Štev. 38. (Poštno tek. raJiin. - C. C. con la Posta).
V Trstu, p8tek 9. novembra 1923.
rrrr*
Leto
Izhaja v»ak petek opoldne.
Naslov: Trst-Trieste 1 Casella Centro 37
ali pa : via Geppa 17/111.
'	y.
Izdaja: konsorcij MaJega&hsta
[S,
TEDNIK ZA NOVICE IN POUK.
'! M
Male novice
Naš koledar.
Petek, 9. novembra,:	Božidar	ali
Teodor. Sobota, 10. novembra :	An-
dfflej. Nedelja 25. pob., 11. novembra: Martin. Torek, 13. novembra: Stanislav. Sreda, 14. novembra : Jozafat. četrtek, 15. novembra : Leopold.
Papirnat denar se odmika.
Tudi v Avstriji so ga siti. Kovali bodo 1'akrene patakone; najmanjša kovanka Po 100 in 200 kron, potem novce po 1000 K in 2000 K iz bakronikla.
Kadar trgovci štrajkajo...
Trgovci v Modeni so razjarjeni zastran visokega občinskega davka na napise. Ker so protestirali, a jim občinski svet ni ugodil, so sklenili, da odpravijo vse Papise na trgovinah. Drugi dan so sneli vse table ali pa so jih prelepili z belim Papirjem. Na vseh ulicah ni videti niti °nega hapisa.
Strašna smrt otroka.
V pondeljek je mantovanski kmet Ta-selli pripeljal domov ročni voziček z naurvinim listjem. Kmet je stopil v hlev, njegov dvoletni otrok pa se je igral pri voziču. Dvokolesni voziček se je nagnil nazaj, listje se je zvrnilo na otroka, ki je ostal zakopan v njem. Ko se je oče čez nekaj minut vrnil, je začel spravljati listje v listnjak. Kar zagleda otroka pod 'istjem. Otrok„se je bil v listju zadušil.
Otrok je stekel.
Stekel pes je ugriznil 10 letnega Bor-nida v Padovi. Dečka so odpravili v bolnico, da bi ga zdravili. V bolnici je stekli deček ugriznil zdravnika, mater in polresnico. Vse tri so podvrgli zdravljenju Po Pasterjevem načinu.
Spomin
Pvoslave obletnice pohoda v Rim so obhajali v Komnu. Govoril je učitelj ščuka. V Št. Petru pri Gorici je govoril vinko bandelj, ki je dejal : «Sveta dolžnost vseh državljanov je, da častijo in vedno povikšujepo junaške čine bratov, ki so padli za osvoboditev te zemlje izpod barbarskega jarma avstrijskega)). V Kanalu je govoril občinski gerent peternel: "Goriški Slovenci morajo biti Italiji hvaležni, da jih je za vedino rešila iz .veri,g avstrijske sužnosti«. Na Proseku j0 govoril vojaški poveljnik: «Cve-tlic©, s katerimi smo o zal j šal j grobove mladeničev, ki so padli za domovi-no, so znak hvaležnosti naše duše, ki pred obličjem smrti, ki združuje vse brez razlike, noče delati razlike ’hed grobovi, naj si v njih počiva avstrijski ali italijanski, srbski ali ruski vojak: vsi so umrli vsled ran, ki s° jih zadobili na bojiščih. Pred vse-*hi klonemo z glavo, pred vsemi brez razlike, prav kakor se nad vsemi brez razlike dviga križ, znamenje krščanske pijetete«.
V Gradišču
v Furlaniji so te dni odkrili spome-jnk «leva sv. Marka«. Slavnost je bi-la velika. Umetniško delo je izvršil umetnik Rodolfo Preschcren, glavni Kovor jo imel pa Alfonso Mosottig. ‘Sama čista kri !
Naše šole in inozemstvo.
Dunajski dnevnik «Arbeiterzeitung» Ml|ho ostro napada rimsko vlado, ker 1® Poitalijančila slovenske in nemške šole v xtaiiji
V Gorici
je idal ravnatelj državne knjižnice katalog vseli knjig, ki se nahajajo v tisti biblioteki.
Jugoslavija in Bolgarska.
Odkar so Stambolijskega umorili in je zavladal Cankov, ki nima nič slovanske zavesti, je razmerje med Jugoslavijo in Bolgarsko napeto. Dne 3. novembra je bil pokušen umor na jugoslovenskega polkovnik Krstiča, ki se nahaja pri konzulatu v Sofiji. Jugoslavija je dala Bolgarski ultimatum 48. ur s temi zahtevami: 1. Bolgarska vlada se opraviči pred jugoslovanskim konzulom v Sofiji. 2. Bolgarski vojni minister izrazi polkovniku Krističu sožalje. 3. Oddelek bolgarskih vojakov izkaže čast jugoslo-venski zastavi. Bolgarija je vse pogoje sprejela. Belgrajska vlada zahteva vrhu-tega strogo preiskavo in kazen krivcev ter to, da določi sodni dvor v Haagu odškodnino.
Starši zahtevajo
po vseh vaseh, da se otroci v šoH poučujejo v slovenskem jeziku. V neštetih občinah so že podpisali take izjave. Podpisujejo jih vsi očetje, vse matere. Protest pošljejo prefekturi, prepis pa časnikom.
Gospa in teta.
Gospa Evropa ima velike dolgove pri teti Ameriki. Francoska dolguje Ameriki 3900 milijonov dolarjev, Poljska 182 milijonov, Rumunija 43 milijonov, Jugoslavija 61 milijonov, Češka 109 milijonov, Avstrija 28 milijonov. Madžarska 2 'milijona <T8T3T rjev. Ubogi pufarji!
Nemški poslanci v rimskem parlamentu dr. Reut, dr. Walther, dr. Tinzl im Toggenburg so ob priliki poitalijančenja ljudske šole izdali na narod proglas, v katerem pravijo:	«400 nemških šol so
posvetili poginu. Ves svet bo znal upoštevati našo globoko ogorčenost zastran tega silovitega udarca na naš narod. Še nobena država ni na tako neusmiljen način žalila najsvetejših čustev novih državljanov. Rojaki! Zdaj velja, da ohranimo nemško besedo in nemške običaje svojim otrokom in vnukom!»
Župan Obljubek je imel navdušen govor, v katerem je našteval vse dobrote, ki so jih Slovenci prejeli od fašistov. Goriški fašisti so ploskali patriotičnemu Ob-ljubku, goriški Slovenci pa šo ga pisano gledali.
Tržaške sodnije čistijo.
Na okrajno sodnijo v Trstu so v sredo pripeljali 10 uradnikov iz južnih dežel, da bodo vpeljali uradovanje, kakor je običajno tam doli. Naši pia bodo zapeli «Jaz pa pojdem« in spomnili se bodo pregovora «S trebuhom za kruhom.«
Lepa procesija !
V Salurnu na Tirolskem so imeli v nedeljo procesijo. Ženska bratovščina se je udeležila z bandero procesije in prednica je po nemško molila na glas rožni venec, druge ženske so odgovarjale. Neki laški duhovnik, don Zannoni, ki je v vasi komaj par mesecev, je začel vpiti in ko je prednica dejala, da moli kakor zna, jo je don Zannoni s silo zalovil. Zastavonoša in vse ženske so tedaj zapustile procesijo. Vaščani so mnenja, da bodo procesije in vsako cerkveno pobožnost rajši opustili, ko da bi morali še nadalje biti priče takih prizorov.
Sejm sv. Martina
se bo vršil na Proseku jutri v soboto.
V Gentilijevi šoli.
V neki šoli na Notranjskem je laška učiteljica poklicala deklico in ji vbijala v glavo, da se mizi pravi «il tavolo«. Ker je otrok ni razumel, si je .učiteljica pomagala s slovenščino rekoč : mica, mica. Deklica pa : Pa ne, gospodična, moja .sesitra je Mica, jaz sem Francka. —
Blizu Sežane jo laška učiteljica dejala: «Zitto, zitto«, in Tončka ji odgovori: Naša mama rabi sito, kadar moko preseja.
Na Volčjem gradu je učiteljica parkrat rekla : Cosa, cosa ? Otroci pia : «Mi nismo koze, mi smo otroci !»
Zborovanje za razmah italijanstm v tujini se je vršilo v Trstu te dni. Razpravljali so o tem, kako naj bi se italijanstvo udejstvovalo v inostranstvu, zlasti na gospodarskem polju. Pred očmi so imeli posebno Balkan in Ameriko. G. Frigiessi je poudarjal važnost Jugoslavije z ozirom na laške banke in vabi zborovalce, tniaj delujejo na to, da se odnošaji s to deželo uredijo. G. Bruniner pravi, da je Italija davno že spoznala važnost podonavskih držav, toda naši poskusi so vselej naleteli na odpor. Naša finančna organizacija in država naj zbereta vse sile, da se' nam posreči, dia bo gospodarstvo novih držav težilo na Jadransko morje. Ali pa dela naša vlada tako politiko, da se more sprijazniti s sosednimi državami ?
Vsak naročnik «Malega lista« bi moral priporočati le «Ljudski koledar 1924», ki stane samo 2 liri in ga dobite v knjigarni Katoliškega tiskovnega društva v Gorici.
V Sloveniji
so se združile vse narodno obrambe organizacije in vse stranke, to se pravi Slov, ljudska stranka, Demokratska stranka, Samostojna kmetijska stranka, Narodno soc. stranka, Radikalna stranka, Narodno napredna stranka in So-cialno-demokratska stranka k skupnemu nastopu in sklenili prirediti protestne manifestacije po vsej deželi. Tako so se vršili v nedeljo protestni shodi v Mariboru, Celju, Ptuju, v Brežicah, v Ljutomeru, Kranju, Novem mestu, na Višnji gori, v Mengšu, Sodražici, Stražišču, na Rakeku, Kranjski gori, v Rakeku, Cerknici, Ribnici, v Trebnjah, Strugah, Škofji Loki, M. D. v Polju, Št. Vidu, Dobu, Podborgtu, Zagorici, Bukovici, Češnjicah, Temnici, Velu, Brežicah, Begunjah, Kropi, Radovljici, Krškem, Borovnici, Ormožu, Ilirski Bistrici in Murski Soboti. Kakor poroča časopisje, so prisostvovali shodom povsod ogromne množice ljudstva. Na teh shodih so protestirali proti odpravi slovenskih šbl v Italiji. Ostre resolucije so odposlali bel-grajski vladi.
Dobrodelnost.
Predi občinskimi volitvami v Rimu so se želo bali, da bi zmagali komunisti. Da bi se zagotovila zmaga fašistov, so nabrali velik znesek. Po končanih volitvah so pregledali blagajno in našli so še 400 tisoč lir ! Do-tični odbor jo sedaj izjavil, da ate obstoji več komunistična nevarnost, zato ;je sveto razdelil v razne s vrh e. 100 tisoč lir so darovali za ustanovitev novih laških otroških vrtcev v nemških tirolskih občinah, 30 tisoč pa za laško propagando v tujini.
MIH
II IN
MIHEC: So šole nam zaprli,
JAKEC:
Da jezik bi zatrli.
Se matere upirajo,
Pri vladi protestirajo.
«Idioma gentile.«
Tako je naslov knjige, ki jo je spisal slavni Italijan Edmondo de Amicis. V tej knjigi je de Amicis napisal tele stavke:
«Ljubimo svoj jezik, ker on je naš duševni hranitelj, on je dih naše duše, najbolj živa in naj verne j ša podoba našega rodu. Naš jezik je odmev naše preteklosti, glas naše prihodnjosti. Jezik je orožje v boju za življenje, ključ do srca in vesti drugih, sredstvo za delo in srečo. Toda nikdar .ne boš dovolj prepričani o tej resnici: da se nihče ne nauči z ljubeznijo in dobro tujega jezika, kdor se poprej ni z ljubeznijo in do-' bro naučil svojega jezika.«
Starši, zapomnite se besede laškega pisatelja!
Komunisti in vera.
Doslej so zastopali pri nas komunisti dve stališči. Gospod Hreščak in drugi so trdili, da je vera nekaj vzvišena itd., drugi pa ravno nasprotno. Sedaj jo napravila tretja internacionala temu sporu konec. Zadnja seja 3. internacionale jo sklenila za vse komuniste veljavno resolucijo, ki med drugim pravi: «Komuni-stična. štranka ima dolžnost, da vcepi svojim članom ostro začrtan svetovni nazor marksizma, od katerega jo ateizem bistven del. Protiverska propaganda so mora vršiti izredno previdno in temeljito premišljeno, zlasti med mladino. Stranka kot .celota mora na smotren način propagirati ateizem«. S to odločitvijo so popolnoma propadli takozvaini hreščakovci.
Ravnotako protestno resolucijo je sklenil tudi občni zbor Zveze županstev Slovenije, ki se je vršil v nedeljo v Celju pod predsedstvom poslanca Stanovnika. V Ljubljani se je pa vršil shod Orjune in Narodne obrane, na kateri je govoril med drugimi slovenski pisatelj Vladimir Levstik.
Na tržaškem zborovanju
za lagti razmah na svetu je dejal odvetnik Venturi tole: «Italija ne bo zares velik narod, ako si ne pribori gospodarske samostojnosti. Gospodarska neodvisnost pa je mogoča le, ako pridemo v direktno posest prvin-surovin.« (Premog, železo).
Z milom ali motiko ?
Laška učiteljica v šoli deklici, ki ni imela dovolj čistih rok:	«Fan-
ciulle, voi dov.ete lavarvi col sapone«. Ko je prišla deklica domov, pravi materi : «Mama, učiteljica je jala, de se moramo umivati se sapunom. (Na Krasu pravijo veliki motiki sapun).
Drage žemlje.
Te dni je stala v Berlinu žemlja 1000 milijonov mark. Kakor v prav-lijicah !
KAJ BO Z REZKO?
Mešani odbor.
Pet let se že vprašujemo, pet let že odgovarjajo rešitve pa ni. D’ Annuil-aio jo prelomil vojaško disciplino in 13. septembra 1919 je s prostovoljci udrl na Reko in jo zasedel. Dve leti je p’Atnnunzio -gospodaril v mestu in šele po celili dveh letih je Italija imela pogum, da ga je izgnala z Reke, zakaj dotlej se jo bala notranjih nemirov.
Mednarodne določbe.
Glasom londonske pogodbe, ki se je sklenila 26. aprila 1915., bi morala Reka pripasti Hrvatski. Italija se torej ni mogla sklicevati ma pogodbe. Ra na narodno pravo? Tudi ne, zakaj Rekia Je sicer po polovici ali po večini laška, todia tudi Italija si je izgovorila dežele, v katerilhl prebiva pol milijona Slovanov in 200 tisoč Nemcev. Potreba po luki? Teh ima Italija več ko dovelj, Jugoslavija pa .je takorekoč brez luke.
Rapalska pogodba.
Novembra 1921. se je sklenila med Italijo in Jugoslavijo pogodba, ki pa ni zadovoljile ne te ne druge države. Italija si je sicer izborila alpsko mejo, toda odpovedati sc je morala Dalmaciji, katera ji je bila. do reke Narente zagotovljena po londonskem paktu in je morala priznati samostojnost Črne gore.
Seka, Reka!
Niti londonska, niti rapalska pogodba ni rešila roškega vprašanja. IJrvi minister je tedaj označil Reko kot «slabo pisarno poezijo«. Da bi vendarle prišlo prej do sporazuma, je' grof Sforza kot zunanji minister v zasebnem pismu obljubil Jugoslaviji, da ji odstopi luko Raroš. Sforza je dejal:	Raroš	lahko	odstopim, saj
obstoji končno le iz petih črk. Kasnejša ministrstva pa niso prav hotela priznati veljavnosti Sforzine-gia pisma.Raroška luka je z Reko cina enotnost, ki se težko da razdeliti. Pia tudi Rečani sami so zoper to razdelitev. Sforza je dovolil to razdelitev v prepričanju, da bo mogoče prijateljsko sodelovanje Italije in Jugoslavije. Na tej veri so zidali vso rapalsko pogodbo. Ta vera pa je bila, kakor kaže zgodovina štirih let, kriva.
Po Sforzovi misli naj bi se ustanovil laško-slovanski odbor, ki bi upravljal luko in vso železniško progo. Da pride do prijateljskega sodelovanja, sta obe vladi imenovali vsaka svojo komisijo, ki se je shajala v Rimu. Do danes pa se niso zložili. V Jugoslaviji vpijejo, - da potrebujejo Reko, Italijani pa. kričijo: O Fin m e o morte! Rečani sami pa so proti katerikoli aneksiji, ker so prepričani, dia bo Reka živela le kot samostojna država v lepi slogi z zalednimi državami, zlasti z Jugoslavijo.
Trpljenje Reke.
Vsa ta leta fmanoijelno podpira Reko Italija, ki je izdala že na stotine milijonov. Vrhutega so fašisti in danunzianci prisegli, da ne pustijo Reke. Italijani se boje za Trst in Reko. Ako je Reka samostojna in prevzame ves promet, kaj bo Trstom? In tako ne pridemo do nikake rešitve.
Zgrešena jadranska politika.
čimdalje napredujemo v času, tembolj se prepričujemo, kako je bila’ jadranska politika že od vsega začetka zgrešena. Odločiti se je bilo treba ali za črno ali za belo. To se pravi : Italija bi bila morala slediti DAnnunzia in okupirati vso Dalmacijo in tako Jugoslavijo izključiti od Jadranskega morja,ali pa je morala slediti Rissolatiju, ki je svetoval: Ne anektirajmo niti eine pedi slovanske zemlje, ampak zadovoljimo se s tem, da se zasigura avtonomija in i tali jan st v o mestom, ki so povečini laška. Tako bi bil zagotovljen laški značaj mestom, kjer prebivajo Italijani, in tudi gospodarsko bi bila ta mesta na dobrem; vrhutega bi bili narodnostni spori izključeni.
Italija se ni hotela odločiti ne za eno, ne za drugo politiko. Odločila se je za okupacijo tudi slovanskih krajev, s čimer se je kršilo narodnostno načelo, istočasno .pa je vabila Jugoslavijo na «prijateljsko sodelovanje«.
Kaj bo z Reko? .
Tako se vse vprašuje in nilbče si ne upa dati določnega odgovora.
Junaški nastopnemških mater
Nemške matere pred prefektom.
Tudi tirolski sodržavljani so dobili žalostipoilni odlok : materni jezik ven iz šole 1 Nato so se 3. novembra zbrale matere, da bi se potegnili za pravice svojega jezika. Ženske so se sestale pred palačo gospoda podprefekta v Bocnu in bilo jih jo GOO. Fašisti so bili s palicami oboroženi in so stražili pri vhodu ter branili vstop ženskam, vendar se je nekaterim posrečilo priti do podprefekta. Ta gospod pa jih ni hotel poslušati, dokler niso spravile svojih tovarišic domov; šele ko je množica odšla izpred palače, so mogle odposlanke dopovedati podprefektu svojo željo. Sprejem je trajal eno uro; govornice je podprefekt, po-gostoma prekinjal in dodajal opazke.
Prefekt odgovarja.
Dejal jim je, naj se varujejo, prirejati še takih manifestacij, ker da z njimi svojim možem le škodujejo, in da so taki nastopi v Italiji prepovedani.
Prošnja tirolskih mater.
Ženske se izjavile, da so prišle le prosit in so dejale :
Me nismo prišle samo v svojem imenu, temveč namesto vseh nemških žen naših krajev. Jaz govorim kot mati fi otrok. Mati navaja otroka k prvi mo-litvi, ki jo otrok čita iz lepega molitvenika, ki ga rabi tudi ona, in katerega je rabila tudi stara mati, ki pa ga otrok
ne bo mogel več rabiti, ker ga ne bo
znal več Citati (podprefekt : ni res !).
Mati rada pomaga otroku pri domačih nalogah in pazi na to, da otrok čedno opravi svojo vajo: zdaj pa bo otrok pri-puščen sam sebi, ker mu mati ne bo znala pomagati... (podprefekt: tem bolje!) Deklica odraste, mora v tujino, mati pričakuje obvestil, toda ne more jih čita-ti; sin vojak piše domov, oče nestrpno leta okoli in išče tolmača, ker ne zna jezika.... kdo si more predočiti tako raztrgano družino? Ali ni to grozno?
Razdevanje naših družin.
Na konferencah govore o pravici, ali je v Italiji res ni? Ako bi v skriti dolini v Abrucih kmet moral poslati otroka v šolo s tujim jezikom, tedaj bi se gotovo branil in bi otroka obdržal doma.... (podprefekt: gotovo nel). Naše ljudstvo je skromno in se drži trdno svojih starih običajev; ljudstvo je mirno, ubogljivo in dajo kralju, kar je njegovega; svojih pravic si pa ne pusti poteptati. Mi govorimo v imenu vseh ostalih naših mater, saj je to dokazala množica na ulici.... Ako bi v tem hipu poklicalo ves narod, tedaj bi zavpilo iz 200.000 grl: spoštujte naša najsvetejša čustva!... Pustite materni ježik... Pustite nam nemško šolo... (podprefekt: niti misliti!). Mi smo miroljubni, ali zahtevamo, da nas ne hirajo, ker živimo v 20. stoletju in nismo sužnji... (podprefekt: s sužnji, pazite!
Neusmiljeni oblastnik.
Tako je šlo celo uro. Gospod podprefekt je dejal, da bo žene vselej sprejel, toda ne v tako velikih množicah, in je omenil dejstvo, da je vojna prinesla marsikaj. Dejal jo, da bode materni jezik ostal doma, državni jezik pa. da je laški. Žene so opomnile, da je težko verjeti, da bi ostale brez pravice, ko vendar danes ni več sužnjev kakor v starem Rimu.
Brzojavka,
ki so jo poslale nemške matere predsedniku Mussoliniju, se glasi:	«Nemške
matere, zbrane v Bocnu, zahtevajo preklic odloka, ki je namenjen vničenju nemške ljudske šole in ki pomeni kršitev materne pravice«.
fjg $tf0 pisma.
Dobili smo sotrudnika, ki nam bo za vsako številko priskrbel k,ratck izrek iz sv. pisma ali kake druge cerkvene knjige. Danes smo prejeli :
I. «Odreši! si, Gospod Bog, s svojo krvjo vsa ljudstva vseh jezikov in narodov«.
Rog je torej smatral vse narode za enakopravne, So pa nekateri narodi, ki hočejo samo ukazovali in druge teptati. To se godi očitno zoper voljo božjo. Zgodovina pa nas uči dvoje : da tako početje ne more biti trajno in da se krivice grozovito maščujejo.
II. «J roganjanja, trpljenja in ka. koršnckeli preganjanje sesn prestal : iz vseh me je rešil Gospod«.
Kvišku sroa, bratje !
 -..................................
Vprašanje in odgovor.
Poslanec Sček je bil vložil na notranjega ministra tole vprašanje, ki je ponatisnemo po izvirniku, zasebnikom, društvom in zlasti podprefek-tunam v znanje.
«Interrogazione. II sottoseri tto cine de d’interrogare il Ministre del-lTntermo, per sapere se dopo la gia avvenuta estensione della leg,g o <ii pubblica sicurezza a 11 c nuove provin-cie, sia ancora in vigore la legge au-striaca sulle riunioni ed associazio-ni. (L iinterrogiante cliiede la risposta seritta). Š-ček.
Risposta: La legge austri-aca sulle riunioni ed associazioni trattando matcriia gia contemplata dalla legge di pubblica sicurezza ona estesa alle Nuove Provinci«, cessa naturalmerite d' avere viigore. Il sottosegretario di stato Finzi. — To so pravi po naše: Vprašanje :	Italijanski zakon o
javni varnosti je bil raztegnjen na nove dežele. Podpisani želi vedeti ali je še v veljavi avstrijski društveni zakon in zakon o zborovanjih. Vpra-šaloc želi pismenega odgovora. Sček.
Odgovor : Avstrijski zborovalni in društveni zakon obravnava predmete, ki jih vsebuje italijanski liolicij-ski zakon, ki je bil pravkar raztegnjen na nove dežele; zato jo naravno, da je avstrijski zakon stopil iz veljave. Državni podminister Fiinzi.«
Pripomba uredništva :	Priobčili
smo ta zanimiv odgovor, ker se nekateri podprefekt! ravnajo še vedno po avstrijskem zakonu, ko gre za slovenska društva, se ravnajo pa po italijanskem, ko gre na pr. za fiaši-stovska dmštva. To ravnanje je v očitnem nasprotstvu z odgovorom podmiinistra za notranje zadeve.
F. P. v Zagorju. Obrnite se pismeno na poslanca drja Wilfana, Trst, via XXX oltobre 13. Zadeva se da rešiti. France, Volčjigrad. Ni res! Pepo Kamnarjev si je zato oblekel pofomaženo srajco, ker so mu obljubili, da ga vzamejo v bolnišnico v Trst službo; če ne za direktorja, pa vsaj za —postrežnika.
Revsima v Trstu,
Da praktično popišemo, kako revno živi ogromno število uradniških družin, naj navedemo zgled.
Na Corsu stanuje mornarski kapetan v pokoju. Star je 74 let, žena pa 70 let. ribata dve starejši hčeri, ki nista imeli priložnosti za poroko, pa tudi posebnih šol nimata, vendar sta bili doma fino vzgojeni. V skrbi za bodočnost hčer. ju je oče poslal v študijo v neki rimski zavod, kamor mora mesečno poslati celo pokojnino, ki ni majhna, saj je bil pomorski kapetan! Kako pa živita stara? S prihranki, sta, si v mirnih časilhi nakupila silno mnogo oblek, perila itd. Kapetan proda vsak mesec nekaj blaga in z izkupičkom se stara hranita. Kosila si ne kuhata, ampak gresta v ljudsko kuhinjo, vzameta 2 juhi, 2 prikuhi in skupno le 1 porcijo mesa in 1 kruh. Popoldne nič. Ob 8. zvečer ruski čaj s koščkom kruha, kajpada brez ruma ali limone. Zjutraj skodelico črne kave. Da pa ne čutita preveč časa lakote, ležita predpoldne do 10. in do 11. ure! Nikoli ne kupita kozarca vina, nikoli časopisa, nikoli cigarete. In koli krat slišim staro gospo tožiti, dia je lačna.
Taka gospoda, ki je v mirni dobi razmeroma izvrstno živela, trpi sedaj dan za dnem lakote!
SrslBTl pr, ijiiSslva Sai!
llim leži daleč v državi, pravijo da več sto kilometrov. Tam doli je Musolini imenoval za šolskega ministra nekega Gentileta, ki pravijo, da je strašen učenjak. Mi sicer nismo učenjaki, pa vendar imamo toliko soli v glavi, da znamo soditi, kaj jo prav in kaj je napak. Ta gospod Gentile izdaja šolske ukaze, ki so eden slabši od drugega. Pred nekaj dnevi je šel Gentile h kralju, naj podpise dekret, po katerem bodo od sedaj naprej vse šole samo laške. Naši otroci naj postanejo tu masti in ves naš narod naj se porezijani.
Sedaj pa je Gentile enega kozla ustrelil kakor še nikdar. Dejal je: «Preveč inteligence je; vse študira. Kam naj gredo vsi, ko končajo šole?« Namesto da l)i Gentile zapovedal stroge izpite, tako da bi zlezli samo najboljši dijaki, in bi se število izšolanih ljudi skrčilo, ali veste, kaj je storil? čujte! Kdor hoče v \višje šole, ta mora plačati. Pa nastavil je take številke, da jih zmorejo samo sinovi fabrikantov in grofov. Študentje, ki so bili o vseh svetih v Padovi, tam, kjer častijo sv. Antona, so dejali, da so morali plačati šolnine mnogo sto lir. Tisti, ki so se vpisali v šolo, kjer se učijo za doktorje pravde, so morali plačati 1150 lir. Kateri kmet, kateri učenik, kateri uradnik, kateri obrtnik pa zmore toliko? Nobeden! Samo sinovi grofov zmorejo * toliko. Zanaprej ne bodo mogli študirati več revhi fantje, čeravno so nadarjeni, pač pa bo smel doktor postati vsak grofovski butelje!
Prosvetna avesa.
Pretekli četrtek se je vršil v Gorici občni zbor Prosvetne zveze, v kateri jo organizirana ogromna večina slov. izobraževalnih društev na Primorskem. Občni zbor je bi! nad vsako pričakovanje sijajen. Sledil je referat za referatom, odeti lepši od drugega, debata za debato. Vsa društva (104) so razdeljena v 14 okrožij. Zveza je priredila letos za vsako okrožje po en večdnevni prosvetni tečaj, za eno okrožje kar dva tečaja. Tečaji so vsi imenitno uspeli. Zveza izdaja mesečno glasilo «Naš čolnič«. Telovadni oddelek imia 14 fantovski h in 8 dekliških telovadnih odsekov; dramiatski odsek ima v zalogi 61 iger. Zveza je pri redila 217 predavanj. To se pravi delati !
Kal tare našega kmeta!
(Poroča kmetovalec spodnjega Krasa).
Tudi jaz sem se udeležil slavnosti v Vidmu, kjer sem zastopal občino. Na slovesnosti so govorniki, zlasti pa prefekt, navdušeno govorili o nas, kako da Slovence ljubijo, kako imajo Slovenci vso svobodo in tako reči. Nam so se zdele te besede prave neslanosti, zakaj ko bi nu smoli zares svobodno govoriti in povedati, kar imamo na srcu, bi gospodje besede, da bi so na mah streznili pri vsej slavnostni navdušenosti. Naše pritožbe so različne, toda jiaz se omejim le na tiste, o katerih se kmetje menimo, kjerkoli se snidemo:	na
ognjišču, nia polju, na poti, pred cerkvijo, v krčmi.
Prva pritožba.
Nas kmete tarejo bremena, ki jih je nova vlada naložila občinam. Prej je cel© vrste izdatkov nosila država, sedaj pa je vlada zavalila ta bremena na občiine. Velike občine, zlasti tiste, koder cvete industrija, ki daje dosti dosti dohodkov občini, laže Prenašajo nova bremena, a naše itak uboge občine se bodo še bolj porevile.
Droga pritožba.
Vlada je ukazala, dia si občinske pisarne kupijo na stotine tiskovin, ki jih prej nismo rabili in ki se nam zdijo nepotrebne, ker smo prepri-ča-pi, da bi tudi brez m j ih lahko živeli in bi bile naše pisarne navzlic temu v redu. Tiskovine pa stanejo 'tisočake. Vrhutega je popisovanje vseh teh tiskovin velika potrata časa.
Tretja pritožba.
Novi tajniki. Prej smo plačevali tajnika s sto, dvesto lirami, k letu bomo dajali po sedem, osemsto do tisoč lir na mesec. Prej smo (hodili na županstvo le redko kdaj, zdaj pa bomo morali k tajniku za vsako malenkost ! Čo se bo tele skotilo, hajdi h tajniku pr otok otirat, da je Italija
eno tele bogatejša !
Četrta pritožba.
Župani imajo po novem preveč praznikov. Danes ga kli-če ta oblastnik, jutri drugi; slavnosti se kar vrstijo. To pa stane. Potniine nam praznijo blagajne. Sicer ni še tako splošno, pa naj vendarle omenim : komisarjev je vse preveč. Vzemimo le Sežano. Gerent pa strašno stane. Radoveden sem, koliko znaša plača sežanskega komisarja. Včasi je gerent ‘Potreben, toda ta inaj bo le za ta ali -oni mesec, ine pa cela leta.
Peta pritožba.
Večmo prispevanje občin nas vni-•2uje, Za vodovod, za zdravnika, za to in za ono. Pa za slavnosti, pa za stranko, pa za nakup te slike pa one !
V bližnji občini je župan dejal : «la in ta fašistovsfca. organizacija želi Podpore; predlagam dar 50 lir. Kdor jo proti, naj vstane«. Kdo bi vst-aK Po vsem strahovanju, k.i smo ga de-'ežni zadnja lota ?
šflsta pritožba,
lc' Pa je pravzaprav nadloga, ki smo jo sami zakrivili. Ta nadloga so na-
župani 1— krčmarji. Krčmarju gre 7‘a koncesijo, za licenco. Da jo no 'zgubi, krivi hrbet in se klanja vsakemu uradniku. Župan-kr-čmar je Pravi suženj oblastev. Vse uboga, za ^se glasuje, nikdar (ne izusti pritožbo. So sicer izjeme — in tem vsa čast r~> "vendar je večina županov-krčmar-|ev hlapčevskega duha in obnašanja, •n posledice čutijo naši kmečki žepi. nage propadajoče gospodarstvo.
Konec.
To nadloge, ki so vse izključno gospodarskega značaja, tarejo nas kmete in sami me vemo, kam pridemo po tej poti. Ako se kaj ne obrne na boljo, gremo gospodarskemu propadu naproti.
Naša letina.
Naprosili smo mnoge prijatelje, da nam pošljejo kratka poročilo o letini v dotični občimi. Evo par poročil.
Orehek. Letošnji pridelki so srednje dobri. Še največ smo krompirja pridelali, manj pa žita. Ker je bila prejšnje leto pšenica smctljiva, so jo lotos veliko manj sejali. Sena je več ko lami, zato pa je tudi cena zelo nizka: 25 L.
Prem. Pridelki so srednji. To velja za žito, krompir, seno in sadje. Veliko sena so pridelali 'tisti kmetje, ki so jeseni žrtvovali par pe.tdesotakov za žlindro. Negnojane parcele so dale redko in ničasto travo. Glavni pridelek je pač sadje, ki je srednje vrste po vrednosti. Le vasi, ki ležijo nad reško dolino, Brkini, so bile na češpljah res bogate. Za kuho slivovca plačujemo colo takso, to je dnevno okoli 100 lir. Slabo za inas!
Košanska dolina: Sena smo pridelali veliko ve£ ko lani; tudi tisti kmetje, ki jim je voda odnesla prvo košnjo, so dobili ‘nadomestek v otavi, Živinske krme torej dovolj, posebno ker smo lansko leto — vsled suše — bili primorani prodajati živimo. Tudi prešiče bomo lahko zredili iin udebe-lili, vendar se sem pa tja čuje, da bo primanjkovalo svinjske piče. In stari, ki imajo skušnjo, pravijo, da je veliko huje, če zmanjka za blago kakor za človeka.
Tudi za ljudi je Bog dosti poskrbel. Krompirja bomo imeli zadosti, žito je tudi še dosti dobro, le fižola nismo pridelali skoraj nič. Sadje nam seveda ni toliko prineslo, kakor bi si želeli, vendar so nekateri dobili lepe denarce, zlasti za jabolka. Našim ljudem se mora dobro goditi! Ali naj dokažem? Naši krčmarji so pripeljali iz Istro čez 500 kvintalov grozdja. Pomislite, koliko lir morajo imeti ljudje, da bodo vse to plačali!
NA PIVKI.
Pivčani pridelamo svojega živeža samo do božica, od božiča naprej nas zalaga trgovec. S pšenico in ovsem se letos Pivčani lahko pohvalimo krompir je rodil samo po prijateljih eni ga imajo, drugi pa skoro nič. Od fižola mi semena nazaj, pozno vsejama ajda pa je rodila dobro, ker ji je sla na prizanašala. Sena bo več ko lani, veliko nam bo odlegla tudi paša. Ker je tako lepo vreme, še sedaj pasemo im bomo precej sena prihranili.
Veliko škode nam je letos naredila Pivka. Če nekaj dmi dežuje, že ima mo vode preveč in Pivka poplavi najboljše njive in najlepše travnike. Ta ko letos v juniju, ko je vzela seno, nekaterim gospodarjem pa kar dvojno letino.— Na svinje je prišla to jesen čudna bolezen, veliko jih je pogini lo, zlasti po vaseh okoli Št. Petna. Za to bo županstvo ta teden popisovalo vso domačo živimo po spolu in sta rosti, konje in krave, koze in kozle, ovce in svinje — mačke in podgane pridejo drugi teden na vrsto. — Potem bo izdalo ukaz, da nobena svinja ne. sme poginiti brez dovoljenja slav. županstva.
(Prisrčna zahvala poročevalcem, tudi tistim, ki nam niso nič poslali !).
Izvoz Jugoslavije. Leta 1920. je Jugoslavija izvozila blaga v vrednosti 1320 milijonov dinarjev, 1921. leta 2460 milijonov, 1922. leta pa blaga v vrednosti za 3070 milijonov dinarjev.
Semenj v Bocnu, 5. novembra. Pari volov so šli po 6500 do 7000 lir, mlečna krava po 3000, Teleta so se prodajala po 7 I, na kilo žive teže, ovce 3.80 do 4.20 L.
Kmetijski obzornik v državi. Kar se tiče žita, moremo reči, da se trg ni kdo-velcaj spremenil, ne gledž cen, ne gledč kupčije, ki je precej zmerna. Živina: za veliko živino so cene precejšnje in stalne; konsum je velik, uvoz pa zelo majhen, izvzemgi zmrzlega mesa. Teleta so redkejša, cena se ni znižala. Prašiči: cena za spoznanje padla. Kar se ponudi, vse se proda. Krma: cena senu stara, ker se živina še pase. Vino: pridelki veliki, cena zelo nizka. (Po rimskem Circeo).
Po čem je lira?
Dna 7. novembra si dal ali dobil: ua 100 dinaijev — 26,— L. za 10.000 avstr, kron — S'l st. za 100 Č. kron — 65.40 L. za 100 fr. frankov 129,— L. za 1 dolar — 22.— L. za 1 funt — 100.— L.
Kal nam i del©!© pišei©
LAZARET pri Koprn.
Gospod župnik Josip Košir je bil zaprosil za italijansko državljanstvo, pa vlada mu je prošnjo zavrnila. Vrhutega je bil pred par dnevi prisilno izgnan iz naše župnije. Škofijstvo nam je poslalo za upravitelja kaznilniškega kurata v Kopru. Gospod Artur Luxa je rojen v Trstu in je Italijan po vzgoji, vendar pa zna prav dobro slovenski in je med vojno služboval v Jelšanah pri Reki. Jel-šanci, s katerimi smo imeli priliko govoriti, so nam zatrdili, da je gospod v narodnem oziru silno pravičen mož in da jo sicer kot duhovnik pravi apostol. Zato si je v Jelšanah pridobil srca vseh župljanov. Bog daj, da hi mi mogli kdaj ravnptako govoriti.
LABIN J.
Naš veliki premogokop, ki se razteza od Karpanja do Vineša in do Strmca, se torej zapre, 1800 delavcev bo spet na cesti. Žalostni so delavci, ki imajo doma kaj zemlje, še bolj so žalostni pa oni, ki so živeli samo od kopa. Govori se sicer, da bo vlada priskočila na pomoč gospo-
darjem s tem, da jim bo nudila neke ugodnosti, nam pa se zdi, da iz te moke ne ho kruha. Naš premog ne more konkurirati s tujim premogom v cenah. Tako imamo nakopičenega na stotine vagonov premoga, a kupcev od nikoder ni. Tako bodo premogarji vzeli slovo od jame, ki je 300 m globoka in ki so jo v nižini razpredli na 0 kilometrov daljave, in iz katere so izkopali vsak dan 6 do 7 tisoč kvintalov premoga.
Ukve na Koroškem. V petek je bil pri nas g. poslanec Šček in si je ogledal poškodbe, ki so nastalo vsled povodnji. Po cenitvi inženirjev znaša škoda nad 1% milijona lir. Gospod poslanec je poslal predsedniku Mussoliniju in predsedniku deželne komisijo v Vidmu dva telegrama s prošnjo zla nujno pomoč prizadetim. Predsednik deželne komisije je odgovoril: «Morem zagotovi ti, da so vsa dela, ki se tičejo povodnji, izključno v področju države im ne dežele. Goriška pedprefektura je že priskočila na pomoč. Predsednik Lops.» Obiskala sta nas tudi. prefekt, iz Vidma in
MALI OGLASI
stanejo 20 stot. za besedo. Pri 5 kratni
10%, pri 26 kratni 15%, pri 52 kratni objavi 20°/ popusta.
ZALOGA DOMAČIH VIN : pristen vi-pevec, istrski refoik In kratki toran. Na debelo in za družine via Gunicoli 8, na drobno v gostilni via Gmliani 32, Cenjenemu občinstvu se priporoča Franc Strancar.
ZASEBNA GLASBENA SOLA prol. Pervanja via Dom. Rossetti 77. Poduk v klavirju in na orglah do najvigje popolnosti. Podučuje se tudi harmonija, kontrapunkt, kompozicija,1 akustika, estetika, zgodovina glasbe. Za organiste :	latinščina,	liturgika,	zgodovina
cerkvene glasbe, gregorijansko petje, vodstvo zborovega petja in cerkvena kompozicija. Sprejema učence tudi med letom.
VELIKA ZALOKA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih, cenah. Tvrdka Oastone Dolinar Trst - via Ugo Po-toalet 5.
POZOR!
Zaloga eternita za pokrivanje streh se dobi v Trstu, via Milano 14 (v isti ulici je Štokova trgovina).
■■■■■■■■
ADRIA-CEVLJE
izMm Čeviprsfes zaferup v Mirna
dobiš v prodajalnah:
Trst, Via deš Rettori I Gorica, Corso Verdi 32
Trdni, elegantni čevlji, znani po vseh jadranskih deželah.
Uvozna in izvozna tvrdka
Skladišča: TRST, V. C#roneo 13, tel, 12-34 prosta luka št. 4, pritličje opozarja na novodošle velike partije steklenine, porcelana, emailirane kuhinjske posode, najrazličnejše šipe v originalnih zabojih in opletene češke steklenice po najnižjih konkurenčnih cenah.
Vse blago je češkega izvora.
Knjigarna in papirnica
J. ŠTOKA-TRST
Vis Milano 37
se priporoča sl. občinstvu v mestu in n« deželi, župnim, občinskim im šolskim uradom, pisarnam, obrtnikom, trgovcem in zasebnikom.
— Lastna bfigtga<*®zniea. —
Založba Vedeža,KleinmayerjeveitaI.-slov. slovnice, slov.-italijanskega in ital.-slovenskega slovarja. — Ima v zalogi vse najnovejše slov. knjige.
podprefeki, iz Tolmeča.. Vlada jo Posedaj dala 4000 lir, da se razdelijo medi najbolj revme prebivalce v Ukvah. Občinski stiarašine so povedali g. prefektu, kako krepko so druge vlade pomagale, g. prefekt pa je dejal:	«Vi ste bili razvajeni, in po-
trebno je, da pozabite minule čase.« Upamo pa vendar, da bo vlada še pomagala.
KOPER.
Vsako tretje mestece v Istri ima svojo srednjo šolo. Pa še jih ni bilo dovolj. Te dni so odprli realko v Rovinju. Bog zna, če se ne odpre visoka šola na Tinjanu! V Idriji pa, ki je zares večje mesto ih potrebuje srednje šole ko berač kruha, se šole zaprejo. Narobe svet!
Mlad iredentist.
T,e dni je imelo športno društvo «Edera» svojo slavlje. Na zborovanju je govornik pripovedoval o iredentističnem dejanju Karla Ferluge iz leta 1910. Imel je tačas 16 let. Bilo je na plesu Lege Nazionale v tržaškem gledališču Rossetti. Plesala je tudi maska, ki je imela laški trobojini znak na prsih. Avstrijski policijski komisar je to videl in je jezno šel nad plesalko. Mladi Ferluga, ki je sovražil Avstrijo, je stopil vmes im je z rokami prelomil komisarjevo sabljo. Ferluga je bil obsojen na dve leti ječe. Ko je prebil kazen in je prišel na svobodo, je Ferluga le še bolj deloval proti tedanji državi.
Minski škof za pouk v materinem jeziku
Trentinski škof Emdricci je izdal 15. aprila 1912 na duhovnike svoje škofije okrožnico, ki jo bodo s pridom brali naši starši, učitelji, duhovniki im sploh vsi naši rojaki. Okrožnica pravi :
Raznarodovanje je nemoralno.
«Raznarodovanje dežele pomeni ne-le greh proti maturmi pravici, ampak tudi proti pozitivnemu pravu; zakaj raznarodovanje silno škoduje krščanski vzgoji mladine. Že poganski učenjak Aristoteles je imenoval jezik «or]ganum disciplimae«, to je sredstvo za pouk in vzgojo. Materni jezik je neizogibno sredstvo, da ž njim poučujemo otroke v vzvišenih resnicah, da govorimo otrokom na srce in da jih usposobimo za čednostno življenje.
Duhovniki ne morejo molčati.
Mi, ki moramo skrbeti za versko-nravno blaginjo prihodnjih rodov, ne moremo ostati ravnodušni spričo poskusov raznarodovanja, zlasti ko gre za prvo vzgojo v ljudskih šolah.
Odgovornost starišev.
Nič manj težko odgovornost imajo v tej reči starši, ki so ravno zato dolžni, da materni jezik ohranijo in sc ga trdno držijo. Noben razlog jih ne oprosti te dolžnosti, ki jim jo je naložil naturni zakon in ki jo je potrdila Kristusova postava. Vsako drugačno ravnanje bi pomenilo oropati otroke moralne možnosti, da se vzgojijo krščanski; in krščanska vzgoja je delež, ki ga mora vsak oče zapustiti otrokom.
Korist poznanja drugih jezikov.
Na drugi strani pa je koristno, da se otroci, ko so enkrat dovršili pouk v svojem jeziku, naučijo še drugi jezik. To more biti zelo koristno v deželah, kjer živi več narodov skupaj. Toda to se mora zgoditi nla ta način, da temeljni nauk ne trpi škode. Prvi nauk in prva vzgoja pa se mora začeti in dopolniti, v materinem, jez i-ku».
Škofova okrožnica in naše razmere.
Dasiravno ni bila ta okrožnica naravnost nam namenjena, vendar spadajo' škofove besede popolnoma v naš čas in v naše razmere. Naše žene, naše matere in naši očetje morajo biti od srca hvaležni trentinskemu škofu za njegove jasne besede o dolžnosti varovanja materinega jezika.
Kmetovalci in zadruge, pozor!
Tomaževa žlindra 16-20%	■	•	L-	44.-	po	kv.
Superfosfat 15-17%.............L.	36.-	„	„
Kalijeva sol 30%................k	48.-	„	„
Kalcijcijanamid 15-16% dušika	L.	120.-	,,	,,
Franko postavno kolodvor Trst L. 1. dražja po kv; za večje količine primeren popust Na razpolago špinača, salatins?, radič, kranjska detelja, lucerna in vsa druge semena.
Sprejemajo se predbeležbe za vsakovrstne sadike, bllfe in cepljenke.
Ponudite nam drva, oglje in druge pridelke!
Kmetijsko Trgovsko Društvo Trst, via Raffineria 7, Tel. 36-75
Stab. Tip. S. Spazzal, via Commerciale 8
Iti	Ul	ii m$	pic n	g lili, si iničiiit
,,A nišk<	ISm Otvorila se je nova trgovina j 9 boncorrenza. m«™ m .mek PO na nižjih WWIBU-Ji BUlIfcM « cenah_ Za ra!5DrodajalCe tovar-s cene. — !§, • TRST - Via S. Spiridione 7.			
J. Pervania
Trsi, via Trionla £1. 3. najuljudnejše priporoča slavn. občinstvu v mestu In na deželi svojo
trgovino Jestvin
na drobno in na debelo. Cene ugodno, postrežba točna. Na željo se pošilja odjemalcem iz mesta blago franko na dom.
Kmetovalci in zadruge!
Ako želite tomaževe žlindre, superfosfata, čilskega solitra, kalijeve soli ali drugih umetnih gonjil:
Ako potrebujete posredovanj pri prodaji svojih pridelkov: Ako želite pojasnil glede ustanovitve in poslovanja hranilnic ali drugih zadrug, obrnite se na naslov:
Zadružna zveza v Gorici
Corso Verdi 37-1,
Goriški okoličani, Brici, Gorjani, Kraševci!
Kadar pridete v Gorico po opravkih, želite tudi v domačo gostilno, kjer vlada snaga in kjer se dobi dobra In poceni hrana. Kje? V gostilni ,,AL BON FURLAN*' v ulici sv. Ivana Priporoča se za obilen obisk	JOSIP	SFILIGOJ.
^lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllllllllllflllllillllllllllHIlilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^
| Izšel je ravnokar
1 LJUDSKI KOLEDAR 1924 f
| z zelo bogato vsebino In mnogimi slikami. Razen zelo | | izčrpnega pregleda čez D. 1923 Vam nudi veliko gospo- E | darskega gradiva, ki bo naše kmete - gospodarje E I 9°tovo zanimalo.
DOBITE GA ZA 2 LIRI
| v knjigarni Katoliškega tiskovnega društva v Gorici (v Dfiontovi Itiši) |
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
€aizature FoneEssm
Za praznike	kaj
Trst, via Caprin S pri Sv« Jakobu
/ ’ 'iiilijl&lbM
II’ ištete tetljifo Za deklite in (antitez
Ta stari in ta mladi ? Eleganca, trajnost, nizka cena, To troje ienaiveliega pomena. Itajvefji magacin Ima Forcetsin V ulici Eaprin.
Calzature FORCESSIN
^jiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiili^
Mali katekizem
dobite za L. 1.20
v ,,Knjigarni Katoliškega tiskovnega društva" v Gorici,
Via Carducci 2 (Montovi hiši).	„	—
^liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKinniiF'
Zobotehnični ambulatorij
TRST, Via Settefontane št. 6, 6 nad.
odprt vsak dan od 8—18 in od 15—19. Izvršujejo se hitro in točno vsa dela z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom. Slovencem 10% popusta kakor tudi plačilo na obroke. Delo zajamčeno
E(SiO!J 5CHIFFLIN, koncesij oni rani zobotelmik.
Kapital fr. frankov 20.000.000
UNION
Zasiprana glavnica v 1922. leta fr. 68.801 059 930
Garancijski fond fr, 150.000.000 - Družba ustaj^ovijena ia28- inkasirane premije fr. 107.842.633
TRST, Via Valdirivo 32
Casella postale centro 290 — Telefon št. 40-66
Ker bo glavno zastopstvo v Trstu reorganiziralo celotno ozemlje s tem, da bo ustanovilo nova zastopstva po občinah, se vabijo vse osebe, kise smatrajo za sposobne vršiti resno ta posel, da pošljejo konkretne ponudbe na našo družbo.
Družba UNION razpolaga z ogromnimi finančnimi sredstvi, ki dovoljujejo, da likvidira kar najhitreje tudi največje nesreče in vsled tega bodo agenti uživali močne provizije in morebitno tudi mesečno plačo.
JSlovo pogrebno podjetje Trst
Corso V. E. Bil, št. 47.
Prevoz mrličev na vse kraje. Raznovrstni pogrebi. Predaja vsakovrstne lesene in konvinaste krste, sveže in umetne vence, nagrobne svetilke in spioh vse mrtvaške predmete. Ima v zalogi pristne Kopačeve sveče za cerkve. Cene
zmerne, postrežba točna.	r