ul novoles Številka 17 novoles 23. november 1979 LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA AVNOJ ODMEVA V DANAŠNJI ČAS „Na drugem zasedanju AVNOJ so dobila zakonsko podlago stoletna hotenja naših narodov, naj bi živeli v skupni državi enakopravnih narodov. V tem najpomembnejšem času naše revolucije je prišla do veljave organska zveza med resničnimi koristmi delavskega razreda v slehernem narodu in v Jugoslaviji kot celoti in nacionalnimi koristmi posameznih narodov. Le vodilna vloga delavskega razreda slehernega naroda lahko zagotovi neodvisnost, enakopravnost in samostojni razvoj ter na taki podlagi trdno bratstvo in krepko povezanost v federativni skupnosti . . . . . .Ponosni smo lahko na tisto, kar smo dosegli, to pa se ne kaže le v podatkih o materialni proizvodnji in v statističnih indeksih. Našo največjo pridobitev pomenijo novi socialistični samoupravni družbeni odnosi, svoboda, humano demokratično ozračje in praksa v javnem življenju, možnost delovnega človeka, da odloča o pogojih in sadovih svojega dela ter razvija svoje ustvarjalne moči." Misli tovariša Tita v uvodniku monografije JUGOSLAVIJA DANES (1978) nas zavezujejo k dejavnosti. Pravica do odločanja o pogojih in sadovih dela temelji predvsem na obveznostih, ki jih imamo kot samoupravljala. Ob prazničnem vzdušju, zastavah, lepih spominih na vse plemenito in priborjeno, se ta hip kaže ustaviti pri nekaterih izmed ugotovitev obeh zadnjih sej CK ZKS in ZKJ. Lahko jih primerjamo z nedavno ugotovitvijo Mitje Ribičiča: da namreč z nobenimi besedami ne bomo prepričali človeka, da je socializem boljši, kot ga sam doživlja. Drugače povedano: ne more biti več socializma, kot smo ga pripravljeni ustvariti. Ugotovitve zveze komunistov o gospodarskem položaju Slove- nije znotraj federacije in o stanju gospodarstva v zvezi resno svarijo, da so razmere dosti težje kot v prejšnjih letih. Gospodarstvo premalo učinkovito učvršćujemo. Kot da mnogi še vedno ne razumejo preproste resnice, da se lahko pokrijemo le toliko, kolikor je odeja dolga. Apetiti vseh vrst v začrtani splošni porabi presegajo normalne meje in odnose. „Odprtih" investicij imamo v državi skoraj brez števila. Izvoz zaostaja, uvoz presega naše sposobnosti. Ni še združevanja dela in sredstev za naloge, ki imajo ta hip vso prednost. Tudi z delovno disciplino se marsikje ne morejo pohvaliti. Ogromno je izgub v jalovem ugotavljanju in tarnanju. Čas, naš dragoceni zaveznik, pa beži. A ne gre le za večjo rast proizvodnje; predvsem gre za poglobljene kvalitete družbenoekonomskih odnosov. Samoupravni socializem je najmočnejše poroštvo naše svobode in enakopravnosti jugoslovanskih narodov. Toda tudi v samoupravljanju nam ne bo samo po sebi nič padlo izpod neba. Brez revolucionarne akcije, dela, vztrajnosti in doslednosti ne bomo zmagali v boju proti nizki proizvodnosti, de lovni in družbeni nedisciplini, kupovanju „tuje pameti" v tujini, stoječim in neizkoriščenim strojem, pa slabi organizaciji dela in še čemu, kar nas hromi pri uresničitvi vseh tistih možnosti, ki so ponos samoupravljanja. Pridobitve AVNOJA segajo vse v današnje dni, prav do določenih nalog vseh naših sredin. Ugotavljanje, resolucije in vzvišene besede o tem, kaj je treba narediti, morajo zamenjati dejanja. Trdo, zavestno, vsakodnevno pošteno delo od najmanjše do največje celice naše družbe. Samo tako smo vredni vsega, kar nam je dal AVNOJ. TONE GOŠNIK Uresničevanje pobude tovariša Tita o kolektivnem vodenju Delegatski sistem in nadalnji razvoj socialistične samoupravne demokracije odločno terjata, da se v vseh samoupravnih in državnih organih ter v delegatski skupščini, forumih in organih družbenopolitičnih organizacij dosledno izpelje in spodbuja kolektivno delo, je dejal predsednik republike tovariš Tito na Vlil. kongresu jugoslovanskih sindikatov 1978. leta. S tem je sprožil tovariš Tito zrna, kadri pa se morajo po široko akcijo za spremembo sedanjih odnosov in ustvarjanje možnosti za neposredno odločanje delovnih ljudi v delegatskem sistemu, kar ima izjemen pomen za podružbljanje političnega odločanja, uvedba kolektivnega dela in odgovornosti v delegatskih skupščinah in vseh drugih kolektivnih državnih in samoupravnih organih je bistvena za razvoj delegatskega sistema in socialistične samoupravne demokracije. Pri tem gre za demokratizacijo odnosov in odločanja v vseh organih in institucijah političnega sistema, za kolektivno delo in krepitev odgovornosti organov in njihovih članov delegatski bazi. Popolnejše delovanje vseh organov na delegatski osnovi se bo uresničilo, če se bodo trdneje povezovali z delegatsko bazo, če bo vpliv te baze na njihovo delo močnejši. Delo delegatskih teles mora postati še bolj javno in izpostavljeno javnemu kritičnemu ocenjevanju. Zato bo potrebno dosledneje uresničevati kadrovsko politiko in načelo rotacije in izmenjave funkcionarjev. Odločneje je treba izpeljati prizadevanja za zmanjševanje teženj k obnavljanju političnega profesionali- izteku svojega mandata na političnih funkcijah vrniti v združeno delo. To so osnove predsednikove pobude o kolektivnem vodenju. Vemo, da to pobudo ponekod že izvajajo. V predsedstvu SFRJ, kot najvišjem državnem organu, že vrsto let volijo podpredsednika za eno leto, nedolgo tega so izvolili predsedujočega v Zvezi sindikatov Jugoslavije, priprave na podobne akcije pa so stekle tudi drugod. Centralni komite ZKJ je v zvezi s tem sklenil, daje treba spreme- niti in dopolniti posamezne določbe ustave, statutov in normativnih aktov. Prav tako bo treba spremeniti sestavo, obseg in organizacijo posameznih organov in teles v družbenopolitičnih organizacijah in družbenopolitičnih skupnostih. Načelo enoletnega mandata predsednikov predsedstev socialističnih republik in pokrajin bo treba izpeljati v tem mandatnem obdobju, takoj ko bodo opravljene potrebne priprave. Še v tem mandatnem obdobju bo treba ustrezno ukrepati in sprejeti potrebne odločitve, ki bodo omogočile uvedbo enoletnega mandata za predsednike skupščin družbenopolitičnih skupnosti, obenem pa bo treba pripraviti uvedbo dveletnega mandata predsednikov izvršil- nih organov skupščin družbenopolitičnih skupnosti. V organizacijah združenega dela do posebnih sprememb najbrž ne bo prišlo, razen v večjih DO in sestavljenih organizacijah združenega dela, kjer bodo uvedli kolegijske poslovodne organe, podobno kot v NOVOLESU, seveda le tam, kjer tega še niso storili. Skratka, obeta se obdobje posebne aktivnosti, ki gaje tudi uradno pričel Zvezni izvršni svet pred nekaj dnevi, ko je podprl predlog predsedstva SFRJ, da se spremeni ustava SFRJ, da bi lahko uresničili pobudo tovariša Tita za krepitev kolektivnega dela, odločanja in odgovornosti. Človek - neusahljiv vir napredka Politični sistem socialističnega samoupravljanja je postal družbena stvarnost, vsebina in način življenja in dela delovnih ljudi Ob novi delovni zmagi, ko so v Dobovi pred kratkim odprli novo tovarno TOZD „Jeklene konstrukcije” trebanjskega TRIMA, je govoril delavcem in zbranim občanom Franc Šetinc, sekretar predsedstva CK ZKS. Predvsem je spregovoril o poglavitnih poudarkih zadnjih dveh sej centralnih komitejev ZKS in ZKJ, na katerih so obravnavali razvoj in utrjevanje Uposabljanje delegatov Spomladi letos smo pričeli z usposabljanjem delegatov. V naši delovni organizaciji smo vključili v to obliko izobraževanja vse delegate TOZD: v zbor združenega dela, v SIS, v delavski svet TOZD in DO, v samoupravno delavsko kontrolo, v disciplinsko komisijo in v kolektivno izvršilne organe. Vključili smo tudi mlajše člane 00 ZK. Če pogledamo kakšna je bila udeležba v minuli sezoni lahko takoj ugotovimo, da nezadovoljiva ( 23 %). Čeprav so bili delegati predhodno seznanjeni z izobraževalno akcijo in med samimi predavanji še opozorjeni o nujnosti take oblike usposabljanja, je bila udeležba slaba. V mesecu decembru bomo nadaljevali z izobraževanjem in sicer s temo „Zakon o združenem delu in bistvene naloge pri njegovem uresničevanju". Ker je tema zelo aktualna za slehernega delavca naše delovne organizacije jo bodo predavali strokovnjaki iz Novolesa. Pozivamo vse delegate, da redno obiskujejo predavanja in tako opravičijo zaupanje ljudi, ki sojih izvolili. Delegati, opravičite zaupanje sodelavcev tudi na ta način, da se boste izobraževali, kar bo prav gotovo koristilo vam, kakor tudi celotnemu kolektivu. socialističnih samoupravnih odnosov, družbenih dejavnikov in institucij našega političnega sistema v obdobju po 8. kongresu ZKS in 11. kongresu ZKJ. „Politični sistem socialističnega samoupravljanja je postal družbena stvarnost, vsebina in način življenja in dela delovnih ljudi. Sproščanje novih ustvarjalnih sil pomeni razvijanje človeških zmožnosti, tega neusahljivega vira napredka, da se bodo ljudje lahko dogovarjali na demokratičen način. In daje obenem tudi naša prihodnost v njegovem utrjevanju, nadaljnjem vsebinskem razvoju ter uveljavitvi na vseh področjih družbenega dela in življenja,”je med drugim poudaril tovariš Šetinc. „Človek mora biti svoje sre-čekovač, ne sam, temveč povezan v združenem delu, v svojih družbenopolitičnih in samoupravnih organizacijah. — Zveza komunistov zato črpa svojo moč iz trdne zakoreninjenosti med množicami, iz dejavnosti med njimi“, je dejal tovariš Šetinc. (Nadaljevanje na 8. strani) SN>XX>XKX>XVXNNXNXNX>^^\>XNNNNNX>XN>XXX\NXNNXXN>>XX\XVXXX>X>N>^C^CSXVVCS>XSNXVNNNXVS>XXXNVV Lani: 30.597 rojstev in 18.417 smrti nxxxxxxxxxxnxxnxxvxxxxxxxxxnx>xxx\>xxxxxxx\nxx\xn\>nxvvxxxx>^xxxxx>nnnnx\nxxxxxxv\xxx\vsx Kako se giblje prebivalstvo v SR Sloveniji? Kaj pomeni statistični podatek, daje npr. znašal lani „naravni prirastek v Sloveniji 12.378 ljudi“? Številka nam pove, da se je lani rodilo v Sloveniji 30.795 živorojenih otrok (inl 87 mrtvorojenih), umrio pa je 18.417 ljudi (od tega 500 dojenčkov). Razlika je: enoletni naravni prirast prebivalstva. Porok je bilo lani v Sloveniji 14.962, razvez 2.527, kar 2.305 moških pa je priznalo očetovstvo mladih Zemljanov. Lani so družine v naši republiki posvojile 130 otrok. V letošnjem avgustu je bilo v Sloveniji 2.757 živorojenih otrok (in 15 mrtvorojenih), 1366 vseh smrti (od tega 33 dojenčkov), 1257 porok, 187 razvez, 287 priznanj očetovstva h 12 posvojitev otrok. Naravni prirast je znašal v letošnjem avgustu v Sloveniji 1391 ljudi. S VI. REPUBLIŠKEGA POSVETOVANJA 0 VARSTVU PRI DELU Oktobisko republiško posvetovanje o varstvu pri delu se v organizaciji zveze varnostnih inženiijev in tehnikov Slovenije ter Višje tehniške varnostne šole Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani, organizira vsaki dve leti. Tu se pravzaprav razpravlja o problematiki varstva pri delu, ki pritegne na vsako posvetovanje vrsto najuglednejših strokovnjakov z raznih področij dela. Letos je posvetovanju prisostvovalo preko 500 strokovnjakov s področja varstva pri delu, predstavnikov sindikata, inšpektorjev dela in organizacij združenega dela. Med vidnimi gosti so bili navzoči tudi Vinko Hafner predsednik Zveze sindikatov Slovenije, dipl. iur. Andrej Graher republiški sekretar za delo in član IS SR Slovenije, Anton Mikeln, predsednik skupščine občine Piran in pokrovitelj posvetovanja Ivan Ba-žec, predsednik Kraško - obalnega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Koper. Omeniti velja pozdravni nagovor predsednika Zveze sindikatov Slovenije Vinka Hafnerja, koje govoril o potrebi zagotavljanja varnih pogojev dela. Med ostalim je omenil, da Sindikat podpira ustanavljanje in oživljanje dela odborov za varstvo pri delu pri delavskih svetih, kateri naj bi bili sestavljeni iz strokovnjakov raznih profilov v cilju uspešnejšega reševanja problemov varstva pri delu. Zavzel se je tudi za boljšo organizacijo dela služb medicine dela v OZD, katere naj bi se v večji meri posvetile preventivni dejavnosti. Posvetovanje se je odvijalo po treh glavnih temah in sicer: — družbeno planiranje varstva pri delu v organizacijah združenega dela, — vzgoja in izobraževanje o varstvu p n delu v usmerjenem izobraževanju, — sistem, organizacija in služba varstva pri delu v OZD. Na osnovi teh so bili razen glavnih referatov podani tudi številni zanimivi koreferati kot npr.: vloga KS v procesu planiranja — zagotavljanje posrednega vpliva za varnejše delo delavcev v združenem delu, varstvo pri delu pri zasebnih kmetijskih proizvajalcih, vzgoja in izobraževanje o varstvu pri delu v osnovnih šolah, individualni proslovodni organ v sistemu varstva pri delu, usmeritve za ustanavljanje in način dela od- borov za varstvo pri delu itd. Z omenjenimi koreferati je bilo prikazano obstoječe stanje varstva pri delu, podani so bili predlogi in naloge za izboljšanje stanja in izmenjane izkušnje s ciljem nadaljnega razvoja sistema varstva pri delu v TOZD. Naj omenim še to, daje bila po vsaki temi organizirana „okrogla miza”, oziroma debatni večer, kjer so avtorji referatov in koreferatov v živi diskusiji odgovarjali na razna aktualna vprašanja s področja varstva pri delu, katera so postavljali posamezniki, prisotni na tem izjemno pomembnem posvetovanju. Seveda so bili na posvetovanju osvojeni tudi konkretni zaključki, o katerih pa bi bilo vredno spregovoriti kaj več naslednjič. Rudi Ivančič Analizirali dosedanje delo v osnovni organizaciji ZK VOLILNO PROGRAMSKA KONFERENCA OSNOVNE ORGANIZCAIJE ZK SPLOŠNO MIZARSTVO KRŠKO Osnovna organizacija ZK in TOZD Splošno mizarstvo BOR Krško in LIPA Kostanjevica je imela dne 22. 10. 1979 letno konferenco, na kateri smo analizirah dosedanje delo v osnovni organizaciji in delo članov Zveze komunistov. Splošna ugotovitev na konferenci, kateri sta prisostvovala tudi predstavnik iz matične DO tov. Jadran Šnidaršič in predstavnik OK ZK Krško tov. Marjan Zibert, je bila, da lahko dosedanje delo 00 ocenjujemo kot dobro, da pa bo potrebno na nekaterih področjih narediti več. Predvsem sta to področje idejnopolitičnega usposabljanja članov ZK in sprejem novih članov. V 00 je sedaj vključenih 11 članov, na začetku mandatnega obdobja pa jih je bilo vključenih 7. Torej je to povečanje za 4 člane ali 57 %, kar je sicer na videz veliko, če pa upoštevamo, da je v TOZD BOR Krško in TOZD LIPA sistemu, kot je v veljavi v celotni DO Novoles. Kot druga pomembna naloga, v kateri je nujna maksimalna angažiranost članov ZK je sprejemanje srednjeročnega plana razvoja obeh TOZD-ov, delovne organizacije Novoles in širše družben o-politične skupnosti. Stalna naloga članov ZK je tudi krepitev delovne discipline, zavestnosti in odgovornosti v TOZD-u, kajti le tako bomo lahko realizirali naloge, ki nas čakajo v letošnjem letu in v srednjeročnem obdobju. Na konferenci smo izvolili tudi novo vodstvo 00 ZK. Za sekretarja 00 ZKje bil izvoljen tov Stane Pungerčič iz oddelka BLP Krško, za namestnika sekretarja tov. Vladimir Lenčič iz TOZD LIPA Kostanjevica, za evidentičarja tov. Marjan Urek in za blagajnika tov. Antonija Žener, oba iz oddelka DSSS Krško. V nadaljevanju smo ocenili tudi 9-mesečno poslovanje obeh TOZD. Zadali smo si nalogo, da bomo v nadaljnje še bolj aktivno in sprotno analizirali rezultate poslovanja in ukrepali v cilju doseganja boljših rezultatov poslovanja. Stanislav Dvoršek Mladinska delovna akcija na Dvoru Na TOZD TG Dvor imamo že dalj časa probleme z električno napeljavo. Da bi bili teh težav čimprej rešeni, smo se že pred leti odločili, da si postavi- mo lasten transformator, kajti obstoječi ne zadostuje za naše potrebe, še zlasti sedaj, ko smo dobili nekatere nove stroje za proizvodnjo kooperacijskih del. vorili na sestanku, da naredimo delovno akcijo. Ta akcijaje bila 2. novembra po 14. uri. Zbralo se je 11 mladink in mladincev, ter dva malo starejša mladinca. Kostanjevica ter v oddelkih DSSS in BLP v Krškem, od koder se komunisti združujemo venoOOZK, 180 zaposlenih, je kljub povečanju odstotek članov še vedno neustrezen. Na konferenci smo si zastavili tudi najvažnejše naloge, ki nam bodo osnova za delovanje. V prvi vrsti je brez dvoma spremljanje in aktivna udeležba v izgrajevanju sistema delitve sredstev za osebne dohodke, v TOZD BOR in TOZD LIPA namreč pripravljamo prehod na vrednotenje zahtevnosti dela po S — x C/5 / 0) § n( k N ul jvoles / Kar precej časa je trajalo, da so se začela dela za postavitev novega transformatora. Zemeljska dela za izkop temelja je opravilo Cestno podjetje, ki je imelo pač ravno takrat delo na cesti in je bil stroj že v bližini Temelj so zabetonirali naši vzdrževalci in kuijači, pri tem pa je tudi ostalo. Sledil je izkop jarka od starega transformatorja do novega in položitev kabla. Ker pa to delo ni zahtevno, vzelo pa bi precej časa našim kurjačem predno bi bil jarek skopan, smo se mladinci dogo- Malo večji odziv je bil pri mladinkah, ki se niso ustrašile prijeti za krampe in lopate, kar pa velja za nekatere mladince. Med akcijo je sicer rahlo rosilo, vendar nas to ni odvrnilo od dela. Naredili smo tudi nekaj zanimivih fotografskih posnetkov. Po končani akciji nam je naša kuharica pripravila še okusno malico. Akcijaje v celoti uspela, mladinci pa smo st obljubili, da se na takih srečanjih še večkrat dobimo. Upamo, da bomo kmalu videli na Dvom novo transformatorsko postajo. f Podružabl! lanje sistei ma- podlaga za ' \ učinko vitejj »i prel tok in formaci J Kljub velikemu napredku in hitremu širjenju sredstev za obveščanje v združenem delu kakovost informiranja še vedno ni zadostna, saj delavec v številnih primerih še ni enakopraven subjekt in nosilec procesa informiranja. To pa je tudi ovira za boljše samoupravno odločanje. Taka je izhodiščna ugotovitev, izrečena na 2. srečanju novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu v Radencih. Že referati so bili zastavljeni akcijsko, se pravi z glavnim motom — kako naprej. Na številna vprašanja pa so iskali odgovore tudi mnogi od 1 50 udeležencev v zagretem delu v treh komisijah. Skicirajmo torej nekaj misli, kako izboljšati obveščanje v združenem delu, ki so strnjene tudi v sklepih tega posvetovnja. V organizacijah združenega dela je potrebno strniti še vse preveč razdrobljene sestavine v celovit, odprt in podružbljen sistem samoupravnega informiranja, ki naj bo v praksi vtkan v samoupravne osnose kot njihova sestavina od delovnih skupin, temeljnih organizacij, delovnih organizacij do SOZD in ki bo vpet tudi v širša delegatska razmerja. To pa pomeni, da mora sistem zajeti vse vire, nosilce ter sredstva za informiranje in mora biti normativno opredeljen z vsemi odgovornostmi. Za izoblikovanje in izpeljavo sistema so politično odgovorne osnovne organizacije in konference zveze sindikatov, veliko odgovornost pa imajo tudi vsi delavci s področja obveščanja in poslovodni organi. Pri vsem tem je potrebno zagotoviti ustrezen status delavcem v službah za obveščanje, saj moramo izhajati iz dejstva, daje to dejavnost posebnega družbenega pomena, zato jo je treba ustrezno vrednotiti, hkrati pa terjati ustrezno odgovornost. Napredek bomo dosegli, če bomo samoupravno odločanje „prenesli" tudi na področje obveščanja. To pa pomeni, da bodo tudi v obveščanju dobili odločilno besedo delavci, da bodo vsi nosilci obveščanja odgovarjali samoupravnim telesom in družbenopolitičnim organizacijam, ne pa da so odvisni od razpoloženja poslovodnih teles ali vodilnih posameznikov. Poudarili smo tudi, da morajo najti v celovitem sistemu svoje mesto vsi načini komuniciranja, s katerimi bomo zagotovili delovnemu človeku pravočasno, celovito, natančno in razumljivo informacijo. Po- CESTITKA Prav na današnji dan praznuje tov. Franc Redek iz TOZD TVP svoj petdeseti rojstni dan. Ob tej priložnosti mu želimo še veliko delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva. Člani uredniškega odbora gosto smo pripisovali prevelik pomen glasilom, zato smo ponovno spomnili na številne druge posredne in neposredne načine obveščanja. Ne nazadnje je velikokrat na hitro sklican sestanek delovne informativne ali sindikalne skupine, kjer je dana pravočasna, čeprav včasih tudi nepopolna informacija, več vreden kot analitični članek z mesečno zamudo . . . Pozabljamo tudi na druga preprosta pomagala, kot so oglasne deske, lepaki, sprotni dnevni kratki bilteni, ne nazadnje pa bo« obdobju elektronike in pri opredeljevanju razvojnih programov za srednjeročno obdobje treba razmisliti tudi o razvoju tega področja in novih sredstvih, kot so elektronski mediji ipd. Drugi poudarek velja ravnem komuniciranja. Temeljna raven obveščanja v združenem delu so delavci v temeljni organizaciji združenega dela in temu je treba prilagoditi celotno organiziranost sistema. Tu moramo zagotoviti pretok tistih samoupravnih informacij, ki jih delavci potrebujejo za sprejemanje odločitev, oblikovanje stališč in mnenj. To je podlaga za dobro gospodarjenje v temeljni organizaciji in za povezanost z delovno organizacijo ali SOZD, na drugi strani pa tudi podlaga za oblikovanje stališč delegatov za trdnejšo vez s širšimi samoupravnimi organizmi (krajevna skupnost, občinska skupščina, samoupravne interesne skupnosti itd.) Zato naj bi službe za obveščanje imeli na ravni delovne organizacije, v SOZD pa naj bo koordinacija te dejavnosti in obveščanje o tistih skupnih zadevah, o katerih so se ali pa se bodo delavci s sporazumom tako dogovorili. Temeljne informacije za delavce naj bi postale tista vsebina, ki naj bi jo skušali posredovati delavcem v slehernem delovnem okolju. Pri tem ne bi smeli ločiti poslovodnih in samoupravnih informacij. Tisti minimum, ki ga delavci morajo dobiti, so kazalci gospodarjenja in poslovanja, ki jih izkazujemo ob periodičnih ali zaključnih računih in ki ga sindikati terjamo že zdaj. Pri tem velja poudariti tudi metodo podajanja in odgovornost vseh, ki dajejo informacijo delavcu. Sistem obveščanja pa naj ne bo naravnan samo navznoter — izhajati mora iz resničnih celovitih potreb delavca in samoupravljalca, zato mu mora omogočiti tudi osnovno informacijo o širšem družbenem okolju, kjer živi, skratka, omogočiti mu mora delegatsko odločanje. V zvezi s tem smo v Radencih opozorili na vlogo INDOK centrov, katerih delovanje je potrebno preučiti in razmisliti, kako jih usposobiti za delo. Pri tem pa imajo svojo odgovornost in dolžnost tudi sindikati, ki so sopodpisniki sporazuma o ustanavljanju teh centrov. V razpravi smo opozorili tudi na vlogo drugih sredstev množičnega obveščanja, zlasti lokalnega tiska in vse bolj razvitih radijskih postaj, na sredstva, ki veliko prispevajo k zaokroženi obveščenosti delavcev. In ne nazadnje, sistem obveščanja v združenem delu mora postati enakovreden sestavni del celovitega sistema družbenega komuniciranja. Ob teh pomembnih dolgoročnih nalogah pa smo sprejeli tudi številne akcijske dogovore, da bi pospešili razvoj. Da pa bi odprli glasila delavcem, predlagamo akcijo tisoč delavcev — tisoč sodelavcev. Če bi v vsako od glasil pritegnili po deset, dvajset razgledanih samoupravljavcev, jih spodbujali in strokovno pomagali pri oblikovanju njihovih pobud, mnenj in zahtev, bo akcija nedvomno uspela. V pomoč in spodbudo pa bomo v odboru za obveščanje in politično propagando pri RS ZSS zanje pripravili priročnik. Občinski sveti zveze sindikatov naj vsaj enkrat na dva meseca razgrnejo novinarjem in organizatorjem obveščanja svoje delo, načrte, ocene. Komisije (odbori, sveti) za obveščanje naj v sodelovanju z aktivi Društva novinarjev Slovenije celovito ocenijo samoupravni pretok informacij v organizacijah združene- ga dela na svojem področju ter spodbujajo razvoj. Ker so sindikati najbolj odgovorni za to področje, bomo obravnavali obveščanje na eni od prihodnjih sej predsedstva republiškega sveta, kjer se moramo tudi dogovoriti za neposredne akcije in medsebojne odgovornosti pri tem. Ob tem velja pozornost tudi vlogi in položaju Delavske enotnosti, ki se bo tudi bolj odprla sodelavcem — dopisnikom in dogajanju na terenu. Med sklepi bi morali omeniti še usposabljanje pa razvijanje svobodne menjave dela in še kaj bi lahko našteli. Omenimo le še to, da želimo ob sodelovanju komisij za obveščanje pri občinskih svetih izpeljati anketo o sredstvih in načinih obveščanja v temeljnih organizacijah združenega dela ter oceniti njihovo kakovost. Tako bi bili lahko še bolj akcijski in uspešni, saj je bilo splošnega ugotavljanja že dovolj. Boštjan Pirc ft\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\V\\\\\\ Nevarnosti zaradi odpadkov V vsaki industriji kakor tudi v naši, proizvedemo veliko količino odpadkov, kijih le deloma porabimo v kakšnem drugem proizvodnem procesu. Zato se ti odpadki, med katerimije tudi veliko takih, ki so zelo nevarni za požar, nabirajo v proizvodnih halah in okoli njih. Iz varnostnih razlogov, bi se ti odpadki morali resneje odstanjevati in shranjevati kot surovine in polizdelki za predelavo. V proizvodnih halah in delavnicah se velike količine lesnega prahu in prahu ostalih materialov nabirajo po vseh policah za elektrokable, po lučeh in itd. Ker je ta prah zelo vnetljiv in celo nevaren za nastanek eksplozije, obstaja velika nevarnost požara. Zato je nujno potrebno redno čiščenje proizvodnih hal in delavnic. Zelovažnoje redno in previdno čiščenje lakirnic in lakirnih kabin. Odpadke lakov in drugih lahko vnetljivih snovi se mora odstanjevati samo z orodjem, ki ne povroča isker. Odstranjene odpadke se zbere v pokrite kovinske posode in se jih občasno uničuje zunaj na prostem, pri tem pa moramo biti zelo previdni. Ker obstaja nevarnost, da ti odpadki eksplodirajo jih ne smemo nikdar seži-gati v pečeh. Odpadki kot so žagovina, skoblanci itd. so ravno tako vnetljivi, zato jih moramo re- dno in vsak dan odstanjevati iz proizvodnih prostorov in delavnic. Tudi odpadke ki so natopljeni z oljem in nafto, zlasti pa krpe za čiščenje, pri katerih pride večkrat do samovžiga, je treba hraniti v pokritih kovinskih posodah po končanem delu pa odstraniti z delovnega mesta (delavnic). Založenost delovnih prostorov, hodnikov, stopnišč z polizdelki, izdelki in surovinami zelo poveča nevarnost širjenja požarov ter zmanjša možnost evakuacije ljudi. Poti predvidene za evakuacijo zaposlenih pa morajo biti vedno proste in na njih sme biti naložen nikakršen material. Vsi navedeni primeri so lahko vzroki požara. Če te morebitne vzroke požara odstranimo, s tem zmanjšamo nevarnost požara. Zagotoviti moramo ustrezno količino preventivnih sredstev in aparatov za gašenje požara, ter poučiti ljudi o delu s temi sredstvi. Tako dosežemo pravo varnost in zaščito pred požarom. Zato je potrebno, da redno odstranjujemo odpadke, vzdržujemo red na transportnih poteh, redno čistimo prah ter upoštevamo predpise, katere navaja pravilnik o varstvu pred požarom delovne organizacije ter zakon o varstvu pred požarom. J. K. Salon pohištva v Novem mestu - odprt Prvi obiskovalci SALONA POHIŠTVA v Novem mestu 12. 11. 1979 je bil v Novem mestu odprt SALON POHIŠTVA, v katerem si kupec lahko nabavi vso opremo za stanovanje. To, da kupiš vse za stanovanje na enem mestu, je vsekakor velika ugodnost za Dolenjsko, saj so morali do nedavnega v Ljubljano, če so hoteli imeti na izbiro nekaj več. Salon, ki ima 950 kvadratnih metrov razstavne površine in bo slovesno odprt 23. 11. 1979, je vsekakor velika pridobitev tako za našo DO, kot za Novo mesto in okolico. Nabava smuči in smučarskih vezi Tudi v letošnjem letu smo se odločili, da organiziramo nakup smuči in smučarskih vezi za delavce Novolesa, s tem da bo dana možnost obročnega odplačila. Način nabave bi bil sledeč: — nabavili bi smuči I. ali II. kvalitete, glede na možnosti, ki jih nudi tržišče — sprejemali bomo naročila samo za I. kvaliteto, s tem da bo naročnik ob prijavi navedel, če se strinja tudi z dobavo II. kvalitete v kolikor jo bomo lahko dobili (II. kvaliteta je ustrezno znižana) — ob prijavi bo naročnik podpisal posebno izjavo, s katero bo smuči naročil in tudi dovolil, da mu pri obračunu OD odtegnejo tretjino vrednosti vsak mesec skozi tri mesece, dokler ne bo poravnal dolžnega zneska — posojilo je brezobrestno — smuči boste lahko naročili pri sledečih delavcih Novolesa: — Matjaž MALENŠEK - delavec v oddelku AOP na DSSS — interna številka telefona 32 — Slavko VIDMAR — vodja kadrovsko socialne službe, interna številka telefona 38, ki bo tudi svetoval izbor najustreznejših smuči glede na denarne možnosti in smučarsko znanje naročnika — v TOZD izven Novolesa bodo sprejemali naročila sekretarji TOZD, s tem da bomo vse interesente obvestili o dnevu ko bodo prišli ustrezni sodelavci za svetovanje. — ker je v letošnjem letu velrko pomanjkanje smuči, bomo sprejemali naročila samo do 10. 12. 1979. Po tem roku naročil ne bomo sprejemali več. ŠD „NOVOLES” \ EKSKURZIJA V MARLES v__________________________J Mladinska organizacija DSSS je organizirala v soboto, 10. 11. 1979, strokovno ekskurzijo v delovno organizacijo MARLES — MARIBOR. Namen te ekskurzije je bil, da si ogledamo tovarno, predvsem pa, da vzpostavimo tesnejše stike z mladimi v M ARLES-u. V tovarno MARLES smo se pripeljali ob 10.00 uri. Sprejeli so nas: — predsednik koordinacijskega sveta mladine, — predsednik sindikalne konference in — predsednik izvršnega odbora sindikata. Predsednik sindikalne konference in predsednik koordinacijskega odbora mladine sta nam v imenu vseh delovnih ljudi zaželela dobrodošlico. Po kratkem razgovoru so nas povabili na ogled ŽAGE in dela proizvodnje kuhinjskih elementov. Po ogledu proizvodnje so se nam pridružili še člani koordinacijskega odbora mladine v MARLES-u in skupaj smo odšli v sejno sobo, kjer smo si izmenjali mnenja in izkušnje o dosedanjem delu mladine. Tovariši iz MARLES-a so nam podrobneje predstavili kolektiv, ki zaposluje 2770 delavcev, izmed katerih je 250 mladincev, ki so organizirani v mladinske organizacije po posameznih TOZD-ih. Na nivoju delovne organizacije pa jih pvezuje koordinacijski odbor. Obojestranska želja je bila, da bi to srečanje ne bilo samo enkratno, temveč, da bi se še večkrat srečali vsi mladinci SOZD UNILES in si tako izmenjavali izkušnje o delu in nalogah mladinske organizacije. Dogovorili smo se, da naj bi bilo naslednje srečanje v NO-VOLES-u in to 8. decembra letos. Iz MARLES-a smo odšli zadovoljni nad uspelim obiskom in bogatejši za nekaj izkušenj. Tajnik OO ZSMS - DSSS SONJA PETAN ČESTITKA Dne 16. 11. 1979 je praznoval petdeseti rojstni dan tov. Alojz Kužnik, šofer iz TOZD TE S. Za jubilej mu iskreno čestitamo. SO DE LA VCI Srečanje starostnikov v_______ _________v Krajevna organizacija Rdečega križa Straža, je letos že četrtič po vrsti organizirala tradicionalno srečanje starostnikov. Starostniki so vsi tisti naši občani, ki so prekoračili 75 let. V dosedanji praksi so se starostniki srečevali v domu „Svobode'’ v Straži, se pravi v kino dvorani. Letos pa je odbor Rdečega križa v sodelovanju s Krajevno skupnostjo in Krajevno konferenco SZDL odločil, da zagotovi srečanje le teh v DO Novoles in jim to tudi omogočil. Prenekateri starostnik, skoraj sosed naše DO, še ni imel možnosti videti naših TOZD v notranjosti, niti ni imel možnosti videti modeme proizvodnje. To srečanje pa jim je na svoja stara leta omogočilo tudi to, da vidijo, kaj raste zadnjih dvajset let na hmševskih njivah. Prenekateri se je začudil nenavadnemu rastlinstvu. Ogledali so si obrat družbene prehrane, kjer so bili tudi pogoščeni, nato TVP, stru-garski oddelek TDP in TOZD ŽAGA Straža. Vse je še najbolj presenetilo delo na Žagi, kajti z balkona ni bilo videti delavcev, ki vodijo delo na krožnih žagah. Videti pa je bilo veliko število desk in krajnikov, ki so se same prepelje vale po sortimih progah do izstopa iz stavbe. Bilo je malo neprijetno, ker seje stemnilo in starostniki niso mogli videti skladišča hlodovine in žerjavov, toda vseeno so bili zadovoljni z obiskom. Drago Krštinc Večji priliv delavcev iz drugih republik Do konca avgusta se je letos zaposlilo v Sloveniji 10.398 delavcev iz drugih republik in pokrajin (v enakem obdobju lani 9777 delavcev, leta 1977 pa 8091 delavcev). Z začasnega dela v tujini se je vrnilo le 216 delavcev, kar je komaj dobra polovica od skupnega števila delavcev, ki so se v enakem obdobju vrnili leta 1978 in 1977 iz tujine in se prijavili skupnosti za zaposlovanje. Število nezaposlenih oseb pa se je letos v Sloveniji zmanjšalo: relativna zaposlenost v juliju je znašala 1,2% od skupnega števila zaposlenih v primeijavi z 1,5 % v letu 1978. Iz TOZD Bor Krško so nam sporočili PREDAVANJE IZ VARSTVA PRI DELU V TOZD BOR KRŠKO V ponedeljek, 29. 10. 1979 smo imeli v TOZD BOR Krško predavanje iz varstva pri delu. Predaval je tov. Spelko. V torek, 13. 11. 1979 paje bil preizkus znanja — izpit iz varstva pri delu. Vsi zaposleni v DO smo dolžni opraviti ta preizkus, saj ga določa 14. in 15. člen Zakona o varstvu pri delu. Preizkusa, ki ga je vodila strokovna komisija, smo se zaposleni resno in polnoštevilno udeležili, kajti zavedamo se, da je varstvo pri delu naša osnovna pravica in dolžnost. Slaba poučenost in neodgovoren odnos na tem področju ima lahko težke poledice, katerih pa se dostikrat zavedamo prepozno. Preizkus znanja smo vsi uspešno opravili, čeprav nekateri nismo vložili dovolj truda v pridobivanje znanja iz tega področja. Marsikdo izmed nas pa je po izpitu razmišljal o potrebnosti tega znanja, tako da bo tudi v prihodnje segel po Programu poučevanja o pravilnem in varnem delu v TOZD Bor Krško, katerega smo dobili pred izpitom. Najvažnejše pa je, da vsak pri svojem delu to znanje tudi uporablja praktično, s ciljem, da bo naše delo zdravo, varno in učinkovito. Franc Petan MALO ZA ŠALO MALO ZARES Na izpitu iz varstva pri delu v TOZD BOR Krško Jože je dobil tudi naslednje vprašanje: — „Če narediš disciplinski prekršek — kdo te obravnava in izreče kazen? ” (Ni odgovora.) — „To je komisija, kajne,” pomaga izpraševalec. „Kako se imenuje? ” — „Sekretar,” odvrne Jože kot iz topa. Doživljaji tov. Micke Iska-lič Pred dnevi je Mici Iskalič želela naročiti stavbno opremo za vikend, ki ga gradi v Megleni dolini blizu Krškega. Glede na to, da želi svoj vikend opremiti tudi s skromno opremo, je iskala najboljšega ponudnika. Po priporočilu znancev in prijateljev se je obrnila na Novoles TOZD Splošno mizarstvo, Bor Krško, ki v bližnji in daljni okolici slovi po hitrih, kvalitetnih in poceni uslugah. Pa se je spustila v iskanje TOZD-a. V najnovejšem telefonskem imeniku je ugotovila, da TOZD-a ni, da pa je Splošno mizarstvo Krško na Leskovški c. 4. Klicala je njihovo številko, in se že pri tem prepričala, da so zelo iskani, saj je bU telefon 4 ure neprekinjeno zaseden. Odločila se je, da jih osebno obišče, vendar je na Leskovški 4 našla le velik kup smeti, opeke in pločevine — ostanke nekdaj sodobne mizarske delavnice. Skoraj bi obupala, ko jo je rešil mimoidoči, ki ji je razložil, da so se pač preselili v nove prostore. Ker zanje ni vedela, jo je prijazni človek takole usmeril: „Ko boste zopet zavili na glavno cesto, peljite približno 100 m naprej. Pri „britofu” pa zavijte levo, vendar POZOR! Nevarno je, da poletite predaleč, kajti ob gradnji nove ceste so za Mizarstvo pripravili tudi skakalnico ker resno razmišljajo o udeležbi na zimskih olimpijskih igrah. Ko preskočite omenjeno skakalnico, peljite naravnost, nato pa na desno. Tudi tu pazite, ker so naprej idealni tereni za trening slaloma po ravnem in mizarji morajo biti hudičevo dobri v tej „Športni panogi”, da vsako jutro pridejo v službo, popoldan pa domov. Naj vas ne moti odcep na levo, ker po njem lahko pridete kvečjemu med staro šaro (smetišče) ali v cigansko naselje. Zato kar naprej in ko boste videli ve . . .li. . .ko . . novo poslopje, ste lahko prepričani, da ste prišli na pravi naslov. Naj vas ne skrbi, če sploh ni napisa firme, saj to ni potrebno, ker jih zaradi njihovega slovesa vsi prav dobro poznamo. Sicer ne vem, na koga se obrnite v TOZD-u, pazite pa, da ne bo naročila prevzel kdorsigabodi, ker v tem primeru ne bo kmalu narejeno. Mislim, da se morate obrniti na direktorja, pa bo.” Po tem pojasnilu se je tov. Iskali-čeva odpravila na pot, kaj je pa potem doživela..,. Si lahko mislite? Kritik Nekaj o dopisnem šahu Šahisti igrajo dopisne partije tako, da si poteze sporočajo po pošti. Igralci, ki ne živijo v večjih šahovskih središčih, ali zaradi drugih razlogov nimajo možnosti sodelovati na šahovskih turniijih, na ta način lahko preizkusijo svoje znanje šahovskih veščin. S partnerji iz drugih krajev ne igrajo samo partije, temveč se z njimi spoprijateljijo, čeprav jih mogoče osebno ne bodo nikoli spoznali. Dopisna šahovska tekmovanja se od rednih precej razlikujejo. Na dopisnem šahovskem turnirju, ki traja običajno eno do dve leti, igrajo vsi udeleženci medsebojne partije istočasno. Razen tega je omogočena uporaba šahovske literature, predvsem pa domače analrze, kar omogoča igralcu, da spozna vse skrivnosti šahovske igre in v določenem položaju na šahovnici odigra najmočnejšo potezo. Zaradi tega imajo dopisne partije velik pomen za kvalite- ten razvoj šahistov, posebej na področju otvoritev. Pri tem načtnu tekmovanja so odstranjeni stranski pojavi (časovna stiska, nervoza, utrujenost, ne-razpoloženje za igro), ki negativno vplivajo na potek igre na rednih šahovskih turnirjih, zaradi česar je v dopisnih partijah preciznost precej večja. Razen mnogih pozitivnih lastnosti, ki jih razvija šahovska igraje za igralca dopisnega šaha zelo pomembno, da je vztrajen, potrpežljiv in discipliniran, kajti brez tega ni mogoče doseči dobrih rezultatov. Samo dopisni šahisti vedo, koliko discipline je potrebno za nadaljevanje korektne igre v težki poziciji in kakšno zadovoljstvo je dalj časa gradrti boljši položaj, postopoma povečevati prednost in jo realizirati. Skrite finese šahovske igre, ki sicer med partijo mnogokrat ostanejo prikrite, se v dopisni partiji pojavljajo skoraj pri vsaki potezi in primorajo igralca, da s poglobljeno analizo raziskuje skrivnosti posamezne pozicije ter uživa v neizčrpnosti in bogastvu idej, ki j ih nudi šah, kar predstavlja za večino dopisnih šahistov posebno doživetje. Dopisni šah je popularen že dolgo časa in je posebno razvit v Sovjetski zvezi, Skandinaviji in drugih državah z bogato šanovsko tradicijo. Zadnjih deset let je tudi v Jugoslaviji vsako leto vse več privržencev te vrste šaha. Igrajo na domačih, kakor tudi na mednarodnih turniijih, kjer dosegajo vidne uspehe. Tako smo letos dobili že tretjega velemojstra dopisnega šaha. To je Franček Brglez iz Ljubljanje; pred njim sta to lovoriko osvojila: Pavao Ke-glevič iz Zagreba (kot prvi Jugoslovan) in Mačaš Berta iz Sente. Center dopisnega šaha Jugoslavije je v Novem Sadu, naslov pa: Savet za dopisni šah, S. Markoviča 22/1., 21000 Novi Sad PRISPEVKI UČENCEV O.Š. VAVTA VAS KAJ Ml POMENI DOMOVINA Domovina je naša zlata mati. Domovina mi prinaša srečo. Aleš Kašček, 3. razred Domovina mi je kot mati, za njo bi dal vse, kar je na svetu, tudi življenje. Sandi Mervar, 4. a razred Domovina je naša dobrota. Darja Kulovec, l.b razred Domovina je šola, domovina so stolpnice, domovina so hiše, domovina je naša vas, domovina je naša svoboda. Suzana Kumelj, 1 .b raz. Domovina so naši starši, domovina je moje delo, domovina je moj dom, domovina je šola, domovinaje tovarišica. Jožica Gnidovec, 2.a raz. Domovina mi pomeni nekaj lepega, ker lahko v mim živim v njej. Andreja Kolenc, 4.b raz. Moja domovinaje sreča. Domovina mi pomeni vse. Domovina — to je ljubezen. Srečno živim v domovini. Domovina je kakor roža. Pionirji najraje pojemo pesem: Oh, kako lepo je v naši domovini biti mlad . . . Judita Zajec, 4.b raz. Moja domovinaje svobodna in lepa. Le v domovini smo vsi srečni, veseli in radostni. Domovina je naša velika sreča. Našo domovino vodi Josip Broz — Tito. Ker imamo domovino smo ponosni nanjo. Barbara Blažič, 4.b raz. PRIPOVEDOVALI SOMI . . . Ta dogodek mi je pripovedovala mamica, njej pa gaje povedal moj stari oče, ki pa zdaj ni več živ. Jesen 1942 je bila topla in suha. Ljudje so z njiv pospravljali poljske pridelke. Marsikdo se je med delom vzravnal in se zaskrbljeno oziral proti Novemu mestu in Gorjancem, od koder se je slišalo zamoklo bobnenje, ki pa je proti večeru vendarle utihnilo. Naslednje jutro se je brnenje avtomobilov bližalo in bližalo. Ljudje so bili večinoma na polju. Od ust do ust se je širil a novica, da prihajajo Italijani. Žene in otroci so se skrili v hiše, možje pa v bližnje gozdove in na njive s komzo. Med njimi je bil tudi mamičin stric. Zvečer je z nekaj partizani prišel v vas. Stričevi sestri so pomagali ličkati komzo. Prenočili so kar na skednju. Stric je bežal v komzo, a do nje ni prišel. Zadela gaje italijanska krogla. Zamajal se je in se zgrudil mrtev, star komaj enaindvajset let. Italijani so še naprej divjali po vasi, dokler niso poskakali na kaminone in se odpeljali nazaj proti Novemu mestu, kjer so imeli svojo postojanko. Slavka Kren, 5 .b Zupančič Janja 1. a: MOJA DRUŽINA (izrez) H. ve Sspo«P2Ufr Ml j/ \7 v HIB? ' 1®, Lp W/ 1 L/ / Qustav KRKLEC UREDNIK flft&Ufl k ulij 29-XI-1S4 'šišSifc' Rt B; < VRSTO ČFVLJEV JflPOHsn PROSTO- LOKBEiED VRST F) SUH F PRITRDIL N/Cfi LJUDSKR TEHMtKr Linhart ANTON VOZILO Nf) TIRIH DRoei TON ZNfiSKI POTROŠNJO — IES NODIER JOD TOR |J fNRKfl silno - GLKHIKf) 22,CRXf) OLIMP, IGRE J02 E KNE2. — &KRP7 6R.E60R, STkNISfl KCNER POLOTOKU V/LfiLNICf 2tF)HTWI PLIN' kisik dušik METSTO V PORURJU OpMRČE) slik.b R -> vprnjf LITER kELVlH VULKR hJ V 'T/HlJ! IN POTEPUH vem/} žfiSfl ftSNTR BRRNpo ETLETlNjn MIKOLIČ trli j ŠT HRo h. IME KO SE IUF>M JUG.UMFT. ZAVO£> STRNE OO/VTRRL. KO M IJt wur KESP/UJt pBTrv/l s n n MLR Dl Km VNJI6EI Rešitev nagradne križanke, ki jo objavljamo danes, pošljite na naslov: Uredništvo glasila „Novoles", 68351 Straža. Izžrebali bomo štiri enake nagrade po 30 din. Rešitve, na katere obvezno napišite svoj naslov, pošljite najkasneje do 7. decembra. O izidu žrebanja vas bomo obvestili v naslednji številki glasila. Izmed prispelih rešitev prejšnje križanke je žreb izbral naslednje reševalce: 1. Ivanka Kralj BLP 2. Jožica Fink TPI 3. Franc Jernejčič TSP 4. Danica Podbrežnik DSSS Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade bomo poslali po pošti. V_____________________________________________________________ Človek - neusahljiv vir napredka (Nadaljevanje z 2. strani) Razvijanje in izpopolnjevanje političnega sistema kot vse trdnejše podlage in spodbude za uspešno delo, gospodarjenje in demokratično samoupravno urejanje odnosov v materialni proizvodnji, v vseh družbenih dejavnostih in v družbi kot celoti pa je še dalekosežnejše. Sega od prizadevanj, da bo delavec imel vse niti političnega sistema v svojih rokah, da bo vplival na vse tokove družbenega življenja, pa do vrednosti, ki po svojih družbenih razsežnostih presegajo okvire naše slovenske in jugoslovanske družbe, ker so občečloveške in pomenijo nove obete za socialistično preozbrazbo v svetu. Ob bogastvu teh misli in nalogah, ki nas čakajo v nadaljnjem razvoju političnega sistema socialističnega samoupravljanja, razmišljamo ob dnevu republike. V naši sredini preglejmo opravljeno delo in začrtajmo pota, kako bomo šli naprej. N. S. Obisk delovne komisije Na popoldanskem sestanku v sejni sobi OBISK ČLANOV DELOVNE KOMISIJE CENTRALNEGA KOMITEJA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE V TOVARNI STILENGA POHIŠTVA V četrtek, 8. 11. 1979, je Novoles obiskala delovna komi- j Ureja uredniški odbor: j Bojan Bencik, Stanko : Hodnik, Ana Košmerl, i Jože Novinec, Igor Slak, 5 Emil Trampuš, Martina j Volf in Boris Vovk. Pred-: sednik uredniškega odbo J ra: Franc Redek. • Glavni, odgovorni in • tehnični urednik Vanja • Kastelic, izdaja delovna or- • ganizacija „NOVOLES", • lesni kombinat Novo me-; sto — Straža. Naklada j 2650 izvodov. Stavek, fil-S mi in montaža: ČZP DO-: LENJSKI LIST. Tisk: j KNJIGOTISK Novo me- • sto. — Glasilo je oproščeno • temeljnega prometnega 5 davka na podlagi mnenja ; Sekretariata za informacije j pri IS SR Slovenije št. ! 421—1/72 z dne 31. janu-| arja 1978. sija CK ZKS. Člani komisije, ki jo je vodil tov. Mlinar ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij novomeške občine so obiskali tudi Tovarno stilnega pohištva. V razpravi, v kateri so sodelovali člani družbenopolitičnih organizacij, predstavniki samoupravnih organov, vodilni delavci in delavci iz neposredne proizvodnje, so analizirali samoupravne odnose in gospodarsko stanje v Tovarni stilnega pohiš-tva. Še posebno so se zanimali za delo samoupravnih organov. Ugotovili so, da samoupravni organi delujejo v redu, odpraviti pa bi morali nekaj pomanjkljivosti pri nudenju informacij in povratnih informacij preko delegatov. Več je tudi treba uporabljati način podajanja informacij po delovnih skupinah. Tovariš Mlinar je poudaril, da morajo vse družbenopolitične organizacije kar najbolj aktivno delovati in skrbeti za to, da se načela družbenega sistema s samoupravljanja tudi v praksi izvajajo. Na koncu so nam dali tovariši iz komisije tudi veliko koristnih nasvetov za naše nadaljne delo. IVAN MAKOVEC Kadrovske vesti oktober 1979 TOZD TDP: prišli: Sta-nojka DUSANIČ, Danica KRALJ, Katarina BERCKO, Edvard GORŠE, Alojz KRALJ, Peter PRSLJA ( iz TOZD TSP), Jože CUKAJ-NA (iz TOZD TGD): odšli Slavka BUTSCHAR (sporazum), Veselko VRH OVAC (sporazum), Vida TEINO-VIC (sporazum), Zdenka FRUZIC (samovoljno), Dušan KMET (sporazumno), Đuro RAJAK (JLA), Zora ČOVIČ (sporazum). TOZD TSP: prišli: Anton MIRTIČ, Miha, LEGAN, Viljem ZUPANČIČ; odšli Rajko JOVIČ (sporazum), Ivan KASTELIC (sporazum), Darko MALI (sporazum), Jože BRADAČ (sporazum), Drago ZUPANČIČ (sporazum), Peter PRŠLJA (v TOZD TDP), Albin SA-MIDA (v TOZD BLP). TOZD TVP: prišli: Jože VIDMAR, Ciril NAHTIGAL; odšli: Vesna ŠPEC (sporazum) TOZD Žaga Straža: prišli: Bojan HUDOROVIC, Sandi BRAJDIČ, Stanislava REPAR (iz TOZD TGD), Bko BRAJDIČ; odšli: Milan MACEROL (JLA), Ciril voljno), Sredo KOSTlC (samovoljno). TOZD TKO: odšli: Martin PLUT (sporazum). Jože OVNIČEK (sporazum). TOZD TAP: odšli Franc ROVSEK (sporazum) TOZD BLP: prišli: Jože SENICAR, Anica KONDA, Martin KREN, Terezija ŠINKOVEC, Anica BAŠA, Alojz KLOBUČAR, Pavel KOTNIK, Igor BELE, Matjan FINK, Albin SAMIDA (iz TOZD TSP). TOZD TES: odšli: Rajko BELE (sporazum), Marija SENICA (sporazum). TOZD TGD: odšli: Franc ŠTRUMBELJ (sporazum), Jože CUKAJNA (v TOZD TDP), Stanislava REPAR (v TOZD Žaga Straža). TOZD TPP; prišli: Branko BOHTE, Jože UCMAN, Jože PLANTAN:odšli: Anton UCMAN (samovoljno), Franc SLAK (sporazum). DSSS: prišli: Edvard TRELC, Jože BEG; odšli Boris VOVK (sporazum). TOZD LIPA: prišli: Franc REMUS TOZD BOR: prišli: Marija PLAHUTNIK (samovoljno), Jože FABIJAN (sporazum), Sigmat: prišli: Viktor Vinko TEINOVIČ ' (samo- REPSE Ženske Moški Skupaj TOZD TDP 216 155 371 TOZD TVP 186 127 313 TOZD TSP 171 174 345 TOZD TGD 39 36 75 TOZD ŽAGA 23 145 168 TOZD TPI 23 56 79 TOZD TES 24 99 123 TOZD TAP 50 83 133 TOZD TP 92 122 214 TOZD BLP 33 71 104 DSSS 76 77 153 TOZD SIGMAT 34 86 120 TOZD TKO 25 68 93 TOZD LIPA 2 83 85 TOZD BOR 8 74 82 1002 1456 2458 Skok cen tudi Prebivalstvo 10 največjih v oktobru slovenskih mest V primeijavi s septembrom so v letošnjem oktobru skupni življenjski stroški narasli za 1,4 odstotka. ,, . . , V primerjavi z lanskim oktobrom pa so bili življenjski stroški v letošnjem oktobru večji za 26,8 odstotkov. Oblačila in obutev sta se v oktobru podražila v državi za 4,6 odst. Konec letošnjega avgusta je imelo deset največjih slovenskih mest po občinskih registrih stalnega prebivalstva naslednje število ljudi: Ljubljana 262.908, Maribor 128.557, Celje 38.395, Kranj 32.227, Jesenice 18.431, Trbovlje 16.710, Koper 22.320, Nova Gorica 18.422, Novo mesto 14.987 in Velenje 17.275.