štev. 88. V Trstu, v soboto, dna 15. maja 1915. Izdaja dan, izvzemši nedelje ob 4 popoldne. tVedr ifv-: Ltter Sv FrančiSka Asiškcga S. 2C. I nadstr. — Vsi c»\-isi naj sr rt1*'}3!*0 uredništvi lifta KefranHrana pisma se nt rfrejeir?jo in rckopisi se ne vračajo. : !c:: in tdgovomi t rejnik Štefan Codina. lastnik konsordj I^ta .Edinost:-. Tisk tiskarne .Edinosti", vpisan- zadruge z cKejcnini rctoStvotn v Trstu, ulica Sv. frančiSIts Aslškega Št 20. m Telefon uredništva in oprave Stev. 11-57. znaša: 7a celo leto « K 24*-« . .....................'J"™" i • t • • • m *1 • - 0 . • • A « . . 2.60 VEČERNA F a rc ?n ina za pel ieta ......... z? tii ................ /a nedeljsko iidajo za celo leta rs pol leta......... Lemik ea. Posamezne Številke se proJ.ijajo pa 6 viuarjer, zast4r*le številke po 10 vinarjev. Oglar! se računajo na milimetre v širokostl ene koUi® Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov . . , . . mm p& 19 vla Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih za- _ \od,ov •..............• mm po 20 vla. Oglasi v tekstu lista do pet vrst K 5'— vsaka nadaljna vrsta............ 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnin« Ir. reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno !• uprav! .Edinosti'. — Piača in toži se v Trstu. Lprava ifl inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiški AsUkega it 20. — PoStnohranilnični račun 5t 841.652 Ministrska kriza v Italiji Se nI reSena. Položaj se zadnjih 48 ur ni poslabšal GRADEC, 15. (Cenz.) Ofenziva avstro-ogrskih in nemških bojnih sil v zapadni Galiciji je napredovala do Sana. Levo krilo armade nadvojvode Josipa Ferdinanda prodira proti dolnjemu Sanu, armada generalnega polkovnika pl. Mackensena stoji pod Jaroslavovim in Przemyslom, armada generala pehote pl. Boroevića pred Dobromilom - Chyro\vim. armada generala konjice Bohm - Frmollija pa pred Starim Samborom. Južnovzhodno od vseh teh armadnih skupin, katerih vodstvo ie prevzelo vrhovno armadno poveljništvo, prodira armada generala pehote pl. Lisingena, obstoječa iz avstro - ogrskih in nemških, v ozemlju Turka - Skole in je že včeraj šla mimo teh krajev. Desna krilna kolona je začela sedaj, kakor poroča nemški generalni štab, ofenzivo tudi preko Leopolds-dorfa v smeri proti Dolini. Ta akcija bo najbrž kmalu vplivala na položaj v iužnovzhodni Galiciji. Tam se je posrčiio Rusom. da.so, zastavi vsi zelo močne sile. pridobili tal proti Koiomeji -Sniatynu in Ćernovicam. Ta ofenziva in njeni uspehi pa morejo napram težkim porazom, ki so zadeli sovražnika v zapadni Galiciji in na Poljskem, ostati brezpo-memosi. Nam celo ljubo, da Rusi tako trdovratno vztrajalo na svojih ofenzivnih načrtih proti Bukovini, kajti tem lažje bo napredovala naša.ofenziva preko Sana. .Največjega pomena so vesti o razpadu ruske bojne fronte v srednji Poljski. Vsa ruska fronta od Kielc do Inowlodza ob Pilići se umika. Severnopoljska fronta se najbrž ne bo več držala dolgo. Kako žalostna so ta dejstva napram ruskim poizkusom, da bi jih zatajili. Tako velikih uspehov svetovna vojna še ni obrodila na nobeni fronti. MiiHovanje nadvojvode Frideriki in bar. Boheolorffl. DUNAJ, 14. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Njegovo Veličanstvo nemški cesar je poslal Nj. c. in kr. Visokosti. prejasnemu gospodu vrhovnemu armadneinu poveljniku, vojnemu maršalu nadvojvodi Frideriku naslednje najvišje ročno pismo: »Prejasni knez, prijazno ljubi bratranec in brat! Prosim Vašo c. in kr. Visokost, ua si v spomin na dni, ko sta pod Vašim smotrenini in trdnim vrhovnim vodstvom preudarnost naših voditeljev in brezpri-nierna hrabrost naših čet priborili slavno zniago v bitki pri Gorlicah in Tarnowem, izvolite pripeti najvišje vojaško odlikovanje Moje armade, red pour le merite, ki sem ga Vam izročil osebno. Vaši c. in kr. Visokosti bo v zadovoljstvo, da sem enako odlikovanje namenil Vašemu zvestemu načelniku generalnega štaba, generalu pehote, baronu Conradu pl. Hotzendorfu. Z zagotovitvijo najpopolnejšega spoštovanja in prijateljstva ostajam Vaši c. in kr. Visokosti prijateljski bratranec in brat ^ iljem R., grad Pless, 12. majnika 1915.« DUNAJ, 14. (Kor.) Proti članku, ki je s srbske strani izšel pred nekaterimi dnevi v listu „Neue Zuricher Zeitung", po katerem ima sedanja zaostalost Srbije v zdravstvenem oz tu svoj vzrok v tem, da je Avstro-Ogrska napadla Srbijo, preden se je le-ta mogla pravočasno ukrepiti v vojaškem in zdravstvenem oziru po zadnjih težkih vojnah, ugotavlja .Politische Korrespondenz", ne da bi hcte'a slediti grozljivemu mišljenju sib-skega dopisnika, da sta avstrijski in ogrski Rdeči križ takoj ob začetku prve in tudi druge balkanske vojne poslala v Srbijo moderno opremljene sanitetne pomožne oddelke in proti mednarodnemu običaju sama trpela Interniranje podanikov sovražnih držav na Angleškem. LONDON, 13. (Kor.) Parlamentarni poročevalec lista »Daily News« poroča, da je kabinet sklenil, internirati vse sovražnim državam pripadajoče moške. Žensk, otrok in naturalizirancev baje ne bodo internirali. „LusitMUn". PARIZ, 13. (Kor.) »Temps« poroča iz Alicante: Vlada je prepovedala zborovanje, na katerem naj bi se protestiralo proti torpediranju »Lusitanije«. Angleški pesimizem. LONDON, 13. (Kor.) »Daily Mailc piše; Nekateri izmed nas pričenjajo izpregleda-vati, da naša sedanja orjaška naloga ne obstoja v tem, da potisnemo Nemce nazaj, temveč v tem, da se tam, kjer smo, obdržimo. Momentano se zvezda Nemčije dviga. List pravi nadalje: V resnici so poročila nemškega glavnega stana navadno verodostojna, razen tega se izdajajo z največjo točnostjo. Nemški napadi se pričenjajo navadno ob nastopu dneva. In zvečer se poročila raztelegrafirajo po svetu. Iilleika spodnjo zkornica. LONDON, 14. (Kor.) (Poročilo o seji spodnje zbornice v sredo.) Honston je vprašal, ali je vojni urad dobil poročilo, da so Nemci tri pred kratkim ujete Kanadijce križali. Podtajnik Tennant je odgovoril, da nima nobene informacije o kakem takem grozodejstvu, da pa se bo informiral. B c t h je vprašal ministrskega predsednika, ali je razmotrival o tem, če bi bilo umestno, da bi se sprejele druge politične stranke v kabinet. Asquith je odgovoril, da je kabinet obvezan upoštevati inicijative voditeljev vseh strank in jih podpirati. O predlaganem koraku pa se ni razmo-trivalo in bi bil tudi težko odobren. Lord Robert Cecil je vprašal, ali je resnično, da je bil Churchill pred kratkim na fronti in kake dolžnosti je izvrševal tamkaj v imenu vlade. Asquith je odgovoril, da je bil Churchill v važnih zadevah admiralitete v Parizu. Bil je v soboto in nedeljo na povabilo vrhovnega poveljnika na fronti, a ni izvrševal nobenih vladnih dolžnosti. F1 a n n e r y je vprašal, ali je res, da se je Churchill peljal v nekem rušilcu torpe-dovk preko kanala. Asquith je obžaloval to vprašanje. Churchill je bil od pričetka vojne le 14 dni iz Londona. Johnson, H i c k o s in lord B e r e s-ford so predložili vladi peticijo, podpisano od 200.000 žensk, kjer se prosi, da naj se takoj ukrene potrebne korake, da se bo z interniranjem vseh sovražnih tujcev lahko garantiralo varstvo domovine. Tudi ženske naj se odstrani najmanj 30 milj od morskega obrežja. Mac K e n n a je odgovoril na razna vprašanja glede naturaliziranja Nemcev po izbruhu vojne. Nato je podal Asquith že znano izjavo o eventualni novi politiki vlade v vprašanju interniranja. LONDON, 13. (Kor.) Ministrski predsednik Asguith je naznanil, da je še 40.000 tujcev, med njimi 24.000 moških iz sovražnih dežel na Angleškem prostih. Vlada predlaga, da naj se odrastle moške o-sebe radi varstva dežele internira, ali pa, če so prekoračili vojaško starost, odpošlje v domovino. Otroke in starše naj se, če dovoljujejo okolščine, odpošlje domov. V mnogih slučajih bi zahtevala pravičnost in človekoljubnost, da se jim dovoli, da ostanejo v deželi. Sestavljena bo posebna komisija, da reši zahteve po osvoboditvi ali reimpatriaciji. Naj se ne misli nato, da bi se 8.000 naturaliziranih moških interniralo. Z izjemnimi slučaji bi se postopalo posebej in bi se ustvarila možnost interveniranja v slučaju potrebe in nevarnosti. B o n a r L a w jc odobril predloge vlade in rekel, da je jasno, da je dežela vznemirjena in da se lahko izgubi kontrolo nad njo. Nikdo ne želi postopati nepra-sovražnikom. toda dežela mora vse stroke ekspedicije, za kar se je srbska i™"? s™™™]™™: toda d?e,.a vlada ponovno najprisr;nejc zahvaljevala čutiti, da se razpravlja o vprašanju. ciru^t venemu vodstvu Rdečega križa. Da se s takimi obrekovanji taji nes.bična pomoč Avstro-Ogrske Srbiji, odgovarja v ostalem le že od ce'idaj izvajani srbeki metodi, da se mera hi a, kjer je le mogoče, prikazuje kot : . ioj-rk'na in se jej s čudovitim po-m i r kanj crn spomina in hvaležnosti podtika sistematična sovražnost proti Srbiji. Na kate:; s4rant pa je bila v resnici sovražnost, pa kaze ponovno ta dopis. Podaljšanje zakonodajne perijode na Angleškem. M ANCHESTER, 13. (Kor.) Kakor javlja »Machester Guardian« iz Londona, smatra vlada nove volitve v letu 1916., ako bi vojna dalje trajala,za nemogoče ter namerava dati zakonodajno perijodo zakonitim potom podaljšati za čas, dokler bo trajala vojna. Protinemike demonstracije na IngieSkem. LONDON, 13. (Kor.) Izgredi proti Nemcem, ki so se v torek pričeli v Londonu, so se včeraj nadaljevali s ponovljeno nasilnostjo. Njihovo torišče so bili zlasti mnogobrojni mestni dali na vzhodu in severu Londona. Udeležilo se jih je na stoti-soče ljudi, ki so na izgredih direktno sodelovali ali pa z njimi vsaj simpatizirali. V nekaterih stranskih ulicah ulice Commer-cial Read so prizanesli jedva kaki trgovini. Povzročena škoda se ceni na 20.000 funtov šterlingov. Druhal se ni zadovoljila s tem, da je razbijala vrata in okna, razbila je marveč tudi notranjost hiš. — Stopnice so razsekali na kosce, stene in strope uničili in trgovine oplenili, še pred-no je prišla policija. A se premičnine, gla-sovirje, težko pohištvo, postelje, slike, celo obleke so pokradli ter odpeljavali v vozovih, samokolnicah in otroških vozičkih. Množica je s točo kamenja napadla trgovine in hiše ter razbila vrata v najkrajšem času. Cesto je bila kaka hiša o-plenjena tekom 10 minut. Ni se delala nobena razlika med Nemci in naturaliziran-ci. Tudi mnogo angleških trgovin je bilo oplenjenih. Policija je bila v začetku brez moči. Nihče ni zadržaval plenilcev, ki so mirno odhajali s svojim plenom. Na tisoče moških, žensk in otrok se je valilo od trgovine do trgovine. Šele orožnikom na konjih se je posrečilo, da so puntarje razpršili. Po noči so se ponovili napadi na vzhodu Londona. Neka Irgovina je bila tam baje zažgana. Med plenilci v severnem Londonu je bilo tudi precejšnje število vojakov armadnega pomožnega zbora. V Liverpoolu se ceni škoda, povzročena na poslopjih, na 40.000 funtov šterlingov. Popoldne je bilo v svrho interniranja pridržanih v zaporu 150 Nemcev. V Newcastlu so se takisto vršili izgredi. Londonska policijska sodišča so večino aretiranih ekscedentov obsodila v denarne globe ter jih obvezala, da se v bodoče zadržavajo v smislu zakona. V enem slučaju je bila izrečena kratka zaporna kazen s prisilnim delom. Tudi na jugu in jugozapadu Londona je prišlo do upora proti Nemcem. Velik delež na uničevanju in plenjenju so imele ženske in otroci. »Daily News« so edini list, ki ima pogum, da z vso ostrostjo obsoja progrome proti Nemcem. Za gonjo zvrača odgovornost na en del časopisja. List smatra interniranje vseh Nemcev za nemogoče. ROTERDAM, 14. (Kor.) „Rotterdamsche Courant" javlja: Nemiri v Liverpoolu so ponehali. V Londonu se ceni škoda na 20 tisoč funtov. Vest, da so Nemci križali kanadske častnike, razburja ljudi bolj kot pa potopitev Lusitanije". KODANJ, 14. (Kor.) „National Tidende" javlja: London se nahaja v znamenju poulične drhali. Plenitve po prodajalnah zavzemajo resen značaj. Policija je brez moči, ali pa se brani posegati vmes. V okolici East Indian Dockov so se Nemci morali oborožiti, da so branili svojo last. 64 nemških trgovin in gostilen v tej okolici je bilo popolnoma razdejanih, blago in pohištvo pa so pometali na ulico. Ranjenih je bilo veliko redarjev in civilnih oseb. Na več mestih so izkušali duhovniki zaustaviti divje počenjanje množice. Vlada je očividno brez moči proti drhali ali pa se drži pasivno. Straže v posameznih mestnih delih so se zastonj pomnožile. JOHANNESBURG, 13. (Reuterjevo poročilo.) Protinemške demonstracije so do-vedle do opustošenja nemške lastnine in oplenile več nemških trgovin in uradov. Mjjožica je napadla tudi stanovanja več Nemcev. Proti večeru je policija popolnoma izgubila nadzorstvo nad drhaljo. Ljudje so'tekali kakor besni po ulicah in so opustošili vse, kar je pripadalo sovražnim državljanom. Policija je napravila kordon, da bi preprečila množici dohod k najodličnejšim uradom rudokopnih podjetij, a je bila preslaba in drhal je predrla kordon. Proti polidevetim je bilo videti na raznih krajih mesta plamen. Ob devetih zvečer je bilo središče mesta, jasno razsvetljeno po velikih ognjih, ki so jih netili s pohištvom, ki so ga izvlekli iz opustošenih hiš. ___ Položni v Italiji. Sestra kabinet« poverjena Marcorl. RIM, 14. (Kor.) Kakor poročata »Gior-nale d* Italia« in »Tribuna«, je poveril kralj sestavo kabineta zborničnemu predsedniku Marcori. Marcora si je pridržal odgovor za jutri Marcora je konferiral s Salan-drom, zvečer pa z Glolittijem, nakar je šel h kralju poročat. „Giornole d* Italia" o krizi. RIM, 14. (Kor.) V članku o ministrski krizi javlja »Giornale d* Italia«, da je edini vzrok demisije kabineta nedostajanje složnosti med ustavnimi strankami glede mednarodne politike ministrstva od onega trenutka, ko je Giolittl Izrekel svoje nasprotno mnenje glede pravca te politike. Ker se sedanji položaj ni dal rešiti z glasovanjem večine, je bil edini izhod, da je vlada podala ostavko. List odločno zanika, da bi bile resnične vesti o različnosti mnenj v kabinetu samem, in izjavlja, da je popolnoma izključeno, da bi se Salandra s kakim drugim kot v demisiji se nahajajočim kabinetom mogel povrniti v vodstvo vlade. V današnji krizi, pravi list, ne gre za to, da se napravi kombinacija, ki bi razpolagala s politično večino, temveč m to, da se določi smer delovanja z ozirotn na težavni položaj in se bodo tako upoštevale predpostavke, ustvarjene po kabinetu, ki se nahaja v demisiji. Vzrok krize. MILAN, 14. (Cenz.) Vest o demisiji ministrstva se je izvedela šele ob 11 ponoči po poročilu agencije Štefani in je pobudila velikansko osupnjenje. Salandr-a je prišel ob poli štirih v ministrski svet. Seja se je končala ob 7 zvečer, toda ministri so strogo molčali o svojem sklepu in šele okoli 9 zvečer se je začelo govoriti, da je ministrstvo podalo demisijo. Gotovost je prinesla šele vest agencije Štefani. Pristaši miru so prepričani, da se da priti do spo-razumljenja z zaveznima cesarstvoma brez uporabe skrajnih sredstev in so zadnje dni začeli nastopati odločneje, ne da bi se dali ostrašiti po hrupnih pouličnih demonstracijah. Uradno poročilo o demisiji pa kaže, da je sedanja vlada ali izgubila večino, ali pa da v tako resnih in važnih odločitvah ne more več z gotovostjo razpolagati žnjo. Ognjišča ministrske krize je torej treba iskati v večini, ki je hodila doslej z ministrskim predsednikom Salandro. Ministrska kriza je torej neposredno v zvezi s politično krizo in z odločitvijo o bodočih odnošajih med Italijo in obema cesarstvoma. Položaj se ni poslabsal. BEROLIN, 14. (Cenz.) »Kolnische Zei-tung« piše: V odnošajih z Italijo zadnjih oseminštirideset ur ni nastopil poslabšanje. Iz zadnjih italijanskih poročil iz zasebnih virov se da spoznati, da se je nekoliko zboljšalo upanje, da ostane Italija nevtralna. Glolittilevo slaliife. RIM, 15. (Cenz.) GioJitti je poslal glavnemu uredniku ->Tribune« odprto pismo, v katerem so čudi, da ga označajo kot izdajalca domovine in ga obdolžujejo nedovoljenega vmešavanja in pritiskanja na vlado. »To je vse«, prvi Giolitti, »ker nisem morda iz lastne inicijative, temveč na višje povabilo noveli al svoje mnenje, ki odgovarja mojemu prepričanju in se strinja z mojim mnenjem, ki sem ga že izrazil ustmeno in pismeno. Nepojasnljivo je, da baje svobodomiselne stranke tako malo spoštujejo mnenje drugih ljudi«. RIM, 14. (Cenz.) Nad 300 poslancev in 100 senatorjev je oddalo pri Giolittiju svoje vizitke in dokazalo tako, da podpirajo njegovo politiko. Giolitti razpolaga tudi z večino zbornice. TURIN. 14. (Cenz.) »Stampa« zagotavlja, da niti eden znamenitejših parlamentarcev, noben bivši minister ali državni tajnik ni drugega mnenja kot Gio-ljtti. Vsi stoje sklenjeno za njim, velika večina zbornice da mu je zagotovljena. Stalltfe socijalnih demokratov. RIM. 14. (Cenz.) Socijalnodemokratsko strankino vodstvo je izdalo nujen poziv svojim strankinim pristašem, naj se upro grozljivo naraščajoči vojni blaznosti, ki ima namen ostrašiti oblasti in narod, in uporabljajo proti vojnim hujskačem njihova lastna bojna sredstva. Za 15. in 16. majnika so sklicani zastopniki vse socialistične stranke v Bologno. V Romagni in drugih delih dežele ljudska množica neprestano protestira proti vojni. Demonstracije intervencijonistov. TURIN, 15. (Cenz.) Divjajoča množica je udrla pred uredništvo lista »Stampa«, priredila tamkaj močnico in razbila okna. Nato je množica priredila fanatično na vojno hujskajočemu listu »Gazzetta del Popolo« ^nrne ovacije. MILAN, 14. (Cenz.) Več sto demonstrantov je včeraj opoldne spoznalo v tramvajskem vozu bivšega ministra Ber-tolinija, ki je bil, kakor je znano, posredovalec pri sklepanju italijansko - turškega miru v Lausanni. Z Bertolinijem je bila neka dama. Demonstrantje - intervencijo-nisti so najprej psovali Bertolinija, poten; pa so prisilili tramvajski voz, da je obstal, in so nato začeli obdelovati Bertolinija s pestmi, palicami in dežniki. Kričali so, da tako napravijo z vsakomur, ki bo soudeležen pri Giolittijevem izdajstvu. Neki stotnik in štirje poročniki so prihiteli Ber-toliniju na pomoč. Tedaj so se demonstrantje obrnili proti častnikom, ki so potegnili sablje. Končno je policija relila napadence. LUGANO, 14. (Cenz.) V Bariju, Jakinp, Bologni, Padovi, Speziji in več drugih krajih so se vršile demonstracije za vojno ob pevanju marseljeze. Na več Krajih je prišlo do spopadov z nevtralci. RIM, 14. (Cenz.) Mesto kaže.danes sliko najživahnejše politične agitacije. V raznih mestih Italije so se vršile demonstracije. D' Annunzio, ki je prispel semkaj, je sprejel več posetov politikov in dokazov simpatij. V varstvo javnega reda. RIM, 14. (Agencija Štefani.) V smislu sklepa današnjega ministrskega sveta je ministrski predsednik poslal cirkularno brzojavko prefektom, s katero Jih pooblašča, če smatrajo za potrebno, da izroča vodstvo javne varnostne službe in varstvo javnega reda vojaški oblasti. S tem ukrepom, se pravi v brzojavki, izraža vlada svoj sklep, da hoče z neupogljivo trdnostjo uporabljati vsa zakonita sredstva za ohranitev reda. Obenem pa upa, da bolje odgovarja duhu čuječe odgovornosti italijanskega naroda, da se va« ruje nepreračunljive škode, ki bi jo mogli povzročiti v trenutku, kakor je sedanji, državljanska nesloga in silovita razbr^da-nost političnih strasti. Opuščanje spoštovanja napram inozemcem je sramotni madež za civilizacijo dežele in že sum, da bi se hotelo pritiskati na javno oblast, kali njeno odgovornost in oslablja njen ugled, kar je že samo ob sebi vredno obŽaloy vanja in bi moglo v današnjih razmerah' škodovati blaginji države. Italijanski rod, ki si je bil v težkih dnevih Svoje zgodovine svest svoje dolžnosti napram domovini, si je bo svest tudi sedaj. Kraljičina palača v sanitetne namene. LUGANO, 14. (Cenz.) Kraljica-vdovžfc Margerita je dala drugo nadstropje svoje rimske palače na razpolago v sanitetne namene. Umetnine po vsej Lombardiji spravljajo z vso hitrico na varno, kakor se je zgodilo že z beneškimi mojstrskimi deli. Dimajski glasovi. DUNAJ, 14. (Cenz.) »Neues Wienei Abendblatt« piše o položajo v Italiji: Večina naroda gotovo noče vojne in vlada, ki bo imela pogum, ua se postavi na strau nevtralcev, najde v deželi dovolj obrambe proti neodgovornim in nezmernim hujskačem, katerih ne vodi umevanje koristi Italije, temveč jih vodijo gesla, ki vodijo v najnevarnejše pustolovščine. Tako zelo poostreni položaj se je nekoliko ublažil po demisiji italijanske vlade. Pot do miru je zopet prosta in s tem tudi pot do ohranitve prijateljstva z Avsro - Ogrsko in Nemčijo. Upanje, da se ohrani mir, se je ukrepilo in javno mnenje v Avstro -Ogrski popolnoma umeva vrednost ohranitve miru in resnost položaja. DUNAJ, 14. (Cenz.) »Wiener Allgemei-ne Zeitung«, ki je, kakpr znano, v ozkih] stikih z našim zunanjim uradom, piše? Računati se mora sedaj z različnimi možnostmi rešitve italijanske ministrske krize Stra« li .VJERNA EDINOST« št. 88. V Trsta, dne 15. maja 19lS*| in so mogoče naslednje kombinacije: Sa-landrov kabinet, tako sestavljen, kakor je bil doslej, rekonstrukcija Salandrovega kabineta in sestava koalicijskega kabineta. Doslej se ne da reči, kako poteče kriza, in je jasno, da še ni odločitve o stališču. ki ga definitivno zavzame Italija v mednarodni krizi. Vse, kar se govori več o tej stvari, so same kombinacije. Gotovo stal na straži, ko so se Nemci nenadoma i približali strelskemu jarku. Mesto da bi jih pozval, da naj se udajo, je v nepričakovanem razburjenju zaklical: »Vaše karte, gospodje!« Ta anekdota je povzročila v strelskih jarkih splošen smeh. Če je bil kdo slabe volje, ir u je bilo treba samo za-klicati: Vaše karte, gospodje! Angleški vojaki stavijo tudi v strelskih je le. da se Italija odloči, ne da bi kdo vpli- jarj z lepo lego v ravnini, ki jo napajfe reki Judar, ter s tem, da je jedva 235 metrov TURIN, 14. (Cenz.) „Stampa" označa vse šilingov, vesti, da bi se bila Italija že dogovorila s Nemškim vojskovodjem so dali Angleži trosporazumom, za izmišljotine z interesirane razne prjjmke. Tako pravijo generalu strani. P( gajanja Italije dopuščajo zadnjih 24 Klucku »The old one sclock«, — stari eno- ur možnost ohranitve nevtralnosti. urni]< _ ker so njegove čete običajno na- đem. Pozneje sem zvedel, da je zgubil 30 tKj tod oddaljena cerkev sv. Marije od O- ŽENEVA, 14. (Cenz.) Po zanesljivih vesteh iz Pariza so bili že 6. t. m. prepričani v padale ob eni ponoči. Zunanje linije strelskih jarkov sc imenujejo oblačilni prosto- parlanientarnih krogih, da ostane Italija nev- ri«, notranje, kier se vrše navadno spopa- tralna, ker dežela ne zmore potrebnega na- di z bajoneti, imenujejo Angleži »sprejem- vdušenja za vojno. Og rčenje Francoske in ne sobe . Zadaj, kjer sc pokopuje mrtve- Angieške da je nepopisno. Francoski posla- ce, so » spalnice«. nik Barrere sc trudi na vse moči, da bi. Med francoskim civilnim prebivalstvom pregovoril Italijo, da bi pogajanja z Avstrijo zavlekla vsaj za nekaj mesecev. Drugo vojno posojilo. DUNAJ. 14. (Kor.) Drugega vojnega posojila sta danes podpisala pri dunajskih bankah: Avstrijska rudokopna dru/ba dva milijona kron in grof Larisch - Monnich poldrug milijon, od tega pol milijona na ogrsko posojilo. 1>1 V4 1 14 (Knr.) Avstriiski kreditni in angleškimi vojaki ne vlada nikako dobro razmerje. V blaznem strahu gredo Angleži celo tako daleč, da smatrajo tudi toka, v kateri je pokopana, leta 976., hrvatska kraljica Jelena. Vse to opravičuje naziranje, da je stara bazilika res cerkev, v kateri je bil Zvonimir kronan za hrvatskega kraija. Nemško časopisje proti predsedniku Zjedinjenih držav. Nemško časopisje ojstro napaia nedavni govor predsednika se vero-ameriške unije, ki ga je bil izrekel na banketu Associated Press. WiIson je na tem banketu govoril o razmerju Zjedinjenih držav napram vojskujočim strankam in njihovi (Zjed njenih držav) vlogi po vojni, pak je rekel med drugim: „Nevtralnosti Zjedinjenih d žav ni pripisati želji, da obvarujemo de- . .k , - . j - i i -i-i na. Seveda se nahajaio tudi mnoga preti- svarski) arinadni zbor podpisal pol mili- . k ■ ■ voiaškm do„fl(ihi. „.na kron ogrskega voinega posopla. cah -js(0 „ckaj en0|,avilega. Ogrska komercijalna banka je podpisala _ tri milijone. Splošna premogovna družba pa en milijon kron ogrskega vojnega po- j£6 Avtomobilska nesreča. Pipa ga je obvarovala. Ranjen vo,:ak, ki DUNAJ, 14. (Kor.) Iz Dunajskega Nove- i»J»ahfai" ^edaj v neki brnski bolnišnici, je g^nesta poročajo, di se je avtomobil, v doživel sledeči dogodek, ki ga je pnpove-katerem se je nahajal veleindustri alec baron dova! tako-Ie: Nikoli nisem kadil pipe, do-RinShoifer s svojim šoferjem in še nekim Her nisem prišel v vomo. Zgodil :> se p to drugim, ob pottendoriski železnici s tako silo dolgega časa in povern odkrito, da za zaletel v zaprto železniško pregrajo, da se dolgčas ni boljšega zdravila kot pipa Spn-je avtomobil prevrgel in je vrglo vse tri I^M« znjo človek, kakor z najboljs.m ljudi iz njega Vse tri, ki so bit težko ra- tovarišem, in to zlasti v zakopih jo č!ove< njeni, so pripeljali v dunajsko-novomeško bolnišnico. Velik požar. BUDIMPEŠTA, 14. KOgr. kor.) V mlinu siromašne in nedolžne francoske kmete, želo pred težkočamUvojne. Zjedinjene države za nemške vohune. To je razvidno tudi iz, si vinciicirajo na podlagi svoje nevtralnosti mnogoštevilnih vojaških pisem. Razkrop-1 pravico do zahteve, da se jih smatra za ljeni vojaki niso hoteli sprejeti od prebi- državo, ki se je, prelagajoč samo sebe, valstva prenočišča in hrane, ker so sliinI- vzdržala od vojne. Tak narod mera igrati li. da je prebivalstvo sporaztimljeno z važno vlogo pri končnem urejevanju po Nemci. Le francoske bolniške strežnice vojni. Zjedinjene države ne gredo za tem, negujejo angleške vojake z ljubeznivost- da bi si prisvojile bilo tudi najmanji del te-jo. Tako je pripovedoval neki težko ranie-j riterija kak.1 druge države. Motto državlja- j mora biti: Amerika | Zei-gos,;od ! eč po tran-ne- go šolsko modrovanje. Obl/ab i VVilsonova dela utis samo navadnega roganja, ako se spominjamo, da sedaj pustoši v Evropi kr-*a\a vojna. Nemčija ne zahteva take pomoči, ktr Arre ika v sedanji vojni pomaga izk'jučljivo Ie Angliji in njenim zaveznikom in to z veliki,ti vspehom, dobavljajoč našim sovražnikom puike in topove. Sicer pa sc je javno ranene v Nemčiji že privadilo r.a to, da smatra Ameriko za svojo sovražnico." Boj proti muhatn. Tudi francoski zdravniki se jako intenzivno pečajo z nevarnostmi muh kot nosilcev bolezni za armado. Muhe prenašajo namreč kali bolezni s trupel mrtvih vojakov tudi na zdrave vojake. Francoska vojaška in civilna uprava se radi tega marljivo trudi, da bi preprečila, oziroma zmanjšala to veliko nevarnost. Vrhovni zdravstveni svet Francije je imenoval, kakor poroča »Matin«, v svoji zadnji seji študijsko komisijo, ki se bo morala izključno pečati samo s tem, kako naj bi se te nadležne rnrčesi napravilo neškodljivi. Inspektor, general Bayard, je podal poročilo o novi metodi, ki sta jo razkrila obljubi prav posebno, kajti v zakopih je ena ura brezkončno morje brez bregov. Pred Ivangorodom smo stali v zakopih, globokih 1*80 m in sovražnik nas je neprestano oV delaval s salvami. Nihče naših ni smel po- .Vik:oiia% enem največjih mlinskih podjetij moliti glave iz zakopa, kajti pred nami in za glavnega mesta, je izbruhnil velik požar, nami je pokalo nepren- homa. Eden naših Natančnejše podrobnosti so neznane. tovarišev, ki je hotel pogledati, kako daleč -~--segajo sovražni streli, s^ je zvrnil vznak v It *frifftn!« n«A'*e[f Ih nutabAn zakop Prugi so.. sta,,'v z?k2Pi?/ kaitS .b!!i profesorja Borgas in Petevin. V prvi vr-IZ ZlVtjgnju OngtHlUn vGJUUGv, so varni po svoji visokost!. Pnsio pa mi je sti gre tu za Vporabljanje smole, ki bo po- ^ , ...... . .. . .. na misel, da bi si natlačil pipo in zapušil. vsod razdeljena, kjer se pokaže potreba Med noveišiin, po,ay, angleške vojne h- Vsedel sem se, natlačil pipo in si jo zažigal dcMnfckcjje. Na ta'način upajo francoski pozornost knjiga čepe. Potem pa vem le še to, da sem užgal Lecnjakif da se zamore z največjim nspe-vojaskega duhovnika Hardy ,Anjr esk,|UŽigalk:o in da mi je nekaj priletelo v usta. h< m preprečevati preaašanje bolezni m iki . ki se odhknie po veliki ob]ekti\ - potem se spominjam zopet, da sem se pre-\sebmu je sestavljena ve.iidel iz budil iz nezavesti, ko so me izvlekli iz vr i:«-; ,!i pisem m pripov edovanj angle- prcba, kamor nas je pokopal šr*pnel. Tedaj pa proti 'junakom- Vl -»•—' U:|~ - ■ ■ • ----—j—■ --- — vedno o slavi. N makom . ki govore doma in če bi je ne bil ravno nažigal, bi bila š?a tiskovni oddel ministrskega predsedstva, se ^aj se jih povabi enkrat, moja glava na deset kosov......Tako mi je dotična odredba pod enakimi pogoji raz- da pridejo na bojišče, ko je ponehal boj. je pipa v resnici obvarovala življenje. i ttgnila tudi na vpokiicance, ki se bavijo n V kakem kotu se lahko opazi težko ranje — nega voiaka. ki opira glavo na rame umirajočega Nemca. Poleg čepi Francoz s prestreljeno nogo. ki krčevito preiskuje svoje žepe, da olajša zadnje ure obeh dru- Razne politične vestL Francija in vojna. Francoski finančni gih in da jima lajša bolečine. Treba malo J minister je predložil parlamentu vojni pro-naprej. 1 li leži Skot. *L)anes je moj rojst- račun samo za tri mesece in ne za šest, kani dan . kliče z žalostnim obrazom iu še kor se je pričakovalo. Ribot je pripoin-predno je zamogel dobro do besede, je bil nil k temu predlogu: Morem priobčiti, da že truplo. Na mali slamnici leže skupaj i se pripravljajo gotove svari, ki bodo ime-Nemcf. Angleži in Francozi. Vsi so prepri- le znaten vpliv na trajanje vojne, ali kraj čani. da se jim bliža zadnja ura. Med njimi je škotski planinec, ki drži v rokah novi testament in čita zgodbico o križanju. Neki infanterist Soinerteshire Lighta je videl v Aisni težko ranjenega Nemca. Skočil je v \odo. da bi ga rešil, toda v tem trenotku se je razpoćila v bližini granata, ki je ubila oba. Neki nemški strelec je redno pričel svoje dnevno opravilo s strelom. Angleži so na; raviii v svojem zakopu stolpiček z zvonom, na katerem so bile napisane besede »Made in Oermanv«. Ce je strelec zadel zvon. so bili Angleži vedno alarmirani. Neki mlad vojak piše: Pri prvem spopadu mi je bilo silno tesno pri srcu in sem ničmanj kakor desetkrat klical po materi. Toda kmalu se je vzbudil v meni čut nenavadnega poguma. Pozneje sem komaj Čakal, da sem lahko posegel v boj in napadal sovražnika z bajonetom. Veselo epizodo opisuje neki korporal, ki je bil v civilu železničar. Nekega dne je vsega tega smo se mi obvezali, da dovedemo vojno do nje naravnega in logičnega zvr.šetka ter da pojdemo s svojimi zavezniki dolgo in težko pot. vinogradništvom, na posestnike vinogradov in na vinogradniške delavce. O vprašanju združenja čeških strank se je izrazil poslanec dvorni svetnik I. W. Hrazsky napram uredniku podebrad-ske »Nezavislosti« tako-le: »Med vojno se da težko doseči zaželjeno organizirano združenje čeških strank, ali njih zbliževanje se že začenja razvijati, lako združenje pa more obsezati le stvari sku-pnonarodnega interesa, dočim se mora združenje takozvanih mestnih strank poglobiti tudi v podrobnostih, mora postati resnično združenje. V to pa ne zadošča Ie vzravnava političnih nasprotstev, ampak treba poravnati tudi razna vprašanja resničnega življenja, vprašanja gospodarske naravi.« Na vprašanje, ali je nade, da se po vojni razmere za češki narod obrnejo na bolje in kake dispozicije je tozadevno našel na Dunaju, je odgovoril posl. Hrazsky: »Vse je odvisno le od pre-vdarnosti in enotnega nastopanja češkega naroda, da se po vojni razmere razvoja zboljšajo zanj. Na Dunaju zavzemljejo sedaj napram nam stališče čakanja; opažati se dajejo tam le dispozicije nemško-narodnih strank v smeri zagotovljenja u-činkov, kl rezultiralo iz sednle za njih toli ugodae vnmH in notranje politične situacije.« — Resno, veleresno Je sporočilo češkega poslanca. V konkretizirani e tega, kar je konstatiral le s splošno besedo, se ne moremo spuščati. Pa saj že} konstatacija sama zadošča za vsakogar, Ljubljana, Prešernova ulica št. 3. Največja slovenska hranilnica Denarnega prometa koncem leta 1914 ( VI09........... Rezervnega zaklada....... K 740,000.000 „ 44,500.000 /J ' 1,330.000 Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po 4 1| O. 2 IO brez odbitka. Hranilnica je pupilarao varna in stoji pod kontrolo o, kr. deželne vlade. Za varčevanje ima TpeJjaue lične domače htanilnike.