DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
\i »
NO. 92.
CLEVELAND, 0., SATURDAY MORNING, APR IL 18th, 1931.
LETO XXXIII—VOL. XXX1I1
Delavski vodja imenuje prohibicijo največji eksperiment hinavščine
Washington, 17. aprila. Pred zborovanjem ameriških žensk, ki se borijo za odpravo prohibicije, je govoril včeraj podpred-
Nova španska republika se ima boriti z mnogovrstnimi težavami
Madrid, 17. aprila. Novi vodja španske vlade, Alcade Zamo-ra, je včeraj podal značilno izjavo glede nove španske republi-
POMLAD PRIHAJA V DEŽELO
sednik Ameriške delavske fede-;ke. Povedal je: španska monar-1'acije, Matthew Woll, ki je ozna- i hija je mrtva za vselej. Govori- j čil prohibicijo kot največji eks- ce, da se bo ponovno oživela, soj Periment hinavščine v svetovni J brez vsake podlage. Mi smo za-
zgodovini. Organizirano delav stvo Amerike, je rekel Woll, je danes pripravljeno zastaviti vse svoje sile, da čimprej poruši Prohibicijski sistem v Zedinje-nih državah. Prohibicija vsilju
stepniki nove španske. Siti smo postali srednjeveške Španske in i starodavnih tradicij. Španci bo-, do dobili nove ideale in zdravo demokracijo. Diktatorstvo nikdar ni prenehalo na Španskem,
je svobodnim ljudem tiranske i kljub dejstvu, da je Primo di Ri-Postave. Kar imamo danes, na- j vera odstopil. Toda v resnici mesto prohibicije, o kateri trdi, Pumo ni bil resnični diktator.; predsednik Hoover, da je "ple- Ta posel je v resnici izvrševal menit eksperiment," pa imamo v kralj. On je spretno manevri-! resnici munšajn, nespoštovanje ra] za kulisami. Alfonso je bil Postav, domače pivovarne v kle- pravi politični tiran. Pod prija-i teh in garažah in stotisoče pro- zniin obrazom je skrival moč av-
storov, v katerih se prodaja opo.i na pijača. Dobili smo tihotapce, raketi rje, gangeže, "ki so zaslužili tisoče milijonov, odkar je nastala prohibicija. Dobili smo ne-moralnost, pokvarjenost mladine, razvoj vsakovrstnih zločinov, o katerih prej pojma nismo imeli. To so blagoslovi prohibicije. Jaz sem za to, da se vrnemo k
tekrata. On je torej absolutno odgovoren za revolucij onar no gibanje." Medtem pa novi vladi nikakor ni lahko obvladati položaja. Ves vladni sistem se mora spremeniti, dočim komunisti nagajajo vladi. Radikalni punti so se pojavili v mestih Seville, Balboa in Barcelona. Obsedno stanje je tam proglašeno. Mnogo je
—---- ---- - - , —-	i iij ^ j v, itiiii x	./ -
starim razmeram, ko so ljudje kjj0 ubitih in ranjenih v medse-spoštovali postave in v miru ži- bojnih bojih. Nova vlada je iiz-veli. Pred njim je govorila Mrs.; javila, da bo pregnani kralj lah-Sabin. predsednica ženske orga- ko t|ol)ii vse svoje osebne stvari, nizacije, ki se bori za odpravo katere je pustil pri odhodu. 1V j prohibicije Izjavila je, da šteje j zasebno kraljevo stanovanje ni i danes njena organizacija že nad (lcglej pr|gel še noben uradnik. •300,000 članic, in da se še vedno | gpanski kralj ima še mnogo mi-1 nove priglašajo. Medtem pa žen- j iyonov vrednosti v Španiji, ske suhaške organizacije propa- j '	0_
dajo V članstvu, kar je gotovo Zvesti pes, ki je hotel re-j
znamenje, da so tudi ženske, ki	V
so se nekdaj borile za prohibici- j	*ltl f	a v ,
jo, že site tega "plemenitega eks-! New York 17. aprila. V sta- ;
nerimpntn "	novanje Adolph Adlerja na za-
perimenta.	^^ ^ cegti y tcm megtu SQ
Radio zna spremeniti vse ; dosedanje šege in običaje človeštva
V Cleveland!! zboruje Na-: tional Industrial Congress, ki je
Mestna vlada trosi manj, pa ima tudi precej manjše dohodke
Direktorji raznih oddelkov mestne vlade so poročali včeraj
imel sinoči svoj letni banket v mestnemu manager ju glede njih
mestnem avditoriju. Ob priliki tega banketa je major general James Harbord, predsednik ek-
pcslovanja za prve tri mesece letošnjega leta, za januar, februar in marc. Iz predložih računov
stkutivnega odbora Radio Cor-ise vidi, da so direktorji potro-peration of America, govoril po- šili v treh mesecih $263,964 manj membne besede o bodočnosti ra- j kot pa jim je bilo dovoljeno. Vse-dia. "Ne bo dolgo," je rekel ge-jga skupaj je mestna vlada v pr-neral Harbord, "ko bo nastopil! vih treh mesecih letošnjega leta i na radio celoten simfoničen or-j potrošila $34,000 manj kot lan-jkester, spojen v en sam elektri- sko leto. Toda na drugi strani j čni instrument." Harbord je po- računskih knjig je pisana pa dru-
drebneje opisoval tak instrument, ki je že precej spopolnjen, in ki združuje v sebi glasove j vijoline, čelo, flavte, pozavne in človeški glas. Prerokoval je, da
ga zgodba. Lansko leto je mestna uprava dobila od davkov in drugih dohodkov svoto $4,842,-064 tekom meseca januarja, februarja in marca. V prvih treh
ni več daleč čas, ko bo skoro sle-j mesecih letošnjega leta je pa do-herna ameriška hiša opremlje- bilo mesto le $4,475,085 od vseh na z aparatom, ki bo poleg godbe davkov, ali za $368,000 manj kot obenem kazal slike in govoril, lansko leto. Torej se ni čuditi, ! časopisi in para so v zadnjih le- da sc morali direktorji hraniti, i tih prinesli največ preobrata v^ker denarja niso imeli na razpo-člcveški družbi. Tekom prihod- j iago. In mesto bo moralo še bolj njih dvajset let pa je elektrika j hraniti s stroški, kajti mnogo je na vrsti, da naredi naravnost re- zaostalih davkov, o katerih se je i vclucijonaren preobrat. Televi- pričakovalo, da bodo plačani. ; zijski aparat bo zlasti povzročil Tudi drugi mestni dohodki so se
zmanjšali. Na primer, lansko leto je prinesel rent za mestni avditorij v treh mesecih $143,-958, letos pa samo $106,000. I Mestne sodnije so iztirjale za $46,000 manj globe kot lansko leto. Mestni zrakoplovni pristan je dobil v prvih treh mesecih letos samo $6,000.00 najemnine,
popolnoma novo gibanje. Seje ! se bodo lahko vršile potom tega aparata. Ljudje se bodo videli i eden druzega, slišali se, pogovar-| jali se. Bankirji bodo lahko igra-jli golf, in potom televizijskih ; aparatov obenem dirigirali poslovanje. Mednarodna zborovanja se bodo vršila potom televi
zije. Harbord je prerokoval, da lansko leto v istem času pa $22,-
Babson prerokuje, da so se časi zboljšali in se bliža konec krize
. . i i	I prišli trije moški, ki so izjavili, i
Demokrati ne bodo poza- da geH jo najeti stanovanje. Ad- Washington, 17. aprila. Roger bili Hooverja	j \er je lastnik mnogih hiš. Ko se W. Babson, znani ameriški sta-
Washington, 17. aprila. De- je Adler pripravil, da jim poka- tistik in finančni ekspert, ki je mokratski senator Walsh iz stanovanje, je eden izmed j več mesecev naprej prerokoval Montane je izjavil danes, da |banditov potegnil revolver in krah na newyorški borzi v letu
mokrati ne bodo pozabili, kako j zahteval denar. V tem trenutku	.....
je predsednik Hover preprečil, j je pridrvei v sobo hišni pes da kongres ni dovolil $25,000,000 i, Trix}e> ki je p]anil nad roparja. podpore brezposelnim. Ta zade- ysi trije r onar j i so se tedaj va bo prišla v demokratsko pred- umakniU in eden je pričel stre-
sedniško kampanjo prihodnje ^ proti pgUj toda noben strel Idarske depresije. "To je leto. Dočim je Hoover vselej	ž i dobil ff0S. DO doltrem času."
Vojne ladje in nadaljno vojaštvo na potu proti Nicaragui
Španski kralj je "priljubljen" na Francoskem, kjer mu kličejo slava
i bo elektrika tekom prihodnjih i dvajsetih let temeljito spremenila naše 'šege in običaje, naše postave in celo mogoče našo moralo.
-o-
Dočim je Hoover vselej | ni zadel psa, pač pa je dobil gos-zahteval od kongresa, da nasiti | podar pgt streloV y truplo< Ro_ Belgijce, Ruse, Kitajce m vse | parj. so bežaU navzdol> pes pa
mogoče druge narode, se je pa uprl zahtevi ameriškega senata,
j za njimi. Vsem trem je pes raz-
-------------------. i trgal obleko. Umaknili so se v
da se dovoli $25,000,000 za brez-1 avtomobil> nad kater
Poselne
1929, in ki se je v resnici tudi pripetil in povzročil krizo, je danes povedal predsedniku Hoover-ju, da se je položaj precej zbolj-šal, in da se bliža konec gospo-
prvič
po dolgem času," je rekel Hoo-verju, "da mi je mogoče kot sta-tistiku povedati, da se je položaj v deželi zboljšal." Babson pravi, da temeljijo njegove šte-
Novi Sokol
V Jugoslovanskem društvenem domu na Recher Ave. se .je sinoči organiziral Euclid Sokol. Na sestanku je bil navzoč ves odbor Slovenskega Sokola iz Clevelanda. Za organiziranje Sokola v Euclidu se je s posebno vnemo zavzel Mr. Rotter, sin Uglednega in marljivega narodnega delavca Mr. James Rotter-•ia. Vaje se prično jutri, v nedeljo dopoldne, ob 10. uri, v pon-deljek in četrtek ob 7. zvečer. Več poročamo prihodnjič.
Prijetna zabava
Podružnica št, 14 S. ž. Zveze Priredi nocoj zvečer, v soboto, v društvenem domu na Recher Ave. prijetno domačo zabavo z banketom. Vstopnina je samo 50 centov. Po banketu se vrši Ples. Ljubljančani in drugi, prijazno ste vabljeni k obilni udeležbi. .
Igra na radio
Prank Ziberman bo igral v nedeljo na harmonike na radio Postaji WJAY, in sicer od 9.15 do 9.30 dopoldne.
- - - -
j aviomooii, nau Katerim je skakal j vilke na dejstvih ne pa na upa-zvesti pes, ki je pol ure prega-lnju. železnice n. pr. so zadnji njal avtomobil, dokler se pes ni mesc prevozile veliko več blaga zgrudil. Roparji so pobegnili. kot pred enim letom, in uradne
stdvilke delavskega oddelka ,vla
Stara obleka
db'kazejp večje število zaposlje-
„ ,nih kot' kdaj prej od leta 1929. V tednu, ki se prične s 3. ma-:^^ ^^ da v svojih raču_
jem bodo pobirali staro, obnpse- n_h	gteval ogromni vladni
no obleko m pohištvo. Vsak|iri.of,Kon. Brnmm	hfl
predmet .pride dobro. Kar je po-
kvarjenega, se popravi, in ljudje, ki popravljajo to, zaslužijo nekaj denarja, nakar se obleka ali pohištvo razdeli med potrebne. Obleke ali pohištvo lahko prinesete k Goodwill Industries, 2416 E. 9th St. ali pa telefonirajte CHerry 7115, in se oglasi truk pri vas.
Šubelj-Banovec
Kot nam poroča g. Anton šu-belj, je najeta dvorana za dan 13. maja, da se vrši skupni koncert gg. šublja in Banovca. G Banovec par dni po koncertu odpotuje v staro domovino. G. Šu-belj in g. Banovec še nista nastopila v Clevelandu skupno, torej bo njiju nastop pač nekaj zanimivega. O programu koncerta poročamo pravočasno.
gradbeni program, ko se bo tekom enega leta potrošilo $300,-000,000 za nove zgradbe. Izjavil se je, da ne bi bilo nič čudnega, ako nastane pomanjkanje delavcev v gotovih industrijah še pred koncem leta. Tudi ne pričakuje, da bi se cene potrebščinam za življenje radi boljših časov zvišale. Ostalo bo kot je sedaj. Nadalje pravi Babson, da je prebivalstvo zgubilo zaupanje v borzo, da se ne bo precej časa več tako divje špekuliralo, in da bo narastla cena zemljiščem.
-o-
Maša zadušnica V pondeljek, 20. aprila, se bo brala v slovenski cerkvi v Col-linwcodu sv. maša zadušnica za pokojnim Louis Bukovcem. Prijatelji ranjkega so prošeni, da se udeležijo.
Washington, 17.. aprila. Ameriška vlada je odredila sinoči nadaljno vojaštvo na pot proti Nicaragui, da tam branijo interese ameriških državljanov napram novim izbruhom upornikov v Nicaragui. Križarka Memphis je dobila povelje, da odplove v Puerto Cabezas in topničarka Sacramento je odplula v Blu-field. V nicaraguanskih vodah se že nahaja topničarka Ashe-ville. Povelje da odplovejo vojne ladje je dal mornariški tajnik Adams na priporočilo državnega tajnika Stimsona, ki se je včeraj tozadevno posvetoval s predsednikom Hooverjem tekom 45 minut glede položaja v Nicaragui. Medtem pa naznanja državni tajnik, da prvotni načrti za umaknitev ameriških vojakov iz Nicarague, se niso spremenili. Do 3. junija bo odšlo vse ameriško vojaštvo iz dežele, razven 500 mož. še pred nekaj meseci je bilo v Nicaragui 5,000 mari-nov.
-o-
Srečno mesto, ki ne pozna razporok
Roubaix, Francija, 17. aprila. Tekom treh tednov so v tem mestu praznovali dve diamantni poroki, osem zlastih porok in dva sta praznovala svoj 100. rojstni dan. Razporoke so v mestu nepoznane.
Cinderella ples
Nocoj, v soboto, priredi ženski gospodinjski klub S. N. Doma na 80. cesti velik ples. Na tem plesu bo dobila dekle ali žena z najmanjšo nogo par čevljev zastonj. Le izkažite se!
* Siamski kralj in kraljica sta )dospela v Zedinjene države.
Paris, 17. aprila. Alfonso de Bourbon, ki je bil do zadnjega torka še kralj najstarejše monarhije v Evropi, je včeraj stopil na pariška tla in bil pozdravljen od tisočglave množice. Nad 30,000 ljudi se je zbralo na železniški postaji in pred trgom pred postajo, da vidijo kralja v pregnanstvu, "živijo kralj!" je kričala množica. Noben kralj, ki je komaj odstopil, ni bil še nikdar tako pozdravljan kot je bil Alfonso. Policija je bila skoro brez moči, da bi zadrževala ljudi, ki so se rinili proti kralju, tako da se ni mogel nikamor premakniti. Končno se je policiji le posrečilo spraviti kralja v avtomobil, ki je odpeljal proti hotelu, kjer je kralja čakala kraljica in ostala družina. Alfonso je čudno gledal po množici, končno je pa le dvignil klobuk in se nasmejal. Množica se je ipozneje zbrala, pred hotelom in klicala kralju slava in živijo, šele pozno v noč se je razšla. Kot poročajo francoski viri, je pregnani kralj Alfonso še vedno mnenja, da se bo vrnil na prestol. Izjavil je baje, da se je samo začasno odpovedal prestolu. Počakal bo splošnih volitev, ki se vršijo junija meseca po španskem, in prepričan je, da bodo rojalisti dobili večino. Ako pa ne, tedaj se bo kralj podal volji naroda in se za vedno odpovedal.
-o-
Ubiti raketir dobi krsto za $15,000
New York, 17. aprila. Giuseppe Masseria, vodja newyorških raketirjev, ki je bil ubit preteklo sredo od dveh nepoznanih, dobro oblečenih mladih moških, počiva sedaj v krsti, za katero se je plačalo $15,000. Delana je iz
000.
solidnega brona. Medtem pa skuša 40 detektivov dognati, kdo | kralju, ga prositi
je Masseria umoril.
Če nimate pameti
Angleška vlada ima zelo trdno stališče
London, 17. aprila. Pričakovalo se je, da bo padla včeraj angleška vlada, ki stoji pod na-čelstvom delavskega voditelja Ramsay MacDonalda. Zastopnik konservativcev v parlamentu je predlagal, da se MacDon-aldu izreče nezaupnica, in ko je bil naznanjen rezultat glasovanja je dobil MacDonald 54 glasov večine. Ako ne bi dobil večine, bi moral iti MacDonald k da razpusti parlament in se razpiše nove vo-jlitve. Delavsko vlado so rešili liberalci s svojimi glasovi.
Mr. Joseph Swarczewski, 7921 j Simon Ave., je že dolgo brez dela. Na banki je imel $2,200 in je sklenil kupiti farmo blizu Ely-rije. Vpraševala sta z ženo pri raznih agencijah. In v torek je
Sirrtna kosa
Danes zjutraj je umrl Martin šmalc, po domače Goršetov, doma iz fare Prečna na Dolenjskem. Star je bil 47 let. Bil je član društva Maccabees, 1288,
prišel k njima neki moški, ki je j in tudi delničar Slovenskega Do-izjavil, da ima baš pravo farmo ma na Holmes Ave. ter Slov. De-
lavskega Doma na Waterloo Rd. V Ameriki je bival 30 let. Zapušča žalujočo'soprogo, dve hčeri in enega sina, v starem kraju pa dve sestri. Stanoval je na 705 E. 156th St. čas pogreba se naznani pozneje. Vršil se bo pod vodstvom A. Svetek Co. Sorodnikom
za družino. Plačati je treba takoj $2,200. Farma pa da je baje vredna $35,000. Šla sta, mož in žena in potegnila iz banke ves svoj denar, za katerega sta se trudila vse življenje, šla sta z moškim nekam na zapadno stran mesta, kjer sta izročila denar.
Reklo se jima je, da počakata pol ■ izražamo naše iskreno sožalje! ure. Toda sleparja ni bilo več.	y Jj0lnic0
Sedaj je mož brez dela, družina: y Mt. Sinai bolnico se je po-brez denarja, brez farme. Kako da] prank gkrlj, 9514 Elizabeth lahko bi pustila denar v banki" ^ v svrho operacije. Prija-in naročila banki, da slednja pre-' t:el j i ga lahko obiščejo v sobi št. skrbi vsa izplačila, ne da bi bilo 1126. treba denar vleči iz banke. Ne- j	y bolnico
kateri ljudje nikdar ne pridejo; y rjakeside bolnico je bil od-
Bogata zapuščina
3. aprila je v Clevelandu umrla Mrs. Stevenson Burke. Zapustila je $3,900,000. V poroki pravi, da zapušča $975,000 umetniški šoli v Clevelandu. En milijon dolarjev je zapustila neki svoji nečakinji.
k pameti.
Pogreb šuštaršiča
Pogreb Ladislav šuštaršiča, 1105 E. 64th St., se bo vršil v pondeljek zjutraj ob 9. uri v cerkev sv. Vida.
* Umrli speaker Nicholas Longworth je zapustil vse premoženje svoji ženi.
peljan Andy Bole, 1135 Addison Rd. Podvreči se bo moral operaciji. Obiski zaenkrat še niso dovoljeni.
Zaroka
Miss Vida Smole, hčerka Mr. in Mrs. Smole iz 6112 Glass Ave., se je zaročila z Mr. John Za-laznikom, 1095 E. 64th St. Naše iskrene čestitke!
1
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 18TH, 1931
U
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Ka Ameriko In Kanado na leto ....$5 50 Za Cleveland, po poŠti, celo leto 17.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta 13.00 Za Cleveland, po polti, pol leta 13.60 Za Cleveland po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta 13.00 Za Evropo celo leto. <7.00, pol leta <3.50. Posamezna Številka 3 cente.
Vsa pisma, dopise ln denarne pošiljatve naslovite: Amerlika Domovina, 4117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0038.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 5th, 1008, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1878.
83
No. 92. Sat., April 18th, 1931.
Kdo je v Rusiji "kapitalist"
Slaba letina v letih 1927 in 1928 je povzročila v Rusiji nevarnost lakote in ruski kmetje so uvideli, če oddajo svoje pičle zaloge žita v mesta, da njih samim ne bo nič ostalo. In takrat je ruska sovjetska vlada zavzela taktiko zaplenjenja jn konfisciranja žita, katerega niso kmetje hoteli prostovoljko postaviti na trg. Mnogo kmetov je bilo tedaj obsojenih na smrt in ustreljenih, mnogo zaprtih in mnogo izgnanih v daljne pokrajine.
ln bilo je v tem času, da se je v proletarski Rusiji definiralo in imenovalo "kulaka," o katerem je bilo že toliko go vora. Po boljševiškem naziranju je "kulak" bogat kmet, to da kmalu se je ta označba oprijela vseh onih kmetov, ki niso bili voljni prodajati svojih pridelkov po cenah, katere so jim narekovale razne lokalne komunistične komisije.
V povprečni ruski vasi je kaj težko ločiti "bogatega' kmeta od njegovega soseda. Ozirajoč se na ameriški stan ciard, je celo dobrostoječi kmet v Rusiji revež, ker je malo kultiviran, večinoma nepismen, nima nobenih pripomočkov udobnosti in tudi drugače ni zavidanja vreden.
Toda povsod, v Rusiji in drugod, so gotovi kmetje, ki so se s pridnim delom, razumnostjo in varčnostjo povzdignili nad svoje povprečne sosede. Tako so razširili svojo po sest, posrečilo se jim je nabaviti dve kravi mesto ene, morda tri konje mesto enega, in v njihovi hiši so morda dve ali tri sobe, mesto da bi bila samo ena. In tak kmet je v Rusiji "bogat" kmet, ki je zaznamovan z označbo "kulak," prvi predhodnik nekega novovrstnega kapitalizma. In kot tak je bil ta kmetski razred obsojen od vlastodržcev v destruk-cijo in propad.
Rusija ima danes 160 milijonov prebivalcev, in od teh je nad 80 odstotkov ali več kakor 130 milijonov kmetov Proletariat tvori samo 30 milijonov prebivalcev Rusije, k prebivajo večinoma v Moskvi, Leningradu, Krakovu ter še v nekaterih večjih krajih, raztresenih po tej ogromni deže li, ki zavzema eno šestino površine zemeljske oble.
Med temi 130 miljoni kmeti je, po določilu vlade, 4 od stotke kulakov, kateri so podvrženi mnogo višjim davkom kakor ostali. To pomeni, da je v Rusiji od 5 do 6 milijonov "kulakov," ki rovarijo proti državi in ki formirajo neke nove vrste kapitalizem.
Nedavno se je vršila obravnava proti človeku, ki je ustrelil ljubimca svoje žene. Obtoženi je pri obravnavi izjavil, da je bil človek, katerega je ustrelil, kulak. Ko ga je sodnik vprašal, zakaj ga tako definira in označuje, je obtoženi triumfalno odgovoril:
"Kaj ne bo kulak! Saj je imel v hiši šivalni stroj!"
V pogonu proti takozvanemu novemu kapitalizmu je vlada zasegla in zaplenila posest tisočerih kulakov. Brez vsakega predsvarila so se pri takih "kulakih" pojavili vladni agentje, ki so jih takoj spodili iz hiš ter jim dovolili vzeti s seboj samo najpotrebnejšo obleko.
Tisoče teh kulakov je bilo izgnanih v puste stepe ob turško-sibirski železnici, ki teče od Turkestana, ob kitajsko-mongolski meji, v Sibirijo. Tisoče jih je bilo izgnanih v ledene severne pokrajine, kjer morajo delati ob strupenem mrazu v tamošnjih gozdovih, ker vlada potrebuje lesa, da si ž njegovim izvozom .zagotovi inozemske kredite.
In baš v tem tiči točka in določilo o "prisilnem delu," na katerega se sklicuje vlada Zedinjenih držav, ko ne dovoli uvoza ruskega lesa iz ruskih severnih pokrajin.
pričan sem, da ne bo nikomur žal, kdor pride na igro "Stari grehi," ker tam bo videl vse to in marsikaj zanimivega.
Bi li radi videli, kako se stari, plešasti samci prepirajo radi očetovstva ?
Bi li radi videli, kako stari samci snubijo 20-letno dekle in kar vsi trije naenkrat?
Vse to boste videli, ako pridete. •
Ste li kedaj slišali, kako stara 50-letna devica obljublja zvestobo svojemu 55-letnemu zaročencu in kako jo je sram, ko reče 'da."
Ste li že kedaj slišali, kako se 'mladi" 50-letni zakonski par prepira takoj prvi dan po poroki?
Čeprav je kdo izmed vas videl se to, pa pridite vseeno vsi, ker dobro je le, da človek pozabi svoje vsakdanje skrbi in misli na slabe čase. In s tem bo pa tudi pomagano naijim brezposelnim ki so v resnici potrebni pomoči, ker 10% čistega dobička gre v ta namen.
In navsezadnje pridejo salve
smeha,, ko 20-letna gospodična Ema Mračkova predstavi svojim starim čestilcem svojega zaročenca, in potem bo — pardon, ne predaleč, ker to je tajnost.
Torej vse to vam bodo pokazali igralci dramskega društva "Naša zvezda" v tridejanski igri- "Stari grehi." Igra bo trajala dve uri, ali bolje rečeno: smeha bo za 2 uri in še več, ker kdor bo prišel na predstavo, se bo nehal smejati šele, ko bo legel k počitku doma v postelji. In še več dni potem se boste smejali, ko se boste spomnili te igre.
Rečem vam, da kaj takega se še ni videlo v Euclidu.
Torej vabim vse, kdor se količkaj zanima za slovensko dramatiko, da pridete v nedeljo 19. aprila ob 7:30 zvečer v prostore fare sv. Kristine na Bliss Rd. (E. 222nd St.), Euclid, O. Marsikdo se bo spomnil svojih starih grehov pri tej igri. Vstopnina je samo 50c.
Torej na svidenje v nedeljo zvečer. Igrala bo godba Ljubljanskega kluba.
F. P
-0-
NEKAJ ZANIMIVEGA NA JUTROVEM
Zopet se nam je približala topla pomlad. Vsa narava se zopet prebuja iz zimskega spanja, toplo solnce meče svoje žarke na zemljo in pomaga cvetlicam in drugim rastlinam iz zemlje. Ptice se že oglašajo in nas razvese-ujejo s svojim čarobnim petjem yb zgodnjih jutranjih urah. Vse se veseli krasne pomladi in tako se je tudi mi.
In minil je tudi postni čas in pričela se je zopet sezona veselic, koncertov in tudi pikniki se bodo kmalu pričeli. Naše društvo Tabor št. 139 SNPJ priredi veselico danes, 18. aprila točno ob sedmih zvečer v Slovenski Delavski Dvorani na Prince Ave.
Vljudno ste vabljeni vsi člani društva Tabor. Vsi brez izjeme se udeležite veselice. Ravno tako so pa vabljeni tudi drugi rojaki, od blizu in daleč. 'Nikomur ne bo žal. kdor se bo udeležil. Kajti postrežba bo prvovrstna, za prazne želodce nam preskrbijo n<;,še izurjene kuharice, za suha grla bo pa dobra kapljica. Kdor bo prišel s suhim grlom, se bo gotovo vračal z mokrim.
Za plesaželjne bo pa izbor na češka godba, dobro poznana v
naši naselbini. Vsakemu je znano, kako jo znajo režat. Za ta večer si je treba nabaviti nove čevlje. Dvignila se bo tudi številka za žensko zapestno uro Člani, ki imate tikete v predpro-daji za to uro, so prošeni, da .jih vrnete pravočasno, prodane in neprodane.
Pa 'še nekaj zanimivega se bo godilo v naši naselbini, česar ni bilo še nikdar poprej. To pa ne pride v javnost do gotove ure in kogar ta tajnost zanima, naj pride 18. aprila, danes zvečer, na Prince Ave., pa bo nekaj videl, česar še ni.
Torej na svidenje danes zve-
DOPISI
Collinvvood. O.—V nedeljo 3. maja ob pol osmih zvečer priredi Soc. klub št. 49 J. S. Z., v Slo-
poznani tenor, Louis Belle, bo zapel par pesmi. "Die Bauern Gruppe" — Tirolci bodo citrali
venskem delavskem domu, 15335 [in jodlali, da bo kaj. Fende m la-Waterloo Rd., majniško prožla- di in Misich ga bosta "bila" — vo. Govoril bo Joseph Marti- for fun. Jadranov kvartet: nek, boritelj za starostno pokoj- j Podboj, Novak, Dujmovič in Sta-nino in brezposelno zavarova- j nonik, seveda pride. Dokončal nje. On je urednik "Ani. Delnic na odru bo Frank Barbič mlajši ke Listy," ki izhaja na 4734 s Parmovim valčkom "Triglav-Broadway Ave. Torej Čeh. jske rože." In ko zaigra "Oj ta Nastopila bosta Miss Terbi- soldaski boben," bomo marširali žan in Vinko Zgonik v deklama-jv "kevder," kjer se bo vršil ples ciji. živo sliko bo aranžiral do "Home Sweet Home." Vinko Coff. Ann Wesworth bo pela in igrala gitaro. Hrvatski
tamburaši "Kičeni Srem" bodo proizvajali koncertne točke. Naš
Torej na svidenje 3. maja Slovenskem delavskem domu.
Odbor.
<<
STARI GREHI" V EUCLID, O.
Ktnalu bo nastopil dan veselja svoje služkinje? Ali bi radi vi-in smeha za Slovence v Euclidu deli, kako se konzul boji ene sa-
in za vsakega, kdor deljo na igro "Stari grehi." Vprašal bi rad cenjeno občinstvo : Ali bi radi vedeli kakšni so 23 let stari grehi? Ali bi radi videli, kako bo konzul najemal
pride v ne- me ženske in beži pred njo.
Videli boste tudi, kako bo polkovnik oženil svojega slugo s staro Katro. Videli boste, kako sluga krade žganje, likerje in cigare svojemu polkovniku. Fro
Cer!
Joseph Fabjančič.
-o-
Bivša novčarnica je sedaj zvezni zapor
New Orleans, 16. aprila. — V poslopju, kjer so prej. v tem mestu izdelovali ameriški denar, se bodo te dni vršile velike izpre-membe. Ker je menda radi brezposelnosti zmanjkalo denarja, bodo poslopje spremenili v ječo. Tudi to je kos poznane Iloover-jeve in republikanske prosperi-tete.
talenti in umetniki iz vsega okrožja naše širne župnije. Ob tej priliki bo prvič nastopila naša mladinska godba pod vodstvom Mr. Bečaja. Nastopili bodo na odru razni mladi muzikan-ti s harmonikami. "C r a s p r klub" bo pokazal svoje najboljše točke. Dekleta iz Sodality in fantje iz Holy Name bodo igrali zanimivo smešno igro. Boy Scouts bodo pokazali, kaj so se že naučili. Videli boste, da so scouti vrla organizacija. Alumni sv. Lovrenca bodo na programu z mično vlogo. "Sarnaders" jodo nastopili v smešnih vlogah in še drugi. Vse to se bo vršilo 26. t. m., ali od nedelje čez teden. Rezervirajte ta večer za predstavo, ki se bo vršila v Narodnem domu na 80. cesti in sicer v korist cerkve.
Kaj pa pikniki ? Prvega si je omislilo društvo Rainbow Shooting klub. Vrši se v Maple Gardens in sicer popoldne 26. aprila. Pravijo, da bodo stre-ljeli tako visoko, da bodo zvezde padale. Naši cerkveni prostori bodo letos zaposleni skozi vse poletje. Čez teden je dvorana na razpolago za razne veselice in plese, ob nedeljah pa za piknike.
Odkar sem zadnjič poročal — in to je več kot mesec dni — se je nabralo zopet par novih naših malčkov. Gilbert Gromov-ski, Josephine, Matilda Vidic, in pa Helen, Mary Pucel so bili prišteti med kristjane.
Opozarjamo starše, ki imajo otroke v javnih šolah, da jih pošiljajo k nauku. Ne moremo se pritoževati glede rednega obiskovanja krščanskega nauka od strani otrok v Maple Heights in Randall. Izmed 54 družin v Maple Heights sta dve družini, ki zanemarjata svoje otroke v tem oziru popolnoma. Vsi drugi jih pošiljajo redno in otroci se pridno učijo. Toda isto se ne more, žali Bog, trditi o "Jutro-vi deželi." Tam je več kakor 150 otrok, ki rastejo kakor zajci v
Lep pomladanski dan je bil. Sclnce je gledalo prijazno na zemljo in jo ogrevalo s tako ljubeznivimi žarki, da se je prebudila iz zimskega spanja in si začela nadevati lišp zelenja in cvetja.
Kaj ne, tako se začenjajo povesti. Tudi jaz imam napisati povestico, zato sem pa tako začel.
Spominjam se še, ko je pred šestimi leti prišla v šolo precej boječa mlada šolarica. Stara je bila sicer že 13 let, vendar je bila še majhna in prvič v naši šoli. Plaho se je ozirala na vse strani. Tuje ji je bilo vse. Tuj tudi jezik, ki so ga šolarji žlobudrali. Sestra ji je sicer govori-'h v slovenščini, toda morala je sedeti med šolaricami, ki so bile mnogo mlajše od nje. Deklica je namreč prišla iz starega kraja in ni poznala angleščine, kakor tudi ne ostalih otrok.
Pa Anica Cvelbar, tako ji je bilo ime, se je z vso vnemo oprijela novih šolskih nalog. Hitro je pobirala izgovarjavo in' pomen besed in čez nekaj tednov se je že drznila reči kako angleško.
Anica je šla kmalu v višji razred. Sedaj je ni bilo več sram. Učila se je pridno in kmalu si je mogla pomagati z novim jezikom. Ko je čez par let zapustila šolo, ji .je tekla angleščina kot bi bila prava "Irka." Ampak sedaj moram začeti to povest od druge strani.
Iz Anice je postala Ana. Iz deklice dekle. Vedno pridna, je rada pomagala ohu-jkui in št ved-
no nadaljevala z učenjem angleščine, tako da danes ne veste, ali je prišla iz Londona ali iz Ljubljane.
Joseph čičelič je pa fant od fare sv. Kristine. Zaposlen je pri Cleveland Building Supply Co. Ta Joseph je prišel do prepričanja, da človeku ni dobro biti samemu. Zato je šel, kakor mladi Tobija, po svetu, da si poišče Saro. Joe je ameriški Slovenec, rojen v tem mestu, doli nekje na St. Clairju. Kako in kje sta se Joe in Anica srečala in "prou mil' spogledala," tega ne vem, pa tudi ni nič na tem. Samo to vem, da sta bila v sredo za vedno združena v zakonu in da je Father Gnidovec ta vozel tako zavezal, da se na večne čase amen ne. bo odvezal. Cvel-barjevi so jima napravili malo gostijo, na kateri so se zbrali bližnji sorodniki obeh. Stanovala bosta nekje doli v Euclidu. Pa kjerkoli že bosta, želimo jima dolgo življenje, polno veselih dni, potem pa nebesa.
Društvo Zvon je začelo sezono poletnih veselic in zabav z lepim koncertom v nedeljo. Napram slabim časom je bila udeležba po-voljna, dasi ne velika.
Za Zvonom pridejo "Kuharice." Te kuharice ali "Kuhinjski klub" pripravlja zabavo prihodnjo soboto, 18. aprila. Kdor hoče 'še nadalje živeti in ne lakote umreti, naj pride. Kuharicam se zameriti, je kočljiva zadeva.
Največja in zanimiva predstava pa bo 26. aprila. Takrat pridejo skupaj v naši dvorani vsi
gozdu. Če bi mi mogli imeti vsako leto birmo in bi morali biti otroci birmani šest let zaporedoma, potem bi se dalo še kaj doseči. Ko pa je enkrat bil pri birmi in pri prvem sv. obhajilu, potem je pa proč ves nauk. Potem slišite le eno pesem: "Naš je že opravil." Se ne gleda, če ve kaj o Bogu in verskih resnicah. Samo da je opravil. Vabimo, prosimo, se hudujemo, kregamo, samo kolnemo ne, pa je vse skupaj bob ob steno z nekaterimi ljudmi. Odgovornost teh staršev ne bo lahka.
Od sedaj naprej je nauk vsak četrtek ob 4. popoldne in ob nedeljah takoj po maši ob devetih. Pošljite svoje otroke k nauku! Zapoved pravi: od 7. pa preko 14. leta, da bodo vedeli, kaj jim je verovati in zakaj, da ne bodo govorili takih bedarij o cerkvi, kakor se čujejo od nekaterih odraslih. Kakor druge predmete, tako je treba tudi o verskih resnicah danes vedeti več in jih bolje poznati, kakor kedaj poprej. Ti si katoličan zato, ker je bil tvoj oče katoličan. Tvoj otrok pa ne bo, če ne bo vedel, zakaj je dobro biti katoličan. Ti si zrasel v katoliški deželi in med samimi katoličani. Tvoj otrok pa pohaja v brezversko šolo, se meša med brezverske in drugover-ske otroke, če mu ne daš podlage in pravega, temeljitega spoznanja verskih resnic in zgleda, da, zgleda je tudi treba, pot'em bo tvoj otrok pustil še tisto malo, kar je vedel in bo živel brez Boga in umiral brez Boga, brez katerega pa ni sreče ne tukaj, ne na onem svetu. Jezus je rekel: "Kdor ne veruje, bo pogubljen!" Nekateri bodo mogoče pozneje s težavo skušali pridobiti nazaj, kar so njih starši brezbrižno zavrgli, kar se sedaj godi v mnogih slučajih pri enem drugem slovanskem narodu. Zato se zavedajte sedaj, starši, da človek ni žival, človek ima dušo. Če je ta izgubljena, je vse izgubljeno.
NAJBOGATEJŠI LJUDJE NA SVETU
Mi vedno domnevamo, da smo je pričel kontrolirati vso švedsko najbogatejši narod sveta, misleč i industrijo izdelovanja užigalic. pri tem na Forda, Rockefellerja, Po vojni je raztegnil svoj vpliv Morgana, Mellona in ostale ame- na ostale evropske države, kate-riške milijonarje. Zato se bo rim je posodil ogromne vsote ter marsikdo začudil, ko bo izvedel, dobil monopol za izdelovanje da ima Anglija več milijonarjev užigalic.
kakor Amerika.	Med Nemci je najbogatejši
Dalje je tudi dejstvo, da naj- Nemec bivši cesar Viljem II. bogatejši mož sveta ni kak ame- Njegovo bogastvo se ceni na riški bilijonar, marveč neki in- okroglo 60 milijonov dolarjev, dijski princ. Ta pravljično bo- Pred vojno je bila znana rodbi-gat indijski princ je maharadža na Krupp, ki poseduje velikan-Nizam, vladar male države Hy- ske livarne, kjer so izdelovali to-
derabad, ki leži v sredini Ilindu-stana.
Kako veliko je pravzaprav njegovo bogastvo, tega natančno nihče ne ve. Toda dejstvo je, da poseduje nad dve milijardi dolarjev. Ta bogataš je star 45 let ter vlada nad trinajst mili-
pove in drugo, bogatejša od njega, toda povojna inflacija je okrnila mnogo njegovega bogastva.
Na Francoskem je najbogatejši mož Francois Coty, tovarnar parfumov. Coty se bavi s to industrijo že nad štirideset let in v tem času mu je vrgla nad 50
ioni ljudi. V svoji privatni bla- milijonov dolarjev. Poleg tega gajni ima ta knez nakupičenega lastuje on tudi več francoskih
samega zlata, ki je vredno nad 500 milijonov dolarjev. In nihče ne ve, koliko so vredni njegovi rodbinski in državni dragulji.
Pred nekaj tedni je ta knez potoval v mesto New Delhy s svojim posebnim vlakom, ki je obstojal iz dvaindvajsetih pull-man vagonov. Temu vlaku pa so sledili 'štirje nadaljni vlaki, ki so vozili njegovo prtljago in avtomobile, katerih ima ta indijski Krez nad 400. Njegovi privatni dohodki znašajo okoli 40 milijonov dolarjev na leto. In ta bogataš živi v Indiji, kjer vlada taka revščina, da nimajo ljudje kaj obleči, niti ne kaj v usta nesti, ter vlada državici, ki šteje 13 milijonov prebivalcev. . .
Drug velik bogataš je Ivar Kreuger, kralj švedskih užigalic. On je star 51 let in je neoženjen. Kreuger poseduje 250 tovarn za izdelovanje užigalic, ki so razsejane v tridesetih državah ter producirajo 90 procentov vseh užigalic, ki se jih rabi na svetu. Mladi Šved je začel svojo kari-jero v Zedinjenih državah, nato pa je odšel v svojo domovino, kjer je prevzel tovarno po svojem očetu. Mladi Kreuger je reorganiziral svojo obrt in kmalu
časopisov ter izvaja veliko finančno in politično silo.
Poljsko bogastvo pa obstoja največ iz zemlje in največji bogatin na Poljskem je grof Alfred Potočki, ki poseduje največ zemlje. Drugi najbogatejši mož na Poljskem pa je Januš Radzi-; vil, potomec onih silnih Radzivi-Hov, o katerih čitate v našem lepem zgodovinskem romanu "Potop."
V	Italji je najbogatejši mož grof Giuseppe Volpi, bivši italijanski finančni minister, ki je bil svoječasno načelnik italijanske komisije, katera je obravnavala pred nekaj leti v Washing-tonu o vojnih dolgovili Italije. On je soudeležen pri tolikih industrijah in podjetjih, daje težko pravilno oceniti njegovo bogastvo, vendar je gotovo, da je on najbogatejši človek v Italiji.
Najbogatejši mož v češkoslovaški je Ignacij Peček, kralj mehkega premoga, katerega bogastvo cenijo na 45 milijonov dolarjev.
V	Jugoslaviji pa je najbogatejši mož Artur Drach, čigar premoženje se ceni na 200 milijonov dolarjev.
Veste, navsezadnje je urednik velik revež, če zapiše tako, ni temu prav, če poroča drugače, razkači kakega drugega. In potem pridejo pritožbe, anonimna pisma, telefonski klici in razna namigavanja, da se jih bo urednik o priliki nalezel kot žejen človek ohajčana.
Tako je nekoč, ko so bili še stari, dobri časi, začel izdajati nekdo časopis v malem podeželskem mestecu, kjer je bila javna morala pod ničlo in so imeli prvo, drugo in zadnjo besedo ra-ketirji, profesijonelni igralci in drugi taki elementi. V mestecu je bilo sicer še nekaj dobrih ljudi, ki so morali pa svoje proti-predloge držati zase. Tem se je zdelo, da mora nov časopis počistiti mesto, zato so takoj drugi dan, ko je izšla prva številka, poslali deputacijo, ki je odločno zahtevala, da mora urednik napisati in si privoščiti v par člankih ljudi, ki delajo zgagerin sramoto velecenjenemu mestecu. Ako tega urednik ne stori, so rekli, ne bomo lista podpirali.
Urednik, se razume, je obljubil z vsemi štirimi podporo in izjavil, da se bo že v jutrajšnji številki skopal nad gemblarje, raketirje in drugo tako golazen, in da-jim bo povedal kaj je prav in kaj ni.
Drugi dan izide številka, na prvi strani tri kolone dolg članek, posvečen kalivcem in tep-talcem javne morale in je kar deževalo krasnih izrazov, kot: barabe, cigani, lumpi, ušivci itd.
Dan pozneje sedi urednik v tiskarni in ravno išče ves zamišljen, po svojih možganih misel za prihodnji-članek, ko se odpro vrata in v urad stopi šest čevljev in tri palce visok možakar, bli-skajočih oči in s precej debelim krepelcem pod pazduho. Urednika je kar za zazeblo, ko je ugledal možaka, še bolj pa, ko ga ta vpraša, če je urednik doma.
"Ravnokar je odšel, a bo takoj nazaj," reče urednik. "Kar tukaj na stol se vsedite, pa tale časopis berite ta čas, da urednik pride." Obiskovalec se vsede na stol, vzame ponudeni časopis v roke, položi krepelce v naročje in se zatopi v časopis.
Urednik se pa počasi in previdno izmaže iz urada in gre pri zadnjih vratih na prosto, že se heče globoko oddahniti, ko stopi predenj neki možakar, ki je tudi nosil v roki precej pomenljivo gorjačo in ga vpraša če je urednik notri.
"Je, je," odgovori hitro ta. "Kar v uredništvo pojdite in tam ga boste dobili sedečega na stolu. V rokah ima časopis, toda pazite se, ker ima pri sebi precej debelo gorjašo."
Možakar ne reče nič, ampak stopi skozi vrata v urad. Urednik pa postoji še nekoliko časa pri vratih in posluša, kako se bodo dnevni dogodki razvili. Po glasu spozna, kako možakar, ki je pravkar vstopil, s krepko kletvico nahruli v uradu čakajočega možaka, nato se zasliši krepak udarec, ki je nosil seboj precej pomenljivo vsebino, nato pa nastane strašen vrišč, ropot, kletvice in udarci. Stoli v uradu so dajali cd sebe .jako pomenljive glasove in butanje ob steno je govorilo, da se vrši v uradu pretep po vseh pravilih pretepaške umetnosti. Kmalu nato zahrešče vrata in po stopnicah se zvalita oba možakarja, ki nadaljujeta na cestnem tlaku s tako lepo pričetim delom.
Urednik nekaj časa opazuje vse to, potem pa hiti na postajo in se odpelje s prvim vlakom iz mesta, ki je bil poslej brez časopisa.
A
Kedaj je človek upravičen do kvorta ohajčana, in se mu radi tega ne očita, da je pijanec? — Takrat, kadar mu žena napravi za večerjo mesene klobase s hrenom, goveji guljaž s papriko, aH svinjska suha rebra z zeljem.
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 18TH, 1931
S
Minljiva in puhla je slava sveta
NEKOLIKO ZGODOVINE O ŠPANSKEM KRALJESTVU
Te dni se je zrušil v prah kraljevski prestol države, ki je bila svoječasna ena najmogočnejših in najbogatejših na svetu: odpovedati se je moral prestolu Alfonso XIII., zadnji španski kralj starodavnega rodu Bourljonov, čigar člani so deset stoletij vladali Španiji.
Špansko kraljestvo grandeze in stare slave je stvar zgodovine in preteklosti in iz kraljestva se je porodila republika. Alfonso je prenehal biti vladar Španije, ki je danes samo še senca onega, kar je bila nekdaj.
Veličina in sila Španije se je nekdaj razprostirala preko dveh kontinentov. Njeni zavojevalci so ponesli španske prapore v Severno in Južno Ameriko in na Daj ni vzhod.
Kjerkoli je bila moč, bogastvo in slava, tam je bila Španija, katero so Grki nazivali Hesperijo — deželo zahajajočega solnca.
V listih zgodovine vidimo zabeležene španske srednjeveške vojne, invazijo Mavrov, koloni-jalno Španijo in končno njeno ogromno mornarico, imenovano Armada, ki je bila največja mornarica tedanje davne zgodovine.
In v vseh teh stoletjih španske veličine in slave je dinastija Bourbonov držala kraljevsko žezlo v roki.
Predniki zadnjega španskega kralja datirajo tisoč let nazaj. Leta 888 je Eudes, sin Roberta Močnega, zasedel prestol Francije ter s tem ustanovil dinastijo, ki je prenehala vladati tedaj, k0 se je zakotalila izpod rabljeve sekire glava zadnjega kralja tega rodu — Ludovika XIV. Leta 1700 je član in potomec bour-bonskega rodu, Filip Anjouski, vnuk francoskega kralja Ludovika XIV., zasedel španski prestol.
Posihmal je bila vlada Bourbonov v Španiji dvakrat prekinjena: pVvi leta 1807, ftp,% Napoleon Bonaparte vrgel s španskega prestola dinastijo Bourbonov ter posadil na španski prestol kralja, katerega je sam imenoval. In drugič leta 1868, ko se je morala odpovedati prestolu kraljica Izabela II., ker je zavel preko dežele republikanski duh.
Leta 1875 je spet zasedel španski prestol Alfonso XII., oče zadnjega španskega kralja.
Izza smrti prvega Alfonsa pa do odpovedi zadnjega Alfonsa je preteklo tisoč let.
Pred desetimi stoletji zaznamuje zgodovina Španije same invazije. V deželo so vpadali in jo pustošili Rimljani, Barbari in Mohamedanci. V zvezi s temi je vredno omeniti, da je izgnanstvo muslimanov in Židov . igralo važno vlogo v zgodovini španskega cesarstva. Nekateri zgodovinarji so mnenja, da je bil storjen z izgnanstvom Židov iz Španije, kar se je zgodilo s-slo-
v liniji, iz katere izhaja zadnji španski kralj.
Oče sedanjega kralja, ki se je pravkar odpovedal prestolu, je bil jetičen in je umrl pred rojstvom sina, Alfonsa XIII. Njegova žena, mati zadnjega kra-dja, je bila vnukinja angleške, kraljice Viktorije, in baš ta je zanesla v špansko kraljevsko rodbino prokletstvo svojega rodu iz Ba.ttenbergove linije — bolezen hemophilo. Hemophila je bolezen krvi in krvnih žil, ki povzroča krvavitve, tako da včasih majhna praska zadostuje, da oseba, ki je podvržena tej bolezni, izkrvavi, ker se ji ne more ustaviti krvi. In značilno dejstvo glede te bolezni v Batten-bergovi liniji, je to, da se bolezen širi potoni žensk, podedujejo jo pa samo moški. Dve AT-fonzovi hčerki nimata te bolezni in sta popolnoma zdravi, Alfon-sov drugi sin pa je glohunem.
PEGAM IN LAMBERGAR
POVEST
Spisal Dr. Fr. Detela
Dnevi so postajali mrzli, in
če ne, nam utegne izpodleteti vse."
"No, no, no," je tolažil oni. "Kaj pa hoče izpodleteti! A lep-j še je vsekako, da ne sluti on še ničesar."
"Ne samo lepše, gospod Ostro-vrhar, ampak najnujnejša potreba," je poudarjala ona, on pa je prikimaval, češ, ženskam so pač
malenkosti važnejše od poglavit-semtertja je že sneg pobelil nih reči «Vi morate najprvo
velike poljane. Vitovec je!pridobiti vojaštvo." Ostrovrhar zavaroval koroške trdnjave s jg mrmral> da je to nep0trebno; krepkimi posadkami, da bi opa- zakaj če ga kneginja postavi za zovale in ustavljale cesarja, ki poveljnika, se mu mora pokoriti se je mudil v Velikovcu; sam je ,vge_ A ona je ug0Varjala in me-odrinil s precejšnjo vojsko proti nila> da naj poskrbi; da mu bo_ Celju. Ker je izprevidel, da je|do vojaki tako slepo vdani) ka_ radodarnost najpopularnejša kor g0 sedaj vitovcu, in da je vladarska čednost, je obdaril treba k temu denarja> bogato vse svoje vojake. Ti so ga «Gola istina i Treba je denar_ že pozdravljali kot grofa celjske-1 ja( miiostiva kneginja," je mega in prepevali vso pot svatov- nil junak in skočil pokoncu. ske pesmi. Vitovec se je sp.om- „In baš tega morebiti Vi ni-nil tudi, da je baš preteklo leto, mate na 1)rebitek, gospod Ostro-odkar je kneginja Katarina vdo-jvrhar Ne zamerite!
Eksfpefiizija staroslavne Španije v kolonijalni imperij tovori enega najbriljantnejših poglavij njene zgodovine. Ob onem času so španske ladje objadrale vsa dotlej znana morja. Španija je bila tedaj v pravem pomenu besede kraljica vseh morij. Njeno ozemlje se je raztezalo v Mehiko, Cubo, Porto Rico in na Filipine. Vpliv Španije je še danes viden v Mehiki, kjer vladajo samo španski običaji.
Nato pa je začela Španija izgubljati kos za kosom svojih: kolonijalnih posesti. Zadnji udarec, ki ga je dobila Španija in ki je povzročil, da je prenehala biti kolonijalna sila, je še v spo-: minu sedanje generacije. To je bila špansko-ameriška vojna, ki se je vršila leta 1898. To vojno so povzročile Zedinjene države, ki so zahtevale pravice za prebivalstvo Cube ter konec zatiral-nega vladnega sistema od strani
Špancev.
Z mirovno pogodbo, ki je sledila tej vojni in ki je bila podpisana dne 9. avgusta 1898, je bi-, lo špansko nadvladje v novem svetu končano in Španija je izgubila vse pravice suverenosti na Cubi in Porto Ricu.
Nato je predala Španija Ze-dinjenim državam Filipine in Sulu otok, za kar je prejela 20 milijonov dolarjev odškodnine.
Tako je prišla nekdaj mogočna. in slavna Španija, pred katero je trepetal skoro ves svet, ob vso svojo veličino in slavo, in njena trgovska in vojna mornarica sta padli na ničlo.
Nezadovoljstvo proti obstoječim razmeram se je pričelo širiti v Španiji zlasti po svetovni vojni. Pričeli so se pojavljati vedno pogostejši izgredi, demonstracije in zahteve po ustavnih pravicah in slišati je bilo čim-dalje glasnejše klice po odstopu , Alfonsa XIII. Mnogo je pripo-vitim ecliktom leta 1492, prvi|mogla k njegovemu padcu tudi korak španske propasti, ker se je , izjalovljena španska kampanja
takrat prenehala trgovinska eks-j v Maroku, v kateri so izgubili
panzija Španije.	_ S Španci nad deset tisoč mož in
Nato je nastopila španska in-j ogromne vsote denarja, kvizicija. Na ukaz kraljice Iza-!	*
bele je bilo izgnanih 200,000, Med ljudstvom je zavel nov Špancev — Židov, mož, žena in duh in narodi so dali dovolj jas-otrok, bogatih in revnih, iz de-! no razumeti, da ne verujejo v žele. '	i stare pravljice, da so kralji in
va, in da je zadoščeno že vsem «Bog ne dai> miiostiva, da bi zahtevam ženske zvestobe in do- Vam jaz kaj zameril. A Vi vidi-stojnosti. In vendar ni zagledal te človeku na dno duše in pregle-z lahkim srcem mesta celjskega. date ga na prvi pogled." Sprejem je bil slovesen, a neka-1 0na se je nasmehnila prosto-ko hladen. Povabila je kneginja dušnemu možu in omenila, da na obed poveljnike, a ukazala tu-1 mU nakaže na svojo blagajnico di, da naj se utabori vojaštvo denarja, a on da naj ne štedi. j zunaj mesta, češ, da še ni pri- "Brez skrbi!" je dejal on. "V pravljenih stanovanj. Vitovec je vojski nimate viteza, ki bi znal i malo osupnil in sklenil ostro pa-|bo]je obrniti denar. Preden mi-ziti na vse, kar se godi na dvo- i ne teden; ne bode več vprašal po ru. Ljubeznivost gostoljubne j vitovcu noben vojak; vse bode kneginje so si razlagali poveljni-. Vpilo: živio Ostrovrhar!" ki po svoje. A ona je kazala ve- «jn potem s selo lice, ko so ji dušo polnile ] skrbi. Izvršitve svojega načrta
po-
že precej dobre volje, ko ga pokliče kneginja skrivaj k sebi.
kneginja .skrivnosti. Sumnjivo in zvedavo ga je pogledoval Vitovec, ki
zmeniva dalje," je dejala ona in mu podala roko; on pa jo je pogledal premetno ni smela dalje odložiti; še ta dan in opomnil modro, da se žalova je morala govoriti z Ostrovrhar- nja naveliča sčasoma vsak jem. Po obedu so moški še ob- gtenjak.
sedeli, kakor je bila takrat ne- „Vgi ljudje so enaki/, gi je de_ lepa navada, m Ostrovrhar je bil jaJa kneginja sama> vesela; da se
ji je posrečil zviti naklep. "Svoji koristi žrtvuje vsakdo naj-Bila je neizrečeno razburjena; zvetejšega prijatelja." zakai morala se ie kmalu odlo-: „ , ,
Z	2 t)	1 Ostrovrhar pa je zopet po-
čiti njena usoda. Premišljevala	„_„
. '. , , , •• i - r> + iskal druščino, ponosen, da mu ie, kai bode, ce ji odreče Ostro-
' . j i	zaupava knegmja svoje
vrhar m razodene nakano v ltov-
cu. Vstopil je povabljenec, ona
pa je bila tako zmedena, da dol- . v, " , ,	•
1 ' .	.	, . „ je slutil, odkod da prihaja, oni
go m našla besede, ki bi nape-	. ' . ,	, •
f. ,	-j-	pa se ie skrivnostno namuzal m
hala razgovor v pravi tir.	, ,	, ,T.,
, • • » • j„;„i : sedel na svoj prostor. Vitovec "Mi ostiva kneginja, je dejal . . ''/.,...,. ,	..	.	]e bil jezen: zakaj doslej ni skri-
Ostrovrhar, me prav zadovoljen,	J	..	,
val Ostrovrhar ničesar pred
obrnil se je v stran s po-. rogljivim smehom na ustih, češ, "Da, res," je menila ona izvedel bodem vendar tvojo skriv-mu ponudila stol. Pričela ga je hvaliti, koliko uslug da ji je že	.. .
storil, kako se je izkazoval v vseh .Neprijazno je sprejela kne-
bojih in zatemnil slavo marsika-se tistl Ve(f Vlt?VCa" , J	• -	~ a v„ tanko ]i je moral opisati vse svo-
ferega veljavne.]sega moza. Ne	J
laskam se Vam," je dejala; "
da je moral ostaviti prijetno družbo, "poklicali ste me."	njim.
in
nost.
'saj
ve ves svet, da ste v zadnji bitki pri Celju Vi rešili našo čast in naše mesto, ko je bil spra\*il Vitovec oboje v največjo nevar-
je vojevanje; posvetovala sta se o zvezi s kraljem Ladislavom, o naskoku na celjski grad in urejala druge važne reči; a ko je vprašal Vitovec, kdaj da napravita svatbo, je menila, da mora
sec
rajnegžS grofa. Zadovoljen
THE OLD HOME TOWN
Prvi Bourbonec je zasedel španski prestol leta 1700. Za časa Napoleonove invazije dežele, v letih 1807-8, se je moral na Napoleonv u k a z odpovedati,
monarhi izvoljenci in mazil j en-ci božji, postavljeni na svoja mesta po volji kakega nadnaravnega, višjega bitja. Kraljevski prestoli se drug za drugim ruši
* ^ C» IJUlK^V/ll v	v..*..........'	--------------~
španski kralj Karol IV., in ko je jo Portugalska, soseda Španije,
leta 1814 prenehala vlada Francozov, je zasedel španski prestol Zopet Bourbonec Ferdinand II.
Šest let Ferdinandove zlovla-de je izzvalo v deželi revolucijo,
je republika, Italija je samo še senca monarhije; tam ima diktator večjo moč kakor katerikoli kralj, toda upati je, da bo videl v razvojih Španije, ki je tudi
J\J 1/j/J\CKIV V	------. !	»v*«.	-
tekom katere.je zopet Francija j imcia svojega diktatorja, nng-intervenirala. Nato je zasedla j ijaj zgcdovine in pr^t usode; Prestol mlada kraljica Izabela, | Francija je že davno obračunala
ki je vladala od leta 1843 do leta i868, nakar se .je morala odpovedati vladi.
*
V bourbonski rod se je pometala kri, ki je povzročila v rodbini. bolezen in blaznost. Ta kri
je pomešala v bourbonski rod publiki.
s svojimi kralji; Rusija, Nemčija, Avstrija, Kitajska, Turčija, Grška in druge dežele so ji sledile. Ostalo je še nekaj kraljev na Balkanu in pa kralj Anglije, v kateri deželi pa vlada večja demokracija kakor v katerkioli re-
nost. Ostrovrhar je mahnil z	v	.__
v „	. . , , mo žalovati se ta mesec, smrtni me
roko, ces, ne omenjajmo teh malenkosti, a hvala je dela tudi njemu dobro.
"Miiostiva," je dejal, "kadar se reče: Udrimo in hura! takrat ni boljšega od mene. A Vitovec je boljša glava. On si zna pomagati, ko misli nas kdo, da je že vse izgubljeno. Mi planemo ha sovraga, kadar ga vidimo pred seboj; a on ga zna zasačiti in se mu ogniti, če je treba; zakaj on . je vedno poln načrtov in naklepov."
"Jako lepo," je dejala ona, "da na svoje stroške povzdigujete prijatelja; a jaz vendar vem, da bi bili Vi takisto dober poveljnik kakor on, in z lahko vestjo bi Vam jaz izročila svojo vojsko. In izročila Vam jo bodem tudi; zakaj, da govorim naravnost, baš zaraditega sem Vas poklicala."
"in Vitovec?" je vprašal Ostrovrhar.
"Vitovecc!" je ponavljala ona v zadregi, nepripravljena na to vprašanje, in ker se je sramu- j vala nekoliko svojih naklepov. "Njega čaka druga čast," je dejala in živo zardela. Takoj si je bistroumni Ostrovrhar raztolma-čil rdečico; nekako po domače sc je nasmejal in ji voščil mnogo sreče. Ona pa je naročala, da na.j .ne omeni o tem ničesar Vitovcu.
"Brez skrbi," je dejal on, "jaz j znam govoriti, kadar je treba, in molčati. Presenetili bodemo jVitovca, miiostiva; kaj ne V" 1 "Da, popolnoma presenetili.
se je poslovil Vitovec; a ko je začel premišljevati njene besede in njeno vedenje, se ga je lotevala nejevolja; in kakor tolmačijo sumnjivi ljudje sploh naj-nedolžnejšo stvar tako, da se jim krepi in opravičuje sumnja, tako se je vprašal tudi on, zakaj da je bila -tako prijazna, zakaj ne ponosna in ravnodušna kakor po navadi. Oh, ona že ve zakaj, on pa tudi! Prišel je podkupljen dvorni sluga in povedal, kako dolgo in prisrčno da se je menila kneginja z Ostrovrhar jem; tudi par besedi je bil ujel sluga. Pobesila se je Vitovcu glava, ko e v misli utopljen hodil po sobi. Zakaj je Ostrovrhar tako skrivnosten hodil po sobi. Zakaj je Ostrovrhar tako skrivnosten! Ako bi mu bila naročila kneginja kaj poštenega, ne bi on skrival. Oj, pleto se zanke, in ujel se bode Vitovec, ako ni oprezen! Prav nesrečen je bil. Dokler se je vojskoval, je imel mir v srcu; zdaj pa se je pričel notranji boj, mnogo mučnejši od onega. Najbolj ga je bolelo, da se mu odtu-juje Ostrovrhar. To je bil edini prijatelj, ki mu je on zaupal vse, in ta kuje zdaj proti njemu Bog ve kake naklepe! Vprašala ga je vest natihem, če ni on enako ravnal ob tej in oni priliki; a takoj ga je začel opravičevati razum, da se je vedel on pač čudno proti cesarju, da se vede nekako čudno proti kneginji; a razžalila sta ga bila cesar in kneginja, oni je njegov nasprotnik, tej pa je že obilno zadostil za krivico. Ostrovrhar ju pa je bil vedno najzvestejši prijatelj, odlikoval ga je vedno, veselil se z njim in žaloval, če ga izdaja Ostrovrhar, kdo ga ne bode izdal o priliki! Vitovec, ki že prej ni mnogo čislal človeškega rodu, ga je začel zdaj zaničevati in sovražiti. A hudo ga je skelelo čuvstvo osamelosti. Zakaj ljudje smo navezani ne brez svoje srčne j krivde. Bistro naj pregleda svojo dušo in zapazil bode v skritem kotu čepečo ničemurnost, ki mu šepeče, da je on mnogo boljši od drugih ;in če je tako moški, da jo iztira, bo zagledal za njo kup svojih napak; in dasi so morebiti manjše od tujih, vendar ne bode videl več samo tujih; kakor nam hribci, ako stoje blizu nas, zastavljajo razgled celo na visoke gore. Gospodu Vitovcu pa ni prišel na misel ta pomoček; kakor bi marsikateremu drugemu tudi ne, ker živimo ljudje bolj vnanje. Preudarjal je le, kako bi se rešil iz zagate. Ali bode kos kneginji in Ostrovrhar j u ? Hladni razum mu je zanikaval vprašanje; strast mu je velevala, da. naj se poskusi z obema. Vsaj poskrbi naj, da se ne bosta smejala na njegove stroške. Voj-
ska je njegova, vsi poveljniki razen Ostrovrhar j a so zanj, kaj bi se bal! In Ostrovrharjeva krivda, ali je tako dokazana? Sme li po videzu obsoditi izkušenega prijatelja? Morebiti je pa Ostrovrhar zvest! "Oj, da bi bil!" je vzdihnil Vitovec, in zasvetila se mu je iskra upanja, ki jo je skrbno netil v svojem srcu. Sklenil je nikomur ne verjeti razen svojim očem in ušesom, in nadejal se je, da se kmalu razprši bridka sumnja.
Drugega dne sreča Ostrovr-harja. Ostro mu pogleda v oči, ki so ga prijazno pozdravljale, in napelje pogovor na kneginjo in nerazumno njeno vedenje. Ostrovrhar, sicer tako odkritosrčen, je molčal trdovratno. A bil je baš tako vesel kakor Vitovec čemeren, tako da ga je začel oštevati Ostrovrhar, češ,' da ni nikdar zadovoljen in vesel in kazi celo drugim veselje, in da še vreden ni take žene, kakršna je kneginja.
"Meniš, prijatelj?" je siknil oni med zobmi, ne da bi ga pogledal. "Ti se imaš pač za vrednejšega."
"Boljši mož bi bil jaz gotovo," se je hudoval prijatelj. "Ti ne smeš misliti, da ugaja ženskam vedno premišljevanje in vse tiste skrivnosti, ki nam kisajo srce in obraz. Bodi vesel in ne kliči slabih časov! Povej, kaj imaš zopet, da ti odvalim kamen od
Vodja gangežev ubit v. New Yorku
New York, 16. aprila. — Giuseppe Masseria, poznan policiji kot vodja vseh raketirjev in gangežev v New Yorku, je bil danes ubit od nepoznane roke. Pet krogel je bilo izstreljenih v njegovo glavo, ko je sedel pri igranju kart v nekem malem restav-rantu na Coney Islandu.
Sin je slišal o pogrebu
matere po telefonu
San Francisco, 17. aprila. William Wiliams, ki je sedel v svoji hotelski sobi v tem mestu, je slišal telefonskim potom pogrebne obrede, ki so se vršili za njegovo mater v Schenectady, 3,000 milj daleč. Slišalo se je vse prav razločno.	t
Županov sin aretiran radi nemoralnosti
Salt Lake City, Utah, 17. aprila. Tu so aretirali 18 letnega John Bowmana, sina mestnega župana, ker je kriminalno napadel neko 16 letno dekle in ker je obenem kršil prohibicijske posta,ve.
srca
(Dalje sledi.) -o-
DNEVNE VESTI
Brat gangeža nima vstopa v Ameriko
Varšava, Poljska, 17. aprila. Jan Zuta, ki trdi, da je brat znanega Jack Zuta, gangeža v Chi-cagi, ki je bil ubit v nekem sporu z banditi, je prosil za dovoljenje, da sme v Zedinjene države, da sprejme dedščino svojega brata, ki znaša baje en milijon dolarjev. Toda konzul ni hotel vizi-rati njegovega potnega lista, češ, da se Jan Zuta lahko zaplete v boje z gangeži. Ako hoče dobiti dedščino, mu to lahko preskrbi poljsko zunanje ministerstvo.
Dva brata odvetnika poslana v zaslužen zapor
>
Philadelphia, 17. aprila. Patrick Conway, 56 let star, in njegov brat Peter Conway, star 55 let, oba odvetnika, sta bila danes vsak obsojena na 30 do 60 let zapora, ker sta skupno oslepari-la razne posojilnice, katere sta zastopala na sodnijah, za svoto $864,000. V '225 slučajih sta po-ineverila denar.
* Novi angleški podkralj Indije, lord Willingdon, je dospel v Bombay.
MALI OGLASI
Išče se
ženska za hišna opravila. Oglasi naj se na 1006 E. 64th St. Sprejme se tako, ki pride za par ur na dan.
Dodge avto
se proda. Coupe model. Štiri dobra kolesa, motor prenovljen, vse v dobrem stanju. Cena samo $85.00. Vprašajte na 982 E. 63rd St.	(92)
Naznanilo
Članicam društva sv. Neže C. K. of O., št. 139, naznanjamo, da se ne bo vršila veselica v nedeljo 19. aprila, ker je preveč drugih veselic in ker so preslabi časi. Vseeno pa bodo članice plačale 50 centov v društveno blagajno. — Odbor.	(92)
Naprodaj je
White Star peč, kot nova. Je veljala $149.00. Vprašajte takoj na 16001 Parkgrove Ave. Je zelo poceni.
Rflsrifltered V. S. Tati-nt Office
Stanley
YEAH-AND YOU ^ NOTICE" THAT PAKE HANDLE IS NOTH/n' BUT A SAWED OFF\ CANE FISH FDL.E-THE I5EST OF THE , POLE HEr HA"> HIDDEN ALON<5r
THE RivEe BAKK! .
Stanovanje
čedno ,ima štiri sobe, se da v najem. Garaža na razpolago. Stanovanje je spodaj. Oglasite se na 19206 Mohawk Ave. (95)
Odda se
lepo stanovanje, obstoječe iz štirih nanovo papiranih sob, na 1119 Addison Rd. Pozve se isto-tarn spodaj ali pa pokličite — KEnmore 0363-W.	(92)
Priporočilo
Priporočam se rojakom, da mi poverijo, da jim preračunam stroške novih stavb. Pa tudi vsakovrstna popravila sprejemam. Vse delo se izvrši točno in po nizkih cenah.
Lorenc Rokave
mizar, gradbenik in stavbenik. 705 E. 162nu St. Tel. Glenvillo "8860.	(Sat. May 16).
Naprodaj je farma
ima 38 akrov, ob tlakani cesti, ima mestno vodo in elektriko v hiši, 10 akrov trte, 26 akrov sadnega drevja, katerega več kot polovica že rodi sadje. Farma je v lepem kraju blizu mesta. Cena je $4000.00. Potrebno je samo $1000 takoj, ostalo na mala odplačila po 6% obresti. Vprašajte pri M. Jalovec, 19404 Mohican Ave. — Tel. KEnmore 1837-J.
Prva slovenska
popravljalnica vsakovrstnega pohištva, izdelujemo tudi nove "parlor sels" in tudi popravljamo vse pohištvo. Vse delo jain-čeno. Cene nizke. Pokličite in pridem do vas, ter vam dam nasvet, ne da bi vas kaj veljalo. Se rojakom vljudno priporočam.
John Lukanc
698 E. 159th St. Tel. EDdy 2407-J. !	(Sat, X)

Trgovina zaprta vsako sredo pop. skozi celo leto.
6111 ST. CLAIR AVE
IIEndcrson 7112
(U. Thn. 8.1
AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 1STH, 1931
HENRIK
PO
iz poljščine prevel DR. RUDOLF MOLE
(Nadaljevanje)
"Na uslugo vaši knežji milosti !"
"Ali se mi zdi od slabosti, ali je res, da je hotel Oskierka pred par dnevi razstreliti vrata s petardo?"
"Da, vaša knežja milost, toda Švedje so petardo iztrgali, sam je lahko ranjen. Sapiehovci odbiti."
"če je le tako ranjen, bo zopet poizkušal. Katerega smo danes?''
"Zadnji dan decembra, vaša knežja milost!"
"Bog bodi milostiv moji duši! Novega leta ne doživim več. že od nekdaj mi je bilo prerokovano, da vsako peto leto stopi smrt okoli mene!"
"Bog je milostiv, vaša knežja milost."
"Bog je z gospodom Sapieho," je odgovoril knez gluho.
Naenkrat se je začel ogledovati in je rekel:
"Mraz mi prihaja od nje. Ne vidim je, a čutim, da je tu."
"Kdo, vaša knežja milost?"
"Smrt!"
Nastal je trenutek molčanja, slišalo se je le šepetanje očena-ša, ki ga je molila gospa Jaki-movičeva.
"Poglejte!" se je naenkrat oglasil knez s pretrganim glasom, "ali zares verjamete, da se lahko izveličate samo v vaši veri?"
"še v smrtni uri se lahko odpove zmotam," je odgovoril Har-lamp.
Odmevi strelov so postali v tem hipu še gostejši. Strel iz topov je pričel stresati šipe, ki so vsak hip odgovarjale z žalostnim žvenketanjem.
Knez je nekaj časa mirno poslušal, potem se je nalahko dvignil na vzglavju, oči so se začele polagoma širiti, zenice bliskati. Sedel je; čez nekaj časa se je prijel za glavo in nekaj zakričal, kakor v blaznosti.
"Boguslav, Boguslav, Bogu-slav!"
Harlamp je zbežal kakor blazen iz sobane.
Ves grad se je tresel in drgetal od strelov iz topov.
Naenkrat se je zaslišal krik tisočerih glasov, potem je nekaj grozovito streslo vse stene, tako da so se polena in oglje usula na pod iz kamina, obenem je planil Harlamp v sobano.
"Sapiehovci so razstrelili vrata!" je'zakričali "švedje so" zbežali v stolp! Sovražnik je tu! Vaša knežja milost!"
Daljše besede so mu zamrle na ustnicah. Radzivil je sedel na naslonjaču z izbuljenimi očmi. Z odprtimi ustmi je hlastal po zraku, šklepetal je z zobmi, z rokama je trgal naslonjač, na katerem je sedel, in zroč z grozo V globino dvorane, "kričal, ali bolje hropel pretrgoma:
"Saj je Radziejovski. . . Jaz ne! Rešitve! . . Kaj hočete?! Vzemite to krono! Rešite me, ljudje! Jezus, Jezus, Marija!"
To so bile zadnje besede Rad-zivila.
Nato se ga je lotilo grozno kol-canje, oči so mu stopile še bolj na vrh, vzravnal se je, padel je vznak in se ni več premaknil.
"Umrl je," je rekel zdravnik.
"Marijo je zaklical, ali ste slišali, dasi je bil kalvinist," se je oglasila gospa Jakimovičeva.
"Naložita drv na ogenj!" je rekel Harlamp prestrašenima pažetoma.
Sam se je približal truplu, za-tisnil mu oči, potem pa je vzel z oklepa pozlačeno podobo božje Porodnice, katero je nosil na verižici, sklenil Radzivilu roke na prsih in jo položil med nje.
Blesk ognja se je odbijal od zlate podobe, ta odsev je padel vojvodi na obraz in ga tako razsvetlil, da se ni zdel še nikdar
tako miren kakor zdaj.
Harlamp je sel poleg trupla, oprl komolce ob kolena in si za-kril obraz z dlanmi.
Molčanje je dramilo samo ste-ljanje.
Naenkrat je nastalo nekaj strašnega. Najprej je vzplam-tel grozen svit. Zdelo se je, kakor bi se ves svet izpremenil v ogenj, obenem pa se je razlegel tak- grom, kakor bi se udirala zemlja pod gradom. Zazibale so se stene, strop se je razpočil pod treskom, vsa okna so popadala na tla in steklo se je razbilo na tisoče koscev. Skozi odprta okna so se v tem hipu vsuli oblaki snega, in veter je začel žalostno tuliti po kotih sobane.
V sobani so popadali vsi ljudje z obrazi na tla, vsi so onemeli od strahu.
Prvi se je dvignil Harlamp in je takoj pogledal na truplo vojvode, toda truplo je ležalo ravno, mirno, le zlata podobica, se je nekoliko nagnila v rokah.
Harlamp se je oddahnil. Poprej je bil prepričan, da je planila v sobo drhal satanov, da odnese knezovo truplo.
"Beseda je meso postala," je rekel, "švedje so gotovo razstrelili stolp in sebe."
Toda odzunaj ni prihajal noben glas. Očividno so Sapieho-ve vojske nemo opazovale, ali pa so se bale, da je morda ves grad podrniniran in da se smodnik vname zaporedoma.
"Naložite na ogenj!" je rekel pažetoma Harlamp.
In vnovič je zaplapolala sobana od iskreče, migajoče svetlobe. Okoli pa je vladala smrtna tišina,, le ogenj je sikal, le veter je tulil in sneg se je valil čimdalje bolj skozi odprta okna.
Končno so zahrumeli zmešani glasovi, potem se. je razleglo žvenketanje ostrog in topot številnih korakov; vrata v dvorano so se odprla na stežaj in vojaki so planili v sobano.
Napravilo se je jasno od golih sabelj in vedno več viteških postav, opravljenih s čeladami, kapucami, kalpaki, se je rinilo v dvorano. Mnogi so nosili v rokah svetilke in ti so svetili molče, stopajoč previdno, dasi je bilo v dvorani svetlo od ognja.
Naposled je skočil iz trume mal vitez in zakričal:
"Kje je vojvoda vilenski ?"
"Tu," je rekel Harlamp in pokazal na truplo, ki je ležalo na naslonjaču.
Gospod Volodijovski je pogledal in rekel:
"Ne živi!"
"Ne živi! Ne živi!" je šel glas od ust do ust. "Izdajica ne živi več!"
"Da!" je rekel Harlamp. "A če oskrunite njegovo truplo in ga razsekate na kose, storite zlo, zakaj pred smrtjo je zaklical najsvetejšo Devico in v rokah drži njeno podobo!"
Te besede so napravile globok vtis. Kriki so umolknili. Vojaki so se začeli bližati, hodili okoli naslonjača in gledali pokojnika. Oni, ki so imeli svetilke, so mu svetili v oči, on pa je ležal ogromen, tih, s hetmanskim dostojanstvom na obrazu in z mrzlo resnobo smrti.
Vojaki so prihajali po vrsti, med njimi tudi starešine. Približali so se Stankievič, oba gospoda Skrzetuska, Jakob Kmitic, Oskierka in gospod Zagloba.
"Res je," je dejal s tihim glasom gospod Zagloba, kakor bi se bal zbuditi kneza. "Najsvetejšo Devico drži v rokah in njen odsev mu pada na lice."
Po teh besedah se je odkril. V tem hipu so storili to tudi drugi. Nastalo je molčanje, polno spoštovanja, katero je naposled prekinil Volodijovski.
!" je rekel, "on je že na! bi in ljudje mu nič več. o."
Tu se je obrnil k Harlampu.
"Ali ti, nesrečnež, čemu si radi njega zapustil domovino in svojega kralja?"
"Dajte ga sem!" 3e je oglasilo nekaj glasov.
Nato je Harlamp vstal, zgrabil za sabljo in jo vrgel z žven-| ketom na tla.
"Tu me imate in razsekajte me!" je rekel. "Nisem ga zapustil z vami vred, ko je bil mogočen kakor kralj, a potem ga nisem mogel zapustiti, ko je bil v nesreči in ni nihče ostal pri njem. Oj! Nisem se okoristil v tej službi, zakaj že tri dni nisem imel ničesar v ustih in nogi se mi šibita pod menoj. Toda imate me, razsekajte me, saj tudi to priznam," tu je gospodu Harlampu glas zadrhtel, "da sem ga ljubil."
Po teh besedah je omahnil in gotovo bi bil padel, ali Zagloba je razprostrl roki, ga prijel, ga zadržal, a potem začel kričati:
"Pri živem Bogu! Dajte mu jesti in piti!"
To je ganilo vse navzoče do srca, zato so vzeli gospoda Har-lampa pod roko in ga odvedli takoj iz sobane. Potem so tudi vojaki začeli po vrsti zapuščati sobo, pobožno se križaje.
Na poti v svoj stan je Zagloba nekaj razmišljal, ugibal, kašljal, naposled je potegnil gospoda Volodijovskega za rokav.
"Gospod Mihael!" je rekel.
"No?"
"Srd na Radzivila me je že minil, saj je umrl! Odpuščam mu iz srca, da mi je stregel po življenju!"
"On stoji pred božjim sodnikom!" je odgovoril Volodijovski.
"Saj, saj. . . Hm! če bi mu to kaj pomagalo, bi dal končno še za mašo, ker se mi zdi, da ima gori hudo zadevo."
"Bog je milostiv!"
"Da je milostiv, je res, a venT dar ne more gledati na krivover-ce brez gnusa. On ni bil le kri-voverec, marveč tudi izdajica! To je bas!"
Tu je gospod Zagloba dvignil glavo in začel gledati kvišku.
"Bojim se," je rekel čez nekaj časa, "da bi mi kdo izmed Švedov, ki so se dvignili s smodnikom v zrak, ne padel na glavo, zakaj da jih v nebesih niso sprejeli, je gotovo."
To so bili dobri fantje," je rekel s priznanjem gospod Mihael, "rajši so poginili, nego da bi se bili podali. Malo je takih vojakov na svetu."
Potem sta šla molče dalje, kar naenkrat se je gospod Mihael ustavil.
"Bilevičeve ni bilo v gradu," je rekel.
• "Odkod veš to?"
Vprašal sem one paže. Boguslav jo je vzel v Tavroge."
"Oj !" je rekel Zagloba, "to je, kakor bi volku zaupal kozo. Toda to ni tvoja stvar; tebi je namenjena ona druga peščica."
XXX.
Po kraljevem prihodu se je izpremenil Lvov v pravo prestolnico ljudovlade. Skupno s kraljem je,prispel večji del škofov iz vse države in vsi posvetni senatorji, ki niso služjli sovražniku. Izdani pozivi so ravno tako klicali pod orožje šlahto ruskega in bolj oddaljenih vojvod-stev; odzvala se je v velikem številu in oborožena, a toliko laže, ker Švedov sploh ni bilo v teh krajih. Rastle so oči in srca ob pogledu na to črno vojsko, katera nikakor ni spominjala na ono velikopoljsko, katera se je pod Ustjem tako slabo upirala sovražniku. Nasprotno, prihajala je semkaj grozna in bojevita šlahta, od mladih nog na konju in na bojnem polju, vzgojena sredi neprestanih divjih tatarskih napadov, navajena prelivanja krvi in požigov, ki je obvladala bolje sabljo nego latinščino. Zgrinjale so se v Lvovu vedno nove čete. Nekateri so prispeli od skalnatih Beščadov, drugi iznad Pruta, Dnjestra in Sereta. Valila se je šlahta iz Volinja in še iz oddaljenejših vojvodstev,
zakaj tako sovraštvo je užgala v vseh dušah vest, da je dvignil sovražnik svojo svetokrunsko roko na pokroviteljico ljudovlade v čenstohovi.
Še celo kozaštvo se ni upalo staviti zapreke, ker še celo v naj-trdovratnejših so se ganila srca. Sicer pa so jih celo Tatarji prisilili, da so se po poslancih poklonili kralju in že stotič ponovili prisego zvestobe. Za kraljeve sovražnike grozno tatarsko poslanstvo pod vodstvom Suba-gazi beja se je mudilo v Lvovu ter ponujalo v hanovem imenu sto tisoč orde na pomoč ljudo-vladi, izmed katerih je lahko šti-
rideset tisoč takoj odrinilo izpod Kamienca na bojno polje.
Razen tatarskega poslanstva je prispelo tudi odposlanstvo s Sedmograškega, da tu nadaljuje z Rakočijem započeta pogajanja o nasledstvu na prestolu; bil je tudi cesarski odposlanec, bil je papeški nuncij, ki je prispel s kraljem, dan na dan so prihajali poslanci kronskih in litevskih vojsk, vojvodstev in pokrajin, da izrazijo svojo zvestobo kralju in voljo braniti propadajočo domovino-.
V Lvovu je bil neprestano praznik. Ko je dospel kralj, ga je mesto svečanostno sprejelo: duhovništvo vseh treh obredov, mestni svetovalci, trgovci, cehi. Na trgih in ulicah, kamor si pogledal, so vihrale bele, višnjeve, škrlataste, zlate zastave. Ponosni Lvovčanje so dvignili svojega zlatega leva na višnjevem polju, ponosno se spominjajoč jedva minulih kozaških in tatarskih napadov, čim se je pokazal kralj, je nastal med trumami krik, a.trum ni manjkalo nikjer.
(Dalje prihodnjič.)
Vsa severna Ohio bo slišala neprekosljivo pevko Roso Pon-selle, ko nastopi v "Normi," ko pride v Cleveland Metropolitan Opera Co. S Ponselle bomo slišali tudi Armanda Tokatyan, slaven armenski tenorist, in Marion Teva, mlado ameriško so-pranistinjo, ki se je pred kratkim omožila in bo to njen zadnji nastop v operi.
• Rosa Ponselle bo pela tudi pri otvoritveni operi v pondeljek 27. aprila, v "La, Traviata." Nastopita tudi slavna Lauri-Volpi in Lawrence Tibbett.
Ljubljenka tisočih, Lucrezia Bori nastopi v soboto popoldne v ameriški operi "Peter Ibbet-son," ki bo peta v angleščini. Lily Pons bo pela v petek popoldne v "Rigoletto" in v "Lucia di Lammermoor" v soboto zvečer.
Leopold Kushlan
SLOVENSKI ODVETNIK
Čez dan: 513 ULMER BUILDING
Zvečer od C. do 8. 6411 ST. CLAIR AVE.
Soba St. 7. Tel. RAnd. 5105
Tel. CHerry 3982
PRIDITE K MENI
ako si hočete postaviti hišo. 15-letno posojilo po G in 7%. Hiša 5 sob za samo $3,800. Imam tudi nekaj lotov v bližini E. 185. cestc na tlakani cesti, po $500. Dolgoletna izkušnja. Delamo in popravljamo tudi garaže na eno ali dveletno odplačilo. Oglasite se ali pokličite KEnmore 3123-J.
Michael P. Clapacs
» 1830G. Kast Park Dlive t j	blizu La Salle gledišča.	j
GRDINA'S 1 SHOPPE |
Popolna zaloga oblek in	Hj
vse opreme za neveste	jjl in družice
Beauty Parlor	|
Vedno najmodernejši |j| ženski klobuki
VSTOPNICE NAPRODAJ SEDAJ Metropolitan Opera Company
PllbliC G1ULIO GATTI-CASAZZA, General Manager April 27 Hall	EDWARD ZIEGLER, Asst. General Manager ^ May 2
Eighth Gala Season of Eight Grand Qpera Performances, Auspices of NORTHERN OHIO OPERA ASSOCIATION
Pondeljek, 27. aprila	LA TRAVIATA
Ponselle. Kjcener, Laurl-Volpi, Tibbett. Pnltrinieri DeLeporte, Schneider, Serafin
Torek, 28. aprila	T O S C A
Jerit/.a, Thill, Ti^liett, CehanovBUy, IVAnueV), Bellezzu
Sreda, 29. aprila	M IG N O N
Bori, Pons, Swarthout, GirII, llathicr, Bada DeLopoito, Schneider, Hasselpnans
Četrtek, 30. aprila	CARMEN
JeriUa, Moore. Thill. Pin/.n, Picco, Windheim DeLeporte, Rokkc, Hnsnelmuns
Petek, popoldne, 1. maja	RIGOLETTO
Potih. Swarthout, Falco, Gisli, Iiasiola. Rothier. Aminian, Belima
Petek, zvečer, 1. maja	NORMA
Ponselle, Telva, Keener, Tokatyan, Pinza, Paltrlnieri, Serafin
PETER IBBETSON
Sobota, popoldne, 2. maja
(PRVIKRAT)
Bori, Telva, Bourskaya, Johnson, Tibbett. Bada, D'Anjjelo, Serafin
Sobota, zvečer, 2. maja LUCIA DI LAMERMOOR
Pons, Falco, Gigli, Danise, Rothier, Bada, Pnltrinieri, Bellazza
Cene za posamezne predstave, $7, $6, $5, $4, $3, $2, $1 - No Tax SEATS at LYON & HEALY'S 1220 Hi.ron Road, NOW (Knabe Piano used Exclusively)
Prave, importirane, na roko pletene preproge iz Perzije
$25.00 in več
Mojo preproge nikdaivne oblede, ker barve niso kemično preparirane. Stanejo no malenkost vet, kot one delane na stroju. So pa za vedno. Kupite direktno
samo od uvažalca
ELGIN SHERK
Cleveland Club Building, Carnegie Ave. in E. 107th St. CLEVELAND, O. Tel. GArfield 0319
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnega in potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moja ljubljena soproga
MARY BESENIČAR
po kratki in mučni bolezni, sprevidena s svetimi zakramenti za umirajoče za vedno zatisnila svoje trudne oči dne 27. marca v visoki starosti 70 let, ter smo jo položili k večnemu počitku 31 .marca, 1931 na Calvary pokopališče.
Ob priliki izgube ljubljene soproge se iskreno zahvaljujem Rev. Ponikvarju za spremstvo iz hiše v cerkev in na pokopališče in za opravljene cerkvene obrede, in za ganljiv govor v cerkvi. Iskreno se zahvaljujem Mrs. Alič, Mrs.. Skander, Mrs. Šimenc, Mrs. Mencinger, ki so ji bile v pomoč za časa bolezni. Lepo se zahvaljujem vsem, ki ste jo obiskovali za časa bolezni, vsem, ki ste jo prišli pokropit, ko je ležala na mrtvaškem odru in vsem, ki so culi ob njeni krsti in ki so jo spremili na pokopališče.
Lepa hvala članicam društva Srca Marije (staro) in Oltarnemu društvu, ki so prišle ob večerih molit.
Prav lepo se zahvaljujem vsem darovalcem krasnih vencev: Mr. in Mrs. Kraijc, družina Mrs. Mencinger, družina John in Mary Widervol iz Norwood Rd., družina Alič iz 74th St., družina John Mayer, Miss Frances Prijatelj iz 64th St., družina Jakob Tisovec, družina Joseph Marinko, družina Joseph Bukovec, družina Frank in Frances Mayer iz Edna Ave., Mr. in Mrs. John Znidaršič iz 72d St., družina Louis in Frances Judnič, druž. John Zakraj šek iz 74th St., družina Skander, Victor in Sophie Šimenc, društvo Srca Marije (staro).
Iskrena zahvala vsem, kateri so darovali za sv. maše, in sicer: Mrs. F. Kern, družina Prijatelj iz 641 h St., Louis Mayer iz St. Clair Ave., družina Jakopič, Mr. in Mrs. Frank Hočevar iz 74th St., Theresa Zakraj šek iz 72d St., Ursula Kuclar iz 165th St., Mrs. Frances Mačerol iz 74th St., Miss Anna Stupica iz 72d St., družina Frank Mayer iz Edna Ave., družina Anton Prijatelj iz St. Clair Ave., družina Frank Skul iz Addison Rd., družina Suhadolc, Terezija Jager, Mr. Anton Grdina, Mr. in Mrs. L. Schuster, družina Setina, družina James T. Požun.
Prav lepa hvala vsem, kateri ste dali svoje avtomobile brezplačno pri pogrebu. Lepa hvala pogreb-niku Anton Grdina in Sinovi za lepo oskrbo pogreba in za vso prijaznq naklonjenosti
Ce se je morda katero ime pomotoma izpustilo, prosim, da mi oprostite. Ljubi Bog naj vam bo plačnik vsem skupaj.
Ti pa, preljubi jena soproga, počivaj v miru in večna luč naj Ti sveti! Spominjal se Te bom v molitvi. Tako jo tudi priporočam vsem v molitev in Mag spomin.
Svet, veselje me ne mika,	Z Bogom draga, mirno spavaj
kar odšla si TI od tod,	večno spanje v grobu tem,
to izguba je velika,	v raju svetem, tam pa vživaj
rane ne zaceli čas.	radost, nam neznano vsem!
Žalujoči: Joseph Beseničar, soprog.
V starem kraju zapušča eno sestro.
Cleveland, O., 17. aprila, 1931.
A. J. ŽUŽEK
ODVETNIK
Urad: 210 Engineers Bldg. — Main 8088 Stanovanje: 15708 Parkgrove Ave. — Kenmore Z857-J
DOBER PREMOG!	|
Točna postrežba!	(q\
The Hill Coal Co.	©
1261 MARQUETTE RD.	^
Stari Cimpermanovl prostori
HEnderson 5798	(©)
Moving — expressing
POKLIČITE
TONY SEDMAK
7718 Lockyear Ave. Tel. FLorida 1026-W Dovažam tudi premog na dom — dober in poceni
0102000102010100020100020200000001000001000002010053485300020002534802000000000002