija (Reuter) — Predsednik Nl-zon je danes sprejet odstop dr. Glenna Seaborga, predsednika komisije za atomsko energijo, namesto njega pa je imenoval na ta položaj Jamesa Schlesingerja. Bandaranaikova O tArnristih COLOMBO. 21. julija (DPA) — Cejlonska predsednica Sl-rimavo Bandaranaike je sinoči v parlamentu izjavila, da »ni nikakršnih dokazov za vmešavanje tujih sil v s popa de. U so na otoku Izbruhnili aprila«. Vlada je dala zapreti samo posicpje severnokorejskega veleposlaništva, ker je kljub opozorilom »podpiralo teroriste«. V bojih so vladi zveste čete tmele 60 mrtvih ta 312 ranjenih. teroristi pa so izgubili 1200 svojih članov. V zaporih je okrog 1400 teroristov ša oseb. ki so jim pomagale škoda zaradi M) neredov znaša okrog 100 milijonov ru-PtJ- Nova smer Sudana Analiza doslej izdanih odlokov omogoča sklepanje o notranji in zunanji politični usmeritvi te afriške države KAIRO, 21. julija (AFP, Reuter, AP). Sudan je tretji dan po državnem udaru še zmeraj zaprt za zunanji svet. Agencije pa ugotavljajo, da si novo vodstvo utrjuje oblast. To sklepajo iz številnih ukrepov, ki jih je novo vodstvo brez težav izvedlo, pa tudi iz dejstva, da je položaj v Kartumu miren. Poročajo, da so prebivalci sudanskega glavnega mesta brez pridržkov podprli novo oblast. Čeprav se novi režim še ni globalno izjasnil o svoji politični usmeritvi, pa skrbna analiza doslej objavljenih de kretov omogoča posamezne sklepe tudi o tem. Očitno je, da ne gre za »odpravo«, ampak za »korekturo« osnovne smeri v socialistični razvojni poti. Kar za deva zunanjepolitično področje. pa gre za krepitev suverenosti Sudana kot sestavnega dela arabskega sveta. Obe posledici sprememb v Kartumu pa Imata prav gotovo poseben pomen ne samo za Sudan. »Preobrat v levo« se kaže v dekretu o obnovitvi demokratičnih svoboščin. Sem sodi tudi odprava prepovedi delovanja političnih organizacij. Nova oblast se je v tem pogledu neposredno postavila po robu tezi prejšnjega režima, ki je teži) k uniformiranju političnega življenja po vzoru v sosednjem Egiptu. Pravzaprav je vodstvo sprejelo polarizacijo družbe kot nujnost na poti. napredka. Takšna u-smeritev seveda, najbolj u-streza KP. ki je edina pripravljena na dolgoročno in dosledno akcijo v smeri izgradnje nove družbe in pre- poroda hudo zaostale države. Netočno pa bi bilo domnevati, da so komunisti »že prišli na oblast«. Te moči še nimajo in tega se tudi dobro zavedajo. Tudi komunisti rabijo polarizacijo družbenih sil, saj lahko samo v načelnem boju porazijo nenačelne nasprotnike in pritegnejo množice. Za zdaj še zmeraj m Jasno, kakšna je usoda generalnega sekretarja KP Mahdžuba, ki Je najzaslužnejši za sedanjo moč komunistov kot organizacije. i , Na notranjepolitičnem področju gre torej morda za usodni preobrat v zgodovini sodobnega Sudana Podobno bi lahko sklepali tudi glede zunanjepolitičnega področla. Zelo možno je, da spremembe prinašajo klico nečesa novega v medarabskih odnosih. Novo vodstvo vztraja pri suverenosti Sudana, vendar pa povsem zanesljivo ne teži k razbijanju arabske enotnosti, čeprav mu to pripisujejo. K polarizaciji teži tudi v medarabskih odnosih. S tem bi lahko logično pojasnili nepripravljenost Sudana, da se priključi federaciji Egipta, Libije in Sirije. Znano je, da so to federacijo sudanski komunisti obsodili kot »podlago za zadušitev vseh marksističnih tokov, zlasti sudanskih komunistov«. Takšne trditve seveda ni lahko dokazati. Ni pa daleč od resnice ugotovitev, da je napovedana federacija pravzaprav novo prizadevanje za rmotnost za vsako ceno«. Dejstvo pa je, da so bila takšna prizadevanja v preteklosti bolj ali manj jalova. Sicer pa je na to nedavno opozoril tudi urednik kairskega Al Abrama Hasanein Hej-kal, mož, ki mu nihče ne more izpodbijati izvrstnega poznavanja arabskih razmer in kateremu se Je ,zdelo nujno opozoriti Arabce, da morajo najti prava zdravila tudi za »svoje najbolj kočljive probleme«. K ugotovitvi, da sprememba v Kartumu pomeni, da Sudan morda ne bo postal član federacije, ampak se bo zavzel za drugačne poti arabske enotnosti, je treba dodati, da drugih preobratov v sudanski zunanji politiki verjetno ne bo. Skrivnost „Sofuza-U“ Nesrečno naključje ali napaka — Konec embarga na vesoljske vesti — Največji plavajoči laboratorij na svetu OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA. 21 julija (Po telefonu). Prvikrat po smrti treh kozmonavtov, ki so sestavljali »Saljutovo« prvo posadko, so se v sovjetskem tisku pojavile vesti o tej vesoljski postaji. O njenih manevrih je bilo v zadnjih dneh precej ugibanja. Objavljeni podatki kažejo, da se je njen tir od časov, ko so v njej prebival: Dobro-voljski. Volkov in Pacajev, v resnici nekoUko znižal. Zračni pritisk in temperatura v njenih prostorih sta v mejah normale. Ali to pomeni, da bodo kmalu poslali v vesolje novo sovjetsko trojico? Vsekakor je bilo po katastrofi »Sojuza 11« podčrtano, da se bodo vesoljski poleti nadaljevali in po prvotnem programu bi moralo biti te čas v »Salju tu« skoraj gotovo že nastanjeno drugo moštvo. Vprašanje pa je. kako daleč Je, oziroma do kakšnih rezultatov Je prišla preiskava o vzrokih Novo univerzitetno središče MOSTAR, 21. julija (Tanjug) — Mostar bo v prihodnjem šolskem letu postal u-niverzitetno središče s petimi visokošolskimi ustanovami. Poleg pedagoške aka demlje, strojne fakultete in višje kmetijske Sole. bo v Jeseni dobil oddelka pravne ta ekonomske fakultete, so pa tudi možnosti, da bi od pril višjo glasbeno šolo; ta bi se kasneje razširila v m-kademijo. nesreče »Sojuza 11«. V edinem sporočilu preiskovalne komisije, ki je bilo doslej objavljeno, je bilo rečeno, da preučujejo vrsto tehničnih vzrokov, zaradi katerih je lahko ušel zrak iz pristajalne kabine. Več doslej ni bilo povedano. Nadaljnji razvoj poskusov z obljudeno postajo »Saljut« pa je seveda odvisen od vprašanja, ali je šlo za enkraten splet nesreč-nih okoliščin ali pa je morda prišla na dan kaka pomanjkljivost v ustroju trans portnib ladij tipa »Sojuza V drugem primeru bi se mož-nost novih sovjetskih vesoljskih poletov kajpada odmaknila • Opazno Je, da Je molk o vesoljskih prizadevanjih, ki je zavladal po tragediji »Sojuza 11«, pretrgan Nekaj časa ni Oilo vesti z nobenega vesoljskega področja Zdaj pa Je spet precej govora o »Luno-hodu«, ki deluje že 8 mesecev, omenjajo pa tudi vesoljski napravi, ki letite proti Marsu. Hkrati s sporoči-lom o stenju »Saljuta« je bi- lo objavljeno sporočilo o izstrelitvi novega umetnega satelite iz serije »Kozmos«. Krožnica tega satelite Je zelo podobna krožnici vesoljske postaje, ki se ujema s krožnico, na katero so že poslali nekaj »Kozmosov«. Namen teh satelitov ni znan. In še to. Pred nekaj dnevi je iz Leningrada izplula na prvo plovbo nova admiralska ladja sovjetske mornarice, ki je na razpolago sovjetski akademiji znanosti oziroma sovjetskim vesoljskim forumom. Ladja ima 45.000 ton ta je največji plavajoči znanstveno-raziskovalni laboratorij na svetu. Poudarjeno je bilo. da so na ladji vse naprave za samodejno vodenje vesoljskih poletov. TIT VIDMAR Sto milijonov dolarjev 7» heaunce WASHINGTON. 21. julija (UPI» - Zunanjetrgovinski odbor ameriškega senata )e danes potrdil zakonski pred log o vojaški pomoči tujini, ki naj bi letos znašala 3 milijarde 400 milijonov dolarjev Hkrati so sklenili ustaviti vsako vojaško pomoč Gr čijl, dokler vlada v Atenah ne bo izvedla svobodnih ta demokratičnih volitev v državi. Pomoč bodo nehali pošiljati tudi Pakistanu, dokler se ne bo končala volaška Intervencija v vzhodnem delu ’ države Za begunce Iz Vzhod- j nega Pakistana bodo ZDA ; poslale 100 milijonov dolar- j jev pomoči. ’ i /z včerajšnje zadnje izdaje 0 merilih za delitev dohodka Seja predsedstva skupščine SRS pod vodstvom Sergeja Kraigherja LJUBLJANA, 20. Julija — Predsedstvo skupščine SR Slovenije je na današnji seji, ki jo je vodil predsednik Sergej Kraigher, razpravljalo o nekaterih vprašanjih dela na pripravi samoupravnih sporazumov o merilih za delitev dohodka ta osebnih dohodkov, pri čemer se Je omejilo zlasti na vprašanja, ki zadevajo predstavniške organe, druž beno • politične organizacije, upravne organe in samoupravne interesne skupnosti Opozorilo je na nujnost več jega prizadevanje za iskanje ustreznih meni za dejansko nagrajevanje plo delu ki se morajo tudi na tem področju čimbolj približati merjenju rezultatov dela, kai mora postati dominanten element v sklepanju samoupravnih sporazumov. V razpravi o teh vprašanjih so na seji sodelovali tudi predstavnik administrativne komisije skupščine SR Slovenije in administrativnih komisij nekaterih republiških družbe-no-političnih organizacij ter predstavnik republiškega odbora sindikate delavcev družbenih dejavnosti Slovenije. »S čarobno pali* co« ni moč ustvariti miru SAIGON, 20 julija (AP) r- Sef saigonskega režima Nguyen Van Thieu Je danes izrazil pesimizem v zvezi z možnostjo, da bi novi razvoj v odnosih med ZDA ta LR Kitajsko prispeval k hitrejšemu koncu vojne v Vietnamu. Ko je Izrazil upanje, da bo popuščanje napetosti med Washtagtonom ta Pekingom pomenilo prvi korak na poti k miru, je šef saigonskega režima dodal, da mir v Jugovzhodni Aziji ni možno vzpostaviti v enem dnevu ali v enem letu m to z »mahanjem s čarobno palico«. Francoski pravniki v Beogradu BEOGRAD 20 Julija (Tanjug) — V Beograo je da nes prispela skupina franco s kih pravnikov, ki se bodo udeležili mednarodne konference »Svetovni mir po poprava« Med njimi je tu _ akademik Renč Cassta, dobitnik Nobelove nagrade za mir in eden najbolj znanih pravnikov na svetu ter prvi, dolgoletni predsednik društva francoske* jugoslo vanskega prijateljstva. Sedem reševalcev izgubilo življenje CARACAS, 20. Julija (UPI) — Na jugovzhodu Venezuele so tudi danes poplave Pri reševanju ljudi se je danes pri petila nesreča, v kateri Je izgubilo življenje sedem reševalcev. po nesreče :* prišlo, ko sta v zraku trčil" dva helikopterja Hudo deževje, ki pada te nekaj dni Je poplavilo nekaj mest ta več vasi ob izlivu reke Orioko * Nixon stisnjen v sendvič Komentar radiopostaje fronte narodne osvoboditve Južnega Vietnama SAIGON 20 Julija »irmj ienetke iano •nova liinrhen Hncb rtiro Jarlz ;erlm ••»^khnim — Irvp sončno oblačno oblačno v oblakih jasno jasno sončno jasno „ sončno lasno jasno oblačno sončno jasno jasno oblačno sončno oblačno oblačno jasno oblačno oblačno jasno sončno poloblačno pol oblačno poloblačno ooloblačno do! oblačno oblačno 12 sončno 22 10 oblačno 18 10 sončilo 20 0 oblačno 2 13 sončno 21 9 oblačno 18 10 11 sončno 20 18 19 jasno 24 20 jasno 26 23 •>ol oblačno 25 22 _ ' 16 jasno 22 17 jasno 24 12 oblačno 21 23 lasno 29 19 jasno- 25 — ooloblačno 19 12 ooloblačno 19 13 jasno 21 lasno 25 16 ooloblačno 24 20 • 11 ooloblačno 18 — _ 19 poloblačno 22 13 poloblačno 23 11 poloblačno 20 14 poloblačno 17 16 ooloblačno 25 Napoved: SLOVENIJA: Ponoči deloma oblačno. Jutri precej sončno, ponekod vmes zmerna oblačnost Naj. nižje nočne teperature okoli 9, v Primorju 18, najvišje dnevne 24, v Primorju okoli 26 stopinj. IZGLEDI VREMENA ZA PETEK: Deloma sončno vreme JUGOSLAVIJA: Spremenljivo oblačno vse vernih krajih precej sončno vreme. VREMENSKA SLIKA: Greben visokega zračnega pritiska, se je pomakni; nac Srednjo Evropo Preko Aip doteka proti Balkanu hladen zrak to še povzroča občasno oblačnost. Temperatura mor|a: S?22. to?*: Rab- Hvai m Spllt 24-sioe V nekaj vrstah 2ALEC DESETLETNICA HMEZADA — V soboto, 2*. Julija bo kmetijski kombinat Hmezad Žalec praznoval 10-letnico obstoja. Praznovanje bo v gozdu ob Šeškem mostu. Člani kolektiva bodo hkrati praznovali tudi 30letnico vstaje. VELENJE PKVTC KOLEKTIVNI DOPUSTI — V tovarni gospodinjske opreme Gorenje so se letos prvikrat odločili za kolektivne dopuste zaposlenih v neposredni proizvodnji. Prvi so bili na kolektivnem dopustu iz tovarne pralnih strojev, zdnj so na dopustu iz tovarne štedilnikov, v prvi polovici avgusta pa pridejo na vrsto za dopust še zaposleni iz tovarne hladilnikom. v RAZSTAVA ARISTTDA ZORNIKA — V avli velenjske občinske skupščine v teh dneh razstavlja svoja dela član kluba likovnih ustvarjalcev Šaleške doline, Aristid Zornik iz Velenja. Razstavlja 13 del v tušu, olju, temperi in akvarelu. Prevladujejo dela z motivi iz Slovenije, tihožitja In kmečka idilika. Skok čez Dravo Uspešno polletje Rogaška Slatina polno zasedena — 80 novih ležišč ne zadostuje — Cene so ostale na'ravni pred devalvacijo Turistična sezona v Rogaški Slatini še niti ni dosegla vrha, ko so že vse hotelske zmogljivosti zasedene. Nekaj prostora je le še pri zasebnikih, vendar turistični delavci priporočajo rezervacije v avguštu, ko pričakujejo še večji naval turistov. V prvem polletju je bilo v Rogaški Slatini 83 tisoč nočitev, od tega 43 tisoč nočitev tujih gostov. To je za približno 15 odstotkov več kot v _ Ptuj: poslovno središče j istem času lani. V tej statisti-I ki pa ni upoštevan zasebni Z novim mostom pri Rutrse odj najkrajša pot v svet —* mu Pohorju most odprli Dela na novem mostu čez Dravo pri Ruti se bližajo h koncu. Delavci polagajo še zadnje metre asfalta proti Lovrencu in na priključku na glavno cesto, barvajo ograjo in tako pričakujejo, da bo most kmalu izročen namenu. Pravzaprav so ga hoteli uradno odpreti že za dan vstaje 22. julija, vendar kot smo neuradno zvedeli, s tem ne bo nič, ker bo tehnična komisija most pregledala šele 29. julija. kmetijstva in turiz- J. JERMAN Akcijo za grad:tev novega mostu čez Dravo pri Ruti so začeli občani Lovrenca na Pohorju in so dve leti plačevali samoprispevek, to je 5 odstotkov od osebnih dohodkov. kmetje pa so prispevali les. Na skladu za samoprispevek so zbrali 13 ŽALEC Obletnica savinjskega hmeljarstva ŽALEC, 21. julija — Danes dopoldne, je dipl. ing. Veljko Križnik, glavni direktor Hmezada v Žalcu, sklical tiskovno konferenco ob deseti obletnici tega kolektiva. Navzoče novinarje je seznanil z rastjo in organizacijo ter uspehi kolektiva, ki ima največji delež prj razvoju kmetijstva v Savinjski dolini. V soboto bo imel kolektiv, ki šteje okrog 2.000 delavcev osrednjo proslavo v Šempetru ob Savinji. milijona dinarjev, ostalo pa je prispevala mariborska občina kot investitor. Celotna dela bodo veljala 7 milijonov dinarjev. Sam most je dolg 103 metre, skupaj s cestnimi priključki pa men 350 metrov. Nov most bo lepa pridobitev za prebivalce osrednjega Pohorja saj jim odpira najbližjo pot z bodočo generalno cesto med Dravsko in Dravinjsko dolino. Pred dnevi pa so začeli razširjati tudi cesto proti Puščavi in, kot smo prav tako neuradno zvedeli, jo bodo začeli že v kratkem asfaltirati. Občani si sodobno asfaltno cesto želijo že dalj časa in so upali, da bo prihodnje leto republiški cestni sklad prispeval sredstva za modernizacijo tega 4 kilometre dolge-ga cestnega odseka. Sodobna cesta je namreč nujno potrebna za razvoj Marlesove tovarne montažnih zgradb gozdarstva na tem območju, ki daje letno 40 tisoč kubi-kov lesa, tovarne kos in srpov, ter nove tovarne Škarij J. S. | in ne nazadnje za hitrejši razvoj ma. Piran zaseden PIRAN, 21. julija —Prizavodu za- pospeševanje turizma v Piranu, kjer izdajajo turistom zasebne sobe. so nam povedali, da so v Piranu trenutno zasedene vse sobe. Ni jih mogoče dobiti, niti pri zasebnikih niti v hotelih. Kaže, da bo tako še ves julij in tudi avgust. Priporočajo vsem, ki nameravajo preživeti dopust v Piranu, da sami poskušajo poskrbeti sobe pri svojih znancih. B. P. Zavil in izgubil ravnovesje MARIBOR, 21. julija — Sinoči ob 21.45 se je na Cesti 14. divizije v Mariboru pripetila huda prometna nesreča. Motorist Adolf Lorenčič se je peljal proti mestu. Pri hiši številka 121 je iz neznanega vzroka v ostrem loku zavil v levo, izgubil ravnovesje ter padel po cesti. Pri padcu se je hudo ranil. S. M. sektor, kjer je letos prav tako opaziti skokovito naraščanje števila nočitev. Zdravilišče je letos dobilo 80 novih ležišč. To pa je premalo glede na zanimanje turistov, vendar bo, kot menijo, prihodnje leto še slabše. V načrtu je sicer hotel z 20 ležišči, a ga še ne bodo mogli zgraditi tako kmalu. Prihodnji teden bodo pripravili fantovski večer in mednarodni plesni troboj Maribora, Dunaja in Gradca. Ta mesec bosta v Rogaški Slatini gostovala folklorna ansam- gaški ples in izvolitev miss Rogaške Slatine. V avgustu pripravljajo tudi gostovanja Slovenskega okteta in folklornih ansamblov Prežihov Vo-ranc iz Raven na Koroškem ter Bratstva in edinstva iz Subotice. Priredili bodo tudi plesni turnir, na katerem bodo nastopili pari iz obeh Nemčij, Avstrije, Italije, Madžarske in Jugoslavije. Cene so v Rogaški Slatini ostale na isti ravni, kot so bile pred de>valvaeijo, s tem pa jim je uspelo privabiti več domačih kot tujih gostov. Za prihodnje leto na- MOZIRJE Odborniki na dopustu MOZIRJE, 21. julija — Z dvajseto sejo obeh zborov skupščine občine Mozirje, so, kot kaže, odborniki končali svoje delo do jeseni. Na zadnji seji so v glavnem razpravljali m odločali le o nekaterih odlokih. Jože Deberšek, predsednik skupščine, je odbornike seznanil z delom sveta in upravnega organa za narodno obrambo, Rudi Zager, tajnik občine, pa o delu- upravnih organov občine v minulem letu. J. S. povedujejo, da bodo cene povečali za 5 odstotkov. S. ŠROT Bo na Titovem trgu, kjer bodo aprila leta 1972 odprli veliko blagovno hišo Bodoči poslovni center Ptuja bo prav gotovo novonasta-jajoči Titov trg, ki leži na doslej napol zazidanem območju med Lackovo, Miklošičevo in Trstenjakovo ulico. Ena od naj reprezentativne!-Sih zgradb na tem trgu bo nedvomno veleblagovnica »Mercator« — poslovna enota »Panonija« Ptuj, ki bo imela tri nadstropja in v njih 3600 m! trgovsko koristnega prostora. Delavci GIK »Gradis« Ljubljana, delovne enote Maribor, so 20. junija, to je dober mesec pred predvidenim rokom, končali betonsko ploščo nad tretjo etažo. S tem je nova poslovna zgradba praktično že pod streho. Računajo, da bodo do konca letošnjega leta gradbena dela povsem končana, potem pa bodo začeli z delom monterji, nazadnje tudi monterji poslovne opreme. V aprilu prihodnje leto nameravajo veleblagovnico že odpreti. Z dograditvijo Mercatorjeve veleblagovnice bo Titov trg v Ptuju v glavnem zazidan. Nanj bodo potem še prestavili spomenik heroja Lacka, ki so ga pred 14 leti začasno postavili na Slovenskem trgu. S tem bo Titov trg dobil tudi svojo končno podobo. P. P. Varčevanje učencev Celjska mestna hranilnica bo izdala izkaznice, namenjene članom pionirskih hranilnic — Na trinajstih šolah več kot 360 tisoč dinarjev hranilnih vlog Celjska mestna hranilnica je prva, če že ne edina v Sloveniji, ki se je zelo temeljito lotila organizacije mladinskega varčevanja. Pri tem tudi uspehi niso izostali, saj ima na njenem območju že 13 šol pionirske hranilnice, med temi pa jih je 6, ki imajo vse pogoje, se pravd, dovolj denarja, da postanejo tudi posojilnice. CELJE SE SIRI — V zadnjih nekaj letih je zraslo za Golovcem v Celju novo naselje družinskih hišic. Ta gradbeni okoliš še ni povsem zazidan m se bo naselje še razširilo. Foto: T. Tavčar Direktor mestne hranilnice Aleksander Videčnik nam je dejal, da je imelo 13 pionirskih hranilnic ob koncu letošnjega šolskega leta že 360 tisoč dinarjev hranilnih vlog, to pa je toliko več, če upoštevamo, da so jih varčevalci Zbirali tako rekoč po dinarjih. Samo na osnovni šoli v Radečah, kjer so pionirsko hranilnico ustanovili med zadnjimi, so v mesecu in pol zbrali več kot 20 tisoč dinarjev. Ker se je pionirsko hranil-ništvo očitno obneslo, imajo po besedah A. Videčnika sklenjene dogovore še s 14 šolami, kjer bodo pionirske hranilnice odprli v jeseni. Gre za nekatere oddaljene šole, kjer delujejo tudi ekspoziture Ljubljanske banke. Mestna hranilnica, ki se je oddolžila šestdesetim najboljšim članom pionirskih hranilnic iz vseh šol in njihovim mentorjem s tem, da jim je podelila priznanja in jim omogočila ogled ene najsodobnejših ekspozitur na Titovi cesti v Ljubljani kakor elektronski center Ljubljanske banke, je že pripravila dokončna pravila — ta bodo potrdila samoupravni organi Ljubljanske banke, izdala pa bo tudi članske izkaznice. Takšen je bil namreč sklep na posvetovanju z mentorji, na katerem so se prav tako dogovorili, da bo 6 pionirskih LENART V SLOV. GORICAH Šolsko varstvo V občini Lenart v Slov. gor. načrtujejo da bodo v tem letu vključili v »male šole« vse šolske novince in sicer po u-s tal j enem programu. Proučili bodo možnost za podaljšanje teh šol od treh na več mesecev. V šolskem letu 1971/72 jev lenarški občini vpisanih v osnovne šole 2.600 otrok. Temeljna izobraževalna skupnost in svet za otroško varstvo menita, da je treba na vseh šolah postopoma širiti varstvene oddelke s tem da bi v tem . šolskem letu zajeli v šolsko otroško varstvo 1(5 odstotkov šolarjev. V začetku nameravajo zajeti v otroško varstvo otroke z najslabšim učnim uspehom. T. Š. DRAVOGRAD hranilnic dobilo obliko posojilnic. Medtem ko bodo v članskih izkaznicah poleg izvlečkov pravil tudi rubrike, iz katerih bo videti stanje vlog (pomembno predvsem za starše), pripravljajo obrazec, ki bo potreben pri izdajanju kreditov. Po mnenju mentorjev, kot je rekej A. Videčnik, so pionirske hranilnice najbolj izrazit primer samoupravne vzgoje na osnovnih šolah (kolektivno sklepanje in odobravanje kreditov itd.). D. HRIBAR Kako bodo šumeli in padali gozdovi Prihodnje desetletje bo GG Maribor investiralo letno 13 milijonov — Nove gozdne ceste in 9 milijonov sadik V svojem gozdnogospodarskem načtu za prihodnjih deset let napoveduje Gozdno gospodarstvo Maribor, ki gospodari z 23000 hektarji družbenih in s 60000 hektari zasebnih gozdov, vrsto ukrepov, ki naj še povečajo, produktivnost dela pri izkoriščanju gozdov in ki dajejo gozdu še večji poudarek pri oblikovanju naše pokra jine. Skupno bo GG Maribor v prihodnjih desetih letih investiralo 131 milijonov dinarjev. Pomembni izhodiščni podatki za desetletno načrtovanje so seveda skupna lesna masa v gozdovih, prirastek na hektar in skupni letni prirastek. Gozdarji ocenjujejo, da je v vseh družbenih in zasebnih gozdovih njihovega območja skupno 29 milijonov kubičnih metrov lesne mase, letni prirast pa ob skupnem povprečku 4,7 kubičnega metra na hektar navrže 390.000 Seminar za mladinska vodstva Občinska konferenca ZMS bo 24. in 25. julija na Poštarskem domu pod Uršljo goro pripravila seminar za člane vodstev mladinskih aktivov lz vse občine. Na seminarju, ki se ga bo udeležil tudi predsednik: ZMS Živko Pregl, bodo razpravljali o vlogi mladine v družbenopolitičnem življenju, pripravah na SLO in drugih dejavnostih mladih občanov. Gorelo žito PTUJ, 21. julija — Včeraj popoldne je v Dornavi pri Ptuju pričela goreti pšenična njiva kmetijskega kombinata Ptuj. Kljub hitremu posredovanju gasilcev je zgorelo 40 arov žita. Domnevajo, da je požar povzročila iskra tz lokomotive potniškega vlaka, saj je njiva v neposredni bližini železniške proge.S. M. Tujca ukradla avto Avstrijca, ki je v Mariboru ukradel fiat 850 šport, so že odkrili MARIBOR, 21. julija — Pred meseci, točneje 28. marca letos, ob 24. uri, je iz Plečnikove ulice v Mariboru izginil avtomobil MB 383—04, last Ivice čošiča. To pravzaprav ne bi bilo nič čudnega, saj so tatvine avtomobilov že vsakdanji pojav, če ne bi avtomobila ukradla Avstrijca in ga odpeljala domov, to je v vas blizu Lipnice. Willibald Peitler, doma iz Eckberga, je imel doma fiat 850 šport, ki pa je bil v zelo žalostnem stanju. Zato se je zmenil s prijateljem Rudolfom Lanzom. Skupaj sta prišla v Maribor in zagledala v Plečnikovi ulici prav tak avtomobil, kot ga je imel Peitler doma. Bil je nov In zato sta ga ukradla, se z njim zapeljala do neke njive, kjer sta mu snela registrsko tablico in nanj vstavila svojo. Brez sitnosti sta prišla čez mejni prehod Šentilj, doma pa sta na ukradeni avtomobil dala še nekatero okrasje- iz starega avtomobila in delno ponaredila številko motorja. Avstrijska policija pa je kmalu postala na Peitlerja pozorna in je hitro odkrila krajo. Ivica Cošič je tako že pred dnevi na Šentilju lahko prevzel svoj avtomobil. Zvedeli smo tudi, da je bil to prvi primer, da je kakšen tujec pri nas ukradel avtomobil in ga odpeljal domov. Torej, vozniki pozor! Domačim »izposojevalcem« avtomobilov so se pridružili tudi tuji tatovi. JOŽE JERMAN kubičnih metrov letnega prirasta lesa. V družbeninih gozdovih, v katerih bo povprečen letni prirast znašal 132.000 kubičnih metrov, bodo sekali vsako leto 143.000 kubičnih metrov lesa. Na prvi pogled to ne bo gospodarno, ko bo sečnja za toliko presegala letni prirast. Vendar hočejo gozdarji prav s pospešeno sečnjo izboljšati družbene gozdove, saj je prevelik del gozdov ostarelih; na Pohorju pa imajo tudi preveč mono-kultumega smrekovega gozda. V zasebnih gozdovih bodo sekali precej manj, kot bo letnega prirastka. Natanko rečeno samo 80,3 odstotka ugotovljenega prirastka. Zaradi tega pa bo ob skupno 390.000 kubičnih metrih letnega prirastka — upoštevaje tudi plantažne nasade — znašala sečnja v vseh zasebnih in družbenih gozdovih skupaj le 358.600 kubičnih metrov letno. V mariborskem gozdnem gospodarstvu nameravajo v prihodnjih desetih letih obnoviti skupno 2107 hektarov .gozda in na tej površini posaditi kar 8,815.000 sadik, ki bodct VeČinbma zrasle v njihovih lastnih drevesnicah. Skupno bo GG Maribor v desetih letih investiralo 131 milijonov dinarjev, oziroma več kot 13 milijonov dinarjev letno. V desetih letih bodo za gojitev gozdov namenili Danes v Celju Kino: Union: »Vrnitev Bataan«, ameriški film, ob 16, 18 in 20. uri. Metropol: »2iviš samo dvakrat«, angleški barvni film, ob 16,30, 18.30 in 20.30. Dom: »Tat iz Pariza«, francoski barvni film, ob 16 in 18. uri. Letni kno: »Morilec na konju«, ob 20.30. Dežurstvo: nova lekarna na Tomšičevem trgu. Muzeji: oba sta zaprta, obiskovalci pa si lahko jutri ogledajo celjski Stari pisker. Likovni salon: slikarska retrospektiva Vere Fischer-Pri-stovšfcove. Glasba: vsako popoldne in vsak večer igrajo ansambli na vrtu restavracije Koper, hotela Evropa in Golding bara, v hotelu Celedaje vsak večer barski spored, v novem hotelu Merx pa je bar brez programa. kar 23 milijonov, za investicijsko vzdrževanje 20 milijonov, prav toliko pa tudi za gozdne ceste. Skupno bodo v desetih letih zgradili 72 kilometrov kamionskih cest in 144 kilometrov takoimenova-nih traktorskih cest. FRANCE JERAS Zakaj tako? Bose noge št. 38 Vsak ima noge, velike ali male, kot mu jih je dala narava. Normalno imamo vsi na nogah tudi čevlje, velike ali pa male, kakršna je pač noga. Do sem je vse v redu. Težave pa se pričnejo, ko je treba takšne čevlje kupiti, po-settno moške čevlje štev. 38. Ne, ni problema cena ali zahtevnost kupca, problem je takšne čevlje sploh najti, še posebno pa v Celju, kljub velikemu številu prodajaln s čevlji. V Celju je kakih 10 prodajaln čevljev, in kar v sedmih odgovarjajo prodajalci vsem, ki hočejo kupiti lahke poletne čevlje št. 38: »Nimamo niti para, zmanjkalo jih je.«. Večina kupcev se s tem odgovorom zadovolji, ker jim ne ostane nič drugega. Odidejo pač v naslednjo trgovino, vstopijo polni upanja in odidejo razočarani, če slučajno kdo še vpraša, zakaj jih je zmanjkalo, lahko prodajalci le zmignejo z rameni, češ, kaj pa mi moremo. Posebno sitnemu kupcu, ki hoče vedeti, zakaj jih niso naročili dovolj, odgovorijo, da je zelo malo ljudi »z nogami št. 38«, Vprašanje je, kje je tu logika. Vsi dečki, ki so nosili lani čevlje velikosti 36 ali 37, potrebujejo letos številko 38, vsaj zame je to logično. In mislim, da v nobeni medicinski knjigi ne piše, da tudi odrasel moški ne bi mogel imeti nog, ki zahtevajo čevlje št. 38. Če lahko kupimo manjše, 36 ali 37, in večje, 39 ali 40, zakaj ni vmesne velikosti? Seveda pa lahko kupci o izbiri le sanjajo, kajti niti enega para v sedmih trgovinah s čevlji ih en model v osmi trgovini res ni izbira, s kakršno bi se lahko pohvalili. Treba bi bilo nekaj spremeniti, ali pri naročanju čevljev ali pa pri izdelavi čevljev v obutveni industriji. Te težave namreč niso letošnje, ampak imajo že kar sivo brado. In prav to je najbolj žalostno. I. SEVSEK Zapisek s poti PRIJAZNOST JE DOMA V SUKICEVI GOSTILNI. Foto: B. Borovič Krčma na tromeji Svet na tromeji med Jugosl avijo, Avstrijo in Madžarsko je kotiček, kamor bi lepša cesta pričarala več turizma Med dišečimi borovimi gozdovi ter majhnimi zaplatami skope zemlje, ki nudi Goričancem na skrajnem severovzhodnem koncu naše ožje domovine bore malo za preživljanje, pelje hudo načeta makadamska cesta proti Trdkovi. Tu je velik kamen, ki označuje tromejo treh sosed — Jugoslavije, Avstrije in Madžarske. človek bi dejal, da v tem odmaknjenem svetu ni življenja. Pa bi se hudo anotil, zakaj na stežaj odprta vrata v naišo deželo čez mednarodni mejni prehod v Kuzmi u-smerjajo tok avstrijskih turistov tudi v ta komaj odkrit svet miru. Na ljudi s skrhanimi živci vpliva valovita po-krajina kot balzam, redko posejane vasice Trdkova. Mar-tlnje in Zenavlje, ki se naslanjajo na samo mejo, vabijo goste s svojimi slamnatimi strehami, Id jih kuštra severni veter. »Samo ko bi speljali v te lepe kraje lepšo cesto, pa bi dobil ta obmejni svet pravi turistični eldorado«, zagotavlja Manja Sukič, ki Je s svojo materjo pred kratkim zgradila ob sami tromeji lepo gostišče. To Je zadnja gostinska postojanka v tromejniškem kotu. Stoji poleg osnovne šole v Martinju in je zaradi neurejenih poti dostopna za tujce samo od pomladi do Jeseni, zakaj pozimi so tu dva metra visoki snežni zameti m ljudje so pogosto povsem odrezani od sveta. V sodobno urejeni gostilniški sobi smo srečali veliko ljudi. Pred gostiščem pa Je štolo več avtomobilov z avstrijskimi in nemškimi regi- strskimi tablicami. »Sezonski delavci, ki so izpraznili te vasi ponekod do polovice, so v tem času naši najboljši gostje«, smo zvedeli pri prijazni oštirki, ki je samotno okolje prav nič ne moti. Domačini imajo namreč odlične prijatelje med čuvarji meje, vzdolž katere so zaradi tromeje gosto posejane postojanke graničarjev. »Radi imamo te naše fante, saj hodijo tudi ponoči, da mi lahko mirno spimo po napornem delu«, so ram povedali v najbolj odmaknjeni gostinski postojanki ob tromeji v | Prekmurju. B. BOROVIČ j PRIJETNO GOSTIŠČE JE ZRASLO SREDI TIHIH SMREKOVH GOZDOV. Foto: B. Borovič Priznanja Tita Pred dnevom vstaje slovenskega naroda so v Kopru podelili odlikovanja občanom Zakaj tako? Premalo avtobusnih zvez Turisti, ki so vsako leto zvesti obiskovalci našega Primerja — zlasti Ankarana — so letos nemalo začudeni nad avtobusno zvezo Koper—Ankaran, saj se zgodi, da na vmesnih postajališčih zaman čakajo na prihod avtobusa Turisti, ki izstopajo iz medkrajevnih avtobusov pri križišču za Ankaran, da bi tam počakali lokalni avtobus, so odvisni od dobre volje sprevodni- KOPER, 21. julija. Predsednik občinske skupščine Koper Miro Kocjan je dane«, podelil, pred dnevom vstaje slovenskega naroda, odlikovanja predsednika republike Josipa Broza Tita 30 občanom za njihove izredne zasluge na gospodarskem, kulturnem in družbenem področju. Predsednik Je v krajšem pozdravnem nagovoru prisrčno čestital odlikovancem za visoka priznanja, hkrati pa je izrazil prepričanje, da bodo tudi v prihodnje storili vse, kar. je v njihovi' moči. za hitrejši napredek komune. Z redom bratstva in enotnosti s srebrnim vencem je ba odlikovan Jože Colja iz Kopra. CK lija Ka vrečič is Ri-žane in Mario Valenčič prav tako iz Kopra. Red republike z bronastim vencem so prejeli: Mi-bovil Črnič iz Kolombana ter Jože Markučid in Lado Sulčič iz Kopra. Z redom zasluge za narod s srebrno zvezdo sta bila odlikovana Ivan Buzečan iz Gladina In Vojko Rastovac iz Hrvatinov. Red dela s srebrnim vencem so prejeli: Stanko Berlot iz Banžanov, Karel Bol-tar. Frančiška Klun, Zora Udovič, Grozdan Jerman, Anica Butinar, Marjan Kosmač. Baidomir Kovačič. Vesna Kovačič. Marija Sever. Avgust Nusdorfer, Jože Pahor. Stanko Pahor, Franc Davšič, Jože Petrič, Avgust 2erbo in Bernard Žvanut — vsi iz Kopra, ter Franc Guštin iz Banžanov. Albin Sorgo iz Vanganela in Marjan Ole-n;k iz Hrvatinov. Anton Ba-zilij iz Kopra in Stefan Sa-vron iz Vanganela pa sta prejela medaljo zasluge za narod. A. B. Piran zaseden PIRAN, 21. julija — Pri za-vodu za pospeševanje turizma v Piranu, kjer izdajajo turistom zasebne sobe, So nam povedali, da so v Piranu trenutno zasedene vse sobe. Ni jih mogoče dobiti, niti pri zasebnikih niti v hotelih. Kaže, da bo tako še ves julij in tudi avgust. Priporočajo vsem. ki nameravajo preživeti dopust v Piranu, da sami poskušajo poskrbeti sobe pn svojih znancih. B. P. ka. ki jim dovoli na avtobus ali pa tudi ne. Potnike, ki ostanejo na cesti »potolažim s tem, da pripelje Se en avtobus. o katerem pa seveda ni ne duha ne sluha Zlasti je neprijetno čakanje za . družine, ki potujejo z otroci in komaj čakajo, da pridejo na cilj. Turisti se zaman Sprašujejo, zakaj m boljši lokalni promet vsaj med sezono. Kako dolgo se bodo morali potniki Se bati stopati v prepoln avtobus, kjer se prerivajo z odraslimi in jočejo otroci? KUŽA TINBV Tujca ukradla avto Avstrijca, ki je v Mariboru ukradel fiat 850 šport, so že odkrili MARIBOR. 21. julija — Pred meseci, točneje 28. marca letos, ob 24. url. je iz Plečnikove ulice v Mariboru izginil avtomobil MB 383—04, last Ivice Cošiča. To pravzaprav ne bi bilo nič čudnega, saj so tatvine avtomobilov že vsakdanji pojav, če ne bi avtomobila ukradla Avstrijca m ga odpeljala domov, to je v vas blizu Lipnice. Willibald Peitler. doma iz Eckberga, je imel doma fiat 850 spori, ki pa je bil v zelo žalostnem stanju. Zato se je zmenil s prijateljem Rudolfom Lanzom. Skupaj sta prišla v Maribor in zagledala v Plečnikovi ulici prav tak avtomobil. kot ga je imel Peitler doma. Bil je nov in zato sta ga ukradla, se s njim zapeljala do neke njive, kjer sta mu snela registrsko tablico in nanj vstavila svojo. Brez sitnosti sta prišla čez mejni prebod Šentilj, doma pa sta na ukradeni avtomobil dala še nekatero okrasje iz starega avtomobila in delno ponaredila številko motorja. Avstrijska policija pa je kmalu postala na Peitlerja pozorna in je hitro odkrila krajo. Ivica Cošič je tako že pred dnevi na Šentilju lahko prevzel svoj avtomobil Zvedeli smo tudi. da je bil to prvi primer, da je kakšen tujec pri nas ukradel avtomobil in ga odpeljal domov. Torej, vozniki pozor! Domačim »izposojevalcem« avtomobilov so se pridružiti tudi tuji tatovi. JOŽE JERMAN NIC VEC PRAHU V DIVAČI — Delavci cestnega podjetja iz Kopra asfaltirajo vaške poti in dvorišča v Divači. Vsega skupaj bodo pokrpali 13 cest in tako v vasi ne bo več prahu oziroma blata. Asfalt bo stal 350.000 dinarjev. Stroške bo poravnala sama krajevna skupnost iz Divače. Dela, ki so se začela H. junija, bodo predvidoma končana konec tega meseca. Na sliki: asfaltiranje ceste nasproti železniške postaje v Divači- Foto: A.Podbevšek Delovni spor Čez pločnik zavozil v jarek NOVA GORICA, 21- julija. — Iz Volčje Drage proti Šempetru ge je sinoči 't t osebnim biUSh 82-Vrtojbe. Na ovinku in križišču Goriške in Žnidaršičeve ulice Je zavozil čez rob desnega pločnika in 'se prevrnil na streho v obcestni jarek. Voznik ni bil ranjen, gmotna škoda pa znaša nekaj nad 8.000 dinarjev. J. P. Zbil je otroka KOPER. 21. julija. — Sinoči ob 18.35 je voznik osebnega avtomobila Drago Kucmar iz Portoroža vozil iz Škocjana proti Kopru. Na Istrski cesti je v neposredni bližini preboda za pešce zadel mladoletnega otroka C. V. iz Kopra. Hudo ranjenega otroka so odpeljali v izolsko bolnišnico. 10. Z motorjem v obcestni jarek PORTOROŽ, 21. julija. — Sinoči ob 18. uri je motorist Jože Grbec iz Seče vozil iz Sečovelj proti Seči. V Pa-receagu je zavozil preveč v desno na pesek, zaradi česar se je prevrnil, tako da ga je vrglo v poldrugi meter globok Jarek. Hudo ranjenega motorista so odpeljati v izolsko bolnišnico. I. U. Kaznovana pridnost Delovni spor v koprski Agrarii, ki razkriva nekatere posebnosti pa tudi nerazumljiva stranpota delovnih razmerij - Sodišče bo presodilo, kdo ima prav Sonc« ali dež. lepo ali slabo vreme in še kaj drugega — vse to se zmeni za kmetov delovni čas. Zato tudi v kmetijstvu zaposlenim ni lahko. Bolj kot kjerkoli drugje je tu težko usklajevati vse, kar velja za delo in zaposlitev v drugih panogah, za kmetijstvo pa je nesprejemljivo. Te misli potrjuje tudi delovni spor, ki se je razvil v koprski Agrarii. Vinogradniški delavec Vido Perič je sedem let delal v njenih vinogradih, nazadnje v delovni Skromen dinar na LJB6 j starost Sežana: 90 ostarelih se preživlja z 250 do 300 dinarji mesečne podpore Sežanska občina se srečuje predvsem s problemom, kako pomagati občanom, ki so na starost ostali sami, s pičlimi dohodki ali pa sploh brez denarja. Družbeno pomoč, ki znaša največ 300 dinarjev na mesec, prejema okrog 90 ftbčanov, medtem ko jih je v domovih za ostarele 75. Domova sta v Izoli in v Gradišču pri Dorenberku. To pa so samo najnujnejši primeri. Občina namreč ni bogata. tako je tudi sklad za socialno varstvo bolj skro- men. Vsega skupaj Je v letošnjem proračunu občine 1,8 milijona dinarjev za socialno varstvo. Od tega bodo do-bili socialni podpiranci 200 tisoč, za oskrbnine pa bo občina dala 530 tisoč dinarjev. S tem pa ne bodo mogli pomagati vsem, ki so pomoči potrebni. V oddaljenih vaseh smo namreč lahko priče grozljive socialne revščine, ki je ni mogoče zatreti brez denarja. P. A. enoti Prade. Vsi so ga cenili kot dobrega delavca. Letos 6. maja pa je dobil odločbo, da mu je prenehalo delovno razmerje, ker se od 25. aprila kljub opozorilom ni javil na delo. Podatek, ki mu ni kaj očitati. Pa vendar . .! Delavec, kakršnega bi si lahko le želeli »Ce bi bil lastnik kapitalističnega podjetja, bi si moral le želeti take delavce, kot je Perič,« je povedal Zdravko Vrčon, vodja kadrovskega sektorja koprske Agrarie. »Toda v naših pogojiti ustvarja * Perič je tožil podjetje. V tožbi navaja, da je imel s podjetjem pogodbo, do kdaj mora v vinogradu obrezati trte ter opraviti vsa druga dela. Namesto 25. aprila je bil gotov že dva tedna prej. Svojega nadrejenega je prosil, naj ga vtem času dodeli drugam, da bo kaj zaslužil ker ima štiričlansko družino, ženo in dva otroka ter Je samo on zaposlen. Ta pa temu ni ustregel, kot navaja Perič, ker se z njim nista razumela. »Perič je pritegnil k delu tudi ženo in otroka,« je-povedal Zdravko Vrčon. »Delali so tudi popoldne in ne glede na čas. Zato je normo tudi presegel in delo opravil prej, kot je bil to dolžan storiti po pogodbi. Toda če bi vsi delali tako, bi pri nas shajali s polovico manj ljudmi. Predpisi pa nam tega ne dovoljujejo.« Zakaj dober delavec noče priti na delo? Perič navaja v svoji tožbi, da je od 8. do 23. aprila večkrat prišel na upravo in razlagal svoj problem. Zahteval je, naj pokličejo na odgovornost njegovega neposredno nadrejenega, češ da mu je on onemogočil, da bi več delal. Spraševal je, če je pri nas prepovedano, da bi kdo več delal, če to želi. Njegove pri-tožDe pa so naletele na gluha ušesa. 3^. aprila je zasedal odbor za krištev delovne dolžnosti. Član tega odbora je tudi Peričev neposredni nadrejeni, proti kateremu se je ta pritožil in mu očital, da ne opravlja dosledno svojega dela. Delno se je izpolnil tisti rek »Kadij a toži — 'kadi ja sodi«. Ne da bi Periča zaslišali, so takoj uporabiti določilo člena, da Je samovoljno zapustil delo.,j Perič se Je pritožil na centralni zadružni svet. 24. junija so ga obvestiti, da bodo obravnavati njegovo zadevo na seji 2. julija. Tega dne je nekaj ur čakal pred vrati dvorane, kjer je bila seja sveta, a ni pričakal, da bi ga poklicati. Člani sveta so med sejo odhajali in ko bi bili morali STARI TRG PRI LOŽU Ustanovitev radiokluba Te dni je bil v Starem trgu pri Ložu ustanovni občni zbor radio kluba, ki so se ga udeležiti predvsem vojaški obvezniki. Namen novoustanovljenega radiokluba je povezovati rezervne radiotelegrafiste, kakor tudi vojaške obveznike, katerih področje dela je bila radiozveza, da bi v okviru kluba obnavljati strokovno znanje. Poseben poudarek pa bo odbor radiokluba dal šolski mladini in pritegnil vse tiste mladince, ki imajo veselje do te dejavnosti. S. B. preiti na Peričevo zadevo, niso biti več sklepčni. Hudo je, a ne gre drugače! »Zavedamo se, da pomeni to za Periča, hude posledice,« je dejal Zdravko Vrčon. »Toda ne moremo drugače, odnosi pri nas morajo temeljiti na tem, kar imamo zapisano v statutu in pravilnikih.« Sodišče bo presojalo, ali je bil postopek proti Periču v skladu s predpisi. Ne glede na to pa se od celotni zgodbi porajajo nekatera človeška vprašanja: Kako je mogoče, da je nekdo po sedmih letih dobrega dela moral dobiti pečat slabega delavca, ker je hotel več delati? Ali res zato, ker je hotel več zaslužiti? Toda saj je hotel zaslužiti z delom svojih rokfJe res taka težnja nevarna ustaljenemu Cali pa le konzervativnemu?!) redu v neki delovni organizaciji? GUSTAV GUZEJ Jasna načela Maratonska izredna seja piranske občine •— Imenovali so nov iniciativni odbor za temeljno kulturno skupnost PIRAN, 21. julija. Niti vročina niti počitnice niso vplivale na današnjo, blizu sedem ur trajajočo maratonsko izredno sejo občinske skupščine.- Na dnevnem redu so imeli odborniki dve, v zadnjem času na obalnem območju dokaj različno komentirani točki: statut obalnega sveta in temeljno kulturno skupnost. Izolska in koprska skupščina sta dati soglasje k statutu obalnega sveta. Na ne-davni seji tega sveta so priporočili piranski občinski skupščini, naj bi o statutu čimprej izrekla dokončno mnenje. Medtem ko v drugih dveh občinah ni bilo širokih javnih razprav, pa so o os-nutku statuta v piranski občini razpravljali na različnih ravneh. Zato se je nabralo o osnutku statuta mnogo pripomb, za katere bi veljalo reči, da so jih utemeljiti po pregovoru: čisti računi — dobri prijatelji. Soglasje k statutu obalnega sveta Na javnih razpravah v pi- Brest: nagrade za delo V Brestu v Cerknici so nagradili delavce, ki so v podjetju od 10 do 25 let CERKNICA, 21. julija. — Danes so imeti dolgoletni delavci industrije pohištva Brest Cerknica slavnostni sprejem, na katerem so jim podeliti denarne nagrade za vestno delo. Tokrat so v Brestu nagraditi kar 128 delavcev, ki so pri podjetju od deset do petindvajset let. Na oddelku skupnih strokovnih služb je bil še en dogodek več. Vinka Mikičina, ki je v podjetju že več kot 25 let, je odlikoval predsednik republike z redom dela z zlatim vencem. Odlikovanje mu je v imenu predsednika republike Tita izročil Janez Pakiž, predsednik občinskega sindikalnega sveta Cerknica. Pri tem je izrekel zahvalo tako njemu kot ostalim udeležencem srečanja za dolgoletno plodno delo v kolektivu in družbenih organizacijah. B. Š. Včeraj, danes, jutri KOPER — Včeraj je zagrebška tovarna čevljev Ši-mecki v Kidričevi ulici št. 10 odprla novo prodajalno čevljev. To je šesta trgovina z obutvijo v Kopru. Danes zvečer bo na drugem mednarodnem sejmu »Primorska razstavlja« zabavno glasbena prireditev, na kateri bosta igrala ansambla »Black and blue« in »Cme vrane«. Izvoliti bodo tudi miss cockta. Jutri zvečer pa bo nastopil ansambel Mihe Dovžana s pevko Ivanko Kraševec. Jutrišnji spored bo popestrila s svojim nastopom tudi folklorna skupina Portorož. PIRAN — Včeraj je bil na tukajšnjem štadionu promenadni koncert piranske pihalne godbe. Koncert je organiziral zavod za pospeševanje turizma iz Pirana v počastitev današnjega praznika. IZOLA — Drevi ob 20.30 bo v parku Arrigoni v okviru 12. folklornega festivala Večer romunske folklore. Predstavila se bo folklorna skupina »Doina« iz Bukarešte. Danes pa bo prav tako v okviru folklornega festivala v hotelu Adria v Ankaranu večer madžarske folklore, na katerem bo nastopila folklorna skupina »Folklor« iz Szekesfehevara. PORTOROŽ — Drevi ob 21. uri bo v tukajšnji restavraciji Ljubljana gostoval ansambel Lojzeta Slaka. D. GRČA ranski občini so namreč utemeljili, da je treba obalno sodelovanje že v statutu na-sloni ti na jasno zastavljena načela samoupravnosti, prostovoljnosti in spoštovanja pristojnosti občin kot temeljnih enot. Na seji so odborniki pretehtali člen za členom statuta obalnega sveta. Nekatere pripombe so bile bolj formalnega jn statiščnega značaja. v glavnem pa načelno vsebinskega. Zadnje predvsem v tem, naj bo samoupravni organ skupščin Izola, Koper in Piran brez oblastvenih pristojnosti. Skladno s temi izhodišči so dati odborniki ob dopolnilih soglasje k statutu o-balnega sveta. Obalna ali občinska kulturna skupnost? Močno razgreta pa je bila tudi razprava o poročilu iniciativnega odbora za ustanovitev temeljne kulturne skup- nosti. Ta je že prej predložil poročilo, v katerem je predlagal, naj bi ustanovili za vse tri obalne občine eno samo temeljno kulturno skupnost. Na nedavnem sestanku kluba odbornikov občinske skupščine, kjer so obravnavati to poročilo, pa so bili mnenja, naj bi iniciativni odbor utemeljil tudi razloge za občinsko kulturno skupnost in proti njej. Na seji je predsednik iniciativnega odbora ponovno poudaril, da je po mnenju odbora—najsmotrneje ustanoviti eno samo kulturno skupnost za vse območje. Iniciativni odbor zavoljo tega ni mogel pripraviti alternativnega predloga. Odbornik; so v razpravi navajali v glavnem, da se ne morejo odločiti za obalno ati občinsko kulturno skupnost, ker nimajo na voljo dovolj argumentov. Zato so imenovati nov iniciativni odbor, ki bo na podlagi poročila dosedanjega pripravil argumentiran predlog z navedbami, kaj govori za enotno obalno kulturno skupnost, kaj pa za kulturno skupnost za območje piranske občine in kakšni so predlogi proti eni ali drugi varianti. G. GUZEJ / nekaj vrstah CERKNICA PRAZNI BLAGAJNI — V Cerknci in na Rakeku s z odlokom občinske skupščine Cerknica lani uvedli plačevanje mestnega zemljišča. Ta denar se steka v blagajni cerkniške in rakovške krajevne skupnosti, omogočil pa naj bi reševanje najnujnejših komunalnih problemov v teh dveh mestih. Toda blagajni sta večidel prazni, saj občani niso poravnali za lansko leto niti polovico obveznosti, letos pa še mnogo manj. To seveda otežuje uresničevanj e načrtov, ki sita si jih zadati obe krajevni skupnosti. AJDOVŠČINA CENA PUJSKOV PADA — Minuli četrtek so imeli pujski zelo nizke cene. Medtem ko je bila cena pred enim mesecem od 13 do 15 dinarjev za kilogram, je zdaj padla na 10 dinarjev in še manj. Mnogi so peljali prašičke nazaj domov, čeprav so jih na sejem pripeljali že dvakrat. PIKNIK UPOKOJENCEV — V začetku avgusta bodo priredili upokojenci enodnevni izlet z avtobusom v Trnovski gozd. Ustavili se bodo na vseh razglednih točkah. Sredi trnovskega gozda pa bodo imeli piknik. LOGATEC KLI NA DOPUSTU — Delovni kolefktiv kombinata lesne industrije iz Logatca je ta teden na kolektivnem dopustu. Za letini dopust so zaposleni dobili 200 dinarjev regresa. f-‘.ii*', OJ It n f z;~3 Iz drugi fr izdaj CELJE Varčevanje najmlajših Celjska mestna hranilnica je prva, če že ne edina v Sloveniji, ki se je zelo temeljito lotila organizacije mladinskega varčevanja. Pri tem tudi uspehi niso izostali, saj ima na njenem • območju že 13 šol pionirske hranilnice, med temi pa jih je šest, ki imajo vse pogoje, se pravi, dovolj denarja, da postanejo tudi posojilnice. Trinajst pionirskih hranilnic je ob koncu letošnjega šolskega leta imelo že 360.000 dinarjev hranilnih vlog. Samo na osnovni šoli v Radečah, kjer so pionirsko hranilnico ustanoviti med zadnjimi, so v mesecu in pol zbrali več kot 20.000 dinarjev. Mestna hranilnica ima sklenjene dogovore še s štirinajstimi šolami, kjer bodo pionirske hranilnice odprti v jeseni. D. H. Slabša letina hmelja V Kmetijskem kombinatu Žalec lastna proizvodnja hmelja na 750 hektarih zaradi hladne pomladi in suš-nega poletja kaže na slabšo letino kot lani. Črnogledi napovedujejo, da naj bi bilo letos celo do 20 odstotkov manj hmelja kot lani. V kooperaciji imajo 950 hektarov, lanska letina pa je bila 1550 kilogramov. Tudi v kmetijskih zadrugah v Mozirju, Šentjurju in Konjicah hmelj slabo kaže. V Konjicah je bif dolgo časa zaple-veljen, ker niso mogli dobiti delavcev. Kljub brezposelnosti se v celjski občini v kmetijstvu nočejo zaposlovati. Imajo 12 hektarov zemljišč, predvidevajo, da bo pridelka le do 1200 kilogramov po hektarju. J. S. Od vasi do vasi na Notranjskem (3) Bloke, biki, bog in banke Ko smo zapuščali Križno jamo pod Križno goro tam za Cerkniškim jezerom na zahodu in srednjeveškim mestecem Ložem na vzhodu, kjer sem mimogrede na novo odkril Medvedji rov, in sicer po zaslugi mednarodnega znanstvenega tabora mladincev. smo v polmraku, kakih stopetdeset metrov pred Izhodom zapuščene jame napol zagledali, napol »slišali človeka, ki je nekaj elasno rentačil in bentil. Nasproti nam je prišel možak s svečo v rokah in s spuščenimi pumparicami. Droban plamenček v njegovih rokah je negotovo plapolal. Zbal sem se, da ga bo upihnila najrahlejša sapica, ki sem jo pa kdaj začutil na licih. Toda zgodilo sem nič takega. Pred nami se je pojavil nihče drug kot sam starosta slovenskih jamarjev, profesor dr. France Habe. V tistem trenutku se mi je zazdel kot simbolična prikazen nebogljene revščine in majhnosti te naše preozke domovinice, ki ji vsak po svoje in vsak zase kljub vsemu ostajamo tako zvesti. Beseda ob jabolčniku To navidezno povsem nepomembno srečanje me je preganjalo po Blokah, ko sem v potu svojega obraza krmaril očetovega avtomobilskega konjička od vasi dP vasi. Dobro, kdor pač nima avtomobila, se pelje z mopedom, kdor nima mopeda. poganja pedale kolesa, sicer pa hodi peš. Je že tako. Z lučjo Je na las podobno ... »Na Blokah je bog s prazno vrečo mahal .. m je kar brez ovinkarjenja povedal kmetič v odročnem zaselku in mi natočil jabolčnika. »Ko bi tudi na Blokah 1-meh kakšnega Janeza Hribarja. bi ne ostali brez fa-brike.« je menil. »Vsaj za dvesto delavcev bi se še kako prilegla, pa bi bili danes gospodje, kot so ljudje doli v Ložu. Bilo bi dosti bolje za delavca in kmeta. Ja. kaj pa Je danes kmet? Se tiste revščine, ki Jo pridelaš, nimaš kam prodat. Bom mleko na Runarsko vozil? Se za pot si ne zaslužim,« je umolknil m se zagledal čez košeni ce in njive tja proti gozdu. Pravkar pokošeni travniki na rahlo valovitem gričevju so kot na angleški način gojeni in sproti košem vrtički pred vilami, le s to razliko, da m v njih nobene matematično geometrijske togosti, temveč poetična ljubkost in razigranost. Ne, ne v tej čudoviti, od boga in bank pozabljeni pokrajini, m nič otožnega. To je čista poezija, ki ji dajeta svoj ton rahlo pozibavanje smrekovih vrbov in osamljeni leskovi grmi. Iz »angleške« trave poganjajo sem in tja za živo mejo, drugod pa kar tako za lepotno dekoracijo, rahlo valovite pokrajine. E-dina lepotna napaka Je cesta. po kateri na vsake kva-tre pnbrenči avtomobil in dvigne oblak belega, čistega prahu .. Takšne so Bloke n« vzhodu. Kak streljaj, dva vstran se zravnajo v ravnino, zato da potem padejo v globel.. Kje ste, biki? »Socialna Je hudič,« se je zdramil kmetič. »Ce greš k zobozdravniku, se še zmeni ne za kmečko zavarovanje. Za plombo plačaš trikrat več kot drugi. Podobno Je pri zdravniku, kar smeje se ti v obraz. Ljudje so po večini v službah zato, da lahko plačujejo davke in da so socialno zavarovani. Ja, starostno zavarovanje bi moralo biti tudi za kmeta. Kri-vica Je, da mleko in meso nimata prave vrednosti. Po-glejte: živa vaga govedine je bila pred vojsko po 6 dinarjev. prvovrstno meso pa največ po 10 do 12 din — brez kosti Danes je živa vaga po 8,30, največ po 9,00 din, naprodaj je pa po 21,00 din z lojem in kostmi vred. Pravih bloških bikov zato ni več Bloke so zgodovina. Časi, ko so ljudje c«o na P°" grebe prihajali na smučeh. so minili. Se zima Je Blokom zadnje čase obrnila hrbet, ne samo smučarji in le-talci-jadralci, ki so se Dred dolgimi leti preselili v srbski Vršac. Stare, trde zime sta zamenjala dopoldanski mraz in popoldanska odjuga, da je vse naenkrat v vodi. Tako včasih, ne zmeraj. Nekdaj žnane gostilne za goste je pobral čas, ki je pred dvajsetimi leti pometal s preteklostjo. In od tistih časov pa vse doslej si Bloke, vsaj ' kar zadeva goste, še niso opomogle. Kje so že zadnje smučarske tekme? Jadralec stane Raznožnik, doma iz Loža, je štirinajst ur lebdel s svojim »ptičem« v zraku; pa Kuhar, Rape, Čolnar in Sluga. Z Bradat-ke in s Pečnika so se pogumni letalci — jadralci spuščali s svojimi »vrabci«. In ob zimskih šolskih počitnicah! Nekajkrat Je bilo. da je prav tedaj prišla odjuga in sneg je skopnel kot za stavo. Smentana smola. Centralna v hlevu Nova vas je nekdaj štela 35 kmetov, danes so pravi kmetje samo še štirje, čeprav vas šteje menda 45 hišnih številk. Vojna je na Blokah pobrala skoraj štiristo ljudi, mnogi pa So po osvoboditvi odšli drugam. In Bloke so ostale same sebi v spomin in za opomin. V obratu ljubljanskega Gramexa (Novolit) je zaposlenih komaj 60 domačinov, vsi ostati hodijo po kruh in dinar v Lož, Cerknico, Ljubljano in — v Nemčijo. Lepega dne, ni dolgo tega, se je iz Nemčije vrnil fant. Ni na novo pozidal samo hiše, temveč je centralno kurjavo napeljal tudi v hlev. Po dekleta za ženit hodijo fantje v Loški potok, pa tudi dlje. Domača se ne mo-žijo več na kmetije. Ljudje si gradijo kopalnice, na vo-vodovod pa ne mislijo povsod, vsaj skupaj ne stopijo in se ne pogovore, kaj naj bi sto- rili s skupnimi močmi. Ce pred vojno na Blokah v petindvajsetih letih skorajda ni zrasla nova hiša, zdaj domala vsi nekaj zidajo »in prezidava jo. Načrti za vodovod (Nova vas) je narejen, veljal bi okrog 60 milijonov starih din, pa se nihče zares ne zgane. Vsak si po svojih močeh zase gradi svoj socializem . . . Dobršen del ljudi je tudi proti temu, da bi plačevati kakršnokoli vo- darino, češ saj voda teče sama od sebe ... Po osvoboditvi je v večini vasi na Blokah prvič v zgodovini zasvetila elektrika. Komu bo dajala luč čez deset let, če se ne bo kaj zaobrnilo? Morda samo še starim očancem (eden njih ss še coprnic spominja!) in prišlekom v vikendih ob umetnem jezeru? Kdo bi vedel? NIKO LAPAJNE OB BLOŠKEM JEZERU — Tu kraljujeta mir in tišina, ki sta pravi balzam za vse tiste, ki dan za dnem živijo sredi mestnega hrupa. Ob jezeru rastejo vikend hišice. - Foto: N. Lapajne NOVO MESTO Kdo največ prispeva? V poročilu, ki govori o stanju gospodarstva v novomeški občini in so ga posredovali v okviru stabilizacijskega programa, je na pretek podatkov. ki pričajo o velo hitrem razvoju. V zadnjih petih letih se je v občini povečal družbeni proizvod poprečno za 22.S odstotka, lani pa kar za 45 odstotkov (v SRS 'za 1*2 odstotka). Družbeni proizvod se je na zaposlenega povečal v občini lani za 17.6 odstotka, v SRS pa za 10 odstotkov. V občini so lani porabili četrtino na mrvo ustvarjene vrednosti za naložbe, hkrati pa se je produktivnost, če jo merimo z družbenim proizvodom, povečala lani na zaposlenega v občini za 14 odstotkov v primerjavi s povečanjem. v republiki. Ko iičemo odgovor na vprašanje. odkod taki pospeški v gosp^arski rasti, me moramo ustaviti tudi ob osebnih dohodkih. Isto poročilo občinske skupSčine pove. da so se lani osebni dohodki v občini povečali nominalno za 17JB odstotka, dejansko pa zaradi podražitev le za 5.7 odstotka in da so bili lani Se vedno za 6 odstotkov pod republiškim poprečjem. Ce pobrskamo po statističnem poročilu, ki je izdelano na osnovi RAD — 10 obrazcev — letno poročilo, ugotovimo: v novembru lani je bilo v občini 2759 polkvalificirttnih delavcev s 1050 dinarji in 3219 nekvalificiranih delavcev z 973 din poprečnega čistega osebnega dohodka rta mesec. To pomeni, da je bilo v ob- čini 5978 delavcev, kar je 42 odstotkov vseh zaposlenih na meji osebnega dohodka, ki ga sindikat postavlja kot najniž-jega. Analiza o socialnem razlikovanju, kt jo je pred nedav nim posredoval MS ZK Novo mesto pove, da hkrati osebni dohodki drugih kategorij zaposlenih večinoma prav nič ne zaostajajo za osebnimi dohodki, id so uveljavljeni v re publiki in v razvitih občinah. Iz omenjene analize je razvidno. da so bili lani v petih anketiranih delovnih organizacijah v novomeški občini o-sebni dohodki direktorjev tn nekvalificiranih delavcev v razmerju od 1:32 do 1:5.5 (nekvalificirani delavec je pre jemat bd 847 do 1102 dinarjev od tega v treh delovnih organizacijah mani kot 1000 dinarjev na mesec). Ob vprašanju, čigave so zasluge za tako hiter razvoj v Občini, zlasti vodilni delavci radi pohitijo s trditvijo, da so oni s svojo sposobnostjo največ pripomogli k temu. Navedene Številke govore drugače: slabo plačan delavec je s svojim odrekanjem največ prispeval za razvoj, ostale kategorije pa so se odpovedovale zelo malo ali pa nič. Prav zato pa bo treba opozorila, ki jih zadnje čase naslavlja v javnost zveza komunistov zlasti glede povečanja osebnih dohodkov najslabše plačani večini zaposlenih, resno pretehtati tn upoštevati v vseh delovnih organizacijah. M JAKOPEC r.~ • • ‘ - - "Ki $*!***' * *x VI DELA NA CESTI OTOCEO—HARINJA VAS. Foto: S. Dokl Moč skupnega dela Krajevna skupnost Otočec bo zgradila cesto Otočec—Harinja vas—Paha— Grčevje—Runčec—Nova gora—Hmeljnik—Karteljevo — Dovolj dobre volje V nekaj vrstah BREŽICE UREDITEV MESTNE KANALIZACIJE — H koncu gredo priprave za izdelavo študije o ureditvi mestne kanalizacije, ki jo pripravlja republiški zavod za vodno gospodarstvo. Projekt bo zajel stari del Brežic vse do železniške po-staje in bližnje vasi. Problem bo financiranje izgradnje Objekta, pri katerem naj bi sodelovali tudi občani sami. pri glavnem zbiralniku odpadnih voda pa tudi delovne in druge organizacije ter občinska skupščina. KRVODAJALSKA AKCIJA — V torek in sredo. 27. in 28. julija bo v Sevnici letna krvodajalska akcija. Ker je čas dopustov, si aktivisti Rdečega križa še posebej prisedeva jo, da bi bila akcija kljub temu kar se da uspešna. KRŠKO NA LETOVANJE V ROVINJ — Minuli torek je odšlo v kolonijo v Rovinj 167 otrok iz vse občine. Kriteriji za sprejem so bili strogi, zato so imeli prednost socialno ogroženi in bolehni otroci Letošnje počitnice v Rovinju so žal zadnje, saj bodo letoviščni prostor že drugo leto uporabili za potrebe komercialnega turizma. Izgubljeno namerava krška občina nadomestiti s novo počitniško bazo v Materadi pri Poreču, kjer ima svoje objekte občinska počitniška skupnost. - --------------------------- Iz drugih izdaj CELJE Varčevanje najmlajših Celjska mestna hranilnica je prva, če že ne v Sloveniji, ki se je zelo temeljito lotila organizacije mladinskega varčevanja. Pri tem tudi uspehi niso izostali. saj ima na njenem območju že 13 šol pionirske hranilnice, med tesni pa jih je šest, ki imajo vse pogoje, se pravi, dovolj denarja, da postanejo tudi po-sojilnice. Trinajst pionirskih hranilnic je ob koncu letošnjega šolskega leta imelo že 360.000 dinarjev hranilnih vlog. Samo na osnovni šoli v Radečah, kjer so pionirsko hranilnico ustanovili med zadnjimi, so v mesecu in pol zbrali več kot 20.000 dinarjev. Mestna hranil-niča ima sklenjene dogovore še s štirinajstimi šolami, kjer bodo pionirske hranilnice odprli v jeseni. D. H. Slabša letina hmelja V Kmetijskem kombinatu Žalec lastna proizvodnja hmelja na 750 hektarih zaradi hladne pomladi in sušnega poletja kaže na slabšo letino kot lani. Črnogledi napovedujejo, da naj M bilo letos celo do 20 odstotkov manj hmelja kot lani. V kooperaciji imajo 950 hektarov. lanska letina pa je bila 1550 kilogramov. Tudi v kmetijskih zadrugah v Mozirju. Šentjurju in Konjicah hmelj slabo kaže. V Konjicah je bil dolgo časa zaple-veljen. ker niso mogli dobiti delavcev. Kljub brezposelnosti se v celjski občini v kmetijstvu nočejo zaposlovati Imajo 12 hektarov zemljišč, predvidevajo, da bo pridelka le do 1200 kilogramov po hektarju. J. S. Cesar se ljudje ▼ krajevni skupnosti Otočec lotijo to tudi naredijo. Nekateri pravijo, da imajo srečno roko in da se jim vse po vrsti posreči. Večkrat so že pokazali nevernim Tomažem, kaj se da narediti takorekoč iz nič. Ko so pred dvema letoma objavili v programu krajevne skupnosti, da se bodo lotili izgradnje šolsko-turistične in gospodarske ceste Otočec—Harinja vas—Paha—Grčevje—Runčec—Nova gora—Hmeljnik—Karteljevo, s tremi cestnimi odcepi na šmarješke Toplice, Stari grad in na Trško goro, je precej ljudi zmajevalo z glavo in mislilo: fantje, tale zalogaj bo pa verjetno malce prehud! Pred dnevi smo imeli priložnost videti uresničitev prve etape njihove velike naloge. Cesta od Otočca pa skoraj do Harinje vasi je že nared; prva etapa je tako pri kraju. Predsednik krajevne skupnosti Franc Kirn, ki je gonilni motor vseh akcij v krajevni skupnosti, me je povabil na delovišče- Velik bul-dožer novomeškega komunalnega podjetja se je kot črv zaril v zemljo, ki je bila pre-predena s tisočimi koreni-nami. Zemljišče za gradnjo ceste ni ravno primemo, ven-dar je treba premagati na-ravo. Povedal mi je,'da ima jd na voljo komaj nekaj deset starih milijonov dinarjev, kar je ravno prav za ureditev prve etape ceste, ki je dolga nekaj več kot 3 kilometre. Denarja je premalo, vendar bodo zastavljeni cilj, ki so postavili za letos, izpe-dp..konca. ... Ljudje so razumeli težnje vodstva Čeprav bo cesta velikega pomena za hribovce, ni re- čeno, da so vsi podprli akcijo krajevne skupnosti. Marsikdo si misli, zakaj moramo ravno ml sami graditi, kaj pa drugi, ki jim je družba vse zastonj naredila? Zakaj bi potem brezplačno odstopil zemljo, gozd itd? Vendar so bili taki v manjšini. Cesta teče po zemlji 131 lastnikov gozda ali drugega zemljišča. Nobeden od prizadetih ni zahteval odškodnine. To je ponoven dokaz, kakšen ugled imata vodstvo krajevne skupnosti in gradbeni odbor. Okno v svet za hribovce > orne: ila- ne ra kruha. Go- bo nikoli boljšega spodarstvo je v tem predelu zaostalo, saj brez mehanizacije in dobrih cest danes ni Preozki metri Cesto Impoljca-Krško bodo asfaltirali šele takrat, ko bodo načrti ustrezali prometu SEVNICA, 21. julija. Začetek dolgo želj ene modernizacije ceste drugega reda med Impoljco in Krškim se bo zavlekel najmanj za dva tedna, verjetno pa še za več. Pripravljeni načrti namreč ne ustrezajo zahtevam republiške inšpekcije, ki na včerajšnjem pregledu trase in načrtov, ni dovolila izdati lokacijskega dovoljenja. 2e spomladi je bilo zagotovljenih 5 milijonov dinar-jev za asfaltiranje odseka med Impoljco in Pijavškim, za tem, ko je občinska skupščina Sevnica vztrajno zahteva-la in utemeljevala, kako po trebno je to pomembno žilo čimprej modernizirati. Začetek del so obljubljali že v maju, nato v juniju, nazadnje pa za konec julija. Zdaj je cestna in prometna inšpekcija ugotovila, da v načrtih predvidena širina 6 me- trov ne ustreza naraščajoče mu prometu. Cesta mora biti široka najmanj 6,5 metra, širše pa morajo biti tudi ban. kine. šele, ko bo projektant popravil načrte, bodo Izdali lokacijsko dovoljenje, na podlagi katerega bo novomeško cestno podjetje lahko začelo delati. Ko bo cesta med Im-poljco in Pijavškim asfaltira na, bo proti Krškemu še ved-no ostalo približno 8 kilometrov makadamskega cestišča, ki pa bo prišlo na vrsto v prihodnjih letih. M. LEGAN moč slediti napredku. Delo v vinogradih je težko, vse je treba delati z rokami. Stroji bi lahko delali, treba jih je pa imeti. Denarja za nakup najnujnejšega pri hiši včasih zmanjkuje. Kje potem dobiti denar za nabavo dragih strojev? Najbolj so čutili težave zaostalega in odročnega sveta otroci, ki so v šolo hodili tudi do 3 ure daleč, pozimi so pa zaradi snega ostajali doma- Ko bo cesta zgrajena, se bodo v šolo vozili! Zadnje čase se vedno več govori o kmečkem turizmu. Mali dolenjski hrami, vinogradi, ki jih je v teh goricah veliko, bi bili, kot nalašč za razvoj tovrstnega turizma. Ljudje bi radi prodali kakšen kqšček ■ .vinograda, če ne gre drugače, pa tudi zidanico. S tem, ko bi ljudje iz doline dobili svoje turistične pošto-janke, bi kmetje, lahko spravili v promet tudi nekatere kmetijske proizvode, ki tukaj uspevajo. Zdaj pa je prenaporno vse to spraviti na trg v Novo mesto. Bo do leta 1975 cesta zgrajena? Ce bo šip vse po načrtih, bo cesta, ki bo dolga nekaj več kot deset kilometrov, urejena do 1975. leta. Vsega bremena sami v krajevni skup-nosti Otočec ne bodo zmogli, zato pričakujejo pomoč občinske skupščine Novo mesto, turističnih organizacij, ki so že zdaj pokazale razumevanje, in Temeljne izobraževalne GRADAC | Praznik bo 26. 'julija Vsako leto na ta dan slavijo krajevni praznik v Gradacu. Kot je običaj, bodo imeli dopoldne v prosvetnem domu najprej delovno, potem pa še slavnostno zasedanje občinske skupščine Metlika, popoldne, ob 15. uri pa bo svečanost pred spomenikom padlih.R. B. skupnosti Novo mesto. Vodstvo KS Otočec je s svojim delom dokazalo zgledno sposobnost za opravljanje zahtevnejših nalog, zato pomoč drugih dejavnikov ne sme izostati. S. DOKL Tujca ukradla avto Avstrijca, ki je v Mariboru ukradel fiat 850 šport, so že odkrili MARIBOR, 21. julija — Pred meseci, točneje 28. marca letos, ob 24. uri, je iz Plečnikove ulice v Mariboru izginil avtomobil MB 383—04, last Ivice Cošiča. To pravzaprav ne bi bilo nič čudnega, saj so tatvine avtomobilov že vsakdaftji pojav, če ne bi avtomobila ukradla Avstrijca in ga odpeljala domov, to je v vas blizu Lipnice. Willibald Peitler, doma iz Eckberga, je imel doma fiat 856 šport, ki pa je bil v zelo žalostnem stanju. Zato se je zmenil s prijateljem Rudolfom Lanzom. Skupaj sta prišla v Maribor in zagledala v Plečnikovi ulici prav tak avtomobil, kot ga je imel Peitler doma. Bil je nov in zato sta ga ukradla, se z njim zapeljala do neke njive, kjer sta mu snela registrska tablico in nanj vstavila svojo. Brez sitnosti sta prišla čez mejni prehod Šentilj, doma pa sta na ukradeni avtomobil dala še nekatero okrasje iz starega avtomobila in delno ponaredila številko motorja. Avstrijska policija pa je kmalu postala na Peltlerja pozorna in je hitro odkrila krajo. Ivica Cošič je tako že pred dnevi na Šentilju lahko prevzel svoj avtomobil Zvedeli smo tudi, da je bil to prvi primer, da je kakšen tujec pri nas ukradel avtomobil in ga odpeljal domov. Torej, vozniki pozor! Domačim »izposojevalcem« avtomobilov so se pridružili tudi tuji tatovi. J02E JERMAN Ne le na papirju V Ribnici si prizadevajo za mestno podobo — Otroškega igrišča ob Bistrici letos še ne bodo začeli graditi V krajevni skupnosti Ribnica je takorekoč prvi mož njen tajnik Ribničan Jože Gril. Čeprav tajniških poslov še ne opravlja dolgo, že dobro pozna naloge, ki stoje pred krajevno skupnostjo. Tovariš Gril meni, da so naloge KS v mestnem naselju ' kot je Ribnica drugačne, kot pa na podeželju. Skrbeti je treba za komunalne ureditve, javne nasade in zelenice, pa še za yrsto drugih stvari. Krajevna skupnost se ukvarja s številnimi vprašanji, ki so na videz manj pomembna, a v resnici ni tako. Koliko o-pravka je bilo, na primer, z iskanjem prostora za odlaganje smeti! Veliko težav je bilo tudi z urejevanjem Prijateljevega trga. Z asfaltiranjem cestišča bo treba sicer še nekaj časa počakati, ker primanjkuje denarja, vendar ne gre samo za asfaltiranje. Prijateljev trg kaze barake in kokošnjaki, ki so bili zgrajeni na »črno«, zato bi jih bilo treba čimprej podreti, drva in drugo navlako pa odstraniti. Na zunanji strani žičnih ograj tovarniških stavb raste plevel In osat. Odstraniti bi bilo potrebno nekatere plotove. Ob Šolski ulici bi bilo potrebno urediti stezo za pešce, ob robovih ceste pa zemljišče očistiti. V bližini ribniškega gradu nekaj lastnikov redi kokoši, ki si iščejo pašo na bližnjih zelenicah, še hujši kot kokoši so nemara pobalini, ki uničujejo grajske naprave in razmetavajo klopi v letnem grajskem gledališču. Vse to kazi zunanjo podobo Ribnice, ki si hoče priboriti prostor na turističnem soncu. Jože Gril je tudi pripovedoval kako je z uresničevanjem programa dela KS za letošnje leto. Ribnica je brez otroškega igrišča. Hoteli so ga postaviti v bližini Bistrice, a s tem načrtom ne bo nič, ker ni denarja. V izdelavi so načrti za asfaltiranje Partizanske ceste, ki vodi mimo Inlesa. Ker bo cesta služila tudi vozilom podjetja, menita tov. Gril in krajevna skupnost, da naj bi za asfaltiranje omenjene ceste primaknil določen delež tudi Inles. Načrtujejo tudi asfaltiranje Levstikove ulice. Ce se bo na skladu za urejenje mestnega zemljišča nabralo dovolj denarja, drugače pa bo treba z asfaltiranjem še počakati. Jože Gril je omenil še več nalog krajevne skupnosti. Največja težava pa je, kot navadno pomanjkanje denarja in tajnik ribniške krajevne skupnosti meni, da bo na marsikaj, kar je bilo v letošnjih načrti, treba potrpeti do prihodnjega leta. K. ORAŽEM Piran zaseden PIRAN, 21. julija — Pri zavodu za pospeševanje turizma v Piranu, kjer izdajajo turistom zasebne sobe, so nam povedali, da so v Piranu trenutno zasedene vse sobe. Ni jih mogoče dobiti, niti pri zasebnikih niti v hotelih. Kaže, da bo tako še ves Julij in tudi avgust. Priporočajo vsem, ki. nameravajo preživeti dopust v Piranu, da sami poskušajo poskrbeti sobe pri svojih znancih. B. P. Zbil je otroka KOPER, 21. julija. —. Sinoči ob 18.35 je voznik osebnega avtomobila Drago Kucmar iz Portoroža vozil iz Škocjana proti Kopru. Na Istrski cesti je v neposredni bližini prehoda za pešce zadel mladoletnega otroka C. V. iz Kopra. Hudo ranjenega otroka so odpeljali v izolsko bolnišnico. I-U. Od vasi do vasi na Notranjskem (3) Bloke, biki, bog in banke Ko smo zapuščali Križno jamo pod Križno goro tam za Cerkniškim jezerom na zahodu in srednjeveškim mestecem Ložem na vzhodu, kjer sem mimogrede na novo odkril Medvedji rov, in sicer po zaslugi mednarodnega znanstvenega tabora mladincev, smo v polmraku, kakih stopetdeset metrov pred izhodom zapuščene jame napol zagledal:, napol zaslišali človeka, ki je nekaj glasno rentačil m bentil. Nasproti nam je pnšel možak s svečo v rokah in s spuščenimi pumparicami. Droben plamenček v njegovih rokah je negotovo plapo lal. Zbal sem se. da ga bo upihnila naj rahlejša sapica, ki sem jo pa kdaj začutil na licih Toda zgodilo se m nič takega Pred nami se je pojavu nihče drug kot sam starosta slovenskih jamarjev. prolesor dr France Ha be V ustem trenutku se mi je zazdel kot simbolična prikazen nebogljene revščine jn majhnosti te naše pre ozke domovinice. Id Ji vsak po svoje in vsak zase kljub vsemu ostajamo tako zvesti. Beseda ob jabolčniku To navidezno povsem nepomembno srečanje me je preganjalo po Blokah, ko sem v potu svojega obraza krmaril očetovega avtomobilskega konjička od vasi dP vasi. Dobro, kdor pač nima avtomobila, se pelje z mopedom,. kdor nima mopeda. poganja pedale kolesa, sicer pa bodi peš. Je že tako. Z lučjo je na las podobno... »Na Blokah je bog s prazno vrečo mahal ..m Je kar brez ovinkarjenja povedal kmetič v odročnem zaselku tn mi natočil jabolčnika. »Ko bi tudi na Blokah 1-meh kakšnega Janeza Hribarja. bi ne ostali brez fa-brike.« je menil. »Vsaj za dvesto delavcev bi se še ka. ko prilegla, pa bi bili danes gospodje, kot so ljudje doli v Ložu. Bilo bi dosti bolje za delavca tn kmeta Ja, kaj pa je danes kmet? še tiste revščine, ki jo pridelaš. nimaš kam prodat. Bom mleko na Runarsko vozil? Se za pot si ne zaslužim,« je umolknil m se zagledal čez košeni ce ih njive tja proti gozdu. Pravkar pokošeni travniki na rahlo valovitem gričevju so kot na angleški način gojeni in sproti košeni vrtički pred vilami, le s to razliko, da ni v njih nobene matematično geometrijske togosti, temveč poetična ljubkost in razigranost. Ne, ne v tej čudoviti, od boga In' bank pozabljeni pokrajini, m nič otožnega. To je čista poezija, ki ji dajeta svoj ton rahlo pozibavanje smrekovih vrbov in osamljeni leskovi grmi. Iz »angleške« trave poganjajo sem in tja za živo mejo, drugod pa kar tako za lepotno dekoracijo, rahlo valovite pokrajine. E dina lepotna napaka je cesta, po kateri na vsake kva-tre p nb renči avtomobil in dvigne oblak belega, čistega prahu .. Takšne so Bloke na vzhodu. Kak streljaj, dva vstran se zravnajo v ravnino, zato da potem padejo v globel.. Kje ste, biki? »Socialna Je hudič,« se je zdramil kmetič. »Ce greš k zobozdravniku, se še zmeni ne za kmečko zavarovanje. Za plombo plačaš trikrat več kot drugi. Podobno je pri zdravniku, kar smeje se tj v obraz. Ljudje so po večini v službah zato, da lahko plačujejo davke m da so socialno zavarovani Ja, starostno zavarovanje bi moralo biti tudi za kmeta. Krivica je, da mleko in meso nimata prave vrednosti. Poglejte: živa vaga govedine je bila pred vojsko po 6 dinarjev, prvovrstno meso pa največ po 10 do 12 din — brez kosti Danes Je živa vaga po 8,30, največ po 9,00 din, naprodaj je pa po 21,00 din z lojem in kostmi vred. Pravih bloških bikov zato ni več Bloke so zgodovina. Časi, ko so ljudje celo na pogrebe prihajali na smučeh, so minili. Se zima Je Blokom zadnje čase obrnila hrbet, ne samo smučarji jn le-talci-jadralci, ki so se pred dolgimi leti preselili v srbski Vršac. Stare, trde zime sta zamenjala dopoldanski mraz jn popoldanska odjuga, da je vse naenkrat v vodi. Tako včasih, ne zmeraj. Nekdaj znane gostilne za goste je pobral čas, ki je pred dvajsetimi leti pometal s preteklostjo. In od tistih časov pa vse doslej si Bloke, vsaj kar zadeva goste, še niso opomogle. Kje so že zadnje smučarske tekme? Jadralec stane Raznožnik, doma iz Loža, je štirinajst ur lebdel s svojim »ptičem« v zraku; pa Kuhar, Rape, Čolnar in Sluga. Z Bradat-ke in s Pečnika so se pogumni letalci — jadralci spuščali s svojimi »vrabci«. In ob zimskih šolskih počitnicah! Nekajkrat je bilo, da Je prav tedaj prišla odjuga in sneg Je skopnel kot za stavo, šmentana smola. Centralna v hlevu Nova vas je nekdaj štela 35 kmetov, danes so pravi kmetje samo še- štirje, čeprav vas šteje menda 45 hišnih številk. Vojna je na Blokah pobrala skoraj štiristo ljudi, mnogi pa so po osvoboditvi odšli drugam. In Bloke so ostale same sebi v spomin m za opomin. V obratu ljubljanskega Grameza (Novolit) je zaposlenih komaj 60 domačinov, vsi ostali hodijo po kruh in dinar v Lož, Cerknico, Ljubljano in — v Nemčijo. Lepega dne, ni dolgo tega, se je iz Nemčije vrnil fant. Ni na novo pozidal samo hiše, temveč je centralno kurjavo napeljal tudi v hlev. Po dekleta za ženit hodijo fantje v Loški potok, pa tudi dlje. Domača se ne mo žijo več na kmetije. Ljudje si gradijo kopalnice, na vo-vodovod pa ne mislijo povsod, vsaj skupaj ne stopijo in se ne pogovore, kaj naj bi sto- Maja anketa Želijo delati Iz okolice Vinice vsak osmi občan dela v tujini — Kaj menijo štirje domačini Ker ni možnosti zaslužka v domačem kraju, je že vsak osmi občan viniškega predela v tujini. Napredek v tem koncu po polžje prodira. Po mnenju domačinov bi bilo drugače, če bi Vinica dobila manjša industrijski obrat. O tem govorijo: * ^ , j ANTON TROHA, poslanec in ravnatelj osemletke: »V obkolp-skem območju od Vinice do Ad, lešič in Starega trga živi kakih 7.000 ljudi. Do večjih središč, kjer bi lahko kaj zaslužili, je daleč. Kmetovanje tako slabo nese, da od tega ljudje ne morejo živeti. Prav zato se ljudje izseljujejo. Po mojem napredka v teh krajih ni in ga ne bo, dokler ne bo začel delati vsaj manjši industrijski obrat. Ni rešitve v tem kot nekateri predlagajo, da bi gradili sodobne ceste in ljudi vozili na delo v Črnomelj. Upoštevati je treba, da imajo iz najbolj odročnih in zaostalih vasi tudi več kilometrov hoje do ceste.« FLORIJAN JAKETIC, predsednik krajevne skupnosti: »Enotni smo v mišljenju, da brez možnosti za zaposlitev doma napredka ne bo. O tem razpravljamo že več let prav na vseh sestankih, a ni nobenega uspeha. Naši načrti, in predlogi izzvenijo v prazno. Obljubili so nam tudi bencinsko črpalko in vodovod, kar bi bilo nujno za turizem, pa tudi s tem nimamo sireče. JOŽE ŠPEHAR, član krajevnega odbora ZZB NOV: »Ljudje zamerijo nam, krajevnim funkcionarjem, da načrti niso uresničeni. Pravijo, da se ne znamo pbtegniti za napredek, a ne drži. Povsod so nas že siti, ko na vseh občinskih konferencah govorimo eno in isto, a ni mogoče najti investitorja. Črnomaljska občina sodi k manj razvitim v Sloveniji, naš predel pa je še v okviru te občine najbolj zaostal. Res bi bilo potrebno nekaj ukreniti.« FRANC PAVLAKOVIC, šef krajevnega urada: »Imamo območje, bogato z delovno silo, toda ker ni zaslužka, ljudje odhajajo. Vedno manj nas je- Tako se razbijajo družine, doma ostajajo starci in otroci, socialna služba pa ima z njimi vedno več opravka. Tudi na nedavni konferenci Zveze komunistov na Vinici smo zahtevali, da je treba pospešiti razvoj v najbolj zaostalih krajih. Zaman je pričakovati, da bi tu ljudje dostojno živeli od kmetijstva ali samo od turizma, s katerim šele začenjamo. Trdno u-parno, da bodo gospodarstveniki v občini našli kakšno možnost za naše prebivalstvo. Zadovoljni bi bili s skromnim začetkom industrijske dejavnosti Pričakujemo podobno rešitev kot so jo našli v Starem trgu, kjer bo metliški Komet odprl delavnico.« RIA BACER ^ j rili s skupnimi močmi. Ce pred vojno na Blokah v petindvajsetih letih skorajda ni zrasla nova hiša, zdaj domala vsi nekaj zidajo in prezidavajo. Načrti za vodovod (Nova vas) je narejen, veljal bi okrog 60 milijonov starih din, pa se nihče zares ne zgane. Vsak si po svojih močeh zase gradi svoj socializem .. . Dobršen del ljudi Je tudi proti temu, da bi plačevali kakršnokoli vo- darino, češ saj voda teče sama od sebe ... Po osvoboditvi Je v večini vasi na Blokah prvič v zgodovini zasvetila elektrika. Komu bo dajala luč čez deset let, če se ne bo kaj zaobrnilo? Morda samo še starim očancem (eden njih se še coprnic spominja!) in prišlekom v vikendih ob umetnem jezeru? Kdo bi vedel? NIKO LAPAJNE OB BLOŠKEM JEZERU — Tu kraljujeta mir In tišina, ki sta pravi balzam za vse tiste, ki dan za dnem živijo sredi mestnega hrupa. Ob jezeru rastejo vikend hišice. ’ Foto: N. Lapajne Kresovi v petek 1. avgust na Jesenicah bo potekal v znamenju razstav, proslave in športa JESENICE, 21. julija. Občinska konferenca SZDL Jesenice je pred skorajšnjim praznikom občine, 1. avgustom, pripravila bogat program praznovanja. V petek. 30. julija, bodo odprli kolektivno slikarsko razstavo elanov likovne sekcije Dolik v avli občinske skupščine ter še 15. gorenjsko, in 3. medklubsko razstavo umetniške fotografije v čitalnici in mali dvorani delavskega doma. V soboto bo, ob 10. uri. ra skupščine, na kateri bodo podelili Čufarjeve in Gregor-čičeve plakete zaslužnim kulturnim in športnim delavcem v občim. Na večer pred praznikom. bodo na bližnjih vrbovih Mežaklje in Karavank zagoreli mnogi kresovt V praznično jutro bodo zadonele koračnice pihalnega orkestra jeseniških železar-jev. Ob 10. uri pa bo na Po- ljanah nad Jesenicami zbor občanov, na katerem bo. med drugimi, govoril tudi Vinko Hafner, podpredsednik izvršnega sveta SR Slovenije. V programu bodo sodelovali še združeni pevski zbori občine, pihalni orkester, recitatorji, odred teritorialne obrambe, za ples pa bo, od 13. ure dalje, skrbel Jože Kampič s svojimi glasbeniki ter jeseniške Karavele. V času od 25. do 31. julija, bo v občini tudi več športnih prireditev. Med drugim se bo začelo občinsko prvenstvo v plavanju, mednarodni balinarski turnir, nogometni turnir in namiznoteniški turnir. V.GASAR V nekaj vrstah JESENICE PODELJEVANJE ŠTIPENDIJ — Komisija aa podelitev štipendij in posojil UO sklada za izobraževanje strokovnih kadrov v jeseniški občini je za šolsko leto 1971-72 razpisala 10 štipendij in 5 brezobrestnih posojil. Za štipendije se je letos prijavilo izredno veliko kandidatov, kar 34. za posojila pa toliko, kolikor jih je bilo razpisanih. Upoštevali so načela družbenega dogovora za podeljevanje štipendij, in odobrili štipendije trem odličnjakom, dvema, -ki sta končala šolanje s prav dobrim in petim, ki so zaključili šolanje a dobrim uspehom. BLED KONCERT RESNE GLASBE NA OTOKU — Posebnost letošnjih poletnih prireditev na Bledu bo vsekakor koncert resne glasbe v cerkvici na otoku. Cerkev so odprli obiskovalcem na ogled šele pred kratkim, vendar pa z rekonstrukcijskimi deli na ostalih otoških stavbah še niso končali. Turiste vozi na otok čoln, ki odpelje z obale vsako uro. GORJE ‘_______ VELIKO RIBEZA — Znano je, da imajo v Gorjah veliko nasadov ribeza. Pred dnevi so začeli s obiranjem tega donosnega sadeža, ki je to leto kljub slabemu vremenu bolje obrodil kot lani. S ceno so lastnin zadovoljni, saj stane kilogram ribeza 5 dinarjev. ZAGORJE RAZSTAVA MILANA BIZOVIČARJA — Včeraj ob 18. uri so v avli delavs-kega doma odprli razstavo otroških ilustracij Milana Bizovičarja. Razstavo je pripravil svet slikarske kolonije Idrija s sodelovanjem slikarske kolonije Izlake—Zagorje. Razstava bo odprta 10 dni. Radar v Kamniku Kamniški in domžalski prometni miličniki bodo skušali s skupnim radarjem zadrževati prehitre voznike Preteklo leto se je zgodilo na Kamniškem 363 prometnih nesreč, ki so jih ugotovili in obravnavali organi postaje milice v Kamniku. Med omenjenimi pro. metnimi nesrečami je izgubilo življenje 10 oseb, 93 pa jih je bilo poškodovanih. Najbolj nevaren je odsek Ljubljanske ceste od Kamnika do Duplice,, kjer je bilo lani. kar 5 smrtnih primerov. Naraslo je tudi število prometnih nesreč na modernizirani Tuhinjski cesti, kjer še niso opravljena vsa stranska dela in je hitrost omejena. Med vzroki za prometne | prekrške, ki je kaznoval vse | vonziškega dovoljenja nesreče je, po podatkih po- I vinjene voznike z odvzemom | t. JANČAR staje milice Kamnik, na pr- I-—-—:_;___________ Spomin na upor V Radomljah bodo te dni svečano proslavili tridesetletnico prvih odporniških akcij RADOMLJE, 21. julija. Z vrsto prireditev bodo Dom. žalčani in Kamničani v teh dneh skupno proslavili svoja občinska praznika in 30-letnico vstaje na kamni-ško-domžalskem območju. To območje se je v vojnih letih enotno uprlo sovražniku in sedaj obe občini tudi skupaj proslavljata 27. julij 1941, dan. ko se je tod začel oborožen upor. vem mestu neprimerna hitrost, čeprav je v mestu kontrola prometne milice z radarjem vedno bolj pogosta. Skozi naseljene kraje občine je hitrost omejena, vendar vozniki to kaj malo upoštevajo. Odborniki kamniške občinske skupščine so se strinjali, da naj bi skupaj z občino Domžale kupili radar, s katerim bi v obeh občinah kontrolirali hitrost vozil. Število prometnih nesreč, ki so jih povzročili vozniki pod vplivom alkohola, se je nekoliko zmanjšalo, saj so vinjeni vozniki zakrivili le 38 prometnih nesreč. Zmanjšanje vinjenosti pri voznikih motornih vozil je pripisati poostreni in učinkoviti kaznovalni politiki sodnika za BELOPESKA JEZERA, ZADAJ MANGART — Na poti V Trbiž ljubljena izletniška točka za marsikaterega turista. ali celo kam dlje v Italijo so ta jezerca pri- Foto: Edi šelhaus Iz drugih izdaj CELJE Varčevanje najmlajših Celjska mestna hranilnica je* pevar če že ne v Sloveniji, ki se je zelo temeljito le mladinskega varčevanja. Pri tem tudi uspehi niso izostali, saj ima na njenem območju že 13 šol pionirske hranilnice, med temi pa jih je šest, ki imajo vse pogoje, se pravi, dovolj denarja, da postanejo tudi po sojihnoe. Trinajst pionirskih hranilnic je ob koncu letošnjega šolskega lete imelo že 360.000 dinarjev hranilnih vlog. Samo na osnovni šoli v Radečah, kjer so pri-onirsko hranilnico ustanovili med zadnjimi, so v mesecu in pol zbrali več kot 20.000 dinarjev. Mestna hranilnica ima sklenjene dogovore še s štirinajstimi šolami, kjer bodo pionirske hranilnice odprli v jeseni. D. H. Slabša letina hmelja V Kmetijskem kombinatu Žalec lastna proizvodnja hmelja na 750 Hektarih zaradi hladne pomladi tn sušnega poletja kaže na slabšo letino kot lani. Črnogledi napovedujejo, da naj bi bilo letos celo do 20 odstotkov manj hmelja kot lani. V kooperaciji imajo 950 Hektarov, lanska letina pa Je bila 1550 kilogramov. Tudi v kmetijskih zadrugah v Mozirju. Šentjurju in Konjicah hmelj slabo kaže. V Konjicah je bil dolgo časa zaple-veljen, ker niso mogli dobiti delavcev. Kljub brezposelnosti se v celjski občini v kmetijstvu nočejo zaposlovati. Imajo 12 hektarov zetnljišč, predvidevajo, da bo pridelka te do 1200 kilogramov po hektarju. J. S. »Naivnost" nenaivnih Zakaj je bil direktor gostinskega podjetja Domžale tako širokogruden? — Podjetni arhitekt je obtožen zaradi neupravičenega bogatenja Delavci gostinskega podjetja Domžale ne delajo v urejenih delovnih pogojih, vsaj kar zadeva osebne dohodke. Se na najslabšem so tisti, ki delajo v obratu istega gostinskega podjetja »Pri Pošti«. Omenjeno restavracijo, ki že dalj časa ne tega naziva, sta zaradi neprimernih higienskih razmer tržni in sanitarni inšpektor zaprla že na začetku letošnjega leta. Pa vendar je podjetju po zaključnem računu za preteklo leto ostalo nekaj sredstev. 2e pred posredovanjem obeh občinskih inšpektorjev so občinske službe večkrat zahtevale, naj gradbeno podjetje Domžale naredi program za adaptacijo omenjenega gostinskega objekta, postavitev dodatnih turističnih zmogljivosti ter za ureditev dosedanjih prostorov, ki so, glede na lokacijo v središču Domžal, neprimerni. Direktor gostinskega podjetja Domžale, Cvetko Sosič, je po več raz. govorih našel projektanta, in to ing. arh. Valentina Kro-pivška iz Ljubljane. V imenu gostinskega podjetja Domžale je direktor podpisal z-arhitektom pogodbo. Da bi se izognil 30-od-stotnim dajatvam za materialne izdatke, je projektant imenoval idejni načrt za no-vogradnjo štiristeznega avtomatskega kegljišča, ureditve pokrite restavracije z vrtom, garaž in posebnih parkirnih prostorov, kar kot študijo. Račun za opravljen delo je Reportaža Bled v senci zvezd Na Bledu v Festivalni dvorani je včeraj gostovala popevkarska karavana Pesem poletja — Niti enega slovenskega predstavnika — Osvajalec Orlovič BLED, 21. julija. Tržiški radio, ki se v Kazini vsak dan predstavlja hitrim petem s svojim orkestrom in pevcem Jankom Ropretom, milozvočna glasbena zasedba t Blegaševi restavracijski hali in disco klub cjmar, ki ga vodijo brata Pibernik in njuna mama, vsi ti so včeraj dobili močno konkurenco, a na srečo le za dobri dve uri in pol, za toliko časa, dokler v Festivalni dvorani niso izzveneli zadnji akordi letošnje popevkarske karavane. Pesem poletja. V odpravi zabavnih not na Bledu nismo opazili niti enega slovenskega predstavnika, če seveda, izvzamemo Milana Mlekuža, šefa Festivalne dvorane, ki se je v teh dveh urah in pol prav močno spotil. »Da bo vse štimalo pri glasovanju! Najbolj me skrbi, da ne bi bilo kakšnih mahinacij. Pri nas tega namreč ne poznamo.« Karavana, v kateri so bila tudi nekatera znana imena naše zabavne glasbe, je na Bled pripotovala že dopoldne. Ne velja izpustiti Krunoslava Sla-binca, Djordja Marjanoviča, Dragana Antiča, Lote Novakovič, Mikija Jevremoviča in Josipe Lisac. Kompasovi audiji, ki so že nekaj časa na voljo karavani Pesem poletja, so se na Bledu ustavili ob 13. uri; enkrat so obšli Blejsko jezero nato pa jim je organizator razdelil postelje v hotelu Topilce. Zlobneži so pravili, da so videli pevca Antiča in Novakovičevo skupaj tudi — pr. popoldanskem sprehodu. Najbolj hudo je bilo pri srcu Djordju Marjanoviču. saj se je prav takrat. ko je njega popeljal av-tomoDil skozi špalir glasbenih navijačev, huronski aplavz moral spremeniti v smrtno tišino. »Samo jaz sem zaploskal.« je rekel Milan Mlekuš. Šarmantni osvajalec ženskih src Mičo Orlovič, fant in pol beograjske televizije, tarča mnogih ženskih pogledov, je s svojo šarmantnostjo osvajal tudi na Bledu. 2enski pogledi so se obračali sorazmerno z njegovimi koraki. Mičo gor. Mičo dol. avtogram sem, avtogram tja, lep pogled na levo, včasih še lepši na desno. Srečno dekle, ki se Je lahko z njim srečalo iz oči v oči. Mimogrede sem še slišal, da je Mičo Orlovič tudi direktor karavane. Je potem še aktualno vprašanje, da bo letošnja Pesem ppletja žela uspeh? Dvorana se je napolnila do zadnjega kotička, čeprav vstopnice niso bite za vsak žep. Besedo ima še enkrat Milan Mlekuš: »Dvorano smo razprodali v hipu. Seveda se splača odstopiti dvorano prireditvi. kot Je te. Ce bi bilo še več kvadratnih metrov, danes ne bi bilo nič narobe. V drugačnih prilikah pa je tudi prevelika. Kaj naj še rečem? A Ja, na Bledu potrebujemo še podobne množične prihode znanih pevcev. Kakšnih posebnih dokazov vam ne bom zastavljal,« še reče in me povabi noter. Jaz sem šel ven. Naravnost v cynar sem zavil. Iz enostavnega razloga: videti sem hotel. koliko gostov jim je danes požrla karavana Pesem poletja, ki jo že peto leto vodi po jugoslovanskih mestih beograjski list Politika ekspres. Na vratih me ustavi Milan Pibernik, pred teti, morda še zdaj. najboljši disco jockey v Jugoslaviji, zdaj pa solastnik disco kluba, ki ga med počitnicami skupaj z mamo in starejšim bratom preuredi iz telovadnice, postavi van* Sank, pijače vseh vrst in cen. in kar je za lokal te vrste najpo- membnejše — zvrhano mero plošč. V disco klub cynar in nazaj Pogled v notranjost. Mladi-na se suče, da je kaj. Lučke pisane, plošče hitre, počasne — in zelo glasne. »Težave z mladino?« »Nobene. Disciplina na višku.« »Do kdaj boste še tu?« »Do konca avgusta Potem se prične šola in telovadnica bo spet samo telovadnica.« »Načrti?« »2e jeseni, če bo šlo po sreči, bomo na Bledu uredili enega najmodernejših disco klubov pri nas. Toda poudarjam: če Do šlo vse po sreči, seveda.« Potem sem se vrnil nazaj v Festivalno dvorano. Zanimivo je bilo videti, komu Je publika najbolj zaploskala ln prisodila največ glasov. Med popevkarji je zmagal Miki Je-vremovič, ki se je predstavil s svojo skladbo »Sta da mu kažem«, med pevci narodnih pesmi pa je najbolj ugajal Dragan Zivkovič-Tozovac z »Mirjano«. Z Bleda je karavana popevkarjev odpotovala v Banja-luko. VAŠO GASAR znašal kar 221.438,10 novih dinarjev. Gostinsko podjetje Domžale je Kropivšku takoj v gotovini nakazalo 120.000 dinarjev, v tem pa Je za zadevo, ki je dotlej potekala znotraj »samoupravnosti« podjetja, izvedel oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve občinske skupščine. Potem, ko so se na več pristojnih mestih prepričali o resnični vrednosti opravljenih del predprojekta, je oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve ocenil, da je bilo •orjeno kaznivo dejanje neupravičenega bogatenja ter vložil pri občinskem javnem tožilstvu 24. 3. 1971 prijavo. Jugoslovanska avtorska agencija je poslala gostinskemu podjetju dva opomina (zadnji pred tožbo) za 100.000 dinarjev. Čeprav stežka, bi še lahko razumeli arhitekta Kropivška »s sodelavci«, ki je hotel dodobra ožeti podjetje z naivnim vodstvom, težko pa je razumeti direktorja Cvetka Sosiča, ki je podpisal za podjetje tako škodljivo pogodbo. Uslužbenci podlitja Piran zaseden PIRAN, 21. julija — Pri za-vodu za pospeševanje turizma v Piranu, kjer izdajajo turistom zasebne sobe, so nam povedali, da so v Piranu trenutno zasedene vse sobe. Ni jih mogoče dobiti, niti pri zasebnikih niti v hotelih Kaže, da bo tako še ves Juli) in tu-di avgust. Priporočajo vsem, ki nameravajo preživeti do pust v Piranu, da sami poskušajo poskrbeti sobe pri svojih znancih! B. P. Vozil je brez luči LJUBLJANA, 21. julija — Ob enih po polnoči je na cesti drugega reda Ljubljana —Litija, pri podvozu v Brinju osebni avtomobil, ki ga je vozil.-Vito Grošelj zadel kolesarja Jožeta Gostinčarja. Kolesar je vozil po levi strani in brez luči. Avtomobilist se mu je skušal umakniti, vendar Je prav tedaj kolesar zavil na desno. Hudo ranjenega Gostinčarja so odpeljali na polikliniko. J. D. PBI ZAVAROVALNICI SAVA pravijo, da je imel Sosič vsa pooblastila; Sosič pa je načelniku oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve izjavil, da ni vedel, kaj podpisuje. Ing. arh. Valentin Kropiv-šek, ki ga je Jugoslovanska avtorska agencija povišala kar v »docenta«, ne bo, kot kaže, dobil preostalih 100.000 dinarjev, čeprav je Jugoslovanska avtorska agencija, ki zastopa njegove interese, občinski skupščini že »argumentirala«, kako je bil honorar glede na investicijsko vrednost objekta — izračunan. Zadeva »V. Kropivšek s sodelavci« je v postopku na občinskem javnem tožilstvu v Domžalah. Rezultat še ni znan. MATJAŽ BROJAN Tujca ukradla avto Avstrijca, ki je v Mariboru ukradel fiat 850 šport, so že odkrili MARIBOR, 21. julija — Pred meseci, točneje 28 marca letos, ob 24. uri, je iz Plečnikove ulice v Mariboru izginil avtomobil MB 383—04, last Ivice Cošiča. To pravzaprav ne bi bik) nič čudnega, saj so tatvine avtomobilov že vsakdanji pojav, če ne bi avtomobila ukradla Avstrijca in ga odpeljala domov, to je v vas blizu Lipnice. Willibald Peitler, doma iz Eckberga, je imel doma fiat 850 šport, ki pa je bil v zelo žalostnem stanju. Zato se je zmenil s prijateljem Rudolfom Lanzom. Skupaj sta prišla v Maribor in zagledala v Plečnikovi ulici prav tak avtomobil, kot ga je imel Peitler doma. Bil je nov in zato sta ga ukradla, se z' njim zapeljala do neke njive, kjer sta mu snela registrsko tablico in nanj vstavila svojo. Brez sitnosti sta prišla čez mejni prehod Šentilj, doma pa sta na ukrgdeni avtomobil dala še nekatero okrasje iz starega avtomobila in delno ponaredila številko motorja. Avstrijska policija pa je kmalu postala na Peitlerja pozorna in je hitro odkrila krajo. Ivica Cošič je tako že pred dnevi na Šentilju lahko prevzel svoj avtomobil Zvedeli smo tudi, da je bil to prvi primer, da je kakšen tujec pri nas ukradel avtomobil in ga odpeljal domov. Torej, vozniki pozor! Domačim »izposojevalcem« avtomobilov so se pridružili tudi tuji tatovi. JOŽE JERMAN Bojne skupine v Kamniku, na Duplici, v Radomljah, v Mengešu, Domžalah, v črni nad Kamnikom, Trzinu, Dolskem in Zlatem polju so v noči od 26. na 27. julij 1941 opravile vrsto akcij, ki sovražniku sicer niso napravile gmotne škode, pa vendar pomenijo učinkovit začetek procesa, ki je pripeljal do množičnega odpora. V povračilnih ukrepih je okupator že 28. julija zaprl 25 ljudi, izredno sodišče pa je že v začetku avgusta, kot prve talce na Go- Gorje: nova trgovina Za prebivalce Gorij je konec čakanja v premajhni trgovini ZGORNJE GORJE, 21. julija — Tu so včeraj odprli novo samopostrežno trgovino podjetja Živila iz Kranja, ki pomeni za kraj veliko pridobitev. Razen domačinom pa bo precej koristila tudi turistom,' - ki jih je tod, v okolici Bleda,'kar' pfecej. Novi objekt, v katerem Je razen samopostrežne trgovine z mesarijo in delikatesnim delom tudi bife, men 470 kvadratnih metrov. Vanj so vložili 2,3 milijona dinarje. Stara prodajalna, kj so jo danes zaprli, je bila skoraj desetkrat manjša, zato je bila že nekaj časa kamen spotike prebivalcev Gori). Novi objekt je že dvanajsti te vrste, ki ga je podjetje Živila zgradilo v zadnjih letih na Gorenjskem. S svojo blejsko poslovno enoto se uspešno vključuje tudi v modernizacijo trgovske mre-že v radovljiški občini. Doslej so velikost trgovin podvojili, vrednost blagovnega prometa pa se je petkrat povečala. L. STRUŽNIK renjskem, obsodilo na smrt 6 udeležencev vstaje. V spomin na vse te dogodke, so v Radomljah pripravili osrednjo svečanost, srečanje borcev Sercerjeve brigade in Kamniškega bataljona, na kateri bo govoril prvi komandant Kamniškega bataljona dr. Marijan Der-mastia. Za srečanje, ki se ga bodo verjetno udeležili vsi živeči udeleženci dogodkov izpred 30 let, so pripravili boga kulturni spored. M. BROJAN Praznik Selške doline Nov obrat za proizvodno ploskovnega pohištva v Železnikih ŽELEZNIKI, 21. julija — Pred jutrišnjem praznikom je Selška dolina doživela pomemben dan, ko so popoldne v Alplesu odprli nov o-brat za proizvodnjo ploskovnega pohištva. Ob otvoritvi obrata je direktor podjetja Janez šter dejal, da z novo tovarno, ki je i>o strojni opremi in tehnologiji najsodobnejša v državi, ostajajo zvesti dolgoletni tradiciji Selške doline, ki slovi po predelavi lesa. V novem obratu so odprli 200 novih delovnih mest, tako da zdaj v vsej Selški dolini dela ne manjka več. Predsednik republiške gospodarske zbornice, Leopold Krese, ki je prestrigel trak pri vhodnih vratih, pa je današnjo slovesnost povezal s 30. obletnico vstaje slovenskega naroda. Na otvoritveni svečanosti so podelili posebna priznanja najprizadev-nejšim organizacijam in posameznikom pri graditvi nove tovarne ter desetim najzaslužnejšim članom kolektiva izročili odlikovanja predsednika republike. L. STRUŽNIK Gospodarska gibanja Ko bi šel še izvoz V občini Škofja Loka so bili letošnji polletni uspehi gospodarjenja taki, kot so jih predvideli, ušteli pa so se pri izvozu, ki dosega komaj lansko vrednost Polletni rezultati gospodarjenja industrijskih podjetij v škofjeloški občini kažejo, da vrednost proizvodnje, tako kot so planirali, tudi letos naglo narašča. Močno pa so se ušteli pri izvozu, kjer dosegajo komaj lansko vrednost, medtem ko so računali na povečanje za tretjino- Celotna industrija je v šestih mesecih presegla vrednost proizvodnje v lanski prvi polovici leta za 32 odstotkov. Tokrat ni nobenega podjetja, ki bi zaostalo za lanskimi rezultati Še najmanj sta jih presegla Niko iz Železnikov (za 3 odst.) in šešir iz škofje Loke (6). Tudi Alples (10) in Iskra iz 2eleznikov (13) sta precej pod povprečim povečanjem. Zaradi novih zmogljivosti pa moremo pričakovati, da bosta v drugem polletju razliko nadoknadila. Sicer pa so največji porast zabeležili v dveh manjših podjetjih, — Kladi var ju iz žirov (65*) m Odeji iz škofje Loke (54). Med večjimi podjetji ste na vrhu LEST in Alpina (44), ki jima sledijo Iskra iz Reteč (40), Gorenjska predilnica (31) in Jelovica (29). Sodeč po obračunih fakturirane prodaje gredo izdelki industrije škofjeloške občine kar dobro v denar. Primerjava z istim obdobjem lani kaže. da se je prodaja povečala za 35 odstotkov. Tudi tu prednjači Odeja (povečanje za 71 odst.), ra- zen nje pa še Iskra iz Reteč (62) in iz Železnikov (52) ter Jelovica (51). Seveda‘pa je finančni položaj podjetij spričo naraščajoče nelikvidnosti ne glede na uspešno prodajo v glavnem slab„ Kot že omenjeno, se predvidevanja niso uresničila pri MEDVODE Novi kilometri asfalta Občani novega naselja na Svet ju (ob cesti proti Zbiljam) so naslovili na krajevno skupnost Medvode v.ogo za asfaltiranje dveh ulic. V vlogi so predlagali, da 60 odstotkov potrebnega denarja zberejo sami, ostanek pa krajevna skupnost. Sami so pripravili predračun del, po katerem bodo za 168 tisoč dinarjev položili asfalt' na obe ulioi v širini 3,5 metra ter kabel za razsvetljavo, ki jo bodo uredili kasneje. Svet krajevne skupnosti je bil soglasen s tako razdelit-vi jo, tako da bo izvajalec del že v tem tednu pričel z zemeljskimi deli. F. R. izvozu. Za letos planirajo, da bodo tujim kupcem prodali za 11,4 milijona dinarjev izdelkov, od tega tri četrtine za trdne valute. V šestih mesecih so izvozili samo za 4,2 milijone, kar Je le za malenkost več kot lam m predstavlja 37 odstotkov letošnje planirane vrednosti. Na konvertibilno tržišče so prodali tri petine blaga. Ta primerjava pa velja le za celotno industrijo, medtem ko so po posameznih podjetjih precejšnje razlike. Tako so v Alplesu lanski izvoz v prvem polletju skoraj podvojili, kljub temu pa še precej zaostajajo za letošnjimi obveznostmi. Precej nad. lanskimi rezultati sta še Jelovica (76) in Niko (53), ki oba tudj dosegata letošnja predvidevanja. Nad polovico letošnjega plana sta prav tako izpolnila Alpina in Iskra iz Reteč, vendar manj presegata lansko vsoto. Primerjavo z lanskim izvozom najbolj kvari Gorenjska predilnica, ki Je lani prodala tujim kupcem za 670.000 dolarjev, letos pa niti desetino od tega. Tudi Iskra iz Železnikov in šešir nekoliko zaostajata za lanskim izvozom, prva pa močno še za letošnjim planom. L. STRUŽNIK BESNICA Krajevni samoprispevek za asfalt Po uspešnem referendumu med prebivalci Rakovice, Zabukovja, Spodnje in zgornje Besnice ter Njivic je krajevna skupnost Besnica uvedla krajevni samoprispevek. Zbrani denar bodo potrebovali za asfaltiranje ceste na pokopališče, .zgraditev petih avtobusnih čakalnic, ureditev makadamskih cest in nakup mrliškega vozička. Kot so izračunali, bodo za vse to potrebovali okoli 150 tisočakov. Vsak prebivalec, ki ima mesečni osebni dohodek ali pokojnino višjo od 700 dinarjev bo prispeval po 300 dinarjev. Enak delež je odmerjen kmetom s katastrskim dohodkom nad 500 dinarji m obrtnikom z letnim dohodkom, višjim od 5 000 dinarjev. Bo res odšel? Košarkarski zvezni trener Ranko Žeravica je novinarju Sportskih novosti izjavil, da zapušča reprezentanco LJUBLJANA, 21. julija. Po enomesečnem izredno napetem ozračju je v Jugoslovanski košarki prišlo do eksplozije. Zvezni trener Ranko 2 era vica, kakor pišejo, zapušča ekipo, s katero je osvojil kopico kolajn na največjih tekmovanjih, med njimi olimpijsko srebro in zlato kolajno na svetovnem prvenstvu v Ljubljani. Južnoameriška turneja in odpovedi ob njej sta nas torej drago veljali in to prav zdaj, pred Gagarinovim turnirjem, sredozemskimi igrami ter balkanskim in predvsem evropskim prvenstvom. a Buenos Airesa je ocenil nastop na turneji po Jute! Ameriki. Id Ja bila po nja. porih besedah selo .* vse. Zato pa je bilo vse cionalna njegova nenadna Je sa ibilo v »Delo s e v tem trenutku izgubilo vsak Malokdo se te drži dane ni prave obveenosti. ni-ve£ potrebne avtoritete. Igralo. Id so Igrali na turneji, so bili ogorčeni, ko so zvedeli. da so Sobnan. Trnih! tn celo Coslč RSJT. Kako lahko od njih zahtevamo, da Izpolnjujejo obveznosti, če jih dragi ne?! O tem tudi sami zdaj te razmišljajo. Menim, da je adaj pran trenutek, da se umaknem. Boljša rešitev je še vedno popolna reprezentanca brez Zeta-vice. kot reprezentanca z 2eran-eo. pa brez treta ali štirih igralcev. Na vsak način pa Je ekipa adaj toliko motna, da lahko zeljo doseže vrhunski uspeh tudi drug trener .e je obraslo*! 1 svojo odločitev Ranko Žeravica. »Za Rankovo odločitev sem zvedel Iz Časnika.« je komentiral pre-aenetljlvo novico predsednik stroka KZJ trii Boris Kri »Prav zato ne bi rad ničesar rekel na pamet. Najprej moram govoriti z Rankom tn šele takrat bom lahko povedal kaj bolj konkretnega. Upam, da ga bom dobil do ponedeljka, sicer pa sem aa 30. julij sklical v Boo M r 4? /- ODSTOPIL? — Ranko Žeravica gradu sejo strokovnega sveta, na kateri se bomo o vsem pogovorili.« Zdaj ostane le vprašanje, ali lahko na tej seji pride do preobrata. žeravica ae je, kot Je vi- trdno odloCll, da zapusti re-tanoo in najbrž ga bo zelo tetko prepričati, da bi Se premislil. Vzrokov aa njegov odstop Je nedvomno precej, neposredefi povod pa Je vsekakor odpoved Sol-mana tn Tvrdiča, ki nista hotela na turnejo. Oosič pa je Zeravlco dobesedno izigral. Trener mu Je odobril dopust, ki naj bi ga Coste izkoristil za oddih m počitek pred novimi tekmovanji, toda ta je z Jugoplastiko odšel v Italijo in tam tudi igral. Ce reprezentanca res ostane brez Že ra vice, bo za vso Jugoslovansko košarko to Izredno težak udarec. S svojim delom in uspehi je neštetokrat dokazal svoje vrhunske strokovne sposobnosti. Toda pri tem ne smemo gledati samo reprezentance. Njegova pomoč pri delu republiških strokovnih zvez, številni seminarji za trenerje In delo s mladimi košarkarji, so njegovo dalo še dopolnili in ga danes še niti ne moremo prav oceniti. Ves Cas pa se je seveda poglab. ljal prepad med reprezentanco m klubi. Jasno je. da igralce večinoma vzdržujejo klubi ln da Imajo pravico odločati o njihovem Izven-klubskem delu O zahtevah reprezentance m žeravlčin h naCrtih pa so bili vendarle do6lej vsi pravočasno obveščeni ln so se z načrti tudi strinjali. Prav zaradi tega so splitske od-poved! privedle do ostrejših nesporazumov. katerih zadnja posledica Je odstop zveznega trenerja. Problem odnosa med klubi ln reprezentanco ni nov. toda očitno so se odgovorni premalo zavzeli, da bi ga dokončno rešili. Nikakor pa ne bi smeli pozabi-M. da tudi klubi brez reprezentance ln njenih uspehov ne bi pomenili toliko, kot pomenijo zdaj. Se bolj pa to velja za Igralce, ki so sl prav z nastopi v reprezentanci pridobili ime In ne nazadnje tudi ceno. S. TRBOVC Koristna praksa Seminarji za izpopolnjevanje znanja učiteljev telesne vzgoje so že tradicionalni - Letos kar 114 udeležencev TELESNA KULTURA ZA VSAKOGAR I- Popoldne z lovcem Med množico kopalcev je navadno malo športnikov — plavalcev, male ljubiteljev plavanja rta večje razdalje. Redki to tisti, ki bi se odločili na primer ta plavanje nekaj kilometrov po Savi ali pa po veslaški progt Blejskega jezera. Kdaj pa kdaj pa se je le treba spopasti tudi s te-.žavami, treba je preizkušati svoje sile v težjih okoliščinah Tisti, ki se ukvarjajo s podvodnim ribolovom, imajo za to dovolj priložnosti, morda celo preveč. Bilo je nedavno v Rovinju. Po kosilu sem zavil proti ležišču v senci za šotorom, da bi bral, gledal v zelenje košatih borov, poslušal škržate in sladko zadremal. Toda prišla je pobuda: »Greš z nami na ribolov, do večera bomo spet doma.* Za hip sem pomislil na sončno pripeko in potrebo po počitku, vendar sem brez ugovora pristal, spravil uro in listnico na varno in čez pol ure smo že drseli na zložljivem gumijastem čolnu mimo zelenega polotoka rovinjske bolnišnice na odprto morje. Naš lovec ve za plitvino, kjer bomo vrgli sidro in lovili. Dolgo smo iskali skalo, pod katero se je pred letom gnetla lata rib. Ko smo prispeli do lovišča se je začelo: jjodvodni lovec st je nadel zaščitno oblačilo in masko, si obul plavutke, se obremenil s svincem, si navezat plovec in si pripravil puško s harpuno Potem je dolgo plaval sem ter tja, opazoval in iskal. Kdaj pa kdaj se je navpično pognal v globino in se spet vrnil. \ Kot spremljevalec igraš podrejeno vlogo Ležiš na čolnu, uživaš v miru daleč od obale, in ko ti je vroče, skočiš v vodo in plavaš. Nadel sem st masko, zamikalo me le. da bt nadrpono opazovat lovca pod vodo Svinec mu pomaga, da se hitreje potopi, nato se premika leži v globini deset do dvanajst metrov od skale do skale, od luknje do luknje Zdaj zdaj mu bo zmanj- kalo sape, te zaskrbi, toda lovec vztraja, kakor da bi delal na suhem. Nato se požene, krepko zamahuje s plavutkami in lačen kisika prihiti na površino, potem slišiš globoko sopenje in se radovedno oziraš po harpuni: čofotanje tn trepetanje, tokrat je lep konj. Ce si z lovcem na odprtem morju moraš potrpeti, kajti vedno znova ga vleče na dno med luknje, kjer se na pol v temi skrivajo ribe. Tako minevajo ure počitka in plavanja, za lovca pa ure izredno naporne športne aktivnosti. Končno smo do- živeli prijetno presenečenje: rak, imenovan razok ali hlap, težak skoraj tričetrt kilograma, se je zvijal na harpuni. Previdno smo ga sneli — gorje, če bi koga dobil v svoje močne klešče. Ko smo proti večeru spet drseli proti obali. Je bilo morje rahlo valovito. Morali smo se držati Za vrvi, poskakovali smo kakor na konju, ki dirja v galopu. Ko se je stemnilo in so pihale sveže sape, je bilo potem zadnje dejanje prijetnega popoldneva: sedeli sm0 na terasi osamljene gostilne nekje blizu Kanfanarja in hvalili vse, kar je bilo na mizi, zlasti pa raka, ki sodi med najbolj cenjene dobrote, ki jih daje morje. ■ d. a. ALPINISTIČNE NOVICE ROVINJ — V taboru visoke šole ssa telesno kulturo je bil tudi letos seminar za izpopolnjevanje učiteljev telesne vzgoje. Udeležba je bila rekordna — 114 oseb. tako da so morali delati v dveh oddelkih. Predstavnik zavoda za šolstvo SRS prof. M. Lužnik je uvodoma seznanil udeležence z. reformni mi prizadevanji na področju vzgoje in izobraževanja v sodobni šoli, svobodni umetnik Tone Svetina pa je govoril o nacionalni zavesti kot posebni družbeni kategoriji. Dotaknil se je tudi pomembne vloge športa, ki bi moral biti po njegovem mnenju bolj usmerjen k vzgoji moralnih kvalitet in k razvijanju vsakdanjih navad, pomembnih za ljudsko zdravje. O srednjeročnem programu razvoja telesne kulture v Sloveniji Je poročal pomočnik sekretarja za prosveto in kulturo prof. R. Šugman. ta prvi je bila Strokovne teme seminarja so se nanašale na najbolj aktualna vpra šarila telesne vzgoje ta športa na našita šolata Učitelji VSTK so pri-pravih referate o vrednotenju telesne zmogljivost:, o učenju atletike v osnovnih šolali ta o novostih šolske telesne vzgoje ta šolskega športa v svetu. Posebej so zapravljali o reformi itfsrh programov. o na novo uvedenem kartonu telesnega razvoja ocenjevanju, tekmovalnem mu, preprečevanju nezgod pomoči. CM športnih iger Je tokrat na vrsti odbojka — referat o strukturi tn karakteristiki mo deme igre je podal prof. V. Krev- |0|ja Iz razprave na seminarju je bilo čutiti, da Imajo učitelji telesne vzgoje razumevanje kakor za uvajanje novih športnih metod de. la tako tudi za odpravo dosedanjega neustreznega načina ocenje-' vanja Glede športnih iger Je pre- vladalo naalranje, da ne bi gojili obvezno vseh štirih (rokomet, ko-šarita, odbojka, nogomet), kakor doslej, temveč da se naj odloči vsaka šola glede na krajevne raz. mere za eno Igro kot glavno ta še aa eno kot Informativno V temeljitem obvladanju Izbranih športnih panog vidijo učitelji jamstvo za pošolsko vključevanje mladine v športne organizacije in za trajne teleanokulturne navade. Na seminarju v Rovinju so razpravljali med drugim tudi o odnosu do planinstva ta varstva narave. Učitelji telesne vzgoje so z razumevanjem sprejeli pobudo zveze pedagogov telesne kulture SRS. da bodo letos, sredi avgusta, priredi L svoj prvi športni dan v Julijskih Alpah. Vsi udeleženci so izrazili željo, da bi tudi v prihodnje prirejali seminarje s tematiko, ki zajema kakor ožjo stroko tako tudi splošne probleme Izobraževanja n vzgoje v sodobni šoli. D. U. UTRINKI ZELJA PORTUGALCEV — Nogometna federacija Portugalske Je poslala NZJ ponudbo, da bt tl dve reprezentanci odigrali dve prijateljski tekmi. Prva naj bi bila 22. sept. v Lizboni, povratna pa prihodnje leto pri nas. RAČUNALNIK IN POHIŠTVO-, Za pohištvo v novinarskem središču na olimpijskih igrah v Mun. chnu. za 1700 stanovanj, bo nemška vojska odštela 10 milijonov mark. saj bo po igrah prevzela pohištvo. 150 delavcev bo 4 raese oe nosilo pohištvo v stanovanja to Jih urejalo, da pa bo vse v najlepšem redu. bo delavcem po. magal elektronski računalnik. IZZA VOLANA V KOMENTA TORJEVO KABINO — Na »Veliki nagradi Anglije« v Silvestronu. dirki za SP dirkačev z avtomobili formule 1. so imeli tradicionalni osmoljend spet smolo. Tako Je na primer Graham Hill že pri Startu trčil z Jacfcejetn OUverom. nakar Je dirko spremljal kot te-le vinjski komentator GOBEC SE JE POROČIL — Nogometni vratar drugoligaša ------------------------------------------- - Ljubljane Vlado Gobec se je poro tudi posvet za okroglo mizo o novem Statutu Sole. Z leve: D. Ulaga, I. Križnar, J. Sturm, A. Klojčnik, M. I novi življenjski poti. seve- Pavlovič. J. Vazzaz, S. Buntu in R. Šugman. ( de pa tudi na športnem področ O NOVEM STATUTU VSTK. V taboru VSTK je Vesti z Lofotov Naša prva «upui*»ii6na odprava na Lofote je krenila na pot 2. t. m. v polno naloženem VW kombiju. Potovali so skozi Hamburg m prek Danske ter Švedske do Skutvika na norveški obali, kamor so prispeli 7. t. m. de isti dan so se s trajektom prepeljali v Svolvaer, ki je glavno mesto otočja. Tu so se srečali z Magn&r Petersonom, ki Jim je kot odličen poznavalec gora na otočju sve toval manjšo spremembo načrtov Po njegovem nasvetu so se odločili za področje Kirkefjord na otoku Moskenesoy, ki je po zadnjih podatkih alpinistično še najmanj obdelano. Da ne bi zgubili preveč dragocenega časa. so se takoj odpeljali v Reine, naslednjega dne pa z lokalno ladjo v Kirkefjord, kjer so postavili bazno taborišče V petek In soboto so, razdeljeni v tri skupine, pregledali področja Brasrastinden, Segltinden in Hel-vedes ln ugotovili, da so stene izredno zanimive, gladke ln da jih večino pada direktno v morje. Pripravili so si tudi načrt vzponov — toda izredno deževno vreme preprečuje vsak poskus Področje, sa katerega so se odločili naši alpinisti, so doslej v grobem, obdelali že Angleži leta 1969 in 1970. kljub temu pa Je ostalo nerešenih veliko problemov To najlepše drkazuje tudi zadnja vest. ki pravi, da je kmalu za njimi na isto področje pripotovala tud: manjša angleška odprava s podobnimi načrti. Sedemčlansko odpravo, ki Jo vo di Janez Rupar, sestavljajo pa člani AAO Janez Gradlšar, Franc Je romen, Rudi Rajer, Jošt Razin ger, Gregor Rupnik in Vlado Schlamberger, je finančno podprlo matično društvo, PZS. ljubljanska postaja GRS, Žito Ljubljana ln žitna skupnost. Metalka. Pivovarna Union, podjetje Tobak m Aerostroj. Uspešna naveza Franci Ster m Nejc Zaplotnik sta se. kot kaže. na letošnjo sezono odlično pripravila To vedno znova dokazujeta s svojimi vzpo ni, med katerimi ne manjka tež kih ponovitev In prvenstvenih sme rl. V petek 9. t. m. sta ponovila »Varianto« v Travniku, dan nato »Zajedo« v Si ta h, v nedeljo pa sta s pripravniki preplezala Se raz Travnika. Zadnji petek Je prt šla na vrsto spet prvenstvena smer in sicer v Grintavcu. dan nato oa ponov*rev smeri »Šimenc — Škarja« v Dolgem hrbtu. Nova smer, ki sta |o imenovala •Tomažev steber«, v spomin na Tomaža Beštra ki se te pred dvema letoma ponesrečil na Mat-terhomu. poteka po severnem ste-bru Grintavca Ocena V. višina stene 350 m. čas plezanja 4 ure. Monzino na severnem tečaju Guido Monzino, ki se Je pred kratkim vrnil z uspelega potovanja prek severnega teCaJa. je ve Šola in razvedrilo Prijetno združeno s koristnim med platnenimi strehami v Mozirju — Zanimivo popoldne na tečaju mladih telovadcev in v taboru Visoke šole za TK MOZIRJE — Na jasah v gozdu ob Savinji je v teto poletnih dneh zelo živahno. Pod platnenimi strehami tako imenovane »gozdne Sole Partizana Slovenije« so se v prvih julijskih dneh naselili najmlajši telovadci in telovadke ter študentje Visoke šole za telesno kultu ro. Obe skupini imata pravzaprav naselje vsaka posebej. toda hranita se v isti kuhinji. Vsaka ima seveda svoj program: mladi telovadci in telovadke so na tečaju Gimnastične zveze Slovenije, študentje in študentke pa se »uče aktivnosti v prirodi«, ki so eden izmed predmetov na VSTK. Jan U 1 ■tl mlada f4>. rod mo ta telovadkami — 36. so bili v glavnem saj Jih veCtaa nasto tvth ta drug.) gimna tekmovanjih Trenerja Mar temec in prof Tom BolJkmnC la vodila taCaJ. sta poudarila 0 vabili le določene teiovadct iovadke namreč tiste ki naj obetajo, skratka mladr upe bodočo rapreeentanro Zla so dekleta katerih reči niti petnajst let la katerih društev Partizan so m telovadke Pa so nam lih tl takole Telovadke lz Žele sme (■>. Sp. Šiške Iti. Jasa <41 tn Novcem mesta O*, telo 1 po ta Železničar la Maribor Kopra f>). Kidričevega (31 <3>. Sp Šiške (31 Na ima (1) m Celja — me <1>. Trening na Jasi, na kateri so bila postavljena orodja. Je bU zelo živahen m učinkovit, kei Je imel Jemec aa asistenta reprezentanta Draga Šoštariča, ki Je od SPG naprej tudi trener telovadcev mariborskega železničarja. Boljkovtč pa je imel izvrstno pomočnico v ra-orezentantki Marlenkl Kovač Tudi Miloš Vratič m Tone Plestenjak, pa tudi drugi reprezentanti so obiskovali mlade telovadce, saj so Jim blU njihovi prt kas! na orodjih naj Ooltšl »učbeniki« Telovadke pa Je učil akrobatike prof. Jože Mavrič, znani trener telovadk Zelene Jame Celotno vodstvo tečaja Je bilo ne deljenega mnenja — ln oeio pouda rilo |e. da le štirinajstletna Man la Težak fZ |.l tud! na tem te ča|u dokazala, da Je Izreden talent In skratnl čas je še. da j' OZJ oosveti potrebno pozornost Pravzaprav ae le tudi n* tečahi Izkazalo, da trna idej slovenska gimnastika dekliški naraščaj, ki je bolj obetajoč kot moški O tam smo se lahko kaj zlahka prepričali, ko smo viden na lestvl-nah dvoviSmske bradlje Marijo Te *»k. zlasti njen mojstrski seskok v vijaku 730 stopinj, pa dvanajst letno Majo Dokl na gredi ta de setletno Miro Djakovlč (Sp šiška) ter druge. »Pravzaprav Jih dvanajst zares veliko obeta — Je dejal prot. Boljkovtč, ki Je še dodal da bt od teh deklic lest. sedem spravil v dveh. treh letih v državno reprezentanco. če bi imele na voljo ustrezne pogoje. In pri tem »če«. se Ja — kakor že tolikokrat med gim nastlčniml delavci — razvne' pogovor o prepotrebni gradnji študij ske telovadnice, v kateri bi tako tontje kot dekleta lahko vadili tu dl parter, preskok. Itd Ker sl ata kratkotrajnem obisku nismo mogli ustvariti sodbe o tem. kdo od fantov Je na tečaju poku lal največ, smo povprašal' trener le. ta slišali deloma preseneti fr odgovor: aTo so Murnu* ta Rette? (2el Mb ). Kem ta Stergll (L! Bež 1 ter Maltar (Kldr ).« »Zdaj smo pilili posamezni- ele mente na vseh orodjih, v drugi po lovita avgusta pa bomo skušali vse ta telovadce povabiti še v Ljubljano Takrat pa bi tečaj posvetili v klavnem učenju In vadbi seakoko* a orodij.« Je dejal Jemec Ton' Boljkovtč pa bo že v nedeljo — v okviru posebnega aranžmaja -po pel lal na trening v Romuni lo telovadke Sp šiške ta OA »Ribam Jakopič«, z njimi pa bo na dru Itvene stroške odpotovala tudi Ma lija Težak Vsak drugi dan so imeli mladi tečajniki m tečajnice gimnastiko samo dopoldne, popoldne pa so se kopali v topli Savinji. Tn deklice so celo naučili plavati Konec ta čaja a popoldanskim izletom na Golte Je bi! prav vesel, te piknik v taborišču Jim Je skazila nevihta Zaman so telovadci čakali iia kres študentje VSTK so sicer sestavil' grmado v obliki piramide tako le po kot po načrtu gradbenika, toda prižgali Je niso. ker se je prav ta krat vlilo iz grmečih oblakov. Zares nam Je bilo vseb skupaj tal. ker jim je nevihta preprečila večer ob tabornem ognji že zlasti študentov, ki so Imeli za seboi precej naporen dan Dopoldne so namreč tekmovali v orientacijskem telgi čez hribe ln doline Proga Je bila dolga 10 km In ob pomoči temllevlda tn kompasa so moral poiskati deset kontrolnih postaj »To ni bila lahka naloga — ste poudarila profesorja Agrež tn Kri stan — še zlasti, ker tekmovanje ni bilo ekipno, ampak (e Starta! vsak posebej« Aktivnosti v prirodi so vsekakoi prileten tn koristen predmet, saj se študent le VSTK razen ■ Orienta-tale nn neznanem terenu uče tudi »•bnrnlSklh veščin ln kmtakarjenl« med skalami deroče Savinja, na morju pa drugih vodnih športov D KURET čtao posnetih filmov m fotografij že uspešno prodal televiziji m raznim tednikom. V pogovorih pa je omenil, da so to pot Imeli razen čisto tehničnih težav prometne 'tudi z udeleženci odprave. Med člani ni bilo prave sloge, še težje pa Je bilo z Laponci, ki so Jih spremljali. Monzino se Je le s težavo rešil, ko ga Je eden Izmed njih hotel ubiti. Prvenstvena v Debeli peči Filip Bence. ix> Janez Lončar (oba AO Tržič) sta v severnem ostenju Debele peči preplezala novo smer (med 104 in 105). Višina smeri 400 m, ocena IV, mestoma V. čas plezanja 4 ure. Tržičani.v Bolgariji Med 3. m 14. julijem so bili v Bolgariji tržiški alpinisti: Tomaž Kavar, Marjan Srečnik m Joži Dolinar, ki so opravili nekaj vzponov v pogorju Rila m Močuri. Jeseničani že v Alpah Preteklo soboto je s petimi osebnimi avtomooiii odpotpvaio v Chamonix 16 mladih jeseniških alpinistov Po prečenju Mt. Blanca in obisku bližnjih ledenikov bodo pot nadaljevali še v Zermati, koder bi ae radi povzpeli na Mat-terhom ali vsaj Brelthom. Domov se oodo vrnili .predvidoma zadnjega julija. Jeseniška naveza Novak—Zakrajšek, ki je odšla v Švico že 11. t. m., sporoča, da vzpone hudo ovirajo neugodne vremenske prilike. Letni začetniški tečaj Novi termin za začetnišai letni plezalni tečaj v Vratih je 21. do 30. avtgusta. Zbor vseh udeležencev bo v petek 20. avgusta zvečer v Šlajmerjev! koči v Vratih, največje število tečajnikov pa Je 24. ker je predvideno il inštruk tor jev, vsak pa bo vodil lahko največ dva. Tečajniki bodo ob prihodu morali plačati 250 din za stroške tečaja, v kar pa ni vračunana hrana, ki si jo bo moral vsak oskrbeti sam (suha hrana ln prehrana v Aljaževem domu). Rok -za prijave je 15. avgust. Bivak IV oskrbovan Povpraševanje po uporaDi gor-skta zavetišč, ki jih upravlja alpinistični odsek PD Jesenice, Je vsako leto večje. Zanje se zanimajo domači tn tuji planinci, čeprav so v odročnih krajih ta namenjeni le upo^bl ob posebnih oriložnostlh. Toda letos so se odločili i novost: AO Jesenice je namreč poskrbel za oskrbnika bivaka IV (1980 m. pod Stenarjem ln Dol-kovo špico), ki bo v glavni sezoni skrbel za bivak ta mimoidočim nudil najnujnejšo oskrbo (čaj. tuhe itd.), pa tudi prenočišče. Vse obiskovalce bivaka, med katerimi bodo najpogosteje planinci, k! so se odločili za turo na Škrlatico ali lz Vrat prek Kriške stene v Krnico, opozarjamo, da se morajo strogo ravnati po navodilih oskrbnika, posebno pa morajo štaditl z vodo. ker bodo v nasprotnem primeru primorani bivak ponovno zapreti. j VATERPOLO________ Ljubljana izključena SPLIT. 31 julija — Na sestanku ligaškega odbora vaterpolske zveze Jugoslavije so vaterpolski klub Ljubljana Izključili iz skupine A druge zvezne lige. Zaradi te odločitve lahko vsi klubi, ki bodo tekmovali v tej skupini, od Ljubljančanov zahtevajo odškodnino Ljubljana Je namreč sporočila, da izstopa lz tekmovanja, šele tik pred začetkom prvenstva Tako v letošnjem tekmovanju ne bo Iz-padel noben klub. d-tria -DN e alt-ežov alat-md gdgd Triglav : Jedinstvo 10:8 (3:1, 2:2, 3:2, 2:3) BALINANJE___________ Poniš prvi, Lomovšek tretji PULJ — v športnem centru Mirna Je bilo letošnje deževno pr-venstvo v balinanju aa posameznike, na kataran so lep uspeh dosegli tudi tekmovalci la Slovenije Izidi: 1 Poniš (R B-. Reka). 2. Jugosvac (N , Reka). 3. Lomov-»ek (Polje, Ljubljana), 4- Tadič (Hajduk. Zgt», 5. OeperU, 6. Bo-Hč (oba N Gorice). 1- DJurovlč : Slika, Ljubljana) Itd. [ NOVO na TUJEM KITZBmnrT- _ Jugoslovanski teniški igralec Ivančič Je bi) telo čen •• v kvalifikacijah sa odprto teniško prvenstvo Avstrije Pre-magal ga je Korpas iz ZRN s 6:2, *:*. 6:4. IVER DNEVA Brez medeon-skega finala Uprava nizozemskega nogometnega kluba AJaz se Je dokončno odločila, da ne bo Igrala tako imenovanega med conskega finala med zmagovalcem pokala evropskih prvakov lz zmagovalcev južnoameriškega libertadores pokala. Nizozemci so sprva predlagali. da bi bili obe tekmi med AJaxom ln Naclonalom (Urugvaj) v Evropi. Urugvajci tega niso sprejeli. Evropski prvaki so nato predlagali, da bi obe tekmi odigrali do 31. decembra letos Ko Je bil rok že določen — 31. oktober, so Urugvajci zavrnili tudi ta predlog Nizozemcem je bilo nato tega dovolj ta so sklenili, da se ne bodo Dotegovali za dragoceno lovoriko. Repriza EP Na plavalnem dvoboju SFRJ : V. Britanija spopad Šegrtove in Jacksonove LJUBLJANA, 21. julija. Lansko gostovanje naših plavalcev v Leedsu ob 100-letnicd plavalne zveze Velike Britanije nam britanski plavalci zaaj vračajo in to prav pred pričetkom proslave 50-letnice PZJ. Dvoboj obeh državnih reprezentanc bo tokrat v Ljubljani, ki je bila zadnjič prizorišče mednarodne tekme leta 1951., ko so gostovali Švedi. Med gosti je precej znanih plavalk in plavalcev, tudi nekaj finalistov in nosilcev kolajn z lanskega evropskega prvenstva v Barceloni. Za nas bo nedvomno najbolj zanimiv ponovni dvoboj med Alexandro Jackson in Mirjano Segrt na 100 m kravl. Lani v Barceloni sta se ti plavalki borili ramo ob rami prav do cilja in samo avtomatska štoperica je zabeležila, da je bila pri enakem rezultatu 1:00,8, Segrtova le hitrejša. Naša plavalka je tokrat osvojila srebro, Jackson pa bron. Dorothy Harrison, ki je bila z Druga nosilka kolajne z EP je rekordom 2:45,6 tretja na 200 m prsno, na 100 m prsno pa je bila četrta. V sedanji reprezentanci žal manjkata dva izmed najboljših britanskih plavalcev. Ratcliffova, ki je v Barceloni osvojila bronasti kolajni na 200 in 400 m mešano je zdaj v ZDA, Martyn Woodroffe pa se le še redko pojavi v bazenu. Poleg teh velja omeniti še Michaela Richardsa, ki je bil na EP z 1:00,9 peti na 100 m hrbtno in bo v Ljubljani izredno hud tekmec našima dvojčkoma Milošema.' Med našimi se tako lahko realno poteguje za zmago v kakšni disciplini le nosilec treh kolajn z EP Segrtova, možnost pa ima tudi Zdenka Gašparac, ki je že včeraj prišla v Ljubljano in danes že trenirala. Zal pa je naša reprezentanca ostala brez dveh standardnih članov. Ana Boban je 'Odpovedala nastop zaradi poškodbe. Nenad Kuridja pa je spo ročil, da na delovnem mestu ni dobil dopusta za pot v Ljubljano Vsi plavalci se bodo v Ljubljani zbrali jutri zvečer, v petek pa bodo že trenirali na novem kopališču na Kodeljevem, kjer bo v soboto in nedeljo tudi dvoboj. S T Fischer zmagal s 6:0 Ameriški velemojster katastrofalno izločil Danca Benta Larsena DENVER, 21. julija — Amerl-ški velemojster Robert Fischer je v polfinalnem dvoboju turnirja kandidatov za svetovno šahovsko prvenstvo premagal danskega velemojstra Benta Larsena s 6:0 in se uvrstil v finalni dvoboj, v katerem se bo pomeril z zmagovalcem dvoboja Korčnoj — Petro-sjan. V zadnji partiji se je Lar-sen vdal v 40. potezi. Nič novega v Amsterdamu AMSTERDAM. 21. julija — Rezultati 7. kola mednarodnega šahovskega turnirja: Larigeweg : Hartoch prek., Donner : Adorjan remi, Ree • Evans remi, Uhl-mann : Browne prek«, Gligorič : Ivkov remi, Smislov : BobocoT remi, Timman Portisch prek«, Keres : Scholl prek. Vrstni red: Smislov 5, Gligorič, Ivkov in Ree 4, Browne, Hartoch 3,5 (1), Evans 3,5, Keres, Portisch. Bobocov 3 (1) itd. PRIPRAVE ZVEZNIH NOGOMETNIH LIGAŠEV — Medtem ko je Olimpija včeraj končala del priprav na Črnem vrhu in bo danes prvič trenirala za Bežigradom, so. igralci državnega prvaka Hajduka, nastanjeni v Preddvoru, stalni gosti na štadionu Stanka Mlakarja v Kranju. Te dneve vsi izkoriščajo seveda tudi za stike med nogometnimi delavci. Na posnetku iz Kranja: predsednik NK Olimpija Križaj (desno) ter popredsednik NK Hajduk Belotti (levo) v razgovoru z državnim reprezentantom Holzerjem, ta je za včerajšnji trening oblekel Pelejevo majico, ki jo je prinesel iz Brazilije, in tako poskrbei še za dodatno privlačnost popoldneva na kranjskem štadionu. Foto: Švabič BBBBEBBBBBBBBBBBBBBEBBBBBBBBBBBBBBBBBB rarv.- ^ . ’ . .-J K. K «J - tali ▲ Pravi trenutek za Kent —° licenci Lorillard ~ New Y<>rk izdeluje Duvanska industrija Niš BBBBBBBBBBBBBBB[jlBBBBBBBBBmmriimmiir«ii.l,.fl.,l,,r-,m DOBRODOŠLI! Kraji, kjer bodo glavne proslave tridesetletnice vstaje slovenskega ljudstva, so v prazničnem razpoloženju. Nekateri udeleženci so priSli že dan pred proslavami. Na sliki: skupina mladink, ki so namenjene na Lokve, je že prišla v Črnomelj. »SVETOVNI MIR S POMOČJO PRAVA« — Peta svetovna konferen- DEMONSTRACIJE LEVIČARJEV — Na protestnem ca te organizacije se je včeraj začela v Beogradu. Zasedanje sprem- pohodu po pariških ulicah so demonstranti, ki jih volja 2000 pravnikov. Konference sta se udeležila tudi predsednik ZIS di eden od voditeljev francoske komunistične partije Mitja Ribičič in predsednik 25. zasedanja generalne skupščine Ed- Jacques Duclos (v sredini) izrazili svojo podporo ward Hambro (na sliki poleg Ribičiča). Telefoto: Tanjug osvobodilnemu boju vietnamskega ljudstva. UPI NARAŠČAJ V ŽIVALSKEM VRTU — V beograjskem živalskem vrtu so zagledale luč sveta tri mlade pume (na sliki). Mladiči so že koj spočetka pokazali tako živahnost in zanimanje za zunanji svet, da jih morajo skrbno paziti, ker bi sicer pobegnili. Naraščaj so dobili tudi pri kamelah, vendar v družini ne gre vse gladko. Telefoto: Tanjug Nova smer Sudana Analiza doslej izdanih odlokov omogoča sklepanje o notranji in zunanji politični usmeritvi te afriške države KAIRO, 21. julija (AFP, Reuter. AP). Sudan je tretji dan po državnem udaru še zmeraj zaprt za zunanji svet. Agencije pa ugotavljajo, da si novo vodstvo utrjuje oblast. To sklepajo iz številnih ukrepov, ki jih je novo vodstvo brez težav izvedlo, pa tudi iz dejstva, da je položaj v Kartumu miren. Poročajo, da so prebivalci sudanskega glavnega mesta brez pridržkov podprli novo oblast. Jordanija docela osamljena Stiki med Jordanijo in drugimi arabskimi drža* vami se zaostrujejo BETRUT, 21. julija (Tanjug) — Po vojaškem obračunu s palestinskimi komandosi postaja Jordanija vse bolj izolirana. Od včeraj so se poslabšali odnosi s Sirijo, na katero je Aman računal glede na njeno dosedanje stališče, ki ga je jordanska vlada ocenjevala kot zelo razumno. Sirija je demonstrativno odpoklicala iz Amana svojo misijo, ki bi morala posredovati med komandosi in Jordanci. Aman je obtožen tudi, da so jordanske sile bombardirale kraj De ra na sirskem ozemlju. Poleg tega je več drugih znamenj, ki pcrirjujejo. da se odnosi Jordanije a' drugimi arabskimi državami zaostrujejo. Libijski predsednik Gadafi je predlagal nujen sestanek voditeljev arabskih držav, na katerem bi razpravljali o položaju v Jordaniji. Poročajo, da nanj ni povabil kralje Saudske Arabije, Maroka in Jordanije. Seja zveznega izvršnega sveta BEOGRAD. 21. julija (Tanjug) — Zvezni izvršni svet je pa današnji seji pod predsedstvom Miša Paviče-viča obravnaval več vprašanj o izvajanju politike na področju odnosov s tujino, na rodne obrambe, ekonomske politike in zveznega proračuna. Pozdravna pisma konferenci BEOGRAD. 21. julija (Tanjug) — Večje število šefov vlad In držav z vsega sveta je udeležencem 5. svetovne konference »Svetovni mir po poti prava« v Beogradu poslalo pozdravna pisma z željo, da bi to doslej največje zborovanje pravnikov prispevalo k prizadevanjem .za uveljavitev miru in miroljubnega spora minevanja. Husak na oddihu SIMFEROPOL, 21. julija (TASS) — Generalni sekretar KPC Gustav Husak je danes prispe! v Stmferopol Na povabilo CK KP Sovjetske zveze bo prežive! nekaj časa na oddihu na Krimu Schlesinger namesto Seaborqa WASHINGTON, 21. julija (Reuter) — Predsednik Nikon Je danes sprejel odstop dr. Glenna Seaborga, predsednika komisije za atomsko energijo, namesto njega pa je imenoval na ta položaj Jamesa Schlesingerja. Bandaranaikova o teroristih COLOMBO. 21. julija (DPA) — Cejlonska predsednica Siri mavo Bandaranaike je sinoči v parlamentu izjavila, da mi nikakršnih dokazov za vmešavanje tujih sil v spopade, kt so na otoku izbruhnili aprila«. Vlada je dala zapreti samo' poslopje severnokorejskega veleposlaništva, ker Je kljub opozorilom »podpiralo teroriste«. V bojih so vladi zveste čete imele 60 mrtvih tn 312 ranjenih. terorist* pa so izgu bili 1200 svojih členov. V za porih je okrog 1400 teroristov ta oseb ki so tihi pomagale Skoda zaradi teh neredov anaša okrog 100 milijonov ru ptj. Čeprav se novi režim še ni globalno izjasnil o svoji politični usmeritvi, pa skrbna analiza doslej objavljenih dekretov omogoča posamezne sklepe tudi o tem. Očitno je, da ne gre za »odpravo«, ampak za »korekturo« osnovne smeri v socialistični razvojni poti. Kar za deva zunanjepolitično področje. pa gre za krepitev suverenosti Sudana kot sestavnega dela arabskega sveta. Obe posledici sprememb v Kartumu pa imata prav gotovo poseben pomen ne samo za Sudan. »Preobrat v levo« se kaže v dekretu o obnovitvi demokratičnih svoboščin. Sem sodi tudi odprava prepovedi delovanja političnih organizaciji Nova oblast se Je v tem pogledu neposredno postavila po robu tezi prejšnjega režima, ki je teži] k uniformiranju političnega življenja po vzoru v sosednjem Egipta. Pravzaprav Je vodstvo sprejelo polarizacijo družbe kot nujnost na poti. napredka. Takšna u-smeritev seveda, najbolj u-streza KP, ki je edina pripravljene na dolgoročno in dosledno akcijo v smer* izgradnje nove družbe ta pre Ali to pomeni, da bodo kmalu poslali v vesolje novo sovjetsko trojico? Vsekakor je bilo po katastrofi »Sojuza U« podčrtano, da se bodo vesoljski poleti nadaljevali in po prvotnem programu bi moralo biti ta čas v »Salju-tu« skoraj gotovo že nastanjeno drugo moštvo. Vprašanje pa je, kako daleč Je, oziroma do kakšnih rezultatov Je prišla preiskava o vzrokih Novo univerzitetno središče MOSTAR, 21. julija (Tanjug) — Mostar bo v prihodnjem šolskem leta postal u-nlvenatetno središče s petimi visokošolskimi ustanovami. Poleg pedagoške akademije, strojne fakultete in višje kmetijske šole, bo v jeseni dobil oddelka pravne ta ekonomske fakultete, so pa tudi možnosti, da bi odprli višjo glasbeno šolo; ta bi se kasneje razširila v a-kademijo. poroda hudo zaostale države.■ Netočno pa bi bilo domnevati, da so komunisti »že prišli na oblast«. Te moči še nimajo ta tega se tudi dobr0 zavedajo. Tudi komunisti rabijo polarizacijo družbenih sil, saj lahko samo v načelnem boju porazijo nenačelne nasprotnike in pritegnejo množice. Za zdaj še zmeraj m Jasno, kakšna je usoda generalnega sekretarja KP Mahdžuba, ki je najzaslužnejši za sedanjo moč komunistov kot organizacije. Na notranjepolitičnem področju gre torej morda za usodni preobrat v zgodovini sodobnega Sudana Podobno bi lahko sklepali tudi glede zunanjepolitičnega področia. Zelo možno je, da spremembe prinašajo klico nečesa novega v medarabskih odnosih. Novo" vodstvo vztraja pri suverenosti Sudana, vendar pa povsem zanesljivo ne teži k razbijanju arabske enotnosti, čeprav mu to pripisujejo. K polarizaciji teži tudi v medarabskih odnosih. S tem bi lahko logično pojasnili nepripravljenost Sudana, da se priključi federaciji Egipta, nesreče »Sojuza 11«. V edinem sporočilu preiskovalne komisije, ki je bilo doslej ob javljeno, je bilo rečeno, da preučujejo vrsto tehničnih vzrokov, zaradi katerih je lahko ušel zrak iz pristajalne kabine. Več doslej ni bilo povedano. Nadaljnji razvoj poskusov z obljudeno pesta jo »Saljut« pa je seveda odvisen od vprašanja, ali je šlo za enkraten splet nesrečnih okoliščin ali pa je morda prišla na dan kaka pomanjkljivost v ustroju transportnih ladij tipa »Sojuz« V drugem primeru bi se možnost novih sovjetskih vesoljskih poletov kajpada odmaknila. Opazno je. da je molk o vesoljskih prizadevanjih, ki je zavladal po tragediji »Sojuza 11«, pretrgan. Nekaj časa ni bilo vesti z nobenega vesoljskega področja Zdaj pa je spet precej govora o »Luno hodu«, ki deluje že 8 mese cev, omenjajo pa tudi vesoljski napravi, ki letita pro ti Marsu. Hkrati s sporočilom o stanju »Saljuta« je bi- Libije in Sirije. Znano je, da so to federacijo sudanski komunisti obsodili kot »podlago za zadušitev vseh marksističnih tokov, zlasti sudanskih komunistov«. Takšne trditve seveda ni lahko dokazati. Ni pa daleč od resnice ugotovitev, da je napovedana federacija pravzaprav novo prizadevanje za ■ motnost za vsako ceno«. Dejstvo pa je, da so bila takšna prizadevanja v preteklosti bolj ali manj jalova. Sicer pa je na to nedavno opozoril tudi urednik kairskega Al Abrama Hasanein Hej-kal, mož, ki mu nihče ne more izpodbijati izvrstnega poznavanja arabskih razmer in kateremu se je zdelo nujno opozoriti -Arabce, da morajo najti prava zdravila tudi za »svoje najbolj kočljive probleme«. K ugotovitvi, da sprememba v Kartumu pomeni, da Sudan morda ne bo postal član federacije, ampak se bo zavzel za drugačne poti arabske enotnosti, je treba dodati, da drugih preobratov v sudanski zunanji politiki verjetno ne bo. lo objavljeno sporočilo o Izstrelitvi novega umetnega satelita iz serije »Kozmos« Krožnica tega satelita Je zelo podobna krožnici vesoljske postaje, ki se ujema s krožnico, na katero so že poslali nekaj »Kozmosov«. Namen teh satelitov ni znan. In še to. Pred nekaj dnevi je iz Leningrada izplula na prvo plovbo nova admiralska ladja sovjetska mornarice, ki je na razpolago sovjetski akademiji znanosti oziroma sov Jetskim vesoljskim forumom. Ladja ima 45.000 ton in je največji plavajoči znanstvenoraziskovalni laboratorij na sveta. Poudarjeno je bilo. da so na ladji vse naprave za samodejno vodenje vesoljskih poletov. TIT VIDMAR Sto milijonov dolarjev za bequnce WASHINGTON, 21. Julija (UPI) — Zunanjetrgovinski odbor ameriškega senata Je danes potrdil zakonski pred log o vojaški pomoči tujini, ki naj bi letos znašala 3 milijarde 400 milijonov dolarjev Hkrati so sklenili ustaviti vsako vojaško pomoč Grčiji, dokler vlada v Atenah ne bo Izvedla svobodnih tn demokratičnih volitev v državi. Pomoč bodo nehal! pošiljati tudi Pakistanu, dokler se ne bo končala volaška In. tervencija v vzhodnem delu države Za begunce iz Vzhodnega Pakistana bodo ZDA poslale 100 milijonov dolarjev pomoči. Skrivnost „Sojuza -11“ Nesrečno naključje ali napaka — Konec embarga na ve* soljske vesti — Največji plavajoči laboratorij na svetu OD NAŠEGA MOSKOVSKEGA DOPISNIKA MOSKVA. 21. julija (Po telefonu). Prvikrat po smrti treh kozmonavtov, ki so sestavljali »Saljutovo« prvo posadko, so se v sovjetskem tisku pojavile vesti o tej vesoljski postaji- O njenih manevrih je bilo v zadnjih dneh precej ugibanja. Objavljeni podatki kažejo, da se je njen tir od časov, ko so v njej prebival: Dobro-voljski, Volkov in Pacajev, v resnici nekoliko znižal. Zračni pritisk in temperatura v njenih prostorih sta v mejah normale. Zadnje vesti Tajvan ne bodo mc vec ščitili? Odbor senata ZDA izglasoval preklic sklepa kongresa o uporabi zaščite čet ZDA VVASHINGTON, 21. julija. (UPI). Zunanjepolitični odbor ameriškega senata je danes izglasoval, da naj se prekliče sklep kongresa O zaščito Tajvana. % Ta sklep je ameriški kongres sprejel že 29. januarja 1955. leta kot podporo Cang-kajškovemu režimu na Tajvanu. Predsednik zunanjepolitičnega odbora ameriškega senata William Fulbright je izjavil po današnjem glasovanju, da ta akcija zunanjepolitičnega odbora ni v direktni zvezi s sporočilom o Nixonovem obisku LR Kitajski. u, Resolucijo ameriškega kongresa iz 1955. leta je snažno preklicati samo, če se bodo proti njej izjasnili člani obeh domov ameriškega kongresa. Predsednik ZDA Nixon in državni sekretar Rogers sta sklenila uvesti embargo na vse uradne informacije in komentarje v zvezi z odnosi med ZDA in LR Kitajsko zaradi strahu, da ne bi prišlo do Colombo bo sprejel predstavnike slovenske manjšine TRST, 21. julija (Po telefo-nu) — Kot je nocoj sporočil predsednik deželne vlade Fur-laniJe-Julijske krajine dr. Al-fredo Berzzanti, bo predsednik italijanske vlade Emilio Colombo sprejel septembra po parlamentarnih počitnicah delegacijo slovenske manjšine v Italiji. IVO VAJGL Ribičič priredil sprejem za udeležence kongresa BEOGRAD, 21. Julija (Tanjug) — Predsednik ZIS Mitja Ribičič je priredil nocoj v prostorih ZIS sprejem za udeležence pete svetovne konference »Svetovni mir s pomočjo prava«. Poleg večjega števila jugoslovanskih funkcionarjev so se sprejema udeležili tudi člani diplomatskega zbora, akreditirani v Beogradu. Med drugimi so bili na sprejemu predsednik 25. zasedanja generalne skupščine OZN Edward Hambro, pred sednik svetovne organizacije »Svetovni mir s pomočjo prava« Charles Rhyne, biv-šj predsednik vrhovnega sodišča ZDA Earl Warren in drugi člani izvršnih komitejev te svetovne organizacije ter svetovne federacije sodnikov. Sadat sprejel Vinogradova KAIRO, 21. julija (MENA). — Predsednik ZAR Anvar el Sadat je sprejel danes sovjetskega veleposlanika v Kairu Vladimira Vinogradova. Agencija MENA ne poroča ničesar podrobnejšega o tem sreča, nju. Poluradni kairski časopis »Al Ahram« |e danes sporočil, da bodo v kratkem važni sovjetsko egiptovski pogovori o krizi na Bližnjem vzhodu. Longo v Moskvi MOSKVA, 21. julija (TASS) — Generalni sekretar KP Ita Uje Luigi Longo z ženo je pri spel danes v Moskvo na pova bilo CK KP Sovjetske zveze Luigi Longo bo nekaj časa na počitnicah v Sovjetski zvezi. uporaba ameriških čet za kompromitiranja Nixonove poti v Peking. Predstavnika Bele hiše in State Departmenta sta danes zavrnila vsakršen komentar v zvezi s predvčerajšnjo izjavo kitajskega premiera Cu En Laja, v kateri je med drugim poudaril, da je celoten umik ameriških čet iz Indokine »prvenstvena naloga«. »Ambicije vojaških avanturistov« RABAT, 21. julija (AFP) — Po oceni maroškega premiera Ahmeda Larakija je poskus državnega udara v Maroku »direktna posledica osebnih ambiciji vojaških avanturistov«. Maroški premier je to izjavil na izrednem zasedanju spodnjega doma parlamenta, ki je bilo danes popoldne. Po njegovih besedah armada ni hotela stopiti na stran upornikov, navzlic večjemu številu pozivov, marveč je uvedla stanje pripravljenosti, da bi onemogočila državni udar. Končani manevri BERLIN, 21. julija (Tanjug) — Danes so se končali desetdnevnj manevri zaledne službe oborženih sil ZSSR, Poljske in NDR, v katerih je sodeloval tudi štab varšavskega sporazuma. Vaje so bile na ozemlju NDR in Poljske. Poveljnik manevrov je bil šef štaba varšavskega sporazuma armadni general Štern enko. Tudi nekatere enote vojne mornarice NDR so imele danes vajo, kj so jo opazovali prvi sekretar CK ESPN E-rich Honecker ter drugi vi-soka partijski in vojaški funkcionarji. »Novoje Vremja« o udaru v Sudanu MOSKVA, 21. jul. (TASS) — Državni udar, kj je bil pred dvema dnevoma v Kartumu, je važen dogodek v političnem življenju arabskega sveta, piše med drugim sovjetski časopis »Novoje Vremja«. Časopis ugotavlja, da so organizatorji predvčerajšnjega državnega udara v Sudanu sprejeli 1-deale majske revolucije iz 1969. leta, ki Je odprla pot napredku v Sudanu. Delegacija iz Bavarske v Beogradu BEOGRAD, 21. julija (Tan. jug) — V Beograd je danes prispel član predsedstva socialnodemokratske stranke Nemčije in predsednik partijske organizacije za Bavarsko Volkmark Gabert s sodelavcem Adolfom Hort-lom. Telegrami TITOVA ČESTITKA OB POLJSKEM PRAZNIKU —. BEOGRAD. Predsednik republike je ob poljskem prazniku iskreno čestital prvemu sekretarju CK PZDP Gierku, predsedniku državnega sveta Cyrankiewiczu in vsemu poljskemu ljudstvu. Izrazil je prepričanje, da bodlo prijateljski stiki med poljskim in našimi narodi ter obema partijama še naprej koristili miru in socializmu. STRAŽA ZA KIPRIANUJA — NIKOZIJA. Ciprski zunanji minister Spiros Kiprianu je močno zastražen, odkar se je izvedelo, da mu grozi atentat. Policija, straži tudi nekaj drugih ministrov in funkcionarjev administracije predsednika Makariosa. POLJSKO-SIRSKO SPOROČILO — VARŠAVA. Tukaj so priobčili skupno poljsko-sirsko sporočilo o uradnem obisku Abdula Halima Khadama, šefa sirske diplomacije. V sporočilu je rečeno, da Poljska in Sirija odločno podpirata boj palestinskega ljudstva za njegove pravice Ravno tako obe strani obsojata imperialistične in sionistične manevre proti arabskemu ljudstvu ter zahtevata brezpogojen umik izraelskih čet z zasedenih arabskih ozemelj. Sporočilo se zavzema za krepitev enotne akcije in sodelovanja med arabskimi in socialističnimi državami. Predsednik državnega sveta Cyran-kiewicz, premier Jaroszewicz in zunanji minister Jendrychowski so bili znova povab-Heni v Sirijo. ZAŠČITA KUPCEV — TORONTO. V Kanadi so pred kratkim dobili zakon o zaščiti potrošnikov, ki prepoveduje vsako izmišljeno, neresnično oglaševanje izdelkov, . lepl jenje neustreznih napisov in drugih podatkov na izdelkih, zviševanje cen brez orivolitve zvezne vlade in vse poskuse za dosego monopolnega položaja na trgu. Za prekrške predvidevajo globe od 2 do 20.000 dolarjev in zaporne kazni od 6 do 10 let. GOSPODARSKI STIKI S SZ — RIM Italija In Sovjetska zveza se pripravljata na razširitev industrijskega, znanstvenoteh. ničnega ln trgovinskega sodelovanja. V Milanu se bo 23 septembra začel 3-dnevni se-stanek na temo »Izkušnje ln možnosti za razširitev gospodarskih stikov med Italijo tn SZ«. TRGOVINA Z ALBANIJO — BUDIMPEŠTA Blagovna menjava med Madžarsko in Albanijo se je v zadnjem petletnem obdobju ugodno razvijala m je bila za okrog 6 , milijonov rubljev večja kot je določal plan. V novem petletnem obdobju bo narasla predvidoma še za 70 odstotkov. Madžarska bo dobavljala stroje, telefonske centrale, radijske in televizijske sprejemnike, uvažala pa bo konserve, pijače, cigarete, bombažne tkanine, bitumen in bakreno žico. JEMENSKI PREMIER ODSTOPIL — SANA. Premier Muhamed Numan je odstopil. Razlogi še niso znani. Predsednik Iriani je Numanov odstop sprejel. SCHUMANN NA ŠVEDSKEM — HEL-SINGBORG. Francoski zunanji minister se je včeraj iz Helsingborga odpravil na dvodnevni obisk na švedsko. D’ESTAING V MOSKVI — PARIZ. Francoski gospodarski in finančni minister Gi-scard d’Estaing se bo udeležil dela »velike komisije«, ki se - je začela v Moskvi Sovjetska zveza je Francijo zaprosila, naj po firmi Renault sodeluje s 300 milijoni dolarjev pri gradnji f c/vame težkih tovornjakov v Kami na Volgi. Ta kombinat bo izdeloval 150 tisoč tovornjakov na leto, stal pa bo milijardo 600 milijonov dolarjev. SZ želi v tujini dobiti 700 milijonov dolarjev posojila. Francija doslej na ponudbo še ni dokončno odgovorila. AGNEW OBIŠČE MAROKO — RABAT. Pričakujejo, da bo ameriški podpredsednik Spyro Agnew v soboto prispe! na 4P-urni obisk » Maroko. Sprejel ga oo tudi kralj Hasan in njemu na čast priredil večerjo v svoji letni rezidenci. SIHANUK POJDE V SEVERNO KOREJO — HONGKONG. Šef kamboške države princ Norodom Sihanuk bo kmalu obiskal Severno Korejo. Datum bodo določili pozneje. BUTEFLIKA NA KITAJSKEM - PEKING. Alžirski zunanji minister Abdelaziz Buteflika Je prispel na uradni obisk v ljudsko republiko Kitajsko FONOMARJOV V EGIPTU — KAIRO. Sekretar centralnega komiteja KP Sovjetske zveze Boris Ponomarjov se je včeraj sestal z delegacijo arabske socialistične unije. Udeležil se bo tudi proslave 19-letnioe egiptovske revolucije, ki se bo začela 23. julija. Pa se to: POSEBEN REKORD — Kot poročajo dopisniki z osiješkega območja, letos niso obilno obrodila le okoliška pšenična polja, temveč tudi — asfalt: po vseh cestah, ki vodijo k žitnim silosom, kmetje in tudi meščani pobirajo pšenico, ki se usipa s tovornjakov kmetijskih gospodarstev; nekateri tako »požanjejo« z asfalta na dan rudi po nekaj vreč pšeničnih »presežkov«. Kaže, da se kmetijska gospodarstva spričo rekordne letine nimajo časa ukvarjati s takšnimi — malenkostmi .. . *ONCE vzide 4.30 zaide 19.42 VREMENSKO POROČILO Prognostična karta za 22. julij 1971 ob 0,7. uri LUNA vzide 4,16 zaide 19.5 sončno delno ^ oblačno cQ) oblačno ^ dež nevihte sneg V?" megla /F barja j“go ■ m topla fronta i mf hladna ▼ fronta okluzija 1 središče: ciklona A______anticiklona MOSKVA T <8> • KIJEV Vreme in temperatura 21. julija 1971 Napoved: crap vreme ob 7 url -ju Dijana laiuca Brnik .redarlca vi ari bor Sl Gradec Celje Movo mesto Coper rteka "MIJ rivar h ovnlk agreb seograd trajevo *ograd •nie e lovec iradec Dunaj Benetke i-.iano enova lilnchen 'Urleb -tim “»arlz '.erlin ^Tockholra '-'drva sončno oblačno oblačno v oblakih Jasno jasno sončno jasno sončno jasno jasno oblačno sončno Jasno jasno oblačno sončno oblačno oblačno jasno oblačno oblačno jasno sončno poloblačno poloblačno poloblačno poloblačno poloblačno oblačno Temperatura morja: stopinj vreme ob 13 tsl stopinj 12 sončno 22 10 oblaCno 18 10 sončno 20 0 oblačno 2 13 sončno 21 9 oblačno 18 10 sončno 20 18 Z < ; T. ‘Z V— „19 lasno 24 20 jasno 26 23 ooloblačno 25 22 16 jasno 22 17 jasno 24 12 oblačno 21 23 lasno 29 19 jasno 25 — poloblačno 19 12 ooloblačno 19 13 jasno 21 17 jasno 25 16 poloblačno 24 20 _ U u poloblačno 18 19 poloblačno 22 13 poloblačno 23 11 poloblačno 20 14 poloblačno 17 16 ooloblačno 25 Koper, aik 22, SLOVENIJA: Ponoči deloma oblačno. Jutri precej sončno, ponekod vmes zmerna oblačnost Naj. nižje nočne teperature okoli 9, v Primorju 18, najvišje dnevne 24, v Primorju okoli 26 stopinj. (ZGLEDI VREMENA ZA PETEK: Deloma sončno vreme. JUGOSLAVIJA: Spremenljivo oblačno, v se vernih krajih precej sončno vreme. VREMENSKA SLIKA: Greben visokega zračnega pritiska se je pomakni) nad Srednjo Evropo Preko Alp doteka proti Balkanu hladen zrak in še povzroča občasne oblačnost Rab. Hvar ln Split 24, Sl&e Mata anketa „Mi, miličniki" Pravzaprav bi bilo odveč še enkrat omenjati, da iz dneva v dan bolj deroča reka motornih vozil na ljubljanskih ulicah preti zamašiti že tako ozko grlo. Prometni strokovnjaki so odkrili in našteli dolgo vrsto vzrokov, krivih za današnje stanje; vse od slabo začrtanih križišč, tja do z rastlinjem zaraščenih šema. forjev. Nas zanima druga stran pojava, sicer resda ne tako obče znana, a zdi se, da po svoje prav tako za-- nimiva. Anketirali smo prometne miličnike, in da bi bila stvar še bolj zanimiva, smo izbrali tiste z belim trakom na epoletah, to je prometnike-študente, in jih vprašali po problemih. ■■i IZTOK BEŽAN. študent prava — Urejam promet pred Pošto. Hujših problemov na tem mestu nimam. Le tu pa tam krajši trki ali naleti. Resnejše težave so tujci. Turisti so turisti... sredi križišča ti ustavi, ne glede na to da očitno ovira promet. jn sprašuje za parkiriščem ali čim podobnim. Problem za sebe so tudi nevzgojeni pešci. Kot študenta se me manj bojijo, saj vedo, da bom bolj popustljiv. FRANC PEGAM, študent visoke komercialne šole — 2e dve leti delam kot mi-ličnik-prometnik. Plačano je dobro, delam pa razumljivo raje poleti kot pozimi. Ce imam tu na Ajdovščini težave s pešci? Pa še kakšne! Prehod od Evrope k Figovcu je kritičen. Kot po pravilu pešcj ne čakajo na zeleno luč in tako ovirajo pot voznikom, ki iz Titove zavijajo na Gosposvetsko. Zakaj tako? Neresnost, kaj padru- MIRAN KOŽUH, študent gradbeništva — Kakšno je moje mišljenje o ženskah kot voznicah? Prepričan sem, da so v križišču bolj previdne, da ne rečem bolj »fair«. Dokler bo po Masarykovi cesti dovoljena vožnja avto-šolam, dotlej bodo, vsaj v času konic, še naprej prometni vozU. Kršilce bolj o-pozarjamo kot kaznujemo. Kolikokrat dnevno odprem beležnico? Kakor je. Morda povprečno enkrat. Samo za zelo hude prekrške. # * BORUT BEVC. študent strojništva — Turisti nas veliko sprašujejo P° informacijah. Sprašujejo, kje gre pot na Grad, za Bled. Zanima jih tudi, kako se pride do muzejev in spomenikov. Problem zase so zdomci, ko se ob praznikih vračajo domov. Seveda vem, da so utrujeni, a začudi me ko se po prekršku delajo nevedne, čeprav zelo dobro poznajo naše predpise. E-dino primerno ime za tako vedenje je ■— domišljavost. Avtobus bliže k nam! »Avtobusi mestnega prometa naj bi tudi v bodoče vozili po Ilirski ulici,« pravijo stanovalci tega območja Stanovalci iz območja Ilirske, Komenskega in sosednjih ulic, ki spadajo pod občino Lju>bljana-Center, so, kar se mestnega cestnega prometa tiče, precej odmaknjeni od lokalnih avtobusnih zvez, saj imajo do rtaj-bližje avtobusne postaje do deset minut hoje: od Komenskega do Vodnikovega trga, aJi do Poliklinike ali pa do železniške postaje oziroma Ajdovščine. Foto: semaus KDOR POZNA REDKE GOSTINSKE VRTOVE, BO SPOZNAL TA KOTIČEK »PRI ŠESTICI« Naj steče umazana voda! Vdrugič in na predlog sveta za komunalo in urbanizem ter ob podpori KS Posavje so bežigrajski odborniki rekli »da« prispevku za kanalizacijo O kanalizaciji v starem delu soseske BS 7 v krajevni skupnosti Posavje je bilo že večkrat govora. Ker bodo za vso sosesko zgradili novo kanalizacijsko omrežje, se je pred občinsko skupščino postavilo vprašanje ali naj . lastniki 240 hiš, ki že stojijo na tem območju, plačajo 1800 dinarjev, kot je predložilo podjetje Soseska, ali ne. Občinska skupščina je o tem sklepala že dvakrat. Prvič je na predlog odbornika Vita Pirca sprejela sklep, da stari naseljenci v soseski ne plačujejo nobenega prispevka za stroške gradnje kanalizacije. Na zadnji predpočitni-ški seji pa so bežigrajski odborniki razpravljali o predlogu sveta za urbanizem, komunalo ki stanovanjske zadeve, ki Je predložil, da bi se občinska skupščina vseeno odločila, naj stari naseljenci le plačajo prispevek. Zakaj? Podjetje Kanalizacija financira gradnjo k analiza- mi krediti in s prispevkom | no plačali novi naseljenci. za urejanje mestnega zemljišča, ki ga bodo plačali kupci novih stanovanj v soseski. Kanalizacija bi se namreč lahko prev zaredi takega sklepa odločila, da gradi , drugje, kjer imajo občani več razumevanja in staronaseljenci v Posavju bi ostali brez kanalizacije. Računi kažejo, da bi znesel prispevek za eno hišo — v tem delu soseske Je 240 hiš — 11.800 dinarjev. Podjetje Soseska pa bi zaračunalo za vsako hišo le 1.600 dinarjev. Torej bi precejšen delež za cije v bodoči soseski s svoji- I ureditev kanalizacije še ved- Stroški za vse kanalizacijsko omrežje bi bili po predračunu nekaj več kot 5 milijonov 300 tisoč dinarjev, od tega bi za stan del soseske porabili nekaj več kot polovico te vsote ali okrog 2 milijona 800 tisoč dinarjev. Predlog sveta je podprlo tudi predsedstvo krajevne skupnosti Posavje, kjer so sklicali sestanek hišnih lastnikov in predstavnikov podjetij Kanalizacija in Soseska. Na tem sestanku so se lastniki odločili, da reje plačajo prispevek kot da ostanejo brez kanalizacije, nadaljnjih pet ali celo 10 let. To so namreč nehali graditi takoj, ko je skupščina sprejela predlog, da hišnim lastnikom ni treba plačati prispevka. Bežigrajski odborniki so na zadnji seji še enkrat temeljito pretehtali vse gradivo in izglasovali, da staronaseljenci prispevajo del denarja za ureditev kanalizacije, saj končno 1.600 dinarjev res ni previsok prispevek na eno hišo, lastniki pa ga lahko poravnajo tudi v obrokih. Kanalizacija torej bo, brez nje bodo ostala le kletna stanovanja v starih hišah, katera pa so si lastniki tako ali tako uredili na svojo roko, brez gradbenih dovoljenj. Cevi namreč ni mogoče položiti globlje od ostalega omrežja. K. DOLENC RADIVOJ PLETERSKI, študent Višje upravne šole — Trenutno sicer nisem v službi, a kot študent urejam promet že tretje leto. Vsekakor sem si nabral zanimive izkušnje. Včasih lahko miličnik žvižga in maha z rokami. a kršilec ne bo ustavil. Zadnjič je neki voznik ostr0 zavrl tik ob meni. take da sem moral odskočiti. Najhuje pa je, da ga nisem megel kaznovati. Lahko mu napišem mandatno kazen, če spelje ob rdeči luči, za to pa ne. JANEZ RIGLER, študent prava — Delam na križišču Masarykove in Resljeve ceste, ki je ne samo po mojem mnenju eno najtežjih v Ljubljani. Zaradi posebnih značilnosti semaforizacija ne pride v poštev, ureja ga lahko samo člevek. Kot začetniku mi plačajo 800 dinarjev mesečno in ne bi mogel reči, da sem povsem zadovoljen. Kasneje bom dobil 20 dinarjev več. Moja naloga prt karam bolu je zavarovati kraj nesreče in javiti patroli. »Naivnost" nenajvnih Zakaj je bil direktor gostinskega podjetja Domžale tako širokogruden? — Podjetnega arhitekta so zdaj obtožili zaradi neupravičenega bogatenja Delavci gostinskega podjetja Domžale ne delajo v urejenih delovnih pogojih, vsaj kar zadeva osebne dohodke. Se na najslabšem so tisti, ki delajo v obratu istega gostinskega podjetja »Pri Pošti« Omenjeno restavracijo, ki že dalj časa ne zasluži tega naziva, sta zaradi neprimernih higienskih razmer tržni in sanitarni inšpektor zaprla že na začetku letošnjega leta. Pa vendar je podjetju po zaključnem računu za preteklo leto ostalo nekaj sredstev. 2e pred posredovanjem obeh občinskih inšpektorjev so občinske službe večkrat zahtevale, naj gradbeno podjetje Domžale naredi program Tekst: DUŠAN SNOJ Ljubljanska kronika PREBIVALSTVO ROJSTVA — V torek je v obeh ljubljanskih porodnišnicah prijokalo na svet devet dečkov in štiri deklice. Najtežjega fantka s 4275 grami je mamica povila v klinični porodnišnici. najtežja deklica je imela kar -3250 gramov, pa se je rodila w mestni porodnišnici. POROKE. — Danes na magistratu ne bo porok. Jutri pa si bosta poročne prstane izmenjala le dva mladoporočenca. REŠEVALCI — Včeraj so reševalci opravili 231 voženj. Prepeljali so sedemnajst poško-dovahcev. Najdlje so peljali v Celje, Izolo, Jesenice, Šmarje pri Jelšah in Slivnico. POGREBI — Danes na ne bo pogrebov. ljubljanskih Zalah Ljubljanski poda tik VARSTVO PO POUKU V ljubljanskih osnovnih šotah je 205 oddelkov tako-Imenovanega podaljšanega bivanja. Največ jih je v občini Center — 57, za Bežigradom jih je 45, v Šiški 36. Mostah 34 in na Viču 33. V teh oddelkih je vsega skupaj 4136 učencev ali 16 odstotkov vseh ljubljanskih šolarjev. Vrišč na Trgu revolucije LJUBLJANA, 21. julija. — V živahnem vrvežu se je na Trgu revolucije danes dopoldne od staršev poslovilo okrog 300 otrok iz občine Center, med njimi tudi 30 rejenčkov, katerih starši bivajo v tej občini, in v 6 avtobusih odšlo na tritedensko počitniško letovanje v Savudrijo, ter v enem proti Gorjam. Zavod za počitniška letovanja je za to poletje pripravil novost, ki so jo sicer preizkusili že lani, letos pa jo nameravajo utrditi tudi v praksi, da bodo lahko osem-letkarji, razen seveda med športnimi aktivnostmi, izbirali tudi med več kot deset interesnimi dejavnostmi, kot npr- med likovno, modelarsko, dramsko, šahovsko, itd. Polna cena, ki so jo plačali starši za dan otrokovega letovanja je 25 dinarjev, sicer pa so bili otroci iz družin, kjer na člana pride med 750 in 300 dinarjev mesečnega dohodka. deležni znesku ustreznega večjega ali manjšega regresa. Otroci iz tistih družin, kjer na člana znese manj kot 300 dinarjev, pa bodo letovali Drezptačno. * DUŠAN SNOJ za adaptacijo omenjenega gostinskega objekta, postavitev dodatnih turističnih zmogljivosti ter za ureditev dosedanjih prostorov, ki so, glede na lokacijo v središču Domžal, neprimerni. Direktor gostinskega podjetja Domžale, Cvetko Sosič, je po več raz-govorih našel projektanta, in to ing. arh. Valentina Kro-pivška iz Ljubljane. V imenu gostinskega podjetja Domžale je direktor podpisal z arhitektom pogodbo. Da bi se izognil 30-od-stotnim dajatvam za materialne izdatke, je projektant imenoval idejni načrt za novogradnjo štiristeznega avtomatskega kegljišča, ureditve pokrite restavracije z vrtom, garaž in posebnih parkirnih prostorov, kar kot študijo Račun za opravljen delo le znašal kar 221.438,10 novih dinarjev. Gostinsko pod jetje Domžale je Kropivšku takoj v gotovini nakazalo 120.000 Piran zaseden PIRAN, 21. julija —Pri zavodu za pospeševanje turizma v Piranu, kjer izdajajo turistom zasebne sobe, so nam povedali, da so v Piranu trenutno zasedene vse sobe. Ni jih mogoče dobiti, niti pri za. sebnikih niti v hotelih. Kaže, da bo tako še ves julij in tudi avgust. Priporočajo vsem, ki nameravajo preživeti dopust v Piranu, da sami poskušajo poskrbeti sobe pri svojih znancih. B. P. Ljubljana na današnji dan NEPREVIDNI KOLESARJI Dan za dnem se množe pri policiji v Ljubljani ovadbe in obsodbe zaradi neprevidne vožnej po mestu. Kljub precej visokim globam pa se razni neprevidni kolesarji vradar ne spametujejo. Hitra vožnja pač mika. Posebno neprevidno vozi osobito mladina po parku pod Tivolijem, kjer prirejajo mladeniči cele dirke. (Jutro) tfred petindvajsetimi leti ZADNJI PISCANCI GREDO V SVET letošnja valilna doba se polagoma zaključuje. Na »več ja valilnica v Sloveniji, ki obratuje „ St. Vidu pri Ljubljani, je letos izvalita več desettisoč piščancev, rac, gosi in pur, kar bo mnogo pripomoglo, da se bo zopet dvignilo naše perutninarstvo, ki mora postati tudi pri nas upoštevan vir dohodkov. (Slovenski poročevalec) dinarjev, v tem pa Je za zadevo, ki je dotlej [»otekala znotraj »samoupravnosti« podjetja, izvedel oddelek za .gospodarstvo in komunalne zadeve občinske skupščine. Potem, ko so se na več pristojnih mestih prepričali o Tujca ukradla avto Avstrijca, ki je v Mariboru ukradel fiat 850 šport, so že odkrili MARIBOR, 21. julija — Pred meseci, točneje 28 marca letos, ob 24. uri, je iz Plečnikove ulice v Mariboru izginil avtomobil MB 383—04, last Ivice Cošiča. To pravzaprav ne bi bilo nič čudnega, saj so tatvine avtomobilov že vsakdanji pojav, če ne bi avtomobila ukradla Avstrijca in ga odpeljala domov, to je v vas blizu Lipnice. Willibald Peitler, doma iz Eckberga, Je imel doma fiat 850 šport, ki pa Je bil v zelo žalostnem stanju. Zato se je zmenil s prijateljem Rudolfom Lanzom. Skupaj sta prišla v Maribor in zagledala v Plečnikovi ulici prav tak avtomobil, kot ga je imel Peitler doma. Bij je nov in zato sta ga ukradla, se z njim zapeljala do neke njive, kjer sta mu sneta registrsko tablico in nanj vstavila svojo. Brez sitnosti sta prišla čez mejni prehod Šentilj, doma pa sta na ukradeni avtomobil dala še nekatero okrasje iz starega avtomobila in delno ponaredila številko motoija. Avstrijska policija pa je kmalu postala na Peitlerja pozorna in je hitro odkrita krajo. Ivica Cošič Je tako že pred dnevi na Šentilju lahko prevzel svoj avtomobil Zvedeli smo tudi, da je bil to prvi primer, da je kakšen tujec pri nas ukradel avtomobil in ga odpeljal domov. Torej, vozniki pozori Domačim »izposojevalcem« avtomobilov so se pridružili tudi tuji tatovi. JOŽE JERMAN resnični vrednosti opravljenih del predprojekta, je oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve ocenil, da je bilo •rjeno kaznivo dejanje neupravičenega bogatenja ter vložil pri občinskem javnem tožilstvu 24. 3. 1971 prijavo. Jugoslovanska avtorska agencija je poslala gostinskemu jjodjetju dva opomina (zadnji pred tožbo) za 100.000 dinarjev. Čeprav stežka, bi še labko razumeli arhitekta Kropivška »s sodelavci«, ki je hotel dodobra ožeti podjetje z naivnim vodstvom, težko pa je razumeti direktorja Cvetka Sosiča, ki je podpisal za podjetje tako škodljivo pogodbo Uslužbenci podi-rtja pravijo, da je imel Sosič vsa pooblastila; Sosič pa je načelniku oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve izjavil, da ni vedel, kaj podpisuje. Ing. arh. Valentin Kropiv-šek, ki ga je Jugoslovanska avtorska agencija povi$a;a Kar v »docenta«, ne bo, kot kaže, dobil preostalih 100.009 dinarjev, čeprav je Jugoslovanska avtorska agencija, ki zastopa njegove interese, občin, ski skupščini že »argumentirala«, kako je bil honorar glede na investicijsko vrednost objekta — izračunan. Zadeva »V. Kropivšek s sodelavci« je v postopku na občinskem javnem tožilstvu v Domžalah. Rezultat še ni znan. MATJAŽ BROJAN V zaidnjdh letih je bilo v Ilirski ulici zgrajenih več velikih stavb (2 stolpnici,- blok Ilirska 4, 6 in. 8, diom samcev in upokojencev). Tako je v tem vozlišču skupaj s prejšnjimi stavbami število prebivalcev močno naraslo. Zaradi rekonstrukcije Poljanske, Ciril-Metodove in Stritarjeve ceste je podjetje Ljubljana-transport začasno preusmerilo progi št. 2 in’ 4 skozi Komenskega in Ilirsko ulico. Kako je ta proga, žal le začasna, prav prišla, so znali ’ prav oceniti stanovalci tukajšnjega območja, posebno še starejši ljudje. Da bi tudi v bodoče imeli ugodno zvezo z mestom, predlagamo, da bi podjetje Ljubljana-Tran-sport preusmerilo progo št. 9 tako, da bi šla od železniške postaje po Resljevi, Komenskega, Ilirski, Rozmanovi in Vrhovčevi ulici na dosedanja postajališča pred Polikliniko, namesto kot sedaj po Masarykovi in Njegoševi. Ker vozijo ha progi št. 9 lažji avtobusi, bi verjetno cestišče na predlagani novi relaciji ne trpelo preveč, saj je bilo to Zakaj ni cenenih stanovanj? LJUBLJANA, 19. julija. — Slaba povezanost, usklajenost in enotnost akcij urbanistov, projektantov, komunalcev, gradbincev, stanovanjskih podjetij, bank, zasebnih graditeljev in drugih dejavnikov na področju stanovanjske graditve so predvsem posledica nejasnih letnih in srednjeročnih načrtov, so menili na seji mestnega odbora sindikatov delavcev ljubljanske industrije o enem svojih perečih problemov, o pomanjkanju stanovanj. Menili so tudi. da razdrobljenost gradbišč onemogoča uvajanje racionalnejših industrijskih sistemov gradnje, to pa naj bi bila po njihovi oceni ena najvažnejših ovir za pridobitev cenenih stanovanj. Med 140 osnovnimi organizacijami sindikata delavcev ljubljanske industrije — vključujejo kar 35 tisoč članov — so nekatere industrijske panoge, ki še posebej občutijo pomanjkanje cenenih najemniških stanovanj, saj je industrija v celoti med gospodarskimi panogami, ki imajo na območju Ljubljane zdaleč najnižje osebne dohodke, pa tudi porast plač v zadnjih letih. B. C. Zakaj tako? VLJUDNOST IN CENA TAKSISTOV Pred. kratkim, sem bil blizu železniške postaje in videl ter tudi poslušal, kako se neka naša gostja iz tujine pogaja z lastnikom taksija zaradi prevoza proti šiški. Pripovedovala mu je, da se je za tako in tako ceno že večkrat peljala Itaks/I cestišče — Ilirska in Komenskega — pred dvema letoma obnovljeno. Z enim ali dvema novima postajališč ima, bi postala proga št. 9 za podjetje bolj rentabilna in ustreženo bi bilo mnogim stanovalcem, dijakom učiteljišča in internata srednje tehniške šole. JULIJ LUFŠINA, Ljubljana, Ilirska ul. 12. Za glasbeno vzgojo Glasbene šole še vedno brez učnih načrtov - Delo šol zahteva nove zakone Na območju temeljne izobraževalne skupnosti Ljubljana delujejo 4 osnovne glasbene šole. Tri so samostojne (glasbena šola Franca Šturma, in glasbeni šoli Moste in Vič) ena pa je v sestavu zavoda za glasbeno in baletno izobraževanje. Tri samostojne šole imajo skupaj 11 svojih podružnic oziroma oddelkov. Pio zadnjih podatkih hodi v glasbene šole 3.087 učencev. Največ se - jih odloči za klavir — 30 odstotkov vseh; na drugem mestu je harmonika (15 odstotkov) za kitaro 8 odstotkov in šele na četrtem mestu so godala (le 6 odstotkov vseh učencev). Od 167 učiteljev in profesorjev je 66 honorarno zaposlenih. Od vseh ima 93 visoko strokovno izobrazbo, 13 je takih z nepopolno pedagoško izobrazbo, ostali pa imajo srednjo ali višjo strokovno izobrazbo. Nedvomno je na glasbenih šolah premalo pedagoškega osebja, saj je skoraj 45 odstotkov vseh učnih ur zapisanih kot nadure redno nastavljenih ljudi in kot honorarne ure zunanjih sodelavcev. Kot ugotavljajo na TIS Ljubljana, so glasbene šole še vedno nekolikanj zapostavljene, čeprav vemo, kako pomembna je glasbena vzgoja. Na to kaže vrsta pomanjkljivosti, saj na primer še vedno nimamo zakona o glasbenih šolah, stari predpisi so že neveljavni, glasbene šole pa so tudi brez predpisanih predmetnikov in učnih načrtov. Ko bo sprejet ustrezen zakon, katerega osnutek že obravnavajo, se bodo lahko oblikovala tudi načelna stališča o delu in organizaciji glasbenih tol na TIS. območju ljubljanske K. D. Vino in sesalniki LJUBLJANA, 21. julija — Prepričani smo, da je le malo Ljubljančanov, k: jih pot pod arkadami vodi mimo prostorov Potrošniškega informativnega centra, znano, da je občasnim razstavam, ki • jih pripravlja Centralni zavod za napredek gospodinjstva, v starinskem, za mimoidočega nevidnem prostoru, že 10. leto priključena stalna razstava gospodinjskih aparatov, čistilnih pripomočkov in trajno žarnih ter dodatnih peči. Po končani občasni razstavi sesalnikov in loščilnikov pa nameravajo dodati še posebne sesalnike 500 W, ki jih kljub temu da so edino primerni za čiščenje tapisoma, pri nas še ne poznamo dovolj. Posebnost, ki upravičeno preseneti obiskovalca, pa je stalna razstava najboljših slovenskih vin zaznamovanih z zlatim znakom in zapečatenih v oštevilčene steklenice. To novost so uvedli v zvezi z občasnimi razstavami živil, ki bodo v jeseni, in seveda v zvezi — s skorajšnjim. vinskim sejmom. DUŠAN SNOJ Uganite kje smo posneti - 16 od železniške postaje do šiške. Ker nikakor ni hotela pristati na višjo ceno, ampak je vztrajala na dosedanji, jo je taksist surovo zavrnil: »Ubogi mož, ki vas mora prenašati!« Tudi marsikateri Ljubljančan se pritožuje nad netaktnostjo naših taksistov, ki so postali morda že preobjestni. Pri tem ne morem trditi, da so vsi taki, so pa nekateri taki vmes, ki s svojim netaktnim vedenjem spravijo svoje kolege v slabo luč. STANKO SKOČIR Izkopanine so, sevala. Stara Emona pa nam jih ni zapustila prav malo. V tako starih mestih, kot je naše, je ponos meščana, da ve,-kje so kakšne najdbe? Torej: kje je tole in v čem je znamenitost najdlbe? KUPON ŠT. 16 UGANITE, KJE SMO POSNELI IME IN PRIIMEK: NASLOV: Rajši nič, kot polovico Povprašali smo v ljubljanske trgovine z rezervnimi deli in v servise, če lahko dobimo le levo avtomobilsko »zavesico« — Rekli so: »To pa ne!« Zakon zahteva svoje, čaš pa tudi. Zgodi se, da malomarno pritrjena »zavesica« za enim zadnjih avtomobilskih koles na eni naših cestnih jam (ki jih ne manjka) odpade. Zakon pa jo zahteva in miličniki (ki jih v takšnih primerih tudi ne manjka) tudi. Treba bo kupiti in pritrditi novo, da bo postavi zadoščeno. Samo eno. Kje jo dobiti? V trgovini seveda, v tistih z rezervnimi avtomobilskimi deli, ali pa na servisih! »Halo,« smo vprašali v trgovino VOLANA v Kersnikovi ulici, kjer Je mogoče dobiti rezervne dele za škodo, zastavo, NSU in TAM, »bi lahko pri vas kupil levo zavesico za škodo 100 MB?« »Ne! Samo komplet, sta- tudi sicer bi morali vzeti kar obe skupaj. Okrog 50 dinarjev vas bo prišlo.« Pa nič (saj jih tako ne rabimo)! »Samo skupaj, samo obe zavesici skupaj,« so nam povedal; tudi v TOMOSOVI ne pa 46 dinarjev. Tudi trgovini na Dalmatinovi, drugod boste čisto zaman ko smo povpraševali ze lepo vpraševali po eni zavesici, vedno vam bodo dali obe skupa!« Potem smo vprašali v COSMOS, ki zastopa Renault in Alfa romeo, če bi lahko dobili levo zavesico za renault 8, ki da ie od padla, »žal ne,« so rekli. »Trenutno v skladišču teh zavesic sploh nimamo, pa vo zavesico pri amiju 8. »Plačali boste 59,55 dinarjev za obe, ali pa ne boste dobili nič. Tudi drugod je tako!« Zares? Kaj pa tisti najbolj slavni med slavnimi, kar jih vozi po naših cestah — mercedes? »Bi lahko dobili levo zavesico za mercedes 220 die- sel?« smo skromno dodali, ko smo zavrteli številko AUTOOOMMERCEA. »Žal lahko dobite samo obe skupaj, neradi razbijamo garniture, veste,« so pojasnili. »Sicer pa obe zave-sicj nista zelo dragi, le 45 dinarjev boste odšteli zanjo.« (Hvala, ne bomo ...) Ta zadnji razgovor po telefonu nas je prepričal, da vnaprej nima več haska povpraševati. Obe zavesici — pa nobene! Pa kaj bi: tudi leve ali desne rokavice ni mogoče posebej kupiti, pa rokavičarjem le ne pravimo nekoliko zlobno — »zviti trgovci«! BORUT CONTALA © Iskra s Klopnega vrha Veliki dogodki so pogosto počesani z imeni krajev, ki so sicer skriti in odmaknjeni v samote planin. Tak kraj je tudi Klopni vrh. planinski vrh v osrčju Pohorja, kjer se danes srečujejo nekdanji borci in aktivisti ter občani mariborske občine na svoji osrednji proslavi v počastitev tridesetletnice vstaje. Srečujejo se na prizorišču prvega odprtega spopada pohorske partizanske čete s okupatorjevo vojsko, mi planinskem vrhu. ki je pomenil prvo zmago majhne četice in mejnik v oboroženem uporu na Štajerskem. Prva partizanska zmaga je prinesla Pohorju vzdevek partizanskega o-semlja. ki ga je ohranilo vse do končne zmage. Prekričal je politične račune o priključitvi slovenske Štajerske k tretjemu rajhu. Na bojišču na Klopnem vrhu je padel tudi prvi partizan. šaleški rudar. Ni zmage brez žrtev Okrvavljen se je zvijal in prosil za pomoč ranjeni Nemec, ki ga niso uspeli bežeči pajdaši odnesti s seboj. Partizanski zdravnik ga je obvezal, partizani so mu podložili odeje, da bi alže dočakal svoje. V tem boju ni šlo za maščevanje in razvnemanje najnižjih strasti. Prva partizanska četica se je obnašala v skladu z vojaško moralo in etiko svojega boja. Odmev njene zmage in njenega humanega dejanja je bil globok pri vseh', ki so v moč našega boja verovali in pri vseh. ki so se ziman trudili, da bi ga na tem koščku domovine preprečili. Iskra na Klopnem vrhu še je razplamtela in ni nikoli več ugasnila, razplamtevala se je v mogočen požar vstaje. Spomin na zmago majhne partizanske čete je še redno živ. čeprav je njenih prič čedalje manj. Majhna je bila na začetku po svojem številu, velika po svojem pogumu in neomajni veri v zmago. Velika dejanja lahko store veliki ljudje, pa čeprav jih je včasih malo. Izkušnja, ki marsikaj pove. A iz.prav takih odmaknjenih in pozabljenih krajev so privrele sveže moči našega ljudstva, kijim je revolucija odprla pot iz globin. Misel. ki ohranja svojo vrednost za rodove. D. VRESNIK MADEŽI V Mariboru se primeri: • da kupite čevlje v trgovini in jih po prvem dežju ne morete več nositi, ker se je podplat odlepil! ' • da so v kopalnem bazenu Fontana na Koroški cesti posamezniki tako hrupni. kot da bi bili sami v bazenu; • da se v podjetju odkrivajo svojega sodelavca tako. da ga pošljejo na plačan večmesečni študijski dopust; •da družina preloži predviden dopust na morju, ker zve. da so njihovi sosedje rezervirali v istem času letovanje v istem kraju ob morju; • da se lastnik tička ne more sprijazniti, da je njegov sosed proda! tička in kupil dražje vozilo; • da $e trije kolesarji peljejo vštric po pločniku na Gosposvetski cesti. Kavarno Astorio bodo preurediti'£ Kavama Astoria je naročila načrte za preureditev svojih prostorov. Na urbanistični komisiji so že predlagali, naj bi jim dovolili ureditev restavracije. S tem predlogom so se urbanisti v Mariboru strinjali. Niso pa se strinjali s tem. da bi na dvorišču postavili poslovno stavbo. O. Utrinek s platna • UMOR NA SUROV IN POTUHNJEN NAČIN OoUer j* 2ika Mitrovič snemal domače »westeme« po svoji maniri, je bil mnogo bolj' zanimiv, kot pa zdaj. ko snema kriminalke po tujih vzorih in z domačimi poskusi psihologiziranja in iskanja socioloških razlogov za kak umor na surov in potuhnjen način. Novinar — detektiv je obrabljen in malo verjeten pojav v domači kriminalki m prav tako vkonstruiran, kot ostali mračni tipi z dna in vrha družbe. Ocena: KADAR ZMANJKA REŽISERJU CELO RUTINE... • UPORNIKI »Upor na ladji Bounty« se ponavlja — jeveda z nekaterimi spremembami! Zal so to spremembe na slab še. kljub temu da je režiser Letvi s Gilbert angažiral v tej mornarski pustolovščini Aleca Guinessa. Dirka Bogarda. Anthonyja Quaylea in Toma Bella. Tako je, kot bi Angleži sami ne imeli tistega poguma pokazati svojo nekdanjo mornariško disciplino tako odkrito kot Američani? Toda če ni boljšega filma — si velja pogledati to romantiko z nasiljem in lepo govorjenimi dialogi! Ocena; SOLIDNO. SOLIDNO. PREVEC SOLIDNO ... • DVANAJST DEKLET ZA ENEGA FANTA Odkar je emigrirani Bolgar v Zahodni Nemčiji. Mar-ran Gosov naredil denar s svojo »Devico iz Bamberga«, očitno prisega na — seks! Tokrat se njegov neumorni Casanova trudi, kako bi zapeljal vseh napovedanih 12 deklet — ne da bi se kje moral vezati. Kako uspeva to malce postaranemu Haraldu Leipnitzu si je že s te strani zabavno pogledati — če naj navedemo ta edini razit«, zaradi katerega je vredno iti v kino! Ocena: SEKS NA DROBNO V MODERNI MANIRI. Načrtovano zdravje Stališča, ki so jih sprejeli na posvetu pri medobčinskem svetu Zveze munistov Maribor — Treba bo širše usklajati investicije v zdravstvu MARIBOR, 21. julja. Danes so na medobčinskem svetu ZK Maribor objavili stališča, ki so jih sprejeli na nedavnem posvetu z direktorji in sekretarji organizacij in aktivov ZK zdravstvenih zavodov, s predstavniki skupnosti zdravstvenega zavarovanja ter s predsedniki svetov za zdravstvo in socialno varstvo z območja medobčinskega sveta ZK Maribor, ki obsega občine Maribor, Ptuj, Lenart, Slovenska Bistrica in Ormož. Dogovorih so se, da so'skladi zdravstvenega zavarovanja dolžni upoštevati in izvajati republiški družbeni dogovor in temeljna izhodišča za financiranje zdravstvenega za- ko- Pohorski udarniki SMOLNIK NA POHORJU. 21. julija — Danes je sekretar občinske konference zveze mladine Maribor Marko Medved proglasil 15 udeležencev delovne akcije na Smolniku za udarnike. Poleg tega je bilo pohvaljenih tudi 15 članov mladinske delovne brigade »Pohorski bataljon« iz Maribora, ki so delali pri preureditvi izobraževalnega centra na Pohorju. Prva iz- dalo. Nova samopostrežba Avgusta bodo v Metelkovi ulici v bližini zavoda za gasilsko in reševalno službo v varovanja- Mimo določb sprejetega družbenega dogovora ni mogoče sprejeti novih obveznosti ali popraviti obstoječih pogodb. Na področju investicij je treba nadaljevati z investicijskimi programi mariborske in ptujske bolnišnice. Pri nadaljnjih investicijah pa je treba uskladiti investicijske programe s sprejetimi stališči o graditvi bolnišnic v Sloveniji. Posebno skrb bodo posvetili tudi organizaciji zdravstvene službe in analizirali posamezna področja te službe, saj prav organizacija vpliva na večji ali manjši obseg porabe denarja. Izdelati bo treba program zdravstvenega te tako končala svoje- varstva v regiji ter v njego- vem okviru pripraviti tudi strokovno študijo o integracijah v zdravstvu. Letos je treba zagotoviti likvidno poslovanje sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov in uresničiti sanacij- Mariboru odprli novo samo- j ski program. V ta namen so postrežno trgovino trgovskega podjetja Verna. Dela izvaja gradbeno podjetje Stavbar. M. priporočili občinskim skupščinam, da z odstopljenim 6-odstotnim zveznim prispevkom od kmetijskega dohodka hr matičarjevih bukev ZLATA OBROČKA V dvorani manborskega Rotovža so se poročili: Miloš Eremič, strugar in Mira Slavič, administratorka; Boris Satler — dipl. inženir tekstilne tehnologije in Karin Vilfan, profesorica; Stefan žavcar, klepar in Dragica Stelcer trgovska vajenka; Vlado Aram, rez-kar in Nada Milovanovič, administratorka; Jura j Jurista. strojni mizar in Štefanija Fridl, vzgojiteljica; Rajko Dežman, učitelj in Alojzija Kolarič, vzgojiteljica; Anton Planinšec, elektroinženir m Jelena Preskar, profesorica; Tomislav Stupan, komercialist in Smiljana Zemljič, blagovni knjigovodja; Ivan Brumec. strojni tehnik in Ljubomira Ledinek, medicinska .sestra; Milan Kerkez. študent in Lidija Kuster. študentka; Jovan Miličič. miličnik in Marija Pliberšek, tovariška delavka; Jožef Uberat Brus. kontrolor ln Desanka Bo-zeta, delavka; Pavao Kovačič, vodoinstalater in Jožica Herman, trg. pomočnica; Svetislav Nagomi. absl. strojne fakultete in Olga Ogrizek, predmetna učiteljica. Vezi galerije Umetnostna galerija Maribor se bo povezovala s sorodnimi ustanovami Pred dobrim mesecem je bila Maja Vetrih imenovana za novo ravnateljico umetnostne galerije v Mariboru. Pred kratkim pa je postala magistra umetnostne zgodovine, ta naslov pa je z odliko dosegla na zagrebški univerzi. Obiskali smo jo in se pozanimali za dosedanji razvoj in bodoče načrte umetnostne galerije. pomagajo pokriti primanjkljaj sklada zdravstvenega zavarovanja kmetov iz preteklih let. Vse zdravstvene organizacije in skladi morajo sprejeti svoje stabilizacijske programe, ki jih je treba pripraviti in sprejeti najpozneje do 15. septembra letos. Ukrepi na področju zdravstvenega varstva pa ne smejo vplivati na kvaliteto in obseg zdravstvenih storitev ter ne smejo iti v škodo družbenega standarda zavarovancev. Komunalni zavod za socialno zavarovanje naj pripravi Mariborska galerija je bila ustanovljena pred sedemnajstimi leti. pobudo zanjo pa so dah domači likovni umetniki že pred vojno. V dosedanjem razvoju so bili najpomembnejši lepi razstavni prostori. Zanimanje družbene skupnosti za delo umetnostne galerije, vključujoč materialno podporo, se je povečalo v zadnjih dveh. treh letih. Se vedno je razmeroma skromna galerijska zbirka, čeprav je galerijsko gradivo osnova, ki daje ugled takim ustanovam in tudi širši skupnosti. Neprimerno stanje določenega dela galerijske zbirke je povezano z neprimernim depojem. Galerija je trenutno tudi brez dveh kustosev, to Čeh pod vislicami Brez skrbi, nič hudega se m pripetilo! Ceh pod vislicam; je Mariborčanom dobro znani režiser iz Prage V. Hudeček, k; je pred leti v Mariboru režiral na povabilo takratnega direktorja mariborske Drame, Frana Žižka. Gost iz Češke režira sedaj za ljubljansko televizijo nadaljevanko Dekameron. Našli smo ga nasproti Portoroža. v Kanegr:. Tam so postavili prave lesene vislice In druge mučilne naprave, potrebne za snemanje De kamero na. Režiser Hudeček je imel za razgovor le malo časa. Mudilo se mu je še v bližnji kamnolom snemati za televizijo baletne točke. Dejal pa nam je, da se svojega gostovanja v Mariboru zelo rad spominja in da bi ne imel nič zoper to, če bt ga ob priložnost: še kdaj povabili. B. P. pa pomeni, da bo treba razmisliti o kadrovski izpopolnitvi. Pri tem bo lahko največ pomagala kulturna skupnost, že zaradi splošnega pomena galerije. Na vprašanje o razvojnem načrtu umetnostne galerije, je Maja Vetrih dejala, da je delokrog galerije začrtan s statutom. Potrebna je seveda tudi natančnejša opredelitev poslovanja. To bodo storili najbrž že čez dva ali tri mesece, ko bodo na razširjenem zboru delovne skupnosti temeljito obravnavali dosedanjo in nadaljnjo usmeritev dela in poslovanja. Zavzemali se bodo tudi za boljšo povezanost z drugimi tovrstnimi domačimi in tujimi ustanovami. Doslej so imeli redne stike z ljubljansko Narodno in Moderno galerijo, ki sta pokazali precejšnje razumevanje. Sploh pa bo osnovna usmeritev u-metnostne galerije načrtovanje razvoja v luči Maribora kot bogočega univerzitetnega mesta. Z. R. Piran zaseden PIRAN, 21. julija —Pri zavodu za pospeševanje turizma v Piranu, kjer izdajajo turistom zasebne sobe, so nam povedali, da so v Piranu trenutno zasedene vse sobe. Ni Jih mogoče dobiti, niti pri zasebnikih niti v hotelih. Kaže, da bo tako še ves Julij in tudi avgust. Priporočajo vsem, ki nameravajo preživeti dopust v Piranu, da sami poskušajo poskrbeti sobe pri svojih znancih. B. P. Srečanja ob morju »Slovenski« Ivica Šerfezi S popevkarsko karavano »Pesem poletja« je Ivica Ser-fezi gostoval tudi v Portorožu. Iz kraja v kraj potuje Ivica s svojo ženo v novem, elegantnem avtomobilu. Ivica je dobre volje. Kaj bi ne bil! še vedno je simpatičen, mladosten fant, čeprav ne več mlad. »Vendar pa se mlade konkurence še ne bojim,« prav; Ivica, »znam si izbrati popevke, ki ustrezajo meni in poslušalcem. Zelo me veseli, da moja popularnost tudi v Sloveniji še ni ponehala. Moja plošča s popevko »Žena naj bo doma«, je bila doslej v Sloveniji prodana že v 60.000 primerkih.« Ivica pripravlja tudi tretjo slovensko popevko za ploščo. Kot pravi bo tudi ta vedra, kakor je bila prva z naslovom »Hišica ob cest’ stoji«. Na Mariborčanke in Mariborčane Ivica seveda ni pozabil. Kar žal mu je, da v Mariboru že dolgo ni gostoval. Obljubil je gostovanje oktobra meseca v Domu JLA. »Takrat bom imel sestavljen dober spored popevk. Zapel bom med drugim tudi v Sloveniji priljubljeno »žena naj bo doma«. B. P. strokovno študijo o tem, kako vpliva participacija na porabo zdravil ter naj na podlagi ugotovitev predlaga ustrezne ukrepe. Ob tem je dolžan tudi opozarjati na probleme, ki se na tem področju kažejo v širšem merilu. V naslednjem olMobju bo treba posebno pozornost posvetiti urejanju samoupravnih ih osebnih odnosov v zdravstvenih ustanovah. Pri tem pa je treba nujno zagotoviti popolnejšo obveščenost vseh delavcev v zdravstvu in njihovo aktivno vključevanje pri sprejemanju in uresničevanju akcijskih programov. Udeleženci so ugotovili, da je bil posvet za poenotenje stališč in ukrepov na področju zdravstva v regiji koristen in predlagali, da bi se tudi v prihodnje posluževali takih oblik dogovarjanja. M. K. Sto let šolanja kmetov Tehniško kmetijska šola v Mariboru se pripravlja na jubilej MARIBOR, 21. julija — V tehniški kmetijski šoli v Mariboru so se začele priprave za proslavo stoletnice kmetijskega izobraževanja v Mariboru. Predsednik pripravljalnega odbora za proslavo stoletnice inž. Franc Gdlič-nik je povedal, da bo prihodnje leto minilo sto let, odkar je bila v Mariboru odprta prva vinarska in sadjarska šola. To šolo so ustanovili 11. marca 1872. Današnja naslednica te šole je tehniška kmetijska šola v Mariboru. Pripravljalni odbor je zaprosil delovne organizacije, naj priskočijo na pomoč s prispevki, da bi lahko v pripravah na pomemben jubilej uredili nekatere objekte. Ustanovili so tudi poseben sklad, v katerem zbirajo denar v ta namen. Inž. Franc Goličnik je dejal, da bo treba obnoviti nekatere dotrajane objekte. Ta ugotovitev velja za šolsko zgradbo, za učilnice in kabinete, za njihovo opremo in za šolsko posestvo. Samo za, obnovo 10 hektarov vinogradov na Kalvariji in Piramidi bi potrebovali 13 milijona dinarjev. Razen tega bi morali urediti tudi nekatere poti in ceste znotraj posestva. M. Prednost marki Nekateri Mariborčani so ostali z rezervacijo pred pragom hotela San Marino na otoku Rabu, ki »pozna« le tujce MARIBOR, 21. julija. V mariborskem dopisništvu Dela se je oglasilo več Mariborčanov, ki so preživeli počitnice v hotelskem naselju San Marino na otoku Raboz. V tem naselju zadnji dve leti letuje vsako leto več mariborskih družin, ki se večinoma prijavijo za letovanje pri Kompasu in Putniku! Tudi letos so po 1. juliju prišli nekateri Mariborčani v to hotelsko naselje in bili bridko razočarani. Brez skrb; so šli na pot, saj so imeli v žepu potrdila o vplačanem penzionu in zagotovilo, da je potovalni urad v Mariboru dobil potrjeno rezervacijo. Nekateri Mariborčani pa so prišli v hotelsko naselje ln zvedeli, da ne bodo mogli letovati v hotelu. Namesto plačanih hotelskih sob so jim ponudili manj vredne sobe pri zasebnikih. Nekateri so zahtevali od uprave hotela, naj jim vrne denar, vendar ga niso dobili. Zanimali smo se, kako je to mogoče pri Kompasu in Putniku v Mariboru. Zvedeli smo, - da je hotelsko naselje San Marino’ obema potovalnima agencijama potrdilo rezervacije, To pomeni, da niti Kompasa niti Putnika v Mariboru ne zadene nobena krivda. Kriva je neodgovorna hotelska uprava v San Marinu v Loparju na otoku Rabu. Direktor Kompasa Maribor Rado Lebar je dejal, da ima Kompas potrjene vse rezervacije za vse Mariborčane, ki jih je poslal v San Marino. Dejal je, da je tem bolj presenečen, ker so kaj takega storili v San Marinu. S tem podjetjem so imeli namreč doslej dobre stike. Razburjanje tistih Mariborčanov, ki so v San Marinu v Loparju doživeli tako razočaranje je upravičeno. Vsekakor je posredi neodgovorno poslovanje/ Čeprav iz Loparja niso dobil, nobenega uradnega obvestila, so zvedeli, da je hotelsko naselje San Marino prodalo za ta čas več zmogljivosti kot jih je imelo. Zato je prišlo več gostov kot so jih pričakovali. Zanimivo je tudi, da so odklanjali domače goste z rezervacijami in dali sobe nemškim turistom. Tudi pri Putniku so nam povedali, da je bilo njihovo poslovanje v redu. Povedali so, da so dobili iz Loparja potrjene rezervacije in da si niso mogli predstavljati, da Tujca ukradla avto Avstrijca, ki je v Mariboru ukradel fiat 850 šport, so že odkrili MARIBOR, 21. julija — Pred meseci, točneje 28. marca letos, ob 24. url, je iz Plečnikove ulice v Mariboru izginil avtomobil MB 383—04, last Ivice Cošiča. To pravzaprav ne bi bilo nič čudnega, saj so tatvine avtomobilov že vsakdanji pojav, če ne bi avtomobila ukradla Avstrijca in ga odpeljala domov, to je v vas blizu Lipnice. Willibald Peitler, doma iz Eckberga, je imel doma fiat 850 šport, ki pa je bil v zelo žalostnem stanju. Zato se je zmenil s prijateljem Rudolfom Lanzom. Skupaj sta prišla v Maribor in zagledala v Plečnikovi ulici prav tak avtomobil, kot ga je imel Peitler doma. Bil je nov in zato sta ga ukradla, se z njim zapeljala do neke njive, kjer sta mu snela registrsko tablico in nanj vstavila svojo. Brez sitnosti sta prišla čez mejni prehod Šentilj, doma pa sta na ukradeni avtomobil dala še nekatero okrasje iz starega avtomobila in delno ponaredila številko motorja. Avstrijska policija pa je kmalu postala na Peitlerja pozorna in je hitro, odkrila krajo. Ivica Cošič je tako že pred dnevi na Šentilju lahko prevzel svoj avtomobil JOŽE JERMAN Skok čez Dravo Z novim mostom pri Ruti se odpira osrednjemu Pohorju najkrajša pot v svet — Kmalu bodo most odprli Dela na novem mostu čez Dravo pri Ruti se bližajo h koncu. Delavci polagajo še zadnje metre asfalta proti Lovrencu in na priključku na glavno cesto, barvajo ograjo in tako pričakujejo, da bo most kmalu izročen namenu. Pravzaprav so ga hoteli uradno odpreti že za dan vstaje 22. julija, vendar kot smo neuradno zvedeli, s tem ne bo nič, ker bo tehnična komisija most pregledala šele 29. julija. Akcijo za grad:tev novega mostu čez Dravo pr; Ruti so začeli občani Lovrenca na Pd-horju in so dve let; plačevali samoprispevek, to je 5 odstotkov od osebnih dohodkov, kmetje pa so prispevali les. Na skladu za samoprispevek so zbrali 1,3 milijona dinarjev, ostalo pa Je prispevala mariborska občina kot investitor. Celotna dela bodo veljala 7 milijonov dinarjev. Sam most Je dolg 103 metre, skupaj s cestnimi priključki pa men 350 metrov. Nov most bo lepa pridobitev za prebivalce osrednjega Pohorja saj jim odpira najbližjo pot z bodočo generalno cesto med Dravsko in Dravinjsko dolino. Pred dnevi pa so začeli razširjati tudi cesto proti Puščavi in, kot smo prav tako neuradno zvedeli, jo bodo začeli že v kratkem asfaltirati. Občani si sodobno asfaltno cesto želijo .že dalj časa in so upa- li, da bo prihodnje leto republiški cestni sklad prispeval sredstva za modernizacijo tega 4 kilometre dolgega cestnega odseka. Sodobna cesta je namreč nujno potrebna za razvoj Marlesove tovarne montažnih zgradb gozdarstva na tem območju, ki daje letno 40 tisoč kubi-kov lesa, tovarne kos in srpov, ter nove tovarne Škarij in ne nazadnje za hitrejši razvoj kmetijstva in turizma. J. JERMAN se bo njihovim strankam kaj takega pripetilo. Res ije čudno, da se morajo domači gostje s potrjenim; rezervacijami in z vplačanim penzionom umakniti tujim gostom.' Prav je, da sj prizadevamo za devize, vendar ima vsaka zadeva svoje meje. V Loparju na Rabu pa so jih očitno prekoračili. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da so v Loparju letos letbvali tudi Mariborčani, ki pa niso imeli podobnih težav. Zvedeli smo, da bodo nekateri oškodovani terjali odškodnino. Nobena odškodnina pa jim ne more povrniti jeze in neraz-položenja ter končno tudi pokvarjenih počitnic. M. KOS Vsak teden s Štetom —- Pri vrčku piva in še kar dobro razpoloženi, tovariš Stef? »Ja, auha zelena, jaz sem celo odlično razpoložen. Ne more biti boljše kot je.« » . — Ste že bili na dopustu? »Kak te toto sprašujete? Ce bi bil na dopusti, te ja ne bi mogel biti tak dobro razpoložen. Jaz sem, pravzaprav, zdaj v naši žlahti edini, ko lahko reče, da preživlja svoj dopust v zadovoljstvu, se reče; ljubo doma, kdor ga ima. Vsi drugi so take volje, da je boljše, če jim uideš, štef, posodi mi do petnajstega, pa. štef, posodi mi do prvega, pa posodi mi do petega . .. Kaj te, krapavca, mislijo, da sem jaz kaka stoprocentno likvidna domača banka!« — Se pravi, da ste kar doma v domačem logu in da se imate dobro? »Ja, toto pa- Vsi drugi so čisto parter. Agneza, moja sesčrična, ima tirolsko bolezen. Je šla na dopust v Avstrijo, pa je prijamrala, kak je vse drago. Gašper, tast, je prišel z enega sindikalnega izleta iz Italije in vse dni jamra, kak drago je menjal dinarje za špagete. Veronika, polsestrična, je prišla iz Nemčije in vse dni jamra, kak je na izleti deset dni za drage gnarje stradala kruha. Da ne govorim o Gustlu, švogru, ki se je vrnil z domačega Jadrana. Toti je pri povratku tak zgledal, ko kaka izžeta in prezgodaj zrela limona. Devet jurjev je dal za en tak povprečen penzion. Kaj te mislite, za toti gnar jaz lehko devet dni vsak dan pijem pod toto domačo kostanjevo senco.« • — Toda pitje ni najbolj zdravo in v tem menda ne more biti vsa vsebina dopusta? »Toto, krapavca, vi ne bote spremenili. Jedača pa pijača je domečemu človeku le glavna reč. Koliko se na dopustih spije, lahko vidite po prometnih nesrečah. Te je pa že boljše iti vsak dan na takle izlet z nogami. Ce že kje karambolirate, je pri roki kaka trava, pa - imate mir. Zadnjič enkrat sem počival ob Dravi. Pa je prišla tja blizu k vodi ena frajlica, pa je rekla, je rekla: Poslušajte vi, vi pa močno smrdite po šnopsi! Ja, krota pesja, sem .ji rekel, sem rekel: Kaj te vi mislite, da bom jaz zaradi vas tu na toti naravni plaži špraj za sončenje pa kolonsko vodo žrl!« — Se pravi, takole od krčmice do krčmice, pa mineva dopust? »Ja kaj te čete, toto je Se najbolj poceni. Avteja pa vikenda nimam, ko ne spadam med kadre za rotacije in reelekcije. Rregresa za dopust sem pa dobil ravno telko, za kelko so se podražile osvežilne pijače. Naš počitniški dom je pa tak vsako leto zaseden. Julija za kolektiv komerciale, avgusta za kolektiv računovodstva, do srede septembra za kolektiv splošnega sektorja, od. septembra do Junija pa občasno za črne družbice. Tak, da te lehko vidite, da je toti dopust pod kostanjevo senco še najbolj zdrav in najbolj poceni. Jaz ga vsem enakim toplo priporočam, če nočejo priti v osebne likvidnostne težave.« TELEPIS: TOTI UPA NAPIS V SLOOU — Vogalna hiša v Vetrinjski ulici je pod kulturno zaščito, zato ne bi' bilo vseeno, kaj bi si kdo izmislil obesiti nanjo. Tega se‘je dobro zavedal mariborski fotograf Hochstatter, ki ima svoj fotografski atelje na dvorišču te hiše. Posvetoval se je,.kako in kaj, in se odločil pritrditi na hišo zares ustrezno napisno tablo. Takšne je videti povsod v avstrijskem mestu Salzburg, polno podobnih imajo tudi že v Kamniku. Končno smo dobili tak ustrezen napis tudi v Mariboru. Izdelal ga je atelje Kaukler. Kovano železo pa je prispeval grafik Pfeifer. Upajmo, da bo prvemu takšnemu napisu sledil v Mariboru še kateri. Foto: B. Čerin