SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXV (59) • ©TEV. (N°) 47
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES • 30 de noviembre — 30. novembra 2006
NASA SLOVENSKA SOLA
Kriza v vladni koaliciji?
ALENKA BELIČ FANTINI
(G'^^'or na 55 o^l^itni^^ Balant^e^e v Na pem domu v San Justo)
pole
Zbrali smo se to lepo nedeljsko popoldne, ker napa draga Balantičeva pola praznuje lep jubilej - 55 let obstoja. To je kar dolga doba v življenju posameznika, pa tudi ustanove - pole -, ki nas v življenju spremlja in nam je v oporo.
Na vprapanje, kaj daje poli gonilno silo, nam gospodarski strokovnjaki navadno odgovorijo, da je to korist. Po tem mnenju, naj bi edino le koristi priganjale ljudi k delu.
Če se ozremo na prehojeno pot nape pole, ki spremlja že drugo in tretjo generacijo Slovencev v deželi pod južnim križem, bi težko napli koga, ki bi se z njo okoripčal. Zato je treba poiskati gonilno silo kje drugje. Lahko rečemo, da je slovenska pola črpala svoje sile skozi vsa leta iz kreposti ljudi, ki so se zavzemali zanjo. Prva krepost je bila čut odgovornosti za dragi slovenski jezik, da ga ohranijo in prenesejo iz roda v rod. Druga velika krepost je bila upanje, da se bo pola iz skromnih začetkov razvila in sprejela pod svoj krov se naslednje generacije. Neobhodno potrebna krepost pa je bila pogum. Starpi, učitelji in duhovniki se niso ustrapili nobene žrtve, ko je plo za vero in slovenstvo. Učitelji niso čakali na lepe prostore in učila. Vedeli so, da znanje ni nujno vezano na zunanje ugodnosti in da te same po sebi ne pomagajo pri vzgoji. Začeli so razdajati med otroke kar so imeli in česar beguncem niso mogli vzeti; vrednote in slovenski jezik.
Na danapnji praznik se tudi spominjamo pesnika in mučenca, po katerem se poimenuje napa pola Franceta Balantiča. Mlad je moral umreti za vero in domovino. V lepih verzih nam nakazuje pot po kateri naj hodimo skozi noč k večni Luči. Naj Balantičeva ,,bakla nema" sveti, da se bomo bogatili z žlahtno vsebino slovenske besede, slovenske kulture in s slovenskim duhovnim bogastvom.
Ko pregledujem zgodovino nape pole se s hvaležnostjo ustavim pri gdč. Angelci Klanpek. Že 55 let nepretrgoma deluje v tej poli, zato ni dovolj besed s katerimi bi zapisali vse, kar je dobrega storila. Učitelji so ljudje, ki ostanejo v spominu. S svojimi besedami, držo in odnosi pupčajo globoke sledi v učencih. Gospodična Angelca je gotovo v vseh nas pustila sled in se sedaj se nanjo obrnemo, ko potrebujemo razsodno mnenje.
Ne moremo si predstavljati nape slovenske pole brez veroučitelja. Pri verouku spoznavamo ljubezen do Boga in do bližnjega. Uče nas tudi, kako naj vestno spolnjujemo dolžnosti, da storimo vse kar je v napi moči, da dane talente in zmožnosti gojimo in posredujemo naprej.
Kot bivpa učenka Balantičeve pole se z veseljem in hvaležnostjo spominjam otropkih dni. Učiteljice so nas, poleg starpev, z veliko ljubeznijo pripravljale na poznejpo življenjsko pot. Pri polskem zborčku in pri vajah smo se že v otropkih letih mimogrede navadili dela v skupini, sodelovanja in strpnosti, vrline, te tako važne, za poznejpi osebni razvoj.
Ob jubilejih se pa tudi človek vprapa za prihodnost nape ustanove. Dobro vemo, da za vrednote ni zemljepisnih in tudi ne časovnih meja. Obstaja samo ljubezen do slovenske besede. To ljubezen pa podajajo starpi, ko doma govorijo slovensko in ko, soboto za soboto, spremljajo vso dejavnost slovenske pole.
Za obstoj in vztrajnost v tem namenu pa prosimo Marijo Pomagaj, h kateri se lahko približamo na napem polskem dvoripču ali pa pokleknemo pred njeno podobo v stolnici, naj pri Sinu, Učitelju z veliko začetnico, prosi blagoslova najprej za otroke, ki se trudijo, da bi se učili slovenskega jezika in ga tako vzljubili, za starpe, ki s toplo zavzetostjo stojijo ob otrocih in za učitelje, ki smo bili izbrani po božji Previdnosti, da z znanjem in osebnimi omejenostmi popeljemo učence po poti zvestobe Bogu in rodu, iz katerega izhajajo.
Politični položaj v Sloveniji je pripel do zapletene točke. Da ga bodo bralci razumeli je nujno, da preberejo članek iz tednika Družina, ki ga objavljamo na drugi strani te ptevilke. Sedaj pa na dogodke:
Čeprav je ofenziva opozicije proti ministru za delo, družino in socialne zadeve Janezu Drobniču postajala vedno bolj ostra, nismo pričakovali takega izida. Predsednik vlade Janez Janpa je namreč v torek 21. ministru predlagal, da naj odstopi. Drobnič je po premisleku odgovoril, da ne vidi razloga za odstop. Da če je tako mnenje predsednika, naj predlaga Državnemu zboru, da ga odstavi.
Janpa je za tem predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju predlagal, da državni zbor razrepi ministra Janeza Drobniča. Janpa je povedal, da je predlog strategije za dvig rodnosti le eden od razlogov za razreptev ministra, ki ga je že 13. februarja letos pisno opozoril, da mora izboljpati delo ministrstva in vodenje resorja, sicer bo predlagal njegovo razreptev.
Ministrstvo je sicer začelo delovati nekoliko boljpe (tako so poročali mediji), nekaj zaostankov pri izpolnjevanju vladnega normativnega programa iz leta 2005 je bilo odpravljenih, ministrstvo je doseglo določene rezultate. Toda po oceni premiera se stanje glede vodenja ministrstva, notranjih odnosov v resorju in glede ministrovega odnosa do „zunanjega okolja" ni bistveno izboljpalo.
Za Janpo sta med drugim problematična Drobničevo komuniciranje s civilnodružbenimi organizacijami in nespreten način vodenja pogajanj s socialnimi partnerji. Po besedah premiera je pripo tudi do konfliktov z njim in drugimi člani vlade zaradi neusklajenosti ter neupoštevanja procedur in koalicijske pogodbe.
Na vprapanje o morebitni rekonstrukciji vlade je odgovoril, da gre pri Drobniču, ki sam ne želi odstopiti, za posamični primer. ,,O drugih primerih, če bo do njih pripo, bomo govorili posebej," je dodal. Janp se zdi povsem normalno, da mora minister, ki nima več njegovega zaupanja, sam odstopiti.
V koalicijskih vladah je namreč sestava ministrskega zbora stvar soglasja med premierom in stranko, ki ministra predlaga. Tega soglasja zdaj ni več, zato je Janpa predsedniku NSi in finančnemu ministru Andreju Baju-ku že predlagal, naj Nova Slovenija popje predloge za nadomestitev Drobniča, nato pa naj bi stekla usklajevanja o kandidatu za novega ministra za delo. Premier odgovor pričakuje v nekaj dneh, v pismu Cukjatiju pa je predlagal, da se postopek Drob-ničeve razreptve opravi čim prej.
,,Ni bilo kakpne hude obrambe gospoda ministra," je Janpa odgovoril na vprapanje, ali so predsedniki koalicijskih strank ministra branili oziroma izrazili pomisleke do premierove-ga predloga za razreptev.
Glede strategije za dvig rodnosti, o kateri je bilo zadnje dni največ polemike, je Janpa dejal, da je sporen predvsem način, kako je dokument pripel v razpravo. Po imenu gre za pomemben dokument, ki pa ga ni v normativnem programu vlade za letos. Ministrstvo za delo ga ni načrtovalo za sprejem v nobeni obliki, pred-
Janez Drobnič, (pe) minister za delo, družino in socialne zadeve
lagani so ukrepi, ki jih ni v koalicijski pogodbi, čeprav pogodba natančno govori o demografskem problemu.
Problem se je seveda takoj preselil na stranko Nova Slovenija, katere član je ogrožani minister. Morda v prvih trenutkih predsednik dr. Andrej Bajuk ni bil popolnoma jasen. To je razumljivo, saj gre za presenečenje, za enoten nastop vlade in usodo koalicije.
Medtem pa so že poslanci NSi podajali izjave. Alojz Sok in Fran Capuder sta na novinarski konferenci ministrovo strategijo za dvig rodnosti ocenila kot ,,zelo dober delovni osnutek, ki bo v javni razpravi doživel pe nekatere popravke" in kot dobro izhodipče za razpravo. ,,Na žalost se je celotna razprava osredotočila samo na eno točko, plačljivost splava, ven-
dar za poslansko skupino ni vprapanje plačljivosti ali neplačljivosti splava. Splav je vprapanje moralno-etičnih načel in vrednot neke družbe," je prepričan Sok.
Zatem je poslanska skupina NSi podala sledečo izjavo: ,,Poslanska skupina Nove Slovenije meni, da je minister za delo družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič dosegel zelo veliko dobrih rezultatov in je njegovo delo potrebno oceniti kot celoto. Poziv k njegovemu odstopu je poslansko skupino presenetil."
Za petek je bilo napovedano izredno zasedanje Državnega zbora, da obravnava ministrov položaj. V zvezi s tem je Izvrplni odbor NSi podal izjavo, v kateri zahteva predhodno sejo koalicijskih strank in med drugim zagotavlja: ,,Izvrplni odbor je pretehtal vse okolipčine dela ministra za delo, družino in socialne zadeve in o njegovem delu v celoti, tako kot smo tudi napovedali, v celoti podal pozitivno oceno. Seveda pa se zavedamo, da je v tako obsežnem delu ministra mogoče najti tudi kakpne pomanjkljivosti, kar je povsem človepko. Stranka ministra podpira."
Sedaj je treba čakati na sejo koli-cijskih stran ta četrtek 30. novembra in zasedanje Državnega zbora v petek 1. decembra. Nekaj se krha v Sloveniji.
Le počasi do re pitve
Oblasti ne najdejo reptve in družba pa ne mesta za romsko družino (ciganski klan) Strojanovih. Tudi v tej zadevi usmerjamo bralce na članek Družine na str. 2.
Krajani krajevne skupnosti Želimlje v občini Škofljica so na zboru, ki se ga je udeležilo čez 100 ljudi, po besedah podžupana Jožefa Noseta soglasno izrazili nasprotovanje morebitni naselitvi romske družine Strojan v njihovo okolje. Sklicana je izredna seja občinskega sveta, na kateri nameravajo obravnavati problematiko glede morebitne priselitve družine. V občini so se tako odzvali na članek v časopisu Delo, po katerem naj bi Cerkev Romom ponudila zemljipče v Želimljah.
Minister za polstvo in predsednik komisije vlade za zapčito romske etnične skupnosti Milan Zver ter direktor urada vlade za narodnosti Stanko Baluh pa do nadaljnjega ,,v interesu reptve nastanitvenega problema romske družine Strojan" na to temo ne bosta dajala nobenih informacij in izjav, so sporočili z urada za narodnosti in ministrstva za polstvo.
Romska družina Strojan, ki je v soboto zapustila Postojno in se želela vrniti v Dečjo vas ter s tem sprožila nov val protestov krajanov v Ambrusu, se je v spremstvu policije in novomepkega svetnika Zorana Grma vrnila v nastanitveni center v Postojni. Do dogovora o vrnitvi je pripo na srečanju s premierom Janezom Janpo ter ministrom za polstvo in pport Milanom Zverom, notranjim ministrom Dragutinom Matejem ter ministrom za okolje in prostor Janezom Podobnikom.
Predstavniki družine Strojan so v pogovoru sprejeli pravno argumentacijo, po kateri zaradi izvrpjivih aktov inppekcijskih služb ter pravnomočne sodbe upravnega sodipča iz leta 2002 legalizacija njihovega prejpnjega naselja pri Ambrusu ni možna, so sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Odločili so se, da se za krajp čas vrnejo nazaj v Postojno, nato pa se bodo preko zime nastanili v enem izmed državnih objektov na zemljipču v lasti Republike Slovenije, ki jim bo omogočil normalne življenjske razmere, vključno s polanjem otrok.
V tem času jim bodo pristojne vladne službe pomagale poiskati zamenjavo njihove nezazidljive parcele pri Ambrusu za primerno zazidljivo oziroma legalno nastanitveno lokacijo ter pomagale pri zbiranju pomoči za legalno in trajno ureditev bivalipča, so ponoči sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Vsi sodelujoči se zavzemajo za spoptovanje pravne države in umirjanje zaostrenih razmer. A gotovo je ta problem globoko zakoreninjen v raznih dejavnikih slovenske družbe.
BERI^
SIMČIČ JE GARDEL: VSAK DAN PIŠE BOLJŠE..............2
55 LET ŠOLE FRANCETA BALANTIČA..........................3
KAKOR GARDEL
85-letnica pisatelja Zorka Simčiča
(Od napega dopisnika)
Celjska Mohorjeva družba je „nanemu" Zorku —če smemo tako po domače imenovati člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, člana Slovenske kulturne akcije, dobitnika Prepernove nagrade, pesnika, pisatelja, esejista in nosilca pe mnogih drugih častnih naslovov— za visoko obletnico podarila kar dve knjigi z njegovimi črticami, eseji in spisi. V njih je prikazano njegovo ustvarjanje v dveh obdobjih njegovega življenja.
Založba je za dan po obletnici povabila na predstavitev knjig v svoje nove prostore za frančipkansko cerkvijo. In prijatelji ter časnikarji so napolnili prodajni prostor. Moram reči, da se je ves čas prireditve iskrilo in kresalo, domislice enih in drugih so vzbujale smeh, ploskanje in veselo razpoloženje. Tako je predsednik založbe Jože Faganel dodal pe eno darilo: izročil je steklenico izmed najkakovostnejpih vin ene najkakovostnejpih slovenskih kleti (Simčič, iz Gorinkih Brd, od koder izvira tudi slavljenčev rod) enemu izmed najkakovost-nejpih slovenskih literatov (idem). Tudi voditelj predstavitve Matija Rempe ni zaostajal.
A pojdimo h knjigam. Prva nosi naslov Črni tekač; poimenovana je po presunljivi (s tem pridevnikom bi lahko orisali marsikatero njegovo pisanje) črtici, ki je bila objavljena v Zborniku
/Z ŽIVLJENJA V ARGENTINI
TONE MIZERIT
že pred več kot petdesetimi leti. Spremno besedo je spisal Mitja Čander. Zanimivo: sorazmerno mlad literarni kritik (r. 1974) je spisal spremno besedo delom, ki so nastale med letoma 1946 in 1991 v eksilu, medtem ko je novejpm delom (1996—2006) v drugi knjigi spremno besedo napisal priznani in tudi starejpi (bral je že Simčičeve spise v zborniku Zimske pomoči) France Pibernik.
Druga knjiga, Skozi razpetosti, obsega pisanje med leti 1996 in 2006. V njej so poleg črtic (marsikatera je pe povezana z dogajanjem v tujini), tudi članki in eseji, ki so bili objavljeni po časopisih in revijah v Sloveniji. Zajetni knjigi — vsak po več kot 300 strani — sta res lepo darilo pisatelju, pa tudi vsem bralcem, ki bodo segli po njih.
Pred leti sem pisatelja ob neki priložnosati skoraj presenetil s citiranjem njegove stvaritve Abu Sabu, misleca, ki je delil modrost v raznih Zbornikih Svobodne Slovenije. Tudi ob tej priliki sem mu k čestitkam dodal pe vprapanje—propnjo: kdaj pa Abu Sabu? In na moje veliko veselje je odgovoril, da tudi on pride na vrsto!
S prijateljem Markom gledava plakat, pa mu rečem: ,,Je kot Humphrey Bogart". Pa mi odgovori: ,,Ne. Kakor Gardel: 'cada d^a escribe mejor'".
Bo kar držalo.
GB
DA BOMO RAZUMELI DOGODKE V SLOVENIJI
Ko mački stopi p na rep ...
ROBERT PETKOVŠEK
^ zacvili. Takpnega cviljenja smo v zadnjih dneh slipali veliko, najprej ob dogajanju v zvezi z ambrupko družino Strojan, nato ob dolgo pričakovani ,,strategiji za dvig rodnosti v Republiki Sloveniji", ki jo je pred dobrim tednom dalo v javnost Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
V podporo Strojanovim je nemudoma pohitel drugače ne prehitri varuh za človekove pravice, ki ob marsikateri krpitvi človekovih pravic ostane mrtvo hladen, da njegovega neokusnega televizijskega norčevanja iz smrtnih žrtev pred leti niti ne omenjamo! Protestnega shoda v zvezi s preselitvijo omenjene družine pa so se udeležili tudi nekateri vidni „kulturniki", ki so vladi prilepili celo etiketo rasizma. Zdi se, da nihče — niti ombudsman niti omenjeni „kulturniki" niti enostransko poročanje nekaterih medijev — ambrupkega problema ne razume ali pa ga vsi namenoma prikazujejo skrivljeno, da bi rafale usmerili na tarčo, ki jim je trn v peti: prek domačinov Ambrusa merijo na sedanjo oblast. Ene in druge prikazujejo kot slovenski rasistični Ku—kluks klan, ki iz svoje srede iztreblja neslovenski živelj. Tako njihova tarča postajajo kar vsi Slovenci. Slovence prikažejo kot ksenofobne, tujcem sovražne, motene ljudi. Drugače rečeno: biti Slovenec je nekaj zaostalega, nekaj skvarjenega, celo greh.
To intenzivno taktiziranje nekaterih, da bi iz ambrupkega primera krivdo preselili na nestrpni slovenski značaj, pa se je hitro porupilo, ko je mimo medijskih blokad v javnost pricurlja a bolj celovita resnica, ki govori o stotinah (!) hudih kaznivih dejanj in krpitev javnega reda omenjene družine, med katerimi so tudi posilstva in hudi fizični napadi, o katerih mediji molčijo. V ozadju ni nikakrpnega rasizma proti romski skupnosti, ampak poskus, da bi pristojne službe uredile neznosne razmere, ki jih morajo prebivalci Ambrusa že leta prenapati in ki jim varuhi javnega reda doslej niso bili kos.
Drugič je zacvililo ob predstavitvi „strategije za dvig rodnosti v Republiki Sloveniji". Na delovno gradivo ministrstva se je čez noč usul plaz očitkov, da je klerikalno in seveda kot posledica tega tudi korak nazaj. Na krizni demografski položaj, enega najslabpih v Evropi, je Sloveni-o pred kratkim opozorila Evropska zveza; nanjo so že pred eti opozarjali demografski strokovnjaki; od izpostavljenih osebnosti je svoj glas najprej dvignil ljubljanski nadpkof Rode; leto pozneje se je plaho oglasil predsednik Kučan; v skrbeh za svojo službo so učitelji, ker so pole vsako leto bolj prazne; spreminja se podoba slovenskega podeželja itd. Problem je torej zelo zapleten. Za ene je pomembnejpi
ekonomski, za druge demografski, za tretje geografski, za četrte vrednostni vidik. Za kristjane je problem rodnosti predvsem problem odnosa do življenja. Za kristjana je življenje najdragocenejpa vrednota in treba je storiti vse, da bi ga ljudje kot vrednoto tudi doživljali in sprejemali. Predlagani dokument vsebuje vrsto ukrepov, ki bi življenje naredili bolj kakovostno. Zavrpalo pa je ob predlogu, da bi umetna prekinitev nosečnosti postala plačljiva, kolikor to ne bi bil terapevtski poseg. Po mnenju ogorčenih kritikov ministrstvo s tem krpi pravico svobodne odločitve. V resnici pa dokument te pravice ne omejuje, temveč le pove, da nosečnost ni bolezen in zato tudi umetna prekinitev nosečnosti ni zdravljenje. Iz zdravstvenega zavarovanja se plačujejo le zdravstveni posegi, odločitev za splav pa je stvar povsem svobodne izbire, za katero je nepravično, da jo plačujejo vsi davkoplačevalci, pe toliko bolj nepravično za tiste, za katere je splav neetično dejanje.
Za kristjana je splav nedvomno etično nesprejemljivo dejanje, enako tudi za zdravnike: „Zdravnik spoptuje človepko bitje od samega spočetja. ... Zdravnik si zavestno prizadeva, da bi bila resnična humana pravica do materinstva nad pravico do splava. Zato zavrača splav kot sredstvo za načrtovanje družine zaradi slabih socialnih razmer in ga ocenjuje kot zlo" (Kodeks medicinske ontologije 1998, čl. 38). Slovenska zakonodaja, žal, nad to osnovno pravico do življenja postavlja individualno pravico do svobodnega odločanja. Čeprav je za kristjana to nesprejemljivo, uveljavlja svoje prepričanje nenasilno, znotraj zakonskih okvirov. Cerkev tako vzpostavlja različne mehanizme, ki bi življenje naredili za vsakogar sprejemljivo. Geslo slovenske sinode je bilo prav: ,,Izberi življenje!" V istem duhu tudi dokument ministrstva predvideva vrsto konkretnih mehanizmov, ki bi življenje naredili družinam prijaznejpe: svetovanje, uvajanje premij, zmanjpanje plačila za vrtec, vzgojno—varstveni dodatek, stanovanjske olajpave idr. Dokument je nadvse spodbuden, a z eno napako! Trdi tri stvari: življenje je vrednota; družina je nape upanje; otroci so napa prihodnost. Takpno razmipljanje pa je preveč podobno razmipljanju Cerkve. In zopet je maček zacvilil. Zadipalo je po krpčanskem. Takrat pa odpovedo vse zavore: večno strpne, kulturne je zopet premagala nepo-trpežljivost, plaz ogorčenih kritik na ministrstvo se je sprožil in strpnost se je čez noč prelevila v nestrpnost. In spomnil sem se besed znamenitega slovenskega akademika, izrečenih pred nekaj dnevi: ,,V tej državi je največji greh: biti Slovenec in biti katoličan."
(Po Družini)
Stara resnica je, da se problemov ne da odrivati v nedogled, ampak jih je treba prej kot slej vzeti v roke in jim najti repitve. S težavo, a neizbežno, do tega zaključka prihaja tudi sedanja vlada. Cena tega spoznanja je in bo pe velika.
Znova na reki. Pisali smo že o problemih z Urugvajem zaradi papirnic na istoimenski mejni reki. Sosednja država ni nikdar vzela v mar argentinskih protestov, argentinska pa nikdar resno nastopila in stvarno ugotovila, koliko bodo tovarne papirne paste res okužile in kako realno doseči nek kompromis. Ko je pretekli teden Svetovna banka potrdila posojilo finskemu podjetju Botnia, da bo v roku enega leta lahko zaključilo gradnjo in začelo s proizvodnjo, smo lahko ugotovili, da že mesece stojimo na istem mestu in v celotnem problemu ni bilo premika. Delegat ppan-skega kralja, ki naj bi posredoval med ,,bratskima" državama, ni mogel pokazati nobenega uspeha; v Španiji so popolnoma pesimisti glede končnega izida tega posredovanja. Prebivalci argentinskega mesta Gualeguaychu, ki se bojijo za svojo turistično prihodnost zaradi domnevnega okuženja, znova blokirajo most in prehod. Gospodarske posledice te blokade se kažejo na eni in drugi strani meje. Blokada tudi ovira in draži prevoz tovora od Atlantika pa do Pacifika. Sedaj se je argentinska vlada obrnila na starega Gorbach-ova, naj na Finskem posreduje in ipče izhoda iz sedanje krize.
Cene pod pritiskom. Drugo področje, ki ga vlada tudi resno ne vzame v roke, je vprapanje inflacije. Priznajmo, da ni enostavno; a težko ga je repiti, če se zanikajo najbolj enostavne gospodarske teorije. Ta je bil eden izmed vzrokov, zakaj je s svojega mesta odpel tedanji gospodarski minister Roberto Lavagna. On je želel bolj svoboden trg in omejitev denarnega obtoka. Da veča svoj devizni fond v tem tako ugodnem gospodarskem trenutku, ko tudi davčna nabirka podira vse rekorde, vlada dejansko bruha na trg domače pesose. V kratkem obdobju je že nadoknadila ves znesek dolga, ki ga je plačala Mednarodnemu denarnemu skladu. A tolikpna količina denarja nujno povzroča inflacijo. Indika-tivne (ali maksimirane ?) cene so le pesek v oči. To se je pokazalo prejpnji teden, ko je pritisk cen mesa zapeljal vlado, da je znova omejila izvoz. Nekaj podobnega se dogaja v primeru koruze. Ta zadeva dogovorjenih cen ima pa pe drugo lice. Saj se dobijo stvari po teh cenah, a če hočete en popten bife, ali pa kilogram dobrih jabolk, morate odpteti kak peso
več. Tega seveda uradne statistike ne beležijo.
Nepričakovan kandidat.
Res je, da je predsednik menil, naj vprapanje kandidatur počaka do prihodnjega leta, a tega se ne držijo niti v vladi sami. Ker so kar v nekaj provincah omejili ponovne kandidature guvernerjev, se tam sedaj pojavljajo najhujpi spopadi. Oči se najbolj obračajo v okrožja, ki bodo ključna tudi za predsednipke volitve. Te so prestolno mesto Buenos Aires, Santa Fe in seveda provinca Buenos Aires, ki sama predstavlja tretjino volilnega telesa. Zadnje dni je stopila v ospredje figura podpredsednika države. Danijel Scioli je poseben primer politika. ,,Iznapel" ga je Menem, katerega posebnost je bila, da je iskal kandidate med pportniki, pevci, podjetniki ... sploh izven političnega telesa. Scioli je bil svetovni prvak v mo-tonavtiki. Kot politik je pokazal enako spretnost kot v pportu. Kot maček, vedno pade na noge. Preživel je razne ofenzive, celo javen napad senatorke in ,,prve dame" Cristine, in je eden redkih argentinskih podpredsednikov, ki kaže da bo dokončal svoj mandat. Njegovi načrti so bili, da bi se potegoval za vodstvo (županstvo) prestolnega mesta. A bistre vladne glave ga predlagajo za buenosairepkega guvernerja. Če namreč Kirchner ne bo ponovno kandidiral (pe ni nič odločenega) in se bo gospa Cristina potegovala za predsedniptvo, v provinci nimajo vrednega kandidata. Naj to mesto napolni Scioli? On trdi, da se čuti ,,zelo počapčenega", a da meni, da je njegov ,,poklic" v prestolnem mestu. Časa in vode je pe dovolj.
Se drugi kandidati. Seveda kandidatov ne manjka ne tu ne tam. V prestolnem mestu se zavzema za kandidaturo tudi sedanji župan Telerman, ki skupa piti iz vrelca vladne vode, a za vsak slučaj že pripjavlja svojo povezavo „Široka fronta". Nasproti kar mrgoli kandidatov. Opozicija seveda ne najde enotnega nastopa. To velja zlasti za predsednipko kandidaturo. Lavagna prepričljivo izstopa, a prav tako prepričljivo doživlja odpor, ne toliko zaradi svoje osebe kot zaradi preveč pirokega obzorja zaveznikov. Alfonsinisti ga podpirajo, upirajo pa se njegovi možni povezavi z Macrijem. Enako zmerna levica ne bi mogla podpreti kakega desničarskega kandidata. Tako je gotovo, da bosta v opoziciji izstopala dva kandidata: levi in desni. To kaže tudi dogovor, ki ga je Elisa Carrio dosegla v Santa Fe s socialističnim kandidatom Binnerjem. Njena stranka bo podprla Binnerja, s tem pa se odpre možnost skupnega pred-sednipkega kandidata.
SLOVENCI V ARGENTINI
BALANTIČEVA ŠOLA V SAN JUSTU
55. let slovenske vzgoje
V nedeljo 12. novembra smo se zbrali pri jutranji sv. maP, da smo se Bogu zahvalili za 55 let delovanja nape drage pole in se spomnili 85. letnice rojstva napega vzornika — Franceta Balantiča. Sv. mapo je daroval pater dr. Alojzij Kukovica, prepeval pa je polski zborček. Maso je vodila ga. Tatjana Modic Kržipnik, sodelovali so pa pb drugi starp in učiteljice. V polni stolnici je odmeval Te Deum — Tebe Boga hvalimo — s katerim smo izrazili napo globoko zahvalo za varstvo, razsvetljenje in vso pomoč pri vzgojnem delu 55 let nape pole.
Popoldanski program je bil napovedan ob 18. uri. Napovedovalka ga. Alenka Zupanc Urbančič je pozdravila vse navzoče. Med najdražjimi osebami je omenila ustanoviteljico in dolgoletno voditeljico pole, gdč. Angelco Klanpek, dupnega pastirja p. dr. Alojzija Kukovico in predsednico Napega doma, go. Mici Malavapč Casullo, ki nam je nato spregovorila v pozdrav in izrekla besede zahvale in čestitke poli.
Bogata v delu in v ljubezni so potekala leta. Dolgo dobo 55 let nam je orisala knjižničarka nape pole, ga. Alenka Belič Fantini z nagovorom, ki ga objavljamo na uvodnem mestu.
Željni smo bili videti vesele otropke obraze in slipati njihove glasove. Popestrili so praznik s pesmijo, ki je vrela iz veselega srca, pod geslom: ,,Pri nas je pesem doma!" Zastor se je odprl in na odru, poimenovanem po Fridu Bezniku, smo zagledali najmlajpe, ki so v barvastih majčkah in belih krilih ali hlačah sedeli na zelenem travniku. V ozadju — na velikem mostu, ki je simboliziral vez prijateljstva, so stali ribiči. V živahnem dialogu so napovedali prve tri narodne pesmi, ki so jih zapeli otroci iz vrtca, prvega, drugega in tretjega razreda. Mogočna osvetljena mavrica je poživila sceno, ki so jo pripravili starp, ob zamisli in pomoči Toneta Oblaka in Janija Juvančiča. Ves spored pevskega festivala so povezovali sami učenci. V dinamičnem stilu in raznovrstnih pesmih se je odvijala predstava. V zadnji pesmi ,,Poj z menoj" so se pridružili nekateri starp in učitelji ^in dva bivpa učenca, Veronika Malovrh in Marko Štrubelj kot solista.
Največjo skrb pri izvedbi vsega programa so imele pevske voditeljice; Anica Mehle, Marija Krajnik Štrubelj in Kristina Skvarča Šenk. Izrazili smo jim zahvalo s popkom rož, ki so jim ga izročili navdupeni pevčki. Zahvalili smo se tudi prof. Andrejki Selan Vombergar za spremljavo na orglah in stalno oporo, nasvete in
pomoč, ter Tončiju Oblaku in Aleksu Puntarju za spremljavo s kitarama.
Da je predstava tako lepo uspela, je pa velika zasluga tonskih mojstrov; Marka Štrublja ^ter Pavla Malovrha, s pomočjo Erika Oblaka in Luke Štrublja, ki so poskrbeli za zvočne naprave in luči.
Dolg je seznam mamic in očkov, ki so neutrudno delali pri pripravi scene, prostora in bogate zakuske, ki nas je že čakala na dvoripču. Šolskemu odboru s predsednikom Marjanom Urbančičem je pa največja zahvala za pomoč pri vsem prireditvenem delu. Za ličen program pa je poskrbela Adriana Oblak.
55 let Balantičeve pole pa ne bi obhajali, če ne bi bila ta zgrajena na trdnih temeljih. Za te ima največ zaslug gdč. Angelca Klanpek, kateri smo z veliko hvaležnostjo v srcih izrazili priznanje in na katero smo Sanhupčani tako ponosni. Učiteljicam, učencem in vsem, ki jo poznamo je prelep zgled vztrajnosti in plemenite osebnosti, ki posreduje že več kot pol stoletja vrednote krpčanstva in slovenstva mladim rodovom. Močan aplavz in velik popek rož je potrdil napo ljubezen in hvaležnost do nje. Povabili smo jo, da nam spregovori. Z domačim, spropčenim načinom, v katerem se je poznalo da ji govori srce, nam je opisala težke začetke slovenske pole, ko pb ni bilo stalne strehe, pač pa zasilni prostori. Spomnila se je vrsto učiteljic, ki so z njo sodelovale pri učenju in vzgojnem delu, odborov starpev, ki so vedno bili v pomoč in toliko dobrotnikov, brez katerih bi bilo polsko delo nemogoče. Tudi katehetom, ki so ves čas duhovno skrbeli za versko rast otrok, je sla v prvi vrsti njena zahvala.
Ob tej priliki smo pa dali priznanje tudi trem učiteljicam, ki so izpolnile dolgo dobo v soli. Te so bile gdč. Anica Mehle, ki že 33 let uči in navdupuje otroke za lepo petje, gdč. Danica Malovrh in ga. Marija Zupanc Urbančič pa letos obhajata že 25 let poučevanja v Balantičevi poli. Tudi na napo nekdanjo, dolgoletno pomočnico go. Ivanko Puhek nismo pozabili. Presenetili smo jo s popkom rož.
Napo pesem so slipali onstran morja in poslali koparo dobrih želja. Balantičeva družina iz Kamnika se je pridružila napemu slavju s svojim pozdravom. Voditeljica, ga. Irena Urbančič Poglajen je zaključila praznovanje s spodbudnimi mislimi in prebrala pismo Tilke Balantič Jesenik, sestre pesnika in mučenca Franceta Balantiča.
Ob koncu sta predsednica in tajnica Napega doma povabili na oder ustanoviteljico gdč. Angelco Klanpek in sedanjo voditeljico, go Ireno Poglajen in jima izročili plaketo v zahvalo za vso požrtvovalnost, posredovanje in gojitev slovenske kulture.
Ko smo se naužili veselja in petja smo se pomaknili na dvoripče, ki je bilo praznično pripravljeno za prijateljski pogovor ob obilni zakuski.
iup
PRISTAVA
Praznovanje Misijonske nedelje
V nedeljo 12. novembra je Druptvo slovenska Pristava skupaj z župnikom patrom Alojzijem Kukovico organiziralo Misijonsko nedeljo. Spomnili smo se vseh misijonarjev in tudi nabirka pri sv. mapi je bila za pomoč misijonom.
Med odmorom, ko so pripravljali dvorano za kulturni program, so prijazne gospe postregle s kavo ali čajem.
Kulturni del dneva je pričel predsednik Edvard Kenda, ko je navzoče pozdravil in povabil, da si ogledajo film „Evangelij ljubezni" (Mirko Bogataj, 2002). Film je dokumentarec v ppanpčini, ki kaže delo misijonarja Petra Opeke za reveže na Madagaskarju, posebno za tiste, ki so živeli na smetipčih. Videli smo, kako so gradili zanje ne samo nekaj hip ampak celo vas, ,,Koropko vas", ki nosi ime po dobrotnikih, ki so omogočili to delo. Peter Opeka ne deli milopčine, daje ljudem možnost, da začnejo novo življenje. Uči jih odgovornosti ljubiti bližnjega, spoptovati zemljo; vabi jih, da molijo, da tako dobijo duhovno moč in tako lažje premagujejo okolipčine v katerih živijo. To, da moramo imeti vsi enake možnosti, pomeni zanj, da naj imajo vsi ljudje dostop do dela in vzgoje. Peter Opeka želi, da se ljudje približajo Kristusu, sam pa hoče živeti po Kristusovem nauku. Ta načela in vrednote posreduje drugim z besedo in z zgledom v vsakdanjem življenju. Kje je ta požrtvovalni misijonar dobil moč, da je tolikim ljudem pomagal in jim spremenil življenje? On sam odgovarja, da dobiva moč v molitvi in v Kristusovem zgledu.
Po filmu je sledil nagovor časnikarja Jesus Mar^a Silveyra, avtorja knjige ,,Un viaje a a esperanza" (Potovanje k upanju), prav tako o delu Petra Opeke, ki jo je lani izdala založba Lumen. Silveyra je povedal kako se pri misijonarju poznata njegov slovenski izvor (organiziranost, delavnost) in leta, ki jih je preživel v Argentini (toplina in spropčenost). Obe vrlini uporablja pri vsakdanjem delu. Ugotovil je, da Opekovo delo priča o tem, da je mogoče repti ljudi iz revpčine, če se jim da možnost dela in vzgoje. Predavatelj je tudi spodbujal mlade, naj se odzovejo božjemu klicu in se odločijo za duhovnipki ali redovnipki stan. Vse pa je navdupeval, da se vključijo v misijonsko delo. Pater Kukovica se je časnikarju zahvalil in ga povabil na ponovno srečanje s slovenskimi rojaki. Po programu je bila tudi priložnost za nakup omenjene knjige o delovanju napega misijonarja..
Da smo dobili o njem pe bolj popolno sliko je spregovorila tudi njegova sestra ga. Marjana Opeka Juhant. Prvič je videla bratov misijon oktobra tega leta, ko so ga pi vsi bratje obiskati na Madagaskar. Opisala je danapnje stanje druptva Akamasoa: več vasi, pole, bolnica, stadion, mizarska delavnica, kovačnica, delavnica za elektroniko in elektriko, kamnolom, druptvo pa se je celo lotilo pogozdovanja. Povedala je, da druptvo nudi ljudem delo, družinsko življenje in vzgojo. Poudarila je, kako so vsi, kljub težkim življenjskim okolipčinam, vedno nasmejani. Njene besede so spremljale slike s potovanja. Zaključila je s propnjo, ki jo lahko razprimo na bralce Svobodne Slovenije, naj molimo za misijonarje.
Dan so zaključili z družinskem kosilom, ki se ga je udeležilo lepo ptevilo družin. Tako je na Pristavi potekala misijonska nedelja. Vse to je bilo mogoče zaradi tihega dela nekaterih požrtvovalnih rojakov, ki so vse organizirali in za vse poskrbeli, njim naj gre napa zahvala.
Včasih, ko pomagamo kakemu revežu, ne pomislimo, da bi mu morali tudi približati Kristusa. Misijonar pater Peter Opeka nam je zgled kako je mogoče skrbeti za oboje. Spominja nas tudi, da je dolžnost vsakega človeka pomagati drugim. In kako lahko pomagamo ljudem, ki živijo tako daleč od nas? Predvsem z molitvijo pa tudi tako, da podpremo napo vsakoletno misijonsko tombolo. Ob tem pa ne pozabimo na tiste, ki jih imamo blizu in ki prav tako potrebujejo napo duhovno in gmotno pomoč.
V.
HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI^
Notranjska II
Pivka: Krapka reka, ponikalnica, ki teče skozi Postojnsko jamo in je izvirni del Ljubljanice.
Pivka je tudi naselje s 2.200 prebivalci, sredipče doline Zgornje Pivke. Razvita je lesna industrija; ta razvoj so omogočili bližnji gozdovi in pa železnica, ki je tod stekla že leta 1857. Zaradi močne burje so morali železnico na več mestih zavarovati s kamnitimi zidovi.
Brkini: Hribovita neprepustna usedlin-ska pokrajina sredi krapkega sveta, doline reke Reke in Matarskega (ali Podgrajskega) podolja, (podolje = pas nižjega sveta v hribovitem svetu), z 700 do 800 m nadmorske vipne, dolga ok. 25 in proka ok. 7 km. Zemlja je rodovitna, razvito je sadjarstvo in vinogradniptvo, naselja so zgrajena na slemenih (sleme = enakomerno visoka podolgovata strma gorska vzpetina, — tudi najvipi rob strehe). Čeprav gre skozi Brkine
cestna povezava Ljubljana — Trst — Koper — Reka (na Hrvapkem) je bila ta pokrajina do nedavnega precej osamljena, je malo obljudena in gospodarsko nerazvita. Ohranili so se nekateri stari običaji, kot pustne mapkare ,,pkoromati". Na vaseh so značilnost vodnjaki pred vhodom v hipo in pa lipe ob cerkvah.
Številni brkinski potoki se stekajo v Matarsko podolje, tam ponikajo in tvorijo jame, ki spadajo med najleppe na Slovenskem, a so dostopne le skozi navpična brezna, torej le jamarjem.
Največje naselje tega podolja je Pod-grad, z zanimivo novoromansko cerkvijo sv. Cirila in Metoda. Nad vasjo so razvaline gradu Goripkih pkofov, iz 13. stol., postavljenega za nadzorovanje prometa proti morju.
Ilirska Bistrica: 4.900 prebivalcev, ob vznožju Snežnipkega pogorja. Pridevek
Ilirska je dobila pele na začetku 20. stol., da jo je bilo lažje ločiti od ptevilnih drugih Bistric.
Mesto je obmejno sredipče tega dela Slovenije. Stoji na križipču cest proti Postojni, Kozini — Koper, hrvapki obali — Reki in čez Snežnik. Mimo gre tudi železnica na Hrvapko.
Že v železni dobi je bilo tu naselje, kraj je prvič omenjen ok. 1300. Trg je Bistrica postala 1911, mesto pa 1932. Je industrijsko sredipče.
Na tem območju priteka iz krapkega podzemlja veliko voda. Komaj km dolga rečica Bistrica ima zelo močan izvir, že v začetku 15. stol. je poganjala 12 mlinov in žag, ptevilo se je s časom povečalo do 45, delovale so pb v 19. stol. Zaledje bogatih gozdov in privilegirana prometna lega so pospepevali trgovanje z lesom, ki se je razvilo v lesno in lesnokemično industrijo. Zgradili so tudi tovarno organskih kislin.
Stari mestni jedri sta ob Bistrici, Gornji in Dolnji kraj. V župnijski cerkvi sv. Jurija, iz 1752, so baročni oltarji in klopi so
rezljane. V prej kmečkem naselju Trnovo, sedaj del mesta, stoji vrh griča cerkev sv. Petra z gotskim prezbiterijem in kamnitimi oltarji krapkega baroka, na stropu so slike T. Kralja. Na skali Gradina so razvaline gradu in v okolici ostanki več prazgodovinskih naselij.
Snežnipko pogorje: Planota krapke narave, a porapčena z obsežnimi gozdovi, prepreženi z mrežo gozdnih cest, v katerih lahko se srečamo medveda, volka, risa in drugo divjad. Vse to opravlja gojitveno lovipče Jelen. Na južnih pobočjih je veliko padavin, 2 do 3 tisoč mm na leto. Zgornje območje planote je na vipni 1200 — 1400 m, najvipi vrh je Veliki ali Notranjski Snežnik — 1796 m, ki je najvipi vrh izven Alp na Slovenskem. Pod Snežnikom, na Svipčakih je urejeno smučipče. Podnebje je hladno in večinoma oblačno. Na vipih delih raste bukev in jelka, v globokih mrazipčih smreka, nižje borovci, ki so jih zasadili na opupčenih papnikih.
Zbral in priredil Franci Markež
POTOVANJE MPZSJ OB 35. OBLETNICI
Odmevi iz Calafateja
Zgodaj zjutraj, smo se zbrali pred NaPm domom. Kmalu za tem pa smo že bili na letalinču in čakali na letalo. Eno uro po napovedani uri, smo odleteli! Začela se je nova turneja Menanega pevskega zbora San Justo v okrilju 35. obletnice. Nan cilj: Calafate.
Približno ob 13. smo pristali na letalinču. Tam smo takoj zagledali domače obraze: Franci in Nevenka Grilj sta nas čakala in toplo sprejela. Andrejki sta podarila v imenu krajevnega zbora bogat nopek domačih tulipanov! Vsem pa odlično čokolado, ki smo jo pojedli kar ,,en—dva—tri"! Kmalu smo se lahko zavedli, da je narava v tem kraju nekaj posebnega!
Naselili smo se, hitro odložili prtljago in Pi na sprehod po mestu. Nekateri so Pi na kosilo, drugi po nakupih, tretji malo na okrog, nekateri pa so malo počivali ^ Ob petih so se pevci zbrali, da so vokalizirali in ne zadnjič ponovili pesmi. Kdor se je sprehajal po Calafateju je kmalu opazil, da so povsod bili plakati, ki so vabili na koncert v petek, 27. oktobra ob 21. uri.
Okrog osmih pa smo P i vsi v Cerkev svete Terezije, v kateri je bil napovedan nastop.
V cerkvi je bilo ne kar nekaj ljudi, ob vstopu so delili programe, zbor pa je prodajal zgončenke. Kar na lepem pa je začelo prihajati več in več ljudi. Cerkev je v približno 15 minutah bila nabito polna. Nantel sem čez 300 oseb, in prihajali so kar naprej. Kasneje so nam povedali, da večina ljudi dela ali se ukvarja s turizmom in da delajo povprečno do 22. ure. To je bil vzrok, da so koncert napovedali tako pozno, da se ga je lahko udeležilo čim več ljudi. Najprej je krajevni zbor Coral Calafate pod vodstvom Bernda Ferstla zapel: Como pajaros en el aire (P. Carabajal — prir. L. Cangiano); Love of my life (Queen — prir. L. Cangiano); Elijah Rock (črnska duhovna — prirJ. Hairston); Todos los d^as un poco (Gurevich—Gieco prir. G. Felice) in Estado de animo (Benedetti — prir. B. Ferstl). Nekatere skladbe je spremljal zborovodja na klavirju. Zbor izvaja bolj popularne skladbe, podaja jih dobro, pevci pojejo navduneno in uglaneno. Zbor je popolnoma amaterski in pevci nimajo nobene vokalne tehnike, to pa zato, ker tam ni vokalnega tehnika. Zborovodja ima kar težko nalogo, ker večina pevcev ne zna brati not in se ne razume na glasbo. Zbor ima bolj družabno nalogo in je edino stalno kulturno dejanje v Calafateju.
Za njimi je pel MPZSJ pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar. Ze s prvo skladbo je zbor privabil publiko. Pevci so prihajali v cerkev in se postavili med občani medtem ko so peli Arkadeljevo Ave Marija. Nato pa Gallusove, Resonet in Laudibus in Ascendit Deus. Sledile so s[ovenske Sonce že Zahaja (J. Gruber); Planinska (A. Foerster); Zenka mi goste gre (prir. Z. Prelovec) ter Dajte, dajte (prir. A. Kumer). Na vrsti so pa ne bile argentiske in mednardne skladbe: Shenandoah (prir. J. Erb); Yesterday (Lennon—McCartney — prir. L. Klohs); Si Buenos Aires no fuera as^ (prir. L. Cangiano); Buenos d^as su sehor^a (E. Iturriaga); I want to go to heaven (črnska duhovna) in za konec Ride the chariot (K. Smith). Naj omenim, da je publika stoje nagradila izvedbo te skladbe.
Koncert je bil odlično izveden, brez napak. Pevci so zelo navduneno peli in sledili vsemu, kar je zborovodkinja želela od njih. Po vsaki skladbi so bili nagrajeni z močnim aplavzom. Tudi moram povedati, da ima zbor veliko novih mladih pevcev, da se potovanja niso mogli udeležiti vsi pevci in da je kljub temu zbor solidno zvenel. Pozna se, da ima zbor že dolgo let vokalno tehniko, ki jo zadnjih 10 let vodi prof. Mirta Arrua Lichi. Glasovi zvenijo enotno in homogenič-no. Le sem ter tja je kaknen glas izstopal. Pevci in Andrejka so lahko veseli, ker so izvedli odličen koncert, in to so lahko sami čutili, saj so od publike dobili same pohvale. Za bis so zapeli Caramba, za to skladbo je Andrejka povabila bivna pevca Francita in Nevenko. Za konec sta pa oba zbora pod vodstvom Andrejke in ob klavirski spremljavi Bernda zapeli
Mozartovo Ave Verum.
Sledile so zahvale MPZSJ. Zahvalili so se vsem ki so omogočili ta dogodek in vsem, ki so pomagali pri organizaciji koncerta ter potovanja. Najprej krajevnemu zboru in potem pa vsem podjetjem in posameznikom. Vsak je dobil za spomin zgončenki zbora.
Med publiko je bilo tudi veliko tujcev, ki so bili zelo navduneni in so nas spranevali od kod smo, kako to, da smo Slovenci, itd.
Po koncertu so nas pevci peljali v restauracijo na odlično večerjo. Restavracija je malo izven mesta in ima krasen pogled na mesto. Tam smo jedli slavno patagonsko jagnje. V prijetni družbi in ob dobri jedi ^ in vinu, smo peli in se pogovarjali pozno v noč^. Calafatejci so se kar hitro naučili nano navado in pesem: Ze dolgo nismo pili ga ^!
Drugi dan smo lahko malo več spali. Okrog 8. pa nam je Veronika Malovrh za zajtrk razdelila kruh in media une. In to vse tri dni. Vstala je prej kot vsi drugi in v mrzlem jutru delila zajtrk. Hvala Vero!
Ob 9. smo že vsi sedeli na avtobusu in ni na ogled ledenika Perito Moreno. Pridružila se nam je vodička, ki nam je razlagala različne zanimivosti mesta, narave, zgodovine in seveda kako so nastali ledeniki! Bilo je mrzlo sivo jutro. Pri^i smo do razgledne točke, kjer bi lahko videli panoramiko ledenika, a na žalost je deževalo in ga nismo mogli videti v celoti. Malo za tem smo pri^i do kraja kjer so tako imenovani nadhodi (pasarelas).
Vodička nam je razložila kje naj gremo in povedala, da pot kroži, tako da naj vsak drži zmeraj isto smer. Od začetka je ne malo deževalo, bilo je mrzlo in mokro ^ Videli smo veličino ledenika in krasno naravo. Nepopisno lepo! Ne da se z besedami razložiti veličino in krasoto neskončnih ledenikov! Kar naenkrat pa je posijalo sonce, oblaki so se razprnli in smo lahko doživeli ne večjo krasoto tega kraja.
Ko smo prini vsi skupaj smo pa zapeli! Lepo je odmevalo in ne lepne je bilo peti! Ljudje so prosili naj zapojemo ne in ne ^! A ni bilo dosti časa, čakalo nas je novo doživetje. Z avtobusom smo se odpeljali do obale. Tam so nam razdelili malico. Jedli smo kar na kamnih med ledom in vodo! Komaj smo^se naužili malo te narave, pa smo že ni na drugi izlet.
Šli smo do pristaninča in se tam razdelili v dve skupini. Majnna si je ogledala ledenik iz ladje. Za drugo, ntevilnejno skupino, pa je prinel čas za ,,trekking", ali sprehod, po ledeniku! Spet nekaj neposino lepega. Najprej so nam dali navodila in nas naučili kako se hodi po ledeniku z žeblji (grampas), ki so nam jih vodiči privezali na čevlje. Podali smo se na pot v krasnem sončnem popoldnevu. Ledenik je ogromen, ima nepopisne oblike in tudi različne barve. Pili smo skoraj ledeno vodo, opazili različne vrste razpok, gledali kako se ledenik topi, kako kaplja in kako teče voda pod nanmi nogami. Razložili so nam, da tam raziskuje svetovno znani geolog Peter Skvarča, in da on največ ve o evoluciji ledenikov.
Počasi se je nebo potemnilo in začelo je snežiti. Tudi to nam je Bog poslal. Snežilo je močno, kar je za ta čas nekaj zelo nenavadnega. Mislite si kako smo se veselili, saj so nekateri prvič videli snežiti! Za konec izleta pa so nam vodiči ponudili whisky z ledom iz ledenika in čokolado. Za otroke, za mladoletne in za tiste ki jim whisky ni ugajal, pa vodo iz ledenika. Kmalu se nam je pridružila ne druga skupina in smo vsi skupaj zapeli. In to pod snegom in na ledeniku! Take sreče pa res nima vsak!
Vrnili smo se ne preveč utrujeni in z žarečimi obrazi! Avtobus nas je pustil kar pred cerkvijo, da smo se ne isto noč udeležili mane. Na župnikovo pronnjo je zbor po obhajilu zapel dve pesmi, ki sta bili nagrajeni z močnim aplavzom. Utrujeni smo se vrnili v nane sobe. Nekateri so imeli ne toliko moči, da so se udeležili ,,pehe", na katero smo bili povabljeni, ostali pa smo ni spat, saj nas je naslednje jutro avtobus čakal že ob pol osmih.
Tokrat smo ni na izlet s ,,katamaranom". Ogledali smo si veličino ,,Lago Argentino" (1560 km2) in vse zanimivosti tega jezera! Vsepovsod plavajo ledene gore (tempanos), z raznovrstnimi oblikami, katere oblikuje voda sama. Opazi se lahko do kam je pri^a voda, kje so bili ledeniki in kako so se zmajnnali v zadnjih 400 tisoč letih! Ogledali smo si ledenike Glaciar seco, Spegazzini in nazadnje pa ne Glaciar Upsala. Ta je največji ledenik v Argentini in tretji na svetu. Neposino velik in lep! Tu je res Božja roka! Samo za spoznanje naj omenim, da ima dve končnici, da je vsaka nroka približno 4 km; ima 870 km2 povrnne (ntirikrat več kot Ledenik Perito Moreno) in je dolg 60 km (dvakrat toliko kot P. Moreno).
Ladja nas je popeljala do Bahia Onelli, kjer smo sredi narave kosili, peli, metali kamnje in se krasno imeli! Ta izlet je nekaj kar se ne sme zamuditi če se gre v Calafate, je nepopisno lep!
Isti dan smo ni tudi v posestvo ,,Estancia El Galpon"; povabil nas je upravitelj tega kraja, ki je pevec zbora Calafate. Lepo so nas sprejeli, sam nam je razkazal del posestva in nam razložil kaj vse tam delajo. Ta kraj je posvečen samo turizmu in ima različne zanimivosti. Po odlični malici smo si ogledali striženje ovac, kako psi čuvajo in vodijo ovce, in nazadnje pa ne jezero ,,Lago de las aves", kamor pridejo ptice selivke iz Severne Amerike in Kanade. Nekateri so tudi jahali in si na konjih ogledali posestvo.
Dneva ne ni bilo konec (zatemnilo se je nele ob 21.45); pevci so nam pripravili ,,pizzeado" v noli, kjer je bil Franci Grilj pred kratkim imenovan za direktorja. Tam smo se zopet dobili s tamkajnnim zborom in dolgo v noč jedli, pili in peli! Razpoloženje krajevnih pevcev je bilo odlično, bili so zelo odprti in gostoljubni, radi so se z nami pogovarjali in lepo smo se imeli skupaj. Počutili smo se kot doma!
V ponedeljek smo si ne malo ogledali mesto, nakupili nekaj čokolade in spominčkov in nazadnje smo se pa ne dobili v restavraciji in zadnjič v Calafateju vsi skupaj jedli patagonsko jagnje!
Zahvalili smo se vsem, ki so omogočili to turnejo; ne posebno pa Francitu in Nevenki Grilj. Bila sta vedno z nami in v vseh podrobnostih, da nam ne bi ničesar majnkalo. Njima in vsem pevcem zbora Coral Calafate najlepna hvala. To potovanje nam bo ostalo za vedno v spominu!
Hvala vsem pevcem in spremljevalcem za krasno petje, odlično družbo in dobro voljo. Nazadnje pa ne hvala Andrejki, g. Andreju in odboru MPZSJ, ki so to potovanje organizirali. Bilo je odlično darilo zboru za njegovo 35. obletnico!
Marcelo
NASA SKUPNOST ZIVI
V	nedeljo, 12. novembra je v Slomnkovem domu g. Pavle Novak imel razgovor s star ni.
V	četrtek, 16. novembra je Zveza slovenskih mater in žena — odsek San Martin imela svoj redni mesečni sestanek pod vodstvom Polone Makek. Sledilo je srečanje v kuhinji. Sestre Škulj — Petkovnek so dajale nasvete in pekle potice.
V	petek, 17. novembra zvečer je bila v Slovenski hini seja Madorganizacijskega sveta, vodil jo je predsednik Zedinjene Slovenije Lojze Rezelj.
V	soboto, 18. novembra je bil na Pristavi družabni večer s predvajanjem filma mladinskega dne.
V	nedeljo, 19. novembra je Zveza slovenskih mater in žena — odsek Pristava priredila razgovor z gledalinko skupino, ki jo vodi Dominik Oblak in je gostovala v Sloveniji s predstavo „Drevesa umirajo stoje".
V	soboto, 25. novembra popoldne je v Slovenski hira Polona Makek predstavila kuharsko knjigo Mire Ecker. Prireditev je bila pod okriljem Zveze slovenskih mater in žena.
Isti dan zvečer je bil v mali dvorani Slovenske hine odprtje razstave Trenutki spokojnosti, delo Irene Zužek.
V	nedeljo, 26. novembra je bil praznik Kristusa Kralja, kralja vesoljstva. Praznovanje se je pričelo s sv. mano v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski Hira. Bila je za vse pokojne asistente ter članice in člane KA. V dvorani nkofa Gregorija Rožmana je nato bila igra ,,Luč z gora" v priredbi in režiji Mihe Gaserja ter v izvedbi mladine iz Velikega Buenos Airesa.
Zveza slovenskih mater in žena ima na razpolago novo kuharsko knjigo Mire Ecker. Dobite jo v Dunnopastirski pisarni ter pri odbornicah Zveze.
D—ova za tiskovni referat Zedinjene Slovenije.
SVOBODNA SLOVENIJA • 30. novembra 2006				Stran 5
				
NOVICE IZ SLOVENIJE		ZENA IN NJEN SVET		SLOVENCI IN ©PORT
SLIKANJE Z USTI ALI NOGAMI
V Cankarjevem domu so odprli IV. mednarodno likovno razstavo umetnikov, ki slikajo z usti ali nogami. Na prireditvi, ki jo Mednarodno združenje slikarjev, ki slikajo z usti ali nogami, prireja ob 50-letnici delovanja, je na ogled 160 likovnih del 81 slikarjev iz vsega sveta, med njimi je 11 slovenskih avtorjev.
NIZKA OKUŽENOST
Slovenija ostaja ena od redkih držav, kjer je pe relativno malo okuženih s HIV, manj kot eden na 1000 prebivalcev oz. verjetno le nekaj sto, navajajo na Inptitutu za varovanje zdravja, kjer so od začetka leta do danes dobili 28 prijav na novo prepoznanih okužb s HIV, v enakem obdobju lani pa 31. Za aidsom-sida je do danes zbolelo pet oseb, in sicer vsi mopki. Če do konca leta ne bi bilo novih prijav, bi bila letopnja prijavna incidenca aidsa 2,5 na milijon prebivalcev, kar je najnižja stopnja v zadnjih ptirih letih.
ODPRTA VRATA TOVOROM NA BALKAN
UPS je s prihodom Boeingovega tovornega letala 767 na brnipko letalipče začel z neposredno dnevno letalsko povezavo med glavnim evropskim vozlipčem v Koelnu v Nemčiji in Ljubljano. S povezavo bo UPS izboljpal svoje storitve za stranke v Sloveniji in v sosednjih državah, saj Brnik tako postaja vrata na Balkan za UPS. Iz ljubljanskega letalipča in novega pretovornega terminala bodo popiljke po cestah ali po zraku potovale dalje proti jugu in vzhodu.
KONEC ČUKOVE VLADE
Skuppčina Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je razrepila dosedanjega predsednika zbornice Jožka Čuka. Na njegovo mesto je do imenovanja novega predsednika -zbornica naj bi novo vodstvo dobi a predvidoma maja oz. junija 2007, - imenovala generalnega sekretarja Združenja delodajalcev Slovenije Sama Hribarja Miliča. Skuppčina je tudi potrdila statut GZS in pravilnik o volitvah organov zbornice, imenovala je koordinacijsko telo za pripravo zasnove novega sistema organiziranosti gospodarskih zbornic, potrdila pa je tudi vipino članarine do konca leta 2006.
MANJ SLADKORJA, VEČ BIOETANOLA
Tovarna sladkorja Ormož je zaradi evropske sladkorne reforme za svoj obstoj prisiljena poiskati alternativne proizvodnje in ena od realnih možnosti, ki se ponuja je usmeritev v proizvodnjo bioetanola, je na seminarju o alternativnih gorivih v Sloveniji, ki je potekal na mariborski strojni fakulteti, dejal direktor ormopke tovarne Jurij Dogpa.
PO SVETU
Drobno pecivo za Miklavžev krožnik
LIMONINE ZVEZDICE
»as priprave: 45 minut
»as pečenja: 10 minut
Sestavine: 25 dag raz-mehčanega masla, 6 dag sladkorja, 2 stolčeni jajci, 4 jedilne žlice medu, 1 vrečka naribane limonine lupinice, 50 dag moke, 1 čajna žlička mletega cimeta; za glazuro: 20 dag sladkorne moke, 4 jedilne žlice limoninega soka, po želji pe srebrne sladkorne krogljice za okrasitev.
Prižgemo pečico, da se bo segrela na 180 °C. Z električnim mepalcem mepamo maslo in sladkor, da postane kremasto in svetlo. Dodamo jajca, med in limonino lupinico. Zmepamo moko in cimet ter mepanico po žlicah vmepavamo, da dobimo kompaktno testo. Testo zavijemo v folijo in ga damo v hladilnik za 15 minut. Nato ga na pomokani deski razvaljamo 5 mm debelo ter razrežemo z modelčkom v obliki zvezde. Na pladenj — pekač položimo peki papir, nanj pa zvezdice približno 4 cm narazen. Pečemo jih v ogreti pečici 10 minut.
Medtem ko se pipkoti hladijo, zmepamo sladkorno moko z limoninim sokom, da dobimo gladko, gosto mazavo zmes, ki jo s topim nožem nanesemo na zvezdice. Okrasimo jih pe s
sladkornimi kroglicami ter pustimo, da se preliv dobro posupi.
MIKLAVŽEVI PISKOTI
»as priprave: 30 minut
»as pečenja: 10 do 12 minut
Sestavine: 1 kg moke, 1/2 kg rastlinske masti (ali masla), 30 dag sladkorja, 2 pecilna prapka, 1 čajna žlička vanilijeve esence, 6 celih jajc
Na pladenj — pekač položimo peki papir. Zmepamo moko in pecilni prapek ter penasto zmepamo jajca in sladkor, dodamo rastlinsko mast in va-nilijo ter moko. V skledi vse dobro zmepamo, pokrijemo in pustimo, da testo počiva približno 15 minut. Nato ga na tanko razval-jamo in razrežemo z različnimi modelčki. Pipkote polagamo na pladenj — pekač približno 4 cm narazen. Pečemo jih približno 10 do 12 minut pri temperaturi 180 °C, da dobijo lepo barvo. Na pekaču jih pustimo dve minuti, potem pa jih s paletnim nožem preložimo na mrežo, da se popolnoma ohladijo.
Ti pipkoti so primerni za nanapanje barvne glazure in drugih okraskov (čokoladnih in barvnih mrvic ipd.)
Pripravila A. P.
IZRAEL PONUJA MIR
Izraelski premier in palestinske oblasti so sklenili premirje, kljub nekaterim incidentom, če se bodo Palestinci odločili za resnične mirovne pogovore. V skladu z dogovorom je Izrael umaknil svoje vojake z območja Gaze, palestinski uporniki pa naj bi prekinili raketne napade na Izrael. Predstavnik Hamasove vlade Gazi Hamad ter voditelji Islamskega džihada pa so sporočili, da premirje podpirajo, a nimajo nadzora nad vsemi celicami skupine. Izraelski premier Ehud Olmert je povedal, da Izrael je pripravljen umakniti se z velikega dela palestinskih ozemelj, da namerava sprostiti sredstva palestinskih oblasti in je tudi pripravljen na zamenjavo zapornikov. Pogoj za to je, kot je dodal Olmert, prenehanje nasilja s strani palestinskih skrajnežev.
RUSKE SMRTI
Britanska televizijska mreža BBC je objavila pogovor, ki ga je aprila posnela z rusko novinarko Ano Politkovsko. Slednjo so 7. oktobra neznanci ubili pred njenim stanovanjem v Moskvi. V pogovoru za BBC je Politkovska dejala, da ruski predsednik Vladimir Putin ubija demokracijo, posredno pa ga je obtožila tudi teroristične drame s talci, ki se je leta 2004 odvila v poli v Beslanu. Pripadniki britanskih specialnih enoto pa nadaljujejo s preiskavami krajev, na katerih se je zadrževal bivpi ruski vohun Aleksander Litvinenko, ki je zaradi zastrupitve z radioaktivnim polonijem umrl v bolnipnici v Londonu, ko je preiskoval umor Politkovske. V pismu, ki ga je narekoval tri dni pred smrtjo, je za svojo zastrupitev obtožil predsednika Putina. Ta je obtožbe že zavrnil kot politično izzivanje.
KOSOVSKA VLADA BREZ SRBOV
Kosovski minister za vrnitev in skupnosti Slavipa Petko-vič, edini Srb v pokrajinski vladi, je ponudil svoj odstop, premier Agim Ceku pa ga sprejel.
Priptinski mediji so sicer poročali, da bo Ceku Petko-viča razrepil zaradi ptevilnih nepravilnosti pri delu, kosovski Srbi in srbski predstavniki pa se na to pe niso odzvali.
ZAČETEK ZIMSKIH ŠPORTOV
Čeprav snega v Sloveniji pe ni bilo videti, so drugod na severni polbli že začeli tekmovati na beli preprogi. Tako je slovenska smučarska tekačica Petra Majdič zmagala na sprinterski preizkupnji za svetovni pokal v finskem Kuu-samu. Varovanka trenerja Ivana Hudača se je po desetem mestu v Duesseldorfu in osmem v Gaellivareju že v samem začetku sezone povzpela tudi na najvipjo stopničko. Najbolj se ji je z zaostankom 1,9 sekunde približala Finka Virpi Kuitunen. Druga slovenska predstavnica Vesna Fabjan je po 27. mestu v kvalifikacijah izpadla v četrtfinalu. A to ni bilo vse. Še isti konec tedna je dodala pe sedmo mesto na posamični tekmi na deset kilometrov.
ENAJSTA V ASPENU
Dvajsetletna Avstrijka Kathrin Zettel je zmagala na veleslalomu alpskih smučark v Aspnu v ZDA. Najboljpa Slovenka je bila Ana Drev na 11. mestu (+3,53), 18. pa je bila Tina Maze (+4,87).
PRVA NOGOMETNA LIGA
V prvi slovenski nogometni ligi Telekom Slovenije so klubi odigrali dvajset krogov. Trenutno vodijo z zavidljivim naskokom Domžale (46); sledita jim Maribor in Primorje z 32. točkami. Ptujski klub Drava, kjer igra ,,nap"' Luka Horvat, je trenutno na petem mestu z 28. točkami.
NA ZADNJEM MESTU
Mednarodno združenje profesionalnih igralcev (FIFPro) in Evropska komisija sta skupaj z svetovalno in revizijsko družbo Ernst Č Young opravila raziskavo, v kateri so skupali ugotoviti, katera evropska nogometna liga in država nudi najboljpe pogoje poklicnim nogometapem za življenje po končanih pportnih poteh (pokojninski skladi, davčne ugodnosti ...). Slovenija se je zelo slabo odrezala, saj je na zadnjem, 20. mestu, skupaj z Avstrijo, v raziskavi pa je bilo vključenih 21 držav.
DUCAT ZLATIH
Plavalka Anja Klinar je najuspepnejpa posameznica zimskega državnega prvenstva v plavanju, ki se je odvijal v Kranju. Klinarjeva je osvojila devet posamičnih in tri ptafetne naslove.
PISALI SMO PRED 50 LETI
POMOČ SE ZDRUŽUJE
Mednarodna federacija Rdečega križa in Rdečega polmeseca je v Singapurju podpisala triletni sporazum s Severno Korejo. V skladu z njim bo organizacija državi pomagala v boju proti posledicam lakote in naravnih nesreč, Severna Koreja pa bo človekoljubni ustanovi omogočila čim lažji dostop do prizadetih. Trenutno je humanitarne pomoči v omenjeni državi deležnih več kot 8 milijonov prebivalcev.
KORUPCIJA V PROGRAMU ZA HRANO
Posebna preiskovalna komisija, ki se je ukvarjala z obtožbami o plačevanju podkupnin oblastem v Iraku v času ukrepov Združenih narodov, je po enajstih mesecih dela vlado avstralskega premiera Johna Howarda oprostila obtožb. Zaradi suma korupcije v okviru programa Združenih narodov Nafta za hrano v Iraku pa se bo moralo zagovarjati enajst uslužbencev avstralskega izvoznika ppenice AWB. Omenjena komisija je o izsledkih preiskave obvestila avstralski parlament. Pri tem je predlagala vložitev obtožnic zoper omenjene osumljence.
CIVILI V IRAKU
Združeni narodi so sporočili, da je oktobra v Iraku umrlo 3.700 civilistov. To je največ doslej od začetka strmoglavljenja Huseinovega režima. Posebna misija organizacije je v svojem poročilu poudarila, da večina civi-
KRIVA JE STAVKA
Zaradi stavke grafičnih delavcev leta 1956, je med 16. novembrom in 20. decembrom izpla samo ena ptevilka Svobodne Slovenije. Zato v tem izvodu ne moremo objaviti običajnega povzetka.
Uredni ptvo
listov umre zaradi sektapkega nasilja, ki po njihovih ocenah v tej nemirni državi pe vedno narapča.
MEDNARODNO SODIŠČE
Sirija je na generalnega sekretarja Združenih narodov Kofija Annana naslovila pismo. V njem namiguje, da ne bo sodelovala z načrtovanim mednarodnim sodipčem, ki je namenjeno sodnemu pregonu odgovornih za umor nekdanjega libanonskega premiera Rafika Haririja. Kot je opozorila Sirija, sodipča ne bi smeli ustanoviti, dokler ni končana preiskava o Haririjevem umoru. V primeru, da bi bil statut sprejet, bi, kot je zapisala Sirija, najverjetneje priplo do nesprejemljivih napak, ki bi spodkopale suverenost nekaterih držav članic Združenih narodov in pravice njihovih državljanov.
HRVApKA S SVOJIM PLINOM
Hrvapka plinska mreža je od srede bogatejpa za 240 kilometrov plinovoda od plinskih terminalov v severnem Jadranu do Karlovca. Z novim plinovodom, ki so ga zgradili v slabih devetih mesecih, bo zemeljski plin tekel neposredno k hrvapkim potropnikom in ne več čez Italijo in Slovenijo, ki jima je Hrvapka morala plačevati transportne stropke. S plinskih polj v severnem Jadranu, bo Hrvapka zadovoljila 65 odstotkov potreb po plinu iz lastnih virov.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj /
Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 — C1407GSR BUENOS AIRES — ARGENTINA / Telefon: (54-11) 46360841 / 4636-2421 (fax) /e—mail: esloveniau@sinectis.com.ar
Za Druptvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so pe: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Franci Markež, Irena Urbančič Poglajen, Marko Vombergar, Veronika Kremžar Rožanec, Marcelo Brula, Martin Selan, Pavlina Dobovpek, Ana Podržaj. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 100, pri poraljanju po popti pa $ 130; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za popljanje z letalsko ponto. Z navadno ponto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /
California 2750 — C1289ABJ Buenos Aires — Argentina — Tel.: (54-11) 4301-5040 — E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
MALI OGLASI
ZEM
A
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482—2633 / 15—4526—9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 1 6. ure.
TURIZEM TURISMO BLED EVT Leg. 12618 Dis. 2089 de Lucia Bogataj H. Yrigoyen 2682 L. 5 — San Justo Tel. 4441—1264 / 12 65 ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec — Nevrolog — Nevropsihiater. Konzultorij na Caballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652—7967. Nujno pa na 15—4409—4437.
ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl — Zobozdravnica — Splopna odontologija — Belgrano 123, 6. nadstr. "4" — Ramos Mejia — Tel.: 4464—0474
ADVOKATI Dr. Vital A pič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. — Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798—5153. e—mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados — odvetniki. Zapupcinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602—7386. E—mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič — Odvetnica — Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 — Tel. 4382—1148 — 15—4088—5844— mpoznic@fibertel.com.ar
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
28. novembra 2006
URADNE URE
Uradne ure pisarne Zedinjene Slovenije, ter uredniptva in uprave Svobodne Slovenije so od ponedeljka do petka, od 10. do 19. Na argentinske državne in na cerkvene praznike ne uradujemo. Prosimo rojake, da ta urnik upo ptevajo!
Sklep Pre pernove pole
bo v nedeljo, 3. decembra, točno ob 18. uri. Po končani prireditvi bo prihod sv. Miklavža
Vsi lepo vabljeni!
Zaključek Balantičeve pole
v nedeljo, 3. decembra 2006
Ob 8. uri zahvalna sv. mapa Ob 1 7. uri prireditev „Potovanje po Sloveniji" s petjem, v besedi in s plesi Ob 20. prihod sv. Miklavža.
Vsi lepo vabljeni!
Oropali Bushevo hčerko
Barbara in Jenna Bush, 24-letni hčerki dvojčici ameripkega predsednika Georga Busha, se nahajata na obisku v Buenos Airesu. V teku sprehoda po mestni četrti San Telmo, so Barbari v ne dovolj pojasnjenih okolipčinah ukradli torbico in mobilni telefon. Novica, ki je obletela ves svet, je bila v Argentini deležna kar
1 EVRO 1 US dolar
239.6	SIT
182.7	SIT
OBVESTILA
SREDA, 29. novembra:
Učiteljska seja voditeljic, ob 20. uri v Slovenski hira.
SOBOTA, 2. decembra:
Zveza mater in žena s Pristave vabi na pletenje adventnih vencev ob 15. uri.
Zaključek pole Josipa Jurčiča ob 19. v Carapachayu.
NEDELJA, 3. decembra:
Zaključek Balatičeve pole. Ob 8. uri zahvalna mapa. Ob 17. kulturna prireditev nato pa prihod sv. Miklavža.
V Rožmanovem domu ob 11.30 sveta mapa, ob 13. domače kosilo.
Mladinska mapa v Slovenski hira ob 9.30 in nato občni zbor SDO in SFZ .
Zaključna prireditev Slom pkove pole, v Slompkovem dom po sv. mara.
Sklep Pre pernove pole, na Pristavi, ob 18. uri.
PETEK, 8. decembra:
Prvo sveto obhajilo v cerkvi Marije Pomagaj ob 10.
SOBOTA, 9. decembra:
Večer mladih besednih ustvarjalcev, ki ga organizira Slovenska kulturna akcija ob 20. v Slovenski hira.
Sv. Miklavž.v Slompkovem domu.
NEDELJA, 10. decembra:
Veselica narodnih plesov, na Pristavi ob 18.30 uri.
ČETRTEK, 14.decembra:
Zveza slovenskih mater in žena vabi na redni sestanek in razgovor z dr. Katico Cukjati, v Slovenski hira ob 17. Nato božične čajanka.
TOREK, 21. decembra:
Z.S.M.Z. iz San Martina vabi na svoj mesečni sestanek -božičnico, ob 16. uri. Gospa Ivanka Petkovpek nam je pripravila opis lepega božičnega običaja „Marijino potovanje 9 dni pred Božičem".
TABORJENJE MLADCEV IN MLADENK
Vodstvo dejavnosti mladcev in mladenk organizira zaključno letno taborjenje. Potekalo bo od 26. do 29. decembra v Tandilu. Vodil bo prof. Jure Urbančič. Prijave v Domovih pri vodjih krajevnih skupin.
Šolska počitni pka kolonija
Zedinjena Slovenija sporoča, da letos ne bo mogla organizirati običajne polske počitni pke kolonije.
Vzroki so raznovrstni, med njimi na prvem mestu znani zapleti v argentinski družbi in argentinskem polskem sistemu ob raznih nesrečah na polskih potovanjih. Nape vodilo je bilo, da če običajne dvotedenske kolonije v kordobsko hribovje ni mogoče organizirati z vsemi zagotovili varnosti in vestne izvedbe, je bolje, da jo letos odpovemo. Prosimo za razumevanje.
Odbor Zedinjene Slovenije
Slovenska kulturna akcija
vabi na
Predstavitev mlajpih besednih ustvarjalcev
v soboto, 9. decembra ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hipe.
Pričakujemo Vas!
nekaj humorističnih opazk. V glavnem je debata tekla o vprapanju, če so argentinski žeparji najboljra na svetu, ali ameripki varnostniki najslabpi. Nekaj ponosa pa je le bilo v vsem tem, saj sta se dvojčici tudi pe potem več dni mudili v napi prestolnici, obiskali restavracije in druge zanimivosti ter pohiteli na stadion kluba Boca Juniors (stadion je načrtal Slovenec Viktor Sulčič). Še en dokaz več, kako je Buenos Aires lep in privlačen — kljub raz-pasenemu kriminalu.
Dvojčici Barbara in Jenna Bush
DAROVALI SO
Zveza slovenskih mater in žena se iskreno zahvaljuje vsem, ki so darovali v njen dobrodelni sklad: gospa Julijana Zupan 350.- pe-sov; ga. Pavči Eiletz, v spomin Lade Remec in Janka Modra, 100.- pesov; N.N., Olivos, 200.- ameripkih dolarjev; N.N., ZDA, 1.000.-ameripkih dolarjev. Bog povrni dobrotnikom!
Konzularni
dnevi v Miramaru
Veleposlaniptvo Republike Slovenije obvepča, da bodo v četrtek, 7. decembra 2006 od 18.00 do 20.00 ure in v petek, 8. decembra 2006 od 10.00 do 12.00 ure v Slovenskem domu v Miramaru, Calle 28 Nro. 2468 organizirane konzularne ure. Veleposlaniptvo rojakom svetuje, da se pred tem datumom obrnejo na v sedež v Buenos Airesu, kjer bodo dobili natančna navodila o dokumentih, ki so potrebni za ureditev želenih postopkov. Informacije lahko dobijo po telefonu na pt. 011 4894 0621 ali 011 4894 0631.
Podjetniki, profesionalci, rojaki
Bližajo se božični in novoletni prazniki. Gotovo želite poslati
PRAZNIČNA VOŠČILA
svojim odjemalcem, prijateljem, znancem in rojakom. Oznanilo in Svobodna Slovenija Vam nudita to edinstveno priložnost, da na napih straneh objavite svoje vopčilo in za majhen stropek pokrijete celotno slovensko skupnost. Stopite v stih z nami, da Vam zamisel osebno razložimo. Po telefonu: (011) 4636-0841 in (011) 4636-2421
Po elektronski popti: dusno_pastirstvo@ciudad.com.ar ali esloveniau@sinectis.com.ar Po popti ali osebno: Ramon L. Falcon 4158, C1407GSR Buenos Aires. Božič je že pred vrati. Pohitite!
Haider odstranil dvojezično krajevno tablo
Deželni glavar avstrijske Koropke Joerg Haider je v Žvabeku odstranil dvojezično krajevno tablo, ki jo je dal postaviti skupaj z avstrijskim kanclerjem Wolfgangom Schuess-lom maja lani. Tablo je Haider nadomestil z zgolj enojezično tablo, ki ima dodatno tablico s slovenskim imenom kraja. Narodni svet koropkih Slovencev (NSKS) in Enotna lista (EL) sta proti najnovejpemu Haiderjevemu dejanju ostro protestirala, ostro pa se je odzvalo tudi slovensko zunanje ministrstvo.
Haider je dvojezično krajevno tablo v Žvabeku odstranil skupaj s koropkim deželnim svetnikom za promet Gerhardom Do-erflerjem. Kot je zatrdil deželni glavar, je bila tabla postavljena „nekorektno", ker naj bi po eni strani ovirala promet, po drugi strani pa naj ne bi jasno določila območja naselja. Haider je obenem napovedal, da bodo v prihodnje vse dvojezične table, ki so po njegovem postavljene napačno, zamenjali z enojezičnimi, nempkimi, z dodatnimi tablicami s slovenskim imenom kraja.
Slovensko zunanje ministrstvo se je na Heiderjevo dejanje odzvalo z ogorčenjem, svojo zaskrbljenost in pričakovanja pa je sporočilo tudi avstrijski strani.
pomenijo izpodkopa-vanje politike mirnega sobivanja dveh kultur in jezikov na avstrijskem Koropkem, namesto	spodbujanja spoptovanja veljavnih evropskih načel in mednarodnih standardov s področja varovanja pravic narodnih skupnosti pa ustvarjajo nepotrebno ozračje napetosti in nestrpnosti, menijo na MZZ.
„Pričakujemo, da bodo avstrijske zvezne oblasti obsodile omenjeni dogodek, posredovale za vzpostavitev prvotnega stanja in preprečile nadaljnja tovrstna ravnanja na avstrijskem Koropkem. Slovenija kot zapčitnica slovenske manjpine v Avstriji tudi od prihodnje avstrijske vlade pričakuje, da bo v dialogu z manjpino čim prej nadaljevala s prizadevanji za implementacijo 7. člena ADP," so pe sporočili z zunanjega ministrstva.
NSKS poleg tega poudarja, da se je Schuessel v preteklih mesecih „zadržano vedel pri nadaljevanju internacionalizacije tega vprapanja", ker je želel novi avstrijski vladi omogočiti stvarno repitev, ki bi ustrezala ADP. Če sedaj ne bodo sledili jasni ukrepi zoper Haiderjevo početje, ,,bo NSKS prisiljen to zadevo predložiti tudi odboru Združenih narodov za človekove
Tovrstna nerazumljiva ravnanja namreč pravice", pipe v izjavi za javnost NSKS.
Sporočamo vsem prijateljem in znancem, da je v nedeljo 19. novembra 2006 umrla v 95. letu starosti napa teta, gospa
Vladimira Remec
Zahvaljujemo se vsem, ki so zanjo molili, jo pripli kropit in jo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala g. Danijelu Vrečarju SDB za večkratni obisk in podelitev zakramentov, msgr. Juretu Rodetu za pogrebno mapo ter g. Franciju Cukjatiju za molitve na pokopalipču. Najleppa hvala osebju Rožmanovega doma za oskrbo v zadnjih dneh njenega življenja.
Priporočamo jo v molitev!
Žalujoči nečaki: Debeljak Meta, Jožejka in Tine
ter ostalo sorodstvo
Argentina, Brazilija, ZDA, Slovenija