Naročnina mesečno 25 Din, zu inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
S£OVEJ\EC
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, 2994 in 2099
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Ček. račun: Ljubljana št. 10.65(i in 10.349 za inserate; Surajevo štv. 7563 Zagreb štv. 59.011, Praga-Dunaj 24.79*
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2993
Duh pa oživlja • • •
Misli k nemškemu konkordatu*
Konkordati spadajo v prvi vrsti v področje prava. Oni določajo v skrbno pripravljenih členih kakšni naj so pravni odnošaji med Cerkvijo in državo. Toda, če bi gledali na konkordate samo z očmi pravnikov, bi njihovo važnost podcenjevali^ ker oni odkrivajo še mnogo več. V njih se zrcali vse življenje Cerkve in vse življenje države. Skozi njihove člene veje duh zgodovine, duh določene dobe v zgodovini. Samo oni, ki znajo Citati paragrafe konkordata v luči časa, v katerem so nastali, v duhu zgodovinskega razdobja, ki jih je rodilo, jih bodo brali pravilno. In o tem duhu bi radi govorili.
Danes živi še mnogo ljudi, ki bi v konkorda-tib radi videli le zadnji ostanek časov, ki zahajajo. Po njihovem mnenju so konkordati le siromašni pisani paragrafi, ki so ostali kot revna zapuščina, kot siromašen odsev veličine nekdanje rimske svetovne cerkve in njenega vpliva na javno življenje. Toda bolj pravilno bi bilo, če bi gledali na nje z nasprotnega stališča in bi rekli, da so konkordati širokopotezni poskusi, da se zopet vzpostavi red na zemlji. Iz njih ne izhaja nikak plesnjivi dih zastarelih razdobij, ampak binkoštni duh obnovljene zemlje. Konkordati so nastali iz istega no-trajnega razpoloženja, ki smo ga doživeli na vojnih poljanah in sredi vseh povojnih katastrof. Vsaka svetovna konferenca, ki je razpadla v nič, brez uspehov, brez koristi, je samo nov dokaz za to, da svetovna zgradba ni v redu in da danes ne pomagajo več niti kakšni površni popravki tu in tam na razpoklinah razkrajajoče se zgradbe človeške skupnosti.
Dva načina obstojita torej za vrednotenje kon-kordatov. Nevarnost pa je velika, da jih tolmačijo baš oni, ki o novem duhu ničesur ne vedo, ki ga sami ne vsebujejo. To so oni Črkojedi in knjigo-rilci, ki v pisani besedi paragrafa ne čutijo nobene žile živega življenja. Oni so se že zakrknili v to, kar je moje, in v to, kar je tvoje, potegnili so neprestopne ločilne črte in so pri lem popolnoma pozabili, da vrednost konkordata, vrednost pisane besede ni v ločitvi, ampak v združevanju, v prijateljskem sodelovanju. Nikdar Se ni bilo mogoče potegniti stroge pravne Hrte, ki bi mogla zadostiti vsem potrebam, vsej raznolikosti vsakdanjega življenja. Življenje se da voditi samo. Če smo ohranili spoštovanje do njegovih tajnosti.
Tako bi bilo n. pr. napačno sklepati iz kon-kordatnega besedila, ki nalaga duhovnikom potrebo, da se umaknejo iz političnega udejstvovanja v strankah, da je s tem tudi vera iz javnega življenja odstranjena. Takšen sklep bi bil napačen. Saj v zdravih oblikah državnega iivljenja Cerkev duhovnika nikdar ni potiskala na politično polje. To je bilo potrebno samo tako dolgo, dokler država svoje dolžnosti ni izpolnjevala in je bila Cerkev naravnost prisiljena, da prevzame sama nekaj dolžnosti, ki jih država ni hotela vršiti. Saj je Cerkev v razrvanosti človeške družbe bila še edina moč na svetu, ki je dihala, ki je izžarevala red. In ta svoj neobhodno potrebni red je Cerkev morala uveljaviti tam, kjer ga država ni mogla ali ni marala. Toda nihče ne bo bolj vesel tega kakor Cerkev saina, če se danes država sama stavlja na razpolago, da bo vzdrževala red, etičen red, kot ga predpisujejo božji in naravni zakoni. Nihče, prav nihče v Cerkvi ne bo zaradi tega žalosten, ce se Cerkvi ne bo treba več brigati za gotove posvetne stvari, če bo odslej svet sam preko državne oblasti vse nravne zakone in zakone krščanstva spoštoval in izpolnjeval. Cerkev, ki je bila s političnega polja odstranjena, še dolgo ni zapustila javnega življenja, ne, ona je ostala prav tam, kjer je bila, sredi človeške skupnosti in bo sedaj še lažje pridigovala evangelij in velika socialna načela. ki so jih zapisali papeži v svoje velike enciklike.
Bilo bi tudi popolnoma napačno, če bi kdo hotel iz konkordata razbrati, da so odslej katoli-ško-socialne organizacije zgubile ves prostor, v katerem se lahko izživljajo. Te organizacije, med njimi v prvi vrsti stanovske organizacije, so si stavile nalogo, da oživljajo krščanska načela v vsakdanjem praktičnem življenju. Kako bi si naj sedaj kdo upal trditi, da jih je izključil iz javnega življenja baš konkordat, kojega glavni namen je, da organizira sodelovanje med Cerkvijo in med državo. Kdo bi si upal te organizacije odstraniti, njihovo samobitno življenje motiti ali ovirati, ko je vendar to samobitnost in to življenje država sama garantirala. Kajti Cerkev na noben način ne more izkoristiti vse svoje organizatorične sile, svojih oblikovalnih energij izrabiti, ako se ji ne da možnost, da zbira v skupine posamezne stanove ali posamezne starosti ali posamezne spole, ki jih vse pregnete in izoblikuje v življenja polne edi-nice v veliki človeški skupnosti. Mi vendar ne smemo pozabiti, da je ni danes nobene velike zamisli, ki bi se ne bila rodila v teh katoliških organizacijah.
Brez dvoma bi tudi ne bilo prav, če bi se nezaupanje pojavilo v cerkvenih krogih takoj po podpisu konkordata. Katoliška cerkev gleda zaenkrat na konkordat s čuvstvi iskrenega zaupanja. Pri vsaki priliki so cerkveni krogi naglašali svojo ».adovoljnost z nekaterimi naredbami državne oblasti, ki je brez usmiljenja zatrla vse, kar spominja na korupcijo, na bogoskrunstvo, na moralno propadanje. Hvala Bogu. Saj vendar ni stvar škofov in duhovnikov, da nadzirajo, recimo, kopališča in vršijo službo policajev nad nenravnostmi, ki se dogajajo na takih prostorih. Ali se ne sliši smešno, da je morala Cerkev prevzeti dolžnosti policije? Država je tukaj storila svojo dolžnost in Cerkev je s tem zadovoljna. Zato lahko rečemo, da ima Cerkev zaenkrat iskreno zaupanje v sodelovanje z državo in da bi bilo treba temeljitih razočaranj, predno bi to zaupanje moglo izginiti.
Stare države ni več. Izginila je z vsem, kar
(o je označevalo. Zato ni treba več izgubljati no-lene besede o tem vprašanju. Nastala je nova dr-Sava, o kateri smo spočetka resno mislili, da sega po neki totalnosti, ki zedinjuje državo in Cerkev. Bali smo se, da hoče ta država postati tudi Cerkev. Ta nevarnost je šla mimo v trenutku, ko je dr-lava sklenila konkordat s Cerkvijo, ko sta se obe oblasti, državna in cerkvena, pojavili pred nemškim ljudstvom v vsem sijaju obojestranske suverenosti. Nov svet vstaja izza obzorja in mi imamn rtis. da švigajo po njem žarki boljšega reda. Naša
Italija snuje nove pakte,.
Najprej pakt na Balkanu, našo
v
na CtttCtn fflOfftf Dr* Beneš med optimisti Evrope
Pariz, 3. avgusta.
S tem, da je G6mbos, kakor se vidi, v popolnem sporazumu z Italijo, postavil zopet na dnevni red mednarodnih političnih diskusij revizijo mirovnih pogodb, je nekoliko upadel veliki optimizem, ki so ga francoski ofioielni krogi gojili z ozirom na rešitev evropskih problemov sploh. Treba je namreč vedeti, da se je francoska diplomacija udajala nadi, da se bodo odnošaji med evropskimi velikimi in malimi državami izboljšali in postavili na podlago trajnega miru in sodelovanja, ne da bi bilo treba menjati osnovo, na katero se je postavila Evropa po versaillski mirovni pogodbi in drugih z njo zvezanih pogodb iz leta 1918. Vprašanje reviaije naj bi se ali sploh pokopalo ali pa vsaj odložilo za dolgo dobo let. Zdaj se pa zdi, da izločitev revizijskega vprašanja iz kompleksa evropskih mednarodnih problemov ne bo tako lahka.
Franciia pomaga Italiji
Francosko diplomacija je po sklenitvi vzhodnega |>akta posvečala veliko pozornost prizadevanjem, d« bi se sklenil še črnomorski pakt in balkanski pakt. Črnomorski pakt med Rusijo, Romunijo, Bolgarijo, Turčijo in eventualno tudi Grčijo naj bi bil dopolnilo vzhodnemu paktu in naj bi končno rešil tudi vprašanje morskih ožin. Balkanski pakt pa naj bi obsegal vse balkanske države, ki bi se obvezale, da bi nobena ne napadla drug« in da bi vsp medsebojne spore reševale mirnim potom. Četudi bi tak pakt ne rešil obstoječih teritorialnih vprašanj med balkanskimi državami in bi jih pustil odprta, pa so se v Parizu udajali na-dam, da bi balkanske države mogle same med seboj vsaj eno ali drugo izmed teritorialnih vprašanj rešiti približno tako, kakor sta Romunija In Rusija ob sklepu vzhodnega pakta rešili med seboj besarabsko vprašanje, ki ne bo tvorilo več ovire za prijateljske odnošaje med tema dvema državama. K temu pride še to, da so vse balkanske države same odkritosrčno za medsebojno sporazumno ln vzajemno sodelovanje, ker »e imajo vse boriti z velikimi gospodarskimi teiavomi, z zadolženostjo in podobnimi vprašanji.
Bolgarski pogoj: Revizija
Zato so na Quai d'Orsayu mnenja, da bosta Izmet paša in Titulescu, ki se bosta v zadevi zamišljenega pakta najprej oglasila jeseni v Sofiji, da se v tej zadevi razgovarjata z Bolgarijo, svojo nalogo dobro opravila. Obadva državnika imata v rokah dobro orožje, ker stojita, kakor znano, odločno na stnlišču, da je balkanski pakt v prvi vrsti zato potreben balkanskim državam, da se napravi konec hegemonijalnim stremljenjem velesil na Balkanu, kar zveni prijetno tudi v ušesih bolgarskih državnikov. Toda politiki, ki so o razpoloženju političnih krogov Bolgarije bolj poučeni nego izvestni optimisti v francoskem zunanjem ministrstvu, kjer danes naenkrat vse probleme vidijo v rožnati luči, dvomijo, da bi se mogel balkanski pakt podpisati že letos, kakor pričakuje sedanji francoski režim. V Bolgariji stoji slejkoprej t ospredja problem revizije mirovnih pogodb in nikjer niso tako napeto pričakovali rezultata sestanka med Mussolinijem in Gombosom, kakor ravno t krogih bolgarskega ministrskega predsednika Mušanova. Ker je Italija GHmbosovo revizijsko politiko vzela sedaj čisto ofirijelno pod svojo zaščito, je jasno, da bo morala podpirati tudi bolgarsko stališče po reviziji, četudi bi Bolgarija mogoče zaenkrat še ne postavila na dnevni red pogajanj o balkanskem paktu vprašanje teritori-
Boino rožlianie na Tihem moriu
jahte revizije napram Jugoslaviji, Romuniji in Grčiji, pa ni nobenega dvoma, da bi zahtevala zakone v zaščito onih, katere Bolgarija smatra za svoje rojake v Dobrudži, Južni Srbiji in grški vzhodni Macedoniji. Znano pa je tudi, da se Bol-
garija nikakoi še ni odpovedala dostopu do Egej-skega morja. Pa tudi črnomorski pakt z Rusijo ne bo tako lahka zadeva, kakor si v Parizu domišljajo, ker bolgarski režim odločno zahteva, da Sovjeti prenehajo s svojo propagando.
Brez Italije na Balkanu ne gre
■Ador obvlada Egeisko morje,,.44
, i i met pasa, pred»ednik iur»ke vlada.
Čeprav bi balkanski pakt v načelu pomenil, da se balkanske države osamosvojijo od velesil,
Ea seveda ne bo mogoče doseči takega rezultati, akor si ga želi Francija, ako bo nasprotovala Italija, ki ima svoje interese v Albaniji in ki s svojimi strategičnimi točkami na Dvanajsterootočjn in » svojo mornarico ter velikimi letalskimi silami obvlada vse Egejsko morje. Treba je tudi pomisliti, da vlada zelo prijateljsko razmerje med Italijo na eni ter Turčijo in Grčijo na drugi strani in da Bolgarija slejkoprej v Mussoliniju vidi svojega najmočnejšega zagovornika. Ofieielni pariški diplomatski krogi fricer polagajo veliko važnost na to, da ima Titulescu zopet veliko besedo v Rimu, kjer deluje za splošno pomirjenje od Gibral-
tarja do Urala, In da Kemal paša kljub svojemu prijateljstvu z Mussolinijem nikoli ne bo dovolil, da bi Italija zavladala Balkanu — toda vse to še ni zadosti, da bi se mogle uresničiti rožnate nade na popolno razjasnitev političnega horiconta na jugovzhodu v smislu francoskih želja, kakor bi lo rad gospod Jouvenel, ki stoji na čelu vsem optimistom na Quai d'Orsayu.
Dr, Beneš a v spominsko knjigo t
Med' te optimiste spada tudi dr. BeneA, zun. minister češkoslovaške vlade, kojega časopisje te dni izredno hvali Musolinija, kojega politika da je tako fina, realistična in prilagodljiva, da ga v tem ne prekaša noben državnik sodobnega sveta. Da je politika g. Mussolinija zelo fina, o tem tudi Francozi ne dvomijo in so se imeli že večkrat priliko o tem prepričati; prilagodljivost Mussolini jcve politike pa je posebno poglavje. Ta prilagodljivost je namreč v gotovih vprašanjih samo navidezna in kdor ji preveč veruje, se utegne jako opeči. To bi se ne znalo zgoditi samo voditeljem francoske politike, ampak tudi g. Benešu, ki se gotovo ni nadejal, da bodo italijanski listi, med tem ko popolnoma molčijo o rezultatih razgovorov med Mussoli-niiem in Gfimbflsom, prinesli dolg intervju z dr. Jenličko, ki je bil svoj Čas slovaški poslanec v budi mpeštanskein parlamentu. Sedaj je prišel kot predsednik nekega »slovaškega sveta« v Ženevi v Rim, kjer so ga z velikimi simpatijami sprejeli.
Mislimo, da ni r duhu prisrčnosti, ki je rad nje čase zavladala med Rimom in Prago, da faiistitno časopisje tako silno poudarja in pmlčrtuje izjave snanega madiarofila Jebličke, ki zahtevH revizijo mirovnih pogodb, brez dvoma v sporazumu z Gfim-bflsom, češ, dn Slovaki zahtevajo pravico samoodločbe. Radovedni smo, kaj bo k temu rekel gospod Beneš. Dr. JehKčka sicer nima velikega pomena, pač pa je značilno to in sili k resnemu razmišljanju, da so našle njegove težnje tako »simpatičen* odmev v fašistični Italiji, ki jo vodi g. Mussolini.
Podonavje
Pogaiania za gospodarski pakt
Dunaj, 3. avg. tg. Pariški dopisnik »Nenes Wiener Tagblatta« poroča o senzacionalnih diplomatskih razgovorih, ki se vodijo v Parizu. V središču teh raigovorov je avstrijski poslanik. Dasi se ti razgovori nahajajo zaenkrat t začetnem stadiju, se ima z njim odločiti o postopanju, s katerim naj se omogoči točno ugotavljanje vzajemnih gospodarskih interesov v Podonavju. Potem se bodo lahko končno uredili gospodarski problemi podonavskih držav. Sedaj razpravljajo o tem, da bi se sestal posvetovalni odbor, ki naj prouči vse Tzajemne koristi in kompenzacije gospodarskega pakta, kateri naj se sklene med podonavskimi državami. Kot prvi korak za to bi se imela izvršiti stabilizacija valut za Podonavje. List navaja na koncn, da se t krogih Male zveze kakor tudi t francoskih krogih utrjuje prepričanje, da je skraj-
Zedmjene države in Japonska se mrzlično oborožujeta na morju
Japonska izzivanja
Waihlngton, 3. avgusta, ž. Javno mišljenje Amerike je silno vznemirjeno radi najnovejših japonskih načrtov za gradnjo vojnih ladij. Nov japonski pomorski program predvideva veliko število križark, podmornic in drugih vojnih ladij. Državni podtajnik Philip je izjavil, da se lahko smatra japonska pomorska politika za začetek pravega tekmovanja v pomorskem oboroževanju med Ameriko in Japonsko.
Odgovor Amerike
Newyork, 3. avgusta, ž. Roosevelt je odobril načrt za zgradbo 21 novih vojnih ladij. N, ta način bo zaposlenih več tisoč delavcev. Še v loku lega leta bi se moralo izdati za zgradbo teh ladij 46 milijonov dolarjev, medtem ko znaiSa celoten program 328 milijonov. Ta program je pa še samo del velikega načrta za oboroževanje, za katerega je v celoti predvideno 3 milijarde 300 milijonov dolarjev.
želja je le, da bi zaupanje zbudilo tudi zaupanje, ker samo pod leni pogojem bosta vzcveteli obe, država in Cerkev, v medsebojni tekmi ustvarjanja človeškega blagra.
Friedrich Muckermann S. J.
* Prinašamo la članek, čeprav ne delimo povsem optimizma znamenitega katoliškega idpo-loga, radi tega, ker vsebuje načelno važne misli in smernice. — Op. uredništva
Na Kubi pa komunisti
Newyork, 3. avgusta, ž. V Havani na Kubi je prišlo včeraj do težkih spopadov. Več tisoč komunistov je demonstriralo po ulicah proti ameriškemu imperializmu. Policija je morala intervenirati, ker je bila ena žena ubita, več oseb pa zelo težko ranjenih. Komunisti so napadli tudi tovarno za tobak.
Amerika hoče denar
Newyork, 3. avgusta, ž. Vest londonskega lista, da bi se pogajanja o vojnih dolgovih odgodila do leta 1934, je zelo neugodno vplivala v ameriških krogih. Izjavili so, da v ameriških merodajnih krogih o takem predlogu ničesar ne vedo. Profesor Mooley, ki ima nalog, da pripravi ta pogajanja, je danes izjavil ameriškim časnikarjem, da se politika Združenih držav v vprašanju vojnih dolgov absolutno ni spremenila. Predsednik Roosevelt je dal na znanje, da nikakor ne želi odgoditi pogajanj.
Newyork, 3. avgusta. 1. V bližini Managua jc eksplodirala bomba v municijskem skladišču, nakar je celo skladišče zletelo v zrak. Eksplozija je bila tako močna, da se je zemlja tresla kakor ob potresu, Med prebivalstvom je nastala panika. Ubitih je bilo 30 meščanskih gardistov, ki so stra-žili skladišče.
Managua, 3. avgusta, ž. Vlada republike Ni-karague je proglasila obsedno stanje radi oksplo-zije municijskega skladišča meščanske garde v Mjuiatfui.
ni čas za ustvaritev ideje gospodarskega raviin teija in sanacije v Podonavju ter da sc ne sme več i zgubljati ras.
Grki liubijo Italijo
Rim, 3. avg. ž. »Giornale d' Italiar prinaša I*-javo predsednika grške vlade Caldarisa njegovemu atenskemu dopisniku. V tej izjavi naglasa Cal-daris, da je iskren prijatelj Italije in da je prepričan, da čutijo tako vsi Grki. Z zanimanjem spremlja razvoj v Italiji. Divi se Mussoliniju in je prepričan, da morajo Mussolinijeve težnje podpirati vsi politiki in ekonomi. Rim je prevzel nanovo v Evropi ono mesto, ki ga je zavzemal v ve? stoletjih. Posebno ga veseli, da je Grčija z Italijo v prijateljskih stikih in je prepričan, da bodo le zveze še čvrstejše, ker njegova vlada iskreno želi konsolidirati prijateljske razmere med Grčijo in Italijo, kar brez dvoma želi tudi italijanska vlada
Nemčija snubi Romune
Budimpešta, 3. avg. tg. »Uj Nemzetk objavlja senzacionalno vest, da je bil v torek v Sibinju v Romuniji, kjer biva mnogo saških Nemcev, velik zbor, katerega se je udeležil tudi nemški notranji minister dr. Frick in nemški poslanik v Bukairešlu Schulenburg. Na zborovanju so govorili krajevni hitlerjevski voditelji in naglašali, da bo nemška manjšina v Romuniji v bodoče branila svoje interese v okviru narodnega socializma. Pozvali so Nemce v Romuniji, da navežejo čim tesnejše stike med Romunijo in Nemčijo. Na koncu je bila sprejela resolucija, katera zahteva, da se Nemcem v Romuniji dovoli ustanovitev narod,losocialistične stranke. Romuniski listi p šejo zelo ogorčeno radi tega zborovanja, posebno zato, ker se ga je udeležil tudi nemški notranji minister dr. Frick, ter ostro napadajo romunske oblasti, ki so dovoliie to zborovanje. Poročilo tega budimpešlanskega lista pa se v ostalem ne potrjuje.
Italijanski prestolonaslednik v Avstriji
Budimpešta, 3. avg. tg. Posebni dopisnik »Az Esrta« javlja iz Innsbruckn, da se je včeraj italijanski prestolonaslednik Umberto z avtomobilom peljal skozi mesto. Prestolonaslednik je osi al v Innsbruckn nekoliko ur, potein pa je nadaljeval pot proti Miinch' nu. O namenu obiska italijanskega prestolonaslednika v Nemčiji se ni mogle do sedaj še ničesar zvedeti.
Herriot na potu v Jugoslavijo
Pariz, 3. avg. (a). Pred odhodom iz Lyona je Herriot sprejel dopisnika pariškega »Intransigcan-la« in mu izjavil, da namerava ostati od 11. do 18. t. m. v Sofiji, da se udeleži kongresa evropskih radikalnih strank. Na,lo poide v Turčijo, kjer osla. ne do 24. avtfusla. od ondod sc pa odpelje v Ru aiio.
Zahai sklepa Rusi a pogodbo z Evropo?
Lakota v Rusiji
Dr. Ewald Ammende, glavni tajnik
Evropskega kongresa narodnih manjšin.
I.
Ni to nobeden slučaj, da je moral tajnik Evropskega kongresa za narodne manjšine zgrabiti za pero, da obravnava pred svetovno javnostjo problem ruske katastrofe, ki jo povzročuje splošna lakota. Kajti mnogo narodnih manjšin, kot so to Ukrajinci, Nemci, Belorusi, židje itd. prebivajo na obronkih sovjetske Rusije in sprejemajo natančna poročila o lakoti svojih krvnih sorojakov, ki prebivajo v sovjetski Rusiji. Iz pokrajin, kjer razsaja lokata, so zbežale trume ruskih siromakov. Sovjetska vlada je hotela ta beg onemogočiti in je meje zaprla. Toda kljub temu prihaiajo novi tisoči beguncev v Finlandsko, v Estonijo, v Litvo in v Le-toniio ter na Poljsko v dobri veri, da bodo s tem rešili vsaj golo življenje. Posebno pa bežijo begunci iz krajev Dnejstra in Zbruča, iz obrežja Volge, iz podnožij Kavkaza. V prvi vrsti pa je po katastrofi prizadeta Ukrajina.
SI i č no pripovedujejo tudi očividci, koiih izpovedi so iznad vsakega dvoma. Vporabil bom »amo nekaj najznačilnejših dokazov, ki so mi trenutno na razpolago.
Kot prvega imenujem Garretha Jonesa, biv-iega osebnega tajnika Lloyda Georgea, ki je opita! »voj« vtise v »Manchestcr Guardianu«. Garreth Jones je prepotoval vso sovjetsko Ukrajino in preštudiral nato velikanske pokrajine Kuhanja. On zaključuje svoje pretresljive in dostikrat tudi razveseljive vtise s temnim prerokovanjem, »da se nahaja sovjetska Rusija pred katastrofo, ki ne bo nič manjša od one v letih 1920— 21.« Tako je po njegovih podatkih v Kazakistanu že polegla ena tretjina prebivalstva lakoti.
Dejansko stanje v pogledu lakote pa potrjujejo tudi strokovna mnenja poljedelskih strokovnjakov, let »o jih najrazličnejše države nastavile pri svojih diplomatskih zastopništvih in ki to že zaradi svojega položaia bili v stanu rasledovati od blizu ves razvoj ruske žitne produkcije. Vsi ti strokovnjaki •o soglasni v tem, da je lakota zahtevala že v začetku leta 1933 nad en milijon smrtnih žrtev.
Kot nsdaljni dokaz lahko služijo stotine pisem, ki prihajajo iz nemških kolonij ob Volgi, iz Ukrajine in severnega Kavkaza, ki pripovedujejo o »trahotnih razmerah v teh krajih. Saj so bila ravno ta pisma vzrok, da se ie začel no vsei Evropi rel% karitativni pokret, ki ga vodi Rdeči krii in pri katerem sodelujejo vse vere in vse narodnosti, zn strada;oče v Rusiji. Trplienje je postalo toliko, da moraio pasti vsi postranski obziri raznih razlik ili političnih ciliev.
Sledeče vrste sem napisal z namenom, da dokažem potrebo, možnost in cilj te pomožne akcije.
Kai ie oovzročifo tnhofo?
Kai je vzrok lakotne katastrofe t Rusiji. Vsi, (ti <o se do sedaj pečaH s tem žalostnim vorala-n:em. «o edini r tem, da je poleg nesrečnih vremenskih prilik na;več kriva sedanje bede sovjetska sirarna politika, ki «e oslanja na kolektivno (•»snodsrstvo. V januarju tekočega leta ie ie Stalin hvalil, da ie ž« 61 odst. vseh poljedelskih obratov prešlo v rok p 220 000 ko'ektivr>ih obratov in 50^0 državnih poljedelskih edinic. Načrt njegove petletke je torej navidezno uspel. Dejansko pa ie »lika popolnoma drugačna.
Eden najboljših poznavalcev sovjetskega kolektivnega poljedelstva agrarni strokovnjak pri nemškem veleposlaništvu v Moskvi dr. Otto Schil-lcr je ravno o tem napisal znanstveno knjigo »Kriza socialističnega poljedelstva v sovjetski Rusiji«, v kateri je napisal tudi sledeči lapidaren stavek: »Pri izvedbi kolektiviziranja poljedelstva v Rusip je odpovedal en činitelj popolnoma — to je človek«!. Ta stavek nam odkriva vso resnico sedanje tragedije, ki sc odigrava v Rusiji. Ta stavek nam tudi razlaga odkod ta neizmerna pokopališča strojev in traktorjev, ki razpadajo v nič na kolektivi-ziranih kmetijah, ker se jih nikdo ne mara poslužiti. Sovjetsko poljedelstvo, ki se je oslanjalo povsem na mehaniziranje vsega obrata, je moralo propasti zaradi primitivnosti ruskega človeka. Sovjetski gospodarski sistem je ruskemu kmetu vzel vsako pravico do lastne inicijative, a zato se jc ruski kmet v svoji molčeči trmi z vso težo svojega temperamenta zoperstavil vsem zahtevam, ki jih je nanj stavila sovjetska vlada.
Dr. Schiller trdi, da se nahaja sovjetska vlada napram sovjetskemu kmetu približno v enakem položaju, kakor veliki vojskovodja, ki je opremil svojo ormado z najnovejšimi tehničnimi pridobitvami, a ki se ji je omračil razum v trenotku, ko bi bilo treba napasti sovražnika. Vsi zunanji vidni predpogoji za velike uspehe so bili tukaj, manjkal je samo razumen poslušen človek. Sovjetska vlada utrategičnega načrta zaradi tega ni opustila. Ona hoče samo spremeniti taktiko, ne grozi več ampak daje vsestranske obljube, da bi vsaj delno ▼zdržala disciplino v tej vojski, ki se mimo razpadajočih strojev in tehničnih dovršenosti razhaia r največjem neredu. Zastojn so vsi poskusi. To bitko je Stalin izgubiL
Dogodki zadnjih mesecev
Kaj se je torej dogajalo v Rusiji zadnje mesece? Iz zgoraj navedenih vzrokov kolektivna gospodarstva niso funkcionirala in lanska letina ni dosegla niti majhne odstotnine tega, kar je sovjetska vlada pričakovala. In še kar je dozorelo in bilo požeto, je poisinilo po poljih, ker ni bilo — ljudi, ki bi bili žetev spravili pod streha Kjer pa »o bili kmetje tu, pa ni bilo živine. Kmetje so namreč, preden jih je sovjetska vlada prisilila, da prestopijo v kolektivno gospodarstvo, čisto sistematično pOklali vso živino in prinesli v kolektivo prazne hleve. Dr. Schiller je izračunal, da je število goveje živine od 1. 1928 do 1082 od 70 in pol milijonov glav padlo na 20 milijonov 200.000 glav. Sedaj je treba pomisliti, da živi vsa severna Rusija in ves industrijski del ruske države od žilnega uvoza, ki prihaja iz žitnih krajev. Tisoči in tisoči vlakov, stotine in stotine ladij prevažajo sleherno spomlad in sleherno jesen ogromne količine žita iz ruskih žitnic v pasivne kraje.
Razmere v Rusiji so pa danes take, da je usoda bnljševiške Rusije odvisna baš od severnih krajev Rusije in od delavstva v industrijskih krajih. Ako odpove organizacija prehrane ravno teh za komuniste najvažnejših krajev, potem bi nastopila nevarnost revolucije. Sovjetska vlada smatra torej prehrano teh pasivnih krajev za najvažnejšo nalogo ivojo gospodarske politike. Naj bo žetev dobra, naj ho slaba žito se mora dobiti, žito se mora najti, f« z dobrim ne, pa § hodim. Četudi bi trpeli iito-rodni kraji, samo da imajo živeža industrijske pokrajin«, ki so ogel ni kamen sovjetske države. Država sama po svojih organih brezobzirno izterjava to tnrntrfnTnliiin oddajo odvišnoga Žita«.
Zato ni čuda, če se je že takoj v januarju tekočega leta oglasil glad v svojčas najbogatejši žitnici sveta, v Ukrajini, ob Volgi in v severnem Kavkazu. Mi imamo v rokah točne in izvirne podatke, ki izhajajo iz strokovnjaških rok, predvsem pa od uradnikov nemške kolektivizirane poljedelske skupine v severnem Kavkazu »Drusag«-, ki se nahajajo sredi smrtne cone.
Strah pred zimo
Tragično je sedanje umiranje od gladu. Mnogo
hujši pa so izgledi za prihodnje leto. kajti letošnjemu umiranju mora slediti še mnogo hujše prihodnjo zimo. Kajti letošnja žetev bo brez dvoma še slabša kot je bila lanska. Prvič se je spomladi po-sevanje izvršilo pod neugodnimi okolnostmi. Napol izgladovani kmet s|«loh ni imel več telesnih moči, da bi posvetil setvi tisto pozornost, ki je potrebna. Drugod zopet ni imel vozne živine. Njive so površno posejane ali sploh niso sprejele semena. Na drugi strani so bile vremenske prilike skrajno neugodne za rasi žita. Zelo dobro informirana osebnost, ki bo v primeru potrebe, če bi javna debata to zahtevala, stopila s svojim imenom tudi pred svetovno javnost, izjavlja: >0 kakšnem pravilnem oranju v teh ogromnih žitnih pokrajinah Rusije letos sploh ni bilo govora. Plevel je vse zasedel in vse prepredel. Največ, kar se je moglo storiti, je bilo, da so se v to morje preraščenega in zgoščenega plevela vrezale tu in tam brazde, v katere se je vsuio semensko žito. Kakšen naj bo uspeli takšnega obdelovanja? Plevel je kmalu zagrnil tudi preorane brazde in zadušil žito v najnežnejših ci-mah. Povsod tod se ne sme pričaikovati nobene žetve. Pa če bi tudi kaj zraslo, kar je izključeno, pomanjkanje vozne živine, loi je bila zaklana v masah ter napol zgladovano ljudstvo, eno k drugemu, Ik> onemogočilo vsak poskus da se dozorelo žilo požanje, zmlati in očisti. Prepričan sem, da letošnja žetev v sovjetski Rusiji, naj stopi v akcijo celotna sovjetska armada, ne bo zadostovala, da prehrani domaČe prebivalstvo žitorodnih krajev in prebivalstvo novih velikih industrijskih središč!
Nova lakota stoji torej v vsej svoji giozv.i pred durmi.
Ce bi bilo treba še novih dokazov /.a strahoto, ki se napovedujejo za prebivalstvo žitorodnnh krajev v Rusiji, potem naj navedemo v to svrho samo govor sovjetskega komisarja Postiševa, ki ga je imel dne 10. junija 1983 v plenumu ukrajinskega komunistično?« odbora in ki so ga objavila izvestja dne 22. junija 1933 pod imenom »zgodovinskega dokumenta«. Komisar Postišev je v svojem govoru brutalno napovedal, da bo morala »moakovska vlada boriti kruio borbo z gladujočiini kmeti žito-rodnih krajev, če jim bo hotela iztrgati letošnjo jesensko žetev.«
»Za nas jc to vprašanje obstoja ali propada, mi ne moremo in ne smemo izbirati. V interesu obstoj« komunističnega režima in vsega komunističnega industrijskega načrta smo prisiljeni, da z odprtimi očmi naženemo kmetsko prebivalstvo v lakoto. Naši komisarji, ki bodo rekvirirali žito po iitorodnih krajih, morajo biti brezsrčni, se . a<* smejo vdajati mehkim čuvstrom.
Osrednja sovjetska vlada je baš za organizacijo jesenske oddaj« žita ustanovila vrhovnega, vseru-skrga izvršilni sodne oblasti, ki bo brez ozira na federalna sodišča držav, ki so povezan« v Zvezo sovjetskih republik Rusije, nadzoroval oddajo žita in kaznoval vs« tozadevne prestopke. Njegova naloga it> označena s temi-le besedami zakona: »Vrhovni izvršil«« j« postavljen za varstvo, za obrambo j«s«nsk« žitne žetv« in za varnost žitnih trans-portov.< Letošnji nosilec te funkcije je Akulov.«
Ukrajina, (i pa gladuj i
V najbližnjih tednih in meseceh se bodo v sovjetski Rusiji dogajale dalekosežne stvari. Že 21. junija t. 1. je moskovska »Pravda« objavila besedilo zakona, ki daje neko juridično podlago boju med moskovsko vlado in med kmetskim prebivalstvom žitorodnih krajev. S tem zakonom so se morali vsi sovjetski uradniki in vsi voditelji komunističnih organizacij osebno zavezati — s tem, da vnaprej sprejmejo nase vse zakonske posledice (vsakdo ve, kaj to pomeni) neuspeha — da se ne dopusti miti v onem samem primeru, da bi pri rekviriranju žitnih pridelkov prevladala usmilje-nost. Niti v enem samem primeru se ne sme dogoditi, da bi naredbo osrednje vlade ostale neizpolnjene ali da bi s eomiljevale. Rekvizicija se mora izvršiti z vso strogostjo. Rekvizitorji morajo brezpogojno odposlali one količine žita, ki jih je predpisala osrednja vlada. Na njih je ležeče, kako jih najdejo in s kakšnimi sredstvi naj jih spravijo skupaj. Lokalnim faktorjem je najstrožje prepovedano, da bi se vmešavali in iz usmiljenja predlagali zmanjšanja predpisanih količnikov žita, ki naj se odpošlje v državna skladišča.
Vsa krutost položaja se zrcali v tem govoru sovjetskega diktatorja Ukrajine, ki v srcu Ukrajine — največje žitorodne zemlje v Rusiji, v njeni prestolnici, daje krvoločna povelja, da se mora v interesu režima in revolucije vzeli Ukrajincem ves žitni pridelek brez ozira na lakoto, ki bo na<4-zagrnila ukrajinsko ljudstvo. Samo da se vzdrži režim, žrtve so postranska stvar. Naj umrejo gladu milijoni, samo da živi sovjetska revolucija! To je, ciničen posnetek govora komisarja Pestiševa z dne 22. junija 1933.
Sovjetska vlada ne pripozna objektivnih stvarnih razlogov za pojemati je rodovitnosti žilorodnih krajev, ona noče priznati objektivnih vzrokov za znižanje letošnje žetve, toda ona grmi samo proti »srčni dobroti« (serdobolji). ki bi lahko preprečila da ne bi rokviriranje žita tako uspelo. kakor želi osrednja sovjetska oblast. Pospišev j« prišel v Ukrajino z izrednimi pooblastili že spomladi letošnjega leta. Danes je neomejen gospodar Ukrajine in razpolaga z velikanskim izvršilnim aparatom, ki sega v najbolj oddaljeno vasico, tako tla bo zabeležil menda sleherno zrno. ki bo dozorelo po rodovitnih poljih Ukrajincfev. potem pa odpeljal drugam, da podpira obstoj boljševiškega režima, sam pa se umaknil lakoti, ki bo zavladala po vsej Ukrajini, kakor hitro bodo nastopili jesenski meseci. Borba za kruh je v sovjetski Rusiji pnstnla borba za socializem.	(Dalje sledi.)
Bravo, Poliska!
London, 3. avgusta, (a). Snoči jc poljski drž. podtainik Koc podpisal s angleškima družbama 1 »Metropolitan Vickers Electric Co.« in »English ■ Electric Co.« pogodbo o elektrifikaciji treh železniških prog na s«verozapadu in vzhodu od Varšave. Skupni znesek znaša 1.980.000 funtov štor-lingov, od toga morata angleški družbi nabaviti za 1 milijon blaga na samem Poljskem. Dola bodo trajala tri lota. Angleški družbi morata dobaviti tudi električne lokomotive.
Velesile hranijo Avstrijo Francija, Anglija in Italija bodo nastopite proti Nemčiji
London, 3. avg. (a) Kakor jo bilo nnzadnjo pričakovati, so bili propagandni poloti nemških letni nad avstrijskim ozemljem predmet izmenjave not mod rimsko, londonsko in pariško vlado. Zdaj poročajo uradno iz Londona, da razpravljajo omenjene .vlado o ukrepih, ki bi jih bilo treba storiti v tej stvari. Britanska vlada ni prišla še do nikakega sklepa. Zdaj proučuje, ali naj so intervencija izvrši na podlagi uvoda v pogodbi o paktu štirih,
ali naj so pošlje pismen protest, ki bi s« skliceval na člen HO versaillesk« mirovno pogodbe, ali naj se pa — in vse kaže, da se ho vlada za to odločila — izvrši domarša na podlagi uvoda v pogodbo o paklu štirih hkratu s sklicevanjem na člen 80 ver-sailleske mirovno pogodbe, čo bi noniška vlada zahtevala utemeljitve domarše, kar bi imelo za posledico pritegnitev v diskusijo tudi druge podpisnice versaillcske mirovne pogodbe.
Hotandski katoličani - vzor
Znani, pisatelj Albert Eyting v stanovskem glasilu češkoslovaške duhovščine v zanimivem članku slika verskokulturni položaj holandskega katolicizma. Med drugim pravi sledeče:
»Dve pelini Holandije sta katoliški. 2,400.000 katoličanov je organiziranih v pet škofij. Katoliška cerkev šteje 5000 duhovnikov, na 500 vernikov torej pride en dušni pastir. Samo malo fara je, ki bi štele več kot 5000 vernikov. Ako kaka mestna fara preveč naraste, jo škof takoj razdeli. Že nekaj desetletij v Holandiji ne poznajo pomanjkanja duhovščine. Razmerej med Cerkvvo in državo je v Holandiji skoz in skoz miroljubno in prijateljsko, čeprav državni ustroj nosi pretežno protestantski pečat in so podobno, kakor v drugih državah tudi holand ki katoličani pred desetletji utrpeli občutno sekularizacijo. Velik verski uspeh holandskih katoličanov pripisuje pisatelj tesnemu združenju duhovnika in ljudstva, ki tvorita eno strnjeno celoto. Solidarnost, s kakršno katoličani obdajajo duhovnika, je občudovanja vredna. Ho-landska cerkev ni bogata in vsa bremena za vzdrževanje cerkva, klera in bogoslužja nosijo izključno verniki sami. Samo nekaj starih župnij je, ki jih vzdržuje država. Pač pa je cerkev v svoji notranji upravi docela svobodna in svobodno razpolaga s svojim imetjem. Svobodno lahko gTadi cer-l.-ve, župnišča in šole, ne da bi jo država ovirala.
Versko in privatno šolstvo velja pred državno oblastjo v isti vrsti kakor državno. Katoliško šolstvo stoji zelo visoko. S poukom so v prvi vrsti poverjeni redovniki zato, da se more posvetni kler neovirano posvetiti samo dušne-m upaetirstvu. Največjo važnost polagajo holand-ski katoličani na duhovne vaje. V Holandiji je na stotine domov holandskih vaj, ki Jih katoličani vzdržujejo s posebnimi prispevki. Od leta 1906 do 1921 je v teh domovih opravilo 247.000 mož in fantov duhovne vaje. Liturgično gibanje ima v Holandiji župnijski značaj in ni nikakor pripuščeno zgolj akademikom. Pogosto sveto obhajilo ni morda nikjer tako izvedeno kakor v Holandiji. Znano je tudi, da Holandoi zelo mnogo žrtvujejo za miai-jone. Ze leta 1918 so imeli 35 misijonskih hiš in leta 1923 je bilo 3500 Holandcev v delovnih mi-sijonih.
V zadnjem času mnogo pečajo z izvedbo
praktične katoliške akcij«. Samo en pTtmer: V Tilburgu so profesorji katoliške trgovske viaoke šole skupno z industrijci in zastopniki trgovine in obrti osnovali posredovalnico za delo, ki ima nalogo, da mladim absolventom visoke šole pre-I skrbi nastavitev in službo, tako da se ne množi | akademski proletarijat. Enaki odbori so se osno-| val tudi na drugih katoliških univerzah.
Uspeh francoskega posojila: 15 milijard Din podpisanih
Paril, S. avg. (a.) Odgovarjajoč na vprašanje poslanca Joanniela je finančni minister Georges Bonnet uradno izjavil, da je vrgel prvi del 10-rni-lijardncga posojila, ki ga je bila vlada pooblaščena izdati, odštevši bančne in propagandne stroške okoli 5020 milijonov frankov. Dalje je finančni minister izjavil, da j« druga tranša 2 milijard, ki jo je vlada prod kratkim razpisala, popolnoma podpisana. Vilic temu bo subskribcija razgrnjena še do soboto. Po njegovi sodbi bo druga tranša vrgla v celoti okoli 2 in pol milijarde Irankov.
Roparji napadli banko s strojnicami
Newyork, 3. avg. tg. Roparska tolpa je izvršila v mestu Weiru v državi Kajisas napad na banko na način, ki je celo za Ameriko nenavaden. S strojnimi puškami, navadnimi puškami in revolverji oboroženi so roparji napadli mesto in takoj zasedli tamkajšnje ječe in zaprli paznike in uradnike uprave v celice. V istem trenutku so prerezali tudi v telefonski centrali vse telefonske vode. Potem so napadli mestno banko in osebje banke ustrahovali z revolverji. Naložili so 2000 kg težko blagajno na tovorni avtomobil, kateri se je takoj odpeljal v neznani smeri. Pri tem so zvezali 22 oseb, katere so se jim postavile v bran, in jih zaprli v ječe. V blagajni je bilo 300.000 dolarjev in še neznana množina vrednostnih papirjev. Zasledovanje roparjev je ostalo brezuspešno.
Smrfna kazen v Nemčiji
Berlin, 3. avg. tg. Pruski državni tajnik za pravosodje dr. Freisler je v izjavi o reformi kazenskega zakona glede smrtnih kazni izjavil, da se bo odslej način izvršitve smrtne kazni spremenil tako, da se bo kazen izvrševala z obešanjem in streljanjem. Kazen zapora se bo glede postopanja tudi zelo spremenila in kaznjenci ne bodo mogli več, kakor do sedaj, v ječi bavili se s športom in drugimi zabavami. Kaznjenci se imajo na ta način v demokratično-republikanskem režimu mnogo bolje kakor milijoni kmetov in delavcev, ' ki se v svobodi morajo mučiti za svoj kruh. V ! Prusiji bodo morali odslej kaznjenci občutiti samo i strah in trepet, tako da bo vsakogar minila volja, priti zopet v ječo.
Hitlerjevi »konzulati"
Ženeva, 3. avgusta, tg. »Journal de Geneve« prinaša iz Pariza telefonsko vest, s katero se potrjujejo prejšnje informacije, da bo Hitlerjeva vlada ustanovila na Dunaju, v Innsbrucku, Salz-burgu, Parizu, Strassbourgu, Metzu, Pragi, Bruslju, Kodanju, Londonu, Rimu in Moskvi tajne policijske urade, ki bodo delali pod zaščito nemških poslaništev in konzulatov.
Skavtski kongres
Budimpešta, 3. avg. (a). Korbiro poroča: Danes je kraljevski namestnik Nikolaj Horthy otvo-ril četrti mednarodni skavtski tabor. Svečanosti je prisostvovala velikanska množica ljudi, ki jo cenijo na 50.000 duš. Navzoči so bili tudi člani vlade, člani diplomatskega zbora, zastopniki kor-poraoij in mnoge druge ugledne osebnosti, V častni loži so opazili tudi generala Baden-Povvella, pokretnika skavtskega gibanja, ki je sedel v družbi švedskega princa Gustava Adolfa.
Kraljevski namestnik g. Horthy je sredi mno-i gih uglednih osebnosti, med katerimi je bil tudi i general Baden-Powell, na konju obhodil posamezne skavtske enote. Kot poveljnik tabora ga je pozdra-j vil bivši ministrski predsednik grof Teleky. Po j končani reviji se je kraljevski namestnik vrnil v svojo ložo in tam imel govor, v katerem je dejal, da upa, da bo ludi ta impozantni tabor doprinesel k zbližanju in medsebojnemu razumevanju med narodi. V ta namen je želel zbranim skavtom dobrodošlico v imenu vse Madžarske.
Kraljevskemu namestniku je odgovoril general Baden-Povvell. Zahvalil se je za gostoljubje, ki ga je Madžarska izkazala skavtom, nato se je obrnit k skavtom in nagllsil, da vidi v njih neumorne sodelavce za okrepitev miru z izgradnjo bratskih zvez med skavti vseh držav.
Nato se jc začel defile posameznih skavtskih oddelkov, ki je trajal celo uro. Zbrana velikanska množica ljudi je skavte navdušeno pozdravljala.
Zagrebška vremenska napoved: Pretežno ob-i lačno, nekoliko nestalno. Zmerno hladno.
Sterilizacija na IS/ladjarskem
Budimpešta, 3. avgusta, ž. Madjarski psihiatri so izročili vladi spomenico, v kateri zahtevajo sterilizacijo za umobolne. V spomenici opozarjajo na vedno večje število umobolnih in na težke posledice, ki bi jih moglo povzročiti naraščanje duševno bolnih ljudi. Pač pa psihiatri odbijajo nemško metodo sterilizacija.
Tečaji
Pariz, 3. avgusta (a). Ob 11.45 je Newyork notiral 18.55, London pa 84.60.
Lodon, 3. avgusta, (a). Ob otvoritvi borze je notiral dolar 4.58,' opoldne se je pa okrepil na 4.56. Pariz je notiral 84.5625.
London, 3. avg. (a). Danes je zlato notiralo 124.7.
London, 3 .avg. (a). Srebro v palicah je notiralo proti gotovini 17.875, terminsko 17.49, fino »rebro pa 19.3125, terminsko 19.375.	„
* . —:- ,»
Jugoslovanska nacionalna in jugoslovanska narodna stranka gresta skupaj
Belgrad, 8. avg. ž. Današnja »Politika« javlja
ii Negotina, da je tamošnje okrožno sodišče za nedeljske občinske volitve potrdilo kandidatno listo Jugoslovanske nacijonalne stranke in kandidatno listo Jugoslovanske narodne strank« ter da so pristaši obeh strank stvorili za občinsko volitT« koalicijo.
Sa h
Sombor, S. avgusta. 1. VISeraj je tukaj pričel
narijonalni šahovski turnir za prvenstvo Jugoslavije, bi ga je organizirala Jugoslovanska šahovska zveza. Zmagovalec na tem turnirju dobi naslov jugoslovanskega šahovskega mojstra. Na turnirju sodeluje 18 šahi slov iz vseh krajev naše države. Prireditev je pričela včeraj ob 5 popoldne; izžreban je bil vrstni red igranja. Od Slovencev prisostvujejo na turnirju gg. Gabrovšek, Vidmar ml. in Weiss.
V prvem kolu je Toth remiziral z Weissom, Petrovič je v 17 potezah premagal somborskega prvaka. Vukovič je premagal Greberja, Vidmar je remiziral z Grenčarskijem, Gabrovšek je prekinil v boljši poziciji s Herbatinom.
Potre sv Zagrebu
Zagreb, 3. avgusta, ž. Ob treh po polnoči |e bil v Zagrebu močan potres, ki je razburil vse Zagrebčane. Ob potresu so slišali zamolklo brnenje. Mnogi so se pripravljali, da zapustijo hiše, vendar ni bilo potrebno. Geofizični zavod je kon-statiral potres ob 3.11 27 sek. Potres je bil lokalnega značaja, epicenter je bil kakih 10 km oddaljen od Zagreba. Potresni sunek je trajal 10 sek. in je bilo njegovo središče v Zagrebški gorL
Belgrajske vesti
Belgrad, 3. avg. 1. Društvo sodnikov kraljevine Jugoslavije je imelo pred dnevi sejo, na kateri 60 razmotrivali vprašanje ustanovitve podpornega sklada in posmrtne zavarovalnine. Društvo sodnikov je predhodno zaprosilo vse 9ekcije za svoje mišljenje.
Belgrad, 3. avg. 1. Z uvedbo uredbe o stanju uprave državnih monopolov od 25. oktobra lanskega leta je upravni odbor državnih monopolov odredil novo razporedbo delokroga poslovanja monopolskih oddelkov. Razporedba je v glavnem sledeča: uprava državnih monopolov se deli na pet oddelkov in sicer bodo odslej obstojali sledeči oddelki: splošni oddelek, oddelek za produkcijo, oddelek za predelavo, oddelek za prodajo tobaka in oddelek za računovodstvo, aet bfs
Belgrad, 3. avg. 1. Po odloku prometnega ministra je premeščen po potrebi službe Janez Kul-čar, pomožni prometnik 10. položajne skupine, iz postaje Moškanjci na postajo Prevalje. Janez Kovač, prometnik 9. položajne skupine je premeščen iz postaje Dovje-Mojstrana na postajo Moškanjci.
Bolgrnd. 3. avg. 1. Danes opoldne je prispela v Solijo skupina 17 jugoslovanskih lovcev pod vodstvom dr. Milonka Stojiča. Jugoslovanski lovci bodo gosti bolgarskih lovcev v Varni in na tekmah v streljanju od 6. do 9. avgusta.
Zagreb, 3. avgusta, ž. Danes dopoldne se je
odpeljala v Dugo selo sodna komisija zagrebškega okrožnega sodišča, da preišče vse okolnosti umora dr. Predavca. Komisija je fotografirala več važnih točk Predavčevega stanovanja in hiše.
Blagoslov sv. Odela udeležencem nedeljske slovesnosti
Na pozdravni brzojav sv. Očetu z nedeljske proslave 1900-letnice Odrešenja,: »Ob praznovanju 1900-letnice Odrešenja se 12 škofov, številni duhovniki in okrog 60.000 vernikov iz srca zahvaljuje Kristusu Odrešeniku za ustanovitev papeštva v Cerkvi, ki nam je glas resnice in vodnik v viharjih časa, ter izražajo Vaši Svetosti otroško vdanost, proseč ponižno apostolskega blagoslova«, je došel sledeči odgovor:
»Vatikansko mesto, 2. avg. 1933.
»Da ste se ob praznovanju Odrešenja, ki ga je dovršil Kristus, spomnili Njegovega namestnika, varuha in delilca dobrot istega Od-reSenja, je bilo svetemu Očetu v veselje ter podeljuje v dokaz svoje naklonjenosti vsem apostolski blagoslov. — Kardinal Pacelli.«
Nadškof o. R. Rodič na Triglavu
Dovje, 3. avgusta.
Včeraj s popoldanskim vlakom je prispel na Dovje belgrajski nadškof o. Rodič. Prenočeval je on kakor tudi še štirje njegovi spremljevalci v župnišču pri g. Pečariču, župniku na Dovjem. Danes zjutraj pa so se že zarana odpravili na pot na Triglav. Cerkveni pevski moški zbor je zapel visokemu gostu za podoknico »Oj Triglav moj dom«. Prevzvišeni pa je odzdravil navzočim pevcem z »Živijo Triglav«. Upamo, da bo visoki gost odnesel lepe spomine z naše Gorenjske.
Novo kopališče v Guštanju
V delu Koroške, ki priipada naši državi, leži prijazen trg G u Manj. Pred osmimi leti so rodoljubi ustanovili v tem trgu krajevni odbor društva Rdeči križ, ki vzorno deluje, kar je neštetokrat dokazal. Nabavil si je rešilni avtomobil, kupil stavbišče za bodoči dom, za zdravstveni dom in kopališče i kadmi, prirejal higienske razstave in zdravstvena predavanja, imeli tri samaritatiske tečaje, podpiral siromake, delil podpore poplavi j encem. Letos pa, ko je kriza na vrhuncu, ko je vsepovsod zastoj, si je nadel krono na glavo, zgradil je letno kopališče, oddaljeno niti pet minut od trga. Kopališče leži v ozki dolini zavarovano pred vetrovi, v ozadju proti jugu se dviga večno lepa Uršlja-gora, proti severu se pa košato vzpenja Strojna. Kopališče, ki tako leipo leži, obseva celodnevno »olnce, tako da je voda prav prijetno topla. Sicer kopališče ni veliko, ima 32X12 m vodne gladine, poleg tega pa zagrevalnik v velikosti 12X8 m. Ker guštanjski Rdeči križ ni zimogel cele proračunjene vsote, da bi kopališče s-p »polnil, so ga rodoljubni tržani podpirali g prostovoljnimi deli, denarjem in nasvetom tako, da je danes kopališče že uporabno za svoj namen. Kakor se vsak veseli uspehov, ki jih ima v življenju, tako se tudi odbor veseli svojega zadnjega uspeha, to je kopališča, in mislimo, da odboru ne bo nihče štel v zlo, ko bo vidno izrazil svoje veselje dne 13. avgusta t. 1. ob 15 pri otvoritvi in blagoslovitvi tega za Guštanj tako potrebnega kopališča. Ta dan se bo Guštanj sva-tovsko oblekel, da pozdravi pokrovitelja tega kopališča, okrajnega načelnika gospoda dr. Tekav-čiiča iz Prevalj. Nadalje tudi zato, da d& Guštanj Rdečemu križu vidni znak, kako je zadovoljen z njegovim delovanjem, saj dela povsod, kjer vidi potrebo, povsod pomaga bednim, jih tolaži in daje
pomoč. Odbor je razposlal po širni domovini vabila in če ga kdo ni dobil, naj le pride, stisnil mu bo hvaležno bratsko roko iz hvaležnosti in v pozdrav.
Strela vžgala
R. K.
Pospeševatelj duhovnega življenja
Govor lavantinskega škofa dr. 1. Tomažiča na nedeljski proslavi
Kostanjevica, 2. avg
Včeraj pwo šestih popoldne je nenadoma nastala nevihta, ki je povzročila precej škode. Toče sicer ni bilo in tudi potrebnega dežja ne veliko, pač pa je gorelo. Strela je udarila v gospodarsko poslopje posestnika Franca Brsana iz Orehovca, ki je do tal pogorelo. Vaščanom in gasilcem se je za hvaliti, da se ogenj ni razširil še na druga poslopja. Če bi se to zgodilo, bi bila velika nevarnost, da pogori cela vas, ki je največja v župniji
Izpred tržišhega sodišča
Tržič, 2. avgusta.
Pred tukajšnjim okrajnim sodiščem se je vršila včeraj zanimiva javna kazenska razprava proti ravnatelju meščanske šole v Tržiču g. Albinu La-
jovicu.
G. Lajovic je namreč pred par meseci poslal okrajnemu načelniku v Kranju seznam tržiških državnih uradnikov in sicer tako, da so bili z ozirom na njihovo politično prepričanje razdeljeni v tri skupine. V tretji skupini je navedel kakih 15 uradnikov, katere je označil z besedami: »Imenovani kažejo ob vsaki priliki ne razpoložen je proti državi.« Med temi zadnjimi je še posebno poudaril g. Zakrajška Viktorja, tukajšnjega kaplana.
Vsebina tega dopisa je prišla v javnost in se je o njej pri nas mnogo govorilo. Radi težke ob-dolžitve, ki jo je g. Lajovic poslal okrajnemu načelniku v Kranju in to brez vsakih dokazov, je bil g. kaplan Zakrajšek Viktor prisiljen poiskati si zadoščenja pri sodišču in je vložil po svo, m zastopniku dr. M. Kreku, odvetniku v Ljubljani, zoper Albina Lajovica tožbo radi klevete.
Pri včerajšnji razpravi, pri ka'cri je zastopal zasebnega tožitelja g. Miloš Stare, koncipijent dr. M. Kreka, je obdolženec Lajovic priznal, da ie napisal in poslal navedeno poročilo okrajnemu na-■ čelniku v Kranju. Skušal pa se je razbremeniti krivde z zagovorom, da je poročal in sestavil seznam po navodilu predsednika krajevnega odbora JRKD g. poslanca Lončarja, ki pa uživa kot poslanec imuniteto. Zastopnik zasebnega tožitelja je v svojem govoru, poudaril vso težo klevete, radi katere je bila prizadeta čast zasebnega tožitelja, posebno še, ker je duhovnik. Poudaril je tudi, kako nekateri ljudje brez vsake osnove mečejo okrog očitek protidržavnosti in delajo s tem hude krivice
Sodnik g. Černoš je nato razglasil sodbo, s katero se obdolženec Lajovic Albin oprosti po § 200 k. p. vsake krivde in kazni. Razsodbo je utemeljeval z obširnimi razlogi, v katerih je predvsem navajal to, da je obdolženec izvršil dejanje v zaščito višjih interesov in da mu ni dokazati zlona-mernosti.
Zastopnik zasebnega tožitelja je takoj prijavil priziv in se bo z zadevo bavilo še okrožno sodišče r Ljubljani.
V božji ljubezni zbrani kristjani 1
»Velik blagoslov bo, ako ljudje ne bodo poslušali in govorili le o medsebojnih nasprotstvib, o gospodarskih in finančnih težavah, o osebnem in družabnem uboštvu, ampak, ako bodo slišali govoriti tudi o višjih, duhovnih stvareh, o stvareh, ki vzbujajo misli na posmrtno življenje in večno zveličanje.«
Tako je sveti Oče Pij XI. v svojem božičnem nagovoru utemeljil letošnje jubilejne slovesnosti. Glas Piija XI. je razgibal ves svet, da se z veličastnimi verskimi in cerkvenimi prireditvami spominja dela odrešenja, ki ga je izvršil Sin božji Jezus Kristus, spominja večno aktualnih dogodkov, ki so tolike važnosti za duhovno življenje preteklih 19 stoletij.
Ena takšnih prireditev je današnja od ljubljanske in lavantinske škofije pripravljena slavnost, ki velja obenem biseromašniku prevzvišenemu gosp. nadškofu dr. Jegliču kot zastopniku in pospeševa-telju duhovnega življenja, kakršno sledi in bi naj sledilo iz Kristusovega odrešilnega dela.
Pred 60 leti je naš slavljenec prvikrat daroval sveto mašo, to najsvetejšo daritev, ki jo je Sin božji ustanovil in kot prvi sam izvršil pri zadnji večerji.
O, ko bi mi vsi prav spoznali pomen in namen svete maše! Skozi vse čase so ljudje, svesti si Adamove krivde, poskušali z raznimi žrtvami in daritvami spraviti in potolažiti razžaljeno Božanstvo. Tako tudi izvoljeno izraelsko ljudstvo. Temu je Bog ponovno po prerokih oznanil, da nima dopadenja nad njegovimi klavnimi in žgavnimi daritvami, ampak da hoče in pričakuje čisto daritev, ki se bo darovala njegovemu imenu na vseh krajih, med vsemi narodi, od solnčnega vzhoda do zahoda (Mal. 1, 10-11).
Ta čista daritev je sveta maša, v kateri se neprenehoma ponavlja in obnavlja daritev Jezusa Kristusa na križu. Na križu se je Jezus Kristus kot nedolžno Jagnje daroval na krvavi
način nebeškemu Očetu, dal je svoje telo in svojo kri za odrešenje sveta. Pri sveti maši se daruje isti Jezus Kristus nekrvavo ter daje isto svoje telo in kri pod podobama kruha in vina za blagor človeškega rodu.
Na križu je Jezus molil za svoje morivce: »Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo.« Pri sveti maši moli za nas in namesto nas, zadostuje božji pravičnosti in prosi: »Prizanašaj. Gospod, pri-lanašaj svojemu ljudstvu.«
Tako se imamo daritvi svete maše zahvaliti, da nam Bog prizanaša, čeprav nismo vredni; da nas ne kaznuje še hujše, tako, kakor bi v resnici zaslužili. In le, če bomo pri daritvi svete maše združevali svoje molitve z molitvami Gospoda Jezusa Kristusa, smemo upati, da si bomo po njegovi presveti daritvi izprosili rešitev iz sedanjih težkoč ter zboljšanje življenjskih pogojev.
Pred BO leti je novonuišnik Jeglič prevzel učeniško službo katoliškega duhovnika, čigar naloga je, oznanjevati ljudem od Jezusa Kristusa na svet prinesene večne resnice.
Resničnost svojega nauka nam je Jezus Kristus izpričal s svetostjo svojega življenja, z dokazi svetega Pisma, pred vsem s prerokbami in čudeži, in med temi z največjim čudežem s svojim vstajenjem od mrtvih.
To vstajenje, čigar 1900 letnico obhajamo, je najmočnejši dokaz za resničnost naše svete vere. Močno poudarja to apostol narodov sv. Pavel, ki piše Korinčanom (I. 15, Hnasl.): »Ce Kristus ni vstal, potem je prazna naša pridiga, prazna tudi naša vera. potem so za vselej izgubljeni tisti, ki so enkrat umrli... potem smo res od vseh ljudi najnesrečnejši mi, ki se v tem življenju tolažimo s praznim upanjem na vstajenje k boljšemu življenju ...
Toda, tako nadaljuje sv. Pavel, Kristus je vstal od mrtvih in po njem j e vstajenje mrtvih — in v Kristusu bodo vsi oživeli.
Da, s sv, Pavlom more sleherni izmed nas reči: Vem. komu verjein, iu sem prepritan. da mi more povrniti na sodnji dan, kar sem zanj delal in trpel. Blagor mu, kdor veruje, nad njim se bodo izpolnile obljube za ta svet in za prihodnji. — Blagor mu, kdor bo mogel ob koncu svojega življenja reči s sv. Pavlom: »Dobri boj sem dobo jeval, tek življenja končal, vero ohranil. Odsle.i mi je pripravljena krona pravice, ki mi jo bo dal oni dan Gospod, pravični sodnik, pa ue le meni, ampak tudi vsem. kateri ljubijo njegov prihod« (2. Tini. 4, 7).
Pred 60 leti je nadškof Jeglič postal duhovnik in že takrat ga je Sveti Duh namenil ljud stvu za vodnika, ki naj skozi več ko polovico svo jega duhovniškega življenja vlada odkazani mu del Cerkve božje.
Tisti Sveti Duh je to storil, ki je pred 1900-leti na binkoštni praznik apostole posvetil in razsvetlil in potrdil, da so nauk Kristusov brez zmote oznanjevali, ga po vsem svetu razširili ter njega resničnost zapečatili z mučeniško smrtjo.
O tem Svetem Duhu pa je zapisano na prvi strani svetega Pisma: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo. Zemlja pa jc bila pusta in prazna, iu tema je bila nad breznom. In Duh b o i j i j« plaval nad vodami« (Gen. 1, 1—2).
Duh božji torej je v še neurejenem stvarstvu delal red ter tako rekoč sezidal mogočno stavbo sveta: to krasno nebo, ki ga občudujemo; to lepo zemljo, ki nam je v bivališče, prehrano in veselje. Duh božji_ je ustvaril svetlobo ter prižgal luč, ki je blagodejno posijala v najtemnejše prepade. — Duh božji je poklical v življenje rastlinstvo in rodovitno drevje, in ribe v vodi in ptice pod nebom, in živali na kopnem, in naposled človeka, katerega je posebej odlikoval, ker ga je ustvaril po svoji podobi, mu dal um in svobodno voljo ter ga tako postavil, da gospoduje vsemu ostalemu stvarstvu.
Danes je — tega ni treba dokazovati — ves svet v neredu in razvalinah, v temoti dvomov in zmot, v mrtvilu, na mrtvi točki raznih kriz, iiz katerih človek sam ne more najti izhoda.
Kdo bo napravil red in sezidal iz razvalin novo poslopje vernosti, prave umske in srčne kulture? — Kdo bo pregnal temo ter prinesel svetlo jasnost v svetovne nazore in življenjske probleme? — Kdo bo posredoval življenje kreposti in poštenosti, kakršno pristoja človeškemu dostojanstvu?
Sveti Duh božji bo mogel to storiti in bo to storil po veri Kristusovi, po krščanskih načelih resnice, pravice, ljubezni.
Le če se bo Človeški rod povrnil k svojemu Bogu in Odrešeniku. kakor je v nebesih in med nami v presveti Evharistiji:
le če se bodo ljudje oklenili svete vere Kri stusove;
le če bodo krščanska načela za vse sloje brez izjeme merodajna.
potem bodo nastopile zopet redne razmere; potem bo zopet jasno v dušah in srcih; potem bo življenje posameznika in človeške družbe dobilo svoj pomen in svojo pravo vrednost, ker bo predpogoj in predstopnja večnega življenja, za katero smo vsi ustvarjeni.
K temu naj pomore vsej nekoliko današnja jubilejna slovesnost. Bog daj, da bilo tako! Amen.
Sprejem nadškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča v Kamniku
yn	MffiHF^i " ^ kK&< '>r WMMmmšwk, * ■■K3 i"®;' i	Mi
BsPlfl		uRB
iH»Pf ' H18 x jn	Jffijf14''	Hpj
»MMiL fVB		
	il^JMi1 'JIB«fi	■SifflMMBliHii
Že v nedeljskem »Slovencu« smo poročali, kako lepo so sprejemali preteklo soboto popoldne nadškofa dr Jegliča na njegovi poti iz Gornjega grada v Ljubljano. Prvi velik sprejem se je vršil v Kamniku, kjer je nadškof stopil iz avtomobila pred župno cerkvijo na Šutni, kjer ga je pričakovala duhovščina in velika množica ljudi. Nadškofa je pozdravil g. dekan Rihar, nato pa ga je nagovorila mala belo oblečena deklica in mu podala šopek (glej sliko na	Nadškof se je ginjen zahvalil g. dekanu za pozdravni nagovor ter množici
za tako prisrčen sprejem, nato pa je zbrani množici podelil svoj nadpastirski blagoslov.
Požar v Dravljah
Ljubljana, 3. avgusta. V sredo ob 2 zjutraj je nastal v Dravljah velik požar. Goreti je pričelo gospodarsko poslopje stavbenika Edvarda Černiča. Poslopje, v katerem je bilo spravljenih 12 voz sena, 17 kubičnih metrov drv, mnogo parketov ter raznega orodja, je bilo takoj v plamenih, ki so švigali visoko pod nebo. Na klic sosedov so kmalu prihiteli draveljski gasilci, ki sicer gorečega poslopja niso mogli rešiti, pač pa so se omejili na reševanje sosednih zgradb in poslopij. V veliki nevarnosti je bila najbolj sosednja drvarnica in hišica vpokojenega g. župnika Nikolaja Žuglja, ki živi v Dravljah. Gasilci so polivali drvarnico z vodo, da se je plameni niso mogli prijeti, čeprav je bila samo 5 metrov oddaljena od ! gorečega poslopja.
čern.iču je gospodarsko poslopje pogorelo do , tal obenem s konjskim hlevom. Poleg sena, drv, i zidarskega orodja, parketov in drugih zidarskih
priprav ata zgorela tudi dva voza. Za draveljskimi gasilci so prihiteli na pomoč tudi gasilci iz Zg, in Sišike. Gasilci so gasili neprestano do 5 zjutraj. Nekoliko škode trpi tudi župnik na svoji drvarnici in hišici kjer je bilo razbitih več šip. Černič sam ima okoli 300.000 Din škode, ki je le delno krita z zavarovalnino. Edvard Černič ml. je sedaj na orožnih vajah v Boki Kotorski, kjeT leži v bolnišnici, bolan za malarijo.
Ogenj je nastal najprej v podstrešju poslopja, v senu in stelji. Zato domnevajo, da je ogenj zanetil kak hudobnež ali pa kdo, ki je v senu prenočeval, pa je kadil cigareto. Dravlje spadajo še pod ljubljanski policijski revir in so zato stražniki iz Šiške uvedli preiskavo. Posebno zahvalo pa zaslužijo gasilci, ki so preprečili s svojo vnemo večjo škodo.
I Naročajte .Slovenca'!
Lov za stražiškimi tatovi
En lat že v zaporu
Ljubljana, 3. avgusta.
Včeraj smo poročali o predrzni tatvini nekih tatov, ki so vlomili v Stražišču pri Kranju v Kni-fičevo žimarijo ter odnesli 10—11 tisoč Din goto vine, Viljemu Masterlu pa odpeljali motorno kolo. Motorno kolo je imelo reg. št. 2-1057-33, motor sam pa je imel številko 12-1071. Kolo je bilo znamke BSA. Kranjsko orožništvo je aretiralo pred dnevi 35-letnega Leopolda Debeljaka iz Zgornjih Bitenj, izdalo pa je tiralico za 20-letnim Martinom Filo, ki je doma z Bizeljskega. Fila je neznano kain pobegnil ter ga zdaj iščejo orožniki po vsej deželi. Obiečen je bil v športno obleko in je precej velike postavo. Aretirani Leopold Debeljak je bil od kranjskega orožništva izročen v zapore Okr.
sodišča v Kranj«
Ljubljanske vesti t
90 otrok gre na morje
Ljubljana, 3. avgusta.
Z današnjim vlakom ob šestih popoldne je odpotovalo devetdeset ljubljanskih otrok v starosti 7 do 14 let na počitnice na morje. Otroci so revnih etaršev ter skrbno izbrani po zdravnikih, tako da bodo deležni počitnic ob morju samo taki otroci, ki jim bo bivanje na naši solnčni obali res koristilo. Otroci so odšli v Kraljevico, kjer stoji »Dom Franje Tavčarjeve«, v katerem so zadnja leta vsako poletje ljubljanski otroci.
Med temi otroci, dečki ta deklicami, je 40 otrok, ki jih je poslala na svoje stroške mesUiu , občina ljubljanska, 50 otrok pa je poslalo Kuo jugoslovanskih sester, ki je sredstva dobilo delo- I
Tatvine v gneči množice
6e vedno prihajajo na policijo prijave o raznih tatvinah, ki so se pripetile, ko je bilo v Ljubljani zbrainih toliko ljudi za verske svečanosti. Tatovi so pričeli krasti že v soboto, glavno detlo pa so imeli v nedeljo. Zdi se, kakor da bi številni že-parji iz V6e države prišli v Ljubljano In tu kradli. Mnogi okradenci pa niti ne prijavljajo tatvin, ker se jim zdi, da je brezupno, da bi kaj dobili nazaj. Okradenih je bilo najmanj 50 do 60 ljudi. Zadnji dve ovadbi, ki se nanašata na te tatvine, sta: Pred škofijo je v soboto proti večeru neznan žepar izmaknil Francu Lesikovcu iz Florijanske ulica 1 zlato enokrovno uro z zlato verižico, na kateri je bil pritrjen obesek v obliki viteške glave. Vse skupaj je bilo vredno približno 3000 Dta. Franc Leskovec se je tedaj udeležil sprejema nadškofa dr. Jegliča pred stolnico in mu je žepar v gneč.i izmaknil uro. — Posestniku Ferdinandu Novaku z Vrhpolja pri Kamniku pa je na sobotnem koncertu neman tat izmaknil iz žepa zadaj na hlačah denarnico, v kateri je bilo 250 Din.
*
KAJ BO DANES?
Kino Kodeljevo: Ob 20.30: »Polkovnik Švec«. Znižane cene.	_
ZOBOZDRAVNIK
DR. A. PRAUNSEIS
zopet redno ordinira.
© Srebrno poroko obhajata danes tiho v krogu svoje družine dr. Josip D e r m a s t i a , generalni tajnik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, znani delavec na karitativnem, prosvetnem in gospodarskem polju, ter njegova žena gospa Iva, velika prijateljica revežev. Jubilantoma želimo obilo božjega blagoslova.
Q Fotografe prosimo! Vsi, ki so fotografirali svečanosti 1900 letnice odrešenja in biserne svete maše nadškofa dr. Jegliča, najlepše prosim, da mi pošljejo proti plačilo po 3 posnetke vsake slike, ki je količkaj dobra. — Dr. Krek Miha, odvetnik, Ljubljana, Miklošičeva cesta.
0 Kat. društvo rokodelskih pomočnikov upri--iq zori v nedeljo 6. avgusta ob pol 8 zvečer na vrtu .i Rokodelskega doma (v slučaju slabega vremena v dvorani) komedijo »Beneški trojčki«. Igra je komedija v najčistejšem smislu besede. Njen namen je le, kot je rečeno v uvodu, da se igravci in z njimi gledavci pošteno nasmejejo, da za nekaj ur pozabijo na sleherno žalost in skrb, da si živce ohlade in se nasrkajo zdravja in vedrosti. — Komedija se ne bo ponovila, zato si nabavite vstopnice že v predprodaji, ki se vrši v soboto od 6 do 8 zvečer in v nedeljo od 10—12 dopoldne v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12.
© Izlet na grad Otočec pri Novem mestu. Vin-eencijeva konferenca iz Most priredi v nedeljo, 6. t. m. izlet na počitniško kolonijo na gradu Otočcu. Odpeljemo se z izletniškim vlakom ob 5.19. Od Novega mesta na Otočec pojdemo ali z avtobusom ali peš (8 km). Na Otočcu bo v grajski kapelici ob 9.30 sv. maša s pridigo. Kosilo se bo dobilo v koloniji. Pridružijo se nam lahko tudi starši dečkov, ki so na koloniji) na Otočcu. Priglasiti se je do d revi v Salezijanskem mladinskem domu na Ko-deljevem.	,
© Uprava okrožne strelske druiine v Ljubljani "obvešča vse članstvo, da se poslavlja njen agilni član polkovnik Novakovič. Zato poživlja vse strelce in njih soproge, da se udeleže v soboto 5. avgusta ob 8 zvečer v dvorani (v kleti), kjer se glavnega kolodvora) v dvorani (v kleti), kjer se je vršilo v zimskem času sobno streljanje — se-
ma tudi iz podpor mestne občine, deloma pa iz raznih dobrodelnih nabiralnih akcij in iz svojih sredstev.
Otroci ostanejo v Kraljeviči do konca tega meseca, nakar se vrnejo v Ljubljano, ker prične l začetkom septembra zopet šola .
Bivanje na morju je za otroke zelo zdravilno in jih utrjuje proti raznim boleznim, zlasti proti tuberkulozi. Solnca m lepih prilik za kopanje je v Kraljeviči dovolj in upamo, da se bodo ljubljanski malčki na morju dobro imeli ter se bodo čvrsti vrnili v Ljubljano. Le žal, da so sredstva tako skromna, da ni bilo mogoče poslati še več otrok na morje. Potreba pa je v tem oziru v Ljublji~ii zelo velika.
Stanka, da z bratom polkovnikom prebijemo še par uric pred njegovim odhodom v skupnem razgovoru. Vabimo najvljudneje tudi vse brate zunanjih strelskih družin, katerim je bil g. polkovnik vedno dober svetovalec in prijatelj.
© Zobozdravnik dr. Milan Perko do 15. avgusta ne ordinira.
© Uprava okrožne strelske družine v Ljubljani obvešča vse članstvo, da bo v nedeljo, 6. avgusta otvoritev strelišča strelske družine Škofelj-ca. Proslave naj se članstvo v čim večjem številu udeleži. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 11.58 z glavnega kolodvora. — V nedeljo 13. avgusta pa bo v kletni) dvorani hotela »Miklič« redni letni občni zbor ob pol 10 dopoldne. Pismeni predlogi se imajo predložiti najkasneje do 10. avgusta. Opozarjamo vse članstvo, da o pozneje dospelih predlogih ne bomo razpravljali. Dnevni red občnega zbora je običajen.
© »Jadranski dan«. V nedeljo 6. avgusta priredi v Ljubljani Krajevni odbor Jadranske straže svoj »Jadranski dan«, da dvigne zanimanje za organizacijo in s tem tudi za naše morje. Spored: Ob 11.30—12.30 promenadni koncert v »Zvezdi«; ob 16 veselica pri Mokarju (Ižanska cesta) in tekma s čolni na Ljubljanici. Prejšnji dan: Družabni večer (ob 20) v restavraciji »Zvezda«. Krajevni odbor pričakuje, da se bo prireditve udeležil vsakdo, ki ljubi naš Jadran; to tem bolj, ker je vstop prost.
© Vsled zgradbe cestnega kanala bo Sv. Petra cesta med cerkvijo sv. Petra in FUgnerjevo ulico do nadaljnjega zaprta za vozni promet. Za ta čas se bo usmeril promet z Zaloške ceste po Ilirski ulici v Fiignerjevo (Školjo) ulico in obratno.
© Konzulat Portugalske republike se je preselil v Pražakovo ulico 10 (pritličje).
© Cvetlični korzo z beneško nočjo na kopališču na Ljubljanici priredi »Krka« v soboto, dne 5. avgusta t. 1. Vsi okrašeni čolni naj se zbero do 6 zvečer na prostoru med Jančarjem ta prulskim mostom. Ob 6 popelje Čoln z godbo sprevod pred kopališče, kjer promenirajo čolni od pol 7 do pol 8 zvečer. Nato se razglasi rezultat glasovanja in raz-dele darila. Ob pol 9 pričetek konkurence razsvetljenih čolnov, ki traja pa samo pol ure. Med tem časom bengalična razsvetljava. Nagrade dobe po trije najlepše okrašeni in trije najlepše razsvetljeni čolni. Nagrade se določijo po številu glasovnic, oddanih za posamezne čolne. V ta namen dobi vsak k tekmi prijavljeni čoln številko, ki naj jo pritrdi na vidnem mestu. Priavej za tekmo sprejema kopališka blagajna na Ljubljanici, nekaj prijav pa sprejme tudi g. Jančar na Trnovskem pristanu. Prijavnina znaša za čoln z enim parom vesel 5 Din, za več vesel 10 Din, kdor pa hoče tekmovati v obeh kategorijah, plača 10 oz. 15 Din. Bogate nagrade so prispevali: Predsednik »Krke« dr. Milan Perko, tvrdke Magdič, Samec, Skaberne, tovarna »Dekor« in »Krka« sama. Za korzo in za beneško noč je veliko zanimanje. Nekateri že spreminjajo svoje čolne v cvetlične galebe in druge vodne ptice.
© Samaritani in saniaritankc krajevnega odbora Rdečega križa v Ljubljani se vabijo na sestanek, ki bo v torek 8. avgusta ob 7 v dvorani Okrožnega urada. Predaval bo primarij g. dr. Robert Blumauer o enem najvažnejšem poglavju prve pomoči: »Prva pomoč pri nujnih trebušnih obolenjih in poškodbah«. S seboj je prinesti uniforme v čistem stanju/Vabljeni so tudi vsi člani Rdečega križa in njih znanci.
© Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 ta mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4.
© Razgrajanje na Šmartinski cesti. Šmartin-ska cesta je znana po kaljenju nočnega miru, toda to, kar se dogaja zadnje dni, presega vse meje. Pijanci, ki pozno po polnočni uri zapuščajo gostilne, se derejo, prepevajo, pretepajo in groze
Novosadska afera t
Za 12 milijonov gre Tudi viš'' gospod
Novi Sad, 2. avgusta.
Po odredbi novosadskega državnega pravdni-štva je v ponedeljek policija aretirala novosadske-ga podžupana dr. Radivoja Bokšana, ki je bil obenem šef mestnega davčnega in finančnega urada, in senatorja Julija Kissa, namestnika šefa istega urada. S tem so oblasti energično posegle v afero, o kateri se je na skrivnem že dolgo časa šušljalo.
Prva afera v novosadski mestni upravi datira prav za prav že iz decembra preteklega leta in je šele sedaj prišlo do dolgo pričakovanih aretacij. Državna davčna uprava je leta 1931 prevzela pobiranje davkov od mestne davčne uprave. Pri prevzemu pa se je ugotovilo za 12 milijonov dinarjev davčnih zaostankov. Ker pa so ti davčni dolgovi medtem že zastarali, jih država ne more več izterjati in so zanjo izgubljeni. Državna davčna uprava je zahtevala od mestne uprave pojasnilo, zakaj teh davčnih zaostankov ni pravočasno izterjala, saj so na listi davčnih dolžnikov sami bogataši, pri katerih bi bilo mogoče z zakonitimi sredstvi pravočasno izterjati zaostanke. Na to je mestna uprava odgovorila, da ti davčni zaostanki še niso zastarali, ker je bila prisilna eksekucija razpisana, vendar ni mogla mestna uprava predložiti nobenih tozadevnih listin, ki so se baje pri preselitvi davčnega urada izgubile. Finančna direkcija je zaradi tega uvedla postopanje proti dr. Bokša-nu, Juliju Kissu in. tovarišem, jih proglasila, da so odgovorni za davčne zaostanke, in jih obsodila na povračilo 12 milijonov Din. Mestni občinski svet pa je proti tej sodbi finančne direkcije vložil pri-ziv in izjavil, da bo doprinese! dokaze, da ti davčni zaostanki še niso zastarali. Dalje je občinski svet izjavil, da je tudi odgovornost uradnikov za-
starala, češ, da finančna direkcija svoje sodbe ni javila v zakonito določenem roku.
Ni še padla ko&čnoveljavna odločitev v tej aferi, že je Novi Sad razburila druga senzacija. Policija je zaprla prav vse mestne eksekutorje, ki so na vse pretege goljufali mestno občino. Pri zaslišanju teh možakarjev pa je preiskovalni sodnik uvidej, da bo treba zaslišati še višje glave, o katerih izjave zaprtih eksekutorjev baje niso bile prav laskave.
V	ponedeljek dopoldne se je šef novosadske kriminalne policije podal v urad dr. Bokšana in Kissa ter ju povabil s seboj. Na državnem pravd-ništvu so jima sporočili, da sta aretirana, proti čemur je dr. Bokšan začel glasno protestirati in so ga morali s silo spraviti v samotno celico. Kmalu za tem se je pričelo zaslišavanje, pri katerem pa sta oba osumljenca odločno zanikala vsako krivdo glede 12 milijonov davčnih zaostankov.
V	torek dopoldne so dr. Bokšana in Kissa soočili z nekaterimi zaprtimi eksekutorji. O poteku tega soočenja še ni uradnega sporočila, vendar je znano, da je poteklo soočenje precej burno v medsebojnih obtoževanjih. Skozi zaprta vrata se je slišalo med drugim tudi to, kako so eksekutorji obdolževali dr. Bokšana in Kissa, da sta jim večkrat dala nalog, naj nekatere davčne protokole in uradne listine, ki so se glasile na visoke vsote, sežgo. Oba pa sta to odločno zanikala.
Popoldne istega dne je imel senat sejo, na kateri se je sklenilo, da se oba osumljenca v smislu § 297 k. z. pridržita v preiskovalnem zaporu. Osumljena sta premišljenega uničenja javnih listin. Kazen je 1 do 10 let. Ko so jima to sporočili, sta bila vidno osupnjena in sta otpotekajočih korakov odšla v svoji celici.
Avtomobilska nesreča pri Celju
Trgovec Holzapfel iz Radgone mrtev
Celje, 3. avgusta.
Danes okrog 1 popoldne se je trgovec Holz-apfel iz. Lipovca pri Radgoni s praznim tovornim avtomobilom, s katerim je zjutraj peljal perutnino v Ljubljano, vračal iz Ljubljane proti Celju. V Dresinji vasi pri Celju mu je prišel nasproti vran-ski avtobus, ki ob istem času vozi iz Celja na Vransko. Tovorni avto se je hotel ogniti avtobusu, pri tem pa se je s sprednjim delom zadel v kmet-ski voz, naložen z drevesnimi debli. Voz je padel
Celie
ssr f Profesor Karel Duffek. Starejši Celjani in bivši dijaki celjske gimnazije se gotovo še dobro spominjajo profesorja Karla Duffeka, ki je pred svetovno vojno služboval na celjski gimnaziji. Bil je priljubljen pri vseh dijakih brez razlike in tudi pri meščanih, ker je bil zelo veselega značaja. Bil je tudi ravnatelj bivšega nemškega Studenten-heima. Profesor Duffek je umrl v 81. letu starosti dne 31. julija t. 1. v Modlingu pri Dunaju.
& Koncert v korist ruskim vojnim invalidom bo v mestnem parku 20. t. m. od polil do pol 12 dopoldne.
j©- Ciganki v stanovanju. V torek okrog 7 zjutraj sta prišli v stanovanje delavke Ramšak Marinke v Zavodni štev. .13 dve ciganki, da bi ji povedali srečo. Nekaj časa je Ramšakova ciganki odklanjala, nazadnje se je pa le udala. Ena jo Je dobila popolnoma v oblast in ji prorokovala srečo, druga pa je izrabila to priliko in med tem časom ukradla dvoje pogrinjal za postelje, 1 namizni prt in 1 pogrinjalo za nočno omarico (ročno delo), vse skupaj vredno 420 Din. Preden se je Ramšakova zavedla, sta ciganki že pobegnili v smeri proti Te-harjem. Ramšakova je tatvino opazila šele čez nekaj ur. Ciganki sta bili stari od 30 do 35 let.
• Žegnanje na Svetini. V nedeljo, dne 6. avgusta bo na Svetini žegnanje. Planinci, izrabite ugodno priliko in pohitite na Svetino.
0 Izbirna nogometna tekma za sestavo celjskega teama se je vršila v sredo zvečer na igrišču pri Skalni kleti. A tearn so tvorili večinoma člani SK Celja, B team pa so tvorili igralci vseh celjskih klubov. Rezultat je bil 8 : 3 (4 : 2) za A team. Sodil je g. Schalecker. Vsak polčas je trajal samo po 30 minut. Gledalcev je bilo okrog 200.
mirnim pasantom. Prosimo policijo, da bi tej cesli posvetila nekoliko več pažnje. Nujno potrebno bi bilo, da bi bil ponoči na tej cesti stalno stražnik.
Župnija Sv. Lovrenca ob Temenici
Nekoliko zgodovinskih in drugih podatkov.
I. šašelj.
(Konec.)
Še več rimskih starin pa so našli že pred več leti, in nekaj tudi letos, na »Kazini« v Praprečah, ki je zdaj last g. Alojzija Gorca, kjer je bila najbrž tudi naselbina in pokopališče, saj pravilo ljudje, da je bil tu »ajdovski britof«. Tam so našli na njivi.nad hišo pri oranju tudi kose opeke, posebno proti sedanjemu skednju in kozolcu. Tam je kopal že t Jernej Pečnik, za njim pa sta kopala mesca aprila 1. 1914 v imenu dež. muze|a t dr. Mantuani in f Dobovšek. Tu so izkopali ka-menit sarkofag, ki so ga potem vzidali v sedanjo hišo. V njem so našli vrč za pijačo, lonec za jedi, zaponke, svetilko, ožgane kosti i. dr. Letos pa so zadeli 4. jul., ko so kopali za hišo straniščno jamo, v globini 1 metra na rimski grob. Izkopali so lonec in stekleno posodo, kar se je pa oboje zdrobilo, v loncu pa so našli ostanke sežganega mrliča, pepel, kosti, zemljo in rimski novec z napisom av: CAESAR AVG GERM ..., več se ne da čitati. V sredi pa sta veliki črki S. C. Na rev. pa je glava cesarjeva in okoli nje napis popolnoma nečitljiv. Novec je prav slabo ohranjen. Poleg tega so našli še malo podolgovato, ozko stekleničico z dolgim vratom, 8.5 cm visoko, debel in kratek žebelj, popolnoma zarjavel, in košček železa. Ko so pa kopali nekaj metrov od hiše jamo za apneno jamo, so zadeli 1 m v globini na ostanke tlakovane ceste, ki je bila brez dvoma rimska cesta, ki je šla tu mimo. Od hiše gori ob potu proti bližnji hosti je najbrž še več rimskih grobov.
O hribu nad Praprečami in »Kazino« pa pripoveduje ljudska pravljica tudi šc, da je bil na njem kastel ali grad, in pod njim na sedanjih njivah hiše. Nekateri so celo mislili, da je bil tu rimski Metullum, mesto, o katerem se še danes ne ve, kje je stalo. V hosti nad »Kazino« P«?« Potoku pa pripovedujejo, da so sežigah tu Riml|ani svoje mrliče in zalo se imenuje hosta »Smrdica«,
češ da je v njem smrdelo, ko so žgali mrliče. Skozi to hosto, tudi to še pripovedujejo, da je šla rimska cesta in sicer čez hrib Vrhgabrje in Presar na Stranje, Št. Vid in dalje.
Stara pravljica tudi še pripoveduje, da je bilo nekdaj ob temeniški dolini veliko mesto, ki se je raztezalo od Virja v šentvidski župniji do Trebnjega.
V hosti nad »Kazino« se nahaja tudi več jam, katere so bile, kakor je videti, nalašč izkopane. O njih mislijo, da so bile to volčje jame, v katere so lovili nekdaj volkove, katerih je moralo biti svoj čas veliko v tukajšnjih obsežnih hostah. Da pa v tukajšnji okolici nekdaj tudi medvedov ni manjkalo, nam kaže krajevno ime Medvedjek, v trebanjski župniji pa Medvedje selo.
Ko so kopali lansko spomlad zidarji našega trgovca g. Slavca Abolnarja na travniku blizu »Kazine« zemljo za temelj nove hiše, tedaj so naleteli v zemlji, kjer je zdaj klet, v globini 2 m, na dve podkvi, v globini 2.5 cm, kjer je zdaj vodnjak, pa na eno podkev, na kateri je bilo še po nekaj žebljev. V globini 3 m pa so našli živalsko kost. Podkve so bile vse enake. Od teh je dobil pisec samo eno podkev, ker je prekasno Zvedel za najdbe, in kost ter oboje odnesel 22. sept, banov, muzeju v Ljubljano. O teh podkvah pravijo ljudje, da so »turške« podkve, kar pa ne bo res, ampak so najbrže rimske, ker so se našle prav blizu »Kazine«. Da so pa res rimske, se pa sklepa lahko tudi še iz tega, ker so jih našli tako globoko v zemlji, po par metrov in čez, kar bi se pri turških podkvah gotovo ne bilo zgodilo, pač pa lahko pri rimskih, ker je v par tisoč letih voda lahko naplavila toliko zemlje, katero je prinašala ob povodnjih z gornje strani od Potoka sem, ker ostaja na tem kraju ob povodnjih voda večkrat po dalje časa ter ima bolj počasen odtok v Temenico.
Druga rimska naselbina pa je bila blizu Veli.:c Loke, na kraju, ki se imenuje pod »borštom«. Tu je kopal pred dobrimi 50 leti nekdanji trebanjski sodnik Rozina trikrat in je izkopal sulice, kosti, različne svetilke z napisi fortis in attimer, denarje z lepo patino L dr., kar je pošiljal vse na Dunaj.
t Janez Gliha, posestnik na Veliki Loki h. št.
v jarek, prednji del avtomobila pa se je pri tem popolnoma razbil. Holzapfla je vrglo iz avtomobila na cesto in je ostal s težkimi notranjimi in zunanjimi poškodbami, dočim je njegov spremljevalec ostal nepoškodovan. O nesreči je bila takoj obveščena celjska reševalna postaja, ki se je podala s svojim avtobusom na kraj nesreče in Holzapfla prepeljala v celjsko javno bolnišnico. Ob 4 popoldne je Holzapfel za poškodbami, ki jih je dobil pri tej nesreči, umrl.
16. pa je pravil, da so izoravali pred več leti na njivi »Svetija« proti Mrzli luži blizu ceste zidovje, opeko, vsakovrstno kamenje in rumenkasto opeko. Pa tudi drugje v okolici so nekateri naleteli pri oranju na raznovrstno kamenje in opeko. Pravijo, da je stalo tu rimsko mesto »Svetija«.
Na Medvedjeku, kjer so zdaj večinoma vinogradi, pripovedujejo, da je bil nekdaj grad in sicer Medvedski grad, v katerem je stanoval ajdovski poglavar. Ta je imel več medvedov, katerim je metal zločince, obsojene v smrt, da so jih raztrgali; od tod Medvedjek. Tam so nekateri že tudi večkrat naleteli pri kopanju na kamenje in zid, tako ko so rigolali v vinogradu Al. Mežana-Gor-janca iz Korenitke. Zadeli so nekateri na grajski »cvinger«. Turki, drugi pa pravijo da Francozi, so baje streljali iz tega gradu na višenjski grad. Pri gradu da je bila tudi luža, kar se neki še pozna. In v to je bila napeljana, kakor pravi pravLjica dalje, voda iz Temenice in zato so videli v tej luči včasih tudi ribe.
Naj dodam tu še nekaj o izkopinah o priliki gradnje dolenjske železnice. Ko so gradili 1. 1892 železniški tir po temeniški dolini in morali na več mestih napraviti mostove čez Temenico, so morali kopati za temelje mostov po več metrov globoko v zemljo, in tu so naleteli na zanimive stvari, kakor vedo povedati še nekateri stari ljudje. Tako so izkopali pod mostom pod Gornjimi Praprečami čez dva metra globoko stare podkve. Pod mostom pod vasjo Vrhovo so našli kake tri metre globoko v zemlji tri cele hraste, poležane, kakor da jih je vrgla voda ali vihar, imeli so še skorjo na sebi, bili so kakih 30—50 cm debeli in čisto črni, zogleneli, a znotraj še sveži. Te so potem vzdignili iz zemlje, jih obžagali in poslali na Dunaj. Pri mostu pod Praprečami so izkopali v globini kakih 2—3 metrov tri sulice, svetle, kakor iz medi. Te so pobrali in vzeli s seboj Italijani, ki so gradili most. Tudi pri obeh mostovih v Št. Lovrencu, pri »kazinskem« in »mežnarjevem«, so našli nekatere stvari, kakor pripovedujejo. Kaj pa je bilo, ne vedo povedati, a stari ljudje, ki so vedeli, so pomrli, krtinskem mostu pa so našli, tudi kake tri metre v zeml.i. eno človeško glavo in eno konjsko skupaj.
Ptai
Nočno lekarniško službo od 5. do 12. t. m.
vrši gornja lekarna »Pri Zamorcu«, magister Mo-litor.
Porcijunkulske slovesnosti. V sredo, 2. t. m. so v cerkvi sv. Petra in Pavla slovesno obhajali porcijunkulske odpustke. Spominsko pridigo je imel p. Mirko. sv. mašo pa je daroval g. župnik Svet. Kakor vsako leto, je bila cerkev tudi leto« nabito polna vernikov.
Hudo ponesrečil se je posestnik ta župan pri Sv. Urbanu Miha Ravšl. Padel je z voza in se }$bil tako hudo, da je obležal nevarno ranjen. Prvo pomoč mu je nudil domači zdravnik dr. J. Petrič.
Truplo utopljenega nemškega dijaka Hermana Dietricha so prepeljali z avtomobilom pogrebnega zavoda v Draždanih. ki je dospel v to svrho v Ptuj, v Draždane. Svojci ponesrečenega dijaka so izročili čevljarju Rakušu iz Brslja, ki je našel truplo v Dravi, visoko nagrado v denarju.
Aretirali so Srečka Klemcnčiča, 27 let starega brezposelnega delavca iz Radvanja. ker je ljudem prodajal Schlchtovo milo in jim izvabljal denar. Radi tega je bil že trikrat kaznovan z večmesečno kaznijo, toda brez uspeha. Izročili so ga zopet sodišču.
Apače
Inštalacija novega apačkega župnika g. Ivana Cilenška se je vršila na tihem brez vseh zunanj h slovesnosti dne 1. avgusta pri Sv. Križu pri Ljutomeru, kjer ga je inštaliral g. dekan in konzist. svetnik Josip Weixl. Skromni slovesnosti so prisostvovali: g. Jožef Kardinar, konzist. svetnik in vpokojen gimnazijski profesor iz Celja, g. Maritn Ga-berc, župnik iz Gor. Radgone in križevski kaplan g. Maks Ašič. Novi gospod župnik uživa vsled svoje skromnosti in ljubeznivosti ter tihega in mirnega značaja pri vseh župljanih velik ugled in spoštovanje. G. Cilenšek je obenem prvi slovenski župnik v tukajšnji župniji, odkar pripada k Jugoslaviji. Četudi je Slovenec, pa je splošno priljubljen tudi pri Nemcih. Bog naj blagoslovi njegovo nadaljnje delo in trud.
Slovesna blagoslovitev nove motorne brizgalne bo v nedeljo, dne 13. avgusta t. 1. v Podgorju pri Apačah. Pri tej priliki bo tudi sv, maša pod milim nebom. Ker leži kraj blizu Mureka, se bodo slovesnosti udeležili tudii obmejni Avstrijci. V slučaju slabega vremena bo slovesnost preložena na prihodnjo nedeljo, 20. avgusta.
Hiovo mesto
Nadškof dr. A. B. Jeglič se je v torek popoldne pripeljal v Novo mesto, V pozdrav so mu zvonili kapiteljski zvonovi. Ustavil se v kapitlju in bil kratek čas gost prošta Čerina. Obiskal je tudi sošolca, biseromašnika g. Rometa. Nato se je odpeljal v Pleterje.
V sodne zapore so pripeljali v ponedeljek 18 fantov in mož, ki so se udeležili pretepa na Težki vodi. Preiskovalni sodnik je v torek dopoldne vseh 18 zaslišal, popoldne je pa zaslišal oba ranjenca v kandijski bolnišnici. — V včerajšnjem poročilu smo poročali, da so fantje napadli neko žensko. Od druge 6trani se trdi, da temu ni bilo tako, temveč da 6ta se sprla dva fanta. Od teh so hoteli orožniki enega aretirati. Drugi fantje pa tega niso pustili. — Brulc, iz Stopičev, ki je ranjen in se nahaja v bolnišnici, prosi, da bi objavili, da se on ni udeležil pretepa. Stal je na cesti z drugimi ljudmi in po naključju je bil zadet v prsi. Brulc je oče 6 otrok, star 29 let. — Muhič ni iz Jurke vasi, ampak iz Jurne vasi.
Preiskava proti Andreju Maliju. Trenotno zaslišuje preiskovalni sodnik še nekatere priče, ker se je izkazalo njih zaslišanje za potrebno. Mici Golmajerjeva dobiva vsak dan mnogo pošte, tako da ima preiskovalni sodnik samo s pregledom te precej dela. Pa tudi ona sama veliko piše. Pravijo, da cele romane. — Kdaj bo preiskava zrela in se bo vsa stvar predložila državnemu tožilcu v sestavo obtožnice, še ni gotovo. Najbrže pa še ta mesec.
Cerkveni vestnih
Moste pri Ljubljani. Drevi ob pol osmih bo v
kapelici Salezijanskega mladinskega doma pridiga za žene in dekleta, nato litanije in blacoslov.
Nova žrtev planin
V torek popoldan se je na Skrlalici smrtno ponesrečil osmošolec celjske gimnazije Franc Lečnih
Celje, 3. avgusta.
Včeraj smo na kratico omenili med celjskimi vestmi, da je dobila družina celjskega urarja in v juvelirja g. Antona Lečnika iz Kranjske gore obvestilo, da se je v planinah ponesrečil njihov sin Franc, ki je letos dovršil sedmi razred celjske državne realne gimnazije. Noviea se je hitro razširila po mestu iu vse je ugibalo, kaj se je dogodilo mlademu in navdušenemu planincu. Nič ni bilo gotovega, vseh, ki so mladega dijaka poznali, se je polastila neka čudna psihoza: ali je živ, mrtev, kako je do tega prišlo. V takem mučnem in težkem razpoloženju so se takoj podali starši pokojnega na pot, da vidijo, kaj je z njihovim otrokom, ali ga bodo dobili živega, morda težko- poškodovanega, ali bodo mogli ugotoviti samo žalostno dejstvo, dn je njihov ljubljenec postal žrtev planin, katere je tako zelo ljubil, da je našel v njih tudi smrt.
In danes je vse Celje pretresla strašna vest: Franc Lečmik se je v planinah' smrtno ponesrečil. Sošolci in sošolke objokujejo prezgodnjo in tragično smrt svojega tovariša, katerega so zaradi njegove resnosti vsi ljubili in ga bodo čez dober mesec tako težko pogrešali, ker ga ne bo več med nje.
Zadnje dni meseca julija sta se podala Franc Lečnik in njegov sošolec Edvard Valenčič v Tri-
Tifus v Cerkljah (Gor.) in vodovodi
(Epilog k poročilom o bolezni.)
Ni kmalu tako lepih krajev, kakor so pod gorami od Šenčurja, skoz Velesovo in Cerklje do Komende in Kamnika. Božjega solnca in čistega zraka v izobilju. Marsikateri letoviščar bi se rad oddahnil nekaj tednov v svežem gorenjskem zraku tam v idilični velesovski okolici, ali v Cerkljah tn v bližnjih vaseh, ako bi imeli ljudje v tistih krajih več zmisla za — dobro vodo, ki je prvi pogoj za zdravje. O nezdravi pitni vodi je »Slovenec« že dovolj poročal v zadnjih dopisih. Toda o vzrokih, zakaj nimajo ljudje niti v cerkljanski niti v velesovski občini dobre in zdrave pitne »vode, javnosti ni mnogo znanega. No, kdor hoče vedeti nekaj o tem, se že malo pouči iz Vombergerjeve satirične igre »Votla«. — Reči se sme, da so res samo zakulisne spletke tiste, ki so doslej preprečile vse že zasnovane vodovodne zgradbe. Edina vas je Pše-nična polica, ki si je z ustanovitv.jo vodovodne zadruge z lastnimi močmi zgradila svoj vodovod.
Vse druge zasnovane vodovodne zgradbe so ob trmi gotovih ljudi padle — v vodo. Ali so čudni nekateri ljudjel Ker niso sami, ki bi bili radi v ospredju, pa še druge zavirajo pri pametnem delu. Najprej so preprečili začrtani vodovod v širšem obsegu za Cerklje in Velesovo z okoliškimi vasmi. Pred kakimi štirimi leti je bil — takrat še pri oblastni samoupravi — izvršen načrt za vodovod Velesovo—Praprotna polica. Gotovim ljudem se je posrečilo, da so z intrigami pri oblastvih preprečili zgradbo tudi tega prepotrebnega vodovoda. ilcl'Rbjši pijejo vodo, ki je ne pijejo radi niti konji, v kateri se pere in kamor odklada celo živina svoje odpadke. Prijazna vas Praprotna polica sploh nima vode, ker je struga malega potočka iz Ve-lesovega največkrat suha, preden doseže to vas. Par vodnjakov-kapnic in mlaka po deževju: to je vsa njena vodna preskrba, in vodnjak na Trati, ki pa je oddaljen nad 2 km. Iz tega vodnjaka in bližnjih izvirkov hočejo Praprotnopoličani napeljati vodovod. Vse je izvršeno in pripravljeno. Tudi cevi so že na mestu. Izplačana je že podpora 60 tisoč Din. Pa glej! Zopet so tu nagajivci, ki s pritožbami zavlačujejo izvršitev vodovoda, ki je za vaščane življenjskega pomena. Res ne vemo, kaj bi srneli zapisati ob tej zlobni nagajivosti.
STARŠI! 11
ki hrepene po sreči in zadovoljstvu ▼ družini, morajo vedeti, čim opazijo na kakem družinskem članu bled obraz, pomanjkanje teka, nervoznost, pogosti glavobol, pomanjkanje spanja, lahko razilražljfvost, utrujenost, da so to posledice slabokrvnosti. Preprečili pa bodo mnoga težka obolenja, ako takoj začno krepiti kri z železnatim preparatom, in to je »ENERGIN« za jačenje krvi, živcev in teka. Zdravniki trdijo, da jc za okrepitev otrok in odraslih dovolj 3 velike steklenice. Je dobrega okusa, pijejo ga radi otroci in odrasli.
»ENERGIN« se dobiva v lekarnah pol litra 35 Din.
Koledar
Petek, 4. avgusta: Dominik (Vladimil), spo-cnavalec.
Ostale vesti
—	Nadškof dr. A. Bauer na Jezerskem. Danes Je dospel na Jezersko zagrebški nadškof dr. Anton Bauer in je obiskal v župnišču svoje poznane Zagrebčane. Zagrebčani so veseli pozdravili svojega nadškofa, ki se je po dobri uri zopet vrnil v Preddvor, kjer je na letovanju.
—	Krasne razglednice nedeljskih svečanosti je izdelal foto »Grabjec«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6. Razglednice se lahko naroče posamezne in v serijah, ki obsegajo 00 različnih posnetkov. Komad po 2 Din, če se jih naroči najmanj 20. Razglednice so res zelo posrečene in bodo lep spomin na največjo slovensko prireditev. Vsem udeležencem, posebno pa tistim, ki niso mogli prisostvovati svečanosti, te razglednice toplo priporočamo.
—	Kat. prosvetno društvo na Hrušici pri Jesenicah je zopet dovoljeno.
—	Železni most čez Ljubljanico pri vevški papirnici bo od 7. do 12. avgusta za vozmi promet zaradi popravila zaprt. Na to opozarjamo vse voznike, zlasti pa avtomobilisle.
—• Dobava živilskih potrebščin in kuriva. Državna bolnišnica za ženske bolezni v Ljubljani razpisuje pismeno ofertalno licitacijo za dobavo živilskih in hišnih potrebščin ter kuriva za čas od 1. oktobra 1933 do 31. marca 1034. Licitacija se bo vršila v ponedeljek 4. septembra t. 1. ob enajstih v upravni pisarni drž. bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani, Stara pot št. 3.
—	Prepovedan inozemski tisk. Z odlokom ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej lisi »Del Ameri-kai Magyarsag<, ki izhaja v Buenos Airesu. in list ►Berliner Borsenzeitung«, ki izhaja v Berlinu.
—	Iz Rogatca poročajo, dn so priprave za proslavo 60 letnice gas. društva v nedeljo dne 6. avgusta v zvezi z župni m izletom gas. župe Žalske v popolnem teku. Svojo udeležbo so že prijavili tova-
glavsko pogorje. S Trlglava sta se napotila na Skr-latico. Pri plezanju se je Lečnik oprijel skale, ki pa se je odlomila in Lečnik je strmoglavil v prepad 120 m globoko. Neki turisti so na nasprotni strani opazili padec, takoj hiteli ponesrečencu na pomoč, vendar so ga našli že mrtvega.
Pokojni je bil sin uglednega celjskega urarja in juvelirja g. Lečnika Antona in je bil rojen dne 10. decembra 1015 v Borovljah na Koroškem. Po plebiscitu se je druž/ina preselila v Celje, kjer je mladi Frane tudi obiskoval šole. Bil je star šele 17 let in pol. Bil je dober sin in dober dijak, planine je ljubil nad vse. Savinjska podružnica ga šteje med svoje najboljše in najdrznejše plezalce. Bul je tudi član Savinjske podružnice SPD. Med tovariši in tovarišicami je bil zelo priljubljen, ker je imel posebno lastnost, v kateri se je ločil od drugih, namreč bil je zelo resnega značaja, zato ga bodo vei, ki so ga poznali, tem težje pogrešali.
Truplo pokojnika prepeljejo v Celje, kjer bo položeno k večnemu počitku na mestnem pokopališču. Pogreb bo v soboto, dne 5. avgusta ob 5 popoldne iz mrtvašnice mestnega pokopališča.
Naj bi pokojni Franc, ki je bil up in nada svojih staršev in ki je tako tragično končal v ljubljenih planinah, mirno počival v domači žemljici. Težko prizadeti rodbini Lečnikovi pa izrekamo svoje iskreno sožalje.
riši iz žalske in sosednjih žup, posebno veliko udeležbo pa so prijavila tovariška društva iz sosedne Hrvaške. Vabljeni so vsi prijatelji gasilcev.
—	Belgijski izletniki v Novem mestu. V torek ob % 12 so se pripeljali v Novo mesto na dveh avtobusih belgijski izletniki, kalkih 50 po številu. Ustavili so se v mestu pol ure. Ta čas sta porabila šoferja, da sta popravila avtobus, ki je med potjo nekam zadel. Na trgu se je zbralo veliko radovednega občinstva in dijakov, ki so skušali z njimi svoje znanje francoskega jezika.
—	Pri išiasu sledi na kozarec naravne »Franz-Josel«-grenčice, zavžite na tešče, izdatno izpraznjenje črevesa brez vseh težav, pridruži pa se navadno prijetno ugodje olajšanja. Zdravniški strokovni listi omenjajo, da učinkuje zanesljivo in prijetno »Franz-Jose!«-voda tudi pri pritisku na jetra in debelo črevo kakor tudi pri nabreklih žilah, haemorrhoidah, prostatalnih boleznih in katarju V mehurju. »Franz-Josef «-grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
—	Velika množina strupenih kač v Bosni. Iz
več krajev v Bosni in Hercegovini poročajo o veliki množini strupenih kač. Kače se kar spravijo po kmetskih hišah in so jih kmetje že veliko število pobili. Celo v mestu Banjaluki so se pojavile kače in so jih te dni v enem samem dnevu pobili okrog 80.
—	Čebelarjem. Vsem čebelarjem, ki bodo prevažali svoje čebele na ajdovo pašo, sporoča Čebelarsko društvo v Ljubljani, ' da je izdala banska uprava posebno uredbo o prevažanju čebel na pašo, ki je objavljena v »Službenem listu« z dne 2. avgusta t. 1., št. 62. Presikrbite si »Službeni liste, da vam bodo predpisi znani. Najvažnejše oziroma najnujnejše delo vsakega prevaževalca sedaj je, da takoj prijavi svoje čebele pristojnemu županstvu tistega kraja, kamor misli prepeljati svoje čebele. S to uredbo so sedaj zaščiteni tako prevaževalci čebel kakor tudi domači čebelarji v pašiščnih krajih.
—	Hudo neurje nad Prekmurjem in Medmur-
jem. V torek popoldne je divjalo nad Prekmurjem in Medmurjem hudo neurje. Kmalu po 6 se je nebo nenadoma pooblačilo in začel je razsajati močan vihar, ki je lomil drevesa, prevračal vozove in pustošil polja in vinograde. Nato se je vlila silna ploha. V Varaždinu in Čakovcu so bile ulice naenkrat vse pod vodo. Med ploho je močno udarjala strela, ki je poškodovala več zgradb. Škoda bo najbrž precejšnja, ker je neurje divjalo nad precejš njim predelom zemlje.
—	Katere knjige našim gospodinjam in go spodarjem v poletnem in jesenskem času najbolj služijo? Beg Anton: Naše gobe. Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob in kako jih pripravljamo za dobro jed. (Slike v naravnih barvah.) 50 Din. — Humek Martin: Sadje v gospodinjstvu. Navod o ravnanju s sadjem v domači sadni uporabi in v konserviranju sadja in zelenavje. 24 Din. — Humek Martin: Sadno vino ali sadjevec. Navodilo kako ga izdelujemo in z njim ravnajtno, da nam ostane zdrava in okusna pijača. 10 Din. — Majdič I.: Nasveti za hišo in dom. Knjiga je velike važnosti in pomena za vsako družino, ker prinaša nasvete za vsakovrstne gospodinjske in gospodarske potrebe. Vsem gospodinjam to knjigo še posebno priporočamo. Cena vezanemu izvodu je 30 Din, broš. 20 Din. — Vse navedene knjige se dobijo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
— Pri nagnenju k maščobi, protinu, sladko-6ečnosti izboljšuje naravna »Franz-Josefova« gren-čica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo.	_
KronJ
Kanalizacijska dela. Kanalizacijska mreža se v Kranju v okviru proračunskih možnosti iz leta v leto vedno bolj izpopolnjujejo. Letos je prišel na vrsto Glavni trg. Prvotno je bilo določeno, da se položijo cevi od Httblove hiše v Roženvencu do Ručigaja, ker pa teren ni nudil preveč ovire in torej ne preveč stroškov, se bo letos kanalizira! še ves Glavni trg do Kreditne banke. Smer gre po slarem kanalu. Ker sta Kokriško in Savsko predmestje že večji del kanalizirana, ostane za bodoče v glavnem še Prešernova in Cerkvena ulica, kjer pa bo delo tehnično otežkočeno, ker leže greznice večinoma nižje, kot bo pa šel kanal. V nekaj letih tedaj se meščani, v starem delu mesla ne bodo mogli pritoževati, da še nimajo kanalizacije, dočim io predmestja imajo.
Na vrtu hotela »Stare pošte« je podjetni lastnik g. Franc Gorjanc dal postavili prostorno, lepo od treh strani zaprto leseno verando, ki bo v poletnih dneh prav dobro služila namenom hotela ln vrta ter bo gostom v vsakem oziru dobrodošla.
Konjice
Dnevni »Slovenec« se prodaja v Valenčakovi trgovini. Stane samo 1 Din. Segajte pn njem!
Mariborske vesti:
Odlični gostje
Danes se pričenja v Mariboru VIII. kongres Jugoslovanskega plinarniškega in vodovodnega združenja, ki se vrši po osmih letih vnovič v Mariboru. Letošnji kongres je izredno pomemben, kar dokazuje številna udeležba iz inozemstva; še na nobenem dosedanjem kongresu n? bilo toliko inozemskih strokovnjakov, kakor se jih je prijavilo za mariborskega. Večja skupina udeležencev iz inozemstva je prispela v Maribor ie včeraj popoldne. Jugoslovanski udeleženci pa pridejo po večini z današnjimi vlaki. Kongres se pričenja drevi ob 18 s sestankom obratovodij jugoslovanskih plinarn in vodarn. Ob 21 bo v kavarni v parku pozdravni večer. Glavni kongresni dan bo jutri v soboto. Ob 8 zjutraj se pričenja glavno zborovanje v veliki dvorani hotela Orel. Ob 9.30 bo otvoritev kongresa in slede predavanja: inž. Dušan Tomšič
f Ravnatelj Al. Kohler
Včeraj zjutraj se je po bliskovito raznesla po mestu vest o smrti upokojenega magistralnega ravnatelja g. Alojzija KOchlerja. Pokojni g. ravnatelj je bolehal že dlje časa. Zadela ga je kap in od tega udarca si ni mogel več odpomoči. Moral je zaprositi za upokojitev v najlepši dobi 50 let. Pa tudi pokoja mu ni bilo usojeno uživati. Sicer si je nekoliko odpomogel in večkrat smo ga videli veselega in navidezno čilega stopati po ulicah. Toda udarec se je ponovil. Pred dnevi so ga prepeljali v bolnišnico, v sredo pa je izrazil željo, da ga prepeljejo zopet na dom, kjer ga je dan nato zatekla božja dekla smrt. Pokojnik je rodom iz Ljubljane, kjer je obiskoval gimnazijo. Pravo je študiral na Dunaju. Bil je kot častnik v vojini, še pred preobratom je služboval v Trstu pri okrajnem glavarstvu, po preobratu pa v Veli-kovcu, od koder je prišel v Maribor za magistralnega ravnatelja. Prevzel je odgovorno mesto v časih, ko se je vršil prevzem mariborske občine iz nemških rok ter se je na svojem mestu odlično uveljavil ter si pridobil veliko zaslug za organizacijo magistralne službe. V družabnem občevanju je bil priljubljen in spoštovan. Zapušča ženo in dvoje nedoletnih otrok. Ohranimo pokojniku časten spomin, žalujoči gospej soprogi in svojcem
naše iskreno in globolko sožalje.
*
□	Slovo okrajnega glavarja dr. Marka Ivavica.
V sredo zvečer se je poslavljal okrajni glavar dr. Marko Ipavic od Maribora, v katerem je deloval dolgo let kot vodja okraja levi breg. V dvorani hotela Orel se je vršil lep poslovilni večer, katerega so se udeležili poleg odhajajočega mestni župni'. in stolni kanonik msgr. Umek, župan dr. Lipold, podžupan Golouh, zastopnik mestnega poveljnika polkovnik Popadič, novi okrajni glavar za desni breg eSnekovič, min. dr. Kukovec, ravnatelj dr. Tominšek in številni drugi odličniki. Prisrčne besede so izrjkli odhajajočemu g. glavarju v slovo kanonik msgr, Umek, ki je prinesel pozdrave pre-vzvišenega knezoškofa dr. Ivana Tomažiča. Na-glašal je v svojem govoru objektivnost in sposobnost, s katero je g. glavar nastopal v svojem okraju in ki mu je pridobila splošne simpatije vsega prebivalstva. Odkrito je obžaloval odhod g. glavarja v svojih besedah mestni župan dr. Lipold. Govorili so še polkovnik Popadič, ravnatelj dr. Tominšek in drugi. Vsem se je v prisrčnih besedah zahvalil dr. Ipavic.
□	V cvetu moške dobe je izdihnil svojo plemenito dušo poštni uradnik pri tukajšnji kolodvorski pošti Franc Kolar, star 29 let. Podlegel je po dvomesečnem bolehamju posledicam težke, neozdravljive bolezni. Blagopokojni je bil izvrsten uradnik, ki so ga vsi tovariši zaradi njegove prisrčne tovariške odkritosti spoštovali in ljubili, predpostavljeni pa zaradi odličnega strokovnega znanja visoko cenili. Zapušča žaujočo ženo ter nepreskrbljenega sinčka in hčerko, katerim je bil vzoren in skrben oče. Blagosrčnega pokojnika bodo pokopali jutri v soboto ob štirih popoldne iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju. Svetal mu spomin, žalujočim riaše iskreno sožalje!
□	Himen. V tukajšnji stolnici sta se poročila sodni svetnik dr. D. Senjor in Marica Janžekovič, zasebnica. Bilo srečno!
□	Pri no. jezuitih se bo v nedeljo 6. t. m. slovesno obhajal praznik sv. Ignacija. Danes in jutri ob pol osmih zvečer kratek govor z litani-jami in blagoslovom. Na praznik sam bo ves dan izpostavljeno Najsvetejše.
□	Izobraževalno društvo v Krčevini ima v nedeljo 6. t. m. v društvenih prostorih redni sestanek s poučnim predavanjem s pričetkom ob štirih popoldne.
□	Mariborski otok — športno središče. Z velikimi stroški je letos zgradila mariborska občina v svojem kopališču na otoku lepo tekališče ter uredila druge prostore za lahkoatletsike nastope. Otvoritev teh športnih naprav bo v nedeljo. SSK Maraton priredi na otoku Iahkoatletske tekme, katerih se udeleže tekmovalci vseh mariborskih klubov. Program smo že objavili.
□	Znižanje cene kruhu. Združenje mariborskih pekovskih mojstrov sporoča, da zniža cene kruhu z dne 14. avgusta. Nove cene bodo: beli kruh 4.50, polbeli 4, rženi 3, koruzni 2 Din.
□	Druga skupina se vrača. Iz Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju se vrne po enomesečnem bivanju v sredo 9. t. m. deca druge skupine. Prihod vlaka na glavni kolodvor ob 11.30. Deca tretje skupine pa odpotuje v četrtek dne 10. t. m. ob 9.38 iz glav. kolodvora k Počitniškemu domu. Starši se naprošajo, da pripeljejo otroke pol ure prej na kolodvor. Prtljago je prinesli že dan poprej, t. j. v sredo ob devetih v Zdravstveni dom. Koroščeva 3.
□	Penezov veliko ... Dohodki tukajšnje glavne carinarnice znašajo v preteklem mesecu 4,774.221 Din 50 par, in sicer na uvozu 4,761.866 Din. na izvozu pa 12.352 75 Din.
□	Smrtna žetev. Umrla je soproga znanega in priljubljenega mariborskega gostilničarja gosp. Emeršiča z Aleksandrove ceste. Blaga in dobrosrčna gospa Frančiška Emeršič je iskala zdravia v Gradcu, kjer jo je zatekla smrt. Truplo bodo prepeljali v Maribor, kjer se bo vršil pogreb jutri v soboto popoldne ob pol 5 iz mrtvašnice na Frančiškansko pokopališče. — Hud udarec je zadel rodbino tajnika Posojilnice v Narodnem domu g. Hvaleča. Umrla mu je hččrka vera v cvctu 19 let. Pokopali jo bodo danes popoldne ob 16. Pokojnima svetila večna luč, žalujočim ostalim naše globoko sožalje.
□	Novi poskusi s »ceslolom«. Novo sredstvo za polivanje cest proti prahu »cestol« bo preisku-sila mariborska občina šc na cesti proti Kamnici, ki jc ena najbolj prašnih>v mcslni okolici. Če se bo sredstvo tudi tu dobro obneslo, polem ga bo nabavila v večii količini.
□Potniško letalo v sili. Torkova popoldanska nevihta bi bila skoro prisilila potniško letalo, ki :o popoldne nau Mariborom proii severu,
predava o razvoju mariborske plinarne; dr. inz. Hrvoje Ivekovič govori o zdravstvenih nalogah vodovodov; inž. Ivan Bartl predava o organizaciji instalacijskega in propagandnega oddelka ljubljanske plinarne in inž. Leo Knez o uporabi avto-genično varjenih cevi za plinovode. Ob 12.80 bo i/. Slomškovega trga odhod z vtobusl na Mariborski otok, kjer bo ob 13 skupno osilo. Ob 15 se udeleženci odpeljejo na Tezno na agled vodarne, ob 10 bo ogled mestne plinarne in .lato razstava Mariborskega tedna. Zvečer ob 20.30 bo skupna večerja v hotelu »Orel« Nedelja je določena za izlete: ob 8.30 odhod na Falo in ogled ruške tovarne dušika, ob 11.30 vožnja v Rog. Slatino, kjer je ob 13.30 skupno kosilo, ob 17 pa povratek v Maribor in zaključek kongresa.
da bi moralo pristati na Teznu. Letalo je zašlo v neurje, ki je divjalo nad Slovenskimi goricami ter se je obrnilo najprej proti Ptuju; pa tudi tu mu je viharno nebo zastavilo pot. Vrnilo se je nato proti Mariboru ' r že trikrat obkrožilo tezensko letališče, da bi našlo ugodno mesto za pristanek, ko jc opazil pilot prosto nebo nad Kozjakom ter odplul v omenjeni smeri dalje.
□	Upravni odbor mariborskega občinskega sveta je imel v sredo zvečer svojo sejo. Razpravljalo se je le o tekočih stanovanjskih in najemninskih zadevah.
□	Nova gradbena dovoljenja. V sredo zvečer se je vršila seja mestnega sveta, na kateri pa se je razpravljalo le o pičlem številu novih gradbenih dovoljenj. Tiskarna sv. Cirila bo preuredila dvoriščno poslopje v Koroški 5 ter zgradila zraven knjigoveznico, Majcen Ivana bo zgradila še eno nadstropje na hiši v Židovski 10, šolske sestre si bodo pozidale na svojem zemljišču ob Motherjevi ulici gospodarsko poslopje, tovarna Zelenka & Co. bo zgradila pri hiši na Tržaški 39 pralnico. Uporabno dovoljenje je dobil France Kovič za novozgrajeno visokopritlično stanovanjsko hišo v Me-telkvi ulici 23.
□	Preuranjena stavka. Dolgoletni nadmojster tekstilne tovarne Doctor in drug je radi bolezni izstopil iz službe. Med delavstvom, pri katerem je bil omenjeni nadmojster silno priljubljen, se je razširila vest, da ga je tovarna odpustila in to je bil ogenj v strehi. V sredo popoldne je stopila cela tkalnica v stavko, ki pa je trajala samo preko noči, kajti včeraj zjutraj se je posrečilo s posredovanjem Delavske zbornice delavstvo prepričati o pravem stanju stvari. Včeraj popoldne ob pol dveh se je delo zopet čisto normalno pričelo. Zahtevala pa je nepremišljena stavka nekaj žrtev, ker je podjetje odpustilo nekatere delavce.
□	Primarij dr. Cernič se je vrnil in spet redno ordinira v Mariboru v sanatoriju, Gosposka ulica 49 (tel. 23-58) od 11—12 in od 14—10. Ob nedeljah in praznikih od 9—10.
□	Borza dela za inteligenčne poklice ima redne poslovne ure od 14 do 16 v Delavski zbornici, 4. nad str. Danes v petek ob 10 v društvenem lokalu zveze mladih inteiigentov redna seja.
□	Izpiti za magistratne uslužbence. Kot neko dopolnilo k dosedanji službeni pragmatiki pripravljajo na občini pravilnik o izpitih računskih im pisarniških uslužbencev, ki jih bodo morali polagali, preden se jim prizna stalnost. Oni, ki stalnost že imajo, bodo omenjenega izpita oproščeni. Dosedaj takega izpita na občini niso imeli.
□	Boben poje. Dne 11. septembra bo na tukajšnjem okrajnem sodišču dražba nepremičnin zem. knjiga Gerečja vas vi. št. 13. Cenilna vrednost znaša Din 72.251.60, najmanjši ponudek 48.167.75 Din. — Istega dne bo na istem sodišču dražba nepremičnin zem. knjiga vi. št. 9., vi, št. 243 in Receniak vi. št. 10. Cenilna vrednost znaša Din 553.883.70, najmanjši ponudek pa Din 375.923..
□	Ceste v okolici se urejujejo. Prva je pričela z urejevanjem radvanjska občina. Zaprosila je mariborsko občino, da ji posodi svoj parni valjar,-s katerim se bodo uredile nekatere novo nasute in najpotrebnejše ceste.
G Kolodvorska menjalnica se seli. Menjalnica Tujskoprometne zveze, ki se nahaja na kolodvoru na peronu, se bo preselila. Nameščena bo v novem kolodvorskem poštno-carinskem poslopju in sicer v čakalnici za inozemske potnike.
□	Pokopališča pod MP. Upravo mestnih pokopališč, ki jo je dosedaj vodil mestni svet kot vrhovni organ mestnega pogrebnega urada, prevzamejo sedaj Mestna podjetja.
□	Tlakovalni program za avgust. V tekočem mesecu se bodo nadaljevala tlakovalna dela na Aleksandrovi cesti, na zgornjem delu kolodvorske rampe in v Sodni ulici. Sodna se bo tlakovala od Aleksandrove do Marijne, Aleksandrova od pri-četka Sodne do kolodvora in na kolodvorski ram-pl se bo še dokončal severni dohod na Aleksadro-vo. Obenem se bodo uredili v imenovanih ulicah robniki.
□	Rokoborci nastopijo. Jutri zvečer se prično na verandi pivovarne Union tekmovanja za prvenstvo Dravske banovine v grško-rimski rokoborbi, ki bodo trajala še v nedeljo zvečer. Tekmovanja bodo gotovo ena največjih tovrstnih prireditev, saj se jih udeleži okoli 40 atletov, članov Maratona, Železničarja in ljubljanske Ilirije, ki pošlje na tekmo 15 svojih najboljših rokoborcev. Pričetek tekmovanj je vsakokrat ob 20. Vstopnina je nizka: po 10 in 5 Din. Vstopnice se dobijo v predprodaji in zvečer pri blagajni.
□	Soba s štedilnikom v sredini mesta se išče Naslov pove uprava na Koroški cesti 1.
Radio
frogrami Radio-LiubVana i
Petek, 4. avgusta: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 15.00 Čas, plošče, borza 19.00 Radio orkester 19.*50 O reji kuncev (Inkret Alfonz) 20.00 Slike iz narave (Jože llerfort) 20.30 Prenos iz Belgrada 22.30 Čas, poročila, plošče.
'Sobota, 5. avgusta: 12.15 Plošče 12.45 Poročila 13.00 Čas, plošče 19.00 Radio orkester 20.00 Pregled zunanjih političnih dogodkov (dr. Jug) 20.30 Recitacije s klavirjem (g. Košuta) 21.00 Vnlč kova ura Radio orkestra 21.30 Čas, poročila 21.45 Radio-jazz.
Drug i programi i
Sobota, 5. avgusta.
Belgrad: 10.00 Radio orkester 21.00 Rahma ninova klavirski koncert (nn ploščah) — Zagreb: 20.30 Radio orkester in sopran solo — Boroinlln-ster: 20.30 Koncert za flavto — Budimpešta: 20.00 Prenos s skavlskega tabora v Giklold, 21.00 Ciganska kapela — Ijondon: 20.00 Orkestralni koncert Milan: 20.45 Varijetejski program — Mllnrhen: 20.20 Pester večer — Praga: 22.15 Vokalni koncert — Varšava: 20.40 Zborovski konccrt.
Samomorilčev zločin: Slika nam kaže razrušeni hotel »Evropa* v Brnu. V njem je neki brezposelni arhitekt z ekrasitom ubil sebe, svojo prijateljico in otroka. Eksplozija pa je zahtevala še četvero drugih žrtev med hotelskimi gosti
Princ Nikolaj (na sredi), brat rumunskega kralja in načelnik rumunskega zrakoplovstva, ki se ta čas mudi v Nemčiji; spremlja ga njegov bratranec knez Friderik Viktor Hohenzollern (levo)
Kitajski kralj Matjaž
Na jugu Kitajske, tam kjer se stikata provinci Kvvangsi in Hunan, živi v gorovju najstarejše pleme kitajskega naroda, ki se naziva »Yao jen To pleme je prapleme kitajskega naroda in je včasih posedovalo celo bogato Kitajsko. Pa so seveda prispela mlajša in žilavejša plemena »Han jen«-, ki so to staro pleme potisnila v gorsike pokrajine, kjer živi sedaj v velikem pomanjkanju. Med Io pleme so sedaj prišli tudi komunistični agitatorji in začeli oznanjati svoj evangelij v prav posebni obliki. Pripovedujejo jim, da se njih cesaT že stoletja nahaja v eni bližnjih votlin, ki jo stražijo levi. Ta cesar da čaka samo na to. da pridejo ponj in da jih nato popelje zopet v njihove poprejšnje bogate province. Seveda je bilo treba za to pravljico organizirati tudi dokaz resnice. Zato so izbrane zastopnike plemena odvedli v osaiačeno voitlino in jim tam z optičnimi prevarami, z igTo seme uprizorili cel bodoči triumf njihovega cesarja, obdanega od armade levov. Ta prizor je te predstavnike talko navdušil, da so v par dneh nato dvignili celo svoje- pleme za sveti boj. Dvignilo se je celo pleme, požgali in razrušili »o vse svoje domove in odrinili, da zavoj-ščijo bogate poljane v ravnini. Pri Kw,angsi jim je potem regularna vlada poslala pet polkov urejene vojske nasproti, ki jim je uspelo, da plaz sfana-tiairane množice vrgli nazaj v gorovje.
Nizozemski inženerji na otoku Javi so po dvanajstletnem delu dosegli v zgodovini rudarske tehnike edinstveno zmaigo: ukrotili so ognjenik Cloeth. Ta hrib je pomenil nesrečo za vso sredino otoka. ' Povzročil je neštevilno katastrof in imel samo eno I dobro lastnost. Njegovi izbruhi so se pravilno do-; gajali vsako 14. leto, dočim niso drugi ognjeniki ! tako natančni. Po zadnjem opustošenju leta 1019. , so pregledali geologi žrelo ognjenika in notri odkrili veliko jezero. Ugotovili so. da prične Cloeth bruhati lavo vedno takrat, ko naraste vodna gla-; dina do gotove višine. Inženirji so sklenili, da bodo preprečili to dviganje in s tem končali izbruhe. Zastavili so si nalogo skopati predor skozi steno žrela. Njegova odprtina je morala bili nameščena v točno določeni višini, da bi odvajali naraščajočo i vodo in s tem preprečili njeno prodiranje v notranjost ognjenika. Vsa Java je napeto gledala Cloeth po končanem delu, ko je pričel jiredor od-I vajati prekomerno vodo. Vsi so mislili, da bo vodi kmalu sledila ognjena reka. A računi so se obnesli. Izbruh, ki bi se moral dogoditi v času med januarjem in junijem t. 1. je izostal. Graditelj: so ! izrabili odpeljano vodo za električno postajo, ki goni vse za vzdrževanje predora potrebne stroje, skrbi za zračenje, razsvetljavo itd.
Najponosnejša regata sveta se vrši
vsako leto v Covvesu na Angleškem. Na sliki vidimo tri izmed jadrnic na startu
Srečni profesor
Kraj. kjer je najpopolnejša, na zemlji dosežena tišina, ne leži na vrhu kateregakoli hriba, sredi puščave ali oceana. Nahaja se v Evropi, sredi modernega velemesta. To je laboratorij prof. Zvvaar demakerja, enega izmed vodilnih mednarodnih fi- j zikov v Utreehtu na llolandskem. Prof. Zvaarde- i mnker, ki potrebuje absolutno tišino /.a svoja raz- j inkovania. io »rečno rešil nalogo, dasi ni bila I
lahka. Prof. Wandt v Llpskem je zaman poskušal isto vse svoje življenje. Laboratorij v Utreehtu ima obliko trojne kocke. Močne sesalke odstranjujejo ves zrak med zidovi. Notranje stene so opažene s kemično prepariranim naravnim kamenjem. Vse špranje so skrbno zamašene z žimo. Nato sledijo plasti furnirja, plutovine. mavca, morske trave in papirja. Vse to je zavešeno z debelimi preprogami. V notranjosti je popolna tišina, ki je za raziskovanje potrebna in je ostalo človeštvo ne pozna.
>PAtsri olj .g
kčboMtn oiamU
Katoliško vseučilišče v Pekingu
Nedavno je bilo katoliško vseučilišče v Pekingu predano ameriški provinci misijonarjev Božje besede. Na ta način je hotel sv. oče zasigurati obstoj tega vseučilišča, ki je tako nujno za vpliv katolicizma v tem delu sveta.
Misel za usrtanovitev katoliškega vseučilišča v Pekingu je bil prvi sprožil kitajski katoliški književnik Vincenc Ying, ki je umrl leta 1926., nekaj mesecev po ustanovitvi vseučilišča. Sv. oče je dal takoj svoj pristanek in je povabil 14 ameriških benediktinskih samostanov, da oni prevzamejo izvedbo ustanovitve vseučilišča v svoje roke. Sedaj pa misijonarji Božje besede skrbeli za nadalj-nft uspešni razvoj tega vseučilišča. Predvsem bodo rtorali med ameriškimi katoličani vzbuditi organizirano skrb za vzdrževanje vseučilišča, ki ga sveta Stolica smatra za eno najvažnejših katoliških ustanov-v Aziji. Trenotno je na katoliški univerzi v Pekingu vpisanih nad 1000 slušateljev, katere poučuje profesorski zbor 72 profesorjev. Med temi je 16 Američanov, 6 Evropcev in 50 Kitajcev.
Tat in radio
Neki tat je odpeljal avtomobil ravnatelja radio-p os ta je v Ztirichu. Lepi voz je bil opremljen z radio-aparatom. Vsi švicarski napovedovalci so takoj obvestili poslušalce o tatvini in prosili, naj pomagajo najti voz. Avtomobil so našli še istega dne v Baslu. Tat je moral slišati poročilo o tatvini v vozu samem,, kajti na aparatu je pustil listič: »Le imejte ga, da bi vas vraglc
Se ognjeniku so prišli do živega
' Nov brzovozni tip francoskih železnic, ki spominja na nemškega »Letečega Hamburžanac.O prvi vožnji je bil navzoč tudi predsednik francoske republike Lebrun (X)
Po 15 letih
V Parizu se je prvič sestalo posebno sodišče za revizijo obsodb iz dobe svetovne vojne. Marsikateri obsojenci, oziroma njTiiovj dediči so zahtevali obnovitev sodnega postopanja in so se sklicevali na nezadostna dokazila, oziroma pomanjkljivo preiskavo na fronti. Pravosodni minister je naposled upošteval te zahteve. Imenoval je za člane vzklicnega vojnega sodišča tri navadne sodnike in tri člane Zveze bivših vojakov. Samo ulogo državnega pravdnika je prevzel edini častnik, ki je bil pri razpravah med vojno navzoč.
Otroci, radi vohunstva septembra leta 1914 ustreljenega vojaka, so hoteli oprati njegov 6pomin. Njih oče je bij zasačen v trenutku, ko je izročil nemškemu zaupniku zahtevane podatke. Sodišče je odklonilo prošnjo, ker je bil vojak ustreljen na povelje svojega generala brez
vsakega sodnega postopanja. Ni nobenih dokazov za njegovo nedolžnost. Prav tako so bile odbite pritožbe vdov treh vojakov, obdolženih komunizma, ki so leta 1917 klicali »Živela Rusija!« in streljali na svoje častnike. Tudi v tem primeru je bila izvršena sodba brez sodnega postopanja.	«
Poročnik Soulier je bil ranjen v nogo, obvezan in dobil od zdravnika dovoljenje, da počiva. Zaspal je v nosilnici in spal enajst ur. Ko se je povrnil v jarke, je bila bitka že končana. Poročnika so obsodili na pet let ječe, ker je brez dovoljenja poveljnika zapustil svoj prostor. Soulier je trdil, da je mislil zadremati samo za četrt ure in zaspal je nehote, ker je bil izmučen. Zakaj ga niso pravočasno zbudili? Toda vojni zdravnik je potrdil, da ni imel poročnik nikake nevarne rane. Krogla mu je samo neznatno opraskala nogo, in je bila kri takoj ustavljena. Sodišče je pritožbo odbilo.
Gospo Maillet je bila šele pred kratkim oproščena ječe po prestanein 15 letnem zaporu. Dospela je pravočasno iz kraja, ki so ga zasedli Nemci v Nancy s 400 franki. Ta denar je prejela od Nemcev, ker jim je obljubila zahtevana poročila. Gosjia je trdila, da je morala dati obljubo, ker sicer ne bi bila smela na Francosko. Sodišče jo je zavrnilo, ker je smatralo, da ne bi smela dati tudi navidezne obljube sovražnikom.
Na ta način je uspela in bo doživela revizijo izmed vseh vloženih pritožb samo zadeva poročnika Souchova. Junija leta 1918 je moral ! s svojim oddelkom zasesti in utrditi jarek označen na zemljevidu. Poročnik je odrinil na določen kraj, a ponoči v temi je izgubil smer. Po dolgem tavanju je dospel ob svitu v zaledje daleč od fronte. Obsodili so ga na pet let ječe, ker je brez dovoljenja zapustil prostor med bitko. Sklicuje se na to, da ni dobil nobenega zemljevida ali vodnika in ni poznal ozemlja. Sodišče je vpoštevalo tehtnost njegovih dokazov in sklenilo, da bo ponovno pregledalo obtožbo.
Pred obličjem sfinge... Prizor iz novega zvočnega filma »Saigon v Kairu«
Znanstveniki rote duhove
Med tem ko po vseh državah pripravljajo mirno prebivalstvo na grozote bodoče kemične vojne, se je ustanovilo v Parizu »Društvo francoskih in-zenerjev kemije za pobijanje kemične vojne«. Njegovi odborniki, sotrudniki slavnega Curieja, so izjavili |>oročevalcem pariških dnevnikov, da se čutijo dolžne, da jiobijajo naivno vero v učinkovitost zaščitnih sredstev. Plinske maske so samo igrača. Ni nobene moči, ki bi obvarovala človeštvo pred grozotami strupenih plinov in netilnih bomb.
Kaj {»omaga, da je kemična vojna uradno prepovedana! Res sta shajali zadnjič Francija v Maroku in Japonska v Mandžuriji brez plinov. A kje je jamstvo za to, da ne bodo izrabljali prepovedanega orožja pri resnejših spopadih? Znanstveniki eo izumili strašne pline, in s tem je njih uloga do-
Ameriška poslanka za Jugoslavijo? Kakor poročajo, pošljejo Združene države kot svojo poslanko v Belgrad miss Julijo VVheelock, ki jo vidimo na sliki. To bi bila dozdaj druga ameriška diplo-matinja
igirana. Nihče jih ne bo fioslušal ali vprašal. Odločali bodo vojskovodje, ki bodo neusmiljeno obsodili na smrl prebivalstvo evropskih purestolic.
Naravne zapreke utegnejo onemogočiti ulogo drugih vojnih sredstev. Nove francoske in nemške oklopnice na kopnem (tanki) tehtajo do 65 ton! Ta strašila bodo obtičala na marsikateri cesti ali travniku. Nemci, so izračunali, da bi bilo potrebno za razdejanje Berlina 8000 težkih letal s 6000 tonami netiva. Samo gradnja tega zračnega brodovja bi stala do 30 milijard dinarjev. Nobena država ne bo kos sličnim denarnim in tehničnim težkočam. Razen tega so napredovali tudi topovi proti letalom. Leta 1915. so jx>rabili Francozi povprečno po 11.000 izstrelkov, da bi strmoglavili samo eno nemško letalo. Leta 1918. se je skrčila ta množina na 7000 izstrelkov ponoči in na 3200 pri dnevnem na-|>adu. Od tedaj deluje tehnika neprestano naprej. Svetovna vojna je dokazala maloštevilnost 6talne vojske. Zedinjene države so zmagale v tej vojni, ker so uspešno izrabile v vojne namene svojo težko industrijo. Njih tovarne zadostijo po šestmesečnem delu vsem potrebam štirimilijonske narodne vojske. A ruski in nemški zgled je dokazal, da je oboroženo ljudstvo manj vztrajno kakor stalna vojska, ker se kmalu naveliča vojne.
Če bodo vodili boj 6amo jKiklicni maloštevilni, z letali in tanki oboroženi oddelki, vojna nikoli ne bo tako dolga kakor v letih 1914 do 1918. To je sreča za človeštvo, a plinska vojna tvori edino žalostno izjemo. Kakor leta 1914. ni nihče pričakoval grozote nemških plinov, tako si človeštvo ne more predočiti bodočega opustošenja. Naloga našega društva je, da dokaže popolno nezadostnost vseh obrambnih sredstev in predoči človeštvu bodočo pogibelj Evrope. Prerojena duševnost je edino sredstvo zoper bodočo vojno. Človeštvo mora pozabiti na vojno, ker bi pomenila nova vojna njegovo propast.
Nova tarifa
Zgrešena smer gospodarske politike
(Konec.)
Pi
Ako vidimo tedaj iz statistike, da smo zaključili prorač. leto e 1876 milijonov rednih dohodkov, to je dohodkov od vozarine: potnikov, prtljage in ekspresnega blaga ter brzovoznega iu drugega bluga (izredni dohodki: zakupnine, dohodki od privatnih brzojavk, od prevoza pošte, (kI obresti prometa Poštne hranilnice, od delavnic in vsi ostali, 6o vzeti v letošnjem proračunu s 74,376.801 Din), potem se moramo čuditi, kako so se mogli oceniti v letošnjem proračunu prav ti dohodki z zneskom 2.108,500.000 dinarjev, to je za 252,500.000 več kot pa jih je bilo v 31. marca zaključenem proračunskem letu. Odkod ta op'timizem? Kakor vidimo, začenjamo novo proračunsko leto s črto, ki kaže okoli 140 milj. Din mesečnih dohodkov iz prevozne službe. Ako bi potegnili skozi normalno krivuljo premico, tedaj bi dobili znesek okoli 1,800.000 Din dohodkov, kar je zelo verjetno, ker sodeč po gospodarskih razmerah pri nas in zunaj nas, se gospodarsko stanje še ne bo popravilo, marveč prej poslabšalo. V čem tiči ta optimizem potem? V povišanju vozarine! Brez dvoma! To je tedaj račun brez realnih pogojev, kar bo pokazala praksa in zaključni račun koncem novega proračunskega leta. Ono malo sadja in sliv, kar bomo izvozili letošnjo jesen, ne bo niti najmanj zvišalo dohodkov, ker se to blago izvaža po direktnih tarifah. Ako upoštevamo tedaj vsa ta dejstva in dohodke in padanje istih v zadnjih treh letih, tedaj računajmo s primanjkljajem koncem novega proračunskega leta in to v znesku od najmanj 300 milijonov dinarjev. In teh 300 milijonov dinarjev naj da novo povišanje lokalne tarife.
Včasih je človek postavljen pred težko alternativo: ali, da revidira vse svoje dotedanje nadziranje, ali pa, da mu pamet odpove. V sistemih, kjer je gospodarska politika eno celine zgoščena, je prvo, tudi če bi bila potrebna volja, zelo težko izvesti, ali naravnost nemogoče. Podrejene gospodarske enote česa radikalnega ne zmorejo v interesu svoje lastne enote, ker je obči interes celine nad interesi teh enot. Zato je skoro izključeno, da bi mogli pričakati spremembe komercialne in finančne politike naših železnic n. pr. na ta način, <la bi se hotelo revidirati režijo in voditi tarifsko politiko na podlagi ekonomskih zakonov.
V sistemu obče gospodarske politike nalagajo zelo pogosto obči interesi železnicam bremena, ki niso niti malo združljiva z njih komercialnim značajem. V takem sistemu bi bilo n. >r. popolnoma mogoče, da je železnica prisi-.jena dajati razne »olajšave«, »uputnice« izven onih, ki 60 v tarifah objavljene. Mogoče bi bilo lahko tudi, da se izdajajo take uputriice v tisočih in tisočih komadih in to za vagonske pošiljke. Tu je kontrola potem zelo problematična, pa če bi ta tudi ugotovila težke zlorabe, ostale bi vse brez posledic. Vzemimo, da bi tu bilo mišljeno kako narodno ali kulturno ali go-soodarsko ali socialno društvo, morale bi posledice iz občih narodnih in moralnih razlogov a#pstati. To pa v stvari pomeni velik gino.ten %inus pri železnici, na drugi strani pa tfežko moralno odgovornost .
Potrebno ie tedaj razumeti težak položaj za tarifsko politiko. S tem jo tudi opravičujemo, v kolikor je vezana na splošno državno gospodarsko in finančno politiko države. Razumemo popolnoma odgovornost te službe in stremljenje za uravnove°šenjem dohodkov z izdatki. Na vsak način je potrebno to ravnotežje! Vendar pa se nam zdi nemogoče, da bi se ne našlo razumevanje za argumente, ki so komercialni službi doma, ali bi vsaj morali biti doma. Odgovornost je mnogo večja, ako se zakrivijo dejstva s prikrito željo, da sc bo že kako uredilo ali obrnilo na bolje, nego z neizpodbitnimi dokazi priti pred forum. In tu vendar ne bi bilo še povoda za osebno spremembo ali reipresalije. In če! Zadnje povišanje postranskih pristojbin na železnicah iz lanskega leta •(Saobračajni Vesnik 44-1932, štev. 688, stran 5ta) je pokazalo dovolj jasno, da so meje, kjer bi se dalo operirati s povišanjem tarifskih staikov že davno prekoračene! Mesto, da bi se dohodki za par % zvišali s povišanjem sporednih pristojbin, so še dalje padali in to — kakor vidimo v tabeli — še mnogo bolj. To bi bil dovolj jasen in močan argument za one, ki vodijo tarifsko politiko, da bi prenehali z eksperimenti. Dovolj jasen migljaj za potrebo remedure. Kakor vidimo, bo potrebno plačati ponovno visoko šolnino! Zelo nam je žal. ,da se niso vipoštevali nasveti izkušenih ljudi, ki na gospodarstvo tudi nekaj razumejo.
n.
Nova lokalna tarifa je s tehničnega stališča boljša od stare tarife, V tem oziru moremo biti veseli napredka. Če primerjamo n. pr. Avstrijsko lokalno tarifo I, oddelek B od 1. januarja 1932. potem se nam zdi, da je naGa nova lokalna tarifa po klasifikaciji presenetljivo slična avstrijski. No, nič zato, saj je vprašanje unifikacije tarifskih klasifikacij blaga že dolgo zelo pereče, ker je povzročala baš neenakost klasifikacije sosednjih držav često tudi spore. Je pa ta način tudi najbolj preprost, in najhitrejše se pride do nove tarife in nove klasifikacije na ta način.
Radi registracije le, omenjamo, da bi bil spisek predmetov na strani 30 lahko malo bolj obširen. Ako se že niso mogli ti nazivi, ki se uporabljajo »v nekaterih krajih naše države« kot pravi napis, staviti naravnost v klasifikacijo blaga, da bi se napisalo, da so to slovenski nazivi. Sicer pa bi lahko tudi tu v tem opisku marsikaj grajali. Tu se nahajajo napačna tolmačenja srbskih nazivov, kar bo privedlo do napačnega uporabljanja tarife, bodisi na škodo strank, bodisi na škodo železnice. (Tako n. pr. »nanule« niso nikake coklje, pač pa po naše ženske copate s usnjatimi podplati in samo s prednjim deli od sukna ali usnja, s vezeninami ali okraski. »Nanule« nimajo peta in tudi ne obpetnikov, dočim so coklje lesene, kar more vsak vedeti itd.)
Da preidemo te splošne prehodne ugotovitve in si ogledamo sedaj novo lokalno tarifo iz soci-jalne strani. V to svrho bomo navedli nekaj konkretnih primerov:
1. Krompir je tarifiral po prejšnji tarifi kot komadna roka izpod 5000 kg po II. razredu n. pr. 1—10 km 480 par za 100 kg in to krompir osušen ali svež, zmlet v moko ali v kepe, samo v vrečah; hova tarifa pa spretno loči svež krompir od osu-šenega ali ostalega. Kedaj je krompir še svež, kedaj napol osušen in kedaj osušen? Kedo bo to presojal. Kajti je razlika vendar v ceni za celili 100 par za 100 kg. Pri vagonskih pošiljkah pa bo moglo priti radi teh nejasnosti še do večjih razlik, ki bodo šle dejansko, v kolikor iz lastnih izkušenj poznamo prakso železnice, v podražitev d"«»d»nife znižane tarife (25) od 300 do 38u par pri
100 kj. To pa zrnati 30—90% podražitev dosedanje voznine.
2. Papir za straniiia je tarifiral po stari tarifi do 5000 kg po I. razredu za razdaljo od 1—10 km 765 par za 100 kg; po novi (IV. razred) za isto količino in razdaljo 580 par za 100 kg, kar znači 24% znižanje.
Kdor uporablja »hartiju za nuinike«, ki se nalašč v to svrho izdelava, ta po našem skromnem mnenju lahko plača 100% povišanje. Kakšnji razlogi »pospeševanja« papirnate industrije so bili tu merodajni. Nam ni jasnol
Ako bi hoteli navajati Še dalje te podrobnosti, bi nam zmanjkalo potrpljenja. Le v svrho ilustracije in splošnega pojma, bomo navedli le nekaj glavnih abnormalnosti:
Po novi tarifi se plača za pošiljko do 5000 kg, in katere predmeti niso v tarifi posebej navedeni, n. pr. kosmetični preparati, preventivna sredstva itd., katerih težina ni posebej označena, marveč, v skupni težini pod skupnim nazivom »Roba« deklarirana, prav toliko kot za isto količino (težino) emajlirane kuhinjske posode za naše gospodinje; medtem ko se plača n. pr. za sirov tobak do 5000 kg v razdalji od 1—tO km 480 par ia 100 kg, se mora plačati po novi tarifi za isto težino in razdaljo zai pijuge in motike, kose in srpe itd. 100 par več za vsakih 100 kg. Oni ,ki bo prevažal kruh, bo plačal prav toliko kot oni, ki bo prevažal n. pr. frankfurtsko črnilo kot komadno blago za isto razdaljo.
Naš industrijalec, bo plačal n. pr. za prevoz stolov iz bukovega upognjenega lesa prav toliko, kot trgovec za uvoženi kosmetični in parfumiran papir, luksusno in brušeno, ali posrebreno, ali pozlačeno steklo; oni, kf bi želel posaditi svoj gozd s sadikami, bo plačal, do 5000 kg, prav toliko, kot oni, ki bo prevažal — orožje, ali burgundsko smolo. Itd. itd.
Zdi se nam, če pogledamo novo tarifo skozi socijalno prizmo, da se drži nove tarife precejšnja smola.
Da pa ne bomo delali vtisa pristranosti, nam je potrebno, da si ogledamo poleg teh socijalnih anomalij še ozadje komercijalne politike teh anomalij.
Zaščita naše mlade industrije zahteva tako klasifikacijo. Ta industrija potrebuje sirovin iz inozemstva; ona potrebuje strojev; ona potrebuje tudi cenejši prevoz za izgotovljene izdelke, če tudi ti izdelki po socijalni važnosti ne spadajo v vrsto, za življenje najširših plasti naroda prepo-trebnih predmetov.
Držil Trditev namreč, klasifikacija pa govori namreč drugače. Tu je potrebno vzeti v roke direktne zvezne tarife: italijansko, češko, nemško, madžarsko in romunsko. Te tarife favorizirajo izdelke tuje industrije, in lo na škodo, ogromno škodo naše. Kdor pozna nekoliko bolje principe narodnega gospodarstva in pamet zapadnih gospodarstvenikov, ta bo vedel, da vsaka državna gospodarska politika otežkoča z vsemi preventivnimi ukrepi izvoz sirovin in deloma tudi že pol fabrikatov v industrijsko visoko stoječih držaVah. Forsira pa z vso fiio dovršene izdelke! Pa .poglejmo sedaj celo neštevilno v t si o onih predmetov,' ki jih prevaža naša železnica iz inozemstva k nam in onih, ki se po teh zveznih tarifah prevažajo od nas v inozemstvo. Glavni izvozni predmeti pri nas so še vedno: žito, živina, les in sadje (suho ali sveže). Vse to se more smatrati za sirovino! In kaj se uvaža k nam? Gotovi izdelki zavzemajo nad 50% vsega uvoza, okoli 30% pol fabrikati in le okoli 20% sirovine. Dočim je pri našem izvozu ravno nasprotno. Komu tedaj služijo v prvi vrsti te vozne tarifske olajšave? Brez dvoma, v prvi vrsti inozemski industriji. Kajti spretno so se znali izogniti tako v zelo važnih slučajih Čehi kot Nemci, Italijani kot Madžari, posebnim olajšavam za prevoz naših izgotovljenih industrijskih proizvodov v inozemstvo.
Sedaj pa primerjajmo stavke zveznih tarif, katerih se vsa naša industrija ne more mnogo posluževati, ker je industrijski favorizem potegnil v funkcijo zaščite tudi železniške tarife inozemstva, pa poglejmo, kako so ti stavki, ki so v glavnem koristni inozemski industriji, smešno nizki proti stavkom nove lokalne tarife!
Pa mi moremo deducirati v svrho lažjega razumevanja naših trditev.
Mi vsi vemo, da obstoje zelo ostre devizne omejitve v skoro vseh evropskih državah. Te omejitve veljajo tako za privatno kot za javno gospodarstvo. To se pravi, da vse države trpe na pomanjkanju potrebnih deviznih sredstev v svrho plačanja svojih obvez inozemstvu. Ne moremo sicer vedeti, kako stoje v tem oziru naše železnice, vendar smo n. pr. čitali v »Tarifanzeiger«-ju, pred nekaj meseci, da so bile romunske in bolgarske železnice črtane iz obračunskega mesta v Berlinu, ker niso mogle izpolniti svojih obvez iz medna-rodno-železniškega obračuna. Ne vemo, pravimo, kako je v tem oziru z našimi železnicami, vemo pa dobro iz objavljenih podatkov, da so padli dohodki naših železnic v enem letu za 20%. Ako primerjamo n, pr. stavke, ki veljajo za prevoz jajc iz Bolgarije za Nemčijo, Švico, Italijo itd., vidimo, da so ti stavki v primeri z režijskimi. stroški naših železnic tako smešno nizki, da naše železnice po naši trgovski kalkulaciji, ako računamo osobje in premog) ne morejo zaslužiti več kot 5%. Ako je slučaj v zvezi z deviznimi težkočami, potem bi bil čudež, ako bi naše železnice ne izgubile pri tran-iztu, saj pri nekaterem 10%, mesto, da bi 5% zaslužile. Mi ne bomo šli v detajle, ker bi z navajanji stavkov in primerov ne našli konca. Hočemo le ugotoviti, da v principu ni bila v ozadju socijalnih anomalij komercijalna politika, ki bi ščitila našo industrijo, v kolikor je industrijske izdelke ali polfakrikate stavila nova klasifikacija blaga v isto vrsto s socijalno važnejšimi proizvodi, ali jih celo favorizirala pred njimi, marveč goli — slučaj. In v primerjanju stavkov tranzitnih tarif za posamezne industrijske proizvode, s stavki naše nove lokalne tarife vidimo jasno — da komercijalni motivi — ne drže.
Pač pa je resnica, da so stavki direktnih zveznih in tranzitnih tarif za prav nič utemeljeno veličino nižji, od kateregakoli stavka odnosno razreda za naše industrijske proizvode v naši lokalni tarifi.
Ogromne razdalje v naši državi zahtevajo zlasti za našo slovensko industrijo do južnih krajev nižje stavke, Ne razumemo tarifske politike, ki za celo vrsto naših industrijskih izdelkov ne pozna te abecede industrijskega razvoja. Mi moramo zahtevati na vsak način v interesu naše industrije, ki preživlja težke čase, da se končno začne voditi res taka tarifska politika, ki bo rešilo vsaj še ono malo, kar je pustila kriza, s'cer moremo pričakovati z vso upravičeno bojaznijo, da se bo kon-zum naših industrijskih izdelkov radi novih tarifskih povišani' še bolj omeji!.
S tem bi zaključili naše misli o novi lokatn
tarifi. (želeti bi bilo, da se čimprej pristopi k temeljiti reviziji, ter da se pri tem upoštevajo pred vsem interesi — železnice, Id bodo vsled novih povijanj gotovo izgubile mnogo prevoza, dosegle brez dvoma ne bodo zaželjenega finančnega efekta, želeli pa bi remedure tudi v interesu našega narodnega gospodarstva, kateremu je prizadejana s tem povišanjem velika škoda. Želimo, pravimo, pri tem se pa močno bojimo, da ne pride v nekaj mesecih do novih podražitev voznine, pod tem ali drugim naslovom, ker po našem mnenju to zdravilo ne bo zadovoljivo, kaT bomo videli čez leto dni popolnoma tqčno, ko se bodo naše napovedi uresničile.
Določila glede bednostnega davka
Kr. banaka uprava razglaša: Ministrski svet je na seji dne 27. julija 1938 odobril proračun izrednih izdatkov in dohodkov bednostnega sklada dravske banovine za 1.1933-34, uredbo glede tega proračuna in pravilnik za kritje izrednih izdatkov proračuna bednostnega sklada.
Ta proračun, ki je stopil v veljnvo 1. julija, znaša 9,000.000 Din izdatkov in prav toliko dohodkov. Izdatki »e nanašajo na javna dela v svrho omejitve brezposelnosti.
V kritje teh izdatkov se pobirajo sledeče davščine:
1.	Izredna davščina delojemalcev in delodajalcev.
2.	Izredna davščina na dobiček i>odjelij, zavezanih javnemu polaganju računov in na čisti dohodek obratov, naštetih v prvi skupini čl. 12 zaik. o neposrednih davkih.
5.	Izredna davščina na tantijeme, sejnine iid.
4. Davščina na zaslužek in pokojuine oseb, ki
niso pristojne na ozemlju kraljevine Jugoslavije,
6.	Davščina na izkoriščanje vodnih sil.
Izredno davščino delojemalcev in delodajalcev
morajo pobirati službodajalci nameščencev in delavcev, ki so zavezani socialnemu zavarovanju, če plačujejo od zaslužka, odnosno mezde uslužbenski davek. Davščina znaša 1H% od izplačanega zneska. Vi% sme službodajalec odtegnili delojemalcu ob izplačilu, 1% pa mora plačali službodajalec sam. Celotni znesek se mora odvajati pristojni davčni upravi obenem z uslužbenskim davkom. Prav tako 9e mora ta davščina odvajati pristojni davčni upravi tudi v slučajih, ko se plačuje uslužbenski davek v davčnih znamkah. Tej davščini so zavezane ludi pokojnine iz sredstev samostojnih pokojninskih ustanov, ki morajo davščino odvajati pristojni davčni upravi.
Podjetja, zavezana javnemu polaganju računov, plačujejo od tanfijem, dnevnic, sejnin in drugih podobnih nagrad, ki jih izplačujejo članom upravnega odbora, nadzorstva in ravnateljstva ter od provizij raznih vrst, ki jih izplačujejo tretjim osebam izvzemši potnikom, davščino v višini 10% Izplačanih zneskov. Tudi ta davščina se odvaja pristojni davčni upravi, in sicer takoj za vsak primer posebej.
Za zaposlitev oseb, ki niso pristojne na ozemlju kraljevine Jugoslavije, se plačuje od prejemkov, ki jih dobivajo na ozemlju dravske banovine, davščine v iznosu 1% pri mesečnih prejemkih od 2500 do 3500 Din. Za vsakih nadaljnjih polnih 1000 Din mesečno se davčna stopnja zviša na %%, vendar pa ne sme znašati več kot 12%. Od prejemkov (Zpod 2500 se la davščina ne plačuje.
Če se prejemki izplačujejo dnevno ali tedensko, se proračunajo na mesečni iznos, da se ugotovi obveznost plačila te davščine.
Tej davščini so zavezane tudi pokojnine inozemskih državljanov.
Sttfžbodajalci morajo to davščino odvajali sproti pristojni davčni upravi.
Proračun bednostnega sklada z uredbo in pravilnikom bo objavljen v eni prihodnjih številk »Službenega lista kr. banske uprave«.
Hmeljarjem
Hmeljarsko društvo javlja vsem hmeljarjem, i da je polovična vožnja za obiravce dovoljena. Legitimacije se bodo delile v društveni pisarni, dne 0. t. m. po zborovanju hmeljarjev. Letos ni potrebno, da bi se legitimacije pošiljale obiravcem, ker je na njih podpis in žig občine in žig odhodne železniške postaje nepotreben.
Legitimacije s podpisom župana In žigom tuk. občine in žigom tuk. železniške postaje upravičijo obiravce do brezplačne vrnitve v domači kraj.
Hmeljarji naj poučijo svoje obiravce v tem smislu.
*
Gospod Sallv Onggenlieim, jugoslovanski generalni konzul v Baslu se mudi na letovišču v Sloveniji. Morebitni tuk. interesnti, katerim je drage volje za informacije na razpolago, naj se obrnejo radi točnega naslova na Zbornico za TOI v Ljubljani.
Borza
Denar
Dne 3. nvgusta.
Dolar se je v primeri s prejšnjim dnem znatno popravil. Verjetno ie, da je ta okrepitev v zvezi z uspehom Rooseveltovega notranjega posojila.
Ljubljana. Amsterdam 2311.24—2322.60, Berlin 1363.17—1374.27, Bruselj 799.41—803.35, London 189.75—191.35, Curih 1108.35-1113.85, New York 4174.93—4203.19, Pariz. 224.27—225.39, Praga 169.73 do 170.59, Trst 300.90- 303.30.
Skupni promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 52.358 Din.
Grški borni brez spremembe 34—36, zaključeno 35. — Šiling v privatnem kliringu popustil od 8.56 —8.66 na 8.55—8.65.
Curih. Pariz 20.2375, London 17.12, Ne\v Vork 375. Bruselj 72.125, Milan 27.15, Madrid 43.20, Amsterdam 208.60, Berlin 123.20. Dunaj 72.80 (priv. 58), Stockholm 88.35, Oslo 86, Kopenliagen 76.50, Praga 15.315, Varšava 57.75, Atene 7, Carigrad 2.95, Bukarešta 2.48, Buenos A i res 7.55.
Vrednostni papirji
Zagreb. Drž. papirji! Vojna škoda 228
do 225.75. okt. 225—225.50, dec. 224.50-226, 7% inv. pos. 46—47, agrari 27.50 den., 8% Bler. pos. 35.50- 37, 7% Bler. pes. 33.50-35, 7% pos. hip. banke 47—49, 6% begi. obv. 35.75—36 50. — Delnice: Narodna banka 3850 den., Agr. priv. banka 220—223, Dunaj-Zagreb 855—865, Dunaj-Belgrad | 860 ponudba, 860 zaklj/, Grčija-Zagreb 34—36, Gr-I čija-Belgrad 38—10, ftrČerana Osjek 160—165, Isis 15—30. Trboveljska 135 bi., Impeks 50 den.
Belgrad. Natrodna banka 3750 bi., 7% drž. inv. pos. 48—50 (50), aiguari 28-29, 6% begi. obv. 36.25 do 36.50 (35.50), vojna škoda 224—225.50 (221.50), 8% Bler. pos. 35—36, 7% Bler. pos. 33.50 den., 7% pos. Drž. hip. banke 47—47.75 ( 47.25).
Žilni tr<*
Budimpešta. Tendenca: stalna. Promet: čvrst. Pšenica: okt. 9.93—10.5, zaklj. 9.93-9.91; marec 11.2—12.8. zaklj. 11.01 — 11.05. - Rž: okt. 6.88—6 92. zaklj. 6.81 — 6 86; mnrec 7.72-7.NO, zaklj. 7.72 do 7.74. - Koruza: sepl. 8.15: maj 8.16—8.60, zaklj. 8.46—8.19.
Spori
Lahkoalleti Ljubljane v borbi z Grazem
V soboto in nedeljo ob 17 na Igrišču Ilirije
Včeraj smo govorili o rezultatih, ki so jih dosegli letos atleti graškega in ljubljanskega moštva, danes pa si oglejmo še rezultate skakačev in metalcev. V splošnem nas v skokih in metih Gradčani močno nadkriljujejo.
Skok v višino bo izenačena borba med Land-zettelom, Allpassyem in zastopnikom Ljubljane, Primorjašem Zgurjem, skok 1.75 m bo zadoščal za prvo mesto. V skoku ob palici je zasigurana zmaga Schoberju z marko 3.65 m, Ilirijana Neli in Gre-gorka lahko samo izboljšata svoj rezultat. V daljino moramo spet dati prednost Gradčanu Ober-bauerju (6.66 m). V kladivu nam je zasigurano prvo in drugo mesto, Zupan in Stepišnik morata preko 38 m, zastopnika Gradca pa imata rezultate izpod 35 m. Drugače je z diskom in kroglo, kjer zastopata Graz Kamputsch in Schvvarz z rezultatom v dušku preko 41 m, v krogli Kamputsch 13.89 metrov, Schvvarz 12.92 m. Le s težavo bi mogli naši reprezentanti Jeglič, Stepišnik, Slamič zasesti drugo mesto. Kopje je odprto vprašanje, Alpassy in naš Slapar se bosta udarila za prvo mesto.
Miting se bo vršil v soboto in nedeljo, obakrat s pričetkom ob 17 na igrišču Ilirije. Predpro-daja vstopnic je v športni trgovini »Aljiina«, Tyr-ševa cesta 6. Cene: tribuna 10 Din, stopšče 8 Din, dijaško 5 Din, mladinska 3 Din.
Motocihlističha dirka na Ljubelj
Za III. jubilejno gorsko motociklietifiko dirko
na Ljubej, ki bo v nedeljo dne 6. t. m., se je prijavilo že 32 vozačev, med njimi znani prvovrstni avstrijski vozači, dalje naii prvaki iz Zagreba ter vozači iz Maribora in vsa dirkalna ekipa Ilirije. Za dirkače-zmagovalce so pripravljena krasna darila, ki so razpostavljena v trg. J. Goreč, palača Ljublj. kreditne banke. Poleg omenjene dirke se vrši tudi državno gorsko prvenstvo za leto 1933. Ilirija je za svoje člane uredila posebno klasifikacijo z darili, in končno se bo vršila tudi borba za krasno soho kot prehodno darilo za najboljši jugoslovanski čas dneva.
Zanimanje za to dirko je veliko; zato je najbolje, da si cenj. občinstvo nabavi vstopnice v predprodaji v trgovini J. Goreč ali v kavarni »Evropa- ali pri klubskem blagajniku Francu Fritzu, Tavčarjeva ulica 4.
Železniška zveza jc zelo ugodna s turistov-skim vlakom, ki vozi naravnost v Tržič, od tam pa z avtobusi na start.
«
Dijaške svetovne igre se vrie letos v Turinu.
Začno se 10. septembra, prijavilo pa se je doslej
15 državnih reprezentanc, in sicer: Francija, Švica, Anglija, Španija, Madjarska, Češkoslovaška, Avstrija, Grčija, Turčija, Litva, Estlandija, Finska, Ar-gentinija, Jugoslavija in Italija.
Schmeling zopet na obzorju... Znani svetovni bokser Schmeling, ki je v letošnjem juniju podlegel Amerikancu Baeru, se namerava ponovno boksati. V tem pogledu mu menda dela preglavice edino njegova mlada žena, 'gospa Anny Schmeling, s katero se je pred kratkim poročil.- Dokler ni poznala nobenega drugega bokserja kot svojega Maksa, je bilo še vse v redu. »To je lepa telesna vaja,« je pripovedoval Maks, in ker je zato prejel še lepe novce, je bila tudi mlada gospa s tem zadovoljna. Ko pa je ponovno videla prejšnjega nemškega prvaka Franca Dienerja z razbitim nosom in obrazom, gleda čisto drugače na boksarski šport. Četudi se je Maks Schmeling že nekako zavezal, da se bo jeseni zopet v Ameriki boril, nastane veliko vprašanje, če ne bo imela njegova boliša polovica pri celi stvari glavno in zadnjo besedo.
Evropska vvaterpolo reprezentanca. Evropski waterpolo tim, ki ga je sestavil tainik F. 1. N, A. izgleda tako-le: Busek (Češkoslovaška), Stoelen (Belgija), Bulteel v. Lambert (Francija), Gunst (Nemčija), Koppiertes (Belgija), Schulze (Nemčija), Cuvelier (Francija). Tim sestavljajo torej: dva Belgijca, dva Francoza, dva Nemca in en Čehoslovak.
Amerikanski atleti, ki se mudijo točaano v Evropi, bodo 8. avgusta startall v Pragi. Tudi Šved Ny se bo udeležil te zanimive borbe.
Makkabi - ollmpijada se vrši letos v Pragi. Židje bodo imeli 6vojo olimpijado letos v Pragi, ki se prične 20. avtfusta. Tekmovali bodo v najrazličnejših športnih disciplinah in telovadbi. Ob tej priliki se bodo vršili razni kongresi in družabne prireditve.
Kolesarske dirke za svetovno prvenstvo se vrše v času od U. do 15. avgusta v Parizu. Dirkali bodo amaterji in poklicni vozači. Po prijavah sodeč bo to ena največjih tovrstnih prireditev, ker se bodo vršile za prva mesta kar najljutejše borbe.
Nov svetovni plavalni rekord na 1000 jardov.
V Portlandu (Amerika) je plavač Jack Medica postavil nov svetovni rekord na 1000 jardov s časom 11:37.4. Dosedanjega je držal Arne Bog iz leta 1929 s časom 11:55.4.
Lepi uspehi nemških »lurnerjev« v lahki atletiki. Nemški »turnerji« so imeli koncem preteklega tedna velik zlet v Stuttgart ter so med drugim tekmovali tudi v lahki atletiki, kjer so dosegli sledeče rezultate: 100 m: Lammas 10.8; 400: Single 51.2; 1000 m: Mertens 2:30.8; 5000 m: Svring 15:36.5; 15 km cestni tek: Wirth 53:16; 4X100 m: Arpo (Oldenburg) 44.1; 110 m zapreke: Wagner 15 sek.; 3X1000 m: K. T. V. Wittenberg 7:50.6; krogla: VogI 14.73 m; kopje: Stock 65.85 m; skok v daljavo: Storž 6.91 m; skok v višino: Bornhofft 1.90 m; skok s palico v višino: Miiller 3.85 m; troskok: Drexler 13.76 m.
Damski lahkoatletskl dvomateh Avstrija:Italija se vrši 20. t. m. v Benetkah. Na željo Italijanov so črtali iz programa tek na 800 m, namesto tega
pa se vrše trije teki na 60, 100 in 200 m.
—.................... ■ ■ .......
Chirago. Pšenica: marec 97, sept. 89.50. december 93.25. - Koruza: marec 54.25. sept. 44.75, december 50.50. - Oves: sept. 41.25, dec. 44.375. -Rž: september 74.75, december 80.50.
Winnipeg: Pšenica: okt. 56, december 60.25, januar 62.
Naznanitev preselitve!
Emil Tomažič, stavbenik v Ljubljani, je s 1. avgustom 1.1. preselil sedež s v o jfjjH podjetja iz Kersnikove ul. v Gregorčičevo ul. 17 a.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din !•—; ženi-tovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi ae plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko.
Letovišča
Gostilna »Ljubljana«
v Crikvenici nasproti občinskega kopališča, najcenejši penzion. Priporoča se Andrej in Franja 2u-ijan.	(L)
iluzbodobe
iS	E		1
Potnika
vpeljanega v špec. trgovinah po deželi, iščem za takoj. Avto na razpolago. Potrebna kavcija. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Potnik« «. 8859.	(b)
Kuharica
vajena tudi gospodinjstva, išče službe v župnišču. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8857.	(a)
pmi
IŠČEJO s Lokal
s skladiščem, v sredini mesta, iščem. Nasloviti v upravo »Slovenca« pod šifro »L. F. št. 8856«. (c)
ODDAJO:
Pripraven lokal
v Gosposki ulici štev. 5 ugodno oddam. Pojasnila istotam v trgovini glasbil.
Parna pekarna
pod Šmarno goro, brez konkurence, se da s 1. oktobrom v najem. — Resni, kavcije zmožni, naj se oglase v trgovini Sajovic, Medvode. (n)
Mesarijo
na zelo prometnem kraju, z vsem inventarjem oddam takoj t najem. Se lahko takoj prične. Poizve se v upravi »Slov.« pod št. 8858.	(n)
Dijaki
3 dijake ali dijakinje
sprejmem na hrano in stanovanje. Zve »e Bolgarska ulica 17.	(D)
Stanovanja
IŠČEJO: Stanovanje
eno- ali dvosobno s pritiklinami išče mirna družina treh oseb za november ali preje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Točen plačnik«.	(c)
ZAHVALA. Povodom smrti našega nepozabnega soproga, ateka, brata, strica, svaka in zeta, gospoda
JANKA ZEVMKA
mesarja
■e tem potom iskreno zahvaljujemo vsem onim, kateri so ga spremili na njegovi prerani zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, g. dr. Debeljaku za njegovo požrtvovalno zdravljenje, gg. stanovskim tovarišem, gasilnemu društvu Ljubljana severni del, nadalje moškemu krožku pri sv. Krištofu, pevskemu društvu Bežigrad za ganljive žalostinke m končno vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat naša najprisrčnejša zahvala.
Maša zadušnica za dragim pokojnikom se bo darovala v soboto 5. avgusta ob 6 zjutraj v cerkvi sv. Krištofa.
Ljubljana, dne 3. avgusta 1933.
ŽALUJOČI OSTALI.
Sobo
iščem v predmestju. — Prednost ima Bežigrad Ponudbe na upravo »SI « pod št. 8855.	(c)
ODDAJO: Trisobno stanovanje
solnčno, s kopalnico, po-selsko sobo, verando in pritiklinami — se odda mirni stranki takoj ali za september. Naslov v upr. »Slovenca« pod 8579. (č)
Trisobno stanovanje
drugo nadstropje Slomškova ulica in dvosobno brez kuhinje za samca ali pisarno se takoj odda, več pri kamnoseku g. A. Vodniku pri Glavnem kolodvoru v Ljubljani. (č)
Štirisobno stanovanje
z vsemi pritiklinami, v hiši Erjavčevja cesta 21 v III. nadstropju, se odda s 1. novembrom. Pojasnila pri A. Sarabon, Zaloška cesta 1.	(č)
Stanovanje
izredno prijetno, solnčno, se odda za november v Beethovnovi ulici 2/II. -Tri velike sobe, 2 balkona, lepi stranski prostori, klet in podstrešje. Vprašati ravno tam v I. nadstropju.	(£)
Dvosobno stanovanje
prostorno, v vili, oddam mirni stranki. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8854.	(č)
Trisobno stanovanje
s pritiklinami in enosob-no s pritiklinami, oddam. Valentin Vodnikova 15, Zelena jama.	(č)
Stanovanje
se odda v Rudniku št. 57 (najraje penzijonistu). (č)
kitajte in širite »Slovenca«!
MARIJA KOEHLER naznanja v svojem imenu in v imenu svojih otrok MIRANA in MARJANCE, da je njen predobri, blagi soprog, gospod
Alojzij Koehler
magistratni ravnatelj v pokoju
danes po dolgem, mukapolnem trpljenju, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal.
Slovesna blagoslovitev trupla bo v soboto 5. avgusta ob 8 zjutraj v stari mestni mrtvašnici v Strossmayerjevi ulici, nakar bo krsta prepeljana v Ljubljano, kjer bo pogreb istega dne ob 16.30.
Sveta maša zadušnica se bo brala v mariborski stolnici v ponedeljek 7. avgusta ob 7 zjutraj.
Maribor, dne 3. avgusta 1935.
Kakšna je skrivnostna magija nenavadnega
»LJUBEZENSKEGA PUDRA"?
Poskusite ta puder še nocoj in pazite, kako silno se razlikuje od navadnega pudra.
Kakšna je silno učinkovita in presenetljiva tajnost »Ljubezenskega pudra«, ki daje koži nenavaden magnetični Č£.r? Od trenotka, ko ste uporabili »Ljubezenski puder«, postane Vaša polt mladostno sveža in divna brez sledu kakega svetli-kanja.
Puder Tokalon se obdrži celo na mastni koži štirikrat tako dolgo, kakor navadni pudri. Ostane tudi vkljub potenju, ter ne odpade niti in dežju. Razširjene znojnice zožuje, delate, vedno ste lahko prepričani, da je puder Tokalon edini, ki napravi Vašo polt podnevi in zvečer prirodno lepo brez sijaja in nežno kakor puh, kar se ne da doseči z
v vetru Karkoli
nobenim običnim pudrom. Enostavni poskus s tem nenavadnim »Ljubezen k'im pudrom« Vas bo prepričal, kako očarljivo učinkuje to lepotilno sredstvo.
Posestva
Lepo vilo na Bledu
stavbno parcelo .<t Bledu, stavbno parcelo v Kranjski gori, stavbno parcelo ob Bohinjskem jezeru, proda: Realitetna pisarna I. Plemelj, Bled št. 175.	(p)
Gostilne
mestne ali podeželske, s posestvom, ugodno prodaja Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica št. 21.	(p)
Kupimo
Vreče
v vsaki množini kupuje Mlakar nasl., Slomškova ul. U.	(k)
ll/fffif.lttM
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati izbiri v vseh vrstah, za strojno pletenje in ročna dela po najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana — 2idovska ul. in Stari trg.
Novo kolo
se pod ceno proda. — Dvorakova ulica št. 3/1., levo.	(1)
Specialno izbiro
modnih hlač in pumparc
dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra c.
. Kopalno banjo
litoželezno, brezhibno — prodam. Malavas 50, Je-žica pri Ljubljani. (1)
Tvrdka As Volk
Ljubljana, Resljeva cesta 24, nncii najceneje »se vrste pšenične moke in druge mlevske izdelke.
Zahtevajte cenik!
Potrti v silni boli javljamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da nam je kruta usoda ugrabila našega iskreno ljubljenega in nepozabnega sina
Lečnika Franca
oimoiolca realne gimnazije v Celju
ki se je ponesrečil dne 1. avgusta popoldne na Škrlatici.
Zemeljske ostanke prepeljejo v Celje, kjer bodo položeni k večnemu počitku.
Pogreb bo v soboto, dne 5. t. m. ob 17 iz kapele mestnega pokopališča.
V Celju, dne 3. avgusta 1933.
Lečnik Anton, oče; Ana, mati; Anton in Otmar, brata; Anica, sestra — in ostalo sorodstvo.
Potrti v neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naša nad vse ljubljena soproga, oziroma dobra mati, sestra in teta, gospa
Fani Emcršič
soproga restavraterja
v četrtek, dne 3. avgusta po kratki, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, v Gradcu umrla.
Truplo blagopokojnice bo prepeljano v Maribor v mestno mrtvašnico v Pobrežju, odkoder se bo vršil pogreb v soboto 5. avgusta ob pol 17 na frančiškansko pokopališče.
Sveta maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek, dne 7. avgusta ob 8 zjutraj v frančiškanski župni cerkvi. Maribor-Vuhred, dne 3. avgusta 1933.
ANTON EMERŠIČ, soprog; ALOJZIJ, sin
in vsi ostali sorodniki.
Z* a
jO 8. - ® 8
~B*
-O l. . 3 W 4)
»J J ► • §
tu »»j
g o.
Q._0 (0
aj
0) 9) > >
0) O
22 o
5 *
i« O
B
Sf I * g
I
-S d
c 2
5 Q
M
£ ®
cq a
B .
.g o.a q§Q
1.9 s
S .D
£ 2«= « t: <*>
0	jd
. Krt
M o
2 £
1	>-°
O ;
.. o «! » »
• <0 i. o — o
ss°
.2 ".j 'c £ a
m ■« p 0
09 ——
5 » a ■S .2-5 E3 S.
-J a -a
<• O. o
N » l4 fl) m o
>3 >
.-TJ
.9 • E
t I -Sjj
-D
V)
4> M > V O
o n
J >
» Krt
83
Samuel Lover:
RORY O'MORE
Irski ljudski roman.
»Ne držim je više kakor vsak pošten mož,« je odvrnil Rory, »in rečem ti, da se ga nobeden, ki ima kaj časti v sebi, ne bo doteknil.«
»K vragu s teboj in tvojo častjo,« je zavpit Regan. »Ali nam bo tvoja čast rešila Darbija vislic, če bo ta potepuh prisegel? Za takega lopova se ti poteguješ? Seveda, enaki ptiči skupaj lete!«
»Ti podli obrekovalec, ti,« je zavpil Rory, »in to ni prvikrat, da me obrekuješ!«
Na te besede je Regan planil proti 0'Moreu, ki je dvignil železni drog in zakričal: «Stoj, ali pa pri moji materi, ki me je rodila, te udarim!«
V tem je priskočil Flannerty, zgrabil Regana za prsa, ga porinil nazaj in z mirnim glasom dejal: »Rory, povedal ti bom, za kaj gre: Mi hočemo Scrubbsa in prav nič ne boš dosegel, če ga braniš, zakaj nas je zadosti, d« bo obveljala naša. Zato stori, kakor hočemo uii, ali pa bomo še tebe.«
»Ne izdajte me, 0'More!« je zajokal Scrubbs.
»Kaj, da bi te izdal?« je dejal Rory in se zaničijivo ocrl na človeka poleg sebe. »Ti podli pes, ki tekaš za menoj! Kako moreš reči kaj takega po vsem tem, kar si slišal! Nisi vreden, da te branim, ti sirota! Zaradi sebe samega te branim, ker nočem, da bi se pod mojim varstvom komu godila krivica! Zato pa fantje, pustite naju naprej!«
»Ne, naš bo,« je zaupil Flannerty in stopil z drugimi naprej.
»Fantje,« jih je Rory začel rotiti z glasom, ki bi moral vsakemu do srca, »pred petimi minutami sem vam rešil življenje in vse, kar zahtevam, je, da naju pustite svojo pot.«
»Ne,« je zakričala tolpa v en glas in trepetajoči zbiralec se je še močneje oprijel Rorija.
»Ne drži se me kakor klop, saj se ne morem geniti!« ga je odrival Rory, »sam se brani, bolje bo!« Nato se je obrnil k tolpi in nadaljeval: »Rečem vam, da se temu možu, ki sem ga vzel s seboj, ne sme nič zgoditi in sram vas bodi, če tega ne uvidite. Pri moji veri, čez moje truplo boste šli, preden dobite njega,« in postavil se je v bran s svojim strašnim železnim drogom.
»Ali vam nisem rekel, da je izdajalec?« se je oglasil Regan. »Ako bi ne bil, ali bi delal tako kakor dela? Ali verjamete zdaj?«
Te Reganove besede v takem trenotku, v takih okoliščinah in po vseh prejšnjih dogodkih, ki so Rorija spravili v slabo luč, so padle kakor iskra v smodnik.
Kakor blazni so zatulili in se zagnali v Rorija, ki je na mah dva podrl na tla. Nesrečni Scrubbs se pa niti genil ni; krčevito se je držal Horyjeve suknje in se skrival za njim.
Rory se je boril kakor razjarjen lev. Kdor se ga je doteknil, je odletel in prav gotovo bi se otresel vseh, ko bi mu ne bil prišel za hrbet Shan Dhu in ga od zadaj z vso silo sunil pod uho. Shan Dhu, ki je Roryja tako zelo sovražil, je zarjnl od veselja, ko je videl, da se je Rory okotekel in zvrnil. V hipu so se vsi zgrnili nad ubogim Roryjem, ki je od bolečine zaprl oči, in nad Scrubbsom, ki je kakor pes prosil usmiljenja. Ko so jima povezali roke in noge, se je Rory premetaval in otepal krog sebe s svojimi zadnjimi močmi.
Tako zvezana so prenesli v zgornje prostore razvaline, kjer ju je eden izmed njih stražil. Drugi so ostali v pritličju, da bi se posvetovali, kaj naj store z jetnikoma. Jack Flannerty je še vedno priporočal, da bi Scrubbsu možgane potipali in Salomon mu je pritegnil s svojo staro opazko, češ da mrtvi ne morejo govoriti. Večina pa se je zbala tega in sklenila, da pošlje oba čez morje, da pa je treba vsekako počakati noči, ki bo zakrila njihovo početje.
Med tem sta bila Rory in Scrubbs zgoraj sama s svojimi mislimi. Rory je v svojem srcu preklinjal nesrečno naključje, ki ga je spravilo skupaj s Scrubbsom. Čisto po pravici je namreč svojo nesrečo pripisoval njegovi družbi. A vendar je bil tako velikodušen, da mu tega ni očital, ko ga je videl, kako trepeta za svojo prostost, kako stoka, kako je ves bled in prepadel od samega strahu.
Scrubbs pa, ki se je znal samo plaziti, je mislil o blagem Roryju drugače. Začel ga je sumničiti, da ga je zvabil v past in da se je santo hlinil, ko se je upiral in boril. Ni se mogel premagati, da ne bi Roryju tega očitaL
»0'More,« je začel negotovo, »zakaj ste me izdali!«
»Kaj, tako mi plačujete, da sem svoje življenje postavil v nevarnost, da bi vas rešil?!« je odgovori1. Kor? 7, glasom, iz katerega se je čutila bol.
»O, vam ne bodo storila nič žalega, a mene bodo umorili.«
»Kako veste, da mi ne bodo storili žalega?« je na tiho odgovoril Rory. »Med njimi so taki, ki me le pre-radi obrekujejo in mi delajo krivico in ker sem se trudil, da bi vas ohranil, so začeli misliti, da sem tako slab, kakor ste vi.«
»O, vas se ne bodo doteknili, to veste, da se vas ne bodo in govorite zame, 0'More!«
Izdajatelj: Ivan
Urednik: Loize Golobic.