Slev. 221.
V LluniM v soBolo dne 27. semenarn 1924.
Posamezna Sfeviltca stane 2 D!n. tBlfl LB.
Naročnina
za državo SHS:
na mesec . . . u pol lela . . sa celo leto .
. . Din 20 . . .120 . . .240
za inozemstvo: mesečno.......Din SO
Sobotna izdaja:
celoletno » Jugoslaviji .... Din 40 v inozemstvu.... . 60
Cene Inscmlom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1'50 ln Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Dlji 2'50, veliki po Din V- In 4-—. oglasi v uredniSkem delu vrstica po Din 6'—.
Pri večjem naročilu popust.
Izhaja veak dan Izvremžt ponedeljka tn dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
PoStnisa Mm v gotovini.
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne »prejemajo. UredniStva telefon 50. upravniStva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni računi Ljubljana 10.650 (n 10.349 (za Inserate) Sarajevo 7.563. Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24,797.
Belgrad, 25. sept. 1924.
Seje finančnega odbora so nudile klasično sliko, kako demagogijo uganja bivši režim, ki je sedaj vržen z vlade v opozicijo. Pravijo, da je kruh opozicije grenak. Toda načelno čiste stranke opozicijo lahko prenašajo, ker se v opoziciji načelno še bolj izčistijo ter na vlado vplivajo s svojim kritičnim nastopom vedno zelo ugodno. Drugače je pri strankah, katerih edini program je oblast. Druge svoje programe so že davno j)ozabile in same pokopale. In med take stranke danes spadata brez dvoma stranki Pašiča in Pribičeviča. Za take stranke je v opoziciji brezupno, svoje naloge ne morejo izvrševati. Zato prehajajo na polje najbolj odurne in tudi najbolj nesmiselne demagogije. Taka demagogija ni nevarna ne sedanji vladi in ne strankam, ki to vlado tvorijo. Navedimo kar po vrsti!
Vlada je finančnemu odboru predložila načrt za doklade vpokojencem. Po tem načrtu so izenačeni kronski in dinarski vpokojenci, ki so bili vpokojeni še po starem zakonu. Tako n. pr. določa čl. 3., da dobivajo državni uslužbenci z manj ko 20 letno službo v 2. draginjskem razredu '(Ljubljana) 800 Din doklad, če so imeli letne penzije 2999 Din ali pa toliko kron. Tudi v ostalem so določila tega vladnega predloga precej dobra, akoravno seveda tudi to ni smatrati za definitivno. Saj sta Davidovič in Spaho deputaciji vpokojencev sama izjavila, cla bo vlada vprašanje vpokojencev definitivno rešila z revizijo uradniškega zakona. Ker pa vlada ve, da vpokojenci ne morejo toliko časa čakati, jim hoče provizorično za prvo silo pomagati takoj. In to se je zgodilo s tem predlogom. Vpokojenci naj bi dobivali svoje poviške •od 1. septembra dalje. Toda opozicija — stranka padlega režima — je začela uganjati demagogijo in licitirati: Doklade naj se izplačujejo od 1. aprila 1924. Sklicevali so se gospodje na to, da je v proračunu znesek 50 milijonov dinarjev, ki mora zadostovati za celo leto. Poslanci vlade so opozarjali Pašičevce, naj nikari ne liciti-rajo. Svojo ljubezen do vpokojencev bi bili dejansko lahko pokazali v dejanju, ko so bili na vladi. Nič ni pomagalo. Tedaj je vstal finančni minister dr. Spaho in je povedal sledeče: Prejšnja vlada je z ozirom na dovoljeni kredit 50 milijonov res pripravila nekak načrt za pomoč vpokojencem. Toda pomoč bi bila tako mala, da takega načrta on ni mogel sprejeti. Moral je zvišati doklade od 100 do 300 odstotkov, da se bo saj malo poznalo vpokojencem. Ker pa je prejšnja vladna večina dala za vpokojence le 50 milijonov, je jasno, da ta znesek pri sedanjih dokladah ne zadostuje za celo leto, ampak bo komaj za 7 mesecev. Zato bodo vpokojenci rajši sprejeli večje zneske od 1. septembra dalje, ko še enkrat manjše od 1. aprila. Pri tem pa imajo sigurnost, da jim bodo ti večji zneski ostali tudi pozneje. Če pa ima opozicija pogum glasovati za izplačilo od 1. aprila, bo glasovala za manjšo pomoč. In demagoški Pa-šičevci so se potuhnili s svojo demagogijo, ki je bila tako razkrinkana. Zmagale so višje doklade in ne demagogi.
Demagogijo so uganjali Pašičevci tudi s pokojninami duhovnikom. Posl. Rado-njič (rad.) je napadel sedanjo vlado, zakaj obenem ne reši pokojnin duhovnikom, ko je vendar že prejšnja vlada tak načrt izdelala. (Seveda ne izvedla!) Fin. minister dr. Spaho pa je na te demagoške besede odgovoril zopet čisto mirno: Sedanja vlada ne bo sprejemala načrta prejšnje vlade, po katerem bi nekateri duhovniki (v Srbiji) dobivali po 800 Din poviška, ostali pa le 300 Din. Zato sedanja vlada dela nov pravičen načrt za vse. In demagogi so morali Sopet molčati.
Najhujše pa se je razkrilo o priliki debate o zahtevi železniškega ministra Sušnika, ki je zahteval 140 milijonov kredita za popravo vagonov in izplačilo nekaterih najvažnejših dolgov. Tu so prišle na dan gorostasne stvari. Ugotovilo se je, da je prejšnja vlada samo v železniškem ministrstvu pustila nad pol milijarde visečih dolgov in neplačanih računov. Plačevali niso literacij, niso plačevali anuitet južne železnice, celo delavcem pri gradbi železnice v Vardištu so ostali dolžni. Ko so prejšnje-
ga finančnega ministra prašali, če je kaj visečih dolgov, je dal častno besedo, da jih ni. Sedaj pa so se odkrili za pol milijarde samo v enem ministrstvu. Za toliko najmanj jih je v ministrstvu vojne in mornarice. Bog ve, koliko še drugod. Minister Sušnik je zahteval, naj se mu dovoli ta kredit, da bo opremil državno delavnico vagonov v Sarajevu ter se tako rešil zasebnih tvrdk, ki so državo le izkoriščale, kakor se je ugotovilo. Gospodje Pašičeve in Pribičevičeve družbe so demagoško izjavili, da ne bodo glasovali za ta kredit. Ker imajo en glas večine v fin. odboru, je bilo jasno, da bodo kredit lahko preprečili. Minister Sušnik pa jim je dejal: Gospodje! Le glasujte proti kreditom. S tem glasujete zoper to, da bi mogli plačati dolgove prednikov, glasujete pa tudi zoper to, da pljač-
kanju države po zasebnih delavnicah vagonov storimo konec. Ko je bilo glasovanje končano, so vladni poslanci klicali: »Ostali ste zvesti svojim tradicijam. Glasovali ste za pljačkoše!« In tako je tudi ta de-magoška gesta opozicije razkrinkana. Po 20. oktobru seveda ne bodo več imeli večine v fin. odboru, tedaj tudi nagajati ne bodo mogli več.
Demagogijo uganjajo baje tudi slovenski sam. demokrati Žerjavove sorte po »Jutru« radi davkov na Slovenskem. Tudi te bo konec prav kmalu. V finančnem ministrstva! se že silno vesele, ko bodo dobili v Vojvodino za izterjevanje ondi že 6 let neplačanih davkov vse najbolj vnete iztirjevalce iz Slovenije. Mi Slovenci jim bomo želeli obilo uspeha med brati na jugu!
Belgrad, 26. septembra. (Izvirno.) Po vrnitvi notranjega ministra g. Naslasa Petroviča iz Zagrebu in po komunikeju HRSS je splošno mnenje, da je položaj vlade končnoveljavno ustaljen. Davidovič in Petrovič ne bosta šla v Belje, ker se kralj vrne v Belgrad v nedeljo ali ponedeljek. V političnih krogih menijo, da bodo v začetku prihodnjega tedna zasiopni-
ki HRSS stopili v vlado in da bodo novi ministri prisegli v sredo ali četrtek. Radikali vidijo, da je položaj zanje popolnoma izgubljen, vendar skušajo še naprej z intrigami doseči kake uspehe. Tako na primer se je govorilo, da se je neki bivši radikalski minister peljal v Belje, da poskusi svojo srečo.
ministrskega sve
Belgrad, 26. sept. (Izv.) Nocoj je bila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o invalidskem zakonu. V nekaterih točkah je ministrski svet zakon spremenil. Tako je v finančnem oziru sklenjeno, da se bo izplačevalo v dinarjih, in sicer po aggiu. Zakonski načrt določa, da se štejejo invalidom, ki nastopijo oficirsko službo, invalidna leta za pokojnino in napredovanje, ne morejo pa napredovati več kakor za en čin. Glede vprašanja odkupnine se je povzel nemški invalidski zakon, po katerem bodo invalidnino odkupili najprej tisti, ki bodo uporabili invalidnino za nakup nepremičnega premoženja. Zakon stopi v veljavo z novim proračunom 1. aprila.
Minister za šume in rude je poročal, da je ugotovil, da dobijo njegovi uradniki letno 80 kubičnih metrov drv. Ministrski svet je pooblastil ministra, da z naredbo zmanjša to množino za polovico, dokler se to vprašanje ne uredi s pravilnikom, veljavnim za vso državo.
KRALJEV POVRATEK V BELGRAD.
Belgrad, 26. sept. (Izv.) Pričakujejo, da se bo kralj vrnil v Belgrad v nedeljo. Raditega Petrovič ne bo odšel v Belje, pač pa poslal kralju pismeno poročilo o svojem bivanju v Zagrebu.
ZBOROVANJE NEODVISNIH RADIKALOV.
Belgrad, 26. sept. (Izv.) Jutri se vrši v Belgradu veliko zborovanje neodvisnih radikalov Protičeve skupine. Ob tej priliki bo nastopil tudi Nastas Petrovič. Danes se je s svojimi prijatelji razgovarjal o sodelovanju na tem zborovanju.
RADIKALNI SHOD V PRIJED0RU ODPOVEDAN.
Belgrad, 26. sept. (Izv.). Radikali so za nedeljo napovedali veliki radikalni shod v Prijedoru v Bosni, pa so sedaj nepričakovano odpovedali in ga odložili na nedoločen čas. Trdi se, da je to zborovanje izostalo radi velikih nesoglasij, ki so nastali v Bosni. Za nedeljo je napovedan shod v Novi Pazovi, na katerem bo govoril g. Nikola Pašič. Razen tega se vrši shod v Riuni in Pančevu, kjer bo govoril bivši finančni minister dr. Stojadinovič.
DIJAŠKE ŠTIPENDIJE.
Belgrad, 26. sept. (Izv.) Minister za prosveto je razpisal 60 štipendij za absolvente juridična, filozofske, teološke in medicinske fakultete za izpopolnitev študija v inozemstvu. Minister je odredil, da se prošnje za štipendije vlagajo pri dekanatih do 5. oktobra, rektorati pa morajo poslati prošnje ministrstvu do 10. oktobra. Štipendije so sledeče: 500 francoskih frankov za Francijo, 600 belgijskih frankov za Belgijo, 1000 Kč za Čehoslovaško. Vraču-
! nijo se potni stroški za tja in nazaj. Štipendije veljajo od 1. oktobra za 10 mescev in se ne morejo podaljšati. Kako visoke bodo štipendije za druge države, bo ministrstvo določilo pozneje. Od vsake fakultete pride vpoštev 10 akademikov na vseh vseuči-lfecih v državi, kar znaša 40 dijakov. Ostalih 20 štipendij se razdeli na vse ostale visoke šole v državi.
DR. KULOVEC V SKOPLJU.
Belgrad, 26. sept. (Izv.) Nocoj je odpotoval v Skoplje poljedelski minister dr. Kulovec na otvoritev poljedlske razstave.
SHOD DR. SPAHE.
Belgrad, 26. sept. (Izv.) V nedeljo se vrši v Tuzli shod muslimanske stranke, na katerem bodo govorili minister dr. Spaho in več muslimanskih poslancev.
PROMETNE ŠOLE.
Belgrad, 26. sept. (Izv.) Prometni minister Sušnik je poveril vodstvo prometne šole v Belgradu in organizacijo strokovnega oddelka v ministrstvu g. Repiču iz Maribora. S tem bo zadoščeno veliki potrebi našega prometa in bo izpolnjena vrzel v našem prometnem šolstvu, ker se bodo te šole organizirale po vsej državi. Šola se otvori 1. oktobra.
PRITOŽBE ŽELEZNIČARJEV.
Belgrad, 26. sept. (Izv.) Na prometno ministrstvo prihajajo pritožbe radi krivične prevedbe in razvrstitve uradništva po novem zakonu. Pripravlja se obširna revizija, pri kateri se bodo te pritožbe upoštevale.
PRITOŽBE MUSLIMANOV.
Belgrad, 26. sept. (Izv.) Prometni minister je popravil veliko krivico, ki jo je storil minister dr. Vel. Jankovič muslimanskim železničarjem. Izdal je naredbo, po kateri smejo nositi muslimanski železničarji službene čepice brez senčnikov, kakor zapovedujejo njihovi verski predpisi.
BANČNO URADNIŠTVO PRI DR. BEHMENU.
Belgrad, 26. septembra. (Izv.) Minister za socialno politiko je sprejel odposlanstvo bančnih uradnikov iz vse države. Poročali so mu o stanju, v katerem se nahaja bančno uradništvo, zlasti z ozirom na to, da se sprejemajo tuji uradniki in odpuščajo domači. Prosili so ministra, da z zakonom uredi njihovo pokojnino. Minister je opozoril na naredbo o pregledu tujih uradnikov in da je v nekaterih slučajih uvedel preiskavo in dognal, da so bili domači uradniki nepravilno odpuščeni, kakor n. pr. od tvrdke «Sava«, d. d. v Zagrebu, Minister je izjavil, da je izvedba te naredbe težavna, ker smo navezani na tuj kapital in je ta navezan na tuje uradništvo (!) Odbijanje tujega kapitala bi povečalo gospodarsko krizo.
PROŠNJA POLJEDELCEV V SRBIJI.
Belgrad, 26. sept. (Tzv.) Poljedelci h nekaterih krajev v Srbiji, kjer je pšenica slabo obrodila, so se obrnili na poljedelskega ministra, da dovoli brezplačen ali vsaj znižan prevoz semenske pšenice. Poljedelski minister se je v tej stvari obrnil na prometnega ministra Sušnika.
KAČAKI IZPUSTILI OKR. GLAVARJA1 MUNJIČA.
Belgrad, 26. sept. (Izv.) Danes so ka-čaki izpustili okrajnega glavarja Munjiča, ki so ga ujeli in zmj zahtevali 350.000 D odškodnine. To svoto je zbralo ljudstvo in jo izplačalo kačakom.
PRAVILNIK ZA DELAVSKE ZBORNICE POTRJEN.
Belgrad, 26. sept. (Izv.) Minister za socialno politiko dr. Behmen jc potrdil pravilnik delavske zbornice, ki že dve leti čaka na potrjenje.
POMOČNIK FINANČNEGA MINISTRA'.
Belgrad, 26. sept. (Izv.) Pomočnik finančnega ministra Gospodnctič je včerai prevzel svoje posle.
POGAJANJA Z MAŽARSKO.
Belgrad, 26. sept. (Izv.) Mažarska vla-: da je končnoveljavno pristala na to, da se pogajanja z našo državo nadaljujejo 1. okt. Načelnik naše delegacije ostane dr, Ninko Peric.
PO SMRTI DR. RIBNIKARJA.
Eelgrad, 26. sept. (Izv.) Belgrajska sckcija je povodom smrti dr. Slobodana Ribnikarja votirala za fond časnikarskih sirot 1C00 dinarjev.
PROTEST ČASNIKARJEV.
Belgrad, 23. sept. (Izv.) Belgrajska sekcija JNU je radi aretacije Vremenovega dopisnika Brunona Herendo odposlala Zvezi mednarodne časnikarske organizacije v Parizu me de Baque 93 brzojavko: Včeraj so bolgarske oblasti aretirale dopisnika belgrajskega dnevnika »Vremena« radi njegovih poročil iz Bolgarije. Protestiramo proti temu nasilju in prosimo za vašo kolegialno intervencijo v njegovo korist. Generalni tajnik JNU Sokič. Ista brzojavka je bila poslana mednarodnemu časnikarskemu udruženju, akreditiranemu pri Društvu narodov.
PROTEST PROTI BOLGARSKI VLADI.
Belgrad, 26. sept. (Izv.) Kakor smo včeraj poročali, je bil dopisnik »Vremena« v Bolgariji aretiran. Naš odpravnik poslov v Sofiji je pri zunanjem ministrstvu protestiral proti temu, da so zaprli dopisnika. Na njegov protest je bolgarska vlada izrazila svoje obžalovanje in izjavila, da bodo prizadeti policijski uradniki kaznovani.
IZSELITEV SRBSKIH DRUŽIN IZ GRČIJE.
Belgrad, 26. sept. (Izv.) Radi težkega položaja naših sorojakov v Grčiji se bo 40 srbskih družin izselilo iz grške Makedonije v našo državo. Raditega je naša vlada storila korake pri grški vladi, da jim dopusti preselili se v našo državo. Grška vlada je tej želji ugodila. Zunanji minister je sestavil komisijo, ki bo sprejela te optante iz Grške in jih naselila v južni Srbiji. V tej komisiji so nadzornik v notra-. njem ministrstvu Jovanovič, nadzornik v ministrstvu za agrano reformo Magovče-vič in policijski komisar v Dževdželiji Hadži Kojičevič.
SLOVESNOST V KRAGUJEVCU.
Belgrad, 26. sept. (Izv.) Včeraj je prispelo iz Prage 12 družin onih čehoslova-ških bivših avstroogrskih vojakov, ki so bili za časa svetovne vojske ubiti v Kra-gujevcu. Tem vojakom na čast bo v Kra-gujevcu odkrit spomenik. S temi družinami jc prišlo nekaj narodnih poslancev. Češkoslovaški poslanik na našem dvoru dr. Šeba bo zastopal ČSR in v njenem imenu položil vencc. Pri teh slovesnostih bosta zastopala našo vlado prosvetni minister dr. Korošec in minister za vojno in mornarico Hadžič,
Trr- . trinir, T.-AriTnrt, »-» i\.iv A J JU V rvc. IVVJil l 'TVV/J-.t.
PREUREDITEV ANGLEŠKEGA VOJNEGA BRODOVJA.
London, 26. sept. (Izv.) Angleška ad-miraliteta pripravlja obsežno preureditev angleškega vojnega brodovja. Posebno močno bo po novi uredbi angleško vojno brodovje v Sredozemskem morju, ki bo močnejše kot italijansko in francosko vojno brodovje skupaj.
NEMIRI NA KITAJSKEM.
Pariz, 26. sept. (Izv.) Zastopniki tujih držav v Šanghaju so poslali vojujočim se strankam dopise, v katerih opozarjajo vojskujoče se stranke, da se ne nameravajo vmešavati v kitajske notranje zadeve, da pa bodo klicali na odgovor vsakega, kdor bi povzročil na lastnini tujih državljanov kakšno škodo.
šanghaj, 26. sept. (Izv.) Mirovna pogajanja med vojskujočima se strankama so se razbila.
BOH V MAROKU.
Madrid, 26. sept. (Izv.) Uradno poročajo, da so Španci zasedli važne postojanke okoli Tetuana. Pri Adruserrama se vrše ljuti boji.
URADNIŠKE STROKOVNE ORGANIZACIJE V FRANCIJI.
Pariz, 26. sept. (Izv.) Minister notranjih zadev je dovolil državnim uradnikom, da se smejo strokovno organizirati.
POLET »ZR m.«
Berlin, 26. septembra. (Izv.) Včeraj je nadaljeval Zeppelinov zrakoplov »ZR III« svoj polet po Nemčiji. Iz Frankfurta je plul »ZR III« preko Kassel-a in Har.ovra do Bremena in odtam v Kiel, Ob 3. uri je plul nad Ltibeckom in potem dalje proti obali Vzhodnega morja. Danes zjutraj pa je plul ZR III« preko Draždan do Berlina in potem proti jugovzhodu. Navdušenje prebivalstva je bilo povsod velikansko.
Friedrichshalen, 26. sept. (Izv.) Zrakoplov ZR III je danes popoldne ob 6. uri 29 minut po 33urni srečni vožnji pristal v Friedrichshafnu.
LAKOTA NA FILIPINIH.
Pariz, 26. septembra. (Izv.) Po poročilih iz Newyorka grozi prebivalstvu na Filipinih lakota vsled številnih poplav. Okoli 40.000 ljudi je brez hrane. Ameriška vlada je uvedla obširno pomožno akcijo,
NEVIHTE.
Locarno, 26. septembra. (Izv.) V Lo-carnu (Švica) je divjala huda nevihta, ki je napravila ogromno škodo po vsi okollVi. V bližini Somea se je vsled naliva odtrgal kos hriba, ki je zasul vso dolino. Ceste in železnica so porušene, porušen je tudi kolodvor.
Pariz, 26. sept. (Izv.) Na jugovzhodu Francije so veliki viharji povzročili več železniških nesreč.
Gradec, 24. septembra.
Danes sta končana oba kongresa proti nenravnosti, ki sta trajala skoro cel teden. Zadnje tri dni se je govorilo samo o prostituciji. Kljub dolgotrajnosti zborovanja je bila udeležba vedno zelo številna, ljudje se niso naveličali.
Glede prostitucije in nje reglementiranja so bili v glavnem vsi enega mnenja. Samo zastopnik Rusije je delal žalostno izjemo. Ta-mošnji vlastodržci so odstavili Boga in odpravili božje zapovedi ter imajo o morali Evoje pojme; ženo so »osvobodili od vezi za-
kona«. Zborovalci so dali duška svoji nezadovoljnosti s takimi živalskimi pojmi o morali. —
Kongres se je izrekel zoper vsako regle-mentiranje prostitucije, najbolj pa proti javnim hišam. Kjerkoli so te hiše odpravili, nikjer si jih ne želijo več nazaj. Poudarjalo se je, da lo zdravniki, ki ne poznajo najnovejših tozadevnih znanstvenih rezultatov, zahtevajo to kloako nesramnosti. — Dr. R o b i č je povedal, kako so se ti brlogi na Slovenskem po | vojni takorekoč čez noč, brez ugovora, odpra-j vili; da se pa število spolnih bolezni zaradi tega ni povečalo, ampak še zmanjšalo. To seveda tudi zaradi tega, ker država nudi vso pomoč, da se te bolezni pridno lečijo. — Ne-spamet pa je (tega ni izrekel dr. Robič, ampak to je mnenje moje in vsakega pametnega človeka), da se pri nas vsi spolno bolni, če še tako bogati, lečijo zastonj, na državne stroške. Za siromašne bolnike po bolnišnicah ni denarja, te packe pa imajo vse na razpolago in vse prosto! To ni le kričeča dvojna mera, ampak je tudi potuha k grehu! Opozarjamo na to nesmiselnost naše poslance in ministre. Koliko izdatkov imajo države s tem, da sanirajo posledice razuzdanosti! Ko bi toliko porabile za to, da razuzdanost samo preprečijo, bi bilo dobro! Vobče pa so, je povedal dr. Robič privatno, spolne bolezni pri nas močno razširjene, tudi po deželi. Grozote in strahote te bolezni je razstavil na higienič-ni razstavi o priliki ljubljanskeaa velesejma. Vse slike so vzete »iz življenja«. Kdor je tisto videl, ie moral dobiti globok gnus in grozen strah pred njimi; mene je kar v beg pognalo ... Poudarjalo se je večkrat na kongresu, da so ekscesi, katerih posledice so te bolezni, večinoma v zvezi z alkoholom. 90 odstotkov jih ima alkohol na vesti. Zato Slovenci — boste že oprostili to opazko- — le pridno in veselo pijmo kakor doslej; skrbna mati država bo že popravila in z žavbo zama-zala nekoliko neprijetne posledice naših grehov !...
V torek popoldne smo se sestali na kratek pomenek vsi tukaj navzoči zastopniki naše države. Predmet pomenka je bil: Kaj storiti pri nas? Kako ta kongres za nas praktično izrabiti? Izrekli sta se dve misli in storila dva sklepa: 1. Stvoriti moramo najprej »nacionalni komite« mednarodne federacijo (zveze) preti trgovini z dekleti in prostituciji. Mi namreč na kongresu niti glasovati nismo smeli, ker so smeli samo člani te federacije, a pri nas je bila ta federacija doslej nepoznana. Zastopniki vseh treh glavnih mest: Belgrada, Zagreba in Ljubljane smo se zavezali, da hoče vsak za svoje mesto prevzeti skrb, da se »nacionalni komite« osnuje. Posebno šo poklicana k temu ženska društva. Opozarjamo našo krščansko žensko zvezo, da bi bilo umestno, ko bi se tudi s takimi vprašanji nekoliko pečala. Gre namreč pri tem predvsem za žensko čast. Zato so se ravno dame kongresa zelo številno udeležile in imele tudi veliko besedo na njem. — 2. Poudarjalo se je: Država brez privatnega dela v tem oziru ne more storiti veliko, privatniki brez države pa tudi ne. Zato mora poleg privatnih interesentov tudi država oziroma zakonodaja storiti svojo dolžnost. Od države, oziroma od poslancev se zahtevajo večinoma le materialne ugodnosti in koristi. Toda poleg materialnih so še moralno dobrine, ki so vsaj tolike, če ne še brez primere večje vrednosti kakor jo denar, gruda ali popir. In dobro urejena država mora skrbeti tudi za to. Pred seboj na mizi imam članek z naslovom »Staat und Sitt-lichkeit«, ki citira mnogo odvažnih mož, ki so so o tem izrekali. Dr. Seipel je rekel nedavno, da ni dosti državi sanirati samo finance, treba je sanirati tudi duše. F. W. F o e r -s ter: Ljudstvo, ki izgubi sramežljivost, propade. Čistost je največja moč naroda. Sokrat je rekel, da prava državniška umetnost
delkih finančnega ministrstva v Zagrebu, Sarajevu in Ljubljani, pri okrožni finančni upravi v Vukovarju, pri poštni hranilnici v Zagrebu in Sarajevu, pri državnih železniških ravnateljstvih v Ljubljani in Sarajevu in pri ravnateljstvu za vodno plovbo.
KAIIAMBOL MED VLAKOM IN AVTOMOBILOM.
Belgrad, 26. sept. (Izv.) Popoldne ob treh se je zgodilo pri Topčiderju velika železniška nesreča. Avtomobil je zadel v tovorni vlak in so se prevrnili lokomotiva in trije vagoni, naloženi z drvi in opeko. Šofer je hudo ranjen in bo kmalu umrl, vla-kovodja in kurjač sta pa skočila s stroja in ostala nepoškodovana. Škoda znaša pol milijona dinarjev.
SVETO LETO.
Rim, 26. sept. (Izv.) Doslej je prijavljenih okoli 70 posebnih romarskih vlakov v Rim ob priliki svetega leta.
MEDNARODNA ŽELEZNIŠKA KONFERENCA.
Pariz, 26. sept. (Izv.) V Benetkah se sestane v kratkem mednarodna železniška konferenca, katere se bodo udeležili zastopniki Bavarske, Avstrije, Nemčije, Jugoslavije, Češke, Švice, Švedske, Norveške, Danske in Italije. Konferenca se bo pečala v prvi vrsti z vprašanjem direktnega železniškega prometa med Italijo, Avstrijo in Nemčijo preko Brennerja.
RUSIJA ZA REVIZIJO MIROVNIH POGODB.
Dunaj, 26. sept. (Izv.) »Neue Freie Presse« objavlja razgovor svojega sotrud-nika s sovjetskim zastopnikom Rakov-skim, ki je dejal med drugim, da smatra pogodbo o varnosti, o kateri sedaj razpravljajo v Ženevi, za neverjetno nasilje nad premaganimi državami. Kot najboljše jamstvo za ohranitev miru v Evropi smatra Rakovski revizijo mirovnih pogodb.
PRED NOVO NEMŠKO VLADO.
Berlin, 26. septembra. (Izv.) Predsedstvo državnozborskega kluba nemške ljudske stranke je sklenilo z ozirom na sprejetje londonske pogodbe v nemškem državnem zboru, za katero so glasovali tudi nemški nacionalci, da se mora nemškim nacionalcem omogočiti tudi sodelovanje pri izvedbi londonske pogodbe. O tem sklepu so obvestili vodilni člani nemške ljudske stranke tudi kanclerja. Na ta način je nemškim nacionalcem omogočen vstop v vlado.
NEMŠKI POSLANIKI POKLICANI V
BERLIN.
Berlin, 26. sept. (Izv.) V Berlin so bili poklicani nemški veleposlaniki iz Moskve, Pariza, Londona in Rima.
TRGOVSKA POGODBA MED ANGLIJO IN NEMČIJO.
London, 26. sept. (Izv.) V tukajšnjih Krogih smatrajo, da pogajanja za sklep trgovske pogodbe med Anglijo in Nemčijo še niso končnoveljavno prekinjena.
AMERIŠKE VOJNE LADJE PRED ŠANGHAJEM.
Pariz, 26. sept. (Izv.) Iz San Franci-
sca poročajo, da je ameriška vlada ukazala enemu delu ameriške mornarice, da takoj odpluje pred Šanghaj. Z vojnimi ladjami vred se odpelje tja tudi močan vojaški oddelek na dveh velikih transportnih ladjah.
'A'. Ksjunjin — B Zvan.
K 087, Ciril.
Med onimi ruskimi emigranti, ki so za obnovitev monarhije v Rusiji, je zelo popularen veliki knez Nikolaj Nikolajevič, bivši poveljnik ruske vojske. Danes živi v bližini Pariza, se izogiblje vsakega sodelovanja v političnem življenju in je nedavno izjavil nekemu amerikanskemu časnikarju, da se v emigraciji ne da proglasiti niti monarhije niti republike, kajti o obliki državne uprave more odločevati samo ruski narod.
Knez Ciril se je često obračal v pismih na bivšega vrhovnega poveljnika in mu predlagal, da ga prizna za naslednika ruskega prestola. Knez Nikolajevič na la pisma sploh ni odgovarjal.
Iz Koburga pa je vendarle prispela brzojavka, da se je knez Ciril sam proglasil za ruskega imperatorja. Ta vest je celo med ruskimi emigranti izzvala veliko prahu. Knez Ciril pojasnjuje svoje postopanja s tem, da želi pomagati ruskemu narodu, kateremu ponovno preti smrt od lakote. Za resno ljudi je seveda nekoliko nerazumljivo, kako se nore pomagati ruskemu narodu sedeč v Koburgu in kako more človek samega sebe proglašati za carja, ko nima niti zemlje niti naroda.
Poleg tega rusko ,<restolonasledstvo sploh ne postoji, ker se je pokojni car Nikolaj II.
odpovedal kroni v korist svojega brata Mihaela, ta pa se je prestolu odrekel v korist r^ikl narodni skupščini (zakonodajno sobranje).
Kdo je torej ta knez Ciril?
Pokojni Rodzjanko, predsednik ruskega parlamenta je izpovedal nekatere zanimivosti.
Bilo je nekoliko tednov pred revolucijo. Nekega večera je pozvonil v Rodzjankovem stanovanju telefon. Velika kneginja Marija Pavlovna, mali kneza Cirila, je prosila Rodz-janka, naj jo takoj obišče. Ker je bilo že pozno, je Rodzjansko odgovoril, da mu je zelo neugodno odhajati v tem času z doma.
»Tedaj pridite jutri na zajtrk k
Rodzjanko je pristal. Pri zajtrku so bili poleg velike kneginje tudi vsi trije njeui sinovi, med njimi tudi Ciril. Po zajtrku je začela Marija Pavlovna razgovor o političnih dogodkih, o tem, kako so veliki knezi opozarjali carja na resnost položaja, toda car, ki je bil pod vplivom svoje žene, ni hotel nikogar poslušati.
»Umor Rasputina ni pomagal«, je dejala kneginja, »treba je odstraniti carico in vi nam pri tem lahko pomagate.«
Rodzjanko je bil zelo iznenaden in razburjen.
»Oprostite, visočanstvo«, je odgovoril. Toda niti duma, niti njen predsednik so ne morejo baviti s takimi stvarmi . . .c
Prve dni revolucije, ko so vsi odšli v Ta-vričeski dvorec, kjer je bila duma, in ko je
bila duma izpremenjena v vojašnico, so sporočili predsedniku Rodzjanku:
»Prišel je knez Ciril in privedel mornarje gardijske garnizije.«
V	prostranih dvoranah bivše dume so se neprestano vršili shodi, govorili so poslanci, govorili oficirji, delavci, prihajali so gardni polki, celi mitralješki bataljoni, baterije in vojaki so iz osebne inicijativo postavili topove okoli dume. Vsi so izjavljali svoje zaupanje in vdanost narodni skupščini.
Rodzjanko se je čudil, ko je zvedel za prihod velikega kneza.
V	veliki dvorani pa so stali za belimi stebri v vrstah visoki, stasiti gardni mornarji s svojimi oficirji, a pred njimi veliki knez Ciril, poveljnik mornariške garde.
»Vaša prevzvišenost, pripeljal sem vam' gardno posadko ruske mornarice, ki želi, da služi državni dumi.«
Rodzjanko se je s kratkim odgovorom obrnil na mornarje, nato pa je pristopil k velikemu knezu in mu zašepetal:
»Za vas ni tu mesta, visočanstvo.«
To je bilo še poprej, preden se je car odpovedal prestolu. Takrat še nihče ni vedel, kako bo končala revolucija.
Knez Ciril je v pismih pojasnjeval svoje postopanje s tem, ker car, ki je ta čas bil v ostavki, ni dal nobenega glasu ou sebe, ker se je veliki knez Mihael skrival in se o nečem dogovarjal z Rodzjankom in ker je rudi vsega
je: vzgoja ljudstva, duševno skrbstvo, spretno saniranje duš. — Ni časa in prostora navajati več citatov. Recimo nakratko in naravnost: Tudi naša država mora v tem oziru storiti svojo dolžnost. Doslej se to od naše države ni zahtevalo, le panenl et circenses. Pa se mora! Na to spet opozarjam in prosim naše poslance in naše ministre. Vse pa, ki se zanimate za naroda moralno blagostanje, posebno še strokovnjake, pravnike in druge, prosim, pošljite »Sveti vojski« svoje nasvete in predloge, ld jih hoče zbrati in na podlagi njih sestaviti dva zakonska načrta: 1. proti alkoholizmu, 2. proti nemoralnosti, ter jih predložili narodni skupščini, oziroma našim poslancem. Pokazali nam bodo, kaj znajo. Krasno priliko imajo, za moralno dobrobit naroda pridobiti si sijajne zasluge.	Anti.
Beležke.
Oče vseh laži je zelo v živo zadet, ker-smo na podlagi uradne izjave g. finančne-, ga delegata in nerodnih izgovorov »Jutra« razkrili, da pretiranega odmerjanja dohodninskega davka ni kriva vlada, ki ta-, kega naloga ni nikoli izdala, marveč žer-, javovsko davčno uradništvo, ki je po na-i vodilih slovenske JDS navilo letos davčni vijak, da bi krivdo za to zvalilo na sedanjo vlado, oziroma na SLS. Oče vseh laži teh naših obdolžitev kar nič noče razumeti, ker so njegove temne namene preveč po-i godile, in se po kačje zvija, češ, da mi »nar vijanje davkov indirektno zagovarjamo«, da smo »čisto zadovoljni, da se iz naših davkoplačevalcev iztisne še enkrat toliko kot bi se po budžetu smelo«, da »ne na-* padamo onih davčnih uradnikov, ki davek odmerjajo, ampak one, ki so ga dolžni po-, birati« in da napadamo »celokupno davč-; no uradništvo«. Kolikor besedi, toliko brezstidnih laži! Mi navijanja davkov nismo nikoli zagovarjali niti direktno niti indirektno, marveč smo direktno čisto odločno to navijanje obsojali, ker ne izhaja od vlade, marveč je čisto samovoljno, oziroma na nalog JDS od demokratskih davčnih uradnikov uprizorjenol Tudi nismo nikoli napadali uradnikov, ki so dolžni davek pobirati, kajti ti so popolnoma nedolžni, ker izvršujejo samo dane naloge, marveč smo čisto konkretno obsodili one uradnike, ki ga preko potrebe odmerjajo z zlobnim namenom nahujskati davkopla* čevalce proti vladi, ki jim takega naloga nikoli ni dala! Laž je tudi, da smo napadli celokupno davčno uradništvo, resnica pa je, da smo pokazali na eksponente JDS v naši finančni upTavi, ki zlorabljajo svojo uradno oblast in davkoplačevalce pritiskajo, ne da bi bila vlada to odredila. — »Jutro« pa naj nam tudi odgovori na našo ugotovitev, da se dohodninski davek letos tudi zato v taki višini pobira, ker je bivši P.-P. režim nabil na dohodnino 30 odstotni prebitek. Toda »Jutro« na to molči in bo tudi zanaprej molčalo, ker mu ni za resnico, ampak za sistematično demagoško klevetanje.
Doslednost pa taka! Svobodomiselno kopito je pokazalo »Jutro«, ki se sicer z vsemi štirimi brani očitka, da išče kulturnega boja s cerkvijo, pri vprašanju kon-kordata. Po eni strani se z vso vnemo poteguje za to, da bi država od Vatikana izsilila staroslovensko bogoslužje, češ da je to državna »nacionalna« zadeva. Na drugi strani pa z enako vnemo brani stališče, cla se nima Cerkev vtikati v delokrog države, n. pr. glede verskih šol, ker da je šolstvo izključna zadeva države. Kakšna logika pa je to? Če se nima po »Jutru r Cerkev brigali za šolstvo, potem pa države, oziroma gospodov »Jutrovcev«
tega on prevzel odgovornost na sebe, ker ni hotel, da bi nekdo drugi prevzel poveljstvo nad mornarji. Prepis tega pisma so nedavno objavili boljševiki.
Za časa japonske vojne je bil knez Ciril kot mornar v operativni mornarici in se je nahajal na minonoscu »Petropavlovsk« skupaj z admiralom Makarovim. Ko je odšel »Petropavlovsk« iz Port-Arturja, je naletel na neko mino in se potopil. Poginila je skoro vsa posadka. Na čuden način se je rešil Ciril in par mornarjev.
Cirilova žena Viktorija Fjodorovna je zelo originalna, energična in pametna ženska. Ciril je njen drugi mož. Njen prvi soprog je bil vojvoda hesenški, brat poslednje ruske carice. Fjodorovna se je pojavljala za časa vojne ua najnevarnejših krajih. Bila je v službi Rdečega križa. Zanimala se je za politična vpra-| sanja tik pred revolucijo, a na bodočnost Rusije je gledala zelo mračno. Ciril in Viktorija imata dvoje otrok. Sina Vladimirja je Čiri' proglasil v svojem manifestu za svojega naslednika na ruskem prestolu, (še poprej, preden ga je sam zasedel.)
Zadnji, nerazumljivi dogodki v življenju velikega kneza so se odigrali v okolici Koburga, kjer biva knez v vili »Edinburg«. Med Koburgom in Moskvo pa je razdalja zelo velika. Tem večja je, ker v Moskvi vlndajo bolj-2Uvtki	'
» ini,
čisto nič ne briga vprašanje bogoslužnega jezika v cerkvi. Ta zadeva je popolnoma interna zadeva Cerkve, ki se bo uredila po volji in uvidevnosti Cerkve, nikakor pa ne po željah onih, ki po lastnem prepričanju in izjavah v to Cerkev ne spadajo. Saj gospodje »Jutrovci« staroslovenske maše ravno tako ne bodo poslušali kakor ne poslušajo latinske.
»Zaradi klerikalizma živimo v Sloveniji več kot 80 let za ostalim kulturnim svetom.« Tako »Jutro« od 26. septembra t. L Zgodovina slovenskega naroda pa priča, da smo Slovenci tekom 30 let napravili velik korak naprej, tako da se smemo meriti z vsem ostalim kulturnim svetom, in sicer ravno po zaslugi katoliškega narodnega in socialnega gibanja, dr. Kreka, zadružništva, slovenske ljudske politične organizacije, naših ljudskih prosvetnih društev, našega katoliškega tiska itd. Vseh teh 30 let pa je naš liberalizem daleč zaostal za ostalim kulturnim svetom, nima danes niti svoje znanstvene revije, kulturno životari in je padel do oborožene reakcije, oznanjanja vojaške diktature ter sirove pesti.
Votlo grmenje.
^ Komaj je vlada zakona, reda in pravic pričela v prosvetnem resoru uvajati počasi red in pa popravljati krivice bivšega režima, že grmi »Učiteljski Tovariš« ter milo kliče srbsko javnost in vso sokolsko armado na pomaganje. Kot bi kdo znano UJU-jarsko kliko drl s svedrom, tako se dere v zadnji številki »Učitelj. Tovariša«. Obrnla bi rada namreč vso pozornost naprednega učiteljstva proč od sebe, ker se ji že ma-jejo tla, saj ni dolgo tega, vsaj tako se govori po Ljubljani med učiteljskimi krogi, da je sfrčal g. L. J. iz kluba demokratskih učiteljev. Od tod tedaj tak vik in krik in velike mastne črke v »Učit. Tovarišu«. Pa vse to ne bode pomagalo; tudi med učiteljstvom tli in zori spoznanje, da tako ne bo šlo dalje, ker stanovske zadeve so večje kot pa krone na glavah prvakov iz »Učitelj, tiskarne«. Krog onih, ld se jim s teh glav ne blišči več tako zelo, da bi ne imeli jasnega pogleda v razrvane učit. razmere, je vedno večji, kar kaže, da bode tudi med učiteljstvom zmagala zdrava pamet. Pa to pustimo za sedaj ob strani ter se vrnimo k »Učit. Tovarišu« in nekoliko analizirajmo njegov uvodni članek in ga ocenimo po vsebini. Prvič moramo konstatirati, da odseva iz njega silno velika omejenost, domišljavost ter naivnost pisčeva. Po njegovem trapastem mišljenju naj bi sedanji minister prosvete UJU-jarje lepo božal in jih puščal še dalje uganjati orgije v šoli in med ljudstvom in jim povrhu tega še dajal ugodnejša službena mesta in različne »ordene«.
Kakopak! Gade naj bi si redili na lastnih prsih, da bi pikali I Še ni dolgo tega, ko se je eden izmed Pribičevič-Žerjavovih papirnatih nadzornikov izjavil: »Klerikalcem ne moremo sicer odrekati pametnih idej, amtpak to pa je dejstvo, da ne znajo izrabiti položaja. To znamo mi, liberalci.« Popolnoma v redu je tedaj, če so se tudi »klerikalcem« odprle oči. Zasluge za to pa imate vi sami in vaše, reete Jelenčevo delo, ki se kaže zlasti po vaših skupščinah, okr. Šol. konferencah, v vsej plitvi nadutosti, ošabnosti ter v naravnost velikem sovraštvu proti lastnemu slovenskemu narodu, kojega najsvetejše svetinje, t. j. njegovo slovensko zavednost in krščansko prepričanje ponižujete in prodajate za frazo jugoslovanstva. Pokojni Cankar vas je poznal do dna duše in vas zato ovekovečil v »Hlapcih«.To je sicer skrajno žalostno, toda resnično. Tudi, če bi se bil obrnil afront o resnici proti vam, UJU-jarji, bi to ne bilo prav nič čudno; kajti vse vaše delo tako v šoli in izven šole, v uradu in izven urada, v organizaciji ln izven organizacije — vpije naravnost po efrontu. Opise vašega šolskega in izven eolskega dela imamo iz nekaterih krajev v rokah, a nam je preveč za ugled učiteljskega stanu, zato jih ne objavimo. Spomnimo pa vas samo na izvajanja vaših skupščin tako na Bledu, v Krškem in Dubrovniku, kjer ste pledirali za »izbacnenje« verouči-teljev iz šol, kar pomeni v logičnih posledicah toliko kakor razkristjanjenje šol in naroda. In ta gorostasna predrznosti Take resolucije, ki pomenijo afront proti katoliškemu prebivalstvu Jugoslavije, si upate osebno vročiti ministru — kat. duhovniku 1 Mi naravnost občudujemo gospoda ministra, da je mogel ob toliki predrznosti ostati hladen, a hladni pa niso katoliški starši, o čemer pričajo kupi zahtev, prošnja in groženj, ki vse izvenevajo v en sam refren: proč z našmi UJU-jarji. Mi, kakor smo že rekli, visoko cenimo učiteljski stan, spoštujemo tudi nam politično nasprotne učitelje, ne jemljemo jim niti svobode, ako se hočejo udejstvovati tudi politično izven šole na korekten način, kakor se spodobi za ljudske vzgojitelje in izobražene ljudi. Navedli bi lahko veliko število krajev, kjer delujejo v nam nasprotnih organizacijah liberalni učitelji in nimajo vsled tega nobenih težav z nami, ako nas ne izzivajo naravnost. Celo vaše edino zveličavno peda-
i
goško načelo, t. j. sokolstvo, nas ne bi vznemirjalo, če bi ga ne uvajali zlorabno v šolo, kar se pa dogaja na sto in sto šolah ter tako neti mržnja proti šoli in se širi vaša destruktivno delo po vaseh, občinah in deželi, ki ni v prav nobenem skladu s ped..-gogiko. Skrajno netovariško, naravnost J--
do pa je tudi, da proglašate edino sebe za nosilce nacionalizma, za edine prosvetne nacionalne delavce, hoteči s tem denunci-rati vse druge kot anacionalne elemente. In tistega očitanja denuncianstva drugim bi vas moralo bili sram, ker skoraj ne izide štev. »Učit. Tovariša« orez denuncijacij-
Vse beži — ker smrdi
Struge. Dne '21. t. m. je bil za župana izvoljen prejšnji župan Anton Pogorelec, zvest pristaš SLS in vsi trije svetovalci so odločni pristaši SLS. Nasprotniki so se do zadnjega trenutka na vse načine trudili, da bi preprečili izvolitev Pogorelca za župana. Posebno so se trudili pridobiti še enega našega odbornika, da bi tako dobili večino zase. Ponujali so mu županstvo in vse dobrote, in ko ga niso mogli z lepa pregovoriti, so mu pisali grozilno pismo, da mu bodo požgali domačijo, njega in še enega pa ubili, preden bo preteklo četrt leta; pa vse zastonj, mož je ostal zvest. Počenianje samoslojnežev se vsem gabi. Saj vendar ne gremo tako daleč, da bi se med seboj morili in požigali domove. S tem pa so tudi pokazali vsemu svetu, kake vrste ljudje so; zato se naši ljudje s studom odvračajo od njih. — Ves boj proti SLS je vodila pri nas petorica samoslojnežev in pa gostilne, prvi vsled političnega in osebnega sovraštva, drugi gostilničarji pa hočejo biti prosti naklad na pijače, brez policijske ure in hočejo imeti godbo in ples kadar bi se jim zljubilo. Tega pa župan Pogorelec ni mogel dovoliti, zato talca gonja proti njemu in stranki. Vse spletke pa nasprotnikom niso nič pomagale. Zmagalo je pošlenje, zmagala za vedno SLS, in mi smo veseli, dočim nasprotniki škripljejo z zobmi, preklinjajo, da je groza in groze...
Kozje, »Slovenski narod« z dne 17. septembra 1924 št. 212 je poročal pod dnevnimi vestmi sledečo novico: »Zmaga naprednja-kov v Kozjem. Pri nedeljskih volitvah v Kozjem je dosegla Napredna gospodarska stranka 56 glasov in 5 odbornikov, SKS 32 glasov in 2 odbornika, SLS pa 22 glasov in 2 odbornika. S tem je tudi propadel klerikalni kandidat za županski stolec gostilničar J. Pod-linšek.« Ugotavljamo samo, da ni bilo v Kozjem vložene nobene liste pod firmo »Napredna«. Na listi »Gospodarske stranke pa tudi lahko kandidira pristaš SLS in zgodilo se je, da je bil izvoljen dne 22. t. m. za župana v Kozjem J. Podlimšek.
Sv. Andraž pri Velenju. Andraško prosvetno društvo priredi v nedeljo, 28. t. m. ob 3. uri popoldne pod Jelovskim kozolcem Vodopivčev operni komad »Kovačev študent«. — Pri podiranju stare zapuščene hiše je našla posestnica te hiše Groharjeva Julčka v 6tari listnici 4 petkronščke, kar je dalo povod sorodnikom in drugim ljudem, da so začeli govoriti o velikem zlatem zakladu. — Načelnika našega orlovskega odseka g. Lovra Ožlrja je hotel izropati blizu Polzele neznan človek; z električno svetilko mu je nenadoma posvetil obraz, a ker je slutil, da se ni nadejati bogatega plena, ga je pustil iti naprej.
š Naši župani. Izvoljeni so bili za župane sledeči vrli somišljeniki Slovensko ljudske stranke: Martin Kink v Pleterjah, Franjo Štrucelj v občini Mozirje-okolica, Fr. Flor v Okoškem, Ferdinand Anžel v Bren-govi, Fr. Krampi v Gradišču, Janez Kranjc pri Sv. Barbari v Halozah, Franc Trčko v Šikolah, Matija Ačko v Frajharnu, Anton Pliberšek v KalSah, Ivan Strehar pri Sv. Martinu na Pohorju, Anton Podvršnik v Ošlju, Franc Ferk v Ttnjah na Pohorju in Jožef Ačko v Smročnem.
š Na državni realni gimnaziji v Celju se začne redni šolski pouk v sredo, dne 1.
oktobra 1924, neposredno po otvoritveni šolski maši, ki bo istega dno ob 8. uri dopoldne v Marijini cerkvi.
Laško. Dne 25. septembra je umrl gosp. Leopold Smodi, kovaški mojster v Laškem. Rajni je bil poznan med ljudstvom kot izvrsten kovač, ugleden in veren mož in odločen pristaš SLS. Vsi, ki smo ga poznali, se ga bomo spominjali v molitvi.
š Mariborske vesti. Neki I. V. je v Studencih povozil s svojim avtomobilom dve deklici, ki se kljub opetovanim signalom nista izognili. Avtomobil je podrl eno deklico na tla in ji zlomil pri tem obe nogi. Naložili so jo uato na avlo ter odpeljali v bolnico. Mnogo upanja ni, da bo dekle okrevalo. — Posestniku Alojziju Lobniku iz Radvanja jo bilo ukradeno kolo, znamke »Cycle«, v vrednosti 2500 Din. — V Mariboru se je pojavil ?:oki gluhonemi Ahasver. Pišo so Martin Stojar, je češkoslovaški državljan in potujo po svetu že od 1. 3919. V tej dobi je prehodil doslej 30.000 km. Prepotoval je že Češkoslovaško, Avstrijo, Švico, Nemčijo, Nizozemsko, Belgijo, Francijo, Italijo, Špansko, del Afrike, Male Azije, Grške in sedaj še Jugoslavijo. Pred seboj ima še 50.000 km potovanja. Preživlja se od izkupička za prodane slike.
š Predavanje na državnih trtnih nasadih. V času od 13. do 15. oktobra t. 1. se bodo vršila na drž. trtnih nasadih in sicer 1. v Pe-krah, p. Limbuš pri Mariboru; 2. v Gornji Radgoni; 3. v Šmarju pri Jelšah in 4. v Dram-ljah (Sv. Uršula) pri Celju — če se prijavi za to devoljno število udeležencev — teoretična predavanja in, v kolikor to dopuščajo obstoječe priprave, tudi praktična razkazovanja o vseh v vinski trgatvi in spravljanju vinskega mošta spadajočih opravilih in manipulacijah, kakor: pripravljanju in čiščenju posode za trgatev; o branju, pecljanju (repkanju) in ma-ščenju grozdja; o določitvi sladkorja in vinske kisline v moštu; o ravnanju z vinskim | moštom iz gnilega ali nepopolno dozorelega grozdja; o zboljšanju vinskega mošta; o uporabi žvepla pri spravljanju mošta; o pogojih pravilnega kipenja (vrenja), času pretakanja, glavnih boleznih vinskega mošta in vina itd. Dostop je prost vsem vinogradnikom, viničar-jem in drugim interesentom, ki prijavijo svojo udeležbo do najkesneje 10. oktobra t. 1. vodstvu dotičnega nasada. To se naznanja vsem okrajnim zastopom, občinskim uradom, vinarskim društvom in kmetijskim podružnicam mariborske oblasti, da skrbe za čim številnejši obisk teh v svrho povzdige kvalitete naših vin služečih predavanj! Za velikega župana: Inž. Jos. Zidanšek s. r.
IZ PTUJA,
Požar. Dne 24. L m. je začela goreti ob pol 5. uri zjutraj parna žaga g. Writzlna na Rogoznlci pri Ptuju. Začelo je goreti na stropu, požar se je hitro razširil, poslopje, kjer so bili stroji, je popolnoma pogorelo. Kako je nastal požar, ni znano. Ptujska požarna hramba je hitro prišla in omejila ogenj.
Rimski grobovi. Ob cesti, ki vodi iz Ptuja v Vičavo, Orešje itd. so našli v Orešju pri hišni številki 10 dva rimska groba, ki sta hranila Še nekaj okostja ln po en denar cesarja Proba. Grobova sta otroška. V bližini so že pred leti izkopali nekaj rimskih starin, med drugimi tudi sarkofag.
Občinske volitve. Županstvo razglaša, da je postal vollvni imenik pravomočen in da je od 23. t. m. deset dni čn» za vlaganje kanil, list. Kot piva jo bila vložena lista gospodar-sko-soeijalnega bloka (slovenska).
—	Ameriška univerza v Splitu? Nedavno so jo mudil v Splitu delegat ameriškega vseučilišča v Dakoti, prof. dr. Kari Hilde-brand. Študiral jo našo krajo ter prišol do zaključka, da bi bil Split zolo pripraven za ustanovitev podružnico univerze v Dakoti. Storil jo že potrebno korake, da so ta načrt uresniči. To bi bila privatna univerza po vzgledu one v Dakoti, ki obsega teološko, juridično, politično, filozofsko in medicinsko fakulteto, a ima ra7.cn tega oddolke za tehniko, narodno gospodarstvo, trgovino in' umetnost. Ko bo izposlovana tozadevna koncesija vlade, bo dr. Hildebrand ukrenil vso potrebno za takojšnjo ustanovitev. Občina Split mu bo šla na roko. Učni jezik bo srbo-hrvatski. Zanimivo jo, da so hoteli Italijani pridobiti dr. Ilildebranda za Zader, vendar so je odločil za — Split. V ta namen so mu ponujali poslopje hrvatsko gimnazijo v Zadru.
—	Novi časopisi v Belgradu. Bivši po« slancc dr. Ljuba Poiiovič prične v Belgradu izdajati nov tednik »Istina«, žensko društvo v Belgradu pa bode začelo izdajati časopis za žene »Epolia«.
—	»Epoha« bo t« dni začela ponovno iz« hajati in sicer kot jutranji dnevnik. Lastniki in uredniki so medtem niso menjali.
—	Iz sodne službe. Predsedstvenim tajnikom stola sedmorico v Zagrebu jo imenovan g. dr. Zvonimir Šintič.
—	Roparski napad v župnišču. Dno 25. t. m. ob pol 1 zjutraj sta nenadoma stopila v sobo g. župnika Al. Volca v Soteski pri Toplicah dva roparja z elktrično svetilko in zastrtimi obrazi in namerila na g. župnika puško, revolver in bajonet ter zahtevala denar. Predno sta odšla, sta g. župnika zvezala. Vzela sta denar iz blagajno in uro z verižico, drugega ničesar. Ker so bili vsi župnikovi celi dan v vinogradu, se jo najbrže eden roparjev prikradel čez dan v župnišče, da je odprl tovarišu; rekla sta, da jih čaka zunaj še šest in da gredo še v grad.
—	Težka avtomobilska nesreča se jo dogodila pri Veliki Gorici na Hrvatskem na cesti Velika Gorica—Zagreb. Z avtom so so vozili zagrebški kavarnar Horvatovič, soproga davčnega oficijala v Zagrebu Terezija Čubelic in njena hčerka Olga. Blizu vasi Velika Mlaka se jo šofer hotel izogniti težko obloženemu kmečkemu vozu, toda izognil se je tako nesrečno, da se jo avto prevrnil in popotnike pokopal pod seboj. Slučajno se je po cesti pripeljal drug avtomobil, čegar, potniki so ponesrečence izkopali izpod pre-vrnjenega avtomobila in jih prepeljali v bolnico v Veliko Gorico. Kavarnar Horvatovič jo na poškodbah umrl, obe ženski pa sta bili več ali manj ranjeni. Obe so prepeljali v Zagreb.
—	Prevedba mornariških častnikov. S
posebnim ukazom so prevedeni topničarski podporočniki v čin korvetnih poročnikov: Adolf Cviri, Anton Ostanek, Andro Vrkljan, Danilo Humbert, Ivo Drachsler, Miloje Je-lisavič, \Valter Kure, Stevan Zdravkovic in Radovan Todorovič.
—	Nesrečna žaga. V sredi med Kranjska goro in Podkorenom je stala tik pod cesto in železniško progo ob potoku Rojica moderno urejena žaga in krasna, vili podobna, z lesenimi skodlicami krita hiša. Na tej žagi ni bilo blagoslova božjega. Pred par leti je prvotni lastnik prisiljen prodal to žago. Drugi lastnik je žago moderno uredil in zraven prizidal hišo. Pa komaj je minilo leto, je že moral proč. Oddal je žago tretjemu, na njej pa pustil ogromno dolga: banke, posojilnice, privatniki itd. so upniki. A glejl tudi tretji lastnik ni imel sreče. Ocl začetka je že še šlo, nazadnje pa ni šlo več: zaupanja ni bilo, torej tudi dela ne, upniki so se vidno silneje oglašali, v hišo se je naselilo pomanjkanje, dne 24. sept. ob fl. zjutraj je pa nastal v žagi ogenj in jo upepelil z inventarjem vred do tal, hiši je pa uničil lepo streho in deloma prodrl v notranje prostore.
—	Če hočeš kaj na svetu veljati, varuj se alkohola: i/, mladega pivca ne poslane nič kaj prida. Zahtevaj eno šteiiko našega lista — brezplačno — na ogled. »Mladi junaka, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
—	Zavarovanje poštnih in brzojavnih uslužbencev. Zavarovanje za bolezen. Zavarovanju za bolezen so obvezani vsi uslužbenci na osnovi zadnje veljavnih službenih predpisov svojih prejemkov ob bolezni najmanj 20 tednov od dne, ko se je pričela bolezen. I. To pravico uživajo: a) predvsem vsi uslužbenci^ ki so predvideni po zakonu o civilnih uradnikih. Od uslužbencev, kateri niso bili prevedeni po novem zakonu, se priznava ta pravica; b) poštnim odpravnikom; c) od povprečno plačanemu služabniškemu osebju razrednih pot; d) dnevničarjem, izvzemši tiskarje in šoferje in e) brzojavnim delavcem, kateri so kakor taki stalno zaposleni. 11. Obvezani so torej zavarovanju za bolezen samo: a) tiskarji, šoferji in c) brzojavni delavci, kateri so le začasno zaposleni. — Zavarovanje za nezgode. Zavarovanju za nezgode so obvezani vsi uslužbenci, kateri nimajo ne sami no njih družine ob nezgodah pravice do pokojnine, ki bi ustrezala odškodnini v smislu obstoječih pravil. Izvzeti so od zavarovanja /.a nezgode uslužbenci, ki so prevedeni po zakonu o civilnih uradnikih. Obvezani pa so zavarovanju vsi uslužbenci, kateri niso
prevedeni po tem zakonu. — Dolžnost in način prijavljanja. Delodajalec mora vsako osebo, katera je zavezana zavarovanju, najkasneje v 8 dneh, ko stopi v službo, prijaviti okrožnemu uradu za zavarovanje le-lavcev v Ljubljani v zavarovanje. Prijava se mora napraviti na tiskovini urada z zavarovanje delavcev »Prijavni in odjavni list«. Vrhu 8 dni se mora tudi objaviti izstop zavarovanca in službe. V roku 8 dni se morajo nadalje prijaviti tudi vse izpremembe prijavljenih okolnosti, t. j. vse izpremembe, ki vplivajo na obveznost zavarovanja ali višino prispevka, n. pr. izprememba plače, mezde, družinskega stanja ali razmerja. To izpremembe se prijavljajo na posebni tiskovini > Prijavnica o izpremembi pri članu.< — Prispevki za zavarovanje. Dnevni prispevek a bolniško zavarovanje /.naša 6 odstotkov zavarovane dnevne mezde (tedenski prispevek oo odstotkov, mesečni 156 oziroma 162 odstotkov. Prispevke mora plačati v celoti delodajalec, t. j. poštna uprava, inia pa pravico, da odtegne polovico prispevka od zavarovančeve mezle. Razen tega prispevka pobira urad za zavarovanje delavcev še 5 odstotkov prispevka za bolniško zavarovanje. Prispevek za zavarovanje zoper nezgodo pa poštna uprava v celoti plačuje.
—	Kakšni ne smejo biti pefati na denarnih pismih. Pečati na denarnih pismih, vrednostnih paketih in vrečnikih, na katere je pošiljatelj pritisnil pečatnik z družinskim grbom se smatrajo za neveljavne ter pošte sprejem takih pošiljk odklanjajo.
—	Zatvoritev poletne pošte pri Sv. Janezu ob Boh. jezeru. Dne 15. sept. t. 1. je prenehala poslovati za letos poletna pošta, brzo-jav in telefon Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru ter je tam zopet samo pomožna pošta.
Najcenejšo in Fiajnorcjše obleke za dame in gospode dobite samo: Šeleub. uL 3. Gričar & Me-jaS.
Našim rodbinam priporočamo našo domačo Kolinsko cikorijo, izvrsten pridatek za kavo.
P Romarji v Gorici. To dni se jo pojavilo v Gorici veliko število romarjev iz starih pokrajin, ki so si prišli o priliki narodnega praznika ogledat goriška bojišča ter se poklonit spominu padlih. Med njimi jo bilo mnogo duhovnikov, iz česar bise dalo sklepati, da so prišla članstva katoliških organizacij.
p Podivjan avtomobilist. Pred viaduktom, ki pelje iz Podgore v Ločnik, se jo zgodila v poudeljek zjutraj strašna avtomobilska nesreča. Šofer Tomasetti jo povozil 12 letno Marijo Miklavčie iz Eojskega, ko se je baje hotel umakniti dvema nasproti mu došlima vozovoma. Nesrečno deklico so prepeljati nemudoma v goriško bolnico, kjer je kmalu po prihodu izdihnila vsled težkih notranjih poškodb.
CJublJansKe novice,
lj Drž. računski uradniki so so zbrali pretekli torek na prijateljskem sestanku, kjer sta poročala o svojem delovanju v zadevi službene pragmatike v Belgradu rač. ravnatelj Kukar in rač. svetnik Pire. Poročila obeh delegatov so bila z odobravanjem Rprejeta. Na tem sestanku, ki je bil številno obiskan, je bil soglasno sprejet predlog, da se zahvalimo pismeno g. ministru dr. Ku-lovcu, ki se je, z vso energijo zavzel za to, da je bila v tako kratkem času ukinjena deljena služba in zopet vpeljane nedeljene uradne ure. Z velikim odobravanjem je bila sprejeta vest, da je železniški minister Sušnik podpisal preteklo soboto pravilnik, s katerim se dovoljuje državnim uslužbencem in njih družinam stalno polovična vožnja na železnicah. Končno je bil sprejet predlog, dn se naprosi Jugoslovanski klub, naj posreduje pri ministru pravde, da upo-kliče v komisijo, ki pripravlja izpremembe <akona o uradništvu, tudi zastopnika računskih uradnikov iz Slovenije.
lj Razpi3. Mestni magistrat razpisuje stavbinska in vsa druga obrtniška dela za zgradbo mestnih delavskih stanovanjskih hiš. Načrti, proračun in stavbni pogoji so na ogled v mestnem stavbnem uradu med uradnimi urami. Ponudbe je vložiti do 4. oktobra 1924 12. ure.	5922
]j Petkov trg. Včerajšnji trg je bil z raznimi postnimi jedili izredno dobro založen. V obilici je bilo raznih mlečnih izdelkov, mleka in smetane. Posebno dober je bil včeraj ribji trg, ki je bil zopet enkrat zadostno založen z raznimi domačimi in uvoženimi ribami, ki pa so bile posebno zjutraj precej drage. Tako so bile res lepe postrvi po 60 do 80, tudi do 100 kron riba, ščuke 1 kg po 160 kron, črnooke po 16—24 kron riba, lipani po 100 kron za kilogram. Nekoliko cenejše so bile navadne ribe mrene, klini in platnico. Tudi rakov je bilo precej na trgu. Tudi gob je letos dosti na trgu, toda niso nič kaj posebno lepe, ».raven pa so skoro pretirano drage, to pa zato, ker jih okoličani veliko posuše. Izredno veliko je bilo sadja na trgu. Orehov je letos dovolj in jih prodajajo po 14 do 18 kron liter, seveda v lupinah. Poleg tega je bilo na trgu izredno veliko najrazličnejše zelenjave, cvetic. na domačem trgu pa posebno dosti razne
kuretine, domačih zajcev in golobov. V splošnem je bil petkov trg dobro obiskan in se je veliko stržilo.
lj Doživljaj dveh, ki imata dosti časa...
Dva vesela, podjetna in posebno pri vinu v radodarni družbi izredno živahna »ljubljanska fanta«, sedaj brezposelna zasebna uradnika, drugače pa zmožna človeka, seveda samo v delavnem razpoloženju, sta zalotila radodarnega rodoljuba z dežele, ld je postal tudi precej podjeten in se je kaj kmalo ujel v spretno nastavljene vinske mreže. Pili so in peli in biti veseli. Skalila pa jim je to veselje ta nemarna politika. Stric — baron špaga, ld je dajal za vino — se je izkazal kot vnet komunist. In brž sta si premetena tovariša napravila svoj načrt. To je šlo brez seje in besedi, saj njima zadostujejo oči. Eden tovarišev jo postal hud orjimaš, drugi pa se je aranžiral za komunista. In veselemu razgovoru in živahnemu popevanju je sledila vedno ostrejša politična debata (seveda z vinskim ozadjem). Med čvrstim pitjem se je vnel kmalo oster prepir, v katerem se je posebno razvnel prijatelj »Zastonjkrepčavček«. Oba bratca pa, dasi sta celo vinopridobitno igro tako dobro vpeljala, sta vsled preobile pijače padla iz svojih vlog in sta se spozabila celo tako daleč, da sta začela očitati drug drugemu ne baš čedne avanture. To je bil prvi del dogodbice. Ko so se vinski politiki naveličali prepirati — vloga je bila že izigrana — so šli na cesto in sta se prepirača ojunačila, češ pa naj policija ugotovi, kdo je večji...?... ti ali jaz? In res je odšla čudna trojica na policijsko stražnico. Tam pa so jim svetovali, da naj gredo na svež zrak, ali pa v vodo, da si ohlacle od alkohola vnete možgane. — In zopet so se znašli na cesti. Sedaj pa se je prepir poostril. Zastonjkrepčavček, ki postane, če je malo vinjen, silno korajžen in se tega ne odvadi, čeravno je že parkrat odnesel pla-ve oči, zabuhel nos in glavo kot panj čmrljov, je zavihal rokava in začela se je rokoborba. Padale so klofute, prerivali so se rokoborci, zraven pa vpili in kričali na vse pretege in si delali korajžo. Bilo je to popoldne ob treh, solnce je sijalo na junaški mejdan in seveda se je zbralo mnogo gledalcev. Bučen smeh je spremljal zamolkle udarce in sunke in junaško rohnenje. Ko so se vsi trije dosti nabun-kali, so šli še enkrat na policijo, kjer pa so jim nujno svetovali, da naj se takoj izgube s pozorišča, ker sicer pridejo vsi v »špeh-kamro«. Te pa so se junaki res zbali in so se kar naenkrat izgubili. Če in kje so tudi za to predstavo pili »likof«, še ni znano.
lj Izdal se jo. Brezposelni trgovski vajenec Alojzij Šprtič, doma iz Buj pri Košani, je prišel na pošto in reklamiral pismo, katero ie baje oddal v Postojni za svojo mater in kateremu pismu je bilo priloženih 200 lir. Njegova mati stanuje v Ljubljani. Preiskava pa je ugotovila, da je fant res prejel od očeta 200 lir za svojo mater, toda dečko je lire zapravil in se je skušal na ta način izmotati iz zadrege. Kupil je namreč za očetove lire samokres, ostanek pa je zabil. Ko mu ie zmanjkalo denarja, je izvabil s ponarejenim pove-rilnim pismom od nekega znanca v Zeleni jami kolo, katero je prodal za 1375 Din. Podjeten dečko se je izdal s svojo predrzno reklamacijo in so ga seveda takoj izročili sodišču.
lj Žepar na trgu. Služkinji Elviri Ramba-cher je bila ukradena na Vodnikovem trgu okoli 8. ure zjutraj v gneči iz košarice usnjata denarnica, v kateri je imela 10 bankovcev po 10 Din.
lj Tatvine, Iz veže glavne pošte je bilo ukradeno Pavlu Kalinu kolo znamke »Tribuna«, črno pleskano, vredno 1500 Din. Na Kongresnem trgu je bila ukradena Ani Svetina rjuha z monogramom A 8, bela kapica in platno za likanje v skupni vrednosti 600 Din. — Skozi okno vile Kmet v Kolizejski ulici je bila ukradena dr. Leop. Ješetu torbica za akte iz krokodilove kože, vredna 350 Din.
lj Policijske prijave. Včeraj je bilo vloženih 15 ovadb in sicer radi tatvine 3, radi prestopka cestno policijskega reda 7, radi prekoračenja policijske ure 2, in po ena radi zglaševalnih predpisov, neoznačenih cen v prodajnem prostoru in radi poškodbe okrajne ceste. — Enega so pa aretirali radi izgreda.
lj Prvovrstni 3ladek mošt se toči v Škofovi kleti.
KATALOG ZA KATEHETE.
V trgovini K. T. D. (Ničman) v Ljubljani je izšel lično izdelan katalog za katehete. Obseg: I. za 320, II. za 640, IIL za 800, IV. za 1120 učencev (učenk). Papir lepo bel iu trpežen. Uredba nova, pripladna s predalčki za redovanje, opazke itd. Cena z ozirom na obseg: 6 Din, 8 Din, 10 Din, 12 Din. Po pošti 75 par več.
&MQHIBHHSnBI3B9B!3IE3!H!n29l3Sin99S?9nHDBBi!2a
i vestnik.
Mi bi ne pisali več o žalostnih, razdrapa-nih šolskih razmerah, ki so bile zavladale na našem šolskem polju za časa nadzornikovanja gosp. dvornega svetnika Engelberta Gangla, toda radi izzivanja »Učit. Tovariša« ne bomo molčali, ampak odgovarjali dotlej, dokler ne bodo utihnili. Za danes hočemo pokazati kot zgled za razmere, ki so vladale in še danes niso urejene na osn. šoli v M. S., za katero je odgovoren tudi gosp. Gangl. Leta 1922. je bil poslan na to šolo g. A. R. z izrecnim naročilom, da spravi šolo v pravi red, ker je vladala na šoli popolna anarhija. A. R. ni našel na šoli druge uradne knjige, kakor opr. zapisnik. Računi se sploh vodili niso. O blag. knjigi ni duha ne sluha. Urediti je moral vse na novo: Matične liste, izkaze o napredku, spraviti v red kataloge, razvidnice, izkaz šoloobveznih otrok, zamudnice, inventar, knjižnične kataloge itd. itd. Učiteljstvo ni bilo navajeno prihajati v šolo ob % na 8, ampak celo ob 9, pač je bilo navajeno odhajati iz šole na x Gabelfriilistiick«. Odmori so trajali po pol ure in celo več! Šolska mladina pa je bila med tem brez nadzorstva. O obnašanju učiteljstva izven šole sploh pisati ne moremo in tudi ne o tem, v kakšnem stanju so nekateri prihajali v šolo. Šolski vodja je hotel take razmere odpraviti, pa je naletel na organiziran odpor. In okraj. šol. nadzornik J. je dajal takim kolegom celo potuho. — Zbirali so se pri ge P. na čajankah in pri tem imeli konference in sklenili, da mora R. proč. Bolelo jih je, da je njih vodja zahteval od njih pripravo na pouk, podrobne načrte vsaj za osem dni naprej itd., kar vse so smatrali le za šikaniranje in novotarije. Prepovedal jim je tudi, da ne smejo pošiljati otrok med poukom po cigarete in tobak — pa tudi to, dasi je izdan o tej zadevi celo odlok bivšega višj. šol. sveta — so bile v njihovih očeh — šikane. Običajni pozdrav »Hvaljen Jezus« so odpravili; enako »Dober dan« in uvedli z vednostjo nadzorni-kovo enotni pozdrav »Zdravo«. Tudi molitev pred poukom in po pouku so odpravili, češ, da so ria šoli otroci treh veroizpovedanj, dasi je bila prej navada, da so katoličani molili yOče naš« in »Zdravo Marijo«, evangeljčani >Oče naš«, židje pa so stali ali pa so vse skupaj molili za vse troje posebno, nalašč v ta namen zloženo molitev. Prepevati sokolsko himno in citati >Sokoliča« pa so seveda morali vsi brez izjeme. In dasi je imel okr. šol. nadzornik šolo pred nosom, vendar je ni prišel nadzorovat. In ko je bil prišel g. Gangl v Prekmurje, ni hotel celo na prošnjo šolskega vodje nadzorovati te šole, pač pa se je odpeljal z drugimi nekam na izlet... Razpisali so mesto nadučitelja v stalno nastavitev. Začasni šolski vodja R. pa ni smel dobiti tega mesta in na njegovo osebno prošnjo, naj ga pustijo vsaj za razrednega učitelja na šoli, ker je manjakala ena učna moč — nič!. Proč je moral brez usmiljenja na enorazrednico v S. V enem samem letu se je moral trikrat seliti, pri čemer je trpel zelo veliko materi j a 1 n o in moralno. Pa še tam mu niso dali miru in so hoteli to enorazrednico ukiniti in jo spojiti z drugo v drugi vasi, da bi ostal tako zopet na čistem in moral milostno prositi za drugo učno mesto. Pa šli so dalje. Tov. R. ima 2 šoloobiskujoča dečka. Tudi ta dva sta morala okusiti liberalna pedagoška načela. Ob priliki poroke Nj. Veličanstva je šolo-vodja R. naročil vsem razrednikom, da naročijo učencem prinesti cvetlic v šolo, s katerimi bodo okrasili kraljeve slike. Otroci so to napravili z velikim veseljem; ravno tako tudi voditeljeva dva. Pa kaj se zgodi? Učiteljica vzame cvetlice tudi od teh dveh, pa jih z veliko jezo vrže pod mizo! Uboga dečka sta prijokala domov in žalostno pripovedovala, kaj se je njima pripetilo v šoli. Za danes dovolj o tem. Vsakomur pa je jasno že na tem edinem zgledu, da je bil že skrajni
Juha iz pravega juhinega eatrakta .l&sfaast-a4 je najztaejše in naj-
čas osvoboditi šolo takih žalostnih pojavov, četudi za ceno osebnih nadzorniških sprememb. Iz osebne Ganglove izjave nam je sicer znano, da bi bil marsikaj imel rad drugače, toda vsled pomanjkanja energije ni mogel iz okolja, ki ga je obdajalo in mu pripravljalo odhodnico, ki pa je ni vzeti tako tragično. Gospod Gangl jo demokrat in kot tak ne drži mnogo na časti, materij elno ni prav nič oškodovan, za uresničevanje svojih idealov pa bo imel sedaj sigurno več časa.
Zaplemba »Učit. Tovariša<. Kako se zvija zadnji »Učit. Tovariš« radi konfiskacije ene same številke! Sami so pa menda že pozabili na ikvizicijo, ki so jo bili izvedli nad »Slov. Učiteljem« ter ga vrgli ven iz vseh učiteljskih knjižnic. Pri tem seveda ni bil brez zaslug tudi gosp. Gangl. Kakor se posojuje, tako se vračuje. To je že staro pravilo, ki bo ostalo v veljavi vkljub nejevolji Uju-jarjev.
Novi srezki šolski nadzorniki. »Tovariš« piše med drugimi budalostini: »Iz strogo stvarne, pedagoško strokovne institucije so napravili strankarsko politično domeno«. To, kar so bili napravili sami, hočejo sedaj zvrniti na druge. Praktične izkušene šolnike, kakor Novaka, Grada, Stiasnega, Finka, ste hoteli zamenjati s »pedagoškimi veličinami« Be-trianijem, Matkom, Levstikom, Koscem itd., da vas ne spomnimo še za 3 leta nazaj, ko ste bili odstranili znane Verstovškove nadzornike in jih zmerjali z »muhami enodnevnicami«. Pa centralizem vam tudi ni všeč, dasi ste se zanj pehali kot noben drug stan v vsej Jugoslaviji. Res ni prijetno, če je kdo tepen s šibo, ki jo je sam pomagal plesti in še manj prijetno pa je, zvaliti se v jamo, ki jo je kopal drugim.
Izjava. V »Učiteljskem Tovarišu« z dne 18. t. m. št. 37 me nek dopisnik navaja kot članico UJU. To ne odgovarja resnici. Jaz sem ves čas svojega 15 letnega službovanja članica »Slomškove zveze«. — Ana Grebene, učiteljica, Šmartno ob Dreti.

izdatnejše redilo; znanstveno preizkušeno.
rnirliiivoii	rn n 4nm nranrl^sl!
< UI |'V3!\U3U'.i £DUUJI[| JC U' »vin K"«-!-''
PRVA POT OKROG AZIJE.
Tristo let so poskušali Angleži, Rusi ln Skandinavci, da bi objadrali Azijo. Pa šele 1. 1879. je lahko naznanil švedski profesor Erik Nordenskičild, da se mu je posrečilo priti okrog Azije. Za ekspedicijo so prispevali švedski kralj Oskar, gotheborški trgovec Dick-son in ruski trgovec Sibirjakov vsak po eno tretjino. 25. julija 1878 je zapustil parnik »Vega« gotheborško pristanišče, objadral Skandinavijo, Novo Zemljo in pristal 6. avgusta ob izlivu velike sibirske reke Jenisej. Na> to je nadaljeval pot ves čas v bližini sibirske obale in prišel še isti mesec okrog Čeljuski-1 novega rta do izliva reke Lene. Od tu je rav no takrat odplula neka ruska ladja po Leni navzgor v Jakutsk in potom nje je dospela v Evropo vest, do kam je že prodrl Nordens-kiold. »Vegi« je na nadaljnji vožnji slaba predla. V megli in med ledenimi gorami je zašla v plitvino. Vendar tu se je še rešila. 27. septembra — ravno pred 45 leti — ko ja bila samo za 1 dan vožnje še do Beringove ceste, kjer bi zavila v Veliki ocean, je morje zamrznilo in parnik je obstal v ledu. V tem neprostovoljnem jetništvu je ostala posadka celih 295 dni. Kajti šele 18. julija 1879. leta se je led toliko otajal, da je mogel pluti parnik naprej. 20. julija je šel mimo Vzhodnega rtiča v Beringovo morje in 2. septembra je pristal na Japonskem v Jokohami. Od tu se je vrnil mimo Singapura, Ceylona, skozi Sueški prekop in Gibraltar na Švedsko. Nordens-ki61d je dosegel s tem svoj smoter — Azija je bila prvikrat objadrana.
SREDSTVO PROTI UTRUJENOSTI.
Londonski »Daily Express« poroča o poskusih nekega zdravnika, da bi dobil sredstvo za popolno odpravo fizične utrujenosti. Utrujenost nastane s tem, da se kopičijo v našem mišičevju strupene snovi. Zdravnik je hotel dobiti protistrup, ki odstrani to, kar povzroči utrujenostni strup. Najprvo je poskušal s podganami iu domačimi zajci, ki jih je dejal na krožeeo ploščo. Da so se obdržali na plošči, so se morali neprestano premikati, so se seveda popolnoma utrudili ter so nazadnje zleteli s plošče. Če jim je pa dal protistrup, so se živalico držale na plošči šo kar naprej. Ta iznajdba bi bila seveda velikanskega pomena; posebno še, če bi jo mogli uporabljati tudi proti duševni utrujenosti.
NOVA RAZLAGA O GORSKI BOLEZNI.
Italijanski profesor Augoli trdi, da vzrok gorske bolezni ni zmanjšani zračni pritisk ali manj kisika ali pa ultravioletni žarki, temveč kemična sestava zraka v večjih višinah. Dognal jo, da je že v višini Monte Rose in Mont Blanca, torej 4.600 do 4800 m, vse polno snovi, ki na organizem slabo vplivajo, ozon, vodenčev superoksid, amonijev nitrit i. dr. Te snovi nastanejo Iz razkrajanja neke kemično spojitve; če jih vdihavamo, nam škodujejo in so vzrok gorske bolezni. Opazoval je te spojitve v majhnem laboratoriju na Monte Rosi, 4600 m vi-' soko.
Poravnajte naročnino l
Gospodarstvo.
Avstrijsko - češkoslovaški zvezni blagovni tarif.
S 1. septembrom 1924 je stopil v veljavo avstrijsko-češkoslovaški zvezni blagovni tarif, ki nI velike važnosti samo za promet med Avstrijo in Češkoslovaško, temveč tudi za Jugoslavijo, ker so se vzele v tarif tudi obojestranske državne meje.
Promet se vrši na podlagi intern. sro-razuma z direktnimi internacionalnimi tovornimi listi. Tovornina se lahko od pošiljatelja poravna v frankaturi, delni frankaturi ali pa se nakaže na prejemnika. Povzetja in predujmi se vrše samo v valuti odpremne postaje. Uporaba direktnega tarifa se mora v tovornem listu izrecno zahtevati, ro sme se pa navesti obmejnih postaj, ker se drugače tovornina računa od železnice do železnico.
V blagovnem seznamu je označeno ono blago, za katero isti velja, in samo ?a one postaje, ki so v tarifni tabeli navedene z imenom. V izjemnih tarifih navedeno blago je med drugim sledeče: poljedelsko orodje, živa živina, kaolin, bencin, lubje, pivo, sodčki za pivo, opeka in šamota, lomljeno kamenje, papir in papirnati izdelki, dinamostroji, železo in jeklo, železno in jekleno blago, stekleno blago in votlo steklo, porcelansko blago, železna ruda, kamni, parni kotli, lokomobile, surovi sladkor in melasa, sukanec, glinasti izdelki, glinaste cevi, mineralne vode, poljedelski stroji itd. Višina tovorninskih stavkov zveznih tari-fov je določena na bazi lokalnih tarifov, rri čemur so tovorninske postavke češkoslovaških železnic znižali za polovico odpremne pristojbine, oni avstrijskih železnic pa se uporabljajo brez znižanja. Tovorninske postavke so določene v češkoslovaški kronski valuti in se je preračunala avstrijska krona po kurzu 21 avstrijskih kron za 1 češkoslovaški vinar. Pri bistvenih kurznih diferencah se bodo pribitki ali odbitki glede avstrijskih prog vsakokrat objavili.
Za promet s premogom se je postavil poseben tarif, ki more priti tudi za pošiljke premoga v našo državo v poštev, ker vsebuje isti kakor zgoraj imenovani blagovni tarif, tudi tovorninske postavke do avstrijskih mejnih postaj. Direktne tovorninske postavke za premog so veliko nižje nego tovorninske postavke od železnice do železnice.
Ravnatelj Andrej Žmavc, Maribor:
Izbira ali selekcija trsnega materijala.
Nasad novih- vinogradov in kultura vinske trte vobče je osobito dandanes draga, zato so tudi utemeljene visoke vinske cene, Storiti je vse, kar more proizvajanje vina kvantitativno in kvalitativno pospešiti, pridelovanje tedaj poceniti, odnosno rentabili-teto vinogradništva dvigniti. Semkaj spada tudi previdna, smotrena izbira (selekcija) trsnega materiala.
V vsakem vinogradu sc nahaja precejšen odstotek trt, ki — dasi so morda popolnoma zdrave in krepke — redno le malo ali nič ne rode, stroškov za nego in obdelovanje pa povzročajo toliko kot najbolj rodne trte. Prihranjeni so nam le stroški za trgatev pri trtah, ki ne donašaju sadu. V nekaterih vinogradih je tretjina in več takih jalovih trt, ki so hujše zlo kot najhujši plevel, ki ga saj ne negujemo in ki celo gorico gnoji, čim ga podkopamo.
Posamezne trte iste vrste se včasi razlikujejo druga od druge po vnanjih in notranjih znakih ali lastnostih, kar se imenuje variacija. Te razlike so tedaj zunanje ali notranje. Na zunaj se trte češče razlikujejo, n, pr. posamezni trsi žlahtnine, dočim je modra portugalska glede vnanje oblike (habitusa) razmeroma zelo stanovitna. Iz posameznih očes zrastejo
_ sicer redkoma — poganjki, ki so za dotič-
no vrsto tuji in rodijo grozdje, ki je drugačne barve, vrsta se nekako izprevrže; to je očesna variacija, Čisto nepričakovana, posebno oči-vidna variacija, ki se od matice zelo razlikuje, se imenuje mutacija (prezvrstovanje).
Največjega praktičnega pomena pa je sprememba notranjih lastnosti trte, tako rodovitnosti, odpornosti proti boleznim in škodljivcem, poteka cvetenja, začetka poganjanja (rasti), dobe zorenja grozdja in lesu, sorodnosti (afinitete) podlaga s cepičem,^ prilagoditve v dotični zemlji (adapcije) itd. Zanimivo je, da moremo iz nekaterih zunanjih znakov trte sklepati na nje notranje lastnosti, kar se imenuje korelacija; tako n. pr, so trte zelenega silvanca z nekoliko laputastimi (zarezanimi) listi proti peronospori manj občutljive, nego trte z bolj zaokroženimi listi. Čisto posebne gospodarske vrednosti pa je, da vinar prevdarno izbira (selekcionira) trsni material, v prvi vrsti cepiče, vsaj glede na variacijo v rodovitnosti.
Naslednja razpredelnica kaže, kako velika je razlika uspehov trgatve na poizkusni parceli v nizki legi in v rodovitni zemlji vinograda »Kalvarija« vinarske in sadjarske šole v Mariboru z rodnimi trtami nekaterih vrst na ripariji portalis, ki »o se posadile v letih 1904/7, tedaj pred kakimi 20 leti. Podlage in cepiči so se vzoli od ene matice tists
vrste, da so rezultati slgurnejšl. Le beli bur-gundec je v razpredelnici izpuščen, ker je dajal na »malo rodnih« povprečno približno toliko kot na »rodnih«. Ta vrsta pri nas enakomerno rodi; baš nasprotno je primeroma pri rizlingu, ki zahteva največ previdnosti pri izbiranju cepičev; le-ti naj bi se jemali samo od vestno izbranih (selekcioniranih) trt,
Osemletne povprečnine trgatve pri rodnih in malo rodnih trtah na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru.
Grozdja na ha: Peček roden 11.290 kg, malo roden 3.060 kg! več na rodnem 8.320 kg ali 270 odstotkov, na malo rodnem samo 27 odstotkov. Burgundec modri roden 7100, malo roden 1230, več na rodnem 5850 kg ali 468 odstotkov, na malo rodnem samo 18 odstotkov, Rizling (drobni) roden 4790 kg, malo roden 40 kg, več na rodnem 4750 kg ali 11,875 odstoten, na malo rodnem samo 1 odst. {?). Moslavec (šipon) roden 11.740 kg, malo roden 5470 kg, več na rodnem 6270 ali 115 odstotkov, na malo rodnem samo 43 odstotkov, Tra-minec rdeči roden 10.120 kg, malo roden 4390, več na rodnem 5730 kg ali 131 odstotkov, na malo rodnem 43 odstotkov. Povprečno roden 9008 kg, malo roden 2842 kg, več na rodnem 6166 kg ali 216 odstotkov, na malo rodnem samo 32 odstotkov.
To je tedaj povprečni rezultat osemletnih točnih poizkusov, ki so se delali 1908—1912 in 1921—1923 ter se bodo nadaljevali — v glavnem gotovo z enakim uspehom. V sicer dobro obdelanem vinogradu mariborske okolice pa znaša na podlagi desetletnih zapiskov iz predvojne dobe povprečna letna trgatev na 1 ha samo 4300 kg grozdja ali — okroglo 70 odstotkov — 3000 1 mošta.
Količino našega vinskega pridelka bi mogli brez večjega truda v mnogih slučajih vsaj podvojiti, ko bi le umno izbirali trte in jemali cepiče samo od najboljših trt, ne da bi radi tega trpela kvaliteta, kakor so dokazali navedeni poizkusi.
Mnogo več pozornosti je torej posvečati našemu trsničarstvu v tem pravcu. V kratkem bomo morali obnavljati naše vinograde, pri čemer ne smemo ponavljati starih napak, ampak moramo uvaževati dosedanje izkušnje. Zato ne zahtevajmo samo lepo okoreninjenih in dobro zaraščenih cepljenk, marveč le-te morajo biti tudi glede podlage in žlahtnega dela od najboljših trt, ki nam jih nudi vztrajno večletno delo strokovno pravilne selekcije. Take trte so petem res kaj vredne, druge so pa le bolj za — kompost. Iz istega razloga se priporoča, da trsničarji na oddajajo in vhiogradarji ne uporabljajo cepljenk druge ali celo tretje vrsts; kajti umno, napredno vinogradništvo pozna le eno kvaliteto, ki mora biti brezhibna, prvovrstna; druga kvaliteta se eventuelno vloži še enkrat v trsnico, da se popravi in postane prvovrstna kot dveletna cepljenka, sicer se naj zavrže.
Les. PretekU teden radi skrajnega pomanjkanja vagonov skorajda ni bilo nobenega izvoza. Sicer nam je znano, da absorbira prevoz premoga gotove tipe vagonov popolnoma, vendar bi se morala situacija že nekoliko poboljšati, ker je prevoz sladkorne pese, ki je baje povzročil tako pomanjkanje vagonov, vendar že končan.
Valovanje našega dinarja in lire je pričelo vplivati na splošno situacijo, tako da se novih sklepov v zadnjem času sploh ni efektui-ralo ker se kupci novim cenam, dokler se jim nudijo ugodnejše v Avstriji, Romuniji in Češkoslovaški, nočejo prilagoditi. V kolikor se sploh izvaža, so to še vse stari sklepi, ko pa bodo enkrat ti izvršeni, mora nastati na vsak način v izvozu stagnacija, če se med tem časom valutne razmere ne izpremenijo. Na drugi strani se naša industrija ne more preskrbeti
z zadostnimi količinami okroglega lesa, ker so cene istega previsoke in ni upati, da bi se cene rezanemu materijalu toliko dvignile, da bi bil sedaj nakup okroglega lesa rentabilen.
Avstrija in Romunija, ki imata pripravljeni precejšnje količine rezanega materijala za izvoz, si bodeti oddahnili, saj se jima za nekoliko časa ni treba bati naše konkurence. Naši izvozniki so pa radi tega občutno prizadeti, ker je nevarnost, da izgube še oni del solidnih odjemalcev, ki nam je dosedaj ostal in katere bo kasneje zopet težko pridobiti nazaj.
Edina odpomoč v tej krizi bi bila: stabilizacija našega dinarja, takojšnja uvedba jadranske tarife, znižanje železniških vozarin za Solun tranzit, zasiguranje industrijskih kreditov potom Narodne banke ali potom posebnega industrijskega posojila, takojšnja regulacija prometa, ker nam sicer preti popclen zastoj v produkciji in izvozu.
Živina in m 63o. Cene živine, telet in prašičev dne 26. septembra 1924 v Ljubljani. Voli prvovrstni težiti za kg žive teže Din 14.25—15; voli prvovrstni navadne težo Din 13.25—14; voli za vprego Din 12—13; biki re-jeni težiti Din 12.50—13; biki lažji Din 10.50 do .12; hrvatska živina lahka po kakovosti Din 8.25—10; krave rejene Din 8.50—9.50; krave klobasarice Din 7.25—8; telice rejene Din 8.50 do 9.50; teleta težja debela Din 17.75-18.50; teleta lažja Din 16.50—17.50; prašiči debeli Din 18—19; prašiči peršutarji Din 16.75 do 17.75; prašiči zaklani po kakovosti Din 23.50 do 24.
Pri živinski kupčiji ni opaziti nobene posebne spremembe, sicer se je padanje cen ustavilo pri govedi, pri teletih in prašičih pa je cena zadnji teden nekoliko odjenjala, padanje cen pa se je sedaj ustavilo, tako da ni računati na kakšne bistvene spremembe prihodnje dni. Lepo rejeno in pitano blago pa se lahko proda, ker takega blaga šo vedno primanjkuje zlasti za izvoz. Ker pa rejenega blaga ni dosti, zato je tudi izvoz skoro prenehal in padel na nič.
Dunajsko tržno poročilo. Prašiči: 23. t. m. je bilo na dunajskem trgu 10.195 kom. prašičev. Prevladovalo je zanimanje za debele svinje. Po mesnatih prašičih ni bilo povpraševanja. Uvozile so: Poljska 6093 kom., Romunija 2770 kom., Jugoslavija 950 kom., Ogrska 342 kom., Avstrija je postavila na trg 30 komadov. Cene: Ia debele svinje ak 26.500—27.500 ali Din 25.50—27.50; srednje debele ak 25.500 do 27.000 ali Din 25.50—27; stare debele svinje ak 24 —26.000 ah Din 24—26; rejene težke svinje alt 25-27.000 ali Din 25—27; rejene lahke svinje ak 24—26.000 ah Din 24—26; angleške mesnate svinje ak 18—26.000 ali Din 18-26.
V mesecu septembru je bil najboljši trg 2. t. m., ko so so plačevalo Ia debele svinjo ak 29—30.000 ah Din 31.32—32.40 po takratnem kurzu za kg žive teže. Dogon pa je znašal: 2. 9. 8.500 kom., 10. 9. nad .16.000 kom,. 16. 9. 10.419 kom., 23. 9. 10.195 kom. Za jugoslovanske izvozničarje je bil tržni dan 10. 9. vsled visokega števila prašičev in 23. 9. radi nizkega stanja avstrijske krone najslabši. — Živina: 22. t. m. je bilo v St. Marlttu 2870 kom. goveje živine. Potek trga je bil zelo živahen. Uvozile so: Ogrska 970 kom., Jugoslavija 492 kom., Nemčija 280 kom., Romunija 197 kom., Češkoslovaška 123 kom., Avstrija sama je postavila na trg 808 komadov. Cene: Ia voli ak 19.500; srednji voli ak 15—17.500; slabi voli ak 14—15.000; bušaki alt 12—15.500; biki ak 14—17.000; krave ak 13—16.000; klobasarice ak 8500—11.000. Zanimiv pojav na dunajskem živinskem trgu je uvoz živine iz Nemčije. Posebno Bavarska uvaža na Dunaj bike, ki nimajo v Nemčiji posebne veljave. V zadnjem času je postavila poleg bikov na trg tudi bavarske vole. Tudi septembra so se cene popolnoma ustalile. Največja razlika znaša ca 500 avstr. kron ali Din 0.50 pri kg žive teže. Na trgu je bilo: 9. 9. 3781 pom., 15. 9. 2856 pom., 22. 9. 2870 poniadov.
Monakovsko tržno poročilo. 24, t. m. je bilo na trgu v Mtinchenu 2533 prašičev. Povpraševalo se je predvsem po težkih izpitanih špe-harjih; za pršutarje je bilo malo zanimanja. Telet je bilo na trgu 1441 kom., ki so bila vsa razprodana po ugodnih cenah. Prodane so bile tudi ovce: 1013 komadov. Cene: lahki prašiči 72-80 zlatih pfenigov, težki prašiči 83-86 zl. pfenigov, mrjasci in svinje 65—75 zl. pf., teleta 70—75 zl. pf„ ovce 30—60 zl. pf. Živa teža so v Nemčiji vedno računa po funtih ln so vse goveje cene izražene v funtih, ali kg 0.50. Po današnjem kurzu zlate marke, ki iznaša v naši valuti .17 Din, so jo plačevalo za lahke živel prašiče Din 24.48—27.20, za težke prašiče Din 28.22—29.24, za mrjasce in svinjo Din 22.10 do 25.50, za teleta Din 23.80—25.50, ovco Din 10.20-20.40.
Monakovski trg je kot bavarski center zelo razvajen in izpreminja vsak trenutek svoje zahteve, Danes se želi in plačuje najvišje ceno za mesnate prašiče, v par dneh povprašuje po špeharjih. Ceno so v sedanjem času precej stabilne, razlika od enega do drugega tržnega dneva znaša 4—6 zl. pf. pri funtu. Za jugoslovanske izvozničarje se trenutno izplača eks-port prima debelih prašičev v teži nad 150 kg za kom. Da blago med transportom ne izgubi preveč na teži, je najbolje, da se krmi prašiče! s koruznim zdrobom, ne pa s krompirjem. Normalna porcija za komad in za dan je A do 1 in pol kg koruznega zdroba. Na vsak načini pa je potrebno, da se prašiči pred transportom cepijo proti rdečici.
Sladkor : Cena sladkorja na domačemi trgu se v zadnjem času ni bistveno spremenila. Cena se je nekako ustalila ter nolirajo: tovarne Din 13.75 oziroma Din 15.75 za odi jem celih vagonov, fco vsaka postaja v državi« Inozemski sladkor notira za oktober v Trstu Lstg. 23 za kocke ter 21 za kristal. Naše cene so vsled tega mnogo nižje ter uvoz nikakor ne ltonvenira. Domače sladkorne tovarne so! zelo zaposlene z prevzemoift repe ter se odpo-< šiljatve večkrat zakasnijo radi tehničnih tež-koč.
Kava: Na svetovnem trgu je ostala cena isti še nadalje trdna ter cene skoro vedno počasi rastejo. Le visoki vrednosti dinarja sei imamo zahvaliti, da cene pri nas niso nadaljel poskočile. Navadni Rio stane pri nas Din 40 do 42, Santos Din 46—48.
Gnojila: Kljub temu, da se je sednjj pričelo zopet sejanje ozimnih žit, povpraševanje za gnojilo še ni nastopilo ter je od stran? kmetovalcev k večjemu še interes za tomaževo žlindro in kalijevo sol. Pričakovali je večjih' naročil šele pozimi za gnojenje travnikov. Da« našnje cene so rudninski superfosfat Din 120, kostni Din 190, kalijeva sol Din 170, tomaževa žlindra Din 150, kajnit Din 90, kostna moka Din 160 za 100 kg.
g Odprava konkurza. Včeraj" smo javili, da je konkurz javne družbe »Svetla« v, Ljubljani končan. Da no bo zamenjave pripomnimo, da jo konkurz stare javno druž-. bo »Svetla« — Pogaear in drug — končan, medtem ko je sodanja »Svetla« last novoustanovljeno delniške družbo »Svetla d. d.«, ki nima razven imena tvrdke ničesar skupnega s Pogačarjevo družbo. Sedanja »Svetla d. d.s je solidno podjotjo in spada v koncem močnega gospodarskega podjetja.
g Zahteva po reformi in izenačenja davčnih bremen. Na skupni seji trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu je bilo ugotovljeno nevzdržno stanje pri hrvatskem obrt-, ništvu in enodušno se je zahtevalo zmanjšanje davčnih bremen potem pa tudi njihovo, izenačenje.
g Naš vozni park. Koncem 1. 1923. jo imela naša država 2512 lokomotiv za nor-malnotirne in 718 lokomotiv za ozkotirno že-i leznice. Oci teh je bilo v prometu 1708 (oz. 415). Skupno število vagonov jo znašalo koncem leta 42.583 za normalnotirne oz. 4860 za ozkotirne železnice. V prometu pa jih jo bilo samo 25.896 oz. 3824.
g Bilanca našo zunanje trgovine. Iz statističnega pregleda zunanjo trgovine naša. države, ki ga je izdelala generalna direkcija; carin, povzemamo, da je bila odstotna vrednost izvoza napram vrednosti uvoza, ki je vzet za 100 odstotkov, v 1. 1923. 96.9, v januarju letos 104.0, v februarju t. 1. 100.5 in v marcu 116.1. Za sledeče mesece do vštetega julija 1924 so objavljeni samo podatki o izvozu, o uvozu jih pa še ni.
g Trgovinski centri v naši državi. Pre« gled carinskih dohodkov pri največjih carinarnicah nam daje približno sliko o važnosti, trgovine, predvsem zunanjo. V letu 1923. jo bilo v Zagrebu dohodkov iz carin 313 milijonov dinarjev (1. 1922. samo 185), v Belgradu 247 (201), v Ljubljani 138 (143), v Mariboru 127 (90), v Subotici 115 (23), v Novem Sadu 84 (predlanskim 39) itd.
g Sladkorna pesa. Državne železnice — postaje od Osjeka do Belega Manastira — so ustavile tovorjenjo sladkorno pose, tako da jo onemogočen dovoz do tvornic v imenovanih krajih. To bo trajalo najmanj 10 dni.
g Trgovinska pogajanja r. Avstrijo. Prva plenarna seja obeh delegacij se jo vršila kakor smo že poročali, dne 22. t. m. Toda kmalu so so pojavile težkoče. Nobena delegacija nima potrebnega temelja, t. j. earin-ske tarifo. Naša je sicer trotova, toda nr> uzakonjena, Avstrijci jo pa sploh nimajo. Druga težkoča je bila z zahtevo naših dele-
gatov po zaščiti za našo domačo industrijo, eemnr se Avstrija protivi. Ker je razpoloženje zelo pomirljivo, je upati na ugoden potek pogajanj in na njih skorajšen zaključek.
g Buren dan na dunajski borzi. V četrtek je bil na dunajski borzi buren dan. Povpraševanje po predvojnih avstrijskih rentah je bilo ogromno, ponudbe pa neznatne. Po zaključku borznega sestanka ni bilo mogočo ugotoviti tečajev pri večini rent. Vzrok povpraševanju po rentah so bile ncosnovane vesti o njihovi valorizaciji.
g Zadružništvo v Češkoslovaški. Koncem leta 1921. je znašalo število zadrug na Češkoslovaškem 6215, od teh 4795 čeških in 1420 nemških. L. 1922. je število zadrug naraslo na 6343, koncem 1. 1923 pa je padlo na 6241. Po stanju 31. decembra 1923 je bilo 2211 gospodarskih, 1519 obrtniških, 1180 kon-zumnili, 1258 stavbenih in stanovanjskih, 55 občekoristnih ter 18 raznih zadrug.
g Bolgarska produkcija sladkorja. Iz bolgarskih listov posnemamo, da je letos posajenih s sladkorno peso 5500 ha in da bo znašala produkcija sladkorja 52000 ton, od česar rabi domač konzum 25.000 ton. Potemtakem bi imela Bolgarija za izvoz 27.000 ton sladkorja.
g Romunski izvoz. V prvi polovici t. 1. je znašal izvoz iz Romunije 1,977.000 ton v vrednosti 8172 milijonov lejev. Izvoz lesa je dosegel 919.000 ton (iz Jugoslavije v istem razdobju 680.000 ton).
26. septembra 1924.
DENAR.
Zagreb. Italija 3.1520—3.1820 (3.1295 do 3.1595), London 321.50—324.50 (318.45 do 321.45), Newyork 71.20—72.20 (71—72), Pariz 3.8150—3.8650 (3.7675—3.8175), Praga 2.16 do 2.19 (2.1275—2.1575), Dunaj 0.10075—0.10275 (1.001—0.1021), Curih 13.65—13.75 (13.5750 do -13.6750).
Curih. Belgrad 7.40 (7.35), Budimpešta 0.0068 (0.0068), Berlin 1.25 (1.25), Italija 23.07 (23.10), London 23.49 (23.52), Newyork 524K (526.25), Pariz 27.65 (27.75;, Praga 15.75 (15.75), Dunaj 0.007420 (0.007540), Bukarešt 2.65 (2.6750), Sofija 3.85.
Dunaj. Devize: Belgrad 985, Kodanj 12130, London 317300, Milan 3109, Newyork 70935. Pariz 3747, Varšava 13.600. — Valute: dolarji 701G0, angleški funt 315500, francoski frank 3725, lira 3095, dinar 982, češkoslovaška krona 2102.
Praga. Devize: lira. 148.75, Zagreb 47.45, Pariz 169.25, London 151.425, Newyork 33.95.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
k Ljubljana. Celjska posojilnica d. d., Celje 210 (den.), Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 225—235, zaklj. 225, Merkantilna banka, Kočevje 123—130, Prva hrvatska šte-dionica, Zagreb 916 (den.), Strojne tovarne in livarne, Ljubljana 148—156, Združene papirnice, Vevče 123 (blago), 4'A% kom. zadolžnice Kranjske deželne banke 90 (blago).
Zagreb. Hrvatska Eskomptna banka, Zagreb 109—110, Hrv. slav. zem. hipot. banka, Zagreb 57—58, Jugoslavenska banka, Zagreb 104—107, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana 220—240, Prva hrvatska obrtna banka, Zagreb 66, Prva hrvatska štedionica, Zagreb 915, Dioničko društvo za eksploataciju drva, Zagreb 112.50, Hrv. slav. d. d. za ind. šečera, Osijek 880—890, Našica 84, Slavonija 73.50— 76, Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 415 (ponudba), Združene papirnice, Vevče 113—114.50, 7% drž. inv. posojilo 63— 64, Vojna odškodnina 113—115.
Dunaj. Efekti: Alpine 347.000, Greinitz 139.000. Kranjska industrijska družba 740.000, Trboevljska družba 392.000, Hrvatska eskomptna banka 102.000, Leykam 140.000, Hrvatsko-slav. dež. hip banka 53.500, Avstr. tvornice za dušik 170.000, Mundus 660.000, Slavonija 70.000.
BLAGO.
Ljubljana. Les: Trami merkantilni, tesani, 5 m dolž., 16-22 cm, foo meja 3 vag., 418, 425 (zaklj. 418); trami merkantilni, tesani, 7 m dolž., 19-24 cm foo meja, 1 vag., 418, 425 (zaklj. 418); remeljni 4—5 m, 8-10 cm, fco meja, 1 vag., 804, 812 (zaklj. 804); letve 3—4 m, 3-5 cm, fco meja, 2 vag., 636, 640 (zaklj. 636); hrastovi plohi Ia, 3, 5, 6, 8, fco Ljubljana 1500; drva, suha, bukova, jt m dolž., fco nakladalna postaja 26.50; oglje Ia, vilano, fco meja 113. — Žito in poljski pridel-k i: Pšenica domača, fco Ljubljana. 370; pšenica bačka, fco bačka postaja 360; koruza bačka, fco bačka postaja 285; koruza umetno sušena, fco slov. postaja 287.50; oves bački, fco bačka postaja 270; suhe gobe, srednje 60; la-neno seme, par. Ljubljana 685; konopla mand-žur., b-n, foo Ljubljana 880; brinje hrvatsko, fco Karlovac 250; repica divja, fco slavonska postaja 255; krompir uzančni, fco nakladalna postaja, dobava oktober, 10 vag., 130, 135 (zaklj. 130). Stročnice, sadje: Fižol rib-ničan, fco Ljubljana 500; fižol ribničan, origin., rešetan, b-n, fco Postojna 650; fižol koks, orig., fco Ljubljana 450; fižol koks, z roko izbran, fco Ljubljana 550; fižol mandoion, fco Ljubljana 350. Mast, slanina, Bir: Ia garant, banat. čista svinjska mast, za kg fco magazin Ljubljana 35; Ia sol jena samo hrbtna slanina.
za kg fco magazin Ljubljana 36; Ia prekajena slanina, fco magazin Ljubljana 34.
Novi Sad. Pšenica 350; koruza 275; koruza v storžih 105; oves 255—260; oves srbski 240; fižol beli 450. Tendenca mlačna.
ialni vestnik.
Država in stanovanjska beda.
Kdor je bil v Belgradu prve mesece po prevratu in pa zopet zadnje čase, se ne bo mogel načuditi velikanskemu napredku, ld ga je doseglo to mesto v razdobju kratkih petih let. Iz nekdanjega revnega mesteca z docela provineijalnim značajem, nizkimi, starinskimi bajtami in srednjeveškimi ulicami raste preko noči moderno evropsko, skoro bi rekli svetovno mesto z modernimi palačami in z vsem razkošjem, ki so si ga ustvarjala druga mesta na zapadu dolga desetletja. Dočim stanuje po drugih naših mestih na stotine rodbin po kleteh, vagonih in hlevih, je v Belgradu baje več sto stanovanj praznih, toliko se je zidalo.
To pa Belgradu tudi ni bilo težko. Cen-tralisti so dobro, dobro vedeli kaj delajo in zakaj tako delajo. Centralizem je omogočil, da so se stekali v Belgrad vsa ta leta plodovi žuljev vse države, dočim ni ostalo provinci prav ničesar. In centralizem je videl tudi samo Belgrad. Tam je investirala samo država že v teh kratkih letih stotine milijonov ter deloma že zgradila ali pa vsaj že začela graditi razkošne palače za svoje lastne potrebe, znana »uprava fondova«, v katero se steka po zaslugi naših ljubeznivih centralistov tudi naš denar, je pa metala Belgrajčanom stotine milijonov po 3—5 %, da so si gradili vile, palače in stanovanjske hiše. Pritiskalo se je na vseh koncih in krajih, da so morale prenesti razne bogate banke in industrijske družbe svoje centrale tja in zopet graditi. Tako se je v Belgradu gradilo in zgradilo v teh kratkih letih toliko, kot razmeroma prav gotovo v nobenem mestu vse Evrope. In velik, prav zelo velik del vsega tega se je zgradil tudi z našim denarjem, s slovenskimi žulji.
Ne zavidamo Belgradu tega napredka, obratno, mnenja smo, da mora prestolnica tudi na zunaj imeti najmanj dostojno, če že ne reprezentativno lice, toda vse to se ne sme vršiti tako, da se provinco enostavno izstrada, da še več — ugonobi. Ljubljana je postala po prevratu središče cele vrste novih uradov, stari so se podvojili in potrojili, a kaj jim je država zgradila. Po zaslugi naših »unitaristov«, >Jugoslovenov« in podobnih priganjačev centralističnega velesrbskega liegemonizma smo dobili po prevratu eno edino precej neokusno barako na Celovški cesti za obratno vodstvo državnih železnic, dočim za vsa druga uradna poslopja ni bilo pri vsej prosluli enakopravnosti niti toliko kredita, da bi jih prebelili, kaj šele redno popravljali, radi česar rapidno propadajo in se bodo začela tudi sesedati, če bo šlo še nekaj časa tako dalje. In drugi uradi? Zasedli so nepregledno vrsto zasebnih stanovanj, nekateri pa celo kupili stanovanjske hiše, izrinili stranke v kleti, barake in vagone ter se nastanili v njih, kakor n. pr. znamenita poštna :>direkcija«. In v naši apatični javnosti se pri takem nečuvenem škandalu ni niti dvignil vihar ogorčenja.
Tega mora biti konec. Privoščimo Belgradu, naj zida kolikor mu drago, a tudi mi smemo zahtevati in prav kategorično zahtevati, da zgradi država vsaj to, kar je najpotrebnejše in pri vsakem otroku samo po sebi razumljivo, namreč prostore za svoje urade, s čemur bi se izpraznila nepregledna vrsta zasebnih stanovanj. Nihče nam tudi ne bo zameril, da je država dolžna graditi tudi stanovanjske hiše za svoje uslužbence, a za prvo silo bi bili že zadovoljni, če zgradi prostore vsaj za svoje urade. Državni uradi so danes razmetani prav po vsej Ljubljani tako, da jih je prava umetnost najti z veliko izgubo časa, skoro vis-a-vis središča teh uradov, deželno-vladne palače pa stoji stara podrtija — jahal-nica, ki kriči po odstranitvi. Ali bi ne bil že skrajni čas, da vlada to kupi in zgradi tam novo veliko poslopje, v katerem bi se lahko nastanili vsi uradi, ki nimajo prostora v deželno vladni palači, s čemur bi se na mah osredotočilo vse urade in le ustreglo tisočim in tisočim strankam. Čekovni urad bo menda na spomlad zidal, toda tudi policija je že 10 let nastanjena v veliki stanovanjski
vestnik.
hiši, orožništvo ima zasedeni kar dve, poštna .direkcija« je vrgla iz stanovanj celo vrsto privatnih strank itd. itd. Da tega mora biti enkrat konec in skrajni čas je, da začnemo prav resno misliti na zgradbo teh najnujnejših poslopij in program že s prihodnjim proračunom. Tudi začeti uresničevati. Nekaj časa se že molči in tudi potrpi, a stalno to ne gre. Povsod na svetu se pečajo parlamenti z vso resnostjo s stanovanjskim vprašanjem in žrtvujejo za to tudi ogromne zneske, le naši dosedanji patentirani državotvorci so bili za taka najpotrebnejše vprašanja gluhi in slepi. Led je prebil šele naš Sušnik, ki se resno peča z vprašanjem preskrbe stanovanj železničarjem, a prav tako kričeče so razmere v drugih resorih. Prvi za čekovnim uradom naj pride notranji resor in postavi namesto jahal-nice veliko moderno poslopje za urade svojega področja.
Prav tako je že skrajni čas, da vzbudi država s primernimi odredbami in ugodnostmi privatno stavbno inicijativo in gibanje, ki je radi neznosne obrestne mere pri dobavi kredita popolnoma zamrlo, s čemur stanovanjska beda zopet od dne bolj raste in z njo tudi strašne socijalne rane, ki jih ona vsekava v ljudsko telo. Ali bi ne imeli morda n. pr. tudi Ljubljančani in Mariborčani enake pravice do stavbnih kreditov pri »upravi fondova«? Brez takih pomoči ne bo v bližnji bodočnosti pri nas nihče več zidal, ker enostavno ne more in kam tako pridemo, je na dlani.
Cerkveni vestnik.
c Jutri bo na Rožniku za letos zadnje duhovno opravilo in sicer ob 9. uri dopoldne; popoldne ob 5. uri bodo pete litanije; oba- j krat bo darovanje za cerkev.	j
c Kongrcgacija učiteljic pri Sv. Jožefu j i ima svoj pni shod v letošnjem šolskem letu v pondeljek dne 29. septembra 1924 ob pol 7. zvečer.
, Občni zbor O. P. Jutri ob 0. uri bo ob pri- ! ; liki občnega zbora O. P. sv. maša v kongre-cijski kapeli v cerkvi sv. Jožefa (zunanji gornji vhod na levi strani cerkve). Udeležniki > občnega zbora in tudi člani naj se sv. maše v 1 čim večjem številu udeleže. — Pri uporabi ■ polovične vožnje naj člani pazijo na to, da da-; jo celo vozovnico, ki velja tudi za nazaj, na ! odhodni postaji žigosati. — Ne pozabite na ; pravilno podpisana pooblastila.
d S. S. Vso organizacije, ki še niso od-j govorile, na okrožnice naj takoj store. Maribor naj pošlje natančen uaslov. — W.
»Slov, glasbeno društvo Ljubljana« priredi v nedeljo dne 28. sept. društven izlet k Sv. Katarini. Odhod vlaka zjutraj ob 6.40 z glavnega kolodvora. Prihod na kolodvor do 6.25. Podporniki in prijatelji * Ljubljane« vabljeni. — Predsednik.
Organizacija javnih nameščencev somišljenikov SLS ima danes svoj redni sestanek ob 20. uri (8. uri zvečer) v kleti I. del. kons. društva, Kongresni trg 2. — Na sestanku se bo poročalo o izvršenem dolu glede spreminjevalnih predlogov uradniškega zakona, uredbe draginjskih doklad in odloka o uvrstitvi! Poroča tudi tovariš računski svetnik Pire, ki se je mudil v Belgradu, o stanju vprašanja glede zgoraj imenovanih sprememb. Tovariši! Pridite polno-številno! — Predsednik.
Dobrodelno društvo grafičnega delavstva za Slovenijo priredi v nedeljo, 28. septembra t. 1. celodnevni družabni pešizlet k Sv. Katarini nad Medvodami, Zbirališče ob %8 zjutraj pred glavnim vhodom ljubljanskega velesejma (Gosposvetska cesta). Odhod točno ob 8. uri v smeri proti Podutiku ne glede na število udeležencev. Vabljeni tudi prijatelji društva. V slučaju slabega vremena se izlet vrši naslednjo nedeljo (5. okt.).
Prostovoljno gasilno društvo Laverca priredi v nedeljo, dne 28. t. m. veselico z sre-čolovom in domačimi zabavami pri Alojziju Kastelicu na Laverci. K obilni udeležbi vabi odbor.
Turistika in šport.
Slovensko planinsko društvo naznanja, da ostanejo odprte sledeče koče: 1. Koča na Kamniškem sedlu do 6. oktobra; v slučaju slabega vremena se zatvori 29. septembra t. L; 2. Koča v Kamniški Bistrici (celo leto); 3. Koča na Veliki Planini (celo leto); 4. Koča pri Triglavskih jezerih do 30. septembra; 5. Vodnikova koča na Velem polju do preklica;
6.	Erjavčeva koča na Vršiču do 28. septembra;
7.	Obe koči na Golici do nadaljnega.
Osrednji odbor SPD.
Poizvedovanja.
Pozabljena je bila v nedeljo 21. t. m. zvečer v kolodvorskem parku v Celju med 23. in 24. uro na klopi rujava denarnica s precejšnjo gotovino in zlatnino. Pošteni najditelj naj jo odda proti visoki nagradi na policijskem ravnateljstvu v Celju. Izgubljene stvari so drag spomin.	5836
Farina gegeniiber z rdečim lotosovim cvetom na etiketi je edino prava izvirna ko-lonjska voda svetovno prignane prve destile-rije v Kolinu: Johann Maria Farina gegeniiber dem Julichs Platz.
izpred sodišča.
Mesarji hitro vozijo, to je znano, je rekel sodnik. Dosti imam dokazov. Ker obtoženca ni, se obsodi v odsotnosti: mesar Rudolf Puš-nik je kriv, da je ogrozil javno varnost s tem, da je po Celovški cesti v Šiški prehitro vozil, dasi je bila cesta zelo obljudena in da je na poziv javnega organa, konja še bolj pognal, mesto da bi hitrost zmanjšal, in se obsodi po § 427 na 100 Din globe ali, če ne plača, ua dva dni zapora.
Nerodna Reza. Reza Kastelic, posestnica v Šmarju, stara, toda zelo navihana in pre-frigana ženica, jo bila obtožena, da je ukradla pri Kranjcu v Ljubljani 250 Din vredno črno pelerino, ki je visela na kuhinjskih vratih. — Ko je vstopila žena v sodno dvorano, jo je sodnik takoj spoznal in jo je pozdravil z besedami: Aha, vi ste pa tista Reza, ki ste ma-relo ukradla. Ja, gospod, ta prava sem. — Koliko ste že takrat dobila? En teden, odgovori žena, in sem ga tudi pošteno odsedela.
—	No, sedaj imate pa zopet podobno nerodnost. Kranjc trdi, da ste mu ukradla iz kuhinje črno pelerino. Povejte nam zakaj ste so splazili po tihem zopet v Kranjčevo kuhinjo. Mesto nje pa se je oglasil Kranjc, ker je žena premišljevala kaj bi rekla, in je povedal, da je zalotil obtoženko, ko se je plazila v kuhinjo. Ustavil jo je in vprašal, kaj hoče. Žena, vidno prestrašena, pa mu je odgovorila, da je mislila, da je tu prodajalna in je hotela kupiti jesiha in olja. Svoje nerodnosti pa se je še le zavedla nerodna Reza, ko sem jo vprašal, če bo spravila jesih in olje v žep, ker ni imela nobene stklenice. — No, Reza, kaj pravite k temu? Vrhtega ste bila pa že 10 krat kaznovana radi raznih tatvin. — Ja, gospod, sodnik, res sem bila kaznovana, pelerine pa le nisem vzela, pa mi dokažite. In ker se ženi res ni mogla tatvina dokazati, je bila oproščena. Ko je sodnik razglasil oprostilno sodbo in je ženo smeje in dobrohotno posvaril z besedami: »Mat', mat', kam bote prišli!« ga je pa žena že skoro osorno zavrnila: »Kaj sem pa vam ukradla!« In gotovo bi se bila ta nerodna Reza še s sodnikom sprla, da jo ni ta kratko in odločno odslovil iz sodne dvorane, odkoder je zadovoljno godmjaje odšla.
—	In ko se je pričela že druga obravnava se je še vedno čul njen oster glas s ceste, kjer je škodoželjno oštevala svojega ovaditelja in mu je zabičavala: »Rekli ste mi, da sem nerodna, pa sem le pametna.
Predrago vino? Trije gostilničarji iz Loške doline so bili obtoženi, da so navijali cene pri vinu, katero so prodajali tako drago, da so imeli po odbitku stroškov kar 37-%% čistega dobička in so s tem prekoračili dopuščen čisti zaslužek za 12%%. — Točili so vino po 48 kron liter. Okrajni sodnik v Ložu je vse tri obsodil radi navijanje cen za živ-ljenske potrebščine, ker so zahtevali več dobička kot 25%. — Obsojeni so bili vsak na 300 Din denarne globe in pa še poleg tega vsak na nekaj zapora. Obenem pa se jim je zaplenilo tudi vino, ki so jo točili. — Vsi trije obtoženci so se pritožili radi krivde in zaradi previsoke kazni, zastopnik javne obtožbe pa
JiL.
Bujni« svilasii lasfe,
nuiiiuiuiiuiiiMiuiMiiiHiiiiiiiimuiiimminnaiiiiiHiinniihiiiiiitiiiiiiiiiniiif
po rednem umivanju glave z
Elida" Shampooir"!
se je priložil radi prenizke kazni. Senat Je dopustil naknadne dokaze, kutere so pouudili obtoženci, v svrho dokaza, da so imeli z vinom in točenjem toliko stroškov, da je cena po 48 kron za liter popolnoma odgovarjala predpisanim odstotkom zaslužka. Njihov zagovornik dr. Adlešič jo ugotavljal, da sodba nima temeljite podlage. Obračun glede stroškov temelji na čudnih dedukcijah in je na eni
strani minucijozen, na drugi pa površen. Cela loška dolina toči vino po teh cenah, ovadeni pa bo bili samo ti trije obtoženci. Tudi je prvi sodnik pomanjkljivo postopal, ker ni računal obrabe inventarja, posebno v podeželskih gostilnah, kjer večkrat frče kozarci in steklenice, za njimi pa zbeže pretepači in pu-| ste birta brez denarja na črepinjah. Sodišče l je vse to upoštevalo ter je vzklic javnega to-
žitelja zavrnilo, njihovemu vzklicu pa ugodilo, tako da so bili vsi trije oproščeni in dobe tudi zaplenjeno vino nazaj.
Zadoščenje. Hlapca Antona Greljo je obdolžil njegov gospodar Janez Dolinar v Krizah, da mu je ukradel na pustni torek 175 dinarjev gotovine, nekaj obleko in orodja in da je pobegnil. Greljo so prijeli in ker fant ni mogel dokazati da ni izvršil tatvine, jo bil
obsojen na 14 dni zapora. Fant pa uverjen, da je nedolžen, se je pritožil. In res so je izkazalo, da on ni bil tat. Med tem časom je našel namreč gospodar v omari med perilom raztresen denar, o katerem so trdili, da ga je obtoženec ukradel. Kdo je denar raztresel po omari, tega niso in tudi ne bodo ugotovili, fant pa jo bil oproščen, ker res ni nobenega dokaza, da je on kaj vzel.
»trn
Vsaka drobnn vrstica liin 1*50 ali vsnka beseda 50 par Naj-manjši H »in. Oglasi nad devel vrstic se računajo više. Za odgovor znamko!
Absolventinja dvorazr. trgov, šote išče primernega mesta. Ponudbe na Upravo pod »Hvaležna« 5846	ČEBULO lepo, kg K 7.-, KROMPIR, lep, kg K 5.— razpošilja vsako množino franko PTUJ: E. RESMAN, trgovec, Stojnci, p. Ptuj.
PREKLIC. Podpisani Luka Tenjek v Šoštanju prekličem in obžalujem vse govorice o g. Josipu Ca ter, trgovcu v Ceiju, češ, da je on vzel neki les v šmartnem, kot neresnične in neutemeljene ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. . Luka Pcnšek.	
	PRODA SE KLAVIR (Sfutzflugel), malo rabljen, in lep HARMONIJ po ugodni ceni. — Poizve se pri Jos. Heybal, Kamnik.
	SOBO priprosto opremljeno z ali brez hrane, v sredini ali periferiji mesta, IŠČE s 1. okt. invalid. Gre tudi kot sostanovalec. -- Ponudbe na upravo lista pod šifro »Invalid«.
NAPRODAJ JE nekaj urarskega orodja Poizve se v Mestnem domu pri g. Kumelju. 5855	
VINOGRADNIKI I VINOTRŽCI! Trgovec v Zagrebu prevzame komisijsko' zalogo prvovrstnih štajerskih vin. Klet ixi posoda na razpolago. Mesečna poraba ca i vagon. Po-vzorčene f>onudbe poslati na ANTE ZMESIČ, ZAGREB, Kukovičeva ulica 3, II. nadst.	
	Dobre OGLARJE, se sprejme takoj v trajno delo. Zglasiti se je pri upravi gozdnega veleposestva GOR-JANC, postaja Kandija. Pismena vprašanja na: IVAN ŠIŠKA, tovarnar v Ljubljani, Metelkova ulica 4. 5839
	licem v najem event. kupim TRGOVINO z meš. blagom na prometnem kraju. Prevzamem tudi blago z inventarjem. Ponudbe ped »Prometna trgovina« št. 5797 na upravo »Slovenca«.
POSESTVO obstoječe iz hiše in gospodarskih poslopij, lepih njiv in travnikov, lepo z bukovino in smrekami zaraščen, gozdnih delov za posekati, od far. cerkve, šole in železniške postaje oddaljeno tO minut, se proda. Vprašati pri lastniku IVANU EHEMANN, Slovenska vas, pošta Stara cerkev pri Kočevja. 5S94	
	POZOR! Naprodaj takoj poccni POSESTVO v Trnovem hribu, obstoječe iz hiše in gospodar, poslopja, sadonosnika m njive. Pripravno za rudarja; od rudnika Hudajama pri Laškem pol ure oddaljeno. Več pri lastniku GREŠAK Ivan, Gornja Rečica 57, p. Laškem.
PEKOV. VAJENCA sprejme pekariia v Ijubljan. okolici. — Naslov pri upravi »Slovenca« pod štev. 5918.	
STANOVANJE
oziroma kompletna HIŠA z vrtom se odda v NAJEM v predmestju Ljubljane, event. tudi proda. Naslov se izve pri upravi pod številko 5905.
NAPRODAJ
e
8 PS, 300 volt, enakomerni tok. Og'edati od 11—15 vsak dan pri Teliti, dr. »JAKOR«, Koimkova ul. poleg elektrar.
Kanaliziraite edino s cementnimi cavmi znanke
f,Vulkan"
ki ja Rfcroim iadelok, proseea vb« dosedanje ročno delo. gladkano-traniosfc, natančno »tike, io lažji, kar io važno pri že-lsniških transportih in pri polnRftnju. VeUkjv salogra oevl, strešnikov, ploša zo. tlak. [z.vršuiem terazjsu in vsa dtavbena dola.
Jos. Cihlaf, Ljubljana
Dunajska oesta 67. Te'ofon735
Prodam 2 POSTELJI
orehovi, novi, za 1200 Din. Naslov v upravi pod 5920.
KUPI Ee dobro ohranjen
»FORD« AUTOGARAŽA THALER.
AGILEN
IŠČE zastopstvo večjih tvrdk Izvežban je za vse široke. — Ponudbe na upravo lista pod šifro ^Zastopnik št. 5895«.
Rabim za takoj dobro izvežb.
forusača
za POLNOJARMEN1K ter
gafrista
za Spaltgatter. — Ponudbe na upravo lista pod štev. 5837.
Sprejme se čevljarski pomočnik
dobro izvežban, na tedensko plačo za popravila. Na željo tudi s hrano in stanovanjem. ANTON BRECELJ, čevljar, mojster, Gajeva ulica št. 2, Ljubljana.	5884
ki bi čez zimo opravljal tudi druga dela, se sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe, če mogoče s sliko, na upravo »Slovenca« pocl šifro: »ŠOFER« štev. 5883.
šivalne stroje m
nSimfcP najboljših to-UMI UI\w varil z mnogimi pohvalnimi izjavami in 10-leln. jamstvom za šivilje in krojače ter čevljarje kupite NAJCENEJE pri L REBOLJ v KRANJU. -Stroji so tudi za umetno vezenje, ki se podučuje pri meni vsak čas brezplačno.
Gsslilčarjijezsr!
Prima ogrske in dom. SALAME, polnomasten trapistov-i stci SIR kakor tudi POLE-| MENDOLEC prve vrste nudi
i I. Buzzollm ifitl
na in ZAJUTRKOVALNICA,
LJUBLJANA, Ltngcrjeva ulica.	4153
poštenih staršev, ki ima veselje do trgovine, s primerno šolsko izobrazbo, sprejme trgovina mešanega blaga VIKTOR WEIBL, Metlika.
Sprejmem pridno in pošteno
DEKLE z dežele
za vsa hišna opravila. Naslov v upravi pod št. 5887.
PRODAJALKA
pridna in poštena, s četrtletno prakso, želi premeniti mesto v kaki mešani trgovini. — Ponudbe na upravo pod 5830.
BAKER, MED, PAKFONO, ROTOUSS, mehki SVINEC, ODPADKE kupujemo po najvišjih cenah. Po robo pošljemo. - »BUTONIA«, Zagreb, Horvačanska cesta 29, telefon 2261.	5208
Prvovrstne
premoge
po nantgodneJMh cenah ln plačUnlh pogojih dobavlja Dom. ČcMn trgovina o premogom Ljubljana. Wolfova l/H.
kostanjeve, jelove in bukove kupuje FRUCTUS, Ljub-ljana, Tabor št. 2. 5862
SLAMOREZNICA
dobro ohranjena, naprodaj. -Ogleda se: Rimska ccsta št. 3, pritličje.	5854
izvežban v mešani in mp.nu-fakturni stroki, z večletno prakso, zanesljiv in vesten, zeli premeniti mesto. Naslov pri upravi pod številko 5353.
POHIŠTVO
prodam kompletno za spalnico iz črešnjevega, za kuhinjo pa iz mehkega lesa. Od strokovnjaka je cenjeno nad Din 17.500, prodam pa vsled opustitve načrta vse skujiaj za dinarjev 10.500. Ugodno je tudi za preprodajalca. Naslov pod štev. 5860 v upravi lista.
PRITLIČNO HIŠO
blizu Ljubljane, predam. Pripravna za čevljarja ali kle-jiarja, ker teh ni v bližini. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod številko 5857.
PRODAM:
1 Mannlicher-Schonauer iti
I ScheibenziRirnerstutzen (za lov. društva), 8 Sagescharf-scheiben, 3 kom. cirkularnih žag, Otto Lueger, Lexikon der gesammten Techtiik (sedem zvezkov), 7 kg medene pločevine, 1 daljnogled za planinska društva. (Ogleda se od 10—12.) Naslov pove uprava lista pod štev. 5811.
za mizarsko obrt, se sprejme. FRANC PREK, Dravlje.
Trgovska hiša
SE PRODA na Bledu, -f
Na3lov se Izve v upravi »Slovenca« pod štev. 5694.
MLIN in ŽAGA
naprodaj na veliki, stalni vo« di, kjer ni voda nikdar ne prevelika in ne premajhna, Jez naraven. Mlin je 3 6 pari kamnov in stof>c. — Vse v najboljšem stanju. - Naslov v upravi lista pod štev. 5235.
♦»♦»»♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦»M
NAJBOLJŠA
NAJCENEJŠA
NAJUSPEŠNEJŠA
REKLAMA
so oglasi v »Slovencu«.
Zahvala,
Za mnogobrojne izraze sočutja povodom smrti našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, brata, tasta, strica in svaka, gospoda
kakor tudi za spremstvo blagopokojnega na njegovi zadnji poti, za darovano cvetje in gg. pevcem za ginljivi žalostinki uajiskrenejša zahvala.
V Novem mestu, dne 25. septembra 1924..
Rodbina MRAMOR - KOBE.
iBi!
t PODKtEKNSCE:
Maribor
Novomesio
Rakek
Slovenjgradcc Slovenska Bistrica
KAPITAL IN RESKERVE DIN l©,3©O.OCS©-— fe^flršui© vse toanerae posle najtočneje ln najlcialaiitiiefe. Brzojavl: TrgovsScei	Telefoni: 13®, 14©, 45®
EKSPOZITURE :
Konjice
Meža - Dravogi-ad
PHaaniM«mamam
Charles Pettit:
Zgodba o grbavcu In mandarin«
(Konec.)	8
Sedmo poglavje.
Medtem pa sta se obadva skopijenca žurila, da izvedeta zapoved svojega gospodarja. Ko sta ga privedla na dvorišče, sta ga naslonila na deblo drevesa, na katerem je imel biti obešen. Nato sta zahtevala vrv in lestev, da bi jo mogla pritrditi v vrh drevesa.
Na njihov klic so od vseh strani prihiteli služabniki, da jima pomagajo pri kazni.
Ko je bil grbavec obkrožen od služin-čadi, ki se je norčevala iz njega, je še vedno upal, da se blagorodje vendar še premisli. Saj ni ta mandarin edini, ki ima uekoliko soli v glavi!
Toda kmalu je uvidel, da je izgubljen: vrv je že bila pritrjena v vrh drevesa in solidno napravljena zanjka se je zibala pred njegovim nosom.
Krup se je razlegal prav do gospejinih sob in je prišel na uho gospe Cheng-Ki-Ping.
Ko je izvedela, da bo obešen nek grbavec, je zagnala v vesel krik in prosila vljudno glavarja skopljencev, da bi jo pustil na prostor kazni.
Bilo ji je dovoljeno.
Stopicaje po svojih drobnih nožicah je prispela tje tako hitro, kot so ji to dopuščali tesni aristokratski čeveljčki.
Ko je grbavec zagledal, da se mu bliža lepa gospa, katero obraz vos seva od nebeškega vesolja, je čutil v svojem srcu
globoko zadoščenje; kajti bil je silno galanten in je kaj rad ugajal ženskam.
Poklonil se ji je z glavo (več namreč ni mogel) in ji rekel:
»Silno sem vesel, gospa, da vam bom delal tako zabavo. Brez dvoma si želite odrezati konec vrvi in ga spraviti kot talisman... to priča o dobri naravi. Vendar pa mi pravi vaše vzhičenje, da je morda še kale drugi vzrok. Ali bi bil preveč indiskre-ten, če vas prosim, da mi ga razložite?^
Gospa Cheng-Ki-Ping se je nekoliko obotavljala; nato je zarudela; nato pa je povedala s pritajenim glasom:
»Naj bol Vedite, da sem bila kruto te-pena samo zato, ker sem svojemu soprogu hotela pripovedovati zgodbo o grbavcu!... Vi ste tudi grbastk
»Torej boste sedaj maščevani k jo smeje še pristavil mali starec; in laskavo je sklenil:
»Zaman sem skušal priučiti književnike dobrega okusa; toda vidim, da bi bilo neplodno učiti ženske logiko. Saj jo že imajo od narave... To me tolaži, najlepša hvala gospa!..
Med tom pa so se že služabniki zgnetli okoli njega in mu vrgli zanjko okoli vratu. Toda ker je bila glava popolnoma med rameni, je bilo to težko opravilo; in služabniki so mrmrali in bili nejevoljni.
Grbavec je smatral za nepotrebno prerekati se s služinčadjo, ki pa tudi ne bi razumela njegovih besed.
Zakasnitev pri obešanju mu je dovolila, da se še nekoliko porazgovori z gospo in občuduje njeno prostodušnost.
Uboga dama je bila iz sebe, ko se jc zavedla, da je kaznjencu zaupala malo preveč. Približala se mu je, sklonila k ušesom in ga prosila:
»Prisezite mi, gospod, da ne boste po mestu razširili govorice, da sem bila te-pena. Bila bi zelo osramočena.
Grbavec se je nasmehnil in rekel: :;Cemu prisega, če bom prav sedaj obešen?«
Toda gospa Cheng-Ki-Ping je še vedno vztrajala na svojem.
»Prisezite pri tem, kar vam je najsvetejše! kajti pozneje vas bodo morda došli drugi književniki pri Rumenem Vrelcu ... in tudi, če se morda vaš duh utelesi in pride, bivat v to mesto ..
Sedaj je on resno izjavil: »Pri svoji grbi, gospa, vam zagotavljam ,da bom v par minutah najdiskretnejši od vseh ljudi. In če se bom pozneje še kdaj učlovečil, se bom prav tako malo vtikal v ženske zgodbe kakor v gledališke spletke.«' Sedaj šele je bila gospa Cheng-Ki-Ping pomirjena. Kajti ta grbavec je bil videli pošten mož, ki je zmožen držali svojo besedo tudi na drugem svetu, ali v drugem življenju.
Med tem pogovorom je bila zanjka že varno položena okoli vratu paeijenta.
»Pazite, obesite me dobro,< je nosljajo nasvetoval svojim strežajem, nato se je obrnil k gospej:
»Vrv vam bo prinesla srečo, gospa!. , . dotikala se bo moje grbe.*
To so bile njegove zadnje besede. -Služabniki so kliknili ,He! lian!', da bi potegnili vsi hkrati in so ga dvignili visoko v vrh drevesa; in v tej višini je začel kazati jezik toni neumnim ljudem, dokler ni iz-: dilmil svoje duše.
(L' O p i 11 i o n - R e v u e de l a S c-m a m h i 11 u s t r e e. 20. avril ct 27. avril i 1923.),
E8il=m£i»Elii£til£IIl=M=HI
NOVE UČJNE KNJIGE iz zaloge Jugoslov. knjigarne v Ljubljani:
Komatar-Dr. Capuder, Zgodovina novega veka za višje razrede srednjih šol (izide začetek oktobra).
Bučar, Zgodovina srednjega veka za višje razrede srednjih šol, vez. Din 60.—.
Kržišnik, Zemljepis za srednje šole III. del, vezano Din 28.—.
Bučar, Zgodovina novega veka za nižje razrede srednjih šol. Din 35.—.
Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev za višje razrede srednjih šol. (Izide začetek oktobra.)
Melik, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Din 32.—,
Sodnik, Logaritmi. Pctdecimalnc lo-garitmične in goniomciričnc (trigonometrične) tabele. Din 28.—.
Ing. Novak, Zemljepisni atlas kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, sedem zemljevidov. Din 48.—.
Ing. Kregar, Praktična perspektiva (izšla kot rokopis).
V zalogi so tudi šolske knjige za vse osnovne, meščanske in srednje šole.
iii=inEmEHiEmEiii=m==m=!
BaBBBflBGaBBBBBflBBBBBBBBBBBBBB
POZOI ' POhlStVO Pozor!
PO ZNIŽANI CENI se prodaj?: moderne spalnice, Jedilnice, kuhinje, pisalne mize amerikanskega sistema in drugo pohištvo. Sprejemajo se naročila. — ANDREJ KREGARi strojno mizarstvo, Vižmarje — Št. Vid nad
Ljubljano. — Zaloga nasproti postaje Vižmarje. 2850
-BRnBSEUBESaBRBBBBflBIRBBBBBBBBfS
Modistka Horvat
STARI TRG
prodaja bele klobuke od 150 do 200 Din, dvobarvne po 170 Din, enobarvne po 140 Din, različne baržunaste in druge novosti po najnižjih cenah. Žalni klobuki v zalogi.
In HARMONIJE na obroke:
Boscndorfer, Forster, Stein-way etc. Vse instrumente za bleh- in štrajh - godbo, strune in žice vseh vrst na debelo in drobno. ALFONZ BREZNIK, Ljubljana, Mestni trg 3 (pri magistratu). Naj-sposob. tvrdka Jugoslavije.
Strojno pletenje.
Daje se pouk v strojnem pletenju pod ugodn. plačilnimi pogoji. — Ponudbe na upravo pod šifro «POUK«.
■BBHBBBiSBIlHaUBB
Sloven. antracit, kovaško OGLJE
dvakrat ceneje kot koks, dobavlja en gros
rudnik »Drle«
Škofljica pri Ljubljani. flBBHBBRBBBBBBBBBBB
M<
jelove, borove ter ŽELOD in ŽIR kupuje
Fructus
LJUBLJANA, Tabor 2.
Krompir, orehe,
suhe gobe, belo proso
in druge deželne pridelke, KUPUJEM vsako množino in plačujem najvišje. - ANTON TRAVIZAN, trgovec, Bršlin, p. Novo mesto.	5629
: opozarjamo, da so zopet do-: speti najboljši šivalni stroji :	in kolesa
S „GRITZ$ER"
r V VSEH OPREMAH : za rodbinsko in obrtno : rabo. Istotam vseh vrst : čevljarski stroji ..AdlCF" : kakor: cilinder, ievoročni i	in krojaški,
j Pouk v vezenju ter i Krpanju perila >n
: nogavic (štofanjej brez-: ptačno edlnO le pri:
I Jos. Peteline, Ljubljana
: blizu Prešernovega spomeni-: ka ob vodi. Popravila sprejemamo.
VlltlllVVIIIISIVIIIIVIIIIVIIIIIVIIIVICIVIIIII
»3Sa!22SaE3ffl!BB81!a0BBBBBBKanBBBnBB
Inseratl v »Slovencu« imajo po-uspeh. - Inserirajte v njem!
gjHBaiBHaaBBBBBBBBBnBBBBBBaBnmP
Bjud ml.
LJUBLJANA,
Kongresni trg št. 6.
HIgienično nrejani modenit damskl česalnl salon. Zaloga slovite specialitete za dame: Kamfor kiema kraljice Marije. Specialiteta: Lasni obročki in vsa lasna dela.
Odprto: od '/28. do 12. ure in od '/.2. do 7. ure, ob
sobotah do 8. ure zvečer.	b
Naznanjam, da 0TVORIM dne 1. oktobra
§ n
i MIL
EMIL PIRTT, konc. zobotelinik. Pred Škofijo l/I, — Ljubljana.
Resljeva cesta 22. IvLOBUČARSTVO IN SLAMNIKARSTVO.
. Preoblikovanje, nakineevanje, moderniziranje ■ vsakovrstnih slamnikov in ldobukov za dame in gospode.
kupiš:
Nogavice navadne Din 19'—, svil. flor Din 3S'—,
volnene jopice Din 68 — In 98—,
zimske rokavice Din 25—,
C rep de Chlne Din 95'—, 130'—,
damska srajca Din 39'—
ter drugo blago po konkurenčnih cenah pri
A. ŠINKOVEC nasl. K. S0SS
Ljubljana, Mestni trg 19
H. PETS1IŽ
LJUBLJANA

MODERNA
PARNA ŽAGA
kompletno urejena, v gozdo-bogatem kraju Slovenije (pogon Lanz-tokoinobila, 45 PS) se takoj — event. tudi strojna oprema (polnojarmenik, cir-kutari, 1 nihalna ža^a, loko-mobila kakor zgoraj etc.) — posebej PRODA oz. ODDA v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 5896.
Kralj, dvorni goslar
M. Mušič
Ljubljana
Selenburgova ul. 6
Specialist v godalnih
inst: mentih. Prvovrstna zaloga vseh glasbenih potrebščin, po konkurenč. cenah.
Odvetnik
O5*- IVAN STAMO¥MK
uljudno naznanja, da je otvoril svojo
©dv^traišlko pisarno
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 7, I. nadstropje.
------ (Hiša Vzajemne posojilnice.) =====
«MUfa«w»i-: ■mMJtuuj.r. ^sm^n
Odhod parnika „Atlanta"
za Južno Ameriko in sicer v Brrzilijo in Ar-gentinijo, kateri odplove iz domače luke „Split"
Ir' dne 1©. okSoSira 1M4.
Parnik prevaža potnike iz Splita v Santos in Buenos-Aires. - Odprava potnikov iz Ljubljane in Zagreba dne 13. oktobra 1924 v jutranjih urah.
Vsa navodila daje takoj In brezplačno ,CosialIclr-Iiine*
Generalno zastopstvo za kraljevino SHS Telefon 24/58.	j. O. DraSJkoviC	Zagreb, cesta „B" 3.
in zastopstvo za Slovenijo
Simon Kmelec, Ljubljana, Kolodvorska 30
Telefon 66,
Broj 9256-1924.
Kod podpisanog gradskog poglavarstva imade se u smislu zaključka gradskog za.stupstva od 25. srpnja 1924, čl. XI. sjed. zap. popuniti mjesto
iraiilffls
pa za popunjenjc tog mjesta razpisuje ovime natječaj.
Namještenje je u smislu § 4. Propisnika o statusu i uredjenju beriva urednika i službenika grada Sušaka prve godine privremeno, a definitivno če namještenje uzslicditi prema uspješnom službovanju prve godine.
Služba gradskog inžinira počima sa VIII. plačevnim razredom, a svršava sa VI.
Plača, doplatci i stanarina analogno kao kod državnih činovnika prema zakonu od 14. ožuika 1922 o prevodjenju na dinarske plače odnosno zakonu cd 28. veljače 1922 o dodatcima na skupoču, a ociin toga 50%, povišice na lični i porodični dodatak, ovo potonje do uredjenja prinadlež-nosti i položaja grsdskih činovnika prema novom zakonu o državnim či-novnicima, što če uzsliediti najkasnije sa 1. siečnja 1925.
Natjecatelji, koji moraju biti naši di'žavljani, neka svoje propisno taksirane molbe podnosu ovom gradskom poglavarstvu najkasnije do 25. listopada 1.924	i molbi prilože: 1. krstni (rodni) list; 2. do-
movnicu; 3. svjedočbe (diplome) o stručnoj školskoj spremi: 4. svjedočbe o dosedanjem službovanju ili praksi; 5. svjedočbu o morainom vladanju — i 6. uredovnu liečničku svjedočbu o zdravlju odnosno sposobnosti za vršenje službe.
Natjecateljima slobodno jc staviti u molbi i svoje posebne zahtjeve. Naplate za vanjska uredovanja dat če se posebice za pojedina uredo-vanja ili paušalno.
Pošto gradska občina Snšsk imade svoj vodovod, to čc se izmedju natjecatelja dati prednost onima, koji se izkazu, da su u stanju upravu vodovoda s uspjehom voditi.
Grajska ooglavarstvo Sušak,
dne 16. septembra 1924.
Načelnik: KUClČ v. r.
Za centralne kurjave
najprimernejši Je vfsokokalorlCnl Trobnodolskl premog. Dobavlja ga po originalni rudniški ceni gl. zastopnik premogokopa Trobnldol
DOM. ČEBIN
trg. s premogom, UUBUANfl, Wolfova ulica 1./II.
Trapist - sir
znano najboljši, Ia, kilogram po 28 Din. - Malo pokvarjen 25 Din iste kvalitete, razpošilja s pošto vsako količino
SIRARSKA ZADRUGA OBOROVO-ORLE, Hrvatska.

Priporočamo tvrdko
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Najcenejši nakup
nogavic, žepnih robcev, brisaik, klota, belega in rujavega platna, šifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Soiingen In za obrezovanje trt.
HA VELIKO IN MALO.
,t0 \fclrf! 33BaOI9ffl2tflfflHE!SB!BBESSH
GOSPODIČNO
k OTROKOM, intelig., iz-obraženo, ki govori perfekt nemški jezik, ima ljubezen do otrok ter je vešča šivanja in bi bila opora gospodinji, iščem proti dobri plači k 3 otrokom v starosti 9, \V, in 3 let za NOVI SAD. Po-nudbe pod »Ljubezen do otroke št. 5892 na upravo.
I
Opozarjam p. n. občinstvo kakor tudi moje odjemalce, da RAFKO HEIN-RIHAR, moj nečak in bivši pisarniški uslužbenec, nima nobene pravice na moj račun sprejmati denarja, kakor tudi ne sklepati kakšne kupčije, ker sem ga že odslovil dne 4. aprila 1924 radi nepravilnega ravnanja. Toliko p. n. odjemalcem in občin-stvu v ravnanje.
IVAN HEINRIHAR,
lesni trgovec, Boh. Bistrica.
PERJE
kemično čiščeno, za pernice
in blazine, kg Din 60___
Belo gosje perje, skubljeno, kg Din 200.—, prima beli puh, kg Din 400.-—, razpošilja po povzetju
Josip Brozovič
ZAGREB, Boškovičeva nlica št. 18. Lastna tvornica perja
BHBSHffiffiasiHtsnHBgaa&BaaeanBBBaBB
Tovarna v bliž. Ljubljane sprejme za svoje delavsko kuhinjo
Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in plačilnih zahtev na upravo lista pod šilro ^KUHARICA« št. 5928.
■ ■HBBB3ESSBE8ESBHKaHaaBBBBBB
ZADRUŽNA ELEKTR ARNA NA VRHNIKI r. z. z o. z.
razpisuje mesto
itiiti ter oMiil
7. takojšnjim vstopom. — Ponudbe naj se vpošljejo z kratko navedbo službenih mest in plačilnih pogojev na gornjo zadrugo.
Kr. angleška
posino-parobrodna linija.
General, zastopstvo za kraljevino SliS;
Zagreb
Trg I. štev. 17.
Redni potniški promet
Hamburg—Cherbourg—.Southampton v Nova j orle šri Eanado
Cherbourg—Liverpool—Soufhampton v južno Ameriko'
Rio de Janeiro, Santos, Montevideo, Buenos Aircs, San Paolo.
Odprava potnikov t, 2, 3. razreda, — Kabine 3. raj. z 2 ic l posteljami Udobnost — Sigurnost — Brzina
Podzastopstva: Beograd, Karagjergieva ulica 91. — Ljubljana. Kolodvorska 26. — Ve!. Bečkcrek, Kralja Alejtsandra 4.
Brzojeval naslov za vsa gornja podzastopstva „R0YMAILPAC".
Za Bosno, Hercegovino, Dalmacijo in Črno goro: Srpska Prometna backa v Sarajevu in Gružu.
Naslov za brzojavke; Prometna banka.
Dopisovanje v vseh jezikih.
■žm
Zadružna Gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 10
(v lastni palači vis 6 vis hotela „Unionu).	Telefon št. 5? in 470.
Bačun poštno čekovnega urada za Slovenijo štev. 11.945, v Zagrebu štev. 39.080.
Podružnice: CELJE, OJAKOVO, MARIBOR, NOVI SAD, SARAJEVO, S0MB0R, SPLIT, SIBENIK.
Ekspozitura: BLED.
Kapital in rezerve skupno nad Din 15,009.000'-.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombnrdira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.