332. štev. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah ln praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’—, polletno K 10"—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1'70. —-Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se pošilja upravništvu. ::: !" Telefon številka 118. ::: V Ljubljani, četrtek dne 28. novembra 1912. j. »LjL''.iag Leto I. ••• ••• NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. • •• ••• Posamezna številka 6 vinarjev. ::: Uredništvo in upravništvo: ::: Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-::: pust. — Za odgovor je priložiti znamko, s:: ::: Telefon Številka 118. ::: Balkanska vojna. Po krizi. TrStara — tratara — tratara — taaa. — Tako ie včeraj javna tromba dala znamenje — da je »abgeplezen.« Večerne vesti so že oznanjale popolcn mir. Ne sicer za vselej — ampak vsai za nekaj časa. dokler ne bodo iznajdljivi li;idie našli novega vzroka za krizo. Krize je torej konec. Kriza ie bila liuda in resna. Čutili smo jo povsod — in zdi se, da bomo nje posledice ču-.tili tudi v bodoče. Predvčerajšnjem so poročali listi, da bo Avstr; a Srbiji dala ultimatum. Vse je kazalo, da spbh ni več rešitve. Še včeraj so imeli nemški listi poročila, da je konzul Prochazka najbrž'.; mrtev. Ako bi to bilo res, bi bila najbrže vojna neizogibna. Toda izkazalo se je, da ie Prochazka živ in zdrav. Srbska vlada je že davno trdila — toda v Avstriji niso verjeli. Konzul Procliazka je sam telegrafiral, da je živ m .f^rav — *°da nemški listi so pisali, da si je najbrže kak srbski uradnik dovolil šalo — (ki S1 Jo znajo samo baje v Srbiji dovoliti) — da je (NR lfc'eRra.rn Ponarejen — in da niso verjeli, o , • r,emški listi zato niso bili konfiscirani!) osk; diplomati so bili toliko diplomatični, da, -o to neverjetnost porabili Srbiji v prid in so se svoji depeš* izrazili, da je pripravljena dati vsako zadoščenje, ako se je konzulu kaj pripetilo. To klavzulo so porabili v Avstriji in so rekli: »Srb^a nima čiste vesti — sicer bi ne pisala kaj takega —« Na vsak način so hoteli imeti črno na belem, da je konzul — mrtev. Zdaj pa se je izkazalo, da je živ in zdrav. Oni, ki so hoteli imeti blamažo za vsako ceno — jo imajo. Take blamaže povzroča — nemško na-ziranje o Srbiji, ki ima Srbe še vedno za nekak manj vreden narod. Taki nazori so nam že mnogo škodovali. Pri nas je bilo veliko vznemirjenje zaradi Prochazke — poročevalec dunajske »Zeit« pa poroča, da je afera Prochazka pustila Srbe čisto hladne in da se vsled straše-, vesti niso nič razburjali. Poročevalec pravi, a gledajo v Srbiji na Avstrijo prav tako — bofe V ^vstr^’ na Srbijo — da se torej nič ne Afera Prochazka je torej končana in bo ostala najbrže našim diplomatom še dolgo v spominu — Prišla pa je še druga izprememba — da skoraj razočaranje. Prestolonaslednik in šef generalnega štaba Schemua sta bila v Berlinu ’n oni, ki hočejo imeti vojno za vsako ceno — so polagali v ta poset mnogo nade. »Prestolo-aslednik ni šel samo na lov«, so pisali nemški listi m »Schemua ni šel samo na uro gledat.« Tako so pisan in nihče ni dvomil da ip tn nn<;pt velike važnosti. Mislili so tudida se hn n« set končal popolnoma po volji hutekn?w le Nemčija volaSka država s svojo bolno silo _ pole,! tega so tudi S Interesi v nevarnosti i J. Toda v Berlinu so mirno odgovorili, da ne kaže delati voine Sveto vali so. da naj se počaka do konca vojne in Šila SC b0d° vprašania na 3uku skupno re- »N. Fr. Presse« je prinesla prav lep Članek o berlinskem posetu in je povedala jasno- Av-stro-ogrska monarhija Srbiji ne bo podaia ul- ________ LISTEK. M. ZEV AKO r V senci jezuita. (Dalje.) Ovadili so ga velikemu profosu, ki ga je Pozval k sebi. Živa duša ni izvedela, kaj sta se zmenila SWn1nS8* ta dVa m0Ža* T°da Tit0 Se J’e vrnil V in jrn«nra^um' z mirnim usmevom na ustnicah, 0E0rtean5a,"V2"emirial!l "ikoli veJ-Zasr-.trovali so H va ’e dobilo drugo obliko. MbcamMn kamenjem! “'id 15:1 s Tito se ni pritoževal. Počakal jc Kmalu nato je izbruhnila med otroci v tistem delu mesta čudna, nalezljiva bolezen Najslavnejši zdravniki niso vedeli, kakšno lrne bi ji dali. Troje otrok je umrlo za njo.^ Od tistega dne so pustili lečnika pri miru. . . Sice pa so se odpirala vrata njegove prodajalne le redkokdaj podnevi. Pač pa se je zgodno ponoči tuintam, da so slišali sosedje pre-*'dno trkanje na oknice. Tito js pogledal skozi linico in šel nato odpirati. Poseti teh ponočnih odjemalcev so morali Piti brez dvoma jako dobičkanosni, zakaj pra-s° ljudje, da ima naložene pri bankah D£romne vsote Majhne rasti, brez opredeljive starosti, s rnimi lasmi, gladko počesanimi po temenu, poševnim čelom, brezbradim licem, ostrimi in ™rat! Plahimi očmi. tenkim, koščenim nosom, 'Učnimi, drobnimi dolgimi in žilavimi loka- timata. To se pravi, v Berlinu so proti vojni. Ako bi bili dah v Berlinu le malo nade — to bi bil po nemškem časopisju krik o »nibelunški zvestobi * — toda zdaj je vse tiho in mirno. Pred nekaj dnevi smo pisali, da je drugod lepa navada, da se države ne vmešavajo v vojno, dokler traja vojna z drugo državo — ampak da šele po vojni zahtevajo svoj delež. Ker takrat to ni bilo mnenje naših diplomatov — smo se že bali, da bomo konfiscirani — in glejte — danes se Čita, da je stopila avstrijska vlada na to stališče t. j. pripravljena je počakati, da bo konec balkanske vojne — potem pride vprašanje Albanije in pristanišče ob Ad-riji zopet na vrsto. Ko bi bila naša vlada prej stala na tem pravem stališču, bi ne bilo treba težkih in dragih kriz — V Berlinu torej niso za vojno. Zakaj pa ne? Ne kaže jim. Kdor pozna nemški ponos in nemško bahanje — ta ve, da bi šla Nemčija tako} na boj — akc bi količkaj kazalo. Toda narodnogospodarsko stališče je zmagalo nad nepremišljeno nadutostjo. Strokovnjaki pravijo, da Nemčija ne sme riskirati vojne proti Rusiji. To bi bila njena gospodarska smrt. Cel nemški izvoz bi trpel pod groznim udarcem, ki bi spravil državo v težko krizo. Zato so v Berlinu rekli, da od potsdamskega sestanka sem žive z Rusijo v najlepšem prijateljstvu in da nimajo vzroka, da bi se z njo spuščali v vojno — zaradi Albanije. Iz tega se vidi, da celo v Nemčiji, kjer se rada dela bojna politika — zmaguje trezna gospodarska politika. Morebiti bo pri nas sedaj prišlo spoznanje, da bi bilo to tudi za nas bolje in da bi imela država le korist, ako bi bila poslušala ono slovansko javno mnenje, ki je bil z gospodarskega stališča — proti vojni. Toda ti glasovi so ostali žal brez uspeha — in avstrijski narodi bodo čutili posledice naše vojne politike. To je uspeh onih nemških listov, ki so toliko pisali o patriotizmu. Ako natančno pregledamo našo diplomacijo, se nam zdi, da je bil gospod Berchtold še dovolj previden, da je skušal ohraniti mir in red — in da so drugi več zakrivili, nego on. To je posledica tega, ker se je vsako hujskanje smatralo za patriotično in }e šlo mirno mimo očij drž. pravdnikov — dočim se je vsaka pomirjevalna beseda smatrala za srbofil-stvo in za veleizdajalstvo. Za enkrat je torej kriza končana — toda lahko se vrne. V nemških listih smo čitali vesti — da vre v Mandžuriji. S tem se je hotelo Rusijo opozoriti, da ji preti nevarnost na Vstoku. Ta poskus se ni posrečil — v Mandžuriji o kaki vstaji niso nič vedeli in so se prav čudili, ko so brali te laži. Rusija se seveda ni dala motiti in je stala na svojem stališču. Pri resnem položaju na Balkanu bi je gotovo Mandžurija — ne ganila. Kaj bo torej sedaj? Napetost med evropskimi državami bo trajala še nekaj časa. Stvari na Balkanu se bodo razvijale naprej — dokler ne bo konec vojne. Po vojni pride konferenca evropskih velesil in tam se bo odločevalo. Tako je bilo že naprej določeno. Kaj pa se zgodi potem? Mi mislimo, da tudi potem — ne pride do vojne. B. Vojna. Mirovna pogajanja na Balkanu, najbrže ne bodo imela vspeha. Izgledi so jako slabi in vsak čaš je pričakovati, da izbruhne, krvolitje z vso silo. Vse kaže, da se bo že te dni pričela strašna bitka pri Čataldži, kjer bo potem padla končna odločitev. Če zmagajo Bolgari, bo zapečatena tudi usoda Carigrada, če zmagajo Turki, se bo vojna še nadaljevala. Seveda niti od daleč ni pričakovati, da bi demoralizirana turška armada dosegla kak uspeh. Bolgari so se pred Čataldžo imenitno utrdili in tudi znatno ojačili svojo armado. Vrh tega vozijo proti Čataldži vlaki neprestano tudi razpoložljive srbske čete, da bo Bolgarska v veliki premoči. Danes se vrše zadnji sestanki bolgarskih in turških delegatov. Najkočljivejša točka je vprašanje izročitve Drinopolja, v kar Turki pod nobenim pogojeni nočejo dovoliti. Ootovo je, da bodo zavezniki napeli vse sile, da stro zadnji turški odpor. Ne samo pri Ca-taldži. ampak tudi pred Drinopoljem in Skadrom je pričakovati te dni odločilnih bojev. Pred Skadrom je prevzel poveljstvo kralj Nikita sam. V interesu balkanske zveze je, da se vojna na Balkanu kolikor mogoče hitro konča, da bo potenrimela proste roke pri reševanju mednarodnega položaia. Zlasti velja to za Srbijo, ki je v ostrem konfliktu z Avstrijo. Mednarodni položaj je še vedno skrajno nejasen. SRBI PRED DRAČEM. Trst, 26. novembra. Avstrijski »Lloyd« je dobil brezžično brzojavno obvestilo od svojega parnika »Wurmbrand«, ki se nahaja v luki Drač, da so srbske čete zavzele Iloto, 11 km od Drača. Padec Drača je pričakovati že tekom današnjega dne. BOJI OKOLU SKADRA IN TARABOŠA. Cetinje, 26. novembra. Iz Medue se poroča: Bombardiranje Taraboša in Skadra se nadaljuje po določenem načrtu. Turški ogenj je vedno slabejši. Turki se ne vračajo več na Siročko goro, odkoder so ponavadi napadali. Včeraj so Turki napadli desno črnogorsko krilo pred Skadrom in poskušali zavzeti pozicije okolu Oblika. Bitka je trajala do 12. ure ponoči in so se morali Turki umakniti nazaj v Skader. Turške izgube so velike, črnogorske neznatne. Prodiranje proti Kuzatu je vsled poplave Drina in Bojane nemogoče. Vrh tega so tudi pota neprehodna. Vendar je razpoloženje v črnogorski armadi kljub velikemu neurju naravnost izvrstno. Cetinje, 26. novembra. Poveljstvo črnogorske armade pred TaraboSem in Skadrom je prevzel krali Nikita sam. General Vukotič je imenovan genr1' 'Štaba cele črnogor- ske ’ - KRVAVI BOJI PRED DRINOPOLJEM. Sofija, 26. novembra. Včeraj je turška posadka zopet ponovila generalni Izpad iz Drinopolja. Bolgari In Srbi so jo pognali po krvavem klanju nazaj v trdnjavo. Pri tej priliki so Bolgari ln Srbi zavzeli nove pozicije. Milan 26. novembra. »Secolo« poroča iz Sofije: Včeraj so Bolgari zavzeli utrdbe Kaltan Tepe in Kuin Tepe jugozapadno od Drinopolja. Bolgarska arteljerija je koncentrirala svoj ogenj na vasi Dondjcre in Ergeli, ki se nahajata v turških rokah in ju zapalila. Milan. 26. novembra. »Corriere della Sera« poroča iz Mustafe paše, da se kanondda okolu Možic išče čez bojišče —< in to vpraša: »Kje je neki Zekki — paša?«1 Drinopolja neprestano nadaljuje. Turki napenjajo vse sile, da bi zopet osvojili utrdbe Papas Tepe. Včeraj cel dan je turška posadka pod zaščito svoje artelerije skušala prodreti na hribe okolu Papas Tepe, a bolgarski in srbski topov! so odbili vse turške bajonetne naskoke in pognali Turke nazaj v trdnjavo. MEDNARODNA SITUACIJA. Dunaj, 26. novembra. V dobro informiranih krogih so z ozirom na mednarodni položaj poroča sledeče: Mednarodni položaj se tekom današnjega dne ni niti poboljšal niti poslabšal. Vsa kritična vprašanja se nahajajo v istem štadiju kakor včeraj ln predvčerajšnjem. Vesti, da je Avstrija že pristala na mednarodno evropsko konferenco, se ne potrjujejo. Istotako Avstriia tudi ni zadovoljna s tem, da bi se rešitev srb-sko-avstrljskega konflikta zavlačevala do konca balkanske vojne. Belgrad, 26. novembra. Veliko senzacijo j® danes zbudilo tukaj dejstvo, da je včeraj srbski ministrski predsednik Pasič dalje časa konferi-ral z ruskim poslanikom Hartwigom in da se je po tej konferenci nato vršila seja ministrskega sveta. Splošno se zatrjuje, da dela srbska vladal vse sporazumno z Rusijo. Neka kompetentna oseba je Izjavila, da odpošlje Srbija na Čataldžo 100.000 vojakov, a na vprašnje, če je to v skladu z današnjim napetim položajem, je odgovorila, da se bo kriza mirno rešila. Tudi to potrjuje mnenje, da je Srbija v popolnem sporazumu z Rusijo. Dunaj, 26. novembra. V belgrajski trdnjavi se opaža nenavadno živahno gibanje in velike priprave. Več težkih trdnjavskih topov je že postavljenih. Delo izvršujejo turški in albanski vjetniki. Budimpešta, 26. novembra. Iz Zemuna se poroča, da je od danes naprej prepovedan uliod v belgrajsko trdnjavo vsem civilnim osebam. Turški vjetniki pridno utrjujejo trdnjavo. Berlin, 26. novembra. Iz Sasnovica se poroča, da ruska armada na meji pripravlja velike priprave in pridno grade mostove. Te vesti so mi, šepast na eni nogi — po vsej svoji zunanjosti bi bil Napclitanec Tito smešen, če ne bi bil vzbujal strahu. Ako si ga pogledal, si čutil pred seboj nekakšno zlo naravno moč. »Ali ne motim gospoda velikega profosa?« je vprašal z jasnim glasom. »Nikdli me ne motiš, Tito, ker mi prineseš vselej kako novico.« Tito je uprl roke v hrbtnik bližnjega stola in poškilil s strani na svojega sobesednika. »Današnia novica je jako važna.« Govoril je počasi in razločno odsekaval besede. Oster opazovalec bi bil videl na prvi mah, da jih prodaja za suho zlato. »Govori torej.« »Čuden poset sem imel sinoči, ki bo vekomaj v čast moji skromni štacuni.« »Ali je bil kdo z dvora?« »Bila je oseba, ki je — ali je vsaj bila — nekoč — vsegamogočna na dvoru.« Gospod De Monklar mu ni zastavil novega vprašanja. Izsledovati skrivnosti, ki ga ie spravljal Italijan na njihovo sled, je bila ena izmed njegovih redkih zabav. »Kdo je bil to... Zenska?« »Zenska.« »Gospa vojvodinja Etanpska?« ^'stroumnost vaše ekscelence jc čudovita! je vzkliknil Italijan z vsemi znaki globokega občudovanja. »In kaj je hotela vojvodinja?« »Saj^ veste, gospod, da ie gospa Sent-Al-banska že tri dni v ječi, odkar je izginila na tako čuden način onale — a pustimo to. No, in gospa vojvodinja Etanpska je hotela poslati gospe De Sent-Alban nekaj sadja, da ji olajša ietništvo Gospod De Monklar je kar odskočil. Povejmo vse. Pošiljatev ni bila ravno tisto, kar se mu je zdelo najbolj čudno. Preveč dvorskih prijateljstev je videl, ki so se končala na ta preprosti in žalostni način, da bi ga presenetila takšna novica. Neurneven mu je bil samo vzrok pošiljatve. Zakaj se hoče vojvodinja Etanpska iznebili gospe Sent-Albanske? »Ali ni povedala vojvodinja ničesar drugega?« »Nič drugega, samo to, da moram poslati sadje še danes, danes za vsako ceno.« »Pa si ji obljubil?« »Obljubil sem ji.« »In zdaj?« »Zdai bi rad, da mi vi svetujete, gospod veliki profos.« Gospod De Monklar se je jedva vidno nasmehnil. »Ali si ne upaš brez mene?« »Brez vas si ne upam ničesar, odkar sem se posvetil služb: vaše ekscelence.« Za hip je veliki profos potehtal v svojem gnevnem duhu posledice besede, ki jo izprego-vori v naslednjem trenotku. Ako prepove pošiljatev, reši gospo De Sent-Alban, ki mu je malo do nje. Ako pa jo dovoli, dobi strašno orožje zoper vojvodinjo Etanpsko, ki ji pride prej ko slej na sled, kakšni nagibi so jo vodili. »Tito,« je rekel z resnim glasom, tudi meni bi bilo težko, ukreniti kaj zoper ukaze vojvodinje Etanpske. Pošlji sadje, ki ga jc naročila!« »Uboga gospa Sent-Alban!« je zamrmral Italijan. In to je bil ves nagrobni govor za staro častno damo. Gospod De Monklar je zapazil, da l ito še ne odhaja. »Kakšna je druga novica?« je rekel s svojim mračnim glasom. »Vaša ekscelenca je ugenila, da imam še nekaj na srcu,« je odgovoril spretni Italijan. »Toda druga novica je manj usodna: našel sem gospoda Sansaka.« »Ah!« ' »Ranjen in izpačen se skriva v majhni hišici nekie v Vensenu.« »Skriva se!« je vzkliknil gospod De Monklar s presenečenjem. »Ponosen je bil na svojo zunanjost; celo nekoliko se je domišljal ubogi gospod De San-sak. Toda sunek z bodalom mu je razcepil obraz od brade do čela. Zdaj ga je grdoba gledati.« »K'alj be nejevoljen,« ie povzel veliki profos z brezbrižnim glasom. »Ali se je zgodilo to v kakern dvoboju?« »B!l je navaden pretep, ali bolje rečeno, zaseda.« »Pripravljena gospodu Sansaku?« »Pripravljena p o gospodu Sansaku.« »Govori jasneje.« »Gospod De Sansak in devet do deset klatežev je hotelo zaklati nekega mladega moža, ki je nevšečen gospodu Sansaku. Toda mladi mož se ie branil bolje, nego-so pričakovali.« »Ali veš njegovo ime?« »Ve ga tudi vaša ekscelenca, ki bo jako' nejevoljna, ko izve, da je ušel iz tistega spopada z'lrav in živ.« »Povej naglo.« »Manfred! Če ne on. je pa Lantn6!« Iz ust gospoda De Monklarja se je začul vzkrik podoben rjovenju: »Lantnž!« Val krvi mu je zalil bledo lice. Jzvale v Berlinu (n na Dunaju veliko razburje- ti je> Carskoje selo, 26. novembra. Car Nikolaj je danes sprejel v posebni avdijenci avstrijskega poslanika v Petrogradu grofa Thurna-Valsarino. London, 26. novembra. »Times« poroča o pogovoru s srbskim ministrskim predsednikom Pasičem sledeče: To kar mi zahtevamo je minimum. Hočemo na vsak način gospodarsko neodvisnost, to je slobodni dohod k Jadranskemu morju. V to svrho mora dobiti Srbija 50 do 60 km obale od Leša do Drača. Ta obala bi morala biti spojena s srbskim teritorijem od Drača do Ohridskega jezera, in od Leša do Djakove na severu. Vendar so zgodovinske zahteve Srbije še večje. Usodo Albanije južno od linije Drač— Ohridsko jezero prepušča Srbija velevlastim, kljub temu, da avtonomija Albanije ni niti v interesu Albanije same niti v interesu Evrope. Petrograd, 26. novembra. Car je včeraj razven avstrijskega poslanika sprejel v avdijenci tudi dvornega ministra Fredericksa, vojnega ministra Suhomlinova, šefa ruskega generalnega štaba Žilinskega, generala Mayendorffa, generalnega inšpektorja kavalerije Ostrograd-skega, šefa gardnega kora Bezobazova, generala Kasnakova in Vitulova, ministrskega predsednika Kokovceva, zunanjega ministra Sasa-nova, mornariškega ministra Grigoroviča in celo vrsto generalov. Krakov, 26. novembra. Vsi potniki Iz Ruske Poljske poročajo, da so vsi poljski polki v Rusiji prestavljeni na Kavkaz. Dunaj, 26. novembra. Dočitn se je včeraj poročalo o velikih mobilizacijah v Rusiji, Nemčiji in Franclji, se danes govori, da tem mobilizacijam ni pripisovati prevelike ostrine. Iz Petrograda se poroča, da ruska mobilizacija nima nobenih agresivnih tendenc proti sosednim državam, ampak da Je mobilizacija odrejena le radi protlruskega hujskanja na Poljskem In v Rumuniji. Nemško časopisje odločno dementira vse vesti o mobilizaciji nemške armade na vzhodni meji in trdi, da so številni vagoni odposlani na vzhodno mejo le radi prometno-tehnl-šklh razlogov. Na enak način se tolmačijo vojaške odredbe na Francoskem, kjer Je Istotako veliko število vagonov odposlanih na severovzhodno mejo. NI nam treba povdarjatl, da je osebni in tovorni promet na železniški progi Varšava Dunaj radi popravljanja proge ustavljen. Jasno Je in tudi z uradnih strani se toliko dopušča, da so vse velevlasti spoznale potrebo vojaških priprav, ki so potrebne za sigurnost In lastni Interes. Z ozirom na vse te okoliščine je jasno, da se mednarodni položaj ni poboljšal, ker vse velevlasti žele, da se aktualni srbsko-avstrljskl konflikt reši na evropski konferenci. Seveda Je ta konferenca sama na sebi ravno tako velik konflikt. Situacija bi se izboljšala le v tem slučaju, ako bi se Nemčiji posrečilo pripraviti Avstrijo do popustljivosti napram Srbiji In 'do evropske konference. Na to konferenco so že pristale Rusija, Francija In Anglija. Pogajanja med Dunajem, Berlinom in Petrogradom se nadaljujejo. Poroča se o posebnih misijah, posebnih vladarskih lastnoročnih pismih, o ministrskem svetu v Belgradu, o konferenci^ Paslča s ffartwigom In o samozavestnosti Srbije, ki baje noče čisto nič odnehati. Zajedno se tudi poroča, da velevlasti napenjajo vse sile, da preprečijo katastrofo. Vse to ne more Izbrisati utlsa, da se bo bodoča diplomatska akcija vršila pod utlsom oboroženja vseh držav. Dobro Je pogodil oni, ki je izjavil, da nobena država ne bo poprej Izjavila, da mobilizira, dokler ne bo mobilizacija že končana. Ko bodo vse priprave gotove, upamo, da bomo zvedeli resnico o mobilizaciji Rusije in Francije. Zboljšanje mednarodnega položaja bi bilo mogoče danes pač samo v tern slučaju, ako se Nemčiji In Rusiji posreči, pripraviti Avstrijo do popustljivosti napram Srbiji. Danes še nimamo ničesar pozitivnega, da se je to tudi že zgodilo. ZAVZETJE CHIOSA. Atene, 26. novembra. Uradno se poroča, da )e grška mornarica zavzela sedaj tudi otok Chios. Atene, 26. novembra. »Agence ’d’ Athenes« poroča: Polkovnik Delagramatica brzojavlja iz Chiosa, da so se grške čete eno uro hoda od glavnega mesta izkrcale in pognale Turke v hribe. Turki so pustili na bojišču mnogo mrtvih in Žalost in jeza Otona Srebovca. (Spisal Mirko.) (Dalje.) Prsti so se mu krivili in z nemirnimi očmi Je iskal nasprotnika. — Konec brega je ugašala svetilka in zdelo se mu je, da gleda izza ogla obraz. In ni se motil, bili so celo trije. »Sam!« Je pomislil in lasje so se mu naježili. Upala je jeza in strah mu je lezel v žepe. »Oh, da bi bila ona, pa kaj če je ... varno ni.« Med tem je prisopihal Pepče Omaka m gle-rdal nekam plašno. Ni se še iztrgal iz odrevenelosti in še vedno je čul, kako praskajo kamenčki po steklu, kakor bi plezala zadnja ura po zidu v hišo. Saj ni čudno, da je bil v trepetu. Bila je noč in noč ima svojo moč. »Ali bi šla pogledat, kdo je tam doli?« se je prebudil Srebovec, kakor iz težkih sanj in kazal skozi temo. Ali hrabri Pepče se je samo tesneje zavil v gorko suknjico in plaho molčal. »Sam ne grem; kako, da so si dovolili kaki kujoni šalo«, je menil trepetajoči Oton, kajti spodaj je še vedno videl, kakor da je glava ali celo več. Zdelo se mu je celo, da je nekdo za-kašljal in da je čul poleg ženski glas. Plesalo mu je po glavi kakor jeseni listje po polju. »čakaj tovariš,« se je izdrl Omaka iz misli. »Tu imam nož na šest rezil iz pravega jekla.« In odprl Je Pepče velik nož in ga potisnil Srebovcu v roko} da je izgledalo, kot bi nebeški Jupiter držal svitlih strel polno perišče. ranjenih. Število turških če’f znaša' 1800 mož. Grki so vjeli 25 vojakov. Mesto se je vdalo brez vsakega boja. Polkovnik je takoj na to v imenu kralja proglasil otok kot zavzet. Na Dunaju. Dunaj, dne 25. novembra. V nedeljo, dne 24. t. m., ob 11. uri dopoldne se je vršil na Dunaju v pravoslavni srbski cerkvi v Veithgasse VII. okraj slavnosten parastos za padle junake — osvetnike Kosovega polja. Ob tej priliki se je zbralo tam nad 350 srbskih, hrvatskih in slovenskih visokošolcev, ki so odšli ob pol 1. uri po službi božji, ki je končala z gromkim »Slava osvetnicima Kosova«, pred srbsko in bulgarsko poslaništvo. Tu so prirejali poslanikom ovacije in peli odkritih glav slovanske himne: »Onam, onamo«, »Šumi Marica«, »Lepa naša«, »Hej Slovani«. Svojemu navdušenju so dali duška s klici: »Živela balkanska zveza«, »Živela Srbija«, »Živela Rusija«, »Živela Bolgarija«, »Slava Kosovskim maščevalcem« in podobnimi klici, ki niso bili nič drugega, kakor izliv bratske ljubezni do balk. slovanskih narodov, bojujočih se za stare svoje pravice in svobodo. — Ko so hoteli oditi nato pred rusko poslaništvo, preprečil jim je to v neki ulici močan kordon policistov, ki so jih z golimi sabljami potisnili nazaj, nakar so se manifestanti v vrstah po tri in tri začeli pomikati čez Rennweg, Schwarzenbergplatz, po. Ringu in v Karntner-straCe, v centrum cesarskega Dunaja, kjer je vedno največji promet in promenada zelo živahna. — Čez 300 Hrvatov, Slovencev, Srbov, samih mladih visokošolcev, je stopalo po glavnih ulicah »nemškega« Dunaja. Promenada je bila zelo živahna, — začudeno so gledali ljudje to mlado družbo. Po redkih »živijo«-klicih izpo-znali so mladeniče za Slovane. Že se pomika izprevod proti cerkvi sv. Štefana. Tu se strese zrak od navdušenih klicov: »Živela Jugoslavija, Srbija, Bolgarija, Rusija, balkanska zveza, proč s Čuvajem, tiranom itd. »Odkritih glav so 'peli že omenjene himne, posebno »Onam, onamo« in »Šumi Marica« s svojim končnim refrenom: ... »Marš, marš, marš, Carigrad je naš, »Raz, dva, tri, napred Bulgari!« sta napravili menda dunajskim nacijonalcem vročo kri in — strah pred mladim Slovanstvom. — Ponosno je odmevalo petje iz mladih, krepkih prsi po cesarskem stolnem Dunaju. Take »predrznosti« Dunajčani pač niso pričakovali. Naenkrat stopi policija nasproti, zahteva razhod, kar so hoteli manifestanti tudi takoj storiti, a še predno je mogel kdo ganiti, so začeli kar od kraja aretovati. — A komaj se večina razide, že planejo nad posameznike nemški kul-turonosci, ki so prej od strahu pred 300 Slovani le oddaleč gledali, se oglašali semintja z »pfuj«-klici in poslušali krasne melodije slovanskih himn. Naenkrat pa so se ohrabrili, po ccle gruče so navalile na posameznike s palicami, dežniki, pestmi in pljuvanjem, v čemer so se izkazali kot prave mojstre. Mnogo je bila aretiranih kar na ovadbo fantalinov, ki so vsakega prvega označili kot klicatelja antiavstrijskih klicev. — Aretiranih ie bilo krog 20 jugoslovanskih visokošolcev, med njimi juristi, filozofi, eksportni akademiki. Seveda so pomagali nacijonalci prav pridno dejansko pri aretovanju, ter so že aretirane zmerjali in pljuvali. Ko so videli, da so v večini, praviti so začeli cel leksikon psovk, ki jih znajo na pamet, kakor: »Serbische Hunde, lausige Serben, Hundsserben, Lausbuben« itd. Videle so se krasne scene. Tu so obdelovan Hrvata s palicami, tam Srba s pestmi po licu, seveda cele gruče... Prav žaltava je predla nekemu slovenskemu visokošolcu, ki je hotel oditi skozi stransko ulico, kjer so mu pa šoferji zaprli pot. Masa po zunanjosti zelo sumljivih elementov vdre za njim in udriha s palicami in pestmi po njem, da napadenec ni mogel odbijati udarcev. Stražnik ga je držal, kot da bi ga ščitil, seveda so ga še lažje bili. Napadenec je bil v smrtni nevarnosti, a stražnik ni porabil svoje moči. Ko se je pomikal sprevod proti ruskemu poslaništvu, potisnila ga je policija z golimi sabljami nazaj. Tam ni bilo treba, ker niso storili manifestanti nikomur nič žalega, a tu, kjer je bilo v nevarnosti njih življenje, ni policija ganila ni rok. Na zahtevo nekega suroveža. nai nana- »Sledim ti, kar ...« in beseda mu je zastala. Šibila so se Srebovcu kolena, ko se je polagoma prestopal nizdol. Noge so bile kakor ukovane v tla, sopel je težko ... In v duši so mu vstajali krvavi pokoli, na nebu je sijalo solnce umazano od krvi. Spomnil se je Indijancev, režečih, divjih obrazov. Čul je bojni krik in hronenie umirajočih. Spreletevalo ga je vroče in mrzlo. Videl je sebe na iskrem Šarcu, videl se je junaka, orjaka. Z levico je oklepal izvoljeno devico, ki je medlela od groze, v desnici pa je vihtel žareči meč. sekajoč besne,_ živalske obraze preganjalcev. Pa bil je junak in otel je devico, rešil viteško čast. Ko je odložil meč, ki je puhtel v krvi, se je prebudila ona in strmela. Ponosno Je stal in čakal. Pala mu je na junaške prsi in objel jo je .v brezmejni slasti ...Potne srage so mu stopale na čelo in nizko mu je klonila glava. Omahujoč je stopal po bregu, zabil je vse, prevzele so ga lepe sanje, da ni opazil niti, da je tovariš zaostal ... IX. Umakni se od tu,« je zašepetal Javor. »Sicer hodi počasi, vendar bo skoro tu. In tu na ogalu nas zapazi.« Po prstih so skočili po. drugi cesti, ki je vodila zložnejše proti mestu. Tam je bila popolna tema. Od ceste pa so vodi^ med dvema ograjama stopnjice proti hišam. »Tu se lahko skrijem,« je pristavila Ela. »Tema je, da se dalje seže kakor vidi. Živ krst me ne zapazi, če gre le za palec mimo mojega nosa. Vidva pa sprejmeta Srebovca.« »Lepše bi pač bilo in spodobilo bi se, da sprejmemo Srebovca vsi trije,« pristavi prigo- denca aretira, mu le stražnik ugovori!, 'da ga nima za kaj. V najhujši stiski je hotel napadeni stopiti v avtomobil, da bi se rešil pesti, a šofer ga sune z vso močjo s pestjo v obraz in zatuli nad njim: »Bos, foahren billst tu a no? Do liost serbischer Hund!« Nekateri so segali v žep, grozeč: »SchieBma die lausigen Serben nieda!« Nemci so spremljali aretirance, ki so stopali ponosno, do stražnice in jo še dolgo časa oblegali. Aretirani so prenočili v zaporu in bodo izročeni sodišču radi »veleizdaje«, ker so dali duška svojemu veselju nad zmagami bratov. Naj besnijo nasilneži, nai prirejajo »veleiz-dajniške« procese, a vedo naj, da je pravica tudi za nas. Ko so bili ob vsesokolskem izletu v Pragi Nemci ovirani, da izzivajo Slovane, nastala je rabuka v parlamentu, čeravno se ni zgodilo nikomur nič žalega. Dolžnost vseh slovanskih poslancev je, da opkažejo, da si Slovani ne dajo pljuvati na svoje narodne svetinje in da protestirajo proti postopanju policije. Slovenska zemlja. Občudovanja vredno razmerje med delodajalcem in delavcem. (Dopis z dežele.) Je že tako. Vsa naša pozornost je sedaj osredotočena na Balkan, vse naše misli so pri trpečih bratih, vsi naši pogovori imajo vojno na prvem mestu. Na same sebe smo v tem mesecu popolnoma pozabili, le tam in tam se vrže v javnost kaka nova nam napravljena krivica od strani naših javnih oblasti. Vendar pa se nik-do ne pobrine za te krivice, še manj da bi jih spravil na pristojno mesto, zakaj baš premale so še, da bi se jih vpoštevalo v sedanjem kritičnem času in to vedo krivice prizadevajoče oblasti, vedo, da so varne pred kontrolo, vedo. da jih nihče ne bo tirjal za odgovor in radi tega delajo mirno, a sistematično ne gledaje na desno, ni na levo. In tako se gode vnebovpljoče krivice in zlobnosti delavcu-učitelju od delodajalca-de-žele. Ne priobčimo tega zato. da bi vsa naša javnost ob čitanju prikimala temu in potem dalje spala; ne priobčujemo teh novih krivic zato, da bi naši poslanci — naj si so že te ali one stranke — stikali in brskali za predrznim piscem teh resničnih besed, ne, zato ne priobčujemo tega; temveč zato, da spozna vsakdo od najvišje ekscelence v deželi do najnižjega delavca, da nima Kranjska večjega trpina, kot je učitelj, da spozna vsakdo, da je to njegova sramota, da jc to njihna sramota, da je to naša. da je to največja deželna sramota, s katero se lahko ponaša samo blažena, »krasno napredujoča« Kranjska. Vsakemu je znano, da vsak delodajalec svojemu delavcu, takoj ko ga sprejme, nakaže tudi plačilo. Vsakdo ve to in tudi ve, da je in mora edino biti tako tudi prav. Drugače je seveda to z učiteljem in deželo. Tu imamo slučaj, da služi mlado dekle, ki je komaj prišlo iz zavoda, že od 15. IX. 1912. pa sedaj bomo v decembru In še dosedaj n! dobila od svojega delodajalca za dva meseca in pol niti vinarja, niti JI ni plača nakazana za december. Pa kdo se za to zmeni? Saj je učiteljica in lahko trpi in mora trpeti vse baš zato, ker je učiteljica, Ali ni to sramota naša? Ali ni to sramota za deželo? Bog ve, kaj je vzrok temu? marda ja ne kake finančne težkoče? No pa če je denar za licenciranje živali, naj bi bil tudi za trpina, ki pa je vsaj človek. Dalje je javna tajnost, da se mora za vsako storjeno akordno delo takoj^ plačati; to velja pri vseh obratih, a ne tako pri deloda-jalcu-deželi Učitelji poučujejo v ponavljalni in vsakdanji šoli v višjih oddelkih kmetijstvo v posebnih urah, ki se običajno nagradč z beraškimi 50 vin. Dasiravno je že od tedaj, ko so se poslali seznami o številu ur in prošnje za nagrado t. j. od 15. VII. 1912 preteklo že skoro pol leta, vendar do danes še ni nihče prejel obljubljene In po vsej pravici pripadajoče nagrade. Kje so še enaki slučaji, kje je obrat, kjer bi se godile dclavcem take krivice, kot jim jih dela dežela Kranjska? Ali ni to največja deželna sramota? Vse to so reči, ki jih človek vidi in izve, če hodi z odprtimi očmi po svetu. Pa še marsikaj več. Slučajno se n. pr. pride v kmečko pre-možno hišo kjer je tudi gostilna in se sliši po-p-pirnr trif'1-! deklo in gospodarjem, ko se pogajata varjaje Toporšak Eli. »To bi imelo pravi učinek in vžitek zanj in za nas. Tako ne bo komedija cela in tudi ne pri koncu. Daj, obrnimo se, bo prizor za bogove, ko nas uzre.« Ali Ela je samo nagubančila čelo in zamahnila z roko. Kak vzrok je imela, ni odgovorila in dolgo premišljevati ni bilo časa. Tipaje je stopila po stopnjicah, Toporšak in Javor pa sta se obrnila in malomarr stopala nazaj. Prišla sta ravno pred hišo, v kateri je spalo marno oko čuvajevo, ko sta zapazila postavo Srebovčevo v medli luči. Umerila sta korak in pričela pogovor, kar tje v en dan ... X. Dvignil je glavo Srebovec, ker se mu je zdelo v onih sanjah, da čuje glasove. Pod svetilko ni bilo več obraza in nekam čudno ga je spreletelo. Razprhnile so se sanje, zavedel se je in skoro se je pokesal, da se je podal v to divjo, usodno noč. Toda, ustala je v duši zopet njena slika vsa lepa in svetla ter ga vabila. Stisnil je šesterozobo jeklo krčevito v pest in že je bil v dnu ... Zmajalo se je nekaj na temni cesti in iz mraka je ustalo dvoje senc. »Sedaj!« ga je prešinilo skozi mozek in strah mu je skoro ohromel roki. A ohrabril se je v trenotku, ni pogledal nazaj po tovarišu, ampak stopil proti neznancema ... . Kakor bi ga bil kdo udaril v podbrado, je zganil s telesom in korak mu je zastal. Spoznal je Toporšaka in Javora, ki sta v lahkem pogovoru šla brezskrbno svojo pot. Z dolgimi koraki je stopil mimo njih v senco. Zardel je do ušes in oprezno zaprl nož. Vendar se je za službo še za prihodnje leto. Dekla je navadna j|r kmečko dekle, ni malo nima kake naobrazbe I «1 glede ročnosti. In gospodar ji je ponudil v le- j j narju 120 K, dalje dve gornji in dve spodnji celi -j obleki-dalje 2 para črevljev, petero rut itd. celo = ie balo. Če se računa vse skupaj je najmanjša ; st vrednost vseh teh efektov 350 K. za hrano in ’ iV stanovanje pa ji ni treba niti najmanje skrbeti, i ? Sedaj pa odračunajmo koliko ostane provizorič- f ^ nemu učitelju in še dalje onim zadnjega plačil- i ^ nega razreda, torej od plače 800 K in 1000 K za ^ obleko in za eventualnosti: Stanovanje, obsto- f ječe iz skromno opravljene sobe, stane najmanj j 12 K mesečno, za hrano daje minimalno 46 K, ( perilo 4 K. to znaša letno 744 K. Potemtakem mu ostane za obleko, čevlje in vse take malen- 1 kosti, ki morajo brezpogojno biti, borih 56 K, : reci in se začudi šestinpetdeset kron od celega I leta, odnosno zadnjega plačilnega razreda 256 j kron in od predzadnjega 456 K. Torej po 7 do I 10 letih pride ljudskošolski učitelj z naobrazbo J srednjih šol tako daleč, da presega s svojimi do- I hoditi kravjo deklo za 106 K na leto. Tako pla- I , čanim ljudem torej dolgujemo mi vsi vse svoje I kar imamo. Kajti oni so zasejali v nas prva se- I , mena naobrazbe, oni so nam dali predpogoj za j pot do naših ciljev, ki so vsekakor blažji in | udobnejši, kakor so cilji trpinov, ki nimajo toli- J ko, da bi si enkrat na mesec privoščili kozarec I vina. Tem ljudem torej dolguje dežela ves svoj j napredek: tem ljudem, učiteljem'torej dolgujejo j vsi tisti, ki brez vseh skrbi sede in se naslanjajo 1 ob svoji imenitni službi; tem ljudem-učiteljem j smo dolžniki vsi, ki smo kedaj hodili v šolo in | toliko časa ostanemo nehvaležni dolžniki, do- j kler jih ne plačamo tako, kakor zasluži njih čez- j natorni trud. Kajti ne plačuje jih dežela, plačuje i jih vsak posameznik in torej vsi. Da pa se na J tak način in s takim plačilom ne skazuje hva- I ležnost, je jasno. In dalje še gremo v svoji ne- J hvaležnosti' Naženemo jih, če se oglase za svoj | upravičene zahteve, z »ubogimi šomaštri«. Ja, i kdo pa je kriv, da so ubogi? Ali ni to vsakdo 1 izmed nas sam brez ozira na politično prepri- I Čanje? Ali ni to več kot črna nehvaležnost, da i plačujemo one, ki spravljajo našo mladino do i boljše bodočnosti, da plačujemo one, ki imajo j opravka, pa zelo mnogo opravka, z ljudmi slab- f še kot kravje dekle? Spoznajmo torej že enkrat svojo pregreho in plačujmo učitelja tako kot zasluži, ne enajsti, temveč deseti razred držav- j nih urdanikov bodi prvi začetni razred učite-Ijev. Če je naša volja, jo morajo izvesti poslan- J ci, ki vedo, komu se imajo zahvaliti, da so to, 'j kar so. Storiti pa moramo to takoj, ker sicer bo ; prepozno, in se bodo naše napake strašno ma- i ščevale nad nami samimi, še bolj pa nad naši- t ml otroki, kar seveda nikdo ne želi. Prva stvar i vsakogar, ki nosi v sebi človeško in hvalež- j nosti polno srce, bodi, ne mirovati prej, dokler ne zaženemo od sebe te strašne sramote, te kranjske sramote. —i— Dostavek: Včerajšnje uradno poročilo po- ! roča sledeče: Zastopstvo učiteljskih organiza- | cij v Avstriji je bilo danes z več poslanci na čelu pri min predsedniku in pri naučnem mi- j nistru in je prosilo, da se izvrši izprememba § 55. ki določa plačo učiteljev. Min. predsednik je rekel, da je stvar dež. zborov, da urede plače. Politični dogodki motijo delo za učiteljsvo-Naučni minister je obljubil krepko oodporo jr\ To so le: besede, besede, besede - bi rekel Hamlet! ^ —fi-1— »II iw ■■■■m ■■■■! ■— III« mil Ul iun>' MOTIM juvmnmhMMC L‘ i""^- DNEVNI PREGLED. Izjemno cenzurno stanje v Ljubljani. V Ljubljani vlada izjemno cenzurno stanje. Via- J da se boji, da ne bi naše ljudstvo zvedelo resnice, vlada ne dopusti, da bi slovensko časopisje odgovarjalo na brezstidne laži Slovanom, j zlasti pa nam Jugoslovanom sovražnega nem- j škega časopisja. Da doseže ta svoj namen, j pleni cenzura danzadnevom ljubljansko časopisje In črta neusmiljeno še to, kar brez ovire lahko prinašajo drugi časopisi. Včerajšnja konfiskacija našega lista je živ dokaz, da se je j ljubljansko državno pravdništvo s tako vne- I mo poprijelo ukaza od zgoraj, da hoče izvršiti še več, kakor zahteva ukaz. Tri notice so bile včeraj zaplenjene V brzojavnem poročilu »Konzularno delovanje konzula Prochazka v Prizrenu« nismo priobčili ničesar drugega, kakor včerajšnji nemški časopisi. Dobesedno isti | hvaležno ozrl v nebo, saj kamen, ki se mu je zavalil pred trenotkom na srce in ga pritisnil z vso silo, skoro v smrtni strah, je zdrčal hitro po pobočju in izginil v vzdihu Srebovčevem. Saj so bili srečno preplaženi zlikovci in na cesti sta samo dva miroljubna človeka. Se »enkrat jc hvaležno vzdihnil, potipal nož, se naglo okre-nil in ogovoril onadva. Modro sta se držala in ustavila korake, njemu pa je drhtela med go- : vorom spodnja ustnica. Trudil se je, da bi go-voril mirno ali prestani strah, misel nanjo, nista pripuščala. — »A ... Ali — nista mč vi-videla?« T rfcpetal je po vsem životu. Obrnil se je in požvižgal. Kmalu je vstal iz ozadja Pepče Omaka, privzdignil svoj štajerski klobuček, prav spoštljivo pozdravil in ravno tako spoštljivo umolknil. _ i Nekaj časa so si stali molče nasproti. BilJe randez-vous, a bilo jim ni enako pri duši, čeravno jih je krila ista zvezdnata noč in sta bila j po dva in dva tovariša. Bilo je pač v vseh du- | šah pričakovanje, toda kako različno. In tudi I čustev ni manjkalo nobenemu, saj je zlati me- 1 sec ravno razbil mehko svitlobo nad speče mesto. Srebovcu je tolklo srce, da je je slišal irt sam ni vedel čemu. Jezik se mu je zapletal, j Kadar je hotel izgovoriti, ga Je nekaj zgrabilo J in rastla je v njem nestrpnost. Mislil je, da prične kdo drugi govor, ali zaman. Toporšak irt Javor sta zrla nekam hudomušno vanj, tako’ vprašujoče zraven, da je čutil, kot bi njiju p mizarske izdelke. Ogenj je ker Ropolnoma uničil. Skoda je tem večja, nravlipnn \velika množina izdelkov že pri- Klen„i Kak0 *■ 0SCn] "?• ifa Mr 1 ,! :v šolskem odboru obrtno-nadaljevalne Sole v Celju nemškutar.‘•kega gimnazijskega ravnatelja Profta. — Zaprli so v Mariboru 261et-tiega mesarskega pomočnika Franca Čuješ, ki je v Krapini na Hrvaškem ukradel svojemu gospodarju precej denarja ter ž njim pobegnil fCuješ je doma v Šmarju pri Jelšah. — Ogenj. V Zgornjem obrežju pri Mariboru so te dni zgorela gospodarska poslopja posestnika Emanuela Mydhla. Škode je več tisoč kron. Ogenj so baje zanesli otroci, ki so se igrali z vžigalicami. -— Pri igranju s samokresom se poškodoval do smrti. Posestnik Fr. Kocmut v ptujski okolici je pustil, ko je šel na delo ne mizi ležati nabit samokres. Samokres je dobil v roke 91etni Otmar Uršanko, ka-terj se je ž njim igral. Samokres se je sprožil *n naboj Je Uršankota ranil v glavo tako hudo, ie isti čez dva dni na to x ptujski bolnišnici umrl. — Tatvine. Konjski hlapec Franc Koren je svoji gospodinji Adeli Dečko v Gaberju pri Celju p okradel raznih stvari v skupni vrednosti okrog 300 kron. Ukradene stvari je znosil v mesto in jih tam razprodal. Izročili so ga celjski okrožni sodniji. — Iz Kozjega poročajo, da je posestniški sin Anton Rastolier iz Blance pokradel postajenačlenikovi ženi Rozaliji Rajner v Rajhenburgu 70 komadov pe-rotnine v vrednosi okrog 200 kron. Tatu so zaprli. — N a s i 1 n i f a n t j e. V Selah pri Šmarju pri Jelšah sta te dni vdrla fanta Franc in Leopold Ojsteršek v hišo zakonskih Gajšek. Bila sta oborožena s poleni in sta Gajšekovi ženi grozila, da jo ubijeta. Franc se je res tudi spravil nad njo ter jo pretepal. Prizanesel tudi ni otroku, katerega je imela Gajšekova na rokah. Otrok je dobil precej poškodb. Ko je na ženine klice pritekel mož in 14 letni sin, sta nasilneža pobegnila. Med begom pa sta na Gajšekovem vrtu porezala še precej mladih drevesc. Dejanje sta baje izvršila iz maščevanja.^ — Mačke se spravile na^l mrliča. V Brebrovniku pri Ormožu so našli te dni v veži domače hiše mrtvega posestnika Jožeta Laha. Sin je šel po mrliškega ogleda in pustil ta čas očetovo truplo ležati v veži. Ko je prišel nazaj, je našel pri truplu tri mačke, ki so glavo že tako razmesarile, da jo ni bilo več spoznati. Trbovlje. Opozarjamo še enkrat naše Tr-bovljčane iti okoličane na nedeljski gledališki večer, katerega priredi moška podružnica CM. ob polu 8. zvečer v dvorani g. Forte. Razun igre »Nc kliči vraga«, francoske veseloigre »Edgarjeva sobarica« nam je obljubil sodelovanje sam poglavar Abesincev s svojo »Črno paradno stražo«. Razun vsakdanjih obrazov bodete imeli priliko viditi simpatične obraze črnih vojnikov iz daljne Abesinije, z njihovo narodno himno. Nihče naj ne zamudi prilike si ogledati te junake v njihovi narodni noši. čisti dobiček je namenjen prepotrebni CM. družbi. Plesne vaje celjskega »Sokola«. Telovadno društvo »Sokol« je priredilo za letošnjo sezono plesne vaje, ki se vršijo vsako nedeljo od 4. do 6. ure zvečer v dvorani »Sokolskega doma« v Gaberjih. Upamo, da bo mladina plesne vaie pridno posečala. Žalosten konec prepira. Janez Strgar je star 26 let, po poklicu je drvar in je pristojen v Gorje na Gorenjskem. Velik vinski bratec je: In kadar ga ima Strgar pod kapo, je grozno nasilen in bojevit. Bojevit do skrajnosti. Dne 6. oktobra 1912 je jjopival v Pogačnikovi gostilni v Krnici v družbi Antona Žvana. Kakor je že navada, se pri pijači napravi prepir. Tako sta se tudi Strgar in Žvan pošteno sprla. Strgar je šel prvi iz gostilne. Naenkra pa je začutil v sebi silno bojevitost in je Žvana pozval po fantovski navadi na dvoboj, to se pravi, Strgar ja zakričal Žvami, naj le pride ven iz gostilne, če ima kaj korajže. Žvan je imel korajžo in je prišel iz gostilniške sobe s steklenico v roki. Komaj ga je Strgar zagledal, se je zapodil v Žvana in ga ]e vdaril z nožem po obrazu. Nato je prijel še poleno in vdaril z njim Žvana po glavi. Udarec je bil tako močan, da se ie Žvan zgrudil takoj na tla. Zaradi krvavitve možgan, je Žvan umrl. Strgar pa je stal včeraj pred ljubljanskim porotnim sodiščem. Obdolženec se je izgovarjal s silobranom. Porotniki so na vprašanje glede uboja, to soglasno zanikali in na vprašanje glede prekoračenja silobrana so odgovorili z devetimi glasovi z da in s tremi ne. Nato je sodišče obtoženca oprostilo. Izpred porotnega sodišča v Novem mestu. Predvčerajšnjem je stal pred novomeško poroto 261etni železniški delavec Maks Erliart, ki je bil obtožen zaradi umora, izvršenega na Neži Jurman. 80’etni užitkarici iz Gabra. Obtoženec je dne 24 junija v namenu okrasti starko. vdaril to z motiko po glavi in ji prizadejal težko telesno poškodbo. Ker pa je Jurman vsled te poškodbe dobila tudi otrpnelost možganov in je 11. septembra zaradi tega tudi umrla, je stal obtoženec Erhart pred poroto. Na vprašanje glede ropa in umora so porotniki soglasno odogovorili z da. Državni pravdnik ie predlagal smrtno obsodbo, zagovorniki je prijavil ničnostno pritožbo. Predsednik senata je nato razglasil obsodbo na smrt na vislicah. Erhart' je sprejel razsodbo brez vsakega razburjenja. Marihorski koledar. Znana narodna trgovina Weixl v Mariboru je izdala primeren kmečki koledar za nizko ceno 50 vinarjev. To je prvi poskus in upamo, da se bo dobro obnesel. V koledarju najdemo lepe članke poučne in zabavne vsebine: o sokolstvu, o slovanstvu, o časopisju, o gledališču, seznam narodnih trgovin itd. Za okolico Maribora bodo važni posebno oglasi, po katerih naj se Slovenci ravnajo. Divadlo. Izšla je 3. štev te lepe češke revijski prinaša lep pregled o slovanskih gledališčih. Važne so tudi ilustracije, ki kažejo znamenitosti sedanjih slovanskih odrov. Poleg člankov imamo v njem recenzije in poročila. Med drugim je v njem poročilo o Zvezi slovenskih dram. društev. Požigalec prijet. Predvčerajšnjem zjutraj je orožništvo prijelo 42letnega posestnika Jurija Rieglerja, ki je bil na sumu kot požigalec lastne hiše, ki je pred tednom vsa do tal pogorela. Orožništvo je dobilo anonimno pismo, v katerem se navaja Riegler kot požigalec. Njegove realitete so bile pri »Foincieri« zavarovane na 70.000 K. Poleg tega ima Riegler še eno posestvo, ki je tudi zavarovano na 60.000 kron. Leta 1903, je nastal tam požar, ki je zahteval tudi človeške žrtve. Takrat so vsa dejstva govorila proti Rieglerju in sodišče ga je zaprlo. Ker pa se mu krivda vendarle ni mogla natančno dokazati, so Rieglerja zopet izpustih iz preiskovalnega zapora. Toda vkljub temu niso izginile govorice, da je Riegler takrat sam zažgal. Ko se je pred enim tednom zopet zvedelo za požar na Rieglerjevem posestvu, so se one govorice oživile in oblastim so prihajala pisma, ki so dolžila Rieglerja kot požigalca. Orožništvo je o tem pridno poizvedovalo. Ze med požarom se ie izkazalo, da je nejedo hišo zažgal in da ni nastal ogenj po nesreči. Požarna bramba je namreč našia mala vratiča dimnika odprta, ki pa se po izpovedbi dimnikarjev niso mogla sama odpreti. Ta vratiča pa so držala na eni strani tudi v pod, kjer je bilo seno. Poleg tega so našli poleg dimnika cel šop prižgane slame in dišalo je tudi po razlitem pretroleju. Preikava se sedaj peča s tem slučajem in z onim. ki se je zgodil pred devetimi leti. Smrten padec s poda za seno. 551etni hlapec Maks Kainz, ki je služil pri gostilničarju Florijanu Cimermanu, je šel te dni na pod po seno. Ker je bila tam tema je prišel do neke široke odprtine, katere ni videl in je padel skozi njo tri metre globoko. Njegov gospodar ga je naše! naslednje jutro mrtvega. Truplo Kainzovo, ki si je popolnoma razbil lobanjo, so odnesli v mrtvašnico. Velike lesne tatvine. Že dalj časa se je v tovarni za cement v Zidanem mostu kradel v veliki množini les. Te dni pa je zapazil nočni Čuvaj, ki ie uslužben pri tovarni, dvoje fantov, ki sta odnašala iz tovarne les. Spoznal je v obeh delavca Jožefa Flisa in Franceta Šmarčana. Pri hišni preiskavi so našli na dvorišču in v kleti cele skladovnice ukradenega lesa v ceni 1000 K. Oba tatinska tiča so izročili sodišču. Samomora. Brezposelna dekla Marija Un-terberger, ki je stanovala pri svojem očmu je vsled nekega domačega prepira popila veliko množino lizola. V nezavestnem stanju sta komaj 17 let staro deklico spravila dva stražnika v rešilni voz. ki jo je odpeljal v Štefanijsko bolnišnico v Gradcu. — 181etni delavčev sin Roman Unterberger se je po prepiti noči obesil v gozdu blizo poslopja njegovih starišev. Njegov brat ga je našel že mrtvega. Unterbergerja je njegovi mati pošteno ozmerjala zaradi popivanja: fant pa si je vzel to tako k srcu, da je šel v bližnji gozd in se tam obesil. Premeten goljuf. Te dni je prišel k posestniku Nadišerju iz Kracelj neki neznan mož s poročilom, da se je njegov sin vrnil iz Amerike. da je seda’ v Gradcu in da je zadel srečko na 22.000 K. Ker pa njegov sin nima dovolj denarja. da bi srečko rešil, naj se pelje Nadišer z njim v Gradec. Poslednji je temu res verjel in oba sta se s prihodnjim vlakom odpeljala v Gradec. Tam sta šla v neko gostilno, kjer je Nadišer dal neznancu 80 K, da bi rešil srečko. Ta je res pobasal denar v žep in odhitel iz gostilne, kamor pa se ni več vrnil. Ko je Nadišer videl, da neznanca ni od nobene plati, in ko je tako spoznal, da je ogoljufan za 80 K, le celo stvar naznanil policiji, ki sedaj zasleduje premetenega goljufa. Ljubljana. —Ljubljansko učiteljstvo bo volilo danes popoldne ob dveh v »Mestnem Domu« dva zastopnika in dva namestnika v mestni šolski svet. Kandidatje naprednega učiteljstva so: Janez Levec, Juraj Režek, Fran Črnagoj In Marija Mehle. Klerikalci nameravajo pa voliti Janka Nepomuka Jegliča, Jos. Cepudra, Gustava Pirca in Adolfa Sadarja. Radovedni smo, kdo bo imel tako malo časti, da bi mogel voliti Janka Nepomuka Jegliča, ki je zaradi kaznjivega in nečastnega dejanja v preiskavi. Takemu lahko rečemo: »Povej mi, s kom občuješ in povedal ti bom, kdo si.« — Profesorska narodnost. Ljubljansko učiteljišče je po zaslugi naše potrpežljivosti še vedno nemško. Učiteljski zbor je pa menda popolnoma slovenski. Zato ne razumemo, zakaj bi moral ta učiteljski zbor za svojim umrlim tovarišem Slovencem izdajati — nemško-slovenski parte. Malo več narodnega ponosa bi lahko imeli tudi slovenski profesorji — saj ni treba, da bi bila njih narodnost strogo c. kr. profesorska. — »Tak ton« — prav} ton. — Gospod urednik oprostite, ker radi odsotnosti nisem mogel takoj odgovoriti na »Tak ton«. Pred vsem sem dobil vendar zadoščenje, ker gosp. dopisniki dasiravno razžaljeni, so nam vendar priznali stvarnost naše pritožbe, in samo »Ton« jim ni po volji. Naravnost napačno se mi zdi nazira-nje dopisnikov, da se naj obrnemo na pravo pot, to je »urad« ali k »županu«. Zato si dovoljujemo vprašati, ali smo si izvolili svetovalce, da bodo zastopali koristi davkoplačevalcev, ali da nas bodo pošiljali k županu? Dalje se pravi, da delujejo na tihem. Če se jih pa tem potom opozori na tudi od njih priznane nedostatke, pa se imenuje to kričanje in demonstracije, mesto storiti svojo dolžnost in paziti na občno korist. Mislimo, da imajo občine svoje svetovalce zato, da skrbijo za korist prebivalcev in ne za »parade, šimelne«. Zatorej požurite se in delujte javno ter ne pošiljajte nas k županu, ker potem bi moral župan imeti uradne ure celi dan, in to ni naša, ampak njih dolžnost toliko časa, dokler imajo mandat. Naš gosp. župan je dosti uslužen in vse rad napravi, če je mogoče, samo da ga opozorite. Koliko cenimo delo od »Eseles«, mislimo, da ste že razsodili iz prvega dopisa. — Gospod urednik, Vam, odnosno Vašemu listu, pa hvala za objektivnost. Prizadeti. — Iz gledališke predstave. Danes v četrtek (nepar-predstava) se četrtič v sezoni ob znižanih cenah poje Verdijeva velika italijanska o-pera »La Travlata«. V soboto se »La Traviata« ponovi za par-abonente. — V nedeljo popoldan bo druga otroška predstava. Uprizori se vele-zabavna igra »Pogumni krojaček«. — V nedeljo zvečer opereta »Boccacclo«. — 1500 K je Izgubila včeraj neka ženska na ljubljanskem kolodvoru. Revica je zmešana vsled brezvestnih hujskarij dvignila svoj varno naloženi denar v hranilnici, ki ga bodo sedaj vživali tatovi, kateri so sedaj najboljši razšir-jevalci vseh neosnovanih govoric, da ni v hranilnicah varno naložen denar. — Pamet, ljudje pamet! Brezvestneži hujskajo ljudstvo po mestu in deželi, da bodo ljudje izgubili svoj v hranilnicah in posojilnicah naložen denar, da naj ga zaradi varnosti vzamejo iz hranilnic in posojilnic in spravijo doma. Ljudje, bodite vendar prepričani, da Vam Vašega denarja ne more država nikdar vzeti, tudi če bi bila vojska. Če bi smela država vzeti denar iz hranilnic, bi Vam ga smela vzeti tudi doma, bi smela Vam vzeti tudi Vaše domove. Vašo premično in nepremično blago. Vojske pa sploh niti ne bo, in so vse varnostne priprave, ki jih je ukrenila država, naperjene le proti nepremišljenim dejanjem, ki bi jih utegnili povzročiti tuji lastnini in našim železnicam razni ljudje, ki nimajo ničesar izgubiti. Brezvestni hujskači se pa rekrutirajo po večini iz propalih ljudi in tatov, ki nagovarjajo lahkoverno ljudstvo, naj dvigne iz hranilnic svoj varno naložen denar, da bi ga potem lahko doma pokradli, kakor se je že doslej tolikokrat zgodilo. Prva razburjenost med ljudstvom, ki je začelo iz hranilnic in posojilnic dvigati svoje prihranke, se je že pomirila in mnogi so denar, ki so ga dvignili, že zopet naložili. Prav je tako, da se ljudstvo poduči in se obvaruje nepotrebnih potov, izgube na obrestih in tudi nevarnosti, v katerih se nahaja, če ima denar spravljeno doma. Veseli nas to dejstvo tolikanj bolj, ker je prišlo do zavesti priprosto ljudsvo, ki mu ni zameriti njegove zmedenosti, ko so mu prihajale na uho razne hujskajoče in vznemirljive vesti. Čudimo se pa in žalostno je, da so verjeli takim vestem tudi mnogi, ki se prištevajo k »inteligenci«! — Mestna hranilnica ljubljanska je izdala na naslov občinstva sledeči razglas. — Ker slišimo, da se ljudje begajo in mislijo, da je najbolje, da denar iz hranilnice vzamejo in ga doma spravijo, naznanjamo svojim ulagateljem naslednje: V hranilnici je denar popolnoma varno naložen tudi takrat, ako bi bila vojska, kajti v hranilnici imajo naložen denar c. kr. sodišča za varovance in nedoletnike in ga ne jemljejo iz hranilnice. Hranilnica ima razposojen denar na posestva in tu ona ne izgubi niti vinarja, zato tudi ulagatelji ne morejo izgubiti niti vinarja, posebno pa še zato ne, ker mestna občina ljubljanska jamči za vse uloge. Če pa sodišča zaupajo denar hranilnici, smejo ga še bolj zaupati zasebniki. Tudi se hranilničnega denarja ne sme nihče polastiti, kajti minister je izjavil v državnem zboru, da se vlada ne bo nikdar polastila tujega premoženja in da tudi nima nobene pravice do tega. Kdor ne potrebuje denarja, stori najbolje, da pusti denar v hranilnici, ker je tu najbolj varno naložen. V Ljubljani, dne 26. novembra 1912, Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske. Ker je vojna nevarnost sedaj minila, se prosi občinstvo, naj upošteva ta razglas. — Nesreča. Včeraj zvečer se je zgodila v bližini Zelene jame velika nesreča. Tovorni vlak je podrl na tla vojaka Antona Prezla, ki služi pri 27. domobranskemu polku. Kolesa so mn razmesarila levo nogo. Nesrečneža so odpeljali z rešilnim vozom v garnizijsko bolnico. — Za rdeči križ balk. držav so zbrali ljubljanski učiteljiščniki K 11.40. Živeli. — Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan velezanimivega vsporeda. Nihče naj ne zamudi ogledati si ga. Popolen uspeh Je dosegla krasna, ganljiva drama »Tragedija matere«. Nadalje dopada še zanimiv Pathe Žurnal In komična učinkovitost »Maks je bahač«! Jako nežna slika je poletne vaje v Redham-u. — Jutri v petek specijalni večer z dramo v 2 delih »Edita, hčerka njegovega šefa«. — V soboto: Vojna poročila iz Balkana in židovska drama IV. zapoved. — »Izobraževalni klub« v Ljubljani naznanja svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom, ki se vrši dne 4. decembra 1912 ob 8. uri zvečer v Prešernovi sobi restavracije pri »Novem svetu« na Marija Tereziji cesti. Vabljeni so vsi člani in somišljeniki. — Društvo slovenski trgovskih sotrudnl-kov naznanja, da se prične redni pouk za la-ščino v četrtek 28. t. m. točno ob pol 9. zvečer v društvenih prostorih Prešernova ulica (pri Per-lesu). člani, kateri nameravajo pouk redno obiskovati, in se doslej še niso prijavili, pristopijo lahko isti večer. — Loterijske številke. Brno: 79, 18, 42, 80, 53. — Najboljši češki premog dobiš po zmernih cenah kakor v premogokopih v Novi ulici št. 3. Glej inserat. Dobri nasveti po lastnih skušnjah napisal in slovenskim urednikom v težkih časih nasvetoval Lipe Figi. Ako nečete, da boste konfiscirani, držite se starega zlatega pravila, da se ne sme gola resnica svetu nikoli povedati, ampak da je treba vedno nekoliko laži. Zato bi morali pisati o konzulu Prochazki n. pr. tako: O konzulu Prochazki ni ne duha ne sluha. Srbska vladna poročila so zlagana. Konzul je mrtev — a Srbi se tega ne upajo priznati. Srbi so se pregrešili proti mednarodnemu pravu in morajo biti kaznovani. Tako mogočna velesila — kakor Avstrija — si mora poiskati zadoščenja z orožjem v roki. Skrajni čas je, da dobe Srbi plačilo za svojo predrznost. — Listi sicer poročajo, da je konzul Prochazka živ in zdrav — toda ta poročila so izmišljena. Srbi hočejo s tem afero le zavleči — toda resnica se bo kmalu pokazala. Nekatere vesti pripovedujejo, da je umrl konzul na prav grozen način. Ko so mirni Albanci pri njem iskali zavetišča, so srbske čete navalile na konzulat in so vse poklale. Da bi bil konzul streljal, ni res — prosil je le milosti za Albance. Surovi srbski vojaki pa so ga na mestu razmesarili. — Po drugem so mu celo nos odrezali. To poročilo najbrže odgovarja popolnoma resnici. — Srbija je seveda v. težkem položaju, ker tega ne sme priznati — zato se tako zvija. Toda to pot se Srbija ne bo več izmazala. Tudi Rusija je ne more več ščititi. Skratka Srbija mora biti predana Avstrija na milost in nemilost. da }o oo zasluženju kaznuje. Le razni srbofilski listi se morejo zavzemati za tako državo. (Tako bi poročal jaz.) Zaradi vojne bi n. pr. morali poročati sledeče: Popolnoma prav imajo nemški listi, da se tako ženejo za vojno. Mi smo popolnoma tijih mnenh. Besede graškega »Tagblatta« so popolnoma resnične. (NB. Zato ima ljubljanski cenzor ta lisf tudi vsak dan zjutraj na svoji mizi.) Oni slovanski listi, ki se z graškim »TagblaUom« ne strinjajo, pač kažejo svoje protidržavno nagnenje. To je pač žalostno znamenje v teh resn'li časih, da se v državi najdejo listi, ki so proti vojni. Posebno slovansko časopisje piše tako. da se jasno vidi. kam gredo misli in želje naših slovanskih sodržavljanov. Vlada bo morala takemu pisanju kmalu konec napraviti, sicer bo prepozno. Mi smo za vojno — to ni nikako hujskanje, ampak to je naša sveta državna dolžnost — biti ali nebiti, — to je vprašanje — in ni dvoma, kaj je boljše. (Tako bi pisal jaz.) O dalmatinskih mestih bi morali poročati sledeče: Vlada je razpustila vsled manifestacij srbskega prebivalstva mestne zastope raznih dalmatinskih mest. Vlada je popolnoma prav storila, ker se na ta način vzgaja patriotični čut v naših meščanskih masah. Ona mesta v Dalmaciji so s tem tudi popolnoma zadovoljna in prebivalstvo je povsod komisarjem priredilo navdušene ovacije. V nedeljo so se vršili po vseh mestih veliki shodi, ki so bili pravi dokaz patriotičnega navdušenja. Na shodih so se sprejele resolucije, v katerih se strogo napadajo prejšnji mestni zastopi. ki niso zabranili srbo-filskih demonstracij. V resolucijah se izraža tudi zaupnica Čuvaju. Kakor se šliši, pojdejo kmalu cele meščanske deputacije k komisarjem. Ena taka deputacija je že šla in je nosila polna navdušenja vladnega komisarja na ramah — kakor zadnjič hrvatski kmetje Čuvaja. To je dokaz, da je naše ljudstvo vneto za vse dobro in da so nasprotni glasovi le pobožne želje onih nezadovoljnih elementov, ki hočejo v naši javnosti širiti laži. V Dalmaciji vlada torei popolna zadovoljivost. — Iz zanesljivega vira se nam celo poroča, da mestni zastopi niso bili razpuščeni, ampak so se sami razšli, ker so videli, da ne spadajo na svoje mesto. Ta vest se še ne potrjuje. Tako bi jaz poročal, gospodje, na vašem mestu in upam, da bi bili z menoj zgoraj in spodai popolnoma zadovoljni. Nainovejša telefonska in brzojavna poročila. AVSTRIJSKO - SRBSKI KONFLIKT. Dunaj, 27. novembra. Današnja »Zeit« poroča o situaciji sledeče: Od treh točk, to je afera Prochazka, avtonomija Albanije in vprašanje srbskih luk ob Jadranskem morju, katere tri točke tvorijo avstrijsko-srbskl konflikt, se je afera Prochazka in vprašanje avtonomije Albanije rešilo v popolno zadovoljstvo monarhije. Kar se tiče vprašanja srbskih luk ob Jadranskem morju, so dosegli Srbi za enkrat ta vspeh, da se bo vprašanje rešilo šele po končani balkanski vojni. Mednarodna situacija se je radi tega znatno zboljšala, posebno ker se je Rusija začela približevati Avstriji. »Zeit« zatrjuje, da je velika nevarnost sedaj že odstranjena. PASIC O AVSTRIJSKO - SRBSKEM KONFLIKTU. Belgrad, 27. novembra. Ministrski predsednik Nikola Pasle je danes izjavil, da je trdno prepričan, da se bo avstrijsko - srbski konflikt v polnem obsegu rešil mirnim potom. AFERA PROCHAZKA. Belgrad, 27. novembra. Tiskovni urad srbskega zunanjega ministra poroča: Vsa poročila, ki govore, da je sedanje bivališče avstrijskega konzula Prochazke neznano, In da je bil konzul celo umorjen, so popolnoma Izmišljena. Konzul Prochazka se nahaja v Skoplju In je pri najboljšem zdravju. Konzul Edel je v spremstvu sek-cijskega svetnika Rakiča odpotoval v Prizren. Belgrad, 27. novembra. Konzul je iz Mitroviče, kjer se je nekaj časa mudil, odpotoval v Skoplje, jutri pa nadaljuje svoje potovanje v Prizren. OBLEGANJE DRINOPOLJA. Sofija, 27. novembra. Vsi dosedanji poskusi turške posadke, Izpasti Iz mesta, so se po-pofnonta ponesrečili. Bolgari ln Srbi so Turke vedno pognali nazaj In zavzeli več važnih novih pozicij. Neki vjeti armer zdravnik je izjavil, da je Turkom hrana že popolnoma pošla in da je pričakovati vsak čas padca trdnjave. MIROVNA POGAJANJA. Sofija, 26. novembra. Po poročilih, ki so došla semkaj, skušajo Turki razprave na vse mogoče načine zavleči. Bolgari so radi tega sklenili, da bodo zahtevali takojšen odgovor, sicer prično na mestu z energično akcijo pri Čataldži. Splošno se smatra, da so dilctorične tendence l,e turški manever, ker skušajo Turki doseči kolikor mogoče ugodne mirovne pogoje. Sofija, 27. novembra.. Vsled poskusov raznih velevlasti, da bi se končna mirovna pogajanja med Turki in balkansko zvezo vršila na evropski konferenci, izjavljajo bolgarski listi: Bolgarska stoji odločno na tem stališču, da se ima rešiti mirovno vprašanje direktno med balkonsko zvezo in Turčijo. Balkanska zveza tozadevno na evropsko konferenco, nikakor ne bi privolila. Bolgarska bi v končno rešitev likvidacije Turčije na evropski konferenci privolila le v tem slučaju, ako dobi Že v naprej zagotovilo, da bo kongres sankcijoniral mirovno pogodbo med Turčijo in balkansko zvezo. V BELGRADU. Belgrad, 27. novembra. Vsi rezervni častniki, ki še niso bili poklicani pod orožje, so dobili poziv, da se imajo zglasiti tem 24 ur v Belgradu. ZADNJI BOLGARSKI POZIV. Sofija. 27. novembra. Letnik 1914 je za 3. decembra 1912 poklican pod orožje. POSLANSKA ZBORNIC^. Dunaj, 27. novembra. Na današnji seji avstrijske poslanske zbornice je bila predloga o razredni loteriji sprejeta v drugem in tretjem branju. Koncem seje je prišlo v zbornici do zelo viharnih prizorov. Poslanec vitez Pautz je predlagal, naj se z razpravo o predlogi glede spremembe poslovnika preloži na jutršnjo sejo. Po glasovanju je predsednik Pernerstorfer izjavil, da je predlog sprejet. Večina je odločno protestirala preti temu. Pri štetju glasov je predsed. Pernerstorfer konstatiral, da je predlog sprejet z 207 proti 92 glasovi." To je razburilo vihar ogorčenja pri poslancih S. L. S., Ru-sinih in čeških radikalcih. Opozicija je vpila, da je glasovanje falzificirano. Konečno je Perners, torfer konštatiral, da se je pri glasovanju zgodila pomota. Pautzev predlog je na to propadel s 150 proti 149 glasovom. Na to je nastal mir. Dunaj, 27. novembra. Na današnji seji poslanske zbornice je notranji minister baron Heinold z ozirom na vesti, da bo država kon-fiscirala v bankah, hranilnicah in posojilnicah naloženi denar, izjavil, da so vse te vesti popolnoma izmišljene. Denar v hranilnicah je popolnoma varno naložen, ker tudi v slučaju vojne nevarnosti nima nikdo pravico, konfiscirati zasebni denar, ki je naložen po hranilnicah, posojilnicah in bankah. Baron Heinold je tudi na-glašal, da je treba prebivalstvo posvariti nred neprevidnimi koraki, od katerih imajo škodo samo vložniki. Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani. Mali oglasi. Išče se malo stanovanje, kuhinja, 2 sobi. Ponudbe na »Prvo anončno pisarno« pod šifro Stanovanje. Proda se lepa salonska garnitura s preprogo, krasno Trumeau zrcalo, šivalni stroj itd. Povpraša se v gostilni Belič, Dunajska cesta štev. 8. Premog izborni češki, ki prekaša vse druge vrste premoga tu, v velikih, srednjih ali manjših kosih, se po izredno nizki ceni takoj odpošilja vsaka množina vagonov. Prodajna pisarna češkega premoga in briketov: J. Paulin, Ljubljana, Nova ulica štev. 3. Brzojavka. V italijanski kuhinji hotela pri Maliču nasproti glavne pošte se dobe vsak dan asortirane morske ribe. Vina samo iz najboljših kleti in sicer: brionska, porenška iz agrarnega zavoda. Opolo-vino po 72 v liter za družine na dom postavljeno itd. je ustanovil svojo pisarno v Ljubljani Sodna ulica 4. (Vodnikova hiša). Lepa prilika za nakup lepe hiše z dobro idočo gostilno in žganjetočom, ter to-bakarno, lepo- kletjo za vino, lepim gospodarskim poslopjem in svinjskimi hlevi; poleg tega štiri orale njiv in travnikov, ena njiva za stavbišče, vse na jako prometni okrajni cesti, oddaljeno 5 minut od trga in železniške postaje, se takoj proda za 24.000 K. 6000 K pa ostane lahko vknjiženih. — Izvršilna prodaja se vrši dne 7. decembra 1912. Torej kupci pozor! Nadaljna pojasnila daje IVAN KOSI, Šmarje pri Jelšah, Spod. Štajersko. f’f'fi'f Tf'f Rab jen pisalni stroj se po ceni proda. — Vprašanja naj se naslovijo pod »Pisalni stroj 100“ na „Prvo anončno pisarno". cc m 3» 03 ■ —HM— ■ mmmm 15 m mmmm O OD CL >C/3 cd OD o CL, rBvtrvvsn ..Liker MedicinaJ, ■ izl^raviInifiTastlin^ lovroSabenik.Siška pri liubljatti “D O m CD CD c/> TT? CD O 2L mmmm a !■+ CD i—♦- $3 CD —s cd' Gramofonske plošče ta c/h - N N 95 Fr. P. Zaiec, Ljubljana Stari trg 9 se slavnemu občinstvu priporoča kot edino društvo te vrste na Kranjskem Društvo ima namen izplačati velike podpore in velike posmrtnine svojim rednim članom. Cimveč je članov, temvečji znesek izplača društvo v vsakem smrtnem slučaju. Te vrste društva so pokazala na Dunaju, Pragi, Gradcu in v drugih avstrijskih mestih, da so najboljša humanitarna podporna društva, katera na podlagi vzajemnosti za male prispevke članov, izplačujejo velike posmrtnine. Prospekte in natančna pojasnila da)e brezplačno društvena pisarna v Ljubljani, Mestni trg štev. 13, I. nadstropje. Vsal1 petek sveže morske ribe iz Severnega morja: Kabliau kg 80 v; Šole(Schollen) kg 90 v; Morski losus (Seelachs) kg 90 v; Rdeči jeziki (Rotzungen) kg K 1 • 10; Vahuja (Schellfisch) K 1 • 10; Angler K1 20 v trgovini s špecerijskim blagom T. MENCINGER. Ljubljana Resljeva cesta 3 - Sv. Petra cesta 37 in 42 - Martinova cesta 18. f n !! Sijajna zmaga !! v damskih raglanih. Ravnokar dospelo čez 2000 komadov 135 cm dolgih od 20 K naprej, kateri so stali preje od 40—60 K. . Istotako znižane cene za gospode raglanov, zimskih sukenj in oblek. ,»Angleško skladišče oblek“ o Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štet. 5 Seznam ljubljanskih javnih knjižnic in čitalnic. Knjižnica, zavod, čitalnica. Odprto. 'Licejska knjižnica (v prostorih 11. državne gimnazije). Vsak dan izven nedelj in praznikov od 10—12 dop. in od 2—4 popoldne (izAen ponedeljka). Knjižnica ljubljanskega mestnega arhiva (na magistratu). Vsak dan od 9—12 dopoldne. Simon Gregorčičeva javna ljudska knjižnica In čitalnica (v Wolfovi ulici). Knjižnica v nedeljo in praznik od 9—11, vsak dan od 5—7'h. Čitalnica v nedeljo in praznik od 9—12, vsak dan od pol 4—8 zvečer. Javna ljudska knjižnica gosp. naprednega društva za Šentjakobski okraj (v Draga-tinovi hiši). V nedeljo od 10—12 dop. Vsako sredo od 7—9 zvečer. Javna ljudska knjižnica polit. In Izobraževalnega društva za dvorski okraj (Pred igriščem št. 3). V nedeljo od 10—12 dopoldne, v sredo od pol 7—8 zvečer. Javna ljudska knjižnica za napredno politično društvo za kollzejskl okraj. (Pri Rusu na Marije Terezije cesti). Odprta vedno. Ljudska knjižnica Sokola I. (v društvenih prostorih na Taboru). Odprta v torek, četrtek in soboto od 8—9 zvečer. Slovenska Matica (Kongresni trg). Uradne ure od 9—12 dopoldne in od 3—6 popoldne. Deželni muzej (Rudollinum). V nedeljo od 10—12 in v četrtek od 2—4 za vse brezplačno. Sicer vstopnina 60 vin. Muzejska knjižnica ob uradnih urah od 8—1 dopoldne. ! Pozor trgovci! Od danes naprej se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dolenca, v Prešernovi ulici pod tovarniško ceno.