PRIMO
DNEVNIK
Poštnina plaSana v gotovini	ia ••
Abb. postale I gruppo	- Cena 4U ilF
Leto XX. Št. 119 (5802)
TRST, sreda 20. maja 1964
NEVARNI^ ZAPLETLJAJI V JUGOVZHODNI ^ZIU
Kambodža opozarja na ameriške načrte proti njeni neodvisnosti in nevtralnosti
Varnostni svet naj pozove Južni Vietnam in ZDA na prenehanje napadalnih dejanj - Angleško posredovanje v Pekingu v zvezi z Laosom - ZDA mislijo znova poslati čete v Siam na mejo Laosa?
NEW YORK, 19. — Danes so na seji Varnostnega sveta razpravljali o kamboškem protestu zaradi napadov južnoviet-namske vojske na nekatere itamboške vasi. Kambodža obtožuje Južni Vietnam in ZDA napadalnih dejanj.
Kamboški predstavnik je o-
menil, da so južnovietnamski vojaki v letu 1963 in letos prekršili 261-krat kamboško mejo In pogostoma ob sodelovanju ameriškega vojaškega osebja. Pri tem je mnogo ljudi zgubilo življenje in mnogo imetja je bilo uničenega. Zato mora Varnostni svet obsoditi krivce teh zločinskih dejanj in jih pozvati, naj prenehajo z napadalnimi dejanji.
Govornik je poudaril, da vodi Kambodža strogo politiko nevtralnosti in miru, in poudaril, da je treba nevtralnost in ozemeljsko celovitost Kambodže zajamčiti z mednarodnim sporazumom. Zato mora ■Varnostni svet priporočati, naj se v ta namen v najkrajšem času skliče sestanek ženevske konference o In-dekini.
Sovjetski delegat Fedorenko je poudaril, da je sajgonska oblast nezakonita in da jo nadzorujejo ZDA, ter je obtožil ZDA, da so prekršile
ženevske sporazume, da so sprožile vojno proti vietnamskemu ljudstvu in začele široko akcijo proti Kambodži s kršitvijo njene suverenosti la z zastraševanjem, ker je nevtralna država. Zato mora Varnostni svet obsoditi vojaško in zločinsko dejavnost ZDA ter ameriško vmešavanje v notranje zadeve Kambodže in drugih arzav tega področja. Potrebno je tudi, da se ženevska konferenca o fndokini ponovno sestane in razpravlja o ameriških napadih.
Ameriški delegat Charles Yost je zavrnil obtožbe o napadu in dodal: «Nimamo namena zmanjšati važnosti teh incidentov, ki so se dogodili med zasledovanjem sovražnih gveriloev, ki skušajo zbežati v Kambodžo. Toda stroga preiskava je ugotovila, da ameriško osebje ni prekoračilo meje. Neki ameriški vojaški svetovalec je spremljal vietnamske sile, ki so bile zapletene v incidente 7. in 8. maja, toda ni bil s skupino, ki je prekoračila mejo. Vsekakor bodo ZDA objavile ko-
iiiiiiiiniiiif iimiiiaiiiiiiiiiiiiiiiii iiiniiiKim mimi i|||||||||]|],I||||||||Bi||l||||||||||||iB|||||||||||||l|||ll|,ll||,||||
V torek izstrelitev vesoljske ladje «Apolon»
CAPE KENNEDY, 19. — NASA javlja, da bodo ZDA poskušale v torek, 26. maja postaviti na tir okoli Zemlje model vesoljske ladje «Apolon» v kateri bo prostora za Posadko treh mož.
Izstrelitev bo prvo temeljito preizkušanje vesoljske ladje med poletom, s katero bi morala tričlanska Posadka dospeti na Luno, in to v Prihodnjih šestih letih. Kot nosilno raketo bodo uporabili velikansko raketo «Saturn 1». Raketa je visoka 38 metrov in pol; njena prva stopnja ima 8 motorjev na tekoči kisik, ki lahko razvijejo potisno silo milijon 500 tisoč funtov.
Vesoljska ladja tehta 565 ton. Na
tiru okoli Zemlje bo vesoljska ladja združena z drugo stopnjo nosilne rakete. Kompleks bo dolg 23 metrov in bo tehtal 16.780 kilogramov. Največja razdalja od Zemlje bo 2.176 kilometrov, najmanjša pa 224 kilometrov. Vesoljska ladja in druga stopnja nosilne rakete bi morali ostati na tiru okoli Zemlje 'približno en teden in se nato postopoma vmiti v goste plasti atmo. sfere ter se razkrojiti. Računajo, da bo moč satelit z lahkoto videti z Zemlje, ko ga bo razsvetljevalo Sonce in ko bo opazovalec na Zemlji v senci. Računajo, da bo svetloba vesoljske ladje enake svetlobi Venere.
mentarje in priooročila, da se prepreči ponovitev takih incidentov».
Ameriški delegat je na koncu trdil, da so ZDA pripravljene proučiti «vsak pameten predlog» za nov učinkovit sistem v okrilju Združenih narodov, ki naj prispeva k stabilizaciji položaja na meji med Kambodžo in •lužnim Vietnamom. Seja je bila nato prekinjena in odložena na četrtek.
Kamboška vlada je objavila izjavo, v kateri «slovesno svari» ameriško vlado v zvezi s člankom nekega ameriškega časopisa, ki pravi, da «Pentagon ostro pritiska za neposredno intervencijo v Kambodži, da se zruši nevtralist Sihanuk». Kamboška vlada poudarja, da je Sihanuk priznan voditelj vsega kam-boškega ljudstva in da bi sleherna akcija proti njemu veljala kot napad na svobodo in na pravice kam-boškega ljudstva. Kamboška vlada je mnenja, da članek potrjuje obstoj ameriške zarote proti neodvisnosti in nevtralnosti Kambodže, in da bi državnemu udaru v Vien-tianu utegnila slediti neposredna intervencija proti Kambodži, da bi tam postavili režim ameriških plačancev. Na koncu pravi kamboška vlada, da se bo Kambodža branila z vsemi sredstvi in bo takoj zahtevala pomoč od tistih držav, ki so ji obljubile svojo podporo.
Britanska vlada je dala nalogo svojemu diplomatskemu predstavniku v Pekingu, naj razpravlja s kitajsko vlado o poslabšanju položaja v Laosu. To je sporočil danes predstavnik zunanjega ministrstva, ki pa ni hotel povedati, ali se je Velika Britanija odločila za ta korak na izredno zahtevo ZDA.
Kakor je znano, je Kitajska ena od držav podpisnic ženevskega sporazuma o Laosu.
Predstavnik je dodal, da je namen angleške vlade doseči prenehanje bojev in spoštovanje ženevskih sporazumov iz leta 1962 ter podpirati vlado, ki ji predseduje Suvana Fuma. Angleška vlada bo nadaljevala posvetovanja s sovjetsko vlado, z ZDA in «z drugimi prizadetimi državami».
Pozneje so sporočili, da je angleški odpravnik poslov v Pekingu posredoval pri pekinški vladi, naj prepriča sile Patet Laa, naj bi ustavile svojo ofenzivo v Laosu.
V Washingtonu Je predstavnik a-meriškega državnega departmaja izjavil, da vlada ne izključuje nobenih ukrepov, «da se zaščiti nevtral-
nost in neodvisnost Laosa». To Je odgovoril na vprašanje, ali misli ameriška vlada poslati svoje čete v Siam, kakor leta 1962. Znano je, da je laoška vlada tedaj ‘protestirala, ker je bila prav s tem ogrožena laoška neodvisnost in nevtralnost.
Ameriški predstavnik je izjavil, da teži akcija ameriške vlade po diplomatski rešitvi krize v Laosu in da je ameriška vlada obvezana ščititi nevtralnost in neodvisnost Laosa kot podpisnica ženevskih sporazumov.
Zunanjepolitični odbor ameriške predstavniške zbornice pa je imel danes posebno sejo, posvečeno Južnemu Vietnamu v zvezi z zahtevo predsednika Johnsona, naj se nakaže nadaljnjih 125 milijonov dolarjev za vojno v tej deželi.
Dean Rusk, ki je govoril na seji, je pozneje sporočil časnikarjem, da so parlamentarci ugodno sprejeli zahtevo predsednika. Dodal je, da se položaj v Laosu neposredno ne povezuje s položajem v Južnem Vietnamu, čeprav bo neizbežno vplival nanj.
Predsednik komisije je pozneje izjavil, da ne bodo v okviru pomoči poslali v Južni Vietnam novih ameriških vojakov, temveč kvečjemu «majhno število inštruktorjev».
RAZPRAVA 0 ODNOSIH MED DRŽAVO IN DEŽELAMI S POSEBNIM STATUTOM
Vlada bo dala danes svoj odgovor na resolucijo Macaiuso-Togliatti
Danes se začne tudi razprava o deželnih zakonih - Vsakih deset let se Benetke pogreznejo za okrog pet centimetrov - V primeri s prvim tromesečjem 1963, se je deficit trgovinske bilance povečal letos za 46,6 odst.
RIM, 19. — V poslanski zbornici so danes nadaljevali razpravo o resoluciji Macaluso-To gliatti glede odnosov med državo in deželami s posebnim statutom in o interpelaciji Cor-rao o istem argumentu. Pred začetkom razprave je minister za zveze s parlamentom Delle Pave predložil v imenu notranjega ministra zakonski osnutek, ki vsebuje določbe za prvo izvolitev svetov dežel z navadnim statutom.
Resolucija Macaiuso - Togliatti in
interpelacija Corrao zadeva predvsem odnose med državo in Sicilijo. Nicosia (MSI) Je poudaril med drugim, da bo gospodarsko načrtovanje moralo upoštevati posebne potrebe Sicilije; nato pa je pripomnil, da je treba točno določiti pristojnosti Sicilije, na koncu pa je obdolžil KD, da je odgovorna za sedanje stanje na otoku. Demokrist-janski poslanec Gullotti pa je dolžil odgovornosti KPI za to stanje, ker se je bila povezala z desnico, iz česar se je rodil tako imenovani milazzizem. Dodal je, da je likvidacija tega pojava «zasluga PSI», zatem pa je prišlo do sestave deželne vlade levega centra, «ki je začela obsežno akcijo za moralno saniranje dežele». Tudi Gullotti je poudaril potrebo, da se določijo pristojnosti med državo in deželo predvsem na finančnem področju. V razpravo so posegli še; Restivo (KD),
Failla in Speciale (KPI), Calabrò (MSI), Di Piazza (PSI), Azzaro (KD) in Cottone (PLI).
V senatu so bile na dnevnem redu štiri interpelacije o vprašanjih, ki zadevajo Benetke in ki so jih predložili: Gianquinto (KPI), Tolloy (PSI), Gatto (KD) in Pasquatto (P LI). Benetke se namreč pogrezajo in se zahteva, naj vlada sprejme u-strežne ukrepe. V desetih letih se mesto pogrezne za okrog 5 centimetrov. Poleg tega Je treba rešiti vprašanje kanalizacije in pregraj, da bi se izognili onesnaženju vode in preprečili škodo, ki jo prinašajo visoke plime. Pereče je tudi stanovanjsko vprašanje: 14.000 stanovanjskih prostorov je sicer zasedenih, vendar pa bi jih bilo treba porušiti, ker niso več primerni za bivanje.
Interpelantom je odgovoril minister za javna dela Pieraccini, ki je poudaril med drugim, da
Hruščov z ženo na Izletu v bližini K atra
■"iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiMnmiiiiiiiiimimiiiiiiiniiuiiiiyiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiniuiiiwiiiiiiiiiHimiiiiiiiiiiinniiiiiiimtiiiiiiimmnnnHiiimnnmmii
DIPLOMATSKI INCIDENT ZDA Sl
40 vzidanih mikrofonov v poslaništvu ZDA v Moskvi
Verjetno so bili vzidani še v Stalinovi dobi
Washington, 19. — Ameriški
departma javlja, da so mrežo nad 40 mikrofonov, »kritih v zidovih ameriškega veleposlaništva v Moskvi. Ameriški Poslanik Foy Ko-hler je zaradi teka danes formalno protestiral pri sovjetski vladi.
Državni departma javlja, da so “vedli preiskavo, da ugotovijo, a-V le Sovjetska zveza mogla zve-"eti za važne intormacije. Pripominjajo pa, da ima osebje amer,-k*ih poslaništev v vzhodnih državah nalogo, naj se obnaša, ka-kor bi njihovi uradi in stanovanja «imeli ušesa».
Predstavnik državnega deparl-"*aja je izjavil, du tehnične karakteristike mikrofonov kažejo, ,a so bili vzidani, preden je *o-J-opje prevzelo ameriško poslaništvo leta 1953. Nekateri od teh mikrofonov so lahko še delovali, ko 80 jih odkrili. Mikrofoni so bili Povezani z mrežo žic. Prvega .+0 ““krili 23. aprila letos po dolgem
iskanju v notranjosti palače, kjer so v neki sobi porušili vse štiri zidove, pod in strop. Tu so našli prvi mikrofon. Žica, ki ga je povezovala s celotno mrežo žic, je omogočila, da so odkrili še ostale mikrofone. Vai mikrofoni so bili vzidani v globini 20 do 25 centimetrov.
Vsak od njih Je bil opremljen z leseno cevjo, ki je segala do spodnje plasti ometa. Na ta način so mikrofoni lahko sprejemali razgovore do razdalje treh ali štirih metrov od zidu. Vse žice so bile povezane s kablom, ki je bil skrit pod ometom pročelja in je vodil pod zemljo ter je od tu verjetno do kakega poslu-šalnega centra. Nekateri od štiridesetih mikrofonov sp bili že zarjaveli in prav tako tudi del žjce, in niso mogli več delovati Toda mnogi od njih so bili se dobro ohranjeni in so lahko še delovali.
Mikrofone so našli v sobah osmega, devetega in desetega nadstropja, 1 kjer so nekateri glavni uradi, in tu-
di v nekaterih stanovanjih v nižjih nadstropjih. Mikrofoni so tipični za dobo okoli leta 1952 in so «učinkoviti». Domnevajo, da so bili vzidani v Stalinovi dobi.
Osebje, ki je dodeljeno varnostni službi pri poslaništvu Je nedavno izvedlo številne poskuse, da odkrije morebitne poslušalne aparate. Februarja letos so v Washingtonu sklenili Izvesti drastične ukrepe in tako so začeli rušiti zidove v eni številnih sob.
Nekatera ameriška poslaništva v vzhodnih državah imajo sobe, ki so nalašč opremljene s posebnimi aparati, ki preprečijo delovanje elektronskih poslušalnih aparatov. V teh prostorih imajo važne razgovore.
Kakor poročajo zahodne agencije, so od leta 1919 dalje in pred sedanjo najdbo, našli v prostorih ameriških poslaništev v vzhodneevropskih državah-130 ne lušalnih aparatov, ki so jih uničili.
HIIMIIIIIIllllllllllIllllMIIIIIIIIItlllllllllinillMllliliiiiiiiiiimilMMIlliamilllllllIMrtMIIIIIIIMXIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllIllllIllliillIllllIIIMllllIllllllinilliittinnrillllllllHIIIMI
Govori Naserja, Hruščova in Arefa na velikem zborovanju v Port Saidu
Hruščov je ponovil obvezo o podpori arabskemu ljudstvu • Obsodbu načrtov NA TO v Sredozemlju - Danes bo Hruščov sprejel predstavnika Palestine v Arabski ligi
PORT SAID, 19. — Hruščov, predsednik Naser in iraški predsednik Aref so prišli danes s posebnim vlakom v Port Said, kjer jih je sprejela ogromna množica, ki se je zbrala na trgu pred železniško postajo. Sprevod je zatem odšel na Trg mučenikov, ki je posvečen spominu 6500 Egipčanov, ki so padli leta 1956, ko so Anglija, Francija in Izrael napadli Egipt.
Hruščov, Naser in Aref so položili vence pred obelisk iz črnega granita, ki spominja žrtve, ki so padle v bitki za Port Said.
Zbrani množici sta govorila Hruščov in Naser. Naser je med drugim izjavil, da Je bila zmaga v Port Saidu ne samo zmaga za Egipt in za egiptovski narod, temveč tudi za socialno revolucijo in za narodnoosvobodilno gibanje v Afriki,
Aziji in Latinski Ameriki.
Naser je nadaljeval: «Zmaga v Port Saidu je sprevrgla vse vojaške pakte Srednjega vzhoda in pakte na področjih, ki so oddaljena od Srednjega vzhoda. Vplivala je na razvoj revolucionarnega gibanja na vsem afriškem kontinentu. Ta zmaga je pokazala, da so borbe za politično osvoboditev tesno povezane z borbami za socialno osvoboditev.
Ta borba je združila čustva arabskega ljudstva in je postavila temelje socialne vsebine arabske e-notnosti; povezala je stvar arabske enotnosti s stvarjo socialne osvoboditve; poudarila je vlogo, ki jo ljudstvo mora imeti v okviru države.» Na koncu je Naser poudaril; da sinovi Port Saida ne bodo pozabili pomoči, ki Jim jo je leta 1956 nudilo sovjetsko ljudstvo.
Hruščov pa je v svojem govoru izjavil, da je Sovjetska zveza mnenja, da je ena od njenih svetovnih dolžnosti in mednarodnih odgovornosti, pomagati v vsakem trenutku egiptovskemu ljudstvu. «Sovjetska zveza, je dodal Hruščov, je mnenja, da Je treba najti pametno in pravično rešitev palestinskega vprašanja. Sovjetska zveza nudi vso svojo podporo arabskim ljudstvom v borbi za njihove pravice.»
Nadaljeval je; «Sovjetsko ljudstvo je vedno ob strani narodnoosvobodilnih gibanj in mladih držav, da jim pomaga v njihovi borbi za popolno politično in gospodarsko neodvisnost. Sovjetska zveza je pripravljena streti imperialistične napadalne sile, ki bi hotele ogrožati svobodo in suverenost neodvisnih narodov. Jasno je, da narodi danes lahko odvrnejo nevarnost nove svetovne vojne in ohranijo na svetu mir. To je mogoče zaradi obstoja močnega socialističnega tabora in zaradi večje vloge, ki jo lahko imajo nove neodvisne države.»
Zatem je Hruščov obsodil na-
padalne načrte NATO, o katerih je
iz ji nje «Vi
avli, da večajo napetost na Sred. em vzhodu, in je nadaljeval: «Varnost tega področja je zelo ogrožena zaradi izvajanja načrta, ki določa pošiljanje podmornic z izstrelki Polaris v Sredozemlje. Strategi NATO hočejo spreminiti Sredozemlje in države ob tem morju v široko oporišče za Izstreljevanje raketnih Izstrelkov, in to brez privolitve ljudstva teh držav in ne da bi upoštevali življenjske Interese teh držav. Nosilke letal in vojne ladje v pristaniščih Sredozemlja predstavljajo nevarnost za narodnoosvobodilna gibanja in se uporabljajo kot sredstvo za pritisk na politiko nevtralnosti in nepove-sovanja.»
Hruščov je Izrekel zadovoljstvo zaradi sodelovanja med ZAR in SZ ln Je omenil, da je ZAR odobrila moskovsko pogodbo o delni prepovedi jedrskih poskusov ter se zavzema za nove ukrepe, ki naj prispevajo k pomirjenju. Izrazil Je tudi zadovoljstvo, ker ZAR podpira predlog za določitev brezatomske-ga področja v Sredozemlju. Na koncu je Hruščov omenil, da je Sovjetska zveza podpirala Egipt med napadom na Suez ln da podpira miroljubne narode in narodnoosvobodilna gibania ter obsoja Imperialistični napad v Južnem Vietnamu, v Angoli, Mozambiku, Južnem Jemenu in v drugih krajih.
blizu poslopja, ki je pet kilometrov od Osla. Eksploziv je bil pripravljen za razstrelitev. Nekaj ur prej so straže videle v bližini moškega s psom. Policija ne daje drugih podatkov. V palači so ve-
___________ daj v teku popravila zaradi tliž
«Nove neodvisne države, je dodal 'Je”a ot)iska Hruščova,
Hraščov, morajo izpolniti veliko	---------
Severna Rodezija neodvisna 24. oktobra
.	.	.	veliko
nalogo, to je odpraviti tako tuje monopole, ki izkoriščajo njihovo bogastvo, kakor tudi reakcionarne in fevdalne sile. Kot zgled, ki ga je treba omeniti, je nacionalizacija Sueškega prekopa, katerega dohodki so bogatili francoske in angleške špekulante. Sedaj upravljajo Sueški prekop Egipčani sami, bolje kakor je bil upravljan prej.»
Na zborovanju je govoril tudi predsednik Aref, ki je med drugim izjavil, da je Imperializem skušal uničiti arabsko revolucionarno gibanje, toda vse arabsko ljudstvo dobro pozna te zarote in je pripravljeno boriti se ob strani egiptovskega ljudstva. Poudaril je, da je moč Arabcev v njihovi enotnosti.
Jutri popoldne bo Hruščov sprejel v Kairu predstavnika Palestine v Arabski ligi Ahmeda Sukeirija. V arabskih krogih v Kairu pripisujejo veliko važnost temu sestanku. šukeirl je namreč na arabskem vrhu, ki je bil januarja v Kairu, dobil nalogo, da pripravi načrt organizacije palestinskega ljudstva. Nedavno je obiskal vse arabske države, da se posvetuje o tem s tamkajšnjimi vladami in s palestinskimi združenji.
V Oslu odkrili zaroto proti Hruščovu
OSLO, 19. — Norveška policija je sporočila, da je odkrila zaroto proti Hruščovu. Zarotniki so nameravali razstreliti palačo, kjer bo stanoval Hruščov med svojnm uradnim obiskom na Norveškem konec junija.
Policija javlja, da so našli dva kilograma močnega eksploziva
LONDON, 19. — Danes se Je zaključila v Londonu ustavna konferenca o Severni Rodeziji. Sklenili so, da bo ta dežela postala neodvisna 24. oktobra in bo predsedniška, republika. V prehodni dobi bo v parlamentu določenih deset sedežev za belce, katerih je približno 75 tisoč od skupnega prebivalstva treh milijonov in pol. Nova država, ki bo ostali v Commonvealthu, se bo uradno imenovala «Republika Zambija». Nekaj pred Severno Rodezijo bo postala neodvisna N jasa, ki je skupno s Severno Rodezijo in z Južno Rodezijo sestavljala razpuščeno federacijo Srednje Afrike.
Kardelj obišče Belgijo
BEOGRAD, 19.	— Delegacija
zvezne skupščine SFRJ, ki jo vodi Edvard Kardelj, bo uradno o-biskala Belgijo od 27. maja do 3. junija. S tem obiskom vrača jugoslovanska delegacija obisk predstavniškega doma in senata Belgije v Jugoslaviji.
BAGDAD, 19. — Zvedelo se Je, da namerava predsednik kitajske vlade Cuenlaj obiskati jeseni Bagdad in druge arabske prestolnice. Zatrjuje se, da je pekinška vlada predlagala iraški vladi uvedbo neposredne ra-diotelefonske službe med obema državama.
se vlada zaveda tega vprašanja, vendar pa da ga bo moč rešiti v perspektivi v okviru politike gospodarskega načrtovanja, kajti predvidena dela bodo stala mnogo milijard. Izrazil je mnenje, da bi bilo treba izdati zakon, ki bj zajel celotno problematiko Benetk, Kar zadeva onesnaženje vode, je minister dejal, da sistem kanalizacije zahteva deset milijard lir in da bo tudi glede tega potrebna izredna podpora države. Glede komunikacijskih sredstev pa je minister dejal, da bodo s podzemeljsko ali nadzemeljsko železnico preprečili postopno izseljevanje prebivalstva; hkrati pa je treba misliti na izpopolnitev cestne mreže, da bi povezali Benetke z vzhodno in severno Evropo; gradita se avto cesti Modena-Verona-Brenner in Benetke-Trst; prva bo stala 88, druga pa 30 milijard. Za pristanišče so določili 50 milijard od teh so- tri določene za kanal Malamocco-Porto Marghera.
Zatem je senat začel razpravo o zakonskem osnutku, ki ga je že odobrila poslanska zbornica in k; vsebuje spremembe in dopolnitve zakona od 4. novembra lani v korist prizadetega prebivalstva na področju Vaionta.
Po zaključku razprave o resoluciji Maccalusa in Togliattija ter interpelaciji Corraa bo poslanska zbornica jutri začela razpravo o deželnih zakonih.
V senatu so dostavili senatorjem poročilo komisije za kmetijstvo v zvezi z zakonskimi osnutki glede spolovinarstva in kolo-nata, ki pomenijo začetek reforme na področju kmetijstva.
Jutri se bo sestala posebna komisija 75 poslancev vseh političnih skupin, ki bo proučila državne proračune za drugo polletje 1964. Razprava o teh proračunih v poslanski zbornici bo od 16. do 31. junija; komisija bo morala torej zaključili svoje delo do tega datuma in bo zato imela razen dopoldanskih in popoldanskih sej po potrebi tudi večerne seje.
Predsednik vlade Moro je sprejel danes podpredsednika vlade Nenni-ja in ministra za zveze s parlamentom Delle Fave, s katerim se je pomenil o razpravi v zvezi z resolucijo Macaluso-Togliatti, ki je sedaj v poslanski zbornici. Po razgovoru je Delle Fave dejal novinarjem, da so se pomenili glede odgovora vlade na to resolucijo. Na sestanku so govorili tudi o razpravi glede deželnih zakonov, ki se bo začela jutri v poslanski zbornici.
Pod predsedstvom Scoccimarra je bila danes seja osrednje kontrolne komisije KPI, ki je obravnavala vprašanje kadrovske politike. O tem je poročal Scoceimar-ro. Komisija je po razpravi odobrila to poročilo, ki ga bo «l'Unità» objavila v bližnjih dneh.
Državni zavod za statistiko je objavil podatke o uvozu in izvozu v prvem letošnjem tromesečju. Uvoz je znašal 1.299,4 milijarde lir In se je povečal v primeri z lanskim trimesečjem za 22,6 odst., medtem ko je izvoz znašal 825,4 milijarde lir in se je povečal za 12,1 odst. v primeri z istim razdobjem lanskega leta. Spričo tega znaša primanjkljaj trgovinske bilance za prvo trimesečje letos 474 milijard lir in se je v primeri z istim razdobjem la-ni povečal za 46,6 odst.
Mattarclla v Budimpešti
BUDIMPEŠTA, 19 — Italijanski minister za zunanjo trgovino Mat-tarella, ki je prišel včeraj v Budimpešto, je imel davi razgovor z madžarskim ministrom za zunanjo trgovino Na obeh straneh kažejo pripravljenost, da se poveča trgovinska izmenjava. Madžarska vlada je pripravljena povečati dobavo industrijskih naprav Italiji po ugod-
Na zasedanju odbora za vesoljsko znanost, ki zaseda v Florenci, Je
ravnatelj astronomskega observatorija v Arcetri prof. Gi ghinl sporočil, da sta z ameriškim
profesorjem Arminom J. Deu-tschem, ki dela na observatorijih Wilson in Palomar v ZDA, ugotovila v sončni kroni področje, na
katerem Je temperatura mnogo nižja od temperature okoli tega področja. To področje sta označila kot «hladno» področje, čeprav gre za povsem relativno «hladnost». Na tem področju doseže temperatura baje «samo» 11 tisoč do 15 tisoč stopinj, medtem ko razvija Sonce vse naokoli temperaturo milijonov
stopinj. Do sedaj so domnevali, da je temperatura sončne krone povsod enaka. Ugotovili so tudi, da Je «hladno» področje oddaljeno približno 640 tisoč kilometrov od površine Sonca. Gornja slika kaže risbo s «b’adniml» področjem sončne krone.
nejših pogojih, kakor jih nudijo druge države. Razgovori so Imeli pozitiven rezultat, ker so na obeh straneh ugotovili koristnost večjega razvoja trgovine med obema državama.
Z madžarske strani so tudi pokazali razumevanje za italijanske predloge za povečanje uvoza Italijanskih industrijskih proizvodov.
Delegacija CVL v Zagrebu
BEOGRAD, 19. — Delegacija i-taUjanskih organizacij borcev, ki jo vodi general Gottardo Botta-relli, giara zveze italijanskih borcev za svobodo — CVL, je prispela danes v Zagreb, kjer '00 imela zaključne razgovore s predstavnici borcev Jugoslavije.
SFRJ-Mehika
BEOGRAD, 19. — Danes so se v Beogradu začeli jugoslovansko-mehiški razgovori o razširitvi gospodarskega sodelovanja. Obe delegaciji sta ugotovili, da je sedanji obseg blagovne izmenjave pod realno možnostjo. Mehiška delegacija se zanima zlasti za nakup ladij, traktorjev, aluminija, .ndu-strljske opreme, delovnih strojev itd.
Kot je bilo napovedano sta včeraj v Port Saidu na zborovanju govorila Hruščov in Naser. Predsednik ZAR je med drugim dejal, da je bila zmaga v Pori Saldu _ tudi zmaga za socialno revolucijo in za narodnoosvobodilno gibanje v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki, ter da sinovi Port Saida ne bodo pozabili pomoči, ki jim jo je leto 1956 nudilo sovjetsko ljudstvo. Hruščov pa je med drugim dejal, da napadalni načrti NATO večajo napetost na Srednjem vzhodu ter ogražajo to področje s pošiljanjem podmornic z izstrelki «Polaris». «NATO hoče spremeniti Sredozemlje in države ob njem v široko opori če za izstreljevanje raketnih izstrelkov brez privolitve ljudstva teh držav, a nosilke letal in vojne ladje v sredozemskih lukah predstavljajo nevarnost za narodnoosvobodilna gibanja in jih uporabljajo za pritisk na politiko nevtralnosti in nepovezovanja.» Hrn čov je poudaril, da je SZ podpirala Egipt med napadom na Suez in da podpira sedaj miroljubne narode in narodnoosvobodilna gibanja ter obsoja imperialistični napad v Južnem Vietnamu, Angoli, Mozambiku, Jemenu in drugih krajih. Predsednik Iraka Aref pa je med drugim dejal, da je moč Arabcev v njihovi enotnosti. Velika važnost se pripisuje današnjemu razgovoru Hruščova z Ahmedom šukeirijem, predstavnikom Palestine v Arabski ligi, ki pripravlja načrt organizacije palestinskega ljudstva. Iz Osla pa so sporočili, da je norveška policija odkrila včeraj dva kilograma močnega eksploziva blizu kraljeve palače, kjer bo stanoval Hruščov med svojim uradnim obiskom na Norveškem konec junija.
Varnostni svet je včeraj razpravljal o važnem protestu Kambodže proti napadom južnoviet-namske vojske, ki je 261-krat prekršila kamboško mejo in pogostoma ob sodelovanju ameriškega vojaškega osebja, pri čemer je mnogo ljudi izgubilo življenje in uničenega je bilo mnogo imetja. Protestu kamboškega predstavnika se je pridružil tudi sovjetski delegat z zahtevo, naj VS obsodi vojaško in zločinsko dejavnost ZDA ter ameriško vmešavanje v notranje zadeve Kambodže in drugih držav tega področja. Ameriški delegat se je branil s trditvijo, da ameriško osebje ni prekoračilo meje ter da so se incidenti dogodili med zasledovanjem sovražnih gverilcev, ki da skušajo zbežati v Kambodžo.
Dean Rusk je včeraj izjavil, da so ameriški parlamentarci ugodno sprejeli zahtevo predsednika Johnsona za nakazilo nadaljnjih 125 milijonov dolarjev za vojno v Južnem Vietnamu. O položaju v Laosu pa so razpravljali včeraj v Londonu in Washingtonu, kjer je predstavnik vlade izjavil, da ne Izključuje nobenih ukrepov, «da se zaščiti nevtralnost in neodvisnost Laosa», da pa vlada teži po diplomatski rešitvi krize v Laosu v skladu z ženevskimi sporazumi. Tudi predstavnik britanske vlade je izjavil, da hoče spoštovati te sporazume in podpirati Suvano Fumo. Medtem pa se nadaljuje ofenziva sil Patet Laa, tako da je angleški predstavnik v Pekingu posredoval pri pekinški vladi, naj te sile prepriča, da bi ustavile svojo ofenzivo.
Severna Rodezija bo 24. oktobra t. 1. postala neodvisna predsedniška republika in se bo uradno Imenovala «Republika Zambija».
NASA je sporočila, da bodo v torek, 26. t. m. v ZDA poskušali postaviti na tir okoli Zemlje model vesoljske ladje «Apolon», v kateri bo prostora za posadko treh mož, ki bi morali v prihodnjih šestih letih dospeti na Luno.
PRIMORSKI DNEVNIK
20. maja 1964
— 2
Vreme včeraj: naj višja temperatura 21.5, najnižja 15, ob 19. uri 19.8; zračni tlak 1017.2 stanov., vla-Se 70 odst., veter 5 km severoza-hodnlk, nebo pooblačeno, morie mirno, temperatura morja 17.8.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 28. maja
Bernard
Sonce vzide ob 4.29 in zatone ob 19.34. Dolžina dneva 15.05. Luna vzide ob 13.26 in zatone ob 2.15
Jutri, ČETRTEK, 21. maja
Feliks
bliža se prva seja deželnega sveta
Demokristjani so se izrekli za deželni odbor levega centra
Takšno usmeritev so potrdili na sestanku deželnega odbora in snoči na sestanku pokrajinskih voditeljev KD
Niti teden dni nas več ne loči i proti fermentaciji, pač pa od prve seje novega deželnega v dveh primerih nakazar sveta. Stranke se pridno priprav-
ljajo na ta važni, rekli bi zgodovinski dogodek. Doslej je imela še največ sestankov Krščanska demokracija, ki je po volilnih rezultatih pač najmočnejša stranka v deželi spričo dejstva, da prevladuje v Furlaniji kmečki živelj, med katerim je ta stranka vedno žela največ glasov.
Predsinočnjim so na sestanku deželnega odbora Krščanske demokracije razpravljali o volilnih rezultatih in o perspektivah, ki jih nakazujejo. Načelno so se odločili za deželni odbor levega centra po vladnem vzorcu v Rimu ter so se tudi domenili, da bedo predlagali Videmčana dr. Alfreda Berzaintija za predsednika deželnega odbora. Izrazili so tudi upanje, da bodo pogajanja za sestavo odbora z drugimi stran, kami levega centra, to je s PSI, PSDI in PRI dobro in naglo napredovala.
Predsednik deželnega sveta (skupščine) pa naj. bi bil po nepotrjenih vesteh Tržačan dr. de Rinaldini, podpredsednik odbora pa Stopper, to je sami demokristjani.
Snoči pa so se na sedežu trža-Ske Krščanske demokracije sestali pokrajinski voditelji, katerim je podal poročilo tajnik dr. Botteri, ki je ocenil volilne rezultate za ugodne ter dejal, da so potrdili sedanjo usmeritev stranke. Zato je po njegovih besedah sedanja pot v levi center pravilna ter jo je treba nadaljevati.
Včeraj b* se morali sestati tudi socialisti, pa so sestanek odložili. Položaj med njimi je nekam nejasen saj je, kot smo že včeraj omenili, zavzel deželni odbor e-no stališče, odbor videmske federacije pa drugo. No, v kratkem se bo moralo to vprašanje pač razčistiti.
ni bila nakazana alkoholna stopnja vina; en vzorec žganja pa je vseboval manj stopinj, kot je bilo označeno. Tudi v marcu je laboratorij na zahtevo tržaške carine napravil analizo glede pristnosti nekaterih proizvodov, uvoženih iz Jugoslavije, in sicer smetane, masla, sadnih sokov, čokolade in olja.
V marcu, so pokrajinski in občinski zdravstveni redarji opravili 304 inšpekcij in 19 obiskov v vseh šestih občinah.
Drugi ciklus cepljenja otrok • se zaključi 24. t. m.
Občinski oddelek za zdravstvo in higieno sporoča, dà se bo 24. t.m. nepreklicno zaključil drugi ciklus cepljenja otrok proti otroški paralizi s Sabinovim cepivom.
Oddelek obvešča vse prizadete starše, ki še niso pripeljali svojih otrok v njim določenih dnevih na drugo cepljenje, da bo center za cepljenje zdravstvenega in higienskega oddelka v Ul. Duca d'Aosta št. 1 odprt tudi v nedeljo, 24. t.m. od 10. do 12. ure.
Skupno je v lanskem letu obiskalo gledališke predstave 21.593 gledalcev-abonentov, ki so plačali 49.980.000 lir, ter 32.275 drugih gledalcev, ki so plačali 36.010.200 lir. Skupno torej ie gledališke predstave obiskalo 53.868 gledalcev in je gledališče kasiralo 85.990.200 lir. K temu je treba še dodati 526 gledalcev izredne predstave, ki so plačali 777.500 lir.
Največji inkaso v pretekli sezoni je gledališče zabeležilo za prvo predstavo Pekinške opere, ko je kasiralo 2.683.499 lir.
Na seji komisije so tudi ugotovili, da se je število gledalcev in predstav v lanski sezoni povečalo ga 24 odst. v primerjavi s številom predstav in gledalcev v sezoni 1962-63.
Seja občinskega odbora
Na sinočnji seji tržaškega občim skega odbora so odborniki poslali sožalje v imenu občinske uprave družini pokojnega predsednika Tržaškega arzenala admirala Perorari ja Giralda. Nato je podžupan prof Cumbat poročal o načrtu za popra vilo palače «Reinelt», ki je umetniško zaščitena.
Odbornik za občinska industrijska podjetja dr. Verza pa je podal obširno poročilo o reorganizaciji delovanja openskega tramvaja in o gradnji novih naprav v Ulici Broletto za proizvodnjo plina z malim odstotkom ogljikovega oksida*
O zadnjih dveh vprašanjih bomo poročali bolj obširno jutri, ker je dr. Verza za danes popoldne sklical tiskovno konferenco.
Obvestilo skrutinatorjem
Županstvo sporoča, da se člani volilnih sedežev nedavnih deželnih vo-litev lahko zglasijo na sedežu občinske zakladnice, Ul. Nor-ddo št. 11, od danes dalje, in sicer od 8. do 12. ure (v sobotah od 8. ure do 11.30), kjer jim bodo izplačali vsoto, ki jim pritiee.
LEP VfcČER V SLOVENSKEM KLUBU
MARIJA BITENČEVA NAS JE RAZVESELILA
Pevko izrednih kvalitet bomo gotovo še dostikrat slišali tudi na opernem odru
V raznovrstno dejavnost Slovenskega kluba se je vieraj zve-
<5er uvrstila spet nova prireditev: solistični koncert altistke Marije Bitenc. Naš * list je svojim čita-teljem pred nedavnim že predstavil pevko,, ki je že dosegla marsikateri uspeh tudi izven meja svoje domovine, ki pa se hoče še nadalje izpopolniti in je prav zaradi tega prišla v Trst.
Za svoj včerajšnji kratek koncert si je ubrala tri samospeve domačih avtorjev, potem pa še dve operni ariji, iz zakladnice slovenskih samospevov smo slišali «Bele oblake» in «Vizijo» Lu cijana Marije Škerjanca ter Simonitijevo «Na Krasu». Vse te tri pesmi so pravi biseri. Polne so svežine in zvočne barvitosti, obe-
Delo pokrajinskega laboratorija za higieno
Na predlog odbornika za stike z javnostjo je pokrajinski odbor sklenil, da bo periodično razdelil tisku poročilo kemičnega oddelka pokrajinskega laboratorija za higieno in profilakso. Sedaj je izdal laboratorij poročilo za marec.
Vsak dan je laboratorij nadziral vodo v občinskem vodovodu ter je vzel tudi vzorce vode v raznih mestnih področjih s posebnim poudarkom na nove napeljave. Laboratorij je tudi skrbno nadziral mleko ter ga 139 krat poskusil v hlevih v raznih občinah pokrajine. Rezultati teh poskusov so bili vedno ugodni.
Obširna je bila tudi kontrola nad peko kruha. Pri 28 vzorcih je bila moka zdrava in je kruh vseboval predpisano količino pepela. V osmih primerih pa so ugotovili pomanjkljivo peko s preveliko količino vode za ustrezne vrste in oblike. Zato je laboratorij prijavil kršitelje pokrajinskim zdravstvenim oblastem. Med slaščicami ni ustrezal predpisom en vzorec peciva Wa-fers, ker je vseboval kislino za ohranitev svežosti, ta kislina pa je po. zakonu prepovedana. Pregled raznih vrst testenin ni pokazal nobene nerednosti. Vse testenine so bile zdrave brez umetnih barvil in jajčne testenine so vsebovale zakonito količino jajc.
Skrbno ie bilo nadzorstvo tudi nad maščobami. Pregledali so 21 vzorcev olja in 7 vzorcev surovega masla, margarine in masti. Tudi vzorci olja so vsi ustrezali predpisani kakovosti. Ugotovili so pa, da ni bil pristen en vzorec masti za peko. Laboratorij je tudi opravil vrsto pregledov konserv in salam, ki so bili vsi pozitivni. Nobeden vzorec vina ni vseboval glivic
Gledališče «Verdi» je v pretekli sezoni inkasiralo nad 85 milijonov
Pod predsedstvom župana doktorja Franzila se je 18. t.m. sestala upravna komisija Avtonomne ustanove občinskega gledališča «G. Verdi». Komisija je dala višjemu nadzorniku Giuseppu Antonicelliju glavna napotila za sestavo umetniškega programa za operno sezono 1964-65 in je hkrati tudi vzela na znanje rezultate pretekle sezone ter izrazila višjemu nadzorniku in njegovim sodelavcem svoje zadovoljstvo.
V operni sezoni 1963-64 so predvajali dvanajst del z 48 predstavami za abonente ter izredno predstavo Pekinške opere, torej 49 predstav.
................................n,,,..........................„„„,..llliiiiiiiiiiiiiinllililiillliliiiiiiiiiHiiiiiiiii.
DELEGACIJA STANOVALCEV PRI PODŽUPANU PROF. CUMBATU
Podroeje hišic INA na Poncani naj bi služilo za ljudske hiše
Podžupan je obljubil, da bodo predlog v najkrajšem času proučili v občinskem odboru
Podžupan prof. Cumbat je včeraj dopoldne sprejel na županstvu delegacijo stanovalcev hiš na Pončani, ki so bile svoj čas last ustanove INA. Delegacija, ki jo je spremljal tajnik Združenja stanovanjskih upravičencev D’Agosto, je izročila podžupanu prof. Cumbatu izčrpno tehnično-legalno poročilo, ki so ga sestavili stanovalci s pomočjo odvetnikov Cuccagne in Sardosa, dr. Longa, inž. Roberta Coste, univerzitetnega docenta, in uradnega zdravnika Claudia Bevilacque, univerzitetnega asistenta.
Omenjeni profesionisti so v okviru svojih delovnih sektorjev in pristojnosti soglasno izrekli ugodno mnenje v svojih strokovnih poročilih o možnosti, da se lanko celotno področje, kjer so zgrajene male hišice, ki so bile svoj čas last ustanove INA na Pončani, Ul. Don Bosco, vključijo v občinski načrt stavbišč za gradnjo ljudskih in ekonomičnih stanovanj, na osnovi zakona štev.
aprila 1962-	katerem je bilo napisano: «Hvala,
Podžupan prof. Cumbat je izrazil da ste sodelovali pri moji igri.
■iiiiiiiiimHiiiuiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiimiitmiiiMiuiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiii
QB BLIŽNJEM KONCU ŠOLSKEGA LETA
la slovenske srednje šole se mora iimprej sestaviti program
V ta namen se je treba posvetovati s predstavniki slovenske narodne skupnosti in s strokovnjaki
Letošnje šolsko leto se naglo približuje k svojemu koncu, saj nas do zaključka šolskega pouka loči še dober mesec. Na to opozarjamo vse dijake, zlasti pa tiste, ki bodo imeli letos zrelostne Izpite, da vsaj zadnje tedne pouka temeljito izkoristijo in da obnovijo snov, dokler je še čas.
Z zaključkom letošnjega leta se bo zaključilo tudi prvo leto enotne srednje šole. Zaradi tega z velikim zanimanjem pričakujemo zaključek na teh šolah, da bomo videli uspeh nove šole. Prav tako pa moramo poudariti, da nas skrbi, kako bo nova šola v bodoče delovala. S prihodnjim šolskim letom bomo imeli že druge razrede novega tipa srednje šole, nato pa bodo dosedanje strokovne šole in dosedanji tip nižje srednje šole izginile ter bomo povsod imeli enoten tip srednje šole
v
Se ena kino dvorana manj
S pročelja stavbe na Trgu stare mitnice, Vri jo sedaj rušijo, so včeraj dopoldne smeli napis «Cine Massimo». Zadnja predstava v tej kino dvorani je bila v nedeljo. Za zaključek je bil na sporedu film «Kastiljski levi». Naključje ali namenoma? Preden so leta 1927 odprli klimo dvorano, je bila namreč tam gostilna «Pri dveh levih», zdaj pa bo prišel tja tretji «lev». Na mestu stare stavbe ki jo bodo kmalu vso porušili. bodo namreč zgradili veliiko blago-vnico milanskega podjetja «Rinascente».
Stavbo so začeli rušiti pred me. seri. Kino dvorana je 'kljubovala, toda brez uspeha. Ta mestna četrt bo sicer dobila novo, veliko in dobro založeno trgovino; mali trgovci, ki imajo svoje trgovine na trgu in v sosednih ulicah, pa se bojijo novega velikana, da jih ne bi požrl kot lev.
Kakor smo že omenili, je bil kino «Massimo» odprt leta 1927 im je za tedanje razmere upravi-
čeno nosil tak naziv, ker je bila kino dvorana sodobno opremljena, prostorna in namenjena samo za filmske predstave. Prvi lastniki so bili bratje Arnerich, ki so odkupili gostinski lokal in ga preuredili za kino dvorano. Leta 1939 so bratje Arnerich izročili kino Giorgiu Bacichiju, ki ga je upravljal do konca.
Z zida je padel
Pri igri se je včeraj popoldne ponesrečil 9-letni učenec Paolo Pušpan iz Ul. Cologna 15. Ko se je v Ul. Pendice Scoglieito igral 6 svojimi prijatelji je skočil na neki zid nad Ul. Margherita, izgubil ravnotežje in strmoglavil iz višine dveh metrov. Pri tem »i je Pušpan zlomil desno zapestje, si verjetno zlomil levo zapestje ter se porezal pod levim očesom. Z avtom RK so ga pripeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v enem me-seeui
tako v mestu kot v krajih, kjer so sedaj še drugi in tretji razredi strokovnih šol.
Zanima nas zlasti učni program v drugem razredu srednje šole. Učni programi za italijanske šole so bili že objavljeni. Profesorji so jih tako lahko spoznali, o njih so diskutirali in so se lahko začeli pripravljati na pouk. Za slovenske šole mora seveda biti splošni učni program nekoliko spremenjen in ga je pač treba prilagoditi specifičnim potrebam in razmeram šol s slovenskim učnim jezikom. Pravilno bi bilo, da bi bil ta učni program že v celoti sestavljen ter objavljen, toda do sedaj nam ni o tem še ničesar znanega. Izvedeli smo, da je šolsko skrbništvo že odposlalo v Rim predlog učnega programa za drugi razred nove srednje šole s slovenskim učnim jezikom, toda iz Rima še ni prišel odgovor.
Kakor je znano, se je enako dogajalo z učnim programom za prvi razred. Šolsko skrbništvo je lansko poletje poslalo v Rim predlog, ki ga je sestavilo po posvetovanju z ravnatelji slovenskih šol, toda iz Rima ni bilo odgovora. Tako ravnanje ni opravičljivo in samo škoduje pouku ter ugledu šole, profesorjem pa dela preglavice in skrbi. Ponovno poudarjamo, da bi morali na pristojnem mestu člmprej rešiti to zadevo ter sestaviti celotni učni program za slovensko srednjo šolo po posvetovanju s predstavniki slovenske narodne skupnosti in s sodelovanjem strokovnjakov. Brez učnega programa si namreč ne moremo predstavljati smotrnega in dobrega pouka, še manj pa sestavo potrebnih učnih knjig. Vse to namreč zahteva precej časa in zaradi tega je vsako zavlačevanje še bolj škodljivo.
V avto je trčil
Včeraj zjutraj okrog H. ure se je na Trgu Duca degli Abruzzi dogodila prometna nesreča, pri kateri se je ponesrečil 20-letmii pomorščak Lucio Fragiaeomo s Proseka št. 381! Fragiaeomo se je na svoji vespi TS 21623 vozil proti . Sv. Andreju, ko je nenadoma trčil v fiat 1100 TS 4369«, ki ga je s parkirnega prostora na desni privozil 55-letni Fabrici Brurvone iz Ul. Catraro 6. Pri padcu se je Fragiaeomo pobil in ranil po kolenih. S policijskim avtom so ga pripeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč im ga nato poslali domov a prognozo o-krevanja v osmih dneh.
Smrtne posledice padca
Na 4. medicinskem oddelku je predvčerajšnjim popoldne podlegel zadobljenim poškodbam 81-letni upokojenec Carlo Bufler iz Drevoreda III. Armata 11. Buf-lerja so z avtom Rdečega križa pripeljali v bolnišnico 13. aprila ter ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo zaradi udarcev in ran po desni strani obraza in nezavestnega stanja. Tedaj je ponesrečenca v bolnišnico spremljala njegova sestrična, ki je povedala, da se je Bufler malo prej ponesrečil v stanovanju, kjer je nerodno padel,
pri moji igri. M.G.». Kdo drug bi se morda posmejal in pustil vse skupaj vnemar, ženska pa ni bila tega mnenja ter je odšla na leteči oddelek policije ter pismo izročila dr. Cappi.
V nekaj dneh je prišlo na leteči o-ddelek 21 oseb, ki so prejele podobna pisma, na katerih ovitku je bil tudi naslov: Gianni Marchetti — Marostica. Nekateri so celo plačali po 750 lir.
Agenti so seveda takoj obvestili poštno policijo in agente iz Verone, ki so po nekaj dneh izsledili «iznajditelja» postne goljufije, ki mu je prinašala lepe denarčke. Marchetti je naslove izpisal' iz telefonskih imenikov in jih izbiral na slepo. Marchetti je na začasni svobodi.
Izpiti za didaktične ravnatelje
Ministrstvo za javno vzgojo je opozorilo šolska skrbništva, da je v Uradnem listu od 9. maja objavljen urnik pismenih izpitov natečaja za 550 mest didaktičnega ravnatelja.
Šolsko skrbništvo sporoča, da so zadevni predpisi iz Uradnega lista, objavljeni na oglasnih deskah šolskega skrbništva, šolskega nad-zomišiva in didaktičnih ravnatelj, štev.
svoje zadovoljstvo, da se je delegacija s tako izčrpnim gradivom predstavila občinski upravi in zagotovil, da bo celotno dokumentacijo takoj izročil v proučitev županu in da jo bodo v najkrajšem času proučili tudi v občinskem odboru, nato pa še v občinskem svetu. Podžupan je delegaciji tudi zagotovil svoje osebno zanimanje za ugodno rešitev tega vprašanja v mejah zakona.
V Ul. Don Bosco je mnogo hišic, ki jih je ustanova INA-Casa prodala nekim zasebnikom, ki so se namenili, da jih bodo podrli in na njihovem mestu zgradili velike stanovanjske bloke. Zato grozi sedanjim stanovalcem nevarnost, da jih zasebniki enostavno vržejo iz stanovanja in da si bodo morali jutri iskati stanovanje na prostem trgu, čeprav gre predvsem za družine delavcev in malih uradnikov. Zato je njihova pobuda, da bi občinska uprava to področje vključila v načrt stavbišč za gradnjo ljudskih in ekonomičnih stanovanj, ki jih določa omenjeni zakon, popolnoma upravičena. Zato lahko izrazimo željo, naj občinska uprava ne zavrne njihove prošnje.
Pri tem pa moramo omeniti krivičen zakonski dekret ministrstva za javna dela, ki je vsilil tržaški občinski upravi, da mora vključiti v načrt stavbišč najlepše tržaške vrtove na Kolonkovcu pod Rovtami, in pripomniti, da bi področje v Ul. Don Bosco lahko delno krilo potrebo po stavbiščih za gradnjo ljudskih in ekonomičnih stanovanj ter bi s tem lahko ministrstvo za javna dela preklicalo svoj dekret glede vrtov pod Rovtami.
Z goljufanjem je hotel služiti denar
Zamisel je bila res dobra, le da je prisila navzkriž s kazenskim zakonikom im «nadobudni» iznajditelj se bo moral zaradi goljufije zagovarjati pred sodniki.
20-letni Giovanni Marchetti iz Pianezze pri Vicemzi je pošiljal pisma s plačilom na prevzem vsepovsod v italijanska mesta. Pred dnevi je pri neki gospe v našem mestu pozvonil pismonoša, ji jz-ročiil pismo, za katero je zahteval plačilo 590 lir. Zenska je seveda plačala, ko pa je pismo odprla, je v njem našla listek, na
iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiMiimniiiiiiiiiiiiiiiHifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii
Z vespo se je zaletel v fiat 600
Včeraj okrog poldne so v bol-miišmici nudili prvo pomoč 33-Jet-nemu delavcu Cesaru Tiozzu iz Ul. Delle Limfe 51, ki si je verjetno zlomil levo zapestje. Tioz-zo je prišel sam v bolnišnico im povedal, da je okrog 7. ure postal žrtev cestne nesreče. Ko se je na svoji vespi TS 31797 vozil po Ul. Giulia proti središču, je v neposredni bližini vogala Ul. S. Cilino trčil v fiat 600 TS 28832, ki ga je s parkirnega prostora privozil 35-letmi Mario Glauco iz Drevoreda Raffaele Sanzio 22. Tiozzo se bo moral zdraviti od oserh do deset dni.
nem pa vse prežete z najlepšimi čustvi. Vse to se je prelepo odražalo v izredno kultiviranem petju mlade pevke, pri kateri smo občudovali polnost in sočnost njenega krasnega alta. V vseh treh pesmih pa je prišla do veljave tudi plemenita izraznost, ki pevko usposablja Za najlepše interpretativne odtenke.
Manja Bitenčeva, ki je sicer le nastopala tudi v nekaterih operah, nam je razkrila tudi svojo nevsakdanjo sposobnost za petje opernih vlog. Dokazala nam je to z dvema opernima arijama iz P onchiellijeve «Gioconde» in iz «Samsona in Dalile» Saint-Saen-sa. Prepričani smo, da jo bomo imeli v Trstu še priložnost slišati prav v kaki operi.
Pri klavirju je pevko spremljal pianist prof. Nelo Piščanc. Takšno odlično spremljanje, Kot ga je pokazal Piščanc, gotovo ni vsakdanja lastnost katerega koli pianista. Njegovo igranje daje koncertantu sigurno oporo, ne da bi ga kdaj koli preglasilo.
Občinstvo je posrečeno zamisel za koncert z veseljem sprejelo, pevko in spremljevalca pa nagradilo Z mnogim ploskanjem.
Opozorilo bivšim
političnim
deportirancem
Združenje bivših političnih deportirancev v nacističnih taboriščih je od mednarodnega RK prejelo številne odgovore na prošnje prizadetih glede dobe v internaciji. Zaradi tega vabi vse tiste, ki so pred meseci vložili zadevno prošnjo, naj se med uradnimi urami zglasijo na sedežu v Ul. Zonta 4, da bodo dobili odgovor.
Pripominjamo, da je potrdilo mednarodnega RK eden izmed najbolj važnih dokumentov, ki jih je treba priložiti k prošnji za izplačilo odškodnine. Zaradi tega priporočamo tistim internirancem in svojcem umrlih v internaciji, ali zaradi posledic internacije, ki imajo pravico do odškodnine in ki niso še napravili prošnje na mednarodni RK, naj jo napravijo čimprej.
Pri tem ponovno poudarjamo, da imajo po zakonu pravico do odškodnine le tisti, ki so bili internirani v uničevalnih taboriščih, katerih seznam smo pred kratkim objavili. Vojaki imajo pravico le, če so bili zaradi sabotaže ali upora premeščeni iz taborišč vojnih ujetnikov v prej omenjena taborišča.
Slovensko gledališče v Trstu
Gostovanje Drame Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane
V soboto 23. t. m. ob 21. uri in v nedeljo 24. t. m. ob 17. uri v AVDITORIJU
komedija
BRENDAN BEHAN
TALEC
Osebe:	Bobo - Lenka Fe-
renčakova; Colette . Irena -Prosenova; Princesa Grace -Tone Homar; Rio Rita - Janez Hočevar ; Meg Dillon - Duša Počkajeva; Pat, upravitelj stanovanjske hiše - Stane Sever; Ruski mornar - Stane Cesnik; Monsieur, lastnik hiše . Aleksander Valič; Gospod Mulìaady - Janez Rohaček; Gospodična Gilchrist, socialna delavka -Mila Kačičeva; Teresa, kmečko dekle - Majda Potokarjeva: O-ficir IRA - Tone Slodnjak; Leslie, britanski vojak - Danilo Benedičič ; Feargus, prostovoljec - Dušan škedl.
Prevedel: CIRIL DEBEVEC Pesmi prevedel:
MIRO BOŠTJANČIČ
Glasba: SRDJAN BARIČ in DARIJ BOŽIC — Koreograf:	KSENIJA HRI-
BARJEVA — Lektor: MAJDA KRIŽAJEVA — Scenograf: ing. arch. UROŠ VA-GAJA — Kostumograf: ANJA DOLENČEVA
Režiser:
MILE KORUN
Prodaja vstopnic od petka dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane.
Slovensko gledališče v Trstu
Danes, 20. t. m. ob 20. uri v Črnomlju
jutri, 21. t. m. ob 20. url v Ribnici
v petek, 22. t. m. ob 20. uri v Kočevju
Arsen Diklič:
Na zeleni reki čoln
V soboto 23. t. m. ob 20. uri v Metliki
v nedeljo 24. t. m. ob 20. uri
v Črnomlju
Shakespeare Javoršek
Iz take smo snovi kot sanje
iimiiiiiiimvmiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiitiimiiiiiiiiiiiiiitfiiitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
29. T. M. V INDUSTRIJSKEM PRISTANIŠČU
Otvoritev nove tovarne «Interplastic»
V tovarni bodo zaposlili 100 delavcev
29. t.m bodo na področju Industrijskega pristanišča v žavljah odprli novo tovarno «Interplastic». Investitorji nove tovarne so nekateri nemški zasebniki in Je to prvi industrijski objekt v industrijskem pristanišču, zgrajen izključno s tujim kapitalom. Do sedaj so lastniki vložili za gradnjo naprav 700 milijonov lir. če pa bodo ugotovili, da se da povečati proizvodnja in plastične cevi za kmetijstvo in gradbeno industrijo prodati v večjih ko-
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
V bolnišnici pri Magdaleni 10 milijonov za docela neuspešne prezračevalne naprave
Državni pravdnih je obtožil za to inž. Cisilina in dr. Stena
N« včerajšnji obravnavi proti bivšemu generalnemu tajniku združenih bolnišnic dr. Egeu Sterni, šefu tehničnega urada inž. Cisilinu, industrijskemu izvedencu Cergolu in ostalim soobtožencem, ki se morajo zagovarjati za-
svoje pozornosti vprašanju izg,rad. nje naprav za ogrevanje, čiščenje zraka, dovajanj« tople iin mrale vode ter plima v 4. oddelku za kužne bolezni v bolnišnici »ri Magdaleni.
«Vi ste hoteli goljufati upravo združenih bolnišnic,» je dejal dr. Visallj in pri tem kazal s prstom na inž. Cisilina — ko ste 8. februarja 1955 lažno Izjavili, da so bila vsa dela v zvezi z izgradnjo objektov v bolnišnici pri Magdaleni opravljena. Vi ste dobro vedeli, da to ni bilo res, kar dokazuje tudi pismo, ki ste ga poslali Rodolfo Bartelioniju (zastopniku podjetja «Termoteonica», ki je gradilo omenjene objekte) in v katerem st« zapisali; «2e dva dne. va vas zaman iščem in tudi po telefonu ne morem dobiti zveze z vami. V napravah v bolnišnici pri Magdaleni so številne pomanjkljivosti, a moji predstojniki me stal. no sprašujejo, kdaj bodo odpravljene. Jaz si ne utegnem več izmišljevati izgovorov, torej vas prosim, da uredite to zadevo.» Glede tega pisma, ki je z dne 11. novembra 1955, se pravi 9 mesecev po uradni izjavi, da so dela opravljen«, je javni tožilec dejal dobesedno: «To je dokaz o resničnosti obtožbe!» Nato je še pristavil: «Ni dopustno, niti v imenu prijateljstva, izdajati interese javne uprave.»
Kako je pravzaprav prišlo do zakupa teh del v bolnišnici pri Magdaleni? Javni tožilec je trdil,
da podjetje «Termoteonica» sploh ni bilo kvalificirano, da bi se jih lotilo. Predvsem ni razpolagalo s trdno finančmo podlago, saj je nekoliko pozneje propadlo ter zašlo v konkurz. Pogodbo med upravo združenih bolnišnic »n «Termotec. nico» so podpisali v juliju leta 1954. Ta je predvidevala, da bi bila dela opravljena do konca tistega leta. Iz neznanih razlogov (ali pa vsaj deloma znanih, ker prav o vsem tem razsoja sedaj sodišče) pa so se zavlekla. Pogodba je predvidelala nekaj čez 5.000 lir penala za vsak dan zamude, toda sporazumno so podaljšali rok do februarja 1955. Prav 8. februarja je inž. Cisilin pregledal skupaj z Bar-tellonijem vse naprave ter sestavil poročilo o zaključku del. Takoj nato Je uprava združenih bolnišnic iz. plačala podjetju «Termotecnica» preostalo razliko celotnih stroškov (razen 2 odstotkov) za izgradnjo objekta, ki so znašali nekaj čez 10 milijonov in 200.000 lir.
Naprave v bolnišnici pa niso delovale. Zdravniki so se pritoževali ter celo mašili nekatere odprtine v prezračevalnih napravah s papirjem, ker bi se sicer zrak v raznih sobah še bolj okužil. Med drugim so odvodne cevi dovajale okuženi zrak tudi na neki prostor, ki je služil za obiske svojcev bolnikov.
Za vse to pa nd baje odgovoren samo inž. Cisilin. Določena odgovornost pada tudi na dr. Stena, ki je poslal občinskemu uradu za zdravstvo in higieno lažno poročilo, v katerem Je trdil, da vse naprave delujejo brezhibno. Določenih prekrškov so obtožili tudi Cer-gola in Bartellonija, ki pa je medtem umrl.
Javni tožilec Je včeraj zaključil ta del svojega obtožilnega govora z zahtevo, naj sodniki spoznajo Stena in Cisilna za kriva ter naj
oprostijo Cergola zaradi pomanjkanja dokazov.
V začetku včerajšnje obravnave je dr. Visalli izčrpno razpravljal tudi o delih, ki so jih opravili v splošni bolnišnici v okviru mrtvašnice, šlo je za tri različna popravila in obnove starih dotrajanih objektov. Za te prekrške se morajo zagovarjati inž. Cisilin, dr. Steno, podjetnik Negrisin Giovanni, bivši predsednik upravnega sveta združenih bolnišnic dr. Presca in podjetnik Malossi. Za več prekrškov je tožilec zahteval naj sodniki oprostijo obtožence zaradi pomanjkanja dokazov. Ta zahteva je posebno važna za dr. Presco, ki Je obtožen vsega skupaj 8 prekrškov. 2e do sedaj je polovica obtožb odpadla, ker je očitno, da je bivši predsednik verjetno podpisoval razne akte v dobri veri.
Z žgočimi besedami pa je javni tožilec poudaril Cisilinovo in Ste-novo odgovornost zaradi odvečnih stroškov pri obnavljanju raznih pisarniških prostorov in Stenovega stanovanja v splošni bolnišnici. U-pravni svet združenih bolnišnic Je odobril znesek 700.000 lir za razna obnovitvena dela. V resnici pa so potrošili nekaj čez 3 milijone. «Kadar pomislim — je dejal dr. Visalli — na velikanske potrebe splošne bolnišnice, kjer se zdravijo ljudje v težkih pogojih ter se spom. nim s kakšno oholostjo je inž. Cisilin izjavil, da je potrošil ne samo 700.000 lir, temveč kar tri milijone, moram zaključiti, da bi ta denar lahko porabili na boljši način. Toda kako Je inž. Cisilin lahko pre. segel vsoto 700.000 lir? Samo z goljufijo ali pa vsaj ponarejanjem listin.» S tem obtoženca, Steno in Cisilin, nista delala v korist zdru. Ženih bolnišnic, ampak predvsem v svojo lastno korist. Zato je dr. Visalli, zahteval naj Ju sodniki spoznajo za kriva omenjenih prekrškov.
ličinah, bodo obrate povečali. Zato sl je družba zagotovila poleg dosedanjih 13.000 kv. m zemljišča še na. daljnjih 7.000 kv. m, da lahko zadosti morebitni večji potrebi.
Kljub avtomatizaciji proizvodnje bo v tovarni delalo okrog 100 delavcev. Kot smo že omenili, bo tovarna proizvajala cevi iz plastičnih mas za potrebe gradbeništva in kmetijstva. Za sedaj so ti lastniki že zagotovili za več let naročila v Zahodni Nemčiji. Poleg tega pa računajo tudi na izvoz svojih proizvodov v dežele Severne Afrike, kjer se vedno bolj razvija gradbeništvo in modernizira kmetijstvo. Tovarna bo proizvedla letno 1500 ton izde-kov.
Gledališča
VERDI
Danes ob 21. uri bo V gledališču «Verdi» deseti koncert simfonične sezone, Dri ga bo dirigiral Pietro Argento s sodelovanjem klavirskega dueta Zafred. Na spo. redu bodo skladbe Malipiera, Zafreda, Liadova in Hrenikova (no. vost za Trst).
Pri gledališki blagajni se nadaljuje prodaja vstopnic.
Nazionale 14.00 17.45 21.30 «Cleopatra» Technicolor. Todd-Ao, Elizabeth Taylor. Richard Burton.
Arcobaleno 16.00 «1914-18 Europa In fiamme».
Excelsior 16.00 «Billy Klidld (Furia selvaggia)» Panni Newman, Lita Milan.
Fenice 16.00 «Il sentiero del disperati» Cinemascope, Technicolor.
Grattacielo 15.30 «Il processo» Anthony Perkins, Jean Moreau. Prepovedano mladini.
Supercinema 16.00 «Il federale» Ugo
Tognazzi.
Alabarda 16.30 «Mondo matto al neon» Technicolor. — Prepovedano mladini.
Filodrammatico 16.30 «Vino whisky e acqua salata» Colorsoope. Tino BuazelM, Raimondo Vianello.
Aurora 16.30 «7 allegri cadaveri».
Cristallo 16.30 «Il sepolcro d’acqua» Prepovedano mladini.
Capimi 16.30 «L’incubo di Janeth Lind» Prepovedano mladini.
Garibaldi 16.30 «Lo scudo dei Flay-worth» Technicolor. Tony Ourtis.
Impero 16.30 «La ragazza d1 Buhe».
Moderno 16.00 «Caccia al tenente» Technicolor. Jim Hutton, Paula Prentiss.
Astra 16.30 «Il segno del coyote».
Astoria 17.00 «La morte cavalca a Rio Brava» Technicolor.
Vittorio Veneto 16.00 «L’attimo della violenza» Leslie Canon, David Ni-ven.
Abbazia 16.00 «Il magnifico disertore (atto d’amore)» Kirk Douglas. Prepovedano mladini.
Ideale 16.00 «Un pugno di polvere» Gary Cooper.
Marconi 16.00 «La valle dei tagliatori di teste» Johnny Waissmuller.
Izleti ^
Prosvetno društvo Andrej Cok z Opčin priredi v nedeljo 7. junija e-nodnevni izlet na Slavnik in v Škocjan z ogledom znamenite Škocjanske jame. Vpisovanje pri Draščkovih.
V nedeljo, 24. t.m. priredi SPDT Izlet na Učko. Prijave v dnevnih u-rah v Ul. Geppa 9.
Prosvetno društvo Frosek-Kon-tovel priredi v nedeljo 7. junija enodnevni izlet po Istri z ogledom Pulja. Vpisovanje vsak večer na sedežu društva na Proseku.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
19. maja 1964 se je v T-rstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 8 oseb.
UMRLI SO: 89-letna Gisella Carle-nizza vd. Horrak, 72,-letni Lodovico M Uteri, 82-letna Maria Bolcic por. Bertocchi, 74-letna Anna Monticelo
AMERIČANKE, Švicarke, Grkinje na
letovanju v Italiji bi se v naglici poročile. Pisati dopisnico na naslov: «Eureka» — Casella Postale 5013 — Roma.
AMERICANE, SVIZZEHE, GRECHE
villeggianti In Italia, sposerebbero rapidamente. Scrivere su cartolina Postale a «Eureka», casella 5013 — Roma.
vd. Frandolil, 58-letoi Erzelino Deste, 64-letna Francesca Franck por. Gavalli, 80-letni Carlo Bufler, Ermanno Vitale, star 8 dni.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (18. — 24.)
All’Angelo d'oro, Trg Garibaldi 8; Cipolla. Ul. Belpoggio 4; Marchio, Ul Ginnastica 44; Nicoli, Ul. Servo-la 80 (Skedenj); Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Busolinì, Ul. Revoltella 41; INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2; Manzoni. Ul. Settefontane 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (18. — 24.)
Alla Basilica. Ul. S Giusto 1; Bu-solini, Ul. Revoltella 41; INAM, Al Cedro. Trg Oberdan 2; Manzoni, Ul. Settefontane 2.
a'imita
WSMMk-i
predvaja danes, dne 20. t. m. z začetkom ob 18. uri zelo lep barvni film
I PONTI DI T0K0-RI
(MOSTOVI v TOKO-RI) Igrajo:
WILLIAM HOLDEN GRACE KELLY
FREDRIC MARCH MICKEY ROONEY
KINO PROSEK-KONTO VEIJ
predvaja danes, dne 20. t. m. z začetkom ob 19.30 uri barvni film v Cinemascope
MADEMOISELLE PIGALLE
(GOSPODIČNA PIGALLE) Igrata: BRIGITTE BARDOT
MISHA AUER
KINO <R0SANDRA> B0LJUNEC
predvaja danes, 20 t.m. ob 20. uri
«SCHIAVE BIANCHE»
(BELE S U2NJE)
Igrajo: Rosanna Bohlaffln«, franeoise Arnoul, Walter Santesso, José Jaspe in Lina Perbellinl
PO KONGRESU KOMUNISTIČNE PARTIJE FRANCIJE
Za sodelovanje med komunisti in socialisti ni nobenih ovir
Glavna stična točka mora biti osnovni program borbe proti sedanjemu režimu
PARIZ, 19. maja. — Preden so v dvorani «Mutualitè» zapeli marsejezo in nato še internacionalo, se je Maurice Thorez — ko je dal obračun 17. kongresa — oprl na najnovejšo izjavo socialističnega voditelja Guya Mol-leta, da bi s tem pokazal, kako komunisti in socialisti te dežele «odstranjujejo eno od najosnovnejših razlik, ki jih deli».
Guy Mollet se je namreč pritrdilno vprašal; «Ali ne vodijo nekatere oblike gospodarske demokracije k novim oblikam politične demokracije?» Ko je tako postavil pod vprašaj vso filozofijo socialne demokracije o formalni demokraciji, je Guy Mollet nudil Thorezu priložnost, da še enkrat, na ponovnem primeru poudari, kako je enotnost socialistov in komunistov hkrati možna in potrebna.
Ta enotnost je bila sicer glavna tema vsega kongresa KP Francije.
Tudi v referatu novega generalnega tajnika Waldecka Roche-ta ter v diskusijskih posegih mnogih delegatov, o sprejeti resoluciji, kot tudi v zaključnem govoru predsednika partije Tho-reza, je bilo glavno težišče postavljeno na težnjo enotnosti komunistov s socialisti. Delegati so prikazali primere že obstoječega sodelovanja, ki se je pokazalo v vrsti vsakdanjih političnih akcij.
Waldeck Rochet je s tribune dokazoval, kako ideološke razlike med dvema strankama francoskega delavskega razreda niso tolikšne, da bi ovirale skupni program. Resolucija poudarja, da je prav ta enotnost odločen korak, ki bi združil tudi druge demokratične sile proti sedanjemu režimu. Thorez pa je, kot najvažnejše, poudaril; «Resolucija, ki smo jo sprejeli, poudarja, kako izredno važno je, da se razvije enotnost akcij med dvema strankama in naj bo ta enotnost večja od one, ki smo jo dosegli v najboljšem obdobju; 1934 in 1945.»
Eden glavnih očitkov socialistov v diskusiji s komunisti je vprašanje ene in edine stranke delavskega razreda v socializmu. V resoluciji, sprejeti na kongresu, se trdi, da to ni nobena ovira, kajti francoski komunisti smatrajo, da je Stalin nepravilno posploševal rešitev, ki je. bila dobra v dobi Oktobrske revolucije, ko so razmere zahtevale organizacijsko enotnost delavskega razreda. Danes, v drugačnih zgodovinskih razmerah, takšna rešitev ni pravilna. Potemtakem se socialisti ne smejo bati, da jih bodo komunisti «požrli».
Enotnost, ki jo KP Francije zahteva, ko se obrača na socialiste, je enotnost skupnega programa v najvažnejših strateških akcijah v notranji in zunanji politiki, kot tudi enotnost akcije v vsakdanjih Političnih borbah. Kot glavni cilj,
ki se je postavil na kongresu, je borba proti sedanjemu režimu, proti kateremu se morajo boriti tako komunisti kot socialisti, skupno tudi «z vsemi sloji, ki so žrtve velikih kapitalističnih monopolov in avtoritativnega sistema». Ker se ta cilj, po mnenju kongresa, more najbolj učinkovito doseči na prihodnjih predsedniških volitvah, je najosnovnejša taktična naloga izvolitev takšnega novega šefa države, ki bi omogočil «vzpostavitev prave demokracije».
Defferre glede tega ni rešitev — če bo še nadalje odklanjal skupni program komunistov in socialistov. Komunisti so na kongresu to večkrat poudarili. Postavitev lastnega kandidata pa ni praktična rešitev, ker bi ta kan-
Novi generalni sekretar Komunistične partije Francije Rochet, ki je zamenjal dolgoletnega sekretarja Thoreza
didat ne mogel dobiti večine. To je bolj stvar prestiža ter opozorilo v trenutku, ko socialisti zavlačujejo, da bi se znašli s komunisti na istem programu, ki bi obvezoval novega predsednika na korenite spremembe v dr-,žayni politiki,., J$|jtj skupni pro' gram, ki ga predlagajo komunisti, bi moral ustvariti takšne' pogoje, ki bi v bodočnosti omogočili kakovostni Skok v drugo, socialistično družbeno ureditev. S tem hoče KP Francije tudi praktično pokazati socialistom, da računa z miroljubnimi sredstvi kot načinom za prehod v socialistično družbo.
KP Francije je na kongresu dobila nov statut, prvi po letu 1945. Pregled teksta prikazuje demokratični centralizem kot osnovo statuta. Referat o statutu na-
kazuje težnje, ki so se pokazale v partijskih organizacijah. Gre za oportunizem in revizionizem. Čeprav referat ne pojasnjuje tega podrobno, niti ne govori o tem, kako so se te težnje kazale, se v njem vendarle poudarja, da so bili ti poskusi «strti», vendar da se tudi za nadalje «borba na teh dveh frontah postavlja kot naloga».
Kaj sta to oportunizem in revizionizem v tolmačenju voditeljev KPF? še tik pred kongresom je prišlo do incidenta z glasilom francoskih študentov-komunistov «Clarte». Uredništvo tega lista je hotelo ponatisniti članek tajnika italijanske KP Togliattija, ki je pred nedavnim izšel v reviji «Rinascita». Vodstvo KPF se je temu uprlo, vendar je po daljšem prerekanju bil članek v «Clarte» objavljen, toda izven strankine režije, v privatni tiskarni. Kot je znano, Togliattijev članek obravnava avanturistično kitajsko politiko na način, ki je nekoliko drugačen od francoskega tolmačenja kitajske politike. Na kongresu so list «Clarte» kritizirali.
V zaključni besedi je Thorez prav tako omenil revizionizem in oportunizem. On je rekel, da tudi v lastnih vrstah, kot tudi na mednarodnem področju, se morajo francoski komunisti boriti proti sektaštvu, «vendar pa tudi proti desničarskemu oportunizmu in revizionizmu, ki se še nista prenehala izražati».
Ali je pri tem mislil na one komuniste, ki obsojajo kitajsko politiko kot za mednarodno delavsko gibanje škodljivo, hkrati pa ne smatrajo, da bi konferenca, kakršni sta bili oni pred štirimi in sedmimi leti, rešila spor? KP Francije se je odločno izjavila za konferenco. Suslov prav tako. Opazovalcem se je vsiljevalo to, da zabeležijo, kako so se glede tega vprašanja izražali tuji delegati. Večina tujih delegatov je zahtevala, naj se konferenca vrši. Italijanski delegat pa je enotnost delavskega gibanja videl v «različnosti in avtonomiji». Romunski in poljski delegat sta konferenco — preskočila. .Jugoslovanski delegat je postavil problem kitajskega avanturizma v mnogo širše okvire svetovnih problemov, ki se ne rešujejo s formalnimi deklaracijami in obsodbami.
Ko je Thorez strnil vse, kar je bilo glede tega rečeno, je izjavil; «Sklicanju konference se morejo zoperstavljati le oni, ki bi na ta ali oni način hoteli odstopiti od načel deklaracij v Moskvi iz leta 1957 in 1960.»
Kitajskega primera se posamezniki drugače lotevajo, toda osnovno je, da so tako 17. kongres KPF kot tuji delegati v bistvu obsodili kitajsko politiko kot škodljivo za mir in socializem.
J. PALAVRŠIC
Ljubljanska Drama nam pride v goste
Prizor Iz Behanove komedije «Talec» v priredbi ljubljanske Drame
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiHiiiiiiiiniiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM
PRI NJEGOVI GRADNJI SO IZGUBILI ŽIVLJENJE ST0T1S0ČI LJUDI
Velikanski kitajski zid bi se videl celo z Lane
Gradnja se je začela 200 let pred našim štetjem - Pri prvih delih pomrlo 300.000 ljudi - Za vojskovodjo Mongolov ni bil ovira
Pravokotnik, ki bi se raztezal od Minska do Pariza od Bolgarije do rta Creus na skrajnem severovzhodu' Španije in obkrožal površino dvanajstih evropskih držav; Francije, Švice, Italije, Nemčije, Avstrije, Češkoslovaške, Jugoslavije, Madžarske, Bolgarije, Romunije, Poljske ter še dela ZSSR, — to bi pribili-no odgovarjalo dolžini kitajskega zidu, če bi ga prenesli na zemljevid Evrope.
Kitajski cesar Cin (ali TsinJ je okoli ŽQ0 let pred našim štetjem ukazal, da je treba ta zid zgraditi. Vzrok temu ukazu so bile izključno politične potrebe. Na eni strani je hotel s tem zmanjšati vpliv in odpor veli-kih fevdalcev, z druge strani pa — in to je bilo še važnejše — je hotel zadržati vdore «barbarov», ki so stalno ogražali meje njegovega cesarstva. Za kitajskim zidom je nastalo slovito «nebeško cesarstvo».
300 tisoč vojakov in poleg njih
...................................................................................................
ANGLEŠKI LABURISTI
0 JOHNSONOVI POLITIKI
Da bi ne prišlo ponovno do nevarnosti, čim prej nazaj h Kennedyjevi politiki do Kube
Trmasto ameriško vohunsko preletanje Kube je protikastrov-skim beguncem vlilo poguma, da so napadli obalno naselje Pilon, grožnje pa so na dnevnem redu in vse kaže, da se nad Kubo ponovno zbirajo oblaki. To ne obeta nič lepega, niti se to ne more šteti v dobro Johnsonovi politiki. Laburistično glasilo «New States-man» je o Johnsonovi novejši politiki napisalo sledeče:
Po šestih mesecih so se začele jasneje kazati značilnosti administracije predsednika Johnsona.
Vzete v ceioti potrjujejo predvidevanja, ki so bila prikazana, «o je Johnson prišel na oblast, V svoji notranji politiki je predsednik vešče izkoristil svojo sposobnost v kongresni politiki in zmanjšal jez med izvršno in zakonodajno oblastjo. Ameriški u-stavni stroj deluje bolj harmonično in zaradi tega tudi bolj učinkovito kot je deloval v zadnjem letu Kennedyjeve oblasti.
. Kar se pa tiče zunanjih zadev,
Je stvar nekoliko drugačna. Ce-Prav je Johnson v glavnem pravilno nadaljeval osnovno smer Kennedyjeve zunanje politike — oa bi prišel do širšega razumevanja s Sovjetsko zvezo, seveda s pozicij ravnotežja sil — ni doslej načel nobene sveže iniciative. Kjer se je pokazala priložnost, kot v nedavnem sporazumu 9 jedrski proizvodnji, — je ni izgubil. Toda, začenši od minule Jeseni, je samo sporadično uporabljal bolj tople odnose in v glavnem pustil Hruščova surovo osamljenega v njegovi borbi s Kitajci. Drugod, kot npr. na Cipru, pa je Johnson kazal odločno nepripravljenost, da bi prevzel nase novo odgovornost.
V tej njegovi postopni preorien-taciji ameriške zunanje politike Pa obstaja tudi pomembna izjema? Na ameriški polobli je prišlo do žalostnih pojavov, do naj slabših potez :z predkenedijevske do-oo, v Latinski Ameriki je Kennedy podedoval kontinentalno krizo, ki jo simbolizira Castrova Kuba. Ta je bila proizvod dolgih let. ko se cela vrsta ameriških administracij ni zanjo zmenila.
Čeprav omejen v svojih reakcijah zaradi naglice dogodkov in pod Pritiskom ameriškega javnega mnenja, je Kennedy speljal ameriško poloblo k politiki bolj zdrave smeri.
Po njegovi smrti je trdna kontrola, ki jo je imel nad politiko ameriške poloble, popustila. Obstajajo zaskrbljujoči znaki, da se sklepi ne prinašajo vedno v skladu j. željami Bele hiše, včasih tudi pod vplivom Pentagona. La-
tinskoameriški demokrati ne čutijo več, da imajo v Washingtonu gotove prijatelje in razni caudil--liosi postajajo ponovno samozavestni. Ni očitnih dokazov, da je bilo zrušenje demokracije v Braziliji delo ZDA. Toda državni u-dar je bil v ameriškem zunanjem ministrstvu sprejet z odkritim zadovoljstvom in tvorci tega državnega udara so bili kmalu nagrajeni z ameriškim priznanjem.
S takšnim ozadnjem nova kri-za okoli Kube zadobiva kontinentalni pomen. Kennedyjevi napori, da bi castrizmu nudil demokratično alternativo, so do do-ločene mere zmanjšali nevarnost, da bi se kubanska revolucija izvažala na sosedna področja in da bi se s tem izzval ostrejši odgovor ZDA. Sedaj pa je zaupanje latinskoameriških demokratov v Washingtonu izhlapelo in ameriška administracija se togo drži teorije, da ima prirodno pravico, kršiti kubansko suverenost s svojimi poleti nad ozemljem te dežele. Se več. Ameriško stališče postaja še bolj absurdno, ker temelji na dobri volji Hruščova, ki hoče preprečiti, da bi kubanske protiletalske rakete prešle v roke Kubancev. Ker je ves zavzet z volilnimi opravki in zato nezadostno poučen o latinskoameriških poslih, bi Johnsonu mogli pogledati skozi prste zaradi njegovega zapostavljanja tega nevarnega področja njegove odgovornosti. Toda če ne bo čimprej vzpostavil svoje avtoritete in se ne vrnil h Kennedyjevi politiki, bi hladna vojna mogla v tej njegovi polobli ponovno izbruhniti v silen požar.

Na Aljaski, in sicer v mestu Misquamicut so si proti morskim valovom, ki včasih preplavijo obalo In odnašajo pesek ter spodjedajo temelje hiš, pomagali tako, da so obrežje zajezili s starimi avtomobili. Pri nas, ki smo bolj siromašni, si pomagamo kar s kamenjem.

vsi kaznjenci in zločinci, kar so jih mogli zbrati po vsem cesarstvu, to je skupno nad en milijon ljudi, je delalo dvajset let na trasi, ki je šla skozi ravnine in planine: In tako je nastal zid, ki je 4000 km dolg, visok 10 metrov, v. širino pa meri 5 m in ki bi ga, kakor pravijo astronomi .mogli videti s prostim očesom celo z Lune.
V času gradnje, ki je terjala izredne napore, je pomrlo nad 300.000 delavcev, kar je temu zidu dalo tudi ime «največje pokopališče na svetu». Dejansko je to gradbišče bilo tudi nekakšno koncentracijsko taborišče, prvo v zgodovini človeštva. V tem taborišču so se znašli hkrati vojaki, tlačani, kriminalci, nepokorni uradniki in funkcionarji, davkarji, ki so zlorabili svoj položaj, pa tudi razumniki, ki niso soglašali z režimom cesarja Cina. Njegova krutost, njegova surovost je bila tolikšna, da takšne svet še ni poznal, kakor je zapisal njegov lastni biograf, ki pripoveduje, «da je cesar nekega zajetega sovražnikovega generala spremenil v živo baklo in ga pustil, da je polne tri dni počasi gorel, potem ko mu je dal postaviti v popek prižgan stenj».
Slabo manjeni graditelji so padali kot muhe. Tudi ženske so sodelovale pri tem velikem delu. Tkale so platno za šotore, ki so bili postavljeni v ogromnih taboriščih. Taborišča pa so se premikala pac tako, kot so napredovala dela pri gradnji zidu. Verjetno so prav pod temi šotori nesrečni delavci, ki jih je mučila lakota in ki so umirali od truda, ki pa so se od časa do časa vendarle razživeli, rodili resnični avtprji ljudskih tožnih pesmi o velikem kitajskem zidu, ki jih moremo še danes slišati ponekod na ogromnem področju od Koreje do puščave Gobi.
Čeprav gradnja zidu ni bila dokončana v času, ko je še živel kruti Cin, niso njegove gradnje opustili njegovi nasledniki. Nasprotno, vsi cesarji, ki so sledili Činu, so z gradnjo zidu nadaljevali. Razna dela so se nadaljevala vse do leta 1620, to se pravi, da so ga «postavljali» 1800 let, toda tokrat ne gre več za gradnjo zidu, pač pa za dograjevanje, utrjevanje, popravljanje in razna dela v zvezi s tem zidom, pri čemer pa ni noben Činov naslednik štedil niti s sredstvi, niti z ljudmi. Pravijo, da je 605. leta, po našem štetju seveda, na zidu pomrlo nadaljnjih 60.00Q ljudi. Tedanji kitajski cesar je namreč zbesnel, ker mu je komaj uspelo pobegniti Hunom, ko so ti pri neki «in-
.....................................................
le onih, ki so utemeljene. Izredno čustveno zadovoljstvo.
PREJ KIJ SMO
OBZORNIK 64. — štev. 4. Mesečna ljudska revija, ki Jo izdaja Prešernova družba.
KNJIGA 64. — Štev. 1-2. Izdajajo vse slovenske založbe. Založnik Mladinska knjiga v Ljubljani, Titova cesta 19.
OVEN (od 21.3. -do 20.4.) Današnje vzdušje vam ne bo dovolilo posebnih poslovnih uspehov. Ne zanašajte se na nove znance.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Pustite tuje zadeve pri miru in se ukvarjajte le s svojimi. Preveč ste zavzeti za neko osebo.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) S poslovnimi uspehi si boste utrdili položaj. V družini nerazpoloženie, ki bo vplivalo na vaše čustvene odnose
RAK (od 23.6. do 22.7.) S svojo intuicijo boste zadeli v črno. Skušajte razširiti svojo družbo, ki vam je potrebna.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Nobenega dela se ne lotite, preden se ni-
HOROSKOP
ste prepričali v njegov uspeh. Zvečer ostanite po možnosti doma.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne prevzemajte si novih odgovornosti, dokler ne opravite starih nalog. Vaše nasvete bodo upoštevali.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Spremeniti boste morali svoje načrte, kar bo vplivalo na nadaljnji potek. Pazite nekoliko na zdravje.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Obljub bo veliko, toda držite se
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Več diplomacije, kajti sicer vas bodo spodnesli. V družini bo prišlo do nenadnega, toda neprijetnega spora.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Načrte boste delali za daljše obdobje S svojo vljudnostjo boste premagali odpor neke osebe.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Prevzeli boste delo, ki ga ne boste zmogli. Poiščite si sodelavce. Večer boste preživeli v prijetni družbi.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Odlična priložnost, da uveljavite svoje za-misli. Prijetna harmonija v družinskem krogu. . ,
špekciji» prodrli v njegovo neposredno Mižino. In ta kitajski cesar je dal ukaz, naj dokončajo novi del zidu v samih dveh tednih. In zid je bil v dveh tednih tudi zazidan, toda gradili so ga dan in noč in pod izredno težkimi pogoji.
Hkrati je bil kitajski zid tudi del obrambnega sistema nekaterih mest, v katera so vodila zelo ozka vrata. Skozi ena teh tesnih vrat — imenovana «vrata jezikov», ki so dobila ime po razstavljenih odsečenih jezikih, ki so jih odrezali tistim, ki so lagali, — .e vojskovodja Mongolov Džingiš Kan v 12. stoletju prvič zagledal veliko mesto Peking, mesto, ki ga je hotel na vsak način osvojiti.
Kljub izredni obrambi Kitajcev, kljub trem milijonom vojakov, zbranih z vseh front, vse od Kan-Sua do Pekinga, to se pravi po en borec na vsakih sto metrov, tudi sloviti zid, ki je terjal toliko naporov in toliko smrti, ni mogel zadržati vodje Mongolov Džingis Kana, ki je prodrl na Kitajsko in pustil za seboj nad 350.000 mrtvih in ranjenih.
Se proti koncu 17. stoletja je po izjavi nekega tedanjega potnika imel kitajski zid okoli 3000 obrambnih stolpov najrazličnej ših vrst. V teh obrambnih stolpih je bilo okoli 900.000 vojakov, ki so varovali Kitajsko pred tujimi vpadi. Poleg teh 900.000 vojakov je Kitajska imela noč 'n dan v rezervi še konjenico 400.000 konjenikov. Ta rezerva je bila vsak trenutek priprav, ljena pognati se proti sovražniku, ki bi se bil upal v bližino.
PO ZGLEDU SOLŽENICINA
V
J. Pilar: Človek ostane človek
K znanemu dnevniku «En dan Ivana Denisoviča», ki ga je napisni Solženicin, se je sedaj pridružilo novo rusko literarno delo o sovjetskih vojakih, ki so po osvo. boditvi iz nacističnih taborišč morali v stdlinovska taborišča. Sovjetska revija «Junos» je objavila roman Jurija Pilara, ki obravnava to problematiko.
Cesa so krivi, česa obdolfujejo sovjetske vojne jetnike, ki so padli v nemško jetništvo? Nič drugega kot to, da so postali nem. ški jetniki. In vendar...
Jurij Pilar je mlad sovjetski pisatelj, prijatelj pesnika Jevtu-Šenka. Napisal je roman z naslovom «Ljudje ostanejo ljudje». Delo je razdeljeno v dva dela. V prvem delu govori o 17-letnem dečku, navdušenem komsomolcu, ki gre kot prostovoljec na fronto. Tu ga ranjenega zajamejo Nemci. In gestapó ga po neuspelem poskusnem begu pošlje v Mauthausen V tem taborišču more človek ostati človek le, če «-stane še vedno zvest svojim idejam. Prvi del romana se zaključi z opisom oboroženega upora oo-litičnih jetnikov v Mauthausnu. Ko uporniki odbijejo esesovce, do. čakajo zavezniške čete in svobodo. Toda za sovjetske vojaške jetnike s tem dnem še ni prišla svoboda.
Prvi znak, da z njimi ne bo tako, kot z drugimi, ruski jetniki opazijo, ko prispe v Mauthausen, ki ga zasedejo Američani, neki sovjetski general in jih v plametečen govoru vabi, naj se vrnejo v domovino. Njemu niti na mar ni njihova borba proti esesovcem in je v govoru niti ne omeni in 3000 sovjetskih jetnikov, — dočim je 30.000 njihovih sorojakov končalo v krematorijski peči, — se vrne. Toda ne domov, pač pa jih spravijo v taborišče blizu Dunajskega Novega mesta. Torej ponovno za žico. Tu jih nekaj mesecev «prevzga-jajo», da bi jih nato v zaprtih vagonih odpeljali v rusko taborišče, kjer nekateri ostanejo do Stalinove smrti.
Pisec Jurij Pilar nam vzdušje, ki je vladalo med temi ljudmi po osvoboditvi, prikaže takole:
«Pavlo — vprašam — si srečen, da boš ponovno videl Rusijo?» «In čemu bi moral biti srečen? Kaj je morda nekaj, kar bom tam ponovno našel?» Pavlo se popraska po kolenu, ne da oi me pogledal. «Lažeš, Pavlo» »e vmeša Griša. «Čemu pravjš, da je to laž? Cernu bi se moral veseliti? I». nemškega jetništva grem v sovjetsko.»
Drugi pasus iz drugega dela o stalinskem ravnanju z jetniki in političnimi «osumljenci»: Jurij Pilar piše: «Cm gozd, malo snega, razhojena pot, kakih 200 mož se trudno vleče pod si-
F. Righi: «Pastir» (1963)
Radio Trst A
7.00
..^ Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Ameriški odmevi; 12.15 Zgodovinske zanimivosti; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Izbrali smo; 17.00 Mandolinski ansambel; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Znanstveni leksikon; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Slovenski skladatelji; 18.45 Klavirska glasba; 19.00 Zbor «Ernesto Sol-vay»; 19.15 Higiena in zdravje;
19.30	Znani pevci; 20.00 Sport;
20.30	Parada orkestrov; 21,00 Simf. koncert; v odmoru Knjižne novosti; nato Obisk v New Orleansu.
Trst
12.00 Plošče; 12.15 Tretja stran; 13.40 Venig-Dvorak: «Katja in vrag» — III, dejanje; 14.15 Kvartet Klaus-Dolbinger.
Koper
6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 12.00 O-poldanski koktail; 12.50 Turistične beležke; 13.00 Operne arije; 13.40 Plošče; 14.00 Melodije; 14.30 Za oddih in razvedrilo; 15.30 Iz slov. operne zakladnice; 16.15 Pevci; 16.30 Otroški kotiček: 17.00 Trobentist Hirt; 17.40 Operetni svet; 18.00 Prenos RL; 19.00 Igra Klaus Wunderlich; 19.30 Prenos RL; 22.15 Ritmi; 22.40 Schubertova sonata.
Nacionalni program
6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.00 Strani iz
vim nebom. Drugi moški, ki so oblečeni v s krznom obložene jopiče in ki so oboroženi s puškami, tiho hodijo ob robu ceste. So to naši stražarji. Gozd postaja čedalje bolj redek in se konča. Tu se začne naše taborišče.»
«Naša prva reakcija je začudenje. Kaj je to? Taborišče nomadov? V katerem stoletju smo le? Pred seboj vidim gosto leseno ograjo iz brun, lesen stolp, močna s slamo prekrita vrata in na vratih stražarja. Prešteje nas in spusti v taborišče. Ravnina, stare hišice z majhnimi okenci, žična ograja, ki se vije za leseno ograjo v razdalji petih metrov. Stražarji imajo nalogo streljati na vsakogar, ki bi se upal stopiti onstran žične ograje».
Do sedaj ni bilo na novo zelo kočljivo delo še nobenega odmeva, Toda pričakovati ga je, kajti tudi na Solženicina so se nekateri sovjetski kritiki pognali, da bi se večina opredelila zanj. Vprašanje je, kakšen bo «uradni» odmev na to novo literarno delo.
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
F. Righi v Občinski
Po daljšem presledku se nam spet predstavlja Federico Righi v Občinski galeriji z zbirko olj, temper in litografij. Slikar je sicer Tržačan a že deset let deluje, v Rimu. Dejstvo, da živi v okolju, ki se bistveno razlikuje od naše. ga, ni moglo ostati brez vpliva na njegov umetniški razvoj preteklih let. Posebno ozračje rimske okolice, v kateri med zgodovinsko važnimi pričami etruščansko-rimske kulture klije na deželi se. pratvorna sila ljudstva, je dalo svoj pečat Righijevi ustvarjalnosti. Zato njegova dela v marsičem ustvarjajo vtis starinskih stenskih slik iz zasutih Pompejev in še starejših grobnic Tarqumi. je. Videz je, kot da bi se iz teh slik preselili ljudje, favni in satiri, potem ko so nekoliko otresli s sebe prah časa, v Righijeva platna in tempere.
Odlična v arhaični enostavnosti obrisov je slika Pana v temperi št. J2. V mnogih ponazoritvah Harlekina s piščalko pa je podlaga etruščanska, čeprav se je preko nje ulegla usedlina časovno mlajšega bistva te osebe iz italijanske Commedie d'arte. V nekaterih slikah se opažajo sledovi še drugih a tanjših plasti kuItur-no-slikarskih usedlin preteklosti. Vendar pa so povsod v podobah upodobljene roke njegovih ljudi s pretirano obsežnimi prsti, ki izražajo prasnovnega hotenja, kakor jo občuti vsak pristen «homo faber», resnične roke pastirjev in kmetov iz rimske krajine, ki kličejo po delu.
To vrsto ljudi Righi podaja zlasti v obeh velikih oljih, ki predstavljajo potujočega brusača m godca s kitaro, kot jih srečujemo pred nekdanjimi vrati Rima «Porta Portese». In vsi ti možje so kot da bi bili potomci enega pradeda: tesno zbližane okrogle oči nad okroglino lic, ki so le ob straneh porasla s ščetinasto brado. To prepletanje sedanjosti v svoji stvarnosti s čustvenostio preteklosti, zlivanja antičnega i sodobnim je ravno osnovna struna, ki zveni iz Righijevih podob, pa naj bo to s kubizmom obsijani ogromni Harlekin, katerega lačna usta povečuje še rdečina rezine lubenice, ali pa osupljivo primitivno zasnovano olje z rogatimi satiri.
MILKO BAMBIČ
x!7
v///.
SREDA, 20. MAJA 1964
albuma; 9.20 Popevke; 10.00 O-perna antologija; 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. pesmi; 11.30 Mozart; 13.15 Giro dTtglia; ;13.30 Lahka glasba; 14.55 Vreme na ital. morjih;
15.00	Giro d’Italia; 15.15 Filmske novosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program za najmlaj-. še; 16.30 Simf. koncert; 18.00 Mali koncert; 18.40 Neapeljska antologija; 19.05 Kmetijska oddaja; 19.15 O morju in pomorščakih; 20.00 Giro d’Italia; 20.30 Shakespeare: «Otello».
II.	program
8.00 Jutranja glasba; 8.40 Fausto Cigliano; 9.15 Ritmi; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.10 Giro d’Italia; 11.20 Vesela glasba; 14.00 Pevci; 14.45 Plošče; 15.00 Ital. pesmi in plesi; 15.45 Koncert v miniaturi; 16.10 Rapsodija; 16.35 Javno mnenje; 17.35 Mala enciklopedija; 17.45 Koncert lahke glasbe; 18.35 Enotni razred: 18.50 Vaši izbranci; 19.50 Giro d’Italia;
20.00	Simf. glasba; 20.35 Filmske novosti; 21.45 Glasba v večeru; 22.10 Jazz.
III.	program
18.30 Ital. slovstvo; 18.45 Rota: Sonata za komorni orkester;
19.00	Knjižne novosti; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Rousselove skladbe; 21.30 Koncert; 23.00 Ernest Hemingway.
Slovenija
8.05 Jutranji divertimento; 8.55 Pravljice in zgodbe; 9.25 Kaj po-
jo na vzhodu; 10.15 Zbor Roger Wagner; 10.45 Človek in zdravje;
11.00	Pozor, nimaš prednosti!;
12.05	Zabavna glasba; 12.25 Zabavna glasba; 13.30 Od Glinke do Stravinskega; 14.05 Radijska šola; 14.35 Vedri zvoki; 15.15 Zabavna glasba; 15.40 Komorni zbor; 16.00 Vsak dan; 17.05 Chopin; 17.35 Iz fonoteke radia Koper; 18.00 Aktualnosti; 18.10 Mojstri orkestrske igre; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Plesni orkester Conniff; 20.30 Iz Mozartovih oper; 22.10 Zabavni ansambli;
23.05	Literarni nokturno; 23,15 Od popevke do popevke.
Ital. televizija
8.30 Sola; 14.00 Giro d’Italia;
18.00	Program za najmlajše; 19.00 Dnevnik: 19.15 TV razprave; 20.10 Sport; 20.30 Dnevnik; 21.00 Almanah; 22.10 Avtomobilizem;
23.00	Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00	Dnevnik; 21.15 Conti-Zor-zi: «L’immagine»; 22.55 Sport.
Jug. televizija
17.00	Ruščina; 17.30 Angleščina; 18.00 Poročila; 18.05 Čopič: «Strašni zmaj» — TV slikanica; 18.20 Pionirski TV studio; 19.00 Obzornik; 19.20 Sprehod skozi čas — Napad na Jugoslavijo;
20.00	Dnevnik: 20.30 Cik - cak; 20.45 Na kraju samem; 21.45 Kulturna tribuna; 22.15 «Inšpektor Ledere» — film; 22.40 Poročila.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 4 —
20. maja 1964
BLIŽA SE KONEC ŠOLSKEGA LETA
Jutri v Sovodnjah produkcija glasbene šole
Domači otroci bodo skupno z gosli pokazali znanje, ki so ga pridobili v zadnjem letu
Z bližanjem konca šolskega leta j Dalvit, predsednik deželnega odbora Je vedno več zaključnih prireditev j pokrajine Trentino — Alto Adige,
osnovnošolskih otrok. Šolsko leto pa se ne bliža kraju samo na osnovnih ampak tudi na glasbenih šolah. Goriška glasbena šola bo šolsko leto končala z zaključno prireditvijo, ki ima poseben in učen naslov: imenuje se «Produkcija». Prva takšna produkcija bo jutri zvečer to je v četrtek, ob 20.30 v prosvetni dvorani v Sovodnjah. Na njej bodo na stopili vsi otroci, ki obiskujejo glasbeno šolo v tej vasi. Občinstvu, ki Jih bo prišlo poslušat, bodo pokazali, kaj so se naučili v tem letu. S seboj bodo prinesli glasbila; ta bo zaigral na violino, drugi na klavir, tretji na harmoniko itd. Da bi bila prireditev pestrejša, bodo pokazali svoje znanje tudi gojenci, ki obiskujejo glasDeno šolo po ostalih vaseh. Za vokalni del bodo poskrbeli otroci pevskega zbora iz štandreža. Obeta se .torej lepa prireditev naših najmlajših, ki so nam vsem tako pri srcu. Radi jin imamo ne samo zato, ker so naši otroci, ampak tudi zaradi tega ker so naša prihodnost, ker bomo v njih živeli mi sami. Zato jih bomo jutri zvečer prišli poslušat, da bomo videli uspehe, saa požrtvovalne aktivnosti glasbene šole, staršev, otrok, skratka slovenske skupnosti, ki hoče biti tudi na glasbenem področju enakopraven član.
govoril o gospodarski programaciji v tej deželi.
Predavanje o tej temi zanima tudi goriške gospodarske kroge, zlasti sedaj, ko se začenja izoblikovati tudi deželna uprava pri nas in bo primer iz sorodne dežele lahko koristno služil pri programaciji v naši deželi.
CESTNA NESREČA PRI GOSTILNI <GIKA>
Avtomobilist iz Podgore povozil pešca iz Grojne
Hudo ranjenega Markočiča skušajo v bolnišnici rešiti
Predsinočnjim okrog 23.30 ure se je pripetila blizu pevmskega mostu prometna nesreča, pri kateri je bil hudo ranjen 52-letni Mario Markočič iz Grojne št. 9.
Ob tisti uri se je 34-letnl Rihard Nanut, doma iz Podgore, Ul. IV. novembra 44, peljal s svojim avtom «giulietta» iz Gorice po Ul. Ponte del Torrione proti Podgori. Ko je privozil do gostilne «Gira», pa Je nenadoma prišel pred njegov avto omenjeni Mario Markočič, ki ga je Na-
Z avtom Zelenega križa so Markočiča takoj odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili prebitje lobanje, pretres možganov, zlom desne noge in še številne druge poškodbe ter so ga poslali na kirurški oddelek z rezervirano prognozo.
Na kraj nesreče je prišla tudi izvidnica cestne policije iz Gorice, ki je napravila zapisnik, vendar pa niso mogli ugotoviti, s katere strani je prišel Markočič in zakaj se je tako nenadoma pojavil pred avtom. Na-
IV. ETAPA KOLESARSKE DIRKE PO ITALIJI
Vito Taccone v sprintu zmagal pred glavnino
Enzo Moser ohranil položaj leaderja
nut povozil in je obležal nezave- nut je ostal nepoškodovan in tudi sten na cesti.	I vozilo ni utrpelo posebne škode.
tiri nun i ini mi n ih n n m n n m n uhi iiiiuiiiiiiiiiiii mi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii m n i im um mi n m milil 111111111111111111111111111111111 ninnai limili	munsaii
IZPRED OKROŽNEGA SODIŠČA
Ko so pretovarjali tihotapske cigarete so jih presenetili finančni stražniki
Dva izmed obtožencev obsojena na zaporno kazen in plačilo 15,5 milijona lir globe
Pred goriškim sodiščem so včeraj imeli v glavnem opravka s tihotapci tujih cigaret. Glavna razprava se je tikala štirih obtožencev od katerih sta bila dva prisotna, druga dva
Na nedeljsko predstavo
TALCA
v izvedbi ljubljanske Drame bo peljal iz Gorice na predstavo v Avditoriju v Trstu
AVTOBUS
da bi si mogli tudi goriški Slovenci ogledati to znano Beha-novo komedijo
Gospodarsko predavanje v trgovinski zbornici
Kulturni krožek za politične, gospodarske in socialne študije «A.
Rizzatti» v Gorici priredi v petek 22. t.m. ob 18.30 uri gospodarsko predavanje, na katerem bo dr. Luigi
UiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHUiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniiHiiiiimiiiiiiiiiiuiiHiimiiititiiiuiiiiiiiiiJiiuiiitiiiiitii
POBEGLO DEKLE NI SKOČILO V SOČO
Predsinočnjim so jo opazili z nekim prijateljem na Travniku
' ' '.	'	“n
Tipičen primer kvarnega vpliva slabega čtiva «giornalinov»
Karabinjerji iz Ločnika so še vedno na delu, da bi izsledili od doma pobeglo 16-letno dekle Gino Macchi-tello iz Gorice, ki je živela s svojo družino, katera se je priselila v Gorico iz Puglie, v Ul. Lungo Isonzo 117. Kakor smo že včeraj poročali, so jó prejšnji večer iskali v strugi Soče južno od mostu pri Loč-niku, ker so domnevali, da se je dekle zaradi nesrečne ljubezni vrgla v Sočo.
Včeraj se je izvedelo, da so Jo v ponedeljek zvečer okrog 20.30 opazili v Gorici na Travniku v družbi z
VERDI. 17.15: «La ballata del sette peccati». M. Heltan in U. Purr. Cmobeli avstrijski film.
CORSO. 17.30: «Scotland Yard non perdona». Z M. Craig in F. Pre-vost. Cmobeli angleški film. Mia. dinl izpod 14 let prepovedan.
VITTORIA. 17.30: «Silvestro il magnifico». Ameriška barvna slikanica Zadnja predstava ob 21.30.
CENTRALE. 17.00:	«Llmpero del
mitra». M. Healey in D. P. C. Har-vey. Cmo beli ameriški film.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 26 stopinj ob 14.15 in najnižjo 10.8 stopinje ob 3.10 uri. Povprečna dnevna blaga je dosegla 50 odstotkov.
nekim prijateljem, ki ga pa prav tako do včeraj popoldne še niso mogli izslediti.
Obiskali smo na njenem domu mater pobegle in jo vprašali za nekaj podrobnosti. Povedala nam je, da ni točno, kar so prejšnji dan pisali nekateri časopisi ir da v primeru Gine ne gre za nesrečno ljubezen — rečeno je bilo, da se je razumela z nekim 18-letnlm Vilkom Kuštrinom iz štandreža in da je ta prejšnji mesec prekinil ljubezensko razmerje z dekletom — pač pa da gre za neki izlet v Gradež. Prejšnji četrtek da je Gina odšla skrivaj z neko prijateljico v Gradež, namesto da bi šla na delo v podgorsko predilnico, kjer je zaposlena ln kjer se je potem opravičila z boleznijo. Njen brat je za to izvedel šele v ponedeljek ln je nameraval iti z njo do načelnika njenega oddelka v tovarni. Dekle se je tega ustrašilo. Napisala je materi pismo, v katerem Je dejala, da bo skočila v Sočo.
Kot smo zgoraj omenili, tega ni napravila ln je napisala to pismo očitno pod vplivom «glomalinov», ki jih ima doma cel kup. Vsekakor so v družini zaskrbljeni zaradi njenega početje Poleg matere Je v družini še sedem bratov in sester, od katerih so štirje poročeni, Gina in trije drugi pa še doma. Gina Je po vrstem redu predzadnja.
pa se nista predstavila pred sodniki. Prisotna sta bila 52-letni Giuseppe Corbatto iz Tržiča, Ul. XXIV Maggio in Roberto Glavich star 37 let, iz Tržiča Ul. Marco Polo 10; v odsotnosti pa so sodili 41-letnega Paola Mammarello iz Padove in 22-letnega Antonia Morallija iz Bulgarograsso pri Comu.
Dne 27. oktobra 1962 so finančni stražniki pripravili, zasedo, da bi presenetili tihotapce pri prevozu tujih cigaret. V kraju Fossa Vecchia so presenetili nekaj ljudi, ki so si dali opravka okrog dveh avtomobilov, Lancia Flaminia in Alfa Romeo. Ko so zahtevali naj se ustavijo in čeprav so financarji streljali v zrak, so Jo neznanci popihali kar po polju in pustili oba avtomobila. Finančni stražniki so pri preiskavi našli v avtomobilu 138,8 kg inozemskih cigaret, ki so jih seveda zaplenili. Med tem časom so ustavili tudi neki motorni čoln, na katerem sta bila Corbatto in Glavich, ki sta izjavila, da sta bila na ribolovu in v resnici so našli na krovu samo nekaj rib.
Pri poznejši preiskavi so ugotovili, da sta bila oba avtomobila last Msmmarelle, ki se je pri zasliševanju izgovorili, da'Ju je posodil Mo-ralliju. Zaslišali so tudi Morallija in sicer na poveljstvu finančnih stražnikov v Comu, kjer je ta priznal tihotapljenje cigaret. Prvotno je cigarete naložil na avto Flaminia, ker pa se je ta pokvaril, je šel po Alfa Romeo in jih pretovarjal. Prav pri tem opravku pa so jih presenetili financarji.
Pri včerajšnji razpravi sta oba obtoženca iz Tržiča potrdila svoje prve izjave o nedolžnosti ter da sploh ne poznata niti Mammarello niti ne Morallija. Odv. Fortuna iz Vidma, ki je branil Glavicha, Cor-batta In Morallija, je zahteval za prva dva polno oprostitev za tretjega pa najnižjo kazen Odv Lon-ciari, ki je branil odsotnega Mam marello, Je pravtako zahteval oprostitev svojega varovanca
Sodišče je Mammarello ln Moral-lija spoznalo za kriva, pač pa je oprostilo Corbatta in Glavicha zaradi pomanjkanja dokazov Mam-marella so obsodili na leto dni zapora in 9,3 milijona lir globe, Morallija pa na 8 mesecev zapora in 6,2 milijona lir globe. Zaplenili so seveda tudi cigarete in oba avtomobila.
Pozneje so sodniki obravnavali še dva primera drobnega tihotapstva. Delavec Iz Trsta 29-letnl Pietro Šircelj je imel pri sebi, ko so ga financarji v pristanišču Portorosega ustavili ln preiskali, 10 zavojčkov ci-
garet Winston ter so ga v odsotnosti obsodili na plačilo globe 22 tisoč lir, vendar je kazen pogojna.
Na enako kazen vendar pa ne pogojno so obsodili tudi 25-letnega Enza Soglianija, iz Rima, ki so ga financarji presenetili na pokritem trgu v Gorici in našli v njegovih žepih 16 zavojčkov jugoslovanskih cigaret. Oba je uradno zagovarjal odvetnik Carlini.
Drž. tož. Mellano; Preds. sod. dr Storto, sodnika Arculeo in Mancuso.
DEŽURNA LEKARNA
Danes ves dan in ponoči te odpr ta v Gorici lekarna KUÈRNER, Korzo Italia št. 10, tel 25-76.
MEDNARODNI NOGOMET
PARMA, 19. — Cesta od San Pellegrina do Parme (189 km), po kateri je potekala četrta etapa Gira ni prinesla nobenih posebnih dogodkov, niti ni pripomogla k spremembi vrha splošne lestvice, kjer še vedno kraljuje Enzo Moser. Naj večje presenečenje pa predstavlja zmaga Vita Tacconeja, ki smo ga vajeni občudovati na vzponih bolj _____________________________________kot po ravnini. Danes pa si je privoščil zmago tudi na progi, kjer ni bilo niti sence kakih vzpetin.
Prvih 50 km vožnje je potekalo brez omembe vrednih dogodkov. Bilo je res nekaj «dovoljenih» pobegov, a ti so se končali brez škode. Tudi hitrost je bila turistična vse dokler ni Španec Honrubia zapustil glavnino ln se spustil v beg. Verjetno Španec ni imel nobenega posebnega načrta, a ko je spoznal, | da mu nihče ne sledi, je sam nada. j Ijeval pot in si nabiral minuto za minuto prednosti, dokler ni bil na' polovici poti 5T5” pred zasledovalci.
Po Sospira, kjer so se kolesarji | okrepčali, so se v glavnini prebu-!
RIM, 19. — Italijan Concetto Lo Bello bo sodil četrtfinalno tekmo za pokal evropskih narodov med Madžarsko in Francijo, ki bo 23. t. m. v Budimpešti. Stranska sodnika bosta Italijana Cirone in Palazzo.
• * •
LIMA, 19. — Na predolimpijskem izločilnem nogometnem turnirju južnoameriške cone so zabeležili naslednja izida:
CILE-KOLUMBIJA	2:0
BRAZILIJA-EKVADOR	3:1
V tekmi z Brazilijo je Ekvadoi zaključil dvoboj z 9 igralci, ker je sodnik izključil srednjega napadalca in desnega branilca.
FRANKFURTH, 19. — Italijanska in nemška nogometna zveza sta sporazumeli za datum mednarodne tekme za kvalifikacijo na svetovno prvenstvo med obema reprezentancama. Dvoboj bo 14. marca prihodnje leto v Nemčiji.
* * *
KJOBENHAVEN, 19. — Tekma med Skandinavijo in reprezentanco Evrope, ki bo jutri v Kjoben-havnu, bo verjetno zadnja te vrste. To sta izjavila predsednika FIFA Sir Stanley Rous in predsednik
Za 16. kolo A lige
V sobot« 23. t.m. prvenstvena tekma Genoa-Inter
MILAN, 19. — Predsedstvo nacionalne nogometne lige je sprejelo predlog Interja, da bi odigrala tekmo 16. kola prvenstva z Genovo, v soboto 23. maja. Inter je predlog podprl z dejstvom, da bo moral že v sredo nastopiti na Dunaju v finalu za pokal evropskih prvakov z Real Madridom.
Čeprav so se nekateri klubi temu protivili, je nacionalna liga izvedla pri članih predsedstva anketo. Večina svetovalcev je bila za sprejem predloga, zaradi česar je predsedstvo odredilo, da bo tekma Genoa-Inter v soboto z začetkom ob 17. uri.
dili in začeli resno misliti na zasledovanje begunca. Hitrost se je po-se 1 večala in 35 km pred ciljem je ostalo Špancu le 1’20” prednosti. Razdalja med njim in zasledovalci se je vidno' manjšala, še posebno, ker je Vendemmiati sprožil napad, na katerega je Moser s svojimi klubskimi tovariši takoj ostro odgovoril.
Malo pred ciljem se je začela bagarre. Nekateri kolesarji so sl
UEFA Gustav Wiederkehr. To pa j iskali primerna mesta za napad,
» fcsrr as*7.£Si vs »vsi s
nastopov^Wiederkehr^a^e^hja^ ! voreclu vojvodskega parka, predsta-vil, da bodo tekmo evropske repre- , vila strnjena skupina. Malo pred ci-zentance proti Jugoslaviji, ki bo[ ljem je prišlo do padca številnih v korist ponesrečencev skopskega : kolesarjev, med katerimi je bil tu-potresa, vseeno igrali.	| di zi!ioli. To Je lzrabu Bariviera>
uiuiiiiiiuiiiiiiimtiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimniiiiiiimitmiMwtinHimimmiMHHmiHHmiminHMMiH : ki je 150 m pred zaključkom etape
ostro potegnil. Za njim pa se je kakor blisk pognal Taccone, ki ga je prehitel in sl zagotovil zmago četrtega dne Gira.
Dana-nje dejanje dirke po Italiji je potekalo v znamenju samotne vožnje Španca Honrabie, ki je pokazal, da je tudi v hitrostni vožnji
Cvetka Brecelj vd. Michelin ln , lostnemu sprevodu, v Devinu pa je nrcdvse^lloklzal3’ Cepr.aV ^ njen sin Martmod včeraj dalje po- prihod Cvetke in Martina pričakala si^sTmefib^e	Jg°Ve
«vata ob svojem dragem možu in j VS8 vas; pričakala ju je Se poslednji- :	6 pre*ib‘e'
očetu na devinskem pokopališču. Na krat ravno pred pekarno, ki jo Je vo- Danes se je opazilo, da se kole-zeleni poljani med	cvetočimi	akaci-	dila Cvetka do tragične moževe	sarji, ki mislijo na kon'no zmago,
jami so po nasilni	smrti našli svoj	smrti. Potem je žalni sprevod krc-	še ne mislijo izpostaviti nevamo-
zadnji in večni mir	nil v cerkev, kjer so duhovniki Kre-	stim prvih etap in tudi ne reflekti-
V globoki žalosti,	objokanih	lic in	?*£> 20rž, S tanta, Butkovič, Brecelj	raj0 na etapne uspehe. Med seboj
strtega srca ju je včeraj spremljala ; m Bopfc* 0Pra'*".li verski obred ob pa se strogo nadzorujejo in se tudi na zadnji poti številna množica. Po i 3Prem'javi cerkvenega ženskega pev- takoj spustijo v zasledovanje, ko
“ ------ ga J0 vocjii Drago I
Ves Devin okoli krst nesrečne Cvetke in Martina
Oče, mati in sin spet skupaj v tihem in večnem objemu
obredu, ki ga je v Kapelici na glavnem ! D^>fša Zb°ra’ ki goriškem pokopališču opravil Stan-dreški dekan Žorž, ter ob petju žalostink salezijancev, prijateljev pokojnega Martina, je pogrebni sprevod krenil po Tržaški cesti proti Devinu. Dve krsti, ena temna in ena bela, prekriti z venci, sta šli na čelu dolgega sprevoda po Dolu. V vsa
gre za nevaren pobeg. To se je zgo-
Iz cerkve so krsti prepeljali na po- ! tu^	Z?n0a‘
kopališče v štivanu Cvetka je za- : fo ' W j Pg‘ za seboJ vs8 pustila tri sestre in dva brata. Po- iavorite- 2e v začetku smo rekli, leg ostalih sorodnikov je bil en brat ua v esi"vlcl nl bistvenih spre-na pogrebu, dragi pa pride te dni memb: Enzo Moser je roza majica, iz Argentine na "obisk. Izvedel bo Moretti pa je s črno majico zadnji
DANES NA KRONOMETER PARMA. 19.	— Jutrišnjo etapo
Parma-Busseto (50,400 km) bodo tekli na kronometer. Prvi bo star-tal ob 11.10 Moretti, zadnji pa ob 15.22 Enzo Moser. Starti si bodo sledili vsaki 2 minuti. Predzadnji se bo spustil proti cilju De Rosso, ki bo sledil Carlesiju.
miiriiiiiiitiiiitiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiimiiiiiitimiiiiimiiiiitiiiiiiHiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiia
ZA DEŽELNO ATLETIKO USPEŠEN WEEKEND
Košuta A. (ŠZBor) 31”2vtekuna250m
4.01 m Sgrazzuttija v palici in 47.01 m Fabbra v disku
Konec minulega tedna sta zaključili dve atletski tekmovanji. V Vidmu so v soboto nastopili mlajši mladinci in tudi nekateri člani in starejši mladinci, v Trstu pa so se v nedeljo merili starejši mladinci in člani.
Bolj obsežno je bilo tekmovanje v Trstu In temu bomo posvetili največ pozornosti. Atletski miting je organiziral klub Acegat, udeležilo pa se ga je okoli 100 atletov, največ, iz Trsta. Zanimivo je, da so v nedeljo atleti Udinese prvič v letošnji sezoni. pozno prispeli na tržaški stadion in izgubili nekaj startov. Prva disciplina na sporedu je bil tek na 10.000 m. Maloštevilna u-deležba nl obljubljala nič zanimivega, po zaslugi Gottarda pa je po-
stal tek ena najboljših panog nedeljskega tekmovanja. Kmalu po dolgoprograših so se pomerili za-prekaši. Buttignon je nepričakovano dobil v Turolu enakovrednega nasprotnika in rezultat je bil prav do cilja negotov, čas obeh atletov je za začetek sezone več kot zadovo-
seriji, kjer so nastopili najmočnejši, je prvo mesto gladko osvojil Mianl, zelo dobro pa se je izkazal mladinec Moro iz Vidma, ki bi moral postati v nekaj letih atlet velike vrednosti. Sancin se v začetku ni znašel in je tekel med zadnjimi V zadnjih dveh krogih se je le zbral in začel prehitevati tekmovalce. Pristal je na 5. mestu z dobrim ča-
. » ijuv,-. *.«v	VOV XVUV «fCUAUVU"	,
ljiv: 15”7 in 15”8. Uspel je tudi tek ! 30m 4’24 2 V dragi seriji teka je na 3000 m steeple. Intenmerante je I *lan Bora Furiant le za malo zgre-začel z blazno hitrim tempom in'?11 Prvo mcst0- Tekel Je zelo ena-dobro vztrajal do konca. Rezultat komerno in se 50 m pred ciljem 9-53”, katerega je dosegel ne da bi	na prvem mestu. Ko je ze
posebno dobro noznal tehnike pre- fkf|zalo, da je nedosegljiv, je prite-magovanja ovir,' je res odličen 1 kel mirao n-ieSa Pinattl in mu odvodna zapreka je seveda najzani-1 ,vzel ™a?°- Na vsak nači1} Je Far' mivej a atrakcija teka. Tokrat u- 1 lanle Presenetil z zelo dobrim ča-topljencev nl bilo, atlet iz kluba i S0P1,4’32"8;	...	.	, , ,
Fiamme Oro pa se je komaj rešil fz !. Tekmovalo se je tudi v troskoku vode. Med tekom na 10.000 in 3000 ia krogli. V prvi panogi je zmagal m so metali kladivo. 19-letni Fabbro Buttignon, v drugi pa je bil za več iz Tržiča je pokazal zadovoljivo kot Po1 metra hajboljši Fabbro. V tehniko metanja in krepko popravil obeh disciplinah niso nastopili naj-rezullat iz lanskega leta V nedeljo bou31 deželni predstavniki. V teku je atlet zabeležil znamko 47 01 m na 100 m so bili VS1 najboljši zbrani Ki ga uvr ča med najboljše mladin- v Prvl skuPmi, manjkal je le Bensi, ce v Italiji.	katerega so nerazumljivo postavili
Tek na 400 m je bil stvar tekačev v drugo, s slabšimi sprinterji. Start CEDA iz Tržiča. Zelo ostro je začel ! hitrim atletom lepo uspel in 50 Furlan, ki je letos v izredni formi 1 m sta bila Prva Morsut ln Tassini, po 200 m pa ga je dohitel Lora’ i1,3 mal° Pa sta zaostajala Mattaglia-Kazalo je, da bo na cllini ravnini n0 ln Barbieri. Morsut je bil najbolj Lora z lahkoto premagal klubskega ! sproščen in je zanesljivo osvojil pr-tovariša, Furlan pa je bil močnejši v0 mesto, ostali Se niso najbolje in zmagal v času novega osebnega pripravljeni in so močno popustili v
žalostno vest, ki je niti slutiti ne
more. Kruta usodR z nekaterimi za-
ki vasi so ljudje prisostvovali ža- res ne pozna usmiljenja.
t A tl V A L A
Hvaležni za neštete dokaze pogreba nepozabnih
globokega sožalja ob priliki
Cvetke (Flore) Brecelj vd. Michelin in sina Martina Michelina
se sorodniki najiskreneje zahvaljujejo predstavnikom oblasti, gasilcem, dekanoma iz Devina In štandreža ter dragim duhovnikom, učiteljstvu in gojencem zavoda «8 Luigi», pevcem tn vsem ostalim udeležencem.
Posebna zahvala gosp. Cesara Rivoltu ln mlademu neznan, cu, ki sta tvegala lastno življenje pri reševanju Gorica, Ronke, Devin, 20.5.1964.
PogreO-o podjetje Pretch-ern, Gradiška, te! 91-55
_	novega osebnega .	-, ,	.
rekorda 50”. Bolj slabo se je odre- drugem delu teka. Nastopila sta tu-zal Bramuzzi, ki je tekel komaj di oorova tekača Žerjal in Švab. pod 53”.	Prvi je prvič nastopil in je zaradi
Skakalci s palico niso pokazali treme tekel pod svojimi zmogljivost-nič posebnega. Orodja iz fiberglasa - ni- švab Pa Je bil utrujen od teka
v razpredelnici ki se ie skraišai*l Se pihče ne Gori ča pravilno tn J™ 400 m, kjer je dosegel, čeprav IC1’ ki Se Je skraJaala rezultati so ostali pri starem. Za- -brsz treninga, zadovoljiv rezultat za ne-taj imen	j nimiv je bil tek na 1500 m. V prvi , 5f”3’ ki Je le 3 desetinke od osebne-
__________________	ga rekorda Miting je zaključila zelo
hitra štafeta 4X100 m Ginnastice Triestine, ki Je v postavi Mattaglia-no, Gentilli, Bensi, Tassini progo pretekla v 44 sekundah.
* * *
Na cilju in v lestvici
NA CILJU
1.	TACCONE VITO (Salvarani), 4.28’44”, s povprečno hitrostjo
42.196 km
2.	Barivlera Mino
3.	Margoli Raffaelle (Legnano)
4.	Jongen Constant (Flandrla)
5.	Magni Oreste (Gazzola)
6.	Vandenbergen
7.	Reybroeck
8.	Ongenae
9.	Baffi
10. Zandegu; 11. De Loof; 12. Fontana: 13. Pellzzoni; 14 Mazza-curati; 15. Pifferi; 16 Novak; 77. Baldan; 18. Talamillo; 19. Minieri; 20 Everaert, Itd.
SPLOŠNA LESTVICA
1.	MOSER E. 17.49’01”
2.	Poggiali, z zaost. 1.01”
3.	De Rosso
4.	Everaert
5.	Cariesi
6.	Cribiori F38”
7.	DancelU 1’55”
8.	Fontana 2*07”
9 Mugnaini
V soboto je bil atletski miting tudi v Vidmu Nastopili so predvsem naraščajniki, nekaj panog pa je bilo rezervirano tudi za starejše kategorije. Med člani se je odlično izkazal Sgrazzutti, ki je s palico dosegel 401 cm, med naraščajniki pa sta bila dobra Feres iz Trsta na progi 1200 m in Cauz v skoku s palico. Za slovenski šport je najlepše presenečenje Aleksander Ko uta, ki je na 250 m dolgi progi brez konkurence zmagal z odličnim rezultatom 31 "2 Sloven-
10. Pambianco 2’46”; U. Pelizroni ! ski atlet je prvič nastopil v tem teku 2*59”; 12. Zilioli; 13. Taccone; iri ima možnost, da se še mnogo po-14. Hoevenners; 15. Ncnclni- 16 j Pravi S časom okoli 30"5 lahko ra-Ccppi; 17. Moser A.; 18. Annue- 'una z uvr!:t tvB° v flnaIe na drzav' ttl ; 19. Fontona; 20. Ferrari, Itd. I nem prvenslvu BRUNO KRIŽMAN
JOŽA MOR VA t: Aee'W'WW'W'W'W'
M pod šleim
Izmed listja in grmovja se Je prikazala — ženska! Cma, visoka, koščena vaščanka, podobna sraki, se Je previdno tihotapila, držeč v roki jerbaščok Kaj pa ta išče tu? Ležala sta nepremično in radovedno čakala, kaj bo zdaj. Odleglo jima Je, seveda, ženska se je previdno premikala, vsak čas je malo postala, se ozirala, prisluškovala. Ravno tako kakor divjačina! Mar še koga čaka? Kaj išče tu? Gotovo se J® s kom zmenila... ravno tu na pitališčui Ve, kje je treba, babnica! Približala se Jima je na nekaj korakov in še ju ni opazila. Naposled...!
— Joj... Jezus Manja...!
Skušala se je naglo umakniti, a se Je pri obratu ujela s krilom na veje, spodrsnila in toliko da nl padla. Da bi Jo pomiril, ji Kapara zakliče:
— Ustavi se, žena... ne boj se! Nič ti nočemo!
Drhtela Je, šklepetala z zobmi in zavijala z očmi kakor lisica, ko ostane brez mladičev.
— Ne boj se...! Pomiri se, žena, ne boj se! Kaj delaš tu, koga iščeš?
Joj meni siroti... jaz sem ubožica... joj! šla sem v go-
rico.
— Tu ni gorica! — Jo,opozori Kapara in vstane.
— Joj meni... tu Je bilo zmeraj dosti jurčkov... pa sem Jih hotela nabrati.
Obrnila Je glavo, a je Se zmeraj streljala z očmi. Kapara Je to opazil, a Je mislil — baba se Je ustrašila! Da bi jo pomiril, reče:
— Ce si šla nabirat jurčke, jih kar nabiraj! Ne boj se! Midva nisva kakšna vojska... kar lepo nabiraj in ne meni se za naju.
Kapara se je znova spustil na tla in se zvalil na ležišče, ženska se je pa umaknila in izginila po isti stezi, koder Je prišla. Domobran poredno namigne Kapari;
— Srna je prišla na pitališče...!
Molčal Je. Razmišljal Je: Kaj naj ukrene zdaj? Tako prijetno mu je bilo tu, kaj pa zdaj? Da bi dremal ali da bi šel dalje in iskal oddelek? Kam je šla žena. po jurčke ah po koga drugega? Kako je pa prišla previdno, prav kakor divjačina! Zakaj se je neprenehoma ozirala? Ali je sploh res nabirala Jurčke?
— Suha je, a drugače nl slaba... — je domobran navezoval na prejšnjo misel. — Ima brke, gotovo Je kosmata kot vrag. Ni bilo prav, da sva jo spustila. Lahko bi Jo bila... namesto kosila. Vendar sva vojska, čeprav tl praviš, da nisva! Grda Je... pa vendar. V naši vasi sta kosmata ženska in kratkodlaka kobila v največji časti.
Kapara se Je še. zmeraj pomišljal: ali je treba odriniti ali ne Sonce se je že spustilo v vejevje ln ga spremenilo v najlepše gnezdo v gozdu. Najbrž Je le precej dolgo spal. Precej dolgo...? Sedem dni bi lahko nepretrgoma spal, pa se še tedaj ne bi sramoval spanja. Ko bi Živel še sto let v dobrem in v Izobilju, ne bo nikoli nadomestil vsega, kar je pri partizanih izgubil če preživi vojno, pio osvoboditvi nikamor več peš! V gore celo ne! Samo spal bo ln uživali Da, a nekdo mora tudi delati! Ne bodo vsi ležali! Naj delajo domobrani in drugi oku patorjevi hlapci! Ti! Naj postavljajo, kar je požganega, naj pozidajo, kar je porušeno! Naj se pretrgajo, naj crknejo prt delu! Pa ne bodo. Ne bodo hoteli delati, kakor je treba, sabotirali bodo gradnjo, pa bodo spet poklicali Kaparo. In kaj bo
Kapara? Kapara bo moral delati! V vojni žulj na podplatih, v miru na dlaneh! Delaj! Brez oddiha! Kajpak. Dokler Je obnova, ni odmora! Tako je! Pljuni že zdaj v roke, Kapara in pripravi kramp in lopato! Zapomnil si boš, kako se gradijo proge in mostovi. Morda bodo Kapari pomagali stroji. Bodo. Zgradili bomo tovarne, sam dimnik do dimnika! Industrijo! Zato se pa borimo za socializem, da ljudje ne bodo delali kakor živina. Glej, no... za hudirja, kam sem zašel? Jaz o socia lizmu, a o čem blebeta domobran? Da slišim...
— So pn vas tudi one?
— Kdo?
—	ženske.
— Kakšne ženske?
— Pa... z vami se borijo tudi ženske...
— To niso ženske, to so tovarišice! — ga pouči Ilija, sede ln začne nategovati vezalke pn čevljih.
— Prav, tovanšice... Ali Je res, da vse nosijo hlače?
— Kaj naj bi drugega nosile... v borbi!
— Pa spite skupaj?
— Dogaja se, da spimo skupaj. Bogami ne spijo posebej, pač pa po desetnijah in po vodih, kjer Je katera.
— Drugi zraven drugih?
— Seveda.
— Moški, ženska...?
— Tudi to je.
Vidi Kapara, kam napeljuje to Paveličevo prase, on to do bro vidi, pa mu vendar odgovarja na vprašanja, samo da bi vedel, do kam bo šel Nehal bo menda ne misli do kraja! A domobran se prekanjeno smehlja, bliskajo se mu oči... saj ludi nt majhna stvar — on, domobran, Izve iz prve roke partizanske skrivnosti!
— Torej, praviš... skupaj. In...?
-	Kaj?
— Ali jih kdaj takole...?
— Ne vem, kaj misliš... s tem «takole»?
— Mislim, da jih vi kdaj takole., po moško!
Vstal je, stopil k domobranu in trenutek premišljal, kaj naj naredi z njim. Naj ga udari, ploskne... Kaj naj naredi z njim?
Stisnil je pest in Jo pokazal domobranu;
— Jo vidiš? Ce te samo enkrat takole po moško udarim po tem tvojem lajavem domobranskem gobcu, ti nikoli vt-č ne bodo hodile na pamet take umazanije! Misliš, da smo oii pra-sci, kakor ste vi? V vasi Rastovčid v Slavoniji se je zvrstilo sedem «Čerkezov» — z neko kozo! Opoldne na križišču, pred vsemi!
— Jaz nisem «Čerkez» se zavaruje domobran.
— Si! Vsi vi ste «Čerkezi» — ustaši, clomobrani, legionarji, vsi! Pod eno zastavo se borite, istemu gospodarju služite. Slišal sem t® malo prej ko si govoril o ženskah in kratkodlakih kobilah Prašiček! In zdaj boš ti mem o tovarišicah... pujsek! Iztrgal ti bom jezik, baraba domobranska 1 Ali slišiš?
- Slišim...
Nehal je zobati grozdje, sklonil je glavo, potuhnil se je kot šekec, ko ga ozmerja gospodar Gospodar...? Vsak ,ospodar ve kdaj se njegov psiček Žali, ker se želi igrati, a r.a.. Mar se ta človek zna šaliti? Je vredno s takim nadaljeval pot? Ali n: morda bolje reči mu takoj — na svidenje! — m jo sam ubrati domov v Luknjico? Ln kam sploh gresta, kam? Ce bosta skupaj, se bo še slabo končalo Ta Kapara, kakršen je že, lahko na lepem podivja, lahko se na mah spomni, ua je zares pravi partizan in da Je ta pred njim zares pravi domobran — In kaj potem? Ko začuti vonj po gozdu, mu lahko kaj šine v glavo, lahko mu zavre kri, lahko popade tisto svojo puško ln jo naperi domobranu v prsi ter zakriči: «Predaj se... rose gor!» In tedaj, kaj bo tedaj? Gre po gobe življenje in Luknjica Zbogom...! Da, s temle nl šale. Njemu je zaklati človeka, kakor na stranišču potegniti dol gate. Se z očesom nl tremil
( Naaaiievanie iledt)
UREDNISI VO: TRSI - UL MONT FOCHI 6 II TELEFON 93 K08 tn 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellloo 1 II Telefon 33 83 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-838 - NAROČNINA: mesečna 800 lir - Vnaprej: četrtletna 2.250 lir, polletna 4 400 Ur, celoletna 7 70*» m — SFRJ v tednu 20 din. mesečno 420 con - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11 5371 — Za SFRJ: ADIT DZS Ljubljana, Stari trg 3 1, telefon 22 207, teko« račun pri Narodni banki v Ljubljani MK) 14-603 Htì - OGI.A8I: Cene oglaauv: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 40 Ur beseda — Oglasi tržaška ln goriške pokrajine ae
naročajo pri upravi. — la vseh drugih pokrajin Italije pri «Società Pubblicità Italiana». — Odgovorni urednik; STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trat