List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavngsti SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom - Ureja uredniški odbor, odgovorna urednica Neža ^taurer. Naslov uredništva: Ljubljana, Poljanska 6/1, tele-ton 315-585 Ljubljana, Naslov uprave: Nazoijeva 1/1, telefon 22-284 — Poštni predal 355-VII. Letna naročnina: 20 din za posameznike, za šole in druge Ustanove 40 din — Št. tek. računa: 501-8-26/1. Tiska ČZP Ljudska pravica Ljubljana, 21. januarja 1972 leto xxiii. — st. 2 UST DELAVCEV V VZGOJN Dvojna emigracija: v tujino in pasivnost Načrt je — ali bo tudi denar za uresničitev? ,JSIačrt naj pripomore ustvarjati ustrezno vzgojno-izobra-ževalno koncepcijo in politiko, ki bi morala biti, glede na pričakovanja, zahteve in cilje naše družbe, dosti učinkovitejša. “ (Citat iz uvoda) ževanja v naši družbi ter pomen le-tega za razvoj družbe. Dr. Aleksandra Kornhauserjeva je menila, da je prav pomen izobraženosti prebivalstva v dokumentu še premalo poudarjen. pu&S' utemeljitvami ter možnostmi iz- nosti, dne 17. januarja 1972,so boljsav so prikazane osnove po- ^ Osnutel načrta premalo največ časa posvetili obravnavi manjkljivosti znotraj našega si- - • • e ^ prj OSNUTKA PNACRTA RAZ- Sterna ^ °utamo ter družbenoekonomsla pristop ^ ^ nekateri) pač pri razvijanju (ah stagnacj) J ng znamo za razVoj našega ?^TKvTsSSnsC družbenem prostoru je dolgoročnejše načrtovanje poklicev (naj bo srednješolskih ah višješolskih) zelo negotovo - ker ni mogoče predvideti preusmeritev panog našega gospodarstva, prav tako pa tudi ne odliva strokovnjakov in ostalih v tujino. Razprava je dopolnila že pomembnejše vzgojno-izobraže- uvod v osnutek načrta, ki privalile institucije. Natančno in z kazuje mesto vzgoje m izobra- VOJA VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA V SR SLOVENIJI V LETIH 1971-75. Ta - odslej naprej šteto — štiriletni načrt je pripravljen izredno teme* Ijito. S pripombami članov izvršnega odbora bo predložen skupščini republiške izobraževalne skupnosti, nato pa pojde v tisk in tako v razpravo prosvetnim delavcem ter ostalim občanom. Pri sestavljanju osnutka so sodelovale vse naše Knjiga prosvetnih delavcev — literarnih ustvarjalcev . Natečaj, ki sta ga razpisala Književni klub prosvetnih delavcev in lst »Prosvetni pregled" je zbudil veliko zanimanje. Več sto pro-^triih delavcev iz vseh republik je poslalo okrog 3.000 svojih finalnih književnih del. Edino merilo žirije je bSa — kakovost. n.^0 so odbrali dela okrog 100 avtorjev - od tega jih je 12 iz ^venije (dela večine, ki so jih poslali, bodo objavljena; upajmo, Z3 >>o prihodnjič še več naših prosvetnih delavcev poslalo svoje Pnspevke). Zaradi velikega števila izredno dobrih del bo ZBORNIK literarnega ustvarjanja PROSVETNIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE l?^sel od predvidenih 12 pol na 15 tiskovnih pol (240 strani). *^an bo na brezlesnem papirju z večbarvnimi platnicami. Dela hJ-^ev bodo tiskana v jeziku in pisavi, ki jo želi avtor; poleg bo pa •prevod, tiskan v cirilici. 4B0RNBC (delovni naslov) bo dotiskan 25. januaija 1972 in bo dinarjev. j . želji, da prosvetnim delavcem, šolskim učiteljskim in šolar-knjižnicam omogočimo nakup (morda tudi učencem srednjih v*šjih ali visokih šol), smo se odločih za PREDNAROČILO s ceno 25.- dinarjev .Izpolnite natisnjeno naročilnico, jo izrežite in pošljite najkas-d° 28. januaija 1972 na naslov: UREDNIŠTVO ,JPROSVET-DELAVCA" 61001 LJUBLJANA, Poljanska 6, poštni pre-rg 355-VII. Predplačila pošljite na tekoči račun PROSVETNEGA KLAVCA: 501-8-26/1 OB AKCIJSKEM PROGRAMU ZA UKREPE NA PODROČJU POKLICNEGA USMERJANJA IN USMERJANJA V NADALJNJE ŠOLANJE Odločno,korak za korakom (Tukaj odrežite) •P 355 VH*1 DELAVEC’ Po,janska 6> 61001 LJUBLJANA, NAROČILNICA [rP^Llicno naročam ............. izvodov ZBORNIKA pERARNEGA USTVARJANJA PROSVETNIH DELAVCEV po ^hžani prednaročninski ceni 25 dinarjev, pošljite na naslov: Kek in ime: ...................................... Pošta:.. ulica, št.: ............................................ Celokupen znesek din .................bom plačal do 10. fe- na tekoči račun PROSVETNEGA DELAVCA: (svojeročen podpis naročnika) (uslužben pri) Mladinska igra »DOBRA BELA ŠKATLICA« avtorice Karohne KOLMANIČEVE fa_^redn° dobrodošla mladinskim odrom na naših šolah in po & 1 griča je dobila nagrado na KURIRČKOVEM‘FESTIVALU v ^ oboru decembra lani, izšla pa bo v ZBORNIKU LITERAR-GvAIJEUSTVARJANJA PROSVETMH DELAVCEV JUGO- Ni mogoče zamižati pred resnico: mladi ljudje so danes še vedno prepuščeni sami sebi. Nimamo radarjev za usmerjanje njihovih poklicnih poti, dovolj vpogleda v njihove interese, želje, sposobnosti, značilnosti, premalo vemo, kako je z njihovim zdravjem in z listnico njihovih staršev. Celo tega jim ne znamo jasno povedati, kakšne profile kadrov potrebuje naše gospodarstvo in družbene službe. Zavodi za zaposlovanje ukrepajo, kolikor je pač v njihovi moči, ne zmorajo pa vsega dela, in kot smo slišali pred nedavnim na seji odbora za vzgojo in izobraževanje prosvetno-kul-tumega zbora, so naredili precej. Učenci, ki končajo osemletko, ali pa tisti, ki ne priromajo do konca, si morajo vse prevečkrat pomagati sami. Neredko reši problem njihovega zaposlovanja tujina. Svetujemo, toda največkrat prepozno, ob koncu osemletke. Malokateri šolar, ki je končal osmi razred ali pa gimnazijo, ima jasno začrtano poklicno pot. Skupščina SRS je sprejela temeljna stališča o zasnovi poklicnega usmerjanja, stalna koordinacijska komisija pri republiškem sekretariatu za prosveto in kulturo pa je pripravila Akcijski program za ukrepe na področju poklicnega usmerjanja m usmerjanja v nadaljnje šolanje. O tem programu je razpravljal letošnjega 12. januarja tudi odbor za vzgojo in izobraževanje prosvetno-kulturnega zbora. Razprava ie krmarila med načelnun in konkretnim, med vprašanji, kako si zamišljamo poklicno usmerjanje na naših šolah v vsej njegovi popolnosti, in se končala s potrditvijo načela, da gre pri tem za celoten sistem usmerjanja mladega človeka. Poklicno usmerjanje zavezuje mladega človeka, da se šola in izobražuje naprej. „Tako usmerjanje pa se mora", kot je dejal dr. Franc Pediček, „čimbolj organsko vle-piti v šolo, ne pa postati svojstvena operativa." Tudi razčiščeni pojmi so ve- nega cilja. Zakaj? Premalo pregledamo stvarne možnosti, nismo se še navadili premikati stvari postopoma. Očitno je, da se prav zato, ker smo navajeni zidati gradove v oblakih, težko skrbel za usposabljanje vodij pokhenega usmerjanja tako, da bo organiziral v posameznih šolah pedagoške konference. Pripravil bo program za izdajanje priročnikov za poklicno usmer- zaposlenih ljudi. V tem je naš največji deficit. Ustrezno izobražen kader že sam po sebi spodbuja razvoj (oziroma — slab kader ga lahko tudi zavira). Brez ovinkarjenja je treba povedati, ali imamo preveč strokovnih delavcev — ali pa so sedanje možnosti za zaposlovanje in polno zaposlenost strokovnih delavcev omejene. Argumente proti razvoju in širjenju znanja je treba javno obravnavati in potolči. Dr. Kornhauserjeva je med drugim dejala: ,Slovenija je revna velikih naravnih bogastev, ima pa ljudi, ki jih lahko obhkuje v zelo sposobne stro-kovanjake. Zato pri načrtovanju vzgoje in izobraževanja ni mogoče več pristajati na termin „v okviru realnih družbenih možnosti" - kakor hitro se dotaknemo vprašanja denarja. Če ima ta družba stvarno možnost, da rastejo banke in trgovska ZiiLid 11 JiltlUvzVC V d L/Idlvll 1 j Uv/ZJvd Lzi Ji d v j-* _ _ • sprijaznimo z na pogled krat- janje v šolah, ki ga bo pred- podjetja (odeta v marmor kim programom konkretnih vidoma sprejel zavod za solstvo preproge) potem je podana °................. .. r\rirr» um KOV 7.a m r\r/rjrvc+ H n CP OTU n P RTT |P in fla akcij. Omenjeni akcijski program pa je eden tistih, kakršne v urejanju šolske problematike mnogokrat pogrešamo: za leto 1972 napoveduje vrsto konkretnih akcij, in kar je največ vredno, so te akcije „qprem-Ijene" tudi z datumi. „Cejprav skromne na pogled pa bodo — če jih bomo uresničili — nadvse koristne in bodo pomenile precejšen korak naprej," je dejal namestnik republiškega sekretarja za prosveto in kulturo mgr. Roman Oberlintner. Razpravljalci so soglašali: poklicno usmerjanje naj bo permanentna skrb šole, tak program pa je v resnici odločna, zavestna akcija za to, da nekatere zadeve kolike uredimo. kor mogoče hitro Kaj napoveduje akcijski program V marcu bo organiziral zavod za šolstvo posvet o šolski svetovalni službi z vidika poklicnega usmerjanja otrok v osnovnih šolah. Napravil bo tudi načrt razvoja svetovalnih služb, ki bodo v prihodnjem obdobju tudi vodile poklicno usmerjanje na osnovnih šolah. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo se bo z zavodom za šolstvo, pedagoškim inštitutom in zavodom za zaposlovanje lotil dopolnitve matičnega lista za osnovne šole v skladu s potrebami poklicnega usmerjanja. Zavod za šolstvo bo uvrstil ustrezne teme s področja poklicnega usmerjanja v učne načrte, dejavnost poklicnega usmerjanja pa bo zajeta tudi v prostovoljne dejavnosti učencev. S šolami, ki izobražujejo učitelje, bo pripravil republiški sekretariat za prosveto in kulturo poseben posvet. Predlagal jim bo, naj vključijo v svoje programe predavanja o principih, metodah in praksi šolskega in v svoj program priročnikov za učitelje. Republiški sekretariat za prosveto in kulturo, republiška izobraževalna skupnost, zavod za šolstvo SRS in republiški zavod za zaposlovanje bodo že prihodnji mesec poslali šolam pismo s priporočilom, naj opravljajo dejavnost poklicnega usmerjanja solske svetovalne službe. V šolah, kjer teh služb ni, naj vodi to dejavnost učitelj, ki je za to delo usposobljen. Šole naj sestavijo vsebinski in terminski program poklicnega usmerjanja ko sestavni del letnega delovnega načrta. Republiški zavod za zaposlovanje bo pripravil zasnove za program in gradivo za njegovo izvajanje. In kako bo z denarjem za nagrajevanje učiteljev, ki bodo v šolah vodili poklicno usmerjanje? V programu je zapisano, da bo republiška izobraževalna skupnost predlagala temeljnim izobraževalnim skupnostim, naj zagotovijo osnovnim šolam posebna sredstva za dodatne osebne dohodke vodij poklicnega usmerjanja. Pravijo, da ne gre za velike vsote. MARJANA KUNEJ možnost, da se grade šole in da se prosvetne delavce v redu plačuje. Naša dolžnost je, da z načrtom prikažemo, kakšne so potrebe — usklajevanje, z resničnimi družbenimi možnostmi pa je pristojnost širših organov naše družbe." Družba kot celota je abstrakten pojem — torej lahko rečemo, da so dolžne usklajevanje prevzeti družbenopolitične organizacije ter republiška skupščina in izvršni svet. Posamezni razpravljavci so se ustavili npr. še ob osnovnem šolstvu, ki bi bilo lahko ostreje osvetljeno, in sicer z zornega kota vzgojno-izobraževalnega kadra. Kako načrtovati, da bodo učitelji in strokovni učitelji šli poučevat tudi v zakotne vasi in manj razvita območja. Iz leta v leto bo to večji problem. V takšne predele, ki bi bili tudi zelo potrebni svetovalnih služb (socialnega delavca, pedagoga, psihologa) - ne dobite nikogar! Viški prosvetnega kadra (kolikor jih je) se prelivajo tudi na druga področja — včasih v škodo prosvete . Dalje so razpravljavci dopolnili poglavje o visokem in višjem šolstvu. Trenutno gospo- (Nadaljevanje na 5. strani) 1 UVJ1 1 wi.l TV- --------- X liko vredni. Dogaja pa se, da poklicnega usmerjanja, kljub mnogim pojasnjenim dej- Zavod za šolstvo bo skupaj z stvom ne pridemo do zažele- zavodom za zaposlovanje po- MESTO (tempera - Mojca Magojna, 6. razred, osn. šole Jože Moškrič, Ljubljana) Novo računstvo Ekspres informacija o seminarju Društvo matematikov, fizikov in astronomov ter zavod za šolstvo SR Slovenije prirejata z oddelkom za matematiko inštituta za matematiko, fizko in mehaniko na univerzi v Ljubljani ter odsekom za matematiko na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo IV. seminar iz matematike za učitelje matema-tke in fizike na srednjih šolah. Seminar z delovnim naslovom NOVO RAČUNSTVO bo od 31. januarja do 3. februarja 1972 na odseku za matematiko fakultete za naravoslovje in tehnologijo, v fizikalni predavalnici v pritličju - Ljubljana, Jadranska c. 19. Udeležbo prijavite sekretarju seminarja Cirilu Velkavrhu, matematična knjižnica, Ljubljana, Jadranska c. 19. p.p.543, tel. 61-564. Na istem naslovu dobite tudi vse dodatne informacije. STE ŽE PORAVNALI NAROČNINO? Izšla je knjižnica — dobra ek spre šinf ormac ija o posameznih predavanjih, ki so jo organizatorji pravočasno poslali na vse srednje šole. Zadnje desetletje je poteklo v znamenju novih dosežkov — modemih raču-nalnkov, ki odpirajo novo in širšo pot pouku matematike. Udeleženci seminarja se bodo lahko hitro naučili uporabljati namizne računske stroje in elektronski računalnik ter razširili svoje znanje na področju sodobne numerične matematike. Predavanjem bodo sledili skupni razgovori in sklepi: kaj bi se dalo od predavanega vključiti v redni ali izredni pouk matematike. Na seminarju se boste prepričali, da je numerična matematika zanimiva in dostopna umetnost. Udeležbo na seminarju toplo priporočamo vsem zainteresiranim učiteljem,ki so pripravljeni v popoldanskem času samostojno pripraviti lažje programe za elekronski računalnik, oziroma izvesti nekaj računskih vaj. PIŠEJO NAM... Starši o tehničnem pouku Slučajno sem prebral članek v Prosvetnem delavcu pod naslovom: Ali poučujemo ali se izživljamo? Pripomnil bi rad, da nisem učitelj, temveč oče dveh otrok, od katerih je eden v tretjem, drugi pa v šestem razredu osnovne šole. Ni mi vseeno, kaj bodo moji otroci pridobili v tej osnovni šoli. Menim, da je zmanjšanje števila ur in izbirni način poučevanja tehničnega pouka velika krivica za naše otroke. Kot mojster v enem izmed večjih podjetij se že nekaj let poklicno ukvarjam z učenci v gospodarstvu. Zadnja leta opažamo, da so učenci, ki prihajajo iz naših osemletk, vedno bolj nespretni in imajo vedno manj splošne tehnične izobrazbe. Tako izobrazbo mora nuditi tehnični pouk. Namesto da bi povečali število ur tega tako potrebnega predmeta, pa le-ta zgublja svojo vlogo v šoli. Pripomnil bi rad, da smo na seji samoupravnih organov v našem podjetju že razpravljali, da bi v prihodnje morda uvedli za naše učence v gospodarstu poleg psihološkega testa tudi preizkus spretnosti in osnovnega tehničnega znanja, preden bi sklenili z njimi učno pogodbo. Zanima me, če se odgovorni zavedajo, kakšno škodo lahko napravijo s takimi odločitvami nekaterim našim otrokom. Vedeti bi namreč morali, da ne bodo vsi učenci po končani osemletki odšli v gimnazije, da se jih bo veliko želelo izučiti v raznih poklicih. Prav ti pa zelo zelo potrebujejo tehnični pouk. Tehnični pouk ima tudi velik vzgojni pomen, saj pomaga odstranjevati nasprotja med umskim in fizičnim delom, kar je — vsaj tako so nas njega dni učili — eden bistvenih smotrov socialistične vzgdje. Na taki vzgoji pa mora temeljiti NAŠA OSNOVNA ŠOLA. Drago Mitrovič POGLED SKOZI ŠOLSKO OKNO Ob zimskih počitnicah, ko ne bo zvonila budilka Zimske počitnice so namenjene riuveumu, aktivnemu oddihu in predvsem uveljavljanju učencev v zimskih športih. Tako si bodo pridobili učenci novih moči za še intenzivnejše delo v odločilnem drugem polletju. Danes prebiramo nekaj značilnih odgovorov učencev na vprašanje, kako nameravajo preživeti zimske počitnice. - Letos, ko sem dobila smučarsko opremo, si še posebno želim zimskih počitnic, in če bo še dober uspeh v šoli, ne bo treba sedeti doma za knjigo in premišljevati, kako brezskrbno preživljajo počitnice moji vrstniki. - Sklenila sem, da v zimskih počitnicah ne bom pogledala nobene knjige ali zvezka; rekreacija bo moja edina skrb. Že od nekdaj sem si želela smuči, toda izdatek za opremo bi preveč obremenil starše. Sprijaznila sem se s tem, da ne bom mogla smučati, pač pa se bom z vnemo lotila namiznega tenisa in sankanja. - V počitnicah se bom posvetil športu. Nekoliko več bom skrbel za lepo držo, skušal bom intenzivno trenirati drsanje in živeti štirinajst dni zdravo športno življenje, brez skrbi, tako da bom spet pripravljen za šolsko delo. - Sem navdušen ljubitelj turnega smučanja. Nimam prav elegantnih smuči, so pa zanesljive in primerne za ture. Uživam v naravi, čutim potrebo po gibanju in se že dalj časa pripravljam za šestdnevno pot po Savinjakih alpah. - Že ob misli, da ne bo pouka in pretiranega učenja, se sprostim. Že komaj čakam zimskih počitnic. Najboljša oblika rekreacije bo smučarski tečaj, posebno če ga bodo organizirali podobno kot lani. - Bila sem navdušena smučarka. Predlanskim pa sem si zlomila nogo in sedaj me je strah in ne upam na smuči. Menim, da je bila zloma kriva slaba telesna pripravljenost. Sedaj sem se odločila za drsanje. - Vsakodnevnih šolskih skrbi se ne bo težko otresti. Spet bo dovolj časa za jutranje spanje. Ne bo več zvonila budilka. Sevda se Možgani ne felovadijo — Vse manj prijav na uradu za patente NAREK! NAREK! NAREK! v Nekaj pripomb k predlogu novega učnega načrta za slovenski jezik 1971 1% V zadnjih letih smo večkrat slišali tožbe, da imamo Slovenci malo izumiteljev. Statistike kažejo, da je v primeijavi z drugimi narodi na našem patentnem uradu zelo malo prijav novih patentov. To pomeni, da je pri našem narodu ustvaijalna sposobnost usahnila. Na blejskem posvetovanju pedagogov je bila ponovno izražena misel, da je treba v učno in vzgojno delo na naših šolah vnesti več ustvaijalnega dela, pri mladini pa razvijati bolj samostojno mišljenje. Po vsem tem bi bilo pričakovati, da bodo novi učni načrti posvetili prav tej plati učnega in vzgojnega dela poglobljeno skrb in ji dali večji poudarek. V uvodnem delu je sicer navedeno, da je manj šolskih nalog, zato pa je več šolskih in domačih pismenih vaj, ki naj jih učitelj stalno pregleduje. V učnem načrtu je ob učnem smotru slovenskega jezika navedeno .. . ,.razvijanje logičnega mišlje-nja“, učenci naj bi dobili tudi osnovo za učenje tujih jezikov ... ob njej bi morali osebnostno rasti in spoštovati materinščino ter slovensko kulturo. In zdi se mi, daje to premalo za najvažnejši učni predmet vseh naših šol, ne samo osnovne šole. Tudi drugi učni predmeti imajo nalogo navajati učence na opazovanje pojavov v prirodi in družbi, toda pri slovenščini se morajo učenci naučiti, da to, kar so pri gledanju, opazovanju ter poskusu videli in spoznali, povežejo v logične celote, tj. stavke, kijih najprej oblikujejo z govorno besedo, in ko obvladajo slovnična in pravopisna pravila, tudi napišejo. Pripraviti učence na to, pa je garaško delo! Sposobni učenci dobro opazujejo in znajo to, kar so videli, tudi povedati v logičnih celotah, stavkih. Nekateri učenci sicer gledajo, pa malo vidijo in še tega, kar so opazili, ne znajo spraviti v logično povezavo celote. Še teže jim je misel izraziti v govoru ali celo napisati. Pisanja jih je strah. Ena prvih nalog pouka je premagati bojazen in prebuditi voljo in veselje do lepega govora in pisanega izražanja. Več je vreden en dvobesedni stavek, ki ga učenec prvega razreda samostojno obli- kuje, kakor deset stavkov, kijih narekuje učitelj. Pri pouku slovenskega jezika smo poudarili samostojnost in ustvarjalnost v vseh razredih od prvega navzgor, zato bomo gojili predvsem to, kar spodbuja pri učencih samostojno mišljenje, ki se izraža v govoru in na-pisovanju. Na tem bi moral biti poudarek tudi v učnih načrtih. V predlogu novega učnega načrta je prepisovanje v prvem in drugem razredu, narek pa do petega razreda. Ta srednjeveška oblika učnega dela pri jezikovnem pouku straši po naših šolah. Kaj prispeva narek k razvoju samostojnega mišljenja? Nič! Učenci mehanično pišejo, kar narekuje učitelj, pri čemer so še težave, ker vsi učenci ne morejo delati enako hitro. Če učitelj s pravilno izgovoijavo glasov in s pravilnim naglasom narekuje besedilo, bo učenec že po posluhu dojel, kje je vejica ali pika, le za velike začetnice mu je potrebno znanje ustreznih pravopisnih pravil. Narek rabi torej le za preverjanje, koliko pravopisa znajo učenci. Verjetno so sestavljavci učnega načrta videli kak načrt za pouk angleščine na angleških šolah; tam imajo historični pravopis, besede se drugače izgovarjajo, kakor pišejo, tudi nemščina ima veliko zahtevnejši pravopis, zato je narek v teh jezikih utemeljen. Slovenščina pa nima pravopisnih težav in jih učenci dokaj hitro obvladajo. Nekateri pedagogi utemeljujejo potrebo po nareku s tem, da se učenci naučijo hitro pisati in pri tem dobijo krepko in odločno pisavo. Do četrtega razreda pišejo učenci še nekoliko čitljivo, v višjih razredih pa pišejo mnogi tako, da še sami ne znajo prebrati, kar so napisali. Taka pisava je v velikem delu posledica narekovanja, ki se je razpaslo pri mnogih učnih predmetih. Učitelji pravijo, da morajo veliko narekovati, ker pedagoški svetovalci in ravnatelji ob pregledu učnega dela ponavadi narekujejo nekaj stavkov, da preverijo znanje v razredu. Z narekom in prepisovanjem vzgajamo v naših šolah topoglave birokrate, namesto razgledanih, pronicljivih oblikovalcev in ustvaijalcev novih zamisli. Ali naj narek povsem opustimo? Nikakor! Ob vsakem novem pravopisnem pravilu bo učitelj najprej napisal na tablo nekaj primerov, nato bo narekoval dva, tri kratke stavke, nakar bodo učenci sami takoj napisali enega ali dva stavka. Drugi dan bo učitelj spomnil učence na to, kar so se prejšnji dan učili. Ti naj takoj napišejo nekaj stavkov; taka vaja naj traja največ do deset minut. Celour-nega nareka ne bi smelo biti v nobenem razredu, zlasti ne v prvem ali drugem, ker obsega v teh razredih vsaka jezikovna učna ura nekaj branja, nekaj pisanja, nekaj pripovedovanja itd. Narek za šolsko nalogo, ki traja vso uro, ni primeren, ker je to potrata dragocenega šolskega časa, saj izgubi z nalogo in poprave do tri učne ure. Kaj pa naj pišejo učenci, če ni nareka? V učnem načrtuje opis, oris, očrt, opazovalni spis, doživljajski spis, domišljij&i spis... Vse oblike pridejo postopoma na vrsto. Učitelj mora učencem postavljati vedno večje zahteve, da jih z nekoliko napora rešujejo; le ob naporu se razvijajo sposobnosti. Vsako jezikovno šolsko uro naj bi učenci pisali kratko spisno vajo od 10 do 15 minut, da se učenci sprostijo in napišejo to, kar jih v tistem trenutku najbolj zanima, vznemirja. Učitelj gre pri teh vajah od učenca do učenca in jim pomaga najti primeren izraz, ustrezno postaviti ločila, smotrno uporabiti pravopisna pravila. Ob takem načinu pis- mlja menega sporočanja lahko žejo učitelji zelo lepe usp^P- . Marljivi učitelji so imeli od •r1' i do 150 kratkih vajah v šoI^tOV, letu odlične učne uspehe- ^o, šoli v Prekmurju, v kombiflT nem oddelku treh prvih j redov, od prvega do tretjega J"" i učenci prvega razreda ob ko^sti, šolskega leta samostojno t>TO vsake pomoči napisali brez Vite. pak po tri stavke, na šoli P'^0 Gorjanci pa celostranski re«( stavek. Na mnogih centrajij 7^ šolah so učenci preveč navaj*!-na učiteljevo pomoč, niso ) navajeni samostojno misliti P/o pisati. Učitelj naj ima ved/ ^ pripravljenih več naslovov jaki spis, da ne pride v zadrego rejo • dnevni pripravi, da lahko žetave nakaže pobude za sestavo %7e vega spisa. Samo šolsko dfjafo nudi vsak dan dovolj situacg'jo?re se dajo tudi izkoristiti za spiwč< vaje, le otrokovemu mišljenj11™« treba prisluhniti. .\»jat VENČESLAV ČOfSi ________________________ Starši, ki se boje, da bi se^rH hov otrok v vrtcu med pOffflNi nitni otroci utegnilpokvarU‘’Zenl morali vedeti, da ni ne otrok ne popolnih ljudi, ne (r^g polne družbe. Potrebno Pa&a da se otrok čim prej privaja druge otroke brez bojazni, bo pokvaril. Če je doma priV^a no vzgajan, ne bodo neprirneW° zgledi pustili v njem nobek^č globljih posledic. Pravilni si goski in vzgojni postopek v# P jitelja v vrtcu je prav obramba zoper strah, da r'• lenarit, bi vas nagnal spravljat les s hribov - pa ne dan ali “■ marveč mesec ali dva. Potem bi vas pa vprašal, kdo želi v šolo.f, pa hoče ostati nekvalificiran delavec. Če bi želeli vsi — bi1 spustil. Ob polletju bi preverjal: tisti, ki bi imel več kot eno sK oceno, bi jo moral po najbližji poti ubrati nazaj v gozd ali na ali na gradbišče - tja pač, kjer se z delom služi vsakdanji M Toliko ste odrasli in krepki, da bi si ga lahko sami služili in t0‘‘. bistri, da nihče izmed vas ne dobiva slabih ocen zavoljo nespof nosti. Presneto bi vsakdo razmislil, ali bo garal aTi pa se bo Učni uspehi bi se najbrž hitro popravili! Tako pa se vam ni treM] učiti ne delati. Menda sem neumen, da se toliko jezim - saj si pravzaprav nihče ne jemlje k srcu... Ne vem, kako bo šlo naprej.. . ne vem, ne vem. Šolo in državo boste zavozili s s>lj lenobo. Kaj bo... kaj bo? “ Zvonec ga prekine. Pes ihtav pograbi knjige in dobesedno h begne iz razreda. Planemo v smeh. Naši obrazi spominjajo na v 0T razpotegnjene obraze norčkov, ki sami ne vedo, zakaj se stnU Čutim, kako s težavo vlečem usta v smeh in kako bi najraje nad sošolci in nad sabo, naj se že nehamo režati sami sebi. V ! mi zvenijo profesorjeve besede. p Tudi danes jih še slišim, če le za hip pomislim na šolo. MotČ o()V presneto prav! Le zakaj starši delajo za nas - da mi tu ^ va ■ trgamo obleko in si z lenobo pasemo možgane? Pri tem pa ču^ pr^ in tudi glasno govorimo, da smo naveličani vsega... Zakal družba takšne sploh prenaša? Zakaj nas ne poženejo na gradbf saj vemo, da gradbincev vedno manjka? Ne, ne - ničesar W diru Pok se ne zgodi. Mi dobivamo cveke in nekako lezemo dalje ob do« nnnnrlh rlrt/rrili _ ir, r,r,r„,r;U ki- naporih drugih - in majhnih lastnih naporih. Zraven pa v čaS,J big pri hiramo tožbe, da je uspeh v nekaterih (morda celo v j o«. razredih samo 30 %. Zaradi tožečih člankov se gotovo ne b°. ^ poboljšali. Lenarili bomo dalje ter čutili in trdili, kako smo n^' čani vsega. r Preblisne mi možgane: O, ko bi se našel kdo, ki bi skušal P skil gov nič iti-besede našega profesorja fizike! Da bi nas pognal na daK\ nje] ne na cesto ali domov k staršem ali na drugo šolo: NA keg gen Morda bi mu bili čez leta iz srca hvaležni. A ne zdajle, ne ta hip, ko je zunaj sneg in mraz, v tak prijeten, topel, lenoben popoldan ... j teji Dijak strokovn? s ^ kavarni tu f modi so testi in tihe vaje dolgo čutimo, da Sola obremenjuje spomin in navaja učence na rdz-,anie, da je vsebina pouka v j ■Utiranem jjuj. naštevanju podat- ^ ,iLi' Znano je, da brez podat-iieiio in utrjenih osnovnih poj-l ’s Prazno glavo, kakor pra- |e' ir.,„ ne moremo misliti Vse £ 2 fcaže’ da bomo ob Prettra- ^ fotografskem pouku ,go- te med učenci oblike živč-^ šolske fobije, da se bodo 3 v. sitosti, kako prelisičiti rieZ > faktografskega kova. • 0 čutijo tak način pouka ki ^nci? !vak( ^a^ole pravijo: . pt" Postajamo živi leksikoni Mri L^ktronski aparati, ki me-5 č sebe podatke. Najbolje \ £ f?o, da 6; se pedagogi ob .ao razlasi zavedali, kaj ho- ■sve ile i “ko ne bi bilo naštevanja ne- $° z njo doseči,\kakšne pred-’ Z pu?6 na! bi se v učencu ohra-vodlle in kaj je nepomembno. del za vse množične padavine na severu in na jugu, dolžine mej — same številke - in nemogoče je, da bi vse ostalo v glavi. Pa še te odvečne letnice na pamet, ki nič ne prispevajo k naši duhovni rasti! - Naše živčevje, ki je še v razvoju, že slabijo sunki šolskega dela, začaranega kroga, ki nas ima v oblasti Obnašamo se kot najbolj zaposleni poslovni ljudje, naša glava je težka - zdi se, da jo bo razneslo. Posledice te nenehne možganske napetosti so zmedenost, raztresenost in razburjenost. — Kopica podatkov, ki bi jo lahko našli v vsakem leksikonu, nas le obremenjuje in zavaja v verbalizem. Zaradi tega smo v nenehni časovni stiski in se ne moremo poglobiti v bistvo predmeta. Zadovoljiti se moramo s preprostim obnavljanjem profesorjeve razlage. Ctmu mi bodo v življenju podatki, letnice? Ali mi bo znanje o revoluciji pomagalo v težavah, ki mi jih prinaša vsakdanje življenje? V to dvomim. Učencem bi bilo treba bolj razgibati misli. To se pravi, da bi bili sposobni hitrih miselnih operacij, da bi bili miselno dovolj prožni in sposobni abstraktnega mišljenja. Potrebno bi bilo črtati nepotrebne podatke, številke in letnice. Manj bi moralo biti vprašanj: koliko, kdaj, kdo in več vprašanj zakaj in kako. Res je, da se pri pretiranem obremenjevanju spomina učen- Kdo bo koga? 3C\T.}rebnih podatkov, ki se jih ne Opomni „za vedno“. snJ dim, da bi nas morali bolj na-up0'ab0 1' Najboljši so taki profe-se v.M ki skušajo uskladiti teorijo pNfirakso tako, da nam namesto nthfenja na pamet in odvečnega Popisovanja lekcij dajo raje za ne f ?l°go spis iz vsakdanjega žbv-Pa,^ia (kemija, psihologija, fi->ap rfo). Pred urami, za katere se prcl'’ Z>ramo učiti na pamet, posta-imeijpno VSe £0/y živčno napeti. 'bpW^mZc%adrillr^sMice cev kaže fa Poraba živčne : ^ Pokažejo kmalu, dijaki se energ^e, m tako ucenci ne mo-bojimo takih ur in seveda 7° produktno misliti saj poda Vdi profesorjev - pa tudi oni s sta^° raztresem, novelicam in slanim načinom poučevanja ne J PSegajo pričakovanega uspeha. J L" £o se snov po spominu -j* ^ in si vprašan, jo zdrdraš y prihodnje bo potrebno do-■ e si rešen. Ob takem načinu ločiti primerno mentalno obre-J0rnfmbna tudi iznajdljivost, menitev učencev, uskladiti na-profesorji ne poslušajo ved- pore posameznih dni, podobno orpr°~?rno *n je ,nog°če ravnamo v športnem tre-$edlS1čJt‘' G P™*10 j?’ da n be' ningu, kjer so že več ali manj gladko tečejo in da se ti v znane take obremenitve, ki za-‘flnih premorih in kadar siv gotavljajo kar najboljši uspeh. V s pmesi.’ preveč ne zatika ali da šolstvu pa je .žal obremenitev več ne stokaš. učencev odvisna od posameznih l j? čeprav živimo v 20. sto- učiteljev, od njihovega prizade-- Če 50 učne metode večinoma i. učStare- Pamet se moramo m ,tl na tisoče nepomembnih ^ katerih !e težk0 ^usčtti celoto. To se je prika- Na naši šoli - upam pa, da tudi na vaši - se delimo na višje in nižje, zgornje in spodnje, dopoldanske in popoldanske, centralne in podružnične. Nihče nam ni rekel, da se moramo zdeliti. Če se prav spominjam, da je bilo davno enkrat celo rečeno, naj med nami ne bo razlik. ‘ Delamo vse po navodilih iz komandnega stolpa, zato sploh ne vem, na kakšen način se je to moglo zgoditi. Saj nam nobeden ni ukazal, naj gremo na dvoje. A zdaj je, kar je. Je pa takole: višji pravijo, kaj le delajo nižji? Nižji govore, da so višji nemogoči. Zgornji se jeze na spodnje, ki otroke tako scukrčkajo, da se v petem razredu niso sposobni vživeti v nobeno grenkost. Spodnji menijo, da jih zgornji gledajo postrani, kar pa kot zgornji trdim, da ni res. Popoldanski se čutijo zapostavljene. Kratkomalo zato, ker so popoldanski. Bi vi že videli, če bi enkrat v življenju učili popoldne! Dopoldanci so prepričani, da so oni manj svobodni. A, popoldne je vse drugače! Prej mine. Laže s kom poklepetaš. Zjutraj lahko spiš. Pripravo za naslednji dan ustvariš že prejšnji večer. Pospraviš, skuhaš, poješ. Smukneš v mesto. Ob petih si spet prost. Razkošje! Bi vi že videli, če bi učili vedno dopoldne. Kaj pa imaš od popoldneva? Po kosilu kinkneš, pa si dober do večera. Zjutraj pa malo manj kot s petelini! Centralni ali matični sumijo, da na podružnicah nekaj ni v redu. Podružnični vedo, zakaj se slabo godi otrokom, ki so jih morali oddati v centralo. Požara sicer ni, gori pa vseeno. Nihče ni nikogar naravnost napadel, a vojna traja. Delimo si kisle in sladke nasmehe, kakor pač nanese. Stanje je kljub vsemu znosno in tako rekoč zgolj teoretično. Obstaja seveda še ena delitev: mesto - podeželje. Mesme šole so dobre, ker so v mestu. Podeželje? To pa je največkrat svet onkraj resnične kvalitete. Diši po sesirjenem mleku in gnoju. - Da bi šla na kmete v službo? Joj, saj nisem blesava! — Ti, ki živiš med nebotičniki, kadar bo spet ropotalo, bo pa dober moj krompir (če so že otroci, ki ti jih pošiljam v nadaljnjo obdelavo, zanič)! Kdo bo koga? Kljun je otresala BERTA GOLOB sitni, kar se kaže v številnih kompukijah, to je da brezglavo čečkajo po zvezkih, se poigravajo s pisali in podobno. Tuj jezik za vsakdanjo rabo talo Pri testih - v zadnjem času vanja, da dosežejo ustrezni status v zboru itd. Tudi pedagoška znanost bo morala biti temu problemu kmalu kos, da bo pri pedagoškem delu več strokovnosti in manj stihije, da bomo ^Veljavlja testomanija in pi- bolj učitelji mišljenja in manj m !e Stevilnih tihih vaj. Uspeh dreserji spomina Večkrat porazen. Kdo bi ve JOŽE AŽMAN Tuje jezike se učimo z različnimi cilji. Nekateri žele le brati tujo leposlovno ali strokovno besedo, drugi opravljati poslovno korespondenco, streči tele-printeiju ipd. Večina pa se uči tuj ih jezikov zato, da bi jih uporabljala v osebnem stiku s tujimi sogovorniki. V tem primeru je govorjeni jezik učni cilj. Res je, da lahko govorjeni jezik uporabljamo privatno ali v poslovnem življenju, vendar verjetno nikdar ne bomo mogli mimo osnovnega vsakodnevnega pogovornega jezika. Saj se npr. tudi sklepanja poslovnih pogodb ne moremo lotiti, ne da bi prej s poslovnimi partnerji izmenjali vsaj nekaj vsakodnevnih vljudnostnih fraz. Obvladanje osnovnega pogovornega jezika je eden od ciljev vseh osnovnih in večine sred- njih šol. Poleg tega imajo navedene šole pri poučevanju tujih jezikov še več drugih ciljev (npr. spoznavanje tuje literature, kulture naroda in morda tudi slovnice jezika, ki ga poučujejo). ki pa, na žalost, marsikdaj niso dovolj jasno opredeljeni glede na medsebojni pomen. Učitelj, ki mora učni uspeh pokazati črno na belem, zato navadno poudarja pismeno izražanje dijakov ter obvladanje slovničnih oblik kot samo sebi namenjeno veščino, medtem ko ostaja pogovorni jezik kot učni cilj v ozadju. Kako naučiti pogovorni jezik, ne da bi zanemarili druge cilje, je kompleksno vprašanje, ki zajema tako metodične kot tudi psihološke probleme ter celo osnovno vprašanje: kaj je jezik? Učitelj se počuti razmeroma na trdnih aif A r/jf( f f' , \Ž. ' at) knf OSO' 10 bo1 iti: lo[ 0f >e0 efif at p\ rA Ali bo nova pot bolj zglajena? Problemi poklicnega izobraževanja Ker se pogosto pojavljajo nejasnosti in napake v razumevanju pro-olemov našega poklicnega šolstva, želimo razširiti zgoščeno poročilo 0 seji strokovnega sveta zavoda za šolstvo (Učni načrt), ki smo ga objavili v zadnji decembrski številki našega lista in osvetliti nekatere Probleme poklicnega izobraževanja tako, kot jih je prikazala živahna razprava udeležencev! Dnevni red je bil v celoti posvečen predmetnikom in izobraževal-nan programom ter problemom poklicnega šolanja. Obravnavali so osnove predmetnikov in učnih načrtov za nekatere poklice tako ime-o Van ih širokih profilov, ki se izobražujejo po zakonu o srednjem r^tvu iz 1. 1967, in sicer za poklice lesne stroke (kolar, sodar) ter za poklice živilske stroke (mesar-prodajalec, mesar-proizvajalec, slašči-ar). Na dnevnem redu je bila tudi razprava in sklepanje o temeljnih zasnovah za splošnoizobraževalne predmete v tistih šolah, ki bodo izobraževale po novem zakonu o poklicnem izobraževanju in o ure-iz kU “čnih razmerij (sprejetem poleti 1970), pa tudi o celotnem •zobraževalnem programu za poklic dimnikarja, za katerega se bodo ucenci izobraževali po tem novem zakonu. ^SEM SPOSOBNIM IN NADARJENIM ^Mogočih šolanje 0 končani osnovnošolski' ^nosti 0 TJi6 šolanja 1 # PribIg- -Ja M 0 se odloči za nadalje-na srednji stopnji dij.‘~'“u 53% slovenske mla-n0K,’.to so mladi, ki obiskujejo f,Khcne šole, --------— — kli, oziroma se po-uvo- ‘S do?!° ^obražujejo po 0 Nižno ~nlenih zakonih (Pri-0 °«ali lVel Plim 22 % je gimnazijcev, so učenci tehniški in sitih Ustreznih šol — ekonom-i h, 'Zdravstvenih, kmetijskih 'fl govP70bno)- Mnogo je razlo-posvečamo zlasti v zad-kepa ,'rjlsu problemu tako veli- gg J gir20tka slovenske mlade tu sr/v Ejernno pozornost: teišo Prizadevanja za učinkovi-I Poklicno usmerjanje, za ovanje zakonskih pred- spošt, pisov, ki urejajo materialna vprašanja teh učencev, za iskanje novih poti in možnosti za ureditev njihovega življenja in dela. Pridružuje se prizadevanje za nove učne programe, za enake startne možnosti, za prožnejši sistem, ki bo vsem sposobnim in nadarjenim omogočil nadaljnje šolanje, za njihovo vsestransko, zlasti kulturno rast. Še in še bi lahko naštevali.' Tudi mladinska organizacija močno čuti te žgoče probleme in jih zavzeto in ostro postavlja vedno znova na dnevne rede svojih konferenc. Prav je tako! Menim, da mora mladina sama odločneje zahtevati, da se njihovi problemi čim hitreje in bolje rešujejo in da mora biti tudi sama pripravljena prispevati svoj delež. MATEMATIKA ALI STROKOVNO RAČUNSTVO? Bogata in široka razprava na seji strokovnega sveta je osvetlila nekatera pereča vprašanja, ki so bila doslej premalo obravnavana. Zataknilo seje pri sprejemu učnega načrta za poklica kolar in sodar. Mnenja so bila razhčna zlasti ob vprašanju matematike. Nekateri so menili, da je program prezahteven in premalo uporaben za stroko, drugi so poudarjali, daje treba graditi pouk matematike na ustreznem programu osnovne šole. Širitije treba splošnoizobraževalno raven vseh srednješolcev. Truditi se moramo, da bomo periodično šolanje čimprej odpravili, da bodo vsi učenci prešli na celoletni sistem šolanja. Pri tem se je treba odločiti, ali gre za uporaben koncept, ki ne izhaja iz zahtev srednje šole, ali pa za teoretični koncept s srednješolskimi zahtevami. Sedanji razvoj gotovo teži k širši splošni, teoretični izobrazbi, zato bi bilo primernejše uporabiti za vse tovrstne šole naziv matematika. Uporabnost teh znanj je stvar poklicne tehnologije, ki pa je učitelj matematike sploh ne pozna. Prav zato je tako imenovana uporabna matematika ,,spodrsljivo“ področje. Drugo vprašanje pa je, če zaradi po- manjkanja učitelj ev-matemati-kov z visoko izobrazbo predmet preimenujemo v .,strokovno ra-čunstvo“, da ga bodo lahko poučevali (po sedanjih zakonskih določilih) tudi učitelji z višjo izobrazbo kot strokovno-teore-tični predmet. Za teoretični „matematični“ koncept govori tudi dejstvo, da so to vedo začeli visoko postavljati tudi v vojaških akademijah. (Kakor smo nedavno slišali, oziroma videli na TV zaslonih.) ZAKONI, ZAKONI, ZAKONI... ' Po zakonu o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij določi nomenklaturo (seznam poklicev) in profile poklicev gospodarska zbornica. Ta je doslej določila 67 poklicev, za katere se učenci izobražujejo po tem zakonu. Seznam poklicev se bo nenehno dopolnjeval. Gospodarska zbornica je poleti 1971 objavila seznam teh poklicev v Uradnem listu. Med njimi so nekateri taki poklici, ki so bili doslej široki (kar pomeni, da je bilo zanje potrebno izobraževanje po zakonu o srednjem šolstvu, npr. v metalurgiji, rudarstvu, obrti, itd. Drugi poklici so novi, kakor jih je pač zahtevala proizvodnja. Na osnovi profilov (širokih ali novih) strokovni svet zavoda za šolstvo (Nadaljevanje na 5. strani) tleh, dokler ob pomoči vadnice ali celo avdiovizualnih sredstev obravnava neko slovnično strukturo. Ko pa bi moral znanje te strukture prenesti v pogovor, ne najde več opore ne v učbeniku ne v avdiovizualnih sredstvih in ne v teoretični metodiki. Prišel je do stopnje, kjer bi po najnovejši literaturi moral uporabiti „transfer“ oziroma prenesti naučeno slovnično snov na živo uporabo pri vsakem posameznem učencu. Tega prenosa ali transferja tudi ni mogoče zadovoljivo meriti, ker je enkraten ter ob obravnavani vsebini še osebnostno pogojen z učiteljem in učencem (kar je spet razlog več, da se ga učitelji izogibajo). Iz prakse in psihologije vemo, da govorimo drugače, če se pogovarjamo z eno ali z več osebami, in da se način pogovora spremeni, če govorimo z dobrim prijateljem, s katerim se redno srečujemo, s tovarišem iz službe, s poslovnim partnerjem ali s turistom. Tudi če bi vsakemu od naštetih sogovornikov želeli sporočiti isto vsebino, bo način našega govora ■različen. Spreminja se glede na: — število oseb, s katerimi govorimo, — naš odnos do teh oseb, — vsebino tega, o čemer govorimo — situacijo, v kateri se nahajamo, ko o nečem govorimo, — in seveda, glede na naše osebno počutje v danem trenutku. N^ glede na druge, pravkar naštete dejavnike lahko ugotovimo, da tem laže govorimo: — čim bliže nam je vsebina povedanega, — čim osebnejši je naš odnos do oseb, s katerimi govorimo ter — čim bolje in bolj domače se počutimo v situaciji, kjer govorimo. Vzemimo torej, da smo neko slovnično strukturo (lahko pa tudi več) naučili do avtomatizma: učencem ni treba več misliti na pravilno konstruiranje slovnične strukture, marveč se že lahko koncentrirajo na vsebino tistega, o čemer govorijo. Naš prehod iz daljših vaj konteksta v transfer mora sedaj upoštevati vse pravkar naštete komponente pogovora. Učencu se moramo približati z jasnim opisom situacije, ki mu je do- mača, pogovarja naj se z umišljenimi) osebami, ki so mu blizke in vsebina naj bo taka, daje zanj pomembna. Poudarimo naj, da je cilj transferja naučiti pogovorni jezik, zato učenca ne smemo mučiti z vsebino, ki mu je tuja ali s situacijami, kijih ne poznajo in se vanje ne morejo vživeti. S tem smo tudi že povedali, da moramo pri transferjih . upoštevali starost učencev ter jih osebno čiru bolje poznati. Svoj cilj bomo tem bolje dosegli, čim bolj bodo učenci čutili v situaciji, ki jim jo bomo orisali, sami sebi. Mnogi teoretiki svetujejo, da učenci dialoge v učbenikih igrajo. Prav je tako, če so učbeniki pisani starosti in spoznavnemu svetu učencev primerno. Kako pa naj otroci doživeto igrajo stereotipno in zgolj zaradi slovnice sestavljene dialoge? Toda: kako naj odrasli igrajo otroške dialoge, ko se vanje ne morejo vživeti? Zato je velika odgovornost tudi na primerni življenjskosti učbenikov oziroma njihovih avtorjev. Igra mora biti tako uspešna, da učenci nanjo pozabijo ter zaigrajo sebe. Naša priprava na transfer se tako začenja že takrat, ko se nove lekcije lotimo. Vsak naš stavek je v življenju vezan na neko posebno ponašanje, na ritem, kretnje, mimiko. Zato mora vse to vsebovati že prvi stik z novo lekcijo. Mrk in zapet učitelj, ki se komaj kdaj premakne izza svoje mize, bo ta cilj težko dosegel. Življenjskost in igra sta elementa, kiju učitelj tujega jezika mora koristiti z vsakim glasom, ki ga pove v razredu. Spoznanje, da je na vsako z besedami izraženo misel vezano neko vprašanje, je pomembno za vse starostne stopnje učencev. Odrasli slušatelji so se pri transferju, katerega vsebina je bila telefonski pogovor, vedno motili, in namesto „Auf Wiederhoeren!“ ob koncu pogovora rekli: „Auf Wieder- sehen!“ Šele, ko so vzeli v roke slušalke, prek katerih šo prej poslušali lekcijo, pa so jim zda rabile za telefon, napak ni bilr več. Ponašanje, primerno govoru, vpliva tudi na lažje pomnjenje in na naravnejšo in pravilnejšo intonacijo ter izgovor- javo- LUDVIK JEVŠENAK, Delavska univerza ,3oris Kidrič" Novo mesto Hitreje do želenih ciljev Na. območju Novega mesta ali natančneje v Brusnicah, v vasici pod Gorjanci, se učitelji poleg vsakdanjih težav srečujejo že deset let še z nerešenimi stanovanjskimi vprašanji. Zato se ni čuditi, daje Brusnice v zadnjih štirih letih zapustilo kar šest učiteljev. Samo v letošnjem šolskem letu manjka na brus-niški šoli in njeni podružnici v Gabrju kar pet učiteljev. Vsi razpisi za izpopolnitev učnih mest pa so bili vse do sedaj vedno brezuspešni. Letošnje leto je prelomnica! Brusnicam, učiteljem in učencem se obetajo lepši časi in o tem sva se pred dnevi pogovarjala s predsednikom izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti v Novem mestu prof. Veljkom Troho. Menim in upam, da se ne motim: temeljna izobraževalna skupnost v Novem mestu pri vseh teh nevšečnostih ni držala križem rok? ! — Seveda ne, vendar pa roko na srce, za stanovanja učiteljev nismo veliko skrbeli, čeprav smo že v začetku s predlogi seveda, poizkušali tudi na našem območju posnemati pri reševanju stanovanjskih težav izkušnje obalnih občin, vendar nam to žal ni uspelo. Da pa bi zbudili zanimanje za reševanje stanovanjskih težav še pri drugih šolah, smo lani pri banki oročili Malčki v novem vrtcu Iz hladnih, temnih, vlažnih, za vrtec neprimernih prostorov, v katerih so se malčki iz Metlike stiskali skoraj celo desetletje, so se lani decembra prešlih v nov, sodobno urejen vrtec. Kar 76 malčkom v vrtcu dela „druž-bo“ 28 dojenčkov v prav tako novih iaslih. Kaj pomenita za Metliko novi vrtec in jasli, najbolj vedo zaposleni starši, ki so vsa leta opozarjali in moledovali za to vzgojno-varstveno ustanovo. Zdaj jo imajo. In ponosni so nanjo. „Škoda je le, “ pravi vodja vrtca Branka Hauptmanova, „da zaradi težav s kadrom, predvsem v vrtcu ne moremo sprejeti še več otrok. Vendar se bodo stvari s kadri uredile že letos in drugo leto, saj v te na mene tudi štipendirajo na srednji vzgojiteljski šoli nekaj deklet. “ „Pet ali šest let je tega, “ pravi predsednik temeljne izobraževalne skupnosti v Metliki Gojko Jug, „ko se je tudi temeljna izobrbraževalna skupnost aktivno vključila v akcijo za zgraditev jasli in vrtca. Potrebe po novem vrtcu in jaslih so narekovale razmere, ki so se stopnjevale z razvijajočo se industrijo, tako da smo morali odpreti vse „ventile“. Uspeli smo. To je najpomembenjše. Pri tem pa se moram zahvaliti republiški izobraževalni skupnosti za kredite, vsem občanom in števil nim podjetjem za prispevek in pa tajniku Ivanu Zeletu, ki je tudi predsednik skupščine občine v Metliki. Dobiti skoraj tri milijone din, kolikor sta stala vrtec in jasli, ni vedno lahko. “ Ruj 200.000 din za prvi učiteljski blok v Brusnicah, ki naj bi ga letos spomladi že začeli graditi. Poleg tega pa je.v prvem planu še gradnja nove šole, ki naj bi pritegnila tudi učence iz Gabrja, taka da bi novo šolo v Brusnicah obiskovalo okoli 300 učencev. In če dovolite: kako je s štipendiranjem kadrov, predvsem tistih, ki jih na območju vaše temeljne izobraževalne skupnosti najbolj primanjkuje? — Žal imamo več denarja namenjenega za štipendiranje, kot je kandidatov. Štipendiramo v glavnem le dijake na srednjih šolah in študente na pedagoških akademijah. Skupaj okoli 50, vendar je to za potrebe po strokovnem kadru na našem območju še vedno premalo. Štipendiramo celo izredni študij, dajemo študijske dopuste učiteljem in še marsikaj drugega, samo da bi končno enkrat že premostih potrebe po kadrih, ki so iz dneva v dan bolj pereče. Na kateri šoli imate največ štipendistov? — Največ jih štipendiramo na pedagoški gimnaziji v Novem mestu. Kar 17 jih je! Na pedagoški akademiji jih imamo 10, na srednji vzgojiteljski šoli 8, kolikor jih imamo tudi na visoki šoli za telesno kulturo, nekaj naših- štipendistov pa študira tudi na raznih fakultetah. Kolikšne so poprečne štipendije? - Na srednjih šolah so od 30 do 37 starih tisočakov, na višjih in visokih šolah pa od 40 do 50 starih tisočakov, kar je odvisno tudi od uspeha v šoli. So morda kakšni izgledi za višje štipendije? — Za sedaj ne, sicer bomo pa še videli! URAN Bovec S samoprispevkom do telovadnice Načrti za gradnjo nove telovadnice v Bovcu so že pripravljeni. Telovadnica bo dolga 32, široka pa 16 metrov. Po sedanjih izračunih bo stala 2.640.000 din. Za dobro polovico te vsote bodo dobili posojilo pri republiški izobraževalni skupnosti, nekaj denarja bo prispevala temeljna izobraževalna skupnost, nekaj občinska skupščina v Tolminu in pa seveda prebivalci sami s samoprispevkom. Bresternica pri Mariboru Nov vrtec Predsednica skupščine temeljne skupnosti otroškega varstva v mariborski občini Marinka Čekov, je pred dnevi slovesno odprla nov vzgojnovar-stveni zavod v Brestemici. Vrtec ima dve igralnici, kuhinjo, sanitarije in pomožne prostore, v katerih je prostora za 40 otrok. Vrtec je stal 500.000 dinarjev. vsakogar Knjige za Sredi tega meseca je potujoča knjigama založbe Partizanska knjiga iz Ljubljane obiskala vse osnovne, srednje in poklicne šole v Ptuju, osnovno šolo v Kidričevem, Hajdini, Desterniku, Juršincih, Podlehniku, tovarno volnenih izdelkov v Majšperku itd. Nedvomno je potujoča knjigama pomemben knjižni servis, saj opravlja prepotrebno kulturno prosvetno poslanstvo s tem, ko približuje knjige bralcu. Potujoča knjigama je namreč tudi neke vrste razstava z okoli 3.000 knjigami, ki jih neposredno tudi prodajajo in sprejemajo naročila ter prednaročila za vse slovenske publikacije. Posnemanja vredno PRVO POLLETJE JE ZA NJIMI. Jožko ŽUGELJ obiskuje tretji, Jože BALKOVEC četrti, Jože JAKETIČ, Kristina ŽUGELJ in Ivanka ŽALEC pa tretji razred osnovne šole v ZILJAH, v majhni vasici na poti med Vinico in Preloko v Beli krajini. In spričevala? Za ene dobra, za druge nekoliko slabša, za vse pa tolažba, daje do konca leta ostalo še celo polletje in dovolj časa, da iz spričeval „preženejo“ enke in dvojke ter sem in tja tudi kakšno trojko. Če jim bo to uspelo, kar seveda vsem tudi želimo, jim je uspeh ob koncu letošnjega leta že zagotovljen. Ljubljana Pretesni dijaški domovi V ljubljanskih srednjih šolah je bilo lani vpisanih nekaj nad 17.500 dijakov, od katerih niti četrtina ni našla prostora v dijaških domovih. Tako je pri zasebnikih našlo streho okrog 800 dijakov, nad 4.500 pa sedež v avtobusu ali vlaku. Kljub temu da so lani dijaški domovi prekoračili zmogljivosti za skoraj 600 dijakov, so morali še skoraj tisoč učencem odkloniti sprejem. Strokovni aktiv vzgojiteljev dijaških domov se je že zavzel za sanacijo dosedanjega stanja in predložil načrt, po katerem naj bi z graditvijo novih domov, adaptacijami in dozidavami pridobili 1.000 novih ležišč. Investicijska komisija za vzdrževanje srednjih šol in domov v sestavu sveta za vzgojo in izobraževanje pri mestni skupščini si je domove že ogledala. Kmalu pa bo tudi določila prioritetni red. Zadnje decembrske dni lani je bila v Domžalah na pobudo temeljne izobraževalne skupnosti lepa in prisrčna slovesnost. Predstavniki občinske skupščine in temeljne izobraževalne skupnosti so povabili vse prosvetne delavce, ki so bili upokojeni lani in predlani. Slovesnost, ki so se je udeležili ravnatelji vseh osnovnih šol domžalske občine, je odprl podpredsednik domžalske občine Jakob Čeme. Poudaril je, kaj pomeni tudi danes, v socialistični družbi, dober, delaven in svojemu poklicu predan prosvetni delavec. Prepričan je, da današnji upokojenci ne bodo povsem prenehali sodelovati, temveč da bodo v občini še vedno dobrodošli s svojimi nasveti pri reševanju šolskih težav, ki jih ni ravno malo. Predsednik temeljne izobraževalne skupnosti Domžale Milan Flerin je prav tako izrekel vso zahvalo za požrtvovalno delo današnjih upokojencev in jim podaril lepa spominska darila. V imenu upokojenih prosvetnih delavcev se je zahvalil dosedanji pedagoški svetovalec Vinko Mazi, ki je poudaril, da odhajajo v pokoj prosvetni delavci, katerim ni bil nikoli potreben nadzor. Predsednik skupščine temeljne izobra- ževalne skupnosti Ljubo ^ e|! pa je izrazil željo, naj bi ternejL‘ na izobraževalna skupnost spj^ur jela sklep, da bi odslej vsWi leto povabila vse upok0je(l^v prosvetne delavce na krajši "P0: variški sestanek in pogovor. ^ Po uradnem delu slovesu0®3] se je razvil prijateljski pogo votfaž priljubljenim republiškim P»1 slancem Jernejem Leničem- Vsi upokojeni prosvetni d ' lavci se iskreno zahvaljujem0* e tovariško pozornost in dar*1^ Kljub trenutni grenkobi, ^ v1* običajna ob odhodu v pO^TŽ nam bo slovesnost ostala v i'*' lepšem spominu. Naj °menl.1 še to, da smo se ob tem I1 11 nutku spomnili umrlih tovan®?0’ — Julke Karfove, Marije Zaktv škove in ravnatelja F ra*1 Flajsa, ki bi tudi morali biti i'!Pi tej slovesnosti z nami. ... NACE VODNI1™1 tej Metlika Pet let poklicne šole Ljubljana Tudi to je res „Če starši delajo do 22. ure zvečer — ali more biti zadržek, da nekateri zdravstveni delavci ;ovore proti varstvu do te ure? vedno je bolje, da je otrok v vrtcu, kot pa, da ta čas doma zaneti požar!“ Tako je bilo eno izmed mnenj na sestanku izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti. Sredi lanskega decembra je poklicna šola tovarne BETI v Metliki praznovala peto obletnico dela. In kot pravijo v Metliki, so ob tem praznovanju pohvalili delo šole številni gostje iz Kranja in Ljubljane ter predsednik republiške izobraževalne skupnosti Ludvik Zajc. V teh petih letih dela je namreč šola dala že 162 absolventk, med katerimi jih je kar 32 hr-vatske narodnosti. V poklicni šoli pa je letos vpisanih nad sto učencev. Zastopane so kar štiri narodnosti. Med letošnjimi učenci je 69 Slovencev, 51 Hrvatov, štirje Srbi in dve Ma-kedonki. Ruj Priznanje za l delo mladini J? Občinska konferenca Ptuj je pred dnevi podelila š>Ja vihra priznanja mladinsk0!0] mentorjem, ki so aktivno z mladino v šolskih in vašCTst aktivih ZMS ter v deloviji organizacijah. Priznanja so jeli tudi: garnizija JLA iz PtaJ%! delavska univerza iz Ptuja, katere organizacije ZMS tet kiti je mladinski aktivi. fi Pivka fo Pozabljeni l prosvetni delavi Tudi med prosvetnimi delani ci je še veliko tistih, ki so aPte no sodelovali v NOB, vendar“ai jih žal bolj poredkoma spo|,'ii nimo. Osnovna šola BraHit , dimu Vodopivec iz Pivke je v - p pred letošnjim novim letom [al ob 30-letnici vstaje slovensk^o naroda povabila na sejo ceMič ...................... Bezel$,t nega kolektiva Ado kovo, Ivanko Štrukljevo ja] ter iim izrabo v Šmarski soli se je vdrl strop Predsednik temeljne izobraževalne skupnosti v Metliki, Gojko JUG »Imeli smo polna usta prahu!« Viktorja Šabca ter jim izr^jo priznanje za sodelovanj0 lil NOB. fe [tl to ba Po bo Domžale Dogovor otrokom v prid „IMELI SMO POLNA USTA PRAHU!" Tako so govorili skoraj brez izjeme otroci osmega b razreda v osemletki v Šmarju prejšnji teden, ko se je v razredu zmšil strop in so tramovi, tudi stokilski, padli na klopi. Oblak prahu je zagrnil učilnico v šoli, stari skoraj sto let, saj je na poslopju letnica 1878. Na tabli v razredu, kjer je bilo tedaj, ko je s stropa zagrmelo, petindvajset otrok skupaj s tovarišico Agico Jelenko, je ostal še neizbrisan Pitagorov izrek. V trenutku, ko je začelo s stropa padati, so se otroci P.^ maknili k oknom, da so Pr>A\] zraka, saj je gost oblak C‘M zakril prostor in otrocij1^ Nedolgo tega so podpisali v Domžalah družbeni dogovor o razvijanju, izvajanju in financiranju otroškega varstva v občini. Dogovor so podpisah predstavniki občinske jkup-ščine Domžale, temeljne skupnosti otroškega varstva, temeljne izobraževalne skupnosti, domžalskih delovnih organizacij, vzgojno varstvenega zavoda in zasebni obrtniki. Ker je v domžalski občini zaposlenih kar 57 odstotkov žensk, pričakujejo od tega dogovora veliko. Namreč: po načrtu razvoja mreže vzgojno-varstvenih ustanov, ki so ga sprejeli že pred nekaj leti, bodo do letošnje pomladi dokončali vrtec v Domžalah, v katerem bo prostora za okrog 120 otrok, do konca letošnjega leta pa bodo postavili montažni vrtec na Viru in v Radomljah za skupno okoli 180 otrok. Do konca 1975. leta, tako vsaj menijo, bodo v domžalski občini vključili v varstvo okoli 950 otrok ah petino od celotnega števila otrok na njihovem območju. do hu mogli normalno dihati. strahu so se učenci m in’0 ,ve disciplinirano, brez kakršni ^ (Nadaljevanje na 5. stražo rf)c V stropu je zazevalo. Tramovi so popustili kot trhle veje. (Foto: Drago Medved) |Pb izdaji grafoskopskih podlog »Neme karte sveta in kontinentov« ter »Delovanje rek in morij« ^jijL^ografi-ŠDlniki so zadnja '5“inatizbotTnjih veHčVat r nrekil • PotreDO po izdelavi ste-aMta ^ih podlog. sest"n|c? < t%i , mala tudi sekcija za solski 81 te j Pri GDS. Zadnji čas smo r' Mfe-- nekaj več podlog v iz-' fvorložL8^6-^3’ z.dal,pa Še-VZa‘ n* i • UoPlsne delavace univerze * (Parniova 39). Gre \ aVe izdaji Delavske univerze, 11 ifo 'niata naslov Neme karte [I,0.|„ e!a in kontinentov ter Delo-r isert 6 re^ ^ fn01?)- Prv3 prinaša ,0 I ^Prosojmc z obrisi kontmen-V ''itn7 ^ ^el°v kontinentov. Zdi se smotrno, da je pri vseh vri-1 J? koordinatna mreža in oba art«vratnika. Neme karte so Uč-a*cr^ J2delane in bodo zelo dobro-u^iteljeni geografge, ki že it’ ?0rabljajo grafoskop, pa tudi ki si ga bodo šele naba-ONl*1 '■ Priložena so namreč tiska-P navodila, kako uporabljati pe karte pri pouku geografi-f. kot primer, kako se lahko fcvrabijo, je zraven nema karta Jr°pe, štiri karte z raznobarv- a li ^ 0Zna^° določenega klimat-tipa in še kompleksna kli-fckiao tS*Ca karta Evrope. Glede na-jT^osti in tehnične izvedbe so a&Itta'°dlične, ocenjevalec Pa 56 ob strokovnosti delitve in tehnične izvedbe so de^Rtte oHHa 'ašk|stai »^e klime. To sestavljajo: Ptui% 0Zemska. celinska, atlant-j -211161113 kr arktična klima, ■r trlh1^6 Prezrto gorsko podnebje, faj° na primer dcandinavdce Pte v celoti atlantsko, zahodni j meji atlantsko, vzhodni sre-j^ernsko, Alpe mediteransko .celinsko, Dinarsko gorstvo Lateransko podnebje. Morda [Vff,5® sestavljale! karte držali na- de<5 b0 sbemae™.b°1j P°- ktiCi8tav Jena’ S1 J° ^Pk1 laze d3r^0inn^0' ^oreb*ti so neme rte namenjene predvsem iL<,&°Vnim šolam, čeprav tega (intud,er ne Piše in ^ kupujejo m lik* gimnazije. Kam pa nas 3kobri P°enostavljenje pripelje, se 1 eiifenPgoče prepričal ta ali oni ■zeljtat e^’ ki ga bo učenec iz go-0 fe6 Zabo<^ne Slovenije povpra-,rek|l’ če ima njegov kraj zares sre-je Kentsko podnebje. V učbe-^ u je namreč prebral, da ima ■a ^ovenska obala submedite-^nsk° podnebje. Pogost izgo-[ ’ da je tiskarna premaknila // pot np k' do,__ .... za- ne plodcve s prave lege, to (jo ni mogoč, ker je areal sre- j, jernske klime premaknjen ' Ftf 30 °balne imii6 k ■ ^Sosla namenjen še večji del Ju- b§°bsJg Aandin klimatsko m b.° zbujalo 'Odnpv (r zrnel,lu lopmii^ iran. Jem ali ga navajalo k na-'od iuK 0 ^.zmernem evropskem fcesar n' ki Pa ne Pove nk izan n , obsegu, kot je prika-a karti, bi ustrezal naziv Neevropsko podnebje ali 1 bSb^no podnebje. Še bolje pa bodn0 uP0rabiti take nazive, ki k°ntinSSni tud' pr'druglh nova u,* tna primer Koeppe-- treba ^ .tfikacija). Priznati je Ificir;,!. a Je mogoče klime klasi-*v Vs^,1 P° raznih merilih. Toda ustre7ei* Primeru je treba najti nai u "6 na2ive> obseg tipa pa reza razloženim merilom. Glede obsega pa je na obravnavani karti marsikaj sporno (na primer celinsko podnebje na južnem Švedskem ali na zakav-kaškem nižavju v Gruziji ali Azejbajdžanu, mediteransko podnebje na severnem Krimu). Izdaja Delovanje rek in morij obsega osem prosojnic in črno-bele skice istih pojavov kot na prosojnicah, ki so za učitelja narisane na trdem papirju ter opremljene s kratko razlago. Skice so tehnično slabše izdelane kot v prej imenovani izdaji, zbujajo pa tudi pomislek, ali ne bi bilo bolje to delovanje bolj ponazoriti na domačih primerih. Mnogo pomislekov pa zbuja besedilo. Tu in tam skuša vnašati nepotrebno novo terminolog^ o. Na prvem listu z naslovom Vpliv reke na pokrajino (snovi ustreznejši bi bil naslov" Vpliv rečne erozije na reliefno preoblikovanje". Pokrajina kot geografski termin pomeni kaj več kot to!) beremo takole besedilo: „Količina tovora, ki ga nosi reka, je odvisna od razmerja med vodno prostornino in padcem. Zato spreminjanje prostornine vpliva na količino tovora". Kaj je mišljeno pod .,vodno prostornino"? Verjetno vodnatost ali rečni pretok. Verjetno so dejavniki, ki vplivajo na količino tovora, skrčeni na dva, na strmec in vodnatost, premišljeno in ne zaradi poenostavitve. Pri listu ,.Meandri in ostale oblike naplavljenih nižin" piše: „Vrezan meander je posledica upadanja morske gladine", na listu „Reč-ne terase" pa beremo: „Sedanja dolina se je znižala zaradi dviganja kopnega ali ugrezanja morja". Klimatska razlaga nastajala erozijskih in akumulacijskih (delitev teh dveh tipov v izdaji pogrešamo) je povsod prezrta. Dr. Milan Šifrer je večino življenjskega dela posvetil raziskavam zvez med kvartarno klimo in tvorbo teras. Tudi A. Melik je v svojih številnih povojnih, poljudno pisanih geografskih delih nenehno opozarjal na klimatsko pogojenost naših teras, vendar, kot kaže praksa, še vedno premalo. Na prvem listu „Vpliv reke na pokrajino" je ob ponazoritvi v besedilu podana delitev rečnega tovora na ,,plavje na površini reke, fine delce v suspeziji, minerale v vodi in na grob material na dnu struge". Naziv ,.minerali v vodi" zbuja vprašanje, ali grob material ali suspenzija ni iz mineralov. Navajeni smo govoriti o raztopinah (raztopljenih soleh, raztopoljenih mineralih, mineralizaciji in podobnem). Pri marsikaterem posplošenem besedilu bralec ne ve, kaj je avtor razlag hotel. Na primer: ..Nekatere obalne oblike nastajajo zaradi nasprotnih vplivov na dviganje obale". Skica, kako se kanjon razširi v V — dolino, je pojasnjena takole: ..Stranski izseki, ki pod vplivom lokalnih vremenskih razmer in erozije ustvarjajo V - dolino". V slovenski geomorfologiji doslej stranskih grap in žlebov nismo imenovali „izseki“. Če bi bilo namesto ..lokalnih vremenskih razmer" zapisano denudacija, posedanje gmot zaradi gravitacije ali preperevanja, bibila razlaga mnogo bolj razumljiva. Sicer pa bi prikaz razširitve kanjona v V — dolino spadal na list „Razvoj doline" in ne semkaj. Še in še bi lahko navajali nejasna in netočna mesta. Menim, da besedilo, tako kot je, pojasnjevanju skic bolj škodi kot koristi. Te pripombe niso napisane zato, da bi odvračale od nakupa idej. So le opozorilo uporabnikom, da si morajo razlage sami pripraviti. IVAN GAMS Dvojna emigracija nu-” prek obalne linije in je P^h- 0rN v osnutku sredozemski hmi nam Izraz arktična klima, sega na karti najnevarnejši avski polotok in najse-Rusij°’ J6 v nasprotju s i)0 . nnimi učbeniki, ki govorijo subarktični klimi. Pnščanje „submediteranske“ cer^^rktične" klime bi se si--Q aa'0 opravičevati s potreb-Pocnostavitvijo. Teže pa je Škarja ti tako imenovano ;taviern°“ podnebje. Pri poeno->ed ^en*b she™3!1 je osnovna ake^H^3 zakteva’ naj bodo te Zdo’ °a ^ v v'šj*b razredih pri rgbPobljevanju znanja ne bo a zamenjavati. Sposobne niev^0 bk* nadaljnjega razčle-agj. anja■ Mnogo laže je namreč .sta 0 stvar naučiti na novo, kot vj^0 2nanje zamenjavati z no-^učp Smernega podnebja" pa nobenC Le bo m°8el vključiti v lija no bolj strokovno in detaj1-o kiirr>.,t„c„ shemo. Ime asociacijo z zmerno toplim) (Nadaljevanie s 1. strani) darsko stanje tako diktira tudi vpis na tako imenovane .rentabilne" panoge, da je nujno pospešiti ali propagirati vpis tudi na trenutno deficitarne panoge. Pospeševati je treba tudi podiplomski študij — tako številčno kot časovno ( da se strokovnjaki čimprej spet vključijo v ustvarjalno delo). Vprašanje izrednih študentov pa je bilo na seji osvetljeno z obeh plati: to je po eni strani zares povečevanje strokovnosti ob delu — po drugi strani pa so primeri, ko je samo ambiciozno stremljenje posameznikov zaradi povečanja dohodkov. Janez Sušnik je poudaril potrebo pisanja in razpravljanja o pomenu izobrazbe za našo slovensko družbo, in sicer s smotrom, da bi vsakomur postalo jasno, kako nujno moramo napredovati v tej smeri — sicer bomo nazadovah in prišli celo pod jugoslovansko povprečje. (Številčno smo tako že — rešujemo se le še s kakovostjo.) Nujno je treba vložiti potreben denar v povečanje prostorov za srednje šole, pa tudi za visoke in viqe. Posebno pozornost so posvetili razpravljavci prav dopolnilnemu izobraževanju prosvetnih delavcev. „Ne le nekajdnevni osvežitveni tečaji vsake tohko in toliko časa, potreben nam je sistem tečajev, ki bi bil osnova za sistem napredovanja prosvetnih delavcev z novimi nazivi in tudi materialno stimulacijo," je dejala dr. Komhauseijeva. ,JPri nas je to neizdelano: po dveh letih, ko učitelj ali predmetni učitelj opravi strokovni izpit — tako rekoč odpade vsaka možnost napredovanja. Visokošolski sistem naj bi napravil načrt za vsebino.in izvedbo seminarjev — samo organizacijo pa naj bi prevzel zavod za šolstvo, ki naj bi hkrati tudi spodbujal priprave sistema dopolnilnega izobraževanja prosvetnih delavcev." Tudi to izobraževanje bi potekalo poleg službe — kot dosti izpopolnjevanj pri nas in v svetu. Torej so le potrebe po izobraženih kadrih? ..Področje vzgoje in izobraževanja ni samo §ebi namen," je dejal Metod Černetič. „Toda, kdo je tisti, ki je poklican in odgovoren, da verificira družbene potrebe po vzgoji in izobrazbi? To ni ozko prosvetna zadeva — to je definiranje družbenih ciljev. Ali lahko ljudje, zaposleni na področju vzgoje in izobraževanja, kaj pripomorejo, da bodo na primer delovne organizacije sprejemale več visoko kvalificiranih ljudi? 50 % delovnih organizacij nima predstave o svojem srednjeročnem razvoju!" Tako imamo pri nas dvojno emigracijo: v tujino in pa v pasi-vizacijo. Ljudje se preprosto ne borijo za napredek. Kako prebiti širše družbene bariere in doseči, da bodo prizadevanja' prosvetnih delavcev in ustanov imela nek učinek? Najhujša pomanjkljivost naših družbenih prizadevanj v najširšem smislu je — dezorganizacija. Predsednik izvršnega odbora izobraževalne skupnosti Ludvik Zajc je pozval sestavljalce osnutka načrta, da bi čimbolj sodelovali tudi potem, ko se bo začela javna razprava. Poudaril je pomen permanentnega izobraževanja na vseh področjih in dejal: „Naša stvar je, da opozorimo — ne preusmerimo — družbo na nujnost izobrazbe in znanja, kajti od sedmih pri-učitev in licenc s tujimi firmami ne bomo daleč prišU." Doslej zadnja varianta osnut-ica finančnega načrta republiške izobraževalne skupnosti za leto 1972 izkazuje .878 milijonov likvidnih sredstev (del sredstev je angažiran). (Sprejeto na re- Delovno predsedstvo občnega zbora zavoda za napredek gospodinjstva Družba ve, koliko naš človek porabi, ne ve pa, kako živi Ustanovitev novega društva pri zavodu za napredek gospodinjstva Dne 15. januaija letos so učiteljice za gospodinjstvo na svo-. jem občnem zboru za napredek gospodinjstva ustanovile svoje društvo, ki bo imelo svoj sedež v Ljubljani—Gradišče 2. Na novo ustanovljeno društvo naj bi zaživelo na novih osnovah in zajelo vse družbene delavce, ki delajo na področju gospodinjske vzgoje in pri reševanju nalog na področju stroke. Ustanovitev društva je narekovala potreba naše družbe in želja, da se ponovno združijo vsi kadri, ki delajo na tem področju. Spodbudi za ustanovitev je botrovalo nezanimanje zavoda za šolstvo in drugih institucij za to vrsto vzgoje na osnovnih in srednjih šolah. Zgovoren dokaz za to je že dejstvo, da to področje nima svojega strokovnega svetovalca, tako da je še tako prizadeven kader prepuščen sam sebi. Nedvomno je, da so stare napake, nesoglasja publiškem izvršnem svetu, dne 16. januaija 1972.) Prejšnji osnutek — že okrnjen zavoljo pomanjkanja sredstev — je predvideval 912 milijonov. Prvotni osnutek finančnega načrta dejavnosti v letu 19/2 ter upoštevajoč 100 % reahzacijo družbenih dogovorov, pa je znašal 1.200 milijonov dinarjev. Komentarje odveč. Izvršni odbor republiške izobraževalne skupnosti je po dolgi in ostri razpravi sklenil, da vzame to varianto na znanje le kot akontacijo sredstev za leto 1972. Izdelali bodo začasen redračun za prvo trimesečje, v aterem se izplačuje mesečno po 1/12 sredstev za lansko leto in to samo za tekoče dejavnosti. Vse, kar ni nujno takoj, se ustavi ali odobri pogojno glede štipendij in dijaških domov. Tu ni nikakega prilagajanja — ker ni možno. In to dvoje obdržati in izboljšati pomeni hkrati najučinkovitejši ukrep za zmanjševanje socialne diferenciacije dijakov in študentov. Skupščino republiške izobraževalne skupnosti je treba obvestiti, zakaj ni mogoče izdelati finančnega načrta za tekoče leto. Ko bo znano finančno stanje tudi na vseh drugih področjih, naj se konfrontirata republiška skupščina in republiška izobraževalna skupnost. Stvar je preprosta: za prosveto naj, kar zadeva osebne dohodke, veljajo enaka pravila kot za vse ostale dejavnosti v Sloveniji, sicer pa naj ima enake možnosti kot ostale proračunske dejavnosti v republiki. Na seji so sprejeli tudi AKCIJSKI PROGRAM izobraževalne skupnosti za uresničevanje stališč 3. seje Konference Zveze komunistov Slovenije o socialnem zavarovanju in področju vzgoje in izobraževanja — seveda so naslovu dodali „v skladu z razpoložljivimi sredstvi", kar je edino stvarno. NEŽA MAURER zunaj in znotraj društva, podcenjevalno gledanje na ta predmet na šolah, pomanjkljiva strokovnost in končno še zadnji udarec — ukinitev višje gospodinjske šole v Grobljah, imeli za posledico popoln razpad društva. Kakovost dela se je nenehno zmanjševala, sledila je prekvalifikacija kadrov in celo zapuščanje služb na tem področju. Rezultat: danes poučuje ta predmet na mnogih šolah nestrokovno učno osebje. Živahno razpravo bi lahko povzeli nekako takole: Namen novega društva je predvsem skrb za strokovni in etični dvig članstva ter saniranje stanja na področju gospodinjskega izobraževanja v Sloveniji. Opravičilo za to ustanovitev je članstvo našlo v položaju današnje družbe, ki je skoraj pozabila, kako živi naš človek, čeprav dobro ve, koliko porabi. Pozabili smo, daje osnova družbe — družina. Njej smo posvetili vse premalo pozornosti. Smotri gospodinjskega pouka: vzgajati prave odnose do dela, ki se ne bo yeč ločevalo na „moško“ in „žensko“ delo, odnose med spoloma, občutek odgovornosti — osebne in kolektivne, navajanje na zdravo prehranjevanje, oblačenje, itd, predstavljajo dovolj jasen cilj: vzgajati pošte- (Nadaljevanje s 3. strani) določi izobraževalni program, trajanje šolanja za vsak poklic in potrebno predizobrazbo. ZAKAJ KRČIMO ČAS ZA VZGOJO? Zakon določa za splošnoizobraževalni del programa teh šol samo slovenski jezik in družbenoekonomske predmete. Ob sprejemanju predloženih načrtov za te predmete so bila ponovno v ospredju nekatera odprta vprašanja: zastarelost (anahronističnost) celotnega sistema in površnega obravnavanja teh kadrov, prihodnjih samoupravljavcev, pri oblikovanju razredne zavesti. Nadvse zanimiva in ostra je bila pripomba nekega razpravljavca, da zelo radi krčimo čas za vzgojo v celovito osebnost v fazi mladostnega razvoja, da pa smo v bitki za čas manj občutljivi npr. na univerzi, kjer traja šolanje v nekaterih primerih neodpustljivo dolgo! Nekaterim nijasno, čemu imamo dva zakona s področja poklicnega izobraževanja. Menijo, da je to rešitev v sili, ker je bil osip v osnovni šoli prevelik. Mnogi učenci osnovne šole ne dokončajo, zato jim je zaprta pot v poklicno izobraževanje. V Prekmuiju so začeli reševati to vprašanje z ustreznim šolanjem v Avstriji. V razpravi nega, zdravega in odgovornega samoupravljavca. Na novo ustanovljeno društvo je sprejelo svoj statut in akcijski program. Ta naj bi zajel naslednja področja: področje pouka na osnovnih in srednjih šolah, prehrano, varstvo, skrb za vzgojo srednje in starejše generacije, skrb za zdomce (njihov način prehranjevanja in skrb za njihove družine). Na vsakem področju bo delovalo nekoliko komisijj, ki imajo jasne in konkretne dolžnosti. Vse komisije bodo sodelovale z us treznimi organizacijami, predvsem z zavodom za šolstvo, republiško izobraževalno skupnostjo, temeljno izobraževalno skupnostjo, pedagoško akademijo, zavodom za zdravstveno varstvo in gospodarsko zbornico: Iz razprave se je pokazala neodložljiva potreba in zahteva po pedagoškemu svetovalcu za področje gospodinjstva pri zavodu za šolstvo, (pravica, ki jo ima že zdavnaj vsako področje). Sami smotrn pouka predmeta pa ne dovoljujejo družbi še enega neupravičenega poskusa — postaviti vzgojno področje gospodinjskega pouka med izbirna področja, ker bi to pomenilo nepotreben in škodljiv korak nazaj v našem skupnem prizadevanju za je bilo poudaijeno, da so bili novi profili narejeni zato, ker za določene poklice res ni potrebna tako široka izobrazba kot v srednji šoli. Zmotno bi bilo misliti, da so omenjeni novi profili nastali zato, ker nekateri učenci ne dokončajo osnovne šole. V tak poklic (npr. dimnikar) se lahko vključi vsak, ki to želi (teoretično npr. tudi z dokončano tehniško šolo). Rešitev teh problemov ni v odpiranju novih šol z nižjo zahtevnostjo in manjšo predizobrazbo, temveč v boju za čim manjši osip v osnovni šoli, kije dolžna kot obvezna šola dati vsem našim občanom enako osnovno izobrazbo. VSEM ENAKE MOŽNOSTI Mnogo razpravljavcev je govorilo o možnostih nadaljnjega šolanja teh učencev. Najbrž bo potrebno spremeniti zakonski predpis, ki sicer ne sme odstopati od postavljene norme (dokončana osnovna šola), v tem smislu, da je treba dati vsem možnost prestopa v šole višje stopnje prek posebnih dopolnilnih načrtov, sprejemnih izpitov ali na kak drug način. (Sklepe s seje strokovnega sveta smo objavili v prejšnji številki.) TEA DOMINKO vzgojo. Tea Dominko ALI BO NOVA POT BOLJ ZGLAJENA? DOMAČO IN TUJO USTVARJALNOST NAŠEMU OBČINSTVU Festival Ljubljana je naziv prireditvene poslovalnice, ki jo dobro poznajo vsi ljubitelji kulture. Njena razvejana dejavnost zajema široko paleto kulturnih prireditev: poletni festival, mednarodni festival jazza, mladinski teden, filmsko gledališče, koncerti (vokalni in instrumentalni), opere, operete, mešani govorno-glasbeni programi in še in še bi lahko naštevali. Letos praznuje Festival 20-let-nico svojega bogatega in uspešnega delovanja, ki bo še posebej slavnostno poudarjen. Festival nudi kulturni skupnosti Ljubljana, republiški kulturni skupnosti ter vsem kulturnim skupnostim Slovenije široke možnosti aktivnega sodelovanja, saj oblikuje svoj program iz njihovih pobud in načrtov ter jih prilagaja potrebam Ljubljane in Slovenije. Festival naj bi postal osrednja agencija za posredovanje kulturne zabave (prvenstveno domače, pa tudi tuje ustvarjalnosti) našemu občinstvu. Tako izpričuje svoje plemenito poslanstvo in prispeva k vzgoji mladine in odraslih. Delovanje Festivala se nenehno razrašča, prireditve so vse bolj kakovostne, organi- XX. jubilej ljubljanskega Festivala organizacij in pomanjkanja potrebnih kadrov. Pomembnost in Festivala bi morala biti jasna vsakemu, ki mu je pri srcu kultu našega naroda. Ob visokem jubileju Festivala gre zavodu vsa pohvala in Pr! znanje za uspešno in požrtvovalno delo ter naše prisrčnoe in 11 ■ boljše želje za prihodnost. Ob tej priložnosti smo zaprosili za kra \ tek razgovor direktorja Festivala Branka Dobravca. N V svojo odgovorno nalogo - dati vsakomur nekaj - ste vklju^ ^ tudi šole; tudi njim posredujete kulturno zabavo. Kakšno je so stik z okoljem se nevarno omaje in otroci, ki bi morali 0 P°stati ponos šole, ki jo obiskujejo, se izrode v neprilagojene oseb-I v šoli celo nazadujejo, namesto da bi hitro napredovali. Zato "j ^kakor ne bi bilo niti pedagoško niti gospodarno, če ne bi zelo ".] -"uarjenim otrokom posvečali vsaj toliko pozomosti,kot jo danes vi‘ e posvečamo duševno podnormalno razvitim. Pedagoški aksiom Ij1' J ’Ua so izjemni otroci potrebni izjemnega obravnavanja, iifl' "v ien^en *Zme^ načinov individualnega obravnavanja izredno nadar-°l šol • u^encev je tudi šolska akceleracija; to pomeni, da takšnemu a ur U Omoi°čimo hitrejše napredovanje iz razreda v razred ozi- 1 ko*113 Pfe<^asno dokončanje šole, ki jo obiskuje. Naša šolska za-2alc a^a v tem P°?*e<^u že storila pomemben korak naprej. SRs11 ° sPrememkan m dopolnitvah zakona o osnovni šoli (UrJ. izreH 14/69) pravi v 9. členu: „Osnovna šola lahko omogoči kot0 rnarIj>vemu *n sposobnemu učencu, da konča razred prej i v enem šolskem letu. Če je učenec po prejšnjem odstavku osnovno šolo prej kot v osmih letih, se šteje, daje izpolnil ;• *o obveznost." V Sloveniji smo že imeli nekaj primerov, ki so Se p!? ^"kfnska določila omogočila hitrejše šolsko napredovanje. Do k tre^a izjontno nadarjenim učencem tudi sicer posvetiti cir- 0 Pozornost, odkriti njihova nagnjenaja in interese, spe-bil1Cne- sposobnosti pa začeti čimprej načrtno razvijati, ne da bi a Pri tem prizadeta otroškost teh otrok. ^^sekakor je prav, če se naši pedagogi praktiki temeljiteje se-daH • tu(*‘ s problematiko šolskega napredovanja izjemno na-rjeiub otrok. Na najkrajši možni način je ta problem obdelan v naD'Z,C/ ”k*brzano napredovanje učenika osnovne škole", ki stajo z»I 3 k Pnrlan in A. Kobola, izdala pa pred kratkim zagrebla ^_°zba Skolska knjiga. Knjižica (v latinici), ki zajema poleg ob-seznama ustrezne domače in tuje strokovne Uterature Po'Podlog pravilnika o pospešenem napredovanju visoko nad-re^Idb ki nadarjenih učencev v osnovni šoli (za SR Hrvatsko) PreUVZ-0reC izPolnjevanja matične knjige za učenca, ki izredno na-st uJe> kakor tudi način izpolnjevanja spričevala zanj, ima 112 Sa/;ni' predmetno kazalo žal ne rabi svojemu namenu, ker po-knj'^11* .Pcdmi ^so opremljeni z navedbo ustrezne strani. Cena ice je 30. din. VIATOR Mariborsko območje Testiranje in šolska praksa Enotna osnovna šola predstavlja pri nas za otroke enega letnika enake zahteve, čeprav je stopnja razvitosti teh otrok zelo različna. Da bi razlike v duševni razvitosti med otroki vsaj malo zmanjšali, smo tudi v Sloveniji po vzoru evropskih držav, ki imajo podoben šolski sistem, uvedli merjenje zrelosti otrok za vstop v šolo. Od leta 1965 do 1970 smo psihologi, zdravniki, elemen- tarci in socialni delavci preverili zrelost za šolo pri okrog 20000 otrocih. To je uvajanje team-skega strokovnega dela na šole, čeprav te nimajo šolske svetovalne službe. 500 otrok je bilo napotenih komisijam za kategorizacijo otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, 500 otrok je bilo obravnavanih med rednimi primeri vzgojne posvetovalnice. Veliko otrok (1500) smo obravnavali pred »Imeli smo polna usta prahu!« (Nadaljevanje s 4. strani) koli krika spustili po lestvi, ki jim jo je spustil hišnik Babič, na prostost. Zadnja je, kakor kapitan ladje, zapustila opustošeni razred učiteljica Agica. Nihče ni bil ranjen, čemur se danes vsi čudijo, in edino, kar lahko rečemo, je to, da je bil ta dogodek sreča v nesreči. Pri vsem tem pa se lahko vprašamo, kaj bi bilo, da ne bi bilo prisebne učiteljice Agice, ki je menda tik pred nesrečo dejala otrokom, naj odmaknejo stranske klopi, da ne bo padal po njih omet. Prav tja, kjer ni bilo več klopi, je tri minute pred odmorom zgrmel plaz, ki bi lahko povzročil veliko nesrečo. Marsikoga v Šmarju pri Jelšah in najbrž še kje, kjer so podobne in morda še slabše razmere, zanima: kaj, če se to še zgodi? Precej jasno je, da je v šmarski občini še več šol, ki ne ustrezajo temu naslovu, da je v občini več stavb, kjer pokajo zidovi, kjer so prav tako prepereli tramovi, kot so bili v šmarski občini. Nekaj podobnega bi se bilo kmalu zgodilo tudi v stari šoli na Pilštajnu, kjer so v zadnjem trenutku podprli strop z tramovi. Ob vsem tem pa se ponuja, skoraj vsiljuje vprašanje: ali nas mora k dejanju res prisiliti nesreča, žrtve? Se bomo osvestili ali ne? Moj namen nikakor ni bil napisati reportaže, ki bi pokazala, kaj so pri tem občutili otroci. To bi bilo odveč, saj najbrž vsi vemo, da občutki smrtnega strahu niso ne vem kako prijetni. Moj namen je predvsem pokazati na nekaj drugega. To drugo je občina, njen gospodarski potencial, zmožnost rešitve problema. Te možnosti v šmarski občini, ki se ubada s kopico problemov, od socialnega razlikovanja, po katerem je postala neslavno slavna, do želje da zagotovi čimveč delovnih mest svojim ljudem, ki odhajajo v tujino, ni. Preprosto zato, ker pač nima od kod vzeti, kljub temu da je bilo za šolstvo precej narejenega. Kaj meni o tem ravnatelj šole, v kateri se je vdrl strop, kjer so v razredu ležali ogromni kosi zidu, polomljene klopi in je skozi odprtino v stropu gledalo v razred nebo? ,,Enkrat je že prišla strokovna komisija iz zavoda za raziskavo materiala, ta teden pa bo prišla še drugič “, je rekel ravnatelj Jože Jakoš. Trenutno smo zadevo zasilno rešili. Podprli smo strop s tramovi, to pa je tudi edino, kar smo lahko storili. V drugem nadstropju ni pouka. Otroci so deloma v teh-. nični delavnici, kjer pa je precej mrzlo, trije „oddelki“pa so doma in izmenično prihajajo v šolo. V počitnicah bomo saj delno izvedli sanacijo, v nobenem primeru pa ne bomo mogli uporabljati dveh učilnic. Čeprav čakamo na odločitev zavoda za raziskavo materiala, vendarle menim, da se tukaj ne bo dalo dosti narediti. Sanacija, kolikor bi prišla v poštev, bi bila najbrž tako draga, da se ne bi izplačala. Edina rešitev bi bila gradnja novega poslopja, trenutna rešitev pa bo pouk v treh izmenah. Nekaj učencev bomo prešolali v bližnji Šentvid, kamor jih bomo vozili z avtobusom. Kaže, da perspektive niso ničkaj rožnate, tudi za gradnjo novega poslopja ne, saj občina nima denarja. “ Tako o vsej zadevi ravnatelj „nesrečne“ šole. Ker sem že omenil občino, torej še besedo o njej, oziroma o tem, kaj pravijo o reševanju tega - za sedaj najbolj perečega problema v šolstvu šmarske občine. Predsednik skupščine občine Šmarje pri Jelšah Beno Božiček pravi: „Komisija zavoda za raziskavo materiala bo pregledala tudi vse ostale šole na našem območju. Na ta način bomo ugotovili, kje je treba kaj po-', praviti, in kje se ne izplača. Kakor hitro bodo rezultati preiskav znani, se bomo morali pogovarjati s temljno izobraževalno skupnostjo, zakaj sami ne zmoremo bremena. “ Beno Božiček je bil torej kratek, to pa je povsem razumljivo in vem tudi, da mu ni najlažje pri srcu. Vprašanj, ugibanj, rešitev in tako naprej je dovolj, samo: ali bomo počakali na naslednjo nesrečo, ki mogoče ne bo tako prizanesljiva? Milenko Strašek prezgodnjim všolanjem in najmanj dvakrat toliko otrokom omogočili všolanje, ker so prehitevali svoj razvoj. Prhnanje nam je bil nekaj odstotkov zmanjšan osip v šoli in prepričanje, da smo vsako leto obvarovali 3000 otrok pred nepotrebnimi frustracijami, ki bi zelo verjetno povzročile motnje čustvovanja in razvoja osebnosti Novi način sprejemanja otrok v šolo je terjal po šolah spremembo starih navad, vznemiril je čustva mnogih staršev in jih silil, da razumsko sprejmejo resnico o šoli, še preden so jo utegnili spoznati z lastnimi izkušnjami Kritikov ni manjkalo tudi v strokovnih krogih. Ali imamo pravico testirati otroke? Je tako delo smiselno in ekonomično? Imamo dovolj zanesljive, objektivne in veljavne metode? Ali ne iščejo v testiranju opravičila za svoje neuspehe? Ali psihologi na račun testiranja ne zaslužijo preveč? A li nam ne bo testiranje zmanjšalo števila razredov in vzelo delovnih mest učiteljem? Ali ni bolje uvesti male šole? .. . Ker čustvenim izbruhom in nekonstruktivni kritiki največkrat botruje neinformiranost, želim z nekaj podatki predstaviti način preverjanja zrelosti šolskih novincev v Mariboru in sosednjih občinah z željo, da bi vsakoletna akcija čimbolj koristila otrokom, njihovim staršem, pedagogom in tudi stro-kovanjakom, ki to delamo. Mislim , da je poznavanje otroka ob vstopu v šolo nujna osnova za uspešno vzgojo in učenje na elementarni in višji stopnji ter predstavlja velik del v prizadevanju za zmanjšani osip. KAKO MERIMO ZRELOST Preden je stopil v veljavo sedanji zakon o osnovni šoli, ki določa komisijsko preverjanje zrelosti, so šole sprejemale v prvi razred praviloma sedemletne otroke, šestletne pa le, če je bilo dovolj prostora. V navadi je bilo opuščanje šole po enem mesecu, če neobvezni otrok ni bil dovolj uspešen. Da bi otroke obvarovali takih nepotrebnih frustracij, so nekateri pedagogi pošiljali že vrsto let neobvezne otroke v vzgojno posvetovalnico, kjer jim je psiholog predlagal všolanje ali odložitev ali kak drug ukrep na osnovi izvida in metod klinične psihologije. Leta 1964 so osnovne šole takratne skupščine občine Ma-ribor-Tabor organizirale pregled zrelosti vseh 400 novincev. Delo so opravili psiholog, zdravnik in socialna delavka. Ta akcija je tako zelo spodbudila šolnike, da so zahtevali testiranje novincev za vse šole v Mariboru v letu 1965. Leta 1965 je vzgojna svetovalnica Maribor v sodelovanju z univerzo v Ljubljani in avtorjem standardiziranega Testa za šolske novince organizirala pregled zrelosti za 1600 šolskih novincev. Dobljeni rezultati, razporejeni v normalno distribucijo, so omogočili naslednje ukrepe: 76,32 % sprejem v šolo brez posebnih ukrepov. 10,25 % odložitev všolanja za eno leto in vključitev v vrtec, 10,53% sprejem v šolo ob nenehni dodatni individualni pomoči, 2,90 % všolanje v posebno osnovno šolo — kategorizacija. Več kot testiranje celotne populacije in predlog za ukrepe je v tem letu pomenila individualna obravnava približno 40 otrok v vzgojni posvetovalnici in analiza duševnega razvoja otrok, ki so na testu za novince dosegli nižji rezultat (C=3). Vzroke nezrelosti smo analti-rali z oceno otrokovega družinskega in kulturnega okolja oziroma pogojev razvoja. (Nadaljevanje prihodnjič) Praktično delo je preizkus znanja — hkrati pa tudi urjenje rok. (Foto: Jože Gal) Čeprav naša televizija še nima svoje posebne šolske televizije, pa je vendar v rednem programu precej oddaj, ki so namenjene mladim gledalcem. Prav o teh oddajah je zelo malo ocen. Mora biti že kaj posebnega, tako kot je Bratovščina Sinjega galeba ali Erazem in potepuh, pa še več o Piki Nogavički. No, nekaj več smo lahko prebrali o nagrajenih oddajah, kot sta Srečni metulj in Čarobna noč v prodajalni instrumentov. Ocenjene so v glavnem nove domače oddaje. Premalo je pisanega tudi o mladinskih oddajah, ki bodo prišle na program. Če pomislimo, kaj vse je bilo napisanega in naslikanega o Mestecu Peyton, ki tega prav gotovo ne zasluži. Zato ni čudno, da velik del mladine to oddajo gleda, medtem ko gre marsikatera mladini namenjena oddaja mimo mladih, saj nanjo niso bili opozorjeni. Ker naši otroci veliko presbdijo pred televizorji, potem prav gotovo ne moremo mimo televizije tudi v šoli. Otroci gledajo mnoge oddaje brez priporočil, razlag oziroma dopolnil. Kaj gledajo in kaj jim ugaja? To me je zanimalo in vprašanje sem postavil učenkam in učencem osmega razreda. Od 24 učencev jih redno gleda TV program kar 21. Med oddajami, ki jih gledajo, so našteli 27 različnih oddaj od celovečernih filmov do nadaljevanke Doktor Dolittle, pa tudi Dekamerona gledajo in vzgojne oddaje. Največ gledalcev imajo celovečerni filmi, posebno ciklus - Slavna imena -(19), potem Doktor Dolittle (16), Mestece Peyton (12), športni prenosi (10), Oddelek S (9), TV dnevnik (8), Svet, v katerem živimo (6), Maksimeter (5) itd. Po priljubljenosti bi oddaje lahko razvrstili takole: Doktor Dolittle (10), Mestece Peyton (9), celovečerni filmi (8), Oddelek S (5), športni prenosi (4), potem pa še TV križanka, S kamero po svetu, Svet, v katerem živimo (2) in nazadnje še Veseli tobogan. Kulturne diagonale, Na sedmi stezi, zabavne oddaje, otroške oddaje (D- Seveda bi bil vrstni red v sedmem razredu malo drugačen, precej drugačen pa v tretjem ali prvem razredu, pa čeprav bi risanka — nadaljevanka Doktor Dolittle bila verjetno povsod na prvem mestu. Prav zato ni slabo nekaj podobnega preizkusiti v vsakem razredu. Televizije je v otrokovem prostem času toliko, in tako močan vpliv na mladega gledalca ima, da je nujno, da o tem tudi v šoli spregovorimo. Seveda pa moramo vsaj delno spremljati TV program in vsaj približno vedeti, kaj gleda in kaj misli o oddajah, ki jih spremlja tudi naš otrok-učenec. Prosvetne delavce in posebno starše bo treba opozoriti na oddajo VZGOJNI PROBLEMI. Prva oddaja je bila v petek, 7. januarja, ob 18.45 in ste si jo najbrž ogledali. Naslov prve oddaje je RAZVADA ALI MOTNJA, ki jo je pripravila psihologinja TILKA KREN iz Maribora. Vseh oddaj je enajst in jim je ljubljanska televizija namenila naravnost odličen čas: pred Mestecem Peyton. MILOŠ DJUKIČ --------------------1 / 'N Ob celjskem samoprispevku v______________________________J ,, Vaš da - smeh v naših očeh“. Takšen je naslov enega izmed lepakov, ki jih te dni vidite v Celju na vsakem koraku. Vsi ti lepaki in parole pozivajo občane, naj se na referendumu za šolske in vzgojno-varstvene ustanove odločijo za samoprispevek. Referendum bo šestega februarja. Vsi v Celju si vroče žele, da bi uspel, da bi njihovi otroci dobili spodobne prostore, da bi cicibani in pionirji zaživeli v sodobnih in modenio urejenih šolah. Na celjskem novem naselju Otoku čaka na vrtec 105 otrok, na Ostrožnem 70. Na Hudinji so že pred dvema letoma prijavili 150 otrok, vendar zanje ni prostora, na Dolgem polju 23, v Štorah, !. znanem industrijskem naselju z železarno, pa vrtca sploh ni. Marija GORŠlC Skoraj vse šole v Celju in bližnji okolici so premajhne, mnoge med njimi pa ne ustrezajo več potrebam modernega osnovnega šolstva. Nekatere med njimi dosegajo že častitljivo starost. Prav zaradi vsega tega so se odločili za samoprispevek, ki naj bi Celju in bližnji okolici pripomogel, da bodo dobili štiri nove vrtce, dve novi osemletki in vrsto novih učilnic. Povprašali smo občane, kaj menijo o samoprispevku, o današnjem položaju šolstva in otroškega varstva. Dr. Ivan Kopač, predstojnik celjske bolnišnice: Ivan KOPAČ ,JCer matere niso dovolj zaščitene — pri tem mislim tudi na urejeno varstvo otrok, predšolskih in šolskihf opažamo v zadnjem času, da je pri nas nataliteta nižja kot y drugih občinah in da smo v slovenskem merilu na zadnjem mestu. Nataliteta je manjša predvsem v industrijskih centrih. Ali je čudno, da si dekle ali žena ne upa roditi otroka, ko niti ne ve, ali ga bo imela kam dati. Iz tega izvira nemalo tragedij: veliko splavov in mrtvorojenih otrok. S samoprispevkom bo zagotovljen vsaj minimum, jasno pa je, da bo treba narediti še zelo veliko. “ Fran Roš, književnik, učitelj v pokoju in publicist: Samoprispevek mora biti, šolstvo moramo rešiti, vsaka zamuda se nam lahko krepko obrestuje. Izobraževanje je pomemben dejavnik v vsakem narodu in velik adut napredka, posebno pri nas, ki smo majhen narod. Položaj, kakršen je, nam tega ne more_ dati, če pa bi gospodarili pametneje, bi lahko že več naredili, kot pa smo doslej. Kljub vsemu, glasoval bom ZA. Predvsem zato, ker moji pomisleki, ki jih ni malo, otrokom na noben način ne bodo pomagali. Moj pogled je usmerjen v prihodnost. “ Martin Lapornik, ekonomski tehnik, samski, iz Celja: ,JKljub temu da nimam družine, vidim, da so na celjskem območju velike potrebe. Denarja ni, torej ga bo treba zbrati kjerkoli že. Sploh me ne moti, ker mi bodo odtrgali tisti odstotek od plače, zato akcijo o samoprispevku toplo pozdravljam. Ne smemo biti sebični in pristranski. Že dejstvo, da bo tudi moj otrok, če ga bom imel, kdaj užival dobrine urejenega otroškega varstva in dobrih šol, je dovolj, da odločno podprem akcijo, čeprav sem samec. Marija Voglar, prodajalka na celjski tržnici, ima tri vnuke. O samoprispevku pravi takole: „Vesela sem, da se tako zavzemajo za .mladino. Moji vnuki bodo drugače živeli, kot sem jaz. Ne bo jim treba stati ure in ure na vročini in mrazu. Po osvoboditvi sem morala ostati doma, ker nisem imela nikogar, ki bi skrbel za otroke, čeprav bi mi zelo prav prišlo, če bi bila v skužbi. Šedaj, kadar sem prosta, pazim na vnuke, čeprav je v soseščini vrtec, v katerem pa ni več prostora. Prav zato sem za samoprispevek, ker je za otroke." Marija Goršičeva, gledališka igralka, članica SNG v Celju: „0 pomembnosti dobro opremljenih šol in vzgojnovar-stvenih ustanov menda ni treba posebej govoriti. Želim predvsem to, da bi lahko učitelji posvetili čim več časd otrokom tudi v drugih predmetih, zato upam, da bo referendum uspel. Ker sem pač gledališka igralka, je moja največja želja, da bi čim več otrok videlo gledališke predstave, sploh še otroci iz okolice. To bo najlažje doseči z dobrim podajanjem snovi, z večjo splošno razgledanostjo. Ali - povedano drugače: šola naj ima dobre učitelje, opremljene kabinete, učilnice, knjižnice. Iz tega seveda sledi, da sem za samoprispevek, še več, poudarjam, da je nujen. ‘ Stanko Lorger, nekdanji šampion na atletski stezi, danes profesor na ekonomski srednji šoli v Celju: „Kot šolnik se zavedam, in to tudi poudarjam, da je bilo za naše šolstvo precej narejenega. Na žalost pa so potrebe še vedno večje kot možnosti. Mislim, da skoraj ni drugega izhoda, kot da izboljšamo današnje pogoje s samoprispevkom. To pa pomeni, da ga podpiram in da bom glasoval ZA. Vem, kako je bilo hudo, ko so bili moji otroci še majhni in kako srečen sem bil, ko sem jih lahko dal v vrtec. “ Kaj meni Stanko Lorger o telovadnicah, smo ga na žalost pozabili vprašati ... Janko Cigoj, sodnik za mladoletnike na okrožnem sodišču v Celju: „ Velikokrat je bilo povedano, da so mladoletniki premalo nadzorovani. To zadevo dobro poznam, saj že sedem let vodim oddelek za mladoletnike. Navadno je tako, da sta zaposlena oba prestopnikova starša: za otroke torej nihče ne skrbi in je prepuščen cesti. Če bo referendum, oziroma samoprispevek prispeval k temu, da otroci ne bodo več na cesti, da bodo lahko ostali v šoli v podaljšanem bivanju, potem ga seveda podpiram z vsem srcem. Zakaj? Tudi zato, ker je bilo v preteklem letu za 25 do 30 % več delinkventne mladine kot v letu 1970. Kljub vsemu: moja vera v človeka, zlasti v mladega, je močna. “ Samo nekaj ugotovitev, nekaj mnenj in že je jasno, čemu in zakaj vrtci, šole, da o telovadnicah, ki so bile vedno na repu, ne govorimo. Mislim, da bo sleherni, ki se bo šestega februarja odpravil na volišče, glasoval za samoprispevek. Milenko Strašek Zastopstvo inozemskih tovarn in konsignacije TEHNO UNION LJUBLJANA Ljubljana, Vošnjakova 5 VABI NA OGLED RAZSTAVE: NEGA PERILA OD 23. FEBRUARJA DO 8. MARCA 1972 V PROSTORIH POTROŠNIŠKEGA INFORMATIVNEGA CENTRA CZNG V LJUBLJANI, GRADIŠČE 2 2. lil. 1972 BO OB 9. URI V RAZSTAVNIH PROSTORIH SIMPOZIJ z naslednjim programom: 9,—10.30 PREDAVANJE O APARATIH ZA NEGO PERILA FIRME CTC 11,—12.30 PREDAVANJE IN DEMONSTRACIJA O MONGAH FIRME CORDES PREDAVANJA IZVAJAJO STROKOVNJAKI FIRM IN BODO PREVAJANA. OPOZARJAMO ŠE NA NASLEDNJE PRIREDITVE: LJUBLJANA: V RAZSTAVNEM PROSTORU CZNG 24., 25. FEBRUARJA IN 1. MARCA 1972 OD 9. DO 12. IN OD 17. DO 19. URE ZAGREB: V PROSTORIH PREDSTAVNIŠTVA TEHNO UNION RADE KONČAR 53 28. IN 29. FEBRUARJA 1972 OD 9. DO 14.30 BEOGRAD: V PROSTORIH PREDSTAVNIŠTVA TEHNO UNION BRANKOVA 32 3. IN 4. MARCA 1972 OD 9. DO 14.30 SARAJEVO: V PROSTORIH PREDSTAVNIŠTVA TEHNO UNION DURE DAKOVIČA 6 6. IN 7. MARCA 1972 OD 9. DO 14.30 DEMONSTRACIJA LIKANJA Z NAJNOVEJŠIMI LIKALNIMI AVTOMATI FIRME CORDES Vsa pojasnila o aparatih zahodnonemške firme P n rH a* t v P n <1 i s< P Vi c k c. ti V* l') St u, St n te K Sc p< pl 'Ji h 'Ji n d te Pt v Pi Kt tu f h Pc ta k fi ke ic •tp •« in lic fQl Pr, Pa ia\ Rc lei (f Srt Ha On Čei ko Ho sto de, in švedske firme cTc daje generalni zastopnik za Jugoslavijo CENTRALA: LJUBLJANA, VOŠNJAKOVA 5 IN ZGORAJ NAVEDENA PREDSTAVNIŠTVA tehno union Pa, gle % tal of Ph do, ta sar, dil, de sel, ZAMRZNJENE CENE UČIL V zvezi z novo situacijo pri prodaji učil smo povprašali na oddelku za učila DZS, kako je vplival zadnji odlok glede zamrznitve cen na preskrbo učil šolam. Prejeli smo naslednjo informacijo: Sklep ZIS z dne 26. novembra lanskega leta je med drugimi prizadel tudi trgovino z učili, posledice pa bodo zlasti občutne, ko bodo pošle sedanje zaloge. Beograjski proizvajalec je npr. tik pred zamrznitvijo povišal cene nekaterim že naročenim zemljevidom, (S. in J. Amerika, Avstralija in Oceanija) od 100 na 120 ND. Mi cen ne smemo povišati, šole pa lahko dobijo zemljevide le, če jih naročajo neposredno iz Beograda. Podobno velja tudi za nekatere tehnološke zbirke in za del učil tovarne Učila v Zagrebu. Poseben problem povzročajo zaradi devalvacije dinarja tudi nabave iz tujine; znano je, da nekatere naše trgovine že vračajo naročeno blago dobaviteljem. Ob naročilih v tujini moramo računati pogosto še z dolgimi dobavnimi roki, celo do enega leta. Odcrba šol z učili utegne postati zelo kritična, če ukrepi v zvezi z režimom cen ne bodo kmalu dopolnjeni oziroma spremenjeni. Kaj bo ženska? Sliši se, da je skopsko železniško transportno podjetje razpisalo tudi nekaj štipendij za študij gradbene fakultete. Štipendija znaša od 400 do 500 din mesečno, med najpomembnejšimi zahtevami v natečaju pa je pogoj, da je kandidat moški. Kaj se čudite! Ste že slišali, da bi bila kje pod našim soncem ženska gradbeni inženir? ! Šmarje pri Jelšah |jj Še dosti | nerešenega' Na eni izmed sej obče ' 1 skupščine Šmarje pri Jelšah ■ med drugim obravnavali tudi1 | žave v šolstvu. Čeprav se občinska skupščina skupa/IsM občani zelo trudila za bolfi H življenjske pogoje šoloobvezni M otrok, predvsem tistih, iz 0“ B daljenih krajev, pa to ni uspti I tako, kot so si prvomo mislili. Med drugim so tudi 5^% jali odnos cestnega podjetja ^ 9 radi slabega vzdrževanja neM ™ terih cest, saj se večkrat zgod1 tjp da otroci zaradi zapadlega sneg1 n0s: po več dni ne morejo v šolo. PIONIR predstavlja novo matematiko ^ šesti številki Pionirja najde-^ sestavek: Predstavljamo ^ novo matematiko. Na prvi ™gled pa se nam zdi, kot da to } Matematika. Navajeni smo, ,.s Pri matematiki začenjamo s }etiem in računanjem Tudi v °lah smo se še do nedavnega y’i matematičnem izobraže-^niu lotili najprej štetja in rajanja. Bili smo prepričani, da 'f reševanje računskih nalog za-etek in konec matematičnega Od učencev smo zahte-a‘{< da rešujejo in rešijo čim ^računskih nalog. Motili smo e’ kajti učenci niso bili dovolj JPosobljeni za reševanje nalog, ^ Poprej niso samostojno ob-adali ustreznih temeljnih teo-fj^čnih matematičnih pojmov. J-r pa teh pojmov niso osvojili, naloge reševali šablonsko vzorcu. Verjetno mi boste strdili, da ni mogoče obvla-,ati in obvladovati svet števil, er so to pojmi in to povsem upiraktni pojmi, vse do takrat, °kler nimamo teh pojmov izdihovanih. Aplavz za dolske mladince ^ veliko prizadevnostjo in iz-fednim posluhom za okolje in 'teče razmere je mladinski aktiv v Petek, 24. decembra in v ne-djo, 26. decembra na Dolah Pri Litiji z veseloigro „Slaba !.esf“ razveselil naše preproste Mdi. Čeprav so imeli mnogi tudi po več kot uro hoda od l0fna - preproste hribovske 'aizice - je bila dvorana nabito Polna. Izbor sam je seveda vprašanje de. Lahko bi bil drugačen, "jhko pa tudi takšen, kot je. jUvdušeno ploskanje po vsa-Kem dejanju je bilo zgovoren l°haz, da je igra uspela. V vseh slikah, je namreč ‘očno poudarjen vzgojni moment še močneje pa duhovitost Paloga, ki je povzročala glasno Odobravanje s smehom. Prav za-'adi tega lahko trdim, da je igra dpela. Vse priznanje Cirilu erto tu, ki je preživel ure in Ure med mladimi kot režiser in Mentor! In še moj osebni vtis: retnično sem občudovala vse ^stopajoče - Liziko, Čim-Mrja, Nagode ta, Štefana, Rezo, l}°basa in njegovo ženo, An-z,eta’ Ožbeta, Miha in Metko ' °žica Avbelj, Polde Avbelj, *ečko Tekavec, Nace Božič, anica Ribič, Ciril Vertot, Ma-!nka Povše, Vinko Ribič, Ton-cek Vidmar, Jože Avbelj, M a Novejša spoznanja v matematiki in psihologiji so pokazala, da obstaja med realnim svetom in svetom števil svet množic, da so množice karakteristične lastnosti realnih predmetov in pojavov ter da so naravna števila karakteristične lastnosti množic. Števila, številski pojmi so tako šele tretja stopnica, na katero se povzpne učenec, ko lahko rečemo, da je stopil v svet števil. Zato v novi matematiki ne začenjamo s štetjem in računanjem temveč skušamo pri učencih najprej izoblikovati pojem števila kot rezultat aktivnega procesa ob delu s konkretnimi množicami. V svet množic in operacij z množicami bo bralce Pionirja popeljal prof. Aleksander Kregar, ki je požrtvovalno sprejel to odgovorno nalogo. Sestavke o novi matematiki je namenil predvsem učencem višjih razredov osnovne šole. Uvodoma pravi, da danes naši šestošolci ali celo osmošolci ne znajo iz matematike tega, kar vedo že ,prvčki“. Koristne informacije o matematični učni vsebini, ki jo uvajamo v osnovne šole, bodo lahko iz teh sestavkov dobili tudi učitelji drugih predmetnih področij, pa tudi starši bodo našli odgovore na številna vprašanja, s katerimi so se srečevali ob reševanju domačih nalog svojih otrok v prvem razredu. Sam način predstavljanja te učne snovi je zelo domiseln, po naravi zahtevna učna snov je napisana postopno in sistematično. Na koncu sestavka so naloge, ki vključujejo temeljno učno snov, tako da bo lahko vsak bralec sam preveril, ali je učno vsebino osvojil pravilno ali ne. In kaj se bomo lahko naučili iz nove matematike v Pionirju? Prof. A. Kregar pravi, da bo bralcem predstavil temeljne pojme iz teorije množic, njihov simbolični zapis. Bralci bodo lahko spoznali delne množice, enake množice, presek dveh ali več množic in operacij z množicami bo bralcem predstavil logične bloke, didaktični pripomoček, ki ga naši ,,prvčki“ poznajo kot ploščice za matematiko. Tak pristop k matematični vsebini pa je tudi pot h naprednemu matematičnemu izobraževanju. Sodobni teoretiki trdijo, da nas lahko le ta pot obvaruje zmot in stranpoti pri matematiki in nam, če jo prehodimo sami, lahko vsaj delno približa svet matematike. Le tako se bomo lahko izražali v matematičnem jeziku. In pred 400 leti je rekel Galileo Galilei, da narava govori v matematičnem jeziku; zato je napočil čas, da končno tudi mi, v 20. stoletju, spregovorimo v tem jeziku. Odločno krenimo na pot, ki ni tako strma in naporna, da je ne bi mogli obvladati, saj jo še naši „pn’čki“ 'uspešno in veselo premagujejo. In všeč jim je. ANA TOMIČ LEPLJENKA (Jager Ivica, 5. razred osn. šole Jože Moškrič. NAŠI RAZGLEDI Iz 1. številke NAŠIH RAZGLEDOV priporočamo bralcem: - Znanost, politika, načrtovanje (str. 1) - Dr. Živko Šifrer: Največ in najmanj (str. 6) - Dr. Iva Šegula: Profesor dr. Stanko Gogala (str. 7) - „Naši znanstveniki pred mikrofonom “ (str. 9) - Nobelov nagrajenec P oblo Neruda (str. 10) - Herman Vogel: Literarni pregled (str. 11) - Jure Mikuž: Delež Koroške v slovenski umetnosti (str. 13) - Knjižne novosti (str. 19) - Ne le sramota, ne samo stiska (Pogovor Naših razgledov, str. 19) - Usluga za ZR Nemčijo (str. 21) - Nova Sveta aliansa (str. 23) - „Sreča je, verjamem vanjo“ (str. 28) - Novi koraki v vesolje (str. 31) - Nova znanstvena miselnost in njen vpliv (str. 32) KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENIJE Smrgut in Verica Avbelj). jj XNJIGA so imena, ki so s svojim na-st°pom obogatila dva dneva Iju-eM našega kraja. Tako domača ljudska igra s v času, ko se okus našega Zfdalca vzgaja s pogrošnimi se-Vami cenenih in neokusnih del javnih filmov in televizijskih lahko vsaj za trenutek Det rese in osreči. Kot vse kaže - bo imela tudi °lska mladina širše možnosti uveljavljanje, saj so mladinci Mi s prostovoljnim delom ure-!1 dvorano in smo lahko - gle-e na neštete ovire - samo ve-e‘l teh prvih uspehov. MILICA MEKINDA JEDRO OSREDNJE SLOVENIJE IN NJEN JUGO VZHODNI DEL it I rit | zti tdl Tij,-- egi n(^'Cen primer baročne umet- Pred nami je II. knjiga KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE, ki obsega po sedanji razdelitvi naslednje občine: Črnomelj, Domžale Grosuplje, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljane (vse 4 občine), Metlika, Novo mesto, Ribnica in Trebnje. Knjiga velikega formata obsega 708 strani in ima priloženih 9 zemljevidov, kjer so natančno vneseni vsi zaselki kot tudi vode, vrhovi in ceste. Vse tiste šole in prosvetni delavci, ki že imate in pri svojem delu morda uporabljate L knjigo KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE, veste, kakšen je način obdelave in kolikšna pomoč je takšna knjiga pri pouku ne le zemljepisa, temveč povsod, kjer je treba snov krajevno opredeliti kot tudi tedaj, kadar je treba poiskati pravilen izgovor ali vezavo krajevnih imen s predlogi. Za ostale naj navedem primer, ki ga je povedal prof. dr. Roman Savnik, vodja in urednik celotnega dela pri sestavljanju leksikona: Profesor zemljepisa je na podlagi I. knjige leksikona razdelil svojim dijakom 40 nalog - vsakemu drugo - da jih samostojno obdelajo: dolinski in gorski svet na Tolminskem; tipi naselij - lega, velikost; prometna pota; vodna mreža in škoda, ki jo voda povzroča; NOB v tem predelu Slovenije itn. Zainteresiranost dijakov je bila mnogo večja kot ob predavanjih in tako tudi uspehi dela niso izostali. Pohvale in pripombe ob izidu prve knjige so sestavljalce II. knjige vodili k razširjenim opisom krajev (vseh opisanih naselij je 2.032), v katere so vključeni zgodovina posameznih šol in vseh količkaj pomembnih cerkva, navedena pa so tudi farna središča. Celotno delo je trajalo 40 mesecev, delali pa so: 3 umetnostni zgodovinarji, 2 arheologa, 2 botanika, 1 zgodovinar in stolica za vprašanja NOB pri univerzi v Ljubljani. Avtorji (vseh sodelujočih je bilo 39) so poskušali dati razčlenitev z gospodarskega in zgodovinskega vidika ter prikazati tudi sedanjo pomembnost posameznih krajev. Jugovzhodni predel Slovenije - Dolenjska. Suha krajina in Bela krajina so prvič enakovredno obdelane in opisane. Natančno je obdelano tudi središče Slovenije - Ljubljana. Barvni načrt mesta ne prikazuje samo sedanjega stanja, pač pa so vnesene tudi zgodovinske in kulturne značilnosti - in predstavlja tako priročen kulturni vodnik po Ljubljani. II. knjigo KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE je izdala - prav tako kot prvo in kot bo tudi naslednje - DRŽA VNA ZALOŽBA SLOVENIJE. Pri njej ali pri njenih poverjenikih jo lahko tudi naročite. LEPLJENKA (Dušan Knez, 5. razred osn. šole Jože Moškrič, Ljubljana) Televizor za kmetijsko šolo v Podravljah na slovenskem Koroškem RTV Ljubljana podeljuje vsako leto šolam televizijske sprejemnike. Zal. 1971 je prejela to darilo slovenska kmetijska šola v PODRAVLJAH na Koroškem, ki je šele pred letom dni postala državna ustanova (prej je bila zasebna, vzdrževala pa jo je Gospo-darsko-kmetijska zveza na Koroškem). Njeno delovanje je potrdilo prosvetno ministrstvo na Dunaju. Darilo je izročil predsednik upravnega odbora RTV Viktor Konjar — ravnatelju šole inženirju Einspielerju. Ravnatelj je med drugim tudi izjavil, da strokovna šola ne bo samo vzgajala in izobraževala, temveč tudi utrjevala narodno zavest slovenske mladine na Koroškem. STANKO SKOČIR Novo poslopje slovenske gimnazije v Celovcu Združenje staršev, dijakov, ki obiskujejo zvezno gimnazijo za Slovence v Celovcu, je imelo svoj občni zbor. Poročilo o delu je podal dolgoletni predsednik te organizacije ekonomski svetnik Mirko Kumer, prebral pa ga je prof. Milan Kupper, ki začasno nadomestuje obolelega ravnatelja dr. Pavla Zablatnika. V poročilu je navedeno, da šteje letos profesorski zbor že 27 učiteljev. Minulo leto je zavod zapustilo 35 maturantov slovenske gimnazije. Večina teh je odšla na univerzo na Dunaj ali Gradec, devet maturantov pa se je vpisalo na že ustanovljeno pedagoško akademijo v Celovcu. Gradnja novega poslopja slovenske gimnazije dobro napreduje in bo končana leta 1973. Tako bo vendarle rešen prostorski problem in popoldanski pouk, ki traja že 15. leto, bo ukinjen. Stanko Skočir Pri Državni založbi Slovenije je izšla DRUGA KNJIGA KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE Pričujoči repertorij z uradnimi, topografskimi, zemljepisnimi* zgodovinskimi, kulturnimi, gospodarskimi in turističnimi podatki zajema JEDRO OSREDNJE SLOVENIJE IN NJEN JUGOVZHODNI DEL: Občine‘'Črnomelj — Domžale — Grosuplje — Kamnik — Kočevje — Litija — Ljubljana — Ljubljana-Bežigrad — Ljubljana-Moste-Polje — Ljubljana-šiška — Ljubljana-Vič-Rudnik — Metlika — Novo mesto — Ribnica — Trebnje, Skratka, v pričujočem delu je opisanih 2023 naselij in obširen oris mesta Ljubljane. Knjiga prinaša najprej opise občin po abecednem redu in nato v okviru vsake občine še opise posameznih krajev s podatki: o nastanku in razvoju, o glavnih značilnostih reliefa, klime, vodovja, vegetacije, kratek vsebinski pregled naselitve, gibanje prebivalstva v zadnjih sto letih, pregled celotnega gospodarstva po panogah, prometne zveze, turizem, kulturne ustanove, šole, spomeniki, \ pomembni domačini posameznega kraja. Pri snovanju DRUGE KNJIGE KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE je sodelovalo 39 avtorjev. Knjigo je s sodelovanjem Franceta Planine in Živka Šifrerja pripravil in uredil ROMAN SAVNIK. Besedilu v oporo so knjigi priloženi pregledni zemljevidi občin v merilu 1:100.000 in večbarvni načrt mesta Ljubljane po najnovejših podatkih. DRUGA KNJIGA KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE ima 705 strani velikega formata (21 x 29 cm) na brezlesnem papirju in je vezana v polusnje. Cena: 290 din. Založba opozarja, da ima še zmeraj na zalogi PRVO KNJIGO KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE ki je zajela nadrobne opise naslednjih občin: Ajdovščina — Cerknica — Idrija — Ilirska Bistrica — Izola — Jesenice — Koper — Kranj — Logatec — Nova Gorica — Piran — Postojna — Radovljica — Sežana — Škofja Loka — Tolmin — Tržič — Vrhnika. PRVA KNJIGA KRAJEVNEGA LEKSIKONA SLOVENIJE ima 487 strani. Cena: 120 din. Knjigi dobite v vseh knjigarnah in pri zastopnikih založbe. S priloženo naročilnico ju lahko naročite pri upravi na naslov DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE 61000 LJUBLJANA, Mestni trg 26 NAROČILNICA Nepreklicno naročam knjigi — KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENIJE II. — KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENIJE I. Znesek ................ dan bom poravnal — takoj — v mesečnih obrokih po 40 din Knjige mi pošljite na naslov: — stalnega bivališča — na kraj zaposlitve (Neustrezno, prosimo, prečrtajte!) Kraj in datum: Podpis naročnika: Z Q Z > S ■•g a 'a & I '3 1/5 D Izberite med novimi knjigami • Izberite med novimi knjigami Materialna kultura Besnice Galerija mestne hiše v Kranju nam je to pot predstavila materialno kulturo Besnice (svet na desnem bregu Save med Sv. Joštom, Sv. Mohorjem in Jelovico) v 19. in 20. stoletju. Pri obdelavi gradiva sodeluje prof. Tončka Weiss z diplomskim delom: Vprašanje zem-Ijiško-odvezne odkupnine in njen vpliv na agrarno krizo konec 19. st. (na primer besniškega ozemlja). Rasztava nas popelje v 16. stoletje. Utihnili so stari kolovrati, kmečka miza izrezljanimi stolčki sminja na nekdanje gruntarje, kajžarje (teh je bilo največ) in gosta-če. Oglarske grablje iz Nemilij, „čij“ za cepljenje drv iz spodnje Besnice, burklje, škafi, „škoporez.na truga“ (nekdanja slamoreznica) drevo „toplar“- za oranje na močno nagnjenih njivah, nam govore o delu in trudu naših ljudi v preteklosti. Slikovito so prikazane razlike med načinom življenja v Spodnji in Zgornji Besnici in vasmi na pobočjih. Gospodarstvo gorskih vasi se je naslanjalo pretežno na izkoriščanje gozda, v obeh Besnicah pa je prišlo do izraza tudi poljedeljstvo. Kajžarji in gostači so si morali služiti kruh tudi z obrtniškim delom, mnogi so odhajali na Koroško, da bi se tam izučili obrti. Preobrat za te kraje je bila gorenjska železnica l. 1870 in skrilolomom v Nemilijah. Tu so I. 1885 začeli lomiti ploščice, ki so se uveljavile kot kritina na zgradbah v besniških vaseh. Z razvojem. industrije v Kranju so ti kraji zacveteli. Med zanimivostmi razstaye najdemo tudi najstarejše dokaze o zidani kmečki arhitekturi iz 2. polovice 16. st. — gotska okna in vrata na hiši pri Klinarju v Zgornji Besnici. TEA DOMINKO Literarno - zgodovinska razstava o Janezu Jalnu TEA DOMINKO Zgodovina pod hrasti Pot po naši domovini me je zanesla tudi do Žiče, srednje-veškega samostana, ,/adužbi-ne“ srbskih kraljev. Tam soji ob cesti osnovna šola, za njo pa gaj stoletnih hrastov. Zaradi junijske vročine so učenci znosili klopi iz razreda pod hraste, da so imeli pouk v hladni senci. Lepo okolje in mladina sta me pritegnili, da sem stopil k skupini, pozdravil učiteljico in ucence. V razgovoru sem jih pohvalil, da so si tako lepo uredili pouk pod hrasti. Vprašal s< n jih, kaj menijo, koliko so suri ti hrasti. Takoj so odgovori.!: „Tristo do štiristo let!“ In še sem vprašal, katerim važnejšim dogodkom iz srbske zgodo-vhe so bili priča ti hrasti. Brez zadrege in pomišljanja so odgovorili: „Srbi so imeli v tem času Ne del Barvni kriki trenutka V galerijskih prostorih Prešernovega spominskega muzeja v Kranju je ta mesec odprta literamo-zgodovinska razstava, posvečena pisatelju Janezu Jalnu (1891-1966) ob 80-letnici njegovega rojstva. Gradivo za razstavo so prispevali: pisateljevo sorodstvo, osrednja knjižnica v Kranju in Slovenska knjižnica v Ljubljani. Ogled zanimive razstave je kot listanje po starem spominskem albumu, ki nam je, čeprav znan, vedno znova drag in neposreden. Kot na filmskem traku se zvrsti pred nami ustvarjalno življenje pisatelja Janeza Jalna. Od pisateljevega rojstnega doma na Rodinah potujemo z njim skozi njegovo življenje: od abiturientske dobe 1918 dalje, ustavimo se ob njegovih sorodnikih, prevzamejo nas originalni osnutki rokopisov priljubljenih „Bobrov“ in „Tropa brez zvoncev". Nato spremljamo Janeza Jalna kot vojnega kurata, zašle dimo njegove objave v časopisju („Lovec“, ,JVova pot"), revijah in drugi periodiki. Razstavljene so njegove igre, drame, burke, povest „Ovčar Marko", slovaški prevod novele „Zarjavela puška". Na steni nas spremlja njegov obraz, ki se z leti spreminja; edino oči ostajajo enako žive in globoke. Razstavo popestrijo ilustracije prve izdaje njegovih „Bobrov“ in druge izdaje tega dela, ki jih je napravil akademski slikar Milan Bizovičar. Ogledamo si lahko še zapise, članke in študije o delu pisatelja; besede, ki so jih o njem pisali drugi. Pot sklenemo pri njegovem grobu na Rodinah. 26. maja lani so odkrili spominsko ploščo ob 80-letnici njegovega rojstva v Jalnovi domači vasi. tri upore, prvi upor pod Ka-radjordjem, drugega pod Obre-novičem in tretji upor pod Titom.“ To so našteli učenci tako samozavestno in ponosno, kakor bi vojaški novinec našteval dele puške. Pohvalil sem jih in se poslovil z mislijo, kako bi mogli vsaj del te samozavesti in ponosa prenesti na naše livade. Kaj pomeni množica imen, letnic, dogodkov iz zgodovine, če pri tem ne občuti mladina nobene zavzetosti. Goethe pravi o zgodovini: ,,Če zgodovina ne da drugega, da vsaj entuziazem.“ Mladi ljudje in mladi narodi so entuziasti; narod, ki mu je usahnil entuziazem, je zapisan smrti. '7 more več ustvaijati velikih ne braniti svoje svobode. V vili Bled so letošnjega 14. januarja odprli razstavo umetniških del slikarja, grafika in keramika Jože Horvata-Jakija. O slikarjevi umetniški osebnosti nam spregovorijo njegove slike z neposredno in iskreno govorico. Popolnoma zgrešen bi bil vsak poizkus uvrščanja njegovih del v kakršnokoli slikarsko smer, ker bi bilo to gotovo enostransko, neresnično in preenostavno. Trdimo lahko le, da je njegovo slikanje sodobno, da nosi močan pečat časa, v katerem živimo. Njegove slike so hvalnica življenju, takšnemu, kot pač je, kot ga umetnik doživi v trenutku. To ni nežna, anemična romantika, temveč vulkan v vsej svoji naravni lepoti, moči in grozi. Slike so življenje samo, to so barvni kriki trenutka, včasih grobi do neverjetnosti, včasih prefinjeno nežni kot slutnja neznanega. Čeprav uporablja slikar konkretne simbole, ni suženj forme. Forma in barva sta mu le sredstvi, da nam z njimi pove-še veliko več. Hrabro tiplje po močvirju podzavesti, pogleda v vsak kot svoje duše in pri tem ostaja vedno znova radoveden, iskren otrok. Ne pričakujmo, da bomo njegove slike razumeli. Moramo jih le občutiti, slediti mu in mu zaupati, saj nas s svojo neposrednostjo v to prisili. Njegova strastna privrženost življenju je očitna pri vseh njegovih slikah, tudi v njegovem Skeletu in Razkroju, kjer je silna bolečina minevanja podrejena želji po podaljšanju tega prečudovitega daru življenja. Čeprav slikarjeva vizija včasih spači predmete do kaosa, nam pušča vedno odprto možnost za čisto radost in navdušenje. Pri vsakem njegovem olju je prisoma njegova celoma, izrazito občutljiva na: java: od More, Boja, Polkonja, Akvarija, in še in še bi lahko naštevali plodove njegove neusahljive ustvarjalnosti. Da je iskren ljubitelj čutnosti, nam prav hrabro pove v svojih bakrotiskih ciklusa Strast, ki bo v kratkem odprt kot samostojna razstava skupaj s poezijo • Daneta Zajca. Pri njegovih oljih prevladuje temna, včasih črna barva, ki jo mojstrsko obogati s skalo toplih, včasih tudi hladnih tonov. ' TEA DOMINKO m***': PAR Z MASKO (olje - Joža Horvat-JAKI) Dvoje pesniških zbirk '..'iv :i;; vjp C i'V‘-n, •f ■"> W ' 1 i .v / ■ i/ ; a m * L . v t...1 r c l i* %i|-' PTICA (olje — Joža Horvat-JAKI) Kajuhovo zbrano delo toni Uje tna zga 1 ptr, „Zbrano delo" Karla Destovnika-Kajuha je prišlo med nassot^n pozno — kot kritična izdaja. Seveda ne kaže pozabiti s‘, v‘ memo vilnih dosedanjih natisov Kajuhovih pesmi, vse od NOB Paa ‘ ( l povojne Moravčeve izdaje Kajuhovih pesmi in ..Zbranega dela‘ Phfe Borcu 1966. Videti pa je, da je prav „Zbrano delo", kot je izšlo p'/e() Borcu l. 1971 v uredništvu in z uvodno študijo ter opombo1^ Emila Cesarja, najkompletnejše, kar doslej imamo. Prav gotovo našli mnoge stičnice z izdajo ..Zbranega dela" iz l. 1966, toda «01io, izdaje ni narekovalo le dejstvo, da je ta knjiga razprodana, pob P){e tudi potreba, da poda s tako kompletno predstavitvijo Destovnika-Kajuha tudi študijski in opombeni del celoviteP' podobo o umetniku. Kadar gre beseda o Kajuhu, ga imamo v mislih kot poeta; sP°r' tanega poeta skupnih tegob, preizkušenj, žrtvovanj, naporov, ^ odločne vere v človeka in revolucijo, zato je skupaj z Borom > izraziteje pesniško prikazal čas NOB. ..Zbrano delo" pa celovito ustvarjalno razsežnost Karla Destovnika: zaobjema predvojne pesmi, tudi tiste, ki so intimistične narave, pa drugo, h so značilno občestvene, socialno družbene vsebine: pomembna fe vključitev pesmi, ki doslej niso bile objavljene. Urednik ,,Zbrane$>n dela" se je pač zavedal, da je s kompletno predstavitvijo Kapjoi pridobil s svojimi najboljšimi pesmimi, bralcu pa so postala rf. vidnejša pot naporov, zoritve in razvoja. ..Zbrana dela" prinasaL tudi dramo „Mati“, prozne zapiske, pisma in prevoda dveh noV%u Gorkega. Že tako kompletiranje Kajuhovih del samo po sebi te%ti preučitev njegove zraščenosti z realističnimi tokovi okoli l. 1940:^ njegovega mesta v literarni zgodovini, čeprav bo osnovna doM\^ nanta kot pesnika revolucije in NOB tudi poslej obveljala. ?e Urednikova razvrstitev umetniških del temelji na pretehtane premisleku, ki izvira iz samega gradiva in ima tako svojo notranjo kompozicijsko utemeljenost. Na vodilno mesto je postavil Kai^P hove pesmi ter jih razdelil po časovni razvrstitvi na predvojne)^ medvojne. Tu je zaobjel vso tisto liriko, ki se kaže v umetnisJPa dozorelosti in je za Kajuha - umetnika bistvenega pomena. U koncu je urednik podal tista Kajuhova pisma, ki so se - kot redWa\ - ohranila. V ..Dostavek" je vključil pesmi, dramo, prozne P^e spevke ter prevoda. Te pesmi sicer ne sodijo med Kajuhove najbovr dozorele in splošno poznane, bi jih pa pogrešali ne glede na ohiap nosti zaradi spoznavanja, kako je potekal ustvarjalni proces in zorfa nje. Glede na take in podobne zahteve je urednik storil prav, ko 1' tudi manj prepričljiva, estetsko šibke pesmi uvrstil z ..Dostavkom , k ..Zbranemu delu". Drama „Mati" je skupno delo Kajuha Bojana Štiha. Doslej neobjavljeno delo terja natančnejšo °Prj>e delitev, ki jo je E. Cesar precej podal. Prozni zapiski so predvsr ilustrirani za Kajuha in marsikje deklarativni. Opomb? h Kajuh: vemu ..Zbranemu delu" so izčrpne, široko zasnovane in v duh\ celotnega urednikovega koncepta. .i. Uredniško delo Emila Cesarja kaže, da je potekalo po skrbel V. C. Nova pesniška zbirka LOJZETA KRAKARJA .fiREDLOGI" — natisnila jo je Mladinska knjiga v opremi Julijana Miklavčiča - nam kaže ustvarjalca v nekoliko drugačni podobi, kot smo ga vajeni v dosedanjih pesniških zbirkah. Čeprav bi že tudi poprej našli pri Krakarju humomo-zbadljive pesmi, pa je v ..Predlogih “ usmeril dobršen del pesmi v zajedljivo kritiko in satiro, del pesmi pa ohranja grenkoben priokus ob resnobnem razmišljanju. Prav satirično-polemični ton daje zbirki prevladujočo vsebino; ta pa se razodeva v Krokarjevi odzivnosti sveta okoli sebe, sveta brez vrednot, brez moralnih soodnosnic, predvsem pa se kaže kot današnji svet dez-iluzij in skepse, ki meji na obup. Čas se mu odseva v samozavestno splošni varnosti, predvsem v egoističnem odtujevanju, ki se kaže v usodnih posledicah zakrknjene človeške odtujenosti. Brez vsakega dvoma je Krakar na dnu svoje razočarane izpovedi še vedno ohranil iskro humanistične vere. Očitno je prav iz takih pobud uperil pero v zbadljivo-ironični ton zoper negativno družbeno pojavnost in miselnost, ki je fundamen talno tuja njegovi, iz humanističnih osnov zgrajeni predstavi o svetu in ljudeh. Pri .^Predlogih" je bolj očiten vsebinski in miselni delež, precej manj pa pesniško oblikovalni. Pesniška zbirka VALENTINA POLANSKA ..KARANTANSKE" je zrasla iz trdih razmer Koroške in iz pesnikove odzivnosti preprostemu, zato nič manj obtežujočemu življenju. Verjetno bi storili napak, ako bi prezrli ta moment, saj daje Polanškovi zbirki usodni pečat narodne zaznamovanosti in eksistenčne ogroženosti. Vendar pesnik poleg jasnih koroških motivov in tegobno resnih razmišljanj razvija svojo liriko ob bolj osebno intoniranih čustvih in razpoloženjih, da bi ob koncu znova opozoril na nekatere splošne skupnostne preokupacije. Valentin Polanšek je zrasel iz naše pesniške tradicije. Bržčas mu je bila vzor impresionistična lirika. Formalno se pesnik ne oddalji bistveno od takega preprostega, a vsakomur dostopnega oblikovanja. Osebna razpoloženja pridejo najbolj do izraza v ciklu „Solze in vino". Sledi devet Karantanskih, kjer nevsiljivo, rezko spoznavno spregovori o predolgo prezrti eksistenčni usodnosti zemlje in rojakov. Tu je le prva pesem ubrana z žarom upanja in zaupanja, potlej pa se mu pesmi prevesijo v otožno treznost in nemočno grenkobo. Cikel „ Več veselih" je pravzaprav nasproten: meditacije, obrnjene navzven, so resnobne in trpke. V. Polanšek zna biti preprosto odprt, neizumetničen, zato bi lahko dejali o njegovih ..Karantanskih", da so po svoji naravi ljudske v žlahtnem pomenu. Ilustracijo na naslovni strani je smiselno izdelal Gustav Janusch. pripravah in je smotrno uravnano v razvrstitev in predstavitev KflJI hovega dela. „Zbrano delo" pa nudi tudi dvoje pomembnih d°P0 nil k besedilom: urednikovo obsežno študijo o življenju w Karla Destovnika-Kajuha ter ob koncu obsežne, po zamisli, u nepogrešljive opombe. E. Cesar si je izbral pozitivistično metov kot konceptualno izhodišče celotnega raziskovanja in je te nosti povsem izrabil. V tej konceptualnosti je trdno zasidran f. kaže vso natančnost, obsežno vključevanje podatkov, raziskav1' 0 analiz, kar naj bi z obsežno faktografijo utrdilo vednost o Kaju^. u in njegovem delu v kar se da razvidni povezanosti. S tem sij1, n ogradil možnosti raziskovalnega podajanja in se očitno ni hoj" \ podrediti ne strukturalizmu ne neopozitivizmu ali kaki drugi h1 j n rami šoli, marveč je celo celotno študijo ter opombe izpelp n območju zastavljenih ciljev. Kdorkoli bo želel podrobno spoznj g Kajuhovo življenjsko pot ter razvideti pot nastanka njegovih urn6* nin, ne bo mogel mimo Cesarjevih studioznih navajanj. Prav pv t bilo, da bi se avtor, ki se je toliko poglobil v Kajuha, morda loj[ s nadrobnejše, šibko zasnovane estetske analize (zlasti pesmi) v sebnem delu, ki bi umetnine kot take predstavila z vseh možč / literarnoteoretičnih vidikov, od slogovnih in metričnih, pa n u motivnih, časovnih in miselnih prvin. Na ta način bi umetnina K' ii središče zanimanja dobila vse tiste razvidne bodisi estetske boap c strukturalne raszežnosti, ko v nadrobnosti in zaokroženo doloMr c svojskosti umetnikovega sporočila in njegove specifike. „Zbrtn' s delo", kot smo ga dobili, pa bo dostopno širokemu krogu brale® t Za lepo knjižno opremo je poskrbel Matjaž Vipotnik. t IGOR GED0 c Paul Lengrad: Uvod i v parmanentno izobraževanje Vse več je literature o problematiki permanentnega izobrtP \ vanja. Eno izmed kakovostnih del s tega področja je tudi i Lengrada „Uvod u permanentno obrezovanje" (v originalu: Intt i duction a Veducation permanente), ki jo je v zbirki Biblioteka 5 \ vek izdal Narodni univerzitet Braču Stamenkovič v Beograd^ < Avtor, ki tudi sicer z veliko simpatijo spremlja povojni razvoj jaf i slovanskih narodov, je v njej obdelal bistvene vidike permanentne^ \ izobraževanja; zato jo priporočamo pedagogom, ki poučujejo p \ diši mladino bodisi odrasle. 140 strani obsegajoča knjiga (v latiM stane 25. - din. yiA TOP Zaplesale so Trdinove bajke Če sledimo drotmi, vznemirjeni črti, ki jo je zarisala srebrna nit 'iranskega okraska, utegnemo zgrešiti pravi konec in začetek, teti smo sredi stiliziranega sveta cvetlične preproge in komaj za-arn-o, da je bilo treba za sleherni listič srebrni konec tisočkrat Ifjti’ zav‘t‘upogniti- opekaj podobnega nosi v sebi baletna predstava, kjer nastopajo rJa°Ci' Pred nami ožive stilizirani lističi in nas s svojimi pripovedo-Povzemajo. Skrita pa ostane ustvarjalčeva roka, ki je splet mvih niti stkala, uredila, oživila ‘P1 SLPred dnevi je bila v ljubljanski Operi krstna uprizoritev sloven-baleta „Gorjanske bajke". Izvajalci so bili dijaki srednje ba-0'2e šole ljubljanskega zavoda za glasbeno in baletno izobra-? v Balet je na glasbo slovenskega skladatelja Marjana Kozine '0\~.}ral Henrik Neubauer, koreografsko pa so ga postavili profe-f pi/li'. Lidija Wisiakova, Mercedes Dobršek, Gorazd Vospernik in art^nflk Neubauer. Pobudo za glasbo je dal skladatelj Janez Trdina s ejf °/o knjigo „Bajke in povesti o Gorjancih". Predstava s poklicnimi plesalci zahteva ogromno truda in vaj; vse ,oh° vedo povedati baletni ustvarjalci sami. Prav zato gre - brez V’ f^Btavanja - vzgojiteljem in vodstvu baletne šole toliko večja nojPohvala, da so balet naštudirali s šolskimi otroki, saj je delo s MPhhodnjimi plesalci toliko bolj zahtevno: skrbno je treba voditi tuoteihov sleherni gib in mu vliti želeno vsebino. a Hz 90tovo &e pohvala tudi dijakom zavoda za glasbeno in baletno ^braževanje, ki so se toliko potrudili in naštudirali predstavo v 1 iuž^Stem času, kolikor jim ga je sploh ostalo poleg njihove redne rai^6 ‘n ‘zvenč°Bke obveznosti. šaj\ ‘'Gorjanske bajke" sem si ogledala skupaj z učenci na sklepni jvftedstavi za šolarje osnovne šole. Mnogi so se tako prvič srečali z erjrani znanim umetniškim jezikom - baletom, ki pa ga prav tako 0 if ^pd najhitreje sprejemajo in dojemajo. Presenetljiva tišina, ki je motela razgibano, mladostno kipečo množico, ko so na odru zapletli prvi koraki, je pričala, da jim ni samo ugajala; nekatere je celo ie fl° prevzela. ni? Zdi se, da so imeli uprizoritelji pri delu srečno roko. Balet so alpPrizorili v počastitev pete obletnice smrti skladatelja Marjana e.T.0zfne> in tako je zagledalo luč njegovo zadnje napisano delo. Delo Oživelo uspeh tudi s pedagoško vzgojnega vidika. Vse besede U vzgoji otrok k umetnosti ostanejo prazne, če otroci umetnosti ^Jxmine dojamejo in dožive. Kar najbolj pa jim.pri tem pomagamo, f\;e Ph popeljemo v ta svet po poti pravljic in bajk, ki jim jih pripovedujejo otroci sami. iru desnična vzgoja k umetnosti mora biti vselej povezana z živim 0f°Sajanjem. tfi, čepo bi bilo, če bi Trdinove bajke in Kozinovo glasbo v obliki ifteletne suite poznali vsi šolski otroci. Ta želja niti ni tako ne-itrfesničljiva, saj bodo balet uprizorili tudi v drugih krajih po Slo-eMeniji, če i,0(i0 za i0 pokazali zanimanje. M BIBIANA MEŠKO M Profesor Janko Orožen - 80 letnik V lanskem decembru je dopolnil profesor Janko Orožen svoj 80-letni življenjski jubilej. Jubilant je bil rojen v Turjah nad Hrastnikom, 10. 12. 1891. Končal je učiteljišče in še privatno maturriral na univerzi v Ljubljani iz zgodovine, geografije in slavistike. Med prvo svetovno vojno so ga kot vojaka ujeli Rusi v Galiciji; tam je tudi vstopil med jugoslovanske dobrovoljce. Do leta 1924 je poučeval na gimnaziji v Murski Soboti, nato pa je bil premeščen na gimnazijo v Celje, kjer živi še danes. Med drugo svetovno vojno so ga Nemci zaprli in pregnali v Srbijo, kot vse zavedne prosvetne delavce. Po osvoboditvi je nekaj časa delal na Inšitutu za mednarodna vprašanja v Beogradu. Leta 1946 se je zopet vrnil v Celje, kjer je služboval na gimnaziji do upokojitve. Po upokojitvi je organiziral Pokrajinski arhiv v Celju in bil tudi njegov ravnatelj. Zadnja leta se je posvetil svojemu delu predvsem kot znanstvenik. Napisal je nekaj sto strokovnih del, člankov in razprav, največ s področja zgodovine in geografije, več geografskih in zgodovinskih učbenikov za gimnazije ter celo učbenike za češki in ruski jezik. V treh delih je izšla njegova gospodarska zgodovina Celja, v začetku leta 1972 pa bo verjetno natisnjeno njegovo največje in najpomembnejše delo: Zgodovina CElja. Njegovi stanovski tovariši in učitelji so ga povabili v Celje v Klub upokojenih prosvetnih delavcev, ki je edini te vrste v Sloveniji, kjer mu je pedagoški svetnik in književnik Franjo Roš poklonil za jubilej lepo spomenico. Jubilantu se je oddolžila tudi Študijska knjižnica v Celju z razstavo njegovih del, ki jo je odprl upravnik profesor Novak. Jubilantu profesorju Janku Orožnu želimo še mnogo uspehov pri ustvarjanju in mnogo zdravih let! KOLEGI Profesor Štefan Rous - 70 letnik Pred nekaj meseci seje poslovil od šolskih klopi prof. Stefan Rous iz Ljutomera. Odšel je v pokoj. Letos mineva 70 let, odkar je mladi Štefan zagledal luč življenja v prekmurski vasici Filovcih. Mladega ukaželjnega kmečkega sina je vleklo v svet za znanjem. Vpisal se je na klasično gimnazijo v Ljubljani in jo uspešno končal. Skromna domač g a mu ni mogla nuditi dovolj denarja za študij, zato se je moral, kot večina študentov, prebijati z instrukcijami in z drugimi opravili. Po končani gimnaziji se je vpisal na fakulteto v Zagrebu, po ustanovitvi univerze v Ljubljani pa na katedro za zgodovino in zemljepis, kjer je tudi diplomiral. Po končani diplomi je moral nekaj let čakati na službo, končno se je zaposlil na zavodu za zaposlovanje delavcev v Murski Soboti, pozneje pa na carinarnici v Mariboru. Mladega profe- sorja pa je veselilo delo z mladino. Prisluhnil je klicu ,,Vo-rančevih samorastnikov11 in se zaposlil na nanovo ustanovljeni gimnaziji v Ravnah na Koroškem. Tukaj je pomagal oblikovati mladi rod. Dijaki, starši in pedagogi so ga vzljubili, spoznali so njegovo poštenost in iskrenost. Čutil je dolžnost, da se oddolži tudi domači grudi, zato je šel nazaj v Prekmurje, med svoje znance in prijatelje. Nekaj časa je deloval na osnovni šoli, nato pa na gimnaziji v Murski Soboti. Zadnja leta je učil v nanovo ustanovljeni gimnazij i v Ljutomeru. Iz svoje bogate življenjske zakladnice je prenašal na mladino svoje izkušnje. Vzgojil je vrsto mladih intelektualcev. Vsi, ki smo z njim delovali, mu želimo, da bi mu bila jesen življenja čim prijetnejša. Drago Novak Roman o italijanski Ameriki Ameriški pisatelj italijanskega porekla Mario Puzo nam je že znan po romanu „Boter". Tokrat gp spoznavamo v prevodu Borisa Verbiča z romanom „Mama Lucija". Kdo ve, čemu se je pri nas razpasla navada, da nekatere prevode v naslovih preimenujemo, saj je pisatelj dal romanu naslov „Srečna romarica". Mario Puzo se je tudi v ,,Mimi Luciji" lotil italijanske Amerika; tiste, ki je socialno NAŠ PRAVNIK SVETUJE ^ Nadurno delo //lf VPRAŠANJE: Ali se lahk fr *ete v pokojninsko osnov i¥ dohodek, ki ga prejem ji 2',teR za dopolnilno delo n, ,1(1 T.est0 nekega drugega učitelji ■((■ ia ni mogoče dobiti? Učite I ( Oteifič mora vskočiti namest f rolkajoče učne moči, če n, ei °fe P°uk nemoteno naprej, vet t jf r se ta osebni dohodek z iti jA dve ali nekaj več ur račun H ^jf10 kot nadurno delo, ki se n 4,gnV’a v pokojninsko osnove ji u,*° Pa je s kombiniranim pc 4 j 0m> ko je učitelj sam na šo /if c-e >nora opravljati celotno dele ijt j ,ne drugače, tudi z nadumit Ut Se 0tn' _ Tovarniškemu delavc it m Vse šteje za pokojnino, c ™'.a. dokončati neko delo, če ■jj c',e doma, prosvemim delai - Pa se vštevanje osebneg fhodka (T- O.). za nadure odklon lai^^čO^OlL To, kar ste c kni na namesto odsotne 07 e8e> ste sami zelo dob 't toi*- * kot dopolnilno del Jt J delo zunaj vaše redi V nn j obveznosti. Zato se tal 't “olo že po svoji naravi i sled6 Štet* kot redno delo, d dek ° Pa 86 tudi osebni doh > zaslužen v takšnem dop< nem delu, ne more šteti k u te j . ne more sren i il všaiu osebni dohodek, ki bi l Ven za pokojnino. Da bi neko nadurno delo in iz njega izvirajoči osebni dohodek štel za pokojnino (t. i. delo v podaljšanem delovnem času, člen 44. in 45. temeljnega zakona o delovnih razmerjih), je potrebno, da nastopi potreba po takšnem delu zaradi nenadne višje sile, in je potrebno uvesti nadurno delo zaradi odstranitve kvara, nevarnosti itd. v delovni organizaciji. Na dlani pa je, da je dopolnilno delo na šolah preračunano že v začetku leta za celo leto naprej, zato ne more biti to nenadna „višja sila11, ki bi upravičevala do štetja osebnega dohodka iz takšnega dela v pokojninsko osnovo. Pri tovarniških delavcih pa seveda lahko nastopi takšen primer, če je potrebno zaradi višje sile dokončati neko delo še isti dan (okvara na strojih, dovoz velikih količin materiala itd.). Zato se to delo šteje kot delo v podaljšanem delovnem času, osebni dohodek iz takšnega dela pa v pokojninsko osnovo. Seveda ne more trajati takšna „višja sila11 dalj časa, temveč samo toliko, da se odstrani neposredna nevarnost za delovno organizacijo. Kar zadeva vprašanje glede kombiniranega pouka, ki ga mora opraviti -en sam učitelj na podeželski šoli, pa je sodna in tudi upravna praksa odločila, da gre tu za pravi podaljšani delovni čas zaradi višje sile in se zato osebni dohodek iz takšnega pouka všteva za pokojnino. Pokojninski količniki VPRAŠANJE: Upokojena sem bila 1. marca 1971. Pri moji upokojitvi so bili uporabljeni naslednji pokojninski količniki za preračun osebnih dohodkov iz prejšnjih let: za leto 1966 za leto 1967 zaleta 1968 za leto 1969 za leto 1970 količnik 139 količnik 126 količnik 115 količnik 100 količnik 100 V „Prosvetnem delavcu" z dne 1. oktobra 1971 pa sem prečkala povsem drugačne količnike, zato me zanima, kateri so pravilni: ali tisti, ki so bili objavljeni v „Prosvetnem delavcu" ali tisti, s katerimi je bila meni izračunana pokojninska osnova. Od leta 1950 do 1969 sem poučevala sama na enorazred-nici, ker drugo mesto sploh ni bilo razpisano. Za prekoumo delo so mi plačevali honorar, ki pa se mi ni vštel za pokojnino. Ali bi se tu dalo kaj doseči? (J. Z.) ODGOVOR: Pravilni so tako količniki, ki so bili objavljeni v ,JProsvetnem delavcu11, kakor tudi tisti, ki so bili uporabljeni na vašo pokojninsko osnovo. Količniki se namreč vsako leto spreminjajo, in sicer se uskladijo na predzadnje leto od tistih let, iz katerih se računajo osebni dohodki za pokojnino. Tako so bili količniki za preračunavanje osebnih dohodkov za tiste, ki se jim ni štel osebni dohodek iz leta 1971, ker niso imeli osebnega dohodka vsaj 6 mesecev v tem letu (to je bil tudi vaš primer), tisti, ki sojih uporabili za vas. Za tiste primere, ko seje štel za pokojnino osebni dohodek iz leta. 1971 (ki so torej šli v pokoj v drugi polovici leta 1971), pa veljajo količniki, kakor smo jih objavili v .prosvetnem delavcu11 za takšne primere. Res pa je, da so količniki za zadnje navedene primere ugodnejši, ker so se osebni dohodki v zadnjih letih povsod zelo povečali; tako tudi v prosveti. Kar zadeva osebni dohodek (honorar) za delo na enorazred-nici. vložite zahtevo za obnovo postopka, ker se po novi sodni praksi takšen honorar šteje za pokojnino. Zahtevo vložite pri komunalnem zavodu za socialno zavarovanje, ki vam je odmeril pokojnino. dr. LEV SVETEK zaznamovana in je zaradi socialnih razmer poiskala v novi domovini svoj prostor pod soncem. Mariu Puzu je uspelo, da je z naturali-stično-realnistično odprtostjo prikazal svetu v svetu, Ameriko ameriških Italijanov in utrip njihovega vsakdanjega življenja. Pisatelju se tudi v romanu pozna temperament in v dinamični pripovedi nanaglo razvršča podobe iz bednega življenja malih ljudi. Preplet resnega in komičnega se vije s tragiko in veselimi razpoloženji v obtožujočo sliko okolja, ki ga pisatelj dodobra pozna Čeprav je v ospredju romana mama Lucija kot lik življenjske in požrtvovalne žene, pa se ob njej razgrinjajo usode drugih ljudi v skupno kritike obstoječih razmer. NOVE STROKOVNE KNJIGE 1. Slobodan Markovič: Zapisi o književnosti za decu. Beograd, Interpres 1971. 2. Zlatibor Popovič: Metodika nastave istorije. Beograd, Zavod za izdavanje udžbenika Srbije 1971. 3. Maria Ossowdca: Psihologija morala. Sarajevo, Zavod za izdavanje udžbenika 1971. 4. Svetska kriza obrazovanja. Beograd, Interpres 1971. 5. Likovno vaspitanje danas. Novi Sad, Kulturni centar 1971. 6. Tehnika rada u nastavi biologije. Sarajevo, zavod za izdavanje udžbenika 1971. 7. George Pickering: Izazov obrazovanju. Beograd, Narodni univer-zitet ,J3rača Stamenkovič11 1971. 8. Milorad Zakič: Reforma univerziteta i više tehničke škole. Beograd, Koordinacioni odbor viših tehničkih škola Jugoslavije 1971. GOSTINSKA ŠOLA CELJE RAZPISUJE prosto delovno mesto učitelja za telesno vzgojo, P Stanovanja ni! RAZPISNA KOMISIJA PRI EKONOMSKO ADMINISTRATIVNEM ŠOLSKEM CENTRU KOPER razpisuje prosto delovno mesto - učitelja za angleški jezik, P ali PRU za določen čas, in sicer od 1. 2. 1972 do 20. 6. 1972. Rok prijave: 15 dni po objavi razpisa. Komisija za kadre sveta GRADBENEGA ŠOLSKEGA CENTRA „BORISA KRAIGHERJA11 V MARIBORU, Smetanova 35, RAZPISUJE v skladu s členom 23 temeljnega zakona o delovnih razmerjih naslednja delovna mesta: — Predstojnika gradbene tehniške šole — pogoj: diplomirani inženir gradbeništva ali arhitekture ali geodezije z vsemi pooblastili, vsaj s 3-letno prakso v pedagoški službi in s pedagoškim strokovnim izpitom. — Predstojnika poklicnih šol — pogoj: diplomirani inženir j gradbeništva ali arhitekture ali višji gradbeni ali arhi- j tektonski tehnik, v obeh primerih z vsemi pooblastili, z vsaj 3-letno prakso v pedagoški službi in s pedagoškim [ strokovnim izpitom. — Predstojnika šolskih delavnic — pogoj: diplomirani inženir ■ gradbeništva ali arhitekture z vsemi pooblastili, z vsaj 3-letno pedagoško prakso in opravljenim pedagoškim stro- j kovnim izpitom. Hkrati pa komisija za kadre sveta GŠC RAZGLAŠA — prosto delovno mesto tajnika — pogoj: višja šolska iz- ■ obrazba upravne, pravne ali ekonomske smeri ali 4-letna j administrativna šola. V vsakem primeru je potrebno zna- j nje strojepisja in stenografije. Za vsa delovna mesta velja poizkusno delo dveh mesecev. Vloge z vsemi dokazili pošljite na gornji naslov v roku 15 dni od dneva objave. Marija Lapanje Prerano in nepričakovano nas je v 67. letu starosti zapustila znana dolgoletna učiteljica na Otočcu — Marija Lapanje. Njen pogreb, četudi je bil v Ljubljani, je pokazal, kako zelo priljubljena je bila pri ljudeh in stanovskih tovariših. Marija Lapanje se je rodila v učiteljski družini na Goriškem. Že v prvi svetovni vojni je okusila vojno gorje in pribežala s starši v Ljubljano. Tu je končala licej - žensko gimnazijo. Po maturi je opravila še dopolnilno učiteljsko maturo. Službovati je pričela na Otočcu pri Novem mestu, dve leti vmes pa je poučevala še v Gabrjah pod Gorjanci. Tako ji je postala Dolenjska druga ožja domovina. Nad 32 let je službovala na Otočcu in vzgojila tri generacije šolarjev. V drugi svetovni vojni je takoj postala članica OF. Po osvoboditvi je pokazala svojo veliko delovno vnemo, ko je primanjkovalo učiteljev, in so morali samo trije učitelji poučevati celodnevno. Poleg tega je rada sodelovala tudi pri kulturnih prireditvah. Marija Lapanje je bila znana kot odlična učiteljica in vzgojiteljica, zlasti še kot elementarka. Po vojni je bila mentorica in svetovalka mlajšemu učiteljstvu, ki se jo s hvaležnostjo spominja. Že kot upokojenka je prišla na pomoč kolektivu, ko so potrebovali elementarko. Ob grobu sta se od Marije Lapajne poslovila ravnatelj osnovne šole z Otočca in predstavnica družbenopolitičnih organizacij. Njen spomin bo ostal v srcih njenih številnih učencev in stanovskih tovarišev. Stanko Skočir PROMETNO HOTELSKO TURISTIČNO PODJETJE VIATOR LJUBLJANA POTOVANJE viator V HANNOVER TURISTIČNA AGENCIJA, LJUBLJANA, TRDINOVA 3 V sodelovanju z ZAVODOM ZA ŠOLSTVO SRS prirejamo potovanje v Hannover na ogled 11. DIDACTE — razstave učil. Varianta I. — tridnevno potovanje z letalom cena 1.300 din Varianta II. — enodnevno potovanje z letalom cene: 900 din pri prijavi vsaj 90 oseb 835 din pri prijavi 100 oseb 768 din pri prijavi nad 110 oseb Prijave sprejemajo do 1.marca 1972 oziroma do zasedbe mest vse poslovalnice VIATOR (ex TURIST, Ljubljana transport): Titova 36/a tel. 310-933, Titova 19 tel. 21-573 v Ljubljani, Domžalah, Kamniku, Vrhniki, Ljutomeru in Zagrebu. OBVESTILO Pedagoška služba muzeja ljudske revolucije Slovenije obvešča vse osnovne šole, da bo v letu 1972 nudila prosvetnim delavcem scenarij s slikovnim gradivom v zvezi s praznovanjem 30-letnice pionirske organizacije in 30-letnice ustanovitve prvih slovenskih brigad. Vsebina prvega scenarija bo zajela razvoj pionirske organizacije od nastanka prvih otroških — pionirskih skupinic in ustanovitve pionirske organizacije na I. zasedanju USAOJ v Bihaču 27. XI. 1942 do nastanka pionirskih čet in odredov ter njihov delež v narodnoosvobodilnem boju od 1941 — 1945, nato pa obdobje obnove in izgradnje: množičnih delovnih akcij in političnih manifestacij mladine in pionirjev do 1951. leta. V počastitev 30-letnice prvih slovenskih brigad bo izdelan scenarij na humano temo in eno najbolj povezanih z NOV partizanska saniteta v Sloveniji". Prikazal bo njen razvoj na vseh območjih Slovenije od 1941 do 1945. Scenarija bosta nudila šolam gradivo za proslave in razstave. Poleg besedila bosta obsegala na 20 straneh še 50 fotografij, v zmanjšani obliki pa 30 fotografij v velikosti 24X18 cm). Cena posamezne fotografije je 7 dinarjev, skupna cena enega scenarija /z vračunanim papirjem in poštnino) pa je 360.00 oz. 220.00 dinarjev. Zainteresirana šolska vodstva vljudno prosimo za naročilnice z naslovom scenarija in zaželenim številom fotografij vsaj do 15. februarja 1972, sicer ne bo mogoče ustreči vsem številnim naročilom, ker je fotolaboratorij muzeja z delom zelo obremenjen. Gradivo za prvi scenarij na temo „304etnica pionirske organizacije" bodo prejele šole najkasneje do 15. marca 1972, gradivo za drugi scenarij Partizanska saniteta" pa do 15. septembra 1972. Muzej ljudske revolucije Slovenije Ljubljana, Celovška cesta 23 / ' 1 ^ Člani učiteljskega kolektiva osnovne šole Zreče sc naročili 23 izvodov PROSVETNEGA DELAVCA v._________________________________________________/ Razpisna komisija pri OSNOVNI ŠOLI „MIROSLAV ŠIRCA" PETROVČE Razpisuje prosto delovno mesto — učitelja za razredni pouk za nedoločen čas. Stanovanja ni. Kinematografi prikazujejo V AVTOBUSU je angleška komedija, ki pripoveduje o pustolovščinah londonskih sprevodnikov in voznikov. Film je filmska priredba zelo uspele televizijske serije. Vendar pa tega uspeha film ni ponovil. V njem ni ne duha ne sluha o angleškem humorju, pač pa ga sestavljajo neinventivne domislice, ki so že banalne. Skratka, film, ki ni vreden pozornosti. Z GLAVO SKOZI ZID je ameriška družbena drama, delo režiserja Richarda Rusha. Film pripoveduje o študentskih nemirih na ameriški univerzi Ber-keleyu. Film še zdaleč ni tako zanimiv, kot film Jagode in kri. RVANOVO DEKLE je naj-novejši film Davida Leana, kije zopet deležen veličastnega reklamiranja pod geslom genialna filmska stvaritev" režiserja, ki je ustvaril filme: Most na reki Kwai, Lawrence Arabski, Dr. Živago. Res je režiser pravi filmski mojster, ki zna s svojo obrtjo fantastično ravnati z gledalci. Tokrat je režiser vzel za osnovo zgodbo svojega filma dogodke na Irskem 1916. leta, ko so Britanci okupirah ta otok. BALADA O DINGUSU MAGEEJU je posrečena parodija na vvestern. Režiser Burt Kennedy je pripravil prijetno zabavo. Film je obarval z dokaj domiselnimi bodicami, ki lahko ozdravijo marsikaterega oboževalca čmo-belih westemov, seveda, če zna misliti in sklepati. MESTO V TEMI je film Hyja Averbocha s simbolom ameriške zakonske družice Doris Day v glavni vlogi. New York brez elektrike je zanimiva tema, zato ie škoda, da je najbolj banalna komedija (vsebinsko in oblikovno) o zakonskih zmešnjavah vtkana v to noč. mb. ZIMA (tempera - Marko Lukša, 6. razred osn. šole Jože Moškrič, Ljubljana) GRLICA za učitelje, dijake in ljubitelje glasbe: J. Jež, M. Cetin: PREGLED GLASBIL (7 din) Priloga: M. Lipovšek OPIS GLASBIL (3.50 din) Na voljo so še nekatere starejše številke GRLICE (enojna številka 1.50 din, dvojna 3.00 in poštnina) z vedno aktualnimi članki o glasbeni vzgoji in skladbami. Za naročila pišite na upravo Grlice, 61001 Ljubljana, p.p. 500. IZ LETNE SKUPŠČINE LJUBLJANSKE UNIVERZE Dne 18. t. m. je bila 18. redna univerzitetna letna skupščina z glavno točko dnevnega reda: Poročilo rektorja za študijsko leto 1971/72. Iz poročila oziroma razprava povzemamo nekaj gradiva, ki utegne zanimati širši krog pedagoških delavcev. Gre predvsem za dva problema: permanentno izobraževanje v dobi tehnične revolucije in vpisna merila glede na kasnejše osipe na šolah. Kot se spominjamo, so prvo temo obširno obravnavali oktobra lani pedagogi iz raznih evropskih dežel na simpoziju v Dubrovniku; o tem smo obširneje poročali v Prosvetnem delavcu. Naša univerza se loteva problema v dveh smereh: gre za kontinuirano dopolnilno izobraževanje njenih diplomantov po diplomi, glede na sprotni razvoj in napredek študijskih disciphn, vezanih po učnem programu na posamezno stroko, gre pa tudi za interdisciplinarni študij tistih znanstvenih disciplin, ki ne spadajo v red študijski okvir stroke, pa jih diplomanti pogrešajo v kasnejši praksi, npr. iz področja vodenja oziroma upravljanja ter drugih. Za dopolnilno izobraževanje imajo nekatere fakultete že izdelane programe za daljša obdobja, upoštevaje dejstvo, da diplomanti v stiku s prakso ne zaostajajo toliko v aplikaciji, kot na področju osnovnega znanja oziroma njegovega napredka. Univerzitetna študijska komisija predlaga s tem v zvezi, naj bi fakultete obvezovale udeležence, da svoje znanje, pridobljeno na dopolnilnih tečajih dokažejo ob koncu pa naj bi prejeli ustrezna potrdila oziroma priznanja z določeno veljavo v okoljih, kjer so zaposleni. Pobude za uvajanje interdisciplinarnega študija .izhajajo hkrati od posameznih visokošolskih zavodov in od študentov. Odločiti se bo treba, ali naj se študij odpira v smeri novih, samostojnih študijskih disciplin (npr. filozofija v okviru razširjene splošne izobrazbe), ali pa naj se razvija v obliki tečajev oziroma v drugih oblikah po individualnih željah in potrebah. Za sedaj priporoča komisija fakultetam, naj omogočijo študentom vpis posameznih predmetov po svobodni izbiri tudi na drugih fakultetah, v okviru fonda učnih ur, ki bi jih moral dopuščati vsak program. To naj bi veljalo zlasti za tiste tiscipline, vezane na stroko posredno, ki niso zajete v redni študij. Posebna raziskovalna skupina na oddelku za psihologijo pri filozofski fakulteti je pripravila na predlog univerzitetne študijske komisije elaborat o merilih pri sprejemu študentov na univerzo, v zvezi s kasnejšimi osipi. Iz elaborata je razvidno, da vzrokov za nerazveseljive študijske rezultate ni mogoče prevračati samo na visokošolske zavode, temveč jih je treba iskati že na srednji šoli oziroma celo ob vpisovanju dijakov v srednje šole, saj se že tedaj določajo bistvene značilnosti kasneje vpisanih generacij na univerzi. Študijska komisija se je opredelila proti naglici pri uvajanju kakršnihkoli sprejemnih izpitov, ne le zato, ker morajo biti prihodnji študentje pravočasno obveščeni o spremembah vpisanih meril, temveč tudi na osnovi izkušenj drugih jugoslovanskih univerz, kjer študentje kljub obstoju sprejemnih preizkušenj ne dosegajo bistveno boljših uspehov kot na univerzah, kjer je vpis prost. Vendar to ne pomeni, da komisija odklanja kakršnokoli preverjanje ob sprejemu. Preverjanje naj bi potekalo s pomočjo ■ testov, ob upoštevanju znanja, zmogljivosti, študijskih zahtev, delovnih pogojev in zmogljivosti na fakultetah, glede na to, koliko diplomatov bomo potrebovah v prihodnosti itd. Tak sistem preverjanja naj bi ga imel sprva le svetovalni oziroma usmerjevalni značaj vse dotlej, ko bodo metode, izpopolnjene po računalniških postopkih, dajale bolj zanesljive pokazatelje. RR. Kandidatom za študij pedagogike na filozofski fakulteti ' Prav dobri in odlični diplomanti predmetnega pouka na pedagoški akademiji, ki želijo v šolskem letu 1972/73 nadaljevati študij pedagogike v V. semestru na filozofski fakulteti, imajo dopolnilni izpit na oddelku za pedagogiko (soba 418) v sredo, 23. februarja ob 10. uri. Prijave na tajništvo fakultete (Aškerčeva 12) pošljite do 15. februarja. Razpis za prijavo kandidatov za delo v deželah v razvoju prek UNESCO I .d t \ 1 ta l u 1 Zavod SR Slovenije za mednarodno tehnično sodelovanje objavlja razpis za prijavo kandidatov — srednješolskih profesorjev, ki bi bili pripravljeni kandidirati prek UNESCO za profesorje na srednjih šolah v posameznih deželah v razvoju. Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki imajo ustrezno fakultetno izobrazbo, najmanj 10-letne delovne izkušnje ter aktivno obvladajo angleščino, francoščino ali španščino. UNESCO potrebuje zlasti srednješolske profesorje biologije, kemije, geografije ter za posamezne strokovne predmete na srednjih strokovnih šolah. Kandidati, ki bodo izbrani, bodo sklenili pogodbo z UNESCO za eno leto z možnostjo podaljševanja pogodbe za nadaljnja 2 do 3 leta. Poleg mesečne plače okoli 1000 US dol. bo UNESCO kril za izbrane kandidate tudi potne stroške ob odhodu in vrnitvi iz dežele, kjer bodo delali. Do tega so upravičeni tudi ožji družinski člani izbranega kandidata (žena in otroci do 18. leta), če odpotujejo z izbranim kandidatom. Zavod si pridržuje pravico, da preveri znanje tujih jezikov prijavljenih kandidatov. Pismene prijave sprejema zavod do 31. maja 1972. V prijavi naj kandidati poleg osebnih podatkov navedejo tudi potek dosedanjega službovanja in tuji jezik, ki ga obvladajo- Podrobnejše informacije dobijo kandidati na Zavodu SR Slovenije za mednarodno tehnično sodelovanje, Ljubljana, Župančičeva 6/1, telefon 22-635. Me •!gl “tre j: % c 'bčin JC ehh ikeg; anie! ol!" elka a nc Mol Je Pre mc '0Vo C: VZGOJNA POSVETOVALNICA MARIBOR, Maistrova 5/1 razpisuje delovno mesto direktorja zavoda Sprejemni pogoji: visoka izobrazba psihološke, pedagoške ali sorodne smeri in pet let delovnih izkušenj v psiho-pedagoški ali učnovzgojni smeri. Prijave z dokazili pošljite v roku 15 dni po objavi razpisa. Delovna skupnost OSNOVNE ŠOLE NEGOVA razpisuje prosto delovno mesto — učitelja za razredni pouk za določen čas od 1. februarja do 30. junija 1972. Zažele-noje poznavanje nove matematike. Komisija za volitve in imenovanja SKUPŠČINE OBČINE LENDAVA razpisuje na osnovi 3. odstavka 89. člena zakona o osnovni šoli (Ur. list SRS, štev. 9/68 in 14/69) delovno mesto RAVNATELJA osnovne šole „Štefan Kovač" Turnišče Kandidati za razpisano delovno mesto morajo poleg splošnih yet pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: 0 Za, — da izpolnjuje pogoje za učitelja osnovne šole (visoka, višja j0 ^ ali srednja izobrazba pedagoške smeri z opravljenim stro- 1^^ kovnim izpitom) nacij — da ima najmanj 5 let neposredne pedagoške prakse p° h sja opravljenem strokovnem izpitu atja — da se je izkazal kot dober pedagog, organizator in družbe- hj nepolitični delavec. Ugos] Vloge z dokazili o izpolnjevanju splošnih in posebnih pogo- Izr( jev sprejema komisija za volitve in imenovanja skupščine arja občine Lendava. Rok za prijave je 15 dni po objavi razpisa- ele: J°ra Htije OSNOVNA ŠOLA XIV. DIVIZIJE DOBRNA razpisuje delovno mesto (ne za poln delovni čas) - predmetnega učitelja za tehnični pouk. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. v °vid, takti Oset) >j; biva ih de ho! slo lote ter. Komisija za ^prejem in odpust delavcev pri -"Si ZAVODU ZA VARSTVO NJE MLADINE DR. DORNAVA .5 h* IN DELOVNO USPOSABLJA- nje ^ MARIJANA BORŠTNARJA razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. 1 višjo medicinsko sestro, 2. 2 srednji medicinski sestri, 3. 3 vzgojiteljice, 4. 1 vodjo skupine za delovno usposabljanje Sprejemni pogoji: Ad 1.) višja medicinska šola, Ad 2.) srednja medicinska šola, j Ad 3.) srednja vzgojiteljska, pedagoška ali medicinska šola ali gimnazija - poseben pogoj: vpis na PA Ad 4.) končana PA - ali absolvent PA. Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Na voljo je enosobno stanovanje. 'Je pi atn , Pr PC tat