Šiev. lil. Posamezna Številka stane 1 Din. v LModI, v peleK dne ib. malt 1923. Lew LI. es Naročnina r—m za državo SHSi do preklical a) po pošti mesečno Din 1« b; dostavljen* na dom mesečni...... „ it za inozemstvo t иегебпо.......Din 2S ss Sobotna Izdaja: sa t Jugoslaviji.....Din 20 T inozemstva ..... „ M Mesečna priloiia: OestoiK SRSZ k Cen« inseralom : sa Saostolpna petitna vrs'.a mali oglasi po Din.t'— In Din. 1-50, veliki oglasi nad 45 mm it line po Din. 2 —, poslana Д4 po Din. 3 —. Prt vestem naroôlln nopeSt } Izhaja vsak dan izvzomif uonadeljka ln dneva po piaz« nikn ob 5. nri zjutraj. Poštnina plačana v lotovînl МГ Uredništvo j« T KopltarjiTl allai itev. 9/Ш. ftokoplai sa ae vračajo; aeiranklraoa plams se aa sprejemajo. Oredn. lelei. itv. SO, nprava. štv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava j« T Sopltarjevi nI. 8. — Račun poštne Ijnbljanske št. 630 sa nsroônlno In št 341) sa sagreb 39.011. sarajer. 75G3, praška in dnnaj. ne bran. j i oglase | .24.707. j Nov položaj. V mednarodnih odnošajih so zadnji čas nastopile ali pa se pripravljajo take iz-premembe, da ee morajo zlasti male države, ki so od velikh več ali manj odvisne, resno vanje vmisliti. Francija, Anglija, Amerika in Italija So vprijateljskem sporazumu medseboj dale v verzajskem miru celemu svetu novo lice, toda ta sporazum, ki v pravni obliki ni sploh nikoli obstojal, se od tega momenta dalje čezdaljebolj rahla in se je izpreme-nil v tiho, toda srdito tekmo za prvenstvo med Anglijo in Francijo, prikrito za masko prisrčnega prijjateljstva. Najprej je Anglija zečela previdno podpirati Nemčijo in metati Franciji pod noge polena, da ne bi mogla, opirajoč s j deloma ua plačilno slabost, deloma pa tudi na zlo voljo Nemčije v zadevi reparacij, Nemčijo tako ukrotiti, da bi najmenj za pol stoletja ne pomenila za Francijo nobene nevarnosti več. Francija pa je v plačilo za to delala Angliji težave v Turčiji, za kar se je Lloyd George maščeval s tem, da se je začel bližati sovjetski Rusiji. Francija je nafc, poslala v Moskvo svoje neoficielne emisarje, pa tudi v Parizu stopila s sovjetskimi agenti v tajne stike. Kar naenkrat je Anglija iz-promenila svojo politiko napram Turčiji, položila temelje za takozvani anglosaški blok in jela korakati vzporedno z Ameriko ter pod videzom stroge nevtralnosti jačila nemški pasivni odpor v Poruhrju. Zadnji korak Anglije, da Francijo izolira, pa je poset angleškega kralja v Rimu. To so stvari, ki razodevajo novo razpo-redbo sil na svetu, katero je javnost pred letom samo slutila, ki so pa danes tako gotove, da se ne dajo več prikriti z nobenim demantijem. Nastane vprašanje, kdo bo močnejši, kdo prevzame vodstvo svetovne politike, in kateri izmed tekmecev bo prevladal. To vprašanje je popolnoma odvisno od stališča, ki ga zavzame Rusija. Sovjeti so, odkar eo dali vsaj nekaj razmaha svobodni trgovini, začeli z izvozom žita in forsirajo vele-industrijo pod državnim vodstvom, toda s pomočjo inozemskih kapitalov, stopili v zunanjepolitičnem oziru v stopinje Petra Velikega. Oni zopet rabijo Baltiško in Črno morje, vsled česar se interesirajo za darda-nelsko vprašanje in neprijazno 'gledajo na male državice ob svoji severni in severoza-padni meji, ki so jih sami pomagali ustvarjati, a so jim danes tako na poti kakor jim je na poti Poljska. Zato je danes, ko sovjeti niso samo postavili v službo bivših carskih dnednotov, ampak si celo nanovo zgradili podmorke, od Helsingsforsa do Gdanskega vse tako nervozno, kakor že zdavnej ni bilo. Energično varstvo teritorialnih ruskih voda, ki je izvajajo sovjeti nasproti angleškim ribičem v Severnem morju, je rodilo celo konflikt z Anglijo. Ko pa se je te dni šlo za to, da Anglija brani tozadevno svoje stališče, je angleška zbornica na splošno začudenje ubrala tako miroljubne strune, da je za vsakogar očito, da Anglija računa z Rusijo kot najvplivnejšim čini tel jem bližnje bodočnosti, kar je Lloyd George v imenu buržujske liberalne opozicije z brutalno odkritostjo povedal. Vrhutega je treba pomisliti, da vlada danes Anglijo pravzaprav delavska stranka, proti kateri ne more vlada izvesti nobene važne akcije, delavska stranka pa ima svetovnopolitičen koncept, ki sicer ni od Moskve odvisen, pač pa ji je v mnogočem soroden. Za Francijo je to nevarno. Če bi našla Francija pot do sporazuma z Rusijo, bi mogla angleške račune prekrižati, toda to bi jo sililo v revizijo svoje politike napram Nemčiji, kar je zanjo silno težko; tudi ne moro lahko preodoleti svojih antipatij do sovjetov, vsaj tako dolgo ne, dokler vodi njene politiko izključno bogato meščanstvo in nima tako močne delavske stranke kakor Anglija. Zato je danes edina opora Francije maia antanta, v katero, v kolikor je izvedena, spadamo tudi mi. Najbolj zanesljiva zaveznika Francije, ki gresta z njo pod vsakim pogojem in v vsakem slučaju, sta Poljska in Romunija, Češkoslovaška in Jugoslavija pa gotovo, v kolikor gre za obrambo proti nemškim, avstrijskim ter ma-žarskim nevarnim težnjam, Jugoslavija celo še bolj, ker jo Francija varuje proti italijanskemu pohlepu. Jako kočljivo pa je tako za Čehoslovaško kakor Jugoslavijo vprašanje odnosov Francije, Poljske in Romunije do Rusije, ker smo mi interesirani na tem, da se Rusija politično in gospodarsko okrepi in ne moremo želeti, da bi se ji kdo v tem oziru postavil na pot. Na dru^i strani pa nimamo zanesljivejšega prijatelja od Francije in z obžalovanjem gledamo, da se pota Francije in Rusije še vedno križajo, Zato ob priliki poseta generala Le Ron-da, ki ga pozdravljamo kot enega na (odličnejših borcev za našo svobodo, izražamo globoko željo, da se antanta sporazume in ' priîegne v svoj krog veliko slovansko Ru-j sijo, ki je našemu srcu tako blizu kakor je I junaška in plemenita Francija. MmtetrsH svet m sporaiism. LJUBA JOVANOVIČ JE GOVORIL PO NALOGU NIKOLE PASIČA. Belgrad, 17. maja. (Izv.) Tekom današnjega dneva ni bilo posebnih političnih dogodkov, ker je večina poslancev odpotovala domov. Med poslanci, ki so še ostali v Belgradu, se še vedno vrši diskusija o govoru Ljube Jovanovića. Zvedelo se je, da je Ljuba Jovanović sestavil svoj govor še le zadnji trenotek na iniciativo Nikole Pašiča, ki mu je dal navodila. To se mnogo komentira in se zdi, da se je Nikola Pašič na ta način postavil na stališče, ki je zavzema večina članov vlade, da se namreč sporazum vodi v etapah, ne pa da bi se že sedaj ugotovil končni cilj politike sporazuma. O tem vprašanju se je vršila razprava tudi na seji ministrskega sveta, ki se je vršila od 6. do 7. zvečer. Ker na seji ni bilo vseh ministrov, ni prišlo do definitiv-nih sklepov. Razpoloženje za nadaljevanje politike sporazuma je bilo najboljše in so se v tem smislu izražali napram časnikarjem tud ministri. DVE STRUJI V MALI AXTANTI. Na sej' ministrskega sveta so ponovno pretresavali vprašanje obiska francoskega generala Le Ronda. Značilno je, da je bil Le Rond v Romuniji sprejet z vsem sijajem, medtem ko je ostal njegov prihod v Belgrad skoro neopazen. To dejstvo se zelo podčrtava v diplomatskih krogih, ki trdijo, da se Le Rondova akcija že danes smatra za neuspelo. Zvedelo se je, da je v Češkoslovaški storjeno isto v pogledu obiska maršala Focha. Potemtakem obstojata, kakor smo že javili, v mali antanti dve struji: Romunija—Poljska in Češkoslovaška—Jugoslavija. Če bo mogoče ta nesoglasja odpravili ,se bo videlo na konferenci, ki se bo v najkrajšem času vršila med člani male antante najbrže v Belgradu ali Bukareštu. Nato je ministrski svet razpravljal o političnih razmerah na Bolparskem. Po informacijah iz zunanjega ministrstva se potrjuje, da je bil ob priliki zadnjih spopadov med zemljoradniki in četaši ubit vodja Vetrov Aleksander Todorov. Va? dopisnik se je o tem informral na bolgarskem poslaništvu, kjer mu pa niso mogli dati definitivnih informacij. Končno ir» ministrski svet razpravljal o tekočih poslih. Razgovor i dr. Korošcem o poiožaju. Zagreb, 17. maja. (Izv.) Današnja »Riječ«; objavlja razgovor svojega belgrajskega dopsnika z načelnikom Jugoslovanskega kluba dr. Korošcem. Na vprašanje dopsnika: »Ali je s sestavo homogene radikalne vlade rešena državna kriza?« jo odgovoril dr. Korošec: Državne krize, v kolikor prihaja v vprašanje teritorij sedanje države SHS, sploh ni. So pa različna mišljenja o notranji ureditvi države. Koalicijska vlada med radikali in demokrati bi bila negacija volje, da se v tem vprašanju pride do sporazuma. Zato je za mene gotovo, da je homogena radikalna vlada korak naprej v reševanju notranje krize. Na vsak način homogena radikalna vlada ni zapreka za sporazum.« Dopisnik: »Kateri pravci so mogoči v notranji politiki?« Dr. Korošec: »Mogočih je mnogo prav-cev, mislim pa, da je v interesu naše države pameten samo pravec prijateljskega razgovora in sporazumevanja.« »Za kateri pravec je Nikola Pašič?« Dr. Korošec: »S tem, da je Pašičeva vlada odklonila sodelovanje intrasigentne Pribičevičeve skupine, je pokazala, da ta hoče miren sporazum.« ^ »Ali čaka blok na kak politični akt g. Pašiča, ki bi mogel spremeniti pravec radikalne politike?« Dr. Korešec: »Mi čakamo, da sedanja vlada z dobro upravo ustvari miljé, v katerem bi se mogel izvesti sporazum, četudi radi velikih diferenc samo po etapah z jasnim končnim ciljem.« r Kakšno stališče misli zavzeti Jugoslovanski klub, ako g. Pašič sprejme ali ne sprejme politiko sporazuma, in kakšno stališče blok?« Dr. Korošec: »Jugoslovanski klub dela v popolnem soglasju s HRSS, da omogoči ta sporazum. Ker je na obeh straneh razpoloženje za sporazum, se sedaj ne pečamo z mislijo, da ne pride do sporazuma.« »Kako tolmačite protokol sporazuma?« Dr. Korošec: ^Protokol sporazuma je prvi dokument, da imamo i mi i radikali dobro voljo, da pripeljemo notranji položaj na pot konsolidacije.« »Pričakujete li v vladni deklaraciji česa, kar bi bilo v zvezi s sporazumom?« Dr. Korošec: »Pričakujemo vsaj, da eventuehia vladna deklaracija ne bo vsebovala ničesar, kar hi moglo ovirati dobro razpoloženje za sporazum.« »Je li radikalna vlada po Vašem mnenju nepremagljiva?« Dr. Korošec: »Nobena vlada ni nepremagljiva, a sedaj govoriti o rušenju vlade, s katero resno mislimo na sporazum, bi bilo netaktično in nelepo. Mi smo bili vedno lojalni politiki.« Zastopnika Ljubljane pri Pašiču. Belsgrad, 17. maja. (Izv.) — Danes je sprejel ministrski j -j u sodnik Nikola Pa-š i ć ljubljanskega župana dr. Perica in podžupana dr. S t a n o v n i k a in se ž njima nad eno uro razgovarjal o gospodarskih in socialno-političnih vprašanjih ljubljanske občine. Dr. Perič in dr. Stanovnik sta predvsem opozorila g. Pašiča na to, koliko škode je trpela Ljubljana, ker je nad leto dni brez zakonitega zastopstva in se tako niso mogli izvršiti sklepi prejšnjega občinskega sveta, posebno glede stavbene akcije. Sedanji občinski svet hoče to akcijo nadal jevati, pri tem mu pa mora priskočiti na pomoč država. Nujno je tudi potrebno, da se dobi posojilo v inozemstvu. Nikola Pašič se je zelo zanimal za sedanja centralna vprašanja in naloge, katere si je stavil v svoj program ljubljanski občinski svet ter je obema delegatoma obljubil, da bo šla vlada Ljubljani v vsakem oziru na roko. Sprejem pri Pašiču je na oba delegata napravil najboljši vtis. Delegata ostaneta še nekaj dni v Belgradu, da obiščeta nekatera ministrstva, posebno tista, na katera jih je napotil sam Nikola Pašič. Jutri se bosta delegata sestala z belgraj-skim županom Dobrom Mitrovićem. DRŽAVLJANSKA SVOBODA. Zagreb, 17. maja. (Izv.) Povodom izleta industrijcev v Hrvatsko Primorje je velein-dustrijec Milan Popič brzojavil iz Splita, da mu je policija zabranila dohod v Split. Gospod Popič je poslal brzojaven protest notranjemu ministrstvu. Protidržavna akcija demokratov. Belgrad. 17. maja. (Izv.) Notranje ministrstvo je tekom današnjega dneva dobilo iz Črne gore, Macedonije in Južne Srbije vesti, da so demokrati začeli med ljudstvom s tajno agitacijo za rušenje avtoritete vlade in države. Na več krajih je prišlo do očitnih spopadov. Notranji minister V u j i č i ć je poslal vsem svojim organom posebna navodila, naj z vsemi sredstvi pobijajo take pro-tidržavne demokratske akcije. Vprašanje parlamentarnega predsedstva, Belgrad, 17. ma ja. (Izv.) Kakor smo zve. deli, v radikalnem klubu še ni definitivnega sklepa o volitvi predsedstva narodne skupščine. Pri večini članov kluba vlada mišljenje, da bi se radikalna stranka morala držati parlamentarnih navad, ker sedanja vlada hoče biti parlamentarna in demokratska. Potemtakem bi dobili eno podpredsedniško mesto demokrati, kot drupa najmočnejša v parlamentu navzoča stranka.. Če bo to sprejeto, se bo odločilo na seji radikalnega kluba, ki se bo vršila v ponedeljek. 21. maja DR. PELES V ZAGREBU. Zagreb, 17. maja. (Izv.) Danes je do-šel semkaj začasni predsednik narodne skupščine dr. P e 1 e š. MNENJE V HRSS O GOVORU LJUBE JOVANOVIĆA. Zagreb, 17. maja. (Izv.) Vaš dopisnik se je danes razgovarjal o govoru Ljube Jovanovića z enim od voditeljev HRSS, ki mu je med ostalim izjavil: Glavna stvar v govoru je, ker je Jovanovič poudaril, da se hoče za sporazum vporabiti vse razen sile. S tem je potrdil naše staro stališče, katero smo vedno naglašali, da nočemo sile in revolucije in da se sporazum na tej podlagi ne inorc tudi nikdar realizirati. Za Svetozarja Pribičeviča so narodi rebeli in njemu jc država nad naredom, izven naroda in proti narodu. Vsekako to ni demokratsko stališče. V ostalem pa, če smo Hrvati Hrvati, Srbi Srbi in Slovenci Slovenci, in če ne uporabljamo sile, se lahko sporazumemo. In to je glavno, kar je treba v Jovanovićevem govoru podčrtati. Kar se tiče protokola sporazuma, je bil Jovanovič v tem vprašanju dovolj spreten, a manj pomemben, KONGRES ŽELEZNIČARJEV. Zagreb, 17. maja. (Izv.) Na binkoštno nedeljo se bo vršil v Zagrebu kongres železničarjev. Na kongres bodo došli tudi delegati iz Avstrije, Češkoslovaške in drugih držav. VELIK POŽAR V ZAGREEU. Zagreb, 17. maja. (Izv.) Danes je bil velik požar v skladišču Nordijskega prometnega in spedicijskega društva. Užgalo se je žveplo. V skladišču je bilo poldrugi vagon žvepla, 2 vagona ccmenta, 6 vagonov železa itd. Škode je nad 10 milijonov kron. Boj s četaši v Bolgariji. Belgrad, 17. maia. Odkar je bil podpisan sporazum v Nišu, je bolgarska vlada začela resno preganjati one četaše, ki ec z neprestanimi vpadi na naše ozemlje dajali povod za vedne pritožbe v kalitvi miru od strani Bolgarije. Borba, ki se vodi proti četašem na bolgarsko-jugoslovanski meji, je jako huda. Rednim četam in žandarme-riji se pridružujejo tudi kmetje iz obmejnih krajev. Posebno hudi so bili boji v okolici Nevrokopa, okoli Petriča in pri selu Breznica. Pri Dobrih Lokah pa so nastopili proti četašem štirje močni oddelki pehote s 4 gorskimi baterijami. Pri Krivih Livadah v bližini Breznice sta napadla četaše dva bataljona redne vojske. Borba je trajala celo dopoldne, dokler ni pehoti prišlo na pomoč topništvo, da so se morali četaši umakniti v Breznico. Topništvo je začelo streljati v vas in je bilo več hiš vsled tega porušenih. Žrtve na obeh straneh so znatne. Razkropljeni četaJi »e bližajo ua»i SLOVENEC, dne 18. mafa Sfrr. 1Î1V GRČIJA GROZT. Atene, 17. maja. (Izv.) Grški lisli poročajo, da je dobila grška delegacija na konferenci v Lausanni naročilo, naj ta-: koj zapusti konferenco, če bi konferenca ' sklenila, da mora Grčija plačati Turkom kako vojno odškodnino. Atene, 17. maja. (Izv.) Listi poročajo, da bo Grška odklonila vsak poskus, da bi v vprašanju grško-turške odškodnine odločevala posebna komisija. Grčija zahteva, da se to vprašanje reši takoj. FOC H V BRATISLAVI. Praga, 17. maja. (Izv.) Marša) Eoch jc; odpotoval v Bratislavo. BONAR LAW V PARIZU. Pariz, 17. maja. (Izv.) Bonar La\v se mudi v Parizu. Poincsréja pa ne bo obiskal, ker se mudi v Parizu samo zaradi zdravljenja. TURŠKO-POLJSKA POG A JA N JA. Lausanne, 17. maja. (Izv.) V petek se priČno posebna pogajanja med turškimi in poljskimi delegati glede obnovitve diplomatskih in konzularnih zvez med obema državama. ITALIJANSKO—MA ŽAPSKA PRIJATELJSTVO. Rim, 17. maja. (Izv.) V razgovoru z Mussolinijem je grof Re tli len naglašal po-; trebo čim tesnejših stiko" med Mažarsko j in Italijo. Politiko italijpnsko-mažarskega i prijateljstva posebno podpira laški poslanik v Pesti Castagnetto, ki je bil tudi pri Befhlenovi avdijenci pri Mussoliniju pri-soten. izjavila ob tej priliki, da so se ti napadi izvršili >na bestialen način« in da so če-taši streljali na vojake in policijo tudi še potem, ko so bili le-ti že davno oddali orožje. Sedaj se je vlada odločila za končni nastop proti četašem in po vsem, kar je od tedaj ukrenila, ni dvomiti, da bo to pot akcijo proti četašem z vso energijo in končno odločnostjo izvršila. Dne 9. t. m. je vlada objavila proglas, v katerem slika razvoj četaškega gibanja in poziva podrejene oblasti, da ukrenejo naslednje odredbe: Vse nezakonito delujoče osebe, njih pomočnike in inspiratorje je treba aretirati, jih spraviti v koncentracijski tabor in kaznovati po zakonu, ki se bo sklenil. Dalje r.aj razpuste vsa macedonska prosvetna društva, znana pod imenom Ilinden in končno prepovedo liste, ki »podpihujejo strasti.5 Vladna izjava dostavlja, da >oseb, ki so V drugih državah izvršile politične zločine, ki pa domače postave spoštujejo,« ni smatrati za nezakonite kakor tudi ne tistih nesebičnih idejnih bojevnikov za podjarmlje-ne brate, ki ne prelivajo bratske krvi in žive v deželi s čistimi ideali in poštenim delom.« Notranji minister je izdal za izvedbo teh odredb geslo: »Poprijeti je treba smelo in energično. Nobenega pardonal Ljudstvo hoče, da se nedolžna kri maščuje.« Te vladne odredbe so se takoj nato tudi izvršile. Aretirali so 90—100 »nezakonito bivajočih oseb« in jih odvedli v okraj Šumen. Med temi osebami so bivši general Šostrov, bivši okrožni načelnik v Petriču Srebren Petkov, urednik sofijske »Epohe« Grigor Cesmedžijev (socialist), dalje oče in sin Gerginov, istotako socialista, urednik lista >Ilinden« Arzenij Jov-kov in dr. Petko Penčev. Od znanih osebnosti sta pobegnila vseučiliški profesor Mllov, ki jo bil delegat bolgarsko komisije pri Zvezi narodov, in glavni urednik na-rodnoliboralnega lista »Nezavisimost«. Vlada je kot hujskajoče prepovedala sofijske listo Slovo«, »Epoha«, »ninden« in :>Ne-zavisima Makedonija« ter razpustila organizacije Ilinden. O aretiranih osebah je izjavil notranji minister, da zakon zanje še ni sklenjen, da pa že sedaj lahko reče, da se bodo lažji slučaji kaznovali s 5- do 10-letno ječo, težji pa s smrtjo; razen tega se prisodi denarna globa v višini 200 milijonov levov. Toda s temi prvimi vladnimi odredbami stvar še nikakor ni končana in poleg ojačene vojaške sile in orožništva pdsilja vlada v one kraje, kjer so doslej gospodovale inacedonske organizacije, t. j. v okrožja Petrič, Čustenrtil in Nevrokop tudi svoje >orunžne gardiste«. V uradnem listu »Zem-ledelsko Znamec naroča osrednji odbor narodnih gard: »V vsaki vasi naj se takoj ustanovita dve stalni straži, ki naj na povelje takoj dasta znamenje z zvonenjem za pohod narodne garde. Prometna sredstva se morajo strogo stražiti. Načelniki narodnih gard so za disciplino svojih čet osebno odgovorni. Disciplina mora odgovarjati oni v armadi. Neizvršitcv tega povelja se strogo kaznuje.« Vrhovni poveljnik teh narodnih gard, ki so opredeljene v duhu kmetske stranke, je bivši notranji minister in sedanji poslanik v Pragi dr. Rajko Daska-lov. Narodna garda je doslej še neoboro-žena. Prvič je demonstrativno nastopila na konjih meseca decembra 1. 1., ko so bili macedonski četaši napadli in zavzeli mesto Čustendil. Vsled teh dogodkov je seveda celokupna bolgarska javnost zelo razgreta. Zanimivo je, da najbolj napadajo vlado zaradi njenih odredb komunisti, ki so doslej iz vseh moči podpirali macedonske nemire, da bi napeljali vodo na svoj mlin. Vladi očitajo. da je z razpustom prosvetnih organizacij in s prepovedjo listov prekršila koalicijsko in tiskovno svobodo, z aretacijami brez sodnega sklepa pa državljansko svobodo. Pravijo, da vlada v državi policijska samovolja in da je nesramno, da hočejo soditi državljane po zakonu, ki ga še niti ni. Na te očitke pa odgovarjajo agrarci, da komunisti pozabljajo na metode in odredbe moskovske boljševiške vlade, ki jih vendar odobravajo, kakor tudi na to, da so v slučaju, ko je šlo za preganjanje 30 bivših bolgarskih meščanskih ministrov, sami glasovali za podoben zakon. Meščansko časopisje, kar ga je še ostalo, piše zelo previdno in je samo vprašalo, ako vse to že po-menja državljansko vojno. Svetuje pamet in zmernost na obe stTani in pravi, da je teklo že dovolj bratovske " rvi. Sedaj se bije v Bolgariji odločilni boj med »novo Bolgarijo« Stambolijskega in pristaši tiste narodne ideje, ki neuillyske mirovne pogodbe nikakor ne smatra za končni mejnik v bolgarskem teritorialnem in narodnem razvoju. Po parlamentarnem porazu meščanskega bloka pri zadnjih volitvah se zanašajo sedaj nacionalisti na Macedonce in spričo brezobzirne odločnosti in močnih inteligenc med temi Stambo-lijskemu zmaga ne bo lahka. Ob cestah v Čustendil vise trupla umorjenih in na njih listki, ki napovedujejo, da bodo Macedonci z vsemi svojimi sovražniki ravrnli tako. 4- Le no skakati. Včerajšnje > Ju troc je poklicalo v svojem odgovoru na naš članek o »državnem in narodnem edinstvuc na! pomoč celo znanega državoslovca Jellfc neka, da nam dokaže, »da edinstvena dr< žava ne pomeni nič drugega nego enotna država v nasprotju z raznimi federacijami.« Po našem mnenju bi »Jutro« pustilo Jelli-neka prav lahko popolnoma v miru, ker mu tudi Jellinek ne more pomagati. »Jutro« je namreč prav na tihem preskočilo s spornega polja na neko Čisto drugo vprašanje, o katerem se pri nas zaenkrat še ne razpravlja, ker ni potrebe za to. Sporno vprašanje med nami ni akademična razprava o »Einheits-staatu« v nasprotju s federacijami, ampak naše sporno vprašanje je, ali je federalistično (avtonomistično) urejena država sploh še »država« ali ne» »Jutro« je doslej dosledno stalo na stali, šču, da federativno urejena država ni »dr« žava« in je čisto dosledno temu svojem« stališču vedno imenovalo vse avtonomisU in federalisto »protidržavne elemente« in »separatiste«. Temu »Jutrovemu« stališču pa nasprotujeta znanstvena teorija in p01 litična praksa, ker danes vemo vsi iz prakse, da so federalistično urejene države tudi »države« in sicer najmočnejše in najsolid-nejše države, ki nastopajo na zunaj kot celote, ali če že hočete, kot enote. Ameriška unija nastopa na zunaj kot enota, Švica kot enota, Anglija kot enota. »Jutro« pa vsega tega noče videli in noče pripoznati, čeprav se baha s svojim poznavanjem Jelli-neka, ampak trdovratno in zakrknjeno ( vrti svojo obrabljeno in znanstveno popol-j noma neutemeljeno teoretično lajno o ne-! kih »separatistih« in ^sovražnikih države«, katere imenuje tako samo zaradi tega, ker niso centralisti! Proti tej »Jutrovi« teoriji smo nastopili v svojem članku in bomo še nastopali, ker jo »Jutrova« teorija očividno preračunjena na varanje ljudi. Radi pa verjamemo, da se »Jutro« ne bi rado odreklo operiranju s »separatizmom«, kar bi moralo storiti, ako bi priznalo, da je federacija tudi »država«, kajti če se še temu argumentu« proti avtonomistom odreče, mu ne preostaja nič drugega kakor likvidacija. — Kar se pa tiče Jellinekovega »obračanja v grobu« zaradi našega članka, pa bodi »Jutru« povedano, da se je Jellinek pač obračal v grobu kakor na »Drehscheibi«, ko jo bral »Jutrovo« teorijo, da federacija ni država; ko pa je prebral naš članek, se je takoj zopet lepo vlegel nazaj. Tako nam je sporočil ranjlci Jellinek včeraj ob uri duhov in nas naprosil, naj prinoročimo »Jutru« njegovo knjigo >Verfassungs?mde-rung und Verfassungswandlung«. Dobi se v Jugoslov. tiskarni. '4- Režimski list »Slovenec«. »Jutrur se zdaj dobro godi. Počuti se srečno in zadovoljno kot miš v moki. Najbolj srečno pa je, kadar zapiše, da je »Slovenec« — režimski list. To mu je bolj všeč kot birman-cu zlata ura. Mi »Jutru« to nedolžno veselje od srca privoščimo. Drugače namreč za enkrat ne moremo, ker še nimamo moči. Kadar bo pa SLS res vladna stranka in »Slovenec« res režimski list, bo pa »Jutro« drugače pisalo in — pihalo. »Kar ni, se lahko še zgodi,« je zapisal Valjavec. -j- Kaj jo »hvalisanje vlade«? Ce »Slovenec« poroča, da se je vršila seja ministrskega sveta, in da je bil na dnevnem redu te seje tudi razgovoj- o zakonskem načrtu o sodnikih, -je to »hvalisanje vlade«. Če bi bilo pa tudi »Jutro« poročalo o tej seji in o tem načrtu, kakor je poročala demokratska »Politika« in demokratska »Pravda«, bi to ne bilo »hvalisanje vlade«, ampak bi bilo »točno, hitro in zanesljivo informiranje.« Stran 2. ■ .. . • - ■■ '1 • ———■—~■——— meji in bodo gotovo poskusili preiti na naša tla. Pri Carevem Selu se je četašem posrečilo uiti na naša tla. V prvem navalu je padel poveljnik naše obmejne straže, toda dobili so kmalu pomoč. Vojaštvo, kateremu se je pridružilo tudi večje število kmetov, je pognalo četaše zopet na bolgarska tla. Borbe so trajale celo noč in je padlo mnogo žrtev. Iz daljave pa se je culo grmenje topov, znak, da se bije nedaleč večji in hujši boj. V velikem boju, ki se je razvil med četaši in bolgarskimi četami, je padel vodja četašev Todor Aleksandrov, generala Protagoreva pa so ujeli. Ujetih je tudi ve? tisoč, četašev. Rusko -апс|1еШ oefnošaji. London, 17. maje. (Izv.) Ministrski Bvet se je danes peča* z ruskim vprašanjem. Krasin je izjavi', zastopnikom tiska, da bi ukinitev trgovske pogodbe imela za posledico tudi ukinitev že sklenjenih kupčij, kar bi pomenilo za angleške trgovce izgubo nad 10 milijonov funtov dobička. CarigïiuL, 17. тајћ. (Izv.) Ruski ladji »čičerin« in >Kerč« stK dobili povelje odpluti iz turških voda. London, 17. maja. (Izv.) Krasin bo že danes ali pa jutri sprejet v angleškem zunanjem uradu. Moskva, 17. maja. (Tav.) Rusko časopisje se obširno bavd z msko-angleškim spo rom in pravi, da odvisl vprašanje o vojni ali mini edinole od Anglije. Rusija se sicer »ft boji vojne, ljubše bi ji pa bilo, če bi se spor rešil mirnim potom. Zato je treba mirno počakati, kaj bo odgovorila Anglija. Theodor Berkee: Boj bolgarske v!ade proti četašem. Sofija, dne 14. maja 1923. Dne 28. aprila t. L je Todor Aleksandrov, voditelj takoimenovanih macedonskih avtonomistov, podal bolgarskemu ministrskemu predsedniku Stambolijskemu grozilno pismo kot »zadnji opomin« le-temu, njegovim ministrom in vsem kmetskim voditeljem. V pismu je bilo rečeno, da bo Stambolijski s temi svojimi pomočniki osebno odgovoren, če se bo s pomočjo »oranžnih gardistov« in v sporazumu z belgrajsko vlado nadaljeval boj proti ma-cedonskim četašem. Notranji minister Kri-sto Stojanov je na to grozilno pismo takoj reagiral. Rekel je, da so »oranžni gardisti« pošteni ljudje, da Srbi nimajo pravice prestopiti na bolgarska tla, in dodal, da je mera potrpljenja polna in da bo, ako bodo četaši svojo grožnjo uresničili, »pozval na maščevanje celokupni bolgarski narod.« »Gorje potem tistim osebam in organizacijam, ki bodo čutile jezo in železno pest naroda!« Tej izjavi bolgarske kmetske vlade je točno sledil četaški odgovor — udar na udar. Kakor v Sofiji splošno pripovedujejo, se je pri Nevrokopu že pred nekaj tedni vršil velik spopad med bolgarskim vojaštvom, policaji in »oranžnimi gardisti« ter macedonskimi četaši, pri čemer se je četašem baje posrečilo, da bo 600 mož močni vladni oddelek porazili, 40 mož ubili, 60 ujeli, 50 pa pognati na grško ozemlje. Te dni se je pripetil podoben dogodek. Dne 2. t m. so četaši med Džumajo in Petričem napadli vladni avtomobil ter enega vojaka in 3 policaje ubili, več pa ranili. Vlada je Faust starega veka. Rusko soisal N. P. Aksakov. — Poslovenil Valentinovih (Dalje.) II. Paladijeva slava je bila v marsičem pretirana, a v mnogih ozirih je bila povsem utemeljena in jo je mag popolnoma zaslužil. 2e kot deček je bil po svojih starših odmenjen za učenje tajnih prirodnih sil in vsega, kar se imenuje tajne nauke. Rodom Kartaginec se je bil Paladij že v svojem rodnem mestu dolgo pečal s temi nauki. Proučil je vse starogrške modroslovce in po svoji preselitvi v Aleksandrijo je slušal tam živeče novopitagorejce. Nadaljujoč svoje študije, je Paladij prebil več časa v Atenah, na Olimpu in v Frigiji in ko je dokončal proučevanje grškega modroslovja, se je odpravil v Memfis in se tam učil tajne vede egiptovskih svečenikov. Potem je posetil Ingijo in je dolgo živel med fakirji ter si prisvojil njih razna znanja. Po dolgih letih se je vrnil v svojo domovino, v Kartagi-no, ker pa tu ni našel nobenega svojih sorodnikov več živega, se je preselil po kratkem oddihu v Rim. Dolgo je Paladiju vse to, čemur se je priučil z dolgoletnim, napornim trudom, nudilo popolno zadovoljstvo. Našel je naslade v svojem divnem znanju in v oblasti, ki mu je j« dajalo nad ljudmi in nad pri-jo nudi znanje, traja le, dokler znanje raste od dne do dne in svojega bogastva, ki se mu je usipalo od vseh strani. A naslada, ki jo nudi znanje, traja le, dokler znanje rase in se razširja, ker pa to pri Paladiju ni bilo več mogoče, ni mogel najti v svojem znanju trajnega zadovljstva. Tudi slave in bogastva se je že davno prenasitil, tako, da sta ga pustili popolnoma hladnokrvnega. Njegova divna vednost in oblast mu ni več služila vdrugo, nego da je bil suženj drugih ljudi. Drveli so k njemu od vseh strani in kopičili denar pred njim, a on jim je brez vsacega zanimanja in suhoparno odkrival bodočnost, od dne do dne je postajal bolj apatičen in končno mu je kljujoča pečal legla na srce. Zrman je iskal v svojem čarodejstvu odpomoči proti temu zlu, ni je našel, ker je ni bilo. V takem duševnem razpoloženju se je' Paladij nahajal, ko mu je nomenklntor, to je rob, ki je imel prijaviti vsacega poseti-telja, javil, da želi govoriti z njim patricij Valerij Pontijan. Ali je mlad ali star? vpraša Paladij čemerno. Mlad, odgovori rob. Potem gre za ničevno Ijubavno zadevo ali pa za veliko dedščino, si je mislil mag nejevoljno. — Zakaj hodijo k meni, ko bi tesalijska starka lahko zadostovala vsem tem skromnim in ničevnim željam. Pri teh ničevnih strasteh in povpraševanjih postajam sam brezpomemben. Leno je zadehnil, a vendar je ukazal, da naj se pusti patricij vstopiti. V zadnje času je Paladij sprejemal le ugledne ali v kateremkoli oziru vplivne obiskovalce. Najrajši bi bil tudi te odslovil in se udal popolnemu brezdelju, a to ni bi- j lo mogoče. Samo s tem, da je zadoščal potrebam mogočnih in vplivnih oseb, mu je bila zajamčena možnost bivanja v Rimu, koje je bilo magom po zakonih zabranjeno; da bi bil pa prav sedaj primoran, kamorkoli odpotovati, čemernemu Paladiju nikakor ni bilo po volji. Plašno in malodušno je vstopil Pontijan v krasno dvorano proslavljenega maga. Orjaška Paladijeva postava, njegov prodirajoč pogled in njegovi dolgi, vže nekoliko sivi kodrasti lasje so delali na Valerija globok vtis. Škrlatni magov plašč je bil v učinkovitem nasprotju z njegovim bledim obrazom. Razloži mi na kratko svojo zadevo in povej mi, kaj želiš od mene, je začel Paladij. Valerijan Pontijan mu je kolikor mogoče kratko razkazal svojo ljubezen do kristjanske devojke. No ena žila v Paladi-jevem obrazu ni trenila med tem pripovedovanjem. Zdelo se je, da posluša povest, ki jo že davno pozna in ki mu že preseda. Njegov obraz ni za trenotek ni izpremenil svojega tužnega izraza. Ali mi moreš pomagati? je vparašal Valerij. Budalosti! je odgovoril Paladij z za-ničljivim nasmehom, tako, da si Valerij Pontijan ni mogel takoj raztolmačiti, kaj veliki mag pravzaprav imenujo budalosti, njegovo ljubav ali predstoječo borbo z zaprekami. Paladij je plosknil z rokama in takoj je vstopil črn, velikanski rob, kateremu je mog delal neka znamenja. Rob je v odgovor nekaj zagodrnjal in se je oddaljil. Sedaj morava iti v drugo dvorano, je rekel mag; na tega roba pa ti ni treba obračati pozornosti, je popolnoma gluh in nem. Dvorana, v katero sta sedaj vstopila, je bila slabo razsvetljena in vsa napolnjena z ogrodji rib in zveri in od vrha do tal so bile nagromadene posode, škatlje in predala. Na eni od sten so bile police s knjigami v nasprotnem vogalu pa so bila postavljena različna orodja. Ti si prišel malo zgodaj, je rekel Paladij, a tvoja zadeva je tako preprosta, da za njo ni treba pozne noči, kakor za druge. Valerij ni vedel, ali naj tolmači te besede v svoj prid ali v svojo škodo. Počakaj me nekaj trenotkov, je rekel mag in odšel v sosednjo sobo. Takoj po Valerijevem vstopu v dvorano je prinesel gluhonemi rob mal, že kadeči se žrtvenik v obliki srebrnega trinožnika in kmalu se je vrnil svečenik tajne vede. Obstal je pred vsredi dvorane postavljenim trinožnikom in Valerij se je še bolj divil njegovemu veličju. Škrlatni plašč jo zame-njal s fino snežnobelo haljo, tvorečo široke gube in na kodre je imel posajen gladek zlat obroč. Nastopal jo svečano in le njegov obraz je bil, kakor preje tudi sedaj, bled iu je imel tržen in bolesten izraz. Blesteče črne oči pa so bile take, kot da ne spadajo k temu obrazu. Skoro se jc zdelo, da skozi očesni jamici tega lica ne gleda čemerni Paladij, temveč nek drug človek, poln življenja in odločnosti. fDalic.l r-\- Ljuba Jovanovič In ^Slovenski Na- fort :. Masi bralci poznajo vsebino znamenitega govora radikalskega prvaka g. Ljube Jovanoviča že iz včerajšnjega ^Slovenca«. O govoru g. Ljube Jovanovića pravi tudi »Narod« v svojem belgrajskem poročilu, >da predstavlja zgodovinski moment v naši notranji politiki.« Nato pa citira »Narod« in tiska z debelimi črkami sledeče besede g. Lj. Jovanoviča: >Stal sem vedno na stališču, da morajo v tej državi Srbi ostati Srbi, Hrvati Hrvati, Slovenci pa Slovenci.« — Hud poper za list, ki dolgo časa vodno trdi, da smo samo »Jugoslavenil« O tej zopetni izpremembi v držanju »Çlov. Naroda« bi lahko rekli s Pašičem: »Pa ko se jo tome nadaok -f- Nesrečni »Narod«. Včerajšnji »Narod« piše na uvodnem mestu o zvezi med katoliško vero in SLS. Med drugim pravi: »Stranka ne bi zaslužila tega (sc. katoliškega) imena, ako bi vsaj načelno ne stala v zvezi z zadnjimi smotri življenja po naukih katoliškega krščanstva. Kot cesto v življenju, pa zija med temi načeli in praktičnimi uspehi globok jarek.« — »Narod« je pozabil dostaviti: »... v katerega redno lopne »Narod«, kadar začne pisati o krščanstvu in o SLS.« -f Resnega upoštevanja ne zasluži članek v »Slovencu« o jvigofašizmu. Tako pravi »Narod«. — Zakaj pa je potem posvetil temu članku 63 vrstic dolgo notico in jo objavil na prvem mestu med dnevnimi vrstami? Ali pa je hotel »Narod« morebiti zufrkniti »Jutro«, ki je »Slovenčevemu« članku posvetilo celo uvodnik? -f- ltadićev shod v Zagrebu. HRSS in Hrvatska zajedniea imata na binkoštni pondeljek zjutraj v Zagrebu javen shod, na katerem bo govoril o političnem položaju Stje-pan Radič. Dr. Alfred šerko: Pitanje Ijubljanskog MelcinsRog Fakulteta. V 14. številki letošnjega letnika zagrebške revije »Nova Evropa«, je izšel moj članek »Pitanje Ijubljanskog Medicinskog Fakulteta«. V tem članku je govor tudi o »nekem pregledu« razmer glede medicinskega študija v 23 evropskih in 8 izven-evropskih državah. Ker tega pregleda »Nova Evropa« ni natisnila, ga podajam izpopolnjenega na 55 držav slovenski javnosti v vpogled. Pregled. Število fitevllo nre. 1 Sola pride Država med vis. ^jJS.f™ na pre- sol Anglija Argentina Avstralija Avstrija Belgija Bolivija Brazilija Bulgarija Češko-Slov. Čile Danska Dominikana Ekvador Estonija Filipini Finska Francija Grčija Guatemala Ha i ti Honduras Ir.'a Island Italija Japan Jugoslavija Kanada Kolumbija Kostarika Kuba Latvija Litva Mehiko Nemčija Nicaragua Nizozemska Norveška Nova Zeland Ogrska Panama Paraguay Peru Perzija Poljska Portugal Rumunija Salvador Škotska Španija Švedska Švica Turčija Uruguay Venezuela Sev. Amer. bivalcev 30 3 4 3 5 2 S 1 4 1 1 1 37,150.000 1,238.000 8,600.000 2,867.000 6,000.000 1,500.000 6,450.000 2,150.000 7,650.000 1,530.000 2,950.000 1,475.000 30,554.000 3,819.000 4,500.000 4.500.000 13,500.000 3,375.000 4,100.000 4,100.000 3,380.000 3,380.000 950.000 950.000 1,750.000 583.000 1,000.000 1,000.000 10,435.000 5.200.000 3,500.000 3,500.000 38,800.000 1,337.000 6,000.000 6,000.000 2,250.000 2,250.000 2,500.000 2,500.000 650.000 650.000 4,400.000 733.000 90.000 90.000 37,560.000 1,793.000 56,000.000 2,947.000 12,000.000 6,000.000 8,750.000 972.000 5,650.000 2,825.000 480.000 480.000 2,750.000 2,750.000 1,650.000 1,650.000 3,100.000 3,100.000 15,750.000 1,432.000 59,600.000 2,483.000 850.000 850.000 6,950X00 993.000 2,720.000 2,720.000 1,250.000 1,250.000 7,500.000 3,750.000 375.000 376.000 1,060.000 1,060.000 6,000.000 6,000.000 8,000.000 4,000.000 30,000.000 6,000.000 6,450.000 1,612.000 15,500.000 5,166.000 1,330.000 1,330.000 4,950.000 777.000 20,950.000 1,746.000 5.850.000 1,950.000 3.887.000 777.000 11,550.000 5,775.000 1,500.000 1,500.000 2,900.000 1,450.000 106,000.000 1,292.000 lz pregleda je razvidno, da bi stala naša država z dvoma medicinskima fakultetama mod 55 državami z Grško, Poljsko in južnoameriško republiko Peru na zadnjem mestu. 0 1 2 1 29 1 1 1 1 6 1 21 19 2 9 2 1 1 1 1 11 24 1 7 1 . 1 2 1 1 1 4 12 Dnevne novice. w- - 2 1 2 82 — Olomuški nadškof ilr. Stojan jo nevarno obolel. Preteklo nedeljo se mu je bolezen tako poslabšala, da je zgubil zavest. Pozneje so je zopet zavedel. Zdravniki dvomijo, da bi nadškof okreval. — Dotacija ljubljanske medicinske fakultete. V «Novi Evropi« z dne 11, maja t, 1, razpravlja g. prof, Smetanka o fin, vprašanju zagrebške medicinske fakultete in ugotavlja, da jc za izpopolnitev zagrebške fakultete potrebnih 48 milijonov Din. Če bi državne finance tega nc zmogle, naj se ustavijo vse investicije v Belgradu in Ljubljani. — Da ne bodo mučile g. prof. Smetanko preveč skomine po državnih dotacijah medicinske fakultete v Ljubljani, mu povemo, da je po naših informacijah prejela in porabila ljubljanska fakulteta leta 1919-20 Din 197.000; leta 1920-21 dinarjev 281.000; leta 1921-22 Din 70.000 in leta 1922-23 Din 309.000, v štirih letih torej Din 857.000. — Ta ugotovitev bo med-da g. prof. Smetanki zadostovala. — Društvom in organizacijam. Odbor za prevoz judenburških žrtev opozarja vsa društva, organizacije in korporacije v Ljubljani in po deželi, da se izvrši izkop žrtev v Judenburgu dne 29. maja, nakar se ra-kve z žrtvami takoj prepeljejo v domovino, tako, da se pogreb v Ljubljani vrši dne 2. ali 8. junija. Odbor upa, da bodo vse naše narodne in kulturne organizacije, gospodarska in stanovska udruženja s svojo mnogoštevilno in slavnostno udeležbo pri pogrebu pokazal, da se zavedajo, da je razmah našega kulturnega udejstvovanja sad, ki je vzklil iz krvi onih, ki so padli v boju za našo svobodo. — Milijonsko darilo v kulturne namene. Ljubljanska kreditna banka je na predlog upravnega svetnika g. Jelačina ml. votirala na svojem zadnjem občnem zboru 1 milijon kron društvu >Trgovska akademija«, ki se je letos ustanovilo, da zgradi naši trgovski akademiji lastno poslopje in da zbira sredstva, ki so potrebna, da se strokovni zavod dvigne na višino zamev modernega časa. — Vozni red na dolenjski železnici. Županska zveza za višnjegorski okraj je tekom aprila izročila posl. Kremžarju prošnjo na ravnateljstvo drž. železnice v Zagrebu, da se vozni red na dolenjski progi v interesu prebivalstva v toliko premeni, da bo dopoldanski vlak prihajal v Ljubljano bolj zgodaj kot doslej, kar je važno za kmete, delavce in šolarje. To prošnjo so priporočili poslanci Kremžar, Sušnik in Stanovnik ter odposlali ravnateljstvu. Z ozirom na bližajoči se 1. junij je v soboto 12, maja posl. Kremžar posredoval na ravnateljstvu, kjer so mu zagotovili, da bo dopoldanski vlak sicer prihajal v Ljubljano nekako ob istem času ko doslej, da pa so prošnjo vpošlevali v toliko, da bo zgodnji jutranji vlak prihajal v Ljubljano malo bolj pozno, to je približno ob tri četrt na 7. uro. Več se za sedaj z ozirom na zvezo z Bakrom ni dalo doseči. — Poraz Orjune v Guncljah pri Št. Vidu. — 13. maja je bila veselica požarne brambe v Guncljah, na veselico je prišlo tudi sedem Orjuncev iz Kranja, oboroženih z noži in revolverji. Dobra oborožitev jih je okorajžila, da so začeli kmalu razgrajati in razbijati. Napadli so tudi mirno mimoidočega Orla in mu hoteli vzeti znak. Tedaj je bilo občinstvu, ki je prišlo na zabavo, izzivanja dovolj in je samo brez razlike mišljenja napravilo konec nesramnemu izzivanju in ohladilo Orjuncem prevročo kri. Prizor, ki se јз pri tem nudil, pač ne dela časti Orjuni. Člani Orjune so potegnili nože in revolverje, kar pa je občinstvo še bolj razjarilo. Pe-torici se je posrečilo uteči čez polje, toda prehitro so se upehali in prišli so pod ne ravno mile pesti razjarjenega občinstva. Razorožene in zamazane Or junce je odvedlo orožništvo na kolodvor in jih poslalo v Kranj. Zanimivo je še to, da so mogočno vpili: »Mi smo Orjunci«, dokler jih je ljudstvo pustilo izzivati. Ko pa so bili tepeni, so preplašeni trdili, da niso člani Orjune. Tudi to je značilna lastnost koraižnih Orjuncev. — Vozne olajšavo udeležnikom pogreba judenburških žrtev. Obratno ravnateljstvo južne železnice jo udeležencem pogreba judenburških žr-tov v Ljubljani, ki se vrši dno 2. junija 1923 dovolilo 60 odstotni popust voznih fcen potniških vlakov za enkratno vožnjo od nastopno postajo do Ljubljana glavni kolodvor in nazaj. Te olajšavo veljajo iz vseh postaj v območju obratnega ravnateljstva Ljubljana, izvzemši progo Bares—Ракгас. Da se morejo «deležnikom, ki žele hiti deležni voznih olajšav, pravočasno dostaviti potrebne izkaznico, prosi odbor vsa društva, organizacije, korporacije, občine in razne deputacije, da prijavijo število udeloženeov, nakar bo odbor do-poslal potrebno število izkaznic. Osebe, ki se želo udeležiti pogreba kot posamezniki in no kot dlani društev, organizacij, občin ali raznih «teputacij, morajo istotako zaprositi za dopošiljatev izkaznico. Odbor želi v svrho olajšave in pospešitve dela, da posamezniki prijavijo udeležbo na pogrebn naj-hližniim ln najpriklndnejïlm društvom, deputaci-jam itd., da jim potem to korporacijo izroče izkaznice. Odprava se vrši na ta način, da kupi vsak udeleženec pri vstopni pustaji enosmerno vozno karto in istotam zahteva, da se mu žigoea vozna karta in izkaznica. Tako žigosana vozna kar, tn volja v zvozi z izkaznico tudi za povratno vožnjo. Prekinjenjo vožnjo ni dopustno. Odbor je zaprosil tudi 7л vozne olajšave po državnih želo», nicah, vendar pa do sedaj še ni dobil rešitve. Narodna dolžnost veleva, da je udeležba pri pogrebu veličastna. — Tiskovna pomoto. V naSem včerajšnjem telefoničnem poročilu o vsebini govora g. Ljubo Jovanoviča moti smisel govora neljuba tiskovna pomola. Ljuba Jovanovič jo govoril jo novem si-stomu, kix« naprej (ne: šo naprej) proglaša svoje nasprotnike za sovražnike.« Žalibog se jo ista tiskovna pomota pripotila danes tudi »Slovenskemu Narodu« v njegovem izvirnem poročilu iz Rol-gradn o vsebini govora g Ljubo Jovanoviča. V Roliinjl Vsi, ki želito oddiha v mirnem kraju, svežem zraku, berite naš današnji oglas pod tem naslovom. — Čevlie ktionjte od domačih tovaren fvrdke Peter Kozina z znamko Peko, ker so isti priznano naiboliši in najcenejši. Glavna zalotÇa na debelo tn drobno Liub-liana. Breg štev. 20, ter Aleksandrova cesta štev. 1. 3322 fl^Vlce, • š Proti razgrajačem. V zadnjih dneh se je vršilo v mestu Maribor sosebno v nočnih urah več izgredov na ulici in v javnih lokalih. Da se prepreči vs>ako na-daljno kršenje javnega reda in miru, dobi varnostna straža strog nalog, postopati proti izgrednikom z vso strogostjo ter jih predati brezobzirno čez noč v zapore. Proti izgrednikom se bo postopalo ne glede na njh pripadnost eni ali drugi stranki z v?o strogostjo le z zapornimi kaznimi in ne glede na eventuelno sodno postopanje, za slučaj, da je bilo izvršeno istodobno kako sodnijsko kaznjivo dejanje. — Vodja kr. policijskega komisarijata, policijski tuad-svetnik: Kerševan. š Umetniška razstava т Mariboru. V nedeljo, 20. t. m. se otvori v Mariboru v veliki kazinski dvorani VIII. umetniška razstava kluba »Uroharc. Razstavili bodo ljubljanski umetniki, združeni v klubu »Vesna«. š Roparski napad. Živinski mešetar Janez Sinkovič iz Imenega je zvabil na bližnjico sko.'.i gozd pri Podčetrtku posestnika Janeza Zagrajška iz Verač, ki je gnal s sejma v Rogatcu dve kravi. Sredi gozda je Sinkovič Zagrajška dvakrat ustrelil v glavo, nato pa mu oropal denar in kravi. 7,.\-grajška so našli drugi dan še živega in ga odpeljali v celjsko bolnišnico. Sinkoviča so zaprli. , S Umor? V loškem gozdu pri St. Andražu so našli mrtvo truplo približno 60 letnega moža, velike, suhe postave, plešastega, z lešniku podobnim izrastkom nad levim ušesom. Pri njem niso našli nikakih izkazov. š Stavka krojače r v Celju. Dne 14 t. m. so v Celju krojaški pomočniki začeli stavkati. Pogajanja od 15. iebruarja do danes niso imela nobenega uspeha. Stavka se nadaljuje in utegne trajati dalje čnea, ker so stavkujoči dobro organizirani. g Žitni trg. Na novosadski produktnt borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 440 Din, ječmen 300 Din, oves 285—290 Din, koruza 250—255 Din, beli fižol 500 Din, pšenična moka št. 00 675 Din, št. 0 060 Din, mekinje 140 Din. Tendenca neizpre-menjena. g Tržno ceno v Zagrebu. Goveje meso prve vrste po 88 kron, prvo vrste (zadnji kos) 90 K, druge vrste (sprednji kos) do 84 K, drugo vrste (zadnji kos) 88 K. Teletina sprednji kos 80 K, zadnji kos SO K. Svinjina: slabši kosi po 120 K, rebra 130 K, špeh 130 K, mast 148 K, prokajeno meso 176 K., prekajen špeh 176 K. — Piščanci 120 K, kokoši do 240 K, race do 260 K, pitane gosi 800 K. — Orali, izluščen, 24—40 K, v stročju 12—30 K po kakovosti. Spinača 16 K, glavnata salata 2—6 K komad. Micko 16 K, jabolka 24—80 kron, suho češplje 28—18 K. g Železniško omrežje v Jugoslaviji. Železniško omrežje v Jugoslaviji, čije površina znaša 250.000 km', mori 9434 kilometrov, to jo samo 38 metrov na km'. Od tega pripade 55% celokupnega železniškega omrežja državi, ostalo pa privatnim družbam. Razen južne železnice se nahaja še 754 km železnic v privatnih rokalv g Produkcija soli v Bolgariji. T,. 1922. je producirala Bolgarija 20.000 ton snli. g Neiaposclnost v Angliji. Dno 9. aprila jo bilo nezaposlenih v Angliji 1,268.700 oseb. g Prevozno cene Trst—Egipt zaižane. Tržaški Lloyd Triestino jo znatno /.nižal prevozno ceno v Egipt. g Cene zlatu in »rebrn v Nemčiji. Zlatniki po 20 mark ee plačujejo v Nemčiji od državno banko po 85.000 mark v papirju. Srebrn denar pa se plačuje 1500 krat več kol znaša njegova nominalna vrednost. BORZA. Zagreb, 17. maja. (Izv.) Pešta 1.8» 1.87, Berlin 21.25—21.50, Italija 4.66—4.68, London 146— 447, Newyork 95.75 -96.50, Pariz 6.37 -6.43, 1'ragn 2.78—2.7875, Dunaj 1.855—1.88, Curih 17.10 do 17.4250, Bukarešt 46.50--47.25, Varšava 20.40 do 20.60, — Valuta: marka 22, lira 4.61—4.63, «tolar 04.50-95, Kč 2.82-2.84. Curih, 17, maja. (Izv.) Pešla 10.50, Berlin 1.22, Italija 27.02, London 25.67, Newyork 555, Pariz 86,95. P aga 16.55, Dunaj 0.7813, Sofija i.45, Zaareb 5.7760. Varšava 1.16, Ljubljanske novice. lj Cvetlični dan za Koroško. O Binko-' stih priredi Gosposvetaki Zvon cvetlični! dan v korist neosvobojeni Koroški. Pričakujemo, da se bo pri tej priliki vsakda spomnil Koroške tudi v dejanju. Kljub tež-' kini ekonomskim razmeram, v katerih ži-i vimo, naj nihče ne odkloni koroških! narcis. lj Velikodušen dar. Neimenovan dobrotnik M daroval ob priliki svojo poroke Elizabetni konferenci znesek K 2000 z, naročilom, da so vsota raa-deli med 5 najbednejših rodbin, ki jih podpira šentpelerska konferenca. Bog inu bodi obilen pla6« nLk in obudi mnogo posnemalcevl lj Stalne mestne uboino podpore u Trnovo ia: Krakom so bodo delilo na binkoštno nedeljo ini pondeljek od 3. do 5. ure popoldne v trnovskem! župnišču v bivši šolski sobi. Pozneje se bodo deJ lile te podpore vselej na istem kraju in ob isti url v nedeljo po 15. vsakega meseca. Okrajni načelniki za Trnovo in Krakovo jo strankam na razpolago» vsak torok in četrtek od 2.-5. ure popoldne nft Opekarski cesti, Mala čolnarska ulica 9. — Hinko Zirkelbach. lj Bančni zavodi v soboto, dne 19. t. m. rM poslujejo. — Društvo bančnih zavodov v Sloveniji. lj Mestna hranilnica ljubljanska na binkoštno soboto, t. j. dne 19. mnja 1923 ne uraduje. lj ČeskA oboe. Pfjjedou k nam vyznamnl ho« stô čsl. jug. ligy 7. Hratislavy и v sobotu rûno r» 5 hod. je korporativne vitAme na lilavnim nâdrâztj Večer po divadle večfrelt ve Zvezdë a v nedfll rAno odjezd na Bled. Rližšl v sobolu rćino na nfij draži — prifdete nrčite všichni čechoslovAci. —i Schûzka u Mrakô odpadâ. Ij Propagandna štafeta na binkoštni ponerteJ ljok. Lahko atletski podsavez bo priredil štafeto po ljubljanskih ulicah ter prosi, da bi se občinstvo pokoravalo rediteljem v času od tri četrt na 11, do četrt na 12., ker drugače ni možno doseči sport^ nega Izida. lj Pozor! P. n. občinstvo se opozarja, da Ja sklenila zadruga urarjev in zlatarjev, da ostanejo! njih trgovine v binkoštnih praznikih in sicer v пеЦ delio poroMne in v pondeljek celi dan zaprte, —< Odnrfe bodo torej le binkoštno nedeljo dopoldne: Vsled teta se p. n. občinstvo prosi, dn si event.! potrebščine pravočasno nabavi. li 'Vbclnrska podružnica 7i\ 1,'uhliauo in <•■ liro priredi dne 27. mnia ob 3. ponoldne poltčnnl nrelavr.nfe nri čebelnnku g. Ribnika v Zrjomi Si-* ?ki. Predava čebelarski učitelj r. ravnatelj Slon-' šok o praktičnem čebelarjenju v V-Ž. panju irf kronfHči!. čebelarji in prijatelji tebelarstva isr» v'.'udno vabljeni. lj Obsojen profesor. Pred tukajšnjim sodi"-» ščem je bil obsojen lin denarno kazen 500 Dim prof. dr. Franc Lorger, ki je svoječnsno nalepil v Zvezdi in pred pošto letake, v katerih je žalil! več gospodov. Dr. Lorger mora plačati tudi vso tožbene stroške. lj V znamenju alkohola. V neki gostilni na~ Martinovi cesti je delavec Franc Žagar v pijanost? razbil šipo in so pri tem precej močno ranil n.i desni roki. — Hlapec Franc Gredišnjak jo v Ši« ški v pijanosti padel raz konja in si nevamo pretresel možgane. lj Neznanega berača so te dni pripeljali bolnišnico. Mož je bil brez zavesti In brez vsakili listin. Imel je težko rano na glavi in jo čez dve dni umrl, ne da bi se zavedel. Zato tudi niso> mogli ugotoviti njegovega imena. lj Za Borštnik-Verovškov nagrobni «pomenil? so darovali: po 100 Din: g. J. Premelč, g. I. C; Maver; po 50 Din: gg. P. Kozina, J. Korenčan; pa 30 Din gg.: I. Florjančič, J. Predovič, š. Brnač stnj t. Barešič, G. Piccoli, neimenovani Trbovlje; tnt 25 Din gg.: D. V. Moro, Gregorc in Verlič, M. Ka-' sal, brata Moskovič, Snoj in Modic; po 20 Din gg.J I. Kete, R. Bunc, Zalta in Žilič, I. Derenda, J. TJ Brlaković, I. Killer, A. Posek, P. oolia; po 10 Din podružnica Jug. 3; nji g. vrne. Splošna gospodarska •zadruga, Adrija, gg. I. Vidic, A. Kriševlč, K. De-j lak, I. Grobelnik, I. Podkra.išek, M. Gôtzl, kap, Abramovič, A. Babka, B. Kohal, J. Sever, J. Ur-bančič, F. Mencinger, B. Šturm, J. I.ožar, S. 1'ovšo, I. Moserko, J. Malenšek, V. žužek. - Tretji izkan 7012 Din, skupaj 7987 Din. — Vsem darovalcem iskrena hvala! — Udruženje gledaliških igralcev. Četrti izkaz. Marotlno ^eifišče. DRAMA, , Petek, 18 maja: Ob 8. zvečer »KAR HOCKTE.î -i Red E. J Sobola, 19 maja: Ob 8. zvečer delavska predstv* po znižanih cenah »UGRABLJENE SABIN- KE-r. Izven. OPERA. Petek, 18. maja: Zaprto. Sobota, 19. maja: Ob 8. zvečer slavnostna predsta« va na čast češkim gostom, »GORRNJSKt SLAVČEKc. — Izven. Nedelja, 20. maja: Ob 4. popoldne mladinska predstava za birmance, »JANKO IN METKA«. — Izvon. Operna predstava м birmaneo bo na bin« koštno nedeljo ob štirih popoldne. Uprizori so slovita Humpordinckovn mladinska opora »Janko in Metka«, kalere besedilo nam opisuje zgodbo dveh ljubkih, nedolžnih otrok, bratca in sestrice. Vstopnico k tej predstavi so na razpolago vsak dan pri dnevni blagajni v opori in na dan predstave pol ure prod začelkom ravnolum. Veseloigra >T'grabljenri Sabinke« se igra prt zmlžanlh cenah v soboto, dne 19. maja zadnjikrat v tej sezoni. V vlogi Strizeja nastopi g. Putjata. St 31 Gledališkega lista prinaša poleg repertoarja opere in dramo med drugimi velezani-ittivo »Razno« ter kot umetniško prilogo članico drame gos|>o Marijo Nablocko. Prosveta. pr »Naš dom.« Izšla je majnikova štovilfc.1 mladinskega glasila »Naš dom«. Na uvodnem mest«. prinaša zelo poljudno pisan vsebinsko P" Izredno bogat članek »Avtonomija' od Fr. Sniodojn. Zelo srečna misel je. da priobča >Naš dom« na prvem mestu stalno èlanko à državozimnstva. —j Stres 4 SLOVENEC, dae 1в. mefa Ш tbf. fffv Eaetor opisuje slape гнкв Krke v D al mar i jI. — Ftmd Tarcizij, ki je pisana z velikim ognjem, bo vžgala gotovo posebno mlada srca za verske ideale. >Pod vaško lipo< kramljajo poeebno glasno vojaki, dekleta pi imajo v >Vedeževalki< hvaležen dvogovor. — -Naš donx se naroča v Celje, hotel »Brli vol<• Dijaški vestnik. d Akademska drnitva Danica, Zarja, Borba ptfrede danes ob 8. zvečer v Ljudskem domu •kupen sestanek, na katerem predavata dr. Gosar m dr. Puntar e zelo važnem vprašanju v naiih društvih. Obvezno za vse) Gg. starešine iskreno vabljeni) — Predscd. A. S. d Dijaška orlovska srenja priredi 27. jrmila iclet v Sostro obenem s telovadnim nastopom. Opozarjamo na to prireditev že danes. — Dij. orlovska srenja. d Na ustanovnem ebCnem zhorn klubu mariborskih katoliških akademikov »Panonijac je bil izvoljen sledefi odbor: predsednik: Preac .Tože, stud. pilil., podpredsednik Štupica Marijan, cand. iur., tajnik Štok Andrej, stud. tecbn., blagajnik швоваммвам^ниша iwpilvj* wjvlxi Voršiž Joeip, stud. techa-, gospodar Leekovar Jože, stud. iur., preglednika RadSel Franjo, cand. med., Leskovar Berta, cand. iur-, razsodišče: Ver-stovSek Zdenko, cand. iur, B od janič Milko, stud. med, Weingerl Stanko, etnd. theol. Turistlka in sport. Belgrajski S. K. : Ilirija. Predprodaja vstopnic za tekmi med Ilirijo in B. S. K. dne 20. in 21. t. m. se vrši od petka 18. t. m. naprej v trgovini ,T. Cioree, Dunajska cesta. Znižane članske in dijaške karte se izdajajo le v predprodaji, enako tudi proste karte za redne člane nogometne sok- olje. Pričetek tekme oba dni ob 17. ari, ob ugodnem vremuu se vrti od pol 17. do 17. ure na športnem prostoru promenadni koncert Poizvedovanja. Na poti v gozdu pod Šmar^etno foro pri Kranja se je našel dne 12. maja t. I. zlat prstan z modrim kamenčkom. Lastnik ga dobi v Ljubljani, Pred škofijo M. 3, II. nadstropje. Našlo se j« poldrug meier etamina. Poitve se v upravi >Slovencn<. Našla se je rjava listnica s srednjo vsoto denarja. Dobi se v trgovini čadež, Kopitarjeva nI. 1. Sprejmem služkinjo ki se razume pri kuhinji. — Plača dobra. — Poizvc sc v trgovini na Karlovski ces« St. 4. 2960 ! Večje industrij veniji I ▼ Slo-za ВДГЛТ vajenca ALOJZIJ PRETNAR, peknrija, Unec pri - absolventa nižje obrtne šole. - Prednost imajo oni, ki so vojaščine prosti. — Ponudbe naj se pošljejo Rakeku. Knjigovodja Ma d c is t. s 5 letno prakso, želi spre-j meniti službo! Gre tudi na deželo. . Cenjene ponudbe pod šifro: <-AME-* RIKANSKO KNJIGOVODSTVO, na upravništvo «Slovenca«. 2930 Sprejme se : poslovodja fe je vešč korespondence, knjigovodstva in jezikov. Le prvovrstna, samostojna in zanesljiva moč! — Nadalje se sprejme '2ÔÔ3 na upravo Slovenca«„, Odgovorni urednik; Mihael Moškerc v. Ljubljani. -Jugoslovanska tiskam» v Liubliani