GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA OOBORJI UUBUAMA-OKOLICA IM MESTNEGA UU0SKE6A ODBORA LJUBLJANA ŠTEVILKA 24. — LETO L LJUBLJANA, 24. DECEMBRA 1954 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR UUBUANA-OKOtiCA IZVLEČEK IZ ZAPISNIKA 21. SKUPNE SEJE OKRAJNEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV OLO LJUBLJANA-OKOLICA. KI JE BILA DNE 18. DECEMBRA 1954 Sejo je vodil Miha Berčič, Predsednik OLO. Zapisnik seje je vodil France Potiselc, tajnik OLO. Za overovatelja zapisnika sta "‘la soglasno izvoljena ljudska odbornika Tine Kos in Anton Voljč. Zapisnik XX. seje je bil so-Blasno sprejet. Predsednik je predlagal nato Poslednji dnevni red: •L Poročilo o imobilizaciji de-Pornih sredstev 2. Razprava in sklepanje o rožnih gospodarskih predpisih n ukrepih 3. Izvolitve in Imenovanja v Pravosodne ustanove, gos poda r-6ka Podjetja in organe ljudskega odbora • .......... 4. Razprava In sprejem skle-. v o področja socialne politike lnr zdravstva 5- Proglasitev finančno samostojnih zavodov 6' Razprava in sprejem od-°ka o začasnem finansiranju v P tromesečju 1955. Predlagani dnevni red je bil ‘oglasno sprejet. Nato je predsednik predlagal ^krajnemu zboru, da po kon-“ni skupni seji obravnava Se ,el« zadeve: o) Sklepanje o zakonitosti od-,°*a LOMO Višnja gora o da-Ianju poslovnih prostorov v Pajem b) Sklepanje o pritožbi Draga otinška, uslužbenca OLO zo-er odločbo o odpovedi usluž-frnskega razmerja c) Sklepanje o pritožbi Maksa ^“nčoh, logarja zoper odločbo odpovedi uslužbenskega ražnja. Okrajni zbor je predlagani nevni red soglasno sprejel. K točki J •'OltOClLO O IMOBILIZACIJI »RNAHNIII SREDSTEV Jng. Gašper Muha, predsed-"k Sveta za gospodarstvo OLO * Predlagal, da se sprejme Pfcttiemba družbenega plana ;raja za leto 1954 ter je dodal Pbfazložitev. P" obračunu nastane pri-jPPujkljaj 285.321.000 din zato, L?r je bil sprejeti družbeni “n za letos že izvršen in je i C)a odvesti prispevek za krit-LRS, ki je za skoro s ''jPbdo dinarjev večji od dolnjega. n«- Gašper Muha je predla-v 1 glede na to, da so bile In-. Mlcije gospodarsko dobro Iz-Pljene, da oba zbore sprej-y *‘a predlagano spremembo ‘‘žbenega plana tako, da sc h£irnankljaj 285.321.000 din prc-,rSe kot negativna postavka v nobeni plan za leto 1955 ter 86 spremeni delež LOMO si .jnnilc na dobičku gospodar-fl/> organizacij. ki ga te vpla-0(2°'° na njegovem območju od ^danjih 1 27. na 6.5'/.. Sklep: Predlog o spremembi družbenega plana je bil soglasno sprejet, K točki II RAZPRAVA IN SKLEPANJE O PREDPISIH, ODLOČBAH IN UKREPIH V GOSPODARSTVU Stane Simšič, član sveta za gospodarstvp je predlagal, da se sprejmejo spremembe odloka o poslovnem času trgovin, gostišč in obrtnih delavnic. Odlok, ki je bil sprejet 6. nov. 1954 ni upošteval načela, da LO lahko predpiše le minimalni čas, ko morajo biti trgovske in obrtne poslovalnice odprte, pač pa je v nasprotju s tem predpisal, da morajo biti trgovske in obrtne poslovalnice ob nedeljah in dfugih dela prostih dnevih zaprte, kar pa je v nasprotju z že navedenim načelom. Zato je predlagal, naj se 4. člen odloka v celoti spremeni in glasi takole: »Ob nedeljah in drugih prostih dnevih morajo biti ves dan odprti vsi gostinski obrati, razen bifejev, ki so odprti le dopoldan. Dopoldan morajo biti odprte tudi brivske in frizerske delavnice tn slaščičarne. Trgovine in obrtne delavnice so praviloma zaprte ob nedeljah In dela prostih dnevih, kakor tudi ponoči In v opoldanskem odmoru, razen če imajo nedeljen poslovni čas. Delovni kolektivi trgovin in obrtnih delavnic, upoštevajoč krajevne potrebe, lahko določijo, da so njihove poslovalnice odprte tudi Izven obveznega poslovnega časa. Kot nočni čas se šteje čas od 22. do 5. ure, opoldanski čas pa vsaj od 12.30 do 14. ure.« V zvezi s tem se spremeni tudi člen 9. odloka, ki govori o kazenskih določbah tako, da se glasi: »Z denarno kaznijo 3.000 din se zaradi prekrška kaznuje: 1. obrtna organizacija, trgovsko podjetje ali trgovina ter gostinsko podjetje ali gostišče, oz. imetnik zasebne obrtne delavnice in gostišča, ki nima objavljenega poslovnega časa na vhodu v obrat; 2. gostišče ali Imetnik posebnega gostišča, ki ima gostišče odprto lahko po času, ki je dotočen kot najdaljši čas, do katerega so lahko gostišča ponoči odprta.« Sklep: Odlok je bil s temi popravki soglasno sprejet. Stane Simšič predlaga sprejem odloka o obrtnih strokah, za katere se izdajajo obrtna dovoljenja za zasebne obrtne de-'vntee po prostem preudarku In obrazloži potrebo za določitev 12 obrtnih strok. Prvenstveno je treba krepiti družbeni sektor obrtništva, na drugi strani pa je treba oživljati obrtništvo zasebnega sektorja, oziro- ma jačati je treba sektor obrtništva, ki ima vse pogoje za obstoj in ki nudi garancijo kvalitetnejših izdelkov. Glede ra potrebe, da se obrtništvo še bolj okrepi v pravilnem razmerju med družbenim in zasebnim sektorjem, naj se za zasebne obrtne delavnice tehle obrtnih strok izdajo obrtna dovoljenja po prostem preudarku: 1. avtomehanika 2. elcktrolnstalaterstvo 3. avtoelektričarstvo 4. izdelovanje umet. kamna in predmetov iz cementa in umetnega kamna 5. zidarstvo 6. tesarstvo 7. strojno pletiljstvo 8. izdelovanje usnjene galanterije 9. zobotehnika 10. izdelovanje otroških igrač (kovinskih, lesenih, papirnatih, iz tekstilnega blaga, usnja !n umetnih mas) 11. izdelovanje opeke tn strešnikov 12. usnjarstvo (strojenje tn predelovanje kož). Odbornik Vinko Bernot predlaga, da se predpiše izdajanje obrtnih dovoljenj po prostem preudarku še za keramično in pečarsko obrt, ker zasebni obrtniki te stroke uporabljajo tujo delovno silo, ne da bi jo socialno zavarovali in je težko nadzirati, alt pri svoji dejavnosti v tem oziru spoštujejo predpise. Poleg tega izdelki zasebnih obrtnikov ne odgovarjajo potrebam ekonomične uporabe goriva. Sklep: Sprejme se predlagani odlok z amandmajem, da se mu doda še obrtna stroka: keramika in pečarstvo. (Glej prilogo.) RAZPRAVA IN SPREJEMANJE ODLOČB IN SKLEPOV V GOSPODARSTVU Odbornik Simšič je predlagal: — da se potrdi sklep KZ Horjul o ustanovitvi obrata Zadružna pekama; — da se potrdita sklepa KZ Moravče in KZ Peče o spojitvi v eno zadrugo »Kmečka zadruga Moravče«; — da se odkloni potrditev sklepov KZ Komenda in KDZ Komenda o združitvi v eno kmetijsko zadrugo, ker spojitev ne daje potrebnega jamstva za uspešno gospodarjenje nove zadruge in za pravilno izkoriščanje zemljišč SLP, ki jih je uporabljala KDZ Komenda, katere dejavnost je bila doslej pasivna. — da se potrdi odločba OZZ Lj ubij a na-oko-H ca, s katero se prepušča kmetijski zadrugi Hotedršica v upravljanje zadružno premoženje likvidirane KDZ Hotedršica, ker je po ugotovitvah finančne inšpekcije ugotovljeno, da KZ Hotedršica — da se povišajo obračunski dobro gospodari; skladi za plače za 57. nasled- — da se dovoli ustanovitev njim gospodarskim organizaci- trgovine »Dobrina Litija« v se- jam: rudnik kaoiina, Črna. 6tavu trg. podjetja »Dobrina« Rudnik barita Pleše, Drž. obrt-Ljubljana; no podjetje »Remont« Stična, — da se dovoli ustanovitev »Remont« Litija; gostišča »Turist« v Zg. Stranjah — da se potrdi zaključni ra-št. 3 v sestavu gostinskega pod- čun za leto 1953 zadruge »Dom jetja Stahovica; jugoslovanskih obrtnikov r. z. ’ — da se dovoli konstituiranje z o. j. v Ljubljani«; podjetja »Lesno industrijsko I — da se razveljavi odločba podjetje Škofljica« ter da se o potrditvi zaključnega računa osamosvoji od podjetja »Žaga« za leto 1953 podjetja »Predil-lesno-industrijsko podjetje niča Litija« ter da se prevzame Ljubljana, ki bo vsled pred vi- poroštvo za kredit, da se omo-dene reorganizacije lesne indu- goči 100 7. izplačilo mesečnih strije ukinjeno; plač kolektivu podjetja. — da se ne dovoli KZ Mimica Split ustanovitev vinske trgovine na debelo in drobno na Vrhniki, ker ni izkazana krajevna potreba niti ni primernih prostorov; — da se dovoli prenos osnovnih sredstev likvidiranega podjetja »Strojno pletiljstvo Šentvid pri Stični« na podjetje »Rašica« tovarna čipk in pletenin Gameljne; — da se zavrne predlog razlaščenca Ivana Podržaja, kmeta iz Sp. Drage št. 2 za umik akta o razlastitvi za potrebe zadružnega doma, ker je v prihodnjem letu predvidena ustanovitev večjega kmetijskega posestva na območju občine Višnja gora. Stična in Šentvid, za katero so nujno potrebni razlaščeni kmetijski objekti. Sklep: Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti, le predlog, da se dovoli ustanovitev gostišča »Turist« je bil soglasno zavrnjen, ker ni za novo gostišče krajevne potrebe, doti m sta za ustanovitev Vinske trgovine na debelo na Vrhniki glasovala dva odbornika. POROŠTVENE IZJAVE. POVIŠANJE OBRAČUNSKIH SKLADOV ZA PLAČE, OBRAVNAVANJE ZAKLJUČNIH RAČUNOV Odbornik Stane Simšič je predlagal: — da se sprejtr.»\jo odločbe o prevzemu poroštva za tele gospodarske organizacije: »Rcmoimt« Litija podaljšanje poroštva do 31. marca 1955 za dopolnilna obratna sredstva v višini 1 milijon dinarjev; »Brest« posestvo OZZ Ljub-ljana-okolica za dopolnilna obratna sredstva v višini 1 milijon 24.060 din; »Zadružna mlekarna« Vrhnika, za dopolnilna obratna sredstva v višini 256.801 din; Mestna ekonomija Domžale, za dopolnilna obratna sredstva v višini 200.000 din; »Sčetarna« Komenda, za dopolnilna obratna sredstva v višini 1,500.000 din; Tovarna gumbov Kamnik za dopolnilna sredstva v višini 8,500.000 din; Papirnica Količevo za Investicijski kredit v višini 37 milijonov 600.000 din; B»pirnica Količevo za investicijski kredit v višini 42 milijonov din; Sklepi: 1. Potrditev zaključnega računa »Doma jugoslovanskih obrtnikov r. z. z o. j. Ljubljana« se odstopa v odločanje komisiji za potrjevanje zaključnih računov. 2. Z večino glasov proti enemu se pooblasti komisija za potrjevanje zaključnih računov, da preuči poročilo finančne inšpekcije o poslovanju »Predilnice« Litija ter zaključni račun za leto 1953; 3. Dovoli se poroštvo za kredit »Predilnici« Litija za izplačilo 1007« plač delavcem in uslužbencem za leto 1955, ker dosedanje plače ne presegajo življenjskega minimuma. Vsi ostali predlogi so bSi soglasno sprejeti. DOPOLNITEV ODLOKOV ObLO (LOMO) O DOPOLNILNIH PLAČAH USLUŽBENCEV Odbornik Janko Alfred je predlagal, da se pooblasti predsednika OLO, da na predlog komisije za uslužbenska vprašanja potrjuje dopolnitve odlokov občinskih ljudskih odborov o določitvi nadaljnjih mest in dopolnilnih plač za višje strokovne uslužbence, ki jih nameravajo večji občinski ljudski odbori zaposliti v zvezi s pripravami za formiranje bodočih komun. Sklep: Predlog je bil soglasno sprejet. K točki III RAZPRAVA IN SKLEPANJE o spremembi odloka o zaključnem računu okraja Ljubljana-okolica za leto 1953 in sprejemanje odloka o začasnem finansiranju okraja za I. tromesečje 1955 Odbornik Stane Simšič Jo predlagal, naj se spremeni odlok o zaključnem računu okraja za leto 1953 tako, da se del presežka dohodkov nad izdatki finančno samostojnih zavodov v višini 3,153.376 din prenese v sklad za lastne investicijo Okrajnega zdravstvenega doma L j ub 1 j a n a-okol i ca, ostanek pa se prepusti zavodom kot dohodek v letu 1954. Navedena sprememba je potrebna zaradi izpopolnitve obratnih sredstev obstoječih zdravstvenih ustanov In da se izpopolni zdravstvena služba v okraju. ’ Sklep: Predlog za spremembo odloka je bil soglasno sprejet, ETftAN 94 »GLASNIK« ’ Nato je predlagal odbornik Stane Simšič sprejem odloka o začasnem finansiranju proračunskih izdatkov okraja Ljub-ljana-okoliea za I. tromesečje 1955 na podlagi proračuna za leto 1954 ter v zvezi s tem, da se pooblasti predsednika OLO, da daje poroštva za kredite občinskih ljudskih odborov (LOMO) za kritje proračunskih izdatkov do doteka rednih sredstev proračuna ža leto 1955. Sklep: Predlog odloka in pooblastitev predsednika za dajanje poroštev ObLO {LOMO) sta soglasno sprejeta. K točki IV SPKEJEM SKLEPOV S PODROČJA ZDRAVSTVA IN SOC. . POLITIKE Anton Bleje, predsednik sveta. za zdravstvo in soc. politiko je predlagal: — da se potrdijo najvišje cene za zdravstvene storitve v ambulantah okrajnega zdravstvenega donrja Ljubljana-okoli-ca; — da se potrdijo najvišje cene za babiške usluge Zdravstvenega doma OLO Ljubljana-okolica; — da se sprejme odredba o uvedbi posebnega dopolnilnega prispevka za soc. zavarovanje v višini 1 do 57« na območju okraja Ljubljana-okolica, ki naj zatone veljati s 1. 1. 1955, s čemer se razveljavi odločba OLO o plačevanju 17» prispevka, za soc. zavarovanje Sprememba je umestna, ker je nepra-vilo in krivično, da vsa podjetja plačujejo enako 17»,, čeprav je njihova odgovornost različna, da je bolniški stalet višji od povprečja. Sklep: Vsi predlogi so bili sprejeti. proti predlogu za uvedbo posebnega dopolnilnega prispevka sta glasovala dva odbornika. Sklep: Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti. K točki VI IZVOLITVE IN IMENOVANJA Predsednik komisije za volitve in imenovanja Peter Lešnjak je predlagal: — da se v smislu 2. odstavka 54. člena zakona o sodiščih določi število sodnikov porotnikov in sicer na predlog državnega sekretariata za piavosod- ■ no upravo LRS za Okrajno sodišče v Grosupljem 60 sodnikov I porotnikov, za Okrajno sodišče I v Kamniku 60 sodnikov porot-! ntkov, za Okrajno sodišče Ljubljana II 80 sodnikov porotnikov. Sklep: Predlog je bil soglasno sprejet. — da se na predlog komisije predstavnikov ljudskih odborov z območja Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani v smislu 30,TV. člena zakona o gospodarskih sodiščih izvoli 112 predlaganih kandidatov za občasne sodnike navedenega sodišča. Sklep: Predlog je bil soglasno sprejet. — da se razreši Janez Benedik službene dolžnosti direktorja »Predilnice Litija« v Litiji: — da se razreši Karl Urbančič službene dolžnosti direktorja »Mlinskega podjetja« v Domžalah. Sklep: Oba predloga za razrešitev direktorjev sla bila soglasno sprejeta. — da se imenuje Franc Ka-lar za direktorja podjetja »Agroservls« v Ivančni gorici; Sklep: Ker je podjetje »Agro-servis« Ljubljana sporočilo svoje odklonilno stališče k Imenovanju predlaganega kandidata in ni bilo ob razpisu drugih kandidatov za to mesto, je bil soglasno sprejet sklep, da komisija za razpis mestu ponovno zadevo preišče oz. izvede ponoven razpis. — da se razreši odbornik OLO Jakob Škofič kot zastopnik OLO v upravnem odboru Biroja. za posredovanje dela za mesto in okraj Ljubljana ter da se na njegovo mesto imenuje odbornik OLO Zivorad Tomič. Sklep: Predlog je bil soglasno sprejet. Po končani skupni seji obeh zborov je okrajni zbor razpravljal o nekaterih zadevah iz svoje pristojnosti in sicer: Predsednik komisije za pravne predpise in organizacijska vprašaja Alfred Janko je predlagal — da se odpravi odlok ObLO Višnja gora o dajanju poslovnih prostorov v najem, ker je določil nižjo tarifo najemnin preko katere pogodbeniki ne bi smeli določiti najemnine in ker.tudi stvarno ni bil pristojen za sprejemanje takega odloka. — da se pritožbam zoper odpoved uslužbenskega razmerja Dragu Selinšku, uslužbencu tajništva za gospodarstvo OLO in Maksu Punčohu, logarju, ne ugodi, ker je komisija za pravne predpise in organizacijska vprašanja spoznala odpovedne razloge za upravičene ln umestne. Sklep: Vsi predlogi so bdli soglasno sprejeti. Predsednik OLO Miha Berčič je predložil mandatno imunitetni komisiji Okrajnega zbora, da preišče vzroke neudele-ževanja sej OLO odbornika Miha Novljana iz Višnje gore ter da predloži svoje sporočilo o ugotovitvah na prihodnji seji. Tajnik OLO: France Potisck, 1. r. Predsednik OLO: Miha Berčič, 1. r. POROČILO GOSPODARSKEGA SVETA OLO 0 IMOBILIZACIJI PRESEŽNIH DOHODKOV K točki V. RAZGLASITEV FINANČNO SAMOSTOJNIH ZAVODOV IN USTANOVITEV VAJENSKE SOI,E Predsednik Sveta za zdravstvo in socialno politiko Anton Bleje je predlagal — da se razglasijo domovi onemoglih v Domžalah, Mengšu, Cmem potoku in na Vrhniki ta finančno samostojne splošne socialne zavode; — da se ustanovi finančno samostojni zavod »Zdravstveni dom« v Kamniku, ter da se razglasita okrajni zdravstveni dom Ljubljana-okolica in Mladinsko okrevališče Šentvid pri Stični za finančno samostojno zavoda. Ustanovitev Zdravstvenega doma v Kamniku narekuje decentralizacijo zdravstvene službe v Kamniku, kjer obstajajo pogoji za združitev splošne ambulante, zobne ambulante, pro-tifuberkuloznega dispanzerja in otroškega dispanzerja v finančno samostojen zavod. Sklep: Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti. Predsednik Sveta za prosveto In kulturo Rotman Ervin je predlagal — da se razglasijo dijaški domovi v Dol. Logatcu, Kamniku In .Stični ter Vajenski dom v Mekinjah za finančno samostojne zavode; — da se ustanovi vajenska šola pletlljske stroke v Gameljnah — Tacen, katere ustanovitev Je potrebna za izobraževanje vajenk Tovarne čipk ln pletenin »Rašica« dočim enakovrstne šole ni v območju LR Slovenijo. Letos je več vzrokov vplivalo na nestabilnost naših tržišč, Samo v naši republiki se Je dvignil dobiček za okoli 1007». Planirali smo 31 milijard, podatki pa kažejo, da bo realizacija dobička znašala približno 60 milijard dinarjev. Zaradi večjega izvoza In zaradi slabe letine se je pokazalo, da se standard ni dvignil za predvidene 3v«, temveč je v mestih in v industrijskih središčih padel, pri kmečkemu prebivalstvu pa se je zaradi večje konjunkture kmetijskih pridelkov nedvomno dvignil. Zaradi tega so bili potrebni ukrepi za stabilizacijo tržišča In zaščito standarda. Zvezna ljudska skupščina je zato sprejela predlog Izvršnega sveta, da se zajame 50*/» presežkov, ki so bili doseženi nad olaniramini dobički. Ker ni bilo mogoče ugotoviti, kaj je konjunkturo! dobiček. In ker ni bilo mogoče najti način, kako ta dobiček individualno pobrati tam, kjer je bil ustvarjen, se je določilo, da se polovica t. J. 50''« ustvarjenih presežkov odvzame ln da se napravi enotna baza za ta odvzem za vse gospodarske organizacije v Jugoslaviji. Zvezni odlok Je pooblastil v celoti ljudske republike, da same Izvedejo ta odvzem, to se pravi, da bo v odnosu do federacije vsaka republika zadolže- na za celotni znesek, kakršen bo pač zračunan od teh 50'/» presežka. Ljudska republika pa na svoj način pobere te dohodke od okrajnih ljudskih odborov tako da ona sama direktno ne posega v gospodarske organizacije. Zato Je Ljudska skupščina LRS izglasovala na svojem zadnjem zasedanju na predlog Izvršnega sveta novo lestvico, ki služi za obdavčitev okrajnih ljudskih odborov, in s tem tudi določila, na kakšen način bo prišla do potrebne kvote, s katero je zadolžena pred zvezo. Predvideno je, da odvzame do dne 28. februarja 1955 Izvršni svet FLRJ od doseženih presežkov 22 milijard dinarjev po vsej Jugoslaviji. Po računih pa bo v LRS teh presežkov približno 8 milijard dinarjev. To pomeni, da Je naša republika neposredno zadolžena do federacije za plačilo okoli 8 milijard dinarjev. Končno bo ta znesek ugotovljen, ko bodo napravljeni zaključni računi podjetij, kar bo šele v polletju 1955. Naš okraj prizadene ta ukrep na ta način, da namesto 907 milijonov davka, ki bi ga morali odvesti republiki, plačamo v bodoče 1872 milijonov din, ali z drugimi besedami, skoro 1 milijardo dinarjev več. S tem večjim zneskom je jasno omajan ve« naš plan, kate- rega smo sprejeli 6. novembra 1954. Če hočemo prikazati, kakšne posledice bo imel ta ukrep za naš plan, se na kratko spomnimo števiiLk Iz našega zadnjega plana: Po sprejetju družbenega plana 6. novembra 1954 so bili predvideni dohodki v višini 3,536,988.000 dinarjev. Za te dohodke smo napraviti naslednjo razporeditev: (v tisočih) 1. Gospodarske investicije .«**»»«•» 17.600 2. Subvencije gospodarstvu ...«»#•« 2.400 3. Proračunski izdatki 725.862 4. Negospodarske investicije 717.266 5. Okrajni sklad za kreditiranje............. 1,166.800 6. Prispevek za kritje potreb LRS (307») . . . 907 Skupaj izdatki............................. 8,536.988 Kakor iz zgornjih podatkov sledi, je bil ta pian uravnovešen, to se pravi, dohodki so bili enaki izdatkom. Važno je, da smo pri tem planu bili zadolženi, da odvedemo republiki 30'/« naših letošnjih dohodkov, t. j. v iznosu 907 milijonov din. Vsi ljudski odborniki vedo, da je bil naš plan v letošnjem letu temeljito pripravljen, to se pravi, da so bila sredstva pravočasno zagotovljena, vse investicije, tako gospodarske kot negospodarske, pa so imele za podlago rentabilnostnl račun ter vso ostalo tehnično dokumentacijo. i Prav zaradi tega se je reali-zacija plana v vsakem pogledu dobro razvijala in moramo ugotoviti, da smo naš plan takore-koč dosegli že 1. decembra 1954. Zato nas je ta ukrep za imobilizacijo viškov zasegel že V končni fazi, to se pravi tedaj« ko smo ml pozicije v družbe-nem planu tako rekoč že izvršili. Naloga okrajnega Gospodarskega sveta je bila, da smo ugotovili dejansko stanje ter na podlagi tega napravili predlog za rebalans, kd naj oi btl takle: Ugotovljeno je, da je do L decembra letos porabljeno: (v tisočih) od gospodarskih Investicij , ( «•»*•««-» 14.000 subvencije gospodarstvu *»*««»*♦ 2.400 proračunski Izdatki ...» **»«••«* 712.969 negospodarske investicije .. 685.632 okrajni sklad za kreditiranje....................... 698.320 prispevek za kritje potreb LRS 60*/» od dohodkov 1,872.000 Skupaj torej Izdatkov ... e,,..,.. 3,985.321 Predvideni dohodki pa bodo . 3,700.000 Ko smo napravili ta dejanski obračun smo videli, da nastaja manj ko v iznosu 285.321 din (v tisočih). Razlogi za ta manjko so predvsem v tem, da smo večji del našega plana, ki smo ga postavili 6. novembra letos, še Izvršili in drugič, ker moramo odvesti republiki za skoro milijardo več davka. Ker Gospodarski svet smatra, da so bije vse investicije gospodarsko dobro Izrabljene, priporoča okrajnemu ljudskemu odboru, da bi predlagani rebalans »prejel s tem, da se manjko 285,321.000 dinarjev prenese kot negativna postavka v družbenem planu za leto 1955. Zaradi odvzema viško dobička se spremeni tudi delež MLO Kamnik na dobičku gospodarskih organizacij od dosedanjih 12'/» na 6.57». Gospodarski svet predlaga ljudskemu odboru, ne j te spremembe odobri. ODLOK Na podlagi 16. člena ter 2. točke 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih in L člena zakona o spremembah Im dopolnitvah zakona o družbenem pianu Ljudske republike Slovenije za leto 1954 (Uradni list LRS, št. 43-157-54) je okrajni ljudski odbor Ljubljana-okolica na XXI. skupni seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 18. decembra 1954 sprejel ODLOK o spremembi odloka o družbenem planu okraja Ljubljana-okolica za leto 1954 (Uradni list LRS, »t. 27-398-54 v zve«! z Uradnim listom LRS, št 37-554-54 In Uradnim listom LRS, št. 45-685-54) 1. člen V XX. poglavju — Delci občinskih ljudskih odborov na dohodkih okraja — se 10. točka drugega odstavka »premeni, tako da se glasi: »10. Od dobička, ki pripada okraju, katerega gospodarske organizacije vplačajo na območju LOMO Kamnik, pripade LOM1' " '—nik 6,5*/» (šest in pol odstotkov). 2. člen V XXIII. poglavju — Skupna sredstva okraja in viri sredstev — se spremenijo tile zneski, ki znašajo: A. V letu 1954 razpolaga okraj Ljubljana-okolica s skupnimi sredstvi v višini 3,700.000 tisoč dinarjev. B. Ta sredstva bodo zagotovljena Iz tehle virov (v tisočih dinarjev): I. Sredstva po planu 1954: 1. ostanek dobička go-»podenskih organ. 2,365.23* 2. 57» prometnega davka gospodarskih or- ganizacij (IzvzemSl zadružne organizacije ln Izvoz) 125.0011 3. 50*/« prometnega davka zadružnega in zasebnega sektorja 98.00° 4. davek od tuje de- lovne sile 3.00° 5. dopolnilna dohodni- na od kmetijskih gospodarstev 207.32” 6. dopolnilna dohodni- na od samostojnih poklicev 39.T73 7. davek od dediščin in daril n 8 zemljarlna 9. državne takse M 000 •GLASNIK« STRAN St 10. dohodki uradov in zavodov 8.000 11. drugi dohodki 10.163 2,895.239 II. Sredstva Iz leta 1953: 1. Presežek proračunskih dohodkov 351.375 2. Presežek Ln davek od presežnih plač 453.375 804.750 3. člen V XXIV. poglavju — Uporaba sredstev okraja Ljubljana okolica — se spremenijo tile zneski, ki znašajo: Sredstva v višini 3,700.000, s katerimi razpolaga v letu 1954 okraj Ljubljana-okolica, se bodo uporabila v tele namene (v tisoč din): 6) gospodarske Investicije b) subvencije gospodarstvu c) negospodarske investicije 8) proračunski Izdatki d) okrajni kreditni sklad za investicije e) prispevek za kritje potreb Ljudske republike Slovenije Primanjkljaj 4. člen Ta odlok velja takoj, uporablja pa se od 1. januarje 1954. Predsednik OLO. Miha Berčič, 1.1. 14.000 2.400 6,685.632 712.969 698.320 1,872.000 8,985.321 285.321 ODLOK Na podlagi drugega odstavka 10. člena Zakona o ljudskih odborih (Uradni list FLRJ, štev. 19-1952) In v zvezi z 48. in 49. *'enom Temeljnega zakona o Proračunih (Uradni list FLRJ, 13-1954) je »prejel Okrajni Hudstol odbor LJubljana-okolica “a XIX. In XXI. skupni seji “•trajnega zbora U) zbora prodajalcev dne 25. 9. 1954 ln 18. 12. 1954 ODLOK n Potrditvi sklepnega računa o bvršitvi proračuna okraja LJub-•Jana-okollca za leto 1953. 1. člen Potrdi ge sklepni račun okraja Ljubljana-okolica za leto 1953, ki obsega: 1. sklepni račun okrajnega .belskega odbora Ljubljana-okolica * ; ing. Mihelčič Jože, referent OZZ Ljubljana okolica; ing. Modic Dušan, agronomska fakulteta Ljubljana; Koprivnikar Vladimir, kmetijski tehnikum, Ljubljana; Skrij Franc, referent OZZ Ljubljana okolica; Dolžan Branko, višji pravni referent OLO Ljubljana okolica. Svet se s predlagano komisijo strinja. V nadaljevanju razprave o predlogih komisije za kmetijstvo je gospodarski svet sprejel več sklepov glede sprememb pri nepremičninah kmetijskih zadrug. V drugi točki dnevnega reda je svet za gospodarstvo razpravljal in potrdil pravila večjega števila gospodarskih podjetij. Pia v tako je gospodarski svet potrdil nekatere pogodbe, sklenjene med gostinskimi podjetji in gostišči, odobril izdajo obrtnih dovoljenj nekaterim prosilcem in na prošnje raznih gospodarskih organizacij dodelil v njihovo upravlja- nje zemljišča splošnega ljudskega premoženja. V tretji točki dnevnega reda je predsednik gospodarskega sveta analiziral stanje finančnih sredstev okrajnega LO na dan 1. XII. 1954. Z ozirom na zadnje ukrepe o imobilizaciji presežnih dobičkov in na spremenjeno lestvico, ki določa udeležbo republike na dohodku okraja Ljubljana okolica v višini 60 odstotkov, je finančno stanje okrajnega ljudskega odbora Ljubljana okolica na dan 1. decembra t. 1. tako, da bomo šli v novo proračunsko leto s primanjkljajem 285,321.000 din. Da bi izravnali našo bilanco bi morali odvzeti edino le našim podjetjem denarna sredstva v višini primanjkljaja okrajnega ljudskega odbora, kar pa nikakor nimamo namena. Takšno stanje ni nastopilo le v našem okraju temveč tudi v ostalih okrajih, kjer so imeli pozitivno stanje proračuna. Z ozirom na to, da bo republika prejela po tej lestvici od okraja Ljubljana okolica 1 milijardo 872 milijonov dinarjev, bi bilo prav, če bi le-ta predvidela nekaj teh sredstev za investicije naših objektov. Nujno potrebna sredstva bi morala dobiti zlasti naslednja podjetja: »Titan« Kamnik 50 milijonov, »Belinka«, Soteska 130 milijonov, Tovarna usnja, Kamnik 31 milijonov. Po vseh teh ukrepih okraj tolikšnih sredstev nima na razpolago. Da bi pa le zagotovili občinam za prihodnje leto nekaj sredstev za njihovo komunalno dejavnost bi bilo potrebno povabiti predstavnike naših gospodarskih podjetij, da sporazumno in prostovoljno odstopijo del sredstev iz samostojnega razpolaganja v taki višini, da bi zbrali skupaj vsaj 80 milijonov dinarjev. Ta sredstva bi se itak porazdelila v občinah za komunalno dejavnost in za družbeni standard. Omeniti je še to, da se vsled zmanjšanja investicij ne bo na naših objektih delala škoda, ker so vse pričete stavbe v taki fazi, da se delo lahko počasneje nadaljuje ali pa sploh ustavi za nekaj časa. Na osnovi teh obrazložitev in razprave je Svet sprejel sledeče sklepe: 1. Povabi naj sc predstavnike podjetij ter sporazumno določi vsota, ki bi jo prispevala podjetja iz skladov za samostojno razpolaganje. 2. Izda naj se nalog za de-blokacijo negospodarskih investicij, po dogovoru s podjetji pa še za gospodarske investicije. Predsednik gospodarskega sveta poda v nadaljevanju predlog o zmanjšanju okrajnega kreditnega sklada zaradi odvzema dobička od strani zveze in republike, in sicer: din za industrijo za gradbeništvo za kmetijstvo za obrt za trgovino za gostinstvo za družbeni! standard 531,769.000 15.000. 000 25.000. 000 27.170.000 4.245.000 2.636.000 02.500.000 Svet za gospodarstvo se s predlagano višino kreditov strinja. Svet je nato razpravljal še o spremembi odstotka med OLO in LOMO Kamnik. Sprejet je bil sklep, da se odstotek na dobičku gospodarskih organizacij, ki ga plačujejo podjetja na območju LOMO Kamnik, spremeni od dosedanjih 12*/« na 6.5*/». Nato so bile v celoti prikazane investicije po občinah, in sicer: Blagovica Borovnica Brezovica Črnuče Dobrova Dolsko Domžale Gabrovka Grosuplje Horjul Ig Kamniška Bistrica Komenda Kresnice Krka Litija Logatec Lukovica Medvode Mengeš Moravče Motnik Podpcč-Preserje Podtabor Polhov Gradec Prežganje Radomlje Rovte Stična Šentvid pri Stični Škofljica Šmarje Šmartno Tuhinj Srednja vas Vače Višnja gora Vodice Vrhnika OLO Ljubljana okolica 159,510.410 645,632.000 LOMO Kamnik 40,000.000 Skupaj 685,632.000 Ob zaključku razprave je svet za gospodarstvo sprejel naslednji sklep: Predloženi predlog za spremembo družbenega plana Je predložiti v odobritev okrajnemu ljudskemu odboru. V peti točki dnevnega reda je svet razpravljal o pripravah in osnovah za sestavo družbenega plana za leto 1955. Prikazane so bile osnove za sestavo družbenega plana in Instrumenti, ki jih je izdal Zvezni izvršni svet. Gospodarski svet je obširno obravnaval osnove in instrumente družbenega plana za leto 1955. Zlasti je bilo ugotovljeno, da se bodo v prihodnjem letu uvedle v proizvodnih podjetjih norme. Ker o teh nimamo nekih posebnih znanstvenih izkušenj, se bodo morala podjetja pri uvajanju norm posluževati izkušenj iz prejšnjih let. Da bi pa podjetja že sedaj razmislila, kako najbolje uvesti in določiti norme in kako doseči najboljšo evidenco, je svet za gospodarstvo sprejel sklep, da tajništvo za gospodarstvo skliče v prihodnjih dneh sestanek tehničnih vodij podjetij ter jim obrazloži pomen, koristnost in utemeljenost norm, s katerimi se bo omogočil dvig proizvodnje In plačnega fonda za ca 5*/». V šesti točki dnevnega reda je svet obravnaval predlog plana melioracijskih del za leto 1955. Realizacija vodnega sklada od industrije znaša 39,500.000 din, od manjših obratov pa 230.000 dinarjev. din 12.460.000 11.350.000 12.317.000 12.770.000 4.249.000 13.630.000 34.972.100 2,726.300 36,088.550 12.212.100 7.630.000 2,604.800 3.700.000 5.050.000 19.120.000 40.200.000 7.200.000 4.015.000 28.400.000 11.750.000 4.360.000 5.470.000 18.720.000 3,790.444 4,358.590 9.707.000 23.070.000 16.790.000 11.746.000 6.133.000 4.130.000 17,731.006 5.900.000 2.050.000 1.860.000 23.500.000 7.010.000 3.900.000 33.450.000 Od tega je že angažiranih, ■ sredstev; milijonov. • din za melioracijo barja 20 za regulacijo Borovnlščlce 5 za regulacijo Kanin. Bistrice 12 Skupaj 37 Vodna skupnost je za melioracijo Ljubljanskega barja v letu 1955 predložila sledeči plan: milijonov din dohodki skupaj 80 in sicer: prenos Iz leta 1954 in terjatve 20 tranša posojila 1955 8 predpis vodnega prispevka 1955 8 iz sredstev druž. plana MLO 6 iz sklada za urejanje voda MLO 1° prispevek OLO iz sredstev družbenega plana 8 • iz sklada za urejanje voda OLO 20 V razpravi o izdatkih v letu 1955 je svet za gospodarstvo sprejel sklep, da naj se iz vodnega sklada predvidi: milijonov din za regulacijo Šujice za Ljubljansko barje za regulacijo Kamn. Bistrice za hudournik Polhov Gradec za regulacijo Borovniščice za regulacijo Pšate Dolenjskemu gradb. podjetju za melioracije Skupaj izdatkov 80 V letošnjem letu je imela Vodna skupnost na razpolago 80 milijonov dinarjev, porabila pa je le 63 milijonov, zato je sprejel svet tale sklep: Vodni skupnosti za melioracijo Ljubljanskega barja se odvzamejo neizrabljena sredstva iz leta 1954, dodeli pa se ji za regulacijska dela v letu 1955 20 milijonov dinarjev. V sedmi točki dnevnega reda je svet razpravljal o investicijskem programu občine Medvode za vodovod v Zgornji ih Spodnji Senici, Sori in Goričanah v povezavo na Medvode. Komisija za revizijo investicijskega programa je ugotovila, da je investicijski program pravilno sestavljen, zato je svet za gospodarstvo predloženi program potrdil. F.nako je svet potrdil Investicijski program keramično kemične industrije Kamnik za ureditev obrata »Kalcit«, Pr* čemer pa je treba upoštevati spreminjevalne predloge, ki ji*1 je dala komisija za revizijo investicijskega programa. Svet je odobril tovarni čipk in pletenin »Rašica«, mesnemu podjetju Stična, lesno predelovalni industriji Podpeč, kovinskemu podjetju Vrhnika zaprošene nadure s 50*/» poviškom, dočim je zavrnil prošnjo podjetja Splošno mizarstvo Stična, kor je urad za planiranje ugotovil, da to podjetje lahko izplača 50"/» povišek iz razlik6 med obračunskimi plačali *n plačami po tarifnem pravilo1' ku in ni potrebno črpati dobička podjetja. Pred zaključkom seje je svet še predlagal kandidatno listo za občasne sodnike porotnike z.8 Okrožno gospodarsko sodišče v Ljubljani. Tajnik Sveta: Inž. I.eon Skaberne, I. r. Predsednik Sveta: Inž. Gašper Muha, 1. r. 15 20 20 5 5 10 S