Fo8»*b®kk m fttevllkft stane 12 T. ‘UME
56. Številka,
Maribor, dne 15, julija 1918,
JbetnJlr


'Terorizem kranjskega dežel«
fie?t odbora-
Nedavno temu so -krožili nad. Ljubljano laški letalci, ki so metali na mesto ueice proklamacije s podpisom dr. TrumbiČa. Dr.. Lam, e je nato v deželnem odboru predlagal resolucijo, na podlagi katere deželni odbor obsoja agitacijo dr. Trumbiča, ki gre za tem, da se odtrga,o slovenske dežele jz> okvira monarhije. Deželni odbornik dr. Tirilier je predlagal Lam; etovi resoluciji dostavek, da se pridružuje dež. odmor v polni meri deklaraciji % dne 30. maja 1917, s katero se zahteva samostojna, vsakega tujega gospodstva prosta jugoslovanska država pod žezlom nar še habsburške vladarske hiše. Izjavil je, da bi möge! le v tem slučaju glasovati za predlagano resolucijo. Toda dr. Lampe je odvrnil, da bi za tako resolucije ne mogel glasovati nemški deželni odbornik grof Barbo. Lam, eto va resolucija je bila sprejeta z glasovi deželnih odbornikov, id «»o pristaši .dr. bušter-šiča, in z glasom nemškega- deželnega odbornika grofa Barbo
Toda s. tem sìa ar še ni končana. Ako bi bil deželni odbor kranjski samo zatajil jugoslovansko deklaracijo, id jo je j-.-Jibsal tudi njegov predsednik Ue žolni glavar dr Šušteršič, bi bili sicer kaj takega obsojali, toda rekli bi bili, da je to, pač vredno in o-dobno dr. Šušteršiču in njegovim kreaturam v deželnem odboru. Toda dr. Lampe se ni omejil na sam ta sklep deželnega odborp, temveč je izdal na vse župane kranjske dežele okrožnico, v kateri zahteva., da mora župan v teku 14 dni slamati sejo občinskega zastopa, ki se mora pridružiti sklepu deželnega odbora. A to pot je deželni odbor delal račun brez slovenskih. občin na Kranjskem, Občine so druga za drugo odklanjale Lamnetovo resolucijo ter izjavljale, da vstrajajo neomajeno na jugoslovanski deklaraciji dne 30, majnika 1917, zahtevajoč združenje vseh v monarhiji bivajočih Slovencev, Hrvatov in Srbov, v samostojno, vsakega tujega gospodstva prosto jugoslovansko državo pod žezlom habsburške vladarske hiše. Deželni odbor je torej dosegel ravno nasprotno, kar je hotel doseči. Mesto da bi bil s svojim lerma-nom dosegel, da občine zatajijo jugoslovansko deklar racijo, je le dosegel da so se ii na novo pridružile. Tedaj pa se je dr. Lampe vsedel in napisal nov Jerman. Razposlal je občinam novo okrožnico, v kateri ..zahteva od občinskih zastopov, da morajo brezpogojno sprejeti resolucijo deželnega odbora.. »Občinskim zasto om, ki tega ne bodlo storili, gr oz; /. represalijami, sklicujoč se uri tem na nadzorovalno oblast deželnega odbora.
Priznavamo od trito, da smo se prijeli za glavo, ko smo čitali ta odiok. Občine so pri nas avtonomne in zato jih ne more nihče silitip da bi sklenile nekaj, kar jim ni no volji. Nadzorovalna oblast dež. odbora nad občinami se omejuje edinole na temeljno občinsko premoženje, bočim imajo okrajnai glavarstva nad občinami nadzorovalno pravico v zadevah prenješenega delokroga. V vseh vprašanjih lastnega delokroga pa so občine popolnoma samoupravne. Za to jim v tem oziru ne more ukazovati nihče, a najmanje pa predpisovati kaj in o čemer naj sklepajo.
Tu pa pride naenkrat deželni odbor kranjski kot najvišja avtonomna oblast v deželi, ld bi bil v prvi vrsti poklican, da čuva in varuje avtonomijo občin in hoče napravili iz te avtonomije navadno karikaturo. Mi nikakor ne bi se čudili, ko bi kal. takega, slišali o štajerskem ali koroškem deželnem odboru. A vemo gotovo, da štajerski deželni odbor, v katerem sede najbolj zagrizeni nemški naeionalci in vsenem-oi„ niti ne sanja, da fci nastopil na tak način proti slovenskim občinam, da ne bi se upal na tak način kršiti občinske avtonomije in prekoračiti svojega delokroga- Z obžalovanjem moramo torej ugotoviti, da niti nemškutarji, niti vSenemei ne postopajo s slovenskimi občinami tako kruto, kakor to dela kranjski deželni odbor. Obžalovan moramo obmejni Slovenci to tembolj, ker bi utegnil kranjski deželni odbor najti verne učence. Mi obmejni -Slovenci moramo postopanje kranjskega deželnega odbora najodločneje zavračati ter mu odrekamo vsak čut za pravičnost in vsak smisel za težnje in noirebe slovenskega naroda. Tako kakor kranjski deželni odbor delajo samo ljudje, ki. jim je lastna čast in lastni blago1’ prvi in glavni cik njih delovanja. Ko bodo nove volitve na Kranjskem. ne bo Lampe's svoiimi pajdaši več v tem položaju, da bi slovenskim občinam mogel dajati tako poniževalne ukaze.
Volksrati im merniki socialni de-xix okradle,
r* >' M \?.V?	»'h L ' i
Ce so stari Grki hoteli zvedeti, kaj naj storijo in kako naj uravnajo svoje korake, da dosežejo sre-
I Čnc bodočnost, .so se obrnili na deliiško preročišče.
I N.-a zlatem trižnožniku nad brezduom, iz katerega .e, j puhtela omami,.va sopara, sedeča Ih ti ja je v omot.ci i jecljala nerazumljive besede, katere so navzoči žreei j in tem<,el./ski uslužbenci prikrojili kot odgovor na j stavljeno vprašanje in jih ob enem s-ravUi v lepo , j pesniško obliko.
Tudi nemška politika v Avstriji ima sv. je po i ročišče. .'Kar' j,e bila za stare Grke Delfi, to je za { nemškonacionalne politike v. Avstriji nemški Volks- j f rat Ulogo Piti,e igrajo izvestni nemški zagrizene! , j I povečini sinovi slovanskih starišev,, kader m ravno j 1 sloivansko pokolenje najbrže daje najbolj šlo lejgjjftima- j j- kijo za nemško učeništvo in. 'promoksöivalst v o. Omamilo- j ! od sopare, na,bolj strupene vsenemške zagrizenosti , j l nestrpnosti, krivičnosti in požrešnosti, ti ljudje izre- j j kajo gesla in izdajajo parole, katere n.ihovi verniki jj f v Wotanu in Bismarcku sprejemajo, kot sveta rekla , j f ter jih, okinčene z uajle, Šimi nemškonaeionalnimi { j frazami, razširjajo kot nemški politični evangeli j med j I nemškim narodom.	j
j	fObmoč.e vsenemškega dehškega t roročišča jej
j dandanašnji rako veliko in široko. Sega tako daleč, i 1 kakor oblast nemškonacionalne politike« Nemški j ? Volksstagi so tisto sredstvo, po katerem vsenemške ! j preročišče razširja svo'o moč in oblast. Dandanašnji j f se nahaja vsa nemškonactonalna politika, v Avstriji j T j od preroško diktaturo nemškega Volksrata. Tudi j • Šeidlerjeva vladu ni nič drugega nego izvrševalni | organ vsenemškega preročišča. Volksrat je izdal na Volkstagih geslo in proglasil zahtevo, n a,j se postopa zoper Cehe in Jugoslovane. A kurat je Seidler. s-prejel to parolo kot svoje vladno geslo ter je izdal zoper Gebe znano odredbo o razdelitvi Češke v smislu nemškonaeionalnih zahtev, zoner Jugoslovane pa nastopa' z ukin jen;em' zborova tue svobode, s tlačenjem sljovenskega časopisja, s pa*©; ovedjjo slovenskih Časnikov za vojaštvo, kateremu se vsiljuje lopovski „Stajero“ itd.
Med nemškimi meščanskimi strankami žalibog še ni opazovati kakšnega več ega odpora zoper terorizem nemškega Volksrata«. Krščanski socialo!'nima-jo nobenega Lueger j a več, ki bi imel in zagovarjal v resnici avstrijsko idejo. Njihovi pristaši, celo katoliški duhovniki, tulijo na nemških Volkstagih z verskimi odnadniki vsenemško pesem nemškoiuacionalne zagrizenosti in slovanožrštva.
Nemški socialni demokratje oa se nočejo dati omamiti od zastrupljen© vsenemške sopare, ki je je danes polno politično ozračje med nemškim narodom —- marveč se krepko ustavljajo nasilstvu nemškega Volksrata. To so zlasti pokazali v seji graškega občinskega sveta dne 12. julija, ko se je razpravljalo o prošnji srednještajerskega nemškega Volksrata za podporo v znesku 500 K.
Pri tej priliki so socialni demokratje odločno pojasnili in povdarili svoje stališče naprtim Volksra-tom in Volkstagom. Dr. Schacherl je izjavil, da so podjetniki stremljenja nemških delavcev ro kultur nem povzdigu vedno zatirali s pritegnitvijo slovenskih delavcev.! Govorina je nato obširno govoril o nemških Volkstagih. Zabavno je razlagal, frano so i>•">•'ionain. poslanci na Vofkatagih preklinjajo m izi 1 cujejo. Kdo. ima.pravico izL-ti s ricevalo o tom, kdo je dober Nemec? (Občinski svetovalec Pon-gratz’ Sai :e mnogo profesorjev me'd njimi.) Neki dr. Mravlag kriči na volkstagih: Dr. Seidler mora iti! Nemškonacionalni poslanci pa izjavljajo: Ne, to so ne sme zgoditi.. Dr. pl. Seidler je nemško posestno stanje. Poslanec Ornig iz Ptuja je v neki avdi-jenoi pozval cesarja, naj vlada brez parlamenta. L. i848 pa je nemško meščanstvo žrtvovalo sVojo najboljšo kri. da-bi gi priborilo ustavo, in sedaj so pa napravljeni, jo zavreči. Na volkstagih c ve te politika denuncijacije zoper d r u er e narode, ki je že ob začetku vojske povzročila tcliire ulega. Z ozirom na mariborsko izjavo, ki je iv- 7"'ns] klicala: „Zvestoba za zvestobo“ in se je namigavalo z odpovedjo iste, jo izjavil govornik- Vi miriate nobene pravice; drugim narodom kaj predbacivati in kucati ?,*> vislicah. Nadalje z govornik peča z ./-to'! triedleito“ in omenja izjavo zborničnega sv M irka Kandla, a je na graškem vjolkstagn pozival. naj r,a jnžn'/i hodni fronti gremito tore vi. 7a ljudi, ki zasledujejo take cilje, bi naj mi dajali davčne denarje? reiki isti niso nič drugega nego sredstvo, da se zakrije skupni nastop s „klerikalci.“ Ko pečno je izjavil, da -c nedostojno v take namene iz mèta vati denar. Mi f orno storili vse korake da upravnega sodišča, da k preprečimo.
Pik Inski - eUijk Muhitsch (soc. dem.) je označil Volkstage kot zavestno hujskanje za vojsko, kuj skariio «roti 'drugim narodom, ki upliva Voj kopo d al j Sevalno. Vclkstagi so tudi samo shodi iz strahu preti vsenemci in oder. za lovce poslanikih mandatov.
Občinski svetnik dr. Eisler ;soo. dem.) vpraša Kake cilje ima i ravzaprav Voiksrat? Imamo tu kodfi.ški, fui’isioi.iuld&ki program?-Ud. : Kateri ce pravi- Co natanko zur'tduerno govore na volkstagih' ne moderne nič drugega nego negativni program — zabavljanje čez druge in odklanjanje pogajati se z • truffimi. .''Oc i a uli 11 mokratje k Volksratom niso bdi povabljeni, a mi ce za to tudi nismo potegovati. Ti \ olksrali že zyceniipc na deželi sejati med kilavce opi.i in velino buli jasno se vidi, da so volksr.ci zveze, ki se hočejo borni proti socialni demokratom Mi smatramo kot i ciiiu-nc. nedostojnost, če se od Vbčius zahteva pospeševanje političnih strankarskih ciljev Mi -.ma'ramo koi c kaz neodkritosrčnosti in bojazljivost», če javno ne priznate, da Volksratj zasledujejo politične cilje. Večina ođ vas čutite znotra j ravno lato kakor jaz. Govornik končuje s klicem:	Poberite
se s prošnjo, ki noče nič drugega nego zlorabiti davčne denarje!“
Volk sta g v S>e?, Bistrici.
V petek, dne 12. t. m., zvečer se je pri Neu-holdu v Slov.. Bistrici vrišil „velik“ volkstag slovenjebistriških vsenemcev in nemčurjev. Volkstag bi se bil naj vršil skupno z veliko slavnostjo jna -korist Sehulvereinu in Sudmarki. Oblast pa je celo prireditev prepovedala. Ker pa je določeni slavnostni govornik poslanec Wiehtl prišel, so se zbrali vendarle vsi slovenjebistriški in okoliški veliki in mali Nemci s svojimi Nemkami. Bilo jih je ogromno število — Vi glav in sicer 21 ženskih in 16 moških Germanov.. Poslanec Wiehtl je govoril sede v obliki odgovprov na razna vprašanja. Prvi tako vprašanje je bilo:
Kaj se naj napravi s Slovani? — ' Decimiirati njih šjtevjlb in razkosati njih sku; tvest, sicer bodo res postali nemštvu skrajno nevarni. Vojska je za dosego tega cilja najboljše 'sredstvo. Radi tega mora vsak „deutschdenkender“ Nemec biti pristaš nadaljevanja vojske. Navajal jié nato številne , kako so nemške čete, vojska in lakota decimirale — Slovane v Srbiji, v Bosni, Hercegovini. Dalmaciji;,
n.i Goriškem, na Beneškem, na Poljskem in v Rusi-
p.	Vojska je uničila v štirih letih najmanj okroglo 20 milijonov Slovanov, Nemci smo razmeroma manj, trpeli, ker se vojska vrši skoro izključno na nenemš-1 ih tleh, To je bila po Wichtlovem mnenju največja strategicna in politična poteza Viljemova in Hinden-burgova, da se je vojska zanesla največ na slovanska tla. C e bi se kedaj zanesla vojska na češka tla, se ne bi jokal noben Nemec. Wiehtl računa, da bode vojska slovansko uleme tako zdelala, da se v doglednem času sploh ne bo moglo več dvigniti. Nemci smo uničili Srbijo, Crnogoro in Rusijo. lin tako bome naredili tudi z avstrijskimi Slovani. Vojska nam romana ubijati češko odporno -silo in jo bo, če bodle trajala no želji Wichtlovih somišljenikov le še dve le-u, popolnoma strla. Skoro bolj nevarni nego Cehi so nam Jugoslovani. Cehi so od treh strani obkoljeni od Nemcev, Jugoslovani ra živijo kot kompaktna masa tje daleč dol na Balkan in imajo direktno zvezo a-Veliko Rusijo. Wiehtl pravi, da se mora na vsak način preprečiti ustanovitev Jugoslavije. To moramo predvsem zahtevati kot graditelji Velike Nemčije. Ce bi se Avstrija preustrojila kot država narodov, bi se njena moč izvanredno ojačila in bi se gotovo skušala izviti iz objema svojega ljubimca Prusa» To moriamo preprečiti. Tu je Wiehtl rabil besede, ki bi gotovo ne zagledale beiega dne, Z naglasom pa je po-vdarjal. da se mora Jugoslovane decimirati in jih porazdeliti na sedem vetrov. Največ in sicer Sloven’ co in nekaj Hrvatov morajo dobiti Nemci, nekaj 'Slovenčev bomo dali IjtàUijnom,, večinjp Hrvatov in Srbov Madžarom, velik del tudi Albancem, Grkom, Ru-munom in Turkom. Dokler pa se ti naši načrti ne izvršijo, moramo gledati, da se jugoslovanski rod de-cimira. Sredstva: nemške šole, vojska in malo živil ah z drugimi besedami: glad. (Troje bistriških Tev-tonk je burno ploskalo in so klicale: Dös is fain!)
Kaj bo z ožjo zvezo z Nemčijo? Na to je Wiehtl kratko odgovarjal:	Zveza bo taka, ka-
koršno bomo hoteli Nemci in ne taka, kakor si jo želijo velikoavstrijei. To bo skupna nemška hiša, kjer se bb samo nemško govorilo, samo nemško mislilo in samo po. nemško vojskovalo. In potem, ko ne bo več dveh držav, (ampak bo samo Velika Nemčija, potem pa se bomo zopet vojskovali Tri velike šunke bomo napravili: prvega, da se prebijemo v Ameriko, drugega, da si priborimo orient in tretjega, da se zasidra nemška velmoč nad Japanom in Kitajem. Ko je govornik slikal te zlate gradove, so#pametni nemški Bistričani bulili vanj z očmi . . .
. Državnemu pravdništvu pa bi priporočali, da ; buse informiralo, kake vesti širijo bistriški „Nemci“ j c cesarici. Peklenska zloba je v	ki na-
lašč trosijo med ljudsko maso govorice, ki so popolnoma iz trte izvite, z namenom, omajati med ljudstvom spoštovanje do habsburške vladarske liiše.
Poslanec Wicht! je govoril na prepovedani prireditvi 154 ure. Političnega komisajrja ni bilo. Žandar jev tudi ne. Zborovanje se jim je prepovedalo le samo radi lepšega. 0b koncu ' zborovanja so nabirali ade za „Deutsch»ationaleu Verein.“ Samo štiri udje so äfertvovali po 2 K,
Efekt celega zborovanja je bil zelo kiavern. 37 zborovalcev, to je velikanski efekt ! In nemški listi na široko poročali o „Massenversammlung.“ Značilno pa je, da proglašajo vsenemci novo devizo:
Diplomacija ali meč.
Nemški državni tajnik Kühlmann je moral odklopiti, ker je v državnem zboru izjavil, da s samim orožjem ni mogoče doseči miru, do tega- se more prdi le potom diplomatičnih pogajanj. Vsled tega je našli j. v vsenemških rrogih velikanski krik, češ, mi nočemo sporazumnega miru, mi hočemo mir zmage. Posledica te gonje je bila, da ,ie moral Kij bimana iti, Vsenemškim listom v rsjhu so verno sekundirali vse-uemški listi v AvsiriiiMed temi se odlikujejo prav posebno tudi naši štajerski vsenemci. Na pisarijo naše „Marburgerce“, „Deutscher Montag“ in „Wahtarce“ se itak ni vredno ozirati, ker tel, listov tudi pametni Nemci ne črtajo. Toda potrebno se nam zdi, da se o-7remo na neki članek v „Grazer Tagblattu“, ki prar vi, da bi mogla Kühlmannova trditev, „da se more s samimi vojaškimi odločitvsjjmi komaj pričakovati absolutni konec te vojne“, veljati glede Japonske in A-rnerike, s katerima Nemčija za pravo nima ni kakega bojišča. Toda ravno prvi mir, oni na vzhodu, se ni dosegel z diplomacijo državnikov.^ temveč z mečem Hindenburga in Ludendorffa. — Tu pa se nahajata graški vsenemški	list v temeljiti	zmoti.	Ako se je	že
Nemčiji posrečilo,	da je («ose gl a	mir z	Rusijo, se	za
to nima zahvaliti zmagam Hindenburga in ■ Ludendor-ifa, temveč agitaciji Ljenina, Trockega in njih boljševičkih tovarišev. Da ni bilo boljševikov, bi vse — nemške zmage še	danes ne bile	dosegle miru z Rusijo in Rumunijo.	To se nam je	zdelo,	potrebno,	da
smo pribili.
Zelo važio za vojne invalide j njih svojee in preostale padlih I in umrlih.	s
:	■	-	S
i
Državni zbor je sklenil zakon, po katerem i- i majo potrebni invalidi in njih svojci, kot tudi svojci j padlih, pravico do posebne državne podpore. Ta za- s kron je Ml proglašen že dne 28. marca, 1918 v državnem zakoniku št. 119, a je vzlic temu širši javnosti še popolnoma nepoznan. Znan nam je slučaj, da je s neka -stranka pri nekem okrajnem glavarstvu zahte- j vala tiskovino, ki je predpisana za prošnje za pod-j pore v smislu navedenega zakona, a. so ji odgovorili, i da takih tiskovin sploh nimajo, ker se dosedaj še m I nihče oglasil za, tako podporo. In vendar je v omen-j jenem okrajnem glavarstvu ako ne na tisoče, pa na ; stotine oseb, ki imajo pravico do podpore v smislu j navedenega zakona. Tako bo bržkone tudi drugje..j Zato se nam zdi potrebno, da objavimo glavne dolo-j čbe omenjenega zakona.
§ 1 se glasi: Vlada se pooblašča, da dovoljuje I v slučaiju potrebe j odpore doli navedenim osebam:	j
aj Osebam moštva avstrijskega državljanstva, ; piatte katerih je dokazano, da iso vsled tekom sedaj- \ ne vojne izvršene vojaške službe izgubile najmanje j 20% zmožnosti za izvrševanje svojega poklica in do- ! bivajo vsled tega invalidno pokojnino;	S
b)	svojcem takih oseb moštva:
c)	preostalim po osebah moštva avstrijskega j
državljanstva, ki so o priliki izvrševanja kake voj a- ! ške službe tekom sedanje vojne padli pred sovražni-] kom, se pogrešajo ali so umrle vsled v vojaški slu- j žbi dobljene poškodbe, ali vsled te službe povzroče- j ne ali poslabšane bolezni.	i
Pod b) in p) omenjenim svojcem gre ta podpo-] ra vendar le tedaj, ako nimajo pravice, da se jim še S dalje izplačuje vzdrževalni prispevek v smislu § 4, j odstavek 3 in 4 zakona z dne 27. julija 1918, dr, z. j Štev, 313.	j
Isto velja tudi za avstrijske državljane, M so j se v avstro-o?grski monarhiji pritegnili k osebni, službi za vojaške namene, kakor tudi za one, ki so ’se ! porabili za prostovoljna dela in službo te vrste, kakor tudi za njih svojce in preostale.
§ 2 se glasi : Podpore se imajo dovoliti od dneva veljavnosti tega zakona, ako je pa, bila priznana H valido a pokojnina, ali je nastopila smrt, oziroma se pogreša dotična oseba moštva še de po tej 'dobi, od dneva priznanja vojaških preskrbovalnih pristojbin in aio te ne pridejo v poštev, od prvega dneva onega meseca, ki sledi smrti ali pogrešanju.
Dseb&m, ki so đosedaj uživale državno podpo- i ro v smislu § 2 cesarske naredbe dne 12. jun. 1915 ftrž. zak. št. 161, se morajo podpore priznati uradnim potom, drugfet le na prošnjo. Podpora se mora dovoliti le, dokler ne bo nanovo urejena vojaška pre-; skrfia.
§ 3 se glasi: Določbe $ 10 zakona z dne 27. julija 1917, drž. zak, št. 313, veljajo tudi za ta nòvi zakon.
§ 4 se glasi: Ta zakon stopi v veljavo dne 1. aprila 1918.
V smislu § 1 izvršilne naredbe domobranskega ministrstva v sporazumu s prizadetimi ministrstvi z dno 29.-marca 1918. drž, zak. št, 120, imajo pravico do teh podpor:
!. V § 1 črka a) zakona označene osebe moštva, brez ozira na to, če pripadajo po poklicu vojaškemu stanu ali ne.
2.	Svojci takih oseb moštva. Kot svojci v. smislu § 1 Črka bj zakona se imajo smatrati: zakonska žena, zakonski in nezakonski otroci, zakonski oče in ded, zakonska ali nezakonska mati ali babica, dalje zakonski oče nezakonske matere.
3.	Preostali v § 1 črka c) zakona navedenih o-seb moštva. Za preostale v smislu te določbe zakona s© smatrajo: Vdova, zakonske ali pozakonjene sirote. nezakonske sirote, zakonski oče in ded, zakonska ali nezakonska mati ali babica, dalje zakonski oče nezakonske matere. S svojci pogrešanih se ima postopati ravnotako kakor s preostalimi padlih. Do te podpore imajo pravico samo oni, ki so v resnici potrebni.
Ta podpora znaša:
Pri popolni nezmožnosti za delo:
Za onega, ki je popolnoma nesposoben za delo in uživa invalidno pokojnino: a) na Dunaju in izven avstro-ogrske monarhije mesečno 90 K, b) v krajih
J.	in II. razreda aktivitetnih doklad ali izven avstrijskega državnegh ozemlja, vender v notranjosti avstro-ogrske monarhije 81 K mesečno; le) v vsakem drugjem kraju avstrijskega državnega ozemlja 72 K mesečno; za vsakega svojca pod a( 60 K, pod b) 54 K in pod c) 48 K mesečno.
Ako se je zmanjšala sposobnost za delo onega, ki uživa invaldno pokojnino, za 60% do 100% pod a) 60 K, pod b) 54 K in pod c) 48 K mesečno. Enako i za vsakega svojca, Ako znaša nesposobnost za delo vsaj 40%, vendar manje nego 60% pod a) 48 K, pod b) 4(5 K in pod c) 42 K mesečno; enako tudi za vsakega svojca.
Ako se je zmanjšala zmožnost za delo vsaj za 20%, vendar manje nego za 40% pod a), b) in c) 30 K mesečno in enako tudi za vsakega svojca.
Ako j e mož padel, umrl ali se pogreša, z ai vsakega svojca pod a) 60 K, pod b) 54 K in pod c) 48 K mesečno.
Ker dobivalo svojci skoro brez izjeme vzdrževalnim), ima ta zakon v prvi vrsti pomen za invalide. Te opozarjamo, da se zglasijo pri županstvih, a županstvom priporočamo, naj naročijo tiskovino A zakona z dne 28. marca 1918. drž, zak. Št. 119, oziroma ministrske naredbe z dne 29. marca 1918, drž. zak. št. 15/). Prošnje je nasloviti na okrajno vzdrževalno komisijo, ki ,se bo ozirala le na prošnje, M so sestavljene na predpisani tiskovini. Kdor M rabil še kaka i b jasnila., ria,] se obrne na /pisarno Slovenske Kmetske. Zveze, .oziroma. Posredovalnice slovenskih spodnještajerskih’ poslancev v Mariboru, Koroška u-i lica 5.
Letošnje čebelarjenje.
Po 'dosedanjem letošnjem vremenu soditi, imamo i letos pričakovati obilo mokrote. Iz tega izvira, da j čebelice ne bodo zamogle izkoriščati čebeine paše.
\ Bati se je, da bodo trpele pomanjkanje. V nekaterih j legah so čebele močno rojile ; ti panji imajo preobilo I ljudstva, a malo hrane. Treba jih bo z medom pita-I ti. da ne bodo stradala. Edino upanje ostane, če bo j ugodno vreme v ajdovi paši in če bò ajda medila. Po I tem imamo uravnati naše čebelarjenje. V tem pogle-\ du naj velja sledeče navodilo:
1.	Ako bi v juliju hotel kak panj rojiti, naj se i to po možnosti zabrani.
2.	Sedanje stanje naj se obvaruje pred pomanj-; kanjem s tem, da se panje ob deževnem vremenu ner ; koliko krmi z zredčenim medom.
3.	Vse brezmatične panje naj se takoj združi,
[ in s tem prepreči v)sako ropanje.
4.	Ako bo ob času kostanjevega cvetja ugodno ; vreme, naj se skuša to pašo izrabiti v ta način, da ! se Čebele prepelje v to pašo.
5.	V času pomanjkanja so čebele kl&verne. Pri i malenkostnih povodih napadejo matico in jo umorijo.
; Taki povodi so: nadlegovanje čebel po metulju smr-! toglaveu, kateri bo letos v. obilni meri na-stojpil, po-I tem nadlegovanje po ptičih, žabah itd. ; nerodno rar ; vnanje s čebelami ; kakor nerodno prenašanje, pre-! stavljanje in odbiranje panjev, nepotrebno kajenje v
panje, ropotanje v čebelnjaku itd.
6.	Prevažanje čebel v ajdovo pašo. V tem ozi-* ru naši čebelarji premalo cenijo izrabo te paše. V I gotovih legah in krajih medi cvetoča ajda, v drugih
pa zopet ne. Gotovo znamenje medenja je prijeten duh, M duhti v takih cvetočih legah. Večinoma so že take lege tudi znane. Če zamorejo Čebele le nekoliko dni izrabljati tako lego, pa so si opomogle,
7.	Vse te ugodnosti pa malo pomagajo, Če imajo panji le malo ljudstva, t. j. malo delavk. Le močno obljudeni panji zamorejo tako pašo z uspehom izkoristiti, zato je treba čebele tri tedne pred nastopom ajdove paše spekulativno pitati
Kdor se bo ravnal po tem navodilu, lahko z zar upanjem pričakuje glavni čebelni up — ajdovo Pašo, Ce bo tedaj vreme ugodno in ajda medila, se je nadejati primernega donosa, sicer se je pa letos- bati prav slabe letine. Vsak čebelar bb imel potem težko nalogo, kalfo naj vsaj Sedete prezimi. M Lapajne.
Mm boJHSilt,
~V Italiji je bil zadnje dni preteklega tedna bolj mirno. Dne 18. t, m. pa so se zopet na celi fronti posebno pa v gorovju razvili zelo živahni
boji.
V	Franciji se razvija zopet nova velika bitka in sicer predvsem v Flandriji. Pozna se, da so stopile v boj številne ameriške čete.
V	Albaniji so se naše čete umaknile severno od črte Semesi, kjer se bodo menda ustavile so vražni premoči.
Drač padel?
švicarski listi so dobili iz Rima poročilo, da e angleško francosko brodovje bombardiralo Drač ia je izkrcalo nad 1000 mož, ki so mesto zasedli, (Uradu® še ta vsst ni potrjena.)
Ameriški letalci.
Na zapadnem bojišča imajo sedaj Amerikanci že čez 200 modemih letal Tekom tega mesca jih pošljejo še nad 100. Sovražni letalci imajo sedaj k akor naglašajo švicarska poročila večino nad nem škimi letali.
480 ladij prevaža Amerikance.
»Humanite« piše, da 480 ladij neprestano noč in dan prevaža iz Amerike vojaške cete, topove, živila in druge vojne potrebščine na Francosko:
Poljsko vprašanje.
Nemčija zavzema odločno odklonilno stališče giede rešitve poljskega vprašanja v avstropoljskem smislu. V Varšavi sodijo, da pride radi tega do resnega spora.
Seidler gre?
Seidler bi bil rad skrpucal večino iz nemških in nekaterih malih strank Pridobiti je hotel nemške socialne demokrate, katerim je že obljubljal demokratizacijo volilne pravice za obč. in deželne «bore i. t. d. A namera se mu je ponesrečila Ne socialisti in ne Poljaki nočejo v večino in ne marajo Seidierja. Jutri bo zapel Seidlerju skorogotovo politični mrtvaški zvonec. Nekatere vesti pravijo, da pride na Seidlerjevo mesto Poljak.
Politics!© west!
Girstmayr Francelj tožen. Iz gotovega vira izvemo, da je državno pravdnis vo dobilo naročilo, da, dvigne obtožnico zoper Gir trn ay rja radi razžali en j a Veličanstva, storjenega z besedami, ki jih je govoril pred cesarjem Karlom v znani nemškutar ski avdienci in jih je ponovil na velikovškem nemškem Volkstagu, kakor so poročale »Freien Stimmen.« Ali se je to zgodilo pod iitisom dunajskih shodov, ki so se vršili proti obrekovalcem cesarske dvojice?
Poljska izjava za Čehe in Ji fosforane. Šlezijski Poljaki so imeli v Čehovu zborovanje, ki je spre jelo resolucijo, zahtevajočo priklopljenje poljskega dela Šlezije k samostojni Poljski pod žezlom avstrijskega cesarja. Resolucija zaključuje z naslednjimi znamenitimi stavki:	Izjavljamo, da nemško
gospodstvo pogublja poljski n «rod in da Nemci le hrepene po hegemoniji nav lovanskimi narodi; zahtevamo ©d našega poslani a p. Londzina, naj skuša z vsemi sredstvi pridobiti Poljsko kolo za to, da bode podpiralo stremljenje Čehov in Jugo slov&nov.
Oklic na čežko-slovaški narod. V soboto, dne
18.	t, m. se je v Pragi ustanovil Češki narodni odbor. Predsednik je dr. Kramarz, podpredsednika Klopač in dr. Švehla, tajnik dr. Soukup. Izdali so oklic na Češko-slovaški narod v katerem zahtevajo: samostojno demokratično češko slovaško državo z lastno upravo v lastni hiši in pod lastnim nad vladjem.
Ogrska volilna preosnova. V ogrski zbornici je končana generalna debata o novi volilni pre|osnovi za Ogrsko, Volilno pravico na Ogrskem ima samo listt, kateri je vspešno dovršil štiri razrede ljudske Hole in kateri zna ogrski čitati in pisati. Nadalje i-majo volilno pravico tudi ženske, katere so dovršilo Stiri razrede meščanske ali kake srednje šom, nadalje Žena ali vdova moža, ki je dovršil najvišu raa-red kake srednje šole in končno ženske osebe, M izvršujejo kako industrijski) ali trgovsko obrt. Novi volilni red na Ogrskem je tako prikrojen, da bodo o* grški Slovani izgubili 8© tistih pah državnozborskih mandatov, katere so imeli dosedaj. Pač pa so pribo-* rili volilno pravit» naj slo žHfinjatn v BudSrapeSti*
Herding o belgijskem vprašanju. Nemški državni kancelar je izjavil v glavnem odseka o belgijskem vprašanja. »Kar s« tiče bodočnost Belgije, po menita, okupacija in sedanja posest Belfije, ročno zastavo za bodoča pogajanja. V pojmu ročna za stavo je vsebovano, da tega. kar imamo za zast& vo v oblasti, ne bomo obdržali, ako se končajo § psgajaaja ugodno. Nikakor ne nameravamo obdr I žati Beigje v bodisi katerikoli obliki. Želimo da f ostaoe po vojni oanovljena Belgija kot samostojna j država, nikomur podrejena, z nami v dobrem prs j jateljskem razmerja. To je stališče, ki sem je zav j zemal glede beljskega problema od začetka in je | zavzemam tail še danes. Mi vojujemo vojno kot j obrambno vojno, ker nismo nikdar mislili na svetovno gospodstvo. Zato tema odgovarjajo primerno tudi naši mirovni cilji. Kar hočemo, to je nedotakljivost našega teritorija, -svoboden razvoj našega naroda, posebno na gospodarskem polju in po3eb- j no varstvo za bodoče težavne razmere. To se tiče f tudi popolnoma stališča, ki je zavzemam napram j Belgiji. Kako pa bo to stališče v posameznih točkah, to bo odvisno od bodočih pogajanj.« — Ta izjava znači, da so Nemci vendar opustili misel, proglasiti Belgijo kot svojo popolno last.
Gospodarski bankerot v Rumumjj. Nemški državni zbor je prejšnji Četrtek nadaljevat posvetovanja o gospodarskih odnošajih v deželah, ki so skloni- j le mir. Razni govorniki zahtevlajo, da se osigura iz j Rumunske krma za živino, jajca, itd. Poslance Got- ; hein trdi, da so po prihodu nemške vojske v Romunijo Čakali mnogo mesecev na strokovnjake, ali na- ■ mesto njih so poslali doslužene generale, • ki so kar tako delali brez načrta in brez cilja. Vladni zastopnik 'je zagovarjal vlado. Letošnja žetev na Rumini,s- f kem da je izredno slaba. (Zastopnik Roesiicke pravi, : d.a danes na Rumunskem ni ničesar več. Romunska sama je navezana na uvoz iz Besarabije. Socialist Noske pripominja, da je nemška, vlada delala na Ru- i uranskem strahovite napake. Vobče je bila vsa debata izraz hudega razočaranja nemških poslancev, ki j na Rumunskem niM izdaleka »iso našli tega, česar ; so pričakovali. Rumunska sama mora uvažati iz Besarabije. To so posledice vojnega pustošenja.
Odnošaji med Portugalsko ra Vatikauom. Zadnje volitve na Portugalskem so prinesle portugalskim prostozidarjem veliko presenečenje. Njihova moč je ■ strta na celi črti. Sedajna katoliška vlada je spet j obnovila odnošaje, ki so svojčas vladali med Portugalsko in Vatikanom, kajti imenovala je spet po slanika, ki bo zastopal Portugalsko v Rimu in sv, Stolica je istotako imenovala poslanika kot svojega zastopnika pri portugalski vladi. Na Portugalskem je odklenkalo strahovladi prostozivarjev in iz dežele pregnani katoliški duhovniki in redovniki se zopet vračajo nazaj v deželo.
Bivše muransko ministrstvo na zatožni klopi.
V rumunski v bor niči je stavila skopima poslancev, na čelu jim poslanec Strossi, predlog, da pridejo I na zatožno klop sledeči ministri prejšnjega mini- \ strstva, ki so zakrivili, da je Rmnunija posegla v 1 svetovno vojno: Ministrski predsednik Jonel Brati- j ann, ministri Vintilij Bratian, Emil Costinescu, Aleksander Constantmescu, Bazilij Mortzum, dr. Anghelescu in Take Jonescu. Zbornica je sprejela predlog.
Nemški državni zbor je bil dne IB. julija odgođen do 15. novembra. Prej je še sprejel predlogo o monopolu na žganje in predlogo o 15 milijardnem vojnem posojilu.
Dr. Conci, katerega je cesar odstavil kot namestnika tirolskega deželnega glavarja, je v znak 1 protesta vrnil komturni križ Franc Jožefovega reda. |
Car še živi. »Berlingske Tidende« poročajo iz I Stockholma, da je nek švedski trgovec, ki se je I te dni vrnil iz Perma, prinesel vest, da je bivši ruski car Nikolaj še živ. Vest o njegovi smrti je nastala najbrž radi tega, ker* so vrgli proti hiši, kjer on stanuje, bombo, ki pa ga ni zadela. Pač pa je bil usmrčen njegov sin.
Tedenske novice.
f Josip Jurčič. V Celju je v petek, dne 12. t. m. umrl preč. g, Josip 'Jurčič. kn.-Šk. duh. svetovalec, bivši dekan in nadžupnik v Vuzenici. Rojen je foil leta 1848 v Majšpergu, v duhovnika posvečen pa dne 21. julija 1870. Kot kaplan ie služboval v Šmartnem pri Vurbergu, pri Sv. Benediktu v Slay, gor., v Šmartnem na Paid, v Žalcu in vf Dramljah do 'dne •ft, septembra 1891, ko je bil imenovan za župnika v Bv. Lenartu v Slov. gor., katero službo je opravljal do leta 1905, ko je bil imenovan za nadžupnika in dekana v Vuzenici, Leta 1918 je stopil v pokoj in se naselil pri usmiljenih brath v Gradcu. Leta 1898 je hal imenovan za duhovnega svetovalca. Pogreb se je vršil v nedeljo, dne 14. julija popoldne. Blagemu in mUkuo prijaznemu duhovniku svetila večna luč!
Zlata sv. maša. Dd Smagete pri Rimskih toplicah nam pišejo: Prihodnjo nekeljo, 21. t. m. obhaja tukajšnji vpokojeni žnpnik g. Eduard Janžek
zlato sv. mašo. 74 letnemu jubiiauju še mnoga mirna leta!
Duhovniške vesti. Prestavljena sta čč. gg. k a plana: Guček Karel iz Mute k Sv. Lovrenca na Dr. p.; Čebašek Jakob iz Dobove v Šmartno pri šaleku.
Kanonik Jaaez Ev. Pirker f. Na posestva di
j&škega semenišča v Zakamnu pri Celovcu je v nedeljo, dne 7. julija zvečer po dolgi težki bolezni preminul preč. g. stolni kanonik celovški Jan. Pirker, star 60 let. Porodil se je dne 12. septembra 185S v Št. Petru v Kačji dolini ter bil posvečen v duhovnika dne 16. julija 1881. Deloval je kot kaplan, provizor in župnik v Sovodnju, v Kremsbrücke in Paternionu in postal 1.1906 stolni kanonik in vodja dijaškega semenišča »Marija-nišče.« Tu je pričel zidati novo domačo kapelo. Bil je tudi predsednik Modestovega draft v*,. Cesar ga je imenoval za viteza reda železne krone III. vrste. Pogreb se je vršil dne 9. julija na pokopališče v Št. Rupertu, N. p. v m.!
i teh, Devica Marija v Brezju, in Franc Zidar, nad-
I’ učitelj, Lemberg.
Trstenjakov sklad. Posojilnica pri Sv. Juriju na Ščavnici v proslavo svojega odličnega rojaka zeO S K, dr, Franc Jankovič, okrajni zdravnik itd, v Kcz-I jem, 10 K; dr. Fr. Jurtela, odvetnik v Ptuju, 100 K;
I Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru òó K; Jakob Tajek, c. kr. vojni superior v Inömostu, 50 K, — Zadnji izkaz K 5675,20, sedaj K 41Ö, Skupaj K 6085.20, — Zgodovinsko društvo v Mariboru
Za slovensko šolo v Mariboru so nadalje darovan: Minka Gajjšek, učiteljica v Dobovi, nabrala 1200 K; Valentina Kaukler v Ptuju, nabrala vrla kmetska dekleta v vaseh Spodnji Velovlak, Pacinje, m Podvinci 557 K; Kmetska hranilnica in posojilni-a v Št, Juriju 10 K; Amalija Wresnik, veleposestnica na Kogu, 50 K; Janez Oblak, kaplan v Št- Lo-; vrencu nad Mariborom, 20 K; Friderik Horvat, žulj pnifc v St, Lovrencu nad Mariborom, 100 K: Franja : Punec, učenka v Sv. Petru v Savinjski dolini, 52 K : za preganjane slovenske otroke, tovarišice in iova-I riše, želeč jim mnogo uspeha v jugoslovanski šoli); t Jakobdna dr, Žitko va v Novem mestu, 40 K; uprav-j ništvo „Slov. Naroda“ 290 K; Ivan Kitak, revident
,	,*.*•*.,	• v, t « tužne železnice v Mariboru, 50 K; Franjo Urleb, ka-
Iz celovške škofije. I remeščem so čč. gg. Jo- j f)]an v Rajhenburgu, prebitek gledališke igre „Lur-žef Vrhnjak, kaplan v Pliberku, za pr o vizor j a v j' ška paetarica“, ki jo je priredilo dne 16. junija slo-Domačale;- Fr. Kovač, kaplan v Spodnjem Dravo- j vensko katoliško izobraževalno društvo v Rajhenbur-
grada, za provizorja v Ukve;. "Martin Kuchler, ka- !	Ki' l Gumenjak, posestnik v Jorenini ,
_1._ _	„ D|;,	,	ofn	i 100 K; notar Vekoslav Krajnc v Šmarju iz kazens
•i ’ J Phberk. Nameščena stalno o- < ke za^eV.e ^ Antona Zupanič, kaplana na Sladkigo-masmka Al. Kuhar kot kaplan v Grm, Jurij Orel j ri-Novak 30 K; Matija Obran v Mariboru 50 K; J, kot kaplan v Sp. Dravogradu.	j	Rojsehmajnn, župnik pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu,
Razno iz Koroškega. »Bauernbund« je zboroval ! 10 K: Ludovik Petek v Celju, nabrali štirje gasilci
dne 14. t. m. v Svinca.
Kakor znan©, so tr-
pri gasilnih vajah v Celju v gostilni „Mesto Gradec“ 100 'K; Anton Vivod na Pragarskem 10 K; Katarina
žaui v Fürstenfslda priredili »cesarja Karla teden« j Majhen v Mariboru 100 K ; podživinozdravnik dr. po svoje, t. j. nabirali so prispevke za vsenemške i Zavrnik in poročnik Starnberger, zbirka iz bojišča ponemčevalne namene. Še zdaj se »F. Stimmen« j pri častnikih in moštvu 393 Kr Ivan Kalan v Og-bahajo, kak bogat dobiček imajo od tega Schul- i lenšatu 10 K; zbirka Ciril-Metodovih podružnic v
verein in Südmarka ter poživljajo Ne nce, naj po- j snemajo ta zgled ter v prvi vrsti vedno mislijo le j sami na-se. Po dogodkih zadnjih dni je tudi to po podučno! — Zelo vznemirjeni so nemški listi, da je grad v Vrbi ob jezeru prešel za 720.000 K v last neke hrvatske družbe. Doslej je bil v lasti tamošnje občine, ki ga jn na prodaj ponujala tudi po nemških listih, pa zaman.
Stavka v Idriji začasno končana? Dne 11. ju lija se je v Idriji nehala stavka rudarjev. Vojaška oblat je pritisnila na delavstvo z vsemi sredstvi. Pri pogajanjih seje doseglo samo nekaj ugodnosti, glede plač pa je ostala. Zadeva nerešena. V ministrstvu se Se bodo pogajanja nadaljevala.
Qd.X
drugimi
ra t«Äfp > «a oavsüaiu .idotMjufev .i Odlikovanja za zasluge za vojna posolila. Za
zasluge za vojna posojila so bili z vojnim križcem 2. razreda za civilne zasluge odlikovani sledeči : Jože! 'Jerjak, župnik v pokoju, Rajhenburg; dr. Ad. Kar diunik, zdravnik, Konjice; dr. Karel Koch!, ravnatelj deželnega ženskega učiteljišča y Mariboru; dr. G. Müller, profesor na realki v Mariboru ; Henrik Schreiner, ravnatelj moškega učiteljišča v Mariboru; Viktor Schwab, tovarnar, Celje; dr. Frane Strelec, notar, Ormož; Marko Tomažič, dekan, Kozje; o. D. Zupančič, provincijal, Celje Z zaslužnim križcem 3.
Né
bo jutr| nute prc Dohod V
Žalcu in sicer Vinko Vabič mlajši 300 K, Fr. Hodnik 100 K, Frano Roblek 50 K, Frane Piki 50 K, Anton Veternik 40 K, Ivan Naraks 30 K, Štefka Kukec 20 K, Janko Šoster 20 K, Ivan Prekoršek 20 K, Ji Ni-dorfer 20 K, dr. Josip Jeraj 10 K, Jurij Krašovec 10 K, Vinko Kveder 10 K, Josip Kodre 10 K, ri v. Bergman 10 K, Viktor Pilih 10 K, Edvard Kukec >0 K, Josip Širca 10 K, Anton Petriček 10 K, dr. Mikuž 10 K, Franja Zagode 10 K, Anton Korent 10 K. Neimenovan 10 K; dr, Jančič 10 K, 109 podpornikov v Zajcu v manjših zneskih 244 K; v Gotovljah Robert Vaclavik 20 K, Jakob Zupančič 10 K, Ivan Malus 10 K 28 podpornikov iz Gotdvelj 28.60 K; Savinjska posojilnica v Žalcu 100 K;’ v občini Griže pri Celju Neimenovan 10 K, Ana Hribernik 2 K, Neimenovan 10 K, Ludovik Cernej 1Ö K, nadporočnik Cilenšek 10 K, nadporočnik Kloar 10 K, Rosina Viđali 10 K, Imn Škraber 10 K, J. Šketa 10 K, M. Lorber 5 K,
ČrrnMjfr Kj Cecilija Lavre 10
goršife 10 ké!Wà®o!;Krevlj 10 K; 'Miha Pospeli 10 K,
zbirka Rudolfa Šegula, železniškega uradnika v Zi-flanemmostu, 377 K; zbirka Alojza Knavs, ognji caria v Mariboru, na Kranjskem in v Mariboru ter okolici 512.68 K; Leniča. Cucek, učiteljica pri Sv. Rupertu v Slov. gor., 10 K; A, Brezovnik v Vojniku 30 K: uoravništvo „Slovenskega Naroda v Ljubljani 98.77 K; Anton Mišja v Ljutomeru 10 K: Mirka Lukačič, soproga revidenta južne železnice v Pjutome-ru, 1(0 K; Miloš Tajnik, učitelj v Šoštanju, nabral o
priliki Ciril-Metodovega kresa šoštanjskih Slovencev razreda so bili odlikovani:	Janez Fras, nadučitelj, j na Gorici 205.20 K; Jugoslova sko dijaštvo v Celju
Konjice ; Anton G re jan, davkar v (»koju, Ormož ; Avgust Günther, načelnik okrajnega zastopa Slo» .- 1 Gradec ; G. Hasenbichl» Konjice ; Anion Befbauer , j nadučitelj, Kamnica pri Mariboru; Jožef Janežič, župan , Bizeljsko; Jakob Jurko, okrajni pomožni učitelj v Mariboru; Anton Kern, šolski ravnatelj, Ptuj; J. Kopic, nadučitelj, Sv.. Lenart v Slov. gor.; K. Kotnik, nadučitelj, Selnica ob Dravi; Jožef Krajnc, u-Čilelj, Maribor; Ivan Lah, Župnik, Sv. Peter p. 'Sv. gorami; Josip Lasbacher, nadučitelj, Ruše; Matija
po g. dr. Korošcu 104.30 K; Radovan Šepec, zbirka slovenskih, trfgovskih akademikov v Gradcu 142. K 44 v; Neimenovan v Meži ob Dravi 6 K; nadporočnik Mirko Hafner nabral pri kupici vina v gostilni „Mesto Gradec“ v Celju 201 K; Anton Irgolič, železniški uradnik v Trstu, ter njegova soproga Roža v spomin njune umrle edinke Rožice 300 K; Ivan Globin an i* Koroške I. obrok ustanovnine 100 K; Emil Slaje, kaplan pri Sv. Petru pri Radgoni, 12 K; Pr.' Zacherl, učitelj v Ljutomeru, nabral v veseli družbi
LichtenwalLnier, učitelj, Ruše; Prane Lorber, šolski f v Kodelovih goricah na VeŠčici (Međjimurje) 40 K; ravnatelj, Braslovče; Mihael Moge, nadučitelj, Sv. f upravmšfcvo „(Jugoslovana“, izročila mala jugpsJov, Lovrenc nad Mariborom; Anton Patz, uradnik špar- j družba pod kostanjem 64 K; urednik Vinko Lašič '-ase, Celje; Avgust Pintef, knjigovodja žparkase v \ na .bojišču 20 K; ; Anton Rebci., v Mariboru, nabral
“o priliki krsta Zdenke-Nade Ki takove 36 K; uprav-rdštvo „Slovenskega Naroda“ 533.60 K; Zadružna Zveza v Ljubljani 1000 K :	četrtošolci v Ljubljani
rod geslom „Cvetje na grob tovariša“ 83 K. — Prispevke je pošiljati na naslov moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Mariboru (blaigajnik g. Franc Pišek, Narodni dom). Šolski odsek.
Zahvala. Vrlim slovenskim dekletom, ki so v spomin BO. maja 1917 nabrale v Spodnjem Velo-viEkn, Pacinju in Podvincih lepo svoto 557 K za slovensko šolo v Maribora, se izreka prisrčna zahvala ter se jih prosi, da še v prihodnje ohranijo svojo naklonjenost slovenski stvari.
Neverjetno. Iz Frama se nam poroča: Pretekli teden je prišla k nam nemška gospa iz mesta, da si pri kmetih nakupi masti in druga živila. Ker pri neki hiši ni dobila zahtevanega — kajti ljudje sami nimajo čez potrebo — je postala drzna in začela zmerjati: »Nemei bomo vam že pregnali j ugoslovanske muhe iz glave. Kadar bodo tu nemški kmetje, bo že dovolj m*sti!« Kmetica je odgovorila mirno: »Pa čakajte, ko bodo nemški kmetje tukaj.« Zaprla je vrata ia šla po svojem opravilu. Res, naši ljudje so selo potrpežljivi.
Celju: Friderik Pučelik, učitelj, Lagtersberg-Krčevi-ne; Ivan“ Pušenjak, šolski vodja, Sv. Mihael n. -Mozirjem: Josip Rajšp, nadučitelj, Ormož; Franc Rau-ter, nadučitelj. Planina;' Martin Šalamon, šolski vodja, Svi "Miklavž pri Ormožu; Henrik Schietti, nadučitelj, Slov. Bistrica;- Anton Senčar, oskrbnik, Velika Nedelja; Josip Stritar, nadučitelj, Sv. Vid pri | Grobelnem; Blaž Zupanc, brivec, Laško; Ivan Ta- j man, župnik, Hajdin; Lovro Vaupot, zasebni uradnik, Slovemjgradec ; Alojzij Watzek, knjigovodja v Slov. Bistrici. Z zaslužnim križcem 4. razreda so Pa bili odlikovani: Vinko Verstovšek, občinski tajnik v Kozjem ; V. Francon, tajnik, Ptuj ; Anton Pučnik , župan, Dobrova in Franc Skrlec, načelnik podružnice Kmetijske družbe Velika Nedelja. Z vojnim križcem 3. razreda so bili Še dalje odlikovani: J, Cern-ko, nadučitelj pri Sv. Marjeti na Pesnici;. Sim. Gajšek, nadučitelj, Dobova; Mihael Germovšek, nadučitelj v Pilštanju; Anton Gnus, nadučitelj, Dol; Ivan Goričan, župnik, Špitalič; Avgust Kopriva, nadučitelj, Spodnja Polskava; P rajne Kofnik, nadučitelj. Sv. Jakob v Slov. gör. ; Jožef Kr ohne, župnik, Podsreda; Anton Kukovič, nadučitelj, Črešnjevec ; Ant. Femal, župnik, Dobova; Feliks Pečar, nadučitelj. 8v, Pavel pri Preboldu; Dgnjeslav škamlec, župnik pri Sv, Andražu v Leskovcu; Mihael Vauhnik, nad-oiitelj, Sv,. Markb niže Ptuja; Josip Zemljič, naduči-
Str»a J,
ums.
15. julija 1918.
Nemški kmetje na Češkem. V nemški občini i pri Marijinih varih na Češkem je nek denucciani j zatožil kmete, da imajo po dvoje žrmelj, a da so eoe poskrili, ako jim druge zapečatijo. Politična oblast je poslala preiskovalno komisijo, ki pa ni ; ničesar našla. Sedaj se ne ve, ali je tožitelj obre* fcoyal, ali pa so kmetje tako dobro poskrili ,i ! Wiederwohl. Iz Ljubljane nam pišejo: V Vaši »Straži« in »Siov Gospodarju« je bil depis, da je bil ubiti Wiederwohl, kateri je pri rekrisicijah z , ljudmi tako kruto postopal, Kranjec. Da. Kranjec Ì je bil, pa ne Slovenec. Jaz vem še iz mojih služ- j henih časov, da so Wiederwohli kočevskega poko- [ enja. Slovenec ne verjamem, da bi bil tako saro vo postopal z ljudmi.
Za vojne vjetnike. Naše vojne vjetnike, ki se vračajo iz Rusije, opozarjamo, da imajo prarico zahtevati, da se jim podaljša dopust za 8 tednov.
Statistika beguncev. Meseca aprila je bila izdana Statistika beguncev, bi so brez sredstev in ki bivajo po raznih dežel h Avstrije: Na Dunaju jih živi 38.772, v ostali Nižji Avstriji 11.749, Gornja Avstrija jih brani 12 658 na Štajerskem jih je še 18.263, na Koroškem 3397, im Kranjskem prebivajo 24 282, po primorskih krajih 31 634, na Tirolskem 27.444, na Solnograškem 4489 na Češkem in Moravskem 100.382, v Slezi ji 5714, v Ga
Ziegler ju, 'Josip Šereeu v Mariboru, Ivanu Böhm v Kačjem in Jožefu Sorman v Slov. Bistrici. Zgodnji krompir, kateri se odda do 17. julija 1918, bo plačan oo 100 K za meterski stot, od 18. do 29. julija po 84 K, od 30. julija do 10. avgusta po 68 X, od 11. do 22 avgusta po 52 K, od 23. avgusta do 3. septembra po 36 K in od 3. septembra naprej po 20 K in se bo oddana množina vj oštevala pri oddaji poznega krompirja. Vsaka druga oddaja, oziroma prodaja krompirja, bodisi vojaškim ali privatnim osebam, se hode v smislu §§ 52—54 omenjene naredbe strogo kaznovala.
Maribor. Dne 12. julija je utonil v Dravi feb
: zu Pobrežja sinček g. Ajleca, star 6 let. Porinil ga j je namreč sin peka Goregoriča v Pobrežju, ko so se j otroci kopali, v valove. Truplo utopljenca še dozdaj { niso našli. — Res lepo od našega mestnega sveta , ? da ne nastavi blizu Drave kakega policaja, da bi ta ? pazil na otroke.
Maribor. Okoliške občine (Pobrežje, Radvanje ■ i. dr.) so radi množečih se tatvin na polju apel jžle stalno in strego straž« preti poljskim tatom. Tujci in taki, ki nimajo dovoljenja, ne smejo hodili po polju in stranskih stezah ali ob robu ob dflanjh njiv
Št. lij v Slov. gor. V pe ek je v Gradca v sa naiorijn Hansa umrla po dolgi zelo mučni bolezni, sprevidena s sv. zakramenti ia Rogu vdana gospa
levji 128.513, v Bukovini 18 157 in v Dalmaciji | Marija Bauman rojena Ledineg, stara 44 let. Raj
213. Po narodnosti jih je: Gališkib narodov (Pol jakov, Ukraj ncev in Judov) 65°/0, Italijanov 20%,
S ov» . «t» 18" ', ! n V-r- o yc ,
Profesorjem se zvišajo plače. Naučni minister je izdal odlok, s katerim se nakazujejo višji dohodki profesorjem in znanstvenim' pomožnim močem na višjih šolah od 1. julija naprej.
Go8p«id&.rmk& »avta«*
55 lil bučnega olja za izdelovanje mila! Graš-d Fiä6‘°. da » neda™° centrala » mast “t ; Blagi Stessei svetila nebeska lots!
I na je bila soproga našega cerkvenega ključarja in veleposestnika g Janeza Bauman. Pokojnica je biia pravi vzor slovenske in katoliške žene, matere in gospodinje. Svoje otroke je vzgojila v strogo katoliškem duhu. Bila je dika. ponos in glavni steber Baumanove hiše. Kot velika dobrotnica cerkve in revežev si je pridobila srca vseh. Pogreb blage pokojnice se vrši jutri, torek, dne 16. julija ob 9 uri predpoldne od hiše žalosti v Strehovcu, kamor so jo prepeljali iz Gradca, na domače pokopališče.
skrbela in okrasila voz, predvsem dični gdč. Miciki, ki je z največjo vnemo in z vso požrtvovalnostjo vodila vsa 'dela in ljudi prijazno vabila na shod. Živela naša jugoslovanska sloga!
Dol pri Hrastniku. Slovensko katoliško izobraževalno društvo priredi v- nedeljo, dne 21. t. m., dve gledališki predatavi in sicer enodejanko „Stmhovi“ in „Ljubezen Marijinega otroka“, igro v treh deian-jin. Cisti dobiček ]e namenjen slovenski goli v Mariboru. Pridite v obilnem številu!
Sv. Križ pri Slatini, Koncert, ki |se je vršil v nedeljo ob lepem vremenu, je prav zadovoljil številno občinstvo. Pred vsem je žela burno odobravanje gospa M. Kokotova iz Celja s svojimi tremi klavirskimi točkami. Povečini priproste pevske točke mešanega zbora, kakor tudi dva samospeva g. Viktorja Conč, vse Je splošno ugajalo. Tuji gostjo so se čudili lepoti naše društvene dvorane, ki je bila ta dan res prav okusno prepletena‘z venci. Gospodu Čonču, ki ie bil prireditelj in dirigent, Čeatitamo k uspehu!
Svetinje pri Ormožu. V nedeljo, dne 21. t. m., se vrši no rani službi božji v svetinjski šoli zborovanje vseh posestnikov iz občin Mihalovci, Veličane in Žerovinci, isti dan r opoldne ob dveh pa v runo-čki šoli za posestnike iz občin L ah o nei in Run eč, — Na teh zborovanjih' bo poročal zastopnik Kmetijske družbe o novem načinu oddaje zrna ter se bo vršilo tem predmetu razgovor. Vsi posestniki in posestnice pridite polnoštevilno!
ločila tovarni za izdelovanje bučnega olja g. Kranj ca v Framu pri .Mariboru, da mora oddati 55 hi finega bučnega olja znani tovarni za izdelovanje mila Julija Schicht v Ustju na Češkem. Imenovana tovarna je porabila vseh 55 hi bučnega olja za — — izdelovanje naj finejšega toaletnega mila in za izdelovanje eteričnega luksus-olja. Tvrdka Schicht je poslala v Fram sode za bučno olje, v katerih se je poprej nahajal kolomaz. V časih, ko si revni ljudje ne morejo privoščiti solvte, ker, ni. dobijti,bučnega^.-Qlja,, je nečuveno, da se/takoj
r^sra t rn-ihn i	m muniii. J lili II III II II ,, i št
je predmetov, KS	onatwS. t
Cene za tonfibèi WW#&ämfctonjprž*dj; b ~r-™ ljudsko rebračo 're določil	.a ip. debelo	p '
omenjeno sadje naslednje maksimalne cene: Neizbra- j žh aa jabolka 100 kg 60 K, izbrana od 90 do 95 K; cecia bo odvisna od kakovosti blaga. Neizbrane hruš- _ ^
Ke 100 lqg 55 K, izbrane od 38 do 18 K, Češplje bodo jbiThrTdnvih stale od 65 do 35 K.. Teh cen se je strogo držati-prestopki se kaznujejo z globo v denarju do 10.000 kron.
Žito, moka In krompir. Štajerska cejsarska na-mestnija naznanja, da je nakupovanje žita ini moke pn pridelovalcu prepovedano. Edino nakupno pravico ima oino-žitno-promefcni zavod. Prepovedano je pa
tudi prosto nakupovanje krompirja. Omejen je promet z nahrbtniki. Pridelovalec snie do 17. avg, 1918 rodati krompir n e pridelovalen, a le za priečrlane
Kupetinci pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Dne 3. t. m. je v Muri utonil löteten midenič Alojz Jaušovec Bil je priden in miroljuben iant, vse ga je rado imelo Hudo žaljujejo za njim mati, oče, te stri in bratje. Dragi Alojzij, prosi za svojce v nebesih, da bo naše svidenje pri Jezusu! i\aj počiva v miru!
Kdor ijgpel. svatovskega obla
fr tega ne rje začelo fflmu v prvi fìó reklamirajo Vi sinèl v dvorano, ker ni ime! svatovskega oblačila, kakoršnega so ga imeli Dolgin in g. dr. Murmayr. In še par drugih »nemških« gos!ov, ki so sedeli ob vebki mizi prš vhodu, ni smelo v dvorano. Demokratični pa so naši veienemci, da je kaj!
t n:ir ~ .....	' - "d.r ■
Slovenska Bistrica. Naša čitalnica priredi v nr-deljo dne 21. t. m. s sodelovanjem mariborskega drum, društva v hotelu Avstrija v Siov. Bistrici gledališko predstave in velik koncert. Začetek točno ob 1/i 5 uri popoldne Čisti dobiček je namenjen slovenskim
znamke prometnega lista za rani krompir ali proti j oslepelim vojakom. Slovenci domači in od drugod.
dobavnemu listu za krompir. To določila stopijo v vseh Štajerskih okrajih razun ptujskega in mariborskega takoj v veljp|vo, v ptujskem in mariborskem pa še le dne 29. julija; v teh dveh okrajih je torej promet z nahrbtniki do dne 28. julija popolnoma prepovedan. Namesto znamk se bodo dobili »akazilni listi, ki jih izdaje vojno-žitno-prometni zavod. Za okr. Slovenjgradec, Maribor, Ptuj, Ljutomer, Celje, Kon-
pridite v obilnem številu, da pokažemo narodnim nasprotnikom trdno jugoslovansko narodno prepričanje V nedeljo, vsi v Slov. Bistrico!
Videž pri Slov. Bistrici, 'pretresli tvjo vest je dobila Sprogarjeva družina, da je namreč pri naši o-fenzivi ob Pijavi sovražna granata zadela mladega
Posvetoval je klubovih načelnikov pri miri strsk emu predsedniku.
Dne 13. t m- Ob 4 popoldne se je vršil ministrski svet, ki je trajsl vre ur in ki so se ga udeležili vsi ministri. Po ministrskem svetu se je dr Seidler podal Ekartsau k tesarju v avdijenco. OJ tam se je dr. Seidler vrnil v ministrsko predsedstvo, kjer se so sestali na njegov poziv voditelji parlamentarnih strank V imenu desnice gosposke zbornice je prišel knez Allred Windischgiä z, za ustavno stranko baron Plemer. Od poslani;fee zbornice je pr šel za socialne demokrate predsed nik Seitz, za nemške oacionaice dr Waldner in baron Pantz, za Jugoslovane dr. Korošec, za Italijane dr. Bugatto za dunajske svobodnomiselce baron Hock, dr. Öfter in Friedmann. Voditeljem krščanskih socialcev, Poljakov in Čehov se vabila n -so mogla donesti pravočasno. Dr. Seidler je kon-feriral z voditelji strank posamezno. Pogovori m bili proglašeni za strogo zaupne. Kakor se čuje se je šlo pri tern zato, da bi voditelji strank ministrskega predsednika obvestili o svojih namenih za predstojeće zssedanje drž, zbora, ako nameravajo nar!armentarično akcijo, ki bi utegnilo škodovati ugledu zbornic, ki bi utegnila izzvati burne p?imre in debate, ki mogle zelo zrahljati državne ir.derese. Dr, Seidler je pozival stranke, naj Še z ozirom na izvanredne razmere omogočijo mirni potek zasedanja. Kakor se govori, so se voditelji in posebno dr. Ant, Korošec, izrekali zelo re-servirano.
Uradno se poroča v tej konferenci samo, da je bila namenjena le orijentaciji glede dispozicij za poles, zasedanje državnega žleda.
Obnovite naročnino. Kdor še ni obnovil naročnine za »Stražo«, naj to nemudoma stori, ker mu bo sicer list ustavljen. Naročnina znaša za cefo j leto 12 K, za pol leta 6 K za Ceti t leta 3 K ia I se pošilja na naslov: Uprav ništvo »Straže«,
! Maribor.
lice in Brežice bo izdajala take dobavne liste podru- { moža Štefana Šprogar, ki je stal že od začetka voi-
žnica vojno-žitno-prometnega zavoda na Pragerskem, ki posluje za oel Slovenski Štajer. Ena oseba bode
ne na braniku svoje slovenske domovine. Padli je bil vrl mož, dober družinski oče in kot naročnik „Slo .
smela nemoteno nesti seboj 9 kg'krompirja. Sioer pa - Gospodarja“ in ud Izobraževalnega društva v Lanose še bo o prometu s krompirjem izdalo natančnejša \ navodila. Za nepridelovalce je določeno, da sme do j 28. septembra uporabiti samo 3 kg zgodnjega krom- f pirja. C e se D
mestnija ro -’*7. avgustu to količino zvišala, znamke ? se bo moralo oddati tudi tedaj, če se krompir dobi j pri uradnih mestih (prehranjevalnih odborih). Vsaka \ vozu v lepi Šentjur, da tam z drugimi prisežemo z-rdeöe počrtana znamka bo veljala do 17. avgusta za } vestoho svojemu jugoslbvansskemu navodu in priha-kg krompirja, Pridelovalci smejo uporabiti 1 % tag I jajoči naši Jugoslaviji. Prisrčno pozdravljeni od na-
rju jako narodno zaveden. Zapušča žalujočo ženo in tri otroke. Počivaj v miru, dragi Štefan !
Dramlje. Nedelja, 30. junija, ostane ' Dramelica-pokazala dobra letina, bo menda na-j nom, posebno nam mladim, v neizbrisnem spominu.
Veljali smo se namreč ta dan na velikem, s cvetjem in zelenjem ter z narodnimi zastavicami okrašenem
za glavo in teden. Krompir, ki se ga izkop Fe : red 4 septembrom, se ne sme krmiti živini. — Ko dobimo natančnejša navodila, bomo ta ro st«ri nemški u-radniški na,vajdj nejasno sfcrptaeana določila j « jv. uih.
Krompir pod zaporo. Prehranilni urad okrajnega glavarstva v Mariboru naroča občinsfe.m pr sd-Mo ništvom: Ž navedb i urada za prehrano iiudslva z dne 22. junija 1918. drž. zak. št, 231, je ves v Avstriji pridelan krompir pod zaporo. Pridelovalci krompirja smejo obdržati zgodnji krompir le v množini, kolikor ga rabijo neobhodno za seme in nadalje đo dne 15. septembra t. 1. za prehrano v gospodarstvu potrebni!! oseb in sicer le lf/1 kg za osebo in na teden. Nikakor na se ne sme zgodnji krompir poi’ab-
ših ljubih sosedov, narodnozavednih Šentiurčanov , smo dospeli v Šentjur ob _treh popoldne. Ko smo tu zvedeli, da je napovedani shod prepovedan, nas to nikakor ni spravilo ob židano voljo. Menili smo: če je vlada pritisnila pečat na usta gg. govornikov — nam ga ne bo in pričeli smo peti in peli v malih presledkih do 8. ure zvečer. Ob tej uri je bilo še veliko občinstva zbranega, ki je viharno pozdravilo načelnika Jugoslovanskega kluba, dr. Korošca. O, blažilni trenutki! Pero je preslabo popisati to navdušenje in jezik nezmožen izreči čustva, ki so vladala v naših srcih. Kaj govori srce srcu je pač mogoče občutiti, ne pa izgovoriti. Tema je legala na zemljo, ko smo se vozili iz Šentjurja, a v naših srcih je zagorelo solnoe ljubezni do našega jugoslovanskega na-
tati za krmljenje. To odredbo je takoj primerno raz- l roda, Iskreno se zahvaljujemo gostoljubnim Šentjur-glasiti z pozivom, da pridelovalci krompirja oddajo j čanom, zlasiti tržanom, ki so nas talko lepo sprejeli takoj zgodnji krompir, ki jim po odredbi preostaja in f in nam vsepovsod svojo ljubeznjivost izkazovali. Pa sicer edino le nakupovalnemu komisijonarju. Malija hvala tudi blagorodni rodbini Jarnovičevi, ki je
Globoko potrti naznanjamo v svojem ia v imenu sorodnikov talno vest, da je Vsemogočni poklical k sebi v boljše življenje našo nad vse drago, srčno ljubljeno soprogo, ozir. mater, sestro, svakinjo in teto, gospo
Marijo Bauman, »j. Ledineg,
veleposestnico v Št. liju v Slov. gor.,
katera le v Gradcu v petek, dne 12. julija t;b 9. uri zvečer mirno v Bogu zaspala po doigi ia težki bolezni po sprejemu sv. zakramentov za umirajoče v 45. letu svoje starosti. , Ljubljeno pokojnico bedo prepeljali iz j Gradca v St, lij, kjer bo v torek, dne 16 jniija ob 9. uri predpoldne od hiše žalosti v Štrihoi ca pogreb na domače pokopališče.
Slovesna sv. maša-zadušnica se bo brala pred pogrebom v župnijski cerkvi v Št. liju.
Št. lij v Siov gor., dne 12. julija 1918ri>]
Janez Bauman,
soprog.
Mimili, Janko, Lizika, Jožef in Eduard,
otroci
in vsi ostali sorodniki.
fl

o-
s,aàiyàUiil ia «atoÄttiis. ; Kousa rei] „Straža.
Udgavoe« JuaMUiik: .Ve&oeiav Stapan*
Q3sK tiskarne sv. Dirli» s Maribor?-