Posamezna številka 10 dinarjev Poštnina platana * »ote-rln* ZASAVSKI im* itdtja Okraim odbot Soctaiutiint tveze aeiomth Hod) t Trbovljah - Urejuje m odsovaria urednisti odbor Odgovorni urednik: Stane Suitar - Tiska Mariborska dskarna r Maribora - Naslov uredništva in tprave: Zasavski vestnik" Trbovlje l. uprava rudnika -Telefon it 54 — Račan on podružnici Narodne banke • Trbovljah 814-T-146 - Ltsr izhata »sako sredo -Letna naročntna 400 din voletna 200 din četrtletna iOO din, mesečna 34 din Posomezns »tevilka 10 dir Rokopisi morajo biti v uredništvu najkasneie vsav oetek donoidne in Se ne »rajale leto vii. — štev. 35 TRBOVLJE, 1. SEPTEMBRA 1954 GLASIlC SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA Vsi do enega se bomo zbrali 19. septembra na Ostrožnem Ostrožno — orazmk slovenskega liudstva Pogled na zgodovinsko mesto Jajce • (Glej potopis »Po lepi j1 naši domovini«, stran 3) Praznično razpoloženje vlada v zadnjih dneh med našim ljudstvom. Povsod in ob vsakem koraku se že pripravljamo na veliki praznik slovenskega ljudstva na Ostrožnem, ki bo ena izmed največjih manifestacij našega naroda po naši osvoboditvi v borbi za izgradnjo socializma in očuvanje pridobitev narodnoosvobodilne vojne. Kdor koli čuti in diha z rastjo in izgradnjo naše domovine, ki gre v lepšo prihodnost, ta se bo zanesljivo odzval klicu za Ostrožno. Nikdo ne bo ostal doma — vsi se bomo tamkaj zbrali in manifestirali za močno, trdno in neodvisno Jugoslavijo. Na Ostrožnem se bo zbrala 19. septembra domala vsa Slovenija. Le malokdo bo ostal doma. Tudi iz naših revirjev se napoveduje'za Ostrožno množična udeležba, saj je -do sedaj že 9000 priglašencev, prav tako je že prodano pri nas preko 9000 značk. Mnogo pa jih je še, ki še nimajo značke »Štajerska v borbi« in marsikdo se še ni priglasil za ta vseljudski tabor. 33 kamionov, 4 avtobusi in 5 vlakov iz okraja Trbovlje Vsi ne bodo mogli oditi na Ostrožno z vlaki, avtobusi, kamioni in podobno. Mnogo se jih je odločilo, da jo bodo mahnili kar čez hrib, tako n. pr. tabor- niki, člani ZB, planinci in še drugi. Za vse ostale pa je preskrbljen prevoz. Na Ostrožno bo odpeljalo 5 posebnih vlakov iz našega okraja, nadalje bo na razpolago 33 kamionov in 4 avtobusi, vendar pa bodo morali kamioni in avtobusi napraviti pot do Ostrožnega in nazaj po trikrat, če bodo hoteli prevoziti vse udeležence. Ker pa ne bo mogoče prepeljati vseh ljudi na Ostrožno v nedeljo, Trboveljska elektrarna obralu e s polno obremenilvi'0 Montaža drugega turboagregata je bila uspešno izvršena V našem listu smo že poročali o težavah, s katerimi se bori trboveljska elektrarna in da je imela v letošnjem letu predvideno preureditev in montažo svojega velikega turbogenera-torja. Hude skrbi so imeli v tej centrali še pred kratkim s svojim velikim strojem za proizvajanje toka, preden so_ bila ■^sa dela na njem skončana, toda uspeli so vendar. V soboto, 21. avgusta, so napravili v trboveljski elektrarni poizkusno obratovanje. Popravljeni turboagregat sedaj deluje ter bo elektrarna spet lahko oddajala omrežju blizu 20.000 kW. Poizkusno obratovanje prejšnjo ®°bot<> je pokazalo, di obnovljena in popravljena parna turbina in generator brezhibno te-Ceta. Rotor velikega turbogene-•^torja, ki je bil v Nemčiji v Popravilu, je sedaj spet obnovljen. Po prebrodenih deviznih težavah se je vrnil ta kotač velikega trboveljskega turbo-stroja spet srečno v Jugoslavijo in sedaj že dela na osi generatorja svojih predpisanih "Oto obratov na minuto. V trboveljski elektrarni de- ,ata sedaj oba velika turboge-®eratorja ter po potrebi lahko °ddajata omrežju vso električno *nergijo, ki jo more ta centrala , trenutno danih pogojih prodajati. Se ta mesec bo oddala elektrarna za tri tedne v re-“»ont svoj manjši turboagregat, *Rko da bo do zime vse pri-Pravijeno za nemoteno obrato-H?nJe trboveljske centrale. Ve-‘Tega pomena je vsekakor, da ° fazen obnove generatorjeve-J’a kotača opravili vsa dela In ‘‘“Pravila na strojih elektrarne ““»»»ači strokovnjaki in delavci, ‘ ‘Ta«- jim je treba izreči vse ‘*,ianje. Tudi tokrat so tl iii kovnjakl dokazali, kaj zmo-k‘J" že sami. To sc je že več-tev ZROt,iio. ko Je šlo za reši-tra va*n‘h vprašanj v elck-oh da omenimo na primer Ven?yitcv izrabljenih lopatic v Parni turbini trboveljske tov rarne’ kl 80 J*h izdelali v , ar«i na Jesenicah in v Kar-PiaJii1 ~~ vgradili so jih pa dolih * .str“bovni delavci brez tu-jjj, inženirjev in monterjev. dei le to filigransko natančno c**Post* tcr^a'° naJvečjo pre- Tfboveljska elektrarna ima v tovalnih prostorov. Prihodnjo spomlad bo gradbeno podjetje »Graditelj« v Trbovljah razširilo elektrarniško poslopje, kjer bo treba betonirati tudi temelje za novi tretji kotel in tretjo parno turbino. Meseca maja prihodnjega leta bodo začeli montirati tretji turboagregat, ki I naj bi pričel obratovati v mesecu decembru 1955. Kolektiv in uprava trboveljske elektrarne se resno trudita, da premagata vse ovire In težave, da naši industriji in našim domačim potrošnikom ne bo pri-mavlVovalo e^Vričnega toka. -ar. Svetovni kongres za varstvo otrok v Zagrebu 19. septembra, jih bo velik del odpotoval tjakaj že v soboto. Tako bo že v soboto, 18. septembra, odšlo na Ostrožno preko 3000 borcev in aktivistov ter internirancev, ki se bodo še istega dne razvrstili v svoje brigade in na določena zborna mesta. Da pa bo zagotovljena čim-večja udeležba, so se odločili posamezni kolektivi, kot n. pr. Strojna tovarna v Trbovljah, Elektrarna, Steklarna, Kemična tovarna ter Papirnica in Indu- Radečah, nadalje tudi druga manjša podjetja, da bodo izgubljeni delovni dan v soboto, 18. septembra, nadomestili določeno nedeljo. Nekoliko teže bo z našimi rudniki, vendar bo večina rudarjev odšla na Ostrožno zgodaj v nedeljo, 19. septembra, zjutraj, izvzemši borce in aktiviste ter vse tiste, ki bodo odšli v patruljah. Okrasitev in obiski patrol Na raznih sestankih, ki so se vršili zadnje dni v zvezi z Ostrožnim, so se med drugim tudi domenili, da bodo vsi kraji našega okraja ob prazniku na Ostrožnem lepo ozaljšani, da tudi z okrasitvijo naših mest in vasi počastimo to vseljudsko slovesnost. Tako bodo okrasili vse železniške postaje, nadalje tovarne, kjer bodo naša podjetja razobesila na svojih objektih zastave, prav tako ne bodo pozabili prižgati kresov v počastitev tega velikega praznika. Preko trboveljskega okraja bo šla tudi glavna patrulja VDV brigade, ki jo bo vodil prvoborec Jože Stok-Korotan in drugi znani prvoborci. Patrulja bo odrinila Iz Moravč ter bo imela sprejem v St. Gotardu, in to že 14. septembra. Iz St. Go-tarda bo patrulja odšla na Cemšeniško planino, od tam pa na Vrhe in Partizanski vrh ter na Cebmovo, da se oglasi v kraju, kjer je bil leta 1937 ustanovni kongres KPS. S Ce-binovega bo krenila patrulja v Gaberške, nato pa k Domu »Svobode« v Zgor. Trbovljah, kjer bo velik partizanski miting. Iz Trbovelj bo patrulja odrinila na Čeče, Kal in Rečico, kjer bo spet miting, nato pa dalje v Zabukovico in Liboje ter od tam na Ostrožno, — Poleg te glavne patrulje bo šlo preko našega okraja še pet lokalnih patrulj ter se bodo komandirji teh patrulj nato priključili glavni patrulji VDV brigade. Vsak naj po svojih močeh pomaga pri organizaciji tega velikega tabora. Revirji naj pokažejo, da so še vedno revo- lucionarna središča, kot so bila nekdaj. Naj ne bo nikogar, ki ne bi nosil značke »Štajerska v borbi«, prav tako naj ne bo nikogar, ki se ne bi udeležil veličastnega zbora na Ostrožnem. Dne 19. septembra na svidenje na Ostrožnem! Invalidi okraja Trbovlje po poteh edinic narodnoosvobodilne borbe V okraju Trbovlje organizirajo potovanje invalidov na Ostrožno v okviru pripravljalnih odborov pri Zvezi borcev, kjer člani aktivno sodelujejo. Iz Trbovelj, Zagorja in Hrastnika bodo na proslavo odpeljali težke invalide s posebnimi avtobusi. Ostali člani in lažji invalidi pa bodo potovali na Ostrožno s posebnimi vlaki, ki jih organizirajo pripravljalni odbori. Po sedanjih prijavah, bo šlo na Ostrožno 450 do 500 invalidov članov organizacije. To pot pa hočejo invalida-borci, ki so se borili v enotah na Štajerskem, organizirati tudi posebno patrolo, ki bo šla po poteh edinic Narodno-osvo-bodilne vojske in obiskala partizanske kraje in mesta, kjer so se vršile razne borbe. Predsednik furške republike na poti v Jugoslavijo V SOBOTO POPOLDNE JE PREDSEDNIK DŽELAL BAYAR stri j a gradbenega -materiala v ODPOTOVAL IZ CARIGRADA — »ŽELIMO SE BOLJ PO- GLOBITI SODELOVANJE,« JE IZJAVIL PRED ODHODOM — PRIPRAVE NA REKI — ENOTE JLA PRIPRAVLJENE NA SLAVNOSTNI SPREJEM V soboto popoldne je turški generalnemu direktorju ana- državni preds. Dželal Bayar odpotoval na uradni obisk v Jugoslavijo. Od predsednika Bajtarja so se poslovili predsednik velike turške narodne skupščine Refik Koraltan, predsednik vlade Adnan Menderes, minister za zunanje, zadeve Koprulii, jugoslov. ambasador v Turčiji Miša Pavičevič in drugi. Pri vkrcavanju predsednika turške države na motorni brod »Acar«, so enote ameriškega brodovja, ki je pred Carigradom, s streli počastile turškega državnega predsednika, ostale ladje pa so tolske agencije naslednje membe besede: »Odnosi med Turčijo in Jugoslavijo temeljijo na medsebojnih simpatijah dveh velikih ljudstev, katerih odnosi so utrjeni z logičnimi potrebami in njihovim zemljepisnim položajem.« Nato je ’ poudaril, da mu bo v veliko zadovoljstvo, ker bo lahko državniku, kakršen je maršal Tito, kakor tudi njegovim dragocenim sodelavcem, osebno razložil važnost in pomen, ki ga Turčija pripisuje blejski zvezi, ter jim dal ve- se poslovile s piskanjem siren, deti, da želi Turčija še bolj po- Predsednik Bajtar je izjavil V Zagreb je prispelo pred dnevi nad 350 delegatov iz 30 držav, da prisostvujejo v dneh od 30. avgusta do 4. septembra t. I. Mednarodnemu kongresu za varstvo otrok. Kongresu predseduje Milka M i n i č . predsednica Sveta društev za varstvo otrok Jugoslavije. Poleg delegacij Iz skoraj i vseh evropskih držav so pri-! speli na ta kongres tudi predstavnik' Avstralije. Burme Kanade, Juž. Koreje, Indije, Indo-j nezije, Izraela, Japonske, Libanona, Maroka, Mehike. Sirije. Tajlanda, Venezuele in ZDA. i Na kongresu bodo na dnevnem redu tri poglavitne teme: potrebe otrok v svetu, proučevanje dela in dajanje priporočil drugim družbenim organizacijam ter sestava programa za nadaljnje delo Mednarodne unije za varstvo otrok. Kongresa so se udeležili predstavniki največjih organizacij, ki pomagajo tej Mednarodni uniji v njenih naporih za varstvo otrok v vseh državah sveta. OZN zastopa na kongre-, su g. Maurice Milhaud, direktor socialnega urada za Evropo. UNESCO dr. W. A. Wali, predstavnik svetovne zdravstvene organizacije mednarodn. urada dela, UNICEF in mednarodnega otroškega centra v Parizu. Prav tako so prispeli na kongres odposlanci mednarodne organizacije Rdečega križa. Svetovne federacije za predšolsko vzgojo. Svetovne federacije za mentalno higieno. Mednarodnega zdru- i ženja za socialno zavarovanje in Svetovne organizacije za pomoč slepim in pohabljenim. “ačrtu Povečanje svojih obra- Nova postojanka zasavskih planincev v triglavskem pogorju - Prehodavci - odprta V nedeljo, 22. avgusta, so planinci iz Zasavja izročili svojemu namenu planinsko postojanko, ki so jo že pred leti začeli graditi Iz stare italijanske karavle na Prehodavcih v triglavskem pogorju. Izgradnja te planinske postojanke je prvi primer kolektivne gradnje petih zasavskih planinskih dru-štev v Hrastniku, Trbovljah (dve društvi), Zagorja in Radeč. Mnogo truda in mnogo samozatajevanja je bilo treba za zgraditev planinskega doma na Prehodavcih v višini 2050 metrov. Koča stoji nad prvim Triglavskim Jezerom, na prehodu med visoko ležečo Za jezersko dolino in globoko urezano Soško dolino na razglednem grebenu med Zadnjo lopo (2077 m) in Vršacem (2194 m). Lična planinska postojanka je zrastla v pičlih štirih gradbenih mesecih. Stavba Je prostorna ter ima jedilnico in skupna ležišča ter bo nudila zavetišče vsem planincem ob prehodu iz Trente ▼ dolino Triglavskih jezer in obratno. Dosti naporov je terjalo to delo. V nedeljo, 22. avgusta t. 1., je bilo kronano z uspehom ter so zasavski planinci na svoje delo lahko ponosni. LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE RADEČE slavi 3 občinski praznik 8. septembra V DNEH OD 5 DO 12. SEPTEMBRA 1954 Spored: Nedelja, S. sept. 1954: ob 8. uri na kegljišču v Radečah kegljaški turnir vseh klubov okraja Trbovlje; ob 14. uri sektorska gasilska vaja vseh gasilskih društev radeškega sektorja; po vaji na veseličnem prostoru hotela »Jadran* ljudsko rajanje. Ponedeljek, 6. sept. 1954: ob 19. uri v dvorani Doma »Svobode« Radeče, predavanje tov. prof. Mlinarja »Zgodovina Radeč in okolice«. Torek, 7. sept. 1954: ob 20. uri na letnem telovadišču »Partizan« v Radečah Gobčeva spevoigra »Planinska roža«; izvaja jo Mestno gledališče in pevski zbor »Svobode«, Radeče. Sreda, 8. sept. 1954: v popoldanskih urah koncert godbe na pihala »Svobode«, Radeče, na Vrhovem in Jagnjenici; ob 20. uri na letnem telovadišču »Partizana«. Radeče, Gobčeva spevoigra »Planinska roža«. Četrtek, 9. sept. 1954: ob 20. uri gostovanje igralske družine DPD »Svoboda* v Zagorju z igro »Pesem s ceste«; predstava v dvorani Doma »Svobode«, Radeče. Petek, 10. sept. 1954: ob 19. uri koncert godbe na pihala DPD »Svoboda«, Zidani most, v parku v Radečah; ponoči nočna vaja gasilske čete Radeče. Sobota, 11. sept. 1954. ob 19. uri v osnovni šoli na Svibnem-akademija v počastitev občinskega praznika; ob 20. uri v dvorani Doma »Svobode« Radeče, zgodovinska drama »Celjski grofje«; izvaja jo Mestno gledališče »Svoboda«, Radeče. Po igri bengalični ogenj mad mestom Radeče. Nedelja, 12. sept 1954: ob 6. uri budnica; ob 7. uri sprejem gostov; ob 8. uri slavnostna seja LO mestne občine Radeče;' ob 9. uri odkritje spomenika Marjanu Nemcu in Milanu Kosu v Radečah blizu savskega mostu; ob 10. uri slavnostno zborovanje na trgu v Radečah; ob 15. uri telovadni nastop »Partizana« na letnem telovadišču. Nato ljudsko rajanje. LOMO Radeče globiti naše skupno sodelovanje. Na Reki pripravljajo predsedniku Turčije svečan sprejem. Vse mesto je okrašeno, zlasti pa še pristanišče, kjer se bo usidrala jahta »Savarona« Visokega gosta bodo pozdravile topovske salve dveh rušilcev Jugoslov vojne mornarice. V Beogradu bodo g. Dželala Bayarja razglasili za častnega doktorja prava beograjske univerze, prav tako pa bo v dneh njegovega bivanja v Beogradu tudi defile enot JLA. —O— Feldmaršal Montgomery bo obiskal Jugoslavijo Feldmaršal B. L. Montgomery namestnik vrhovnega poveljnika zavezniških sil za Evropo, bo 17. septembra prišel na enotedenski obisk v Jugoslavijo kot gost predsednika republike Josipa Broza-Tita. Obisk bo zasebnega značaja Feldmaršal Montgomery bo obiskal nekatere jugoslov republike in se seznanil z gospodarskim in kulturnim napredkom Jugoslavije Turska knjiga o Jugoslaviji V zvezi z obiskom predsednika turške republike Dželala Bayarja naši državi, bodo v Ankari te dni izdali kniigo o Jugoslaviji, kl sta jo priredila turška novinarja Ezat Orhan in Pedre-din Nedik Novi predsednik Unije za zaščito otrok Novoizvoljeni izvršni komite za zaščito otrok je izvolil v Zagrebu za novega predsednika Unije g. Charles^ Jonga, dosedanjega člana Izvršnega sveta Unije in dolgoletnega znanstvenega de’avca * • •'iročja zaščite otrok v Holandiji. Zadnje dni po svetu EflVflfll Kflfffpli fl IMIDPllIl 111 Vlllfli nltrfllKfVfl RiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiio mUIUIII 11111 Uv 1| If jJUllICillU 111 ■ lU^l tfUl 11I1U1V11 Minuli teden se Je vse sukalo je hotel obdavčiti superprofite okoli konference o EOS. V Bruslju zbrani ministri šestih držav podpisnic pogodbe o EOS se nikakor niso mogli sporazumeti. EOS je prišla v krizo in prav nič ne kaže, da bi, kljub nasvetom, ki jih je Mendes-France dobil v Londonu, uspelo mu prepričati francoske poslance, da bi jo ratificirali. Francoske poslance vodi pri odklanjanju ratifikacije še vedno odločujoči argument, in to »Kdo more trditi, da Nemčija ne bo zapustila EOS tisti trenutek, ko bo imela svojo armado«. — Ta položaj je za pristaše evropske politike vsekakor nezavidljiv in treba bo poiskati neko novo obliko evropske politike, kjer bo mogla sodelovati tudi Francija, brez katere je vsaka govorica o Evropi nesmisel. * V preteklem tednu so pokopali dva vidna državnika, in sicer De Gasperija in brazilskega predsednika Vargasa. Oba dogodka utegneta imeti važne posledice v notranji politiki obeh držav. Ce človek opazuje Južno Ameriko, mora ugotoviti, da so prišle zadnje važnejše vesti iz Guatemale, kjer je zarota mednarodnega kapitala —.zlasti ameriškega — vrgla z oblasti edino naprednejšo vlado v osrednji Ameriki in postavila na njeno mesto reakcionarno vojaško junto. V daleč bolj razviti in urejeni Braziliji pa so se dogodki morali razvijati seveda drugače. Opozicija proti Vargasu je ugovarjala pred- ___ vsem proti ukrepom, s katerimi I skih držav. velikih družb, revidirati minimalne mezde in omejiti delovanje tujih monopolov, ki dušijo deželo. Res je, da z Vargasovo smrtjo boj še ni končan, vendar pa bo za človeka, kakršen je bil Vargas, težko najti pravega namestnika. De Gasperijeva smrt pa je sprožila tisočere razlike med posameznimi strujami krščansko demokratske stranke, ki jih je prej krotila le De Gasperijeva osebnost. Trenja, ki so se pojavila že takoj ob njegovi smrti, so se sedaj še povečala in voditelji nekaterih struj celo grozijo, da bodo sklicali nov kongres stranke, da bi zmanjšali vpliv Fanfanijeve večine. Istočasno se množijo v tisku obtožbe proti generalnemu sekretarju stranke in proti njenemu vodstvu. Posledic nesoglasij še ni možno presoditi, utegnile pa bi postati zelo resne. Na daljnem Vzhodu pa ustanavljajo pakt za obrambo Jugovzhodne Azije ter pakt za obrambo severovzhodne Azije, obema pa botrujejo ZDA. Od azijskih držav bosta prišla na konferenco le Siam in Pakistan, ostale udeleženke — Francija, Velika Britanija, ZDA, Avstralija in Nova Zelandija pa so prej evropske države kot azijske. Oba pakta bosta pač sklenjena, vendar se postavlja vprašanje, koliko bosta koristila in koliko bo vreden azijski pakt brez sodelovanja glavnih azij- Napredek obrtništva lahko gre z razvijanjem novih zmogljivosti v socialistični obrti ali s preusmeritvijo privatne obrti v socialistične delavnice sporazumno s privatnimi mojstri Mestni, ljudski odbor v Ljubljani je na svoji zadnji seji razpravljal o problemih obrtništva. V razpravi je sodeloval tudi tov. Edvard Kardelj. Objavljamo nekaj značilnih odlomkov iz njegove razprave. Tov. Kardelj je med drugim dejal: »Mislim, da so slabosti v naši obrtni politiki predvsem posledica teh nepravilnih tendenc, ki še danes vladajo pri nas. Prvič pri nas mnogim m jasno, kakšen je pravzaprav' principialen odnos do socializma, socialistične države in socialističnega gibanja do privatne obrti in do obrti sploh. Mnogi so mnenja, da je naš cilj popolnoma uničiti privatno obrt. To pa ni res. V socializmu ima vsakdo pravico do dela. Socializem preprečuje le eksploatacijo človeka po človeku. Tak je tudi naš politični in družbeni namen v preobrazbi obrti. Z razvojem obrti bomo torej vse bolj težili k odpravi tuje delovne sile v obrti, ne bomo pa preprečevali in dušili pravic delovnega človeka, da s svojimi sredstvi in svojimi rokami dela, seveda v okviru družbenih predpisov, ki veljajo za vsako socialistično podjetje. V načelu moramo priznavati vsakemu privatnemu obrtniku, da lahko dela, seveda brez uporabe tuje delovne sile, kolikor ne govori proti temu kak drug poseben družbeni razlog. Pro- ASE ZDRAVJE Rehabilitacija Marsikateremu pri nas je ie neznana beseda rehabilitacija, dasi je le-ta v časih tehnike, ki se tudi pri nas vedno bolj razvija, velikega pomena. Rehabilitacija je v preprostem jeziku povedano fizikalno, t. j. naravno zdravljenje po operacijskem posegu. V ta namen nam služijo po večjih mestih specialne klinike in z njimi tesno povezana zdravilišča in domovi — v manjših krajih pa fizikalrvo-rehabililacij-ski oddelki, ki se po zadnji svetovni vojni vse bolj razvijajo in številčno rastejo, tako da verjetno v nekaj letih, ko bo v ta namen že dovolj usposobljenega medicinskega kadra, ne bo oec industrijskega kraja, ki ne bi imel v okviru svo/e bolnišnice ali zdravstvenega doma tudi oddelka za rehabilitacijo. Trenutno imamo v Sloveniji le eno izmed takih' specialnih ustanov, namreč ortopedsko kliniko v Ljubljani, v tesni povezavi z njei podrejenimi zdravilišči in zavodi. To so: invalidski dom v Ljubljani, Dom za invalidno deco v Kamniku, Stara gora pri Gorici za otroke z otroško paralizo, kateri zavod, se je preselil z Vranskega, nadalje zdravilišče Sv. Peter, Nova Gorica, zdravilišče Valdoltra pri Trstu in zdravilišče Rovinj. V vseh teh ustanovah in domovih se zdravijo nesrečna bitja, ki zanje ve zunanji svet le malo. Se pred nekaj desetletji so bila vsa ta nesrečna bitja obsojena na največjo bedo in trpljenje. Zahvaljujoč se sodobni znanosti oz. napredku medicine so pa nesrečna bitja v teh domovih in zdraviliščih vedra in vesela ter gledajo v bodočnost prav tako brezskrbno kot kateri koli zdrav državljan. V teh ustanovah in domovih se nudi pomoč nesrečnikom, ki imajo prirojene telesne napake, ki so bili pohabljeni v vojni, ali pa so se telesno poškodovali pri svojem poklicnem delu, nadalje otroci, ki so ohromeli po težki otroški infekcijski bolezni, otroški paralizi, polyo-mielitis in podobno. Poleg prvih operacijskih posegov se vrše v i teh domovih nadaljnja temeljita, ■ post-operativna fizikalna zdrav-, ljenja — rehabilitacije. Vse svoje j znanje In skrb posvečajo tem bolnikom vestni zdravniki in za-I to usposobljeno medicinsko osebje'. Ker je namen teh vrstic seznaniti prebivalstvo našega okraja iud/ s to specialno vejo zdravljenja, omenimo, da imamo rehabilitacijski oddelek tudi že v Trbovljah, Zagorju in Hrastni- [ ku v sestavu bolnišnic oz. zdravstvenih domov. Dasi deluje ta oddelek v Trbovljah že nekaj let, smo v tem pogledu vendar šele komaj v začetku, ker nam primanjkuje še mnogo naprav, predvsem pa prostorov za intenzivno in uspešno delo na tem področju zdravstva, kjer naj bi poleg fizikalne izvajali tudi delovno terapijo. Ob pomoči n°še ljudske oblasti in s prizadevanjem zdravstvenega osebja bo sčasoma pridobila tudi ta mlada veja medicine tisti pomen, ki ji gre in ga zasluži. (Nadaljevanje sledi) blem se torej začne šele takrat, ko se postavi vprašanje tuje delovne sile. Tu pa obstoječa uredba daje možnost ljudskim odborom za samostojno ukrepanje. Tako bodo lahko povsod tam, kjer je socialistični sektor dovolj močan in so s tem dani pogoji, da se prepreči eksploatacija, lahko postopno omejevali uporabo tuje delovne sile. Zdi se mi, da je razlikovanje v politiki nasproti uslužnostnim in proizvajalnim podjetjem v tem poročilu preveč ostro. Človek dobi vtis, da je politika ljubljanskega mestnega ljudskega odbora preveč usmerjena v to, da preprečuje ustanavljanje privatne proizvajalne obrti kot take, namesto da bi se dejansko borila proti izkoriščanju tuje delovne sile. Sama ekonomika življenja bo prinesla meje številu obrtnih delavnic. Ce bo socialističnih obrtnih delavnic dovolj in če bodo cene uslug padale, da se ljudem ne bo več splačalo voditi privatnih obrti, bodo šli v socialistične obrtne delavnice ali tovarne. Tega pa ne bomo rešili z administrativnimi predpisi, temveč z ekonomskim razvojem. Druga posledica premajhne temeljitosti in doslednosti v tretiranju našega obrtništva pa je, da v naših planih obrtniški sektor tretiramo skoraj izključno kot potrošnika in kot davkoplačevalca, nikakor pa ne kot važen sektor'našega gospodarstva, ki ga je treba prav tako plansko in sistematično razvijati kot industrijskega. Ves naš gospodarski mehanizem je postavljen tako, da bodo ljudski odbori forsirali ustanavljanje večjih industrijskih podjetij samo v tistih primerih, če bodo rentabilna. V obrti pa je stvar precej drugačna. Tu se ljudski odbori postavljajo proti privatni obrti frontalno, premalo storijo, da bi rastel socialistični sektor obrti, kar pomeni podcenjevanje važne gospodarske panoge. Kapacitete se duše. namesto da bi se razvijale in preobrazile v socialističnem smislu.« Tov. Kardelj je nato govoril o nekaterih zastarelih pogledih na obrt in dejal med drugim: »Toda če- hočemo, da se bo socialistični sektor razvijal tako kot želimo, je potrebno hitreje reševati pereča vprašanja ob- stoječe družbene obrti. V zadnji zvezni uredbi o socialističnih delavnicah je jasno izražena težnja, dati pobudo in možnosti ljudskim odborom, da olajšajo položaj socialistične obrti, da bi jim lahko dali drug položaj, kot ga ima socialistična industrija. Tam je cela vrsta paragrafov, ki dajejo ljudskim odborom možnost pavšalnega obračunavanja dajatev za manjša obrtna podjetja. Namen je bil dati ljudskim odborom dovolj možnosti za svobodno in neovirano reševanje problemov obrti. Vendar pa prihajajo dnevno pritožbe, češ da je nemogoče vzdržati, ker so ta podjetja od banke preveč utesnjena. V resnici pa ni banka kriva tega sistema. Za tako stanje je v resnici kriva počasnost ljudskih odborov.« Glede državnih mojstrov je tov. Kardelj dejal, da »pri državnih obrtnih mojstrih ni treba iti na likvidacijo, ampak je treba delati v dveh smereh: dati je treba delavskim svetom v obrtnih delavnicah isto veljavo kot v tovarnah, na drugi strani pa je potrebno okrepiti tudi položaj mojstra, ker je uspeh v veliki meri odvisen od njegovih osebnih sposobnosti. Ta princip pa naj ne velja samo za delavnice sedanjih državnih obrtnih mojstrov, temveč po pravilu za vse družbene delavnice. Obrtniška delavnica je neposredno odvisna od strokovne sposobnosti in dela samega mojstra, zato morajo obstajati neki predpisi, ki bodo napravili položaj mojstra stabilnejši. Seveda bo treba urediti problem privatnih materialnih sredstev, vnesenih v te delavnice, problem delovnega staža, pokojninskih pravic itd.« Sem n Ha po Zagonu • • • HALO — KAM PA V NEDELJO, 5. SEPTEMBRA? Vsi na veliko obrtniško veselico z bogatim srečolovom, z godbo in plesom na letnem telovadišču TVD »Partizan« v Trbovljah, Pričetek ob 14. uri. Igral bo jazz orkester. Ker sem popoten človek, mi •žilica za potovanje* nikoli ne da miru. Tako sem pretekli teden odšel v Zagorje, da bj videl kaj zanimivega. Prvo, kar sem videl v Zagorju, je odlična reklama za filme. Videl sem lepake nekaterih predstav in na vsakem piše: odličen film prekrasne vsebine. Tak podnaslov je imel tudi , nedavni ameriški tilm o bikoborbi. Res — prelepa vsebinal Poleti te vročina in pot čisto zdelata. Zato sem se namepil v novi bife »Proletarc« na kegljišču v Toplicah. Zelo sem bil presenečen nad hitro in solidno po- I strežbo in nizkimi cenami. Pa sem med pogovorom slišal, da se drugi gostinski obrati zelo boje konkurence tega lokala in mu zato privoščijo, da bi že v »zgodnji mladosti umrl*. Ker sem bil že tako blizu živilskega trga, sem stopil še tja pogledat, kakšne so cene in kakšno je blago. Posebno ob plačilnih dneh je polno krošnjarjev in branjevk, ki ti ponu,ajo vse mogoče j stvari — od sladkih koreninic, -zdravilnih zelišč, zelenjave, opank in jopic do zaves po zelo »zmernih« cenah, da le čisto osušijo. | Na poti proti Zagorju sem se moral umikati vsem mogočim vozilom, tako tesna je že postala cesta. Pri Korbarju že pripravljajo teren za gradnjo nove betonske : ceste, v kratkem pa bodo pričeli ! podirati stavbo na Kidričevi 23, ki se bo morala umakniti novi cesti. Pa me je zamikalo, da bi stopil v mesnico po meso. Ubral sem jo v poslovalnico št. 1. Naročil sem 30 dkg mesa za golaž. Mesar i mi ga je odrezal In me vprašal, če ga je lahko nekaj več. Pritrdil sem mu. No, 35 dkg. Pa sem dejal, naj da meso na tehtnico. Končno se je opogumil in vrgel mesto na tehnico. Bilo je 32 dkg. In kako je prišlo do te razlike? Tehtnica je nihala Kako naivni smo šel Stopil sem še v trgovino v Potoško vas. Naročil sem nekaj drobnarij. Ko pa sem plačevat, sem ugotovil, da se je uslužbenka zmotila pri seštevanju za 30 dinarjev. No, za zdaj sem ji odpustil. Neka druga stranka je kupila 2 dkg popra. Ko pa ga je stehtala sama doma, ga je bilo samo deko in pol... Ker kadim, sem kupil v isti trgovini še 20 cigaret »Drava*. Ko sem odprl zavojček, sem prvi hip mislil, da prodajajo v teh zavojčkih plesen, ne pa cigarete. Nič drugega ni kazalo, kot da jih vrnem. Čudim se le, čemu ima ta trgovina na zalogi cigarete ker je v bližini gostilna. V nedeljo proti večeru sem sklenil, da pojdem na gasilsko veselico. Ze takoj pri vstopu so me pobarali za 50 dinarjev za vstopnino — samo zakaj, ne vem. Potem sem naroči] 2 del vina. Zdelo se mi je, da je brizganec z navadno vodo. Pa sem v tej zadevi povprašal. In zvedel sem, da je to navadno vino ,.. Za danes naj končam. Prihodnji teden ne bom šel v gostilno, pač pa bom raje hranil denar, da si bom kupil torbo, v katero Ijom potem tlačil Zagorjane. Do tedaj pa — na svidenje! Pozdravlja vas Jaka Vsevid •** “'b Ali ste se že prijavili za OSTROŽNO? Tehnični in gospodarski razvoj rudnika Zagorce Premogovnik pod upravo Trboveljske premogokopne družbe do nastanka Jugoslavije od leta 1880 do 1918 Zavoljo postopnega uvajanja mehanizacije, razširjenja šepa. radjskih in drugih naprav je bil takratni 10 kV daljnovod med Zagorjem in Trbovljami, po katerem je dobival zagorski rudnik električni tok, preobremenjen. V pomoč mu je bil zgrajen 1. 1932 35 kV daljnovod Trbovlje—Zagorje in nova transformatorska postaja pri ko-tredeškem strojnem jašku. Po prvi svetovni vojni je imel rudnik največji moštveni stalež leta 1924 s 1561 delavci in 80 nameščenci, ki pa je že v najboljšem letu 1929 padel na 1038 delavcev in 60 nameščencev. Leta 1936, ko je tudi proizvodnja premoga zaznamovala svojo najnižjo številko 132.500 ton, je padlo tudi število moštva na svoje najniije stanje 550 delavcev In 42 nameščencev. Leta 1937 se je končala uso-depolna- sedemletna gospodarska oz. premogovna kriza v Jugoslaviji, a žal le na račun oboroževanja in priprav za novo svetovno vojno. To je imelo za posledico, da je zagorski rudnik dosegel zadnje leto pred drugo svetovno vojno, leta 1940, re. kordno proizvodnjo 431.200 ton premoga. Gospodarska kriza je prizadela tudi rudniške apnenice, ki so delale še vedno z zastarelimi poljskimi pečmi in ki so porabile dosti več premoga kot so. (Nadaljevanje in konec) dobne jaškove peči. Njihovo obratovanje je bilo zaradi tega drago in cena apna visoka. Za. radi tega je TPD začela graditi v neposredni bližini železniške postaje v Zagorju jaškovne peči, od katerih sta prvi dve začeli delati letj 1935, leta 1936 tretja in leto pozneje četrta jaškovna peč. Proizvodnja žganega apna je znašala leta 1936 14.441 ton. Premogovnik Semnik, edini v zagorski dolini, ki še ni bil v lasti TPD, je slednja kupila leta 1936 od ljubljanskih trgovcev Bončana in Šmida za 1 milijon dinarjev. Delo tega rudnika, ki je obratoval le sporadično, je TPD takoj ustavila. Po začasni ustavitvi del v jami Loke. leta 1936, so v decembru 1938 pričeli z redno eksploatacijo premogovnega sklada nad I. obzorjem. Sicer so Pa tu začeli v malem pridobivati premog že leta 1934. Da ne bi pri odkopavanju premoga varnostnega stebra pod potokom Kotredežce vdirala v jamo voda, eo 1. 1939 tamkaj dogradili leseno korito iz macesnovega lesa v obliki polkroga, s premerom 5,3 m v dolžini 300 metrov. Vanj so speljali potok Kotredežco v območju in še preko varnostnega stebra. Vamostn; steber pod tem potokom so odkopavali v 1. 1939 do 1942 in pridobili tamkaj v tej dobi 525.000 ton najboljšega premoga. Za njegovo zasipanje go zgradili pri takratni drobilni napravi Ruard v 1. 1937 do 1939 za-pihovalno napravo z namenom, da bi dosegli čim večjo plastičnost materiala, ki bi bil čim manj propusten za vodo. Za to pnevmatično zasipanje odkop, nih praznin je by postavljen na površini poleg drobilne naprave kompresor tipa »Vitkovice«. Imel je zmogljivost 8000 m’ vsesanega zraka z 2,5 atm. nadpri-tiska. Storitve zračnega zasipanja s krovnino in malo talnine so bile nezadovoljive. Poleg odpiranja loške kadu-nje naj b kot delno nadomestilo za hirajočo proizvodnjo kisovške jame služilo tudi leta 1938 začeto odkopavanje v Vene. ljevem polju, kjer so že 1. 1934 začeli prva pripravljalna dela. Ugodna predvojna konjunktura je privedla do nadaljnjega širjenja jamskih obratov in s tem tudi dviganja proizvodnje premoga Tako so 1. 1939 začeli odpirati novo jamo Podstrano ki je pod hribom Mali vrh v Toplicah pri Za gorju. Premog v tej jami je podaljšek južnega krila kisovške kadunje tako imenovanega Viljemininega polja, kjer je premog že odkopan. Obrat Loke je v 1. 1939 dobil za svoje delavstvo ter tehnično in nadzorno osebje prostorno in sodobno urejeno kopalnico in čakalnico. To leto So se tudi začela dela po novem dokončnem projektu za odpiranje kotredeške jame do dna kadunje z novim, centralno ležečim Vinskim izvoznim jaškom, čigar globina je začrtana na 600 metrov. Najprej so Izkopali v krovnini 760 m dolg Vinski rov, skozi katerega gre danes ves izvoz iz jame Ko-tredež na separacijo v Toplicah. Končni projekt odpiranja loške jame je določal nov, sodoben Izvozni Jašek Loke, ki bi prevzemal ves premog iz južnega in severnega krila te kadunje. Pričeli so ga Izkopavati 1. 1940. Jašek je okroglega profila s premerom 5,45 m in betoniran ter ima železobetonske odre kakor tudi železobetonski izvozn< stolp. Največja globina jaška je1 določena s ca. 400 m. Za sedaj je poglobljen do III. horizonta v beli talnini in je 180 m globok. Odvoz premoga s parnimi lokomotivami po normalnotirni železnici od separacije do železniške postaje Zagorje so nameravali leta 1940 elektrificirati, kar pa je preprečil izbruh druge svetovne vojne. Doba po prvi svetovni vojni Je bila zelo razgibana. Delavstvo je nastopalo samozavestno kakor še nikdar doslej. Prva velika povojn,, stavka, ki so se ji pridružili tudi zagorski rudarj« v decembru 1. 1920 in januarju 1. 1921 je trajala 25 dni Takrat je Štraikalo v Sloveniji okoli 10.000 rudarjev. Dosegli so znatno zvišanje mezd Enako sc si priborili izboljšanje zaslužkov v šestdnevni stavki avgust« 1. 1922. Dne 20. julija 1923 so šli rudarji v svojo največjo stavko po času, obsegu in ostrosti, ki pa se je končala s porazom. Rudarji v Zagorju in Hrastniku so se vrnili na delo pod pritiskom gladu in terorja šele 17. septembra po 59 dneh neuspele stavke Obe gladovni stavki v juliju In avgustu 1. 1934, v času svetovne gospodarske krize, smo že omenili Imeli sta velik moralen uspeh, ker sta pokazali popolno enotnost delavstva vseh političnih smeri in solidarnost ostalega prebivalstva z rudarji. Leta 1936 so stopili zagorski rudarji v krajšo stavko, ki se je končala z zaključitvijo kolektivne pogodbe Po sporazumu z dne 1. oktobra 1937 so bile povišane v Zagorju akordne postavke pri vzdrževanju jam, premije in druge doklade. To leto so dobili rudarji tudi izredni prispevek. Zadnja stavka slovenskih rudarjev Je bila v decembru leta 1939, ko je TPD privolila v 8-odstotno zvišanje mezd medtem ko so rudarji zahtevali 20- do 25-odstolno povišanje. Glede na brezizgleden položaj se je stavka po 14 dneh končala. Izbruh druge svetovne vojne ki okupacija Jugoslavije sta preprečila stavke, nista pa mogla zaustaviti nenehnega širjenja osvobodilnega gibanja, k: je zajelo celo Jugoslavijo in je v maju 1945 slavilo težko priborjeno zmago z ustanovitvijo svobodne, socialistične Jugoslavije Z njo so odpadli vzroki stavk, saj s) je delovni človek po svojih predstavnikih začel sem rezati kruh in sam sebi krojiti in ustvarjati novo življenje. Proizvodnja premoga v času stare Jugoslavije v letih 1919— 1940, t. j. 22 letih, je znašala 4,785.440 ton ali povprečno 217..520 ton letno. Ce zberemo vse do sedaj znane podatke ° proizvodnji premoga zagorskega rudnika, dobimo sledečo sliko: za leta 1755—1847, skupaj 92 leti je produkcija neznana. V letin od 1848—1879 je bilo na rudniku pridobljeno 2,105.675 ton premoga, v razdobju 1880—191° 6,092.696 ton, v času od 1919-— 1940 4,785.440 ton, v letih 1941--1945 1,498.400 ton, od leta 194° do vključno 1953 pa 3,647.60 ton, v času od leta 1848—1953, v 10G letih torej skupno 18,129.811 ton premoga. Za jamo Semnik s° znani podatki samo za 19 le • Znano je, da je ta obrat delat večletnimi presledki. V razdobj 19 let, t. j. od leta 1912-!840 Jo bilo v Semniku pridobljeno 77.689 ton premoga. Ako računamo neznano pr°' dukcijo v 1. 1755—1847 po zna nih podatkih iz nekaj let, 250.000—300.000 ton in obenem vračunamo, da je šlo v 106 * v izgubo okoli 3 m pol milijona ton premoga, kar da le o r 20% izgube, zlasti zaradi iz^ pri separiranju, ko so drobi premog (zdrob in prah) spu v potok, ne upoštevajoč veli* izgube pri številnih ognjih jami in računajoč pri tem se n znano produkcijo ostalih ru skih združb, ki so tu dolgo ru darile, z okoli pol milijona t — tedaj je bilo v Zagorju P dobljeno v 199 letih 22 in P milijona ton črnega zlata. . Ko bomo drugo leto P™tn° vali 200-letnico, odkar so se z čela prva znana rudarska deta zagorski dolini, lej najslar 1 zibelki slovenskega Pr*m?£jt stva in njegovih delovnih lju^ .ki so s tisočerimi žulji sv?) zdelanih rok iztrgalj zeml) ' njeno bogastvo, tedaj bo ravni zaklad narasel na 23 mu ŠTAJERSKA V BORBI 19. septembra vsi na Ostrožno! Kulturne dejavnosti ni mogel zatreti niti okupator (Iz dnevnika trboveljskega kulturnega delavca med NOV) (Nadaljevanje) Tako se je tudi zgodilo. Se istj dan je privlekel od nekod staro trobento. Vinko mu jo je ves vesel vzel iz rok, dasi smo bili vsi ostali prepričani, da sodi trobenta v staro žaro. Nekaj časa jo je ogledoval in zmajeval z glavo, končno pa je globoko zajel sapo, pihnil in spravil iz pihala. nekaj tonu podobnega. Ker je bila trobenta že tu, sem sj zaželel soigralca, vendar pri vsej Vinkovi dobri volji ni bilo uspeha. Kmalu nato je priletel Zan, tokrat z violino, cigansko, sta. ro, črno in polomljeno. Strune je prinesel kar v žepu, lok pa, se mi zdi še danes, ni bil lobu podoben. Pri nekem kmetu smo dobili malo koloforaije, ki jo uporabljajo za obarjanje prašičev. S to je Vinko namazal lok, z njim pa potegnil ob glasnem utripu treh src po strunah. Zazvenel je hreščeč ton, ton je pa le bil. Vinko je bil sicer trobentar, violina mu pa ni nikoli kdo ve kaj odrezala, vendar violina je bila tukaj. Vinko me je moral ubogati in začela sva še midva z vajami. Da, z vajami! Kaj naj igrava? Doma smo vedno imeli note, tu jih pa ni bilo. Da bj Vinko doma kdaj igral brez not, mu niti na misel ni prišlo. No, sila kola lomi. Pregovoril sem ga, naj zastavi vse svoje sile in znanje in še tistega dne sva zaigrala nekaj, kar je bilo »Triglavski« in »Trboveljski koračnici« nekoliko podobno. Takoj sem uvidel, da brez not ne bo šlo. Jože in Vinko sta mi na navaden papir načrtala notne črte, sam pa sem se usedel in napisal prvo glasbeno delo v partizanih — »Savinjsko koračnico«. Oba sta bila z njo zadovoljna in vzeli smo jo na naš »spored«. Se spomin na naše tedanje stanovanje. Stanovali smo v dolini, pod streho precej meščanske .hiše, kamor smo po naključju zašli. Razen nas so se zavlekli v hišo tudi obveščevalci cone in zasedli večjo sobo. Mi trije smo se zadovoljili s kuhinjo. Tu je bila prvič v par. tizanih priložnost, dia smo lahko zakurili v štedilniku. Pogreli srno vodo in. se temeljito umili In očedili. Kako pa je kuhinja izglodala, naslednji dan, si lahko vsakdo predstavlja. Vinko ni tratil časa. Brž je navezal stike z domačo hčerko, kar mu ni bilo težko zaradi njegove prikupne zunanjosti in dobrega jezike in je izkoristil to priložnost za »tičanje«, kakor Pravimo po trboveljsko. Gospodinja je bila namreč zelo skoba ali morda varčna in od nje ni bilo mogoče dobiti ničesar. H četic a pa je brez njene vedno, s tj prinesla Vinku na skrivaj nekaj masti in sladkorja, in tako smo sl lahko privoščili imenitno zabeljene žgance in še sladko kavo povrhu. 19. avgusta smo spoznali tovarišico Vero. O njej smo že dišali, nismo je pa še poznali. Takoj nas je napadla z neverjetno idejo, da bi priredili — in to takoj zvečer — miting za Prebivalstvo Luč. Mi smo onemeli. Kaj naj igramo oziroma igrava, in kalco bova igrala? poslej smo bili navajeni doma Pfratl tako. kot se je spodobilo. Kadar pa je Vera napravila na-crt. ga je bilo treba izvesti. Da no bj igrala midva sama, je poskrbela še za tretjega. Tovariš Džoko je bil član propagandnega odseka cone in je znal igrati kitaro. Res le z levo roko, toda ne slabo. Ta nam je priskočil n® Pomoč. K močno tremo smo nastopili v Gasilskem domu. Spored se-Vfida nj bil bogat. V nek; hiši nmp Iztaknili celo pianino in K« zvlekli v Gasilski dom. »šra-kakor nas je napovedala vPr«, je zaigral himno, novo ‘Savinjsko koračnico« in Se ne. ®.1 drugih del, kar smo Jih pač *n*U. Pevci so zapeli pesem 'Od Urala do Triglava« in «e jtoknj narodnih pesmi Slamič ^ ob spremljavi s klavirjem za-dva solo speva. Za zabavo poskrbela tovariša Luč in olamič s kratkim prizorom, kako kmet. naznani partizane nem-'jkJpi oblastem. Tokrat Je bila na sporedu Verina »Sa-rPfcka kronika«, ki Jo Je tudi **n* Peku Res m bilo velfico. ljudje pa so bilj nadvse zadovoljni in so nas prosili, naj še pridemo. Takoj po mitingu je bil Izvršen v naglici premik. Zelo nam je bilo žal za toplo kuhinjo in prijazno hčerko, toda premik je bil nujen in vsako omahovanje bj bilo nevarno. Hodili smo nekako šest ur in prišli v Savinjo, majhno vasico nad Ljubnem. Ta »vasica« je imela le eno hišo. Vanjo so se komaj spravili vsi tisti, ki so spadali k štabu. No — v avgustu še ni bilo hladno, tudi ne ponoči, zato smo lahko spali in igrali kar na prostem. Neko prednost pa je le imela ta vasica. S hriba smo lahko prišli v eni uri v Gornji grad, v pol ure pa na drugo stran, v Ljubno. 2e 22. avgusta smo se prvič spustili s hriba v dolino, in sicer v Gornji grad. Šli smo tja na pogreb. V bližini Nove Štifte se je zrušilo angleško letalo, pri čemer je našlo smrt pet angleških letalcev. Na prošnjo tov. Ašiča sam pevce v naglici naučil pesem »Žrtvam« in to smo pelj ob pogrebu. Ob tej priložnosti sva z Aši-čem stikala po Gornjem gradu za notami in ne brez uspeha. Pri tamkajšnjem organistu sva dobila precej not za pevce in tudi nekaj za klavir. Ko je Vinko videl note, je postal ta- koj bolj dovzeten za igranje, Jožetu pa se je čelo še bolj pomračilo, ker še vedno ni imel instrumenta, k,- ga je bil vajen — saksofona. Tovariš Zan se je sicer trudil na vse pretege in uprizoril pravi lov za klarinetom, vendar brez uspeha. Da je bil pri iskanju res nadvse akti. ven, priča že dejstvo, da nam je vsakdo na vprašanje, kje bi dobili kak instrument, takoj odgovoril: »Me je že Zan spraševal. Klarinet bi rad imel, pa kje naj ga vzamem?« Naslednji dan je prispel v cono Rožajev Robi-Vačko. Iz odreda je bil poklican v cono zaradi tega, ker je šel o njem glas naokoli, da je dober kuple. tist. Pridržal sem ga pri svojem »Šramlu«. Tako smo bili sedaj že trije stalni člani »Šramla«, ker je Robi prijemal nekaj durov na kitari. Brez posla sta bila le še Jože in Zadobovšek Bertl-Beno, ki je bil določen za dramsko družino, o kateri pa za sedaj še ni bilo ne duha ne sluha. Tiste dni je pričela Vera tudi z vajami govornega zbora, ki smo ga sestavljali Ašič, Robi, Berti, jaz in seveda Vera. Kot prva je bila na dnevnem redu Kajuhova »Slovenska pesem«. Odrezali smo še kar nekam do- bro, tako da je bila Vera z nami zadovoljna. 24. avgusta smo se prvič javno »zaleteli«. Na loj trškem vozu smo se potegnil) do Bočne, kjer smo priredili miting pod lepo okrašenim kozolcem. Najbolj je uspela Verina »Savinjska kronika«, kj jo je tokrat predvajal Robi. Tudi pevca so ustrezali, Veri so se pa zdeli premalo udarni. Slamičeve samospeve sem spremljal na harmoniko, Robi m Gustl pa sta poskrbela za smeh s kratkim prizorom »Hitler in Mussolini«. »Vidite, šlo bo, saj ste dobri, mrcine,« nas je bodrila Vera. 27. avgusta smo z istim sporedom kot v Bočni nastopili v Ljubnem. Ker je bila Vera zadržana, sem prevzel jaz njeno recitacijo Kajuhove »Kmetove pesmi«. Vinko je tudi tukaj takoj navezal stike z neko Ančko, kar je pripomoglo, da smo spet enkrat — prvič v partizanih — jedli pečena jajca. To noč smo prespali v Ljubnem, in sicer na seniku pri Ančki. Ta nam je zagotovila, da lahko ležimo brez skrbi, ker je seno popolnoma sveže in še ni nihče spal na njem. Bali smo se namreč predvsem uši, ki so nas tu to tam že lovile, vendar smo se jih doslej uspešno otepali. V brigadi smo imeli mir pred njimi, v coni smo pa imeli občutek, da ne bo šlo brez boja. V »Savinji« smo nadaljevali z vajami. Vsak dan smo bili bolj zadovoljni. Znebili smo se občutka, da smo v coni odveč. Dela nam ni več manjkalo, jaz pa sem poleg vsega še pomagal administratorki intendantskega odseka, zato sem bil večkrat deležen njenega kosila, ki je bilo boljše kot naše. (Nadaljevanje sledi) Svibno-axS (Pred občinskim praznikom v Radečah) Ce potujemo iz Radel po ozki in slikoviti dolini ob potoku So-poti proti Podkumu, nas na obeh straneh spremljajo strmi obronki Posavskega hribovja. Po pičli uri hoda — mimo papirnice — nos pot pripelje do prijazne Jagnjenice. Od tu drži lepa, toda precej strma pot v Svibno, ki je vidno s svojim Ostrim vrhom daleč naokoli. Svibno ni vas v pravem pomenu besede, temveč zelo raztegnjeno naselje, ki se razteza od Jagnjenice pa vse do Rovana in do velikega gozdnega kompleksa Jatne. V fevdalni dobi je bilo Svibno znano po vsej kranjski deželi. Prav na vrhu Ostrega vrha si je bavarski graščak Arnulf (Arnol-dus), iz rodu Scharlenbergov, leta 928 postavil s svojimi tlačani Dil nepremagljiv junak na viteških igrah. Njegovo junaštvo je proslavil tudi Prešeren v Turjaški Rozamundi in Anton Medved v dramatski pesnitvi »Vitjem Ostrovrhar«. Med ljudstvom je še živa pravljica o Viljemu. Ko se je nekoč vračal iz doline proti gradu, se mu je prikazala v gozdu blizu doma lepa deklica in mh izročila zlat prstan z dragocenim, svetlim kamnom ter mu naročila, da naj nosi prstan vedno pri sebi, ker ne bo trpel škode ne na časti in ne na imetju. Nato je deklica izginila in Viljem je ni videl nikdar več Leta 1293. je na Koroškem p bitki pri Grebinju padel, prstan j pa je pred smrtjo izročil svojemu nasprotniku. — Tako pravi gočen grad, da brani meje j pravljica. Dobrih sto let pozneje nemškega cesarstva pred Ogri. /e grad prešel v roke Habsbur-Valvasor pripoveduje, da so Žanov in je bil menda 1456. leta morali celo divji golobi, ki so ' zapuščen. hotel} poleteti iz doline na grad, j Na ievdalno dobo nas še da-med letom večkrat sesti na pe- j nes spominjajo nekatera imena: čevje, ker niso mogli premagati Malarija (graščinski »motorji«), tolikšne višine. Rodbina Ostrovrhar jev je postala mogočna in vplivna ter se je pojavljala z imenj Scarpfenberc, Scharphen-bercit skozi ves srednji vek. Ar-nulfovl sinovi so pozidali tudi grad 2ebnik (Slbeneck, Sibenek-ke itd.) pri Radečah in grad Sostro (O* (er vrh) ob izlivu Ljubljanice v Savo. Tudi grad Gal-lenberg pri Zagorju so baje leta 1040 pozidali Ostrovrharji. Najimeniteiši Ostrovrhar pa je bij gotovo Viljem, ki ga omenjajo tudi narodne pesmi. Viljem je PO LEPI MASI DOMOVINI Zagreb — Banja Luka — Jajce Tučepi pri Makarski — Split - (Nadaljevanje) - Sarajevo — llidža — Mostar — Dubrovnik — Met kovic — P loče — Trogir — Šibenik — Zadar — Titova Korenica — Plitvička jezera — Slunj — Karlovac — Ljubljana MESTO JAJCE — SISIBOL NOVE JUGOSLAVIJE Mnogo lepega smo videli v dolini reke Vrbas, toda ob prihodu v Jajce smo se globoko zamislili. Iz tega zgodovinskega mesta je zelo lep pogled na vrh hriba, kjer se vidijo še ostanki gradu Jajce. Mesto Jajce leži ob stiku reke Vrbas in Plive, ki se združuje z Vrbasom v višini čelu s tovarišem Titom. Ogledali smo si hišo v gornjem delu mesta, kjer je imel svoj sedež štab NOV in kjer je naš tovariš Tito delal s svojimi zvestimi sodelavci, da zlomi sovražnika. ZGODOVINSKI MUZEJ V JAJCU Vsakdo, ki pride v Jajce, dvajset metrov, kar daje spet j mora videli zgodovinsko hišo, krasno sliko velikega slapa v J v kateri je sedaj muzej NOV Jajcu. in kjer je bilo zgodovinsko II. ravno zaradi gradnje ceste in si ga nismo mogli niti ogledati (pravilno rečeno: ugasiti žejo zaradi prevelike vročine). Po dolgi vožnji smo končno le prispeli v Sarajevo, glavno mesto republike Bosne in Hercegovine. Ker pa v Sarajevu ni bilo prostora za spanje, nas je avtobus potegnil še dalje, do znanega kopališča Ilidže. Pogled na Sarajevo Mesto Jajce je bilo zgrajeno v 15. stoletju. Sama okolica je bogata na vrsti spomenikov iz časov rimske zgodovine. Pri ogledu mesta smo postali med zasedanje AVNOJ. Dne 29. novembra 1943. leta so bili tukaj postavljeni temelji nove Jugoslavije. Od tu dalje smo si ogledali drugim pozorni na oltar iz cer- še znameniti slap na reki Plivi, kve Mitreja, ki se hrani skupno : ki se zliva v Vrbas tik pod gra-z ostalimi kamnitimi spomeniki, dom Jajce. Lepo je bilo v tem ki so jih našli v Jajcu in oko- mestu in vsak izletnik je bil lici. Bosenski kralj Stefan Tom- zadovoljen, da si je ogledal kraj, ševič (1443—1461) je imel v Jaj- kjer so se zgodila velika zgodo-cu svojo prestolnico, to pa za- vinska dejanja naše nove Ju« radi tega, ker je bilo Jajce sprl- goslavije. čo svoje obrambne sposobnosti V hotelu »Turist« v Jajcu nas manj izpostavljeno turškim da- j je čakalo izdatno kosilo in ve-padom. Turki so osvojili grad, seli smo bili prijaznosti v go-Jajce leta 1528 po znani bitki | stlšču. Vse nas je še nekoliko 1528 pri Mohaču. Od tega časa dalje je Jajce Izgubilo svoj strateški značaj. Tudi za časa avstroogr-slce okupacije Bosne in Hercegovine je Jajce nudilo močan odpor avstrijskim zavojevalcem. Mesto Jajce pa si je v časih naše narodnoosvobodilne vojne priborilo svoj največji zgodovinski pomen. Takoj leta 1941 je Jajce začelo z borbo proti sovražniku. Vse od leta 1941 so se tukaj vršile borbe, dokler ni bilo Jajce v septembru 1942. leta ponovno osvobojeno. V novembru tega leta se Je nastanil v Jajcu vrhovni štab NOV, na pogrelo črno vino »Nero«, tako da je bilo pri odhodu iz mesta zelo živahno. Razlegla se je slovenska pesem ob odhodu iz zgodovinskega mesta Jajce. Pesem za pesmijo se je vrstila pod neutrudnim vodstvom našega »kulturnega referenta«, ki je dirigiral naš novi pevski zbor, dokler nismo omagali od vožnje, ki je bila že predolga, kajti na poti do Sarajeva smo morali napraviti dvakrat velik ovinek, ker je cesta v gradnji. Mesto Travnik, znano po borbi slovenskih fantov v Bosni In Hercegovini iz leta 1878, smo morali obiti RAZOČARANJE V ILIDŽI GLEDE OSKRBE llidža je razočarala vse ude- Omenimo I ležence Putnikove ekskurzije. To pa ne zaradi svojega zunanjega lica in slovesa, pač pa zaradi negostoljubja proti našim ljudem. Prenočišče in prehrana — vse je delalo in napravilo vtis, da vsi komaj čakajo, da odpotujemo dalje. In radi smo odšli po enodnevnem bivanju ter dveh neprespanih nočeh. Omenili bi ob tem, da so bile tukaj vse boljše sobe rezervirane za tujce. Ce pa si jo urezal »tajč pohrusten«, so bili tokoj vsi okoli tebe. Ze v Ilidži in še dalje smo imeli občutek, kakor da nam hočejo reči, kaj pač hodimo tod okoli, saj je dovolj tujcev, ki nam prinašajo dragocene devize. No — pa pustimo vse to in si rajši oglejmo, kako se je razvijala situacija. Prvi večer se nam je zgodilo to, da smo morali klicati več kot eno uro, preden so nam odprli, da bi se lahko vlegli in odpočili kosti. Smo pač pozabili, da smo v zdravilišču, kamor hodijo na zdravljenje tudi zavarovanci socialnega zavarovanja, ker so nas nastanili v njihovih sobah. Zato so nas tudi zaklenili ven. Največje presenečenje pa ie bilo zjutraj, ker ni bilo nobene vode za umivanje — v hotelih, ki so bili zasedeni po »boljših« ljudeh, je pa bila voda na razpolago... SARAJEVO IN PRI IZVIRU REKE BOSNE Tretji dan našega potovanja smo si po programu ogledali Sarajevo ter obiskali Etnografski muzej. Seveda je bil naš ogled površen, kajti če bi si hoteli vse dobro ogledati, bi potrebovali samo za muzej dva dni. V Sarajevu smo si ogledali nadalje znamenito, 420 let staro džamijo, imenovano Begovo džamijo, ki jo je sezidal Husref beg — turški namestnik v Bosni leta 1521—1541. Med 70 džamijami je to najlepše mohamedansko svetišče, ki so ga začeli graditi pred 420 leti. Takrat je imelo Sarajevo le 7000 prebivalcev. Pot nas je seveda zanesla tudi v stari del mesta. Tu si imel občutek, da si v Orientu, vendar tega, kar smo lahko videli še pred narodnoosvobodilno vojno — zakrite turške žene, tako imenovane »bule« — tega nismo opazili več ne v Sarajevu ne na ostalem potovanju po Bosni. Naša narodnoosvobodilna vojna je prinesla našim ženam mohamedanske vere v Bosni in drugod to, da jim ni treba več skrivati obraza pred drugimi ljudmi. Na sprehodu skozi Sarajevo lahko vidiš edinstvene stvari. naj izdelavo bosen- skih preprog in raznega dfuge-ga blaga, izredno lepe vezenine in čipke, umetniške izdelave, zlasti iz zlata in srebra ter vrsto drugih izdelkov. Seveda ne manjka tukaj turških fesov. Akoravno tudi fesi niso več posebno v modi, jih dobiš po tri sto dinarjev, kolikor jih hočeš. Marsikdo od nas si ga je kupil. Ko smo se pozneje sešli na vrtu hotela »Evropa«, smo mislili, da sedimo med samimi Turčini, kajti vsak drugi naš izletnik je imel na glavi rdeči fes (ko smo prišli niže v Dalmacijo, so nas otroci imeli za Turke). Lederski hrib (usnjarji) in v 18. stoletju Glažuta pod Janto. Tudi krajevno ime Pristava je pri nas fevdalnega• izvora. Po odpravi tlačanstva je Svibno dobilo šolo. Pouk je bii takrat v kaptoniji, poučevali sc pa Izmenoma kaplani in cerkovniki. Sele leta 1892 je šola dobila pravico javnosti, s stalnim učiteljstvom. Novo šolsko poslopje je bilo pozidano leta 1911 in je šola postala trirazred-nica, kajti na Jagnjenici takrat še ni bilo šole in—so morali trsi šoloobvezni otroci šolskega okoliša Jagnjenica obiskovati šolo v Svibnem. V tem času je bilo Svibno samostojna občina z do-čaj obsežnim področjem: Svibno, Podkum, Dobovec in Jagnjenica. Uradno se je občina imenovala Sv. Križ na Dolenjskem. Po prvi svetovni vojni si je učiteljstvo zelo prizadevalo, da bi odpravilo vaško zaostalost in pomagalo kmetom od primitivnega k naprednemu gospodarstvu. Največ zaslug za napredek kmetijstva, sadjarstva in vinogradništva na tem področju ima pokojni šolski upravitelj Ivan Pečnik, ki je v tem času opravit naravnost pionirsko delo. Zaradi njegovih nesebičnih prizadevanj se uvršča še danes Svibno med najnaprednejša gospodarska področja v našem okraju. Tudi kul-turnoprosvetno so se Svibanci že nekoč radi udejstvovali. Leta 1921 so si postavili gledališki oder, kjer so pridno uprizarjali poučne in zabavne igre Toda po dveh letih je kanonična vizita-cija oder prepovedala, češ da se ljudstvo pri predstavah javno pohujšuje. Zaradi odločnega protesta društva so takratne oblasti odrske predstave končno le dovolile. Okupatorsko nasilje tudi Svibnem ni prizaneslo. Že protj koncu 1. 1941 so začeli Nemci množično seliti naše ljudi v Nemčijo Izseljeno je bilo nad tričetrt družin, v njihove domove pn sc prišli Kočevarji in Tirolci, ki so postali neomejeni gosoodarjj nad preostalim slovenskim življem V šolsko poslopje so se vsehh nemški vojaki, da bi varoval Sarajevo je napravilo na vse1 naše izletnike lep vtis. Ne sme- * zvestobo in zločinstva na slaven mo prezreti tudi znamenitega | sko zemljo priseljenih Nemcev »Principovega mostu«. Na tem i Posebno prizadela je bila šolska zgodovinskem kraju je mladinec in narodni revolucionar Gavrilo Princip 28. junija 1914. leta ubil avstroogrskega prestolonaslednika, nadvojvodo Franca Ferdinanda. Na vogalu, od koder je mladi Gavrilo streljal, je urejen muzej »Mlada Bosna«, ki vsebuje spomine na delovanje revolucionarne organizacije »Mlada Bosna« ter spominske predmete na atentat pred 40 leti. (Nadaljevanje sledi) mladina, saj v vseh štirih letih okupacije ni imela niti deset mesecev pouka Bič Ostrovrhar jev se je tokrat poslednjič dvigni! nad našim ljudstvom. Toda ljudstvo ni bilo več lin čan In svoboda mu je bila ljubša od življenja. Zato.so naši fantin ponosno stopali v vrste najboljših sinov slovenskeaa naroda. Svoboda je res zlata. Kdor jo (Nadaljevanje na 4. strani) Most GavriU Principa v Sarajevu Stran 4 Štev. 33 V zadnjih dneh po revirjih TRBOVLJE Adaptacija Vodenske Sole. — Poslopje osnovne šole na Vodah v Trbovljah je že nekaj tednov v generalnem popravilu. Velika dvonadstropna šolska zgradba bo letos tudi na zunaj obnovljena in bo dobila nova okna, kar je bilo potrebno. Seveda bo šola v celoti na novo prebeljena, preslikana in prepleskana. Vsa ta dela, ki so bila na stari zgradbi že nujna, so se pa vendar zavlekla, tako da se bo začetek novega šolskega leta na tej šoli po vseh izgle-dih zakasnil najmanj za štiri tedne. 46 let v Ameriki. — Pred dnevj je obiskal uredništvo našega lista tov. Franc Kiju-č e v š e k, ki živi v Pensilvaniji v ZDA in je star 69 let Ključevšek se je leta 1908 kot 23-letni rudarski delavec izselil v Ameriko. Kakor lani, je prišel tudi letos spet v svoj domači kraj, da obišče svoje sorodnike in prijatelje — Našemu uredniku je tov. Ključevšek v razgovoru dejal, da je bil zelo prijetno Iznenaden nad pozornostjo iniciativnega odbora Izseljenske matice v Trbovljah, ki je 18. avgusta priredil tako ljubezniv družabni večer našim izseljencem v Domu »Svobode« v Zg. Trbovljah — prav tako vesel je bil tud,- akademije, ki so jo priredili 20. avgusta na čast izseljencem v Delavskem domu v Trbovljah, kjer so delavski orkester in pevci pevskih zborov »Slavčka« in »Zarje« izvajali Gobčevo Partizansko kantato. Tov. Ključevšek je pripomnil, da tako lepega petja še ni slišal in da se v imenu vseh izseljencev za obe prireditvi prisrčno zahvaljuje. — V prijetnem kramljanju je tov. Ključevšek med drugim povedal, da se prav rad pelje na svojem »karu«, ki ga sam šofira, iz Pensilvanije v daljno Florido. Tam živi vsem starejšim Trboveljčanom poznam Janez Bel}, har, k; se je izselil v Ameriko leta 1905. — Ker hodi tov. Ključevšek v Ameriki v svojem prostem času zelo rad na lov, ga je naš urednik vprašal, če so tudi v Pensilvaniji vrabci. »O, yčs,« je smeje odgovoril, »prav toliko jih je kot pri vas; tudi lastovke imamo in kosi nam prepevajo, nj pa tamkaj grlic in tudi ne šoj, pač pa prav tako veliko golobov.« — Med pogovorom je tov. Ključevšek omenil, da že deset let ne pije alkoholnih pijač in da je danes dosti bolj zdrav in krepak kot pred desetimi leti. — Ko ga je naš sodelavec še vprašal, kako je potoval, je odgovoril, da je prišel iz Amerike s potniškim letalom. Letalo je vozilo iz Amerike visoko nad oblaki in je bilo v 17 urah v Parizu. Pristavil Je, da bo prihodnje leto spet prišel na obisk v Trbovlje. Tov. Ključevšku želimo srečen povratek v Ameriko in da bi nas prihodnje leto spet obiskal tako zdrav in nasmejan kot letos. STT iz Trbovelj bo razstavljala na zagrebškem velesejmu. — Strojna tovarna v Trbovljah bo, kakor lani, tudi letos v posebnem paviljonu razstavila svoje najnovejše rudarske in druge stroje na zagrebškem ve. lesejmu, ki se bo pričel v prihodnjih dneh. O strojih, ki jih bo Strojna tovarna v Trbovljah prikazala v Zagrebu, bomo obravnavali v prihodnji številki našega lista. ZAGORJE Dan upokojencev v Zagorju.—i jim gn prejšnja domovina ni _1_T-rOO 1__T______1 l_ Na pobudo KSS Zagorje bodo dne 11. septembra organizirali »Dan upokojencev«, pri čemer bodo sodelovale vse sindikalne organizacije in rudniški sindikalni odbor Materialna sredstva bodo zbrali po podjetjih in ustanovah. Ze večkrat so posamezne sindikalne organizacije priredTe svojim bivšim članom-upokojen-cem družabni večer z zakusko in kulturnim programom. Toda ostali upokojenci, ki pri tem niso prišl v poštev, so se čutili prikrajšane. Zato je KSS v Zagorju sklenil da bo pripravil »Dan upokojencev« za vse upokojence v občini Zagorje. Na ta način se bodo aktivni delavci in sindikalne organizacije oddolžile upokojencem, ki so vsak po svojih močeh, ko so še delali, prispevali svoj delež h graditvi naše socialistične domovine. Izseljenci se poslavljajo. — »Prehitro bo potekel čas našega dopusta v stari domovini« — pravijo izseljenci, ki so prišli Iz Francije in Nemčije, da obiščejo spet svoj rodni kraj in se pomenijo s svojimi sorodniki in prijatelji, Domovina pa ni pozabila svojih sinov in hčera, ki so se morali pred leti izseliti v druge države, da si poiščejo kruha, ki HRASTNIK Smrtna kosa. — Podlegel je v celjski bolnici 49-ieten kurjač v steklarni Rudolf Bučar. Delal je še pred vojno v Hrastniku. Okupator ga je že leta 1941 preseli] na Hrvatsko. V izgnanstvu je telesno šibek delavec dobil kal bolezni. Pokopali so ga na Za 500 dinarjev na sinji Jadran! »Za 500 dinarjev - boste šli lahko letos v Split za 14 dni, kjer je vračunana vožnja, prehrana In vse ostalo,« — tako se je glasilo vabilo. Prezapeljiva je bila ta ponudba za marsikatero trboveljsko mater, potuhtai pa jo je prebrisani mladoletni N., ki je »organiziral« to letovanje pod firmo Planinskega društva »Kum« v Trbovljah. Cez sto trboveljskih otrok Je zbral ta mladi organizator, napravil seznam prlglašencev ter začel z nabiralno akcijo, pri kateri je imel še kompanjona. Povsod, kamor Je prišel, Je začel z gornjim vabilom, zraven pa še pristavil: »Kolikor bo denarja premalo, bo prispevalo Planinsko društvo ,Kum'.« Denarja se je razumljivo kar dosti nabralo, toda ko se je približal čas odhoda, ni bilo nič. Podjetni fant je sklical sestanek s starši, da se pogovorijo o odhodu in o ostalem potrebnem. Tudi kuharice so že odpotovale naprej ▼ Split. Mladina je bila navdušena, da bo šla na morje — tedaj pa je predsednik »Kuma« razkrinkal celotno pustolovščino in »splitske sanje« so šle po vodL Tudi ves nabrani denar je šel po vodi, ker ga je mladi pustolovec že zapravil. Ta primer naj bo staršem dober nauk in svarilo, da ne nasedajo vsakomur. Gostovanje Belokranjcev v Hrastniku V soboto, 21. avgusta 1954, je v Hrastniku gostovala igralska skupina KUD »Oton Zupančič« J ,, „ J iz Gradca v Beli krajini. Bila pretečeno nedeljo. Brodar i jc gost DPD Svobode I. v Hrast-zveza Slovenije je priredila!^ Uprizorila je igro »Belo-tekmovanje za prvenstvo Slove- j kranjski kresovi«, ki jo je na-ni)e v slalomu s kajaki na div- , domačin uči. mogla dati. Izseljenska matica skrbi za stalne stike med izseljenci v tujini in njihovo staro domovino. Tako je priredil tudi pododbor Izseljenske matice v Zagorju našim izseljencem, ki so prišli pred kratkim v svoj rodni kraj, družabni večer. Ob tej priložnosti se je zbralo okrog 30 izseljencev. Pozdravil jih je tajnik pododbora tov. Franc Moči'nikar, predsednik MO SZDL Zagorje tov. Otmar Pečar pa Jim je podal kratek zunanje- in notranjepolitični pregled, kj so ga vsi zbrani z zanimanjem poslušali. Izseljence je nadalje pozdravil in jim zaželel prijetno bivanje v domovini predsednik mestne občine Zagorje tov. Alojz Lukač. Ko je pevski oktet topliške »Svobode« zapel nekaj izbranih pesmi, je zapel tri pesmi tudi izseljenec Zupančič iz Salomine (Pas de Calais), njegova mati pa je recitirala nekai krajših del naših pesnikov. Iz tega vidimo, da naši izseljenci niso pozabili svojega materinega jezika in ga v daljni tujini negujejo. V prijetnem vzdušju so izseljenci prebili družabni večer in se razšli v prijetni zavesti, da jih njihova stara domovina — nova socialistična Jugoslavija, ni pozabila. Naj bo vsem lahka slovenska zemlja! Preostalim naše sožaljel KajahaSka tekma na Savt je bila ska godba in pevci so mu zapeli v slovo. Na Logu je umrla 70-letna M. Domšek, vdova po rudarju Dom-šku, ki je bil med prvoborci za delavske pravice. Tej družini je padel sin v prvj svetovni vojni, pohabljena hčerka pa je umrla pred leti. Tako je ostala pokojna Domškova sama brez bližnjih sorodnikov. Na Praprotnem Je preminil bivši posestnik Franc Zupan, po domače Košak. Dočakal je 76 let. — Pokojni je moral prenašati krute udarce od okupatorja. Leta 1942 sta odšla dva zavedna sina v partizane. Kmalu nato je ubil okupator tretjega sina kot talca in odpeljal vso ostalo družino v zloglasni nemški taborišči, kmeta Zupana v Mauthausen, ženo in otroka v Auschwitz, kjer sta mati in edini sin podlegla. Eden od sinov partizanov je padel v borbi. — Tako je izgubil oče Zupan kar 4 člane družine — ženo in tri sinove za časa okupacije. Telesne ostanke zavednega Slovenca in dobrega bivšega go spodarja so pokopali v DragL Svibno — pogled v preteklost in sedanjost (Nadaljevanje s 3. strani) le kdajkoli izgubil, to pač ve, ko-liko je vredna. Po osvoboditvi je dobilo Svib-no povsem nove oblike življenja. Pregnanci so se vračali, njim je bilo treba najprej pomagat!: postavili nova gospodarska poslopja, popraviti hiše, da bodo primerne za ljudi, napraviti novo orodje, obdelati opuščena polja ... Ljudstvo je zaživelo. Rane so se počasi celile. Mladina si je v tečajih In večernih šolah nadomestila zamujeno, pomanjkljivo šolsko izobrazbo, tako da je skoraj popolnoma odpravljena vrzel, ki /o je zasekala vojna v tem pogledu. Na drugi strani pa je Imela kmečka mladina možnost izpopolniti svoje znanje o kmetijstvu, ko je bila s podporo mestne občine Radeče v Svibnem že 1. 1952 ustanovljena prva kmetljsko-gospo-darska šola v našem okraju. Res je, da so bila dekleta do sedaj nekoliko zapostavljena, toda v tolažbo jim moramo povedati, da tudi zanje pripravljajo v le- __________________ tošnjih zimskih mesecih gospo- f se zbirali okrog dinjskl In šiviljski tečaj. Najpo- j Dolani, ki ljubijo membnejša pridobitev za nas vse pa je elektrllikacija naše vasi. Te so bili kmetovalci najbolj veseli, saj jim je z njo odprta pot k uspešnejšemu gospodarstvu. Ce k tet dejavnosti pridamo Se razgibano kulturnoprosvetno delo, ki je s postavitvijo novega gledališkega odra doseglo že kar lepo višino In je poslalo našim ljudem nepogrešljivo, potem lahko trdimo, da bo ljudska oblast omogočila naši vasi tudi o bodočnosti dostojen, vsestranski razvoj. R. Z. ti ja in Hrastnik. Proga je držala od Zagorja do Hrastnika v dolžini 9 km. V mojstrski skupini je zmagal Zadel iz Ljubljane, v splošnem razredu je odnesel prvo mesto Litijan Eržen, drugo pa najmlajši tekmovalec Hrastničan Barič — oba rtovinca. — Hrast-niško kajakaško društvo ima možnost razvijati ta koristni in lepi šport, manjkajo mu pa zato sredstva, ker ne dobj nikoder nobene gmotne in moralne podpore. Društvo sedaj životari, ker ima samo dva kajaka, v katerih se ne morejo članj v zadostni merj vaditi. Potrebno bi bilo, da priskočijo temu društvu na pomoč v to poklicani formi. Mlademu hrastniškemu kajakašu Bariču pa čestitamo k lepemu uspehu! TELOVADNI TEČAJ Na Dolu pri Hrastniku je bfl od 23. do 27. avgusta šestdnevni telovadni tečaj, ki ga je obiskovalo 24 članov in članic iz | vseh društev TVD »Partizan« I trboveljskega okraja. Razv’i?e gasflsVa zastave na Dolu pii Hraš ni u Prejšnjo nedeljo so imeli dolski gasilci lepo slovesnost, Razvili so novo gasilsko zastavo. Pred gasilskim domom se Je zbralo vliko število članov domačega in vseh sosednjih gasilskih društev. Dolg sprevod z rudarsko godbo in zastavami na čelu se je pomikal po vasi. Zaradi bližajočega se dežja se je vršila slavnost v dvorani Kmetijske zadruge namesto na letnem telovadišču TVD »Partizana«. — Predsednik društva tov. Jože Klemen Je odpri slavje s pozdravnim govorom. Pokrovitelj te slavnosti, predsednik Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje tov. Martin Gosak, je razvil novi prapor • čestit. kanvi društvu in z željo, da bi nove zastave ^ _ novo sociali- stično domovino, zlasti pa mladina Namesto zabijanja spominskih žebl ličkov so bila prebrana imena darovalcev žebl ličkov, ki jih 1e Mio nad 00. Zastopnik okrajne gasilske zveze js izročil zaslužnim dolskim članom odlikovanja. — V zaključnem govoru se je tov. Franc Ho’ešek spomnil pokojnih tovarišev gasilcev In žrtev NOV ter se poslovil od stare gasilske zastave In se zahvalil vsem. ki so pripomogli k lenemu društven emu i slavju Pri slavnosti sta sodelovala moški in ženski zbor Delavskega prosvetnega društva »Ciril Pust« z Dola. Po prisrčni proslavi se je razvila na prostem zabava, ki pa jo je žal motilo deževno vreme. proti . obnovo. Obsežno letno gledališče pri Logarju je bilo popolnoma zasedeno. Hrastničani so , bili z izvajanjem zelo zadovoljni in so s svojim polnoštevilnim obiskom dali priznanje Grada-čanom, ki so v času NOV nudili gostoljubje predvsem članom hrastniške rudarske gpdbe, pa tudi mnogim drugim Hrastničanom. Pred pričetkom igre je drage goste pozdravil tov. Viktor Malovrh, ki je poudaril, da so se kulturne vezi med Gradacem in Hrastnikom, sko-I vane v času NOV, z gostovanji hrastniške rudarske godbe v Gradacu in z gostovanji Gra-dačanov v Hrastniku sedaj še bolj utrdile in ustvarile trdno prijateljstvo med kmečkim in industrijskim prebivalstvom. Uprizoritvi so na povabilo hrastniške podružnice Izseljenske matice prisostvovali tudi izseljenci iz Holandije, Nemčije, Avstrije ta Francije, ki so izjavljali, da jim bo ta lep večer ostal tudi v tujini Se dolgo v priletnem srtominu. Ob slovesu so • člani hrastniške rudarske godbe, ki so se jim pridružili tudi člani igralske družine »Svobode I«, obljubili Gradačannm. da jih bodo kmalu snet obiskali. Gradačanl so bili z gostovanjem v Hrastniku in z lepim sprejemom nadvse zadovoljni, kar nas zelo veseli — mi pa jim kličemo: »Na svidenje v pri-I jaznem Gradacu!« -h. Iz Loke pri Zidanem mostu Splošnim pripravam za pro-1 vredna zamisel pevovodje Jen-slavo 10. obletnice štajerskih čiča o združitvi domačega zbo-brigad na Ostrožnem se pri- | ra in zbora »Svobode« iz 2šida- družujejo tudi Ločani. Postavili so posebne štabe, ki so že po vseh vaseh razvili široko agitacijo za čim večjo udeležbo. Zbiranje priglašencev je v polnem teku in sedaj i« ni znano število vseh udeležencev. Računa se, da jih bo okrog 300 iz cele občine. Kot prvi se je priglasil celotni mešani zbor KUD »Ivan Cankar« iz Loke Sedaj že pridno vadi pesmi, ki bo z njimi nastopil v družbi z ostalimi pevskimi zbori Slovenije. Omenili bi, da Je delavnost tega zbora izredno živahna, saj vadi redno vse mesece kljub delu. ki ga Je na kmetih poleti veliko. Kriza, iz katere se Je le z muko in mnogo dobre volje pevcev In pevovodje Izkopal, mu je zapustila dober nauk, da brez vztrajnosti ln razumevanja ni u«r>eha. Posebne pozornosti pa je nega mosta. Oba združena pevska zbora sta že nastopila letos s celovečernim sporedom v Zidanem mostu in v Loki ob proslavi Dneva vstaje. Ta dva prva nastopa sta pokazala, da bo združeni zbor lahko kmalu predstavljal enega izmed najmočnejših pevskih zborov v okraju, saj šteje preko 50 pevcev, seveda če bo tud* v prihodnje vztrajal na dosedanji poti. Pogoje za razvoj ima vsekakor dobre. Številčno in glasovno je močan, treba mu Je le še nekoliko več ubranosti in izkušnje, pa bo lahko brez zadrege stopil na oder kjer koli, tudi v naši širši okolici. Zamisel sama pa Je vredna pohvale tudi zato, ker teži za čim mno-žičnejšim sodelovanjem v petju ter na posnemanja vreden način združuje na kulturnem področju kmečki in izrazito delavski predel našega okraja. Iz Litije in okolice 3000 metrov kanalizacije v Litiji Litija Je redek večji kraj v LR Slovenij; ki doslej še nima urejene kanalizacije. Sedanja mreža še ni izpeljana po vsem območju, koder so pa že položene cevi zadostujejo ob večjih nalivih. To je zlasti razvidno na tistem delu omrežja, ki dovaja vodo izpod hriba Sitarjevca. V bližini Rebečeve in Vidovičeve hiše je ob večjih nalivih preplavljena cesta in neurejena kanalizacija povzroča stalna popravila Pri zadnjem hudem nalivu je hudourna voda celo spodkopala škarpo pri hiši upokojene predilničarke Marije Kokaljeve. O potrebi zadovoljive kanalizacije so Litijanj govorili že večkrat na zborih volivcev. Te razprave niso bile zastonj, in zdaj so že izdelani načrti za kanalizacijo. Dolžina kanalov bo merila okrog 3 kilometre. Da bi bila kanalizacija izvedena čim ceneje, so ustanovili zan;o poseben oddelek. Ta nova delovna ekipa bo vlila tudi 3000 metrskih cevi Kanalizacijo je treba izvesti nujno zato, da bomo lahko začeli z modernizacijo Litije, predvsem z asfaltiranjem glavnih cest. Predvidoma bo kanalizacij., s‘ala okrog 15 milijonov dinarjev. Začetek kanalizacije v Lit ji bo gotovo razveselil vse domačine, saj je sodobna kanalizacija važna tudi s higienskega vidika. Pred fluorografiranjem prebivalstva Zdravstvena oblast bo izvedla fluorografiinnje vsega prebivalstva Litije k» je starejše kakor 15 let. V po'tev pridejo občani rojeni leta 1939 in starejši. K fluorografirsnju bodo morali priti vsi, razen težko bolnih, ki so stalno pi Jelen jeni na bolniško posteljo. Fluorografiranje služi pobijarJu jetike, ki je pri nas najboli množična in zato najbolj nevarna bolezen. V Zasavju so lansko leto že fluorografirali prebivalce po občinah sosednjega trboveljskega okraja, letos bodo izvedli pljučno slikanje p'1uč po našem okraju V litij sk* občini bo fluoro-grafiranlh okrog 3700 ljudi. Litija v filmu o arhitektu Plečniku »Triglav^ Mm je izdelal dokumentarni film o mojstru arhitektu Josipu Plečniku, k« je dal Ljublian. svojevrstno umetniško lice. Mojstrova dejavnost pa sega tud- v razne druge kraje Slovenije ir celo v Inozemstvo. Zadnje dni smo gledali v litijskem kini- film o Plečniku; med njegovimi deli na slovenskem podeželju Je bil prikazan tudi partizanski spomenik v Litiji, ki Je eden izmed najlepših v vsej Sloveniji Tako je Litij., povezana tud’ z delom našega velikega mojstra Plečnika. Za novo tržnico v Litiji Pri našem dopisniku se večkrat oglašajo bralci »Zasavskega vestnika« z raznovrstnimi predlog* ki so koristni za našo skupnost. Tako so mu oni dan gospodinje predlagale, naj bi začeli čimprej z akcijo za prenos živilskega trga od sedanje terase poleg pošte na mnogo lepši prostor v bližini partizanskega spomenika v Litiji. Med parkom ln reko Savo Je terasa, kjer bi bilo mogoče urediti idealni živih ki trg. Ta zamisel je gotovo pametna in so zanjo tudi na mestni občini. Po ne-| kerr. m Črtu bo prav na tej te-I rasi zgrajena prodajna lopa za ! živilski trg. Prednost tega prostora je tudi v tem, ker ie v bližini rek" Save in bodo odpadke Po najkrajši poti odmetavali v reko Izvedba prenosa tržnega prostora gotovo ne bo zvezana z večjimi denarnimi izdatki in bi bilo prav, ako bi čimprej začeli z ureditvijo tržišča poleg Save — Kako pa mislijo o tem naši bralci? Oglasite se k temu predlogu še drugi! Priprave za Ostrožno so v polnem teku Litijska Zveza borcev je prevzela organizacijo patrulje, ki bo odrinila iz naše doline v Celje. Patrulja bo na pohodu več dni in bo obiskala spotoma kraje, kjer so se zadrževali borci Zasavskega odreda. Socialistična zveza delovnega ljudstva pa je prevzela skrb za čim večjo udeležbo na Ost.ožnem. Prireditveni štab je prevzel 1000 spominskih značk »Štajerska v borbi«. Za vse informacije se obračajte na predsednika SZDL tov. Kapljo Berta. — Kupujte spominske značke! Priglasite se takoj za udeležbo na Ostrožnem! Razstava o izseljencih v Litiji V izložbi litijske knjigarne je urejena razstava, ki prikazuje i gospodarsko in kulturno delo naših rojakov. Med drugim so na razstav; slike s farme Jožeta , Brica iz Gradiških Lazov, ki se ukvarja v glavnem s poljedelstvom, dobro pa se je uvedel tud, v vzgojo vrtnih jagod. Stan-garski rojak Erazem Gorše je I ustanovil Slovenski muzej v ’ Clevelandu; na razstavi je slika Goršeta sredi izložbenih omaric, i Tudi njegov slovensko-ameriški I slovar je prikazan Tov. Jose-| fino Tratnik nam kaže slika, objavljena v ameriški »Prosveti«. Ta tovarišica je bila lansko leto v Litiji. Sedaj deluje v organizacij; Progresivnih Slovenk. Louis Adamič je rojak iz našega ljubljansko-okoliškega okraja in je pisatelj velikega slovesa. Na razstavi je njegova knjiga »Večerja v Beli hiši« z lastnoročnim joodpisom Med razstavnim gradivom je tudi več slovenskih listov, ki izhajajo v ZDA Grilc iz Vaš je bil prvi slovenska časnikar v novem svetu ZDA. Na razstavi so tudi časopisi s članki tov. Veharjeve iz Stange. Milke Kresove iz Zgornjega Loga in drugih naših rojakov, kj pišejo v slovenske ameriške liste. Mnogo zanimanja je bilo tudi za razstavljeni ameriški Družinski koledar (letnik 1945), ki je pisal o litijskih partizanih ter priobčil celo več slik o napadu na Poganlk pri Litiji 1« tudi skupino ujetih Nemcev v litijski okolici. Kritika ob podražitvi moke... V zadnjem času se je podražila moka. Naše gospodinj so se ujezile spričo dejstva, da s° pred dvigom cen segali po moki celo nekateri, ki sami pridelujejo pšenico Podoben primer, vreden kritike, se Je zgodil tud; lansko leto ko so ob znanih tržaških dogodkih nekateri vozili domov cele vreče in si delali zalogo. O teh nediscipliniranih elementih so razpravljali tudi na množičnih sestankih in so obsodili vse tiste, ki se pokažejo za prevej samogoltne ob kritičnih trenutkih. NGV CE IZ TURJA Tudi v Turju, od koder se 1« redko kdo oglasi, je vedno kaj novega. Kakor po celem okraju, se tudi v Turju pripravljajo na praznik borbene Štajerske. Vse kaže, da se bodo te proslave Tur Janj udeležili v lepem številu, saj je že sedaj okrog 80 priglašencev. Pobudo Za priglašanje je seveda dala osnovna organizacija ZK, katere člani so Si razdelili teren. Razumljivo pa ne zaostajajo tudi ppsameznj odborniki Socialistične zveze in LMS. Prav posebno so se izkazali nadalje gasilci, kj so zbrali že okrog 30 priglašencev. Prav gotovo se bo še marsikdo odločil za to pot, saj si vsak želi videti to mogočno manifestacijo, posebno pa tovariš« Tita, ki zanj upajo, da bo prav gotovo prišel. Seveda si mnogi želijo, da bi jim pripravljalni štab omogočil prevoz s kamioni, ker je pot na železniško postajo, zlasti za starejše, precej dolga in naporna. Cesto pod Turjem so tud- začeli urejevati. Delo je kar hitro napredovalo ter Je z denarjem, ki ga je dala občina, že preložen ln tlakovan naltežji del poti. Tudi s prostovoljnimi vožnjami so ljudje priskočili na pomoč. Vendar pa vprašanje še n< rešeno Nu'no 1e. da se tudi ostali del ceste, kjer je precej lukenj, posuje z gramozom. Tu pa so nastale težave, ker ie ljudski odbor občine mnenja, da se sredstva gozdnega sklada ne smejo uporabljati v ta na' men. Težave so nadalje z gramozom, ki bi ga bilo treba dovažati iz Hrastnika ali pa u Gor, česar pa sami ne zmorejo-Vendar tudi v tem pogledu ljudje niso obupali. Morda se pa le bodo našla sredstva za to delo, zlasti če bo tudi okraj P°" kazal razumevanje za rešitev te tako nujne zadeve. Prejšnjo nedeljo «e je tudi Prosvetno društvo poslovi o svojega vodje, tovariša Pepe ~ naka. Ljudje so sicer v skrben, ker ne vedo, kdo bo sedaj pripravljal prireditve, vendar marljivi vaški kulturniki *e sedaj izbirajo gledališki program za prihodnjo sezono. Tu® letos nameravajo igrati vsaj liko kot lana 2ele’i bi pa °a bi bila izbira iger kvalitetne ga. Naše Goriane p« tareto skrbi. Z nevolio gleda »o na postavljene napel’avne drogo in električne insta’act’'e v svo-tih domovih ker mnr»'n dalje vrteti mladlntce na roko, *a.«m1ke In ostalo na brflt' čer še ob petro!e'k»h_ M bn nod'et.‘e »Elektro-T-Hev e v doMln tako tržko prtč-Veva no Wco Ha b~H/» e*r*7i er- *-nov postali jasnejši. FIZURTURA IM ŠPORT ni!iimiiiiiiniiiiniii(!niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiniminiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiii narodnem slogu USPEH MOŠTVA »RUDARJA« IN POSAMEZNIKA TAUZLA (RUDAR) Na kegljaškem prvenstvu Slovenije v narodnem slogu v dneh od 20. do 23. avgusta v Ljubljani je tekmovalo tudi kegljaško moštvo trboveljskega »Rudarja«, prvaka kegljaškega centra Zasavje. Trboveljski »Rudar« je nastopil v postavi: Blatnik, Kovče, Gros, Smodič, Pukmajster, Sajovic, Hauptman, Kaibič in Virt ter kot rezerva Soklič. Kot posamezniki so pa tekmovali od »Rudarja« Tauzel, Smodič in Kovče, od zagorskega »Proletarca« pa Polc in Bukov-šek. Prvenstva se je udeležilo 16 moštev, posamezno je pa tekmovalo 77 kegljačev. Presenečenje na tem prvenstvu je bila ekipa »Rudarja«, ki je s 1313 podrtimi klini dosegla 4. mesto. Prvo mesto so zasedli Jeseničani z 1421 klini, Ljubljana z 1355 in Branik lz Maribora kot tretje moštvo z 1331 prevrnjenimi klini. Med posamezniki je dosegel Tauzel iz Trbovelj 6. mesto s 426 klini, Smodič od Rudarja je podrl 411 klinov ter Polc od Proletarca 414. Od tekmujočih 16 ekip se je plasiralo v državno prvenstveno tekmovanje, ki bo od 2. do 6. septembra v Zenici, pet moštev, med njim,- tudi ekipa Rudarja iz Trbovelj, od posameznikov pa Tauzel in Smodič od Rudarja ter Polc od Proletarca. Moštvu Rudarja kakor tudi posameznikom obeh revirskih ekip Rudarja in Proletarca čestitamo k uspehu ter jim želimo na državnem prvenstvu vso srečo. Tekmovanje za Šafmanov memorial v kegbaaiu Za Sefmanov memorial so se v zasavskem centru priglasila za kegljaško tekmovanje samo štiri moštva, in sicer »Rudar« in »Svoboda-Zasavje« iz Trbovelj, »Proletarec« iz Zagorja in »Bratstvo« iz Hrastnika. V soboto, dne 28. avgusta, je bila na dvo-steznem kegljišču »Rudarja« v Trbovljah prva tekma med ekipama »Rudarja« in »Svobode-Zasavje«; zmagalo je premočno moštvo »Rudarja«, ki je v prvem kolu podrlo 360 klinov, »Svoboda-Zasavje« pa 327. V drugem kolu so tekmovalci »Ru- Tekmovanje pionirjev v nogometu za pokal OLO Trbovlje Pionirji Rudarja so najboljši V Trbovljah so v nedeljo igrali pionirski nogometni turnir za pokal OLO Trbovlje. Udeležili so se ga: Rudar, Svoboda in Dobrna iz Trbovelj, Rudar iz Hrastnika ter Svoboda iz Kisovca. Pogrešali pa smo pionirje zagorskega Proletarca ter Bratstva iz Hrastnika. Dopoldne je Rudar (Hrastnik) Premagal pionirje trboveljske Svobode s 7:1. Rezulat tekme naed Rudarjem in Svobodo iz Kisovca je bil 1:1 — ker pa so >grali pri Svobodi starejši let-ntki, je bila tekma odločena 3:0 za Rudarja. Popoldne je hrastniški Rudar nastopil proti Dobrni ter zmaga', s 3:0. V finalni tekmi med Rudarjem iz Trbovelj in Rudarjem iz Hrastnika so pa pionirji trboveljskega Rudarja premagali svoje soimenjake iz Hrastnika s 7:0 (3:0). darja« prevrnili 365, »Svoboda-Zasavje« pa 250 klinov. Skupen rezultat je torej: »Rudar« 725 kegljev, »Svoboda-Zasavje« pa 577, prvo moštvo torej 148 klinov več. V nedeljo dopoldne pa sta se pomerili med seboj moštvi »Bratstva« in »Proletarca«. Zmagalo je moštvo »Proletarca«, ki je podrlo 667 klinov, nasprotnik pa 606 klinov. Prvak Zasavja za Sefmanov memorial je torej postalo moštvo »Rudarja«, ki bo tekmovalo dalje. Košarkarska prvenstvena tekma I. slovenske lige V tej tekmi je bil rezultat: Rudar—Partizan (Šoštanj) 84:61 (37:22). Pretekli četrtek je gostovalo v Zagorju košarkarsko moštvo trboveljskega Rudaria ter zmagalo proti ekipi Proletarca s 50:30. Poraz Proletarca na lastnem Igrišču Rudar (Velenje)—Proletarec 2:1 (2:0) V Zagorju je v nedeljo gostovalo moštvo velenjskega Rudarja ter premagalo nogometaše Proletarca z 2:1. V prvem polčasu so dominirali na igrišču gostje medtem ko so bili v drugem delu igre boljši doma- | čini. V moštvu Proletarca Je I nastopilo pet mladincev, kjer I So se izkazali Kurent. Rupnik in Praznik Gostje so bili nedisciplinirani in so stalno ugo-, var j ali odločitvam sodnika, j Tekmo je dobro sodil Lojze Le-* beničnik. Rudar proti Proletarcu (moški) 45:27, Rudar proti (ženske) 11:2 O zagorskem športu in športnikih Pasji dnevi tudi športnikom ne privoščijo, da bi se začeli pripravljati na tekmovanja v ligah. Vendar so se v Zagorju že začeli pripravljati, saj je njihova prva preizkušnja — po-Proletarcu kalno tekmovanje v počastitev | občinskega praznika 9. avgusta ANTIKVARIAT V TRBOVLJAH Obveščamo prebivalstvo v Trbovljah in okolici, da sprejemamo v prodajo stare knjige. Vsi, ki imajo doma knjige in jih žele prodati, naj jih prinesejo v našo knjigarno, ki Jih bo sprejela po ustreznih cenah. Knjige bomo prevzemali v komisijsko prodajo. Z ustanovitvijo antikvariata želimo ustre. či vsem tistim ljubiteljem knjig, ki želijo priti do njih po sprejemljivih cenah. KNJIGARNA TRBOVLJE. 30 let nogometa v Steklarni Hrastnik vendar so dosegli pri podjetniku toliko, da je podpisal listino, v kateri je porokoval za denarni znesek, tako da so športniki lahko kupili drese, nato pa od- tovarn iških Pla.čevaIi raesečne °broke' Treni; rali pa niso samo doma, marveč so hodili tudj v Trbovlje, to pa skoraj vedno peš čez hrib in nazaj. Iz tega je jasno, kako veliko voljo in kakšno veselje so imeli za nogomet. Sčasoma jim je pričela iti majo bolj na pomoč uprava tovarne, to pa seveda z namenom, da se v danem trenutku lahko polastijo (Nadaljevanje) V »Svobodi« pa športniki niso našli tistega razumevanja, kakor so Si ga želeli. Prav tako so bili nogometaši izpostavljeni raznim šikanam mojstrov. Zato so se leta 1925 ponovno osamosvojila ter svoje nogometno društvo preimenovali v SK »Zora«. Ker pa je bilo ime »Zora« pri tedanjih oblastnikih že kompromitirano in ker so pri Nogometni zvezi v Ljubljani gledali z nezaupanjem v ta resnično delavski klub, spet niso dobili potrjenih pravil, ) v" dru^^grizeni^n^ m v t«r, rtmšrtn, videli ne- sprotn;k; deIavskegaa gibanja. portniki so s pomočjo svoje saj so v tem društvu videli nekakšno politično organizacijo. Zato so se nogometaši spet vključili v »Svobodo«, kjer pa zaradi raznih trenj in nerazumevanja spet niso ostali dolgo in so se ponovno osamosvojili. Prostor kjer so imeli urejeno zasilno igrišče, je postal premajhen. Pričeli so razgovore z upravo tovarne, da bi slednja odstopila društvu proti plačilu prostor ob Savi za ureditev igrišča, za kar pa je imel od Svoboda-šev razumevanje edinole tov. Brodner. Iz tega načrta pa ni bilo nič, ker nogometaši niso imeli denarja, »Svoboda« pa podjetja ni hotela finansirati. Leta 1928 so ta prostor pričeli planirati za igranje odbojke, ki so jo igrali tovarniški inženirji in uradniki. Pri upravi tovarne je bil dosežen sporazum, da ostanek zemljišča izravnajo sami športniki, do čegar je prišlo še |niku ali prazniku mednarodnega istega leta. Takrat se je namreč proletariata. Tedanja oblast je začel štrajk steklarjev, ki je videla v športnem društvu izra-trajal štiri mesece. Ta čas so žito rezredno-delavsko stališče športniki marljivo ravnali zem- ( in gibanje ter slutila, da so člani ljišče, trenirali in delali ter ure- tega društva prepojeni s komu- dili zasilno igrišče, kj je bilo za tedanje razmere eno izmed najboljših. Merilo je 80x45 metTOV. S tem je bila uresničena ena glavnih želj športnikov. Imeli so igrišče, s katerega jih ni nihče podil. Toda dresi so se pri stalnih treningih obrabili in treba je bilo misliti na nove. Spet so bilj sami člani tisti, ki so si jih preskrbeli z lastnimi sredstvi, nistično idejo. Zato sploh ni bilo misliti, da bi oblast takemu društvu potrdila pravila. Iz tega razloga je bilo pač treba dobiti določene obrtnike Ln malomešča-ne, ki so kot odborniki društva bili porok, da je društvo nepolitično, da je samo športna organizacija. Na ta način smo dosegli potrditev pravil. (Nadaljevanje sledi) Z vztrajno voljo bodo premagali vse ovire? spi Sp sindikalne organizacije dosegli tudi to, da je društvo dobilo mesečno od vsakega delavca po 0,50 din, kar je še bolj okrepilo moralo članov. Pravila društva pa oblast še vedno ni potrdila. Zato se je društvo leta 1929 preimenovalo v SK »Hrastnik« — na podlagi jamstva nekaterih obrtnikov in malomeščanov v Hrastniku so pa bila končno pravila športnega društva odobrena. Da pa društvena pravila niso bila tako dolgo potrjena, je bil med glavnimi vzroki pač ta, da so bili nekateri športniki istočasno člani ilegalne organizacije SKOJ, ki so razumljivo delali tudi podtalno. Na vsak 1. maj so bile raz-obešene rdeče zastave, napisani letak; in parole, prav tako ob vsakem drugem delavskem praz- Avtomoto društvo Trbovlje organizira v dneh od 4. do 5. septembra izlet svojega članstva ▼ Novo mesto in kartuzijo Pleterje • (Slika z letošnjih dirk dne 2. maja) — že za nami. Prav je, da si tudi mi ogledamo delo Zagorjanov na športnem področju in njihove bodoče načrte. Kot povsod v Sloveniji, je tudi v Zagorju šport šL 1 nogomet. Pri tem pa ne smemo misliti, da se vse začne in konča pri nogometu. SD »Proletarec« ima 7 sekcij, in sicer nogometno, košarkarsko, boksarsko, namiznoteniško, kegljaško, rokometno in smučarsko. Torej je v društvu dovolj dela, predvsem pa z ubadanjem, kje dobiti denar. Se posebno pa letos, ko društvo s težavo dograjuje športni dom, ki bo lahko v ponos vsem športnikom Zagorja in okolice. Vendar pa s tem še ni vse končano. Društvo čaka še težka, toda hvaležna naloga, dograditi tudi dvorano (28 m krat 14 m), ki bo lahko služila za trening vsem sekcijam, prav posebno pa je bodo veseli gotovo košarkarji, ki bodo prirejali v njej tudi tekme. Ograditi bo treba tudi stadion, kar je nujno. Koliko dinarjev gre tako mimo društvene blagajne in večkrat se zgodi, da ta ali oni odbornik marsikatere sekcije seže v žep in da denar za tekmovanje sekciji, ki ga nima Da, v Zagorju je v tem pogledu še zlata doba. Športniki še ne poznajo profesionalizma, pa saj ga tudi društvo ne bi moglo vzeti v poštev, ker ni za te stvari denarja. Na drugi strani pa tudi rudar po težkem delu v jami potrebuje malo razvedrila. In če ga išče, ga sedaj prav gotovo najde na igriščih »Proletarca«. Tudi kegljaški klub tarejo sedaj težave pri zaključku gradbenih del na novozgrajenem kegljišču v Toplicah. Pri tej zgradbi so dela že v zaključni fazi in zato upravičeno upamo, da bo znal kegljaški klub te zadnje težave z gradnjo, ki stoji pred njim, uspešno premostiti. Ker smo že pri gradnji, naj omenimo še tihe misli košarkarjev, ki se pojavljajo že letos drugo leto. Ko bi imeli igrišče osvetljeno, da bi bilo sposobno za nočne tekme. To se pojavlja že dolgo časa in upamo, da bomo lahko nekoč, to je v bližnji prihodnosti dejali: »Sedaj ga pa že imajo.« Res, prav iz dna srca bi jim ga privoščili. Se bolj pa bi Zagorjanom privoščili, da bi prihodnjo pomlad uspeli že toliko, da bi imeli ograjo okrog igrišča. Kolikor se pa bodo naše želje uresničile, bomo pa videli prihodnjo pomlad sami. Do tedaj pa... Zadnje čase se sprašujejo Zagorjani, kaj je s športom št. 1 — to je z nogometom. Zadnji rezultati tekmovanj nas ne morejo prav zadovoljiti. V naslednjih vrsticah pa bi želel odgovoriti na vprašanje: Kaj je z moštvom, ki je do nedavnega z uspehom nastopalo na domačih in tujih igriščih. Ce moštvo žanje nekaj časa same neuspehe, je v navadi, da rečemo: moštvo je v krizi L p. To pa zanesljivo velja zadnje čase tudi za moštvo Proletarca. Od začetka ju- Obilo sreče! V zakonski stan sta zajadrala nogometaša Oto Praznik in Pepi Dornik ter boksar težke kategorije Josip Vukmanovič, člani zagorskega »Proletarca«. - Vsem želimo obilo sreče in — mnogo naslednikov! ni j a to moštvo, ki je dobro star-talo v republiški ligi, ne dosega več tako lepih uspehov. Na to pa bi lahko odgovorili z več toškamni: 1. premjhna izbira igralcev, 2. premalo kolektivnosti, 3. premalo samozavesti pri posameznih igralcih in kar je glavno: 4. premalo discipline pri posamezni igri. Upamo, da bodo slednjič vsi zagorski navijači, ki se sprašujejo, kaj je z njihovimi ljubljenci, spoznali, da društvo, ki nima potrebnega števila rezervnih igralcev, po kvaliteti pa enakih prvemu moštvu, ne more dosegati večjih uspehov. To so točne ugotovitve, preko katerih ne more nihče, ki hoče podati stvarno sliko stanja nekega športnega kolektiva. Upam sj trditi, da je ko.šarka zadnje Čase postala zagorski šport št. 2. Res čudna, vendar zelo točna trditev. Posebno se pozna dvig zagorske košarke v zadnjem času, zlasti pa preseneča zelo dobra igra teh košarkarjev na turnirju v Medvodah in Zagorju. Temu uspehu se imajo zagorski košarkarji zahvaliti predvsem trenerju tov. Čretniku, ki je pred kratkim prevzel tehnično vodstvo te mlade ekipe. Največja odlika le-teh pa je disciplina, ki je prav gotovo prvi pogoj za uspešno delo. Rokomet le počasi napreduje, temu pa je vzrok nezainteresiranost Zagorjanov za to športno vejo. Z vztrajnim delom se bodo prav gotovo začeli tudi za to športno področje zlati časL Boksarji pa so po osvojenem prvenstvu Slovenije zaspali spanje pravičnega — zbudili so se šele pred dnevi in se začeli pripravljati na prijateljska srečanja. Upamo, da jih osvojeno prvenstvo Slovenije ne bo uspavalo. Manjka jim le dobro tehnično vodstvo. Tudi kegljači so letos dosegli lepe uspehe v tekmovanju z zasavskimi in slovenskimi klubi. Odlično so v začetku leta organizirali tudi žensko prvenstvo Slovenije. Namizni tenis dosega kvalitetne dvige, doživlja pa tudi neuspehe. Uspehi so pa odvisni tudi od primernih prostorov; v zadnjem času v dvorani sploh ne morejo vaditi, ker jo preurejajo za otroški vrtec. Tako je stanje zagorskega športnika in s težavami, ki, smo jih spredaj navedli, se ubadajo prav vsi Zagorjani. Upamo, da bodo pri svojem delu uspeli, kajti delavski mladini v revirju, kot je Zagorje, moramo za-| gotoviti nemoten razvoj v špor-i tu- Res, marsikatero pikro je j treba včasih prenesti. Vsi požrtvovalni delavci, kot so Milko Gostiša, Mirko Barlič, Brane Vipotnik in še drugi, pa bodo sčasoma počaščeni s tem, ko se j bo nivo zagorskega športa res-i nično lahko dvignil in bodo imeli zagorski športniki vse možnosti in pogoje za odlično delo. r. Mehanizacija kmetijstva pospešuje pridobivanje mleka. Lani je pridobivanje mleka v Zahodni Nemčiji naraslo za 900 milijonov litrov. Med drugimi razlogi, ki so omogočili tolikšen porast, omenjajo tudi čedalje večjo uporabo traktorjev in drugih strojev V zadnjih petih letih uporabljajo zato 5 odst. ali 300.000 krav manj za delo. Mira Pucova: TIHA Roman Zdaj je stal pred restavracijo in gledal v razsvetljena okna, hiimo katerih so se pomikali °brisi plešočih Fernhahnovih go-“°v. Slišal je žvenket kozarcev, smeh in odtrgane tresljaje veseli*1 9'asov, ki so vpadali med zvoke godbe. In nevoljno je dvigal obraz do oken, ki so pomenila zanj °kna v prepovedano deželo. Zo-Prno razočaranje se mu je me-8»1° med želje, ki so ga mučile. p°čutil se je zelo majhnega in Zanikrnega spričo misli, da nima nnstopa med rudniško gospodo. Nemirno se je premikal na ce-p. Pred restavracijo. Preneumno! , r,4el se je zmerjati z bedakom, *r si nečesa želi, kar ne more Ui. v svoji razdvojenosti si Je nohte Vendar pa niti malo 1 verjel, da je zares bedak, le koliko se je sam sebi smilil. Nekdo Je planil iz vrat rudni-v L re®,avfac*je — krepak člo-miLV ^rn* Parfldnl uniformi rud-*klti fnženirjev, s kratko .črno £ 'erino okolj vratu in s pozlače-¥ sabljico za pasom. Bil je No- stal L *C° uzrl -tulijus®, je ob-kakor ukopan pred njim. r ^ko se Je zasmejal, si uprl k® v bok: ,u^°, ielo čudno,« Je zamr-at in je bilo očitno, da je do- cela zmeden, morda tudi vinjen. Julijus, ki je bil spoznal Agatinega moža pa je nenadoma začutil, da se ga iz nekega neznanega razloga boji ln da ima vpričo njega slabo vest. Nikoli prej ni mislil na Novotnega kot bitje, ki je združeno z Agato in ki ima zaradi tega neke pravice nasproti njej. Zdaj pa se je povsem nepričakovano zavedel vseh možnosti, kj jih oklepa v sebi beseda »mož« in te možnosti so ga zabolele in navdale z občutkom čudnega sramu. Hotel je pobegniti. »Hej, vi — mladi gospod! Po stojte.« Slabost je obšla Julijusa, ko ga je Novotny ogovoril in nekaj ga je stisnilo za grlo. »Kaj delate tukaj?« »Kaj ni dovoljeno stati na cesti?« je v vzbuhu nenadne kljubovalnost! vprašal mlad! mož ln je upognil glavo vznak. Sam sebi se je čudil, da je tako predrzen. Novotny pa te je pričel smejati. To nj bi) dober smeh, ki mu je vihal zgornjo ustnico tako močno, da so mu silili brki malone v oči. »Kaj niste vi Žgajnarjev Julijus, a?« »Kakor ste dejali, gospod inženir!« »Kakšno čudno naključjel Glej, človek gre na prosto, da bi se pomiril, da bi se razmislil o neki stvari, in najde... Res, kaj najde? Neko potrdilo. Življenje je zelo zabavno, mladi gospod, in se včasih kar nesramno poigrava z nami. Pridite bliže Se na vašo mater se spominjam. Bila j® — res lepa ženska.« V njegovih ustih Je celo poklon zvenel kot žalitev, zrasla iz hotnih predstav. Nenadoma je obrnil pogovor drugam: »Znate nemško? Ce znate plesati, vas sploh ne vprašam. To se razume samo po sebi.* »Znam nemško,« je osupno odvrnil Julijus. »Obiskoval sem šolo v Ljubljani in tam sem se naučil. Toda .« »Torej mlad izobraženec, kakor vidim!« je rekel Novotny. Neka okrutna radost me je zvenela v glasu. Reža] se Je. Njegove poševne oči so se živo svetile v temi. »Da,« je zamomljal Julijus. Odvrnil je pogled. Alj se je inženir norčeval iz njega? »Ne razumete, čemu vas to vprašujem? Toda našim damam primanjkuje mladih plesalcev. Mi starejši možje ljubimo pijačo boli kakor pa vrtenje... Nič ugovora, prosiml Peljal vas bom v našo družbo.« Tolkel je Julijusa po ramenu, toda gledal ga je taao, Kakor da bi ga najrajši zadavil. Mlad vaški gizdalin v žametnem jopiču — tako mu ie bila Zenička opisala Agatinega ljubimca. Ne morete se zmotiti: edini fant v vasi, je opravljen kakor kak go- i poleg njega žensko v temnordeči x— j 0bleki. Agata! Zdaj je videl samo še njo. spod. Ni mu mnogo čez dvajset.. Žgajnarjev Julijus ... Evo, držal je pravega kakor v kleščah, držal ga je in se mu je prijateljsko režal. »Nu, nu, nič se ne branite!« Toda Julijus je ta trenutek čutil samo to, da ga je groza pred neznano visoko družbo v restavraciji. Tresel se je. Kakor omrežen od pajčevine neresničnosti se je pustil potiskati po medlo razsvetljenih stopnicah na verando restavracije. Končno se je Novotnemu posrečilo, da je pah- Pogovor okoli velike mize v jedilnici je hrupno tekel dalje. Fernahahnova družba si je pridno nalivala v kozarce in ženske so pošumevale s svojo svilo, ko so se smejale. »Ce samo še enkrat izrečete besedi ,črne koze', odidem od tod in vas nikolj več ne pogledam, ravnatelj Fernhahn!« je ta trenutek vzkliknila gospa Zeni- *nii* ivojo*upirajočose žrtev' v''ve-lčev® in Pab,jača # Je zastala liko restavracijsko dvorano. Ves otrpel je Julijus obstal pred vrati. V stotinki trenutka so se zrušil) nanj novi vtisi in mu vzeli še poslednji utrinek mladostne drznosti. Počutil se je, kakor da je zašel nag med množico ljudi, trpel je krute bolečine zbeganosti. Vroče je zardel. Sele, ko ga je jel Novotny bodrilno tapljatj po ramenu, je spet prišel k sebi. Zmedeni vtisi so se mu uredili in uvrstili v jasne podobe, ki jih je z neko spoštljivo pobožnostjo dojemal. Tu je bila veličastna slika cesarja Franca Jožefa na steni, nizki leseni cpaž pa so obrobljali grmički oleandrov v zeleno prepleskanih čebričkih. V kotu prostora je uzrl godbo, a na nasprotni strani mizo, okrašeno s posrebrenimi svečniki, prve češnje, ki kipe z brušenih pod-nosov, na tleh pohojeno cvetje, ravnatelja Fernhahna v fraku in med pahljanjem. »Mo; mož govori o črnih kozah od jutra do večera, samo o tem govori in o ničemer drugem in zdaj mi prav res ne preostaja drugega, kakor da se za nekaj tednov odpravim na Dunaj in tam počakam, dokler vas vse skupaj ne mine veselje govoriti o, črnih kozaht« Fernhahn se je rahlo pobožal po bradi. Obrnil je pogled v strop, z nekim vdanim, toda zvl-šenim izrazom. Lahko je bilo Ze-nički molčati o črnih kozah, ko je odhajala na varno! »Le pojdite, le pojdite.« je popuščajoče zamrmral. »Mi pa vztrajamo — spričo smrti!« Toda pri besedi smrt ga je znova prevzela vsa sila strahu nalik temnemu valu, ki mu je preplavil vse junaštvo S tresočo se roko je dvignil kozarec in ga izpil na dušek. Zenič je z odprtimi usti strmel v svojega gospodarja. »jJe bomo kar hitro zgradili primerno izolirnico za bolnike, ne bo tako nevarno. Tako bomo obvarovali zdrave pred okuženjem,« je hitel zatrjevati. »Občina je že dala prostor — tik za samotno cerkvico svetega Miklavža... Mi od rudnika pa bomo prispevali les in delovne sile.« Zenička je kar zavreščala in si pritisnila na ušesa debele roke, posute s prstani. »Kakšna zabava pa je to?« je vprašala. »Kakšna družabna prireditev? Odšla bom, res bom odšla I« Rudarski absolvent Birk jj jo nazdravil. Izpod svetlih las, ki so mu padali na oči, je z vinjenim občudovanjem strmel vanjo. »Pijmo rajši,« je zamomljal. Poskušal ie zaneti: »Preden pa vsi poginemo, še enkrat se napijemo ...« Bil je suhljat, čeden mladenič in Zeničeva gospa mu ni nič zamerila. Zdaj, ko ji je nazdravil, mu je celo odkimala s sijočim smehljajem. Hotela je biti središče razgovora ob mizi in z izzivalnim pogledom je ošinila Agato, ki je povsem negibno sedela na svojem prostoru in je bila nocoj še bolj molčeča kakor po navadi. Nenadoma je kriknila. Sledeč njenemu osuplemu pogledu, so se vsi ozrli proti vratoiA. No-votny je bil ‘nekoga pripeljal Vsi •• otrpnili od začudenja, le jUvnatel; Fernhahn nj razumel, za kaj gre in jih je vpraševal: »Kdo je to? Kai je to?« Pal j e prihodnjič) jkokitslu kaiuek Letovanje hrastniških otrok Društvo prijateljev mladine v Hrastniku je letos — prvič v času svojega delovanja — organiziralo dvoje krajših letovanj otrok svojih članov Za letovišče jim je izbralo Novaljo na otoku Pagu. K tej odločitvi je društvo napotila prelepa lega kraja, ugodna plaža ter dobre in cenene prehrambene razmere. Prva skupina (61 otrok) je odšla na pot že 29. julija. Na Reko so prispeli polni pričakovanja, saj jih je čakala razmeroma dolga pot z ladjo. Prau nič ni deco motila burja, ki ji je že navsezgodaj pobožala mehka lica. Niti malo niso otroci slutili, da jih bo morje zazibalo v svojem divje razigranem kolu. Toda junaško je mladina prestala razburkani ples skozj Senjska vrata in še danes se v duhu rokujejo z vsemi pomorskimi junaki svojih mladinskih spisov, obogateli z nevsakdanjim doživetjem. NAGRADNA DOPOLNILNICA ZA PIONIRJE EPAPAUBE I SI UVO ADTSAACAODAASO Namesto črtic vpišite prave črke, pa boste dobili v navpičnih vrstah popolne besede, v srednji vodoravni vrsti pa ime in priimek slovenskega pesnika, ki je pisal pesmi že pred Francetom Prešernom. Pravilne rešitve nam prinesite ali pa pošljite do nedelje, dne 5 septembra, opoldne. Tudi tokrat bo dobil izžrebani pionir od uredništva našega lista lepo knjigo v spomin. REŠITEV NAGRADNEGA ČAROBNEGA LIKA Pravilna rešitev nagradnega čarobnega lika iz prejšnje številke našega lista se glasi (vodoravno in navpično): 1. kap; 2. Koper: 3. kapitan; 4. petek; 5. rak. Strogi žreb je tokrat prisodil nagrado pionirki Beti Klenovšek, učenki 4. razreda osnovne šole v Hrastniku, ki naj o priložnosti pride alj pa pošlje v naše uredništvo po obljubljeno knjižno darilo. dni in prva skupina se je vrnila srečna in zadovoljna na svoje domove ter prepustila prostore in užitek še drugi skupini, ki /e odpotovala 10. avgusta, da se prav tako nasrka zdravih življenjskih sil, hvaležna vsem tistim, ki so delovali in bodo še delovali v Društvu prijateljev mladine ter s tem pripomogli k zdravi rasti naših otrok — bodočnosti naše ljubljene socialistične domovine. F. V. črnci postajajo beli Ta fenomenalni primer se je dogodil v neki ameriški tovarni, v kateri delajo med delavci tudi črnci, oblečeni v obleke iz gumija. Te obleke so obložene s »hidrošinonom«. Ta snov deluje v dotiku s črno kožo tako, da se ta spremeni v belo. Cm-minilo deset prelepih ci na ta način postajajo beli. Burja je bila popihala in Iz dneva v dan jih je v Novalji zbujalo zlato sončece. Radostnih src so hiteli k morju ter si v sinjih valovih m v sončni toploti nabirali novih sil za delo v bodočem šolskem letu ter si utrjevali zdravje za hladne zimske dni. Z novaljsko mladino so naši otroci sklepali poznanstva in prijateljstva. V srce vseh Novalj-čanov pa so se prikradli s slovensko pesmijo, ki so jo ob večerih zapeli sredi novaljskega trga. Hitro je OKRAJNI LJUDSKI ODBOR TRBOVLJE Predsedstvo Po 20. in 117. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Ur. list LR'~ št. 31-120/53) je Okrajni ljudski odbor v Trbovljah na seji obeh zborov dne 30 julija 1954 sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve v okrajni zbor Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje, in sicer v 28. volilni enoti, ki obsega: Partizansko cesto, hišne številke 1—50, Kerši-čevo cesto, hiš. št. 1—48, Opekarno, hiš. št 1, 3, 4, 6, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14 in 15, Trg revolucije, hiš. št. 28 29, 31, 32 in 37, Rudarsko cesto, hiš. št. 1, 3, 5, Globušak, hiš. št. 1—23, Pod Ostrim vrhom, hiš. št. 1—19 in Ulico 1. junija, hiš. št. 1, 3, 5, 7, 9, 11, 15, 17, 23, 25, 27, 29, 31 in 33, ker je prenehal mandat Dominiku Kužniku, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti. Volitve bodo v nedeljo dne 12 septembra 1954. 2. člen Razpišejo se nadomestne volitve v zbor proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje, in sicer v 4. volilni enoti skupine industrije, trgovine in obrti, ki obsega v Rudniku Trbovlje-Hrastnik tele obrate: Hrastnik, Ojstro, SRD in Zunanji obrat v Hrastniku, ker je prenehal mandat inž. Branku Peternelu in Jožetu Zoretu, ki sta bila izvoljena v tej volilni enoti. Volitve bodo v četrtek, dne 9. septembra 1954. 3 člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu LRS, v »Zasavskem vestniku« in na oglasnih deskah Okrajnega ljudskega odbora ter navedenih volilnih enot. Štev. 4014-1-54 Predsednik: Martin Gosak mamo li talente tudi v našem okraju? Prav gotovo jim imamo, ne samo v Trbovljah, pač pa po vsem našem okraju, le da marsikdo nima priložnosti pokazati svojih sposobnosti. V mesecu septembru se pa bodo vsi tisti, ki imajo veselje do solističnih nastopov, bodisi pevci, instru. mentalisti, recitatorji in skupine s svojim znanjem lahko predstavili. Nastop bo javen v Delavskem domu v Trbovljah. Naj- boljši bodo prejeli primerne denarne nagrade. Pravico do priglasitve ima vsakdo, ki živi na področju okraja Trbovlje. Priglasijo se lahko skupine do 6 članov. Ocenjevali bodo poslušalci v dvorani. Vsem udeležencem izven Trbovelj bodo povrnjeni potni stroški. Priglasitve pošljite na Pripravljalni odbor za pripravo večera neznanih talentov pri »Zasavskem vestniku« v Trbovljah. Priglasitve bomo sprejemali do 20. septembra, datum nastopa bomo pa objavili kasneje*, S številnimi priglašenji bomo dosegli slikovitost in zanimivost večera. -a- iiiiiiiuniiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniinia ALI Sl SE ŽE PRIJAVIL ZA OSTROŽNO? NE ODLAŠAJ, PRI VOŽNJI BO 75 ODST. iiHiiiiiiiiiiiiinniiiiiniiiiiiiiiiiininnnniiiniiiniiiiiiiiniiiiiiniiia Naš obveščevalec Okrajni ljudski odbor Trbovlje RAZGLAS - Po 4. točki navodila za Izplačilo priznanic Slovenske narodne pomoči, obveznic Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet in kontrolnih okupacijskih novčanic za dajatve v gotovini, ki so bile vplačane kot posojilo med narodnoosvobodilnim bojem (Ur. list LRS štev. 32-129-54), Okrajni ljudski odbor Trbovlje razglaša: I. Z navodilom državnega sekretarja za občo upravo in proračun LRS št. IV-2 2818-1-1954 (Ur. list LRS štev. 32-129-54) je odrejeno izplačilo priznanic Slovenske narodne pomoči, obveznic Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet in kontrolnih okupacijskih novčanic za dajatve v gotovini, ki so bile vplačane kot posojilo med narodnoosvobodilnim bojem. II. Posojilodajalci, ki imajo svoje prebivališče v območju okraja Trbovlje, morajo najpozneje do 30. septembra 1954 predložiti popisni komisiji pri okrajnem ljudskem odboru v I. točki navedene priznanice, obveznice in novčanice oziroma potrdila o pologu priznanic. obveznic in novčanic, ki so bile popisane in odvzete v letu 1946. Kdor do tega roka ne bo predložil označenih listin, izgubi Dravico do izplačila III. Sedež popisne komisije je v stavbi okrajnega ljudskega odbora v Trbovljah, II. nadstropje, soba štev. 14. Uradne ure komisije so vsak dan razen nedelj in priznanih praznikov (dela prostih dni) od 8. do 13. ure. V Trbovljah. 24. VIII. 1954. Predsednik: Martin Gosak 1. r. Listnica uredništva Vsem naročnikom in bralcem našega lista sporočamo. da bomo nadaljevali s potopisom »S poti po Nemčij’« v prihodnji številki »Zasavskega vestnika«. Uredništvo. VABILO Občinski odbor Zveze borcev Mline vabi vse svoje člane kakor tudi ostale, da se udeleže odkritja spominske plošče padlim borcem v NOV, ki bo dne 5. septembra ob 10. uri dopoldne v Zadružnem domu na Mlinšah. Sodelovala bo tudi mladinska godba iz Trbovelj in pevski zbor iz Lok. OBVESTILO STARŠEM Upraviteljstvo I. osnovne šole Trbovlje—Vode obvešča vse starše, da bo naknadni vpis v PRVI RAZRED v četrtek, dne 2. septembra 1954, od 8. ure dalje v pisarni šolskega upravi, tel.jstva S seboj naj prinesejo rojstne liste otrok. V poštev pridejo otroci rojeni 1. 1947. Upraviteljstvo. OBVESTILO V otroškem vrtcu se prične vzgojno delo na I. osnovn,- šoli Trbovlje — Vode dne 2. sept. ob 9. uri. OPOZORILO! Opozarjamo vse živinorejce, da Jakob Jež ni več v službi našega podjetja in da tudi ni upravičen, da še naprej kupuje živino na račun našega podjetja Uprava podjetja »Meso«, Trbovlje KINO »SVOBODA-CENTER«, TRBOVLJE (Delavski dom) Od petka do torka ameriški barvni film »VIHARNI ZALIV« V nedeljo ob 10. urj dopoldne, ameriški film »V VIHARJU« Znižane cene za odrasle in mladino! Prihodnji teden od torka do četrtka franc, zabavni film »DRŽAVNI SOVRAŽNIK ST. 1« Razpored predstav ho razviden / lepakov KINO »SVOBODA« — TRBOVLJE n Prihodnje dni bo na sporedu angleški kriminalni film »TRENTO V ZADNJI SLUČAJ« Razpored predstav bo razviden z lepakov Potujoči kino LP okraja Trbovlje Potujoči kino Ljudske prosvete okraja Trbovlje bo predvajal v času od 4. do 7. septembra t. L ameriški film »Monki volk« v sledečih krajih: V soboto, 4. t. m., ob 18. uri na Izlakah, ob 20. uri pa v Mlin-šah; v nedeljo, 5. t. m., ob 11. uri v Svibnem, ob 16. url v Jagnjenici, ob 19. uri pa v P odit umu; v ponedeljek, 6. t. m., ob 18. uri v Zidanem mostu, ob 20. uri pa v Loki pri Zidanem mostu; v torek, 7. t. m., ob 19. uri v Čečah. IZGUBILA SEM volneno temnordečo jopico na poti iz Hrastnika v Trbovlje. Prosim najditelja, da jo vrne Tilki Šeško, Trbovlje, Vodenska 47. VSEM SVOJIM ODJEMALCEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU SLOVENIJE POŠILJA BORBENE POZDRAVE K PRAZNIKU S L0VENSKEGA LJUDSTVA, i9. septembra na OSTROŽNO priCelj Delovni kolektiv TRBOVLJE čestita in se pridružuje čestitkam vseh ostalih delovnih kolektivov na področju mestne občine Radeče ter pošilja čestitke k prazniku mestne občine Radeče Cementarna Trbovlje proizvaja svetovno znane znamke visokovrednega ter ga nudi potrošnik~m po nižji ceni kot pa uvoženi inozemski cement. Tudi po kvaliteti prekaša trboveljski cement inozemskega.