Kaj bo z ljubljanskim streliščem?
Kaj bo l l.jubljanskim slreliščem? Ali bo kdaj končano? Ali bo moral kolekliv Strelske zveze Slovenije prezimiti v kontejnerjih?
Tako se vsak dan sprašujejo strelci in strelski delavci, še bolj pa štiričlanski kolektiv SZS, ki posluje v zelo težkih razmerah in je še kako zainteresiran za to strelišče, od katerega tudi živi! Ne samo da ni prihodkov od strelišča, pa od poslovnih prostorov, tudi skladišče normalno ne posluje, seveda se morajo tudi vsa republiška strelska tekmovanja v vseh disciplinah in kategorijah (er v obeh strelskih programih- vršiti po raznih krajih Slovenije (Celje, Rečica, Predvor, Kranj, Posiojna itd.).
Vse kaže, da je sredstev premalo, oz. prepočasi doiekajo in izvajalec del ,,SCT" ne dela s takim lempom, koi sicer, če bi bila finančna konstrukcija znana in sredstva na razpolago. Res je, da je to za Ljubljano velik zalogaj posebno v sedanjih težkih razmerah, pravijo da je največja investicija v Ljubljani, vendar strelišče ni samo za strelce za strelski šport, morda so ga ti najmanj uporabljali, čeprav je v Ljubijani več kot 40 strelskih družin, vendar razen Debevca, ki je bil vsak dan na strelišču ni bilo videti veliko Ljubljanskih strelcev na treningih.
Vsekakor bi morali biti koristniki strelišča, ti pa so: vse vojne pošte, vse srednje šole, Milica, TO, ZRVS, TOZD najbolj zainteresirani, da bi bilo strelišče čim prej končano, saj imajo
nekateri od teh velike stroške, za izvajanje programov (čeprav jih včasih nočejo priznati) nekaieri pa teh programov sploh ne izvajajo, ker jih nimajo kje. Za primer, ko je SZS hotela izvesti prvensivo Slovenije z vojaško pu.ško se je ugotovilo, da nobena od gornjih organizacij nima urejenega slrelišča, bodisi da nimajo rova, ali strelske linije.
Seveda najbolj pa je zainieresirana SZS, lo je štiričlanski kolektiv, ki tudi živi od strelišča in je zato pred leti prepisal objekt na Mestno slrelsko zvezo Ljubljana, da bi se začelo z adaptacijo, rekonstrukcijo in modernizacijo strelišča, za kaierega vemo, da je bilo takoj po osvoboditvi eno najlepših v Jugoslaviji, sedaj pa je bilo najbolj zastarelo in tudi varno ne. Zadnje državno prvenstvo je bilo v Ljubljani pred i I leii, o kakšnih med-narodnih tekmah pa se sploh ni moglo razmišljati.
Kolektiv SZS ludi delno živi od stre-lišča, saj RZTK in TKS ne krije OD niti za enega zaposlenega, kaj še da bi krili druge fiksne stroške. Za druge republi-ške in pokrajinske strelske zveze vemo, da imajo vse zagarantirano, tako da ni-so zaimeresirani za nakup orožja, stre-liva in opreme, kot lo vrši SZS že nekaj lei. Tak status so si izborili že pred de-setletji, in lako je ludi sedaj, čeprav pravijo, posebno v Hrvaški, da prihaja-jo na naše.
Res je ludi, da so pri premosiitvi lc-tošnjih težav SZS priskočili na pomoč tako ZTKS in TKS pa ludi SCT, in JLA, verjetno bi bilo prav, da bi ludi drugi?
Ugotavlja se ludi, da lako kolektiv SZS in ludi drugi strokovni delavci so vse premalo informirani o lem, kakšno bo to strelišče, pa se sprašujejo, zakaj tako počasi vse skupaj gre, zakaj toliko novih proslorov. zakaj je moral pasii lep gozdiček pred parkiriščem oz. pred spomenikom NOB, čeprav se je pri po-diranju stoletnih smrek ugotovilo, da so bile nekaiere od leh voile. SZS bi morala biti več intormirana o tem, ka-ko tečejo dela pri slrelišču: SZS je dolo-čila osebo, ki naj kontakiira s predsiav-niki MSZ Lj. z gradbenim odborom, to pa je Alojz Mikolič, irener Debevca, predsednik STK pri SZS in zvezni se-lekior za pišlole, lorej najbolj pritnerna oseba, ki naj daje nasvete za strelišče, ugoiavlja se, da to glavni projektani Miievski ni, vsaj tako pravijo v SR Hr-vaški. Upamo, da bo do zime, vsaj la-ko pravijo, postavljena nova streha, vgrajena nova okna v stari stavbi, urc-jena notranjost stare stavbe, tako da bi kolektiv SZS zimo lahko preživel izven koniejnerjev, in da bi bilo strelišče zgrajeno vsaj v letu 1990. da bi se lahko že izvajala vsa tekmovanja.
K. Progar