PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! DELO GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA, PETEK, 15. JULIJA 1983 LETO XXV • ŠT. 162 • CENA 12 DINARJEV »DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GAJE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK BORIS DOLNIČAR ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VOLFAND Ugodna ocena UNCTAD Predsedstvo SFRJ podpira kadrovsko obnovo v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve BEOGRAD, 14. julija (Tanjug) - Predsedstvo SFRJ se je danes sestalo na seji, ki jo je vodil predsednik predsedstva Mika Špiljak. Člani predsedstva so obravnavali in sprejeli poročilo o poteku in rezultatih 6. konference OZN za trgovino in razvoj. Ugodno so ocenili delo jugoslovanske delegacije na šesti konferenci UNCTAD in poudarili, da je naša država tudi kot gostiteljica tega pomembnega zborovanja uspešno opravila svojo nalogo. Na seji so razpravljali tudi o najnovejšem položaju na Bližnjem vzhodu in o morebitnem nadaljnjem razvoju dogodkov v tem delu sveta. Predsedstvo se je seznanilo s kadrovskim položajem v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve in podprlo težnjo po obnovi kadrovske sestave z mladimi, politično in strokovno usposobljenimi kadri, še posebej zato, ker odhaja v pokoj veliko delavcev, ki so v več desetletjih prispevali pomemben delež k uspešnemu delu sekretariata. Predsedstvo je pomilostilo določeno število obsojenih oseb in obravnavalo nekatera druga vprašanja, za katera je pristojno po ustavi. Zmanjšala sta se uvoz in izvoz BEOGRAD, 14. julija (Tanjug) - V prvem polletju je izvozila Jugoslavija za štiri milijarde in 635 milijonov dolarjev, kar je za dva odstotka manj kot v enakem času lani. Tudi uvoz se je zmanjšal in to za 12 odstotkov, njegova vrednost pa je dosegla pet milijard in 574 milijonov dolarjev. Po podatkih zveznega zavoda za statistiko, ki so jih sporočili na današnjem sestanku koordinacijskega odbora Gospodarske zbornice Srbije za gospodarske odnose s tujino, se je pokritje uvoza z izvozom povečalo s 74 odstotkov v prvem polletju lani na 81 v tem letu. V Madridu soglasje o zaključku maratona Nevarnost blokovskega zaostrovanja na KVSE končno odpravljena - Kampe lmann dobil »zeleno luč« za potrditev predloga neuvrščenih in nevtralnih MADRID, 14. julija (Tanjug) — Na današnji plenarni seji madridske KVSE so uradno sporočili, da je doseženo popolno soglasje o uspešnem zaključku te maratonske konference in da ni več nikakršnih ovir za sprejetje končnega sporazuma 35 vlad o krepitvi evropske varnosti in sodelovanja na podlagi »projekta N-N«. Tako je danes izginila še zad- | za sovjetsko-ameriški sporazum nja bojazen, da bi v zaključnem delu madridske konference spet prišla na dan blokovska nesoglasja. V Madridu danes prevladuje resnično upanje, da bo 35 delegacij hitro končalo s »sklepnim branjem« zaključnega dokumenta tega zborovanja. To dobro novico je sporočil vodja španske delegacije veleposlanik Pan de Soraluce, ki je vodil današnjo plenarno sejo konference. Kot je rekel, je »bil izražen trden namen za hitro obravnavo in sprejetje sklepnega dokumenta«. Niso pa povedali, čigav je ta »trden namen«. Jasno je, da gre Danes v Delu: Prilagajanje gospodarskega sistema zahtevam stabilizacije V današnji številki Dela objavljamo v posebni prilogi prvega izmed zadnjih štirih dokumentov komisije zveznih družbenih svetov za vprašanja ekonomske stabilizacije, kijih je ta oblikovala v zadnjih tednih. Program z naslovom Prilagajanje gospodarskega sistema zahtevam stabilizacije govori o vseh tistih vprašanjih, ki doslej niso bila obdelana v drugih separatih, za konkretizacijo Izhodišč dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. Gradivo med drugim namenja veliko pozornost planiranju, sistemu cen in odnosom pri pridobivanju dohodka, njegovemu razporejanju in delitvi, kakor tudi delitvi sredstev za osebne dohodke. Zaključni del opredeljuje naloge na področju davčne politike. ki je bil sklenjen v kratkem odmoru današnje plenarne seje. Sejo so prekinili, da sta se sestala Gromikov pomočnik Kovaljev in vodja ameriške delegacije Kam-pelman. Kampelman se je danes zjutraj vrnil iz Washingtona, kjer je dobil »pristanek« Bele hiše za sprejem končnega sporazuma. Novinarjem je povedal, da je dobil »natančna navodila«, da je treba madridsko zborovanje končati uspešno in hitro. Zato so njegovo srečanje s Kovaljevom ocenili kot »zelo koristno«. Ta dogovor je pravzaprav soglasje velesil k sporočilu, ki ga je prebral španski delegat. Res je, da se s tem niso držali demokratične prakse tega pomembnega foruma 35 enakopravnih partnerjev, vendar pa je v tem trenutku najpomembnejše, da ni več nikakršnih ovir za končni uspeh KVSE. Ne smemo pozabiti, da je bil Nevtronsko orožje na ozemlju ZRN? BONN, 14. julija (Tanjug) — Zahodnonemški socialdemokrati so zahtevali, naj se bonska vlada javno izjasni, ali je ameriškim partnerjem kakorkoli namignila, da je pripravljena dati soglasje za skladiščenje nevtronskega orožja na zahodnonemškem ozemlju. Kot poudarja predstavnik SDP frakcije v Bundestagu Karsten Voigt, je ameriški senat doslej bil pripravljen izdelovati nevtronsko orožje, če bi bila vsaj še ena članica NATO pripravljena spraviti to orožje na svojem ozemlju. Sedaj so ta pogoj preklicali, vendar zahodnonemški politiki menijo, da še ni jasno, ali se je senat tako odločil brez predhodnega posvetovanja z evropskimi zavezniki ali pa se je katera od članic odločila za uskladiščenje nevtronskega orožja. Na obalo hektolitri piva Preskrba s pivom in brezalkoholnimi pijačami ne bi smela pešati na vrhuncu poletne sezone — Pivovarji trdijo, da izdelajo dovolj piva KOPER. 14. julija — V teh pasje vročih poletnih dneh, ko je vsake kaplje vode škoda, se zlasti ob morju vse več ljudi odloča za različne osvežilne alkoholne in brezalkoholne pijače. To mora biti, pravijo ljudje in niso pripravljeni prav nič potrpeti in razumeti izvoznih težav naših proizvajalcev. V zadnjem času pa je preskrba na obali s pijačo nekoliko zašepala, vsaj tako poroča z obale naš dopisnik Boris Šuligoj. V lucijskem skladišču Nanos-Mercator so povedali: »Mi bi lahko dnevno prodali vsaj dva tovornjaka radenske, pa nam jo pripeljejo le tovornjak in takoj poide.« V nabavni službi turistične organizacije Portorož imajo težave z novimi imeni izdelkov. »Včasih so gostinci dobivali Pep-si-colo. danes pa jim pošiljamo ora-colo. le da turisti na nove okuse niso še navajeni.« Vse pa je najbolj presenetil dopis pivovarne Union, ki ga je ta poslala svojim odjemalcem (predvsem večjim) in s katerim jih je obvestila, da bodo odslej točili v pollitrske steklenice le pivo grand, ki je malo dražje, namesto svetlega piva Triglav. Razlog — težave s sladom in drugimi surovinami. Pivo Grand je sedaj tudi drugače etiketirano, ker v tiskarni nimajo zlate barve, s katero so včasih barvali nalepke. Obenem je bilo tudi z dopisa jasno, da odhaja cenejše pivo čez mejo, dražje (to je grand) pa bomo popili doma. V pivovarni Union je za tisk spregovoril Marko Radilovič. ki je povedal, da pošljejo na slovensko obalo dnevno 50 tisoč litrov piva in da prvič slišijo za to, da bi piva na obali primanjkovalo. Toda večjo težavo povzroča slad, ki ga imajo še za tri tedne, vendar se za nakupe že dogovarjajo. V laški pivovarni so povedali, da pošljejo na obalo 1000 hektolitrov piva na dan, saj ga dnevno proizvedejo 5000 hektolitrov. Prodajajo ga preko Agrarije in zasebnikov. Tudi oni so se čudili novici, da piva na obali primanjkuje. V mariborskem Talisu pa so povedali, da pošljejo na mesec približno 100 tisoč pollitrskih steklenic piva, kar je petkrat več % i • PIVA ZAENKRAT DOVOLJ - Piva je po zagotovilih pivovarjev dovolj. Tudi na sliki je videti tako. Lahko pa se zadeva mimogrede obrne. Ta hip ne sme zmanjkati slada, steklenic, zamaškov in zabojev. potem si bomo lahko še naprej z njim. tako ob morju kot na celini, mimo pogasili žejo. (Foto: Marjan ZaplatiI) kot izven sezone, in da v redu izpolnjujejo svoje obveznosti. Ker je letel očitek na Radensko, da bi ta lahko na obali prodala dvakrat več, je direktorica marketinga Mira Slavič povedala. da je Radenska tekoče izpolnjevala prav vsa naročila za slatino in druge brezalkoholne napitke do 7. julija. Potem pa se je zataknilo, saj so dobili iz vseh koncev države podvojena naročila. Najnujnejša podvojena naročila so izpolnili, saj danes pošiljajo dnevno kupcem v vsej državi 1,7 milijona steklenic slatine, stila in swinga. Delo v polnilnicah imajo organizirano v dveh izmenah, prav tako tudi ob sobotah in eno izmeno v nedeljah. Največ težav so imeli z zabojčki, ki so pošli na vrhuncu poletne sezone. Po podatkih iz Radenske na slovenski obali pravzaprav ne bi smelo primanjkovati brezalkoholnih pijač. Vendar pa ne kaže zanemariti besed turistov na obali, pa tudi gostincev, ki so bolj občutljivi, kadar jim kdo omeni besedo preskrba. DOPISNIKI DELA Jutri v prilogi Tea Petrin Majhni niso neučinkoviti in nesprejemljivi Anica Levin Posojilo imamo, bombaža še ne Boštjan Markič Premagati sebičnosti na vseh ravneh Vilko Novak Sence francoskega poletja ★ Franci Božič Želite (čez noč) stanovanje? Igrajte nogomet! uspešen konec madridske konference več mesecev nemogoč zaradi spora velesil o nepomembnih problemih, kar je onemogočilo hitrejše sprejemanje »projekta N-N«. Kljub vsemu je zdaj na prvem mestu sklenitev končnega sporazuma, ki ima lahko širše razsežnosti kot problematika KVSE. Tukaj vlada prepričanje, da bo madridsko srečanje med Shult-zem in Gromikom, ki ga zdaj pričakujejo, priložnost da bosta obe velesili pokazali več medsebojnega razumevanja in omogočili izboljšanje svetovnega položaja. O novih skupnih točkah v sov-jetsko-ameriških pogovorih niso sporočili ničesar. Zelo pomembno pa bi bilo, da bi bil uspeh madridske konference uvod v oživljanje popuščanja napetosti. KMALU ZAKLJUČEK KVSE — Na plenarni seji v Madridu so uradno sporočili, da je doseženo popolno soglasje o uspešnem zaključku maratonske konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Danes naj bi že začeli brati končno besedilo sklepnega dokumenta. Na sliki predstavniki iz 35 držav med zasedanjem. (Telefoto: UPI) Večje skrbi kot lani V letošnjih prvih treh mesecih je bilo tekočih izgub v Jugoslaviji za 69,2 milijarde din oziroma za 59 odstotkov več kot v istem času lani OD NAŠEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 14. julija — Po podatkih periodičnih obračunov za prvo trimesečje je v tem obdobju v Jugoslaviji poslovalo z izgubo 6.338 temeljnih organizacij ali 21,7 odstotka vseh. V njih je bilo zaposlenih skupno 1.170.109 delavcev ali kar petina vseh zaposlenih v gospodarstvu. Število temeljnih organizacij z izgubo se je sicer v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšalo za 145, toda tekoče izgube so dosegle znesek 69.208 milijonov dinarjev, ki je kar za 59 odstotkov večji od lanskega v tem času Pomembno se je povečal tudi delež izgub v ustvarjenem dohodku: v prvem trimesečju je bil 9,7 odstotka, leto kasneje pa je bil 8, predlanskim 9,3, lani 12,4 v letošnjem prvem trimesečju pa je dosegel že 15 odstotkov. Značilna je tudi nadaljnja koncentracija izgub. Izgube do 5 milijonov dinarjev je imelo lani 4.758 temeljnih organizacij ali 72,8 odstotka vseh, letos pa 4.118, kar je le še 64,5 odstotka. Vendar pa se je število velikih izgubarjev (nad 20 milijonov dinarjev) povečalo z lanskih 425 na 615 ali s 6,5 odstotka na 9,6. Najbolj so se izgube glede na lansko prvo trimesečje povečale v Makedoniji, in sicer za 75,2 odstotka. Sledijo Srbija brez pokrajin s 74,6 odstotka, Hrvaška (70,4), Slovenija (56,6), Vojvodina (44,8) BiH (41,5), Črna gora (20,0), in Kosovo s 13,4 odstotka. Največ izgub je v prvem trimesečju imelo hrvaško gospodarstvo — 21.381 milijonov dinarjev, v Srbiji brez pokrajin jih je bilo 15,136 milijonov, v Vojvodini 8,207 milijonov, v Sloveniji 7,665 milijonov dinarjev itd. Daleč največji delež izgub v dohodku je imelo kosovsko gospodarstvo (29,9 odstotka), sledi Črna gora s 24,8, Makedonija z 21,2 odstotka itd. Najmanjši delež izgub v ustvarjenem dohodku je imela Slovenija - 9,3 odstotka, vendar se je tudi v Sloveniji ta delež glede na lansko prvo trimesečje povečal, in sicer za 2,1 odstotka. Število temeljnih organizacij z izgubo se je glede na lansko prvo trimesečje povečalo za odstotek. Letos se izgube niso povečale samo v vseh republikah in pokrajinah, marveč tudi v bolj ali manj vseh gospodarskih dejavnostih. V industriji in rudarstvu so se v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečale za 73,7 odstotka, v kmetijstvu in ribištvu za 31, v gozdarstvu kar za 90,8, v vodnem gospodarstvu za 14,9 v gradbeništvu za 35,6, v prometu in zvezah za 12,3, v trgovini kar za 176,9, v gospodinjstvu in turizmu za 45,5, v obrti za 58,7 in v stanovanjskem gospodarstvu za 70,9 odstotka. Mračno sliko o izgubah jugoslovanskega gospodarstva dopol- njujejo še podatki o nepokritih izgubah iz prejšnjih let. Letos bi morali pokriti za 47.666 milijonov dinarjev teh izgub, vendar so jih od konca marca pokrili le v 86 temeljnih organizacijah, skupni znesek pokritih izgub pa je bil borih 1.370 milijonov dinarjev. V 968 temeljnih organizacijah še vedno teče sanacijski postopek, samo 7 organizacij z nepokritimi izgubami pa je v stečajnem postopku. BORIS JEŽ Marko Elsner prestopil k C. zvezdi Nogometaši Olimpije bodo v novo prvenstvo štar-tali močno oslabljeni LJUBLJANA, 14. julija - Nogometaši Olimpije bodo zdesetkani štartali v novo prvoligaško prvenstvo, ki se bo začelo 14. avgusta: za Bošnjakom (Dinamo) in Iskro (Hajduk) se je od Beži-grajčanov poslovil še prvi slovenski nogometni up in reprezentant Marko Elsner. To se je zgodilo dan pred koncem prestopnega roka, zadnji dan pa je pričakovati še odhode Budinčeviča (Dinamo, Vinkovci), Martinoviča (Partizan) in Šarenca (Maribor). Kombinacije v zvezi s tujimi klubi imata tudi Dalanovičin Vili Ameršek, medtem ko je mladi Bengez že odšel k vojakom. Olimpija bi v tem primeru utegnila štartati v novo prvenstvo samo z 10 profesionalnimi igralci, morda pa tudi* brez trenerja Gugolja, ki si je do petka vzel čas za premislek. V zvezi s kritičnim položajem se je sestal tudi izvršni odbor NK Olimpija, ki se je zavzel za strnitev vrst ter za načrtnejše delo z mladimi igralci iz podmladka, ki veliko obetajo. (Več na 8. strani) F. B. Pogovor o ukrepih za ohranjanje proizvodnje Delovni posvet s predsedniki izvršnih svetov občinskih skupščin - O ukrepih v republiki in zvezi LJUBLJANA, 14. julija — Večjo gospodarsko rast od načrtovane (3,5 odstotka) v slovenskem gospodarstvu je letos omogočilo tudi to, da še ni bilo treba odplačevati glavnice dolgov in smo tako imeli možnost za večji uvoz surovin in reprodukcijskega materiala, je pojasnil na delovnem sestanku predsednikom izvršnih svetov občin, predstavnikom družbenopolitičnih organizacij, GZS, siseota in republiških skupnosti podpredsednik izvršnega sveta Dušan Šinigoj. Izvršni svet skupaj z zbornico, banko in družbenopolitičnimi organizacijami pripravlja načrt ukrepov za ohranjanje proizvodnje, povečanje izvoza in omejevanje porabe. Cilji so: zagotoviti gospodarsko rast, za kar so možnosti, ponuditi izjemne prednosti gospodarstvu za doseganje načrtovanega in večjega izvoza (kar pomeni, da je treba gospodarstvo razbremeniti vrste prispevkov in dajatev, ki zmanjšujejo čisti dohodek ozdov), priprava progra- • Spremembe sedaj delavcem v ozdih omogočajo, da nekoliko hitreje povečujejo sredstva za OD in sicer na podlagi večje fizične proizvodnje, boljšega poslovanja, produktivnosti in višjega konvertibilnega priliva deviz. Spremembe v vrednostnem izrazu teh kazalcev delovnim organizacijam omogočajo, da bodo lažje dosegle tako rast osebnih dohodkov, kot je opredeljena z resolucijo oziroma 35-odstotno zaostajanje za rastjo dohodka. Spremenjen dogovor torej pomeni, da se bodo sredstva za OD letos lahko povečala za 19,5 odstotka in ne le za 13,8 odstotka, kot je bilo predvideno spočetka. ma za reprogramiranje porabe v družbenih dejavnostih, zmanjšanje splošne porabe, preverjanje davčne politike (ugotavljanje dohodka, odmera in izterjava davkov) itn. Šinigoj je povedal, da bo izvršni svet ustanovil posebno komisijo za operacionalizacijo dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in da pričakuje, da bodo podobne komisije imeli tudi v občinah. Razložil je tudi posledice že sprejetih zveznih zakonov in odlokov pa tudi kaj še načrtuje zvezna vlada za konec meseca. Na današnjem delovnem sestanku so podpisali tudi dogovor o spremembah in dopolnitvah dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letošnjem letu. V prvotnem dogovoru je bilo namreč predvideno, da bo letošnja inflacija znašala 20 odstotkov, v resnici pa bo po oceni republiških služb vsaj 30-odstotna. S tem se seveda spremeni tudi globalna ocena rasti dohodka gospodarstva in sicer od prvotno začrtanih 21,4 na 30 odstotkov. Da bi zagotovili manjši padec realnih OD, je z dopolnitvijo 8. člena dogovora opredeljena usmeritev, da lahko poleg možne rasti sredstev za OD (35% manj od rasti dohodka) delavci v ozdih povečajo sredstva za OD tudi za tista sredstva, ki jih bodo prihranili z zmanjšanjem posameznih zakonskih, samoupravnih in pogodbenih obveznosti iz dohodka in čistega dohodka, veljavnih v letošnjem prvem tromesečju. Enako lahko sredstva za OD povečajo za tisti delež sredstev za skupno porabo delavcev v delovni organizaciji (tudi za stanovanjsko gradnjo), ki so se letos, v primerjavi z lanskim letom, zmanjšala. Vendar pa v tem primeru zgornja meja povečanja rasti sredstev za OD ne sme preseči stopnje rasti čistega dohodka. IVAN VIDIC MIRAN KOREN Pet odstotkov deviznega dotoka gre narodni banki ZIS: število zaposlenih v manj razvitih republikah in na Kosovu se je povečalo za 130 tisoč - Preveč blaga obleži na carini - Lazar Mojsov obišče ZRN BEOGRAD, 14. julija (Tanjug) — Zvezni izvršni svet je na današnji seji pod predsedstvom Mijata Sukoviča v zvezi z izvajanjem zakona o plačevanju s konvertibilnimi devizami sprejel sklep, po katerem so organizacije združenega dela in druge družbeno-pravne osebe dolžne odvajati pet odstotkov svojega deviznega dotoka na poseben račun Narodne banke Jugoslavije. Ta sredstva bodo namenjena začasni prodaji deviz pooblaščenim bankam, ki ne morejo pravočasno poravnati svojih obveznosti. Ta sklep ne velja za devizno varčevanje občanov. Izgube jugoslovanskega gospodarstva 1979 1980 1981 1982 1983 število TOZD z izgubo 5.958 4.945 5.813 6.533 6.388 število zaposlenih 1 -071 902 1.040 1.166 1.170 izguba v milijonih din 14.486 16.038 25.585 43.446 69.208 delež izgube v ustvarjenem dohodku (v %) 9,7 8,0 9,3 12,4 15,0 delež izgube prvega trimesečja v celotni letni izgubi 80 83 85 66 - Da bi preprečili nepotrebno zadrževanje blaga v skladiščih zvezne carinske uprave, pa tudi uvoz blaga brez ftotrebne dokumentacije, je ZIS sprejel sklep, po katerem so organizacije združenega dela dolžne poskrbeti za plačilo carine in drugih dajatev za uvoženo blago, ki je po njihovi krivdi stalo v skaldišču dlje, • Zvezni izvršni svet je razrešil dr. Petra Rajoviča, dosedanjega generalnega sekretarja ZIS, ki ga je skupščina SFRJ pred kratkim imenovala za člana zveznega izvršnega sveta in predsednika zveznega komiteja za zakonodajo. Za generalnega sekretarja zveznega izvršnega sveta so imenovali Zorana Miškoviča, sekretarja zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ. kot je predvideno. Po jxxlatkih zvezne carinske uprave delovne organizacije niso pravočasno dvignile blaga v vrednosti skoraj 14 milijard dinarjev. Blago, katerega rok še ni potekel, lahko pa bi ga bili dvignili, pa je vredno okoli 18 milijard dinarjev. Kot so sporočili, je ZIS sprejel tudi .sklep, ki predvideva, da je lastnik motornega vozila dolžan zavarovati odgovornost za škodo, jrovzročeno tretjim osebam, in sicer za vsak škodni primer za pet milijonov dinarjev za avtobuse in tovorna vozila in za 2,5 milijona dinarjev za druga motorna vozila. ZIS je razpravljal tudi o aktualnih vprašanjih zaposlenosti in zaposlovanja v manj razitih republikah in pokrajini Kosovo in ugotovil, da se je lani število zaposlenih povečalo za okoli 130 tisoč ali za povprečno 4,2 odstotka, kar je več kot v državi v celoti. Kljub temu pa je brezposelnost v manj razvitih republikah in SAP Kosovu še vedno najhujši problem. Zaposlen je komaj vsak peti prebivalec, na Kosovu pa je zaposlenost še posebej nizka. Poleg tega se število mladih strokovnjakov, ki iščejo zaposlitev, veča. Možnosti za povečanje zajroslenosti vidijo predvsem v boljši izkoriščenosti zmogljivosti in delovnega časa, doslednem izvajanju predpisa o zaposlovanju pripravnikov, omejevanju oziroma ukinitvi nezakonitega dela in bolj vsestranskem razvoju drobnega gospodarstva in kmetijstva. V manj razitih republikah in SAP Kosovu je treba pripraviti program zaposlovanja, ki bo obvezen za organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, občine in druge subjekte. Ker te republike in pokrajina Kosovo ne morejo same rešiti težav pri zaposlovanju, je nujno uvesti tudi skupne ukrepe in dejavnosti za zajezitev rasti brezposelnosti. S področja odnosov s tujino je zvezni izvršni svet izoblikoval izhodišča za bližnji obisk zveznega sekretarja za zunanje zadeve Lazarja Mojsova v ZRN. Britanska delegacija v Ljubljani LJUBJLJANA, 14. julija — V skupščini SR Slovenije se je danes parlamentarna delegacija iz Velike Britanije, ki jo sestavljajo poslanci obeh domov in jo vodi član zgornjega doma lord Beswick, popoldne sešla s predsednikom skupščine SR Slovenije Vinkom Hafnerjem, pred tem pa tudi s predsednikom zunanjepolitičnega odbora zveznega zbora dr. Antonom Vratušo. Delegacija je danes obiskala Iskro-Mikroelektroniko in Slovin. Tu je bil poudarjen obojestranski interes za gospodarsko sodelovanje. Na sliki: pogovor v skupščini SR Slovenije. (J. G., foto: Marjan Zaplatil) DANES V DELU 4. stran - komentiramo: • vrednost jugoslovanske »turistične košarice«, naša ponudba je tako poceni, da se z njo ne bi smeli hvaliti, saj je pravzaprav nevaren dvorezni meč; • počasno uveljavljanje socialne kartice v občinah, pri čemer ne gre za pomanjkanje denarja, temveč jasnih, nedvoumnih utemeljitev. • Aktualna tema: zmanjšani, okrog 44-odstotni delež deviz, ki ostane izvoznikom, je najnižja meja, na kateri je še mogoče zagotoviti nemoteno proizvodnjo za izvoz. 5. stran: • Veliko plesalcev je že dočakalo upokojitev, toda nobenega ni živ- IS^ovinotehna,- Prodajni center Hudinja v Gelju ; gradbeni material, keramika instalacije TEMA DNEVA Žoga kot »otok sreče« Z malo domišljije si je položaj bržčas mogoče predstavljati takole: neka vodna površina ponazoruje naš sedanji gospodarski (in družbeni) trenutek, ki kajpak ne bo zgolj trenutek, sredi vode pa plava (nogometna) žoga kot (še) edini »otok sreče« v njej. Vsaj tako je moč sklepati ob dogodkih, ki nam jih jugoslovanski tisk (navzlic pomanjkanju papirja) dokaj podrobno od dneva do dneva predstavlja v zvezi s prestopnim rokom v nekaterih igrah. Zlasti pa seveda v nogometu. Tu ne manjka milijonov, ki se »selijo« na razne strani, licitiranja — tako igralcev kot klubov, ter menažerjev, ki uravnavajo mnoge izmed teh poslov. Vse se zdi kot v »dobrih starih časih«, nekako tako, kot da bi se na tem »otoku sreče« ustavila ura. A v resnici se seveda ni. za dogodke in ozračje v okolju vedo ljudje iz klubov (in v dobršnem delu celo javnost - to je edini napredek), ki se sicer na svojih delovnih mestih čisto resno gredo stabilizacijo. In prav v tem je pravzaprav naj večji (negativni) izziv za nas vse. Medtem ko se nasploh ubadamo s problemi dobesedno življenjskega pomena, kaže, da lahko nekateri pri Ttas brijejo norce iz vsega. Nihče sicer ne misli, da bi kdorkoli izmed profesionalnih športnikov moral igrati zastonj, le malce na tla bi se morali spustiti, kot pravimo, in z njimi vred še mnogi drugi v njihovem okolju... EVGEN BERGANT V silosih je 2,8 milijona ton pšenice Pridelovalci v Sloveniji so doslej prodali 21.862 ton zrnja -Dobra letina v Beli krajini BEOGRAD. MURSKA SOBOTA, ČRNOMELJ,' 14. julija — Kljub muhastemu vremenu bodo do konca tedna po vsej državi žetev končali. V silosih je že 2,8 milijona ton pšenice, kar je za 1,4 milijona ton več kot ob takem času lani. V Sloveniji so do danes odkupili 21.862 ton zrnja, z družbenega sektorja 9819, od zasebnikov 12.043 ton. Če bi hoteli izpolniti načrt, bi morali odkupiti 65,5 odstotka letine; z družbenih polj bi morali dobiti še okoli 700 tisoč ton pšenice. Letino cenijo na 5,37 milijona ton. kar je za 156.000 več kot lani, vendar manj,kot so sprva obetali. Pridelek je manjši predvsem zaradi pomanjkanja mineralnih gnojil in slabega vremena med zorenjem in žetvijo. Maj je bil za žito presuh, julijski dež je jtonekod namočil klasje, tako da je poleglo, zrnje pa začelo kaliti. V Makedoniji in na Kosovu pospravljajo namočeno žito. Soboški Intes je od načrtovanih 22.758 ton do danes odkupil 12.400 ton pšenice. Kmetje so doslej prodali le 6100 ton, čeprav so se že ob jesenski setvi s pogodbami obvezali, da bodo oddali 13.000 ton. Za tak odkup je kriv tudi manjši pridelek. V Panonki računajo, da bodo kooperanti prodali več kot 6000 ton pšenice in rži, čeprav naj bi je kar 8500 ton. Letošnji načrt za odkup je bil prezahteven, na kar so opozarjali že jeseni. V Beli krajini so začeli žeti prejšnji teden. V črnomaljski občini žanje 24 kombajnov. KZ Črnomelj je v prvih dveh dneh odkupila že 60 ton tržnih presežkov pšenice, zato računajo, da je bodo odkupili več, kot so nameravali. V metliški občini so v glavnem žetev že končali. Letina pšenice je dobra, doslej so odkupili 260 ton lanskega in letošnjega zrnja. Ker kmetje potrebujejo prostor za letošnji pridelek, pričakujejo še 40 ton lanske pšenice. V kmetijski zadrugi zato upajo, da je bodo odkupili 317 ton, čeprav so cene zanjo na Hrvaškem precej višje. Kmetje so letos izredno dobro zamenjali pšenico za koruzo (za kilogram pšenice so dobili skoraj 19 dinarjev), opozorili pa so na težave, ki so jih imeli s 14 kombajni, ker zanje ni bilo nadomestnih delov. Nevšečnosti so bile zaradi pomanjkanja vrvic za zavezovanje, zdaj pa že primanjkuje mineralnih gnojil. Vse požete njive so preorali ter posejali z ajdo, silažno koruzo in rejro. DOPISNIKI DELA TANJUG Ijenje tako teplo od zgodnjega otroštva kot Tonija Canjka. Ko ga je Tito nekoč vprašal, kako lahko tako visoko skače, je naglo odgovoril »Druže Tito, sve se može za sociaiizami« 6. stran: • Vučedolci se ponašajo z najboljšim ribjim paprikašem. Čeprav je v Donavi vse manj kvalitetnih rib, ne razmišljajo o kakšnih dunajskih zrezkih. Ostajajo zvesti ribjim specialitetam, ki jih hvalijo tudi tuji novinarji - 60 teh so pred začetkom poletne sezone namreč povabili v goste. 9. stran: • Radijski in televizijski spored. Deloma jasno bo. S TELEPRINTERJA Tesnejša povezanost z znanostjo LJUBLJANA, 14. julija - Danes so v Ljubljani predstavniki sozda Združeni proizvajalci strojne opreme ZPS in ljubljanske fakultete za strojništvo ter mariborske visoke tehniške šole podpisali samoupravni sporazum o dolgoročnem sodelovanju na raziskovalnem, strokovno-tehničnem in izobraževalnem področju. To sodelovanje naj bi pripeljalo do večje koncentracije znanja in zagotovilo hitrejši pretok rezultatov znanstvenih raziskav v proizvodnjo. Podpisniki bodo največ pozornosti posvetili: uvajanju računalništva v proizvodnjo, uvajanju tehnoloških linij in sistemov za specialna področja in procesno tehniko, avtomatizaciji proizvodnih procesov, raziskavam in uporabi novih vrst materialov, boljši organizaciji proizvodnje in izpopolnitvi informacijskega sistema. (M. K.) Do bonov z dokazilom o delu na tujem LJUBLJANA. 14. julija - Republiški komite za tržišče in splošno gospodarstvo in Petrol sta sklenila dogovor, po katerem lahko črpalkarji na vseh Petrolovih črpalkah za bone AMZJ natočijo gorivo tudi v avtomobile z domačo registracijo, če ima voznik ali sopotnik dokazilo o začasnem delu v tujini. Zdomci, ki so prišli na obisk v Slovenijo z letalom ali avtobusom, so se namreč znašli pred problemom, kako v avto svojcev natočiti bencin. Čeprav so imeli možnost kupiti bencinske bone za devize, si z njimi niso mogli pomagati, saj z njimi niso mogli kupiti goriva za avto z domačo registracijo. (J. P.) Temeljni kamen za obrat kolesnih zavor PTUJ. 14. julija - Danes je vodja tozda Raziskave in razvoj delovne organizacije TAM inž. Miodrag Zdravkovič v Ptuju položil temeljni kamen za nov obrat za proizvodnjo kolesnih zavor. Gradis, tozd Gradbena enota Maribor, mora gradbena in inštalacijska dela v sodelovanju z drugimi izvajalci opraviti v 14 mesecih na ključ. Gradbena in inštalacijska dela brez opreme bodo veljala okoli 150 miljonov dinarjev. Na slovesnosti je predsednik kolekivnega poslovodnega organa TAM inž. Vitja Rode spregovoril o pomenu te investicije /w ptujsko občino. Doslj so v Ptuju proizvajali 43.000 kolesnih zavor letno, leta 1985 pa naj bi izdelali že 70.000 kosov. (M. K.) Večina se je odločila za akademijo LJUBLJANA, 14. julija - Poveljnik ljubljanskega armadnega območja generalpolkovnik Branko Jerkič je danes v domu JLA sprejel maturante splošne srednje vojaške šole Franc Rozman-Stane in se, preden začnejo šolanje na vojaških akademijah, z njimi zadržal v krajšem razgovoru. Letos je končala šolanje na srednji vojaški šoli že deveta generacija dijakov, hkrati pa prva. ki je delala po programu usmerjenega izobraževanja. Skupaj je maturiralo 40 učencev (nekaj jih še ni opravilo vseh obveznosti), njihova srednja ocena je več kot 3,8. Vsi so v celoti izpolnili predpisani učni program, to pa pomeni, da so se naučili med drugim tudi smučati, plavati in upravljati z motornimi vozili. Kar 36 med njimi se jih je odločilo, da bodo nadaljevali študij na eni od vojaških akademij. Med vsemi devetimi generacijami je to doslej največje število. Večina (približno 23) jih bo odšla nabirat znanje na akademijo kopenske vojske v Beograd. (P. B.) Živahnejše združevanje dela in sredstev TITOGRAD, 14. julija (Tanjug) - Predsedstvo CK ZK Orne gore napoveduje živahnejšo dejavnost republiške partijske organizacije, povezano s krepitvijo procesa združevanja dela in sredstev. To bo ena od glavnih tem razprave na seji CK ZK Črne gore, ki bo 20. julija. Veliko ozdov v republiki ne more najti trajnejše rešitve za stabilno poslovanje brez združevanja dela in sredstev z drugimi gospodarskimi organizacijami v republiki in zunaj nje; vračanje dolgov, dinarsko likvidnost in druge poslovne težave bodo najbrž morali urejati prav prek dohodkovnega povezovanja z drugimi gospodarskimi organizacijami. Za zdaj so dokaj redki stabilizacijski programi, ki bi v boju s takimi težavami predvidevali prav že omenjene možnosti. Ostrejša merila za zdravljenje na tujem BEOGRAD. 14. julija (Tanjug) — Zaradi vse težavnejšega gmotnega položaja zdravstva, pa tudi iz realnih zdravstvenih razlogov bo treba poostriti merila za pošiljanje na zdravljenje v tujino. Seveda ne gre za najhujše primere obolenj, katerih zdravljenja naša skupnost ne bo omejevala, temveč za vse tiste, za katere se bo izkazalo, da jih je enako uspešno mogoče pozdraviti pri nas. Tako so se soglasno odločili na današnji seji sveta zveze skupnosti zdravstvenega zavarovanja Jugoslavije; hkrati so ugotovili, da doslej ni bilo skoraj nič storjenega, da bi zdravljenje naših obolelih občanov v tujini potekalo bolj organizirano in smotrno. Svet je sklenil, da bodo do 20. julija pripravili podatke o zmogljivostih domačih klinik za bolj organizirano zdravljenje bolezni, zlasti s področja kardiologije, onkologije, oftalmologije in nefrologije. Boljša organizacija dela, večja produktivnost KO I OR. 14. julija ( l anjug) — Po potresu je obnova naglo stekla. Gospodarski položaj v državi bo prav gotovo upočasnil dela, vendar jih ne bo zaustavil. Tako je ob koncu obiska v Kotorju izjavil predsednik predsedstva SFRJ Mika Špiljak. »Boljšo organizacijo dela. večjo proizvodnjo in produktivnost, večji dohodek je moč doseči le v delovnih organizacijah in občinah. Kot vidite, je opaziti razlike med delovnimi organizacijami iste zvrsti, nekatere zelo dobro poslujejo in imajo visoke osebne dohodke, imamo pa tudi drugačne, na meji rentabilnosti in z zelo nizkimi osebnimi prejemki. Tam, kjer je organizacija slaba, moramo iskati rezerve in ustvariti večjo produktivnost,« je dejal Mika Špiljak. Mednarodno posojilo za unsko progo SARAJEVO. 14. julija (Tanjug) - Modernizacija unske proge, zgraditev terminala za razsuti tovor v pristanišču Ploče (Kardeljevo) in začetek gradnje predora na progi Tuzla-Zvornik so glavni cilji za razvoj železniškega prometa v BiH v naslednjih letih. Da bi jih dosegli, bi morali zagotoviti nujna investicijska sredstva. Pri modernizaciji unske proge bo sodelovala s svojim posojilom tudi mednarodna banka v okviru 6. posojila za razvoj jugoslovanskih železnic in v višini 33,4 milijona dolarjev, zagotoviti pa bo treba še druga sredstva. Nova tovarna soli v Ulcinju ULCINJ, 14. julija (Tanjug) — V Ulcinju je začela poskusno obratovati nova tovarna soli; proizvodnja bo znašala okoli 70.000 ton na leto. Prvo sol naj bi poslali na trg konec avgusta. Nova tovarna, največja naložba v občini, bo omogočala proizvodnjo ne glede na vreme, saj gre za sodoben postopek pridobivanja soli s pomočjo tako imenovanih vakuumskih uparilnikov. Makedonsko gospodarstvo: 8 milijard izgub SKOPJE. 14. ju ji ja ( 1 anjug) - V makedonskem sobranju so danes zasedali vsi trije zbori. Član izvršnega sveta Ičmet Krivca je delegate seznanil z izgubami v ozdih te republike ter poudaril, da so glede na zapleten gospodarski položaj izgube v Makedoniji kompleksen in resen problem, ki močno vpliva na celoten razvoj. Samo lani so izgube znašale več kot osem milijard dinarjev, kar je okoli 7,4 odstotka dohodka, ki ga ustvari makedonsko gospodarstvo. Da bodo izgube velike, je kazalo tudi na začetku letošnjega leta. V prvih treh mesecih se je vsega skupaj nabralo za 5,3 milijarde dinarjev izgub, kar je za tri četrtine več kot v enakem obdobju lani. Pri tem pa niso vštete izgube ozdov, ki imajo status poskusnih proizvajalcev, kot sta na primer kombinat »Feni« in skopska rafinerija. Največje izgube imajo ozdi na področju industrije, prometa in kmetijstva. Prednost kmetijstvu, obrti, energetiki in seveda izvozu Gospodarska rast na manj razvitih območjih v Sloveniji se je lani nekoliko zmanjšala - Pomemben prispevek pripadnikov JLA in mladine LJUBLJANA, 14. julija - Cilji in naloge hitrejšega razvoja manj razvitih območij v SR Sloveniji iz družbenega plana in dogovora o temeljih plana 1981—85 se v tem srednjeročnem obdobju le delno uresničujejo, je ugotovil na današnji seji izvršni svet skupščine SR Slovenije v razpravi o gradivu svoje komisije za pospeševanje skladnejšega regionalnega razvoja. Na podlagi doslej znanih podatkov se je gospodarska rast v letu 1982 na manj razvitih območjih nekoliko bolj zmanjšala kot v poprečju SR Slovenije. Na področju investicijske aktivnosti, ki se je tudi zmanjšala, je na podlagi nekaterih podatkov možno oceniti, da gre za dolgoročnejšo tendenco.,Ugodna rast zaposlovanja in dosežena gospodarska rast na manj razvitih območjih v prvih dveh letih tekoče-, ga srednjeročnega obdobja pa je predvsem rezultat pospešenih gospodarskih vlaganj v minulem srednjeročnem obdobju 1976—1981, poroča republiški komite za informiranje. IS je ugodno ocenil dosedanje rezultate na področju vodnega gospodarstva, medtem ko zaradi pomanjkanja finančnih sredstev Olajšave pri prometnem davku Izvršni svet o dopolnitvah zakona o posebnem davku od prometa proizvodov LJUBLJANA, 14. julija - S spremembami in dopolnitvami zakona o posebnem republiškem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve ter o načinu, po katerem občan in zasebne pravne osebe obračunavajo in plačujejo davek od prometa proizvodov in storitev — osnutek sprememb in dopolnitev zakona je danes obravnaval IS - naj bi posamezne zakonske določbe uskladili z zakonom o davkih občanov in zakonom o prekrških ter natančneje opredelili storitve, ki so obdavčene oziroma oproščene davka. Med drugim predlagajo oprostitev plačila davka od plačil za reklame, objavljene v politično informativnih dnevnikih, radiu in televiziji ter v lokalnih periodičnih časopisih in lokalnih radijskih postajah. Davka naj ne bi plačevali tudi od vstopnic za zabavne prireditve in prireditev, katerih dohodek je namenjen humanitarnim namenom, od kinematografskih vstopnic, kot tudi ne od obvezne konzumacije, ki jo plačajo poleg vstopnice, poroča republiški komite za informi-i ranje. Predlagali so, naj bi za projektantske storitve, od katerih se plačuje posebni republiški davek od plačil za storitve, štelo tudi izdelavo tehnične dokumentacije po zakonu o graditvi objektov. Od plačil za izdelavo izvlečka iz glavnega gradbenega projekta za etažne lastnike se posebni republiški davek od plačil za storitve ne bi plačeval, kot tudi ne od projektantskih storitev, izvršenih za izvajalce del v tujini ali za tuje naročnike. Oprostitev naj bi veljala tudi za mednarodne sejme in razstave, ki so organizirani z namenom pospeševanja izvoza blaga in storitev. Glede plačil za odvetniške storitve naj bi veljala določba, da je prejemnik plačila za odvetniške storitve dolžan napovedati in vplačati davek od prejete nagrade za odvetniško storitev po določbah pravilnika in tarife o nagrajevanju odvetnikov, in sicer do 10. v mesecu za opravljene storitve v prejšnjem mesecu. močno zaostaja izpolnjevanje nalog za izboljšanje oskrbe z električno energijo in gradnjo PTT objektov, v letih 1982 in 1983 pa tudi pri modernizaciji cestnega omrežja. Zaostajanje • Pri nadaljnjih aktivnostih uresničevanja politike skladnejšega regionalnega razvoja je potrebno upoštevati močno zožene materialne možnosti, težišče aktivnosti pri reševanju razvojnih vprašanj pa mora potekati v okviru samoupravnega mehanizma, je poudaril IS. Interes za samoupravno združevanje sredstev naj bi spodbudili z nekaterimi pospeševalnimi ukrepi, s širšo družbeno aktivnostjo pa prispevali, da bodo naložbe na podlagi kvalitetnih programov locirane na manj razvitih območjih. IS je posebej opozoril na možnosti razvoja kmetijstva, turizma in drobnega gospodarstva. na področju gospodarske infrastrukture je na manj razvitih območjih večje kot v poprečju SR Slovenije. Dogovorjene naloge na področju družbenih dejavnosti se v • Še posebej pozitivno so ocenili prispevke mladinskih delovnih brigad in pripadnikov JLA, ki so z akcijami v letih 1981 in 1982 na področjih gospodarske, zlasti lokalne, infrastrukture, pri izgradnji komunalnih objektov in na področjih družbenih dejavnosti, pomembno prispevali k izboljšanju pogojev za življenje in delo prebivalcev na manj razvitih območjih. Te aktivnosti potekajo tudi letos. Sprehod po tržnicah IJUBI JANA. 14. julija — Tržnice, s katerih imamo podatke o založenosti in cenah, so dobro založene, cene pa so nekoliko nižje kot prejšnji teden. Čedalje več je paprike, paradižnika, breskev, pojavljajo se slive, lubenice, vse več je marelic, hrušk pa letošnjih jabolk. Cene so bile danes naslednje: solata stane od 30 do 40 din (Novo mesto). 30 do 50 v Ljubljani. 40 do 50 v Mariboru. 54 din (M. Sobota), v Celju je po 50 do 60 in po 60 v Kopru. Kumare so najcenejše v Murski Soboti (18 do 30 din), v Kopru so po 36 din. na ljubljanski tržnici od 25 do 40. po 40 do 50 din so v Celju in Mariboru, na novomeški tržnici so po 50 din. Čedalje več je paradižnika. Cene se gibljejo 40 so v ( VIju. Pri breskvah je najvišja cena. 70din. na i|uhljanski ii/iHC. (s»cei so tudi od M* din naprej), na drugih ii žnicali so od 4i1 - So oi) din. Po 50 do h H l din so ocenjene marelice: na koprski tižmci so po 50 din. l|iibijanski po 50 do 80. na celjski 70 do 80 m mariborski od 80 do IOO din. DOPISNIKI DFILA* SPREJEM LJUBI JANA, 14. juliju - Predsednik CK ZK Slovenije Andrej Marine je danes sprejel predstavnike RK ZSMS. ki jih je vodil Andrej Brvar. Z njimi se je prigovarjal o aktualnem družbenopolitične-! položaju ter nalogah mladih pri razreševanju gospodarskih in družbenih problemov. osnovi uresničujejo. K izboljšanju pogojev družbenega standarda na manj razvitih območjih je poleg lastnih prizadevanj prispevalo tudi samoupravno združevanje solidarnostnih sredstev sisov. Za nadaljnji razvoj manj razvitih območij je zelo pomembno zagotoviti ustrezno izboljšanje pogojev na področju gospodarske infrastrukture. Samoupravne interesne skupnosti s področja materialne proizvodnje naj bi v • Glede uresničevanja kompleksnih razvojnih programov in iniciativnih razvojnih načrtov je po mnenju IS potrebno dati večji poudarek prednostnim programom, ki se nanašajo na kmetijstvo, energetiko, drobno gospodarstvo in izvoz. svojih programih zagotovile počasnejše zmanjševanje nalog za manj razvita območja, v nobenem primeru pa tako zmanjševanje ne bi smelo biti večje kot v poprečju za vso Slovenijo. Ker so problemi na področju gospodarske infrastrukture najbolj prisotni na manj razvitih in obmejnih območjih, bi morali del razpoložljivih sredstev usmeriti za izboljšanje oskrbe s pitno vodo, PTT storitvami, za sanacijo nizkonapetostnih razmer in za razvoj lokalnega cestnega omrežja na teh območjih. Turisti so že dodobra napolnili obmorske hotele Ob morju zdaj letuje 620.000 dopustnikov, od tega je 290.000 tujcev - Dober obisk v Sloveniji in Makedoniji OD NAŠEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 14. julija - Bolj ko minevajo julijski dnevi, bolj so turistični delavci zadovoljni. Iz Turistične zveze Jugoslavije so sporočili, da se trenutno mudi v turističnih krajih kakih 790 tisoč turistov, kar je za štiri do pet odstotkov več kot ob tem času lani. Kot je na današnji tiskovni konferenci povedal sekretar TZJ Petar Djokovič, letuje ob morju 620 tisoč domačih in tujih turistov, od tega 290 tisoč tujcev. Hoteli so v glavnem že polni. Sledijo jim kampi in šele na tretjem mestu so zasebne sobe. Ob koncu tega tedna, je povedal Djokovič, pričakujejo več turistov in začetek vrhunca. Sicer pa, kar zadeva obisk, nosijo za zdaj zastavo Slovensko Primorje, Istra in Kvarner, pa še dubrovniško in Črnogorsko. Primorje. Ugodno nas je presenetil turistični obisk v notranjosti drža ve, zlasti vSlovenijiinMakedoniji. Nekaj slabši rezultati so na območju Šibenika, Makarske, Splita in Kardeljeva ter Vmjačke Banje. Poročila kažejo, da je preskrba v glavnem dobra. Tu in tam zmanjka sladkorja, včasih ni dovolj mleka in mlečnih izdelkov. Turisti se pritožujejo, da primanjkuje kozmetičnih izdelkov, zlasti vate. V TZJ pravijo, da ta teden ni bilo težav z bencinom. Toda vrste so bile, in to na avtocesti Zagreb—Beograd—Niš. Na Jadranu, pravijo, takšnih zastojev ni. Sicer pa je med 790 tisoč turisti, ki letujejo pri nas, 420 tisoč tujih, torej približno toliko kot lani. Domačih je okrog 370 tisoč, kar je v primerjavi z minulim letom za štiri do pet odstotkov več. Na Hrvaškem so imeli v prvih šestih mesecih 12.941.000 turističnih prenočitev ali za 2,7 odstotka manj kot v istem razdobju lani. V teh mesecih pa so ustvarili kar za 46 odstotkov več deviznega priliva kot v lanskem razdobju; iz tega je mogoče sklepati, da se je prenehal dosedanji veliki odliv deviz v zasebni sektor. SLOBODAN DUKIČ Novi »paket ukrepov« spet mimo gospodarstva? Skupščina Gospodarske zbornice Slovenije je sprejela dopolnjen družbeni plan - Kritično o analizi gospodarskih gibanj LJUBLJANA, 14. julija — Še odločnejša usmeritev v izvoz na konvertibilna območja, še doslednejše zmanjševanje vseh oblik porabe in še ostrejši kriteriji pri naložbenih programih, ki jim je moč prižgati zeleno luč samo, če jih bomo sposobni tudi izpeljati — to so le tri iztočnice spremenjenega in dopolnjenega dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-85. Besedilo dogovora je danes potrdila skupščina Gospodarske zbornice Slovenije, njegova že prečiščena vsebina je rezultat izčrpnih in podrobnih razprav med vsemi podpisniki. SPREJEM • BEOGRAD, 14. julija (Tanjug) - Predsednica ZIS Milka Planinc je danes sprejela na poslovilni obisk iraškega veleposlanika v naši državi Faruka Abida al Samaraija, ki bo v kratkem zapustil Jugoslavijo. Iraškega veleposlanika je sprejel tudi podpredsednik ZIS Zvone Dragan. Zaostreni pogoji gospodarjenja so namreč terjali popravke v strategiji ekonomskega obnašanja v tekočem petletnem obdobju, nakazujejo pa tudi, kaj nas čaka v bližnji prihodnosti, tja do leta 1990, ko položaj verjetno ne bo nič dosti lažji. Dogovor je odraz skupnih interesov naše družbenopolitične skupnosti in zagotavlja, da bomo spoštovali začrtano smer, ki je odločilnega pomena za nadaljnji razvoj republike. Zelo konkreten je v poglavjih, kjer obravnava pogoje, brez katerih - če niso izpolnjeni - ni mogoče iti v novo naložbo. (Mimogrede; pregled naložb v proizvodnjo deficitarnih surovin kaže, da naj bi v Sloveniji v naslednjih dveh letih in pol začeli pripravljati ali izvajati 23 večjih investicijskih programov. Pokojnine za kmete in tudi za člane njihovih gospodinjstev Skupščina starostnega zavarovanja kmetov brez pripomb k predlogu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju LJUBLJANA, 14. julija — Delegati republiške skupščine starostnega zavarovanja kmetov so danes brez pripomb sprejeli predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v SR Sloveniji. Ta odpira možnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vseh kmetov in članov njihovih gospodinjstev. Sestavljen pa je tako, da upošteva večino pripomb, ki zadevajo vključevanje kmetov v enotni pokojninski sistem. Zaradi gospodarskega položaja pa pri pripravi predloga ni bilo mogoče upoštevati tistih predlogov, ki bi terjali dodatna finančna sredstva. Določbe novega zakona bodo začele veljati 1. januarja drugo leto, ko bo izgubil veljavo dosedanji zakon o starostnem zavarovanju kmetov. Delegati so se danes seznanili tudi z informacijo o finančnem poslovanju republiške skupnosti starostnega zavarovanja kmetov v prvih petih mesecih letos. Zaključili so jih s presežkom 41.718.000 dinarjev. Kmetje so v teh mesecih poravnali kar 48 odstotkov več obveznosti, kot v enakem obdobju lani. Solidarnostni prispevek se je povečal za 56 odstotkov. Pokojnine predstavljajo 90 odstotkov odhodkov skupnosti starostnega zavarovanja kmetov. • Delegati republiške skupščine skupnosti starostnega zavarovanja kmetov so danes sprejeli sklep o zmanjšanju solidarnostnega prispevka delavcev v združenem delu za to skupnost od 0,60 na 0,53 odstotka s 1. avgustom letos. Toda v prvih petih mesecih letos se je število starostnih upokojencev zmanjšalo za 2,6 odstotka, torej za 0,2 odstotka več, kot je bilo predvideno. Tudi odhodki za preživnine so se zmanjšali, tako da v skupnosti načrtujejo do konca leta kar 72.600.000 dinarjev presežkov. ŽIVA PAULIN In kakšne so razmere v Jugoslaviji danes? Mnogo slabše, kot je razvidno iz majskih analiz o gospodarskih gibanjih Zveznega zavoda za družbeno planiranje, ter poročila ZIS, je v svojih stališčih, ugotovitvah in predlogih zapisal izvršilni odbor GZS. Izvršilni odbor je še posebej izrazil nezadovoljstvo, ker razprava o analizi ekonomskega stanja v Jugoslaviji teče ločeno od priprav na sprejem dodatnega svežnja interventnih zakonov, v katere gospo- • Kar zadeva ekonomske odnose s tujino, bi morali do leta 1985 zagotoviti najmanj 14-odstotno povprečno letno nominalno povečanje izvoza blaga in storitev oziroma vsaj 15-odstotno povečanje na konvertibilnih trgih. Hkrati naj bi se uvoz postopno zmanjšal za 19 odstotkov, uvoz surovin in repromateriala pa za okrog 11 odstotkov v primerjavi z letom 1980. Predvideno je tudi pospešeno prestrukturiranje industrije v tehnološko intenzivnejšo proizvodnjo, ki edina jamči konkurenčnost na tujem. Uporabljajo možnosti, ki jim jih daje zakon Status samostojnih kulturnih delavcev se postopno uveljavlja LJUBLJANA, 14. julija-Vraz-pravi o uresničevanju zakona o samostojnih kulturnih delavcih je IS skupščine SR Slovenije ugotovil, da se zakon uresničuje, status samostojnih kulturnih delavcev pa se postopno uveljavlja. Še posebej je pomembno, da se samostojni kulturni delavci organizirajo sami in uporabljajo možnosti, ki jim jih zakon nudi tako v delegatskih skupščinah združenega dela kot v samoupravnih interesnih skupnostih, zlasti v kulturnih skupnostih. V te se s svojim delom v okviru svobodne menjave dela tudi vedno bolj vključu-jejo. IS je opozoril, naj pristojni upravni organi zagotovijo, da ustanavljanja in delovanje delovnih skupnosti samostojnih kulturnih delavcev ne bodo oteževale formalne zahteve, ki ne izhajajo iz zakonskega besedila. Z ustrezno pravno ureditvijo statusa drugih samostojnih intelektualnih poklicev pa naj bi med drugjm preprečili težnje, da bi se delavci teh poklicev vpisovali med kulturne delavce, poroča republiški komite za informiranje. Položaj zdomcev postaja negotov Sindikat bo moral ustvariti možnosti za njihovo postopno in organizirano vračanje v domovino OD NAŠEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 14. julija — Položaj naših delavcev na začasnem delu v tujini postaja vse težji in vse boij negotov. Zato bo moral sindikat v prihodnje še bolj angažirano varovati njihove interese in pravice ter sodelovati pri ustvarjanju možnosti za njihovo postopno, organizirano vračanje v domovino. Tako so sklenili na današnjem zasedanju sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, ki so ga posvetili izključno problemom naših zdomcev. O tem je uvodoma govoril član sveta Radoslav Roso, ki je med drugim povedal, da se zaradi gospodarske krize delodajalci skušajo najprej rešiti tuje delovne sile in tako pravzaprav izvažajo domačo brezposelnost. Pri tem jim izdatno pomagajo državni organi, kar se kaže v krčenju socialnih pravic, nudenju simboličnih odpravnin itd. Nekatere države vse pogosteje kršijo multilateralne in dvostranske sporazume, v katerih so določene pravice delavcev na začasnem delu. Po drugi strani na različne načine Slovesni izjavi ^ LJUBLJANA, 14. julija -Pred predsednikom predsedstva SR Slovenije Viktorjem Avbljem sta danes dala slovesni izjavi novoizvoljena sodnika Ustavnega sodišča SR Slovenije Janko Cesnik in Ivan Tavčar. Slovesnosti so se udeležili tudi člani predsedstva SR Slovenije Lojze Briški, Zoran Polič, France Popit in France Štiglic, predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Janez Zemljarič ter predsednik in člani Ustavnega sodišča SR Slovenije. Predlog skupščini SRS LJUBLJANA, 14. julija -Izvršni svet bo predlagal skupščini SR Slovenije, naj spričo predvidene daljše odsotnosti zaradi bolezni guvernerja Narodne banke Slovenije sprejme odlok o določitvi Ljubomirja Knopa, viceguvernerja Narodne banke Slovenije, da bo z vsemi pooblastili in dolžnostmi opravljal naloge guvernerja Narodne banke Slovenije. SPREJEM LJUBLJANA, 14. julija - Predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Janez Zemljarič se je danes v Ljubljani pogovarjal s članom poslovnega odbora Siemens AG in podpredsednikom zveznega združenja nemške industrije Wolfgangom See-lingom, ki se kot član zahodnonemške delegacije udeležuje 15. zasedanja mešanega komiteja za gospodarsko, industrijsko in tehnično sodelovanje. spodbujajo asimilacijske procese, ker se hočejo otresti le starejših, onemoglih delavcev, skušajo pa zadržati mlade. V razpravi so člani sveta zahtevali, da se zagotovi enakopravnost naših zdomcev z domačimi delavci, in so v tem smislu tudi sprejeli usmeritve za nadaljnje delovanje sindikata. Sindikat naj bi bil tudi pobudnik, da se izboljšajo sedanji dvostranski sporazumi o zaposlovanju in socialnem zavarovanju ali sklenejo novi, ta- • Na današnjem zasedanju sveta Zveze sindikatov Jugoslavije so podelili letošnje nagrade za inovacije, ki so največ pripomogle k izboljšanju delovnih razmer in humanizaciji dela. Prve nagrade so dobili Života Pajič, Milo-rad Dragovič, Milan Spasojevič in Neli Lojaničič iz lozniške Viskoze ter Peter Frelih, Janez Arh in Janez Roman iz jeseniške železarne. Drugi nagradi sta prejela Borivoj Rajič iz Jata in Milan Čukovici iz sremskomitroviškega Matroza, tretje nagrade pa Dušan Šukovič iz splitske Jugopla-stike ter Ilija Čakarev, Petar Tule v in Gorgi Lazarovski iz skopske železarne. Poleg tega so podelili enajst diplom, med temi nagrajenci pa sta tudi Marjan Jug iz anhovskega Salonita in Peter Stepinšek iz celjskega Ema. ko da bi pravno varstvo prilagodili novim razmeram. Pri tem sindikati računajo na še zavzetejše sodelovanje naših diplomatskih in konzularnih predstavništev. Nasploh naj bi problemi zdomcev dobili pomembnejše mesto v naših odnosih z državami, v katerih delajo naši delavci. Obsežno so govorili tudi o vračanju naših zdomcev v domovino. Rečeno je bilo, da smo na njihov prihod slabo pripravljeni, saj glede tega ni pravih opredelitev v razvojni politiki. V razpravi so opozorili na številne pomanjkljivosti v naši politiki razvoja drobnega gospodarstva, v katerem bi lahko zaposlili večji del povratnikov. Nerazumljivo je, na primer, da od zdomcev, ki hočejo odpreti obrt, zahtevamo šolska potrdila, v tujini pa so lahko brez njih opravljali zahtevna dela. BORIS JEŽ darstvo spet ni vključeno. Pri tem je opozoril na vprašanje odgovornosti predlagateljev tako hitrih postopkov, ponujenih mimo ustaljenih delegatskih metod komuniciranja in skrbnega vsestranskega tehtanja. Ob skopih informacijah o vsebini napovedanega »paketa« je podprl zahtevo, da je ZIS dolžan podati informacijo v zvezi z razdeljevanjem dela kreditov, ki niso splošno znani. Kdo jih bo dobil in ali jemalci posojil izpolnjujejo deklarirane pogoje vračanja? Izvršni odbor je nadalje mnenja, da načelo solidarnosti lahko velja samo za nazaj, nikakor pa ne za nova posojila. Zelo sporna je tudi napovedana koncesija Narodni banki Jugoslavije, ki naj bi po potrebi smela zaseči devize poslovnih bank. To koncesijo in interventne zakone nasploh, če so že nujni, je treba časovno omejiti in prilagoditi roku veljavnosti mednarodnih pogodb, zaradi katerih smo pravzaprav prisiljeni sprejemati »svežnje« restrikcij. Kajti nacionalno gospodarstvo bodo zanesljivo pahnili v še bolj nezavidljiv položaj, kot je sedanji. IGOR GUZELJ Na dan s konkretnimi predlogi Posvet predsednikov komisij za informativno-propagandno dejavnost pri občinskih komitejih ZKS — Z dobrimi primeri pokazati, kdo resno dela LJUBLJANA, 14. julija - Delovnim ljudem že preseda deklarativno' in zveneče opisovanje nalog v sedanjih gospodarskih in družbenopolitičnih razmerah. Posplošene ocene o tem, da ponekod že uresničujejo stabilizacijske naloge, drugod pa še ne, ne povedo ničesar. Zelo odločno in konkretno je treba povedati, kdo je svoje delo že zastavil in ga začel opravljati resno, in s prstom pokazati na vse, ki bi radi nadaljevali z nedelom, neodgovornostjo in razsipništvom. Samo tako, s konkretnim sooča- njem dobrega dela proti slabemu, bo mogoče prepričati ljudi, da gre tokrat zares. To je ena temeljnih Omenil je primer, kako je bilo še do nedavnega tudi v govorih posameznih politikov slišati evforično prepričevanje, da gospodarske za- ugotovitev z današnjega posveta gate niso tako hude in da jih bomo nrpricprinilrnti Immi c i i 7a ir»fr\rma_ i Ji* t_1_______„_ 1«n: :1L X« predsednikov komisij za informativno-propagandno dejavnost, ki delujejo pri občinskih komitejih in medobčinskih svetih ZKS. Obravnavali so najpomembnejše naloge na področju informativno-propa-gandne dejavnosti znotraj ZK in med komunisti, ki delajo v sredstvih javnega obveščanja. Čian predsedstva CK ZKS in predsednik komisije predsedstva CK ZKS za agitacijo in propagando Jak Koprivc, ki je opisal aktualne družbenopolitične razmere in naloge ZK, je med drugim dejal, da je šele sprejem nedavnih ukrepov za zagotavljanje devizne likvidnosti države povzročil streznitev med številnimi ljudmi. Streznitev je dobrodošla, vendar pa tak način dojemanja realnih razmer vsiljuje vprašanje, kako deluje naš politični sistem in v njem sistem obveščanja. že kako premagali, saj smo jih še vedno; po nenadni streznitvi pa skorajda obup, kot da Jugoslaviji bijejo zadnje ure. Zato je sklepni dokument, ki ga pripravlja komisija zveznih družbenih svetov, po njegovem mnenju program, ki lahko po številnih dosedanjih omejitvenih ukrepih v državi ljudem nakaže tudi poti in razvojne možnosti za prihodnja leta. Pri uresničevanju tega programa bo morala steči odločna diferenciacija tudi v vrstah ZK. Odgovornost moramo povezati z uresničevanjem ali neupoštevanjem sprejetih odločitev — konkretno, pri delu vsakega posameznika, je dejal Jak Koprivc. Pri tem se bo morda zgodilo, da se bo morala v kakšnem okolju manjšina, ki uresničuje dogovorjene naloge, upreti neodgovornosti večine. Marsikje se bo treba s konkretni- mi dosežki spopasti tudi s tezami, da stabilizacija ni nič drugega kot poskus uresničevanja logike enakosti v revščini in logike solidarnosti, ki ni skladna z ustavnimi določili — da je potuha slabemu delu. Jak Koprivc je med drugim tudi dejal, da bi moralo postati običajna praksa v političnih razpravah in pri pisanju člankov, da bi splošnim ugotovitvam dodali tudi konkretne IZ JUGOSLOVANSKEGA ČASOPISJA Kako se pletejo kadrovske mreže Večernji list piše o kadrovski politiki: »Za zdaj še nihče noče odkrito govoriti o tem (kajti poročila s terena še prihajajo, analizo pa šele pripravljajo), ni pa mogoče zanikati, da smo bili med minulimi volitvami v hrvaško sindikalno organizacijo priča novosti: pri volitvah novega sindikalnega vodstva v nekaterih občinah so imeli zeio aktivno vlogo občinski komiteji zveze komunistov. V tem seveda ne bi bilo nič slabega (to bi bilo celo zelo-zaželeno), če se ta koordinacijska vloga partije v nekaterih občinah ne bi izrodila. Skušali so namreč vsiljevati kandidate za nekatere profesionalne funkcije v občinskih sindikalnih svetih, narekovati kadrovsko politiko v sindikatu itd. itb nedavni seji komisije sveta Zveze sindikatov Hrvaške za organizacijsko-politično in kadrovsko izpopolnitev sindikatov na kateri so med drugim razpravljali tudi o rezultatih volilne dejavnosti v občinskih in medobčinskih sindikalnih svetih, je bilo na primer slišati tudi tole: v Donjem Labcu je da! koordinacijski organ svoj predlog za predsednika občinskega sveta sindikatov, čeprav je imel sindikat svojega kandidata. Na Korčuli pa se občinski sindikalni svet ni zna! postaviti po robu občinskemu komiteju ZK. Predstavnik Šibenika je navede! drugačno izkušnjo: »Sodelovali smo s partijo, vendar v smislu koordinacije in ne podrejenosti. In takoj smo jim rekli: , V7 ne boste izvajali naše kadrovske politike.'« Z omenjenega sestanka še ena zanimivost. Na vprašanje predsednika komisije, ali je res, da so v Karlovcu za izvršna sekretarja v sindikatu izvolili dva direktorja, je predstavnik sindikata iz Karlovca odgovoril: »Ne, samo enega!« Kaj v resnici pomeni takšno »vsiljevanje« kandidatov (omenili so, da nekaterih sploh niso predlagali v njihovih osnovnih organizacijah) od zunaj, iz partije ali vodstev v združenem delu? Na to vprašanje kajpada ni težko odgovoriti. Gre za mandate. Temu ali onemu, ki nemara še nikoli ni delal v sindikatu, se je funkcija tako priljubila, da se je celo za ceno pritiska skušal presesti s stolčka na stolček. Včeraj v partiji, predvčerajšnjim nemara v občini, danes v sindikatu — zakaj pa ne? Tako so torej skušali zavrteti kadrovski vrtiljak tudi med sindikalnimi volitvami. Koliko se je to posrečilo in koliko je bilo v resnici takšnih poskusov, je treba šele ugotoviti, ne bi bilo dobro, ko bi na podlagi peščice takšnih primerov izrekali splošno sodbo o uspešnosti volitev in dogovorjene kadrovske politike, prav gotovo pa je res, da o njih ne bi smeli molčati. Že zaradi izkušenj in smernic za prihodnost,« pravi R Mance. Delavci bi radi posojali svoje devize Zagrebški Vjesnik je objavil zanimiv komentar na prvi strani: »Delavci neke reške storitvene delovne organizacije, ki je v pretežni meri odvisna od uvoza repromateriala (za katerega je seveda treba imeti devize), so delovni organizaciji ponudili devize s svojih računov, in sicer kot posojilo za pet let. Dogovorili so se, da bo vsak delavec, ki ima devizni račun, posodil delovnemu kolektivu po 100 dolarjev za pet let ali več. Izračunali so, da bodo tako lahko zbrali dovolj denarja za nakup repromaterialov, kar bo omogočilo normalno proizvodnjo in poslovanje. Zamisel je v redu. Zapletlo se je, ko so se »na prizorišču« pojavili inšpektorji, ki so rekli, da so taka posojila v nasprotju z zakonodajo. Zdaj vprašujejo delavci: kako to, da naša delovna organizacija lahko najema devizne kredite pri bankah (pod zelo neugodnimi pogoji), ne more pa vzeti denarja od svojih delavcev, četudi so ga sami ponudili? Saj vemo, v kakšnih deviznih zadregah so številne delovne organizacije. Vsak dolar bi jim prav prišel, ne da bi vpraševali, od kod je prišel Vemo tudi. da imajo številni občani na žiro računih precej deviz. Zdaj smo tukaj. Če so že nekateri med njimi pripravljeni dati devizni denar svoji delovni organizaciji na posodo za določen čas, zakaj hi jim morali govoriti, da to ,ni v skladu z zakonodajo’? Mar ne bi bilo enostavneje, če bi spremenili zakone ?« Komentator Gradimir Radivojevičše ugotavlja. da pripravljenost delavcev pomagati svojemu delovnemu kolektivu prav gotovo ni dokaz, »da so delavci bogatejši od kolektiva«, kot trdijo nekateri. Prej bi lahko rekli, da ljudje razu- mejo težave, v katerih smo se znašli, in skušajo pomagati, da bi izplavali iz njih. »Turistična košara« pri nas in drugod Borba prinaša zanimive podatke o vrednosti naše turistične ponudbe: »Predvsem smo poudarjali to, da je turistično življenje na Jadranu za tujce najcenejše. Nekaj podobnega so ugotovile tudi nemške banke, ki pravijo, da je kupna moč marke najbolj ugodna v Jugoslaviji. V turistični zvezi so napravili izračun za .turistično košaro’ pri nas in drugod. Za steklenico vina. kozarec viskija, koka kolo. skodelico kave, sladoled, vstopnico za kino in muzej, za poldnevni izlet, za uro igranja tenisa, taksi in polpenzion je treba v Italiji plačati 2,2-krat več kot pri nas, v Španiji 73 odstotkov več, v Grčiji 45 odstotkov... Nemci bi doma za tako ,košaro’ plačali 2,7-krat več. Nekaj podobnega velja tudi za .košaro’, ki bi jo napravili na osnovi cen v restavracijah. Zanimivi so tudi izračuni za posameznike. Za kilogram kruha, liter mleka, kilogram jabolk in kilogram teletine v samopostrežni trgovini je treba v Italiji plačati 1,4-krat več kot pri nas. v Španiji 1.1-krat več, v Grčiji 1,3, Franciji in Belgiji 1,7-krat več. Če upoštevamo vse te podatke, je na dlani, da je Jugoslavija v turističnem pogledu ta čas najbolj zanimiva dežela v Evropi. Če k temu dodamo še podatek, da dobijo inozemci še 10-od-stotni popust na ček, potem vidimo, da smo letos na turističnem tržišču zelo konkurenčni. Prav zaradi vsega tega lahko upamo, da naš turizem ne bo dobil .košarice’,« zaključuje svoje razmišljanje D. Soha. Pripravil: IGO TRATNIK • Predsednik republiškega komiteja za informiranje Marjan Šiftar je udeležence posveta seznanil z uresničevanjem zakona o družbenem sistemu informiranja in o pripravah zakona o temeljih sistema javnega obveščanja, o katerem bo treba pripraviti jeseni široko razpravo. Na posvetu so govorili tudi o informiranju v ZKS. Menili so, da bi morali dobiti še zlasti za organiziranje obveščanja v občinskih in osnovnih organizacijah ZKS več strokovnih napotkov. ^________ primere. Opozoril je, da bo to sicer povzročilo številne kritike in pretrese, vendar tudi brez političnih zaostritev ne bo mogoče uresničiti stabilizacije. Ob tem je po njegovem mnenju pomembno, da obrobnih družbenih pojavov in nepravilnosti, ki jih je sicer veliko in jih morajo ljudje spoznati, vendarle ne bi potiskali v ospredje. Udeleženci posveta so v razpravi opozorili tudi na idejno plat stabilizacije - kot strnitev vseh sil v družbi in kot preobrat v dolgoletni »požrešni« miselnosti, ki se ne ozira na realne možnosti. Govorili so tudi o motiviranju delovnih ljudi za nove napore v razmerah, ko življenjski standard pada in ko bi se moralo dobro delo, zlasti pa dobri izvozni rezultati odraziti tudi v osebnih dohodkih delavcev, ki sojih ustvarili. ŽELJKO ŠEPET A VC DELO Predsednik skupščine ČGP Delo: JAK KOPRIVC Glavni urednik ČGP Delo: BORIS DOLNIČAR Odgovorni urednik »Dela«: JOŽE VOLF AND Pomočnika glavnega urednika: MIRO POČ VLADO ŠLAMBERGER Uredniki: ANTON JANEŽIČ, MITJA MER-ŠOL (centralna redakcija), BRANKO PODOBNIK (notranja politika), FRANJO KRIVEC, JOŽE PETROVČIČ (gospodarstvo), JAKA ŠTULAR (zunanja politika), TIT VIDMAR (kultura in književni listi), JANEZ ODAR (slovensko dopisništvo), GREGOR PUCELJ (ljubljansko dopisništvo), EVGEN BERGANT (šport), JANEZ KOVAČIČ (kronika), STANE IVANC (publicistika), MIRO POČ (komentarji), VLADO ŠLAMBERGER (sobotna priloga), BOGDAN POGAČNIK (posebne naloge), JOCO ŽNIDARŠIČ (fotografija), IGOR PREŠERN (mentorstvo), JANEZ SRŠEN (lek-torstvo), BOJAN ŠTEFANČIČ (dokumentacija). / Washington ugodno ocenjuje nove sovjetske predloge Sovjetski pogajalci so prejšnjemu predlogu o omejevanju raket na kopnem in podmornicah dodali predloge o omejitvah posameznih vrst strateškega orožja OD NAŠEGA DOPISNIKA NEW YORK, 14. julija - \Vashington pravi, da novi sovjetski predlogi, dani prejšnji teden na pogajanjih o strateškem orožju v Ženevi, nakazujejo »gibanje v ugodno smer«; vendar naj to ne bi pomenilo, da bi bil sporazum na obzorju, saj so si pogajalska stališča velesil še precej daleč. Sodeč po tistem, kar so dovoli-ameriški prestolnici li, da je prišlo v javnost, so sovjetski pogajalci svojemu prejšnjemu predlogu o omejevanju skupnega števila raket na kopnem in podmornicah. dodali nove predloge o omejitvah posameznih vrši strateškega orožja znotraj te splošne meje. Razlike ostajajo pri lotevanju teh pogajanj: sovjetski predlogi terjajo, da se za približno četrtino zmanjšajo številke. domenjene v podpisanem, pa neratificiranem sporazumu SALT-2, skupaj in po posameznih zvrsteh orožja.' Medtem pa Američani vztrajajo pri veliko večjem zmanjšanju dopustnega števila »težkih« kopenskih raket, ki predstavljajo glavnino sovjetskega strateškega arzenala. Novost je v sovjetskem predlogu, ki se nekoliko približuje ameriškemu: ZDA namesto prej predlagane »podmeje« 800 najtežjih kopenskih raket menda predlagajo omejitev na 680 takih raket. V ameriškem predlogu je zahtevana precej nižja omejitev za to vrsto orožja, ne več kot 210 »težkih« in »srednjih« strateških raket na kopnem. Iz uradnih ameriških odmevov si seveda ni mogoče ustvariti kolikor toliko zanesljivo sodbo o možnostih za uspeh pogajanj ali o prihodnjih namenih pogajalcev: dokler se pogajajo, kart nihče javno ne pokaže. Iz vsega tega seveda ni mogoče izluščiti nikakršnih pomembnejših ugotovitev, čeprav razni odmevi očitno potrjujejo govorice, da sc tudi ameriški vrh med seboj živahno pogovarja o tein, kako naj bi se pogajali v naprej. Menda je State Department pri vsem tem tista stran, ki terja, da Sovjetom ne predlože predlogov, češ da očitno terjajo nesprejemljivo Protest proti uvoznim omejitvam BONN, 14. julija (Tanjug) -Združenje zahodnonemške industrije je danes najostreje protestiralo proti najnovejšim uvoznim omejitvam, ki so jih uvedli v ZDA in Franciji. Protest se še posebej nanaša na ameriški sklep o uvajanju kontingentov za oplemeniteno jeklo obsežno restruktuiranje njihovih jedrskih sil, medtem ko je Pentagon tista stran, ki zahteva vztrajanje pri stališču — odpraviti glavnino težkih kopenskih raket. Ronald Reagan se je menda vsaj začasno odločil za stališče Pentagona, saj je zmagal argument, da kongres ne terja ameriškega popuščanja pri težkih raketah kot pogoja za odobritev denarja, namenjenega za novo, najtežjo ameriško raketo MX. • Pozornost zbujajo različne podrobnosti v odmevih na zadnje sovjetske predloge z raznih koncev v VVashingtonu. Bela hiša je zavzela nevtralno stališče: predsednikov predstavnik za tisk Lar-ry Speaks se je omejil na besede, da novi predlogi, kot je upati, opozarjajo na »sovjetski namen — pokazati prožnost, podobno naši«, pa tudi na željo, da bi pogajanja »napredovala«. Iz odmevov State Departmenta je zaslutiti »korak v ugodno smer« in rečeno je, da predlogi kažejo na »sovjetsko resnost«. V Pentagonu pa opozarjajo na pomisleke. Pomočnik ministra Richard Per-le pravi, da ne vidi »velike spremembe« v sovjetskem stališču, da so sicer »številke nižje«, vendar ne veliko. Cez nekaj dni bo mogoče veliko bolj zanesljivo soditi o možnostih za pogajanja o strateškem orožju v Ženevi. Kongres je namreč postavil pogoj za odobritev denarja, namenjenega za raketo MX: predsednik naj bi se obvezal, da bo v pogajanjih izrazil željo po sporazumu: v podrobnosti pogajalskega stališča se niso spuščali, da predsednik ne bi imel »zvezanih rok«, če bi utegnilo priti do dogovora, bolj zaželenega z ameriškega stališča. Po vsem, kar izjavljajo »glavni« senatorji, je videti, da na Capitol Hillu prevladuje prepričanje, da pogajalci v Ženevi ne bodo nikamor prišli, dokler vztrajajo pri zdajšnjem ameriškem stališču. Cez kak dan. ko bo vprašanje denarja za izdelavo rakete MX spet na dnevnem redu, naj bi terjali od predsednika, da sprejme stališče svojega šefa diplomacije oziroma, da se odreče zahtevi po strogi omejitvi težkih kopenskih raket. Brez tega ne bo denarja za izdelavo najtežje ameriške rakete; tako pravijo. To se bo kmalu pokazalo. Tak poskus, čeprav ni bil neposredno povezan z omenjenimi vprašanji, je že bil v sredo, ko je senat razpravljal o denarju za proizvodnjo plinske bombe. Senat se je razdelil natanko na pol — 49:49. Na Capitol Hill so brž poklicali podpredsednika Georga Busha, da bi svoj glas zastavil za vladni predlog - izredno redek korak v ameriški praksi. Vlada je s tem enim glasom zmagala, vrh pa je, kot je videti, povsem razdeljen - ne samo po strankah, temveč pri vprašanju, kaj naj bi storili z nevarnim orožjem. Tako bo Ronald Reagan moral čez kak dan znova odločati - kot se glasi napoved po zadnjih sovjetskih predlogih, danih prejšnji teden v Ženevi — h kateremu de-lu svoje vlade in ameriškega vrha naj bi se nagnil, ko se bodo pogajanja nadaljevala. DRAGIŠA BOŠKOVlC V Kostariki odkrili zaroto Zarotniki so imeli v načrtu zasesti pristanišče Limon in več domačih letališč CIUDAD MEXICO, 14. julij (Tanjug) - Kostariški podpredsednik Armando Arauz je danes potrdil, da so odkrili in razkrinkali zaroto, kovano proti predsedniku Albertu Mongeju. Rekel je, da so imeli v načrtu zasesti pristanišče Limon ob karibski obali Kostarike, več domačih letališč in spraviti v vsa državna telesa in najmočnejše državne firme več deset diverzantov. Arauz je rekel, da so s posegom državnega sveta za varnost zaroto preprečili in da so razmere v tej srednjeameriški državi zdaj trdne. Ni pa povedal, kdo ser zarotniki. Vlada Alberta Mongc-ja se je v zunanji politiki odrekala tradicionalni nevtralnosti Kostarike inse pridružila iz VVashing-tona dirigirani akciji bojkota ter pritiska na Nikaragvo, kar je nekoliko zaostrilo odnose med državama. zlasti, ko je predsednik Mongc odobril politični azil vodilnima protisandinistoma Alfonzu Robexllu in Edcnu Pastori. Vladne sile Hisena Habreja prodirajo proti Faya-Largeau Habrejeve sile ponovno zavzele Abeche - Uradno so navedli, da je bilo v bitki za mesto 600 uporniških vojakov ubitih, zajetih ali ranjenih OD NAŠEGA DOPISNIKA NAIROBI, 14. julija — Vladne sile pod vodstvom čadskega predsednika Hisena Habreja so po tistem, ko so ponovno prevzele nadzorstvo nad strateškim mestom Abeche na vzhodu, začele prodirati proti severu, to je mestuFaya-Largeau, ki so ga uporniške sile bivšega predsednika Gukunija VVeddeva zavzele na začetku svoje ofenzive pred tremi tedni. Poveljnik uporniških sil, general Djogo, je potem, ko je ukazal evakuacijo mesta Abeche, odpotoval iz Faya Largeau v mesto Sebha na jugu Libije, očitno z namenom, da se sestane s polkovnikom Gadafijem. Vladnim silam je v bojih za Abeche osebno poveljeval Ha-bre, ki je ocenil, da je izhod te bitke ključnega pomena za nadaljnji potek vojne. Spopadi so bili izredno hudi, zlasti na obrobju mesta, in tuji novinarji, ki so včeraj obiskali Abeche, so videli po ulicah na desetine trupel. Uradno so navedli, da je bilo v bitki 600 uporniških vojakov ubitih, ranjenih ali zajetih. Vladne sile naj bi nato zavzele še tri kraje severno od Abecheja, vključno z Um Chalubo, vendar uporniki to zanikajo in trde, da so ustvarili novo obrambno črto na severu. Menjava boljša, a ne dovolj SR Slovenija je v prvem polletju bolje trgovala s tujino, toda še vedno zaostajamo za cilji - Izboljšanje predvsem na konvertibilnem območju LJUBLJANA, 14. julija - Blagovna menjava SR Slovenije je bila v prvem letošnjem polletju precej uspešnejša od istega obdobja lani, kljub temu pa z njo ne moremo biti povsem zadovoljni, kajti dosežki zaostajajo za napovedmi in načrti, poleg tega pa smo omejevanje uvoza dosledneje uresničevali kot povečevanje izvoza, sledi iz razprave na današnji seji republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje, na katerem so obravnavali osnutek informacije o izvozno-uvoznih gibanjih SR Slovenije v prvih šestih mesecih 1983. žbrani statistični podatki kažejo. da se je celotni izvoz naše republike lani za štiri odstotke povečal (od 870 milijonov dolarjev v prvih šestih mesecih 1982 na 907 milijonov dolarjev v istem obdobju letos), uvoz pa je ostal na približno enaki ravni (lani 1.034 milijonov, letos 1.039 milijonov dolarjev), kar pomeni dobrih 30 milijonov dolarjev nižji zunanjetrgovinski primanjkljaj ter nekoliko izboljšano (od 84,1 odstotka na 87,3 odstotka) pokritje uvoza / izvozom Precej ugodnejša je podoba blagovne menjave z državami na konvertibilnem območju, kjer se je izvoz povečal za 13 odstotkov (od 624 milijonov dolarjev v prvem polletju 1982 na 706 milijonov v istem letošnjem obdobju), vtem ko je uvoz padel za sedem odstotkov (od 800 milijonov na 747 milijonov dolarjev). Uvod v delitev Libanona? General Moše Levi napovedal delni umik izraelskih sil na jug dežele — Gre za pritisk na Sirijo ter grožnjo, da utegne okupacija še dolgo trajati OD DOPISNIKA OSLOBODJENJA ZA DELO KAIRO, 14. julija — Načelnik izraelskega generalnega štaba general Moše Levi je sinoči v izjavi za televizijo potrdil, da se bodo izraelske čete v Libanonu »pravočasno« umaknile na reko Avali v okviru načrta tako imenovane »prerazporeditve«. To je prva izjava najvišjih vojaških krogov, ki definira reko Avali v Libanonu kot črto delnega umika. S tem je v resnici konec še zadnjih dvomov o tem načrtu in prižgala se je »zelena luč« za začetek operacije. Delni umik nekaterih izraelskih enot na jug Libanona se je na vojaški ravni začel že minuli teden, še veliko prej pa na politični. Izraelska vlada sc je za to odločila že tedaj, ko je postalo očitno, da sporazuma z Libanonom. podpisanega 17. maja. ne bo mogoče uresničiti, ker ga je Sirija »dokončno zavrnila«. Tedaj je postajo nesporno, da se je Tel Aviv dokončno odločil za »prerazporeditev«, zastavljalo se je le še vprašanje uskladitve te operacije z mednarodnimi mirovnimi silami, ki naj bi zasedle območje med izraelskimi in sirskimi enotami, in datuma začetka operacije. Povod za izraelski sklep o delnem umiku je predvsem želja o »hermetično zaprtem« varnostnem območju na jugu Libanona. Prvič zato. da bi zmanjšali lastne • Domnevajo, da so se — z Be-ginovo privolitvijo — tudi o tem vsaj na splošno dogovorili med nedavnim obiskom ameriškega, francoskega in nizozemskega zunanjega ministra, Shultza, Chejssona in van der Broecka, v Jeruzalemu. Začetek operacije naj bi odložili do Beginovega obiska v VVashingtonu. Po zadnjih poročilih o umiku dela enot in oklepnih vozil iz gorovja nad Bejrutom pa se zdi, da Begin ne drži obljube in da s tem delnim umikom preizkuša tako svoje zaveznike (katerih čete so v sestavi mirovnih sil) kot namene libanonske vlade, pa tudi svojih nasprotnikov na fronti, Sircev in Palestincev. izgube (koncesija domači javnosti), in drugič, da bi pritisnili tako na l.ibanon kot na Sirijo. Pravi Poslanci britanskega parlamenta zavrnili uvedbo smrtne kazni Za ponovno uvedbo smrtne kazni glasoval notranji minister skupaj s premierko Thatcherjevo in večino članov ministrskega sveta OD NASE SODELAVKE LONDON, 14. julija — S presenetljivo veliko nepričakovano večino so poslanci spodnjega doma britanskega parlamenta včeraj po šest in pol ur trajajoči debati prepričljivo zavrnili smrtno kazen za kaznivo dejanje umora. Glasovali so šestkrat ločeno, in sicer za ponovno uvedbo smrtne kazni za umor zaradi teroristične dejavnosti, umor policista, umor povzročen s streljanjem ali eksplozijo, umor, storjen ob kraji in končno še za umor na splošno. Najmanjša večina tega glasovalnega postopka, s katero so poslanci zavrnili ponovno uvedbo smrtne kazni, je bila 81 glasov za umor policista, največja pa 175 glasov za umor, storjen ob kraji. Proti ponovni uvedbi smrtne kazni za umor na splošno so poslanci glasovali z večino 145 glasov in z večino 1 16 glasov so zavrnili tudi predlog za uvedbo smrtne kazni za umor zaradi teroristične dejavnosti. Po glasovanju o smrtni kazni za umor zaradi teroristične dejavnosti so nekateri vneto zagovarjali mnen je, da poslanci s svojim glasovanjem niso izrazili razpoloženja državljanov, katerih večina da želi smrtno kazen za teroriste. V burni razpravi v spodnjem domu parlamenta se je za smrtno k:iz.en za teroristično dejavnost zavzel tudi sam minister za notranje zadeve Leon Brittan. ki je skupno s premierko Thatcherjevo in večino članov ministrskega sveta glasoval zanjo. Nad razpravo in glasova- • Toda krvavo sporočilo IRA ni čustveno vplivalo na poslance in s svojim govorom jih tudi ni prepričal novi minister za notranje zadeve. Pri odločanju o smrtni kazni zaradi teroristične dejavnosti jih je bolj vodilo odprto pismo ministra za Severno Irsko Jamesa Priorja, v katerem je trdil in dokazoval, da bi smrtna kazen napravila iz teroristov mučenike in bi imela v Severni Irski za posledico še več nasilja in umorov. sklep, ki ga je mogoče povze*i iz tega, je: Izrael je pripravljen ostati v Libanonu »še dolga leta, če se mu bo to zdelo potrebno«. To ž drugimi besedami pomeni novo zasedbo še enega arabskega • ozemlja z neomejenim trajanjem. Današnji kairski Al Ahram v redakcijskem poročilu celo napoveduje, da se bo avgusta začelo »dejansko razkosanje Libanona«, pri čemer naj bi Izrael napravil prvi, Sirija pa drugi korak. V članku je rečeno, da bo »prerazporeditev« izraelskih sil Izraelu zagotovila »varnost njegovih severnih meja in mu omogočila, da si bo nemara za vselej prilastil libanonski jug«. Po Al Ahramu to utegne spodbuditi Sirijo. da bi si »prilastila dolino Bekaa«, kjer so že zdaj njene če e. Spričo takšnih razmer kairski vodilni dnevnik sodi, da je cilj Beginovega bližnjega obiska v VVashingtonu »obrniti še eno stran izraelske ekspanzije, ki temelji na politiki izvršenega dejstva. Arabcev pa, kot je že v navadi, spet ni na prizorišču«. MEHMED HALILOVIČ Zunanjetrgovinski primanjkljaj, ki je bil lani še 176 milijonov, se je letos zmanjšal na 41 milijonov dolarjev, kar je stopnjo pokritja uvoza z izvozom dvignilo od 78 odstotkov na 94,5 odstotka. Iz tega sledi, da se je poslabšala struktura blagovne menjave SR Slovenije z vzhodnoevropskimi socialističnimi državami, kajti izvoz je padel za 18 odstotkov, uvoz pa se je dvignil za četrtino, kar je lanski prebitek (105,1 odstotno pokritje) dvanajstih milijonov dolarjev spremenilo v 91 milijonov deficita (pokritje 68,8 odstotka). • Kljub temu, da je naša republika v prvih šestih mesecih letos izboljšala blagovno menjavo s tujino, še vedno zaostaja za načrti. Po teh bi namreč morala imeti 19 milijonov dolarjev zunanjetrgovinskega presežka z državami konvertibilnega območja, bilanca pa kaže 41 milijonov dolarjev primanjkljaja. Eden razlogov za zaostajanje za načrti je tudi v neurejenem izplačevanju zveznih izvoznih stimulacij. A ker trgovina z državami klirinškega območja obsega le dobro tretjino celotne blagovne menjave naše republike, je sploš-na podoba kljub temu relativno ugodna, prav zaradi boljšega poslovanja na konvertibilnih trgih. Kljub temu da bo SR Slovenija letos izpolnila z resolucijami določene cilje gospodarskega sodelovanja s tujino - upoštevati je treba še dotok konvertibilnih valut z neblagovnim prilivom - je potrebno v drugi polovici leta še izboljšati strukturo blagovne menjave. točneje, doseči, da bo naraščajoče pokritje uvoza z izvozom bolj posledica večje prodaje našega blaga na tuje in manj omejevanja uvoza. Slednje je namreč lahko le kratkoročni regulacijski ukrep, dolgoročneje pa jc potrebno razmišljali tudi o nujnosti tolikšnega obsega uvoza, ki bo zagotovil vse nadvse potrebne, surovine za nemoten proizvodni proces slovenske industrije. Posebna naloga, na katero se je potrebno temeljito pripraviti, kot so poudarili na današnji seji, je uporaba blagovnih posojil, ki jih je naša država dobila na voljo, ali pa jih še bo, v okviru paketa pomoči stabilizaciji naših gospodarskih tokov. Člani komiteja so ob informaciji o trenutnem položaju pri pogajanjih o posojilih poudarili, da je potreb- ' no zagotoviti kar se da smotrno uporabo blagovnih posojil. Skratka, ta posojila, s katerimi bo naša industrija dobila reprodukcijski material, moramo uporabiti nadvse premišljeno, torej poleg blagovnih seznamov upoštevati tudi cene. Za to pa je potrebno bolje kot doslej organizirati nakupe v tujini, doseči pretok informacij med OZD, da bi dogovorjene blagovne kredite izkoristili za uvoz po najugodnejših cenah. Le tako bo namreč mogoče kar najbolj učinkovito izrabiti paket pomoči, ki ga je naša država dobila med dolgotrajnimi pogajanji v Bernu s petnajsterico zahodnih dežel, ki so obljubile podpreti naš stabilizacijski gospodarski program. Nevarno za stabilizacijska prizadevanja, posebej še v luči zadnjih ukrepov, o katerih je nedavno razpravljala skupščina SFRJ, pa bi bilo, če bi blagovna posojila izrabili nenačrtno ter mimo priporočila, da je s tem dotokom reprtu Haile Mariam, predsednik Organizacije afriške enotnosti, je 0 krizi v Srednji Ameriki NEW YORK, 14. julija (EFE) — Panamski, kolumbijski, venezuelski in mehiški predsednik se bodo prihodnji teden sestali na polotoku Yucatan, kjer bodo razpravljali o krizi v Srednji Ameriki. Italijanski komunisti bodo lahko bolj vplivali na vladne odločitve Na seji komisije CK ZKS za mednarodne odnose razpravljali o UNCTAD in o rezultatih parlamentarnih volitev v Italiji LJUBLJANA, 14. julija - Na seji komisije CK ZKS za mednarodno sodelovanje so danes govorili o nedavno sklenjenem zasedanju UNCTAD v Beogradu in rezultatih parlamentarnih volitev v Italiji v luči naših bodočih nalog in aktivnosti. (refe- Konferenco UNCTAD rent Dušan Dolinar), bi luči kratkoročnih praktičnih rezultatov težko ocenili za uspešno, vendarle pa so iz nje izšle države v razvoju okrepljene v strategiji boja za enakopravnost v medna-rixlnih gospodarskih odnosih. Konferenca, ki je potekala v razmerah svetovne gospodarske krize, je predvsem opozorila na povezanost in soodvisnost odnosov med razvitimi državami in deželami v razvoju. Udeleženci razprave pa so ob tem posebej opozarjali, da moramo v danih okolnostih spreminjati naše notranje obnašanje in predvsem zagotavljati z opiranjem na lastne sile redno odplačevanje dolgov in si s tem večati manevrski prostor za nadaljnje kreativno delovanje pri vzpostavljanju enakopravnejših gospodarskih odnosov med razvitimi deželami in deželami v razvoju. Kar zadeva volitve v Italiji (referent Andrej Novak) pa je bila Si vlada želi »vročo jesen«? V ZR Nemčiji hud odpor proti zaostritvi pregona demonstrantov - Poleti je pričakovati nasprotovanje postavljanju novih ameriških jedrskih raket razprava usmerjena predvsem na položaj in odnose med velikima silama v italijanski družbi: krščansko demokracijo in komunistično partijo. Rezultati volitev so v primerjavi z volilnimi izidi v drugih evropskih državah v zadnjem času ’ presenetljivi, saj so pokazali znaten padec sredinske krščanske demokracije in ohranitev položaja komunistične partije v volilnem telesu. Zdaj sta si obe stranki že skoraj uravnoteženi in čeprav ni pričakovati bistvenih novosti v vladni koaliciji, bodo komunisti nedvomno objektivno lahko bolj vplivali na vladne odločitve. Posebej so na komisiji ob tem razčlenili še volilne rezultate ob meji in zlasti položaj političnih subjektov, s katerimi zveza komunistov redno sodeluje. LOJZE KANTE Jano znova obsodil zairsko intervencijo v Čadu. Med obiskom romunskega predsednika Ceausesca, ki je na turneji po celini, je rekel, da je to interni spor in da bi morali poiskati zanj rešitev v skladu z listino OAE, brez slehernega tujega vmešavanja, bodisi afriških ali neafriških držav. Mengistu je o čadskem sporu sklical za jutri v Adis Abebi sestanek devetčlanskega odbora OAE. Tisk v Keniji se zavzema za to, naj bi OAE, enkrat za vselej našla rešitev za čadski spor, na temelju politične sprave, ker vsakršno tuje vmešavanje prinaša na celino nevarne precedense. Vendar pa OAE, ki je že večkrat reševala spor v Čadu, ne bo imela lahke naloge. Sudanski predsednik Nimeiri je denimo predlagal, naj bi Libijo izključili iz OAE, zaradi »agresivne dejavnosti v Afriki« in to ne le v Čadu, ampak na vsem območju od Senegala tja do Sudana. TIT DOBERŠEK »Prepovedati dejavnost neofašistov« V New Yorku se je začelo zasedanje odbora OZN za preprečevanje rasne diskriminacije NEW YORK, 14. julija (Tanjug) - »Marsikod po Evropi se pojavljajo neonacistične in neofašistične skupine in organizacije. ki širijo rasistične in protidemokratične ideje, zlasti, ko gre za narodnostne manjšine in priseljene delavce,« je izjavil jugoslovanski strokovnjak v odboru OZN za preprečevanje rasne diskriminacije Silvio Devetak; odbor se je zbral na poletno zasedanje. »V zadnjem času so neofašistične skupine, ki se v državi, meječi na Jugoslavijo, skrivajo pod krinko politične stranke, ne le propagirale fašistične in rasistične ideje, temveč so tudi fizično napadale pripadnike tam živeče narodnostne manjšine.« Po besedah jugoslovanskega izvedenca jc takšno ravnanje pozvročilo veliko zaskrbljenost, saj spominja na čase v dvajsetih in tridesetih letih našega stoletja, ko je fašizem poskušal genocid nad istim narodom. Devetak se je skliceval na ustrezna določila konvencije o preprečevanju vseh vrst rasne diskriminacije in je poudaril, da takšne neofašistične skupine »ne bi smele uživati blaginje demokratične družbe in celo uporabljati njene institucije za svojo dejavnost«. Naš predstavnik je poudaril, da si je njihova dejavnost neposredno navzkriž z mednarodnimi obveznostmi, ki so jih prevzele države članice. »Zato bi morali v skladu s takimi obveznostmi prepovedati ne le podobne de javnosti,, temveč tudi organizacije in skupine, ki to počno.« Aretacije na Korziki AJACCIO,' 14. julija (AP) -Policija na Korziki je aretirala devet funkcionarjev sveta opozicijskega nacionalističnega odbora (CCN) zaradi vse pogostejših protestnih akcij pripadnikov te organizacije. Aretacije so sledile odločitvi korziškega sodišča, da uvede preiskavo o »obnovitvi razpuščene organizacije«, kar se nanaša na narodnoosvobodilno fronto Korzike (FLNC); vlada jo je razpustila v začetku leta. Pripadniki CCN so takoj po aretaciji svojih funkcionarjev organizirali nove proteste v Bastiji in Ajacciu, največjih mestih na Korziki. Napovedali so še, da bodo nadaljevali boj za narodno osvoboditev in nove protestne akcije. Na Korziki so letos pod-taknili več kot 300 bomb; večino teh akcij pripisujejo FLNC. OD NAŠEGA DOPISNIKA ^ BONN, 14. julija - Osnutek poostrenega zakona o demonstracijah, ki uradno pomeni kompromis med konservativnim notranjim ministrom Zimmermannom, članom Straussove CSU, in liberalnim pravosodnim ministrom Engelhardom, je zdaj pod koalicijsko »streho«. Kohlova vlada ga je sprejela »brez ugovorov in pripomb«, kot se je izrazil uradni predstavnik vlade Boenich na tiskovni konferenci. njem o tem vprašanju pa jo ležala temna senca krvavih dogodkov na Severnem Irskem, kjer so bili včeraj ubiti štirje britanski vojaki in dva civilista. Al JA KOŠAK Osnutek zakona, ki med drugim postavlja na glavo uveljavljeno pravno načelo, da mora sodišče dokazati obtožencu krivdo in ne narobe, razburja v čedalje širših in močnejših valovih zahodnonem-ško javnost. In to ne samo socialdemokratsko in zeleno opozicijo, ki od vsega začetka ostro napada notranjega ministra Zimmermanna. Le-ta je v intervjuju za tednik »Der Spiegel« izrazil misel, ki po mnenju številnih nasprotnikov novega zakona opozarja na bistvo njegove miselnosti, s katero bi rad notranji minister uresničil znameniti »preobrat« v družbenem in političnem ži\ Ijenju ZR Nemčije, o katerem je tolikogovoril kancler Helmut Kohl zlasti pred volitvami 6. marca in dokaj manj po volitvah. Zimmermann in njegovi somišljeniki računajo na razumevanje in podporo zahodnonemških državljanov, ki so za »red in mir«. Todu že najnovejši razvoj dogod- kov napoveduje, da se ta pričakovanja ne bodo izpolnila, vsaj ne popolnoma. Dovolj neprijetno je, če dokaj številni policisti in še številnejši pravniki opozarjajo na to, da Zimmermann krši pravna načela in da je novi zakon povsem nepotreben, ker že sedanji daje policiji dovolj pooblastil, da bi bila lahko kos vsakršnim razgrajačem med demonstracijami ali kje drugje. Toda še huje je, če se oglasi Gerd Pfciffer, predsednik zveznega sodišča, te »trdnjavekonservativnega in državotvornega pravnega razsojanja«, kot tudi tednik »Die Zeit«. in zapiše v časniku, da ne more biti prav. »če država, zatoda bi lahko kaznovala nasilne razgrajače. spremeni v zločince vse miroljubne udeležence demonstracij, jih izpostavi kazenskemu pregonu samo zato. ker se na poziv niso oddaljili«. Norma, ki todovo-Ijuje, je zapisal predsednik zveznega prizivnega sodišča, »ne more imeti kaj dosti skupnega z načelom krivde«. Kako dolgo bo še naraščal odpor javnosti do novega zakonskega osnutka o demonstracijah, je težko napovedovati, vendar je zdaj hujši, kot je marsikdo pričakoval, zlasti notranji minister Zimmermann. Vlada je morala letos že enkrat popustiti pred javnim viharjem. Šlo je za ljudsko štetje. Ali se zdaj pripravlja nova konfrontacija? Nekateri ugledni komentatorji so že opozorili na to, da je največ napovedi o tako imenovani »vroči jeseni«, ki bo nastopila zaradi postavljanja ameriških raket, slišati prav iz vladnih vrst in iz krogov, ki odločno zagovarjajo natovski jedrski program. Vsiljuje se vprašanje, ali si nekateri krogi resnično želijo »vroče jeseni«, da bi lahko ostreje nastopili proti vsem demonstrantom, tudi tistim, ki jim nasilje še na misel ne pride. In četudi novi zakonski osnutek o demonstracijah jeseni še ne bo postal zakon, velja za resno opozorilo državljanom. da ho demonstriranje kmalu povezano /'dosti večjim tveganjem kot v preteklosti. BOŽIDAR PAHOR Izgube avstralskih železnic zaradi stavke strojevodij Železniška uprava izročila 10.000 zaposlenim začasne odpovedi - Nezaslišana gneča v pristaniščih - Opozorila vladi iz tujine SYDNEY, 14. julija (Tanjug) — Stavka železniških strojevodij v Novem Južnem VValesu, ki je v tej najgosteje naseljeni in gospodarsko najbolj razviti državi avstralske federacije povsem zaustavila ves železniški promet in ki traja že dobra dva tedna, je danes dobila nevarne politične razsežnosti. Železniška uprava je po vladnem nalogu izročila začasne odpovedi 10.000 zaposlenim, da bi vsaj malo nadomestila finančno škodo, ki jo povzroča prekinitev dela. Če se strojevodje do začetka jtrihodnjega tedna ne bodo vrnili na delo, bodo dobili odpovedi v roke še vsi preostali zaposleni (15.000); tako je napovedala železniška uprava. Ta drakonski ukrep pojasnjuje uprava državnih železnic z veliko škodo, ki jo stavka povzroča predvsem železnicam, saj samo vzdrževanje obratov, ki stoje in ne prinašajo zaslužka, stane vsak dan več kot milijon dolarjev. Škodo, ki jo ima gospodarstvo v Novem Južnem VValesu, ocenjujejo v desetinah in celo stotinah milijonov dolarjev. Šestnajstdnevna ustavitev železniškega prometa je povzročila nezaslišano gnečo v pristaniščih in na desetine ladij zaman čaka na natovarjanje. Nekatere vlade so Sydncy že resno opozorile, da utegnejo sklenjene trgovinske pogodbe razveljaviti, če ne bodo v kratkem poskrbeli za ureditev prevoza. Največ škode pa imajo prebivalci Sydneya (mesto šteje tri milijone in pol ljudi), saj že tretji teden stoje mestni vlaki, s katerimi se vsak dan vozi na delo več kot 750.000 zaposlenih. Avtomobili so ne le prenapolnili ceste, temveč tudi pločnike in parke, zato večini ljudi, ki mora na delo, ne preostane nič drugega, kot da do delovnih mest pride peš, seveda z veliko zamudo, S TELEPRINTERJA Srečanje Soaresa in Gonzaleza LIZBONA, 14. julija (Tanjug) - Socialistična prvaka in premiera Portugalske in Španije Mario Soares in Felipe Gonzale/. se hosta sestala prve dni septembra; pogovorila naj bi se o okrepitvi sodelova-nja in razširitvi prijateljskih odnosov. Tako se je zvedelo v dobro obveščenih krogih v Lizboni. Vlada portugalskega premiera Soaresa hiti pripravljati »dosje« s predlogi, kako naj bi premostili zdajšnje težave, pa tudi s spodbudami za boljše razumevanje med državama Iberskega polotoka, da bi navezali »mostove širšega sodelovanja«. Čadski zunanji minister na Kitajskem PEKING, 14. juliju (AFP) - Danes je prispel v Peking na 7-dnevni uradni obisk čadski zunanji minister ldris Miškin. Obisk čadskega šefa diplomacije na Kitajskem je bil predviden že pred osmimi meseci, vendar so ga večkrat odložili zaradi spfopadov v Čadu. Čadski zunanji minister je na poti v Peking v Parizu izjavil, da se bo s svojimi gostitelji pogovarjal o kulturni in tehnični izmenjavi, dejal pa je, da bo morda njegova vlada prosila Kitajsko tudi za vojaško pomoč. Požari v Kaliforniji in Oregonu LOS ANGELES, 14. julija (AP) - Ogenj je uničil skoraj 5000 hektarov zemljišča v ameriških državah Kaliforniji in Oregonu. Skoda je velikanska, ranjenih je bilo več kot 20 ljudi. Požar se je tako razširil zaradi izredno visokih temperatur, ki so v zadnjih dneh dosegle tudi 38 stopinj Celzija. Poplave na Kitajskem in v Braziliji PEKING, RIO DE JANEIRO, 14. julija (Tanjug) — V poplavah, ki so zajele kitajsko pokrajino Anhuej, ker je reka Jangcekiang prestopila bregove, jc bilo mrtvih 90 ljudi, poškodovanih pa več sto. Kot piše Renmin Ribao, se vedno groze hude poplave. Okrog 180.000 ljudi poskuša preprečiti nadaljnje izlivanje rek. Naraslo vodovje Jangcckianga ogroža okoli 1.370.000 prebivalcev. Tudi v treh južnih brazilskih državah je zaradi neurja in hudih poplav ostalo po neuradnih podatkih brez strehe okoli 268.000 ljudi; 43 je bilo mrtvih, koliko je pogrešanih, pa še ne vedo. Brazilska vlada se je lotila obsežne akcije pomoči prizadetim krajem. Pomoč afriškim državam RIM, 14. julija (KUNA) - Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ter svetovni program za hrano sta predlagala, naj bi s skupnim denarjem financirali pomoč v živežu najbolj ogroženim afriškim državam. Gre za 600.000 ton živil, ki naj bi jih kot izredno pomoč poslali štirinajstim afriškim državam, kjer še posebej primanjkuje hrane. Kot menijo strokovnjaki obeh organizacij, bi afriške države za oživitev kmetijstva in uresničitev nujnih ukrepov potrebovale okoli 60 milijonov dolarjev pomoči. Afganistanska delegacija na Madžarskem BUDIMPEŠTA, 14. julija (MTI) — Delegacija afganistanske naro-* dne patriotske fronte pod vodstvom podpredsednika Bareka Šafija, ki je tudi član revolucionarnega sveta, se je pogovarjala z generalnim sekretarjem državnega sveta madžarske narodne patriotske fronte Imrom Posgajem. Podpisali so ptetletni sporazum o nadaljnji krepitvi dvostranskega sodelovanja. ZDA bodo izdelovale »plinsko bombo« NEW YORK, 14. julija (Tanjug) — Ameriški senat je z enim glasom večine izglasoval 130 milijonov dolarjev za izdelavo nove vrste kemičnega orožja, tako imenovano »plinsko bombo«. Odločil je glas predsednika senata in ameriškega podpredsednika Busha; po neodločenem izidu se je postavil na stran tistih, ki se ogrevajo za obogatitev ameriškega vojnega arzenala z bombami, polnjenimi s strup>enim »živčnim« plinom. Glavna utemeljitev zagovornikov tega pogubnega orožja je bila, da bo plinska bomba »nov adut« v rokah ZDA pri pogajanjih s Sovjetsko zvezo. V Zimbabveju podaljšali izredno stanje HARARE, 14. julija (AEP) - Izredno stanje, ki v Zimbabveju velja že od leta 1965, se je z odločitvijo parlamenta podaljšalo še za šest mesecev. Na temelju določil za izredno stanje - o podaljšanju ali ukinitvi takega stanja razpravljajo vsakega pol leta - lahko vlada sprejema zakone brez parlamenta in vsakogar lahko aretirajo zaradi notranje varnosti, brez sodnega sklejra. 17.000 Američanov na manevrih NATO WASHINGTON, 14. julija (AP) - Na manevrih sil NATO v Zahodni Evropi bo avgusta in septembra sodelovalo več kot 17.000 pripadnikov ameriških oboroženih sil. Namen vojaških vaj je preskusiti ameriške sposobnosti, da v rrtorebitnih »kriznih okoliščinah« okrepe sile atlantskega pakta. Policija obkolila ladjedelnico LIZBONA, 14. julija (Tanjug) - Delavci velike portugalske ladjedelnice Lisnava, nedaleč od Lizbone se danes niso bili pripravljeni pogovarjati s predstavniki direkcije o sjx>ru, do katerega je prišlo zaradi zamujenega izplačila osebnih dohodkov. Do pogovora lahko pride samo, če se bodo policijske sile, ki so obkolile ladjedelnico, umaknile, je sporočila delavska komisija v ladjedelnici. Direkcija je po grožnjah delavcev, da bodo blokirali ladje v pristanišču pa tudi delo v ladjedlenici, dokler jim ne izplačajo osebnih dohodkov, poklicala policijo. Španski zunanji minister na Nizozemskem HAAG, 14. julija (Reuter) - Španski šef diplomacije Fernando Moran se je danes pogovarjal s svojim nizozemskim kolegom Hansom van der Brickom o EGS in vprašanjih, ki so mednarodnega pomena. Tako je objavilo nizozemsko zunanje ministrstvo. Španski minister se je srečal tudi z nizozemskim premierom Rudijem Libber-som. Kot je sporočilo zunanje ministrstvo, so se špansko-nizozemski pogovori nanašali na včlanjenje Španije v EGS, na razmere na Bližnjem vzhodu, Srednjo Ameriko in na madridsko konferenco KVSE. Ceausescu končal obisk v Etiopiji ADIS ABEBA, 14. julija (AP) — Etiopsko-romunski odnosi so se zadnja leta ugodno razvijali, vendar so na obeh straneh izrazili željo, da bi se sodelovanje med državama še razširilo na gospodarskem, tehničnem in kulturnem področju. Tako so med drugim opozorili v sporočilu ob koncu uradnega obiska romunskega predsednika Ceausesca v Etiopiji. Oba voditelja držav Nicolae Ceausescu in Mengistu Haile Mariam sta med pogovori opozorila, da sta močno zaskrbljena zaradi zaostrenega položaja na mednarodnem področju, zaradi uveljavljanja politike nasilja, vmešavanja v notranje zadeve drugih držav, tekme v oboroževanju in nenehnih prizadevanj razdeliti svet na območja dominacije in interesnih sfer, pa tudi zaradi vse večjih razlik med bogatimi in revnimi državami. Eksplozija v turškem rudniku ANKARA, 14. julija (Reuter) — V bližini Amasje, okrog 30 kilometrov severovzhodno od Ankare, je prišio v premogovniku do eksplozije; mrtvi so bili štirje rudarji. Kot je poročal turški radio, sta bila vsaj dva ranjena, najbrž pa je žrtev še več. Nekdanji talci še trpe zaradi psihičnih travm PRAGA, 14. julija (Tanjug) - Prva skupina češkoslovaških državljanov, ki so se po ugrabitvi v Angoli vrnili v Prago, je danes odšla domov; štirinajst dni so prebili v karanteni v praški bolnišnici. V zdravniškem poročilu je rečeno, da so do kraja telesno izčrpani, da pa niso pri nobenem od 45 bolnikov zasledili kake tropske nalezljive bolezni. Pri večini pa so odkrili parazitske želodčne bolezni, obolelost sklepov, vnetje dihal in motnje pri delovanju jeter. Mnogi so preživeli malarijo brez hujših posledic in bodo morali v prihodnje jemati zdravila. Zdravniki so izjavili, da nekdanji talci še vedno tipe zaradi psihičnih travm, kar je posledica vsega preživetega. Belgija: v pol leta 2200 stečajev BRUSELJ, 14. julija (Tanjug) - V Belgiji je v prvih šestih mesecih šlo v stečaj okoli 2200 gospodarskih organizacij. Samo prejšnji mesec je dokončno nehalo delati 450 jodjetij oziroma kakih sto več kakor istega meseca lani. Toliko stečajev - če bi izvzeli junij, so večinoma na lanski ravni - kaže, kako opoteče je bilo gospodarsko izboljšanje. Kot dokaz za to navajajo še vedno skromnejšo notranjo porabo (za okoli 2,5 odstotka), počasno »prebujanje« investicij in minimalno rast bruto produkta (za komaj en odstotek). pravi je čokoladno sadni biskvit 4. stran ★ DELO DELO KOMENTIRA - AKTUALNA TEMA MAKS TOBOLJEV1Č: Turistična žilavost — Ce že nisem prijazen, sem pa najcenejši! ANKA ŠTRUKELJ Socialna kartica za bogate? Ne pomanjkanje denarja, na kar bi najpreje pomislili, marveč pomanjkanje jasnih in nedvoumnih utemeljitev zanjo je glavni vzrok, da se socialna kartica v občinah razvija tako počasi. Zato tudi ni jasnega odgovora na vprašanje, ali je načeloma sprejemljivo, da imamo na teh družbenih karticah registrirane le družine, ki prejemajo socialno pomoč, ne pa tudi drugih družin v Sloveniji. Doslej so socialne kartice uvedli v 25 občinah, v drugih pa s tem delom odlašajo; ne le po svoji krivdi. Socialna kartica jc razširjeno ime za enotno skupno evidenco socialnih pomoči, s katero naj hi v Sloveniji preprečili kopičenje teh pomoči pri posameznikih in imeli pri roki zanesljive podatke, ko hi pripravljali letne in srednjeročne plane v sociali ter pomagali posameznikom, da hi hitro prišli do podatkov. Pri uvajanju socialnih kartic še nismo prispeli do polovice poti — zdaj jih imajo v 25 občinah — ko so, pred nedavnim še vneti zagovorniki potrebe po tem registru, potihnili ali celo ohrnili svoja mnenja v drugo smer: da takšno zbiranje podatkov ni povsem sprejemljivo, da na nek način prizadene človekovo delovno dostojanstvo in da bi si bilo treba socialni register kako drugače zamisliti. Od kod zdaj to? Prvo, na kar človek pomisli v zdajšnji situaciji, je, da sociali pač primanjkuje denarja in da zaradi tega marsikatera zamisel ne ho mogla biti uresničena. Socialna kartica na primer terja, če naj bo nekoč res skupna in enotna, računalniško obdelavo podatkov. »Peš pot«, kot to razen izjem opravljajo v večini občin, v katerih so ta register že uvedli, namreč terja več živega dela in zato več denarja, od sebe pa tak način daje manj, kot bi potrebovali. Na minulem zasedanju slovenske skupščine se je v razpravi pojavil celo podatek, da bi potrebovali kar 350 novih delavcev za izvajanje skupne evidence socialnih pomoči v občinah. Podatek je bil sicer prenapet, poznavalci zatrjujejo, da je bil celo izmišljen. Kakorkoli že pa kaže na zaskrbi je-nost ljudi nad novimi ip novimi stroški, ki se porajajo v sociali, ob dejstvu, da ji primanjkuje denarja za najnujnejše potrebe. Žal v skupščini in tudi potem temu podatku javno še nihče ni oporekal. Kako tudi bi, ko pa ni zbirnih podatkov o tem, kako nastajajo socialne kartice v Sloveniji. Zdajšnji položaj potemtakem še v ničemer ne kaže, da bomo v republiki v ' najbližji prihodnosti prišli do zares enotne in skupne evidence socialnih pomoči, ki bi služila svojemu namenu. Podatki so razrešeni po občinah, ki so socialne kartice za zdaj lahko prilagodile predvsem svojim, ne pa v celoti tudi skupnim potrebam v republiki. Za kaj takega namreč niso imele možnosti, saj enotnih postopkov in meril za dodeljevanje socialnih pomoči v Sloveniji še ni. sporazum o tem pa se šele pripravlja. Resnici na ljubo pa nekateri sisi temu poenotenju v resnici na \sc načine nasprotujejo, zaradi česar se utegne zamisel o socialni kartici v Sloveniji zavleči še dlje kot do konca leta, ko bi bili po sklepu slovenske skupščine v vseh občinah dolžni pričeti delati na tem. Podatki iz občin utrjujejo prepričanje, da socialni kartici veliko bolj kot denarja manjka trdnih, nedvoumnih argumentov. Zato tudi ni jasnega odgovora na vprašanje, ali jc načeloma sprejemljivo, da imamo na socialnem registru le družine, ki prejemajo socialne pomoči, ne pa tudi drugih družin v Sloveniji. Taka vprašanja namreč ljudje postavljajo, ko zvedo, da so ponekod mirne duše pripravljeni dajati podatke o svojih delavcih, ki imajo najnižje osebne dohodke (celo po telefonu!) — brez zadrege, za svoje »višje« delavce pa tega niso pripravljeni storiti na noben način. Tega je precej in manj v proizvodnji kot v okoljih družbenih služb in forumov, iz katerih so še do nedavnega prihajale najbolj ostre zahteve pred socialno varstvo v občinah, da mora socialne kartice pripraviti v najkrajšem času. MATIJA DERMASTIA Razprodaja turizma Jugoslavija je za turiste s konvertibilnih trgov .ta hip zagotovo najcenejša država v Evropi in tudi v vsem Sredozemlju. Pri nas velja zaho-dnonemška marka sredi meseca julija (zavoljo svoje kupne moči) kar 1,73 marke. Torej je turistična ponudba Jugoslavije (denarno) zelo privlačna za goste iz zahodnoevropskih držav. IVlnogi med njimi bodo med dopustom pri nas zapravili celo manj denarja, kot bi ga, če bi dopust preživljali doma. Turistični strokovnjaki Jugoslavije so izračunali, da je vsota denarja, ki ga pri nas porabi tujec za plačilo polpenziona, liter vina, Šilce viskija, kokakolo, porcijo sladoleda, vstopnico za kino predstavo ali za ogled muzeja, za uro igranja tenisa in za povprečno vožnjo s taksijem kar za 2,2-krat manjša kot v Italiji, za 73 odstotkov manjša kot v Španiji in za 16 odstotkov manjša kot v Grčiji. Nemec bi za tako storitev plačal doma 2,7-krat več, Avstrijec ali Nizozemec 2,6-krat več, Belgijec in Šved 2,2-krat, Francoz pa samo 0,8-krat. Podobne razlike so tudi pri drugih storitvah in nakupih potrošnega blaga. Mnogi v takih razlikah vidijo enkratno priložnost za uspešno poslovanje našega turističnega gospodarstva in že danes štejejo, koliko dolarjev bo ostalo v trezorjih Narodne banke Jugoslavije ob koncu sezone. Že zdaj se veselijo, da jih bo verjetno kar za 1,13 milijarde. Mislimo, da je v taki miselnosti močan kratek stik. te bomo v Jugoslaviji od tujcev iztržili nekaj več kot milijardo dolarjev, potem bo ta »uspeh« tudi dvorezen. Več neposrednega deviznega priliva bo tudi zavoljo prodaje dinarskih čekov z 10-odstotnim pripustom za tuje valute in od prodaje bencinskih bonov. Zato pa bo prišlo v banke tudi manj deviz, ki sojih Jugoslovani doslej pridobivali zase (in tudi za družbo) s črnim kliringom. Tako se bo saldo turističnega priliva nekako izenačil in ostal pri borih 1,13 milijarde dolarjev. Kajti tega priliva ne bo več. Vsaj za polovico takega, kot ga bodo imeli Italijani, Španci, Grki, Francozi. Preprosto zato, ker nenehno podcenjujemo naš dinar in s tem tudi naše delo. Ni vse v poceni ponudbi, v nizkih cenah za tujce. Zgradili smo sodobne hotele, imamo celo nekaj solidno urejenih kampingov in smo dežela, ki je svoja vrata na stežaj odprla naturistom in navti-čarjem, torej klienteli, ki zna porabiti svoj denar, samo če ji gostitelj lahko zanj ponudi ustrezno storitev. Gost. ki je na počitnicah, hoče za svoj denar tudi ustrezno protivrednost. Kolikor boljša je, toliko je lahko tudi dražja. Vse smo storili, da se letos pri nobeni stvari, ki odloča o turistični preskrbi, ne bi zataknilo. To je samo eden izmed številnih pogojev za uspeh turističnega gospodarstva. Pozabili pa smo na ljudi in kar se da pestro in ob vsakem času dosegljivo ponudbo. Ce bi bila vsaj za 30 odstotkov boljša in bi se tako približala ponudbi (vsestranski) naših tekmecev, potem bi bil tudi iztržek od turizma vsaj dvakrat večji, kot ga lahko pričakujemo letos. Zato se nikakor ne bi smeli hvaliti s poceni turistično košarico. Zdajšnji delež deviz, ki ostane izvozniku, je najnižja meja, na kateri je še moč zagotoviti predvsem nemoteno proizvodnjo za izvoz Kljub manjšemu, okoli 44-odstotnemu deležu, s katerim lahko razpolagajo izvozniki, mora imeti prednost izvozna proizvodnja, četudi bi bil zato slabše preskrbljen domači trg, poudarjajo slovenski gospodarstveniki Zaradi predpisov, ki jih je na predlog zveznega izvršnega sveta sprejela zvezna skupščina, da bi zagotovili redno izplačevanje naših obveznosti za najeta tuja posojila, bodo organizacije združenega dela poslej razpolagale z manjšim odstotkom deviznega priliva, ki ga ustvarjajo z izvozom, tako za pokrivanje svojih .dospelih obveznosti za odplačilo najetih tujih posojil kot za pokrivanje potrebnega uvoza surovin in reprodukcijskega materiala in morebiti tudi uvoza najnujnejše opreme. Organizacije združenega dela bodo morale poslej namreč dodatno združevati še 5 odstotkov ustvarjenega deviznega priliva za povečanje devizne rezerve Narodne banke Jugoslavije, 4,7 odstotka priliva pa za poravnavanje obveznosti republik in pokrajin, ki so nadpovprečno zadolžene. Napovedano je bilo tudi še dodatno združevanje deviznega priliva za uvoz nafte, za poravnavo konvertiranih tujih posojil, pa tudi za solidarnostno poravnavanje obveznosti za tuja posojila v okviru republike - vendar odločitve o tem doslej še niso bile sprejete. Upoštevaje samo že določene dodatne obveznosti bi organizacije združenega dela poslej razpolagale s 44,3 odstotka deviznega priliva, ustvarjenega z izvozom. V prvih razpravah o tem, kako bo zmanjšanje razpolagalne pravice gospodarstva z ustvarjenim deviznim prilivom vplivalo na izpolnjevanje načrtovanega obsega proizvodnje in s tem tudi na izpolnjevanje prevzetih izvoznih obveznosti, smo lahko slišali precej različne ocene, od zmerno optimističnih do precej črnogledih. Precej so se razlikovale tudi ocene, koliko in kaj lahko storijo zlasti v organizacijah združenega dela, da bi zagotovili čim uspešnejše izpolnjevanje načrtovanih proizvodnih in izvoznih nalog. Zato smo o tem zbrali nekaj mnenj predstavnikov predvsem večjih organizacij združenega dela, ki so v posameznih pomembnejših panogah slovenskega gospodarstva tudi pomembnejše nosilke izvoza. Skrajna meja za razpolaganje z ustvarjenimi devizami Podobno kot so opozorili predstavniki organizacij združenega dela na pogovoru, ki ga je sklical zbornični koordinacijski odbor za ekonomske odnose s tujino, so tudi anketirani predstavniki organizacij združenega dela menili, da je dodatno združevanje deviznega priliva, ki naj zagotovi redno odplačevanje dospelih obveznosti za najeta tuja posojila, potrebno. Hkrati pa so poudarili, da je zmanjšani, okrog 44-odstotni delež deviznega priliva, s katerim bodo poslej poslovno razpolagale organizacije združenega dela, skrajna meja, do katere je mogoče zmanjšati razpolagalno pravico združenega dela z devizami brez večjih in resnejših posledic za nemoteno odvijanje proizvodnje in za izpolnjevanje izvoznih obveznosti, ki jih je prevzelo. Ob tem je večina menila, da bi zaradi težav, ki se bodo ali bi se lahko pojavile zaradi skrčenih možnosti za preskrbo s potrebnimi surovinami ali reprodukcijskim materialom, ne smela biti prizadeta proizvodnja za izvoz. Izpolnjevanje dogovorjenih izvoznih obveznosti ima vso prednost, tudi na račun slabše oskrbe domačega trga, so dejali. Prioriteta št. 1: izvoz »V Iskri bomo vso prednost dali izvozni proizvodnji. Pretežni del je že pokrit z izvoznimi FRANCE FORSTNERIČ Nepretrgana vez v izobraževanju V novih zamislih družbene kulturne akcije in v zasnovi usmerjenega izobraževanja dobiva JLA kot kulturni in izobraževalni dejavnik še večji pomen, kot ga je imela doslej. Postaja namreč nepogrešljiv člen v kulturni in izobraževalni verigi. To pa zato, ker kulturno izživljanje vojakov v prostem času pomeni nesporno nadaljevanje in obenem iivo sestavino celovitega kulturnega življenja in vzgojnoizobraževalnih ciljev v družbi sploh. Seveda bo zahtevalo, o tem ni dvoma, tudi večje sodelovanje armade s kulturnimi in izobraževalnimi dejavniki v družbi. Zakaj je mogoče in potrebno zdaj ta vprašanja zastaviti na novo in jih v armadi očitno tildi zastavljajo, kakor je pokazal zanimiv in dobro pripravljen posvet o kulturnem življenju in interesnih dejavnostih vojakov v prostem času, ki so ga pred kratkim v Mariboru pripravili politična uprava zveznega sekretariata za ljudsko obrambo, poveljstvo ljubljanskega armadnega območja in mariborska gamizacija? Tu so poročali o uspelih posvetih o posameznih vidikih in področjih kulturnega življenja v armadi, ki so bili v več jugoslovanskih kulturnih središčih, na primer v Skopju o knjigi, v Nišu o filmu, v Mariboru pa so bili tokrat bolj specializirano pozorni na vlogo vojaških in četnih klubov. Na posvetu pa so tudi že napovedali vsearmadno posvetovanje o kulturnih in interesnih dejavnostih vojakov v prostem času, na katerem bodo predvidoma v septembru povzeli ugotovitve dosedanjih posvetov in jih v obliki sinteze strniti v novo zasnovo nalog armade na tem področju. To je postalo zdaj za armado posebej aktualno iz razlogov, o katerih bomo skušali karseda na kratko razmisliti v tem zapisu. Najprej moramo vsekakor upoštevati, da prihajajo zdaj v JLA rodovi, ki grejo skozi usmerjeno izobraževanje, v katerem je s predmetom umetnostna vzgoja s kulturnimi dnevi kultomovzgojna in kulturnoani-macijska vloga šole močno okrepljena. Bila bi seveda velika škoda, če bi v tem načrtnem kultur- novzgojnem prizadevanju po prihodu v armado nastala sprememba ali celo upad. Torej bi morali v armadi nadaljevati in dograjevati kulturna prizadevanja najprej osnovne šole (ki vpeljuje zdaj nov program življenja in dela osnovne šole in prvine celodnevne šole) tudi usmerjenega izobraževanja. Piramida načrtnega kulturnovzgojnega prizadevanja bo v nekaj letih dobila svoj vrh tudi v usmerjenem visokem šolstvu, kjer bodo kultur-noustvarjalne prvine v (samooblikovanju osebnosti prav tako dobile mnogo večji pomen, kot ga imajo danes. To je samo en, kulturnovzgojni vidik življenja mladih v armadi. Drugi vidik pa je še širši in zadeva interesno izzživljanje vojakov v prostem času. V vzgoji in izobraževanju razvijamo zdaj celovito dojeto delovno, tehnično in politehnično vzgojo. Zanjo je življenje v armadi, ki že v rednem urjenju danes tako zelo poudarja tehniko, naravnost idealna priložnost. Pri tem seseda mislimo na raznolike interesne dejavnosti vojaške mladine v prostem času, na primer fotografske, filmske, radioamaterske, televizijske, raketarske, računalniške, naravoslovne, avtomoto, brodarske, modelarske in vse druge krožke in klubske tehnične dejavnosti, ki jih zajema skupen pojem tehnična kultura. S tem, da pride zdaj človek v armado takoj po končanem srednjem usmerjenem izobraževanju in pred morebitnim visokošolskim študijem in zaposlitvijo mu vse te tehnične in politehnične svobodne dejavnosti na eni strani lahko pomagajo oziroma mu morajo pomagati utrjevati in razvijati že pridobljene poklicne spretnosti, hkrati pa mu širijo osnove tehnične kulture’za morebitni visokošolski študij ali pa - glede na neizbežno strukturalno preobrazbo našega gospodarstva — tudi za morebitne poklicne prekvalifikacije. Pri tem smo v tem zapisu upoštevali samo najbolj uporaben vidik. Interesna stran pa je (kaj danes mlade najbolj zanima in pritegne) pravzaprav, če govorimo o svobodnih aktivnostih v prostem času, kajpada samoumevna. Armada ima izkušnje in kadre. smo slišali na mariborskem posvetu, za novo zasnovo in okrepitev svojih kulturnih in interesnih dejavnosti, morala pa se bo za te naloge bolje organizirati. In ker k tem rečem zmerom sodijo tudi prostorski pogoji, je razumljiv predlog mariborskega posvetovanja, da se pri načrtovanju novih in pri preureditvah starih vojašnic upoštevajo tudi nove potrebe klubskih in interesnih dejavnosti. j naročili oziroma lahko z gotovostjo računamo, da ; bomo naročila dobili v haslednjih mesecih,« je j dejal Franc Vreček iz Iskre. »Tako kot doslej, tudi ob zmanjšani pravici do razpolaganja z j ustvarjenimi devizami ostaja v ABC Pomurka : izvoz prva prioriteta, če bo treba, tudi na škodo : domače preskrbe, čeprav smo dolžni zagotoviti urejeno domačo preskrbo s hrano,« je povedal , Gusti Grof iz ABC Pomurke. Podobno je povedal i tudi Mirko Dužič iz Leka: »Vemo, da bomo mo-! rali zaradi okrnjenega deleža ustvarjenih deviz, s j katerimi bomo razpolagali, zmanjšati uvoz po-j trebnih surovin in reprodukcijskega materiala, vendar zaradi tega ne sme upasti naš načrtovani izvoz. To pa bi lahko vplivalo na slabšo preskrbo j domačega trga, čeprav smo po samoupravnem sporazumu dolžni zagotoviti kar najbolj urejeno ' preskrbo domačega trga z zdravili.« • V nekaterih organizacijah združenega dela še | ne vedo, s kolikšnim odstotkom ustvarjenega deviznega priliva bodo poslej razpolagali — najbrž zaradi objavljenih napovedi o predvidenem dodatnem združevanju deviznega priliva za uvoz nafte, za konvertirana posojila, solidarnostno poravnavanje obveznosti v okviru republike in pod. V večini pa so že pripravili približne izračune ali ocene, kako bi z okrog 44-odstotnim deležem deviznega priliva lahko v prihodnje plačali tako obveznosti za najeta tuja posojila, kot pokrili potrebe po uvozu reprodukcijskega materiala, predvsem za izvozno usmerjeno proizvodnjo. Izračuni in ocene se v posameznih organizacijah združenega dela precej razlikujejo. i Jože Kunič iz medvoškega Donita je povedal, | da v tej delovni organizaciji tudi z doslej veljav-| nim, 60-odstotnim deležem razpolaganja z j ustvarjenim deviznim prilivom ne bi mogli pokriti j obojega, okrog 3 milijarde dinarjev dospelih obveznosti za najeta tuja posojila in vseh svojih potreb za uvoz reprodukcijskega materiala, temveč le slednje. Ob 44-odstotnem deležu razpolaganja z devizami pa tudi teh ne bodo mogli pokriti v celoti. Andrej Cetinski iz Slovenskih železarn je dejal, da se bo že zdaj težaven položaj železarn z zmanjšanjem deleža razpolaganja z devizami še poslabšal, zlasti še, ker jim kupci že doslej dolgujejo za približno 16 milijonov dolarjev deviz, ki naj bi jih združevali za pokrivanje njihovih potreb po uvoženih surovinah in reprodukcijskem materialu. »Tudi v Iskri s 44-odstotnim razpolaganjem ne bomo mogli pokriti fiksnih in garantiranih obveznosti za najeta tuja posojila in hkrati vseh uvoznih potreb,« je dejal Franc Vreček, Gusti Grof iz ABC Pomurke pa je opozoril, da bodo v kmetijstvu dejansko razpolagali še z manjšim odstotkom ustvarjenih deviz, saj morajo za umetna gnojila in zaščitna sredstva, za kombajne in nadomestne dele za kmetijsko mehanizacijo ter za gume združevati dodatno še okrog 28 odstotkov ustvarjenega deviznega priliva. Tako jim za pokrivanje ostalih uvoznih potreb ostane le še 16 odstotkov vsega priliva, kar pa nikakor ne bo dovolj. »Zato menim, da bi morali v Sloveniji razmisliti o dodatnem združevanju deviz za potrebe kmetijstva, da bi to lahko s svojo proizvodnjo zagotovilo zadovoljivo preskrbo domačega trga s hrano,« je predlagal Grof. Tudi predstavniki tekstilne industrije so na nedavnem pogovoru ocenili, da zmanjšani delež razpolaganja z ustvarjenim deviznim prilivom ne bo zadostoval za pokrivanje vseh uvoznih potreb v tej panogi, zato bo občutno zožena predvsem nekatera primarna proizvodnja (zlasti v volnarski proizvodnji). Blagovna posojila za sposobne izvoznike Blagovna posojila, ki so jih že in jih še bodo najele poslovne banke, po oceni večine anketiranih predstavnikov organizacij združenega dela odpirajo možnosti, da bi si organizacije združenega dela lahko zagotovile boljšo preskrbo s potreb- Skakalnic kot gob po dežju Jz vseh krajev Slovenije te dni prihajajo novice o odpiranju novih skakalnic s plastiko. To je za smučarske skakalce gotovo velika spodbuda, kajti mladi dobivajo vse potrebne možnosti za vadbo skozi vse leto. Še bolj pomembno je, da jeplastika večinoma domača, izdelek velenjskega Veplasa, da zanjo ne bo treba več trošiti deviz. Toda. Vsi ti objekti dopuščajo skoke od 15 do največ 35 metrov. Za najmlajše dovolj. Kaj pa za vrhunske skakalce, saj so skoki izrazito tekmovalna disciplina, brez možnosti za rekreacijo in zabavo? Objekta, normalnegaza današnje vrhunske zahteve, po možnosti celo z zaletiščem iz umetnega ledu, skakalnice, ki bi dopuščale skoke okrog 80ali 90metrov, nimamo in najbržše dolgo ne bomo imeli. Razen morda v Sarajevu. Vse te »gobe po dežju« torej lahko ostanejo brez končnega rezultata. Skakalci brez velikega objekta poleti so na istem kot plavalci brez olimpijskega bazena pozimi. In zato večinoma ostajamo le pri dobrih in obetavnih mladih... STANE TRBOVC nimi surovinami in reprodukcijskim materialom. Seveda predvsem tiste, ki so sposobne s pomočjo blagovnih posojil zagotoviti čim večji izvoz svojih izdelkov na konvertibilne trge, hkrati pa tudi odplačati ta posojila. Organizacije združenega dela v Sloveniji so doslej manj izkoristile možnosti za uporabo blagovnih posojil kot organizacije združenega dela v drugih republikah, izjave anketiranih predstavnikov pa napovedujejo, da bodo poslej bolj posegali po tej možnosti. »Odslej bomo skušali čimbolj izkoristiti blagovna posojila, če bomo le lahko zadostili vsem zahtevam, ki veljajo za to,« je dejal Andrej Cetinski iz Slovenskih železarn. »V ABC Pomurki smo doslej že izkoristili blagovni kredit za preskrbo s sojo, v prihodnje bomo skušali še bolj izkoristiti to možnost, da bi si zagotovili preskrbo s potrebnim reprodukcijskim materialom, zlasti za izvozno proizvodnjo,« je povedal Gusti Grof. Tudi Franc Vreček iz Iskre je dejal, da bodo poslej bolj posegali po blagovnih posojilih, »če bodo pravočasno na razpolago,« za uvoz reprodukcijskega materiala za izvozno proizvodnjo. V Leku so doslej koristili predvsem blagovna-posojila tujih dobaviteljev, menijo pa, da bodo morali poslej čimbolj izkoristiti tudi možnost, da si potrebne surovine in reprodukcijski material zagotovijo tudi z blagovnimi krediti poslovnih bank, je dejal Mirko Dužič. Jože Kunič iz medvoškega Donita pa je povedal, da o možnosti uporabe blagovnih posojil skorajda ne razmišljajo, ker so ugotovili, da bi jih zaradi plačila precejšnjih obveznosti za najeta tuja posojila ne mogli poravnati. Podobno zatrjujejo tudi v ljubljanskem Slovinu. • Predstavniki tekstilne industrije menijo, da možnosti za uporabo blagovnih posojil ne bo mogoče dovolj in tudi pravočasno izkoristiti, ker so »bila razparcelirana na veliko število poslovnih bank, organizacije združenega dela so premalo informirane o možnostih in pogojih za uporabo teh posojil, nerazčiščena pa so tudi nekatera tehnična vprašanja (organizacija združenega dela bi morala opravljati promet preko banke, ki ji je blagovno posojilo odobrila, po veljavnih predpisih pa sme imeti devizni račun le pri eni banki)«. Zato menijo, da bi morale poslovne banke objaviti javne razpise o možnostih in pogojih za najemanje blagovnih posojil v vseh gospodarskih glasilih v državi. Vse dosedanje razprave so še posebej opozorile, da zmanjševanje deleža deviznega priliva, s katerim bodo razpolagale organizacije združenega dela, nikakor ne pomeni ukinjanja doslej veljavnega deviznega režima, zato si bo treba v prihodnje še bolj prizadevati za svobodno gibanje devizne participacije, pri tem pa ohraniti dosedanja dogovorjena razmerja udeležbe v deviznem prilivu, s katerim bo poslej razpolagal izvoznik -končni člen v reprodukcijski verigi izvozno usmerjene proizvodnje. Še posebej pa kaže omeniti zahtevo, ki so jo poudarili predstavniki tekstilne industrije: v vsej državi naj začno več izvažati vsi, ki so doslej premalo izvažali ali sploh niso izvažali, čeprav bi lahko, izvoz naj povečajo vsi, ki so po dosedanjih izvoznih rezultatih pod povprečjem v panogi, izvozniki, ki doslej niso izpolnili dogovorjenih izvoznih obveznosti, pa naj se potrudijo, da bodo »zaostanke« čimprej in kar najbolj nadoknadili. Kajti ob omejenih možnostih za razpolaganje z ustvarjenim deviznim prilivom si lahko gospodarstvo zagotovi boljše in trajnejše možnosti tako za pokrivanje obveznosti za najeta tuja posojila kot za boljšo preskrbo s potrebnimi surovinami in reprodukcijskim materialom, pa tudi za uvoz najnujnejše opreme za prestrukturiranje, ki naj ga usposobi za uspešnejše in enakopravnejše uveljavljanje na zunanjih trgih, samo z večjim izvozom. ZDRAVKO STEFANČIČ DROBIR Za dvig denarja je potrebna tudi sreča Tc dni so celjski lastniki žiro računov spet zaman postavali pred okencem v celjski mestni hranilnici. Pojasnilo, da denarja ne morejo dvigniti, ker »terminal pač ne dela«, zdaj že dobro poznajo in seveda vedo, kaj to pomeni. Zato vsak počaka samo minuto, dve. se potiho priduši, ter poskusi srečo drugič. Treba jc namreč res imeti srečo, kajti mogoče tudi prihodnjič ne bo zveze s centralnim računalnikom v Ljubljani. Kot pojasnjujejo v Celju, so sami namreč povsem brezmočni — kadar ima ljubljanski računalnik preveč dela sam s seboj, zvezo s podružnicami pač prekine. Seveda jc tako »posodobljeno« poslovanje nemogoče, »nemoč« podružnic in ekspozitur pred mogočno centralo pa — vsaj nerazumljiva. (1. B.) »Roke proč od Nikaragve!« 2. nadaljevanje S 3000 učitelji in 2000 tehniki, inženirji, zdravniki in vojaškimi svetovalci sestavljajo Kubanci največji del pomoči: mnogo jih prihaja iz skoraj vseh vzhodnoevropskih držav, mnogih držav Latinske Amerike, toda tudi iz Francije in Zvezne republike Nemčije. Težave so povečala še dogajanja, na katera ni bilo mogoče vplivati: poplave in katastrofalne suše so v minulem letu uničile 50 odstotkov žetve, zaradi prevelike ponudbe kave na svetovnem trgu je mednarodna organizacija proizvajalcev kave znižala izvozno kvoto na 13 odstotkov, svetovne cene za najpomembnejša nikaragovska izvozna proizvoda sladkor in bombaž so padle kar za 30 odstotkov. In navsezadnje so velike ZDA razglasile proti Nikaragvi gospodarske ukrepe, ki so presenetljivo podobni bojkotu, s katerim so se nekoč hotele znebiti zmagovitega Castra, ki pa je Kubance zares potisnil v naročje Moskvi: • Ker je Nikaragva z besedami in dejanji podprla salvadorske gverilce, je Reagan takoj po prevzemu oblasti odrekel sandinistom sleherno gospodarsko pomoč. • Kot kazen za »razprodajo nikaragovskih interesov Kubi in Sovjetski zvezi« je ameriška vlada znižala uvoz sladkorja iz Nikaragve z 58.000 ton na zgolj 6000 ton. • Ameriška trgovska družba Sears je svojo lastnino kos za kosom prenesla iz Nikaragve v Kostariko. Ljudstvu so obljubili »participativno demokracijo« (član hunte Sergio Ramirez), v kateri naj bi vsi državljani sodelovali pri sprejemanju odločitev, ki zadevajo vse. Iz tega naj bi se po mnenju Barricade, uradnega lista FSLN, razvil tako imenovani revolucionarni pluralizem. Drugi so to imenovali »marksistična diktatura« —• na primer nekdanji član hunte Alfonso Ro-belo, ki je v izgnanstvu v Kostariki. Konservativni demokrati kot Robelo ali založnica Violeta Chamorro, so se že kmalu umaknili iz hunte. Prešibki so bili, da bi se lahko uprli dinamičnim sandinistom — in njihovi izrazi so bili vse ostrejši. Obrambni minister Hum-berto Ortega je celo grozil: »Doktrina (revolucije) je marksistično-leninistična« in tisti, ki bi se uprli sandinistom, »bodo viseli na drogovih ob cestah«. Do bistvenega spora, ki ga je bilo komaj mogoče rešiti in se je v vmes že zaostril, je prišlo že leta 1980 med sandinisti in podjetniki. Slo je za vprašanje, kako naj bi uporabili devize od prodaje bombaža, kave in sladkorja. Tovarnar jedilnega olja Robelo je zahteval, naj bi dohodke iz teh virov namenili razyoju in vzponu zasebnega gospodarstva. Sandinisti pa so hoteli investirati v neproizvodno socialno področje. Ko so potem voditelji FSLN zahtevali, da bi med obnovo, ki naj bi se končala leta 1985, obdržali nadzorstvo nad celotnim, tudi gospodarskim razvojem, sta se fronti razčistili. Robelo: »Sam ne bom vložil več niti centava.« Pri tem so ostali podjetniki do danes: Z vsemi mogočimi bilančnimi sleparijami so poslali denar v tujino (Robelo ga je na primer naložil v Kostariki). Notranji minister Borge je jezno opozoril na »družbeno odgovornost lastnikov«, ki je zapisana v ustavi, in opozoril: Posledice domačih napak in ukrepov iz tujine: zunanjetrgovinski primanjkljaj v višini 200 milijonov dolarjev. K temu pridejo še dolgovi Somozove diktature v višini 1,6 milijarde dolarjev, kakor tudi posojila (milijarda dolarjev), ki jih je najel v tujini novi režim. Že leta 1981 so odplačila dolgov in nakup nafte požrli 65 odstotkov dohodkov od izvoza. Sandinisti so zapovedali trde varčevalne ukrepe in zahtevali: »več proizvajati, manj porabiti«, s tem pa zbudili med prebivalstvom vse večje nezadovoljstvo. Kajti medtem ko so se novi oblastniki namestili v vilah nekdanjih So-mozovih ljudi, je brezposelnost v državi pri 20 odstotkih, inflacija je dosegla 40 odstotkov, prekupčevalci z živili pa povzročajo vedno nove zadrege v preskrbovanju. Črnoborzijanci kupujejo v velikih količinah sladkor, riž, fižol, osnovna živila, da bi povzročili na tržišču pomanjkanje vseh proizvodov, ki imajo predpisano in subvencionirano ceno. Potem prodajajo nakopičeno blago na črni borzi po pretirano visokih cenah. Da bi zagotovila vsaj najnujnejšo oskrbo z določenimi dobrina- mi, je vlada podržavila trgovino s sladkorjem, oljem, koruzo, fižolom, rižem in bencinom. Ti proizvodi so racionirani in uradno jih je mogoče kupiti samo v trgovinah, ki jih je določila vlada. Mladi »komandanti« Racionirana živila, brezposelnost, inflacija -prejšnje navdušenje za revolucijo se je porazgubilo. Tudi pri tistih, ki se jim v primerjavi z množicami bolje godi, so se povečali dvomi o namenih in metodah sandinistov. Kajti novi oblastniki so nekatere svoboščine spet razveljavili, čeprav so se zanje kot mladi »komandanti« zavzemali: na primer pravico do stavke in svobodo tiska. Posebej je to prizadelo dnevnik »La Pren-sa«, katere izdajateljica Violeta Chamorro je nekoč pripadala hunti, potem pa »zaradi zdravja« (po uradni razlagi) iz nje izstopila. Njen sin Pedro Joaquin Chamorro se je kot glavni urednik sprl z vlado, branil tržno gospodarstvo proti dirigizmu in temeljne svoboščine proti samovolji oblasti. Nekajkrat so časopis prepovedali, zdaj zaradi »širjenja govoric, ki grozijo javnemu redu«, zdaj zaradi tiskanja papeževega pisma škofom, ki so ga pozneje prebrali z vseh prižnic. Vsak članek mora poprej pregledati državni cenzor, pogosto je videti bele lise tam, kjer je posegla vmes cenzura. Prav tako ne gre vse po načrtu z razpisom svobodnih volitev, ki jih nameravajo izpeljati šele leta 1985. V prihodnjem letu naj bi najprej imeli občinske volitve. Združenje podjetnikov Cosep je sandinistom očitalo, da so »pluralistično vlado narodne enotnosti spremenili v vlado FSLN s pluralističnim bleskom«. Komisija za državljanske pravice Organizacije ameri- ških držav je opazila, da so volilna določila »preprečila avtentično demokracijo in polno izvajanje priznanih političnih pravic«. Notranji minister Borge se je temu zoperstavil: »Volitve bodo, ko se bo dežela pomirila in ko bodo imeli čas, da bomo izvedli nujno uzakonitev revolucije« - če pa bodo sprejeli tudi neugodne volivne izide, so nekateri »komandanti« pritrdili, drugi zanikali. Zmagati na volitvah morda sandinistom ne bo tako lahko, kajti h kritikom štejejo tudi ugledni zastopniki cerkve - in to je izjemno pomembno v katoliški Nikaragvi. V resnici so nekateri duhovniki kot »revolucionarni kristjani in hkrati marksisti« postali ministri v sandinistični vladi — to so tisti možje, ki so priredili topel sprejem papežu med nedavnim obiskom v Nikaragvi. Visoki kler pa, zlasti konservativni nadškof Manague Miguel Obando Bravo, vztrajno zatrjuje, da so sandi-nistično revolucijo prevzeli »marksisti-lenini-sti«. Vloga opozicije Toda, čeprav opozicija vidi v sandinistih strnjeno skupino, to v resnici nikoli niso bili. Razmerja med tremi, nekdaj tekmujočimi skupinami - castristi, leninisti in za pravo nevezanost zavzeti »terceristi« - so se nekoliko premaknila: vodilni ljudje terceristov, kot na primer voditelj hunte Daniel Ortega in njegov brat, obrambni minister Humberto Ortega, so danes že bolj navdušeni nad Kubo, vpliv priljubljenega notranjega ministra Borgeja, leninista, je porastel. Zelo pogosto pa nastajajo odločitve pod pritiskom razmer in manj kot posledice idejnih razmišljanj, na primer, da je treba sistem braniti proti notranjim in zunanjim sovražnikom. Politični in gospodarski razvoj Nikaragve je , morda manj odvisen od predstav vodstva FSLN kot od Reaganove vlade v Washingtonu, od dogodkov v Salvadorju in Hondurasu, kakor tudi od moči novih sovražnikov režima. Kajti brž ko so sandinisti pregnali Somozo, so nekdanji nacionalni gardisti pobeglega diktatorja, ki so se zbrali v Hondurasu v taboriščih ob meji, začeli napadati »svobodno Nikaragvo«, kakor se država zdaj "imenuje. V hotelskih barih glavnega mesta Hondurasa Tegucigalpe se zbirajo »contras«, kakor se imenujejo, oblečeni v majice z napisi »ubij sandinista«. »Trideset tisoč jih bo moralo umreti za svobodno Nikaragvo.« so napovedali-nekdanji nacionalni gardisti, ki se imajo za trdne demokrate. Od ZDA oboroženi in izurjeni »contras« so v vsej deželi odprli nove fronte: v močvirnih savanah na atlantski obali, v gorskih pokrajinah Nuova Segovia, Madriz in Jinotega. Posamezne skupine kontristov, ki jih cenijo na 8000 mož in se združujejo v Demokratičnih nikaragovskih silah (FDN) so prodrle celo do ledenega gorovja Matagalpe. samo 130 kilometrov severovzhodno od glavnega mesta Manague. S kontristi se bori proti sandinističnim četam kakšnih 3000 miskitskih Indijancev. V primeru zmage si obetajo avtonomijo, ki je sandinistič-na enotna država ni pripravljena trpeti. Ko so se angleško govoreči Indijanci uprli birokratskim posegom Manague in sc celo pridružili kontristom, so sanc!;r>:sli prisilno razselili mejna območja pokrajine Miskito, da bi tako nasprotnikom odvzeli naravna oporišča. t Šolstvo bo moralo skrčiti sedanje programe Ali bo zaradi denarnih težav kakšna šola manj? - Večje obremenitve za šolajočo se mladino Za Gozdarski šolski center v Postojni z. nekaj 300 srednješolci prihajajo težki gospixJarski časi. Ne samo zato. ker ga kot razmeroma majhno šolo finančno izredno utesnjujejo sedanja merila za financiranje srednjih šol, marveč še bolj zato. ker se napovedujejo nove stiske, povezane z zmanjševanjem sredstev za skupno porabo v vsej državi. Te težave seveda ne zadevajo samo te šole. marveč celotno osnovno, srednje in visoko šolstvo, tako v Sloveniji kot tudi drugod. V Sloveniji so določeni izračuni pri izobraževalni skupnosti nakazali. da bi ukrepi za zmanjševanje skupne in splošne porabe terjali od celotnega šolstva v Sloveniji, da porabo denarja močno omeji (po nekih predvidevanjih lahko za okoli 4(M) milijonov dinarjev. lahko da tudi bolj ali pa manj). Pri iskanju možnih ukrepov se med drugim razmišlja o mbžnostih za cenejšo šolsko mrežo (tudi o morebitni opustitvi kakšne šole. kjer jih je morda preveč), o ukinjanju pomoči za regresiranje učbenikov, o opuščanju popusta pri vozovnicah za vsakodnevni prevoz srednješolcev in visokošolcev v šolo in domov. o delnem lastnem prispevku za ponavljalce v srednjem in visokem šolstvu in podobnih stvareh. O tem doslej skoraj nismo razmišl jali, ko st) bile finančne rezerve še v investicijskih sredstvih in podobnem. Zdaj so te »rezerve« izčrpane, že letos je bilo trebil pt>seči tudi v same izobraževalne programe srednjih šol, ko so se za 20 odstotkov zmanjšala sredstva, namenjena naravoslovnim. kulturnim in športnim dnevom. O teh vprašanjih so včeraj razmišljali na seji skupščine Izobraževalne skupnosti gozdarstva, kt> je bila beseda o dejavnostih gozdarskih izobraževalnih organizacij in o letošnjih materialnih možnostih usmerjenega izobraževanja v Sloveniji. O takih vprašanjih te dni razmišljajo tudi v drugih posebnih izobraževalnih skupnostih, več pa bo najbrž, razvidno na seji skupščine Izobraževalne skupnosti Slovenije v torek IX*Iegati Izobraževalne skupnosti gozdarstva so predlagali, da bi podobne šole. kot je gozdarska. ki je za svojo stroko edina v republiki in izobražuje za deficitarne poklice, obravnavali v finančnih merilih nekoliko drugače, pa četudi bi zaradi tega morali skrčili šolsko mrežo kje drugje, kjer je preobsežna. J. S. Prevelik naval so uravnavali izpiti Omejitev letošnjega vpisa na 5 srednjih in 16 visokošolskih organizacij - Še precej prostih mest Zaradi omejenega vpisa je bil letos potreben preizkus znanja v 5 srednjih šolah in na 16 visokošolskih organizacijah, oziroma njihovih tozdih (od katerih bodo na treh opravili preizkuse znanja v avgustu, povsod drugod so pa omejitvene postopke že končali). V srednjih šolah je preizkuse znanja za vpis v prvi srednješolski letnik opravljalo 473 kandidatov, sprejetih pa je bilo 382. V visokem šolstvu je preizkuse znanja za vpis v prvi letnik visokošolskega rednega študija in študija ob delu že opravljalo 2.042 kandidatov, sprejetih pa je bilo 1.354 (na 3 šolah še čaka na preizkus znanja okoli 1.600 kandidatov, ki se potegujejo za 753 mest). Na srednjih šolah so imeli letos preizkuse znanja za 3 izobraževalne usmeritve: za naravoslovno matematično v Mariboru na Gimnaziji Milana Zidanška (spomladi prijavljenih 154, na izpit junija prišlo 149, sprejetih 144, odklonjenih 5), v Kranju na Srednji šoli pedagoške, računalniške in naravoslov. mat. usmeritve (86 — 79 - 72 — 7) in v Celju na Srednji tehniški šoli (88 - 79 - 72 - 7), dalje je bila omejitev za veterinarskega tehnika na dislociranem oddelku ljubljanske agroživilske šole v Mariboru pri kmetijski šoli (61 - 43 - 34 - 9) ter za izobraževalni program PTT promet na PTT srednješolskem centru v Ljubljani (175 — 123-60-63). V lanskem letu je bila omejitev na 16 šolah, odklonjenih je bilo 372 kandidatov, oziroma 1,3 odst. od vseh vpisanih v lanske prve letnike srednjih šol. Letos je bilo odklonjenih 91 kandidatov za vpis v prvi letnik, oziroma okoli 0,4 odst. od vseh vpisanih. Zanje in za druge je v srednjih šolah v oddelkih za mladino na voljo okoli 3.800 mest raznih zahtevnostnih stopenj, v oddelkih za odrasle pa je nezasedenih mest še precej več. Podrobni podatki o prostih mestih v srednjem šolstvu bodo predvidoma v Delu objavljeni v ponedeljek. V visokem šolstvu so preizkuse znanja za izbor prijavljenih kandidatov končali na 7 visokošolskih organizacijah, in sicer z namenom, da izločijo okoli 700 kandidatov, kolikor se jih je bilo prijavilo preveč glede na razpisani obseg razpisa (podrobni podatki o letošnjih omejitvah vpisa in izbirnih postopkih v visokem šolstvu so bili v Delu objavljeni 28. junija). Preizkusi znanja so bili v teh dneh na obeh pedagoških akademijah (v Ljubljani in Mariboru) za več študijskih smeri. na Višji agronomski šoli, na Višji šoli za socialne delavce za 5 smeri študija na štirih tozdih Biotehniške fakultete za posamezne vrste oziroma smeri študija, na Fakulteti za telesno kulturo, na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (arhitektura m gradbeništvo) ter za eno smer JEZIKOVNO RAZSODIŠČE Jezikovna vzgoja tudi pri zgodovini? >V začetku llL stoletja so franeozi na slovenskem ustanovili ilirske province. Njihov prihod je nauduseno pozdraviv tudi Valentin Vodnik.« 'lak je kratek odlomek i/ kontrolne naloge nekega ljubljanskega srednješolca. Poslala nam ga je njegova učiteljica zgodovine A. H. z naslednjim komentarjem: »Nisem ljubiteljica kontrolnih nalog, včasih pa me časovna stiska le prisili, da moram učence ocenjevati na ta način. Kontrolne naloge pa so vedno zbirka jezikovnih napak, pričajo o neznanju, pa tudi o slabem odnosu do jezika. Zdi se mi, da bi vsi skupaj morali več storiti za to. da učenci šol ne bi zapuščali nepismeni in nesposobni za pravilno ter samostojno izražanje.« Navedek iz. kontrolne naloge kaže popolno brezbrižnost do pravopisnih in pravorečnih pravil. Učenec sc je pač predal udobnemu prepričanju, da piše kontrolno nalogo iz zgodovine, ne iz. slovenščine, in da torej jezikovne napake ne bodo vplivale na oceno. Tako ravnanje naših šolarjev izvira iz vsakdanje šolske prakse. Zaradi natrpanih učnih programov in prevelikega števila učencev v oddelkih (tudi do 3f» »glav« na razred) učitelji ne »tratijo časa« z. ustnim spraševanjem, ampak učence raje zasipavajo s kontrolnimi nalogami. V naglici na jvečkrat ocenijo le njihovo »vsebino«, jezika pa ne. saj to ni niihova neposredna dolžnost Tudi na univerzi si bodoči profesorji večinoma ne pridobijo dovolj jezikovne kulture. Tako učitelji v šolah pri različnih oblikah šolskega dela (razlaga, preverjanje znanja, skupinsko delo.. .) pozabljajo, da niso le strokovnjaki za svoja področja, ampak tudi jezikovni vzgojitelji. Ne zavedajo se, da bi s spodbujanjem učenčevega pravilnega in samostojnega izražanja poglabljali tudi njegov dejaven odnos do p&dmeta. ki ga poučujejo. Ni torej prav. tla skrb za jezikovno vzgojo prepuščajo samo slavistom, saj pouk slovenščine obsega v povprečju le slabo desetino učnih ur na teden, kar je premalo za primerno obvladanje jezika v strokovnem sporočanju. Za jezikovno vzgojo v šoli smo odgovorni vsi, še posebej tisti, ki se po službeni dolžnosti ukvarjajo z vzgojo in izobraževanjem. Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije. Ljubljana. Komenskega 7. na VTO tekstilna tehnologija pri Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. (Avgusta bodo preizkusi še na Medicinski fakulteti, na Filozofski fakulteti in na Višji šoli za socialne delavce.) . Na vseh teh šolah oziroma smereh študija, kjer so že končali izbirne sprejemne postopke, so bili spomladi prijavljeni 3.004 kandidati, na preizkus znanja jih je prišlo 2.042. V 2 primerih izpitov ni bilo, ker ob majhnem številu kandidatov niso bili več potrebni. Ponekod so izpite izvedli, četudi je bilo kandidatov skoraj ravno prav ali celo prema- lo JANKO SVETINA I JUDJE V NOVICAH VASILIJE ČETKOVIČ-VASKO, celjski kipar, odpira danes ob 19. uri razstavo v celjskem likovnem salonu. Ko se je Vaško Četkovič lani predstavil v vseh prostorih razstavišča Rihard Jakopič v Ljubljani, je kritik Janez Mesesnel napisal, da redko srečamo oblikovalca tolikšnih energij, kot je on, prav tako pa je redko njegovo vsestransko zanimanje za vse oblikovano, oblo, prostorsko, kiparsko. »Odziva se hitro in vihravo, pobuda je že hkrati oblikovalni impulz in v isti sapi tudi prisila ter neprenehen vir energije, do izčrpanja,« je menil kritik. Celjski kipar črno- gorskega rodu je zdaj v »keramični fazi«, zato bo razstavljal cikjus risb na keramiki in skulpture. Obljublja tudi več novosti. Razstava v Celju, ki jo je v počastitev občinskega praznika organiziral Zavod za kulturne prireditve, bo odprta do 31. julija. O kiparju Vasku Cetkoviču bo letos izšla tudi prva monografija. DRAŠKO REDŽEP je Kra-gujevčanom na njihovi manifestaciji Kragujevško kulturno poletje s slovesno besedo predstavil vojvodinske pesnike, ki tačas potujejo s »Pesniško karavano« Zmajevih otroških iger po Srbiji. To so Miroslav Nastasijevič, Miroslav Demak, Miron Kanjuh, Gabor Filep in Rade Obrenovič. Pesniška karavana, ki se je zbrala na Zmajevih igrah — kjer je bila letos z nagrado počaščena slovenska pesnica Ela Perozzi - bo obiskala vsega štirideset mest, v njej pa se bodo zvrstili pisci za otroke iz vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. Letos so Zmajeve igre še posebno slovesne, saj se je zaokrožilo poldruge) stoletje od rojstva, velikega pesnika in humanista Jovana Jovanoviča-Zmaja. BRANKO IVANDA, hrvaški režiser, je pravkar končal snemanje televizijskega filma »V taborišču« po drami Miroslava Krleže. O junaku tega dela pravi Ivanda: »Mislim, da bo Horvat tokrat silovitejši kot kdajkoli dozdaj, bolj uporniški. Značilno je, da se Horvat kot latentni lik pojavlja v naši literaturi in življenju tudi tedaj, ko se ne imenuje Horvat. Tak Horvat je danes vseskoz upravičen. To je vedno mlad človek, ki se bori proti obstoječim družbenim normam, človek, ki želi sam uravnavati svoje življenje. Horvat kot usoda.« Toda značilno za to horvatovsko usodo je tudi to, da jo vedno za konce niti poteguje nekdo drug. |varKja jma zat0 to Krle-ževo besedilo najraje od vseh njegovih besedil, tudi zato, ker se horvatovska usoda lomi skoz štiri like. To je en sam človek s štirimi možnostmi razumevanja življenja. Zato je po Ivando-vem mnenju danes zelo živ in moderen, ivanda bo sodeloval tudi na skorajšnjem puljskem festivalu, in sicer s svojim starejšim televizijskim filmom »Noč po smrti«, ki so mu ga za to priložnost priredili za filmsko platno. Posnel ga je že leta 1975, glavni vlogi v njem pa igrata Rade Šcrbcdž.ija in Milena Dravič. Razpon v plastični govorici Ob 6. jugoslovanskem bienalu male plastike v galeriji Kulturnega centra v Murski Soboti - Osemdeset jugoslovanskih ustvarjalcev - Poti »nove skulpture« »Kam je šla v zadnjih dveh letih jugoslovanska skulptura? Ko iščemo splošna in skupna mesta, bi lahko opazili, da gre za trenutek mirne analitične koncentracije na kiparstvo v vseh njegovih izraznih možnostih. Če je bilo prejšnje desetletje na avantgardnem področju desetletje dematerializacije umetnosti, ohranjanja plastične eksistence na ravni koncepta in ideje, v tem času neprekinjene poti kiparstva niso stale in mirovale ali se obračale v krogu. Rekapitulacija pravega položaja je šele pred nami, ta trenutek pa, kot kaže, pravkar prihaja. S to mislijo in še eno povrhu, je lebdel opazovalčev pogled nad bienalom kot nevidno pričakovanje. kot določeno zatišje pred burjo. Kajti burja se je že na široko razmahnila po Ameriki in Zahodni Evropi. Zato lahko z gotovostjo in dejansko pričakujemo na prihodnjem bienalu močnejši ali celo močan prodor nove skulpture, vzporedne in na isti valovni dolžini, na kateri se je znašla »nova slika«. Čas pa, ki prihaja, čas nasprotnega gibanja, nove materializacije umetniškega dela, kontraaskeze in »novega baroka«, katerega duh (kot oni zgodovinskega baroka — če uporabimo duhovito opombo pozabljenega teoretika Eugena d’Or-sa) »ne ve, kaj hoče«, bo pa zanesljivo tukaj - bo zahteval, da se vse znova preizkusi, da se zopet odškrnejo zaklenjena vrata subjektivnosti, imaginacije, celo regionalizma, da poiščemo predhodnike in vizionarje. Listali bomo kataloge bienala male plastike - od prvega do zadnjega — kot edini objavljeni kompendij, ki pokriva na jugoslovanski ravni prav ta krizni čas. Vendar ostajajo individualni idiomi veljavni in bodo ostali tudi vnaprej...« zla uvod v kritiško razmišljanje ob letošnjem' jugoslovanskem bienalu male plastike v Murski Soboti sem izbral del zapisa. ki ga je ob prejšnji bienalni prireditvi posredoval hrvaški kritik Zdenko Rus in ga objavil v zadnji, pravkar izišli troštevilčni reviji Sinteza (št. 58-60). Svežina tega zapisa, ki ga lahko beremo vzporedno ob opazovanju ustvarjalnih dosežkov letošnjih udeležencev v Murski Soboti, nas tedaj uvaja v napovedano »novo skulpturo« in v tako imenovane individualne idiome, ki ostajajo navzoči ne glede na »burjo«. Tudi simbolika razstavnega plakata - amorfna glinasta gmota - priča, da novodobna mala plastika, kot dokaz in udejanjanje čiste plastične zamisli, očitno izbira svojo pot - ki pa se ne blešči več v bronu, kromalu-minijumu ali kateremkoli drugačnem žlahtnem materialu: terakota (kot naravna žgana ali obarvana žgana glina) cement, železo, svinec, baker (neugleden, nekiparsko obdelan, le barvan) kamen, »povita« kombinacija poliestra — mavca, usnje, to st) novi materiali. Profil letošnje murskosoboške prireditve, ki v novih prostorih omogoča največjo širino in inovacije zasnove bienala, sloni tedaj na generaciji, rojeni v petdesetih letih (delno tudi že v drugi polovici), ki torej posega po naj-tradicionalnejših (ali pa izjemoma ekstremno najraznorodnej-ših) kiparskih materialih, generaciji, ki ponovno priznava vlogo volumna, gmote, prostora, tektonike. oblikovanja, taktilnosti, oziroma konturno, silhuetno obvladovanje kiparskega prostora v specifičnih primerih. Med osemdesetimi letošnjimi udeleženci iz vse Jugoslavije daje skoraj dvotretjinska večina ton letošnji prireditvi: omenimo le arhetipsko zasnovo Počivavška. igrivo naivno konstrukcijo Dau-tovičevc. Zaplatila in Marinkova, ki vsi dolgujejo nomadizmu, to je racionalnemu sprehodu po zgo-Jovinski zakladnici skulpturalnih oblik, oblikovano klico v amorfni materiji Smerdujeve (če opozorimo najprej na nekatere nagrajene in prejemnike odkupnih nagrad), Bogdaniča. povratek k dadaizmu Zorana Bogdanoviča, svojevrstni baročni (Brdarjev), naivni (Todorovičev, Purgov) animalizem, »črnomagijsko« kompozicijo Dodiga. tehnološki sestav Drinkoviča. slikarsko železno konstrukcijo Eteroviča, leseno pritivno »oblikovanje« Kovačiča, Felkerja, Popčeva. kamnito arhetipiko Miličeve, Popr-žanove, prostorsko silhuetarnost Vodopivca. Ob njih žarči še konstruktivna umirjenost Vrščaja. Branisljeve, Bača. Galiča, barvitost Sibenikove, »topljivost« Rajčeviča, povratek k figuri Demšarja - ter seveda nonša-lantnost in cinična opredelitev do kiparske tehnologije najstarejšega udeleženca, Ivana Kožariča. Tako imenovani individualni idiomi tvorijo tedaj ustrezni (tudi generacijski) pendan: Boljkovi »Haronski« čolnarji, Bourekova alegorična groteska, Crnčevičeva zakrinkana množica, Diminičev regionalizem in Lenassijeva pla-tonistična religija marmorja (oboje po Z. Rusu) v razliko od mediteranske topline Marinovi-ca, arhitektonska struktura Ča-deževc, Vulasa. Mileusničcva senzualnost. Lesjakova »portre-tistika« in lesena praikonska simbolika Kučanskega. Memorialna navzočnost petih skulptur Branka Vlahoviča, reprezentativna izbora Džamonje in Draga Tršarja (po deset skulptur) bi lahko označili z žlahtnostjo opomina na velikega predhodnika minimalizma, in na ostala dva velika sodobnika . ki sta prva posegla v evropske dimenzije jugoslovanske skulpture. Francoski gosti, med katerimi so vsi. ne glede na narodnost (Francoza Brouard, Raimbaud, Švicar Conde, Nemec Dietrich — Mohr, Rus Faif, Argentinec Gar-zon, Romun Roman, Slovenec Zorko), delujoči v Parizu, so prav gotovo pomenljiva mednarodna komponenta v današnji kiparski govorici evropskega prostora; Raimbaud, ki sestavlja an-tropo- in zoomorfne kompozicije iz kamna in usnja, je pravzaprav pendan ostalim, novodobnim klasičnim pripadnikom velikih šol Brancusija, Adama, Moora, ruskega konstruktivizma nasploh; tudi perfekcija bronaste in kamnite tehnologije jih uvrščata (ned nosilce individualnih idiomov, ki smo jim seveda še kako hvaležni, saj Ostaja stik z zunanjim prostorom tudi v tako malem mestu, kot je Murska Sobota odprt — v smislu smotrnega in umestnega umetnostnega dialoga — tudi vnaprej. ALEKSANDER BASSIN Kultura neuvrščenih v Titogradu Komaj poldrugo leto mineva, odkar so v Titogradu ustanovili Galerijo neuvrščenih dežel »Josip Broz Tito«, rezultati njenega delovanja pa so po mnenju črnogorskega tiska presegli vsa pričakovanja. Tudi brez širše mednarodne propagande in praktično še brez ustreznega prostora je ta ustanova popolnoma upravičila svoj obstoj. Zanimanje za delo galerije je izjemno, o čemer.priča podatek, da je več kot dvajset dežel poslalo v Titograd svoje prispevke, druge pa so sporočile, cla bodo to v kratkem storile. Toda poglavitni problem galerije ostaja: to je prostor za nemoten razvoj njene programske zasnove. Zato so pred dnevi začeli obnavljati in sanirati galerijo v parku Kruševac, s čimer bodo pridobili 1.500 kvadratnih metrov uporabnega prostora. Moskovski festival po začrtam poti »Vonj po kutinah« ugodno sprejet, »Dollv Bell« izločena, »Gremo naprej« tekmuje za nagrado Moskovski mednarodni filmski festival se je že kar lepo razživel, tako da so prikladne že prve ocene festivalskega vzdušja in njegove kritične naravnanosti. Iz Moskve prihajajo poročila, da organizatorji zvesto vztrajajo pri svojih izhodiščnih stališčih, ki so pogojevala tudi sam izbor filmov. Poudarki so na humanističnih notah filmov, kot tudi na idejah miru in sodelovanja. Doslej se je izkazovalo, da so vsi filmi, ki so premočrtno sekali tovrstno zaželeno shemo, ostajali ob strani, tako pri raznolikostih nevajeni festivalski publiki kot pri kritiki. Lep primer je že naš film »Se spominjaš Dolly Bell?«, režiserja Kusturice, ki naj bi bil po napovedih uvrščen v informativni festivalski pregled. Nakar je organizator festivala izkoristil svojo pravico in odločil, da filma v informativni sekciji ne bodo prikazali. V ponedeljek, 11. julija, je bila novica tudi uradno potrjena, povzročila pa je precejšnje razočaranje pri festivalski publiki, saj je bilo znano, da so »Dolly Bell« dalj časa uspešno prikazovali po ■ Evropi. Naš edini konkurent za festivalsko nagrado med celovečernimi igranimi filmi »Vonj po kutinah« Mirze Idrizoviča je po predstavitvi v ponedeljek naletel na ugodne odmeve, vendar so se kritiki ognili konkretnih ocen tega dela. Označili so ga kot presenetljivo »nevojni film o minuli vojni«. Vendar je film na »izjemen« sprejem naletel pred projekcijo, kajti bil je edini med 32 filmi, ki konkurirajo za nagrado, za katerega ni bilo poprejšnje, sicer že kar spontane pripravljene reklame, za katero skrbi organizator. Slišati pa je, da si otroški film režiserja Zdravka šotrc »Gremo naprej« uspešno utira pot in da je s sovjetskim »Moška vzgoja« uvrščen v sam vrh med filmi, ki se potegujejo za nagrado v konkurenci mladinskih igranih filmov. Sicer pa o tem, kako »moskovski festival postaja naravni podaljšek realnih političnih konfliktov«, kot ga ocenjujejo komentatorji, govori že vsebina obeh, doslej najuspcšnj'eših filmov - finskega »Johna« in kitajskega »Ulica vzhajajočega sonca«. Prvi govori o brezposelnem delavcu, ki službo končno tudi najde, drugi pa na iskren način izpoveduje življenjsko usodo pekinških prebivalcev. Na temo miru, humanističnih vrednot in medsebojnega sožitja so organizirane tudi številne okrogle mize in tiskovne konference. L. Š. Dvoje igralcev v Gogoljevi povesti V Križankah nastopata Silvij Božič in Jože Mraz pod režijskim vodstvom Vesne Arhar Vsem, ki so v teh dneh nameravali brati Gogoljevo Povest o tem, kako sta se sprla Ivan Ivanovič in Ivan Nikoforovič, so na ljubljanskem poletnem festivalu prihranili trud. V Križankah namreč javno izvajajo imenovano povest. Nastopata dva igralca. Silvij Božič in Jože Mraz. Pod dramaturškim vodstvom Bojana Štiha režira Vesna Arhar, ki je Gogoljevo besedilo kar sama tudi priredila za javno izvedbo. Prireditev je hibridna. Nekaj med gledališko igro običajnega tipa in prostim ponavljanjem tiste davne »peterburške povesti« iz leta 1835 (v slovenskem prevodu Severina Šalija). Ponavljanje je na prvi pogled še kar v skladu s predlogo. Tudi okrajšave ne motijo. Razlika je samo v tem, da manjka večji del poant, ki so za Gogoljevo zgodbo verjetno važne, saj jih drugače v njej najbrž ne bi bilo. Po vsem videzu je to posledica površnega branja, potem pa tudi pomote, ki jo je prireditev zagrešila v svojih teatraličnih sestavinah. Gogolj piše namreč ironično povest, medtem ko se v Križankah gredo nekakšen humorističen večer. Pri Gogolju gre za absurden komični zaplet, ki za prazen nič spre in nazadnje pogubi svoja dva junaka, na ljubljanskem festivalu gre za (poljubno in nepovezano) zbirko bolj ali manj smešnih dovtipov v širokem razponu med sladkim spogledovanjem s publiko in dvoumnimi namigovanji »na naše razmere«. Gogolj ironično in hkrati zgroženo pokaže, »kako pusto je na svetu«, v Križankah skušajo prepričati ljudi, da je na svetu »preprosto in veselo«, le da so ljudje včasih čudaški... Prireditev je v gledališkem smislu sestavljena z nekakšno kabaretsko vnemarnostjo. Igralca sta gibčna in razigrana, ko si podajata različne Gogoljeve vloge, in tudi takrat, kadar igrata vezna mašila. Na žalost ne moreta čvrsteje zarisati niti ene figure, čeprav jih Gogoljeva povest ima - ker po »konceptu« ne smeta igrati, pač pa morata pripovedovati povest, le mimogrede neizbirčno opremljeno z različnimi grimasami. Pri vsej njeni napadalni odrski zgovornosti (oziroma inflaciji) se tej antigogoljevski prireditvi v Križankah, žal, ne posreči zadeti tragikomičnega duha tistega izmaličenega, groteskno samoza-verovanega in samouničevalnega sveta, o katerem s takšno sijajno, prefinjeno ironijo pripoveduje Povest o tem, kako sta se sprla Ivan Ivanovič in Ivan Nikoforovič. ANDREJ INKRET Enciklopedija Jugoslavije v cirilici Na Kolarčevi narodni univerzi v Beogradu so predstavili novo izdajo enciklopedije Po predstavitvi prvega zvezka Enciklopedije Jugoslavije v slovenščini so te dni v Beogradu predstavili še izdajo v cirilici — poprej sta izšla že prvi in drugi zvezek v latinici. Prva srbohrvaška izdaja v latinici je nastajala od leta 1950 do 1971. Druga izdaja Enciklopedije Jugoslavije, katere prva knjiga je izšla konec leta 1980, pa obsega šest vzporednih izdaj, poleg dosedanje izdaje v latinici, cirilici in slovenščini, šc izdajo v makedonščini, albanščini in madžarščini ter izvleček v dveh delih v angleščini. Načrtujejo, da bo celotna enciklopedija imela 68 zvezkov - približno 60.(KK) strani - s približno 80.000 ilustracijami in fotografijami. Prvi zvezek Enciklopedije Jugoslavije v cirilici je že 117. izdaja Jugoslovanskega leksikografskega zavoda v okviru njegovih dvajsetih različnih enciklopedičnih načrtov. PO SLOVENIJI Belokranjski vodovod obnovili pred rokom METLIKA, 14. julija — Brigadirji prve izmene MDA Bela Krajina 83 so štiri dni pred rokom dokončali obnovo vodovoda od zajetja v Jamnikih do belokranjskih vasi. Čeprav je bilo brigadirjev namesto 120 le sto, delo pa zaradi vdiranja talne vode zelo zahtevno, so nalogo opravili predčasno. Brigade iz Titovega Velenja, Murske Sobote in Postojne, ki delajo v prvi izmeni, bodo sedaj štiri dni delale na rezervni trasi pri napeljevanju vodovoda od Drašičev do Brašlje-vice. (M. D.) V Tržiču redukcije zaradi del na daljnovodu TRŽlt, 14. julija - Med Naklim in Žejami bodo delavci Elektro Ljubljana od petka do nedelje postavili nov jambor, na katerem je obešen 35-kilovoltni daljnovod. Delavci Elektra Kranj bodo v petek izklopili elektriko v tržiški občini in vaseh pod Dobrčo med 8. in 20. uro, v soboto med 7. in 18. uro in v nedeljo med 8. in 18. uro. (M. K.) Na Hudinji bodo zidali trgovski center CELJE, 14. julija - Na Hudinji so danes položili temeljni kamen za območni živilsko preskrbovalni center, za katerega bodo v sozdu Merx združili ali s sovlaganji zagotovili 356 milijonov din, 40 milijonov posojil J)a bo prispevala celjska temeljna banka LB. Center, ki naj bi ga dokončali do julija prihodnje leto, bo namenjen potrebam 300 tisoč prebivalcev celjskega, zasavskega in koroškega območja, (D. H.) Ugodnejši krediti za kmečki turizem TOLMIN, 14. julija — Tolminci razmišljajo, da bi prihodnje leto uvedli dodatne ugodnosti za najem posojil za razvoj zasebnega gostinstva in kmečkega turizma. Bonificirane obresti za tovrstne kredite naj bi uvedli še pred začetkom prihodnje pomladanske gradbene sezone, veljale pa naj bi za bančna posojila in posojila hranilno kreditne službe. Komisija za dodeljevanje teh kreditov je namreč ugotovila, da zanimanje za zasebni in kmečki turizem usiha tudi zato, ker so sedanji pogoji za najemanje posojil po 12 in 15-odstotni obrestni meri nespodbudna. Predvidene ugodnosti naj bi omogočili s pomočjo denarja, ki ga vračajo tisti občani, ki so bili v minulih letih deležni občinske pomoči pri gradnji zasebnih gostinskih objektov in orgarfizaciji kmečkega turizma. (K. R.) Po muzikalije v novo trgovino LJUBLJANA, 14. julija - Na Trgu francoske revolucije 6 (nasproti Križank) so danes odprli novo poslovalnico Državne založbe Slovenije, v kateri so na prodaj, poleg domače in tuje notne literature, tudi antikvarne izdaje, plošče in kasete. Tako smo v Sloveniji končno dobili pogrešano specializirano trgovino muzikalij. (Foto: Marjan Zaplati!) \ Lancovi vasi še ena farma prašičev PTUJ, 14. julija — Emonin tozd Farma prašičev na Ptuju namerava poleg obstoječe farme prašičev v Lancovi vasi zgraditi šc selekcijsko farmo prašičev. Proizvodna zmogljivost le-te naj bi na leto znašala 3.000 ton žive teže. od tega 400 ton plemenskih živali. S to investicijo naj bi zagotovili boljšo preskrbljenost Podravja s svinjskim mesom. Farma bo na podlagi sklenjenega samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev vse prašiče dobavljala Tovarni mesnih izdelkov Košaki. (M. K.) Lent bo dobil novo ulico ob Dravi MARIBOR, 14. julija— V okviru programa usmerjene prenove Lenta ho sis za komunalno in cestno dejavnost za območje občine Maribor zgradil ulico ob dravskem bregu, med sodnim in vodnim stolpom. Hkrati bodo zagotovili tudi komunalno in energetsko oskrbo Lenta. Nova prometnica v dolžini 650 metrov naj bi oživljala staro mestno jedro. (M. K.) Ribniški prototipi peči za sušenje tobaka RIBNICA, 14. julija- V Industriji termičnih aparatov, žičnih tkanin in plastike v Ribnici so domači strokovjaki izdelali načrt in tudi prve primerke peči za sušenje tobaka. V ITPP imajo žq vse pripravljeno za serijsko proizvodnjo. V naslednjem letu načrtujejo izdelati 600 takšnih peči. Računajo, da jih bodo lahko tudi izvažali. (M. D.) TAM bo del proizvodnje preselil v Lenart MARIBOR, 14. julija — V Tamovem tozdu Mehanska obdelava so povečali zmogljivosti, zato je začelo primanjkovati proizvodnih prostorov. Tako so z lenarškim Klemosom sklenili samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za preselitev proizvodnje konzol in zgibni kov, ki jih vgrajujejo v gospodarska cestna motorna vozila. (M. K.) PRIŠLI - ODŠLI Alojz Ješelnik, v. d. direktorja LIK • KOČEVJE - Delavski svet kočevskega ozda LIK je imenoval za v. d. direktorja delovne organizacije Alojza Ješelnika, dosedanjega komercialnega direktorja v Liku. Dosedanji direktor inž. Vlado Mihelič se na razpis ob reelekciji namreč ni več prijavil, ker se je posvetil razvojnemu delu v ozdu LIK. (M. D.) Andrej Senica novi komandir P M v Metliki • METLIKA - Občinska skupščina Metlika je na predlog UNZ Novo mesto imenovala za novega komandirja Postaje milice Metlika Andreja Šenico iz Novega mesta. Andrej Senica je bil doslej pomočnik komandirja PM Novo mesto. Dosedanji komandir PM Metlika Stefan Mišja odhaja na novo delovno dolžnost v UNZ. (M. D.) ("Albert Dumtul ŽIVLJENJE BOLEZNI 26. nadaljevanje Kiij drugega pa hoče bolnik od zdravnika, kot da mu ta zagotovi, nič resnega ni, bodite brc/ skrbi! Najprej hoče izvedeti, da ne bo umrl. Potem ga zanima, ali bo minilo brez posledic, in nazadnje, ali se bolezen ne bo povrnila (ali je »zanamovan«, ali je »obsojen«). V tem smislu zdravniki mirno lahko rečejo, da imajo s smrtjo opraviti prav vsak dan. Ne s smrtjo v pravem smislu te besede — vse bolezni na srečo niso smrtonosne - ampak s smrtjo kot idejo in strahom pred smrtjo. Toda za medicino je važna predvsem smrt v svoji »najčistejši«, dokončni obliki. Z njo se mora ukvarjati v prvi vrsti in ona je tudi tista, na kateri preskušajo svoje znanje in svojo moč. Edina, ki ve, kaj je to smrt. je medicina. Smrt telesa, ki ga pozna dr) poslednje podrobnosti. Seveda pa obstaja kratek stik tako med medicinsko izkušnjo in našo izkušnjo, kot med konkretno resničnostjo smrti in smrtjo, ki jo človek nosi v zavesti pa telesom kot telesom in namišljenim telesom (tistim, ki ga občutimo). ★ ★ ★ Ko pikic smrt. mene ni. Kosem jaz. ni smru. Narolie ni mogoče. Smrt ne obstaja. V resnici, v življenju, se je ni mogoče zamisliti. Lahko umremo, a ne moremo bifi mrtvi. < Kdor pravi, da pozna smrt, hoče reči, da pozna smrt nekoga drugega. Praznina, hlad, tišina, temačnost, nepremičnost, nemoč, pozaba, ponižanje, vse to za nas, za živeče, simbolizira smrt. Od kod strah pred zaprtim prostorom. črnino, tišino, vrtoglavice, {pred praznino), groza, da se ne boš mogel več premakniti, da ne boš mogel ničesar več storiti? Tesnoba, ki človeka prevzame ob misli na smrt, se vtisne tudi v njegove telesne občutke — razkroja, zastoja, mraza, okamenelosti, prekinitve s svetom, dokončnega odhoda, prihoda nekam drugam - občutke, ki naj bi ponazarjali smrt. V tem primeru ne gre za resnično, anatomsko, fiziološko, fizikalno-kemično telo, kakršnega pozna medicina in o katerem zdravniki v bistvu govorijo. To je fantazmagorično telo, ki si ga vsak od nas predstavlja po svoje, odvisno od izkušenj, ki jih ima z njim; podobo, ki si jo sam ustvariš, oplemenitiš z znanjem, ki ti ga je o tvojem telesu posredovala znanost. Niti zdravnikom ni prihranjeno to nemedicinsko videnje lastnega telesa. Zdravnik, ki ima opraviti z bolnikom, o telesu nikdar ne govori v čistem znanstvenem jeziku Njegova predstava o'človeškem telesu vsebine več znanstvenih elementov in ko jo opisuje, uporablja žargon. Toda pri tem je vedno prisotno tudi njegovo telo. namišljeno telo. In če zboli in če trpi, pade v brezno domišljije, ki jo hranijo njegove izkušnje. občutki in strah. Kot vsak drug bolnik. Telo ni nikdar zgolj medicinska tvorba, medicina in domišljija delata v tem primeru nenehen kompromis. Na srce nihče ne glede samo kot na stroj, ki poganja kri po telesu, ušesa in oči za nikogar niso samo čutila, in spolni organi sredstvo za reprodukcijo. Ali ginekologi, ki posredujejo ženskam fotografije njihove notranjosti, mislijo, da bodo imele kakšne koristi od tega? Saj svojega telesa ne poznamo niti od zunaj. Samo filmski igralci se morda lahko vidijo takšne, kot jih vidijo drugi. Toda, ali je mogoče, da se gledajo tako, kot jih gledajo drugi? ★ ★ ★ »Znanstveni« temelji Pač, v očeh ljudi in v svojih lastnih očeh je medicina znanost, v kateri so utelešeni resnica, pravica in dobrota. Medicina je namreč opremljena z znanjem. Ona zna. Toda ali tudi v resnici zna? Kaj pa če je njeno znanje relativno? Ali res ve dovolj? Naj ji zaupamo in se podredimo njenemu zakonu? ★ ★ ★ Kurativna medicina je dokazala, kaj zmore. Ni vsemogočna, toda zna lajšati trpljenje in zdraviti bolezni. Toda dandanes nam je prešlo že v navado, da gledamo nanjo s kančkom prezira: ne moremo se več zanesti, da ne bo zamudila, iz dneva v dtirt je dražja in kar zadeva njeno posredovanje, tudi ni vedno zanesljiva. Od tod tudi njeni porazi in njena pretirano visoka cena. Medtem ko je preventivna medicina, narobe, deležna le hvale in spoštovanja. Velja za napredno, saj se bori proti socialnim tegobam. liberalna, saj ljudi spodbuja k aktivnemu sodelovanju, učinkovita, saj ima opraviti z našo stvarnostjo. No, že to razlikovanje med kurativno in preventivno medicino je nezanesljivo. Vsakršen kurativni poseg je hkrati tudi preventivni. Najprej zato, ker zdravljenje neke bolezni zelo pogosto uravnava skrb, kako »preprečiti« morebitne komplikacije, ki ogrožajo bolnika. Zdravljenje angine z antibiotiki pomeni, da hočemo bolnika obvarovati pred akutnim revmatičnim vnetjem. Slepič je treba operirati tako hitro zato, ker se je bati vnetja trebušnice. In potem zato, ker kurativna medicina deluje vedno v družbi s preventivo. ★ ★ ★ Zdravnik se nikdar ne bo zadovoljil samo s tem. da bo (kadar je to v njegovi moči) ozdravil človeka bolezni, zaradi katere se je bil zatekel k njemu. V principu vsak tak obisk vedno izkoristi tudi za to, da »preuči« bolnikovo zdravstveno stanje nasploh, da pregleda njegove kartoteke in da poskuša izslediti simptome in znake, ki bi utegnili naznanjati še hujše težave, kot jih ima sedaj. Tistemu, ki je prišel v ordinacijo zaradi čira na želodcu ali zaradi bronhitisa, zaradi hipertenzije ali migrene, vedno svetuje - pa če zadene žebljico na glavico ali pa ne — naj shujša, če je predebel, naj manj kadi, manj pije in se več giblje. Navodila, ki paciente usmerjajo v preventivno ravnanje, sodijo »v opis del in nalog«, ki jih zdravniki opravljajo vsak dan. Zdravnik, ki »se odloči«, da bo zdravil zgolj bolezen, zaradi katere je sprejel pacienta, si je olajšal delo, vendar je ravnal napak. Njegovo posredovanje je v tem primeru nekoristno. KULTURNI KOLEDAR «*«15 <*° 22. juuja) LJUBLJANA V Narodni galeriji je na ogled razstava Slikarstvo na Koroškem od romantike do ekspresionizma. V Moderni galeriji je odprt 15. mednarodni grafični bienale, v Cankarjevem domu razstava jugoslovanskih nagrajencev vseh dosedanjih bienalov ter razstava multiplov, hkrati pa je na ogled še razstava slik češkega slikarja Jirrija Anderleta. V Likovnem razstavišču Riharda Jakopiča je na ogled retrospektiva dobitnikov velikih nagrad dosedanjih bienalov. V Mestni galeriji je na ogled razstava Študentov ljubljanske akademije za likovno umetnost. V preddverju ljubljanskega Festivala v Križankah razstavlja Dragica Ča-dež-Lapajne, v razstavišču Arkade je odprta razstava Stara srbska fotografija. V Mali galeriji razstavlja Marija Rus, v knjižnici Jožeta Mazovca v KD Španski borci so na ogled plastike Tadeja Cakša, v galeriji Krka olja in plastike Save Stc-fanovskega. v galeriji Slon pa umetniške fotografije »Utrinki i/ sovjetske fotografije«. V avli Inštituta za celulozo in papir razstavlja svoje grafike in tkanine Almira Brcmcc, v avli Commerca pa slikar samorastnik Uroš Žitnik. BLED; V Festivalni dvorani bo danes ob 19. uri otvoritev razstave del Franca Vozla in Jožeta Volariča. DOMŽALE: Salon Meblo .razstavlja dela grafika Črtomi-ra Freliha. KAMNIK: V galeriji Zbirka je odprta razstava del Miha Maleša. KOPER: V fotogaleriji Triglav razstavlja Varga-Somogyi Tibor svoj fotografski cikel z naslovom »Nastajanje — Nastajanje«. KRANJ: V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, kulturnozgodovinska zbirka 'ter razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V drugem nadstropju je odprta stalna razstava Ljudske umetnosti na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprta razstava »Svet osvobojene zavesti« koprskega slikarja Božidarja Svetka ter razstava »Svet mail-art izkušnje« vojvodinskega konkretista Jaroslava Supka. V galeriji Mestne hiše pa so na ogled grafični listi iz muzejske zbirke. V Mali galeriji se / olji predstavlja Matej Mctlikovič, v Ste- briščni dvorani pa akademski kipar Peter Černe. MARIBOR V razstavnem salonu Rotovž razstavlja akademski slikar Milan Erič. V avli na Prešernovi 1/1 je odprta razstava »Ilustrirane knjižne izdaje v Jugoslaviji« . MURSKA SOBOTA:V galeriji Murska Sobota je odprt 6. jugoslovanski bienale male plastike. NOVO MESTO: V veliki dvorani dolenjske galerije je na ogled razstava japonskega grafika Hokada Yoshide, ki predstavlja lesoreze, litografije in fotografike. PIRAN: V fotogaleriji se Mitja Koman predstavlja z barvno fotografijo. SEŽANA: V Mali galeriji Sežana je odprta razstva umetniške fotografije Metoda Zavadlava. TRST: V galeriji Tržaške knjigarne razstavlja Tomo Vran. ZILJSKA BISTRICA: Slovensko prosvetno društvo Žila vabi na otvoritev razstave »Arhitektura na Žili«, ki ho 16. 7. ob 19.30 v prostorih Posojilnice na Ziljski Bistrici. KLEPET - Z MITNIČARKO Tujim turistom dajemo še premalo osnovnih obvestil Čeprav je turistična sezona skoraj na vrhuncu, na avtocesti l.jubljana-Razdrto tega ni čutiti. Ne samo. da se avtomobili na štiripasovnici kar izgubijo, tudi na vstopnih in izstopnih postajah ni nobene gneče. O tem smo se pogovarjali z dija- kinjo Hermino Vehar, ki že tretje leto zapored v počitnicah izdaja listke za plačilo cestnine na vstopu pri Ljubljani. »Delam preko Mladinskega servisa iz Postojne, 'osem ur dnevno, plačajo pa mi 60 dinarjev na uro. Letos poleg listkov dajem tudi prospekte Postojnske jame. seveda predvsem tujcem. Imam občutek, da jih je manj kot prejšnja leta; veliko manj je Francozov, ki, zaradi denarnega bonusa verjetno tudi sicer manj potujejo. V soboto sem recimo v svoji izmeni izdala skupno približno 3 tisoč listkov.« . . - Kaj pa tujci največkrat sprašujejo ob kratkem postanku na vstopni postaji? »Različno. Kje so kampi, kako se najlaže pride do njih, kje se da zamenjati devize. Veliko jih sprašuje za bencinske črpalke in dežurstva na njih ... Potem se zanimajo za motele, prenočišča, gostilne, pa tudi kako je s preskrbo.« V. F. Vučedolci se hvalijo s fiš paprikašem, ščukinimi klobasami in ribjim zvitkom Osiješka podružnica Generalturista je pred poletno sezono povabila v goste 60 tujih novinarjev, ki zdaj pišejo o pokrajini med Dravo in Donavo — Turizem prebudil tudi rečni potniški promet OD NAŠEGA DOPISNIKA VUKOVAR, julija — »Gremo v Jugoslavijo,« predlaga predsednik Svetovnega sklada za varstvo narave Fulco Pratesi. Njegov utemeljen predlog je zapisalo več evropskih turističnih časnikov. Toda njegovo navdušenje se ni ustavilo ob jugoslovanski obali, marveč na radodarni poljedelski pokrajini, kjer vsakdo najde svoj mir. V Kopačkem ritu pri Osijeku ga je naposled našla tudi črna štorklja, je zapisala Franca Zambonini v »Famiglii cristiani«. najboljši ribji paprikaš, ki ga od Osiješka podružnica Generalturista je nemara potegnila najboljšo potezo, za razvoj slavon-sko-baranjskega turizma, ko je pred poletno sezono povabila v goste šestdeset tujih časnikarjev, ki so nato objavili spodbudne reportaže o pokrajini med Dravo in Donavo, zanimive tudi za domače popotnike. V Vukovarju pa pripovedujejo, da jih je turistično prebujati začela Donava, predvsem uvedba rečnega potniškega prometa do Novega Sada in Beograda. Prej so se v Vukovarju in okoliških krajih ustavljali le prehodni gosti, mornarji domačih in tujih rečnih plovil. Le-ti so svoje znance obvestili, da od Apatina do Vukovarja kuhajo nekdaj imenujejo »fiš paprikaš« in ga pripravljajo iz donavskih rib. To je pravzaprav ena najbolj znanih izkaznic Slavonije in Baranje ter Vojvodine, ki ima -na vrhu še en presežnik: najboljše jedi iz sladkovodnih rib pripravljajo 7 kilometrov južno od Vukovarja, v motelu Vučedol. Izteka se desetletje, ko so se Vuko-varci na domačih in tujih kuharskih tekmovanjih uveljavili s po--sebej pripravljeno ribo smuč na vučedolski način, s ščukinimi klobasami, z vukovarskim ribjim zvitkom in drugimi jedmi. Skupaj jih je deset vrs; in so zdaj opisana v kulinaričnem vodniku po Slavoniji in Baranji. Čeprav je v vukovarski občini le 353 turističnih postelj v sicer lepo urejenih hotelih in motelih od Vukovarja do Iloka, se občasno zgodi, da v kuhinji vučedolskega motela kmalu poide kakovostna donavska riba. Za ribji paprikaš so uporabne tudi manj kakovostne sladkovodne ribe, med njimi klen, krap, mrena in ploščič, četudi so polne srti. Toda v vučedolskem papri-kašu mora biti vsaj košček smuča ali pa ščuke. In kakšna je pravzaprav ta jed? Po moči me je spominjala na prekmurski bograč, čeravno sta osnova za to jed govedina in svi-nina. »Morda res,« nezaupljivo dodaja Pantelija Kovačevič. Po njegovem je lahko vučedojski paprikaš tako hud. da ga lahko snede vsakdo. Zato pa se tudi imenuje »fiš paprikaš«. Ali bo tudi to jed zaradi pomanjkanja rib zamenjal dunajski zrezek v vukovarskih gostilnah? Ce bi sodili po članku »Kdo ljubi Dono-vo«, ki ga je z vabilom za ribolov v Batini in Aljmašu prinesel avstrijski »Šport Fischer«, do te zamenjave še ne bo prišlo. PETER POTOČNIK Izid žrebanja I. kola poletnega kviza »Poznate Slovenijo« 1. nagrada (1000 din): Vida Planinšec, Prečna 3, 62380 Slovenj Gradec 2. nagrada (500 din): Majda Goljuf, C. brigad 29, 58000 Novo mesto 3. nagrada (250 din): Nada Jakopič, Poljanska 19. 61000 Ljubljana Na slikah so bili kraji: 1. Kranj, 2. Mislinja. 3. Portorož. NAGRADNI KVIZ DELA - Poznate Slovenijo? IDEJA ZA IZLET Na Graški gori ho odmevala pesem GRAŠKA GORA - Na znameniti Graški gori ho v nedeljo popoldne odmevala vesela pesem. Kulturno društvo Ivan Cankar i/ bližnjega Plešivca ter zveza kulturnih organizacij Velenje prirejata zdaj že tradicionalno srečanje narodno zabavnih ansamblov ter vokalnih skupin. Letošnje je že osiruOpriravili pa so ga posebej skrbno. Kot nani je povedal predsednik Ple-šivskega kulturnega društva Alojz Klančin«, so se srečanj narodnozabavnih ansamblov prizadevni domačih lotili prav zato, da bi s prireditvijo širše odprli svoj kraj in da bi v predele, znane po nepozabnih bitkah štirinajste divizije. pa tudi po mnogih drugih dog Maribora, ne bosta manjkala modna revija in seveda tradicionalni izbor lepotice Račke noči 83. Poskrbeli pa smo tudi za prevoz. Vsi, ki bodo iz Maribora ali Ptuja hoteli v Rače z vlakom, se bodo lahko peljali v obe smeri zastonj.« Še to: Račka noč bo to soboto. Program se bo začel ob 18. uri in bo trajal do 3. ure zjutraj. VASJA VENI URINI Spoznaj svojega sovražnika David Miller 40. nadaljevanje Zdaj so bili že malo zgovornejši. Dennison se je pridružil Nelsonovima. Gemmi Monk in Ljubici. Janet je šla s sestrično, Martin Pym pa z drugima dvema dekletoma. »S čim se pa ukvarjate?« ga je vprašal Kevin Nelson. Britanci imajo čudno navado: zmeraj jih zanima poklic njihovih sonarodnjakov. »Minitaksi vozim,« je odgovoril Dennison. Kevin Nelson ni bil debel, bil je pa krepko grajen. Bil je temne polti in pod srajco, ki jo je kar naprej slačil in oblačil, je bil gosto poraščen. Skratka, tiste vrste moški, ki so za nekatere ženske silnQ privlačni. Za tiste, ki jim ni mar svetle polti in skoraj gladke kože brez kocin, kakršne je bil Dennison. »Kaj pa vi delate?« je hlinil zanimanje Dennison. »Davčni računovodja sem,« je odgovoril Nelson. »Ko je bil še otrok, je bil igralec,« je povedala Dennisonu Elaine, njegova privlačna žena. »Res? To je bilo pa najbrž zanimivo.« Dennison se je zdaj začel zares zanimati. »Mati je varovala otroke in tako sem večkrat šel z njo v filmski atelje, pa so me kar tako mimogrede pobrali za manjše vloge.« »Neverjetno.« Dennison je bil iskren. Redko je srečal uspešne ljudi in še redkeje takšne, ki niso bili domišljavi. Zdelo se mu je, da je Elaine bolj ponosna na moža kot on sam nase. »V .Oliverju* je nastopil/pa še v drugih filmih,« mu je povedala. »Ste tudi vi zaposleni?« jo je vprašal. »V potovalni agenciji. Zato sem tudi tukaj,« mu je odgovorila. »V skupini, ki smo jo sestavili, je ostalo še nekaj prostih mest, pa sva se pridružila.« »Kaj pa vi počnete?« je vprašal Gemmo, četrtega člana skupine. »Otročičke učim,« je odgovorila. »Mularije ne maram,« se je nakremžil Dennison. »Saj so prav prijetni. Samo prav jih je treba prijeti, pa se brž naučijo, kaj smejo in kaj ne,« se je zasmejala. Dennison je spet pomislil na Diano, pa kaj vse sta počela na Bledu z ubogim malim Grkom. Mike je znal dobro oceniti ljudi že po prvem vtisu. Gemma Monk mu je bila všeč. Toda ne, da bi se mu hotelo v posteljo z njo. Zdela se mu je eden najveselejših ljudi, kar jih je kdaj srečal. Njen nasmeh ga je spominjal na Diano. Res? Mogoče se le spomin poigrava z njim. Mogoče pa je Gemmin smeh tako vplival nanj, ker je hkrati mislil na Diano. ★ ★ ★ Jon je sedel v avtobusu. Pred Zlatorogom je stal petnajst minut. »Jaz sem se pa pritoževal nad londonskimi avtobusi,« je zavzdihnil pri sebi, saj ni imel nikogar, komur bi se potožil. Sploh pa je bil najbrž edini Anglež, v avtobusu. V ozadju avtobusa so Jugoslovani veselo prepevali. Jon pesmi ni razumel, razen, da imajo veliko kitic in vsaka še refren. ★ ★ ★ Skozi petje je Jon zaznal pogovor skupine ljudi, ki je bil po njegovem nekakšna mešanica nemščine in italijanščine. Ljudje so izstopali, drugi so sedeli ob oknih in gledali ven. Tam zunaj se najbrž nekaj dogaja, je sklenil. Napol je vstal in pogledal, kajti tisto, kar je zanimalo ljudi, se je moralo dogajati tik ob avtobusu. Na tleh je ležal moški z oprtanim nahrbtnikom. Ležal je na hrbtu, z obrazom proti nebu, nihče mu ni snel nahrbtnika. Okrog njega so stali ljudje in ga gledali. Nekateri so vpili nanj, naj se umakne, da se bodo lahko odpeljali, on pa jih je zmerjal nazaj v nemščini, očitno njihovi materinščini. Trmoglavil je. Jon je sklepal, da ga je podrl avtobus. Mogoče do smrti. Toda nič iji bilo videti, da bi ga povozil avto, preveč sproščen je bil. Njegovo telo je bilo stegnjeno. Toda prsni koš se mu ni dvigal in spuščal, kot bi bilo pričakovati. Ozračje je postajalo skoraj nevzdržno. Jon takšne suhe vročine ni bil navajen. Komaj je dihal. Povrhu pa je bil še slabe volje, ker ni vedel, kaj se godi, zakaj se godi. in kar je bilo zanj najvažnejše, kako dolgo se bo vse skupaj še vleklo. Sklenil je, da ima vsega dosti, in zlezel iz avtobusa na sveži zrak. Toda zunaj ni bilo prav nič boljše. Razloček je bil le ta, da ni več slišal petja. Rad bi vprašal, kako dolgo bo sprevodnik še zijal v mrtvega ali vsaj bolnega človeka. Pa ni znal. Odšel je v hotel, kjer je bilo vse na nogah. Telefoni so zvonili, ljudje so tekali sem in tja. Jon je potrpežljivo čakal pri recepciji, saj se je za danes čakanja že pošteno navadil. »Taksi,« je bila edina beseda, ki jo je izrekel. »Bohinj?« ga je vprašala brhka receptorka. »Da.« »Bellevue?« » Da.« »Jon?« Rekla je Jon, ne Džon. ANDRE BRINK PRED NEVIHTO 3. nadaljevanje Moja stavba (eden najdrznejših podvigov v moji karieri), moji osebni prostori: prostorne modeme pisarne, preproge, pleksi steklo, rastline v posodah pod budnim orlovskim pogledom tajnice (učinkovitih štiridesetih let. Od prigode z Marlene imam na tem mestu najraje osebo srednjih let), preostala skupina pa je na dosegu roke: tiskovni ataše, računovodja, geološki izvedenec, inženir in nižji uradniki, od risarjev do strojepisk. Nič od tega mi ni naklonilo naključje. Nič mi ni bilo dano po sreči ali samo od sebe. Londonski vrh naj bi mi bil v nadaljnjo pomoč, vendar zaradi Calitza in njegovega zločinskega ravnanja ne bo nič (nisem njegova edina žrtev, vsa dežela bo trpela zaradi tega). ★ ★ ★ Nastanil sem se v tem hotelu. V prvem hotelu v ljubki četrti Mayfair mi seveda ni nič manjkalo, vendar sem se s »slepečo jasnostjo« zavedal, da je prišel trenutek, ko naj bom sam in do svojega odhoda v Tokio živim neznan. V takšnem čudno vznemirjenem stanju zaradi nenadne svobode sem poslal telegram tajni-ci, češ da se bom oglasil šele, kn se spet vrnem iz Tokia, potem pa sem telefoniral ženi, da bi ji sporočil, da se za teden dni odpravljam k jezerom. Zdela se mi je veliko manj vdana, kot sem pričakoval. »Pa zakaj se ne vrneš, Martin?« »Preblizu pisarne stanujemo. Saj veš, da me ne bi pustili pri miru.« »Saj lahko skupaj odpotujeva kam za nekaj dni...« je dejala z neobičajno gorečnostjo v glasu. »Tako dolgo že nisva ...« »Bodi pametna, Elise. V Tokiu moram biti konec prihodnjega tedna.« »Če poletiš nocoj si zjutraj že doma.« »Ne ljubi se mi še enkrat potovati Lltrujcn sem in nisem več čisto mlad.« »Bedarije, Martin. Petinštirideset let imaš. To ni nič.« »Dobro veš, kaj pravijo zdravniki.« »Kot da bi kdaj dal kaj na to, kar o tvojem zdravju pravijo zdravniki ali pa kdorkoli drug!« »To pa ni preveč ljubeznivo.« »Žal mi je. Saj nisem mislila tako. Tudi jaz sem utrujena, dušim se tu.« Hitro sem uganil, kaj je hotela reči. »Imaš težave z mamo?« »Si pričakoval kaj drugega? Saj vem, da tega ne dela nalašč, vendar mi odvzema vse, kar hočem storiti, in tega ne morem več prenašati. Še vedno sem prepričana, da sva storila strašno napako, ko sva jo privedla s farme. Veliko preveč neodvisna je, da bi lahko živela s kom drugim.« »O tem sva že razpravljala, Elise. Že dolgo tega.« • »Res? Se pravi, da si ti povedal, kar misliš. Pika. Konec)« Kratek premor. »Ne načenjajva spet te teme po telefonu, Martin. Brez koristi je. Zlovoljna sem, ker sem mislila, da ti...« »Kako je z Use?« »Prav zdajle nori v bazenu s svojimi prijatelji. Nikogar ne mara poslušati. Ve, da boš tako ali tako na njeni strani, ko se vrneš.« Za trenutek sem se obotavljal, preden sem vprašal: »O Louisu ni novic?« »Jasno, da jih ni.« Njen glas je bil napet. »Sprašujem se, če jih bomo sploh še kdaj dobili. Razen, če se nekaj. .. Vendar ti zapravljaš. Bolje, da odložiš slušalko.« In je mirneje dodala: »Pazi nase, Martin.« »Seveda bom. Na svidenje.« Obsedel sem čudno nezadovoljen. Gledal sem v številčnico in si skušal predstavljati Elise doma, ko je odlagala slušalko (kje bi lahko bila? V sobi? V pisarni?) V mislih sem ji sledil po hiši; čist, tih kamen nas je v poletnih mesecih obdajal s svojo pomirljivo svežino, pozimi pa blago toploto; volnene preproge v sobah in opečna tla v drugih prostorih; nekaj starih kosov pohištva, ki jih je Elise z okusom in spretnostjo vključila med modeme globoke in udobne elemente. Tu in tam je na police in zidne vdolbine postavila svoje lončene izdelke; zavese iz surovega moherja zakrivajo okna; na stenah nekaj del južnoafriških umetnikov; dva Perneffa iz zgodnje dobe in en \Venning. Picassova litografija, Kleejeva risba, ki sem jo bil prinese! iz Kdlna. Na obeh straneh kamina vzidani knjižni omari. Zunaj pa ohlapne linije, značilne za večino načrtov mojega brata Thea. funkcionalne in zadostne v svojem sredozemskem slogu. V7rt s uatami, terasami, gaji, urevjem (strelicijo, pro-teje, glicinijo na latniku, tri dragocene sagovce, ki smo jih skrivaj pripeljali s farme, v prtljažniku očetovega tovornjačka pred nekaj leti, preden je dobil raka in smo ga pokopali; takrat smo farmo še imeli, bilo je pred tem usodnim koncem tedna). Teniško igrišče za vrsto topolov, modre krivulje bazena, kjer je v tem trenutku norela lise s svojimi prijatelji. Človek, ki ga je življenje teplo, se veliko bolj kot drugi veseli uspehov Mariborski plesalec Toni Canjko po dvajsetih letih rednega dela v baletu odhaja v pokoj - »Smo majhen, ampak homogen ansambel, kot ena družina« - Ni v skrbeh za prihodnost baleta v Mariboru MARIBOR, julija — Petinštiridesetletni plesalec Toni Canjko je dokazal, da se z vztrajnostjo in trdim delom veliko doseže. Umetniška pot znanega mariborskega plesalca se po dvajsetih letih rednega dela v Baletu SNG izteka. Veliko plesalcev je že dočakalo upokojitev, toda nobenega izmed njih ni življenje teplo od zgodnjega otroštva tako kot Tonija; s petimi leti je bil namreč vojna sirota. Angležem je res prevroče LONDON. 14. julija — Prebivalci britanskih otokov so zaradi sicer hladnega in deževnega podnebja vajeni, da se pogreje jo samo s popoldanskim vročim čajem. Zato se sedaj, ko jih čisto nepričakovano zares greje toplo sonce, vsi iz sebe. forbav. v pokrajini Devon, je bil te dni najbolj vroč kraj v kraljestvu. Zaradi celih 26.4 stopinje Celzija so vrli Angleži kar poskakali iz svojih oblek in se šli hladit v vedno hladno morje. Pripadnice ženskega spola so dobile celo uradno dovoljenje, da lahko spričo strašnih temperatur odvržejo zgornji del kopalk. Seveda se je ozračje ob pogledu na goloprse lepotice še mak) bolj ogrelo. Pogumna Cindy. ki se je »zgoraj brez« odpravila po mestu, pa je razgrela duhove do prav usodnih meja. (Telefoto: UPI) Rodil se je v Zagrebu, dva dni pred koncem leta 1937, kot najmlajši v družini s petimi sinovi. Starši prvoborci so padli že na začetku vojne, pet fantov, starih od 5 do 15 let, je ostalo samih. Nekaj časa so živeli pri teti. Najstarejši je bil kmalu izgnan na prisilno delo v Nemčijo. Toni in tri leta starejši brat sta ostala sama dobesedno na cesti, vzeli so jim namreč tudi stanovanje. V veliki revščini sta dočakala osvoboditev. »Kriv« je sošolec Toni je, kolikor daleč se spominja. rad pel. Dokaj nenavadno so ga odkrili kot čudežnega otroka, pevca. »Spominjam se, da smo po osvoboditvi vsi, tudi otroci, sodelovali pri gradnji av- toceste Beograd-Zagreb. Jaz sem, star šele 8 let, po zvočniku ob harmoniki pel partizanske pesmi. Nekdo me je poslal na radio Zagreb, kjer so me sprejeli v otroško radio-dramo. Obenem sem se na glasbeni šoli učil flavto, končal sem tudi gimnazijo. Tam je bil moj sošolec Damir Novak, pozneje prvak zagrebškega Baleta. Ravno on je ,kriv‘, da sem postal plesalec - pripeljal me je na avdicijo v baletni studio HNK.« se spominja Toni. Učiteljica baleta mu je takoj na avdiciji povedala, da zaradi postave ni tip za plesalca in da nikoli ne bo »princ«, pač pa bo zaradi temperamenta karakterni komik. Njene besede so se uresničile. Učenci studia so volontersko sodelovali v operno-baletnih predsta- Vrli Superman je premagal Nikotina Z resnično široko zajeto akcijo, pa tudi z višjimi cenami, so v Veliki Britaniji zdaj dosegli, da skoraj dve tretjini prebivalstva ne kadita — Nekadilci bodo odslej še pogumnejši v boju vah. Toni je s sedemnajstimi leti plesal prvi solo v operi Faust, še vedno brezplačno. Živeli so revno, bili so več lačni kot siti. Prišel je čas, da si poišče plačano službo, dobil jo je v gledališču na Reki. Medtem si je ustvaril družino, žena in sin sta živela v Čakovcu. To in zelo slaba plača ga je spodbudilo, da je odšel iz Reke. Tako ga je življenjska pot zanesla 1964 v Maribor, kamor se je pozneje preselila tudi družina. Tudi v SNG Maribor je bila njegova prva predstava Faust. »Potem sem plesal komične vloge v vseh baletih - Vrag na vasi, Esmeralda, Ohridska legenda itd. Plesal sem v vseh praizvedbah slovenskih baletov v OD NAŠE SODELAVKE LONDON, 14. julija - Na letošnjo 5. svetovno konferenco o kajenju in zdravju, ki je v VVinnipegu v Kanadi, je britanska delegacija prišla »oborožena« s statističnimi podatki, ki kažejo, da je v Veliki Britaniji od leta 1980 kar en milijon ljudi opustilo kajenje. Ti presenetljivi podatki tudi povedo, da se je v zadnjih desetih letih število kadilcev v Britaniji zmanjšalo za četrtino in poraba cigaret je padla za eno petino. Zdaj so kadilci prvič v Britaniji v manjšini in to v prav vsaki družbeni skupini. To tudi pomeni, da skoraj dve tretjini Britancev ne kadita in 23 odstotkov odraslih (kar je 9,8 milijona) spada v kategorijo »bivših kadilcev«. Iz istega statističnega pregleda je tudi razvidno, da je lani kadilo med 38 odstotkov moških in 33 odstotkov žensk, kar je precejšnja razlika v primerjavi z letom 1972. ko je bilo med moškimi še 52 odstotkov kadilcev in med ženskami 41 odstotkov kadilk. Zdaj je pra\ v vsaki starostni skupini manj kadilcev in to tudi \ skupini najstnikov v starosti txl 16 do 19 let. Le nekvalificirane ročne delavke so edina skupina, k jer je delež kadilk s 40 odstotki ostal nespremenjen. Objavljeni statistični pregled tudi kaže, koliko cigaret so kadilci pokadili v povprečju v enem tednu, in to v obdobju zadnjih desetih let. Moški v starostni skupini od 16 do 19 let so leta 1972 pokadili v povprečju 102 cigareti na teden, leta 1982 pa že samo 87 cigaret na teden. Toda dekleta v isti starostni skupini ne kažejo sprememb in še vedno kadijo v povprečju 76 cigaret na teden. Seveda se ob vsem tem pojavlja vprašanje, zakaj število kadilcev v Britaniji takt) pada. Toda na to nihče še ne ve dokončnega odgovora. Mnogi trdijo, da se kažejo pivi sadovi naporov sveta za zdravstveno izobraževanje, britanske medicinske zveze in posebne vplivne organizacije ASH. ki se bori proti kajenju. Svet za zdravstveno izobraževanje na primer na televiziji s kratkimi propagandnimi oddajami za otroke in mladino prepričuje o škodljivosti kajenja. Med otroškim programom se občasno pojavlja kratka propagandna oddaja, ki kaže, kako Superman pokonča nepridiprava Nikotina. V podobnih oddajah za najstnike pa v intervjujih z njihovimi vrstniki dokazujejo, da cigareta v ustih nikogar ne napravi bolj odraslega. To zadnjo, le minuto in pol trajajočo oddajo, zaključuje predstavnik punkerjev, ki razlaga: »S cigaretami je prav tako kot z dudo. Otroci sesajo dude, starejši pa mislijo, da morajo to nadaljevati v obliki cigarete. Zato mi kajenje ni prav nič potrebno.« Televizijska • družba BBC pa z oddajo v nadaljevanjih z naslovom »Prenehajte kaditi« (ki jo zdaj že ponavljajo), poskuša pomagati mnogim, da bi opustili to nepotrebno razvado. Seveda je vztrajno informiranje državljanov o škodljivem vplivu kajenja na zdravje gotovo pripomoglo k temu, da je število kadilcev v Britaniji padlo, posebno še, ko nove raziskave samo potrjujejo že znana dognanja. Toda res je tudi, da Britanci ne opuščajo kajenja samo zaradi zdravstvene osveščenosti in želje KRIŽANKA VODORAVNO: I. italijanski dramatik in avtor najlepših italijanskih basni (Carlo. .1720 do 1806). 6. skupina ptic v letu. 10. txl višje sile odvisen potek dogajali ja. 1 1. nekdaj znamenit tercet treh črnskih sester, ki so koncertirale tudi že pri nas, 14. strokovnjak v vedi o gorovjih, 15. kratica mednarodne organizacije za begunce, 16 grška črka. oznaka /n drugo neznank' > matematiki ■v «xlličcn sp* :-s, 20 tuj v. o-hišnik. 21 rimska štiri. 22. španski skladatelj neapeljske šole (Emanuel di. 1680—1757), 25. uradni spis, 28. ugasli vulkan na japonskem otoku Honšu. druga najvišja gora na Japonskem, 29. nemški kemik, ki je dobil leta 1950 skupaj z Dielsom Nobelovo nagrado za kemijo (Kurt), 31. slovenski jezikoslovec in literarni zgodovinar (dr. Stanko. 1895-1975), 32. del prsnega koša. 3*3. upravno središče grške nov« antibiotiki v rastlinah zelena stran [i~ 2 3 U 5 [ 6 7 8 9 L. 10 11 12 n 13 H 15 16 17 r m 18 19 20 21 d | 22 23 2š 25 26 27 [28 29 30 31 32 n 33 r 34 po boljšem počutju, ampak jih k temu sili tudi cena cigaret, ki jo »ženejo kvišku« vse večji davki. V neki od propagandnih oddaj tobačne industrije je bilo rečeno, da kadilci vsak dan plačajo s kupljenimi cigaretami državi 1 1,5 milijona funtov v davkih in če teh davkov ne bi bilo, bi morali povečati davek na dohodek za 5 odstotkov ali prometni davek kar za 50 odstotkov. Toda v zvezi z objavljenim statističnim pregledom o navadah kajenja v Britaniji direktor organizacije ASH David Simpson zadovoljno trdi: »Posledica tega, kar kaže statistika, bo občutno zmanjšanje števila prezgodnjih smrti, invalidnosti in bolezni; zato bo v bolnišnicah na razpolago več prostih postelj, ki jih zdaj zasedajo kadilci. V Veliki Britaniji so kadilci zdaj prvič v manjšini, in to v vsaki starostni in spolni kategoriji in v vsakem družbenem razredu. Skoraj dve tretjini odraslih ne kadita in ni dvoma, da bodo nekadilci kmalu začeli uveljavljati svojo pravico, da bi dihali čist, s cigaretnim dimom neonesnažen zrak«. ALJA KOŠAK TONI CANJKO - V pokoj s prijetnimi spomini Otrinovi koreografiji, plesal sem tudi na konicah prstov komične ženske vloge,« se smeje temperamentni plesalec. Šele sedaj na koncu kariere se mu je izpolnila dolgoletna želja, dobil je vlogo Sancha Panse v baletu Don Ki-hot, ki je kot ustvarjena zanj. Publika je bila navdušena, tudi kritiki so ga zelo ugodno ocenili. Tako bo s prijetnimi spomini odšel v pokoj. Odgovor Titu V Zagrebu je večkrat plesal pred Titom, ki je pogosto hodil na predstave HNK. Toni se najraje spominja srečanja s Titom, ko je plesal v kolu v operi Ero z onega sveta. »Po predstavi je ponavadi tovariš Tito vsem čestital. Obrnil se je tudi name. Ker sem bil najmanjši in najmlajši, je pripomnil: .Kako ti mali lahko skačeš kot žoga?*. V zagati sem izstrelil: .Druže Tito, sve se može za socializam!*. Pozneje so me kolegi še dolgo zbadali ,sve za socializam*. Canjko je plesal tudi pred tujimi državniki, npr. pred cesarjem Hailejem Selasiejem. Po predstavi je njegov šef protokola vsem podelil zlatnike, ki pa so jih potem, ko je bilo parade konec, morali vrniti. V kolektivu SNG Maribor se je takoj vživel, vsi ga poznajo kot prijaznega, ustrežljivega, vedno nasmejanega tovariša, ki je kljub težkemu življenju ohranil optimizem in vero v človeka. Umetnik'Toni Canjko tudi politično deluje — več let je imel razne funkcije v samoupravnih organih, bil je delegat v izobraževalni skupščini občine Maribor, član izvršnega odbora sindikata, podpredsednik stanovanjske komisije itd. Ima tudi organizatorsko žilico, to vedo v baletu in so ga izvolili za zastopnika. To dolžnost, ki mu jemlje veliko prostega časa, z veseljem opravlja že vrsto let. »Poleg vodenja evidence o navzočnosti članov ansambla, nabavljanja copat in podobnega skrbim za gostujoče plesalce - pogosto sem njihov šofer -organiziram obiske kvalitetnih baletnih predstav zunaj Maribora itd. Skrbim tudi za počutje naših mladih članov, poskušam jim pomagati, navezati dobre odnose med njimi in starejšimi. Smo majhen, ampak homogen ansambel, kot ena družina,« pove Toni. Zadovoljni pedagog Pomembno je tudi njegovo pedagoško delo. Šestnajst let je poučeval ritmiko na pedagoški akademiji, srednji glasbeni šoli in baletni šoli, bil je prvi koreograf in pedagog folklorne skupine KUD Študent. Družina ima veliko razumevanja za njegovo delo, žena Nada je profesorica na ŠGBI, Predrag pa je maturiral na isti šoli. Toni Canjko je povedal, da je srečen, ker se je mariborski balet preselil v nove delovne prostore, ki so največja pridobitev v novem traku gledališča. »Naš balet je doslej delal v najtežjih razmerah. Vesel sem, da bodo mlajši kolegi lahko delali v tako čudovitih, zdravih prostorih. Baletne šole so polne, zato sem navdušen nad prihodnostjo mariborskega baleta. Pri vsem tem ima nedvomno največ zaslug naš dolgoletni požrtvovalni šef in učitelj Iko Otrin.« MIRA MRACSEK Stoj) pokrajine Epir, 34. dolgoletni najboljši slovenski igralec goja. NAVPIČNO: I. cedika, 2. ujeda s kljujastim kljunom, srče-nar, 3. utemeljitelj verstva starih Irancev, imenovan tudi Zaratustra. 4. kratica ene od velesil. 5. središče romunske Moldavije. 6. starocerkvena slovanska črka. 7. koralni otoki v Pacifiku. 8. športno urjenje telesa, 9. starejši Mojzesov brat, ki velja za praočeta duhovniškega stanu, 1 1. dejanje, ki odločilno vpliva na potek. 12. začetnici goriškega slavčka, 17. atensko pristanišče, po prometu največje v Grčiji, 19. začetek tekmovanja. 22. kanadski pevec zabavne glasbe (Paul), 23. čekan, 24. reka v Švici, desni pritok Rena. 26. starejša odlična ameriška filmska igralka angleškega rodu (Deborah. »Caj za dva«), 27. čebelji samec. 28. kratica za »osnovno šolo«. 30. ljubljanska tovarna zdravil. Rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: 1. Gluck. 6. kolaps, 12. Lenart. 14. planet, 15. avanzma. 17. elita, 18. de, 19. Onega, 21. Oton, 22. rp., 24. Ozark, 26. Al, 27. Grum, 29. Atila, 31. ih. 33. risar, 35. acido-za, 37. četnik, 39. amater, 40. Aranka. 41. Tracy. KOM PAS JUGOSLAVIJA f/mn rent a car Ljubljana, Pražakova 4 OBJAVLJA JAVNO PRODAJO RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL TER KAROSERIJ, KI BO V SREDO, 20. JULIJA 1983 V PROSTORIH DELAVNICE NA CELOVŠKI 206, LJUBLJANA. Z. št. Tip vozila Reg. št. Letnik Št. km Izklicna cena Stanje 1. renault 4 TL LJ 343-065 1981 53033 45.000 poškodovan 2. zastava 125 P LJ 360-315 1982 18816 35.000 poškodovan 3. zastava 624 N LJ 316-467 1981 72348 150.000 poškodovan 4. karoserija komplet Z 750 LJ 348-022 1982 19.000 5. renault 18 TL L J 336-031 1980 108000 230.000 vozen 6. renault 4 TL LJ 343-189 1981 62356 85.000 poškodovan 7. karoserija komplet Z 750 U 346-012 1982 41.000 8. TAM 75 cestar LJ 276-853 1979 58396 140.000 nevozen 9. zastava 101 C LJ 338-091 1982 42352 80.000 poškodovan 10. renault 4 TL LJ 343-012 1981 56058 55.000 poškodovan 11. karoserija komplet Z 750 LJ 324-036 1981 41.000 12. karoserija komplet Z 750 U 346-014 1982 40.000 13. renault 4 TL U 343-048 1981 63690 110.000 vozen 14. zastava 125 P U 373-116 1983 3529 80.000 poškodovan 15. NAM jetta LJ 316-284 1981 55010 110.000 poškodovan 16. renault 4 TL LJ 368-789 1981 39944 45.000 poškodovan 17. karoserija komplet Z 750 LJ 348-028 1982 42.000 18. IMV 1600 BR U 324-071 1981 49757 130.000 vozen 19. zastava 624 N LJ 316-470 1981 31625 325.000 nevozna 20. renault 4 TL LJ 343-025 1981 56342 50.000 poškodovan Ogled vozil bo 20. julija 1983 od 13. do 14. ure v prostorih delavnice. Vplačila varščine v znesku 10% od izklicne cene bomo sprejemali 20. julija 1983 od 14. do 15. ure. Pričetek javne prodaje bo ob 15. uri. Za vozila in karoserije mora kupec plačati še prometni davek. Nakup vozil bo po sistemu »VIDENO - KUPLJENO«, kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. Kupci lahko plačajo vozila takoj ali najkasneje tri dni po licitaciji. 15-569-K VRTIMO GLOBUS Produktivna samota Povsem normalno je bilo, tudi v kmetijskem razvoju Afrike, da je poljedelec skozi stoletja uporabljal za vleko pluga več živali — vsaj dve. V Adis Abebi, v mednarodnem živinorejskem centru, pa že nekaj časa zagovarjajo svojo teorijo in pravijo, da je produktivnost veliko večja, če delo opravlja le en vol. Etiopija je po številu delovnih živali sicer v afriškem vrhu (od vseh sosed pa gotovo prva), vseeno pa so imeli kmetje že od nekdaj dobro organizirano posojanje živali. Prav to je spodbudilo sodelavce centra, da so napravili preizkus boljše uporabe — izkazalo se je, da en sam vol v istem času obdela 60 odstotkov površine, ki jo obdelata dve živali. Naredili so tudi nov jarem in ga sestavili s tradicionalnim afriškim plugom »marešo«. Vse je narejeno iz domačih, dostopnih materialov, večina domačih kmetov pa se je takoj navdušila nad novotarijo. Zakoreninjene navade bodo tako spremenili, zato pa bo vsaj ena žival vedno dostopna in, po zatrjevanju strokovnjakov, produktivnost večja. Tragikomedija zmešnjav Pošta v nemški pokrajini Schlessvig-Holstein je zanetila hud spor v neki družini. Državljan Nemške demokratične republike je poslal brzojavno čestitko za rojstni dan materi, ki živi v zahodnonemškem Schlesvvig-Holsteinu. Usluž-. benec tamkajšnjega poštnega urada naj bi izbral primerno čestitko. Odločil se je med najlepšimi cvetličnimi motivi, pri tem pa je spregledal, da so namenjeni sožaljem. Slavljenka je bila ogorčena, sinu je očitala, da ne more počakati na njeno smrt, tako da ga je razdedinila. Sin ji je odpisal, da se požvižga na dediščino, da pa ne bo nikoli več videla svojih vnukov. Obupana mati je poiskala pomoč pri pošni upravi. Skupaj so nazadnje le pojasnili nesrečni spor. Iz bankovca novčič Drugo poletje bodo v Avstraliji zamenjali dolarske bankovce za kovance, čeprav se tamkajšnji konservativni finančni krogi hudo zgražajo, češ da to ni nič drugega kot vidno ponižanje za avstralsko valuto. Vendar bodo na ta način znatno zmanjšali državne stroške za tiskanje denarja, saj. so novci veliko trpežnejši od bankovcev, ki jih je treba redno zamenjavati. Poleg tega bodo začeli tiskati tudi bankovce za sto dolarjev. Muzej zvonov sode za prazen je, filtrirajo in dajo ponovno v uporabo v 5 'limitah — vgrajeni motorje močan 375 W. Dimenzije filtrirne omarice so 335x710x730 mm. Na vrhu ima 1,5 m dolgo armirano elastično cev za izvleko. Velik pokrov olajšuje čiščenje in omogoča lahek dostop do vseh notranjih delov. Naprava je težka 32 kg in jo lahko priključimo na enofazni izmenični tok. Pozabljivi dobitniki Belgijski finančni minister Willy de Clercq je dal na svetlo kar neverjeten podatek: da so namreč srečni dobitniki na lotu lani pozabili dvigniti zadetke v skupni vrednosti 137 milijonov belgijskih frankov (240 milijonov din). Na prvi pogled bi rekli, da jim gre predobro ali pa so skrajno pozabl jivi. Vendar je treba upoštevati, da zadene vsak teden 800.()()() ljudi, vsak deseti Belgijec. Baje igra na srečo vsak tretji Belgijec. Ne gre niti za lenobo niti za to, da bi jim šlo predobro. Pozabljeno vsoto si namreč v glavnem delijo številni zelo majhni, skoraj neznatni zadetki, katerih dobitniki so pozabili pogledati v časnik, ali so kaj zadeli. Vsak igralec na lotu mora sicer vpisati na listek svoje osebne podatke, kajti dolžnost organizatorja je, da obvesti dobitnika, če se ta ne oglasi sam. Dejstvo pa je, da dobitniki, ki zadenejo več kot 10.000 frankov, redno prihajajo po denar. Pozabljivost pride kar prav organizatorjem, kajti po štirih tednih se denar, po katerega lastniki niso prišli, vrne v nagradni sklad. Še erfa zanimivost: dobitnikom na zadeto vsoto ni treba plačevati davka. Oprostite, napačna zvezal r 8to Časti S el „ s c* kg mm&iMm » msm&um 8) ©sel« teka 16 30 < g Cmmr Juli us Tfrmn Brutusweg 3 Pekinška uprava je sporočila, da bodo staro svetišče iz leta 1733 iz dobe cesarja Jonga Zhe-na iz dinastije Jing. spremenili v muzej bronastih zvonov. V njej bodo razstavili 32 bronastih zvonov iz dobe dinastije Song, Juan. Ming in Jing in še druge manjše in starejše do modernejših iz začetka 20. stoletja. Med njimi bo eden najveličastnejših gotovo sedemmetrski zvon, ki tehta 42 ton in ga hranijo v Pekingu od leta 1404. Vlili so ga v času dinastije Ming, slovi pa kot »Kraljevski zvon«. Je eden največjih bronastih zvonov na Kitajskem in ga poznajo po vsem svetu. Zidove svetišča so začeli preurejati za zvonove leta 1980. »Pošiljam ti valček« Kdo je Hubert Pataky? Kdo je Ella Kanitz? Na ti vprašanji odgovarja razstava v Kolnski univerzitetni knjižnici s 67 poštnimi razglednicami. ki prikazujejo Richarda Wagnerja in njegovo delo. Vse te razglednice je v letu 1913, tako imenovanem Wagnerjevem letu, poslal zaročenki Elli nemški skladatelj Hubert Pataky. Na razstavi z naslovom NVilhelminska zaroka v NVagnerjevi senci lahko obiskovalci občudujejo povečave teh razglednic, iz njihove vsebine pa lahko spoznavajo, kako je meščanstvo včasih povezovalo kulturo z življenjem. O tem priča na primer ljubezenski pozdrav leta 1953 umrlega komponista: »Pošiljam ti obljubljeni valček. Tako se boš lahko v nedeljo prijetno zamotila. Veselim se že ponedeljka, ko mi ga boš odigrala.« Praznik znanosti V Tukubi, uro vožnje od Tokia, bodo 17. marca 1985 odprli prvi svetovni sejem znanosti. Uradna tema je že znana: »Znanost in tehnika za domačo rabo«. Japonska vlada pričakuje 20 milijonov obiskovalcev. Med drugim bodo na sejmu vrteli film na ogromnem platnu (24 krat 11 metrov) in pokazali, kje vse je mogoče uporabiti elektroniko v vsakdanjem življenju. n v#vv v v m Prečiščene maščobe V Veliki Britaniji so začeli izdelovati zelo lahko gibljive naprave na koleščkih - za hitro odstranjevanje olja in masti v velikih gostinskih objektih in za filtriranje tistih delčkov hrane, ki so nevarni za zastrupitve. Aparat za filtriranje BLA 170 je tako učinkovit, da lahko uporabljajo mast trikrat dlje kot navadno. Narejen je iz nerjavečega jekla, uporaba in vzdrževanje sta zelo preprosta, papirnati filtri so lahko zamenljivi. Prostornina aparata je 38 litrov olja ali tekoče masti. To količino lahko vzamejo iz po- l»e'5:’ 'm* Capsse Doraemco &i#m sčnimm p* 8cf*?pf«le«str.41 Na sliki je stran 1086 najnovejšega telefonskega imenika zahodnonemškega mesta Villin-gen. Vsebina okvirčka bolj spominja na kakšen zgodovinski učbenik kot pa na telefonski imenik. Pod črko C lahko najdemo naslednji naslov: Cezar Julij, tiran. Brutova pot 3, telefon 8 45 36. l isti, ki zavrtijo to številko v želji, da bi po telefonu slisali glasove preteklosti ali da bi odkrili, kdo se skriva za tem velikim imenom, so razočarani. Na klic odgovori samo brezoseben glas z magnetofonskega traku, ki radovednežu pojasni, da na tej številki ni nobenega priključka. Za velikega neznanca se zanima predvsem zahodnonemška zvezna poštna uprava, ki si močno želi odkriti, kako se je ta domislica vtihotapila med vrste priznano natančno urejenega imenika. Poceni na Himalajo Pred kratkim se je začela za odpravo na Mont Everest pripravljati šesterica alpinistov, ki nameravajo biti prvi Avstralci na 8848 metrov visokem vrhu Himalaje in sicer avgusta drugo leto. Avstralski tisk piše, da bo njihova odprava ena najcenejših od vseh, kar se jih je povzpelo tako visoko, stala pa bo le 130.000 dolarjev, medtem ko je na primer zadnja japonska stala kar dva milijona dolarjev. Avstralci bodo plezali po najtežji, se pravi severni steni Tibeta, za kar je dala dovoljenje kitajska vlada, ko so se njeni predstavniki mudili v Canberri. Člani bodoče odprave so sami strokovnjaki za različna področja: dva sta poklicna gorska vodiča, pa inže-,nir geologije, elektroinženir in dva biologa. Vseh šest se zdaj pripravlja na podvig v avstralskih Alpah. Anekdoti za danes Pred 93 leti je umrl na današnji dan švicarski pisatelj Gottfried Keller (rojen 1X10). Neko noč se ga je krepko nažehtal in se na poti domov izgubil v uličicah ziiriškega starega mesta. Končno je srečal nočnega čuvaja in ga je vprašal: »Ali mi lahko poveš, kje stanuje mestni pisar Gottfried Keller?« Nočni čuvaj je pisatelja poznal in se je začudil: »Saj to ste vendar vi sami. gospod Keller!« »Butec.« mu je odvrnil Keller, »nisem te vprašal, kdo sem. ampak kje stanujem!« V družbi sc je neka dama Kellerju prav priskutno prilizovala in neskončno hvalila njegova dela. »In vaš .Zeleni Henrik'!« je vzkliknila. »To knjigo ste gotovo napisali s svojo srčno krvjo!« »Naaa,« je zabrundal Keller. »S tinto!« 15. julij_________________________ /099 Križarji so osvojili Jeruzalem. Že od konca starega veka so romali kristjani z zahoda v Palestino, deželo, v kateri je živel Kristus. Arabci so dovoljevali kristjanom obiskovati svete kraje. za to so morali plačati le davek. Pod fanatičnimi Fatimidi pa je čedalje l»lj naraščala sovražnost proti kristjanom in poročila romarjev, ki so se vrnili iz dolgega pohoda, o položaju v Palestini, so vzbujala jezo in ogorčenje kristjanov v Evropi. Leta 1074 je izdal papež Gregor VII. prvi poziv na križarsko vojno. Pohod je nameraval izpeljati sam. vendar je ostalo le pri željah. Tudi papež Urban II. s svojimi načrti za rešitev kristjanov ni imel več sreče. Poslušalci iz vseh slojev, kmetje in mali vitezi, ki jih je pritegnil njegov ognjeviti govor, so sicer vzklikali »Deus id volt« (Bog hoče), si šivali rdeče križe na desno ramo in se v neurejenih gručah odpravili pt)d vodstvom puščavnika Petra iz Amiensa v sveto deželo. Z velikimi izgubami in napori so prehodili Madžarsko in Bolgarijo in tiste, ki so te napore. prestali, so v Mali Aziji pobili domačini. Posrečil sc je šele tretji poskus. Leta 1096 so se odpravili na križarski pohod francoski vitezi. Imeli so urejeno vojsko in pverni 4 > biti pii ne smemo pred Ol tudi na zbA. Prav bi bilo. da bi poslali na SP še katero od mlajših obetavnih ekip. Tako se je npr. na DP v Šibeniku izkazal četverec »z« Partizana iz Beograda. Velik podvig na DP pri članih je dosegel tudi dobro pripravljeni čoln z Bleda v četvercu »brez«. Vendar je finančno stanje v VZJ kritično, zato zastopstva na SP ni mogoče povečevati. Žal je propadel poizkus z dvojnim četvercem, vendar je bila verjetno ta zamisel na majavih osnovah, saj vrst veslačev iz različnih krajev ni bilo mogoče zbrati na skupne priprave, poleg tega pa se tudi veslači v tem čolnu niso »ujeli«. Povsem smo odrekli tudi v ženskem veslanju. Valčičeva in Dilica sta odpovedali. čeprav smo na n juno udeležbo računali. Tako bo potrebno počakati na nove tekmovalke, ki se bodo z več volje posvetile veslanju. . BOŽO BENEDIK Koprska jadralca 7. KOPER - Koprska jadralca Mit ja Kosmina in Boris Flandija uspešno nadaljujeta tekmovanje na svetovnem mladinskem prvenstvu v jadranju za razred 470. Po petih regatah sta na 7. mestu, v četrti regati sta bila šesta, v peti pa šestnajsta. Reška dvojica Ni-količ—Marinac je bila v četrti regati 36.. v peti pa se je zaradi močnega vetra prevrnila in odstopila. J. K. Velika dirka - velik posel V Zeltvvegu skrbno pripravljajo svojo največjo športno prireditev leta, ki je vpeta v turistično gospodarstvo vse dežele LJUBLJANA — Countdovvn, odštevanje, za »Veliko nagrado Avstrije«, dirko za svetovno prvenstvo dirkačev z avtomobili formule 1 14. avgusta na nam najbližjem velikem dirkališču, na Osterreichringu pri Knittelfeldu oziroma Zeltvvegu, se je že začelo, zato so organizatorji spet priredili tradicionalno tiskovno konferenco pri nas, letos edino na tujem sploh. K vam smo prišli zato. da bi negovali dobre sosedske odnose še naprej. Vrh vsega vemo. da je v Sloveniji in drugih jugoslovanskih republikah in pokrajinah zares veliko zanimanje za avtomobilske dirke na najvišji ravni.« je povedal menažer švicarskega podjetja Ouirc na Osterreichringu Ernest Huppcrt. pri čemer je poudaril, da Outra. ki je /družila predvsem športne strokovnjake (in ne interese finančnikov) pri pomoči organizatorjem »Velikih nagrad« v posameznih deželah, lani ni priredila tiskovnih konferenc nikjer, tudi pri nas ne. ker je šele prav zaživela in ji ji: neposredno pred »Veliko nagrado Avstrije« zmanjkalo časa za take in podobne akcije. ' Letos Ouira (napačno je mnenje, da je njeni edini lastnik vsemogočni Bcrnic Hcclestone. udeležen je samo / S odstotki) popravlja napako z željo, da bi še naprej krepili dobre odnose ne glede na to. da vam sedanje zaostrene gospodarske razmere ne bodo omogočile večjega obiska na avstrijski »Veliki nagradi«. To sedaj prirejamo že drugič pod naslovom »Holiday Grnad prix«; avgusta imamo namreč v Avstriji največ tujih turistov, vsi nam zavidajo posrečen datum 14. avgust.« je dejal Ernest Huppcrt. ki kot svetovni popotnik v službi avtomobilskega športa ni mogel Tokrat brez naših IJUBIJANA - Letošnje evropsko prvenstvi* za turistične avtomobile je bržčas dosegli* vrelišče. Vse je znova i*dprto. pritožbe med BMW in Jaguarjem pa dobivajo obeležja prave gospi*darskc vojne. Salzhurgring je dolg 4241 m. njegov rekorder pa je Vittorio Bramhilla. ki je leta 1977 dosegel s prototipom alfa romco 33 SC 12 povprečni* hi-trost 210.7 km h. To drugi* (za Zelt-wcgom) avstrijsko dirkališče bi* kraj novega spopada za najvišje evropske naslove. Pi»tem ko je Avstrijec Dieter Que-ster zmagal skupaj z Manfredom Win-kelhi*ekom na dirki »6 ur Ntirbringa« (hkrati pa je Tom VValkinshavv odstopil). je na vrhu znova več kandidatov /a evropski naslov. Poleg Walkinsha-wa in Ouestra sta tu še branilca naslova Kcllcncrs in Grano. ki sta bila na Nurhringu druga. Vrstni red po osmih preizkušnjah je naslednji: I. VValkinshavv (V. B.. Jaguar) 134. 2. Ouester (A.. BMVV) 133. 3. Kcllcncrs (ZRN. BMVV) 107. Gram* (L. BMVV) 107 itd. V konkurenci tovarn sta za naslov le še dva kandidata, ki sta na vrhu tudi povsem izenačena: 1. Ala Romeo in VVV 150. 3 BMVV I 37. 4. Jaguar 1 19. Sicer pa je prvenstvi* v znamenju še enega boja: BMVV se vztrajno pritožuje nad regularnost jo Jaguarju, ki ne skopari / nasprotnimi obtožbami. Iz-zid te »»stre bitke še ni znan. znano pa je. da še /daleč ne gre samo za evropski* prvenstvo turističnih avtomobilov. temveč predvsem /a velike go-spodarske in dinge prestiže. V Salzburgu na startu najbrž ne In* naših, saj je v nedeljo gorska dirka za DP na 1 .ovcen. A B prikriti malce nestrpni*sti; po konferenci pri nas ga je čakalo še deset ur nočne vožnje, z »lotusom«. do Londona. di» novih opravkov. »Za volanom uživam.« je dejal gi*st. ki se namerava leta 1984 udeležiti superma-ratona ixl Pekinga do Pariza (stroški približni* 100.000 dolarjev). Ouira. s sedežem v Ženevi, skupa j z lastniki dirkalnih hlevov formule 1 torej pomaga organizatorjem »Velikih nagrad« v posameznih deželah, da prodajo vstopnic prevzela turistična agencija Alpetour). Za posamezne tribune ali tabor dirkačev je treba imeti še dodatno vstopnico, nič pa ne stane parkiranje. Največji obisk, približno 50.000 gledalcev pričakujejo iz Italije. Mnogi Italijani ostanejo kar več dni. predvsem v šotorskem mestu; lani je šotorilo kar 20.000 obiskovalcev dirk, letos jih pričakujejo več, ker si* z novimi pridobitvami še zboljšali bivalne razmere. »Nismo pa varčevali tudi z izdatki in trudom, da bi občinstvu tudi v odmorih med posameznimi dirkami nudili kar največ. Pri tem me je vodila predvsem vzporednost med tehničnim razvojem na zemlji in v zraku. Poskrbeli smo za shovv v zraku, ki je nekakšen pogled v prihi*dnost,« ponosno pripoveduje .Ernest Huppcrt. Mena-žerju je uspelo, da je zvabil v Avstri jo jato slovitih angleških jaguarjev, ki bi*do z veliko hitrostjo začrtali svoje vaje v nebi*, da bo gledalcem jemalo sapi*. RAF bo poskrbel še za eno privlačnost: nad Ostcrreichringom bo videti tudi reaktivna lovca harrier, ki lahko štartata in pristajata navpično, in velikanski helikopter puma, ki bo izvedel nekaj vratolomnih manevrov. »Zračni program« bodo dopolnili italijanski piloti - akrobati z dvokrilniki alpilatte, domači padalci pa bodo izvedli še balet v zraku. Ves spored bo trajal 71 minut. Za Avstrijo bi* »Holidav Grand prix« na 5.942 m dolgem dirkališču dogodek leta. Ta bi* v središču zanimanja tudi v mnogih drugih deželah. Vsa regija bi* živela za dirko, (vsi stroški zanjo: 22 milijonov šilingov) ki je seveda vpeta v turistično gospodarstvo vse dežele; ne nazadnje pričakujejo prireditelji 150.000 obiskovalcev. H. U Podvodna orientacija REKA - V soboto in nedeljo je bili* na jezeru Lokve pri Reki prvenstvi* Hrvaške v podvodni orientaciji. Tekmovanje je odločalo o uvrstitvi v državno reprezentanco, zato so se ga udeležili tudi slovenski kandidati. Z odličnimi uvrstitvami so Anča in Tina Krašovec ter Tomo Vrhovec (vsi DRM Lj.) potrdili svoji* udeležbi* v državni reprezentanci. Na tekmovanju sta Tina in Ančka Krašovec v vseh disciplinah dosegli prvi dve mesti, tako da sta zmagali tudi v kombinaciji. Med moškimi je v vidnih orientirjih zmagal Vrhovec. Bregar je bil 6., v kurzu-M pa je bil Vrhovec 2., Bregar pa 4. V kombinaciji je zmagal Vrhovec, 4. mesto pa je zasedel Bregar. IKA PEL AN preživijo, s tem pa seveda podpira | avtomobilski šport. Ponekod ima podjetje izgubo, drugixi spet se lahko veseli dobička: ob letnem obračunu po navadi le ostane kaj dobička za vse delničarje. Največji avstrijski športni dogodek leta »Holiday Grand prix«, na najhitrejši progi na svetu, kjer je rekord 228,31 km/h (Nelson Piquet, brab-ham BMW) in kjer dirkači na ravnem delu pred ovinkom Bosch vozijo tudi 344.00 km/h. je torej pred durmi. Izvedba bi* spet v rokah športnih funkcionarjev štajerskega motošport-nega kluba (STMSO, sekcije STAMK v Knittelfeldu. pravi (finančni) gospodarji »ringa« pa so delničarji Ouirc. Ti so dirkališče v središču srednje Evrope vzeli takorckoč v zakup. Rnčunica je kot na dlani: Osterreieh-ring je ena izmed najlepših prog za dirke formule 1 na svetu, na štirih tribunah je 20.000 sedežev, na prekrasni naravni tribuni pa je prostora še za 150.000 in več obiskovalcev, ki lahko spremljajo vznemirljive dogodke na skoraj 6 km dolgi progj domala v vsej dolžini. Za enajsto dirkoJctoš-njega svetovnega prvenstva 14. avgusta je prijavljenih 28 najboljših dirkačev. ki bodo vozili 53 krogov ali 314.951 km. Na štartnem seznamu so seveda vsi najboljši, ki na treningih dosegajo hitrost tudi 244.17 km/h. kar pomeni, da lahko na vsaki prireditvi »pade« rekord. Razen dirke za SP (začetek boob 14.30) so organizatorji poskrbeli seveda še za uradne in neuradne treninge od 12. avgusta naprej in seveda za spremljajoče prireditve, med drugimi avtomobilske dirke formule 3. alfa sini in formule ford 1600. Veliko dirkanja za malo denarja, pravijo Avstrijci in opozarjajo, da s»* cene n jihovih vstopnic pixl evropskim povprečjem. Vstopnica \ predprodaji za vse tri dni stane 450 šilingov (namesto 500). za dan tekmovanja pa 220 šilingov (namesto 280). na voljo pa bodo do 9. avgusta (pri nas je Mladi ljubljanski nogometni reprezentant o prestopu od Olimpije k CZ - Ni šlo za stanovanje LJUBLJANA, 14. julija - Potem ko so jugoslovanske radijske postaje (približno ob 11.30) objavile, da je 23-letni Ljubljančan Marko Elsner v prostorih beograjske nogometne zveze podpisal štiriletno pogodbo s Crveno zvezdo, so bile v trenutku zasedene telefonske številke NK Olimpija, športnih informacij, našega uredništva ... Prevladovalo je vprašanje: ali je to res? Odgovor je bil seveda: »Da«. Najbolj natančen gotovo iz našega uredništva, kajti Marko Elsner je bil po dogovoru na telefonski zvezi v prostorih Crvene zvezde, priči pa sta bili direktor beograjskega kluba Dragan Džajič in generalni sekretar Vladimir Cvetkovič: »Da, podpisal sem. Bi bili tako dobri in o tem obvestili Olimpijo? Veste, nerodno mi je ...« Olimpijin sekretar Peter Žagar je za novico zvedel le malo zatem, potem pa je že dvigoval slušalko ob klicih navijačev: »Da, žal je res«. V prostorih na Cankarjevi 10 je vladalo tako turobno vzdušje, da bi - prislovično kajpak t- pri priči izobesili črno zastavo. »Urednik športne redakcije televizije Ivo Milovanovič je dolgo zaman iskal pristojnega moža ljubljanskega prvoligaša, ki bi bil pripravljen odgovoriti na vprašanje: zakaj je iz Ljubljane odšel igralec številka 1? Za naše uredništvo pa to že od srede popoldne ni bila skrivnost. Marko TENIS Prpič v formi BEOGRAD - Po prvem dnevu polfinalnega tekmovanja teniških igralcev do 21. leta za pokal Galea si je ZRN že priigrala mesto v zaključnem dvoboju, saj je vodila proti Izraelu s 3:0, Jugoslavija pa je po prvih treh partijah vodila proti Veliki Britaniji z 2:1. V naši ekipi se je najbolj odlikoval Prpič, ki je ugnal Sha-wa s 6:0, 11:9, bil pa je tudi zelo zaslužen za zmago v petih nizih v tekmi dvojic. Živojinovič je izgubil svojo igro posamezno proti Fulwoodu s 6:4, 9:11, 4:6. Z zmago Živojinoviča nad Shavvom se je tudi Jugoslavija uvrstila v finale. Split najuspešnejši SPLIT - Pionirji teniškega kluba Split so bili v nadaljevanju pionirskega prvenstva Jugoslavije najuspešnejši. Ivančevič in Dumanič sta se uvrstila v posamični finale pionirjev do 14 let. Prvi je v polfinalu premagal klubskega tovariša Pivčeviča s 6:2, 6:1, drugi pa je bil boljši od Klesingerja (Umag) s 3:6, 6:4, 7:5. Tudi dekleta do 14 let so že odigrala posamični polfinale. Suturovičeva (Palič) je zmagala v dvoboju z Ostro-ško (ZTK) s 6:3, 6:2, VVinklerjeva pa je premagala Puhalovo (obe Mladost) s 6:4, 6:0. Fantje so odigrali tudi že tekme drugega kola dvojic. Edini pionir iz SRS Božič (Gradis-Branik) je skupaj z Varaždincem Hirszonom izgubil proti Bjelici in Vojinoviču (C. zvezda). Izid je bil 8:9. Elsner je tedaj namreč dejal: »Prekipelo mi je, potem ko mi je predsednik kluba dejal, da lahko stanovanje, o katerem smo se pogovarjali, tudi izgubim. Tedaj sem v bistvu doumel, zakaj odhajajo Bošnjak, Iskra, Budin-čevič... Zaradi nezaupanja, razmer. Odšel sem, a nisem imel več volje, da bi razlagal. Imam občutek, da mislijo, da se bom jutri vrnil in podpisal za Olimpijo. Toda mene ne bo, zdajle bom sedel v avto in prek Zagreba v Beograd.« Tudi Olimpijin sekretar Peter Žagar je zvedel za Elsnerjevo pot, v zadnjem trenutku ga je prek telefona še ujel na zagrebškem letališču. »Ne podpiši, vrni se v Ljubljano,« to je bila Žagarjeva prošnja. Toda Elsner-jevega potrpljenja je bilo konec, bilo je tako rekoč na polovici poti, skrajni rok za dogovor (1. julij) je bil daleč mimo in ob sebi je imel Zvezdinega moža, ki ga je odvračal od dvomov«. Danes je imel Marko Elsner do našega uredništva novo prošnjo: »Obvestite, prosim, slovensko javnost, da ne odhajam zaradi tistega stanovanja. Trdno verjamem, da bi tisto stanovanje, ki ga moja družina - tako kot mnoge druge — potrebuje, dobil. Žagar in Vodušek sta s tem v zvezi veliko storila, na stanovanje bi pač počakal še nekaj mesecev ali celo leto ali dve. Toda s kom naj igram? Hočem naprej, s takim moštvom in v takih razmerah pa te poti ne vidim več. Se vidimo na Hajdukovem turnirju konec meseca v Splitu, zanimivo bo, Olimpijin četveroboj: Iskra (Hajduk), Bošnjak (Dinamo), Martinovič (Partizan),' Elsner (C. zvezda).. ?« FRANCI BOŽIČ Na čelu brez sprememb ROOUEFORT SUR SOULZON -Danski kolesar Kirn Andersen je zmagovalec 12. etape mednarodne dirke profesionalcev »Tour de France«: 216 km dolgo pot od Fleuranca di» Roqueforta sur Soulzona je zmogel v 7 urah, 17 minutah in 49 sekundah, pri čemer je bil v sprintu za 1 sekundo hitrejši od Pedra Delgada (Spa) in 9 od Gerarda Veldscholtena (Niz.). V skupni razvrstitvi še naprej vodi Francoz Pascal Simon (60:21.35) s 4,14 min. Predni*sti pred rojakom Fignonom. 5,33 pred Ircem Kcllyjem itd. Nikolič prvi v Izoli IZOLA - V počastitev občinskega praznika so v Izoli pripravili zanimiv teniški turnir, na katerem je nastopilo 32 igralcev iz Kopra. Izole in Ljubljane. medtem ko Portorožanov ni bilo. Zmagal je Nenad Nikolič (Koper), ki je v finalu premagal klubskega tovariša Venturinija s 6:1,6:3. V tekmi za 3. mesti* je bil Ribičič iz Slovana bolši od Hiršmana (Kopčr) s 6:3, 6:3. J. K. Prvi vrhunec atletske sezone tudi za mladinke in mladince V soboto in nedeljo DP v Mariboru (mladinke), Subotici (mlajši mladinci) in Sarajevu (starejši mladinci) LJUBLJANA — V soboto in nedeljo se bodo mlajše in starejše mladinke v Mariboru, starejši mladinci v Sarajevu, mlajši pa v Subotici merili za naslove atletskih državnih prvakov. Vsaj tako pomembni kot naslovi pa bodo tudi rezultati, saj bodo to tudi preskušnje za izbor najboljših, Id bodo nastopili na mladinskih balkanskih atletskih igrah v Bukarešti in na bližnjih reprezentančnih dvobojih. Mladinci bodo 13. in 14. avgusta nastopili proti Grkom v Kavali, mladinke pa se bodo hkrati pomerile z Italijankami v Salernu. Po skoraj desetih letih: Leščan Miha Thaler spet prvak Po sedmih tekmovalnih dneh končali 28. državno prvenstvo v jadralnem letenju - Med ekipami ALC pred Novim Sadom SLAVONSKI BROD - Z uspešno izpeljanimi sedmimi tekmovalnimi dnevi se je končalo 28. državno prvenstvo v jadralnem letenju. Prepričljivo je zmagal Leščan Miha Thaler in tako, po skoraj desetih letih, ponovno stopil na najvišjo stopnico jadralnega športa. Na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstila Živa Trene (Zrenjanin) in Franc Peperko (Celje), oba veterana letalskega športa. V 7. disciplini se je na cilj 162,5 km 30. Zadravec (Mb) 4045, 31. Habjan dolgega hitrostnega preleta vrnilo le (Ce) 3480, 42. Cestnik (Pt) 1286; 15 jadralcev. Najhitrejši je bil Thaler, vrstni red ekip: 1. ALC I (Thaler’ sledijo pa: 2. Gatolin (NS) 903, 3. Šimenc) 13706, 2. Novi Sad 12789, 3. Frenc (Zren) 874, 4. Filko (NS) 871, Celje 12537. 5. Pižorn (Ce) 870, 6. Starovič (Tuzla) 870, 7. Tepeš (Zg) 866, 8. Ambrožič (Pt) 866, 9. Medič (Lj) 865, 10. Rojnik (Ce) 863, 11. Poglajen (Ce) 863, 12. Blagojevič (BL) 774, itd. Končni skupni vrstni red pa je takšen: L Thaler (ALC) 7351, 2. Frenc (Zren) 6874, 3. Peperko (Ce) 6737, 4. Gatoljn (NS) 6593, 5. Medič (Lj) 6495, 6. Poglajen (Ce) 6493, 7. Starovič (Tuzla) 6357, 8. Šimenc (ALC) 6355, 9. Rojnik (Ce) 6314, 10. Filko (NS) 6196, 11. Pfeifer (MS) 5951, 12. Kolarič (Pt) 5864, 13. Lilija 5860, 14. Pižom (oba Ce) 5791, 15. Stariha (Lj) 5755, 16. Ambrožič (Pt) 5703, 17. Novak (Nm) 5585,... 19. Kikelj (Lj) 5135, 20. Berginc (Ce) 5048, 23. Pristavec (ALC) 4958, 25. Benčič (Mb) 4456, 27. Čerin (ALC) 4402, jana DRUGI MED CEUANI - Janez Poglajen (Foto: Marjan Zaplati!) Najmanj tako pomembno pa bo državno prvenstvo tudi kot prvi pretres kandidatov za evropsko mladinsko prvenstvo, ki bo od 25. do 28. avgusta na Dunaju, kamor namerava AZJ poslati vse, ki bodo izpolnili norme. Lanska državna prvenstva za mladinske kategorije v Novi Gorici (st. mladinci), na Reki (ml. mladinci) in v Subotici (st. in ml. mladinke) so prinesla velik uspeh slovenskim mladincem in mladinkam. Osvojili so kar 26 naslovov državnih prvakov ter 24 srebrnih in 25 bronastih kolajn, zato je upravičeno pričakovati, da se bodo tudi letos vračali iz Sarajeva, Subotice in Maribora s kopico kolajn. Rezultati nedavnih mladinskih prvenstev SRS kažejo, da so se mnogi, ki lani še niso veliko kazali, razvili v obetavne tekmovalce, prav tako pa je znaten napredek tudi pri mladincih in mladinkah, ki so že lani osvajali kolajne in uspešno nosili dres državne mladinske reprezentance. Poglejmo nekaj imen, ki obetajo uspešen nastop na državnih prvenstvih. Pri mladinkah v Mariboru bo imela vsekakor zelo pomembno besedo Zlatka VVeingartner, mlada šprin-terka AD Maribor, ki je bila lani trikratna državna prvakinja (100,300 m in 4x300 m) med mlajšimi mladinkami, zelo nevarna tekmica pa ji bo Velenjčanka Nataša Krenker, ki je letos zelo napredovala. Lani je bila še pionirka in sploh ni nastopila na državnem prvenstvu v Subotici. Od drugih velja opozoriti na Nušo Turšič iz ljubljanske Olimpije, njeno klubsko kolegico Bibo Muhič, Anito Seleš, Renato Keresteš in Natašo Erjavec iz Kladivarja in še nekatere, ki kandidirajo za naslove prvakinj med mlajšimi mladinkami. Pri starejših mladinkah ima možnost za največ naslovov 18-letna Branka Bandur (Mb), ki je čedalje boljša v metu diska, obeta pa se ji tudi naslov v metu krogle. Kandidatinja za prvo mesto je tudi Mojca Muršič (Mb) v višino (če bo Tamara Malešev nastopila med mlajšimi mladinkami), Karin Paškulin (Ol) v teku na 400 m, Greta Hren (KI) v daljavo in morda še Silva Rožič (Mb) v teku na 1500 m. Za presenečenje lahko poskrbijo še Branka Kmet (Ol) na 400 m, Kristina Jazbinšek (KI) v metu kopja in Sonja Pajenk (Pt) v skoku v višino. Na prvenstvu SFRJ za st. mladince v Sarajevu imajo mladinci iz naše republike precej možnosti za visoke uvrstitve. Aleš Kolar (Ol) bi moral biti najhitrejši na 110 m ovire, velike možnosti pa ima tudi na 100 m in s sotovariši v štafeti 4x 100 m. Ne kaže pozabiti, da je četverica AK Olimpija (Rugelj, Čeme, Medved in Kolar) letos izboljšala rekord SRS na 41,8, kar je že zelo dober rezultat (povprečje 10,4-10,5!). Na kolajne in morda tudi najvišji naslov upajo še Goran Kabič in Aleš Mencinger (oba Tr) v metu kopja, Andrej Lapanje (Nm) v višino, Robert Sikonja (Nm) na 800 m, Borut Bilač (Postojna) v daljavo (če ne bo nastopil Marinkovič), Simon Ru-dež (Tr) na 100 m, Gorazd Gabrijel (Nm) na 400 m ovire, Matjaž Čapon (Mb) v skoku ob palici ter Igor Primc (Nm) z diskom. FRANC MIKEC Lapajne 181 cm SACILE - Novogoriški atleti so se udeležili tekmovanja v italijanskem mestu Sacilu, kjer so dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Tekmovanje je bilo v nevihti, zato rezultati niso bili najboljši. Pri dekletih so zmagale: Lapajne v skoku v višino s 181 cm, Šavle teku na 800 m s časom 2:12.2 in Pavlovičeva na 200 m s časom 25.9. Prinčičeva je bila tretja v daljavi, skokom 5.19 m. V skoku v daljavo je pri moških zmagal Makarovič s 7,12 m, Gregorič pa je bil tretji v teku na 400 m z 49,1 in peti na 100 m z 10,8. Ovett daleč od rekorda AMSTERDAM — Na mednarodnem atletskem mitingu, ki so ga organizirali v čast štirikratne zmagovalke na londonskih olimpijskih igrah leta 1948. Nizozemke Fanny Blankers-Koen (100,200 in 4 X 100 ter 80 metrov z ovirami) je bilo doseženih več dobrih, ne pa tudi izjemnih rezultatov. Tudi »zvezda« mitinga, britanski atlet Steve Ovett. ki je sicer zmagal v teku na 1500 metrov s časom 3:38,94, ni izpolnil pričakovanj gledalcev. saj je za svojim svetovnim rekordom (3:31.36) zaostal za več kot 7 sekund. Boljši rezultati: moški - 100 m: Gilkes (Gvaj) 10.48; 200 m: Gil-kes 20.94; 400 m: Carey (ZDA) 46.15; 800 m: Cram (VB) 1:46,36; 5000 m: Puttemans (Bel) 13:40,06; 3000 m zapreke: Tuvei (Ken) 8:18.22; palica: Desruelles (Bel) 5.40; kopje: Taffelmeier (ZRN) 88,10; ženske - 100 m: Baptiste (VB) 11,35: 200 m: Baptiste 22,69. SAH SAH S/ Ratingi žensk LJUBLJANA - Na najnovejši ratin listi FIDE v ženski konkurenci je na prve mestu svetovna prvakinja Maja Ciburdanidze (SZ), ki ima kar 36 točk več, kot jih imata drugouvrščena Svetinja Pija Kramling in Nana Aleksandrija (SZ). Med petdesetimi najboljšimi šahist-kami na svetu so tudi tri Jugoslovanke: velemojstrica Milunka Lazarevič, ki si deli 28. in 29. mesto, mednarodna mojstrica Suzana Maksimovič, ki si deli 34. di* 38. mesto, Gordana Markovič pa se je uvrstila od 40. do 42. mesta. Vrstni red najbolje uvrščenih je naslednji: Ciburdanidze 2.390. Kramling in Aleksandrija 2.355. Kušnir 2.330. Cjaprinilašviii 2.325, Ahmilovska 2.300. loseliani 2.290. Litinskaja 2.280, Polgar 2.275. litimi in Lemač-ko 2270. Miles 2 245. Pctronic in Lc-vitina 2.240. Mtircsan 2.235 ... Lazarevič 2.160 .. Maksimovič 2.175 . .. Markovič 2.165. Ogenj neusmiljeno uničuje CELJE, NOVA GORICA, 14. julija - Med včerajšnjim neurjem, ki je divjalo po nekaterih območjih Slovenije, so udarci strele naredili spet veliko materialno škodo. Tako je približno ob 15.30 zaradi strele izbruhnil ogenj na gospodarskem poslopju Franca Šketa iz Kačjega Dola pri Šmarjah. Poslopje je pogorelo do tal, v njem pa kmečko orodje, 15 ton sena in dve toni pšenice. Pri gašenju, ki je bilo neuspešno, sta se dva občana in en gasilec ranila, škode pa je za milijon dinarjev. V istem času je na Sveti Emi pri Šmarjah močan veter podrl šest električnih drogov, tako da je prišlo do okvare na transformatorju. Škoda še ni ocenjena. Na območju Idrije pa je strela udarila v kozolec Alojza Lazarja iz Zavratca. Ogenj je popolnoma uničil poslopje in v njem kmetijsko orodje in ostalo mehanizacijo. Škodo so ocenili na milijon dinarjev. Ogenj ni prizanesel niti stanovanjski hiši Alojza Krapeža iz Roč pri Tolminu. Zgorelo je seno na podstrešju in del ostrešja. Škode je za 100 tisoč dinarjev. G. B. Delo v klubih ni bilo pravilno, toda nihče tega ni izkoristil Tako je dejal javni tožilec v Tuzli, ko je govoril o ugotovitvah in prijavah službe SDK na njihovem območju TUZLA, 14. julija (Tanjug) — Po lanski akciji službe SDK, ki je pregledala poslovanje številnih športnih klubov oziroma organizacij, je okrožni javni tožilec v Tuzli, Nurija Hadžič, prvič sporočil, kakšni so rezultati te akcije na njihovem območju. Poslovalnice SDK v različnih mestih na območju Tuzle .so vložile prijave proti 18 pravnim osebam. Hkrati so prijavili tudi 79 odgovornih oseb v športnih organizacijah oziroma klubih. Kot je povedal Hadžič, bo sodišče moralo ugotoviti odgovornost le ene osebe v košarkarskem klubu Sloboda Dita, saj je po temeljiti preiskavi javni tožilec zavrnil prijave proti vsem odgovornim v nogometnem klubu Svoboda, pa tudi proti vsem drugim, ki so jih obtožili nepravilnega dela pri KK Sloboda Dita. Hadžič je povedal, da je bilo pri delu športnih klubov precej nepravilnosti, predvsem pri NK Sloboda, toda nihče se pri tem ni osebno okoristil. »Na vse te nepravilnosti smo opozorili, posebej še na to, da je treba pri nogometaših izpolnjevati samo določila iz pogodbe, ne pa tudi razne anekse. Opozorili smo vodstvo kluba, da morajo nekateri nogometaši vrniti ali pa plačati pohištvo, ki jim ga je kupil klub,« je povedal javni tožilec. Kljub temu so nekatere klube kaznovali z denarno kaznijo, hkrati pa so inšpektorji ugotovili, da nekateri nogometaši niso prijavili svojega dohodka. Prav zaradi tega je občinski javni tožilec v Tuzli obtožil kaznivega dejanja utaje davkov naslednje bivše nogometaše Slobode: Nedžada Verlaševiča, Seda Sarajliča in Dževada Šečerbegoviča, pred sodišče pa bo moral še bivši trener Slobode Djorde Geruma. ŠTIRIINDVAJSET ITR Pogorelo gospodarsko poslopje ŽIRI, 14. julija — Med večerno nevihto je strela zažgala gospodarsko poslopje Martina Potočnika iz Žirov. Poslopje je pogorelo do tal in v njen* 30 ton sena. Škodo cenijo na najmanj dva milijona dinarjev. Ogenj so gasili prostovoljni gasilci iz Žirov in sosedje. M K. Prepoznali ponesrečenca LJUBI JANA, 14. julija — Neznanega ponesrečenca, ki ga je v četrtek. 30. junija letos, za Tobačni* tovarno v Ljubljani povozil vlak. so prepoznali svojci. Ponesrečeni je 23-lctni študent filozofske fakultete Miloš Jakšič iz Maribora. G B. Umrl v bolnišnici IJUBIJANA, 14. julija - Za po-sledicami prometne nesreče je včeraj v bolnišnici umrl 19-lctni Bojan Kovačič iz Ljubljane. Ponesrečil se je 25. junija, ko se je s kolesom z motorjem peljal po Zaloški cesti in pri odcepu za Elokdepo zapeljal v kup gramoza in padel. G. B. Toča klestila pridelke BREŽICE, 14. julija - V sredo, nekaj po 17. uri, je toča na ozkem pasu okrog vasi Artiče, Dečno selo, Arnovo selo, Mali vrh in Globoko ob NOČNA KRONIKA • V gostilni Dvor na Taboru je pijan razgrajal Arif K. To je počel toliko časa. da so ga morali odstraniti iz lokala in napotiti domov. Napisali so tudi prijavo. • V E.xpres baru pri pivnici na !Vlasarykovi je pregloboko v kozarec pogledal Irfan K. Razigran je razbijal steklenino in okna. Odstranili so ga in napisali predlog sodniku za prekrške. • Do nereda je prišlo v bistroju Pri klavnici. V lokal je prišel že na precej negotovih nogah Ivan T. Ker ni dobil več pijače, je razkačen hotel vreči kozarec v glavo natakarice. Pomirili so ga in si zapisali potek dogodkov. • Branko K. se je postavil za točilni pult v B baru, vendar ga noge niso povsem držale. Opotekal se je ob pultu gor in dol in pri tem motil ostale goste ter ogrožal njihove kozarce in pijačo. Odstranili so ga in napotili domov. • Malo pred 23. uro so klicali na pomoč iz restavracije Slavija na Gosposvetski ulici. V lokalu so miličniki odkrili Josipa S., ki je proslavljal svojo trideseto pomlad. Pri tem je razbijal steklenice in vrčke. Družbo so opozorili, jubilant pa je plačal razbitine. Kljub temu so napisali prijavo in mu svetovali, naj zapusti lokal. M. S. močnem vetru uničila blizu petino pridelkov, najbolj pa so prizadeti sadovnjaki, zato na tem območju sploh ne bi* kvalitetnega sadja Prizadeti so tudi vinogradi. Pri brežiški Agrariji že zbirajo prijave o ški*di. na teren pa bodo odšle tudi i*ccnjevalne komisije, V. P. Rojstva LJUBLJANA: V sredo se je v obeh ljubljanskih porodnišnicah rodilo 5 dečkov in le tri deklice. Med najlažjo novorojenko (tehtala je 3320 gramov) in najtežjim novorojenčkom je bilo le 430 gramov razlike. V četrtek je osebje kliničnega centra pomagalo na svet res krepkemu parčku Nevenke Slapar — punčka je tikitala 3050 gramov, fantek pa 3420 gramov. (R. D.) Poroke KAMNIK: V soboti* ob 10. uri se bosta v poročni dvorani kamniške občine vpisala v poročno knjigi* Seneva Djordjevič in Marko Lovšin. (R. D ) Pogrebi LJUBLJANA: Na ljubljanskih Žalah se bodo danes svojci še zadnjič poslovili od 72-letne upokojenke Ane Klanjšček (ob 11. uri); 81-letne upokojenke Antonije Ganoni (ob 13. uri); 19-letnega delavca Bojana Kovačiča (ob 14. uri); 89-letne upokojenke Jožefe Juvan (ob 15. uri) in 751etnega upokojenca Slavka Plevnika (ob 16. uri). (R. D.) 20 let zapora za krajo v banki MOSTAR, 14. julija — Na tukajšnjem okrožnem sodišču so na 20 let zapora obsodili 39-let-nega Radomirja Zubca. ekonomskega tehnika. bivšega uslužbenca Gospodarske banke Sarajevo, enote v Mostarju. Zubca so kaznovali zaradi kraje in poneverjanja. Kot je bilo nedvoumno dokazano, je Zubac kot likvidator v mostarski banki devizne in dinarske vloge občanov vpisoval v hranilne knjižice, prejeti denar pa si je prisvojil. To je počel vse do leta 1977 pa do 1982 in tako oškodoval kolektiv za zelo velike vsote denarja. Ugotovili so. da je vzel nič manj kot 167 tisoč zaho-dnonemških mark, 3300 nizozemskih guldnov in še 16 tisoč dinarjev. Po sedanjem deviznem tečaju znaša vrednost deviz približno šest milijonov dinarjev, po tedanjem pa nekaj več kot 2,3 milijona dinarjev. To je ena izmed doslej največjih kraj v BiH. Zubcu so hkrati izrekli varnostni ukrep prepovedi opravljanja dela, ki je povezano z denarjem, zaplenili pa so mu tudi premoženje, piše Večernji list. Pajdaša sta v eni noči vlomila v precejšnje število avtomobilov Dogovor za skupni vlomilski {pohod — Vdrla tudi v stanovanjsko hišo - Golf z bogato vsebino LJUBLJANA, 14. julija — Za enajst kaznivih dejanj, od tega dva poskusa velike tativine, šest velikih tatvin, odvzem motornega vozila, tatvino in kršitev nedotakljivosti stanovanja se bo moral zagovarjati na ljubljanskem temeljnem sodišču 36-letni brezposelni Zemunčan Miloš I. Njegovemu pajdašu, 27-letnemu Srečku P. iz Ljubljane pa očita vložena obtožnica »le« devet kaznivih dejanj: šest velikih tatvin in tri poskuse tega kaznivega dejanja. Oba sta v priporu, večino kaznih dejanj pa sta priznala. Znanca Miloš I. in Srečko P. sta se 22. maja letos srečala v parku pri ljubljanskem gostišču »Figovec« in ker sta bila brez denarja, sta se hitro dogovorila, da gresta skupaj vlamljat. V isti noči sta večinoma z vlomi v osebne avtomobile prišla do stvari, vrednih nekaj več kot 80 tisočakov. V avtomobile sta pričela vlamljati na Petkovškovem nabrežju, a tu nista imela sreče, ker v njih ni bilo vrednejših predmetov. Nadaljevala sta na Trubarjevi ulici z vlomom v fiat 126. fič-ka, vendar sta v vozilih našla le predmete v vrednosti šestih tisočakov. Največ »sreče« sta imela okoli polnoči z golfom, parkiranim na Friškovcu. Lastnik je bil z družino prejšnji dan na poroki sorodnice in je pustil v zaklenjenem avtomobilu več vrednejših stvari Poročilo protifitoftome službe 14. 7. 1983 Pridelovalcem krompirja priporočamo, da redno in temeljito škropijo nasade krompirja proti krompirjevi plesni in zatirajo koloradskega hrošča. Nova poročila o pojavu fitoftore srni* prejeli za območje Kranja, Škofje l-oke, Litije, Podkuma in Ivančne gorice. Krompirjeve nasade, ki jih je prizadeli* neurje s ti*čo, je potrebno takoj poškropiti z enim od bakrenih fungicidov kot so: cuprahlau Z. bakrocid in bakreno apno 25. Ccz nekaj dni, ki* se začne cima razraščati, pa je potrebni* opraviti temeljito škropljenje s sistemičnim fungicidom ridomil plus ali ridomil MZ, ker bomo le tako rastline zanesljivo zavarovali pred fitoftoro in dokaj omilili škodo, ki jo je povzročila toča. KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE LJUBLJANA Opozorilo sadjarjem Prognostična služba za varstvo rastlin ugotavlja, da je maksimalni let metuljev druge generacije jabolčnega zavijača že zaključen. Vse nasade jablan in hrušk bo zato potrebno poškropiti proti temu škodljivcu (črvivosti plodov) Najprimernejši čas za škropljenje proti drugi generaciji jabolčnega zavijača bo med 15. in 20. julijem tj. sredi prihodnjega tedna. Za škropljenje jablan in hrušk proti jabolčnemu zavijaču priporočamo enega od naslednjih insekticidov kot so: 0,2% basudin ali gusiition ali 0 03'%, talcord 2S-EC ali 0,05% sumicidin ah 0,03°/!. ripcord ali sherpa 20 ali 0 07% dccis EC 25 ali 0,1% ultracid. Glede na vremenske razmere obstaja poleg jabolčnega zavijača tudi nevarnost pojava rdeče sadne pršice oz. rdečega pajka. Pogoji za razvoj tega škodljivca so izredno ugodni/zlasti v nasadih, kjer niso imeli na voljo odgovarjajočih akaricidov ali niso pravočasno opravili prejšnjih škropljenj Proti rdeči sadni pršici ali rdečemu pajku priporočamo predvsem pliklran ali folimat ali pinofon ali akrex ali rospin in druge. Pri tem škropljenju ne smemo pozabiti tudi na jahlanovo plesen ali škrlup Zato škropivu proti jabolčnemu zavijaču obvezno dodajte še fungicide proti jablanovi plesni in škrlupu. KMETIJSKI INSTITUT SLOVENIJE LJUBLJANA Obvestilo čebelarjem Opazovalna služba gozdnega medenja obvešča čebelarje z donosi na naslednjih opazovalnih postajah: Iška vas: 13. 7.0.75 medi hoja. javor: Unec: 12. 7 -0.10 kg; Laze-Logatec: !2. 7. tehtnica izravnana; Kalce 12. 7. +0.20 kg medi lipa: Brczniea 12. 7. tehtnica izravnana; Ljubljanski vrh 12. 7. +0.10 kg; Nemci 12. 7. tehtnica izravnana čebele obletavajo hojo; Vitanje 12. 7. —0.60 kg; Lovrenc 12 7 -0,10 kg: Ribno 12. 7. -0.60 kg; Snežnik 12 7 -0.40 kg. OPAZOVALNA SLUŽBA GOZDNEGA MEDENJA in denar, potem ko se je rxlpravil k sorodnikom v Ljubljani. To ga je stalo približno 70 tisočakov, saj je bilo toliko vredno vse, kar sta mu vlomilca pobrala iz vozila, potem ko sta z izvijačem odprla trikotno okence na vratih. V avtu sta našla poročni prstan, uhane, medaljon, ogrlico iz belega zlata, zlato otroško zapestnico, dva tisoč dinarjev. 20 USA dolarjev, sto šilingov, bencinske berite in moška anorak ter jopič. V naglici. med brskanjem po notranjščini avtomobila, sta k sreči prezrla še nekaj zlatnine. Lasfnik svojega ni dobil nazaj, pri njiju pa nič od tega tudi niso našli. Verjetno sta zlatnino prodala, še preden so ju prijeli. Da bi našla v golfu vse te vrednejše predmete je tudi skoraj edino, česar ne priznata. Isto noč sta na Friškovcu vlomila tudi v stanovanjsko hišo. Miloš I. je odmaknil kljuko na priprtem oknu na verandi, splezal v kuhinjo in z mize pobral 4.800 dinarjev, Srečko P. pa je medtem stražil. Ker mu je bilo detlgčas, je medtem vlomil v fiat 126, parkiran na dvorišču, vendar je bil avto prazen. V bližini zgradbe RTV sta pettem v zastavi 750 našla le dva dežnika, ob križišču Dalmatinove in Miklošičeve ulice pa z izvijačem zaman poskušala vlomiti v trafiko. Pri Metalki pa sta konec vlomilskega pohoda vdrla še v fička. vendar sta tudi to pot ostala praznik rok. Miloš I. je nekaj dni kasneje svojemu znancu ukradel osebni avtomobil, medtem ko je bil ta na obisku pri nekem dekletu. Z avtomobilom se je vso noč vozil naokoli, po končani vožnji pa iz vozila ukradel še za 3 tisočake predmetov. V tem času je neko popoldne tudi vdrl k nekemu drugemu znancu, in sicer v stanovanje na Gosposvetski cesti v Ljubljani. Razbil je vrata, se vle-gel na posteljo in zaspal, »gostitelj« pa ga je prijavil miličnikom. BARBARA GUČEK Neprevidno prečkal cesto NOVA GORICA. 14. julija - lz Novo Goric proti Bovcu je včeraj po 14. uri vozil osebni avtomobil 34-letni Knez Beliče i/ Trsta. Ko je pripeljal v bližino Ciginja. je avtomobil ustavil in stopil na drugi* stran ceste. Tedaj je pripeljala za njim / osebnima avtomobilom 22-letna Ingrid Hartman i/ ZRN in ga zadela. Beliče je padel na pokrov motorja in se hudo ranil. Hartmanova pa se je po 10 metrih zaletela v betonski propust. G. B. KAM. KAKO IN KDAJ PO DOMOVINI IN PO SVETU Titova 25, tel. (061) 320-852 Mestni trg 8. tel. (061) 222-711 in 222-741 TUDI V SEZONI POCENI OTOK HVAR - JELŠA posebni 14-dnevni paket aranžma z letalom iz Ljubljane 10. avgusta, 14 polnih penzionov, letalski prevoz, transferi z avtobusom in trajektom odhod 10. 8. - 14 dni cena 12.900 dinarjev SUPETAR -OTOK BRAČ 10-dnevno počitnikovanje z , “ lastnim prevozom, že od 5.500 L dinarjev odhodi 16. in 25. julija ter 3., 12., ^ 21. in 30. avgusta v ceno je vključenih 9 polnih penzionov ŠPANIJA redno letimo vsak teden na Palma de Mallorco in Costa Bravo letalski odhodi vsakih 7 in 14 dni vsak četrtek EKSKLUZIVNO V NAŠI PONUDBI: MLJET hotel Odisej, polni penzioni 7 dni, od 6.170 din RODOS 3.000 din ceneje vso sezono v hotelih Atlantis, Semiramis in Mimosa letalski odhodi vsakih 7 in 14 dni' 7 dni že od 15.200 din j Z ATLASOM ISA HVAR V JELŠO. ODHOD 10. AVGUSTA (14 POLNIH PENZIONOV), CENA 12.900 DINARJEV. NASTANITEV V SOBAH I. KATEGORIJE. PREVOZ JE LETALSKI DO SPLITA IN Z LADJO DO OTOKA HVARA. ATLAS JE PRIPRAVIL TUDI 10-DNEVNE POČITNICE Z LASTNIM PREVOZOM V SUPETRU NA OTOKU BRAČU, CENA ŽE OD 5.500DINARJEV. CENA VKLJUČUJE 9POLNIH PENZIONOV. INFORMACIJE IN PRIJAVE V ATLASOVIH POSLOVALNICAH. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n YUGOTOURS Ljubljana, Titova 36/IX, tel. 321-794, 321-795 POČITNICE NA JADRANU Istra in Kvarnerski zaliv - 7 ali 14 dni, lastni prevoz Srednja in Južna Dalmacija — počitniški paketi - 7 ali 14 dni - z letalom iz Ljubljane ob ponedeljkih v Dubrovnik ali Split Znižano! 7 dni v glavni sezoni v hotelu Plat samo 8.720 din (polpenzioni, letalo in transfer) DUBROVNIK TUDI ZA PLITEK ŽEP! (Dubrovnik, Mlini, Srebreno) Zasebne sobe I. kategorije, 7-dnevni paket (prenočišče in zajtrk letalo in transfer) že za 7.120 din! POTOVANJA V TUJINO Madrid-Andaluzija, 8 dni — 25. 7. Pariz, London, Amsterdam (do 4. 6 ali 8 dni) - odhodi iz Zagreba BERLIN-MOSKVA-LENINGPAD, 8 dni, odhod 5. 8. SIBIRIJA IN MONGOLIJA, edini odhod v letošnjem letu 15. 8. Zahtevajte program »Potovanja v Sovj'etsko zvezo«! Prijave in informacije v vaši potovalni agenciji ali na gornji naslov. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D aJl Zlatorog Maribor W uradna kozmetična služba 'T*1 XIV zimskih olimpijskih iger VU SK! POOL Sara je v. *S4 GLOBTOUR prijazno vabi vse, Id bodo letos ali pa so že praznovali trinajst let odkar so rekli »DA«, pred matičarjem! In kako bo vse to potekalo? Od šestega do sedmega avgusta, to je dva dni, vas oziroma slavljence vabijo na dvodnevni izlet v Lendavo, združen bo s plesom in prijetno zabavo do zgodnjih jutranjih ur. Za popestritev programa je še darilo hotela Lipa, katerega boste gosti, nastopila ho tudi folklorna skupina z igrivimi madžarskimi plesi. Prijazno povabilo velja tudi za tiste, ki ne praznujejo oziroma se ne morejo pohvaliti s tako dolgim stažem v »jarmu«, niso pa pozabili povabiti tudi tiste, ki jim je 13. obletnica še prijeten spomin. In še nekaj iz pestrega programa: veseli piknik bo v lendavskih goricah ob dobri domači kapljici, možnost kopanja v zaprtem termalnem bazenu, ali, pit želji v odprtem, ogled zanimivosti Lendave, ogled Plečnikove cerkve v Bogojini in obisk lončarjev v Filovcih. Še to, odhod 6. avgusta ob 7. uri zjutraj, cena je 2.050 dinarjev po osebi. Več v programu GLOBTOGRA, ki vam je na voljo v njihovi pošlo val niči. S KOMPASOM V SKRIVNOSTNO SREDNJO AZIJO KOMPAS organizira zanimivo potovanje v srednjo Azijo z odhodom 25. septembra. Potovanje bo trajalo štirinajst dni. Odhod iz Ljubljane, cena 45.100 dinarjev. V ceno potovanja je vračunan letalski prevoz, letališke takse, gostinske storitve po programu, ogledi mest in vstopnine, lokalni vodniki, avtobusni prevozi v Sovjetski zvezi ter vodstvo in organizacija potovanja. Prvi in drugi dan boste v Moskvi, tretji dan je nočni polet v Alma Ato, četrti. peti in šesti dan je predviden za bivanje v Džambulu, Cikment in Taškent pa sta do desetega dne, enajsti in dvanajsti dan je pit programu ogled Buhare in polet prek Taškenta v Moskvo, trinajsti dan je namenjen za ogled Moskve in štirinajsti dan je polet v Beograd. V Kompasovem programu je tudi opozorilo, da so oni samo posrednik storitev agencije INTOURISTA v Moskvi in ne odgovarjajo za morebitne spremembe programa v Sovjetski zvezi. Priporočamo vam, da se zglasite v poslovalnicah Kompasa ali pooblaščeni agenciji za prijavo ali dodatne informacije. Zlatorog Maribor A hi uradna kozmetična služba XIV zimskih olimpijskih iger YU SKI POOL SatHji-v ’8: usrr GREMO NA MORJE!!! Za vas smo izbrali hotele, privatne sobe in apartmaje ANKARAN - IZOLA - FIESA - BERNARDIN - PIRAN -UMAG - NOVIGRAD - POREČ - VRSAR - ROVINJ - PULA - RABAC - NOVI VINODOLSKI - SELCE - CRES - KRK*-RAB - PAG - UGLJAN Prodajamo domače in mednarodne letalske in železniške vozovnice TURIZEM IN RENT A CAR LJUBLJANA, Trdinova 3 Tel. 314-544, 315-353, 310-933 Naravno zdravilišče Lendava Hotel Lipa - Terme Ugoden letni oddih izkoristite v našem hotelu. Cena paketov storitev že od 4.882 din dalje. Vse informacije in rezervacije nudimo in sprejemamo po telefonu (069) 75-723, 720, 722. TURIZEM IN RENT A CAR LJUBLJANA, Trdinova 3 Tel. 314-544, 315-353, 310-933 Genova-Neapelj-Pompeji-Sicilija-Kreta -Atene-Olimpija-Krf-Benetke cene od 30.000-60.000 dinarjev. Prijave in informacije: Slavnik Ljubljana, Tavčarjeva 8/a, tel. (061) 321-351, 321-556, 321-552. □•□•□•□•□•□•□•□•□•□•□•□•D □•□•□•□•□•□•□•□•□•□•□•□•n slavnilc poslovalnica Ljubljana Tavčarjeva 8 a tel.: 321-552 Izredna priložnost Križarjenje z »Dalmacijo« od 11. 8. do 22. 8. 1983 KVARNER-EXPRESS iz Ljubljane ima med drugim v svojem j programu tudi oddih oziroma potovanje v Bolgarijo, točneje na Sončno obalo (SLINČEV BRJAG), to je turistično hotelski kompleks v oddaljenosti 35 km od Burgasa, ima 7 km dolgo peščeno plažo s finim peskom. Letovišče je primemo za družine z otroki. Bivanje v hotelu VENERA L kategorije. Hotel ima 90 postelj in je v samem središču turističnega kompleksa Sončna obala. Aranžmaji so z letalskim prevozom do 23 septembra. Cene in vse ostale podatke dobite pri organizatorju. K\'AR.\ER-EXPRESS ima na voljo še nekaj dodatnih kapacitet v UMAGU, in sicer: apartmaje, bungalove, zasebne sobe. Vsem, ki bodo letovali v Umagu v apartmajih v terminih od 20. 8. do 1. 9. 83 podarja KVARNER-EXPRESS enodnevno križarjenje ob istrski obali z ladjo Vladimir Nazor. Zagotovljeni so tudi odhodi v Baranjo in Vojvodino, iz inozemskega programa pa dolina Rena in Mosele do Luksemburga, vrbovi Alp Mt. Blanc, Matterhom, Jungfraujoch itd. V inozemskem programu je tudi z zagotovljenim odhodom nepozabni Pariz. Dodatna pojasnila dobite v poslovalnici KVARNER-EXPRESSA. stanovanjske prikolice imv — adria vseh tipov in po starih cenah dobavlja takoj ljubljana, prodajni center, titova 52, telefon (061) 327-561 ljubljana vižmarje, plemljeva 86, telefon (061) 51-566 celje, medlog 18, telefon (063) 25-000 maribor, Cankarjeva 4, telefon (062) 26-861 RTV RTV RTV RTV RTV RTV RTV R TELEVIZIJA ‘ LJUBLJANA ____ IH.K) POROČILA 18.15 CEZ TRI GORE: Ljubljanski oktet 18.50 TARZAN, ameriška risana serija 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 TV DNEVNIK I 20.00 ROCKFORDOVI DOSJEJI, ameriška nanizanka 20.50 ZRCALO TEDNA 21.10 NOČNI KINO: BYE. BYE. BRASIL. brazilsko-fraricoski film, 1979, režija Carlos Dig-nes 22.50 TV DNEVNIK II ODDAJNIKI II. MREŽE 17.00 TURNIR V VATERPOLU -JUGOSLAVIJA-: ŠPANIJA, prenos 18.00 TV DNEVNIK 18.15 PL.AVICA. otroška oddaja 18.45 NARODNA GLASBA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 KONCERT ZAGREBŠKE FILHARMONIJE NA DU BROVNIŠKIH POLETNIH PRIREDITVAH 83 20.45 POROČILA 20.50 VIDIKI, dokumentarna oddaja 21.40 NAJ BOIJŠI JUGOSLOVANSKI FILMI IZ PUIJA: DEVETI KROG, igrani film, 1960, režija Franee Štiglie. scenarij Zora Dirnbaeh, igrata Dušica Žegarac in Boris Dvornik TV ZAGREB I. PROGRAM____ 15.50 VIDEOSTRANI 16.00 POLETNO POPOLDNE 18.00 POROČILA 18.05 TV KOLEDAR 18.15 PI.AVICA 18.45 NARODNA GLASBA 19 30 TV DNEVNIK 20.00 ROČKIORDOVI DOSJEJI, ameriška nant/anka 21.00 ZABAVNOGLASBENA ODDAJA 21.45 IV DNEVNIK 22.00 KULTURA SRCA 23.30 POROČILA KOPER_______________________ 15.00 ODPRTA MEJA - Oddaja v slovenskem jeziku VIDEOTELEKS 17.30 ODPRTA MEJA - Oddaja v slovenskem jeziku VIDEOTELEKS 18.00 SERIJSKI FILM 19.00 AKTUALNA TEMA 19.30 TVD STIČIŠČE 19.45 RYAN - serijski film 20.45 USODNO SREČANJE, angleški film. igrata Peter Finch. Shelley Wintcrs. režija Ala-stair Rcid 22.15 TVD DANES 22.25 TURISTIČNI ATLAS 22.45 ZEIT IM BILD - ČAS V SLIKI AVSTRIJA I. PROGRAM 10.00 GLASNA ŠEPETANJA, ameriški film. 1962, Audrcy Hepburn. Shirley MacLaine 12.15 NAŠE VESOLJE, dok. serija Carla Saga n a 15.00 BILLY. serija 15.50 KREMENCKOVI. serijska risanka ' 16.15 TOM IN JERRY 17.30 GEORGE, serija 20.15 KOMISAR, serija 21.20 POMEMBNA JE DOSLE-DNOS. pet zabavnih /.godb o življenju v dvoje 22.20 Šport 22.35 NOČNI STUDIO AVSTRIJA H. PROGRAM_________ 18.00 MODA, zgodovina oblačenja, 20.15 TERRA X, zadnji del reportaže 21.20 POLITIKA 22.20 KAVBOJ. ariferiški film, 1957, Glenn Ford, Jaek Lem-m on RADIO PRVI PROGRAM_____________ 4.30 Jutranji pi (i. duru. K. 525. D Šostakovič- Komorna simlonijii. op. I 10 hisj(iodalm kvartet št. S. mstr. Rudolf Btiršaj) vmes poročila; 21.45 Mednarodna radijski! univerza; 22.00 Pojeta soprjinistkii Valerija I (evhal in mezzosopranistka Biserkii Cvejič: 22.45 Lirični utrinki; 22.50 Nočni itkordi. KOM PAS------------------------- JUGOSLAVIJA • Letni oddih na Božavi na Dugem otoku, 7 dni, avgust, september, S PREVOZOM! • Letni oddih za naturiste, hotel Alan-Stari Grad-Pa-klenica, avgust, september • Bosna in samostani Srbije, 17. 9., 8 dni, avtobus • skrivnostna Srednja Azija, 25. 9., 14 dni, letalo STROKOVNA POTOVANJA: Ried - medn. avstrijski kmetijski sejem, 2 dni: 28. 8., 3. 9.in 1 dan: 27. 8., 3. 9. • Celovec - medn. lesni sejem, 1 dan, 13. 8., 17. 8. • Luzern - gozdarstvo 83, 4 dni, 25. 8., 27. 8. Tečaj angleščine in nemščine-zahtevajte programe! Program za maturante In absolvente ter počitnice 1983! KRETA - 24. 7. Posebna ugodnost za družine z otroki. Otroci do 12 let v spremstvu staršev potujejo brezplačno. Informacije in barvni prospekt vam je na voljo v vseh — 22. julij — 5. izlet Vesele druščine — Čemšeniška planina - Šentgotard — 6.-7. avgust — Za 13. obletnico poroke v Lendavo (2 dni) — 4. september — Vabimo na Ribniški sejem suhe robe in lončarstva — 18. 9. - Vabimo na VIPAVSKO TRGATEV Novo novo novo Od 19. avgusta —> 9. septembra, vas-bomo - vsak petek - popeljali na koncert v Zelše pri Cerknici (koncerti v renesančni cerkvici) STROKOVNI SEJMI 27. 8.-28 8. Mednarodni kmetijski sejem — Ried 20. 9.-22. 9. 12 mednarodni strokovni sejem Hotelirstvo, Gostinstvo - IGAFA - Munchen 10. 10.-13. 10 ITMA Milano — mednarodna razstava tekstilnih strojev 13. 10.-16. 10. ITMA Milano 17. 10.—20. 10. Koln — ANUGA 83 (trije mednarodni sejmi pod isto streho (Consuma, Gastronoma, Te-hnica) PESTER PROGRAM POČITNICE 83 Zahtevajte naš pester program SKUPINSKA POTOVANJA ZA KOLEKTIVE Rezervacija sob. prodaja letalskih in železniških vozovnic Informacije in prijave GLOBTOUR poslovalnica Ljubljana - Maximarket. tel. 213-912, Gosposvetska 4, tel. 311-164; MARIBOR, tel. 25-582; NOVA GORICA, tel. 24-608; NOVO MESTO, tel. 25-125; RADENCI, tel. 73-375; PORTOROŽ, tel. 73-356; BLED, tei. 77-909; GLOBTOUR RENTA CAR v Maximarketu 213-992. or\ K0 Zlatorog Maribor uradna kozmetična služba XIV zimskih olimpijskih iger YU SK/ POOL Državna založba Slovenije je za vas pripravila TURISTIČNI ZEMLJEVID SLOVENIJE - v štirinajstih barvah - zgiban na žepni format - merilo 1:300.000 - dimenzija 70x100 Na zemljevidu so označeni: - turistični podatki - kulturni in zgodovinski objekti - naravne znamenitosti - naravni parki - pomembnejša zdravilišča Doslej najbolj podrobno prikazan relief Slovenije v osmih barvah! Legenda je natisnjena v slovenščini, srbohrvaščini, angleščini, nemščini, francoščini in italijanščini. Cena: 160 din TURISTIČNI ZEMLJEVID SLOVENIJE dobite v vseh knjigarnah, turističnih agencijah in kioskih. Karto je priredil mag. Marko Žerovnik. Izdelala sta jo Ivan Selan in mag. Marko Žerovnik. Sodelovali so: Dušan Logar, dr Valter Bohinec, France Planina in dr. Vladimir Klemenčič. 10. stran ★ DELO OBJAVE - OBVESTILA Petek, 15. julija 1983 DNEVNA OBVESTILA FESTIVAL LJUBLJANA 31. MEDNARODNI POLETNI FESTIVAL PETEK. 15. julija, ob 20. uri: Križev-niška cerkev - LJUBLJANSKI OKTET. Umetniški vtxlja: Igor Švara. SOBOTA. 16. julija, ob 19.30: Viteška dvorana - OTO VRHOVNIK, saksofon. Gradec. JEANINE K1ES, klavir. SOBOTA. 16. julija, ob 21. uri: poletno gledališče - Nikolaj Vasiljevič Gogolj: POVEST O TEM. KAKO STA SE SPRLA IVAN IVANOVIČ IN IVAN NIK1FOROV1Č. Režija: Vesna Arhar. Produkcija Festivala Ljubljana. NEDE1JA. 17. julija, ob 20. uri: Slovenska filharmonija - VACLAV HUDEČEK. violina. CSSR. PETR VRONSKI. klavir. PONEDE1JEK, 18 julija, ob 20. uri: Slovenska filharmonija — DAN1IL ŠAFRAN. violončelo. Sovjetska zveza. FELIK GOTL1EB. klavir. Vstopnice v prodaji od 1 1. do 13. ure ter uro pred začetkom pri blagajni Festivala. CANKARJEV DOM RAZSTAVE Do 24. julija - II. Preddverje: jubilejna fotografska razstava kluba DIANA. v sixJelovanju z Mednarodno /vezo za fotolov (1FWP) Do 24. julija - I. Preddverje: razstava slik češkega slikarja in grafika Jifija Anderleja. Do 24. avgusta - Sprejemna dvorana: 15. MEDNARODNI GRAFIČNI BIENALE - razstava jugoslovanskih nagrajencev dosedanjih bienalov in razstava reproduktivnih kipov (multi-plov) vrste uglednih domačih in tujih kiparjev. Vstop na razstave je prost. Odprte: od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 15. do 18., oh sobotah in nedeljah od 9. do 13. ure. Vhod iz Prešernove ceste.___________________ KONCERTI V nedeljo, 17. 7. 1983, ob 19. uri bo v župnijski cerkvi na Bledu imela Cecilija Kobal orgelski koncert. Vabljeni! 9903-K KINO SPORED ZA PETEK UNION: smejte se s Petrom Seller-som - angl. SC komedija MAŠČEVANJE INŠPEKTORJA CLOU-SEAUJA. Ob 17.. 19. in 21. uri. Ob I«. uri MATINEJA UNION et cirsenses. za mlade: amer. strip-risan-ka HEAVY METAL z ansambli hard-rocka. Zadnjič! KOMUNA: NI PREDSTAV - OBNAVLJAMO! BEŽIGRAD: japon., SC ljub. drama l.ADY C'HATERLEY IZ TOKIA po rom. D. H. Lawrencea. Ob 17.. 19. in 21. uri Ni za otroke! TRIGLAV: ČRNA SERIJA GROZE - amer., srhljivka NOC ČAROVNIC' (Hallovveen). Režija: J. Carpen-ter. Ob 17.. 19. in 21. uri. VlC: amer. ljub. pustol. RAJSKA OAZA IJUBEZNI. Ob 17.. 19. in 21. uri. Film se izteka, pohitite! ŠIŠKA: amer. SC akcijski JAGUAR (Joe Lcwis. Christ. Lee). Ob 17., 19. in 21. tiri. SLOGA: nem. VV erot. RESNIČNE ZGODBE - 3. DEL. Repriza! Gl. vloga: Christine Lindber. Ob 15.. 17., 19. in 21. uri. Otrokom ne dovolimo ogleda! OTROŠKI KINO MOJCA: NI PREDSTAV - OBNAVLJAMO! Vstopnice uro pred začetkom prvih predstav. Vse dvorane so hlajene! KINO DOMŽALE: jap. MASKIRANI VOZNIK ob 18. in 20. uri KINO RADOMLJE: kanad. JACK LONDON - ZLATOKOP ob 20. uri KINO MENGEŠ: ital. PAMANGO-SADEŽ LJUBEZNI ob 20. uri. Film za otroke ni primeren NARODNI DOM, LOGATEC: hongk.. 36 CELIC SHAOLINA. ob 20. uri. CENTER, KRANJ: nem.. PREKO SEDEM POSTELJ, ob 16.. 18. in 20. uri. STORŽIČ, KRANJ: hongkon., KUNC. FU - BORCI ZA SVOBO-IX). ob 17.. I<). in 21. uri. TRŽIČ: NI KINO PREDSTAV! DOM, KAMNIK: NI KINO PREDSTAV! RADIO, JESENICE: amcr.-avstra!.. CESTNI BOJEVNIK, ob 18. in 20. uri. PLAVŽ, JESENICE: amer.. ASI NEBA. ob 18. in 20. uri. RADOVLJICA: amer.. EDINI MOŠKI NA SVETU, ob 20.30. BLED: franc.. NOROSTI GOSPE ELOD1, ob 20.30. DELAVSKI DOM. TRBOVLJE: amer.. PETERO MOČNIH, ob 18. uri. SVOBODA II, TRBOVLJE: ital. ZAKAJ SE TO DOGAJA MENI, ob 17. in 19. uri. DELAVSKI DOM, ZAGORJE OB SAVI: angl. MOČ 10 NAVARONA. ob 18. uri. Amer.. LABORATORIJ ZLOČINA. ob 20. uri. SEVNICA: franc., NORMALNA, ob 20. uri. ČRNOMELJ: amer., NOSTRADAMUS - ČLOVEK, KI JE VIDEL BODOČNOST, ob 20.30. DOM JLA, NOVO MESTO: franc. KATAKLIZMA ob 15.30. ROGAŠKA SLATINA: franc.. NISEM JAZ ON. ŠMARJE PRI JELŠAH: amer., PLANET PREKLETIH, ob 21. uri. SOČA, NOVA GORICA: hongk. VELIČASTNI. OB 19. uri. Ital., RAZVNETI DUHOVI, ob 21. uri. SVOBODA, ŠEMPETER PRI GORICI: amer., ČRNI SIN, ob 19. uri. Dan.. SEKS V 100 LEKCIJAH, ob 2130 RADIO MARIBOR 7.15 Danes za vas; 8.(K) Poročila; 8.05 Obvestila, zabavna glasba in EP; 8.35 Operna in baletna glasba; 13.20 Pregled sporeda in zabavna glasba; 13.30 Po domače; 14.(K) Novice; 14.05 Osmrtnice, obvestila; 14.10 Turistični napotki v nemškem jeziku; 14.20 Kadar boš na rajžo šel; 14.40 Nove note; 15.00 Poročila; 15.05 Folklora jugoslovanskih narodov; 15.30 Prijetno popoldne, vam želijo; 16.00 Dogodki in odmevi (Ljubljana); 16.35 Želeli ste - poslušajte; 17.00 Danes OBVESTILA Obveščamo vse občane, da ambulanta za plastično kirurgijo in opekline. Ljubljana, Njegoševa 4 ne bo delala od 18. julija do 31. avgusta 1983. Vse nujne primere (opekline) sprejema ambulanta vil. nadstropju Kliničnega centra Ljubljana. 15-5062 DEŽURNI ZDRAVNIK LJUBLJANA 1. Nujna ambulantno-medicinska pomoč v Ljubljani za odrasle neprekinjeno v Urgentnem bloku Kliničnega centra (vhtxJ iz Bohoričeve ulice): Za otroke in mladino do 15. leta starosti — ob delavnikih čez dan v otroških in šolskih dispanzerjih zdravstvenega doma Ljubljana - pom>či od 19. do 7. ure, ob nedeljah in praznikih v pediatrični dežurni ambulanti - Pediatrični kliniki - Vrazov trg 1. tel.: 310-246. 2. Za nujno zdravniško pomoč na domu kličite po tel.: 323-060. V primeru življenjske nevarnosti ali ogroženosti pa tel. št. 94. Za otroke in mladimi do 15. leta starosti se ob delavnikih od 7. dci 19. ure obračajte na otroške in šolske dispanzerje Zdravstvenega doma Ljubljana. Pediatrična dežurna ambulanta od 19. do 7. ure. ob nedeljah in praznikih pa bo zagotovljala le v izjemnih primerih prevoz otrok z reševalnim vozilom v ambulanto. V takem primeru kličite po tel. 323-060. 3. Prebivalci občine Grosuplje -Ivančna gorica kličejo za nujno zdravniško pomoč na domu po tel. 783-039 ali 783-006, v odsotnosti zdravnika Od 19. do 7. ure zjutraj, ob nedeljah in praznikih pa po št. 94. 4. Nujna zobozdravstvena pomoč ponoči, ob nedeljah in praznikih je v prostorih novega ZD Center, Metelkova ulica, pritličje, soba št. 50. Ambulanta nudi pomoč v nujnih primerih in to vsak dan od 20. do 6. ure zjutraj naslednjega dne, ob nedeljah in praznikih pa ves dan. »Klic v duševni stiski« deluje od 19. do 7. ure naslednjega dne. Kličite po tel. (061) 313-715. MARIBOR ZD Maribor, Ulica talcev 5, telefon 22-222 V mestu: dr. Zmago Turk, okoliška dežurna služba: dr. Herman Lešnik in dr. Anton Lobnik, ambulantna dežurna služba: dr. Borut Hajnrih, pediatrična dežurna služba: dr. Maja Kavalar. DEŽURNA LEKARNA LJUBLJANA Centralna lekarna, Prešernov trg 5. MARIBOR Nočna in nedeljska dežurna lekarna: Lekarna Glavni trg 29. MALI OGLASI TEL 22 33 11 STANOVANJA prodam GARSONJERO, 30,8 m2, vseljiva konec leta 83. v BS 3. prodam, delno za kredit.Ponudbe po tel. (061) 349-194, popoldne. T-19396-10 ENOSOBNO—dvosobno stanovanje, 47 m2 in garažo, za Bežigradom - Plava laguna, prodam. Ponudbe pod »Lahko tudi kredit«. P-9816-10 TRISOBNO stanovanje, v Bistrici pri Tržiču, prodam. Inf. po tel. (064) 50-105, vsak delovni dan od 10. do 14. ure, tov. Mojca. PT-19393-10 DVOSOBNO stanovanje prodam v Titovem Velenju. Tel. (063) 881-032. PT-19428-10 STANOVANJE, enosobno prodam za 190 M. Tel, (061) 342-677. T-19659-10 kupim STANOVANJE vseljivo, v Ljubljani, kupi zdomec za gotovino do 160 M. Ponudbe pod »Gotovina«. P-9918-12 najamem ZAKONCA z enim otrokom nujno iščeta stanovanje ali garsonjero kjerkoli v Ljubljani. Resne ponudbe pod »Mir«. P-4218-13-ST MLAD par išče garsonjero ali enosobno stanovanje na območju Ljubljane. Ponudbe pod »September«. P-9863-13 MLAD zakonski par išče enosobno stanovanje. Ponudbe pod »Nudim enoletno predplačilo«. P-9911-13 GARSONJERO, stanovanje ali večjo sobo, išče mirna, zaposlena absolventka, relacija Šiška-Šentvid, gre tudi za sostanovalko. Ponudbe pod »Cimprej. P-13753-13 MLAD zakonski par, mož na začasnem delu v tujini, žena študentka, z dvema otrokoma. nujno iščeta dvosobno do štirisobno stanovanje. Ponudbe pod »Jesen«. P-13583-13 STANOVANJE ali garsonjero iščeta intelektualca. Ponudbe pod »Redna plačnika« ali po tel. 313-326. • P-4287-13-ST V SREDIŠČU mesta iščem neopremljeno sobo s kopalnico ali garsonjero, nudim predplačilo. Ponudbe po tel. (061) 345-138. 9837-13 BRAT in sestra iščeta garsonjero. Murisa Biščevič, Kardeljeva cesta 4, Ljubljana. 13640-13 IŠČEM sobo. Inf. po tel. (061) 268-813. po 18. uri. 9839-13 SOBO, nujno išče mamica z otrokom, plača in pomaga v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Nujno«. 13717-13 SOBO ali garsonjero najame dekle. Ponudbe pod »Predplačilo za dve leti«. T-19618-13 DVO-ali trisobno stanovanje iščejo študentke. Zglasite se lahko po telefonu (061) 579-120 ali na naslov: Jože dr. Antonič, Partizanska 65, Lendava. • 013752-13 oddam DVOSOBNO, opremljeno stanovanje, z vrtom in telefonom v Kosezah oddam. 1 leto predplačila. Telefon 579-124. 4304-14-ST SOBO oddam dekletu. Ponudbe pod »Galjevica«. T-19542-14 ŠTUDENTKI oddam sobo s centralnim ogrevanjem. Galjevica 49/B, ogled v soboto in nedeljo. 9901-14 SOBO oddam dostojnemu študentu z dežele s priporočilom staršev. Telefon (061) 554-626. 9824-14 SOBO oddam dvema dekletoma. Tel. (061) 328-946, od 16. do 18. ure. PT-19637-14 OD 1. 8. 1983 oddamo dvema študentkama 1. ali 2. letnika enosobno, opremljeno stanovanje, Lj.-Bežigrad, za eno leto. Ponudbe pod »Takoj predplačilo za eno leto«. P-9826-14 Olimpijska loterija Sarajevo ’84 lil. kolo GLAVNA PREMIJA 1/2 STARE MILIJARDE Žrebanje: 24.7.1983 PREVOZNIŠTVO SLEJKO Kompletne selitve, vključno selitve klavirjev, blagajn, strojev. Prevozi iz tujine! Vleka prikolic! Tel. (061) 345-417. PR-9715-165 SRinjc *■ I « ■ JUS* LEGENDA 1 Proga 16 km Proga 8 km. Pionirji 3 Smer vožnje O > Glavna križišča Zaradi kolesarske dirke ..XVIII, VELIKA NAGRADA DOLA - 83« bo delna in občasna popolna zapora cest v nedeljo, 17. julija 1983, od 9.-14. ure, in sicer na cestah R-328 od mosta čez Savo do semaforja v Šentjakobu in cesta R-371 (Zasavska od semafora v Šentjakobu do avtobusne postaje v Dolskem ter lokalna cesta od Dolskega skozi Kleče -Dol. Beričevo do Šentjakoba. Na vseh vpadnicah bodo opozorilne table z napisom POZOR, KOLESARSKA DIRIGV Vse voznike opozarjamo, da se ob tem času v omenjene smeri napotijo le v najhujših primerih in da upoštevajo opozorila milice in organizatorja! _ TVD PARTIZAN DOL, 61262 Dol p. Ljubljana 15-5228 IZPOLNITE, POŠLJITE NA NASLOV: ČGP Delo, tozd Prodaja, 6100» Ljubljana. Titova 35 Naročam dnevnik Delo. Pošiljajte mi ga na naslov: Priimek in ime:__________________________________________________________________________ Uliea in hišna št.: Poštna št. in kraj: Datum: _________ zamenjam STANOVANJE, v bloku. Vlil. nad-stropje, centralna, telefon, balkon, 52 nr, zamenjam za manjšo hišo z vrtom v okolici Ljubljane z morebitnim doplačilom. Ponudbe pod »Doplačilo«. P-4316-15-ST © STANOVANJSKA OPREMA prodam SEDEŽNO garnituro nujno prodam. Kcrman, Beblerjevtrg 1, Ljubljana. P-43O8-20-ST STAREJŠO opremo za dnevno sobo poceni prodam. Tel. (061) 382-446. T-19438-20 KOTNO sedežno garnituro, skoraj novo, prodam za 3 M. Tel. (061) 722-845, od 7. do 12. ure. T-19295-20 (D GOSPODINJSKA OPREMA prodam HLADILNIK bosch, 135 litrov, plinski štedilnik m novo dirkalno kolo. rog, (10 prestav), prodam. Kozamernik, Satnarjeva 16, Ljubljana. T-19487-25 ZELO poceni prodam rabljeno kuhinjo s štedilnikom. Inf. po tel. (061) 448-279, pop. 9819-25 © OTROŠKA OPREMA prodam OTROŠKO posteljico, z jogijem, prodam za 1500 din. Zver, Linhartova 9, tel. (061) 328-552. 9830-30 GLOBOK voziček, modre barve in stajico, prodam. Tel. (061) 223-764. T-19394-30 STRUŽNI avtomat indcx, o 18, prodam. Tel. (061) 627-099. PT-19152-40 PRODAM kopač-samo priključek. montaža na vsak nakladač ali buldožer. Bruno Poltrini. Godovič 101. P-13710-40 STRUŽNA avtomata indcx OR 12 in index 25 dam v najem ali iščem kovinostrugarja oz. orodjarja za nadaljevanje skupne obrti, v Tolminu ali okolici. Telefon (065) 81 -217, od 18. do 21. ure, ogled po dogovoru, delo zagotovljeno. PT-19405-40 KINOPROJEKTOR Iskra ugodno prodam. Tel. (064) 23-462. PT-18887-40 KALILNICO na solno kaljenje, stiskalnico. 20 ton, stiskalnico, 35 ton, prodam. Inf. v nedeljo popoldne po tel. (064) 42-049. PT-19638-40 STROJE za montažo, demontažn gum in balanccrko. prodam. Tel. (062) 323-44. ali 671-050. T-19477-40 BIO IONIZATOR prodam. Informacije po tel. (061) 263-261. inl. 476. ob delavnikih od 7. do K. ure. 9846-40 MOBILARO blok 6 bungelov kontejner. rabljen trimesece. prodamza 36 M. Tel. (061)622-851. T-19332-40 CANONautofocus automatik, prodam. Tel. (061)314-585. T-19635-40 AGREGAT 600 vaten prodam. Hari, Ljubljanska 76, Domžale. T-19507-40 STROJ za pranje avtomobilov in avtomobilskih motorjev, s paro, prodam. Tel. (063) 840-139. T-19544-40 kupim KUPIM vakuumirni stroj za izdelavo plastične embalaže. Ponudbe pod »Takoj«. P-9763-42 (5) LOKALI vzamem v najem GOSTINSKI LOKAL, V Ljubljani z okolico ali na Gorenjskem, najamem. Lahko odkupim inventar ali plačam najemnimo vnaprej. Ponudbe pod »Lokacija«. PT-19064-54 PROSTOR za ureditev manjšega gostinskega lokala kupim ali najamem v Ljubljani, Kranju ali Kamniku. Ponudbe pod »Adaptiram«. PT-19065-54 POSEST kupim ITALIJANSKI športni voziček, za dvojčke, kupim. Tel. (063) 730-550, dopoldan. popoldan (063) 28-892. T-19454-32 © APARATI IN STROJI prodam STIKALNO uro iskra prodam. Tel. 442-135. 4318-40-ST STABILNI diesel agregat, 3 KW, 50 ur. prodam. Jože Kranjec. Radeče, tel. (061) 819-091. PT-19682-40 35-TONSKO ekscentrično stiskalnici* in 28-gramsko hidravlično stiskalnico za brizganje plastike prodam /. delom in materialom Tel. (068) 84-958. PT-19675-40 BAUER kamero in eumig projektor prodam. Tel (063) 852-832. T-19667-40 STRUŽNICO potisje PA-B-22, s priključki in raznim orodjem, letnik 79. delovne dolžine 1500 mm, prodam. Telefon (065) 81-217, od 18. do 21. ure. Ogled po dogovoru. PT-19404-40 prodam VRSTNO hišo z vrtom prodam v Šiški. Telefon (061) 556-313. P-9936-60 TRI HEKTARE lepe arondiranc zemlje v večjem kraju na Štajerskem, z manjšo gospodarsko stavbo prodam ali zamenjam /.a začeto gradnjo ali garsonjero. Ponudbe pixl »Čudovita lega«. 9855-60 STAREJŠO enodružinsko hišo, v Celju, prodam. Ponudbe pod »Bližina centra. T-19524-60 STAREJŠO hišo, z vrtom, v okolici Domžal, kupim. Ponudbe pod »Vseljivo brez predhodnih popravil«. T-19547-60 vikendi KAMP prikolico. 2 + 2, v FP'K kampu brunculuk Baška, otok Krk. oddam od 1.8. do 15. 8. in ves september. Inf. na tel. (067) 21-206. do sobote, potem tel. (067) 72-874 T-19449-64 GRADBENI MATERIALI prodam VHODNA VRATA lip bled, nova, cena 7.500 din, prodam. Tel. (061) 737-440. T-19424-70 Iščemo leseno plastiko akademskega kiparja Ivana Napotnika »Dušice« za pbjavo v monografiji tega avtorja. Prosimo, da lastnik pošlje svoje podatke na naslov: Kulturni center »Ivan Napotnik«, Titov trg 5, 63320 Titovo Velenje, telefon (063) 850-265. 15-5240 JUGOSLOVANSKA LOTERIJA Neuradno poročilo o žrebanju 28. kola srečk dne 14. 7. 1983 srečke s končnicami so zadele din srečke s končnicami so zadele din srečke s končnicami so zadele din 20 60 222122 20.000 486316 20.(XM) 3320 660 472452 20.000 7 40 87460 8.(MM) 63 |(M) 09057 2.040 107250 20.000 843 160 23797 6.040 147230 2<>.(MK) 21053 4.(MM) 28 80 199020 20.060 26153 4.000 38 120 267400 5(M).(MM> 59663 4. KM) 98 80 341760 20.000 218243 20.000 4188 400 61 80 4 40 36188 2.000 1795 1 6.0(H> 3724 840 (K>6238 20.120 57671 8.(XX) 09344 2.040 365238 20.120 68861 8.080 22314 4.040 449538 1.000.120 73771 2.(MM) 54144 8.040 89 60 02 60 85 KM) 99 60 32 60 2835 1 (MM) 679 2(K) 62 60 7845 400 749 2(M) 092 160 I27565 2(UMM) 0509 4(M) 6862 460 207625 20.(MM) 6889 660 22412 2.(MM) 96 80 445869 2().(XH) 89492 8.000 093226 20.000 492699 50.060 97672 8 (MM) 341196 KM).080 496179 2().(MM) 095762 20.060 440286 20.000 Premija 20.000 din je v Ljubljani na štev. 127565. Stanovanjska zadruga Slovenija ceste Tehnika — Obnova Ljubljana, o. sol. o. Ljubljana, Titova 38 Stanovanjska zadruga SCT Slovenija ceste Tehnika, o. sol. o. Ljubljana, Titova 38 vabi k sodelovanju vse zainteresirane graditelje za Sosesko RS 1, RS 2 Rudnik, Jurčkova pot. V prvi fazi izgradnje soseske se bo gradilo 175 stanovanjskih objektov (145 vrstnih hiš - 3 tipi in 30 atrijskih hiš - dva tipa). K vsakemu stanovanjskemu objektu spada tudi garaža v nizu. Objekti bodo zgrajeni do dokončane lil. gradbene faze, z vzidanim zunanjim stavbnim pohištvom in dokončano fasado. Predvideni začetek gradnje prve etape (70 objektov) je mesec julij 1983, začetek II. etape (56 objektov) meseca september 1983, začetek III. etape (49 objektov) mesec marec 1984. Rok izgradnje znaša 11 mesecev od pričetka gradnje. Za vse podrobnejše informacije se lahko zglasite v poslovnih prostorih stanovanjske zadruge na Cesti VII. korpusa št. 1, Ljubljana, ali po telefonu 329-441. Predstavljamo vam najmanjši tip atrijske oz. verižne hiše. Stanovanjska zadruga SCT Slovenija ceste Tehnika, o. sol. o. Ljubljana, Titova 38, po pooblastilu Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana-Bežigrad zbira končne investitorje lokalov za potrebe osnovne preskrbe, v Soseski BS/4, v stanovanjski stolpnici v Kuzmičevi ulici. Poslovni prostori bodo zgrajeni do lil. gradbene faze. I 1 7315m2 2 U5(Wi d 73720? t 4532rr?t sklad 9584rr/ I 5 44800? 1 I 4532n? T RADIATORJE trika Celje, nove, velikosti 1104/4. 3 kose in 604/4. 2 kosa, prodam po stari ceni. Tel. (061) 59-134. 4296-70-ST PRODAM 3 m' lepih smrekovih desk, debeline 25 in 50 mm. Želimlje 8. Ig. 9872-70 OSTREŠJE—GRUŠT špirovci. 7,50 in 7 m, lege 14 m, prodam. Matko. Zbure 2. Šmarješke Toplice. 9934-70 VRTNA železna vrata, dvokrilna, dva 'kosa, 220 x 150, 330 x 130, enokrilna 145 x 120. poceni prodam. Pavle Žgajnar, Pungert 15, Škofja Loka. tel. (064) 62-804. T-l9583-70 POCENI PRODAM klasične radiatorje. Ponudbe pod »Ugodno«. 9857-70 BETONSKO železo, premer 10 in premer 6, skupaj okoli 1 tono, prodam za 43 din za kg. Tel. (061) 314-176, dopoldan. 340-634, popoldan. T-19451-70 PEČ za etažno centralno kurjavo, 20.(X)0 cal, novo in nerabljeno, prodam. Tel. (065) 71 -821, od 19. do 20. ure. T-19495-70 SVEŽ cement prodam. Tel. (061) 219-267 in 752-171. PT-19631-70 SALONITNE plošče, 8 valne in 200 m2 ladijskega poda, prodam. Podvozna pot 4 A. Ljubljana. P-4288-70-ST KOMBI plošče. 3.5 cm prodam. Zagorje, tel. (061) 811 -676, zvečer. T-19655-70 LAK za parket, švicarski, mat sijaj, prodam. Tel. (063) 851-134. ali (063) 850-893, od 7. do 8. ali 20. do 21. ure. T-19643-70. PRODAM tri okna s polkni. 140x140, 2 kosa, 120x90, 1 kos 60x90 cm, balkonska vrata s polkni, 80x220 cm. vhodna vrata, sobna vrata, komplet 5 kosov, podstrešne stopnice, 110x70 cm, vse novo. Tel. 454-620, dopoldan. P-4303-70-ST PPR in PGP prodam. Inf. po tel. (061) 328-784, popoldne. PT-19649-70 kupim ODPADNI BAKER odkupim v manjših in večjih količinah. Pridem na dom kjerkoli v Sloveniji. Meglič. Storitve na TT napravah z gradbenimi deli, 61231 Lj. Črnuče, Žorgova 70, tel. (061) 347-989 ali na oglasni oddelek pod »Plačam dobro«. PT-19084-72 LOTO 28. kolo - žrebanje 12. 7. 1983 Izžrebane številke: 03.'04. 08. 15. 27 in dodatna: 19 Začasna vrednost peterke: 538.139.95 din Končna vrednost četverke: 1.749.30 din Končna vrednost trojke: 74.10 din Peterke v Sloveniji: Kranj: 401-1-3527-S (1x5. 10x4. 10x3) Maribor: 51 I -0-9401 -8 (I x5) Četverke v Sloveniji: štev. stroja tek. št. kulisi ka mb dobitki s4 s3 tek.št.ko-dobitki tek.št.ko-dobitki tek.št.ko-dobitki listka mb. s4 s3 listka mb. s4 s3 listka mh. s4 s3 50010 8957 8 1 9275 K 1 5-blaščenc, do poslovnih bank. ki tolerirajo takšno prakso organizacij združenega dela. V tem smislu bi bilo ustrezno, če bi se s samoupravnim sporazumom bank ali z ustreznimi predpisi, določila obveznost bank. da ne morejo dati kreditov ali garancij organizacijam, ki ne spoštujejo dogovorjena pravila finančnega poslovanja in . posebej, da ne morejo dati novih kreditov organizacijam, ki ne izvršujejo svoje obveznosti bodisi do njih bodisi do tretjih oseb. S tem namenom bi bilo treba povečati tudi osebno odgovornost vodilnih poslovodnih organov v bankah in organizacijah združenega dela, SDK pa bi morala pravočasno opozarjati pristojne organe, če pri kontroli zaključnih računov ali začasnih obračunov ugotovi, da taka organizacija združenega dela ne spoštuje pravil rednega finančnega poslovanja. 4) Krepitev reprodukcijske sposobnosti združenega dela Ne da bi zmanjšali pomen odprave vseh naštetih slabosti v monetarno kreditnem in bančnem sistemu ter praksi, je treba vendarle poudariti, da je temeljna rešitev za drugačno pozicijo delavca pri odločanju o razširjeni reprodukciji - krepitev reprodukcijske sposobnosti njihovih organizacij združenega dela. katere materialna predpostavka ni samo manjša odvisnost od bančnih kreditov, marveč tudi združevanje sredstev za skupno pridobivanje dohodka in uresničevanje drugih skupnih interesov zainteresiranih organizacij. v katerih bi lahko bile banke pomemben vzpod-bujevalni dejavnik in tehnični posrednik. Razume se. da reprodukcijska sposobnost organizacij združenega delti ni določena samo z njihovo sposobnostjo, da z lastnimi sredstvi bolj sodelujejo pri financiranju investicij v osnovna sredstva, ker je tudi investiranje v obratna sredstva enako pomembna materialna predpostavka razširjene reprodukcije. Vendar, zaradi že omenjene naravnanosti organizacij, da lastna sredstva skorajda izključno vlagajo v osnovna sredstva, je njihova odvisnost od bančnih kreditov prav pri financiranju obratnih sredstev izredno velika. V zvezi s tem je treba poudariti, da bi sc z zmanjkujem skupnih investicij v osnovna sredstva z okoli 35% na 25% družbenega proizvoda, kot je predlagano v Antiinflacijskem programu, udeležba organizacij združenega dela, tudi z zdaj razpoložljivimi lastnimi sredstvi, relativno povečala v skupnih virih financiranja investicij v osnovna sredstva. Toda, ker sredstva. s katerimi organizacije združenega dela sodelujejo pri financiranju teh investicij, praviloma ne dosežejo zneska amortizacije, in ker največji del obratnih sredstev financirajo iz bančnih kreditov, to očitno ni zadostno, posebej v dejavnostih, v katerih se morajo angažirati velika sredstva, da bi se odpravila odvi-snost od bančnih kreditov. Drugi temelj za zmanjšanje odvisnosti od bančnih kreditov in za povečanje reprodukcijske sposobnosti organizacij združenega dela. hi bil zmanjšanje udeležbe sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb v nacionalnem dohodku za okoli pet odstotnih točk. kar je predvideno tudi v Antiinflacijskem programu, ob predvidevanju, da vsa ta sredstva ne gredo za osebno porabo delavcev. Vendar sta oba učinka, po umiritvi inflacije, odvisna od razvojne in socialne politike, ki bo morala spremeniti ustrezne odnose, posebej, če je v določenem obdobju. |xilcg problemov z zaposlovanjem. treba reševati tudi strukturne probleme proizvodnje. ki zahtevajo velika vlaganja. Zato jc trebil iskati trajno rešitev za povečanje reprodukcijske sp<>-sohnosti organizacij združenega dela, in za zmanjšanje fijihove odvisnosti od bančnih kreditov, predvsem v izgradnji sistema delitve po delu in povečanju produktivnosti dela. Edino s pravo motiviranostjo samih delavcev se namreč lahko na samoupravnih temeljih aktivirajo vsi dejavniki povečane produktivnosti dela in drugi dejavniki, od katerih jc ixlvisno povečanje dohodka, vključno z ekonomijo sredstev, in na teli temeljih poveča tudi reprodukcijska sposobnost IOZD. V zvezi z ekonomijo sredstev gre predvsem za vprašanje aktivizacije obstoječih neizkoriščenih kapacitet, potem organizacije dela v več izmenah, skrajšanje ciklusa proizvodnje in prometa in drugi učinki ekonomije sredstev, ki glede na obstoječe rezerve pri angažiranju in uporabi sredstev utegne jo bistveno zmanjšati materialne stroške oziroma stroške amortizacije in druge stroške angažiranja objektivno neposrednih sredstev pii poslovanju organizacij, vendar gre tudi za družbeno in ekonomsko ustrezno uporabo denarne akumulacije bodisi z njenim angažiranjem v lastni proizvodnji bodisi drugi dejavnosti organizacije, ali z združevanjem oziroma angažiranjem v dejavnosti drugih organizacij zaradi skupnega pridobivanja dohodka. 5) Integriranje družbenega dela Za povečanje produktivnosti dela ob delitvi po rezultatih dela in aktiviranju drugih dejavnikov povečanja produktivnosti dela. ima poseben pomen integriranje oziroma združevanje dela in sredstev v različnih oblikah koncentracije in kombinacijah proizvodnje. To. ne samo da razvija dodatno proizvodno silo dela. marveč zagotavlja tudi večjo varnost in stabilnost pri pridobivanju dohodka, je pa tudi temelj vse popolnejšega obvladovanja delavcev nad celoto odnosov v družbeni reprodukciji. Glede tega v praksi niso izkoriščene niti možnosti, ki jih zagotavljajo že obstoječe oblike integracije, kot so delovne organizacije z več osnovnih organizacij v svoji sestavi ali različne oblike sestavljenih organizacij združenega dela, kjer so najpogosteje dane objektivne možnosti za učinkovito izkoriščanje prednosti skupnega dela oziroma skupnega planiranja razvoja in njenega financiranja z združenimi sredstvi.1" • Organiziranje temeljnih in konstituiranih delovnih in sestavljenih organizacij združenega dela Prix'es samoupravnega konstituiranja delovnih in sestavljenih organizacij z organiziranjem osnovnih organizacij je še v teku oziroma še vedno obstaja potreba po spremembah pri tem konstituiranju zaradi razvoja, uvajanja nove tehnologije, nove delitve dela ipd. Pogosto se namreč pojavljajo tendence, da se v delovnih organizacijah ne organizirajo osnovne organizacije celo takrat, ko za to obsta jajo ustrezni pogoji in ko je organiziranje osnovne organizacije ne samo pravica, marveč tudi dolžnost delavcev, so pa tudi tendence in pojavi, da se organizacije združenega dela organizirajo kot delovna organizacija tudi takrat. ko delavci v njih niso povezani s skupnimi interesi pri delu (35. člen Ustave SFRJ oziroma 346. člen Zakona o združenem delu), oziroma, ko so izpolnjeni pogoji, da se organizirajo kot sestavljena organizacija (.386. člen Zakona o združenem delu). Na drugi strani, celo takrat, ko je s formalne plati pravilno postavljeno samoupravno konstituiranje delovnih in sestavljenih organizacij, neredko izostaja bistveno vzpostavljanje odnosov na omenjenih načelih skupnega dela. skupnega planiranja razvoja in financiranja z združenimi sredstvi. Nasproti temu se v praksi kažejo močne tendence in prijavi poslovnega osamosvajanja osnovnih organizacij in dezintegracije, tako da ostajajo neizkoriščeni potenciali večje produktivnosti dela in učinkovitejšega poslovanja, katerega zagotavlja združevanje dela in sredstev v delovnih in sestavljenih organizacijah in skupno pridobivanje dolnxlka. To je posebej izraženo v tistih delovnih in sestavljenih organizacijah, kjer niso urejeni odnosi med delavci v osnovnih organizacijah v masovni sestavi in delavci v skupnih službah, oziroma, niso v skladu z Ustavo in Zakonom o združenem delu, na načelih svobodne menjave dela. in kjer so še prvine mezdnih odnosov, pojavi slabšega vrednotenja proizvodnega in drugega ustvarjalnega dela ter drugi negativni pojavi. Ta proces samoupravnega konstituiranja organizacij združenega dela mora biti pod stalno družbeno pozornostjo, tako da bi tekel na ta način, da bi bilo delavcem v vseh oblikah združenega dela omogočeno resnično odločanje o svojem delu in pogojih ter rezultatih dela. Zato bi se morali v sistemu vse bolj razvijati dejavniki, ki bi vzpodbujali povezovanje in združevanje osnovnih organizacij. Še manj so ra7Viti ustrezni odnosi med organizacijami, ki imajo, čeprav so samostojne delovne ali sestavljene organizacije, razvite različne oblike proizvodnega ali drugačnega poslovnega sodelovanja, ki bi lahko bilo temelj skupnemu pridobivanju dohodku. V praksi se odnosi med takšnimi organizacijami najpogosteje ne vzpostavljajo na skupnem pridobivanju dohodka, celo takrat ne. ko je z zakonom določeno obvezno združevanje dela in sredstev ter skupno pridobivanje dohodka, kot v določenih prometnih in proizvodnih organizacijah, kjer so odnosi praviloma omejeni na raven formalnih, za katerimi pa v resnici "‘V letu 1481 je bilo samo v 56 delovnih organizacijah in 162 sestavljenih organizacijah združenega dela, tj. v 22(1 organizacijah združenega dela z največjo realizirano vrednostjo proizvodov in uslug v vsem gospodarstvu v družbenem sektorju, angažiranih 58.8% vseh sredstev, zaposlenih 44..37,, vseh delavcev in doseženo 57,8% skupnega prihodka in 5.3.2% skupnega družbenega proi-zvoda (dohodek povečan za amortizacijo) v družbenem sektorju gospodarstva. Vendar je bilo v 16 delovnih organizacijah in 124 sestavljenih delovnih organizacijah združenega dela v proizvixlnih dejavnostih, t j. na področju industrije in rudarstva, kmetijstva, gozdarstva in gradbeništva, angažiranih 70.7% skupnih sredstev, zaposlenih 51.6% vseh delavcev, doseženo pa 76.3% skupnega prihodka in 6.3,1% družbenega proizvoda na teh področjih. Končno, v 337 organizacijah združenega dela s skupnim prihodkom nad 3.5 milijarde dinarjev, med katerimi je 2411 proizvodnih organizacij, je bilo angažiranih 67,2% skupnih sredstev družbenega gospodarstva, zaposlenih 52.77,, vseh delavcev, doseženo pa 66.2% skupnega prihmlka in 62.3"/!, družbenega proizvoda -Ekonomska politika štev. 1542. 4. oktobra 1482. stojijo klasični odnosi provizije ali rabata, kar je na jbrž, vsaj deloma posledica in dejstvo tega. da sc jc s predpisovanjem obveznega združevanja dela .in sredstev ter škupnega pridobivanja dohodka cxlšlo dlje kot to dopuščajo objektivne možnosti. Še vedno je nujno, da sc trgovina obravnava kot samostojna dejavnost v sistemu družbene delitve dela. ki posluje nit istih načelih kot druge gospodarske dejavnosti in ki je. prav takšna kot je. potrebna tako proizvodnji kot široki porabi. Poslovno sodelovanje med določenimi.prometnimi in proizvodnimi organizacijami. ki nastaja na teh temeljih, gre skozi različno stopnjo širine, intenzivnosti in trajnosti, ne more pa. neodvisno od dosežene stopnje sodelovanja, doseči najvišje oblike integracije oziroma najvišje oblike združevanja dela in sredstev za skupno pridobivanje dohodka. Tudi ustavna določila postavljajo te odnose med prometnimi in proizvodnimi organizacijami v odvisnost od dosežene stopnje sodelovanja, ob tem pti poudarjajo tudi enakopravnost prometnih in proizvodnih organizacij v celoti teh odnosov (4.3. člen Ustave SFRJ). V tem smislu bi bilo treba vsestransko analizirati izkušnje o uporabi zakona o ixlnosih med proizvodnimi in prometnimi organizacijami in prilagodili zakonske rešitve dejanskim pogojem za vzpostavljanje ustreznih odnosov. Ob poudarjanju možnosti in pomenu integriranja dela oziroma združevanja dela in sredstev ter skupnega pridobivanja dohodka v delovnih in sestavljenih organizacijah jc treba poudariti, da so delovne organizacije že po definiciji organizacije delavcev, ki so povezani s skupnimi interesi pri delu tudi takrat, ko so organizirane v osnovne organizacije v njihovi sestavi (35. člen Ustave), pa tudi sestavljene organizacije združenega dela so najpogosteje organizacije s kombinirano proizvodnjo, v kateri jc medsebojna odvisnost delovnih organizacij v njihovi sestavi glede proizvodnje in doseganja poslovnih rezultatov zelo neposredna. Gre torej za že obstoječe oblike združevanja dela in sredstev, kjer se sprejemajo skupni plani dela in razvoja, o katerih odločajo delavci vseh osnovnih organizacij v njihovi sestavi, ki imajo tudi skupne organe upravljanja, konstituirane na delegatskem načelu, in skupne poslovne organe; pogosto imajo tudi interne banke, včasih pa tudi različne oblike poslovanja z združenimi sredstvi, skupne rezerve. druge sklade ipd. Zaradi tega bi bilo umevno, da bi bili razviti odnosi na načelih skupnega pridobivanja dohodka in da bi bili poslovni rezultati vsake osnovne organizacije v njihovi sestavi odvisni tudi od rezultata vseh združenih organizacij, ne pa samo rti lastnih rezultatov, utemeljenih na njihovi polni poslovni samostojnosti, ki, za razliko ocKlelovne organizacije. sploh ni značilnost osnovne organizacije. Osnovne organizacije so namreč tudi po definiciji samo del delovne organizacije in oblika njenega samoupravnega konstituiranja (36. člen Ustave SFRJ), tj. oblike združenega dela. ki omogočajo delavcem, da upravljajo s pogoji in rezultati svojega dela tudi takrat, če to delo poteka v sestavljeni proizvodnji z veliko koncentracijo dela in sredstev. Njihovo zapiranje, posebej formiranje kolegijskih poslovodnih organov, ustanavljanje in podobni pojavi, ki spremljajo to zapiranje, ni v skladu niti z njihovo vlogo niti z Zakonom o združenem delu. Odvisnost poslovnih rezultatov osnovne organizacije, ki so izraženi v njenem dohodku, od poslovnih rezultatov vseh organizacij, s katerimi je* združena v delovno ali sestavljeno organizacijo, tj. ixl relativne višine dohodka vseh skupaj, v vsakem primeru ne bi smela biti v nasprotju z ustavnim določilom, da se dohodek, ustvarjen v različnih oblikah združevanja dela in sredstev, deli med osnovne organizacije po njihovem prispevku pri uresničevanju tega dohodka, vendar sc ta prispevek, tudi po Ustavi in Zakonu o združenem delu, določa na temelju meril, ki so določena s samoupravnim sporazumom (17. člen Ustave SFRJ oziroma 81. člen Zakona o združenem delu), tako da lahko upoštevajo, in morale bi upoštevati, tudi medsebojno odvisnost združenih organizacij pri delu in pri pridobivanju dohodka. Dejstvo, da je v mnogih organizacijah združenega dela prišlo do popolnega poslovnega osamosvajanja temeljnih organizacij, to je, do dezintegracije tako tehnično kot ekonomsko naravno nastalih celot, slabi potencial našega gospodarstva, zmanjšuje možno stopnjo produktivnosti dela. slabi varnost pri pridobivanju dohodka in otežuje obvladovanje delavcev s pogoji svojega dela. Res je, da Ustava daje pravico delavcem v osnovnih organizacijah, da s samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno in različne oblike sestavljenih organizacij, določajo medsebojne odnose, vendar pri tem ne gre za to, da se osnovne organizacije poslovno osamosvajajo, marveč da se urejanje ustreznih odnosov prilagajanja konkretnim pogojem dela v posameznih organizacijah, stopnji njihove posebne tehnološke in ekonomske njedse-bojne odvisnosti, predvsem pa. da se delavcem zagotovi, da tudi v teh sestavljenih delovnih celotah odločajo o skupnem delu. učinkovitem poslovanju ter razvoju. Na to, med drugim, kažejo tudi ustavna določila o skupnih planih dela in razvoja v delovnih in sestavljenih organizacijah (70. člen) o skupnih organih upravljanja v njih (99. člen) njihovih skupnih poslovodnih organih (103. člen), skupnih strokovnih službah (109. člen Ustave SFRJ) ipd., kot tudi ustrezna določila Zakona o združenem delu (16. člen in druga določila Zakona o združenem delu. kjer so razdelana našteta določila Ustave). Res je, da se v Zakonu o združenem delu posebej ne opozarja na možnost, da bi bili poslovni rezultati vsake osnovne organizacije v sestavi iste delovne ali sestavljene organizacije združenega dela odvisni od skupnih rezultatov vseh združenih organizacij, čeprav na takšno možnost napeljujejo mnoga njegova določila, med drugim tudi določilo, o odvisnosti osebnih dohodkov delavcev v osnovni organizaciji tudi od produktivnosti dela v drugih osnovnih organizacijah, s katerimi so združili delo in sredstva (126. člen Zakona o združenem delu), ali določilo v skupni oziroma konsolidarni bilanci, kjer se izkazujejo rezultati poslovanja, ki ga dosežejo osnovne organizacije v okviru delovne oziroma sestavljene organizacije (148. člen Zakona o združenem delu), ki pa sc v praksi najpogosteje sploh ne sestavlja. V Zakonu o združenem delu niso posebej omenjena niti merila, ko bi morala biti odgovornost enih osnovnih organizacij za obveznosti drugih, v sestavi iste delovne organizacije, solidarna oziroma subsidiarna, niti, kdaj omejena, kdaj p neomejena, ali ko - prepuščajoč to samoupravnemu sporazumu o združitvi v delovno organizacijo (255. člen Zakona o združenem delti). Zakon o združenem delu ne izključuje niti neomejene solidarne odgovornosti. Zaradi tega ni vzrokov /a (plitev. ki se včasih lahko sliši, da so določila Zakona o združenem delu o osnovnih organizacijah vzrok /a tendenco, ki vodi k njihovemu popolnemu poslovnemu osamosvajanju, čeprav so v nekaterih drugih zakonih določila, ki bi lahko navajala k njihovi poslovni ncixlvisnosti. Tako se. na primer, po Zakonu o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela. vodi stečajni postopek proti osnovni organizaciji, ali pa sc v Zakonu o obveznem združevanju delil in sredstev med prometnimi in proizvodnimi organizacijami t osnovne organizacije, ki v sestavi proizvodne delovne organizacije opravljajo za njih delo prometa, obravnavajo tudi kot samostojne prometne organizacije ipd. Vendar ni v tem glavni razlog za v praksi izražene tendence poslovnega osamosvajanja osnovnih organizacij. Glavni razlog za to je treba iskati predvsem v dejstvu, da delavci v svojih osnovnih organizacijah niso obvladali s celoto dohodka in, posebej, s sredstvi razširjene reprodukcije, tako da v teh okvirih niti ni mogoče pričakovati, da bodo težili k integracijskim povezavam. K temu še posebej prispevajo tudi nestabilni odnosi v celotni družbeni reprodukciji, posebej dolgoletna izrazita inflacija, ki občutno zanjšujc pomen priKiuktivnosti dela in integracijskih povezav za pridobivanje večjega dohixlka. kot tudi za varnost v pridobivanju dohiidka. Resno motnjo pri krepitvi integracijskih povezav, posebej v okvirih cele države prav tako predstavljajo zelo izražene tendence zapiranja ožjih območij in njihovega avtarkičnega razvoja. Zato je treba iskati osnove za omejevanje izraženih tendenc in za krepitev integracijskih procesov -tako znotraj delovnih in sestavljenih organizacij kot v drugih oblikah proizvixlnega in drugačnega poslovnega sodelovanja organizacij združenega dela. čeprav v danih zgixlovinskih pogojih predvsem pri prvih - jc pri odpravljanju teh glavnih vzrokov vendar treba dati tudi v veljavnih predpisih ustrezno osnovo za to. integracijske povezave pa podpreti z ekonomskimi in drugimi ukrepi in tudi z ustrezno aktivnostjo vseh organiziranih socialističnih sil, ker se te povezave ne bodo vzpostavljale spontano samo na temelju splošnih norm in obstoju objektivnih predpostavk za to. Proces integriranja družbenega dela je odvisen od afirmacije smoupravnega položaja delavca v združenem delu, od rdzvoja njegove samoupravljalskc zavesti in njegovega spoznanja o resničnih lastnih interesih, ne pa samo ixi razvoja proizvodnih sil, stopnje razvoja prixluktivnosti dela in njegove materialne osnove. Vendar lahko že na doseženi stopnji razvoja integracija zagotovi zelo pomembne učinke v ekonomiji dela in sredstev, oziroma, povečanje nacionalnega dohodka, posebej s krepitvijo reprodukcijske sposobnosti organizacij združenega dela v gospodarstvu kot osnovo za obvladovanje delavcev nad sredstvi razširjene reprixtnkcije Pri tem je treba upoštevati tudi takšne oblike sodelovanja organizacij združenega dela, ki tudi brez organizirane integracije vodijo k njihovemu medsebojnemu sporazumevanju o delitvi dela in specializaciji, skupnem nastopanju na zunanjem trgu in podobnih ixlnosih. ki lahko bistveno-prispevajo k večji ekonomski učinkovitosti njihovega dela in poslovanja. Kar zadeva učinke krepitve reprodukcijske sposobnosti organizacij združenega dela z razvijanjem integracijskih povezav in krepitvijo medsebojne odvisnosti znotraj takšnih oblik integracjje, kot so delovna organizacija in sestavljena organizacija združenega dela. je zadosti, na primer, opozoriti samo na učinke, ki se lahko dosežejo na temelju usklajenih planov dela in razvoja, t.j. na prednosti tehnične delitve dela glede na stihijo družbene delitve, na možnost precejšnjih prihrankov pri tako imenovanih režijskih stroških, ki jih obstoječi odnosi v takih organizacijah združenega dela večkratno povečujejo, ali n;i možnost, da se z združevanjem sredstev v delovnih in sestavljenih organizacijah izognejo posredovanju poslovnih bank pri uporabi sredstev ene osnovne organizacije za potrebe druge v njihovem sestavu, kar samo nepotrebno povečuje obveznosti oziroma zmanjšuje čisti dohodek organizacij, obenem pa še povečuje njihovo odvisnost od bančnih kreditov. 6) Zmanjšanje stroškov poslovanja Ne kaže podcenjevati niti možnosti precejšnjega zmanjšanja stroškov poslovanja organizacij združenega dela. ki so bili vsiljeni s številnimi predpisi družbenopolitičnih skupnosti ali terjatvami drugih družbenih dejavnikov, da za njihove dvomljive potrebe - vključno tudi dvomljive potrebe varovanja družbene lastnine in samoupravnih pravic delavcev, kot tudi dvomljive potrebe kontrole zakonitosti poslovanja organizacij - opravljajo množico v temelju odvečnih administrativnih del. Organizacije združenega dela morajo zaradi tega angažirati veliko število administrativnih delavcev in porabiti precejšnja sredstva. kar za normalno opravljanje svoje dejavnosti ne bi bilo potrebno. To kaže potrebo po reviziji takšnih zahtev in njihovo omejitev na razumne meje. 7) Vloga organiziranih socialističnih sil V vsakem primeru bi povečana reprodukcijska sposobnost organizacij združenega dela, kakršno je pač mogoče doseči, omogočila, da bi se delavci v le-teh drugače postavili tako do bank kot do organov družbenopolitičnih skupnosti, odnos do odločanja njihovih delegatov v skupščinah bank in družbenopolitičnih skupnostih pa bi lahko bil objektivno drugačen. Vendar, spremembo tega ixlnosa ne bi kazalo prepustiti spontanosti, marveč bi se morale organizirane socialistične sile. predvsem ZK in Sindikati, aktivneje vključevati v prizadevanja delavcev, da tudi pri odločanju o razširjeni reprodukciji uresničijo položaj, ki ustreza sistemu samoupravljanja. 8) Odločanje delavcev o združevanju sredstev Posebej je treba vztrajati na tem, da sc dosledno uresničuje neixltujljiva pravica delavcev, da v svojih temeljnih organizacijah odločajo o angažiranju sredstev za vlaganja v razširitev in posodobitev materialnih temeljev dela. bodisi v svojih bodisi v drugih organizacijah, ko se združujejo ustrezna sredstva. Vendar to ne bi smelo biti samo formalno izjavljanje delavcev, ker morajo nositi tudi ekonomsko odgovornost za odločitve, ki jih sprejemajo, in morajo vedeti. kakšne učinke-, glede dohodka organizacije in svojih osebnih dohodkov, lahko pričakujejo v zvezi s svojo odločitvijo. Zato je nujno potrebno, dati jim potrebno razumljivo in popolno informacijo. To ima poseben pomen zaradi tega. ker sta poznavanje in informiranost temelj, na katerem se lahko vodilni delavci v organizaciji združenega dela osamosvojijo v odnosu do drugih delavcev, delavcem pa mora dati potrebno pomoč v razbijanju tega monopola, naslanjajoč se na njihov neposredni interes za dohodek organizacije in njihov osebni dohodek, omenjene socialistične sile vključno tudi znanost, • Realizacija delavskih svetov V zvezi s tem ima poseben pomen reafirmacija vloge delavskih svetov kot organov upravljanja delit in poslovanja organizacij združenega dela. Nasproti temu je v praksi zelo izražena tendenca, podprta'tudi z vrsto ustreznih predpisov, da se vsi sklepi, pomembni za delo in razvoj organizacij združenega dela, sprejemajo z osebnim izjavljanjem vseh delavcev bodisi na zborih delavcev bodisi na referendumu. Vendar. zbori delavcev težko delujejo kot delovno telo. ki vsestransko in resno obravnava zamotano problematiko dela in razvoja organizacij združenega dela, posebej v zvezi z združevanjem dela1 in sredstev v različnih oblikah integriranja dela in skupnega pridobivanja dohodka, na referendumih pa se delavci opredeljujejo o določeni odločitvi z »da« ali »ne«, kar prav tako - kljub obveznosti, da sc na zborih delavcev pred izjavljanjem opravi predhodna razprava o predlagani odločitvi - ne zagotavlja možnosti, da se odločitev vsestransko in resno razsvetli in odloži s potrebnim znanjem in polno odgovornostjo. V tem smislu je delavski svet nenadomestljiv, pod pogojem, da deluje kot resnično delegatsko telo in da vsak njegov član in svet v celoti zavedno opravlja svojo funkcijo in za svoje delo odgovarja delavcem, ki so ga izvolili. /. ustrezno vlogo delavskih svetov pri sprejemanju odločitev ni izključena obveznost, da se o neodtujljivih pravicah delavcev, med katere vsekakor sodi tudi odločanje o angažiranju sredstev razširjene reprodukcije. tudi oni posebej izjavljajo, vendar bo to praviloma izjavljanje o splošnem namenu angažiranja sredstev in o osnovnih odnosih, za kar morajo delavci dobiti ustrezno informacijo, ki objektivno ne more zajeti vseh dejstev, s katerimi mora biti seznanjen delavski svet. Z drugimi liesedami, osebno izjavljanje ni nadomestilo za odločanje v delavskem svetu, tj. za odločanje delavcev po svojih delegatih. Osebno izjavljanje je nujno, ko gre za osnovne odnose, odločanje o konkretnih odnosih pa se mora zaupati delovnemu telesu kot je delavski svet, in celo organu, ki vodi poslovanje organizacije in ki - odgovoren delavskemu svetu in delavcem - samostojno izvaja njihove sklepe. Ta organ je odgovoren za predlaganje sklepov, ki jih bo sprejel delavski svet oziroma deiavci z osebnim izjavljanjem in za popolno, resnično in pravočasno informiranje delavskega sveta in delavcev o vseh, za sprejetje odločitve pomembnih dejstvih (108. člen Ustave SFRJ). • Uresničevanje kadrovske politike Zaradi vloge, ki jo imajo v pripravljanju in izvrševanju sklepov delavcev, je nujno okrepiti neodvisnost oziroma preprečiti odvisnost delavcev na funkciji poslovodnega organa in na drugih odgovornih funkcijah v organizacijah združenega dela in bankah od političnih dejavnikov v družbenopolitičnih skupnostih ter uskladiti vlogo odgovornih dejavnikov v teh skupnostih. glede kadrovske politike z Ustavo in Zakonom o združenem delu, Te delavce je treba postaviti v odvisnost od delavcev, ki jih imenujejo na določene funkcije oziroma v odvisnost ixi tega, kako tc funkcije opravljajo v njihovem interesu in v interesu združenega dela in samoupravljanju nasploh. To seveda ne pomeni, da je treba izključiti vsak vpliv družbene skupnosti na imenovanje določenih delavcev na določene funkcije, vendar to mora ostati v mejah, ki so predvidene z Ustavo in z Zakonom o združenem delu. Z Ustavo SFRJ je predvideno, da je v sestavu razpisne komisije - katere predlog delavski svet obravnava, ko gre za imenovanje poslovodnega organa - z zakonom določeno število predstavnikov organizacije združenega dela in sindikata, pa tudi predstavnikov družbenih skupnosti, ki so imenovani oziroma izvoljeni v skladu z zakonom (104. člen Ustave SFRJ). Zakon o združenem delu pa taksativno navaja, kdo ne more biti izvoljen na določeno funkcijo (511. člen Zakona o združenem delu). To bi moralo zadostovati, da se pri izbiri oziroma imenovanju posameznih delavcev na določene funkcije upošteva tudi družbeni interes, da na te funkcije ne bi prišel kdo, ki nc bi zadovoljeval določenih družbenih kriterijev, ki so lahko tudi predmet družbenega dogovora, vendar, ki ne bi smeli omejevati delavcev, oziroma delavski svet, da, upoštevajoč te kriterije, sami odločajo o izvolitvi, oziroma imenovanju. Posebej pomembno je, da se banke v svojem poslovanju osvobodijo podrejenosti organov družbenopolitičnih skupnosti. Z Ustavo je izrecno določeno, da družbenopolitična skupnost ne more biti niti ustanovitelj banke niti sme z njo upravljati (59. člen Ustave SFRJ). tako da je drugačen odnos organov družbenopolitičnih skupnosti do bank v nasprotju z Ustavo. Banke morajo biti resnične finančne asociacije združenega dela, poslovati pti morajo ustrezno načelom bančnega poslovanja. izhajajoč iz interesov samoupravnih organizacij in skupnosti, s čigar sredstvi poslujejo, upoštevajoč pri tem tudi odločitve, ki jih v okviru svoje pristojnosti sprejemajo narodne banke ob rednem izvrševanju obveznosti, ki so jih sprejele. Za svoje poslovanje banke, tj. organizacije, ki z. njimi upravljajo, morajo nositi vso družbeno in materialno odgovornost, vključno z možnostjo, da bodo ukinjene zaradi slabega poslovanja. Banke so posebej odgovorne za vzpodbujanje procesov združevanja delti in sredstev in za odločitve, ki utegnejo vplivati na te procese. 9) Interne banke l)a bi lahko delavci v organizacijah združenega dela vzpostavili nad poslovanjem bank kar najpopolnejšo kontrolo, bi morali delavski sveti, ki delegirajo predstavnike organizacij v skupščino banke, redno obravnavati poslovanje banke, v kateri so združili sredstva njihove organizacije, prav tako pa tudi delo svojega delegata pri sprejemanju sklepov v banki, (ilcde mi to. da so v mnogih organizacijah združenega dela ustanovljene tako imenovane interne banke. bi lahko te - kot prvi in delavcem najbližji člen v verigi bančne organizacije - v marsičem olajšale kontrolo nad poslovanjem tudi nad ostalimi bankami. Nekaj teh bank je glede na združena sredstva, s katerimi poslujejo, in glede na obseg poslov, ki jih opravljajo, močnejših od posameznih osnovnih bank, tako da bi bilo dobro, da bi bil njihov položaj v bančnem sistemu še močnejši. Sicer pa mora biti interna banka kraj za koncentracijo sredstev, tj. združevanja sredstev za sistem, za katerega je ustanovljena. Usposobljena mora biti, da svojim članom olajša ne samo razširjeno reprodukcijo, marveč tudi tekoče poslovanje. Upravljanje internih bank mora biti dosledno organizirano na delegatskem načelu. 10) Pomen ugotavljanja in delitve dohodka za krepitev vloge delavcev V zvezi s krepitvijo vloge delavcev pri odločanju o razširjeni reprodukciji, s krepitvijo reprodukcijske sposobnosti organizacij združenega dela, ne gre zanemariti dejstva, da je ta krepitev, ob vsem tem, kar je že rečeno, odvisna tudi od odnosa, ki se vzpostavlja z ugotavljanjem in razporejanjem oziroma delitvijo dohodka in čistega dohodka. Gre tako za vprašanje resnične reprodukcije porabljenih sredstev oziroma resnično ugotavljanje dohodka, kot za razporejanje oziroma delitev dohodka na sredstva za osebno, skupno in splošno družbeno porabo in na sredstva za razširjanje in posodobitev matrialne baze dela. Od vzpostavitve določenih razmerij v tem razporejanju in delitvi, in to ne samo pri zajemanju - z raznimi davščinami in prispevki - dela dohodka za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb zunaj organizacij združenega dela, marveč tudi pri delitvi čistega dohodka v samih organizacijah, je v marsičem odvisno, kakšna bo njihova reprodukcijska sposobnost. Ker gre za posebno področje gospodarskega sistema, je o ustreznih odnosih beseda v posebnih poglavjih tega materiala. 11) Urejanje finančnih razmer v gospodarstvu V zvezi s krepitvijo reprodukcijske sposobnosti organizacij združenega dela in obvladovanjem delavcev nad sredstvi razširjene reprodukcije je treba na koncu posebej opozoriti tudi na potrebo in možnost, da že obstoječe kreditne obveznosti organizacij do poslovnih bank, zaradi katerih se precejšen del dohodka in potencialne akumulacije organizacij odliva v banke, selektivno zmanjšajo s spremembo pogojev, pod katerimi so bili krediti prvotno dobljeni, vključno tudi z roki odplačila in višino dogovorjenih obresti. Pri tem bi seveda morali upoštevati tudi to, da kreditni potencial bank izhaja iz depozitov različnih družbenih pravnih oseb in hranilnih vlog občanov, katerih pravice s tem ne bi smeli postaviti pod vprašaj, oziroma, da deloma izhaja iz kreditov, ki so jih banke najemale v .tujini, za katere imajo določene obveznosti do tujih kreditorjev. Ne da bi postavljali pod vprašaj izvrševanje obveznosti bank do tretjih oseb. bi bilo mogoče najti osnovo, da bi ublažili zdajšnje velike obveznosti, ki jih ima gospodarstvo. To možnost bi bilo treba pretehtati brez odlašanja in v tem smislu sprejeti ustrezne sklepe, upoštevajoč posebej tudi obveznosti organizacij v zvezi s krediti za trajna obratna sredstva. Glede na neugodne razmere na tem področju in objektivne težave v zvezi z izvrševanjem prevzetih obveznosti in tudi glede na pogoje; ki bodo nastopili z uresničevanjem programa ekonomske stabilizacije, bi urejanje odnosov na tem področju pomenilo tudi ustvarjanje bistveno ugodnejših pogojev za uresničevanje tega programa. To urejanje bi moralo v vsakem primeru zajeti tudi konvertiranje kratkoročnih kreditov za trajna obratna sredstva v dolgoročne kredite kjerkoli za to obstojajo možnosti. Ob opozarjanju na možnost in nujnost vseh poprej naštetih ukrepov in aktivnosti kot osnove obvladovanja delavcev nad sredstvi razširjene reprodukcije, je treba še enkrat posebej poudariti, da je to obvladovanje uresničljivo samo, če se med drugim uresničijo naslednje predpostavke: - potrebno je odpraviti hipertrofirano kreditiranje na temelju multiplikacije depozitov v poslovanju bank in organizacij združenega dela:, - denarno emisijo je treba pristaviti samo v vlogo zagotavljanja splošne likvidnosti in stabilnosti valute; - če se v bankah depoziti na vpogled uporabljajo samo za kratkoročne potrebe; - če se trajna obratna sredstva zagotavljajo predvsem iz lastne akumulacije; - čc se z olajšanjem finančnih obveznosti organizacije usposobijo, da opravljajo svoje naloge; - če se v delegatskem sistemu zagotovi vpliv delavcev na skupno odločanje v vseh oblikah združenega-dela in sredstev in v vseh oblikah družbenega organiziranja, kjer se sprejemajo skupni sklepi o sredstvih razširjene reprodukcije. V tem procesu bomo še paprej imeli pomembno vlogo, v okviru svojih ustavnih pravic in dolžnosti, organi družbenopolitičnih skupnosti, čigar vloga oblasti in vloga posredovalca sc bo zmanjševala, krepila pa vloga vzpodbujanja in razvijanja samoupravnih odnosov. Dosledno uresničevanje delegatskega sistema bo namreč bistveno spremenilo vlogo in značaj skupščine družbenopolitičnih skupnosti in njenih organov. Posebej to velja za zbore združenega dela, ki morajo imeti tudi po določbah Ustave odločilno vlogo pri odločanju v skupščinah glede dohodka in razširjene reprodukcije. 2. OBVLADOVANJE DELAVCEV NAD CELOTO ODNOSOV RAZŠIRJENE REPRODUKCIJE - TRG IN PLAN Problematika razširjene reprodukcije se ne more omejiti samo na to. ali se in koliko se delavci v osnovnih organizacijah z neposrednim osebnim izjavljanjem ali prek svojih delegatov odločajo o sredstvih razširjene reprodukcije. 7. odločanjem o teh sredstvih se vključujejo tudi v sistem družbene delitve delti, kjer je za skladen in stabilen razvoj nadvse pomembno vprašanje, v kateri dejavnosti in v katerem delu enotnega gospodarskega območja sovlagajo določena sredstva. Zato obvladovanje delavcev nad pogoji in rezultati svojega dela vključuje tudi obvladovanje nad odnosi v celotni družbeni reprodukciji, posebej odnosi, s katerimi se ureja delitev družbenega dela na različne dejavnosti in različna območja države, ker jc od tega bistveno odvisno, v kakšnih pogojih in s kakšnim uspehom bodo organizacije opravljale svojo dejavnost. Delitev družbenega dela na različne vrste in podvrste proizvodnje v tržnih gospodarstvih uravnava zakon vrednosti prek tržnih cen, zagotavljajoč ugodnejše pogoje za razvoj dejavnosti, ki zaostajajo za družbenimi potrebami, izraženih v plačilno sposobnem [»vpraševanju na trgu. in obratno, postavljajoč preveč razvite dejavnosti v manj ugoden položaj. Neskladje med ponudbo in povpraševanjem oziroma med vrednostno in namensko strukturo proizvodnje, povzroča nihanja in tudi krize v reprodukciji, ki se jim skuša izogniti vsaka država skladno s svojim sistemom. Tudi v pogojih tržnega gospodarstva jc načeloma mogoče vzpostaviti ravnotežne odnose, če se s planiranjem in aktivno ekonomsko politiko deluje na usklajevanje namenske in vrednostne strukture ponudbe in povpraševanja, ob upoštevanju njihove zakonite medsebojne odvisnosti in dinamike. V pogojih blagovne proizvodnje na socialističnih temeljih se zahvaljujoč družbeni lastnini sredstev za proizvodnjo in specifični družbeni organizaciji dela, ustvarjajo stvarne možnosti družbenega vpliva na delovanje tržnih zakonitosti. V tem smislu je v Osnovnih načelih Ustave SFRJ rečeno, da delavci v združenem delu, z uresničevanjem rezultatov skupnega delit kot vrednosti, na trgu. med drugim z neposrednim povezovanjem, samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem svojih organizacij združenega dela in planiranjem dela in razvoja, obvladujejo stihijsko delovanje tržnih zakonitosti (9. alinea 3. odstavka Osnovnih načel), oziroma, da delavci v osnovnih in drugih organizacijah združenega dela in delovni ljudje v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v družbenopolitičnih skupnostih, naslanjajoč se na znanstvena spoznanja in na njih zasnovanih ocenah razvojnih možnosti, s planiranjem svojega dela in razvoja, usklajujejo odnose v družbeni reprodukciji in usmerjajo razvoj družbene proizvodnje in drugih družbenih dejavnosti v skladu s svojimi, na samoupravno dogovorjenih skupnih interesih in ciljih (18. alinea 3. odstavka Osnovnih načel). Ne da bi zanikali samostojno delovanje in posebne interese organizacij združenega dela (v zvezi s tein glejte posebej 74. člen Ustave), oziroma njihovo pravico, da samostojno sprejemajo svoje plane dela in razvoja (69. člen), jih Ustava z določilom, da morajo svoje plane med seboj ukladiti Z družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti, istočasno napeljuje tudi k medsebojnemu sodelovanju, in da na tej osnovi zagotavljajo usklajevanje odnosov s ciljem družbene reprodukcije in usmerjanjem celotnega materialnega in družbenega razvoja v skladu s skupnimi, na samoupravnih temeljih določenih interesih in ciljih (prav tako 69. člen Ustave SFRJ). 1) Samoupravno družbeno planiranje V naših pogojih je torej planiranje pravica in dolžnost vseh samoupravnih organizacij in skupnosti in vseh družbenopolitičnih skupnosti, kar pomeni, da vse njihovo delo in razvoj mora temeljiti na planih, oziroma mora biti usmerjeno na uresničevanje ciljev in nalog, ki so določene v teh načrtih. Pri tem je treba posebej upoštevati, da se v sistemu socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov skupni interesi in cilji razvoja, ki so določeni z družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti, neposredno uresničujejo z odločitvami delavcev o angažiranji! delti in sredstev družbene reprodukcije v osnovnih in drugih organizacijah združenega dela in tudi z ustreznimi odločitvami delavcev in drugih delovnih ljudi v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, tj. z uresničevanjem planov teh organizacij in skupnosti, ki jih te sprejemajo samostojno motivirane s pridobivanjem čimvečjega dohodka, ki je osnovni motiv njihovega dela in poslovanja, tako da je povečanje dohodka tudi temeljni cilj'njihovega planiranja. Na višino dohodka vpliva predvsem prizadevnost organizacij združenega delti pri povečanju produktivnosti dela in zmanjšanju stroškov proizvodnje. Vendar, organi družbenopolitičnih skupnosti s sprejemanjem predpisov in ukrepov, za usmerjanje materialnega in družbenega razvoja in za uravnavanje odnosov na trgu. morajo upoštevati, da na ustvarjanje dohodka in njegovo povečanje vplivajo kar najbolj neposredno, tako da nastali splošni pogoji gospodarjenja - posebej pa obveznosti TOZD glede plačila davkov, prispevkov in drugih dajatev - morajo voditi k politiki zmanjševanja skupnih dajatev za te potrebe. Naposled tudi Ustava in Zakon o združenem delu kažeta na meje. okvire in smeri zajemanja iz dohodka, davkov in drugih dajatev ter drugih obveznosti, s katerimi se vpliva na pogoje poslovanja in pridobivanja dohodka. Zaradi tega sc planiranje povečanja dohodka ne more zamisliti brez planiranja teh pogojev poslovanja. Pri določanju in uresničevanju skupnih interesov in ciljev v družbenopolitičnih skupnostih se mora upoštevati samoupravni položaj organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma njihovi plani in splošni pogoji njihovega dela in poslovanja, ki so določeni med drugim tudi s predpisi in ukrepi organov družbenopolitičnih skupnosti. da bi bili posebni interesi in samostojno delovanje organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, kot je pred tem poudarjeno, v čim bolj popolnem soglasju s skupnimi interesi in cilji razvoja, ki so določeni z družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti. V skladu z Ustavo SFRJ in z ustavami republik in pokrajin, oziroma statuti občin, določenimi pravicami in dolžnostmi različnih družbenopolitičnih skupnosti, v zvezi s tem pa tudi z njihovimi različnimi možnostmi, da vplivajo na splošne pogoje dela in poslovanja organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, bodo določeni tudi skupni interesi in cilji razvoja v različnih družbenopolitičnih skupnostih, vendar, kjer se bodo razumljivo določali in uresničevali tudi skupni interesi in cilji, o katerih se bodo organizacije združenega dela ali druge samoupravne organizacije in skupnosti \ določni družbenopolitični skupnosti neposredno sporazumele. V pogojih ekonomske in pravne samostojnosti organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti oziroma v pogojih blagovne proizvodnje in delovanja blagovnih zakonitosti, pa tudi različnih pristojnosti posameznih družbenopolitičnih skupnosti pri urejanju odnosov in sprejemanju ekonomskih in drugih ukrepov, s katerimi se vpliva na splošne pogoje dela in poslovanja organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ne bo medsebojno usklajevanje planov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in usklajevanje teh planov z družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti - kar je po omenjenih ustavnih -določilih dolžnost vseh subjektov družbenega planiranja, čeprav oni svoje plane sprejemajo samostojno - zadevalo vseh elementov njihovih planov, marveč samo tiste, ki jih oni s samoupravnim sporazumevanjem in dogovarjanjem o skupnih interesih in ciljih razvoja v posameznih družbenopolitičnih skupnostih določijo kot skupne interese in v zvezi s tem določijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti V tem smislu ti sporazumi in dogovori postajajo osnova planov vseh subjektov planiranja, ki so jih sprejeli ali so jim pristopili, ker se morajo s temi sporazumi in dogovori prevzete obveznosti zagotoviti prav tako z ukrepi in dejanji, ki jih te sprejemajo na temelju lastnih planov, tako da morajo zaradi tega hiti zajeti v njih. Medsebojno usklajevanje planov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in njihovo usklajevanje z osnovnimi proporci v družbenih planih družbenopolitičnih skupnostih ne pomeni nikakršnega totalnega planiranja. Usklajuje se samo tisto, kar se ugotovi in na samoupravnih osnovah skupno določi kot skupni interes in cilj. Razvoj se bo nujno gibal k temu. da zajame vse širši krog medsebojnih odnosov, vendar ima to vdanih zgodovinskih pogojih svoje objektivne meje. Zaradi tega so bistveni elementi družbenih planov osnove proporcem v delitvi dohodka (osebna, skupna in splošna poraba, akumulacija, rezerve, odnosi s tujino idr.), ki so osnova za nadaljnje usmerjanje delitve dohodka v TOZD na ustrezne kategorije razporejanja oziroma delitve dohodka v TOZD. Glede na to, da. kot je bilo rečeno tudi v Izhodiščih 'dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije, ima lahko vlogo planskega razvoja samo gospodarstvo, katerega razvoj je predmet planiranja na ravni vse države, vendar glede na odgovornost republik in pokrajin tako za lasten razvoj kot za razvoj naše socialistične skupnosti kot celote in tudi na položaj občine v našem ustavnem sistemu kot samoupravne in osnovne družbenopolitične skupnosti, dobiva gospodarski razvoj v sistemu planiranja v naših pogojih vlogo planskega razvoja s planiranjem na vseh ravneh, tj. v organizacijah združenega dela in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in v vseh družbenopolitičnih skupnostih od občine do federacije. Za tnlnosc na enotnem jugoslovanskem trgu, v katerih delovni ljudje in narodnosti Jugoslavije uresničujejo svoje ekonomske interese in kjer organizacije združenega dela svobodno opravljajo svojo dejavnost in svobodno združujejo dela in sredstva in kjer se usmerja skupni gospodarski in družbeni nadzor in usklajujejo odnosi z družbenim planiranjem (251. in 252. člen Ustave SFRJ), ima poseben pomen družbeni plan Jugoslavije, s katerim se določajo skupni interesi tako združenega dela kot republik in pokrajin, za uresničitev tega pa se med drugim z ukrepi organov federacije in republik ter pokrajin ustvarjajo določeni splošni pogoji na trgu, kjer samostojno delovanje organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ki se pri tem delovanju ravnajo tudi po svojih posebnih interesih vodi k uresničevanju skupnih interesov in ciljev (257. člen v zvezi s 74. členom Ustave SFRJ). • Družbeni plan Jugoslavije Specifični pomen družbenega plana Jugoslavije torej izhaja iz enotnosti jugoslovanskega trga in svobodnega poslovanja organizacij združenega delti v njem, oziroma ne vnaša med subjekte planiranja -organizacije združenega dela in družbenopolitične skupnosti - nikakršnih hierarhičnih odnosov, ker imajo tako organizacije združenega dela kot vse družbenopolitične skupnosti svoje posebne interese in cilje razvoja ter sprejemajo-samostojno svoje plane. Vendar, ker so pogoji uresničevanja teh posebnih interesov in ciljev bistveno določeni tudi z odnosi na enotnem jugoslovanskem trgu. ti odnosi v sistemu samoupravnega planiranja nujno postajajo predmet skupne politike, njihova določitev pa izraz skupnih interesov, zaradi katerih se ti skupni interesi in skupna politika tudi določa z družbenim planom Jugoslavije. ki ga sprejema Skupščina SFRJ ob soglasju skupščin republik in pokrajin (257. člen in 283. člen. oziroma 286. člen Ustave SFRJ). Tako se v celoti tudi razvoj jugoslovanskega gospodarstva s planom usmerja v smeri, na samoupravnih osnovah, določenih skupnih interesov in ciljev, kar temu razvoju, skupaj s planiranjem na vseh drugih ravneh, daje vlogo planskega razvoja. Poudariti je namreč treba, da se v republikah, pokrajinah in občinah prav tako uresničujejo skupni interesi in cilji gospodarskega in družbenega razvoja na določenih področjih in da se v njih samostojno, v okviru pristojnosti teh družbenopolitičnih skupnosti, urejajo odnosi in sprejemajo ukrepi, s katerimi se ustvarjajo pogoji, da se lahko ti interesi in cilji, določeni z njihovimi plani, uresničijo, spoštujoč pri tem samoupravni položaj organizacij združenega dela in enotnost jugoslovanskega trga, kot tudi obveznosti, ki so prevzete z dogovorom o skupnih interesih, ki se uresničujejo v širši skupnosti. V tem smislu velja poudariti, da je samostojno planiranje gospodarskega in družbenega razvoja v republiki in pokrajini kot tudi soglasnost skupščin teh družbenopolitičnih skupnosti z Družbenim planom Jugoslavije, izraz ekonomske suverenosti republik, oziroma avtonomnih [»krajin, enako kot je samostojno sprejetje družbenega plima v občini izraz, samoupravnega položaja in z Ustavo določenih pravic in dolžnosti le samoupravne in osnovne družbenopolitične skupnosti. Vsebina družbenega plana Jugoslavije mora v načelu zagotoviti odnose, ki zahtevajo enakomernejši razvoj države in strukturne spremembe. • Odnos družbenih in samoupravnih planov in realnost pri planiranju Povezava meti družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti in plani organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, ni omejena samo na to. tla se z ukrepi organov družbenopolitičnih skupnosti, ki so bili sprejeti zaradi uresničevanja družbenih planov, ustvarjajo na trgu tlolo- I X ★ DELO Petek, 15. julija 1983 'etek, 15. julija 1983 DELO ★ stran 15 toni pogoji, v katerih organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti samostojno sprejemajo in uresničujejo svoje plane, ki hi hili zaradi določenih pogojev na trgu. s samim tem usklajeni z družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti. Pod to predpostavko, čeprav bi bilo delovanje tržnih zakonitosti usmerjeno na uresničevanje z družbenimi plani določenih ciljev, bi se ti še vedno uresničevali stihijsko in uresničevanje določenih ciljev bi bilo vprašljivo v precejšnji meri. zaradi, v danih zgodovinskih pogojih, nujno nepopolnega delovanja ukrepov družbenopolitičnih skupnosti na usmerjanje delovanja tržnih zakonitosti. Zato usmerja objektivna možnost, da se v naših pogojih v precejšnji meri odklonijo slabosti takšnih odnosov, posebej pa zahteva sistema samoupravljanja, da delavci v združenem delu obvladajo s celoto odnosov v družbeni reprodukciji, tj., kolikor je to v blagovni obliki proizvodnje z njimi sploh mogoče obvladati, k mnogo bolj neposrednemu odnosu planov organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti z družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti. Družbeni plani družbenopolitičnih skupnosti bodo namreč tolikanj realnejši oziroma uresničevanje v njih določenih skupnih interesov in ciljev bo tolikanj bolj uresničljivo, kolikor bolj se naslanjajo na plane oziroma samoupravne sporazume o osnovah plana organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, posebej pa na njihove obveznosti. da bodo naloge, ki zahtevajo uresničevanje skupnih interesov in ciljev, te skupnosti prevzele in izvršile. Čeprav se z Ustavo prepoveduje, da se v družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti določajo organizacijam združenega dela posebne naloge pri uresničevanju teh planov brez njihove privolitve (72. člen Ustave SFRJ), je očitno, da je ustavna določila o dolžnosti organizacij, da svoje plane medsebojno usklajujejo tudi z družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti in o izhajanju le-leh iz planov organizacij združenega dela. treba tako razumeti, da jih je treba uresničiti s.samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem, tj. brez administrativne prisile. Vendar to ne pomeni, da je s tem sporazumevanjem in dogovarjanjem treba obvezno doseči to. da se uresničevanje vseh skupnih interesov in ciljev, določenih z družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti, snuje na konkretnih obveznostih posameznih organizacij, še manj pa, da morajo biti družbeni plani družbenopolitičnih skupnosti neka vrsta seštevkov planog organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti na njihovem območju. Ustiiva SFRJ je v lem smislu jasna, bodisi da je beseda o planiranju v samoupravnih organizacijah in skupnostih (70. člen) in njihovi odgovornosti za uresničevanje samo splošnih ciljev in nalog, ki so določene z družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti (74. člen, I. odstavek), bodisi o utemeljitvi le-teh na ocenah razvojnih možnosti, upoštevajoč tudi mednarodne ekonomske odnose (71. in 257. člen), ali o odgovornosti organov družbenopolitičnih skupnosti, da z ekonomskimi in drugimi ukrepi, ki jih sprejemajo zaradi uresničevanja planov teh skupnosti, zagotovijo splošne pogoje, s katerimi bodo posebne interese in samostojno delovanje organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti postavili v kar najpopolnejše soglasje s skupnimi interesi in cilji razvoja (74. člen, 2. odstavek). Z drugimi besedami. Ustava SFRJ ne računa z. neposredno usklajenostjo planov vseh samoupravnih organizacij in skupnosti z družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti, marveč na z ekonomskimi in drugimi ukrepi usmerjano delovanje tržnih zakonitosti in na samostojno delovanje samoupravnih organizacij in skupnosti, utemeljenih na planih, ki jih samostojno sprejemajo, odvisno od njihovih osebnih interesov in ciljev. V tem smislu niso niti skupni interesi in cilji, ki se uresničujejo v različnih družbenopolitičnih skupnostih in določajo v njihovih planih, niti v pogojih blagovne proizvodnje in delovanja tržnih zakonitosti morejo biti preprost seštevek teh posebnih interesov in ciljev samoupravnih organizacij in skupnosti, enako kot tudi skupni interesi in cilji, ki se uresničujejo v širših družbenopolitičnih skupnostih, ne morejo hiti preprost seštevek skupnih interesov in ciljev, ki se uresničujejo v ožjih skupnostih. Na takšen smisel ustavnih določil o planiranju, ki je dosledno naravnan k samoupravnemu položaju organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v danih zgodovinskih pogojih, kot tudi vlogi družbenopolitičnih skupnoti v sistemu samoupravljanja. poseliej pa enotnost jugoslovanskega trga. je bilo potrebno opozoriti predvsem zaradi tega. ker praksa planiranji! odstopa od ustavnega koncepta planiranja v naših pogojih, pa tudi zaradi tega. da bi se sistem planiranja ob veljavnih predpisih o planiranju, katerih posamezna določila so, čeprav na ustreznih osnovah, dane dokaj posplošeno, kar natančneje uredilo in tudi poenostavilo. Z drugimi besedami, opozarja sc na to, da je potrebna posodobitev, oziroma dograditev in poenostavitev sistema planiranja, ne pa njegova bistvena sprememba. Vendar je treba v bistvu spremeniti prakso planiranja, posebej prakso planiranja v družbenopolitičnih skupnostih. Dosedanji razvoj sistema planiranja, posebej njegova razdelava in uporaba, ni bila zadosti usmerjena h krepitvi planiranja v gospodarstvu, v osnovnih in drugih organizacijah združenega dcia. Družbeno planiranje je bilo v največji meri vezano na družbenopolitične skupnosti, katerih plani niso bili na ustrezen način zasnovani na planih organizacij združenega dela. S celoto pogojev gospodarjenja niso bili ustvarjeni zadosti stabilni pogoji in predpostavke za samoupravno družbeno planiranje v združenem delu in za n jegov razvoj. Omejitve pri razpolaganju z dohodkom, posebej pa z akumulacijo, kot tudi neusklajeni, nestabilni in nepredvidljivi pogoji gospodarjenja, • so usmerjali pozornost na kratkoročne oblike in preraz-podelitev. vendar ne na razvoju, ki bo povezoval proizvodnjo, produktivnost in dohodek. V praksi planiranja v družbenopolitičnih skupnostih se namreč ne upošteva dosledno samoupravni položaj organizacij združenega dela. njihovo poslovanje na načelu dohodka in pravica delavca, da v osnovnih organizacijah združenega dela. v katerih delajo, odločajo o celotni novi vrednosti, ki jo ustvarijo kot dohodek osnovne organizacije, tj., da so po notranji logiki sistema samoupravljanja osnovni subjekt odločanja tudi o razširjeni reprodukciji. Dosledno se ne upošteva tudi dejstva, da je pridobivanje dohodka kot temeljni motiv dela in poslovanja organizacij združenega dela in s tem tudi njihovega ravna- nja. ko odločajo o delu in razvoju organizacij, v katerih delajo, določeno tudi z delovanjem tržnih zakonitosti, tako da se tildi ukrepi, s katerimi se vpliva na to delovanje, ne sprejemajo dosledno v skladu s tem dejstvom, prav tako pa se vedno ne upošteva tudi notranja povezava med delovanjem različnih ukrepov na tržne odnose. Prav tako se dosledno ne upošteva tudi enotnost jugoslovanskega trga. ttiko da se sprejemajo tudi takšni ukrepi oziroma. da se določajo takšni odnosi, s katerimi se ruši la enotnost. Vse to, glede na dejstvo, da se o sredstvih razširjene reprodukcije odloča pretežno mimo deliti cev. v osamosvojenih centrih ekonomske in politične moči. in da se razširjena reprodukcija financira iz emisije in z administrativno, namesto ekonomsko prisilo, teži k temu, da se s plani določajo nerealni in sistemu samoupravljanja neustrezni cilji in naloge. Zaradi tega resnični odnosi v praksi nujno odstopajo od ciljev, ki so določeni z družbenimi plani, kali jo normalne tokove reprodukci je - s planom določene cilje pa se skuša uresničiti z administrativno, namesto ekonomsko prisilo, kar praksi planiranja v marsičem daje obeležje administrativnega planiranja, ne pa planiranja, ki ustreza sistemu samoupravljanja. Slabost takšnega planiranja je posebej v tem. ker se tako v planih samoupravnih organizacij in skupnosti. kol v družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti določajo investicije in drugi cilji in naloge, ki segtijo nad objektivne možnosti financiranja njihove realizacije iz resnično razpoložljivih virov, tj., ker se ne spoštuje izrecna ustavna določba, da se s plani organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti, kot tudi z družbenimi plani družbenopolitičnih skupnosti lahko predvidevajo investicije ali drugi cilji in naloge, oziroma, da se lahko pristopi k njihovemu uresničevanju samo. če so na z zakonom predpisani način zagotovljeni materialni in drugi potrebni pogoji za njihovo uresničevanje (72. člen Ustave SFRJ). To je eden od temeljnih vzrokov za visoko inflacijo, počasno aktiviranje in slabo učinkovitost vloženih sredstev,'za nezadostno izkoriščanje že zgrajenih proizvodnih kapacitet in drugih slabosti v angažiranju in izkoriščanju sredstev razširjene reprodukcije, med katerimi je tudi netehtno zadolževanje med njimi, katerega ni spremljalo usposabljanje proizvodnje, predvsem koristnikov kredita za izvrševanje obveznosti, ki so jih prevzeli s takšnim zadolževanjem. Ekonomski in drugi ukrepi, ki so bili sprejeti zaradi ustvarjanja pogojev za uresničevanje sprejetih planov. niso dosledno upoštevali naravo sistema samoupravljanja in posebej logiko delovanja tržnih zakonitosti, vselej med schoj niso bili medsebojno konzi-stentni in sinhronizirani, pogosto pa je tudi zamujalo njihovo sprejemanje, tudi takrat, ko so gibanja na notranjem in zunanjem trgu zahtevala njihovo hitro sprejetje, da bi se izognili večjim težavam. Izrazit primer je počasno reagiranje na spremembe cen energetskih surovin in drugih cen v svetu, na neskladja v svetovnem monetarnem sistemu, na neskladne odnose na notranjem trgu. na izrazite disparitete cen. ntt pretirano rast skupne in splošne porabe in podobne pojave, na katere bi bilo treba reagirati hitro in učinkovito, s sprejetjem ustreznih ukrepov. • Planiranje dohodka V celoti sistema družbenega planiranja je potrebno ustvariti pogoje, da vse samoupravne organizacije in skupnosti in družbenopolitične skupnosti, s planiranjem svojega razvoja zagotavljajo, da se gospodarsko življenje vse družbene skupnosti odvija po logiki notranjih gibalnih sil in logiki izkazovanja ekonomskih interesov vseh gospodarskih in družbenih subjektov. Pri tem ima posebno vlogo in pomen maksimiranje dohodka organizacij združenega dela materialne proizvodnje. Z družbenim planiranjem je nujno zagotoviti kot predpostavko in rezultat planiranja, ustrezne pogoje gospodarjenja (odnosi v primarni delitvi, kreditno monetarni sistem in politika, ekonomski odnosi s tujino, sistem davkov in dajatev, ipd ), ki bodo prispevali, da organizacije združenega delit vseh dejavnosti oziroma panog lahko planirajo in ustvarijo čimvečji dohodek glede na angažirano količino opredmetenega in živega dela. Na ta način bo družbeno planiranje postalo temeljno gibalo razvoja in ekonomsko racionalnega odločanja gospodarskih subjektov in zagotovilo racionalno družbeno delitev dela. proizvodno specializacijo, ustrezno izkoriščanje in kroženje dejavnikov proizvodnje in blaga na enotnem jugoslovanskem gospodarskem območju, kot tudi integriranje jugoslovanskega gospodarstva n;t temelju združevanja dela in sredstev, rast posamične in družbene produktivnosti dela, zniževanje stroškov proizvodnje in boj za druge kvalitativne dejavnike povečevanja dohodka, oziroma, da bi dohodek postal temeljni predmet planiranja. K temu bo prispevalo tudi srednjeročno planiranje stabilnih temeljnih pogojev poslovanja in opuščanje prakse, da se z letnimi resolucijami bistveno spreminjajo pogdji poslovanja. • Enotni trg in materialno financiranje Nasproti enotnosti jugoslovanskega trga, za katerega zagotovitev st) po Ustavi odgovorne vse družbenopolitične skupnosti (251. člen Ustave SFRJ), je v mnogih družbenopolitičnih skupnostih planiran avtarkični razvoj, tokovi reprodukcije pa so z. raznimi ukrepi zaprti v ožja območja. K temu so prispevale dosedanje oblike materialnega bilanciranja med republikami in pokrajinama, kot tudi znotraj njih. V takšni praksi je očitno zanemarjeno dejstvo, da se na enotnem gospodarskem območju, za katerega velja svobodno gibanje blaga in uslug, kjer organizacije združenega dela s kateregakoli ožjega območja lahko pod enakimi pogoji opravljajo svoje dejavnosti in pridobivajo dohodek, tokovi reprodukcije ne morejo zapirati v ožja območja, ne da bi to pripeljalo do razdiranja enotnega trga. Nasproti temu se lahko struktura proizvodnje usklajuje in vključuje v mednarodno delitev dela samo na ravni vse države, in to v okvirih in na temelju Družbenega plana Jugoslavije in dogovora o njegovih osnovah, ki morajo temeljiti na družbenih planih SR in SAP in dogovorih o njihovih osnovah, in na planih samoupravnih organizacij in skupnosti in samoupravnih sporazumih o njihovih osnovah. S tem se upošteva. da se s tako strukturo proizvodnje in predvideno mednarodno menjavo mora uskladiti tudi agregatno povpraševanje, tj. da so osnove razmerij v delitvi bruto družbenega proizvoda predmet planiranja na isti ravni. Glede na to. da se to določa kot njihova skupna politika, republike in pokrajine tudi na ta način prevzemajo odgovornost ne samo za lastni ra- zvoj. marveč tudi za razvoj države kot celote. To obenem pomeni, da s svojimi plani določajo tudi skupne interese, ki se bodo uresničevali na ravni republike, oziroma pokrajine, kot tudi, da prevzemajo obveznost, da z ukrepi in instrumenti svoje ekonomske politike zagotovijo njihovo uresničevanje. Vendar, ko gre /a proizvode, ki so v prometu na vsem ozemlju SFRJ. so lahko materialne bilance samo analitično dokumentacijske velikosti, v nobenem primeru pa efektivne bilance, ki bi zapirale promet določenih proizvodov v območju republik, (fziroma pokrajin. Ustrezno temu. se določa tudi vsebina planov občin.Pri tem je treba posebej poudariti, da materialne bilance same po sebi ne morejo imeti glede njihovih pravic nikakršnih pravnih in ekonomskih posledic niti za TOZD niti za družbenopolitične skupnosti. • Določanje skupnih interesov V zvezi z določanjem skupnih interesov v katerikoli obliki organiziranju združenega dela in v katerikoli družbenopolitični skupnosti, kakor koli da se že določajo. je vedno treba izhajati iz tega. in to tudi zagotavljati, da delavci v TOZD resnično odločajo o celoti odnosov v družbeni reprodukciji. To je bistven pogoj, dti delegatski sistem, v katerem delavci prek svojih delegacij in delegatov sodelujejo v odločanju v raznih oblikah združevanja dela in sredstev, posebej pa v skupščinah družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti, ob ustrezni vlogi družbenopolitičnih organizacij in tudi gospodarskih zbornic in drugih splošnih združenj organizacij združenega dela. pa tudi, da sistem samoupravnega planiranja postane izhodiščni temelj usmerjanja razvoja in usklajevanja tokov družbene reprodukcije. Očitno je. da desetine tisočev vase zaprtih osnovnih organizacij ne bi moglo imeti pomembnejše možnosti za neposredno udeležbo pri določanju in prevzemanju obveznosti za uresničevanje skupnih interesov in ciljev v družbenopolitičnih skupnostih. Vendar je brez dvoma, da v različnih oblikah integracije dela, to sodelovanje mora biti takšno, da vsemu sistemu planiranja da obeležje samoupravnega in učinkovitega planiranja. Zato je s tega stališča nujno, da se z že obstoječimi oblikami združevanji! dela ih sredstev in s tistimi, ki morajo šele nastati, da ustrezna vsebina, oziroma, da z ustreznim določanjem splošnih pogojev za njihovo nastajanje in z vsemi razpoložljivimi ukrepi vzpodbudi krepitev in širjenje različnih oblik integriranja družbenega dela. Vse te oblike bi na eni strani morale voditi k usklajevanju planov vseh organizacij, ki so v njih integrirane, oziroma k sprejemanju skupnih planov, oziroma samoupravnih sporazumov o osnovah planov, na drugi strani pa bi morale omogočiti, da njihovo neposredno sodelovanje v skupni oceni razvojnih možnostih v dogovoru o skupnih interesih in ciljih v družbenopolitičnih skupnostih in pri določanju pogojev za njihovo uresničevanje, vključujoč tudi prevzemanje obveznosti, da bodo izvršili določene naloge, sprejete z družbenim planom teh skupnosti. V zvezi s tem je v izhodiščih dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije rečeno, da je za kvaliteto družbenega planiranja najpomembneje, da se z usklajevanjem planov zajema tisti del vrednosti družbenega bruto proizvoda, v čigar uresničevanju sodelujejo organizacije združenega dela, ki glede na obstoječe strukturne značilnosti jugoslovanskega gospodarstva, s svojo proizvodnjo opredeljujejo usklajenost osnovnih tokov družbene reprodukcije. To je nedvomno uresničljiv cilj tudi v obstoječih pogojih, zato ne bi bilo treba prepustiti ničesar, kar utegne prispevati k temu, da se ta cilj tudi uresniči, posebej upoštevajoč odklanjanje vseh preprek, zaradi katerih se zdaj končuje največji del integracijskih povezav v republiki, oziroma pokrajini ali v ožjih skupnostih. Z zakonom o združenem delu so predvidene različne oblike ustreznih integracijskih povezav, med njimi tudi take. ki lahko nastanejo prav zaradi uresničevanja določenih razvojnih ciljev in izvrševanja ustreznih nalog, tako da jim je treba v zvezi z razvijanjem planiranja na samoupravnih osnovah posvetiti posebno pozornost. S temi integracijskimi povezavami morajo biti zajete ne samo proizvodne, marveč tudi prometne organizacije in banke, pa tudi znanstveno raziskovalne organizacije na ustreznih področjih. Ni namreč beseda samo o tem, da se uskladi proizvodnja reprodukcijsko odvisnih organizacij, marveč, da sc zagotovi optimalna realizacija vrednosti ustreznih proizvodov na notranjem ali zunanjem trgu, razvije in uporabi ustrezna tehnologija, zagotovijo sredstva za financiranje ustreznega razvoja, itd. Tako za uresničevanje na teh temeljih določenih planov organizacij združenega dela in družbenih planov družbenih političnih skupnosti kot za naslanjanje uresničevanja določenih skupnih interesov in ciljev razvoja na avtonomno delovanje tržnih zakonitosti, je potrebno, da se z ustreznimi ekonomskimi in drugimi ukrepi na trgu ustvarijo pogoji, v katerih bo motiviranost delavcev in njihovih organizacij združenega dela z dohodkom temeljno gibalo vseh njihovih aktivnosti pri uresničevanju skupnih interesov in ciljev. določenih z družbenimi plani. Da bi to dosegli je potrebna sinhroniziranost in konzistentnost vseh ukrepov, s katerimi se vpliva na odnose na trgu. upoštevajoč pri tem to, da ukrcpi.-ki jih sprejemajo organi različnih družbenopolitičnih skupnosti ne samo. da ne smejo priti v nasprotje z enotnostjo jugoslovanskega trga, marveč morajo biti usmerjeni k čimbolj učinkovitemu izkoriščanju prednosti, ki jih enotni trg ponuja za uspešnejše poslovanje vseh organizacij združenega dela. Uresničevanje določene strukture proizvodnje in optimalno vključevanje v mednarodno delitev dela bo na teh osnovah odvisno od tega. kakšen ekonomski položaj bodo imele posamezne dejavnosti, oziroma kakšni bodo pogoji za vrednotnje njihovih proizvodov na trgu, pri dani produktivnosti dela pa tudi pogoji za pridobivanje dohodka z njimi. S tem bo v temeljih določena tudi njihova reprodukcijska sposobnost, vključno s kreditno sposobnostjo, tj., s tem bodo dane predpostavke za njihov razvoj in ob njem določeno strukturo skupne družbene proizvodnje, tako za skladje ali neskladje različnih vrst ali podvrst in proizvodnje v njih.1_ ' Večja učinkovitost v razvoju posameznih dejavnosti in gospodarstva v celoti je bistveno odvisna tudi od tehnoloških temeljev, na katerih se razvijajo, pri čemer je posebno pomembno, da je to lastna in enotna tehnologija. O tem obstaja poseben material Komisije, tako da sc v tem matearialu ta problematika ne obravnava. V zvezi s lem sc pogosto poudarja, da v naših pogojih struktura proizvodnje in ustrezna usklajenost ni nujno določena s tem. ker reprodukcijska odvisnost med posameznimi dejavnostmi navaja k združevanju sredstev med reprodukci jsko odvisnimi organizacijami, tako da se glede na to govori o reprodukcijskih celotah, znotraj katerih se z združevanjem sredstev zagotavlja potrebna struktura. Vendar je to samo deloma nično, ker taka odvisnost v okviru določenih celot oziroma med določenimi organizacijami ni splošna. Za mnoge organizacije v različnih dejavnostih obstajajo alternativne rešitve tako za nabavo reprodukcijskega materiala kol za plasma lastnih izdelkov, vključno z možnostjo uvoza, oziroma izvoza. Pa tudi takrat, ko taka odvisnost obstoji, morajo imeti ustrezne organizacije kol celota potrebno reprodukcijsko sposobnost, s tem da obstoji njihova pripravljenost, da ene z drugimi združujejo sredstva, kar z. objektivnim obstojem medsebojne odvisnosti ni dano samo po sebi. To se posebej lahko izpostavi kot problem v financiranju razširjene reprodukcije v dejavnostih, kjer so potrebna izredno velika vlitganja, kot so na primer energetika, metalurgija, bazna kemija ipd. V tem primeru se resda v praksi uporablja tudi ustavno pooblastilo, da se z zakonom predpiše obvezno združevanje sredstev, vendar je nujno sprejeti vse, kar je potrebno, da sc združevanje sredstev vključuje na prostovoljni, samoupravni osnovi in da se samo izjemoma to združevanje zagotavlja z zakonom. 2) Samoupravna koncentracija sredstev in prevladovanje kreditnega odnosa Da bi se v zvezi s tem izognili pretirani odvisnosti financiranja razširjene reprodukcije od bančnih kreditov, predpisovanje obveznega združevanja sredstev pa omejili na resnično najnujnejšo mero. tudi pri 'koncentraciji sredstev za večja vlaganja, bi morali z. uresničevanjem ustreznih pogojev oziroma z zagotavljanjem ustreznih ugodnosti krepiti različne oblike neposrednega samoupravnega združevanja sredstev organizacij združenega dela. ki uc hi bilo motivirano izključno z njihovo reprodukcijsko odvisnostjo, čeprav je seveda združevanje treba podpirati tudi na tej osnovi. Zdaj je namreč v praksi združevanje sredstev med različnimi organizacijami oh interesu, da se s tem zagotovi varnejša preskrba, ali varnejša oziroma ugodnejša prodaja lastnih proizvodov, ome jeno samo na odstopanje sredstev enih organizacij drugim, s pravico na udeležbo v dohodku, ki je ustvarjen z združenimi sredstvi, pri čemer je organizacija, ki združuje sredstva, praviloma izključena iz odločanja o poslovanju z njimi, čeprav nosi rizik takega poslovanja. Ker pa je pri združevanju sredstev za skupno pridobivanje dohodka ntt teh temeljih beseda o skupnem poslu, ni treba, da se prispevek z vlaganjem sredstev, kar je osnova tudi za pridobivanje osebnih dohodkov na načelu delitve po delu (19. člen Ustave SFRJ), omeji na preprosto odstopanje sredstev enih organizacij drugim. Ni v nasprotju s samoupravnimi pravicami delavcev, ki neposredno uporabljajo združena sredstva pri delu. če Se odločitve o angažiranju združenih sredstev .in njihovi uporabi sprejemajo skupaj z delavci v organizacijah, ki so združile ta sredstva. Glede na to, da sc morajo družbena sredstva vedno angažirati in uporabljati na temelju plana, se lahko plan o angažiranju, oziroma uporabi združenih sredstev sprejema kot skupni sporazum o osnovah planit ali skupni plan, pri čemer se seveda upošteva, da o njem odločajo delavci tudi v osnovnih organizacijah, ki združujejo sredstva, in v organizacijah, v katerih jih neposredno uporabljajo (70. člen Ustave SFRJ). V tem smislu se tudi v Zakonu o združenem delu v zvezi z združevanjem sredstev in skupnim pridobivanjem dohodka govori o prispevku k upravljanju z združenimi sredstvi kot osnovni pravici za udeležbo v skupnem dohodku (K2. člen), oziroma o skupnem planiranju (80. člen), samoupravnem sporazumevanju o načinu usklajevanja stališč v zvezi s skupnimi posli in skupnimi organi (81. člen Zakona o združenem delu), ipd. Vendar te težnje Ustave in Zakona o združenem delu v praksi niso prišle kaj prida do izraza, in sicer v temelju iz istih razlogov, zaradi katerih skupno odločanje, tako kot je že ugotovljeno, ni širše zaživelo niti v delovnih niti v sestavljenih organizacijah. Ker pa tukaj gre za združevanje sredstev na širših temeljih, tj. združevanje sredstev in organizacij, ki niso v sestavi istih delovnih ali sestavljenih organizacij, je nujno, ob predpostavkah, na katere je že opozorjeno, uresničevati tudi take oblike. ki bi združevanje na tej širši osnovi naredile bolj privlačno. Med temi predpostavkami je vsekakor tudi taka politika cen. ali politiku dohodka, ki hi dejavnosti, katerih razvoj je določen kot skupni interes, posebej za tiste, za katere so potrebna velika vlaganja sredstev. ki se ne morejo zagotoviti izključno z združevanjem na temelju reprodukcijske odvisnosti, pripeljale v položaj, ki, pod pogojem, da te dejavnosti potekajo racionalno, ponujajo možnosti, da se z udeležbo v skupnem dohodku na osnovi združevanja sredstev ustvari večji učinek kot bi se lahko ustvaril Z angažiranjem teh sredstev na drugačen način, oziroma v drugačen namen. Kot predpostavka za to je ob politiki cen omenjena tudi politika dohodka, ker se z diferenciranimi davčnimi obveznostmi ali z drugimi ukrepi, s katerimi sc povečuje reprodukcijska sposobnost organizacij v določeni dejavnosti, kot so. na primer, kompenzacija, v primeru, da se z ukrepi neposredne družbene kontrole iz določenih razlogov cene zadržujejo pod ravnjo, ki ustreza politiki razvoja teh dejavnosti, kot tudi k temu prilagojenemu sporazumu organizacij o temeljih udeležbe v dohodku lahko dosežejo iste učinke kol z ustrezno politiko cen. Posebej je treba širše uporabljati možnost revalorizacije združenih sredstev v skladu s splošnim gibanjem cen. Ta možnost je dana že s posebnim določilom Zakona o združenem delu (84. člen), z Zakonom o razširjeni reprodukciji in minulem delu pa je celo določena kot pravilo (34. člen tega zakona). Prav tako je trebit upoštevati tudi to. elit je združevanje sredstev na teh temeljih izpostavljeno večjemu riziki; kot ponudba sredstev na kredit, pri čemer njihovo vračanje in nadomestilo v obliki dogovorjenih obvestil za njihovo uporabo, praviloma ni pogojeno z rezultati, ki se dosežejo z njihovo uporabo, in da je zaradi tega razumljivo, da je udeležba v skupnem dohodku na teh temeljih lahko občutno večja kot obresti, kot tudi, da ne kaže postavljati mej. ki hi združevanje sredstev na teh temeljih naredile manj privlačno od kreditnih odnosov. Združevanje se naposled lahko doseže tudi z davčnimi olajšavami ali z drugimi ugodnostmi tudi za organizacije, ki združujejo sredstva za razvoj določenih dejavnosti, vključujoč tudi določene ug prispev kom, ki so ga delavci dali s svojim delom k doseganju ustreznih učinkov. Za razporejanje dohodka na porabo delavcev in akumulacijo poslovnih sredstev ni na primer vseeno, ali je dohodek povečan z dvigovanjem cen ali z večjo produktivnostjo dela, saj enakemu učinku, doseženemu na en ali drug način, ne ustreza enak delovni prispevek, pa tako tudi ni treba, da bi z enakim deležem sredstev za osebne dohodke v ustreznem učinku spodbujali doseganje takih efektov. Ker so disparitete in neenakomerna gibanja cen različnih proizvodov in storitev izrazita, velike pa so tudi razlike v organski sestavi sredstev v različnih dejavnostih, od katerih je mqd drugim odvisna tudi velikost dohodka organizacij, ki te dejavnosti opravljajo, bi neodvisno od delovnega prispevka nastale občutne razlike pri višini razporejenih sredstev za osebno in skupno porabo delavcev, če pri razporejanju dohodka ne bi upoštevali ustreznih temeljev njegovega pridobivanja. Zaradi tega se v praksi odnosi pri razporejanju dohodka določajo različno za različne dejavnosti, pri tem pa se kot izhodišča v posameznih dejavnostih ne upoštevajo vedno primerljive postavke pa tudi ne sorazmerja pri razporejanju sredstev za osebno in skupno porabo po gibanjih dohodka v dejavnostih niso enaka, tako da nesporno prihaja do tega. da se v različnih dejavnostih za enako količino in kakovost dela pogosto dosegajo zelo različni osebni dohodek. Nadalje prihaja tudi do pojavov, da se neodvisno od ustvarjenih učinkov pri poslovanju, sredstva za osebno in skupno porabo delavcev razporejajo v primerjavi z ravnijo osebnih dohodkov v drugih organizacijah, k čemur prispeva tudi dejstvo, da ni določeno razmerje med gibanjem osebnih dohodkov in gibanjem življenjskih stroškov, tako da njihovo usklajevanje stihijsko poteka. Zaradi tega so bila, v pogojih visoke inflacije, potrebna administrativna posredovanja, da ne bi prav zaradi tega prišlo do nadaljnje rasti cen. Neodvisno od tega pa se zaradi neenotnih osnov in meril razporejanja dohodka težko povezujejo temeljni proporci pri delitvi nacionalnega dohodka, določeni v družbenih planih republik in pokrajin oziroma v družbenem planu Jugoslavije, s konkretnim razporejanjem dohodka v organizacijah združenega dela, od katerih je v končni fazi odvisno tudi uresničevanje temeljnih proporcev, določenih v družbenih planih. Vse to opozarja, da je nujno potrebna dejavnost sindikata in tudi aktivnost drugih organiziranih socialističnih 'sil, da bi sistem odnosov na tem področju še naprej dograjevali in razvijali na temeljih, kakršne opredeljujejo načela in določbe Ustave SFRJ in ZZD. Urejartje odnosov na teh temeljih ni izjemno pomembno le zaradi tega, ker gre za zelo pomembno področje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, katerih razvijanje in izpopolnjevanje je trajna podlaga za čim pofiolnejše uresničevanje zgodovinskih interesov delavskega razreda in delovnega človeka nasploh, temveč je izjemno pomembno tudi zaradi tega, ker je to v sedanjih pogojih bistvena predpostavka uresničevanja programa ekonomske stabilizacije. Od tega, kako bodo z razporejanjem dohodka in delitvijo sredstev za osebne dohodke delavci motivirani, da se aktivirajo kot temeljni subjekti ekonomskega in družbeno smotrnega odločanja o pogojih in rezultatih svojega dela, sta namreč odvisna tudi uspeh in dinamika uresničevanja tega programa. Zaradi tega je treba razvijati in izpopolnjevati odnose na tem področju s polno odgovornostjo in brez odlašanja. Pri tem je treba upoštevati, da se dohodek organizacij združenega dela v materialni proizvodnji ustvarja praviloma na podlagi delovanja tržnih zakonitosti in družbenega usmerjanja razvoja ter usklajevanja odnosov na tržišču, da je tako po svoji naravi dohodek ne le rezultat dela delavcev v organizaciji, ki ga je ustvarila, temveč tudi rezultat celotnega družbenega dela; pa tudi, da je dohodek, ustvarjen v združenem delu s sredstvi v družbeni lastnini, tudi sam družbena lastnina. Odnos delavcev do dohodka, ustvarjenega na teh temeljih, potemtakem ni skupinsko lastninski odnos - odločanje o njem je družbena funkcija, pri njenem opravljanju pa so delavci v vsaki organizaciji odgovorni, da to delajo tako v lastnem interesu kot tudi v interesu vseh delavcev v združenem delu, pa tudi v interesu socialistične družbe v celoti. Pri uresničevanju svoje pravice do pridobivanja osebnih dohodkov po načelu delitve po delu, so delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi ob upoštevanju takih odnosov, medsebojno enakopravni v tem smislu, da edino delo in rezultati dela opredeljujejo njihov materialni položaj oziroma, da za enako delo in za enak prispevek, ki so ga dali s svojim delom in upravljanjem družbenih sredstev, pridobivajo tudi enak osebni dohodek, ne glede na to, v kateri dejavnosti delajo oziroma ne glede na to, v kateri organizaciji so ustvarili dohodek, iz katerega razporejajo sredstva za svoje osebne dohodke. Vzpostavljanje ozirom«, razvijanje in izpopolnjevanje odnosov pri razporejanju dohodka na teh temeljih zahteva nadalje, da so ti odnosi odvisni predvsem od obsega ustvarjenega dohodka kot izraza rezultatov dela delavcev in uspeha poslovanja temeljne organizacije, v kateri je ustvarjen. Ta obseg pa ni enostavno določen z zneskom ustvarjenega dohodka, saj njegova velikost sama po sebi ne prikazuje rezultatov dela delavcev oziroma uspehov poslovanja organizacije. Šele v razmerju do delavcev v organizaciji, v kateri je ustvarjen in sredstev angažiranih pri delu oziroma poslovanju organizacije, je mogoče ugotoviti ta rezultat oziroma uspeh. Zaradi tega ZZD v 140. členu določa obvezne kazalce, s katerimi se morajo izkazovati rezultati dela delavcev in poslovanja temeljne organizacije. Med njimi na prvem mestu opredeljuje dohodek na delavca in dohodek v primerjavi s povprečno ugrabljenimi sredstvi. Ker pa se rezultati, ustvarjeni v eni organizaciji, pokažejo kot dobri ali slabi samo pri njihovem primerjanju z rezultati, ki so ustvarjeni v drugih organizacijah oziroma z vidika organizacije same, pri primerjanju z rezultati, ustvarjenimi v tej organizaciji pri prejšnjem poslovanju, je očitno, da ti dve postavki ne zadoščata. V posamezni organizaciji se nadalje spreminja število delavcev, spreminjajo pa se tudi povprečno uporabljena sredstva, pri čemer se praviloma spreminja tudi odnos v posameznih organizacijah. V organizacijah, ki opravljajo različne dejavnosti je že zaradi različne tehnologije določen tudi različni organski sestav sredstev v njih, pa tudi v organizacijah, ki opravljajo enako dejavnost, ni nujno, da je ta odnos enak. Zaradi tega je lahko dohodek na delavca v posamezni organizaciji ugodnejši kot v drugi, to pa se lahko zgodi tudi v isti organizaciji, če primerjamo tekoče obdobje s prejšnjim, saj je lahko razmerje med dohodkom in sredstvi manj ugodno ali obratno. Sama za sebe ta razmerja dajejo več ali manj ugodne rezultate, lahko pa so tudi osnova na podlagi katere so bili ustvarjeni, vendar, zaradi različnih, pogosto pa tudi nasprotnih ustvarjenih rezultatov v nekem drugem razmerju, ni mogoče brez nadaljnjega razčlenjevanja teh odnosov priti do končnega sintetičnega zaključka o ustvarjenih rezultatih, ki jih je mogoče primerjati bodisi kot rezultate različnih organizacij, bodisi kot rezultate v isti organizaciji v različnih obdobjih. Zaradi tega so tudi v ZZD, poleg omenjenih kazalcev, določeni še analitični kazalci, med katerimi imajo poseben pomen tisti, ki kažejo, v kolikšni meri se z ustvarjenim dohodkom lahko zadovoljijo osebne in skupne potrebe delavcev po eni strani ter potrebe razvoja oziroma razvijanja proizvodnje s krepitvijo materialnih temeljev dela, po drugi. Dohodek je namreč tudi namenjen tema dvema različnima namenoma, tako da je mogoče šele z njegovim razčlenjevanjem na del. ki je namenjen enemu, in na del za drugi namen, s tem da se vsak ob obeh delov primerja z osnovo kateri je namenjen, pokaže, v kolikšni meri ustvarjen dohodek omogoča zadovoljevanje potreb zaradi katerih se tudi pridobiva in prizadeva, da bi bil čim večji. Ustrezni kazalci so potemtakem osebni dohodek (bruttj na delavca) in akumulacija, v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi, vključujoč pri tem, kot je bilo že povedano, tudi sredstva, ki se iz dohodka razporejajo za rezerve za primer, ko ni reprodukcije/' ZZD dejansko napotuje še na druge odnose, kakor na primer odnos akumulacije do dohodka, ki kot recipročno vrednost pokaže tudi odnos med sredstvi za osebne dohodke in celotnim dohodkom. Ker pa so ta razmerja izpeljana iz razporejanja dela dohodka oziroma dela osebnih dohodkov delavcev za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb zunaj temeljne organizacije ali za obrestrza kredite in podobno, vezana so torej na odnose, povezane s čistim dohodkom in čistim osebnim dohodkom, to pa so že specifični odnosi za določeno organizacijo oziroma tudi za organizacije v istih družbenopolitičnih skupnostih, tako niso, podobno kot prva navedena razmerja, primerljiva tudi kot odnosi v različnih organizacijah ali različnih družbenopolitičnih skupnostih. Vendar pa v vsaki organizaciji združenega dela ta razmerja naravnavajo delavce na določen odnos do ustreznih razporejanj, s katerimi se določajo njihove dejanske možnosti v tekoči porabi in razširjeni reprodukciji, o katerih pa tudi sami ali preko svojih delegacij in delegatov odločajo, tako da imajo zaradi tega kot kazalci rezultatov dela in poslovanja ustrezen pomen. Ti kazalci pa imajo, podobno kot najprej omenjeni, tudi pomen za določanje temeljnih proporcev v družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti, saj kot specifični za posamezne organizacije in posamezna okolja dajo v seštevku podlago za posamezne ukrepe in dejavnosti, s katerimi se vpliva na odnose v tekoči porabi in razširjeni reprodukciji, oziroma s katerimi se ti odnosi lahko podredijo nadzorstvu delavcev, če jih poznajo in na njih vplivajo preko svojih delegacij in delegatov v skupščinah družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti oziroma v skupščinah in drugih organih upravljanja bank in drugih organizacij ter skupnosti, v katerih se o njih sprejemajo odločitve. Poudariti je treba, da niti ta dva kazalca - osebni dohodek na delavca in akumulacija, v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi, nista dejansko primerljiva, dokler ju ne primerjamo z ustreznimi temeljnimi proporci v družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti. Šele določeno razmerje sredstev za osebno in skupno porabo ter akumulacijo, pa tudi razmerje razporejanja za skupne in splošne družbene potrebe iz dohodka organizacij združenega dela in osebnih dohodkov delavcev v družbenih merilih, je mogoče uporabiti kot izhodiščno postavko za oceno upravičenosti odstopanja konkretnih postavk v posameznih organizacijah od izhodiščne. To pa tudi omogoča primerljivost konkretnih postavk v organizacijah, njpdvisno od dejavnosti, s katero se posamezna organizacija ukvarja. Tako bi se, glede na različno organsko sestavo sredstev v posameznih dejavnostih, primerjanje deleža sredstev za osebne dohodke v celotnem dohodku v različnih dejavnostih zelo različno odražalo v razmerju med akumulacijo in uporabljenimi sredstvi: v dejavnostih z nižjo organsko sestavo pri tem mnogo bolj izrazito kot v dejavnostih z višjo sestavo. Zaradi tega določeni premiki lahko spremenijo tudi splošen položaj delavcev in organizacij v različnih dejavnostih. Na primer, da je v dejavnostih z nižjo organsko sestavo dela in sredstev, z nekoliko nižjim ali, za enako delo, enakim osebnim dohodkom kot v drugih dejavnostih, odnos akumulacije do sredstev ugodnejši kot v dejavnostih z višjo sestavo, medtem ko bi višji osebni dohodki v različnih dejavnostih bili odvisni od rezultatov dela in poslovanja. Ustrezne izhodiščne postavke morajo biti določene v okviru temeljnih proporcev v družbenih planih oziroma z dogovori o temljih teh planov, tako da šele s primerjavo ustreznih v svoji organizaciji z omenjenimi izhodiščnimi, delavci v katerikoli organizacij vedo. kakšen je njihov položaj in kakšen je položaj njihove organizacije, v primerjavi s položajem drugih delavcev in organizacij. S tem pa tudi lahko ugotovijo, ali so dosegli boljše ali slabše rezultate, kakor tudi, ali so odnosi pri razporejanju dohodka v njihovi organizaciji skladni z ustvarjenim rezultatom dela. in kot taki, tudi družbeno upravičeni. Po drugi strani je mogoče le s takim povezovanjem konkretnih proporcev pri razporejanju dohodka v vsaki organizaciji s temeljnimi proporci v družbenih planih, to je z razmerji med osebno, skupno in splošno porabo ter akumulacijo pri razporejanju narodnega dohodka, oziroma z njihovim gibanjem, glede na ustvarjeno v predhodnem obdobju, te proporce tudi uresničiti. V nasprotnem primeru pa bi bili prepuščeni stihiji in bi bilo njihovo uresničevanje skrajno negotovo. Potemtakem se mora pri razporejanju dohodka oziroma čistega dohodka, ker se o razporejanju dela dohodka, ki ne sodi v čisti dohodek, sprejme skupna odločitev z delavci v drugih organizacijah, v vsaki temeljni organizaciji izhajati predvsem iz kazalcev o sredstvih za osebne dohodke (bruto na delavca) in iz akumulacije, v primerjavi s jx>vprečno uporabljenimi sredstvi v organizaciji, kakor tudi iz razmerij med proporci v primerjavi z izhodiščnimi, določenimi v družbenih planih republik oziroma pokrajin. Nujno je treba namreč izhajati iz ustreznih postavk, opredeljenih v planih republik in pokrajin glede na bistvene razlike med temi postavkami v posameznih republikah oziroma (»krajinah, ki so v temeljih, objektivno (»gojene s stopnjo njihove gospodarske razvitosti, različno strukturo proizvodnje v teh skupnostih, različno akumulacijsko sposobnostjo, o katerih te skupnosti same odločajo, kar razumljivo ne pomeni, da razmerja, ob upoštevanju teh razlik, ne morejo biti tudi predmet dogovora o temljih družbenega plana Jugoslavije oziroma tudi temeljni proporci, določeni s tem planom. Temeljni proporci delitve, ki se določajo z družbenimi plani, morajo izhajati iz odnosov, uresničenih v praksi. Pri tem morajo plani opozarjati tudi na nujnost in smeri posameznih sprememb v teh odnosih, ki jih morajo upoštevati tudi delavci v TOZD. ko odločajo o razporejanju čistega dohodka. Proporci, ki se določajo s plani družbenopolitičnih skupnosti se v OZD ne uporabljajo neposredno. Vsaka temeljna organizacija združenega dela uporablja tiste proporce pri delitvi čistega dohodka, ki jih je določila v svojih samoupravnih aktih v skladu s sprejetimi obveznostmi iz samoupravnih sporazumov, ki jih je sklenila z drugimi organizacijami združenega dela, oziroma v skladu s tem, kako je to določeno v samoupravnih sporazumih o temeljih planov in samih planih temeljnih organizacij združenega dela. Z doslednim uresničevanjem sistema samoupravnega družbenega planiranja se usklajevanje skupnih, posebnih in splošnih interesov ne dosega s pritiski in vsiljevanjem, tako da tudi omenjeni proporci niso vsiljeni, temveč se sporazumno določajo in sprejemajo kot vzajemne obveznosti delavcev TOZD. Sporazumno določene obveznosti je treba spoštovati, če jih posamezna organizacija ne more izpolnjevati, mora sprožiti postopek za spremembo akta, s katerim so določene, ne pa tega akta enostavno kršiti. Glede na to je treba organom družbenopolitičnih skupnosti omogočiti, da določajo in sprejemajo ukrepe, s katerimi bodo spodbujali spoštovanje oziroma preprečevali izmikanje izpolnjevanja skupno določenih proporcev v delitvi čistega dohodka. • Merila razporejanja dohodka Kakor je bilo rečeno, je lahko osebni dohodek na delavca v posamezni organizaciji večji ali manjši od povprečnega osebnega dohodka v republiki oziroma pokrajini, odvisno od tega, če je tudi akumulacija, v primerjavi s povprečno uporabljenimi sredstvi, večja ali manjša od republiškega oziroma pokrajinskega povprečja. Razumljivo se predpostavlja, da so to primerljive postavke, da je torej pri tem treba upoštevati različno zahtevnost in različne pogoje dela v posameznih dejavnostih glede na republiško oziroma pokrajinsko povprečje. Upoštevati pa je treba tudi druge različne temelje družbeno upravičenega vrednotenja dela - delež proizvodnih delavcev v strukturi vseh delavcev in podobno. Le s tako odvisnostjo odnosov pri razporejanju dohodka od ustvarjenih rezultatov dela in poslovanja, izraženih v omenjenih kazalcih in njihovem odnosu do enako izraženih rezultatov v drugih organizacijah v republiki oziroma pokrajini, je mogoče zagotoviti, da se za enako delo pridobiva vsaj približno enak osebni dohodek. Pri tem pa se v pogojih blagovne proizvodnje oziroma ekonomske in pravne samostojnosti organizacij združenega dela, s katerimi upravljajo delavci, ki v njih delajo, mora njihovo delo meriti, kakor poudarjata tudi Ustava in ZZD, s prispevkom, ki so ga dali k ustvarjenim rezultatom dela, izraženih v dohodku, in sicer tako s svojim delom, ki ga da vsak delavec posebej, ko opravlja kot proizvajalec določena dela in naloge v organizaciji, kakor tudi z upravljanjem s sredstvi kot minulim delom delavcev, kar je skupna samoupravljalska funkcija vseh delavcev v posamezni organizaciji. Zaradi različne narave namenov, ki jim je dohodek namenjen - da poraba delavcev predvsem omogoča njihovo enostavno reprodukcijo in da le, če se dohodek relativno poveča, omogoča tudi njihovo reprodukcijo na višji ravni, medtem ko je akumulacija namenjena le za razširjeno reprodukcijo - odstopanja delov dohodka, ki je namenjen tem različnim nemenom od povprečnih vrednosti navzgor ali navzdol, pa čeprav sta obe meji določeni z enakim ustva-jenim rezultatom, ne morejo biti v enakem razmerju. Osebni dohodki kot temelj porabe delavcev imajo spodnjo mejo v zajamčenih osebnih dohodkih, zgornjo mejo pa določa narava delitve po delu, kar pomeni, da ne smejo prekoračiti ravni dejansko potrebnih, da bi bili delavci spodbujeni za aktiviranje vseh elementov povečevanja dohodka, ki so odvisni od njihovega dela in upravljanja z delom ter poslovanjem organizacije. Akumulacija sredstev pa nima niti take spodnje in zgornje meje, oziroma je lahko tudi negativna postavka, če organizacija z realizirano vrednostjo oziroma ustvarjenim celotnim prihodkom ne more nadomestiti porabljene vrednosti sredstev in zajamčenih osebnih dohodkov. Kot pozitivna postavka pa je določena le z razliko med celotnim dohodkom in osebnimi dohodki, določenimi v skladu z načelom delitve po delu na omenjeni način, s čimer lahko razumemo, da niti njene zgornje meje ne določa njena lastna narava. Odtod je razumljivo, da pri razporejanju nadpovprečnega dohodka relativno bitij narašča akumulacja kot pa znaša rast sredstev za osebne dohodke. Pri razporejanju dohodka, ki je manjši od povprečnega, pa je upadanje akumulacije enako ničli, kadar so sredstva za osebne dohodke na meji zajamčenih osebnih dohodkov. Relativno večje razporejanje akumulacije, ko se dosegajo nadpovprečni rezultati, ni le v skladu z odgovornostjo delavcev v vsaki organizaciji do drugih delavcev v združenem delu in z njihovo dolžnostjo, da zagotavljajo čimboljše pogoje za uresničevanje pravice do dela tistih, ki je še niso mogli uresničiti, temveč je tudi v interesu delavcev v blagovni proizvodnji pridobivanje dohodka na podlagi delovanja tržnih zakonitosti. Vendar pa ni nikoli vnaprej mogoče napovedati, kakšen bo ustvarjeni dohodek. Ker je akumulacija eden od temeljnih pogojev, da se v vsaki organizaciji aktivirajo dejavniki za njeno večjo produktivnost dela, sc mora akumulirati takrat, ko je to mogoče, neodvisno od tega, ali ima organizacija v tem trenutku opredeljen program, za realizacijo katerega je potrebna ta akumulacija. To enako velja tudi za sredstva, s katerimi se oblikujejo oziroma obnavljajo rezerve, saj tudi zanje ni vnaprej jasno, kdaj bodo potrebna. Ko pa bodo potrebna, morajo biti ta sredstva že zbrana. Potemtakem morajo na oba omenjena namena delavci vnaprej računati v vsaki organizaciji in si v lastnem interesu prizadevati, da so sredstva za te namene čim večja, saj se sicer lahko znajdejo pred nepremagljivimi težavami pri normalnem kontinuiranem opravljanju svoje dejvnosti. Pri dosedanjih odnosih v praksi tem vprašanjem ni bila namenjena dovolj velika pozornost, zaradi tega se mora v prihodnje namenjati akumulaciji in oblikovanju rezerv prav taka pozornost kot razporejanju sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev. Pri razčlenjevanju in razvijanju odnosov pri razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke na teh podlagah, je treba upoštevati tudi specifični ekonomski položaj posameznih dejavnosti, zaradi česar so doslej, glede na veliko dispariteto cen, tudi sindikati in drugi družbeni dejavniki pri svoji aktivnosti na področju urejanja odnosov pri razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, morali izhajati iz odnosov, kakršni so ustrezali specifičnemu ekonomskemu položaju posameznih dejavnosti ali reprodukcijsko odvisnih celot in se zadovoljiti s primerjanjem teh odnosov in ustvarjenih rezultatov pri delu enih organizacij združenega dela z odnosi in rezultati, doseženimi v drugih temeljnih organizacijah v sestavi iste delovne ali sestavljene organizacije združenega dela, oziroma v drugih organizacijah v enaki ali sorodni dejavnosti, na kar tudi opozarjajo določbe ZZD. Ker pa v pogojih, v kakršnih delavci v organizacijah združenega dela odločajo o razširjeni reprodukciji in, ob prilagajanju zahtevam tržišča, samostojno odločajo o dejavnosti, ki jo bodo opravljali, o tehnologiji, ki jo bodo pri tem uporabljali in o drugih dejavnikih, ki vplivajjo na poslovni uspeh organizacije, bi bilo potrebno, da zakonitosti tržišča, skupaj z družbenimi ukrepi, s katerimi se usklajujejo odnosi' na trgu, v skladu s samoupravno določeno skupno ekonomsko in razvojno politiko, nudijo načeloma delavcem v vsaki organizaciji enake možnosti za doseganje čimboljših poslovnih rezultatov oziroma čim večjega dohodka. Ti rezultati oziroma dohodek bi bili v takih pogojih odvisni le od tega, kako delavci upravljajo poslovanje organizacije in posebej družbena sredstva, saj o njihovem vlaganju tudi odločajo. To .pomeni, da bi bili ti rezultati oziroma dohodek odvisni od tega, v kolikšni meri so odločujoči glede dejavnosti, ki jo bodo delavci opravljali in v katero bodo vložili sredstva, o tehnologiji, ki jo bodo pri tem uporabili in skladno s tem upoštevali ekonomske zakonitosti in posebej delovanje tržnih zakonitosti na pridobivanje dohodka. Ob tej predpostavki ne bi bilo razlogov, da izhodiščnih odnosov in postavk, po katerih bi bilo treba ocenjevati ustvarjene rezultate dela in poslovanja ter ustrezne odnose in postavke pri razporejanju dohodka v posameznih organizacijah, ne bi različno ugotavljali za različne dejavnosti, saj bi prav ob enotnih izhodiščnih temeljih in postavkah, razlike v položaju posameznih dejavnosti, pa potemtakem tudi pri osebnih dohodkih in akumulativnosti organizacij, ki te dejavnosti -opravljajo, usmerjale razvoj in vodile k optimalni strukturi celotne družbene proizvodnje, pri čemer je treba razumeti tudi optimalno vključevanje v mednarodno delitev dela. Položaj delavcev v organizacijah, s katerimi upravljajo, pa bi bil potemtakem odvisen le od tega, kako se, ko odločajo o svojem delu in družbenih sredstvih, s katerimi razpolagajo, vključujejo v te procese. Program ekonomske stabilizacije pričakuje take odnose - da delavci obvladujejo sredstva za razširjeno reprodukcijo, da je večji vpliv tržnih zakonitosti na odnose cen, pričakuje tudi na večjo odvisnost cen na notranjem tržišču od cen v mednarodni menjavi in podobno, tako da bi bilo s tem skladno, da se tudi v odnosih pri razporejanju dohodka upoštevajo enotni izhodiščni odnos; in postavke. Vendar pa realno ne bi smeli pričakovati, da je mogoče take odnose neposredno vzpostaviti. Gotovo pa bodo tudi še dejavnosti, ki bodo. čeprav nujne v družbeni reprodukciji, trajno ostale v specifičnem oziroma v manj ugodnem položaju v celoti. Zaradi tega je treba za njih posebej določiti izhodiščne postavke, po katerih bi se ocenjevali doseženi rezultati dela in poslovanja v takih dejavnostih, še posebej pa razmerje med akumulacijo in uporabljenimi sredstvi. (Osebni dohodki delavcev v teh dejavnostih pa tudi ne bi smeli biti manjši od osebnih dohodkov delavcev v drugih dejavnostih le zaradi tega, ker se nahajajo te, za družbo nujne dejavnosti, včasih tudi namenoma, z vidika akumulativnosti, v manj ugodnem položaju.) Najprej je bilo treba te izhodiščne postavke verjetno določiti za večje število dejavnosti, z uresničevanjem programa sta- 0 m r O 1 'etek, 15. julija 1983 12. stran ★ DELO . Petek, 15. julija 1983 bilizacije in prilagajanjem prakse na vseh področjih gospodarskega sistema, v skladu z družbenoekonomskim položajem delavcev, določenim z Ustavo SFRJ in ZZD, pa bo vse manj dejavnosti, ki bodo imele poseben tretman, njihovo največje število pa bi že moralo biti izvzeto iz tega kroga. V vsakem primeru, dokler je za posamezne dejavnosti treba določati posebne izhodiščne odnose in postavke, bi se morali ti določati. Odnosi pri razporejanju dohodka v njih pa bi morali sloneti na enakih ,načelih kot tudi v drugih dejavnostih. Vse to - splošni in posebni izhodiščni odnosi in postavke za posamezne dejavnosti, določanje teh dejavnosti, morebiti tudi časa, ko bi jih tako obravnavali in podobno - bi moralo biti predmet dogovorov o temeljih družbenih planov republik in pokrajin, ob upoštevanju, kot je bilo že omenjeno, ustreznih razlik v teh skupnostih, in dogovora o temeljih družbenega plana Jugoslavije. V teh dogovorih bi moral obvezno sodelovati tudi sindikat, ki bi kot udeleženec v samoupravnem spoiazumevanju organizacij združenega dela o osnovah in merilih razporejanja dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, moral zagotavljati usklajenost konkretnih odnosov in postavk v organizacijah združenega dela s tistimi, ki so določeni v družbenih planih oziroma v dogovorih o temeljih teh planov. Pri tem se mora razumljivo upoštevati tudi specifične pogoje posameznih organizacij, posebej tistih, ki so pogojeni z razlikami med celotnim in čistim dohodkom, pa tudi druge, na primer glede politike in programa razvoja organizacij, vendar s specifičnimi lokalnimi razmerami in podobno. Mimo tega bi bilo treba v vsaki organizaciji upoštevati tudi različne osnove, na katerih je ustvarjen dohodek (46. člen ZZD), saj učinki, doseženi na različnih podlagah niso obvezno v enakem razmerju z obsegom razlik pri osebnih dohodkih, potrebnih, da se osnove povečanja proizvodnosti dela, pa potemtakem tudi povečanja dohodka, aktivirajo, zaradi česar so edino razlike v osebnih dohodkih ekonomsko nujne in v ustrezni meri duržbeno sprejemljive. Tudi Ustava SFRJ in ZZD zaradi tega govorita v množini o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke, ZZD pa predpisuje še obveznost, da na koncu leta oziroma po sprejetju zaključnega računa in končnega obračuna osebnih dohodkov vsak delavec pismeno dobi podatke, po katerih osnovah in po katerih merilih je pridobil svoj osebni dohodek. Razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke na teh osnovah potemtakem ne pomeni avtomatičnega uporabljanja neke splošne formule za razporejanje dohodka, čeprav tudi vsa potrebna oziroma upravičena in družbeno sprejemljiva odstopanja ne bi smela negirati enotne osnove, iz katere morajo izhajati ustrezni odnosi. • Delitev sredstev za osebne dohodke Pri delitvi sredstev, razporejenih iz čistega dohodka za osebne dohodke delavcev na posamezne delavce, vključujoč tudi sredstva za skupne potrebe, ki jih delavci na solidarnostnih načelih zadovoljujejo v organizaciji, je treba upoštevati, da se celotna sredstva za osebne dohodke ne določijo iz posamičnih osebnih dohodkov, temveč obratno, ti posamični osebni dohodki se morajo izračunati iz celotnih sredstev za osebne dohodke, razporejenih iz čistega dohodka organizacij. Pri tem je treba spoštovati ustavno določbo oziroma določbo ZZD, da morajo biti osebni dohodki vsakega delavca odvisni od produktivnosti njegovega individualnega in celotnega družbenega dela in posebej od rezultatov njegovega dela in njegovega osebnega prispevka, ki ga je s svojim tekočim in minulim delom dal k ustvarjanju dohodka organizacije, v kateri dela (20. člen Ustave SFRJ oziroma 126. in drugi členi ZZD). Ker različne osnove pridobivanja osebnega dohodka ne vključujejo le diferenciranja glede individualnega delovnega učinka na delovnem mestu, temveč tudi razlikovanje glede učinkov skupnega upravljanja z delom in poslovanjem organizacije, je mogoče posamezne osebne dohodke izračunati iz celotnih sredstev za osebne dohodke v organizaciji samo tako, da posamezni osebni dohodek sestavljata del, ki je odvisen od individualnega učinka na delovnem mestu, in drugi del, ki je odvisen od učinkov upravljanja z delom in poslovanjem organizacije. Ta del dohodka pa mora biti dovolj velik, da bi vsakega delavca čimbolj zainteresiral za učinke upravljanja in ga spodbujal k aktivnemu in zavzetemu opravljanju sa-moupravljalske funkcije. Če pa bi bil omenjeni del odvisen tudi od tega, kako bodo delavci določali delovne norme in druge kriterije za oceno individualnega delovnega učinka, je določanje povprečne velikosti tega deleža tudi stvar družbenega dogovora. Znatnejše odstopanje te postavke v posameznih organizacijah združenega dela zaradi tega povprečja, bi zahtevalo, da se v njih revidirajo norme oziroma drugi kriteriji, po katerih se ugotavlja delovni učinek na delovnem mestu. Ločevanje osebnega dohodka na dva dela ne izključuje potrebe, da se v vsakem delu prikazuje različne osnove, po katerih se ustvarja, kakor tudi merila, s katerimi je tako eden kot drugi del po teh različnih osnovah določen, tako da bi vsak delavec vedel, od česa vsega je njegov osebni dohodek odvisen. V del, na katerega vpliva individualni učinek na delovnem mestu, se lahko, poleg izpolnjevanja norme oziroma zahtevanih delovnih nalog, na primer vključijo tudi različni materialni prihranki, dobra uporaba in vzdrževanje delovnih sredstev, nadurno ali nočno delo in podobno. V del osebnega dohodka, ki je odvisen od učinka pri upravljanju z delom in poslovanjem organizacije, pa se lahko vključijo tudi učinki, doseženi z vlaganjem sredstev v lastni organizaciji, učinki združevanja sredstev ali učinki prilagajanja proizvodnje zahtevam tržišča in podobno. Na ta način se upošteva določba ZZD, po kateri se mora vsakemu delavcu v pismeni obliki izročiti končen obračun njegovega osebnega dohodka po vseh osnovah in merilih, po katerih je izpeljana delitev sredstev za osebne dohodke (136. člen ZZD). Kar zadeva razmerja, v katerih se lahko gibajo razlike med osebnimi dohodki posameznih delavcev (in to ne le delavcev v isti temveč različnih organizacijah), je treba poudariti, da njihove meje določajo le načela delitve po delu. to je, da so odvisne od individualnega delovnega prispevka, ki ga delavci v posamezni organizaciji skupaj prispevajo, ko upravljajo z njenirn delom in poslovanjem. Po obeh teh osnovah so razlike lahko precejšnje. Vendar so sedaj ta razmerja v mnogih primerih prevelika in jih je komaj mogoče upravičiti kot razlike, ki ustrezajo načelu delitve po delu.* Ob upoštevanju tega, da mora izvajanje tega načela spodbujati aktiviranje dejavnikov večje proizvodnosti dela, kakor tudi drugih dejavnikov za povečevanje dohodka, ki so odvisni od delavcev v posameznih organizacijah združenega dela, morajo biti razlike ustrezne, da se z njimi doseže te cilje, ne smejo pa biti niti večje od potrebnih, saj se s tem spreminjajo povsem v privilegij enih delavcev na račun drugih oziroma v nedovoljeno privatizacijo družbenih sredstev. Potemtakem je vprašanje teh razlik dejansko vprašanje, ki ga je treba reševati s preučevanjem prakse, saj primerne oziroma potrebne razlike niso nespremenljive postavke, temveč take, ki se spreminjajo z materialnim družbenim razvojem, vendar so kljub temu v določenem času in v določenem okolju objektivno dane. Zaradi tega jih je treba preverjati v praksi, pa tudi spreminjati, če se pokaže, da ne ustrezajo svojemu namenu. • Zajamčeni osebni dohodki V primeru, ko organizacija posluje z izgubo, ali pa posamezni delavci ne dosežejo zahtevanega učinka, • oziroma takrat, ko pristojno sodišče razveljavi splošni akt organizacije o delitvi sredstev za osebne dohodke in podobno, smejo delavci prejemati le zajamčene osebne dohodke, ki so sedaj z zakoni republik in pokrajin, najpogosteje določeni na ravni 55 do 60 odstotkov povprečnega osebnega dohodka v republiki ali pokrajini iz predhodnega leta. Zajamčeni osebni dohodek je uvedla Ustava SFRJ kot eno od pravic, s katero mora biti aktivnemu delavcu v združenem delu z družbenimi sredstvi zagotovljena materialna in socialna varnost, kar s sedanjo z zakonom določeno ravnijo zajamčenih osebnih dohodkov, predvsem zaradi velike rasti življenjskih stroškov, komaj dosegamo. To pa še toliko bolj, ker se izplačevanje zajamčenega osebnega dohodka pogosto določa po ustvarjenem delovnem prispevku posameznega delavca, tako da je lahko za nekatere med njimi pod splošno ravnijo. V praksi pogosto tudi zajamčeni osebni dohodek ne diferencirajo glede na zahtevnost dela in pogoje, v katerih se to delo opravlja in podobno. Tako na primer Zakon o sanaciji in prenehanju organizacij združenega dela predpisuje, da delavci v organizacijah, ki poslujejo z izgubo, prejemajo večje osebne dohodke od zajamčenih, s čimer je dejansko inštitut zajamčenih osebnih dohodkov v največjem številu primerov derogiran. Zaradi tega je treba ustavno določbo o zajamčenem osebnem dohodku dosledneje izvajati, pri čemer je treba tudi preučiti raven teh dohodkov, in sicer tako glede njihove velikosti kot razmerja do povprečja iz predhodnega leta, posebej pa tudi glede njihovega diferenciranja za delavce, ki opravljajo različno zahtevna dela in naloge ali pa delajo v različno zahtevnih delovnih pogojih in podobno. Višina zajamčenega osebnega dohodka po povprečju osebnih dohodkov v republiki ali pokrajini bi morala biti med drugim odvisna od sorazmerja, v katerem bo v celotnem dohodku udeležen delež, ki je odvisen od učinka na delovnem mestu, glede na delež, ki mora biti odvisen od poslovnega uspeha organizacije, saj omejevanje osebnih dohodkov na zajamčene ne bi smelo dezinteresirati delavce za doseganje ustreznih ilčinkov na delovnem mestu, ali pa bi moral biti del, ki je odvisen od poslovnega uspeha organizacije dovolj velik, da bi spodbujal interes delavcev za celotne rezultate poslovanja organizacije, v kateri delajo in za katero poslovanje prevzemajo odgovornost, spodbujal pa naj bi tudi delavce, ki prejemajo zajamčeni osebni dohodek, da čimprej izvlečejo svojo organizacijo iz položaja, zaradi katerega prejemajo zajamčene osebne dohodke. Na koncu je treba tudi poudariti, da vse povedano o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke velja predvsem za odnose v organizacijah združenega dela v materialni proizvodnji, ki dohodek pridobivajo z realiziranjem vrednosti svojih izdelkov in storitev na tržišču, saj so odnosi v družbenih dejavnostih, v katerih se dohodek pridobiva s svobodno menjavo dela, nekoliko specifični. Hkrati je nujno, namesto v praksi prisotnega avtomatizma pri zagotavljanju sredstev za osebne dohodke delavcev v delovnih skupnostih delovnih organizacij, odločno uvajati nagrajevanje po dejanskem prispevku teh delavcev in poslovnem uspehu njihove delovne organizacije. • Svobodna menjava dela in osebnih dohodkov Glede pridobivanja dohodka s svobodno menjavo' dela je treba upoštevati, da sta pri tej menjavi dela struktura cen posameznih storitev in razporejanje čistega dohodka v okviru te strukture, vnaprej določeni, saj to ceno oblikuje določite: posameznih sestavin: materialni stroški, amortizacija vrednosti osnovnih sredstev, osebni dohodki po potrebnem delu, primerjani s povprečnimi osebnimi dohodki v gospodarstvu in morebiti določeno akumulacijo, ki se bo namensko uporabila za dogovorjeno razširitev ali razvijanje materialnih temeljev dela v teh dejavnostih. Resnica je, da se vsi ti elementi praviloma določajo na podlagi posameznih standardov in normati- vov, od katerih lahko dejanski odnosi odstopajo, pa je zaradi tega tudi dejanski dohodek oziroma čisti dohodek večji ali manjši od predvidenega. Ker pa delo v teh organizacijah ni izpostavljeno negotovostim in tveganjem, podobno kot v proizvodnji, v kateri se cene oblikujejo z delovanjem tržnih zakonitosti, bodo ta odstopanja najpogosteje minimalna; ni pa tudi večjih težav, kadar pride do takih odstopanj, saj se skladno uporabi sistem razporejanja čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke, kakršen velja v gospodarstvu, s tem da se tu uspeh pri delu ne more meriti le z ustvarjenim dohodkom, temveč predvsem z obsegom in kakovostjo opravljenih storitev, kar je treba v pristojnih samoupravnih interesnih skupnostih posebej ocenjevati. V. Sistem davkov in prispevkov *Po podatkih Poročila Zveznega zavoda za statistiko, številka 88, izdanega 1. 4. 1982, se pri čistih osebnih dohodkih na delavca za določen poklic v letu 1979, s katerim so zajeti delavci posameznih poklicev v vseh organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, pod pogojem, da so imeli predvideno stopnjo strokovne izobrazbe, predvidena leta delovne dobe (pretežno 5 do 10 let), da so delali poln delovni čas in pridobili osebni dohodek za vseh, 12 mesecev v letu, kažejo take razlike v osebnih dohodkih, ki jih je težko uskladiti z načelom delitve po delu. Tako je na primer največji osebni dohodek za okoli 16 krat večji od najnižjega za poklic strojnega inženirja, strojnega tehnika ali čistilke, za prodajalce v trgovini za 23 krat večji, za poklic knjigovodje kar za 28 krat večji. Najvišji čisti osebni dohixlek snažilke je na primer trikrat večji od povprečnega osebnega dohodka strojnega tehnika ali jamskega kopača v rudarstvu, oziroma kar za več kot 40 odstotkov večji od povprečnega osebnega dohodka univerzitetnega profesorja. Očitno je bilo pomembnejše, kje kdo dela, kot pa, kaj in koliko dela. Ekonomski položaj posameznih dejavnosti in posameznih organizacij združenega dela, kakor tudi materialni položaj delovnih ljudi in občanov je opredeljen tudi z obveznostmi plačevanja davkov in drugih dajatev za financiranje funkcij družbenopolitičnih skupnosti oziroma za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, ki se uresničujejo v teh skupnostih, kakor tudi z obveznostmi plačevanja prispevkov samoupravnim interesnim skupnostim za zadovoljevanje skupnih potreb, ki se zadovoljujejo v okviru ali preko teh skupnosti na načelih vzajemnosti in solidarnosti. Z odločanjem o celotnem dohodku organizacij združenega dela, v katerih delajo, bi morali delavci, s samoupravnimi sporazumi ali preko svojih delegacij in delegatov v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti, odločati tudi o delu dohodka, ki se razporeja za te potrebe, kar je odločilnega pomena za njihov družbenoekonomski položaj in za obvladovanje delavcev s celotnimi odnosi v družbeni reprodukciji. To razumljivo velja tudi za davke oziroma druge dajatve in prispevke, ki se plačujejo iz dohodka organizacij in za posamezne obveznosti, ki se plačujejo iz njihovih osebnih dohodkov. Za celotne splošne družbene in skupne potrebe je namenjenega okoli 35 odstotkov narodnega dohodka, od tega približno 40 odstotkov za splošne družbene potrebe in okoli 60 za skupne potrebe, ki se zadovoljujejo v SIS družbenih dejavnosti. Največji del teh sredstev se namenja iz dohodka organizacij združenega dela in osebnih dohodkov delavcev v združenem delu, ob sorazmerno nizki participaciji drugih osebnih prejemkov občanov. Gre torej za znatna sredstva, tako da je izjemnega pomena, iz katerih virov se zbirajo in v kolikšni meri so pod dejanskim nadzorstvom delavcev. Ustava SFRJ določa načela in meje za opredeljevanje obveznosti plačevanja davkov in drugih dajatev. Po 195. členu Ustave SFRJ je vsak dolžan, da pod enakimi pogoji in v sorazmerju s svojimi materialnimi možnostmi prispeva k zadovoljevanju splošnih družbenih potreb. Ustavno načelo je tudi, da se obveznosti plačevanja davkov in drugih dajatev določajo odvisno od sposobnosti gospodarstva, da v skladu z doseženo stopnjo produktivnosti celotnega družbenega dela in s potrebami materialnega družbenega razvoja, ki ustrezajo njenim možnostim in dolgoročnim interesom razvoja proizvajalnih sil družbe, zagotovi zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delavcev in potreb razširjene reprodukcije. Za posamezno organizacijo združenega dela se te obveznosti določajo odvisno od sposobnosti organizacije, da skladno s splošnimi obveznostmi gospodarstva, rezultati dela in uspehom, ki ga ustvarja, zagotovi zadovoljevanje teh potreb (33. člen Ustave SFRJ). • Meje razporejanja za skupne potrebe Zakon o združenem delu določa meje razporejanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v samoupravnih interesnih skupnostih (112. člen ZZD). Da odločitev o teh obveznostih ne bi sprejemali neodvisno med enimi in drugimi, brez upoštevanja celote, kar edino omogoča upoštevanje navedenih okvirov za njihovo določanje, in da bi delavcem v vsaki temeljni organizaciji omogočali, da to presodijo, ZZD predpisuje, da o predlogih za določanje teh obveznosti praviloma hkrati in enkrat letno odločajo delavci v temeljnih organizacijah s tem, da morajo imeti na razpolago najmanj 30 dni (113. člen ZZD). Te ustavne in zakonske opredelitve pa se v praksi dosledno ne izvajajo. Predvsem sistem davkov in drugih dajatev je v praksi tako oblikovan, da sta nadzorstvo nad spoštovanjem teh okvirov in opredeljevanje delavcev v temeljnih organizacijah o obveznostih za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, zelo otežena. Več kot 80 odstotkov sredstev za te potrebe se namreč pobira s posrednimi davki in drugimi posrednimi dajatvami - davek na promet, carine, zunajcarinske uvozne dajatve, takse in podobno. O največjem delu teh terjatev pa se odloča v federaciji. Hkrati so največji del teh posrednih davkov in drugih dajatev inštrumenti tekoče ekonomske politike, tako da so izvršni organi skupščin družbenopolitičnih skupnosti, predvsem ZIS, pooblaščeni, da jih lahko, v skladu s potrebami tekoče politike, v določenem obsegu povečujejo ali zmanjšujejo, o čemer naknadno obveščajo skupščine, tako da so praktično pri odločanju o tem vezani le s splošnimi okviri in smernicami, ki jih skupščine določajo za sprejemanje ukrepov ekonomske politike, kar dodatno otežuje kontrolo delavcev nad obremenjevanjem dela dohodka s temi davki in drugimi posrednimi dajatvami. Prav tako v praksi ni v celoti realizirano ustavno načelo, da se davek plačuje v skladu z ekonomsko močjo prek ustreznejšega obdavčevanja prihodkov, ustvarjenih neodvisno od vloženega dela, oziroma prihodkov od premoženja, kakor tudi od premoženja, ki je obdavčeno, s čimer je, med drugimi vzroki, omogočeno družbeno neupravičeno porajanje socialnih razlik. Do tega je prišlo tudi zaradi nepopolne ali neustrezne uporabe davčnega sistema v davčnih službah, posebej v občinah, ki zaradi svojega položaja, pristojnosti organizacije in načina financiranja, ni bila usposobljena za opravljanje te pomembne družbene funkcije. • Vpliv delavcev na davčno politiko Da bi čimbolj popolno uresničili ustavne in zakonske intencije o položaju delavcev, delovnih ljudi in občanov na področju izločanja sredstev za zadovoljc-vanje splošnih družbenih in skupnih potreb, oziroma da bi odpravili ugotovljene slabosti, je nujno, da se v skladu z opredelitvami v Protiinflacijskem programu, izpeljejo spremembe v davčnem sistemu in davčni politiki, s katerimi bi zagotovili krepitev reprodukcijske sposobnosti gospodarstva - z zmanjšanjem celotnih zajemanj za te potrebe. Prav tako je nujno treba zagotoviti dejanski vpliv delavcev, delovnih ljudi in občanov na odločanje o izločanju teh sredstev, poleg drugega, tudi s povečanjem vloge neposrednih davkov v primerjavi s posrednimi davki. Davčna politika mora ustvariti ostrejše in popolnejše obdavčevanje premoženja in prihodkov, ki neposredno ne izvirajo iz vloženega dela. Z razvijanjem davčne politike kot pomembnega področja ekonomskega in finančnega sistema pa je treba bolj uveljaviti njegove ekonomske in finančne funkcije, v primerjavi s fiskalno, ki je prevladujoča sedaj. Ustrezno usklajevanje teh funkcij je bistvena sestavina enotnega jugoslovanskega tržišča in izenačevanja pogojev gospodarjenja davčnih zavezancev. Pomemben pogoj za razvijanje davčnega sistema v skladu z zahtevami ekonomske stabilizacije je zagotavljanje skupno dogovorjenih temeljev davčnega sistema v SR in SAP (enake vrste davkov in enaki temeljni elementi obdavčevanja), davčne politike in davčne službe (organizirane s posebnimi pristojnostmi in načini financiranja). Ustrezne spremembe v davčnem sistemu v sklopu vseh predvidenih sprememb na področju gospodarskega sistema, bi morale potekati postopno in po natančno določenih etapah. Zaradi realizacije zahtev, da se spremeni sedanji neugoden kvantitativni odnos neposrednih in posrednih davkov pri financiranju splošnih družbenih potreb, je treba v procesu postopne preobrazbe zagotoviti krepitev vloge neposrednih davkov, v primerjavi s posrednimi, pri financiranju teh potreb. To pomeni, da je treba v tem procesu zagotoviti, da ostane prometni davek bistveni inštrument davčnega sistema, vendar z zmanjšano fiskalno funkcijo in povečano ekonomsko oziroma socialno funkcijo. Zmanjšano fiskalno funkcijo prometnega davka, ob zmanjšanih skupnih davčnih izločanjih, je treba kompenzirati s povečano fiskalno vlogo neposrednih davkov. To zadeva tako temeljni kot poseben republiški, pokrajinski ali občinski prometni davek, ki bi po svojem obsegu zagotavljal dovolj sredstev za pokrivanje proračuna teh družbenopolitičnih skupnosti, s čimer bi se zmanjševalo njihovo zanimanje za neposredne davke. Pri praktičnem izvajanju mora poseben republiški, pokrajinski in občinski prometni davek zasledovati ekonomsko in socialno funkcijo temeljnega prometnega davka, kar je treba upoštevati pri določanju stopenj v posameznih okoljih, v skladu s posebnimi razmerami. • Večje ekonomske in socialne funkcije davkov Povečano ekonomsko in socialno funkcijo prometnega davka je treba postopno realizirati s postopnim zmanjševanjem sestavin družbene reprodukcije in izdelkov, ki neposredno ter bistveno vplivajo na standard občanov z nižjimi prejemki. Se naprej pa je treba s tem davkom, preko diferencirane davčne stopnje, ostreje obdavčevati izdelke visokega standarda (luksuzno blago in podobno) in izdelke, ki niso bistvenega pomena za standard prebivalstva, tako da bo ta davek regulator ponudbe in povpraševanja (v funkciji dogovorjene politike cen) in inštrument socialne politike. Ohraniti mora svojo vlogo spodbujanja izvoza izdelkov na tuje trge, tako da se ne vgrajuje v ceno teh izdelkov, s čimer se dosega večja konkurenčna sposobnost naših izdelkov v mednarodni menjavi. Z davkom na promet nepremičnin in pravic bi bilo treba, pri realiziranju njegove ekonomske in socialne funkcije, zagotoviti popolnejše in ustreznejše zajemanje prihodkov na podlagi prometa nepremičnin, tako da je davek za ta promet sorazmerno več udeležen pri zadovoljevanju občinskih potreb. Povečana vrednost nepremičnin, ki je posredno ali neposredno rezultat vlaganj družbenih sredstev, mora biti posebej ostro obdavčena. To se lahko doseže z diferenciranim obdavčevanjem, odvisno od vrste nepremičnine in od tega, ali je prišlo do povečanja vrednosti tega premoženja zaradi družbenih vlaganj v infrastrukturo (turistični in urbanizirani okoliši, kakor tudi graditev cest, prog, hidromelioracijskih sistemov), odvisni pa morajo biti tudi od tega, če promet vsebuje elemente preprodaje in špekulacije. Ker se o davkih razen za temeljni prometni davek odloča v SR in SAP, to besedilo prinaša nekatere elemente o teh davkih, za katere morajo SR in SAP z dogovorom določiti skupne temelje glede na njihov značaj in izenačevanje pogojev življenja, dela in razvoja na enotnem jugoslovanskem gospodarskem območju. • Davek na dohodek Pri davkih na dohodek je treba podobno kot davčnega zavezanca opredeliti temeljno organizacijo združenega dela in delovno skupnost, v skladu s 33. členom Ustave SFRJ in 112. členom ZZD. Temelj tega davka mora biti ustvarjeni dohodek, s tem da se z davčnimi obveznostmi ne more zajemati del, ki je v skladu z navedenimi določbami ZZD, meja za določanje teh obveznosti. Stopnje tega davka morajo biti proporcionalne z možnostjo, da so različne po panogah in grupacijah dejavnosti, da bi zagotovili oMavčcvanje v skladu s pogoji gospodarjenja in v sorazmerju z ekonomsko močjo davčnih zavezancev. Tak davek ne hi le prispeval k večji konkurenčni sposobnosti organizaci j združenega dela, in sicer ne le na zunanjem tržišču, temveč bi, kar je posebej pomembno za obvladovanje delavcev s celotnim dohodkom, neprimerno bolj olajšalo njihovo nadzorstvo tudi nad tem delom dohodka. Ob tem je treba dodati, da se tak davek lahko izdiferencira za posamezne dejavnosti, pa potemtakem lahko služi tudi kot inštrument razvojne politike, kar prometni davek omogoča v mnogo manjši meri. Z davčnimi oprostitvami in olajšavami je treba tudi vplivati na razvoj in pogoje poslovanja posameznih panog in grupacij (izvoz, rudniki / jamskim kopom, zaposlovanje mladih šolanih kadrov itd.). Na podlagi prihodkov iz delovnega razmerja bi bilo treba plačevati davek iz osebnega dohodka delavcev po proporcionalnih stopnjah. Pri tem pa bi bilo treba omogočiti, da posamezni prejemki niso zajeti pri obdavčevanju, oziroma da se oprostijo od plačila tega davka. Glede tega je treba prihodke, ustvarjene od kmetijske dejavnosti, če izvirajo iz obdelave zemljišča, še nadalje obdavčevati z davkom iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti, ki se plačuje po katastrskem prihodku, ob tem pa tudi po dejanskem dohodku, ustvarjenem z drugo dejavnostjo, pri čemer je treba omogočiti njegovo širše uvajanje obdavčevanja dejansko ustvarjenega dohodka ob poenostavljenih načinih njegovega ugotavljanja. Davek po dejanskem dohodku je treba uporabljati predvsem za zavezance, ki ustvarjajo dohodke od proizvodnje, ki ni v večji meri ali ni neposredno vezana na obdelavo zemljišč (gojitev živine, reja svinj in goveda, proizvodnja trstik in drugo). Stopnje davka na dohodek kmetov, bodisi da se dohodek določa po katastrskem dohodku, bodisi kot dejanski dohodek, morajo biti proporcionalne s tem, da se lahko diferencirajo, odvisno od dejavnosti, v kateri je dohodek ustvarjen. Osebni dohodki iz delovnega razmerja, čeprav se obdavčujejo po proporcionalnih davčnih stopnjah davka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja, se dejansko progresivno obdavčujejo z davkom na celotni prihodek občanov, če prekoračujejo z zakonom določene zneske. Povečano fiskalno vlogo davkov iz osebnega dohodka delavcev pa je treba prednostno določiti z določanjem nižjega zneska prihodkov, na katere se ne plača davek na celotni prihodek, kakor tudi z ustreznim določanjem progresivnih stopenj, po katerih se ta davek plačnic ob nadaljnjem upoštevanju olajšav glede vzdrževanja članov ožje družine in podobno. # Obdavčevanje kmetov Posebej je pomemben način obdavčevanja kmetov, ker je v njihovi lasti največji del kmetijskih zemljišč in živine, ker v veliki meri izkoriščajo kmetijsko mehanizacijo in podobno. Na prihodke od kmetijske dejavnosti je bil uveden davek po katastrskem prihodku, da bi se na ta način povečalo zanimanje kmetov za čimbolj učinkovito izkoriščanje zemljišč oziroma za čimvečjo proizvodnjo na zemljišču, ki jih imajo v lasti. Na ta način je davčna osnova prihodek, ki bi se pod normalnimi pogoji lahko ustvaril na zemljišču določene kakovosti, tako da bi enaka obveznost doletela tudi tistega, ki zaradi slabe obdelave zemljišča ali zato, ker ga ne obdeluje, ni ustvaril določenih prihodkov kot drugi, ki je svoje zemljišče izkoristil z nadpovprečnim učinkom. V času veljavnosti takega sistema pa se je agrotehnika na vasi precej spremenila. Kmetje ustvarjajo dohodek, ki ni odvisen ob obdelave zemljišča, sklepajo kooperacijske odnose in druge oblike sodelovanja z organizacijami združenega dela, člani njihovih družin pa so pogosto zaposleni itd., tako da nekdaj določeni katastrski prihodek, kljub njegovemu nominalnemu povečanju, ne ustreza sedanjim možnostim pridobivanja dohodka, tako z uporabo ustreznih zemljišč kot tudi drugih dejavnosti kmeta. Posebej je poudarjena potreba, da bi se ostreje obdavčevali lastniki zemljišč, ki jim kmetijstvo ni osnovna dejavnost, s tem da to ne velja za lastnike, katerih člani gospodinjstva (žene in podobno) obdelujejo to zemljišče in torej kot kmetje pridobivajo dohodek s tem obdelovanjem (61. člen 1. odstavek Ustave SFRJ). Zaradi spodbujanja določenih oblik kmetijske proizvodnje in živinoreje bi bilo treba predvideti določene davčne olajšave in oprostitve. Prav tako pa je treba predvideti določene davčne olajšave in oprostitve iz socialnih razlogov. Ta kategorija zavezancev, če ustvarjajo iz kmetijstva ali na drugi podlagi prihodke preko določenega zneska, naj prav tako plača davek iz celotnega prihodka občanov po progresivnih stopnjah, s čimer je zagotovljeno, da se povečuje vpliv socialne funkcije tega davka tudi na kmete, hkrati pa kompenzira zmanjšana fiskalna funkcija prometnega davka. • Obdavčevanje samostojnega dela Osebni dohodki, ustvarjeni s samostojnim opravljanjem gospodarskih in profesionalnih dejavnosti, bi se morali praviloma obdavčevati po dejanskem dohodku, ustvarjenem med letom, in sicer po proporcionalnih stopnjah, ki so lahko različne po vrstah dejavnosti zaradi različnih pogojev pri pridobivanju dohodka za opravljanje posameznih dejavnosti. Zakon mora natančno predpisati merila za določene kategorije obveznikov v okviru posameznih dejavnosti, ki ta dohodek plačujejo po dejanskem dohodku (na podlagi poslovnih knjig, registriranega prometa in podobno). Davčne oprostitve irt olajšave ekonomskega in socialnega značaja morajo spodbujati razvoj določenih gospodarskih dejavnosti zaradi realizacije družbene usmeritve, da se tudi z davčnimi, podobno kot z drugimi ukrepi, spodbuja razvoj drobnega gospodarstva in večje zaposlovanje na področju osebnega dela. Davek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav mora spodbujati znanstveno raziskovalno in izumiteljsko dejavnost ter umetniško ustvarjanje. To bo doseženo z ustreznim določanjem proporcionalnih davčnih stopenj in z davčnimi oprostitvami ter olajšavami. • Davek na celotni prihodek občanov Davek na celotni prihodek občanov kot korektiven davek, pri katerem so predmet obdavčevanja osebni dohodki in prihodki, ustvarjeni iz vseh virov v obdobju enega leta, ima pomembno funkcijo, da s progresivnim obdavčevanjem zagotovi realizacijo ustavnega načela, da se davek plača v sorazmerju z ekonomsko močjo davčnega zavezanca. Ta davek, z upoštevanjem dejanske ekonomske moči davčnega zavezanca in članov njegove ožje družine, zagotavlja izvajanje socialne funkcije davčnega sistema. Realizacija te funkcije omenjenega davka se doseže tudi s priznavanjem neobdavčenega zneska in uporabo davčnih oprostitev ter olajšav. Z ustreznim določanjem višine neobdavčenega zneska, ki se priznava za vsakega vzdrževanega člana ožje družine, se mora razširiti izvajanje tega zakona na večje število zavezancev. Z uporabo tega davka, v kombinaciji s posebnimi vrstami davkov, ki se plačujejo po proporcionalnih stopnjah na posamezne kategorije osebnih dohodkov, se dosega progresivno obdavčevanje vseh kategorij dohodka in prihodka, v čemer se kaže njegova celovitejša socialna in fiskalna funkcija. • Drugi davki Davek na premoženje morajo plačati občani, ki so lastniki stanovanjske zgradbe ali stanovanja (razen tistih, v katerih davčni zavezanci ter člani njihovih ožjih družin na določenem standardu zadovoljujejo lastne stanovanjske potrebe), za poslovne prostore, objekte za počitek in rekreacijo, potniško motorno vozilo prek določene moči in podobno. Davek na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic bi morali v bodoče plačevati tudi občani, ki ustvarjajo prihodek od dajanja v zakup ali podzakup zemljišč, zgradb, dela zgradb, stanovanj, dela stanovanj, poslovnih prostorov, opreme, prevoznega sredstva, kot tudi od drugega nepremičnega in premičnega premoženja, določenega z zakonom. Last premoženja in ustvarjanje prihodkov od njega kaže večjo ekonomsko moč in se zaradi tega mora davek plačati po progresivnih stopnjah, v skladu z načelom, da se prihodki, ustvarjeni brez vloženega dela strožje obdavčujejo, s čimer učinkovito vpliva na preprečevanje družbeno neupravičenega ustvarjanja socialnih razlik. Glede na značaj te funkcije je nujno treba v vseh republikah in avtonomnih pokrajinah predvideti kot predmet obdavčevanja enake vrste premoženja in prihodke od premoženja. Na prihodke od premoženja se, poleg tega davka, ki se plačuje po progresivnih stopnjah, plačuje tudi davek iz celotnega prihodka občanov, in sicer prav tako po progresivnih stopnjah, če ti prihodki prekoračujejo določeni znesek, s čimer se zagotavlja socialna funkcija davčnega sistema o enakomernem in pravičnem razporejanju davčnih bremen na vse delovne ljudi in občane. • Davek na dediščino in darila Stopnje davka na dediščino in darila morajo biti progresivne in različne, odvisno od vrste in vrednosti podedovanega ali v dar prejetega premoženja ali pravic, pa tudi odvisno od dednega reda zavezancev tega davka. Stopnje tega davka morajo biti ostrejše za zavezance, ki dedujejo zemljišče, pa kmetijstvo ni njihova osnovna dejavnost. Od plačevanja tega davka pa je treba oprostiti dediče drugega dednega reda, ki podedujejo zemljišča, če jim je kmetijstvo temeljna dejavnost. • Služba družbenih prihodkov Da bi zagotovili učinkovito in dosledno uporabo davčnega sistema, je treba organizirati moderno in strokovno službo družbenih prihodkov. Pri tem je treba zagotoviti, da bo ta služba samostojna, da imajo zadeve iz pristojnosti te službe značaj splošnega interesa za republiko oziroma avtonomno pokrajino, da se na enoten način urejajo pristojnosti organov te službe in da se pri opravljanju inšpekcijskih zadev iz pristojnosti te službe dajo SDK posebna pooblastila in poseben pomen (vključujoč tudi pristojnost glede ugotavljanja izvora premoženja). Služba družbenih prihodkov, organizirana na teh načelih. je bistven pogoj, da ta služba zagotovi obdavčevanje vseh kategorij delovnih ljudi in občanov, v skladu z ustavnimi načeli, s tem pa bi zagotovili tudi vlogo in značaj, ki ga ima davčni sistem v okviru družbenoekonomskega sistema Jugoslavije. Nadalje bo s tem prav tako zagotovljeno učinkovito preventivno delovanje davčnega sistema na možnost pridobivanja družbeno neupravičenega bogatenja in na tej podlagi neupravičenih socialnih razlik. Vse povedano v zvezi z davki in davčno službo razumljivo zahteva, da o tem odločajo republike in pokrajini, saj so sistem neposrednih davkov in ustrezna davčna politika, kot tudi organiziranje služb republik in pokrajin, v samostojni pristojnosti republik in pokrajin. Enotne rešitve tako terjajo njihov dogovor, s katerim bi se obvezale, da bodo ustrezne odnose uredile v skladu s tem dokumentom. ★ ★ ★ Glede prispevkov samoupravnim interesnim skupnostim družbenih dejavnosti, je Komisija sprejela poseben dokument, tako da ni treba teh vprašanj ponovno odpirati. Kar je specifično za samoupravne interesne skupnosti na področju materialne proizvodnje pa je že povedano v prejšnjih poglavjih glede pridobivanja dohodka v ustreznih dejavnostih na načelih svobodne menjave dela. %. T3 rt Vsebina 1. Uvod II. Odnosi na področju razširjene reprodukcije I. Obvladovanje delavcev nad sredstvi razširjene reprodukcije 1. Financiranje razširjene reprodukcije 2. Emisijska politika 3. Transformacija monetarnokreditnega in bančnega sistema 4. Krepitev reprodukcijske sposobnosti združenega dela 5. Integriranje združenega dela 6. Zmanjšanje stroškov poslovanja 7. Vloga organiziranih socialističnih sil 8. Odločanje delavcev o združevanju sredstev 9. Interne banke 10. Pomen ugotavljanja in delitve dohodka za krepitev vloge delavcev 11. Urejanje finančnih razmer v gospodarstvu 2. Obvladov anje delavcev nad celoto odnosov razširjene reprodukcije - trg in plan 1. Samoupravno družbeno planiranje 2. Samoupravna končentracija sredstev in prevladovanje kreditnega odnosa 3. Banke - finančne asociacije združenega dela 4. Vloga ZIS 5. Položaj zavoda za družbeno planiranje 6. Metodologija planiranja 7. Položaj in vloga inšpekcijskih služb in organov družbene samozaščite III. Sistem cen in družbena kontrola cen - odnosi pri pridobivanju dohodka 1. Pridobiv anje dohodka z realizacijo vrednosti na tržišču 2. Pridobivanje dohodka po načelih svobodne menjave dela IV. Ugotavljanje, razporejanje in delitev dohodka 1. Ugotavljanje dohodka 2. Razporejanje in delitev dohodka 3. Razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke V. Sistem davkov in prispevkov O m r O * tz 3 3 tek, 15. julija 1983 RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI PROGRAMI OD 16. JULIJA DO 22. JULIJA 1983 DELO DOMAČI TV FILM »JAMA« Izjemne odločitve v mejnih situacijah Ljubljanska televizija je za praznik, petek, 22. julija, (ob 17.45) pripravila premiero svojega filma Jama, za katerega je po knjigi Partizanski dnevnik Dr. Aleksandra Gala-Petra napisal Dimitrij Rupel. V resnici seveda ne gre za premiero, kajti »nova« Jama je nastala po TV nadaljevanki, ki je imela naslov Manj strašna noč. Kot pravi pisec spremnega besedila Marjan Brezovar, je režiser Andrej Stojan »snov organiziral na novi vsebinski pomenski ravni«, in pri tem ravnal tako, da so prišle do izraza »nekatere nove pomenske razsežnosti v čvrsti, filmsko koherentni zasnovi, ki se izpisuje v specifični filmski govorici«. Sicer pa se njegov komentar k Jami glasi: TV film JAMA prikazuje izjemne odločitve junakov v mejnih situacijah, ki se v njih morajo odločati med življenjem in smrtjo in so njihova ravnanja dokončna in brez priziva; med mislijo in dejanjem takorekoč ni vmesnega prostora: odločitve so zaznamovane s temnim sojem smrti. Dejanja so izraz najglobljega intimnega razmerja do življenja, junaki so se odločili za zadnjo potrditev svobode, saj je leta temelj, brez katerega ni možno avtentično, človeka vredno življenje. TV film »JAMA« prikazuje usodo ranjencev v znani improvizirani bolnišnici Ogenjci nad Loškim potokom, kjer so se ranjenci raje od- ločili za smrt, kakor da bi prišli v I roke italijanskim okupatorjem. Izjemno dejanje ranjenih partizanov je v nadaljevanki prikazano z različnih zornih kotov in oživlja pred nami v različnih optikah, ki pa se zaokrožajo v notranje sklenjeno celoto, v kateri zaživijo pretresljive Režija: Andrej Stojan, dramaturško vodstvo: Saša Vuga,vurednik: Marjan Brezovar, direktor fotografije: Ubald Trnkoczy, scenograf: Vladimir Rijavec, kostumograf: Milena Kumar Igrajo: Aleš Valič (Aleš), Tanja Poberžnik (Anica), Janez Hočevar-Rifle (Starič), Bine Matoh (Ivan), Janez Starine (Zarnik), Karli Briž-nik (Metod), Marko Simčič (Albert), Dare Ulaga (Pavšič), Iztok Jereb (komisar Leon) in drugi. usode junakov, ki v izjemni situaciji, na robu življenja in smrti izpričujejo svoj odnos do sveta v najbolj neposredni obliki. V jami, v katero jih skrijejo pred italijansko ofenzivo, se razen izdajalca vsi odločijo za smrt, in bolničarka naj bi jih po njihovi intimni volji, ki je izraz pretehtane odločitve, postrelila. TV film »JAMA« ni zasnovan tako, da bi iz daljne perspektive I rekonstruiral dogodke in jih pregledno razvrščal in nizal tako, da bi dobili »stvarno« poročilo, gledano hladno in »objektivno« iz zgodovinskega vidika. Ne, kot da so avtorji sredi dogodkov in usod, takorekoč potopljeni sredi njih in se z junaki prebijajo skozi splet dogodkov, z njimi borijo, tavajo, iščejo, upajo. Kakor da ne vedo, kako se bo življenje zapletlo in razpletlo, saj so sredi porajanja najrazličnejših situacij, ki jih snuje življenje. Prav tako tudi mi, ki z očmi avtorjev spremljamo dogajanje, ne vemo pravzaprav, kam vodi tok dogodkov; samo spremljamo junake, ki jih usoda preizkuša in v precepih in dilemah razkrivajo svojo najglobjo, celo njim samim zakrito naravo, saj se najdevajo v situacijah, ki so nepredvidljive in zunaj vsakdanje izkušnje. Svet obladuje kaotičen vrtinec dogodkov, izpostavljene so izostrene konfliktne situacije, v katerih se morajo junaki odločati, saj je večkrat praktično nemogoče predvidevati potek dogodkov, ki so večkrat odvisni od naključij, od slučajnega koraka, ki sproži usodni plaz. Tudi notranji svet junakov ni vnaprej določen in trdno zakoličen. Dejanja sama opredeljujejo njihovo podobo, akcija zarjsuje njihove moralne profile. TV film »Jama« noče vnaprej sugerirati moralne sodbe, ki bi bila lahko v opreki z dejanji in bi utegnila biti izraz pri- Al.EŠ VALIČ stranskega duha. Zato zgolj spremljamo junake na njihovi življenjski poti, avtorji kakor da nočejo vnaprej vedeti, kako bodo le-ti v situacijah ravnali, kateri motivi bodo pri odločitvah prevladovali. Pred junaki je več možnosti, v njih je splet sil, ki v dilemah odločajo, da ravnajo tako, kot ravnajo. Smo v odprtem, nezakoličenem prostoru, v katerem so možne take ali drugačne odločitve. V tem svetu je možno tudi najtežje, najbolj usodno, v skrajne možnosti človeškega segajoče dejanje bolničarke, ki mora na sklep in prošnjo ranjenih partizanov le-te postreliti. Dejanje, ki spričo svojih in skoraj že čez rob človeškega segajočih dimenzij daje vtis skorajda nečloveških razsežnosti. To je torej svet izjemnih usodnih odločitev, nepreklicnih in dokončnih, kjer niso možni popravki, kjer so odločitve hkrati že tudi dejanja, nepopravljiva in neizbrisljiva. MARJAN BREZOVAR, urednik TV nadaljevank Bogata bera kislih kumaric Tudi televizijska sezona »kislih kumaric« je že v polnem teku. To seveda pomeni, da smo — kar zadeva televizijski program — že krepko zakoračili v takoimenova-no poletno shemo. Ta nam tja do konca avgusta utegne natresti še to ali ono novost v obliki nove nadaljevanke, filma, seveda pa tudi brez ponovitev ne bo šlo. Precej oddaj oziroma programskih sklopov bo gotovo ostalo bistveno nespremenjenih. Tako se ob teh napovedih poletne sheme utrinja pomislek, da smo priče »sezone kislih kumaric« praktično tudi preko jesen-sko-zimske programske sheme. Zlobna, a ne tudi zlonamerna pripomba. Toda vsi čez poletje le ne bodo zaprli in zagrnili televizijskih sprejemnikov — in tem bi vsekakor veljalo ponuditi kaj več kot zgolj ponovitev serije Kapelski kresovi, kakšne češke nadalje- vanke ali celega kupa baletnih oddaj, pa še kakšen film povrhu, ki smo ga pred mesecem ali dvema že lahko videli na programih drugih televizijskih studiov, ki jim sledimo tudi na območju Slovenije. Vseeno pa se zdi, da so v tem nizu še posebej zapostavljene kultumo-zabavnoglasbene oddaje, a tudi oddaj s popularno glasbo se nam menda ni treba pretirano bati. S tem v zvezi upajmo, da so na tovrsten program pomislili vsaj v zagrebškem in beograjskem, pa deloma tudi v sarajevskem in novosadskem študiju. Kajti tovrstne oddaje poleg dobrih filmov vsaj v poletnih mesecih brez dvoma predstavljajo zelo konzumno blago. Če sodimo po tem, kar smo v teh julijskih dneh že videli, potem lahko upamo vsaj na kakšno glasbeno oddajo. Bržčas ne bi imeli pripomb tudi ob morebitnem nadaljevanju oddaj, kakršni sta na primer Osvajanje sreče Iz beograjskega ter Obarvana svetloba iz zagrebške- ga studia, kajti lahko bi rekli, da sta prav ti dve oddaji v minuli »programski sezoni« predstavljali dvoje trenutno najboljšega, kar jugoslovanski televizijci zmorejo na področju takoimenovanih kul-tumo-zabavnoglasbenih oddaj. Predvsem za slednjo — vodil in pripravljal jo je karikaturist Joško Marušič — bi veljalo zapisati, da tako sproščene, dinamične in vsebinsko polne oddaje zagrebška televizija že lep čas ni realizirala, niti ni posamezniku doslej še nikdar pustila toliko svobode v neposredni kreaciji neke oddaje. Pravzaprav bi o režiji takega programa le stežka govorili; slednje so doumeli tudi Zagrebčani in oddaja je prav ob tej potezi pridobila nekaj, za tak program gotovo značilnih posebnosti — med temi je seveda že omenjena svo- boda kreacije, ki pogojuje tudi sproščenost in privlačno nezahtevnost tudi, kadar je govor o resnih temah. In če k temu dodamo še avtorjevo ljubezen do risanega filma, potem smo že izredno blizu receptu za uspešno kratkočasenje sicer zahtevnega — o čemer ne more biti nobenega dvoma - televizijskega gledalstva. A oddaja je bila žal na sporedu samo enkrat mesečno, a tudi sicer je bila Obarvana svetloba samo ena. Za kaj več pa televizija ali nima poguma, ali pa si tega namerno noče privoščiti. Zdi pa se, da bi z nekaj dobre volje prav v poletni shemi take vrste program prišel še kako prav. Za nas pa je seveda vendarle poglavitneje to, da imamo zdaj dva dnevnika, kup baleta in ponovitev Kapelskih kresov. Ure z Agatho Christie pa smo — žal -mnogi tudi že videli. Pa pretežno večino najavljenih filmov tudi. BORIS BOGATAJ SOBOTA, 16. JULIJA TELEVIZIJA UL BI J ANA____________________ 16.40 Poročila 16.45 Tarzan, ameriška risana serija 17.10 Neko poletje, otroška nanizanka TV Skopje 17.40 Dolgo iskanje: Zahod se sreča z Vzhodom, angleška dokumentarna serija IS.50 Galaktika. ameriška nadaljevanka 19 15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 fildorado, ameriški film Scenarij: Leigh Brackett, Režija: Htmard Havvks, Igrajo: John Way-ne, Robert Mitchum, James Caan, Charlene Holt. Hovvard Hanks je med številnimi filmi posnel tudi nekaj takih, ki sodijo v žanr westema, na primer RDEČO REKO pa RIO BRAVO, RIO LOBO in še bi lahko naštevali. Med filme tega žanra sodi tudi ELDORADO, za katerega menijo dobri poznavalci Hawksovega dela, da je samo nadaljevanje filma RIO BRAVO. Ena od značilnosti Hovvarda Iiavvksa je bila tudi ta, da je izbiral med filmskimi zvezdniki igralce za vloge v svojih filmih. V ELDORA-DU je na primer angažiral Johna VVavna kot revoiveraša, ki pomaga zapitemu šerifu Robertu Mitchumu razčistiti težave. 22.05 Zeljoteka. zabavnoglasbena oddaja TV Novi Sad 23.00 Poročila ODDAJNIKI II. MREŽE 15.30 Silverstone: Avtomobil- ske dirke za VN Velike Britanije. prenos 17.30 Turnir v vaterpolu: Jugoslavija : Madžarska 15.30 Otroška predstava, posnetek otroškega festivala iz Dakova 19.00 Narodna ttlasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Zvezde, ki ne ugasnejo, zabavno glasbena oddaja 20.30 Poezija '21.05 Poročila 21.10 Človek in čas, dokumentarna oddaja 21.40 Športna sobota 22.00 Najstarejše evropske univerze: Krakow, dokumentarna serija (do 22.40) ZAGREB I. PROGRAM 14.35 Kritična točka 15.05 Najlepša otroška pesem, posnetek lii.oš Poročila l(>. M) TV koledar 16.20 Poletno popoldne Za današnjo oddajo so izbrali nekaj priljubljenih popevk po izboru gledalcev. V oddaji nastopajo: Zdravko Culic, Via Talas, Stil, Laki Pingvini, Danijel, More, Ara ma- turi, Parni Valjak, Azra, Raca, Aleksander Mežek, Bijelo dugme in Bebi dol. Urednik: Mladen po-povič Režiser: Zoran A mar 18.15 Mali koncert 18.30 Živeti z naravo, dokumentarna serija 19.30 TV dnevnik 20.00, Kaj te očka pušča samo, ameriški film 21.35 TV dnevnik 21.50 V soboto zvečer — Ilidža ‘83, festival narodne glasbe, posnetek 23.20 Poročila ZAGREB II. PROGRAM 15.15 Hokej na travi, Jugoslavija : Italija 16.35 Jugoslavija, dober dan, informativna zabavna oddaja 17.05 Posnetek gledališke predstave za otroke 18.05 Laž ima kratek rep, otroški film 19.00 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabavna glasba 20.30 Poezija 21.10 Feljton 21.55 Športna sobota 22.15 Najstarejše evropske univerze: Heidelberg, dokumentarna serija KOPER_________________________ 15.30 Avtomobilizem: Silver- stone: Velika Nagrada Anglije 17.30 Dokumentarna oddaja 18.00 Film — ponovitev 19.30 TVD stičišče 19.45 Ryan - serijski film 21.30 Vaterpolo: Novi Sad — Mednarodni turnir 22.30 TVD danes 22.40 Zeit im bild - čas v sliki RADIO I. PROGRAM____________________ 4.30 Jutranji program - glasba 4.50 Dnevni koledar 5.15 Mikrofon na vasi 5.30 Prva jutranja kronika -obvestila, promet 6.10 Prometne informacije 6.20 Rekreacija 6.35 Vremenska napoved za pomorščake 6.45 Prometne informacije (Ljubljana, Koper. Maribor) 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Prometne informacije 7.45 Dobro jutro, otroci 7.55 Iz naših sporedov 8.05 Pionirski tednik — vmes: Počitniško popotovanje 9.05 Matinejski koncert 9.35 Napotki za naše goste iz tujine 10.05 Svetovna reportaža 10.25 Panorama lahke glasbe II. 05 Pogovor s poslušalci 1 1.35 'Srečanja republik in pokrajin 12.00 Na današnji dan 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.00 Danes do 13.00-ih; Iz naših krajev 13.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 14.05 Kulturna panorama 15.05 Radio danes, radio jutri 15.15 Vrtiljak 16.00 Dogodki in odmevi 16.35 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 — Zuna-jepolitični magazin 18.00 Škatlica z godbo 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije 19.00 Radijski dnevnik 19.35 Mladi mostovi 20.00 Sobotni zabavni večer 21.00 Za Slovence po .svetu 23.05 Literarni notkumo, Zoran Kršul: Pesmi Za nocojšnji Literarni nokturno smo izbrali šest pesmi hrvaškega pesnika Zorana Kršulja. Sodi med mlajše pesniške ustvarjalce banja-luškega pesniškega kroga - rodil se je leta 1955 - kjer je tudi izdal svojo prvo pesniško zbirko z naslovom DOTAKNI SE S PRSTOM. Pesmi je prevedel Feri Lainščak. 23.25 Od tod do polnoči 00.05 Nočni program — glasba II. PROGRAM____________________ 7.15 Sobota na valu 202 7.35 Prometne informacije 12.30 Opoldanski poročevalec 13.00 Od enih do sedmih (V nedeljo se dobimo — šport, glasba in še kaj) 13.30 Zimzelene melodije 14.00 Mlada športna pota: Borut Bilač, atlet iz Postojne 14.45 Živimo z. naravo 15.00 Brez njih ni športa: Miro Longyka, dolgoletni tele-snovzgojni delavec iz Ljubljane 16.00 Po naši deželi: 11. etapa Ciglarjeve poti od Drave do Jadrana: Želimlje - Mačkovec 16.30 Pet minut humorja 18.00 Planinske in alpinistične novice - novice iz domovine in tujine: 14.30, 15.30 in 17.30 V današnji oddaji bomo začeli z dvema novima serijama. V jubilejnem letu slovenskega planinstva vam bomo predstavili nove postojanke v naših gorah, prikazali pa vam bomo tudi trenutni športni utrip v olimpijskem Sarajevu. Od športnih dogodkov naj omenimo državna mladinska prvenstva v atletiki, priprave mladinskih namiznotehniških igralcev pred evropskim prvenstvom, poročali pa bomo o vseh aktualnih dogodkih doma in na tujem. 19.00 Radijski dnevnik 19.25 Stereorama 21.18 Melodije za vas 21.45 Šestdeset minut z... 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa lil. PROGRAM__________________ 15.00 Dober dan na III. programu 15.02 Književnost jugoslovanskih narodov 15.25 Znani skladatelji, znani izvajalci 16.00 Dogodki in odmevi 16.30 Glasbeni utrinki 17.00 Sobotni divertimento 18.05 Jugoslovanski feljton 18.25 Zborovska glasba po želji poslušalcev — Jože Škrinjar -II. oddaja 19.00 Iz opusa Gabriela Faureja - Sonata - v A-duru za violino in klavir, Valse - Caprice za klavir 20.00 Marjan Kozina: Ekvinokcij (opera v štirih dejanjih) 21.30 V nočnih urah 22.45 Lirični utrinki 22.50 Nočni akordi KOPER_________________________ 6.00 Glasba za dobro jutro, Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved, Cestne razmere, Ekonomska priporočila; 6.30 Poročila; 6.45 Prometni servis, Napoved radijskih in tv programov; 7.00 Zaključek jutranjega programa; 7.15 Val 202; 13.00 Poročila, Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev popoldanskega programa; 13.30 Zamejska reportaža; 14.00 Objave, kino-spored, ekonomska priporočila; 14.15 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 15.25 Ekonomska priporočila; 15.30 Glasba; 15.45 Ekonomska priporočila; 16.00 Dogodki ih odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Naši zbori — Primorska poje MARIBOR_______________________ 7.15 Danes za vas; 8.10 V soboto dopoldne; 9.00 Glasbeni radiogram; 10.05 Mariborski bruc; 10.45 In še nekaj o filmu; 11.00 Otroški radijski studio; 11.30 Sestanek starejših; 12.40 Želeli ste - poslušajte; 13.05 Oddaja za Slovensko Bistrico; 13.40 Iz Slovenskih goric; 14.10 Turistični napotki v nemškem jeziku; 14.20 Afli Nipič vam predstavlja; 15.05 Po vaši izbiri; 15.30 Prijetno popoldne vam želijo; 16.00 Dogodki in odmevi (Ljubljana); 16.35 Želeli ste - poslušajte stop NEDELJA, 17. JULIJA TELEVIZIJA LJUBLJANA____________________ 9.40 Poročila 9.45 Živ žav, otroška oddaja 10.30 V. Kovačevič-I. Ivanac: Kapelski kresovi, nadaljevanka TV Zagreb 11.45 625, oddaja za stik z gledalci 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Poročila (do 13.05) 15.50 Gospa ministrica, jugoslovanski film Med vsemi Nuštčevimi komedijami je prav Gospa ministrica najbolj priljubljena in obenem najostrejša obsodba oziroma karikatura malomeščanstva. Živka je namreč postala »gospa ministrica«, ko je njen mož napredoval. Spremenila si je svoj način življenja in postala »svetska dama«. Toda zaradi pohlepa in škandala, ki ga povzroči, mora mož podati ostavko, njej pa ne preostane drugega, kot da se sprijazni s prejšnjim življenjem. Režija: Žorž Sltrigin V glavnih vlogah nastopajo: Marica Popovič, Jovan Gec, Severin Bije lic, Mija Aleksič, Milena Dapče-vič 17.20 Poročila 17.25 Slovenci v zamejstvu 17.55 Športna poročila 18.10 Spomini na Sutjesko, zadnji del dokumentarne serije 18.55 Ne prezrite . 19.10 Risanka 19.22 TV in radio nocoj 19.24 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Stanovanjska zgodba, češkoslovaški film Znana češkoslovaška filmska režiserka Vera Chvtitovu se je tudi v filmu Stanovanjska zgodba lotila aktualne filmske zgodbe, s katero govori sodobnemu človeku. V ospredju pripovedi je novo mesto, mesto brez zgodovine in tradicije. Gradbeni delavci se še niso umaknili, ko v mestni četrti že nastaja novo življenje, Id ga prinašajo novi stanovalci. Vera Chytik>va se je odločila za nekoliko satiričen prikaz življenja v novi četrti. Predvsem pa je to izi ctfcto živahen Bbn, ki se niti za hip ne umiri in pripoved ne zastane. Tako zastavljen film seveda zahteva vso gledalčevo pozornost, kar pa na težko, saj se med gledalci marsikdo prepozna v podobni situaciji. Scenarij: Eva Kačirkova, Vera Chyt0ova Režija: Vera Chytik>va Igrajo: Lukaš Bedi, Antonin Van-ha, Michal Nesvadba, Eva Kačirkova 21.35 Izviri-Istra: Popotniki od daleč, dokumentarna serija TV Zagreb 22.00 Športni pregled 22.30 Reportaža z avtomobilskih dirk na Lovčenu 22.45 Poročila ODDAJNIKI H MREŽE 18.25 Novi Sad: Mednarodni turnir v vaterpolu — Jugoslavi- ja : Avstralija, prenos 17.15 Dnevi makedonske kulture v Uzbekistanu 18.00 Turistični kažipot 19.30 TV dnevnik 20.00 Operni večer - G. Puccini: La Boheme 22.10 Poročila (do 22.15) ZAGREB 1. PROGRAM 11.50 Poročila 12.00 Kmetijska oddaja 13.00 Veliki podvig malega detektiva, češkoslovaški mlad. film 14.25 Glasbeno popoldne — I. Zajc: Rudarji, opera 15.55 Galaktika, ameriška nadaljevanka 16.40 Narodna glasba 17.10 Sestre z odra, kitajski film 19.00 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Gospodična Rewentlow, nemška nadaljevanka 21.15 Potovanja 21.45 Mali koncert 22.00 Športni pregled 22.30 Reportaža z avtomobilskih dirk na Lovčenu 22.45 TV dnevnik ZAGREB O. PROGRAM 18.40 Dokumentarna oddaja 19.10 Na štirih kolesih, oddaja o prometu in turizmu 19.30 TV dnevnik 20.00 Operni večer - C. Monteverdi: Orfej 23.20 Poročila KOPER 17.25 Vaterpolo: Novi Sad -Mednarodni turnir 18.30 Španske operne zvezde -Vincente Sardinero 19.30 Občan Urban — kratko-metražni film 19.45 Velika dolina — serijski film 20.30 Ob skodelici kave - glasbena oddaja 20.45 Pokončevalec barbarov -celovečerni film — Igrajo: Ken Clark, Moira Orfei — Režija: Piero Regnoli 22.00 Sedem dni 22.25 Festival S. Vito di Cadore 23.05 Zeit im bild — čas v sliki RADIO I. PROGRAM____________________ 5.00 Jutranji program - glasba 6.00 Dnevni koledar 6.15 Danes je nedelja — Rekreacija 7.00 Jutranja kronika 7.30 Zdravo, tovariši vojaki 8.07 Radijska igra za otroke - Giinther Eich: Tmulčica, Skladbe za mladino 9.05 Še pomnite, tovariši 10.05 Nedeljska matineja II. 00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.10 Zabavna glasba 13.20 Za naše kmetovalce 14.05 Pihalne godbe 14.20 Humoreska tega tedna — George Mikes: Kako biti dekadenten George Mikes, angleški pisatelj madžarskega rodu je znano ime odličnega, duhovitega humorista. Večkrat je bil že gost tudi v oddaji Humoreska tega tetina, tako tudi danes, ko se bomo ustavili ob odlomkih iz njegove knjige Kako biti dekadenten, ki je izšla leta 1977 in pomeni v bistvu nadaljevanje tiste z naslovom Kako biti tujec. Knjiga »Kako biti dekadenten« je zbirka duhovitih utrinkov, v katerih avtor popisuje sodobno Anglijo, njene probleme in navade. Za današnjo oddajo smo jih izbrali troje, in sicer pod naslovi: Stare in novo. Kako izgubiti imperij. Kako postati kolonija. 14.45 Z majhnimi ansambli 15.10 Pri nas doma 15.30 Nedeljska reportaža 15.55 Pojo amaterski zbori - I. oddaja z letošnje prireditve Od Pliberka do Traberka 16.20 Popoldanski simfonični koncert - F. Busoni: Uvertura k veseloigri, C. M. von VVeber: Koncert za fagot in orkester v F-duru, V. d. Indy: »Istar« — simfonična variacija, op. 42 17.05- Priljubljene operne melodije 17.50 Zabavna radijska igra — France Puntar: Pulover, Na zgornji polici Zabavno radijsko igro Pulover, je napisal najuspešnejši slovenski avtor radijskih iger Frane Puntar. Ipi Pulover dajeta vrednost duhovita surealistična in poetična nadahnje-nost, s katero nam Puntar pripoveduje o mladem pisatelju, ki si na različne načine prizadeva priti do puloverja, kakršnega bo imel samo on, vendar pa njegova individualistično usmerjena uporniška hotenja po samosvoji osebnosti postopoma utonejo v vse bolj uniformiranih, konfekcijskih in konvencionalnih množičnih oblikah življenja. Na lanskoletnem Tekmovanju jugoslovanske radijske igre na Ohridu je za režijo Puntarjeve igre Pulover prejel nagrado režiser Aleš Jan. 19.00 Radijski dnevnik (prenaša tudi II. program) 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Glasbene razglednice 20.00 V nedeljo zvečer 22.20 Glasbena tribuna mladih — Skupni program J RT - Studio Zagreb 23.05 Literarni nokturno - Ivan A. Bunin: Meteor V nocojšnjem Literarnem nokturnu lahko prisluhnete krajši noveli Meteor ruskega pripovednika in pesnika, Nobelovega nagrajenca, Ivana Aleksejeviča Bunina. Bunin je začel kot pesnik globoko doživete ruske pokrajine, v prozi pa je upodabljal propadanje ruskega plemstva in njegove kulture po vzoru Turgenjeva in Tolstoja. Bil je izreden stilist, ki je v strogih ritmih in z izvirnimi metaforami dosegal prijetno tekočo besedo svoje proze. Novelo Meteor je Bu- nin napisal v Parizu leta 1920, prevedel jo je France Vurnik, prebrala pa jo bo Marinka Štern. II. PROGRAM_________________ 7.15 Nedelja na valu 202 12.30 Opoldanski poročevalec 13.00 Od enih do sedmih — V nedeljo se dobimo, šport. Zimzelene melodije 19.00 Radijski dnevnik 19.30 Stereorama 20.30 Glasba iz starega gramofona 21.15 Naš podlistek - Aldous Huxley: Vrli novi svet 21.33 Lahke note 21.45 Nove plošče 22.45 Zrcalo dneva 22.00 Glasba za konec programa III. PROGRAM________________ 17.00 Dober dan na 111. programu 17.02 Slovenska in svetovna zborovska glasba 17.30 En sam. za dva. za tri 18.00 Z našimi opernimi umetniki — Gustave Charpentier: Luiza — uvodni prizor 1. dejanja, Georges Mižat: Carmen — arija Micaele. Peter Iljič Čajkovski: Pikova dama - arija Jeleckega. Giluseppe Verdi: Aida — arija Aide iz 3. dej.. Bela Bartok: Grad vojvode Si-njebradca - prizor Judit in Si-njebradca pred vrati mučilnice, Ruggiero Leoncavallo: Glumači - arija Cania, Lcoš Janaček: Lisička zvitorepka -7. slika III. dej. 19.05 Znana in neznana glasba - B. Conyngham: »Pet oken« za orkester. F. Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 1 v e-molu. op. 11, S. Rahmaninov: Simfonija št. 2 v e-molu 21.05 Sodobni literarni portret - Raymond Carver 21.25 Joseph Haydn: Odlomki iz opere »Richard Orlando« 22.25 Komorni večer - Max Re-ger: Godalni kvartet 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Otvoritev jutranjega programa radia Koper: Radijski koledar: Za zdravje: Prometni servis: Polje. kdo bo tebe ljubil - kmetijska oddaja; Napoved radijskega in tv programa; 9.00 Zaključek: 13.(K) Otvoritev - glasbeno popoldne; 13.30 Sosednji kraji in ljudje; 14.30 Glasba po žeijah; 15.00 Poročila; 16.00 Radio Koper na obisku; 17.00 Primorski dnevnik; 17.10 Glasba in zaključek MARIBOR____________________ 11.00 Ljudje ob meji; 11.45 Novčič v Jugotonovem glasbenem avtomatu: 12.00 Mariborski feljton; 13.10 Želeli ste — poslušajte PONEDELJEK, 18. JULIJA TELEVIZIJA LJUBLJANA____________________ 18.15 Poročila 18.20 Neko poletje, otroška nanizanka TV Skopje 18.45 Pop godba: Vis »SRP« (za J RT 1) Med novejšimi slovenskimi zasedbami, ki ustvarjajo na področju popularne glasbe, izstopa skupina SRP iz Ljubljane s svojo izvirno glasbeno dejavnostjo. Predvsem je treba pojasniti, da ne igrajo rocka, popa ali drugihpopulističnih smeri. Ze zasedba, v kateri so v ospredju dva saksofona, violina, klavir, kontrabas, skupaj s pevcem nakazuje da gre za povsem drugačen zvok. Kljub tej drugačnosti so njihove skladbe lahko prepoznavne, vse pa so angažirane in z bolj ali manj prikrito satirično ostjo opozarjajo na nekatere življenjske pojave. Ob •, aktivnem sodelovanju članov skupine je režiser Njegoš Mara vic pripravil oddajo, ki je precej drugačna od siceršnjih »Pop godb«. Urednik je Stane Sušnik. 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnenvik I 19.55 Vreme 20.00 T. Storm: Na sivega morja sivi obali, vzhodnonemška drama Drama je nastala po noveli Theo-dora Storma (1817-1980), predstavnika realizma v Nemčiji. Kot v večini det tega avtorja, se tudi ta zgodba odvija v sivem in mrakobnem ozračju severno nemškega primorja, rojstnega kraja Theodora Storma. Bogati in ambiciozni brodar Kirch pošlje sina edinca na plovbo, da bi si pridobil izkušnje in lahko nadaljeval očetov posel. Zaradi malomeščanskih intrig oče v svoji krutosti in skoposti onemogoči sinu povratek v rojstni kraj in dan. Šele na stara leta se odpravi ponj in ga pripelje domov. Sin pa je skoraj dvajset let preživel na tujih ladjah, na daljnjih morjih in je tujec v lastni hiši. Izgubil je svojo davno ljubezen in vse iluzije. 21.35 Slovenski baletni večer: A. Srebotnjak: Trobenta in vrag ODDAJNIKI II. MREŽE 18.00 TV dnevnik 18.15 Slovenske ljudske pravljice, lutkovna oddaja 18.30 Bosansko-hercegovski pesniki za otroke 18.45 TV plošča: Marjan Smode (samo za I-J 2) 19.00 Telesport 19.30 TV dnevnik 20.00 Znanost in mi 20.45 Poročila 20.50 Plesni okrester RTV Sarajevo .21.50 Pot svobode, ameriška nadaljevanka (do 22.50) ZAGREB I. PROGRAM 17.50 Videostrani 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Slovenske ljudske pravljice , 18.30 Bosansko-hercegovski pesniki za otroke 18.45 Pop godba: Vis »SRP« 19.30 Dnevnik 20.00 S. Mrožek: EMIGRANTI, drama 21.50 Izbrani trenutek 21.55 Meridiani, zunanjepolitična oddaja 22.25 En avtor, en film 22.40 TV dnevnik ZAGREB, II. PROGRAM 19.00 Športni grafikon 19.30 TV dnevnik 20.00 Poti spoznanja 20.50 Festival italijanske zabavne glasbe v Veroni, ponovitev 21.40 Pot svobode, serijski film KOPER_______________________ 14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem ježku — Videote-leks 17.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku - Videote-leks 18.00 Film — ponovitev 19.30 TVD stičišče 19.45 Ryan — serijski film 20.45 Salut, Champton — serijski film 21.30 TVD danes 21.45 Španske operne zvezde — Vincente Sardinero 22.45 Zeit im bild — Čas v sliki RADIO I. PROGRAM_____________________ 4.30 Jutranji program — glasba 4.50 Dnevni koledar 5.30 Prva jutranja kronika — obvestila, promet 5.50 Rekreacija 6.10 Prometne informacije 6.35 Vremenska napoved za pomorščake 6.45 Prometne informacije (Ljubljana, Koper, Maribor) 7.45 Dobro jutro, otroci 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Prometne informacije 8.05 Aktualni problemi marksizma 8.25 Počitniško popotovanje od strani do strani Ste kdaj že slišali za fanta, ki bi bil lahko priden celih 31 dni? Priden tako, da bi bila mama in oče povsem zadovoljna? In če povrhu vsega vemo, da mame in .očetje niso čisto do kraja zadovoljni nikoli? Prava sreča, da sivih in dolgočasnih otrok ne poznam. Nagajivost sodi k otroštvu tako kot v Lisjačku njegov košati rep. Nič čudnega torej, da je junak naše nove nadaljevanke, Lis-jaček, malo priden in malo poreden. Zmešano pač, tako kot se za mladičke spodobi. Bolgarski pisatelj Boris Aprilov ga je z dogodivščinami vred opisal v knjigi. Sončka Špur si je zaželela, d« bi ga povabili na počitnice k otrokom. A ne. Prevajalka je tako Lisjačka in vse junake, ki ga spremljajo v dogodivščine, naučila slovensko. Za radijska ušesa je zgodbo priredil Vitan Mal, urednica Milka-Lužnik Pohar pa je naprosila sovo, ki je končno nehala godrnjati, naj poskrbi, da bo vse nared. In tako počitniško mizo poginjamo z novimi pripetljaji našega Lisjačka. 8.40 Pesmica na potepu - Poje OPZ OŠ Polhov Gradec, dir. Nadja Založnik 9.05 Z glasbo v dober dan 9.35 Napotki za naše goste iz tujine 10.05 Rezervirano za ... 11.05 Ali poznate...? 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji 12.00 Na današnji dan 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — Branko Štampar: Možnost izkoriščanja lubja gozdnega drevja na centralnih mehaniziranih skladiščih lesa 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 — Iz naših krajev 13.30 OD melodije do melodije 14.05 Zborovska pesem naših narodov 14.25 Vrtiljak 15.05 Radio danes, radio jutri 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 16.00 Dogodki in odmevi 16.35 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Na ljudsko temo — Mednarodno posvetovanje etnomuzikologov v Piranu 18.25 Zvočni signali 19.00 Radijski dnevnik 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Janeza Jeršinovca 20.00 Pop barometer 21.05 Glasba Velikanov - O. Respighi: Rimske pinije — simfonična pesnitev, I. Stravinski: Ognjeni ptič - baletna suita 22.00 Našim rojakom po svetu 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini 22.25 Iz naših sporedov 22.30 Novosti iz našega glasbenega arhiva 23.05 Literarni nokturno — Ma,-ja Malavašič: Tako preprosto 23.15 Ob domačem ognjišču 00.05 Nočni program — glasba 1,30 Informativna oddaja v nemščini in angleščini II. PROGRAM___________________ 7.15 Ponedeljek na valu 202 7.35 Prometne informacije 12.30 Opoldanski poročevalec 13.00 Od enih do sedmih — Z rokami in z glavo, glasba, »Znanost in tehnika« 13.10 Ponedeljkov križemkraž 16.00 Dogodki in odmevi 19.00 Radijski dnevnik (prenos I. programa) 19.25 Popularnih dvajset 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa III. PROGRAM__________________ 15.00 Dober dan na III. programu 15.02 Aktualni problemi marksizma (ponov.) V 15.25 Iz oper hrvaških skladateljev 16.00 Dogodki in odmevi (prenos I. programa) 16.30 Glasbeni utrinki 17.00 Tako muzicirajo... -Violinist Igor Ozim s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana pod vodstvom Sama Hubada — Londonski simfonični orkester in dirigent Jean Amr-tinon, Alban Berg: Koncert za violino in orkester, Dmitrij Šostakovič: Simfonija št. 1 v f-molu, 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom (ponov.), prof. dr. Janez Matjašič 18.20 Srečanja s slovenskimi skladatelji — Iz opusov za godala Emila Adamiča in Stanka Premrla, Emil Adamič: Tri skladbe za godalni orkester, Stanko Premrl: Simfonieta, Drugi del oddaje prenos iz Maribora! 19.00 (Srečanja s slovenskimi skladatelji) Dela Josipa Pavčiča v izvedbi domačih umetnikov — (Studio Maribor) Prenos iz Maribora! 20.00 Literarni večer - Od Ibsena do Ionesca — XV: S. Beckett 20.47 Operni koncert 21.45 Glasba 20. stoletja - Hin-demith in Janaček 22.45 Lirični utrinki 22.50 Nočni akordi KOPER_________________________ 6.00 Glasba za dobro jutro, Jutranji koledar; 6.30 Poročila; 6.45 Prometni servis — Napoved radijskih in TV programov; 7.00 Zaključek jutranjega programa; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev -Poročila, Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev popoldanskega programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Mladi izvajalci; 14.00 Poročila; 14.20 Naši zbori; 14.35 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 V podaljšku -športna oddaja MARIBOR_______________________ 7.15 Danes za vas; 8.10 Tretji polčas; 14.10 Turistični napotki v nemškem jeziku; 14.20 Študij in glasba; 15.05 Romantične klavirske miniature (prof. Vlado Golob); 15.30 Prijetno popoldne vam želijo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.35 Želeli ste — poslušajte; 17.00 Danes TOREK, 19. JULIJA TELEVIZIJA LJUBLJANA_____________________ 18.15 Poročila 18.20 V znamenju dvojčkov: O dveh ježkih V sporedu ponovno uvrščamo lutkovno nanizanko z naslovom V znamenju dvojčkov. Dvojčka nista prav nič drugega kot svetli zvezdi, ki vsako noč sijeta na Zemljo. Prav ta dvojčka vam pripravljata priljubljene pravljice iz svetovne otroške zakladnice. Prenekatero si je sicer že izposodil mojster risanke — Disney, slovenski sodelavci z Edijem Majaronom na čelu pa so mladim gledalcem pripravili domačo inačico. V današnji prvi oddaji o dveh ježkih vas bodo sodelavci Lutkovnega gledališča lože Pengov iz Dravelj popeljali v pisana svet živali, ki s svojimi navadami in lastnostmi zelo spominjajo na nas, ljudi. 18.40 Duo Madras, folklorna oddaja TV Novi Sad 19.05 Srakanjani, slovenski kratki film 19.15 Risanka 19.24 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 1 19.55 Vreme 20.00 G. Markov: Strogovi, sovjetska nadaljevanka 21.10 Skupno, oddaja TV Zagreb in drugih jug. studiov Tokratno oddajo pripravlja TV Zagreb v sodelovanju z dragim jugoslovanskimi TV studii. V oddaji bodo spregovorili o tem, ali smo Jugoslovani slabi delavci, ali delamo manj od drugih, enako ali več. Statistični in drugi pokazatelji potrjujejo, da se produktivno delo vse bolj seli iz rednega delovnega časa v prosti čas, v katerem ljudje opravljajo t. im. yfui«. Kaj pa bi bilo potrebno storiti, da bi se več delalo v rednem delovnem času bomo spregovorili v oddaji. Sogovornik v studiu bo dr. Mladen Zuvela, član predsedstva CK ZKH, ki se med drugim ukvarja z raziskavami na tem področju. Oddajo pripravlja novinarka Mirjana Popovič. ODDAJNIKI II. MREŽE 18.00 TV dnevnik 18.15 Pustolovščina, otroška oddaja 18.45 Pop rock glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Narodna glasba 20.45 Naši ljudje, dokumentarna oddaja 21.35 Poročila 21.40 Knjige in misli (do 22.10) Oddaja je v celoti posvečena književnosti in likovni umetnosti. (n>st oddaje je pesnica Vesna Krmpoiič, s katero se bo o njenem pesniškem iskanju pogovarjala Branka Fula-novič. V drugem delu oddaje bosta Tereza Valetic in Ivan Cesar spregovorila o cilusu knjig »Umetnost na ozemlju Jugoslavije« in o novi drami slovenskega pisatelja Petra Božiča. Za konec oddaje pa bo Zdravko Zima spregovoril o. delu Fadilu Hadžiča. ZAGREB I. PROGRAM 17.50 Videostrani * 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Pustolovščina, otroška oddaja 18.45 Pop rock glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Skupno 20.50 Nekdo me opazuje, ameriški film 22.20 TV dnevnik ZAGREB II. PROGRAM 19.00 Skrivnosti sveta, poljudnoznanstvena serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Narodna glasba 20.45 Dokumentarna oddaja 21.35 Poročila 21.40 Čas knjige KOPER______________________ 14.00 Odprta meja - Oddaja v slovenskem jeziku Videloteleks 17.30 Odprta meja - Oddaja v slovenskem jeziku Videoteleks 18.00 Salut. Champion - serijski film 19.00 Obzorja 19.30 TVD stičišče 19.45 Ryan - serijski film 20.45 Morilčeva sled - čelov, film - igra Zbignjevv Cybulski, režija: Aleksander Scibor Ryl-ski 22.25 TVD danes 22.40 Zeit.im bild - čas v sliki RADIO I. PROGRAM____________________ 4.30 Jutranji program - glasba 4.50 Dnevni koledar 5.30 Prva jutranja kronika — . obvestila, promet 6.10 Prometne informacije 6.20 Rekreacija 6.35 Vremenska napoved za pomorščake 6.45 Prometne informacije 6.50 Dobro jutro, otroci 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Prometne informacije 8.05 Za šolarje 8.35 Iz glasbenih šol - Repu-j bliško tekmovanje učencev in študentov glasbe 9.05 Z glasbo v dober dan 9.35 Napotki za naše goste iz tujine 10.US Rezervirano za... II. 05 Ali poznate? 11.35 Naše pesmi in plesi 12.00 Na današnji dan 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Matija Kovačič: Zakaj nekateri kmetujejo ob službi 12.40 Po domače 13.00 Danes do 13.-ih; Iz naših krajev 13.30 Od melodije do melodije 14.05 Odrasli tako, kako pa mi ? 14.?5 Čez tri gore, čez tri dole - Mladi pojo pod vodstvom Edvarda Goršiča 15.05 Vrtiljak 15.40 Naš gost 16.00 Dogodki in odmevi 16.35 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.-ih 18.00 Sotočja 19.00 Radijski dnevnik 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute^ z ansamblom Atija Sossa 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi »Gremo v Marprug« 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih 21.05 Radijska igra - Eila Pen-nanen: Mož s tremi jenami Radijsko igro je napisala finska avtorica Eila Pennanen in v nji realistično oblikovala snov iz sodobnega življenja. V dogajanju, ki zajema čas enega samega večernega srečanja moža in njegove tretje žene z njegovima bivšima ženama in sinom, avtorica naslika eksistenčne probleme, kakršni nastanejo v zakonskih zvezah partnerjev, ki so si po svojih življenjskih interesih med seboj preveč''različni. V igri bivši ženi glavnega junaka razkrijeta zgodbi o svojih preteklih dneh, preživeti z možem alkoholikom, in tudi o svojih napakah, zaradi katerih sta postali njun življenjski zvezi z glavnim junakom zanju nevzdržni. Razkrita dejstva o moževi neuspešnosti v življenju pa glavnega junaka privedejo do odočitve, Id je zelo pomembna za njegovo prihodnje življenje ob tretji ženi. Ton in montaža: Miro Marinšek Dramaturg: Pavel Lužan, Režija: Irena Glonar 22.00 Našim rojakom po svetu 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe 23.05 Literarni nokturno — Jean-Joseph Rabearivelol: Prevedeno iz noči 23.15 Operetna glasba 00.05 Nočni program - glasba n. PROGRAM 7.15 Torek na valu 202 7.35 Prometne informacije 12.30 Opoldanski poročevalec 13.00 Od enih do sedmih »Omejitev hitrosti« — glasba, Na obisku v..., Znano in priljubljeno 16.00 Dogodki in odmevi 19.00 Radijski dnevnik 19.25 Stereorama _ 20.00 Glasbeno skladišče 21.33 Jazz na II. programu Lionel Hanipton ■ ( ■ • n . Mulligan - pevec 1 Fred MeDovvcM ha« Hincs 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec pio-grama III. PROGRAM • 15.00 Dober dan na III. programu 15.02 Za šolarje 15.35 Minute za Valerie Noack 16.00 Dogodki in odmevi 16.30 Glasbeni utrinki 17.00 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. toletja. 17.30 Šestnajst strun 18.05 Radijska univerza V radijski univerzi nadaljujemo cikel o Akcijski vlogi markiZJna v NOB — na primeru Borisa Ziherla, Id ga je pripravila Neda Pagon Brglez. Današnja oddaja govori o Ziherlovem intenzivnem predava-1 teljskem in pedagoškem delu, ki se je začelo v Kočevskem Rogu. Pomen te partijske izobraževalno-vzgojne dejavnosti je bil velik, vendar v zgodovini naše revolucije njen pomen še ni dobil natančnejše ocene. 18.20 Iz opernega sveta 20.00 Dvignjena zavesa 20.20 Serenada z godali — z klarinetom in krilovko 21.30 Prenos iz Dubrovnika! Dubrovniške poletne igre 1983 Koncert simfonikov RTV Ljubljana, dirigent Anton Nanut, solistka Dubravka Tomšič-Srebotnjakova J. Brahms: Koncert za klavir in orkester št. 1 v d-molu. Simfonija št. IV. v e-molu 23.30 Nočni akordi KOPER________________________ 6.00 Glasba za dobro jutro, Jutranji koledar; 6.15 Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav, Cestne razmere; 6.45 Prometni servis. Napoved radijskih in TV programov; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev - Poročila, Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev popoldanskega programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Narodne in ponarodele; 14.00 Poročila, Objave, kinospored, ekonomska priporočila; 14.20 Glasbena produkcija radia Koper; 14.35 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 15.00 Poročila; 15.30 Za varnejši jutri — zavarovalna skupnost CROATIA; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Počitniški vrtiljak; 18.00 Sotočje. MARIBOR______________________ 7.15 Danes za vas; 8.35 Za dobro voljo igrata ansambel bratov Avsenik s pevci in Ptujski instru-men vdni kvintet s pevcema; ’ : 11 > v i ični napotki v nem- 14.70 Mladi mla-!.• i‘o ndukcije — ‘*rc.-'ihov Voli.i . .. >r*iN„cm. vodi one ..irlnk — dekliški vokalni oktet iz Radelj — vodi Sonja Pogač; 15.30 Prijetno popoldne vam želijo; 16.0!) Dogodki in odmevi (Ljubljana); 10.35 Želeli ste — poslušajte; 17.00 Danes: 18.00 Sotočje SREDA, 20. JULIJA TELEVIZIJA LJUBLJANA 18.10 Poročila 18.15 Prijatelji glasbe: Srečanje j v Hrvaškem Zagorju, oddaja j TV Zagreb Spet se pridružujemo ekipi zagrebške TV, Id nam v nizu oddaj razgrinja življenje ljubiteljskih društev v hrvaških krajih, posebno takih odročnih, kjer imajo ljudje sicer manj možnosti uživati profesionalne kulturne dosežke. Tokrat so avtorji obiskali KUD Ivan Kr kač v Jako vi ju, potem KUD Sloboda v Oroslavlju, KUD Matija Gubec v Gornji Stubici in KUD Stubica v Dolnji Stubici. Zabeležili so zares pisan prikaz plesov, pesmi, pa tudi ! izjav velike predanosti in zagnanosti, s katero člani društev takorckoč „ brez izjeme dokazujejo, kakšni potenciali se skrivajo v teh številnih ljubiteljskih društvih, koliko želje po dobrem in lepem je v ljudeh in končno, kako različne možnosti imajo pri uživanju kulturnih dobrin in te se očitno še lep čas ne bodo spremenile. Redakcija: Jasna Novak 18.45 Mostovi 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 1 19.55 Vreme 20.00 Film tedna: Prisluškovanje, ameriški film Glavna oseba filma Prisluškovanje je Harry, strokovnjak za prisluškovanje in snemanje pogovorov. Med drugim dobi nalogo, da posname pogovor neke ženske in moškega v parku. Harryju ta posel ne predstavlja velikih težav, saj uporabi najmodernejše pripomočke. Toda, ko je pogovor posnet, opazi, da je njegova vsebina povsem banalna. Začne ga mučiti vprašanje, zakaj je bilo pogovor sploh potrebno zabeležiti. Prisluškovanje je Coppola posnel takoj po velikem uspehu Botra I. Scenarij za film pa je napisal že leta 1966. Navkljub številnim političnim aferam, ki so pretresle Združene države Amerike, Coppola scenarija ni bistveno menjal. »Hotel sem narediti film o pravici po zasebnosti.« 21.50 Nekaj domačih popevk 22.05 TV dnevnik II ODDAJNIKI II. MREŽE 18.00 TV dnevnik .18.15 Aliče in njena druščina, otroška nadaljevanka 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Naša krajevna skupnost: Podnajemnika, humoristična serija TV Ljubljana 20.55 Večer jugoslovanskih baletnih prvakov 21.40 Poročila 21.45 Neobičajna Mehika, reportaža (do 22.15) ZAGREB I. PROGRAM 17.50 Videostrani 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Aliče in njena druščina 18.45 Narodna glasba 19.30 IV dnevnik 20.00 Filmski večer: filmska glasba 21.00 Tretji človek, angleški film 22.45 TV dnevnik ZAGREB H. PROGRAM 19.00 Tribuna 19.30 TV dnevnik 20.00 Naša krajevna skupnost, humoristična serija 20.45 Poročila 20.50 Gradovi: Trakoščan 21.00 Proslava 500-Ietnice ustanovitve Cetinja, prenos 22.00 Glasbena dogajanja KOPER_______________________ 14.00 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku/Videote-leks 17.30 Odprta meja - oddaja v slovenskem jeziku/Videote-leks 18.00 Film - ponovitev 19.30 TVD stičišče 19.45 Ryan — serijski film 20.45 Novo vznemirja - dokum. oddaja 21.45 TVD danes 22.00 Ob skodelici kave — glasbena oddaja 22.15 Zeit im bild —čas v sliki RADIO I. II. I. PROGRAM_____________,_______ 4.30 Jutranji program - glasba 4.50 Dnevni koledar 5.30 Prva jutranja kronika — Obvestila, promet 5.50 Rekreacija 6.10 Prometne informacije 6.35 Vremenska napoved za pomorščake 6.45 Prometne informacije (Ljubljana, Koper, Maribor) 6.50 Dobro jutro, otroci 7.00 Druga jutranja kronika' 7.35 Prometne informacije 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 8.20 Počitniški pozdravi 8.35 Izbor v sredo 9.05 Z glasbo v dober dan 9.35 Napotki za naše goste iz tujine 10.05 Rezervirano za... 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo II. 05 Ali poznate? 1 1.35 S pesmijo po Jugoslaviji 12.00 Na današnji dan 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture 13.00 Danes do 13.00; Iz naših krajev 13.30 Od melodije do melodije 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo ... 14.25 Vrtiljak 15.05 Radio danes, radio jutri 15.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 16.00 Dogodki in odmevi 16.35 Vrtiljak 17.00 Studio oh 17.00 18.00 Pesmi Vlastimirja Niko-lovskega (prijela zbor Ave Sol iz Rige, SSSR in zbor RTV Beograd) 18.15 S knjižnega trga 18.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 19.00 Radijski dnevnik 19.35 Lahko noč. otroci 19.45 Minute z ansamblom Slovenija 20.00 Pesmi Francisa Poulenca poje Komorni zbor naše radijske postaje, dirigent Marko Munih Leta 1949 je v Parizu izšla avtobiografija Dariusa Miihauda, enega izmed najvidnejših članov skupine glasbenikov, imenovane Six — Šesterica. V njej je takole pojasnil njen nastanek: glasbeni pisec in kritik Henri Collet je izbral 6 imen, ki so po njegovem mnenju bili dobri glasbeniki in obiskovalci koncertov ter nato v časopisu Comoe-dia priobčil članek z naslovom Peterica Rusov in Šesterica Francozov, Člani Šesterice Georges Au-ric, Louis Durev, Arthur Honeg-ger, Germaine Tailleferre, Darius Milita ud in Francis Poulenc so bili predvsem dobri prijatelji, ki so tedaj, ko je nastajala nova francoska glasbena estetika, oddaljena tako od Debussyjeve občutljivosti kot Wagnerjeve filozofske simbolike, iskala nov, z življenjem tesneje povezan način glasbenega izražanja. Sedem pesmi in šansonov Francisa Poulenca, ki jih danes predstavljamo, bi težko razložili vsako zase; saj se skladatelj le bežno dotika stvari, ki jih prinaša lahkotna poezija Apollinaira in Eluarda. Pou-lencova glasba sama nas vodi v svet raziskovanj in razmišljanj. Od izvajalcev terja Poulenc izreden okus in prefinjenost ter intonančno čistost. Samo ob upoštevanju vseh teh elementov zablestijo te skladbe v vsem svojem sijaju. 20.25 Minute s flavtistko Ireno Grafenauer - F. Benka, C. W. Gluck, S. Prokofjev 21.05 Od arije do arije 22.00 Našim rojakom po svetu 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini 22.25 Iz naših sporedov 22.30 Zimzelene melodije 23.05 Literarni nokturno — Gane Todorovski: Ars poetica 23.15 Za ljubitelje jazza II. PROGRAM____________________ 7.15 Sreda na valu 202 7.35 Prometne informacije 12.30 Opoldanski poročevalec 13.00 Od enih do sedmih — Kultura, »Odprta vrata«, glasba 16.00 Dogodki in odmevi 19.00 Radijski dnevnik 19.25 Stereorama 20.20 Likovni odmevi 20.33 Melodije po pošti 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa HI. PROGRAM__________________ j 15.00 Dober dan na III. pro-i gramu 15.02 Zborovske pesmi A. Srebotnjaka. P. Sivica, S. Vrem-šaka, U. Kreka, J. Ježa in L. Lebiča, poje APZ »Tone Tomšič« pod vodstvom dir. / Jož.eta Fiirsta 15.30 Ars antiqa — J. S. Bach: Koncert za violino in orkester v G-duru, G. H. Handel: Con-certo grosso v D-duru, št. 5 16.00 Dogodki in odmevi 16.30 Glasbeni utrinki 17.00 Popoldanski komorni koncert 18.05 Ekonomska politika 18.20 Iz manj znanih oper 19.30 Večer Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana dirigent Uroš Lajovic, solista Jože Fa-lout, - rog, Aci Bertoncelj — klavir, Wo!fgang Amadeus Mozart: Simfonija št. 35 v D-duru, K. 385 - »Haffnerjeva«, Paul Hindemilh: Koncert za rog in orkester, Franz Liszt: »Preludij« — simfonična pesnitev št. 3, Sergej Prokofjev: Koncert za klavir in orkester št. 3 v C-duru, Hector Berlioz: Fantastčna simfonija, op. 14 21.40 Izbrana proza - Vinko Trinkaus: Knapovščina 22.00 Komorni studio - s slovenskimi skladatelji: Milan Potočnik, Ljubo Rančigaj, Uroš Rojko 22.45 Lirični utrinki 22.50 Nočni akordi KOPER________________________ 6.00 Glasba za dobro jutro, Jutranji koledar; 6.30 Poročila in objave; 6.45 Prometni . servis, Napoved radijskih in TV programov; 7.15 Val 202; 13.00 Prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev popoldanskega programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Mladi izvajalci; 14.20 Naši zbori; 14.35 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 15.30 Glasbeni kiosk (CGP Delo); 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Pogovor o... MARIBOR______________________ 7.15 Danes za vas; 8.10 V sredo dopoldne; 1 1.05 Ali poznate (prenos v Ljubljano); 14.10 Turistični napotki v nemškem jeziku; 14.20 Glasba; 14.30 Pojemo in igramo; 15.05 Glasbeni zimzelen; 15.30 Prijetno popoldne vam želijo; 15.45 Glasbeni kiosk; 16.00 Dogodki in odmevi (Ljubljana); 16.35 Želeli ste -poslušajte; 17.00 Danes; 18.45 Literarna oddaja — Stane Goba! ČETRTEK, 21. JULIJA TELEVIZIJA LJUBLJANA_____________________ 17.40 Poročila 17.45 Mogočno morje: Poslednji vir, angleška dokumentarna serija Zadnja oddaja iz niza Mogočno morje bo spregovorila o možnostih izrabe morskih bogastev. V VVoods Holu je eden največjih oceanografskih centrov na svetu, kjer znanstveniki proučujejo morsko dno. Videli bomo, kako se s podmornico Al vin podajo v globino 2000 m. V nadaljevanju oddaje bomo spoznali znanstveni inštitut na Japonskem, kjer proučujejo uporabnost energije pridobljene iz valov. Ta proučevanja pa so samo ena izmed mnogih, kajti šele danes se začenjamo zavedati, kako bogati so oceani. V prihodnje nam bodo lahko dali več hrane, tudi povsem novih vrst. Na morskem dnu in pod njim se skrivajo številna nahajališča rud, valovanje, plimovanje in temperaturne razlike morske vode pa bi ob pravi tehnologiji lahko izkoriščali za neusahljiv vir ener- g>je 18.45 Glasba starega Jadrana: Split 19.15 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 1 20.00 B. Cooke - J. Mortimcr: Dick, Tom in Harriet, angleška zabavna serija 20.25 Propagandna oddaja 20.30 Mogočni mikro: Politična revolucija, angleška poljudnoznanstvena serija Ekonomske spremembe, ki jih prinaša računalniška revolucija se bodo odražale tudi v političnem življenju. Komunikacijski sistemi, ki ne poznajo meja, bodo prodirali tudi v zaprte družbe. V razvitem svetu postajajo danes računalniki nepogrešljiv sestavni del ekonomije neke dežele. Razvoj računalniške družbe pomeni tudi veliko povečanje bogastva, seveda za razvite dežele. Razlike med njimi in računalniško nerazvitimi deželami bodo postajale vse večje. Vpliv sodobne tehnologije na politične razmere v svetu je tema tretje oddaje ciklusa Mogočni mikro. Oddaje ureja novinarka uredništva izobraževalnih oddaj Mira Špan. 20.55 Iz koncertnih dvoran: S. Šulek: Koncert za orgle, M. Lipovšek: Pozabljene pesmi za mezzosporan in orkester 21.45 TV dnevnik II 22.10 Odmevi 60-tih let, ponovitev 2. dela angleška zabavno glasbena oddaja ODDAJNIKI II. MREŽE 18.00 TV dnevnik 18.15 Nadloge nekega Bi animira, otroška oddaja 18.45 YU rock portret 19.30 TV dnevnik 20.00 Prostovoljci za pot v neznano, italijanska drama 21.35 Povodi in sledi 22.05 Poročila 22.10 Radost spoznanja - Elektronska glasba (do 22.40) ZAGREB L PROGRAM 17.50 Videostrani 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Nadloge nekega Branimi ra 18.45 YU rock portret 19.30 TVdnevnk 20.00 Spekter, politični magazin 21.05 M. Smoje: Velo misto, ponovitev TV nadaljevanke 22.20 TV dnevnik ZAGREB H, PROGRAM 19.00 Koraki, mladinska oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Gledališka predstava 21.50 Srečanja, oddaja o kulturi 22.20 Poročila KOPER_______________________ 14.00 Odprta meja - oddaja v slovenskem jeziku - Videote-leks 17.30 Odprta meja — oddaja v slovenskem jeziku - Videote-leks 18.00 Novo vznemirje — dokument. oddaja 19.00 Angelo Baiguera - glasbena oddaja 19.30 TVD stičišče 19.45 Rvan - serijski film 20.45 Velika dolina — serijski film 21.30 TVD danes 21.45 Komike 22.00 Zeit im bild - čas v sliki RADIO I, PROGRAM_____________________ 4.30 Jutranji program — glasba 4.50 Dnevni koledar 5.30 Prva jutranja kronika — obvestila, promet 6.10 Prometne informacije 6.20 Rekreacija 6.35 Vremenska napoved za pomorščake 6.45 Prometne informacije (Ljubljana, Koper, Maribor) 7.45 Dobro jutro, otroci 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Prometne informacije 8.05 Za šolarje 8.35 Mladina poje - MPZ Trnovo — Ljubljana 9.05 Z glasbo v dober dan 9.35 Napotki za naše goste iz tujine 10.05 Rezervirano za... 1 1.05 Ali poznate ... 1 1.35 Naše pesmi in plesi 12.00 Na današnji dan 12 10 Znane melodije 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Gabrijel Seljak: škodljive ci-kade v vinogradih 12.40 Od vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev 13.30 Od melodije do melodije 14.05 Enajsta šola 14.20 Koncert za mlade poslušalce 14.45 Jezikovni pogovori 15.05 Radio danes, radio jutri 15.15 Vrtiljak 16.00 Dogodki in odmevi 16.35 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Z ansamblom »Savinjskih sedem« 18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo 18.35 V gozdu in hribih... Iz francoske literature za rog (Igra Jože Falout) 19.00 Radijski dnevnik 19.35 Lahko noč. otroci 19.45 Minute z ansamblom Francija Puharja 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.05 Literarni večer - Matej Bor - pesnik tišine 21.45 Lepe melodije 22.00 Našim rojakom po svetu 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini 22.25 Iz naših sporedov 22.30 Večerna podoknica 23.05 Literarni nokturno - Slobodan Pavičevič: Preko trupel teče deček 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev 23.00 Poročila 00.05—1.30 Nočni program — glasba 1.30 Informativna oddaja v nemščini in angleščini II. PROGRAM___________________ 7.15 Četrtek na valu 202 7.35 Prometne informacije 12.30 Opoldanski poročevalec 13.00 Od enih do sedmih- Vroče Hladno, Za mlade radovedneže, Mehurčki, glasba, Minute za EP, Znano in priljubljeno 16.00 Dogodki in odmevi 19.00 Radijski dnevnik 19.25 Stereorama 20.00 Spekter 21.03 Zavrtite, uganite ... 22.00 S festivalov jazza. 13. Beograjski festival jazza 1982 4. oddaja: Markovič-Gut sek-stet — Pan trio (Švedska) 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa m. PROGRAM____________________ 15.00 Dober dan na III. programu 15.02 Za šolarje 15.35 Minute z baritonistom Georgem Londonom Baritonist George London s pravim imenom George Burason je danes pojem glasovne polnosti in intcrpretacijske moči. Ta kanadski operni pevec se je izoblikoval najprej v znamenitem vokalnem triu. v katerem sta bila še sopranistka Francis Yeend in tenorist Mario Lanza. Leto 1951 je bilo pomemben mejnik v njegovi karieri, takrat je nastopil kot Amonasro v Metropolitanski operi in njegova umetniška pot se je začela strmo dvigati. Med njegove največje uspehe vsekakor spadata vlogi Borisa Godunova in Kneza Igorja, ki ju bomo tudi danes slišali, poleg tega pa bo George London zapel še podoknico don Juana in Sachsov monolog iz 3. dejanja Mojstrov pevcev niirnberških. 16.00 Dogodki in odmevi 16.30 Glasbeni utrfnki 17.00 Popoldansko jvopotova-nje 18.05 Zunanjepolitični feljton 18.20 Vrhunski domači in tuji urtjf tniki 19.40 Naši umetniki pred mikrofonom (ponov.) Iko Otrin 20.00 Svet glasbe, svet umetnosti - B. Arnič: Gozdovi pojejo — simfonična pesnitev; A. Srebotnjak: Koncert za harfo in orkester; L. M. Škerjanc: Simfonija št. 4 v H-duru za godala; I. Petrič: Musique concer-tante za klavir in orkester; J. Golob: Svobodi za bas solo. recitatorja, mešani zbor, sintetizator in veliki simfonični orkester 22.00 Okrogla miza III. programa KOPER____________' 6.00 Glasba za dobro jutro. Jutranji koledar: 6.30 Poročila; 6.45 'Cestne razmere, Napoved radijskih in TV sporedov; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev - Poročila, prisluhnite med glasbo; 13.10 Predstavitev popoldanskega programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Narodne in ponarodele; 14.00 Poročila, Objave, kinospored, ekonomska priporočila; 14.20 Iz glasbene ustvarjalnosti; 14.35 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 15.00 Poročila; 15.30 Glasba; 15.50 Pojdimo v kino; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 16.55 Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav; 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 Pogovor o... MARIBOR________________________ 0.00 Nočni program (prenos v Ljubljano); 7.15 Danes za vas; 8.35 Zaigrajmo in zajx>jmo (Alpski kvintet s pevci in ansambel Vilija Petriča, poje Majda Renko); 14.10 Turistični napotki v nemškem jeziku; 14.20 Glasba: 14.30 Komorni orkester Maribor igra skladbe baročnih mojstrov (prof. Vlado Golob); 15.05 Jazz, rock in še kaj; 15.30 Prijetno popoldne vam želijo; 16.00 Dogodki in odmevi (Ljubljana); 16.35 Želeli ste — poslušajte; 17.00 Danes. PETEK, 22. JULIJA TELEVIZIJA LJUBLJANA_________________ 9.00 Poročila 9.05 J. Jurčič-S. Makarovič: Kozlovska sodba v Višnji gori. 9.55 Praznični zvoki: Pihalni orkester Litostroj 10.25 Diverzanti, jugoslovanski fi!m( ČB) 11.40 Poročila (do 11.45) 15.55 Tarzan, ameriška risana serija 16.20 F. Levstik: Martin Krpan, predstava za otroke 17.05 Ko je zorela zarja: Komandant Stane, dokumentarna oddaja 17.45 A. Gala-D. Rupel: Jama TV film je režiser Andrej Stojan izdelal iz gradiva nadaljevanke Manj strašna noč, ki prikazuje pretresljivo usodo ranjencev v znani improvizirani bolnišnici Ogenjca nad Loškim potokom. Tam so se ranjenci raje odločili za smrt, kot da bi prišli v roke italijanskim okupatorjem. predstava Lutkovnega gledali šča Liubliana Delu je za izhodišče in osnovo razbila znamenita knjiga dr. Aleksandra Gale-Petra »Partizanski zdrav- nik«, faktografsko gradivo pa je v filmu preoblikovano v umetniško vizijo. V TV filmu so prikazane izjemne preizkušnje človeške zavesti v mejnih situacijah, ko se mora misel in odločitev'potrditi z dejanji. Režija: Andrej Stojan. V glavnih vlogah nastopajo: Aleš Valič, Bine Matoh, Tanja Poberžnik, Janez Hočevar-Rifle, Dare Ulaga 19.10 Risanka 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.00 Rockfordovi dosjeji, ameriška nanizanka 20.55 Zrcalo tedna 21.15 Pustota, slovenski film Režija in scenariji Jože Gale Igrajo: Boris Juh, Lojze Rozman, Ivanka Mežan, Marijana Brecelj, Andrej Kurent, Tanja Poberžnik Dogajanje v celovečernem filmu Pustota posega v začetek osemnajstega stoletja, v čas po kruto in krvavo zadušenem kmečkem puntu na Tolminskem 1713. leta. Grogovčeva družina, ki je v puntu izgubila vse razen življenja, mora v pregnanstvo. Kljub nečloveškemu trpljenju skoraj brezumno v /traja na novo pridobljenem koščku jalove zemlje na pustoti. Moč jim daje nagon po ohranitvi življenja in zakoreninjeno prepričanje, da so premagovanje vseh ovir, boj za obstoj in vera, da se življenje nikoli ne ustavi, bistvene vrednote življenja. Ta spoznanja izstopajo iz historičnih okvirov dogajanja v naš in vsakršen čas in so tudi poglavitna sporočila filma. Film PUSTOTA je drama slovenskega kmeta-puntarja, poln subtilnih, psiholoških razsežnosti. Z apokaliptično morijo je Grogovčeva družina potisnjena na rob smrti, pripoved pa se z njo dvigne v aktualno filozofsko metaforo, ki problematizira možnost človekove osamljenosti in pustote kot prostora življenja. ODDAJNIH II. MREŽE 18.00 TV dnevnik 18.15 Plavica. otroška oddaja 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Beograd: Atletski četve-roboj - Jugoslavija: ZRN : Grčija : SR Rusija, prenos (slov. kom.) 22.00 Poročila 22.10 Najboljši jugoslovanski filmi s Pulja: Kaja, Ubil te bom. igrani film (do 23.40) ZAGREB I. PROGRAM 15.50 Videostrani 16.00 Poletno popoldne - prvo tromesečje Pavla Hromiša, TV' drama 17.25 Risanka 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Plavica 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Rockfordovi dosjeji, ameriška nanizanka 21.00 Osvajanje sreče, zabavno glasbena oddaja 21.40 TV dnevnik 21.55 Nova umetnost: Zeniti-zem, dadaizem, konstruktivizem 23.25 Poročila ZAGREB II. PROGRAM 19.00 Umetna inteligenca, znanstvena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.(X) Dubrovniške poletne igre 83: Koncert zagrebške filharmonije 20.45 Poročila 20.50 Dokumentarna oddaja 21.40 Najboljši jugoslovanski filmi: Deveti krog, igrani film KOPER_________________________ 14.00 Odprta meja - oddaja v slovenskem jeziku/Videote-leks 17.30 Odprta meja - oddaja v slovenskem jeziku/Videote-leks 18.00 Velika dolina — serijski film 19.00 Aktualna tema 19.30 TVD stičišče 19.40 Turistični atlas 20.00 Atletika: Beograd: Če-tveroboj SFRJ. ZRN, Grčija, RSFSR 22.00 Ryan — serijski film 23.00 TVD danes 23.10 Zeit im bild - čas v sliki RADIO I. PROGRAM_____________________ 5.00 Jutranji program - glasba 6.00 Dnevni koledar 6.10 Prometne informacije 6.35 Vremenska napoved za pomorščake 6.45 Prometne informacije 7.45 Dobro jutro, otroci 7.00 Jutranja kronika 7.35 Prometne informacije 8.05 Pionirski tabor Sutjeska (posebna oddaja) 8.40 Pesem svitanica - (Mladinski pevski zbor RTV Ljubljana na Kogojevih dnevih v Kanalu) 9.05 Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe 10.05 Kako skrbimo za spomenike NOB in revolucije (posebna oddaja) II. 05 »Dražgoše« — simfonična pesnitev Radovana Gobca 11.20 Moja pesem in le moja pesem 12.00 Na današnji dan 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljao 13.00 Posebna obvestila 13.10 Osmrtnice 13.15 Lepe melodije 13.30 Borci ljubljanske občine Center v delegatskem sistemu (posebna oddaja) 14.05 Popoldanski simfonični koncert (M. Bravničar, S. Rahmaninov, J. Slavenski) 15.00 Poročila 15.05 Nastop pihalnega orkestra milice na mednarodni prireditvi Ljubljana 83 15.45 Radio danes, radio jutri 16.15 Zabavna glasba in obvestila 16.30 Pesmi s festivalov revolucija in glasba (slovenski avtorji) 17.05 Praznična oddaja 17.35 Ljudski napevi za praznik 18.00 Matevž Hace: Komisarjevi zapiski (posebna oddaja) 18.30 Tomaž Svete: Kralj Mal-hus — Satirična opera v treh scenah (prva izvedba) 19.45 Vsa zemlja bo z nami zapela (Pesmi Pavla Šivica) Oddajo na temo revolucija in NOB smo to pot namenili pesmim Pavla Šivica, Id bo gost v našem studiu. Pred časom je v oddaji iz tega cikla, že pripovedoval o vojnih letih, ko je bil dirigent Invalidskega pevskega zbora in je zanj napisal več partizanskih pesmi kot na primer »Nocoj tovariši v napad« na besedilo Franceta Kosmača in druge. Za tole oddajo pa smo izbrali pesmi z večjim revolucionarnim zamahom, to so — ali spomin na ve- drejšo pot v prihodnost, ponazoritev nasprotij med resničnostjo vojnega časa in današnjim dnem — vsega sveta. To so uglasbena besedila Otona Zupančiča, Janeza Menarta in ameriške pesnice Rosalie Orion, in rišejo duhovno podobo človeka, nosilca revolucionarnih sprememb, njegovo življenjsko voljo in samozavest. 20.00 Slovenski solisti in ansambli - v skladbah na partizanske teme (P. Šivic, A. Srebotnjak, F. Šturm, D. Švara) 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba 22.00 Našim rojakom po svetu 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini 00.05 Nočni program - glasba 1.30 Informativna oddaja v nemščini in angleščini R. PROGRAM___________________ 7.15 Petek na valu 202 7.35 Prometne informacije 12.30 Opoldanski poročevalec 13.00 Od enih do sedmih — Popotniška malha. Ob koncu tedna, glasba, Znano in priljubljeno 17.30 Novice 19.00 Radijski dnevnik 19.25 Stop pops 20 in novosti 21.33 Pfttkov disko klub 22.45 Zrcalo dneva 22.55 Glasba za konec programa m. PROGRAM___________________ 17.00 Dober dan na III. programu 17.02 »Iz viharnih dni« — glasba partizanskih skladateljev 18.05 Praznična radijska igra -Ciril Kosmač - Mitja Mejak: Smrt nedolžnega velikana, Glasbene miniature 19.15 Pesmi borb, zmage in pesmi svobodnih dni pojeta: Slovenski oktet in APZ »Tone Tomšič« 19.30 V spomin na težke dni...! 20.45 Glasbene metamorfoze slovenskih ljudskih 21.45 Operni svet in slovenski interpreti 22.45 Lirični utrinki 22.50 Nočni akordi KOPER______________________ 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Otvoritev jutranjega programa radia Kojter, Radijski koledar, Prometni servis, Jutranja reportaža; 13.00 Glasba in predstavitev popoldanskega programa; 14.30 Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku: Pri borcih Istrskega odreda; 17.00 Primorski dnevnik; 17.10 Glasba in zaključek MARIBIR____________________ 13.30 Želeli ste — poslušajte Petek, 15. julija 1983 DELO ★ stran 19 R 4 TL speci s), letnik 1977. ugodno pro-dam. Kulan. Kranj. Bertoneljeva 63. tel. (064) 22-K86. 13712-00 JETITO, letnik 1981. prodam. Tel. (071) 645-628. v petek od 12. do 16. ure. T-19389-80 GOLF JGL, letnik KI. in tomos avto-matik 83. prodam. Tel. (061) 721-635. T-19387-80 GOLF diesel. 1983. zelen, prodam. Telefon (061) 579-751. 9866-80 BMW R 65, modre barve, prodam Tel. (064)60-068. T-19392-80 JETITO, letnik 1981. prodam. Kranj. Cir-čc 24. T-19335-80 , WARTBURG karavan, letnik 77. motor 34.000 km. ugodno prodam, lahko tudi na kredit. Tel. (061) 314-944. int. 39-54. dopoldne. (061) 574-712. popoldne. T-19397-8C ZASTAVO 101, letnik 75. garažira- no. registrirano do konca leta. prodam. Tel (061) 347-678. popoldan. T-19334-8C KADETI B, letnik 1971. potrebno jv. kleparsko popravilo, ugodno prodam. Tel. v 061) 576-451. dopoldan. T-19348-80 kupim RENAULT dufen kupim za dele. Tel. (061) 321-917 ali 324-558. T-19576-82 ZASTAVO 128, novo. kupim. Tel. (061) 3W-719ali 315-330. P-4233-82-ST deli za avto MOTOR original land rover diesel priv dam. Tel. (064) 23-114. od 20. do 22. ure. PT-19590-84 ŠKOLJKO za alfo. giulio 1300 S in nekaj drugih delov prodam. Oglasite se od 18. do 20. ure po tel. (061) 47-857. Pr-19626-84 NADOMESTNE dele za fiat 125 spe-cial in VW passat 'prodam. Tel. (061) 124 413 13737-84 PRODAM nova leva in desna prva vrata od dume Tel. (061) 448-969. T-19439-84 PRODAM za |x:iigctu 304 letve pragov, za 504 zavorne obloge, za renault 16 kolesne ležaje in pištolo wagner 350 za barvanje. I elefon (061) 50-755 9856-84 PEUGEOT 104 ležaje za sprednja kolesa prodam Tel. (061) 267-876.9925-84 ZA R 12 kupim pokrov motorja, sprednji odbijač, levi sprednji blatnik, hladilnik, nov ali rabljen. Kličite po tel. (061) 265-855. T-19697-84 ŠKOLJKO za Z 101. mediteran. novo. »dam za 9 M Inf. tel. (061) 721-922 int. T-19696-84 BOTECCHIA montrcal. štev. 59. dirkalno kolo. prodam za 6.5 M. Tel. samo danes od 14. do 16. ure (064) 50-294. T-19670-90 SURF imgKid. primeren za začetnika, prodam. Tel. (061) 327-228. T-19668-90 ŠOTOR za štiri osebe prodam, lel. (061) 557-193. T-19501-90 LESENO GAJETO, 6 m. diesel motor. jadra. WC. prodam za 42 M. Tel. (066) 62-404. T-19347-90 GLISER z motorjem chrysler 35 in prikolico prodam. Tel. (066) 57-747. od 19. do 20. ure. T-19411-90 ŠOTOR za štiri osebe, uvožen, prodam. Tel. (061)312-401. T-19455-90 kupim REGATNO jadro in lok za surf kupim. ~ * "09. T-19417-92 JADRNICO optimist, dobro ohr; Tel. (062) 3I-7(K ranjeno. kupim. Ponudbe po telefonu ((Kil) 721-413. FT-19368-92 JADRALNO desko, uvoženo, kupim. Tel. (061) 554-602. T-19634-92 prikolice KAMP hladilnik - zamrzovalnik, kupim ali si izposodim. Tel. (061) 59-228. popoldan. T-19667-93 PRIKOLICO adria 450 O. zimsko-let-no. z baldahinom, prodam. Inf. na tel. (063) 891-140. vsak dan od 18. do 20. ure. P-839-93 NOVI camper autodom-ford diesel PT 100 z vgrajenim bojlerjem za toplo vikIo, hladilnikom. wc. centralno kurjavo, radii*, tv in drugo pripadajočo opremo, prodam. Tel. (»61)268-268. P-13597-93 PREDPROSTOR za adrio 4500. nov. prodam. Tel. (066) 23-659. zvečer. PT-19344-93 GLASBILA*-* rmmmn trgovska delovna l|^-JORGANLZACIJA L J U B L J A NA Trgovska delovna organizacija Nama Ljubljana, TOZD Veleblagovnica Ljubljana in delovna skupnost za opravljanje skupnih del objavljata dela in naloge: 1. pomivalke 2. snažilke za TOZD veleblagovnico Ljubljana in DSSD Pogoj: pod 1. in 2. - nepopolna osemletka, enomesečno poskusno delo, delo je za nedoločen čas Pisne prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Trgovska delovna organizacija NAMA Ljubljana, Tomšičeva 1. Udeležence bomo o izidu obvestili v 30 dneh po sklepu o izbiri kandidata. 15-5247 Sprejem osmrtnic: ob delavnikih od 7. do 16. ure oz. ob sobotah od 7. do 11. ure osebno (Šubičeva 1). Po teleksu YU DELO ST 31633. s telegramom ali po tel. 223-311 (od 14. do 16. ure) za naročnike izven Ljubljane. Ob nedeljah in praznikih sprejema osmrtnice (do 16. ure) neposredno centralna redakcija »Dela«, Ljubljana, Titova 35 osebno ali po telefonu 318-252 za naročnike izven Ljubljane. Rokopisov ne vračamo. Po dolgotrajni bolezni je umrl naš dragi mož in oče ALOJZ ŽUMER upokojenec Pogreb bo v soboto, 16. julija 1983, ob 16. uri na pokopališču v Kranju Žalujoči: Francka, Marjeta, sestra Micka in drugo sorodstvo Kranj, Majšperk, Žiri, 14. julija 1983 Sorodnikom, prijateljem, nekdanjim učencem, stanovskim tovarišem in znancem sporočamo, da je umrla MARIJA SCHWEIGER upokojena učiteljica Do pogreba, ki bo v soboto, 16. julija 1983, ob 16. uri na pokopališču v Šmartnem pri Litiji, bo pokojnica ležala v mrliški vežici tamkajšnjega pokopališča Njeni najbližji Litija, Niš, Beograd, Maribor, Reka, Ljubljana, 14. julija 1983 prodam HARMONIKO melodija. KO ba-sov. pol leta rabljeno, prodam. Informacije po tel. (061) 771 -232. 9845-100 pro tov. prikolice TOVORNO prikolico, novo. prodam. Anton Omerza. Rezje 33. Dobrova - Ljubljana. P-4273-85-ST □ ŠPORTNI REKVIZITI prodam KANU iktKcd prodam. Boris Gašperšič, tel. (061)49-057. PT-19177-90 JADRALNO desko racing »2/83. nošo. prodani. Tel. 51-OI3. P-4229-90-ST GLISER, italijanski model, s prikolico, vse novo, ugodno prodam. Suhadolc. Podsmreka 8. 61356 Dobrova pri Ljubljani. P-4291-90-ST tOLN šport hcograd z motorjem tomos 1» prodani za KO.tHtO din. Ogled: Tacenska **». v soboto in nedeljo dopoldne ixi 8. do 14 ure. tel (»61> 50-002. PT-19464-90 SAILBOARD regatno jadro. 6.6 nr in lok. prinJam. Cena 1.2 SM. Informacije po tel. (»61) 662-138. zvečer. 4311-90-ST ŠOTOR mduplati. za tri osebe - spalnica. kuhinja, dobro ohranjen, prodam. Inf. po tel. (061) 571-210 4276-90-ST MOTORISTI POZOR! prodam angleško usnjeno obleki*, štev. 5». rabljeno tri mesece in trartor za či»ln. tomos 4.5. s sklopko, rabljen 1» dni. Ogled v torek, srčik* in četrtek proti večeru. Kastelic. Celovška 74 b. 1 iuhljana. 13770-90 JADRNICO potovalno. 11 m. 8 ležišč, kuhiniu. WC s tušem, oddam v septembru. Tel (061)315-719. T-l9546-90 GLISER elan 402 CTT. / motorjem ti>- nu»s IH ht. »n prikolico, vse novo. prodam, lel. (Obl >218-819. po 16. uri T-19483-90 TORNADO 39 division 2 prodam za 5.5 M. Tel. «166)61-651 T-19521-90 PROFESIONAL dirkaino kolo. štev. 58. prodam. Cena 40.000 din. Tel. (064) 47-175. int. 28. Vinko. T-19569-90 ČOLN, maestral 18. velikost SD. za 6 oseb. s kompletno opremo in motor »tomos 4 . vse v garanciji, prodam /a 4.5 M. Ogled v soboti* in nedeljo popoldan. Slavica Vrbanič. Psihiatrijska bolnišnica. Polje. 9920-90 GLISER GT 400 S, prikolici* in jiv- haitson 40. ki je potreben w za b NI. Tel. (Obl ) 26 !uiiison 40. ki je potreben popravila. pr«*dan b2-b77. T-l9503-91 T-19503-90 DIRKALNO kolo rog super št. 59. cena 35.000. prodam. Naslov: Matjaž Scdu-šak. Tuniška mlaka 22. Kamnik P-9671-90 ČOLN elan. tri metre, z motorjem tomi»s 4. primeren za prevoz na strehi avtomobila. prspodinj}*tvu. v Dragomcrju pri Brezovici. iščem. OD po dogovoru. Ponudbe pixl »I. september«. PT-18995-130 išče NATAKAR, ki je pn*st en mesce zaradi dopusta išče kjerkoli honorarno delt*, bodisi ol* molju ali na deželi. ik*bro obvlada nemščino. Ponudbe pixi »Priden« P-9860-132 INSTRUKCIJE nudim INŠTRUIRAM matematiko. Tel. »061 j 317-b49. PT-19484-140 iščem SLOVENEC, rojen v Nemčiji, študent, išče v času od 25. 7. do 12. 8. pomoč pri izpopolnjevanju slovenščine, v zamenjavo za nemško konverzacijo ali plačilo. Tel. (061) 721 -388. do 20. 7. in 26. 7. T-19479-142 © ŽIVALI prodam MLADIČE!, nemški boksar, prodam. Oblak. Kajuhova 28. Ljubljana. 13704-150 n. sol. o., Ljubljana, Titova 38 vam nudi lokale, zaključene v III. gradbeni fazi na območju Ljubljane. Lokali so primerni za trgovine, uslužnostne dejavnosti, gostinske dejavnosti itd. 1. Stan. soseska VS-1 Trnova. V pritličju objekta G ob Zrinjski ulici imamo na voljo lokale vel. od 306,75 m2 do 438,75 m2. Stan. soseska je v zaključni fazi. Omenjene lokale je možno preprojektirati v manjše enote. 2. Stanovanjski blok ob Igriški ulici - CO 1-8 prostori v pritličju so namenjeni trgovinam: — prodaji kulturnih stvaritev, umetniških dosežkov, drobne stanovanjske opreme i. pd. Površina trgovin znača 148,80 m2 in 77,40 m2 v pritličju m pripadajoči prostor v kleti v izmeri 8,20 m2. Predviden rok dokončanja je v drugi polovici 1984 I. 3. Vse dodatne informacije so vam na voljo v TOZD Inženiring, Ljubljana, Cesta VII. korpusa 1 - pritličje, tel. št. (061) 329-441, int. 304 ali 319-789. NEMŠKEGA ovčarja, starega tri mesece, z rodovnikom, prodam. Telefon (067) 76-642. T-19459-150 ČISTOKRVNO nemSko ovčarko, staro dve leti. z mladiči, starimi osem tednov, prodam. Telefon (061) 348-276, od 17. do jy. ure. P-4281-1S0-ST BELEGA pudlja, dva meseca starega, z rodovnikom. prodam. Tel. (061) 831-632 T-19652-150 OVČARJE, brez rodovnika, stare sedem tednov, prodam. Tel. (061) 323-322. PSA gasset hund. stara Sest tednov/odhC-' nih startev, prodam Tel. (064) 44-510. T-19S78-I50 kupim TAKOJ kupim črnega hrčka. Ponudbe po telefonu (061) 831-711. interna 42 do 15. ure, popoldan pa na številko 831 -659. 4284-152-ST Sporočamo, da nas je nenadoma zapustil naš ljubljeni JOŽE DRAGAR upokojeni železničar Pogreb bo v soboto, 16. julija 1983, ob 15. uri iz hiše žalosti na pokopališču v Dolskem Žalujoči: hčerki Joži in Mimi z družinama ter drugo sorodstvo 0 RAZGLASI razno 9 m drv. prodam. Tel. (065) 71 -821. od 19. do 20. ure. T-I9496-164 KUPIM elektriČhi pisalni stroj (robotron. olvmpia). Inf. po tel. (061) 268-261, int. 15. Vesna. 13723-164 UMETNI kamen prodam. Inf.: Kokalj. Podgora 22. Dol pri Ljubljani. PT-19551-164 DVE omarici, mizo in poročno obleko ‘ “ jri na naslova 3, Ljub- Z bolečino v srcu sporočamo, da je 1. julija 1983 v 90. letu starosti umrla naša ljubljena mami, babica in prababica PAVLINA MANDELJC roj. Žele, vdova Pokopali smo jo 5. julija 1983 na kranjskem pokopališču. Hvala vsem, ki so ji v zadnjih mesecih življenja kakorkoli pomagali Žalujoči: sin Franjo, hčerki Fani in Sonja z družinami ter drugo sorodstvo Kranj, Kruševac, Pivka, Ljubljana, Bled, Italija, Kanada prodam. Ogled vsak dan po 17. uri na našlo-vu: Nevenka Žnidaršič. Čufarjeva 3, Ljubljana. PT-19592-164 k\p FOTOKOPIRAMO, kopiramo na rdeči modrrozalid in transparent. Kopirnica Pančur, Poljanska 22, tel. (061) 329-985. P-9801-165 Nenadoma nas je zapustil VIKTOR VOVK pečar Od njega smo se poslovili v četrtek, 14. julija 1983, na ljubljanskih Žalah Žalujoči: hčerka Dunja z družino, brat Janez z družino, mama Fani in drugo sorodstvo Ljubljana, 11. julija 1983 Sporočamo žalostno vest, da nas je v 92. letu starosti zapustila MARIJA SCHWEIGER upokojena učiteljica Od dolgoletne sodelavke se bomo poslovili v soboto, 16. julija 1983, ob 16. uri na pokopališču v Šmartnem pri Litiji Delovni kolektiv in učenci osnovne šole Franc Rozman Stane Šmartno pri Litiji / SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRL NAŠ DOLGOLETNI SODELAVEC, URBANIST MARIJAN BOHINEC DIPL. ING. ARHITEKT VESTNEGA DELAVCA IN DOBREGA TOVARIŠA BOMO OHRANILI V LEPEM SPOMINU KOLEKTIV URBANISTIČNEGA ZAVODA, PROJEKTIVNI ATELJE LJUBLJANA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila dobra žena, mama, stara mama, sestra in teta ANA GREGORIČ roj. Enčimer Od nje se bomo poslovili v soboto, 16. julija 1983, ob 17. uri izpred hiše žalosti Groblje 2 pri Šentjerneju Žalujoči: mož Janez, sinovi Jože, Janez in Lojze, hčerke Ani, Marija in Ivanka z družinami ter drugo sorodstvo Groblje, Ljubljana, Domžale, Medvode, 15. julija 1983 Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrl naš nekdanji sodelavec ALOJZ ŽUMER referent za gradbeno dokumentacijo v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 16. julija 1983, ob 16. uri na pokopališču v Kranju Ohranili ga bomo v trajnem spominu! Delavci DSSS podjetja za PTT promet, Kranj Zapustil nas je naš JOŽE BAJEC knjižničar NUK v pokoju Pogreb bo v ponedeljek, 18. julija 1983, ob 16. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo ležal v sedmi mrliški vežici Žalujoči: žena Mila in sin Primož, sestri Ivana in Roža ter drugo sorodstvo Umrl je naš dragi ANDREJ KOŽELJ dentist v pokoju Na zadnjo pot ga bomo spremili v jretek, 15. julija 1983, ob 17.30 izpred mrliške vežice na Bledu Žalujoči: žena, otroci z družinami in drugo sorodstvo Bled, Radovljica, Ljubljana, 14. julija 1983 Po težki in mučni bolezni je dotrpela dolgoletna delavka upravnih organov skupščine občine Velenje SLAVKA SEVČNIKAR upokojenka Pogreb pokojnice bo v petek, 15. julija 1983, ob 17. uri na pokopališču v Andražu pri Polzeli Do pogreba leži v hiši žalosti v Andražu 23 Vestno in marljivo sodelavko bomo ohranili v trajnem spominu Delavci upravnih organov skupščine občine Velenje Zapustila nas je draga žena, mama in stara mama MARIJA LOGAR roj. Sodja Od nje se bomo poslovili v petek, 15. julija 1983, ob 16. uri iz njenega doma v Ukancu v Srednjo vas Mož Jože, hčerka Tina, zet Brane ter vnukinji Ana in Eva Sporočamo žalostno vest, da je nenadoma umrl naš sodelavec v v BOJAN KOVAČIČ Od njega se bomo poslovili v petek, 15. julija 1983, ob 14. uri na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo ležal v 6. mrliški vežici na Žalah Delovni kolektiv tovarne Saturnus Sporočamo žalostno vest, da je umrl KAREL P0ČIVAVŠEK upokojenec Tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško Pogreb pokojnika bo v petek, 15. julija 1983, ob 16. uri na pokopališču v Krškem Do pogreba bo ležal v mrliški vežici v Krškem Pokojnik nam bo ostal v lepem spominu Kolektiv tovarne celuloze in papirja »Djuro Salaj« Krško Nenadoma nas je zapustil RAFAEL GARTNER vzdrževalec računalniške opreme V spominu ga bomo ohranili kot vestnega sodelavca in dobrega tovariša Kolektiv delovne organizacije RRC — Računalniške storitve DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO DELO PELO DELO NOVI DEVIZNI TEČAJI Tečajna lista št. 134 z dne 14. julija 1983 država tečaj valuta velja za nakupni za devize srednji 1 prodajni nakup, za čeke in kred. pisma nakup, za efek. in pošt. nak. Avstrija šiling 100 502,5869 503,3419 504,0969 Belgija frank/C 100 176,7906 177,0562 177,3218 Belgija frank/F 100 175,4767 175,7403 176,0039 Danska krona 100 986,7550 988,2374 989,7197 Finska marka 100 1639,1441 1641,6065 1644,0689 Francija frank 100 1178,2007 1179,9707 1181,7406 Nizozemska gulden 100 3160,0345 3164,7817 3169,5289 Italija lira 100 5,9794 5,9884 5,9974 Norveška krona 100 1250,8020 1252,6810 1254,5600 ZR Nemčija marka 100 3548,3023 3553,6328 3558,9632 Španija pezeta 100 62,0267 62,1199 62,2131 Švica frank 100 4318,9049 4325,3930 4331,8811 Švedska krona 100 1188,5972 1190,3828 1192,1684 V. Britanija funt 1 140,7522 140,9637 141,1751 Irak ir. dinar 1 294,2025 294,6445 295,0865 Japonska jen 100 37,8602 37,9171 37,9740 Kuvajt kv. dinar 1 312,3377 312,8069 313,2761 Kanada dolar 1 74,1742 74,2856 74,3970 ZDA dolar 1 91,4095 91,5468 91,6841 Avstralija a. dolar 1 79,6780 79,7977 79,9174 Nakupni in prodajni tečaji za devize začno veljati 14. julija 1983 ob 14. uri, srednji pa 15. julija 1983. - Nakupni tečaji za efektivo, čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice stečajne liste št. 133 z dne 13. julija 1983 ostanejo v veljavi. - Srednji in prodajni tečaji za devize se uporabljajo tudi za efektivo, čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice, začenši s 15. julijem 1983. Odgovornost za stabilizacijo Sestanek v CK ZKJ: presoja razmer je enotna, ocena vzrokov in nameravanih ukrepov pa še ne BEOGRAD, 14. julija (Tanjug) - Prihodnji plenum CK ZKJ, na katerem bodo obravnavali dolgoročni program gospodarske stabilizacije, naj bi s svojimi sklepi in sporočili spremenil marsikaj v našem razvoju, delovanju in ravnanju. Ljubljanska banka nudi za prodana devizna sredstva ugodne kredite IZ POSLOVNEGA SVETA • DAIMLER-BENZ, NAJVEČJI PROIZVAJALEC AVTOMOBILOV V ZRN - »Dai-mler-Benz« je bil lani največji proizvajalec avtomobilov v Zvezni republiki Nemčiji; ta avtomobilski velikan, ki prodaja luksuzna vozila mercedese, je prodal za 38,9 milijarde mark avtomobilov oziroma za 15,6 milijarde dolarjev. S tem je Daimler-Benz prehitel Volkswagna (njegova prodaja se je lani zmanjšala na 15 milijard dolarjev oziroma na 37,43 milijarde mark). Predsednik družbe Daimler-Benz Gerhard Prinz je delničarjem povedal, da se je lanska prodaja povečala v primerjavi s predlansko za 6,1 odstotka. Skupni neto dobiček družbe je bil lani 921 milijonov mark (368.5 milijona dolarjev), kar je za 1,5 odstotka več kat leto prej. Prodaja avtomobilov, ki jih proizvaja ta družba se je povečala tudi v letošnjih prvih šestih mesecih ; prodali so za 3 odstotke več avtomobilov kot v enakem lanskem obdobju, pri čemer je bila uspešna zlasti prodaja osebnih vozil - povečala se je za 13 odstotkov. Gerhard Prinz je napovedal, da se bo uspešno poslovanje družbe nedvomno nadaljevalo tudi do konca leta. • BRITANIJA SKUŠA PREPREČITI TRGOVINSKO VOJNO MED ZAHODNO EVROPO IN ZDA - Novi britanski minister za zunanje zadeve Geoffrey Howe bo skušal ta teden v razgovorih s predstavniki ameriške vlade preprečiti trgovinsko vojno med obema državama. Protekcionistični ukrep ameriškega predsednika. ki je prejšnji teden uvedel uvozne kvote za posebne vrste jekla, je zelo vznemiril tudi druge zaveznike v Evropi. • REKORDNI SKOK INFLACIJE V BRAZILIJI - V Braziliji je bila inflacija v juniju 12,3-odstotna. tako da je bila v zadnjih 12 mesecih že 121,8-odstotna. Obe številki sta rekorda v brazilski zgodovini; prejšnji brazilski rekord inflacije v 12 mesecih je z marčevskim datumom leta 1981, ko je bila stopnja inflacije 121,8 odstotka. »Zasluge« za nagli skok inflacije pripisujejo zlasti povečanju cen v juniju — najprej so podražili naftne derivate, nato pa kmetijske izdelke. Precej pa je vplivala zlasti podražitev nekaterih storitev (elektrika, plin, telefon ipd.), katerih cene so se v povprečju povečale za 19,6 odstotka. Do podražitve bencina in drugih derivatov je prišlo po vladni odločitvi, da bo ukinila subvencioniranje; to so zahtevali strokovnjaki Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Kmetijski proi- zvodi pa so se podražili zaradi poplav na jugu države in suše na severu. Kakor ocenjujejo analitiki, bo podražitev nafte in derivatov vplivala tudi na rast julijske inflacije; vplivala pa bo seveda tudi ukinitev subvencij za pšenico, kar je potegnilo za seboj podražitev kruha in vseh izdelkov, ki so narejeni iz pšenice. V prvem polletju letos je bila inflacija v Braziliji 67,3-odstotna, v enakem lanskem obdobju pa 47-odstotna. Samo hrana se je v juniju podražila (povprečno) za 15 odstotkov, v zadnjih 12 mesecih pa za 154,9 odstotka. • DOSLEJ NAJVEČJI TRGOVINSKI PRESEŽEK KITAJSKE — Po podatkih osrednje ameriške obveščevalne organizacije - CIA - je bil lanski trgovinski presežek Kitajske rekorden, dosegel je okoli 6 milijard dolarjev. Kitajska je izvozila za 22,36 milijarde dolarjev izdelkov, uvozila pa za 16,08 milijarde. Hongkong je bil največji izvozni trg Kitajske, tja je lani izvozila za 5,38 milijarde dolarjev izdelkov. Takoj za Hongkongom je po vrednosti izvoza Japonska, na tretjem mestu pa so Združene države Amerike, ki so iz Kitajske uvozile za 2,07 milijarde dolarjev izdelkov. ZDA so lani na Kitajsko izvozile za 2,91 milijarde dolarjev izdelkov. Glavni izvozni proizvod ZDA je bila pšenica, sledijo pa umetna gnojila in industrijski izdelki. Glavni izdelki, ki so jih ZDA uvažale iz Kitajske, sta bila nafta in konfekcija. Nafta je bil glavni izvozni proizvod tudi na seznamu japonskig kupcev. ZR Nemčija je bila glavni poslovni partner Kitajske v Evropi; kupila je za 809 milijonov dolarjev kitajskega blaga, prodala pa jim je za 675,8 milijonov dolarjev nemškega blaga, zlasti strojev. Kakor je zapisano v poročilu CIA, je bil lanski izvoz Kitajske v Sovjetsko zvezo vreden le 165,2 milijona dolarjev, medtem ko je SZ iz Kitajske uvozila za 142,6 milijona dolarjev blaga. Glavni partner Kitajske v menjavi s socialističnimi državami je bila lani Romunija, kamor so izvozili za 405 milijonov dolarjev blaga in ga od tam uvozili v vrednosti 30,3 milijona dolarjev. • DIZELSKE LADE - Prihodnje leto bodo začeli serijsko izdelovati lade 1500 z dizelskimi motorji. Prve takšne avtomobile so že preskusili na sovjetskih cestah in izkazalo se je, trdijo uradno, da »ustrezajo tehničnim kvalitetam zahodnoevropskih dizelskih motorjev«. Pred to sejo je danes v predsedstvu CK ZKJ potekal sestanek, ki so se ga udeležili člani in izvršni sekretarji predsedstev pokrajinskih in centralnih komitejev ZK, pristojni za razvoj družbenogospodarskih odnosov. Cilj razprave je bil spregovoriti o izkušnjah, ki so si jih pridobili pri opravljanju nalog v zvezi s politiko gospodarske stabilizacije, sprejetih na tretji, četrti in sedmi seji CK ZKJ. V minulem obdobju, je v uvodnem referatu dejal Petar Matič, smo dosegli nekaj rezultatov, ki niso spektakularni, a treba je upoštevati razmere, v katerih smo jih dosegli. Ko je spregovoril o prihodnjih reformah, je poudaril, da zveza komunistov mora biti in je odgovorna za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Kajti to ni le gospodarski, temveč tudi revolucionarni proces, ki terja in priznava le prizadevne borce. Spričo sedanjih razmer, ki so jih nekajkrat opisali kot izredne, bi lahko pričakovali, da bodo na tej seji več govorili o metodi dela zveze komunistov oziroma o korakih, ki jih partija mora napraviti. Opozarjali so na nevarnost ohranjanja sedanjega ravnanja, a tudi na današnjem sestanku se niso mogli izogniti že običajnim razpravam, v katerih opisujemo trenutne razmere in ponavljamo že znane ugotovitve. Razprava se je omejila predvsem na poročila o sedanjih razmerah v republikah in pokrajinah. Prizadevanje sekretarja predsedstva CK ZKJ nikole Stojanoviča, da bi v raz- pravi namenili več pozornosti idejnim smernicam akcije, je le deloma obrodilo sadove. Na sestanku so ugotovili, da je ocena sedanjih politično-gospo-darskih razmer precej realna in enotna. Manj enotna pa je presoja vzrokov za sedanje razmere, še zlasti pa kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, ki naj bi jih uvedli. Naloga zveze komunistov je, da s svojimi akcijami zagotovi to enotnost in pri tem upošteva, da je treba breme stabilizacije enakomerno razporediti, da bi preprečili nadaljnje socialno razslojevanje in bogatenje brez dela. Pri tem je treba pričakovati različne oblike odpora in prizadevanj, da bi ohranili pridobljene položaje in privilegije. Valdesa izpustili iz zapora SANTIAGO DE CHILE, 14. julija (Tanjug) - Nekdanjega čilskega zunanjega ministra in vodjo krščanskih demokratov Gabriela Valdesa so nocoj spustili iz ječe, v kateri je bil od prejšnje sobote. Obtožen je bil, da je tiskal letake, ki so pozivali k protestom proti Pinochetovemu vojaškemu režimu. Ustavili so tudi preiskavo proti generalnemu sekretarju krščanskih demokratov Joseju de Gregorii ih nekdanjemu senatorju Jorgeju Lavan-deru. Arafat v Bagdadu TUNIS, 14. julija (Reuter) — Vodja Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat je danes dopotoval v Bagdad, kjer se je takoj sestal z iraškim namestnikom predsednika vlade in zunanjim ministrom Tarikom Azi-zom. Kot je sporočila palestinska agencija WAFA, bo Arafat v pogovorih z iraškimi funkcionarji zahteval, da bi Bagdad nudil PLO diplomatsko podporo glede njenih nesoglasij s Sirijo. Iz Bagdada namerava Arafat odpotovati še v nekatere države ob Zalivu. Živahnejše gospodarsko sodelovanje Delegaciji sabora SR Hrvaške in skupščine SR Slovenije o še neizkoriščenih možnostih Sojenje iredentistični skupini PEČ, 14. julija (Tanjug) -Pred okrožnim sodiščem v Peči se je danes začelo sojenje protirevolucionarni iredentistični skupini, katere člani so v zadnjih dveh letih izpeljali ali načrtovali več sovražnih akcij na območju Prištine in Djakovice. Na zatožni klopi se je znašlo 13 ljudi, devet je obtoženih združevanja zaradi sovražne dejavnosti proti Jugoslaviji, štirje pa sovražne propagande. Z boljšim nastopom do večje trgovine z ZRN V Portorožu zaključili dvodnevno razpravo mešane komisije o povečanju blagovne menjave med državama PORTOROŽ, 14. julija — Tako Zahodni Nemci kot Jugoslovani so se ob zaključku dvodnevnega zasedanja mešane komisije za gospodarsko, industrijsko in tehnično sodelovanje zavzeli za povečanje obsega blagovne menjave med državama in za zmanjšanje jugoslovanskega primanjkljaja. -ISKRICE- Tudi inženirji lovstva? LJUBLJANA, 14. julija — Kljub temu da ima lovstvo pri nas že dolgo tradicijo in da je skrbno organizirano, si ta razprostranjena organizacija še ni zagotovila znan-stveno-raziskovalnega zaledja in redne izobraževalne osnove na visokošolski ravni. Najresnejšo pobudo za to je zdaj sprožila ljubljanska biotehniška fakulteta v svojem tozdu za gozdarstvo, kajti gozdarji niso prepričani samo o tem, da je tak visokošolski študij pri nas zelo potreben, marveč tudi o tem, da bi bil poseben interdisciplinaren študij lovstva najprimernejši v okviru študija gozdarstva, mnogo primernejši da bi bil pri njih, kot pa bi bil nemara v okviru študija biologije ali pa veterinarstva. Tak inženir bi moral »celovito obvladati biološke, tehnološke in družbeno-ekonomske vidike gospodarjenja z divjadjo oziroma ravnanja s celotno favno v terestičnih in vodnih ekosistemih skladno s principom trajnosti teh obnovljivih naravnih virov splošnega družbenega pomena,« kot pravijo pobudniki na tozdu za gozdarstvo. Izobraževalni skupnosti gozdarstva so danes predlagali, da začne obravnavo o pobudi, prepričani, da bi bil tak študij zanimiv tudi za interesente iz drugih republik in da bi nakazana rešitev pripomogla k temu, da pri nas ne bi prišlo do svete vojne med gozdarskim in lovskim gospodarstvom, do kakršne prihaja v nekaterih drugih državah, kjer strokovnih odnosov med obema niso razvili pravi čas in na pravi način. J. S.. Kolikor bolj je kakšna razvada razširjena, toliko večja je možnost, da postane vrlina. GUITRY Ne jezite se, če. vam izpadajo lasje, predstavljajte si, da bi to lahko bolelo in bi jih morali puliti kot zobe. FONDA Psihiater živi na račun ljudi, ki ne morejo opraviti s svojo preteklostjo, sedanjost pa si grenijo z bodočimi skrbmi. SELLERS Ko človek prekorači štirideseto leto, opazi, da se je njegov svet podrl, sam pa je pre- živel ruševine. MALDEN Politiki pridejo na vrh, ker večina nima prav nobenih lastnosti, zaradi katerih bi jih želeli obdržati spodaj. USTINOV Ljudstva in vlade se nikoli niso naučile ničesar iz zgodovine in se nikoli niso ravnale po načelih, ki izhajajo iz nje. HEGEL Zakonsko življenje je kot gledališče z vedno istim programom, zato moramo spreminjati vsaj sceno. FELLINI »ZR Nemčija je naš prvi partner med državami na konvertibilnem območju«, je v izjavi novinarjem poudaril Janko Smole, predsednik jugoslovanskega dela mešane komisije. Lani je ZRN zasedla drugo mesto z 2,577 milijarde dolarjev, ali to je 11 odstotkov celotne jugoslovanske blagovne menjave in prvo mesto pri trgovinskem primanjkljaju, ki je bil lani 1,137 milijarde dolarjev, v prvih petih mesecih letos pa 305 milijonov dolarjev.« To je lani pomenilo 36,7 odstotka skupnega jugoslovanskega primanjkljaja in skoraj polovico deficita, ki ga imamo z EGS. Toda že po udeležbi pomembnih predstavnikov največjih zahodno-nemških koncernov (Siemens, W. A. G., Man, Krupp, Scipio) na sestanku mešane komisije lahko sklepamo, da si obe strani želita urediti gospodarske odnose. Obseg našega uvoza iz ZR Nemčije se je letos resda močno skrčil — delno na račun uvoznih omejitev, delno pa tudi zaradi prenizkega izvoza in premajhnega zaslužka deviz, ki bi našim organizacijam omogočale uvoz iz ZRN. Zahodni Nemci nam sicer zatrjujejo, da trgovinski primanjkljaj pokrivamo z neblagovno menjavo — na primer s turizmom (turisti iz ZRN so lani ustvarili 45 odstotkov vsega konvertibilnega priliva v jugoslovanskem turizmu). To je dejoma res, vendar je še zmeraj premalo, da bi lahko odplačevali tudi kreditne obveznosti, ki smo jih imeli lani do ZR Nemčije — kar 1,7 milijarde dolarjev. Dieter von VViirzen, predsednik zahodnonemškega dela mešane komisije pa je poudaril, »da trgovinskega primanjkljaja z Ju kontingentov, /.a jugoslovanski izvoz v našo državo so torej še velike možnosti, predvsem v nekatere severne regije (Bremen, Hamburg), kjer skorajda ne poznajo jugoslovanskega blaga. Res pa se Jugoslavija na našem trgu srečuje z močno italijansko, vse bolj pa tudi špansko in portugalsko konkurenco (in celo s tekmeci iz nekaterih azijskih držav), ki ji bo vaše gospodarstvo lahko kos le z dobrim marketingom, z ustreznimi cenami in kvalitetnimi .izdelki.« Dodatna spodbuda za nadaljnji razvoj in razširitev sodelovanja med državama pa naj bi bila tudi obiska zveznega sekretarja za zunanje zadeve Lazarja Moj-sova konec julija v ZRN in Karla Carstensa, predsednika ZRN, v Jugoslaviji v začetku septembra. BORIS ŠULIGOJ ZAGREB, 14. julija (Tanjug) - Delegacija sabora SR Hrvaške, ki jo vodi Milan Rukavina-Šain, in delegacija skupščine SR Slovenije, ki jo vodi Vinko Hafner, sta v današnjem pogovoru druga drugo seznanili z najnovejšimi gospodarskimi gibanji v obeh socialističnih republikah. Udeleženci pogovora v Zagrebu so soglasno menili, da bi morali sedanje sodelovanje med ozdi obeh republik in v širšem pomenu, ki sicer dosega pomembne rezultate, še naprej razvijati združevanje dela in sredstev na samoupravnih temeljih, ker za to obstajajo realne potrebe in možnosti, ki še niso v celoti izkoriščene. Podprli so stališča izvršnih svetov in gospodarskih zbornic obeh republik o skupnih vlaganjih in o sodelovanju v energetiki, kmetijstvu, in drugih gospodarskih panogah. Delegaciji sta se pogovarjali tudi o ukrepih gospodarske politike, ki naj bi jih sprejeli do konca letošnjega in prihodnje leto po vsej Jugoslaviji in v vsaki republiki zase. Kot so poudarili, morajo biti ti ukrepi takšni, da bodo združeno delo spodbujali k popolnejšemu in trajnejšemu vključevanju v mednarodno delitev dela. Samo tako bomo lahko uspešno izpolnjevali svoje finančne obveznosti do tujih partnerjev in hkrati razvijali racionalno in visoko produktivno gospodarstvo. V delu pogovorov, ki se je nanašal na program dela sabora SR Hrvaške in skupščine SR Slovenije, so razpravljali tudi o izkušnjah v delovanju delegatskega sistema. Kljub nekaterim pripombam so ocenili, da sabor SR Hrvaške in skupščina SR Slovenije prispevata pomemben delež k reševanju družbeno gospodarskih, socialnih in drugih vprašanj, prav tako pa tudi k razvoju delegatskega sistema in socialističnih samoupravnih odnosov v celoti. V Bruslju ubili turškega diplomata BRUSELJ, 14. julija — V Bruslju so dopoldne ubili atašeja turškega veleposlaništva Dursu-na Aksoya. Kmalu po umoru turškega diplomata so teroristi telefonirati dopisništvu ameriške agencije UPI in sporočili, da je atentat izvedla tajna armenska armada. Poljski sejm razpravlja o normalizaciji razmer goslavijo ne bomo mogli odpraviti čez noč. Pokritost uvoza z izvozom se je letos nekoliko popravila, žal predvsem zaradi omejevanja uvoza iz ZRN.« »Mislim pa, da je Jugoslavija izkoristila le malo dogovorjenih Proceduralna razprava o pravnih temeljih za ukinitev vojnega stanja — Predpisi do 22. julija? OD NAŠEGA DOPISNIKA VARŠAVA, 14. julija — V poljskem sejmu se je danes začela proceduralna razprava, ki naj bi zagotovila pravne temelje za dokončno ukinitev vojnega stanja. Vodstva strank in družbenih organizacij, pa tudi številne ugledne osebnosti, se v anketah, ki jih objavljajo tisk, radio in televizija, zavzemajo za čimprejšnjo vzpostavitev normalnih razmer. Z novimi ustavnimi spremembami uvajajo natančnejšo definicijo ogroženosti države, pri tem pa so upoštevali razliko med delovanjem notranjih in zunanjih dejavnikov. V prihodnje bo mogoče uvesti vojno stanje le, če bo varnost in suverenost ogrožala zunanja nevarnost. Če pa bi znova prišlo do notranje destabilizacije kot posledice »domačih« vzrokov, lahko ustrezni organi oblasti uvedejo izredno stanje v vsej državi ali v posameznih območjih. Pričakujejo, da utegnejo natančnejše predpise, ki naj bi omogočili lažji prehod iz »vojnega« v normalno stanje, sprejeti na prihodnjem zasedanju sejma, najverjetneje na predvečer polj- Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije Prognostična karta za 15. julij 1983 Vreme in temperatura dne 14. julija 1983 ob 14. uri SLOVENIJA Bo deloma jasno s spremenljivo oblačnostjo, občasno bodo krajevne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo med 11 in 16, na Primorskem 20, najvišje dnevne od 23 do 28 stopinj Celzija. JUGOSLAVIJA V vzhodnih predelih Jugoslavije bo sprva še precej oblačno s padavinami, deloma z nevihtami, drugod bo deloma jasno s spremenljivo oblač-^t nostjo. VREMENSKA SLIKA Za hladno fronto, ki je prešla naše kraje se krepi greben visokega zračnega pritiska. Od severa priteka nad naše kraje razmeroma hladen zrak. SOSEDNJI KRAJI ITALIJE IN AVSTRIJE Bo deloma jasno s spremenljivo oblačnostjo. V sosednjih krajih Avstrije bodo posamezne nevihte. KAKO KAŽE ZA SOBOTO IN NEDELJO Bo precej jasno in nekoliko topleje. TEMPERATURE MORJA Piran 24,3, Split 20,5, Hvar 22, Hercegnovi 23, Bar 23,4, Ulcinj 23 in temperatura Blejskega jezera 23 stopinj Celzija. kraj vreme st. Ljubljana pret. oblačno 25 Planica zmerno oblačno 20 Bmik pret. oblačno 27 Kredarica po nevihti 5 Maribor po nevihti 24 M. Sobota - - Sl. Gradec pret. oblačno 22 Celje grmi 22 Novo mesto nevihta v okolici 26 Nova Gorica delno oblačno 29 Portorož delno oblačno 27 Reka nevihta 22 Pulj delno oblačno 27 Hvar zmerno oblačno 28 Dubrovnik rahlo dežuje 24 Zagreb grmi 25 Beograd oblačno 24 Sarajevo oblačno 16 Titograd nevihta v okolici 25 Skopje zmerno oblačno 28 Celovec po nevihti 21 Gradec zmerno oblačno 25 Dunaj oblačno 22 Benetke jasno 28 Milano jasno 29 Genova zmerno oblačno 27 Rim zmerno oblačno 28 Pariz jasno 22 Berlin delno oblačno 23 Stockholm delno oblačno 22 Moskva ploha 24 STANJE VODA 14. JULIJA 1983 OB 8. URI VIŠINA v cm: MURA Gornja Radgona 125, SAVA Radovljica 58, SAVA Šentjakob 175, SAVA Radeče 125, SORA Škofja Loka 108, LJUBLJANICA Moste 50, SAVINJA Laško 104, KRKA Podbočje 74, KOLPA Radenci 76, SOČA Solkan 234. PRETOK v mVs: MURA Gornja Radgona 142, SAVA Radovljica 19,0, SAVA Radeče 90,2, SORA Škofja Loka 4,2, LJUBLJANICA Moste 12,0, SAVINJA Laško 15,0, KRKA Podbočje 8,7, KOLPA Radenci 9,1 in SOČA HE Doblar 36,0. TEMPERATURE v °C: MURA Gornja Radgona 18,6, SAVA Radovljica 14,2, SAVA Radeče 19,0, SORA Škofja Loka 16,1, LJUBLJANICA Moste 19,3 ter Savinja Laško 20,0. Zemeljski plusi in minusi -OGLEDALO Z. BLAŽIČ, Borba Dohodek jih bo silil v bolj smotrno delo A. Marinc v Krškem - Ugodne izkušnje mladega kolektiva v Kostanjevici - Preverjanje razvojnih usmeritev KRŠKO, 14. julija — O zadovoljivih gospodarskih in političnih razmerah, večji aktivnosti zveze komunistov in rasti proizvodnje se je v občini Krško pred tedni že prepričala delovna skupina CK ZKS, danes so ob obisku predsednika oceno tudi potrdili. Andrej Marinc, Emil Štern in nekateri člani delovne skupine so opoldne najprej obiskali Iskrino temeljno organizacijo industrijske elektronike v Kostanjevici; tam je mlad, pretežno ženski kolektiv, kljub pomanjkanju izkušenj v kratkem času osvojil sodobno proizvodnjo različnih elementov za belo tehniko, zabavno elektroniko in podobno. Po ogledu proizvodnje in na sestanku s člani osnovne organizacije ZK je tovariš Marinc pohvalil njihova prizadevanja, zlasti izvozne napovedi in uspešno poslovanje, obenem pa dodal, da jih bo poslej prav dohodek še posebej silil v racionalno delo, to pa seveda tudi pomeni, da proizvodnih delavcev ne smemo obremeniti z režijo, za 160-članski kolektiv ter celotno delovno organizacijo Iskra IEZ pa je še posebej po- CK ZKS Andreja Marinca tako membno znanstveno raziskovalno delo ter hitro prilagajanje novostim, da bi na tujem ostali konkurenčni. Podobne misli je bilo slišati tudi na popoldanski razširjeni seji občinskega komiteja ZK Krško, kjer so v glavnem pritrdili oceni delovne skupine CK ZKS, Andrej Marinc pa je ob tem dodal, da bodo tudi v Krškem morali znova proučiti razvojne usmeritve in upoštevati ekonomsko stvarnost. Težak gospodarski položaj pa mora tudi ZK izkoristiti za učvrstitev in boljšo kvaliteto pri svojem delu. VLADO PODGORŠEK stop V primerjavi s sicer tehnično izrabljivimi temperaturnimi razlikami, ki so v strojih z notranjim izgorevanjem nekaj sto pa tudi čez tisoč stopinj, je nekaj desetin stopinj temperaturnih razlili, za katere poskrbi Sonce, za izkoriščanje zelo malo. Najvišjo temperaturo v senci 58 °C so izmerili 13. 9. 1922 v Al Azizaiyahu v Libiji, najnižjo - 52,7 °C pa 24. 8. 1960 na sovjetski postaji Vostok na Antarktiki. Povprečki so seveda drugačni - najbolj vroč kraj na svetu je Dallol v Etiopiji, kjer je bila srednja letna temperatura v obdobju 1960—66 kar 34,4 °C, najbolj mrzel pa je »Tečaj mraza« na Antarktiki, kjer je povpreček — 22,2 °C. Tudi Sonce sije različno - na severnem tečaju izgine za 186 dni letno, v vzhodni Sahari pa je 97 sončnih dni in doslej so tamkaj namerili že preko 4300 ur nenehne jasnine na nebu. Redko in enakomerno razsuto energijo je težko gospodarno zbirati in pretvarjati v uporabno obliko. Ameriški viri navajajo nazorno primerjavo, ki zadeva spremembo sončnega sevanja v električno energijo s »sončnimi baterijami«, se pravi fotocelicami. V srednjih geografskih širinah smemo računati največ z močjo 1 k W na kvadratni meter; za srednje veliko »sončno elektrarno« z zmogljivostjo 1000 MW bi morali pobrati energijo s površine 1 krrr. Žal pa je izkoristek fotocelic komaj 10%. kar poveča površino na 10 km2; zaradi razlik v sončnem sevanju med jutrom in večerom ter nočjo in dnevom moramo površino povečati še šestkrat. Tako bi morali s fotocelicami, ki bi tvorile srednje veliko sončno elektrarno, pokriti 60 kvadratnih kilometrov — kar seveda ni neizvedljivo in ne praktično. Skoraj izgubimo pogum. skega državnega praznika 22. julija. Ob drugi obletnici izrednega, 9. kongresa PZDP poljski komentatorji poudarjajo, da se je v minulih 729 dneh potrdila pravilnost tako imenovanih smernic socialističnega preporoda, ki so jih sprejeli na tem zgodovinskem kongresu. Kot poudarja glasilo CK PZDP Trybuna ludu, je največja zasluga tega kongresa, da se mu je »po več letih tragične zmedenosti posrečilo najti stične točke med sistemsko doktrino socializma ter moralnimi načeli in težnjami poglavitnih skupin poljske družbe«. Po mnenju politbiroja CK PZDP omogočajo normalizacijo prav pozitivni učinki izvajanja »kongresnega programa za odpravo krize, socialistično obnovo, boj in reforme«. »Od 9. partijskega kongresa so se ljudski oblasti večkrat zastavili zapleteni, pogosto dramatični problemi. Poljsko pa smo vendarle obvarovali pred bratomorno vojno, ogrožanjem državne eksistence in gospodarskim polomom,« je ugotovil politbiro CK PZDP. Ko Trybuna ludu napoveduje ukinitev vojnega stanja, opozarja, da ne gre za vrnitev v nikakršne doslej znane »normalne razmere«, temveč za novo stvarnost in vrednote, ki so si jih pridobili z bojem in dialogom. Partijsko vodstvo je strpno do ljudi, ki so bili obsojeni zaradi kršenja dekreta o vojnem stanju. V skladu s posebnim sklepom je dobilo pravico do pomilostitve 894 obsojenih, od teh so jih 580 izpustili, za 107 pa so sprejeli sklep o suspendiranju kazni. Državni svet je zavrnil prošnje za pomilostitev 122 obsojenih, med katerimi so zvečine organizatorji stavk in protestnih akcij, pa tudi ljudje, ki so bili obsojeni zaradi hujših kršitev dekreta o vojnem stanju (uporaba orožja itd.) Poleg tega 73 obsojencev (med njimi je tudi devet članov neke teroristične skupine) sploh ni vložilo prošnje za pomilostitev. Izvršni odbor domoljubnega gibanja nacionalnega preporoda, ki je zahteval ukinitev vojnega stanja, se je zavzel tudi za popolno rehabilitacijo ljudi, ki so bili obsojeni zaradi kršenja strogih predpisov. ILIJA MARINKOVIČ Snidenje po osmih letih mm 1 Mlada Bolivijka ROSEMARY RIBEROS ni videla svoje hčere TAMARE od njenega rojstva dalje. Kot je povedala, so jo leta 1975 zgrabili argentinski vojaki in jo mučili; za hčerjo pa se je izgubila vsaka sled. Ko so leta 1981 Riberosovo izpustili iz argentinskih zaporov, je zbežala v Švico, kjer še zdaj živi. Svojo osemletno hčer je našla s pomočjo argentinskega gibanja za človeške pravice, ki je deklico pripeljalo v Buenos Aires, do njunega snidenja pa je prišlo na mednarodnem letališču v perujski prestolnici. (Telefoto: UPI) Umrl je Hanj James V Las Vegasu je v 67. letu starosti za rakom umrl HARRY JAMES, slavni ameriški trobentar štiridesetih in petdesetih let. Odrasel je v cirkusu, kjer je bila njegova mati artistka na trapezu, oče pa kapelnik. V gimnaziji je zmagal na tekmovanju trobentarjev. S petnajstmi leti je postal član orkestra, ki ga je vodil Joe Gale. Prvo ploščo je posnel leta 1936 z orkestrom Bena Pollacka. Pri enaindvajsetih letih se je priključil orkestru Bennyja Goodmana, dve leti kasneje pa je z Goodmanovo denarno pomočjo ustanovil svoj orkester. Največ uspeha je požel s tehnično dovršenim igranjem na trobento ob spremljavi violin. Na višku svoje kariere je igral pred nabito polnimi dvoranami in nočnimi klubi, milijoni oboževalcev, pa so kupovali njegove plošče. Igral je tudi v številnih filmih (»Ples na vodi«). Nepopoln starec Stotriindvajsetletni ARTHUR REED iz Oaklanda (ameriška zvezna država Kalifornija) si goreče želi. da bi se poročil z mlado žensko, ki ne bi smela biti stara več kot 35 let. lahko pa je seveda mlajša. Reed trdi. da je najstarejši človek na svetu. Ima potrdilo socialnega urada, da je bil rojen 28. juniju 1860 v Buffalu (zvezna država New York). To pa ne zadostuje, da bi Reeda, ki ne zna ne brati ne pisati, kot najstarejšega človeka na svetu uvrstili v Guinessovo knjigo rekordov. Njegov rojstni list je nepopoln in iz njega ni mogoče razbrati, koliko je v resnici star. PAŠETO LATOVŠČINA - Delavec Projektivnega ateljeja je v Ljubljani prejel sklep, med drugim je pisalo: »Od 1.6. 1983 se ukine participacija tov. J. J. z obrazložitvijo, da ista izhaja iz živega dela in je rezultat povečane storitve delavca na povečanem učinku produktivnih delavcev.« Učeno sporočilo pomeni, da delavec nima več pravice do stimulativnega dela osebnega dohodka. Pa se čudimo množici delovnih sporov. PELO DELO PELO PELO PELO PELO PELO PELO DELO DELO NOVI DEVIZNI TEČAJI Tečajna lista št. 134 z dne 14. julija 1983 nakup, za nakup, za država tečaj valuta velja za nakupni za devize srednji čeke in kred. efek. in prodajni pisma pošt. nak. Avstrija šiling 100 502,5869 503,3419 504,0969 Belgija frank/C 100 176,7906 177,0562 177,3218 Belgija frank/F 100 175,4767 175,7403 176,0039 Danska krona 100 986,7550 988,2374 989,7197 Finska marka 100 1639,1441 1641,6065 1644,0689 Francija frank 100 1178,2007 1179,9707 1181,7406 Nizozemska gulden 100 3160,0345 3164,7817 3169,5289 Italija lira 100 5,9794 5,9884 5,9974 Norveška krona 100 1250,8020 1252,6810 1254,5600 ZR Nemčija marka 100 3548,3023 3553,6328 3558,9632 Španija pezeta 100 62,0267 62,1199 62,2131 Švica frank 100 4318,9049 4325,3930 4331,8811 Švedska krona 100 1188,5972 1190,3828 1192,1684 V. Britanija funt 1 140,7522 140,9637 141,1751 Irak ir. dinar 1 294,2025 294,6445 295,0865 Japonska jen 100 37,8602 37,9171 37,9740 Kuvajt kv. dinar 1 312,3377 312,8069 313,2761 Kanada dolar 1 74,1742 74,2856 74,3970 ZDA dolar 1 91,4095 91,5468 91,6841 Avstralija a. dolar 1 79,6780 79,7977 79,9174 Nakupni in prodajni tečaji za devize začno veljati 14. julija 1983 ob 14. uri, srednji pa 15. julija 1983. - Nakupni tečaji za efektivo, čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice s tečajne liste št. 133 z dne 13. julija 1983 ostanejo v veljavi. — Srednji in prodajni tečaji za devize se uporabljajo tudi za efektivo, čeke, kreditna pisma in poštne nakaznice, začenši s 15. julijem 1983. Odgovornost za stabilizacijo Sestanek v CK ZKJ: presoja razmer je enotna, ocena vzrokov in nameravanih ukrepov pa še ne BEOGRAD, 14. julija (Tanjug) — Prihodnji plenum CK ZKJ, na katerem bodo obravnavali dolgoročni program gospodarske stabilizacije, naj bi s svojimi sklepi in sporočili spremenil marsikaj v našem razvoju, delovanju in ravnanju. Ljubljanska banka nudi za prodana devizna sredstva ugodne kredite IZ POSLOVNEGA SVETA • DAIMLER-BENZ, NAJVEČJI PROIZVAJALEC AVTOMOBILOV V ZRN - »Daimler-Benz« je bil lani največji proizvajalec avtomobilov v Zvezni republiki Nemčiji; ta avtomobilski velikan, ki prodaja luksuzna vozila mercedese, je prodal za 38,9 milijarde mark avtomobilov oziroma za 15,6 milijarde dolarjev. S tem je Daimler-Benz prehitel Volksvvagna (njegova prodaja se je lani zmanjšala na 15 milijard dolarjev oziroma na 37,43 milijarde mark). Predsednik družbe Daimler-Benz Gerhard Prinz je delničarjem povedal, da se je lanska prodaja povečala v primerjavi s predlansko za 6,1 odstotka. Skupni neto dobiček družbe je bil lani 921 milijonov mark (368,5 milijona dolarjev), kar je za 1,5 odstotka več kot leto prej. Prodaja avtomobilov, ki jih proizvaja ta družba se je povečala tudi v letošnjih prvih šestih mesecih; prodali so za 3 odstotke več avtomobilov kot v enakem lanskem obdobju, pri čemer je bila uspešna zlasti prodaja osebnih vozil - povečala se je za 13 odstotkov. Gerhard Prinz je napovedal, da se bo uspešno poslovanje družbe nedvomno nadaljevalo tudi do konca leta. • BRITANIJA SKUŠA PREPREČITI TRGOVINSKO VOJNO MED ZAHODNO EVROPO IN ZDA - Novi britanski minister za zunanje zadeve Geoffrey Howe bo skušal ta teden v razgovorih s predstavniki ameriške vlade preprečiti trgovinsko vojno med obema državama. Protekcionistični ukrep ameriškega predsednika, ki je prejšnji teden uvedel uvozne kvote za posebne vrste jekla, je zelo vznemiril tudi druge zaveznike v Evropi. • REKORDNI SKOK INFLACIJE V BRAZILIJI - V Braziliji je bila inflacija v juniju 12,3-odstotna. tako da je bila v zadnjih 12 mesecih že 121,8-odstotna. Obe številki sta rekorda v brazilski zgodovini; prejšnji brazilski rekord inflacije v 12 mesecih je z marčevskim datumom leta 1981, ko je bila stopnja inflacije 121,8 odstotka. »Zasluge« za nagli skok inflacije pripisujejo zlasti povečanju cen v juniju - najprej so podražili naftne derivate, nato pa kmetijske izdelke. Precej pa je vplivala zlasti podražitev nekaterih storitev (elektrika, plin, telefon ipd.), katerih cene so se v povprečju povečale za 19,6 odstotka. Do podražitve bencina in drugih derivatov je prišlo po vladni odločitvi, da bo ukinila subvencioniranje; to so zahtevali strokovnjaki Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Kmetijski proi- zvodi pa so se podražili zaradi poplav na jugu države in suše na severu. Kakor ocenjujejo analitiki, bo podražitev nafte in derivatov vplivala tudi na rast julijske inflacije; vplivala pa bo seveda tudi ukinitev subvencij za pšenico, kar je potegnilo za seboj podražitev kruha in vseh izdelkov, ki so narejeni iz pšenice. V prvem polletju letos je bila inflacija v Braziliji 67,3-odstotna, v enakem lanskem obdobju pa 47-odstotna. Samo hrana se je v juniju podražila (povprečno) za 15 odstotkov, v zadnjih 12 mesecih pa za 154,9 odstotka. • DOSLEJ NAJVEČJI TRGOVINSKI PRESEŽEK KITAJSKE - Po podatkih osrednje ameriške obveščevalne organizacije — CIA — je bil lanski trgovinski presežek Kitajske rekorden, dosegel je okoli 6 milijard dolarjev. Kitajska je izvozila za 22,36 milijarde dolarjev izdelkov, uvozila pa za 16,08 milijarde. Hongkong je bil največji izvozni trg Kitajske, tja je lani izvozila za 5,38 milijarde dolarjev izdelkov. Takoj za Hongkongom je po vrednosti izvoza Japonska, na tretjem mestu pa so Združene države Amerike, ki so iz Kitajske uvozile za 2,07 milijarde dolarjev izdelkov. ZDA so lani na Kitajsko izvozile za 2,91 milijarde dolarjev izdelkov. Glavni izvozni proizvod ZDA je bila pšenica, sledijo pa umetna gnojila in industrijski izdelki. Glavni izdelki, ki so jih ZDA uvažale iz Kitajske, sta bila nafta in konfekcija. Nafta je bil glavni izvozni proizvod tudi na seznamu japonskig kupcev. ZR Nemčija je bila glavni poslovni partner Kitajske v Evropi; kupila je za 809 milijonov dolarjev kitajskega blaga, prodala pa jim je za 675,8 milijonov dolarjev nemškega blaga, zlasti strojev. Kakor je zapisano v poročilu CIA, je bil lanski izvoz Kitajske v Sovjetsko zvezo vreden le 165,2 milijona dolarjev, medtem ko je SZ iz Kitajske uvozila za 142,6 milijona dolarjev blaga. Glavni partner Kitajske v menjavi s socialističnimi državami je bila lani Romunija, kamor so izvozili za 405 milijonov dolarjev blaga in ga od tam uvozili v vrednosti 30,3 milijona dolarjev. • DIZELSKE LADE - Prihodnje leto bodo začeli serijsko izdelovati lade 1500 z dizelskimi motorji. Prve takšne avtomobile so že preskusili na sovjetskih cestah in izkazalo se je, trdijo uradno, da »ustrezajo tehničnim kvalitetam zahodnoevropskih dizelskih motorjev«. Pred to sejo je danes v predsedstvu CK ZKJ potekal sestanek, ki so se ga udeležili člani in izvršni sekretarji predsedstev pokrajinskih in centralnih komitejev ZK, pristojni za razvoj družbenogospodarskih odnosov. Cilj razprave je bil spregovoriti o izkušnjah, ki so si jih pridobili pri opravljanju nalog v zvezi s politiko gospodarske stabilizacije, sprejetih na tretji, četrti in sedmi seji CK ZKJ. V minulem obdobju, je v uvodnem referatu dejal Petar Matič, smo dosegli nekaj rezultatov, ki niso spektakularni, a treba je upoštevati razmere, v katerih smo jih dosegli. Ko je spregovoril o prihodnjih reformah, je poudaril, da zveza komunistov mora biti in je odgovorna za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Kajti to ni le gospodarski, temveč tudi revolucionarni proces, ki terja in priznava le prizadevne borce. Spričo sedanjih razmer, ki so jih nekajkrat opisali kot izredne, bi lahko pričakovali, da bodo na tej seji več govorili o metodi dela zveze komunistov oziroma o korakih, ki jih partija mora napraviti. Opozarjali so na nevarnost ohranjanja sedanjega ravnanja, a tudi na današnjem sestanku se niso mogli izogniti že običajnim razpravam, v katerih opisujemo trenutne razmere in ponavljamo že znane ugotovitve. Razprava se je omejila predvsem na poročila o sedanjih razmerah v republikah in pokrajinah. Prizadevanje sekretarja predsedstva CK ZKJ nikole Stojanoviča, da bi v raz- pravi namenili več pozornosti idejnim smernicam akcije, je le deloma obrodilo sadove. Na sestanku so ugotovili, da je ocena sedanjih politično-gospo-darskih razmer precej realna in enotna. Manj enotna pa je presoja vzrokov za sedanje razmere, še zlasti pa kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, ki naj bi jih uvedli. Naloga zveze komunistov je, da s svojimi akcijami zagotovi to enotnost in pri tem upošteva, da je treba breme stabilizacije enakomerno razporediti, da bi preprečili nadaljnje socialno razslojevanje in bogatenje brez dela. Pri tem je treba pričakovati različne oblike odpora in prizadevanj, da bi ohranili pridobljene položaje in privilegije. Valdesa izpustili iz zapora SANTIAGO DE CH1LE, 14. julija (Tanjug) - Nekdanjega čilskega zunanjega ministra in vodjo krščanskih demokratov Gabriela Valdesa so nocoj spustili iz ječe, v kateri je bil od prejšnje sobote. Obtožen je bil, da je tiskal letake, ki so pozivali k protestom proti Pinochetovemu vojaškemu režimu. Ustavili so tudi preiskavo proti, generalnemu sekretarju krščanskih demokratov Joseju de Gregorii ih nekdanjemu senatorju Jorgeju Lavan-deru. Arafat v Bagdadu TUNIS, 14. julija (Reuter) -Vodja Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat je danes dopotoval v Bagdad, kjer se je takoj sestal z iraškim namestnikom predsednika vlade in zunanjim ministrom Tarikom Azi-zom. Kot je sporočila palestinska agencija WAFA, bo Arafat v pogovorih z iraškimi funkcionarji zahteval, da bi Bagdad nudil PLO diplomatsko podporo glede njenih nesoglasij s Sirijo. Iz Bagdada namerava Arafat odpotovati še v nekatere države ob Zalivu. Tudi inženirji lovstva? LJUBLJANA, 14. julija — Kljub temu da ima lovstvo pri nas že dolgo tradicijo in da je skrbno organizirano, si ta razprostranjena organizacija še ni zagotovila znan-stveno-raziskovalnega zaledja in redne izobraževalne osnove na visokošolski ravni. Najresnejšo pobudo za to je zdaj sprožila ljubljanska biotehniška fakulteta v svojem tozdu za gozdarstvo, kajti gozdarji niso prepričani samo o tem, da je tak visokošolski študij pri nas zelo potreben, marveč tudi o tem, da bi bil poseben interdisciplinaren študij lovstva najprimernejši v okviru študija gozdarstva, mnogo primernejši da bi bil pri njih, kot pa bi bil nemara v okviru študija biologije ali pa veterinarstva. Tak inženir bi moral »celovito obvladati biološke, tehnološke in družbeno-ekonomske vidike gospodarjenja z divjadjo oziroma ravnanja s celotno favno v terestičnih in vodnih ekosistemih skladno s principom trajnosti teh obnovljivih naravnih virov splošnega družbenega pomena,« kot pravijo pobudniki na tozdu za gozdarstvo. Izobraževalni skupnosti gozdarstva so danes predlagali, da začne obravnavo o pobudi, prepričani, da bi bil tak študij zanimiv tudi za interesente iz drugih republik in da bi nakazana rešitev pripomogla k temu, da pri nas ne bi prišlo do svete vojne med gozdarskim in lovskim gospodarstvom, do kakršne prihaja v nekaterih drugih državah, kjer strokovnih odnosov med obema niso razvili pravi čas in na pravi način. ______________________________________________________________________J. S.. Sojenje iredentistični skupini PEČ-, 14. julija (Tanjug) — Pred okrožnim sodiščem v Peči se je danes začelo sojenje protirevolucionarni iredentistični skupini, katere člani so v zadnjih dveh letih izpeljali ali načrtovali več sovražnih akcij na območju Prištine in Djakovice. Na zatožni klopi se je znašlo 13 ljudi, devet je obtoženih združevanja zaradi sovražne dejavnosti proti Jugoslaviji, štirje pa sovražne propagande. rlSKRICE- Kolikor bolj jc kakšna razvada razširjena, toliko večja je možnost, da postane vrlina. GUITRY Ne jezite se, če. vam izpadajo lasje, predstavljajte si, da bi to lahko bolelo in bi jih morali puliti kot zobe. FONDA Psihiater živi na račun ljudi, ki ne morejo opraviti s svojo preteklostjo, sedanjost pa si grenijo z bodočimi skrbmi. SELLERS Ko človek prekorači štirideseto leto, opazi, da se je njegov svet podrl, sam pa je preživel ruševine. MALDEN Politiki pridejo na vrh, ker večina nima prav nobenih lastnosti, zaradi katerih bi jih želeli obdržati spodaj. USTINOV Ljudstva in vlade se nikoli niso naučile ničesar iz zgodovine in se nikoli niso ravnale po načelih, ki izhajajo iz nje. HEGEL Zakonsko življenje je kot gledališče z vedno istim programom, zato.moramo spreminjati vsaj sceno. FELLINI Z boljšim nastopom do večje trgovine z ZRN V Portorožu zaključili dvodnevno razpravo mešane komisije o povečanju blagovne menjave med državama PORTOROŽ, 14. julija — Tako Zahodni Nemci kot Jugoslovani so se ob zaključku dvodnevnega zasedanja mešane komisije za gospodarsko, industrijsko in tehnično sodelovanje zavzeli za povečanje obsega blagovne menjave med državama in za zmanjšanje jugoslovanskega primanjkljaja. »ZR Nemčija je naš prvi partner med državami na konvertibilnem območju«, je v izjavi novinarjem poudaril Janko Smole, predsednik jugoslovanskega dela mešane komisije. Lani je ZRN zasedla drugo mesto z 2,577 milijarde dolarjev, ali to je 11 odstotkov celotne jugoslovanske blagovne menjave in prvo mesto pri trgovinskem primanjkljaju, ki je bil lani 1,137 milijarde dolarjev, v prvih petih mesecih letos pa 305 milijonov dolarjev.« To je lani pomenilo 36,7 odstotka skupnega jugoslovanskega primanjkljaja in skoraj polovico deficita, ki ga imamo z EGS. Toda že po udeležbi pomembnih predstavnikov največjih zahodno-nemških koncernov (Siemens, W. A. G., Man, Krupp, Scipio) na sestanku mešane komisije lahko sklepamo, da si obe strani želita urediti gospodarske odnose. Obseg našega uvoza iz ZR Nemčije se je letos resda močno skrčil - delno na račun uvoznih omejitev, delno pa tudi zaradi prenizkega izvoza in premajhnega zaslužka deviz, ki bi našim organizacijam omogočale uvoz iz ZRN. Zahodni Nemci nam sicer zatrjujejo, da trgovinski primanjkljaj pokrivamo z neblagovno menjavo - na primer s turizmom (turisti iz ZRN so lani ustvarili 45 odstotkov vsega konvertibilnega priliva v jugoslovanskem turizmu). To je dejoma res, vendar je še zmeraj premalo, da bi lahko odplačevali tudi kreditne obveznosti, ki smo jih imeli lani do ZR Nemčije — kar 1,7 milijarde dolarjev. Dieter von Wurzen, predsednik zahodnonemškega dela mešane komisije pa je poudaril, »da trgovinskega primanjkljaja z Jugoslavijo ne bomo mogli odpraviti čez noč. Pokritost uvoza z izvozom se je letos nekoliko popravila, žal predvsem zaradi omejevanja uvoza iz ZRN.« »Mislim pa, da je Jugoslavija izkoristila le malo dogovorjenih kontingentov. Za jugoslovanski izvoz v našo državo so torej še velike možnosti, predvsem v nekatere severne regije (Bremen, Hamburg), kjer skorajda ne poznajo jugoslovanskega blaga. Res pa se Jugoslavija na našem trgu srečuje z močno italijansko, vse bolj pa tudi špansko in portugalsko konkurenco (in celo s tekmeci iz nekaterih azijskih držav), ki ji bo vaše gospodarstvo lahko kos le z dobrim marketingom, z ustreznimi cenami in kvalitetnimi izdelki.« Dodatna spodbuda za nadaljnji razvoj in razširitev sodelovanja med državama pa naj bi bila tudi obiska zveznega sekretarja za zunanje zadeve Lazarja Moj-sova konec julija v ZRN in Karla Carstensa, predsednika ZRN, v Jugoslaviji v začetku septembra. BORIS ŠULIGOJ Živahnejše gospodarsko sodelovanje Delegaciji sabora SR Hrvaške in skupščine SR Slovenije o še neizkoriščenih možnostih ZAGREB, 14. julija (Tanjug) — Delegacija sabora SR Hrvaške, ki jo vodi Milan Rukavina-Šain, in delegacija skupščine SR Slovenije, ki jo vodi Vinko Hafner, sta v današnjem pogovoru druga drugo seznanili z najnovejšimi gospodarskimi gibanji v obeh socialističnih republikah. Udeleženci pogovora v Zagrebu so soglasno menili, da bi morali sedanje sodelovanje med ozdi obeh republik in v širšem pomenu, ki sicer dosega pomembne rezultate, še naprej razvijati združevanje dela in sredstev na samoupravnih temeljih, ker za to obstajajo realne potrebe in možnosti, ki še niso v celoti izkoriščene. Podprli so stališča izvršnih svetov in gospodarskih zbornic obeh republik o skupnih vlaganjih in o sodelovanju v energetiki, kmetijstvu, in drugih gospodarskih panogah. Delegaciji sta se pogovarjali tudi o ukrepih gospodarske politike, ki naj bi jih sprejeli do konca letošnjega in prihodnje leto po vsej Jugoslaviji in v vsaki republiki zase. Kot so poudarili, morajo biti ti ukrepi takšni, da bodo združeno delo spodbujali k popolnejšemu in trajnejšemu vključevanju v mednarodno delitev dela. Samo tako bomo lahko uspešno izpolnjevali svoje finančne obveznosti do tujih partnerjev in hkrati razvijali racionalno in visoko produktivno gospodarstvo. V delu pogovorov, ki se je nanašal na program dela sabora SR Hrvaške in skupščine SR Slovenije, so razpravljali tudi o izkušnjah v delovanju delegatskega sistema. Kljub nekaterim pripombam so ocenili, da sabor SR Hrvaške in skupščina SR Slovenije prispevata pomemben delež k reševanju družbeno gospodarskih, socialnih in drugih vprašanj, prav tako pa tudi k razvoju delegatskega sistema in socialističnih samoupravnih odnosov v celoti. V Bruslju ubili turškega diplomata BRUSELJ, 14. julija — V Bruslju so dopoldne ubili atašeja turškega veleposlaništva Dursu-na Aksoya. Kmalu po umoru turškega diplomata so teroristi telefonirati dopisništvu ameriške agencije UPI in sporočili, da je atentat izvedla tajna armenska armada. rOGLEDALO Poljski sejm razpravlja o normalizaciji razmer Proceduralna razprava o pravnih temeljih za ukinitev vojnega stanja - Predpisi do 22. julija? OD NAŠEGA DOPISNIKA VARŠAVA, 14. julija - V poljskem sejmu se je danes začela proceduralna razprava, ki naj bi zagotovila pravne temelje za dokončno ukinitev vojnega stanja. Vodstva strank in družbenih organizacij, pa tudi številne ugledne osebnosti, se v anketah, ki jih objavljajo tisk, radio in televizija, zavzemajo za čimprejšnjo vzpostavitev normalnih razmer. Z novimi ustavnimi spremembami uvajajo natančnejšo definicijo ogroženosti države, pri tem pa so upoštevali razliko med delovanjem notranjih in zunanjih dejavnikov. V prihodnje bo mogoče uvesti vojno stanje le, če bo varnost in suverenost ogrožala zunanja nevarnost. Če pa bi znova prišlo do notranje destabilizacije kot posledice »domačih« vzrokov, lahko ustrezni organi oblasti uvedejo izredno stanje v vsej državi ali v posameznih območjih. Pričakujejo, da utegnejo natančnejše predpise, ki naj bi omogočili lažji prehod iz »vojnega« v normalno stanje, sprejeti na prihodnjem zasedanju sejma, najverjetneje na predvečer polj- Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije Prognostična karta za 15. julij 1983 jasno poloblačno oblačno nevihta T dež sneg 55 megla —W— topla fronta —T— hladna fronta okluzija srediSče C ciklona A anticiklona Vreme in temperatura dne 14. julija 1983 ob 14. uri SLOVENIJA Bo deloma jasno s spremenljivo oblačnostjo, občasno bodo krajevne nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo med 11 in 16, na Primorskem 20. najvišje dnevne od 23 do 28 stopinj Celzija. JUGOSLAVIJA V vzhodnih predelih Jugoslavije bo sprva še precej oblačno s padavinami, deloma z nevihtami, drugod bo deloma jasno s spremenljivo oblač-qp nostjo. VREMENSKA SLIKA Za hladno fronto, ki je prešla naše kraje se krepi greben visokega zračnega pritiska. Od severa priteka nad naše kraje razmeroma hladen zrak. SOSEDNJI KRAJI ITALUE IN AVSTRIJE Bo deloma jasno s spremenljivo oblačnostjo. V sosednjih krajih Avstrije bodo posamezne nevihte. KAKO KAŽE ZA SOBOTO IN NEDELJO Bo precej jasno in nekoliko topleje. TEMPERATURE MORJA Piran 24,3, Split 20,5, Hvar 22, Hercegnovi 23, Bar 23,4, Ulcinj 23 in temperatura Blejskega jezera 23 stopinj Celzija. kraj vreme st. Ljubljana pret. oblačno 25 Planica zmerno oblačno 20 Brnik Kredarica pret. oblačno 27 po nevihti 5 Maribor po nevihti 24 M. Sobota - - Sl. Gradec pret. oblačno 22 Celje grmi 22 Novo mesto nevihta v okolici 26 Nova Gorica delno oblačno 29 Portorož delno oblačno 27 Reka nevihta 22 Pulj delno oblačno 27 Hvar zmerno oblačno 28 Dubrovnik rahlo dežuje 24 Zagreb grmi 25 Beograd oblačno 24 Sarajevo oblačno 16 Titograd nevihta v okolici 25 Skopje zmerno oblačno 28 Celovec po nevihti 21 Gradec zmerno oblačno 25 Dunaj oblačno 22 Benetke jasno 28 Milano jasno 29 Genova zmerno oblačno 27 Rim zmerno oblačno 28 Pariz jasno 22 Berlin delno oblačno 23 Stockholm delno oblačno 22 Moskva ploha 24 STANJE VODA 14. JULIJA 1983 OB 8. URI VIŠINA v cm: MURA Gornja Radgona 125, SAVA Radovljica 58, SAVA Šentjakob 175, SAVA Radeče 125, SORA Škofja Loka 108, LJUBLJANICA Moste 50, SAVINJA Laško 104, KRKA Podbočje 74, KOLPA Radenci 76, SOČA Solkan 234. PRETOK v mVs: MURA Gornja Radgona 142, SAVA Radovljica 19,0, SAVA Radeče 90,2, SORA Škofja Loka 4,2, LJUBLJANICA Moste 12,0, SAVINJA Laško 15,0, KRKA Podbočje 8,7, KOLPA Radenci 9,1 in SOČA HE Doblar 36,0. TEMPERATURE v °C: MURA Gornja Radgona 18,6, SAVA Radovljica 14,2, SAVA Radeče 19,0, SORA Škofja Loka 16,1, LJUBLJANICA Moste 19,3 ter Savinja Laško 20,0. Zemeljski plusi in minusi V primerjavi s sicer tehnično izrabljivimi temperaturnimi razlikami, ki so v strojih z notranjim izgorevanjem nekaj sto pa tudi čez tisoč stopinj, je nekaj desetin stopinj temperaturnih razlik, za katere poskrbi Sonce, za izkoriščanje zelo malo. Najvišjo temperaturo v senci 58 °C so izmerili 13. 9. 1922 v Al Azizaiyahu v Libiji, najnižjo - 52,7 °C pa 24. 8. 1960 na sovjetski postaji Vostok na Antarktiki. Povprečki so seveda drugačni — najbolj vroč kraj na svetu je Dallol v Etiopiji, kjer je bila srednja letna temperatura v obdobju 1960-66 kar 34,4 °C, najbolj mrzel pa je »Tečaj mraza« na Antarktiki, kjer je povpreček - 22,2 °C. Tudi Sonce sije različno - na severnem tečaju izgine za 186 dni letno, v vzhodni Sahari pa je 97 sončnih dni in doslej so tamkaj namerili že preko 4300 ur nenehne jasnine na nebu. Redko in enakomerno razsuto energijo je težko gospodarno zbirati in pretvarjati v uporabno obliko. Ameriški viri navajajo nazorno primerjavo, ki zadeva spremembo sončnega sevanja v električno energijo s »sončnimi baterijami«, se pravi fotocelicami. V srednjih geografskih širinah smemo računati največ z močjo 1 kWna kvadratni meter; za srednje veliko »sončno elektrarno« z zmogljivostjo 1000 MW bi morali pobrati energijo s površine 1 km2. Žal pa je izkoristek fotocelic komaj 10%, kar poveča površino na 10 km2; zaradi razlik v sončnem sevanju med jutrom in večerom ter nočjo in dnevom moramo površino povečati še šestkrat. Tako bi morali s fotocelicami, ki bi tvorile srednje veliko sončno elektrarno, pokriti 60 kvadratnih kilometrov - kar seveda ni ne izvedljivo in ne praktično. Skoraj izgubimo pogum. Z. BLAŽIČ, Borba Dohodek jih bo silil v bolj smotrno delo A. Marinc v Krškem - Ugodne izkušnje mladega kolektiva v Kostanjevici - Preverjanje razvojnih usmeritev KRŠKO, 14. julija — O zadovoljivih gospodarskih in političnih razmerah, večji aktivnosti zveze komunistov in rasti proizvodnje se je v občini Krško pred tedni že prepričala delovna skupina CK ZKS, danes so ob obisku predsednika CK ZKS Andreja Marinca tako oceno tudi potrdili. Andrej Marinc, Emil Štern in nekateri člani delovne skupine so opoldne najprej obiskali Iskrino temeljno organizacijo industrijske elektronike v Kostanjevici; tam je mlad, pretežno ženski kolektiv, kljub pomanjkanju izkušenj v kratkem času osvojil sodobno proizvodnjo različnih elementov za belo tehniko, zabavno elektroniko in podobno. Po ogledu proizvodnje in na sestanku s člani osnovne organizacije ZK je tovariš Marinc pohvalil njihova prizadevanja, zlasti izvozne napovedi in uspešno poslovanje, obenem pa dodal, da jih bo poslej prav dohodek še posebej silil v racionalno delo, to pa seveda tudi pomeni, da proizvodnih delavcev ne smemo obremeniti z režijo, za 160-članski kolektiv ter celotno delovno organizacijo Iskra IEZ pa je še posebej po- membno znanstveno raziskovalno delo ter hitro prilagajanje novostim, da bi na tujem ostali konkurenčni. Podobne misli je bilo slišati tudi na popoldanski razširjeni seji občinskega komiteja ZK Krško, kjer so v glavnem pritrdili oceni delovne skupine CK ZKS. Andrej Marinc pa je ob tem dodal, da bodo tudi v Krškem morali znova proučiti razvojne usmeritve in upoštevati ekonomsko stvarnost. Težak gospodarski položaj pa mora tudi ZK izkoristiti za učvrstitev in boljšo kvaliteto pri svojem delu. VLADO PODGORŠEK 8fO|» skega državnega praznika 22. julija. Ob drugi obletnici izrednega, 9. kongresa PZDP poljski komentatorji poudarjajo, da se je v minulih 729 dneh potrdila pravilnost tako imenovanih smernic socialističnega preporoda, ki so jih sprejeli na tem zgodovinskem kongresu. Kot poudarja glasilo CK PZDP Trvbuna ludu, je največja zasluga tega kongresa, da se mu je »po več letih tragične zmedenosti posrečilo najti stične točke med sistemsko doktrino socializma ter moralnimi načeli in težnjami poglavitnih skupin poljske družbe«. Po mnenju politbiroja CK PZDP omogočajo normalizacijo prav pozitivni učinki izvajanja »kongresnega programa za odpravo krize, socialistično obnovo, boj in reforme«. »Od 9. partijskega kongresa so se ljudski oblasti večkrat zastavili zapleteni, pogosto dramatični problemi. Poljsko pa smo vendarle obvarovali pred bratomorno vojno, ogrožanjem državne eksistence in gospodarskim polomom,« je ugotovil politbiro CK PZDP. Ko Trybuna ludu napoveduje ukinitev vojnega stanja, opozarja, da ne gre za vrnitev v nikakršne doslej znane »normalne razmere«, temveč za novo stvarnost in vrednote, ki so si jih pridobili z bojem in dialogom. Partijsko vodstvo je strpno do ljudi, ki so bili obsojeni zaradi kršenja dekreta o vojnem stanju. V skladu s posebnim sklepom je dobilo pravico do pomilostitve 894 obsojenih, od teh so jih 580 izpustili, za 107 pa so sprejeli sklep o suspendiranju kazni. Državni svet je zavrnil prošnje za pomilostitev 122 obsojenih, med katerimi so zvečine organizatorji stavk in protestnih akcij, pa tudi ljudje, ki so bili obsojeni zaradi hujših kršitev dekreta o vojnem stanju (uporaba orožja itd.) Poleg tega 73 obsojencev (med njimi je tudi devet članov neke teroristične skupine) sploh ni vložilo prošnje za pomilostitev. Izvršni odbor domoljubnega gibanja nacionalnega preporoda, ki je zahteval ukinitev vojnega stanja, se je zavzel tudi za popolno rehabilitacijo ljudi, ki so bili obsojeni zaradi kršenja strogih predpisov. II.IJA MARINKOVIČ Snidenje po osmih letih Mlada Bolivijka ROSEMARY RIBEROS ni videla svoje hčere TAMARE od njenega rojstva dalje. Kot je povedala, so jo leta 1975 zgrabili argentinski vojaki in jo mučili; za hčerjo pa se je izgubila vsaka sled. Ko so leta 1981 Riberosovo izpustili iz argentinskih zaporov, je zbežala v Švico, kjer še zdaj živi. Svojo osemletno hčer je našla s pomočjo argentinskega gibanja za človeške pravice, ki je deklico pripeljalo v Buenos Aires, do njunega snidenja pa je prišlo na mednarodnem letališču v perujski prestolnici. (Telefoto: UPI) Umrl je Hanj James V Las Vegasu je v 67. letu starosti za rakom umrl HARRY JAMES, slavni ameriški trobentar štiridesetih in petdesetih let. Odrasel je v cirkusu, kjer je bila njegova mati artistka na trapezu, oče pa kapelnik. V gimnaziji je zmagal na tekmovanju trobentarjev. S petnajstmi leti je postal član orkestra, ki ga je vodil Joe Gale. Prvo ploščo je posnel leta 1936 z orkestrom Bena Pollacka. Pri enaindvajsetih letih se je priključil orkestru Bennyja Goodmana, dve leti kasneje pa je z Goodmanovo denarno pomočjo ustanovil svoj orkester. Največ uspeha je požel s tehnično dovršenim igranjem na trobento ob spremljavi violin. Na višku svoje kariere je igral pred nabito polnimi dvoranami in nočnimi klubi, milijoni oboževalcev, pa so kupovali njegove plošče. Igral je tudi v številnih filmih (»Ples na vodi«). Nepopoln starec Stotriindvajsetletni ARTHUR REED iz Oaklanda (ameriška zvezna država Kalifornija) si goreče želi, da bi se poročil z mlado žensko, ki ne bi smela biti stara več kot 35 let, lahko pa je seveda mlajša. Reed trdi. da je najstarejši človek na svetu. Ima potrdilo socialnega urada, da je bil rojen 28. junija 1860 v Buffalu (zvezna država New York). To pa ne zadostuje, da bi Reeda, ki ne zna ne brati ne pisati, kot najstarejšega človeka na svetu uvrstili v Guinessovo knjigo rekordov. Njegov rojstni list je nepopoln in iz njega ni mogoče razbrati, koliko je v resnici star. PA SE TO LATOVŠČINA — Delavec Projektivnega ateljeja je v Ljubljani prejel sklep, med drugim je pisalo: »Od 1.6. 1983 se ukine participacija tov. J. J. z obrazložitvijo, da ista izhaja iz živega dela in je rezultat povečane storitve delavca na povečanem učinku produktivnih delavcev.« Učeno sporočilo pomeni, da delavec nima več pravice do stimulativnega dela osebnega dohodka. Pa se čudimo množici delovnih sporov. PROLETARCI VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE! ★ ★★ GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA SLOVENIJE LJUBLJANA, PETEK, 15. JULIJA 1983 LETO XXV • ŠT. 162 • CENA 12 DINARJEV »DELO« IZHAJA OD 1. MAJA 1959 PO ZDRUŽITVI »LJUDSKE PRAVICE«, KI JO JE 5. OKTOBRA 1934 USTANOVILA KOMUNISTIČNA PARTIJA V SLOVENIJI, IN »SLOVENSKEGA POROČEVALCA«, KI GA JE LETA 1941 USTANOVILA OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA GLAVNI UREDNIK BORIS DOLNIČAR ODGOVORNI UREDNIK JOŽE VOLFAND Ugodna ocena UNCTAD Predsedstvo SFRJ podpira kadrovsko obnovo v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve BEOGRAD, 14. julija (Tanjug) - Predsedstvo SFRJ se je danes sestalo na seji, ki jo je vodil predsednik predsedstva Mika Špiljak. Člani predsedstva šo obravnavali in sprejeli poročilo o poteku in rezultatih 6. konference OZN za trgovino in razvoj. Ugodno so ocenili delo jugoslovanske delegacije na šesti konferenci UNCTAD in poudarili, da je naša država tudi kot gostiteljica tega pomembnega zborovanja uspešno opravila svojo nalogo. Na seji so razpravljali tudi o najnovejšem položaju na Bližnjem vzhodu in o morebitnem nadaljnjem razvoju dogodkov v tem delu sveta. Predsedstvo se je seznanilo s kadrovskim položajem v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve in podprlo težnjo po obnovi kadrovske sestave z mladimi, politično in strokovno usposobljenimi kadri, še posebej zato, ker odhaja v pokoj veliko delavcev, ki so v več desetletjih prispevali pomemben delež k uspešnemu delu sekretariata. Predsedstvo je pomilostilo določeno število obsojenih oseb in obravnavalo nekatera druga vprašanja, za katera je pristojno po ustavi. Zmanjšala sta se uvoz in izvoz BEOGRAD, 14. julija (Tanjug) - V prvem polletju je izvozila Jugoslavija za štiri milijarde in 635 milijonov dolarjev, kar je za dva odstotka manj kot v enakem času lani. Tudi uvoz se je zmanjšal in to za 12 odstotkov, njegova vrednost pa je dosegla pet milijard in 574 milijonov dolarjev. Po podatkih zveznega zavoda za statistiko, ki so jih sporočili na današnjem sestanku koordinacijskega odbora Gospodarske zbornice Srbije za gospodarske odnose s tujino, se je pokritje uvoza z izvozom povečalo s 74 odstotkov v prvem polletju lani na 81 v tem letu. V Madridu soglasje o zaključku maratona .Nevarnost blokovskega zaostrovanja na K VSE končno odpravljena - Kampe lmann dobil »zeleno luč« za potrditev predloga neuvrščenih in nevtralnih MADRID, 14. julija (Tanjug) — Na današnji plenarni seji madridske KVSE so uradno sporočili, da je doseženo popolno soglasje o uspešnem zaključku te maratonske konference in da ni več nikakršnih ovir za sprejetje končnega sporazuma 35 vlad o krepitvi evropske varnosti in sodelovanja na podlagi »projekta N-N«. Tako je danes izginila še zadnja bojazen, da bi v zaključnem delu madridske konference spet prišla na dan blokovska nesoglasja. V Madridu danes prevladuje resnično upanje, da bo 35 delegacij hitro končalo s »sklepnim branjem« zaključnega dokumenta tega zborovanja. To dobro novico je sporočil vodja španske delegacije veleposlanik Pan de Soraluce, ki je vodil današnjo plenarno sejo konference. Kot je rekel, je »bil izražen trden namen za hitro obravnavo in sprejetje sklepnega dokumenta«. Niso pa povedali, čigav je ta »trden namen«. Jasno je, da gre Danes v Delu: Prilagajanje gospodarskega sistema zahtevam stabilizacije V današnji številki Dela objavljamo v posebni prilogi prvega izmed zadnjih štirih dokumentov komisije zveznih družbenih svetov za vprašanja ekonomske stabilizacije, kijih je ta oblikovala v zadnjih tednih. Program z naslovom Prilagajanje gospodarskega sistema zahtevam stabilizacije govori o vseh tistih vprašanjih, ki doslej niso bila obdelana v drugih separatih, za konkretizacijo Izhodišč dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. Gradivo med drugim namenja veliko pozornost planiranju, sistemu cen in odnosom pri pridobivanju dohodka, njegovemu razporejanju in delitvi, kakor tudi delitvi sredstev za osebne dohodke. Zaključni del opredeljuje naloge na področju davčne politike. za sovjetsko-ameriški sporazum, ki je bil sklenjen v kratkem odmoru današnje plenarne seje. Sejo so prekinili, da sta se sestala Gromikov pomočnik Kovaljev in vodja ameriške delegacije Kampe lman. Kampelman se je danes zjutraj vrnil iz Washingtona, kjer je dobil »pristanek« Bele hiše za sprejem končnega sporazuma. Novinarjem je povedal, da je dobil »natančna navodila«, da je treba madridsko zborovanje končati uspešno in hitro. Zato so njegovo srečanje s Kovaljevom ocenili kot »zelo koristno«. Ta dogovor je pravzaprav soglasje velesil k sporočilu, ki ga je prebral španski delegat. Res je, da se s tem niso držali demokratične prakse tega pomembnega foruma 35 enakopravnih partnerjev, vendar pa je v tem trenutku najpomembnejše, da ni več nikakršnih ovir za končni uspeh KVSE. Ne smemo pozabiti, da je bil Nevtronsko orožje na ozemlju ZRN? BONN, 14. julija (Tanjug) -Zahodnonemški socialdemokrati so zahtevali, naj se bonska vlada javno izjasni, ali je ameriškim partnerjem kakorkoli namignila, da je pripravljena dati soglasje za skladiščenje nevtronskega orožja na zahodnonemškem ozemlju. Kot poudarja predstavnik SDP frakcije v Bundestagu Karsten Voigt, je ameriški senat doslej bil pripravljen izdelovati nevtronsko orožje, če bi bila vsaj še ena čla-i niča NATO pripravljena spraviti to orožje na svojem ozemlju. Sedaj so la pogoj preklicali, vendar zahodnonemški politiki menijo, da še ni jasno, ali se je senat tako odločil brez predhodnega posvetovanja z evropskimi zavezniki ali pa se je katera od članic odločila za uskladiščenje nevtronskega orožja. Na obalo hektolitri piva Preskrba s pivom in brezalkoholnimi pijačami ne bi smela pešati na vrhuncu poletne sezone - Pivovarji trdijo, da izdelajo dovolj piva KOPER, 14. julija — V teh pasje vročih poletnih dneh, ko je vsake kaplje vode škoda, se zlasti ob morju vse več ljudi odloča za različne osvežilne alkoholne in brezalkoholne pijače. To mora biti, pravijo ljudje in niso pripravljeni prav nič potrpeti in razumeti izvoznih težav naših proizvajalcev. V zadnjem času pa je preskrba na obali s pijačo nekoliko za še pa la, vsaj tako poroča z obale naš dopisnik Boris Šuligoj. V lucijskem skladišču Nanos-Mercator so povedali: »Mi bi lahko dnevno prodali vsaj dva tovornjaka radenske, pa nam jo pripeljejo le tovornjak in takoj poide.« V nabavni službi turistične organizacije Portorož imajo težave z novimi imeni izdelkov. »Včasih so gostinci dobivali Pep-si-colo. danes pa jim pošiljamo ora-colo. le da turisti na nove okuse niso še navajeni.« Vse pa je najbolj presenetil dopis pivovarne Union, ki ga je ta |x>slala svojim odjemalcem (predvsem večjim) in s katerim jih je obvestila, da bodo odslej točili v pollitrske steklenice le pivo grand. ki je malo dražje, namesto svetlega piva Triglav. Razlog - težave s sladom in drugimi surovinami. Pivo Grand je sedaj tudi drugače etiketirano, ker v tiskarni nimajo zlate barve, s katero so včasih barvali nalepke. Obenem je bilo tudi z dopisa jasno, da odhaja cenejše pivo čez mejo, dražje (to je grand) pa bomo popili doma. V pivovarni Union je za tisk spregovoril Marko Radilovič, ki je povedal, da pošljejo na slovensko obalo dnevno 50 tisoč litrov piva in da prvič slišijo za to, da bi piva na obali primanjkovalo. Toda večjo težavo povzroča slad, ki ga imajo še za tri tedne, vendar se za nakupe že .dogovarjajo. V laški pivovarni so povedali, da pošljejo na obalo 1000 hektolitrov piva na dan, saj ga dnevno proizvedejo 5000 hektolitrov. Prodajajo ga preko Agrarije in zasebnikov. Tudi oni so se čudili novici, da piva na obali primanjkuje. V mariborskem Talisu pa so povedali, da pošljejo na mesec približno 100 tisoč 'pollitrskih steklenic piva, kar je petkrat več PIVA ZAENKRAT DOVOLJ - Piva je po zagotovilih pivovarjev dovolj. Tudi na sliki je videti tako. Lahko pa sc zadeva mimogrede ohrne. Ta hip ne sme zmanjkati slada, steklenic, zamaškov in zabojev. potem si bomo lahko še naprej z njim. tako ob morju kot na celini, mirno pogasiti žejo. (Foto: Marjan Zaplatil) kot izven sezone, in da v redu izpolnjujejo svoje obveznosti. Ker je letel očitek na Radensko, da bi ta lahko na obali prodala dvakrat več, je direktorica marketinga Mira Slavič povedala. da je Radenska tekoče izpolnjevala prav vsa naročila za slatino in druge brezalkoholne napitke do 7. julija. Potem pa se je zataknilo, saj so dobili iz vseh koncev države podvojena naročila. Najnujnejša podvojena naročila so izpolnili, saj danes pošiljajo dnevno kupcem v vsej državi 1,7 milijona steklenic slatine, stila in swinga. Delo v polnilnicah imajo organizirano v dveh izmenah, prav tako tudi ob sobotah in eno izmeno v nedeljah. Največ težav so imeli z zabojčki, ki so pošli na vrhuncu poletne sezone. Po podatkih iz Radenske na slovenski obali pravzaprav ne bi smelo primanjkovati brezalkoholnih pijač. Vendar pa ne kaže zanemariti besed turistov na obali, pa tudi gostincev, ki so boli občutljivi, kadar jim kdo omeni besedo preskrba. DOPISNIKI DELA Jutri v prilogi Tea Petrin Majhni niso neučinkoviti in nesprejemljivi Anica Levin Posojilo imamo, bombaža še ne Boštjan Markič Premagati sebičnosti na vseh ravneh Vilko Novak Sence francoskega poletja ★ Franci Božič Želite (čez noč) stanovanje? Igrajte nogomet! L: m uspešen konec madridske konference več mesecev nemogoč zaradi spora velesil o nepomembnih problemih, kar je onemogočilo hitrejše sprejemanje »projekta N-N«. Kljub vsemu je zdaj na prvem mestu sklenitev končnega sporazuma, ki ima lahko širše razsežnosti kot problematika KVSE. Tukaj vlada prepričanje, da bo madridsko srečanje med Shult-zem in Gromikom, ki ga zdaj pričakujejo, priložnost da bosta obe velesili pokazali več medsebojnega razumevanja in omogočili izboljšanje svetovnega položaja. O novih skupnih točkah v sov-jetsko-ameriških pogovorih niso sporočili ničesar. Zelo pomembno pa bi bilo, da bi bil uspeh madridske konference uvod v oživljanje popuščanja napetosti. KMALU ZAKLJUČEK KVSE — Na plenarni seji v Madridu so uradno sporočilo, da je doseženo popolno soglasje o uspešnem zaključku maratonske konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Danes naj bi že začeli brati končno besedilo sklepnega dokumenta. Na sliki predstavniki iz 35 držav med zasedanjem. (Telefoto: UPI) Večje skrbi kot lani V letošnjih prvih treh mesecih je bilo tekočih izgub v Jugoslaviji za 69,2 milijarde din oziroma za 59 odstotkov več kot v istem času lani OD NAŠEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 14. julija — Po podatkih periodičnih obračunov za prvo trimesečje je v tem obdobju v Jugoslaviji poslovalo z izgubo 6.338 temeljnih organizacij ali 21,7 odstotka vseh. V njih je bilo zaposlenih skupno 1.170.109 delavcev ali kar petina vseh zaposlenih v gospodarstvu. Število temeljnih organizacij z izgubo se je sirar v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšalo za 145, toda tekoče izgube so dosegle znesek 69.208 milijonov dinarjev, ki je kar za 59 odstotkov večji od lanskega v tem času. Pomembno sd je povečal tudi delež izgub v ustvarjenem dohodku: v prvem trimesečju je bil 9,7 odstotka, leto kasneje pa je bil 8, predlanskim 9,3, lani 12,4 v letošnjem prvem trimesečju pa je dosegel že 15 odstotkov. Značilna je tudi nadaljnja koncentracija izgub. Izgube do 5 milijonov dinarjev je imelo lani 4.758 temeljnih organizacij ali 72,8 odstotka vseh, letos pa 4.118, kar je le še 64,5 odstotka. Vendar pa se je število velikih izgubarjev (nad 20 milijonov dinarjev) povečalo z lanskih 425 na 615 ali s 6,5 odstotka na 9,6. Najbolj so se izgube glede na lansko prvo trimesečje povečale v Makedoniji, in sicer za 75,2 odstotka. Sledijo Srbija brez pokrajin s 74,6 odstotka, Hrvaška (70,4), Slovenija (56,6), Vojvodina (44,8) BiH (41,5), Cma gora (20,0), in Kosovo s 13,4 odstotka. Največ izgub je v prvem trimesečju imelo hrvaško gospodarstvo — 21.381 milijonov dinarjev, v Srbiji brez pokrajin jih je bilo 15,136 milijonov, v Vojvodini 8,207 milijonov, v Sloveniji 7,665 milijonov dinarjev itd. Daleč največji delež izgub v dohodku je imelo kosovsko gospodarstvo (29,9 odstotka), sledi Črna gora s 24,8, Makedonija z 21,2 odstotka itd. Najmanjši delež izgub v ustvarjenem dohodku je imela Slovenija - 9,3 odstotka, vendar se je tudi v Sloveniji ta delež glede na lansko prvo trimesečje povečal, in sicer za 2,1 odstotka. Število temeljnih organizacij z izgubo se je glede na lansko prvo trimesečje povečalo za odstotek. Letos se izgube niso povečale samo v vseh republikah in pokrajinah, marveč tudi v bolj ali manj vseh gospodarskih dejavnostih. V industriji in rudarstvu so se v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečale za 73,7 odstotka, v kmetijstvu in ribištvu za 31, v gozdarstvu kar za 90,8, v vodnem gospodarstvu za 14,9 v gradbeništvu za 35,6, v prometu in zvezah za 12,3, v trgovini kar za 176,9, v gospodinjstvu in turizmu za 45,5, v obrti za 58,7 in v stanovanjskem gospodarstvu za 70,9 odstotka. Mračno sliko o izgubah jugoslovanskega gospodarstva dopol- njujejo še podatki o nepokritih izgubah iz prejšnjih let. Letos bi morali pokriti za 47.666 milijonov dinarjev teh izgub, vendar so jih od konca marca pokrili le v 86 temeljnih organizacijah, skupni znesek pokritih izgub pa je bil borih 1.370 milijonov dinarjev. V 968 temeljnih organizacijah še vedno teče sanacijski piostopek, samo 7 organizacij z nepokritimi izgubami pa je v stečajnem postopku. BORIS JEŽ Marko Elsner prestopil k C. zvezdi Nogometaši Olimpije bodo v novo prvenstvo štar-tali močno oslabljeni LJUBLJANA, 14. julija-No-gometaši Olimpije bodo zdesetkani štartali v novo prvoligaško prvenstvo, ki se bo začelo 14. avgusta: za Bošnjakom (Dinamo) in Iskro (Hajduk) se je od Beži-grajčanov poslovil še prvi slovenski nogometni up in reprezentant Marko Elsner. To se je zgodilo dan pred koncem prestopnega roka, zadnji dan pa je pričakovati še odhode Budinčeviča (Dinamo, Vinkovci), Martinoviča (Partizan) in Šarenca (Maribor). Kombinacije v zvezi s tujimi klubi imata tudi Dalanovič in Vili Ameršek, medtem ko je mladi Bengez že odšel k vojakom. Olimpija bi v tem primeru utegnila štartati v novo prvenstvo samo z 10 profesionalnimi igralci, morda pa tudi brez trenerja Gugolja, ki si je do petka vzel čas za premislek. V zvezi s kritičnim položajem se je sestal tudi izvršni odbor NK Olimpija, ki se je zavzel za strnitev vrst ter za načrtnejšedelo z mladimi igralci iz podmladka, ki veliko obetajo. (Več na 8. strani) F.B. Pogovor o ukrepih za ohranjanje proizvodnje Delovni posvet s predsedniki izvršnih svetov občinskih skupščin — O ukrepih v republiki in zvezi LJUBLJANA, 14. julija — Večjo gospodarsko rasi od načrtovane (3,5 odstotka) v slovenskem gospodarstvu je letos omogočilo tudi to, da še ni bilo treba odplačevati glavnice dolgov in smo tako imeli možnost za večji uvoz surovin in reprodukcijskega materiala, je pojasnil na delovnem sestanku predsednikom izvršnih svetov občin, predstavnikom družbenopolitičnih organizacij, GZS, siseota in republiških skupnosti podpredsednik izvršnega sveta Dušan Šinigoj. Izvršni svet skupaj z zbornico, banko in družbenopolitičnimi organizacijami pripravlja načrt ukrepov za ohranjanje proizvodnje, povečanje izvoza in omejevanje porabe. Cilji so: zagotoviti gospodarsko rast, za kar so možnosti, ponuditi izjemne prednosti gospodarstvu za doseganje načrtovanega in večjega izvoza (kar pomeni, da je treba gospodarstvo razbremeniti vrste prispevkov in dajatev, ki zmanjšujejo čisti dohodek ozdov), priprava programa za reprogramiranje porabe v družbenih dejavnostih, zmanjšanje splošne porabe, preverjanje davčne politike (ugotavljanje dohodka, odmera in izterjava dav- Zaostritev spora med ZDA in Grčijo Zaradi zastoja pogajanj o oporiščih šesto ameriško ladjevje ne sme več v grška pristanišča ATENE, 14. julija (AP) - Tukaj so danes uradno potrdili, da so ladjam iz ameriškega šestega ladjevja prepovedali vstop v grška pristanišča. Predstavnik grške vlade Dimitras Maroudas je sporočil, da obisk tujih vojnih ladij v grških pristaniščih vsakokrat posebej obravnavata ministrstvo za zunanje zadeve in obrambno ministrstvo in da prepovedi ne pomenijo nič posebnega. Maroudas ni natančneje razložil, zakaj je grška vlada sprejela sklep, ki se nanaša na ameriško šesto ladjevje. Konzervativni opozicijski dnevnik Messmerini, ki je prvi poročal o prepovedi, navaja, da namerava vlada pri tem sklepu vztrajati tri mesece. Pogajanja o bodočem statusu štirih ameriških vojaških oporišč in 20 manjših vojaških postojank v Grčiji naj bi se po enomesečni prekinitvi nadaljevala danes zvečer. Kot je sporočila grška vlada, bo to zadnji del pogajanj, ki so se začela že oktobra lani. kov) itn. Šinigoj je povedal, da bo izvršni svet ustanovil posebno komisijo za operacionalizacijo* dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in da pričakuje. da bodo podobne komisije imeli tudi v občinah. Razložil je tudi posledice že sprejetih zveznih zakonov in odlokov pa tudi kaj še načrtuje zvezna vlada za konec meseca. O ukrepih, ki jih pripravljata tako slovenski kot zvezni izvršni svet, se je nato razvila živahna razprava, v kateri je Šinigoj odgovarjal na številna vprašanja udeležencev delovnega sestanka. Ko to poročamo, sestanek še traja. IVO VIDIC Pet odstotkov deviznega dotoka gre narodni banki ZIS: število zaposlenih v manj razvitih republikah in na Kosovu se je povečalo za 130 tisoč - Preveč blaga obleži na carini - L. Mojsov obišče ZRN BEOGRAD, 14. julija (Tanjug) - Zvezni izvršni svet je na 'današnji seji pod predsedstvom Mij ata Sukoviča v zvezi z izvajanjem zakona o plačevanju s konvertibilnimi devizami sprejel sklep, po katerem so organizacije združenega dela in druge družbno-pravne osebe dolžne odvajati pet odstotkov svojega deviznega dotoka na poseben račun Narodne banke Jugoslavije. Ta sredstva bodo namenjena začasni prodaji deviz pooblaščenim bankam, ki ne morejo pravočasno poravnati svojih obveznosti. Ta sklep ne velja za devizno varčevanje občanov. Da bi preprečili nepotrebno zadrževanje blaga v skladiščih zvezne carinske uprave, pa tudi uvoz blaga brez potrebne dokumentacije, je ZIS sprejel sklep, po katerem so organizacije združenega dela dolžne poskrbeti za plačilo carine in drugih dajatev za uvoženo blago, ki je po njihovi krivdi stalo v skaldišču dlje. • Zvezni izvršni svet je razrešil dr. Petra Rajoviča, dosedanjega generalnega sekretarja ZIS, ki ga je skupščina SFRJ pred kratkim imenovala za člana zveznega izvršnega sveta in predsednika zveznega komiteja za zakonodajo. Za generalnega sekretarja zveznega izvršnega sveta šo imenovali Zorana Miškoviča, sekretarja zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ. Izgube jugoslovanskega gospodarstva 1979 1980 1981 1982 1983 število TOZD z izgubo 5.958 4.945 5.813 6.533 6.388 število zaposlenih 1.071 902 1.040 1.166 1.170 izguba v milijonih din 14.486 16.038 25.585 43.446 69.208 delež izgube v ustvarje- nem dohodku (v %) 9,7 8,0 9,3 12,4 15.0 delež izgube prvega trime- sečja v celotni letni izgubi 80 83 85 66 kot je predvideno. Po podatkih zvezne carinske uprave delovne organizacije niso pravočasno dvignile blaga v vrednosti skoraj 14 milijard dinarjev. Blago, katerega rok še ni potekel, lahko pa bi ga bili dvignili, pa je vredno okoli 18 milijard dinarjev. Kot so sporočili, je ZIS sprejel tudi sklep, ki predvideva, da je lastnik motornega vozila dolžan zavarovati odgovornost za škodo, povzročeno tretjim osebam, in sicer za vsak škodni primer za pet milijonov dinarjev za avtobuse in tovorna vozila in za 2,5 milijona dinarjev za druga motorna vozila. ZIS je razpravljal tudi o aktualnih vprašanjih zaposlenosti in zaposlovanja v manj razi tih republikah in pokrajini Kosovo in ugotovil, da se je lani število zaposlenih povečalo za okoli 130 tisoč ali za povprečno 4,2 odstotka, kar je več kot v državi v celoti. Kljub temu pa je brezposelnost v manj razvitih republikah in SAP Kosovu še vedno najhujši problem. Zaposlen je komaj vsak peti prebivalec, na Kosovu pa je zaposlenost še posebej nizka. Poleg tega se število mladih strokovnjakov, ki iščejo zaposlitev, veča. Možnosti za povečanje zaposlenosti vidijo predvsem v boljši izkoriščenosti zmogljivosti in delovnega časa, doslednem izvajanju predpisa o zaposlovanju pripravnikov, omejevanju oziroma ukinitvi nezakonitega dela in bolj vsestranskem razvoju drobnega gospodarstva in kmetijstva. V manj razitih republikah in SAP Kosovu je treba pripraviti program zaposlovanja, ki bo obvezen za organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, občine in druge subjekte. Ker te republike in pokrajina Kosovo ne morejo same rešiti težav pri zaposlovanju, je nujno uvesti tudi skupne ukrepe in dejavnosti za zajezitev rasti brezposelnosti. S področja odnosov s tujino je zvezni izvršni svet izoblikoval izhodišča za bližnji obisk zveznega sekretarja za zunanje zadeve Lazarja Mojsova v ZRN. TEMA DNEVA v*- Žoga kot »otok sreče« Z malo domišljije si je položaj bržčas mogoče predstavljati takole: neka vodna površina ponazoruje naš sedanji gospodarski (in družbeni) trenutek, ki kajpak ne bo zgolj trenutek, sredi vode pa plava (nogometna) žoga kot (še) edini »otok sreče« v njej. Vsaj tako je moč sklepati ob dogodkih, ki nam jih jugoslovanski tisk (navzlic pomanjkanju papirja) dokaj podrobno od dneva do dneva predstavlja v zvezi s prestopnim rokom v nekaterih igrah. Zlasti pa seveda v nogometu. Tu ne manjka milijonov, ki se »selijo« na razne strani, licitiranja — tako igralcev kot klubov, ter menažerjev, ki uravnavajo mnoge izmed teh poslov. Vse se zdi kot v »dobrih starih časih«, nekako tako, kot da bi se na tem »otoku sreče« ustavila ura. A v resnici se seveda ni, za dogodke in ozračje v okolju vedo ljudje iz klubov (in v dobršnem delu celo javnost — to je edini napredek), ki se sicer na svojih delovnih mestih čisto resno gredo stabilizacijo. In prav v tem je pravzaprav največji (negativni) izziv za nas vse. Medtem ko se nasploh ubadamo s problemi dobesedno življenjskega pomena, kaže, da lahko nekateri pri nas brijejo norce iz vsega. Nihče sicer ne misli, da bi kdorkoli izmed profesionalnih športnikov moraI igrati zastonj, le malce na tla bi se morali spustiti, kot pravimo, in z njimi vred še mnogi drugi v njihovem okolju... EVGEN BERGANT Britanska delegacija v Ljubljani LJUBLJANA, 14. julija — V skupščini SR Slovenije se je danes parlamentarna delegacija iz Velike Britanije, ki jo sestavljajo poslanci obeh domov in jo vodi,član zgornjega doma lord Besvvick, popoldne sešla s predsednikom skupščine SR Slovenije Vinkom Hafnerjem, pred tem pa tudi s predsednikom zunanjepolitičnega odbora zveznega zbora dr. Antonom Vratušo. Delegacija je danes obiskala Iskro-Mikroelektomiko in Siovin. Tu je bil poudarjen obojestranski interes za gospodarsko sodelovanje. Na sliki: pogovor v skupščini SR Slovenije. (J. G., foto: Marjan Zaplatil) DANES V DELU 4. stran - komentiramo: e vrednost jugoslovanske »turistične košarice«, naša po.nudba je tako poceni, da se z njo ne bi smeli hvaliti, saj je pravzaprav nevaren dvorezni meč; • pbčasno uveljavljanje socialne kartice v občinah, pri čemer ne gre za pomanjkanje denarja, temveč jasnih, nedvoumnih utemeljitev. • Aktualna tema: zmanjšani, okrog 44-odstotni delež deviz, ki ostane izvoznikom, je najnižja meja, na kateri je še mogoče zagotoviti nemoteno proizvodnjo za izvoz. 5. stran: • Veliko plesalcev je že dočakalo upokojitev, toda nobenega ni živ- ljenje tako teplo od zgodnjega otroštva kot Tonija Canjka. Ko ga je Tito nekoč vprašal, kako lahko tako visoko skače, je naglo odgovoril »Druže Tito, sve se može za social izami« 6. stran: • Vučedolci se ponašajo z najboljšim .ribjim paprikašem. Čeprav je v Donavi vse manj kvalitetnih rib, ne razmišljajo o kakšnih dunajskih zrezkih. Ostajajo zvesti ribjim specialitetam, ki jih hvalijo tudi tuji novinarji - 60 teh so pred začetkom poletne sezone namreč povabili v goste. 9. stran: • Radijski in televizijski spored. kovinotehna Prodajni center Hudinja v Celju , gradbeni material, keramika, instalacije Deloma jasno bo. V silosih je 2,8 milijona ton pšenice Pridelovalci v Sloveniji so doslej prodali 21.862 ton zrnja -Dobra letina v Beli krajini BEOGRAD. MURSKA SOBOTA, Črnomelj. 14. julija - Kljub muhastemu vremenu bodo do konca tedna po vsej državi žetev končali. V silosih je že 2,8 milijona ton pšenice, kar je za 1,4 milijona ton več kot ob takem času lani. V Sloveniji so do danes odkupili 21.862 ton zrnja, z družbenega sektorja 9819, od zasebnikov 12.043 ton. Če bi hoteli izpolniti načrt, bi morali odkupiti 65,5 odstotka letine; z družbenih polj bi morali dobiti še okoli 700 tisoč ton pšenice. Letino cenijo na 5,37 milijona ton, kar je za 156.000 več kot lani, vendar manj,kot so sprva obetali. Pridelek je manjši predvsem zaradi pomanjkanja mineralnih gnojil in slabega vremena med zorenjem in žetvijo. Maj je bil za žito presuh, julijski dež je ponekod namočil klasje, tako da je poleglo, zrnje pa začelo kaliti. V Makedoniji in na Kosovu pospravljajo namočeno žito. Soboški Intes je od načrtovanih 22.758 ton do danes odkupil 12.400 ton pšenice. Kmetje so doslej prodali le 6100 ton, čeprav so se že ob jesenski setvi s pogodbami obvezali, da bodo oddali 13.000 ton. Za tak odkup je kriv tudi manjši pridelek. V Panonki računajo, da bodo kooperanti prodali več kot 6000 ton pšenice in rži, čeprav naj bi je kar 8500 ton. Letošnji načrt za odkup je bi! prezahteven, na kar so opozarjali že jeseni. V Beli krajini so začeli žeti prejšnji teden. V črnomaljski občini žanje 24 kombajnov. KZ Črnomelj je v prvih dveh dneh odkupila že 60 ton tržnih presežkov pšenice, zato računajo, da je bodo odkupili več, kot so nameravali. V metliški občini so v glavnem žetev že končali. Letina pšenice je dobra, doslej so odkupili 260 ton lanskega in letošnjega zrnja. Ker kmetje potrebujejo prostor za letošnji pridelek, pričakujejo še 40 ton lanske pšenice. V kmetijski zadrugi zato upajo, da je bodo odkupili 317 ton, čeprav so cene zanjo na Hrvaškem precej višje. Kmetje so letos izredno dobro zamenjali pšenico za koruzo (za kilogram pšenice so dobili skoraj 19 dinarjev), opozorili pa so na težave, ki so jih imeli s 14 kombajni, ker zanje ni bilo nadomestnih delov. Nevšečnosti so bile zaradi pomanjkanja vrvic za zavezovanje, zdaj pa že primanjkuje mineralnih gnojil. Vse požete njive so preoraii ter posejali z ajdo, silažno koruzo in repo. DOPISNIKI DELA TANJUG Vrsta prireditev za praznik Celja V počastitev 20. julija bodo nastopili še strelci, kegljači, konjeniki in plavalci CEIJE - Delovni ljudje in občani Celja praznujejo 20. julij kot občinski praznik. Tega dne, je bila leta 1941 ustanovljena 1. celjska četa. ki je v kratkem času svojega obstoja zanetila iskro upora v Celju in njegovem zaledju in z vrsto uspešnih partizanskih akcij dala čutiti fašističnemu okupatorju, da tod prebiva trden slovenski živelj, željan svobode in drugih vrednot, ki jih je tedanja oblast odvzela svobodo* ljubnim ljudem. Športne organizacije in športniki Celja se že vsa leta po osvoboditvi z raznovrstnimi prireditvami in manifestacijami vključujejo v praznovanje in s tem izpričujejo tesno povezanost z združenim delo in občani. Telesna kultura je v Celju neločljiv, sestavni del življenja. Kljub vročim dopustniškim dnem bo tudi letos program pisan in bo nudil občanom, ki ostajajo doma. precej športnega užitka. Na odprtem prvenstvu Cel ja so pred dnevi že nastopili teniški igralci iz več slovenskih mest. Tudi odprto prvenstvo Celja v plavanju, ki je bilo v odprtem olimpijskem bazenu Neptuna ob Ljubljanski cesti. je pritegnili* večje število slovenskih plavalcev in plavalk vseh starostnih kategorij. V praznovanje si* se vključili tudi šahisti Celja z organizacijo medmestnega ekipnega brzopoteznega turnirja. Največ prireditev pa bo v soboto, 16. t. m. V ŠRC Griček bodo pri strelskem domu nastopili v medmestnem srečanju v streljanju z MK puško strelci in strelke iz pobratenih mest Celja in več drugih slovenskih mest. v ŠRC Golovec pa lx* na I()-steznem kegljišču prijateljsko srečanje moške in ženske reprezentance Siska (pobratinskega mesta Celja) in Celja v borbenem slogu. Istega dne bo ob 17.00 na poligonu K K Celje v Škofji vasi pri V Laškem: Aero Celje -Kolinska Slovan 1.11 'lil JANA - v okviiu prireditev uh prazniku piva in cvetja bo v soboto oh 17.30 v Laškem tudi nadvse /ani-nma rokometna tekma: pomerila se bosta večna tekmeca Aero Celje in Kolinska Slovan. Ekipi seveda ne Nista nastopili \ popolnih prvoligaških p«»stavah, ker so nekateri igralci na d<»pustu, vendar mik tekme ne ho nič manjši, ker se bosta moštvi predstavili z nekaterimi novimi okrepitvami. Za l.iublianeane ho nastopil tudi Kadivoj Krivokapič. odslej član Calpisa iz Ali-cantcja (Španija). F). K. PESCARA - Peti dan mladinskega evropskega prvenstva za košarkarice je Jugoslavija premagala Španijo s 77:75 (45:32). Madžarska je premagala ZRN 87:65 (44:30). Druga izida: Poljska : Francija 72:58 (36:28) in Bolgarija : Belgija 76:63 (30:32). Celju prijateljsko srečanje konjeniških klubov iz celjske regije; nastopili bodo v preskakovanju zaprek. V nedeljo, 17. t. m. pa prireja ZTKO Celje v olimpijskem bazenu ob Ljubljanski cesti s pričetkom ob 8. uri pa tja do 1 1. ure trimsko plavalno akcijo. Prireditev je cxlprtega tipa. Vabijo vse občane in delovne ljudi, vseh starostnih kategorij — od predšolskih pa tja od 50 let naprej, da dokažejo na različnih dolžinah (od 25 do 300 m) svoje znanje plavanja. Športniki in športne organizacije pričakujejo, da bodo prireditve obiskali v kar največjem številu tudi ljubitelji športa. KAREL JUG Jugoslaviji vendarle srebro Visoka zmaga naših mladih vaterpolistov nad SZ na EP ISTANBUL - Končalo se je evropsko mladinsko vaterpolsko prvenstvo, na katerem je sodelovalo kar 16 reprezentanc. Naslov prvaka so osvojili Madžari, srebro je dobila Jugoslavija zaradi visiF-ke zmage nad SZ, bron je italijanski, SZ pa je ostala brez kolajne. Takšen je uradni vrstni red, kajti v prvi novici so zaradi agencijske napake našim prisodili le bron. REZULTATI FINALNE SKUPINE: Jugoslavija — Madžarska 4:7. Italija - SZ 8:6, Madžarska - SZ 17:8, Jugoslavija — Italija 9:9, Jugoslavija SZ - 12:4. Madžarska - Italija 12:9. Lestvica finalne skupine 1. Madžarska 3 3 0 0 26:21 6 2. Jugoslavija 3 111 25:20 3 3. Italija 3 111 26:27 3 4. SZ 3 0 0 3 18:37 0 5. Nizirzemska, 6. Španija, 7. Romunija. 8. ZRN. 9. CSSR, K). Bolgarija. 1 I. Turčija, 12. Francija. 13. Grčija. 14. Švedska. 15. Belgija in 16. Anglija. VGdm smučaiii Elsner: »Nisem več videl poti naprej« po treh letih spet v Zbilju Za DP v vodnem smučanju že prijavljenih 25 tekmovalcev in tekmovalk 4 klubov ZBILJE - Na Zbiljskem jezeru je že vse nared za državno člansko in mladinsko prvenstvo ter pionirski kriterij v vodnem smučanju, ki jih pod pokroviteljstvom zreškega Uniorja, Fructala iz Ajdovščine in še nekaterih delovnih organizacij po treh letih spet pripravljajo člani ljubljanske Olimpije. Doslej so se za prvenstvo že prijavili člani novosadskega Danubiusa, zagrebške Hidroelektre ter Elana in Olimpije, organizatorji pa pričakujejo še prijave iz Makedonije in Beograda. Tekmovanje se bo začelo v soboto s predtekmovanji v vseh treh disciplinah, vsi nastopajoči so pred tem morali doseči postavljeno normo, v nedeljski finale pa se bo uvrstilo le 8 do 10 najboljših smučarjev v moški ter 6 ali 8 v ženski konkurenci. Boj za najvišje naslove bo kot kaže spet med Ljubljančani in Zagrebčani, predvsem med Matjažem Mušičem, ki brani naslov v likih in skokih ter Dragutinom Bašičem, lanskim prvakom v slalomu. Žal ne bo mogel nastopiti Robert Herman, ki se je na nedavnem tekmovanju v Žirovnici pri skokih poškodoval, to pa se bo pri ekipnem seštevku Ljubljančanom precej poznalo. Zanimiv bo tudi nastop mladega Zupančiča, medtem ko bo med smučarkami verjetno brez prave nasprotnice Andreja Husjak, ki bo branila naslove v vseh disciplinah. DARJA LADAVAC Z manjšimi obeti na SP Po vseh večjih veslaških tekmovanjih v Evropi je sedaj na vrsti še najpomembnejši nastop naših posadk v Vichyju in Duisburgu BLED — Vsa večja veslaška tekmovanja v letošnji sezoni v Evropi so za nami. Sedaj pa so na vrsti še zadnje skupne priprave na prav najpomembnejše nastope: za SP mladincev in mladink v Vichyju, od 3. do 7. avgusta, in za člane in članice v Duisburgu, od 26. avgusta do 4. septembra. Na Bledu, kjer je bila leti»s mednarodna regata zelo kvalitetna, in na DP v Šibeniku, k jer so obenem slavili 60 letnico domačega veslaškega kluba Krka. pravzaprav presenečenj ni bilo. Favoriti so morali le potrditi svojo formo po večjih nastopih na tujem. Le redke si* hile nove ekipe, ki so poskušale prodreti ne le v vrh našega veslanja. temveč se približati svetovnemu vrhu. Pri mladincih se je Slovenija dobro •»drezala. Mlada Kraševec in Janša iz. Bleda v dvojcu » Irez« nimata resnejših tekmecev. Zmagali sta še dve ekipi: Argo v dvojcu »z« v postavi Be-kelj. Čehovin; Dni in dvojni četverec Branika - Perčič. Bizjak. Sajko. Bi-strovič. Skupaj torej tri zlate kolajne na DP. To je posebej pohvalno oh praznovanju jubileja. 30-letnice VZS. Med drugimi tekmovalci so pri vrhu isti kot lani. Skifist Valčie iz Zadrti je ponovno dokazal svojo premoč, čeprav so mu že mnogi prerokovali, da ga bodo dohiteli mlajši. Tu sta še ski-fista Cakor in Markovič, ki bosta nastopala na SP v dvojnem dvojcu. Med najboljšimi je še četverec »hrez« Istre iz Pulja, ki hi bil prav taki* v naši reprezentanci, pa je zaradi bolezni enega veslača moral izpasti. Taki* nas bodo zastopale na SP tri ekipe - kot rečeno je morala odpovedati sodelovanje Istra iz. Pulja, verjetni* pa za ta čoln tudi ne bi bilo več dovolj denarja. Tega je zmanjkali* tudi za organizacijo skupnih priprav pred odhodom. Prav takšne težave si* se pojavile že lani. Vseeno pa lahko pričakujemo od naših uvrstitev v finale, seveda hi bili kakšne kolajne še posebej veseli. Pri članih si* raz.merc manj ugodne. Tu se bomo morali nasloniti le na dve že »stari« ekipi: dvojec »z«, ki ga hosta to sezoni* vozila Celent in Ivančič (lani sta tekmovala v dvojcu »brez«) in dvojni dvojec Stanulov-Pančič. Zavedati se moramo, da bosta oba naša čolna na SP v Duisburgu imela težko nalogo. Uspeh hi hila že njuna uvrstitev v finale. Luzern je pokazal, da so se ravni* v teh disciplinah pojavile, poleg že standardnih ekip. ki posegajo po kolajnah, še nove močne posadke. Skifist iz ZRN Kolbe je s si jajni* zmagi* v Luzernu pognal strah mnogim skifistom v kosti in se odlivajo sedaj raje za dvojni dvojec. Tu si* nove ekipe ZRN, ki se zopet vse bolj uveljavlja. Švedske in Anglije. Oh njih pa si* favoriti za kolajne še NDR. Norveška, Italija. SZ in CSSR,.poza- biti pa ne smemo pred OI tudi na ZDA. Prav bi hilo, da hi poslali na SP še katero i*d mlajših obetavnih ekip. Tako se je npr. na DP v Šibeniku izkazal četverec »z« Partizana iz Beograda. Velik podvig na DP pri članih je dosegel tudi dobro pripravljeni čoln z Bleda v četvercu »hrez«. Vendar je finančni* stanje v VZJ kritični*, zato zastopstva na SP ni mogoče povečevati. Žal je propadel poizkus z dvojnim četvercem, vendar je hila verjetno ta zamisel na majavih i*snovah, saj vrst veslačih iz različnih krajev ni bilo mogoče zbrati na skupne priprave, poleg tega pa se tudi veslači v tem čolnu nisi* »ujeli«. Povsem srni* odrekli tudi v ženskem veslanju. Valčičcva in Dilica sta i*dpi*-vedali. čeprav smo na njuno udeležbi* računali. Tako bo potrebno počakati na nove tekmovalke, ki se bodo z več volje pi*svetile veslanju. BOŽO BENEDIK Koprska jadralca 7. KOPER — Koprska jadralca Mitja Kosmina in Boris Flandija uspešni* nadaljujeta tekmovanje na svetovnem mladinskem prvenstvu v jadranju za razred 470. Po petih regatah sta na 7. mestu, v četrti regati sta bila šesta, v peti pa šestnajsta. Reška dvojica Ni-količ—Marinac je hila v četrti regati 36., v peti pa se je zaradi mi*čnega vetra prevrnila in odstopila. J. K. Velika dirka - velik posel V Zeitvvegu skrbno pripravljajo svojo največjo športno prireditev leta, ki je vpeta v turistično gospodarstvo vse dežele Tokrat brez naših I JI IBI JANA - I.ctošnjc evropsko prvenstvo /a turistične avtomobile je bržčas d« »seglo vrelišče. Vse je znova • nlprto. pritožbe nied BMW in Jaguarjem pa dobivajo obeležja prave gospodarske vojne. Huizhurgring je dolg 4241 m. njegov rekorder pa je Vittorio Brambilla. ki je leta 1977 dosegel s prototipom alfa romco 33 SC' 12 povprečno hitri »st 210.7 km/h. To drugo (za Zelt-wcgo*'i) avstrijsko dirkališče bo kraj novega spopada za najvišje evropske naslove. Pi»tem ko je Avstrijec Dieter Quc-ster zmagal skupaj z Manfredom Win-kclhockom na dirki »6 ur Nurhringa« (hkrati pa je Tom Walkinshaw odstopil). jc na vrhu znova več kandidatov /a evropski naslov. Poleg NValkinsha-wa in Dnestra sta tu še hranilca naslo-va Kcllcncrs in Orano, ki sta hila na Niirhtingu druga. Vrstni red po osmih preizkušnjah je naslc<4pji: I. NValkinshavv (V. B.. Jaguar) 134. 2. Oucster (A., BMW) 133. 3. Kcllcncrs (ZRN. BMW) 107. C.rano (L. BMVV) 107 itd. V konkurenci tovarn sta za naslov le še dva kandidata, ki sta na vrhu tudi povsem izenačenji: I. Ala Romeo in VW 150. 3 BMVV 137. 4. Jaguar 1 19. Sicer pa je prvenstvo v znamenju še enega boja: BMVV se vztrajno pritožuje nad rcgukirhi»stj» Jaguarja, ki ne skopari z nasprotnimi obtožbami. Iz-/id te ostre bi tke še ni /nan. znano pa • ic. da sc zdaleč ne gre samo za evropsko prvenstvo t mističnih avtomobilov. temveč pieilvsem /a velike g»>-spodniskc in til lige prestiže. \ Sal/mirgu na startu najbrž ne bo nasili. saj je v nedeljo gorska dirka zai. DP na I ovecn. A B. prikriti malce nestrpnosti; po konferenci pri nas ga je čakalo še deset ur nočne vožnje, / »lotusom«. do Londona. do novih opravkov. »Za volanom uživam,« jc dejal gost. ki se namerava leta 1984 udeležiti superma-ratona od Pekinga do Pariza (stroški približno 1 ()().()()<) dolarjev). CJuira. s sedežem v Ženevi, skupaj / lastniki dirkalnih hlevov formule I torej pomaga organizatorjem »Velikih nagrad« v posameznih deželah, da 1 JURIJANA — Countdovvn, odštevanje, za »Veliko nagrado Avstrije«, dirko za svetovno prvenstvo dirkačev z avtomobili formule 1 14. avgusta na nam najbližjem velikem dirkališču, na Osterreichringu pri Knittelfeldu oziroma Zeitvvegu, se je že začelo, zato so organizatorji spet priredili tradicionalno tiskovno konferenco pri nas, letos edino na tujem sploh. K vami smo prišli /ato. da hi negovali dobre sosedske odnose še naprej. Vrh vsega vemo. da je v Sloveniji in drugih jugoslovanskih republikah in pokrajinah zares veliko zanimanje* za avtomobilske dirke na najvišji ravni.« je povedal menažer švicarskega! podjetja Ouirc na Ostcrrcichringu Ernest lluppcrt. pri čemer je j* * udaril, da CJuira. ki je /družila predvsem športne strokovnjake (in ne interese finančnikov) pri pomoči organizatorjem Velikih nagrad« v posameznih deželah, lani m priredila tiskovnih konferenc nikjer, tudi pri nas ne. ker je šele prav zaživela in ji je neposredno preil »Veliko nagrado Avstrije« /manjkalo časa /a take in podobne akcije. 1 etos (Jiiira (napačno je mnenje, da jc njem edini lastnik vsemogočni Bernic Eeelestone. udeležen je samo / 8 odstotki) popravlja napako / željo, da bi še naprej krepili dobre odnose ne glede na to. da vam sedanje zaostrene gospodjtrske razmere ne bi Kit > omogočile večjega obiska na avstrijski »Veliki nagradi«. To sedaj prirejamo že drugič p<»d naslovom »Holidav Ornad prix«; avgusta imamo namreč v Avstriji največ tujih turistov. \s; nam zavidjtjo posrečen datum 14. avgust.« jc dejal Ernest Huppcrt. ki kot svetovni popotnik v preživijo, s tem pa seveda podpira službi avtomobilskega športa ni mogel avtomobilski šport. Ponekod ima podjetje izgubo, drugod spet se lahko veseli dobička; oh letnem obračunu po navadi le ostane kaj dobička za vse delničarje. Na j večji avstrijski športni dogodek leta »Holiday Grand prix«. na najhitrejši progi na svetu, kjer je rekord 228.31 km/h (Nelson Piquet. brab-ham BMVV) in kjer dirkači na ravnem delu pred ovinkom Bosch vozijo tudi 344.00 km/h, je torej pred durmi. Izvedba bo spet v rokah športnih funkcionarjev štajerskega motošport-negit kluba (STMSC). sekcije STAMK v Knittelfeldu. pravi (finančni) gospodarji »ringa« pa so delničarji Ouirc. J i so dirkališče v središču srednje Evrope vzeli takorekoč v zakup. Računicu je kot na dlani: Cžsterreich-ring je ena izmed najlepših prog za dirke formule I na svetu, na štirih tribunah je 20.000 sedežev, na prekrasni naravni tribuni pa je prostora še za 150.000 in več obiskovalcev, ki lahko spremljajo vznemirljive dogodke na skoraj 6 km dolgi progi domala v vsej dolžini. Za enajsto dirko letošnjega svetovnega prvenstva 14. avgusta je prijavljenih 28 najboljših dirkačev. ki bodo vozili 53 krogov ali 314.95 I km. Na štartnem seznamu so seveda vsi najboljši, ki na treningih dosegajo hitri»st tudi 244.17 km/h. kar pomeni, da lahko na vsaki prireditvi »pade« rekord. Rjtzcn dirke za SP (začetek bo ob 14.30) so organizatorji poskrbeli seveda še /a uradne in neuradne treninge od 12. avgustu naprej in seveda /a spremljajoči* prireditve, med'drugimi avtomobilske diike formule 3. alfa sud in formule foril 1600. Veliko dirkanja /a malo denarja, pravijo Avstrije, in opozarjajo, da so cene njihovih vstopnic jukI evropskim povprečjem. V-»t«»pinca v predprodaji za vse tri dni stanc 450 šilingov (namesto 500). za dan tekmovanja pa 220 šilingov (namesto 280). na voljo pa hodo ik> 9. avgusta (pri nas je prodaji* vstopnic prevzela turistična agencija Alpetour). Za posamezne tribune ali tabor dirkačev je treba imeti še dodatno vstopnico, nič pa ne stane parkiranje. Največji obisk, približno 50.000 gledalcev pričakujejo iz Italije. Mnogi Italijani ostanejo kar več dni. predvsem v šotorskem mestu; lani je šotorilo kar 20.000 obiskovalcev dirk, letos jih pričakujejo več. ker so z novimi pridobitvami še zboljšali bivalne razmere. »Nismo pa varčevali tudi z izdatki in trudom, da hi občinstvu tudi v odmorih med posameznimi dirkami nudili kar največ. Pri tem me je vodila predvsem vzporednost med tehničnim razvojem na zemlji in v zraku. Poskrbeli smo za show v zraku, ki je nekakšen pogled v prihodnost,« ponosno pripoveduje Ernest Huppcrt. Menažer ju je uspelo, da je zvabil v Avstrijo jato slovitih angleških jaguarjev, ki hodo z veliko hitrostjo začrtali svoje vaje v nebo, da ho gledalcem jemalo sapo. RAF bo poskrbel še za eno privlačnost: nad Osterreichringom bo videti tudi reaktivna lovca harrier, ki lahko štartata in pristajata navpično, in velikanski helikopter puma, ki ho izvedel nekaj vratolomnih manevrov. »Zračni program« hodo dopolnili italijanski piloti - akrobati z dvokrilniki alpilatte. domači padalci pa hodo izvedli še balet v zraku. Ves spored bo trajal 71 minut. Za Avstrijo bo »Holiday Grand prix« na 5.942 m dolgem dirkališču dogodek leta. Ta ho v središču zanimanja tudi v mnogih drugih deželah. Vsa regija bo živela za dirko, (vsi stroški zanjo: 22 milijonov šilingov) ki je seveda vpeta v turistično gospodarstvo vse dežele: ne nazadnje pričakujejo prireditelji 150.000 obiskovalcev. H U Podvodna orientacija REKA - V soboto in nedeljo je hilo na jezeru Lokve pri Reki prvenstvo Hrvaške v podvodni orientaciji Tekmovanje je odločalo o uvrstitvi v državno reprezentanco, zalo so se ga udeležili tudi slovenski kandidati. Z mitičnimi uvrstitvami so Anču in Tina Krašovec ter Tomo Vrhovec (vsi DRM Lj.) potrdili svojo udeležbo v državni reprezentanci. Na tekmovanju sta Tina in Ančka Krašovec v vseh disciplinah dosegli prvi dve mesti, tako da sta zmagali tudi v kombinaciji. Med moškimi je v vidnih orientirjih zmagal Vrhovec, Bregar je bil 6., v kurzu-M pa je bil Vrhovec 2.. Bregar pa 4. V kombinaciji je zmagal Vrhovec, 4. mesto pa je zasedel Bregar. IKA PEL AN Mladi ljubljanski nogometni reprezentant o prestopu od Olimpije, k CZ - Ni šlo za stanovanje LJUBLJANA, 14. julija - Potem ko so jugoslovanske radijske postaje (približno ob 11.30) objavile, da je 23-letni Ljubljančan Marko Elsner v prostorih beograjske nogometne zveze podpisal štiriletno pogodbo s Crveno zvezdo, so bile v trenutku zasedene telefonske številke NK Olimpija, športnih informacij, našega uredništva ... Prevladovalo je vprašanje: ali je to res? Po skoraj desetih letih: Leščan Miha Thaler spet prvak Po sedmih tekmovalnih dneh končali 28. državno prvenstvo v jadralnem letenju - Med ekipami Al.C pred Novim Sadom SLAVONSKI BROD - Z uspešno izpeljanimi sedmimi tekmovalnimi dnevi se je končalo 28. državno prvenstvo v jadralnem letenju. Prepričljivo je zmagal Leščan Miha Thaler in tako, po skoraj desetih letih, ponovno stopil na najvišjo stopnico jadralnega športa. Na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstila Živa Frenc (Zrenjanin) in Franc Peperko (Celje), oba veterana letalskega športa. V 7. disciplini se je na cilj 162,5 km dolgega hitrostnega preleta vrnilo le 15 jadralcev. Najhitrejši je bil Thaler, sledijo pa: 2. Gatolin (NS) 903, 3. Frenc (Zren) 874, 4. Fiiko (NS) 871, 5. Pižom (Ce) 870, 6. Starovič (Tuzla) 870, 7. Tepeš (Zg) 866, 8. Ambrožič (Pt) 866, 9. Medič (Lj) 865, 10. Rojnik (Ce) 863, 11. Poglajen (Ce) 863, 12. Blagojevič (BL) 774, itd. Končni skupni vrstni red pa je takšen: 1. Thaler (ALC) 7351, 2. Frenc (Zren) 6874, 3. Peperko (Ce) 6737, 4. Gatolin (NS) 6593, 5. Medič (Lj) 6495, 6. Poglajen (Ce) 6493, 7. Sta-8. Šimenc (ALC) rovič (Tuzla) 6357, 8 6355. 9. Rojnik (Ce) 6314, 10. Fiiko (NS) 6196, 11. Pfeifer (MS) 5951, 12. Kolarič (Pt) 5864, 13. Lilija 5860, 14. Pižom (oba Ce) 5791, 15. Stariha (Lj) 5755, 16. Ambrožič (Pt) 5703, 17. Novak (Nm) 5585_____ 19. Kikelj (Lj) 5135, 20. Berginc (Ce) 5048, 23. Pristavec (ALC) 4958, 25. Benčič (Mb) 4456, 27. Čerin (ALC) 4402, jana 30. Zadravec (Mb) 4045, 31. Habjan (Ce) 3480, 42. Cestnik (Pt) 1286, vrstni red ekip: 1. ALC I (Thaler, Šimenc) 13706, 2. Novi Sad 12789, 3. Celje 12537. Odgovor je bil seveda: »Da«. Najbolj natančen gotovo iz našega uredništva, kajti Marko Elsner je bil po dogovoru na telefonski zvezi v prostorih Crvene zvezde, priči pa sta bili direktor beograjskega kluba Dragan Džajič in generalni sekretar Vladimir Cvetkovič: »Da, podpisal sem. Bi bili tako dobri in o tem obvestili Olimpijo? Veste, nerodno mi je...« Olimpijin sekretar Peter Žagar je za novico zvedel le malo zatem, potem pa je že dvigoval slušalko ob klicih navijačev: »Da, žal je res«. V prostorih na Cankarjevi 10 je vladalo tako turobno vzdušje, da bi — prislovično kajpak — pri priči izobesili črno zastavo. »Urednik športne redakcije televizije Ivo Milovanovič je dolgo zaman iskal pristojnega rtioža ljubljanskega prvoligaša, ki bi bil pripravljen odgovoriti na vprašanje: zakaj je iz Ljubljane odšel igralec številka 1? Za naše uredništvo pa to že od srede popoldne ni bila skrivnost. Marko TENIS Prpič v formi BEOGRAD - Po prvem dnevu polfinalnega tekmovanja teniških igralcev do 21. leta za pokal Galea si je ZRN že priigrala mesto v zaključnem dvoboju, saj je vodila proti Izraelu s 3:0, Jugoslavija pa je po prvih treh partijah vodila proti Veliki Britaniji z 2:1. V naši ekipi se je najbolj odlikoval Prpič, ki je ugnal Sha-wa s 6:0, 11:9, bil pa je tudi zelo zaslužen za zmago v petih nizih v tekmi dvojic. Živojinovič je izgubil svojo igro posamezno proti Fulwoodu s 6:4, 9:11, 4:6. Z zmago Živojinoviča nad Shawom se je tudi Jugoslavija uvrstila v finale. Split najuspešnejši SPLIT - Pionirji teniškega kluba Split so bili v nadaljevanju pionirskega prvenstva Jugoslavije najuspešnejši. Ivančevič in Dumanič sta se uvrstila v posamični finale pionirjev do 14 let. Prvi je v polfinalu premagal klubskega tovariša Pivčeviča s 6:2, 6:1, drugi pa je bil boljši od Klesingerja (Umag) s 3:6, 6:4, 7:5. Tudi dekleta do 14 let so že odigrala posamični polfinale. Suturovičeva (Palič) je zmagala v dvoboju z Ostro-ško (ZTK) s 6:3, 6:2, VVinklerjeva pa je premagala Puhalovo (obe Mladost) s 6:4, 6:0. Fantje so odigrali tudi že tekme drugega kola dvojic. Edini pionir iz SRS Božič (Gradis-Branik) je skupaj z Varaždincem Hirszonom izgubil proti Bjelici in Vojinoviču (C. zvezda). Izid je bil 8:9. Elsner je tedaj namreč dejal: »Prekipelo mi je, potem ko mi je predsednik kluba dejal, da lahko stanovanje, o katerem smo se pogovarjali, tudi izgubim. Tedaj sem v bistvu doumel, zakaj odhajajo Bošnjak, Iskra, Budin-čevič... Zaradi nezaupanja, razmer. Odšel sem, a nisem imel več volje, da bi razlagal. Imam občutek, da mislijo, da se bom jutri vrnil in podpisal za Olimpijo. Toda mene ne bo, zdajle bom sedel v avto in prek Zagreba v Beograd.« Tudi Olimpijin sekretar Peter Žagar je zvedel za Elsnerjevo pot, v zadnjem trenutku ga je prek telefona še ujel na zagrebškem letališču. »Ne podpiši, vrni se v Ljubljano,« to je bila Žagarjeva prošnja. Toda Elsner-jevega potrpljenja je bilo konec, bilo je tako rekoč na polovici poti, skrajni rok za dogovor (1. julij) je bil daleč mimo in ob sebi je imel Zvezdinega moža, ki ga je odvračal od dvomov«. Danes je imel Marko Elsner do našega uredništva novo prošnjo: »Obvestite, prosim, slovensko javnost, da ne odhajam zaradi tistega stanovanja. Trdno verjamem, da bi tisto stanovanje, ki ga moja družina - tako kot mnoge druge - potrebuje, dobil. Žagar in Vodušek sta s tem v zvezi veliko storila, na stanovanje bi pač počakal še nekaj mesecev ali celo leto ali dve. Toda s kom naj igram? Hočem naprej, s takim moštvom in v takih razmerah pa te poti ne vidim več. Se vidimo na Hajdukovem turnirju konec meseca v Splitu, zanimivo bo. Olimpijin četveroboj: Iskra (Hajduk), Bošnjak (Dinamo), Martinovič (Partizan), Elsner (C. zvezda ) .. ?« FRANCI BOŽIČ Na čelu brez sprememb ROOUEFORT SUR SOULZON Danski kolesar Kirn Andersen je zmagovalce 12. etape mednarodne dirke profesionalcev »Tour de France«: 216 km dolgo pot od Fleuranea di* Roqueforta sur Soulzona je zmogel v 7 urah, 17 minutah in 49 sekundah, pri čemer je bil v sprintu za 1 sekundo hitrejši od Pcdra Delgada (Spa) in 9 od Gerarda Veldscholtena (Niz..). V skupni razvrstitvi še naprej vodi Francoz Pascal Simon (60:21.35) s 4.14 min. Prednosti pred rojakom Fignonom. 5.33 pred Ircem Keilvjem itd. Nikolič prvi v Izoli IZOLA - V počastitev občinskega praznika so v Izoli pripravili zanimiv teniški turnir, na katerem je nastopilo 32 igralcev iz Kopra, Izole in Ljubljane, medtem ko Portoričanov ni bilo. Zmagal je Nenad Nikolič (Koper), ki je v finalu premagal klubskega tovariša Venturinija s 6:1,6:3. V tekmi za 3. mesti* je bil Ribičič iz Slovana bolši ixl Hiršmana (Koper) s 6:3. 6:3. J. K. vt 30) Prvi vrhunec atletske sezone tudi za mladinke in mladince V soboto in nedeljo DP v Mariboru (mladinke), Subotici (mlajši mladinci) in Sarajevu (starejši mladinci) LJUBLJANA — V soboto in nedeljo se bodo mlajše in starejše mladinke v Mariboru, starejši mladinci v Sarajevu, mlajši pa Subotici merili za naslove atletskih državnih prvakov. Vsaj tako pomembni kot naslovi pa bodo tudi rezultati, saj bodo to tudi preskušnje za izbor najboljših, ki bodo nastopili na mladinskih balkanskih atletskih igrah v Bukarešti in na bližnjih reprezentančnih dvobojih. Mladinci bodo 13. in 14. avgusta nastopili proti Grkom v Kavali, mladinke pa se bodo hkrati pomerile z Italijankami v Salernu. DRUGI MED CELJANI - Janez Poglajen (Foto: Marjan Zaplati!) Najmanj tako pomembno pa bo državno prvenstvo tudi kot prvi pretres kandidatov za evropsko mladinsko prvenstvo, ki bo od 25. do 28. avgusta na Dunaju, kamor namerava AZJ poslati vse, ki bodo izpolnili norme. Lanska državna prvenstva za mladinske kategorije v Novi Gorici (st. mladinci), na Reki (ml. mladinci) in v Subotici (st. in ml. mladinke) so prinesla velik uspeh slovenskim mladincem in mladinkam. Osvojili so kar 26 naslovov državnih prvakov ter 24 srebrnih in 25 bronastih kolajn, zato je upravičeno pričakovati, da se bodo tudi letos vračali iz Sarajeva, Subotice in Maribora s kopico kolajn. Rezultati nedavnih mladinskih prvenstev SRS kažejo, da so se mnogi, ki lani še niso veliko kazali, razvili v obetavne tekmovalce, prav tako pa je znaten napredek tudi pri mladincih in mladinkah, ki so že lani osvajali kolajne in uspešno nosili dres državne mladinske reprezentance. Poglejmo nekaj imen, ki obetajo uspešen nastop na državnih prvenstvih. Pri mladinkah v Mariboru bo imela vsekakor zelo pomembno besedo Zlatka Weingartner, mlada šprin-terka AD Maribor, ki je bila lani trikratna državna prvakinja (100, 300 m in 4x300 m) med mlajšimi mladinkami, zelo nevarna tekmica pa ji bo Velenjčanka Nataša Krenker, ki je letos zelo napredovala. Lani je bila še pionirka in sploh ni nastopila na državnem prvenstvu v Subotici. Od drugih velja opozoriti na Nušo Turšič iz ljubljanske Olimpije, njeno klubsko kolegico Bi bo Muhič, Anito Seleš, Renato Keresteš in Natašo Erjavec iz Kladivarja in še nekatere, ki kandidirajo za naslove prvakinj med mlajšimi mladinkami. Pri starejših mladinkah ima možnost za največ naslovov 18-letna Branka Bandur (Mb), ki je čedalje boljša v metu diska, obeta pa se ji tudi naslov v metu krogle. Kandidatinja za prvo mesto je tudi Mojca Muršič (Mb) v višino (če bo Tamara Malešev nastopila med mlajšimi mladinkami), Karin Paškulin (Ol) v teku na 400 m, Greta Hren (KI) v daljavo in morda še Silva Rožič (Mb) v teku na 1500 m. Za presenečenje lahko poskrbijo še Branka Kmet (Ol) na 400 m, Kristina Jazbinšek (KI) v metu kopja in Sonja Pajenk (Pt) v skoku v višino. Na prvenstvu SFRJ za st. mladince v Sarajevu imajo mladinci iz naše republike precej možnosti za visoke uvrstitve. Aleš Kolar (Ol) bi moral biti najhitrejši na 110 m ovire, velike možnosti pa ima tudi na 100 m in s sotovariši v štafeti 4 x 100 m. Ne kaže pozabiti, da je četverica AK Olimpija (Rugelj, Čeme, Medved in Kolar) letos izboljšala rekord SRS na 41,8, kar je že zelo dober rezultat (povprečje 10,4-10,5!). Na kolajne in morda tudi najvišji naslov upajo še Goran Kabič in Aleš Mencinger (oba Tr) v metu kopja, Andrej Lapanje (Nm) v višino, Robert Šikonja (Nm) na 800 m, Borut Bilač (Postojna) v daljavo (če ne bo nastopil Marinkovič), Simon Ru-dež (Tr) na 100 m, Gorazd Gabrijel (Nm) na 400 m ovire, Matjaž Čapon (Mb) v skoku ob palici ter Igor Primc (Nm) z diskom. FRANC MIKEC Lapajne 181 cm SACILE — Novogoriški atleti so ? udeležili tekmovanja v italijanskem mestu Sacilu, kjer so dosegli nekaj dobrih uvrstitev. Tekmovanje je bilo v nevihti, zato rezultati niso bili najboljši. Pri dekletih so zmagale: Lapajne v skoku v višino s 181 cm. Savle teku na 800 m s časom 2:12.2 in Pavlovičeva na 200 m s časom 25.9. Prinčičeva je bila tretja v daljavi, s skokom 5,19 m. V skoku v dal javo je pri moških zmagal Makarovič s 7.12 m, Gregorič pa je bil tretji v teku na 400 m z 49,1 in peti na 100 m z 10,8. Ovett daleč od rekorda AMSTERDAM — Na mednarodnem atletskem mitingu, ki so ga organizirali v čast štirikratne zmagovalke na londonskih olimpijskih igrah leta 1948, Nizozemke Fannv Blankers-Kocn (100.200 in 4 x 100 ter 80 metrov z ovirami) je bili* doseženih več dobrih, ne pa tudi izjemnih rezultatov. Tudi »zvezda« mitinga, britanski atlet Steve Ovett, ki je sicer zmagal v teku na 1500 metrov s časom 3:38,94, ni izpolnil pričakovanj gledalcev, saj je za svojim svetovnim rekordom (3:31,36) zaostal za več kot 7 sekund. Boljši rezultati: moški - 100 m: Gilkes (Gvaj) 10,48; 200 m: Gil-kes 20,94; 400 m: Carcy (ZDA) 46,15: 800 m: Cram (VB) 1:46,36; 5000 m: Puttemans (Bel) 13:40,06; 3000 m zapreke: Tuvei (Ken) 8:18,22; palica: Desruelles (Bel) 5,40; kopje: Taffelmeier (ZRN) 88.10; ženske - 100 m: Baptiste (VB) 1 1,35; 200 m: Baptiste 22,69. SAH S AH S/ Ratingi žensk LJUBLJANA - Na najnovejši ratin listi F1DE v ženski konkurenci je na prve mestu svetovna prvakinja Maja Čiburdanidze (SZ), ki ima kar 36 točk več, kot jih imata drugouvrščena Sve-dinja Pija Kramling in Nana Aleksandrija (SZ). Med petdesetimi najboljšimi šahist-kami na svetu si* tudi tri Jugoslovanke: velemojstrica Milunka Lazarevič, ki si deli 28. in 29. mesti*, mednarodna mojstrica Suzana Maksimovič, ki si deli 34. di* 38. mesto. Gordana Markovič pa se je uvrstila od 40. do 42. mesta. Vrstni red najbolje uvrščenih je na slednji: Čiburdanidze 2.390, Kramling in Aleksandrija 2.355. Kušnir 2.330. Gaprindašviii 2.325. Ahmilov ska 2.300. Ioscliani 2.290. l.itinskaja 2.2X0, Polgar 2.275. Hund in I cmac-ko 2270. Miles 2 245, Petri »nič in r vitina 2.240. Murcsan 2.235 .. . Lazarevič 2.160... Maksimovič 2.175 Markovič 2.165. Ogenj neusmiljeno uničuje CELJE, NOVA GORICA. 14. julija - Med včerajšnjim neurjem, ki je divjalo po nekaterih območjih Slovenije, so udarci strele naredili spet veliko materialno škodo. Tako je približno ob 15.30 zaradi strele izbruhnil ogenj na gospodarskem poslopju Franca Šketa iz Kačjega Dola pri Šmarjah. Poslopje je pogorelo do tal, v njem pa kmečko orodje, 15 ton sena in dve toni pšenice. Pri gašenju, ki je bilo neuspešno, sta še dva občana in en gasilec ranila, škode pa je za milijon dinarjev. V istem času je na Sveti Emi pri Šmarjah močan veter podrl šest električnih drogov, tako da je prišlo do okvare na transformatorju. Škoda še ni ocenjena. Na območju Idrije pa je strela udarila v kozolec Alojza Lazarja iz Zavratca. Ogenj je popolnoma uničil poslopje in v njem kmetijsko orodje in ostalo mehanizacijo. Škodo so ocenili na milijon dinarjev. Ogenj ni prizanesel niti stanovanjski hiši Alojza Krapeža iz Roč pri Tolminu. Zgorelo je seno na podstrešju in del ostrešja. Škode je za 100 tisoč dinarjev. G. B. Delo v klubih ni bilo pravilno, todanihčetegani izkoristil Tako je dejal javni tožilec v Tuzli, ko je govoril o ugotovitvah in prijavah službe SDK na njihovem območju TUZLA, 14. julija (Tanjug) — Po lanski akciji službe SDK, ki je pregledala poslovanje številnih športnih klubov oziroma organizacij, je okrožni javni tožilec v Tuzli, Nurija Hadžič, prvič sporočil, kakšni so rezultati te akcije na njihovem območju. Poslovalnice SDK v različnih mestih na območju Tuzle so vložile prijave proti 18 pravnim osebam. Hkrati so prijavili tudi 79 odgovornih oseb v športnih organizacijah oziroma klubih. Kot je povedal Hadžič, bo sodišče moralo ugotoviti odgovornost le ene osebe v košarkarskem klubu'Sloboda Dita, saj je po temeljiti preiskavi javni tožilec zavrnil prijave proti vsem odgovornim v nogometnem klubu Svoboda, pa tudi proti vsem drugim, ki so jih obtožili nepravilnega dela pri KK Sloboda Dita. Hadžič je povedal, da je bilo pri delu športnih klubov precej nepravilnosti, predvsem pri NK Sloboda, toda nihče se pri tem ni osebno okoristil. »Na vse te nepravilnosti smo opozorili, posebej še na to, da je treba pri nogometaših izpolnjevati samo določila iz pogodbe, ne pa tudi razne anekse. Opozorili smo vodstvo kluba, da morajo nekateri nogometaši vrniti ali pa plačati pohištvo, ki jim ga je kupil klub,« je povedal javni tožilec. Kljub temu so nekatere klube kaznovali z denarno kaznijo, hkrati pa so inšpektorji ugotovili, da nekateri nogometaši niso prijavili svojega dohodka. Prav zaradi tega je občinski javni tožilec v Tuzli obtožil kaznivega dejanja utaje davkov naslednje bivše nogometaše Slobode: Nedžada Verlaševiča, Seda Sarajliča in Dževada Šečerbegoviča. pred sodišče pa bo motal še bivši trener Slobode Djorde Gerum