Posamezna Številka vinarjev. Slev. 193. V LMani,»sotoh, dne 21 argosla isa leiottm • SLOVENEC« velja po poiti u vse strani Jogo- tla t1 je la t Ljnbljanl t ca celo leto naprejk 84-— ia pol leta N .. „ 42-_ ■a četrt leta m .. „ 21*— aa es mesec „ • • „ 7-— Ea taoaamatvo oeloletno KS5-— Sobotna izdaja: b Za oelo leto . . U inoaamatvo. K m 20 - iii n iT Inaaratii ■■■ Bneatolpaa patltrrata (N aua Široka in 3 ram visoka ali prostor) aa enkrat ... po K 1-tO ara d al rsiglad . kupa|..... 3688 937 1. sedni okraj Velikovrc cel v A pasu. Občine 41. Djc^Se....... 42. Grebinj...... 43. Vovbre ...... 44. St Peter na V .SInji 45. Pustrica...... 46. Ruda ....... 47. Tinje ....... 48. Velikovec (mesto) . 49. Važenberk..... Skupaj ObCev. |czi k 1910 Slovenci Nemci 1404 2544 1158 1C63 3 1330 449 518 1-61 1^130 197 841 344 | 63 1122 | 204 | 137 | 2079 | 1005 6. «T| „Profcek€i!e" na Ljudskem odru dne 23. avgusta ob pol 8. uri zvečer. Videli smo jo ob priliki setanka SDZ in na našo zadovoljnost jo bomo zopet videli. Živimo v časih, ko je svetovni prevrat dal premnogim priliko, poiskati si zavetja pod okriljem takozvane protekcije. Preprostemu zemljanu, ki ni »obremenjen« z raznimi redovi in dostojanstvi, ni dana možnost, da bi pogledal za kulise in videl počenjanje onih elementov, ki se z dušo in telesom »potegujejo za mastne službe in konta« in si mogel predstavljati vrvenje v »trgovini s koriti«. Zato bo pa vsak dobil jasno tozadevno sliko, če si ogleda Nušičev umotvor »Protekcijo«, v kateri pisatelj na tragikomičen način čudovito sika prebridko resnico. Številnim gledalcem, ki se bodo udeležili ponovitve te burke, ne bo škodilo, če sc seznanijo malo z ogrodjem cele burke: Poznamo ministra, kakor nam ga opisujejo časopisi, da jc to visokostoječa oseba. do katere je težko priti; kako se pa on giblje dušno in telesno v prostorih ministrstva in kakšne duševne slabosti mu je Povzročilo visoko dostoianstvow to nam poda samo Nušič. Kako nalezljiva je ko-ritarska bolezen, vidimo predobro na njegovi sestri, stari devici Persidi, ki hoče izbrisati zar.javelost stare device z dobro ženitvijo pod okriljem mogočnega vpliva svojega brata ministra. Ministrova hči Draginja se ne briga za te spletke, ampak živi samo Svetislavu, do katerega pa je pot silno težka, ker je on hud političen nasprotnik njenega očeta. Nušič nas vpelje tudi v meščanske kroge in nam prekrasno slika zamaknjenost Ačima Kukiča in njegove družine v mogočno ministrovo osebo, kajti le minister zamore pripomoči Ačirnu do povišanja in do premestitve v Beigrad, po kateri brezmejno hrepeni tudi njegova žena Saveta, hoteč užiti nekaj velikomestnega življenja in pripomoči hčerki Julki do visokostoječega dostojanstvenega ženina, katerega pa je mogoče najti samo na plesih in promenadah. Istočasno pa vidimo njegovega sina Svetislava v boju zoper koritarstvo, kar ga spravi v težak spor z očetom in ministrom, čigar hči je sicer »srčno« z njim zedinjena, do poroke pa pride šele po burnih in komičnih dogodkih med njim, ministrom in očetom. Ačimov brat Manojlo pa gleda na vse spletke z brezmejno flegmo, češ, v pokoju sem,korita pa zame. starca, itak nimajo več velikega pomena. Samo iz bra-tovske ljubezni spremlja svojega brata v vseh veselih in tragikomičnih momentih. Njegova hči Jovanka sledi z nerazumeva- njem dogodkom; ko pa se seznani popolnoma slučajno s koncipijentom Mladenom, živi natiho samo njemu in končno proti njenemu pričakovanju dočaka ž njim združitev. Mladen, ki je živel prej v provinci in se tam seznanil z Ačimovo družino, je bil že skoraj ženin Ačimove hčere Julke, pa mu iste Ačim ni hotel dati, ker je upal v Belgradu na bol;šo partijo. Končno pa najde Jovanko, ki se je bolje oddala kot pa sestrici na Julka, ki je koncem konca po strašnih razočaranjih pobrala »Sava Saviča«, carinskega uradnika, moža, ki nam predstavlja omejenega gizdalina in ki se hoče istotako s pomočjo protekcije rešiti bednega nižjega uradniškega stanu. V to svrho se ženi pri stari devici Persidi, ko mu pa tam na njemu nerazumljiv način izpodleti, ga usoda slučajno združi z »Jul-ko«. Na drastičen način nam pisatelj slika v vlogi »administratorja« lista »Narodni prijatelj«, čigar urednik je Svetislav, velik prepad med proletarijatom in birokracijo. Nastopi sicer samo v enem prizoru, ko pride do konflikta med Svetislavom in očetom Ačimom, toda to zadostuje, da spoznamo veliko nasprotje med očetom in sinom, pa tudi njegov težak položaj med njim in Draginjo, ministrovo hčerjo. Vsa tragika življenja s« nam zrcali v vlogi »praktikanta«, ki vsled službenih prestopkov izgubi službo, nato pa v izposojeni preveliki salonski obleki zastonj dan za dnem trka na ministrova vrata« da. bi ga ta sprejel in mu zopet naklonil službo. Ker nc pozna protekcije, ampak zida samo na svoj nastop, ostanejo njegove avdijence brez uspeha. »Ministrov« sluga pa nam kaže komodnost, ki je samo slugi lastna in ne hrepeni po ničem, ker je »prvi za ministrom«. Dož&v^aji poslednjega J&benseraga. Spisal F. de ChateaubrianA — Prevel M. Jarc. (Dalje.) Ko se je Aben Hamet javil v palači Don Rodrigovi, so ga odpeljali v dvorano, kjer se je nahajala vojvodova hči. Tedaj se ga je polastil neki doslej neznan nemir. Ob nogah Blance je sedel mlad mož, ki je kakor pozabil na vse, očaran po njeni lepoti. Njegove hlače so bile iz bivolovega usnja, iz katerega je bila menda tudi njegova povrhna obleka. Ob strani mu je visel meč, ki ga je krasil lilijin grb. Čez rame je imel svilen plašč in pokrit je bil s širokokrajnim, perjanastim klobukom; ker je imel čipkasto srajco pri prsih razpeto, se mu je videl tudi prost vrat. Kot ebenovina črni brki so podajali njpgovema sicer prijaznemu obrazu moško odločen in bojevit izraz. Na njegovih, s širokimi in ličnimi oblogami obdanih čevljih, so bile pritrjene zlate ostroge, kakršne ao nosili tačas vitezi. Boroveljski okraj jc še bolj nevaren. Zakaj? Borovlje same štejejo 2825 zagrizenih Nemcev — bolje nemškutarjev — in teh 2825 renegatov odvaga skoro ves okraj, tako da je razmerje Slovencev (glasovalcev) proti Nemcem približno enako, če niso Ncmci (nemškutarji) še celo v večini, kajti med temi 2825 prebivalci je med Nemci večina čez 20 let starih moških delavcev (Nemcev, nemškutarjev in socialnih demokratov), ki so bili doslej skoro vsi brez izjeme nasprotniki Jugoslavije, kakor so čisto jasno dokazali razni boji tekom zadnjega polletja, isto je s Podlju-bcljem in Bistrico v Rožu, kjer 60 skoro sami tovarniški delavci. — Tudi Šmarjeta v Rožu (Kočuka) in Svetna vas ima veliko skritih kač, ki šc sikajo in zastrupljajo bližnjo okolico. Celovška okolica! To je trd oreh! Žrelec, Grabštanj, Kotmaravas, Žihpolje — trdnjava bivšega drž. poslanca in župana — nenjškutarja Lučovnika — Vetrinj — (tovarna!), — Pokrče, Otok na Vrbskem jezeru — vse to gravitira v Celovcc — in živi s Celovcem! In bo treba ogromnega, napornega dela. Imenovane občine leže južno, zapadno in vzhodno od Celovca (glej zemljevid) in ga obdajajo v nekakem polkrogu. Te občine na jugu so bile glavna trdnjava, opora in zbirališče celovške nemškutarije ter so v mirnem času tvorile nekako apro-vizacijsko ozemlje za Celovec, kajti sever je lc malo zalagal Celovec z živili, — O podrobnostih ne bom pisal, glavno misel sem povedal. Treba bode marsikaj ukreniti, da bodo ljudje začeli gledati in misliti na jug — v Rož in čez Karavanke — na Balkan — na Jugoslavijo! Okrajno glavarstvo Velikovec v celoti mislim, ne bo delalo preglavic. Razun Pliberka, Dobrle vasi in Železne Kaplje nimamo v teh treh sodnih okrajih posebno nevarnih točk. Drugače je s sodr.im okrajem Veliko-vcc. Tu so skoro vse občine zastrupljene in treba bo previdnega zdravnika, da jih spreobrne k pravemu, normalnemu stanju in psihološkemu razpoloženju v smislu Jugoslavije. Tako vidimo, nas še čaka gigantska duševna bitka, ki jo bo treba izvojevati in pridobiti — v najkrajšem časul 2. Mežiška dolina. Mežiško dolino, ki po svoji razvodnici — reki Meži — niklinira in gravitira na Slovenji Štajer — nam je mirovna konferenca milostno prisodila brez glasovanja, Mežiška dolina obse rja sledeče občine: (sod. okr. Pliberk) Obilic 1. Črna.......... 2. Možica (Svinčena ruda) . 3. Prevalje (tovarne) .... 4. GuStanj (Jeklene tovarne) . 5. Koti je (Rimske toplicc) . . 6. Tolsti vrh (Silva vrelcc) . 7. St. Danijel....... 8. Spodnji Dravograd* . . . 9. Ojstrica ........ Skupaj: mežiška dolina . R pas znaša ...... Skupaj torej . . . Oboji (Slovenci in Nemci skupaj......... Skupaj prebivalcev-(Jugo- slovanov)......... Prihodnjič si ogledamo B pas. Ob Cev. jezik 1910 Slovenci TŠW 1788 2964 575 709 1234 755 185 1577 11661 50788 62449 Ncmel 207 371 875 668 78 65 14 614 244 5136 20490_ 23626" 86.075 Zaključujem: Ako A pas glasuje za Jugoslavijo in če prištejemo še možiško dolino, ki pripade brez glasovanja Jugoslaviji, tedaj je rešenih 62.449 Slovenccv in pridobimo še 23.626 Nemcev — torej skupaj okroglo 86.075 prebivalcev. Seveda so takozvani Nemci pobarvani nemškutarji in le majhen odstotek je pravih, pristnih Nemcev. Da vse prebivalce brez izjeme moralno pridobimo, — moramo vsi takoj na vztrajno, smotreno delo! Drlaoa SHS. Demobilizacija jugoslovanske vojske. LDU Belgrad, 22. avgusta. Vojni minister je izdal naredbo, ki jasno tolmači, kako se ima izvršiti demobilizacija. Demobiliziral se bo tretji poziv in dva razreda drugega poziva. Napredovanje jugoslovanskh častnikov. LDU Belgrad, 22. avgusta. Vrhovna komanda pripravlja velike ukaze o napredovanju častnikov, ki so se udeležili zadnjih operacij, pa niso niti napredovali, niti bili odlikovani. Ravno tako se zbirajo podatki za napredovanje onih častnikov operativne vojske, ki so si pridobili pravico za napredovanje po 19. članku zakona o ustroju vojske. MonarhisiLčna stremljenja na MaSsvskem. LDU Dunaj, 22. avg. (DunKU) »Neue Freie Pressp* poroča: Nadaljujejo se mon-arhistična stremljenja na Ogrskem, da bi vplivala v bodoči narodni skupščini na odločitev v vladni obliki. En del se zavzema za nadvojvoda Jožefa, en del za nadvojvoda Otona, sina bivšega cesarja Karla, tretji del pa hoče spraviti na Ogrsko tujo dinastijo. Najbrže pa se bo ustanovil di-rektorij, kateremu bo pripadal tudi grof Julij Andrassy. Preki sod na Madžarskem. LDU Budinjpešta, 22. avgusta. (Dun. ICU) Listi poročajo iz Budimpešte: Rumun-sko vrhovno poveljstvo poroča, da objavlja lepak, izdan v imenu generala Mada-rescuja in ministra Diamandija, da je preki sod, ki ga je razglasila ogrska vlada 12. avgusta, neveljaven, češ da ima samo ru-munsko vrhovno povejništvo pravico, izdajati take odredbe. Obenem rumunsko vrhovno poveljništvo energično oporeka, da bi bili Rumuni krivi političnega hujskanja zadnjih dni in preganjanja časopisja. Prehrana Budimpešte. LDU Budimpešta, 22. avgusta. (Dun. KU) OKU javlja, da je vodja rumunske re-kvizicijske komisije general Verbescu po nalogu generala Olbana vse velike zaloge' živil, ki so jih našli v skladiščih rdeče armade, prepustil mestu Budimpešti, da se izboljša prehrana prebivalstva. LDU Newyork, 21. avgusta. (Dun. KU — Brezžično) Pariški dopisniki poročajo tukajšnjim listom, da se zaradi nastopa Amerike zavlačuje sklep miru z Avstrijo, Bolgarijo in Turčijo in da hočeta Anglija in Francija najprvo počakati, ali bo Amerika ratificirala mirovno pogodbo z Nemčijo in načrt o zvezi narodov. LDU Weimar, 21. avgusta. (Dun. KU) Državni predsednik Ebert je danes popoldne svečano prisegel v narodni skupščini. Bolgarsko vprašanje pred mirovno konferenco. LDU Lyon, 21. avg. (Brezžično.) Vrhovni zavezniški svet se je v svoji včerajšnji seji bavil med drugim z dvema nota- Pregled: A pas obsega iorej 49 občin in sicer: * ■ ObCcv. jezik Občine 1910 Slo- Nemci vcnci 1. Sodili okr. Rožtrt občino . 5962 619 2. .Sod. o!>r. Liorovlje 8 občin . 6347 4J28 ■Z okr. Celovcc (ol-.ol.cn) iS občin......... 8S60 5636 4. Sod. okr. Pliberk 6 obiiu . 7246 1295 5. Sod. okr. Dobrlavas 6 občin 8555 1075 b. ooii. okr. Zel. Kapla 3 občine 368S 937 7. Sod. okr. Vclikovcc 9 občin 10130 6000 Skupni..... 50788 -0490 49 občin: oboji skupaj . . 71.2/8 Glasovalo bode torej 50.788 Slovencev in 20.490 Nemccv oziroma nemškutarjev, torej 71.278 prebivalcev po ljudskem uradnem štetju iz 1. 1910. Seveda ne bodo vsi glasovali, ampak samo oni moški in one ženske, ki so izpolnili (izpolnile) 20 leto dne 1. januarja 1. 1919. in imajo stalno bivališče v glasovalnem ozemlju oziroma so tam rojeni ali imajo vsaj stalno bivališče od 1. januarja 1. 1912. — V koliko se je razmerje ljudstva od leta 1910. naprej spremenilo {prirastek ali nazadovanje), mi ni znano. To natančno dognati, je naloga in skrb onih činiteljev, ki imajo glasovanje v rokah. Ako torej ljudsko glasovanje v A pasu ugodno — izpade za Slovence, t. j. da se večina pre-' bivalstva izjavi za Jugoslavijo, tedaj pridobi kraljevina SHS okrog 70.000 novih državljanov (Slovencev in nekaj Nemcev). Pridobimo torej v A pasu 49 občin z 71.278 prebivalci. K tem se pridruži še mežiška dolina brez glasovanja s svojimi 9 občinami (k mežiški dolini sem štel tudi Dravograd in Ojstrico) oziroma s 14.797 prebivalci V celoti torej pripade od Slovenske Koroške k Jugoslaviji 58 občin z 86 075 prebivalci. Dobili bi torej približno toliko Korošcev, kolikor so 1. 1910. uradno (!) našteli (82.312) koroških Slovencev. Seveda vseh Slovencev na Koroškem je okrog 140.000. Seveda to glasovanje za Jugoslavijo ne bo tako enostavno in ne bo šlo tako gladko od rok in iz srca nekaterih Slovencev in Nemcev in nemškutarjev, kakor bi kdo mislil. Vzrokov za to trditev je mnogo. Glavni izmed teh bi bili: Ljudstvo z malo izjemo — je orijentirano, vzgojeno v nemškem duhu. — Tisočletna duševna in ma-terielna odrezanost od ostalih Slovencev, od juga — jih je navadila gledati in misliti proti severu. Nemška vzgoja, nemška kultura, nemška šola jih je prepojila z germanskim sokom. Treba jih bo orijentirati v drugo smer: na jug, k veji, h kateri spadajo. — Razni predsodki in zlasti dogodki iz zadnjega polleta — vse to bodo težke ovire, ki jih bo treba odpraviti z uma svitlim mečem in moralno pridobitvijo. Kakor je Czernin 1. 1917. proglasil načelo, da je treba Balkan t, j. Srbijo pridobiti moralno — pri njemu je bilo to moralno načelo seveda samo na jeziku, a ne tudi v srcu, tako moramo mi sedaj v resnici pridobiti, privezati koroške Slovence in Nemce (nemškutarje) moralno nase, na Jugoslavijo. Kako to storiti, ne bom tu razlagal, to je naloga onih činiteljev, katerim je sedaj izročena sedanja in bodoča usoda koroških Slovencev. Opozorim na nekatere bolj trde točke — orehe, ki jih bo treba z moralno silo streti in pridobiti. Rožeški okraj — kar ga pripade v A pas — bo trd oreh, dasi ima na videz veliko večino Slovencev. V Rožeku samem in tudi Ledinicah imamo enake nasprotnike. Nekaj dalje pa je stal drug mož, naslonjen na ročaj svoje sablje. Bil je ravnotako opravljen kot prvi, a je bil videti mnogo starejši. Njegovo ostro, resno in preteče obličje je vzbujalo spoštovanje in strah obenem. Na njegovih prsih je bil pri-šit rdeči križ kalatravski z geslom: »Za križ in kralja!« Nehote je kriknila Blanca, ko je zagledala Aben Hameta. Toda takoj jc spet našla ravnovesje in se obrnila k svojemu bratu in Tomažu Lautrecu z besedami: »Gcspoda, to je oni krivoverec, o katerem sem vama že toliko pravila, le pazita se, da re zmaga. Abenseragi so bili tudi kot on in nikdo jih ni prekosil v poštenosti, hrabrosti in odličnem obnašanju,« Don Carlos se je približal k Aben Ha-metu, in ga je nagovoril: »Gospod, moj oče in moja sestra sla mi imenovala vaše ime; zdi sc mi, da ste potomec plemenite in bojevite rodovine in da se vi sami odlikujete v vitežkih krepostih. Kmalu bo napovedal moj kralj Kari V. Tunisu vojno in potem se bova — upam — srečala na polju slave.« Aben Hamet jc položil roko na prsa in sc vsedel na zemljo, ne da bi kaj odgovoril. Ozrl se jc na Blanco in Lautreca, ki je občudoval z radovednostjo, lastno njegovemu narodu, prekrasno obleko, bleski orožje in telerno lepoto Abenseraga, Blanca je bila videti mirna, vendar so niene oči jasno izražale, kaj sc godi v njeni duši. Odkritosrčna Španka ni poskušala zakriti skrivnost svojega srca. Po kratkem molku se je vzdignil Aben Hamet, priklonil se pred hčerjo Don Ro-driga in zapustil dvorano. Lautrecovemu bistremu očesu ni moglo ostati prikrito nenavadno Maurovo vedenje, kakor tudi pomenljiv Blancin pogled. Nekaj je sumil. S trdnim sklepom, kar najhitreje zvedeti resnico, se je tudi on odstranil. Don Carlos je ostal sam s svojo sestro. »Blanca,« je začel, »ali mi hočeš razložiti svoje razburjenje ob tujčevem pogledu?« »Brat moj,« mu je odgovorila Blanca, »jaz ljubim Aben Hameta, in če se spreobrne v kristjana, mu dam svojo roko.« »Kaj?« je vzkliknil Don Carlos. »Ti ljubiš Aben Hameta? Ti, Bivarjeva hči ljubiš Mavra, krivoverca, sovražnika, ki smo ga izgnali iz teh palač?« »Don Carlos,« je odvrnila Blanca, »jaz ljubim Aben Hameta; on ljubi mene, A že tri leta se mi odreka zbog ljubezni do vere svojih prednikov. Odlikujejo ga plemenitost, poštenost in vitežke kreposti. Dokler bom živela, ga bom ljubila.« Dasiravno je Don Carlos cenil plemenit sklep Aben Hamctov, vendar je po-miloval njegovo zaslepljenost in strast, »Uboga Blanca,« je dejal, »kaj naj bo iz tc ljubezni? Upal sem, da bo moj prijatelj Lautrec moj svak.« »Motil si se.* mu jc odvrnila Blanca. »Jaz ga ne ljubim. Nikdo mi ne more in ne sme ukazovati koga naj ljubim. Za tolažbo pa naj ti bo moj sklep, da nočem postati žena neverniku.« »Naša rodovina bo izumrla.,« je vzkliknil Don Carlos. »Na tebi je, da to preprečiš,« mu je odvrnila Blanca, »Kaj pa ti je ležečega na sinovih, ki jih ne boš več videl in ki te ne dosegajo v hrabrosti? Don Carlos, čutim, da sva zadnja potomca našega rodu. Preveč se že oddaljujemo od splošnega reda, da bi mogel naš rod obstojati še po najini smrti: Cid je bil naš praded, on bo tudi naše potomstvo.« Blanca je šla iz sobe. ^ Don Carlos je takoj odšel k Aben-seragu. »Marf,c ga je nagovoril, »odred se moji sestri, ali pa ti napovem dvoboj!« »Ali me mogoče tvoja sestra prosi, naj jo odvežem priseg, ki mi jih je izpolnila?« ga je vprašal Aben Hamet. »Ne,« je odgovoril Don Carlos, »ona te strastneje ljubi kot sploh kedaj.« »O, vreden brat Blancin,« ga je Aben Hamet razburjeno prekinil, »vso svojo srečo dolgujem tvojemu rodu. O jaz, presrečni Aben Hamet! O blaženi dan! Mislil sem, da se mi je Blanca izneverila na ljubo onemu francoskemu vitezu ...« »To je ravno nesreča,« je vzkliknil Don Carlos. »Lautrec je moj prijatelj. Če bi ne bilo tebe, bi bil on moj svak. Dat mi ma, Id ju je predložila bolgarska delegacija. Kakor poroča »Petit Journal«, obravnava prva nota vprašanje pripadnosti Zapadne Tracije ter izkuša na podlagi zgodovinskih, narodopisnih in gospodarskih podatkov dokazati potrebo, da se prisodi ta pokrajina Bolgariji. Druga nota se nanaša na vojaške odredbe, ki jih je izdalo vrhovno medzavezniško poveljništvo v Bolgariji, in ki se tičejo zlasti razorožitve in omejitve števila častnikov v bolgarski armadi. Nota izraža gotove pomisleke proti tem naredbam. Polltline novice. rf Celje. Čudne razmere. Koncem pretečenega leta že je tukajšnje zastopništvo S. L, S. izročilo merodajnemu mesta zahtevo, naj sc dotlej, dokler se ne nzvrše zakonite volitve, imenuje v nova okrajni šolski svet celjski pet udov, katere bi afr« cer imel voliti okrajni zastop, a M ta izs volitev tukaj izvršiti nc more, ker nima* mo že celih petnajst let pravilno tevolje-i nega okrajnega zastopa. Predložil ae f«t ključ, po katerem naj bi imela S, L. S. kot najmočnejša stranka v okraju izmed teti petih mest tri, JDS. eno in socijalni demon kratje tudi eno mesto. Ker pripadata »e-i danji nadzornik in zastopnik učiteljstva sigurno stranki JDS, bi imela le-ta ttaM tri zastopnike v okrajnem šolskem svettL kar bi bilo z ozirom na njeno moč v okra-* ju gotovo več kakor ugodno, Vkljub tema pa ta ključ sosvetu okrajnega zastopa* ka-t teri je — mimogrede rečeno — tudi pon vsem krivično sestavljen, — nikakor ni bfl po volji .Črtal je dve mesti nam in tu«fl mandat, namenjen socijalnim demokratom ter pridelil štiri JDS, da bi imel torej od v okrajnem šolskem svetu kar šest mcuOH datov, mi dva in socijalisti seveda nobe^ nega. Zoper to nasilje smo se takoj prito< žili. Zahtevamo torej tako od vlade, kakot od naših zastopnikov, da se izposluje tah koj sestava okrajnega šolskega sveta C^ lje v smislu tozadevno že davno sporoče^ nih želja, drugače bomo izvajali z vso ločnostjo najstrožje posledice. v -f Da zmagajo socialistična načela) Včerajšnji »Naprej« je priobčil razmotriva* nje o novi vladi. Čisto pravilno povdarja^ da bo treba soditi vlado, v kateri sedijo soc. demokratje Kristan, Bugšek in Korač< ne po programu, temveč izključno pd praktičnem delu. Plaho in sramežljivo pri-> stavlja pa ta-le stavek: »Velikih iluzij ad pa ne delamo.« To je krasen pozdrav Kri-i stanu in spodbudno napotilo za vse socia^ listične ministre. »Naprej« zastopa mne-( nje, da leži vzrok težkoč v sistemu, ki sat ga »gospodujoči razred« ne more otresti. »Le na temelju sccijalisiičnih načel bo mo* goče rešiti državno krizo, ki ni le vladn* kriza, marveč kriza sistema, ki se bo moral kakor po vsem svetu tako tudi pri naa radikalno spremeniti. Da se ta sistem ra* dikalno spremeni, se zveže naša soc. de* mokracija * z gospodujočim razredom«, vzdrževateljem sistema. To je nova forma revolucionarnega marksizma! Kristan nei pozna kompromisov; on je borec, ki nef kloni nikdar svojega socialističnega tilnika. — Jutri nas bo napadel »Naprej«, da sovražimo delavstvo! -f Stališče manjžih parlamentarnih skupin. Belgrajskc »Večernje Novosti« pon ročajo: Zdi se, da so manjše skupine žet določile svojo orientacijo. Dosedaj še ni znano stališče Črnogorcev, akoravno so izjavili, da jih ničesar ne veže z vlado. -f- Opozicionalni blok. »Jntranji list« poroča iz Belgrada: Predsnočnem so imeli zastopniki opozicionalnih skupin prvo sejo zadoščenje za solze, ki jih iztiskal celi moji rodovini.« »Pripravljen sem,« je odvrnil Aben Hamet, »toda dasiravno sem potomec plemena, ki se je borilo s tvojim, vendar nisem nič več vitez. Nikogar ne poznam, ki bi me lahko povišal v tak stan, da bi tebi dovolil boriti se z menoj, ne da bi ti pri tem izgubil kaj na časti.« Ta opazka je Don Carla presenetila. Z začudenjem in jezo je nekaj časa opazoval Mavra, nato je nenadoma vzkliknil: »Te bom pa jaz povišal v viteza. Ti zaj-služiš!« Aben Hamet se jc pripognil pred Don Carlom, ki se je trikrat dotaknil njegove rame z ostrim mečem. Nato jei Don Carlos opasal Abenseraga z istim mečem, ki je bil morda njemu samemu namenjen. Tako je Aben Hamet 6pet vitez postal. Oba sta odjezdila skozi mestna vrat« k studencu v osenčju smrek, kjer so se navadno odigravali dvoboji med kristjani in mohamedanci. Tu se jc nekoč boril Malic Alabes proti Ponco de Leonu in na tem kraju je usmrtil veliki mojster Cala-trave hrabrega Abajada. Okoli so še ležali ostanki orožja, ki je nekdaj pripadalo neznanemu mauriškemu vitezu; v deblo pa je bilo urezanih nekaj besed kakega grobnega napisa. Don Carlo« je pokazal Abenseragu z roko Abajadov grob in rekel: »Posnemaj tega hrabrega nesrečneža! Sprejmi od mene krst in smrti* za ustanovitev opozicionalnega bloka. Na tej seji so bili prisotni Protič, Jovanovič in Trifunovič od radikalnega kluba, dr. La-ginja, dr. Drinkovič in dr. Krnic od Narodnega kluba, Marko Trifkovič in Vukiče-vič za neodvisne radikalce, Stanko Banič za Jugoslovanski klub, Teodor Stankovič in Ribarac za srbske liberalce. Ostale skupine niso bile prisotne. Tej seji je predsedoval Trifkovič, ki je govoril o potrebi ustanovitve opozicionalnega bloka, ker vlada nima večine v parlamentu. Predlagal je, naj se vlada vrže in da naj blok sestavi novo vlado. Seja ni dolgo trajala: sporazum se ni dosegel, ker so bili nekateri delegati proti temu, da se vrže vlada in sprejme mandat za novo vlado. Kakor doznavamo, je Narodni klub sklenil, da vodi lokalno opozicijo. Dr. Korošec se je vrnil iz Slankamena in ne gre iz stanovanja, ker so mu zdravniki prepovedali vsak napor in razburjenje. Včeraj ob 11. uri dopoldne je bila druge seja zastopnikov opozicionalnega bloka. -j- Za škoia Akšamoviča, Z ozirom na napade »Juga« proti škofu Akšamoviču priobčuje osješka »Hrvatska Obrana« protestne izjave duhovščine. Prva se je oglasila djakovska duhovščina, -f- Prisilna prodaja limetij in agrarna reforma. »Narodna Politika« priobčuje uvodnik, v katerem opozarja, kako se na Hrvatskem dan za dnem vrše prisilne dražbe večinoma malih kmetij, pa tudi skupnih zemljišč, na katerih postajajo nešteti poljedelci berači, V zagrebškem uradnem listu je večkrat na en sam dan nad 30 dražbenih oglasov. Ta zemljišča se prodajajo na podlagi cenitvene vrednosti, ki je veljala še pred vojno. Tako je bil v nekem slučaju cenjen pašnik in kuhinjski vrt na 50 K! Vse to se vrši v času, ko se pripravlja agrarna reforma, ki naj vsakemu poljedelcu zagotovi zadostno zemlje, da se bo mogel z družino preživeti. Dolžnost vlade je, pravi list, da večino zemljiških dražb ustavi, dokler ne bo izvedena agrarna reforma, drugače ji ne bo nihče verjel poštenega namena s to reformo. -f Nemške kolonije v Bosni, ki jih je ustanovila prejšnja avstrijska oblast, še vedno obstoje ter so v veljavi še vedno nemška kraievna imena. V Banjaluki še vedno obstoja kmetska zadružna blagajna za nemške koloniste; razen tega imajo ti Nemci dve mlekarski in deset poljedelskih zadrug, V vseh teh ustanovah je sodeloval pruski kapital in glavni organizator je ba-njaluški protestantski pastor Eller, Belgrajski »Trgovinski Glasnik« opozarja na ta dejstva in zahteva, naj se ta madež z domače zemlje odstrani. -(- Rumunija in Banat, Prefekt tamiš-varski dr. Kozma je izdal oklic na prebivalstvo, kjer pravi med drugim: Rumuni iz bivše Ogrske so na veliki narodni skupščini dne 1. decembra 1918 proglasili, da se na podlagi pravice do samoodločbe hočejo odcepiti od ogrske države. Ta sklep se nanaša na 26 županij. Isto so storili Saši iz Erdelja na svojem narodnem taboru v Medješu dne 8. januarja 1919 in banat-ski Švabi na svoji parodni skupščini, ki se je vršila dne 10, avgusta 1919 v Tamišva-ru. Rumunski kralj je z odlokom sankcioniral te resolucije. K 26 županijam, ki so se odcepile od Ogrske, spada tudi Banat. Zaradi tega pozivlje prefekt celokupno prebivalstvo, naj se zaveda svoje državljanske pripadnosti k Veliki Romuniji, naj spoštuje rumunske zakone in naredbe ter nai bo vdano svoji novi domovini, kjer ga čaka lepa bodočnost, -f- Francoski publicist v Jugoslaviji. Na poti v Belgrad se mudi te dni v Zagrebu mladi francoski publicist Pierre de Lanux s svojo ženo, ugledno Američanko, G. de Lanux je bil v začetku vojske *Fi-garov« dopisnik na srbski fronti. Že leta 1916 je izdal v Parizu knjigo »La "Yougo-slavie«, v kateri je že takrat zastopal idejo ustvaritve močne jugoslovanske države na razvalinah habsburške monarhije. Leta 1917—18 je bil član velike francoske misije v Ameriki, kateri je načeloval znani francoski politik Tardieu. Tudi v tej komisiji je deloval de Lanux za nas. Ko je postal Tardieu član mirovne konference v Parizu, je prišel z njim tudi de Lanux, ki je bil prideljen jugoslovanski sekciji francoske mirovne delegacije, + Spomini admirala Tirpitza. Amsterdamski list »Nieuvvc Courant« priobčuje prve izvlečke iz spominov admirala Tirpitza. Iz teh spominov je razvidno, da je admiral Tirpitz že tri tedne po začetku vojne začel obžalovati, da je šla Nemčija tako daleč. Tedaj je Tirpitz pisal: »Želel bi, da bi nikdar ne bil videl te vojne; ne morem razumeti, da bi se ne bil mogel najti modus vivendi z Rusijo. Bomo-li zmožni, da se bomo otresli klešč, s katerimi nas je obdal perfidni Albion?« V pismu iz glvanega stana 25. avgusta 1915 pravi: »Ves svet je proti nam. Vzdržati moramo do konca, kar je edina možnost, da vzdržimo naše stališče v svetu, Ultima-tum Japonske uničuje nae dvajsetletne napore in delo. Danes sem sc celo uro raz-govarjal z Bethmannom in Jagovvom, Storil sem vse, da opvzdigncm njuno zaupanje, Nato sem obedoval s cesarjem, ki je bil zadovoljen a poročili s fronte ter ni bilo potrebno, da ga pomirjujem; položaj pozna dobro. Vendar ako bi zadnja leta ne bil prišel na površje Bcthmann, bi bilo vse mnogo boljše,« D ^©vrss novice. — Važna katoliška ustanova na Hrvatskem. V Zagrebu se snuje zadruga »Narodna prosvjeta«, ki bo služila katoliški misli. Zadruga se bo pečala s tiskarskimi in založnimi posli, s knjigoveško, knjigar-sko grafično-artistično obrtjo ter s proizvajanjem in prodajo cerkvenih potreb-šči in devocionalij. Podjetje bo zadruga z omejenim jamstvom, delnice so po 50 K. Ustanovni občni zbor se vrši 9. septembra v prostorih Hrv, kat. kasine v Zagrebu. — Oprostitev od orožnih vaj. Glede oprostitve uradništva in kvalificiranih delavcev od orožnih vaj poroča Komanda Dravske divizijske oblasti, da se ne bo, kakor je že objavljeno v pozivnem razglasu, oproščal prav nihče. — V primerih pa, kjer je posameznik pri uradu ali industrijskem podjetju res neobhodno potreben in nepogrešljiv, se orožna vaja, kakor doslej, preloži na prikladen poznejši termin, Z odgoditvijo orožne vaje je uradu ali podjetju dana možnost, da ^i pravočasno preskrbi in izuri namestnika za onega posa-meznika-vpoklicanca, kar bi se itak moralo zgoditi v primeru bolezni itd. Med našim ljudstvom vlada še izza stare Avstrije mnenje, da se priteguje k vojakom in pošilja na fronto samo proletariat, dočim se višji sloji in bogatini z raznimi pretvezam oproščajo od vojaške službe. Da preneha tako naziranje in ogorčenost med ljudstvom in pa, da se tudi uradništvo, ki večinoma niti ni vojaško izvežbano, s kratko vojaško službo prilagodi našim novim razmeram, kar je za vzdrževanje discipline in reda neobhodno potrebno, moramo neomajno vztrajati na zgoraj omenjenem stališču. — Podružnica Slov. Dij. Zv. za ribniški okraj priredi v nedeljo popoldne ob pol 4. 24. avg. predstavo »Deseti brat« v Društvenem domu. Najvljudneje vabi vse podružnični odbor. — Dijaki, ki hočejo v prihodnjih dreh v Češko-slovaško republiko, naj se nemudoma javijo na naslov: G. Zupanič, Kamnik, Šutna 28. »Zastupitelstvi českoslov, drah« nam daje na razpolago en osebni voz, G. Z, — Nov osebni vlak med Ljubljano in Borovnico. V ponedeljek, dne 25. t. m., začne vsak dan voziti med Ljubljano gl. kol. in Borovnico in nazaj tretji osebni vlak s prostori vseh treh razredov, Ta vlak odhaja iz Ljubljane gl. kol, ob 17. uri 39 min, in prihaja v Borovnico ob 18. uri 32 min. Iz Borovnice odhaja ob 6. uri 24 min. in prihaja v Ljubljano ob 7. uri. Z uvedbo tega vlaka je obratno ravnateljstvo južne železnice ugodilo že ponovno stavljenim željam občinstva. — Časnikarji in tiskarska obrt. Povodom spora med lastniki tiskarn in tiskarskim osobjem v Sarajevu, je podalo časnikarsko društvo naslednjo izjavo: V tiskarskem poslu so poleg lastnikov tiskarn in delavcev interesirani tudi časnikarji. Omenjeni spor je v največji meri oškodoval njihov gmotni položaj in spravil njihov obstanek v nevarnost. Da zavaruje koristi svojih članov, zahteva »Novinarsko Udruženje« kot strokovna organizacija od vseh činiteljev, ki prihajajo v poštev, da pri ureditvi odnošajev med delodajalci in dc-lavci, v kolikor se ti odnošaji dotikajo koristi časnikarjev, sodelujejo tudi zastopniki časnikarske organizacije. — Slovenskim absolventom kmetijskih šol. »Društvo absolventov kranjskih kmetijskih šol« je svoje vsled vojske ovirano delovanje zopet oživelo, Z združitvijo Jugoslovanskih pokrajin v eno, državo je to društvo razširilo svoj delokrog na celo Slovenijo, Do sedaj se je vršilo več rednih sestankov. Glasom spremenjenih pravil je društvo preosnovano za vse slovenske absolvente kmetijskih šol in želeti je, da isti čimprej pristopijo k našemu društvu, Razširjenemu krogu primerno, se ima razširiti tudi društveni odbor, v katerem bi bili zastopani tudi izvenkranjski slovenski absolventi kmetijskih šol. Poživljamo vse tovariše-absolvente, da se v lastnem interesu zanimajo za društvo in nemudoma priglasijo svoj vstop. Članarina stane 12 K letno in naj se pošilja blagajniku društva, tovarišu Rado Medicu, Dunajska cesta št. 50, Ljubljana, kjer se dobivajo tudi brezplačni izvodi društvenih pravil. Društvo je nepolitično ter se briga samo za stanovske in strokovne koristi svojih članov ter za povzdigo kmetijstva. »Društvo slovenskih absolventov kmetijskih šol«. Franc Jereb, t, č, tajnik, Ljubljana, deželni dvorec. — Razdor v zagrebškem pevskem društvu »Kolo«. Vsled izključenja šestih članov zagrebškega pevskega društva »Kolo« od strani društvenega odbora, češ da nimajo primernega glasu, je prišlo v društvu do razdora. Večina društvenih članov je bila proti ukrepu odbora. Pri zborovanju je prišlo do burnih scen, katerih tudi predsednik s Svojim govorom ni mogel preprečiti. Več znanih članov »Kola« je prijavilo svoj izstop ter bodo najbrže ustanovili novo pevsko društvo. — Papirnati drobiž mesta Zagreba je prišel v promet 18. t, m. Ljudje se kar trgajo zanj kot za spomina vredno redkost ter plačujejo za 20 vinarsko novčanico 10—20 kron. Že danes je gotovo, da bo koncem leta komaj kdo hotel zamenjati ta drobiž za krone, tako da bo imela mestna občina lep dobiček. Zaenkrat so izdali za 200.000 K papirnatega drobiža, kar bo v kratkem razdano; merodajni krogi že razmišljajo o izdaji nove serije, — Polovična vožnja v toplice. Z odlokom ministarstva saobračaja z dne 17. julija 1919, št. 9885/19 se je dovolila poset-nikom zdravilnih, v kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev se nahajajočih toplic v sezijski dobi polovična voznina po progah državnih železnic na sledeči način ozir. pod sledečimi pogoji: Posetniki toplic kupijo na odhodni postaji vozovnice poljubnega razreda za celo ceno. Te vozovnice so veljavne tudi za povratek, vsled česar se jih pri napotu ne sme oddati. Kot toplice se smatrajo sledeči kraji: a) v Sloveniji: Toplice na Dolenjskem, Topolščice pri Šoštanju, Dobrna pri Celju, Rogaška Slatina, Radenci, Rimske toplice, Laško in Čatež pri Brežicah. b) v Srbiji: Arandjelovačka, Vranj-slca, Vrnjačka, Koviljača, Matruška, Mla-denovačka in Ribarska. c) na Hrvatskem in v Bosni: (razglašenje sledi). Nr.daljne informacije dobe posetniki toplic pri vodstvu dotičnih toplic. — Doklade orožnikom. Belgrajska vlada jc odredila, da se morajo izplačati orožnikom doklade za ves čas, ko so bili 'zven domovine, in sicer doklade, kakršne so prejeli tudi ostali uslužbenci, — Sprejemanje finančnih stražnikov za nove kraje je prepuščeno pokrajinskim vladam, vsaki v svojem področju. Njihove plače se bodo razdelile v istem razmerju, kakor jih imajo srbski finančni stražniki. Ravno tako bodo pokrajinske vlade tudi sprejemale finančne pripravnike ter liste izbranih pošiljale ministru za finance v odobrenje, — Poštarsko in brzojavno šolo so otvorili na Cetinju za Črnogoro, V prvo sprejemajo dijake 4., v drugo dijake 6, razreda gimnazije, — Ro>akom iz Amerike! Kdo kaj ve o Francu Miklavčiču, ki se je nahajal v Ameriki pri gosp. Lovrencu Šetina, Pittsburg R. R. S, Kansas U. S. A. — Tozadevna oo-ročila nai se dopošljejo na Antonijo Mi-klavčič v Kranju. — Podčastniške šole se s 1. oktobrom t. I. otvorijo v Sarajevu (pehotna za 300 gojencev), Kragujevcu in Ljubljani (artilerijske za 180 gojencev), — Veliko razstavo govaje živine, s katero bo združeno tudi obdarovanje in sejem za plemensko živino simodolske pasme, priredili bodo Hrvatje 25. avgusta t. 1. v Sv. Ivanu Žabno (kotar Križevci). O priliki razstave bode tudi javno predavanje dr. Otona Frangeša: »Zadrugarslvu i gospodarskom školstvu«. Razstava bo zelo poučna in nakupila se bo lahko pri tej priložnosti čisto krvna plemenska živina simodolske pasme in za to je želeti, da bi se razstave tudi živinorejci iz naših krajev zanjo zanimali. Vlak odhaja iz Zagreba ob 12. uri 30 minut in pride ob 4, uri v Sv, Ivan Žabno. Kdor se misli razstave udeležiti, naj javi to takoj: Marvogojski zadrugi v Sv, Ivanu Žabno, da mu preskrbi stanovale. — Za povzdigo kmetijstva. Srbsko kmetijsko društvo v Belgradu jc svoj delokrog razširilo tudi na Bosno in Hercegovino, kjer se snujejo okrožne (Sarajevo in Mostar) in okrajne podružnice. Društvo, ki obstoja žc 50 let, deluje za izobrazbo in okrepitev kmetskega stanu s tiskom, predavanji, razstavami, posredovanjem delavnih moči, nabavljanjem semen, orodja, dajanjem nagrad, ustanavljanjem drevesnic itd. Razen tega nastopa društvo na merodajnih mestih za vse, kar more biti na korist kmetskemu stanu. — Zaplemba tujih podjetij. V Osjeku jc oblast zaplenila paromlin »Union« in plinarno. Plinarno bo prevzela mestna občina, Ravnateljstvo paromlina je proti zaplembi vložilo protest, ker da je le čisto neznaten del delnic v rokah tujcev. — Železobcton ali samo železo? — V Pragi nameravajo premostiti takoimeno-vano »Nuselske udoli«, da bi se mesto moglo ugodno širiti, Projektovan je 640 m dolg železobetonski viadukt, — Drug projekt predlaga 100 m kraiši viadukt iz samega železa. Njegov avtor računa množino železa, lu bi se rabilo za železobetonski viadukt, na 250 vagonov, cena 4 in pol milijona kron; torej nekako 40 odstotkov železa, ki bi se rabilo za samoželezni viadukt. 8000 kubičnih metrov lesa pa, potrebnih za stavbo železobetonskega viadukta, bi veljalo 4 milijone kron. Večina dragocenega lesa po betoniranju ni za drugega nego za v ogenj. Avtor železnega viadukta opozarja, kako po drugih državah gride mnogo iz samega železa in dokazuje, kako trpežne so te stavbe. — Zasačena turška roparska četa. Po Makedoniji je še iz časa zadnje balkauske vojne plenila nevarna turška roparska četa. Sedaj se je orožništvu posrečilo prijeti petero teh roparjev, ki so se skrivali pri turških kmetih. Ostali člani -oparske družbe so ušli na grško ozemlje, od koder so jih pa grške oblasti pognale nazaj. — Huda vročina. Na Francoskem je navzlic nekaterim nevihtam huda vročina. V pokrajini Aisne so zaznamovali najvišjo temj>eraturo 53 stopinj Celsija, Trte in krompir so hudo trpeli, V Lyonu in na sredozemski obali prenočuje mnogo tisoč ljudi pod milim nebom, — Ženitev vojnih ujetnikov. Iz Bel» grada poročajo: Cerkvene oblasti so odredil«:, da se ne izdajajo potrebni dokumenti onim našim ujetnikom, ki se nečejo vrniti v domovino in se hočejo oženiti, do tedaj, dokler po odredbah vojnega kazenskega sedišča ne opravičijo svojega ujetništva, — Dobra kuharica se išče takoj za Belgrad. Pogoji: Prosto stanovanje in hrana, plača 150 K mesečno in povrnitev potnik stroškov. Nastop takoj. Ponudbe takoj na uredništvo. v Sfaierslke novice. š Iz Pariza se je vrnil v Maribor dr. M. Slavič, ki je bil najdalje zaposlen pri mirovni konferenci, da pouči merodajne kroge o naših mejnih zahtevah napram Nemški Avstriji in Madžarski, Dr, Slavič in dr, Kovačič bosta ostala med Prekmur-ci v trajnem spominu, ker sta si ravno onadva največ prizadjala kot temeljita poznavalca teh krajev, da se je bogato in narodno zavedno Prekmurje pripoznalo ter priklopilo Jugoslaviji, š Poroka. Danes se poroči zobotehnik g. Anton Pliberšek v Mariboru z gospico Elico Čerle iz Ptuja, š Sekundarski služba v Mariboru. Zdravstveni odsek za Slovenijo in Istro razpisuje dve sekundarski službi na obči javni bolnišnici v Mariboru. Interesenti se opozarjajo na razpis v Uradnem listu. š Maribor dobi plin. Mestni magistrat razglaša, da je oddaja plina od 22. t. m. od 8. ure zjutraj zopet omogočena. Cene za plin so zvišane od 80 vin. na 2 K za m3 in cene za električni tok za luč in električno silo od 30 na 60 vin, š Vojaška realka v Mariboru, Za poveljnika vojaške realke v Mariboru je imenovan polkovnik VI, Jakovljevič, š Šoštanj. Šaleška podružnica Slovenskega planinskega društva v Šoštanju je imela dne 13. avg. t. 1, svoj redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen nov odbor. Že v času pred občnim zborom je bilo društvo delavno. Dosedaj še ne zaznamovana pot na krasno razgledno točko — vrh Smrckovca (1570 m) nad Sv. Križem na Belih vodah (1044 m) se je temeljito markirala in obenem dopolnila markacija ob potu na Smrekovec ležečega Sv. Kri ža. — Izlet na Smrekovec, ki ima odprt pogled na Savinjske planine, deloma na gorenjske in koroške planine ter širok razgled na štajerske ravnine, obeta postati poleg Sv. Uršule (1696 m) ena naših najpriljubljenejših partij. Ni izključeno, da postavi še tam kedaj naša jiodružnica planinsko kočo. Pa tudi sicer nudijo manjša vrha Gora Oljka (734 m) in Koz-jak (871 m), izleti na Sv. Anton, skozi Libijsko dolino na Boskovec-Medvedjek (Mozirsko kočo), preko Kramerce ali Sv. Vid na Koroško, nadalje izlet na Fortnek in preko Velenja na Doberno obilo naravnih, oziroma zgodovinskih zanimivosti. Imenovani poti so v velikem številu že odpoprej zaznamovani. Če odbor na planinskem delu proizvede, kar je dopolnitve potrebno, se lahko postavi naš še premalo znani okraj — slikovito ležeč v trikotu med savinjskimi in koroškimi planinami ter Pohorjem in vsebujoč leiklni vrelec v Topolšici — v eno vrsto ne samo med najlepše, temveč tudi med najhva-ležnejše kraje slovenske domovine! ECoroške novice. k št. Peter pri Grabštajnu. Ljubljanski pešpolk je bil pred štirinajstimi dnevi v naših krajih za Krko v rezervi. Skoraj nisi slišal več tistih grdih kletvic. Red in disciplina je bila med njimi,, Ponovno so se izražali domačini-Korošci, kako vzorna disciplina je med tem vojaštvom, med tem ko Volksvvehrovci nikake niso imeli. Vojaki so ljudem pomagali pri delu na polju, na skednjih itd. V prostem času so pridno čitali. Njihov polk. župnik jim ni mogel nanositi dovolj berila. Najlepši vzgled so dali domačinom, ko so ob cerkvenem žeg-nanju spremljali presv. Rcšnje Telo in pomagali s svojimi lepimi glasovi domačim pevcem pri procesiji in v ccrkvi. Kako lepo in razveseljivo je to za našo Jugoslavijo, častno za fante in njihove predstoi-nike. k Shod pri Sv. Boštjanu pod Drav-bergom. Ob državni in železni vesti od Vuzenlce do Dravberga leži prijazna po-družna cerkvica sv. Boštjana na lepem holmcu. Stavba sama že oznanuje njeno starost. Rokovo nedeljo je tu vsako leto cerkven shod, ki se je letos ob vodstvu treh duhovnikov prav veličastno vršil. Po cerkvenem opravilu je bil na travniku za cerkvijo naroden shod, ki ga je ob mnogo-brojni udeležbi zbranega ljudstva otvoril g. nadučitelj Mazarol iz Dravberga. Obširno je govoril g. odvetnik dr. Ravnik o Dostanku naše Jugosavije, njenem razvit-ku in pomenu. Dob ro je označil nastop in početje zakletih naših narodnih sovražnikov, Nemcev in nemčurjev. Gdč. uČite'ji-®a Turkova sjs je obrnila v prisrčnih besedah do navzočih žen in deklet, navdušujoč jih za narodno delo in žensko organizacijo. Predsednik shoda g. Mazarol je opozarjal šc na trpljenje naših neodreše-nih primorskih bratov, spominjal se vele-častnega tabora v Sinčivasi in poživljal vse navzoče, da ob glasovanju za naše meje store svojo dolžnost. Upamo, da bo obrodil shod zaželjeni uspeh. k Bistrica v Rožu. K nam bi morala priti dva učitelja in ena učiteljica. Prišla sta do sedaj samo nadučitelj in učiteljica. Prosimo pristojno mesto, da se nam tudi tretja učna moč nujno pošlje, ker se ravno pri nas ista zelo pogreša. Z ozirom na današnje in posebno še tukajšnje razmere prosimo, da se vendar malo požuri, — UublSferate novice. lj Profesor dr. Matija Murko vabi člane delovnega odseka za podjetje »Narodna pesem« na odborovo sejo v sredo 27. t. m, ob 16. uri v konferenčni sobi I. državne gimnazije. lj Odborova seja Slomškove zveze danes ob pol 6. uri v društvenem lokalu. lj Namesto venca na grob svojemu blagemu dobrotniku in ustanovnemu članu umrlemu g. Štefanu Klunu je izročilo Šentjakobsko prosvetno društvo šentjakobski Vincencijevi konferenci 50 K. lj Neverjetno! V današnjem listu prinašamo spomenico poštnih oficiantov in aspirantov, K tej spomenici bi šc pripomnili, da so v Nemški Avstriji, v Čeboslovaški in celo na Hrvatskem že sprejeli rfi-ciante v činovne razrede, edinole pri nas se to še ni zgodilo. Tudi glede nočeih do-klad se poštnim aspirantora godi velika krivica. Za nočno službo, ki traja od 8. ure zvečer do 8. ure zjutraj, torej 12 ur nepretrgoma, dobe oficianti po 2 K 40 v nrč-ne dokladc, Telefonistinje pri delegatu državnih železnic imajo po 14 K in mehaniki pri pošti za nočno službo od 8. do IJ. ure celo 22 K. Skrajni čas je, da se upravičenim zahtevam peštnih ofici litov takoj ugodi. lj Društvo inženjerjev v Ljubljeni vabi svoje člane na izredni občni zbor v torek, dne 26. t. m. ob 20. uri v dvorano mestnega magistrata. Razpravljalo se bo defini-tivno o obliki stika z drugimi jugoslovanskimi inženjerskimi društvi. Ker je zadeva za društvo in njega prihodnjost zelo važna, pozivajo se vsi člani, da se zborovanja polnoštevilrio udeleže. Za razpravo se naj pripravijo s proučenjem v prvi številki društvenega glasila objavljenega načrta pravil za udruženje. Člani, ki še lista niso dobili, se nai javijo pri odboru pismeno s polnim naslovom. Prva številka se je poslala na stare naslove lc onim članom, ki so plačali članarino za prvo polletje tekočega leta. lj Football. Zagrebški »Jugoslavenski šport« piše v nedeljski številki o tekmi »Ilirija«, Ljubljana: »Šparta«, Zagreb, dne 10. t. m.: »Moštvo slovenske »Ilirije« se je v Zagrebu dobro uvedlo. Skupna igra kakor tudi lepa tehnika sta ji poglavitni odliki. Z marljivim treningom in s tekmami se bo tem lastnostim pridružila tudi potrebna rutina, nakar bo »Ilirija« zavzela v našem športu gotovo odlično mesto. V moštvu se zlasti odlikujeta levi krilec in vratar, ki je ustavil mnogo ostrih žog v najlepšem stilu. »Šparta« se je odlikovala zopet z lepo kombinacijo in je bila v drugi polovici v premoči. Slovenci so vodili že z 2 :0, pa vkljub temu je »Šparta« mogla še izenačiti.« — Revanche-tek-ma, ki sc vrši v nedeljo 24. t. m. ob 17. uri na športnem prostoru pred državnim kolodvorom v Ljubljani, obeta biti torej z ozirom na enako razmerje sil skrajno ostra in zanimiva in bo našo športno publiko gotovo zadovoljila. lj Sanatorij v Elizabetišču. V ljubljanskem Elizabetišču (Josefinumu) je popolnoma moderno opremljen sanatorij za notranje ženske bolezni s posebnim kirur-gičnim oddelkom. Bolniško postrežbo oskrbujejo sestre križarke. Bolniki si prosto izbirajo svoje zdravnike. Cene so za sedanje razmere zelo zmerne. Sanatorij ima za svoje bolnike tudi moderno kopališče z vsemi higijeničnitni pripomočki. Na ta sanatorij opozarjamo s tem občinstvo, ker je prešel odbor dam, ki ima vrhovno nadzorstvo, popolnoma v slovenske roke. Načeluje mu ljubljanska županja gospa dr. Tavčarjeva kot predsednica. lj Zadruga krojačev v Ljubljani nazna-nia. nai člani- kateri niso še prišli po na- kazilo za leseno oglje, to takoj store, ker Ž a je še nekaj kilogramov na razpolago. Ibenem naj se pri glase oni učenci in učenke, ki nameravajo napraviti pomočniško preizkušnjo vsaj do 10. septembra v zadružni pisarni: Gosposka ulica št. 5. — Načelstvo. lj Nevihta v Ljubljani Vse včerajšnje popoldne jasno nebo se je na večer naenkrat prepreglo s temnimi progami. Po gosto zaprašenih ulicah so se okoli tri četrt na 8 zavrteli vrtinci gostega prahu, ki so se dvigali visoko v temo. Po trgih so se valili gosti oblaki prahu. Obenem se je horizont svetlikal v nepretrganih, dolgih bliskih. Spočetkoma so začele padati redke debele kaplje. Nato se je vlila kratka ploha. Škode ni; samo na Vodnikovem trgu je vihar prevrnil nekaj štantovskih plaht. lj Nova trgovina. Na Gosposvetski cesti št. 10 (Marije Terezije cesta) nasproti evangeljske cerkve, se je otvorila trgovina z železnino in poljedeljskimi stroji na debelo in drobno, Zalta & Žilič. Opozarjamo na tozadevni inserat. . NsJnoveiie. PARLAMENTARNI POLOŽAJ. (Izvirno poročilo »Slovenca«.) Belgrad, 22. avgusta. Jugoslovanski klub je imel danes dopoldne sejo, katere so se udeležili vsi njegovi člani razen Gra-fenauerja, dr. Pogačnika in dr. Šimraka. Političen položaj je jako nejasen. Pri prvem glasovanju v parlamentu bo odločevalo komaj par glasov. Računajo, da bosta tako vlada kakor opozicija imela vsaka po 125 glasov, če se pri tem računajo tudi oni poslanci, ki najbrže ne bodo navzoči. Vsled tc negotovosti vlada še vedno vabi ostale parlamentarne skupine v svojo sredino. Tako je min, predsednik Davidovič povabil danes na razgovor Protiča, ki pa je odklonil vsak razgovor, češ da bi to ne bil razgovor med enakimi, ker predstavlja Davidovič vlado, Protič pa jc v opoziciji, — Vladi se očita, da lahkomišljeno presoja položaj proti Rumuniji, ki je na mejah Bačke zbrala 14 divizij. Namesto, da bi se v tako resnem trenutku izvršila koncentracija vseh političnih strank, pa se demokrati krčevito drže svojih ministrskih stolcev in raznih programov ter s tem odklanjajo vse druge res državotvorne stranke. Nc samo doma, ampak tudi zunaj velja nova vlada ■ kot vlada manjšine v parlamentu in ljudstva, katera iz strankarske sebičnosti in nezmožnosti ne mara privoliti enakovrednega sodelovanja drugih strank. Rr. KOROŠEC PRI DAVIDOVIČU. (Izvirno porofilo »Slorencu«.) Belgrad, 22. avg. Dr. Korošec je bil poklican k min. predsedniku Davidoviču, ki mu je hotel razložiti končni program, katerega bo vlada predložila parlamentu. V programu se nahaja tudi kot točka novi občinski zakon. Dr. Korošec je opozoril načelnika vlade, da je treba pregledati tudi imenik radi političnih zločinov zaprtih državljanov ter enkrat za vselej ustaviti posebno v Bosni in Hercegovini običajno preganjanje onih oseb, ki so bile denunci-rane, da so sc kompromitirale za časa prejšne države, STALIŠČE JUGOSLOVANSKEGA KLUBA. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 22. Jugoslovanski klub izraža željo, da v vseh važnih vprašanjih obdrži tudi z malimi parlamentarnimi skupinami najboljše prijateljske zveze, toda ne želi stopiti v tak stik, ki bi pomenil fuzijo klubov in preprečil izvajanje našega programa. Jugoslovanski klub stoji slejkoprej na stališču koncentracijske vlade ter bo to stališče zastopal tudi v razgovorih z drugimi opozicionalnimi strankami. Glede prve seje parlamenta klub še ni storil nobenih korakov. MINISTER KRISTAN PRED SODIŠČEM. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Belgrad, 22. avgusta. V prvi seji par-amenta se bo prečitala zahteva ljubljan-slcega nadsodišča radi izročitve ministra Kristana vsled soudeležbe in nerednostij pri Vojni zvezi. V hudomušnih parlamentarnih krogih se trdi, da je to deklaracija demokratsko-socialistične vlade. APETACIJE SOCIJALISTOV. (Izvirno poročilo »Slovencu«.) Zagreb, 22. avg. Semkaj jc došel vodja srbskih komunistov Tri so Kaclerovič, ki je bil 1. 1917. na socijalističnem kongresu v Stockholmu, kjer je izrekel najtežje obtožbe proti avstro-ogrskim okupacijskim oblastem, ki so internirale nad 100.000 Srbov in upropastile deželo. Došel je v Zagreb, da izve, zakaj jc bil aretiran urednik »Radničkih Novin« dr. Markovič in njegov drug Filip Filipovič, kakor tudi 40 socijalistov v Novem Sadu, VOLITEV NA OGRSKEM. LDU Budimpešta, 21. avg. (DunKU) Nasproti drutfače se glase čim vestem ino- zemskih Kstov opozarja ogrski korespondenčni urad na naredbo, ki jo je objavil uradni list dne 6. t. m. m kjer je jasno rečeno, da se bodo volitve za narodno skupščino izvedle na najširši podlagi splošne volilne pravice. Volitve popolnoma za-jamčuje najčistejša demokracija. Vsak ogrski državljan, ki jc izpolnil 24. leto in obvlada v govoru in pisavi kak jezik, ki ga rabi na Ogrskem, dobi direktno in tajno volilno pravico. Ta način volitve bo z vidika radikalizma pač lahko vzdržal vsak primer z drugimi demokratičnimi volilnimi pravicami v EvropL Cerkveni vestni k. c Duhovnih va) za vč. gg. duhovnike v jezuitskem naselku ljubljanskem se je od 18. do 22. t. m, vdeležilo 19 vč, gospodov. — Za tvh. vaje od 2.—5. septembra so že vsi prostori oddani. — V septembru bodo duh. vaje prav tam tudi od 15. sept, zvečer do 19. sept. zjutraj, c Slikanje župne cerkve v Hinjah pri Žužemberku je zgotovljeno. Delo je prevzel ter zgptovil akad. slikar S. Ogrin z Vrhnike. Poleg romantike, ki prevladuje v cerkvi, krase ladijo v kopah štirje meda-ljoni v plastičnih okvirih, predstavljajoči simbole Zveličarjeve (pelikan, bronasta kača, darovano jagnje, feniks); nad slavolokom pa presna slika češčenja Sv. Rešnjega Telesa v naravni velikosti. Naravnost pa očara gledalca baldahin nad velikim oltarjem, s svojimi pestrimi, ena v drugo se prelivajočimi barvami. . Razume sc, da je Krajinčan ponosen na svojo farno cerkev, ki je dobila sedaj, poslikana in v posesti novih hrastovih klopi, čisto drugo lice. Pa tudi strokovnjak bo moral priznati, da slikar z enim pomočnikom pač ne more v komaj dveh mesecih ustvariti kaj bogatejšega, ako noče, da postane vse delo površno. Vsa čast tedaj vrlemu mojstru, njegovemu umetniškemu zanosu, pa tudi cerkvenemu duhu, ki v njem izvršuje svojo umetnost. — Župnik Porenta. c Plačo in draginjske doklade duhovnikom! Vsem »dobrotam«, katerih postajamo mi duhovniki deležni, se je pred nedavnim pridružila še ena velika: vlada je kratkomalo ustavila izplačevanje obresti vseh obligacij, ne le vojnega posojila, ampak tudi predvojnih obveznic. S tem izgubimo nekateri duhovniki popolnoma vso kongruo. Kajti več župnij je, kjer dobiva župnik svojo plačo edino le iz obresti obligacij. Tako tudi pisec teh vrst. Na obrestih izgubi letno 1386 K 30 vin., dosedanjega letnega primanjkljaja je bilo že 108 K 34 vin., tgrej je sedaj letne izgube skupaj 1494 K 64 vin. Posestva ali zemljišča nima prav nobenega, kolekture prav nobene, podpore nič, postranskih dohodkov nič. Ker je župnija bolj majhna, je štolnine zelo malo, pisarna nc nese pa to-korekoč zopet nič. Edina plača so starostne doklade. Kdor pa ni star ali kdor je dobival obresti od obligacij nad zakonito kongruo, pa še teh doklad nima veliko oziroma nič. Zdaj pa živi, če moreš! In čuje se, da so obresti obligacij ustavljene do mednarodne rešitve tega vprašanja oziroma finančnega položaja, torej do ne-doglednega časa! Nujno je, da vlada iz državnih sredstev plačuje zakonito kongruo, čc je ustavila izplačevanje obresti obligacij! Tudi duhovnik nc more od zraka živeti. c NajslabSi so Italijani. Češki duhovnik iz Amerike piše v »Včstniku katolickeho duchovenstva«, da so Čehi v Ameriki zelo slabi katoličani. Za cerkev se ne zmenijo. Najslabši so Italijani, ki splošno v verskih naukih niso prav nič poučeni. Pogreša sc že od 1. januarja leta 1919 Andrej Bizjak. Služil je pri artiljerijskem polku III. baterija v Ljubljani. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči Antonu Mavcc, Jernejeva ul. Sp. Šiška. minšku: »Zakaj se smejete?« Dr. Tominšek »Zato, ker sem precej rekel, ko je Milnih umrl, da bo avktor Munih.« Dr. Tominšek stavi predlog, da naj se g. Pesek kaznuje zaradi zanemarjania uredniške dolžnosti, Očitek je bil posebno hud zato, ker se je dr, Červarju očitalo denunciantstvo, kar bi ga bilo lahko uničilo. Gospod svetnik Potrato je razglasil obsodbo, da je g. Pesek kriv prestopka zanemarjanja uredniške dolžnosti in se zato obsodi v 40 kron globe, oziroma 4 dni zapora. Sodba se mo ra v »Jugoslaviji« objaviti, ko postane pra* vomočna. »Jugoslavija« pred sodiščem. Dne 22. avgusta 1919 je razpravljalo ljubljansko okrajno sodišče o tožbah, ki so jih vložili proti izdajatelju in odgovornemu uregniku »Jugoslavije Antonu Pesku Henrik Šlebinger iz Litije, dr. Janko Benedik z Bleda, Franc Kokalj in dr, Juro Červar zaradi člankov, ki so tožnike žalili. Ker je v preiskavi g. Pesek izjavil, da o vsebini teb člankov ni izvedel prej kakor šele pri sodniji, so vsi navedeni tožili g. Peska zaradi zanemarjania uredniške dolžnosti, G. Pesek je izjavil v slučajih Kokalj (zastopnik dr. Kokalj), Lebinger (zastopnik dr« Zupane), dr. Benedik (zastopnik dr, Frlan), da se poravna tako, da objavi v »Jugoslaviji« do 31. t, m. izjavo v vsakem slučaju in da prevzame stroške in siccr v Koka-ljevem slučaju 800 K, Lebingerjevi zadevi 450 in v dr, Benedikovem slučaju 500 K. Zastopnik dr. Červarja izjavi, da se ne more poravnati, ker njegov klient ni navzoč. Gosp, Pesek izpove, da on članka ni bral in da ga je napisal umrli urednik Munih Dr. Tominšek se smeje. Pesek dr. To- ORLOVSKE ZVEZE Ortaocdele&rfkomj Prvič nastopita večjem številu v solnčni Dolenjski, glej- cia bo vaš nastop vzoren in discipnni-an, zavedajte sc, da bodo po vašem ob* mšanju ljudje sodili celo našo organizacij jo. Popolna treznost in dostojnost, to diči Orla. Na zbadljivke nc odgovarjajmo. Porabite vsako priliko, da se z dolenjskimi fanti porazgovorite o orlovski organizaciji ter jih pridobite za delo v njej. Bratjel Na svidenje v lepem Št. Vidu. — Orlovska Zveza. Orli, ki se pripeljejo ne vozeh, morajo priti najkasneje do 9. ure dopoldne na šentviški kolodvor. Prireditev sc vrši ob vsakem vremenu! Vožnje listke za Orlovski tabor v Št. Vidu lahko kupijo ljubljanske organizacije že danes popoldne od 4. do 5. ure pri blagajni na južnem kolodvoru skupno, da ne bo v nedeljo zjutraj prave-likega navala. En član organizacije naj por bere od posameznih udeležencev denar in izkaznice in naj skupaj kupi vožnje listke. Telovadci krožek Orlic — Ljubljana, Sv. Peter. V torek, 19. avgusta, smo imele dobro obiskan dekliški večer, na katerem smo se razgovorile o poživljenju notranjega kakor zunanjega dela v našem odseku. Kako vsaditi v srce sleherne sestre misel za resno, izobraževalno delo, navdati vse sestre s pravim sesterskim duhom, to je bil predmet našega razgovora, naš cilj je ne zgolj gojiti telovadbo temveč vzbuditi v dekletih smisel za resnost življenja. Na zunaj smo sklenile poživiti agitacijo za naš odsek, in res takoj prvi dan naše agitacije je pristopilo 15 novih članic in to število vedno še raste. Krožek šteje 60 članic« Sklenila se je nato udeležba na orlovskih taborih v Št. Vidu (24. avg.) in v Trbovljah! (7. sept.). Večernega vaditeljskega tečaja, ki sc bo vršil v času od 24. do 31. avgusta sc udeleži 30 sestra, ki se izvežbajo za vaditeljice. Oktobra pričnemo z rednimi dekliškimi večeri. Razgovarjale smo se nato o telovadnih oblekah in občnem zboru Zveze Orlic. Vršila sc je tudi volitev, novega odbora. Za predsednico smo si izvolile sestro Černič Fanči, ki naj vodi naš krožek k vedno večjem uspehu. Želimo še več takih večerov! Zdrave! Vaša sestra. Vič. Orlovska prireditev dne 15. avgusta je tukaj jako lepo izpadla. Vsi, ki soi bili navzoči, celo člani sokolske organizacije so jo pohvalili. Ob pol 4. uri popoldne so prišli telovadni odseki ljublj. okrožja in nekaj minut popreje Orli in Orlice z Vrh-1 nike in Horjula. Vseh članov v kroju je bilo nad 80 in ravno toliko naraščaja v, kroju, Orlic pa čez 200. Telovadni prostor je bil do zadnjega kotička napolnjen. Okoli 4 .ure popoldne se je pričela javna telovadba. Članske proste vaje za 1. 1919^ pod vodstvom br. Hvale so bile jako lepo proizvajane. Nastopilo je 25 telovad-1 cev. Lepe so bile vaje s palicami in nad vse triumfalne pa vaditeljske vaje pod vodstvom br. Pirca. Ljubke in lepe vaje Orlic, katere je vodil brat Slana, so se občinstvu jako dopadle. Veliko pohvale Je žel naraščaj Sv, Peter in Sostro za lepe vaje in lepe skupine. Nadvse navdušeno pa je bil pozdravljen domači naraščaj, katerega vodi br. Petelin in Hvale, Proizvajal je jako lepo zanj pretežke vaje in skupine. Za zaključek telovadbe je bila določena orodna telovadba na drogu in bradlji. Na obeh orodjih so bile proizvajane vrhunske vaje, za katere so bili posamezniki, posebno domačini, burno pozdravljeni ter pohvaljeni. Manjkala je samo še zaključna skupina, katera pa zaradi premajhnega telovadišča ni mogla priti na spored. Kakor smo želeli, tako je izpadlo; torej naprej! Drugo leto mora biti vse še enkrat bolje. Nazdar! Krožek žlrovskih Orlic. Dne 26. julija smo se zbrale dekleta v našem društvenem domu na Dobračcvi in osnovale Krožek žirovskih Orlic po zgledu naših sester drugod. Pristopilo je takoj 24 rednih članic in 35 članic šolskega naraščaja. Po izvolitvi odbora smo izvolile tudi začasni vaditeljski zbor, katerega uči brat nače' nik Orla. Veliko zanimanje obeta mnogo uspeha, začasno pa šc nimamo dovoli iz- vežbanib moči iz naših vrsL Živeli naši odseki po širni domovini! Na zdar! Za telovadne krožke Orlic. Nove proste vaje in vaje za gojenke določene za tabor v Mariboru izdamo v posebnih iztisih še ta teden. Naroča se pri Zvezi Orlic za .ceno 6 K. Za ljubljanske in okoliške telovadne krožke »Orlic« se vrši v dneh od 25. do 30. L m. večerni vaditeljski tečaj od 19. do 21. ure v telovadnici Ljudskega doma. Poživljamo vse ljubljanske in okoliške telovadne krožke, da pošljejo na ta tečaj (vse sestre, ki se hočejo izvežbati za vadi-teljice. — »Zveza Orlic«. Kranj. Dne 17. t m. »e je v okrilju ilraštva »Kranj« ustanovil ženski telovadni odsek. Telovadba članic in naraščaja se vrši že od L t. m. dalje. Tečaja v Ljubljani se udeleže štiri članice. Vrhniško okrožje Orlov priredi okrožno javno telovadbo 14. septembra v Horjulu. Bratske odseke in javnost opozarjamo na to prvo letošnjo prireditev našega okrožja! — Nazdar! Iz obsavskega okrožja »Orlov«. Bratski odseki tega okrožja se opozarjajo, da se vrši dne 31. avgusta 1919 v Radečah pri Zidanem mostu 2. odborova seja okrožja in sicer s sledečim dnevnim redom: 1. či-ianje in odobrenje zapisnika zadnje seje; 2. poročila zastopnikov posameznih odsekov o izvršitvi sklepov zadnje seje; 3. poročila okrožnega predsednika, tajnika in blagajnika; 4. raznoterosti. Zastopniki odsekov se poživljajo, da podajo točna in natančna poročila in sicer pismeno. Začetek seje je ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih radeškega »Orla«. Po seji se vrši sestanek mladeničev. Zastopniki odsekov naj se pripeljejo z vlakom, ki prihaja okrog poldneva na Zidani most Pričakuje se, da ne izostane nobeden odsek. Bratje na svidenje pri okrožni seji. Na zdar! Okrožni predsednik. Dopisnike v Orlovski Vestnik prosi uredništvo O. V„ da se v svojih dopisih in naznanilih omeje na najnujnejše; poročila naj bodo kratka, jedrnata, vsebujejo naj vse važnejše dogodke in sklepe orlevskih odsekov, opuste naj pa navajanja posameznih imen in oseb, vsako hvalisanje in }>retiravanje. Služimo stvari, lepi naši or-ovski ideji, nikdar posameznim osebam in to zmeraj z resnico in odkritosrčnostjo! Dopisujte pridno, kratko in jedrnato, — JJredništvo Orlovskega Vestnika. Prosveta. pr Izidor Cankar: S poti. Izdala in Založila Nova založba v Ljubljani, 8°. 112 strani. Knjiga je izšla v lepi obliki in se dobiva po vseh knjigarnah za ceno 8 K izvod, Vezan izvod 3 K več. Knjiga je prinesla pisateljev avtogram, ki slove: »Marsikaj se je spremenilo okrog mene in v meni, odkar je poučni roma S poti, kakor sem tedaj imenoval svoj spis, izšel v »Dom in Svetu«, Če sem se kljub temu odločil, da izdam to knjižico mladostnih bojev in razmišljevanj, sem to storil zategadelj, ker so mi prijatelji, ki jim verjamem, trdili, da je dobro, če izide. Morda so se motili, tedaj naj bo knjiga spomin onega našega rodu, ki je takrat doraščal.« ■— Stanko Majcen piše o knjigi; »Ta knjiga je tako aktualna, in tako malo kakor .vsaka nova lepota: vsakdanjim skrbem !za kruh ne pomeni nič, tistemu svetu pa, Ski ga kakor sveto sporočilo spremljamo skozi stoletja, ki ga kakor dragoceno dediščino čuvamo razpada in trohnobe, svetu duševnosti in spoznanja, svetu lepote in ljubezni — pomeni vse«. —- Zopet: »Na Dunaju je žid Karel Kraus, ta »kepa živcev«, z ostro lučjo posvetil pod krinko Javnega mnenja, razgalil kulturno laž in potvaro in z bičem v roki oznanil vero, da "treba vse do tal podreti, če naj se resničnim duševnim vrednotam postavijo novi domovi.«: In »Pri nas se je mogel lotiti takega dela le tisti strastni dušev-nlk, ki sijajno obsedenim zagovornikom lepote tvori osebnost Izidorja Cankarja. Z jezikom, ki ga ljubi nad vse in ki je za-,voljo te ljubezni popolnoma njegov, s čistostjo mišljenja, ki mu je prirojena, in z nepodkupno sodbo v umetnostnih rečeh, ki mu je tudi najširše rokodelstvo ni moglo vzeti, Izidor Cankar rešuje te probleme jpo svoje.« pr Imenik vojnikov ljubljanske pehote 17 po prevratu leta 1918. Polkovni župnik Martin Škerjanec je ravnokar objavil velezanimiv in važen »Imenik vojnikov ljubljanske p e -tote 17 po prevratu leta 1918«. Kakor omenja g. župnik, je ta sezna-mek namenjen spominu na naše junaške kranjske fante, ki so v svetovni vojni pošteno vršili težke dolžnosti. Naj bi bil tudi v malo tolažbo vsem domačim, ki tako željno pričakujejo njihovega povratka iz ujetništva v domovino. Imenik je sestavljen (v Rivi) na povelje č. g. Škerjanca v mesecu decembru lanskega leta, ko so vsi slutili, da ne pridejo še tako hitro v domovino. ka tik pred razsulom armade, ob času katastrofe in po njL Sedemnajsti pešpolk je vedno največ trpel, ker so ga izpostavljali na najnevarnejša mesta. Naslov »Cesarjevičev polk« ni polku nič pomagal, pač pa so ga prav zato grdo izrabljali. Bataljonska poveljstva in polkovni štab so itak imeli vedno Nemci v rokah. Za slovenske častnike je bil prostor le v strelskih jarkih. Pri ponesrečeni junijski ofenzivi 1. 1. ni bilo med petimi padlimi častniki nobenega Nemca. — Stotnik Lavrič vodi danes polk; o štabnih ni ne duha ne sluha.« Naši sedemnajsti so pričakovali kot plačilo za velike žrtve svobodo ožje domovine. Ko so končno spoznali, da jih samo izrabljajo in jih hočejo ob polomu neusmiljeno vreči v pogubo in smrt, so odpovedali pokorščino in odkorakali proti svobodni domovini Jugoslaviji. To se je zgodilo brez prelivanja krvi, in disciplina in red sta se precej vpostavila, ko so prevzeli slovenski častniki polkovno poveljstvo. Župnik Škerjanec je bil enoglasno od moštva in častnikov izvoljen za polkov-nega načelnika. Slovensko poveljevanje so vpeljali žc med potom iz Tridenta v lvivo. Fantje so razlagali pojem nove svobode ?ebi v prid malo po boljševiško, zato je bila potrebn? temeljita reorganizacija za vzdrževanje discipline in reda. Polkovni svet je bila najvišja polkovna oblast. Sestavljen je bil iz cedem častnikov voljenih od vseh .častnikov in višjih podčastnikov: Polkovni župnik M. Škerjanec, načelnik; nadpor. Vavhnik VL, tehnični poveljnik; nadštabni zdravnik dr, Serlič Mijo; stotnik Pinter Fran; nadpor. dr. Jelene Celest.; por. Mašič Dore; por. Leben Stanko (tolmač). Polkovni sod je so^il večje prestopke in pregreške. Najhujša ka*en je bila: izobčenje iz polkovre zveze in izročitev laškemu poveljstvu, ki je r^siljal obsojence v ujetništvo. Častni svet je posloval v častniških zadeval). S t o t n i j-ski sveti: Moštvo vsake stotnije je volilo tri zaupnike. Njihova naloga jc bila: Zastopati koristi mo?fva, podpirati častnike pri vzdrževanju discipline in udeleževati se sodb polkovnega $oaa. Vsak drugi dan je prišlo moštvo na vrsto za dele v luki. Sicer pa se je dopoldne vežbalo v slovenskem poveljevanju, popoldne pa imelo vzgojni pouk. Godba je igrala vsak dan, dvakrat na teden pa v mestu. Ker je bila naša polkovna godba še vedno na višku (škoda, da je nimamo danes v Ljubljani), je igrala tudi pri vseh laških slovesnostih, ob pogrebih itd. Naš orkester ni imel miru noben večer. Služba božja pod jasnim, milim nebom je bila vedno nekaj veličastnega! Kako milo je odmevala koncem sv. maše med mogočnimi gorami »Lepa naša domovina«, katero so uvedli namesto avstrijske himne. Posebno slovesno so blagoslovili novo polkovno zastavo — trobojnico! Ves polk je storil ob tej priliki slovesno obljubo pokorščine. Disciplina v našem reorganiziranem polku je bila tako vzorna, da so jo laški častniki naravnost občudovali. Kratki šestedenski svobodi pa je sledila zopet strašna sužnost v laškem ujetništvu. Z rojaki v domovino je verjel tudi naš polk priliznjenim besedam: »Nostri alleati« — naši prijatelji, naši osvobojeni zavezniki! To prehitro zaupanje se sedaj bridko maščuje nad vso slovensko domovino, zlasti našimi ujetniki. Naši »zavezniki« so razbili naš polk z godbo vred in nas oropali polkovne zastave — troboj-nice, katere blagoslova se je bila udeležila tudi laška častniška deputacija s častno stotnijo in zastavo. No, dan plačila pride tudi zanje. »Mi vstajamo, a vas je strah!« Slovan gre na dani--- Še veliko drugega zanimivega najde čitatelj v tej nad sto strani debeli knjižici. Zato jo pa vsem prav tc)plo priporočamo, posebno pa še onim, ld imajo katerega iz svojcev v tem junaškem na tako nesramen način od Lahov prevaranem slovenskem polku. > P. L. Ves čisti dobiček je namenjen vojnim ujetnikom polka na Laškem. Zatorej cena 4 K (po pošti 4 K 20 vin.) ne bo previsoka. Razpečavanje knjižice prevzame iz prijaznosti uprava »Slovenca«. Zunanji naročniki naj pošiljajo znesek po nakaznici naravnost na to upravo s pripombo: »Za imenik vojnikov ljubljanske pehote«. Knjižica se dobi tudi v prodajalni Kat. tisk. društva in v knjigarni L. Schwentner. pr Osješko gledališče si je za prihodnjo sezono, ki se začne 15, septembra t, L in konča 30. aprila 1920., zastavilo umetniški cilj dokaj visoko. Na repertoarju so v prvi vrsti slovanska dela, potem pa najboljša dela svetovne literature. Izmed Slovencev sta zastopana Ivan Cankar s »Kraljem na Betajnovi« in Finžgar z »Verigo«. Gledališče bo poslej električno razsvetljeno, nabavili so nove dekoracije, zvišali umtniško osobje drame in opere ter anga- žovaH popoln lastni orkester 36 članov. Gledališko upravo vodi intendant Gjuro Prejac, ravnatelj in režišer drame je A. V. Bek, ravnatelj uprave V. Bublik in ravnatelj opere Mirko Polič. Režiserji so M, D. Milovanovič, Dušan Mitrovič in Dragotin Vukovid, kapelnika L. Fritz in Lovro pl. Matačič. pr Književni jug. Izšla je 14.—15. številka tega leposlovnega lista s sledečo vsebino: Ivo Andrič: Walt Withman, Stanislav Vinaver: Tri pesme, Miloš Crnjan-ski: O bogovima, Ivan Albrecht: Človek moli. I. Milčetič: Jagičev život Jurja Kri-žaniča. Augustin Ujevič: Tri pesme. Niko Bartulovič: Plava. Dora Pfanova: Reve-ries. Dr. Petar Kolendič: Juraj čulinovič u Šibeniku. Ljubomir Micič: Kad ugasim sveču, Antun Barac: Savremene refleksije. Guido Tartaglia: Četiri šetnje. Ivan Matičič: Truplo, U književnom pregledu piše Anica Savič o stogodišnjici Walta Withmana, N. Bartulovič o Car-Eminovoj knjiži: Pod sumnjem. Božidar Borko o Golarovoj knjiži: Rožni grm i B. Mašič o Čorovičevoj knjiži: U čelijama. Beleška: Jakobsen: Niels Lyhne; Književni konora-ri Matic® Hrvatske; Koncerat čclis*e Mokranjca; B. Popovič; Antologija srp. lirike. Guido Tartaglia: Na raskrsnici itd. — »Književni jug« je edina jugo?'ov^nska revij?«., ki je zbrala okoli sebe vse naj-| boljše srb?ke, hrvatske in slovenske pisa-| telje; izhaja dvakrat na mesec in stane za četrt leta 15 kron. Uprava: Zagreb, Gunduličeva ulica 29. i Vprašanje kmetijske šole na Gorenjskem se plete že dolga leta. Že pred 20. leti jc dal takratni deželni zbor nalogo, da se poišče primarno posestvo za to šolo. Deželni odbor je to naročilo izvršil in predlagal, da se izbere eno izmed ponude-nih posestev v radovljiškem okraju, ali Wuchcrerjevo posestvo v Lescah ali pa posestvo Žvegelnovo v Rečici ali Gorjah. Deželm odbor je zavzel takrat načelno stališče, da sc ima kmetijska šola ustanoviti v planinskem delu naše Gorenjske in da ima gojiti v prvi vrsti mlekarstvo v zvezi s planšarstvom. Najbolj mu je ugajalo takrat Wuchererjevo posestvo v Lescah, ker je imelo po izjavi komisije najbolj prikladna poslopja, ki bi se s primeroma majhnimi stroški dala pripraviti za šolo. Ugajala j-e tudi lega in kakovost zemljišč. Tudi bi se dobil v neposredni bližini pašnik v obsegu 50 oralov, lahko pa tudi planina na Begunjščici, ki je približno dve uri hoda oddaljena od Lesc, Za ustanovitev kmetijske šole v Lescah je prosila cela bližnja in daljna okolica nič manj kakor 16 občin radovljiškega okraja. Od takrat je vprašanje kmetijske šole na Gorenjskem zaspalo. Zgodilo se je to, ker ni našla ustanovitev nove šole splošnega odmeva, zlasti pa zaradi tega, ker se je med tem časom kmetijska šola na Grmu z vpdjavo zimske šole in s svojo gospodarsko preuredbo tako preosnovala, da so jo z uspehom obiskovali tudi gorenjski sinovi. Danes pa je ob izpremenjenem našem položaju prišlo to vprašanje zopet na dan. Gorenjska želi in potrebuje svoje kmetijske šole. Naši planinski kraji potrebujejo šole, ki bi se še bolj ozirala na razmere in potrebe planinskih krajev kakor je to mogoče šoli na Grmu. Dokaz temu so peticije, ki leže pri deželni vladi, krog interesentov za gorenjsko kmetijsko šolo pa je postal dokaj večji. Danes se poganjajo za to šolo tudi gospodarji kranjskega okraja, ki jo žele imeti na posestvu barona Zoisa na Brdu pri Kranju. Dobiti jo želijo v svojo sredo pa tudi , interesentje Kamniškega okraja. Kmetska f zveza za Kamniški okraj prosi, da bi se ustanovila na posestvu barona Apfaltrer-na v Križu pri Kamniku. Kakor se vidi, želijo naši gorenjski zastopniki, da bi se ob izvedbi agrarne reforme pridobilo za šolo grajščino na Brdu oziroma grajščino Križ. Razveseljivo je dejstvo, da sc čimdalje bolj priznava važnost kmetijskega šolstva za napredek našega kmetijstva tudi s strani praJttičnih gospodarjev in da se je vnelo tako pogajanje za pridobitev gorenjske kmetijske šole. Seveda je veliko vprašanje, ali bo mogoče in kako se bo dalo ugoditi različnim željam gorenjskih interesentov. To je gotovo, da se bo dalo ob izvajanju agrarne reforme lažje pridobiti primerno posestvo za tak zavod, kakor sicer. Edino merodajna pa za nas ne more biti ta okoliščina. Važno je, da postavimo šolo v najbolj grimeren kraj, na najbolj pripravno mesto, anes imamo v kmetijskem šolstvu in kar je z njim v zvezi že tako bogate izkušnje, da si bomo lahko izbrali najbolj ugoden objekt, ki nam bo na ponudbo. Gorenjska šola bo morala vplivati v prvi vrsti na po-vzaigo živinoreje in mlekarstva v zvezi z gorenjskim planinarstvom, Ako naj šola s tem programom prinese Gorenjski rea ti- ste koristi, ki se od nje pričakujejo, potem je treba s šolo na vsak način v planinski del naše gorenjske strani. Poleg kranjskega in kamniškega okraja bo prišel v poštev še zmeraj radovljiški okraj, kjer se je nameravalo že pred 20. leti dobiti pripravno posestvo za tako šolo. Ondotne občine se bodo gotovo tudi sedaj potegnile za pridobitev kmetijske šole. Bodoča kmetijska šola bo morala gojiti tudi razne druge panoge gorenjskega kmetijstva, da bo ustregla potrebam naših gorenjskih gospodarjev. Gojiti bo morala tudi kmetijsko rastlinarstvo, sadjarstvo in tudi vrtnarstvo. Zaradi tega js posebno važno, da ji izberemo pripravno lego. Danes ni zadosti, da se pridobi sploh kaka grajščina z obširnim posestvom za šolo, ampak je treba gledati na razne pogoje, ki so bolj ali manj merodajni za uspešen razvoj šoie in šolskega gospodarstva. Velikost posestva je pri tem najmanj merodajna. Glavna stvar je, da odgovarjajo šolski in gospodarski prostori in da je posestvo instruktivno urejeno. Le v tem slučaju je računati na uspeh. Glede kraja, kamor naj se postavi bodoča kmetijska šola, še ni mogoče danes navesti nobenega konkretnega predloga, ker še ne vemo za vse ponudbe. Danes vemo le toliko, da bi jo radi dobili razni gorenjski okraji. Kar pa že danes lahko povemo, je to, da bo treba vpoštevati pri izberi objekta sledeče pogoje: Šola mora imeti v primerni bližini dosti veliko planino, pripravno če mogoče za zadružno planšarstvo. Bližnja okolica šole bodi primerna za povzdigo mlekarstva in pripravna za zadružno mlekarstvo, ki mora imeti na šoli potrebno vodstvo. Dosledno mora šola biti preskrbljena z zadostno množino tekoče vode, ki je potrebna ne le za intenzivno rejo molzne govedi in uspešen obrat mlekarstva, ampak tudi za intenzivno šolsko vrtnarstvo. Potrebno je tudi, da stoji šola čim bližje železnice, da bo lahko pristopna učencem, obiskovalcem tečajev itd. Sedaj je najbolj važno, da si zagotovimo pripraven objekt za to šolo, kar bo toliko lažje, ker nam utegne iti agrarna reforma na roko. Zato ni zamujali ne časa, ne prilike. Rohrmann. g Ponudbe za vreče. Privilegirana trgovska agencija naše države v Londonu je poslala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani ponudbo za vreče, ki je interesentom v zbornični pisarni na vpogled. g Odprava tovorov v Severno in Južno Ameriko. Spedicijska družba »Adria-tica« v Trstu poroča trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je sedaj možnost dana, blago pošiljati preko Trsta v Severno in Južno Ameriko, ker ni ovir glede prevoza po ozemlju, ki je od Lahov zasedeno. Natančnejša poročila je dobiti pri omenjeni spedicijski družbi. g Železni in jekleni predmeti. Neka švicarska tvrdka je posiala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani ponudbo za raznovrstno jekleno žico, razno železo, verige, vijake, žage, žičnike, vsakovrstno pločevino itd, Dotična ponudba je interesentom v zbornični pisarni na vpogled. g Železni vitriol in žvepleni ogljik. Tvrdke, ki se zanimajo za nakup železnega vitriola in žveplenega ogljika, dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani naslov dunajske firme, ki ponu« ja omenjene predmete v nakup. g Italijani in Jadranska banka. »Jugo-slav, Lloyd« poroča, da je tečaj dclnic Jadranske banke zadni čas silno poskočiL To pa zato, ker so se začeli za te delnice zanimati Italijani, ki jih kupujejo za visoko ceno. List opozarja na nevarnost, da preide ta domači zaVod v tuje roke. g Organizacija pridelovalcev tobaka v Hercegovini bo v kratkem izvršena. Sedež glavnega odbora je v Mostaru, kjer se bo v kratkem vršil ustanovni občni zbor. g Filoksera v Hercegovini je tekom vojne, ko so bili vinogradi več ali manj zapuščeni, tako napredovala, da ni več misliti na pomožna sredstva, marveč bo treba vinograde prenoviti in zasaditi ame-rikansko trto. »Nar. Sloboda« poziva državo, naj pravočasno skrbi za zadostno število dobrih trtnic. g Dovolitve za nakup živil. Ministrstvo za prehrano in obnovo dežel v Belgradu je izdalo nastopne dovolitve za uvoz živil v Slovenijo: I. Knezu v Ljubljani, 2 vagona pšenice; Fr. Matheis v Brežicah, 5 vagonov moke, 3 vagone koruze; Fran Paulin v Ljubljani, 2 vagona graha, 5 vagonov pšenice; Ivan Filipčič v Brežicah, 8 vagonov koruze, 2 vagona fižola, t vagon moke; Neskoviču iz Beške v Celju, 1 vagon ječmena; Gregorič & Komp. iz Ljubljane v Pečuh, 10.000 loja; Aleksander Grundner iz Žreč pri Konjicah, 2 vagona koruze, 1 vagon pšenice; Janko Popovič v Ljubljani, 500 komadov svinj, 200 komadov goveje živine, 2 vagona masti; Gustav Štieger vCelju. 1 vagon moke; Dragotin Vesenscheg v Konjicah, 3 vagone pšenice; Vincenc Jamnik v Spodnjem Dravogradu, 5 vagonov koruze, 2 vagona pšenice: L Gutenberger v Mežici, 1 vagon pšenice, 1 vagon koruze; Josip Rosenberg v Mariboru, 20 vagonov ovsa, 5 vagonov ječmena, 5 vagonov graha, 10 vagonov pšenice; Viktor wogg v Celju, 1 vagon koruze; Josip Ornlk v Ptuju, 1 vagon moke; Kari Wesenscheg v Konjicah, 6 vagonov koruze, 4 vagone pšenice; pivovarna Goetz v Mariboru, 5 vagonov ječmena; Vinko Maj-dič v Kranju, 20 vagonov pšenice; okrajni gospodarski urad v Celju, 2 vagona koruze, 3 vagone ovsa, 1 vagon pšenice; Mo-ručilovič iz Siska v Maribor, 20 vagonov koruze; Josip Rosenberg v Mariboru, 15 vagonov koruze; Jug v Št. Petru v Savinjski dolini, 1 vagon koruze; tvrdka Franc in Matheis v Brežicah, 5 vagonov koruze; Ivan Boehm v Framu, 1 vagon koruze, 1 vagon pšenice; Peter Majdič v Celju, 50 vagonov pšenice, 30 vagonov koruze; Anton Jurca v Ptuju, 1 vagon moke; A. Ko-lenc v Celju, 10 vagonov koruze; I. Stie-ger v Celju, 1 vagon koruze; A. Šarabon v Ljubljani, 45 vagonov pšenice, 20 vagonov koruze, 5 vagonov ječmena; Lazar Jefbič iz Zenice za Pliberg, 2 vagona ovsa, 5 vagonov koruze, 3 vagone pšenice; vojna zveza vLjubljani, 53 vagonov pšenice, 120 vagonov koruze, 15 vagonov koruze. Listnica uredništva. Piscu notice »Predrznost«: Prosimo, da se podpišete. Nepodpisanih rokopisov ne moremo objavljati. Sklicujoč se na svoječasno vposlani dve spomenici (i dne 1. januarja 1919 in z dne 9. marca 1919) predložimo, z ozirom na razne zakulisne spletke nam nenaklonjenih, sovražnih elementov, predstoječo resolucijo kot poslednji opomin me-rodajnim faktorjem in še zadnjikrat povemo, kaj smo in kaj hočemo. PoStni adjunkti, oflcijanti in aspiranti so Uradniki poštne uprave (odredbeni list štev. 12 iz leta 1909 § 17). Oni opravljajo ista dela in z isto odgovornostjo, kakor pragmatični uradniki (maturanti in nematuranti) in se z njimi menjavajo ;v službi, katero vrše tako administrativno, kakor prometno v največjo zadovoljnost — a za sramotno plačilo. Oni edino so kvalifirican naraščai poštarjev, fmeli so tudi pravo, da se jih je po 8 službenih letih sprejelo v prometni tečaj in imenovalo pragmatičnim uradnikom z istimi pravicami in istim napredovanjem kakor maturante. Najhitrejša in najboljša pot do kruha je bila u to uradništvo, imenovan biti poštarjem, kar se je zgodilo s tem, da je dotični adjunkt, oficijant ali aspirant kompetiral za razpisano mesto. Po petih letih službovanja kot poštar je napravil nad-poštarski izpti, s katerim je bil upravičen prositi za nadpoštarsko mesto in istočasno s podelitvijo bil imenovan nadpoštariem (odgovarja IX. čin. raz.), S tem je dotičnik celo daleko prekosil svojega," istočasno v poštno službo vstopivšega tovariša maturanta. Naravno ie, da vsled prevelike množine (največja kategorija) te vrste uradništva niso mogli vsi postati poštarji, deloma ker ni na razpolago toliko poštarskih mest, deloma ker so se razmere posameznikov tako izpremenile, da jim ni kazalo premeniti kraja svoje namestitve, ali ker ne bi mogel kot starejši oženieni adjunkt utrpeti stroške za premestitev in radi šolskega obiskovanja svojih otrok ali ker ne bi mogel kot starejši adjunkt utrpeti znižanja plače z imenovanjem poštarjem L t. d. Preostalo jc le šc za sprejem v prometni tečaj prosili. Ker je bil stan adjunktov, oficijantov in aspirantov ustvarjen leta 1902., so se leta 1911., 1912., 1913. začeli priglašati prvi prosilci, katere pa se je navadno po vrsti, brez vsake motivacije, odklanjalo, ker se je vpoštevalo v prvi vrsti certifikatiste, potem maturante, a za ad-junkte, oficijante in aspirante ni preostalo nič prostora; le malo jih ie imelo srečo, da so bili sprejeti ,in to so bili Italijani — dočim je moral Slovenec molče trpeti. Ker je bil prometni tečaj iz leta 1913. poslednji in pozneje ni bil radi nastale vojne nobeden več otvorjen, na katere pa bi prvič odklonjeni prosilci mogli z vso gotovostjo računati na sprejem, je zadeva ostala nerešena. Ni pa se delalo pri vseh ravnateljstvih enako. Tako n. pr. ie poštno ravnateljstvo v fnomostu vsakega oficijanta, ki je dovršil 8 službenih let, samo pozvalo, da vloži prošnjo za sprejem v prometni tečaj. Ker ie bivša Avstrija Slednjič že sama uvidela, da je treba to zlo, ta nestvor odpraviti, je sklenila s koncem leta 1918. ta stan uvrstiti v dovršeni službeni dobi odgovarjajoče činovne razrede pragmatičnih uradnikov, in sfcer brez vsakega izpita, ker toga že itak imajo iu ker jih je dolgoletna služba že sama kvalificirala. Ta naredba ni zagledala belega dne, ker jo fe prehitel preobrat. Nanovo narrtali državi — Čeho-Siovnška in Nemška Avstriia sta že nričetkom tega leta ta stan odpravili in ga uvrstili v status pragmatičnih uradnikov, medtem ko se pri nas cela stvor namenoma zavlačuje in se nam hoče napraviti suženjstvo, hujše od V področju poštnega ravnateljstva v Zagrebu je zadeva že davno urejena in vsi, tudi uradnice, so uvrščeni v odgovarjajoče činovne razrede. In pri nas? Če se ie imenovalo pri našem čekovnem uradu nekvalificirano osobje, brez predpisane predizobrazbe, brez prakse in brez izpita po štirih mesecih v X. in IX. činovni razred, zakaj se ne imenuje nas kvalifikovane, ki smo napravili trimesečno prakso, trimesečni teoretični tečaj in strog strokovni izpit, in imamo najmanj predpisane štiri srednje šole? Ali nismo tudi na podlagi daljšega (do 30 let in črez) neoporekljivoga služ-bovania gotovo upravifeni isto zahtevati? Vidi se zmožne tu, vidi se jih tam, ki vrhu-lega niti zmožni niso, a nas, ki smo svojo zmožnost in sposobnost dokazali z Izpiti in dolgoletnim službovanjem, nas sc ne vidi, nn nas se noče ozirati? Naj li trpimo še nadalje vsled prenizkih plač in tem odgovarjajočih draginjsltih doklad v n.vnižji izmeri? Ali naj še nadalje Izvršujemo Isto delo, naj imamo iste dolžnosti, kakor naši pragmatični tovariši — ne pa Isto plačo in iste pravice? P-ištni adiurktl. oficiianti in aspiranti so najmočnejši faktor poštne uprave v Sloveniji. Omenimo samo mimogrede dejstvo, da vzdržujejo celokupni promet aa Koroškem in Štajerskem skoro izključivo lo adjunkti in aspiranti. Dočim je bivša Avstrija, ki je ustvarila ta stan kot cenen uiaterijal, ki naj bi le delal, drugi pa počivali, že sama izprevidela, da so take razmere nevzdržne in sklenila, kakor že omenjeno, ta stan uvrstiti v status pragmatičnih uradnikov z istim napredovanjem vidimo, da naše kompetentno mesto rešitev našega vprašanja še vedno zavlačuje in nima namena ga pravično rešiti. Vsepovsod se poudarja beseda demokrati-zem, a dela se v nasprotnem smislu. Mi razumemo pod to označbo pravico za vse, za enako delo, enako plačilo. V zadnjem, odločilnem trenutku še enkrat povzdignemo svoj glas, da smo stan, na katerega se mora v prvi vrsti ozirati, in da sc ne bomo nikdar strinjali s tem, da bi se za isto delo ustvarili dve skupini uradništva, katerih prva bi za boljše plačilo, druga pa za slabše rabotala. Omenimo tudi še, da jc ravno sedaj bilo imenovanih v novo pridobljenih krajih Slovenije na Štajerskem in Koroškem mnogo mladih oficijantov in aspirantov poštarjem, kateri bodo kot taki bajž uvrščeni v skupino »C* sedanje službene pragmatike. Popolnoma se strinjamo s tem, ker so poštarji naši tovariši z isto predizobrazbo, z islo strokovno naobrazbo, z istim strokovnim izpitom in sc oni rekrutirajo iz naših vrst, zahtevamo pa, da se tudi vsi ostali adjunkti, oficijanti in aspiranti uvrste v isto skupino, in sicer istočasno s poštarji. Poudarjamo, da hi sc onim tovarišem, katerim ne kaže prositi za poštarska mesta radi družinskih razmer, ali ker ni več pošt na razpolago, zgodila vnebovpijoča krivica, ako bi se iih prezrlo, ker bi na tak način, ne iz lastne krivde zaostali proti lastnim tovarišem z isto šolsko izobrazbo, z isto strokovno naobrazbo, z istim uspehom napravljenim izpitom in z isto službeno dobo. Omenimo, da imamo tovariše s 15- do 30-In večletno službeno dobo, ki niso prosili za pošte, medtem ko so bili imenovani osobito sedaj poštarjem tovariši tudi s petletno službeno dobo. Ne samo torej, da bi vsi ti preskočili vse starejše tovariše, zadal bi se ostalim naikrivičnejši udarec, ker bi se tem zaprla proti lastnim in najmlajšim tovarišem pot do enakega napredovanja. Končno poudarjamo, da nam ie to našo zahtevo po takojšnji uvrstitvi v skupino »C« sedanje pragmatike priznala tudi zveza poštnih organizacij (razen društva maturantov v Ljubljani, katero takrat še ni pristopilo k zvezi) v spomenici z dne 9. sušca 1919 v točki I., 3. odstavek, in vse poštne organizacije celega kraljestva v resoluciji I. skupščine v Beogradu, pod točko 11. Na podlagi navedenega ponovno zahtevamo: 1. da se vsi sedanji poštni adjunkti, oficijanti in aspiranti takoj, in sicer še pred malo pragmatiko, ki ima baie v kratkem iziti, uvrste na podlagi slu?bene dobe v odgovarjajoče razrede sedanje skupine »C« pragmatičnih uradnikov, 2. Ugotavljamo, da so poštarji prejeli odgovor, v katerem se jim zagotavlja uvrstitev v skupino »C« pragmatičnih uradnikov še pred ureditvijo uradniškega vprašanja, dočim mi še vedno čakamo na odgovor in ga tem potom u r g i r a m o. 3. Ker smo poštarji, ndjunkti in aspiranti. sprejeti še za časa bivše Avstrije, eden in isti stan fneprngmatični uradniki poštne unrnve) z isto izobrazbo in Izpiti, zahtevamo skupno in istočasno rešitev tega vprašanja, osobito skupno uvrstitev v isto skupino, V Ljubljani, dne 12. avgusta 1919. Drr-tro poštnih adjuntkov, oficijantov in aspirantov v Ljubljani. ^ariSa anseržSSsili roJabOU e se®Ici32ii2 ozssaiin. Med darili ameriških rojakov je mnogo zabojev naslovljenih na osebe, ki prebivajo v zasedenem ozemlju. Ti zaboji se nahajajo v skladišču »Balkan« v Ljubljani, kjer jih lahko vsak čas naslovljenci dvignejo proti spričevalu o idenliteti. Zaboji bodo na željo odposlancev »Jugoslovanske podporne akcije v Ameriki« gg. Predoviča in Sitarja ležali toliko časa v skladišču (tudi več let), dokler se ne oglasijo naslovljenci. Ako so naslovljenci begunci in prebivajo sedaj v Jugoslaviji prejmejo lahko zaboje takoj. Morajo se pa izkazati s potrdilom županstva sedanjega bivališča in Posredcv? W<*a urada za begunce v Ljubljani IZKAZ. Kos (Losi) Janez, Markč pri Ročinju, Primorsko — Koss A., Cleveland. Simčič I rane, Vedrinjan 38, p. Kojsko, Goriško — Urbas Lois, Cleveland. Mahink Jernej, Senožeče, Kranjsko —. Ma-hink Blaž, Chicago 111. Molk Matia, Gornja Planina pri Rakeku — Molk Mat., Cleveland. Berginc Ar.a, Drežnica 21, p. Kobarid — Ber-ginc Jakob. Milwnnkee Wis. Kos Frančiška, Trsink 13, p. Podbrdo-Tolmin — Roter .John, Cleveland. Erloh Jakob, Sp. Doblje, p. Loče pri Beljaku — Kansas St., San Francisko. Gorjanc Terezija, Loka, p. Kanal — Gorjanc Ivan Cleveland. Fišer Josip, Črniče 37, pri Gorici — Flšer Ciril, Pos. Škerl Marija, vas Dolne Zemon 7. p. II. Bistrica — Šktrl Josip, Cleveland. Černetič-Skur Marijana, P. Platkchin-Prose-nico, Prov. Udine, Venezia — Skur Josip, Cleveland. Lilavačič Ivan, Mala Bukovica 16, Ilir. Bistrica (?) — Štelančič Frank Ore Hill P. Županstvo Ilirska Bistrica — Zveza Jugosl. žen in deklet, Cleveland. Župnija Logatec — Slov. Red. Cross, Jollet Illinois. Podberšček Mana, Št. Martin 75, p. Kojsko, Primorsko — Podberšček Mike, Cleveland. Mejak Ivan, Landol, p. Hrale pri Postojni — Mejak Jakob Joliet 111. Jug Marija, Čiginj 6, pri Tolminu — Ulemann Math., lndianapolis. Žetko Antonija, Laze 16, p. Senožeče — Zet-ko Anton, Joliet. Uršič Marija, Kobarid 84 — ? Balant Ivana, Sp. Kanomlje 58, p. Sp. Idrija — Balant Anton, FJv Minn. Tomažič Ivan, Sluje (?) 14. Obrov (?) — To-mažič John. Cleveland 2igoj Anton, Sv. Krlž-Cesta, pri Ajdovičini — Žlgoj Albert, Milwaukee Wis. Tomšič Ivan, II. Bistrica 107, Trnovo-Bistri-ca — Levar Louis, Cleveland. Kljun Franc, Zagorje 35, p. Sv. Peter na Krasu — Gaher Joe, Joliet 111. Kosovelj Katarina, Osek, p. šempaa pri Gorici — Badalič Ciril, Chicago III. Vuga Jožef, Ročinj 125, Kanal — ? Cleveland. Pahor Anton, Miren 22, pri Gorici — Pahor Gabrijel, Milwaukee Wis. Županstvo občine Divača — Zveza jugosl. žen in deklet, Cleveland. Sterlinko Luka, Alha 21, Kanal — Piki Joe, Cleveland. Srebot Josip, Veverke 12, Št. Peter-Košana — Srebot Josip, Cleveland. Udovič Elizabeta, Planina 58, pri Rakeku — Udovič Mat., Cleveland. Petrič Janez F., Jerkovac, p. Planina-Rakek — Maschek Peter, Gellert Minn. Gustišar Andrej, Dol. Logatec 19 — Mihevc Joe, Cleveland. Bizjak Marija, Lokavec pri Ajdovščini, Vas Slokarii 53 — Bizjak Jos., Cleveland. Kregar Marija, Ilirska Bistrica 128 — Kregar Jos., Cleveland. Brozina Marija, Jelšane 22 — Brozina Josip, Cleveland. Rotar Franc, Kal 92, p. Št. Peter na Krasu — Rotar Anton, Cleveland. Županstvo občine Kanal pri Gorici — Zveza jugosl. žen in deklet, Cleveland. Cerkvenik Ivana, Kačice 19, p. Lokev pri Divači — Cerkvenik Rudolf, Cleveland. Bracali Ivana, St. M. M. Spod 401, p. Serva-ta, Trst — Menort Lov., Shebojjygau Wis Seljak Marija, Planina 99, pri Rakeku — Se-Ijak Franc, Cleveland. Boltar Terezija, Ročinj 18, pri Kanalu — Bol-tar Ivan, Cleveland. Vidrih Ivan, Lešnice 11, Št. Peter na Krasu — Vidrih Janko, Imperial Pa. Sleiko Marija, Hrenovice 58, pri Postojni — Slejko Franc, Cleveland. Černe Tereza, vas Stenice, Kranjsko (?) — Černe Joe, Ore Hill Pa. Vidmar Pavla, Lokavec 152, pri Ajdovščini — Vidmar Ivan, Cleveland. Žakel Anton, Kalce 30, Gorenji Logatec — Žakel Ven. S Malma, Chicago 111. Potapan Franc, Mala Bukovica 11, p. Ilir. Bistrica — Potapan Jože, Ore Hill. Čič Janez, Vel. Brdo 16, p. Razdrto pri Postojni — Čič Martin, Berlin Pa. Leban Marija, Poljubin 28, p. Tolmin — Kavčič A., Peoria III. Fornazarič Rozalija, Osek 81, p. Šempas pri Gorici — Toplikar Avgust, Kansas City Kans. Nemgar Frančiška, Laze 54, p. Planina pri Rakeku — Nemgar Franc, Evelel Minn. Turkovič Jožefa, Brce 4, Jelšane — Turkovič Jos., Cleveland. Berginc Ana, Drežnica 21, p. Kobarid — Berginc Jack, Milwaukee Wis. Kovač Mariia, Lokavec 211, Primorsko — Kovač Avgust, Cleveland. Tomšič Ivan, Knožak 30, Trnovo — Tomšič Mariia. Valdez Colorado. Benčar Kristina, Kosi 105, Ročinj — Benčar Ana, Oeveland. Urbas Ivana, Spod. Planina 182, pri Rnkeku — Urbas Alo:z, Cleveland. Cucek Mari:ana. Kal 8, Št. Peter na Kraku — Cucek Janez. Collinwood. Štefančič Marija, Trnovo 73 — Princ Joe, Lhe Boygau Wis. Gabrenja Martin, Rakek 3 — Gabrenja F., St. Jo!'nstown Pa. Uršič Aojzija, Kobarid 15 — PeŠut Marija, Michi». RflTlifllP vnfflip 80 prevzamejo: na llU&IlliUli tUu'l o razpolago eno in dvo uprežni vozovi. Naslov pove: Anončni zav d Beseljau ARožanc, Ljubljan, Cankarjevo nabr. 5. z gostilno ln trgovino ter 2 orala travnika se radi smrti lastnika takoj proda. Na«lov pove: Anončni zavod, Beseljau & Rožanc, Ljubljana, Cankarjovo nabr. 5. flPVil ali f!R7f1 v bližmi železnice Ul IU, tudi UULll kupi lesolzvozna tvrdka. Naslov pove: Anončni zavod: Beseljak & ltožauc. Liubliana. Cnnknr. jovo nabrežje 5. NoroCaJie »Slovenca"! rinl/ln pridno in zanesljivo. so išče k UoHlB, mali družini za hiSno delo. — Prednost katera ima veselje do gostilne. Ponudbe na naslov: H. C. pošta Dob pri Domžalah, Gorenjsko, Otvoril sem hotel Beograd a v Slovenigradfa kjer se nahaja goattl-na, kavarna, mesarija, prenočišča, kegljišč«, krasen vrt in ae dobe vozniki aa vso strani. Točil bom najboljša vina ln pivo ter kavo. Vsak čas se bodo dobila mrzla in topla Jedila. Imel bom na zalogi Tino vseh vrat v sodih ln steklenicah ter aadievoo na drobno ln flebeio za razpošiljanje od 56 1 naprej. Za obilen oblak ln naročila so priporoča Andrej Ose t, hotel Beograd, v Sloveajemgradco. Brez poseb. obresti I a. Fran KolbP*^ poštni uradnik Veronika Kolhč rojena Weinberger poročena. Št. Vid nad Ljabljano. Zagorje ob Savi. Zagorje, 24. avgusta 1919. Več gospodov na hrano sprejme LAMPERT, Vegova nI. 8. Spalne in jedilne šole, kuhinjske oprave, postelje, spodnje ln vrhne modroce, umivalnike, vsakovrstno omare, mize in stole iz trdega ln mehkega lesa, priporočata Brata Sever, zaloga pohištva in tapetniška delavnica, Ljubljana, Kollzej. Vabimo na ogledi Kupi 25 ltr. Špirita fin. Proda se: 1 amer. pis. stroj — 1 omara, 1 kopal, banja — 1 žimnlca nova 1 kuh. kredenca — 1 Frommer pištola — 1 častniški plašč, nov. Ponudbe sprejema; CnpOJaka posredovalnica »BSerkator« LJubljana, Jurčičev trg 3. __Iščem za svoja posestvo v severni Bosni v rodovitnem kraju, nedaleč od Zagrebu pošteno in snažno družino ki ae dobro razume na gospodarstvo, vinogradništvo in sadjarstvo in katera bi prevzela moje posestvo po pogodbi proti obračunu, ker moram biti radi državne alužbe celo leto odsoten. Ako bi ae družina izkazala vseskozi vedno in zaupno, ostane na posestvu lahko do smrti glavarja družine. Nastop službe najkasneje do konca oktobra. Posebno dobro dc«el bi vrtnar, ker je posestvo mani kot 1 km oddaljeno od mesta ob glavni cei»(i, ob vodi, ter v celi okolici in vrtnarje, ki bi oskrbovala mesto J z zelenjavo. Rollektantje morajo imeti i zase potrebno pohištvo in kuhinjsko j opravo. Ponudbe naj se pošljejo na na-" slov. Dr. Serlč, Bos. Dnblcm. 49?0 papir (Hollenpack) ran- Nudiva brazobvezno ovojni, v kolobarjih (Hollenpack) lično teže kolobarja v širinah 6Q—105 cm. Cena povprek K6'- za kg franko kolodvor Ljubljana. Cenjena naročila na tvrdko Krjavoc Jk Turk, LJubljana, Dolenjska cesta 18. vojaščine proat, zmožen nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, Izurjen v trgovini s mešanim blagom iftča službe. Naslov pove uprava tega lista pod fit 4901, ako znamka za odgovor. Proda aa ena breja svinja Zalokarjova ulica St 11. — UMI Naprodaj |e maio rabljen stroj za Izdelovanje parketov fabrikat »Zlmmermann Witwe, Wlen«, Dopisi pod „Lesna Inrtustrlfa" 4919 na upravništvo „Slovenca '. S Sladkorja J« treba manj« ako ae vporablja .Congo' ™?.9o" praSeno, zmleto, mešano a pravo kavo. 1 original 63 kg zaboj, sortirano, okusno v 1/5, 1/10, 1/20 kg pakotlrano franko zaboj K 756-—, Poštna pošiljatev 16 kg sortirano franko E200-—. — Odpošilja samo ako s« pošlje denar naprej ali po povzetju LANQ & COMP., Oiljeh. Brzojavi: LANdCOMP. Kupi se ali posamezni deli kot prodajalne mizo, predalniki, tehtnice, stojala za tekočine i. t d. — Ponudbo na ALOJZIJA KOCMURJA, Ljubljana, Dunajska o. 38. kupi vsako množino Leopold Knez, Krško. Zenitna ponudba. Mladenič, 35 let star, ima 3000 kron premoženja se želi v svrho ženitve seznaniti z dekletom ali z mlado vdovo brez otrok, ki bi imela pekarijo, gostilno, ali posestvo. Le resne ponudbe pod: „V ljubezni jo areča" 4935 na upravo „Slovencau. Tajnost zajamčena. Razglas. V nedeljo dne 24. t. m. popoldan ob 2. url se bo v pivovarni v Lcacali prodajal raznovrsten MATERIJAL kakor: traunt, deske, stopnicc, okna, vrata Itd. Kupci se vabijo. Išče se za graščino na Gorenjskem neoženjen, zanesljiv, po- ste4ten vrtnar izurjen v vseh strokah vrtnarstva in sadjereje. Podatki v upravništvu pod .4866* (ako znamka za odg.) goštilaba v Ljubljani »o išče v najem. Ponudbe na Lambp«?, Vegova ulica št 8, □conocanaacaacaauuuuaciacanacaacapa d a Slavnemu občinstvu vljudno naznanjamo, da smo prevzeli in razširili trgovino in delavnico od g. /. Hlavka, Prešernova ulica št. 5 trije strokovnjaki in izdelujemo kot prej vse vrste protez, ortopeddlčnlh aparatov, bandai in trebušnih pasov kakor tudi popravljamo in nikljamo vse Idrurgično orodje. Priporočamo se slav. občinstvu kakor tudi gg. zdravnikom za nadaljno naklonjenost Tvrdka G. Besednik in drugovi družabniki Besednik - Peintk - Bogavac. D D D D D Zastopnik inozomske tvrdke kupi večjo množino žo zgotovljenlh Obvezne ponudbe s skrajno ceno, dobavnim časom in opisom istih na; ,(Ljubljana — poštni predal 151." za slovenščino in nemščino, po možnosti tudi za hrvaščino, samostojna starejša moč, stenografinja ia strojepiska se sprejme za Ljubljano. Ponudbe pod »Stalno št. 4730« na upravništvo tega lista. m trda ali mehka, vsako količino kupim za takoj ali pozneje. — Pismene ponudbe do 29. t, m. na „Adria - Woodez, LJubljana, Hotel Union. Proda se nova trgovska hiša z gospod, pcfflop:om, s približno 3 orali zomljišča, pripacL večji vinograd, travnik. njive in vrt a sadnim drevjem sa 120.000 K v PUooah pri Brežicah ob S. Posest. Mart*Sch wer, Samobor p. Zagr. Komisijska trgovina PiilD Pečenko, Hubljana, Danajska cesta 6. priporoča svojo bogato zalogo ma-uufaktumega blaga: ceflrja, tis« kovine, barhenta, Idola, hla-iavir.e, nogavic, robcev, sukanca, tvlla za Šivanje, bombaža za pletenja nogavic, gumbov, prit!ska£ev, rinile za čevlje in drugih izdelkov čeških tvornlc, katere zastopa. Sprejme se (h oženjen, pošten in priden za obdelavo vinogradov na Dolenjskem. Skrbljeno je za čedno, prostorno stanovanje in dobro mesečno plačo po dogovoru. A. Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta 21. gečmen, ooes, ožrs&i fl.cSr.cfsS. ] Samo na debelo S nudi : in profzoosSe Samo na debelo I Ivan Dumič, Zagreb, Zrinjevac 15. Tel-22-69- Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš nadvseljubljeni soprog in oče, gospod posestni!! Sn mesar 0 Gorici dne 21. t. m. ob 2. uri popoldne po kratki in mučni bolezni previden s svetimi zakramenti za umirajoče v 37. letu starosti v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega rajnika se vrši danes dno 23. t m. ob '/2 6. uri popoldne iz mrtvašnico dež. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 23. avgusta 1919. Valerija, soproga. Pavla, Olga, Alojzij in Ivan, otroci. NAZNANILO! Otvorlla sva na Marije Tarezije cesti 8t 10. (Gospo-svetsk* cesta) nasp«»ti evanne3|ske cerkve, trgovino z železmno in poljedelskimi stroji na debelo in drobno« Cenjenemu občinstvu zagotavljava sedanjim gospodarskim okoliščinam primerno, točno postrežbo« Priporočava se z odi. spoštovanjem ZflLTil & ŽILIC. LJUBLJANA v avgusta 1119. Naznanilo! » L Slavnemu občinstvu naznanjava, da sva prevzela gostilno »Narodni dom" v Celju. Skrbela bodeva za dobro in točno postrežbo ter se priporočava za mnogobrojen obisk. Ivan in Ana Cerne iz Goriškega. Pozor! Pozor I Imava za več tisoč parov bakančev kompletni štancani materijal. Kedo bi nama izgotovil bakanče v dveh mesecih in po kaki ceni? Odda se' enemu ali skupini. — Ponudbe na Erjavec & Turk, Ljubljana, Dolenjska cesta 18. Istotam se proda tudi 24 tisoč metrov papirkeper (papir blago) v kosih po 60 metrov, ž 78cm širine, po K 5— meter s franko Ljubljana. — Posredovalci dobijo 2% provizije. a kupi v vsaki množini strojilna tovarna Sansa & Co. v Ljubljani, Marije Terezije cesta 2. bakreno pocinkano dico mtano 3 vulkanij. gumo (£wn0ra11j) 30 vpeljavo elektrike, r osvetljavo po sobaf); 2 X / m I m* 2 X is m/m2 2x2 mm* 3X1 mlm\ — Vsaka mnojma na razpolago. Štefan Oirijaj, kom. trg. in agentura, Ljubljana Glizabetna cesta štev. n. apno, strešno in zidno opeko, štukaturni mavec, portlaud-cernent, betonsko železo, tračnice, fine Kose in brusne kamne, kolomaz, vinski kla, novo rdeče in staro belo vino, kremo za čevlje kakor „Erda.", „Bielerol", ..Bulin', bJks, žveplo, zeleno gallco, kavo, raznovrstno sukno, gotove obleke za dočko in druge potrebščine, naj so obrne na trgovsko agenturo pranc petan v Ljllbljal|1) Gra]slia plan(}la x Velika tovarna slamnikov v Rumuniji išče dobro izvežbanega Natančen naslov se izve v upravištvu tega lista po št. 4952. Rezan m okrogeB Ses tramove — drva — oglje, kupuja vsako množino „ DRAVA", lesna trgovska in Industrijska družba z o. z. V riui"iwGrut "TJ -I m I Odvetnik PHIL. ET IUR. D"' JOSIP ja otvoril pisarno v Ljubljani. Kolodvorska ulica St. S (RoJInova hlla nasproti hotela Štrukelj). se Sprejme se zobofeh prvovrstna moč, ki je perlehtno Izmjen d delu s haoCukom In zlatom. Vstop takoj. Ponudbe naj se poSljejo na: dr. Ifliroslao Luklts, zobni zdraonik, Sombor, BaCka. Temeljna kreda (Grundkreldo) vsako množino, celo vagine po cenah brez konkurence nudi tvrdka IVI.Tomaž.n, Ljubljana, Pred pru'aml 23 samo v celili vrečah, prodaja dokler traja zaloga Balkan' trq. špd. in kom. dein. družba, Ljubljana. boljši pošten mož se takoj sprejmo pri večjem posestvu blizu Ljubljane. Plača po dogovoru. Pismeno ponudbe na upravništvo lista pod »posten 4894«. Prvovrstna vozna kolesa lno-r n vw ter zdravi rheumatlzem, protln, neuiatgljo Želez. pOSt. StraŽa-TopliCe (ischlas), eksudate (ženska bolezni), ..... . posledice ran ln zlomljenja kosti i. t. d. SCZIJS OD 1. 111313 110 30. SBpl Pojasnila daje brezplačno ravnateljstvo. psasce, cevt in vsa zraven spadajoča dela priporoča J 2 „ obrezan stavbeni les (Staffelhdlzer) 10X1° cm, 4 m dolg 2 „ oorczao slavbeni les (Staffeiholzer) 10X13 cm ali 12X12, 4 m dolg. Deske so lahko dolgo 4 m in 3 80 m. Pouudbe je vposlati na Trboveljsko premotjokopuo druiuo, L.jU.iliana, Knatlicva ulica 13. — Tudi pouudbe na delne pošiljatve se vpoštevajo pioti ugodnim cenam. špecijalna trgovina s šivalnimi stroji In kolesi Ljubljana, Scdna ulica 7. Klavirje, pianine, harmonije, violine, citre, harmonike, Strune itd. — ima v velikanski zalogi ALFONZ BREZNIK učitelj Glasbene Mtitice in edini zapriseženi strokovnjak, LJUBLjANH, Kongresni trg 15 (nasproti nunske cerkve). 1816 Pri svinčenem rudokopu v Meilcl na Korofkem je razpisano mesto samostojnega Jamomerca. ProSnJe s prepisi šolskih in službenih spričeval ter z navedbo zahtevkov plače se naj vložijo najpozneje do 1. septembra t 1. Državno nadzorstvo In upravništvo v Meilcl. O o m ača tvor-nica perilo d.d. Zagreb, Jelačičev trg štev. 2, II. nadstr, nudi samo na debelo moške srajce, spodnje hlače, mehke ovratnike in drugo moško perilo. Naročbe se izvršujejo po povzetju z obratno poŠto. srbečico, hraste, liSale. anlčl pri človeku in živini mazilo zoper »rbečico. Brez duba in ne maže perilo. 1 lonček za eno osebo po pošti 7 K požt-nine prosto. — Prodaja in razpoiilja lekarna Trnk6czy v Ljubljani, zraven rotovža. 1631 JTliši, podgane, n vsa golazen mora poginiti ako porabliatu molu nnibolie proizkušuna in uplošno hv&iiena .reddtva, Kot proti pol|skim mišim K 0, ea pod Knn» iu mliil K 6 —; ea »Gorico K 5.—; tinktura za ctenloe h 6—; aiiiiknalec moljev Kl,-prašok proti mrčesom 3 — in C—k, mazilo proli asom pri i]udeb K 3 mazilo ea udi pri živin: K. 3-—; prusuU »a n4i » obleki in pe rilu K —, tinktura proti mrčesa na cadja in zelenjacil (unicev rastlin, K 3 —. 1'raaok proti mravljam 3 —. — l'oailja po povzotiu Zavoii za ekHpon I Mer, Zagreb 39., Pstrinjska ulica S. Tr,j'ovcom pri vooiem oajomu po ju*L. na jako prikladnem prostoru za obrt in trgovino z izhodom na glavni trg pred župno cerkvijo in na dovozno cesto poleg Savo so na prodaj. — V glavni enonadstropni hiši z mnogimi stanovanji se nahaja mesnica, klavnica ledenica, delavnica in prekajevalnica za mesno izdelke. — Druga enonad-stropna hiša stoji na vrtu. — Tretja pritlična se dotika vrta in tvori priliko za zgradbo trgovske hiše, ker stoji ob glavnem trgu tik pred župno cerkvijo. Podrobnosti: Aurel Rauer, Bedekovtina. fisfrilimsi^A za iu vratilni pogon, vraLla (gepelne) čistil-lS81fiasBaC«5 uiki, trljerjl, slamoreznlce za pogon z roko in silo, sadne :n v.nske stiskalnice, sadni mlini, brzopariinlld, stisknln ce za seno in drugi poljedelski stroji so vedno v veliki izberi v zalogi. »fes! FRANC KITTI, Ljubljana, Martinova cesta 2 edina zaloga poljedelskih strojev tovarne UMRATH & COMP. GOSPODARSKA ZVEZA V UUBUANI priporoča svojo veliko zalogo zajamčeno osobito: 10% staro ogrsko, letnik 1917 12' o ogrsko belo, letnik 1918 iz okolice Vršac-Belacrkva; lO°/0 banaško, letnik 1918 vsi brez kisline, nadalje štajerska, hrvatska in dolenjska vina, po na nižjih cenah v lastnih posodah. Vina so dobro obležana in prevzame Gospodarska zveza glede pristnosti vso odgovornost Največja zaloga ter prvovrstnega inozemskega Izbira oblelc lastnega izdelka po najnovejšem pariškem kroju. Srajce, kr a vale-samo veznice, nogavice Itd. Na debelo! SOLIDNE CENE! Na drobno! Prva kranjska raplalna SGHWA1 & BiZJA 1, Ljubljana Dvorni trg 3 (pod Narodno kavarno). Kupi se vsako množino zdravega in čistega Iv deblih od 11 2 do 5 metr. dolgih M ter debelih najmanj 20 centimetrov. Tolerira se eno do dve grči na deblih od štirih metrov. Kupi se tudi drug obrtni les. Oferte za kubični meter, naloženo oddajna postaja naj se pošljejo tvrdki Bratje WINKLE, Sevnica ob Savi. 0 0 D 0 D D D 0 g p BEOGRAD, DUBROVNIK, DUNAJ, KOTOR, LJUBLJANA, MARIBOR, METKOVIC, OPATIJA, SPLIT, ŠIBENIK, TRST, ZADER. Ekspozitura: KRANJ. _ De'nlška olavnica 30 000 000*— sPreiema: vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in žiro račun proti najugod-Heserve nad IO OOO OOO'-" nc)šcmu obrestovanju. Rentni davek plača banka iz svojega. — Kupuje in prodaja: ' menice, devize, vrednostne papirje i. t d. — Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje predujme: na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih, daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji. — Prevzema: borzna naročila in jih izvršuje najkulantneje. — Brzojavni naslov: JADRANSKA. ^□□□□□□□aunaaaagaaaacacaaaaaaaaaaaaaaaaoaaa; Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Liubliani* D g a o u G a u