Proletarci vseh dežel, združite se/ PRAVICA GLASILO KOMCJfISriCNE PARTIJE SLOVENIJE Poštnina plačana v gotovini IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE: Še močneje bo gorel ogenj v njihovih pečeh Južni Korejci zavzeli Pohang, Američani pa Vegvan Kredit — orodje kontrole nad izpolnjevanjem planskih nalog Fizkultura — Dopisi — Objave Leto XI. — Štev. 225. | Ljubljana, sreda, 20. septembra 1950 [ Mesečna naročnina din 50.— | Izhaja vsak dan^razen^ob^petkih^ Cena din 2.— Novo tekmovalno gibanje železničarjev za hitrejše odpravljanje vlakov Spomladi so zemunski železničarji začeli tekmovanje za povečanje povprečne obremenitve vlakov. Tekmovanje se je razširilo po v6ej državi m je rodilo lepe uspehe. Med graditvijo socializma nastopajo vedno nova vprašanja, ki jih je treba Teševati v prometu. Eno takšnih vprašanj so zdaj načeli zagrebški železničarji. Gre za hitrejše odpravljanje vlakov. Doslej so potniški in tovorni vlaki še vedno zamujali in navadno iz neupravičenih vzrokov, predvsem zaradi malomarnosti posameznih postajnih uradnikov. Na postajah so bile težave pri prevzemanju vagonov zaradi neurejenosti prevoznih dokumentov in slabo pripravljenega nakladanja in razkladanja. Zato je bil obtek vozov počasen, tiri na postajah so bili zamašeni in zato so nastopale tudi težave pri srečavanju in odpravljanju vlakov. Železničarji zagrebškega vozlišča so na delovnem posvetu podrobno razpravljali, kako naj bi izboljšali delo, da bi kar najbolj odpravili dosedanje napake, ki so ovirale hitrejše odpravljanje vlakov. Naloga je tem bolj pereča, ker so 6e železničarji po vsej državi zavezali, da bodo izpolnili petletni plan že letos. Sklenili so, da bo zagrebška postaja Bo-rongaj začela takoj tekmovati ter da bo napovedala tekmovanje vsem postajnim kolektivom zagrebškega vozlišča, pa tudi drugim, Že na sestanku so napovedali tekmovanje kolektivu zahodne postaje. Med drugim bodo tekmovali: kdo bo razstavil več vlakov; kdo bo med manevriranjem bolje varoval vagone; kdo bo dosegel, da bodo vlaki vozili bolj redno; kosali se bodo pri obremenitvi viako v, dalje, da bodo zadrzevali cim manj vlakov pri uvoznem signalu, da bodo dosegli boljšo delovno disciplino in krajši obtek vagonov, da bo manj nepravilnosti pri obračunavanju teže blaga in vagonov, pri odpošiljanju živali in pokvarljivega blaga itd. Tekmovanje se je začelo 13. t. m. Ze prvi dan so dosegli lepe uspehe. V naslednjih dveh dneh so odpravljali že vse vlake popolnoma redno. Pobuda železničarjev na postaji Borongaj je našla močan odmev med drugimi zagrebškimi železničarskimi kolektivi. Na # glavnem in vzhodnem kolodvoru so na množičnih sestankih sklenili, da začnejo tekmovati. Tekmovanje 6e je uspešno začelo. Novo tekmovalno gibanje se bo nedvomno kmalu razširilo iz Zagreba med druge železniške kolektive po državi, Maršal Tito sprejel predstavnike laburistične stranke Beograd, 19. septembra. Predsednik zvezne vlade maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je včeraj ob 18. uri sprejel predstavnike laburistične stranke Sama Watsona, Morgana Philipsa in Harryja Earnshawa ter ostal z njimi v daljšem razgovoru. . Predstavniki angleških laburistov so bili nato maršalovi gostje na večerji, katere se je udeležilo tudi nekaj članov Izvršnega odbora Ljudske fronte Jugoslavije. (Tanjug) TOVARNO DUŠIKA V RUŠAH SO PREVZELI DELAVCI Še močneje bo žarel ogenj v njihovih pečeh Ruše... Že pd daleč zagledaš dimnike Tvomice dušika. Trate, njive, drevje in strehe okoliških hiš pokriva plast .(Sivega prahu. Črn dim se V čudnih oblikah noč in dan kotali) iz dimnikov. V tej tovarni se je kemični delavec dolga desetletja boril za svoje pravice. Tovarno dušika v Rušah so začeli griaditi leta 1916 nemški kapitalisti š ceneno delovno silo — italijanskimi in ruskimi ujetniki. Tovarna je pričela obratovati leta 1918, V njej 50 zaposlili domače delavce, ki so se takoj ob Začetku strnili in ustanovili delavsko organizacijo; leto nato pa Zvezo kemičnih delavcev, ki je zastopala interese zaposlenih. Nemški kapitalisti so jih izkoriščali. Niso jim hoteli priznati osemurnega delovnega časa. Plačevali so jih slabo — od 3—5 kron na izmeno. Pogoji takrat-nih delavcev so postajali iz dneva v dan neznosnejši, delavska organizacija pa je postala močna in je zajela delavce stoodstotno. Leta 1920 se spominjajo še vsi starejši delavci, Gornik, Žunko, Reš in Fridolin, ko so se zaprla železna vrata ruške tovarne, velika karbidna peč je ugasnila — delavci so stopili v stavko, ki je trajala osem dni, Osem dolgih dni so bili brez kruha, toda ne zaman! Priborili so si osemurni delavnik, boljše urne plače in dopuste od 4—8 dni. Leta 1923 so v tovarni ustanovili močno Nezavisno delavsko strankd. Pričeli so praznovati 1. maj s popolno prekinitvijo dela v vsej tovarni in tudi pri pečeh. Toda vodstvo podjetja je že prihodnje leto 1. .maja zopet uvedlo obratovanje karbidne peči, kar j6 izzvalo med delavstvom veliko ogorčenje. Leta 1926 — 1. maja — so pretrgali električni vod pri pečeh, tako da za delovni praznik niso obratovale. Na visok vodni stolp so pritrdili veliko rdečo zastavo, kar je pri vodstvu podjetja povzročilo velik preplah. Fridolin se še spominja tistih dni, ko je vihrala zastava na stolpu tri dni, toda nobeden izmed delavcev se ni hotel povzpeti na stolp in sneti simbol borbenega delavstva. Ob nastopu gospodarske krize so iz podjetja hoteli odpustiti 70 delavcev. Tedaj se je zopet pokazala moč delavske organizacije, ki je uspela doseči, da so delavci ostali v tovarni, skrajšali so le delovni čas na šest ur. Brezposelnost jim je vedno grozila. Le s pomočjo organizacije so uspeli obdržati delavce v tovarni in jih s tem obvarovati brezposelnosti Leta 1938 so ustanovili v podjetju prvo celico KPJ, 3 lem se je delavsko gibanje še bolj okrepilo in razredni značaj borbe proti kapitalističnemu režimu se je poostril. Med delavcj v tovarni se je razvijalo tudi kultur^ življenje. Leja 1921 so usta-novili kulturno društvo »Svoboda«, ki |e bilo v času šestojanuarske diktature razpuščeno. Leta 1936 so ustanovili novo kulturno organizacijo * Vzajemnost«, ki je bila leta 1938 razpuščena, ker je bila v zvezi s španskim borcem Mihom Pintarjem. Društvo »Vzajemnost« je postavilo v Rušah spomenik žrtvam dela, Tudi dobo okupacije imajo ruški delavci zapisano v svoji zgodovini V narodnoosvobodilni borbi je dalo življenje deset članov kolektiva, medtem ko so štirje padli kot talci, pet pa jih je umrlo v koncentracijskem taborišču. * Danes kolektiv Tvomice dušika pri svojem delu v proizvodnji dosega velike uspehe. Proizvodnja stalno narašča, kvaliteta izdelkov se izboljšuje, Prešli so že na proizvodnjo raznih artiklov, ki femo jih prej uvažali. Izdelki, ki jih dobivamo iž te tovarne, se že kosajo z inozemskimi in jih večkrat tudi prekašajo. Letos v tovarni že izdelujejo za domače potrebe kalcijev dianamit, ki ga uporab-lamo za desinfekcijo. Borba za plan v Tovarni dušika je nenavadno težka, toda delavci zmagujejo mu bodo pomagali pri upravljanju podjetja najstarejši člani kolektiva: Franc Gornik, ki dela v podjetju 30 let in ima naziv novatorja in racionalizatorja, Rudolf Žunko, ki dela v podjetju že 33^ let, devetkratni udarnik Srečko Bratoš in drugi. Francu Rešu, ki dela v podjetju že 30 let, pa 60 zaupali mesto predsednika upravnega odbora. Spominsko ploščo so pritrdili nad vhodom v tovarno. Zgodovinskemu tre- Noč in dan žari karbidna peč kljub težavam. 'Letos so uspeli izpolniti plan po količini s 118%, po vrednosti pa 6 124%. Proglasili so J20 udarnikov, imajo pa tudi večje število novatorjev in racionalizatorjev, ki so samo v preteklem letu prihranili skupnosti okrog 36 milijonov dinarjev. V nedeljo 17. septembra so se pred vhodom v tovarno zbraii delavci. To pot pa niso prišli zahtevat 6vojih pravic kot pred 30 leti, Prišli 60, da prevzamejo ključe podjetij v svoje roke, Zaupali so jih Janku Fridolinu, racjonalizatorju in udarniku, ki dela v podjetju že 23 let kot star borec za delavske pravice. Nje- nutku — odkritju plošče — 60 med drugimi prisostvovali tudi osiveli starci, ki so se opirali na palice — upokojeni delavci. Ogenj karbidne peči je danes še bolj žarel in osvetljeval njihove izčrpane obraze. Nepremično so zrli v ta ogenj ... Živo so jim vstajali v spominu dnevi 6tavk, dnevi, ko 60 pred več ko 20 leti pretrgali električni vod te karbidne peči in ugasnili ogenj,- ko 60 pritrdili na visok vodni stolp rdečo zastavo!... Tudi danes je plapolala v vetru!... Delavci so jo pritrdili na čast novemu zgodovinskemu dnevu, ki ga bodo v bodoče praznovali vsako leto kot spomin, ko so postali gospodarji tovarne. — B. P. Oslra borba med fehsfilnlml brigadami V prvi polovici drugega republi- hodnjih dneh borba še bolj zanimiva škega tekmovanja je med p redi Im škimi brigadami brigada »Podgornik« iz Mariborske tekstilne tovarn« izpolnila plan od 1. do 15. t. m. s 116.9%. Na eno vreteno izdela 22.33 gramov preje v eni uri. Brigada Rime iz Litije ima povprečno dnevno produkcijo samo za en gram slabšo na kretensko uro od Podgornikove. Rimčeva brigada vodi ostro borbo ne le s Pod- fornikovo, temveč tudi z brigadami: 'larapfer, Kerum, s Koroščevo iz MTT in z brigado Jelen iz Predilnice in tkalnice Maribor, ki si je v prvem republiškem tekmovanju priborila prvo mesto. Storilnost na vreteno v eni uri in izpolnjevanje plana sta 6koraj v vseh navedenih brigadah enako prekoračena, zato bo med temi predilniškimi brigadami v pri- LJUDEM, KI BOLEHAJO ZA KOSTNO TUBERKULOZO so se odprla vrata nove bolnišnice v Šempetru pri Gorici V Šempetru pri Gorici so te dni v novi bolnišnici za kostno tuberkulozo odprli bolnikom prve bolniške sobe. Poslopja nekdanjega tako imenovanega Magdalenskega vzgajališča poleg bivšega Coroninijevega gradu ni več spoznati. Vsega so prezidali, naredili vzdolž širokih svetlih hodnikov prostorne bolniške sobe, operacijske dvorane, moderne kopalnice, kuhinje itd., uredili vrh drugega nadstropja namesto strehe na vsej površini udobno ploščad za 6ončenje bolnikov itd. V stari Jugoslaviji Slovenija 6ploh ni imela bolnišnice za kostno tuberkulozo, Čeprav je iz leta v leto več ljudi bolehalo za to hudo, dolgotrajno boleznijo in je le malo srečnih našlo mesta v prenapolnjenem zdravilišču v hrvatski Kraljeviči. Takoj po osvoboditvi je ljudska oblast odprla v Valdoltri pri Kopru moderno bolnišnico za kostno tuberkulozo z več ko 300 posteljami. Po razmejitvi se je ustanova preselila v adaptirano poslopje nekdanje bolnišnice za škrofu-lozne v Rovinju, dokler niso let« 1948 preselili bolnikov v prostore bivšega Coroninijevega gradu v Šempetru pri Gorici. Treba je bilo težkega dela, preden so opustošeni, zanemarjeni gradič preuredili v bolnišnico s 60 posteljami, za kar gre zasluga prostovoljnim delavcem iz vrst uslužbenstva ter organizatorjema Droi. dr. Bogdanu Breclju in docentu dr. Francu Drgancu, v katerega rokah je tudi danes zdravniško vodstvo in skrb. Začasna bolnišnica nima operacijske dvorane, bolnike operirajo na ljubljanski kli-nikt in jih potlej spet prepeljejo na dol- kirurške primere. Ta mesec s© namestili prve bolnike v drugem nadstropju, dočim do 6tavba do kraja preurejena in opremljena do konca leta, ko bo bolnišnica v celoti lahko sprejela nad 150 bolnikov. gotrajno zdravljenje v Šempeter. V novi To je velik delovni uspeh uslužbencev bolnišnici, ki bo najsodobneje opremljena, bolnišnice, ki s požrtvovalnim prosto- se bodo vršile vse operacije v dveh operacijskih sobanah in bo v pritličju 40 postelj na razpolago tudi za nujne splošne voljnim delom toliko prispevajo h gradnji, kar je za nas nov dokaz skrbi ljudske oblasti za zdravje delovnega človeka. Tkalska brigada Strgar iz Št. Pavla pri Preboldu je postavila dne 15. t. m. nov rekord v izkoriščanju avtomatskih statev: dosegla je 96.4% izkoriščanja avtomatskih statev. V tkanju hlačevine voda brigada Prešeren (MTT), ki pri 91% izkoriščanju strojev povprečno (komulativno) izpolnjuje plan za 116.2%. Ostra borba v tkanju hlačevine se še nadaljuje med brigadami Cankar in Pohorski bataljon iz MTT Maribor ter brigado Poreč iz Tkalnice hlačevine Celje. Na navadnih statvah vodi brigada Merše (Medvode), ki se vidno dviga na vodilno mesto in je v 15 dnevnem tekmovanju dosegla povprečno izkoriščanje navadnih statev za 84%, kar pomeni 116.6% izpolnitve plana. Ju-rišna brigada (Inteks) se zaveda, da ima nekoliko nizko planirano izkoriščanje statev, dokazuje pa, da hoče ne le najviše presegati plan, temveč tudi doseči največje povprečje v izkoriščanju statev. Dosegla je že 83.1%. Brigada »Kozara« (MTT Maribor) se še vedno bori za naziv najboljše tkalske brigade Slovenije. -»Kozara« bo skoraj prehitela brigado »Prvo« iz MIT, ki ima malenkostno nižje planirano izkoriščanje statev, zato pa ima za 0.6% večje izpolnjevanje ko-mulativnega plana. Visoko presegajo plan tudi brigade iz Predilnice in tkalnice Maribor, Tržič itd. Poslopje nove bolnišnice za kostno tuberkulozo v šentpetru pri Gorici V ZAGREBU JE GLASOVALO ZA LJUDSKO FRONTO 98,09»/» VOLIVCEV Zagreb, 19. septembra. Po podatkih mestne volivne komisije je glasovalo pri volitvah v mestni ljudski odbor in rajonske ljudske odbore 98,41% vpisanih volivcev. Od skupnega števila volivcev je glasovalo za kandidate Ljudske fronte 98,09%, v skrinjico brez liste pa 1,91%. Najbolj množično so se volitev udeležili volivci V. rajona, kjer je glasovalo 99,21 odstotkov vpisanih volivcev. SPREJET JE NAČRT ZAKONA O PREPOVEDI NOŠENJA ZARA IN FEREDŽE Sarajevo, 19. sept. V soboto je bila seja vlade LR Bosne in Hercegovine, na kateri so obravnavali in sprejeli načrt zakona o obrtništvu in zakona o prepovedi nošenja feredže in zara. Vlada bo ta dva zakonska načrta predložita Ljudski , skupščini LR Bosne in Hercegovine, ki je bila sklicana na zasedanje za 26. sep-i tember letos. Nekaj pripomb h hritihi ljubljanskega trga Po toliki polemiki v našem časopisju o preskrbi ljubljanskega trga z zelenjavo izgleda, da bomo končno še pred novo setveno sezono le prišli v oko vzroku slabo preskrbljenega tržišča z zelenjavo in povrtnino. Do sedaj so imeli več ali manj besedo potrošniki, zanimivo in važno pa je tudi mnenje proizvajalcev o tem problemu, na katerih rovaš pada mnogo očitkov. Največ upravičene kritike je padlo predvsem na nepravilno sorazmerje med setvenimi površinami z zelenjavo in po-vrtninami ter žitom in krmskimi rastlinami v najbližji okolici Ljubljane. Skoro v vseh dosedanjih člankih smo imeli priliko čitati, da je za tako stanje kriv ta ali oni forum, ki je slabo planiral, drugi pa zavračajo krivdo na proiz/ajalce *a-me, češ, nočejo pridelovati zelenjave. Morda je res nekoliko kriv kateri od odgovornih forumov, toda to navsezadnje na spremembo stanja ob sed-injih pogojih, v katerih delajo proizvajalci, ne bi odločilno vplivalo. Predlogi so torej vsi enotni: nesorazmerje setvenih površin v bližini Ljubljane spremeniti v korist zelenjavi in po-vrtninam. Ako bodo planski organi ostali samo pri tem, da bodo določili le večje površine za setev zelenjave, potem se lahko vsi člankarji pripravijo, da bodo tudi drugo leto lahko pisali o podobni krizi na ljubljanskem trgu. Niso tako zaostali naši kmetje, da ne bi znali preračunati, kaj jim donaša večje dohodke: na en Hektar posejano žito ali zelenjava. Zakaj pa kljub temu potem kmetje in zadružniki ne gojijo zelenjave, ampak se držijo starega sorazmerja, je več vzrokov: Za gojenje zelenjave in povrtnine je potrebnih mnogo več kvalificiranih delovnih moči, kakor pri navadnem kmetovanju, Preračunano je, da mora biti pri res dobrem vrtnarstvu na enem hektaru do šest kvalificiranih delavcev. Kako pa je z delovnimi močmi v okolici) Ljubljane? V ježenski kmečki delovni zadrugi pride na enega delovnega člana čez 4 ha obdelovalne zemlje, v Savljah preko 3,5 ha in v Tomačevem nekaj čez 3 ha. Spričo pomanjkanja delovnih moči ne moremo zahtevati niti, da je polje lepo obdelano, ne moremo pa pričakovati še zvečanja hektarskega donosa. Res je, da so pomanjkanje delovnih moči nadomestili, kolikor se je dalo, poljedelski stroji. Ježenska zadruga ima dva traktorja z devetimi različnimi kmetijskimi stroji. Tudi v Savljah in Tomačevem imajo traktor in nekaj strojev, toda V6e to ne zadostuje niti pri sedanjem načinu kmetovanja, pri vrtnarstvu pa je treba le več drobnega fižičnega dela, Včasih je bilo 6amo na Ježici poleg vseh domačih sinov in hčera še preko 40 hlapcev in dekel. Zdaj teh ni več, pa tudi večina kmečkih sinov in hčera je odšla v industrijo. V zadrugi je komaj sedem mlajših ljudi izpod 25 leta, največ jih je starih čez 50 let. Naj navedem konkretne primere. Na največjem gruntu na Ježici, t. j. pri Gorišku, je včasih delalo deset do | enajst ljudi; ob posebnih delih so pa še najeli. Seveda niso bile vse te delovne moči stoodstotno sposobne, toda k enim drugim povprečno 75%. Z vso zemljo vred sta s tega grunta stopili v zadrugo le mati in hči, ostali pa so šli v industrijo, šole itd. Večina kmečkih gospodarstev, kjer je bilo včasih mnogo več ljudi, je šlo v zadrugo s precej okrnjenim številom delovnih moči. Ne mislim s tem reči, naj delovna sila s kmetov ne odhaja v industrijo, saj vsi vemo, kaj v graditvi socializma pomeni industrializacija. Hočem reči le, da je poleg povečanja setvene površine v korist zelenjavi treba gledati zlasti na to, da bo tudi nekaj mlajše generacije ostalo pri kmetovanju. Tista delovna sila, ki je po nepotrebnem zaposlena v administraciji, pa naj se vrne v zadruge. Malo drugačne so težave z delovno silo na državnih posestvih in ekonomijah. Vzemimo za primer Pšato (mislim vse tri skupno: Jablan, Mengeš in Pšato). Letos je na ljubljanski trg pripeljala 45 ton paradižnikov, 35 ton paprike, 30 ton solate, 10 ton zelja, 10 ton rdeče pese, vrtnarskih sadik za nadaljnje gojenje 150.000 komadov, krompirja 25 ton, 1200 piščancev, 21.000 valilnih jajc in 14.000 komadov jajc Za konzum; mleka in mlečnih izdelkov za okoli 50.000 litrov, 15 ton žive teže prašičev in 18 ton žive teže goveda. S tem pa letošnja oddaja še ni zaključena. Pšata je torej ogromno prispevala za preskrbo Ljubljane. Tudi glede hektarskega donosa so v mnogem dosegli velike uspehe. Hektarski donos paradižnikov je bil 43 ton, paprike čez 30 ton, solate zaradi suše le 12 ton, zelja 15 ton, rdeče pese 20 ton in krompirja 18 do 22 ton. Lani, ko je bilo dovolj dežja in delovnffi moči, so pridelali povprečno 30 ton razne zelenjadi in 80 ton paradižnikov na hektar. Zaradi pomanjkanja delovnih moči niso mogli obrati stročjega fižola, da bi ga poslali na trg. Čebule in česna niso sadili. Pravijo, da je pametneje, da to sadijo v Prekmurju, kjer je ugodnejši teren, sadež pa je primeren za transport, dočim bo Pšata ljubljanski trg zalagala le bolj z zelenjavo, ki ne prenese dolgega prevoza. 180 ton krompirja, ki je (Nadaljevanje na 3. strani) Protiofenziva na skrčeni fronti se tiadaljuje Severnokorejske sile se na vseh delih fronte umikajo, le na sektorju pri Teguju in zapadno od Masana nudijo večji odpor Južni Korejci zavzeli Pohang, Američani pa Vesvan Uradno vojno poročilo osme armade, objavljeno ob 14. uri, javlja: Enota 24. divizije, ki je danes prekoračila Naktong na področju 10 km južno od Vegvana, je čez dan držala mostišče. Čim je prekoračila reko, je sovražnik začel silovito napadati, bil pa je odbit. Popoldne so ameriške čete napredovale 1500 metrov proti severu. Drugi elementi 24. divizije, ki so razmeščeni vzhodno od reke in ki napredujejo severno proti Vegvanu, so danes popoldne prispeli v Vegvan in severno od mesta. Nasproti zelo močnemu odporu sovražnika je polk 2. divizije danes dopoldne zavzel koto 201, ki leži 8 km se-verozapadno od Vegvana. Bolj proti severu so elementi divizije, ki so prekoračili Naktong in postavili mostišče, zadeli samo na šibek odpor. Na sektorju 25. divizije so ameriške čete naproti močnemu sovražniku, ki se je utrdil jugozapadno od Hamana, napredovale okrog 1 km. Drugi elementi so navzlic sporadičnemu, vendar zagrizenemu odporu napredovali do 3 km. Enote, ki drže na cesti Tegu—Kunvi Pjongshuing, so zavrnile danes močne sovražnikove napade. Elementi 6. južno-korejske divizije se sedaj bore južno od Ubsunga proti severnokorejskemu bataljonu, ki ima v podporo 3 tanke ter je od danes dopoldne obkoljen. Elementi 1. južnokorejskeiga korpusa so dosegli neko višino južno od Kidžija. Velik del 3. divizije je prekoračil reko Haongsan jugo-ziaipadno od Pohanga. Mostišče na zapadni obali Naktonga razširjeno Dopisnik AFP poroča, da držijo Združeni narodi tri mostišča na zapadni obali Naktonga. Druga ameriška divizija, ki je včeraj postavila mostišče zapadno od Čangnionga, j« nekaj svojih elementov usidrala 4 in pol km bolj na sever. Ameriško mostišče na zapadni obali nasproti Čangniongu, je bilo danes znatno ojačeno navzlic sovražnemu odporu, ter se razteza 600 m v globino. Na sektorju zapadno od Jongsana, t. j. na južnem kolenu reke, enote 2. divizije, katerim je danes dopoldne uspelo zavzeti hrib 201, dalje napredujejo v ju-gozapadni emeri proti izlivu reke Nam v Naktong. Pri tem so zadele na precejšen odpor sovražnika. Na severnem sektorju, t. j. nad čang-nionškem področju, je desno krilo 2. divizije davi zajelo: 74 topov, veliko količino municije in pušk. Puške so bile čisto nove in v zabojih ruskega porekla. Ameriške čete pred Seulom Mornarji so danes dopoldne med svojim napredovanjem po cesti proti Seulu onesposobili 14 severnokorejskih tankov. Dve križarki sta dvignili sidro v Inčonu in ponovno začeli bombardirati sovražne postojanke za letališčem Kimpo. Po izjavi zastopnika ameriškega obrambnega ministrstva so bile čete 1. ameriške pehotne mornariške divizije danes ob 12. uri in 30 minut pripravljene prekoračiti reko Han in vstopiti v Seul. Zastopnik je dodal, da ne poročajo o ni-kakem premikanju severnokorejskih čet severno od 38. vzporednika proti Seulu. Poročilo Williama Rileya Trygve Lieju o arabskih beguncih v Palestini Lake Success, 19. sept. AFP poroča, da je poslal Williiaim Riley, ka-teremu je bilo od OZN poverjeno nadzorstvo nad izvajanjem premirja v Palestini, Trygve Lieju poročilo, v katerem navaja verzije Egipta, Izraela in arabskih beguncerv, da je bil izgnan del beguncev z ozemlja Izraela. _ Po egiptski verziji in verziji arabskih beguncev 60 izraelske vojaške oblasti izgnale s svojega ozemlja 4000 Beduinov, ki so živeli v Negevu in Elaudži. (Poleg tega je bilo marca t. 1. izgnanih 1000 Arabcev v cono Gaze, ki je pod nadzorstvom Egipta. General Riley v svojem poročilu ni izraza! evoje osebne sodbe o vsebini teh vesti, ki so v nekaterih točkah v popolnem nasprotju. Severnokorejsko poročilo govori o srditih borbah na vsej fronti V poročilu severnokorejskega glavnega štaba je rečeno, da se severnokorejske sile na vseh delih fronte srdito bore z ameriškimi in južnokorejskimi četami. Severnokorejske enote odbijajo protinapade^ ter povzročajo izgube ameriškim in južnokorejskim četam. V poročilu je nadalje rečeno, da so severnokorejske pomorske enote zadele z več topniškimi izstrelki ladjo v bližini Ongdina. Severnokorejska obalna obramba je sestrelila pri Inčonu 15. in 16. septembra dva ameriška lovca. Po poročilu radia Fenjang vodijo severnokorejske sile težke boje vzhodno od Inoona in letališča Kimpo proti ameriškim četam, ki se skušajo prebiti proti Seulu. Radio Fenjang dodaja, da imajo ameriške čete izgube. Misija svetovne zdravstvene organizacije za Korejo AFP poroča, da je svetovna zdravstvena organizacija imenovala posebno komisijo, ki bo odpotovala na Korejo, da prouči načrt za pomoč civilnemu prebivalstvu. Misija ima pet skupin zdravnikov in drugega osebja iz Evrope in ZDA. VARNOSTNI SVET JE RAZPRAVLJAL o Mac Arthurjevem poročilu o položaju na Koreji Sovjetski predlog, da bi najprej razpravljali o Formozi, odklonjen L^k® Succes, 19. sept. (Tanjug). Na sinočnji seji Varnostnega sveta je predlagal predsednik britanski delegat Gladwyn Jebb naslednji dnevni red: poročilo generala Mac Arthurja o položaju na Koreji, vprašanje For-mozo in egiptska pritožba proti Izraelu (Zaradi izgona palestinskih Arabcev. Razpravo o sprejetju dnevnega reda je otvorll sovjetski delegat Jakob Malik, ki se ie odločno uprl vprašanju poročila Mac Arthurja o položaju na Koreji. Dejal je, da delegati niso mogli prebrati tega poročila in je zameril, ker poročalo nd bilo prevedeno v ruščino. Ameriški delegat, se nadalje omenjajo sovjetske dobave municije in opreme Severni Koreji pred umikom sovjetskih okupacijskih sil decembra 1948. Mac Arthur pravi v svojem poročilu, da Sovjetska zveza te dobave odkrito priznava, vendar pa trdi, da je bil ves material, ki ga severnokorejske sile uporabljajo v sedanjih bojih, dobavljen pred sovjetskim umikom iz Koreje in da po tem ni bilo več sovjetskih dobav. V Mac Arhurjevem poročilu se nadalje trdi, da se na strani severnokorejskih sil bori proti silam OZN v Koreji okrog 140.000 Korejcev, ki so sodelovali v kitajski narodnoosvobodilni vojni. Ni mkakega potrdila, je •m* -A& •wrrTnw %. S seje Varnostnega sveta. (Od leve proti desni): Malik, Trygve Lie, Gladwyn Jebb, asistent generalnega sekretarja Zinčenko in Warren Austin je dejal Malik, vztraja pri vprašanju Mac Arthurjevega poročila zato, ker hoče odvrniti pozornost VS od For-moze. Ameriški delegat \Varren Austin Je nato predlagal, da bi Mac Arthurjevo poročilo prebrali, ni pa zahteval, da bi razpravljali o njem že na tej seji. Ko je predsednik Gladwyn Jebb hotel dati na glasovanje sprejetje dnevnega reda, je egiptski delegat Favzi Bej zahteval, naj se egiptska pritožba proti Izraelu zaradi izgona palestinskih Arabcev obravnava pred Formozo. Po dveurni razpravi je VS sklenil z 10 glasovi proti enemu (Sovjetska zveza), naj se kot prva točka prebere poročilo generala Mac Athurja o Koreji. Predsednik Gladwyn Jebb je nato sporočil, da bo VS začel razpravljati o korejskem vprašanju in je pozval predstavnika Južne Koreje, naj zavzame mesto. Temu se je uprl Malik, ki je zahteval prednost za sklep, da se pokliče delegat LR Kitajske zaradi sodelovanja pri razpravi o Formozi. Ko je Svet odklonil Malikov« zahtevo, je začel ameriški delegat Warren Austin brati poročilo generala Mac Arthurja. Med prevajanjem poročila je Austin predložil članom sveta orožje, zaplenjeno na korejski fronti. V Mac Arthurjevem poročilu je rečeno, da so na korejski fronti zaplenili sovjetski material z datumom proizvodnje 1949 in 1950. V poročilu rečeno v poročila, - o neposrednem ali odkritem sodelovanju LR Kitajske v korejskem spopadu. Po prevodu Mac Arthurjevega poročila je Malik izjavil, da je predložitev orožja Svetu navadno izzivanje ameriške delegacije, da bi odvrnila pozornost sveta od ameriškega napada v Koreji in na Formozi. Malik je nato prebral dve brzojavki zunanjega ministra Severne Koreje, v katerih protestira proti ameriškemu bombar-diramju tovarn in civilnih prometnih sredstev. Nato je Malik govoril o uničevanju korejske industrije in »hudi usodit korejskih beguncev v taboriščih, ki jih je organiziralo enotno poveljstvo Združenih narodov. Po Ma.likovem govoru je bila seja končana, prihodnja pa preložena za nedoločen čas. Indija predložila resolucijo za sprejem zastopnika LR Kitajske v Organizacijo združenih narodov Lake Success, 19. sept. AFP poroča, da je indijska delegacija v OZN vložila predlog resolucije za Generalno skupščino, s katero zahteva sprejem zastopnika LR Kitajske v OZN. V načrtu resolucije je rečeno, da edino vlada LR Kitajske danes upravlja ozemlje Kitajske, Generalna skupščina naj priporoči vsem organom OZN, da sprejmejo zastopnike vlade LR Kitajske kot edine kitajske zastopnike. Britanija ustavila izvoz orodnih strojev v Sovjetsko zvezo in države Vzhodne Evrope Konferenca Brit. skupnosti narodov London, 19. septembra (Tanjug). Britanska vlada je sklenila ustaviti izvoz orodnih strojev za ZSSR in države Vzhodne Evrope, dokler se ne bo ugotovilo, če so ti stroji potrebni za obrambne načrte Velike Britanije, Britanske skupnosti narodov in držav Severnoatlantskega pakta. Sklep o tej prepovedi je sporočil včeraj v Spodnjem domu britanski minister za trgovino Wilson, ki je poudaril, da so dogodki letošnjega leta prisilili vlado, da je izvedla revizijo svoje izvozne politike. Wilson je govoril v debati, ki jo je začela opozicija, ter zahteval ustavitev vsakega izvoza orodnih strojev in drugega blaga, ki bi lahko služil za večanje vojaške moči vzhodnoevropskih držav. Zakon o podaljšanju vojaške službe v Britaniji stopil v veljavo London, 19. septembra, Reuter poroča, da je britanski Gornji dom odobril vladi zakonski načrt o podaljšanju vojaške ob veznosti v Britaniji od 18 mesecev na 2 leti. Ker je spodnji dom že odobril ta zakonski načrt, je dobil s sprejetjem v Gornjem domu zakonsko moč. London, 19. septembra (Tanjug). Tu se je začela konferenca ministrov stro- kovnjakov držav Britanske skupnosti narodov. Na konferenci, ki bo trajala štiri dni, bodo govorili o naporih držav udeleženk za znižanje dolarskih stroškov, kakor tudi o vplivu mednarodnega položaja na njihovo gospodarstvo in medsebojno trgovino. Nesoglasja v ZDA zaradi prepovedi pošiljanja strateških surovin v vzhodnoevropske države Washington, 19. 6epit. United Press poroča: Administrator uprave za gospodarsko sodelovanje Paul Hoffman je opozoril Kongres, da bi lahko prepoved o pošiljanju strateških surovin v vzhodnoevropske države »pravila v nevarnost program Marshallovega načrta. Drug predstavnik uprave za gospodarsko sodelovanje pa je izjavil, da bi ta sklep uničil trgovino med zapadnimi in vzhodnimi državami Evrope, ZDA pa bi izgubile nad milijardo dolarjev. Ameriški senat je sprejel to prepoved kot dopolnitev zakonskega načrta o odobritvi naknadnih kreditov a obrambo v znesku 10 milijard do-irjev. Po te j dopolnitvi bi ZDA lahko usta-vise vse dobave po Marshallovem načrtu državi, ki bi pošiljala vzhodno- evropskim državam orožje ali surovine za proizvodnjo drugega vojnega materiala. Truman podpisal zakon o imenovanju Marshalla za obrambnega ministra Washington, 19. sept. AFP poroča: Predsednik Truman je podpisal zakon, ki pooblašča generala Georgea Marshalla, da lahko opravlja dolžnosti obrambnega ministra ZDA. Uradna listina o imenovanju je bila predložena v potrditev senatu. Sprejetje zakona o imenovanju generala Marshalla je bilo potrebno zaradi tega, ker po ameriških pravnih predpisih osebe, ki so bile v vojaški službi zadnjih deset let, ne morejo biti imenovane za obrambnega ministra ZDA. IHava delegacije laburistične stranhe pred-odhodom iz Jugoslavije Beograd, 19. sept. (Tanjug). Davi je delegacija laburistične stranke odpotovala z letalom v London. Na letališču so britanske goste sprejeli zastopniki Ljudske fronte Jugoslvije generalni sekr,etar dr. Blagoje Neškovič in sekretar Mile Jovičevič, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Djuro Salaj in predsednik Izvršnega odbora Ljudske fronte Beograda Ninko Petrovič. Pred odhodom je dal generalni sekretar laburistične stranke Morgan Philips tole Izjavo v imenu delegacije: »Preden zapusti Jugoslavijo, želi delegacija britanske laburistične stranke izraziti svojo hvaležnost in priznanje narodom Jugoslavije za topli sprejem. Ves čas svojega bivanja je bila delegacija povsod prisrčno sprejeta in dane so ji bile vse možnosti, da na kraju prouči živ- ljenjski 6tandard ljudstva, industrijsko proizvodnjo in upravljanje podjetij kakor tudi vse drugo, kar je delegacija želela spoznati. Obiskala je zapor v Sremski Mitroviči, kjer je popolnoma svobodno zastavljala vprašanja in dobivala odgovore. Delegacija je imela tri sestanke s člani Izvršnega odbora Ljudske fronte. Diskusije so bile ves ča6 iskrene in so potekale v prijateljskem vzdušju. Britanska delegacija je dala tudi pojasnila o politiki in dejavnosti laburistične stranke. Zadnji dan bivanja v Jugoslaviji je delegacijo sprejel maršal Tito. Na prihodnjem sestanku Izvršnega odbora laburistične stranke bo delegacija podala izčrpno poročilo o razgovorih, ki | jih je imela v Jugoslaviji, in izkušnjah, ki I jih je dobila.« INFORMBIROJEVSKE METODE sesiavtjanja „resničnih poročil Informbirojevski tržaški listič v slovenščini »Delo« nudi prav lepe primere, kako se sestavlja informbirnjen-&ka * resnica«. Nekaj strogo obveznih psovk (kar kaže njihovo visoko kulturo), nekaj »citatov« iz izjave zaradi tega, da izgleda stvar bolj verodostojna in kopica zaključkov bujne informbirojevske fantazije preprostih in grobih laži. vse skupaj dobro premešano in povrhu še zabeljeno s frazami — to je višek informbirojevske resnice. Lep primer tako sestavljenega članka je v zadnji številki t Delat pod naslovom »Kardelj je nedvomno izjavil, da podpira ameriški napad na Korejo< in podnaslovom »Titofašisti so nehali slepomišiti: jasno so izjavili, da ne podpirajo korejskega ljudstva, da so proti n. o. b. na Koreji, da odobravajo zločine okupatorjev in njihova prizadevanja za razširjenje spopada — Kardelj je priznal, da Tito igra na Balkanu vlogo Singman Repjat. Članek se prav za prav začne tam, kjer so po vrstnem redu naštete psovke na račun jugoslovanskih narodov: »V tej »čedni« družbi ni mogel izostati Tito s svojo tolpo vohunov, morilcev, poklicnih razbojnikov in sleparjev ...« To je torej prva točka informbirojev-r,kega recepta za sestavljanje resnice. Tako j nato sledi druga. Ko našteva zaključke iz izjave tovariša Kardelja, pravi na primer med drugim sledeče: »Kardelj je dejal... 4. da je Jugoslavija v položaju Južne Koreje itd. »nedolžne ovčice« ki jo skuša »sovjetski imperializem požretU. 5. da zato Tito-fašistična vlada ne more biti solidarna s korejskim narodom in da ga ne bo podprla.* Torej tudi druga točka recepta je zelo preprosta: citiraj kot izvleček zaključke svoje informbirojevske fantazije. Vsak, kdor je bral Kardeljevo izjavo in kdor količkaj pozna položaj o Jugoslaviji, dobro ve. da je primerjanje Jugoslavije z Južno Korejo nesmisel, kakršen se lahko rodi samo o glavi infombirojevskega pisuna. Tovariš Kardelj pravi v svoji izjavi dovolj jasno: Zahvala tržaških prosvetnih delavcev Ljubljana, 19. septembra. Prosvetni delavci iz Trsta, ki so se udeležili poučne ekskurzije po Jugoslaviji, so ob zaključku potovanja pošali Centralni upravi Saveza prosvetnih radnika zahvalno pismo, v katerem so napisali med drugim: Z velikim zadoščenje/n smo neposredno na mestu samem ugotovili ogromen gospodarski in kulturni napredek narodov Jugoslavije. Občudujemo edinstveni polet delavnega ljudstva in njegovo vdanost in vztrajnost pri graditvi socialistične domovine. Posebno moramo podčrtati zgledno in' dosledno izvajanje enakopravnosti med narodi v FLRJ, kakor tudi do narodnih manjšin ki jim ljudska oblast brez razlike daje vso materialno in moralno pomoč za neoviran gospodarski in kulturni razvoj. Enodušno izjavljamo, da bomo kakor doslej tudi naprej vzdrževali in krepili kulturne vezi z vsemi narodi Jugoslavije — predvsem z matičnim slovenskim narodom. Zavedamo, se da bomo le tako mogli izvojevali kulturno in politično enakopravnost slovenskega ljudstva o Trstu. Z ogorčenjem obsojamo kominfor-mistično kampanjo laži in obrekovanj proti novi Jugoslaviji in smo prepričani o pravilni poti Jugoslavije pri graditvi socializma. Prosvetni delavci smatramo borbo proti klevetam za svojo moralno dolžnost in obljubljamo, da bomo ob vsaki priliki širili resnico o Jugoslaviji in utrjevali zaupanje našega delovnega ljudstva vanjo. »Ves njihov sedanji hrup o njihovi zvestobi miru in o napadalnosti drugih ne bo mogel prikriti njihovega deleža odgovornosti za vojno na Koreji in za ogrožanje miru na svetu o splošnem.« Na drugi strani pa, da bi ta informbirojevske metoda bila še bolj jasna, si oglejmo še en del izjave tov. Kardelja: »Toda osvobodilne nade ljudskih množic so tudi tukaj tako, kakor v številnih drugih delih sveta zlorabili za smotre tuje hegemonistične politike, ki se skriva za zlaganimi bajkami o pomoči korejskemu narodu v borbi za njegovo neodvisnost. Prav zaradi tega ne vodi oborožena akcija severnokorejske vlade k resnični osvoboditvi korejskega naroda, čeprav je izpostavljen strahovitemu trpljenju, njegova država pa vojnemu pustošenju.« Torej za kaj gre? Gre za dosledno načelno stališče do vojne na Koreji, v kateri je izrabila Sovjetska zveza osvobodilne težnje korejskega ljudstva za svoje hegemonistične namene. Na drugi strani pa tovariš Kardelj navaja ob tej priliki tudi primer naše domovine, ki v še jasnejši luči kaže na delu sovražno in hegemonistično politiko Sovjetske zveze, njeno napadalnost proti neodvisnosti jugoslovanskih narodov itd. Prav tako je iz trte zvita cest, da Jugoslavija ne more biti solidarna s korejskim narodom. Prav nasprotno. Jugoslovansko ljudstvo je bilo in bo vedno solidarno z osvobodilnimi težnjami korejskega naroda. Ni pa in ne bo nikoli solidarno z zlorabo teh osvobodilnih teženj. V tem smislu pa je dal svojo izjavo tudi tov. Kardelj. Po tem Izvlečku slpfli še kopira narekovajev, ki naj bi bili — vsaj tako se da zaključiti iz vsebine pod narekovaji — izraz jugoslovanskega mišljenja in izjav. Med temi narekovaji beremo: »se Jugoslavija mora opreti na Zahod, na ZDA<, ki so danes »napredna sila«, itd. Torej vse skupaj samo po običajnem informbirojevskem receptu slabo sestavljena laž namenjena varanju ljudstva. Vietnamski borci zavzeli francosko oporišče ob kitajski meji Hanoj, 19. sept. AFP poroča: Oddelki vietnamskih oboroženih sil so napadli in zavzeli francosko utrjeno oporišče Songko, ki leži na vietnam-r'ko-kitajski meji ob cesti Naosang— Langson. Napad je bil izveden s pod-noro topništva. Francoska posadka je imela 50 mrtvih in 100 ranjenih. Avstrija namerava apelirati na OZN zaradi sklenitve mirovne pogodbe Dunaj, 19. sept. Iz dobro obveščenih virov se je zvedelo, da razmišlja avstrijska vlada o možnosti predložitve vprašanja Avstrije OZN. Predlog naj bi imel obliko apela, na temelju izvedenega referenduma med avstrijskim prebivalstvom. Mednarodni kongres psihiatrov Pariz, 19. septembra. Reuter poroča, da bo ta teden v Parizu mednarodni kongres psihiatrov, ki se ga bo udeležilo okrog 2000 delegatov iz 46 držav. Kongresa se bodo udeležili tudi delegati iz Jugoslavije, Ob kongresu bo tudi razstava, ki bo pokazala napredek psihiatrije v zadnjih 50 letih, ter razstava slikarskih del umstveno neuravnovešenih. Program UNESCA za tehnično pomoč Pariz, 19. septembra (Tanjug). Organizacija OZN za znanost, kulturo in prosveto UNESCO je izdelala program za tehnično pomoč 12 državam Azije, Amerike in Afrike v vrednosti 860.000 dolarjev. Program te pomoči, ki je določena za tehnični in industrijski pouk, odpravo nepismenosti in ustanovitev središč za znanstveno raziskovanje, se bo začel izvajati oktobra tega leta. Med državami, ki bodo dobile podporo UNESCA so: Ekvador, Mehika, Irak, Perzija, Libanon in Libija. V. KOROŠKI FESTIVAL V GUŠTANJU Od 17. do 24. septembra koroški kulturni teden. Od 17. do 24. septembra razstava gospodarske dejavnosti in NOB. V kulturnem tednu uprizori SKUD »Prežihov Voranc« iz Guštanja »Miklovo Zalo« v letnem gledališču na Ravnah. 24. septembra: Festivalski dan — praznik svobodne Koroške. — Nastopijo umetniška društva iz vse Slovenije in pevski zbor koroških Slovencev. Vabimo ljubitelje kulturnih prireditev in vse prijatelje Slovenske Koroške, da se udeleže festivala v čim večjem številu Na železnicah odobfen SO odstotni popust. V nedeljo 24. t. m. bo vozil iz Celja in nazaj posebni vlak. Pripravljalni odbor. Kredit - orodje kontrole nad izDolnjevanjem planskih nalog Pravilno izvrševanje kreditnega plana temelji med drugim tudi na najtesnejšem sodelovanju koristnikov kredita s kreditnimi podjetji. Zaradi lažjega in hitrejšega poslovanja je med tema dvema neobhodno potrebno doseči popolno soglasje v pogledu obravnavanja vseh kreditnih problemov. Med komitenti in kreditnimi podjetji mora torej vladati določeno medsebojno sodelovanje. V naslednjem navajamo, kakšno naj bo to sodelovanje. Bančni sistem ima v današnji stvarnosti bistveno drugačne funkcije kakor pa jih je imel bančni sistem stare Jugoslavije ter se bistveno razlikuje od kapitalističnega sistema bank. Razlika ni v številu funkcij, ki so znatno razširjene, temveč v vsebini teh funkcij. Ena glavnih nalog našega bančnega aparata je, mobilizirati vsa začasno prosta denarna sredstva in jih v skladu z nalogami, ki so postavljene s splošnim državnim gospodarskim planom, porazdeliti tako, kot je najpotrebnejše, seveda ob istočasni kontroli. Medtem ko je kredit v kapitalističnem sistemu sredstvo za doseganje profita, je pri nas njegova vloga bistveno drugačna. Po kreditnem planu na eni strani mobiliziramo prosta denarna sredstva iz gospodarstva, odnosno ob prebivalstva, po drugi strani P» razporejamo ta sredstva na posamezne koristnike z namenom omogočanja izyrševanja njihovih proizvodnih nalog. Kredit je potem takem elastično orodje za načrtno pove-čavanje in zmaševanje vseh plačilnih sredstev v narodnem gospodarstvu in dalje orodje za kontrolo nad potekom izpolnjevala planov in utrditve gospodarskega računa, kar je eno glavnih načel socialistične ekonomike. Kredit je končno tudi orodje za izpodrivanje kapitalističnih elementov v gospodarstvu ter služi kot pomoč pri preobrazbi drobne blagov' ne proizvodnje v socialistično. Kredite odobravamo podjetjem pod določenimi pogoji. Vsi ti pogoji so obvezni tako za koristnika kakor tudi za kreditna podjetja. Poleg tega morajo banke kontrolirati koristnike kreditov, če v vsem izpolnjujejo postavljene pogoje. Vsakodnevna dolžnost banke je, zasledovati delo koristnika kredita, zasledovati torej trošenje njegovih obratnih sredstev Ta dolžnost izvina iz bistveno spremenjene vloge banke in iz novih nalog v pogledu kreditiranja našega gospodarstva. Bančni kredit nam namreč služi kot eden osnovnih pokazateljev v pogledu izvršitve planskih nalog koristnika kredita. Zalo postavljamo načelo, da se vsako podjetje poslužuje kredita. S tem omogočamo izvajanje kontrole po banki. Iz tega izhaja, da je banka dolžna na podlagi mntpriala, s katerim razpolaga, kakor tudi na podlagi podatkov, ki jih zbere ob priliki pregleda podjetja, oceniti upravičenost do kredita, in višino kredita prilagoditi dejanskemu stanju tako, da koristniki kreditov lahko poslujejo s tolikšnimi sredstvi, kakšna so jim v danem momentu stvarno potrebna. Da more banka zadostiti vsem tem zahtevam našega gospodarstva, imajo tudi podjetja — koristniki kreditov do banke gotove dolžnosti, ki se izražajo predvsem v naslednjem: Ko prejme podjetje obvestilo o odobrenem kreditu, mora banki takoj potrditi na bančnem protipismu, da soglaša s pogoji kredita. Protipismo morajo podpisati osebe, ki so po registru — odločbi za to pooblaščene. — Sredstva, ki jih podjetja prejmejo, se morajo izkoriščati izključno za one namene, za katere so do-določena. — Pri poslovanju z banko ee morajo podjetja 'držati dogovorjenih pogojev. Ako nastopijo poslovni dogodki, ki zahtevajo spremembo dogovorjenih pogojev, je potrebno o tem informirati banko in zahtevati spremembo veljavnih pogojev. Banki je potrebno mesečno pošiljati poročila o uporabi obratnih sredstev na način, ki je v to svrho predpisan. Zaenkrat bodo ta poročila pošiljala vsa zvezna in republiška podjetja ter bolj razvita lokalna podjetja. Poročila bodo vsebovala stvarne podatke iz knjigovodstva podjetij. Podatki bodo vsebovali vire obratnih sredstev, normirana obratna sredstva in to po normativih in po stvarnem stanju, nadalje pasivna in aktivna obračunska sredstva. V kolikor bi banka pri pregledu teh poročil našla za potrebno, bo podjetje še pregledala. Pogoj za ta poročila je, da podjetja ažurirajo svoja knjigovodstva, ker bi se v nasprotnem primeru lahko zgodilo, da banka prošenj za zvišanje kredita ne bi mogla uspešno obravnavati. Podjetja morajo v določenih rokih dostavljati bankam podatke, ki služijo za ugotovitev potrebne višine kratkoročnih kreditov za prihodnjo dobo. Pri kreditih za redna obratna sredstva je treba dati podatke osem dni pred potekom tromesečja za prihodnje tromesečje, in 9icer na bazi tromesečnih finančnih planov, pri proizvodnji podjetij po polni lastni ceni, pri trgovskih in odkupnih podjetjih po vrednosti blagovnega netto prometa, pri u9lužnostnih podjetjih pa po vrednosti uslug. Podatke za sezonske kredite je treba dati osem dni pred potekom meseca za prihodnji mesec. Ti podatki vsebujejo plansko zadolžitev za zadevni mesec na bazi mesečnega operativnega plana, izraženo v polni lastni ceni ali vrednosti odkupa. Obveznosti do banke, ki izvirajo iz odobrenega kredita, je treba popolnoma poravnati do dogovorjenega roka. V kolikor to ni mogoče, je treba najmanj osem dni pred potekom roka. ali čim se ugotovi, da kredita ne bo mogoče odplačati v določenem roku, dostaviti banka obrazloženo zahtevo za podaljšanje roka za Izplačilo dolga. DELO HMELJSKEGA INSTITUTA za napredek našega hmeljarstva Savinjsko hmeljarstvo še ni niti sto let staro, vendar se uvršča med naše najpomembnejše kmetijske panoge. Nedvomno pa ima še veliko prihodnost, saj se je izkazalo, da je Savinjska dolina izredno ugodno področje za pridelovanje hmelja. Savinjski hmelj prekaša s svojo kakovostjo sloviti hmeljski prideleik drugih dežel. Toda hmeljarstvo ne more primerno napredovati, če je prepuščeno le sebi in če ga strokovno ne usmerjajo najboljši strokovnjaki. Hmelj je izrazito izvozno blago, ki se more primerno uveljaviti n^ svetovnem trgu le, če je najboljše. Kakovost pa mora biti stalno na višini, ne pa le, da bi bila nekaj slučajnega. Hkrati si morajo tudi prizade- Če podjetje ugotovi, da mu kredit do odobrenega zneska ni potreben, ga mora delno ali pa v celoti vrniti. Pri spremembi planske naloge in to pri povečanju ali zmanjšanju, mora koristnik- kredita takoj obvestiti banko o spremembi in istočasno dostaviti konkreten predlog za spremembo višine odobrenega kredita. Pri spremembi pomena podjetja je treba po izvršeni primo-predaji dostaviti banki rešenje o spremembi značaja in poročilo o izvršitvi primopredaje. Predstavnikom banke je treba omogočiti pregled finančnega poslovanja v primeru, kjer je to izrecno predpisano (pred otvoritvijo izrednega kredita ali specialnega kredita za nepredvideno izgubo), kakor tudi v primerih kadar banka ugotovi potrebo po pregledu. Zaradi pravilnega koriščenja kredita je potrebno postopati po 6plošnih predpisih, ki rugulirajo plačilni promet tako v pogledu polaganja viškov gotovine preko blagajniškega maksimuma, kakor 'v pogledu fakturiranja in predlaganja izplačilnih nalogov. Koristniki investicijskih kreditov morajo z ozirom na specifičnost teh kreditov poleg navedenega vedeti še naslednje: Kredit morajo izkoriščati v mejah predračunskih cen in za namene za katere je odobren. — Po zaključku del takoj pošljejo banki situacijo, pri novih gradnjah pa tudi komisijsko poročilo o prevzemu zgradbe. — Banko morajo takoj obvestiti o ustavitvi del na gradbišču, v kolikor se delo ne bi nadaljevalo v teku tekočega planskega leta. V teh primerih morajo koristniki vrniti neporabljeni del avansa. — Obroke dolga je treba redno odplačevati in celoten dolg odplačati v dogovorjenem roku. Banka zmore svoje naloge, ki jih ima v planskem gospodarstvu, pravilno izvr- vati, da bi bil donos še večji, prideloval- ševati le. če vlada med njo in podjetji ni stroški čim manjši in da bi stalno iz- precej koristnega znanstvenega dela, prevzel pomembne naloge. 2e leta 1946 je začela delovati selekcijska postaja, ki zdaj deluje v okrilju hmeljskega instituta. Hmeljarska zadruga v Žalcu (»Hmezad«), organizator našega hmeljarstva, se je lani lotila graditve poslopja za hmeljski institut. Čeprav institut še ni imel primernih prostorov in opreme, so se že oprijeli znanstvenega dela; pri kemičnih preiskavah jim je pomagal kmetijski zavod v Ljubljani. Zdaj je izšla brošura »Hmelj letine 1949«. V nji sta strokovnjaka inženirja Novozgrajeno poslopje hmeljskega instituta v Žalcu najožje sodelovanje. V interesu vseh — tako podjetij, kakor banke — je, da se vprašanja po kreditih hitro, redno in pravilno rešujejo. To pa je možno le, če podjetja vzdržujejo pravilen stik s kreditnimi podjetji. p g_ boljševali hmeljske sorte. V zvezi s tem je treba rešiti vprašanje najboljšega sušenja hmelja, dalje zatiranja škodljivcev, obdelovanja itd. Zato je hmeljski institut, ki se je začel nazvijati in ki je že lani opravil Nekaj pripomb h kr.tiki ljubljanskega trga (Nadaljevanje e prve strani.) bil predviden za konzum, je blokiranega za seme. Je namreč tako lep in dobre vr®te; da bi pri vsaki porabljeni toni iz-gubili že devet ton bodočega krompirja. Vsa letošnja dela 60 izvršili ob pomanjkanju 50 do 70 delovnih moči, zato niso izkoristili vrtnih površin niti dvakrat, kaj šele štirikrat, kakor bi kot dobri gospodarji morali. Prav zadnje dni so dobili v pomoč tri brigade, ki bodo sicer mnogo pomagale, vendar «e proizvodni stroški precej povečajo. So sami nekvalificirani delavci, zato je njih delovni efekt mnogo manjši. Na državnih posestvih in ekonomijah se kaže problem kvalificiranih stalnih delovnih moči prav tako, kakor v kmečkih delovnih zadrugah. 0 planiranju pa še to mimogrede. Zaledje Ljubljane niso samo vasi tik ob njej, ampak tudi malo, dlje. Kar spomnimo se nazaj, odkod vse so včasih mlekarice vozile mleko, sadje, povrtnino in zelenjavo. Neposredno zaledje Ljubljane so prav gotovo tudi Gameljne, Šmartno, Tacen itd., kjer pa so za leto 1951 že dobili kmetovalci odločbe za še večjo oddajo žita, torej večji setveni plan žita. Na Pšati pa so na primer tudi že dobili plan, da bodo morali na dveh in pol hektara sejati zelenjadna semena za semensko službo. Zakaj na Pšati zelenjadna semena, ko se jih da transportirati od daleč? Poleg tega je Pšata v alpskem območju, kjer je veliko moče, dež pa ob času cvetja z rjo uničuje zelenjadne semenske nasade. V Prekmurju, ki ima panonsko klimo, pa so kot nalašč dani pogoji za gojitev semenskih zelenjadnih nasadov. 2e sedaj izgleda, da se bodo kljub vsemu pisanju in polemiki tudi drugo leto povrnili primeri, ko so iz Prekmurja z avtomobili vozili v Ljubljano Zdaj pa nazaj k zadrugam. Poleg problema delovnih sil sta pri kmečki proizvodnji važen činitelj tudi zavest in delovna vnema. Včasih s0 posavski kmetje vstajali že ob treh ali štirih zjutraj in šli spat tudi ob dvanajstih ponoči, če je bilo delo. Ni malo primerov, ko se sedaj še ob osmih zjutraj iščejo po vasi, kdo bo šel danes na polje, kdo in kam bo kaj peljal itd. Včasih so hodili kmetje le ob sobotah zvečer in v nedeljo v gostilno na nekaj deci vina, danes marsikdo sedi tam že od popoldneva. Pravijo, da vina potem zvečer zmanjka. Res? Zakaj so pa odklonili predlog, da bi si osnovali svojo zadružno restavracijo? Tudi na gnoj se posavski in okoliški kmetje izgovarjajo, češ da ni gnoja, včasih pa so tudi mastno in gosto gnojnico vozili iz ljubljanskih straniščnih jam, ki pa d*aes zanje seveda ne pride v poštev. Zavest in delovno vnemo kmetovalcev bo treba torej še prucej dvigniti. In zopet vprašanje planiranja in odkupa. Vse v eni sapi pa ne gre. Na eni strani dobivajo kmetje plan, da zvečajo setvene površine za zelenjavo in zmanjšajo površine za krmne rastline in žilo, na drugi strani pa odkupni plan, da morajo oddati več mleka, prašičev itd. Vse to mora biti vendar v sorazmerju! Če bodo posavski kmetje redili veliko prašičev, bo šlo to na škodo mlekarstva, kar gotovo ne bi bilo prav. Prašiče so vedno kupovali iz Hrvaške, zato pa so redili več krav. Naj bi tudi v bodoče prašiče redili le za sebe in oživeli mlekarstvo. Še precej dejstev bi lahko navedel, ki pa ne bi učinkovala več, kakor že našteta. Nisem imel drugega namena s tem pisanjem, kakor da bi se vsi odgovorni planerji in operativci seznanili z nekaj resničnimi vzroki, zakaj zadnja leta ljubljanski trg ni bil zadostno založen s po- Janko Patriček in Alojz Kač zbrala precej podatkov o dosedanjem znastvenem delu instituta. Savinjsko hmeljarstvo se je začelo leta 1854, bolj pa se je razvilo šele leta 1872. Spočetka so gojili wiirttemberški hmelj, leta 1924 pa 60 uvedli angleški golding, ki se je v Savinjski dolini izvrstno obnesel. Sedanja hmeljarska zadruga je začela delovati marca 1946. V nji so se združile V6e prejšnje hmeljarske organizacije. — »Hmezad« dobro varuje interese našega hmeljarstva, pomaga svojim članom s potrebščinami, zlasti pa, ker vskladiščuje, preparira, pakira in odpošilja hmelj na svetovni trg ter skrbi, da se sloves našega hmelja čedalje bolj utrjuje po 6vetu. Na kakovost hmelja vpliva mnogo činiteljev, od podnebja do načina gnojenja, pa od obdelovanja do sušenja pridelka. Pri terenskem ocenjevanju je bila doslej splošno v rabi presoja na pogled ali tako imenovano bonitiranje. To je subjektivno ugotavljanje, kako zna hmeljar gojiti, obirati in sušiti hmelj. Šele ko primerjajo bonitiranje s kemičnimi analizami, je mogoče pridelek natančno oceniti ne le glede pridelovanja, marveč tudi po vrednosti hmelja. Kakovostni hmelj je predvsem odvisen od zemlje in podnebja, Le redko kje na svetu so površine, kjer je mogoče pridelovati izvrsten hmelj z aromo, kakršno ima na primer savinjski hmelj. Areal kakovostnega hmelja znaša paii nas samo 600 kvadratnih kilometrov. V drugih deželah, kjer pridelujejo hmelj, imajo že dolgo hmeljske institute. Izkazalo se je, da je treba s stalno znanstveno kontrolo in raziskovalnim delom skrbeti, da se kakovost hmeljskega pridelka ne poslabša, da gojijo primerne sorte in izboljšujejo agrokemijske ukrepe. To je potrebno tudi pri pridelovanju našega hmelja. Zato bo hmeljski institut postal središče vsega znanstvenega dela za naše hmeljarstvo. Poslopje zanj so že zgradili. Treba ga je še primemo opremiti. Institut bo moral rešiti še številna nejasna vprašanja, zlasti s področja kemije. To je ena prvih nalog, zakaj šele potem bodo imeli botaniki ali genetiki, Id si prizadevajo vzgojiti boljše sorte hmelja, tudi jasnejši smoter. Kemična analiza je edini kriterij za znanstveno kontrolo proizvodnje in zanesljivo ugotovitev kakovosti hmeljskega pridelka. Za kakovost hmelja so posebno pomembne smole, zlasti humulon in lupo-lon. Te snovi dajejo pivu značilno grenčico. Zanimivo pa je, da učinkujejo tudi na bakterije kot biotiki — antiseptično. Te smole vsebuje samo hmelj. Če hmelj predolgo leži v skladišču, smole sčasoma oksidirajo (se zvežejo s kisikom) in poli-merizirajo (se povežejo v drugačne, velike molekule), kar pomeni, da se smole strdijo in nimajo več pomena za pivovarstvo. Zato je tako zelo pomembno primerno vskladiščenje. Kemiki so ugotovili, da imajo pomen za določanje pivovarniške vrednosti hmelja le čiste grenke kisline, ločene od smol. Razen smol vsebuje lupulon tudi eterična olja, ki dajejo hmelju značilen vonj in pivu aromo. Ta olja spadajo med terpene, so zelo hlapljiva in se pri kuhanju piva večinoma izgubijo. Če hočemo kar najbolj ohraniti aromo in hmeljske smole, je treba hmelj vskla-diščiti v mrzlem in suhem prostoru, kjer zrak dobro kroži, ali pa v hladilni napravi pri 0° C. Da grenke smole ne oksidirajo, je treba preprečiti pristop zraka v bale hemlja. V primeri s kemičnimi preiskavami hmelja letnikov 1937—1941 in 1946 do 1949 sprevidimo, da ima lanski pridelek sestavine, ki 60 nekaj izpod devetletnega povprečka, kar velja tudi za humulon. Pač pa je vseboval nekaj več lupolona. Razmeroma manj humulona je bilo zaradi vremenskih neprilik in deloma, ker so lani hmelj začeli prezgodaj obirati. Laboratorijsko so ugotavljali tudi, kdaj bi bil najprimernejši čas za obiranje hmelja, da bi pridelek vseboval čim več humulona in lupulona. Lani so dognali, da je vsebina humulona najbolje naraščala od 27. do 30. avgusta, potem pa se je že začela zmanjševati. V primerjavi z vzorci hmelja lanskega pridelka iz države in dveh iz tujine je bila kakovost savinjskega hmelja še vedno mnogo boljša kakor drugih hmeljskih pridelkov. Brošura je prepričevalno dokazala, kako zelo pomembno je znanstveno delo za napredek našega hmeljarstva in da novi hmeljski institut čekajo odgovorne naloge. POMEMBEN DAN PIONIRJEV - - - . nraMvv«« ’ ’ -|Uk/*|uuw 90* jato, na Pšati pa so gojili semenske rastline, da »o iz Vojvodine vozili papriko, vrtnino in zelenjavo, da bi se posveto- ,Ve ^ propadala, itd. Bodimo vali s strokovnjaki, potrošniki in proiz- . ««'