t» o >.1 f. .>, Leto XIII., štev. 302 Ljubljana, sobota 31. decembra I932 C©«* * Tltff Upravr-Stvo: u.juoi]a.na Knafljeva ulica 3 — reieron št. 3122. 3123, 3124 1125. 312b Inserati' odcieiek: L.jut>ljana. Selen. ourst -a ul 3 — Te* 34y2 2492. Pooružr ca Maribor: Ciosposka uil. ca iti v 11 — Telet on št 2455. Pooružn sa Celie: Kocenova ulica St. 2. — Teieton St 190 Račun* p "i p<-St ček zavodih: LJubljana r 11 Praga čislo 78.180. 10S 241 Naročmnb &nas» aieaecnc uld ib.—. Za mozemsrvf Uir tu.— UreaoiStvo: Ljubljana Kn&rijeva olics 6. Teie. too šl 3122 3123 3124 3125 3126. Maribor gosposka ulica 11. Te/eton Št 2440 Celje Kocenova ul 9 Tel §t 190. Rokopisi se nt vračajo DO farlfn — Oglasu ©v aii Malinov ©sadi« zadtipli krvavih dogodkov v Sofiji — V pričakovanju rešitve vladne krize Sofija, 3(f decembra v. Dogodki v bolgarski prest lmci so predmet obš rnih komentarjev t 'd: vsega bolgarskega tiska. To je tem b' j značLno, ker je dosedaj večina boigars. :h listov šla molče preko po koLjev in pc tienih umorov, ki so se dan za dnem odigraval; na sofijskih ulicah, ali pa jih je bei- žila samo s kratkimi notica mi. Dasi na različne načine komentirajo ozadje dc-gooi :ov, se vendar vsi strinjajo s tem, da je "lavni vzrok brezkompromisna borba k- o si jo napovedali mlhajlov-ci in protog-e ovci. Glasilo mihajlovcev >Makedonna«' je naravnost pobesnelo m objavlja čim i al je hujše napade na vse strani. Na eni strani napoveduje neizprosno borbo prot gerovcev. na d iti g; strani pa zahteva od vlade, naj z najstrožjimi ukrepi zatre p čet je protogerovcev in jih postavi p-ed c disče. Protcgerovce slika kat družbo naj;, nusnejših zločincev in morilcev. ki imajo samo en cilj. da pobijejo vse prave bore rfiakedonstvujušoega po-kreta. V enem voj h člankov »Makedonija« celo namigu, da so prctogercvci plačanci neke tuje iržave. List pa tudi povsem odkrito gre:: vladi, da bodo mihajlov-ci sami napravil red. če bo vlada ostala še nadalje prekr žanih rok m mirno gledala. kako pred t voi-om pobijajo rnihajiov-ce. V poučenih k ogih vidijo v tem samo strah mihajlovcev ki so napram številčno in finančno močnejšim protogerovcem v znatni manjš m. iaradi tega so mihajlov-ci tudi opustili &v( io dosedanjo taktiko ter ra^eli napadati sa i o voditelje protegerov- CftV. Z vedno vejo re -Tiostjo pa se vzdržujejo in Sirije vesti, da j - imel spopad pred dvo-rom mnogo dalekc :ežnejše cilje kakor pa samo obračun med obema sprtima taboroma makedonstvujui VIh. Po teh vesteh je v ozadju tega spnpa a skupina onih ljudi, ki že"jo, da bi pri: a na krmilo oficirska liga. ki bi s pomc^jo makedonstvujuščih proglasila v Bolgar ji vojaško diktaturo pod vodstvom sedai jega bolgarskega poslanika v Rimu. bivega vojnega ministra generala Vlkova. Sofija. 30 decembri M. Današnje »Utre« proča. da je iugcsl^venska vlada sporočila bolgarski vladi. < a bo takoj zopet dovolila prehod preko državne meje bolgar-sk rn dvolastnikom -r smislu svojeeasnc sk1 en jene konvencije. čim bo prejela od bolgarske vlade štiuSb&ao obvestilo, da so bili zločinci, ki so nejavno izv-r-šiJi napad na jugoslovensko ozerrlje in iz Črnega vrha odvedli dva jugos ovenska državljana, od s^rtišča kaznovani. >Utro« dodaja, da je preiskava zoper te z oč'nce pred rednim snd4šče"r že končana ter da bo v najkrajšem ča =u ob-ipvbena sedba. ker se bo vr. š:la narava proti rji m po skrajšanem posto^-ku Pogafaisia Mušanova Sofija, 30 decembrs p. Kriza v^de v nasprotju s splošnim pričakovanjem poli- tičnih krogov še vedno ni rešena. Mandatar krone Mušanov je tudi danes ves dan nadaljeval pogajanja s predstavniki strank narodnega bloka. V načelu je sicer že dosežen sporazum, vendar pa so se pojavile razne težave pri razdelitvi mandatov. Na eni strani vztrajajo zemljoradniki pri svo-j h znanih zahtevah, da se jim izroče vplivnejša ministrstva, na drugi strani pa tudi narodni liberalci postavljajo sli one zahteve. Danes pozno popoldne se je znova sestalo vodstvo liberalne stranke k seji, da zavzame končno stal šče k ponudbam Mu-šanova. Zvečer je napovedana avdienca Mušanova in v političnih krogih sodijo, da bo, ako pride do sporazuma z liberalci, Mušanov pri tej priliki predložil kralju listo nove vlade. Lista bi bila po informacijah iz njegove okolice sestavljena takole: Ministrski predsedn k in zunanji minister Mušanov, notranje ministrstvo Girgi-nov, kmetijsko ministrstvo Mravljev, socialna politika Vergil Dimov, trgov'na Gi-čev. finance Štefanov, promet Kosturkov, prosveta Bojadžijev. pravda Panajotov in vojska general Kisov. Novinarjem je Mušanov zvečer izjavil: »Moj mandat za sestavo Vlade je neomejen. Moja glavna naloga je, da čim prej sestavim novo vlado.« če bi se proti pričakovanju zgodilo, da Mušanov ne bi uspel in bi vrnil mandat, mislijo, da bo dobil mandat po vsej priliki predsednik Sobranja dr. Aleksander Malinov. ESiisnov še živ Sofija, 30 decembra r. Snočnje vesti o smrti hudo ranjenega urednika »Makedonije« Simeona Eftimova so se izkazale za preuranjene. Efitimov je res že dopoldne padel v nezavest in se ni zavedel vse do pozne noči. Zdravniki so si na vse načine prizadevali, da bi ga ohranili pri življenju. Izvršena je bila transfurzija krvi, ki je uspela, tako da se je Eftimov okrog 10. zvečer znova zavedel. Njegovo stanje pa je slej ko prej skrajne kritično m nimajo mnogo upanja, da bi ostal pri življenju. Pač pa je umrl v bolnici njegov spremljevalec Efrem Efremov. ki je bil hudo ranjen v glavo ;n prša. V pretekli noči je policija znova priredba racijo ter je pregledala tudi vse javne lokale Aretiranih je bilo 248 oseb, med njimi 96 pripadnikov makedoistvujušč h, ki so bili vsi oboroženi z revolverji, deloma pa tudi z brzostrelkami puškami in bombami. Povratek Ferdinanda ? Dunaj, 30. decembra r. »Neues VViener Tagblatt« poroča iz Sofje. da bo nova vlada izpolnila staro željo bivšega kralja Ferdinanda in mu dovolila povratek v Bolgarijo. V zvezi s tem bo vlada izdala tudi amnestijo za bivše zemljoractndSke min;-stre. zlasti za gg. Atanasova, Stojanova in Obova. ■U^Oa C rrmo L*. cinie v* • emesje na morju 5 v morje tri nove oklop- nice - SkKcanie d^avnegra zbora Berlin. 30. decembra. g. V parlarnentar n;!i krc.oih računajo s t'in, cla b' irVivni zbor sklican za 16 ali 17. januarja Sonor-«ki svet r.ržavnosa zbor . ki se sestane 4 ianu;;rja. ie sicer dobil ;omnm>tičen predlog. nai se državni zbor okliče 0 iamn-ja skorai golovo pa je. da bo ta ore llog od-kionif n Pariz. 30. decembra. A A. Tz Berlina poročalo- Razen oklonnVe Deidscblardbodo Nemci soustili v niorie pribodnie lete še driuro oklonnico. ki bo nadomestila okionmco ^Lothringen1 in treljo. ki bo nadomestil »Rrn'insch\vp:(T/;; ter so jo zač'li delati 1 oktobra Četrto oklopnico bodo dali v delo leta 1034 Zaradi prekarnesa finančnega položaja bo nemška vlada izvedla pomorski r ra d bA n i načrt v dv^h delih: v nrvi etapi bo 'zme-njila štiri naistarejše oklopnice. v drugi pa štiri druge oklopnice in tri kržarke. kar ii dovoljuje versaiska mirovna pogodba. Ci'ji nemške politike Berlin. 30. decembra. AA. Revizija vzhodnih meja Nemčije mora biti poglavitni cilj nemške zunanje polit:ke v letu 1933. pravi »Tjigliche Rundschau« v članku. v k-aterem skuša dokazati, da pomenijo vzhodne meje in zlasti poljski koridor do Gdanskn hudo krivico za Nemčijo, ki ie poslej ne bo mogi'a več trneti Po svetov* ni vojni je nemški narod šele po 10 letih sjjoznal velike krivice, ki so mu bile povsod storiene Nemški narod ie prepričan, da mu je versn iska mirovna pogodba m-dc>movino m se mora tega odslej neprespano zavedati Nemčija pričakuje zato. da bodo t: kraji nekoč doživeli svojo os v o bo d i te v. Stalin mnulča? Berlin. 30 dec č. Kakor poroča »Berli-ner Tageblatt«. se je scctal centralni svet komunistične sranke k izrednemu znseda-niu Nele nredmet posvetovanj marveč že sama okol'šeina. da se zasedanje vrši v st-ogi tajnosti, priči, da je sestanek iz rednega pomena. Na zasedanju bo nnel Stalin vv^čjs V A^e*** Newyork. 30 dec. 5 Po n-mnveiših oo-ročilih in podatkih »Federal Reserve RTn-ke« se je pričelo zlato vračati v Ameriko. Tak-e so i z Londona posl-d-' ">4.S miliionnv. iz Fr-nciie O milijonov '7. Nizozemske 2 6 iz ln di ie 13« iz Kanade 1 milijon dofar-jev. Razen tpga je bilo vpisanih v korist banke v inozemstvu skunno 27 milijonov dnlariev N"dnlie sO prispele naslednje po-šljatve: iz Franc'je za 3 42 milijona, iz Tn dije za 1 22 iz Anglije za pa 0.898 milijonov dolariev zlata Stplez špnnske armade Madrid. 30 dec č Vojno ministrstvo je določilo kontingent« Španske vojske t->ko: 109.607 vojakov 797^ častnikov. 165 bri-gadmh in 80 d:vizijskih generalov. Komunistična zarota pa Španskem Madrid. 30. dec g. Po komunikeju notranjega ministrstva je poFcija v zvezi z b'imbam\ ki so jih našli v B.irceloni m v drugih mesth. odkrila obširno komunistično zaroto. Na čelu zarote je bil zmni terorist Teechero. ki je bil že aretirnn. Prevrat bi se pričel z generalno stavko železničarjev da bi se tako vladi onemogočil p-evoz čet za udušenje upora. Policija je dobila v roke mnogo dokumentov, med njimi tudi program o nameravanih sabo-tažmh aktih. Izvršenih je bilo mnogo aretacij. Izprememhe v franeo«ki diplomatski službi Pariz. 30 decembra č. V zvezi z ime-novaniem Henrvja de Jouvenela za poslanika v Riimu se zatrjuje, da se bodo v kratkem izvršile večje izpremembe v francoski d"!o1omatsfci službi. Naibrž bodo na novo zasedena roslamiška mesta v Londonu. Tokiu Varšavi Ankari. Bernu Madridu. Kakor se zatrjuje bo imenovan za poslanika v Wash,netorni senator Deran-o-er z naloeo da zaključi pogaiania glede voinih doVov. Ta njegova funkcija bo trajala me^ece^.' 7 li"Hian«ke nniver/e Beograd. 30. decembra v Na predlog pros\'et,neea ministra sta postavliena za izredna dooenta Ijublfan^ke un'verze gg. Alma Sodnikova in dir. Vaclav Burian. ZVESTOBA ZA ZVESTOBO Odločen odgovor francoskega tiska na fašistično gonjo proti Jugoslaviji — Zavezništvo med Francijo in Jugoslavijo je neporušljivo Pariz. 30. decembra. M. Nedavna kampanja italijanskega tiska zaradi trogirskili dogodkov je imela za posledico, da je začel svetovni tisk v mnogo večjj meri posvečati svojo pozornost razmeram in dogodkom na Balkanu iti v zvezi s tem zlasti tudi italijanski politiki in njenim ekspan-zivnim težnjam v tej smeri. Zlasti francoski tisk se zadnje dni zelo obširno bavi s temi vprašanji in opozarjajoč na vsakodnevne napade fašističnega tiska na Francijo, Jugoslavijo in Malo antanto odločno poudarja miroljubno stališče Francije, k tudj za ceno Italijanskega prijateljstva in zavezništva ne more iu noče zapustiti svojih dosedaniih zaveznikov. V političnih krogih je vzbudil posebno pozornost članek, ki ga je napisal v »Journalu des D>-bats« znani francoski publicist Pierre Ber-nisse pod naslovom »Italiia in Srednja F.v-ropa«. V članku nag'aša pisec, da spominja kampanja, ki jo vodi fašistični tisk zadnje čase proti Jugoslaviji, prav neprijetno na kampanjo, ki se je vodila leta 1914 z Dunaja proti Sr'uijj in iz Nemčije proti Franciji. Taka kampanja v sedanji politični situaciji Evrope ne more najti nikakega opravičila. Baš nasprotno zasluži najostrejšo obsodbo in zato ni nikdar odveč prav posebej opozarjati na to početje fašističnega režima. In to tem bolj, ker je R. Steed « svojimi odkritji pokazal, s kakimi načrti Se bavi rimska vlada. V Rimu ne mislijo na nič drugega, kakor na to, kako bi razdelili srednjo Evropo kakor nekako lovišče in eksplcntacijski teren, v dve coni: eno za Nemčijo, drugo za Italijo, nekatera manjša ozemlja pa bi Nemčija in Italija v okviru svoje interesne sfere razdelili med svoie manjše zaveznike, v prvi vrsti med Madžarsko in Bolgarijo. Kakršen je politični položaj v Evropi sedaj, zlasti pa v srednji Evropi, ni nikier države, ki bi predstavljala kakršnokoli nevarnost 7.a Italijo. Države Male antante. prav posebno pa še Jugoslavija ne zahtevajo prav nič drugega, kakor da žive z Italijo v miru in prijateljstvu. Nemogoče pa je zahtevati od teh držav, najmanj pa ori Jugoslavije, da se pridružijo italijanski re-vizfomstični politiki, ki ima za cilj obnovo stan.ia, kakršno fe bilo pred svetovno vni- 17 V V». • • V • v*. Zaščitne canne ne prinašajo rešitve Baldwinova novoletna poslanica o gospodarski politiki angleške vlade London, 30. dec. AA. Stanley Ba!dwin je izdal na konservativno stranko sporne nico, kj se v njej zelo obširno bavi s carinsko politiko sedanje angleške vlade Uvedli smo, pravi Baldwin v svoji spomenici. zaščitno carinsko politiko, vendar to ne pomeni, da smo s tem hoteli obiiati Anglijo s carinskimi zidovi Taka pot bi vedla k propasti in bi samo škodila razvoju mednarodne trgovine. Svoje zaščitie carine hočemo uporabljati le kot orožje v sedanj,! bitki za svobodnejšo trgovino sveta in prvj uspehi te politike se bodo p >ka zali v tem, da se bodo zaščitne države druga drugi približale jn se skušale dogovoriti o inedsebojni trgovini Zaščitne carine so na sebi zlo. ker predstavljajo, da bi posamezna država mogla n.iD"ed»vatj s tem, da druge države obubožajo To pa je velika zmota Amerika, ki ima tolikš ie vire na razpolago, se je skušala izolirati od ostalega sveta Izkazalo pa se je, da je splošna kriza naposled navzlic temu zajeia tud} njo. če Amerika ni mogla temu po javu klubovati, kako naj upa druga država, da bi mogla sama odbiti svetovno gospodarsko krizo Iz teh razlogov pripistre angleška vlaua silno važnost nameravani svetovni gospodarski konferenci. Saj ti le s skupnim delom in s skupno obnovo financ in trgovine vseh iržav bo mogoč tako za Anilijo kakor za Iruge države povratek k blagostanju. Naravuo je, da bo morala pri tem Anglija korakati v prv. vrsti. Naši ukrepi v preteklem .etu so nas obvarovali pred hudimi preizkuša jami, ki so zadele druge države Drago i ^e ;c- urez. poselnost povečala, pri nas pa viino nazaduje. V preteklem letu je drigod zunanja trgovina močno nazadovala, naš izvoz pa kaže zdaj napredek Še nedavno tega smo bili glede izvoza na 'retjein mestu, zdaj pa smo zopet na čelu. Vse "o nas vz-todbuja, da vztrajamo na poti, po kateri smo krenili. Reševanje spora o vojnih dolgovih Sestanek Stimsona z Normanom Davisom — Grčija pripravljena plačati 30 odstotkov vojr.ih dolgov Washington. 30. decembra, č. Državni tajnik za zunanje zadeve Stinison je včeraj odpotoval v Newyork. kjer se sestane s šefom ameriške delegacij* na ženevski razorožd-veni konferenc' z Normanom Davisom pred njegovim odhodom v Evropo. Na sestanku se bosta razeovarjala o raznih polit čnih vprašaniih- zlasti pa o vprašanju dolgov in razorožitve. V političnih krogih mislijo, da bo Hoover na prihodnjem zasedanju kongresa vložil svoj veto proti zakonodajnim predlogom, ki bi jih rad uveliavil njeaov naslednik. V istih krogih izjavljajo da je sicer zagata, v katero ie zašla ameriška politika zaradi vprašanja dolgov in Rooseveltovega odklonilnega stališča ay in John H. Williems sta odpotovala v Ev-ropo. Atene. 30. decembra g. Vlada ie sklenila končnoveljavno, da bo plačala Ameriki 30 odstotkov za kupone posojila in da bo v zbornici z vso energijo branila ta svoi sklep. V skrajnem primeru ie pripravljena izvajati posledice, če bi zbornica ne osvojila njenega stališča, in bo prepustila v»o odgovornost opoziciji. Prezident Masaryk zbolel Praga, 30. decembra s. Prezident Masa-ryk je zbolel na lahki španski bolezni. Temperatura se je malenkostno dvignila. Široko pooblastilo Rooseveltu Washington, 30. decembra č. Demokratski voditelji so sestavili premog, po katerem naj bi ameriški parlament dal novo izvoljenemu predsedniku RooseveJtu pooblastila za gospodarsko obnovo Zedinjenih držav, da b5 mogel izvesti svoj načrt brez vseh omejitev. Električna železnica preko Kavkaza Moskva, ?0. decembra g. Te dni je bila sklenjena zgraditev električne železnice preko Kavkaza. Gre za najvišje ležečo električno železnico na svetu, katere trasa leži višje ko trasa znamente Pirenejske železnice Transkavkazna železnica bo zmanjšala vožnjo med Moskvo in Tifli-som za 24 ur ter bo pomenila v prometu Drihranek 50 milijonov rubljev letno. Zgraditev žefleznice bo zelo težavna, ker bodo moHi nanrav'ti več tunelov, od katerih bo eden dolg 6 km. no in v katerem bi Italija skupno z Nemčijo igrala enako vlogo, kakor jo je igrala do svetovne vojne Avstro-Ogrska kot tlači-teljica balkanskih narodov. Baš glede na te načrte služi Mala antanta še prav posebno interesu miru. Stališče Male antante je jasno opredeljeno in popolnoma korektno. Mala antanta dela za ohranitev miru, splošnega miru in torej tudi za Italijo, ki se hudo vara, ako misli, da bi se kakršenkoli poskus teriterijalnih iz-prememb v srednji Evropi končal na nieno korist. Tudi v Italiji gotovi krogi to že danes uvidevaio. a nrišel bo dan. ko hod o to spoznali tudi vsi ostali. Mi bi le žele';, da bi se to ne zgodilo šele po poraznih izkušnjah. Franoiia ie bila že od nekdaj naklonjena italijansko - iugoslovenskeinu zbližanju ter sporazumu in ie s svoje strani storila vse. da bi se ta sporazum dosegel in učvrstil. Rimski listi zamerijo in očitajo Franciji kot zločin, ker je sklenila sporazume z mnogimi državami. Najbolj pa ji zamerijo njen sporazum in prijateljstvo z Jugoslavijo. Francija ie vedno pripravljena prožiti svo- j jo roko vsem, ki hočejo spoštovati pravice ostalih narodov in ki hočejo sodelovati pri pomirjeniu in konsolidaciji F.vrope. Niti Francija, niti države Male antante pa ne morejo sodelovati v akcijah, ki gredo za tem, da bi se škodovalo njenim prijateljem in da bi se vrnilo v stanje, v katerem je bila Evropa pred letom 1914, ki naj b» Nemčiji in njenim bivšim in sedanjim zaveznikom omogočilo maščevanje. Z ist';m vprašanjem se bavi tudi več drugih listov, med njimi »L a D e p e c h e«, ki objavila na uvodnem mestu članek, v katerem razmotriva o francosko-ital.ijanskih odnosa i i h. Zavračajoč očitke fašističnega tiska, ki pravi, da je francosko prijateljstvo z Jugoslavijo glavna ovira sporazuma med Rimom in Parizom, poudarja list, da se v Rimu zelo motijo, ako računajo na to. da bi bilo sploh kdaj mogoče ločiti Francijo od Jugoslavije. Jugoslavija vodi prav tako miroljubno politiko kakor Francija in Jugoslavija jc ne samo fr?ncoski zaveznik, marveč prvi zaveznik Francije, ki je šla v svetovno vojno baš zaradi tega, nastopi v obrambo in zaščito tega svojega zaveznika. Francosko-jusros!ovensko nrijateHstvo in zavezništvo je bilo preizkušeno ne samo ob zelenih diplomatskih mizah, marveč tudi na krvavih bojnih poljanah ter je tako globoko in močno, da ga ne morejo omajati prav nobene še tako hude rimske grožnje. V tem pogledu velja s;aro ge?lo- Zvestoba za zvestobo! že esa lekcija Pariz, 3i). dec. AA. V današnjem »Ma-fin u« pricbču.ie znani francoski publicist I Ienry de Korab članek z naslovom »Burja na Jadranu«, v katerem izvaja: Po vsem verjetno je, da se bo vznemirjenje poleglo in da se ho vrnil mir. ki je bil po nepotrebnem porušen. Nato pojasnjuje stremljenje I^alje, ki bi hotela Jugoslavijo izolirati od njenih zaveznikov in ji tudi sicer neprestano delati težkoče. Ti računi pa so bili popolnomi pogrešni, kar se je že pokazalo. Italijansko časopisje hi rado prikrilo svojo nevoljo zaradi izida konference Mile antante v Beogradu, kjer je vladalo odločno edinstvo in soglasje. Tako je Italija zašla v škripce s svojo lastno politiko in skuša zdaj najti izhod. Korab nato dckazuje, kako napačno je jemati tradicije kot osnovo za kakršnokoli revizijo. Dalmacija ne more postati predmet kakršnekoli reviz je ali pogajanja o reviziji, ker je tamkajšnje prebivalstvo kompaktno jugoslovensko; italijanske manjšine v Dilmaciji eksistirajo skoro samo v S">omen:k;h. starih naii-ih In skulp-turah. Če je kje potrebna revizija, p^tem je ta na mestu v Italiii sumi glede njenega režima napram slovenski manjšini, ki šteje kakih 600.CC0 ljudi in ne uživa nobene zaščite glede svojih narodnih pravic in prosvete. Pisec zaključuje svoj članek 7. nado. da bodo v Italiji sami uvideli, da hi bilo za Italijo najboljše, aa se na obalah Jadrana omeii na kulturno delo. P©da!|šan«e prlfatelf^ke in arbitražne pagoslbe s Fifattc Ženeva, 30. decembra. AA. Danes je bila v tajništvu Društva narodov izvršena registracija posrodbe o prijateljstvu in arbitraži med francosko republiko in kraljevino Jugoslavijo. Obe pogodbi so obnovili uradni zastopniki obeh držav 28. oktobra in veliata 5 let, računaioč od 2. decembra 1932. Prihodnja konferenca Male antante Varšava, 30. dec. v. »Gazeta Varšavska«; poroča iz Prage, da se bo po informacijah iz dobro poučenih krogov vršila prihodnja konferenca zunanjih ministrov Male antante v drugi polovici februarja ali prve dni marca. Glavna točka dnevnega reda bo razprava o madžarski revizionistični akciji, ki jo nameravajo Madžari s podporo svojih znanih zaščitnikov izvesti spomladi zelo velikopotezno. Razen tega se bo na konferenci razpravljalo o tesnejšem sodelovanju med državami Male antante i^r ostaiimi državami srednje Evrope, zlasti pa med Malo antanto in Poljsko. Ratifikacija avstrijskega posojila Ženeva, 30 dec. AA. Britanska vlada je sporočila tajništvu DN. da je ratificirala protokol za avstrijsko posojilo. Zdai je potrebna le še ratifikacija Francije, ki se mora po določilih tega protokola izvršiti najka=neje do 31. t. m. o polnoči Pariz. 30 dec. AA. Senat je danes na kratko razpravljal o avstrijskem posojilu, ki ga je zbornica že včeraj odobrila. Poročevalec zunanjega odbora Henry Berenger je pri tej priliki izjavil, da pristaja senat na posojilo le pod pogojem, da se v Po-dunavju ničesar ne bo zgodilo brez soglasja s Francijo, ki je tamkaj prav tako in-teresirana. kakor drugi dve veliki državi. Senat je nato sprejel posojilo s 144 proti 68 glasovom. Ameriški program za gospodarsko konferenco Pariz, 30. decembra AA. Norman Daviš je Izjavil poročevalcu lista »Petit Pari-sien«, da bo Amerika na svetovni gospodarski konferenci postavila vprašanje si-rovin kot glavno točko na dnevni red. ker hoče. da bi se zmanišale za'oae širom sveta In stabilizirale eene Velika zapreka za razvoj mednarodne trgovine ;e nihanje tolikih valut Zediniene države bi posebno rade videle, da bi se angleški funt stabiliziral. toda s tem vprašanjem je zvezan problem srebra, ki bi ga Zei njene države kot eden največjih producentov hotele prav tako soraviti kot eno glavnih vprašanj na program konference Dav:s je dalje dejal, da usr>eh konference ne bi bil popoln, če bi se nonrej ne dosegel sporazum o vojnih dolgovih. 501etnica Gambettove smrti Pariz, 30. decembra AA. Predsednik vlade Paul Boncour odpotuje jutri popol, dne v Ville d' Avrai. kjer se bo vršila svečana proslava 501etnice smrt: nekdaniega predsednika reoublike. generala Gambette. Predsednik vlade bo imel pri tej priliki slavnostni govor. Politične organizacije v zimskih mesecih Našim narodnim poslancem morajo tudi nasprotniki priznati dobro voljo in uspešno prizadevanje, da ohranijo s svojimi volilci neprestane tesne stike. Dvomimo, da bi bili Slovenci imeli že kdaj parlamentarno delegacijo, ki bi se v tem pogledu mogla kosati s sedanjo, saj so sedanji narodni poslanci skoro neprestano na potu po svojih okrajih, kadar jih dolžnost ne veže ra Beograd, da se udeležujejo dela v Narodni skupščini. Med lepimi uspehi tega vztrajnega kontakta z volilci je eden najbolj vidnih razveseljivi in mogočni razmah organizacije nove vsedržavne stranke, saj je danes že malo slovenskih občin, ki bi še ne imele ali same ali skupno s sosednimi svoje krajevne organizacije JRKD. Z nastopom zime je za nekaj mesecev tudi konec velikih političnih shodov. Gotovo bodo poslanci tudi v teh mesecih obiskovali kraj za krajem v svojih volilnih okrajih, a njihovo delo morajo sedaj še bolj dopolniti strankine organizacije. Njihova naloga je, da v zimskem času čim bolj poglobe in okrepe svoje delovanje v vseh pravcih in da skrbe za neprekinjeno in čim tesnejšo zvezo s svojimi člani in vsem prebivalstvom svojega okoliša. Kolikor jim dopuščajo moči, se morajo prizadevati, da obveščajo in poučujejo najširše sloje o zakonodajnem delu in o vseh vprašanjih političnega življenja. Člani pa naj po potrebi dobe pri svojih organizacijah tudi nasvete in podporo v vseh zadevah. Krajevne politične organizacije morajo stremeti za tem, da postanejo pravo domače ognjišče, na katerega se bodo z zaupanjem obračali vsi, ki jih veže isto prepričanje, da je le s pozitivnim in složnim delom mogoče pomagati celoti in posamezniku iz sedanjih stisk. Glavna naloga političnih organizacij pa seveda ostane ta, da širijo in poglabljajo razumevanje za novo, v sedanjih razmerah edino rešilno državno politiko. Sistematična politična vzgoja prebivalstva ni ie koristna in potrebna za razmah političnega pokreta, marveč je obenem eminentno nacionalno in državno delo. Kajti le politično zrel narod se more vladati res sam; le tak narod si more ustvariti in ohraniti resnično demokracijo. Sestanki in razgovori o perečih javnih vprašanjih naj postanejo tudi po naših vaseh običaj, ki se mu ljudje ne bodo mogli nikdar več odpovedati. Obravnavajo naj se vse zadeve, ki ljudi zanimajo ali bi jih morale zanimati, od domačih vaških in občinskih stvari pa preko sreza. banovine in dr- Nazaj k Slovanstvu! Dolgoletni voditelj štajerskih Slovencev, »tari dr. Josip Sernec, je zaključil svoje »Spomine«, fci jih je napisal ob koncu svojega življenja z besedami: »Naša rešitev leži le v mogočnem, složnem delovanju v narodnem slovansKem duhu na duševnem, gmotnem in političnem polju — Zastavi Slovanstva sledimo — druge nimamo! in boc s g no viuces!« Teh besed, napisanih že v sedanji, povojni dobi, smo se spominjali, ko smo či-taii; o živijenju in veselem razmahu ideje Slovanstva med češko mladino, ki se koncentrira v organizaciji »Narodni svaz slo vanske mladeže« v Pragi Ideja Slovanstva. zavesti, d^ smo vsi slovanski narodi člani ene same velike družine, je kakor pri vseh siovanskih pie menih pred vojno tudi pri nas globoko pognala korenine Vsi uaši narodni preporo-diltelji so bili goreči Slovani, verjeli so v visoko poslanstvo Slovanstva in so iz te svoje vere črpali silo iin vztrajnost za pro-bujo narodne zavesti doma Ideja slovanske vzajemnosti je imela važno vlogo v narodnem preporodu Spočetka se je udej-Btvovaia bolj čuv-stveno, toda slovansko usmerjena stremljenja so dobivala vedno boij konkretno oblilko Slovanski shod leta 1S48 v Pragi še ui prinesel pozitivnih rezultatov ali uspehov, vendar vseslovanska misel s tem ni biia odstranjena z dnevne, ga reda. Ne drugod in ne uri nas. Nasa mladina se je z vnemo učila slovanskih jezikov, seznanjala se je s slovanskimi literaturami, pohajala v vedno večjem številu v slovanske univerze Naša pubi.cisti-ka je bila odločno slovansko usmerjena, zlasti je na čelu vsemu našemu tisku »Slovenski Narod« že izza Tomšič-Jurčiče. vib časov dosledno zastopal slova"s.Ko stališče Knjige in časopisi so popularizirali misel slovanske solidarnosti do najšiTš.h plasti naroda Zmagoviti pohod Rusije na Balkan ob koncu sedemdesetih let je vzbudili navdušen odmev pri vseb slovanskih plemenih Takratna baikauska vojna ni le poglobPa spoznanja jugoslovanske skupnosti, marveč je utrdila tudi občo siovansKo zavest Naši politiki jn novinarji so iskali vedno novih stikov z vsemi slovanskimi narodi Shodi slovanskih novinarjev 4n njih organizacija so razširjali im poglabljali medsebojno spoznavanje in zbliževanje Odlično je širilo Sokolstvo idejo Slovanstva. V zadnjih predvojnih letih je pokret neos;a-vizma ustvaril nove smernice in poti Znano je deio našega odličnega predstavnika tega pokieta senatorja Hribarja. V avstroogrski državi so se pokazali konkretni rezultati slovanske vzajemnosti v skupnosti javnega dela in borbe vseb avstrijskih Slovanov Zlasti so bili Ju gosl-ove.nl i,n Cehi naravni sobojevniki proti .germanskemu pritisku Poljaki so stali sicer bolj ob strani zaradi posebnega političnega položaja, fci jim ga je ustvarila oficielna Avstrija, pa tudn oni se niso izključevali ;.z skupnosti. Kakega pomena je bila slovanska skup-nost in solidarnost smo lahko spoznali po ovirah ln težavah, katere so ji valili na pot germanski oblastniki. Vsak najmanjš pojav ,pamslavizma« je bil v Avstriji dele žen preganjanja in zatiranja državniške metode, umetno Izigravanje slovanskih narodov drugega proti, drugemu so bila sredstva nemškib državnih oblasti za pobijanje sovražnika — Vseslovanstva. Beth- žave tja v mednarodne odnošaje, katerih valovi dosegajo danes že prav vsako vasico. Mnogo koristnih misli in predlogov lahko izide iz takih sestankov. In ne bodo ostale brez odmeva, omejene morda samo na dotični kraj. Informirati se morajo o njih narodni poslanci, ki bodo dobili na ta način dragocene smernice, po katerih bodo potem lahko uravna vali svoje politično delo. A tudi preko zastopnikov v sreskih in v banovinski organizaciji se lahko uveljavi vsak predlog in postane iz zahteve domačega vaškega kroga zahteva cele stranke. V tej možnosti je ena glavnih dobrin politične demokracije in obenem vzpodbuda, da o važnih javnih zadevah razmišljajo prav vsi. Z opisanim političnim delom pa naloge političnih organizacij še niso izčrpane. Njihova skrb mora biti, da skrbe tudi za naraščaj; to je zahteva vsakega pokreta, političnega ali nepolitičnega. Treba se bo tedaj brigati za to, da se v krog somišljenikov pritegne mladina in da se navežejo in vzdržujejo stiki z do-raščajočimi. Mlademu človeku, ki je navadno zelo dovzeten za javno udejstvo-vanje, naj se da prilika, da se uživi v javno delo in razvije svoje zmožnosti. Za doraslo mladino bo kazalo v primernih središčih obnoviti nekdaj tako priljubljene nekajdnevne poučne tečaje. Politične organizacije, zlasti krajevne, morajo posvečati vso pažnjo tudi kulturnemu delu, brez katerega ni zdravega javnega življenja. Politične organizacije naj zato širijo in podpirajo dobro časopisje in dobre knjige. V vsem naj gredo na roko bralnim društvom, pevskim zborom in drugim kulturnim ustanovam. O Sokolu niti ne govorimo, ker je sodelovanje v njem po sebi umevno. Tudi gasilna društva so skoro povsod važen kulturni činitelj. Kjer pa bi takih, na kulturnem polju se udejstvu-jočih društev ne bilo, naj politične krajevne organizacije po svojih močeh skrbe, da se opravi njihovo delo. Poleg predavanj imajo važen pomen tudi petje, gledališke predstave in poštene zabavne prireditve. Pomembne so posebno za mladino, ker jo odvračajo od nezdravega izživljanja, o katerega usodnih posledicah moramo v listih toliko žalostnega poročati. Nanizali smo nekaj točk obširnega delovnega programa, ki se sam postavlja političnim organizacijam. Zimski čas je najprimernejši in najugodnejši, da se delo v teh pravcih razširi in poglobi, kjer ga še ni, pa začne in trdno uvede. manova izvajanja v začetku svetovne vojne o boju med Germanstvom in Slovan-stvom niso bile pr».zne besede Začeten svetovne vojne je stal v znamenju slovanske solidarnosti. Zastoj in ■preokret je povzročila boljševiška revolucija, ki je ločila veliki ruski narod nasilno od vsake zveze s slovanskim svetom. Vendar je zlasti, med avstrijskimi Slovani ostaia misel skupnosti, misel slovanstva živa in močna. Praške narodne svečanosti v zadnjem vojnem letu, shod slovanskih parlamentarcev v Ljubljani pričajo o oz-K.ih stikih Slovanov, katerih solidarnost je bila važna gonilna sila za poslednje korake k razbitju Avstrije in osvobojenju slovanskih narodov. V letih po prevratu pa se zdi, da se je ideja Slovanstva morala umakniti v ozadje. Razmere, ki so nastale v povojni Evropi niso bile za širše in višje cilje preveč ugodne Na novo rojene držav*-, so imeie posia dovolj z ureditvijo najnujnejših domačih zadev in niso utegnile obračati svojih pogledov v večjo daljavo. Nesoglasja pri do;«čitv;ah mej novih držav n.so ostaia brez posiedic Poljsko-češko nesoglasje ob razmejitvi je brez dvoma zapustilo nekaj osti Na jugu še vedno žge nestovansks poiitika Bolgarije Nove ideje, fci jih je rodila Komunistična revolucija so pogubno prodirale v svet in ubijale nacionalno misel Separatistične tendence, kakor jtib vidimo pri Ukrajincih, med Slovaki, na tudi pri nas. tudn niso vodile v smeri ve lilkega slovanskega občestva; saj so celo v ožji domovuii stremele po omejitvi in umetni ograditvii domače vasi od splošnega edinstva državnega naroda Mogočni ruski narod, čigar poslanstvo je bilo 6 m najožje zbiranje in zbliževanje ostalih slovanskih plemen okolj sebe in ustvaritev mogočne slovanske sile v Evropi ia v6em svetu, je po samozvanih oblastnikih še vedno umetno Iočpj od ostalega sveta ln vendar ideja Slovanstva ni umrla Z rastočo Konsolidacij« prihaja spoznanje slovanske skupnosti zopet na dan Mladina, ki je bila vedno nositeljilca velikih idej, nam bo pnnesla — to trdno verujemo — tudi novo, prerojeno Slovanstvo Kot prepričevalni dokaz jemljemo naraščajoče slo. vansko gibanje pri češki mladini. Praški »Narodni svaz slovanske mladeže« je na svojem nedavnem zboru v Pragi v progra matični resoluciji postavil temeljne smernice za svoie delo Prva toč^a tega pro. grama se glasi: »Slovanstvo smatramo kot logično dovršitev prirojenega nacionalizma posameznih siovansKih narodov Nujni predpogoj za zdrav razvoj Slovenstva je okrepitev narodne zavednosti v posameznih slovanskih narodih Ožji narodni nacionalizem pa se mora umakniti tam, kjer to zahteva vseslovanski interes« Nadalje izvaja resolucija, da je slovansko zedioje-nje življenjski interes slovanskega pleme na Zavest skupnega enotnega cilja, trdna volja, zdravo zaupanje v same sebe, trdo. vztrajno deo, izvedeno metodiški po enotno pn.pravijenem načrtu na vsem svetu, nas privede tudi b lastni oKremltvi. k ustiešni obrambi proti notranjemu in zunanjemu sovražnika in k uveljavljenju najboliSib kulturnih gospodarskih, socialnih In držav, ao političnih sil Sledijo nadaljnja načela in smernice za smotreno delo. Vsa češka javnost je z zadoščenjem vzela na znanle pogumno Izjavo »lovanBko usmerjene mladiine želeli bi. da bi »e tudi naša mladima zbrala pod slovansko za- Trogirski dogodki in fašistična politika Zanimivo predavanje v emigrantskem »Taboru« Ljubljana. 30. decembra. V delavskem prosvetnem in podpornem društvu »Taboru« 'je predaval sinoči prof. dr. Lavo Čermelj o trogirskih dogodkih in kampanji fašističnega Rima proti naši državi. Spočetka je citiral Mus-solinijev govor v italijanski gornji zbornici, nato pa odgovor jugoslovenskega zunanjega ministra g. Jevtiča v našem senatu Predavatelj je poudaril politični pomen govora našega zunanjega ministra v zvezi s sestankom Male antante. S svojim govorom je minister Jevtič odvrnil dejansko nevarnost, ki je grozila naši državi spričo Mus-solinijevih besed ter je opozoril vso evropsko javnost na resno vprašanje jugo-s loven sko-italijanskih političnih odnošajev Po obeh citatih je analiziral razvoj dogodkov. Iznesel je tezo. da so imeli beneški levi v naši Dalmaciji svoj posebni pomen, nele kot emblemi države, kakor n. pr. avstrijski dvoglavi orli. marveč kot znaki politične sile. kakršno pred-tavlja jo tudi danes fašistični snopi. ki jih vzida-vajo po vsej fašistični Italiji v sleherno novo stavbo Včasih imajo taki emblemi tudi svojo vrednost, zlasti če stvorijo bistveni del ornamentike na stavbi. Doba beneškega vladanja na naši obali pa je bila ena izmed najbrdj nesrečnih v Dalmaciji in tudi v Istri, ker so tedaj Ita-liiani izrabili razkol med slovanskimi voditelji, ki so se znašli na razpotju med polmesecem in križem. Suverena jugoslo-venska oblast je po osvoboditvi našega naroda pustila v miru neškodljive spomenike tuje vladavine. Fašistični Rim pa se ie nenadoma spomni' na beneške leve in jih proglasi! za žive priče italijanstva v Dalmaciji. Ta kampanja se je širila dan za dnem in je nazadnje omajala vso potrpežljivost in popustljivost dalmatinskega ljudstva, tako da so nazadnje nekateri dalmatinski fantje zrušili tuje simbole V Italiji so zagnali krik. a se niso zavedali, da bijejo s tem le po lastnih ljudeh, ki so v 1. 1018., ko je italijanska vojska zasedla Dalmacijo, delili beneške leve italijanskim admiralom kot odlikovania. druge pa v svoji lastni razposajenosti zbili in zrušili, kakor navaja don Bulic v nekem svojem spisu Pa če prav oi imeli trogirsk; kamni kakršno koli umetniško vrednost, ne odtehtajo nit' v tisoč'nkah odstotka vandalizma in zla. ki so ga prizadeli s kokainom zastrupljeni fašistični skvadristi v slovenskih in hrvatskih deželah za mejo. Toda Italija se ni zadovoljila z očitki o barbarstvu in nekulturnosti, marveč je posegla naravnost v naše notranje zadeve ter tako ponovno izpričala da hoče, kakor nekoč Benečani izkoristiti rovarenje hrvatskih izdajic proti njihovi lastni domovini. Pred leti ko so pričakovali, da se ho dala naša meja potisniti še dalje proti vzhodu in jugu. so poveličevali srbsko kulturo in junaštvo ter blatili Slovence in Hrvate kot največje sovražnike zaveznikov, kot Radeckvjeve pajdaše, kot narod brez kulture in brez izobrazbe. Danes so S"bi oni barbari, Hrvatje in Slovenci pa kulturni in pošteni ljudje Mussolini je dal v svojem govoru dejansko izraza takim mislim. Prvič v politični in diplomatski zgodovini se je zgodilo, da se je odgovorni državnik na parlamentarnih tleh javno priznal svoje protipravno vmešavanie v notranje zadeve druge države. Snričo trogirskih dog-^d-cov so naše oblasti aretirale in obsodile krivce, nihče na n; sodil in nreganjal ljudi. ki so pož;tfali Narodne domove, rušili spomenike velikih kulturnih mož in ubijali nedolžne liudi Nasprotno: sleherni, izmed nj;h je bil poveličan in nagrajen. Mussolini je pripisal krivdo zaradi dogodkov v Trogiru tudi tuicem n pr. Stee-du. ni se pa spomnil ne lorda Rotherme-rea in niti kneginje Hohenzollernske in njunih političnih afer Ko so ju razkrinkali je bil gotovo presenečen in morda baš spričo tega niti ni čudno, da se ie v rimskem senatu tako prenaglil. da je izzvenela njegova beseda nazadnje skorai kakor vojna napoved Toliko bolj !e zato zalegla popolna hladnokrvnost našega zunanjega ministra, ki je z mirno besedo povedal prenapetemu imneriializmu na za-padni obali Jadrana, da na« ne bo nikoli oresenetil. ker smo od vseg.a početka pripravljeni bran'"ti vse pridobitve. 'A kamere so dali stotisoči svoja življenja Zaradi pohlepa po naši zemlji sta se zru«';a že dva imoerija. osmnnski in habsburški, in ni izkliučeno. da se bo še tretji Za preda v« tel i pm se 'e oglas'' k besedi še g Andrei GaberSček. nakar se je oredsedn'k zahvalil ob^ma govornikom« Po odmoru so pnšle na dnevni red društvene zadeve Nj. Vel. kralj na francoski razstavi Beograd, 30. decembra M. Dopoldne ob 11. je prispel Nj. Vel. kralj v spremstvu kneza Pavla in maršala dvora generala Di-mitrijeviča v paviljon Cvijete Zuzorič. kjer je nameščena razratava francosk h likovnih umetnikov. Na razstavi ga je pozdravil francoski poslanik g. Naggiar. nakar si je Nj. Vel. kralj podrobno ogledal vso razstavo. Napredovanje učiteljstva Beograd, 30. decembra p. Z odlokom ministrstva prosvete so napredovali v VIII. položajno sikup no naslednji učitelji, odn. učiteljice: Aleksandra Junc—Golja v Za-meškem, Marija Strašek v Pilštanju, Terezija Aleksič. v Mariboru, Alojzija Pe-klar v Mariboru, Olga Gomsi v Loškem potoku, Anton Šlibar na Sv. gori, Janko Alfred v Gornji Sušici. Marja Gangl v Metliki, Pavla Malešič v škocijanu, Pranja Hlebec v Cerkljah ob Krki in Alojzij Nečdmer v Dupljah. V IX. položajno skupino so napredovali: Veronika KaJan v Hrastniku. Ana Zdanek pri sv. Juriju v Slovenskih goricah. Danijela Šetinc v Ko roški Beli in Kristana Tomec v Loškem potoku. stavo in započela gibanje, ki nas privede v našo najvišjo idejno skupnost, v slovansko občestvo. Ker vemo da tudi mladiina ostalih slovanskih plemen ne bo trajno ostala ob strani. Ker bo končno tudi ruska mladina našla pot iz svojega vsiljenega miselnega stanja, smemo verovati, da nam bodo rastoče generacije prinesle novo Idejno skupnost, renesanso Slovanstva. —In. Promet srebrnega denarja In poštna uprava Prejeli smo: Glede na članek g. dr. Frana Windi-scherja »V promet z našim srebrn.m de= narjem!«, ki je izše; v »Jutru« dne 1. decembra, smatra direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani za potrebno objavuti to-le pojasnilo: Glavna prometna žila vsega denarnega obtoka v naši državi je danes pošta, ker imajo po novem ustroju davčni uradi m vobče uradi finančne uprave ra/.meroma le malo posla z gotovino Potemtakem bi le* telii očitki okorelosti, premajhne prožnosti in gibčnost' ter pomanjkanja dobre volje predvsem na poštno upravo Tod« ravno poštna uprava v dravski banovin,i je storila v tej stvari iz lastnega nagiba mnogo več, nego so jii veievaLi goli predpisi in nalogi nadrejenega ministrstva. Hoteč spraviti čim več kovanega denarja med prebivalstvo, je storila vse, kolikor je v mejah zakona smela storiti. D.rdccij« pošte in telegrafa je ob pojavu vsake vrste novega kovanega denarja, tako drobiža po 0.23, 0.30. 1 in 2 Din, kakor tudi srebrnikov po 10 in 20 Din, ne samo takoj in večkrat Lzoala vsem svojim podrejenim poštam stroge naloge, da morajo izplačati strankam najvišje dopustne zneske v kovanem denarju, nego je tudi — da ne bi ostalo samu pri odredbi — točno naročila, koliko kovanega denarja morajo glavne za-ložne pošte posati posameznim prideljenim poštam. V dravski banovini velja že šest let strog predp.s, da pošte ne smejo odvajati odvisnega kovanega denarja, temveč ga morajo brezpogo.no spraviti v promet Poštna uprava v dravski banovini se je borila in se še bori vsa ta leta, odkar je prišel v promet kovani denar, z neverjetnimi težikočama. kako bi ta denar spravila med ljudi in kako bi se ves izdani denar ne zb ral spet v njenih blagajnah. Opažji* njti teh let so dovedla vselej do istega uspeha: da je namreč v dravski banovini preveč kovanega denarja, da se ga prebivalstvo brani in da ga zato mnogo preveč leži mrtvega v poštnih blagajnah. Zato bi bila poštna uprava hvaležna, ako bi se ji javili konkretni pr men v katerih krajih primanjkuje kovanega denarja (niklastega aLi srebrnega), bod'si da ga je res premalo v tistem kraju, bodis- da ga ljudje spravljajo in skrivajo Takoj bi ram reč poslala pristojni pošti poljubno množino kovanega denarja. Žal so dosedanja izkustva v tem pogledu docela drugačna Skoraj vse pošte ječe pod težo preobilice kovanega denarja m vse navajajo isti vzrek. da se namreč pre> bivalstvo brani kovanega denarja. Temu bi se dalo sicer hitro pomagati: stranka mora po predpsih prevzeti določeno količino drobiža. Toda to pomaga samo začasno. Se is bi dan zneso namreč stranke ves na pošti prejeti kovani denar nazaj na pošto. Posebno mnogi trgovci tako delajo. Druge stranke, zlasti kmečko ljudstvo, ki nimajo toliko vplačil na pošti, se pa trne* be na pošti prejetega kovanega denarja na ta način, da ga zakupijo aH zamenjajo pn trgovcih, le ti pa ga prinese ob vsakem svojem vplaoMu do maksimalnega zneska spet na pošto. Ker sprerne pošta kovani denar pri enkratnem v"lači'u c"mo do določenega zneska. je prišlo že skoro v splošno prakso trgovskega eveta, da nc vplača pr- 10 polož.nc na pošti naenkrat, tem« več pošlje svojega uslužbenca desetkrat na pošto, vsake četrt ure z eno položnico, a vselej z najvišjim dopus-tn-im zneskom kovanega denarja Posledica tega je. da ima pošta največkrat še W3ti dan, gotovo pa v 48 urah, ves izdani kovani denar spet v svoji blagajni Torej prav pogosto zgolj prazno delo, previjanje in preštevanje denarja. Dalje g. pisec nn upošteval važne oko* liščine, ki je za poštno upravo usodna. Stranka sme namreč vplačati srebrnega denarja po 10 in 20 Dm na pošti pri enem vplačilu v neomejenem znesku, torej lahko za 100.000 Din. medtem ko sme pošta dafci stranki takega denarja pri enem izplačilu samo do 500 Din Zato je neizbežno da se mora kovani denar kupičiti v poštnih blagajnah, namestu da bi prišel res med širše sloje ljudstva, kar poštna uprava najbolj želi. Toda proti temu je potna uprava brez moči, ker določa teko razmerje v plačeva* nju in izplačevanju srebrnega denarja zakon o kovanju srebrnega denarja po 10 20 Din z dne 28 novembra 1931 Cč! 2). Prav tako je treba upoštevat' težo kovanega denarja Ne more se obremeniti pifmonoša. ki mora :rnet'' denar v zak'e* njeni torbi, poleg vseh drugih poš'lii00 Din gotovine, 3 pare zlatih uhanov, 2 zlat nlka, 1 revolver in nekaj jestvin Pri današnji razpravi so vsi trije obtožene; priznali svoja dejanja. Senat je obsodil Štefana Bojca na 3 leta in šest mesecev ro bije ter na izgubo državljanskih pravic za dobo 5 let. Pavla Bojca na 2 leti in 1 mesec rob.je ter na izgubo državljanskih pravic za dobo 3 let, in Franca Bojca na 3 leta in 3 mesece robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za 5 let. S to razpravo so se zaključili novomeški procesi za letošnje leto. Ubijalec lastne žene sodiščem Novo mesto. 30 decembra. Davi se je pred malim senatom novomeškega okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval s. o s. Božidar Romih, zagovarjal 41 letni posestnik Anton Maznik iz Podul ca pri Raki Obtožen je bil, da je ubil svojo ženo Terezijo. Dne 15 oktobra se je Maznik odpravljal na pot k notarju v K'Sko zarad' ločitve zakona. Malo pred njegovim odhodom se pred je med obema zakoncema vnel prepir. Povod prepiru je bila žena, ki možu ni hotela skuhati zajtrka Ko je obtoženec ženi povedal, zakaj gre v Krško, mu je odvrnila. naj gre. kamor hoče, samo da se ji več ne prikaže pred oči Te besede so Mazni-ka tako raztogotile, da je segei po tolka-ču in udaril z njim ženo po glavi. Zaradi udarca se je žena pognala proti njemu, toda mož jo je podrl na tla in še dvakrat udaril s kolom po glavi, da je hip pozneje zaradi strahovitih udarcev, ki so ji zdrobili lobanjo, podlegla poškodbam Obtoženec, ki je kazal na današnji razpravi znake velike duševne depresije, je neprestano jokal in govoril zelo počasi ter se tresel. Priznal je uboj, a dejal, da mu še seduj ni jasno, kako je prišlo do žalostnega dogodka. Senat je obsodil obtoženca "na eno leto in šest mesecev robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. FalzifikaH ža lOOO mark v Mariboru Maribor. 30. dec. n. Pred par dnevi so s« pojavili v Mar-boru falzifikati bankovcev po 1000 mark. Kakor domnevajo, je spravil te falzifikate v promet neki grafolog, ki je sedaj brez sledu izginil in je bila za njim izdana ti-ahca. NVprvo je naprosil nekega uradnika, naj mu zamenja 1000 mark za dinarje Uradnik mu je da! 14.500 Din. pozneje pa ie bankovec zamenial za 16.000 Din Naslednjega dne mu je dal grafolog za zamenjavo še dva bankovca. Verjetno pa je. da je med tem tudi graf >lo$ s svojo ženo sam zamenjal več takih bankovcev Gre za bankovce iz leta 1918.. ki že davno niso več veliavn?. ki pa ' zel"> podobni sedaj veljavnim bankovcem po 1000 mark tako da je zamenjava kaj lahko mogoča. Novi grobovi V ljubljanski bolnici je umrla gospa Milena Praunseisova. Pogreb ugledne gospe bo danes ob 16. izpred bolniške mrtvašnice k Sv Križu. _ V Aleksineu je umrl g. Armin Strahovnlk. _ V Šoštanju je v četrtek zjutraj po daljšem tv>-lehanju umrl trgovec g. Hubert Orel. star šele 35 let. Pokojnik, kj zapušča vdovo Rozi, rojeno Hliševo. In dva nedorasla sinova, je prevzel pred 10 leti tedanjo največjo šoštanjsko trgovino po svonih starših ob precej neugodnih pogojih Ti In pa vedno se slabšaioča konjunktura mu ilso dali, da bi spravil svojo trgovino na nekdanjo višino Bi! je velik ljubitelj lova. Pokopan bo v rodbinski grobnici pri šmi-helu. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Vremenska na no ved Zagrebška vremenska napoved ta dane?: Pretežno oblačno zmerno hladno oonekod padavine. — Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon v oslabljeni obliki še vedno pokriva večji del iužnnvzhodne Evrope in prehaja v 9rednin :n iužno Evropo Pnnajsfca vremenska napoved za soboto: V dolinah večinoma oblačno, s planinah 6e bo polagoma razjasnilo, mogoče bo Se nekoliko snežilo. Naši kraji in ljudje Za bedne radarje v revirjih Požrtvovalnost zagorskih Kolašic in Društva za varstvo otrok Pred novimi redukcijami Zagorje, 30. decembra Za praznike so se požrtvovalne Kolaši-;e in Društvo za varstvo otrok, ki je bilo ustanovljeno pred letom, zavzeli za revne šolarje in stare sirote. Kolašice so obdarovale 115 revnih otrok s toplo obleko in perilom. Blago so nakupile po trgovinah, obleke pa so dale otrokom izdelati po meri. Odbor Društva za varstvo otrok pa je 82 otrokom oskrbi tudi po meri dobre, močne čevlje, katere so izdelali po znižanih cenah domač: čevljarji Obdarovanje se je vršilo v mali dvorani Sokolskega doma. Predsednik Društva za varstvo otrok g. Lojze Kolenc se ;'e v svojem govoru toplo zahvalil vsem dobrotnikom in oblastvom. ki so podpirali dobrodelno akcijo. Posebno zahvalo pa je izrekel Kolašicam. ki vedno požrtvovalno skrbijo za reveže. Obdarovane. so se ganjeno zahvaljevali za darove ki so jim v veliko pomoč Kolašice so obdarovale tudi stare reveže občina pa jim ie nakazala posebno denarno podporo. Zagorjani so tako spet dokazali, da imajo čuteče srce za reveže in da jim pomagajo, kolikor je le mogoče. Gorje brezposelnosti je v zagorski ob-č ni na višku že od leta 1931., ko je bilo aprila reduciranih nad 220 rudarjev in okrog 60 delavcev pri apnenicah. Ustanovil se je Pomožni akcijski odbor za prehrano brezposelnih. S sredstvi, ki jih je prejel od oblasti, korporaej in podjetij, je ta odbor preskrbel z najpotrebnejšim okrog 500 brezposelnih, ki imajo nad 1 600 družinskih članov. Skupni dohodki odbora so znašali 122.310 Din. izdatki pa 99.484 Din. Odbor ie razdelil tudi dva vagona pšenič-ne moke ter dva vagona koruznega zdroba in moke k' jjh je izjposiloval za zagorsko dolino poslanec g. Mravlje. Ker se bo število brezposelnih po novem letu zaradi po- novne redukcije pomnožilo, sta prehranjevalni odbor Ln občina Zagorje razposlala tudi izven občine nad 100 prošenj raznim podjetnikom in trgovcem, da bi prispevali po svojih močeh k omiljenju bede. Tej prošnji sc se doslej odzvali župni urad v Komendi z denarno zbirko faranov, ki znaša 400 Din. ljubljanske tvrdke L. Mikuš, A. Volk, I. Samec, Kolinska tovarna, Hed-žet—Koritnik in Mayer ter tvrdka I. La-pajne v Mostah. Upamo, da se bodo reve-žev spomnili še drugi ter prispevati s svojimi darovi k hvalevredni akciji Pomožnega akcijskega odTjora za prehrano v Zagorju, ki je priznan od bansike uprave in edini pooblaščen za zbiranje darov. Hrastnik, 30. decembra Z globoko hvaležnostjo je bila sprejeta vest, da je Nj. Vel. kralj prispeval k bo-ž čnici uboaih rudarskih otrok 5.000 Din. Zasebna dobrodelnost je že zelo izčrpana, ni pa nobenega upanja, da bi se razmere izboljšale. Spodnjemu delu Hrastnika se za novo leto napovedujejo še slabši časi. če ne bo steklarna v kratkem dobila večjih naročil, bo primorana spet na minimum skrčiti svoj obrat. Ugasnila bo velika peč »banjo« in obratovalo se bo le še z malo steklarsko pečjo. Trbovlje, 30. decembra Z novim letom bo pri rudniku reduciranih nekaj uradnikov, ki še niso dopolnili svojih službenih let. Po tolikih redukcijah delavstva se je to pričakovalo, kajti podjetje hoče na vsak način zmanjšati stroške. Uradniki, ki bodo reducirani, so sami domačini in vsa javnost se zelo zanima, kako bodo odpuščeni iz službe. Ko so bili reducirani uradniki inozemci, so vsi dobili poleg lepih pokojnin tudi visoke odpravnine Žalostna smrt dveh otroeičkov Murska Sobota. 30. decembra. Neprevidnost in otroška radovednost je povzročila, da je dvoje majhnih dečkov podleglo strašnim mukam zaradi opeklin Posestnik Svetec Jožef v Čepin-cih je doma kuhal žganje. Že nekaj dni je gorelo pod kotlom v kleti Kakor pri vsakem takem izrednem opravilu pri h:š1. so se tudi tokrat prav pridno sukali domači otroci okrog ognjišča. Vendar se pa ni zgodila v navzočnosti očeta nobena nezgoda Ko so se pa otroci nahajali v kuhinji pri materi, je to hotel Svetec izkoristiti. da odide za trenutek k sosedovim po nujnih opravkih V dobri veri. da se kmalu vrne. je pustil kletna vrata odprta. Takoi po njegovem odhodu sta se pa domenila 41etri Jož<-f in 61etri Štefan, da gresta "odleript v ). 'et. kako oče kuha žganje. Neopaženo sa smuknila iz kuhinje, ker ie baš takrat iem°la mati kruh iz peči. Kaj sta fantka de'ala pri kotlu, ni mogoče vedeti, a najbrž je hotel .Tožes naložit1 drva n* o?enj Že v naslednjem trenutku sta oba pridrvela z obupnimi klici iz kleti. Oblekca .Tožefova je bila vsa v plamenih. NTa njegove prestrašene klice je prihitela mati iz kuhinje. Z največjo naglico je strgala obleko z njega in ga močno opečenega odnesla v sobo. Ker se je vse to vršlo že v ve^enrh urah so hoteli fantlra odnesti šele drukraiini. zato ie njegovo pričevanje ogrom-le važnosti za našo politično zgodovino. Sa-110 Aridrei Gabršček. k je stal toliko desetletij v ospredju narodne fronte na Goriškem in se ie aktivno udeleževal najcdlo-Silnetših narodnih in političnih bojev v zadnjih tridesetih letih pred svetovno vojno. je mogel napisati knjigo, ki je sedanjimi času tako potrebna, kakor bo potrebna v bližnji in dalinji bodočnosti Gabrščko-vo delo ie velikega, dokumentaričnega pomena. V ob«ežn' kniigi na skorai 600 straneh >e izšel prvi del te politične monografje o soriških Slovencih Časovno zaiema dobo 1840—1900 Knjiga potemtakem ni samo memoarska. marveč sega tja do začetkov narodnega pr^biiieria. da tem globlje zaia-me pozneišp dogodke, katerim ie bil piše«* priča in marsikdai usmerjevalec. H knjigi, ki ie izšla v =>amo7alo7bi. se borno vrnili ob orvi priliki z dališim poročilom. PREGLED Predavanje prof. Tauberja Ljubljana. 30. decembra- Na pobudo Ruskega znanstvenega instituta v Beogradu je tukajšnja Ruska Matica priredila snoči v predavalnici francoskega instituta znanstveno predavanje v ruskem jeziku- Ruski kriminolos in obenem strokovnjak za mednarodno pravo profesor Tauber iz Beograda je predaval o pravnem položaju ruskih emigrantov, Oglednega gosta in občinstvo je pozdravil v imenu Ruske Matice prof. Bubnov. Nato je prof. Tauber v več kot enotirnem predavanju orisal pravni položaj ruskih emigrantov. Njihov položaj je za juridično vedo prav zanimiv, ker je prvi večji primer v zgodovini pravne vede, da so se cele mase pribežancev raznih slojev razkropile širom Evrope in bivajo tu že več kot deset let. Ruska emigracija ne vzdrži primere e francosko po Veliki revoluciji. ki je obsegala samo aristokracijo. Nekoliko pa nas spominja nekdanjih hugenot-=»kih emigrantov. Vsekakor ie pravni položaj ruskih emigrantov močno zapleten, saj mednarodno pravo ni bilo pripravljeno na take primere-Predavatelj je obširno opisal, kol'ko težav ie delalo vprašani? potnih listov, ki ga je moralo rešiti Društvo narodov, da se ie tako ruskim emigrantom sploh omogočilo kre-tanje po Evropi. Nato je razlagal razne konvencije, deklaracije in resolucije, ki eo jih sprejel posamezne države, da vsaj začasno urede pravne odnošaje ruskih državljanov, ki ne priznavajo danes veljavnih zakonov v domovini, ostali pa so njeni državljani. Najboljše sta pravni položaj ruskih pnbežen-cev uredili Francija iD Belgija. Cim dalje trajajo leta emigracije, tem težji je položaj in bi v tem pogledu bilo treba enotne in za vso emigracijo sprejemljive rešitve. Saj gre tu za celo vrsto praktičnih vprašani, n. pr. pri sklepanju in ločitvah zakonov itd. Poslušalci, med katerimi je bilo tudi več ljubljanskih znanstvenikov in člani naše ruske kolonije, 90 pozorno zasledovati izvajanja učenega predavatelja in ga ob kon cu nagradili z aplavzom Slikarska razstava v Ptuju V Ptuju 90 razstavili slikarji Jirak, Oelt-jen in Trubl; le-tem so se pridružili še soproga Oeltjenova, KazimiT Oeltjen in pa Wallner iz slikarske akademije v Zagrebu. Združil jih je prav za prav srečen 9lučaj, da živijo bolj ali manj stalno v Ptuju ali pa v Halozah. Ta srečni slučaj je ona čarobna vez. ki jih je edina združila v skupno manifestacijo pred ptujsko javnostjo. Jirak. ki ie profesor risanja na ptujski gimnaziji, pa si s pravico la9ti očetovstvo tega kroga: zbral je te popotnike različnih poti in stremljenj v mali ptujski krog. Jirak sam je razstavil razen treh postaj K riževega pota za ptujski minoritski samostan le krajine v olju in .pastelu. Zato je vtisk. ki ga oktavi ja za seboj, nekoliko enostranski. Zdi se mi človek zemeljskega opti- mizma, takega, kakršen je v človeku, ki ljubi ta »prokleti« svet brez mrkogledega tuhtanja in z bolečino vred. Opaja ga objektivna lepota narave morda malo preveč, pa kaj — tak je pač. Toda oglejte si med pasteli iz hrvatskega Primorja njegove »Mesto ob morju«. Mirna lepota kraja^ počiva sama v sebi vprav čudovito: mogoče se spomnite na Henri Regnierov »Samostan«, ko poka prezrele ure plod in se odteka vinsko solnce po zidovih. In »Oljka«! Širo-kost linij oljčnih dreves grabi v satirsko razigrano kri in dušo. Ce hočete: v njem ne slutim še tistih senc duše. iz katerih rasto vizije problematike ljudi in čara na platnu. Škoda, da se nam z domače zemlje ni predstavil 9 kako večjo stvarjo. V kri-ževem potu pa je pokazal, da ima smisel za grupacije; pojmovanje mi ni še prav jasno. Oeltjen je mož drugih lastnosti. Po rodu severnjak Nemec iz Oldenburga. živi sedaj v Halozah, ki so se mu priljubile. Razstavil je olja, akvarele, lesoreze in risbe. Včasih je brutalen do groze, redkokdaj nežen in mehak in §e tedai čutim na dnu sence trpkosti. Zemlja, solnce, nebo in zemlja — vsi govore skozi njegovo dušo z žarom, so izraz človeka, ki snete iz njih svojo lastno besedo Pokrajine govori je kakor simboli, ki jih piše a čopičem na platno težke, viharne ali umerjene: četudi je jezik njegovih barv realističen, je pokrajina vizionama, odsvit sveta, ki je v njem Samo v slikah iz Ptuja se zdi da ee je včasih potopil kar naravnost med ljudi in svojstveni Sar starinskih ulic in hiš. Toda to je tista neposrednost. ki je redka lastn?na močnih umet- nikov: radost do življenja v njegovem elementarnem utripu. Med lesorezi naj imenujem »Brodolomce« z ruske fronte. Ljudje, ki jih strezni tok reke na odtrgani ledeni plošči. Tu ne pomaga nobena filozofija: kdor boče lahko opravičuie vse — aii ti štirje ljudje, ki tiščijo roke polblazni na koščene obraze ali pred se. poženejo v zrak vsako filozofijo, vse propagande in epopeje. V motivih iz Haloz in v znamenitih »Delavcih. ki kidajo sneg«, je najlažje pokazal svoj odnos do ljudi in življenja, ki ga obdaja. Delo in zemlja — jedro njegovega odnosa. »Haloški težaki« so v tej skuoini silno delo. Primitivni, bosi. čokati gredo po stezi z orožjem aa rama - gruda, ki se ie odtrgala od težke ilovnate zemlje in 9e preoblikovala v njihova telesa: njih oko ie mrtvo, njih srce je hrapavo. A za njimi leži krajina, težka od zelenih bregov- Čigava je? Trobi, tudi Nemec po rodu. je menda za božič razstavil v dunajskem G las pa las tu večino najboljših stvari. Zato je vtisa, ki ga napravi v Ptuju, medlejši. Vsaka njegova slika je intimna lirična pesm. Njegove barve so gorke in jasne in hočejo govoriti le o lepoti drobnih stvari, kakor kaka drobna Rilkejeva posoin. Škoda le. da intimni čar ni razprostrt po vseh njegovih slikah — oljih in pastelib s haloškimi in ptuiskimi motivi. Čudoviti pa so barvni toni v moriu na sliki iz Benetk. Človek bi vzkliknil^ »To hrepenenje je: v valovih, ne v času 'meti domovino.« Med plastikami Kaznnir-Oettjemrve mi ugaja »Žafujofia marfi«. S presenetljivo než- NAZNANILO! Oblačilnica za Slovenijo R. Z. Z O. Z. se je PRESELILA dne 28. decembra 193* z Miklošičeve ceste 7 v poslopje GOSPODARSKE ZVEZE v LJubljani Tyrševa (Dunajska) cesta štev. 29. in se cenjenim odjemalcem priporoča še v nadalje. 15410 vesti * Odvetniško uradništvo »n novoletne nagrade. Dodatno k naši včerajšnji notic. nam še sporočajo iz krogov odvetniških in notarskih uradnikov, da bo odvetniška zbornica ponovno razpravljala o s.oM okrožnici glede novoletnih nagrad in o protestu, kj so ga po svojih stanovskih organizacijah vložili odvetniški in no-turški uradniki Dopis zaključuje: »Odvetniško in notarsko uradništvo trdno zaupa da slede novoietnih nagrad letos ne bo preskušanj in nikakih razlik po pisarnah. ker rabi vse uradništvo brez izieme ta zasluženi in cela desetletja običajni nrl-datek v sedanj, težki krizi bolj kakor prej.« Teokarovič Prvovrstno sukno Največja izbira. Tovarna prodaja lastne izdelke v magazi - Ljubljana — Gradišče 4 v Mariboru po zastopniku gosp. St. šlibar, Prečna ulica 6. + Smučarski tečaj za učitelje, ki je bil zaradi pomanjkanja snega prestavljen, se bo vršil nepreklicno od ponedeljka 2. t. m dalje v Mojstrani in ga bo vodil priznani smučarski strokovnjak In učitelj J Z S S g. Franc Rus. Tečajniki se sestane jo v ponedeljek ob 10. v prostorih JUU v Ljnbi.ani, skupni odhod udeležencev pa bo ob '2. izpred glavnega kolodvora. Za prehrano in prenočišče je preskrbljeno v hotelu Triglav v Mojstrani in stane vse aku >aj dnevno samo 40 Din. Ekskurz.jski odsek JUU. ki je aranžiral ta tečaj, bo preskrbel vsem učiteljem, ki morda ne bo!o orejei: plače, brezobrestno posojilo do prejema plače. Razen učiteljev so vab-1 i• -ni v tečaj tudi prijatelji učiteljskega astanu. * »Bojevnik«, glasilo Zveze bojevnikov, j*- te dni izšel v zadnji letošnji številki. Vsebina je zooet pestra in zanimiva. Celoletna naročnina znaša 10 Din: ako bodo dopuščala sredstva, bo Zveza list izdajala prihodnje leto vsak mesec ■» IzDrememba rodbinskega imena. Banska uorava v Ljubljani je dovolila Marjeti Konizovj iz Brežic izpremembo rodbinskega imena v Zamparutti. * Lepa dedščina. Kakor poročajo beo-graski list:. pričakuje Stevan Srbakov, železniški uradnik v Beogradu, po svojem str u Konstantinu Man Iradjevu, po rodu iz Plovdiva, k: je nedavno umrl v Kalku-ti. ogromno dedščino 33 milijard levov. * Tragična smrt pridne uslužbenke. V Domžalah ie že nad leto dni službovala kot natakarica v gostilni g. Petra Ma-rinclja Alojzija Grabnarjeva, doma iz Be- Izpcd Czicvrdh cen nudimo zaradi inventure do io, jasmarfa 1933 razne ostanke in zimsko blago, in sicer: Donble in Chrombv za zimske suknje, modna sukna za obleke, barhente, fla-nele in baržune, smučarski loden plav in r.iav, Creppc de Chine dvojne širine Din 3G.— SPECIALNA TRGOVINA NOVAK — LfuMfaisa KONGRESNI TEG 15 nasproti nunski cerkvi) 15456 le pri špitaliču. V četrtek zvečer se je Alojzija, ko so vsi gostje odšli in ko je pospravila lokal, podala k počitku v svo.io malo sobo v pritličju gostilniškega poslopja, drugo jutro, ko je ni bilo na spregled, pa so se gospodarjevi zelo čudili, ker je niso našli kakor običajno na poslu Trkali so na njena vrata, naposled pa so ugotovili, da je pridno mladenko zadušil ogljikov monoksid, ki je nastal zaradi te ga. ker je zvečer, predno se je podala k počitku, v velikem loncu zanetila oglje, da b; jo ogrelo. Domačini ln okoličani so bili zelo potrti zaradi tragične smrti dobre in priljubljene mladenke. ♦ Samomor občinskega tajnika. Sam se je poslovil od življenja Pavle Ključavni-ček, občinski tajniK v Malj Subotici pri čakovcu. Samomor je v zvezi z malver-zaciio v tamkajšnjem občinskem uradu. Zaradi pregleda knjig je občinska komisija prišla v urad in po občinskem stražniku pozvala tajnika, naj se udeleži Dre-gleda, nakar je blagajnik izjavil, da je bolan in da pride pozneje. Ko je stražnik drugič prišel ponj, je našel tajnika mrtvega v postelji. Nesrečni mož, star 32 let, se je zaradi bolezni svoje žene v zadnjem času zadolžil. V obupu se je končal s kroglo. + Tragična smrt v vodnjaku. Preteklo soboto opoldne je odšla mlada posestnikoma žena Genoveta Domajnkova iz čakove v ljutomerskem okraju na domače dvorišče po vodo. Ko je vlekla iz vodnjaka vedro, ji je na poledenelih tleh nenadoma spodrsnilo in strmoglavila je v vodnjak Pljusk je ču.la soseda Keglova, ki je poklicala na pomoč moža, vaščane in orožnike. A nesrečno Domaj.nkovo so že mrtvo potegnili iz vodnjaka. Na glavi je imela globoko rano in razbito vso lobanjo. Poklicani zdravnik je ugotovil, da je bila že rana, ki jo je dobila pri padcu, smrtna. ♦ Če so otroci sami doma. V okolici Karlov ca je nesreča zahtevala življenje štiriletne deklice. V hiši seljaka Tome Konjiča v Pokapski '^uki je hčerka Sla-vica ostala sama doma ter se igrala pri štedilniku. Nenadoma se je vnela na njej obleka. Na otrokov krik sta prihitela oče in matj, ki sta jo polila z vodo. a bilo je prepozno Deklica je v groznih mukah kmalu izdihnila ♦ Požar v božični noči. V Dolenjskih Toplicah je kmaiu po podnočni službi božji v sveti noči pričelo goreti v šupi posestnika mizarja Petra Henigmana. Prvi je opaz.i.1 ogenj posestnik Kren i-z Drganjih sel, ki se je vračal od polnočne maše domov. Brž je sklical ljudi, prišli so tudi gasilci z ročno brizgalno in so ogenj š« ob pravem času pogasili. Sicer bi biia nesreča velika, ker je v bližini več poslopij, ki so lesena in s slamo krita. Ogenj je nastal najbrž zato, ker je kdo zavrgel, gredoč k polnočnici, ogorek trske, s Katero si je svetil v temni noči. ♦ Požar v Malem Podlogu. V sredo zvečer je prebivalce Malega Podloga pri Krškem presenetil požar. Zagorelo je sredi vasi, kar je prebivalce upravičeno navdalo s strahom, da se ogenj ne bi razširil na vso vas. Oogenj je nastal v skednju posestnika Bajca, ki se s svojo ženo nahaja v Franciji. Ker stoje poslopja v neposredni bližini, sta se vnela tudi živinski hlev in žitniea. Ognjeni zublii so objeli vse tri objekte s tako naglico, da na reševanje sploh ni biLo misiiti. Gasilcem iz Velikega Podloga, Ki so prihiteli z motorno brizgalno prvi na kraj požara, pa se je posrečilo ogenj omejiti. Pr-I tem so jim vneto pomagali vedno požrtvovalni gasilci iz Leskovca. Kako je požar nastal, še ni dognano. ♦ Par volov je tehtalo 2200 kg. Iz Kočevja nam pišejo Kočevski mesarji so nas za božič presenetili z izredno dobrim mesom. V Suhi Krajini so namreč kupili dva kapitalna vola, ki sta skupno tehtala 2200 kg, dasj je normalna, teža paru volov 1000 do 1200 kg. Oba vola je ubil mesar g. Moršer Josip. Zaloga dr, Černetovega Po* slovnega koledarja 1933 se manjša. Sedaj ga še dobitet ne odlašajte. Din 30.— v trgovinah. 15257 Minka, Kati, Mirko, Janez, ženita, brate, sestra! K Slamiču vsi gremo danes praznovat Silvestra! ♦ Aretacija zaradi vohunstva. Kakor javlja beograjska »Politika«, je bil v Zagrebu zaradi vohunstva aretiran italijanski državljan Ferdinand Rink in izročen sodišču za zaščito države v Beogradu. ♦ Vsj fotoamaterji dobe brezplačno ogledno pošiljko, če pošljejo po dopisnici svoj naslov in naziv svojega aparata na: Fotorevija, Zagreb, Dalmatinska 6. ♦ Monsignor Tomo Zupana sklad. Gdč. Tilka Leherjeva v Splitu je poslala CMD za Tomo Zupana sklad 300 Din. Lepa hvala! Slamič pravi: Naš Silvester bo podaljšan! — O, sijajno! Ves program bo silno pester, a drži se strogo tajno« ♦ Nepotrebna bojazen. Danes je skoraj vsaka gospodinja prisiljena, da varčuje in stiska na vseh koncih in krajih. Dohodki so se skrčili in mora zaradi tega opustiti marsikaj, kar ji ni nujno potrebno. Zato se je splošno mislilo, da bodo družine najprej odpovedale naročnino raznim listom. Izikazalo pa se je, da je bila ta bojazen neu-prav čena. Tako je na primer založništvo revije »Žena in dom« dobilo le ne-zmatno število odipovedi, veliko manj kakor prejšnja leta. Zato pa je z božično propagando pridobilo precejšnji krog novih naročnic. To priča da so naročnice z listom zadovoljne in da se dobro zavedajo, da jim je v teh hudih časih list. kakršen je »žena in dom« nujino potrefben. Zato se trdno oklepajo »žene in doma« do- F ' /Z '/* f Jf It A- /v < Prava zobna kuga je gnitje zob, ki se pobija najbolj zanesljivo z JOD-KALIKLORO zobno pasto. DROGERIJA GREGORIČ, Ljubljana Prešernova 5. sedanje naročnice, ker jim, kakor noben drug list, — pomaga s praktičnima nasveti, da marsikatero delo lahko same opravijo. Poleg tega skrbi »žena in dom« tudi za izbrano poučno in pripovedno vsebino, tako da imajo čitatteljice razen koristi tudi dovolj razvedrila. V prvi številki, ki je izšla pred božičem, je začel izhajati roman Nine Smirnove »Marta«, ki ga prevaja književnik Ludvik Mrzel. Smirnova pripoveduje z živo besedo povest dveh ruskih žen, matere in hčere, ki sta preveč ljubili in veliko trpeli Cvetko Drago je napisal povest »V božični noči«, potem se pa vrste spisi: »Rojstvo Kristusa«, »Božični običaji«, Antona Ingoliča »Dve izmed mnogih«. M. Bohinčeve »Pismo ob pet in dvajsetletnici« »Katera izmed teh žen bi moškemu najbolj ugajala« (s sdikaimi), »Gospod, vsa/k dan zabavljate na ženske, nase pa ne pazite prav nič (s Pikami), »Za moške roke«, »Pridna roka tiho veze«, »Cesar Janez in opat«, »Kako vzgojim otroka v dobi dozorevanja«, »Strahote bodoče vojne«, »Otroški zolbje«, »Pomagaj si sama!«. Silvestrovanje S. K. Svobode se vrši danes ob 20. uri v dvorani DELAVSKE ZBORNICE Danes zvečer ob 20. uri vsi na □ □ □ silvestrovanje ° □ ki se vrši v SOK OTOŠKEM DOMU v § □ šiški. □ □ Micky miška, komični nastopi, ku- □ □ pleti, spevoigra, orkestra!, točke itd. □ □ PLES! 15463 ZABAVA! □ Silvestrov večer ILIRIJE danes zvečer Kavarna „Evrop*»" Ronny-Jazz PLES »Modni pčle—ničle« in mnogo drudih koristnih člankov. Naročnice so prejele za božič knjige pravljic češkega pisatelja Ad. VVeniga. »živalice in roparji«, ki jo je prevedel dr. Pran Bradač, »žena in dom« se naroča pri upravi v Ljubljani, Dalmatinova ulica 10-1. ♦ »Franz Josefova« grenčica urejuje redno odvajanje In je priporočljiva za duševne delavce, živčno slabe in žene. ♦ Sokol št Vid nad Ljubljano priredi v soboto 31. L m. ob 20. Silvestrov večer v dvorani br. Kratkega. ♦ Leto 1933 ima samo 10 mesecev — za naročnike romana >Sat.an in Iškarjot«. ker plačujejo le 10 mesečnih obrokov za 12 knjig, broš Piši po ponudbo Cirilovl tiskarni v Maribor ♦ Živinski in kramarski sejem v Domžalah se bo vršil 4. januarja v polnem obsegu, ker je zadevna prepoved ukinjena. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jo*. Reich. Iz Linbljane u— Slava I. kolesarskega bataljona se začne jutri oib 11. in ne ob 10., kakor je bilo prvotno pomotoma javtjemo povabljencem. u_ Vstopnice za dobrodelno akademijo dne 5. januarja 1933 na Taboru se dob«* v predprodaji v Matični knjigarn! na Kongresnem trgu. Prosimo, da si jih p. i. občinstvo nabavi že v predprodaji, ker ima z vstopnico vsak prosto vožnio po cestni električni železnici do škofje ulice k prireditvi. Prosta vožnja velja za vse proge cestne železnice. Tudi bo naval pri večerni blagajni na Taboru, kakor je pričakovati, zelo velik, kar bi neugodno vplivalo na razpoloženje obiskovalcev in tudi na začetek prireditve, ako bi vsak odlašaj z nabavo vstopnice do zadnjega. u— Tudi mladinski orkester Glasbene Matice pod vodstvom prof. Karla Jeraja bo nastopil na dobrodelni akademiji v če trtek na Taboru. Prof. Jeraj je znan kot dirigent odličnih sposobnosti, ki zna tudi z mladino naštudirati komade do umetniške popolnosti. Jerajev godalni orkester ie močno zaseden in igra na akademiji najprvo trj jugoslovenske narodne pesmi r priredbi prof Jeraja, dalje Mokranjče-vo drugo »Rukovet« in Janačkovo »Malo sulto«. Poleg godalnega orkestra nastopijo tudj izvrstni trboveljski slavčki. Pred-prodaja vstopnic v knjigarni Glasbeno Matice u_ Obdarovanje vojnih invalidov. Krajevni odbor UdruženjOdeon«, solospev. prihod gospe 'lz dežele smehljaja (Manira Komanova), petje okteta »Ljubljanskega Zvonar., kupleti (Bučar — Premelč), polnočni govor ln pomembna alegorija, italijanskih nageljčkov ne bo, pač pa naši jugoslovenski metuljčki, s katerimi bodo obdarovane plesalke; ona, ki dobi največ metuljčkov, bo proglašena za kraJVlco metuljčkov. Za dobra in cenena jedila ter Pijače je preskrbljeno. Geslo današnjega dneva bodi: »Vsi v Kazino k Soči!« n— V starokatoliški kapeli na Gospo-svetski cesti 9 bo jutri in na praznik sv. Treh kraljev slovenska služba božja ob 9. uri. u_ Blagajna Poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, bo zaradi letnega zaključka poslovala za stranke danes le do 12. opoldne. u— Himen. Poročila sta se g. Anton žlender, trgovec v Ljubljani, ln gdč. Nuša •^ipovškova, učiteljčea iz Ljubljane. Bilo srečno! Eau de Cologne in parfum v vseh dišavah, točimo odprto na litre oziroma na dkg po ugodni ceni. Steklenico prinesite s seboj. — Parfumerija URAN, Mestni trg 11. 15490 Nihaha ječa ne sme biti SMUČARSKI ČEVELJ za vašo nogo. Ta se mora v njem počutiti kakor doma. Čevelj mora biti nepremočljiv, trpežen, prave oblike in tako prostoren, da more vsak prst dobiti svojo oporo. Z našimi smučarskimi čevlji so vsi smučarji izredno zadovoljni. Brata NAGLIC, industrija čevljev, Žiri. Zaloga za Ljubljano pri A. Goreč, d. * o. z-, Ljubljana, Tyrševa cesta. no«stio je kiparica udihnila licu toliko ža!o-sii n materinske bolesti, da se človek nehote pokloni pred to plemenito bolečino. \Vallner. ptujski roiak. ki študira prvo I lo na zagrebški slikarski akademiji, ie razstavi le dve stvari. Ob" »Zimski ookra-jmi sta lepi slutnji za bodočnost Razstava je za občutno plujsko klut-irno revščino vsekakor dogodek. čeprav i»o ob-seiju skromnejša, presega po kvaliteti obi-čaini provincijalni okvir. Fr. - f. Desetletnica »Gruilc*. Mesečnik 7\\ kmet-*!•:/» prosve*« ('.ruda ie izdal za svojo desetletnico obsežno januarsko številko, ki prinaša leposlovne prispevki Gnše Koritnika, ]\ana Albrehta. Antona Ingoliča. R. Gobca, K sa ve rja Moška, Fr. Ljubica. Janka Kača. Toneta Gasi »ar ia. G Strniše :r. M Mršola t>-r poučne sestavke Fr Grželja, VI. Krefta, .1 Bradača, dr. Jar>.e»a Novaka, Albina podiavorška. dr. Tgon.j Rosin?. Fr. Kulte-reria. J Lavriča. K. Vvszom irskega. I. Kronovška in dr. Številka ie tudi obilno ilustrirana. »Domači vedež« zaključen. Prvo slovensko Ieks kalno, našim družinam namenjeno delo »Domači vedežs je pravkar zaključeno. Obsega '24 zvezkov in šteje 750 strani-Priznati je ir^ba. da je ta družinski leksikon velik korak k emancioaciii slovenskih meščanskih družin od podobne nemške literature. ki se je doslej šopirila v naših hi šah. »Domači vedež« je dobro urejen rn vsebuje mno^o dragocenega gradiva za \=akdanje življenje Izdala ga ie »Umetniška propaganda c. ki sedaj dovršil je tudi svoje drugo leksikalno izdan je: Glonarjev »Poučni slovar«. Pisatelj Dinko Šimnnovie, Neden najori-ginalnejših srbohrvatskih prozaistov srednje generacije, je hudo bolan in živi v težkem gmotnem položaju. Pravkar so njegovi častilci izdali v posebni knjigi njegovo znamenito novelo >Alkar-r, ki so jo ilustrirali nekateri ugledni umetniki. Izkupiček bodo poklonili Šimunoviču ob njegovi šestdeset-letnici. šibenikn in dnlmatinskemu Zagorju je [*>svečen decembrski zvezek zagrebške Nove Evrope<. Poleg lepega Simunovioeve-ga članka najde 6'tatelj v ilustriranem snopiču mnogo informativnega gradiva o tej malo znani in svojevrstni pokrajini Dalmacije, ki je zibelka najlepše narodne poezije in domačija Ivana Meštroviča. Med drugimi so tu objavljeni članki B. Desnice. F. Iva-niševea, I. Buliča, F. Marušiča. I. Belina, P. Ljubica in dr Posebna priloga je reprodukcija poprsja Dinka Simunoviča, nova umetnina mojstra Meštroviča. Knjiga o Slovaški. Slovenska Beseda v Bratislavi je izdala v srbohrvaškem ieziku lepo opremljen zbornik o Slovaški z naslovom »Slovačkat. Knjiga ima priročno obli ko in bo 9 pridom rabila vsakemu gostu z juga. ki obišče krasno slovaško deželo. V zborniku je mnoso zanimivega materiala o slovaško-jugoslovenskih stikih: dalje najdeš tu članke o slovaški književnosti, umetnosti. narodni umetnosti, trgovini, industriji, turističnih točkah, zdraviliščih in pod. Med sotrudn ki so prvovrstna imena: dr. Ivanka, dr. Wollman, dr. Pražak, dr. St. Krčui4ry itd- Knjigo krasijo številoe ilustracije na posebnih prilogah, ki na.ji mikavno kažejo prirodne lepote ter zgodovinska n etnografske posebnosti dežele, ki ie dala Slovanstvu Jana Kollarja in českoelov. osvobodilnemu gibanju Štefanika. IzdanMji (Slovanska beseda) pa napačno rab jo besedo »jugoslovanski jezik«. V Bratislavi dobro vedo. da tudi ne obstoji češkoslovaški iez;k, ker politično edinstvo ne 9ovpaia s kulturnim. Nemška knjiga v leta 1932. H. F Schiitz je objavil v književni prilogi »Kolnischer Zeitung« z dne 23. decembra pregled najbolj zahtevanih knjig v L 1932. Pri tem navaja nekatere značilnosti, ki utegnejo zanimati tudi naše kroge. Presenetljivo je n. pr. da se Goethejevi spisi vzlic silnemu hrupu ob stoletnici njegove smrti niso prodajali bistveno boljše kakor v prejšnjih letih. Ljudske izdaje so imele naravnost neuspeh. — V Nemčiji gredo še najbolj med ljudi spisi političnega, gospodarsko - političnega in socialnopolitičnega značaja. To je literatura, ki najbolj zanima nemškega me- Silvestrov večer Ljubljanskega Sokola BOGAT SPORED — NAGODE-TOV JAZZBAND — PLES. ščana. V zmedi in negotovosti časa išče novih navodil za bodočo usmerjenost Vzlic naraščanju konservatizma pa se pri kon-zumu knjig politične vsebine ne opaža obrat na desnico. — Tudi iz leposlovja so najbolj šle knjige, ki obravnavajo pereča dnevna vprašanja. — Čedalje vidnejši je prehod nemškega založništva v sistem cenene knjige. Uspeh nekaterih založb (zlasti Knauerjeve) s knjigami po 2 marki 85 pf., je vzbudil tudi vrsto drugih založnikov. Pojavljajo se knjige po 3.75 M in 4.«0 M, ki pa so še vedno _ v primeri s prejšnjimi cenami — zelo cenene, ker gre v tem primeru za obsežne, debele knjige. Na tem področju je prineslo 1. 1932 dva >šlagerja<: Hamanovo »Geschiebte der Kunst« in Mommsenovo »Rftmische Gesrbichte?. Prvo knjigo, ki ima okrog 1000 srtrani in 1100 slik ter stane odlično vezana samo 4 marke 80 pf., je izdal Knauer v nakladi 50.000 izvodov. Ta naklada je bila v nekaj dneh razgrabljena; ljudie so se v knjigarnah kar pulil! za knjigo. Tudi Mommsenova Rimska zgodovina v prvi nakladi (15000 izvodov) >e pošla skoraj čez noč. Razvo' kaže vedno očitnejšo tendenco k ceneni, a dobro opremljeni knjigi, kakor jo pri velikem narodu omogoča v;soka naklada. — Knjigarniški promet je bil pred prazniki živahnejši kot —- Ha je zelo padel iz- lani. — Poročilo toži. da ie zelo padel iz-vTivoij bo nedvomno ena izmed najbolj animiranih prireditev. Društv0 »Tabor«, ki ga priredi, da z izkupičkom podpre nezaposlene mlade delavce, poskrbi za pester program. Nastox>i| bo znani pevski zbor pod taktirk> g. Ve-nturinija, pa tudi dramski odsek društva bo predvajal nekaj recitacij, ku. pletov i« alegorij. Sledil bo ples s Drosto zabavo. Tudj za prvovrstno postrežbo bo poskrbljeno. Pričetek ob 20., vstopnina 4 Djfi za člane, 8 Din za nečlane, 20 Din za družine. Vabljena je vsa naša javnost, da se udeleži te zares dobro pripravljene prireditve. Veselo novo leto Vam nudita Vaša stara prijatelja »Pat in Patachon carostrelcac Zato danes ob 4., pol 8. in 9. uri vsi na silvestrovanje v KINO LJUBLJANSKI DVOR .Telefon 2730. Najnižje cene 2, 4, 6 Din. u— Vse prijatelje Sokolskega Tabora najprisrčneje vabimo na Silvestrov večer. Zabava se bo vršila v vseh prostorih Sokolskega doma na Taboru z naslednjim sporedom: Društvena godba zaigra uvodno koračnico, nakar zapoje oktet »Ljubljanskega Zvonar tri ljubke pesmi. Očarljivi bodo plesi ženskega naraščaja člani izvajajo skupine, ruski Sokoli pa zapojo ukrajinske narodne pesmi s spremljeva-njem balalajk in plesom. — Pri komičnih prizorih >Začarana soba št. 1-3, štruklji. Pariška umetnika in Kronika I. 1932*, bodo prišli na račun vsi, ki ljubijo naraven dovtip Ln smeh. — Trije plesi baletnih mojstrov g. Golovina in gdč. Moharjeve bodo razgibali srca vseh gledalcev. Zadnja točka sporeda bo polnočna scena — novoletni senčni film. _ Pc končanem s^oredn ples, pr. katerem igra popolni orkester Sokola I. Začetek ob 20., vstopnina 10 Din. Vabljeni vsi, ki se hočeta res zabavati ln nasmejati. U— Za Silvestrov večer na Taboru bo danes od 19. ure dalje postajališče cestne električne železnice na križišču škofje in Sv. Petra ceste. U— Na Silvestrovem večeru društva »Krke« pri Mikliču bo igral šramel »Grafike«. od katerega bo še posebej nastopil harmonikar. Večer bodo izpolnili še koncertna pevka Vedralova, režiser Povhe, ki bo zapel več kupletov, polnočni govor in pa po plesu volitev »kraljice metuljčkov« Opozarjamo članstvo in prijatelje »Krke«, da pravočasno pridejo, ker se obeta velik obisk. Vstop je vsakomur prost! Brez vstopnine! u— Damske zimske plašče v vseh kvalitetah od 240 Din naprej ima na zalogi F. «1 Goričar, Ljubljana. Sv. Petra cest* 29. Zvočni kino IDEAL S smehom in veseljem začnimo NOVO LETO! BOMBE SMEHA! Danes ob 4., 7. in 9. uri silvestrovanje z duhovito, humorja polno veseloigro Nezaželeni sinček Ralph Artur Roberte Fritz Schulz Lucie Englisch Ida VViist I Niz najbolj komičnih zapletljajev, katerim se boste smejali do solz! Poleg tega: »l"fa zvočni tednik« u— Silvestrovanje v Šiški v Frankopan- ski ulici v gostilni Reininghaus se bo praznovalo z bogatim sporedom Vstop je prost. 35 novim letom prevzameta gostilno znarva strokovnjaka brata Ukmarja u— Senzacija v Zgornji Šiški. Drevi bo otvorilo Sokolsko društvo v restavraciji pri Čarmanu novo radio-oddajno postajo. K tej proslavi so vabljeni vsi, kj razumevajo veliki pomen tega dogodka. Pri tej ■priliki bo slavnostna predstava opere »Občinska seja v Kurji vasi«. ProsJava se bo nadaljevala jutri, ko priredi restavra-ter velik koncert z izbranimi močmi. u— Vlom v izložbo. V Izj-ložbeno okno trgovca Janka Česnika v Uingarjev.i ulici je vlomil med opoldanskimi uram- drzen neznanec Ukradel je iz okna nad 3 m ze lenega moškega blasra za športno obleko, 3 m moškega kamgarna rjave barve in o m modrega blaga v skupni vrednosti 1100 Din. Oškodovani trgovec je vlom takoj prijavil, a za storilcem manjka vsaka sled. u— Okradena na cesti. Žeparji postajajo čedalje bolj predrzni in se lotevajo ljudi tudi kar na ulicah. V šelenburgovi ulici nastane časih nehote manjša gneča in že je zraven tud.i Tat. ki sega v tuje žepe ?.rtev je postala predsnočnjim v imenovani ulici pred neko Izložbo Ana Tometova 7. Medvod, ki ji je neznanec ukradel iz r-rvf-ne torbice 300 Din gotovine in tanko zlato vprižico. H,_ Gostilna »Vidmar«, Sv Jakoba trg ftt, 5. z današnjim dnem zopet odprta! li Celja e_ Uradni dan Zbornice za TOI bo za ■Celje in okolico v torek od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za Celje, Razlagova ul. 8, pritličje, levo. e_ Strelska družina bo imela od Novega leta redne strelske vaje v klubov! sobi v hotelu Hubertu s, in sicer z malo-kalibrskimi puškami. Strelske vaje za čiane bo;io vsak prvi in tretji pet.ek v me. secu s pričetkom ob 20., za podofieirie t-iaae Strelske družine pa vsak drugi in četrt: petek. e_ Novj grobovi. V celjski bolnici je umrl včeraj znani špediter ge.sp. Franc f?chwarz iz Celja (Pred grofijo 5) v starosti 4S le!, v četrtek pa je umrla 63-letna prevžitkanc-a Ana Veternikova iz v/okrov-ca pri Celju. V Gaberja pri Celju (Očkova cesta 3) je umrl v visok! starosti 80 let bivši pekovski pomočnik Fran*-Črnko. e__Smučarski tečaj Savinjske podružnice SPD in celjske sokolske župe se bo vršil na Mozirskl plan-ni od 2. do S. januarja pod vodstvom g. Branka D5ehla iz Celja. Prijave v pisarni SPD v Celju ali pr! sokolski župi oziroma v Mozirski koč". Skunni odhod iz Celja v ponedeljek 2. januarja ob tričetrt na 8. zjutraj s savinjskim vlakom. p._ Velika poneverba blaga. Celjska policija je 29 t. m. na podlagi brzojavk" policije z Splitu aretirala nekega trgovskega pomika iz C< lja, ki je obdoižen, da !p s svojim tovarišem poneveri-l blaga v vrednosti 31.000 Din. Prvega so izroči-P okrožnemu sodišču, drugega pa še 'Iščejo. e_ Mestni kino ostane drevi zaprt. e_ Sokolski Silvestrov večer bo drevi v Celjskpm domu. e_ Silvestrov večer »Svobode« drevi v Narodnem domu! e_ Srečke drž. razredne loterije IV. razreda 25. kola so dospele ter se dobe v podružnici »Jutras v Celju. Opozarjamo, da jih pravočasno obnovite! It a— >očni zahrbtni napadi se mn<>že. V zadnjih tednih že redko m ne dan, da ne bi poročal, o tem ali onem nočnem zahrbtnem napadu v bližnji ali oddaljenejši mariborski okolici. Predsnočnjim je neki neznanec napadel v bi ž'ni Dežmanove gostilne na mo --tu pri Viltošu 32-letnega brezposelnega tesarja Franca Zajca ga sonil 7. vso močjo pod brado in ga nato sirovo pahnil v mostno ograjo. Zaje je odletel od ograje in padel nato tako nesrečno, da si je težko poškodoval levo nogo. Včeraj so gp. moral: prepeljati v mariborsko bolniš nico. za napadalcem r^a poizveduje pol'cija. a— Zamotana zgodba. Ko se je pred dnevi nekega poznega popoldneva vračal proti domu 73-letni delavec Karel Babič, ki je zaposlen v tukajšnji mes-tni klavnici. ga je med pot in baie napadel neki neznanec in gz vre ©I na tla ter mu nato pobral iz žepa 56 Din gotov ne. Babič se je pri tem, ko je priletel na tla. poškodoval na hrbtu. Nato ga je neznanec postavil zc-pet na noge in ga povabil v bližnjo gostilno na pol litra vina. Ko je bilo treba pečati, je neznani naoadpflec iz-srml, račun oa je moral poravnati Bab;č. ki si je prišel ranjeni hrbet t-'*-«>•.«t v bolnišnico. a - Mariborčani. danes na Silvestrovo Sokola matice v Unionu! a Pri Ruški koči na novega leta dan ne bo službe božje. por t Nadaljevanje turnirja v korist brezposelnim igralcem Prvi dan v novem letu se bosta srečala na igrišču Hermesa Slovan in Korotan ob 13., ob 15. pa Hermes in Grafika. Ze poletne tekme so pokazale, da ima Slovan dobro moštvo, gotovo pa je, da bo tudi Korotan skušal doseči čim boljiši uspeh. Moštvi Hermesa in Grafike sta precej žilavi, Hermes ima dobro k.omabinatorno igro. Grafika pa druge pomembne vrl ne. Tekmi bosta zanimivi in občinstvu se bo nudila prilika, da se prvi dan v letu razvedri na igrišču, ooenem pa pomore k čim večjemu uspehu te dobrodelne akcije. Upamo, da naš poz'v ne bo brezuspešen in si bodo klubi kakor tudi število občinstvo voščili na igrišču srečno novo leto. )-Orlov« v filmu Ljubljana. 30. decembra. Nov film, -»Orlov«, izdelan po znaniope-reti ki smo io videli že na ljub'ionskem odru. jc začel včeraj predvajati Elitni kino Matica. V filmu je »Orlov« nrecej :z-p->po]njen. tako da je še učinkovitejši ne go kot opereta za gledališke odre. Glavni vlogi imata L'ana Haidova m Ivan Petrovič. oba simpatična in Hob^a igralca, katerih slovesa nam ni treba ie posebej po-"darjati. Vsebina ie v kratkem naslednic: V tvornici avtomobilov je nameščam kot monter neki Dnrošinski. ki često noje ru-ke narodne pe«mi. s čimer pritegne nase pozornost lene R<-sinie Nadie. ki 'e l'*kir nn morala zan-istiti svojo domovino. Tvor-n;"ki ravnatelji kar tekmujejo za njeno naklonjenost, toda \radia. ki je "lavna n^vka. kaže zanimale samo za rVrošm-skega ki se ie tudi zagledal v Nadjo. samo ne more ugotoviti, kako le z nj^no n'Vlonjenostio nasproti n;<"nu \r *<»ku do-rtr>dkov =e izkaže, da je D^rošinski veliki knez Aleksander Aleksand-ovič. ki je izgubil vse svoi^ 'm^rie. od V-^tp-rega t~>y ostal samo vel'kl diamant »Or^v, Okrog tega dragega kamna, k' ol. no f'h scen. ki d-/e zanimanj ole^iilcev vedno n° višku. D<> uspe ba f!!nT> r.i-,r>nTnore v rpllk? mer' tivdi pri jotno Oranifbstndtena. VSAK NAPOČNTK ».fflTR .« |e zavarovan za 10.000 dinarjev' lodnevna oskrba (zajtrk, kosiilo, večerja) m prenočmna v zakurjeni sobi 28 Din. Hrana bo kljub malenkostni ceni 28 Din najboljša in zadostna. Izhodišče sta postaji Zagorje in Trbovlje. Prijave prejema do nedelje dopoldne Lavoslav Mrnuh, Zagorje Poznejše prijave v ponedeljek in torek 2. in 3. januarja bo "»prejemal voditejl smučarskega tečaja na Planini. Smučarske razmere prav dobre, tereni idealni. ASK Primorje (predsedstvo). Članstvo naj se v č-im večjem številu udeleži »Slve-stroveda večera« ki & priredi drevi SK Svoboda v veliki dvorom Delavce zbor- H'i'C(? VREMENSKA POROČJLA: Kranjska gora. po stanj« 30. t m. ob 7. zjutraj: barometer 765 H mm. snega pršiča 10 do 30 centimetrov, temperatura —5 C, snežn, smuka idealna, jugovzhodni veter. Iz/gledi za nedeljo od H č ji. — Kofce, 30. t. m. ob 7. Temperatura —5 stou. G. na /mrzli podlagi 15 cm suhega anega. Brez vetra. Sneži Za tečaj smuka ugodna, — Zelenica 20 t. m. Na sta«) trdo podlago je zapadlo 20 cm novega suhega snega. Sneži dafce. Izgledi za nedeljo idealni. Bloke, 30. decembra. Na suhi podlagi je zapadlo 12 om snega. Sneži še vedno, temperatura —3. Sneg je enakomeren. Smučarski tečaj, ki ga vodi g. Milan 2igon. se prične v ponedeljek 2. januarja 1933. Za dobro prehrano in gorico sobo po nizkih cenah je poskrbljeno v gostilnah Lavrič in Lenaršič. Tečaj bo trajal do 8. januarja po zakijučsku tega se prične drug tečaj. Pouk je brezplačen. — Smučarski odsek DSSD. Službene objave LNP JNS objavlja: »Upravni odbor Zbora nogometnih sodnikov je sklenil na svoji seji ine 22. t. m., da se obvesti io brzojavno vse sodniške sekcije, da odredijo svojim sodnikom. da ne vodijo nobene tekme na svojem teritoriju.« Z ozirom na to je u. o. JNS sklenil na svoji seji dne 20. t- m. naslednje: :Najvišji nogometni organ je skupščina JNS. Sklepe vsake skupščine mora vsakdo spoštovati, a upravir odbor JNS mora bdeti nad tem, da se ti sklepi izvršujejo Upravni odbor Zbora nogometnih sodnikov je kot predstavnik nogometnih sodnikov prvi poklican, oa prednjači pr ohranitvi reda. discipline ln v izvrševanju vseh vprašani v mejah pravil; medtem je la organ TJ. ZNS odrekel rokor-ščino odločbam glavni? skupščine JNS m nozval sodnike da ne vrše svo:e dolžnosti. Zaradi tega je u. o. JNS primoran v izvrševanju svojih dolžnost', da: 1. na osnovi čl. 31. Pravil ZNS pozove u. o. ZNS. da izvede sklepe glavne skupščine JNS od 18. decembra t- 1. glede sprememb pravil in pravilnika ZNS in da umakne izdane pozive seke'iam glede odrekanja dolžnosti, t. i. sojenia tekem: 2. nalaga OZDS ori podsavezih. da delegirajo enako kot doslej za vodstvo tekem savezne sodnike. Ako določeni sodniki ne bodo vodili tekem, fh morajo podsavezi predati odboru za knznovanie sodnikov za prestopek t>o čl. 10. K. P. ZNS, a veljavnost njihovih kazni se morejo do nadaljnjega susTiendirati; 3. nalaga se OZDS pri podsavezih. da sestavijo sezname sodn'kov, ki se niso pokorili proti pravilnim sklepom Zbora nogometnih sodnikov ter da sestavijo seznam onih. ki niso savezin sodniki, a so sposobni za vodstvo tektm. in to v prvi vrpti iz vrst članov pods- odborov in bivših igralcev ; 4. vodstvo tekem naj podsavezi poverijo saveznim sodnikom, ki so voljni voditi nogometne tekme, ako pa teh ne bi bilo, osebam, navedenim pod točko S.: 5. nalaga se podsavfzom. da o izvršenem pošljejo poročila.« — Predsedstvo LNP. Akademiki smučarji. Dane? bo opoldne odhod smučarjev v Ptetiico; ker bo vožnja oetrtinska, prosimo udeležence, da se javijo pri vodji ttcskurzije arbit. Šercer-}u ob 11.45 pred kolodvorom Pm-ratek v nedeljo zvečer Pozivamo vse tekmovalce, ki pridejo v poštev za tekmovanje v Švici, da si preskrbe potne liste in jih prine-so na sejo v ponedeliek ob 10.30 v avli uni verze. Mladinski smučarski tečaj v Ljubljani od 2. do 8, januarja dnevno od 8.30 do 12. pod strokovn m vodstvom sa veznega smučarskega učitelja g. J. Tavčarja. Zbirališče pri drsališču Ilirije pod Cekinovim gra-dr,m. Prijave spre.icma tvrdita A, Goreč, Kred:tna banka, proti prijavnmi 50 Din. Smučarski tečaj za začetnike in izvež-bane se bo otvoril na Jezerskem 1. januarja in bo trajal do 8 januarja: vodil ga bo R. Badjura Izvežbanim smučarjem bosta na razpolago dva smučarja domačina za razne izlete v okolico. Ce'odnevni pen-z-ion za osebo na dan od 40 Din naprej, polovična vožnja na avtobusu tja in nazaj za udeležence smučarskega tečaja. Na Novega leta dan bosta vozila ra Jezersko smučarje dva avtobusa, in sicer bo odpeljal prvi posebni avtobus ob 9.30 (po dohodu brzovVka). drugi redni avtobus pa odhaja vsak dan popoldne ob 14 05. Udeležencem tečaja priporočamo (da ne bo dreni«), skupni odhod s prv;m dopoldanskim avtobusom. Snega je dovolj in prav dober je: vse kaže. da bodo novinci pri teb prilikah lahko dobro napredovali, pa tudi izve/b«-nirn smučarjem se obeta izvrstna smuka na izletih po novozapadlem snegu, ki s=e bo do Novega leta ravno lepo usedel. Smučarski klubski dan na Pohorju. Razpis klubskih smučarskih tekem 6 svečano otvoritvijo smučarske noti Sv. Areh - Ruše r>od častnim predsedstvom »uškega župana "osp. Davorina Les'aka dne S. januarja- 1. Klubske smučarske tekme. Prireditelji: Mariborski smučarski klub. I. SSK Maribor. SPD Maribor. SoVolsko društvo. Ruše. SK Železničar. Start Ruska koča ob 0., žrebanje eno uro pred -startom: čili Ruška koča. Pohorje- Upravičenost udeležbe imajo vsi smučarji! Smučarji - člani prirediteljev tekmuješ v konkurenci. osta>i izven konkurence. Tekmujejo: seniorji na progi 16 km. ju-r.iorji na progi 8 km. dame na progi 4 km. Vsak prireditelj nagradi svoio tekmovalce-Prvak smučarjev vsakem kluba dobi naslov »Klubski prvak za 1. 1933,- — 2. Slavnostna otvoritev smučarske poti Sv. Areh-Ruše se izvrši s tekmo v smuku za prehodni pokal >Sokolskega društva Ruše« Start Ruška koča. r>b 14-. žrebanje ob 10. Cilj: R"še. Uora-vičenost udeležbe imajo vsi smučarji. Vodstvo tekme: Sokolsko društvo Ruše. Sokol-sko društvo Ruše razpisuje za vsakoletno tekmo v smuku na tei smučarski pot; »Prehodni pokal'. V t.raino last si pribori pokal oni prvak v smuku, ki do<»e?e ori tej vsakoletni tekmi naiboljši čas dvakrat zaporedoma ali trikrat v presledkih. Razven te?a nrejmeio prvi trije tekmovalci častne diplome. Priiavnina za vsako prireditev znaša 5 Din. Priiave snreiemaio: I. MSK. Maribor, ,Tnrč'čeva ulica 8. tvrdka Stoječ: I. SSK Maribor. Grajski tn* 6. tvrdka Šport R04 35 _ 296 75 Nevvvork k-'bel 5760.81 do 5789.07. ček 5738.81 — 5767.07. Pariz 224-77 do 225.89. Pra^a 170.45 — 171.31, Curih 1108-35 — 1113.S5. Curih Pariz 20.2825. London 17.19. New-vork 519.75, Bruselj 72. Milan 26.61, Madrid 42.45, Amsterdam 208.875. Berlin 123.75, Sofija 3.76. Praga 15.38. Varšava 58-20. Bukarešta 3.3S5- F.fekti. Ljubljana Investicijsko 53 den.. 8"» Bla r 46 den.. TU Blair 43 — 45. VoVna škoda 250 den.. Kranjska industrijska družba 1300 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 250 — 255. za februar 236 — 237, 4 % agrarne 25 — 27, 7% investicijsko 50 — 55, 7 % Blair 43 — 44, 8% Blair 46 — 47, 7% posojilo Drž. hip. banke 48 — 50. 6 % begluške 32 — 35: industrijske vrednote: Levaonica 25" denar, C.utman 100 blago, Dubrovačka blago. T=is 30 — 40, Seče-r>na Osijek 195 blago, Dalmacija cement 600 denar. Narodna šumska 20 — 30. Na-šička 500 denar. D-*va 200 dmar. Snlit cement 300 denar. Trbovlje 172 — 180: bančne vrednote: Narodna 4300 — 4350. Priv. agrarna 268 — 269. Beograd. Vojna škoda promptno 250 in 249 zaključka, za februar 2^8 in 232 zaključka. Bla;r 48 zaključek, 7% Bkir 45 in 44 zaključka. 7% posojilo Drž. hip. binke 48 zaključek. Narodna 4300 zaključek Agrrna privilegirana 266 in 265 zaključka', 7% investicijsko 51 do 52.5 za-Viučka. 4% agrarne 30 zaključek. Dnnai. Dunav-Sava-Jadran 1395. Staats-eisenban**e<*. 15.45. Trboveljska 23. Alpine-Montan. 11-25.___ Blago v** - tržišča LES + Ljubljanska W«a (30 t m.) Tendenca za les mlačna. Zaključena sta bila dva vagona bukovih plohov. SITO. + Winnipeg, (90. t. m.) Začetni tečaji: Pšenlra: za december 42-25, za maj 43.50, za julij 44.50. „ + Chicago (30. t. m.) Začetni tečap: Pšenica: za marc 43.50, za umaj 44.945. za julij 45. Koruza: za maj 26.4^, za julij 27.945. Oves: za maj 16.75. Rž: za marc 22.405. -b Ljubljanska bo^a (30. t. m.) Tendenca za žito čvrsta Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plač. v 3 dneh): baška. 76 kg po 215 _ 217.50. baška. 77*78 kg po 220 — 222.50. baška. 78/80 kg 225 do 230: koruza (slovenska postaia. mlevska tarifa): baška. umetno sušena po 100 do 102.50. za 'anuar 10-2.50 - 105. za februar 105 _ 107.50: moka (slovenska postaja) >0r 345 — 350. banatska »Os 355 — 360. 4- Novosadska blagovna borza (30. t. m.) i Promet 35 vagonov. Tendenca mlačna. I Pšenica (76 kg): baška, okolica Novi Sad 167.50 — 170. okolra Sombor 165 — 167.">0. srednjebaška 167.50 — 170. gornjebaška 169 — 170: baška potiska 170 — 172 50 baška. ladja Tisa 172 50 — 175; gornjeba naška 165 - 167.50: sremska 170 - 172.50; srednjebaška. 78 kg 172 — 174. Koruza: baška garant. 50 — 52: za januar 51—53: sremska 65 — 67- banaška 47 — 49: srom-aka 50—52. baška sušena 60—62: bana-ska sušena 57 - 59. Moka: -sOggt 9^5 _ 280: >2' 245 _ 260: »5- 225 — 235; 180 - 190. 130 - 140: 80-82. Ječmen: baški in sremski. 65/66 kg 90 -io 97.50. Oves: baški. sremski 95 — 97.50. Rž: baška 125 _ 127 50. Otrobi: hašk- in sremski 58 — 60: banatski 56 - 58. Fiiol: baški beli 115 — 118. -f Somborska blagovna boria C30. t. m.) Promet 49 in pol vagona. Pšenica; baška. okolica Sombor 165 — 168; gorniebaška 1«9 _ 171; slavonska 165 — 167; sremska 168 — 170; baška potiska 172 — 174; banatska 162 _ 164: banatska oot'ska 170u do 172. Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 88 do 92. Koruza: baška in sremska. proniptna 05 — 52; v* april - ma 65 — 67.50: sušena 60 _ 62. Moka: baška in banatska »Og-s in >0<*2« 245 — 260; >5« 225 do 235: »6« 180 — 190; >7« 130 — 140; >8« 82.50 — 88. Otrobi: baški pšenični br?z vreče 58 — 60. Fižol; baški beli 115 — 120. HMELJ -l- Žalec (30. t m.). V prodaji v naprej se trguje v Savinjski dolin' letnik 1933. no 20 Din kg. Položaj sicer neizpremenjen Za starejše letnike ni povpraševanja. vesteh iz Zatca se trguje tamkaj izbrano prvo vrtno blago po 48 — 53 Din. prvovrst no blago po 44 — 48 Din, dobro sredn-e n o 38 — 42 Din ln srednje po 33 — 41 Din za kg. Tendenca čvrsta. V Nemčiji notira hallertauski hmelj 56 — 79 Dir.. V Alzaciji so dosegle o»np 51 Din za Kg. JAJCA 4- Tržišče faic (30 t. m.). Na italiian skem t"gu je položaj slab glede n* majhen konsum in glede na večjo ponudbo sve TAKO IZGLEDA skala aparata Super 33 6 4-1 cev Eiektrodina-mičen zvočnik. Dovršen sprejem vseh evropskih postaj na kratkih in dolgih valovih. 15007 dtandardtkuho j žeg-a blaga iz tujine. Štajersko blago n'>-tira 390 — 400 lir zaboj. V Švici notira štajersko blago 110 švicarskih frankov zaboj. Pri nas je produkcija slaba, zaradi česar so tudi ponudbe majhne. Repertoarji DRAMA Začetek ob 20 Sobota, 31-: Ob 21. uri Utopljenca. Izvpn. Znižane cene Nedelja, 1.: Ob 15. Srce igračk. Izven. Gi^ boko znižane cene. — Ob 20. Voda. izven Znižane cene. Ponedeljek, 2.: Zaprto. OPEKA Začetek ob 20 Sobota, 21.: Ob 21. uri Pri belem k>- njičku. Izven. Nedelja, 1.: Ob 15. Madame Butterflv. Izven. Znižane cene. — Ob 20. Pri belem konjičku. Izven. Ponedeljek, 2.: Zaprto. Silvestrovo v gledališču. Drevi točno ->b 21. uprizori drama Nestrovevo burko - Utopljenca«, ki je bila pred dvema sezonama s tolikim uspehom izvajana na našem odru. V operi pa bo drus/a repriza velezabalne operete >pri belem konjičku*. Za dramsko predstavo veljajo znižane cene, za opereto pa običajne operne cene. Ponovno opozarjamo. da se opereta ;Pri belem konjičku« zaradi razmeroma visokih dnevnih stroškov za to predstavo ne bo mogla dajati po znižanih cenah. Na Noveea leta dan bosta v drami dve predstavi, in sicer ob 15. mladinska isra »Srce igračk'1; po globoko znižanih cenah od 20 Din navzdol, zvečer ob 20. pa ljudska komedija »Voda:, prvič po znižanih cenah. — Tudi opera ima jutri dve predstavi: ob 15. prekrasno Pucinijevo opero ;Madnme Butterfly< z go. Gjungjenac v glavni vlogi. Zvečer 'ob 20. pa se ponovi opereta >Pri bp-lem konjičku* po običajnih opernih cenah. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČI" Sobota, 31.: Revna ko cerkvena miš. Začetek ob 21.15. Nedelja. 1.: Veseli dan ali Matiček se ženi. Začetek ob 20.15. * Šentjakobsko gledališče r Mestnem dnnm Drevi ob 21.15 se bo uprizorila dvajsetič izvrstna veseloigra >Revna kn cerkvena miš . ki je polna krasnega humorja in izvrstne situacijske komike. Poleg gdč. Baranove m Pirčeve sodelujejo pri tej predstavi Še gg-Košak, Lavrič Skprlj. Moser, Videtič m drugi Za ta večer bo postavljen v dvorano buffet. ki bo nudil posetnikoin razna okrep-čila. Igrala bo tudi godba — Na novega leta dan 9e bo uprizorila tretjič v sez-mi duhovita Linhartova komedija Ves V dan ali Matiček se ženk, ki je doživela dosedaj dve razprodani hiši. Pri predstavi sodeluje skoro vps ansambel. — Vabljeni! Vstopnic® se dobe od 10. do 12. in od 15. do 17 v pred prodaji v veliki dvorani Mestnega doma. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota. 31. decembra ob 21. uri: »Pri belem konjičkus. Nedelja. 1. januarja ob 15.: Friderika. Znižane cene. — Ob 20.: Viktoriia in njen huzar«. Prvič v sezoni. — Gostovanje tenorja Petra Burje. Ponedeljek. 2.: Zaprto. Torek, 2. ob 20.: Nevihta. Premiera. B. * Ti gledališča. >Pri belem konjičku-', izredno zabavna revijska opereta, se ponovi drfvi ob 21. Kdor hoče preživeti še v starem letu par prijetnih ure, nai ne zamudi te predstave. Običajne cene. VePaio bloki- — *Friderika~. melodiozna Leharjeva opereta bo na Novo leto ob 15. Znižane cene. Vremensko poročilo Meteorološkega zaveda v Llubljeni dne 30. decembra 1932. SterHke za o*na«bo kraj* pomenijo: t ča» opazovanja. 2 »tanje barometra. 3. temperatura. 4 relativna vlaea t 5. 0 Dir. za božičnico revnim delavskim družinam Tud ostal- znet^ek se je porabil za nabavo živil ti podpor v gotovini. Ker se brezposeinus-t vedno bol5 množi, se me-ščunstvo naproša, da akcijo čim izdatnejše podpre j— Krvav pretep pri žganjekuhi. Sirk Alojz, posestnik v Erjavcih, je bil zaposlen v svoji vimčariji s kuhanjem žganja. Ob tej priliki se ie zbralo več ljudi pr njem Okoli ponoči je med fanti nastal prep-r zaradr klobuka, katerega je bil Jože Grm'n pred dnev? izgubil Med prepirom je nekdo zadal z nožem Grminu več vhod-ljajev od zad;>j v pleča in po obeh rokah. d,i moro težko ranjen ležati doma pod stalil m zdravniškim nadzorstvom. Podana je ovadba j-- Važen sestanek obrtništva m trgovat ve bo 6 januarja ob 9 v spodnji dvorani Narodnega doma. Poročala bosta o davčnih zadevah konzul en t zbormce za TOI g Žagar in zbornični član g. Jakob Zadravec iz Središča. BLED. Za Silvestrovo in na novo leto ima kino »Bled« naslednji program: Buf-falio—BiH, Hans Moser — zvesti po stre-šček, Foxov tednik. KOČEVJE. V »Jutru« smo že pred časom poročali, da se dela na tem, aa se dosedanji občinsk' odbor, ki je štel samo 9 članov, razpusti in se imenuje nov obč nski svet. Za razpust so ee izjavili vsi odborniki soglasno. Pred kratkim je banska uprava v Ljubljani v resnici razpustila dosedanji odbor in imenovala v občinski svet nasiedmje gg.: župaa Maks Kostanjevec, viš. fin. svetnik v p., podžupana dr. Rom Rii-hard, odvetnik in Huber Franc, načelnik trg. g remije, za obč svetnike g. inž. Št iglica F., Josipa Pavfcička, tiskarnarja. inž. Perssoglia in Tea Betrianija. Odborniki Slovenci" so: Pegaš Janez, Kosec Ivan, J ur kovic Franc, ravnatelj Sartori, Jakomin.j Jože, Zbrizaj Franc. Mandelj Ivan, Pereiič Ivan, Matija Kljun, dr. Ivan Sajovic, Alojzij Peterim, Novak Josip, od Nemcev pa so občinski odborniki Stimpfel Ivan. Dor-nig Josip, Taohinkel Franc. Engele Wal-ter, Verderber Gustav m E:ker Rajmund-Novi občinski odbor je sestavljen iz predstavnikov vseh slojev, kn so zainteresirani na občinskem gospodarstvu. Želimo, da bi se resno zavzel za sanacijo kočevskega mestnega gospodarstva! IŠČEM TRGOVINO v LJubljani, ki bi prevzela v komisijo za prodajo priznano najboljše športne čevlje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra pod »Smučarji in gojzerjk._15407 Sterna specialno izdelovanje pogrebnih potrebščin se nahaja v LJUBLJANI. MESTNI TRG ŠT. 17 (Hiše Kenda) dvorišče. Izdeluje: mrtv. pregrinjala (tančice) zglavu.be in nato-čja. čipke in okraske za mrliške krste opreme za mrliške odre. v6e priprave ze pogrebe itd. itd. promptno in t<čno po naročilu. Za cenjena naročila se priporoča vsem p n pogrebnm zavodom, trgovcem tn izde lovalcem krst 15366 »ETERNA« TISKOVNA ZADRUGA Polnovredne in moderne RADIO aparate KUPITE PRI TVRDKI H. SUTTNE1 LJUBLJANA 4 Tyrševa (Dunajska) cesta štev. 1 B. Ugodni plačilni pogoji. Zahtevajte brezplačni cenik. 15432 VSAK NAROČNIK »JUTRA« le zavarovan m 10 ftOA r!i»i?irlov Autoposestniki Novost! Izboljšanje pri Duco sistemu, tako da Vam Vaša vozila lahko hitreje in ceneje lakiram kakor tudi tapeciram, izdelujem tudi prevlake za hladiče (Kiihlerje) po nizki ceni. LEO ŠUŠTERŠIČ LJUBLJANA, Dunajska cesta 41. Telefon 3187. 15427 HALO! HALO! Kam na Silvestrov večer? V soboto vsi na KONCERT v restavracijo »ZADRUŽNI DOM« na Glincah, kjer bo igral zbor »Svobode«. Zato, prijatelji, pridite, da se skupno poslovimo od starega leta v pričakovanju novega leta 1933. Za dobro pijačo in jedačo poskrbljeno! Mnogo zabave, obilo smeha! Pričetek ob 8. uri. Konec ob zori Se priporoča gostilničar 15430 TONE HUČ. Zahvala Vsem, ki ste sočustvovali na kakršenkoli način z mojo blago ženo oziroma našo materjo in hčerko iVado t Zapustil nas je naš ljubljeni sin, soprog in brat, gospo' Ctrmin Sbtafiovnik dne 26. decembra ob 8. zjutraj. Aleksinac, Hrastnik, Ljubljana, dne 30. decembra 1932. 15438 žalujoča rodbina STRAHOVNIK. I Podružnica Maribor se je preselila iz dosedanjih prostorov v sosednji lokal g. Kravosa v isti hiši, Aleksandrova cesta 13« NAZNANILO Ignac in Rezi Jug, gostilničarja v Rajhenburgu vljudno naznanjava svojim dosedanjim gostom in prijateljem, da prevzameva % 1* januarjem 1933 znani HOTEL „TRIGLAV" V SEVNICI Zahvaljujeva se vsem cenjenim gostom za dosedanjo naklonjenost. Sevni-čanom in potujočemu občinstvu pa se priporočava za obilen obisk v bodoče v hotelu »TRIGLAV«. Skrbela bova za kar najboljšo postrežbo, zlasti z najboljšimi domačimi štajerskimi in dolenjskimi vini ter z najboljšo kuhinjo. Na razpolago bodo vedno dobro opremljene in čiste sobe za tujce in avto garaža. Ponovno se zahvaljujeva za naklonjenost vsem dosedanjim gostom v Rajhenburgu, vsem pa se priporočava za mnogobrojen obisk v hotelu »TRIGLAV« v SEVNICI. 15206 REZI in IGNAC JUG. NAZNANILO* Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da z današnjim dnem PREVZAMEM staro, dobro znano gostilno „PRI ANGEL JU" v Celju PREŠERNOVA ULICA. 15425 Skrbela bom za točno postrežbo, izvrstno kuhinjo in dobro, pristno pijačo ter se za obilen obisk najtopleje priporočam ANGELA KNAFLIC, gostilniearka. □□□□□□□□□□□□□□□□maaaDDDDaom nnnp o oiPDmaDainmm « s a Brneča □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in čitateljem tega lista velezaloga porcelana, stekla in keramike tvrdka ^ {fCdlmanti V LJUBLJANI, Mestni trg 15207 ZAHVALA G. DR. LEO SAVNIKU spec. za ženske bolezni v Ljubljani čut dolžnosti mi nalaga, da se Vam, g. doktor, javno zahvaljujem za brezprimerno požrtvovalnost in izredno uspešno zdravljenje moje težko obolele žene. 15415 F A JON RUDOLF, učitelj, Sostro. v njenem življenju, v bolezni in ob smrti ter pogrebu, se najiskreneje zahvaljujemo. 15455 V Ljubljani, 29. decembra 1932. Anton Siodnjak z deco in sorodniki. Zahvala Vsem onim, ki so v tako velikem številu prihiteli, da izkažejo blagopokojni Angeli Novakovi poslednjo čast, nam pa toliko sočustvovanja, se naj-iskrenejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, g. dr. Franju Pavliču, ki je nad vse požrtvovalno lajšal trpljenje blagopokojnici, stolnemu vikarju č. g. Mundi in g. šparlu, dalje vsem ofici-jelnim zastopnikom in članicam in članom Slov. ženskega društva in Slov. planinskega društva ter Kluba koroških Slovencev. Najiskrenejšo zahvalo izrekava tudi vsem onim, ki so nama pismeno izrazili svoje sočustvovanje. Maribor, dne SO. decembra 1932. HUMAR FRANC, splošno čevljarstvo MOSTE, Zvezna ulica štev. 8 (Zelena jama) Najfinejša izdelava vseh vrst čevljev za dame in gospode. Spr«» jemam v popravilo galoše in snežne čevlje in vse v to stroko spadajoča dela. Izvršujem strokovno barvanje čevljev. 15479 t OW*na L} 3«5m»« Mestni pogre>bai »rod Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša nad vse ljubljena soproga, sestra in teta, gospa mi roj. Brandstatter dne 29. t. m. po zelo dolgotrajni, muke polni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno preminula. Pogreb nepozabne bo v soboto, dne 31.decembra 1932 ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice, Stara pot 2, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo za tiho sožalje! V LJubljani, dne 30. decembra 1932. 15469 15468 Albin in Klica. Novak. Žalujoči ostali Ceste malim oglasom Zenitve 6» dopisovanja. vsaka besedo Din i.— ter «tkrstna pet-ttojblna ta Ufro ali zm dajanje naslovu Du> i-—- Oglasi trgovskega M reklamnega enačaja: vsaka beseda Du> /.—v Po Din 1.— ta besedo te taračunajo nadalje vsi oglasi, ki tpadajo pod rubrike •Kam pa kam«, »Auto-moto«. -Kapitoi»V najem*. »Posest« .Lokali* *St» aovanja oddam. *Strofl+ ,Vrednote* •Informacije».Žfva/i«, »Obrt« bi »Le*« fer pod rubrikama »Trgovski potniki* tn »Zaslu-tek«, če t oglasom nudi zaslužek. oziroma, čs te tiče potnika Kdor ti pa pod tema mhrikama tiče zaslužka ali tluib*. plača za Za odgovor v znamkah vsako besedo 50 pat Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din l.— ra besedo, te zaračuna enkratno pristojbina Dm 5.— ea iitro aH ta dajanje nasitiva Vsi ustali uglasi t<*;inlnege enačbi* se računajo po 50 pot ta vsako beseiio Erik rut n* pristojbina th titrrj ali za dajanje naslova pri oglasih fcf «e caročunalo po 50 par za vsako hf>setlry enain l)in l — N ajmanjši znesek pn oglasih po iO par ca besedo fe Din 10.—, %rr oglasih po I Din za besedo pa Din 15.— Vse pristojbine za tnale oglase je plačati pn predaji naroČila. oz> roma hh le vpnsljtb v o>xmv oh p nem t naročilom Krtoe ižčt mesto pot n L\ a. plača za vsak« bttsedo 50 por; za dajanje naslova »Ii za Šifro 3 Din. — Kdor »prejema potnike, pla 6» besedo po 1 Din; Za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (5) Potnika kj ie po vsej Sloveniji on trgovcih im papirnih trgo ▼ioah dob^u uveden. ta prodajo razgledni* prot.: dobn provizij: i 5 č e rs. gr»bška veletrgovina raz giedraic. Ponudbe i referencama na naslov: »Ju o-o-brom«. Zagreb. Kratice Marije 23. 52877-5 Zastopnike proti msokit proviziji te potnika s stalno plačo sprejme zavarovalnica. Po nudbe na >g!asni oddelek »Jutra« pod »Zavarovalni ea«. 51978-5 Potnika ki potuje po Sloveniji z avtomobilom '»n obiskuje midi manjše kraje. išč»in z«, prodajo športnih čepic proti proviziji. Ponudbe na Alome Comipanj. anon ftna in reklamna družba. Ljubljana. r»od »Postranski zaslužek«. 53001-5 Učenko sjpre-jme e-vetiičarna Split. Frančiškanska uiica št. S. 53996-44 Vsaka be«eda 50 par; sa dajanje naslova aii u Šifro rta S Din. (1) Dekle snažno in pošteno, ki ime veselje do otrok, sprejmem takoj. Ponudbe pod »Zmožna nekoliko šivanj a c ca og.asni o-ddelek Jutra. 52902-1 Čevljar, pomočnika izvežbacega tudii v pri-krojevanju. sprejme " stalno službo Pogača t v Kamniku. 52878-1 Mlado natakarico žedmo jn pošteno sprejimem takoj aH 1- ozir. 3 ;a-mtarje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod š:fro »Stalna 833«. 52893-1 Dekle staro 18—iO let. čedno in pruhD. spre.jtrem takoj za gostilno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 52894-1 Prod?ite!ko ki bi tudi »omagala pri gos>p>dinjstv'a. sprejmem v trgovine mešanega blaga na deželi. Le dela voijne ra poštene, z dobrimi priporočili naj pošljejo ponudbe se ogla-smi oddelek »Jutra« pod »Dežela« 52671-1 Prodajalko »možno kavcije ki bi ea ma vodilo trgnvi.no. sprejmem 'ako j. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutro* po-d šifro »Dobra trgovina«. 52943-1 Veziljo ali šiviljo ki se razume na »Keten-st.ich« »troj. išče tovarna rokavic v Zasrebu. Pn nudbe na naslov- »Osma« 0. Mareček. Zagreb -Ju kičeva 14. 52956-1 Kuha.ico prvovrstno, sprejme veliko gostilna v Ljubljani. Osem-on: delovni čas in velike udobnosti — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra plača«. 529574 Fotografskega pomočnika spretnega iti solidnega, »možnega najboljših del. sprejmem Le res zurjen:' gospodje naj pošljejo po-skušnje. sliko, z navedbo pseM-nih zahtev na nas!«v K Rechniitzer. fotograf, Pančevo. 52977 1 Vsaka beseda 50 par; za da j en je naslova ali za šifro pa 3 Din. (21 Šofer-mehanik trezen, išče kjerkoli službo. Ponudbe na Realitet-no pisarno, Ljubljana — \ Voltov a 1. 52858-2 Trg. poslovodja papirne in galanterijske »foke, verziran v oaikmio-vanjaoje« »Panonski biser« katerega kvarteta ne zastaja za francoskim. — Steklenica sune samo 32 Din v delikatesni trgovin: M. Ravtar, Ljubljana 52264 Prodam sani eno- in dvovprežne. 4—5-sedežne. Na ogled v avto-garaži Stupiea, Slomškov« ulica 6. 52822 6 Špecerijsko opravo poceni prodam. Poizve se na Resljevi cesti štev. 23. 5278(i-6 Vsaka t>e»eod značko »?^aga«. 52S39-21' Prijateljem gorskih letovišč! Naprodaj krasna stavbna parcela na Jezerskem pn Kranju. Interesenti naj po 51 jejo naslove na oglasni iddelek »Jutra« pod šifro .Krasna« 53538 20 Radi preselitve prodam «vojo hišo t vrtom in garažo. — Inž. A. 5tebi. Rožna dolina, eesta X št. 6. — Zglasiei se je med 11. io 13. ter 2. in 3. uro. 52431-20 bili'«" Kice Biirroushs: Tarzan, kralf džungle DRUGI DEL 159 Kakih pet milj proti severu od njihovega zavetja v džungli je Stala Tarzanova koliba, ne da bi bila Jane in Clayton slutila njeno bližino, še više ob morju je dokaj zložno živela družba kakih osemnajst duš. Le-ti so se bili rešili v ostalih treh čolnih potopljene jahte IVikomur izmed njih se ni bilo zgodilo kdo ve kaj žalega. ----1- Hišo n» prometni ees.si najbližje okolice Lj ubija ne počen; prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 53446-20 Tovarno konfekcijskih izdelkov, z lastnim električnim pogo no.m, vodovodom. vsemi potrebnimi stroji, objekti, stanovanjem, pisarno, skladiščem in garažo, ležeče tik ob železnici in na mi morski obali v prista nišču. takoj zelo ugodno oddam_ aH prodam. — Pripravno tudi za skladišča in druge trgovske svrhe. Ponudbe na o?las. oddelek »Jutra« pod šifro »Hrvatsko primorje«. 51637-20 wynf Vsaka besed« 1 Din; | za dajanje naslova ali j za šifro pa 5 Din. (12) j Orehovo spalnico komiplet.no, ki je bila razstavljena na veiesejmu, počena prodam. Na ogled pri And-lovku v Komen-skega uilici 34. Vzame se tnidi hranilna knjižica. — J-os. Kelbel. 52914-12 Oblačila Prg. oglasi po 1 Din beseda; za dajanje na slova ali za šifro 5 D Oglasi socialnega zna fiaia vsaka beseda 50 po-r; ia dajanje naslova i.li ta šifro o Din. (13) Zimski suknjič kratek, zel.o dobro ohranjen. poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5(2821-13 Moški plašč nov, č.r-n, naprodaj v Gre-gorčičeivj ulici štev. 15/1. 52964-13 Vsaka beseda I Din. za dajanje naslova ali ta šifro pa 5 Din. (17) V najem oddam v najlepšem, prometnem kraju 2 najboljši stan.ova.nji z lokalom (prostoročno obrt) ločeno. — Istotam poceni naprodaj preša za srno Nčfslov pove podružnica »JJutra« v Ceilju. 53501-17 Gostilno in trgovino ua zelo pro-m-etnum kraju o.b deželni cesti v Loški dolini oddam ugodno v ntjem. Ponudbe na og:as. oddelek »Jutra« pod šifro »V najem«. 53812-17 Vrtnarijo oddam pod ugodnimi pogoji v najem. Poizve se ua Gline a h šitev. 18. 52951-17 Vsaka beseda 1 Dm, za lajanje naslova ali u šifro na 5 Di.n (16) Bukovih hlodov boiljše kvalitete, brez grč un z malo rdečega srca. v debelini od 25—60 cm ku pimo več vagonov. — Ponudbe z navedbo dobav nega roka, kraja poseka i.n cene za franko vagon nakladalna posta na na slov; Remec & Co.. Ljub ljana. Kersnikove štev 7. 52720-15 Javorjevih desk 2 m3 metra proda Brajan Peter, Loka štev . 42 — pri Mengšu. 52993-15 mi \luOH 'ul i Vsaka beseda 1 Din. 1 j za dajanj« naslova ali ! za šifro pa 5 Din (19 Frizerski salon za gospode in dame. moderen. p-odam. ali sprejmem družabnika s 30.000 Din kapitala. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Februar 1033«. 52801 -19 Manjši lokal primeren za brivnico. takoj oddam v sredini mesta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jufra« pod šifro »Lokal«. 52866-19 Dva lepa lokala s suhimi kletmi pripravna za vsako obrt, nn ugodni tiočk: takoj poceni oddam skqpa.j ali posameizno. Naslov v o-gi. oddelku »Jutra«. 52568-19 Trgovina in gostilna na prometnem kraju na Dolenjskem naprodaj. — Zraven hiše je ledenica, gospodsvrsko poslopje, lep vrt im nekaj m'« do zaraščenega go^zda. Trgovina ima tudii podružnico. Pro da se z vsem inventarjem ter iabko takoj prevzame in vodi dalje. Reflektant-i 8 150.000 Din razpoložljive gotovine. naj zahtevajo fcočnejče informacije pismeno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Prevzem taikoj«. 52885-19 Tovarna čevljev proda proti visokemu popustu osem svojih kompletnih po- i-ružnic s čevlji, v katerih je v vsaiki za 50.000—100.000 Din blaga. Proda se tudi proti hranilnim knjižicam. Vsa.ka ■rgovina se lahko vodi ni prej. Ponudbe na og:as. •vddelek »Ju.tra« pod šifro »Ugodna prilika 52180-19 Delavnico in klet oddam s 1. januarjem ali 1. februarjem ter istotam sobo z 2 posteljama elnktrično razsvetljavo in posebnim vhodom. Celov-:es-ta 41. 529G8-19 Vsaka beseda 50 ;*ar. za dajauj« naslova ali za šifro 3 Din. (22) 1 ali 2 dijakinji sprejmem na stanovanje :ii diobro hrano v sredini mesta. Nemška kenverza-oija in pomoč pri učenju. Nas-lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 53020 22 Vsaka pese da 50 par. za dajanje naslova ali za šifro 3 Din. (21-a) Sobo s kuhinjo v cen-i okrog 300 Din, v sredini mesta iščem s 1. februarjem. Točno p ače-vanje zasigura.no. — Ponudbe na oglasni oddeiek »Jutra« pod »Solidno 39«. 52954-31/a Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali j za šifro pa 5 Di.n. (31) St?»novan?e visokiopri.fcli&nio., trisobno, s pritiklinami, vrtom, kopalnico. verando. parketom, vodovodom. elektriko m plinom o d d o. m takoj v bližini Tabora. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra« 529(12-21 Trisob. stanovanie s kopalni oo. pritiklinami in souporabo vr*a. v novi vidi ugodino oddam. Na s'ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 52867-31 rivfvmb vils.on;oprlt.!Wno. oitilam s februarjem. Naslov pove oglasni oddeiek »Jutra«. 53S55-21 Enosob. stanovanie s kuhinjo in vrtom oddam v Zeleni jami, Ljubljanska ulica 57. 52901-21 Trisob. stanovanje s sobo za služkinjo, k-uhi njo, kopalnico, plinom :n vEpm-i pritiklinami oddam s februarjem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 52928-31 Sobo in kuhinjo za 180 Di.n oddam v No vem Vod matu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 52927 21 Štirisob. stanovanje komfortno. samsko stanovanje ter zračne i.n svetle pisarniške prostore odda zavarovalnica »Du na v« v svoji palači na Aleksandrovi cesti. Informacije se dobijo istotam v družbeni pisarni. 52947-3! Enosob. stanovanie čisto 'n zračno, oddam takoj odrasli družini. Na si. v pove oglasni oddelek »Jutra«. 529oč)-31 M a jhno sta nov a n je sobe. predsobe' in kuhinje oddam takoj 2 osebama v Riba rje vi ulici 2/1. levo (novi most Gradašce). — Ogledati ir.ed lil. in 12. u.ro. 5-992-31 Trisob. stanovanje komfortno, oddam s. 1. februarjem. Istotam naprodaj tudi dobro ohranjena spalnica Poizve se v Oražmovi ul. št. 3/1. 5£997-21 Suho stanovanje sobe, kuhinje in pritiklin, oddam manjši družini ali novoporočencema v Zgor nji Šiški, Vodnikova 53545-21 Vsaka beseda 50 (»ar. za dajanje naslov« aii za Šifro 3 Din (23"> Opremlieno sobo s poseb. vhodom in e1 ek trično razsvetljavo oddam v Dalmatinovi uJici 3/IT-Vprašafci med 2. in 4. uro popoldne. 5.915-23 Sobo za 150 Din takoj oddam gospodični na Jegličovi c. št. 5, pritličje. 52834-23 Sobo lepo opremljeno, z balko-nom un elektrik« takoj oddam 2 gosipo-dioma ne Poljanski cesti 10/I.I levo. 529-20-23 Gospodično dobro vpeljan, s stanova- siprejmem na stanovanje z njom takoj oddam Naslov vso oskrbo ali brez. v jasnem oddelku Jutra slov pove oglasni oddc 52963-19 »Jutra«. Gostilno na prometnem kraju oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 521114 19 Vinotoč Opremljeno sobo zračno in svetlo, z elektriko in posebnim vhodn-m, v bližini vadn.ice na Res-1 j e vi cesti takoj oddam solidnemu gospodu. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 5-9U-23 Sobo s posebnim vhodom, v sredini mesta takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 5-937-23 Lepo sobo mirno, separirano, v een-tru mesta blizu kolodvora oddam. Komenskega ulica št. 16/1, vrata 6. 52929-23 Sobo visokopritliično, zelo čisto, s posebnim vhodom, takoj oddam raven cerkve sv. Jožefa. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 5i932-2S Opremljeno sobo s posebnim vh«dom takoj oddam v Čopovi ulici 19. visoko pritličje, levo. 53991-33 Opremljeno sobo s posebnim d'am eni ali bama za čas j ainua rja v ulici 23/1. vbodom od-dvema »se od 1. do Ul. Kolodvorski 5:911-23 Lepo sobo opremljeno, s souporabo kopalnice, elektriko in [far-ketom, takoj oddam soliidini in dnsttnigvirani osebi v Beethovnovi ulici štev. IS/m, vrata 14 — desne stopnjice. 5:952-23 Separirano sobo solnčno, event. z uporabo kuhinje in ko.palnice. oddam na Poljanski c. 13/111 lev«. 52950-23 Prazne sobo 'epo. parketirano. z elek triko in posebnim vhodom oddam na Ričevjiu št. 3. za dir. Kancovo hišo 52966-23 Opremljeno sobo separirano, oddam z v«o oskrbo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 52973-23 Pri Tivoliju oddam ieipo sobo v Skrab-čevi ulici 6. 52990-33 Opremlteno sobo 1 epo i.nčisto, z dvema posteljama, posebnim v bo d.oim. elektriko in pranjem perila oddam za 150 Din za osebo na Celovški cesti št_ 72 — pritličje. 52901-23 Onremlieno sobo v bližini sv. Jožefa oddam 2 ali 1 osebi. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 52904-23 Sostanovalca v preprosto stanovanje z zajtrkom in večerjo sprejmem na Poljanski cesti štev. 54/11, vrata 30. 52989-23 Na Taboru oddam opremljeno sobo s hrano ali brez. Naslov v oglasnem uddelku »Jutra« 53031-23 Ulično sobo veliko, s posebnim vbodom. takoj odda Uran. Ljubljana, Mestni trg 11-53023-33 Separirano sobo mirno, v bližini pošte takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 53019-23 Opremlieno sobico s poseb. vhodom in elektriko oddam takoj dijaku ali di:ekinj.i v Sp. Šiški. Srbska 13. 53014-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom ter u.miva'niko-m s toplo in mrzlo vodo. bii.zu banske uprave oddam. Aškerčeva ulica 17. 52919-23 Prazno sobo oddam v Glinški ul. .VI. 52918-23 Opremljeno sobo oddam, ietotam sprejmem sostanovalko itidovsika ulica štev. fi. 52S64-23 Opremljeno sobo po zmerni ceni oddam le stalni 'm boljši gos-podični v Gorupovi ulici 3/1. vata 4. 53876 23 Sobo Ippo opremljeno, s posebnim vhodom oddam takoj v Tavčarjevi uiici št- 15, pritličje. 52913 23 Dva sostanovalca po zmerni cen-i sprejmem s hrano ali brez v čisto sobo, fi posebnim vhodom in elektriko. — Bežigrad. Janševa ulica 15. 52785-23 Sobo z 2 posteljama zračno im svetlo, s posebnim vhodom, odda.m takoj po zelo nizki ceni v Kolesij«. Gerbičeva nI. 281. 52786-28 Prijazno sobo lepo opremljeno in separirano, oddam staini osebi, event. dvema, z vso po strežbo in zajtrkom — na Mirju. Naslov v »g as. oddelku »Jutra«. 52665-23 Lepo mesečno sobo po-poi u orna separira.u-o — e prostim vhodom u stop njic. čisto ;.n solnčno • -»no a>li dvema posteljama i vili tik Tivolija taku-j • iddam stalnim ;n boljšim >seba.m. Dijaki izključeni. Vprašati v Knafljevi ulic' št. 13/11. 52150 23 Lepo sobo opremljeno, z elektriko in balkonom takoj oddam 2 gospodoma na Poljanski cesti 13/11. levo. 52003-23 4 pisarniške sobe v pritličju oddam s 1. februarjem. Pojasnila daje Roji na. Kolodvorska ulica št. 8. 51669 23 1 ali 2 opremljeni sobi oddam pri operi. Telefon in kopalnica. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 52835-23 Sobo odda. m na Rimski cesti št. 7/III. desno, vrata 20. Ogledati med 2. in 4. uro. 52776 23 Sobo parketirano. lepo opremljeno za 2 ali 3 osebe, takoj oddam Naslov pove Oigiasni oddelek »Jutra«. 53710-33 Sobo lepo opremljeno, takoj odda gospodu Rom. Poljanski nasiip 8. 52697-23 I Vsaka beseda 50 par; iz« dajanj« naslova ali za šifro 3 Din. (23-a) Dva akademika iščeta lepo in čisto sobo z dvema pos-te'ja.ma. b hrano aLi brez. Ponudbe je poslati takoj na oglas, od ■ielek »Jutra« pod značko »Januar 1933«. 52803-23/a Prazno sobo v centru mesta išče društvo. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Juitra« pod »Društvo«. 53000-23/a Sobico pri starejši in solidni uradnici išče mlajši človek v st-alrn služIli. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sredi meeta 1«. 52978-23/a Pri samostojni gospe ali gospodični išče sobo gospod srednjih let. Ponudbe na 0'glas. oddelek »Jutra« pod »Stalno«. 529S0-23'a Dopiši Vsaka beseda 2 Din. za dajanj« naslova ali šifre pa 5 Din. (34) 40 Odpotujem, kakor govorjeno poročaj, svidtnje mogoče. že do-ako je Poliub. 52884 24 B. 1. 333. Hvaia za pismo. Trpim in hrenenim po svidenju. — Pozdrav. 52988-24 Dva gospoda v lepi jn stalni službi v Ljubljani, se želita sezna niti z dvema solidnima in samostojnima damama. — Dooise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Življene«. 52979-24 Vsaka beseda t Din. za dajanj« naslova ali za šifro r»a 5 Din (181 Na Silvestrov večer vsi na koncert k Frigeinu na Glince. Pogačar. Priporoča 52903-18 K Lasanu v Moste kjer se dobi vse vrstt vina iz lastnih vinogradov po 8 Din, kakor tudi specijalno vino prošek po Din 24, takozva-no kuč po Din 12. kakor tudi peneča vina po Din 35 steklenica pristni domači troplno-vec pc 20 Din. olivne olje po 18 Din, vinsk* kis po 3 Din. Za obilen obisk se priporoča lr čestita vsem odjemalcem v°sele praznike ln želi srečno Novo leto Roko in Marica L as ari 52481-ir Silvestrovanje v gosrilni »"ri Rezki« v ?p. Šiški bo pri.jet.no :.n domače. Vabim znance in prijatelj« na izvrsitna jedila. kolin« in na izvrsten ©viček. čez ulico tnč:m po 9 D;n liter Vsa vina so na ;bo) "*■ kvalitete. — V s em pri ja t e 1 j o m. znancem in ce0, 1 Opera Eau de Colo- gne Din 40. Parfumeri.ia URAN, Mestni trg 11. Oglejte si! zalogo moških klobukov. Krasna izbira, nizke cene, preoblikovanje 25—45 Din. FRANC RERMK družba z o. z., Dunajska cesta 14, vhod poleg trgovine Agnola 15250 Izgubil se je pes volčje pasme, star 6 mesecev. brez znamke. ki sliši na ime »Hajduk«. — Najditelja prosim, da ra proti primerni nagradi od da pri rodbini L a n g u s Eirnspilerjeva ulica 22 — za Bežigradom. 52950-27 Psico staro 3 leta. n"mško krat- j kodilako ptičarko. z ro 1 dovnikom po nizki ceni 1 proda Cesnik. Ljubljana. Večna pot 1. 52953-27 Mlad lovski pes se je zatekel. Dol>i se pri Vizjaku na Rimski c. 5. 52995-27 vsaka Oeseda 1 Dm. • za dajanje naslova ali i za šifro na 5 Din. (31) ^ —■ m — « P/eklic Podpisana obžalujem vse žalitve, ki sem jih izrek-a o oiužkinji Mariji Mošner. ter se ji tem potom zahvaljujem. da je odstopila od tožbe. Magdalena Arbeiter. Maribor. 53007-J1 Smuči m sank zastonj nikjer ne dobite, najceneje pa pri FajSasr M. kolarstvo LJUBLJANA Trnovska ulica 25 Telefon 3410. 13304 i 1 oiačuje sokretem-o d>*-! lovanje žlez. I'r:.i»orO(-a i se v vseh primerih. ; kjer je delovanje teh ; žlez oslabljen« in ;>ri 3 stanju, ki je po«l»d:'-3 J tega. Ojačuje živčni { sis;em in krepi orga-| niizeni. Uporablja se pri izmočenosti. pri oslabljenih ži-v<-=h. pri polni nevrasteniji. Bn-zplačno detajlna, literatura, zahtevajte: ] Mi2oš Marko vi č Beograd, Kralja Milana št. 15. — »Kalefluid« se piodaja v lekarnah : in drogerijah. Odobreno od min. soc. pol. in narodnega zdravja S. br. 5300 — od 2S. marca 1902. 15093 Vsaka Oeseda 1 Dtn. za .lajanj« naslova al" za šifro oa « Di.n (29 ] bivalni stroj prav d.-ber, z okro*g!: čoln.ičkiom, n a p r o d a j Grradaškd ulicj 8, priti:?.. 53945 : 9 Vsaka Oeseda 1 Din. za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (37 Za negovanje lica uporabljajte: Zoraida kremo Din 12.50, Zoraida milo Din 10.—, Zoraida puder Din 6. Din 12 Parfumerija URAN, Mestni trg 11. dobite v »Jutrovem« malem oglasniku. Kroj. šivalni stroj moški, dobro »hran i* ugodino proda »Trio«. Miklošičeva cesta štev. '-i. 52994-9 Pisalni stroj »Ideal« prodam z:i 2V0 Din. Naslov v og!asnrn oddelku »Jutra«. 53999 :9 NAZNANILO! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela na novo urejeno gostilno sGftAJS&A KLET" Mestni trg št. 13 Točim najboljša štajerska in dalmatinska vina. Domača kuhinja. Abonenti se sprejemajo. Se priporoča ANGELA VEKCli 15336 vino Ne pozabite obiskati :oč Tam dobite pristna kaštelanska \ina, ružico, belo ter črno, zdrav-, niško priporočeno, za slabokrvne. Delikatesa, Verraut, in Prošek iz suhega grozdja iz leta 1924. Na razpolago vse vrste žganja. — Se vljudno priporoča VINOTOČ pri »ROTOVŽU«, Mestni trg 3. 15420 Na podlagi odobrilnega sklepa okrajnega sodišča v Dolnji Lendavi z dne 10. decembra 1932, S 23-32, se bo dsae 9. fasauarfa 1933 ob 14« Kfi na licu mesta zvršila v konkurzni zadevi Sagadina Albina, trgovca v Beltincih, javna dražba: a) vse njegove zaloge in opreme, b) vseh njegovih terjatev, v kolikor ne presegajo zneska 1000 Din. Podrobnejši podatki se lahko dobijo v pisarni podpisanega konkurznega upravitelja med uradnimi urami. Zalogo in opremo se more ogledati pol ure pred začetkom javne dražbe na licu mesta. Konkurzni upravitelj: Dr. Strasser Armin, Dolnja Lendava, 15439 CAROBiNO GRMI C JE, PO KATEREM IZGINEJO KOŽNE HIBE a »Virginično čarobno grmičevje« Ha mamelis (Hamamelis virgiuica — VVith KazM| označujejo avtoritete kot čarobno zdravilo- 0 d s tr a o i a a g I o kožne hibe. napne io po sveži po.t, prežene gute, ruge in druge poiave starosti. Kozmetično znanstvena raziskavanja so izkori stila njegova svojstva in iih » po selino ugodni sestavi i drugimi in gredijencami »a aec0 kože upora bila pri novi »Lavenor« vodi za kožo in obraz. Učinek dukazu.it več kot besedni Zato napraviti-poskus! Prakt «n-klenice stanojo mala 20 »rednia 36 i® "eJikfl 48 I>t LAVKNOR voda za kožo i n obra/i Lzdelovatelj: Junger & Geb-aardt, ustanovljeno 1873 Berlin S 14 Zaloga Droge-rija Gregorič. Ljubljana Prešernova 5. ia Franc Jezeršek. Lix uiaerauu del »e ydtiovoreii Aiotz NovaK. Va » LjuDljam.