Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. — številka 20 Ustanovitelji: obe, konference SZDL •zenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka ™ TrilC - Izdaja CP Gorenjski tisk Knzil Glavni urednik Anton MlklavčiC - Odgovorni urednik Albin Učakar 5LL A S I L O SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sobota, 13. 3. 1971 Cena 50 par Ust Izhaja od oktobra 1947 kot tednik* Od 1. Januarja 1958 kot poltednlkj Od I. Januarja 1960 trikrat tedenska* Od 1. Januarja 1964 kot pottednlkj In sicer ob sredab in sobota! ZA GORENJSKO »1 *gacija tržaške pokrajine med obiskom v kranjski Savi. — Foto: F. Perdan . Gorenjska Je za solidarnost Konec februarja je bil »Ljubljani razgovor o p«"° «ramu nadaljnje izgradnje kliničnega centra. Na razgovoru so predstavniki klicnih bolnišnic seznanl-11 predsednike gorenjskih »kupščin in predstavnike komunalnega zavoda za sojino zavarovanje Kranj, °a bo treba zaradi po-dražtev gradnje, poveča-n«h osebnih dohodkov, no-v*ga tečaja dinarja in uvo-13 opreme zagotoviti za Izgradnjo kliničnega centra *\ekaj nad 23 milijard sta-dinarjev več kot je Predvideval zakon, ki je bil sprejet 1%6. leta. V novem predlogu Izgradnje le Predvideno, da bi ta »edstva zagotovile klinič-bolnišnice same, repub-u*a In 26 občin nekdanjega ljubljanskega okraja. Nadalje je predvideno, da Ji skupščini ljubljanske In »ranjske skupnosti zdravstvenega zavarovanja vpeljale dodatno prisnevno ^Pojo za Izgradnjo kll-"3čncga centra. Dolenjska topnost zdravstvenega ^varovanja pa v predlogu j*1 upoštevana, ker s povl-*^no stopnjo dograjuje in Modernizira splošno bol- nišnico v Novem mestu. Povečanje prispevne stopnje bi trajalo 4 do 5 let ali leto in pol dijc kot bi trajala gradnja. Po tem razgovoru konec minulega meseca v Ljubljani se je na Gorenjskem izoblikovalo naslednje stališče: Gorenjska se za zdaj nikdar ni odrekala solidarnosti pri izgradnji kliničnega centra in tudi sedaj meni, da je izgradnja le-te-ga potrebna. Ne zdi pa se ji prav, da pri izgradnji ne sodelujejo vsi enako (konkretno tudi Dolenjska). Naprave oziroma zmogljivosti centra in kliničnih bolnišnic bodo po dograditvi tolikšne, da ni razloga, da bi v Sloveniji v vsaki regiji gradili še nove bolnišnice. Če bo tako, potem zmogljivosti centra po dograditvi ne bodo polno zasedene, kar pa zaradi najmodernejših in dragih naprav ne bi bilo prav. Zato na Gorenjskem menijo, da je klinični center stvar celotne naše republike in naj bo temu primerno urejeno tudi financiranje nadaljnje izgradnje. A. 2. Tržaška delegacija v Savi V torek je prispela na uradni obisk v Slovenijo delegacija tržaške pokrajine, ki jo vodi predsednik izvršilnega odbora pokrajinskega sveta dr. Michele Zanetti. Delegacija je gost republiškega izvršnega sveta, v njej pa sta tudi podpredsednik tržaške pokrajine in generalni tajnik pokrajine. Na uradnih pogovorih s predstavnikom in člani republiškega Izvršnega sveta so poudarili, da ta prvi obisk iz tržaške pokrajine potrjuje uspešno dosedanje in tudi prihodnje prijateljsko sodelovanje med obmejnimi pokrajinami Jugoslavije in Italije. Razpravljali so tudi o prometnih povezavah, razvoju turizma, Krasa, onesnaženju notranjih in morskih voda, preskrbi vode na področju Sežane in drugem. V sredo dopoldne pa si je delegacija ogledala industrijo gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Sava v Kranju. Po ogledu nekaterih obratov so se s predstavniki Save nekaj časa pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju med obmejnimi pokrajinami v Sloveniji in onkraj meje. A. ž. m. KRANJ Razstava Pohištvo 71 v Delavskem domu v Kranju 13. — 22. marca 1971 — Vabimo vas na ogled prvovrstnih izdelkov tovarn pohištva Izkoristite popust MEBLO — Nova Gorica MARLES — Maribor BREST — Cerknica STANDARD — Sarajevo SAVINJA — Celje GARANT — Polzela ALPLES — Železniki MIZARSTVO IN TAPETNIŠTVO — Dravograd RADNIK — Bos. Gradiška TVORNICA STOLICA B.FLORIJAN — Varaždin JAVOR — Pivka in drugi Bogata izbira spalnic, dnevnih sob, kuhinjskih elementov, kavčev, foteljev, stolov, kotnih klopi, kuhinjskih miz in raznovrstnih drugih delov pohištva. Na razstavi lahko kupite poleg pohištva tudi drugo posteljno konfekcijo, preproge, pregrinjala, prešite odeje, volnene odeje ter vseh vrst zavese po konkurenčnih cenah. Potrošniki: Poleg možnosti nakupa na kredit do 10.000 din vam pohištvo tudi strokovno in brezplačno montiramo ter dostavimo na dom. Za nakup in obisk se priporoča Kokra — Dekor, Kranj, Koroška 35 Kmečki turizem na Starem vrhu V četrtek so se na Starem vrhu zbrali predstavniki škofjeloške občine, Ljubljanske banke, Transturista in kmetijske zadruge. S kmeti na Starem vrhu so se pogovarjali o razvoju kmečkega turizma ob smučarskih terenih na Starem vrhu. Predstavniki Ljubljanske banke so obljubili za obnovo 11 kmetij 450 tisoč dinarjev, občina pa bo regresirala obrestno mero. Predvidevajo, da bodo s tem denarjem v preurejenih kmetijah zagotovili 120 postelj. Tako smučarji in turisti lah* ko pričakujejo, da bodo pri hodnjo zimsko sezono razmere na Starem vrhu veliko boljše kot letos, ko pogrešajo gostinskih in drugih storitev. Danes slovesnost v Gorjah Po današnji svečani otvoritvi državnega in republiškega prvenstva v tekih v Gorjah pri Bledu (otvoritev bo ob 8.30) bo TVD Partizan Gorje proslavil še en pomemben jubilej. Ob 14. uri bodo namreč v avli osnovne šole ob 50-letnici telesne vzgoje in špor- ta v Gorjah odprli razstavo priznanj ln dosežkov športnikov. Zvečer ob 19.30 pa bo * dvorani TVD Partizan svečana akademija v počastitev obletnice. V akademiji bodo sodelovali športniki, folklorna skupina Gorij, učenci osnovne šole, gorjanska god« ba in drugi. A. 2. X. SPOMLADANSKI SEJEM OD 10. DO 19. APRILA 8. JESENICE Na Javorniku so sklenili, da bodo na prihodnji občni zbor DPM Javorn i k — Koroška Bela povabili starše učencev osnovne šole na Koroški Beli. Med ostalimi vprašanji bodo obravnavali tudi vzgojno problematiko. KRANJ V sredo popoldne se je v Kranju sestal koordinacijski odbor za vprašanja odnosov med samoupravno družbo in cerkvijo. Razpravljali so o vlogi koordinacijskega odbora in o nekaterih konkretnih vprašanjih medsebojnih odnosov v občini. Občinski sindikalni svet je včeraj pripravil razgovor v Exotermu. Govorili so o gospodarjenju in samoupravljanju v podjetju. A. 2. RADOVLJICA Po krajevnih organizacijah socialistične zveze v radovljiški občini so ta teden nadaljevali s političnimi aktivi, na katerih razpravljajo o pripravah na konference krajevnih organizacij SZDL, o kadrovskih vprašanjih v organizaciji in tudi o delu organizacij na terenu. V torek je bil politični aktiv na Bledu, ▼ sredo pa na Srednji Dobravi. V četrtek je občinska konferenca socialistične zveze pripravila pogovor s turističnimi, gostinskimi in prometnimi delavci v občini. Razpravljali so o odpravljanju večjezičnih napisov v turističnih krajih. A. 2. Pred kratkim se je v škofji Loki sestal odbor za pripravo praznovanja 30. obletnice vstaje slovenskega naroda. Na seji so se dogovorili, da bodo izdelali program praznovanja na podlagi programov, ki jih bodo pripravile organizacije, klubi in šole loške občine. Pri OK SZDL so že pripravili 140.000 din za pomoč pri organiziranju proslav in praznovanj. Naslednja »eja pripravljalnega odbora bo konec meseca. -Ib V ponedeljek se bodo sestali predsedniki aktivov ZMS škofjeloške občine. Razpravljali bodo o pripravah na zbor mladih samoupravljavcev in v zvezi s tem o dolgoročnem razvoju Gorenjske in še posebej loške občine. Pogovorili se bodo tudi o drugih akcijah, ki jih pripravljajo. 4b Posebna žirija pri OK SZDL v škofji Loki je že predlagala kandidate za priznanja OF. En kandidat naj bi dobil republiško nagrado OF, šest kandidatov pa občinske nagrade. Priznanja bodo podelili ob dnevu OF in 1. maja. -lb Na področju vzgoje in izobraževanja predvidevajo v škofji Loki za letos nekaj pomembnih akcij. Tako bo letos končana gradnja osnovne šole v Gorenji vasi, za šolo v škofji Loki pa bodo opravljene vse priprave. V 2ireh zbirajo denarna sredstva za sofinanciranje izgradnje šolskih poslopij. Delovni kolektivi v šolah bodo vso pozornost posvetili odpravljanju prevelikega osipa in tudi svojemu dopolnilnemu Izobraževanju. Družbena skupnost jim pri tem obljublja vso podporo. šolski center za kovinarsko in avtomehansko stroko gradi delavnice za praktični pouk, podobne načrte pa imajo letos tudi na Poklicni lesni Šoli. Čevljarski izobraževalni center v 2ireh se pripravlja na napeljavo centralne kurjave. Gimnazija ikuša usmerjati svoje dijake v študij deficitarnih strok. Vprašanja otroškega varstva rešujejo v skladu s sprejetim programom. Spomladi bodo začeli graditi vrtec v Frankovem naselju, adaptiran pa je tudi že vrtec v Žireh. Obenem potekajo priprave za odkup stavbe, kjer je do preselitve delalo podjetje Kroj iz škofje Loke. Poslej naj bi se uporabljala za potrebe otroškega varstva A. I. TRŽIČ Prihodnjo sredo, 17. marca, se bodo sestali prosvetni delavci iz tržiške občine, da pretresejo problematiko s področja lolstva in izobraževanja. Pobudo za razpravo je sprožila komisija za družbene in idejne probleme pri občinskem komiteju zveze komunistov. Ta razprava se vključuje v sklop podobnih razprav na območju celotne republike, ker so živo prisotne težnje, da bi se na področju vzgoje in izobraževanja premiki odvijali hitreje, globlje in obsežneje, in jo bo na svoji 19. seji sklenil sekretariat CK ZKS. Zato se bo posveta v Tržiču udeležil tudi predstavnik tega sekretariata, ki je sodeloval pri sestavi tez o tem vprašanju. -ok Osrednja proslava bo aprila v Ljubljani Na skupni seji predsedstva ln izvršnega odbora republiške konference SZDL, ki je bila 26. februarja, so obravnavali tudi priprave na pro- slavitev 30. obletnice ustano- konference SZDL Janez vitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Imenovali so odbor za proslavo, ki ga vodi predsednik republiške Konferenca Z K o stabilizaciji V četrtek dopoldne bo v Kranju tretja seja občinske konference zveze komunistov. Razpravljali bodo o nalogah ln stališčih komunistov pri uresničevanju stabilizacijske politike v kranjski občini. Uvodni referat pred razpravo bo imel predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar. V nadaljevanju pa bodo ocenili sklepe druge seje občinske konference ZK o obnovi zveze komunistov v občini. Sklep o zasedanju tretje seje občinske konference zveze komunistov o stabilizacijski politiki je sprejel komite občinske konference v začetku februarja. Glede na predloženo gradivo bodo na seji temeljito preučili problematiko in naloge komunistov pri uresničevanju stabilizacijskega programa v občini v prihodnje. A. 2. AL MIRA alpska modna industrija Radovljica razpisuje prosta delovna mesta 1. skladiščnika surovin 2. skladiščnika pomožnega materiala Poleg splošnih pogojev se zahteva za ta delovna mesta še: da je tekstilni tehnik pletilske smeri, ekonomski tehnik ali visoko kvalificiran trgovski delavec. Praksa v skladiščni stroki zaželena. Osebni dohodek po pravilniku. Ponudbe z dokazili o strokovnosti je treba poslati v splošno kadrovski sektor podjetja. Rok prijave 15 dni po objavi. v,- potnik, v njem pa so znalf slovenski družbenopolitičn* delavci. Na seji so se Pra* tako dogovorili, da bo osrednja proslava ob tem pomen* nem jubileju 27. aprila v dvorani Tivoli. Razen udeležencev iz Ljubljane se bodo pi"0* slave udeležili tudi delegat* vseh slovenskih občin. -jk; Nov odbor krajevne organizacije ZZB Na Blejski Dobravi so & izvolili nov odbor krajevne organizacije ZZB NOV. Za predsednika so izvolili Km1" carja Franca s Kočnc, imenovali pa so tudi člane komisij* za socialno-varstvene zadeve* člane komisije za interniran-ce in člane komisije za zS0" dovinsko spomeniško deja*' nost. srS Aprila konferenca ZA/I V začetku aprila bo v K* dovljici volilna konten111-^ občinske organizacije zV^t mladine. V vseh mladinoj aktivih v občini so nam1"'-'!' takšne konference že itncl' Na njih so med drugim iZV* lili tudi člane občinske kom* renče. Na občinski voh inj konferenci bodo pregledali n» ocenili delo organizacij zve* ze mladine v minulih JvC letih, sprejeli delovni Pr gram za naprej in izvolili n vo vodstvo občinske organ1 zaci je. A. *• V počastitev dneva žena ln ob 30. obletnici ustanovitve OF so v ponedeljek v Gorenjsk muzeju v Kranju odprli razstavo Odmevi ženskega gibanja v slovenskem tisku. Razstavo pripravila Gorenjski muzej in republiška konferenca za družbeno aktivnost žensk. - Zrcalce,xrcalce: po svetu poglej! Kje najdem obresti najvišje povej ?< PRI GORENJSKI KREDITNI BANKI Seja skupščine občine Kamnik Občinski proračun je stabilizacijski program V občinskem proračunu primanjkuje 725 milijonov S din — Precej upanja na uspešen izid referenduma za samoprispevek občanov — Marsikateri načrt ali željo bo potrebno odložiti za leto dni Hranilne vloge in devizne račune obrestujemo 6-^5% V torek je bila seja občinske skupščine Kamnik, na kateri so obravnavali poročilo o gibanju gospodarske in negospodarske dejavnosti v lanskem letu, razpravljali so o resoluciji o gospodarskem in družbenem razvoju občine, sklepali so o predlogu odloka o prispevkih in davkih občanov občine Kam- Stabilnost na vseh področjih t v* smernicah gospodarskega *n družbenega razvoja občine, ^ so jih sprejeli na sredini SeJi obeh zborov radovljiške obČinskc skupščine, je pred-v'deno, da se bo letos v pri-tr>etjavi z drugimi panogami 8°spodarstva precej razvila tcrtiarna dejavnost. Predvide-na so namreč precejšnja vla-8a°ja v turizem in trgovino. Tako naj bi se promet v trgovskih podjetjih povečal v primerjavi z lanskim za 20 odstotkov, v turizmu pa napovedujejo 880 tisoč prenočitev, od tega kar 560 tisoč tujih. Med panogami, ki naj bi precej povečale dejavnost je tudi gradbeništvo. Predvidevajo, da bo ta večja v pri- Zdravstveni dom Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. ekonomskega tehnika 2. fakturista 3. strojepisko 4. tehničnega vodjo reševalne postaje 5. vodjo tehničnih delavnic 6. elektro ali finomehanika 7. šoferja v reševalni postaji enota škofja Loka Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjeni še naslednje pogoje: P°d točko L: ekonomska srednja šola; p°d 2.: administrativna šola; P°d 3.: administrativna šola; ?°d 4.: visoko kvalificiran avtomehaiuk in vozniški J'Pit ali kvalificiran avtomehanik in vozniški izpit or najmanj 5 let prakse; P°d 5.: visoko kvalificiran delavec kovinske ali elek-r°stioke ali kvalificiran delavec z najmanj 5 let Plakse; P°d 6.: poklicna šola elektromehanske stroke; V voz"ik C kategorije in 5 let prakse. °lavka, ki bo sprejeta na delovno mesto pod točko - >>o sprejeta za določen čas od 1. 5. do 31. 12. 1971. p\.Vsa delovna mesta je en mesec poskusnega dela. r»jave z dokazili o izobrazbi, opisom dosedanjih aposlitev in življenjepisom pošljite na naslov Zdrav-veni dom Kranj. Razpis velja 10 dni po objavi. merjavi z letom 1970 za okrog 30 odstotkov. Tako je med drugim predvideno, da bo letos v občini zgrajenih 62 novih stanovanj. Posebej pa so na skupščini poudarili, da je treba stanovanjski gradnji posvetiti še večjo skrb kot do sedaj. Kaže, da so v občini stabilizacijski ukrepi in devalvacija dinarja še najbolj prizadeli tri tekstilna podjetja. Na srečo pa so se ta podjetja v minulih letih dokaj uspešno vključila v zahteve domačega in tujega trga in zato ne bodo imela večjih težav pri obnovitvi svojih zmogljivosti oziroma obratov. Razširitev oziroma gradnja bo letos končana tudi v Elanu v Begunjah, s pomočjo Verige in Plamena pa naj bi po predvidevanjih rešili tudi težave tovarne TIO v Lescah. Znano je, da ima to podjetje že nekaj let težave z neustreznimi prostori. Ko so govorili o razvoju komunalne dejavnosti v občini, so poudarili, da je treba izdelati 5-letni program komunal ni h del in letos doseči večjo povezanost med posameznimi komunalnimi podjetji v občini. Na področju družbenih služb pa so letos namenili največjo skrb izgradnji šol in obnovi vzgojno varstvenih ustanov v občini. Pri sprejetju proračuna občine za letos pa so opozorili, da se bo glede na sprejete ukrepe, predvidevanja o porastu osebnih dohodkov in drugih virov, ta lahko povečal le za 6 odstotkov v primerjavi z lanskim, če ne bi bilo raznih omejitev bi bil lahko večji za 260 starih milijonov. Tako so morali letos rešitev mnogih problemov opustiti; največ na komunalnem področju. A. Zaiar nik in o predlogu odloka o prispevkih in davkih občanov občine Kamnik in o predlogu odloka o proračunu občine za letos. Nadalje so sklepali o predlogu odloka o financiranju vzgoje in izobraževanja, o predlogu odloka o ustanovitvi sklada skupnih rezerv občine, o ustanovitvi občinskega štaba za civilno zaščito ter še o nekaterih drugih zadevah tekoče občinske politike. Iz informacije o gibanju gospodarske in negospodarske dejavnosti na območju občine je razvidno, da je bil letni plan za 1970. za celotno dejavnost industrije izpolnjen s 105,8 odstotka, v primerjavi z 1969. letom pa celo s 125,5 odstotka. Tudi plan izvoza je bil izpolnjen s 114,7 odstotka. Poprečni osebni dohodek na zaposlenega je znašal decembra lani 139.000 S dinarjev. O predlogu resolucije o gibanju gospodarstva in družbenega razvoja občine ter predlogu o občinskem proračunu so razpravljali na vseh zborih volivcev in samoupravni organi v delovnih in drugih organizacijah. Občani in delovne organizacije so pokazale razumevanje za težave v zvezi z razdelitvijo denarja v občinskem proračunu, će bi občina hotela zadovoljiti vsem zahtevam za potrošnjo v letošnjem letu, bi potrebovala 1.598 milijonov S din. Toda v občinski blagajni se bo prek leta nabralo samo 873 milijonov S din, torej 725 milijonov S din manj kot je zahtev. Zato ni čudno, da je v nedavnem intervjuju za Glas predsednik občinske skupščine tovariš Vinko Gobec izjavil, da je letos od uvedbe komunalnega sistema najtežja situacija glede občinskega proračuna. Oglejmo si, s koliko denarja bodo razpolagale posamezne dejavnosti. Za kulturno prosvetno dejavnost je namenjeno 36 milijonov, za socialno skrbstvo 104, za zdravstveno varstvo 19, za komunalno dejavnost 96, za delo državnih organov 473, za lelo krajevnih skupnosti 28, za dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev 47 milijonov S din. Na seji je bilo rečeno, da je občinski proračun stabilizacijski program občine. Slišali smo tudi to pripombo: »Govorimo o določenih razbremenitvah gospodarstva, obenem pa smo priča o zahtevah po dodatni obremenitvi gospodarstva.« »V resoluciji o gospodarskem in družbenem razvoju občina je preveč idealiziranja ... V bodoče iz občinskega proračuna izločiti vse, kar ni splošnega občinskega pomena, sredstva pa naj se dodelijo krajevnim skupnostim.« Tekoča občinska proračunska rezerva znaša samo 3 milijone S din, kar je premalo za kakršnokoli intervencijo ali pomoč. Ob koncu seje so odborniki soglasno sprejeli skiep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka, ki bo v nedeljo, 28. marca letos od 7. do 19. ure. J. Viaic GORENJSKA KREDITNA BANKA obrestuje hranilne vloge in devizne račune od 6 do .75 % Sprejet proračun za TiS Kranj, 12. marca — Po finančnem načrtu, ki so ga sprejeli na današnji seji skupščine temeljne izobraževalne skupnosti, bo TIS v Kranju letos imela na razpolago blizu 27 milijonov dinarjev. Dve tretjini tega denarja bodo porabili za redno dejavnost osnovnih šol, ostanek pa za druge namene. Pri financiranju vzgoje in Izobraževanja v letošnjem letu so upoštevali tako merila republiške izobraževalne skupnosti kot tudi svoje kriterije ter potrebe in možnosti. Tako so ceno pedagoške ure v skladu z republiškimi merili povišali za 18 odstotkov, med- tem ko so za materialne izdatke namenili za 15 odstotkov več denarja kot lani. Letos bodo prvič financirali nekatere dopolnilne dejavnosti na šolah, ki obstajajo že nekaj let, vendar zanje doslej niso imeli denarja. Za to bodo imeli na razpolago pol mili j ona dinarjev. Novost so tudi sredstva za nagrajevanje kvalitete dela, denar za prostovoljne in športne dejavnosti ter za izobraževanje kmečke mladine. Na današnji seji so sprejeli tudi finančni načrt sklada za otroško varstvo. Predvidevajo, da se bo vanj letos natek- lo 2,7 milijona dinarjev, nekaj malega pa je ostalo še od lani. Štiri petine vsega denarja bodo porabili za nove šole in vrtce, ki jih bodo gradili po že sprejetem programu. Razen tega pa so na seji sprejeli še novo lestvico za sofinanciranje otroškega varstva. Z njo so določili, da bo TIS pokrila vse stroške za otroke v vrtcih ali predšol-skem varstvu v tistih družinah, kjer dohodek na člana ne presega 350 dinarjev. Kjer pa bo to poprečje nad 600 dinarjev, bodo morali starši plačati vso oskrbo. —si Pomoč pri vzgoji otrok Čeprav je družina temeljno torišče pri vzgoji otrok in mladega rodu, družba ne nudi staršem dovoljne pomoči v teh skupnih prizadevanjih. Zlasti to velja za starše oziroma njihove otroke preden dorastejo do vstopa v male šole in varstvene ustanove. Zmogljivost varstvenih ustanov pa zajema le manjši del otrok. V republiki okroglo 10 odstotkov, v občini Kranj nekaj več. Velika večina otrok in njihovih staršev ni deležna nikakršne varstvene in vzgoj- Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije vabi mladince da se prijavijo za sprejem na delo v splošno milico prometno milico in mejno milico Prijavijo se lahko mladinci, ki — so odslužili vojaški rok, — niso starejši od 25 let, — so uspešno končali srednjo šolo ali vsaj popolno osemletko, , — niso v kazenskem postopku in izpolnjujejo pogoje iz 31. člena temeljnega zakona o notranjih zadevah, — so telesno in duševno zdravi in ki — obvladajo slovenski jezik. Za kandidate za mejno milico je zaželeno še znanje tujega jezika. Izbrani kandidati bodo pričeli z delom kot pripravniki za miličnika. Pripravniška doba se zaključi z uspešno dokončano strokovno šolo za notranje zadeve v Ljubljani. Kandidati si bodo v šoli pridobili osnovno teoretično in praktično znanje /.a uspešno opravljanje nalog s področja javnega reda in miru, zavarovanja in kontrole, varnosti prometa ter kontrole mednarodnega potniškega prometa. Za delo v organih za notranje zadeve se znanje, pridobljeno v dvoletni strokovni loti, šteje za srednjo strokovno izobrazbo. Republiški sekretariat za notranje zadeve razpolaga 3 samskimi stanovanji, ki so brezplačna. Vsi, ki jih delo v milici zanima in veseli, naj vložijo prijave na najbližji postaji ali oddelku milice, kjer dobijo še podrobnejše informacije. REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE LJUBLJANA, Kidričeva št. 2 Telefon 23 801, poštni predal št. 640, 642 ne pomoči dokler otrok ne pride v šolo. Vzgoja otroka pa je zelo važna v njegovih prvih letih razvoja. Ko se v šoli pokažejo njegove vedenjske in druge motnje, je že dokaj pozno. O teh problemih so pred nekaj dnevi v Kranju razpravljali ravnatelji vseh osnovnih šol skupilo s predstavniki delavske univerze, centra za socialno delo, občinske konference SZDL, patronažne službe in predstavniki republiške in občinske zveze prijateljev mladine. Eden izmed osrednjih sklepov je bil, da je potrebno prek zdravstvene, patronažne in drugih služb zajeti vse bodoče in mlade mamice ter jim pomagati pri vzgoji svojih otrok. K. M. Novosti v propagandi rdečega križa Ta teden je bilo v Kranju posvetovanje predstavnikov občinskih odborov rdečega križa z vse Gorenjske. Posvetovanje je sklical republiški odbor rdečega križa Slovenije. Razpravljali so med drugim tudi o novem propagandnem gradivu, ki ga bodo v kratkem dobili občinski odbori. Predstavniki gorenjskih občinskih odborov rdečega križa se niso strinjali s predlagano novo obliko krvodajalske značke.. Na novi znački krvodajalca je v kapljici krvi na belem polju vpisana tudi številka pet, deset, petnajst ali dvajset, kolikorkrat je pač krvodajalec dal kri. Predstavnike rdečega križa je motilo, da se značka za krvodajalca, ki je dal kri petkrat, po obliki na loči od značke krvodajalca, ki je dal kri dvajsetkrat. Ce bodo takega mnenja tudi drugi občinski odbori rdečega križa v Sloveniji, potem bodo novi znak spremenili. Nova je tudi zahvala, ki jo dobi krvodajalec takoj potem, ko je dal kri. Pismena zahvala ni več izražena v kratkem dejstvu, pač pa je v zahvalnem pismu poudarjen pomen krvodajalčevega plemenitega dejanja obenem s prošnjo, naj bi vplival na svoje bližnje V družini in na sodelavca, da bi se tudi oni odločili za krvodajalstvo. Vsak krvodajalec dobi tudi obesek za ključ ali svinčnik s simboli rdečega križa. Vozniki — krvodajalci bodo lahko dobili tudi nalepke za svoja vozila. Te nalepke imajo svoj praktičen pomen ob večjih prometnih nesrečah, kar so spoznali tudi ž.e v drugih deželah. Republiški odbor rdečega križa Slovenije je dal natisnili tudi posebne vizitke. Te bodo dobili vsi, ki zapuščajo bolnišnice, v katerih uporabljajo pri zdrav ljenju kri. Na vizitki je voščilo rdečega križa za dobro počutje ter želja, da bi se vsak okrevani oddolžil neznanemu krvodajalcu. Oddolžitev bi bila seveda v tem, da bi vsak okrevani s svojo udeležbo ali z vplivanjem na druge povečal število krvodajalcev. L. M. Pred krvodajalsko akcijo V kranjski občini bo letos krvodajalska akcija od 22. marca do 2. aprila. Dosedanje zbiranje prijav krvodajalcev poteka zadovoljivo, v nekaterih krajevnih odborih rdečega križa celo več kot to. Število prijavljenih je naraslo celo v tistih krajevnih odborih, ki se vse do sedaj niso posebno odlikovali po številu krvodaja'ccv. Po podatkih. se zbira fo na občinskem boru rdečera križa v Kranj«*' je letos med prijavami t0<" zelo veliko mladih ljudi. Na seji kluba odbornikov je predsednik občinske konference /MS Kranj obširneje govoril o položaju mladih. Prav tako so mladinke in mladinci na zborih volivcev ob proračunskih razpravah zahtevali boljše delovne pogoje za svojo organizacijo in vse tiste, ki nimajo lastnih sredstev. Zaradi tega smo zaprosili sekretarja občinske konference ZMS Kranj Karla CEJA za tale razgovor. 0 Ali se o organiziranem delu mladine po tvojem mnenju razpravlja preveč ali premalo? »V preteklosti so bile razprave o samostojnem političnem organiziranju mladih preredke. To vpliva na sedanji položaj, ko nekatere stvari niso razčiščene, pogoji dela pa ne dopuščajo sodobnejših oblik dela z mladimi. Povsem normalno je, da smo mladi glasnejši ob razpravi o razvoju občine. To pomaga odpravljati pomanjkljivosti, predvsem pri obveščanju občanov.« Q Katere so torej osnovne Predlog proračuna krni je dejavnosti. Predlog ProfjJ čuna pa s tem, da je manjši za 4 milijone od naših potreb* krni žc obstoječo dejavnost in onemogoča uresničevanj«* družbene vloge ZMS. Možni sta dve rešitvi, ki pa sta sla* bi. V prihodnje lahko zadržimo le enega stalno zaposli; nega političnega delavca. *» tem bi okrnili kadrovskoj zmogljivost in bi moraU zmanjšati dejavnost. Drug možnost pa je, da osebne « hodke zaposlenih na konu«£ ju mladine obdržimo na s danji ravni ln odstopimo ° nekaterih akcij in obveznost (skrčimo seminarje, man £ stativne akcije, administratt no pomoč aktivom itd.)-bost te rešitve je v tem, «1» '1 ■ danes osebnih dohodkov . komiteju konference ZMS 1 moremo primerjati z drug • družbenopolitičnimi organ'2 cijami, občinskimi organ« »J drugimi. Jasno Je, da zato v naloge mladinske organizacije? »Pomagali mora pri izboljševanju položaja mladih. Tudi notranja trdnost je pomembna. Le na tak način bo vpliv organizacije pri reševanju pomembnih družbenih dilem večji. Zato mora biti stalno prisotna na vseh pomembnih področjih dela In življenja družbe ter biti usposobljena za spoznavanje, odzivanje in vplivanje na aktualne družbene probleme.« 0 In kaj bo potem, če za vaše zahteve ne bo posluha? »Najprej moram povedati, da letos ne povečujemo svo- GI AS * 5 STRAN Kdo bo gradil? Maja ali Junija letos bi morali začeti na Planini graditi deset stanovanjskih blokov, v katerih je predvidenih 294 stanovanj. Ta stanovanja pa bi morala biti po načrtu dograjena avgusta ali oktobra Prihodnje leto. Razširjeni delavski svet Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj je konec minulega meseca razpravljal o stanovanjski gradnji v občini. Ugotovil je, da je stanovanjska gradnja v novem naselju Vodovodni stolp v Kranju v zaostanku. Stanovanja, ki bi morala biti zgrajena lani, bodo šele letos (200 stanovanj), za prihodnje leto pa je na tem ob- Za dan žena v Tržiču Konec preteklega tedna in začetek tega je bil tudi v Tržiču v znamenju dneva žena Sindikalne organizacije po delovnih kolektivih so ponekod že v petek za svoje članice priredili svečanosti, slavja in zabave, po krajevnih skupnostih pa so se prireditve odvijale v naslednjih dneh, zlasti v soboto. Tovar-na Peko je svojim delavkam Poklonila predstavo mestna gledališča ljubljanskega (zaigrali so štiridejanko »Kdor dobi«), staršem učencev osnovne šole heroja Graj- zerja pa so pripravili koncert člani akademskega komornega zbora iz Kranja pod vodstvom dirigenta Matevža Fabianija. Pa še to: že ob 13. uri je v ponedeljek zmanjkalo cvetja v edini tržiški cvetličarni. Stranke so odpravili z obljubo, da se lahko spet oglase ob pol štirih. In ko so se usule množice delavcev iz tovarn, kaj so lahko poklonili ženam? Avtobusi so jih nekaj čez drugo uro razvozili praznih rok. Kaj se res ne da? —ok Povečan X. spomladanski sejem Od 10. do 19. aprila letos bo v Kranju jubilejni X. spomladanski sejem. Na upravi sejma so nam povedali, da bo tokrat za razstavljavce in Obiskovalce več prostora. Sejem bo imel namreč dvoje razstavišč. Razstavišče I bo v Savskem logu, kjer bodo razstavi jeni pohištveno, gospodinjska oprema, plastika, kmetijski stroji, avtomobili in motorna kolesa, gradbeni Stro j i jn različen gradbeni material. Na razstavišču II v delavskem domu pa bodo tokrat na voljo obiskovalcem Predvsem tekstilni izdelki. Zaprti prostor za razstavljavce bo letos večji za prek 1000 kvadratnih metrov, medtem ko bodo zunanje razstavne površine v primerjavi s prejšnjimi spomladanskimi sejmi tokrat 13-krat večje. Izvedeli smo tudi, da je večina razstavnih površin že oddanih. Tako bo tokrat na sejmu razstavljalo okrog 60 razstavljavcev, med njimi tudi nekateri iz Avstrije in Italije. Med sejmoma pa bo vsak dan v avli občinske skupščine modna revija. A. ž. močju predvidena vselitev še v 76 stanovanj. Zaradi programirane stanovanjske gradnje na Planini, zaostankov pri gradnji v naselju Vodovodni stolp in ker je podjetje SGP Projekt pojasnilo, da ne bo moglo izpolniti zahtevanih rokov za vselitev 294 stanovanj prihodnje leto na Planini, je Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo januarja letos javno povabilo k sodelovanju pri gradnji tudi druga podjetja. Na zahtevane pogoje oziroma roke pa žal ni bilo odziva. Zato so predloge pogodb poslali desetim gradbenim podjetjem v Sloveniji. Vendar je bil tudi rezultat ponovnega povabila dokaj slab. Podjetje Gradiš iz Ljubljane je odgovorilo, da je pripravljeno sodelovati pri gradnji, vendar bi bilo po njihovem mnenju najprej treba rešiti več vprašanj. Podjetje Projekt pa je sporočilo, da se bo vključilo v gradnjo, če bodo našli še enega Izvajalca-kooperanta. Zanimivo je tudi, da so tri od preostalih povabljenih podjetij odgovorila, da ne morejo graditi stanovanj v Kranju, pet pa jih sploh ni odgovorilo. Torej za gradnjo stanovanj v Kranju ni zanimanja, če-l prav bi po programu trajala ' nekaj let. Lahko bi rekli, da I Je to ponovna potrditev, da , stanovanjska gradnja za mnoga gradbena podjetja ni preveč vabljiva. In kakšne so torej možnosti za začetek gradnje stanovanj na Planini? Podjetje za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj se bo dogovarjalo s SGP Projektom Kranj in Gra-dlsom za nadaljevanje grad-j nje na Planini pa še z grad-| benim podjetjem Obnova Ljubljana. A. Ž. že sedanjo dejavnost HH ■ ftl ■ H Profesionalno delo ni moč dobiti strokovno sposobne mladince, če pa jih, so izjeme.« % Si profesionalni sekretar. Kaj sodiš o mnenju, da Je treba profesionalce odpravi zaradi demokratizacije Organizacije? »Da to nI res, potrjuje Praksa. V občinah, kjer so tako stališče pred leti uveljavi, se že čutijo posledice. Povsod so že zaposlili ali ž^V "jo zaposliti profesionalne Politične delavce. Demokratizacija se uresničuje z demokratičnimi delovnimi metoda-gj. ki Jih profesionalci lahko "olje pripravijo ln uresničilo. To ne pomeni, da morajo odločati v imenu mladine, temveč lahko le pripravljajo *u organizirajo demokratično °dločanje.« % Koliko vas je zaposlenih na komiteju mladinske kon-te.re.ncc v Kranju? »Dva politična delavca in administrativna moč. Poprečni osebni dohodek znaša le 1160 dinarjev.« Q V izjavi predsedstva vaše konference je zapisano, da je bilo na političnem aktivu občine izraženo mnenje, da zaradi omejitve splošne potrošnje letos ne gre poviševati izdatkov. »Ni sprejemljivo, da predlagatelj proračuna ne vrednoti enako potreb svoje uprave ter potreb ZMS in ostalih družbenih organizacij. V stališčih je že zapisano, da se bodo zaradi nizkih osebnih dohodkov in potreb po novih kadrih sredstva občinske uprave povečala od 480 na 600 milijonov. TI problemi so pri nas še hujši.« 0 In kako je s sredstvi za aktive v krajevnih Skupnostih? »V iskanju le-teh izgubljamo čas in energijo. Aktivi si sredstva zagotavljajo le z lastnim delom. Ni še možnosti, da bi jih financirala občinska konferenca aH sveti krajevnih skupnosti. Sedanje finansira-nje svetov KS ni ustrezno. Za kaj gre? V občini Imamo tekmovanje krajevnih skupnosti in najboljše dobijo vsako leto denarne nagrade. Merila so skoraj enaka kot pri finansiranju KS iz proračuna za redno dejavnost. Vendar imajo ta merila hibo. Upošteva se le dejavnost svetov krajevnih skupnosti. Vse ostalo so akcije občanov in zato se dodeljujejo sredstva po njihovem številu, ne pa po tem, koliko je bilo akcij v skupnosti, kakšne so resnične potrebe, kako so razvite organizacije itd. Torej, po mojem mnenju je treba gledati in upoštevati vse organizacije, ne pa samo svet krajevne skupnosti.« J. Košnjck avcev primanjkuje S seje občinskega komiteja ZKS v Radovljici Na zadnji seji v torek so člani občinskega komiteja ZKS v Radovljici največ govorili o rezultatih gospodarjenja v lanskem letu in o položaju, v katerem so se sedaj znašla podjetja. Pri tem so opozorili na nekatere težave in pomanjkljivosti, ki zavirajo hitrejši razvoj. Podobno kot drugje na Gorenjskem je ti>dl v radovljiški občini v zadnjem času čutiti vse večje pomanjkanje delovnih moči. To najbolje potrjuje podatek, da ne morejo najti ljudi za 300 praznin delovnih mest. Ta številka pa bo kmalu bržkone narasla, ko se bo začela letna turistična sezona. V razpravi na seji so poudarili, da se bodo morali spričo takega položaja v industrijskih delovnih organizacijah usmeriti predvsem v modernizacijo, ker na bistveno povečanje števila zaposlenih ne morejo računati. Več pozornosti so po- svetili tudi stanovanjski problematiki, kjer se razmere prav tako slabšajo. Ob sedanjem načinu zbiranja denarja in finansl-ranja se vse bolj povečuje zasebna graditev stanovanj na račun družbene. Stroški pa zaradi vse dražje komunalne opremljenosti zemljišč naglo naraščajo. Razen tega graditev hiš povzroča vrsto urbanističnih, socialnih in drugih problemov. Na seji so ugotovili, da si ob sedanjih cenah lahko privoščijo svojo hišo ali pa drago stanovanje v bloku le zaposleni z bolj« šlml osebnimi dohodki. Za tiste z nizkimi bi bila rešitev v preprostejših in cenejših stanovanjih. Razen tega pa bi morali doseči to, da stanovanja ne bi imela zgolj ekonomske, marveč tudi socialne vrednote. Vse to pa bi laže dosegli z zbiranjem denarja, s čimer bi tudi laže usmerjali družbeno graditev stanovanj. si Turistično prometno podjetje CREINA Kranj sprejme več fantov in deklet za priučevanje v strežbi in kuhinji Kandidirajo lahko vsi, ki so uspešno končali najmanj 6 razredov osnovne šole in imajo veselje do dela v gostinstvu in niso starejši od 25. let. Priučevanje traja deset mesecev. Po končanem priučeva-nju dobijo kandidati naziv pomožni natakar oziroma pomožni kuhar. Za tiste, ki bodo uspešno končali priučevanje, je zagotovljena zaposlitev v hotelu Creina. Vse podrobnejše informacije daje kadrovska služba podjetja, tel. 210-81. Prijavijo se lahko tudi kandidati, ki bodo v tem šolskem letu zaključili šolsko obveznost. POLEG TEGA IMA PODJETJE NEZASEDENA ŠE NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA: — vodje snack bara — tajnice hotela — vodje pralnice Kandidati naj se zglasijo v kadrovski službi podjetja ali naj pošljejo pismene prošnje Komisiji za delovna razmerja Creina Kranj do 23. 3. 1971. Melita Vovk razstavlja v Radovljici V dvorani radovljiške graščine je odprta razstava originalnih ilustrac.j akademske slikarke Melite Vovk-6tih z Bleda. Ilustracije so Iz mladinskih knjig Mire Mi-helič Novega leta na strehi, Puhka, Puhkove kresne noči, Puhka v Benetkah in Eraz- ma in potepuha švedske pisateljice Astrid Lindgren. Melita Vovk se nam predstavlja kot odlična risarka, ki z nekaj potezami oblikuje predmet ali figuro in jo včasih že kar karikira. Posebne likovne učinke dosega s ko-lažem, s kombinacijo različ- Uspešna dramska sekcija Prejšnji teden so dvorano osnovne šole Davorin Jenko t Cerkljah začeli preurejati in pripravljati za večje prirc- KUD IVAN CANKAR Sv. duh gostuje v nedeljo, 14. marca v Železnikih z vojno dramo v petih dejanjih Živ pokopan. Predstava bo ob 15. uri in ponovitev ob 20. uri. Predprodaja vstopnic 2 uri pred predstavami. Režija: Rozmane Vinko, napisal: Kušar Anton. VABLJENI! ditve šolske dramske sekcije. S pomočjo Prešernovega gledališča iz Kranja in cerkljanskega kulturno umetniškega društva bodo povečali predvsem oder, na katerem so do sedaj lahko prirejali le manj še proslave in nastope pevskih zborov. Dramski odsek osnovne šole Davorin Jenko je v preteklem letu pripravil že nekaj uspešnih prireditev. Pred kratkim so nastopili s spevoigro Radovana Gobca Kresniček, sodelovali so na reviji mladinskih odrov v Idriji in v Predosljah ter gostovali v Prešernovem gledališču v Kranju. Pripravljajo pa se že na Trnuljčico, ki jo bodo uprizorili ob otvoritvi prenovljene dvorane. Ko bodo oder v dvorani popolnoma prenovili, bodo na osnovni šoli ustanovili tudi lutkovno sekcijo. —an nih barv in vrst papirja in s kombiniranjem lepljenja z barvanjem. S tem dobivajo ilustracije izredno barvno in kompozicijsko živost in duhovito posredujejo irealni fantazijski svet ilustriranih tekstov. Z ilustracijami Erazma ln potepuha se približuje otrokom tudi z načinom risanja. Glavice so okrogle ali hruškaste, črte označujejo usta lin pike oči in nos. Z enostavnimi potezami oblikuje telesa. Od ilustracije do ilustracije lahko občudujemo bogastvo idej, s katerimi pomaga odkrivati kvaliteto ilustriranih del. Vzporedno pa čutimo pristnost in neposrednost, s katero se približuje otrokom. Ilustracije Melite Vovkove so primerne za otroke tudi zaradi izrednega optimizma In humorja. Umetnica Ima oster posluh za grotesknost, vendar ostaja na meji komičnega in izžareva zdrav življenjski optimizem. Umetnica se je na otvoritvi razstave tudi sama predstavila občinstvu. Razen tega so nastopili še učenci domače glasbene šole in Miran Ken-da, ki je povedal otrokom nekaj zgodbic iz knjige Pu-hek, ki jo je napisala Mira Mihelič. M. Avguštin » Vse je tiho, tiho...« »Mlada je, nadarjena in obeta,« pravijo člani kulturno-umetniškega društva Tone Čufar na Jesenicah o Vesni Sušnikovi. Neposredno, osvežujoče vpliva Vesna na sogovornika, čeprav sprva skrbno zakriva svoj pravi obraz. »Poštenje, toplina, ljubezen — to me pomirja. Le redkokdaj pa sem zadovoljna in vesela.« Ob skopih besedah o njenem pesniškem ustvarjanju se prav počasi odpira in neprizadeto odkriva svoje življenje, svoj delovni vsakdan. »Nekoč so me vsi zapustili, nič več ljubljeno, oguljitfano, osamljeno in razočarano. Brez vsake možnosti za kakršnokoli zaposlitev, za lastni obstoj. Za vedno sem se umaknila v svoj svet poezije. Preveč sem pričakovala od vsega in od od vseh.* Njene pesmi, sodobne sicer, so razumljive iti lahko sprejemljive. I »Vse je tiho, tiho, vse je ti-I ho kot nekdaj, vse je liho, tiho in boli..pravi v eni j svojih pesmi. Piše o sebi, o odnosu med ljudmi. Pesmi J objavlja v prilogi Zele:.aiia, i ki ga izdaja kulturno umetniški klub. »Zal nisem nikoli imela možnosti, da bi se šolala W pridobila nekaj več izobrazbe. Zdaj šele, ko sem pri klubu, spoznavam, kako zelo settt še nerazgledana, čeprav se sama izpopolnjujem z branjem klasikov in tudi sodobnih pes nikov. Na Jesenicah smo bili vedno tako zelo odmaknjeni in prepuščeni le samemu sebi. Zdaj se vsaj lahko pogovor jamo, beremo, ocenjujemo na sestankih kluba.« Vesna je zaposlena v Železarni, letos pa se je vpisala na ekonomsko šolo v Kranjtk, Ze nekaj časa pa je članica kulturne komisije pri ZMS Jesenice. »Poleg izpopolnjevanja V svojem pesniškem ustvarjanju bi nadvse rada končala šolo.« D. S. Za poživitev kulturne dejavnosti Kulturno prosvetno društvo Simon Jenko iz Mavčič in kulturno umetniško društvo Davorin Jenko iz Cerkclj sta se dogovorili, da bosta poživili kulturno" dejavnost svojih krajev z medsebojno izmenjavo gostovanj. Prete- klo nedeljo so že priredili prvo srečanje. Moški pevski zbor iz Cerkelj je pripravil v Mavčičah samostojni koncert. Dramska sekcija Mavčiče pa bo Cerkl janom vrnila obisk s predstavo Jurčičevega Jurija Kozjaka. D. S. 650 let Tržiča 16. aprila 1811 je napisal tedanji tržiški župnik Valentin Prešeren škofu Kavčiču obširno poročilo o dogajanjih tiste nesrečne noči med 29. in 30. marcem v Tržiču. Tudi to pismo iz škofijskega arhiva je objavil Viktor Steska tr Carnioli (1911, na straneh 231—232) v prepisu. Naj prevedemo tudi to pismo! »Vaša škofovska milost! Prečastiti milostljivi g. g. ordinarij! Vaša škof. milost je gotovo slišala take in drugačne govorice o nedavnem požaru, ki je bil tod izbruhnil, vendar vse prav gotovo ne ustrezajo resnici, kot se ob takih jriložnostih rado dogaja; kopica dogodkov, ki so zgrmeli na kup, mi nikakor Bi dopuščala, da bi izpolnil svojo dolžnost in vaši škof. milosti poslal podrobno poročilo o njih. Napočil je pravkar 30. marec in začela je teči prva ura po polnoči, ko je bilo vse pogreznjeno v globoko spanje, kar izbruhne ogenj t zgornjem koncu trga v kovačnici za vlečenje železa žebljarne g. Matije fclandra. Takoj je od vseh strani privrelo ljudstvo, da bi v kali zadušilo pretečo nevarnost, a močan vihar od severa, ki je silovito divjal ves prejšnji rn in to noč, je zoprval vsem naporom in trudu ter vsem posegom gasilcev, kratkem času je kruto zagospodoval nad nesrečnim prebivalstvom, zakaj W teku tri četrt ure je bilo 151 hiš, več kot 100 delavnic in staj v pošastnih ■lamenih in v 2 urah so bile vse že skoraj golo pogorišče. Reševanje premo-lenja je bilo nemogoče in če je stopil kdo v hišo po suknjo, so ga tudi prav feotovo pokopale pod seboj strašne ruševine. — V prilogi pošiljam vaši škof. fcilosti izvleček iz tukajšnje župnijske mrliške knjige s seznamom 73 pone-'irečcncev, ki so vsi ali zgoreli, da so bili komaj podobni človeku, ali se zadu-•* v dimu in imeli na pokopališču tak žalosten videz, da se je človeku srce pgalo, ali pa so umrli nekaj dni nato zaradi notranjih posledic vnanjih zelo fcolečih ožganin. Bilo je joka, tarnanja in tuljenja ljudi, ki je mejilo na obup ga ni moč opisati in ki »C mešalo velikonočno veselje (velika noč je bila to leto 7. aprila, požar pa na soboto pred cvetno nedeljo — op. prev.) z najbolj vročimi solzami in bilo neutolažljivo, ko toliko svojcev ni bilo več med živimi; dobrotljivi človekoljubi so s sodelovanjem svojih duh. predstojnikov nekoli-kanj osušili vroče solze jokajočih, ko so prinesli lc-sem znatne zaloge živeža, da ga razdelimo. Mesto Kranj se je skupaj z našim g. dekanom izkazalo kot najboljši sosed, g. župnika iz Naklega in Šmartnega pod šmarno goro sta lepo pomagala. G. župnika iz Šenčurja in iz Predoselj ter g. kurat s Primskovega so s svojimi darovi in z darovi svojih sosesk nasitili mnogo tukajšnjih lačnih ljudi, g. župnika iz Begunj in z Rodin sta poslala velikodušne prispevke in# kot slišim, bodo prispeli še iz mnogih drugih, krajev dejanski dokazi pomoči, tako za tiste, ki jih je poškodoval ogenj in leže nevarno bolni, kot tudi za tiste, ki se v svoji revščini ozirajo s solznimi očmi prek hribov, od kod bo prišla pomoč, in ki veliko laže prenašajo breme, če čutijo sočustvovanje drugih; medtem ko prosim vašo škof. milost, da oprosti, ker sem se iz polnega srca in v silni naglici tako otroško razpisal, mi je v veliko čast, da vam izrazim brezmejno spoštovanje. Vaše škof. milosti najvdanejši služabnik Valentin Prešeren, župnik v Tržiču, 16. aprila 1811.« Kljub veliki pomoči, ki so je bili deležni tržiški pogorelci od vsepovsod, pa kaže, da leta njihovih potreb še dolgo ni pokrila in da so morale oblasti še nadalje trkati na radodarna srca ne le širom po kranjski deželi, ampak tudi zunaj njenih meja. Tako beremo v Le Tćlegraphe officiel (1811, str. 132) dopis, datiran v Trstu 23. aprila. V prevodu se dopis glasi: »Trst, 23. aprila. Zadnje dni meseca je postalo mesto Tržič na Kranjskem skoro v celoti žrtev ognja. Ta požar, ob katerem je mnogo ljudi izgubilo življenje, je od stotriinse-demdesetih hiš upepelil 152. Prebivalci tega nesrečnega mesta so obupani zaradi izgube premoženja in svojcev. G. intendant za Gorenjsko je tem nesrečnežem že razdelil pomoč v denarju, obleki in živežu, ki so jo hiteli prispevati mesto Ljubljana in mnoga druga mesta v Ilirskih provincah. Prebivalci Trsta, ki bi bili voljni sodelovati v tej človekoljubni dejavnosti, lahko prinesejo denar ali blago, ki bi ga hoteh podariti, intendanci našega mesta.« Dodajmo tem zapisom še 35 let kasnejše pričevanje o tem požaru na oltarni podobi sv. Florijana v tržiški župni cerkvi. Podoba je delo Matevža Langusa iz leta 1846. Na spodnji tretjini podobe je slikar upodobil^ Trzic v plamenih, zraven pa zapisal (v nemščini) naslednji podatek o požaru V Tržiču leta 1811: - »Leta 1811, 30. marca ob pol dveh po polnoči, je trg s 151 hišami, 100 delavnicami in hlevi do tal pogorel, silen severni veter je ogenj tako razpia-meail, da je 75 ljudi izgubilo življenje; zapisani so v mrliški knjigi« J.R. ;;:::;::nuxuinK ::::: maAej 114 111 139 din lili 135 din din. .av podobno se mi je pripetilo letos 9. februarja popoldne na isti cesti. Spodrs-*f«o mi je, padla sem tako "erodno, da sem si celo poškodovala nogo, kar ni čudno Pri mojih 56 letih. Opomogla Se,v se in se oprijemala grmovja, da bi počasi šla na-£rt'/\ Kar nepričakovano sta Pri meni dva mlada fan-ta Prijela sta me z vsake sirani in me tako spremljala s tako nežnostjo, da bi niti od lastnega sina ne mogla pričakovati večje pozornosti. Ko sta me pospremila do lepe ceste in sem se zahvaljevala za pomoč, sta oba zaskrbljeno še spraševala, če imam še kako potrebo, če še želim njuno pomoč. Bila sem tako hvaležna in ob tem prijetno presenečena, da ne morem povedati. Zelo bi rada vedela čigava sta. Kako srečni so starši, ki imajo take otroke. Dvajset let sem že vaš redni naročnik. Zato prosim, da to moje pismo objavite. Tako bi se želela zahvaliti tem mladim. Ob tem želim, da to vedo tudi tisti, ki današnjo mladino tako radi obreku-jejo. V. Antonija Trboje Ozračje nad Šenčurjem je zastrupljeno Pismo rojaka iz Avstrije ■ V četrtek smo v uredništvo prejeli ljubeznivo pismo i? Avstrije. Poslal nam ga je naš rojak T. D. iz Kitzbuhla. "Cenjeni tovariš uredniki ^eden pričnem pisati, Vas j*Po pozdravljam. Lepo se Vi»m zahvaljujem za pošiljale Vašega GLASA, ki ga vse-8» preberem, saj je zelo akuten in vedno težko pričanjem novega. Danes bi popravil vse v uredništvu, ki Se trudijo, da prinaša Glas Vedno nove in aktualne vesti * vse GorenisJke. PozdcaAdiam vse bralce, naročnike tega lista, posebno pa Igorja Krev-sa (Igorja Guzelja), ki služi vojaški rok. Pozdravljam bralce Glasa iz Kranja, Škofje Loke, Žabnice, Preddvora, posebno pa iz Ljubljane. Želim, da bi bili vsi bralci ter naročniki tega časopisa. Rojak iz Avstrije.« Najlepša hvala za prisrčno pismo in pozdrave. Bralci jih bodo veseli. Mi v uredništvu pa upamo, da vam bo Glas še naprej tako všeč, kakor doslej l t Prejeli smo pismo naše bralke Pepce Erzin iz Šenčurja. Na koncu pisma piše takole: »Oprostite, da se vmešavam, a danes je osmi marec in sem bolj korajžna. Če mislite, da bi nam kaj koristila takale objava, jo objavite na kratko, sicer pa imate tudi koš.* Ker je pismo tudi sicer zanimivo, ga v skrajšani obliki objavljamo. Pred nekaj desetletji je bil Šenčur prijetna kmečka vas. Po vojni je postala dom marsikateri delavski družini, ki si je tu postavila hišo. Ljudje so lahko hodili v bližnje Urejeni hudourniki Prejšnji mesec so v Zalogu pri Cerkljah imeli sestanek, na katerem so se domenili, da bodo morali začeti preurejati struge potokov Bob-Iič, Pšata in Reka. Vsi trije potoki so hudourniki, ki ob večjih nalivih poplavljajo in povzročajo na bližnjih poljih kmetom škodo. Ob sklepih sestanka je oddelek za gospodarstvo že imenoval štiri komisije, ki bodo pregledale prizadeto območje. Komisije sestavljajo predstavniki krajevnih skupnosti Zalog, Poženik, Brniki in Cerklje, strokovnjaki Splošne vodne skupnosti Gorenjske in Splošne vodne skupnosti Sava Ljubljana ter občina Kranj. — ajj gozdove na sprehode in si zdravili razrvane živce. Zdaj je drugače, le več let vozijo iz vseh strani odpadni material in oblaki prahu nam zastrupljajo ozračje. S tem seveda ogrožajo zdravje tukajšnjih prebivalcev. Zato prosimo odgovorne, da nekaj ukrenejo. Tudi glede prometa bi se moralo kaj izboljšati. Po kri- žiščih in ovinkih bi morali zaznamovati prehode za pešce. Nekateri vozniki, posebno tovornjakov, naj manj divjajo skozi vas. Z divjo vožnjo močno ogrožajo življenje prebivalcev. In še nekaj. Na avtobusni postaji bi morali postaviti tablo z oznakami prihodov in odhodov vseh avtobusov. E. P., Šenčur Spuščanje barčic v Kropi in Tržiču Običaj spuščanja barčic na večer pred sv. Gregorijem je star že več stoletij. Ohranil se je le še v nekaterih slovenskih krajih. Pred leti je posebnost že nekoliko zamrla, v zadnjih letih pa je vsaj po nekaterih krajih običaj spet pridobil na svoji veljavi. V Kropi in Tržiču, kjer je običaj najbolj živ, smo povprašali, kako je bilo letos. Iz Tržiča nam je naš dopisnik Edo Roblek sporočil, da se je spuščanje barčic ogledalo veliko število ljudi. Spuščanja se je udeležilo okrog 70 modelarjev. Najboljši so prejeli lepe nagrade — celodnevne in poldnevne izlete. Justin Ažman pa sporoča iz Krope, da je v Kamni gorici plavalo na vodi okrog 40, t Kropi pa okrog 20 barčic. Tudi tu so bili tekmovalci z najlepšimi modeli nagrajeni. Delavni organizaciji V obeh vaseh na Brniku so do sedaj imeli le eno krajevno organizacijo socialistične zveze. Zaradi prevelike oddaljenosti obeh vasi je bila organizacija neaktivna. Sklenili so, da bodo najprej na Spodnjem Brniku, kasneje pa še na Zgornjem ustanovili svojo organizacijo. S finančno i:i drugo podporo l sveta krajevne skupnosti sta organizaciji že začeli z delom in sta ob 8. marcu vsaka zase pripravili praznovanje. — an Konec premirja VSE VRSTE JUGOSLOVANSKIH PREMOGOV Gost s Koroške Egipt ni pristal na obnovitev premrirja na frontni črti z Izraelom in to je bil najvažnejši del govora predsednika Sada ta pozno zvečer v nedeljo. Toda dejstvo, da ZAR ni podaljšala premirja (to pot je bilo enomesečno), ne pomeni, kot je dejal Sa-dat, da bo takoj spregovorilo orožje. Formula, ki jo je Kairo naslovil vsem prizadetim, se glasi: orožje bo spregovorilo le tedaj, ko se bodo prepričali, da je vsaka diplomatska akcija zaman. To je dokaj elastična formulacija stališča, k. nikakor ne more veljati za nepopustljivo, Je pa hkrati dovolj ostra, da se mora nasprotna stran nad njim zamisliti. Predsednik ZAR je bil pred tem na kratkem in tajnem obisku v Moskvi, kjer se je pogovarjal z najvišjimi sovjetskimi voditelji. Nihče seveda ne dvomi, da je ZAR formulirala svoje najnovejše stališče ob popolni vednosti in soglasju svojega velikega zaveznika. Kot poročajo z bojne črte, so vse nasprotujoče si sile sicer v stanju popolne bojne pripravljenosti, vendar pa je tam mirno. Nobena stran noče tvegati izzivanja, ki bi se lahko razvilo v večji tpopad. že tako so to možnost omenili tudi javno in nekateri vidijo v tem tudi znamenje želja na obeh straneh, da ne bi ob morebitnem incidentu — ki Je na fronti vselej mogoč hote ali nehote - ena ali druga stran menila, da je »poiPo zares«. Tel Aviv *edrj v svojih novejših izjavah poudarja, da nima i- mvma začeti z bojevanjem in da pričakuje od nasprotne strani predloge In pobude za miroljubno rešitev krize. S tem v zvezi vse pogosteje omenjajo nekakšne zemljevide; predloge, na katerih naj bi bile formulirane izraelske ozemeljske zahteve. Izrael š# vedno namreč vztraja na do ločitvi takih meja, ki bi jik bilo »moč braniti«. Kaj vse to je in kaj ne, je seveda Izredno težko povedati — sicer pa je vsa kriza v znamenju negotovosti ln skrajne zamo-tanostl V Pakistanu (vzhodni del) se položaj kot vse kaže normalizira po krvavih hi tragičnih neredih, Id so terjali po nezanesljivih podatkih nekaj sto mrtvih in se več ranjenih. Voditelj Vzhodnega PakisL- na MudčiOuru Ralima n ni napo.edal odcepitve od celote, ki jo sicer sestavljata dva dela, vzhodni in zahodni, je pa zahteval takojšnjo razveljavitev izrednega stanja, ki ga je objavila v tem delu dežele federalna vlada in umik vojske ter še nekatere druge koncesije. Rahm-nove zahteve imajo politični opazovalci za izzivanje predsednika Jahija Kana, hkrati pa za zmožnost, da bi se vendarle pogovorili o mirni rešitvi perečih problemov dežele. Pakistan je zelo zaostala država na jugu azijskega kontinenta, razdeljena na dva dela, med katerima je velik indijski medprostor. O Zelo žival.na diplomatska aktivnost se je začela v Berlinu, kjer se predstavniki obeh NemčlJ vztrajno prizadevajo /a zbliževanje stališč. Trenutno je za navadne občane predvsem zanimiv tisti del pogovorov, ki se nanaša na zopet no uvedbo obiskov le enega v drugi del mesta, s čimer pa seveda ni rečeno, da je to tudi najpomembnejša postavka teh dialogov. Razen državnih sekretarjev pri obeh vladah, Kohla in Bahra, se videvajo ta teden — vendar v drugih prostorih — v Berlinu še predstavniki sedmih drugih delegacij: vlad obeh Nemčij, štirih velikih sil in Zahodnega Berlina. VI-deta je, da Je mesto nenadoma zajela nenavadna diplomatska mrzlica, ki se Je ni moč obraniti. Je pa kajpak ta trenutek še mnogo prezgodaj napovedati, kaj lahko od vieh teh pospešenih razgovori/ pričakujemo, zakaj problemi okoli Berlina in med-nemških odnosov nasploh so izredno zapleteni in kar je še najbolj pomembno — o njih ne odločajo Nemci sami. Štirje ameriški! vojaki, Id so jih ugrabili še neznani Lic galci v Turčiji, so zopet prosti. VrniiH so se v svoje kasarne živi in zdravi in tako se je končala epizoda, zaradi katere bi kmalu prišlo v Turčiji do resnejše politične krize. Vojska in policija, ki je Iskala ugrabljene ameriške vojake, Je namreč stikala za njimi predvsem med študenti, kar je samo še prililo olja na že tako in tako le pritajen ogenj, ki tli med nezadovoljnimi turškimi študenti. V gostišču Valburga smo Se nepričakovano zapletli v pogovor s koroškim Slovencem Albertom KURASCHEM iz Beljaka, zastopnikom mednarodne turistične propagande Centropa, s katero najtesneje sodeluje ljubljanska turistična agencija Alpe Adria. Naš sogovornik je zastopnik za Slovenijo. O svojem vsakodnevnem poslu nam je povedal takole: »Rojen sem bil sicer na Poljskem, vendar sem pravi koroški Slovenec. Moj poklic zahteva, da prihajam pogosto k vam v Slovenijo, kjer obiskujem vse turistične agencije in večje hotele. Ne mislile, da prihajam k vam zgolj zaradi dela, ampak me privlačil neka skrita sila. V Sloveniji se počutim vedno domačega ...« Pogovarjali smo se o različnih stvareh, vendar so bile najbolj zanimive njegove misli o našem turizmu. Med drugim je dejal tudi tako: •Nekaj časa že prihajam k vam. Vidim, da vaša domovina v celoti napreduje iz- redno hitro. Tudi na turJr s Ničnem področju. Razlika od takrat, ko sem bil prvi$ pri vas, pa do danes, Je velika. Posebno v zadnjih dveh aH treh letih. To je porok, da bo v naslednjih letih razvoj še hitrejši. Podobno j* blilo tudi pri nas v Avstriji, vendar imate pri vas lepše to boljše naravne pogoje. To* je velika prednost, ki bi j° lahko še bolj izkoristili.« In še beseda o ljudeh. »Slovenci so izredno M41" beznivi, prizadevni ln pod* Jetni. Prav to je ob odličnih naravnih pogojih, zadovolji materialni osnovi in sodelovanju med turističnimi org&" nizacKjaml velika prednost 0 vaš turizem ..ji — Jk e in Primarij dr. Jurij Zalokar Primarij dr. Jurij Zalokar sc je ro 13., 15., 17., 22., 23. in 19.30. 13. MARCA 810 Glasbena matineja — 9-05 Pionirski tednik — 9.35 Cctrt ure z orkestrom Paul Mauriat — 9.50 Zavarovalnica Sava radijskim poslušalcem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Orači — simfonična meditacija — 12-30 Kmetijski nasveti — 12.40 Poje tenorist Rudolf Franci — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Od vasi do vasi — 1530 Glasbeni intermezzo — 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v d i 17.so 7 orkestrom Rti- J8cr Picsker 18.00 Aktu- Izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Ulica Moše Pijade — Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Trg revolucije 1 stavba občinske skupščine. — Tek. račun pri SDK v Kranju 515-1-135 — Telefoni: redakcija 21-835 21-860; uprava lista, ma-looglasna in naročniška služba 22-152. — Naročnina: letna 32, polletna 16 din, cena za eno številko 50 Para. Mali oglasi: beseda 1 din,naročniki imajo l0*/i popusta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. "osti doma in po svetu — 1 al 18-15 Glasbeni romantiki in Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.45 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka — 20.00 Nove melodije — 21.15 Parada zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden "rugj program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Iz filmov in glasbenih revij — 15.35 Jazz na ^rugem programu — 16.05 Popevke — 16.40 Sobotni mozaik — 18.40 Igrajo majhni Ansambli — 19.00 Pet minut numorja — 19.05 Večer ob popevkah in plesnih ritmih — *°°5 Svet in mi - 20.20 uPerni koncert — 21.45 Ve- čer s čembalistko Suzanu Ružičkovo — 22.15 Okno v svet — 22.30 Novost našega glasbenega arhiva — 23.55 Iz slovenske poezije 14. MARCA 6.00 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.42 Iz slovenskih orkestralnih skladb za mladino — 9.05 Koncert iz naših krajev — 10.05 Še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.40 Pet minut za EP — 10.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.50 Pogovor s poslušalci — 12.00 Na današnji dan — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Vedri zvoki s pihalnimi orkestri — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Mandoline in godala — 15.05 Nedeljsko športno popoldne — 17.05 Iz operetnega sveta — 17.30 Radijska igra — 18.26 — Variacije in fuga na Haendlovo temo 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami —23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 935 Igramo kar ste izbrali — 11.35 Svetovna reportaža — 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.00 Operetne melodije — 14.35 Z orkestrom Gunther Gollasch — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Panorama zabavne glasbe — 20.05 športni dogodki dneva — 20.15 Don Kihot — odlomki — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Najlepše skladbe o ljubezni — 21.45 S hamburških koncertnih odrov — 23.25 Minute za Johan-na Sebastiana Bacha — 23.55 Iz slovenske jsoerije 15. MARCA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 S pevcema Marjano Deržaj in Ladom Leskovar-jem — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Pet ruška — baletna suita — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Igrajo veliki pihalni orkestri — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje moški zbor iz Mirna pri Novi Gorici — 16.40 Iz operetnih odrov — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Interna 469 — mladinska oddaja — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Dorka škoberneta — 20.00 3. dejanje opere Mojstri pevci nurnbcrški — stereo — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Igramo za ples DrugI program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Pionirski tednik — 1535 Popevke slovenskih avtorjev — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Deset minut z orkestrom Radia Hannover — 16.40 Popevke na tekočem traku — 18.40 S pevci — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Londonski Pop cocktail — 20.05 Sonata za violino in klavir — 2030 Pota našega gospodarstva — 20.40 Plesni zvoki v koncertnih dvoranah — 21.45 Iz repertoarja ženskega zbora RTV Ljubljana - 22.15 Literarni večer — 22.55 Orgelska glasba današnjih dni — 23.55 Iz slovenske poezije 16. MARF.C 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 935 Crnogorske in hercegovske narodne pesmi — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odlomek iz Crnih mask — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Melodije iz filmov — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 1430 Z orkestrom Monte Carlo — 14.40 Mladinska oddaja Na poti s kitaro — 15.40 Majhna revija slovenskih baritonistov — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in no svetu — 18.15 V torek na svidenje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Rudija Bardorferja — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Od premine do premiere — 21.30 Lahka glasba — 22.15 Glasba evropskega srednjega veka — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami po svetu Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 1535 Jazz na drugem programu — 16.05 Popevke s slovenskih festivalov — 16.40 Melodije za vsakogar — 1735 Glasbeni mozaik — 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 19.00 Pet minut humorja — 19.0.5 Melodije po pošti — 20.05 Za ljubitelje in poznavalce — 21.00 V korak s časom — 21.10 Naši pihalci — virtuozi — 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz slovenske poezije — 17. MARCA 8.10 Operna matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 920 Iz glasbenih šol — 9.40 S pevci — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Celist Pierre Fournier — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Lepe melodije 7. orkestrom Hans Carste — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Koncertni valčki — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Iz popularne jugoslovanske simfonične literature — 16.40 Na obisku v studiu 14 — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 I. dejanje opere Orfej in Evridika — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene raz- I glednice — 20.00 Simfonični 1 orkester RTV Ljubljana v 1 stereo studiu — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni I nokturno — 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za siednjo stopnjo — 15.35 Z I ansamblom Pro arte in Mladi levi — 16.05 Iz operetnega sveta — 16.40 Rezervirano za mlade — 18.40 Z orkestrom Max Greger — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Na mednarodnih križpot.jih — 20.40 Večerni concertino — 21.45 Pevci od včeraj in danes ' — 22.20 Žive misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije — 18. MARCA 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo —- 9.35 Pojo in igrajo — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Odlomek iz opere Don Pasqualc — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 1330 Priporočajo vam — 14.10 Kaj pojo mladi pevci po svetu — 14.30 Z orkestrom Domenico Savino — 14.45 Mehurčki — 1530 Glasbeni intermezzo — 15.40 Mad- i žarske melodije — 16.40 Por-j treti skladateljev zabavne in lahke glasbe — 17.10 Koncert j po željah poslušalcev — 18.00 I Aktualnosti doma in po svetu , — 18.15 Iz kasetne produkci-! je RTV Ljubljana — 1830 Lepe melodije — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z Ljubljan-I skim ja/.z ansamblom — 20.00 i Četrtkov večer domačih pe-' smi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni j nokturno — 22.15 Iz sodobne češke glasbe — 23.00 V gost eh pri tujih radijskih postajah — 23.30 Ameriške popevke Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Iz del Janeza Gregorca — 1535 Jugoslovanske popevke zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek — 16.20 Klavir v ritmu — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 1735 Glas- beni mozaik — 18.40 Z domačimi pevci zabavne glasbe — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Pozabljeni Beethoven — 21.00 Naš intervju — 21.10 Dva prizora iz opere Sunčanica — — 21.45 Komorni jazz — 22.15 Mednarodna radijska univerza — 22.20 Iz našega koncertnega življenja — 23.40 Bizetova opera Carmcn v Ščcdrinovi priredbi — 23.55 Iz slovenske poezije 19. MARCA 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 935 Slovenske narodne v priredbi L. M. Sker-janca — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Beethovnove klavirske miniature — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z ansamblom Lojzeta Slaka — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Z izvajalci skladb za mladino — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Dve uverturi Ludvika van Beethovna — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Sonata in druge skladbe za violino in klavir — 18.50 Ogledalo našega časa — 10.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Beneški fantje — 20.00 Naj narodi pojo — 2030 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 1535 Lahka glasba — 16.05 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 18.40 Igra Plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Londonski Pop cocktail — 20.05 Radijska igra — 21.00 Iz slovenske glasbene dediščine — 21.45 S koncertnih odrov jugoslovanskih filharmonij — 23.55 Iz slovenske poezije SOBOTA, 13. marca, ob 10. uri za IZVEN — Jelič: RDEČA KAPICA — lutkovna predstava. TOREK, 16. marca, ob 15.30 — Jelič: RDEČA KAPICA — lutkovna predstava v Zalogu, ob 17. uri Jelič: RDEČA KAPICA — lutkovna predstava v Cerkljah. TELEVIZIJA, S 13. MARCA 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 14.35 Atletika v dvorani (RTV Ljubljana) — 16.25 Državno prvenstvo v košarki Beograd : Jugoplastika (RTV Beograd) — 18.00 Ob/orni k, 18.15 Narodni običaji Korčule, 18.45 Holandski dragulji -serijski film, 19.15 Mozaik, 19.20 S kamero po svetu, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Glasbena križanka, 21.25 Nepremagljivi - serijski film, 22.15 TV kažipot, 22.35 Poročila, 22.40 Svetovno hokejsko prvenstvo B skupine Poljska : Jugoslavija (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb) — 18.15 Mladinska igra, 19.20 Odiseja miru (RTV Beograd) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 14. MARCA 8.35 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 9.30 Po domače s Koroškim oktetom in ansamblom Toneta Kmet-ca (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd) — 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 11.40 TV kažipot, 13.20 Napoved sporeda, 13.30 Atletika v dvorani (RTV Ljubljana) — 17.00 Košarka Rabotnički : CZ (RTV Skopje) — 17.50 Nove melodije, 18.55 Mestece Pev-ton, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana) — 20.35 Naše malo misto - humoristična oddaja, 21.35 Videofon (RTV Zagreb) — 21.50 Športni pregled (JRT) — 22.20 Poročila, 22.25 Svetovno hokejsko prvenstvo B-sku-pine Jugoslavija : Japonska (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 15. MARCA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd) — 9.35 TV v šoli, 10.30 TV v šoli, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Matematika (RTV Beograd) — 14 45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) _ 16.10 Francoščina, Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.30 Napoved sporeda (RTV Ljubljana) — 17.40 Mendo in Slavi-ca (RTV Zagreb) — 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 Trije s trome je, 19.00 Mozaik, 19.05 Mladi za mlade, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.30 Ek-sercir - švedska TV igra, 21.45 Kopiji pod brezo, 22.15 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila, 17.40 Otroški spored, 18.00 TV vrtec, 18.15 Kronika (RTV Zagreb) — 18.30 Znanost (RTV Beograd) 19.05 Mladi za mlade (RTV Ljubljana) — 20.00 T V dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 16. MARCA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb) — 11.00 Glasbeni pouk (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.35 Ruščina, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb) — 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.45 Tiktak, 18.00 Risanka, 18.30 Niso samo rože rdeče, 19.00 Mozaik, 19.05 Sodobno gospodarstvo, 19.30 Vzgoja za življenje v dvoje, 19.40 Pet minut za boljši jezik, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Ujeti kaplar - francoski film, 22.20 Literarni nokturno, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana — Drugi spored: 17.35 Poročila, 17.40 Mali svet, 18.15 Kronika (RTV Zagreb) — 18.30 Od zore do mraka, 19.00 Narodna glasba (RTV Beograd) — 19.20 TV pošta (RTV Zagreb) — 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV HI 17. MARCA I 8.15 TV v šoli (RTV Za-. greb) — 17.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd) — 17.55 Čarobna piščalka, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana) — 18.30 Glasbena oddaja (RTV Zagreb) — 19.00 Mozaik, 19.05 ( Od zore do mraka, 19.20 Po ' sledeh napredka, 19.50 Cikcak, j 20.00 TV dnevnik, 20.35 3-2-1, j 20.35 Zakladi Jugoslavije v Parizu, 21.25 Poznate Bibi ! Johns, 22.15 Poročila (RTV ■ Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 1730 Risanka, 17.45 Poljudno znanstveni film, 18.15 Kronika, 1930 Zabavna oddaja, 20.00 TV dnev-! nik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV 18. MARCA 9.35 TV v šoli, 1030 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb) — 11.00 Francoščina (RTV Beograd) — 14.45 TV v šoli, 15.40 Nemščina, 15.55 Angleščina (RTV Zagreb) — 16.10 Matematika, 16.45 Ma-ižarski T V pregled (RTV Beograd) — 1800 Pomladni spre- hod, 18.15 Obzornik, 1830 Skrivnosti živali, 10.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana) — 19.20 Vse življenje v letu dni, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 2035 3-2-1, 20.35 Četrtkovi razgledi, 21.20 Krepost, 22.10 Karajan vam predstavlja, 22.45 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 1735 Poročila (RTV Zagreb) — 17.40 Erazem in potepuh (RTV Sarajevo) — 18.15 Kronika (RTV Zagreb) — 18.30 Narodna glasba (RTV Skopje) — 19.00 Enciklopedija, 19.20 Serijska oddaja (RTV Beograd) — 20.00 T V dnevnik, 21.00 Spored italijanske TV 19. MARCA 9.30 TV v šoli (RTV Zagreb) — 11.00 Angleščina (RTV Beograd) — 14.40 TV v šoli (RTV Zagreb) — 15.55 Smučarski poleti iz Kulma, 17.25 Vijava-ja-ringa raja, 18.15 Obzornik I (RTV Ljubljana) — 1830 Glasbena oddaja (RTV Beo- J grad) — 19.00 Mozaik kratke-ga filma, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 20.35 Zajtrk pri Tiffanvju - ameriški film, 22.30 Poročila, 22.35 Izkažimo se - quiz (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Poročila (RTV Zagreb) — 17.35 Rastimo (RTV Beograd) — 18.15 Kronika (RTV Zagreb) — 18.30 Glasbena oddaja (RTV Beograd) — 19.00 V petek ob 9. uri, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb) — 21.00 Spored italijanske TV poročili so se V KRANJU Lahovec Alojz in Kern Katarina. V TRŽIČU Valjavec Stanislav in Hu- mar Irena. umrli so V KRANJU Kepic Pavla, roj. 1908; Lov-renčiČ Jožef, roj. 1894; Ro-pret Anton, roj. 1915; Vreček Katarina, roj. 1913; Zonta Janez, roj. 1908; Pičman Alojzija, roj. 1899; Benedičič Marija, roj. 1891; Johan Alojz, roj. 1899; Zgajnar Anton, roj. 1904; Golouh Matevž, rojen 1910; Lokovšek Franc, rojen 1922; Derling (m), roj. 1971; Trpin Marija, roj. 1899; Ober Franc, roj. 18%; Krnc Frančiška, roj. 1880. V ŠKOFJI LOKI Ziherl Valentin, roj. 1878; Prosen Anton, roj. 1893. V TRŽIČU Perko Jožef, roj. 1889; Ka-var Jožef, roj. 1899; Ribnikar Ivana, roj. 1889; Bec Marija, roj. 1894. Kranj CENTER 13. marca amer. barv. film MOŽ Z IMENOM KONJ ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. CS filma TARZANOV IZZIV ob 22. uri 14. marca angl. barv. film KNJIGA O DŽUNGLI ob 10. uri, amer. barv. CS film TARZANOV IZZIV ob 13. uri, amer. barv. film MOŽ Z IMENOM KONJ ob 15., 17. in 19. uri, premiera angl. barv. filma KJE JE JACK? ob 21. uri 15. marca angl. barv. film KJE JE JACK? ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIC 13. marca ameriške barvne risanke ob 10. uri, angl. barv. film KNJIGA O DŽUNGLI ob 16. uri, slov. barv. film RDEČE KLASJE ob 18. uri, franc. barv. CS film JETNICA ob 20. uri 14. marca angl. barv. film KNJIGA O DŽUNGLI ob 14. in 18. uri, španski barv. CS film POT SLAVE ob 20. uri 15. marca amer. barv. film MOŽ Z IMENOM KONJ ob 16., 18. in 20. uri 16. marca amer. barv. CS film ŽGEČKAJ ME ob 16., 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 14. marca amer. barv. film DIVJI SAM ob 19. uri Tržič 13. marca amer. barv. CS film LEGIJA TUJCEV ob 18. in 20. uri, slov. barv. film RDEČE KLASJE ob 22. uri 14. marca ameriške barvne risanke ob 10. uri, amer. barv. CS film LEGIJA TUJCEV ob 15. uri, slov. barv. film RDEČE KLASJE ob 17. in 19. uri 15. marca slov. barv. film RDEČE KLASJE ob 18. in 20. uri 16. marca zah. nemški barv. CS film NA SVIDENJE NA MODREM MORJU ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 13. marca premiera amer. barv. CS filma NEKOČ NA DIVJEM ZAHODU ob 17.30 in 19.30 14. marca barv. film SNEŽNA KRALJICA ob 10. uri, amer. barv. CS film NEKOČ NA DIVJEM ZAHODU ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. CS filma TARZANOV IZZIV ob 21. uri 15. marca angl. barv. film KNJIGA O DŽUNGLI ob 17.30 in 1930 Jesenice RADIO 13.—14. marca amer.-italij. barv. film ŽIVIM ZA TVOJO SMRT 15. marca nemško-jugoslov. barv. CS film SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA 16. marca amer. barv. film MRTVI NE PLAČUJEJO DOLGOV Jesenice PLAVŽ 13.—14. marca amer. barv. film MRTVI NE PLAČUJEJO DOLGOV 15. —16. marca amer.-italij. barv. film ŽIVIM ZA TVOJO SMRT Dovje-Mojstrana 13. marca amer. barv. film UJETNIKI VESOLJA 14. marca amer. barv. film FERA METROPOLITANSKE POLICIJE Kranjska gora 13. marca italij. barv. film ZAROTNIKI SVOBODE 14. marca amer. barv. film UPOR KAZNJENCEV 16. marca nemško-jugoslov. barv. CS film SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA Javornlk DELAVSKI DOM 13. marca amer. barv. film AFERA METROPOLITANSKE POLICIJE 14. marca italijanski barvni film ZAROTNIKI SVOBODE, nemško-jugoslov. barv. CS film SLOVO VELIKEGA POGLAVARJA Radovljica 13. marca franc.-italij. barv. film V BREZNU STRASTI ob 18. uri, amer. barv. film VATERLO ob 20. uri 14. marca amer. barv. film VATERLO ob 14. uri, Tranc. barv. film DOKTOR V RDEČEM PLAŠČU ob 16. uri, i italij. barv. film ZLOČIN V j TENIŠKEM KLUBU ob 18. uri, franc.-italij. barv. film V BREZNU STRASTI ob 20. uri 15. marca amer.-italij. barv. film ŽIVELA, AMERIKA ob 20. uri 16. marca slov. barv. film NA KLANCU ob 18. in 20. uri Bled 13. marca angl .-franc. barv. film ZVEZDA JUGA ob 17. in 20. uri 14. marca angl.-franc. barv. film ZVEZDA JUGA ob 15„ 17. in 20. uri 15. marca franc. barv. film TETOVIRAN ob 17. in 20. uri 16. marca franc. barv. film TETOVIRAN ob 17. in 20. uri škofja Loka SORA 13. marca amer. barv. film DIVJI MOŽ ob 18. in 20. uri 14. marca amer. film TARZAN ZMAGUJE ob 15. uri, amer. barv. film DIVJI MOŽ ob 17. in 20. uri 15. marca amer. film TARZAN ZMAGUJE ob 18. uri 16. marca franc. barv. film VELIKA LJUBEZEN ob 20. uri Železniki OBZORJE 13. marca amer. film TARZAN ZMAGUJE ob 17. in 20. uri 14. marca franc. barv. film UMOR V BAZENU ob 17. in 20. uri JPJI h (i) loterija REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. SVAROG, 7. ZNESKI, 13. AEROTRANSPORT, 15. STOP, £ OSA, 17. IBAR, 18. ENAJSTKA, 21. AMI, 22. SR, 23. RO, g- NA, 26. AJ, 27. LIN, 29. KARBONAR, 34. ANAS, 36. MAL, a7- TRIK, 39. NASPROTOVANJE, 42. GRADEL, 43. KULOAR. IZŽREBANI REŠEVALCI Rešitev nam je poslalo 126 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: 1. nagrado (30 din) prejme Ilonka Rugale, *ranj, Kidričeva c. 3; 2. nagrado (20 din) prejme Lojze žab-JTr' Kropa 71; 3. nagrado (10 din) prejme Anton Grošelj, Jese-ce. Tavčarjeva 9. Nagrade vam bomo poslali po pošti. Mag rad ha križan k a VODORAVNO: 1. pobotanje, poravnava, 7. glavni rekvizit v Padalstvu (množina), 13. kdor kaj preprečuje, 15. vfcsta tiska, i6- hiter tek, 17. spodnje hlače, 18. podzemlje, spodnji svet, Tartar, 21. narodnoosvobodilna vojska, 22. znak za kemično Prvino berilij, 23. Tine Orel, 24. središče vrtenja, 26. avtomo-b|'ska oznaka za Valjevo, 27. Lorenz Kari Oken, 29. preklad-n'ca (okenska...), 34. del pluga 36. okrajšava za osrednji, J7- stopnja; vrsta, red; veljava, položaj, 39. prirejanje koncer-ta> nastopanje na koncertu, 42. naziv III. simfonije Ludvviga Van Beethovna, 43. moško ime (Miha). ^kroV^NNfc L Stjepan P. Ratkovič, 2. zavetnik, varuh, tios j.!! ^' kdor koga protežira, 3. veliko sito, rešeto, 4. pri-0/iak Ct^a V rakon; vloga, delež družabnika, 5. avtomobilska t, vzklik branje, grška muza petja, 7. pisalna potrebščina, ^rodo .l^'^lrie, ime sekretarja Organizacije združenih iet3i "ammarskj61da, po smrti Nobelov nagrajenec 1961. ^ellitj T*e P1"6'823 na Velebitu; vrh na severnem Velebitu ttiatiji u tU<*' Pripadnik Alanov, nomadskega naroda v Sar-P°iitic'n doPUSI°vanje, letni počitek, 12. znana makedonska ka«on 2n avka' Vera' 14' razjeda na kožl a,i sluznici, 19. sniue kuhiniska začimba, 22. kraj na Notranjskem, zibel-^edije RrStva' lme francoske igralke, svetovno znane tra-J8raieć n*r?lhardt' M* odPrtlna v steni, 30. znani nogometni Vln°d, 421*31118' Krasnodar, 31. Estonec, tudi tuja oznaka za Pijač v M« 80ra' Južno od Ljubljane, 33. tovarna alkoholnih ^rsta Dolt? na Do,enJskem, 35. ime pianista Bertonclja, 38. kratlc ko,oidov (okrajšava iz francoščine gelatine), °*naka exempli causa, na primer, 41. avtomobilska 43 Reko. J Rešitp % Trg * poš,Jlte do četrtka, 18. marca, na naslov: Glas, • Naar^H .cIJe *• Kranj, z oznako Nagradna križanka. 8ra«e: 1.: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. (,,,| Od N l«^?K| MUZEJ V KRANJU - V nostnc Mestni hiši je na *tl»0«So^^fe>]0*ka' .kulturnozgodovinska, "etnografska a razstav baročni Odmevi »945. y anšarska k,m' nadstropju je na ogied etnografska zbirka Kultura na Gorenjskem. Drta raztt?°dOVinska zbirka- V galeriji v Mestni hiši je V b a umetmške fotografije Janeza Marenčiča s^rtaarre°č^ stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nac J897a Odmevi j >Vblrka Slovenska že"a v revoluciji m raz-PuTl945 v 1»nske8a gibanja v slovenskem naprednem tisku iv, rešern< iiLa,erijPv jiV- hiši Je odPrt Prešernov spominski muzej, arja Milan-» i bl pa "»»tava slikane keramike akad. 6 Galerijsk Lorenčaka- ° 12 Ure in odI??25ske zbirke so odprte vsak o*1 10-00 17 do 19. ure. KULTURNE VESTI % Jeseniški pevski zbor je včeraj prvič nastopil v zgornje-savski dolini. S koncertom so se pevci predstavili v avli nove šole v Mojstrani. Zbor bo gostoval še v Kranjski gori, pripravlja pa se tudi na gostovanje v Trbovljah. S. % Prenovljena dvorana amaterskega gledališča Tone Cufar na Jesenicah je zadnjo nedeljo, ko je gostovalo celjsko amatersko gledališče Železar, sprejela prve gledalce. Čeprav so obnovitvena dela že končana, dvorana še ni ogrevana. Kljub temu se gledališki kolektiv že zavzeto pripravlja na novo gledališko sezono. Stanka Geršakova pripravlja v sodelovanju z Odrom mladih Jurčka, Bojan Cebulj pa Cankarjevo farso Pohujšanje v dolini šentflorjanski. S. Snežne razmere na Gorenjskem Na Krvavcu je 165 cm snega. Žičnica in vlečnice obratujejo. Nočna smučarska proga je razsvetljena. V domu in brunarici je še dovolj prostora. — Na Zelenici je 2 m snega, vse naprave obra tu je- Trzni pregSed V KRANJU Solata 8 do 10 din, špinača 10 din, korenček 4 din, slive 3,50 din, jabolka 2,80 din, pomaranče 5,40 din, limone 6 din, česen 9 do 10 din, čebula 2,80 do 3 din, fižol 6 do 7 din, pesa 2,50 do 3 din, kaša 4 do 5 din, čebulček 12 do 15 din, motovileč 10 din, ajdova moka 5 do 6 din, koruzna moka 3,50 din, surovo maslo 16 do 18 din, smetana 12 do 14 din, orehi 26 do 28 din, sir skuta 5 do 6 din, sladko zelje 2,80 din, kislo zelje 3 do 4 din, kisla repa 2,80 do 3 din, kar-fijola 4 do 5 din, z/lena 3 din, krompir 0,90 do 1 din za kg; jajčka 0,60 din. NA JESENICAH Solata 6,50 din, špinača 6,20 din, korenček 3,80 din, slive 5,40 din, jabolka 4,20 din, pomaranče 4,90 din, limone 5,50 din, česen 9,40 din, čebula 2,80 din, fižol 6,90 do 9 din, pesa 2,50 din, kaša 3,70 din, čebulček 12 do 13 din, ajdova moka 6 din, surovo maslo 22,50 do 24 din, smetana 11,50 din, orehi 32 din, sir skuta 5,90 din, sladko zelje 2,30 din, kislo zelje 3 din, kisla repa 2,40 din, karfijola 4,20 din, krompir 1,20. din za kg; jajčka 0,55 do 0,65 din. V TRŽIČU Korenček 3,50 din, slive 5 din, jabolka 2 din, pomaranče 5 din, limone 5 din, česen 8 din, čebula 3,20 din, fižol 7,50 din, pesa 3 din, kaša 5 din, radič 5 din, čebulček 10 din, ajdova moka 4,50 din, koruzna moka 4 din, surovo maslo 20 din, smetana 10 din, orehi 26 din, krompir 1 din za kg; jajčka 0,60 din. jo. — "Na Voglu je 290 cm snega. Hotel in brunarice so zasedene. — V Bohinju je zaseden hotel Zlatorog, hotel Triglav je zaprt, drugod je dovolj prostora. — V Martuljku je 35 em snega, vlečnica obratuje, drsališče je uporabno. — V Kranjski gori je 65 cm snega, drsališče je uporabno, vse vlečnice in žičnice obratujejo. — V Ratečah je 8 cm snega, vlečnica obratuje. Prostor je še pri zasebnikih. — Stari vrh nad školjo Loko ima zgoraj 110 cm snega, v sredini 75 cm in ob vznožju 20 em. Žičnica in vleč niča obratujeta. — Na Jezerskem je 8 cm snega. Planšar-sko jezero je zamrznjeno in ie primerno za drsanje. Povsod je še dovolj prostora. -ib športne ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ SOBOTA GORJE — Ob 8.30 nadaljevanje državnega in republiškega prvenstva v smučarskih tekih za vse kategorije. KRANJ — Ob 15. uri na kegljišču Triglava III. kolo republiške moške kegljaške lige z nastopom ekip — Branik Maribor in Koper. JESENICE — Ob 15. uri na kegljišču pod Mežakljo III. kolo republiške moške kegljaške lige z nastopom ekip Triglav Kranj in Novo mesto. NEDELJA GORJE — Ob 9. uri nadaljevanje državnega in republiškega prvenstva v smučarskih tekih. KRANJ — Ob 8. uri na kegljišču Triglava nadaljevanje moške republiške kegljaške lige z nastopom ekip Triglav Kranj in Novo mesto. JESENICE — Ob 8. uri na kegljišču pod Mežakljo nadaljevanje moške republiške lige z nastopom ekip Branik Maribor in Koper. Poročilo o žrebanju srečk 10. kola, 11. m-rca 1971 Srečke so zadele končnicami din 0 6 01910 2.006 89260 506 718260 10.006 41 30 71 20 601 50 29831 1.000 040301 10.000 484681 10.000 3"! 20 84972 500 44752 520 158972 10.000 63 10 73 10 0683 200 441833 150.000 778023 10.000 4 6 30934 506 38424 506 489484 10.006 715914 10.006 195 100 04545 1.000 67965 500 468375 10.000 510475 10.000 86 10 30026 500 35066 1.000 121246 10.000 2854% 10.000 7 6 27527 506 43497 1.006 334567 50.006 612467 10.006 38 10 35688 2.000 85468 500 512448 10.000 653418 10.000 49 10 1889 200 44359 1.000 56069 500 282709 10.000 362419 10.000 »Divji lovec« na Primskovem V počastitev 100-letnice rojstva pisatelja F. S. Finžgarja je DPD, Svoboda Primskovo pripravila ljudsko igro s petjem in plesom Divji lovec. Predstavi bosta danes, v soboto, 13. marca, ob 19.30 in jutri, v nedeljo, 14. marca, ob 16. uri. Obakrat v veliki dvorani zadružnega doma na Primskovem. Zir.iski dan v Lučinah Obiskali smo kraje na meji škofjeloške in ljubljanske občine Vič-Rudnik. V zadnjih letih se je življenje v teh krajih močno spremenilo. Lučinsko šolo obiskujejo otroci iz treh občin in devetih vasi. »Kje so že Lučine?« boste vprašali. Naj kar takoj povem. Vas leži približno na pol poti med Gorenjo vasjo v Poljanski dolini in Polhovim Gradcem, med vzpetinami Golega vrha, Bozovic in Selevca, na vižini 640 metrov. Ker so to še precej neznani kraji smo se odločili, da jih obiščemo. CESTA IN PREVOZ — NEZADOSTNO Pretekli ponedeljek sva se s fotoreporterjem odpravila v te predele. V Gorenji vasi sva zavila na levo, na cesto ca Lučine po dolini Brebovni- Anton Oblak ee. Sprva je bilo videti, da bo vožnja kar prijetna. Toda, ne! 2e po dobrem kilometru j je bilo asfalta konec. Zavozi- | la sva na makadam. A kakš- , nega? Se dobro, da je bila j cesta vsaj malo pokrita s snegom in nisva občutila vseh lukenj. Ce bi jih, bi se nama kar kmalu začela obračati že- | lodca. Na misel mi je prišlo, kakfna škoda je, ker nimamo svojega vesoljskega programa. Lučinska cesta bi bila namreč odlično vežbališče za astronavte glede vzdržijivosti. Pravijo, da je bila cesta dobra, dokler ni začel voziti avtobus. Cesta je bila vse bolj razkopana, cestarja pa velikokrat ni bilo nobenega. Upajo, da se bodo razmere vsaj zdaj izboljšale, ko sta na tem adseku zaposlena dva. Najboljša rešitev bi bila seveda asfaltiranje ceste. Toda do uresničitve tega načrta je še daleč. »Z denarjem, ki ga imamo, vzdržujemo komaj ostale poti in mostove,« pravi predsednik krajevne skupnosti v Lučinah Anton Oblak. Prebivalci teh krajev pa niso niti najmanj zadovoljni tudi z avtobusnim prevozom. Avtobusne zveze imajo v obe smeri. V Škof j o Loko vozi ob delavnikih avtobus trikrat na dan. Ob nedeljah pa Transturist še ni poskrbel za prevoz v Lučine. Ob nedeljah vozi avtobus Lj u bij a na-transporta v Ljubljano čez Polhov Gradec. Pa še s tem je tako, da v Lučinah nikoli ne vedo, če se bodo lahko peljali. Šor»'r namreč stanuje v Suhem dolu in ima tam tudi avtobus. Včasih se mu ne da iti po potnike v Lučine in odpelje kar od tam. Prav tako se zgodi, da noče peljati potnikov do Lučin in ustavi že v Suhem dolu. Pravijo, da nobene pritožbe pri ljubljanskem podjetju ne zaležejo. DOBRE MOŽNOSTI ZA TURIZEM Kako je s turizmom v teh krajih? Praktično ga ni. Glavna ovira je vsekakor cesta. Ce bi bila urejena, bi bilo vsaj več prehodnih gostov. Pot iz Ljubljane v Poljansko dolino je namreč čez Polhov Gradec precej krajša. Lučine, ki so včasih imele dve gostilni, so danes brez. Tako praktično gosta sploh ne morejo sprejeti. Nekoliko bolje je v Suhem dolu, kjer sta dve gostilni. Tudi za kmečki turizem se ljudje kljub dobrim možnostim ne zanimajo preveč. Pravijo, da ni časa za to. Potrebna bi bila mehanizacija, da bi lahko imeli več delovne sile v ta namen. KMETIJE SE MEHANIZIRAJO »Pod okoliš kmetijske zadruge Lučine spada 50—60 kmetov,« so nama povedali. Okoliš obsega vasi: Dolge njive, Goli vrh, Brebovnica, Za-dobje, Prelcsje in Lučine. Kmetje se v glavnem ukvarjajo z živinorejo, nekateri šola v Lučinah. Obiskujejo Jo otroci iz zelo oddaljenih krajev. imajo tudi precej gozda. Pravih kmetov je vse manj. Vse bolj se zaposlujejo v tovarnah, da si lahko kupijo razne kmetijske stroje. Skoraj vsi že imajo motorne kosilnice in žage, štirje pa tudi traktorje. Traktorjev bi bilo še več, če bi bil teren bolj primeren za obdelovanje. Poleg tega se zetorji ne obnesejo, uvoženi so pa predragi. Precej kmetov nosi v zbiralnico tudi mleko. Mesečno ga zberejo od sedem do devet tisoč litrov. In težave? Kmetje se najbolj pritožujejo nad prenizkimi odkupnimi cenami živine. Zadruga daje tudi posojila, predvsem na račun živine. Kmetje obnavljajo hleve in se specializirajo. Doslej sta se v tej okolici že dva. TEŽAVE LUCINSKE ŠOLE Šola v Lučinah je nekaj posebnega. Obiskujejo jo otroci iz treh občin: logaške, škofjeloške in ljubljanske Vič-Rudnik. Otroci iz višjih razredov se vozijo v Polhov Gradec. Prihodnje leto se bodo v Gorenjo vas. V polho-grajski šoli je poskrbljeno za varstvo in otroci hodijo praktično le spat domov. Največji problem je velika oddaljenost otrok od šole. Najhuje je pozimi. Velikokrat pridejo otroci do avtobusa, čakajo, nazadnje pa morajo domov, ker avtobusa ni. Sicer pa veliko otrok ostane v četrtem in petem razredu. Nekateri gredo v posebno šolo. V loški občini je za to dobro poskrbljeno, slabše je za otroke iz ljubljanske občine. Nihče se ne zmeni zanje. Ne zaležejo niti posredovanja učiteljev in ne loške občine. Možje iz ljubljanske občine pravijo, da ti otroci enostavno niso njihova skrb. Ker v Lučinah ni ustrezni prostorov, so otroci tudi brez prave telesne vzgoje. »Zanašati se moramo na vreme,« pravijo učitelji. Z mladino so zdaj v dogovoru, da bi pri šoli uredili igrišče. Izvedba prostovoljne akcije pa je še precej negotova. Pritožujejo se, da mladina noče delati. Ce bi akcija uspela, bi lahko denar porabili za opremo igrišča. »Sicer pa se tudi stoli in mize lahko pri telovadbi koristno uporabijo,« mi jc povedala ena od učiteljic. Še ena stvar je v teh krajih. Številne družine. Denar ja pa nimajo na pretek. Zato hodijo otroci v zimskem času v šolo velikokrat preslabo oblečeni. In posledica — ozebline. V srce se mi je zasmilil fantek z nižjega razreda, ki je imel roke vse ozeble. Torej težav v zvezi s šolo v teh krajih ni malo. ČASI SE SPREMINJAJO Še pred nekaj leti so imele Lučine precej več prebivalcev. V zadnjem času se je vas izpraznila. Posledica tega je, da je kulturno življenje v vasi zamrlo. KUD Zala je le še na papirju. V preteklih letih so Še vedno uprizorili kako igro, letos pa jc ne bodo. Tudi o SZDL ne morem napisati nič lepega. Edino gasilci in krajevna skupnost še delata. Gasilci, kakih dvajset je aktivnih, nameravajo kupiti gasilni avto. V ta namen bodo pripravili akcijo zbiranja lesa za nabiranje sredstev. Krajevna skupnost pa poleg tradicionalnega popravila poti in mostov pripravlja ureditev javne razsvetljave v Lučinah in Suhem dolu. Tako je, časi se spreminjajo. Nekatere stvari pa se ne dajo spremeniti. Nihče ne more nič zato, če so Lučine v zimskem času odrezane od sveta. To se zgodi takrat, kadar odpove Se telefon. Težko je, kadar je treba spraviti bolnika aH porodnico do zdravstvene postaje. Brez sa- I ni ne gre. Tako je torej življenje v Lučinah. Malo je družin, kjer . ne bi bil vsaj eden zaposlen. Delavci morajo vstajati ob treh zjutraj, da pridejo pra- i vočasno na delo. Vozijo se f Škofjo Loko in Ljubljano, P°* poldne pa skoraj vsakega čaka delo na kmetiji. Zato j11 nič čudnega, ko sem slišal. d je precej huda nadloga v 1^ krajih alkoholizem. ZaW_ Verjetno si marsikdo ho<< utopiti svoje skrbi v alkoh0" lu. A to ne gre. Treba bo P0^ iskati drugačne rešitve. ^P1^, šajmo se, če nismo doslej n te ljudi malo pozabili, PjT malo poskrbeli zanje. ^ goče se kaže rešitev v <**Pr" ju uranovega rudnika v Gorenji vasi? Zaposlitev bi °' bliže. A slišal sem, da jih djf lo v rudniku ne mika PrcVj ' Nekaj pa bi se mogoče le a lo storiti? Mogoče? Besedilo: J. Govekar Slike: F. Perdan . Sv M Lučine obišče pismonoša. krat tedensko. Ce je dobrs y sta, se pripelje z moped« ' zimskem času mora ve krat peš Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL , ."T J'1 ne- Nisi doživljala prevratov. Oboji so rajali. Tudi tu pri nas. Ko so strmoglavili bolj-^viško Ratterrepublik, so tudi v Penzbergu ubili ^ara, njegovo hči... Tu se je njun pogovor prelomil, ker sta pri-13 do tiskarne. Ta novica bi jo morala globlje ?uetre?n» saJ so se sodrug Star in njegova hči kupaj s časnikarjem Hevmom z največjo priza-/^"stjo zavzeli zanjo in preprečili, da bi ji penz-iS?*8 gospoda odvzela Slavka in jo na ta način te T°da čustvo nenadnega in prav nič zaple- !ga in mučnega srečanja s Francem je pre-°cno, da bi mogla ta hip čutiti kaj drugega *akor lastno srečo. na ^ SC ^e tega srecania taKO bala, kakor se boji rahrmrt °bsoJeni srečanja s smrtjo v podobi |ja. Nekje se je vendarle čutila krivo pred on^ePrav Je to svojo krivdo vselej lahko ^Pravičevala z moževo, mnogo večjo krivdo, ka-Sr^ Je_ bila njena. Mislila je celo, da se bo ob jecanju morala brzdati, da stara bolečina zaradi zbr'COVe nezvestobe ne bo kriknila iz nje in j> .l/,an.ic že v začetku preprečila in onemogočila, jem 1-aV''cna ^e bi,a tudi na hlaclen Francov spre-Sla ln zavrnitev njene želje, da bi se vsaj zaradi ; av*a zopet zbližala in zopet zaživela kot mož I1? *en; ]j| T"a- Ko bi jo bil Franc sprejel in zavrnil s bj °m- bi tudi sama poizkušala biti hladna in Več rckla' da ga ni obiskala zaradi njega, mar-bCnZaracli sina, ki bi ga rad videl in ki je potre-Samne samo njene, marveč tudi njegove pomoči. H\a ° ^!avKa mu Jc pripeljala, bi mu rekla, sa-tuka?a .i.c Prišla v Nemčijo, da bi izterjala od JSrliih oblasti medvojne doklade, ki jih ji je država dolžna od dne, ko je zapustila Bavarsko, pa do konca vojne. Da, tako bi mu pojasnila svoj prihod, ko bi je Franc ne sprejel tako lahkotno in srečno presenečen. »Ti ne veš, kako nesrečen sem bil brez tebe,« ji pravi tudi sedaj, ko je v sobi že prijetno toplo in ko ji nataka vino. »Prijetno je tu,« se Stefi čuti srečno. »In kako si se prebijala doma?« vprašuje. »Kako? Preživljala sem se s trgovino,« mu pravi, ne da bi povedala, da je zdaj, odkar so razpustili rdeče konzumne zadruge, pravzaprav brezposelna in da ni videla nobenih drugih izgledov, kakor da se vrne k njemu na Bavarsko. »Pa posel? Je šlo?« vpraša Franc pozoren. »Še kar,« pravi štefi, ne da bi mu pokazala svoje skrbi, ki so pravzaprav skrbi, kako bi Slavku lahko zagotovila nemoteno nadaljevanje šolanja. »Slavka sem dala v šole. 2e peto gimnazijo obiskuje.« »Peto gimnazijo, hm?« se čudi Franc z odobravanjem. »Zelo vesten in priden fant je.« Tudi to (vsaj štefi se tako zdi) prija Francu. »Lepo, zares lepo. Ti zmoreš vse. Vselej sem tako rekel.« »Vselej?« ga pogleda štefi, a se zboji, da je rekla preveč in da bo zdaj skrenil pogovor med neprijetne spomine in se sprevrgel v razčiščevanje nekdanjih odnosov med njima. »Ja, vselej. Vselej sem občudoval tvojo moč in voljo, s katero si znala premagati sleherno težavo.« »Ne govoriva o tem!« se Štefi boji stopiti na rob prepada preteklosti, v katerega bi lahko vsak hip zdrsnila. »Rada te imam. Danes popolnoma jasno čutim, da sem te vselej imela.« »Tudi jaz, čeprav . . .« vzdihne Frane in pre-molkne, Štefi pa se pomakne k njemu in mu s poljubom zapre usta, nato pa mu sede v naročje. O, sreča, sreča, biti zopet v moževem objemu. »Bi privila luč?« štefi ga začudeno pogleda, saj sobe ne razsvetljuje petrolejka, marveč elektrika, ki se ne da priviti. Franc pa jo dvigne in jo nežno posadi na posteljo, potem pa se dotakne lestenca (čudno obliko ima, je Štefi opazila že prej) in zasenči svetlobo s temnordečim steklom. »Tako nama bo prijetnejc,« pravi. Štefi pa se ta svetloba ne zdi poštena. »Pa ne da ...« ji zastane glas. Tudi Franc se zdrzne, ker čuti, da je Štefi uganila, da ni prva, s katero sedi pri taki luči. »Te ta svetloba moti?« prihaja v zadrego, a se spomni, da pri taki svetlobi razvijajo fotografi fotografije. »Vem, kaj misliš ali celo sumiš. Rdeča svetloba je vendar... no, saj veš, kaj mislim . . .« jo z zvito nagajivostjo pogleda. »Pa je tvoj strah odveč. In tudi tvoj sum! Tu namreč razvijam fotografije. Torej ni nič takega, kar ti misliš.« »Saj ne mislim. Če ti je tako bolj všeč, je tudi meni,« se privije k njemu. Tudi Franc se prižme k njej. Štefi čuti njegovo moškost. O, kakšna slast! »Že dolgo te nisem videl gole.« »Naj bi se slekla?« zašepeta Stefi. »Rad bi te gledal« Štefi zardeva kakor v dekliških letih, ko jo Frane slači. »Kakšna lepota! O, še vedno si. .. vsa dekliška!« /drsi tesno ob njenem telesu na kolena in ji pri tem zasipa s strastnimi poljubi vse telo. »Ne tako, Franc,« obide Štefi trenuten sram pred načinom ljubkovanja, kakršnega doslej pri Francu ni bila vajena. Toda slast je močnejša od sramu. »Daj, še ti daj tako,« ji potiska glavo v svoje naročje. »V Franciji se tega ne sramuje nihče! Francozi so pravi umetniki v ljubezni,« ji šepeta, a ga Štefi ne razume, ker se njegove besede izgubljajo v strastnem šepetu. Potem Franc odgrnc posteljo. Oba sta pijana od poželenja in strasti, ki se noče in noče pomiriti. Tudi potem ne, ko ugasneta luč. »Sladka si, sladka! Najslajša na svetu!« Zakaj ni več petja na vasi (5 ) i Fantovsko petje Se je ohranilo pri vojakih nji šleU'cni° s prispevkom Ivana Sivca iz Most, ki je v prejš-^Povar zaPisal, da so ljudje v Mostah začeli množičneje l93o r> radijske sprejemnike (zlasti detektorje) okrog leta Po dva^n8 'ma radijski sprejemnik vsaka hiša, ponekod tudi v ninoJ-i tr.*' veMk° Pa Je tudi že televizijskih sprejemnikov. ^Bitet r ^l^an imajo gramofone s ploščami, ponekod tudi eHega 0lj0n' Kadarkoli si človek zaželi petja ali glasbe, odpre ^e na m- aparatov — in že je tu popevka, narodna pesem •"on* misel *e ima °e pride nikomur, da bi hodil na vas in tam pre- Vasi bi antike' a VSC doina- ^a "dobnost pa človek rad dii košček ekdaj & D««*^ .tis»rkfje znal ta so ga so norme je vaški pri fantih na fantovski druž- CVQ Pen * KI 11 ™""aTU£„dcCk,e,! drugačne (izobrazba, denar, avto, obleka itd.). Verjetno bi bil večini deklet bolj všeč fant z baterijskim gramofonom ali magnetofonom pod oknom, kot če bi sam zapel. Petja ob različnih kmečkih opravilih, kjer se je nekoč zbralo več ljudi (pletenje slamnatih kit, izdelovanje raznih izdelkov domače obrti, lickanje koruze itd.) se danes ne sliši več, ker si človek pri delu pomaga z razni- mi orodji in stroji, s tem pa se pri nekdanjih skupinskih delih število potrebnih ljudi zmanjša na minimum. Če stroj tiho teče, vsakdo raje posluša tranzistorski sprejemnik, kot pa bi sam pel. Podobno je s petjem gospodinj. Pri današnjem tempu življenja ostane gospodinji za njena opravila le malo časa. Če pa ima nekdo dosti dela, mu zmanjka veselje do petja. Le nekje se je petje nespremenjeno ohranilo do današnjih dni in se bo gotovo še obdržalo — pri vojakih. Kot nekdaj, se tudi še danes fantje ob večerih radi zberejo in zapojo nekaj narodnih, domačih pesmi. Spominjam se, da ravno ob takih priložnostih človek spozna, kakšno vrednost ima domača pesem in kakšna škoda je, da domačega petja po vaseh ni več slišati. Mnenje o tem, zakaj ni več petja na vasi, sem napisal skupaj z očetom; on sodi v starejšo, jaz sam pa v mlajšo generacijo. Ivan Sivec Le večerni zvon se še oglaša V celoti objavljamo tudi prispevek, ki nam ga je Iz Podbrezij poslala Mili Pavlin. Jera Pičman je v eni od prejšnjih številk zapisala, ka- ko je bilo s petjem v času po prvi svetovni vojni, iz naslednjega prispevka pa lahko spoznamo, kako jc fašistična okupacija vplivala na to. Preden so naše kraje okupirali Nemci, jc bilo življenje na vasi bolj veselo kot danes. Fantje so se ob večerih zbrali na vasi in zapeli lepe narodne, domače pesmi. Zakaj tega danes ni več, zakaj po vaseh ni več slišati vesele, ubrane fantovske pesmi? Po okupaciji je življenje sicer teklo dalje, vendar je mladina doraščala v drugem, novem, težjem svetu. Bila so to težka leta, ki pa so bila končno za nami. Nekateri so bili izseljeni, drugi izgnani v taborišča, veliko pa jih je odšlo v partizane. Vsak posameznik je tako ali drugače kruto okusil okupacijo. Zaradi vsega tega je tudi precej zamrla slovenska pesem, ki jo je bilo nekdaj slišati po vaseh. Svobodo, ki smo jo izbojevali po štirih letih, je težko čakal sleherni Slovenec. Začelo se je obnavljati, kar je bilo med vojno porušenega. Zidati so začeli nove stavbe, ceste, hotele, kino dvorane ... Ljudje so vse bolj odhajali v mesto, si tam poiskali delo in tudi zabavo. Mladi imajo danes na voljo številne klube, plese ipd., kjer se lahko zabavajo. Lahko gredo v kino ali na kakšne druge prireditve, ki jih v mestih ne manjka. Vse to pa jih odvrača od vasi, kjer so se fantje včasih zbirali, od domačih pesmi, saj iz dneva v dan lahko sli- šijo popevke, ki bolj prijajo njihovim ušesom. Za skupno fantovsko večerno pesem na vasi ni več ne potrebe in ne želje. Okus mladih ljudi, ki. živijo na vasi, delajo ali študirajo pa v mestih, se izenačuje z okusom mestne mladine, radio, televizija in gramofonske plošče pa so že zdavnaj poskrbele, da se izenačuje tudi okus mladine večine sveta. In tako se je zgodilo, da je danes že marsikaterega mladega človeka z vasi sram, če mora priznati, da mu je všeč lepa in stara slovenska narodna pesem, pa da ne pozna najnovejše popevke ... Včasih so fantje v zgodnjih jutranjih urah kosili. Od štirih do sedmih zjutraj se je s travnikov oglašalo vriskanje in vesela pesem. Zdaj slišimo s travnikov le še kosilnice, traktorje in druge kmečke stroje. Ko se zmrači, je na vasi vse prazno, nič več ni slišati fantovskega petja. Le iz zvonika se še oglaša večerni zvon ... Mili Pavlin Podbrezje Kmetijski institut Slovenije Ljubljana, Hacquetova 2 objavlja naslednji prosti delovni mesti: 1. nekvalificiranega ali priučenega delavca za delo s krmnimi rastlinami na poskusnem polju v Jablah pri Trzinu 2. nekvalificiranega delavca za krmljenje prašičev v Progenotestni postaji v Prevojah pri Lukovici Zaposlitev je stalna in je možna takoj ali po dogovoru Institut s stanovanji ne razpolaga. Osebni dohodki se določijo po pravilniku instituta. Kandidati naj se osebno zglasijo na zgoraj navedeni naslov ali pa dostavijo prošnjo v 15 dneh po objavi. TURIZEM IN GOSTINSTVO ■LJUBLJANA SAP Ljubljana Turizem in gostinstvo Ljubljana Titova c. 38 Obveščamo ustanove, gospodarske organizacije in posameznike, da smo tudi letos pripravili prijetne počitnice na morju Počitnice bomo organizirali v privatnih sobah ob morju s skupno sodobno restavracijo v neposredni bližini: v KAŠTELAH pri SPLITU — SELCAH - CRIKVENICI — VOLPARIJI (Savudrija) in FIESI. Dostop do omenjenih letovišč je dobro organiziran s prometnimi sredstvi; na željo pripravimo tudi poseben avtobus za prevoz dopustni kov. Priporočamo rezervacije in nakup ležišč za glavno sezono za kar nudimo posebne ugodnosti. Na voljo so prospekti in pismena navodila. Informacije v poslovalnicah SAP: Ljubljana, Zagreb, Beograd, Trbovlje in Idrija. Tapetništvo Radovljica ŠVICARSKE KARNISE SILENT GLISS, ZAVESE IZ STEKLENE TKANINE IN DRUGE, TAPI-SOM IN OSTALE OBLOGE ZA TLA. VSA DRUGA TAPETNIŠKA IN DEKORATIVNA DELA, LASTNE ZALOGE BLAGA ZA ZAVESE, KARNISE IN TAPISOM. DELA OPRAVLJAMO SOLIDNO IN STROKOVNO. SE PRIPOROČA TAPETNIŠTVO RADOVLJICA. Natanko tako se mi godi, kot drugim pripovedovalcem, ki bajajo o dogodkih iz starih časov: če je beseda zanimiva, hočejo radovedneži še poslušati. In tudi nekateri bralci, posebno iz vasi nad Kranjem, žele, da bi še kaj povedal o našem domačem junaku Stcmpiharju. To seveda rad storim, ker kar nekako tudi nekaj epike prav pri-stoja v našo pripoved ob 900-letnici Preddvora. Saj pa tudi sporočilo o Stempiharju ni čisto iz trte zvito, pač pa je nekako v sredi med pripovedko in resničnostjo. Torej delček tradicije iz Storžičeve deželice. Preden pa nadaljujem, moram popraviti nekaj napak, ki mi jih je poredni tiskarski škrat nasul v naš zapis pred tednom dni. Urho je finski (ne: ljudski!) Urh; čabranka (ne: čebranka!), proti Tupa-ličam (ne: Tupaličem!), Preddvor (ne: Predvor!) itd. — Dodati moram še domače ime za Hudobivnikovo hišo v Hote-mažah, ki ima na vogalu kamnitega Turka — hiši se po domače pravi »pri Novaku«. SE O STEMPIHARJU Kdor se zanima za junake ljudskega pripovedništva, bo ob olševškcm Stempiharju takoj pomislil na Levstikovo zgodbo o Martinu Krpanu. Nista si bila podobna le po svoji jezikavosti, trmi, postav-ljaštvu in veselju do junaških del, pač pa sta oba hrusta bila tudi — tihotapca s soljo! In oba sta menila za sebe, da sta dobra kot med in huda kot hren — če jc tako treba ... Pa poslušajmo sporočilo, ki nam opisuje Stcmpiharja: Za Jožefa so ga klicali, podložen pa je bil velesovskim nunam kot nekoč vsi kmetje iz Olšcvka. Hrust in korenjak je bil neki tak, da mu ga zlepa ni bilo enakega. Velik ni bil, pač pa gost. Pleča je imel kakor vol, prsi pa kot žrebec. O njegovih hlačah so pravili, da drže šest mernikov prosa. Za malico štiri bokale vina izpiti, dva hlebca kruha in dva funta mesa snesti, mu ni bilo nič. Če je le komu podal roko in le narahlo stisnil, ta štirinajst dni ni mogel nič z njo delati. Nos pa je imel Jože sila širok in močan, zato so ga dražili Štempihar ima velik nos, junaku vsakemu je kos. Njega pa je to jezilo. Lu-čal je za nagajivci kamne, kakršne devamo na zelje v kadi, in še večje, kot jih vsak še privzdigne ne. SOL IN TOBAK C** eprav se je štempihar upiral tlačanskim dolžnostim in je zato imel vedno spore z gosposko, so grajski, posebno laški baron Cojz z Brda, raje imeli Jožeta za prijatelja kot za sovražnika. Nekoč so mu zaradi upornosti zaprli brata Jurija v grajsko ječo. Ko je Jože to zvedel, je brž odhitel na Brdo in iskal lino v kletnem zidu, da bi slišal iz nje bratov glas. Potem ko je zvedel, kje Jurij tiči, mu jc velel, naj se umakne v kot — in že bacne z nogo v železna vrata, da odletijo na sredo temne ječe. Pri tem se jc grad tako stresel, da je gospoda, meneč, da je potres in se bo zdaj zdaj vse na kup sesedlo, grozen krik zagnala. Štempihar pa je mirno odšel s svojim bratom domov proti Olševku. Štempihar je za velesovske nune tovoril sol od morja. Imele so nune zapisano staro pravico, da jim ni bilo treba plačevati carine. Sol pa je bila v tistih časih jako draga in si je reveži niso mogli privoščiti. Če je Štempihar pri- I ložil tovoru še nekaj vreč soli za svojo kupčijo — kdo bi mu zameril? Saj jo je poceni prodajal gospodinjam v vseh vaseh od Kranja do Kokre. Bile so mu ženice hvaležne prav tako kot tobaka rji, ki jim je prinesel izvrstnega hr- i vaškega tobaka. Nekaj cul ga | je zlahka pretihotapil mimo iblajtarskih nosov. — Seveda J so ga zalezovali, da bi ga pri- j jeli in vtaknili v ječo. A Štem- | pihar se je iblajtarjev vedno ubranil. Zgrabil jc enega za noge in z njim omlatil vse druge. Imel pa je Štempihar vedno denarja kot peška. Dosti je posedal po krčmah, pil in za pijačo drugim dajal. Pravijo, da ni zgrešil nobene gostilne od hrvaške meje pa notri do Kokre. Ne medved, ne iblajtarji, ne grajski biriči pa tudi najmočnejši vaški fantini niso mogli ugnati štempiharja — ugonobila ga je pijača. Preveč je pil in večkrat pijan obležal. Spečega pijanca premagati pa ni težko. In tako se je zgodilo, da so ga fantje — ki jih je kot vasovalec preganjal — našli tako nemočnega. In eden od fantinov je počil štempiharja po glavi z železnim kembeljnom od vage, da mu je bilo koj dosti. Pisatelj Matija Valjavec — Kračmanov z Bele — je z naslednjimi besedami zaključil eno od sporočil o junaku Stempiharju: »škoda ga je bilo., pravim. Zdaj takih korenjakov ni več. Ta je bil res kavelj, da • koj takega!« MOŽJANCA Malo severneje od Tup* lič se dviga počez _ ra* :egnjena višina, ki F lahko tudi imenujemo P° slednje zapadno stopničast sleme Krvavca. Za tem skim hrbtom se upogiba senčnati lok samotna kokxs»j dolina. Odkod to lepo ime —- M, janca? (Včasih so pisali Mo** niča). Morda bo kdo od mačinov vedel odgovoriti? ' Majhna vas — komaj desfj' hiš ima in nekaj p očitni*** hišic — se lahko šteje kot P staja za odduškanje — & *~| tod pešači na Krvavec, vseh žičnic in vlečnic, ki i" , celo vlačuge pravijo, seV^S i bolj za šalo kot zares. — . Tupalič je kake 3 km 1 gorske ceste, ki te pop«* vas, ki leži v višini 678 . Nekoliko više (693 m) jgj I cerkvica, posvečena dobflc svetemu Miklavžu. 1 Cerkvica na gorah so ^ vencem ljube ne le kot sta .j ^ za verske obrede, pač P3 zl , kot znamenja človeških b' j lišč visoko nad dolinski1111 ^ ^ zdovi. Kot bele golobice s°/ ^ . so sedle na vrhove, da «* odpočile in razgledale P0^ j pi deželici. Hkrati pa so t zi stoletja ohranile v sv ^ freskah in plastikah P^^JP I o davni kulturnosti 11 p $ prednikov. Vsekakor s^ ^ imeli več estetskega °^.c.leiji« ji kot graditelji in »krasi^ |( nekaterih današnjih vlK ^ n skih naselij — žal, tudi v lici Preddvora. Prihodnjič bomo kaj | J pisali o svetem Nikolaj"-, < prebiva že od davnih 3 *> na tem gorskem sc^l\^ C, va določna letnica je *6 ' ] Danes povejmo le S.L, na Možjanci ni dosti k jjj p; ker zemlja je lapornata »p to manj plodna. Mladi , delo na preddvorski žag' j Kranju. Je pa Možjanci jt od redkih vasi, kjer JC in tišina pa čudovit na dolino in gore nao krog' Na Možjanci, malo od i sta postavljeni tudi &x°Xf zanski spominski obelil dlim inž. Ivanu KrmelJ"^ žetu Seknetu, Vinku & ku in Jožetu Pipanu. Črtomir ^ *aS (Nadaljevanje bo sle«" bjj( Sošolci držijo pesti j t \? .razredu nas jc devetindvajset. Pridni smo, včasih pa vaks'i> kut vsi učenci naših let. Toda nekaj posebnega pa je našem razredu. Imamo dobre športnice in športnike. Dve • med nJih smo povabili na razgovor. To sta Simona Križaj m Andrej k a VVagner. AH radi tekmujeta? bimona: Zelo rada tekmujem, a pred tek.no imam tremo, O večkrat padem ali celo zgrešim vratca. Andreja: Tekmovanj se zelo rada udeležim, a na startu ri a.rn vedno tremo. Ker pa na treningih nisem tako pazljiva, oozivim večkrat poraze. Kakšni so treningi? p . mona: Ko pade prvi sneg, vadimo like. To je tako kot na' niat.CITlatiki poštevanka. Šele ko jih vsi osvojimo, gremo irrvVc!eJc strmine, kjer trenerja Janez VVagner in Zdravko ■*«aj označita progo. jj Odreja: Ko zmanjka snega na Zeleniškem plazu, se prese-s t°>Za ncka-i dm na P^32 Pod Prisojnikom, kjer nadaljujemo jjj Ien'ngom. Če je v klubu še kaj denarja, gremo na morje tam treniramo v vodi in tudi na suhem. Kakšen pa je trening v vodi? U nareja: Vsi znamo plavati. Preplavati moramo vsaj 800 m, d koncu imamo še tekme. Cemu sploh smučate? >mona: Smučanje je moj konjiček. ndreja: Mnogo ljudi ima svoje hobije in moj je smučanje. Kdaj ste pričeli smučati? A k Un°na: sem k'*a še majhna, nisem hotela smučati, k* Wi 80,11 d°bila vabilo, sem se v smučanje zelo vživela. To »o zelo pozno, saj sem bila stara že osem let. bjl^dreja: Moj očka je bil trener pod Storžičem in ko sem stara šele tri leta, me je jemal s seboj na smučanje. K^ko si se počutila na smučeh? Iču °na: Ni dosti drugače kot na cesti, le da so na smuči-Vatica namesto ovinkov in škoda je, kadar jih zgrešim. d0r n<*reja: Na smučeh sem zelo sproščena in se počutim kot Uredništvu! Danes vam pišem šele drugič. Prvič sem vam pisala iz veselja, danes pa . .. Zelo rada pišem. Karkoli — prozo in poezijo. Vsak sestavek, kateremu sem dala »dušo«, se mi nekako priljubi. Moj najljubši spis pa je ravno ta, o katerem vam pišem. To je sestavek: »Če bi imela čarobno palico.« Sestavila sem ga v šoli za šolsko nalogo. Moji predmetni učiteljici tov. Trojarjevi je Kako se počutita, ko izvesta, da sta diskvalificirani? *tti v1*1003'- Neko zimo, kmalu potem, ko sem pričela resneje Hejjtt;a,i. sem izvedela, da bom prvič tekmovala na pomemb-k(), '" 'ekmovanju. Na startu sem imela mnogo manj treme VSo "^aj in sem se pognala z največjim pogumom v boj. Pred 'lr°8° sem uspešno prevozila, dokler nisem zagledala PiVs| s°'1oj cilja, ki jc bil okrašen. Zato sem se ga kar malo le j rasua in sem nevede zapeljala mimo njega. Postalo mi ^ki Sri° *>1~l srcu- Tolažila pa me je edina misel, da sem ut tekmovala prvič na pomembnejšem tekmovanju. Prvc e'a: Na Vrheh nad Trbovljami je bilo slovensko l«n^*VO- Med smučarkami sem bila tudi jaz. Vsa vratica Hajtc^!spe^no prevozila, dokler nisem prišla do zadnjih in jih i'} vratic. Pri njih je nemalo tekmovalk padlo. Jaz sem Sem Prevelike hitrosti zgrešila. Takoj sem vedela, da tfcanjK ^kvalificirana. V očeh sem imela solze. Le malo je Kd i' da nisem naglas zajokala. Sim Sla doseSU "aJbo'Jši čas? stvu L0na: Najboljši čas sem dosegla na slovenskem prven-^'Pi'av |CI SCm ^a četrta v slalomu in osma v veleslalomu, •te$ta SCm na drugih nunij važnih tekmah zasedla boljša And trnt>IT)reJa: Moji najboljši mesti sta bili v Mojstrani in na i(a Vrnn, kjer sem bila v kategorizaciji obakrat prva. Si«no gresta letos tekmovat? Pa Sl, na: Tekmovali bova še marsikje v Sloveniji, najbolj Vt'selim tekme na Semmeringu. Vsf": si ne želim biti med zadnjimi, bi ^ nJLini sošolci in sošolke bomo trdno držali pesti, da kw.Uvrsti,i na čimboljši mesti in ne le na Semmeringu, -- » lld \ IIMMUII^I II!1 . > I I ,.1 tudi na drugih tekmovanjih v Sloveniji in v tujini. Darja Bodlaj, 6. b r. osnovne šole Križe Pustni torek v ^ri§cl . « s Ti f!C zoPet nori pustni 'a S' s° najbolj ve-2e v s?iroke. Prireditve so ^J* S*?' nede,j° in na snujejo v Slo-*ketn 'a/Il^no. Na štajer-rJ°' na '{^""Jc kurentova-*kl>eua Pnm°rskem okoli vIUdivšSiVavfariia- 1 C?škare pSm° se naPravili 2?k'i v « ° pouku smo se Zat v\"laskc i" se šli po-°sednji razred. Ko pa smo se vrnili iz šole domov, smo spet odšli v maškare. Tudi s prijateljico sva odšli in srečavali sva mnogo maškar. Kmalu jc bilo tega veselja konec. Morali sva se posloviti, saj je bila že noč. Mija Božičevič, 4. r. osn. Sole Lucijan Seljak, Kranj bil spis všeč. Predlagala mi je, naj ga pošljem na Pionirski list. Vem, da njeni nasveti niso napačni, zato sem se strinjala z njo. Tudi uredniki Pionirskega lista so bili navdušeni, saj so ta spis nagradili in objavili. Za dokaz prilagam izrezek. V današnjim Glasu (6. III. 1971) pa sem zagledala v okviru spis, ki je zelo zelo podoben mojemu. »Avtorica« ali »obnovitelj ica« je učenka iz Sovodnja. Lepo vas prosim, da razsodite, katera izmed naju ima pravico objavljati * TUKA! Jf- BILKOJkN 29. 7 I&04. OVRENC KOSIR •C POŠTNE XNANKE V Spodnji Luši je bil doma Lovrenc Košir, »oče poštne znamke«. Rojen Je bil v skromni kajžl, danes pa je tu mogočna kmečka hiša, kjer gospodari Koširjev sorodnik. Sedanji lastnik hrani tudi knjigo z imeni obiskovalcev. — Foto: A. 2. Am ,lm tekme na Semmeringu. j tuiint'eja: Jaz si želim še mnogo tekem v Sloveniji in tudi trenj!**1 Najbolj pa si želim tekme na Semmeringu. Ker veliko 1 V pouk Majhna umetniška dela -poštne znamke Znamka je vrednostni papir. Prilepi se na pisma, dopisnice in druge poštne pošiljke kot dokaz, da je poštnina plačana. Navadno je imela sliko vladarja, pozneje slike slavnih in velikih ljudi posameznih narodov, nadalje razne znamenitosti in naravne lepote. V najnovejšem času se pogosto reproducirajo na znamkah slike znanih slikarjev, znameniti kraji, redke ali ta neko deželo značilne Hvali, cvetje in drugo. Prva znamka je bila izdana v Veliki Britaniji leta 1840. Dejansko pa je iznajditelj poštne znamke Slovenec Lovrenc Košir, ki je bil avstrijski poštni uradnik. Prva poštna znamka je imela naslikano desno lice kraljice Viktorije. Sedaj tiskajo znamke v različnih tiskarskih tehnikah in so postale majhna umetniška dela. Poštne uprave raznih dež.el jih izdajajo v velikem številu, da tako hkrati s propagando izkoristijo tudi strast zbiralcev poštnih znamk. Filatelija se je v zadnjih sto letih zelo razvila. Zaradi zanimivosti in redkosti so nekatere znamke dobile prav veliko ceno. Najdražja znamka današnjega časa je znamka z Britanske Gvineje za 1 cent in je bila v prometu samo en dan. Njeno vrednost je danes težko ugotoviti, znano pa je, da je bila leta 1911. na dražbi v New Yorku prodana za 37.000 dolarjev. Se popularnejša filatelistič-na redkost pa je znamka otoka Mavricija, za katero vedo, da jih je le 12. Ta znamka je bila izdana leta 1847. in je bila leta 1935. ocenjena na 65J000 nemških mark. ta spis. Zelo zapletena ugan* ka o spisu z dvema inačica« ma, zato bi rada, da mi jo pomagate razvozlati. j Če bi imela čarobno palico Čarobna palica . . . Da, to j res nekaj čudovitega. Vsakd> si je najbrž želi, a te čarovnije na tem svetu ni. Če bi /o? imela, bi z njo uresničila nekaj želja. Z njo bi poletela kakor ptica v južne kraje. Letela bi v Afriko, na črni kontinent. Zamahnila bi z njo in si žele* la: »Moj črni brat, ti si reven, ubog, zatiran. Belci te zaničujejo. Zakaj? Ker si črne^ barve? Da, tudi to jih moti£ Ti trdi, ostudni, podli ljudje — hočejo te za sužnja. Ne, tudi vi postanite beli kot belci!« j Toda barva še ni bila vsej Moja palica bi jim pričarali šole, bolnišnice, trgovine, ce& ste, tovarne, skratka gospod, darski razvoj. Sele potem bfj imeli enake pogoje kot belciS Ne le črnci, vsi bi bili po^ trebni moje pomoči. Posebno v deželah, ki so jih prizadele vojne in hude naravne nesreče. Začela bi seveda s hrana? obleko, obutvijo. I Moja palica bi prešla veSA svet. Izravnala bi socialne razlike. Zaostale države bi začele pošiljati v vesolje najmo-l dernejše rakete. Ne bi bilo velesil, saj bi bili vsi enaki. I Čarobna palica pa ne bi spreminjala le zunanjosti, ampak bi posegla tudi v srca? Vanje bi pose jela pravo braff sko ljubezen. Samo debra čt*t stva bi imela prostor v si cih. Zle misli in sovraštvo izginili s tega sveta. Izhlape-'A H bi iz možganov in veter bi\ te hlape odnesel daleč daleč stran, da bi se nikoli več ni vrnili. V srca bi jim posadila tudi ljubezen do knjig. Čarobna palica bi mi pričarala veliko in še večjo knjižnico, vedno polno knjig. Ljudje bi se kar skušali, kdo jih bo več prebral, i Če bi imela čarobno palico, bi pričarala še marsikaj. Pa sem le uboga deklica brez čarobne palice. Tako bo ostal^ ta svet vedno tak kot je: pofH sovraštva, krivice, bede in lakote. Irena Prevc, 7. c r. osn. šole Železniki Objavljamo delo Irene Prevc, da bodo tudi sami mhv di bralci lahko primerjali obli spisa. Objavljen je bil pod naslovom Sem le uboga de> klica. Vsekakor ne bo težko poiskati izvirnika. Ireni se opravičujemo. S ŠOLSKIH KLOPI OKzdravnik ^^svetuje Nega nog 0 Utrujene noge osvežimo v blagi kopeli. Nato noge zmasiramo od prstov navzgor in jih nato še posujemo s smukcem. 0 Razpokane pete odpravimo, če vsak večer kopamo noge deset minut v topli vodi, jih po kopeli natremo z mastno kremo in enkrat tedensko skrtačimo z ostro ščetko. 0 Nohte na nogah režemo dva ali trikrat mesečno, od- visno, kako hitro nam rastejo. Vedno jih režemo ravno. 0 če nam je to všeč, potem z depilatorjem odstranimo dlačice na nogah. 0 Noge, ki se močno potijo, umivamo dvakrat na dan v vodi z dodatkom hiperman-gana, in sicer 2 žlički na liter vode. V taki raztopini pa kopamo le zdrave noge. % Ne nosimo neudobne in pretesne obutve. Kotiček za ljubitelje cvetja Topla greda v vrtu PIŠE INŽ. ANKA BERNARD Toplo gredo imamo za vzgojo in predkulturo rastlin, ki na prostem počasi ali prepozno zrastejo. V hišnem vrtu jo priporočamo le tam, kjer je kdo stalno doma, da gredo stalno zaliva, zrači in senči. Za manjši vrt zadošča greda v velikosti treh oken. Nemško okno je zastekleno z manjšimi šipami in meri meter krat poldrugi meter. Holandsko okno je iz enega kosa stekla, tega vložimo v okvir velikosti meter krat 80 cm. Holansko okno je boljše, ker prepušča veliko več svetlobe, z njim pa lahko ravna ena oseba. Če se steklo ubije, je seveda škoda večja kot pa pri nemškem oknu. T 1 — Lesen okvir za toplo gredo Nemško in holandsko okno Za vrt je najprimernejši lesen okvir za toplo gredo, ker je taka greda najtoplejša. Ponekod imajo tudi montažne betonske grede. Zelo praktične so majhne grede iz plastičnih mas, ki jih lahko poljubno prestavljamo, vendar pa pri nas niso v prodaji. Pri postavljanju grede pazimo, da je obrnjena v smeri vzhod-zahod ter da ima s severa zaščito (hišna stena, živa meja, ipd.). Na severni strani naj bo greda 15 cm dvignjena zaradi boljšega osončenja. gnoj zemlja Zaprte grede ne ogrevamo z gnojem, zato so lahko plitvejše. Toplo gredo pa napolnimo s plastjo 30 cm svežega konjskega gnoja, ki oddaja največ toplote ob razkrajanju, ali s hlevskim gnojem. Listje ali smeti le slabo grejejo. Nekaj dni naj bo greda odprta, ker se gnoj sprva preveč segreje in oddaja škodljive pline. Nato prek gnoja namečemo v višini 15 cm dobro vrtno zemljo, še najboljša je kompostna zemlja, ki je prek zime premrznila, ali pa jo razkužimo, da uničimo bolezenske klice. Ko ima zemlja primerno temperaturo, lahko poljubno sejemo in presajamo. Stalno pa moramo paziti na pravilno temperaturo zemlje in zraka, na vlago. Po potrebi zalivamo, zračimo, ob hudi sončni pripeki pa zasenčimo okno z redko juto ali z drugimi senčili. V mrzlih nočeh gredo od zunaj zaščitimo z listjem, zemljo ali gnojem, da se preveč ne ohladi, okna pa pokrijemo s slamaricami ali lesenimi pokrovi. Mlada setev ali sadike vsako temperaturno spremembo močno občutijo, zato jih je treba negovati kot dojenčka. Vzgoja mladih sadik v toplih gredah ni enostavna, pa tudi pravega gnoja ni vedno lahko dobiti. Pravemu vrtičkarju pa je v veliko veselje, če vse sadike za svoj vrt vzgoji doma Pomladanski plašči po novih modnih zapovedih se zapenjajo samo do pasu. So rahlo oprijeti, dolžina pokriva koleno. Večkrat je pod plaščem obleka iz enakega blaga, če ni, je treba vedno paziti na barvo obleke, ki uhaja pri hoji skozi razporek plašča. Na ovratniku je pogosto spet pripeto umetno cvetje. Nasveti 0 če se riževa zrna med kuho lepijo, dodajte vodi, v kateri se riž kuha, nekaj limoninega soka. 0 Če boste pekli pecivo z rozinami, jih takoj stresite v moko. Tako se bodo rozine enakomerno razdelile in ne bodo padle na dno. 0 Če so koščki »šunke« ali sira postali pretrdi, jih za nekaj časa namočite v mleku. 40 Pecivo se lepo reže, če. nož pomakamo v vročo vodo. £ Voda, v kateri smo oprali meso, je zelo hranljiva in je zato imenitno gnojilo za lončnice. Hranilno kreditna služba Kmetijske zadruge Cerklje Obveščamo vse svoje vlagatelje, da pripisujemo redne obresti za leto 1970 in dodatne 6 °/o obresti po stanju 24. januarja 1971. Prav tako sporočamo vsem, ki bi želeli varčevati pri naši Hranilno kreditni službi, da obrestujemo navadne vloge po 6,5 %, vezane na eno leto pa 7 °/o. Vloge sprejemamo na blagajni v Šenčurju in Cerkljah, vsak dan od 7. do 14. ure, v ponedeljek pa do 16. ure. Se priporočamo! Tuberkuloza pri odraslih III. Prva inačica se pojavlja z izredno visoko tempera turo, hitrim propadanjem bolnika, zaradi tega ima bolnik tudi slabše možnosti za ozdravitev. Pri drugi inačici je začetek ml' lejši in počasnejši, z zmerno zvišano temperaturo in počasnim propadanjem Ta druga oblika se ponavadi ugotovi že v napre-dovani fazi razvoja. Kljuh temu je možnost ozdravitve boljša. Oblika pljučne tuberkuloze, kjer najde mo zasevke po celih pUu" čih, se širi po poteh kr** nega ožilja in tako najde mo spremembe tudi °a drugih organih v tcle*^-Zato imamo opravka pra " zaprav z boleznijo celeg9 organizma. Naslednja oblika pljune tuberkuloze ima v četku vsa znamenja pUu niče. Začne se z visok0 temperaturo, slabim P čutjem in kašljem. Včas je kašelj edino zname bolezni. Pri rentgens* keH» pregledu pljuč ugotovimo zasenčenje, ki je lah*0 tako veliko, da zavzema celo polovico pljuč. VoleS tega nastanejo tudi spremembe v krvi, in sicer z*1' šana sedimentacija (nor-malna je do 10 mm v uri) ter povečano število belib krvnih telesc (normalno 5000 do 8000 v ccm). Če to zasenčenje ne izgine krajšem času, približno » 7 do 20 dneh in če se bolnik ne počuti dobro, Če & kri ne izboljša, Poiet? lahko posumimo v pU^ no tuberkulozo. Bolejg dokažemo s tuberkul«n' skim testom in na podlag bacilov tuberkuloze. Ta oblika bolezni nekaj mesecev. Po oZ.Jfle, vitvl ostanejo brazg"""Jjj ki jih pri rentgensK^. pregledu opazimo kot ne trakaste sence. o ti n tu e k Ki H DRUŽINSKI POMENKI Motnje krvnega obtoka v spodnjih okončinah — bolezen današnjega časa (Nadaljevanje iz sobotne •tevilke) Pravljenje in preprečevale posledic mora upoštevati Vsc tiste činitelje, ki na svoj "ačin vplivajo na nastanek krčnih žil. Ker na prirojene zabosti ne moremo vplivati * zadostni meri, se usme-na tiste, ki so nam dostopne. Zdrav način življenja °b zadostnem telesnem giba-^u> gojenje športov, pravil-?° razporejeni in dobro iz-J^riščeni počitki, posebno v Jj*»cih, ki terjajo daljšo °K v nosečnostli itd., po-T^Kajo preprečevati prezgodni nastajanje krtic. Zdravije začnemo čimpreje in usmerjamo proti vsem ClWtelj 8toPni. te'jem, ki so nam do-^ --. Uporabnih metod je ; jemanje zdravil, zdrav-**le z injekcijami ali ope-°' oziroma kombinacijo J* metod hkrati. Težko je ^»prednost neki od teh, *1U vsaka hna prednost v ^* ni slabost v drugih pri-Jrih. Prepustimo, da o teh . J°ea zdravnik, bolnik pa j lal S,edi m izvaja njegove dap°tke. Od bolnika se terja le ^naja redno na kontroli!, n°si elastične povoje, ki jj^.^ema le ponoči, a nogo je ,,a natanko tako kot mu ^naročeno. Večkrat je povi^0. da bolnik debi tudi P,oska stopala, oz. 0rt°Pedske vaje za ja-^bi 8toPa,ne8a »boka, iz-le^j kakšen kilogram v te-8a( . težl*. ter se izogiba vse- °*>tok r bi S'cer ovira,t> krvni Daj0 • Nekateri bolniki obu- ^edai ^asu zdravljenja, ne n«n *°e. se posledic, kate-8red0 nasproti Uspehi pa ne izostanejo, u e 'c začne dovolj zgodaj d0v°U dolgo. V špoT^611^ motenJ obtoka JnJih okončinah je kot Hov času se je razvil r^nt* zdrav,JenJa z raz" tie,n ^Parati, ki jih pa-P&kai0 *aužlJe ali uporablja Vj0 ° in ki Posegajo v pod-Kpar ,nJkrocirkulacije. Ti K ^ UsPcsno prepreču-*>ra v motenj krvnega obto-, HQ SptH,njih okončinah. I*8* »colt2111*"" preParati ilv-NiW^*^ K vplivajo na Nio I Steno tako» «a zvi-l ZmanuPilarno "»istenco l Wl»r XUieJ° Prepustnost fe>ija Jo e U*9sh« zdrav-[ !»n. t tUdi reg«striralli pri terapiji. k^acH S° se Pokazale k buie|rt Preparata, M 1 r0proteknZen toni»mJočih, , uie' W stimulirajo 1 obtok in take, ki imajo pro-tivnelno delovanje. Pri zdravljenju varikoznega simptomnega kompleksa naj bo načelo pacienta, da čim prej začne s terapijo. Zdravljenje takih bolnikov mora biti dobro organizirano in zahteva od zdravnika in posebej od pacienta popolno sodelovanje, seveda če želimo nekaj doseči. Posebej je važno poudariti zgodnje tri-ažiranje in odkrivanje takih bolnikov, pri katerih so spremembe šele na začetku. Takoj je treba začeti z zdravljenjem in z ukrepi, ki naj preprečijo napredovanje bolezni. Sistematični pregledi delavcev v industriji bi morali biti redni, osebe, ki so ogrožene, pa bi ki-to treba pravočasno poklicno preusmeriti, kar pomeni za delovno skupnost in prizadetega velik dobiček. Razumljivo je, da je v vseh primerih bolezni oziroma motenj obtoka v spodnjih okončinah potreben zdravniški pregled in spoštovanje zdravnikovih navodil, ker je samo zdravnik pristojen za reševanje tega problema, i Zamotana, zelo heterogena lin še vedno neraziskana področja prevai ikoznega in varikoznega sindroma so problemi, ki jih vse bolj raziskujejo; proučevanje tega medicinskega, hkrati pa tudi socialnoekonomskega problema današnjega časa terja po vsem civiliziranem svetu ne samo vztrajno in sistematično skupinsko delo strokovnjakov mediieincev, temveč tudi aktivno sodelovanje bolnika. V takšno načrtno delo je predvsem vključen vsak zdravnik. Poznanje zgradbe ven in normalnega venskega krvnega obtoka zlasti v spodnjih okončinah je temeljno znanje, ki omogoča zdravniku, da prodre globlje v problematiko vzroka in nastanka teh sicer kroničnih stanj. Tedaj začetek zdravljenja ni težak, ker terja manj porabljenega časa, daje pa kvalitetnejšo obdelavo bolnika in končno v večini primerov zelo dobre uspehe zdravljenja. Ti naglih! opravičujejo ln so hkrati moto vsebine tega sestavka, v katerem želim poudariti pomembnost problematike motenj venskega krvnega obtoka v spodnjih okončinah, seznaniti bralca oziroma morebitnega pacienta o tem zelo pogostnem problemu. dr. Đ. L. Alpinistična odprava v Hindukuš Ostra merila pri izbiri članov odprave V četrtek, 11. marca, je bila v prostorih skupščine občine Kranj tiskovna konferenca, na kateri so novinarjem sporočili podrobnosti v zvezi s pripravami na kranjsko alpinistično odpravo v Hindukuš. Cilj odprave je 7480 metrov visoki vrh lstor-o Nal, severna od i irich-Mira, najvišjega vrha v Hindukušu. Doslej je ta vrh naskakovalo že osem odprav, vendar pa sta bili uspešni le dve. Leta 1967 so goro zavzeli avstrijski alpinisti, dve leti kasneje pa španski. Vsem ostalim alpinističnim odpravam ni uspelo zavzeti glavni vrh Istor-o-Nala. Naša odprava ima v načrtu osvojitev severovzhodnih vrhov Istor-o-Nala in morda še kaj. O tem bodo odločale vremenske razmere in pa seveda aklimatizacija samih alpinistov. V širši izbor za to pomembno alpinistično odpravo je prišlo več kranjskih alpinistov, kasneje pa je pokazalo, da bo treba povabiti iz objektivnih vzrokov tudi alpiniste iz drugih planinskih društev. Odločili so se za Zvoneta Kotle, (a, Janka Ažmana, Janeza Brojana Iz planinskega društva Mojstrana ter Sandija Blazino in ing. Petra Sčetini-na iz akademskega planinskega društva. Kranjčani so štirje: dr. Ivo Valič kot vodja odprave, Ing. Tomaž Jamnik, Iztok Belehar In Franci Ekar. član odprave je tudi fotoreporter Joco žnidaršič. Člani odprave so se v letu 1969 ln 1970 v Centralnih Alpah pripravljali na skupnih treningih za vzpone v Hindukuš. Kriteriji pri izbiri članov odprave so bili strogi. Med drugim je kandidate za odpravo testirala tudi skupina desetih najboljših slovenskih psihologov in psihiatrov s klinike za psihiatrijo in Medicinske fakultete. Testiranje je bilo izvedeno že lani v alpini- stičnem taboru pod Mont Blancom. Rezultati testiranja naj bi pokazali psihofizične kriterije za izbiro kandidatov bodočih alpinističnih odprav. V to raziskovanje so bili vključeni tudi člani odprav v Himalajo hi Hindukuš pred enim oziroma dvema letoma. L. M. LJova lokacija Na skupni seji sveta krajevne skupnosti in krajevne organizacije socialistične zveze Cerklje so med drugim govorili tudi o prestavitvi spomenika Davorina Jenka. Lokacija je postala neprimerna, ker spomenik stoji med dvema gostilnama, ponoči pa je popolnoma neosvetljen. Spomenik bi radi prestavili pred novo šolo, v parku padlih borcev pa bi ostal le manjši spomenik padlim med NOB. Samoprispevek občanov Na zadnjem sestanku so se vaščani iz Lahovč zavzemali za ureditev cest, za obnovo gasilskega doma in ureditev kanalizacije. Vaščani bi najprej asfaltirali polkrožno cesto skozi vas in odcep za Zalog. Sami so pripravljeni prispevati 5 milijonov S dinar- jev, pomagali pa bi tudi s prostovoljnm delom. Na sestanku so govorili o napeljavi telefonskega omrežja, o asfaltiranju ceste III. reda Cerklje—Zalog in ceste IV. reda Zalog—Lahovče, kjer bi postopoma lahko uvedli krožni avtobusni promet. Uspešna akcija šenčurskih gasilcev Gasilci iz Šenčurja so v drugi polovici februarja uspešno izvedli akcijo zbiranja denarja za novo motorko. Vaščani so se dobro izkazali, saj so prispevali kar 15.000 Ndin. Prejšnji petek so motorko s potrebnimi cevmi in orodjem že rudi kupili. Lani so prav tako s skup nuni močmi kupili gasilski avto. G. F. Odbor za delovna razmerja pri SGP Projekt Kranj razpisuje po 136. členu statuta zaradi reelekcije naslednja delovna mesta: 1. vodjo tehničnega sektorja 2. vodjo gospodarsko računskega sekto*jr 3. vodjo splošnega sektorja 4. šefa gradbene enote Kranj 5. šefa gradbene enote Kamnik 6. šefa enote kovinskih obratov Kandidati morajo izpoinjevati naslednje pogoje: pod L: diplomiran gradbeni inženir z 10-lctno prakso o stroki in opravljenim strokovnim izpitom; pod 2.: visoka šolska izobrazba ekonomske smeri ali pravne smeri z 10-letno prakso na delovnih mestih finančne stroke ali srednja šolska izobrazba s 15-lctno prakso na delovnih mestih finančne stroke; pod 3.: visoka šolska izobrazba pravne smeri z 10-lctno prakso v stroki in opravljenim pravosodnim izpitom; pod 4. in 5.: diplomirani gradbeni inženir z 10-letno prakso v stroki in opravljen strokovni izpit ali gradbeni telmik s 15-letno prakso v stroki in opravljenim strokovnim izpitom; pod 6.: diplomirani inženir strojništva z 10-letno prakso v stroki ali strojni tehnik s 15-letno prakso v stroki. Rok za sprejem prijav kandidatov za razpisana delovna mesta je 15 dni od dneva objave v časopisu. Pismene prijave z življenjepisom in dokazili o strokovnosti pošljite v zaprti ovojnici z oznako »prijava na razpis« na naslov SGP Projekt, Kranj, Nazor jeva 1 — odbor za delovna razmerja. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 8 dneh od dneva sprejema sklepa o izbiri kandidatov. j i PRODAM Prodam RADIO vesna za 150 din, dve ŽIMNICI z vzmetnicami za 400 din in ročni VOZIČEK (200 kg) za 200 din. Zaplotnik Janez, Golnik 57 914 Prodam DIATONIČNO HARMONIKO. Praprotnik Metod, Ljubno 86 a, Podnart 948 Prodam MAGNETOFON so-my in MOPED T-ll. Pervanja Raj ko, Titov trg 13, Kranj 1082 Prodam KRAVO s teletom. Moste 77, Komenda 1083 Prodam še skoraj novo OSTREŠJE, primerno za vikend ali garažo v velikosti 5,50 X 7 m. Voglje 78 1084 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Možjanca 5, Preddvor 1085 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Perčič, Rupa 18, Kranj 1086 Prodam TELIČKO simen-talske pasme, primerno za pleme. Stanovnik. Jurij, Log 9. p. Škof j a Loka 1087 Prodam 1000 kg SLAME (otepe) in 2000 kg REPE. Mlaka 61, Kranj 1088 Prodam rabljen PRALNI STROJ rex superavtomatic. Peter Kokol, Zabnica 42 1089 OD 10. APRILA DO 5. MAJA VELIKA RAZSTAVA IN PRODAJA V|X l V FESTIVALNI DVORANI NA BLEDU POHIŠTVO NAJNOVEJŠI MODELI MARLESA j<0k MEBLA ...... ,M| ^ BRESTA WMSV% in STOLA mam* 5B73 murlia Prodam suha BUKOVA DRVA in tri stare kmečke SKRINJE. Zg. Besnica 21 1090 Prodam KRAVO s teletom in sedem mesecev brejo TE-LICO, obe čisti simcntalki, ter TRAKTORSKI PLUG obračalnik. Selo 32, Žirovnica 1091 Prodam eno leto staro TE-LICO. Ljubljanska 31, Radovljica 1092 Zaradi selitve prodam staro POHIŠTVO. Naslov v oglasnem oddelku 1093 Prodam mlado KRAVO. Voglje 66, Šenčur 1094 Prodam dve KRAVI. Voglje 37, Šenčur 1095 Prodam KRAVO s teletom. Rogelj Jože, Kurirska pot 29, Kranj 1096 Valilnica v Naklem pri Kranju obvešča interesente, da v letošnji sezoni prodaja enodnevne piščance, bele lahke in rjave srednje težke pasme, vsako sredo in ne ob torkih, kakor prejšnja leta. Prodam DNEVNO SOBO. Ogled od 16. ure dalje. Bazo-vič Dragoslav, Kranj, Nazor-jeva 12 1097 Prodam zgodnji SEMENSKI KROMPIR in cvetnik ter fergusonov traktorski SADI-LEC krompirja. Rupa 16, Kranj * 1098 Prodam TELEVIZOR, HARMONIKO in MOPED. Zabu-kovje 3, Besnica 1099 Prodam prvovrstne SMREKOVE PLOHE in DESKE — 10 m3. Naslov v oglasnem oddelku 1100 Prodam PUNTE in BANKI-NE. Naklo 4 1101 Prodam dve KRAVI, eno * teletom, eno devet mesecev brejo. Jama 3, Kranj H°2 Prodam GNOJ. Luže 1*. Šenčur 1103 Po ugodni ceni prodarn trajno žareč ŠTEDILNIK kuppersbusch, rabljen tri mesece. Dolenc Adolf, Plani"3 19, Kranj 110* Prodam plemenskega LA. Mavčiče 10 H°5 Prodam skoraj nov globok OTROŠKI VOZIČEK. Žanova 13, Kranj 11» Prodam pet PRAŠIČKOV in JAGENJČKA. Zalog Cerklje \w Prodam rabljen globok OTROŠKI VOZIČEK. KranJjj Jezerska cesta 122 W Prodam dve OVCI in ZAJKLJE za pleme. Jezerska ^ sta 103, Kranj Prodam novo cement"0 STREŠNO OPEKO »fok* Trboje 65 U10 Prodam SEMENSK1 KROMPIR igor in MOPEP Lahovče 15, Cerklje 111 Prodam FERGUSON tip & in PRIKLJUČKE: lerguson°« sadilec krompirja, okopalm in traktorske »posinojj^' Poljšica 3, Podnart 11 Prodam dva PRAŠIČA g zakol. Praše 14, Kranj 11 kf Prodam večjo količin0 -j milne REPE. Olševek ^ Preddvor Prodam VEJE za butfn5 Potoče 21, Preddvor Izredno ugodno prodam kov rabljen PARKET. *Jj Anica, Vodopivčeva 13, ^.^ k Prodam mladega PSA v(1j jaka. Grad 49, Cerklje v Zaradi selitve ugodno V ^ dam dva KAVČA, dve u*& RI, KREDENCO, ELEK*£vj. NI ŠTEDILNIK in TB^V ZIJO. Fila Jože, Škofje10^), } 13 a, Kranj . Prodam globok OTR0*J t VOZIČEK, temnomodre ve. Zg. Bitnje 231, pn P"sJj) fi Obrtno podjetje Tržič Tržič, Trg svobode 33 razpisuje licitacijo za odpravo osnovnih sredstev: 1. stroj za trganje žime ^ obratovalno sposoben, izklicna cena ™ dinarjev 2. tračna žaga obratovalno sposobna, izklicna cena dinarjev 1000 3. moped kolibri v nevoznem stanju, izklicna cena 300 dw Ogled je možen vsak dan v Obrtnem podjetju Tr2& Trg svobode 33, od 6. do 14. ure. Licitacija bo 20. marca ob 8. uri v podjetju za P°d' Jetja in ob 9. uri za privatnike. 20 1 dv i oh] Ini °g] F Dnevno sobo FLORIDA — nerabljeno in globok otroški VOZIČEK za dvojčke ugodno Prodam. Informacije po tel. 21-216 Kranj Prodam dobro ohranjeno KOPALNICO. Aleš, Kranj, Cesta 1. maja 33 1120 . Prodam KRAVO po teletu ^ 3000 kg REPE. Dvor je 38, Cerklje 1121 Prodam PRAŠIČKE. Sp. Brnik 39 1122 Prodam suhe BUTARE. Podreča 33, Medvode 1123 Prodam sedem tednov stare PRAŠIČKE. Trboje 69 1124 Prodam KRAVO in T.ELI-cO. Rupa 25, Kranj 1125 Prodam lesene ZABOJE za rože in »PRUCKE«. Gorjanc »tefan, Jelenčeva 34, Kranj 1126 Prodam PRAŠIČKE, seme CRNE DETELJE, motorno in Mrežno KOSILNICO. Šmart-n° Cerklje 1127 _ Prodam majhne PRAŠIČKE Zg. Brnik 76 1128 , Prodam PRAŠIČKE. Glinjc & Cerklje 1129 Prodam SEMENSKI KROM-PIR igor. Sp. Brnik 26 1130 Prodam mlin za žito (ŠRO-1A*). Zalog 17, Cerklje 1131 Prodam 10 let starega KO-NJA. Zalog 43, Cerklje 1132 Prodam PRAŠIČKE. Sp. Brnik 26 1133 Prodam ELEKTRIČNI MO 2800 obratov, 15 KM. ^turska gora 9, Cerklje 1134 , Podani PRAŠIČKE. Sidraž 6'Cerklje 1135 Prodam sedem tednov sta-,.e PRAŠIČKE. Pšenična Po-llc£ 4, Cerklje 1136 »podani plemenskega VO-AD Z* Brnik 83 1137 jfcfrpdam 2000 kg REPE. Sp. %n-k 6 1138 ,/rudam PRAŠIČKE. Pšata 11 - Cerklje 1139 SSfi pOMPIR igor. P'od , Komi-,iida 1140 re!n 'lV!' v osmem mesecu (a ^ KRAVO. Gorenjska ce-1141 V-1 Sle K?'!! ? ^ težke PRA- Ndan?r^e97 1,42 stara s , dva PRAŠIČKA, Savi 7 \- m .tet'nov. Breg ob - rodani ELEKTRIČNI šTE ^LNiK AEG, NAMIZNI JEDILNIK na drva, desni V1 PEC plamen. Krč Alojz, Je*crska cesta 124, Kranj 1144 Prodam REZKAR, novejši "P. dve prestavi, 7000,350 obratov, gibljiva miza, dvig *?v cm. Frano ig- ranj 1143 PO e m p - -»"iiiijv, i upa-Prcwi Preddvor 1V45 ^leS^?' ČESEN za ^tio p °vroški KOŠEK z • ^rebačevo 27, Kranj t»i*rodam jc 1146 >Si3F^ tednov s*are dv0r KE- Tatinec 6, Pred- Prc ^v*r°dam u U47 lnf°rS: DNEVNO SOBO. °8leu v vJe na telefon 22-704 Nranju, Pševska 2 E »Prodarn v 1148 >?-ORE„4,30ms1k4o9 47 ' premer 50. Žirovnica 1150 Prodam dobro ohranjen 1000-Iitrski GNOJNIČNI SOD. Klanec 29, Komenda 1151 Prodam REPO za krmo po 10 st. din. Praprotna Polica 14, Cerklje 1191 Prodam DESKE za opaže. Mulej Miha, Kranjska cesta 20, Šenčur 1192 Kupim VAJALNIK (paj-kelj) na mreže in KOSILNICO baulz. Dremelj Janez, Dra-gomelj 50, Domžale 1152 OREHOVE DESKE ali HLODE, tudi v stoječem stanju, kupim. Pogačar, mizarstvo, Radovljica, Gubčeva 7 1153 Trgovsko podjetje MURKA LESCE daje v zakup za določen ali nedoločen čas BIFE na križišču cest Ljubljana — Bled — Jesenice v Lescah. Interesenti naj se osebno zglasijo na upravi podjetja v Lescah. MOTORNA VOZILA wwmwrm\ umi mn\n\ Prodam FIAT 1100, letnik 1960. Naslov v oglasnem oddelku 1154 Prodam dobro ohranjen FIAT 600. Naslov v oglasnem oddelku 1154 Prodam osebni avto RENAULT 8 R, MOPED in PEČ za centralno kurjavo. Eržen Franc, Rcševa 9 a, Kranj 1155 Podjetje CREINA KRANJ ZAMENJA DOBRO OHRANJEN TOVORNJAK znamke FAP kiper — 7 ton letnik 1963 za tovornjak FAP 7 ton ka-sonac Tovornjak si lahko intere senti ogledajo v Kranju, Žanova 3, vsako soboto po 12. mi. KONFEKCIJA TRIGLAV KRANJ Ženske halje in predpasniki Moške in deške pižame Prodam dvosedežni MOPED kolibri. Mlaka 84, Kranj 1163 Ugodno prodam BMVV 1600. Ogled ves dan v soboto in nedeljo od 13. ure dalje v Šenčurju, štefetova 23 1164 Po ugodni ceni prodam novo MONTAŽNO GARAŽO. Staneta Žagarja 34, Kranj 1165 STANOVANJA Kupim PRIMO ali samo KOLESA. Ponudbe poslati pod »neuporabna« 1156 Poceni prodam FIAT 1100, letnik 1960. Jagodic Janko, Kranj, Mlekarska 16 1157 Prodam TOVORNI AVTO kiper, dva in pol tonski, z zagotovljenim prevozom. Naslov v oglasnem oddelku 1158 Prodam FIAT 750, letnik 1966. Klanec 11, Komenda 1159 Prodam karamboliran FIAT 1300 in MOPED T-12. Poženik 37, Cerklje 1160 Prodam karamboliran FIAT 750, letnik 1965 ter posamezno MOTOR in MENJALNIK v brezhibnem stanju. Telefon Ljubljana 71-373 1161 Prodam karamboliran AVTO R-4, letnik 1967. Ogled vsak dan pri Rešck Janezu, Frankovo naselje 150, Škofja Loka 1162 Uslužbenka išče NEOPREMLJENO SOBO na Bledu. Ponudbe poslati pod »čimprej« 1166 Kupim GARSONJERO, lahko starejšo. Ponudbe poslati pod »gotovina« 1167 V Kranju ali bližnji okolici iščem SOBO in KUHINJO. Naslov v oglasnem oddelku 1168 Fant išče SOBO v Kranju ali okolici. Tonič Ivan, Ko, kra 74 1169 Oddam opremljeno SOBO za dva moška. Kovačičeva 7, Kranj 1170 Zakonca iščeta SOBO s kuhinjo v Kranju ali bližnji okolici. Plačata dve leti naprej. Naslov v oglasnem oddelku 1171 Dekle išče SOBO v Kranju. Ponudbe poslati pod »s L 4.« 1172 V Kranju iščem opremljeno SOBO s souporabo kopal niče. Naslov v oglasnem oddelku 1173 Mlada zakonca iščeta SOBO s kuhinjo. Plačata za eno leto naprej. Naslov v oglasnem oddelku 1174 V Kranju oddam opremljeno ogrevano SOBO proti predplačilu. Ponudbe poslati pod »središče« 1175 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO na Kokriei. Informacije na telefon 23-223 Kranj v popoldanskem času 1176 Prodam KMEČKO HIŠO z velikim sadnim vrtom. Naslov v oglasnem oddelku 117 Prodam 70 arov orne zemlje na Primskovem. Mohar Ivana, Zadružna 3, Kranj 1178 ZAPOSUTVE DIMNIKARSKO PODJETJE KRANJ, Zupančičeva ulica 4 sprejme v uk VAJENCE z dokončanim 6. razredom osnovne šole, proti mesečni nagradi 500 din. Samsko stanovanje zagotovljeno. 1179 Iščem žensko za varstvo dveh otrok v dopoldanskem času. Naslov v oglasnem oddelku, telefon 23-830 Kranj 1180 BRIVSKEGA POMOČNIKA (co) sprejmem takoj. Salon Koritnik, Škofja Loka 1181 Iščemo pomoč v gospodinjstvu dvakrat tedensko k dvočlanski družini. Doma od 10. do 11. ure dopoldne in od 15. do 16. ure popoldne. Vre-zec, Zupančičeva 23/1, Kranj 1182 IZGUBLJENO V torek, 9. marca, v Kranju izgubljeno DENARNICO z dokumenti vrnite na naslov v osebni, denar pa obdržite za nagrado 1183 Servisno podjetje Kranj prodamo rabljeni kombinirani skobeljni stroj v uporabnem stanju ročni železni stroj za izdelavo cementne opeke bobrovec z modeli. Licitacija bo 16. marca 1971. od 8.—10. ure na upravi podjetja v Tavčarjevi 45, Kranj. Prednost ima družbeni sektor. OSTALO ROLETE lesene, plastična in žaluzije naročite Špilarju, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 70-046. Pišite, pridem na dom! 1039 V Kranju vzamem v najem primeren LOKAL za kemično čistilnico. Ponudbe oddati pod »maj« 1148 AVTOMOBILISTI, POZOR! Odprl sem KLEPARSKO DELAVNICO na Breznici za obratom Planika. JOŽE PELJ-HAN, Breznica, n. h., Žirovnica 1185 Uporabljajte DROGESAN vodo pred britjem in po njem Kozmetična obrt P. Šinkovec, Kranj, Prešernova ul. 19 15. in 16. marca bo v hotelu CREINA demonstracija »NARTA-LAS« LASULJ v frizerskem salonu in butiku Creina pod vodstvom strokovnjakov tovarne Ilirija — Ljubljana. Opravljam vsa AVTOKLE-PARSKA DELA. Marjan škr> fic, Jezerska cesta 15 1186 VABIMO na redni letni OB-" CNI ZBOR ČEBELARSKEGA DRUŠTVA Kranj, ki bo v nedeljo, 14. marca 1971, ob 9. uri v prostorih gostilne Ko-' kra Kranj, Jezerska cesta (pri Jaku na Primskovem). Vljud; no vabljeni vsi člani in nečlani čebelarji v območju ob-j čine Kranj 1187 PLESNI TEČAJI za začetnike v DELAVSKEM DOMU, vhod 4, Kranj, vsak torek in četrtek od 18.30 do 20.30 in ob nedeljah ob 8.30. Vabljeni! 1188 V Kranju oddam 200 m2 suhega SKLADIŠČA. Naslov v oglasnem oddelku 1189 Zavezujem se v bodoče pustiti Francko Mihelič z Golnika pri miru in se ji zahvaljujem, ker je umaknila predlog na kazenski pregon. Jože Klcpec, Golnik št. 46 1190 Eksplozija v jašku Delavci hotela špik v Gozd-Martuljku so v sredo, 10. marca, dopoldne odpirali vodovodni jašek, ki je bil pokrit s 150 kg težko betonsko ploščo. Plošča pa je bila pri-mrznjena in je zaradi tega niso mogli dvigniti. Zato so ploščo polili z bencinom in zažgali. Bencin je skozi reže prišel tudi v jašek. Ko je kasneje Marjan Vučko, zaposlen kot ključavničar v hotelu špik, odpiral jašek, je prišlo do eksplozije. Ploščo je ob tem dvignilo, zaradi tega pa je Vučko tako nesrečno padel, da je z glavo udaril ob betonski rob jaška. Zaradi hudih ran je umrl med prevozom v bolnišnico. Ob eksploziji je bil ranjen tudi Zefir Kerič, kurjač v hotelu Špik. Prepeljali so ga na okulistični oddelek splošne bolnišnice v Ljubljani. Zahvala Ob prerani in boleči izgubi našega predragega moža, očeta, brata in strica Antona Ropreta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki so ga v tolikem številu spremili na njegov poslednji dom, darovali cvetje, nam izrekli sožalje. Posebna zahvala njegovim sodelavcem iz Montaže števcev in za poslovilne besede ob odprtem grobu ter sindikalni podružnici Iskra. Zahvaljujemo se tudi duhovščini in 8. razredu osnovne šole v Šenčurju. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Tončka, sinovi Pavel, Šenčur, 12. marca 1971 Franci in Janez ter drugo sorodstvo Zahvala Ob boleči in tako nenadni izgubi našega dobrega in skrbnega očeta, brata, deda, pradeda in strica Alojzija Križaja Hkavčovega ata iz Potoč smo se dolžni zahvaliti najprej dobrim sosedom, ki so požrtvovalno prvi pristopili na pomoč. Zahvaljujemo se sodelavkam tovarne Planika, Iskra, Kokra in Vel. trg. Živila za darovane vence. Zahvalo smo dolžni č. gospodu župniku za pogrebne obrede in ganljive besede ob njegovi krsti ter pevskemu zboru za lepo petje. Zahvaljujemo se vsem prijateljem in znacem, ki so nam izrekli sožalje, čustvovali z nami in nam stali ob strani. Hvala vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njegov spomin, ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti in s tolikšnim cvetjem obsuli njegov prerani tihi dom. Potoče, 13. marca 1971 žalujoči: sinovi in hčerke z družinami ter drugo sorodstvo Zahvala Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame, sestre, tete, babice in prababice Marjete Svetelj upokojenke se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi šenčurskim upokojencem in vsem tistim, ki ste nam izrekli sožalje in g. župniku za zadnje spremstvo. Vsem še enkrat najlepša hvala. Žalujoči: sinova Jože in Andrej z družinama, hčerki Urška in Štefka Šenčur, 8. marca 1971 z družinama ter drugo sorodstvo Sporočamo žalostno vest, da je moj mož in naš najdražji oče Mihael Osterman umrl v starosti 85 let Pogreb bo v nedeljo, 14. marca, ob 15. uri izpred mrliške vežice na krajskem pokopališču. Kranj, 11. marca 1971 žalujoča žena in otroci z družinami nesreče NEZGODA NA POLEDENELI CESTI V sredo, 10. marca, dopoldne je v ovinku na poledeneli cest! v Godešiču začelo zanašati osebni avtomobil, ki ga je vozil Franc šifrer iz Selc. Avtomobil je zasukalo, tako da je obstal na desni polovici cestišča. Iz ljubljanske smeri je tedaj pripeljal tovornjak, vozil ga je Franc Lampret iz Vincarij M trčil v osebni avtomobil. V nesreči ni bil nihče ranjen, škoda na vozilih pa je za 8000 din. VZEMITE DANES CENEJE NE ZAMUDITE PRILOŽNOSTI IN BREZ SKRBI V NASLEDNJO ZIMO RUDNIK LIGNITA VELENJE ZAHVALA Ob smrti našega ljubega Mihca Verlica se iskreno zahvaljujemo vsem za izraženo sožalje, poklonjeno cvetje in za njegovo zadnje spremstvo. Enaka zahvala g. župniku za tolažilne besede. Neutolažljivi vsi njegovi Ilovka, 13. marca 1971 Delavska univerza TOMO BREJC Kranj razpisuje prosto delovno mesto STROKOVNEGA DELAVCA pedagoga - sociologa- Pismene prijave sprejemamo do 27. marca 19/1- Nenadoma nas je zapustil v 64. letu starosti naš oče Tomaž Zupin Pokopali smo ga 9. marca 1971 na pokopališču v Cerkljah. Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom in znancem, ki so nam v težkih urah stali ob strani. Nadalje se zahvaljujemo tovarni Trak Mengeš, IBI Kranj, članom ZZB in vsem, ki so našega očeta v tako velikem številu spremili na zadnji poti in mu darovali toliko cvetja. Posebno zahvalo smo dolžni g. župniku za spremstvo, tov. Poru pa za lepe poslovilne besede, žalujoči: žena Marija, Milka, Mari z družino, Janez in Franc z družinama, Ciril, Tona in Dora ter drugo sorodstvo Pšata, 10. marca 1971 BDBOEBSBi Pogovor tedna Janez Gorjanc: Sezona je bila njegova Tokrat smo izbrali za pogovor tedna 22-letnega Tri-glavana Janeza Gorjanca, ki je letos na mednarodnih tekmovanjih v klasični kombinaciji dosegel zelo dobre rezultate. # Kdaj in zakaj ste se odločili za to »garaško« smučarsko disciplino? »Ko sem pred sedmimi leti pričel svojo smučarsko kariero v skokih, Se v sanjah nisem pomislil, da bom kdaj koinbinatorec. Ker pa je pri skakanju močna konkurenca, sem se po štirih letih aktivnega nastopanja v skokih odločil, da bom poskusil še v kombinaciji, "anes ml nI žal, da sem se odločil za to smučarsko disciplino, čeprav moram trenirati skoraj še enkrat več.« % Va.ši dosedanji uspehi? »Vsekakor letošnji mednarodni uspehi, in to: osmo jttesto v Neunkirchnu v ZRN, v Reit im VVinklu sem °U dvanajsti in v Tatrah deseti. To so moji največji uspehi, saj sem na zadnji tekmi v ČSSR premagal vse kombinatorce ČSSR in Norveške. Lani sem bil tudi državni in republiški prvak, kot mladinec pa sem na tekmovanju Srednjeevropejcev za pokal Berauer zasedel tretje mesto.« # Katera disciplina vam najbolj leži? »Letos sem bil boljši v tekih, sicer pa rad tekmu-tako v tekih kakor tudi v skokih. Moj tekmec Jože °vžan iz Mojstrane je boljši v skokih, precej slabši !J* v tekih. To se mu je maščevalo na tekmovanju v atrah, saj je bil v skokih drugi, v končni uvrstitvi pa e zaradi slabega teka ni uvrstil niti med prvo dese-Jjrtco. Sam sem bil v skokih šele sedemnajsti, z odlič-tekom pa sem si priboril deseto mesto.« % Kako se pripravljate na sezono? bi «^ 'etošnji sezoni je prevzel vadbo komblnatorccv Ča državni reprezentant v klasični kombinaciji Blej-n I'rane Ambrožič in rezultati načrtnega dela so se že ,. ratovali v letošnji sezoni. Dosegla sva nekaj dobrih re*ultatov.« # Vaše želje? § ft**«d bi se zahvalil delovnemu kolektivu tovarne a> kjer sem zaposlen, za vsa razumevanja za mojo žeH°,n°St ni za Plačani izredni dopust. Moja velika Vse da ^ v sezoni nastopil na več tekmah, predli 01 Pa bi rad nastopil še na Švedskem in Norveškem, „ r je ta smučarska disciplina še bolj razvita kot v ^"nji Evropi.« Žel^"adcinu Kranjčanu čestitamo za letošnje uspehe z tate ^ k' v Prihodnji sezoni dosegel še boljše rezul-' SaJ je dovolj zagrizen borec v obeh konkurencah. D. Humer Tek movanje za dan žena *a 0 °bčins; mar^c — dan žena je spravi? strclska zveza Kranj sKih st'a. za članice kranj-Var>ie l elsk'h družin tekmo-pilo j' jjračno puško. Nasto-* eVch , mladink in članic 611 strelskih družin. Rezultati: 1. Pretnar (T. Na-dižar) 243, 2. Malovrh (Iskra) 238, 3. Puklavec (SD T. Na-dižar) 233, 4. J. Jenko (Iskra) 229, 5. Gartner (Iskra) 208 itd. B. Malovrh Fili XXVI. državno prvenstvo v smučarskih tekih Zlato za domačina pa Kalana v teku na 30 km Gorje — S tekom na 30 km se je v četrtek začelo XXVI. državno prvenstvo v smučarskih tekih. V prvi disciplini se je v smučino pognalo šestnajst tekmovalcev, med njimi trije predstavniki SR Hrvaške in SR Srbije. Na izredno dobro pripravljeni in hitri progi, ki ji jc botrovalo še lepo, a hladno vreme, je bilo več favoritov. Napovedi, da se bodo za najboljša mesta udarili Jeseničana Janez Mlinar in Lojze Ker-štajn ter domačina Filip Kalan in Pavel Kobilica so se uresničile. 2e na sedmih kilometrih je Kalan prehitel svoje tekmece. Z odličnim tekom je nato povečeval prednost vse do dvajsetega kilometra. Tu pa je imel smolo, nalo-mil si je smučko, a vseeno mu je uspelo obdržati prigarano prednost in zmagati z eno in pohninutno prednostjo in osvojiti prvo zlato za domači smučarski klub. Za presenečenje je poskrbel Raven-čan Milan Dretnik, ki je v borbi za drugo mesto premagal še ostale tri favorite tega napornega teka. Za odlično uvrstitev pa sta poskrbela še oba veterana Roman Seljak (Alples) in Radovi j ičan Jaka Reš, ki sta zasedla šesto oziroma sedmo mesto. Danes, v soboto, pa se bodo ob 8,30 za državne in republiške naslove pomerili v vseh kategorijah, jutri, v nedeljo, pa še v štafetnih tekih. REZULTATI: 1. Kalan (Gorje) 1:24,06, 2. Dretnik (Fuži- nar) 1:25,49, 3. Mlinar 1:26,20, 4. Kerštajn (oba Jesenice) 1:26,51, 5. Kobilica (Gorje) 1:27,29, 6. Seljak (Alples) 1:30,00, 7. Reš (Radovljica) 1:30,27, 8. Krpač (Fužinar) 1:31,02, 9. Krišelj (Alples) 1:31,52, 10. Lotrič (Triglav) 1:33,34 itd. D. Humer 2. mesto: Dretnik (Fužinar) SENTA skladišče Kranj, Tavčarjeva 31. tel. 22-053 Kombinati, kmetijske zadruge, posestva, kmetovalci 1 Odkupujemo pšenico in vse vrste žitaric po najvišjih dnevnih cenah. Kmetovalcem plačamo v gotovini pri prevzemu. Prodajamo najkvalitetnejšo moko, krmilno moko, koruzo, pšenični zdrob in koruzni zdrob. Skladišče je odprto od 7.30 do 16. ure vsak dan tudi v soboto. 3. mesto: Mlinar (Jesenice) 5. mesto Kobilica (Gorje) Končano prvenstvo Kranja V sredo se je končalo letošnje šahovsko prvenstvo Kranja, na katerem je sodelovalo 14 igralcev ŠK Borec. Prvak jc postal Boris Matjašič, ki ni izgubil srečanja. Na turnirju sta Vid Gazvoda in Radko Vojičič osvojila drugo kategorijo. Končni vrstni red: 1. Matjašič 10,5, 2. Bukovac 9,5, 3. Podgornik 9, 4. Gazvoda in Vojičič po 8,5, 6. Naglic 8, 7. Valjavec 6, 8. Djordjevič in Sire po 5,5, 10. Lazar in Vidali po 4,5, 12. D. Štagar in Marko po 4, 14. Torka r 3 točke. F. štagar I v p r asa n j e 3 o d g o v o r i Ko sva s fotoreporter-jem križarila po vaseh levega brega Save (Preba-čevo, Trboje, Smlednik), so nama občani pripovedovali in naju prosili, naj zapiševa nekaj besed o slabih avtobusnih zvezah s Kranjem in Ljubljano. 9 IVAN KEPEC, Trboje: »Za prevoze do Kranja in Ljubljane ni dobro preskrbljeno. Ob treh je v enem avtobusu tudi po 120 potnikov in je zato vožnja nemogoča. Pogrešamo avtobus, ki bi ob pol štirih popoldne peljal proti Kranju. Pred časom je že vodi. Na zborih volivcev smo že zahtevali, da bi do Trboj vozil lokalni avtobus. Vsaj za šolsko mladino. Odločili smo se, da bo odšla posebna delegacija na Crelno in se s predstavniki podjetja pogovorila o tem vprašanju. Ko- nec koncev nam je vseeno, katero podjetje vozi. Želimo le boljše zveze. Avtobusne povezave z Ljubljano pa sploh ni___« # MIMI VRBICA, Trboje: »Mislim, da vozi na progi proti Kranju premalo avtobusov. Vsaj dva bi morala še peljati: eden dopoldne in eden popoldne. Ne vem, zakaj je bil ukinjen oni ob pol šestih popoldne. Z njim si lahko na hitro skočil v Kranj po opravkih. Z Ljubljano pa zveze sploh ni. Sin in hčerka, ki hodita v Ljubljano v šolo, se morata najprej peljati do Kranja, od tod pa v Ljubljano. Da bi pa stanovala v Ljubljani, imamo na žalost premalo denarja. Po mojem bi bilo najbolj pametno, če bi tudi do Trboj vozli lokalec, saj od Hrast j a do Trboj ni tako daleč.« # TONČKA ŽLINDRA, Valburga: »Proti Kranju bi lahko vozilo več avtobusov. Posebno jih pogrešamo med deveto in deseto uro dopoldne, še večja »suša« pa je zvečer. Avtobusne zveze bomo morali urediti, saj to zahteva tudi razvoj turizma. Če bi bile le-te pogostejše, bi marsikdo še prišel v naš konec. Podobno bi lahko rekla za zveze z Ljubljano. Redke so in to občutijo posebno delavci. Marsikdo se raje s kolesom zapelje do ljubljanske ceste ln tam vstopi na avtobus. Prebivalci tega kraja želijo, da bi tudf okrog šestih popoldne vozil avtobus proti Kranju.« J. Košnjek Svetovno prvenstvo mladincev v veslanju Predsednik Tito prevzel pokroviteljstvo Predsednik republike Josip Broz-Tito je prevzel pokroviteljstvo nad letošnjim II. svetovnim prvenstvom mladincev v veslanju, ki bo od 26. do 31. julija na Bledu. Borci enaintridesete V soboto, 20. marca, ob 19. uri bo v spodnjih prostorih doma JLA v Ljubljani tovari-ško srečanje borcev Gradni-kove, Prešernove in Vojkove brigade ter drugih enot 31. divizije. Na srečanje so vabljeni vsi pripadniki teh enot s svojci. razstav Včeraj zvečer so v Kranju odprli dve razstavi. V galeriji v Prešernovi hiši razstavlja svoja dela celjski slikar Milan Lorenčak, ki je znan portretist in krajinar, ukvarja pa se tudi s keramiko in emajlom. V galeriji Mestne hiše so odprli razstavo umetniške fotografije Kranjčana Janeza Marenčiča, ki je za svoje dosežke na področju fotografije dobil letos Prešernovo nagrado, -lb Znamka ob 1000 -letnici Škofje Loke Filatelistično društvo v Škofji Loki je imelo pred kratkim rodno sejo. Med drugim so sklenili, da bodo osnovali posebno komisijo, ki bo pripravila osnutek za izdajo posebne znamke za 10004etnico Škofje Loke. — lb mešanica kav Ko je v Železnikih ugasnil plavi, se je za prebival' stvo začela doba život ar jenja. Nekaj obrtnikov in veleposestnikov ni moglo nuditi zaposlitve in kruha. Med domačini, ki so si najbolj prizadevali za razvoj Železnikov, je gotovo Niko žumer. /927. leta je prevzel po očetu kovaško delavnico, vendar je proizvodnjo preusmeril v izdelavo pisarniških potrebščin. 1933. leta je postal tudi župan občine Železniki. »Kot župan sem lahko natanko spoznal težak položal gospodarstva v občini. Da bi zaposlil vsaj nekaj nezaposlenih, sem organiziral razna javna dela. Vendar i& bilo to premalo. Ugotovil sem, da je združevanje drobnih posestnikov, gozdnih delavcev in Žagarjev edina oblika, ki bi lahko pomagala reševati akutni problem nezaposlenosti v Železnikih. Začeli smo s pripravami na ustanovitev Lesno produktivne zadruge Selške doline. Ideja je bila 1931. leta uresničena.« Lesno produktivna zadruga jc uspes.no delala, pre' stala je vojni čas in se razvila v lesno industrijo y'pfef Takoj po vojni je bil Niko Žumer član komisije za ugotavljanje vojnih zločinov, opravljal pa jc tudi drug* odgovorne funkcije. Železnikarji so na zborovanju kmalu po osvoboditvi sklenili, da se industrijska dejavnost v Železnikih obnovi. Pooblastili so Nika Žumra, da prevzame to nalogo. Tako se je jeseni 1945. leta žumer vrnil v Železnike. Pristal je, da se delo v njegovi delavnici obnovi, vendar pod pogojem, da s? dejavnost razvija v socialistično obliko podjetja — proizvajalno zadrugo. Nad sto kovinarskih delavcev je na ustanovnem občnem zboru izglasovalo, da nosi zadruga ime P° ustanovitelju — Niko. Podjetje za izdelavo pisarniških potrebščin se je poa vodstvom Nika Žumra razvijalo in postalo pomcmbel1 člen razvijajoče se industrije v Selški dolini. 1. maja 1960. leta je Žumer odšel v pokoj. Tedaj so njegovo pomoč poiskala druga podjetja. Postal 1 gospodarski svetovalec Iskre. Z nasveti je pomaga tudi drugim. Pred dvema letoma se je umaknil iz S0" spodarskega življenja in fivi neopazno in mirno V krogu svoje družine. L. B.