Štev. 11. Letnik LXVII. (Šol. 1.1926/27.). V Ljubljani, 21. oktobra 1926. Poštnina plačana v gotovini. Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Fran-{¡ikanska ul. 6/1. Vse po-Mjatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste po-Itnine. Rokopisov ne vra-iamo. Telefon uredn. 312. UČITELJSKI TOVARIŠ Stanovsko politiSko glasilo UJU. - PoverieniStvo Ljubljana Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1'50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2'50 od petit vrste. Inseratni davek posebej. Pošt ček. ur. 11.197. Misli o narodnom jedinstvu: Poznato ie, da medu Srbima. Hrva-tima i Slovencima ima liudi koii kažu da smo iedan troimeni narod, kan i onih koii vele da smo tri naroda. To sa dva suorotna uverenia. oa u koliko su iskrena treba ih i ooštovati a u svakom slučaju < niima i računati. Pitanje ie samo. u koliko se neko uvereme slaže sa isti-nom odnosno na čemu se nsniva. otka-da ono datira i na koii se način širilo ili podržavalo. Nitko ne če Doreči, da ie čovek do-sle n svakoi dnbi svop-a razvoia mnogo-šta verovao i veruie sto ie dokazano kao neistinito i da out razvoia vodi čo-veka iz tame u svetlo. Ne smemo se stoea obazirati ni desno ni levo niti Drisluškivati što o tom Ditamu netko iziavliuie bez dokaza oa ma bio on i neka kniiževna ili oolitička veličina ier dati važnost bilo kakvim aoriiorističkim iziavama. znači dozvoliti da one nesvestno predu u naše vlastito »uverenie«. Svatko od nas treba da ide sam na delo. da to pitanie prouči i da se čuva sugestija ma sa koie strane dolazile. Ta ooznato ie da nekima niie stalo ni malo do istine ni do narodne koristi i niego-ve budučnosti, več itn ie slavno lična i nartiVka korist i vlast. Ako hočemo to Ditanie bez predra-suda da razmatramo onda moramo eo-voriti o glavnom i Dresudnom obeležiti iednoea naroda: o nieeovu ieziku. U hrvatskom ili bosanskom selu na nr. govori narod do u tančine iedno na-rečie daHe isti iezik Da inak iedni se nazivliu Srbi. drugi Hrvati a treči su se do nedavna zvali Turci. i ako turški ne znaiu i no starom »uvereniu« oni su i sada dva ili doiučerašnia tri naroda. To neutemeljeno i štetno razdvaia-nie Dodržavali su domači i tudi vlasto-dršci a oovod za M nalazili su u samom narodnom imenu i različitoi veroiSDOve-sti što im niie bilo osobito teško poradi neukosti konservativnosti i lakoverno-sti širokih narodnih sloieva Ako ie još u skorašnioi prošlosti cepanie naroda tako siaino uspevalo u selima iedne Dokraiine gde ie sused su-sedu tako reči od dana na dan moeao * Želimo, da se o tem razvije stvarna debata, ki bo le razčistila ooime in koristila razbistritvi noimov. o katerih, kakor videti, velik del učtelistva dose-dai še ni floblie razmišljal. gledati u dušu. ioš ie lakše movao uSDeti n celokuonom iugoslovenskom narodu, koii ie stotinama eodina bio oolitički (|i-. zički) i duhovno ne samo rastroien več i raščetvoren na tolike države i vlade. Niie dakle čudo što se u takvim nrilikama stvorilo mišlieme da smo tri DOSebna naroda i što ie svakome od nas bilo sveto samo ono narodno ime, u©ko-iem smo n7goieni i u koiem ie svatko video i vidi i svoiu ličnu i narodnu ¡storim. To ie ime sav svoi vek učio liubiti liubi ga i sada kao što voli i svoi narod kao nosioca to imena, oa ie nemoguče da se ga odrekne. Tako ie isto nemo-guče da se odreče svog iezika te svo.ic svetinje, ili da čak mrzi svoie slavne liude. koii su mu ga stvorili i očuvali. Zato i govor o nekom izdalstvu ne može biti osnovan! No danas su evo^dene i neoroboine mede, koie su nas Srbe Hrvate i Slovence toliko vekova rastavliale iačom šilom oborene i mi se nalazimo brat jiz brata u vlastitoi narodnoi državi. Ži-votne orilike sile nas da se unoznamo. i zato onome tko niie uveren da sva tri naša naroda zaoravo tvore iedan narod ili tko se tome koleba ne Dreostaie drugo nego da druga dva narodna dela unozna. da rita niihovu književnost, unoznaie narodne ob;So'e i vidi liude i kraieve. Tko tako učiui. nesumliivo ie da če zavoleti iednakom liubavi sva tri naša naroda i niihova imena a odatle do zaiednličkog našeg naroda i imena iugoslovenskop' niie niti korak Naravno, u to uooznavan.ie valia utrošiti i nekoliko truda naučiti možda nekoliko stotina nenoznatih reči i svla-dati po koiu DOteškoču. ier nam ie iezik malo različit kao posledica stoletnog razvoia u tri naše zasebne književnosti. Ali tai razvoi vršiče se odsada sva-kako u smeru siedimavania. i kao Drva etana slediče možda iziednačenie pra-voDisa terminologije a možda i orihvat iednog nisma a to če biti od ogromne koristi za čitav narod. Uopšte što bude više liubavi u nas svakoga naDrama drugoi narodnoi dvoiici to če se lakše vršiti oosteoeno zbližavanie naših književnih iezika dok se to ne svrši. A tirne če biti naše narodno ifedinienie i formalno dovršeno. Tko u to ne veruie. neka se seti smskohrvatskop' iezika kakav ie bilo ored Vnkom i neka ga ooredi sa današ-niim, Vukovim na mu možda ne če biti teško Domisliti kako bi bilo da i slovenski kniiževni iezik tekom vremena iz-eubi neke stariie oblike kao što ie na nr. dvoiina (koia ie u nas gotovo sasvim iščezla) Da da tako izade n susret srbo-hrvatskom kmiževnom ieziku. Na svaki način DOtrebnr. ie da se baš noitelistvo što više 7anima za to Ditanie oa do ?a Drouči » steče o niemu svoi surl d» hude na iasnom ier niie ni-kako u redu se tera' noieva taktika i da se brkaiu noimovi. Ko ie za narodno ledinstvo ne odriče se tirne svoga' naroda i iezika. ali ioak Driznaie da ie nie-pov narod tek deo troimeno? naroda a iezik da mu ie srnsko-hrvatsko-sloven-ski, dok mn se ne dade zgodni'^ ime- iu-goslovenski Posle tod oriznania mora doči i drugo: da ie naime notrebno da se naši kniiževni iezici oribliže kako bi se s vremenom stvorio iedan dovršen kniiževni iezik. Tko na to zbližavanie ne bi liteo pristati nriznao bi tirne da mu niie do narodnog iedinstva i da se ne oseča članom troimenog naroda, več da ie za teoriiu o oosebnom narodu. Trečeg iz-laza nema. A ooseban narod traži sva- kako i zasebnu državu i ta činienica —-da se ooslužim rečima kolege Ribičiča — »da ¡misliti«! Bez obzira na to da ie Ditanie narodnog iedinstva rešeno 1. 12. 1918. a kasniie i nstavom, može svatko da si predoči kakva budučnost bi čekala svaki naš narodni deo da niie došlo do uiedinienia a naročito kakve oosledice bi zadesile Slovence kao broiem naima-nie i naiviše izložene orohtevima velikih naroda. Pa kad ie to Ditanie i onako več rešeno. treba tek da se u novim nrilikama snademo. da se u niih uživimo, a to če se postiči medusobnim spoznavanjem, staleškim uiedin^avahiem i strDliivošču. što baš naiviše i dolikuie učitelistvu. Naimanie sn na mestu spočitavame nar-tiiske ili verske pripadnosti svetovnog nazirania. ili borba i ontuživanie zbog eventualno? neshvatama narodno? trojstva i iedinstva kao što i dokazivanie o nekom narodnom izdaistvu. Zato neka nam bude geslo: Nasilje i mržma nac ra7iediniuio a strDliivost i liubav siediniuie. Pavle Saršon. Ali naj izstopamo iz kulturnih društev? Učiteljsko društvo za laški okrai, zborujoče dne 16. oktobra 1926 .ie zastopalo 7, oziram na doniš, odnosno okrožnico UJU poverjeništvo -Ljubi i ana z dne 31. avgusta 1926 sledeče stališče: Ad 1. Popolni umik učitelistva iz iavnega živlienia odnosno izstop iz vseh kulturnih. karitativnih. političnih in šnortnih društev bi sicer skoro gotovo značil nairadikalneiše sredstvo za pre-dramlienie iavnosti našim eksistenčnim interesom in vDrašaniem v prilog, vendar na se kaže da za ipreceišen del učitelistva in drugih javnih nameščencev še niso zrela tla za te vrste orotiookreta in breziziemno solidarnost v akciji. Vsled zgrešene stanovsko-nolitične ideologije se učitelistvo zadnie leto oklepa boli strank nego svoiih organizacii in cvete ta slabost na uigu in izhodu menda še boli kot nri nas v Sloveniji. Ponos discipliniranost in zaupanje v samega sebe bo pri iavnem nameščencu treba šele vzgoiiti. Ker nam skle,o o izstopu ne nudi iamstva za solidarno izvedbo res od strani vsega učitelistva, sklene'0 7borovalci da se v tem vsakemu prepusti prosta volra. Ad 2 Glede vstopa vsega članstva v O. Z. se društvo v načelu sicer stri- nja. vendar oa mu ie na tem da zadevo izvede Doverieništvo UJU kot tako — kakor hitro mu doideio potrebne izjave od vseh 32 društev. S številčno večino iziav nai mu bo podano nolnomočie za nriiavo koroorativtiega pristopa vsega slov. UJU članstva kar edino bi zaleglo in imiponiralo. Mnenje mamšine bi se moralo v tem slučaiu ukloniti stališču večine. Sploh ie delovati 7 vsemi silami na to da se ustvari čimorei sindikalna uniia vseh državnih nameščencev z glavnim pravcem odporne borbenosti zoper eksistenčno in politično davlieme, ki mu "ie iavni nameščenec v naši državi izpostavljen. , Naiumestneiše bi bila depolitizacija uradništva v tem smislu kakor ie izvedena pri orožnikih, častnikih in soloh armadi. Uradnik nai služi državi in nikomur drugemu. Aktivna volilna pravica ie 7ani usodno 7I0 glede pasivne pa ie vsakdo vezan v torvi vrsti na interese stranke in se ne mara nikdo eksnonirati za svoie sodruge. kdor se ie enkrat oreril do sklede iz katere se dobro zaiema. sploh pa parlamentarci ne moreio uspešno zastopati naših interesov, ker so -pravzaprav zastopniki davkoolačeval-cev in ne nas — kot »davkožrcev«. LISTEK. ■r.lbin Čebular: Šolske razstave. (Bela Krajina.) (Dalje.) 2. Doblič« Ne mislimo, da ne znaio presojati učenci del. O- na kako dobro. Velikokrat ne ve učenec, kai ni prav samo izraziti se ne zna — nč.iteh ga pa precei zapostavi, še predno učenec do besede nride. Iz tega ravno vidimo kako urno se da podirati v učencu vesel ie do dela. Kako se ga ubiie potem pa gleda 7 začudenjem- kako to da vene učenec kakor roža ob vročini na ooliu. Veselie do dela ie živ oceni živlienia bre7 katerega bi ne bilo del- bre7 katerega bi bil svet žalosten, boleti do smrti. G. upraviteliica vidi to sliko v pooolni iasnini v svoii duši zato na tJidi vidiš nV odsev kateri se zrcali v razredu• sploh ne naidemo dela katerega ne bi bilo vredno razstaviti — zastopani so Pa vsi učenci! Vsakega posebei ie dovedla na niegovemu razvoiu primerno stopnjo, tako da ie ves razred harmonija enega lenega, velikega. samozavestnega ki so izdelani zelo oriprosto toda okusno. Cepljenje ie razloženo: na oko, v precep, sedlanv in z dolago kateri so naiobičaineiši načini. Pa kako ie vesel učenec ko 7na to opravilo. Zdi se da ie že velik, ker te.g"' v talikih vrstah zna še malokateri. Želeti bi bilo da se opri-meio t«ga velevažnega koraka vse šole v Beli Krajini, da imaio poleg običajne drevesnice še i>osebe prostor — ni treba da bi bil oeraen. ker 7aiec in druge živali itak ne bodo naredile škode — ter 7asadiio v ta del divio rožo ali šipek (belokraniski izraz: koninja). katere iz-kophe;o učenci, ko so na paši. Posebno veliko i i h ie Tukai nai bi se potem praktično vežbali ter preizkušali na naši na drugih katerih bo ostalo še vedno veliko. Ko se iim bodo nriieli cenič-' naj izkoDlieio zgodai soomladi- oresade doma na vrt ali pred hišo — vesel bo cvetočih rož sam in tudi okolica hiše bo vedno praznično oblečena — ta roža ie navlepša. kar iih imamo velia oa niti pare. . R o k o t v o t n i pouk ie dalje vteiešen v raznih okvirih, oosebno Da na deščicah, katere vise na steni ki so hišne številke. Učenci so si ogladili Dri rokotvorrii uri deščico pri risaniji ■ pa narisali obrobno ornamentiko- v sredo deščice pa položili svoio do^-^o hišno številko, katero deščico bodo pripeli na hišno oročelie. Ob tem so združene 3 stvari- rakotvorno delo. risanje ter upo- raba obeh: vidimo oa da stoii risanje in rakotvorni pouk v naitesneiši zvezi. D e k 1! i š k a ročna dela so razložena na mizi ter obsegain okusno ¡zdelane ortiče dalie zasledimo otirače (brisače) in razne torbice- namreč vezene 7 ornamenti Risanje. Izmed večletnih razstav bi izločili lahko tudi letos prehod ¡7 enega dela v drugega. i>reliv ki osveži učenca in delo. t. i. svinčnik oasteli in papir. Dela prevladujejo posebno zad-nia. Izrezovanje. Ta vrsta risania ni čista- da bi io uvrstil med oravo risanie. ne med rakotvorni pouk ie Pa brez-dvomno trda vez. katera spaia oba predmeta ter iih sooii v eno tretfe. 00 vse-bfni precei težko, kar nam nove tehtnica: spretnost se ob delu oiačuie kosi naredimo prvo pot z narisovan.jem. 00 niei moramo oa zopet drugič 7 izre-zovaniem. V drugo seveda ne zadobimo iste ročnosti ker navadno počiva roka v zaoestin desnice ker z levico sučemo papir med izrezovanjem. Pač na se razvila ob tem ostreie preso:a dimenzij, skladnosti ker lažie preizkušajo. Jedro izrezovania na tiči v tem da ie naiiačia in nainazorneiša ooora ornamentalnemu risanju posebno v elementarnem razredu k ier mora učenec vse pretipati, kaiti šele potem ima pravo predstavo šele potem so mu mogoče kombinacije Vzemimo katerikoli motiv, iz katerega hočemo sestaviti ornameut. ga preizkusi- mo na učencu oa bomo precei opazili. Dotični kateri ima motiv narisan, si bo belil glavo ga velikokrat nepravilno uvrstil ker mora v duhu sestavljati ter si ustvariti enako sestavljeno Predstavo, vse lažie ie oa 7 izrezanim motivom katerega sam nazorno sestavlja oziroma iih i7.reže več enakih obenem — več papirjev ali eden večkrat preganjen — ter rih spravlia v harmonične skladbe, ob čemur mora paziti na okusno sestavo In jioorabo prostora ker ornameut mora izrabiti ves prostor torei motivi morajo zapirati nolia .in puščati le steze ne na obratno Učenec, ki ima pred seboi se-stavlien ornameut ootom izrezanih motivov. ga bre7 naimanišega truda hitro p r eni še pohiti. ses*-"f drugega tretiega itd. Delo spravljeno v sklad bo rodilo še orav lepe uspehe v risaniu. Opazili smo tudi prehod iz risania v dekliška ročna dela v nižii stoonii. Maniši kosi risank, na me nareiene opore- pike in črtice. Pike za ubode. črtice za oolaeo niti. Delali so raznobarvno, kar ie prav prinoročliivo. ker barvane niti obudiio veselie do dela že nri nai-maniši deci. Upamo, da bodeta g-, uoiteliici ori-redili tudi uaslednie leto tako okusno razstavo kakor sta 10 priredili letos: na tem mestu iima izrekamo zahvalo -za "trud! PROŠNJA. Čujem in čitam, da javno razpravljajo — seveda brez moje vednosti in brez mojega pristanka — o častni zadevi, ki sem vanjo zapleten tudi jaz. Ta zadeva je sedaj na pristojnem mestu, zato se mi ne zdi prav, da se javnost kakorkoli bavi z njo. Prosim vsakega, naj to opusti, dokler zadeve končno ne rešijo tam, kamor sem jo bil piimoran napotiti v rešitev. Ljubljana, dne 19. oktobra 1926. E. Gangl l. r. Splošne vesti. POZIV ČLANOM! V nekaterih okraiuih učiteliskih društvih se ie pričela neosnovana a°itaciia Droti uredništvu »Učiteljskega Tovariša«. češ da odklanja od ODOziciie vse dopise. Poleg tega se vrši neosnovana ap-itaciia osebno "Droti uredniku tovarišu Ivanu Dimniku. ¿Poverieništvo ooziva vse one ki so poslali na uredništvo donise na iih isto ni hotelo obiaviti- da se Driiaviio direktno noverieništvu in navedeio zadevo, katere so se tikali dopisi Poverieništvo bo nato lavno ugotovilo v koliko so obdolžitve utemeljene. Andrei Skuli Josip Kobal, poverienik. tainik. — Dva predloga o n-rodnem edin-stvu. Na zborovaniu ljubljanskega učiteljskega društva dne 14 t. m. sta bila stavbena sledeča predloga: Predlog tov. Dostala se ie glasil: »Liubliansko učiteljsko društvo obsoia nastop delega-ciie na letošnii ookraiinski skupščini v Celju v zadevi narodnega in državnega edinstva ter iziavlia da stoii društvo neomajno na stališču narodnega in državnega edinstva kot temelin Udruženia Ju-goslo venske ga Učitelistva.« — Tovariš Dimnik je stavil nrotioredlog: »Ker smo na ustavo prisegli v kateri se na-haia tudi stavek da smo dolžni vzcaiati v duhu narodnega edinstva in ker ce zavedamo. da točno izvršuiemo svoio prisego- se nam zdi nepotrebno da to še nosebe novdariamn in smatramo stavbeni nredlo? za neumesten in brezpredmeten — ker bi s tem vzbmali le dvom. da del učitelistva ni lojalen in ni oatri-otičen oziroma se morda smatra celo za orotidržavnega.« — Spreiet ie bil dru?i predlog z 61 glasovi proti 4 glasovom. — Zakai na skuoščini v Celin ni bilo nič zastav in ha parade raznih društev: Celjsko učitelisko društvo ie poslalo po-verieništvu sledeči dopis- »Padli so očitki- da ie bilo učitelistvo ob ,ookraiinski skupščini v Celiu ignorirano od raznih društev in ga niso Dozdravliale običajne zastave — Na društveni odborovi se.ii 2. iuliia t. 1. ki so se ie udeležili tudi triie člani noverieništva ie bilo soglasno sklenjeno, da se cehsko prebivalstvo ne pozove k izobešanin zastav in se tudi društva ki iih ie v Celiu skoro 60. ne povabijo k skuoščini. — Ta sklep ie bil storien z ozirom na resni čas. Vi mu služimo le s stvarnim delom a ne « praznim zunanjimi pomoom.« — Toliko v ugotovitev deistev. V Celiu. 14. oktobra 1926. Za Celisko učitelisko društvo: J. Gosak preds. F ran o Rcš. tainik. — Ali nas res loči narodno edin-Stvo? Celisko učitelisko društvo ie spre-ielo na zadniem zborovaniu sledeče re-solugiie v tem ozira: Celisko učiteljsko društvo naglaša da s soreietiem dekla-raciiske smeri v poverieništvu UJU Ljubljana ni nikakor utesnjeno oriznava-me narodnega in državnega edinstva članstvu UJU. Ker ie ta točka edina ki preti škodovati stanovskemu edinstvu, pozivamo vse tovariše in tovarišice nai ne zanašaio nepotrebnega razdora v naše vrste. Odgovornost za razdor bodo nosili krivci sami. — Revizira uradniškega zakona. Listi ooročaio: .Ministrski odbor za revizijo uradniškega zakona ie ministrstvu pravde poveril nalogo, da sestavi širšo komisiio. ki nai izdela načrt za izore-membo in izpopolnitev obstoječega uradniškega zakona. Komisiia bo v prvi vrsti uradniški zakon spravila v sklad z novim načrtom zakona o centralni upravi in s pravilnikom za niegovo izvrševanje. Razen tega bo razlika med posa- meznimi kategorijami znatno omihena. zlasti imed prvo in drugo. Posebna pozornost se posveti točnemu oreciziraniu priznanja službenih let tako da se bo onemogočilo vsako eventualno oškodovanje države. Izpremembam in snopol-nitvam ie clavna svrha. da zagotove redu kciio osebnih izdatkov v bodočnosti. Redukcija se izvrši tako da ne bo težko zadela uradnikov. — Preosnova »Učiteljskega Tovariša«. Učiteljska tiskarna ie naročila za tisk »Učiteljskega Tovariša« tkzv. bor-gis črke t i. vmesni tisk med sedaniimi večiimi in drobnimi črkami. S tem bomo ustregli ponovno izraženi želii naših či-tateliev in tudi dopisnikov ker bomo čim več gradiva lahko snravili v list. Ta izorememba se izvrši z ozirom na svo-iečasni sklen ožiega sosveta in tozadevno vlogo noverieništva na Učiteljsko tiskarno. — Ne bomo se Prerekali z raznimi listi in lističi! Celisko učiteljsko društvo ie sklenilo na zadniem zborovaniu nai poverieništvo omeii polemiko z novim listom kakor tudi s političnim časopisjem ker orerekanie more le poglobiti nasprotstva. — Poverieništvo ie imelo o tem že interni posvet in ip napravilo oredsklep da bo opustilo kolikor naiveč mogoče vsako orerekanie in bo oodaialo s svoie strani le stvarna noiasnila. v kolikor se bodo iznašale neresnične vesti. Opozarjamo pa članstvo nai ne naseda poročilom v drugih listih. — t Andrei Senekovič. V Ljubljani ie umrl 17. oktobra 1926 Andrei Senekovič upokojeni gimnaziiski ravnateli vladni svetnik in prvomestnik Ciril-Me-todove družbe. Dočakal ie lepo starost 78 let. Pokojnik ie bil pred svoio upoko-iitviio ravnateli na I. državni gimnaziji v Tomanovi ulici v Liubliani. Kot šolnik ie užival velik ugled. Bil ie nekai let šolski nadzornik za osnovne šole Radovljiškega in Novomeškega okraia. Tekom svoiega službovania se ie udeistvoval tudi na kniiževnem ooliu. Niegova »Fizika« za nižip razrede sredniih šol ie obče znana Mnogo let ie bila v rabi niegova knjiga v 3 oddelkih: »Osnovni nauki iz fizike in kemiie« za liudske in meščanske šole, ki ie doživela več izdai. Kot član občinskega sveta liublianskega ima ookoinik velike zasluee za mestno oli-narno in elektrarno ter za ustanovitev dekliškega liceia. Naiveč zaslu? za svoj narod na ie storil kot prvomestnik Ciril-Metodove družbe ki ii ie načeloval od leta 1907. dalje požrtvovalno, orevdar-no in energično. V času njegovega nr-vomestništva ie dospela družba na vrhunec ter zgradila celo vrsto šol v obmejnih in ogroženih kraiih. Ustanovitev velike Ciril-Metodove šole pri Sv. Jakobu v Trstu fe njegovo delo. Učitelistvo ga ohrani kot prosvetnega delavca v nai-bolišem in trainem spominu. — Z ozirom na sklen belokranjskega učiteljskega društva ki ie bil iznešen v iavnost in s katerim se poziva urednika «»Učiteljskega Tovariša1!«, nai odstopi, ker ni hotel priobčiti odprtega pisma tov. Štrbenka. ugotavlia poverieništvo. da urednik ni objavil noslanep-a pisma z ozirom na zadevni, v štev 2.—3. »Učiteljskega Tovariša« obiavlieni skleo ožiega sosveta in tudi nismo ni bilo za oriobčitev ker ie v navzkrižju s tiskovnim zakonom torei kazniivo. Glede častne zadeve tov. Gangl-Štefe opozarjamo na današnjo, v »Učit. Tov.« obiavlieno prošnjo tov. Gangla. Z ozirom na isto opuščamo že ori-pravlieni dokaz stvarnega in konkretnega postopania poverieništva. Poverieništvo UJU Liubliana 19. oktobra 1926. Andrei Skuli Josio Kobal. poverienik. tainik. — Pripomba h »krivicam učiteljem DOtrienim k voiakom«! Odkar ie bilo od-reieno da odslužiio učitelji kadrski rok nepretrgoma 9 mesecev, ie apel tovariša Vaude v zadniih številkah »Učit. Tov.« oopolnojna upravičen, a izražam boia-zen da bo ostal še doleo samo na oa-piriu ker ie treba za to izoremembe zakona o državnih uradnikih in zakona o vojski. Točke, ki iih navaia tov. Vauda v štev. 9. »Učit. Tov.« so brez nadaljnjega vitalnega pomena za učitelje poklicane k voiakom le v točki 2. č) ker omenia tov. Vauda da bi učitelii imeli za časa odslužitve kadrsfkega roka popolno pravico do civilnih oreiemkov bi bila naša zahteva bob ob steno, ker tega ni kakor ie meni znano, v nobeni državi: s tem pa ni rečeno da bi ta točka zahteve odpadla amoak skušaimo doseči to kar so učitelii-voiaki že imeli- da odslužiio svoi kadrski rok med počitnicami oo 3 mesece, mi ne vemo na čigavo želio se ie to ukinilo. K točkam zahtev bi pripomnil še to- V slučaiu. da ostane še ta naredba za odsluženie kadrskega roka nepretrgoma v veliavi ie naša prva zahteva, da nai ima učiteli-voiak vsai to pravico da dobi enomesečne nreiemke in prosi samo za 9-me-sečni dooust in s prvim dnem odslužitve pravico do polnih civilnih oreiemkov. med tem1 ko mora sedai predložiti prošnio za državno službo še celo z zdravniškim izoričevalom itd. in drugo prošnjo na za službeno mesto seveda vse kolkovano. Treba ie samo posredovania ori ministrstvu prosvete katerega nai izvrši Glavni odbor UJU v Beogradu na željo Poverieništva UJU — Ljubljana. Mi bi oa imeli stalno pozornost in napravili vse potrebne korake, da bi ne šle socialne zahteve učiteliev-voialkov v oozab-lienie! Potrebno bi bilo ustanoviti krožek učiteljev - voiakov ali eventualno vseh državnih nameščencev — ki bi imai samo nalogo podpirati organizacije v stremlieniu glede zahtev ki nh navaia tovariš Vauda. — Mrcvlie. — Kriza v novomeškem učiteljskem društvu. Ker sva bila ori zborovanju osebno navzoča morava z ozirom na napačne vesti v listih ugotoviti sledeče: Po poročilu gdč. blagamičarke ie štelo društvo 101 člana, 4 so odšli v druge okraie. 9 iih ni izpolnilo svoie obveznosti tako da ie štelo društvo na dan zborovanja 88 članov. Na zborovaniu ie bilo navzočih snrva- 67 članov, med zborovaniem sta odšla 2 člana in tik nred glasovanjem še 2 člana tako da ip bilo ob glasovanju za izston navzočih 63 članov, od katerih iih ie za izstop glasovalo le, 17. Zaradi tega ie odstopil predsednik in odbor razen podpredsednika tov. Vik. Pirnata ki ie prevzel začasno društvene posle. To so naiine avtentične ugotovitve. V Liubliani 17. oktobra 1926. Andr Skuli poveri. Iv. Dimnik ured. ČLANOM »RADOVLJIŠKEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA«! Poveri jeništvo poziva člane radovljiškega uči* teljskega društva, ki se ne strinjajo s postopanjem in z izstopom društva iz UJU, da se z dopisnico prijavijo pover-jeništvu, ako doslej tega še niso storili. Enako naj se prijavijo oni, ki žele še nadalje prejemati stanovske liste, ker smo jih drugim že ustavili. Članom spo-ročamo, da bo poverjeništvo osnovalo v okraju svoje društvo, kakor hitro ugotovimo avtentične podatke o drw štvenem zborovanju, ker društvo k drugemu poverjeništvu pristopiti ne more. — Poverjeništvo UJU Ljubljana, 19. oktobra 1926. Andrej Skulj, pover* jenik. Josip Kobal, strok, tajnik. — Kako sodi akad, slikar prof. A. Šantel o Novakovetn »Risanfu«. Iz njegove ocene: »Goso. avtor ie uporabil v svoiem delu deloma dobre tuie vire večinoma na svoia izkustva in 'p gradivo sistematično obdelal v zelo okusni obliki. Večina njegovih risb ookazuie av-toriem prav umetniški čut za lepote črte in oblike in uporabe barv. Glede zadnie omeniam kot hvalevredno da ie uporabil nove Ost\valdove norme o harmoniji barv. Na sološne.m se da o delu v celoti trditi da ip z e 1 o dobro z a-mi i š 11 e n o in skorai b r e z hii b n o izdelano. Bilo bi zelo razveselv razredu. Poidimo na delo ki stooa s tem v novo fazo. Občutek imam. da bomo odslei dalie v testisih stikih z modernimi evropskimi državami kar nas mora navdaiati s ponosom. Kar vidim vr-venie in vrenie. Opazuiem tovariše ki so se z velikim zanimanjem mooriieli svoieva dela razgovor na razgovor se vrši- kritike se vrste — splošni šolski" razvoi pa se dviga: Uverien sem tudi. da nridemo prav kmalu do teea. d^ uvedemo v prvih razredih celokuoni nouk. Unanie imam ker vidim napredek Leo P. — Razoečavanie zvezkov in drugih šolskih ootrebščin ip učitelistvo oo odloku ministrstva orosvete z dne 4 septembra 1926 P. br. 2973 prepovedano le tam. kier so v kraiu kniigarne. Knjigarne so pa ori nas le v mestih i^ trgih. Torei ie drugod po deželi dovolieno. Zahteva se pa da ima učitelistvo oo takih kraiih dovolienie nadzornika za nrodaio. Taka razprodala pa dela učiteliu često mnogo sitnosti oredno dobi svoie oare nazai če iih snloh kdai dobi. Kliub temu pa še vedno pušča pri otrocih in starših prosto not domnevi kakor d_a bi si uči-teh delal nri tem dobiček. — Vsemu temu pa se učiteli lahko izoene- če noveri kakega učenca da zbere sam denar, napiše naročilo in račnn poravna. Naročilo sooodoiše tudi učiteli. Na ta način nima prav nobenih' sitnosti in ne more priti v konflikt z nobenim § Ravno nasprotno: učence navaia k samodelavno-sti in iih vzs?aia k samostojnosti. — Osnovna šola v Šoštaniii se ie pa odrezala. Naročila ie. vse ročne zemlie-vide Učit doma in sicer skuoai 160 komadov. Ko bi io hotele druge vsai malce posnemati in dvignil bi se kmalu naš dom! — Novi učni načrt. Tozadevni članek v zadniem »Učit Tov.« govori o oreveliki obremenitvi samo na enoraz-rednicah. Kako oa ie na dvo- in veČraz-rednicah? Ali niso postale n. pr. triraz-redne šole po novem učnem načrtu popolne šestrazrednice? Vsak oddelek ima predpisano polno število učnih ur. kakor posamezni razredi na šestrazred-nicah. Združitev otrok obeh oddelkov je na mnogih šolah radi prevelikega števila nemogoča, oziroma no navodilih in iziavah g. šolskih nadzornikov nedopustna. Kako nai uči ena učna moč oosebei oba oddelka, vsacega s polnim številom učnih ur? To se nravi: ena učna moč na trirazrednicah delai za dve na šest-razrednicah! Spraviti na papir z.a eno samo učno moč do 50 in še čez tedenskih ur ie lahko, toda udeistviti iih bo težko. Sai učiteli menda ni stroi! Kdaj na nai pooravha zvezke in se pripravlja na pouk? Kako nai vrši šolski upravitelj pri 52 tedenskih urah svoiega razreda še uoraviteliske posle? Oddati učne ure drugim močem je nemogoče, ker so še same preveč obremeniene. — Ali bo možno pričeti na deželi nonk ob 8. oziroma 8%. uri zjutraj? Pomisliti je. da ima mnogo- otrok do šole celo IV2 ure hoda. Od doma bi moral iti že ob 6V2 izjutraj. v zimskem času seveda z lučio v roki — Kako ip s pouka prostim dnem v tednu? Četrtek ie tudi na deželi kratkomaln odnravlien. Kdai nai se vrši ponavlialna šola? Dobro bi bilo na ta vorašania odgovoriti in natančno orere-šetati vse okolščine preden se vpelie novi učni načrt za vse šole obvezno — — t Jakob Kovačič. Nežna otroška roka nam ie napisala prvo oretresliivo novico da si šel od nas dragi Jakob- da si zapustil vse, nade ki si iih še roiil v svoiem srcu ter se za vedno poslovil orekoračavaioč črto zemeliskega živlie-nia. Koliko spominov nam ie vstaialo. ko smo stali ob Tvoiem odprtem grobu! Vsai si bil sam živa priča trplienia koroških Slovencev Sam si tudi videl, kako gazi okoli tuiec naiprirodneiše pravo tega našega dela naroda kako s Domočio moralno orooalih iz.daiic krati prava materinega iezika naše mladine v liudiski šoli. Uprlo se ie tudi v Tebi vse napram vsemu, kar ie kvarilo naravo naroda na Koroškem- nadel si nase kot mlad učiteli težak križ ter ga zvesto in vdano pomagal nositi nam Tvoiim tovarišem in skunno z nami zatiranemu narodn oro-panemit do temelia vseh nravic. Čutil si z narodom mislil z. niim in delal zani. V lepi bratski slogi smo se zbirali na tai- nih sestankih, kovali tam načrte, in smernice za narodu koristno delo Nobeno strankarsko naziranie nas ni razdvajalo v časn ko so tovariši onstran uporabljali proti lastnim stanovskim bratom nai-strupenejša rezila — vse nas ie družila, če tudi različnega svetovnega nazirania kakor smo še danes koroški učitelji iz-• enanci. s^mo ena misel kako pomagati našim zasužnienim bratom in sestram. Nobene disharmonije vselei in povsod iskrena tovariška solidarnost in četudi maloštevilni bili smo močni. Tebe na ie dičila še Dosebe mehka struna srca na kateri si intoniral naičisteiše mestni narodne liubavi in zlasti do nieeove mla-deži kamor te ie usoda zanesla. Nikdar n 'i mogla zlomiti še taka brutalna sila Tvoie požrtvovalnosti in nikier kier si služboval, bodisi v Švabeku uri Pliber-ku. bodisi v Št. Primožu uri Doberlivasi nikier ti sovražne sile niso udušile tvoiega veselia do dela in narodne liubavi. Še v lenšo harmoniio si zbiral svoie sile še eorkeiša liubezen ie prevevala vsa tvoja dela in srečna ona mladina, kateri si bil Ti vzgojitelj. Dobra dela so neumrioča. dela storiena iz liubavi so večna. Tvoie seme, ki si ea zaseial mladini kliie v srcih mladeničev in mož dev in mater onstran mernikov. So to živi soomeniki Tebi na onih kraiih. kier ie tvoi neumorni duh obiel koroško slovensko deco Povdar-ial si: »Treba nam ie orave. iskrene liubavi. ker le ta premaguje vse a sama ie nezmagliiva.« Veriemi. ko bi vsak slovenski intelieent tako kakor Ti pojmoval liubezen do naroda in delal tako kakor Ti. ne umrl bi bil Ti za zavratno orole-tarsko bolezniio tako zeodai. Preveč ie bilo naloženo šibkim ramam kot i^nan-cu po plebiscitu ie manikalo četudi v svobodni zemlii Tebi to. kar ie ribi voda. Z dolgo traiaiočo zavratno bolezniio ie dozorevala Tvoia sveča v mučni bol.ez-niški postelji. Niti tega ti usoda ni dovolila da bi vsa i z žarkom ostanka Tvoiih nekdaniih sil doživel nreskrbo Tvojih otrok. Vse Tvoie sile so bile narodu posvečene in žrtvovane. Mogočno so doneli zvonovi ob ooerebu: »Ne samo kar veleva mu stan kar more. to mož ie storiti dolžan.« Razumeli smo jih. razumela iih ie mladina razumeli so iih tudi naša nada — naši učiteliiščniki ki si Ti ubrano zaoeli zadnie slovo Soavai mirno svci večni sen Dobršek Drago. — Dojnoznanstvo za osnovne šole. sestavil Josip Brinar. Cena vez. izvodu 20 Din. Brinarjevo »Domoznanstvo« prinaša vso tisto domoznansko snov ki 10 predpisuje novi »nastavni plan« za 4. razred osnovnih šol (glej prilogo k »Osnovni Nastavi« br. 1.) Prvi del krnige obravnava Slove-niio in nato vso našo kralievino po zaokroženih kulturno - zemljepisnih slikah. •Drugi del »Domoznanstva« pa podaja v 44 vzorno sestavljenih slikah vse važne dogodke iz zgodovine troimenega našega naroda. V zgodovinskih slikah ie posebno naflašena etična stran ter izzve-nevaio zgodovinski orisi v akorde do-molrubia bratske sloge in sličnih vzorov »Domoznanstvo« se odlikuie po ie-drnatem slogu in preglednosti ter kaže v vsem da ie praktično delo izkušenega šolnika V istem založništvu (G o r i č a r & L e s k o š e k v Celju) ie dobiti učno knjigo »J. Brinar. »Slovenska vadnica« za višie razrede osnovnih šol in za meščanske šole. Vaie iz slovnice pravopisa in spisia. Cena vez. izvodu 24 Din. Brinarjeva »Slovenska vadnica« ni morebiti suhoparen slovniški učbenik, rriarveč ie bogata zakladnica narodnih pregovorov, skrbno izbranih pesniških citatov in odlomkov iz. naših oisateliev-klasikov. Iz mnogobroinih zgledov in vai se slovniški nauki tako izlahka izva-iaio kakor se izlušči kleno zrnje iz dozorelega klasia. Obe knjigi »Domoznanstvo« in »Slovensko vadnico«, ie šolska oblast uradno odobrila, a praktična uooraba v šoli bo dala knjigama najboljše priporočilo. Upokojitve, napredovanja in imenovanja. —i Narmeščenja novincev po lastni prošnji po čl. 6. in 15. V Pišecah Ivana Repič; v Srom-ljah Veia Krištof; v Zdolah Martin Mizerit; v Podzemlju Dragotin Mohora; v Starem Trgu Vilma Križnar; v Kamniku Davorina Kosen; v Moravčah Bogomir Jereb; v Kočevju Alojzij Primožič; v Dobrepoljah Ciril Merhar; v Podblici Katarina Blejec; v Krškem Pavel Silovinc; v Ko-rjnju Fran Pikelj; v fimihelu Božena Macak; v Toplicah Marija Škerlj; v Begunjah pri Radovljici Rosanda Žebre; v Nomnju Angela Blatnik; v Kropi Katarina Hlebec. —i Imenovanja na meščanske šole. V Trbovljah za začasnega upravitelja Albin Zavrl; v Ljubljani na 11. deško meščansko šolo Ferdo Vi-gele; v Brežicah Jožica Tomšič; v Krškem Terezija Dokler; v Tržiču Vida Dežman. književnost in umetnost. —k Mladinske knjižnice, ki jo izdaja v Celju prof. Pavel Holeček, je pravkar izšel III. zvezek. Vsebinsko je nadaljevanje prvih dveh zvezkov in cbscga 3 zanimive in živahne živalske povesti amerik. pisatelja E. S. Thompsona. Opremljen je jako le_po in stane (s poštnino) 12 Din.. Prihodnji zvezek izide za Božič in prinese Jacka Londona povest: Klic iz gozdov. —k Tavčarjevih zbranih spisov IV. zvezek. Vsebina: Grajski pisar. 4000. V Zali. Izgubljeni Bog. Pomlad. — Uredil dr. Ivan Prijatelj. Izdala in založila Tiskovna zadruga. V Ljubljani 1926. XII in 513 strani. Broš. Din 84, v platno vezano Din 100, v pol francoski vezavi Din 106. V boljše umevanje pestre vsebine tega zvezka nas uvaja urednik z literarnim esejem in zaključuje z bogatimi, do zdaj le deloma znanimi opombami. Delo toplo priporočamo za vse knjižnice in zasebnike. —k Nageljčki. Zbirka eno- in dvoglasnih pesmi za srednjo stopnjo osnovnih šol 3. in 4. šolsko leto, ter Zbirka dvo- in troglasnih pesmi za višjo stopnjo osnovnih šol in za nižje razrede meščanskih šol. Zbirka vsebuje večinoma nas rodne pesmice zelo pripravne za šolo in mnogo tudi takih, ki do sedaj niso bile izdane. Nabral in izdal je »Nageljčke« Ciril Pregelj, uči« telj na mestni osnovni šoli in učitelj na Glasbeni Matici v Celju. Naroča in dobiva se jih pri izdajatelju v Celju. Naša društvena zborovanja. Zanimanje pri društvih narašča. — Oglašati se je pričelo tudi mlajše učiteljstvo. — Načelne debate in stvarni boji bodo le dvignili članstvo — Samostojno mišljenje članstva je naš najvišji cilj. — V društvenih poročdih se zrcali podrobno stanovsko delo in mišljenje članstva. Vabila: = RIBNIŠKI IN VELIKOLAŠKI UČITELJSKI KROŽEK imata v nedeljo 24 t. m. no prihodu opoldanskega vla^a sestanek v Velikih Laščah. Tema: Obravnava novega učnega načrta. — Predsednik. Poročila: + Novomeško okr. učit. društvo je imelo v soboto 16. t. m. v novomeški osnovni šoii svoj izredni občni zbor. Udeležba je bila dokaj po-voljna: 63 članov. Izredni občni žbor sta posetila tudi gg. poverjenik Skulj in urednik Dimnik iz Ljubljane. Predsednik Benedičič otvori izr. občni zbor z običajnimi pozdravi domačinom in gostom ter novodošlim tovarišicam ter preide na dnevni red: 1. Poročilo predsednika in dopisi: Sklene se, da plača društvo poverjeništvu Din 120.—. Nato se razmotriva dopis glede deležev »Učit. tiskarne«. Vse priporoča nakup deležev in stanovsko podpiranje tega zavoda, da bo kdaj res »učiteljski«. Na dopis poverjeništva glede pristopa k »Osrednji zvezi« in njenega predloga, da izstopimo iz vseh kulturnih in političnih društev, se sklene, da učiteljstvo ne izstopi iz imenovanih društev, ker učiteljstvo edino širi po deželi kulturo med priprostim narodom in to z udejstvovanjem v vseii mogočih društvih — ter da pristopi novom. okr. učit. društvo z vsemi člani k »Osrednji zvezi«. Naslednji dopis pojasni navzoči poverjenik g. Skulj, da se sestanejo v kratkem v Zagrebu vsi poverjeniki UJU, ki bodo razpravljali o učnih načrtih in o pokrajinskih oz. sreskih skladih za vzdrževanje šol. 2. Poročilo o pokrajinski skupščini v Celju. Poročilo je podal takratni delegat g. Matko, ki je žigosal postopanje »deklarašev« in obsojal njihov poklon ministru Puclju povodom bivanja v Beogradu. Poverjenik Skulj je pojasnil, da se deputacija ljublj. pov. UJU ni šla klanjat poljedelskemu ministru, temveč ga kot zastopnika Slovencev v. vladi le opozorila na moralno in kulturno škodo, ki bi se jo prizadjalo z neprestanim prestavljanjem -učnih moči »po službeni potrebi«. Bolje je prestavljanje z opozorilom preprečiti kot pa pozneje pritiskati kljuke in to ponavadi zaman. Prečital je tudi pismo ministra. Puclja poverjeništvu, koder g. minister pozdravlja pokret slov. učiteljstva. Povedal je g. poverjenik tudi, da so tedaj dosegli pri poljedelskem ministru, ki je ravno sestavljal svoj proračun, da so se vstavili v proračun stroški za otvarjanje kr^pt. nadaljevalnih šol in pričenjanje tozadevnih učnih tečajev za učiteljstvo. Med tov. Matkom in urednikom Dimnikom se je vnela debata o »Učit. Tovarišu«, ki baje vedno zbada in grize. Urednik Dimnik je pozval g. Maika, naj mu imenuje članke, ki ga zbadajo ter pozval navzoče, naj se vsakdo oglasi, čigar dopisa oz. članka ni objavil v našem listu. Nihče se ne oglasi, g. Matko pa trdi, da ga žalijo vsi »U. T.«, razen dveh izza časa deklaracijske dobe. Učit. Dominko napada poverjenika in urednika. da si je sedanje poverjeništvo nelegalno prisvojilo oblast. Oba zastopnika ljublj. UJU sta nato z dokumenti dokazala prejšnje postopanju in utemeljila potrebo temeljite remedure na ljublj. pov. UJU, za kar sta žela viharen aplavz. 3. Poročilo o glavni skupščini v Beogradu. Tov. Ivanetič je orisal v dobro pripravljenem referatu svoje vtise na glavni skupščini UJU v Beogradu, vtise, ki so bili dokaj neugodni in za nekatere poslušalce malo razveseljivi. Sklenilo se je, da se mu potni stroški povrnejo. 4. Sklepanje o eventuelnem izstopu društva iz UJU poverjeništvo Ljubljana. Zopet se je vnel hud besedni boj z ljubljanskima zastopnikoma. Zopet se je napadalo sedanje poverjeništvo nelegalnega postopanja in uzurpatorstva. Čudno le. da sta ohranila gosta tako. mirno kri. Na vse sta odgovarjala stvarno in resno, kar je nehote vplivalo na zborovalce. Predsednik Benedičič se je slednjič izjavil zadovoljnim z vsem, kar je z deklaracijo novo-tarij, le »narodno in državno edinstvo« mu manjka na čelu deklaracije. Vnele so se dolge debate o potrebi te izjave na čelu deklaracije oz. o nesmiselnosti te zahteve. Na eni strani tov. Benedičič, Matko in Dominko, na drugi tov. Ivanetič in V. Pirnat z ljubljanskima gostoma. Dokazovali so »antidekla-rašem«, da je specijelno povdarjanje narodnega in državnega edinstva na čeiu naše izjave nepotrebno, ker smo vsi prisegli na ustavo, po kateri moramo vzgojiti mladino v narodnem in državnem duhu. Kdor tega ne bi delal, ga bodo itak napodili. S posebnim povdarkom proglašeno narodno in državno edinstvo bi dalo preja povod dvomu v njegovo istinitost kot pa bi lo potrjevalo. Naša življenska potreba je enotna organizacija vsega jugoslov. učiteljstva brez strankarske navlake In vere v močno falango deset in desettisočev učiteljstva, ki potem ne bo več orodje slučajnih mogotcev in strank, temveč njihova velika potreba. Ne oni, mi bomo odločali o sebi, če bomo enotni, če bomo složni. To smo pa lahko le v strogo stanovski organizaciji. Zato zavrzimo prepir za nestanovske zadeve in one, ki jih izvršujemo vsi ter se združimo v pozitivnem delu. (Ogromen aplavz navzočih — razen par izjem —» ker vsem je bilo govorjeno iz duše.) Predsednik je vkljub navedenemu ostal pri zahtevi, da se po-sebe povdarja »nar. in drž. edinstvo« naše organizacije — in ker tega »dekiaraši« nočejo vnesti, je predlagal, da društvo izstopi iz ljublj. poverjeništva UJU — nakar je tov. Matko pristavil — da bi se priglasilo zagrebškemu pov. UJU. » Za predsednikov predlog je glasovalo izmed navzočih: 17 članov. Nekaj članov in še več članic je že med debato zapustilo sobo, ali vsled potrebe ali iz »višje politike!« — neznano — nikakor pa jih ni že prej odšlo čez 20 kot je poročalo »Jutro« z dne 17. t. m. Ogromna večina zborovalcev je pričela misliti z lastnimi možgani, spoznali so važnost trenutka in.ostali na braniku organizacije, ki nam je in bo vitalnega pomena. Predsednik je smatral tako izpadlo glasovanje za nezaupnico ter odstopil kot predsednik, nakar je odstopil ves odbor. Tovariši Benedičič, Matko in 15 njunih somišljenikov je zapustilo zborovalce. Prej se je pa qov. Skulj obema strankama zahvalil za stvaren nastop, posebno pa večini za očuvanje organizacije ter pooblastil bivšega podpredsednika novom. okr. učit. društva tov. Viktor Pirnata, da vodi posle društva do občnega zbora, koder se bo izvolil nov odbor, ki bo delal v novem pravcu z idejo strogo stanovske učiteljske organizacije in dosegel tem potom svoj ideal in svojo življensko potrebo, v kar mu Bog pomagaj! Sklenilo se je, da se skliče 6. novembra redni občni zbor članstva novom. okr. učit. društva, in ta občni zbor naj začrta smer bodočemu delu. Tov. Viktor Pirnat se je končno imenom zborovalcev zahvalil ljubljanskima tovarišema za cbisk in res stvarno debato, ki ni le njemu, temveč pretežni večini članstva odprla oči in jim pokazala pot, ki je edino prava. S tem je bil končan ta stvarni, v debatah na višku stoječi in ves čas parlamentarni izredni občni zbor. Tovarišice in tovariši, ki jim ie pri srcu lastni blagor in ugled stanu, in ki se še niso odločili, naj obračunajo s preteklostjo, naj žrtvujejo osebnosti — ker gre za idejo, za zdravo in močno idejo, ki mora zmagati in kronati naše delo — streznite se vsi, vrnite se! Ne oodirajmo — zidajmo, ker sicer bo padalo kamenje naše stavbe najprej in najbolj na naše glave! Na svidenje na občnem zboru 6. novembra t. 1. V slogi je moč! Novo mesto 17. oktobra 1926. Pirnat Viktor. -fCeljsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 9. oktobra t. 1. v Celju. Od 139 članov je bilo navzočih 113. Tov. predsednik pozdravlja v velikem številu navzoče članstvo, kar smatra za dobro znamenje. Omenja, da so se v vodstvu organizacije izvršile važne spremembe, ki so prinesle razči-ščenje. Treba je le še, da poležejo nasprotstva in se ne ruši stanovska sloga v času, ko je združitev učiteljstva in sploh državnega uradništva nujna. Od prerekanj preidemo k notranji poglobitvi dela v prid šoli, stanu in narodu. — Omenja odlikovanje dolgoletnega zaslužnega društvenega predsednika tov. A. Sivke, ki mu društvo čestita. — Navaja izpremembe v društvenem članstvu in še posebej pozdravlja novo vstopivše tovarišice, tovariše. — Nato poroča o občnem zhoru Učiteljske tiskarne, ki se ga je udeležil. K dopisu o pristopu k Učiteljski tiskarni je bila izražena potreba, da posamezniki pristopijo in so se v ta namen izvolili v tričlanski agitacijski odsek tov. Senica, Jelovšek in Pregelj. K predlogu o izstopu iz društev se ni sprejel splošno obvezen sklep, kar bi bilo umestno le v slučaju da se ta sklep v vsej državi tevede. Brez upa na uspeh te akcije pa ne kaže podirati koristnih društev, ki so sad zlasti učiteljevega dela. Sicer pa ima tu vsakdo itak proste roke. V vprašanju vstopa v OZJN je obveljalo stališče, naj da poverjeništvo tozadevne direktive, po katerih naj društva enako nastopaja Sprejel se je na znanje dopis, da tov. Godčeva v ožjem sosvetu zastopa še posebej naše društvo. Preko »Objektivnega poročila o poteku pokr. skupščine v Celju« je dru- • štvo tudi v oni točki, ki pogreša zunanjega pempa ob tej priliki, šlo na dnevni red. Nato je bila sprejeta resolucija: 1. Celjsko učiteljsko društvo naglaša, da s sprejetjem deklaracijske smeri v poverjeništvu UJU Ljubljana ni nikakor utesnjeno priznavanje narodnega in državnega edinstva članstvu UJU. 2. Ker je ta točka edina, ki preti škodovati stanovskemu edinstvu, pozivamo vse tovariše in tovarišice k prevdarnemu premotrivaniu in jih prosimo, naj ne zanašajo nepotrebnega razdora v naše 'vrste. Odgovornost za razdor bodo nosili krivci sami, 3. Prosimo poverjeništvo, naj omeji polemiko z novim listom, kakor tudi s političnim časopisjem, ker prerekanje more le poglobiti nasprotstva. Društvo je proti krivicam učiteljem-vojakom nastopilo v resoluciji, obsegajoči točke, ki jih je tov. M. Vauda objavil v »Učit. Tovarišu« od 7. okt. 1926. O rokotvornem tečaju v Mariboru, ki se je bavil največ z leparstvom (knjigoveštvom, obdelovanjem gline in tudi pletenjem, je stvarno in nazorno poročal tov. F. Hajnšek. Tov. g. M. Jankovičeva je razpravljala, »Kako se udejstvuj učiteljica na kmetih«. Pokazala je, kje je to udejstvovanje najpotrebneše in ki naj bodo ob najtežjih dneh /hajtesnejši, le z ljubeznijo do naroda, izraženo bolj z dejanji nego besedami, je učiteljici mogoče uspešno vršiti svoje poslanstvo v narodu. Članstvo je sledilo tem globokim in lepim mislim s posebno pozornostjo. O pokr. skupščini je poročal delegat tov. A. Volavšek in je podal njen potek prepleten s podrobnostmi, ki so točno karakterizovale razpoloženja in mišljenja. Pojasnil je vzroke, ki so narekovali izvršene izpremembe ter je iz izkušenj preteklosti izvajal smernice za bodočnost. O beograjskem kongresu je poročal delegat tov. P. Jankovič. Jasno nam je očrtal pestre in zanimive, dobre in ne baš dobre, splošne in podrobne vtise o razpoloženju in delu učiteljstva na kongresu. Končno je tov. R. Pestevšek opozarjal na snujočo se »Samopomoč za učiteljsko deco«. — R. + Konjiško društvo je zborovalo dne 9. okt. 1926 v Konjicah ob udeležbi 45 članov-ic od 59 članov-ic. Tovariš predsednik otvori zborovanje s prisrčnim pozdravom na navzoče, posebno pozdravi nove člane tov. Kaffouja, Stoparja in Kumpa, tovarišice Bekar, Štancar in Povh. Omenja tragičen dogodek, ki je zadel tov. H. Schella, kateremu je bridka usoda ugrabila predrago soprogo. V znak spoštovanja blagopo-kojne in v sožalje preostalemu je vstalo članstvo na predsednikov poziv. Prečitali so se razni dopisi. Tov. nadzornik Bož. Gselman nam je podal jasna in točna navodila, kako se je ravnati po novih učnih načrtih. Omenja, da ni bilo poverjeništvo udeleženo pri sestavi istih, ker bi se drugače ne izdalo teh samo za 4 razrede oz. šolska leta, ampak za vse kategorije šolstva. Izraža sum-njo, da so s temi načrti pokazali namen, da se hočejo višji razredi ukiniti do 4. K debati posežejo tov. Schell, PodlSgar, Berce, Unverdorben in tovarišica Bezlaj. O pokrajinski skupščini poda kratko poročilo tov. H. Schell. Omenja, da ta sestanek učiteljstva ni bil na višku, udeleženci naj bi se držali tudi dostojanstvenosti in discipline. Članstvo odobrava nastop svojih delegatov. Tov. predsednik pa poroča o kongresu v Beogradu. Natančnejša poročila pa je prinesel Učit. Tovariš. Predlogi: Tov. nadz. predlaga, da se sestavijo podrobni učni načrti po novih programih. Tov., ki že 2 leti dolguje članarino, naj se opozori potom odvetnika, da isto poravna, ker kljub večkratnim opominom ni zadostila svoji dolžnosti. Pri prihodnjem zborovanju naj bode glavna točka dnevnega reda: »Stališče našega društva napram deklaraciji in poverjeništvu«. Tov. Brglez sestavi resolucijo, katero članstvo enoglasno sprejme. Ta se glasi: »Učiteljsko društvo za Konjiški okraj zbrano dne 9. okt. t. I. na rednem zborovanju odobrava a) delovanje svojih delegatov v Celju glede deklaracije. Šolske zvezke do konkureočnih mi iz najboljšega papirja s pivnikom Izdeluje Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6. Učiteljstvo opozarjamo, da naj uvede te zvezke v $ole in nai zahteva v trgovinah ===== zvezke Učiteljske tiskarne. = Zvezki se prodajajo v korist „UČITELJSKEGA KONVIKTA« v Ljubljani in „UČITELJSKEGA DOMA" v Mariboru. b) Poverjeništvo UJU naj izpremeni svoj ton v našem skupnem glasilu, ki ie list vsega slovenskega učitelistva, a ne samo deklarašev.* Andrej Pirjevec, J. Kržie, tajnik. predsed. + Brežiško-sevniško učit. društvo ie zborovalo dne 9. X. t. 1. v Brežicah. — Navzočih 86 tovarišev, izmed katerih je 81 včlanjenih pri društvu. Po otvoritvenem nagovoru tov. predsednika, ki je izzvenel v prisrčen pozdrav ceni. gostom, tov. srez. nadzorniku L. Levstiku, tov. M. Jerebu, učitelju iz Jul. Benečije, tovarišema iz Čateža, tov. J. Knapiču slušatelju viš. ped. šole, ter vsemu navzočemu članstvu, se je takoj prešlo k dnevnemu redu. Prvo točko dnevnega reda je tvorilo predavanje »O rokotvornem pouku« — izvaial tov. J. Knapič, slušatelj viš. ped. šole. Predavatelj nani je prav zanimivo orisal to za nas novo panogo pouka ter nam pokazal nazorno ves postopek od najnižjega do najvišjega razreda tako v polaganju palčic, izrezovanju in lepljenju raznih likov iz papirja (na višji stopnji uporabljamo to za sestavljanje raznih ornamentov), dalje gnetenje iz ilovice ter končno knjigoveštvo. Lepe zbirke predlog, ki so pojasnjevale njegovo temeljito, zanimivo poročilo in ki iih je izdelal predavatelj sam — je svedočilo, kaj se da doseči tudi pri tem pouku, če je učitelj le količkaj spreten in ima za to novo panogo resno zanimanje. — Ob živahnem pritrjevanju zborovalcev se je tov. predsednik zahvalil predavatelju za temeljito in aktualno poročilo. Pri drugi točki dnevnega reda so se rešile razne društvene zadeve. Tov. blagajničarka poroča o denarnem stanju društva za preteklo poslovno leto. V pokritje primanjkljaja predlaga zvišanje članarine, čemur pa zborovalci oporekajo, zato ostane članarina ista kot doslej. — Društvo sklene pristopiti k »Osrednji zvezi drž. nameščencev«. Glede izstopa iz vseh kult. društev so bila mnenja deljena. Tov. Čopič stavi predlog: Pri družbi sv. Cirila in Metoda ter pri Jug. Matici sodeluj učitelj dalje, ker bratje onkraj mej niso krivi neurejenih razmer v naši državi: za vsa druga društva pa smo pripravljeni izvajati pasivno resistcnco, ako to odločijo naša vodstva (UJU in O. z d. n.). Od 81 članov ie glasovalo za ta predlog 37 tovarišev, 17 jih je proti izstopu, ostali so se pa vzdržali glasovanja. Po enournem odmoru je sledilo temeljito pore čilo tovariša sres. šol. referenta g. Fr. Drnovška o novih uč. načrtih. Ko se je volilo še društveno razsodišče, v katero so bili izvoljeni tov.: Pečnik J.. Jakopec h~r. in Bregant Z., namestnikom pa tovariša: Vad-nal Fr. in Gorjup I., se je radi pičlo odmerjenega časa zborovanje zaključilo ter pridejo izostale točke prihodnjič na dnevni red. A. Voglar, predsednik. G. Aparuik, tajnik. + Savinjsko učit. društvo za vranski okraj je zborovalo dne 16. IX. 1926 na Gomilskem. Od 35 članov je bilo 29 navzočih. Tovariš predsednik pozdravi vse navzoče — nato čestita tov. Lušinu in Šegu k imenovanju šol. voditeljem. — Zapisnik se prečita in odobri. Med dopisi je bila važnejša okrožnica radi izstopa iz društev. Po debati predlaga tov. Ro» žanc: »Pristopimo korporativno k OZDN. — Glede izstopa iz raznih društev naj sklepa odbor OZ. Članstvo je zavezano, da se sklepu brezpo» gojno podvrže.« Se sprejme. Tov. Rožanc je poročal o pokrajinski skup« ščini v Celju — tovarišica Križeva pa o državni skupščini v Beogradu. Tovariš predsednik se obe» ma zahvali. Tovariši in tovarišice se pritožujejo vsled vednega pobiranja denarja v naših šolah, zato se stavi predlog: »Naše učiteljsko društvo zahteva od organizacije, naj odločno odkloni vsako na» hiranje prispevkov po naših šolah.« Sprejeto. — Tovariš Jarh predlaga: »Ročna dela naj se uki» nejo dokler ne bojo izvežbane moči na razpo» lago. — Deško ročno delo se naj najprej uvede na učiteljiščih kot predmet. — Priredi se naj čim več tečajev na večjih krajih — seveda s pripombo, da se prirejajo taki tečaji na državne stroške. Tajnica. + Učiteljsko društvo za mariborski šolski okraj je zborovalo dne 2. oktobra 1926 v Mariboru. Po uvodnem pozdravu da tov. predsednik .takoj besedi) tov. nadzorniku Koropeu, ki izčrpno pojasnj okrožnico glede nove razdelitve Učnih ur v zvezi z uvedbo novega učnega načrta. Razgovor o novem učnem načrtu se bo vršil o priliki posebnega v to svrho sklicanega sestanka vseh šol. upraviteljev. Poročilo tov. predsednika kot člana ožjega Sosveta p seji istega dne 25. in 26. 9. 1926 se vzame na znanje. Iz predsednikovega poročila o razgovoru s prosv. inšpektorjem mariborske oblasti je bilo posneti, da more biti zasedeno vakantno mesto nadzornika v Prekmurju le po učiteliu z znanjem madžarskega jezika. Med došlimi dopisi je vzbudil oster odpor dopis, ki poziva članstvo k izstopu iz vseh kulturnih društev kot protest k redukciji drag. do-klad: Predlog za izstop je propadel z vsemi proti enemu glasu. Sprejet je bil predlog tov. Vaude glede uči-teljev-vojakov, objavljen v 9. štev. Učit. Tovariša z dne 7. oktobra 1926. Tajnica. + Zborovanje učiteljskega društva za Ma: ribor in bližnjo okolico dne 28. sept. 1926 ob 9. uri na III. deški osnovni šoli v Mariboru. Razen nekaterih opravičenih navzoči vsi. Predsednik tov. Skala otvori zborovanje s pozdravnim nagovorom in dobrodošlico šeste» rim novopristoplim članom ter sporočilom, da je izstopila iz društva tov, Reismanova. Dnevni red: I. Dopisi. II. Predlogi. III. Pre» davanje o »Esperantu«. I. Predsednik prečita sledeče dopise: 1. Do» pis »Vodnikove družbe« ponovno vabi učitelj» stvo, da pristopi k družbi. 2. Upravni svet »Uči» teljske tiskarne« pošilja pravila in pristopne iz» jave. K temu dopisu stavlja odbor društva pred» log, naj društvo pristopi k »Učiteljski tiskarni« z enim deležem, kar zbor soglasno sprejme. 3. Pov. UJU Ljubljana vabi člane, da nabirajo inserate za org. stanovske liste. 4. Prečita se okrožnica pov. UJU Ljubljana, ki govori o zni» žanju dravinjskih doklad in o tozadevnih sklo pih. O okrožnici je razpravljal odbor in sklenil predložiti zboru sledeča sklepa: A. Sklep o iz» stopu iz raznih društev je točasno brezpredme» ten, ker predloga ljubljanskega odbora O. Z. ni potrdila centrala v Beogradu. B. Sklep, da bodi vsak član učit. org. tudi član drž. urad. saveza, je v našem društvu že uveljavljen. Zbor vzame to na znanje. 5. Dopis pov. UJU Ljubljana, ki razpravlja o poslovanju in drugih organizačnih zadevah se vzame na znanje. Le glede sklicanja občnega zbora se določi, da se skliče v času kot je bilo to doslej v navadi. 6. Tov. Brumcn opra» vičuje z dopisom radi bolezni svojo odsotnost, javlja svojo upokojitev in svojo selitev v Ptuj in se zato poslavlja od društva. Društvo mu iz» reče pozdrav -v novem položaju. II. Predlogi: Kot prvi se oglasi tov. Grčar, ki zahteva, sklicujoč se na preokret v organiza» ciji, da se organizacija peča s stanovskimi zade» vami in budno pazi na to, da se ne kršijo interesi organizirancev. a) Zato že ob tej priliki zahteva, da poverjeništvo pravočasno protestira proti po» daljšanju službene dobe, centrala UJU v Bco» gradu* pa naj morebitni ukrep vlade že sedaj prepreči, b) Poverjeništvo nadalje protestiraj proti nameravani uvedbi celibata učiteljic. Dalje nam je treba protestirati proti načinu oziroma metodam, ki se jih poslužuje ministrstvo za tr» govino, ko govori o odpravi lepotičenja. Dostoj» nost v oblačenju in noši učiteljev obojega spola, je dolžnost stanu samega. Z metodami, ki ves stan ponižujejo, pa se ta dostojnost ne bo do» segla. Glede na obrambo tovarišev, učiteljev na obrtnih šolah se sprejme načelo solidarnosti. Vsi ti predlogi so bili z večino glasov sprejeti. Tov. Kutni vprašuje, kako stališče je zavzela organi» zacija napram članom, ki kršijo disciplino, ko se ne drže službene dobe, ki jo jc priborila orga» nizacija. Vpraša tudi, kaj je ukrenila organizacija-na vest, da se kadrski rok ne všteva v službeno do» bo. Na tozadevno vprašanje mu odgovarja tov. Uren, član ožjega sosveta, ki je o zadevi že raz» pravi j al. Nekateri tovariši zahtevajo pojasnila glede na sklep o pouku nemščine, ker še do danes ni znano, ali je prišel kak odgovor od pristojne oblasti, kamor je bil naslovljen tozadevni sklep o priliki drugega učiteljskega zborovanja v preteki, šol. letu. Sklene se, da naj odbor ponovi vpraša» nje glede na pouk nemščine. Na vprašanje, ali je učiteljstvo primorano, da sodeluje pri P. R. K., zavzema društvo stališču da primoran ni nihče, vsak sodeluje pri onem karitativnem društvu, ki ga smatra za narod ko» ristnega in ki tudi posluje v tem pravcu. Tov. Alt prevzame nabiranje prispevkov za uradniško »Samopomoč«, ker se je tov. Pučelik odpovedal nabiranju. Tov. Klemenčič stavi več vprašanj in predlog, da se napravi seznam čla» nov, ki so dobili mesta po razpisu ločeno od se» znama članov, ki so dobili mesta po posredova» nju političnih strank. MALI OGLASI Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. — Najmanjši znesek Din 5'—. Tov. predsednik izjavi, da se bo o teh vpra» šanjih razpravljalo, na prihodnjem žborovanju, ker je še preostali čas zborovanja določen za predavanje. III. Predavanja: »O Esperantu«. Tovariš profesor na trg. akademiji Rakuša poda jasno, pregledno in vrlo zanimivo sliko o razvoju, pomenu in nalogah esperanta v bližnji bodočnosti. Predavanje so sprejeli navzoči z ve» likim odobravanjem. Ko se mu iskreno zahvali še predsednik, opozori zborovalce na esperantski tečaj, ki se ima začeti 1. X. 1926. in zaključi zborovanje. Anton Skala, Sil Rod