I O O ia •> 'i. ♦. > iV t/ .»vilmn platana * (totorinl. IZHAJA VSAK TOltEK. CliTKlhK l.\ »OliOlu —.....—.....— 1 1 — i ( «»a po>aiii«zni številki Din 15(k TRGOVSKI UST Časopfs zet trgovino, industrijo ln obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Vn leta 90 Din, za lA leta 45 Din, Mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu Gregorčičevi ulici, v Ljubljani 11.953. LETO X. Telefon St. 552. LJUBLJANA, 4. januarja 1927. Telefon St. 552 ŠTEV. 1. Pregled o stanju vseh samoupravnih prejemkov In izdatkov v letu 1925. Po ustavi je gospodarstvo samoupravnih enot pod nadzorom ministra za finance. Do zadnjega časa se je ingerenca finančne uprave na gospodarstvo samoupravnih enot ome-evala izključno na dovoljevanje do-rlad na direktne davke in na dovo-jevanje samostojnih davščin in na-clad. V zadnjem času pa se je finančna uprava začela intenzivnejše zanimati za gospodarstvo samoupravnih enot. V okviru generalne direkcije državnega računovodstva se je obstoječi oddelek za samoupravne proračune, ki ima-'glede teh proračunov obsežen delokrog, v zadnjem letu, odkar mu je stopil na čelo prejšnji generalni inšpektor g. Tosič, že tekom enega leta temeljito reorganiziral. Imel je priliko se tekom enega leta uveriti, da občine večkrat pretiravajo s svojimi bremeni ter da jako pogosto ovirajo gospodarski razvoj. Oddelek za samoupravne budžete je pričel po nastopu novega načelnika zbirati in urejevati podatke o samoupravnih bremenih. Smotrenemu delu se je posrečilo, da je danes Narodna skupščina v položaju presojati pezo sedanjih dajatev ne samo glede državnih davkov, ampak tudi glede bremen, ki se pobirajo v naši državi za potrebe samoupravnih enot. Oddelek , za samoupravne proračune je predložil Na-radni skupščini spregled o stanju vseh samoupravnih prejemkov in izdatkov v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev v letu 1925.C. Pregled sam na sebi še ni povsem popolen, ker en del občin ni pravočasno predložil podatkov. V celoti imamo v naši državi 4478 občin. Od teh je poslalo podatke 3887 podeželskih in 330 mestnih občin, podatkov pa ni poslalo 144 podeželskih in 37 mestnih občin. Iz študije, odnosno iz pregleda je razvidno, da je prebivalstvo plačalo na vseh dokladah in davščinah samoupravnih enot v 1. 1925 v celoti preko 1 milijarde dinarjev. To breme se razdeli sledeče: , Doklade v podeželskih občinah 379.2 mili., v mestnili občinah 130 milijonov; trošarina v podeželskih občinah 43 milj., v mestnih občinah 131.6 milijonov; takse v podeželskih občinah 31.3 milj., v mestnih občinah 230 milijonov; doklade okrajnih odborov in zastopov 33.2 milj., doklade okrožnih odborov in županijskih fondov 67.7 milj.; skupaj 1046 milj. dinarjev. Seveda zadeva ta znesek samo občine, ki so poslale podatke, dočdm se more obremenitev ostalih občin samo približno oceniti. Po oceni strokovnjakov bi utegnila obremenitev v teh občinah znašati približno 77 milijonov, tako da.doseza celokupna obremenitev približno 1124 milj. dinarjev. Nas zanimajo v teh pregledih v prvi vrsti ljubiiangka jn mariborska oblast. , V ljubljanski oblasti je 340, v mariborski pa 7io podeželskih občin. Skupni prejemki občin v ljubi ianski oblasti so znašali v i. 1925. ca 28, iz- rvvi1 ca ^ milijonov. Napram letu 1924. »o se prejemki povprečno zvišali za 15.9%, izdatki p« za 19.4$. V mariborski oblasti so zna&Uj prejemki podeželskih občin 25.8 mili izdatki pa 22.3 miljonov dinarjev. Prejem-ki »o se povišaJi povprečno za 21:3$, izdatki pa za 11.9$. Za celo državo znaša Povprečni povišek prejemkov 18.8$, izdatkov pa 14.5$. \z -tega iz- haja, da so se prejemki občin v mariborski oblasti povišali preko državnega povprečja, dočim so se izdatki povišali za 2.6$ manj nego znaša državno povprečje. V ljubljanski oblasti povišek prejemkov ni presegel državnega povprečja, katerega so pa izdatki presegla za skoro 5$. — V mariborski oblasti so torej občine prejele povprečno 10$ več nego so znašali izdatki. Glede mest je položaj v obeh ob-lastvih še neugodnejši. Prejemki mestnih občin so se povišali v ljubljanski oblasti za 80.3% in v mariborski za 68.9$, izdatki pa so se zvišali v ljubljanski oblasti za 102.7$, v mariborski oblasti pa za 54.3. V letu 1925. so bila torej tudi mesta v mariborski oblasti v ugodnejšem položaju nego mesta v ljubljanski oblasti, vendar pa v obeh oblastvih tako povišek prejemkov, kakor izdatkov presega državno povprečje, ki znaša za prejemke 55.9$ in za izdatke 45.2$. V letu 1925. so znašali prejemki vseh podeželskih občin v ljubljanski oblasti ca 28 milijonov dinarjev in v mariborski ca 25.8 milijonov dinarjev. Večina teh prejemkov izvira iz doklad na direktne davke. Te so znašale v ljubljanski oblasti 7.2 milj. dinarjev in v mariborski oblasti 8.9 milj. dinarjev. Poleg tega se je pobralo na občinski trošarini v 'ljubljanski oblasti 4.4 milj in v mariborski 2.9 milj. dinarjev, na občinskih taksah v ljubljanski oblasti 2 milj. dinarjev in v mariborski oblasti 1.8 milj. dinarjev, na dokladah na državni trošarini v ljubljanski oblasti 3.8 milj. dinarjev in v mariborski 2.2 milj. dinarjev. S posojili so krile občine v ljubljanski oblasti za 2 milj. in v mariborski oblasti za 1 milijon dinarjev svojih potrebščin. Dohodki občin iz lastnega premoženja so znašali v ljubljanski oblasti 1.7 milj. dinarjev in v mariborski oblasti 3 milijone dinarjev. Glede mestnih občin izkazuje statistika prejemke mest v ljubljanski oblasti samo s 3.6 milj, kar očividno kaže, da Ljubljana ni všteta, dočim so znašali prejemki mest v mariborski oblasti 26.1 milj. dinarjev. Bazmerje med posameznimi dohodninskimi viri je približno isto kakor v podeželskih občinah. Izdatki podeželskih občin so znašali v ljubljanski oblasti 27 milj. dinarjev in v mariborski oblasti 22.3 milijonov dinarjev. Največje izdatke so povzročale občinam popravila in grad-be hiš. Za te so izdale v ljubljanski oblasti 9 milijonov in v mariborski oblasti 4.7 milj. dinarjev. Veliki so bili tudi izdatki za osobje (3 odnosno 4.5 milj. dinarjev), za narodno prosveto (6.8 odnosno 5 milj. dinarjev) in za podporo siromakov (1.6 odnosno 1.1 milj. dinarjev). Izdatki za brezposelne so znašali 722.527 Din v ljubljanski in 636.694 Din v mariborski oblasti. Na neposredne davke so znašale občinske doklade v podeželskih občinah v ljubljanski oblasti povprečno 134$ in v mariborski oblasti 224$. Državno povprečje znaša 558$, katero je preseglo večina oblastev. Najvišje povprečje so'dosegle sledeče oblasti: niška (i095%), užiška (1188$), raška (1282$), skopska (1224$). Neugodnejše je pa razmerje v mestnih občinah. Doklade na neposredne davke so znašade v mestnih občinah v ljubljanski oblasti povprečno 107$ in v mariborski oblasti 574$. Mesita v mariborski oblasti imajo naivečje doklade v naši državi, kajti državno povprečje znaša 122$. V ostalih ob- Po praznikih. 0d trgovca g. H. G. smo prejeli naslednji dopis: Prazniki so mili. Trgovcu na drobno, pa naj si bo speceristu, manufak-turistu ali trgovcu katerekoli druge stroke, so nudili točno sliko današnjega težkega gospodarskega položaja-Promet detajlista ob praznikih, zlasti ob božičnih, je najzanesljivejše merilo splošnega blagostanja, kajti redukcije industrijskih in obrtniških obratov, omejitve izvoza povzročajo brezposelnost, obubožajo ljudstvo, ki se mora odreči tudi najnujnejšim nakupom. Izkušnja uči, da najde vsaka redukcija obratov najtočnejši odmev pri de-tajlistu, ki vidi v prometu svojega obrata najobčutljivejši gospodarski barometer. In ta barometer je padel ob letošnjih božičnih praznikih zelo nizko, kazal je skoraj gotovo neurje. Kupna moč ljudstva se je skrčila do skrajnosti. Poznalo se je to največ pri manufakturistih, špeceristih, pri ga-lanteristih, v modni branši in pri prodajalcih drugih predmetov, ki niso sicer neobhodno potrebni, po katerih se je pa običajno baš ob takih praznikih najbolj povpraševalo. Trgovci teh strck tarnajo, zatrjujejo, da ni bilo še tako slabega leta. Pa tudi druge stroke s predmeti, kateri spadajo med življenske potrebščine, se pritožujejo. Zaman so vabile okusno okinčane izložbe, zaman vsi popusti na cenah. Konsument se je omejil res na najnujnejše. Težke gospodarske razmere so našle svoj točen odmev v zmanjšani kupni moči konsumenta, ki je moral pozabiti na Božič in na Novo leto. Jasno, da mora tak položaj pasivnost trgovskih obratov samo še povečati. Zaloga ostane, često se tudi pokvari, za investirani kapital je treba plačati obresti, režijski stroški pa se ne zmanjšajo. In za vse to ne najdemo pri davčnih oblastih nikakega razumevanja 1 Ob terminu moraš plačati, če nočeš, da ti napravijo nemogoče stroške in te končno rubijo. Pričakovati bi bilo, da bodo davčne oblasti upoštevale težak položaj detajlista, ki je v danih razmerah srečen, če le obratuje. Saj vidimo, da je že mnogo starih, solidnih tvrdk izginilo, da se konkurzi množe. Sliši se z mno?ih strani, da je to nekak proces čiščenja. Dobro, če se iz naših vrst izloči netrgovca, šušmarja itd., toda do konkurza pride skoro največ poštenih, stsrih tvrdk. Tak proces ni proces ozdravljenja, ampak proces obubožanja. Zato bi bilo pričakovati, da se bodo pri obdavčitvi stvarne, res težke razmere vsaj delno upoštevale. Seveda ni položaj grosista nič kai . boljši in kakor sem slišal, so nekateri domači grosisti kot prvo voščilo k no* . vemu letu dobili obvestilo od nek ate- . rih tvrdk, da bodo prijavile konkura, V takem skoro obupnem položaju prosimo, da se zlasti pri iztirjanju davkov v polni meri upošteva položaj, ker bi prestroga praksa mogla dovesti do popolne katastrofe. POBIRANJE DRŽAVNE TROŠARINI!' NA ŽGANJE V KOLIČINAH DO 5 LITROV PRI UN0SU PREKO LINliB- . Kakor nam finančna delegacija uradno poroča, je ministrstvo financ, gene-’’ ralna direkcija poreza dovolila, da pobirajo državno trošarino na žganje do količine 5 litrov organi mestnega rvi, četrtletni obrck za lc.to 1927. Kdor ne plača te takee v določenem roku, plača poleg redne takse 8% zamudne obre-«ti.in kot kazen še dvakratni znesek ne-'^K>ložme takse. 4.. Taksa za otvorjene ali tekoče račune pri delniških družbah. Do dne 15. ja-»uarja 1027 morajo delniške družbe ^predložiti davčnemu uradu seznamek »frvorjenih ali tekočih računov v minu-4em polletju in takso po 20 Din za vsak račun prilepiti na seznamek. — Pre-fxwno plačilo se kaznuje s trikratno redno takso. 6. Takso ca pravico, da se točijo pijače ^točilno takso po tarifni postavki 62.) je friačati za prvo polletje 1927 do dne 31. Januarja 1827. Zal asnitev plačila se kaznuje s trikratno redno takso. 6. L*etno takso za biljarde za leto 1927 w »nesku 200 Din je plačati do dne« 15. •Januarja 1027, sicer se pobere kazen v Izmeri trikratne redne takse. 7. TakBo na vozila (avtomobile, fija-kerske in pollijakerske vozove) je pla-Sati za leto 1927. v Ljubljani in v Mariboru do konca meseca lebruarja 1927, v ■ostalih krajih pa do konca meseca janu-«ija 1627. Na navedena vozila se pobira taksa ne glede na to, ali se rabijo in ali #o uporabna. Za zamudna plačila se naloži lastniku vozila kazen v izmeri tri. S. Letna taksa po tarifni postavki 214 «a odobritev privatnega sklailiSfa po carinikih predpisih v znesku 500 Din zapade v. plačilo do dne 15. januarja 1927. Ha zamudna plačila je zapretena globa * izaneri trikratne redne takse. 9. Letno takso za žage po tarifni postavki 279. je plačati do dne 15. januarja 1927. Če kdo nadaljuje delo, preden je plačal to takso, se kaznuje s trikratnim zneakom redne takse. LISTEK. čuTčin: Vprašanje organizacije zunanje službe. (Nadaljevanje.) NeprlatOjnoet iri nedostatki tako-*vane , stirokovne kritike stojita v (vzročni zveel s težkočami glede obvladanja predmeta samega, od stroškovne literature razen nekaterih ročnih in pomožnih knjig za diplomatsko 4n konzularno službo in zbirke formu-*larjev,..pravilnikov in poslovnikov, ki se več ali manj vsi nanašajo skoro izključno na službo dotične države (K6-«ig, Mfcllattl, Declerq et de Vallat in drugi); razen posameznih poglavij v učnih knjigah in traktatih o mednarodnem pravu* najde od časa do časa samo v qovlnah in časopisih članke in •razprave, ki z veliko živahnostjo in «eznatno strokovnostjo obravnavajo la predmet; ali navedene težkoče iz-vire)o razen tega iz naslednjih okol-*xwti: 1. Ta sluiba je bolj nego vsi drugi poUici.odvtena od oseb, kojih naloga }e, da Jo organizirajo-in izvršujejo. Najtežji In najvažnejši problem vsa-*ke admnistracije je problem ljudi, to- GospodarsH krogi o vprašanju Slavenske banke. Na poziv predsednika Zveze industrijcev g. Dragotina Hribarja se je vršila dne 30. decembra 1926 ob 10. uri dopoldne v sejni dvorani Kranjske hranilnice konferenca predstavnikov naših vodilnih gospodarskih korporacij in organizacij, ki je stvarno in izčrpno razpravljala o vprašanju Slavenske banke. Na tej konferenci so bile zastopane sledeče korporacije: Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju Kraljevine SHS, Društvo bančnih zavodov, Zveza trgovskih gremijev, Društvo jugoslo-venskih hranilnic, Zveza obrtnih zadrug in Zadružna zveza, vsi v Ljubljani. Razven tega so konferenci prisostvovali tudi zastopniki nekaterih denarnih zavodov ter zastopniki' odbora upnikov. Med vsemi udeležnikii konference je vladalo soglasje v tem, da je treba složno in z vso odločnostjo delati na to, da se v interesu vlagateljev in drugih upnikov Slavenske banke omogoči mirna likvidacija tega zavoda. Konferenca je soglasno izrekla željo, da se postoječa dva odbora upnikov združita v enega samega, ki bo mogel nastopati z večjo odločnostjo in avtoriteto. Med drugim se je na konferenci povdarjalo, da je potrebna vsa opreznost pri obravnavanju tega perečega gospodarskega vprašanja v našem dnevnem časopisju. Kot primer Fe je navedlo, da je neki časopis objavil številčne podatke o udeležbi slovenskih regulativnih hranilnic pri Sla-venski banki. Odveč bi bilo posebej povdarjati, da je taka objava skrajno škodljiva ne samo zavodom, ki so pri Slavenski banki udeleženi, temveč tudi drugim zavodom, kjer ne more biti dvoma o tem, da je zaupanje v najširših krogih našega občinstva le preveč omajano. Polomi posameznih zavodov v takem obsegu, kakor ie primer Slavenske banke, so osobito nevarni zavodom, ki imajo svojo ldiien-telo med preprostim, zlasti kmečkim ljudstvom, kateremu je presoja mnogo težavnejša, nego inteligentnejšim slojem, na primer kupčijskim, kajti dejstvo je, da preprost človek v svoji zmedi sploh nikomur več ne zaupa. Vesti in poročila s konkretnimi podatki, pa naj bodo resnični ali neresnični, so vsled svoje konkretnosti posebno opasni, ker napravljajo na cital -ce utis točnosti in zanesljivosti. Tudi razni članki polemičnega značaja morejo stvari samo škodovati, nikakor ji pa ne koristiti. Konferenca je soglasno sklenila: Predstavniki gospodarskih korporacij in organizacij so na sestanku, ki se je vršil dne 30. decembra 1926 v rej uradniški problem, in je ta problem v pogledu zunanje službe še mnogo težji nego v drugih administrativnih strokah. Zunanja služba ima več središč, na katere se nanaša, ker se ne vrši samo v pisarniških prostorih ministrstva za zunanje zadeve, poslanstev in konzulatov, temveč tudi pri tujih oblastvih in uradih, v družbi, na plesih, dinejih in čajankah, zato je tudi problem kvalitet njenih uradnikov jako kompliciran. 0 njem je sploh težko izreči apodiktično sodbo; morejo se v najboljšem slučaju ugotoviti gotovi momenti, ki povoljno ali nepo-voljno vplivajo na njegovo sestavo in njegovo delovanje. Pred vsem je pripravljenost v vsakem poklicu najboljša garancija za uspeh. Ona mora biti danes druga nego v časih, ko gospodarski problemi v zunanji službi niso igrali one uloge, ki jo igrajo danes. Poleg pravnih študij, ki olajšujejo preciznost v formuliranju misli in v formiranju problemov in izrazov, poleg predmetov mednarodnega značaja, kakor so jeziki, mednarodno pravo, pomorsko pravo, cel kompleks mednarodnih pogodb in protokolov, diplomatska zgodovina itd. potrebne so vsekakor Čisto gospodarske vede, kakor so trgovinska, carinska, finančna, prometna in industrij- sejni dvorani Kranjske hranilnice v Ljubljani, po vsestranski in izčrpni razpravi o vprašanju Slavenske banke d. d. soglasno sklenili sledeče: 1. Pozdravlja se namera gospoda ministra trgovine in industrije, da predloži Narodni skupščini osnutek zakona o prisilni poravnavi z omejitvijo na denarne zavode, ki so obvezani javnemu polaganju računov. Gospod minister trgovine in industrije se naproša, da uzakonitev takega osnutka kolikor mogoče pospeši. 2. Povdaria se potreba, da se oba postoječa odbora upnikov Slavenske banke d. d. združita v en sam odbor, 'ki bo mogel smotrenejše in z večjo avtoriteto zastopati interese vlagateljev in drugih upnikov. 3. D epu taci ja predstavnikov gospodarskih korporacij in organizacij naj obišče gospoda ministra trgovine in industrije, gospoda ministra financ in gospoda minislra saobračaja, da jih ooozori na izredno važnost vprašanja Slavenske banke. KraKeva vlada naj se naprosi, da uporabi vsa možna sredstva, da se odgovorni činitelii prisilijo k prispevanju v svrho sanacije ter da se na ta način v interesu težko prizadetih upnikov omogoči pravilna likvidacija tega zavoda. Trgovska in obrtniška zbornica v Zagrebu naj se naprosi, da se naši akciji priključi in z nami sodeluje. 4. Na dnevno časopisje naj se naslovi apel, da v interesu stvari o vprašanju Slavenske banke ne prinaša drugih poročil nego ona. koja prejme od upniških odborov, odnosno od pristojnih uradnih mest. Ljubljana, dne 31. decembra 1926. Zveza industrijcev na slovenskem ozemlju Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani: D. Hribar 1. r.; ing. M. Suklje 1. r. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljana: Komisar zbornice: Ivan Jelačin 1. r. Tajnik: dr. F. Win-discher 1. r. ČEŠKA BANKA IN STAVBNA BANKA. V Pragi se je vršila skupna seja imenovanih dveh bank, ki se je pečala z vprašanjem spojitve teh dveh denarnih zavodov. Pogajanja, ki jih vodita Narodna banka in Zemeljska banka, prav ugodno potekajo, in računijo, da se bosta banki spojili že v januarju. Za cenjene naročnike izven Ljubljane smo priložili današnji številki položnice. Prosimo, da zamudniki naročnino čimprej poravnajo. Kdor je naročnino že poravnal, pa naj izroči položnico znancu, ki ni ?e naročnik »Trgovskega lista«, s pozivom, da se kot smotren gospodar na list takoj naroči. UPRAVA »TRGOVSKEGA LISTA«. ska politika, poznavanje blaga, trgovskih metod in običajev, iz katerih se bcdoči uradnik vsaj nekoliko spozna s tehniko privatnega in državnega gospodarstva. To vse velja za ves uradniški kader zunanje 6lužbe, ki se mora usposobiti za vsakdanje vodenje tekočih poslov v poslanstvih in konzulatih. Potemtakem ne zadostuje pravna fakulteta niti ne samo višja trgovska šola, temveč bi bila naj-umfestnejša višja šola, ki bi dovedla v sklad vse te vrste ved. Tak specialen zavod za vzagajanje uradnikov zunanje službe je bila pred vojno orien-talna, kasneje konzularna akademija Marija Terezija-Bismarck na Dunaju. Od te ostala je Mednarodna višja šola za zunanjo službo, katerabi, akoravno je skrajšana od pet na tri leta, še najprej odgovarjala gornjim zahtevam. To šolo obiskujejo danes podaniki raznih držav. Seveda to ni več prejšnja konzularna akademija; ne vpošteva se več dosti pravnih predmetov; slušatelji te Mednarodne višje šole bi morali torej istočasno biti vpisani na pravni fakulteti in napraviti tudi vse pravniške izpite, kakor bi to moralo biti tudi pri vseh podobnih kurzih, ki obstoje drugod, na primer v Parizu (Ecole libre des sciences poliuques et 6conomiques). ■»» Oblastna Fatrouprava v prt-meit z deželno samoupravo. (Nmialjevmije.) Dočim pridemo tako pri vprašanju zakonodajne možnosti naših oblastnih samouprav do jasnih in točnih pozitivnih rezultatov glede obeh udeleženih činiteljev, države in oblastne samouprave, je glede vprašanja samo -upravnih inštančnih pravic prejšnjih deželnih odborov gotovo samo to, da so te pravice s prehodno naredbo propadle in da jih niti ustava niti samoupravni zakon ni podelil oblastnim samoupravam. Kdo je sedaj nosilec teh pravic, je odločati za vsak slučaj posebej in včasih jako težko. Vzemimo najvažnejši, četudi najnižji samoupravni organ, to je občino. Občina ima lasten, samoupravni delokrog in prenešen, državni delokrog. Glede pren šenega delokroga ni dvomov, instančna pot gre na okrajno glavarstvo. Preneseni delokrog lahko torej takoj izpade. Lastni delokrog pa ie zopet za namene te preiskave deliti v: 1. Krajevno - policijske samoupravne zadeve in 2. ostale samoupravne zadeve. Občinski redi ne določajo povsem jasno, kaj spada med krajno - policijske in kaj med ostale zadeve. Odločitev more biti v posameznih slučajih zolo težka, je pa važna, ker je od nje odvisna inslančna pot. V krajno - policijskih zadevah gre namreč pritožba na Štajerskem od leta 1875 na okrajno glavarstvo, na Kranjskem pa od prehodne naredbe tudi na okrajno glavarstvo in sicer ne glede na to, ali je naredba ali odločba izdana od županstva ali pa od občinskega odbora. Po besedilu prehodne naredbe more biti dvomljivo, ali velja to le za abstraktne naredbe občinskih organov, ali pa tudi za konkretne odločbe (rešitve) t~h organov (Slov. Pravnik, letnik 1^24, str. 254 nasl.). Po stalni praksi upravnega sodišča za Slovenijo velja to za obe vrsti občinskih ukrepov brez razlike. V ostalih samoupravnih zadevah je šla instančna pot pred prevratom na deželni odbor, odnosno na okrajni za-stop. Prehodna naredba je prenesla vse posle deželnih odborov na narodno vlado, okrajne žastope pa je pustila nespremenj ne. Prehodna naredba je revolucionaren čin, toda iz pred-decemberske dobe. Zato je na eni strani ni bilo treba predložiti zakonodajnemu odboru v smislu čl. 130 ustave, na drugi strani pa se morejo pojaviti dvomi, če more z nastopom ustavnega stanja kot revolucionaren čin še naprej obstojati. V praksi je splošno precej nepoznana ali pa se smatra za ohsol^tno. Upravno sodišče za Slovenijo jo smatra za veljavno in zato je smatrati vprašanje s tem dejansko za rešeno. S takim stališčem upravnega sodl- Pri naših domačih prilikah bi odgovarjala za sedaj zahtevam zunanje trgovine še najbolje absolvirana pravna fakulteta skupno z neko vrsto ab-iturija višje trgovske šole, a dobro bi bilo, da bi se takim dijakom s štipendijami omogočilo bivanje v tujini eno ali dve leti. Po šoli bi si moral kandidat za zunanjo službo kot pripravnik tudi v praktični službi pridobiti gotove izkušnje. Ta praktična služba naj bi se po stroki, za katero se dotičnik namerava specializirati, vršile v trgovskih zbornicah, v pomorskih ustanovah, v strokovnih ministrstvih Ud. ter bi se morala izpopolniti s poučnimi izleti in s strokovnimi predavanji. Nadalje bi se moralo tudi za časa službovanja zahtevati polaganje izpitov pred imenovanjem na mesto glavnega sekretarja. (Uaije »ledi.) HCoiombo kj so veljali v Sloveniji za časa nastopa veljavnosti samoupravnega zakona, so bili vsi posli deželnega odbora prenešeni na narodno vlado, ne pa na pokrajinsko samoupravo katere sploh nikdar imeli nismo, d pokrajinskih samouprav •torej nobeni posli niti P^vno niti dejansko ne morejo preiti ha oblastne pmouprave. Drugam bi seveda bilo, ?°«0flla 0 Pokraimski upravi. Toda na tiskovno hibo, ki bi m' mogla tudi samo z zakonom popra- lHhJgi Dlipllti> ako ** uyažuie ostalo besedilo točke 7 in prej označeno na- čelno stališče 6rbijanskega zakonodaj-stva glede razmerja med državno upravo in samoupravnimi edinicami. To je torej gotovo, da redne instanč-ne zveze med oblastno samoupravo in med občinsko samoupravo ni. Kar se pa tiče takozvanega izrednega nadzorstva, 6e bo moglo to nadzorstvo po uveljavljenju upravnosodnega zakona udejstvovati samo glede splošnega poslovanja občinskih organov in brez upliva na zakonite pravice ali interese strank, torej predvsem v delokrogu proste uprave. Mislimo, da pristoji to nadzorstvo državni upravi in ne oblastni samoupravi, ker pač manjka zakonite podlage za prehod od državne uprave na samoupravo. Mislimo, da na tem tudi čl. 53 poslovnika za oblastne skupščine nič ne spremeni, ker sicer dopušča prošnjo in pritožbe, a ne prejudicira vprašanju, kdo je pristojen za rešitev pritožb (primerjaj Čl. 55 poslovnika). (Konec prih.) DRŽAVNI DOLGOVI RUMUNIJE. V rumunskem državnem preračunu so državni dclgovi vpisani v višini 1301 milijon lejev kot amortizacijska vsota. DeJ teh izdatkov je bil vpisan že. v starem proračunu kot izredna stroškovna postavka in so ga uporabljali za plačilo tehle obveznosti: 60 milijonov lejev za angleški vojni dolg, 48 milijumov lejev za ameriški vojni dolg, 633 in pol milijona le^ev za obveznosti takozvanega innsbruškega protokola in praškega dogovora, 100 milijonov za zopetni nakup zasebnih železnic, 65 za akcijsko družbo v Manchestru, 34 milijonov za belgijske banke in 30 milijonov za državni dolg. Plačila Angliji in Ameriki so se izvršila že v letu 1926 kot prve anuitete 50.000 funtov in 200.000 dolarjev. Kljub zaostalim računo-m iz leta 1925. so prišla leta 1926. vsa plačila v ravnovesja Država je že tekom prejšnje vlade kupila na Erdeljskem 17 zasebnih lokalnih železnic nazaj, za 17 milijonov zlatih frankov, v dolžini 1486 km. Manchester-ski dolg gre na rovaš kmetijskih akcij-s’ ih družb, za katere, je bila država porok. Ta d-olg znaša 565.000 funtov; domenili so se tako, da bedo plačali 65.000 funtov v gotovini, ostalega pol milijona pa v obrokih tekom 25 let proti 514% obrestim. * * • AVSTRIJA IN TRGOVINA Z RUSIJO. Avstrijski trgovinski minister dr. Schiirff je govoril o kreditnozavarovalni družbi in je naznanil, da se bo ta k n družba ustanovila v najbližjem času, in sicer p:> angleškem vzorcu. Glede Rusije je dejal dr. Schiirff, da z ozirom na »posebnosti« ruske trgovine ta kupčija ne spada v delokrog kreditnega zavarovanja. Rekel je, da je začel cn sam pospeševati trgovino z Rusijo že pred dvema letoma, da je pa Zveza narodov zavzela odklonilno stališče. Pri ponovnem obravnavanju tega vprašanja so soglasno rekli, da ne morejo posnemati nemškega zgleda glede državne jamščine za kupčijo z Rusijo. V zadnjem času se je pojavil predlog glavne zveze industrije, da prevzame država riziko kupčije z Rusijo na ta način, da v slučaju političnega prevrata v Rusiji dovoli oškodovanim tvrdkam posojilo v višini 80 do 90% Škoden Posojilo naj bo dovoljeno na majhne obresti in naj se amortizira v desetih letih. Dogovori o tem najnovejšem predlogu se še nadaljujejo. Vidi se, da bi Avstrijci prav radi z Rusijo trgovali in da jim to gotovo tudi prav veliko nese, da je pa nevarnost vendarle prevelika. T rgovlna. Češkoslovaška trgovina. V novembru je dosegla ta trgovina nenavadno visoko aktivnost 761 milijonov kron, dočim je bil november leta 1925 pa 20 mil.jonov čeških kron pasiven. Ta izredna aktivnost je v prvi vrsti posledica znižanega uvoza, ki je znašal 1341 milijonov Kč napram lanskim 1828 milijonom. Zmanjšani uvoz se pozna zlasti pri tekstilijah, v veliki meri tudi pri živilih. Žitni trgi. V zadnjem času so postali prekomorski žitni trgi precej mlačni, za kar navajajo kot edino merodajni vzrok ugodni položaj v Argentini. Poročila iz Argentine so zelo ugodna; v južnih okrajih je dež upanje še dvignil. Tudi poročila iz Avstralije govorijo o prav dobrem upanju. Samo nalaganje ne gre hitro od rok, ker spor med ladjedelni-čarji in kupci z žitom še ni poravnan. V U. S. A. označajo povprečni položaj pšenice približno tako kot lani, kulturni prostor je narastel za približno 5 odstotkov v primeri z zadnjima dvema letema. S tem je dosedanji strah glede pridelka deloma razpršen. Na evropskem kontinentu v zadnjem času ni bilo posebnih kunčij. Dežele v Srednji Evropi trpijo slejkoprej na prodajni krizi moke, ki je dobri žitni kupčiji najbolj nasprotna. Pridelek kaže v splošnem dobro; speci-elno dežele na vzhcdii 60 z zadostno snežno edeoo zavarovane. industrija. Francoska železna industrija. — Na I’ rancoskem se opaža v zadnjem času stremljenje železne industrije po večji koncentraciji, razvidno zlasti iz zadnjega letnega poročila tvrdke Schneider-Creu-zot. Poročilo opozarja na koncentracijsko giban„e v drugih državah in pravi, da bi nastala taka potreba morebiti tudi za francosko železno industrijo. Zalo mora biti družba pripravljena, da prevzame vlogo, ki ji gre kot voditeljici francoske kovinske industrije. Tvrdka Sehnetder - Creuzot je imela pri akcijskem kapitalu 100 milijonov frankov v zadnjem poslovnem letu 22 milijonov frankov čislega dobička, pa ne izplačuje nobene dividende. Druge delniške družbe francoske železne industrije so sledile njenemu zgledu, v kolikor morejo dosedanje bilance to izraziti. Praška železna industrijska družba. Od julija do novembra je znašala produkcija te družbe 4,675.000 ton črnega premoga, 3,240.000 ton železne rude, 1.917.000 ton apnenca, 1,494.000 ton surovega železa. Tozadevne lanske številke so bile sledeče: 3,830.000 ton, 3,172.000 ton, 1,677.000 ton, 1,286.000 ton. Skupna produkcija je znašala v gospodarskem letu 1925/26 oziroma v oklepajih v gospodarskem letu 1924/25: črnega premoga 9,357.000 ton (8,850.000), železne rude 7,361.000 ton (7,865.000), apnenca 3.865.000 (4,190.000), surovega železa 2.924.000 ton (3,202.000), surovega jekla 3.159.00 ton (2,981.000 ton). Kakor vidimo, se ta družba prav ugodno razvija in jo svojo produkcijo v primeri z lanskim letom precej dvignila. —=|||=r=rr:— Veletrgovina v Ljubljani prlporoCa Špecerijsko blago | raznovrstno žganje moko In deželne pridelke raznovrstno j rudninsko vodo j Lastna pražama za | kavo ln mlin za «11» ■ električnim obratom. n HA BASPOUMI Premogovni škrajk in angleška železna industrija. Britanski prekomorski oddelek objavlja statistiko, ki nam kaže posledice angleškega premogovnega štraj- ka za angleško železno in jekleno industrij Produkcija surovega želeja je znašala glasom te statistike 1. 1025 519.700 ton na mesec, produkcija jeklenih palic in litih kosov pa 616.4oO ton. V prvih štirih mesecih leta 1926 se je gibala produkcija surovega železa med 502.000 in 568.500 tonami, produkcija jekla pa med 640.400 in 748.100 tona.ni, je bila torej obojna višja kot lani. V juniju je padla prva produkcija ma 41.800 tm in je kolebala nato med 12.COO in 13.000 tonami; produkcija jekla je pa padla v juniju na 34.5C0 ten in se je jeseni dvign.la na 95.700 ton. Češke igrače. Na temelju zadnje statistike se položaj češkoslovaške industrije igrač leta 1926 napram letu 1925 ni nič zboljšal; nasprotno, deloma se je še poslabšal. Najbolj občutljiv udarec je bil ta, da je industrija igrač izgubila v zadnjih letih skoraj vse inozemske predajne trge, zlasti one v nasledstvenih državah, in da je postala vsled visoke zaščitne carine nezmožna za konkurenco. Zato je bila navezana skoraj izključno na domačo prodajo, ki pa tudi ni veliko nesla. Vendar pa upajo na boljšo bodočnost, zlasti vsled nove ureditve seznama glede obdavčenosti raznih vrst igrač. Če se to upanje ne uresniči, je treba pač računati z resnim ogrožanjem te industrije, ki je že dolgo v stalnem položaju krize. Svetovna produkcija sladkorja. Znani statistik dr. Mikusch priobčuje zadnjo cenitev svetovne sladkorne produkcije. V letu 1926/27 je znašala 24.37 mil. ton, v letu 1925/26 pa 25.74 mil. trn. Pr duk-cija sladkorja in sladkorne pese je šla nazaj cd 8.57 na 7.90 mil. ton, drugo pride na sladkorni trst. Vidimo zopet, da se produkcija pesnega sladkorja še ni dvignila na tretjino svetovne produkcije. Evropski pridelek je nazadoval cd 7,600 tisoč ton na 6 900.000 ton, najbolj še na Češkoslovaškem. To že vemo. Kubanski pridelek cenijo na 4,960.000 ton; odslej naprej bo smel znašati samo 4,500.000 ton; Če bo namreč pri tem ostalo. Omembe vredno je nazadovanje japonske produkcije od 2,300.000 na 1,980.000 ton. Pravijo, da se te številke v bod; čih cenitvah ne bodo bistveno izpremenile, Denarstvo. Francoska banka (Banque de France). Na koncu leta 1926 priobčeni izkaz Francoske banke pravi, da so se predujmi banke državi znižali zopet za 450 milijonov frankov in da znašajo sedaj še 36 milijard. Poincarč je obljubil, da bo do konca leta odplačal dve milijardi; faktično odplačal je 1.3 milijarde. Obtok bankovcev je znašal na koncu meseca skoraj 53 milijard frankov. RAZNO. Listnica uredništva. — Radi praznika sv. Treh kraljev odpade četrtkova številka »Trgovskega lista«. Po angleškem štrajku. V okraju Tee je postalo vsled premogovnega štrajka 30.000 v kovinski industriji zaposlenih delavcev brezposelnih; sedaj jih je že 15.0C0 spet sprejetih nazaj v delo. Med šlrajkom so delali samo štirje plavži, sedaj jih dela že spet 26. Enake so razmere pri ladjedelnicah, Sheffieldska jeklena industrija in druge sorodne industrije so nastavile zopet 30.000 delavcev. ' Ključ položaja io zadostne zaloge premoga po spnejemljivh cenah. Pravijo, da bo imela kovinska industrija sedaj tako konjunkturo, kakor je ni bilo že cd leta 1920. Sovjetska vlada in inozemske banke. V zvezi z vedno večjo potrebo pospeševanja posameznih panog ruskega gospodarstva v interesu vsega gospodarstva je začela ruska vlada z živahnim delovanjem glede izgraditve kreditnega razmerja do inozemstva. Poročajo, da se je posrečilo predsedniku ruske Državne banke, Scheinmannu, da je ob priliki svojega zadnjega potovanja stopil v ožje stike z večjo skupino nemških bank. Enaka poročila beremo o zvezah z ameriški-mi bankami.- TRŽNA POROČILA. KOVINSKI TRG OB NOVEM LETU. Ameriška oktoberska jeklena produkcija je znašala 3,876.000 ton, november ska pa 3,517.000 ton. Tudi produkcij« surovega železa se je v novembru nekoliko zmanjšala, od 3,334.000 na 3,237.000-ton. V prvi polovici decembra so delale, tovarne jekla povprečno s 73odatotno ka- paciteto, na koncu novembra pa 9 70 od-stctno. Cene so šle ponekod nekoliko nazaj. Na evropskem ekspertnem trgu 6e ni v zadnjem času nič pomembnega pripetilo. Trg je bil slejkoprej pod vplivom še zmeraj nezadostne produkcije na Angleškem in so se zato mogle cene držati na višini prejšnjih tednov. A -vendar so konsumenti zelo oprezni in računajo na vsak način z nižjimi cenami v novem letu. Kljub pozni seziji, ki je zmeraj označena po mirnem kupčij skem tempu, poročajo iz Anglije in Francije o živahnejši kupčiji. V Franciji so zlasti nižje cene, za januar določene, napotile konsumente do večjih naročil. Sicer pa gospodarski položaj Francije ni posebno ugoden in gledajo v bodočnost z veliko skrbjo. Zlasti opozarjajo na to, da je bil indeks živil v novembru višji kot v deželah francoskih konkurentov. V Nemčiji je znašal 137 enot, v zlatu, v Belgiji 120, v Italiji 109.4, v U. S. A. 138.8, na Francoskem pa 143. Cene na evropskem eksportnem trgu so bile v tednu pred Novim letom nespremenjeno sledeče: železo v palicah 5/10, valjana žica 6, surova pločevina 6/5, 9rednja 7, fina 9 do 10. Kupčija na angleškem jeklenem in železnem trgu je bila nekoliko mirnejša. Konsumenti so k ljub nekaterim večjim naročilom v splošnem oprezni v pričakovanju, kako se bedo cene oblikovale. Plavži delajo vsak dan bolj. in bi še bolj, če bi bil dovoz premoga izdatnejši.. Zlasti veliko je pomanjkanje koksa. Sicer pa smatrajo producenti ceno koksa za previsoko. V okraju Cleveland so prodajali v tednu pred Novim letom po tehle cenah: št. 3 87 šil. in 6 pence, št. 1 90 št. 4 86/6. — Francoska produ1 ci> se giblje še zmeraj v normalnih mejah. Novembra so nabavili 785.C00 ton surovega železa, v oktobru 816.000. Absolutno je torej november za oktobrom, a je imel vsled dveh državnih praznikov samo 24 aelovnih dni. Jekla so napravili v oktobru 741.000 ton, v novembru 714.000. Na koncu novembra je delalo 154 plavžev, 30 jih je bilo v reparaturi. Ceno surovega železa so za januar znižali na 540 frankov. Izvoz surovega železa v prvih 11 mesecih lanskega leta je znašal 632.000 ton, leto prej pa 612.000 ten. Tudi ceno hematita so znižali za 60 frankov. Sicer so bile pa cene na francoskem domačem trgu sledeče: železo v palicah 820 frankov do 840, surova pločevina 920, srednja 1150, fina 1400. — Belgijske tovarne so z naročili še zmeraj dobro preskrbljene, čeprav niso prihajala naročila v zadnjem času v takem številu, kot so želeli. Cene so nekoliko popustile, pa ne dosti. — Zaposlenost luksemburških tovarn je nekoliko ponehala. Kupčija na železnem in jeklenem trgu je zelo mirna, cene so se le malo spremenile. — Nemška novemberska produkcija je v primeri z oktobersko nekoliko narasla. Surovega železa so napravili 983.000 in 935.000 ton, jekla 1,257.000 in 1,175.000 ton, v lanskem novembru pa 875.000 ton. Najbolj je napredoval rensko-vvestfalski okraj. Na nemškem kovinskem trgu je bila tudi v zadnjih tednih tendenca prav dobra in je bilo povpraševanje po vseh vrstah blaga tudi prav dobro. Zlasti veliko so povpraševali po pločevini, posebej še po srednji in po fini; zato je dosegla pločevina tudi nekoliko višje cene. Sicer se pa cene niso spremenile in so iste, kot smo jih zadnjič navedli. — f'ehoslovaki označajo naročila na koncu I ta kot zadovoljiva, zlasti veliko je bilo naročil v indirektnem eksportu. Sicer se pa položaj ni spremenil. — Govorijo, da so bila pogajanja srednjeevropskega kartela s Pol:aki prekinjena, ker so stavili Poljaki prevelike zahteve. Sedaj po praznikih so se pa pogajanja spet pričela in upajo na dober zaključek. Svetovni žitni trg. Po dolgi stagnaciji je prišlo ojačenje v Severni Ameriki popolnoma nepričakovano. Pravijo pa, da je to samo lokalno in da na svetovni trg ne bo imelo posebnih posledic. V Severni Ameriki je položaj za producenta letos bolj ugoden kot v drugih letih. Far-nierji upajo, da bo bližajoča se volitev ameriškega predsednika cene potisnila navzgor. Položaj v Argentini in v Avstraliji pa govori bolj za slabšo kot za dobi o tendenco. Avstralski pridelek cenijo na 150 milijonov bušelov, lani jih je bilo 113. Vrhutega je bil avstralski pridelek letos dosti prej na trgu kot v drugih letih; že 6edaj prihaja avstralsko žito v Evropo, prvič v zadnjih 10 letih tako zgodaj. Evropski kontinentalni trgi so oprezni in čakajo. DOBAVA, PRODAJA. Dobava. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do dne 4. januarja 1927 ponudbe za dobavo 70.000 kg mehkih drv (žamanja), do 7. januarja 1927 pa za dobavo 300 kg salmijaka. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju le direkcije. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. januarja 1927 ponudbe za dobavo 15.000 kg liva.skega peska, do 11. januarja 1927 pa za dobavo žaril in raznega stenja. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija državnega rudnika v Kalanju sprejema do 12. januarja 1927 ponudbe za dobavo 1000 kg mila za pranje. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 14. januarja 1927 ponudbe za dobavo inventarnih predmetov (umivalniki, vrči, skledice za milo, pernate blazine, prevleke za iste, brisa- če itd.). — Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. januarja t. t ponudbe za dobavo 2000 kon.adov Samotne opeke ter za dobavo 10.000 kg no-gašenega apna, do 11. januarja t. 1. glede dobave 2000 kg prašnega og,ja, 1000 kg julenih niti, 3600 komadov nalučnikov ter za dobavo 10 ton bukovega oglja; do 14. januarja t. 1. za dobavo vrvirastega steflja. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije. — Direkcija dr/avnega rudnil a v Kaka-nju sprejema do 10. jan. t. 1. ponudbe za dobavo bukovih pragov. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 10. januarja t. 1. ponudbe za doba?« raznih krp za snaženje. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovko, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Najboljši šivalni stroj in kolo e edino 1« A 9 ee Ul s Ul * «...—— » —a ee o ~ JS aa dom, obrt In Industrlfo v vneh opremah. Istotam pletilni stroj DUBIEO Pouk t vezenja k ezplafen. Veltetna garancija j Delavnica la popravila. Nizke cene, tudi aa abrak«. Josip Patelinc Ljubljana qHzu Pra&ei novega spemeallra. Vse -vrste trgovske knjfge kot: amerikan-skl ]< urnn| , glavne »- nflcje, bl^flejmSk** knjige, vsakovrstne širace, bloke, mape kakor tudi vse vrste šolske zve»ke Vam nuui s svojimi prvovi *> m >ml izdelki najugodneje H. JANEŽIČ, Ljubljana Floriian§ka ulica št 14 knjigoveznice, Industrij« šolskih zvezkov in trgovskih knjig. No veliko » i%a malo T TRIKO-PERILO »a motka, ftvne In otroke, volno v raznih barvah, rokavice, aoaovlca. doko'enlce, nohrbl* nlkl s« tolar)« la lovca, deftnlkl, kiott, klfonl, iepnl robci, pa/icc, viicc.noži. Marja polreblMne teo ftlvllje, krojače, Čevljarje, brivce edino le pri tvrdki J Josip Petelini I L|ubl|ana j ! bliau Pr« arnovega epo- « menlka J ca*a I Na velike ia malo I * Tajništvo Srezkrsrn gremiia trgovcev v Celju posluje od 1. januarja 11)27 dalje v lastnih pisarniških prostorih, ki se nahajajo v palači Jadransko -Podunavske banke v Celju, Kc cenova ulica štev. 2, I. nadstropje. Načelstvo Sreikega grtmija trgovcev v Celju. Veletrgovina c> kolonijalne in Špecerijske robe PfBmBtai zavod zs BFBiižDB ii y linhliani prodaja PREMOO Im slovenskih premogovnikov fid kakovosti, v ceHh vagonih po originalnih cennh premo- i (Ovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska , podjetja in razpečava na debelo Inozemski premog in koks Vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni {pSkesiovaSki in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovniki premog, črni premog in brikete. ^ Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani Dr. Fran Hubad na zna njo, da je ctjoiil odvetniško pisarno^t) Ljubljani Beethovnova ulica štev. 15 Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode r Točna bi solidna postrežba 1 Zahtevajte ceniki » Mlklošlieva cesta št. 15, II. nadstr. u tovarna vinskega kisa. d. % o. Ljubljana, r.udl : najfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina. ZAHTEVAJTE PONUDBO I Tehnično in higijenižno najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji. C Khtm: Ljubljana. Dunajska cesta SL la, H. nadstropje, cs iimiimiimiillilliiiiiiiiiiiiiiiiilllllll Se priporoča m tisk vseh trgovskih, obrtnih, industrijskih in uradnih tiskovin. Lastna knjigoveznica TELEFON ŠT. 662 TISKARNA TROOVSKO • INDUSTRIJSKA O. O. 'riška časopise, knjiga, broSure, cenike, tabele, itatute, vabila, letake, lepake, posetnice Ltd. LJUBLJANA, Simon Gregorčičeva ulica 13. TELEFON Št. 652 Oreja dr. IVAH PLE8S. - Za Tnorsko-tadastrijaka d. d. >MERKUR> kot iadajMe«* ta Uakarj.: A. SEVER, Ljubljana.