Novičar iz domačih in ptujib dežel.
Deželni zbor hrvaški se je pričel 1. dan t. m. Ta zbor ima skleniti: ali se ima trojedina kraljevina združiti z Magjari ali ne — in zato ta hip ni nobene stvari tako važne v Avstrii, kakor je zbor zagrebški. Bralo se je najpred pismo Njih Veličanstva^ ki ne odobruje adrese zborove od 19. dec. 1866. in Hrvate do 15. dne t. m. kliče v Peš t o. Da ne uno ne to ni po volji večini zborovi, videlo se je očitno na obrazih poslancev, in culo se je po glasih, ki ne razodevajo zadovoljstva. Zbor je izvolil odbor 9 poslancev, kteri ima nalogo, da nasvetuje, kaj naj se odgovori na kraljevo pismo. Ker je v tem zboru 6 poslancev, ki trdno stojijo za to, da ne propade Hrvaška,, in so le 3 od stranke magjaronske, nadjati se je načrta tacega, ki trojedine kraljevine ne bode žrtoval dva-lizmu. Ker pa ta načrt še ni gotov, zato gleda zdaj vsa Avstrija v Zagreb, kaj bode sklenil zbor. Pre-vzvišenega škofa Strossmajer-a pačujte! ne vidimo v tem zboru, zakaj na Dunaji se mu je prepovedalo, da ne sme v zbor. Stol njegov ostane tedaj ta hip prazen — al ravno ta prazni stol je — glasen govornik. Strossmajer je čez Prago včeraj odrinil v Pariz. „Pozor" piše: „Hrvaška ne boji se nikake sile; stranka narodna ne misli nikakor resignirati, temveč bode še dalje s skušeno darežljivostjo in krepkostjo borila se za narod svoj in bode zmagala."
158