fcfcaja vsak četrtek in vaUa s poštnino vred ali V Mariboru s pošiljanjem M dom za celo lelo 32 din., rl leta 16 din., četrt leta din. Izven Jugoslavije M din. Naročnina sc pošlje m upravnišlvo „Slovenskega Gospodarja* v Mariboru, Koroška cesta 5. List se dopošllja do odpovedi. Naročnina se plačuje v naprej. Telefon interurban št 113. Uredništvo je v Maribora, Koroška cesta št. S. Rokopisi se ne vračajo. Uprav niši »o sprejeme naročnina, inserate in reklamacij*. Cene inseratam po dogovora. Za večkratne oglas* primeren popust Neiaprin reklamacije so poštni»« proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana št. 10.603. Telefon interurban št 115. Posamezna StevIlRa stane 1-50 din. Poštnina plačana v gotovini. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO 14 številka« A»l»OJHU dne 3- aprila 1924 -— --- ■ - — «maji >.ll».niiimTii —' " .......«•■»>• .«-aw ««>87anrw<.ii » h»»iwi nmmmeattm £58, lets s i fee Pašlč-Pribičevtčeva kladi. Ko je v ponedeljek, dne 24. marca, Pašič s celo svojo vlado odstopil, je vse pričakovalo, da bo vendar enkrat konec krivicam, ki se godijo Slovencem in Hrvatom, posebno pa ubogemu ljudstvu. Vse se je nekako oddahnilo. Iz vrst poštenih Srbov, Hrvatov in Slovencev so se zbrali možje ter sklenili, da se mora začeti vladati in gospodariti v državni upravi tako, da bo zopet blagostanje in zadovoljnost prišla med narod. Proč s krivico, proč s korupcijo, so klicali! Zveza Jugoslov. kluba, bosanskih muslimanov, Davidovičevih demokratov in hrvatskih poslancev si je pridobila pcmoč srbskih zemljoradnikov in poslancev malih skupin (Črnogorcev, sodjalistov) ter izdelala veliki načrt, da se onemogoči nadaljevanje krivičnega Pašičevega vladanja ter obenem napravi podlaga za pravično, sporazumno vlado. To zvezo poštenih ljudi, »blok« imenovano, so pozdravili vsi, ki iskreno želijo, da se razmere v naši domovini obrnejo na bolje. Mirno lahko trdimo, da ie najmanj štiri petine vsega prebivalstva v ■državi radostno vskfikalo, ko se je razširila vestf da se bliža konec nesrečnega vladanja Nikole Pašiča. A mahoma se je položaj spremenil. Znani Svetozar Pribičevič je v odločilnem trenutku priskočil Pašiču na pomoč. Zbral je iz demokratskega kluba 15 poslancev, med katerimi pa ni nobenega Srbijanca, ampak samo nekaj Srbov iz Hrvatske in Vojvodine ter taki »Hrvati« kot so Wilder iz Jungbunzlaua, Edo Lukinič, bivši oproda o-grskih ministrov, dr. Grisogono itd. Na Pribičevičevi strani se držijo tudi zagrizeni demokrati iz Slovenije. Njih voditelja dr. Grega Žerjav in dr. Albert Kramer sta se takoj, ko sta zvedela, da se ruši Pa-šičeva vlada, pripeljala v Beograd. Najprvo je dr. Žerjav hujskal Pribičevičevce, naj ne pomagajo Hrvatom in Slovencem vreči Pašiča, ker bi to škodovalo demokratom. Ko pa je okeli 23. marca kriza dospela do vrhunca, se je glavni urednik Zerjavovega »Jutra« in »Domovine« pripeljal v Beograd in je silil v Pribičevičeve tovariše, naj u-skočijo od Davidovič-Koroščevega bloka. Tudi edini slovenski demokratski poslanec profesor Reisner se je pri-klopil k Pašič-Pribičevičevi družbi. Tako so se zbrali okrog Pašiča in Pribičeviča vsi proti-Ijudski politiki. To je družba ljudi,, katera bo tudi naprej denar ubogih davkoplačevalcev uporabljala za umazane, krivične in osebne namene. Našli so se pravi tovariši iz onega tabora, ki imajo edini in glavni cilj, s pomočjo krivice se vzdržati na vladi, prazniti kase in preprečiti vlado poštenih ljudi. Vladati, gospodariti hoče zopet umazanost, korupcija, krivica m sila. To so glavna načela Pašič-Pribi-¡čevičeve pisane družbe. Povdariti pa moramo, da je dobro, ker so se duhovi ločili. Naj gredo Pribičevič in slovenski demokrati tje, kamor spadajo: k Pašiču! Čiščenje, ki se je počelo v de- mokraiski stranki, moramo pozdraviti! Kar spada k korupciji, naj gre s Pašičem in Pribičevičem. Policajdemo-krati so se oklenili Pašča, pravi demokrati iz Srbije, ki se že od nekdaj berijo proti Pašiču, so pa ostali pod vodstvom poštenega srbskega politika Davidoviča, ki vidi v sporazumu podobno rajnemu Protiču edino zdravo podlago države. Pri sestavi svoje vlade se je Pašič skliceval na sen-žermensko mirovno pogMi smo prebivali kri in ne damo, da se brez krvi razruši, kar je s krvjo doseženo. Prišla bo diktatura!« — Pribiče-»ičeva policajdenvokratska družba je opozicijo napadala s »avstrijanci« in je dobila za to našteto se, kaj in kako vse so njeni člani od Pribičeviča do Bdo Lukiniča delali V službi nekdanjih madžarskih oblastnikov. Zlasti srbski demokrati so ostro napadali Pribičevičeve uskoke in klicev: »Izdajalci, kcrupcijonisti!« ni bilo ne konca ne kraja. V splošnem je vladna skupina od početka do konca seje kazala, da ji ne gre ne za državo in ne za red v njej, »mpak samo za moč in oblast vladnih strank v državi in rad državo. To se posebno dobro vidi v odboru za verifikacijo ali potrjevanje poslanskih mandatov. V tem odboru eni radikali naravnost zagovarjajo in priporočajo nasilje, naj se hrvatskim poslancem mandati ne samo ne potrdijo, temveč uničijo in poslanci stavijo pred sodišče po zakonu o »zaščiti države«, drugi hočejo zavlačevati verifikacijo dto skrajnosti s tem, da skušajo poprej še kakega Pribičevičevca spraviti v odbor ter da od sej izosta-jajo, med tretjimi se pa končno najdejo tudi poštenjaki, ki tako ravnanje obsojajo. Najbrž se bo iz radikalnega kluba oddvojilo par poslancev in bivših ministrov, ki ne •odobravajo zveze s Pribičevičem «ploh in ki posebej še obsojajo nasilno in nepostavno početje vlade. , Vodstvo demokratov je pod predsedstvom Ljube Davidoviča izključilo Pribičevičevo družbo iz stranke, Pribi-čevič se pa sedaj roti, da tega ne prizna in da bo še več pristašev dobil na svojo stran. V ponedeljek popoldne se je vršila kratka seja skupščine brez opozicije. Obravnavale so se nekatere pogodbe s sosednimi državami. Po zaključku seje je vlada izjavila, da se mora za skupščino še le najti delo in da bodo seje sklicane po potrebi. Vse kaže na to, da bi radikali radi napravili volilno vlado ter do volitev, ki bi se vršile tako nekako v prvi polovici oktobra ali pa še malo prej, vladali brez parlamenta. Bolgarija. Podpisana je pogodba glede izplačila okupacijskih stroškov od strani Bolgarije. Protokol so podpisali zastopniki Francije, Angleške, Italije in Bolgarije. Protokol določa okupacijske stroške v znesku 25 milijonov zlatih fran kov, ki jih mora plačati Bolgarija tekom 10 let, začenši s 30. septembrom t. 1. Po sklenjeni pogodbi je nagovoril predsednik medzavezniške komisije bolgarskega zunanjega ministra Kalfova z besedami, v katerih izraža popolno zadovoljstvo ter upanje, da je s tem činom storjen važen korak v interesu miru in reda v vzhodni Evropi. Težko finančno breme, ki ga je prevzela Bolgarija, nudi jamstvo, za njeno lojalnost in miroljubnost. Minister Kalfov se je zahvalil za tople besede in iskrenost članov medzavezniške komisije, ki so končno rešili to pereče vprašanje. — Bolgarija je sklenila tudi z Avstrijo pogodbo, ki vzpostavlja redne pravne odnošaje med obema državama. Na Češkem se je v zadnjem času razikrilo vse polno umazanih kupčij in zlorab od strani državnih organov pri raznovrstnih nabavah za državo. Na državno škodo se je tržilo s špiritom, bencinom in velike goljufije so se razkrile tudi pri nabavah avtomobilskega materijala za vojaštvo. V umazane kupčije so zapletene tudi višje uradne osebe in sedaj se bo osnovala medministrska preiskovalna komisija, ki bode revidirala vse državne dobave v zadnjih letih, da se iz-slede vse neredmosti in kaznujejo krivci. Francija. Ministrski predsednik Poincare je sestavil novo vlado, ki je spremenjena le glede nekaterih ministrskih sedežev , drugače je pa politično popolnoma enaka prejšnji. Do krize in nove vlade je prišlo najbrž le radi tega, da se najde povod za odlaganje volitev, ki vladno večino nič ne mikajo. Vlada bo skušala izvesti finančne zakone, s katerimi naj se prištedi državno premoženje in bo pred vsem nadaljevala delo obnove, povračil in miru. Glede notranje politike bo skušala vlada rešiti začasni načrt za obnovo dežele, izvesti reformo dohodninskega davka in pokojninskih zakonov, ne da bi pri tem povzročala izdatke, ki bi se ne dali kriti iz rednih dohodkov. Vlada bo vetrajala neizprosno na vzdrževanju ravnotežja v proračunu. Politika obnove opustošenih krajev se bo nadaljevala. Rusija—Rumunija. Na Dunaju zborujejo zastopniki sovjetske in rumun-ske vlade, da rešijo razna med Rusijo in Rumunijo sporna vprašanja. Najbolj boleča točka v medsebojnih odnošajih obeh držav je vprašanje Besarabije. Glede tega se je izrazil ruski zasotpnik Steklov: »Če hoče živeti Rumunija z Rusijo v trajnem miru, naj se odpove Besarabiji. Če pa Rumuni tega ne storijo, bodo doživeli tragedijo.« VSEM DRUŠTVOM PROSVETNE ZVEZE V MARIBORU. Krščanisko-sccijalna prosvetna in izobraževalna društva morajo porabiti vse razpoložljive sile za boj proti pijančevanju med našim narodom. Zlo pijančevanja in zlorabljanja alkoholih pijač je pri nas tako veliko in tako ukoreninjeno, da mu bo le z enotnim, krepkim odporom odporom mogoče priti v okom. Statistika in grozeči opomini naših zdravnikov, narodnih gospodarjev in vzgojiteljev o alkoholizmu med nami govore preveč glasno, da bi jih kdorkoli mogel preslišati in prezreti. Zato naroča Prosvetna zveza v Mariboru vsem včlanjenim izobraževalnim in prosvetnim društvom v smislu čl. 10, točka 3, svojih pravil: 1. Da določi vsak društveni odbor osebo (odbornika), ki se bo posvetila z vsem srcem temu perečemu vprašanju. Pri vsakem društvu je ustanoviti odsek za gojitev treznosti. 2. Vsak društven odbor mora polagati pa še posebno pažnjo na sledeče: a) da se izpolnjuje naredba pokrajinske uprave za Slovenijo, oddelek za notranje zadeve, štev. 41.573, dne 13. II. 1923, ki govori o pobijanju pijančevanja; b) da se prepreči navzočnost šoloobveznih otrok v i gostilnah brez spremstva starišev ali odraslih, a tudi v : Spremstvu teh se jim ped 16. letom starosti ne sme da- i jati alkoholnih pijač; c) da se ne toči in prodaja žgane opojne pijače od sobote ob 6. uri zvečer do ponedeljka do 11. ure dop. č) da ne odreka gostilničar hrane gostu zato, ker ne uživa epojnih pijač; d) da se opozori pristojno oblast na gospodarja-pi-janca pre^ predno bo zapravil s pijančevanjem večino svojega premoženja v svojo škodo in v škodo svojcev. ki bi zato lahko postali siromaki in padli kot taki s časom v breme občine in države. 3. Vsa društva morajo brezpogojno uveljaviti ob raznih društvenih prireditvah misel treznosti in rmemosti. Vse prireditve se morajo končati vsaj ob običajni krajev-no-policijski uri. Na sporedu ne «me nikjer stati n. pr., da bo poskrbljeno za dobr'o kapljico ali kakorkoli t* pijačo. Enako se ne sme rabiti nikjer na sporedu beseda »veselica«, ki jo je nadomestiti z besedo »prireditev« ali siično. 4. Društva ne smejo vprizarjati gledaliških predstav, ki se v njih pijančuje, ali ki izražajo drugače preveliko posurovelost. 5. Nobeno društvo ne sme imeti sej in sedeža v gostilni. 6. Društvene prireditve v gostilnah je treba zabranje-vati z največjo odpornostjo in ako ni jamstva, da to ne bo prilika za zapravljanje denarja in za pijančevanje, je treba tako društveno prireditev brezobzirno zabraniti. Pri vseh društvenih prireditvah morajo biti na razpolago tudi brezalkoholne pijače po zmernin cenah. 7. Vsako društvo mora paziti, da noben njegov član društvu ne bo delal sramote s pijančevanjem. Proti članom, ki v tem oziru kaj zagreše, naj se postopa disciplinarno. 8. Društveni odbor naj zainteresira krajevno izobra-ženstvo, da se s strokovnimi predavanji, zlasti pa z dobrin» vzgledom udejstvuje v borbi proti pijančevanju. Vsako včlanjeno društvo mora Prosvetni zvezi v Mariboru v slehernem četrtletnem izkazu o društvenem delu izčrpno poročati, kako se izpolnjujejo gornje določbe, ki jih je obravnavati pri odborovih sejah, razglasiti vsem društvenim članom in nabiti na vidnem mestu v društvenih prostorih. Odbor Prosvetne zveze v Mariboru. Tetfeoske novice. S čim se že hvalijo demokratje. Komaj par dni sta v vladnem objemu g. Pašič in polica/demokrat Pribičevič, se že hvali dr. Žerjavov o »Jutro«, mariborski »Tabor« itd., da so slovenski demokratje, ki imajo samo enega prigo-ljufanega poslanca, profesorja Reisnerja, ki podpira Pa-šdč-Pribičevičevo trhlo vlado, dosegli to-de: Ukinitev ku-luka za Slovenijo in ustavitev vseh prepriprav za občni zbor Kmetijske družbe. Sami laži-uspehi. Javnost dobro ve, kako se je ravno Jugoslovanski klub boril proti kulu-ku in kolikrat smo že objavili v »Gospodarju«, kako je na zahtevo naših poslancev večkrat izjavil notranji minister, da se kuluk v Sloveniji ne bo izvajal. Uspeh naših 21 poslancev bi si rad prilastil sedaj eden prigoljufan demokratski poslanec. Kmetijska družba, ki ima denar ter premoženje, je že davno trn v peti naših demokratov. Demokratskih kmetov ni, a kljub temu bi se rad dr. Žerjav na ta ali oni način priplazil do premoženja Kmetijske družbe in ga potem izrabil na prav ostuden način za demokratske malhe. Kot vladni hlapci in petolizniki radikalov so demokratje dosegli toliko, da je notranji minister ustavil predpriprave za občni zbor Kmetijske družbe. Pa predno se bo Žerjavu posrečilo stegniti že radi potvorbe menic na šestmesečno ječo obsojeno nepošteno roko po premoženju Kmetijske družbe, Pašič-Pribičevičeve vlade že davno več ne bo. Takih laži-vspehov kot sta ravnokar •označena, se lahko veseli samo slovenska demokratska stranka, ki ima samo enega — prigoljufanega poslanca. Si bo treba dobro zapomniti! Zasluga Jugoslovanskega kluba in še posebno njegovega načelnika dr. Korošca je, da je pripeljal Radičeve poslance v zbornico. Radičevi poslanci so bili pripravljeni oprijeti se resnega političnega dela in skupno z našimi poslanci se boriti proti nepoštenostim, ki jih je uganjala s Slovenci ter Hrvati Pašičeva vlada. Ravno v trenutku, ko je šlo za to, da se požene s pomočjo radičevcev Pašiča od vladne mize, pa je Pribičevič in slovenski demokratje uskočili k Pašiču in podprli njegovo vlado, čez katero so poprej najbolj zabavljali. Pašič in Pribičevič se sedaj iz strahu pred padcem branita potrditi mandate Radičevih poslancev in na ta način zapirata s pomočjo dr. Žerjavove stranke Hrvatom pot do Tesnega političnega dela. Slovenski kmet, delavec in o-brtnik si morajo dobro zapomniti, da sta ravno Pribičevič in dr. Žerjav kriva, da lahko Pašič še nadalje pašuje nad Slovenci in Hrvati. Pošte v Sloveniji. Zadnje pol leta je beograjska vlada dala ukiniti celo vrsto pomožnih pošt na Slovenskem Štajerskem. Naši poslanci so dne 7. decembra 1923 vložili na ministra za pošte vprašanje, ali misli ukinjene pošte zopet upostaviti in nakazati za nje dovolj kredita. Te dni je dobil narodni poslanec Franjo Žebot od ministra Vukičeviča pismen odgovor št. 1336 v katerem pravi, da je odredil višje nagrade za pomožne pošte. — Tozadevni krediti so tako visoki, pravi minister, da se bo ugodilo upravičenim zahtevam vzdrževateljem pomožnih pošt ter da se ukinjene pošte zopet otvorijo. — Opozarjamo vse kraje, kjer je poštno ravnateljstvo ukinilo pomožne pošte, da se pobrigajo in zahtevajo takojšnjo otvoritev pošt. Poslanec Žebot je o tem obvestil pošnto ravnateljstvo v Ljubljani. — Za poštno zvezo med Mariborom in Gornjo Sv. Kungoto je poštno ravnateljstvo obljubilo poslancu, da se bo zopet upeljala vozna pošta dvakrat na teden. Poslanec Jakob Vrečko je ob priliki razprave o proračunu ministrstva pošte govoril v imenu Jugosl. kluba glede razmer, ki vladajo pri poštah v Sloveniji. Pod sedanjo vlado (Pašičevo) opožamo pri pošli povsod nazadovanje. Poštne zveze so vedno slabše. Finančni minister ne daje dovolj kreditov, da bi Slovenija imela za svoje gospodarske potrebe dobre poštne in telefonske zveze. Značilno na primer je, da je za pomožne pošte v Sloveniji določenih samo 80.000 D. V Sloveniji js 220 takih pošt. Mesečno torej pride na eno samo 30 D. To je sramota. Dočim po Srbiji ustanavlja vlada nove avtomobilske poštne zveze, v Sloveniji stare zveze z vozno pošto ukinjujejo. Za poštne uslužbence, osobito poštne šele na deželi se premalo skrbi. Niti obleke in obuvala jim ne daje poštna uprava v redu. Poslanec Vrečko zahteva, da se čimprej vrnejo našim vlagateljem vloge, katere so vložili za časa Avstrije v bivšo poštno hranilnico. Večina zbornice je odobravala govornikova izvajanja. Shod SLS za Celje in okolico se vrši v nedeljo, dne 6. t. m., ob pol osmih zjutraj v vrtni dvorani hotela »Beli vol« v Celju. Na shodu govorijo dr. Anton Ogrizek in drugi. Somišljeniki, skrbite, da bo nedeljski shod sijajna manifestacija avtonomistične misli! Županska tečaja v Ljutomeru in Murski Soboti. — Na županskem tečaju v Ljutomeru dne 23. marca je bilo 54 udeležencev. Otvoril in vodil ga je g. okrajni glavar dr. Hubad. Prvi je predaval g. okrajni glavar sam in sicer o denarnem gospodarstvu občine. Nato je predaval g. okrajni komisar dr. Mlinar o občinski samoupravi, o dolžnosti občin glede cest, itd. Gospod podpolkovnik Jurkovič je z navedbo najrazličnejših slučajev razložil določbe vojnega zakona. Najsijajnejše pa je uspel županski tečaj dne 25. marca v Murski Soboti. Udeležba je bila zares veličastna, nad 120 županov in obč. odbornikov, ki so do zadnjega kotička napolnili največjo šolsko dvorano. Po vojaškem referatu je predaval gospod okrajni glavar Lipovšek o občinskem gospodarstvu v širšem pomenu besede, vedno naglašajoč in vpoštevajoč posebne tamkajšnje razmere. Zelo izčrpno se je bavil z občinskimi pristojbinami, obračunom in proračunom. Gospod dr. Bralina je predaval o samostojnem občinskem delokrogu ter prepletel svoje predavanje s praktičnimi zgledi. Poslušalci so z živim zanimanjem sledili izvajanjem. Posamezne važne stvari so si zabeležili, v mnogih zadevah se je razvila živahna diskuzija. Upamo, da je posebno ta tečaj v živo zadel svoj namen: koristil bo oblastem in uradom, največ haska bodo pa od njega imele občine. Tečaju sta prisostvovala oba konceptna uradnika glavarstva in okraj ni tajnik g. Svoboda. Na županskemg tečaju v Kozjem 30. marca je bilo 30 udeležencev. Gospod dr. Vidmar je v triurnem predavanju poljudno razložil navzočim avtonomne pravice in dolžnosti občine. Govoril je obširno o domovinski pravici, o delu občine v nravstvenem in zdravstvenem oziru, o dolžnosti občine glede občinskih cest, o občinskem sodišču ter o stavbinskem in stanovanjskem vprašanju. Sploh je povdarjal in naglašal velike pravice, ki jih ipia občina, katerih se pa navadno ne zaveda. Vsi udeleženci so hvaležni gospodu predavatelju, za zanimivo predavanje, izrekli enoglasno željo, da priredi Županska zveza v doglednem času zopet enak tečaj. — S tem so županski tečaji na Štajerskem zaključeni. — Zanimanje za nje je pokazalo, da so bili potrebni in upamo, da so popolnoma dosegli svoj namen. Uredništvo in upravništvo »Našega doma« v Mariboru se je z 2. aprilom preselilo v Aleksandrovo cesto št. 6, I. nadstropje (Zadružna gospodarska banka) poleg frančiškanske cerkve. Tajništvo Slovenske ljudske stranke v Mariboru se je z 2. aprilom preselilo v Aleksandrovo cesto štev. 6, 1. nadstropje (Zadružna gospodarska banka) poleg frančiškanske cerkve. Mariborske novice. G. general Maister, 501etnik. Minulo soboto je slavil g. general Maister svojo 501etnico. Edini slovenski general je posebno po obmejnih občinah dobro znan in je tudi častni občan gotovo v vseh mariborskih okoliških občinah. G. generahi-jublilantu kličemo: Živel zdrav v našem obmejnem Mariboru, katerega j si osvobodil in pridobil Jugoslaviji! — Občni zbor mariborskega okrožja Jugoslovanske strokovne zveze se vrši v nedeljo, dne 6. aprila, ob 9. uri dopoldne v dvorani v Lekarniški ulici 6. Ce občni zbor ob napovedani uri ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje v istih prostorih in z istim dnevnim redom nov občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih članov. Za člane je udeležba obvezna. — Preselitev Prosvetne zveze v Mariboru. Vsem našim prosvetnim in izobraževalnim društvom naznanjamo, da se je Prosvetna zveza v Mariboru preselila v novo palačo Zadružne Gospodarske banke poleg frančiškanske cerkve. Od sedaj dalje je naslov: Prosvetna zveza v Mariboru, Aleksandrova cesta 6 I. — Čudma obsodba. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je vršila obravnava radi onega javnosti znanega poboja v Kamnici. Cela žalostna zadeva se je takole doigrala in končala: Dne 27. januarja t. 1. se je vršile v gostilni Marije Šerak v Kam-hici pri Mariboru veselica požarne brambe. Veselico je posetil tudi 401ekni delavec Matija Haložan iz Maribora v spremstvu svojega tovariša Štefana Strausa. Slednji se je začel brez vsakega povoda preparati v gostilni z A. Gozdnikom. Zet gostilničarke Štefan Pavišič in nekateri gostje so skušali Strausa pomiriti. Ker pa si razgrajač ni dal ničesar reči, so ga končno vrgli iz gostilne. To pa je razburilo Haložana, ki se je takoj za Strausom podal na prosto. Tam je začel iz svojega vojaškega revolverja streljati skozi gostilniške duri v sobo, kjer se je nahajalo vse polno gostov. Oddal je štiri strele ter zadel Franca Raj-terja v okolici 5. rebra na desni strani, Franca Marinška pod levo nosno kosjo, Štefana Pavišiča pod desnim gležnjem, Terezijo Gradišnik na desnem kolenu, Ivano Flakus pa nad gležnjem leve noge. Poškodbe so bile pri vseh težke, razun Ivane Flakus, ki je zadobila samo lahko telesno poškodbo. Haložan, ki svoje dejanje prizna, se zagovarja s pijanostjo. Obsojen je bil radi hudodelstva težke telesenc poškodbe in radi prestopka po čL 2 in 4 zakona o posesti in nošenju orožja na 18 mesecev težke ječe. Vsakdo, ki bo to čudivo obsodbo prečital, bo rekel: Veliko premalo so prisodila temu lopovu! Novo zvonenje v Guštanju. Kakor da je izbrisana zadnja sled povojnih neprilik je na praznik Oznanjenja Marijinega napolnilo neizkaljeno veselje vse sloje, in kar je več, tudi vse stranke širne guštanjske župnije nad slovesnostjo blagoslovljenja novih zvonov. Čudovito je slovensko srce navezano na lepo ubrano zvon-jenje in na zvonove. Zato je razumljivo, da se je zbrala dne 25. marca v Guštanju ogromna in raznolična množica iz vseh krajev. Mežiške doline in iz sosednjih far Mislinjske doline, celo bratje in sestre onstran meje so prišli, da vidijo in slišijo, če je nemara pri nas ta slovesnost prisrčnejša in lepša kot pri njih doma?! Radovednost jč bila tem večja, ker so guštanjski zvonovi prvi jekleni zvonovi v Mežiški dolini vliti od Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. V Mežiški dolini je : bila doslej kritika za jekleno zvonjenje skrajno ne- j ugodna in naravnost uničujoča. Livarski mojster Fr. Torlcar na Jesenicah pa je tej enostranski kritiki za- j enkrat temeljito zmešal štrene in pokazal s svojo tehni- j ko, da je mogoče z jeklenim zvonenjem presenetljivo ! posneti »dragocene« glasove bronastih zvonov, ter v j mehkobi glasu in brnenju zvokov zabrisati do skrajnih mej razliko med jeklenim in bronastih zvonenjem. To je bil presenetljiv in razveseljiv učinek, ki je prevzel srca vseh, ko so zaslišali »iz stolpa sem« prvo jekleno zvonenje, krasno ubrano v hrepeneč četvero zvok: des, e, ges, des. Pripomniti moram, da so trije jekleni zvonovi spretno prilagodeni še ohranjenemu bronastemu zvonu des. Blagoslov je izvršil preč. g. dr. Mortl, dekan ma- ! renberški, ki je kot Zilan znal ubrati v svojem krasnem cerkvenem govoru pravo struno za mehka, slov. koroška srca. Veliki zvon (1662 kg) je posvečen patronu I guštanjske župnije Sv. Ilju, kumovaia mu je jeklarna guštanjska, zastopana po svojem uradniku g. A. Ko-nečniku in svojem delavcu g. Fr. Sušniku, oba iz Gu-štanja; drugi zvon (1030 kg) je posvečen sv. Florijanu, kumovaia sta mu gospod in gospa Flora in Beno Kotnik pd. Lubas iz Podkraja, ki sta zvon' sama kupila; tretji zvon (670 kg) je posvečen Devici Mariji, kumovaia sta mu gospod in gospa Liza in Anton Steharnik iz Tolstega vrha. Po končanem obredu je zapel domači pevski zbor priljubljeno pesem »Zvonikarjeva«, godba pa je zasvirala našo himno: »Lepa naša domovina«. Vse se je vršilo zunaj cerkve, nakar se je služila v cerkvi slovesna sv. maša. Zunaj je pa začel poslovati tesar- j ski mojster g. Fr. Kave, ki je najprej po domači požarni brarnbi zaprl prostor za dviganje zvonov, potem pa odredil in vodil dviganje. Med zvoki godbe in j grmenjem topičev se je pomikal zvon za zvonom, ves ; ovenčan, počasi višje in višje, dokler ni nazadnje izginil j v zvoBikovih linah. Ob 2. uri popoldne so zvonovi zazvonili. Prigodil se ni noben -dogodijaj. — Farani gu- i štanjski so si s svojimi darovi postavili v zvonik trajen j spomenik. Naj še omenim, da stanejo zvonovi, postav- i ljeni v zvonik z vsemi pritiklinami vred 14 D 1 kg. Novi zvonovi pri Št. Janžu na Dravskem polju. Na i Cvetno nedeljo dne 13. t. 1. se nam bo izpolnila srčna želja: dobili bomo dva nova bronasta zvona, ki jih bomo v soboto popoldne slovesno sprejeli. Večji, »Lur- I ški zvon« tehta 1400 kg, manjši 600 kg. Naselitev navdušenega Slovenca pri Gornji Sv. Kungoti. Tukaj se je pretekli mesec nastanil in kupil bivšo posestvo in gostilno Vaupotič g. Frančišek Jerman iz ugledne hiše Jermanove v Trbovljah. Gospod Jerman in njegova družina je za Gor. Sv. Kungoto velika pridobitev, ker so zavedni Slovenci ter strogo ver- ' skega katoliškega prepričanja. Blagemu soobčanu in njegovi gospej pa kličemo iz srca: Dobro došel!, take ; značajne, odločne može in zavedne katoličane občina ■ silno potrebuje. Dopis iz Ceršaka ob Muri. Ko sem bil zadnje dni peteklega tedna po opravkih v Mariboru, sem si kupil j »Slovenca«. V tem listu berem, da so demokrati pod vodstvom znanega »freimaurerja« Pribičeviča priskočili Pašiču na pomoč. Naši slovenski in hrvatski poslanci i so Pašiča 24. marca vrgli. Vse je pričakovalo, da bo se- j daj vendar enkrat konec krivične velikosrbske Pašičeve vlade in slabega gospodarstva. A glejte, kaj se je zgodilo? Našel se je izdajalec, ki je še pomagal Pašiču zopet do vlade. To je bil vodja zagrizenih demokratov' Pribičevič. Ko sem to čital, sem izpljunil in vzkliknil: E, taki so! Mad nami ubogimi delavci in kmeti kričijo demokrati, kaki prijatelji naši so, a sedaj držijo »štan-go« tistemu, ki ga po celi državi proklinja vse, kar trpi. Iz »Slovenca« sem tudi povzel, da Pribičevič združen s slovenskimi demokrati, kateri izdajajo »Jutro«, »Tabor« in »Domovino«. Pribičevič, dr. Žerjav, dr. Kuko-vec, dr. Lipold, špindler, to je eno. To so tisti, ki so nas zopet predali Miklavžu Pašiču. In cirberška preroka Ferk ter Hercog bi rada nas uboge delavce in posestnike dobila v te sramotne mreže. Nikoli! Mi ostanemo zve sti krščanski stranki, katero je tu vodil naš nepozabni Anton Hauc. — J. K. Demokratje v Št. Juriju na Pesnici. Šentjurčani nam poročajo, da sta na Marijin praznik k njim prinesla svojo blagovest dr. Koderman in Voglar. Zdelavala sta radikale dn klerikalce kot pogubo države, pa nesrečneža še nisia slutila, da so isti čas slovenski demokratje v Belgradu že ležali v objemu radikalov, a v boju proti radikalni korupciji pa so ostali ravno ti nesrečni klerikalci in poštenejši demokrati, nego so slovenski. Neki kmet, ki niti ni naš somišljenik, je baje govornikoma štrene popolnoma zmešal, tako da jih tudi slavni nadučitelj Robnik ni mogel več razvozljati. Najsijajnejše na celi komediji je bdi menda le avto, s katerim sta se govornika vozila. Naši možje — in teh je bila večina — so se na tihem muzali, ko so demokratje ^koiinili« klerikalizem, kajti zadnja leta je tudi velika večina Šentjurčanov baje že sipoznala, katera stran ka edino resno dela za blagor ljudstva in države. Tistim pa, ki še danes ne vedo, kater» stranki bi se pridružili (taki ljudje se imenujejo menda »naprednjakk), bi svetovali, naj se dajo zdravniško preiskati, za katero stranko bi bolj »taubala«, ali pa na kakem sejmu pobarajo karten-'šlageroo, ali pa slednjič — kar bi bilo ravno tako »napredno« — štejejo po svojih knofih: demokrat — samo-«krat — radikal — lderikal, toda, pozor, pri imenu »kle-rikal« treba vselej zamižati in pljuniti, drugače gorje! Kaj pa z našo živino? Od Št. Jurija na Pesnici se posamezni živinorejci obračajo do nas z vprašanjem, kaka da je njihova občina izključena izmed onih, ki morejo živino čez Plavč naravnost v Nemško Avstrijo spravljati. Odgovarjamo jim, da morajo za vzrok vprašati pri svojem županstvu. Kakor je bilo že objavljeno, so naši poslanci za one občine, ki so se do njih obrnile, vse storili, da se je to dovoljenje doseglo, čeprav je na poročilo in predlog okrajnega živinozdravmika, velikega prijatelja samostojne-6ev, vlada prvotno to prošnjo odbila, češ, da je nepotrebno. Tudi nam se je čudno zdelo, da šentjurska občina im bala zraven, a smo si mislili, da ali te ugodnosti ne potrebuje, ali pa se ji prostovoljno odreče — samo na ljubo samostojnemu gospodu živinozdravniku, da ne bi njego «Spravila v zadrego. Umrla je pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Nanika Kram-berger v starosti 31 let. Pogreb blage pokojne se je vršil ob obilni udeležbi minulo soboto. Rajna je bila iz daleč znane, dobre in skoz in skoz krščanske rodbine Kram-berger. Naniki svetila večna luč, rodbini Krambergcr naše sožalje! Vrlim ptujskim fantom. Vsa narava se prebuja iz trdega zimskega spanja, vse se je oživelo, čas je tudi, da se mi ptujski fantje zbudimo iz dolgega vojnega in povojnega spanja. Kako smo bili poprej dobro organizirani. In sedaj? Povsod se razlega glas in klic: življenje, življenje! Obnova, obnova! In mK|e vedno spimo? Ne. ne smemo! Fantje na noge, hura, na noge, vabi nas klic naše organizacije, pridružimo si ji vsi vrli mladeniči! Obnoviti hočemo našega Orla, poživiti ga hočemo! — Zato, fantje v nedeljo, dne 6. marca 1.1. po pozni maši v društveno sobo minoritskega samostana na orlovski občni zbor. Fantje na plan! — Več fantov! Nepoštene roke na delu pri Veliki Nedelji. V noči dne 25. marca okrog enajste ure so hoteli do zdaj še neodkriti zločinci vlomiti v tukajšnjo cerkev. Sreča je nanesla, da sta se dva tukajšnja orožnika ravno ob gori navedenem času vračala iz službe ter tako nevede prepodila vlomilce. Poškodovali so le vrata na moški strani. Na sumu je neki zloglasni Prejac, ki je tudi oropal cerkev pri Sv. Lenartu in se je dotični ravno imenovanega dne potikal tukaj okrog. Prejac ima na vesti več vlomov in je že dalje časa od oblasti zasledovan. Nastopa zelo predrzno ter se nenadoma pojavi zdaj tu zdaj tam. Tudi po vinskih kleteh so začeli stikati neki, pa ne od države postavljeni financarji. V neki kleti so se zadovoljili s krompirjem, ker vina niso našli. O čem govorijo v Zavrču? Pri nas se sučejo ter vrtijo javno pogovori vedno krog nebodigatreba šolnika Trohe in krog agrarne reforme. Zavrčka agrarna reforma ni namreč čisto nič druzega, nego nekaka podružnica Samostojne stranke. Vsak najemnik ima cunjo »Kmetijski list«. Ako ga vprašaš: »Kedo ti je plačal časopis?« »Jaz sam ne«, ti bo odgovoril, »ampak naročnina za list se vračuna pri najemnini.« Neka stranka je pošiljala vselej »Kmetijski list« nazaj. O tej zavrnitvi lista je obvestilo tajništvo Samostojne eksšolnika Troho. Ta je stranko pozval k- sebi in jo nahrulil: »Ker pošiljate nazaj »Kmetijski list«, niste vredni dobrot agrarne reforme, ker se upirate podpirati stranko, ki deli zemljo!« Treba pa tudi pribiti, kako postopa ta naduti šolnik pri razdelitvi zemlje. Ubogi viničar, ki ima celo kopico otro,k ne dobi zemlje, čisto gotovo pa nobeden ne, ki ni Trohov pristaš. Zemljo dobivajo po večini dobro založeni slaboslojni gruntarji. Eksšolnik Troha pa je pobasal v svojo malho kar en velik kos njive in dva travnika. A nima nič živine, ampak krma roma nekam na Hrvatsko. Kakor je namreč skoz in skoz gnila ter pokvarjena Samostojna stranka, tako je krivična od njenih pristašev izpeljana agrarna reforma. Zanimivosti iz Majšperga. Naš kraj se industrializira. Za novi premogokop se gradi sedaj elektrarna in ozkotirna železnica iz Pragerskega. Pri vsem tem delu pa so domačini potisnjeni popolnoma ob stran. Z gnje-vom in srdom gledamo, kako nam tuji delavci, Rusi, takorekoč izpred ust jemljejo košček kruha, ko imajo v svoji domovini dovolj dela in jela. Naši ljudje pa, zelo potrebni zaslužka, ker jim zemlja ne daje dovolj živeža, ne dobijo dela na domačih tleh. Rusko delavstvo nam je pokvarilo tudi vodo, tako, da je sedaj pet vasi tukajšnje občine brez pitne vode. Okrajno glavarstvo v Ptuju jim je dovolilo posluževati se te vode pod pogojem, da je ne skvarijo. Ker so to dovoljenje zlorabili, pričakujemo od okrajnega glavarstva, da nas zaščiti. V nedeljo, 30. marca se je vršil pri nas sestanek somišljenikov SLS. Izvolil se je novi odbor v katerem so naši najboljši možje. Zdaj pa na delo za okrepitev naše organizacije! Edino z uresničenjem njenega programa pridemo k zboljšanju vsega našega gospodarstva. Saj vidimo pod lastnim pragom, da beograjski centralizem ne pozna drugo kot samega sebe. Za nas in naše potrebe ni in ne bo imel smisla. Avtonomija je naša rešitev in za to se bori Slovenska ljudska stranka. Nstrodni poslanec Davorin Krajnc, ki si je pozimi zlomil nogo, je toliko okreval, da se je vrnil v Beograd. Hodi še sicer s težavo, a s pomočjo palice in tovarišev vendar prihaja v klub, da vrši svojo poslansko dolžnost. Orel—Šoštanj. Med tem ko je večina mladine norela po predpustnih veselicah, se je naša orlovska mla-dež tiho in vztrajno vadila v svoji sicer skromi, a ljubi ji telovadnici. Sadove truda so pa pokazali Orli na Marijin praznik v lepo uspeli akademiji, ki se je vršila v hotelu Linion«. Poleg brezhibno izvajanih prostih vaj članov, članic, nižjega in višjega fantovskega naraščaja ter gojenk in mladenk smo občudovali zlasti drzne skupine dvanajsterih članov, pogumne nastope deklama-iorjev, malih in velikih, ljubko pesmico naraščajskega zbora ter naravnost dovršeno petje zelo težkih skladb moškega zbora pod vodstvom g. organista Vinko Satler-ja. Izredno navdušenje in priznanje je poleg korajžnega govora Orliča Zapušeka izzval zlasti slavnostni govornik br. Josip Medved, ki je v svojem pesniško zasnovanem skoraj polurnem krasnem govoru na podlagi svojih vojaških izkušenj utemeljeval važnost in potrebo lepe orlovske organizacije. Akademijo je zaključil č. g. kaplan Pavel Gril, na čigar ramah je kakor vedno slonelo glavno breme priprav, z zahvalo vsem prijateljem šo-štanjskega Orla ter povdaril da je današnja akademija nudila sliko samo enega dela celotnega orlovskega programa, ki gre veliko globlje in hoče vzgojiti res nov, boljši rod, ki ne bo iskal zabave samo po gostilnah in beznicah, katerih je pri nas toliko, da se človek niti obrniti ne more, da ne bi s te ali one mu udarilo na uho divje vpitje in razgrajanje. Naš Orel pa je pokazal, da je ostal zvest svojemu geslu — naprej in navzgor in mi mu k zadnjemu uspehu iskreno čestitamo. Bratje Orli, ne zmenite se za psovke in blato, s katerim vas obmetavajo zagrizeni nasprotniki — vi stojite previsoko nad njimi, da bi vas mogla njihova umazanost zadeti. Spomini na rajnega zlatctnašnika Cizeja in na ¡njegovo sestro. Od Šmartna pri Velenju poročajo. Pri nas smo pokopali blagega našega č. g. župnika in zlato-mašnika Fr. Sal. Cizeja. Ž njim smo izgubili dobrega dušnega pastirja, ki je želo požrtvovalno pastiroval med nami nad 30 let. V svojih mlajših letih je bil med otroci zelo priljubljen katehet. Kar nas je bolj srednjih let, se z veseljem spominjamo, kako smo svojega kateheta Jjubili in kako nas je s svojo milo besedo lepo učil in vzgajal. Do svoje zadnje bolezni nam je rajni gospod nedeljo za nedeljo tako lepo priprosto z zgovorno besedo oznanjeval božjo besedo. Pogosto nam je priporočal prejel sv. zakramentov in je vsakemu rad ustregel v spovednici. Rad je obiskoval tudi bolnike. Seve, radi visoke starosti in radi bolne noge ni mogel v hribe, toda, kamor je mogel, je rad pohitel k bolniku. Skratka: v njem smo imeli zelo dobrega dušnega pastirja. Pa tudi v drugih zadevah je bil naš najboljši zastopnik in svetovalec. Bil je v prejšnjih letih, ko se je nemčurstvo silno širilo po šaleški dolini, eden glavnih stebrov slovenstva. Zato smo ga mnoga leta volili v okrajni za-fjtop in v občinski zastop, bil je odbornik Kmetijske družbe, odposlanec okraja v odboru Južnoštajerske hranilnice v Celju, vodil je izobraževalno delo med nami itd. Bil nam je tudi vzgled in svetovalec v umnem gospodarstvu, zlasti v sadjarstvu. Za vse njegove velike zasluge med nami ga je izvolila občina trg Velenje za svojega častnega občana. Zlasti ene poteze njegovega življenja, vskd katere smo ga vsi tako ljubili, ne bomo pozabili, namreč njegove prijaznosti in ljubeznivosti. Kakor se je znal rajni gospod lepo vesti tudi med najvišjo gospodo, ravno tako pa je prijazen, ljubezniv in postrežljiv bil tudi nasproti najpriprostejšemu človeku. Ni čuda, da smo zlato mašo rajnega gospoda župnika z največjim veseljem praznovali. Tedaj smo vsi tekmovali med seboj, stari in mladi, tržani in kmetje in delavci, da bi dobremu gospodu izkazali svojo vdanost in j ljubezen. Tedaj smo vsi iz srca Boga prosili, da bi nam gospoda zlatomašnika ohranil še mnogo let. Res je bil do zadnjega še čudovito čil in krepak. Toda letos na Novega leta ga je bolezen nenadoma položila na bolniško postelj. Dva meseca smo se bali in upali, dokler ni v četrtek, dne 6. marca zvečer zvon žalostno zapel in nam naznanil, da gospoda župnika Cizeja ni več. In ko smo ga polagali v grob, se je vkljub skrajno-slabemu vremenu zbrala prav vsa šmartinska župnija, so prihiteli premnogi iz sosednih župnij in je prišlo 23 njegovih duhovnih sobratov izkazat mu zadnjo čast. Ko mu je škalski g. dekan govoril ginljivo v slovo, pač ni ostalo nobeno oko suho. Ko smo se pa poslavljali od njegovega groba, je šel od ust do ust glas: Tako dobrega gospoda bomo težko kedaj zopet dobili. Minulo je ravno teden dni od pogreba gospoda župnika, kar se raznese kakor blisk po župniji glas: Sestro rajnega gospoda," ki aiu je ves čas njegovega župnikovanja med nami skrbno gospodinjila, je zadela kap. Po enotedenskem hudem trpljenju jo je pa smrt rešila nadaljnih muk. In na Marijin praznik se je zopet zbrala cela župnija na pokopališču, da smo jo položili v grob poleg njenega brata, in zopet se je skoro sleherno oko napolnilo s solzami. Saj rajna Pepca, kakor smo jo imenovali, je bila nad vse blaga žena in njena nenadna smrt nas je vse pretresla. Bila je globoko pobožna, ter je vsako nedeljo prejela sv. zakramente, vsak dan je pa posvetila s tem, da je bila pri sv. maši. Bila je marljiva, ■kakor mravlja in čeprav je bila stara že črez sedemdeset let, je nisi videl nikdar brez dela. Bila je tiha in skromna, kakor bi je ne bilo pri hiši. Župnijskim poslom je bila dobra mali, zato so tudi posli, ki so prišli v žup-nišče, tam tudi ostali. Bila je usmiljena do revežev in ni nobenega odpustila brez daru. Zato jo je pa tudi cela župnija kakor njenega gospoda brala spoštovala in ljubila. Zato jo je sedem duhovnikov in skoro toliko ljudstva spremili h grobu, kakor njenega brata. — čudna so pota božje previdnosti. Skupaj sla skoro celo življenje živela, skupaj sedaj tudi počivala! — Vsi pa, ki smo se z žalostjo od Vaju ločili. Vama kličemo: Počivaj ta sedaj od vsega truda in da se kedaj zopet vidimo pred večnim Bogom! Shod naše stranke v Šmarju pri Jelšah. Dne 25. marca smo imeli pri nas shod SLS pri g. Gradu. Govoril nam je g. dr. Ogrizek iz Celja. Dvorana je bila nabita zborovakev. Med zborovanjem je napravil medklic predsednik slabostojnega odbora, pa skoraj bi bil zle-tel na prosto. Ko je nazadnje dobil besedo, se je začel jokaje repenčiti, a cela dvorana je enoglasno začela klicati: Dol ž njim, slabostojnežev ne bomo poslušali! — Predsednik shoda Turk je dal na glasovanje, če še sme | drug slaboslojni tovariš nekaj povedati; vsi so odločno ; rekli: »Jok!« S tem sta bila slavna govornika gotova in j ž njima vred smo tudi slabostojno izročili dolgi več- ; nosti. izrekla se je popolna zaupnica Jugoslovanskemu j klubu in z »živijo dr. Korošec« se je shod zaključil. — j Gospodu dr. Ogrizeku lepa hvala in dobrodošel še več- i krat! Krajevnim odborom SLS smo poslali zadnji teden I okrožnico. Prosimo, da v okrožnici naročeno natanko j izvedete! Potem boste imeli v slučaju volitev prav lahko j delo! Krajevne odbore SLS, katerim smo okrožnici pri- j ložili rumen opominski listek, prosimo, da tudi na tem ] listku naročeno takoj izvršijo! — Tajništvo SLS v Mariboru. Slajnča vas pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Na gostiji Lukman—Lah v Slajnče vasi je bilo nabrano za Dijaško večerjo 146.50 D. Bog povrni! Prošnja. Okrajno sodišče v Murski Soboti kot varstvena oblast išče siroto Otona Maitz iz Serdice, okoli 14 let starega, ki se nahaja od leta 1918 pri nekem posestniku na bivšem Spodnjem Štajerskem v oskrbi. Do-tični, ki ima fanta v oskrbi, oziroma vsak, ki mu je kaj znano o njeni, se prosi, da javi gori navedenemu sodi- j šču, kje in pri kom se fant nahaja. četrta številka »Našega doma« prinaša uvodoma S Fr. žarnov članek: Naše kmetijstvo, ki je s syojimi statističnimi podatki velezanimiv in poučen. — Savinjka: Na svetovnem odru — pesem. Kakor je v 3. številki dr. A. Biserijanski napisal slavospev Prlekiji, tako nam tokrat Kartuzijan poda kaj lepo sliko: Iz konjiškega okraja. — A. Boštele nadaljuje irsko povest: Kralj moči. Opozarjamo še ponovno, da kdor želi imeti to zanimivo povest v celoti, naj naroči »Naš dom«, ker ustre žemo še sedaj lahko s prvimi številkami. Za dijaško semenišče v Mariboru so poslali cd Sv. ■: Ruperta v Slov. goricah kot velikonočno pisarvko 414 jajc i in 5 kg masti ter klobas. Bog povrni vsem blagim daro- j valcem! Na gostiji Prapotnik-Medik pri Veliki Nedelji so nabrali svatje 135 dinarjev za Dijaško kuhinjo v Mariboru. PrisTona hvala! Dar. Rihard Tišler ter Josip in Marija Demšič, trgovci v Velenju, so darovali mesto venca na grob pokojnega veleč. g. župnika Fr. Cizeja za Dijaško kuhinjo v Mariboru 200 D. Prisrčna hvala. j Izkaz darov za Dijaško večerjo v mesecu marcu. — : Dekleta župnije Sv. Jakob v Slov. goricah nabrala 600 ■ dinarjev. — Pri poroki g. Lovro Kuhar—Marija Šičer- j nik se je nabralo 255 D, Na gostiji Predikaka v Pleterjih i in Mustafa v Zapečji vasi je vesela družba nabrala 221 i dinarjev. — Na gostiji Maks Koser—Lizika Koepek v j Sp. Dupleku so gostje po licitaciji jagnjeta nabrali 200 dinarjev. Na gostiji Brunčič—Cvikl, Sv. Peter pod Mariborom so gostje nabrali 164.25 D. Na gostiji Wudler— i Dvoršak, Sv. Jakob v Slov. gor., gostje 155 D. Posojilnica v Slatini mesto venca na grob svojega bivšega odličnega tajnika, g. bučkega župnika Jakoba Krajnc 150 dinarjev. Na gostiji Lukman—Lah, Slanjča vas, gostje nabrali 146.50 D. Na gostiji Fr. Erlih—Marija Majcen v Mezgovcih gostje darovali 125 D. Gospod špiritual Vek. Skuhala 100 din. in enega kovača, skupaj 110 D. Ob- j činski odborniki v Jarenini ob priložnosti občinskega računa nabrali 102.50 D. Na gostiji Lipša—Budja v Bunčanih nabrano 90 D. Gospod nadžupnik Fr. Korošec mesto venca na grob umrlega župnika Jakoba Krajnca v Bučah (med temi tri kovače) 60 D. Na pogrebu Franca Laufer in njegove tašče Lize Bezjak pri Sv. Rupertu v Slov. goricah nabral Ivan Vrlič 50.50 D. Franc in Terezija Ogrizek v Rog. Slatini mesto venca na grob umrlega župnika Jakoba Krajnca 50 D. Na posvetitvi družine Eilec v Ihovi 43.50 D. Pri enaki posvetitvi Lovro Maričnik na Benedičkem vrhu 35 D. Župnik Josip Weixl, župnik pri Sv. Križu na Murskem polju kot kruh sv. Antona za Dijaško večerjo 25 D. Štefan Roj-nik, višji rač. svetnik v pok., Rogatec 20 D. Iz »Glasnika« kruh sv. Antona 15 D. Po enega kovača so darovali razun že navedenih: Angela Korber, Orova vas, župnik Jodl, nekdo iz Zavrč, župnik A. šebat, Mara Pohar, Maribor in župnik Fr. Gomilšek, skupaj 60 D. — Blagajnik Dijaške večerje se v imenu dijakov prisrčno zahvaljuje za vse sprejete darove in še zanaprej prav rad sprejema za svoj sklad zaostale kovače. Opozarja pa zopet, da ste Dijaška večerja in Dijaška kuhinja dve ločeni ustanovi ,ako tudi so obeh skoz in skoz isti dijaki deležni. — Le za prvo, to je Dijaško večerjo je blagajništvo v Ci-rilovi tiskarni v Mariboru. Priporoča se še naprej odbor Dijaške večerje. Zakon o volilnih imenikih in Zakon o občinskih volitvah se dobi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Krasne razglednice za Velikonoč se dobijo v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. , Bogati bi hoteli postati vsi, ali varčevati o pravem , času in na pravem mestu, to zna malokdo. Napačno varčevanje, pravzaprav razsipavanje denarje, je kupovanje slabega blaga, posebno, če gre za blago, ki se vsak dan uporablja ter se mora često prati. Našim čitateljem, ki potrebujejo tkanine, šifon, izgotovljeno perilo, obleke, pletenine itd., priporočamo, da se z zaupanjem obrnejo na najstarejšo trgovsko hišo, ki je na najboljšem glasu, na tvrdko R. Miklauc, Ljubljana 371, kjer lahko dobe v vseh zaželjenih količinah in cenah izgotovljeno perilo in j obleke, ali pa po meri izdelane v lastnih delavnicah. Kar v potrebujete, to je Elzafluid To pravo domače sredstvo, katero prežene vaše bolečine. Poizkusna pošilj- ka 27 din. Lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja, Blxa-frg št. 341, Hrvatska. Dobro uro imeti je želja vsakega človeka, ker vsaki t«, kako je neugodno, ako se ne ve nikdar pravega časa. Znana tvrdka ur H. SUTTNER, LJUBLJANA št 992, Slovenija, zahvaljuje svoj dober glas resničnosti, da vsaka ajent ura ima natančni in trajni stroj. Kdor kupi pri Sutt-aerju uro, je siguren, da poseduje najboljši stroj, ter si ptihrtiu s tem jezo in popravilo. Krasni cenik tvrdke H. Suttner vsebuje še veliko izbiro, tudi razne druge zlatnine ta srebrnine ter drugih sličnih potrebščin. I24§ Zgodba o nevidnem človeku. V «Straži« je izhajal ekozi mesece podlistek pod zaglavjem «Zgodba o nevidnem človeku.* Zgodba je v zelo lepi slovenščini in prevedena iz angleščine in je po svoji vsebini zelo zanimala naše naročnike in čitatelje. Tiskarna si je sedaj preskrbela ponatis te mične zgodbe in je izšla že tudi knjiga, ki se dobi za 7 dinarjev v prodajalni Cirilove tiskarne. Knjigo zelo toplo priporočamo vsem bralnim društvom. LEPOTA? SVEŽOST? MLADOST? Priljubljena vnanjščina? Vse to si lahko prihranite in zabranite prerano ostarel os t edino z racijonelnim negovanjem vašega obraza, vašega telesa, vaših las in zobl Izvanrednega delovanja so fa črez 25 let priljubljeni Elza-preparati za negovanje lepote: E!za-obrazna in kožo obvarujoča pomada (2 lončka s paok /anjem in poštnini" 25 dinarjev), Elza-pomada za rast las (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev), Elza lilijno milo lepote (4 kose s pakovanjem in poštnino 40 dinarjev) in 10% doplatka, in drugi Elza-preparati kakor Elza «vet za lase, Elza-voda za usta, Elza-kolonska voda i. t. d. Adresa: Lekarnar EUGEN v. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 341, Hrvatsko. ¡SK»Biffi»nraBRSEr"re5!StISBSifllMaaMHtUKSftSgraMStMiCIt - IL A. J» ! hf liL^J^^^^^ ...g.......«aH Ko z milom gresta tja po poti, tri »čunke« prišle so nasproti in z milom »Zlatorog« sta brata oprala pujske vsega blata. (Nadaljevanje sledi). Gsspodarsivo. ITALIJANSKO VINO SE NE BO UVAŽALO V NAŠE KRAJE. Poslanec Žebot piše iz Beograda: Pisali ste mi, naj Vam točno pojasnim, kaj je e uvozom vina iz Italije v naše kraje. V »Slov. Gospodarju« tste nedavno objavili vest, da uvoza tega vina ne bo. Da se o stvari natanko poučim, sem posetil včeraj generalnega direktorja carine g. Vaso Dimitrijeviča. Vprašal sem ga: »G. direktor! Prosim Vas, objasnite mi, ali so resnične vesti, da bodo zastopniki Jugoslavije pri txgovinsko-ca~ rinskih pogajanjih dovolili Italiji uvoz vina v naše kraje?« Odgovoril mi je: »G. poslanec! Bodite prepričani, da naši zastopniki ne bodo popustili. Imajo strogo naročilo, da se glede carine na italijansko vino morajo držati navodila: Na italijansko vino ostane tako visoka carina, da bo vsak uvoz tega vina popolnoma nemogoč. V tem oziru imajo naši zastopniki stroga naročila in ne smejo prav nič popustiti. Raje pustimo, da se pogajanja razbijejo, nego bi pripustili uvažati le en liter vina iz Italije. Zastopnik iz Slovenije, ki ga je imenovala vlada na zahtevo Jugoslov. kluba, Vam lahko vse to potrdi. Mi vsi vemo, da bi bilo vinogradništvo v Jugoslaviji ubito, če bi se na italijansko vino naložila nizka carina. Zategadelj bodite brez slabi!« Prijazni mož mi je to povedal tako iskreno, da sem prepričan o resničnosti njegovih besed. Shod planinarjev. Iz Mozirja poročajo: Pri nas se je vršil shod planinarjev iz: celjskega, slovenjgraškega, mariborskega in konjiškega okraja. Udeležba je bila res veličastna. Nad 400 udeležencev je z velikim zanimanjem poslušalo izvajanja g. agrarnega komisarja Spiller Moys. Govorili so nadalje še dr. štefančič o agrarni reformi, g. Zidanšek in Ružič o gozdarstvu. Ob 2. uri popoldne je bil ta velevažen shod zaključen. Ko bi se naši ljudje res tudi zavedali, koliko narodnega bogastva počiva zakopanega v zanemarjenih naših planinah. Oso-bito velja ta očitek kmetom na Kozjaku, kar je pri glasovanju še prav posebno povdarjal predsednik Dobrn-ske pašniške zadruge. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjskem sejmu dne 28. marca 1924 se je pripeljalo 161 svinj in 3 koze, cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari„ komad 225—250 D, 7—9 tednov stari 275—300, 3—4 mesce stari 650—700, 5—7 mescev stari 1050—1300, 8—10 mescev stari 1625—1700, 1 lelo stari 1750—1875, 1 kg žive teže 17.50—20.—, 1 kg mrtve teže 22.50—27.50, koze komad 200—300. ŽITNI TRG. Čvrst položaj dinarja na mednarodnem denarnem trgu še ne kaže nikakega vpliva na naših žitnih tržiščih. Proizvajalci še vedno preveč zahtevajo, nego je konzimv »noten plačati, pa je radi tega tudi promet izredno majhen. Za irvoe se prodaja samo koruza, ki notira na Dunaju 131 čeških kron, kar odgovarja pri nas ceni 250— 260 din. ca 100 kg, postavljeno na vagon. Na Dunaj je prispela večja količina rumunske koruze, ki je nekoliko cenejša od naše, toda slabše kakovosti. Na ceno korute pri nas bo gotovo vplivala iz Bolgarije prispela koruaa, katere pričakujejo te &u v Beogradu v veliki količini. Vlada namerava od Bolgarije kot reparacije dobavljeno koruzo razprodati v pasivnih krajih v Dalmaciji, Bočni, Hercegovini, Črnigori itd. po znižani ceni, kar bo sigurno znatno vplivalo na ceno naše koruze. — Iz Slovenije se izvaža samo krompir in sicer v Grčijo in še v večji meri v Francijo. Slovenski izvozničarji krompirja so se združi« v poseben konzorcij, ki je otvoril svojo podružnico v StrassbuTigu na Francoskem ter tam direktno prodajajo izvoženo blago.Cena krompirju polagoma raste, ker so se v Sloveniji pojavili grški kupci, ki kupujejo krompir direktno od kmetov. Cene so bile te dni na žitnem trgu sledeče: M o k e je dovolj na ponudbi po 525—530 din. za 100 kg (nuierica). Pšenica se prodaja samo v Bački po 320—330 4in.; dovoz na tržišče je bil neznaten. . Koruza je obdržala čvrsto ceno edino v Baoki, od-Koder je najbližja pot za izvoz na Dunaj, ker se izvaža preko Subotice čez Madžarsko do Avstrije. Tu se prodaja po 250—260 dinarjev, dočim se v Sremu in drugod dobi po 345—250 din. Ječmen se nekoliko izvaža za inozemske pivovarne. V Bački ga prodajajo po 330 din. Oves je »stal v ceni čvrst. V Bački 245 din., v Slavoniji 260—270 din., v Bosni 255 din., v Zagrebu 280—285 din. Fižol 100 kg 550—700 din. Krompir se izvaža samo iz Slovenije. Cena za 100 kg boljšega krompirja 150—155 din. Zamenjava starih kovačev, to je bankovcev po 10 D se nadaljuje pri Narodni banki v Beogradu. Na številna vprašanja nam javljajo naši poslanci iz Beograda, da so poslanci pripravljeni posredovati, da se bankovci zamenjajo. Krajevne organizacije SLS naj zberejo aaostale bankovce in jih skupno pošljejo na naslov svojega poslanca v Beograd. Zamenjava traja do 1. junija 1924. Stari bankovci po 20 dinarjev pa so popolnoma ne veljavni. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 80 dinarjev. 100 francoskih frankov stane 440 dinarjev, za 100 avst-rijstkah kron je plačati 11 para, za 100 čehoslovaških kron 238 dinarjev, in za 100 laških lir 350 dinarjev. V Curihu ra\aža vrednost dinarja 7.10 centima. Moč- lit lipa ii pacaai sukno in kaangarn, blačevino, cefir, tiskftnino (druk) platno, volneno blago in vso rasnsifaktnrno robo kupite edino v veletrgovini R. Stormecki, Celje. Kdor ne verjame, naj se sam prepriča. Zaloga velikanska. Trgovci engros cene. Cenik zastonj. ZOBJE umetni v kaučuku ali zlatu, zobje na vijake, zlate kapice in mostke, popravila, ceno; zelo solidna in takojšnja izvršitev zajamčena. Ustmeno vprašati pri N. Mo-gilnicka, žena zdravnika v Št. Jurju ob juž. žel. Isto-tam: ruvanje zob brez bolečin, zalivanje zob (plombe) od najcenejših priprostih do najfinejših. 102 I Vinogradniki, pozor! Mno| kaučak pete isi kauduk podplate umMIMUj nosijo deca in odrasli, ker so ti trajni, ceni in se ugodno nosijo. Slavno p. n. občinstvo se opozarja, da upravništvo odgovarja v oglasnih zadevah samo takrat, ake je priložena poštnina ra odgovor. Vsa pisma brez poštnine gredo r koš brez odgovora. MRU OZNANILA. Enoletno deklico, brez staršev odda Jožefa Pečar, Barje, Prihova, p. Konjice. 441 i Mlad trgovski pomočnik v I špecerijski in mešani trgovini i popolnoma strokovno lzvež-j ban, zmožen slovenskega in nemškega jezika, se sprejme. Naslov v upravništvu. 423 Slažkinjo, izvežbano v hišnih poslih, pošteno in snažno, nemščine zmožno, z daljšimi spričevali sprejme uradniška rodbina takoj. Ponudbe sprejema uprava »Slov. Gospodarja« v Mariboru pod Vožnja povrnjena. 442 Uprava ljubljanske škofije, Marijingrad p. Mosirje rabi drvarjev več partij in plača za sekanje brez spravila od kub. metra po 20 I). Za spravilo bi se dogovorili po izvršeni sečnji. — Ponudbe je goslati direktno na upravo, kupaj bi rabil ca 100 drvarjev. 365 4-1 Učeaca sprejme takoj Ku čaada Florijaa, vrvar, Sv. Ju rij ob juž. žel. Istotam se >re- Kupim malo posestvo v večji vasi blizu cerkve v bližini Maribora ali Celja. Angela Vouk, Pragersko. 432 Proda se posestvo, 47 oralov zemljišča: njive, travniki in gozdi s sadonosnikom; zelo dobra, rodovitna zemlja s hišo, gospodarskim poslopjem itd. in z inventarjem. Natančneje se izve pri Egidiju Oro-zel, sluga Posojilnice v Celju. Narodni dom. 435 2—1 Pri Sv. Miklavžu, postaja Rimske Toplice se odda v najem ali proda posestvo: sado-nosniki, njive, gozd, lahko se redi 8—10 glav živine. Pojasnila v šoli Sv. Miklavž, pošta Laško. 431 3-1 i letni trsničar, imam Se nekaj tisoč divjakov korenjakov od ' Rip. portalis in nad 18.000 ko-! madov Noah — bela šmarni-' ca v trtnici, ki sama rodi sila | imenitno in katere ni treba škropiti in je za vsako zem-! ljo, tudi brez rigola nja velja saditi. Cene po dogovoru. — | Prosi se znamke ea odgovor. Matevž Strašek, posestnik in I trsničar, Sv. Ema, Nezbiše, p. ! Pristava, Jugoslavija. 440 2-1 i___ lautfii cepljene trte najboljših vrst na podlagi Riparia portalis. Cena I. vrste 2 D, II. vrste 1 D, korenjaki 50 para. Stefcih Lovrenc. Dragovič, p. Juršinci pri Ptuju. 366 1—3 Copljase trte imamo, kakor vsak leto večjo množino, vseh najboljših vrst, na podlagi Ii. portalis in križankah po dn. cenah. Trte so dobro zaraSče ne in vkoreniujene. Prodam tudi več tisoč korenjakov R. p«rt., G&the 9 in samorodnic. Oglas;ti se je pri posestniku Franc Horvat, Mostje, pošta Juršinci pri Ptuju. 197 Cepljeno trsje, vseh boljših vrst, na priporčljivih podlagah, vkoreninjeni divjaki in šmarnica. Cena po dogovoru. Znamke za odgovor. Anton Turin, Modraže, p. Studenice ; pri Poljčanah. 173 i --------—------ ; vinogradniki pozor! Na stih-* cepljene trte so na prodaj in sicer najrodovitnejše vrste. V ««logi je vkoreninjeni div-i»k Riparia portalis in Gôths št. 9. Kdor si želi Haročit! lep« in močne tre za svoj vinograd naj se takoj oglasi ustmeso ali pismeeo pri Francu Slod-ajak, trt ni čar, poŠta Juržiaci ?ri Ptuju. Trte «9 dobijo pe aajbolj Hiški ceni. Za odgovor jo naj priloži znamka. 1283 Deset vagonov zdravega jedilnega krompirja kupim. — Plačam 130 D za 160 kg fran-ko vagon nakladalna postaja. Dobava do 20. aprila 1924. — Takojšnje ponudbe prosim poslati na upravo »Slov. Gospodarja« pod »krompir«.438 Poaor! Prodaja obuvala (ročno delo). Naročila po meri iz najboljšega materijala po najnižjih ceaah v trei dneh. Fr. Neubauer, čevljar v gornji Cosposki ulici 33, Maribor. ______426 Mleko kupi in išče aabiralce Mleka za celoletno dobavo proti dobremu plačilu, plača tudi vnaprej mlekarna Kos, Maribor, Jenkova ulica 6. 422 A"eč enovprežnih vozov, lin-cer, mesarski, plato- in tovor ni vozovi se po ceni prodajo. Cilenšek, Krčevina 128. 418 Stavbne okraske iz Mavca, cementa in umetnega kamna izdeluje Alojz Kocijančič, kipar v Mariboru, Mlinska ulica 17. 433 Prihraniš najmanj 20 odstot. denarja, če kupiš deske, late, tesan les, apno, cement, cementne izdelke, pripravne za studence, železo, pleh, žični-ke itd., le pri domačinu V. Bratina, Križevci pri Ljutomeru: 407 1—3 Kromatična klavir harmonika, malo rabljena, firme Cechner, pripravna za šra-mel kvartet, na katero se lah- ko priuči z malo rajo vsak ilec klavirja — je na prodaj po nizki ceni pri Jankotu Čiricu, p. St. Jernej sko. — Dolenj 404 2—1 Dobijo se še krasna drevesca vrst: bobovec, mošancelj m kansdka, I. vrste po 20, II. po 15 din., loko postaja Velenje. Drevesnica Gradišnik, št. Janž, Velenje. Brusimo brive, škarje, nože itd. Električna brusarna v Celju, Prešernova ulica 19 (v brivnici Koštomaj). 379 4—1 Velika izbira sukna za ženine in neveste, tiskovine, platna vseh vrst itd. se dobi po znižanih cenah pri J. Trpinu, Maribor, Glavni trg 17. 94 10-1 Zanesljiva in preizkušena seme sprejme vsaka množina pi diva v delo. 3« 1- Kakariea za uradnike se sprejme. Spričevala in mezdna zahteva se pošlje na Marija grofica zu Eltz, Vukovar, Slavonija. 351 6—1 Mlin v najem vzamem bodisi umetni ali navadni. Cenjene jonudbe s pogoji na Franc ajnič, Vitomarci, p. Sv. Andraž v Slov. gor. 439 £ Na prodaj je malo posestvo pri Rušah v dobrem stanu. — Hiša nanovo zidana z verando in obokano kletjo, tik velike ceste, primerna tudi 2a rino. Na trgovino. Naslov štvu. v upravni-420 3-1 Proda se lepa hiša z dvojnim stanovanjem in gospodarskim poslopjem, travnik in dve njivi. Alojzija Kračun, gostilni-čarka, Loče pri Poljčanah. 419 Mlin aa prodaj z tri orali zem lje, na stalni vodi; cena po dogovoru. Kje, pove upravništvo. 42S 2—1 Opekaraa z okroglo pečjo v Podravini na Hrvatskem g vsem orodjem in 6 orali «em-lje se proda. Posestnik Blaž Stimec, Sigetec, p. Draje. Hrvatsko. 425 S—1 I Proda •• lepo posestvo pri • Pragerskem, 4 orale zeauje: hiša, sadoaosnik, njiva is dva orala gozda. Cena 240.000 K, brez gozda veliko ceacjše. — Alojzij Luršak, Pragersko. 415 2-1 i ________________ Na prodaj posestvo sredi vasi z lepo zidano hišo, zidanim gospodarskim poslopjem, vse v najboljšem stanu, povsod električna razsvetljava, po ugodni ceni takoj. Naslov pove uprava. 348 I Tri orale lesa nekaj že posekanega, v bližini Sv. Lenarta v Slov. gor, se ugodno pro-! ; da. Pojasnila daje: Oglasni' ; zavod Franc Voršič, Maribor j ! Slomškov trg 16. 384 3—1 i Proda se hiša z enim oralom : zemlje, kozolec, klet, hlev, v prijaznem solnčnem kraju, v ■ trgu Vransko, 5 minut od drz. ceste. Pripravna za obrtnika. Cena 60.000 D. Naslov: Jakob Medvešek, Vransko pri Celju. 412 2—1 Sadno drevje najboljših vrst, vrtnice visoke, nizke in plezalke, maline, ribez, kosmul- zalenjadna in cvetljična dobi je, jagode, krasno cvetočje, te kot vsako spomlad v vrt-divitre itd. oddaja Miha Pod- bariji Iv. Jemec, Razlagova logar, drevesničar in vrtnar ulica 11; na stojnici na Glav-v Dobrni pri Celju. 413 nem trgu. 310 5—1 ariflilaica ia ptialilaica Sv. Iitaa v SI, g. naznanja, da ima svoj redni občni zbor dne 21. aprila 1924, ob treh popoldne v posejiimčnih prostorih. Dnevni red: 1. Potrditev letnega računa 1923. 2. Volitev načelstva in nadzorstva. 3. Slučajnosti. Ako bi ob določeni uri ne bi bilo zadostno Število udov navzočih, se vrši občni zbor eno uro pozneje ■ istim sporedom pri vsakem številu navzočih. Načela tvo. s miatilnice, slsmoreznice, gepli, plugi, brane l.t.d. Prodam ali dam v najem takoj hišo z gospodarskim po-... i slopjem, gostilno, trafiko, Ulj trgovino, hlevom, skladiščem ~ " ter inventarjem. Zraven trije vrti, velika njiva in sadonos-nik. Iliša je tik farne cerkve. Stanovanje takoj na razpolago. Pojasnila daje N. Pusti- nek, Sevnica ob Savi. 411 J—1 j___■_____; Dve posestvi pri St. Ilju v SI. goricah z živino in premičnino se prodata. Eno obsega 28 oralov, drugo 20 oralov. — Kršnica 15. 391 3-1 Cepljene trte na Rip. portalis. žlahtnina, veliki rizling, beli raufol, tronta, prva vrsta 1 komad po 7 kron, prodaja: Franc Brunčič na Kukovi, p. iJaršinci, Ptuj 430 •-! Mar «ifekturo» Saecerii» in drago kupite najceneje in Vam je na razpolago bogata izbira v manufakturi, velika zaloga svilenih robcev, kakor ca Veliko noč imam najfinejšo moko, rozine, barvo zo jajca, sploh, kar se vse potrebuje, po najnižjih cenah. Po6*režba točna, solidna in poštena. — Se priporoča: TRGOVINA IVAN SEVER, _VELENJE._ Somišljeniki inserirajte I '1 i Joško! Ako me imaš kaj rad, potem boš mi gotovo kupil knjigo «Babilonska uganka«. Dobi se v vseh knjigarnah. Tako je! So bogataši, ko nič ijm ne manjka, kakor sa- . mo knjiga «Babilonska uganka«. — Dobi se v : vseh knjigarnah. \7Sf ONOUUAHN/fll ■ ,. ZVONüGLflS" I ^rHAWBCM- Tr» I »isr —.......__________ «sfer \ .... W_ __ HITRA POSTREŽBA, t PRVOVRSTNA IZVRŠITEV, NIZKE CENE J RAČUN .PRf: ZADRUŽNI-GOS MARIBOR.. „Ah! te bolečiner Malo Fellerjevega pravega Elzafluida in proč so bolečin«. Drgnenje s Fellerjevim Elzafluidom je prava dobrodejnost! Umivanje s Fellerjevim Elzafluidom jača mišičevje in živce! Deluje antiseptično in osvežujoče! Prežene nahod in naredi neobčutljivega proti mrzlemu zraku! Za oči in ušesa! Zobe in glavo! Za vrat in usta! Za hrbet in ude! Za celo telo izvrstno hišno sredstvo in kosmetikum. Fellerjev Elzafluid je veliko močnejši in izdatnejši, kakor francosko žganje. En poskus zadostuje, da tudi vi rečete: EAZ6LAS. / AP^-v.V^.i m: -. TO JE NAJBOLJŠE KAR SEM KEDAJ OKUŠAL! ............^.M i OKUSNO IZ DE LAK! BRONASTI ZVONOVI - warhIN-ÖMO H AKORDIČM1 Ij TRAJNI GLASOVI V vseh dotičnih poslovnicah zahtevajte samo pravi Elzafluid od lekarnarja Feller. Pri naravnih naročilih stane s pakovaniem in poštnino, če se pošlje denar naprej ali po povzetju: 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev 12 dvojnatih ali 4 špecijalne steklenice 85 dinarjev 24 dvojnatih ali 8 špecijalnih steklenic 151 dinarjev 36 dvojnati hali 12 špecijalnih steklenic 214 dinarjev Kot primot: Elza-obliž zoper-kurja očesa 4 dinarje in 6 dinarjev; Elza-mentolni črtniki 7 dinarjev; Elza-ribje olje 20 dinarjev; Elza-voda za usta 12 dinarjev; Elza-kolon-ska voda 15 dinarjev; Elza-šumski miriš za sobo 15 5idnar-jev; Glycerin 4.80 dinarjev in 18 dinarjev; Lysol, Lyso-form 25 dinarjev; Kineški čaj od 2 dinarja dalje; originalno Radikum francosko žganje velika steklenica 15 dinarjev; Elza-mrčesni prašek 10 dinarjev; strup za podgane in miši 8 dinarjev. Za primot se pakovanje in poštnina po-sebejo računa. Na te cene se računa sedaj še 10% doplatka. Adre-sirati natančno: EUGEN V. FELLER, lekarnar, STU-BICA DONJA, Elzatrg št. 341, Hrvatsko. Podpirano županstvo naznanja, da se bode živinski in kramarski sejem, kateri bi se imel vršiti 20. apri'a vršil 17. aprila v št. IIju pod Turjakom. Občinski urad Št. Ilj p. Turjakom, 29. marca 1924. Za župana: 427 Fran jo Zohar, obč. tajnik. 2—1 Potrebujete li sukno za moške in ženske obleke, hlačevino za delavce, blago iz bombaže-viue, barhent za pranje, tkanine, perilo za pranje, sukno za pranje, srajce, hlače, predpasnike, žepne robce, posteljno perilo, obri-sače, odeje, koče, pletenine, moške in ženske nogavice, jopice, izgotovljeno žensko, moško in otroško perilo, perilo (Jiiger) in vsakovrstne druge obleke, potem pošljile dva dinarja za poštnino in zahtevajte, da se vam pošlje nov cenik; v slučaju, da hočete naročiti večjo količino blaga, pa hočete preje videti vzorce, pošljite za isle 10 D in pišite točno vse potrebno, da se vam lahko pošljejo odgovarjajoči vzorci. — Naši cenjeni čitatelji dobijo špecijelno ponudbo ter bodo dobro poslreženi, če se obrnejo z zaupanjem na R Najboljše pisalne stroje dobavi tudi ne mesečne obroke proti jamstvo THE REX CO. 8; Predal 76. LJUBLJANA. Predal 76 Zahtevajte prospekt in ponudbe! 11 i«; P i i I»k*. 871. Tvrdka nudi samo dobro blago! APNO iz Zagorja, sveže in zmiraj v zalogi. Ponland- in Roman-cement, gips, strešna lepenka, nosilci (traverze), okovi za stavbe in vse druge predmete in vsa železnina se kupi najceneje in po tovarniških cenah v staroznani in največji trgovini te stroke: Vgiefrgaviia z laiazaiao in gratfiviia? materinem I. Andraschitz Vodniko* trg Maribor Vodnikov trg JETIKA. najfinejšo cepllno smolo v dezah po eno osminko in en četrt kg in J^borf n sredstvo za zatiranje sadnih škodljivcev, — razpošilja Chamotachia, Lfobf! bi, Nistni trg 10. j Umetna gnojila za vrtove, njive in travnike modra galica zajamčena 98-'H) odstot. preizkušena žveplo navadno in dvojno ventilirano gumi za cepljenje in ralija. Germisan — sredstvo za razkuževanje žita po najnižjih dnevnih cenah na zalogi pri Anton Tonejc, MARIBOR, ALEKSANDROVA CESTA 35. Poizkusi z umetnimi gnojili se izvrše brezplačno. Priporočamo vsem, da si pred nakupom blaga za obleke, za perilo vsake vrste, za nevestine bale itd., ogledajo zalogo OblaCIfnice za Siovealfp r. z. z •. z., v Ljubljani. Njena osrednja prodajalna je v Ljtiiliaei t hiši „fzafenae postite na Miklošičevi cesti, peleg »Uniona.« Podružnica se nahaja pa v hiši »Gospodarske zveze« na Dunajski cesti št. 29. 125 20—1 Cene zelo zmerne! Zadružno podjetje! Za dolge in puste zimske večere kupujte knjige „Ciriiivg knjižnice1 Disata! izSio 7M< Dobite jih po zelo nizki ceni v prodajalni TIHIM« SV. CIRiLN f MillBOSU. KUPUJTE f! 1 Vaše potrebščine novodošlega spemladnega in poletnegs blaga vseh vrst pri znani domači trgovini Jožsf Farkaš, Sv, Jurii ob iCavnlci. Priporoča poljska in vrtna semena, pristno deteljno seme in najboljše V('eicerske motike. Kupuje jajca, maslo, puter, fižol po najvišjih dnevnih cenah. 380 3—1 Zdravaik sa pljstas tokrat dr. Pečsik, «rilslr« vtai! petek v Celja. Tyralatl v k» komi Marija Prnagaj. Mta£ ta njegove tri knjl«» s ! o/iroma po dogovoru. Rentcii fn Invalidi cf«v@k gsiaiule pos^liltiica Is stro;e$a« a) Za otroke: Kvišku srca, 35, 36, 47 D. Rajski glasovi, 58, 62 D. Prijatelj otroški, 7.50, 8.50 D. b) Za odrasle: Bogomila, 22, 25 D. Pobožni kristjan, 15 D. Ceščena Marija, 47, 52 D. Nebesa naš Dom 68, 80, 90 D. j Venec pobožnih molitev, 40 D. Venec pobožnih pesem, 15 D. Sv. Pismo, Evangeliji in Dejanja apostolov 12 D. Kvišku srcal Pesmariea (zl obr.), 15 D. Premišljevanja zu celo leto 1. in IL del, 32 D. Družba vednega češčenja. Dve molitveni uri, 3 D. Kratko navodilo za pobožnost M. B. Kraljice src, 6 D. Vir življenja, 29, 41 D. Bog med nami, 20 D. Večno življenje (rdeča obreza) 24 D, (zlata obreza) 33 D. Nebeška hrana 1. in II. del, 29 In 41 D. Priprava na smrt, 29 D. é o o o $ é ti Oglasi v „Slov. Gospodarju" imajo najboljši uspeh! xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx imr*i "H družna gospodarska bank Podružnica v Mariboru. iiterlils m brnim »»ste niifeiliiilneli, — Hafviiie ebreslovanie m. b« knjižit« in t teksta rita, )x*>i*?* »safeii «lese na iakoi * «otovlnh - Pooblaiidnl predeielac srečk driain« raeradna letarlia.