mmna pTa&na » gotovini.
V Mmmni,
ffniiiwmifi --Tn ir-Trnrm
13. aprila 1024.
i ■ TO-u-n-nrir nr r ..... -Trni
m
~	— tmmm ■ —-nr^
Glasilo ,»Samostojne p kmetijske stranke za Slovenijo".
Naročnina:
celoletno . ................ .	Din 25'-
polnletno ..................Din 1250
četrtletno..................Dia
Posamezna številka . . . . ..........Din 1*~
ICmel pomagaj si sam, in svole stališče v državi uravnaj si sam S
Inserati:
mali oglasi do S petit vrst . . . ..-.-»-- s večji inserati od 10 petit vrst naprej . » , notice, izjave, poslano, reklame petit vrsta
a Din 1*50 a Din 2
k Din 3-—

Uredništvo in upravništvo lista je v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, v hiši „Ekonoma(
HS»
Klerikalci, demokrati in SKS.
Kmetijski pokret, politično udejstvo-.fcanje podeželskega ljudstva ima v vseh meščanskih strankah hude nasprotnike. V vseh časih in dobah in državah. Zlasti sano to doživeli' v divji obliki lansko leto v Bolgariji. Tudi v naši državi ni bo-ilje ki težko bi bilo imenovati stranko, fki naše gibanje najbolj sovraži; tako žejo tekmujejo vse topogledno med seboj.
Kmeta vse zaničuje in mu odreka pravice, ali ker ga vsi rabijq, zato delajo to na prikrit in pretkan način. .V tprvi vrsti orožja sta laž in obrekova-inje. Tu sem pride zavijanje in hinavšči-ina in tako po redu.
Ker so pa nasprotniki kmetijskega pokreta vrhutega še vsi bogati in študirani in navihani ljudje, je boj z njimi težak. Zato smo v tem neenakem boju prisiljeni, da večkrat ponavljamo stvari, ki bi bile drugače nepotrebne ia da :PokHčemo v spomin dogodke, ki so po-itrebnV da pojasnijo resnico, katero mnogoštevilni nasprotniki hudobno, a •iEafinirano z dneva v dan potvarjajo. i SKS se je osnovala iz potrebe. Osnovala se je iz prepričanja, da vse druge Stranke sicer kmeta vabijo, ker ga rabijo, da ga pa po volitvah pozabijo. Osnovala se je zato, da kmetsko ljudstvo samo sebe politično vodi, zastopa ter si pribori pravice, ki mu po pomembnosti števila in dela gredo, ki mu jih pa odrekajo tisti, ki žive od žuljev njegovih rok. Osnovala pa se je tudi iz ponosu iz samozavesti, kajti če re drugi stanovi lahko branijo komande kmeta, zakaj bi baš kmet poslušal in ubogal vsakogar!
Zaradi tega se je redila. In da bi realizirala vsaj najaktualnejši del svojega programa, je stopala tudi v vla-,do. Najbolj odprto in boleče vprašanje je bilo v tistih časih vprašanje izvoza. Edino neoviran in nemoten izvoz more omogočiti kmalu poštne cene svetovnega tržišča in mu tako omogočiti eksistenco, kakor jo imajo tovariši v srečnejše upravljanih državah. Kakšne prilike pa so tedaj vladale pri nas, je do-velj še vsem v žalostnem spominu.
Stopila je torej v koalicijsko vlado in za pičlo število osmih poslancev dosegla naravnost neverjetne uspehe. Odprla je državne meje za goved, svinje, konje in vse poljske pridelke ter držala
nazaj skoro polne dve leti vsako obremenjevanje kmečkega prebivalstva.
Radikalsko - demokratsko - muslimansko - samostojno koalicijo so razdrli radikali 2. decembra 1922. zato, ker niso marali za nobeno ceno več sodelovati z demokrati, zlasti z g. Pribičevi-čem.
To je treba posebno pribiti zato, ker je v velikonočni injekciji obupanim mla-diriom zapisal sam veliki mojster dr. Žerjav, da SKS iz osebne mržnje zabri-suje nekakšno linijo v državni fronti.
Po razbitju koalicije z demokrati pa je g. Pašič povabil SKS, da še naprej sodeluje in da na vsak način ostane še v volivni vladi in tov. Pucelj je bil že na listi novih ministrov, katero je g. Pašič predložil 16. dec. ob pol dveh pop. kralju. Ob tričetrt na šest istega dne, torej četrt ure prej, predno je nesel gospod Pašič na dvor ministrski ukaz pa je tedanji predsednik kluba poslancev SKS tov. Rajaj- javil g. Pašiču, da SKS ne namerava nadalje ostati v vladi in da naj tov. Puclja briše z ukaza. Zelo nejevoljen je tedaj g. Pašič odgovoril: »Mnogo ste pogrešili«, izbrisal tov. Puclja, mesto pa pustil nezasedeno 22 dni v nadi, da se tov. Pucelj vrne. V tem stanju »čakanja« je tov. Pucelj dosegel med drugimi važnimi stvarmi tudi imenovanje velikih županov gg. dr. Plo-ja in dr. Raltiča, slednjega žal. ne za dolgo.
To gesto so demokrati zadovoljno pozdravljali, seveda v pogrešnem računu, da je SKS nadaljne sodelovanje odklonila le iz -solidarnosti z njimi. SKS pa je nameravala vlado zapustiti takoj, čim je spoznala, da ne more svojih stanovskih interesov dbvelj uspešno braniti v dtužbi meščanskih strank, za-kar so bile najjasnejši dokaz dr1. Zerja-vove izvozne carine na prašiče. Čakala je že pred več kot mesec dni le na to, da po možnosti ta veliki greh »prijatelja« kmečkega stanu popravi. Še bolj pa se je SKS bala sodelovati v volilni vladi z ljudmi, o katerih ji je bilo znano, kako nameravajo obložiti kmeta, če pridejo do moči, kar so radikali pozneje v resnici tudi izvršili.
Navzlic temu koraku je bila stranici odprta pot v vladino večino tudi še po žalostnem koncu volitev 18. marca, če-
prav je dobila samo enega poslanca. Trebalo se je samo odzvati preprijaznim vabilom pa vstopiti samo kcrt hospitant v radikalni klub.
SKS tega ni marala in je te in še mnoge druge ponudbe odklonila. Iskala pa je zveze z zemljoradniki, ki so med tem iztrebili iz svoje srede radikal, agente Komadiniča in njegovo žlahto, kakor išče sedaj v družbi s temi zvezo z vsemi kmetijskimi strankami cele države.
SKS namreč le predobro ve, da je srečna bodočnost podeželskega ljudstva dosegljiva le na ta način, če se ves podeželski stan združi — že takoj in mogoče v eno stranko — v enoten kmečki blok — ki bo prevzel vlado, izvršil sporazum med brati, uredil notranje prilike v zadovoljstvo delavnih ljudi ter vodil upravno, trgovinsko, carinsko, tarifarno, valutno, skratka: vso notranjo in vnanjo politiko tako, kakor zahtevajo interesi tistega, ki zemljo obdelujejo in kdor mu pri tem delu pomaga.
Kdor pa temu nasprotuje, ta je njen sovražnik, pa naj se piše klerikalec ali demokrat ali kakorkoli.
Zato pa je bila SKS prva, ki je obsodila nesrečni Markov protokol in še bolj nesrečno dr. Koroščevo avdijenco pri kralju, kjer si je bil za božjo voljo izprosil samoradikalni Pašičev režim in vso nesrečo, ki jo je ta doba navalila zlasti na šibka ramena naše opešane kmetije. Te nesreče so znane in še dolgo bomo škripali -jod njihovimi bremeni. V listu in na neštevilnih shodih smo bičali to zavoženo politiko klerikalne stranke in v parlamentu je naš edini zastopnik tov. Pucelj storil proti koruptnemu režimu vedno svojo dolžnost. Za pričo navajamo samega g. Pribičeviča, ki se je za te nastope posebno zanimal, v ožji domovini pa so nam dajali prav tudi vsi demokratski časopisf.
Mi to politiko obsojamo še naprej in se nismo torej nič spremenili. In obsojali jo bomo tafcoi dolgo, dokler se ne bo spremenila. In ker vemo, da se politika g. Pašiča ne bo spremenila, zato se bomo prot njej borili z vsemi zakoni-borno proti njej borili z vsemi zakoni-razpolago. Spremenilo pa se je tistih 14 Pribičevičevih advokatov in profesorjev, ki so od 2. decembra 1922 pa do vstopa, v vlado z nami vred pobijali in
kritik ovali sedanji koruptni sistem in včasih proti temu režimu divjali, kakor poblazneli. Sedaj pa se je izkazalo, da tega niso počenjali iz čistih nagibov, ne zaradi stvari same, nego samo zato, da se jih je g. Pašič zopet usmilil in jih milostno sprejel v vlado.
Najžalostnejše pa je, da. so pljunili ti ljudje na svoj program, na svoje dosedanje zadržanje in borbe ter izdali svojega idealnega voditelja baš v trenutku, ko so prišli bratje Hrvatje in ko je g. Korošec z vsemi svojimi pričel resno delati, da popravi, kar se da popraviti po Markovem protokolu in po nesrečni avdijenci pri kralju. Baš ko je
TiO i-
došlo dovelj moči, da so izvršili, kar želeli aH vsaj kazali, da se izkida Avgi-jev hlev, da se popravi, kar so radikali in Turki zagrešili v 16. mescih, so šli in vrgli puško v koruzo in blagoslovili vs^ kar so včeraj preklinjali.
In ker ne moremo hvaliti njihovega izdajstva, ker ne moremo sprejeti za dobro, kar so še vsi smatrali do včeraj za slabo, ker nočemo izdati našega kmečkega programa, nas zmerjajo,,Y ime neke državnotvorne bolne fantazije s farovškimi ministranti in drugimi psovkami njihovega hiperinteligentnega registra.	«*»
—»
Ali hočemo volitve ali ne?
V Beogradu se bije ljut boj med sedanjo vladino manjšino in opozicijonal-no večino. Pašič-Pribičevičeva vlada se je obrazovala iz skupščinske manjšine in se pri rojstvu opirala na sledeče, moralno gotovo zelo jake račune in nade: a) da bo privlekla še toliko poslancev iz demokratskega kluba in kluba nevtralcev, kolikor jih potrebuje, b) da bo g. Pašič kupil džemijet. da bodo Nemce pridobili z novimi koncesijami in c) da bodo z veščo taktiko odgnali iz Beograda zopet Hrvate. — Ne eden računov se ni posrečil. Zato pa ker kot manjšina, vlada ne more v skupščino, vpijejo režimski jesiharji, da hočejo nove volitve, da bo »narod« govoril, na drugi strani pa, da se združena opozicija boji volitev. Resnica pa je, da prav opozicija hoče nove volitve, ali noče jih na turški, madžarski ali ma-cedonski način in zato tudi ne more pripustiti, da bi vodil te volitve sedanji
da
ie-
režim, ki se je obrazoval baš zato. da s pomočjo bajonetov, vladinega denarja, nasilja in korupcije reši vsaj np-kaj od dosedanje slave. Temeljni princip moderne demokracije je spoštovanje ljudske volje. In ta mora priti p« volitvah nepotvorjena do izraza. Go? spod Pribičevič pa je za take svrhe celo za radikale prehud frazar in ga imajo bolj za strašilo v škatlji, kot pa za uporabo. Zato tudi niso mogli pridobiti kralja, ki se kot strogo ustaven vladar ozira na voljo večine in poskušš rešiti krizo v korist države in ljudstvjj, a ne v korist par faliranih strank, fel jim je interes voditeljev nad ljudskim! koristmi. Ni torej res, da gre za voliti ali proti volitvam, nego kdo bo držaVb med tem upravljal in kdo bo vodil volitve ter kako. Volitve pa hočemo VSi in čimprej tem bolje za ljudstvo. InJfcpt
ie prV°!_Uk
Kdo bo napravil red in mir v državi?
Če pogledamo dobrih pet let nazaj v zgodovino naše države, tedaj vidimo, da se je takoj od začetka pričelo pri nas ne samo s popolnoma zgrešeno državno politiko, marveč se je tudi zapostavljalo najvažnejše vprašanje, vprašanje naše narodno-gospodarske politike. Ako hočemo pravilno zamisliti gospodarsko lepo urejeno državo, tedaj moramo najpoprej vedeti, kako izgleda dobro urejeno posestvo poedinega kmeta ... Kmet, ki si ne bo z vsemi na razpolago stoječi-
mi mu sredstvi prizadeval, da svoje jfjfo spodarstvo uredi tako, kakor bi o dgb-varjalo njegovim dejanskim potrebaih, to se pravi, ako ne bo njegovo posestvo neslo toliko, da bi mogel s tših, kar pridela, pokriti vzdrževalne stroSke svoje družine in kmetije, tak kmet gotovo ne bo dobro uspeval, še več v haj-krajšem času bo propadel.
Istotako je z ureditvijo državrt^fa gospodarstva. So države, v katerih gospodarska vprašanja ne silijo tako v
Lepi janičar.
Roman.
Spisal Rado Murnik.
. 15
Prišel je paže Otokar in javil grofinji Mili nekaj natihoma. Gospa je vstala, mignila svojemu bratu in odšla ž njim iz dvorane. Kmalu se je vrnila in prinesla na veliki zlati ploči pečenega pava, celega, z vsem njegovim pisanim izpremi-njavim perjem, s čopkom, perotnicami in z razprostrtim repom, ter postavila pečenko pred grofa Felicijana. Svečano jo je spremljal vitez Ahac. Od obilega vina navdušeni bobnarji in trobentači so pava, diko srednjeveških pojedin in ponos bogatih gostilnikov, pozdravili s posebno hudim ro-potanjem in strahovito fanfaro.
Vitez Ahac ga je razrezal in poudarjal: »Lepa umetnost je, odreti pava na pernati meh in zopet obleči pečenega, da je docela tak, kakor živ; ali še večji umetnik je oni, ki zna pava razdeliti tako, da dobi vsak gost praviloma svoj košček.«
»Vivat vitez Ahac!« so kričali vsevprek.
Tedaj pa je priskakljal v obednico čudno napravljen možak bledega nabuhlega obraza z lutno. Njegova suknena obleka je bila na levi rdeča, na desni pa zelena. Glavo mu je pokrival rumen, lijaku podoben klobuk z lipovo vejico. Ob po-krivalu, ob suknji in hlačah so mu po vsaki kretnji zvončkljali kraguljci.
»Orfejl Orfej!« so pozdravljali gostje znanega gluinača, ki je zabaval ljudi z igranjem, s petjem, z novicami in šalami na vsaki veselici, na vsakem sejmu in vsaki slavnosti. Nihče ni poznal njegovega pravega imena.
Odkril in priklonil se je gospodi, zaeno pa «rilo pogledal na stransko mizo, koder je ležal
pečen sulec z rozinami v olju poleg čapelj, fazanov in drugih slastnih stvari. Zabrenkal je in zapel pesem na čast grofa Felicijana. Hvalil je njegovo ljuaomilost in prijaznost do gospode in kmetov; proslavljal je njegovo izredno hrabrost v davnih bojih in ga primerjal Rolaiidu, vzoru krščanskega viteza, junaškemu Amadisu iz Galije, plemenitemu Geronu in vsem veleslavnim francoskim in angleškim paladinom ter mu želel, naj mu nakloni Gospod še mnogo srečnih let v krogu njegove ljubeznive obitelji. Nato se je obrnil h grofinji Mili, jo opeval kot »kraljico lepote«, slavil njeno plemenito srce in poudarjal, kako rada obiskuje bolne siromake in jim, kakor sveta Elizabeta, prinaša krepčila in tolažbe.
Vsi so ploskali pevcu, tudi Salda, dasi jo je peklo, ker je koval njeno sovražnico v zvezde. Grof Felicijan mu je podaril zlat prstan z velikim opatom.
»Mila, zapoj še ti!« je prosil grof Majnard in poslal Otokaria po harfo.
Glasno govorjenje je mahoma oslabelo v tiho šepetanje, ko je grofinja poizkusila uvodne akorde. Uglašaje strune, je nagnila glavo k Alijani, ki jo je gledala skozi strune in šepetala: »Mamica, prosim, tisto o golobici!«
Vse je umolknilo, pažeti so stopali po prstih k stenam. Rahlo je prebirala Mila strune in zapela tiho. toda iskreno:
Pridi, golobica zala! Dete mi boš varovala ...
Nihče se ni ganil v obednici; vsi so pozorno gledali ir poslušali pevko. Lahna rdečica ji je oblivala obraz in iz temnosinjih oči ji je seval nenavaden žar. In zaigrala je živahneje, jače, in zvonko je zadoiiel njen polnočutni glas ob skrivnostno zamolklih, otožnosladkih akordih harfe po veliki dvorani.
In zdelo se je vsem, kakor bi jih bila neznana moč mahoma prestavila na drug, nov svet, kjer kraljujeta večno veselje in večna lepota. Čudovito se je spajal jasni čaralni glas pevkin s temnimi, tajnožalnimi zvoki glasbila. Vsi so občudovali Milo, kakor premenjeno v drugo, nadzemeljsko bitje. Mala komtesa Alijana jo je gledala spoštljivo in iz njenih modrih oči1 je sijala čista milota detinje ljubezni. Še nikdar se ni čutila tako srečne v bližini materini... Kar objela bi jo in poljubila, da ni bilo naokoli toliko tujih obrazov.
Niti Salda se ni mogla ubraniti vsemogočnosti živočutnega lepega petja in pretreslo jo je neznano, temno čuvstvo, ko je pela Mila tako tiho, tako rahlo, kakor šumi jelov gozd v lahni sapi polnočni:
Dete zlato, dete malo sanje rajske je sanjalo.
Pevka je umolknila. Vedno tiŠe in tiše so trepetali in zamirali tajinstveni zvoki harfe, kakor petje utopljenih zvonov iz tolmunov globokega jezera...
Poslušalci so mirovali nemi, ginjeni do solza, kakor očarani. Naenkrat je zaploskal grof Žiga Krupski in drugi za njim; nekateri vinski bratci so v svoji navdušenosti cepetali z nogami po tleh in podr.ožnicah in tolkli s pestmi po mizah. Mila se ]c zahvalila z lahnim uklonom.
»Škoda, škoda, da se nisem nikdar učil peti pa brenkati,« je obžaloval vitez Ahac in si gnal prste skozi brado. »Rad bi vedel, kaj čuti človek, kadar mu ploska množica!«
»O da bi bila že vendar enkrat velika in da bi znala tako peti kakor ti, mamica!« je rekla Alijana tiho. Materina roka s finimi modrikastimi žilicami je prenežno pogladila hčerko po temenu. Alijana jo je ujela in goreče poljubila. In zaigralo je grofinji srce v neizmerni blaženosti materini.
»Molči naj čuk, koder poje slavec!« se ie> oglasil glumač Orfej in zopet poželjivo pogledal na stranske mizo. Grof Majnard mu je velel, naj kar sede in si postreže.
Po poobedku so prinesli sluge gostom dafila grofa Felicijana in Majnarda: plemkinjam zlate prstane z vkovanimi biseri in dragulji, zlate zapestnice in uhane, dragocene pahalice in pajčolalife, slonokostene glavnike, svilenino in kožuhoviKo; plemenitašem pa raznoliko orožje in bojno opraVb. Mila je šla od mize do mize in oddala darila. Obdarovani gospodje so ji poljubili roko, dame Šo se ii priklanjale v zahvalo. Nato se je dvigHila vsa gospoda, da bi šli na dvorišče k turnirju.
»Panem et circenses!« je dejal vitez Ahac h? naglo izpraznil svojo majoliko »ad fundum«.
»Alijana, Mare pojde s tabo na vrt,« je rekla grofinja Mila v veži, kjer je čakala nova varuhiflja Alijanina, mlado, zelo močno dekle z malo prevelikimi usti in prekratkim širokim nosom.
»Milostiva gospa grofinja, ali ne bi smela iti z Alijano gledat kola pred grad? Lepo prosim...*
»Iz gradu nikamor ne!« je zapovedala Mila.
»Zakaj pa ne?«, je dejal grof Majnard. »Saj vendar ni prav nobene nevarnosti! Naši kmetje vendar ne store nikomur nič žalega. Mare, vže« mita psa Tigra s sabo in spremlja naj vaju Marko!«
Alijana je poljubila očetu roko.
»Pazi na otroka, Mare!« ji je zabičevala gro-< finja in poljubila hčerko. Narajša bi bila šla satrta ž njo gledat kolaše, ali grajska gospa je morala prisostvovati turniru, viteški bojni igri na čast krasnemu spolu. Prijela je malo komteso z obetnai rokama za obrazek in jo poljubila še enkrat. Nejasno, neprijetno čuvstvo ji je težilo in tesnilo srce... Še nikdar se ni ločila tako težko od AB-jane...	Dalje prihodnjič.

■»IMPilfUfjf
ospredje kdkox recimo tam, kjer se da 'govoriti o agrarni državi. Taka agrarna država pa smo mi. Naša naravna dolžnost je tedaj, da rešujemo v prvi vr-^eti vprašanja, ki so velevažnega pomena za naš gospodarski obstanek in vsled 'tega moramo potisniti na stran vso ono brezplodno politiko, ki ne ie, da ne gre v prilog mirnemu razvoju našega dr-ižavnega gospodarstva, marveč, mu ua-jiavnost škodi.
I Niti ena vlada, kolikor smo jih do-: sedaj imeli, ni svoijega celokupnega de-jla ^svetila reševanju tako važnega go-jspodarskega vprašanja. Tisti pa, ki so v tej vladi pokazali pravega smisla in volje za pospešitev gospodarskega razvoja v državi, so bili skoro vedno ovirani od strani neuvjdevne večine. Na-logt vladajočih strank, ki predstavljajo izraz ljudske volje v državi bi tedaj bila, da po svojih poslancih prisilijo delamržno vlado k delu. Tega pa v iriiiogili slučajih niso storili in so raje propagirali razne politične nauke, kake« naprednost, klerikalizem, radi-kfdizem* demokratizem itd. Seveda je treba razumeti te nauke, ki so sami na sfebi kot taki silno sprejemljivi, tako ka-tkcir so jih posamezni oznanjevalci tudi / Praktično izvajali. Izkazalo se je nam-f£e, da država od vsega tega nima po-tffjittoma ničesar, najmanj pa narodno gespodarstvo.
Ker je tedaj tako in mi sami občuti-ttib; da je tako še danes, ko prihajajo posledice neplodnega dela v strašni obliki na dan, je nujno potreben temeljit preokret v vodstvu naše državne politi-kfc. Danes, ko smo prepričani, da odlo-črije v državi in vodi vso politiko le par dobro organiziranih velebank, ki na naj-neSramnejši način s pomočjo angažiranih visokih »ličnosti« izkoriščajo naredilo gospodarstvo v svoje velekapita-listične sebične namene, je zadnji čas, da preneha skrajno korupten režim, in da se usmerijer produktivne dobrine zfctlilje narodu nazaj, kajti edino narod, ki xemljo obdeluje je opravičen lastnik teža, kar pridela. Te resnice pa se niso
imi.
Bori, fedbr dela za »Kmetijski list«
zavedali do sedaj niti tisti, ki so najbolj
kričali po svoboščinah kmeta, delali vse mogoče obljube, gradili v oblake
samo, da so se pririnili do korit, potem pa so se vrgli v objem tistim, ki mislijo, da je ljudstvo tu radi njih in ne narobe. To je stara pesem in izkazalo se je, da niti klerikalci, niti demokratje, še manj Pa radikali ne bodo uredili razmer v državi tako, kakor bi bilo potrebno, da se naše gospodarstvo razvija in procvi-ta, ne pa da propada. Z ogromnimi davki in drugimi takimi dobrotami so pritekli »prijatelji« kmeta na pomoč našemu gospodarstvu.
Jasno je, da hočejo ti gospodje svoje delo neizpremenjeno nadaljevati, ker jim to nese. Da pa bi v dosego kapitalističnih ciljev žrtvovali naše narodno gospodarstvo, temu se bo uprlo 11 milijonov onega stanu, ki ima v državi prvi govoriti in odločevati, to je kmetski stan.
Zato povdarjamo neprestano, da je združitev vsega kmetskega stanu v državi edina podlaga za ureditev razmer in pravilno rešitev življenjskih vprašanj našega kmeta, delavca in obrtnika. Uničiti nam hočejo našo lepo državo, iz-mozgati jo do skrajnosti, zasužnjiti jo hočejo tujemu kapitalu in bankam. To pa moramo pod vsako ceno preprečiti in delati z vsemi silami na to, da otmemo zemljo grabežljivim nasilnežem, da očistimo deželo demagogov, ki sleparijo kmetsko ljudstvo.
Poklicati je treba k življenju našo gospodarsko politiko, rešiti vsa vprašanja, ki se tičejo narodno-gospodarskih interesov in za vedno pokopati ničvredno, nedelavno, koruptno vlado. Nas za sedaj ne briga vprašanje narodnosti, plemena, republikanstva itd., rras briga vprašanje kmeta v celi državi in pa združitev kmetstva cele kraljevine. V tej združitvi in v enotnem nastopu vseh poljedelcev je rešitev države in ureditev razmer. Zato, kmetje, vsi v enotno, veliko stanovsko organizacijo vseh zemljoradnikov v državi!
Namen posvečuje sredstva.
Včasih so se tega liguorjanskega na-čfela posluževali samo naši klerikalci, katerim je napredno časopisje to opetovano in upravičeno očitalo.
V zadnjem času pa vse kaže, da se hoče tega klerikalnega gesla oprijeti s še večjo vnemo naše mladinsko časo-iPišje, kateremu prednjači »Jutro«, dasi i bi imelo kot dnevnik z najštevilnejšo nfaklado prednjačiti v dostojnem tonu iti objektivnem poročanju. Če noben dritgi list, bi moralo »Jutro«, ki hoče biti merodajno tudi za inozemstvo, vboštevati pregovor, da se ptiča ne pozna ie po perju, ampak tudi po petju.
Ali žalibog so se ravno pri »vodil-flfefti« listu poleg ptičev-pevcev vgnez-dill srakoperji in odepi, ki so mnenja, da s svojim čveričenjem jemljejo čast in ugled »nehvaležnim« kmetijcem, terttljejo pa ugled in čast svojemu last-iierfni gnezdu in dan za dnem bolj do-kažujejo, da niso v tem gnezdu samo prfcdrzne srake in smrdokavre, temveč iudi strahopetne — kukavice. Venomer se hvalijo, da so mladini osnovali SKS, katera pa sedaj jemlje konec, ker oni tiirttajo nič besede pri njej. Zabavljajo, kbt hajeti mešetarji čez tuje blago, čez >zelene generale«, jih smešijo, sumničijo in natolcujejo. Čisto po klerikalnem geslti »namen posvečuje sredstva«. Poslancu Puclju očitajo in podtikajo z namigu vanji nepoštenje, nesposobnost in bojazen za mandat. Ko jih ta pozove, da naj s podpisom jasno odgovore, se te klikavice v gnezdu Delniške tiskarne potuhnejo in skrijejo; medtem se pa piičl-povci delajo nedolžne.
Sistem pa je urejen tako, da se najvišji smrad v »Jutru« ali »Domovini« pojavi neposredno pred izidom »Kmet. iist&«, da ta na klevete ne more odgovoriti takoj, nego šele v prihodnji številki in medtem — si mislijo — bo nekaj blata ostalo tudi, ako ravno se čez eas izkaže, da smo lagali. Nasproti te-tHtt ba se deželanom dobrikajo češ: ml edini imamo monopol na naprednost, ttrt edini bomo farje pohrustali, mi smo strahku za vse stanove, edino mi ima-ttlo recept za napredni blok" in za vse Šosttodarske potrebe.
Kakor klerikalci zlorabljajo vero v svOSe politične namene, tako naši mladini zlorablja,jo naprednjastyo in proti-klerikahio mišljenje deželanov v namen podjarmljenja podežel. ljudstva vele-kapitaiističnim ciljem meščanske fraka-tiifej kajti: namen posvečuje sredstva!
Posl. Puclju očitajo strah za mandatom a oni bi se radi po naših hrbtih fa tiašem zdravem pokretu dokopali do mandatov.
Saj na deželi imamo še druge in tiSŽIe skrbi, kot je Žerjavov kulturni boj »H požidovljenje naših gospodarskih fclftanizacij.
Stranka brez pozitivnega programa očita SKS, da nič ne dela in da agrarna misel za naše razmere nima pomena. Čemu se potem hvalite, da ste SKS nštanovili vi?
Kajti ljudje, ki ne vidijo v ozadje, kaj takega radi verjamejo, posebno oni meščanski purgarji, ki sta jim »Narod« in »Jutro« edina vira, iz katerih črpajo svoje politične informacije.
Da ne bo slepomišenja, naj povemo še enkrat, da smo kmetijsko stranko osnovali in ustanovili sami kmetje in absolventi kmetijskih šol in da se je to gibanje pripravljalo že takrat, ko so si demokrati, klerikalci in socijalisti v bratski slogi delili predstavniške mandate za Beograd, poverjeniška in predsedniška mesta v Ljubljani, na kmeta pa so (ki ga zdaj vabijo v svoj tabor) v tem najodločilnejšem in najvažnejšem ire-notku pozabili
Dalje je dokazano, da se je »Sam. kmetijska stranka« ustanovila proti volji demokratske klike in predvsem proti volji dr. Žerjava, ki je ob priliki te ustanovitve omalovaževali«) dejal, da je ta (SKS) muha enodnevnica in mrtvorojeno dete. ln vendar ta »muha enodnevnica« že pet let kljubuje klerikalnim in zadtije čase tudi demokratskim navalom, živi krepko življenje in ima najlepše vspehe na gospodarskem irt kulturnem polju za seboj.
V kolikor pa je stranka leta 1923 nazadovala na mandatih), je predvsem posledica nesrečne politike demokratov (osobito obeh »socijalnih« ministrov), s katerimi je bila žal SKS takrat v vladni koaliciji. Za to neprevidnost in ne-spretnost se je kmetijska stranka dovolj pokorila in se tako spokotrila, da je že davno za trdno sklenila, da z mladini niti na solnce več ne pojde. Mislimo in smo na deželi trdno prepričani, da je to dosti dlober znak poboljšanja, kajti: vsaka šola nekaj stane.
Povejmo si to odkrito in brez ovinkov tudi javno, kar smo si med seboj že davno priznali. Saj najvažnejši ptič v gnezdu iz »Jutrove« dežele je pregovorni »Pechvogel«, ki živi edinole od drobtin farške gonje in naprednega bloka.
Mi pa našega pozitivnega kmetskega programa ne izdamo in smo edini z našimi »zelenimi generali«, ki delujejo in se žrtvujejo v popolnem soglasju s somišljeniki na deželi, in se oziramo na »Jutrovske« in »Domovinske« vesti o nesporazuinljenju med središčem in zunanjimi organizacijami, ker so te vesti gorostasne časopisne race, ki imajo edini nainen: valiti jajca prepira in nezaupanja med podeželjem in našemu vrlemu zelenemu generalštabu.
Mi smo v bratski slogi še veduo samostojna, neodvisna in enotna stranka, ki deluje z neomajno doslednostjo za povzdigo kmetskega in obrtnega stanu in napredek zapostavljenega in zanemarjenega podeželja.
In to je, kar nam je nakopalo sovraštvo ljubljanske mladinske klike, katere se je celo osrednja demokratska organizacija v Beogradu odkrižala koi skrajno neprijetnega balasta.
Strankine vesti.
(Pozor krajevne organizacije SKS!)
Ste že sklicali sestanek krajevne organizacije radi občinskih volitev? Ako ne, storite io takoj in zahtevajte, da se sestanka udeleži poročevalec iz tajništva SKS.
(Krajevna organizacija SKS v Mariboru) ima redno vsak dragi in četrti torek v mesecu ob 20. (8.) uri zvečer v mali sobi restavracije Narodni dom v Mariboru prijateljske sestanke. Somišljeniki iz dežele dobrodošli!
(Občinske volitve.) V krškem in litijskem okrajnem glavarstvu so razpisane občinske volitve, ki se bodo vršilo v mesecu juliju t. 1. Občinske volitve bodo pokazale, kakšno moč imajp v Sloveniji posamezne stranke. Zato naj bodo vse krajevne organizacije vsak čas pripravljene, da lahko vlože svojo listo. Navodila se dobe v tajništvu SKS v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7.
(V Gorjancih) se je vršil pri tov. Ed. Škerbecu na Pokleku v nedeljo, dne 13. aprila občni zbor krajevne organizacije. Število navzočih in živahno zanimanje nam je dokaz, da kmetska misel napreduje. Po referatih tov. Vošnjaka in Šktabarja so govorili še tt. Sikošek, Ku-nej i. dr. ter živo povdarjali potrebo enotne kmetske organizacije. Izvolili smo krajevni odbor, kateri prevzame obenem priprave za ustanovitev društva kmet-skskih fantov in deldet, iz sledečih tt.: Sikošek Ant., Ban A., Kune j J„ Škerbec Ed., Kunej Avgust, Železno 3, Pečnik Franc, Anton Černelič, Ferd. Petan, Dušic Anton, Šarlah Anton, Kunej Avgust, Železno št. \ Cerjak Ivan, Novak Ivan, Geržina Ivan, Anton OsojniL
(Za občino Krize) se je vršil v nedeljo 13. t. m. pri tov. Omrzu v Pečicah občni zbor krajevne organizacije. Po poročilih delegatov Vošnjaka in Škrabarja se je vnela živahna debata, katere so s© udeležili tudi nekateri, ki dosedaj še niso bili popolnoma prepričani pristaši kmetske misli. Vendar pa so soglašali v tem, da so stranke bodočnosti samo dve, tista producentov in ona konsumentov. Zaključek debate je bil enodušen: podeželje v skupno organizacijo. Izvolil se je sledeči krajevni odbor: Franc Zupan, Presker Melhijor, Jagrič Martin, Ivan Omrzu, Š vaj ser Mihael, Omrzu Anton, Florjan Umek, Kunej Franc, Kunej Martin. Švajger Matevž, Zupan Alojz, Presker Mihael, Okrošek Anton, Godler Franc.
Zveza kmetskih fantov in deklet.
(Horjul.) Tudi pri nas se je ustanovilo društvo kmetskih fantov in deklet ter začelo dne 3. aprila s svojim delovanjem. Ta dan je otvoriio 14 dnevni gospodinjski tečaj, katerega je vodila gospa Čermak Svetlova. Pouk je bil celodneven in je sestojal iz praktičnega kuhanja in teoretičnih predavanj. Konča! je na veliki četrtek s prav dobrim uspehom. Gojenke tečaja so priredile dva zakuska; prvi je bil namenjen tukajšnjemu učiteljsfvu, drugi pa zaključku tečaja. Slednjega se je udeležil tudi predsednik Zveze društev kmetskih fantov in deklet iz Ljubljane, ki je imel na gojenke lep nagovor. Že s svojim prvim delom je pokazalo naše društvo, da je njegov namen vsestraiiska izobrazba našega kmetskega ljudstva in da so njegova sredstva temu namenu primerna. Želimo, da temu prvemu koraku sledijo kmalu tudi nadaljni ter da postane iraše društvo pravo središče vsega dela za kulturni in gospodarski napredek Horjula.
Tistim, ki se hoče izseliti v Ameriko.
Ameriška vlada je sklenila, da se I zniža število dovoljenj za priseljence iz različnih držav. Tako se bo smelo od sedaj zanaprej priseliti v Ameriko namesto 6426 samo 835 Jugoslavenov, Italijanov 4689, Rumunov 730, Avstrijcev 1090, Čehov 1973. Iz tega se vidi, da hočejo ameriške države dotok tujcev znatno omejiti, kar je dokaz, da tudi Amerika ni več ona obljubljena dežela po kateri se cedi med in mleko. Že dolgo obstoji med našim ljudstvom neka izseljeniška bolezen, vsled katere se je na tisoče naših ljudi odločilo v Ameriko. Izkazalo pa se je v mnogih slučajih, da jim Amerika ni dala onega, kar so pričakovali. Svarimo tedaj vsakogar, ki ima količkaj zemlje, naj ne sili v Ameriko in naj raje pridno obdeluje svojo njivico doma, kjer bo njegov košček kruha, dasi morda skromen, vendarle gotov, medtem ko je Amerika danes takorekoč loterija, v katero je zelo nevarno staviti
Grška — republika.
Grška je postala po plebiscitu republika. Za republiko je bilo oddanih do 80 odstotkov vseh glasov. Grško republiko so dosedaj priznale Francija, Zedinjene države in Belgija. Tudi Ru-munija bo v najkrajšem času priznala Grško republiko.
Pokrajinske vesti.
(Zamenjava kron.) Eden največjih
napadov s strani beograjske vlade na prečanske žepe je nedvomno zamenjava kron in sicer štiri za en dinar. »Ujedinjeni« prečani smo takrat plačali vojno odškodnino, ne sicer natančno po pariških zahtevah Velizarja Jankoviča, ali tudi ne dosti manj. »Jutro« v zmagoslavnem tonu konstatira, da je to zamenjavo izpeljal takratni finančni minister demokrat g. V. Veljkovič. »Jutro« pri tej konstataciji očividno zelo uživa, ker je g. Veljkovič velik nasprotnik g. Pribičeviča. Ne pomisli pa, da je samo sebe »udarilo po zobeh«, kajti Srbijanec Veljkovič je bi! finančni minister od 16. avgusta 1919 do 19. februarja 1920 in ves ta Čas so sedeli z njim v istem kabinetu prečani gg. Pribičevič, Lukinič, Poljak in dr. Kramer, ki so imeli takrat dolžnost skrbeti za žepe prečanov in najlepšo priliko razbiti stranko ter ustanoviti samostalne demokrate in to na korist svojih volilcev, ne pa sedaj baš proti koristim prečanske večine.
(Volivni golaž.) Časopisni bobni in trobente Pašič-Pribičevičeve vlade, ki je na trinajsti dan svojega rojstva srečno skrevljala, so že pričeli obetati volivni golaž, seveda le za slučaj »če bo kaj«. Tu beremo o kopi uredb za železničarje, za uradnike, za vdove in sirote in celo za duhovnike. Kakšno po-boljšanje! Kar ne za izpoznati! In pa država je v nevarnosti! Zraven pa se pelje na stotine in stotine vagonov re-paracijske koruze iz Bolgarije. Niso slabi ti ljudje! Če je treba dajo za volivce koruze in če bi to ne pomagalo, pa še komitaše v Macedonijo. Samo če ne bo s koruzo in z uredbami, kakor je bilo lani v Halozah, kjer so obetali cele krave, nazadnje pa se izgovarjali, da je bilo premalo kroglic.
Razpisam mesta državnih cestarjev. V področju gradbene direkcije za Slovenijo v Ljubljani je spopolniti 24 mest državnih cestarjev 'in sicer v okrožju gradbenih sekcij v Ljubliani 10, v Kranju 1, v Novem mestu 4, v Mariboru 2, v. Murski Suboti 7 mest. Služba je v prvih treh letih začasna, potem pa dobe službeno stalnost. Prošnje je vložiti do ,30. aprila pri Gradbeni direkciji v Ljubliani, Turjaški trg 1.
(Gospodinjska šola v Šmihelu.) Dne 13. aprila je priredila gospodinjska šola v Šmihelu razstavo ročnih del in kuhinjske umetnosti. Zavod je obiskovalo 23 gojenk iz raznih krajev Slovenije. Že ta mala razstava je javnosti pokazala, kakšen pomen ima gospodinjska šola za kmetska dekleta. Vsak se je lahko prepričal, da so se v 6 mesecih učenke mnogo koristnega naučile. Razno, lepo narejeno perilo, obleke, odeje, žimnice, krpanje perila in oblek, kakor tudi naprava raznega peciva, priča o tem, da je šola jako dobra. Pa tudi sicer se učenke prav spretno sučejo v kuhinji pri napravi zdravih fe okusnih domačih jedi. kar jim pride prav v domačem gospodinjstvu. V šoli se priuče tudi potrebnega pisanja, računanja itd. Poleg tega so bile poučene učenke tudi o živinoreji in mlekarstvu, vrtnarstvu in uporabi sadja. V teh predmetih sta -jih poučevala strokovna učitelja Fran M a 1 a s e k in Fran S i m o n č i č iz grmske kmetijske šole. V ostalih predmetih in praktičnem gospodinjstvu pa šolske sestre. Šola se je zaključila 15. aprila s primernim nagovorom kmetijskega svetnika B. Skalickyja. Prihodnji tečaj bode trajal celo leto.
(Brezovica.) V soboto 5. aprila je umrl pri nas po težki, /mučni bolezni župnik Franc Č e š a r e k. Pokojni se ni nikdar politično izpostavljal, zato pa ' tudi ni imel nobenih nasprotnikov. Mirnega značaja, treznega prevdarka si je mož kot dušni pastir pridobil obče spoštovanje in ljubezen. Naj v miru počiva!
Gasilno društvo v Trebnjem praznuje letos svojo 40 letnico. V proslavo te obletnice priredi društvo ua bin-koštno nedeljo, dne 8. junija t. 1., veliko gasilsko slavlje z obsežnim sporedom, ki se v kratkem podrobno objavi. Na programu je tudi odlikovanje še živečih članov-ustanoviteljev, ki so od po-četka do danes aktivni -društveniki. Gasilna društva v Sloveniji, osobito ona na Dolenjskem, se opozarjajo na to slavnost s prošnjo, da se iste polno-številno udeleže. — Odbor.
(Trojane.) Kot naročnik »Kmetijskega lista« in član SKS vam sporočam, da vlada pri nas veliko nezadovoljstvo proti sedanji vladi. Vladne stranke se nas spomnijo samo takrat, kadar nam nakladajo nove davke. Ne vem kaj hočejo s tem doseči? Ali mar blagostanje prebivalstva ali pa celo zaupanje iti vdanost do vlade? Vse vzdihuje pod pezo neznosnih bremen in željno pričakuje tistih časov, ko bo zopet, zavladal red v upravi. Davkov so nam naložili, da jih ne moremo več zmagovati, pota in ceste pa so take, da ni več mogoče naših pridelkov spravljati domov in na trg. Sedaj hočejo, da župani prevzamejo iudi pošto v svoj delokrog. Ubogi
kmet, ki se trudi od zore do mraka, da
preživi sebe in svojce, da ohrani svoj dom, pa naj to mirno prenaša. Tako hvaležnost uživamo uboge kmetske pare v Jugoslaviji za naše pošteno delo ob strani državnih krmilarjev. Po eni strani nas vodi za nos duhovščina, pc drugi nas pritiska vlada, za kmeta pa se ne poteguje nihče. Če kdo to vendar stori, ga pa proglasijo za protidržaven element in ga skušajo spraviti na be-raško palico, da bo šlo izkoriščanje kmeta potem bolj gladko izpod rok.
(Sokolsko gledališče v Radovljici) ponovi v nedeljo dne 27. t m. popoldne veliki igrokaz »Vstajenje«, ki je žel pri prvi uprizoritvi mnogo priznanja. Zunanji posetniki se lahko vrnejo z večernimi vlaki.
(Smrtna kosa.) Dne 10. t. m. je podlegel zavratni bolezni 25 letni inženjer Franjo Ulčar z Bleda. Pred nekaj meseci je nastopil svojo prvo službo pri Šumski upravi v Tesliču pri Doboju v Bosni. Bil je zelo idealen mladenič, ki je svojčas agilno sodeloval zlasti pri kmetskih taborili na Bledu. Prizadeti rodbini izrekamo svoje globoko sožaije.
(Mozirje.) Tretjo nedeljo po ^veliki noči, dne 11. maja, bo tukaj za vso Savinjsko in Šaleško dolino prvi slovenski sadjarski in vrtnarski shod. Tega shoda se udeleže vsi vneti sadjarji ter več sadjarskih strokovnjakov, ki predavajo o tako važnem sadjarstvu in vrtnarstvu in ki podado nasvete in navodila, kako naj sadjarstvo in vrtnarstvo pospešujemo, da se povzdigne do iste veljave in popolnosti, katero po vsej pravici zasluži Shod bo ob 3. uri popoldne pod milim nebom. Zvečer se vrši na čast vsem došlim udeležencem in gostom v »Hotelu Goltnik« koncert Z ozirom na velik gospodarski ter etičen pomen umnega sadjarstva in vrtnarstva se prebivalci Savinjske in Šaleške doline, kakor tudi drugih slovenskih pokrajin vabijo, da se shoda v največjem številu udeleže. Na shod naj pridejo tudi ženske, dekleta in fantje, katerim se bo tudi predavalo o vrtnarstvu. Spodnji Savinjčani, Šaleška dolina in Zgornja Savinjska dolina, pridite vsi prijatelji narave — sadjarji in vrtnarji, da si podamo roke in damo spodbudo onim, ki še niso v naših vrstah. Torej na veselo svidenje v Mozirju! Tovariši sadjarji, pozdravljeni v Mozirju! — Ivan Cesar, tč. tajnik. — Rudolf Pevec, tč. načelnik.
("Sv. Peter pri Mariboru.) Naš odgovor nesramnemu dopisunu za njegov b-i-rabaski napad v »Lažnjivem Gospodarju« pod naslovom: »šopirjenje slabo-stojnežev pri Sv. Petru«. V kolikor je dopis sicer bedast, ker po otročje sestavljen, toda značilen za avtorjevo akademsko izobrazbo, vendar vsebuje marsikaj, kar nam mora odbreti naše oči sedaj tik pred občinskimi volitvami. Čisto jasno kaže ta dopis*, v katerem se naši mameluki tako silno dobrikajo našim viničarjem, ter sploh revnejšim slojem, da se zelo plašijo volitev-, ker imajo kot gospodar ji naše lepet a vsled njihove nemarnosti zapuščene občine* veliko krivde, kar je ljudstvo tudi že sprevidelo in je zato jako dvomljivo, da bi spet volilo te lenuhe. In zakaj? Saj jih ni druzega, kot same laži ter prazne obljube. Kakšni socijalisti so naši Zvezar-ski glavači? Spominjamo vas viničarje na Članek v »Ljudskem Glasu« iz leta 1920; v tem članku stoji, kako naš poglavar Slov. Kmečke Zveze sijajno plačuje delavce; namreč eno celo krono na dan. Dalje je znano, kako je neka zagrizena sovražnica »Samostojnežev«v ki je ob neki priliki na shodu Tekla bivšemu tajniku Žnuderlu lepe besede: Za-vežite mu »lape«!, tudi svojemu viničar ju plačevala po 2 dinarja na dan. Potem svak od omenjene, tudi ena imenitna kapaciteta v Nebovi, ima navado, kadar pride na vrh k viničarki, se zaklene v klet, da bi slednja ne videla, kako njen gospodar, »odločen katoliški mož«, pije vino in da bi ne moral njej kaj dati. Torej viničarji), le volite jih spet, krvnike za svoje branitelje. Tisočkrat so vas že nafajfali ter Še vas bodo, ako jim ne pokažete fige, kadar ci-ganijo za vaše krogljice. Seveda vam bodo zopet rekli: Le volite »Kmečko Zvezo«, ki je odločno na katoliški podlagi, drago je vse neverno! Kakšna neumnost! Kmečko Zvezo so skrpucali komaj pred dobrimi 20. leti. Kako je bilo pa poprej? Šamo malo poglejte naše Zvezarje, kakšne krasne vzglede krščanskega življenja vam oni dajejo! Razmere v Župnišču so vam itak znane, oglejmo pa Si še dično okolico našega Metavskega »domfmlinarja«. Iz samega sovraštva do kmeta Puntnerja, našega pristaša, je tako dolgo pritiskal fta svojo šorodnico, da je ta tako ravnala z možem, da mu je presedalo Življenje ter se v kuhinji obesil. V žepu pa je pustil lastnoročno in zanimivo oporoko, katere vsebina večkrat omenja slavno ime našega dobrega občinskega očeta. — Toliko za danes! — *Slabostojneži« in Kmetijaci iz Sv. Petra.	......
Širite „Kmetijski list"!
wm,
ess-
tJiTž?6 reSl čafno le Kmetska vlada, ker samo ona bo ubila korupcijo.
Pregled tedenskih dogodkov.
Torek, dne 15. aprila.
_Dr. Korošec je bil v avdijenci pri kralju, kateremu je pojasnil politični položaj. Podrobnosti iz avdijence dr. Korošec noče izdati. — Na Grškem je proglašeno obsedno stanje, ker se boje nemirov ob priliki plebiscita.
Sreda, dne 16. aprila. Kralj je sprejel načelnike opozici-jonalnih skupin, ker želi slišati mnenje predstavnikov opozicije o položaju. —■ Orški narod zahteva republiko.
Četrtek, dne 17. aprila. Krona namerava poveriti mandat za sestavo vlade kaki drugi osebi, ne samo Pašiču ali Davidoviču. — 11 a 1 i -3 a bo posodila naši državi 600 milijonov lir. — Amerika je prepovedala ®TLseljevanje Japoncev.
Petek, dne 18. aprila. Kralj je odpotoval v Topolo, kjer ©stane nekaj dni. — Opozicija se nadeja, da bomo dobili poslovno vlado jgifoke koalicije po 3. maju. — Radi-iali in samostojni demokratje so se »sporazumeli, da dobi Pribičevič za slučaj volilnega mandata Pašičeve vlade liniftistrstvo notranjih zadev. Račun "brez krčmarja!
Sobota, dne 19. aprila.
Za republiko je glasovalo na Grškem 758.742, za monarhijo pa 325322 ■ Slisov.
Torek, drse 22. aprila.
Zemljoradniški poslanec Lazič se fje vrnil v Beograd, kjer bo sprejet od kralja v avdijenci. — Francija in Ram unij a hočeta skleniti vojaško zvezo, ki je naperjena proti Rusiii.
K VPRAŠANJU BES ARABIJE.
V času državljanske vojne v Rusiji, je zasedla Rumunija Besarabijo sata & začasno, da zaščiti v Besarabiji prebivajoče Rumune. Leta 1918 je bila sklenjena pogodba, po kateri bi morali RUmuni izprazniti Besarabijo v dveh mesecih, kar se pa ni zgodilo. Državljanska vojna pa je Rusijo še naprej slabila in tako so Rumuni nadalje ostali i'v posesti Besarabije. Danes pa, ko si je Rusija opomogla in uredila svoje notranje razmere, zahteva Besarabijo nazaj. Rumunija pa ne kaže nobene volje zato in išče zaščite v Franciji. Francija bi bila pripravljena skleniti z Rumu-nljo vojaško zvezo, ki bi bila naperjena ptoti Rusiji glede Besarabije, toda le pod pogojem, da tudi Jugoslavija sklene z Rurnunijo tako pogodbo. Jugoslavija pa smatra Rusijo za svojo prijateljico in ne bo nikdar pristala na talko pogodbo. Rumunija, ki nadleguje vso malo antanto za zavezništvo proti Rusiji, bo naletela povsod na odpor in bo morala Besarabijo brez vojne vrniti Rusiji, ali pa se bo morala sama vojskovati z njo. Za Jugoslavijo pa je .Vprašanje Besarabije že zdavnaj rešeno.
Avtonoinlstl in bodoče volftve.
Kakor se čuje, nameravajo slovenski avtonomisti (Prepeluhovci) pri bodočih volitvah-nastopiti kot stranka v ionih krajih, kjer obstoje organizacije aVtonomistov.
fmt™- ■■ i	i..,« ., ,
Nesreče in nezgode.
NESREČA V PLANINAH.
Na Veliki petek je odšla iz Ljublja-iiie družba 7 mladih fantov, med njimi oštnošolec Ante Lenarčič, sin profesorja Lenarčiča — na Triglav. Mladi turisti so se peljali do Mojstrane z vlakom, od tam pa so nadaljevali pot v ŽOrč peš. Že precej visoko v gorah jih je prehitela noč in družba je prenočila v neki drvarski bajti. Naslednje jutro
bilo krasno. Navsezgodaj so turisti nadaljevali pot proti Triglavu in okrog ,9. ure dopoldne so priplezali do neke jnavpične stofceče skalnate stene, mimo ! katere vodi pot proti vrhu. Turistom se Jje vdiral sneg pod nogami, kar jili ie :zelo oviralo pri hoji. Eden je predlagal, naj krenejo bolj na desno, kjer se bo lažje hodilo. Pri tem pa je veter sprožil z vrha visoke stene precej debel .kamen, ki je v velikem loku priletel navždol in zadel Ante Lenarčiča narav-fiost v čelo. Lenarčič je padel vznak in zdrčal z glavo naprej navzdol. Tovariši so odšli takoj za njim, a med tem je prispela do ponesrečenca tudi že rešilna ekspedicija. Lenarčič se ni več za-VedeL V Mojstrani so poklicali jeseniškega zdravnika dr. Kogoja, ki pa ni ittogel nesrečnemu mladeniču več pomagati, Med potjo na Jesenice je umrl.
Truplo nadebudnega dijaka so prepeljali v Ljubljano, kjer so ga pokopali ob veliki udeležbi njegovih sošolcev in ostalega občinstva.
i (Zločin med ameriškimi Slovenci.)
V mestu Philippi v Ameriki se je dogodil dne 20. marca grozen zločin. Jo-•sipina Kastelic se je peljala z vlakom k zdravniku. Z možem sta se bila dogovorila, da jo pride zvečer počakat
četrt ure od njegovega stanovanja. Naslednjega dne so našli v bližini postaje košček lobajne in klobuk Kasteličev. Kastelic je bil ustreljen in sum umora 'je padel na nekega Slovenca, ki je baje dejanje že priznal.
(Zločin v Rušah.) Na velikonočni ponedeljek so se na potu iz Ruš na Glažuto v Smolniku stepli pijani fantje. V tem pretepu je bil zaboden kovač Jože Mak, ki je prišel pri graščinskih žagah pijancem nasproti. Brez vsakega povoda se je zaletel v Maka neki Ši-mek in ga sunil z nožem v prsa tako močno, da je Mak v par minutah izdihnil. Morilec je bil še tistega dne izročen sodišču. Mak je bil priden obrtnik in se je še-le letošnji predpust oženil.
(Umor.) V noči od 10. na 11. aprila so našli v Muretincih pri Ptuju posestnika Franca Janžekoviča z razbito glavo, ležečega v mlaki krvi. Radi zanemarjanja gospodarskih dolžnosti in ker se je vdal pijači, sta se z ženo zadnje čase veliko prepirala. Sum je padel takoj na Janžekovičevo ženo Marijo in njenega očeta Štefana Tomažiča iz Male vasi ter na brata Ožbolta Toma-žič, katere so orožniki aretirali in oddali sodišču. Janžekovič zapušča ženo in dveletno hčferko.
(Divjaški napad.) Na Veliko nedeljo dopoldne so napadli trijfe pijani mladi delavci dvajsetletnega Slavka Zvijerca, ko je ta šel na sprehod proti Rožniku pri Ljubljani. Zvijerac je med potjo pel neko pesmico, kar ni bilo všeč pijancem, ki so mu prihajali nasproti. Eden od teh je zgrabil Zvijerca in se začel ruvati ž njim. Pri tem so napadaču pomagali še njegovi tovariši. Med' borbo pa je eden od napadalcev potegnil než in ga zasadil Zvijercu v prsa. nakar so vsi pobegnili. Ranjeni mladenič je šel še par korakov dalje, nakar se ie zgrudil. V bližini se 'lahajajoči policijski stražnik je med tem čul vpitje in se približal. Z veliko težavo je zvezal pijane napadače in jih odgnal na policijo. Zvijerca, ki ima težko ranjena pljuča, so prenesli v bolnišnico, kjer se bori s smrtjo.
(Svojo ženo ie ustreli!) na Dunaju te dni bančni uradnik Rudolf Fiedler. Mladi mož je imel v zadnjem času velike izgube pri špekulacijah na borzi in je sklenil sporazumno s svojo 20 letno ženo vzeti življenje obema. Ženo je ustrelil do smrti, a sam se bori sedaj v bolnici s smrtjo.
na postajo. Ko se je ona vrnila, ni bilo (	___ _____________
moža na postaji, ki je oddaljena dober ustanovitve mlekarske zadruge za izvoz
Občni zbor naših zadrug.
Ker vlada med kmetskim ljudstvom vzlic dolgoletnim izkušnjam in 'navzlic stokratnim dokazom o potrebi gospodarskega združevanja še vedno večje ali manjše nezaupanje napram zadružništvu, ali če ne zaupanje, pa vsaj omalovaževanje istega, zato hočemo objaviti par vzgledov, kaj je vse mogoče z zadružništvom.
Na Logu pri Brezovici je bila lansko spomlad ustanovljena na inieijativo ta-mosnjega nadučitelja Vrhovca in posestnika župana Remškarja »Kmetska hranilnica in posojilnica«, t. j. denarna zadruga. Ta mala zadruga se je navzlic velikemu pomanjkanju denarja, ki je vladalo in navzlic mali okolici nepričakovano lepo razvila, kar pač jaS:io dokazuje, da so take denarne zadruge povsod potrebne in da dobra volja vse zmore.
Že prvih deset mesecev, t. j. do konca L 1923 je prejela zadruga 1,156.000 K hranilnih vlog; posojil pa je dala svojim članom 380.000 K. Pri Zvezi je naložila 536.000 K. Čistega dobička je napravila 12238 K in z njim skoraj plačala novo železno blagajno ter druge potrebščine.
Zanimivo je, da so jeli nasprotniki, zadružništva, ki ne morejo trpeti, da bi se kmet in delavec gospodarsko osamosvojila, takoj, čim se je pričela zadruga razvijati, trositi o njej lažnive klevete, da bi ji izpodkopali zaupanje in jo upro-pastili. Seveda jim hudobni namen ni uspel, ker dobra stvar se sama hvali.
V Mokronogu je bila istotako lansko spomlad ustanovljena Splošna gospodarska zadruga z namenom, da dobavlja ljudem razne gospodarske in gospodinjske potrebščine. Da je bila zadruga res potrebna, se je videlo že na občnem zboru, katerega se je udeležilo čez 80 ljudi, po večini kmetov, ki so takoj pristopili k zadrugi kot člani in izvolili za načelnika župana Penco, za poslovodjo pa pridnega šolskega ravnatelja Pir-naia.
Pod spretnim in požrtvovalnim vodstvom teh dveh se je zadruga takoj na vsej črti uveljavila in že do novega leta napravila skoraj 8 milijonov kron prometa. Čistega dobička je dosegla navzlic temu, da je prodajala precej pod dnevno ceno, 60.000 K.
Na prvem občnem zboru dne 28. februarja, ki je odobril dosedanje delo zadruge in katerega se je udeležilo 73 članov, se je vršilo lepo uspelo predavanje o prešičjereji in prašičjih boleznih ter se je poleg tega razpravljalo o vprašanju
mleka. Na tem občnem zboru se je ustanovilo tudi denarni oddelek pri zadrugi, ki bo sprejemal hranilne vloge in dajal posojila...
Tako bijeta kmet in delavec na vsej črti s požrtvovalnim zadružnim delom boj za gospodarsko osamosvojitev in se otreseta velekapitalističnih varuhov, ki bi še dalje radi skrbeli, da bi jima pač ostali žulji, pa zato tudi lahki mošnjički.
Gospodarske vesti. Žitni trg.
(Tedenski pregled.) Žitna trgovina in pa trgovina z mlevskimi pridelki je bila minuli teden še slabša, kakor pa poprej. Na našo žitno trgovino in trgovino z deželnimi pridelki sploh ne vpliva samo splošna gospodarska kriza, ampak ima še svoje posebne težave, ki ji onemogočajo živahneje poslovanje.
Velika zapreka naši žitni trgovini je zlasti pomanjkanje denarja. Producent, kmetovalec je navajen, da prodaja svoje pridelke le proti gotovemu plačilu in ne na kredit, ker sam močno potrebuje denar. Nasprotno pa so trgovci mnogokrat prisiljeni, prodajati na kredit, kar jih spravlja v dvojno težavo. Prvič morajo plačati producentu blago takoj in jim tako polagoma' poide gotovina, radi česar so prisiljeni, iskati kredit. Ta pa je danes silno drag in tako morajo na drugi strani plačevati težke obresti za izposojen denar, če hočejo ob pravem času izpolniti svoje zaloge in obdržati svoje stare zveze. Tudi na kupnino za prodano blago morajo mnogokrat prav dolgo čakatt, kar jim stroške še poveča.
Še vedno ne odgovarjajoči promet in pa visoke železniške tarife težave žitne trgovine še povečujejo. Vrh vsega imajo v sosednjih državah hitrejše delujoč promet, ki je zvezan z manjšimi stroški, kar tudi močno vpliva na našo trgovino, t. j. zmanjšuje njeno že itak majhno konkurenčno sposobnost v inozemstvu. Ce prištejemo k temu še carinsko tarifo, ki nikakor ne odgovarja gospodarskim potrebam naše poljedelske države, kjer se peča 90 odstotkov prebivalstva s poljedelstvom, potem nam je jasno, da je položaj tako poljedelcev samih, kakor tudi trgovine skrajno neugoden. Neugoden tem bolj, ker nazaduje tudi naš izvoz. Transportni stroški, ležarine, carine in še cela vrsta drugih pristojbin podraži blago, da njegove cene v inozemstvu redko kon-venirajo, zlasti še, ker so radi znatnih produkcijskih stroškov cene tudi doma že ne ravno nizke. V Avstriji n. pr., ki je ena naših glavnih odjemalk žita, nam uspešno konkurira Romunija (Italija se ie morala zaenkrat umakniti); deloma pa prodaja v Avstrijo tudi Madžarska, zlasti moko.
Povpraševanja po pšenici ta teden skoro ni bilo nobenega; le nekateri manjši mlini so nakupili manjše količine. Sicer pa je vedno več velikih mlinov prisiljenih, da omejujejo svoje obrate, odnosno da jih sploh ustavljajo, ker je izVoz moke popolnoma prenehal, kar pomeni vsekakor za našo mlinsko industrijo občutno škodo in nevarnost.
Minimalnemu povpraševanju po pšenici odgovarja tudi minimalna ponudba. Producenti so postali še v2držljivejši, kakor so že itak bili. Deloma je vplivala na ponudbo tudi zadnja povodenj, ki je zavzemala zelo široke dimenzije ter se bo njen vpliv morda pokazal na cenah. Posebno je potihnila radi po-Vodnji ponudba v Banatu. V Bački je notirala pšenica 325 — 330 dinarjev. Dovozi so bili tako v Srbiji, kakor tudi Hrvatski in Slavoniji malenkostni.
Slično je tudi z ječmenom, o katerem se sme trditi, da ni imel niti kupcev niti prodajalcev. Notiral je (67 do 68 kg težko blago) 330 — 340 dinarjev. Pač pa se je v ceni močno učvrstil oves, čigar zaloge so malone pošle in ker se je tudi radi neugodnega vremena zavlekla letošnja setev. V Bački so ga plačevali po 265 dinarjev.
Koruza je v ceni nazadovala. V inozemstvu je potolkla našo koruzo tuja konkurenca, vsled česar je izvoz ponehal. V Bački je notirala koruza 235 dinarjev, v Banatu 225 -—230 dinarjev.
Radi velikonočnih praznikov je bil na domačem tržišču promet z moko po-četkom tedna nekoliko živahnejši, vendar je kmalu popustil. Vendar tudi v prvih dneh tedna ni dosegel zažeijene mere. V inozemstvu je naša moka dražja, kakor romunska. Izvoza zato ni. Konkurenco pa delajo naši moki v inozemstvu tudi madžarski mlini s svojim izdelkom; tako smemo označiti promet z moko pravzaprav kot mrtev. Dobre znamke baza »0« so notirale 560 — 565 dinarjev, zagrebška pariteta. Delen promet je bil z moko, za krmo, ki pa je ni veliko v zalogi. Plačevali so jo po 250 dinarjev; otrobi 225 dinarjev, zagrebška pariteta.
Stagnacija je na našem žitnem trgu že skoro stacijonarna, zato bi bil že skrajni čas, da ukrene vlada potrebno, da se oživi naš žitni trg. Predvsem mora država s pravilno carinsko in trgovinsko politiko omogočiti zadosten izvoz in skrbeti, da se bo izvažala v prvi vrsti moka in ne žito, da se zaposli domača industrija in da se zmanjša nezaposlenost ned delavstvom. Ce ne bo država pravočasno pripomogla, da se razmere izboljšajo., bi se moglo zgoditi, da bo radi pojemajoče koristi padel pridelek in to bi bil za našo valuto in naše gospoda/stvo sploh udarec, ki bi ga težko preboleli.
,,„ , ( ,n j „■~1-------— | m || | , ------------_—^.^pr.,-.--^
Tržna poročila.
ŽIVINA.
Zagreb, (tedenski sejem). Voli 10 do 16.20, bosanski 10 do 12, krave 9 do 15, bosanske 9 do 10, junice 12 do 14, bosanske 12 do 12.50, junci 11.75 do 16, bosanski 10 do 13, teleta 12.50 do 15, svinje nepitanc 22 do 22.50. prašiči do \ leta 18 do 20, preko 1 leta 18 do 22 za kg žive teže. Konji, tovorni 15 do 17.000, težki 13 do 15.000, lahki 10 do 11.000. kmetski 6 do 7000, fijakerski 4 do 5000, srednji 7 do 8000, jezdni 8 do 10.000, lahki žrebci 18 do 20.000, težki 17 do 30.000 dinarjev za rep.
Dunaj. 19. aprila. (V tisočih avstr. kron.) Voli 12 do 17, biki 12 do 16, krave 12 do 15, svinje mesnate 23.5 d<* 26, debele 23.75 do 26.
MESNI TRG.
Praga, 19. aprila. (V češkoslov. kronah.) Ovce 10 do 15.5, teleta 12 do 17, jugoslov. teleta 14.50 do 16, koze 5 do 8, voli 11 do 15.50.za 1 kg. Svinje (meso) 12 do 14. švedske 10 do 13, danske 11 do 13.25 za 1 kg.
Milan, 19. aprila. Voli 450 do* 690, krave 300 do 640, biki 510 do 670 lir za 100 kg. Svinje do 180 kg 8.70 Ur za kg žive teže.
MAST.
Zagreb, 19. aprila. Mast (tovarniška) 35 do 37, sveža slanina 34 na debelo, debela sušena slanina 38, paprici-rana 36, hrbet 44. vrat 44, cesarsko meso 37.
Beograd, 19. aprila. Mast (svinjska) 37 do 39, prekajena šunka 55 do 60, prekajeno meso 35 do 45 dinarjev za kg na debelo.
Novi Sad, 19. aprila. Mast 36 do 38, surova slanina 35 do 36, sušena 38 do 40 dinarjev.
JAJCA.
V Srbiji 0.85 do 0.95, v Bački 1.05 do 1.10, v Banatu 1,10 do 1.20, v Sloveniji 1.10, v Hrvatski 1 do l.05 dinarjev za komad.
to je Elzafluid. To ij pravo domače sredstvo, katero prežene Vaše bolečine! Polzkusna pošiljka Din 27"—. — Lekarnar Eug. V. Feller, Stubica Donja, Elza trg št. 344, Hrvatska
®®®$®@@$®®®c®®®®®®®®©
KČ! šssiasni STPMI e
LfublIjilltl, Sb. Petra nasip?
(blizu Prešernovega spomenika za vodo)
znamke GR1TENER in ADLEfi za
rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo v vseh opremah, najnižja
cena, 10 letna garancija. Pouk v vezenju, krpanju perila In nogavic dobe kupci strojev brezplačno.
Istotam igle, olje, posamezne dele za stroje in kolesa. Sprejemamo
tudi popravila. «®®®®»®®®«®®®®®
KOŽE.
Zagreb, 19. aprila. Bosanske in dalmatinske kože z rogom 13 do 15, brez 16 do 17 Din za kg. Barvaste kože lahke in srednje 17 do 18, težke 19 do 20, nesoljene 40, brez glave 46 do 47 dinarjev za kg. Jagnječje kože 45 do* 50, kože kozličkov 60 do 65 dinarjev za komad, ovčje 30 do 32 dinarjev za kg.
KOŽE DIVJAČINE.
Zagreb, 19. aprila. Lisice 450, kune 1500, vidre 950 do 1050. divje mačke 110 do 120, jazbec 130, volk 250 do 300, zajec 17, dihur 140 do 150 dinarjev.
LES.
Zagreb, 17. aprila. Lesna trgovina je zelo živahna. Radi popravka francoskega franka se izvaža mnogo lesa v Francijo. Tudi Italija uvaža velike količine našega lesa, zlasti bukve, ki jo potem Italija reeksportira v Španijo, Alžir in v Orijent. Cene so čvrste. No-tirajo za m" (v stotinah dinarjev): Hrastovi hlodi I. 15 do 20, II. 8 do 10, hrastovi hlodi za furnirje 30 do 40, hrasto-vina na zrcalni rez 40 do 45, hrastovi bouli 30 do 35, hrastovi frizi 12 do 18, bukovi hlodi I. 3 do 4, žagana bukovina I., parjena 13 do 16, neparjena 12 do 14, ješenovi hlodi I. 7 do 9, hrastove deske neobrobljene 30 do 35, sortirane 53 do 55, javorove deske neobrobljene 15 do 17. Hrastovi pragi za kos 50 do 70 dinarjev, hrastove dogice 80 do 120 dinarjev, bukova drva (10.000 kg) 2800v do 3000, bukovo oglje 9000 do 12.000 dinarjev.
(Vrednost denarja.) Na zagrebški borzi je veljal dne 22. aprila 1 ameriški dolar 79 dinarjev, 1 češka krona 2.35 Din, 1 francoski frank 5.10 Din, 1 švicarski frank 14.15 Din in 1 italijanska lira 3.58 Din.
X Železnico Murska Sobota—Ljutomer—1Orrnož so pričeli zopet graditi, ker so bili dovoljeni potrebni krediti. Proga bo izročena prometu še letos 1. septembra. _______
Gospodarska razstava v Praqi.
V dneh od 15. do 20. maja t. 1. priredi »Zemčdčlskd jednota češkosloven-sk5«f gospodarsko razstavo v Pragi v Kralovske Obore. Razstava, ki ie ena izmed najbolj znanih te vrste v Evropi ter je obenem največji trg gospodarskih s+r~jev, je razdeljena na sledeče skupine:
1.	Splošno kmetijstvo (iznajdbe, in-strukcije, literatura, statistika itd.).
2.	Produkcija kmetijstva (žito, sladkorna pesa, vino, sadje, hmelj).
3.	Lesna produkcija.
4.	Gojitev goveda in domačih živali vseh vrst.
5.	Kmetijska industrija (mlekarstvo, sladarstvo, mlinarstvo, pivovarništvo, destilacija, sadne konserve itd.).
6.	Gospodarski stroji (motorji, plugi, vse vrste mlatilnih, sejalnih strojev, končno nove iznajdbe te vrste).
7.	Profesija in kmetijski Izdelki v obrti in industriji.
8.	Kmetijska udruženja.
9.	Kmetijsko stavbeništvo.
Poleg tega bode prirejena cela vrsta spec^elnih ekspozicij, tičočih se kmetijske stroke,	,
Razstave, katere prireja »ZemSdČl-ska jednota češkoslovensM« poseča cela Evropa ter nudijo najpopolnejši pregled napredka in razvoja kmetijstva.
Opozarjamo na to pomembno strokovno razstavo naše kmetijst ro ter ostale zainteresovane kroge.
je poplačan trud in .delo gospodinje, ako pri pranju uporablja dosledno samo
MILO,,GAZELA**
sag«
i
EKONOM
osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani
r. z. z o. z.
Kolodvorska ulica štev. 7
prodaja po najnižjih cenah raznovrstna semena, katera so preiskana po drž. preizkuševališču.
V zalogi se nahalajo sedal sleueče vrste: lucerna ali nemSka in črna aH domača detelja, laika llullka, angleška ljuitka. mačji rep. pasja trava, pesa »MAMUT" rdeča, peta »MAMUT" rumena, pesa „ECKENDOSJPER" rumena.
Priporočamo svojim cenj odjemalcem nakup, ker jamčimo za dobro kakovost

kup,
ponudenega blaga.

Raznoterosti.
Koncert na sodišču. Na nekem londonskem sodišču se je nedavno pripetila sledeča vesela dogodbica. Obtožena sta bila mož in žena radi prosjačenja. Policijski agent, ki jo je privedel, je izpovedal, da sta obtoženca delala velikanski šunder s tem, da je žena pela, mož pa je igral na piščalko nekaj, fe česar se ni dala posneti nobena melodija. Obtoženec je proti tej izpovedi ostro protestiral ter ponudil sodnikom, da
Hm dokaže svoje zmožnosti v svitanju na piščalko. Predsednik sodišča j tj zaukazal, naj mu prineso piščalko in obtoženec je z zanosom zaigral neko narodno popevko. Predsednik sodišča je bil tako navdušen, da je sviralcu glasno zaploskal in izjavil, da ie obtoženec naravnost umetnik na svojem glasbilu. Obtoženec, kakor tudi njegova žena sta bila seveda oproščena vsake kazni.
V združitvi kmeta, rešitev države!
NA TRGU.
Tržni nadzornik branjevki: »Vi prodajate nezrele citrone!«
Branjevka: »Gospod, zrele so, prosim, prepričajte se!«
Nadzornik: »Mar mislite, da ne razločim zrelega sadja od nezrelega? Prerežite eno citrono!«
Branjevka prereže eno citrono čez polovico.
Nadzornik: »No, vidite! Citrona ima bele peške, pa trdite, da je zrela. Takoj na magistrat!«
Za zdrave in za boine, za revne in bogate, za gospodo in za kmeta je sladna kava „META".
Modra galico
prvovrstna, 98/99% garantirana, nemš. kakovosti znamke .Johannisthal" v egalizi-ranih sodih po 100, 250 in 300 kg po Din 9.40 za kg franko Ljubljana, vedno na zalogi pri tvrdki Stanko Florjančiž, Ljubljana, Sv. Petra cesta 35.
h
Kje se najbolje kupi, Je brez dvoma znano.
It
JS^ETS aw--- --------
R. aif, Ljuaipo
SV. Petra «:esfa 3.
Nudi cenj. odjemalcem veliko izbiro potrebščin za krojače in šivilje, velika izbira nogavic in raznih površnih ženskih voln. jopic ter razno moško, dam-sko in otročje perilo in svilene samo-veznic itd.
šca: r
■S 14

0 O • O 41
(g i ps
".Z- , ; k-
Din. 32,515.000
Beograd Bled Cavtat Celje
Dubrovnik Ercegnovi
Jeisa Jesenice
Korčula Kotor Kranj
Ljubljana Maribor Metkovič Prevalje
£JasS@w m ^merikanskS ©ddeiek
gumijeve Dete in gumijeve podp!ate ©i
naj Vam Vaš čevljar nabije na čevlje, I ker s tem ne prihranite samo denarja, i temveč si čuvate noge in čevlje.
1	meter domačega platna
da tovarna ŠINKOVEC,	m
2	kg prediva ali 14 k® vodenega oziroma 20 kg surovega lanišča.
INOZEMSKA ZASTOPSTVA: ITALIJA: Banca Adriatica, Trst, Opatija, Zadar. AVSTRIJA: Adriatische Bank, Dunaj. JUŽNA AMERIKA: Banco Yugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Porvenir,
Puerto Natales.
AFILACIJA: Frank Sakser State Bank, 82 Cortland St. New York City.
o o & o © &
|osestvo s hišo, njivami, 2 parceli gozda in 2 parcele vinograda iz proste roke prodam. — Cena 150.000 Din. Marija Vi-, tiso!, Zagrič Primskovo, p. Šmartno pri Litiji.
ponudite z novedbo cene takoj plačajoči tvrdki
^nnririnien vagon repega še
I II UUUIIi rastočega jesenovega lesa za kolarje. Ivan Podlossr, Želi ml je it. 4, p. Ig.

za
cei
strop Mlini
Žage datri
Lokomobile na bencin sesalni plan In par©
> Strop m cementne
prodaja po najnižji ceni
Vsakovrstne
osrednja gospodarska zadruga v LJubljani r. z. z o. z.
Kolodvorska ul. 7.
mtšmmmrnm
zarezana, prvovrstna žgana po 6'—K. komad
na kolodvor postavljena vsake železniške postaje na Kranjskem. Dobavi
Fran Prijatelj,
Tržišče (Dolenjsko).
priporočamo
svojo veliko zalogo različnega angleškega in češkega sukna, volnenega blaga za moške in ženske obleke ter razno perilno blago: platno, šifone, eefirje, tiskpuino v najnovejših vzorcih in bogati izberi, dalje različne volnene in šivane odeje za postelje, svilene, volnene in boinbažaste rute za
na glavo itd. Opozarjamo obenem tudi na raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah.


Na celem svetu znani kot najboljši-
Podružnice In zastopstvo v vseh mestih.
Mmla m drao SHS Zogreli, talita ul. br. SII. M.
Filialo Ljubljana 5elEnillirpa nI. Št. 13, Maribor in Novomesto.
JANA
laka cesta 4 (v lastna stavbi).
KAPITAL in HEZE^VE Din 17,500.00©.-
izvršoje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
EKSPOZITURE:
Konjice
Neža-Dravograd
Telefoni: 139, 146, 458.
Urednik: Ivan Puceli
Natisnila »Zvezna tiskarna« v LjuMttgL