TRGOVSKI I.IST
Časopli za trgovino, Industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za % leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.958
LETO X.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, 9. aprila 1927.
Telefon št. 2552
ŠTEV. 40.
Reforma železniških tarif za les. — Pred komercializacijo železnic.
eno se je obširno razpravljalo o znižanju tarife za dovoz lesa na žage, celuloznega in taninskega lesa, furnirjev ter testonov in tavolet. K podrobnostim obsežne spomenice se še ob priliki povrnemo.
Pomočnik ministra saobračaja, inž. B. Popovič, ki je predsedoval sejam, je v svojem zaključnem govoru naglasil, da pomeni ta mesec pričetek nove ere v našem železniškem prometu. V finančnem zakonu je bilo sprejeto pooblastilo za ministra saobračaja, da izvede komercializacijo naših železnic in tozadevne študije so žt skoro zaključene ter bo koncem aprila sklicana anketa gospodarskih krogov cele države, da poda svoje mišljenje o načrtu. Reforma se bo for-sirano izvedla, da pridemo s komer-cijalizacijo do rednega trgovskega upravljanja pri železnicah, ki ga je dosedaj zakon o državnem računovodstvu onemogočeval.
Na predlog tajnika I. Mohoriča je pomočnik inž. B. Popovič obljubil, da bo paralelno s pogajanji za carin-sko-trgovske pogodbe z inozemskimi državami vodil tudi .železniško-tarifna pogajanja, da se pojača konkurenčnost našega izvoza in omili naša gospodarska depresija. Obenem je izjavil, da bodo vso reforme izpeljane le po predhodnem sporazumu z gospodarskimi krogi, od katerih položaja in napredka so odvisne tudi železniške finance.
Izjave pomočnika Popoviča so napravile na vse člane tarifnega odbora izredno dober vtis in trdno se nadejamo, da smo končno po tolikih bojih vendarle v komercijalni politiki naših železnic na pragu boljših dni.
Sredi tedna so se vršile v Beogradu važne seje tarifnega odbora. Razpravljalo se je v glavnem o železniških tarifah za les in lesne izdelke, katerih znižanje je postalo vsled težke krize šumske industrije najbolj pereče. Iz referatov, ki so bili predloženi tarifnemu odboru, razvidimo, da so od 12 lesnoindustrijskih velepodjetij, ki kotirajo na zagrebški borzi, bila samo 4 v stanju plačati dividendo in tudi ta le zelo malenkostno dividendo. V letu 1926 se je položaj še bolj poostril. Eno največjih podjetij je bilo prisiljeno izbrisati se z borze, ker so njegove delnice padle od 50 dinarjev normala na 5 Din. Vse tuje konkurenčne države so nas s spretno tarifno politiko prehitele in pritisnile cene tako, da je lesna trgovina izgubila skoro popolnoma svojo rentabilnost. Po statistiki zunanje trgovine so cene lesu na 1 kg od leta 1925 padle na Din 1.06 v letu 1926 na 0.77, torej za 28%. Medtem pa se železniške tarife ne samo niso znižale, marveč lansko jesen do 8% celo povečale. Referenti so v svojih poročilih obširno razmotrivali posledice ogromne konkurence avstro-italijanske tarife, ki nas tolče povprečno za 15 Lit. na 1 nv\ dalje pogreške naše carinske politike, ki omogočuje, da prihaja v Dalmacijo češki les za ambalažo cementa, dočim naše tovarne ne morejo vsled visokih tarif konkurirati. Ostro se je kritiziralo tudi pogreško v italijanski pogodbi, ki omogočuje svoboden izvoz okrogle bukovim*. Enoglasno je bil sprejet predlog, da se vpelje roekspedicija za izvoz lesa, da se na ta način vzpostavi ravnotežje med domačo in italijansko konkurenco. Kon-
Rusi in Francozi.
Poročevalec .Vossische Zeitung poroča o dalekosežnem sporazumu med liusi in Francozi. V principih so se na-f-li. Za ureditev finančnih vprašanj imenovana pododbora sta podpisala v začetku tega tedna v Parizu dogovor, ki določa temelj bodočim dogovorom. O teli bodočih dogovorih so še tiho, ker bo moral biti prej prvi dogovor od obeli vlad ratificiran. V glavnem so tole določili: Rusija plača vsako leto 70 milijonov zlatih frankov Franciji, ki jih bo ta porabila za obrestovanje in za amortizacijo predvojnih ruskih dolgov, v iznosu 370 milijonov zlatih frankov. Od začetka Sovjetska Rusija sploh ni hotela nič slišati o tem dolgu, češ, mi smo nova država in nimamo s prejšnjo caristično Kusi jo nič skupnega. Slednjič pa so se Husi ie vdali, a so zahtevali za to od
rancije velikih kreditov za obnovo industrije itd. Francozi so rekli: Plačajte c o gove, nato vam bomo dali kredite; Husi so pa rekli: kako bomo pa plačali, (-.e si /■ vašmu krediti ne bomo prej opomogli? Tekom pogajanja so Husi nazadnje ponujali 55 milijonov na leto, Francozi so jih slednjič zahtevali 80; in sedaj so se zedinili na ‘0 milijonov.
Protiusluga za to naj bodo omenjeni krediti. Francija naj bi dala vrsto novih posojil; prvo posojilo naj bi osegalo 1 milijardo papirnih frankov. Oblika posojila bi bila lahko trojna: 1. državno posojilo od vlade do vlade; ‘2. novo rusko posojilo na francoskem denarnem . trgu; 3. krediti za rusko industrijo. V zadnjih dveh slučajih hi prevzela jamstvo francoska vlada.
I' ranči ja zahteva za ta posojila seveda
varnost. Francozi so tole predlagali: Ru-sija dž kot varščino francoski vladi v zakup izredno bogate petrolejske vrelce pri Groiniju v Kavkaziji, za kojih izkoriščanje bi dobile francoske družite monopol. Francija uvaža sedaj na leto za ca 4 milijarde frankov petroleja, večinoma iz Anglije in Amerike. Posest virov pri Grozniju bi napravila Francijo popolnoma neodvisno od dosedanjih trgov in bi imela še to prednost, da l>i francoske družbe čistile petrolej lahko v Kavkaziji ali pa doma, s čimer bi si prihranilo francosko narodno gospodarstvo na leto 2 do 3 milijarde frankov. Po novem načinu čiščenja bi dobili iz petroleja pri Grozniju lahko 35% čistega bencina, dočim da angleški petrolej samo 15% bencina. Omenili smo že, da bodo zgradili iz Groznija do Tuapse ob Črnem morju 600 km dolgo napravo iz cevi, po katerih bi tekel petrolej naravnost do morja!
Kusi se temu načrtu nič ne protivijo. Težave bodo delali Angleži; ni čudno. Ze sedaj so dali razumeti, da ni ravno prijateljsko od Francozov, če se približujejo Husom baš v trenutku, ko je razmerje med Londonom in Moskvo posebno napeto. Seveda so za vsem tem velike angleške petrolejske družbe, ki čutijo zgubo milijonskih dobičkov. Francija pa tudi rada vidi, da se Angležem nekoliko zahvali za njih preveliko naklonjenost napram Italiji. Če pomislimo, kakšna je francoska avtomobilna in aviatična industrija in da bi postala glede kuriva sedaj naenkrat prosta itd., se daleko-seznosti dogovora kar prav nič dobro ne moremo zavedati. In da pride za gospodarskim zbližan jem politično, je umevno samoobsebi.
PLAČEVANJE DAVKOV S PRIZNANIMA MI 0 20% ODBITKU OB ZAMENJAVI KRONSKIH NOVČANIC.
Kakor smo že na kratko poročali, vsebuje finančni zakon za leto 1927/1928 za naše davkoplačevalce izilatno ugodnost, ker jim dovoljuje plačilo davkov s pri-znanicaini o 20% odbitku ob zamenjavi kronskih novčanic. Predmetni člen finančnega zakona se glasi sledeče: >Za davčne zaostanke bodo od 1. aprila 1927 dalje sprejemale državne blagajne namesto gotovega denarja priznanice, ki so se izdale za odbitek 20% od kronskih novčanic ob priliki žigosanja, ako se glase na manjše vsote nego 1000 K. Te priznanice se za plačilo davkov sprejemajo samo od onih oseb in njihovih dedičev, katerim so bile izdane o<l strani pristojnih organov, ki so novčanice žigosali in odbitke sprejemali.« — Ugodnost v sedanji obliki je sicer precej omejena, vendar pa je kljub temu še jako važna. V Sloveniji je po približni oceni vseli priznanic v 20% odbitku 146 milijonov kron, od teh jih je takih, ki se glase na vsote izpod 1000 K za približno 30 milijonov kron. Omejitev v naznačeni smeri zadeva sicer na kritiko, ki pa ni v celoti upravičena, kajti ugodnost v sedanji obliki pomenja brez dvoma prvi korak k likvidaciji vprašanja o realizaciji 20% bonov, kateremu slede v okviru proračunske možnosti na-daljni koraki do popolne likvidacije tega vprašanja. V tem pričakovanju pozdravljamo kljub vsem omejitvam uvodoma omenjeno ugodnost.
* *	*
DR. WINDISCHER — DELEGAT ZA SVETOVNO GOSPODARSKO KONFERENCO.
Ministrski svet je imenoval prvega tajnika Zbornice za trgovino, obli in industrijo v Ljubljani delegatom za svetovno gospodarsko konferenco, ki se otvori v	Ženevi začetkom	maja	1.1.
* *	*
FINANČNI POLOŽAJ JUGOSLAVIJE.
I* inaučni	minister	dr.	Markovič	je
sprejel zastopnike časnikarstva in se je izrazil proti njim o finančnem položaju Jugoslavije zelo optimistično. Proračun v višini 11.477 milijonov je za 10 odstotkov manjši kot v lanskem letu, kljub temu, da vsebuje velike zuesKe za investicije. Finančni položaj se počasi boljša, a stalno. Pogajanja z ameriško finančno skupino Blair potekajo prav ugodno. Posojilo bo šlo zlasti v produktivne namene in za zgradbo nekaterih vaznih železniških prog. Največjo pozornost posveča finančno ministrstvo ureditvi predvojnih in vojnih dolgov. Predvojni dolgovi Srbije in nekdanjih dežel monarhije bodo urejeni v najkrajšem Pasu. »S smotreno varčnostjo in s pametno gospodarsko politko se nam bo kmalu posrečilo, da saniramo jugoslovanske državne finance in da dvignemo produktivne sile gospodarstva.«
* * •
UGODNOSTI ZA TUJSKI PROMET.
Finančno ministrstvo je izdalo nared-bo, glasom katere je vsem posetnikom naših letovišč in kopališč dovoljen carine prost uvoz obleke in perila ter ostale prtljage. Izdana pa so navodila, da se prepreči tihotapstvo. Najbrže bodo iz mogoče dobro zamišljenih tujskopromet-nih olajšav, postale največje težave in šikane, ki so odvrnile od nas že toliko in toliko letoviščarjev.
Ali sl že pridobil »Trgovskemu listu« vsaj enega novega narednika?
Skupne ali deljene zbornice.
(Konec.)
5. Po mojem mnenju se krivo pojmujejo oduosaji svobodnih gospodarskih stanovskih organizacij in uradnih zbornic. Pripadniki sistema deljenih zbornic mislijo, da bodo deljene zbornice ipso fapto absorbirale svobodne stanovske zadruge kot nepotrebne. Mislim, da to mnenje ni pravilno. Svobodne gospodarske organizacije, zadruge in zveze so v prvi vreti stanovske organizacije za zastopanje gotovih specifično stanovskih interesov svojih članov. Pri zakonitih zbornicah je po mojem mnenju situacija drugačna. Korporativni element zbornic ni, da tako rečem, primaren niti bistven za bitno svrho zbornic. Članstvo zbornic ni samo prisilno, nego je tudi avtomatično, t. j. vsak trgovec, obrtnik in industrijalec postane eo ipso član zbornice, čim otvori obrat. Ni torej točno, če se reče, da so zbornice stanovske korporacije ter da je glavna razlika med njimi in med svobodnimi organizacijami v tem, da je pri zbornicah včlanjenje prisilno, a pri svobodnih organizacijah ne. Korporativni, a po tem tudi stanovski moment je pri instituciji zbornic postavljen v ozadje s tem, rla je zbornica prvenstveno poloficielno. posvetovalno telo ter je nekak posrednik med državo in gospodarstvom za vsa ekonomsko-politična vprašanja. Zbornice so po mojem mnenju to, kar so v Angliji, ki ne pozna sistema uradnih zbornic, econo-mical adviserc-jd, to so posamezni strokovnjaki, ki jih imenuje britanska vlada v ta namen, da proučujejo ekonomske prilike in da dajejo vladi mnenja in predloge na podlagi lastne izkušnje, odnosno opazovanja.
V državah, ki so osvojile sistem uradnih zborfiic, imajo fungirati zbornice kot economical adviser«. Razlika je naravno v tem, da je »economical adviser« posamezna oseba, medtem ko so zbornice institucije s korporativnim dodatkom. Razlika je torej v organizaciji, a funkcije in položaj je isti. Obstoja potemtakem ogromna razlika med svobodnimi gospodarskimi organizacijami, ki imajo stanovski značaj, in med zbornicami, pri katerih stanovski moment ni vobče bistven niti po odnošaju napram gospodarskim krogom onega področja, ki ga dotična zbornica obsega.
Hadi tega je po moji sodbi zelo napačno mnenje onih, ki trdijo, da izgube ob deljenih zbornicah svobodne organizacije svojo raison d’Stre. To so svobodne združitve nasproti vedno prisilnemu korelatu zbornic, ker imajo po više opisanih momentih drugačen temelj, deloma tudi drug namen nego zbornice. Paralelna kooperacija zbornic in stanovskih svobodnih organizacij predstavlja vse to, kar pri vredni ki "in njihove posamezne skupine v danem času želijo, oziroma občutijo. Svobodne organizacije izhajajo pri svojem delu iz čisto stanovskega stališča in nimajo v tem pogledu nikakih omejitev, razen onih, ki prihajajo od njihovega članstva, medtem ko morajo zbornice izhajati iz strokovnega stališča ter morajo neprestano ocenjevati, kateri momenti so v danih prilikah važnejši in kateri se morajo in morejo v prvi vrsti vpoštevati z ozirom na gospodarstvo kot celoto kakor tudi na ekonomsko in finančno strukturo države. Oni torej iz vrst svobodnih organizacij, ki zahtevajo deljene zbornice in v zvezi s tem namigavajo na likvidacijo svojih svobodnih organizacij, ne delajo samo na škodo onih organizacij, katerih raison d’Stre oni sami silno branijo, temveč tudi proti onemu paralelizmu v delu, ki je po mojem mnenju stvarno potreben ali vsaj neizbežen.
6. Moje izkušnje v štirih letih, odkar sem predsednik zagrebške zbornice, go- • vore v prilog skupnih zbornic. Prepričal sem se v mnogih praktičnih slučajih, da je v skupnih zbornicah harmonično sodelovanje vseh gospodarskih stanovskih skupin ne samo mogoče in izvedljivo, nega da daje v praksi vrlo dobre rezultate tako v pogledu zaščite in pospeševanja gospodarskih interesov kakor tudi v pogledu uspešnega sodelovanja, kar se tiče ekonomsko-politione delavnosti države. Omeniti hočem samo mimogrede, kakor sem videl iz praktičnih primerov v zagrebški zbornici, kam bi bili prišli, če bi bili hoteli konsekventno izvesti vsako kolikor večje nasprotstvo interesov med posameznimi skupinami, te bi bili hoteli vse to uvaževati, ne bi nikakor zadoščale samo trgovske ali samo obrtniške zbornice, temveč bi morali cepljenje izvesti še mnogo dalje. Imeli smo primere, kjer so si nasprotovala stališča veletržcev in detajlistov (pri vprašanju odpiranja in zapiranja trgovin, nedeljskega počitka in sejmarenja). Pri obrtništvu je bilo še mnogo več •takih nasprotstev, ma primer med mesarji in gostilničarji glede pečenja mesa v mesarskih obratih, med zidarji na eni strani ter tesarji, ključavničarji, mizarji in kamnoseki na drugi strani glede obrtno-pravne kompetence za izvrševanje vseh poslov, potrebnih pri zgradbah, potem med čevljarji in opankarji glede pravice do popravljanja čevljev, med mizarji in pleskarji, med peki in slaščičarji, med ključavničarji in mehaniki, med ključavničarji in krovci, med brivci in lasularji (glede friziranja in izdelovanja lasulj) itd. Ako hočemo tu kou-sekventno izvesti načelo stanovskega za-
stopanja posameznih strokovnih interesov potom zbornic, potem bi morali za vsako važnejšo panogo obrti, pa tudi za glavne skupine trgovcev organizirati posebne zbornice. Nihče, pa tudi največji pripadniki deljenih zbornic mi ne bodo mogli oporekati, da take »parcelacije; sil nikdo ne želi in da nima nikakega smisla. Te izkušnje so me podprle v prepričanju, da se one funkcije, ki pripadajo zbornicam, dajo mnogo bolje vršiti v skupnih, nego v deljenih zbornicah.
7. V prilog sistema skupnih zbornic govori tudi še nacionalni moment. Mislim namreč, da bi se v slučaju osvojitve sistema deljenih zbornic pripetilo, da bi v nekaterih zbornicah prišel do prepon-derentnega izraza tuji element, česar bi ne bilo želeti. V Češkoslovaški, kjer so pač nacionalne prilike različne od naših, tvori ta moment eno glavnih težkoč pri reševanju problema reforme zbornic.
Vsi 'ti navedeni momenti poleg ostalih, o kojih se je deloma že razpravljalo, deloma pa bodo prišli na razpravo pri detajlni diskusiji o celem vprašanju, so me dovedli do prepričanja, da je treba za našo državo osvojiti sistem skupnih zbornic. Vse to je seveda mišljeno predpostavljajoč, da bo naša kraljevina osvojila načelo, da so nam tudi nadalje potrebne uradne, zakonsko organizirane zbornice, da torej ne namerava izločiti tega konzultativnega foruma iz interesne sfere državne uprave. Tega mislim, naša država ne more storiti, ker so v naših ekonomskih in administrativnih prilikah uradne zbornice vsekakor zelo potreben člen v sestavi organov za reševanje ekonomsko-političnih vprašanj.
Občni izbor Gremija trgovcev za ljubljansko okolico.
V posvetovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo se je vršil v četrtek dne 7. t. m. ob lepi udeležbi redni letni občni zbor Gremija trgovcev za ljubljansko okolico. Kot .zastopnik obrtne oblasti jc prisostvoval občnemu zboru magistratni tajnik g.
C e h u n.
Uvodoma je gospod načelnik Fran Z e bal pozdravil zastopnika obrtne oblasti, kakor tudi zastopnike našega časopisja ter se spomnil tudi prerano umrlega člana in revizorja gremijal-nega premoženja g. Janca. Iz poročila g. načelnika posnemamo, da je bilo delovanje gremijalnega načelstva v prošlem letu zelo intenzivno ter da je gremijalni odbor posvečal vsem perečim vprašanjem v prošlem poslovnem letu posebno pozornost ter ni sledil ne na trudu ne na času. Pomanjkanje gotovine je povzročilo, da nekateri trgovci niso bili v stanu se obdržati v ravnotežju, vsler česar so prišli v težak gospodarski položaj, kar je dalo povod, da je mnogoobratov ustavilo svoje poslovanje. Številni konkurzi in poravnave nam pričajo, da preživlja naše trgovstvo latentno gospodarsko krizo, v kateri zaenkrat ne vidimo še povoljnega uspeha. Obrestna mera, ki se do danes še ni znižala, je mnogo kriva, da naša trgovina ne pride do onega razmaha, kot ga pričakuje. Visoke davčne, so-cijalne in avtonomne doklade ^are-kujejo našemu trgovstvu čuječo opreznost, dohodki se vedno manjšajo, vsled česar je vsak trgovec vezan na skrajno štedenje.
Ugotavlja nadalje, da je znaten del gremijalnih predlogov našel na merodajnih mestih uvaževanje, vendar je ostalo mnogo vprašanj še nerešenih. Preteklo leto je bila gospodarska bilanca dokaj neugodna in negativna. Živimo v dobi večnih kriz^ iz katerih ne vidimo izhoda. ^ Prejšnji minister trgovine dr. Krajač je sicer mnogo obljubil za sanacijo gospodarske krize, uresničil je pa le enega m ta je ustanovitev Državne obrtne banke, ki je za obrtnike neprecenljive važnosti.
Izgledi za olajšanje javnih bremen in dajatev, ki tiščijo našo podjetnost k tlom, so postali minimalni. Nadalje razpravlja gosp. načelnik v svojem načelniškem poročilu o zakonu za pobijanje draginje, o trgov ski pogodbi z Italijo o kateri mo-
ramo sigurno računati, da bo ratificirana, ter da se bo pojavila pri nas intenzivna aktivnost italijanskega kapitala, s katerim bo ogroženo marsikatero podjetje v ljubljanski okolici. Potreba je, da se skliče gospodarski svet, potom katerega bi uveljavljali naši zastopniki svoje zahteve. Nato razpravlja o oblastnih skupščinah, o elementarnih nezgodah, ki so obiskale ljubljansko okolico, konečno se spomni tudi stanovskega glasila ‘Trgovski List« ter apelira na vse navzoče, da agitirajo med članstvom za naročbo.
Iz poročila, ki ga je podal g. tajnik L. Š m u c , razvidimo, da šteje gremij 777 članov. Podrobno se bavi s poštnimi in telefonskimi razmerami ter povdarja, da se je ljubljanska okolica po prevratu v gospodarskem oziru znatno ojačila, vsled tega je nujna potreba, da se čimpreje preskrbi z močnim telefonskim omrežjem, ki bo našemu trgovstvu olajšalo poslovanje z Ljubljano in drugimi kraji. Glavna zahteva našega trgovstva je, da bi so morale z ozirom na naraščajoči promet pri'vseh dosedanjih poštnih in brzojavnih uradih otvoriti javne telefonske' govorilnice. Nato podrobno razpravlja o odpiranju in zapiranju trgovskih obratov z ozirom na novo uredbo, ki jo je predložila Zveza gre-mijev načelstvu v pretres. V davčnih zadevah je podal obširno poročil^ iz katerega posnemamo, da so davčna bremena v Sloveniji še vedno previsoka vkljub nekaterim ugodnostim, ki so se dosegle v lanskem in letošnjem letu. Povdarja, da finančni proračun v davčnih ozirih ni prinesel mnogo izprememb. Za trgovce največjega pomena je ukinitev 30 odstotnega linearnega pribitka pri dohodnini, dalje 20-letno davčno prostost, s katero se je .ustreglo postulatu pravičnosti ter bo ta določba prav močno vplivala na stavbeno gibanje. Podrobno se bavi ž vprašanjem kroš-njarstva ter povdarja, da je zahteva našega trgovstva, da se krošnjarski patent od leta 1952 striktno izvaja, ker določbe tega patenta bi popolnoma zadostovale, da bi se tozadevno napravilo konec sedanjim neredno-stim glede krošnjarstva.
Računski zaključek za leto 1926 kakor tudi proračun za leto 1927 sta bila soglasno odobrena ter je bil na predlog revizorja g. Matko Kranjca
trgovca iz Vrhnike, gremijalnemu odboru in blagajniku podan absoluto-rij ter zahvala za vestno delo.
Nato je občni zbor podrobno in obširno razpravlja! o odpiranju in zapiranju trgovin. Samostojne predloge so stavili gg. J e 1 o č n i k , Narat, Mahnič, Kr a n j c , Javornik ter Remec. Konečno je občni zbor osvojil predlog, da se uredi vprašanje odpiranja in zapiranja enotno po sporazumu vseh prizadetih ter se bodo tozadevno sklicali posebni sestanki, na katerih bodo člani medsebojno uredili to vprašanje.
Pri raznoterostih prečita g. načelnik vlogo člana načelstva g. Hudeta iz Grosuplja, ki je bila sopodpisana od 5 krajevnih občin, v kateri protestirajo proti ukinitvi dveh vlakov na Dolenski progi. Nadalje vlogo odbora za postavitev spomenika Kralju Petru in sklene občni zbor, nakloniti 500 Din ter pozvati vse člane, da po možnosti prispevajo za spomenik iz svojih privatnih sredstev.
Nadalje razpravlja o volitvah v cenilno dohodninsko komisijo, ki so za naše trgovske kroge največje važnosti ter povdarja, da pri teh volitvah morajo imeti vodilno vlogo le stanovske organizacije, ki so edino poklicane za to, da skrbijo, da pridejo v komisijo možje brez razlike političnega mišljenja in ki znajo varovati interese trgovstva.
Ker se vrši v kratkem velesejm, prosi navzoče, da posečajo semenj ter po možnosti skušajo razstaviti svoje predmete. Omneja nadalje, da se bo vršil letos gospodarski kongres cele Slovenije. Podrobno se bavi s poslovnim davkom, točilno takso, kakor tudi o kaznih pri trošarinskih prestopkih. Podrobno je poročal o vajenskem vprašanju ter povdarja, da je neob-hodno potrebno, da se vsak vajenec predno se sprejme, da zdravniško pregledati in tako ugotovi za katero stroko je sposoben.
G. J e 1 o č n i k stavi predlog, da v bodoče noben trgovec ne sme sprejeli vajenca, ki je prekoračil 18 leto starosti. Tozadevno naj načelstvo naslovi na Zvezo posebno vlogo.
Konečno se za dobo enega leta izvoli za revizorja namesto umrlega g. Janca g. M a h n i č.
Občni zbor je zaključil g. načelnik s toplimi besedami, bodreč članstvo k vztrajnemu delu naprosil, da se v prihodnjem letu udeleže istega še v večjem številu.
V III. skupino spadajo postaje:
Birčna vas, Bistrica, Borovnica, Brezovica, Čakovec, Črnomelj, Donja Lendava, Dravograd, Meža, Gornja Radgona, Grobelno, Hodoš, Kresnice, Laze, Loče, Medvode, Metlika, Murska Sobota, Pesnica, Planina, Podnart - Kropa, Ponikva, Radohova vas, Radovljica, Rečica na Paki, Rimske Toplice, Ruše, Sava, Savski Brestovec, Slovenjgradec, Slov. Bistrica, Slov. Javornik, Slov. Konjice, Stara cerkev pri Kočevju, Stična, Sv. Jurij, Sv. Peter v Sav. dolini, Št. Ilj, Trebnje, Uršna sela - Toplice, Velenje, Višnja gora, Zalog, Žalec.
V IV. skupino spadajo vse ostale postaje.
Nove najemninske pristojbine /.a 1 m2 so sledeče:
I. skupina tl. skupina
III. skupina
IV. skupina
Odprt leiarin;
I. skupina II. skupina
III. skupina
IV. skupina
ostor oziroma klančina:	
železniška last	privatna last
Din 30	Din 25
Din 2a	Din 20
Din 20	Din 1i)
Din 15	Din 10
;i prostor, uko	jo direktno
uatovarjenjc:	
mogoče	nemogoče
Din 8	Din 6
Din 7	Din 5
Din 6	Din 4
Din 4	Din 3
Te pristojbine trgovce z lesom,
Nove najemnine za ležarin-ske prostore.
Zveza trgovskih greniijev in zadrug za Slovenijo v Ljubljani je izdala včlanjenim greinijem naslednjo okrožnico.
Ravnateljstvo državnih železnic v Ljubljani je izdalo nove določbe o oddaji ležarinskih prostorov v najem. Vse najemne pogodbe, ki jih je sklenila do-sedaj železniška uprava s strankami, veljajo najdalje do 31. decembra 1927. One pogodbe pa, ki so bile sklenjene na nedoločen čas, je direkcija najemnikom odpovedala in se razveljavijo s 30. junijem 1927. S 1. julijem stopi za ležarinske prostore na posameznih postajali v veljavo nova tarifa, ki je v območju bivše južne železnice cenejša, kakoi so bile dosedanje pristojbine. Cela Slovenija je glede najemnine za ležarinske prostore razdeljena na štiri skupine in sicer spadajo v prvo skupino sledeče postaje:
1. skupina:
Bled, Celje, Kranjska gora, Ljubljana gl. kol., Ljubljana gor. kol., Maribor gl. kol., Prevalje, Rakek, Straža, Toplice.
V II. skupino spadajo postaje:
Bistrica-Boh. jezero, Bohinjska Bela, Brezno - Ribnica, Brežice,. Dobrepolje, Domžale, Grosuplje, Hrastnik, Jesenice, Kamnik, Kamnik tov., Kočevje, Kranj, Laško, Lesce, Litija, Ljutomer, Logatec, Maribor kor. kol., Novo mesto, Ormož, Ortnek, Poljčane, Polzela - Braslovče, Pragersko, Račje-Fram, Rog. Slatina, Rogatec, Semič, Sevnica, Slov. Bistrica mesto, Škofja Loka, Škofljica, Šoštanj, Topolš6ica, Tezno, Trbovlje, Velike Lašče, Videm-Krško, Vuhred, Mareuberg, Vuzenica, Zagorje, Zidani most, Zreče.
so posebno važne /.a kakor tudi za trgovce z deželnimi pridelki, ki imajo na postajah svoje ležarinske prostore in prosi Zveza vse gremije, da vršijo poi/.vedbe v krogih interesentov:
1. Ali je sedanja uvrstitev železniških postaj na področju Vašega gremijalne-ga okoliša po mnenju interesentov z ozirom na promet na sličnih postajah v gornje skupine primerna ali ne?
2. Kakšno stališče zavzemajo interesenti napram novim pristojbinam? Pripominja Zveza, da je uprava južne železnice zahtevala skoro na vseh postajah višje pristojbine, kakor pa bodo uveljavljene po novi naredbi.
3. Kakšne ukrepe želijo interesenti /.a zaščito interesov domačih trgovcev napram inozemskim najemnikom, odnosno napram špekulantom? Ako se dogajajo v gremijalnem okolišu taka primeri, kje in kateri inozemci so najemniki in ali se oddajajo ležarinski prostori komu v podnajem?
4. Ali zadostujejo sedanji ležarinski prostori potrebam lokalne trgovine, odnosno kje ne?
Obenem svetuje Zveza, da sestavijo gremiji za gremijalno evidenco seznani vseh najemnikov ležarinskih prostorov na železniških postajali v svojem področju ter da pošljejo Zvezi prepise.
a mr\mra pralebrmpecivo 'Mtm. vari iliti iladUor
,, m' mi
mfom'
&dino pravi in zahejljivi /
Trgovina.
Izvoz suhih jedilnih gob v Južuo Ameriko. Neka tvrdka v Južni Ameriki želi uvažati iz naših krajev suhe jedilne gobe. Natančen naslov tvrdke, kakor tudi prepis njenega predmetnega dopisa, je interesentom na razpolago v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo
v Ljubljani.
Trgovske zveze s Poljsko. Udruženje trgovcev v Lodzu (Stowazyszenie kup-cow _ Lodz — Piotrkowska 73) je ustanovilo v okviru udruženja posebno sekcijo trgovskih zastopnikov, ki ima skrbeti za ojačanje trgovskih stikov Lodza z inozemstvom. Interesenti, ki želijo navezati kupčijske stike z Lodzom, se naj obrnejo na imenovano udruženje.
Zunanja trgovina Rusije. V februarju so prodali Rusi v inozemstvo za 55.1 mil. rubljev blaga, v januarju za 49.1 milijonov, kupili so pa v januarju za 37.7 milijonov rubljev blaga, v februarju za 08.5. Bilanca je bila torej v februarju dosti bolj aktivna kot v januarju. V dosedanjih petih mesecih tekočega gospodarskega leta je znašal eksport 312.8 milijonov rubljev, import pa 208.1 milijonov rubljev. Kakor vidimo, je bil aktivni saldo prav lep. V istih mesecih prejšnjega gospodarskega leta je bil pa saldo pasiven, in sicer za 66.4 milijonov rubljev.
Industrija.
Italijanska električna industrija. —
Upravni svet milanske Edisonove družbe je izdal poročilo, ki pravi, da je znašala naložba kapitala v italijanskih elektrarnah na koncu septembra 1926 2650 milijonov zlatih lir. Glavnična potreba električnih družb se je krila do leta 1925 v prvi vrsti z zvišanjem glavnice. l’o letu 1925 so se obračali predvsem na ameriški denarni trg, ki je dal na razpolago okoli ene milijarde papirnih lir. Sedanjo letno produkcijo cenijo na 6212 milijonov KW ur, od kojih pride ca 30 odstotkov na Edisonovo skupino. Njeno prodajno količino navajajo s 1629 milijoni KW ur. V Edisonovi skupini je investiranih sedaj 1874 milijonov lir. Družba Edison, spojena s Conti, je imela na koncu leta 1926 delniško glavnico v znesku 712 in pol milijona lir ter 114 milijonov lir rezerv; pa v tej številki še niso vštete podružnice, ki so se samostojno upravljale.
Denarstvo.
Koliko je posodila Amerika Italiji?
1:z New Yorka poročajo, da so ameriški finančni listi izračunali, da znašajo posojila, ki so jih sevemo-ameriške banke do sedaj dale Italiji, 160 milijonov dolarjev.
Dopis.
Povrnitev trošarine. Trgovec iz Dolenjske nam glede povrnitve trošarine na alkohol in žganje piše sledeče: Dne 3. t. m. se je pri meni zglasil organ finančne kontrole ter izjavil, da ima nalog pregledati zalogo le pri proizvajalcih in pri grosistih.
Kaj pa bode z detajlisti? Ali nismo mali trgovci enakopravni državljani? Ce je znala državna uprava pri povišku trošarine poiskati vsakega podeželskega »kramarja« v najbolj zakotni vasi, menim da bi tudi v tem slučaju lahko to storila. Kako pridemo detajlisti do tega da nismo deležni znižanja? In če zna državna uprava poiskati vsakega malega trgovca pri iztirjanju davkov, mora tudi v tem slučaju upoštevati detajliste. Kako pride do tega trgovec, kateri je zadnje dni meseca marca dobil n. pr. 300 litrov špirita, da mora izgubiti Din 2280? — Kdaj se pri špiritu to zasluži? Motivacija, da mu ni potreba prodajati po nižji ceni, dokler ima še staro zalogo, ne drži. K temu ga bode prisilila konkurenca, katera bo toliko srečna, da bo imela v nekaj dneh na zalogi blago po znižani trošarini. In kdo pa se prišteva danes k proizvajalcem in k trgovcem na debelo? Ako je kdo izkubal doma 25 litrov slivovke, je li potem že proizvajalec? Dotični ima ugodnost, da se mu povrne trošarina od vsega blaga, tudi od tistega, ki ga je kupil in imel 1. aprila t. 1. v zalogi. Ali pa je če je enkrat slučajno prodal 100 litrov špirita, takega smatra finančna kontrola za trgovca na debelo. On ima pravico do povrnitve, drugi ne.
Nadejam se, da bodejo naše organizacije odločujoče faktorje opozorile na to in na izgubo katera vsled tega preti malemu trgovcu. Pri sedanji težki krizi, katera preti uničiti tudi detajliste, nikakor ni pravilno, da bi se ravno te vrste trgovci zapostavljali.
Vesti iz pisarne ljubljanskega velesejma.
Gospod minister dvora nas je obvestil z dopisom od 28. decembra 1926, da je Nj. Vel. Kralj blagovolil sprejeti pokroviteljstvo VIi. Ljubljanskega mednarodnega vzorčnega velesejma.
Gospod minister pošte in brzojava je z
dopisom štev. 04.442/1920 odredil, da se moreta prireditvi letošnjega velesejma in letošnje pokrajinske razstave reklamirati v vseh poštnih zgradbah in prostorih, ki so pristopili strankam ter da se .morejo na vse poštne pošiljke prilepljati naše vinjete.
Gospod minister trgovine in industrije je izdal dne 2. januarja t. 1. pod štev. 20.811 uverjenje, da nosi letošnji velesejem kakor tudi pokrajinska razstava polni značaj čisto gospodarske razstave. Dalje je v zvezi s tem odlokom odredil, da so vsi predmeti industrijske svojine, razstavljeni na eni ali drugi teh prireditev, ki so torej uradno priznane lazstave, deležni prvenstvene pravice na podlagi § 160 zakona o zaščiti industrijske svojine, kakor je predvideno v §§ 90, 107 m 113 zakona o zaščiti industrijske svojine gtj 95 do 99 naredbe od 17. novembra 1920.
Transportne olajšave. J a d r a n s k a pl o-vidba d. d. Suša k je udeležnikom obeh prireditev odobrila vozne ugodnosti tako, da plačajo tisti, ki se bodo vozili'v prvem razredu, ceno drugega razreda, a oni, ki se bodo vozili v drugem razredu, ceno tretjega razreda. Za tretji razred ni nobene ugodnosti. I)u brova v k a p a r o b r o d s k a p 1 o -vidba n. d. Dubrovnik je dovolila po-setmkom VII. velesejma in II. Pokrajinske razstave 50 % popust, in sicer od 20 junija do 22. julija, oziroma od 1. do 30. septembra. Treba pa je vzeti karto za semintje. Kaste-lanska pl o vidba Split je dovolila 50 % popust, kakor Dubrovačka parobrod-ska plovidba.
Generalna d i r e k c i j a a v s t r i j -s k i h zveznih železnic, je dovolila za Prevoz blaga 50 % popust od normalne ta-v osebnem prometu pa velja 25 % pojest, izvzemši za ekspresne in luksuzne vla-
njiC wiTseiemPOd n‘illisler tinanc ie za ,et°S' stavo odobril’to°fir0?Ia Za Ukrajinsko raz' tac. 4. predloga	a
rifi pri privremenom ».J1	L ,	1
njenih za VIII. LjublS: Predmeta name-Pokrajinsku izložbu	‘	IL
uvozni »rin«, v«6 «, dSČfXC21S
rnntnim pismom jedne ovlaštene banke za
rad sa devizama i valutama p„ pr°^e za protokolisanju kod gen. inšpektorata mini-starstva finansija. (Seveda so tvrdke, katerih carina bi šla na garantno pismo seijmske uprave, zavezane, da se krijejo zopet haprnm njej. Ob veles.)
Da se roba iste kakvoče i načina pakova-nja izuzev tnošarinske i monopolske, koja je upakovana u sanducima ili drugim prizna-tim spoljndm zavojima (n. pr. konzerve u her-metički zatvorenim sudovima) ne žigoše svaki unutaršnji zavoj posebice, nego da se od svake vrste ,rob’e zadrži po jedan ugled i
propisno obeleži, a da se u odnosnoj deklaraciji i označi pored tarifskog naimenovanja i unutrašnje ukupne težine još i broj unu-trašnjeg zavoja jednakih po obliki, težini i sndržini, kao i težinu jcdnog zavoja (n. pr. biljne konzerve itd., konzerve od patljiidžana, 30 kubija od gvoždenog lima po 1 kg).
Da se od jednovrsne robe kao n. pr. ruku-vice itd. kao i od sviju vrsti tkanina izvadi i propisno obeležene uglede, koji če prilikom izvoza služiti utvrdjenju istovetnosti robe. U deklaraciji naznačiti i količinu uvezenih komada za svaku vrstu takve robe. Odelo i druga pomodna roba veče vrednosti obeležiče se žigom, pečatom ili slovom ako sopstvenik robe ne pristane, da se ogledi zadržavaju.
Koba se može cariniti i u prostorijama Velesejma, i to naročito ona roba, koja se ne može pregledati u vagonu ili čiji je pregled Otežan, ili koju treba prilikom pregleda isto-variti.
Prevoz i carinjenje robe u prostorijama Volesajma vrši se na osnovu odobrenja carinarnice, kao što je predvidjeno razpisom Cbr 3687/26 god., s tim da carinarnica po svim molbama iz jednoga dana izda samb je-dno* odobrenje. Za vreme trajanja velesajma, kao i 8 dana pre i posle istog prostor Velesejma smatra se kao carinsko istovarište, te prema torne otpada svako naplačivanje dnevnica za vreme od 8 do 12 i 15 do 18 časova.
Sve ekspedicije za velesajam smatraju se kao hitne.
Da se po izvršenom izvozu a u roku od šest meseci računajuči od dana izvršene uvozne ekspedicije, bez naročitog odobrenja ove Direkcije vrati položeno garantno pismo. Za predmete, koji se ne izvezu u odredjenoin ruku naplatiče se propisne uvozne dažbine, pa se tek po izvršenoj naplati mogu vratiti garantna pisma.
Izvoz ce se vršiti po propisinm za izvoz io bez osiguranja valute, ako je izvršena ua‘"v‘,a uvozna ekspedicija.
iMašme, koje budu prodate mogu bili oslo-bodjene plačanja uvoznih dazbina u toliko u kohko za to postaji zakonska mogučnoat i to tek po donošenju potrebni rešen ja.
Da se pri uvozu poučnih i zabavnih predmeta postupi pod odnosnim tačkama čl. 10 Predloga uf o opšt. car. tarifi, s tim, da se vrši carinski piegled i carinjenje robe, stoke : prevoznih sredstava, na povratak u prostorijama Velesajma ii da služi kao obezbeda carine garantno pismo banke, koje je položeno od strane velesajma. Pri carinjenju stoke i drugiih životinja treba ispuniti sve ve-terinarne formalnosti.
Radi os lobod j en j a plačanja pore z a 4 % na robu, koja je prodata li-cima ša plačenim porezom. dužna je uprava Velesajma podneti Carinarnici pri opiati deklaracije uverenje Trgovačke komore, da je kupac robe (ovde treba naznačiti trgovačkim nazivom kvantitet i kvalitet robe) ocairinio
zn xk*' uv' ^r' ’'	h'govac iz...........
iio ™	, Velesajma, kao i uvjerenje nadlež-
r,JJ'efke v,astL da je zaista platio porez za poslednje tromesečje.
dobra
usna
cikorija
2ra.va.
Promet.
Pomorska plovba češkoslovaške. Iz Prage prihajajo poročila iz zanesljivih virov, da je neka angleška finančna skupina ponudila češkoslovaški vladi kredit dveh milijonov funtov za nakup morskega brodovja. Predložila je vladi načrt za nakup petnajstih ladij po 3000, 6000 in 8000 ton. Amortizacija in obre-stovanje kapitala sta preračunjena na 20 let. Kakor trdi ponudba, se iz skupic-,ka plovnega prometa ne bo krila samo potreba za obrestovanje, temveč se bo dosegel tudi izdaten dobiček. Češki vladni krogi so mnenja, da bi bilo dobro zaenkrat napraviti poskus z morskimi ladjami. Vemo že, da ima Češkoslovaška svobodno cono v hamburškem pristanišču. Seveda bi se moralo blago, ki prihaja iz Češkoslovaške, v hamburškem pristanišču preložiti na morske parnike, in obratno na rečne parnike. In ker tudi promet po Labi vsled nizkega stanja vode in vsled zamrznjenosti ni zmeraj mogoč, bi se morala napraviti v Hamburgu velika skladišča. Poskus bi povedal, če bi se vse to splačalo.
RAZNO.
Bojkot proti Fordu. V Detroitu, prav tam, kjer so glavne Fordove tovarne, se je začelo bojkotno gibanje proti Fordovim avtomobilom. Uprizorilo ga je 4500 mesarjev in prodajalcev na drobno. Sedaj se je raztegnil bojkot tudi na St. Louis in na druga mesta države Mis-souri in naprej. »Times« poročajo, da so trgovci v bližini Fordovih tovarn, tedaj, ko je Ford minimalne plače v svojih tovarnah dvignil na pet dolarjev na dan, temu primerno zvišali cene živil itd. Nato je napravil Ford za svoje delavce lastne trgovine živil in oblek, kjer so bile cene nižje kot pa v zasebnih trgovinah. Ze v prvem letu je kljub nižjim cenam dosegel Ford dobiček 40.000 dolarjev in je začel nato prodajati tudi drugemu občinstvu, ne samo svojim delavcem. Njegove cene so nižje kot cene, ki jih morajo detajlisti »plačevati veletrgovcem. Zato torej bojkot proti njegovim avtomobilom.
Drobne vesti. Rumunski lej se v zadnjem času neprestano dviga. Vzrok iščejo v inozemskih nakupih žita v Ru-muniji. — Kovinska in devizna zaloga Narodne banke je znašala 22. marca 407.5 milijonov dinarjev, vsa aktiva pa 8.878 mil. dinarjev. Obtok bankovcev je izkajal 5.469.1 mil. Din. — Neka ameriška statistika računi letne dohodke na eno osebo; največ dohodkov na leto ima Amerikanec v U. S. A., 10.000 mark, nato Kubanec 8000, Anglež 7800, Kanalec 7600, Novozelandec 6000, Uruguayec 6000, Belgijec 5400, Francoz 4500, Argentinec 4000, Švicar 4000. Indijec ima najmanj dohodkov, 300 mark na leto, in ne dosti več jih ima Kitajec, 400 mark. — V zadnjih dveh letih so na Ogrskem osušili in v rodoviten svet spremenili
156.000	oral; to je tako ogromen prostor, da bodo producirali na njem lahko l milijon meterskih stotov pšenice, kar bi pomenilo eksportni plus v vrednosti 32 milijonov pengo. Za proračunsko leto 1927/28 je namenjenih za melioracije nadaljnih 20 milijonov pengo. Vsega skupaj gre za melioracije v izmeri 1 milijona oral. — Na Nemškem so vpeljali zavarovanje proti dežju, zlasti za športna in obrtniška podjetja. Zavaruješ se lahko za mesece tedne, dneve ali ure. Premije naračunijo po verodostojnemu računu na znanstveni podlagi, z uporabo meteorologične statistike. — Francozi so morali med vojsko založiti pri Angleški banki 480 milijonov zlatih frankov. Predsednik Francoske banke Moroau se je podal te dni v London, da izposluje dvig teh frankov in transport nazaj v Francijo. V to svrho bo predlagal v Londonu takojšnje odplačilo zadnjih štirih anuitet dol. 1930, v znesku 38 milijonov funtov. — Nemško filmsko
podjetje Ufa je zašlo v velike finančne težkoče; dolgovi Ufe znašajo okoli 75 milijonov mark. Započeli so z veliko sa-nacijsok akcijo. — Kovinsko in devizno kritje Nemške državne banke se je dvignilo na 69.1%. — Delegacija avstrijskih trgovcev in industrijcev je prišla v Moskvo in so jo sprejeli zastopniki najviš-jega gospodarskega sveta in trgovskega komisarijata. — Kovinsko in devizno kritje Avstrijske Narodne banke je znašalo na koncu 3. marčevega tedna 74.6 odstotkov.
Od tekača do največjega trgovca. Lastnik znane londonske trgovine Selfridge, Mr. Gordou Selfridge, je kupil za 10 milijonov funtov (nad eno milijardo lir) drugo največjo trgovino te vrste v Londonu Whiteley. Ta trgovina se razteza v Oxford streetu na daljavo dveh kilometrov. Z nakupom te trgovine je postal Selfridge najbogatejši trgovec iii eden izmed najbogatejših mož na Angleškem. Zraven omenjenih dveh trgovin ima po drugih angleških mestih še 21 veletrgovin. Gordon Selfridge je rodom Amerikanec, pričel je kot tekač s tedensko plačo poldrugega dolarja v Newyorku.
Zlato in demanti. V Kremnici (Slovaška) so odkrili izredno bogato zlato žilo, ki vsebuje na 1 tono 450 gramov zlata; naravnost rekord. — Ob izlivu reke Oranje v Južni Afriki so pa odkrili nova bogata demantna najdišča. Doslej najdeni demanti, v vrednosti nad 100 tisoč funtov, so popolnoma zglajeni, in mislijo geologi, da jih je po kakšni zemeljski katastrofi prinesla voda daleč iz notranjosti Afrike tja do obale. Povprečna teža demantov je pol karata; eden jih ima pa 81 in je vreden 7000 angleških funtov.
Po svetu. Po tečaju 160% so vpeljali te dni na berlinski borzi delnice švedskega vžigaličnega trusta v znesku
7,500.000	švedskih kron. — Občni zbor Alpine Montau se bo vršil letos šele v juniju. Takoj po objavi bilance bodo tudi te delnice vpeljane na berlinski borzi. — Kredit, ki ga bo najelo mesto Budimpešta, najbrž v Ameriki, je z dovoljenjem vlade določen končnoveljav-no ya 20 milijonov dolarjev. — Znana gumijeva tvrdka Dunlop bo izplačala letos 20 odstotno dividendo; lani je bila 15 odstotna. — Ogrske sladkorne tovarne so delale letos z zelo velikim dobičkom in bodo izplačale prav lepe dividende. — Rumunski finančni minister Averescu izjavlja, da more rumunska Narodna banka kolebanje leja sedaj lahko, ustaviti in da lahko izvrši priprave za stabilizacijo. Z deli za stabilizacijo bodo takoj pričeli. — Češki listi poročajo o bistvenem zboljšanju o prodaji železa in jekla, doma in na tujem. To je prvič normalni sezijski pojav, drugič pa je v zvezi z zvišanim stavbnim delovanjem. Zato je tudi povpraševanje po stavbnem materialu najživahnejše. V inozemstvo zlasti v Skandinavijo, v Rusijo, na Balkan in v Italijo, prodajajo najbolj specialne vrste žice, pločevine in posebno kvalitetnega blaga. — V prvih enajstih mesecih tekočega kalijevega leta maj 1926 do inkl. marec 1927 so producirali na Nemškem 11,610.000 met. stotov kalija, v istih mesecih prejšnjega leta 10,660.000. — V Ulčinju bodo pričeli v najbližnjem času z napravo velike soline. Nakupili so za 4,500.000 dinarjev' 2000 oralov sveta in so določili za prva dela 12 milijonov dinarjev; tu so vračunjeni tudi stroški za zajezitev Bojane. Vsa naprava soline, ki bo ena najbolj modernih v vsej Evropi, bo stala 60 milijonov dinarjev in bo trajala najmanj tri leta. — V drugi polovici marca se je število brezposelnih v Avstriji znižalo za 22.000 in je znašalo na koncu marca še 208.000. — Ameriške banke hočejo kreditirati Poljski dolarsko posojilo, s pogojem soudeležbe na Poljski Narodni banki. Dva člana ameriške finančne misije bosta prišla v Varšavo, da se pogajata s finančnim ministrom o reformi plačevanja davkov. Bančni konsorcij zahteva trajno stabilizacijo zlota, pri čemer bi v dolarski pariteti bilo razmerje 1:8. — Število brezposelnih na Poljskem znaša okoli 252 tisoč ljudi. — Trgovska pogodba med Cehoslovaško in Ogrsko bo stopila v veljavo šele v juniju, a se učinki že sedaj poznajo. Ogrska industrija se vsled dovoljenih carinskih olajšav boji češkoslovaške konkurence in se je že začbla
boriti proti uji, zlasti tekstilna in usnjarska industrija. Ti dve industriji dovoljujeta že sedaj 10 odstotne popuste in dajeta zelo ugodne prodajne pogoje; tako si hočeta zavarovati krog odjemalcev in otežkočiti čehoslovaški industriji osvojitev ogrskega trga. — Ogrska je uvozila februarja za 79.1 milijon, pengo blaga, izvozila ga je pa za o4.7 milijonov, bilanca je bila torej močno pasivna. Med uvoznimi predmeti je bil na prvem mestu les, med izvoznimi goveja živina. — Povpraševanje po volni je bilo na ogrskih trgih volne v zadnjem ča-•u precej veliko in so se cene tako dvignile, da so prišle nad ameriški nivo. — 7. in 8. t. m. se je vršilo v Londonu posvetovanje državne angleške zveze indu-■trijcev s predsedstvom fašistovskega generalnega sveta italijanske industrije y zadevi skupnih industrijskih interesov. _ Srednje tovarne čevljev v Češki hočejo napraviti skupno eksportno pisarno. Nova prodajna organizacija bi obsegala samo srednja podjetja, ki izdelujejo kvalitetno blago, velike eks-potrne tvrdke bi ji ne pripadale. Pozneje enkrat bi se morda ta organizacija spremenila v eksportno družbo. Vse gre za združenjem.
Nabava papirja in tiskarskih barv. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje drugo pismeno dražbo za dobavo ca 26.000 kg tiskarskega papirja in raznih tiskarskih barv. Dražba bo dne 4, maja 1927 ob 11. v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 2, soba štev. 42. Pogoji se lahko vpogle-dajo in kupijo v ekonomskem odseku poštne direkcije v Ljubljani. Jamčevina (5 odstotkov ali, če je inozemec, 10 odstotkov) pa se mora položiti najkasneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu direkcije, soba št. 41.
Gospodarske vesti. Na zborovanju trgovcev v Pragi so razmotrivali vprašanje, ali naj trgovstvo izgradi gremije za cela okrožja ali naj se rajše posveti iz-gradbi gremije v za manjše okraje. Re-
ferati in potek debate so izzveneli v zahtevo, naj se v bodočem obrtnem pravilniku določi obligatorična uvedba okrajnih gremijev, v katere bi trgovci dotičnega okraja morali vstopiti. — Na Dunaju se je zaključila konferenca o mednarodni priključitvi tovornega blaga v železniškem prometu nasledstvenih držav. Udeležile so se konference Jugoslavija, Italija, Avstrija, Češkoslovaška, Poljska, Ogrska in Komunija. Dogovor stopi v veljavo 15. maja. Je več dobrega v njem, in se bo prevažanje blaga precej pospešilo. — V Moskvi so sklenili najeti novo notranje posojilo v znesku 100 milijonov rubljev. Posojilo bo 10 odstotno. — V februarju je bilo število konkurzov v Avstriji 54, v marcu isto; število poravnalnih postopanj je pa nazadovalo od 261 v februarju na 244 v marcu. — Beremo, da sta se Francija in Rusija domenili glede odplačevanja ruskih predvojnih dolgov. Smo že večkrat o tem pisali in povedali, da zahteva Francija najprej odplačila, potem pa da bo dala Rusiji kredite za gospodarsko obnovo, Rusija pa da zahteva najprvo kredite in da bo nato začela odplačevati. Sedaj beremo, da je ruska delegacija pristala na letno dplačilo 70 milijonov zlatih frankov za obresti in za amortizacijo, za kar bi dala Francija Rusiji posojilo v znesku 1 milijarde papirnih frankov. O načinu še ni nič gotovega. Kot jamščino bi dobila Francijo izključno izkoriščanje petrolejskih vrelcev v Grozniju v Kavkaziji. Glej o tem poseben članek. — Italija hoče dati Ogrom v reškeni pristanišču svobodno conO in jim hoče tudi sicer iti v vsakem oziru na roko. — Angleži in Francozi so se domenili, da bo plačala Francoska banka Angleški banki 33 milijonov funtov, ki ji jih še dolguje in da ji bo vrnila Angleška banka onih 18,350.615 funtov, ki . jih ima že od vojnega časa naprej spravljene kot jamstvo. — Nemška vlada namerava dovoliti nov kredit za ruske kupčije, v znesku 80 milijonov
mark, ker presegajo ruska naročila že dovoljeni znesek 300 milijonov mark za 80 milijonov. Pravijo, da se temu novemu posojilu ne bo protivila nobena stranka. — Kakor lani, bo tudi letos financirala Budimpeška ogrska komerci-jalna banka več rumunskih sladkornih podjetij. Znesek bo znašal 300.000 funtov, krit bo pa s sladkornimi zalogami tovarn in z jamstvom rumiinskih bank. — Vsled bolezni romunskega kralja so se pogajanja za nemško posojilo Rumu-niji zopet prekinila. — Čez par dni bo predloženo v podpis tretje rusko notranje poljedelsko posojilo, namenjeno za deželo. Obrestovanje bo 17 odstotno. — Rusi nameravajo zgraditi v bratislavskem pristanišču veliko tranzitno skladišče in jim gredo Čehi kar moč na roko. — Italijani bodo že obstoječo tovarno umetne svile v Tomašovu na Polj-
Veletrgovina
kolonialne in ' Špecerijske robe
Ivan Jelačin
Uubliana
Zaloga sveže pražene kave, mletih diiav In rudninske vode
Totna In solidna
peatraibR!
Zahtevajte ceniki
škem preuredili in razširili ter se bo lanski eksport v višini 1200 ton potrojil. — Romunska Narodna banka daje drugim bankam kredite po 6 odstotkov, te jih pa dajejo naprej po 20 do 30 odstotkov. Vlada je začela z energičnimi koraki v smeri znižanja obrestne mere pri zasebnih bankah. Saj je razlika res malo preveč kričeča. Hkrati nadaljuje rumunska vlada delo za stabilizacijo leja. — Ogrski finančni minister Bud je v ekspozeju slikal gospodarski položaj Ogrske kot normalnim predvojnim razmeram se približujoč. Samo bankarstvo je še zmeraj nezdravo. Ustanovi ja jo se neštete nove banke in se brezobzirno borijo druga proti drugi, s čimer se kredit podraži in se občinstvo izkorišča. Denarne zavode bo treba koncentrirati in če ne bo šlo zlepa, bo šlo zgrda. Dalje je govoril minister proti prevelike-me najetju inozemskih posojil. — Skupina ameriških velekapitalistov je nakupila pravice ogrskega iznajditelja in-ženerja Bela Dornerja za izdelovanje ecluloze iz koruzne slame.
TRŽNA POROČILA.
Zagrebški cvetni sejem (7. t. m.) Do gon običajen. Cene na dosedanji višini; le prvovrstno blago za izvoz se je plačalo po 25 do 50 par dražje kakor na zadnjem sejmu. Prvovrstni biki in voli so se kupovali za Trst, Milano in Gradec. Dogon konj je bil malo manjši, po kakovosti pa je bilo blago boljše. Cene poskočile. Kupovali so se konji tudi za izvoz v Italijo in za Slovenijo. Cene za kg žive teže: voli domači I. 9—10.50, II.
7.50—8.50, bosanski II. 6—7.50, biki
7.50—10, krave 1 .7—8.50, II. 6—6.50, junci I. ti—10.50, II. 8—9.50, junice I. 8 do 10, II. 7—7.50, teleta 6—12 (zaklana 8—12), svinje pitane domače 14— 14.50 (zaklane sremske 18.50—19.50) dinarjev. Krma: detelja 125—150, seno I. 125—150, II. 100—125, otava 125—150, slama 50—75 Din za 100 kg.
Izdelovanje oljnatih barv, flrneia, lakov ln steklarskega kleja. — Zalogu kemičnih In rudninskih barv. — Potrebščine za slikarje, pleskarje, ličarje ln druge, vse v le široke spadajoče.
S
s
Se priporočam
IVAN
E
Trgovina MlkloSlleva cesta 4 Skladišče Vidovdanska c. 14. ■
VeSetrgovina |
Vse vrste trgovske knjige Kot: amerikan-•ki Journall, glavne knjlsa, blagalnHke knjige, vsakovrstne ih-aoe, blok«, mape Kakor tudi vse vrste Šolske Kvecke Vam nudi s svojimi prvovrstnimi l*delkl najugodneje
A. JANEŽIČ, Ljubljana
FlorUantka uUca St. 14
knjlgoventloa« Industrijo šolskih ^ zvezkov In tr«fO-v»lcllT IcnJIff. ,
Najpripravnejša 'darila*za Veliko noč so
i Hi
Na rallko t
Na malo 1
šivalni stroji in kolesa
Znamke OR1.TZNEB, ADLER, PHONIKS s prostim tekom (Freilauf), pneumatika, olje ter posamezni deli (najnovejše opreme). Edino IS v Ljubljani, blizu Prešernovega spomenika ob [vodi. Telefon 2913.	Najnižje	cene,	tudi	na	mesečna	odplačila.
v Liubliani
priporoia
špecerijsko
blago
rasnovrstno Sganja, moko in deZelne pri« dolka. - Rasnovrstno
rudninsko vodo.
Lastna praSarna sa kavo in mlin sa dllava s ,■> električnim obratom.^ Ceniki na raspolago!
Tiskarna MERKUR, Uubliana
trg.-ind. d. d. * Simon Gregorčičeva ulica 23 se priporoCa sa tisk vsakovrstnih tiskovin sa trgovce, obrtnike, industrijce In urade. •• Lastna knjigoveznica
tovarna
Pomlad!
Nogavice, kravale, srajc**,
rokavice, naramnice, iepnl robci, nakit za obleke, olroSke mi t«, nahrbtniki, palice, deinikl, kloll v
vsehbarvah, Sifoni, Sollnaenikarje,
noži, potrebSClne i«
llarje, tapetnike, SlvIHe ln »edlarje. Raina dISeEa mila - »a mo pri
Josip Peteline
blizu PreSernoveoni spomenika, ob vodi
Ljubljana*
| Nalnlije cene I Točna poatrelbal
Naročajte in širite povsod TRGOVSKI — LIST! —
vinskega Kisa, d. z o. z., Uubliana
nudi
naifineiii in najokusnejši namizni kis iz pristnega
vina.
Zahtevajte ponudboi
Tehniino in hifliien«no naimoder-» neie urejena kisarna v Jugoslavm.
Pisarna t Ljubljana, Dunajska cesta l«i ll-nadstr. "
Kreditni,zavod za trgovino in industrijo
Uubliana, Pr.ierno»a ulica	SSK*
Brzojavke: Kredit Ljubljana	Telefon «ev.: 2040 2	^
Peterson International ****** DaoirJev deviz in val-t, borzna narotila, Obrestovanje vlog, nakup in Prod®*a ^^^"menie ter nakazila v tu’, in inozemstvo, safedepositi itd, preduimi .n Kred.,......  —	______________
MERKUR> kot iTsdtfjaielja in tiskarja: A. SEVER- Ljubljana.