■oitniiia platana e gotovinL Leto LXVm., št. 166 LJubljana, četrtek, ti. |«ti)a 1*3$. ije rraaa dew Dopoldne, tsvzemii nedelje tn praznike. — taneraa do 90 peui a Drn 2.-. Li~t ironično vprašuje, ali naj bodo to dokaza petdesetlolnefia tradici jonalnega prijateljstva*, o katerem je govoril zunanji minister sir Samuel Hoare. Tudi drugi italijanski li^ti pišejo podobno. Tudi ostali listi dolže angleške liste, da sk> zaceli erdo kampanjo proti Italiji v Ne-gusovi službi in govori o >nezaslišanem in dozda: neznanemu skandalu za belo plemec in Japonsko« da podpirata Abesinijo in ro-Protestna zborovanja po vsej Italiji — Kamin ja italija nskega tiska Protestna zborovanja Rim, 25. julija, b. Po vsej Italiji so se vče-raj vršila velika ljudska zborovanja, ki so jih priredile krajevne fašistične organizacije kot odgovor na najnovejše politične dogodke Manifestacije so se razvile v velike simpatijske shode za Mussolmija in njegovo politiko v vzhodni Afriki. Proslave so se marsikje udeležile tudi čete, ki so mobilizirane za vzhodno Afriko. Množice so v glav-wem protestirale proti spremembi stališča Japonske in proti ukinitvi prepovedi izvoza orožja v Abesiniji. lei jo je izrekla 'Anlija. Tujci zapuščajo Abesinijo Rim, 25. julija. w. S par nikom »Viktoria« so se vrnile danes v domovino skoraj vse žene in otroci italijanskih državljanov iz Abeshrije. Italijanska vlada je odredila njihov povratek zaradi stalno naraščajočega sovraštva proti Italijanom v Abesiniji. Njihov odhod, ki so ga ščitile varnostne čete italijanskega poslaništva, je napravil globok vtis. Kakor pripovedujejot ipotniki. je v Abe siniji nerazploženje prot Italiji vedno večje in se sploh ne govori o drugem kot o preskr bi orožja in streljiva. London, 25. julija- w. Več sto Angležev, trgovcev in zastopnikov drugih slojev, se je včeraj zbralo v Addis Abebi. od koder so z letali odpotovali v Anglijo. Po raznih deKh Abesinaje je ostalo še okoli 30 angleških državljanov, ki iih nameravajo prepeljati domov pozneje, za kar je že ukreni eno vse potrebno. Tudi Japonci oborozujejo Abesinijo London. 25 julija. AA Agen.i japonskih tovarn orožja in streliva razvijajo v Abesi niii veliko akrijo. Sklenili «*o že vrsto dobrib kupčij in sedaj na vso mor pospešujejo eks pedicijo veeiib kob"?in orožia in streliva i? Japonske v Ahpsinno Transporti •/•. Zadnje dni so se pojavile nove t<«koče glede ho-landskega goldinarja, ki je prijel v inozemstvu popu&čati Nizoxern«ka Narodna banka je morala Barad i obrambe goldinarja povišati diskont, ki ct je Sele n«dav»© znižala Tukajšnji poslovni krogi «o izračunali, da je Nizozemska Narodna '-anfca danes oddate v Ameriko za H milrjono* goldinarjev zlata. Povratek angleških bojevnikov iz Nemčije London, 24. julija. AA. Danes so se vrnili s svojega potovanja po Nemčiji člani »Angleške legije«. V izjavi, ki jo je dal njihov vodja major Fatherston Godley novinarjem, pravi med drugim: Upamo, in z nami upajo tudi naši nemški tovariši, da bodo vsi bivši bojevniki, torej ne samo angleški in nemški, temveč tudi francoaki stopili v skupno organizacijo za učvrstitev miru. Razmere v Nemčiji so popolnoma drugačne, kakor splošno mislijo v Angliji. Poudariti moram, da so organizacije bivših bojevnikov popolnoma zveste nacio-tialno-socialističnemu režimu. Organizaci- ja nemške mladine je na angleško odposlanstvo napravila izreden vtis. Nemška mladina si krepi moči svojih teles, vendar nismo nikjer videli, da bi nosila orožje. Uredili bomo medsebojne obiske otrok bivših nemških in angleških bojevnikov, kar bo naš medsebojni sporazum poapcsilo. Angleški bojevniki so obiakah tudi koncentracijsko taborišče, v katerem je bflo 3.400 oseb, od teh 7&% iz političnih razlogov. Kolikor je bilo mogoče ugotoviti na prvi pogled, so vsi kazali še dokaj dobro zdravje. Prostovoljno znižanje cen v Parizu Pariz, 24. julija. AA. Mnogi pariški trgovci, hotelirji, gostilničarji in hišni lastniki so prostovoljno zaiizali svoje cene oziroma najemnine za 10%. S tem hočejo pokazati, da so pripravljeni pomagati vladi pri pobijanju draginje in znižanju cen. Amerika in pomorsko oboroževanje Washington, 24. julija. AA- Poučeni politični krogi zatrjujejo, da bo ameriška vlada nastopila proti nameram nekih sil, ki so podpisale washingtonsko in londonsko pomorsko pogodbo, da povečajo svojo vojno mornarico. Zatrjujejo, da je ameriška vlada končno zavzela odločno ~*blišče napram angleško-nemškemu pomorskemu sporazumu in angleškim načrtom za zgraditev večjega števila novih križark. Po drugi verziji je ameriški vlada sicer nripravljena pristati na neke koncesije. * nod pogojem, da se na osnovi novega razmerja med oboroženimi silami posarnezrrih prir~ " i pomorskih držav omogoči dejanska razoro" žrte-v. Velika korapeijska afera v Runmni ji Bukarešta, 24. julija- AA. Danes je bil aretiran polkovnik Kala Torescu. ki je zavzemal visok položaj pri policiji. Polkovnik je osumljen, da je s pomočjo dveh drugih oseb sprejel provizijo v znesku 25 milijonov le|ev od neke belgijske finančne skupine, kateri naj bi- izposloval pri rurmmski Narodni banki potrebna dovoljenja za neke transferje V rumunski javnosti je izzvala ta afera veliko pozornost. V zadnjem trenutku preprečena železniška nesreča Maribor, 25, juh ja. V pretok h noči je prometnik postaje Račje-Fram Hubert Kmctcc v zadnjem trenutku pred prihodom nočnega mariborskega potniškega vlaka opazil, da je bila kretnica postavljena ▼ odklon ter da je bila med desno ojstrico in matično tirnico položena železna natezalna pk>š6a. Med prvo in drugo blazino pa je stala pokonci druga nateriUs plošča, kar bi lahko povzročilo vehko železniško nesrečo, če bi odkritje ne prišlo v zadnjem trenutka. Zadevo preiskuje sedaj orožnietvo. Drobiž z vseh stnud Newy*rk, M. j**>. AA. V akem centru države indiene Terrehaute je nastala generalna sUrvfea. v kateri sodeluje okrog 60.000 ljudi. PoMej je zelo sesea in prišlo je tudi Še do hcdtti mcidentev. Žeto so vojafte eMseH poslale v Terrehaute veejl oddelek veješNa te preglasile •tanje* 94. juh ja. Škotske se je včeraj letalo. Letalski častnik ubita. V bristolskem vodo tovorni bsdropsas rjeeisšea so utonsk. obali neko eejfto mehanik sta bila ps je padel v« te dva —IJ Tivolski Hb»* je iIMBu ter reguliran. PotošMl bedo se travmo reke po obre Žjo. nakar bodo tanko sonet ■nestUl veee v ribnik. Delo so morali netavftl jenena. ker m bilo več denarja. Letos js precej Mero napredovalo in sjsjsjsjI ? U Jene mlake je aflaj nastal res pravi rteenk, M se nejB) ps n* treba sramovati ter bo nesVveeane v eneee Stran 2. Četrtek, 2*. jaHja H65. Stev 161 Ljubljana: Zagreb 2:2 (2:0) Lepa ta lanimiva igra v sta nastopili Ljubljana, 25. julija. Za snocnjo nočno tekmo na igrišču Primorja med reprezentancami Zagreba in Ljubljane je vladalo veliko zanimanje in ji je prisostvovalo okoli 18^0 gledalcev Tekma je bila namenjena v korist olimpij skemu fondu, kljub temu pa oba podsave-za nista smatrala za potrebno, da postavita najmočnejši enajstorioi. Na obeh straneh so manjkali ijrrači lf praških klubov, kar je deloma razumljivo, ker jih. klubi hranijo za državno prvenstvo, ki stopa ravno sedaj v odločilno fazo. Nastopajoči moštvi pa sta bili navzlic temu toliko močni, da sta lahko zadovoljili pledalce in sta posebno v prvi polovici predvedli ja^o živahno in zanimivo ipro. polno napetih momentov. Ljubljansko moštvo so sestavljali pretežno icrraei Ilirije, zagrebško pa icrači G rad lanskega, Snarte. Haška, Železničarja in Makahila. Po odmoru so Ljubljančani precej pomisli li. kar je pa? pripisnti dejstvu.da Tliriia brez igrišča in ni od zadnje prvenstvene tekme z Rapidom prav nič trenirala. Razsvetljava, ki 30 io postavili na hitro roko. ni 7ndovil lila. T?511 so trenotki. Ko žoa ne bo dolgega ugibanja, moramo takoj povedati, da je Jurjevčie, zdravnik, pravcati čarodej, ki je imel mazaštvom neverjetne uspehe m ki je znal 9vrje posle tudi imenitno organizirati, da mu nikoli ni manjkalo Hriientov. Posebno znan je bil po Rudniku na Laverci, na Igu in gpkm po vaseh bMrnje dolenjske okolice. Od jotaa do večera so prihajale v njegovo stanovanje mlade ženske in kmalu so jfejfi v okolici poŠepetavati, da se možakar v prvi vrsti pe&a z odpravo telesnega pflocfcL To je se pripomoglo k nje- ki je imel že dvakrat opra- zaradi mazaStva govi važnosti. Kmalu je dobil v posete ne samo kmečke dekleta in žene, marveč so se jele zglasati pri njem tudi ženske iz boljših meščanskih krogov. Njegova praksa je naraščala iz dneva v dan. dokler ni slednjič prišlo do katastrofe. Policija je pred dnevi prejCia anonimno pismo, v katerem so bili pop .sani njegovi grehi. Na podlagi te ovadbe je povzela policija nadaljna poizvedovanja in slednjič Jurjevčiča aredrala. Na policiji so na pol!agi zaslišanja prič ugotovili, da se je Jurjevcič loti! ne samo odpravljanja telesnega plodil, marveč da je zdravil tudi pijuc nco, rane, revmo, »polne bolezni itd. Zanimiv je en primer. Na plučnici jc obolel ne-U! poštni nameščenec, ki 30 ga zdravili trije zdravnika. SpeciaCst je le obupal nad bolnikom, ki je im*r. nad 41 stopinj vročine in dejal domačim naj se pripravijo na najhujše. Tadaj pi je pozval na pomoč neki bolnikov prijatelj Jurjevčiča, ki se je res potrudi1 v bolnikovo stanovanje, čim ga je pregledal in inu zmeril vročino, je sedel na kelo, kupil na trgu nekaj »sirokov«, priilrjal nazaj in mu obložil hrbet s sirčkrm. dc-čim mu je na prsa položil kos ledu. nakar ga je temeljito povil. Obkladke je ponavljal vso noč in res je bolniku vro-' roje v Jurievčičevsj zdraviriake nezmotljivosti Trnkih primerov Je Jarjee&č n* policiji tada sam navedel voč» ICar ee tiče odpravljanja ploda, pa je priznal na policiji, da se je posluževal pri tem operativne metode. V njegovem a stanovanju ao zaplenili tudi več »ertrav-niškega orodja«. Jurjevcič, ki je prišel pred štirimi leti iz Idrije T Jugoslavijo, Je imel ie dvakrat opravita z ohsastnii zaradi maza&t-va. Prič so ffa aretirali leni 1933, ko Je zdravil po Rožni dolini. Znal pa se je (tedaj Izviti iz afere, dočim so ga po drugi aretaciji lani, ko je ordinira! na 2abrjeta, zaprli za 4 mesece. Zdaj je zopet v zaporu ki ga bodo najbrž obdržali dalje časa, čeprav se izgovarja, da je zdra/vil samo po Kneippovih metodah. Trboveljski slavčki v Rimskih toplicah V nedeljo popoldne 90 gostovali v Rimskih toplicah »Trboveljski slavčki«. Popoldne so priredili koncert t kopališču, v parku na prostem. V Rimske toplice 90 dospeli že s jutranjim vlakom, da 90 se če* dan lahko navžili krasot lepega in romantičnega kraja Dopoldne ao peli pri maši, katero js bral tamkajšnji rojak prof. Ulajja. 2e tu so pokazali svojo neprekosljivo dovršenost v petin in nadarjenost v glasovih. Popoldne ob 17. uri Je bil prostor pred koncertnim odrom poln. Radovedno občinstvo Je nervozno pričakovalo pričetka. Ko so prikorakali na oder naši £e daleč znani pevci. Jih je občinstvo navdušeno pozdravilo. Bledo in resno dero, kateri se je bralo z lic da je doma iz Črnih Trbovelj, je v imenu občinstva pozdravil profesor Ulaga. Ko pa je stopil na oder g. dirigent Šuligoj, ploskanja in klicev >živio Suligoj« in »živeli trboveljski slavfcki« kar ni hotelo biti konec Zadonela je prva pesem. Iz »rl sinov ln hJfe- ra trboveljskih rudarjev je zadoneta pesem »Mi smo pa od tam doma ..« 0?i mnogih so zalile solze. Poslušalci so točko za točko, pesem za pesmijo posluialf z večjim navdušenjem. Občinstvo je bilo tako navdušeno, da so morali slaveki nekaj pesmic dodati. Posebno priznanje pa so slavčki želi pri mnogih odlicniakih tujih držav, kakor Madžarske. Francoske. Češke itd. ki ro kot lete v; 5-carji Rimskih toplic poselili koncert. M A RiJ SKALAN ROMAN Sida Silanova v. V solnoenem žaru viročega arvguwta &o ležale stairoslavne Ruše leno zleknjene med obronki zelenega Pohorja in šumeče Drave. Te staro slavne Ruše, kj sr videle pred stoletji uprijsoritev prve gledati***^ igre V slovenskem jeziku ter irr.o^e ie takrat popotao gimnazijo in neomajno narodno saveđt, so ohranile »Velo ktiHumo tradicijo neoflernjeno m nrVhtnljiv ponOs n& svojo vedno sivo *iO*t. Priprave za orvo ttprfeorrtev ,tvv ^*»* lovca < na prostem 9o spresn-5 kolektivnim sodeloVamjem: erf pg^torv*!? kot igralci, dPirgi st) prr- - ->v''o't pozo "išče igTe in prostor fea ~ -o-oo rr-?tji so pa mmo svetovali ali ~- m ^ nastalo v oski Baseki med .- ---n ^horskima obronkoma nad 1^v, oolct.no gledalisoe s vsem tistim okoljefti, ka more dati >Drr-•i !ovcu« videz popolne ptrepnže-as resničnosti. 2e v prvih popoldaii-'1 'irah j« vas nenavadno ožinnefau Z i**qjt« ie Maribora m Dravske doftne, ^'obusi, avtx>niotoilii vozovi m koleni - ; prihajali rexkrretmi gtedsid med &ar i9ie in okoličane tet oe stapaj z njimi '^rinjali v oVdgi piwas tično vihali nosove Bralko Kreft, Vladimir SkrbinSek in »dfe« TamnAć. Velik avtobus je pripeljal Hruani-čane: sodnika dr. Kas jaka, gospo Elvire, Jasno, Branka, pristava Petrovaca, žrvdnosdravriilca Sorsaka ki vrsto drugih. Posedli 90 prva, ie prej naročena mesta in v kričavem pogovora čakala pričetka. Kmalu ni bilo več nikjer nobenega prašnega prostora, samo spredaj so b£B še trije. Prvega je zasedel hrušniSk' zdravnik dr. Danno Prangež, ki je prijezdil v Ruse Stoto htedno, samo postav PetrovČtč, ks je sedel tik poleg njega, ae mu ^ g» boko pokiotrB m mm vneto * sttj^vad »svoje misK4 o g1ede4lMu in igrah na prostem. V gOBfctn grmovju ot> strnUi pffto* nHl je počil oster streli anelt, ds ss prMne predstavet MnoMca gle^toiesv "^s osredotočite, vse svoje Kmifnanje na puHunttSe, ki je bilo dotlej čisto txras> no. Prav v tistem hipa pa se je saMo nsjg«o r^^anje konjafcfli kopit lb po klar.r v \ r^zorisrlu sta v dim pri- Direktor Rado Pavlic umrl Ljubljana, 25. julija. Danes ponoči je nenadoma preminul, zadet od srčne kapi, direktor IL dri. realne gimnazije, g. Rado Favttc. Vest o njegovi tako nepričakovani smrti se je davi bliskoma raznesla po mestu, zlasti pa v krogih njegovih stanovskih tovar- nišev. Direktor Rado Pavlic je bil rojen dne 12. novembra 1883. na Klancu pri Kranju kjer je obiskoval osnovno šolo na Primskovem. Gimnazijo je posečal v Kranju, nakar je odšel na univerzo na Dunaj, kjer je študiral klasično filologijo. Leta 1910 je položil profesorski izpit in nastopil svoje prvo službeno mesto na n. državni gimnaziji v Ljubljani, kjer je ostal ves čas kot profesor, dokler ni bil v marcu 1932 v Imenovan za vršilca dolžnosti direktorja V juliju istega leta pa za direktorja. Pokojnik je bil izvrsten šolnik, ki se js ves posvetil vzgoji mladine. Ljubil je mladino stremeč za tem, da ji prikaže zedinjeno domovino v najlepši luči. Luč ljubezni do domovine pa je pokojnik nosil tudi v svojem srcu. Direktor Rado Pavlic je bil vedno agUen in poži-tvova-ien delavec na narodnem polju. tTdejst-voval se je v številnih kulturnih in humanitarnih društvih, kjer je vedno zalegla njegova tehtna beseda ki jo je ob vsaki priliki podprl tudi z delom. Plemeniti pokojnik ni dolgo bolehal. Zadnji čas mu je jelo pešati srce, vendar o tem ni rad tožil. Na izprehodlh na Rožniku mu je zadnje dni postalo ie trikrat slabo in je moral dalje časa počivati, preden je mogel naprej. Danes 00-I noči ga je naenkrat obšla hujša slabost, ki ji je sledila kap. »Prihajajo ...« je v šepetu Eašumero med občinstvom. >To je pričetek?« so se začudffli nekateri. »Ne, saj to ... to je Sida Silanova s svojo prijateljico ...« »Sida Silanova.« »Sida Silanova ... « Lepa in visoko vzravnana je prijezdila prva na pozorišče in se z vedrim nasmehom poklonila vsem, ki so jo hiteli pozdravljat. Pristav Petrovčič je planil s svojega sedela in prijel Sidi-nega konja za uede. »Kam naj ga odpel jem, gospodična Silanova?« je vprašal vsiljivo sladko. »Hvala, gospod pristav; privešem ga satna«, je odvrnila Sida, skoeHa le sedla ti vsela Petrovčien usde is rok. »Pomagajte rajše gospodični Dru-škovi!« Petrovčič je zardel, vendar je usWmo skotil k Danici, jt odvzel konja m ga cK^jel^al za Skhnim na trato ob robu gozda. Ko sto se s Sido vrnfla, je prvi patim igre ie v wa«n 1 smunihu oživljal soiSno posorišče. Ker js Danica tismlla drago le prosto mesto, je Sida morate hote aH nehote sesti k zdrav-nJkiL »Vi ste se ta?« je vzkliknila po pozdrava in skrila v žepno rutico, s katero si je otirala pot, svojo zadrego in živo rdečico. ■ »Vedno na mesto, gospodična Silanova. Samo vas si nikoli...« »Sedaj sem tu«« »Mflla«:. Pokojni zapušča poleg številnega ostalega sorodstva giofako uialodčeno soprogo gospo Marijo ka sest otrok, ismed katerih je najstarejša hči še profesorioa trije sinovi so na univerzi, dva pa ie obiska je ta srednjo Solo. Ob smrti plemenitega pokojnika, uglednega icknka, dobrega soproga in oVjta izrekamo potrti rodbini najgloblje soialje! Bodi ohranjen pokojnemu direktorju Pavlicu najlepši spomin! Planinsko slavje na Bodo Poljčane, 24. julija. V nedeljo je podružnic*. STO Poljčane pioalavila šeatletnico zgraditve stolpa na Boču. Za to pnitko je napovedala veliko planinsko rajanje pri Sv. Miklavžu na Boču. In res se je ta dan na tamošnjih zelenih planjavah zbralo toliko vnetih planincev in pianink kakor že dolgo ne, čeprav ae ni obetalo najlepše vreme. Boč je ob tej priliki lahko znova »poznal, da ima Še svoje stalne goste, privabljajo obenem nove. Dotok obiskovalcev je vedno večji, zanimanje ra priljubljeno izletno točko sega daleč izven banovine in cek> izven domovine, ki pa bo še naraalo, ko bo poljčanska planinska postojanka zgradila na tej prikupni planjavi udobno planineko kočo, kar ima že v nacrtu, ki bo v najbližji bodočnosti izveden. Nedeljsko planinsko slavje, ki je bilo dobro organizirano je počastil tudi nestor slovenskih olanincev predsednik centralnega odbora SPD in urednik Planinskega Ves»i-nika dr. TominSek. ki je vzhiSen nad lepoto pokrajine in navduSen ob delavnosti domače planinske podružnice naslovil na zbrano pisano množico in na »Vzhodni Triglavc, kot je §am svoj čas krstil Poč, nekaj besed, ki so izzvale v vseh navzočih val navdušenja. Dejal je med drugim, da ni Se nikjer drugod (prehodil pa je že marsikaj) ni nas>l tako lepe harmonije kot na Boču, ki združuje v enaki meri mesto in deželo. Slavja na BoČu ob raznih prilikah so ljudski sestanki v najboljšem smislu. Zato živel Boč in njegovi. Poleg godbe je sodeloval in povzdiimil prisrčnost slavja« sekstet pevskega društva »Jadran«. Nedeljski ljudski sestanek na Boču ostane vsem v najlepšem spominu. Na svidenje , Če prej ne — ob letul Iz Maribora —m. Mestni predsednik dr. Fr. I i pol d je nastopil 9\oj dopust in s« vrne v torek 30, t. m., ko bo zopet strankam na razpolngo. V Času odsotnosti ga zastopa podžupan R. Golouh. —m. Maribor, zberi se! Jutri v petek oh pol 10 velika poklonitev na grobu gnerala Maistra! —m. »LotoTišJarji« prihajajo. Avstrijski hitlerijanski emigranti so zopet prispeli k nam kot »letoviacarjic, ki te pa nočejo več vrniti v Avstrijo. Po večini so imovitejši ljudje. —m. Druiine. ki sprejemajo dijake na stanovanje, se morajo v smislu novih predpisov dati preiskati na p roti-tuberkuloznem dispanzerju, kajti vsak dijak srednjih ali meščanskih šol bo moral v bodoče predložiti v soli potrdilo, da v družini, kjer stanuje, ni bolezni na odprti tuberkulozi. To velja seveda samo za dijake, ki ne bivajo pri svojcih. —m. Pogreb smrtno ponesrečenega I. Gleinzerja bo jutri v petek ob 8etrt na 16 na mestnem pokopališču. Rajnki zapušča leno in nepreskrbljeno hčerko. Vzrok meljske smrtne Maribor, 25. juhja. Policijska komisija je ne n.esru smrtne nesrečo v Huttcrjcvi tvornici dognala, de )e sn.rtoo ponesrečenega Josipa Oleinzerja ubilo tromo v je v notranjosti dimnika, ki )e zgrmelo nanj. ko je padal v globino. Strokovnjaki pravijo, da bi pade- sam ne bil smrtonosen, ker je bilo na dnu dimnika precej prahu in saj, ki bi posledice padca omilile. Sodna komisija pa, v kateri sta bila sodni zdravnik dr. Jurečko in preiskovalni srdnik Turatto, je včeraj popoldne obduci-raU truplo ponesrečenegs. Pri tem je ngo tovila, da je smrt nastopfla zaradi izliva krvi v možgane, prsi in trebušno votlino. G4etnzer je hnel tudi zlomljeno rebro Zanimivo )e, da lobanja pri pade ni počila. V jetrih so našTi 14 velikih kamenokov. jBe?^irrt Od KOLEDAR Danes: Četrtek, 26. julija katoličan* Jakob DANAŠNJE PRIREDITVE ■sne Matica: l'k rad ena ljubezen Kisa Ideal: Križ z juga Kise Dver: Hči cirkusa noae šiSka; Parada smeha DBtlRNE LEKARNE Deees- Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Ba-hovec, Kongresni t m 12, Mr. Nada Komo tar, VM — Tržaška cesta. Z Jesenic — Sport: Prvo moitro SK ^Bratstva« go stuje v nedeljo, 28. L m v Kranju, kjer nastopi v prijateljski nogometni tekmi proti prvaku Gorenjske SK »Korotaiu iz Kranja. Pričakuje se da se bo odigrala med tema hudima rivalima res lepe [gre in pri jateljska igra. Vsi prijatelj! »Bratstva« z Jesenic in okolice se vabijo da frado v ne deljo z igrači v Kranj. Odhod moštva ob 11 dopoldne. — Velik tabor narodnejr« delavstva, ki bi se moral vršiti v nedeljo, dne 28. t. m ni Jesenicah je radi nepraIvi.lenih ovir preložen na poznejši čas. — V snamenju fasa: Te dni je neki br./ poselnl pritiskal na VSe pretege na stanovanjski zvonec pri neki stranki na Kralji Petra cesti, katere pa ni bilo doma. Ker se nihče na zvonenje ni OflaSil, je tO. kaico ga je še boij ob lila rdečica SS na čelo mu je »topil mrzel znoj- 'Ali naj pove po pravici in trda naie malomarnosrt. d« ti pločniki le tri leta čakajo na popra Tiso? Ne! — V glavo mu je sinila odrešima maser: »Veste, stvar je taka. Kammčainj bi si s-traAno radi nabavili rešilni avto. Ker pa drugače ne morejo priti do potrebnih sub vencij za nabavoi so si izmislili ta trik, da bi SJ ljudje na visokih in visečih pločnikih polomili par rok in nog ter eventuelno razbili nektj buč. da bi morali pozvati rešilni avto iz Ljubljane, Tako bi dokazali, kako potrebno bi bilo nabaviti tako prometno sredstvo in sele potem, ko bomo avto imeri. nameravajo baje popraviti pločnike, za katere je že odobren kredit.« Omenil mu je ruda, da ta stvar najbrž še ne bo tako kmalu dozorela, ker kolikor mu je znano, je bil ie pred leti. ob priliki likvidacije Zdravstvenega sklada za kamniški okrsti, votiran znetek 16.000 dinarjev za nabavo rešilnega avtomobila, da pa ne ve, če ta fond sploh 5e obstoja, ali če se je mod tem časom že povečal — Tujec se mu je za poja>aniJo lepo zahvalil in se odpeljal s prvim vlakom, hvaleč boga, da je odnesel cele ude- Koga naj bo sram. žena pijanemu možu: Sram te bodi, vsa ko noč prtkolovratdfl pijan domov: Mož: Tebe naj bo sram, da se vsako noč pričkaš s pijancem! ON TUM Žena: Po živaiiii bi se moresl ravnati, one pijejo muk) kadar so žejne. Moi: Jaz tudi. ■ ■ »Ne motita publike!« je zacepetala Danica. »Glej, glej...« >6ijajno!« je vzkliknila Sida skoraj na glas. »Sijajno«, je završalo med množico. Ta vzklik je veljal iipodobkeiju Tončka, domačemu diletantu Franju So miku. »Kolosalna maska!« je dejal zdravnik. »Iavrstna kreacija«, je dodala Sida in se z vživetjem zastrmela v igro, pozo-riSče in vse prostrano njegovo oeadje. Pod pozorišcem so ležale med zelenjem sadnega ln drugega drevja rtuse 3 h&ami in cerkvijo ob strani. Dalje doli pod vasjo sr je dvigala proti nebi siva skupina objektov tvornice za dušik, za njo in v globoko strugo zajedeno Dravo se je pa vzpenjalo proti ažurno jasnemu nebu pobočje Kozjaka, vse kakor ogr»>m na, očarajoča. t roko največjega 'imetnika naslikana kulisa. Na tej veliki in tko prekrasno živi kulisi so se menjaje vrstili temnozeleni pasovi gozda, svetlejši kosi travnikov in pašnikov, mod-rejSl vinogradov in zlatorumeni d «>z vrelega M ta. Vzpenjali so se vse do vrha, kjer so se medlejše visinske barve poljubljate t jasnim nebom. »Take kuliserije m* imela še nikoli nobena gledališka predtatava«, je za šepetala Sida, vsa vzhičena nad lepoto pokrajine in vedrino dneva. »r*rav gotovo ne«, je pritrdil zdravnik. Ob koncu dejanja je zagrtne^d Me4 pisano mnoiico gfedafee* ploskanje, ki je še dolgo odmevalo po gozdnih obronkih tja gori v Pohorje in tja doli v dolino proti Rušam, Največje navdušenje je pa veljalo Tončku, ki ai je bil, kakor obe ram erga uski uprizorjalci pas ion .sirih iger, že tedne pred nastopom pustil rasti divjo brado. Ob jarku za prostorom za gledalce je bila urejena zasilna okrepčevalnica Točili so pivo, vino, malinovec in druge pijače, pripravljali narezke in kuhali hrenovke. Tudi Sida in Danica sta odšli tja in pridružil se jima je še zdravnik. Spotoma se je previdno nagnil k Sicfi in ji zasepetal: »Cemu se me izogibljete ?« »Izogibl jem ?« »Ne tajite«. Ker Sida ni odgovorila, je dejei zagrenjeno: »Razumem. 2e po zakonu fizike ne morete stati istočasno na istem mestu dve različni telesi. ..« Pogledala ga je začudeno vpradajoče: »Kje stoji kakšno teki?« »V vašem srcu«. »V mojem srcu?« »Inženjer Kolarič ...« Sida je hotela napraviti resen obraz, ki naj bi ga speljal v še večjo zmoto a se ji to ni posrečilo. Zasmejala jf tako neprisiljeno, da jc zdravnik Dsup-ML »Kaj naj potnem ta vaš spodična?« »Ugenite!« k* fbojfe saneh, go- 8tev i g6 Četrtek, JfcdJJa 1985. Str«?. 3 DNEVNE VESTI — Načrt železniške proge Kočevje-Sušak. SušaJld goepooaieiri svet Je dobil te prometnega min is trsi fm ob vesti ko, da je generalni nacrt železniške proge Kočevje-Sušak v oddelku aa gradnje železnic že »delan. Treba je dobiti samo ie denar, pa se bo nova proga lahko začela graditi. — Češkoslovaški učenjak v Sarajevu. V Sarajevo je prispe! znani češkoslovaški etnolog dr. Anton Vadi a vik. ki bo proučeval našo etnografi>o ki folkloro. V Sarajevu ostane več dni. — Bolgarski šumarjt v Zagrebu. Včeraj popoldne so prispeli te Beograda v Zagreb bolgarski Sum ar ji. Zagrebški šuma rji so jih na postaji prisrčno sprejel L Po sprejemu na postaji so si ogledali botanični vrt in šumarsko fakulteto, zvečer so jkn pa priredili zagrebški tovariši banket — Dohodki naših železnic po znižanju tarife. Kažejo se vedno ugodnejše posledice znižanja potniške tarife na naših železnicah, V juniju so se dohodki zelo približali dohodkom v juniju lanskega leta, potnikov je bilo pa za 2R % več ksJcor lsrri. V prvi polovici julija so se dohodki zenacis" z dohodki v istem času lanskega leta, medtem ko je bilo potnikov 74 39% več kakor v istem času lanskega leta, — Nemški skavti v Sptltu. V ponedeljek rvečer se je pripeljalo s parnflcom «Ljub-liana» v S*>1it 50 nemških skavtov, ki so po kratkem odmoru nadaljevali pot proti Sušaku. — Zdenka Zikova v Splitu. Primadona državne opere v Berlinu gospa Zdenka Zf-kova je n« počitnicah v okolici Splita. Z njo ie nrfvoel v Dalmacijo eden nafodrlč-ftcfšfh dunajskih pianistov prof. Erick Md-ler. V soboto 3. avgusta priredi Zdenka Zikova na Varodnem trgu v Splitu dobrodelni koncert. ELITNI KINO MATICA Tel. 21-24 Tel. 21-24 Danes ob 4., 7* in 9*4 uri premiera Ukradena ljubezen Gtoooko zjiiiiane osne. TTf*»i* dvorana. — 15(Metnica nemškega mesta v Bački. 5. in 4. avgusta proslavi nemško mesto Crvon- v Bački 1501 ©tmco ustanovitve. Proslava bo združena z obrtniško lasstavo. _ Romanje k ruski kapelici V nedeljo, dne 28. t. m., na dan sv. Vladlmirja, se bo vršilo tradicionalno pietetno romanje k ruski kapelica pod V rti čem. Liturgija, ki Jo bo opravil g. prota Gjorgje Budimir, se prične ob 10-, parastos pa ob 11. Odhod s izletniškim vlakom. K obilni udeležbi vabi odbor Ruske Matice. — Izšla je 31. številka radijske revije »NAŠ VAL*. Ka uvodnem mesta prinaša zanimivo črtico is Življenja našega priljubljenega glasbenika gospoda Zorka Prelov-ca. Ivan Vuk je prispeval odlomek v katerem se dotika reformacij Kemala pase in vprašanja emancipacije muslimanske lene. — Objavljeno js zanimivo kramljanje o modi in filmu, nadaljnje ss Kresa lova novela >Kazbojnik Celestin< in tehnični flamrk »gledanje na daljavo«. Kot vedno so vsi prispevki bogato ilustrirani. _ Poleg tega zabavnega dela revije pa najdemo na 12 straneh programski del, ki omogoča vsem radijskim poslušalcem najboljši pregled med oddajami vseh važnih in velikih evropskih postaj. — Kdor se zanima sa radiofonijo, film, modo in tehniko naj piše na naslov: Radijska revija »NAS VAJLc, Ljubljana, nakar bo dobil brezplačno m brezob-vezno na ogled 1 številko — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo in toplo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v So H tu 29, v Zagrebu, Beogradu in Skopija 27, v Ljubljani ki Mar ribaru 35, v Sarajevu 24, v Rogaški Slatini 22. Davi je kaosi barometer v Ljubljani 765.8, temperatura je znašate 13.2. — Krvava ljubavna tragedija, V torek se je odigral* v Sfbaeu bffaru Rume krvava ljubavna tragedija. 14letne Sofija Bafagdič Je imela ljubavno razmerje s 223etnim sosedovim sinom Milošem žlvkovicem, železniškim delavcem. Sofija jm bfle sirota. Uvela je pri svojem bratu DuSaou. Ker je bfl njen brat nekaj časa odsoten ■ doma, je Miloš pregovoril Sofijo, da ee je preselila k njemu. Sosedje so pa sporočili to njeni teti, ki Je naprosila orožnrke, da so privedli mladoletno nečakinjo k nji. Dekličina ljubezen SS je pa sčasoma ohladila, kar je na Miloša tako vplivalo, da js vzel lovsko puško in ustrelil svojo levoijenko. Po zločinu je hotel pobegniti, pa so ga orožniki na postaji v Rumi prijeli. — Iz strahu pred kaznijo v smrt. V Prgo-molju blizu Bjelovara so nasll V ponedeljek zjutraj na vrtu obešenega 721etrtega Franja Jakupka. Starec se je bil spozabil nad mladoletno sosedovo hčerko ln za svoj greh bi bil moral odgovarjati pred sodiščem. Iz Strahu pred kaznijo se je pa obesil. — Duh umorjenega tovarišu ga je preganjal. Delavec JoCfl »lagojević iz Sremske Mitrovice je ubil pred dvema letoma svojega tovariša Gjuro Lacka. Takoj po uboju je postal Blagojević neicacn čudno potrt. V ječi je večkrat ponoči strašno kričal in p*a-vil paznikom, da ga je hotel pokojni Lačak zaklati z nožem. Ko je odsedel kazen. Je dofct! delo pri regulaciji Save. Duh ubitega A ko hočeš biti srečen v zakonu, moraš vedno misliti aa troje: obzir iskrenost 1n . . bonbon IZDELEK: UftfOfi, ZAGREB tovariša ga je pa vedno bolj preganjal, tako da je dobil slednjič vnetje možganov. Ne-piestano je kričal, da ga hoče Laoafc vbiti. V torek je v bolnišnici v silnih mukah umrl. — Hotel Kupati ni gorel. Včeraj smo poročali, da je nastal v znanem hotelu «Ku-pari» pri Dubrovniku požar, kar pa ni točno. Gorel je le bližnji gozdič in ker je veter zanašal dim proti hotelu, so prvi hip mislili, da gori hotel. Kmetje so gozdni požar samt pogasili. Iz Ljubljane —1 j Nevarnost požara ¥ Flor! jansid cerkvi. Ko je prišla predvčerajšnjim okrog 18. 14-letna Bianka Baus v cerkvico Sv. Florjana, je opazila, da sta v plamenih prta na desnem stranskem oltarju. Ogenj je tedaj zajemal že gornje dele oltarja. Bausova je nemudoma hitela iz cerkve in poiskala cerkovnika Josipa Pajniča pri Sv. Jakobu. Skopaj sta gasila ogenj, ki bi postal skoraj usoden za lepo cerkvico. Kako je ogenj nastal, de ni ugotovljeno. Župno upravi-teljBtvo trpi nekaj nad 500 Din. škode. — U Prijet slepar. V Ljubljani se je pojavil te dni neki mlajši moški ki se je oglašal pri raznih ženah in jim ponujal v nakup saharin. Oddajal jim je zavitke, rekoč, da je vsak posamezen vreden 400 Din. Zahteval pa je za zavitek samo 200 Din, češ, da bo po ostali denar prišel pozneje, ko bo saharin razprodan. Ženske, ki jim je obljubal pri raaprodaji lep dobiček, so mu seveda kar po vrsti nasedale. Sedil a je pa kmalu temeljito razočaranje, kajti izkazalo se je, da je v zavitkih namestu saharina koruzni zdrob. Policija je na podlagi prijav moškega izsledila v osebi 26-Iefcnega Docrvika B. iz Zelimelj in ga aretirala. —Ij Posestnikom novih hii v vednost. Ker je banaka uprava sa dravsko banovino potrdila pravila za »Društvo posestnikov novih hala. vabimo vse tiste, ki so se prijavili, da pristopijo kot člani, da se udeleže ustanovnega občnega zbora, ki se bo vršil dne K), avgusta ob 20. uri (osmih zvečer) v restavraciji hotela Štrukelj. Oni posestniki novih hiš pa, ki se Se niso prijavili, lahko to store pri sledečih gospodarjih: Lukež Rudolf, Tvrseva c. 99. — Zupančič Franc, Smartmaka c* 6. — Kos Janko, Idrijska ul. 3, kjer dobe tudi pravila in vsa druga tozadevna pojasnila. —IJ Počitniška kolonija mestne občine ljubljanske, ki je na letovanju na morju v Sv. Jakov — šfljevici se vrne v Ljubljano v ponedeljek, M. t. m. z dolenjskim vlakom ob 20.36. Počitniška kolonija iz Poljem se pa vrne v ponedeljek z gorenjskim ▼laikom ob 19-23. Starše se opozarja, da pridejo na gftavni kolodvor po svoje otroke. — rj Zobozdravnik dr. Rodosehegg ne ordinira do konca avgusta. Iz Celfa o— Lahkost le tskl miting za prvenstvo mesta Celje m izbirni miting za dvomateh Maribor: Celje priredi SK Jugoslavija v Celju v nedeljo 28- t.m. ob 9 na Glaziji. Prvi šn drugi v vsaki disciplini prejme pri-znalno plaketo. Prvi dobi obenem naslov »Prvak mesta Celje«. Prvi m drugi v vsaki cfae-caplkri nastopi v reprezentanci mesta Celja 11. avgusta proti reprezentanci Maribora. Za nedeljski miting so določene naslednje discipline: tek na 100 in 200 m, krogla, skok v vižioo, tek na 400 in 800 m.skok v daljino, dssk, kopje, tek na 1300 in 5.000 m, tro-akok sn štafeta 4 krat 100. Prijave se bodo sprejemale v nedeljo ob 9. dop* na startu. e.— Umrl je v torek v celjski bolnici 51 letrri dninar Jakob Strmžek i« Dražje vasi pri Ločah. e,— Kaj vse kradejo. Nekdo je ukradel z srvim srebrom napolnjeno stekleno cevko termometra na vremenski heHci v mestnem parku. === Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7, PREM KRIŽ Z Legljonar Elga Brink, W Vstopnina: Dir Iz Ptuja — Tujski promet v Ptuja. V Času od 1. I. do 30. VI. je obiskalo Ptuj 856 tujcev, od tega 238 inozemcev. Od inoaemcev je obiskalo Ptuj 160 is Avstrije, 20 is Nemčije. 20 iz Češkoslovaške, 2 iz Bolgarije, 7 iz Rusije. 1 iz Poljske, 10 iz Italije, 9 iz Madžarske in 5 is ostalih držav. Vsega je bilo 3200 nočni n. V zadnjem Času se je dotok tujcev tek) povečal, slasti ts Avstrije. — Kaljenje ooenega mira. Nekam čudna navada je postala, da živinski trgovci, ki prevažajo živi hO s tovornimi avtomobili v poznih nočnih urah iz Hrvatske, postajajo v mestu pred gostilnami po cele ttfe, dočim živina muka. da prebudi meSčane. ki si cele pO napornem delu mirnega počitka. Ta grda navada se zlasti opaža v Panonski uli ci. Nimamo nič proti temu. da se Šofer okrepča in se za trenutek odstrani v gostilno, smo pa proti temu. oa bi nerri Uvina mukala ponoči po eele ure. Prosimo policijo, naj posveti takim nočnim gostom tnalo več pozornosti. Če hoče šofer popivati, naj zapelje Živino preje v hlev. — Padec s lestve. 63-letna lena kočarja Solina Marija iz Bukovcev je padla * lestve teko nesrečno, da si je zlomila levo roko ln so jo prepeliali v ptujsko bolnico. — Porod v obesttsem jarku. Te dni Se je napotila s svoiim možem zgodaj sjutraj v ptujsko bolnico 24-letna kočarjeva žena Marija Klinger iz Hajdine. Med pot tO pa sO jo popadli hudi porodni krči tako. da je obležala v bliiniem jarku ter povila dete ženskega snola. tfa pomoč so il prihiteli so sedi«?; mlada mat! pa si is hitro opomoffla ter kmalu pO porodu od*la sama psi domov. Dete ie kmalu umrlo Otvoritev nove poti nad Bledom Najlepša pot nad Bledo« od Ktsplieatka on pred jamo Zvotel kino Dvor == Telefoa 27-AO ■ Danes ob 4.. T m 9* Url 1 HĆI CIRKUSA I Senzacija! Senzacija! 1 Vstopam* V paritet 3.30 DK 1 Na Babjaga soba — na sala je na severni strani jame — Je pred nami naravni obok, velika vdoi-btna. Vhod v jamo drži proti jugovzhodu. Odprtina je zazidana baje že od 1. 1886, sredi ao pa vzidana vrata iz železnih palic. Jemo zapira radovljiška podružnica SPD, a ne le zapira, temveč jo tudi oskrbuje tako vzorno, da bi jo naj posnemala vsa društva, ki imajo pod svojim delokrogom jame. Toda oskrbovanje jam pri nas je najbolj bom a točka varstva naravnih lepot te pospeševanja tujskega prometa. Vsi smo bih izredno presenečeni v jami, kajti nismo pričakovali, da je tako velika, še manj pa, da je tako izredno lepa. Kdo je pa še. kdaj slišal kaj posebnega od jame pod Bab jim zobom? Ko pri nas govorimo o jamah, se vsak spomni Postojnske jame. Mnogi sploh ne morejo razumeti, da je lahko še kakšna druga jama na svetu, še manj pa gre v glavo marsikomu, da je v bližini tako znamenitega letoviškega kakršen je Bled, najznamenitejšu jama v Julijskih alpah. v blejskih prospektih, bi ne smelo manjkati opozorila na jamo pod Babjkn sobom, saj ni manj znamenita od jezera samega na sebi Dobrih 20 minut smo romali v sklenjeni vrsti, ne da bi se ustavili po lepo oskrbovani poti do konca jame. Jama Se ni premer jena te znanstveno preiskana. Po presoji dobrih poznavalcev jame je okrog km dolga. Široka Je skoraj v vsej dolžini po 8 do 12 m in približno toliko visoka. V dimenzijah je neko harmonično razmerje. Kapniške tvorbe so najkrasnejše, tu in tam vprav veličastne, ter jih lahko primerjamo lepotam Križne jame. Dve tretjini jame je zakapane. Večina kapnikov je čistih. Poseben čar pa dajejo jami v enem delu rjavi kapniki s snežno belimi lisami med seboj. Mnogo kapnikov je razbitih. Razbili so jih med vojno, J£o v jamo zahajali vojaki. Vendar pa bi bili lahko srečni, če bi bili tudi v drugih jamah kapniki tako ohranjen!, kakor so v tej. Da, o jami pod Babjiiri zobom bi balo treba pisati. In treba bi jo bik> temeljito preiskati Najbrž je §e neodkritega mnogo več kakor odkritega. Sicer je pa najnujnejše, da jo odkrijemo taksno, kakršna je. vsaj Bledu. Jama pod Babjim zobom je zaklad, zlata jama je, in tujski promet lahko postane za Babji zob zlata plomba... Po stavki v jeseniških tovarnah Življenje ae polagoma vrača v normalni tir — Pogajanja se uspešno nadaljujejo Jesenice, 23. julija. Stavka delavstva v tovarnah KID na Jesenicah, na Javorniku in na Blejski Dobravi, ki je bila razgibala vse prebivalstva teh industrijskih krajev, se polagoma umika v pozabi jen je. Življe« nje ee vrača v normalni tir in postaja celo mirnejie, kakor je bilo prej. V ob' ratih se je v ponedeljek delo zopet pri* Čelo, zaropotali so stroji v delavnicah, toda ne v vseh, ker se bo obratovanje obnovilo postopoma, kakor bo pač mo» goče zaradi medsebojne povezanosti dela glede na način in razporeditev de> lovnih moči. V nekaterih obratih pro* duktivno delo še počiva, vrše se le raz* na repsraturna dela. delavci kurijo pe« Či, izmenjavajo valje itd. Stavka je na obeh straneh zapustila težke sledove Skoda, ki jo trpi delav* stvo na stalnem zaslužku, gre v sto* tisoče dinarjev, kar bodo čutili posa* mezniki kakor tudi splosnost še več mesecev. Mnogo delavcev še sedaj po* Iz Trbovelj IZLBT »POČITNIŠKEGA DOMA« NA MRZUCO: V nedeljo zjutraj je naša delavska godba prebudila mnoge zaspance iz sladkega spanja, le ob pol petih zjutraj je svirsjoČ poskočne koračnice krenils izpred Delavskega doma po glavni cesti proti Mrzlic i. Spotoma se ji je priključilo mnogo izletnikov in članov »Počitniškega doma<. ki so ts izlet organizirali. Sobice ae je Že v prvih jutranjih urah skrilo aa oblake in se ves dan ni pokaralo, zato je bil izlet se prijetnejši. Izletniki pravijo, da na Mrzlici ie dolgo ni bilo toliko ljudstva kot včeraj, saj pa je tudi redko, da gre godba v planine. Zabave v lepi planinski naravi je bilo dovolj, zato so se izletniki razigrane volje proti večeru vračali v mračne doline odločeni, da naše lepe planine že prihodnje nedelje zopet naskočijo. Mnogi, zlasti Anice in Jak-ci, ps ss pripravljajo za petek, 26. t. m. na vsakoletni izlet aa Sv. Planino, kamor so se že njihovi predniki zaobljubili__ — OBČINSKI DAVEK NA PSE: Uprava občine opozarja lastnike psov, da bo tudi na podlagi letošnjega proračuna pobirala občinsko davSčino na pse po Din 50.— od vsakega brez izjeme. — Lastnike psov poziva občina, da prijavijo najkasneje do 15. avgusta svoje pse v občinskem uradu ter plačajo letni davek Din 50__in Din 5 — za znamko. Po 15. avgustu bo konjač vse neprijavljene pse polovil in pokončal. RAZPIS SLUŽBEN/H MEST. Te dni je uprava občine razpisala sledeča pomožna službene mesta: 1 vodjo vložnega zapisni, ka, 1 pomočnika socialnega referenta, 1 strojepisko (Žensko moč), v položaju slu-žitelja pragmatično mesto pisarniškega slu ge in aa strokovno pomožno sluZbo pogodbeno mesto enega cestari*. Kvalifikacijski pogoji se dobe na občini. Pravilno koleko-Vane prošnje opremljene s potrebnimi listinami je vloiiti tekom 15 dni po razpisu. Ker je bik) za nedavno razpisano mesto re darja v občini Hrastnlk-Dol vloženih preko 30 prošenj, se utegne za prej razpisana Služben* mesta potegovati is večje §tevik> mladih ljudi, slasti ker je mnogo brezposelnih, katerih šolska in strokovna kvalifikacija odgovarja zahtevanim pogojem; 0 ta iedbi raspisanih službenih mest bo razprav ijai občinski odbor na prihodnji plenarni aejl— g DELA NA REGULACIJI TRBOVELJ fcčfCE nekoliko hitreje napreduje. Doslej Se je namreč delalo samo v eni izmeni, ki je končala Svoje delo ob 14. uri To delo Je obstojalo vselhoma iz črpanja vode iz jarka* ? katerem M ae potem zabetordral o-bretni oporni eld. Ko je MlA voda okrog 8. tire ie skoro docela izčrpana, tako da bi BS lahke raček* e betoniranjem, je bilo delavnika konec ia delavri eo delo zapustili, dru Bdan so pa znova začeli s Črpanjem vode, je zopet zalila jarek. Pa se je nekaterim te malo Čudno zdelo, kako da se dek> ne premakne z mesta, zalo so si celo stvar o-gledal! ni licu mesta, tef ugotoviti, da bi se regulacijska dela na ta način lahko vršita le nekaj let. pa bi le ne bila gotova. Sedaj se dela na dve izmeni, pa se tako) vidi napredek. 9edaf so napravili v 14 dneh več. neto nrei v 9 mesecih. — Nekateri posestniki, katerih bile stoje ob haja po cestah, ker v njihovih obratih delo še ni vzpostavljeno. Mnogi so šli tudi v planine, ker računajo, da se pred nedeljo še ne bo začelo v polnem ob* segu obratovati. Medtem se pa nadaljujejo pogajanja med predstavniki podjetja h\ delavstva glede onih predlogov, ki so jih sprožile delavske strokovne organizacije med stavko in je podjetje pristalo na to, da se bo o njih razpravljalo. V torek do* poldne so se vršila pogajanja pri ravnateljstvu KTD. vodil jih je šef inspek^ cije dela inž. Baraga. KTD je zastopal generalni tajnik dr. Obersnel, NSZ so zastopali Lavsegar. Praprotnik in K.n* lan. SMR.T Čelešnik, Perko, Skrlj. Ger* dej in Grintov, JNS Gaser in Smolej. Popoldne istega dne so se vršila pogajanja v obratih na Javorniku in v žičar-ni na Jesenicah. Pogajanja se uspeSno nadaljuje Jo in takr> lahko trpamo, da bo v bližnjih dneh obratovanje v tovarnah KTD v polnem obsegu obnovljeno. veljSčice, ki se sedaj regulira, prosijo upravo občine, da bi spremenila regulacijske načrte v toliko, da bi jim uredila odnosno zgradila nekje ob obrežju stopnice do potoka, kar bi ne bilo združeno s posebninW stroški, prebivalcem bi pa dohod k potoku zelo koristil. Ker so dotični posestniki rodi že sami prosili občino, da bi jim to stopnišče k potoku uredila, bi bik) želeti, da se to izvrši še sedaj, ko se to še da urediti.-' §port — Korotan (Kranj) : Bratstvo (Jesenke). V nedeljo dne 28. t,m. sprejme Korotan v goste svojega starega rivala z Jesenic, ki ga v prijateljskem razpoloženju ie nismo videli v Kranju gotovo par let. Kadarkoli je doslej balo napovedano Bratstvo smo vedeli, da gre zares za točke, to pot pa bosta moštvi brez prvenstvenih m neporebnih ostrosti pokazali svoj napredek, obenom pa, upajmo, Lik v i dar al i dolgoletno oasprotatvo-Kljub pra >at el jek e mu raxpok>leuju, ki bo vladalo na i #Vf£>u.pa je vendar pričakovati napete in lepe igre, kajti Bratstvo zna ie vedno in to brez omenjenmh ostrosti izsiliti nasprotniku reapekl zato bo gotovo tudi naše občinstvo z zanimanjem sprejelo vest o tem gostovanju in v polnem številu pose-tilo igrišče. V predtekmi ob pol 16h se srečajo juni jod ji Bratstva z domačimi, glavna tekma pa prione ob loh. — Mariborski «Zelezničar» v Sisku. Prvak sisačke župe SK Slavi je je poveixH za nedeljo 28. t. m. odlično moštvo mariborskega •železničarja». ki se uspešno bori za prvenstvo v ljubljanskem podsavezu. Kluba odigrata prijateljsko tekmo. Mariborskim športnikom pripravljajo v Smakai prisrčen sprejem. V predtekmi nastopi rezerva SK Slavlja, ki ima med rezervnimi moštvi sisa-ske nogometne župe prvenstvo proti enemu izmed zagrebških klubov. — Hermes kol. sekcija sklicuje za danes (četrtek) ob 30 uri v Kersičevi restav-racji sestanek vseh svojih članov jm dirkačev. Razpravljalo se bo o poteku in obračunu zadnjih sekcijskih dirk, kakor rudi o udeležbi na prihodnjem državnem prvenstvu. Ker je sestanek zek) važen, se naprošajo vsi. da se g« gotove udeleže SAMO 25 PARA ZA KO m Fekfttete ▼ novih paketih dražje od blag*, Id ia odprte** t zabojih prodajamo. Gospodinje, koristno In higije-nMno Js, če kupujete makarone, ^na^et^ h* JttSae zaJrahe v paketih. Pazite ;n napis »PEKATETE*. INOZEMSKE BORZE Curih., 25. jufija: Beograd 7.—, Par'z 20.28, London 16.1», New York 306.75. Bruselj M.—, lAlan 28.10. Madrid 42.0C5. Amsterdam 206.50. Berlin 123.10. Punai 58.40, Praga 12.70, Varšava 57.79. Buka- Ludvik Wol£f; 57 BOGINJA DOBROTE ROMAN Profesor Gottesvvinter mu je radostno podal roko, — Obljubim vam celo, dragi gospod Harland, da privedem jutri dopoldne sam k vam vašega pravnega zas topnika. — Hvala! Potem takem je pa vse v redu. Rad bi samo vzel mimogrede nekaj stvari s seboj, če dovolite, ker se sem gotovo ne bom več vrnil. Harland je hitro napolnil kovčeg z naj potrebnejšimi stvarmi, potem je pa prosil profesorjevega asistenta, najpo-skrbi, l je mirno sprejel vest o izpremembi vlade. — Gotovo boste hoteli voditi založništvo iz drugačnih vidikov, gospod Harland, — je skušal zvedeti resnico doktor BiinteH, ko je bil izrazil srvoje sočutje nad težkim udarcem, ki je bifl zadel dosedanjega šefa. — Kako mislite to? — No, mislim, da boste dali prednost najnovejšim smerem, gospod Harland. Georg je se zaničljivo nasmehnil. — Gospod doktor, take neumnosti govori človek, kadar je v opoziciji. Samo ob sebi umevno je, da bomo ostali pri našem Jeanu Paulu, ki je sicer zeio dolgočasno vezan v usnje, je pa dokaj čeden. Z lat o vez je radostno prikimal. — Po Jeanu Paulu pa moramo izdati kaj težjega, doktore, nežno eksotičnega, bi dejal. Verižniki in njihove dame imajo to rodi. No, o tem se bova še pomenila. Čez po! ure je prišla In^elena k doktorju Biinteilu. — Opro si'te. da vas motim. — Nikakor ne, gospodična Gortzova, — je odgovoril upravitelj založništva prijazno. Kaj morem storiti za vas? -- Gospod doktor, dovolila sem si sestaviti .so7mam do1, ki bi bila morda primerna za serijo Harland ovih knjig. Hvala, draga gospodična, - - je odgovori] doktor Bunteli smeje in odklonil seznam. Vaše delo je bilo odveč. Harland ovih knjig ne bomo izdajali. Tngelena ni mogla skriti svojega začudenja. Ne boste jih izdajali? — Ah. vi še ne veste tega, gospodična Gortzova ? Ingelenin obraz je spreletel nenaden strah. Ničesar ne vem, gospod doktor. —Gospoda Harlanda so davi odpeljali v sanatorij. Ingelena je prestrašeno kriknila. —■ To vendar ni mogoče! — Zakaj pa ne? Mar ste pričakovali ki i drugega? Ni čakala in ničesar drugega se ni bala. — To je strašna pomota. — je ?.ajecljala, drhteč po vsem telesu. — Kaj pa? — Gospod Hariand je duševno popolnoma zdrav. — S tem naziranjean ostanete najbrž osamljena, draga gospodična, je dejal doktor Biinte.il hladno in segel po potopisu, da bi pokazal, da smatra pogovor za končan. — Ali mi morete povedati, gospod doktor, v kateri zavod so odpeljali gospoda Harlanda? — Žal ne vem, gospodična Gortzova, Obrnite se na Georga Harlanda, ki je z današnjim dnem prevzel vodstvo podjetij. Ingelena je odšla težkih korakov iz sobe. Na hodniku je pa omahnila v naslonjač in tiho zapiadcala. Kimairu si je pa opomogla in odšla nenapovedaiia v Harlandovo pisarno, kjer je zdaj vladal njegov sin. — Jaz sem tajnica gospoda Harlanda Insre!ena Gortzova. Georg jo je oean-fi s požetjfcan pogledom in odgovoril prijazno: VefceS me. Sedite, prosim. Ingelena pa ni hotela sesti. — Hotela sem vas vprašati, kaj se je zgodilo z gospodom Hartaodom. — Moj ubogi oče je žad -.. Prijei se je za čelo. — Morati smo ga otJpeT^rll v umobolnico. — V katero? — Tega vam ras ne nsoaam povedati, gospodična. Zla presti* so poskrbeli zdravniki. Ingelena ni praierta pogleda na ta obraz in obrnila se je k vratom. Sem in tja po Bruslju Segav vodnik — Krasne palače, cerkve in spomeniki Nakupovanje JSpfc v naglici Ljubljana, 25. julija Napočil je peti dan našega potovanja in zgodaj smo dali slovo ne posebno gostoljubnim posteljam, da bi bilo čira več Časa za ogled mesta. Prič je nas že čakal pred hotelom z avtobusom, čakal je nas pa tudi vodnik, dobaođiišeii, segav, prijazen Belgijec, izkušen v svojem poslu, da mu bereS že z obraza, da je vodnik. In začela se je mnogo prekratka pot po mestu, kjer te na vsakem koraku preseneti nova zanimivost, nova lepota. Naš vodnik je bil kot belgijski vojak tudi v Rusiji in brž sva mak) pokramljala >pa ruski«. Njegova duhovitost je nam pripravila nekaj prav veselih trenutkov. Med potjo je neprestano zbijal Sale, med razkazovanje in pojasnevanje bruseljskib znamenitosti je vpletal kar mimogrede zelo posrečene dov-tipe, da niti opazili nismo, kdaj nam je minilo dopoldne. Rotovž na Grande Place Ko smo se peljaii po krasno asfaltirani cesti, po kateri se šopirijo v senci košatih drevez razkošne vile bogatašev, je pripomnil, da stanujejo tam bogati brezposelni. Peljali smo se mimo marmornate palače znanega belgijskega — reci židovskega — milionarja Lowensteina, ki je storil pred leti tako čudno smrt. Naš vodnik je imel že zopet pripravljeno duhovitost. L6wen-stein je nekoč baje naklonil dobrodelni ustanovi milijon frankov in ko ga je prijatelj vprašal, kako more toliko zaslužiti, da lahko podeli tako izdatno podporo, mu je odgovoril, da se milijoni ne zaslužijo, temveč. . . in vodnik je napravil z roko značilno kretnjo izpred trebuha v žep. Pred vsakim spomenikom je pripomnil, da bodisi dotični sam ne ve, kako je prše! njegov lik na piedestal ali pa rta njegovi čestilci ne vedo, zakaj so mu postavili spomenik. Tudi njemu ga bodo baje postavili, samo prostor še ni določen, kar se pa itak ne mudi. Prostora je pa v Bruslju za spomenike Še dovolj, da pridejo na vrsto vsi. ki hočejo biti ovekoveceni. Naj zaslužijo umetniki, saj se ne branijo denarja. Place Grande in Maneken Pis že poznamo. Hiteti smo morali in zato žal ni bilo čaea, da b; se bili tu pa tam pomudili, čeprav bi bilo to potrebno. Tako smo videii bruseljske znamenitosti samo površno, a budi to že zadostuje, da dobi« mogočen vtis o belgnjski umetnosti, o globoki, nežni belgijski duši. Po vneti sano občudovali grandiozno juetiiic.no palačo, monumentalno kraljevsko palačo, krasno poslopje botaničnega vrta, palačo akademije, katedralo St. G-udule, Narodni dom kraljevski muzej, borzo itxi vmes pa spomenike, po svoje mehki, globoko občuteni monumentadno-»ti in prepričevalni izraznosti pač edinstvene. Belgijski umetnik zna vdihniti kamnu in bronu vse, kar naj spomenik predstavlja. Nobenega komentarja ne potrebuješ, kamen in bron ti povesta, kaj je kotei ustvariti umetnik. Kakor je osrečila narava nekatere pesnike, da znajo z lepimi jeznkom razodevati najgloblja čuvstva, tako znajo belgijski umetniki govoriti s kamnom in bronom iz duše duši. čudovita mehkoba, miMna je razlita po vsakem liku, da se u-staviš pred njim in ne moreš naprej. A najlepši so spomeniki, govoreči o etrasnih žrtvah vojne furije. Spomenik belgijskemu neznanemu vojaku, spomenik zavezništva med belgijsko in angleško armado, spomenik skupne borbe Ln skupnega izkrvaveva-nja Fraeozov in Belgijcev in spomenik na bojnem polju padlemu letalec. pTed tem spomenikom ti noga nehote obstane. Žal nismo mogli nikjer dobiti slik bruseljskih spomenikov. Na tleh pred kamenitim podstavkom leže odtrgana orlovska krila. Na podstavku stoji v zaletu krilata žena. Z. levico je objela mrtvega, iz zračnih višav padajočega junaka, z desnico mu pa kaže pot nazaj v zračne višave, kjer ga je v mogočnem poletu na poti k zmagi zadela smrt. Nobena beseda ni potrebna, kamen in bron govorita dovolj glasno. Beseda bi celo morila lepoto rn skladnost tega spomenika. Grande Piace, kraljevska palača. Maneken Pis, palača bruseljske banke, muzej lepih umetnosti, justična palača, konserva-torij, palača akademije, palača ameriškega poslaništva, vse druge palače, krasne cer kve, spomeniki, slavoloki itd., vse ti govori o izredno visokem umetniškem okusu bel gsjskega naroda. Težko bi našel na svetu mesto, kjer je zbranih toliko in tako lepih umetnin, kakor v Bruslju. Morda je upoštevala to cek> železna peta nemškega milita* rizrna, ko je stopila na belgijska tla, da je bM Bruselj s svojimi umetninami Tesen raz dejanja. Toda misel ti uide nazaj v Reim*= v duhu zagledaš pred seboj reimsko katedralo in ne moreš verjeti, da bi bilo barbarstvo pruskega junkerja prizaneslo baš bruseljskim umetninam- Preveč jtih je razdejalo drugod, preveč razorano in poteptano zemljo je zapustilo za seboj. Ko smo se peljali mimo krasne marmornate palače ameriškega poslaništva, ene nejJepših palač v Evropi vobCe, je naš Gegavi vodnik brž omenil, da jo je belgijska viaoa v znak hvaležnosti za pomoč v svetovni vojni velikodušno podarila Ameriki, Američana so pa Belgijcem kavalirsko obljubili, da jim ne bodo predložili nekih ra-čnnov. Pa so jih kaj rritro predložili, kakor jih predlože povsod in vedno- Po široki cesti, kjer so speljane daleč tja iz mesta sporedno s cesto za avtomobile, posebne pre c za jahače, kolesarje in pešce, smo se odpeljali v prostrani okraj vil, ki jih imajo Bru-sedjci posebno mnogo in vse so lepe. zidane v okusnih slogih. Med njimi smo videli tudi vik) slavnega stratosfernega letalca prof. Piccarda. Slednjič smo se ustavili pred bruseljsko katedralo St. Michela in Gudule. Impozantna je ta cerkev, mogočna krasna že na zunaj, še mnogo lepša in bogatejša znotraj. Posebno znana so njena poslikana okna velike umetniške vrednosti. Pri glavnem vhodu na levi v kotu stoji svojevrsten spomenik v Belgiji padlim angleškim vojakom, ki ga je dal postaviti angleški prestolona-slednik, 200.000 angleških vojakov je padlo v Belgiji- Seveda smo se pred bruseljsko katedralo tudi fotografirali, kakor je že navada ob takih prilikah, čeprav s tem niti cerkev, niti rzletnik nič ne pridobita. Slove tudi slfke italijanske in flamske šole v katedrali, a nekaj posebnega je krasna priž-nica. lcsores, ki mu ga menda na svetu ni para. Iz katedrale je nas pa vodnik odpeljal naravnost v delavnico bruseljskih čipk. Ne vem, ali nalašč izdelujejo in prodajajo bruseljske čipke baš pred katedralo ali je to le golo naključje. Nam to vprašanje ni prišlo na misel. Nemara bo vsaj rahla zveza med vodniki in to delavnico. Zelo postrež-ljrve priletne in tudi mlade Bruseljke so nam z veseljem razkazale svojo umetnost in njene sadove, pristne, lepe a morda ne najlepše in najfinejše bruseljske čipke, ki smo se z njimi seveda tudi dobro založili, kolikor so pač prenesli naši žepi. Naglica ni nikjer dobra, kdove, ali je bila tu. Iz Bruslja se seve ne moreš vrniti brez čipk, saj preveč slove po svetu, čeprav ne vedno zasluženo im upravičeno- Tudi mi se lahko postavimo pred svetom s svojimi čipkami, samo če bi jim znali priboriti tako velik sloves, kakor ga uživajo bruseljske. Naj bo že kakorkoli, naš vodnik je bil vesel, da smo tako pridno segali po čipkah, vesele so bile pa tudi prodajalke, saj so precej iztržile. V trgovini so nam pozneje med ogledovanjem Čipk zatrjevali, da smo malo nasedli slede cen in kakovosti. Morda ni govorila i-z njih srola konkurenca. Kdo bi se spoznal v naglici v tem morju čipk. Glavno je, da so bmiseijMce, torej znamenite. J. Z. Vsak bodi svoj kralj v program ameriškega senatorja Longa, ki bo kandidiral pri prihodnjih volitvah za prezidenta Vse zaman —No, prijatelj, kaj misliš o večnem miru na zemlji ? —Moja žena ?ra ne bi nikoli priznala. Ves moj program, je dejal k>uisddnski diktator Huey Long v pogovoru s sotrudni-kom »United Press«, izvira iz prepričanja, da se Zedinjene države ne morejo obdržati niti kot republika, mri kot demokratična država, če ima 600 rodbin večji delež na narodnem premoženju, kakor vsi drugi prebivalci zemlje skupaj- Dejansko živi 06*^ Američanov v mejah, kjer se konča revščina, d oči m imajo #* ameriškega prebivalstva* 87*** vsega narodnega premoženja. Izhajajoč iz prizadevanja odstraniti to stanje, je nadaljeval Rooseveltov tekmec senator Long. sem ustanovil pokret »Vsak bodi svoj kralj«. Na vsem svetu je treba že enkrat napraviti konec pretiranemu ku-pieenju imetja, da bodo vsi ljudje deležni darov zemlje, sreče in blagostanja. Senator Long je izjavil to s takim ognjem in navdušenjem, kakor da govori na velikem zborovanju. Zaničevanje in srd je zvenel iz njegovega glasu, ko je govoril o bogatih* Če si more peščica poedrncev prilastiti to. kar je ustvarilo 125,000-000 ljudi, pomeni to. da so posredno ali neposredno kradli. Zato sem zdaj ustanovil društvo, ki ga rmesnujerno Društvo za razdelitev bogastva in čegar geslo je : Vsak boda svoj kralj! Vsak bodi svoj kralj — potem pa ne bo več ljudi, ki bi ne imela niti najnujnejših žrvljenskfh potrebščin. Ne bo več človeka na svetu, Id bi bil odvisen od milosti fmančnah in industrijskih baronov. Naše društvo hoče obnoviti bodastvo gornjih desettisočev. Povprečni delež narodnega premoženja rta dru žino bi znašal okrog 15.000 dolarjev. Nočemo pa bogastva razdeliti enakomerno.kakor oznanjajo to vsaj v teoriji kumunisti. Ma hočemo omejiti moč poedincev in zato predlagamo, naj se določijo meje siromaštva malih ljudi. Ne trdimo, da bomo zajamčili vsaki družini enako premoženj ah 15.000 dolarjev, pač pa trdimo, da tretjina tega zneska, to je 5-000 dolarjev, povsem zadostuje, da se zagotovi vsaki družini primeren dom. avto, radio in vzgoja otrok. Senator Long je razvil rudi glavni del svojega programa: 1. Nihče ne sme imeti v bodoče več, nego »nekaj milijonov dolarjev«. Zato bi bilo treba znižati premoženje poedincev. To bi sc moralo zgoditi s progresivnim davkom, ki bi znašal en odstotek vsega premoženja začenši z drugim milijonom, pri petih milijonih bi se zvišal na 8*V pri šestem na 16, pri sedmem na 32, pri osmeme na 64*V vse premoženje nad 8,000.000 dolarjev bi sc zaplenilo, kajti večje premoženje jc nedopustno, če hočemo maHm ljudem zogotovrti njihov delež. 2. Nihče naj v bodoča nič ne podeduje, ako zasluži nad mil>^& dola*, i*e lrtno. 3. Z denarjem, ki se ga nabere po teh ukrepih v blagajni, bodo preskrbljene manj premožne družine. Vsaka družina mora imeti nezadolženo hišo, avto. radioaparat itd. 4- Skrajšanje delovnega časa na 30 ur tedensko ali pa še manj, naj omogoči dek> vsem ljudem in take dohodke, da bodo lahko brezskrbno živeli. Delovni čas naj se določi v skladu z življenskimi potrebami človeka. 5. Vsakega otroka je treba na državne stroške pripraviti in usposobiti za njegov poklic. 6. Vsi nad 60 let stari ljudje morajo do- biti zadostno podporo, da bodo lahko mimo in udobno živeli. Izvzeti so oni, ki zaslužijo letno vsaj 1.000 dolarjev, ali ki imajo nad 10.000 dolarjev premoženja- 7. Za vse dolgove, kj jih, ne bodo mogli dolžniki plačati do uvedbe tega načrta, torej v dveh mesecih, se proglasi moratorij. S tema sedmimi zahtevami hoče senator Long prodreti v javno življenje in uresničiti svoje geslo. Z njimi nastopi pri bodočih volitvah novega prezidenta. .Mož pravi, da ima če zdaj več stotisoc pristašev. Trdno je prepričan, da bodo njegove ideje polagoma vedno globlje prodirale v možgane Američanov. Vsak bodi svoj kralj, je zaključil Long svoj pogovor, vsak naj se do sitega naje. dokler imamo kaj jesti, in vsak Kodi oblečen, dokler se lahko oblačimo. Ki> bomo to dosegli, bo vsak izmed naj kralj Pametne s besede ameriškega senatorja, zdrava pamet jim ne more ugovarjati- Toda kaj pomagajo še tako lepi načrti in še tako pametne ideje, če se razbijejo ob človeško neumnost, ki je edina večna. In na to ;e Long pozabilf Pozabil je pa tudi, da so na svetu vedno bili vn bodo lenuhi in nesposob-nežn. ki jih morajo pridni rn sposobni roditi. Kaj je ženski pred poroko Američki aođmk je morctf odgovoriti rm vprašanje, ali je nevesta rt-ilin* povedati ženinu, da ni njen prvi mož, temveč da }> ločena in da hoče drugič poskusiti, da (*f prepriča o resničnosti prepovora. d« j> »en mož za 18, dnnri brez dveh pa aa 20c. Tako se je zgodilo z učrteljom Geonjom ftmde-nom, ki ae je ftezrwnil na spiritiatirnfh aeansah z le-po damo Niom«m>, mi**W, da >e 8e dekle. Nokejga dne je pa priaH m to, da ga je potegnila za nos. ZamolČaki rmi je, da je bila že omožene. Takoj >e nrhtr-^■l ločitev in sodnik mu je daj prav. fce-na, je dejal, mora povedati ženinu o svoj' preteklosti vfv*, kar je va£no. če zamr>!?i r.-rtfm važne dogodke, kakor sta poroka ki lo£H>v. ima ženrn pravico 73Bfirevari lonftev, ne da bi nro bfk> treba pteoevati atfmenrte. Učitelj si je mol »»dovoljno roke, njegova fena jo pa delala hmei obraa. Kar >e prišlo na dan se nekaj, kar Je rspreroenilo sodni-kove naaore. Edkanato ae j*» namreč, da je na neki seansi xkxh>« rauodel, da rme Nio-mevova otroke ta prvega xakona. DSitHj )e moral *rhiba< aH&ati m kwr veruje v duhove, j© bfl prepfTiOML, da je bffla njapova žena res poročena in rte Je imela a prvim možam »•* lo otroke. Zrtbn fp b3a njecova t«J3ba za vrnjena. Saj je vedel, da jemlje aa ženo ločenko. Potem je pa tepreRovoril »ndrufc o tem. kakih h i wri Ja8e ao <4ovolJene že nekam pved porok© m kakšna r»a. fta eroolask« wi čVnolaflka. temveč pn/bamava avetlola^kfl. Ae ni tafeo hudo. Oreh torti ni, 8e s! da ftrno-raaka oprati lase, da j* aopet svetlolaska in ODPADKE OD ŽAGE s-uha bukova drva in žaganje, dostavlja tudi na dom - Ivan Šiška, tovarna parketov, Ljubljana, Metelkova ul. št. 4. Telefon 22-24. 2137. IZJAVA Kocijan Mate, kaznilniški paznik v Mariboru ni plačnik za doLgove, ki bi jih naredila njegova žena Marija 3355 ODDAM STANOVANJE Maribor, Gosposka ulica 5, VI-eel. 3235 ENOSOBNO STANOVANJE takoj oddam. Ljubljana, Qtm Tržaška oeata 12. »06 ce Stanovanje, lepo, 4 eobno. eolnčino oddam e 1. septesm- brom. Mari-bor, Razlagova oiti-ca £5-11. levo. ogdedati od 5-6 ore Poizkusite ta 3 dnevni recept za lepoto STANOVANJE sobe in kuhinje oddam s L av-giuetom. Studenci pri Mariboru, Dr. Krekova ul. 6. 3244 SEPARIRANO SOBO lepo, oddam. Mambor, G-lavn: trg 12, H. nadefcr. 3©43 Oddam stanovanje. Maribor Gosposka ulica 5, Vioel. 32;;;, STANOVANJE 60be in kuhinje oddam prot CKtetoižilu (poljieka dela). Stu denci pri Marfboru, Aleksan drova cesta 5. 324f> POUK KOLARSKEGA VAJENCA prejme Franc Kranjc. kolar boce pri Porjcanah. 3241 Izjava Hometer Josip, gostilničar v Mariboru, Aleksandrova cee ta preklicujem obdolžitve Mirka Geršaka, šoferja v Mariboru tatvine motornega kolesa, za katero nisem imel povoda in se imenovanemu zahvaljujem, da je odstopil od kazenskega progona. 3249 Lahka ifetna oblačila bourett, kasa eport hlače, Kater, perilo Itd. v lepi rzhiri zelo poceni naprodaj pri Pretkerju. Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. 4-L LEPO STANOVANJE Stirisobno. solnčno, oddam s 1. septembrom. Maribor. Razlago-va ulica 25 n. levo Ogledati od 5.-6. ure pop 3234 STROJEPISNI POUK za časa počitnic po desetprstnem sistemu za začetnike in izvežbance. Večerni tečaji, oddelki od 6 do in od V&& do 9. ure zvečer. — šolnina znižana in stane učna ura samo Din 2.-. — Pouk se prične dne 5. avgusta Vpisovanje 1., 2. m 3. avgusta od 6. do ^8. ure zvečer. — Christofov učni za vod. Domobranska cesta 5t. 15 2241 INSERmAJTE V .SLOVENSKEM NARODU" • Kadar se na filmskem platnu pojavi lic« kake lepe filmske zvezde, tedaj ste lakko prepričani da zapeljiva lepota njene polti ni golo naključje. Njena skrivnost je lahko tudi Vaša. Vaša koža lahko postane prav tako divna kakor je njena in to v času komaj 3 dni. Nova krema Toka Ion, bele barve (ni mastna), vsebuje gotove dragocene sestavine, med katerimi ie tudi sveže posneta smetana in olivno olje. će uporabljate to kremo enkrat ali dvakrat dnevno, bo dobila Vaša koža novo svežost. Krema Tokalon osvežuje in beli kožo ter hitrejše kakor vsako drugo sredstvo odstranjuje razširjene znojnice. zajedalce, raskavost in vse druge kožne napake. Varuje pa tudi pred nesnago in prahom, osvežuje in čisti kožo ter je tako najboljša podloga za puder. Poizkusite ta enostavni recept ie danes in brez skrbi boste lahko primerjali svojo polt s poltjo filmskih zvezd Jostg aopanCAC — £a — £a 4$n»is m mamcu da* usta vhod jansiot — v« f igringnnt,