CELOVITE REŠITVE KIDRIČEVA 14 62380 SLOVENJ GRADEC tel.: 0602/42-626 POSLOVNA ENOTA odprti jrripA SISTEMI »I.: 061/168-8001 RAČUNALNIŠKI INŽENIRING-H1ŠA BISTRIH REŠITEV /ČOPA, Jutranje Samostojen časnik za samostojno Slovenijo INFORMACIJSKI IN TELEKOMUNIKACIJSKI SISTEMI SMART COM Njegoševa 14, Ljubljana, tel.:132 2281 SODOBNE KOMUNIKACIJE - PREDNOST USPEŠNIH TEMA DNEVA Koliko prava upošteva pra vna drža va ? Gotovo ima dr. Janez Drnovšek prav, ko trdi, da primer pravosodne ministrice Mete Zupančič sestavljajo »pozitivni« (vsebinsko utemeljeni razlogi za umik kandidature S. V Majhna za notarja) in »negativnielementi« (odločitev vrhovnega sodisča, da je ravnala formalno nezakonito). Vendar je iz enakih elementov sestavljena tudi njegova odločitev, da bo zaradi »zapletenosti primera« usodo Zupančičeve prepustil presoji poslancev v državnem zboru, ki naj z razpravo prispevajo tudi k jasnejšemu razmerju med sodno, zakonodajno in izvršno oblastjo. Dosedanje razmejevanje politike in prava je bilo namreč eden najslabše razumljenih in najmanj upoštevanih odnosov, ki naj bi veljali med različnimi vejami oblasti v Sloveniji. Vsekakor je po-zitivno da se je Drnovšek tega zavedel, negativno pa predvsem, da se je to dogajalo in se še dogaja v mandatu njegove vlade. Spoštovanje prava ni imelo nobenega bistvenega vpliva pri presoji ravnanja nekdanjega pravosodnega ministra Mihe Kozinca, ki sicer ni kršil zakonov, vendar je moral oditi zaradi politično nedopustnega vedenja, čeprav je pred tem politika upoštevala nekaj več prava, ko je presojala delo nekdanjega obrambnega ministra Janeza Janše. Taje moral zapustiti vlado, ker ni razumel, da še tako sporno ravnanje posameznika ne opravičuje uporabe nezakonitih postopkov. Danes ko je Smolnikarja zamenjal Majhen in ko mora Drnovšek z dekretom doseči nekaj, kar naj bi opravljalo pravo - ustavitev deložacij na primer - je morda drugače. Morda pa tudi ne. Skratka, zgodba, sestavljena iz različnih elementov, ki bo kmalu postala predmet politične obravnave v parlamentu. Dr Janez Drnovšek na tiskovni konferenci o interpelaciji proti Meti Zupančič, o proračunu, inflaciji in ustavitvi deložacij iz vojaških stanovanj LJUBLJANA, 29. marca - Na današnji tiskovni konferenci je predse- A" -'»a« nmr,vlla dnik vlade dr. Janez Drnovšek med drugim povedal, daje do nadaljnjega odredil ustaviti deložacije, da je bila marca najnižja mesečna inflacija doslej <0,5 odstotka), da so se v koaliciji dogovorili o ohranitvi višine proračuna na približno 510 milijard tolaijev in da bo odločitev v zvezi s pravosodno ministrico Meto Zupančič prepustil državnemu zboru. Zaradi vložene interpelacije in sorazmerno zapletega problema Drnovšek meni, da morajo o ministrici odločati poslanci. Na podlagi doslej znanih dejstev se sam ni odločil, da bi predlagal njeno zamenjavo, ta primer pa je po njegovem »splet pozitivnih in negativnih elementov«. Ministrica je imela utemeljene razloge, da je ravnala, kot je, odločitev vrhovnega sodišča pa pravi drugače, zato se po Drnovškovih besedah zastavlja zapleteno pravno vprašanje, »kaj storiti«. O tem naj odločajo poslanci državnega zbora, premier pa je prepričan, da bo vsestranska razprava koristna za delovanje in razvoj pravne države pa tudi za določanje občutljivega odnosa med izvršno oblastjo in pravosodjem oziroma za razmejevanje sodne, izvršne in zakonodajne oblasti. Ker Drnovšek želi, da bi bila ta razprava neobremenjena in argumentirana, vanjo ni hotel vnesti političnih prvin s svojo odločitvijo. Predloga za morebitno zamenjavo pravosodne ministrice še nima, sicer pa ne želi, da bi Zupančičeva »padla«, saj je na položaju šele dobrega pol leta. Liberalna demokracija Slovenije, ki ji predseduje Drnovšek, po njegovih besedah še ni zavzela for-miJnega stališča glede Zupančičeve, razprave v stranki pa »gredo v smeri«, da so za presojo ravnanja ministrice »pozitivni in negativni elementi«. Stranka naj bi oblikovala mnenje šele po širši razpravi, poslanci pa se bodo odločali po svoji vesti, meni Drnovšek. | Obljubil je, da bo vlada pripravila stališče do primera Zupančičeve, končne rešitve pa ne želi prejudicirati, čeprav je njegovo stališče, kot je povedal, mogoče razumeti tudi kot podporo ministrici. Ker gre pri presoji njenega ravnanja za »vsebinsko pravilen odnos« in za formalno sodbo vrhovnega sodišča, ki je drugačna in je ni mogoče zanemariti, tega dejstva in »kompleksnega vprašanja«, kot pravi Drnovšek, ni želel prekriti s političnim stališčem. To bi lahko kdo razumel kot poskus vlade postaviti se nad državni zbor ali nad pravosodje, je menil Drnovšek, zato je odločitev v zvezi s pravosodno ministrico Meto Zupančič prepustil državnemu zboru. Napoved državnega tožilstva, da bo pregledalo tako imenovano zadevo Majhen, po Drnovškovem zagotovilu ni vplivala na odločitev o Zupančičevi, o predsedniku parlamentarnega odbora za mednarodne odnose pa je dejal, da bo poslanski klub podprl predlog komisije za volitve, imenovanj a in administrativne zadeve - to je Lojzeta Peterleta - čeprav se bodo poslanci odločali tudi glede na argumente ob kandidaturi. Več na 2. strani. DEJAN PUŠENJAK NA PREVISU r Karikatura: Marko Kočevar MULTICOM hitri jezikovni tečaji Dunajska 20, Ljubljana, tel.: 061/13 27 203 ^ ZNANJE, KI SI GA BOSTE ZAVIDALI CELO SAMI j ■ ,AnA-ČETRTEK.30.MARCA199S • LETO XXXVII • ŠT. 74 ♦ GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: TIT DOBERŠEK • 2,60 DEM, 12 ATS, 2,50 CHF, 2000 ITL, 7« TOLARJEV Odločitev o ministrici premier prepušča DZ .. _ ... . . . _. • ._‘_i_:::_ Sneg zametel bojišča _ ... • m _ • • l _ 12 Clrln« a n AvrAivi mandalii V SREDIŠČU POZORNOSTI - Dr. Janez Drnovšek na tiskovni konferenci. (Foto: Blaž Samec) S KOMPAS HOLIDAYS ___________ NAJBOLJŠI VIRI SO IZVIRI! TEČAJI TUJIH JEZIKOV V VELIKI BRITANIJI, NA IRSKEM, MALTI, V ZDA, AVSTRIJI, NEMČIJI, ŠVICI, FRANCIJI, ŠPANIJI, ITALIJI, NA JAPONSKEM. 80 RAZLIČIC V 68-STRANSKEM KATALOGU! Telefon: 061 222 412. Mitja Gaspari napovedal oster rez r finančni sistem PORTOROŽ, 29. marca - Slovenija končuje obdobje finančnega stabiliziranja. na vrsto prihaja reševanje strukturnih problemov finančnega sistema. Bančni sistem bo treba prilagoditi konkurenčnemu okolju, zavarovalnice pa čaka letos revizija. Verjetno se bomo pri zavarovalništvu prav kmalu soočili s podobnimi težavami, kot smo se pred tremi leti pri bankah, je med drugim dejal finančni minister Mitja Gaspari na 27. simpoziju slovenskih računovodij, finančnikov in revizoijev v Portorožu. Finančni minister je napovedal nov zakon o bančništvu, ki naj bi že prihodnji teden prišel v vladno proceduro in naj bi temeljito posegel v dosedanji bančni sistem, in govoril še o problemu pre-kapTtaliziranosti slovenskih bank. Tudi tu naj bi nova napovedana zakonodaja prinesla spremembe. Banke, ki imajo koeficient ustreznosti nad 16 odstotkov, naj ne bi imele več možnosti za dodatno kapitalizacijo z emitiranjem delnic, vendar bi lahko bilančno vsoto večale drugače, na primer z združevanjem. Agencija za sanacijo bank naj bi počasi prenehala delati. Po končani sanaciji mariborske in ljubljanske banke naj bi vlogo urejevalca solventnosti bank kot nekakšen kurator prevzela centralna banka. Do možnosti, ki jo je država ponudila bankam in podjetjem pri restrukturiranju dolgov, ki so nastali med zelo visokimi obrestnimi merami in izgubami premoženja, banke vsaj za zdaj v glavnem ostajajo indiferentne. Vlada razmišlja, da bi jih v to prisilila. Nekaj olajšav je že ponudila tudi na davčnem področju, na primer šestmesečni odlog plačila prispevkov, in bo to delala tudi v prihodnje. Napovedal je še postopno de-zindeksacijo. Počasi naj bi prišlo do enotne obrestne mere, v kateri naj ne bi bilo več velikega R. Toda, je dejal finančni minister, banke na to še niso pripravljene, saj bi veliki R uporabljale tudi ob ničelni inflaciji. Vlada opaža, da se z nižanjem obrestnih mer povečujejo drugi stroški najemanja posojil, zato se s centralno banko in združenjem bank dogovarja o določitvi maksimalne višine teh stroškov, je še dejal Mitja Gaspari. Več na 3. strani. GORDANA PIPAN Državni zbor sprejel zakon o sanaciji Tama Po hitrem postopku so sprejeli tudi zakona, ki omogočata financiranje gradnje avtocest LJUBLJANA, 29. marca - Državni zbor je danes opravil še tretjo obravnavo predloga zakona o ukrepih za sanacijo gospodarskega položaja Tam Maribor in njegovih odvisnih družb in Avtomon-taže AM Bus iz Ljubljane ter na koncu zakon v celoti sprejel. Povsem brez proceduralnih zapletov in vsebinskih polemik tudi danes ni šlo. Predstavniki Slovenske ljudske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov so si namreč močno prizadevali za zmanjšanje obrestnih mer za posojila bank, za katere bo jamčfia država. _ . i v , _ ir,Lr>no n TToreii in nmnonča na- ► POOBLAŠČENA DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE ◄ ► ; AKTIVA 4 ◄ 4 t NADALJUJE Z 4 i ◄ ► VPISOVANJ EM < ► CERTIFIKATOV 4 ► ► ► 4 4 -j ► 4 ► 4 ► AKTIVA 4 4 > A V A N T 4 ► ► Pridružite se več kot 25.000 PREUDARNIM SLOVENCEM IN POHITITE NA NAJBLIŽJO POŠTO. 4 4 4 i !► jkfm ■jj i T ‘ ifgL ■ 4 1 i Poslanci državnega zbora so dopoldne postavljali vprašanja in sporočali pobude vladi. Na začetku popoldanskega dela pa so po hitrem postopku brez razprave sprejeli zakona, ki omogočata financiranje gradnje avtocest v Sloveniji z denarjem iz mednarodnih posojil, in sicer zakon o soglasju Republike Slovenije družbi za gradnjo avtocest (DARS) za najetje posojil pri Evropski investicijski banki in zakon o garanciji Republike Slovenije za obveznosti iz pogodbe o najetju posojila Evropske investicijske banke za projekt gradnje slovenskih avtocest. Državni sekretar Maijan Dvornik je povedal, da zakon o soglasju temelji na petem členu zakona o Darsu in omogoča najemanje posojil ob predhodnem soglasju državnega zbora. Razložil je, da zakon ureja tako imenovani B in C tranši mednarodnega posojila za gradnjo avtocest in omogoča začetek črpanja denarja iz posojila. Povedal je, da gre za financiranje odseka avtoceste Šentjakob-Bla-govica, za katerega je predvidenih 21,4 milijona dolarjev, in za odsek Blagovica-Vransko, za katerega je predvidenih 14 milijonov dolarjev. S sprejetjem zakona o garanciji Republike Slovenije pa se je država obvezala, da bo jamčila za obveznosti iz pogodbe o najetju posojila pri Evropski investicijski banki. Več na 2. strani MARKO JAKOPEC Nadaljevanje pogajanj med Slovenijo in EU Prihodnji teden se bodo v Bruslju začela pogajanja o pridruženem članstvu BRUSELJ, 29. marca - Šestega in sedmega aprila bodo na sedežu evropske komisije v Bruslju stekla prva prava pogajanja z Evropsko unijo o našem pridruženem članstvu v tej evropski integraciji, saj so jih sredi marca ob udeležbi zunanjega ministra Zorana Thalerja s priložnostnimi nagovori le slavnostno odprli. Našo skupino pogajalcev bo vodil dr. Beno Lukman iz slovenskega veleposlaništva v Parizu. Med tako imenovanimi tehničnimi pogajanji - evropsko petnajsterico bo zastopala evropska komisija, ki se bo posvetovala s članicami EU, če se o kakem delu sporazuma ne bo mogoče sporazumeti - naj bi obravnavali predlog evropskega sporazuma, katerega besedilo je komisija predala slovenski misiji pri EU, ta pa naši vladi. Mandat za pogajanja mora potrditi še državni zbor; to naj bi se zgodilo predvidoma 5. aprila. Zaradi visokega snega so se boji polegli - Sklepi sabora o novem mandatu mirovnih sil na Hrvaškem so še stopnjevali napetost med Zagrebom in OZN OD NAŠIH DOPISNIKOV —‘ J--------x---- ZENICA, ZAGREB, 29. marca - Zaradi močnega sneženja so se spopadi na skoraj vseh bosanskih bojiščih polegli. Z Majeriče poročajo o premikih enot. Kapetan Sultan Baber, pripadnik pakistanskih modrih čelad, n«n je nedaleč od letališča Dubrava, do koder se nam je uspelo prebiti včeraj, povedal, da na Majerico prihaja več enot bosanske vojske, kot jih odhaja z nje. Opazili so tudi premike srbske pehote in tankovskih enot. Bosanski vojaki trdijo, da so uničili en srbski tank T-55, zaradi česar so se tankovsko-mehanizirane sile umaknile. Visok sneg je ustavil tudi kolone težkih vozil, ki so se prek planinskih vrhov Zrijezda in Konjuh pomikale proti Dizli. četrta točka, ki našteva razoroži- Z vlašiškega bojišča ni veliko podatkov. Srbske sile so tam začele protiofenzivo, v kateri bodo skušale spet zasesti izgubljene položaje. Pripadnike sedmega korpusa, ki se bojujejo na tem območju, je obiskal poveljnik bosanske vojske general Rasim Delič. Tudi Unprofor ne ve, kaj se dogaja na tej planini, poroča pa o povečani dejavnosti v osrednji Bosni, blizu Sarajeva. Boji potekajo tudi na frontni črti od Breze prek Ilijaša, ki je v rokah bosanskih Srbov, do Visokega. Ločitveno črto in omenjena mesta ter Travnik, Tiirbo in Bugojno obstreljujejo s topovi. Vsa pozornost je namenjena Vla-šiču, kjer se boji nadaljujejo, telefonske zveze med Travnikom, Zenico in-drugimi mesti v Bosni pa so še vedno pretrgane. V Zagrebu po dveh poteh (Unprofor in hrvaška oblast) spremljajo razvoj dogodkov v zvezi s sestavljanjem resolucije varnostnega sveta o novem mandatu mirovnih sil na Hrvaškem po 31. marcu. Na glavnem sedežu Unproforja za Hrvaško, BiH in Makedonijo v Zagrebu pravijo, da nimajo dokazov o prehodu večjega števila vojakov in orožja iz Srbije oziroma ZR Jugoslavije prek ba-tinskega mosta na okupirani del vzhodne Slavonije, kot v pismu Butrosu Galiju navaja dr. Mate Granič. V sinočnem pismu generalnemu sekretarju OZN Butrosu Galiju pa je hrvaški veleposlanik pri OZN dr. Mario Nobilo navedel 51 imen visokih častnikov iz Srbije, ki delujejo v krajini in so na plačilnem seznamu vojske ZR Jugoslavije, razen tega pa naj bi v zadnjem obdobju v krajino prispelo okoli 6000 do zob oboroženih vojakov iz Srbije. Toda Unproforjev tiskovni predstavnik Michael Williams pravi, da po zadnjih novicah iz New Yorka kar 13 članic varnostnega sveta podpira poročilo Butrosa Galija o novem mandatu mirovnih sil na Hrvaškem, ki pa ga Zagreb v celoti zavrača. Sinočnji sklepi poslanskega doma sabora so napetost med Zagrebom in New Yorkom stopnjevali do vrelišča, posebno tev vseh oboroženih skupin v krajini, umik okupacijskih sil, vrnitev pregnancev, varnost za vse ljudi, ki so pred srbsko okupacijo živeli v tako imenovani Srbski republiki krajini, oblikovanje lokalne policije po nacionalnem ključu in uresničitev dosedanjih resolucij varnostnega sveta. Zato so sinoči veleposlaniki petih držav skupine za stike umaknili z dnevnega reda varnostnega sveta razpravo o osnutku resolucije o novem mandatu mirovnih sil na Hrvaškem, hrvaški zunanji minister dr. Mate Granič pa pravi, da so sveže novice iz New Yorka bolj optimistične, kot je še kazalo na začetku tedna. V Zagrebu menijo, da so sestavljavce resolucije prepričali zlasti z dokazi o nemotenem prehodu Miloševičeve vojske v krajino, ustrezna zaščita hrvaške državne meje na okupiranih območjih pa je eden glavnih pogojev za hrvaško soglasje k novemu mandatu mirovnih sil. ZDRAVKO LATAL PETER POTOČNIK DANES V DELU AS ASISTENT d.o.o. Teb 062/224-432, 062/223-771 (209,312) TEČAJI TUJIH JEZIKOV NA MEDNARODNIH ŠOLAH KATALOG 1995 • Aprila se bo plin pocenil Vesela novica za uprabnike zemelj-sitega plina stran 3 • Šolstvo - Vloga ravnatelja — Zasebno šolstvo - Prijetno učenje jezikov stran S KULTURA • Ministrstvo za kulturo in muzeji podpisali pogodbo IHje muzeji bodo naposled le dobili prostore na Metelkovi stran 8 KNJIŽEVNI GLISTI - Ob dnevu knjig za otroke - Dragocena knjiga o (starejšem) slovenskem založništvu strani 9“‘12 - Ob morju so zmerni optimisti - Sestavite si svoj »lego dopust« strani X3~15 Delo& Dom strani 17—48 Lepa zmaga slovenskih nogometašev Odstopil avstrijski finančni minister DUNAJ, 29. marca (STA/APA) — Avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzky je danes na tiskovni konferenci na Dunaju sporočil, da je na svojo željo odstopil finančni minister Ferdinand Lacina. 52-Ie-tni Lacina, ki je bil finančni minister od leta 1986 naprej, bo ostal na položaju do sprejetja proračuna za letošnj leto, predvidoma do 6. aprila. SNEG V SARAJEVU - Fanta na fotografiji se obmetavata s snegom na Sarajevu. (Foto: EPA) muslimanskem pokopališču v PA N N A PRODAJA in SERVIS 061/225 426 mobitel 061/12 51288 27.1 T l'OI>l Sl. I GODNI KRI Dl 11 Vse naše moči TELING Teleinformacijski sistemi in storitve NAŠ NOVI NASLOV Ljubljanska cesta 24a 64 000 KRANJ Telefon: 064 2Z 32 69 Telefaks: 064 22 32 SO V.Vfc\ kar potrebujete za dobre komunikacije Celje V sejemsko mesto 6. sejem AVTO IN VZDRŽEVANJE 4.-9.4745 f ) CBJSIO SEJEM ORACLEVVARE * enostavnost in 100% zanesljivost * 100% zaščita podatkov ___4 •prihranek na času in povsfiana produktivnost Mrežni programski paket dobita na naslovu: Unicom d.o.o., Letališka 33, LJUBLJANA Tel.: 1404 111, faks: 1404 092 37.563* RAZLOGOV ZA NAKUP AVTOMOBILA LADA * število registriranih avtomobilov LADA v Sloveniji PRI NAKUPU AVTOMOBILA LADA SAMARA LAHKO IZBIRATE NASLEDNJO DODATNO OPREMO KOVINSKA BARVA SONČNA STREHA J OPREMA L t% ' ALU PLATIŠČA MRm AVTORADIO PIONEER Z ZV0( BRISALCI ŽAROMETOV Gorenjski^lanlM HAŠČEINI PRODAJALCI: CEUE: Avlo Coljo. 34*271. Aviomolor. 24- 211 .JESENICE. Avlof,— »4. KOČEVJE: Rožalkomcrc. 851- 113. KOPER: Avtopluv 34*621. KRANJ Avlolrado. 242*1 i JANA: Avtoline. 12-31*141. Avlomarkcl. 161*35*25. Aviomcrkur. 13*26*121. Inlordasv 1. HB0R AMomolor. 1U1-676. A\to Scrhinck. 411-14N. Prolada. 3S-4M. Jacinlič Avlolrtovina.Mftj l!KA. Novoichna. 581*97. Ml RSKA SOBOTA. Agrosorvis. 21*630. NOVO MESTO: Vm*«! to PTI J. Polov ia avto: 776-311. RAVNE: Aviomolor. 321-151. ROCi. SLATINA:. Aviolukv, MMj 2. stran ★ DELO DRŽAVNI ZBOR O REŠEVANJU MARIBORSKEGA TAMA Zakon o sanaciji naposled sprejet po hitrem postopku Brez proceduralnih in vsebinskih zapletov tudi tokrat ni šlo - Več amand majev k zakonu - Od 60 navzočih je za zakon glasovalo 49 poslancev LJUBLJANA, 29. marca - Zbor se je popoldne po hitrem postopku lotil tretje obravnave predloga zakona o sanaciji Tama in ga na koncu po precejšnjih vsebinskih in proceduralnih zapletih tudi sprejel. Od 60 navzočih je za zakon glasovalo 49 poslancev, trije pa so bili proti. dopolnilom, ki je bilo na koncu sprejeto, so k temu členu dodali še »vendar ne več kot R+ll odstotkov«. Najbolj se je zapletlo Poslanska skupina SKD je k drugemu členu vložila dopolnilo, s katerim se je zavzela za znižanje obrestne mere, kijih bo Republika Slovenija jamčila bankam, podpisnicam sporazuma za odplačilo odobrenih posojil kreditojemalcem, danih za restrukturira-nje njihovih obveznosti, z R+20 na R+15. Jože Jagodnik (ZLSD) je temu dopolnili nasprotoval, saj naj bi bil v nasprotju s sporazumom bank o pogojih, pod katerimi so pripravljene sodelovati v sanaciji Tama. Stane Frim (SKD) je v imenu predlagateljev povedal, da s tako obrestno mero v zakonu rešujejo banke in ne podjetja. Dopolnilo je bilo nato po glasovanju 30 za in 30 proti zavrnjeno. Zbor je nato podprl dopolnilo SLS, s katerim so državo zavezali, da bo v skladu s poroštveno pogodbo, namesto prejšnjih 100 odstotkov, morala poravnati le 80 odstotkov terjatev danih posojil. Živahna razprava se je razvila ob dopolnilu Ljudske stranke k desetemu členu, ki pravi, da se od dneva uveljavitve tega zakona uporablja obrestna mera, ki velja za prvovrstne komitente bank, ki jo kvartalno ugotavlja banka Slovenije za dolgoročna posojila. Z pri dopolnilu k istemu členu, ki ga je vložila poslanska skupina SKD in je bilo že prej sprejeto k tretjemu členu, v njem pa se je zavzemala, da bi obrestno mero zmanjšali še za tri indeksne točke. Milan Baškovič iz sekretariata za zakonodajo je namreč razložil, da dopolnila proceduralno ni mogoče sprejeti, zaradi načina, kako je bil vložen. S tem je sprožil plaz nasprotovanj poslancev ljudske stranke in krščanskih demokratov, češ da je Baškovičeva razlaga povsem napačna in je namenjena načrtnemu zavajanju poslancev državnega zbora.Trdili so, da je dopolnilo povsem korektno vloženo in je treba o njem glasovati. Predsedujoči zbora dr. Vladimir Topler dopolnila namreč ni hotel dati na glasovanje. Breda Pečan (ZLSD) je menila, da bi s sprejetjem dopolnila v zakon vnesli obrestno mero R+8, s tem pa bi res učinkovito odgnali vse banke iz sanacije podjetja. Po dolgotrajnih razpravah in očitkih predsedujočemu, da vodi sejo v nasprotju s poslovnikom, ker noče dati dopolnila na glasovanje, je Topler Obvestilo združenja proti spolnem zlorabljanju LJUBLJANA. 29. marca - Združenje proti spolnemu zlorabljanju bo v kratkem ustanovilo telefon za pomoč žrtvam spolnih zlorab. Kdor želi delati kot prostovoljni svetovalec, vendar najmanj za tri mesece, lahko pokliče vsako sredo od 18.00 do 20.30 na tel. 159 74 75 - Združenje proti spolnemu zlorabljanju ali se v društvu oglasi osebno. Še posebno se obračajo na odrasle, žrtve spolnih zlorab v otroštvu, ki bi lahko najbolj pomagali tistim, ki iščejo pomoč. ( C. R.) TV Demo v Kamnici KAMNICA, 29. marca - V Rošpohu pri Kamnici bo poslej deloval nov TV-studio. ki so ga ustanovitelji in hkrati financerji, belgijska nevladna in humanitarna organizacija Causes communes, poimenovali TV Demo. V kamniškem studiu, ki so ga na sinočnji otvoritvi poimenovali tudi Begunska televizija, bo delalo pet ljudi, štiije iz Bosne in en Francoz, kot nam je povedala ena od vodij Jasna Dukič, pa bo projekt trajal leto dni. Enkrat na mesec bodo pripravili 52-minutno oddajo s prispevki iz mnogih mest iz Bosne, Hrvaške, Srbije in Italije. »To je začetek interregionalne televizije, v ospredju njenega zanimanja pa je človek,« je dejala Jasna Dukič. Begunska TV ali studio Demo se povezuje s kabelskimi tv sistemi in prek njih bo predvajala tudi svoje prve oddaje. (M. S.) Sobočani zahtevajo obvoznico MURSKA SOBOTA. 29. marca - Tudi soboški župan Andrej Gerenčer je poslal pismo prometnemu ministrstvu, v katerem posreduje zahteve prebivalcev Cankarje ulice po takojšnji omejitvi hitrosti in prepovedi nočne vožnje po tej mestni ulici, po kateri teče ves tovorni promet proti dolgovaškemu mejnemu prehodu z Madžarsko. Župan v pismu opozarja, da težki tovornjaki povzročajo veliko škodo. Stene starih hiš so popokale, z novejših pa odpada omet. Prebivalci Cankarjeve zahtevajo tudi takojšen začetek izdelave študije za gradnjo mestne obvoznice. Če predstavniki prometnega ministrstva ne bodo prišli na pogovor v Mursko Soboto in če bodo nasprotovali predlaganim kratkoročnim rešitvam za ureditev prometa na Cankarjevi ulici, bodo njeni prebivalci v aprilu uresničili napovedano grožnjo o njenem zaprtju za ves promet. Njihove zahteve v celoti podpira tudi občinski svet. (I. G. ) Več denarja za Tehnološko razvojni sklad LJUBLJANA, 29. marca - Tehnološko razvojni sklad Slovenije, ki je bil ustanovljen v lani, je že podprl 10 tehnološko-razvojnih projektov, še toliko pa jih je v zadnji fazi dogovorov (za vse naj bi skupno namenili 3 milijone mark sredstev sklada), še veliko nosilcev razvojno zanimivih tehnologij pa se poteguje za vključitev v program sklada. Od njegovih lanskih sredstev je po besedah direktorja Jožeta Šlandra na voljo še približno milijon mark. toda letos se mu obeta iz zakonsko določenega deleža privatizacijskih sredstev še veliko večji priliv denaija. Ta naj bi znašal kakih 16 milijonov mark, kar bo skladu omogočilo, da bo v polni meri zaživel kot razvojnospodbujevaina agencija. Vendar se bo denar najprej stekal v mnistrstvo za znanost in tehnologijo in če ga bo dovolj,bodo z njim - po predvidevanjih - ob tehnološkem skladu omogočili tudi izpeljavo drugih tehnološko- razvojnih ciljev. ( J. K.) S stavko do zasluženega? JESENICE. 29. marca - Sindikat SKEI in sindikat Neoc visnost v jeseniški železarski družbi Seiko d. o. o. sta predsednika nadzornega odbora koncerna Slovenske železarne Jožeta Hujsa obvestila, da delavci vključno s četrtkom zahtevajo vso plačo in nadomestila za prevoz in prehrano na delu za februar, ter nadomestila za prevoz in prehrano za januar. Če zahtevam delavcev ne bo ugodeno, sindikata za v petek zjutraj napovedujeta stavko. (V.F.) preveril svoje ravnanje z glasovanjem in od večine poslancev dobil podporo za svoje poteze. Sekretariat za zakonodajo je na koncu ugotovil neskladnost zakona v tretjem členu, h kateremu sta bili sprejeti dopolnili o obrestni meri R+ll in njeno zmanjšanje še za tri indeksne točke. Vlada je v uskladitvenem dopolnilu predlagala črtanje dopolnila o zmanjšanju za tri indeksne točke, kar je povzročilo nasprotovanje ljudske stranke in krščanskih demokratov. Večkrat so predlagali sklic seje matičnega delovnega telesa, vendar je večina to vsakič zavrnila. Po ponovnih daljših proceduralnih zapletih je zbor sprejel uskladitveno dopolnilo, ki ga je predlagala vlada, nato pa še zakon v celoti. MARKO JAKOPEC Četrtek, 30. marca 1995 Pojasnilo V časopisu Delo je dne 29. 3. 1995 na prvi strani objavljen članek pod naslovom Podjetja bodo vplačevala manj davka od dobička novinarjev Gordane Pipan in Marka Jakopca. V članku je med drugim navedeno: »Nižja obdavčitev dobička, ki jo prinašajo danes sprejete spremembe, bo veljala tudi za lansko poslovno leto, medtem ko bodo druge bonitete, na primer večje priznavanje donacij v zmanjševanje davčne osnove, veljale šele za letos.« Zaradi korektnega obveščanja javnosti sporoča ministrstvo za finance, da se določbe tega zakona uporabljajo tudi pri obračunu davka od dobička pravnih oseb za leto 1994, razen določb drugega odstavka 4. in 7. člena tega zakona, ki urejata obdavčevanje rezervacij pri bankah in hranilnicah ter obresti od vrednostnih papirjev. Računalniški tečaji 061 13-26-202 IVI ličar-o Ad.a ORU TISKOVNA KONFERENCA DR. JANEZA DRNOVŠKA Premier pričakuje pomoč ministrov pri proračunu Ministri morajo spoštovati sklepe vlade, če želijo ostati na položaju — Vlada pripravlja izboljšave za delovanje gospodarstva in izvoznikov LJUBLJANA, 29. marca - Vlada se je v zadnjem času posvečala predvsem proračunu in ga v nedeljo tudi sprejela v predvideni višini približno 510 milijard toiaijev. Letošnje sprejemanje je bUo po Drnovškovih besedah zaradi novih obremenitev težje od lanskega, saj je Mio treba napraviti krčenja v posameznih ministrstvih. V vladi so zadovoljni, da jim je uskladitev uspela, v koaliciji pa so se dogovorili, da bodo stranke tudi v parlamentarni razpravi obdržale predvideno višino proračuna. V PARLAMENTU - Thm je pod streho, o pokojninah pa kdaj drugič, ali ne, kolega Sisinger? (Foto: Blaž Samecj Ob usklajevanju razdeljevanja proračunskega denarja smo imeli opravka s šestnajstimi nezadovoljnimi ministri, je povedal Drnovšek, saj so vsi želeli več sredstev. Vendar se bodo morali nekateri med njimi sprijazniti, da svoje promocije ne bodo mogli delati s proračunskim denarjem. Od ministrov tudi pričakuje »konstruktivno delovanje« in pomoč pri sprejemanju proračuna. Po njegovem ministri ne morejo delovati proti vladi, ampak morajo spoštovati njene sklepe, če želijo še naprej ostati na tem položaju. Premier je namreč prepričan, da »ne rabimo ministrov, ki ne razumejo, da ne morejo porabiti več sredstev od teh, ki so na razpolago«. Indeks kmetijskega ministrstva zanj ni tako slab oziroma je »kar ugoden«, tako da ta dejavnost ne bo prizadeta zaradi denarja, namenjenega ministrstvu. Vlada pa se ne strinja z visokimi proračunskimi deleži za zunajvladne institucije, kot je na primer državni zbor. Vendar zaradi svojih pristojnosti lahko o tem pove le svoje mnenje, odločitev pa mora prepustiti poslancem. Po Drnovškovih zagotovilih so tudi temeljni elementi socialnega sporazuma usklajeni s sindikati in delodajalci. Tako naj bi v petek Lokalna samouprava ni bila dovolj domišljena Rekordno število pobud in predlogov za presojo ustavnosti in zakonitosti sprejetih odločitev BRDO PRI KRANJU, 29. marca - Aktualni problemi reforme lokalne samouprave in uprave na lokalni ravni so bili tema današnjega posveta, ki sta ga za župane, predsednike občinskih svetov in v. d. načelnike upravnih enot pripravila Inštitut za javno upravo pri pravni fakulteti in slovensko društvo za upravne znanosti. Dopoldanski del posveta so izpolnili štiije uvodnicaiji, dr. Gorazd Trpin, dr. Tone Jerovšek, dr. Dušan Plut in zakonodajni minister Lojze Janko, popoldanski pa je bil namenjen vprašanjem, na katera so odgovarjali strokovnjaki. Dr. Trpin je ugotovil, da obe področji, katerih reforma teče sočasno, še vedno nista v celoti normativno urejeni oziroma sta urejeni premalo domišljeno, kot na primer zakon o lokalni samoupravi, ki je bil že nekajkrat spremenjen. Dr. Jerovšek je o lokalni samoupravi govoril v luči delitve oblasti in tudi skozi delo ustavnega sodišča, ki po trinajstih sejah in temeljitem študiju primerljivih sistemov še vedno ni odločilo o 101. členu zakona o upravi (prenos pristojnosti z občin na državo). Zato pa je prav o vprašanjih lokalne samouprave sprejelo že veliko odločitev, saj je bilo za presojo ustavnosti in zakonitosti zakonov za to področje vloženih 130 pobud. Številka pomeni evropski, če ne še večji rekord, • • Za delovanje Gerlancevih trojk ni zakonske podlage Je NSZS uspelo registrirati varnostno agencijo in legalizirati delovanje trojk? - Demanti Boža Trudna VELENJE, LJUBLJANA, 29. marca - Na gnal socialna zveza Slovenije je napovedala začetek delovanja tako imenovanih Gerlancevih trojk. Iz njihovega sporočila je razvidno, daje NSZS uspelo registrirati svojo lastno varnostno agencijo, kar naj bi pomenilo, da bo delovanje trojk legalno. Začele naj bi delovati 8. aprila, in sicer v Mariboru, Ljubljani, Velenju in na Jesenicah, delo pa bodo opravljale na podlagi naročil podjetnikov, skupnosti stanovalcev in drugih državljanov. Prvak NSZS Matjaž Gerlanc je pojasnil, da so vsi člani trojk ustrezno usposobljeni, saj jih je uril trener, ki to počne tudi s slovenskimi policisti. V začetku bo v varnostni službi NSZS 15 profesionalcev, mariborsko ekipo bo vodil Boris Krajnc, jeseniško-lju-bljansko Jože Luznar, velenjsko pa Boris Mastnak. O morebitni širitvi delovanja trojk pa bo v nedeljo razpravljal akcijski odbor NSZS. Ob napovedih Nacional socialne zveze Slovenije in njenega predsednika, da naj bi t. i. Gerlančeve trojke začele delovati najkasneje 8. aprila, je tiskovni predstavnik notranjega ministrstva Božo Truden povedal za Slovensko tiskovno agencijo, da trojke ne bodo smele patruljirati, ker za to ni zakonske podlage. Če bi patruljirale, bi tako opravljale eno od policijskih nalog, vendar s to razliko, da ne bi bile pod nadzorom države, kar pa policija je, je pojasnil Truden in dodal, da gre pri varnostnih službah, ki jih je v Sloveniji že precej, za varovanje konkretnega objekta ali osebe. Uidi v tem primeru varnostniki nimajo pravice posredovati, razen z lažjimi sredstvi, kadar pride do neposrednega napada na varovano osebo, sicer pa morajo vedno poklicati policijo. V današnjem sporočilu NSZS pa piše, da naj bi trojke »najkasneje« z 8. aprilom začele delovati v Mariboru, Ljubljani, Velenju in na Jesenicah, »in to na podlagi naročil podjetnikov, skupnosti stanovalcev ipd.«. VILI EINSPIELER in STA kaže pa tudi na neustavnost in nezakonitost sprejetih odločitev. In potrjuje, da imamo le trivialno predstavo o delitvi oblasti na tri veje, v resnici pa sta zakonodajna in izvršilna oblast za istimi okopi in ključni nosilec odločanja je politična struktura, ki ima v rokah koalicijo. Lojze Janko je pojasnil, da obilica dela in naglica povzročata tudi napake, ker pa je uvajanje lokalne samouprave daljši proces, bo te mogoče odpraviti. Dr. Dušan Plut pa se je osredotočil na regionalizem, tudi v evropskem prostoru. Ko gre za Slovenijo, bi morali regionalizem določiti že v ustavi, in če ga v praksi ne bo, se bo krepil centralizem države, hkrati pa se bodo večale razlike v razvitosti posameznih območij. J. T. Nepoznavanje ali oghišelost Tiskovna konferenca Sveta invalidskih organizacij Slovenije o pripombah k vladnemu odgovoru DZ o zagotavljanju socialne varnosti invalidnih oseb LJUBLJANA, 29. marca - Svet invalidskih organizacij Slovenije (SIOS) je danes sklical tiskovno konferenco zaradi pripomb, ki jih ima do vladnega odgovora državnemu zboru o zagotavljanju socialne varnosti invalidnih ljudi v Sloveniji. Ministrstvo za delo, družino ih socialne zadeve, ki je pripravilo informacijo, je pri pripravi popolnoma izključilo svet invalidskih organizacij, celo vladnega urada za invalide ni povabilo k sodelovanju. Informacija, ki metodološko in vsebinsko ni usklajena z razvojnim konceptom strategije invalidskega varstva v Sloveniji, ni popolna, v številnih segmentih napačna, njen namen ni jasen, vsekakor pa ni odgovor na zahtevo državnega zbora, so splošne ugotovitve SIOS. Svet bo izoblikoval svoja stališča, ki jih bo posredoval prek komisije za vprašanja invalidov pri DZ, v kritični razpravi pa so ugotovili, da informacija obravnava samo podatke na makronivoju, zaradi česar ni videti dejanskega položaja invalidov, posebno najbolj prizadetih skupin. Invalidske organizacije so ministrstvu pravočasno in pisno posredovale informacije, ki jih ministrstvo ni upoštevalo, je dejal predsednik SIOS Boris Šuštaršič in poudaril, da vladni ura- dniki s takimi poročili samo kažejo, kako obvladajo situacijo. Informacija ne načenja nekaterih bistvenih vprašanj, kot je vključevanje Slovenije in slovenskih invalidov v Helios, organizacijo pri Evropski uniji. Nejasna je izvajalska vloga invalidskih organizacij pri različnih javnih službah, informacija ne govori o izvajanju zakona o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih ljudi in o razmerju invalidskega varstva do splošne državne socialne politike, prav tako je izpuščena problematika gradnje socialnih in neprofitnih stanovanj in financiranje objektov za neodvisno življenje invalidov. Poslanci ničesar ne bodo zvedeli o problemih invalidov zaradi odpravljanja ekonomskih olajšav in šifre dejavnosti za invalidska podjetja, ki jim vsiljujejo šifro dejavnosti socialnega varstva, o izjemnih težavah invalidnih študentov, o posebnih državljanskih pravicah invalidov, ki so povezane s preprečevanjem različnih oblik diskriminacije, o neurejenosti klasifikacije invalidnosti itd. Vlada naj spodbudi rodnost Sindikat Neodvisnost podpira podaljšanje porodniškega dopusta - Kritika vladnega urada za žensko politiko in ministrice za delo Rine Klinar LJUBLJANA, 29. marca - Vodstvo KNSS - Neodvisnost podpira podaljšanje porodniškega dopusta za nego in varstvo otroka na tri leta. Matičnemu parlamentarnemu odboru še predlagajo, naj se obvezni predporodni dopust s sedanjih 28 podaljša na 60 dni, kar bi bilo za zensko potrebno iz zdravstvenih razlogov. Dopust za nego in varstvo otroka naj bo uveljavljen kot pravica matere in očeta, ne pa kot obveznost, je na današnji tiskovni konferenci dejala podpredsednica sindikata Alenka Orel. Tako bi se starši v družinah, kjer obstajajo drugačni načini varstva otrok, lahko prostovoljno odločili za predčasno polno ali delno zaposlitev s priznano polno pokojninsko dobo. Poleg ureditve porodniškega dopusta bi morala država urediti primerno denarno nadomestilo za zaposlene in nezaposlene matere najmanj v višini minimalne plače. Da bi izboljšali demografsko podobo Slovenije bi morali omogočiti večje davčne olajšave za družine z več otroki, uvesti popuste pri nakupu družinskih stanovanj in stanarinah, povišati otroške dodatke, odpraviti davke za otroško konfekcijo in hrano. Vlada naj bi v najkrajšem času pripravila paket ukrepov, s katerimi bi po vzoru zahodnoevropskih držav stimulirali večjo rodnost. V Neodvisnosti so prepričani, da se vladni urad za žensko politiko, ki ga vodi Vera Kozmik iz LDS, ni ustrezno odzval na njihove zahteve in zahteve drugih sindikatov, da naj bi v podjetjih, na delovnih mestih, spoznali, s kakšnimi težavami se spopadajo ženske. V uradu naj bi namesto pisarniškega izbrali terensko delo. Spoznali bi, da ženske niso tako enakopravne in da si namesto mrtvih otrok, ki so predstavljeni na ideološko obarvanih uradovih plakatih ob mednarodnem letu družine (angelčki), želijo živih otrok. Bogomir Ličof in Edo Kržišnik sta opozorila, da zaposlene ženske že zjutraj prihajajo preutrujene v podjetja. Ponekod, denimo v kovinskopredelovalni industriji, kot je podjetje Lama na Dekanih, brez dovoljenja republiške inšpekcije za delo poteka nočno delo žensk; v podjetjih tekstilne industrije ženske silijo k nadurnemu delu, ne da bi jim povedali, kako bo plačano. Vsega tega v vladnem uradu, čeprav je bil ustanovljen s tem namenom, ne vidijo in ne ukrepajo, menijo v Neodvisnosti. Kaj delajo institucije za socialne zadeve in nadzor, je vprašal Bogomir Ličof in dodal, da ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve od nastopa ministrice Rine Klinar ni izdalo niti ene odredbe, ki bi prispevala k zmanjšanju brezposelnosti, k povečanju minimalnih plač, da bi omogočile človeka dostojno življenje. Inšpekcijam za delo primanjkuje inšpektorjev, zato so neučinkovite; socialna in delovna sodišča so zasuta s tožbami delavcev; kršijo se zakoni, kolektivne pogodbe in dogovori. Če bi te zadeve reševali sindikati s stavkami, bi morali vsak dan stavkati, je še pribil Ličof. Neodvisnost pričakuje od ministrstva, da bo dalo v proceduro zakone o minimalni plači, delovnih razmerjih, varnosti pri delu in druge. Po njihovem se upravičeno sprašujejo, kaj počne ministrica in njeno ministrstvo, v katerem je sicer veliko zaposlenih, pa še ti delajo zadnje čase v »nevzdržnem ozračju«. JELENA GAČEŠA Aljoša Redžepovič, sekretar Zveze gluhih in naglušnih Slovenije je pojasnil, da po sedanji zakonodaji, ki je povzetek stare jugoslovanske, še vedno veljajo razlike med klasifikacijo invalidnosti. Invalid s telesno okvaro, ki nastane na delovnem mestu, dobiva nadomestilo, če pa se z njo rodi, po tej kvalifikaciji do nadomestila ni upravičen. To ni v skladu s svetovno klasifikacijo ZN, ki odpravlja razlikovanje telesnih okvar. Poleg tega so v vladni informaciji tudi nepravilnosti: ne drži na primer, da imajo vsi invalidi pravico do ustreznih tehničnih in ortopedskih pripomočkov brez doplačila. Gluhi denimo nimajo nobene brezplačne pravice do ortopedskih pripomočkov. V svetu imajo invalidi pravico do brezplačnih prevozov, telefona..., pri nas jo nekateri imajo, drugi pa ne. Svet invalidskih organizacij ugotavlja, da ministrstvo za družino ne pozna vsakodnevne problematike invalidov ali pa je noče videti, zato je pripravilo tako informacijo, ki je zameglila pravo podobo razmer, v katerih živijo slovenski invalidi. LADA ZEI podpisali socialni sporazum in dogovor o politiki plač. Pričakuje, da bo podpis sporazuma omogočil nadaljevanje normalnega funkcioniranja gospodarstva brez socialnih napetosti in konfliktov. Vlada namreč želi ohraniti približno 5-odstotno rast družbenega proizvoda, medtem ko naj bi rast osebnih dohodkov omejili med nič in 2 odstotka, odvisno od rezultatov posameznih podjetij. Poleg tega so odločeni nadaljevati protiinflacijsko politiko. Podatki potrjujejo pričakovanja, pravi Drnovšek, saj je bila marčna inflacija (0,5 odstotka) najnižja od vseh dosedanjih mesečnih. V vladi pripravljajo še dodatne izboljšave za funkcioniranje gospodarstva. Po Drnovškovih besedah so to zakon o obrestni meri, postopna dezindeksacija, odprava • Predsednik Drnovšek je na današnji tiskovni konferenci tudi napovedal, da bo poslanski klub LDS v parlamentu podprl kandidaturo prvaka SKD Lojzeta Peterleta za predsednika parlamentarnega odbora za mednarodne odnose. velikega R. dodatne izboljšave v izvoznem kreditiranju in zakon o odložitvi plačila davkov in prispevkov za nekatera podjetja, zlasti za izvoznike. Drnovšek je zagotovil, da vlada ni zainteresirana za prevzemanje velikih podjetij v državno last. vendar so prehodne rešitve nujne za preprečevanje negativnih posledic. V vladi iščejo možnosti prodaje, privatizacije oziroma razbremenitve tudi za tista podjetja, ki so že v državni lasti, kot so Slovenske železarne, saj, kot pravi premier, država ni dober gospodar. Danes je naročil obrambnemu ministrstvu, naj do nadaljnega ustavi deložacije. O tej temi bodo najprej razpravljali na političnem kolegiju, potem pa še na vladi, kjer bodo poskusili najti rešitev za probleme. Drnovšek se je spomnil, da so se že pred časom odločili za selektivno obravnavo teh vprašanj. Ko je namreč nekdanja JLA odhajala iz Slovenije, so stanovanja iz »špekulativnih razlogov« podeljevali ljudem, ki jih niso potrebovali, pa tudi tistim, ki so jih. Zato, meni predsednik vlade, je treba vsak konkreten primer presojati posebej in iskati nadomestne rešitve. Ker so se po njegovem mnenju nasilne izselitve močno spolitizirala, je do nadaljnjega odredil ustavitev, da »celotno problematiko pogledamo in odločimo, kako naprej«. DEJAN PUŠENJAK Prisilne deložacije so zamrznjene samo tedaj, ko so na očeh javnosti - Poslankino pismo premieru LJUBLJANA, 29. marca - Prisilne deložacije iz vojaških stanovanj, ki so bila stanovalcem dodeljena med moratorijem, se nadaljujejo. Sodišča imajo v obravnavi še kakih 1200 nerešenih problemov, od tega jih je 300 do 400 samo iz Ljubljane. Problem je izredno odmeven, ne samo znotraj, ampak tudi zunaj meja Slovenije, kar kaže tudi zagovor, ki ga je v zvezi s tem moral imeti veleposlanik Slovenije pri Združenih narodih dr. Anton Bebler. Danica Simšič, poslanka državnega zbora, se že teden dni intenzivno trudi opozoriti na stisko deložirancev, med katerimi obrambno ministrstvo ne dela izjem, brezpogojno izseljuje celo matere tik pred porodom, samohranilke, itd. Danica Simšič je telefonsko govorila (s takrat še zdravim) ministrom Jelkom Kacinom, prek Voxa, urada za pritožbe, je predlagala, da bi o tem razpravljal politični kolegij vlade, podprla je predlog Žareta Preglja, da bi o tem razpravljal državni zbor, pisno je posredovala na ministrstvu za obrambo, predlagala sklic izredne seje odbora za zdravstvo, delo družino in socialno politiko, ponovno pisno pozvala šefa kabineta v ministrstvu za obrambo, a vse to ni obrodilo nobenega uspeha. Cinično je, ugotavlja Danica Simšič, da so posamezne deložacije začasno zamrznjene, samo če so na VPRAŠANJA POSLANCEV V DRŽAVNEM ZBORU Sitna vprašanja o sitnih temah LJUBLJANA, 29. marec - Poslanci državnega zbora so ves dopoldanski del današnjega zasedanja porabili za vprašanja in pobude vladi. kansko. Minister za notranje za- Ivo Hvalica je ministrstvo za šolstvo vprašal, kaj je storilo,, ko je Italija enostransko odpravila veljavnost diplom in akademskih nazivov, pridobljenih na naših šolah. Zanimalo ga je še, ali je Slovenija o enostranski prekinitvi mednarodne pogodbe obvestila pristojna telesa Sveta Evrope. Pavle Zgaga, državni sekretar v ministrstvu za šolstvo, je povedal, da so v sodelovanju z ministrstvom za zunanje zadeve že dan po italijanskem obvestilu, da bo začasno suspendirala veljavnost diplom, poslali v Rim protestno noto. Na sestanku v Rimu so se dogovorili, da bodo sporazum o priznavanju diplom dopolnili in posodobili. Italijanska stran je nato zavlačevala, zato je Slovenija v novi protestni noti še enkrat opozorila na enostranskost suspenza. Povedal je še, da od Italije v prihodnjih dneh pričakujejo dokončen odgovor o medsebojnem priznavanju diplom, in obljubil, da bodo o tem pripravili podrobno informacijo. Hvalica je dal tudi pobudo, da bi za nove avtomobile in za avtomobile do treh let starosti odpravili obvezne tehnične preglede. Poudaril je, da se pri teh zadevah Slovenija vede skrajno bal- deve Andrej Š'e je povedal, da je v skladu s t s-anjo zakonodajo tehnični pregled obvezen enkrat na leto. Razložil je še, da vozila v Slovenijo prihajajo iz različnih okolij, kar pomeni, da vsa ne zadovoljujejo tehničnih in varnostnih standardov. Dodal je še, da tudi v nekaterih evropskih državah zaostrujejo predpise o tehničnih pregledih. Obljubil je, da bodo pobudo kot predlagatelji podzakonskih aktov k zakonu o varnosti v cestnem prometu natančno preučili. Zmago Jelinčič (SNS) je povedal, da je koprski župan človek, ki se javno deklarira za Italijana in mimo Osimskih sporazumov širi dvojezično območje. Od ministrstev za notranje in zunanje zadeve je zahteval odgovor, kaj nameravajo storiti v zvezi s tem. Zoran Thaler, minister za zunanje zadeve, je povedal, da bodo odgovor posredovali pisno. Hkrati je Jelinčič tudi ostro protestiral zaradi dvojnih meril in diskriminacijskega odnosa podpredsednika DZ dr. Vladimirja Toplerja do poslancev Slovenske nacionalne stranke. Predsednika DZ Jožefa Školča je v pismu pro- sil, naj zadevo uredi tako na kolegiju predsedujočih kot tudi v poslanski skupini LDS, in mu hkrati predlaga, naj pri točki Poslanska vprašanje in pobude seje zbora ne vodi več omenjeni poslanec. Trgovina z orožjem še zavita v meglo Jože Jagodnik (ZLSD) je povedal, da je skupina poslancev že večkrat zastavila 27 vprašanj o domnevnem trgovanju z orožjem. Do zdaj so dobili en odgovor, ki se je izkazal za neresničnega. Vlado je vprašal, kakšna je usoda dosedanjih poročil, zakaj jih ne posreduje poslancem in ali so bile vložene kazenske ovadbe. Zahteval je tudi natančen pisni odgovor. Minister Andrej Šter je povedal, da je notranje ministrstvo pripravilo do zdaj že več odgovorov in kasneje še poročilo, s katerim so hoteli seznaniti vrhove države in ministrstev. Ugotovili so, da je za tako potezo potreben ponoven sklep vlade. Zatrdil je, da vsi postopki še niso končani. Jagodnika je nato zanimalo, kaj pomeni, da so skušali obveščati vrhove, in kaj, da mora dati vlada novo soglasje za seznanitev državnega zbora s poročili. Šter je odgovoril, da bo z novo zahtevo seznanil vlado, ki bo o tem še enkrat sklepala. Bo- ris Bogataj, državni sekretar v ministrstvu za obrambo, je povedal, da poročila še vedno pripravljajo in z njimi sproti seznanjajo vlado. Razložil je tudi, da so z nekaterimi prejšnjimi poročili seznanili posamezna delovna telesa državnega zbora. Dodal je, da je bilo do zdaj na tožilstvu vloženih pet ovadb, ki so še vedno v postopku. Tone Peršak je ministrstvo za kmetijstvo vprašal, zakaj še vedno ni uredilo komasacije kmetijskih zemljišč v domžalski občini. Hotel je še izvedeti, kaj bo počela vlada jeseni, ko naj bi začeli na tem območju graditi avtocesto. Od koga bodo sploh kupovali zemljišča, prek katerih bo avtocesta potekala, saj lastništvo ni urejeno. Minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc je podrobno razložil dosedanje postopke in povedal, da je v zvezi z razdelitvijo zemljišč iz komasacijskega sklada precej pritožb. Razložil je, da so v ministrstvih za kmetijstvo in okolje do zdaj storili vse, kar je v njuni pristojnosti. Povedal je, da so pripravljajo zakonske rešitve, ki naj bi vse postopke kar se da pospešile. Dokler zadeve namreč ne bodo urejene, ne bo mogoče odkupovati zemljišč, po katerih bo potekala avtocesta. Franc Potočnik (SLS) je vlado vprašal po prehrambni strukturi v Sloveniji, oziroma koliko in katere hrane je Slovenija lani uvozila in izvozila. Povedal je, da so državni mehanizmi za zaščito domačega kmetijstva nezadostni, kar uničuje njegovo konkurenč- nost in ogroža njegov obstoj. Zanimalo ga je še, koliko izdelkov prehrambne industrije je izdelanih v tujini, vendar iz slovenskih surovin. Minister Osterc je povedal, da bodo obširen odgovor posredovali maja kot tako imenovano zeleno poročilo, nato pa navedel nekaj številk, iz katerih je bilo razvidno, da se je za večino kmetijskih izdelkov lani povečal odkup, povečal pa se je tudi uvoz pridelkov in izdelkov prehrambne industrije. Maria Pozsonec je vprašala vlado, zakaj še ni uvedla enotne nižje cene za telefonske priključke. Povedala je, da je na demografsko ogroženem območju, kakršno je denimo Goričko, telefon izrednega pomena, zavlačevanje z uvajanjem pa kaže na odnos vlade do takih območij. Igor Umek, minister za promet in zveze, je povedal, da je različna cena telefonskih priključkov po- sledica prejšnje zakonodaje in organizacije PTT-podjetja. Prej je namreč obstajalo devet PTT-pod-jetij. Cene novih telefonskih priključkov so različne po omrežnih skupinah in so pod nadzorom vlade. DuSevni bolniki so pri nas zapostavljeni Dr. Janko Predan je povedal, da je v Sloveniji zelo slabo poskrbljeno za duševne bolnike, ki se po zdravljenju vrnejo v svoje staro okolje. Praviloma ostanejo izolirani in prepuščeni sami sebi. Ustanovljenih je bilo nekaj nevla- dnih organizacij, ki skrbijo za duševne bolnike, vendar je odnos države in še posebej lokalnih skupnosti do njih skrajno neustrezen. Tem organizacijam marsikje, predvsem v Mariboru, grozi zaprtje. Dal je pobudo, naj država vendarle poskrbi za njihovo normalno delovanje. Jano Primožič (SKD) je zanimalo, kako uspešna je vlada pri izterjavi davkov in kakšen je obseg utajevanja davkov pri nas v primerjavi z drugimi državami. Predstavnik vlade je povedal, da gre za zelo kompleksno vprašanje, na katero bodo odgovorili pisno, če bo Primožičeva to želela. Ciril Pucko (SKD) je povedal, da ga je osupnil podatek, da v eni od vojašnic slovenske vojske posluje zasebna prodajalna pijač, v kateri so cene skoraj še enkrat višje kot v trgovinah. Zanimalo ga je, kdaj je bil objavljen razpis, sestava razpisne komisije, število prijavljenih in odločitev komisije, da se prodajalno odda podjetju Mačeplast z Vrhnike. Mirko Bogataj, državni sekretar v ministrstvu za obrambo, je obljubil podroben pisni odgovor. Kaj dela metropolit v tacenskem učnem centra Jadranka Šturm - Kocjan (ZLSD) je hotela od ministra za notranje zadeve izvedeti za vse okoliščine obiska metropolita dr. Alojzija Šuštarja v učnem centru v Tacnu, Andrej Šter je povedal, da je metropolit obiskal učni center na njegovo povabilo, nadškof pa je že prej izrazil željo, da bi si ta center ogledal. Dodal je, da je bil obisk tudi dokaz odprtosti centra in prispevek k njegovem vključevanju v okolje. Kocjanova je nato povedala, da še vedno ne razume, kaj je bil osnovni namen tega obiska. Minister je nato navedel nekaj mednarodnih dokumentov o uresničevanju človekovih pravic, med katere spada tudi uresničevanje pravice do veroizpovedi. Razložil je, da gre v učnem centru za ljudi, ki ne razpolagajo v celoti s svojim delovnim in prostim časom. Miran Potrč (ZLSD) je povedal, da se na stranko obračajo nekdanji partizani ali njihovi svojci. Ti pripovedujejo, da jih nenapovedano obiskujejo kriminalisti in jih sprašujejo po njihovi dejavnosti med drugo svetovno vojno in po njej. Vlado je vprašal, ali je seznanjena s tem projektom notranjega ministrstva in ali je ob naraščajočem številu kriminalnih dejanj, od katerih mnoga ostajajo neraziskana, res pametno preiskovati dogodke izpred petdesetih let. Ali so vsa dejanja kriminalistov v skladu z zakonom, ali se ne bodo izsledki uporabili v politične namene, kaj je z zbranimi podatki, kdo jih dobiva, komu so na vpogled? Minister za notranje zadeve Andrej Šter je najprej napovedal celovit pisni odgovor, nato pa povedal, da so pravne podlage za ta dejanja Ha-aška deklaracija iz leta 1907, Ženevska konvencija iz leta 1929, ki govori o ravnanju z vojnimi uje- tniki, Londonski sporazum in Ženevska konvencija o vojnih zločinih, ki jo je Jugoslavija sprejela leta 1950. Na podlagi teh in še številnih drugih dokumentov je treba raziskovati poboje in vojne zločine, ki ne zastarajo. Na tožilstva prihaja precej ovadb, s katerimi sprožijo postopke. Opozoril je, da gre za zelo zahtevna opravila in za zelo delikatne zadeve, zato postopke praviloma vodijo izkušeni ljudje, ki se na primere še posebej pripravljajo. Potrč je nato povedal, da je dobil obsežen odgovor na vprašanje, ki ga ni postavil, namreč o pravnih podlagah, ki jih osebno dobro pozna, ni pa dobil odgovorov na konkretna vprašanja. Pričakuje podroben pisni odgovor. Breda Pečan (ZLSD) je najprej povedala, da Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji razpolaga s precej velikim premoženjem, nato pa predlagala, da bi za to in druge Cerkve uvedli ustrezen nadzor finančnega poslovanja. Ministrstvo za finance je vprašala, kdo nadzoruje finančno poslovanje Rimskokatoliške cerkve, koliko davkov plačuje in koliko denarja dobiva iz državnega proračuna. Predstavnica ministrstva za finance je povedala, da Cerkev posluje po starem zakonu o verskih skupnostih, v katerem je opredeljena kot civilnopravna oseba. Za odgovore na vsa druga vprašanja pa je povedala, da so že objavljeni v Poročevalcu državnega zbora. MARKO JAKOPEC očeh javnosti, nikakor pa v večini primerov, primer je včerajšnja deložacija družine Barukčič. Včeraj, ko je ugotovila, da politični kolegij vlade o tem ni razpravljal, kaj šele, da bi deložacije zamrznil, je neposredno pozvala predsednika vlade dr. Janeza Drnovška s pismom, v katerem ga poziva, naj pomaga rešiti občutljivo in zelo zapleteno vprašanje. Kot predsednik vlade, v katere okvir sodi ministrstvo za obrambo , ki je pobudnik sodnih postopkov za prisilno izselitev, ima moč. da se zavzame za mirno presojo o tem, v katerih primerih je mogoče skleniti najemno pogodbo ali najti drugačno rešitev za ljudi, ki redno izpolnjujejo svoje obveznosti do države. V 2. členu ustave piše, da je Slovenija socialna država, je zapisala Danica Simšič v pismu predsedniku vlade. L. Z. DELO Direktor ČZP Delo, d.o.o., glavni in odgovorni urednik Dela TIT DOBERŠEK Namestnik direktorja, glavnega odgovornega urednika Dela: odgovornega urednika i DANILO SLIVNIK Poslovni direktor: EMIL ŠUŠTAR Direktor trienja: JURE APIH Uredniki: MIŠO RENKO (centralna redakcija), MARKO PEČAUER (no- tranja politika), TONJA SLO- KA STOJAN PETER (gospodarstvo), VESO OV (zunanja politika), KOLŠEK (kultura), JA- NEZ ZADNIKAR (Književni listi), HELENA KOS (s.loven- sko dopisništvo), ŽELJKO ŠEPE- KOZINC (publicistika), BORIS JEŽ (komentarji), JANKO LO- RENCI (sobotna priloga), (3RE- 'U ‘ OR PUCELJ (znanost), JOCO ----------- - - BO- ŽNIDARŠIČ (fotografija), JAN ŠTEFANČIČ (dokumenta-El cija), BRANE MASELJ (Vikend magazin), MATIJA DERMASTJA (Delo in dom, izložbeno okno), ZI ZDENKO MATOZ (Živio), JANEZ KOVAČIČ (avtomobilizem), ALEŠ STERGAR (Poslovno Delo, finance). Četrtek, 30. marca 1995 DELO ★ stran 3 Aprila cenejši zemeljski plin LJUBLJANA, 29. marca - Ali je cilj družabnikov Petrola Zemeljski plin zagotavljanje normalne oskrbe in čim bolj sprejemljive cene ali pa zagotavljanje čim večjega dobička? To je bilo eno izmed osrednjih vprašanj na današnji seji skupščine v omenjenem podjetju, kjer so predstavniki družabnikov med drugim razpravljali o pogodbi o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Geoplin, kot se bo po novem imenoval Petrol Zemeljski plin. V predlogu omenjene pogodbe je bilo namreč predvideno, naj bi v prihodnje morebitni dobiček razporejali tako. da bi se 50 odstotkov dobička delilo na osnovi odstotnih deležev v osnovnem kapitalu, druga polovica pa bi bila odvisna od kupljenih in plačanih količin zemeljskega plina. Tak predlog je prisotne razdelil vsaj v dva tabora, in sicer na tiste, ki imajo v omenjenem podjetju svoj kapitalski delež in hkrati od njih odkupujejo velike količine plina. Za njih je bil tak predlog povsem sprejemljiv, saj bi tako dobili višje dividende, medtem ko se tisti, ki plina ne kupujejo, s takim predlogom niso strinjali. Zanimivo je, da tudi držav a kot 24,5-odstotna lastnica zemeljskega plina vztraja pri takih rešitvah. pri katerih bi tudi sama pridobila čim večje dividende. Albin Rome. direktor Zemeljskega plina, je ob tem dejal, da vlada ne bi smela vztrajati pri tem. saj bi bil dobiček v primerjavi s celotnim državnim proračunom povsem nepomemben. Komaj verjetno pa se mu zdi, da država tako rekoč iz najuspešnejšega ekološkega projekta v Sloveniji želi kovati tudi dobiček. Zanimivo je, da se predstavnik države, Boris Sovič, državni sekretar za energetiko (zaradi omenjenih nejasnosti ni imel pooblastila za glasovanje), ni odzval na take trditve, ampak je med razpravo odšel. Po dokaj burni razpravi so na koncu vendarle sprejeli sklep, naj bi v prihodnje dobiček delili na osnovi kapitalskega deleža in s tem ugodili željam vlade in trgovcev. Največ pripomb na omenjeno pogodbo pa je imel predstavnik Petrola Trgovina. Med drugim je povedal, da pri novi pogodbi ne gre zgolj za formalno pravno uskladitev z zakonom o gospodarskih družbah, ampak gre za pomembna vsebinska vprašanja vseh družbenikov. Čeprav so družbeniki danes sprejeli predlog, da Petrol Zemeljski plin svojim delavcem iz rezervnih sredstev zagotovi de- • Predvsem uporabniki zemeljskega plina so danes z olajšanjem sprejeli novico, da bo Petrol Zemeljski plin s prvim aprilom za 10 odstotkov znižal cene plina, saj so njihovi poslovni rezultati trenutno ugodni in tako odločitev lahko sprejmejo. lavske delnice v enaki vrednosti, kot jih bodo v povprečju dobili delavci, zaposleni v gospodasrstvu, je bilo to za predstavnika Petrola dokaj nejasno, saj družbeniki ne vedo, koliko predstavlja vrednost delavskih delnic, ki jo bodo povprečno dobili zaposleni. Prav tako po njihovem mnenju med dejavnostjo omenjene družbe ne sodi, denimo, finančno posredništvo, dajanje avtomobilov v najem, svetovanje o računalniški opremi in podobno. V pogodbi ni natančno opredeljenih pogojev za imenovanje glavnega direktorja in njegovega namestnika in podobno. Družbeniki so danes sprejeli sklep o tem, da država Slovenija postane 24,5-odstotna lastnica Zemeljskega plina, poleg tega pa so soglašali tudi s povečanimi ustanovnimi deleži Elektrarne Brestanica in komunalnega podjetja Novo mesto, ki sta leta 1993 v Zemeljski plin vložila dodaten kapital. FRANCI DOVČ MITJA GASPARI NAPOVEDUJE SPREMEMBE V FINANČNEM SISTEMU Zavarovalnice čaka revizija, banke pa bodo morale biti bolj konkurenčne Prihodnji teden bo v vladni proceduri novi zakon o bančništvu - Agencija za sanacijo bank naj bi prenehala delo - Letna inflacija utegne biti pod desetimi odstotki - Tako kot za revizorje licence tudi za računovodje PORTOROŽ, 29. marca - Slovenski računovodje, finančniki in revizorji bodo v prihodnjih treh dneh na že 27. simpoziju govorili pred-vsem o problemih, ki jih prinašata poslovna in davčna revizija, slednja se bo začela z delom računskega sodišča. Seveda pa so za njihovo delo pomembni tudi predpisi in spremembe, ki jih na finančnem področju pripravlja država. Kot je v uvodnem govoru povedal finančni minister Mitja Gaspari, Slovenija zdaj končuje obdobje finančnega stabiliziranja, na vrsto prihajajo strukturni problemi finančnega sistema. Bančni sistem bo treba, kot je dejal, prilagoditi konkurenčnemu okolju, korenitim spremembam se ne bo moglo izogniti tudi zavarovalništvo, ki je do zdaj poslovalo v prijetnem zatišju. Zavarovalnice letos čaka revizija, kar bo za mnoge po mnenju finančnega ministra problem. Verjetno pa se bomo prav kmalu na področju zavarovalništva soočili s podobnimi težavami kot smo se pred tremi leti pri bankah. Finančni minister je danes napovedal tudi nov zakon o bančništvu, ki naj bi že prihodnji teden prišel v vladno proceduro in naj bi tudi temeljito posegel v dosedanji bančni sistem. Pomembno je predvsem vprašanje lastnine, ki je do zdaj ostajalo nedotaknjeno. Se vedno namreč velja pravilo, da so lastniki bank predvsem njihovi glavni komitenti, ti pa so običajno tudi dolžniki. To pomeni, da se razmerja med njimi omejujejo predvsem na kreditni odnos. Večanje depozitnih obrestnih mer in relativno zaostajanje aktivnih je po Gasparijevem mnenju tisti moralni hazard, ki se lahko sprevrže Februarja so v industriji ](aj je delavsko delničarstvo delali zavzeto in živahno „ **....... _., „ Izdelali so kar za 13 odstotkov več kot lani v tem času in le za 0,7 odstotka manj kot januarja LJUBLJANA, 29. marca - Februarja letos je industrija v Sloveniji še delala zavzeto in živahno, čeprav je izdelala 'nekoliko manj kot januarja letos. Ob tem pa je treba tudi povedati, daje obseg januarske izdelave ponovna obdelava prikazala nekoliko nižje kot prvotno. V Sloveniji skoraj ni podjetja, v katerem ne bi bili lastniki tudi zaposleni - Britanci na blejskem seminarju razlagajo svoje izkušnje Spreminjanje prvotno objavljenih podatkov proizvodnje v prvih mesecih posameznega leta ni kakšna posebnost, saj statistika ta čas še išče izhodišča in uglašuje teže posameznih dejavnosti. Tokrat je letošnje prvotno objavljene predhodne januarske podatke nekoliko poslabšala. Medtem ko je prejšnji mesec sporočila, da je industrija januarja izdelala za 3,9 odstotka več, kot je izdelala povprečno na mesec lani. kaže novi račun, da je januarja izdelala za 3,6 odstotka več kot povprečno mesečno lani. Februar je imel dva delovna dni manj kot januar. Hkrati so v zadnjih letih v februar premaknili tudi nekatere šolske počitnice, in s tem tudi dopustovanje zaposlenih staršev; Prešernov dan pa je postal ne le šolski, ampak tudi praznik, ki smo ga lani in letos praznovali na nekdanji delovnik. Kljub temu pa je februarja industrija po teh začasnih podatkih slovenskega statističnega zavoda izdelala le za 0,7 odstotka manj, kot je bila januarja letos, in kar za 13 odstotkov več kot v enako dolgem lanskem februarju. Dvomesečna raven izdelave je za 14,1 odstotka nad lansko dvomesečno, kar je nekoliko manj privzdignjeno, kot je bila januarja. Ko je zavod te podatke obdelal po obrazcu Ekonomskega inštituta pravne fakultete, je ugotovil visoko stopnjo živahnosti, čeprav nekoliko manj izrazito, kot januarja. Medtem ko je januarja letos industrijska proizvodnja v Sloveniji naraščala po 1,45 odstotka mesečno, je februarja naraščala po 1,28 odstotka mesečno. Če bi se februarska živahnost na tej ravni ohranila skozi vse leto. bi letos industrija izdelala kar za 16.5 odstotka več. ILJA POPIT BLED, 29. marca - Ali bo lastništvo zaposlenih zgolj faza v procesu lastninjenja ali trajna oblika lastništva, je vprašanje, s katerim se ukvarjajo na dvodnevnem seminarju na Bledu, ki ga je organiziralo podjetje EOS design iz Ljubljane skupaj z angleškim podjetjem Job Ownership Ltd. Hkrati je to tudi zaključek projekta - lastniška kultura zaposlenih - ki ga finančno podpira britanski Know how fond. Kot je dejal veleposlanik Združenega kraljestva v Sloveniji Gordon Mackenzie Johnston, je bil ta fond ustanovljen za podporo političnim spremembam in se je kot tak s svojim delovanjem razširil po vzhodni in srednji Evropi in Sovjetski zvezi. Za razliko od programa Phare Know how fond neposredno pomaga uporabnikom: podjetje Job Ounership je tako organiziralo obiske predstavnikov naših podjetij v angleških podjetij, ki so v lasti zaposlenih, hkrati pa je tudi pomagalo izbranim slovenskim podjetjem pri izpeljavi njihovih notra-njelastninskih programov. Eden od rezultatov tega sodelovanja je tudi poseben priročnik, kot tudi današnja slavnostna ustanovitev slovenskega združenja za lastništvo zaposlenih. Kot je dejala direktorica Agencije za privatizacijo Mira Puc, je zdaj, ko so lastninski programi podjetij oddani in tako rekoč v vseh kot lastniki nastopajo tudi zaposleni, nastopil čas. ko bo treba spoznati, kaj to je delavsko delničarstvo. Po končani privatizaciji se bomo v Slo- Stroka podpira le avtomobilski sejem v Celju Bogato obsejemsko dejavnost lahko pripravlja le stroka in ne klub ekskluzivnih uvoznikov avtomobilov CELJE. 29. marca - Janko Močnik, predsednik organizacijskega odbora 6. sejma Avto in vdrževanje. ki bo od 4. do 9. aprila na celjskem sejmišču, je na današnji tiskovni konferenci poudaril, da stroka podpira ta sejem. in ne Avto salon v Ljubljani, ki bo le nekaj dni za celjskim avtomobilskim sejmom. To dokazuje tudi bogata obsejemska dejavnost, ki jo lahko organizira le stroka in ne klub ekskluzivnih uvoznikov avtomobilov, ki organizirajo ljubljanski avtomobilski sejem. Posledica neenotnosti pa je. da Zagreb že dohiteva Slovenijo. tako da celjski specializirani sejem postopoma izgublja možnost za razširitev zunaj meja Slovenije. Direktor Celjskega sejma Franc Pangerl pa je menil, da lahko naredi red na tem področju le slovenski trg, ker s prisilnimi ukrepi tudi v sejemski dejavnosti ni mogoče doseči želje-nih učinkov. Pojasni) je. da je cilj celjskega avtomobilskega sejma še vedno prikaz stanja na področju vzdrževanja avtomobilov v Sloveniji in prikaz novosti, pri čemer pa se celjski sejem ne more kosati s sejmi v Frankfurtu ali Ženevi. Število obiskovalcev sejma pa ni prednostnega pomena. je še pojasnil Pangerl, ker so v tem primeru merilo uspešnosti sklenjeni poslovni aranžmaji. Zato bodo organizatorji, Celjski sejem in Obrtna zbornica Slovenije, zadovoljni, če bodo tudi letos dosegli lanski obisk, ko si je ta specializirani sejem ogledalo okoli 35 tisoč obiskovalcev. Sejem Avlo in vzdrževanje bo na 8 tisoč kvadratnih metrih notranjih in 3 tisoč kvadratnih metrih zunanjih površin, na njem se bo predstavilo 183 razstavljal-cev. Povečalo se je število razsta-vljalcev avtoservisne remontne dejavnosti, dodatne opreme in tovornega programa, večina raz-stavljalcev je iz Slovenije, preko zastopstev pa se bodo predstavila tudi podjetja iz Nemčije. Italije. Avstrije, Francije, Belgije, Japonske, ZDA, Danske, Irske, Nizozemske, Španije. Velike Brita nije, Češke, Rusije in Švice. V okviru spremljajočih prireditev pripravlja organizator Dan strokovnih šol. Dan servisno-remon-tnih dejavnosti in Dan avtoprevoznikov. Zadnji dan sejma pa bodo komercialne predstavitve: podjetje Castrol bo predstavilo olja za motoma vozila, podjetje APRA iz Radovljice pa problem ekologije v avtopralnicah. VILI EINSPIELER 1 KONFERENCA ZA PROMOCIJO ZDRAVJA Pripravimo temelje zdravja zase in za prihodnje rodove Danes umre nasilne smrti toliko ljudi, kot so jih včasih pokončale nalezljive bolezni - Politiki in zdravje LJUBLJANA, 29. marca - Slovenska družba na nekaterih področjih kaže izrazite znake družbenih bolezni, ki so, resnici na ljubo, razširjene tudi > drugih državah. V našem primeru pa je to vseeno vredno drugačne pozornosti, saj smo posebna, izbrana generacija Slovencev, ki živi v izjemnem času, in smo tudi ena redkih generacij, ki bo v večini doživela prihod novega tisočletja. Dovolj razlogov je torej, je med drugim dejal dr. Božidar Voljč v uvodnem pozdravu na prvi nacionalni konferenci o promociji zdravja, da se zavedamo usodno odgovornih nalog, ki izhajajo iz teh okoliščin in pripravimo čvrste temelje dobrega družbenega zdravja zase in za prihodnje rodove. Minister dr. Voljč je posebej opozoril na duhovne prvine družbenega zdravja, kjer so, kot je dejal, očitni izraziti znaki bolezni. »Soočeni smo s splošno popadljivostjo in nestrpnostjo, kriticizmom in spregledovanjem dobrega, boleznimi odvisnosti, upadanjem^roj-stev. vsakršnim nasiljem nad lastnimi in tujimi življenji, tudi nad ženskami in otroki, in naraščajočo nestrpnostjo do tujcev oziroma do vseh. ki so kakorkoli drugačni od nas. Vse to pa so izrazite družbene bolezni, za katere očitno nimamo pravega zdravila; najbolj tragična posledica vseh teh bolezni se kaže v velikem številu nasilnih smrti, ki jih je toliko, kot so jih včasih povzročile nalezljive bolezni.« Ko se je vprašal, kakšna je pri vsem tem vloga današnje slovenske politike in njenih političnih strank, je tudi nadaljeval z vprašanjem: Koliko strank, in politikov imamo, ki podpirajo strpnost in nenasilje, koliko pa je tistih, ki nestrpnost podžigajo? Kaj je v areni slovenske politike več vredno, blagor države ali interes stranke, in končno, ali je slovenska politika kot eden najpomembenjših družbenih usmerjevalcev - zdrava politika? PROMOCIJA ZDRAVJA, KAKO NAPREJ? - Tudi v Sloveniji smo, kot v razvitem svetu, uspešno izkoreninili nalezljive bolezni. In vendar ni danes skoraj nič več zdravja in ne manj (predvsem tudi nasilnih) smrti (nesreče, samomori, kronične nenalezljive bolezni). (Foto: Blaž Samec) Prav zadnje vprašanje je bilo tudi eno od osnovnih izhodišč za to konferenco, kako namreč motivirati tudi politike in se dogovoriti o prednostnih nalogah za boljše zdravje v naši državi ob stopu v naslednje tisočletje. Kot gost je nastopil dr. Eno Ziglio. ki je pri Svetovni zdravstveni organizaciji odgovoren za meddržavno povezovanje pri promociji zdravja v Evropi. Po njegovi oceni ima tudi Slovenija kar nekaj zanimivh primerov promocije zdravja in bi morda lahko postala središče, kjer bi oblikovali tovrstno strategijo še za nekatere druge države. Prvi dan so strokovnjaki govorili o promociji zdravja v luči različnih strokovnih inštitucij, popoldne pa so v več delovnih skupinah obravnavali zdravje in bolezni posameznih skupin prebivalstva, od otrok do starejših in še posebej ljudi na obrobju (Romi, begunci, brezdomci), položaj ljudi v specifičnih okoliščinah (zapori) in drugo. Jutri bodo obravnavali sklepe s konference, ob treh pa bodo organizirali okroglo mizo na temo »Politiki in zdravje«. Po besedah dr. Mateje Kožuh-Novak naj bi znali preudarno izbrati prave, skupne prioritete, saj je koncept promocije zdravja zelo podoben konceptu razvoja gospodarstva. Oba potrebujeta vključevanje večine sektorjev v družbi, prebivalstva kot celote, z individualnimi in kolektivnimi odločitvami in aktivnostmi. DRAGICA BOŠNJAK veniji soočili z zelo razpršenim lastništvom in bo zato seveda še kako potrebno znanje o tem, kaj lastništvo sploh pomeni. Ali naj bo lastništvo zaposlenih zgolj ena od faz lastništva ali pa naj bo trajno? To se je med drugim vprašal Robert Oakeshott, direktor podjetja Job Ownership Ltd., torej podjetja, ki sodeluje pri številnih privatizacijskih projektih v nekdanjih socialističnih državah. Odločitev, ali naj bo tovrstno lastništvo »začasno« ali trajno, je označil kot zakon, pri katerem je mogoče vztrajati ali pa tudi ne. Seveda je vse odvisno že od tega, kako velik je delež notranjega lastništva v konkretnem podjetju: pomemben delež je, je dejal Oakeshott, če predstavlja tri mesečne plače oziroma če so v takem podjetju vsi zaposleni lastniki delnic. V ZDA in tudi v Veliki Britaniji je podpora političnih strank tovrstnemu lastništvu različna: desne ga podpirajo kot možnost za ustvarjanje bolj demokratičnih procesov v razdelitvi bogastva, leve stranke pa kot sodelovanje zaposlenih pri dolgoročni demokratizaciji podjetja. Ključno je, je dejal David Er-dal, med drugim član nadzornega odbora največjega angleškega no-tranjelastniškega podjetja Baxi, da ostane struktura notranjega lastništva tudi dolgoročna. Seveda je ob tem pomembno uspešno poslovanje podjetja,' tej uspešnosti pa botruje tudi predanost zaposlenih. Torej notranje lastništvo težav podjetij samo po sebi ne rešuje, saj so, tako kot drugod, potrebni dobri menedžeiji. Ti pa se morajo zavedati, čeprav so od njih odvisne različne pobude, kako pomembna je odprta komunikacija med njimi in (notranjimi) lastniki: nenehno morajo preverjati, o čem ti lastniki razmišljajo. V življenju podjetja, ki je v lasti zaposlenih, je tudi zelo pomemben t. i. notranji trg delnic ali, kot je med drugim dejal Erdal, je ta trg seveda pomemben. Vendar naj se (če je mogoče) oblika lastništva (torej notranje lastništvo zaposlenih) ne spreminja. David Wheatcroft je delavski direktor avtobusnega podjetja Che-sterfieldTransport,podjetja, kije v 100-odstotni lasti zaposlenih: podjetje so odkupili po tako imenovani metodi ESOP JJorej tudi s pomočjo posojila). Ze kmalu se jim je ponudila priložnost, da bi ga prodali: tega niso storili, saj bi tako bili visoko obdavčeni. Vrednost delnice tega podjetja pa se (torej kljub notranjemu lastni štvu) lepo povečuje. Prodati jo je mogoče, vendar le na posebnem notranjem trgu. Vloga delavskega direktorja je seveda pomembna: znati mora komunicirati na obeh straneh, tako v konferenčni sobi podjetja kot z zaposlenimi. Hkrati je Vidieatcroft tudi predsednik britanskega centra za lastništvo zaposlenih, po katerem se bo, kot lahko sklepamo, zgledovalo tudi danes uradno ustanovljeno slovensko podobno združenje. Dr. Marko Simoneti, direktor CEEPN, je na dopoldanskem delu seminarja med drugim opozoril na neskladje med našo gospodarsko zakonodajo. Imamo zakon o gospodarskih družbah, ki je narejen po nemškem vzorcu, večina druge zakonodaje, vključno s privatizacijsko, pa se zgleduje po anglosaksonski pravni ureditvi. Rezultat tega neskladja so med drugim delniške družbe, v katera se spreminjajo naša podjetja, ki pa so večinoma družbe zaprtega tipa. Zato je seveda zelo pomembno, kako je za te zaprte družbe urejen notranji trg delnic: kot je dejal, je ta trg za zdaj še povsem neurejen. Seveda pa so pravila igre na tem trgu zelo pomembna, saj so od njih odvisni odgovori, kdo bo (certifikatske) delnice kupoval, v katerih rokah se bo lastnina koncentrirala. Notranji trg, je poudaril dr. Simoneti, je treba definirati, hkrati pa se tudi zavedati možnih manipulacij, tako politikov kot tudi menedžerjev. SILVA ČEH v sistematično tveganje, tudi za dr žavo. Dotaknil se je tudi problema prekapitaliziranosti slovenskih bank. Visoka prekapitalizira-nost namreč očitno pomeni, da nikogar ne zanima, kdo se z dena-jrem ukvarja. Tildi tu naj bi nova napovedana zakonodaja prinesla spremembe. Banke, ki imajo koeficient ustreznosti nad 16 odsot-kov, naj ne bi imele več možnosti za dodatno kapitalizacijo z emitiranjem delnic, pač pa bi lahko bilančno vsoto večale na druge načine, na primer z združevanjem. Veliko število majhnih bank namreč po njegovih besedah še ne • V Sloveniji je zdaj približno 120 pooblaščenih revizorjev in več kot 20 revizijskih družb, ki so večinoma organizirane kot družbe z omejeno odgovornostjo. Revizorji tudi opozarjajo, da bi moralo biti delo komercialnih revizorjev in tistih, ki bodo zaposleni v računskem sodišču, natančneje razmejeno. prinaša konkurence med njimi, prej nasprotno. Agencija za sanacijo bank naj bi počasi prenehala s stojim delom. Po končani sanaciji mariborske in ljubljanske banke naj bi vlogo urejavalca solventnosti bank kot neke vrste kurator prevzela centralna banka. Nov zakon prinaša tudi definicijo finančnih storitev, in razmejitev, s katerimi od njih se bodo lahko ukvarjale le banke. Druge bančne institucije, ki se bodo ukvarale s finančnimi storitvami, pa bodo morale imeti licenco. Kot je dejal Gaspari, gre za minimalno regulacijo trga, danes se namreč s finančnimi storitvami ukvarjajo mnogi. Neurejeno poslovanje blagovne borze Drugo pomembno področje, ki tudi še ni urejeno, pa je poslovanje blagovne borze. Ta namreč z izvedenimi vrednostnimi papirji za zdaj po besedah Dušana Mramorja še posluje po načelu: kar ni prepovedano je dovoljeno. Trgovanje na njej poteka po osnovnih obligacijskih zakonih in pogodbah. Nadzora in pravil igre za tovrstno poslovanje namreč še ni. Omenjeni vrednostni papirji namreč na eni strani predvidevajo možnost zavarovanja pred tveganjem, na drugi strani pa veliko tveganje tudi prinašajo. Po besedah finančnega minstra funkcije blagovne borze še niso povsem usklajene, državo pri tem poslovanju zanima le vprašanje varnosti komitentov. Kakšna pa je ta zdaj, vlada še nima podatkov. Gaspari je govoril tudi o re-strukturiranju podjetniškega sektorja, ki naj bi mu država ponudila meni različnih ukrepov, ki naj ne bi veljali zgolj za točno določenega naslovnika, čeprav se nekaterim individualnim posegom ne bo moč izogniti. Slednje bo treba omejiti v času. Do možnosti, ki jo je država ponudila bankam in podjetjem pri restrukturiranju dolgov, ki so nastali v času izredno visokih obrestnih mer in izgube premoženja, banke vsaj za zdaj ostajajo bolj kot neindiferentne. Vlada razmišlja, da bi jih v to dejanje tudi prisilila, saj po Gasparijevih besedah ni razloga, da bi jo zavračale. Nekaj olajšav je vlada že in jih še bo ponudila tudi na davčnem področju, na primer šestmesečni odlog plačila prispevka. Politike tečaja tolarja zaradi delitve dela ni želel komentirati. Menil pa je, da se bo razlika med tečajem in rastjo drobno prodajnih cen ožila. Obstaja realna možnost, da bo letna inflacija pod 10 odstotki. Finančni minister tudi upa, da bo marčni indeks inflacije še nižji kot je bil februarski. Vlada se bo, kot je dejal, skušala držati tudi predpostavk socialnega sporazuma, čeprav na plotiko plač vplivajo tudi delodajalci in sindikati. Te namreč še vedno rastejo več kot stopnja inflacije in tako si podjetja sama režejo vejo, na kateri sedijo. Govoriti o hiperinflaciji pri nas je pretirano Napovedal je tudi postopno de zindeksacijo. Po njegovemje v Sloveniji definicija hiperinflacije nekoliko pretirana, saj pri inflaciji, ki se tendenčno približuje desetim odstotkom, ni razloga za takšno razumevanje. Sistem revalorizacije po njegovem na kratki rok naj ne bi bil več potreben, zato pa je potrebno, da se banke prilagodijo stabilnim pogojem, med drugim tudi z uporabo finačnih pogodb s kreditojemalci. Počasi naj bi prišlo tudi do enotne obrestne mere, ki naj ne bi več vsebovala velikega R. Toda, kot je dejal, banke na to še niso pripravljene, saj bi veliki R uporabljale tudi v primerih ničelne inflacije. Vlada opaža tudi, da se z nižanjem obrestnih mer povečujejo drugi stroški najemov kreditov, zato se s centralno banko in združenjem bank dogovarjajo o določitvi maksimalne višine stroškov kreditov. Oligopolni bančni trg potrebuje, kot je dejal Gaspari, začasno usmerjanje, saj je zdaj nepopolna informacija vodilo obna šanja bank. Banke si med seboj ne zaupajo in si običajno konkurirajo na napačnem trgu, je še dejal. V popoldanskem delu pa je približno 800 prisotnih finančnikov razpravljalo o sodobnih računovodskih problemih, med drugim tudi o posebnostih računovodskih servisov. Podobno kot za revizorje naj bi tudi za računovodnje obstajale licence, s to razliko, da bi se računovodje za njeno pridobitev odločali prostovoljno. GORDANA PIPAN Sejmarstvo se je pri nas že pretirano razbohotilo KRANJ, 29. marca - Ena izmed gospodarskih dejavnosti, v katerih Slovenija precej zaostaja za razvito Evropo, je tudi sejmarstvo. Vendar pa naša država ni slabša od drugih zaradi morebitnega manjšega števila sejmov, marveč prav nasprotno zaradi tega, ker ima takih prireditev že preveč. Taka poplava sejmov je posledica tega, da za organizacijo take dejavnosti pri nas skoraj ni omejitev. Zato se pogosto dogaja, da se sejmi tako programsko kot tudi terminsko prepletajo. Vse to seveda ob manjšem številu obiskovalcev zmanjšuje njihov poslovni uspeh, razstavljalcempa povečuje stroške. Na to že dalj časa opozarjajo v poslovnoprireditvenem centru Gorenjski sejem, eni naših najstarejših sejemskih hiš, ki je bila tudi sama že nekajkrat prizadeta zaradi pretiranega liberalizma v naši sejmarski dejavnosti. Kot pravi njen direktor Franci Ekar. se je v zadnjem času pri nas sejmarstvo še bolj razbohotilo, za kar imajo zasluge trgovska in proizvodna podjetja ter celo društva, čeprav ta sploh niso registrirana za to dejavnost. Zadnji tak primer je sejem v Komendi, ki Po zakonu jasno ločeni službeni in prosti izumi S to novostjo naj bi spodbudili prijavljanje izumov in izboljšali njihovo sedanjo neučinkovito izrabo LJUBLJANA, 29. marca - Na današnji tiskovni konferenci.ministrstva za znanost in tehnologijo so predstavili novosti, ki jih bo prinesel zakon o pravicah industrijske lastnine iz delovnega razmerja. Omenjeni zakonski predlog je pred kratkim prestal drugo obravnavo v državnem zboru. Pomembna novost zakona, tudi terminološka, bo opredelitev službenih izumov in prostih izumov. Službeni bodo tisti izumi, ki bodo nastali v podjetjih v posredni ali neposredni povezavi z delovnim mestom (tudi v primeru, ko bo izumitelj uporabil zgolj delovne izkušnje). Prosti pa so drugi izumi delavcev v podjetjih in vsi izumi zaposlenih v univerzah ter inštitutih, kjer ne bodo izpolnili v zakonu določenih pogojev za obravnavanje in izkoriščanje izumov ter opredelitve deleža izumiteljev. Kot je na seji poudaril minister za znanost in tehnologijo dr. Rado Bohinc, je za državo pomembno, da je tedaj, ko pride do izuma, izumiteljem na voljo ustrezna infrastruktura. Zato naj bi predvidene agencije za prenos znanja na inštitutih in univerzah uvrstili v proračunsko pod- prt program infrastrukturnih centrov. Doslej univerze niso imele pregleda nad izumi svojih zaposlenih, s prijavljanjem izumov in predvsem njihovim trženjem pa nimajo izkušenj. Drugače je bilo že doslej vsaj na večjih inštitutih, saj so imeli, denimo, na Inštitutu Jožef Stefan izumitelji že vrsto let strokovno pomoč pri prijavi in uporabi patenta ter pravico do patentnega deleža. Z na novo organizirano dejavnostjo pri izumih in ostalih delih industrijske lastnine naj ne bi dosegli samo rast prijav izumov (po besedah direktorja slovanskega patentnega urada dr. Bojana Pretnarja se Slovenci po številu patentnih prijav - na leto okrog 300 - solidno uvrščamo v primerjavi z mnogimi evropskimi državami), temveč predvsem izboljšali njihovo sedanjo neučnkovito izrabo. JASNA KONTLER naj bi bil letos dober teden pred tradicionalnim sejmom kmetijstva in gozdarstva v Kranju. »Kranjska sejemska hiša je prva v Sloveniji pričela popularizirati kmetijstvo in gozdarstvo, in sicer najprej v okviru tradicionalnega gorenjskega sejma, nato pa na samostojni specializirani prireditvi. Ne bojimo se lojalne konkurence, ki spoštuje predpise. Drugače pa je z improviziranimi oblikami te dejavnosti, kot je na primer prirejanje sejmov v okviru društev, kjer plačujejo manjše stopnje davkov, ker ne gre za gospodarsko dejavnost, ali pa davkov sploh ne plačujejo. Take oblike za sejemska podjetja, ki poslujejo kot gospodarske organizacije, pomenijo nelojalno konkurenco, sejemski dejavnosti pri nas pa prinašajo več škode kot koristi,« je dejal Franci Ekar. LADO STRUŽNIK Kako opleti vrtiček? T BOŽENA KRIŽNIK ema, s katero se parlamentarni odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ posebej zagnano ubada že več kot mesec, postaja čedalje bolj podobna prežvečenemu žvečilniku: razvlečena in brez okusa. V mislih —— imamo obravnavo domnevnih nepravilnosti in neracio- nalnosti v poslovanju republiškega stanovanjskega sklada. V zraku je obvisela kopica dilem, razprava pa neproduktivno vijuga od presojanja povsem strokovnih finančnih odločitev do neprikritega osebnega obračunavanja med direktorjem sklada Ovnom in članom upravnega odbora Jazbinškom. Prav slednje je bilo ena glavnih zanimivosti zadnje seje odbora. In obeta se nadaljevanje, saj razprava še ni sklenjena. Energična predsednica odbora Metka Karner Lukač je imela že v osnovi težko delo, a visoke cilje. »Sesuti« sklad ali ga vsaj kadrovsko prenoviti ob inšpekcijskih poročilih, kakršna so po temeljitih pregledih poslovanja sklada podali tuji revizorji in domača agencija za plačilni promet (namreč, da je bilo poslovanje zakonito), če ni meril za analizo racionalnosti in gospodarnosti poslovanja, pač ni mačji kašelj. In ko se je že zdelo, da se bo morala (z delovnim osnutkom že precej pred razpravo izdelanih in nekaterim poslancem in medijem vnaprej ponujenih pogubnih sklepov vred) neslavno umakniti, je dobila v roke aduta, utelešenega v nezadovoljnem, o podrobnostih pa izvrstno obveščenem Mihi Jazbinšku. In tako se je razprava obrnila od prvotnih zelo odmevnih kritik prestižnosti poslovnih prostorov in delovnega standarda vodstva sklada ter dopustnosti posameznih finančnih in materialnih naložb v presojo skladnosti naložb s finančnimi načrti SSRS. Aktualno je postalo vprašanje, zakaj sklad ni namenil več razpoložljivega denarja za stanovanjska posojila, zakaj je kljub opozorilom vlade, naj zmanjša likvidnostno rezervo v korist dejavnosti, za katero je bil ustanovljen, delal po svoje. Zakaj ni razdelil v ta namen tudi 1.7 milijarde denarja črnograditeljev? Gre za sicer kratkoročni denar, vendar bi ga »vodstvo z refleksom« lahko posojalo tudi na dolgi rok, glede na to da legalizacija črnih gradenj močno zaostaja za roki. Ali je sklad spoštoval vladne odločitve o kapitalski strukturi v posameznih obdobjih in ali je bil pri načrtovanju likvidnosti preveč ali ravno prav previden? Sklepi, načrti, številke, optimalne kombinacije hipotetičnih možnosti plasmajev, argumenti in protiargumenti so na seji dobesedno švigali z enega na drugi konec mize, od Jazbinška do Ovna in nazaj. Predsednica je sicer poskušala držati vajeti v rokah, člani odbora pa so v glavnem nemo spremljali dvoboj, s pripombo, da gre za strokovne finančne odločitve, ki jih sami vendarle niso najbolj vešči Vendarle pa je zapletena vsebina in na trenutke prav zabavna zunanjost dogajanja (vase za verovani Miha Jazbinšek je zbujal asociacije na neustavljivi buldožer, tako da mu je nič manj samovšečni Edvard Oven, obremenjen s svojo zdaj že neprijetno karizmo finančnega lisjaka, sprva komajda pariral) pustila med navzočimi občutek, da bi sklad vendarle lahko več denarja usmeril v stanovanjska posojila. A po bitki, kot je priznal eden od članov odbora, je lahko biti general. Ostal je tudi vtis. da zgodba o stanovanjskem skladu z vsemi doslej odprtimi vprašanji ne bo nikoli končana. Parlamentarni odbor je dobil mnenje nadzornega in upravnega odbora sklada o tej problematiki, zdaj čaka še, kaj bo rekla (vlada. A težko je verjeti, da bo ta, ki je navsezadnje skladova botra in je ves čas potrjevala njegovo ravnanje, načrte in zaključne račune, pripravljena rezati glave ali prodajati nepremičnine. Torej se bo bržčas končalo z novim sklepom, naj SSRS vendarle dosledneje spoštuje že sprejete vladne sklepe. Računsko sodišče bo ugotavljalo gospodarnost poslovanja, vendar šele. ko se bo dokončno postavilo na noge. Da pa ta neobičajno dolga in temeljita obravnava (vsaj tako bi si zaslužil še kak drug sklad) ne bi bila zgolj potrata časa. bi morali potegniti iz nje kak pameten nauk. Na primer to. na kar že zelo dolgo opozarja tudi poslanec Janez Kopač: da je popolnoma neomejeno delovanje neprofitnega javnega sektorja nesprejemljivo. Skladi denimo, ki so se zadnje čase tako razrasli, so postali nekakšni vzporedni vrtički posameznih ministrstev (ali ministrov), nad njinv ni neposrednega proračunskega nadzora. Poleg tega ni meril, kateri skladi so lahko kapitalski, kateri lahko povečujejo svoje prem,lženje na finančnem trgu ali s trgovanjem z nepremičninami, kolikšen del kapitala lahko usmerjajo mimo svoje temeljne deja vnosti, pod kakšnimi pogoji, komu itd. To področje bi moral urejati zakon o financiranju javne porabe oziroma o proračunskih načelih. zašitov a/o pa naj bi ga finančno ministrstvo. Potem se ne bo moglo zgoditi, kot se je recimo pri SSRS: ta naj bi bil po vsaki logiki neprofitna finančna ustanova, vendar šele zdaj ugotavljajo, da to sploh ni nikjer eksplicitno zapisano. Še več. V Sloveniji menda sploh nimamo spl, >-šne zakonske opredelitve ja vne neprofitne organizacije, ampak zgolj nekaj osamljenih delnih definicij po področnih zakonih... Obsežen pomorski zakonik Začenja se postopek za sprejetje pomorskega zakonika, ki ima 994 členov in zajema konvencije razvitih pomorskih velesil - Pripombe komisije za politični sistem PORTOROŽ, 29. marca - Z današnjo obravnavo predlaganega pomorskega zakonika v komisiji državnega sveta za politični sistem se začenja postopek za sprejem najdaljšega zakonskega predpisa slovenske države. Čeprav imamo samo 46,6 kilometra morske obale in je Slovenija nekakšna mikropomorska država, obsega predlagano besedilo pomorskega zakonika 994 členov. Člani komisije za politični sistem so zakonik po daljši obravnavi na seji, ki je izjemoma potekala v prostorih portoroške Visoke pomorske in prometne šole, podprli in ocenili, da prispeva k utrjevanju položaja Slovenije kot pomorske države. Eden od sestavljalcev zakonskega predloga dr. Marko Pavliha je pojasnil, da so se po posvetu s številnimi, ki poznajo do sedaj veljavni jugoslovanski zakon za pomorstvo, in so ga ocenili kot dobrega, odločili, da si z njim pomagajo. hkrati pa so upoštevali vrsto najnovejših konvencij, ki so jih začele uveljavljati razvite pomorske velesile. Pojasnil je tudi, da so se raje odločili za obsežnejši zakonik, saj se jim ni zdela primerna praksa v nekdanji Jugoslaviji, ko so številne predpise o pomorstu uveljavljali različni zakonski in podzakonski akti. V tokratnem zakon- Župani z Goričkega so za mednarodni krajinski park Želijo, da bi grad pri Gradu postal središče vsaj slovenskega dela parka - Več možnosti za zaposlovanje GRAD NA GORIČKEM, 29. marca - Danes so se v veličastnem, a propadajočem grajskem poslopju pri Gradu na Goričkem župani občin Rogašovci, Kuzma, Gornji Petrovci, Hodoš — Si Kobilje, Cankova - Tišina, Puconci, Moravske Toplice in Murska Sobota srečali s pomočnico direktoija urada RS za prostorsko planiranje pri ministrstvu za okolje in prostor Margarito Jančič in s svetovalcem urada Miranom Gajškom, ki sta jim predstavila avstrijsko pobudo za razglasitev mednarodnega krajinskega parka Raab — Orszeg — Goričko na tromeji med Madžarsko, Avstrijo in Slovenijo. Madžari so na svoji strani ob tromeji krajinski park že ustanovili, Avstrijci se že pripravljajo na razglasitev, pri nas pa so v ministrstvu raje počakali, da se oblikujejo nove občine, in današnji sestanek je bil prvi stik z župani teh občin. Namen sestanka je bil predvsem ugotoviti, ali se ljudje v teh krajih vsaj načeloma strinjajo s takšnim projektom, ki bi ga bilo mogoče ob pomoči avstrijske strani sofinancirati tudi z denarjem Evropske unije oziroma njenega projekta Interreg v okviru programa Phare. In po razpravah prisotnih županov sodeč, nasprotovanja parku ni, seveda ob pogoju, da bo projekt zastavljen tako, da bo prebivalcem teh obmejnih in manj razvitih krajev omogočil boljše življenje in z željo, da bi grad pri Gradu postal informacijsko središče vsaj slovenskega dela parka, saj bi to ta kulturni spomenik prve kategorije končno rešilo pred propadom. Sicer pa sta današnje strinjanje in projekt, ki ga bodo prijavili pri EU, le pripomoček za dokončno odločanje o tem, ali park sploh razglasiti ali ne, o njegovih mejah in o tem, kakšen režim naj bi v njem vladal. Časa za dokončno odločitev je torej še veliko, a bi bilo škoda, če nerazvito Goričko svoje nerazvitosti in nepokvarjenosti z industrijo ne bi izkoristilo tako, da bi vse ohranjene naravne in kulturne značilnosti zaščitilo, obenem pa bi prebivalci dobili delo v tako imenovanem mehkem turizmu in spremljajočih dejavnostih. JOŽE POJBIČ skem predlogu je predvideno praktično vse, kar zadeva pomorstvo, ne ureja pa področja ribištva in varstva pred onesnaževanjem morja, za kar naj bi poskrbeli drugi zakoni. Kljub načelni podpori so imeli člani komisije za politični sistem kar nekaj pripomb. Danijel Božič je naštel osem ministrstev (celo ministrstvo za kulturo), ki imajo takšne ali drugačne pristojnosti za pomorsko problematiko. »Nemogoče je. da bi država dobro funkcionirala na področju, kjer je suverenost razdrobljena med toliko ministrstvi,« je menil državni svetnik Gospodarsko povezovanje z BiH CELJE, 29. marca - V organizaciji Kluba podjetnikov Zlatorog bo jutri v hotelu Evropa v Celju pogovor 6 možnostih odpiranja gospodarskega sodelovanja z Bosno in Hercegovino. Organizatorji, ki so na srečanje povabili veleposlanika BiH v Sloveniji Uglješo Uzelca in ministra svetovalca Besima Čula-hovida, so prepričani, da si podjetja tako iz širše celjske regije kakor tudi od drugod želijo, da bi se razmere na Balkanu čim-prej uredile in da bi bili vnovič vzpostavljeni normalni blagovni in materialni tokovi. Po mnenju predsednika kluba Ivana Mimika je srečanje dobra priložnost za navezovanje dolgoročnih stikov z Republiko BiH, pred razgovorom pa se bosta gostom predstavili tudi dve finančni instituciji, in sicer Banka Celje in Celjska borzna hiša. Pred srečanjem, ki ga bo vodil Jože Volfand, bo tudi plenum Kluba podjetnikov Zlatorog, ki bo sprejemal zaključni račun, s krajšim kulturnim programom pa se bo predstavila celjska violinistka Maja Marvin. V. E. in predlagal, da bi neko telo moralo prevzeti koordinativno funkcijo in bi imelo glavno besedo pri odločanju o pomorski problematiki. Morda bi to vlogo prevzela uprava za pomorstvo, vendar ne v zdajšnji obliki, saj deluje le kot pristaniška kapitanija z nekaj dodatnimi pristojnostmi. Eden od piscev besedila zakonskega predloga Gregor Velkaverh je Draganu Mozetiču zatrdil, da sam sprejem pomorskega zakonika ne bo podražil delovanja državnih organov, saj ne predvideva dejavnosti, ki bi terjale dodatne stroške. Resda si pomorski zakonik prizadeva, da bi v Sloveniji prišli do kar najbolj odprtega (dostopnega tudi tujcem) vpisnika ladij, toda to ne bo povečalo stroškov. Člani komisije za politični sistem so samo ugibali, če morda ne bi bilo smotrneje, da bi ladijski register ostal v okviru sodišč, medtem ko so predlagatelji menili, da naj bi se ladijski vpisnik oblikoval v okviru uprave za pomorstvo. Dalj časa so se zadržali pri določilu 161. člena, kije zapisan v dveh različicah, in sicer o tem. ali naj bi zahtevali, da bi moral biti poveljnik ladje (slovenske) slovenski državljan. Večina je soglašala s predlagatelji, da to ni smiselno, saj veliko pomorsko razvitih držav dopušča na svojih ladjah tuje kapitane. Za pomorsko zastavo pomorski zakonik zdaj predlaga, da bi bila to državna zastava, na kateri bi bil dodan lipov list. Dr. Marko Pavliha je razložil, da so vnaprej pričakovali veliko razprav prav o slovenski pomorski zastavi. Nek slovenski časopis je celo predlagal javni natečaj, s katerim bi prišli do pomorske zastave. Po vsej verjetnosti bo o pomorski zastavi moral natančneje odločiti zakon o zastavi in grbu. poslanci pa bi se lahko odločili in bi za pomorsko zastavo enostavno določili kar državno zastavo. . V predlogu besedila so sesta-vljalci nastavili tudi nekaj »pasti«. Najbrž zato, da bi popestrili na trenutke utrujajoče in obsežno branje tega zakona. V 112. členu so med drugim zapisali, da je »na zahtevo ladjarja treba izdati spričevalo o oprostitvi deratizacije tudi v jeziku, ki je v uradni uporabi v namembnem pristanišču«. Ta odstavek bo verjetno treba črtati. Se bolj očiten je 174. člen, ki govori, da ima kapitan v primeru stiske pravico zmanjšati obroke hrane, vode in r uma (1). Dr. Marko Pavliha je povedal, da tega niso mislili resno. Mag. Gregor Velkaverh pa je priznal, da se je zmotil, ko je zapisal, da je treba v ladijski vpisnik podatke vpisati s črnilom. BORIS ŠULIGOJ I I 4. stran ★ DELO Četrtek, 30. marca 1995 BW1000 Največja ameriška podjetja 94 93 podjetji: Tržna vrednost v milj. USD Prodaja v letu 1994 v milj. USD Sprem. prod. 94/93 (y%) Dobiček v letu 1994 v milj. USD Sprem, dob. 94/93 (v %) Premož. v letu 94 v milj. USD Sprem. prem. 94/93 (v%) 1 1 General electric 93.402 60.108 8 5915.4 41 194.484 -23 2 3 AT&T 81.000 75.094 8 4710.0 27 79.262 14 3 2 Exxon 79.298 101.092 2 5100.0 -3 87.790 3 4 5 Coca-Cola 70.176 16.172 16 2554.0 17 13.873 15 5 4 H al-Mart Store* 54.202 82.494 23 2681.0 15 34.493 29 — 6 g Merek 52.877 14.970 43 2997.0 38 21.857 10 — 7 6 Philip Morris 52.317 53.776 6 4725.0 32 52.649 -j : 3 H 9 Procter&Gamble 45.619 31.572 5 2430.0 301 27.337 7 i 9 15 IBM 44.261 64.052 2 3021.0 np 81.091 0 - 10 10 Dupont 38.211 39.333 6 2727.0 382 37.914 -2 11 27 Microsoft 36.603 5.266 28 1307.0 26 5.961 33 12 23 Johnson&Johnson 36.490 15.734 11 2006.0 12 14.833 — 20 13 11 Mobil 34.452 67.111 5 1759.0 -16 41.760 1 14 17 Motorola 33.810 22.245 31 1560.0 53 17.536 30 15 16 Intel 33.048 11.521 31 2288.0 0 13.272 27 NAJVEČJA AMERIŠKA PODJETJA Dobički, rast prodaje in medel odziv na borzah ... „n[ /dobu. ŠOMMMJC ■ji -črna '■on*. mmm > N d H' 1 nurx kez. 'M i..i.... ' J \ T' = Rekordni dobički, močna rast prodaje in nenavadno ™fde> borznih vlagateljev, ki so vedno bolj prepričani, da se triletno obdobje gospodarskega razcveta nezadržno približuje h koncu. To je zgodba, ki preveva velik del podjetniške Amerike. Navkljub dejstvu, da je sedanji bikovski trend na newyorški borzi industrijski indeks Dow Jones pognal že precej preko 4 tisoč točk, pa se m mogoče izogniti občutku, da je sedemkratno zaporedno povišanje obrestnih mer tudi na VVall Street le prineslo nekaj živčnosti. kakšnega umirjanja, medtem ko se SLOVENSKA C. 50.61000 LJUBLJANA Telefon: 061/133-31-21, faks: 061/310-985 VZAJEMNI SKLADI VREDNOSTNI PAPIRJI POSEBNO BORZNO TRGOVANJE Slov. borzni indeks SBI Vrednost 29. marca 1993: 1.159,19 Zadnja sprememba: — I.SI odstotka Vir Ljubljanska borza d-d. Borzni indeks LB 13 Vrednost 3. januarja 1904 = 1.000 V'rednost 29. marca 1995: 991.52 tOSO \ 1030 \ \ ■ tooo S T -IT 03. 03 03 03. 03. 03. 03. 03. 03. 03. \ ; l B L J 1 N S K A Tečajnica borznega trga SLOVENSKI BORZNI WPE|ft - SBI _______pretšnji Datum: 29. 03.1995 29 ra^ec *995 sprememba v točkah 1.180 5^ -21.35 sprememba v odst. -1.81 Vrednost caar 1 otrl ! r.tfv.l ex Kuponi it. dat. I3m enotnij 3o| tečaji spreri dahiml p-aš. po- nudba Max. Min. promet v 1000 SIT BORZNA ROTACIJA A - REDNE DELNICE Lek i 7951 .4,5.93) j 11.5CCI 24.03.1 11.410 12.090 - - - :P' ocan*a j 1000 i5.6.S4> 13.0571 .58-’ 25.03.! 12.910 13.000 13.300 12.910 3.134 Sa-LS (7) 5001 29.6.94>i 20.205 .9€-! 29.03. 20.140 20.450 20.390 20.130 4.243 SKB 'edne 458i H5.5.Š4 : 32.555; .45-i 29.03.1 32.520 32.850 33.300 32.520 17 883 OBVEZNICE Tsn j 8.0| 4.(3112.?4 | 97.5I .25 ) 29 03.1 97.5 97.7 97.6 97.4 79.782 9 SL 2 9.51 9.(14.95}: 102.9! .20 29 03. | 102.0 102.9 103.0 102.5 594.226 = 5l8 ! 5.0 3.130.11.94) 79.0 1.25- 29.03. 74.0 88.u 79,0 79.0 1.229 In sl h i 7.01 4.115.1.95» 50.01 - 22.03. 83.0 - - - - iR SL KO) i 8.0 4-31.12.94 94.0| 2.08-1 25.03. 93.6 S4.7 34.0 54.0 77 a SL 2(0* 5.5 9.11455'! 100.0 -I 24 03. - žj - - - f 10.01 4.(1.11.94)1 95.0j ,04i 23.03. 94.7 97.0 95.0 95.0 2.049 BORZNA KOTACkfA B - REDNE DELNICE !9TC -j “1 11.3701 ,01) 29.03. - 12.200 11.370 11.370 57 * Dadas j 100001 H.6.94) 116,7781 1.00 29.03. 116.200| 116.6001 118.900 115.600 19.735 FrredJa -I -f 15.000 3.17- 25.03. 14.340 15.000 15.000 15.000 870 |GP Gros. - 19.800! - 27.03. - 19.810 - - ~ -»reza: b. 16.5001 -I 27.03. 15.000 16.500 - - ~ MKZacž j 2181 130.3.93»} 9.081 i .75- 29.03. 8920 9.090 9.200 9.000 3.269 jN*a 40001 8 '3.6.34 3.809j 1.15-1 25.03. 3.755 3.810 3.898 3.721 * 3.679 Te- fr«* Šil I (5)1 743.2I 4.95-1 29.03.1 742.0 749.0j 770.0 733.0 2.946 BORZNA ROTACIJA B PREDNOSTNE DELNICE • KB Tngav : 4000| 123.5.94'! 32.416T 5.71-1 29.03 i K 32.710 32.000 2.496 ipnrffjfin 34.187j 1.57- 29.03 33.700 34.400 34.400 34.000 752 FGS '5- (6; 1.548” 9.75- 29.03 - 1.547 1.550 1.545 46 IUBK 11.837] 1.67 29.03 11.250 11.840 12.00C 11.60C 1.184 iViPP -H—\ 41.000] -| 24.03 39.90C 41.00C - MMA B O R ZN O POSREDNIŠKA DRUŽBA d.d. Cenjene stranke in poslovne partnerje obveščamo, da od 3. aprila letos v Ljubljani poslujemo v novih poslovnih prostorih na Dunajski cesti 22, poleg Gospodarskega razstavišča, kamor so se preselile tudi ostale družbe iz skupine Nika. ♦ Novi poštni naslov vseh Nikinih družb je: p.p. 35, 61116 Ljubljana. Ameriško gospodarstvo je močno in leta prestrukturiranja so številna podjetja spravila v doslej najboljšo »kondicijo«. Vendar pa jim vlagatelji za to prav preveč vseeno ne ploskajo. Celo družbe z največjim dobičkom so leto končale s skromnim povečanjem tržne kapitalizacije, medtem ko so one samo dobre večkrat morale celo gledati, kako cena njihovih delnic pada. Pričujoča lestvica ameriškega tednika Business Week (BW1000) razvršča največja ameriška na borzi kotirajoča podjetja po njihovi tržni vrednosti (cena delnic pomnožena z njihovim številom) kot je veljala ob koncu prejšnjega meseca. Skupno gledano se je njihov dobiček lani povečal za 34 odstotkov (največji skok v desetletju tovrstnega obdelovanja podatkov), prodaja je poskočila za 9 odstotkov (najboljše po letu 1990), medtem ko se je tržna vrednost v povprečju povečala le za 5 odstotkov (4,3 bilijona dolarjev), kar j&. najmanjši napredek po letu 1988. Še ta izboljšava pa je predvsem posledica februarske rasti cen, medtem ko se je samo v koledarskem letu 1994 tržna vrednost celo zmanjšala za 0,2 odstotka. Le redko se dogaja, da so rezultati trga in podjetij v tako velikem razkoraku. V podkrepitev tega, kako nejeverni so bili lani vlagatelji. povejmo podatek, da je je bilo potrebno v preteklosti v okviru lestvice BW 1000 za 1 odstotek povečanja tržne vrednosti ustvariti 0.5-odstotno povečanje dobička, lani pa je bilo za kaj takega dobiček potrebno povečati za kar 6 odstotkov. Tudi podjetja z dobrimi rezultati, ki kažejo na stalno in zmerno rast zaslužka, so imela na trgu težke čase. Družba General Electric je na lestvici sicer obdržala lansko prvo mesto »najbolje ovrednotenega podjetja«, vendar pa je se je kljub dejstvu, daje podjetje ob 8-odstotni rasti prodaje dobiček povečalo za 41 odstotkov, njena tržna vrednost povečala za bore 4 odstotke. Mnenja o tem, na kateri stopnje gospodarskega ciklusa je sedaj Amerika, so precej deljena. Po eni strani je veliko takih, ki, tudi na podlagi podatkov o velikih podjetniških dobičkih, menijo, da je ekonomija še kar precej daleč od KdKbll&gO uimijiuiju, Wall Street po svoji splošni podobi bolj nagiba k strinjanju o »mehkem pristanku gospodarstva«. Tržna vrednost podjetja pa naj bi konec koncev izkazovala tudi kaj več od preteklih rezultatov, posebej verjetno še dodatno predvidevanje, kako naj bi nekomu šlo v prihodnje. Investitorji dajejo s svojimi nakupi očitno prednost tistim družbam, ki naj bi dobro poslovala tudi ob morebitni umiritivi ekonomije. Še največ takšnih svetlih primerov se skriva v tehnološkem sektorju, kjer povpraševanje po polprevodnikih, računalnikih in tovrstni opremi, nikakor ne pojenjuje. Delnice dobro prodajajo tako Hew-lett Packard in Intel kot IBM, daleč najvišje pa še naprej sveti ffmHiilulTfr? fenoli iLek 2 15 nf 4. 1.11.94» 97.5 - 24. 03. 97.0 - - - jOfc. Za; 11.0 4.(1.1.95 38.0 - 22. 03. 88.1 90.0 - - . - PTT Ce e 120 i 0112 97.6j 22. 03. 97.0 100.0 - - - PTT ji 12.0 7(1.1.95! 97.1 .83- 29.03. 97.0 - 97.1I 97.0 471 ...PTT Go. 10.0! 1.101.06.) 93.0 1,03-1 29.03. 92.5 95.6 93.0 93.0 949* Sccaš^a * i mol 4(1.6.94 85.0 .56-1 29.03 81.0 93.0 89.0 89.0 795 h-*— 1 Tečajnica izvenborznega trga — Datum: 29. 03.1995 št.: 59 : Vrednost ofcr. er ktcon j rr.div.j_ 5t dat- l3'i enotni! 5= tečail sprer| datLnj ODPRT! TRG C ■ - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja Tečajna lista Nove Ljubljanske banke, d.d., za obračun vlmrinnili mnllirAll in nillll/AV nAfllofll ct ni /mS Tečaji veljajo od 30.03.1995 od 00.00 dalje. Država Šifra valute Valuta Enota Za devize nakupni prodajni Avstrija 040~ šiling 100 1155.9835 1159.5360 056 frank/C 100 394.7834 395.9966 250 frank 100 2298.1375 2305.200 Nemčija 280 marka 100 8135.0000 8160.0000 Italija 380 lira 100 6.5671 6.6202 Nizozemska 528 gulden 100 7262.7653 7285.0848 756 frank 100 9880.7710 9911.1360 V. Britanija 826 funt 1 180.7710 181.3723 ZDA 840 dolar 1 111.5426 112.4448 955 ECU 1 148.2197- 148.6752 Španija 995 pezeta 100 87.9638 88.2341 deviznih tečajih dobite na BAMKA SLOVENIJE Povprečna ponderirana obrestna mera in obseg posojil na medbančnem denarnem trgu na dan 28. 03.1995 Povprečne obrestne mere na medbančnem denarnem trgu zvezda Microsofta, katerega tržna vrednost se je lani povečala za 56 odstotkov. Na kakšen načine pa se najboljša podjetja pripravljajo na morebitno umirjanje gospodarske rasti? Še naprej veliko vlagajo v nove tehnologije, ki naj bi njihovo rast produktivnosti ohranjala na ustrezno visoki ravni; ne glede na trenutno možnost večje prodaje ne povečujejo preveč proizvodnih zmogljivosti, ki jih čez kakšno leto morda ne bodo več potrebovale; kopičijo denar z namenom, da bi bili morebitni težki časi manj boleči; končno pa se tudi širijo v tujino, da niso v popolnosti odvisna do domačih gospodarskih gibanj. Zgovoren primer zadnjega je družba Coca-Cola, ki v zadnjem času močno prehiteva svojo najve-čjo konkurentko PepsiCo. Sedaj že kar 68 odstotkov vse svoje prodaje ustvari izven ZDA in prav njena moč na tujem ji je pomagala, da je lani svojo tržno vrednost povečala za 27 odstotkov (za 14,9 milijarde dolarjev), kar je naj večji napredek med vsemi ocenjevanimi podjetji. G. B. NOV PRITISK - Ameriška centralna banka je bita na torkovem zasedanju svojega komiteja za odprti trg (Open Market Gommitte) mnenja, da se je domača ekonomija res začela umirjati, zaradi česar je svoji ključni obrestni meri do nadaljnjega pustila nespremenjeni. Takšno odločitev so trgi večinoma pričakovali in jih je dodatno utrdila v prepričanju, da šibka moč dolarja za Fede-ral Reserve trenutno le ni največja skrb. To je ameriško valuto že včeraj znova začelo pritiskati navzdol, tako da je bila vse včerajšnje dopoldne na evropskih trgih deležna novih prodaj, ki so jo z 88,07 jena in 1,376 marke potisnile zelo blizu nedavno doseženih najnižjih zgodovinskih vrednosti. (G. B.) NESTLE Dobiček, ki je razočaranje Nestle SA, največji prehrambeni koncem in proizvajalec mineralne vode na svetu, je v lanskem letu sicer za 12,6 odstotka povečal cisti dobiček, toda ta je bil napihnjen predvsem zaradi prodaje nekaterih dejavnosti francoski kozmetični družbi L’Oreal, analitiki pa zmajujejo z glavo in spreminjajo svoje napovedi za leto 1995, ker so razočaram nad bruto operativnim dobičkom. obseg transakcij v mio SIT skupna obrestna mera - med dnem 2.996 16,1 % 4,4 % - na večernem denarnem trgu 816 15,8 % 4,2 % - skupno 3.812 16,0 % 4,4 % Skupna obrestna mera je sestavljena iz stopnje rasti drobnoprodajnUi cen v Republiki Sloveniji v preteklem mesecu (R) in realne obrestne mere ir). Neto dobiček se je z 2,89 mi lijarde švicarskih frankov v 1993 lani sicer povzpel na 3,25 milijarde švicarskih frankov, pa tudi dividende so se s 25 povečale na 26,5 franka, toda koncern s sedežem v švicarskem mestu Vevey ni postregel s podrobnejšimi napovedmi za tekoče leto, čeprav naj bi se glede na predvidevanja iz lanskega novembra v letošnjem letu občutno povečali. Previdni in celo razočarani pa so tudi analitiki, čeprav je dobiček dosegel njihova najvišja pričakovanja, saj poudarjajo, da je to zgolj posledica prodaje Co-smair Inc francoskemu L’Orealu, in opozarjajo na precej manjši bruto operativni dobiček od pričakovanega. Ta je bil namreč s 6 milijardami švicarskih frankov nižji od predlanskega, ko je znašal 6,14 milijarde švicarskih frankov, kar je razočaralo tudi zuriško borzo in povzročilo padec vrednosti imenskih delnic za 1,140 švicarskega franka ali 1,13 odstotka, medtem ko je promet z delnicami upadel za 0,8 odstotka. Analitiki so v napovedih pričakovali najmanj 6,4 milijarde švicarskih frankov bruto operativnega dobička, na tudi primerno uspešno poslovanje v tekočem letu, sedaj pa hitijo popravljati svoje napovedi navzdol. Obenem pa seveda priznavajo, da je Nestle, kot tudi večina švicarskih družb, pač odvisna od prodaje na tuje, kjer jim močan švicarski frank pač ni bil v pomoč, in je poleg drugih pretresov močno negativno vplival na poslovne rezultate v lanskem letu. Zato Nestle poudarja, da bi bil, če ne bi prišlo do povečanja vrednosti franka, obseg prodaje v lanskem letu večji za 6 odstotkov, tako pa je menjava drugih valut prinesla pač manj frankov in tudi za 1 odstotek manjši promet v višini 56,9 milijarde švicarskih frankov. Obseg poslovanja se je v lanskem letu povečal za 2,3 odstotka, dobički pa so bili še najbolj prizadeti v Evropi in ZDA zaradi visokih propagandnih in promocijskih stroškov. Zato pa so precej okrepili svojo prisotnost v Aziji in Latinski Ameriki, kjer je bila rast učinkovitejša kot drugod, in je zato tudi pripomogla k boljšim rezultatom na ravni skupine. Toda konkurenca je neizprosna in na mnogih trgih si še niso opomogli od recesije, zato bodo tudi v bodoče Aziji in Latinski Ameriki namenjali posebno pozornost, dobički v tekočem letu pa bodo tudi letos odvisni od gibanja vrednosti raznih valut. A. P. / reuter Puma spet z dobičkom • Proizvajalec športne opreme Puma je skočil do dobička. Lani je imel namreč 30,1 milijona mark bruto dobička, kar pomeni 25,5 milijona mark čistega dobička po 68,8 milijona mark izgube v predlanskem letu. Skupaj z licenčno proizvodnjo je podjetje Puma lani imelo nekaj manj kot 1,3 milijarde mark prometa. (D. K. / dpa) Brezposelnost na Nizozemskem • Število prijavljenih brezposelnih na Nizozemskem se je v obdobju treh mesecev, od decembra do konca februarja, zmanjšalo za 11.000 iskalcev zaposlitve. Tako brezposelni sedaj predstavljajo 7,5 odstotka delovne sile. V primerjavi z enakim obdobjem lani se je tako število brezposelnih s 495.000 zmanjšalo za 2,2 odstotka in je konec februarja znašalo 484.000 brezposelnih. Stopnja brezposelnosti je v omenjenem tromesečju manjša za 0,1 odstotka v primerjavi z enakim obdobjem lani. Brezposelnost je na Nizozemskem začela naraščati leta 1992. Nizozemski podatki o brezposelnosti pa ne odražajo popolnoma dejanskega stanja brezposelnosti, saj se omenjeni podatki nanašajo le na ljudi, ki so prijavljeni kot brezposelni, v državi pa je večje število iskalcev zaposlitve, ki niso prijavljeni. (sta/ap) B lagovnaborza Uradno poročilo o cenah na Terminskem trgu 11. borznega sestanka, 29. marca. 1995 — blago termin poravnalna cena najnižja cena najvišja cena živi j. obseg obseg odp. int. DEM APR5 82,15 81,29 81,80 1 1 DEM MAJ5 81,43 82,40 DEM JUN5 83,99 82,00 83,00 5 5 DEM SEPS 81,15 83,70 DEM DEC5 84,43 82,15 84,70 71 65 DEM MAR6 85,78 85.74 85,80 70 30 70 USD APRS 112,39 113,40 USD MAJ5 113,64 113,60 113,72 154 15 40 USD JUN5 112,60 114.90 USD SEPS 115,00 116,00 USD D£C5 117,01 117,01 117,01 16 2 12 USD MAR6 121,58 117,00 121,50 10 10 Blago: Oznaka blaga za terminsko pogodbo. Termin: Oznaka meseca in zadnja številka leta na katerega se nanaša terminska pogodba. Poravnalna cena. Cena po kateri se obračunavajo odprte postavke m trgovanje. Najmzja cen Najnižja cena po kateri je bil sklenjen posel med sestankom ah pa je bila ponujena med sestankom. Najvišja cena.Najvišja cena po katenie bil sklenjen posel med sestankom ali pa je bila ponujena med sestankom. Zivuenjslu obseg: Število pogodb s katerimi se je trgovalo od nastanka pogodbe. Obs< Število pogodb s katerimi se je trgovalo med sestankom. Odprti interes (oi int.): Odprti interes predstavlja samo nakupne ali samo prodajne odprte pozicije (obeh je enako število) za posamezno terminsko pogodbo. »Mudi .J 29.3.199S Vrednost Prodajna Sprememba vrednosti enote premoženja (v %) enote premož. VEP v tek. dnevu v tek. mesecu v tek. letu Alfa / Probanka 13.377,571 13.538.10 0.04 0.16 2.50 Diver / Proficia-Dadas 183,341 183.341 0,15 | 2,61 10,13 Gaiileo / Beta Invest-PM&A 3.071,54 3.163,69 -0,58 1 - 1,70 0,16 Herman Celjski / Proficia-Dadas 1.119,0107 1.130.20 - U7 1,25 1,46 Hrast / KBM-Infond/ TMB 13.264.29 13.436.73 - 0,03 1,84 4.43 Miha / Nika 138,83 140.50 - 0.44 - 3.69 9«50 Modra kombinacija / R.pika 148,59 150,08 - 0,10 2.01 10,56 Neli II. / Proficia-Dadas 182.951 182,951 °:15, 2.65 8,26 Nika-delniški / Nika 89,60 90,68 -0.97 - 5.01 19.68 13.41 Nika-S.P.D. / Nika 96,64 97.80 - 1,14 - 3.49 Pika / PFC / PRIFO 1.230,11 1.248,56 -0,43 - 1,17 - 5*26 Piramida / LB Maksima 12.787,46 * 0,08 1,42 5.04 Polžek / A*B*H 1.727,74 1.753.14 | - 0.14 2,40 4.99 Rastko I. / Proficia-Dadas 268,473 268.473 o.n 1.88 5.43 Taurus / Intara S&P 1.406,21 | 13.767,23 S" 1.435,74 1 - 0,87 - 0,97 0,29 Vipek / Avip 13.904.90 | - 0,16 0,68 3.30 Zajček / A*B*H 1.876,58 ; 1.904,73 | - 0.49 3,80 8.73 # - VEP + (0,6%-2,0%) Za resničnost in popolnost navedenih podatkov ter odgovarjajo družbe za upravljanje. njihovo istovetnost . KJ VKJJULUJCJO llldllj IVLtl /o • ----- - i------— a tel. 176-2711 in 176-2731). Najnovejše informacije tel. št. 1254049, 1254064, 1254070. realna obrestna IANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 061 z dne 29. marca 1995 Tečaji veljajo od 30. marca 1995 od 00.00 ure dalje Država Šifra valute Za devize Valuta Enota Avstralija Avstrija Belgija Kanada Rep.Hrvaška Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica V.Britanija ZDA Španija 036 040 056 124 191 208 246 250 280 300 372 380 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 a.dolar šiling frank/C dolar kuna krona marka frank marka drahma funt lira jen gulden krona escudo krona frank funt dolar ECU pezeta 1 100 100 1 100 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 nakupni 81.6394 1156.2805 394.8849 079.7598 2033.8656 2580.2713 2298.7280 8137.0902 6.6016 127.0281 7264.6313 1816.6054 76.9362 1530.5866 9883.3098 180.8631 112.1291 148.2293 87.9863 srednji prodajni 81.8851 1159.7598 396.0731 079.9998 2200.0000 2039.9856 2588.0354 2305.6449 8161.5749 49.7774 182.1664 6.6215 127.4103 7286.4908 1822.0716 77.1677 1535.1922 9913.0489 181.4073 112.4665 148.6753 88.2511 82.1308 1163.2391 397.2613 . 080.2398 2046.1056 2595.7995 2312.5618 8186.0596 49.9267 182.7129 6.6414 127.7925 7308.3503 1827.5378 77.3992 1539.7978 9942.7880 181.9515 112.8039 149.1213 88.5159 1. Tečaj hrvaške kune se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. 2. Povprečni ponderirani nakupni menjalniški tečaj bank v preteklem tednu ( 14. člen Zakona o poravnavanju obveznosti iz neizplačanih deviznih vlog -Ur. 1 RS St 7/93 ) je 7073,3126 SIT za 100 DEM Dosp. blag. Št. dni do Tečaj za vpis v % Tekoča nominaln vrednost (v SI' ) (A> (B) devizni del Skupaj Apoen (A) tolarski del (B) devizni del Skupaj 1.500,000 824,573 811,252 1.635,826 12.05.1995 43 109,9431 % 108,1670 % 109,0551 % 150,000 82,457 81,125 163,583 Upoštevan je veljavni tečaj Banke Slovenije za DEM. Blagajniške zapise Banke Slovenije prodajajo in izplačujejo pooblaščene banke. O teledom [i 40 41 42] /O MENJALNICA HIDA 061/ 1-333-333 NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D. LJUBLJANA p o p o I na bančna storitev po telefonu Abanka d.d. Ljubljana UGODNI K REDI Tl ZA UVOZNIKE Abanka d.d. Ljubljana nudi komitentom od 1.4.1995 dalje še ugodnejše kredite za nakup deviz. . Za kratkoročne kredite, namenjene plačilu uvoza blaga in storitev, veljajo naslednje izhodiščne obrestne mere, odvisne od ročnosti kredita: do enega meseca..................8 + 5,5 % do treh mesecev.................. 8 + 6,0 % do šestih mesecev........;.......8 + 6,5 /c Za dolgoročne kredite, ki so namenjeni za uvoz opreme z odplačilno dobo do treh let, 'velja izhodiščna obrestna mera R + 9 %. Podrobnejše informacije o pogojih kreditiranja lahko dobite po telefonu: v Ljubljani, v Oddelku za kreditiranji’ podjetij, tel.: 061 13 25 159, 17 18 416, 17 18 419, 17 18 421, 17 18 423 in v Oddelku za kreditiranje malega gospodarstva, tel.: 061 17 18 411, 17 18412; v Mariboru, na sedežu glavne podružnice, tel.: 062 227 551 int. 23; v Kopru, na sedežu glavne podružnice, tel.: 066 38 014, 38 010. ABANKA, BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH LJUDI M.**,.-««" 30. 3. 1995 Abanka, Ljubljana -2 Aval, Bled • Ljubljana Ažur, Grosuplje, Trebnje Bank Austria, Ljubljana Banka Celje Banka Domžale Banka Noricum, Ljubljana Banka Vipa d.d., N. Gorica Banka Zasavje,Trbovlje Bund, Ljubljana Capital marketing Creditanstalt d. d., Ljubljana Dolenjska banka, Novo mesto Dom kaffe, Domžale * Emens, Hrastnik * Eros, Ljubljana Gorenjska banka, Kranj * Hida, pokrita tržnica, Lj. Hipotekarna banka Brežice Hks Vigred, Medvode Hmezad banka d.d. Žalec Hram Rožice, Mengeš Hranilnica Lon, Kranj Ilirika. Breg 22-Ljubljana Klub Slovenijales, Lj. Komercialna banka Triglav, Lj. Kompas Holidavs, Ljubljana Koroška banka. Slovenj Gradec Lj. zastavljalnica-Lombardna h.,Lj. Ljudska banka, Celje - 2 Madai, Nova Gorica * M banka, Ljubljana Media, PL laguna, Lj. * Nova KBM, Maribor * Nova KBM Gl. podr., N. Gorica Nova Ljubljanska banka d.d., Lj. Pomurska banka, Murska Sobota * Posavska banka. Krško * Poštna banka Slovenije * Probanka, Maribor Publikum, Ljubljana SKB banka, Ljubljana -2 * Slovenijaturist, žel. p. Ljubljana * Sl. investicijska banka, Lj.* SLzadružna kmetijska banka, Lj. Sonce, Ljubljana Splošna banka. Koper * Splošna banka,Velenje Šum, Kranj TAP, mejni prehod Vrtojba* Talon, Škofja Loka, žel. postaja Tentours, Domžale UBK Banka, Ljubljana Upimo, Ljubljana WiH»n, Kranj VVilfan, Kino Šiška- Ljubljana Zmaj, Ljubljana * Povprečni tečaj •dUKS 1 - velja a vredRoatne papirje 2- tečaji p« poslovaih enotah baake so ko razbeli ___________________ Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lil a tečaj za 100 ITI.) nakupni p rodajni akupni i prodajni i akupni1 prodajni 80.70 81.65 11.31 11.60 620 7.00 80.60 81.20 11.40 1 1125 620 7.00 80.90 81.20 11.40 11.65 6.70 6.75 80.80 81.29 11.36 11.54 623 1 6.91 80.60 81.90 11.30 11.60 6.45 6.90 80.85 81.55 11.38 11.63 6.50 | 7.05 80.40 81.60 11.35 1 1125 620 6.90 80.70 81.70 11.29 1 1122 6.29 | 6.74 80.70 81.80 11.35 11.62 6.50 7.05 81.00 81.50 1120 i 11.55 620 6.90 80.70 81.00 11.38 11.48 6.70 6.90 80.90 81.70 11.30 11.70 6.60 7.20 80.50 81.9(1 1120 11.70 6.40 7.20 80.50 81.30 11.44 11.60 6.40 7.00 80.50 81.20 1129 11.53 6.63 6.74 80.80 80.99 11.45 11.48 6.64 6.68 79.80 82.25 11.12 11.69 6.20 7.20 80.90 80.94 11.44 11.46 6.74 6.76 80.65 81.40 1120 1126 6.48 6.81) 80.80 81.40 11.30 11.60 620 6.90 80.70 81.90 11.30 11.60 80.85 81.15 11.45 1126 6.60 6.78 80.99 81.69 11.40 11.60 6.70 7.10 81.00 81.10 11.43 1 11.45 6.79 6.81 80.80 80.90 11.40 1120 6.60 7.00 80.92 81.70 11.36 11.60 623 6.98 80.70 81.35 1125 1120 620 6.95 80.50 81.70 11.42 11.61 620 7.05 80.60 81.30 1125 11.47 6.45 625 80.60 82.10 1120 1125 6.50 7.00 80.75 81.50 11.32 11.50 6.43 6.73 80.45 81.85 11.40 11.75 6.60 7.05 81.00 81.10 11.45 11.48 6.85 6.87 80.25 81.90 11.40 11.65 6.40 7.05 80.70 81.70 11.15 11.73 620 6.75 80.65 81.30 1125 11.67 628 6.94 80.25 81.55 1120 1125 620 6.72 80.70 81.30 1120 11.59 6.53 6.83 79.25 8125 10.78 11.45 6.05 6.78 80.40 81.70 11.40 11.65 620 7.00 81.00 81.10 11.47 11.49 6.70 6.74 80.20 81.70 10.90 11.65 6.40 7.20 81.00 81.30 11.48 1120 6.50 6.60 80.60 81.30 11.40 1128 6.60 6.90 80.95 81.59 11.40 1129 6.60 7.03 81.00 81.20 11.40 11.45 6.70 6.85 79.58 81.64 11.19 1128 6.23 6.85 80.80 81.80 1125 11.60 6.70 7.20 80.70 81.00 11.43 11.48 6.60 6.80 80.90 81.50 1125 11.60 620 6.80 80.90 81.30 11.46 1125 6.70 6.85 81.00 81.30 11.45 1125 6.60 6.90 80.80 81.85 1125 11.63 6.50 6.95 81.00 81.08 11.43 11.45 6.76 6.78 81.00 81 JO 11.45 1120 6.70 6.8« 81.10 8120 11.47 11.49 6.70 6.8« 81.20 81.50 11.50 1125 6.60 6JK 80.61 > 81.41 f 1134 US 7 6S3 6.9 Menjalniški tečaji so spremenljivi, objavljene podatke nam posredujejo banke in menjalnice Četrtek, 30. marca 1995 RAVNATELJI V NOVI ŠOLSKI ZAKONODAJI Pedagoško delo ravnatelja naj ima prednost pred poslovodnim Državna sekretarka mag. Teja Valenčič o vlogi ravnatelja, kot je zapisana v novih zakonih — Predvsem višje zahteve po izobrazbi, saj bodo zakoni bolj zahtevni tudi do vzgojiteljev in učiteljev _ _ . .... m ■ i » •_*__i_• i* _X. l—*- dota nnrovlidl rnvnatp,- DELO ★ stran 5 Predlagana šolska zakonodaja daje nov poudarek položaju in vlogi ravnatelja.» zporedno s tem. vendar posledično, pa dviga izobrazbene in druge pogoje, ki jih mora izpolnjevati kandidat za ravnatelja. Za razliko od še vedno veljavne zakonodaje predlagana zakonodaja na prvo mesto postavlja pedagoške naloge, poslovodne pa umika na drugo mesto. Tega seveda ni mogoče razumeti mehanično in hierarhično. temveč kot nujen vsebinski premik v celoti vseh nalog, ki so ravnatelju naložene. Gre namreč za izraz spoznanja, da je funkcija rav natelja ambivalentna, torej strukturirana najprej iz sklopa pedagoških nalog in nato iz sklopa poslovodnih nalog. za vzgojitelja oziroma učitelja ali svetovalnega delavca v vrtcu oziroma v šoli, v kateri bo opravljal funkcijo ravnatelja. Glede na to, da se tudi sicer izobrazbeni pogoji za vzgojitelja in učitelja v osnovni šoli dvigajo na višjo oziroma visoko stopnjo oziroma da bo vsako leto v vrtcih in osnovnih šolah več strokovnega kadra z višjo oziroma visoko izobrazbo, je povezanost stopnje izobrazbe za ravnatelja s stopnjo izobrazbe, ki jo predlagana zakonodaja zahteva za vzgojitelja oziroma učite- Že uvodoma pa je ob tej temi državna sekretarka za osnovno šolstvo mag. Teja Valenčič pojasnila. da dobiva v predlagani zakonodaji status ravnatelja tudi vodja organizacijske enote, tako kot je opredeljen v zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje m izobraževanja, in sicer tako. da kot ravnatelj opravlja zgolj pedagoški sklop. V primeru zavoda z več organizacijskimi enotami predlagana zakonodaja prenaša poslovodne naloge na direktorja javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda. Podroben vpogled v predlagano zakonodajo pokaže, da je pedagoških nalog ravnatelja po obsegu bistveno več kot poslovodnih. Tako ravnatelj organizira. načrtuje in vodi delo. pripravlja program razvoja, vodi delo učiteljskega zbora, organizira mentorstvo pripravnikom, prisostvuje pri vzgojno-izobraže-valnem delu. spremlja delo učiteljev in jim svetuje, skrbi za sodelovanje s starši, imenuje komisijo, ki ponovno oceni znanje dijaka (obrazložen ugovor zoper oceno), določi dijaku, katere obveznosti mora opraviti (prestop na drugo šolo), odloči o pogojnem napredovanju in obveznostih dijaka itd. Več pristojnosti in odgovornosti Seveda so pomembne tudi poslovodske naloge ravnatelja: predstavlja in zastopa šolo. je odgovoren za zakonitost dela. določa sistemizacijo s soglasjem ustanovitelja, odloča o delovnih razmerjih itd. Povečane pristojnosti in odgovornosti rav natelja, ki jih predlagana zakonodaja jasno in natančno opredeljuje in s tem preprečuje neodgovorno opravljanje ravnateljske funkcije, zahtevajo najprej dvig izobrazbe in drugih pogojev, ki jih mora izpolnjevat kandidat za ravnatelja. »Velja opozoriti na določilo, ki pravi, da mora ravnatelj vrtca oziroma šole izpolnjevati pogoje lja, več kot utemeljena,« opozarja mag. Teja Valenčič. Rešitev v prehodnih določbah Predlagatelj šolske zakonodaje pa se zaveda tudi dejanskih kadrovskih razmer na področju vzgoje in izobraževanja in to rešuje v prehodnih določbah zakona o organizaciji in financiranju. V vrtcih namreč višje oziroma visoke izobrazbe nima pretirano veliko strokovnih delavcev, v osnovni šoli pa je prevladujoča višja in ne visoka izobrazba, kakršno zahteva predlog zakona. Prehodne določbe zato rešujejo omenjeno problematiko tako, da je ravnatelj oziroma pomočnik ravnatelja vrtca oziroma šole, ki ne izpolnjuje s tem zakonom določenih pogojev o izobrazbi, ima pa na dan njegove uveljavitve manj kot 10 let do starostne pokojnine in je najmanj tri man- date opravljal funkcijo ravnatelja, lahko ponovno imenovan za ravnatelja. Prehodne določbe še ugodneje urejajo položaj ravnatelja oziroma pomočnika ravnatelja vrtca, ki ima srednjo izobrazbo in vsaj 25 let delovne dobe ter je dva mandata opravljal funkcijo ravnatelja, in ravnatelja/ice vrtca, ki ima prav tako le srednjo izobrazbo, je pa vsaj tri mandate opravljal funkcijo ravnatelja. V tem primeru je lahko imenovan za ravnatelja ne glede na siceršnje izobrazbene pogoje, ki jih postavlja zakon. Prehodne določbe še posebej rešujejo tudi problematiko tistih, ki ne izpolnjujejo izobrazbenih pogojev za ravnatelja od 1. 9. leta 2000 oziroma celo do leta 2002, ko je predpisana pridobitev zahtevane izobrazbe in šola za ravnatelje. P.B. ETNOLOGIJA V OSNOVNI ŠOLI Moj kraj tudi kot izziv V zadnjem Glasniku Slovenskega etnološkega društva so zbrani članki, ki so dober pripomoček za etnološko projektno delo na osnovnih šolah Ob razmaha šolskega projektnega in raziskovalnega dela se zlasti v f:: A t'"1- manjših krajih kar same ponujajo predvsem etnološke teme. Vendar mora imeti učitelj za njihovo kolikor toliko ustrezno obdelavo vsaj nekaj potrebnega predznanja. Zato je Slovensko etnološko društvo (SED) že lani septembra v Cankarjevem domu pripravilo posvetovanje Etnologija v osnovni šoli. Pomoči učitelju pa je namenje a tudi večina vsebine najnovejšega Glasnika etnološkega društva. svetovanju govorilo 18 etnologov Posvetovanje je bilo namenjeno seznanjanju, dopolnjevanju in sistematičnemu poglabljanju etnoloških znanj osnovnošolskih učiteljev. na metodični ravni pa je nakazalo pot v odstiranje etnološke dediščine mladim. Poudarek posvetovanja je bil poleg uvodnega in splošnega dela na delavnicah, ki so učitelje teoretično in praktično usmerile in jih pripravile na raziskovalni proces, v katerem naj bi učence popeljali od spoznavanja, vrednotenja in sprejemanja tradicionalnih in sodobnih pojavov današnjega življenja. Marsikdo od prisotnih šolnikov je na posvetovanju že dobil odgovore na vprašanja, kako delati z otroki na terenu, kako jim pomagati pri pisanju etnološke raziskovalne naloge, na katere ustanove se obrniti za pomoč pri zbiranju gradiva..., podrobnejše informacije o tem, o čemer je na po- in drugih strokovnjakov, pa lahko, kot rečeno, preberete v zadnji številki Glasnika Slovenskega etnološkega društva (34/1994, št. 4), ki poleg teh prispevkov prinaša še nekaj drugih, konkretnih realizacij etnologije v osnovni šoli. Glasnik je mogoče naročiti na naslov: Slovensko etnološko društvo, Zavetiška 5. 61000 Ljubljana. Revija torej ponuja strokovno pomoč učiteljem, ki se po svojih nagnjenjih in interesih že ukvarjajo z etnologijo, vodijo krožke, delavnice, projektne tedne, prirejajo etno razstavice. ipd. Za in-formacijonekaj iz vsebine številke: Mira Omerzel Terlep predstavlja projekt Etnologija v osnovni šoli, Slavko Kremenšek piše o izrazih, ki so v etnologiji pogosti ali pa etnologijo kot posebno vedo določajo (to so: etnologija, etnogra- ZASEBNO ŠOLSTVO (2) Tudi šole s koncesijo Šola s koncesijo izvaja popolnoma enak program kot javna šola - Zasebni šoli vsaj 85 odstotkov sredstev javne šole - Magične formule tudi Zahod nima Predlog šolske zakonodaje, ki je v parlamentu, ločuje med javnimi in zasebnimi šolami, vendar pa vpeljuje še tretjo kategorijo, ki včasih pripelje do nesporazumov, namreč šole s koncesijo. Zasebna šola lahko pod določenimi pogoji pridobi koncesijo in postane šola s koncesijo, a ■ tem primeru izvaja program, ki je popolnoma enak programu javne ,!!Še. f oda tudi če zasebne šole nimajo koncesije, so po predlogu zakona upravičene do znatnih javnih finančnih sredstev (predvidoma v višini 85 odstotkov sredstev, kijih na učenca dobijo javne šole). Financiranje oziroma že samo prizadevanje zasebnih šol za dostop do javnih financ so po svetu spremljale burne razprave, zato je pričakovati, da bo tako tudi pri nas, in to pričakovanje se je delno že uresničilo. V tej debati se ob močnih ideoloških izhodiščih zdi. da ni prostora za kako »objektivno« presojo, vendar je nemara koristno opozoriti na dvojni kontekst. v katerega se umešča. Prvi kontekst je zgodovinski - zasebne šole v Sloveniji niso novost; drug kontekst je družbeni - nismo prvi. ki se ukvarjamo s vprašanjem, ali zasebno šolstvo podpreti s sredstvi iz javnih financ, razlika med nami in državami Zahodne Evrope (zaradi podobnih kulturnih. socialnih in političnih razmer je smiselno tu iskati primerjavo) je le v tem. da so tam ta problem začeli reševati nekoliko prej. magične formule pa tudi oni niso odkrili. Tako kot v razpravi v parlamentu. se tudi v Evropi pojavljata obe skrajnosti (prva skrajnost: država zasebnega šolstva ne financira, saj je zasebno, zato naj se financira iz zasebnih virov; druga skrajnost: država zasebne šole obravnava tako kot javne, saj zasebne šole tako kot javne izo-bražejojo otroke državljanov) pa tudi cel kup vmesnih rešitev. Zgodovinsko gledano je bilo v resnici breme dokazovanja na strani tistih, ki so zagovarjali in zagova-rajajo javne finance za zasebne šole. V Sloveniji so že za časa Avstro-Ogrske obstajale zasebne šole. Država jih ni fincirala, saj so bile zasebne, in tisto, za kar si zasebne šole takrat prizadevajo, ni državna finančna podpora, pač pa pravica javnosti. Šola. ki jo je pridobila, je lahko podeljevala javno veljavna spričevala, učenci šol brez pravice javnosti pa so morali na koncu vsakega leta delati izpite na državni šoli. Z zakonom iz leta 1929 ni bilo več mogoče ustanavljati novih zasebnih šol. dovoljen pa je bil nadaljni obstoj že obstoječih. Zasebne šole so torej do leta 1945 na področju Slovenije bile dovoljene, niso pa dobivale državne finančne pomoči. Kakšno je stanje danes v Evropi? Naši severni sosedi zasebnim šolam nista preveč naklonjeni. Italija zasebnih šol ne financira. Obstaja celo ustavna dikcija (33. člen), ki pravi, da je zasebne šole mogoče ustanavljati, če to ne vključuje državnih izdatkov. (V Evropi ima samo še Grčija tako zadržano politiko do financiranja zasebnih šol.) Avstrija po konkordatu z Vatikanom iz leta 1962 plačuje plače učiteljem na rimokato-liških šolah, druge šole pa lahko dobijo manjšo podporo (približno 10% realnih stroškov). V Franciji in Španiji lahko zasebne šole sklenejo z državo dva tipa pogodb, na Portugalskem pa tri. ki prinašajo državno podporo. Ker so ureditve podobne, navedimo le francosko. Avtomatičnega sofinanciranja ni. Če šola z državo sklene preprosto pogodbo (contract simple), država plačuje plače učiteljev, če podpiše pogodbo o pridružitvi (contract d’association), država plačuje še tekoče stroške delovanja šole. Vsaka pogodba terja prilagajanje zasebne šole javnim šolam. obe pa zahtevata, da šola sprejeme vse učence, ne glede na izvor, prepričanje, veroizpoved, kar pomeni predvsem, da verouk ne more biti obvezni šolski predmet. Na Danskem država zasebnim šolam nameni do 85 odstotkov vsote, ki jo na učenca dobijo javne šole. Finska tistim zasebnim šolam, ki jih sofinancira, nameni plače za učitelje in za tekoče stroške, a ne sofinancira vseh. Na Norveškem so zasebne šole do leta 1986 dobivale 65 odstotkov sredstev iz državnega sofinanciranja, od takrat pa od 75 do 85 odstotkov. Na Švedskem so do leta 1991 zasebne šole le izjemoma finančno podpirali, od takrat pa se podpora viša. V Švici nekateri kantoni zasebne šole sicer finančno podpirajo, a je to prej izjema kot pravilo. V Zvezni republiki Nemčiji ustava posredno prepoveduje ustanavljanje elitnih zasebnih šol, zato je finančna podpora zasebnim šolam pravilo v vseh deželah. (Se nadaljuje) MARJAN ŠIMENC fija. narodopisje, folkloristika, kulturna antropologija, ljudstvo, narod, način življenja, ljudska kultura, tradicija...), Irena Keršič govori o pomenu etnološke dediščine in na kratko predstavi ljubljanske etnološke ustanove, Ivana Leskovec predstavlja projekt Način življenja cerkljanskih vasi, ki poteka na OS Cerkno od začetka 80. let in sodelovanje med šolo in muzejem. Karla Oder piše o uporabnosti koncepta etnološka topografija za spoznavanje kraja pri rednem pouku, Mojca Ramšak o taborih oziroma delavnicah kot obliki zunajšolskih dejavnosti, njihovem razvoju, načrtovanju, organizaciji dela na terenu, čemur sledi še bibliografija taborov/delavnic. Nena Židov piše o organizaciji etnoloških raziskovalnih nalog v OŠ, o izbiri teme, pripravi na terensko delo (vse to pa aplicira na zgledu raziskave o pericah v okolici Ljubljane), Aleš Gačnik o fenomenu otroškega zbirateljstva ter o zbirkah, razstaviščih na OŠ, predmetih, ki jih današnji otroci najraje zbirajo, Marija Makarovič o kulturi na vasi in njeni vlogi v razvoju podeželja, o podedovanih in ._____sianašaiibJšRittirfljii sestavinah jn dejavnem istovetenju s kulturo na vasi, Rajko Muršič o pojavih iz množične kulture kot spodbujanju prvega premisleka o lastnem življenjskem okolju, v katerem živijo otroci, in ob tem izboljšanju kvalitete pedagoškega dela v šoli. Albina Pesek in Svanibor Pettan poročata o multikulturni glasbeni vzgoji in izobraževanju in vzgajanju k spoštovanju različnih načinov glasbenega izražanja in njenih nosilcev, Mira Omerzel Terlep o zvoku besed in zvočilih otroškega sveta, o slovenski ljudski glasbi s poudarkom na otroškem ljudskem izročilu, Mirko Ramovš o vključevanju ljudskega plesa v osnovnošolski redni učni program (in sicer pri glasbeni in telesni vzgoji ter deloma pri pouku slovenskega jezika od L do 8. razreda), poleg tega pa še o ljudskem plesu kot delu zunajšolske dejavnosti. Sledi intervju z Markom Terseglavom in pretresanje vprašanj o razmerju etnologija in šola. Nataša Konestabo predstavlja projektno delo OŠ Cren-šovci z naslovom Od lanu do platna, kjer so otroci s pomočjo pripovedi, prikazov in literature rekonstruirali znanje tkalskega izročila, Polona Sketelj piše o dvojezičnem šolstvu na južnem Koroškem v Avstriji, Rajko Muršič predstavlja teze za etnologijo v šolah, ki so bile predstavljene na posvetu Slovenskega etnološkega društva v Topolšici leta 1992, Slavko Kremenšek piše o polonistki in etnologinji Boženi Antoszczyk — učiteljici leta 1994 na Poljskem. MOJCA RAMŠAK NOVI IN PRENOVLJENI VISOKOŠOLSKI ZAVODI (5) Na fakulteti za farmacijo Predstavlja: JASNA KONTLER Prvega januarja letos je z razdruživijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo dotedanji oddelek za farmacijo prerasel v fakulteto. Farmacevtski študij ima v Sloveniji 50-letno tradicijo, le malo pa je manjkalo, da bi se že v začetku 18. stoletja uresničil predvideni štiriletni univerzitetni študij v okviru tedanje Centralne šole v Ljubljani. Od letal960, ko je bil uveden tudi popoln štiriletni študij, je deloval odsek za farmacijo na kemijskem oddelku Fakultete za naravoslovje in tehnologijo, kjer je pred 20. leti postal samostojen študijski oddelek. Tako kot prejšnji oddelek tudi nova fakulteta izobražuje dodiplomske in podiplomske kadre na področju farmacije ter izvaja temeljne, aplikativne in razvojne raziskave na področju zdravil. Doslej je na fakulteti diplomiralo 1100 farmacevtov, magistriralo jih je okrog 80, doktoriralo približno 30, specializiralo pa se jih je več kot 100. Univerzietni študij farmacije traja devet semestrov, visokošolski strokovni študij laboratorijske biomedicine pa šest. Univerzitetni študij je usmerjen v pridobivanje naravoslovnega, medicinskega in predvsem farmacevtskega -znanja, diplomanti pa se lahko zaposlijo v farmacevtski industriji, v zdravstvu, v veledrogerijah, v podjetjih za trženje z zdravili, v znanosti ali v šolstvu. Visokošolski študij, ki deloma nadomešča dosedanji višješolski študij farmacije (smer medicinska biokemija) so letos razpisali prvič, po besedah v. d. dekana fakultete za farmacijo prof. dr. Aleša Mrharja. pa je nastal kot rezultat intenzivnega razvoja laboratorijske biomedicine, ki terja višji standard znanja pri analizi bioloških vzorcev. V pripravi je še visokošolski strokovni program farmacije, ki bo nadomestil višješolski študij farmacevtske tehnologije. Ti diplomanti bodo opravljali zahtevnejša dela v proizvodnih oddelkih farmacevtske industrije. Na fakulteti za farmacijo, ki ima svoje prostore v stavbi na Aškerčevi 7 v centru Ljubljane - prostore so v minulih letih korenito prenovili, s tem je šola pridobila 15 najsodobneje opremljenih laboratorijev in predavalnico, kljub temu pa jo še muči prostorska stiska - izvaja izobraževalne in raziskovalne programe 10 profesorjev, 8 docentov, 6 asistentov, 16 pedagoških in raziskovalnih asistentov, 8 višjih tehnikov ter 8 administrativnih in tehničnih delavcev. V tem študijskem letu je na fakulteto vpisanih 625 rednih študentov, v podiplomske programe pa 53 študentov, od tega 5 doktorantov. Farmacevtska industrija v Sloveniji še doživlja vzpon, to pa se kaže tudi v naraščajočih potrebah po diplomantih, prav tako pa v pripravljenosti stroke, da pomaga pri naložbah v sodobno opremo ter pri pridobivanju prostorov. Raziskovalci fakultete so nosilci ali sodelavci pri enem mednarodnem projektu, pri 4 temeljnih projektih, ki jih financira ministrstvo za znanost in tehnologijo, pri 4 aplikativnih projektih, ki jih ob omenjenem ministrstvu sofinacira farmacevtska industrija, ter še pri več kot 10 projektih, ki jih financira izključno farmacevtska industrija. Naš farmacevtski študij ima velik mednarodni ugled, saj so sodelavci šole med izjemno citiranimi avtorji znanstvenih prispevkov, fakulteta pa ima tudi sicer zelo veliko povezav z univerzami in inštituti v Evropi in v ZDA. Dvakrat obogatena knjižnica Pred nekaj dnevi je knjižnica Srednje ekonomske šole v Mariboru postala 100. članica slovenskega kooperativnega online bibliografskega sistema COBISS. Okrogla številka članske pogodbe ji je prinesla še dragoceno darilo - nosilec omenjenega sistema, Inštitut informacijskih znanosti, IZUM, ji je poklonil kompletno dokumentacijo ter terminalsko postajo s tiskalnikom. Kot je povedala knjižničarka Srednje ekonomske šole Simona Ditz, bodo dijaki (seveda pa tudi profesorji) z vključitvijo v slovensko knjižnično mrežo dobili možnost iskanja literature v vseh knjižnicah, hkrati pa se bodo spoznali s sodobno informacijsko tehnologijo. Srednja ekonomska šola, ki ob pedagoškem delu že vrsto let uspešno spodbuja raziskovalno delo dijakov, inovativna pa je tudi v strokovni izobraževalni metodologiji, je tretja med mariborskimi srednjimi šolami, ki se je vključila v sistem COBISS. Pred njo sta to bili II. gimnazija ter Srednja medicinska šola. Po besedah ravnateljice Srednje ekonomske šole Ane Golob tudi na tej ravni izobraževanja ni mogoče obstati pri dosedanjem klasičnem šolskem knjižničnem modelu, torej bolj ali manj zajetnem fondu knjig in drugih publikacij in strokovni pomoči knjižničarke. Sodobna šola mora biti kot del informacijske družbe multimedijsko opremljena in usmerjena - vključitev v vzajemno računalniško online bibliografsko omrežje pa je pri tem pomemben korak. V knjižnici na Srednji ekonomski šoli, ki ima skupaj s čitalnico na voljo okrog 40 kv. metrov prostora, imajo približno 12.000 naslovov, od tega večino leposlovnih knjig, precej pa je tudi strokovnega čtiva. Od 1100 dijakov šole jih približno tretjina obiskuje tudi šolsko knjižnico in tem bo po novem izbira lažja, dostopnost gradiva pa veliko večja. Sodobni pristop pa naj bi v knjižnico pritegnil še tiste dijake, ki je doslej niso potrebovali. (Jasna Kontler, foto Egon Skamlec Kukenberg) Informacijski center SRC e V KUD France Prešeren na Karunovi 14 v Trnovem v Ljubljani so odprli nov večnamenski informacijski center SRCe, namenjen predvsem dijakom zadnjih letnikov srednjih šol, študentom in mlajšim raziskovalcem. V centru, ki je najnovejši projekt fundacije Open Soci-ety Institute Slovenia (Zavoda za odprto družbo), bodo vsak delovni dan med 11. in 15. uro lahko dobili informacije o možnostih šolanja in štipendiranja v tujini, honorarnega dela, na voljo pa bodo tudi dostopi do računalniške mreže Internet na večih računalnikih ter domači in tuji časopisi (predvsem s področja računalništva, kulture in humanistike). Kratica SRCe pomeni Študent Resource Center, inforamcijski center bo sodeloval tudi z mrežo podobnih centrov v državah, kjer obstajajo Sorosove fundacije. Za večerne ure napovedujejo tudi občasna srečevanja na temo Interneta, uporabe mrežnih servisov in njihovega vzspotavljanja. Kolegij ravnateljev Posočja Pomanjkanje denarja za investicije, razvojne programe, izobraževanje Na pobudo ravnateljev vseh šol tolminske, kobariške in bovške občine so te dni v Tolminu sklicali medobčinski kolegij ravnateljev. Udeležili so se ga tudi župani vseh treh občin ter predstavniki zavoda za šolstvo. Soglasno so sklenili, da bodo na območju bivše tolminske občine še naprej vodili enotno šolsko politiko, čeprav je sprememba lokalne samouprave razdelila prej enotno tolminsko osnovno šolstvo s petimi šolskimi okoliši in trinajstimi zunanjimi oddelki na tri dele. Po eno osnovno šolo imata bovška in kobariška občina, tolminska pa jih ima tri. Zato so se predvsem na pobudo bovškega in kobariškega ravnatelja, ki sta v novih razmerah ostala sama, dogovorili, da bo kolegij kot strokovni organ deloval enotno tudi v prihodnje in da programov do nadaljnega ne bodo spreminjali. O skupnih zadevah (glasbena šola, športna tekmovanja, tekmovanja v znanju, šola v naravi...) bodo tako še naprej odločali skupaj, kot so odločali prej v skupni občini. Ravnatelja tolminske osnovne šole Maksa Jana, ki po novem tudi vodi kolegij, skrbi, da ne bodo dobili več finančnih sredstev kot lani in bi to pomennilo, da bo denarja dovolj le za pokrivanje obstoječih dejavnosti, ne pa za razvoj. Sredstev bo po pričakovanjih zmanjkalo za investicije, pa tudi za razvojne programe in za izobraževanje učiteljev. »Razmišljali smo, da bi v vsako učilnico namestili televizor in videorekorder, da bi opremili računalniško učilnico, pa žal ne bo denarja,« ugotavlja ravnatelj. Kljub vsakoletnemu upadu števila učencev - letos jih tolminsko osnovno šolo obiskuje 740, kar je 100 manj kot pred tremi leti - pa se v Tolminu soočajo s prostorsko stisko. Vse učilnice so polno zasedene in le s težavo jim uspeva ohranjati enoizmenski pouk. V primeru, da se bodo napovedi devetletne šole uresničile, pa bodo za pouk morali urediti prostore sedanje male šole. Devetletka pa bi zahtevala tudi dodatno izobraževanje učiteljev in s tem seveda stroške, kar tolminskim šolnikom povzroča dodatne skrbi. Tolminska šola se povezuje tudi z zamejskimi šolami in Maks Jan ugotavlja, da imajo slovenski šolski programi veliko pozitivnih strani. Italijane preseneča predvsem dejstvo, da naše šolstvo vključuje tudi interesne dejavnosti, naravoslovne, športne in kulturne dneve, česar onstran meje ne poznajo. Letos organizira tolminska šola poleg ostalih dejavnosti tudi plavalne tečaje, v juliju pa letovanje na Osotju, ki bo vključevalo tudi likovno delavnico, učenje tujih jezikov, etnologijo in biologijo. MAJA ROŠ SfS TUJI JEZIKI O laični in nevtralni šoli (4) V pismu gospoda Matevža Grenka z naslovom O laični in nevtralni javni šoli (3), objavljenem v Delu dne 27. 3. 1995, je avtor pisma po že znani navadi iztrgal iz konteksta in potvoril izjavo iz intervjuja z ministrom dr. Slavkom Gabrom, ki kje bil v istem časopisu objavljen dne 23. 3.1995. Minister naj bi iz7javil, da smo na ministrstvu »šele zdaj naročili dodatno rešitev pri opredelitvi pojma konfesionmalnopst«. Da bi se izognili možnim nesporazumom, še enkrat navajamo ministrovo izjavo: »Pri večini točk, ki so jih sprejeli poslanci, gre za dodaten premislek o temah, o katerih na ministrstvu že imamo lepo število strokovnih mnenj, tudi z najrazličnejših posvetov in strokovnih srečanj; parlament je le še enkrat osvetlil ta vprašanja. Res pa je tudi, da nismo križemrok čakali na izid glasovanja v parlamentu, ampak smo že prej, že v času, ko je o predlaganih zakonih na primer še razpravljal matični odbor parlamenta, za kulturo, šolstvo in šport, kar sproti še enkrat pregledovali vsebino; ponekod pa smo zdaj zaprosili še za dodatne rešitve, kot na primer pri opredelitvi konfesionalnosti.« mag. Andreja Hočevar, predstavnica za stike z javnostjo Ministrstva RS za šolstvo in šport O laični in nevtralni šoli (5) Iz odgovora Matevža Grenka (Delo 27. marca 1995), v katerem pravi, da sem v Delu 23. marca odgovarjal na njegove pomisleke v zvezi z laično in nevtralno šolo, je očitno, da je napačno razumel, na kaj sem odgovarjal in kaj je bil osnovni namen mojega pisanja. Odgovaijal sem na njegovo pismo, v katerem mi je neutemeljeno pripisal dve napaki, ki naj bi ju zagrešil v intervjuju za Delo. Pozabil naj bi namreč povedati, da laičnost javne šole ne izključuje pouka o religijah v javni šoli, prav tako pa naj ne bi opredelil pojma konfesionalnosti, ko sem govoril o konfesionalni šoli in konfesionalnem učnem predmetu. V svojem odgovoru sem dokazal neresničnost obeh njegovih trditev. To je bil tudi namen mojega pisanja. S tem sem sicer posredno odgovoril tudi na večino njegovih pomislekov v zvezi z laično in nevtralno šolo, vendar to ni bil moj osnovni namen. Zato je tudi napačen sklep, da sem morebiti vendarle dojel nevzdržnost zagovarjanja nevtralne javne šole, ker v svojem odgovoru nisem oporekal njegovim pomislekom v zvezi z njo. To pa ne pomeni, da sprejemam Gren-kovo pojmovanje nevtralne javne Prijetne metode za hitro in učinkovito pomnjenje Giotta Nova in nevrolingvistično programiranje - Do 600 tujih besed v petih dneh - Pogovor tečajnikov v simuliranih življenjskih situacijah hitro steče Giotta Nova je ena tistih šol za tuje jezike ( pa tudi za retoriko in slovenščino), ki je Slovence med prvimi seznanila z novimi, bolj sproščenimi in zato učinkovitejšimi metodami za osvajanje znanj. Pred kratkim so novinarjem predstavili svojo metodo dela v lično urejenih prostorih gradu Kodeljevo, ki bolj spominjajo na udobne dnevne sobe kot na učilnice. Na mizah so namreč razstavljene rute, žogice in podobni predmeti, ki jih tečajniki uporabljajo za izbošljanje koncentracije z žongliranjem. Učenci sedijo v globokih naslanjačih s pisanimi blazinami, z obveznimi slušalkami na ušesih, ker so prostori pač opremljeni s kakovostnimi avdio napravami, brez katerih si sodobnega učenja tujih jezikov ne moremo zamisliti. Tudi diskretna new age glasba, ki jo predvaja moderatorka Tatjana (v Giotti pač neradi uporabljajo besedo »učiteljica«), ki se je pred nedavnim vrnila s strokovne konference o učenju tujih jezikov iz kalifornijskega San Diega, nas bolj spominja na počitnice kot na šolo. »Bistvo naše metode je tim. učenje v alfa stanju. Postopek, ki nas v to stanje pripelje, ni dolg in se lahko vzpostavi kadarkoli,« pojasnjuje direktorica šole, prof Jelica Stember-ger. »Učitelj mora biti predvsem dober moderator, ki bo skupino motiviral in pripravil na ustvarjalno delo. Uporabljamo namreč tehniko nevrolingvistič-nega programiranja, licenco za to metodo pa smo dobili neposredno iz Amerike, od njenega očeta dr. Richarda Ban-dlerja osebno.« Tečaji (tisti po metodi True Learning so praviloma celodnevni, izvajajo pa jih v Ljubljani in na Bledu) se prično z desetminutnim žongliranjem, nato pa se tečajniki lotijo konkretnega učenja tujega jezika. Logika je naslednja: če se lahko naučimo žonglirati v desetih minutah, zakaj ne bi mogli v kratkem času obvladali tudi osnovne angleščine ali kakega drugega jezika? Za odrasle Slovence je namreč značilno, da ne zaupajo vase in da imajo v osnovni in srednji šoli dokaj slabe izkušnje z učenjem tujih jezikov. Zato ne preseneča njihova navdušenost nad sodobnimi metodami dela, ki vključujejo veliko samostojnega, čeprav vodenega dela, družabnih igric in celo ustvarjalnih razprtij. Po uvodni relaksaciji za povečevanje koncentracije in vzpostavitev boljše dinamike se prične resno delo, toda spet s po- šole, s katerim polemizira, kot da bi bilo takšno pojmovanje lastno predlagateljem nove šolske zakonodaje. Poleg tega pa je v zadnjem Grenkovem odgovoru še več drugih nenatančnosti, netočnosti in napačnih interpretacij. Najprej zapiše, da »trdim, da ne nasprotujem pouku religije v javnih šolah,« medtem ko sem sam jasno zapisal, da javna šola ne izključuje nekonfesionalnega pouka o religijah, da smo takšno možnost predvideli tudi v Beli knjigi in da je bila ponujena tudi kot variantni predlog v zakonu o osnovni šoli. To razliko je potrebno poudariti zato, ker se z označbo »pouk religije« običajno razume konfesionalni pouk določene religije, ki po mojem mnenju ne sodi v javno šolo države, v kateri je ustavno zajamčena ločitev cerkve in države. Takšno stališče ni nič posebnega in je udejanjeno tako v Franciji kakor tudi v ZDA. Prav tako ne vidim, da bi bilo v nasprotju z mnenjem mešane krovne komisije katoliške Cerkve in vlade Republike Slovenije o ustavnem členu, ki govori o ločitvi Cerkve in države. Ravno obratno, v nasprotju s tem mnenjem - v katerem je med drugim zapisano, »da se mešana krovna komisija opredeljuje za pozitivno pojmovanje navedenega člena Ustave v smislu različnih pristojnosti ter samostojnosti in medsebojne neodvisnosti države in Cerkve« - je poznejša zahteva cerkvenega dela mešane krovne komisije po religioznem pouku v javni šoli. Gre namreč za zahtevo, ki ne upošteva samostojnosti in neodvisnosti države pri urejanju javnega oziroma državnega šolstva, saj bi ta predmet lahko poučevali le diplomanti teološke fakultete, ki bi imeli mandat pristojnih cerkvenih oblasti, in to po učnem načrtu, ki bi ga določili cerkveni organi. Uresničitev te zahteve bi pomenila poseganje v pristojnosti države oz. strokovnega sveta za vzgojo in izobraževanje, ki jih imata pri vseh ostalih predmetih, prav tako pa tudi izključitev ostalih fakultet iz procesa izobraževanja učiteljev za ta predmet. Kdo torej koga izključuje? Nato Grenko pravi, »da trdim, da sem opredelil pojem konfesionalnosti«. Ne, nisem trdil, da sem opredelil pojem konfesionalnosti, temveč, da sem navedel, kaj mislim s konfesionalnostjo, ko sem govoril o konfesionalni šoli in konfesionalnem učnem predmetu. Ker nisem opredeljeval pojma konfesionalnosti, je povsem odveč Grenkov poskus pokazati, da ga nisem opredelil, češ da drugače ministru ne bi bilo potrebno naročati »dodatno rešitev pri opredelitvi pojma konfesionalnosti«. Pa tudi če bi ga opredelil, ne vidim razloga, zakaj ne bi minister naročil dodatne opredelitve. T\idi Grenkova pripomba, da moja opredelitev konfesionalne šole z začetka 20. sto- močjo pestrih metod. Nekateri udeleženci radi rišejo in pojejo, na ta način pa spodbujajo k delovanju desno polovico možganov, opozarja Stembergerjeva. Nekateri pač lažje sprejemajo znanje skozi telesne gibe. • Giotta je prva v Sloveniji začela poučevati ob ustrezni glasbi za povečevanje koncentracije in ustvarjalnosti, ki je danes precej popularna v pedagogiji. Metoda, imenovana True Learning, ki so jo pred osmimi leti razvili na Inštitutu za kibernetično učenje in poučevanje v Kielu v Nemčiji, pa zajema danes najučinkovitejše načine učenja in poučevanja sploh: superlearning, nevrolingvistično programiranje, mentalni trening in miselne vzorce. In kakšne so prednosti te metode pred klasično? V Giotti trdijo, da se s True Leraningom učimo tri do petkrat hitreje in da še po dveh letih ohranimo za polovico več znanja kot sicer. Udeležencem seveda ni treba poznati vseh zapletenih poti, po katerih njihovi možgani osvajajo znanje, pomembno je le, da si zapomnijo čim več. »Že po načinu, kako sedite, lahko povem marsikaj o vas,« pravi tudi moderatorka Tatjana. Učitelj mora namreč natančno vedeti, kakšne posameznike ima v skupini, da bi se jim lahko individualno prilagodil. Čeprav v začetnih tečajih precej uporabljajo tudi slovenščino, je poudarek predvsem na pogovoru v tujem jeziku. S to metodo Glottini tečajniki dnevno osvojijo 100 do 150 besed (kar je seveda odvisno tudi od sposobnosti posamezni-ka)in jih takoj lahko uporabijo v življenjskih situacijah, ki jih simulirajo med uro. Na ta način znanje pridobivajo po naravni poti. Čeprav v Giotti organizirajo tudi klasične jezikovne tečaje, se tisti, ki se navadijo na sodobne metode, običajno odpovedo klasiki za vse čase. Prek slušalk poslušajo tečajniki učiteljico, ki pripoveduje zgodbo ali razlaga snov ob spre- letja ne more veljati v današnjih povsem drugačnih razmerah, je zgrešena, saj nisem podajal opredelitve pojma konfesionalne šole, se pravi opredelitve, ki bi veljala za vse konfesionalne šole, ampak le opredelitev, ki velja za konfesionalno šolo tistega časa, o katerem sem govoril. Naslednja netočnost je v Grenkovem poduku, »da ne le Cerkev, pač pa tudi slovenski kristjani ... izražajo zahteve, da se ... vpelje pouk o religiji, ki ni konfesionalnega značaja ...«. Vsaj za cerkveni del mešane krovne komisije ni mogoče trditi, da se zavzema za nekonfesionalni pouk o religijah v javnih šolah. Če pa se zanj zavzemajo slovenski kristjani, potem bi skupaj z Grenkom morali svoje zahteve nasloviti tako na cerkveni del mešane krovne komisije, ki takšen predlog zavrača, kakor tudi na državni zbor, ki ga je v prvem branju zakona o osnovni šoli prav tako zavrnil. Grenko napačno interpretira tudi predlagano varianto pouka nekonfesionalnega izbirnega predmeta religija in etika v 15. členu zakona o osnovni šoli, ki se glasi: »Poleg obveznih predmetov mora osnovna šola za učence 7., 8. in 9. razreda izvajati pouk iz izbirnih predmetov družbo-slovno-humanističnega sklopa in naravoslovno-tehničnega sklopa. Šola izvaja pouk najmanj treh izbirnih predmetov iz posameznega sklopa. V okviru druž-boslovno-humaništičnega sklopa mora šola ponuditi pouk tujega jezika (varianta: ter religije in etike). Učenec mora med izbirnimi predmeti izbrati 3 predmete, od tega največ 2 predmeta iz posameznega sklopa.« Iz tega nedvoumno sledi, da lahko učenec po tem predlogu izbere tuj jezik skupaj z religijo in etiko (v tem primeru mora izbrati še en predmet iz naravoslovno-tehničnega sklopa).Torej nikakor ni res, kar trdi Grenko, ko pravi, da so pripravljalci nove šolske zakonodaje podali variantni predlog pouka religije in etike »le kot variantni predmet drugemu predmetu tj. tujemu jeziku«. Zato je neutemeljen tudi Grenkov očitek predlagateljem nove šolske zakonodaje, češ da se niso držali dogovora, sklenjenega na podkomisiji za vzgojo in izobraževanje, ali natančneje, da so izigrali dogovor o tem, da se predmeta religija in etika ne ponudi v izbiro na tak način, da je učenec prisiljen izbirati med nj*m in tujim jezikom. dr. Zdenko Kodelja, Ljubljana Težave šolskih slovenistov Polemični odzivi na račun srednješolskega učbenika Jožeta Toporišiča Slovenski jezik in sporočanje 1 odpirajo vrata vrsti nerešenih problemov. Z zanimanjem sem prebrala prispevek v časopisu Jezik in slovstvo (94/95, št. 3—4), naslovljen Anketa o učbenikih za slovenski jezik. mljavi diskretne glasbe. Metoda dela je popolnoma antistresna, ustrezni trening pa lahko naredi čudež. Samo v začetnem tečaju tujega jezika, ki se odvije v petih dneh (40 ur) lahko udeleženci osvojijo 600 besed in že komunicirajo v tujem jeziku. Za svoje tečajnike je Giotta organizirala klub z rednimi kon-verzacijskimi in družabnimi večeri, članska izkaznica pa imetnikom omogoča popuste pri tečajih in nakupu avdio in drugega gradiva za samoizobraževanje. Izdajajo tudi lasten informativni bilten in strokovne knjige s področja svojega delovanja. Med posebnostmi šole so tudi učenje na daljavo, jutranji klasični jezikovni tečaji (z začetkom ob 6. uri), individualni programi konverzacije ter strokovno vodeni kulturno-izobraževalni izleti. VEDRANA GRISOGONO Tekmovanje za zlato priznanje Minulo soboto je bilo na Pedagoški fakulteti in Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji v Ljubljani 18. vseslovensko tekmovanje v znanju materinščine za zlato Cankarjevo priznanje, ki sta ga organizirala Slavistično društvo Slovenije in zavod za šolstvo, udeležilo pa se ga je prek sto osnovnošolcev in srednješolcev. Tistih seveda, ki so se že prej izkazali najprej na šolskih tekmovanjih in prejeli bronasta priznanja, tekmovali pa tudi naprej na regionalni ravni za srebrna priznanja. Tematika letošnjega tekmovanja z naslovom V besedi je moč je bila beseda v umetnostnem in neumetnostnem besedilu ter v slovarskih obdelavah. Najuspešnejši z državnega tekmovanja bodo nagrajeni z zlato plaketo, prireditev pa bo na Cankarjevi Vrhniki 12. maja. Slovenske založbe bodo poskrbele za knjižne nagrade. Za ilustracijo povejmo, da je samo na ljubljanskem regionalnem tekmovanju od 309 osnovnošolcev 150 mladih osvojilo srebrno priznanje, še prej pa je bilo na šolskih tekmovanjih razdeljenih kar 549 bronastih Cankarjevih priznanj. V svojih odgovorih uredništvu je Alenka Kozinčeva zapisala: >S tem področjem se specialna didaktika našega predmeta ni nikdar ukvarjala, saj je praktično ni bilo in je ni (letos se spec. didaktika jezika na FF sploh ne predava).« Mag. Erika Kržišnik zgornji odgovora pravzaprav dopolnjuje: »Idealen avtor učbenika za slovenski jezik bi bil zmes strokovnjaka jezikoslovca, ki dovolj široko obvlada stroko, metodika pouka/didaktika slovenskega jezika (ljubljanska slovenistika še danes nima redno zaposlenega!), ki metode učenja in kognitivne zmožnosti učencev pozna teoretično in praktično, in učitelja praktika, ki neposredno pozna učni proces, tipičen za naš čas in prostor.« Vprašanja, ki so bila sprožena že ob ukinjanju pedagoške akademije. ostajajo brez odgovora. Ravnatelji tarnajo, ker ostajajo brez slovenistov. Strokovni svet pošilja apel strokovnjakom, naj se vednar (ne)kdo loti kislega jabolka. Sem razredna učiteljica in reševanje (sekanje) gordijskih vozlov nikakor ni moj konjiček in prostočasna dejavnost. Pa vendar... Že leta 1992 sem v Šolskih razgledih opozorila na Differen-tove seminarje. To so bili in so še organizacijsko dobro pripravljeni in na zavidanja vredni strokovni ravni izpeljani seminarji. Kaže, da se je skupina mladih strokovnjakov kislega jabolka lotila na pravni strani - po vertikali od spodaj navzgor. In učitelji praktiki smo jim z navdušenjem sledili. Potem pa so se stvari začele zapletati. Kaže, da je vrsto ljudi motilo, da se prenova slovenskega jezika odvija pravzaprav preko »privatne firme«. V katalogu seminarjev 94/95 ni najti razpisov za seminarje, ki jih pripravljajo zasebna podjetja. Moli dejstvo, da taista skupina strokovnjakov, ki jo srečujemo na Differentovih seminajrih, pripravlja cilje poučevanja slovenskega jezika 1-9, so recenzenti učbenikov ali avtorji in soavtorji beril, priročnikov in didaktičnih gradiv, ne »zaslužijo« pa mesta v Katalogu. Oškodovani smo tudi učitelji praktiki, ki se Differentovih seminarjev udeležujemo, ki se želimo izobraževati, ne pa na hitro pridobivati točke za napredovanje v nazive. Oškodovani smo v tem (že tri leta, od 1992), da nam sodelovanja s strokovnjaki FF nihče ne prizna in ga tudi po sedaj veljavnem pravilniku dokazati ne moremo. Skrajni čas bi že bil, da se točkovanje seminarjev uredi po dejanski kakovosti le-teh, ne pa po organizatorju. Vse prepogosto se pozablja, da sprejeti zakoni, pravilniki in ku-rikulumi padejo na hrbte in ramena učiteljev praktikov. Zakaj bi morali biti kaznovani tisti, ki svoje proste dneve porabimo za dodatno izobraževanje? Lilia Ratoša, Izola * k t 6. stran ★ DELO PETER POTOČNIK Komu bo prejpadla zastavica ? Danes ali jutri se bodo v varnostnem svetu odločili o novem mandatu mirovnih sil na Hrvaškem. to odločanje pa spremlja vrsta neznank. Teh je bržkone toliko, kot je variant šahovske igre. kajti tako na hrvaški strani kot v razglašenem orkestru mednarodne politike se na moč trudijo, da bi pri partnerjih tik pred zdajci našli še kakšno dlako v jajcu. Popolnoma jasno je le to, da varnostni svet ne more vsiliti suvereni, mednarodno priznani državi zanjo nesprejemljivega modela, le v novo obleko preoblečenega starega mirovnega procesa. ki (ne le) iz hrvaškega zornega kota zaudarja po obnovi nekdanje Jugoslavije, ker se konec koncev opira na prvotni Vanceov mirovni načrt, ki rešitev političnih sporov prenaša v negotovo prihodnost in v bistvu z enakimi vatli meri odgovornost balkanskega krvnika in njegovih žrtev. To je vsekakor najmočnejša hrvaška figura na politični šahovnici, ki lahko vsaj še nekaj časa drži mednarodne mirovne posrednike (Butrosa Galija. varnostni svet in skupino za stike) v šahu, po mnenju opozicije v saboru pa je hrvaški državni politiki z »zmedenim« poročilom Butrosa Galija in osnutkom resolucije varnostnega sveta v režiji skupine za stike pet iti drža v nepričakovano padla sekira v med. češ da lahko s svojo kraljico na šahovnici iztrži kaj več od ponavljanja potez, ki peljejo k delitvi točke. Res je. tako kot je danski dogovor Go-re-Tudman skalil vode hrvaške politike in zbi st ril mednarodna obzorja, sta Galijevo poročilo in osnutek resolucije varnostnega sveta v režiji skupine za stike - njuno bistvo pa je z nekaj kozmetičnimi prijemi ohraniti status quo - vnovič zbistrila vode hrvaške politike in močno skalila njihov tok proti centrom mednarodne moči in politike. Vse skupaj pa deluje kot močno razglašen orkester, ali. kot bi rekel francoski pesnik iz prejšnjega stoletja Stephane Mallarmč - v tem trenutku smo priča zares nenavadnemu porizoru. ko se vsak pesnik zateka v svoj kot, da na flavti, čisto svoji, igra napeve, ki so mu všeč, a nihče več ne poje v zboru. V Zagrebu pra vij o, da je bilo časa za takšno »prepevanje« dovolj od 12. marca letos. ko je Hrvaška po dvomesečnem dogovarjanju in prepričevanju ob svoji odločitvi o koncu poslan- stva modrih čelad pod imenom Unprofor, ki se izteče jutri opolnoči, privolila v nadaljevanje mirovnega procesa v režiji OZN, vendar pod drugim imenom, predvsem pa z drugačno vsebino. Problem je lahko kajpada v tem, da se je Hrvaška z danskim dogovorom in zatem s pogovorom dr. Franja Tlrdmana in Butrosa Galija Hrvaška zadovoljila z bolj ali manj formalno zaščito svoje drža vne meje na zasedenih območjih, kijo v New Yorku razumejo kot »opazovanje dogajanj ob meji«. Razvoj dogodkov na zasedenih območjih, kjer Srbi vnovič rožljajo z orožjem, predvsem pa pritisk domače javnosti in opozicije pa sta v zadnjih dneh in urah zaostrila njene zahteve, ki zdaj povezujejo novi mandat mirovnih sil z razorožitvijo okupiranih območjih, vračanjem beguncev in vzpostavitvijo hrvaške oblasti, medtem pa ostaja še povsem odprto vprašanje političnega statusa krajine v hrvaški državi oziroma lokalne avtonomije krajinskih Srbov. In kaj zdaj ? Če rešitve iz teh, recimo jim aporij, ne bo mogoče najti, bo varnostni svet nemara še za kakšna dva tedna ali mesec podaljšal sedanji mandat Unproforja tudi na Hrvaškem, hkrati pa ji obljubil, da bodo pri izdelavi novega mandata mirovnih sil upoštevali njene zahteve. To je lahko eden izmed izhodov v sili, drugi, ki ga prav tako ni mogoče za vreči, je nekakšen kompromis med Zagrebom in New Yorkom. kajti prvi vztraja pri dogovoru iz Kobenhavna, v katerem niti z besedico ni bilo omenjeno vračanje hrvaških pregnancev ne razorožitev krajine in vrnitev hrvaške oblasti na zasedena območja, kot zdaj zahtevajo v Zagrebu. Dogovor iz Kobenhavna resda govori o zaščiti hrvaške državne meje, vse drugo pa se opira na dogovarjanje in sporazumevanje med Zagrebom in Kninom, na tako imenovano mimo reintegracijo. Če se lahko izrazimo v šahovskem besednjaku, večni šah na politični šahovnici ima za Hrvaško tudi visoko ceno, ki se ji reče mednarodna gospodarska pomoč in odpiranje vrat na poti v evropske integracije. Zato v teh nekaj urah pred iztekom sedanjega mandata mirovnih sil ne kaže ugibati, kdo bo v tej igri iztržil več, in, konec koncev, kako daleč smo od miru ali nadaljevanja vojne. BRANKO SOBAN Blišč in beda Arabske lige Dr. Esmat A bdel Megid, nekdanji egiptovski zunanji minister in zdaj že pet let prvi mož Arabske lige. ima seveda popolnoma prav. Arabsko ligo so ustanovile arabske države, zato je zdajšnji položaj v ligi lahko zgolj nekakšna zrcalna podoba razmer in kriz, ki ta hip tarejo arabski svet. Ta je zdaj razdeljen in neenoten, kot ni bil še nikoli. Arabska liga - kot vrhovna vsearabska institucija - teh razlik seveda ne more zgladiti kar čez noč. Zanje bodo morali poskrbeti predvsem Arabci sami. Nedavna 50. obletnica Arabske lige (ustanovljena je bila marca 1945 v Kairu) je prav zaradi zdajšnjih razkolov med Arabci prej spominjala na pogreb kot pa na proslavo zlatega jubileja, ki bi ga v normalnih razmerah seveda brez kakšnega večjega obotavljanja počastili tako, kot to znajo samo v arabskem svetu. Toda v Kairu to pot seveda ni bilo prav nobenega razloga za slavje. Arabska liga se po zalivski krizi, ki ji jebila zanjo doslej najhujši udarec, tako rekoč ni več pobrala. Postala je nekakšen forum brez vsebine in po novem tudi brez denarja, saj večina arabskih držav že dolgo ni poravnala svojega deleža za njeno delovanje. V veliko žalost skoraj800funkcionarje v (če ne upoštevamo administracije in drugega osebja), ki delajo v ligi in ki zdaj resignirano spoznavajo, da bo nekdanjega lagodja in razkošja bržkone za vselej konec. Kar 85 odst o tko v proračuna so namreč požrle njihove plače, tako da je za delo lige ostalo samo 15 odstotkov vsearabskega denarja. Arabska liga je prva mednarodna regionalna organizacija, ki je zaživela po drugi svetovni vojni, saj je bila ustanovljena celo pred Združenimi narodi. Priprave na njeno ustanovitev so se začele že septembra in oktobra 1944 v Aleksandriji, listino o ustanovitvi pa so tedaj edine neodvisne arabske države - Egipt, Sirija, Jordanija, Libanon, Irak, Saudska Arabija in Jemen. kot opazovalci pa so že tedaj sodelovali tudi Palestinci - potem podpisale 22. marca 1945 v kairski palači Al Za faran. Arabska liga - ime so predlagali Egipčani -je bila po nekaterih trditvah ustanovljena z britanskim blagoslovom, saj naj bi London tako lažje obvladoval položaj na tedaj še vedno svojem Bližnjem vzhodu. Toda to dejstvo danes pravzaprav sploh ni več pomembno. Arabske države, ki so ustanovile to organizacijo, so imele z njo v gl a vnem zelo dobre in pra vzapra v plemenite namene. Liga naj bi namreč preostalim arabskim deželam, ki so bile še vedno del britanskega ali francoskega kolonialnega imperija, čimprej pomagala do samostojnosti in tako do združitve z arabskimi brati, s katerimijih povezujejo vera, jezik, zgodovina in tradicija. Arabska liga je bila nekakšna zibelka panarabizma (ki ga je potem še posebej meto širil egiptovski predsednik Naser) in potemtakem nekakšna združevalna sila, ki naj bi svojo moč gradila na tradicionalni meti arabski solidarnosti in enotnosti. Toda panarabska idila ni trajala dolgo. Arabski svet seveda še zdaleč ni tako enoten, kot se morda zdi na prvi pogled. Razlike med po- sameznimi državami so (tudi zaradi nafte, ki je vsi kajpada nimajo) namreč ogromne. Podobno različni so tudi interesi, ki so jih vselej še dodatno razpihovale velike sile. za katere je bil Bližnji vzhod (spet zaradi nafte) že od nekdaj strateško pomembno območje. Arabske države so se tako že kmalu po ustanovitvi lige zapletle v številne vojne in medsebojne spopade, ki jim Arabska liga nikoli ni bila kos. Vsearabska organizacija, ki so ji Arabci povrh vsega začeli očitati, da je postala zgolj nekakšno orodje za uveljavljanje neskončnih egiptovskih političnih ambicij (od dosedanjih petih generalnih sekretarjev samo Šazli Klibi ni bil Egipčan), ni v teh 50 letih rešila niti enega medarabskega konflikta. Izjemi sta morebiti samo dve: kuvajtsko-iraška kriza leta 1961, kijo je liga rešila tako, da je na mejo med državama poslala svoje čete, in pa dokaj uspešno posredovanje v libanonski krizi, ki se je po 15-letnem prelivanju krvi potem vendarle končala s sporazumom v saudskem Ta-ifu. V vseh drugih sporih je bila Arabska liga popolnoma nemočna, z neučinkovitostjo pa je seveda izgubljala tudi nekdanji ugled in prestiž. Ta je dokončno izginil po campdavidskem miru med Egiptom in Izraelom, ko so prav vse arabske države (razen Sudana in Omana) Egiptu složno obrnile hrbet, sedež lige pa so zaradi bojkota Egipta iz Kaira preselili v Tunis. Egipt jo je leta 1989 sicer spet pripeljal pod svoje okrilje, toda že naslednje leto je liga z iraško okupacijo Kuvajta doživela nov in to pot bržkone odločilni udarec. Arabska liga od takrat obstaja samo še na papirju. Generalni sekretar dr. Esmat Abdel Megid, kije ta položaj prevzel leta 1990, tik pred zalivsko krizo, je leta 1993 arabske države sicer začel opozarjati na nujnost sprave in na pozabljeni duh medarabske solidarnosti (na katero so Arabci sicer pozabili tudi v primeru sankcij OZN proti Libiji), toda Megidovi pozivi so bili bob ob steno. Njegovo pobudo za medarabsko spravo je doslej podprlo komaj 14 držav od 22, kolikor jih zdaj šteje liga. Arabski svet potrebuje novo Arabsko ligo, je že pred časom opozoril kralj Hasan. Maroški suveren ima seveda prav. Zdajšnja Arabska liga že dolgo sodi na smetišče zgodovine. Če hoče preživeti, potem se mora čimprej prilagoditi novim mednarodnim razmeram. Sanj o panarabizmu je dokončno konec. Rešitev je ta hip morebiti samo v tesnejšem ekonomskem povezovanju v regiji, v katero poleg arabskih držav ta hip seveda sodijo tudi Izrael, Turčija in Iran. Bližnji vzhod ima zaradi svojih surovin (zlasti nafte), dokaj razvite tehnologije (še posebej v Izraelu) in poceni delovne sile tako rekoč neskončne gospodarske možnosti, ki bi jih ta regija seveda morala izkoristiti, morebiti tudi v sodelovanju z Evropsko unijo, ki je prva soseda onkraj Sredozemlja. Toda za to na Bližnjem vzhodu potrebujejo predvsem več politične modrosti, ki pa je tod doslej žal nikoli ni bilo ravno na pretek. Četrtek, 30. marca 1995 KITAJSKA Previdno pri zadolževanju v tujini in tujih naložbah Domači ekonomisti svarijo, da utegnejo dolgovi v tujini (Kitajska je peta med najbolj zadolženimi državami) pripeljati do krize, kakršno preživlja Mehika OD NAŠE DOPISNICE PEKING, 29. marca - Kitajska bi se morala kaj naučiti od Mehike, če se želi izogniti krizi, v kakršno je zabredla ta latinskoameriška država, opozarjajo kitajski ekonomisti. Po njihovem mnenju je mehiška kriza posledica prevelike zadolženosti v tujini, nestabilnih političnih razmer, ogromnega trgovinskega primanjkljaja in velikih razlik v stopnji razvitosti posameznih območij. Ekonomisti zato zahtevajo večji nadzor nad nadaljnjim zadolževanjem v tujini, hkrati pa tudi usmerjanje tujih naložb, ki niso vedno zgolj spodbuda domačemu, gospodarstvu, marveč pogosto celo svojevrstno breme. Negotovost po uboju voditeljice opozicije PORT-AU-PRINCE, 29. marca (Reuter) - Tik pred napovedano zamenjavo, s katero naj bi Združeni narodi prevzeli poveljevanje mirovni operaciji na Haitiju od ZDA, so se razmere na otoku spet močno zaostrile. Neznani storilci so ubili Mireille Durocher Bertin, 35-letno odvetnico in zagrizeno nasprotnico sedanjega predsednika, ki je prejšnji teden ustanovila opozicijsko stranko Gibanje za nacionalno združitev. Ameriška administracija je pozitivno odgovorila na prošnjo haitskega predsednika Jeana-Bertranda Aristida, naj bi ZDA pomagale pri iskanju morilca. Ameriški viri poročajo, da naj bi že danes v Port-au-Prince prispela posebna ekipa FBI. Prihajajočo misijo svetovne organizacije pa je Aristide pozval, naj razoroži paravojaške skupine in tolpe, ki v njegovi domovini sejejo nasilje. Na fotografiji Epe:prizorišče atentata. Z več kot sto milijardami dolarjev zunanjih dolgov je bila Kitajska lani na petem mestu na svetovni lestvici najbolj zadolženih držav. Letošnje obveznosti odplačevanja dolgov bodo znašale 12 do 14 milijard dolarjev, kar se že močno približuje varnostni meji 20 Odstotkov letnega deviznega dohodka, zato ekonomisti pozivajo k vsesplošni previdnosti pri nadaljnjem zadolževanju, saj se je le tako mo- BELGIJA PRED VOLITVAMI Socialisti v zagati zaradi Aguste Kar šest od desetih belgijskih volivcev je še neodločenih, težave socialistov pa se utegnejo zaradi helikopterske afere še poglobiti - Bo generalni sekretar Claes upošteval strankarska priporočila in odstopil? OD NAŠEGA DOPISNIKA BRUSELJ, 29. marca - Velika nevarnost je, da bi se v prihodnje tudi belgijski volivci usmerili v desno in podprli politike, ki spominjajo na Berlusconija ali celo skrajno desnega Finija. To je le eno od svaril, ki jih je izrekel predsednik flamske socialistične stranke Tobback v Antvrerpnu na pomembnem kongresu stranke, hudo prizadete zaradi posledic odmevne helikopterske afere Agusta. V njej so - kot je zdaj že povsem jasno - ključni njeni nekdanji vodilni in še vedno zelo vplivni člani. To bi utegnilo stranki že čez dva meseca zelo nagajati na predčasnih parlamentarnih volitvah. Louis Tobback v ponedeljkovem televizijskem nastopu ni želel odkrito priporočiti Willyju Claesu, generalnemu sekretarju Nata, naj zaradi afere odstopi, kot je že minuli teden storil zunanji minister Vande-nbroucke. Tobback se je namreč zadovoljil z mislijo, da je minil čas za politike njegove generacije (v katero sodi tudi Claes), generalni sekretar Nata pa naj sam presodi, kaj mu je v teh okoliščinah storiti; njegova odločitev naj bi bila v prid socialistični stranki. Po njegovem mnenju Claes osebno sicer ni nič kriv v aferi, ki zadeva podkupnine ob nakupu 46 italijanskih helikopterjev. Willy Claes vsaj za zdaj še vztraja na uglednem položaju, čeprav mnogi menijo, da to Natu povzroča težave. Generalni sekretar se namreč zadnji čas skoraj nič več ne pojavlja v javnosti, že konec tega tedna pa ima na programu obisk Ankare in Aten. Kot je slišati, ga formalno še naprej podpirajo tudi vse vlade članic obrambne organizacije — ob ključni podpori Američanov, saj bi zdaj v zvezi s tem težko demantirali svojega podpredsednika Ala Gora. Kljub vsemu pa kaže z zanimanjem spremljati vsako redno tedensko srečanje sveta Nata, na katerem se zberejo veleposlaniki njegovih članic. Če se bo Claes - še minuli teden je tako možnost v neki izjavi odločno zavrnil - nenadoma vendarle odločil kako drugače ali v skladu s tihimi priporočili lastne stranke, se bo to nedvomno zgodilo prav na enem od sestankov sveta, ki mu je še februarja izrazil vsestransko podporo. Ključnega pomena je seveda, da je medtem minilo toliko časa, da so nekatere stvari videti že bolj jasne tudi v zvezi s takratnimi podkupninami, čeprav doslej še nihče Claesovega imena s tem ni povezal kako drugače, kot da je bil pač v kritičnem obdobju belgijski gospodarski minister. Flamski socialisti bi seveda tudi v prihodnje na parlamentarnih volitvah radi osvojili približno dvajsetodstotni delež v Flandriji, kar bi jim še naprej omogočalo delovanje v vladi. Zdi se, daje bil prav to eden od vzrokov za »namig« krščan-skodemokratskega premiera De-haena, češ da ne more več »kriti« zunanjega ministra, flamskega socialista Vandenbrouckeja, in je ta zatem naglo odstopil. Bodoča vladna koalicija se očitno kuje že v tem predvolilnem času, kar bi lahko bil tudi eden od vzrokov za nezmanjšani »belgij- ski« pritisk na Willyja Claesa, naj odstopi in tudi tako razbremeni stranko posledic dogodkov, ki so se resda pripetili že pred sedmimi ali osmimi leti, njihove posledice pa stranko najbolj tolčejo šele zdaj. Tobbackova bojazen, da bodo posledice afere hujše za stranko kot za nekaj njenih ključnih politikov, je v tem primeru nedvomno precej upravičena, saj so se belgijski vo-lilci že pred skoraj štirimi leti precej bolj obrnili k desnim in skrajno desnim strankam kot v prejšnjih obdobjih. Še največja neznanka -ki jo je prav tako mogoče uporabiti za črnoglede napovedi - izhaja kajpada iz včeraj objavljenih rezultatov javnomnenjske ankete bruseljskega časnika Libre Belgique, ki razgrinja, da ta čas kar šest Belgijcev med desetimi ne ve, koga bi sploh volili. V Flandriji in bruseljski regiji pa je vendarle opaziti prodor liberalne stranke (VLD), ki zdaj ni v vladni koaliciji. Prva bojazen flamskih socialistev se tako očitno že uresničuje, najsi bo njen nekdanji sekretar Claes slednjič odstopil ali ne. STOJAN ŽITKO goče izogniti pravi dolžniški krizi. Za Kitajsko je eden poglavitnih problemov rast vrednosti japonskega jena v primerjavi z ameriškim dolarjem, na katerega je vezana kitajska valuta. Zaradi tega se je namreč del kitajskih obveznosti do Japonske z 10 milijard dolarjev, kolikor je znašalo posojilo takrat, ko je bilo najeto, povečal na 16 milijard dolarjev. Po drugi strani pa nekateri finančni strokovnjaki trdijo, da je Kitajski devalvacija dolarja brez dvoma prišla prav, saj je večina kitajskih dolgov prikazana v tej valuti. Druga dilema v zvezi z znižanjem vrednosti dolarja pa je tečaj renminbi juana. Čeprav nekateri ekonomisti trdijo, da je usihanje vrednosti ameriške valute Kitajski koristilo, saj se ji je tako ponudila priložnost, da preloži že pripravljeno uradno devalvacijo juana, tednik Liaovvang v današnji številki kljub vsemu priznava, da bo imelo to precejšnje posledice za kitajsko poslovanje s tujino, ker tudi večino kitajskega izvoza obračunavajo v dolarjih. »Vendar pa so Kitajci z vsakim grenkim zalogajem bogatejši še za eno modrost,« piše Liaovvang, tako da že zdaj razmišljajo o tem, da bi renminbi juan vezali na tri valute - dolar, jen in nemško marko, kar je tehnično precej zapleteno, vendar pa se hkrati zdi edini izhod v pričakovanju ponovne nestabilnosti na mednarodnem denarnem trgu. Kar zadeva tuje naložbe, je kitajska vlada sklenila, da bo v prihodnje destimulirala vse naložbe v pridobitvene industrijske panoge, ker v zadnjem času na kitajskem trgu vse očitneje prevladujejo izdelki, ki so nastali v mešanih podjetjih, domači izdelki pa so precej zapostavljeni. »V prihodnje ne bomo odobrili niti enega projekta s tujo naložbo, v katerem bo zajamčeno takojšnje povračilo dobička,« pravi neki ekonomist iz kitajske akademije znanosti. Po drugi strani pa bo vlada spodbujala tiste tuje inve- stitorje, ki se bodo zanimali za energetiko, infrastrukturo, industrijo, v katero je treba uvesti nove tehnologije, in podobno.Tistim, ki prihajajo sem zaradi cenene delovne sile, bo kitajska vlada priporočala osrednje in zahodne dele države, kjer je trenutno največ brezposelnih, namesto doslej najbolj priljubljenih priobalnih območij, ki so se v tem času bliskovito razvila. Kitajska je v minulem letu izkoristila 33,78 milijarde dolarjev investicij (23 odstotkov več v primerjavi z letom poprej), skupna vrednost naložb pa se je tako povečala na 99,6 milijarde dolarjev. Ker pa je vdor tujega kapitala hkrati pomenil tudi pritisk na nakup juanov, je veliko povečanje • Prvega maja bodo dobili kitajski delavci v dar petdnevni delovni teden. Prvič od ustanovitve LR Kitajske bo sobota dela prost dan, rezultat tega pa naj bi bilo odpiranje novih delovnih mest in krepitev učinkovitosti proizvodnje. Okoli milijon ljudi bodo dodatno zaposlili v železniškem prometu, transportu, poštnem omrežju, civilnem letalstvu, zdravstvu itd., pričakovati pa je tudi, da bodo proste sobote ugodno vplivale na razvoj turizma, tako da bodo v tej dejavnosti ustanovili okoli 100 tisoč novih delovnih mest. Poleg tega bo krajši delovni teden za državna podjetja pomenil tudi manjšo vsoto bonusa, ki ga delavcem izplačujejo po učinku, to pa bo hkrati zmanjšalo pritisk na inflacijo. naložb za Kitajsko hkrati tudi inflacijski dejavnik, zato lahko letos tudi na tem področju pričakujemo precejšnjo ohladitev. Kitajski za zdaj ne grozi kriza, kakršna je zajela Mehiko, saj so politične razmere dokaj stabilne, poleg tega pa ima ugodno zunanjetrgovinsko bilanco (Kitajska je imela lani 5,5 milijarde dolarjev presežka), prav to pa je bi stvena razlika med omenjenima državama. Previdnost pa kljub vsemu ni odveč, pravijo ekonomisti, in sicer na vseh področjih, tudi na finančnem trgu. kjer namesto naglice, ki bi lahko pripeljala do kaosa, priporočajo kar se da počasno odpiranje. ZORANA BAKOVIČ PO OBISKU SLOVENSKE DELEGACIJE V MOSKVI Dogovori o krepitvi sodelovanja Vojka Ravbar je v Moskvi podpisala protokol o rusko-slovenskem trgovinskem sodelovanju za leto 1995 -Plodno delo sopredsednikov mešane medvladne komisije - Ključnega pomena je razvoj skupne proizvodnje OD NAŠEGA DOPISNIKA MOSKVA, 29. marca - Državna sekretarka v ministrstvu za ekonomske odnose Vojka Ravbar je danes sklenila dvodnevni obisk v Moskvi, kjer je s slovenske strani vodila sestanek sopredsednikov mešane medvladne komisije za gospodarsko sodelovanje. Iz Rusije tokrat odhaja polnih rok: z namestnikom ruskega ministra za zunanjo trgovino Drozdovom je podpisala protokol o trgovinski menjavi za leto 1995, na srečanju s sopredsednikom mešane komisije in prvim namestnikom ministra za gospodarstvo Andrejem Šapovaljancem ter na sestankih v najpomembnejših ruskih ministrstvih (za zunanjo trgovino, gospodarstvo, finance in zdravstvo) pa je dosegla veliko konkretnih dogovorov, ki bodo nedvomno okrepili meddržavne odnose. Poglejmo najpomembnejše dogovore po vsebinskih sklopih. 1. Protokol o trgovinski menjavi za leto 1995. Kot je v izjavi za Delo in RTV povedal Drozdov, ta protokol »ne vsebuje konkretnih številk, ampak konkretne informacije, ki so lahko usmeritev za poslovneže, ki trgujejo med seboj. Kot profesionalci smo seveda govorili tudi o konkretnih številkah in z zadovoljstvom ugotovili, da menjava raste in da se bo v bodoče še povečevala. V protokolu so naštete le prednostne blagovne skupine za menjavo, kar je lahko smernica za načrtovanje bodočih trgovinskih operacij«. 2. Slovenske klirinške terjatve do Rusije. Gre za vprašanje ruskega dolga Sloveniji na podlagi nekdanje klirinške menjave med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Ravbarjeva pravi, da morata obe strani »najprej določiti obseg dolga, da bomo govorili o enakih oziroma identičnih številkah, drugače moramo ugotoviti, kje so nastale razlike, tako da bo kreditojemalec končno priznal svojo količino dolga. S konkretnimi oblikami poravnave dolga pa bomo morali počakati, saj so možnosti zelo različne«. Drozdov je de- jal, da ima »občutek, da smo se premaknili z mrtve točke, čeprav gre za težaven proces, ki zahteva mučno delo ekspertov pri analizah konkretnih številk. Trdna pa ostaja temeljna usmeritev, da bo Rusija ta dolg poravnala, le da moramo v bližnji prihodnosti poiskati konkretne mehanizme poravnave.« Zanimivo pa je, da je Šapovaljanc, ugledni član ruske vlade, na to vprašanje odgovoril zelo odločno: »Glede dolga Sloveniji smo se pripravljeni premakniti z mrtve točke, takoj ko bo to vprašanje rešeno znotraj bivše Jugoslavije v obliki sukcesije in ko bo razdeljen dolg med republikami; predlogi morajo skratka priti z vaše strani.« 3. Delo medvladne komisije. Šapovaljanc pravi, da je »o rezultatih dela komisije prezgodaj govoriti, najpomembneje pa je, da je ta začela delati, da je opredelila krog medsebojnih problemov in interesov in osredotočila pozornost na določena področja«. Po besedah Ravbarjeve so ustanovili sedem podkomisij - za gospodar- sko-trgovinsko sodelovanje in regije, za bančno-valutno sodelovanje in dolgove, za farmacijo, za strojegradnjo, avtomobilsko industrijo in gradbeništvo, za energetiko, za promet in zveze in za znanstveno-tehnično sodelovanje - katerih predsedniki in člani bodo imenovani do sredine maja, ko se bodo začeli tudi zelo konkretni medpodjetniški pogovori, novo srečanje mešane komisije pa bo konec maja v Ljubljani. Zanimivo je, da državi po obsežnih pogovorih nista podpisali predvidenega protokola, vendar je razlog za zadržek prijetne narave: kot pravi Šapovaljanc, so »med pogajanji osnutek protokola bistveno obogatili, ga razširili in konkretizirali, posebej ko gre za naštete podkomisije«, to pa narekuje nadaljnje usklajevanje, da bo pripravljen zares dober dokument. 4. Konkretni meddržavni gospodarski sporazumi. Gre predvsem za dva temeljna sporazuma, o preprečevanju dvojne obdavčitve in o vzajemni zaščiti investicij. Po besedah Ravbarjeve je sporazum o obdavčitvi že parafiran in čaka na podpis (ni še jasno, kdaj), medtem ko je osnutek sporazuma o zaščiti investicij že predložen in čaka na začetek podajanj, predvidoma v tretjem četrtletju letos, čeprav nam je Šapovaljanc dejal: »V imenu ruske vlade obljubljam, da ga bomo poskušali pripraviti že v drugem četrtletju: nasploh se pogodbena osnova naših odnosov oblikuje dokaj hitro in konstruktivno«. 5. Morebitna cona svobodne trgovine. Kot pravi Ravbarjeva, tega vprašanja niso odpirali z nobene strani, prav senzacionalno pa je njeno odkritje, da so funkcionarji Evropske unije v pogovorih s slovensko stranjo večkrat neposredno opozorili, da se »moramo odločiti, kaj je naš cilj. Če je to Evropska unija, so nam rekli, potem se moramo držati njenih usmeritev in sklepati sporazume o conah svobodne trgovine le z državami, ki so tako ali drugače povezane z EU. Rusija namreč nima takšnih sporazumov izven SND.« 6. Razvoj skupne proizvodnje. Za Ravbarjevo je to ključno področje, rdeča nit vseh pogovorov. Rusi so slovensko stran opozorili, naj pri njih ne poskušamo samo neposredno prodajati blaga, ampak naj si prizadevamo skupaj z njimi ustvarjati neposredne proizvodne projekte, kar je dolgoročna rešitev za Ruse in za tujce, ki želijo obstati na tem trgu. »V tem je tudi smisel uvajanja novih carinskih stopenj v Rusiji: tisto, kar bo izdelano skupaj z njimi, bo bistveno manj obremenjeno z dajatvami od tistega, kar jim • Ob robu teh pogovorov smo prosili Vladimirja Ivanovskega, prvega namestnika šefa prve evropske uprave ruskega zunanjega ministrstva, za kratko oceno srečanja med ministroma Kozirjevom in Thalerjem na nedavni pariški konferenci o stabilnosti. Ivanovski je dejal, da je bil »kljub napetemu urniku konference najdaljši prav pogovor Kozirjeva s Thalerjem, če odštejemo Christopherja. Med pogovorom smo naredili kratek prerez stanja v medsebojnih odnosih tako na ekonomskem kot na političnem področju. S pogovori smo zelo zadovoljni; zdaj znamo bolj točno opredeliti, na katerih področjih je treba odnose v bodoče krepiti.« V ospredju so bili tudi pripravljajoči se vrhunski sestanki politikov obeh držav: vrhunec naj bi bilo srečanje med predsednikoma (predvidoma še letos), ki bo dalo več rezultatov kot protokolarna Kučanova navzočnost v Moskvi 9. maja. Hkrati je Ivanovski potrdil, da »v Moskvi še vedno čakajo na prihod premiera Drnovška in upajo, da bo ta obisk realiziran v najkrajšem možnem času«. bo neposredno prodano.« V skupnem protokolu po pogovorih bo ta usmeritev tudi zelo jasno opredeljena. DARIJAN KOŠIR Droge na pohodu m Piše: HELENA KOCMUR Fritz Ruter, ki je bil leta 1990 minister za pravosodje, je dejal, da cilj realistične, racionalne in uravnotežene politike do drog ni polna zaposlenost policistov in varnostnikov, pač pa zmanjšanje poseganja po drogah, minimaliziranje družbene škode, ohranjanje uživalcev pri življenju, dokler v njih ne bo dozorela odločitev, da droge opustijo, in prizadevanja za socialno rehabilitacijo, ne da bi se pri tem odpovedali državljanskim pravicam, svoboščini in pravni državi. S dejansko liberalizacijo prodaje in uživanja marihuane je Nizozemska zlomila črni trg in preprečila, da bi bil joint prvi korak k igli. Britanska izkušnja -droge, ki jih razdeljuje država Britanska izkušnja politike do drog, bolj znana kot »liverpoolski eksperiment«, ima svoje zasnove že v dvajsetih letih tega stoletja, ko so s sprejetjem Dangerous Drugs Act (Zakon o nevarnih drogah) prenesli odgovornost za promet s takrat dostopnimi drogami izključno na zdravnike. Leta 1926 je delegacija britanskega ministrstva za zdravstvo še zaostrila te pogoje, da bi preprečili možnost zlorabe nevarnih drog na črnem trgu. Lažji dostop v tistem času ni prinesel večje odvisnosti. Leta 1960 je bilo med 50 milijoni prebivalcev znanih 543 od drog odvisnih posameznikov, ki pa se po načinih obnašanja niso dosti razlikovali od ostalih »normalnih«. Ko se je ob koncu šestdesetih let z ideološkimi zahtevami mladih in s splošnimi sociokultumimi spremembami uživanje drog zelo razširilo, s tem pa tudi črni trg in zlorabe v zvezi s predpisovanjem drog z recepti, je država pod pritiski javnosti spoznala, da je treba nekaj ukreniti. Leta 1971 je sprejela zakonski predpis, s katerim se najstrožje kaznujejo zlorabe heroina, kokaina, LSD-ja in tudi metadona. Obenem pa je z represivno politiko do črnega trga ustanovila tudi zdravstveni model zaščite odvisnih od drog. Pomoč nudijo izključno tistim odvisnikom, ki so se zanjo odločili in ne na podlagi prisile. Na razpolago pa sta dve možnosti zdravljenja: z zdravniškim predpisovanjem drog in pomoč do abstinence s posebnimi programi. Osnova za razdeljevanje drog je dokaz, da so interesenti zares od drog odvisni, njihova odvisnost pa naj bi bila vsaj stabilizirana. Poleg tega morajo zdravniki, ki jih je z novim zakonom tudi manj, poskrbeti, da predpisane droge ne zaidejo na črni trg. Britanski zdravniki imajo tradicionalno zagotovljeno pravico do svobodnega odločanja, iz tega pa tudi izvirajo različni pristopi do razdeljevanja drog, ki temeljijo na različnih prepričanjih. Gotovo je bila prav liverpoolska regija Mersey, ki je imela najvišjo stopnjo brezposelnosti in revščine v začetku osemdestih let, idealno področje za razcvet ilegalnega trga z drogami. Lokalne oblasti so se na to odzvale in prevzele na področju politike do drog pionirsko delo. Večina zdravnikov, ki delujejo v več kot sto ambulantah po vsej deželi, predpisujejo metadon, predvsem iz praktičnih razlogov. Metadon namreč »drži« dalj časa (24 ur). Glede na to, da je večina pacientov ponovno socializiranih, hodijo na delo, je dovolj, če pridejo v ambulanto le enkrat dnevno. Nekateri zdravniki, denimo John A. Marks, predpisujejo glede na zasvojenost posameznega pacienta sicer najpogosteje metadon, pa tudi heroin, amfetamin in Včasih kokain. Tudi načini uživanja se razlikujejo glede na navade odvisnika - lahko jih popije, vbrizga ali pokadi. Običajna praksa ostalih zdravnikov je, da pacient metadon popije skupaj s sadnim sokom. Zanimivi pa so tudi izsledki neke zdravnice, ki je ugotovila, da zmanjša odstotek re-cidivnosti na ilegalno pot, če dovoli vbrizganje me- Psihiater John Marks tadona. Tak način povzroči tudi nekaj flasha, ki je drugače značilen za heroinsko omamo. Zdravnikom je v Angliji uspelo ohraniti zadovoljivo zdravstveno stanje večine uživalcev drog, ki so pod zdravniškim nadzorom. To dejstvo govori v prid britanskega modela legalnega razdeljevanja drog. Britanske oblasti že od leta 1986 naprej štejejo nevarnost obolelosti za aidsom za družbeno veliko večje tveganje, kot ga pomenijo droge. Delovanje angleških zdravnikov temelji na načelu, da je veliko bolje odvisnikom drogo predpisovati, kot pa jih prepustiti krempljem črnega trga. S tem jim zagotavljajo ohranitev življenja (v sedmih letih delovanja sta dr. Marksu umrla le dva pacienta) in zdravja, omogočajo legalizacijo in socializacijo. Osrednja naloga zdravnikov pa je, da pacientu pomagajo k odpravi odvisnosti, seveda če imajo zato dovolj močno voljo in željo, brez prisile. Rezultati razdeljevanja drog odvisnikom na liverpoolskem območju je prineslo zaželene rezultate. Velika večina jih je obrnila hrbet črnemu trgu, več kot 50 odstotkov odvisnikov v Merseyu pa redno obiskuje centre za zdravljenje in lajšanje odvisnosti. Z uvedbo teh programov so tudi dosegli, da se je razširjenost aidsa med odvisniki z drogami bistveno zmanjšala. V zadnjih letih se je tudi policija priključila k izvajanju tega programa. Pri prvi aretaciji zaradi posedovanja drog osumljenca ne zaprejo, pač pa le posvarijo in napotijo v zdravstveno organizacijo za pomoč odvisnikom. Policija tudi beleži zmanjšanje deliktov povezanih z nabavo drog. V Veliki Britaniji je znan že zgoraj omenjeni liverpoolski eksperiment, kjer država poleg predpisovanja drog z receptom omogoča intravenskim uživalcem (IVU) v t.i. Needle Exchange Services zamenjavo rabljenih igel za sterilne, nasvete in informacije v zvezi z varnim uživanjem drog in razdeljevanje kondomov. Takšno delovanje temelji na predpostavki, da je bolje pomagati nekomu, ki na vsak način, kljub vsem nevarnostim, želi uživati droge, mu pri tem svetovati o zaščiti pred virusom aidsa, kot pa ga prepustiti stihiji in nevednosti. Politika do drog v Nemčiji V Nemčiji je stopnja možnosti okužbe z virusom aidsa med injecirajočimi uživalci zelo visoka. To je tudi razlog, da imajo močno razvejano mrežo servisov za zamenjavo igel in avtomatov, podobnih tistim za prodajo cigaret, ki zagotavljajo 24-umo oskrbo s sterilnimi iglami (vložiš rabljeno iglo, dobiš sterilno). Ti ukrepi so bili nujni, da bi zmanjšali število okuženih igel,ki sojih odmetavali na ulicah in v parkih. Poleg ustanovitve vseh nevladnih društev za zamenjavo igel, se The Deutsche AIDS-Hilfe (DAH) prizadeva tudi za uvedbo preventivnih ukrepov z zamenjavo igel tudi v zaporih. Poleg teh servisov delujejo programi metadonske in kodeinske terapije, namenjeni predvsem IVU. ki so že oboleli za aidsom, pa tudi za nekatere druge dolgoletne odvisnike, ki so že večkrat neuspešno poskusili drugačne vrste zdravljenja. Približno 25.000 nemških odvisnikov je vključenih v takšne terapije. Izkušnje iz Bremna, Hamburga in Frankfurta kažejo na to, da terapija z nadomestki marsikaterega odvisnika potegne iz začaranega kroga odvisnosti in kriminala. V Frankfurtu se je denimo delež odvisnikov, vpletenih v kriminalna dejanja znižal s 35 na manj kot 10 odstotkov, v Hamburgu pa seje število vlomov v stanovanja in ropov zmanjšalo za več kot 20 odstotkov. Po mnenju predstavnikov policije gre pozitivne rezultate gotovo pripisati učinkom metadonskega vzdrževanja. Metadon: da ali ne S takšno politiko je država prevzela vlogo preprodajalcev, vsaj kar se tiče opiatov, kamor spadata tudi metadon in kodein. Vendar pa je vloga metadona marsikje še vedno sporna prav zaradi močne odvisnosti, ki jo povzroča. Naslednji podlistek: Odvisnik je prišel v ambulanto po dnevno količimo metadona. Struktura religioznega fundamentalizma Piše: ALEŠ DEBELJAK 4 l 4 I i Četrtek, 30. marca 1995 BERLINSKI VRH O PODNEBJU V DELO * stran 7 Ce ne bomo ukrepali, se bodo stopili ledeniki S prepiri o tem, s kakšno večino sprejemati sklepe, se skušajo udeleženci konference izogniti zavezujočim ukrepom - Več kot pol milijona ton C02 na uro! OD NAŠEGA DOPISNIKA BONN, 29. marca - Digitalna ura v eni izmed dvoran berlinskega mednarodnega kongresnega centra tiktaka neverjetno hitro. Samo tri ure po začetku druge svetovne konference o podnebju je pokazala, daje svet v teh 180 minutah pognal v ozračje skorajda neverjetnih 1,7 milijona ton ogljikovega dioksida. In ura še kar tiktaka in prišteva po novih več kot pol milijona ton C02 na uro, medtem ko se delegacije iz skoraj 120 držav prepirajo o tem, s kakšno večino bi bilo pametno sprejeti ukrepe za nujno zaščito podnebja in kdo naj plača davek, ker se Zemlja zaradi tako velikih količin ogljikovega dioksida in splošnega onesnaženja spreminja v toplo gredo. Če ne bomo ukrepali takoj, se bodo stopili ledeniki, pravijo strokovnjaki. Samo v evropskem alpskem svetu jih je izginilo že dvajset, na severnem polu pa se je stopilo za najmanj dve Norveški večnega ledu. V celinskem delu Evrope bo ob takih spremembah kmalu začelo primanjkovati pitne vode, v obmorskih krajih pa utegnejo zaradi dviganja gladine oceanov izginiti številna mesta. Dvig povprečnih temperatur ne povzroča le čedalje več orkanov, povsem zmedenega vremena in naravnih katastrof -dolgoročno ima lahko katastrofalne posledice (za tri stopinje toplejše ozračje v zadnjih sto letih je več, kot je bilo potrebno, da so izginili dinozavri). Digitalna ura v dvorani berlinskega kongresnega centra, ki sešteva tone ogljikovega dioksida, nastajajočega predvsem pri prekomernem izgorevanju fosilnih goriv, je svojevrsten pritisk mednarodnih ekoloških organizacij na politike. Znanstvenikov namreč že dolgo ni potrebno več prepričevati. Čeprav je zgodovina našega planeta ena sama nepretrgana veriga podnebnih sprememb, so najmanj petinosemde-setodstotno prepričani, daje sedanje segrevanje ozračja predvsem posledica čezmerne emisije C02 in onesnaženja ozračja, kar Zemlji v podobi nekakšne nevidne pokrovke preprečuje, da bi oddajala presežek toplote. »Vsi sedimo v istem čolnu,« je ob začetku berlinske konference opozrajala nemška ministrica za okolje Angela Merkel, »in če ne bomo takoj ukrepali, nevarnih procesov ne bo več mogoče obrniti.« Tri in ne več pet minut pred dvanajsto je. pravi večina politikov. Za Maldive in najmanj 36 majhnih otoških držav, ki so že pred tremi leti v Riu s svojim predlogom o zmanjšanju emisije C02 začele biti plat zvona, je verjetno že prepozno. Če se gladina morja zaradi segrevanja ozračja dvigne le za en meter, bo večina izmed njih izginila z zemljevidov. »Ne smemo izgubiti niti minute več,« je v Berlinu opozarjal predsednik skupine otoških držav Maumoun Abdul Gayoom. Otoške državice, združene v skupini s kratico Ao-sis, to vedo. Čeprav sodijo med tiste države, ki z onesnaževanjem ozračja najmanj prispevajo k spreminjanju Zemlje v toplo gredo. Toda velika Kitajska, ki se boji, da bi ji zavezujoči ekološki predpisi, s katerimi bi bilo edino mogoče rešiti planet, preveč omejili nujen industrijski razvoj, se ne vznemirja pretirano zaradi nekaj kvadratnih kilometrov v prihodnjem tisočletju potopljene zemlje. Tidi Brazilci, ki so gostili prvi svetovni vrh o podnebju in brezskrbno požigajo amazonske pragozdove, da bi pridobili plodno zemljo, si tega nič kaj ne ženejo k srcu. Z megalomanskimi požigi tropskih gozdov ( pljuč našega planeta, kot jim pravijo ekologi) pošiljajo v ozračje ogromne količine C02, za pogajalskimi mizami pa zahtevajo, naj emisijo tega plina omejijo predvsem razvite države. Res je sicer, da so za nastajanje tople grede krivi predvsem razviti, saj celo vsaka klimatska naprava, ki v berlinskem kongresnem centru delegatom omogoča udobno delo, in vsak fotokopirni stroj ali računalnik, s katerim delajo novi-narji.zahteva energijo,ki jo svet še vedno pridobiva predvsem s kurjenjem fosilnih goriv. Toda strah pred finančnimi posledicami, ki bi jih zahtevala preusmeritev na alternativne in ekološko manj škodljive vire energije, ne blokira le razvitih. Zlasti članice Opeca v Berlinu na vse načine skušajo s prepiri o tem, kako sprejemati nujne ukrepe, blokirati preusmerjanje sveta na varčevanje z energijo. Logično. V tem primeru bi izgubile svoje gospodarske pozicije. Podobno se zavezujočih predpisov o najmanj dvajset do tridesetodstotnem zmanjšanju emisije C02 do leta 2005 bojijo tudi tiste države v razvoju, ki bi pokurile vse. da bi le ujele razviti svet. In tako se več kot tri tisoč delegatov na drugi svetovni konfe- renci o podnebju v Berlinu vrti predvsem okrog vprašanja, kako sprejemati sklepe (z dvetretjinsko večino, soglasno ali s preglasovanjem), kar je seveda le krinka za to, da se jih večina držav boji sprejeti. Ne le zato, ker jih bo težko uresničiti - predvsem zato, ker je z njimi nujno povezan zastoj v razvoju. Udeleženci konference imajo še en teden časa, da se do srede, ko naj bi ministri ob koncu konference sprejemali dogovore, zedinijo in pripravijo nujne konvencije. Večina se sicer zaveda, da bo nekaj treba storiti, toda za zdaj so kljub vsemu še vedno na moč podobni posadki Titanika, ki se tik pred katastrofo prepira, kako bi bilo pametno glasovati o spremembi kurza. Ledena gora se sicer res topi, pravijo znanstveniki - toda tokrat je prav to vzrok, da bomo kmalu vsi plavali. DAMIJAN SLABE SEGREVANJE OZRAČJA —r- ——rrir ^promet J2 gospodinjstva[ .45* 0 (5^^* BEN, Siiddeutscbe Zeitung, Munchen HRVAŠKA Sporom med opozicijo m hadezejevci ni videti konca V saboru se prepirajo, kdo je v resnici prvi podpredsednik in kakšne so njegove pristojnosti - Minister sije komaj rešil glavo po obračunu v »kokošnjaku« OD NAŠEGA DOPISNIKA ZAGREB, 29. marca - Včeraj se je predčasno vrnil z večdnevnega obiska v ZDA predsednik sabora dr. Nedeljko Mihanovič, ker je tako zahtevala njegova HDZ zaradi »primera Ciranič«, se pravi novega prvega podpredsednika sabora iz opozicijskih vrst, liberalca dr. Gorana Graniča, Id po starem poslovniku med odstotnostjo predsednika parlamenta vodi zasedanje poslanskega doma in opravlja droge predsedniške naloge. »V ZDA so mi povedali, da v nobeni demokratični državi vladajoča stranka ne bi prepustila mesta prvega podpredsednika v parlamentu opoziciji,« je izjavil Mihanovič. BERLUSCONIJEVA SVETA JEZA Roke proč od »mojih« tv postaj! Medijski mogočnež grozi, da bo tisti hip, ko se bo vrnil na oblast, na en mah odpravil zakonski odlok o »par condicio«, ki skuša zagotoviti objektivnost in enakopravnost v televizijskem obravnavanju politike OD NAŠEGA DOPISNIKA RIM, 29. marca - Sinoči je poslanska zbornica z glasovanjem potrdila ustavnost vladnega zakonskega odloka o »par condicio«, kot tukaj pravijo seznamu pravil, ki naj prinesejo enakost in enakopravnost v nastope politikov v medijih. Silvio Berlusconi, vodja Pola svobode in lastnik treh televizijce potem izbruhnil, razglasil odlok za »škandalozen, protidemokratičen in bolgarski« in dejal, da ga bo razveljavil takoj, ko se bo vrnil na oblast Toda za odlok je včeraj glasovalo tudi nemalo poslancev iz njegovega tabora, tako imenovanih svobodnih strelcev. »Par condicio« je vse prej kot idealen odlok, narejen je tako, da ga venomer popravljajo in da vlada za naslednje tedne napoveduje drugo varianto, ni nastal kot zakon, ki bi dozorel po debatah med strankami in v parlamentu, marveč kot odlok tehnične vlade - vendar je edino, kar Italija ima na tem negotovem področju. Glede na vse omenjene razmere je odlok v marsičem neroden, saj po birokratsko določa, kako naj delajo novinarji in uredništva, predpisuje kvaliteto in kvantiteto političnih nastopov na televiziji, se vmešava v malenkosti itd. Na podlagi odloka je garant za medije pred dnevi pose- gel v eno najbolj gledanih oddaj na državni televiziji Raitre, ker je udeleženec - gost po telefonu! - dejal, da se zavzema za tega in tega kandidata na bližnjih deželnih volitvah. Vodja oddaje bo zato mogoče kaznovan, generalni direktor RAI pa je že dal vedeti podrejenim, naj se pazijo, kajti globe bodo plačevali sami, ne pa firma namesto njih... Razprave o objektivnosti novinarjev in svobodi medijev so v Italiji še bolj neutemljene kot drugod, zlasti pa so, denimo, nemogoče primerjave z Ameriko ali anglosaškim svetom, ki ne ljubi podrobno predpisanih pravil igre. Politične stranke so se v Italiji že zdavnaj polastile državne televizije RAI, naposled so jo v zlatih časih konsocioti-vizma ali prijateljskega sodelovanja oblasti in opozicije razdelile tako, da sta bila dva programa v rokah krščanske demokracije in socialistov kot partnerjev na oblasti, tretji pa je pripadal KPI kot največji opozicijski stranki. Volk je bil sit, koza pa cela: novinarji in uredniki so bili iz »ustreznih« strank. Z vstopom Silvia Berlusconija v politiko so se razmere še poslabšale, kajti politike se je lotil eden najbogatejših Italijanov, medijski magnat, predvsem pa lastnik treh televizij, ki jih lahko gledajo po vsej državi samo zato, ker je v časih prijatelja in premiera Bet-tina Craxija dobil neverjetne koncesije, frekvence, popuste, davčne olajšave itd. Berlusconi ne le da ni prodal svojih televizij, marveč je v nekaj mesecih oblasti dosegel še to, da je Pol svbobode kot volilna in vladajoča koalicija zasedel vse vodilne položaje na treh državnih televizijskih programih. Kljub temu se Berlusconi ves čas razglaša za žrtev časopisov, kajti teh nima toliko, kot bi si želel. V razmerah, ko ima Berlusconi v rokah polovico televizijskega »duopola« in kontrolo nad drugo polovico, je torej res neverjetno, da ves čas frontalno napada vse poskuse, da bi se v medijih vsaj na zunaj uvedlo nekaj enakosti in malce objektivnosti. Ne, »brž ko bo sedanja večina zopet prava večina« in bo spet na oblasti, bo kot predsednik vlade z enim samim odlokom odpravil ta »škandalozni, protidemokratični, bolgarski« par condicio. Pridevnik »bolgarski« uporablja ne le tako kot drugi v Italiji, kadar hočejo prezirljivo opisati kaj sovjetskega v kakšnem režimu -»bolgarske« so volitve, kjer 99,99 odstotka volivcev glasuje za edinega kandidata - marveč hoče s tem reči tudi »komunistično, balkansko, primitivno, zaostalo« ipd. STANE IVANC Toda, prav pod njegovim vodstvom so v minulem tednu na ta položaj izvolili dr. Gorana Graniča, strasti med hadezejevci in opozicijo pa so se razvnele prvi dan odsotnosti predsednika Mi-hanoviča, ko bi moral v skladu z veljavnim poslovnikom zasedanje sabora voditi novi podpredsednik. S tem se ni strinjala hadeze-jevska večina, za katero je prvi podpredsednik še naprej Vladimir Seks, zato so zasedanje prekinili in ga nadaljevali šele po vrnitvi predsednika sabora. »Spremeniti bomo morali poslovnik, da bo sabor lahko nemoteno deloval,« napoveduje dr. Mihanovič, opozicija pa meni, da bo sodelovala pri spreminjanju poslovnika le, če bo dr. Goran Granič ostal prvi podpredsednik sabora. Prav v to so usmerjeni hade-zejevski ugovori, ki se sodeč po izjavi dr. Nedjeljka Mihanoviča sklicujejo na izkušnje v državah z najdaljšo demokratično tradicijo. »Kdo je še slišal, da bi tudi v državi z manj demokratične tradicije razveljavili volitve zaradi pravil, tako kot tudi v našem primeru skušajo izvoljenega prvega podpredsednika sabora narediti za drugega podpredsednika oziroma mu odvzeti natančno določene pristojnosti v veljavnem poslovniku, ki je omogočil njegovo izvolitev,« odgovarja Dražen Bu-diša in tako napoveduje novo zaostrovanje odnosov med opozicijo in oblastjo v hrvaškem parlamentu. Do izida tega dvoboja pa tudi ni mogoče natančno reči, kdo je v resnici prvi podpredsednik sabora in kakšne so njegove pristojnosti. Šivi namreč vnovič pokajo ne le v razmerju med opozicijo in pozicijo, temveč tudi v hadezeje-vskih vrstah, in sinoči je za las manjkalo, da bi po razlagi predsednika kluba hadezejevskih poslancev Vladimirja Šeksa padla Valentičeva vlada. Nekaj hadezejevskih poslancev se je v razpravi pridružilo mnenju pretežne večine opozicijskih poslancev, da naj odstopi minister za kul- GRČIJA tavka zoper šestkrat višje davke Kmetje, ki stavkajo od ponedeljka, so zaprli celo avtocesto Atene-Solun - V tovornjakih gnije na tone živil - Z novimi »objektivnimi merili« za odmero davkov so na moč nezadovoljni tudi trgovci in odvetniki OD NAŠEGA SODELAVCA ATENE, 29. marca - V Grčiji stavkajo kmetje. S tem ko so s svojimi traktorji postavili zapore na vseh magistralnih cestah v državi, so Grčijo praktično presekali na dva dela. V ustavljenih tovornjakih gnije več ton živil, v Atenah in Solunu pa je že čutiti pomanjkanje mesa, sadja in zelenjave. Že nekaj dni stavkajo tudi lastniki majhnih trgovin, svoje nezadovoljstvo pa vse pogosteje izražajo tudi ljudje v svobodnih poklicih. Razlog za vsesplošno nezadovoljstvo je uvedba novega davčnega zakona. Kmetje, trgovci, odvetniki in drugi ljudje v svobodnih poklicih so razburjeni zaradi novega grškega davčnega zakona, s katerim vlada uvaja »objektivna merila« za odmero davkov. Po teh merilih ocenijo letne prihodke davčnih zavezancev, potem pa na podlagi tega določijo višino davka, in sicer ne glede na davčne prijave in dejanski prihodek. Ko je vlada napovedala uvedbo novega zakona in določila rok za oddajo davčnih prijav, so začeli stavkati lastniki trgovin, pd prejšnjega ponedeljka pa so na cestah kmetje, ki so zdaj s traktorji zaprli avtomobilsko cesto Atene-Solun, več drugih cest in celo železniških prog. tako da je se je v celoti usta- vil ves promet med severno in južno Grčijo. Vsak dan so v enem od grških mest zaprte zasebne trgovine, v sredo pa je napovedana splošna stavka trgovcev. Kmetje in trgovci poudarjajo, da jih novi zakon sili k plačevanju višjih davkov, in grozijo, da bodo protestne akcije ustavili šele, ko bo minister za finance obljubil, da bo spremenil sporni zakon. »Ostali bomo na cestah, dokler vlada ne bo umaknila krivičnega zakona,« je v pogovoru z novinarji izjavil pridelovalec tobaka iz Larise Kostas Georgiadis. »Naše prihodke so že občutno zmanjšale nizke zajamčene cene kmetijskih pridelkov, zdaj pa naj bi plačevali še toliko višje davke.« Neki živinorejec je v pogovoru s televizijskimi reporterji dejal, da bi moral po novem zakonu za vsako kravo plačati 470 mark davka. Generalna konfederacija grških trgovcev (GSEVE) je objavila podatek, da se bodo z uvedbo novega zakona davki šestkratno povečali, to pa bil vsekakor prehud udarec za celotno drobnopro-dajno omrežje. Predsednik združenja, v katerega je vključenih na tisoče lastnikov manjših trgovin in drugih manjših podjetij, Dionisios Korfiatis pravi: »Stroga vladna gospodarska politika je povzročila bankrot 168.000 trgovin in manjših podjetij. Zaradi novega zakona bo bankrotiralo še več deset tisoč novih podjetij.« Kmetje poleg spremembe novega zakona zahtevajo še zmanjšanje stroškov kmetijske proizvodnje, nižje obresti za posojila in povečanje cen kmetijskih pridelkov. Najhujše posledice je imela stavka kmetov oziroma popolno zaprtje ključnih cestnih povezav in pristopov v pristanišča. Več kot 70.000 ton hrane, ki je bila namenjena prodaji na drobno, že en teden stoji v zaprtih tovornjakih, tako da se je večina izdelkov pokvarila. Zaradi vsega tega je že prišlo do številnih fizičnih obračunavanj med vozniki tovornjakov in kmeti, vendar pa policija vse skupaj zgolj mimo opazuje. V Solunu, ki je po številu prebivalcev drugo naj večje grško mesto, se je za 40 do 50 odstotkov zmanjšala ponudba sadja in zelenjave, v Atenah pa opozarjajo na pomanjkanje mesa, ki so ga sicer dobivali s severa. Atenski mesarji že opozarjajo kupce, da za veliko noč ne bodo mogli kupiti jagnjetine, če ne bo pred tem sklenjen dogovor med vlado in kmeti. Združenje izvoznikov severne Grčije je poslalo pismo ministru za finance, v katerem ga opozarja, naj nemudoma poskrbi za premostitev problemov, do katerih je prišlo zaradi uvedbe davčnega zakona, ker zaradi stavke kmetov hudo trpi grški izvoz, še zlasti izvoz sadja, zelenjave in mlečnih izdelkov. Vsa. dosedanja pogajanja med združenji zasebnikov in vlado so propadla, ker minister za finance Alekos Papadopulos in vlada odločno branita zakon, s katerim naj bi dosegli predvsem to, da bi se ljudje ne mogli izogibati plačevanju davkov, kar je v Grčiji postalo nekakšen »nacionalni šport«. Funkcionarji z ministrstva za finance menijo, da se plačevanju davkov izogiba okoli 60 odstotkov trgovcev, manjših podjetnikov, zdravnikov in odvetnikov, ki tako sproti izničijo prizadevanja vlade, da bi zmanjšala ogromni javni dolg, ki menda znaša že 114 odstotkov domačega bruto proizvoda. Ekonomisti so izračunali, da doseže neobdavčeno »črno gospodarstvo« letni prihodek, vreden od 30 do 45 odstotkov domačega bruto proizvoda, ki sicer znaša okoli 100 milijard dolarjev letno. V ministrstvu za kmetijstvo menijo, da je na tisoče kmetov kupilo stanovanja v Atenah in Solunu, ne da bi plačali kakršenkoli davek, poleg tega pa cela vrsta kmetov, ki imajo v lasti več kot 20 hektarov zemlje, sploh ne plačuje davkov. »Vlada odločno podpira davčni zakon, ki je temeljni kamen naše dohodkovne politike,« pravi minister za gospodarstvo Jianos Papantoniu. »Ne smemo dovoliti, da bi zaposleni in upokojenci na svojih ramah nosili 73 odstotkov davčnega bremena v državi.« Predstavniki ministrstva za finance poudarjajo, da bodo med izvajanjem zakona proučevali samo najtežje primere, da pa ne pride v poštev nikakršno spre- minjanje odredb, ki določajo naj-, nižji možni dohodek ljudi v svobodnih poklicih, kmetov in tistih, ki se ukvarjajo z drobnim gospodarstvom. Voditelji opozicijskih strank so izkoristili sedanje razmere in podprli stavkajoče.Vodja opozicije in predsednik konservativne Nove demokracije Miltiadis Evert je izjavil, da vlada uničuje kmetijstvo, ceno za to pa bo morala plačati celotna grška družba. Po njegovem mnenju je vlada uvedla tako imenovana »objektivna davčna merila«, ker ne zna drugače pobirati davkov. Vlada je Everta obtožila, da spodbuja nerede. Predstavnik za tisk Nove demokracije pa je takoj nato obtožil vlado, da je državo pripeljala v recesijo, davčne obveznike pa spravila v obup. Desno usmerjena Stranka politične pomladi zahteva posebno razpravo parlamentu, vladne ukrepe pa napadajo tudi levo usmetjene stranke. Uidi sredstva javnega obveščanja so se razdelila na dva tabora. Provladni časopisi kritizirajo način, na katerega se izvaja novi zakon, opozicijska glasila pa se sklicujejo na nekompetentnost vlade. Dnevnik Ethnos, ki je sicer blizu socialistom, meni, da je sedanji plaz protestov dokaz, da vlada kmetijstva ni dovolj dobro seznanila z učinki novega zakona. Časopis svetuje vladi, naj bistvene zahteve loči od postranskih, potem s kmetovalci prouči vsa tista vprašanja, ki razburjajo kmetijski sektor, hkrati pa naj bi jih skušala tudi čim več rešiti. KonservativniApojevmatini pa poudarja, daje grški kmetijski sektor hudo nekonkurenčen, kar bi bilo treba rešiti že takoj po vstopu Grčije v Evropsko unijo. »Ta kritična leta smo zamudili, ker so na našo nesrečo znova prišli na oblast socialisti. PASOK ne le da ni bil sposoben poskrbeti za posodobitev primarnega sektorja gospodarstva, marveč je dobesedno uničil grškega proizvajalca in Grčijo, ko je dovolil, da se je družba navadila na vse večjo porabo, ki so jo financirali z zadolževanjem,« piše omenjeni časopis. Neodvisna Eleftherotipija meni, da vlada ne bo popustila, vendar pa svetuje vsem oškodovanim, naj poiščejo pravico na sodišču. S tem pa je seveda povzročila pravi precedens, ki bo vlado prisilil k spremembi zakona o davkih. Časopis meni, da ljudje vladi ne zaupajo, ker ni ponudila dovolj dokazov, da bo občutno zmanjšala porabo. Sedanje stavke so prvi množični socialni pretresi, odkar so konec leta 1993 prišli na oblast socialisti. Socialni nemiri so reakcija na sicer nujno strogo gospodarsko politiko. Vlada se svoji gospodarski politiki ne more odreči, ker bi bila sicer zaman vsa prizadevanja za uresničitev letošnjega proračuna, ki predvideva zmanjšanje zadolževanja za 10,3 odstotka. Hkrati naj bi se prihodek povečal za 18,5 odstotka, odhodki pa za 7,6 odstotka. Strogo proračunsko disciplino zahteva tudi Evropska unija. VOJKO SENKER turo Zlatko Vitez, ker je hrvaški parlament poimenoval s kur-nikom. v katerem govorijo neumnosti, odločitev sveta HRTV o odpravi neposrednih prenosov z zasedanj sabora pa opredelil kot pomembno dejanje s stališča kulture in ekologije in tako hudo Užalil visoki dom, za kakršnega se ima sabor. V imenu ministra je prosil poslance za odpustek tudi premier Nikica Valentič, ki je svojemu ministru vendarle dal podporo. V interpretaciji Vladi- mirja Šeksa bi morala, če bi ministru izglasovali nezaupnico, odstopiti celotna vlada Nikice Valentiča. Ker je bila zaupnica ministru Vitezu izglasovana v naglici; na hitro so prešteli le glasove za, brez tistih, ki so bili proti ali pa vsaj vzdržani, ni mogoče natančno reči, kako je v tem primeru delovala strankarska diciplina. Kaže pa si zapomniti razpravo hadezejevskega poslanca Anteja Klariča, ki si je med drugim zastavil vprašanje, ali imajo poslanci pravico do svojega ponosa ali pa »ga bodo preložili v negotovo prihodnost«. Očitno se je zgodilo drugo, četudi se je ob »primeru Vitez« pravzaprav najbolj potil predsednik kluba hadezejevskih poslancev Vladimir Šeks, da je pod peruti strankarske discipline spravil svoje piščance oziroma poslance. PETER POTOČNIK Japonski sekti je pomagal pomembni mož iz Kremlja Ločina, ki je osumljena napada s plinom v tokijskem metroju, je imela največ privržencev v Rusiji OD NAŠEGA DOPISNIKA MOSKVA, 29. marca - Pravzaprav je neverjetno, kako se je Rusija znova znašla v središču mednarodnega škandala, ki seje navidez sploh ne tiče: po vseh doslej razpoložljivih podatkih je »Ločina vrhovne resnice« (Aum Širni Kio), ki je pred tednom dni pripravila strahovit napad s strupenim plinom sarinom v tokijskem metroju, pri čemer je umrlo 10, tako ali drugače zastrupljenih pa je bilo vsaj pet tisoč ljudi, ta napad organizirala iz Rusije, kjer je imela trikrat več privržencev kot na Japonskem in kamor se je zdaj baje skril tudi njen sporni »mesija« Soko Asahara. Še več: sekta je imela neposredne politične botre v Kremlju, vse sledi pa vodijo k sekretarju sveta za nacionalno varnost Olegu Lobovu. Zgodba je zelo zapletena, a logična. V času po avgustovskem prevratu 1991, ki je bilo v Rusiji idealno obdobje za nastajanje različnih skladov, je bila ustanovljena tudi tako imenovana rusko-japonska univerza, ki je v brezplačni najem dobila imenitno staro stavbo na ulici Petrovka v središču mesta; rusko zunanje ministrstvo je decembra tega leta zahtevalo od ruskega tokijskega veleposlaništva, naj omenjeno sekto pripelje v Moskvo na predstavitev lastne dejavnosti, pri čemer je jasno, da je dekret za takšno vabilo prišel neposredno iz kremeljskih kabinetov. Stvari So se nekoliko zapletle, ker je ta sekta na Japonskem slovela kot zelo nevarna: vendar je tedaj v akcijo posegla »tajna« kremeljska oseba in sicer tedanji vodja ekspertnega sveta pri predsedniku Jelcinu, danes pa sekretar sveta za nacionalno varnost Oleg Lobov, ki je sam odpotoval na Japonsko, se srečal z Asaharo in tega »uglednega verskega vplivneža« povabil v Moskvo. Do obiska je prišlo spomladi 1992, ko je sekta prišla v Rusijo s 300 privrženci; tam je Asaharo in njegove spremljevalce vnovič sprejel Lobov, za njim pa »po klicu iz Kremlja« tudi Ruckoj, Hasbulatov, patriarh itd, za predstavitev sekte pa so izbrali kar kremeljski kongresni dvorec in tudi dvorane moskovske univerze Lomonosova. Po tem so se vrata sekti v Rusiji odprla: takojšnja registracija dejavnosti, odprtje regionalnih izpostav (ob moskovski na ulici Petrovka), odprtje poslovnih »klubov« z vsemi vrstami finančnih in davčnih ugodnosti, nato trajna uporaba ruskega vojaškega helikopterja in druge vojaške opreme (laboratorij za izdelavo plinov) ter prost dostop do državnih medijev. Pri slednjem sta bili tarči predvsem VGTRK (drugi kanal ruske televizije) in pa radio Majak, ki sta vsako jutro oddajala verske oddaje Asahare, seveda za določeno plačilo, česar niso skrivali; navsezadnje si je Majak na račun Asahare kupil novo opremo namesto stare, izrabljene po olimpijadi. TU pa je tudi počilo: oboževalci Asahare, ki jih je bilo v Rusiji trikrat več kot na Japonskem, so pred usodnim dogodkom v tokijskem metroju preko ruskih radijskih valov, predvidoma iz Vladivostoka, odkoder je mogoče oddajati tudi na Japonsko, dobili »poziv k samomoru«, kar je bila neposredna napoved napada s sarinom v podzemski železnici japonske prestolnice. Šele po,tem dogodku se je Rusija streznila: RTV je nemudoma prenehala oddajati Asa-harove seanse, ostankinsko me-drajonsko sodišče pa je zaseglo prostore sekte na Petrovki in prepovedalo njeno nadaljnje delovanje v Rusiji. Ruska javnost seje zgražala: kako je lahko ruska država trpela in celo spodbujala dejavnost takšne ubijalske sekte? Še posebej zato. ker je po zasegu prostorov sekte na Petrovki nekaj njihovih »fa-natov« iz maščevanja zažgalo še dve nadstropji te enkratne zgrabe. Vendar ruske oblasti ne trenejo z očesom, ne glede na popolno razkritost njihove vpletenosti v delovanje sekte: molči Jelcin, molči Lobov, obtožujejo pa mediji, bivši podpredsednik Ruckoj... Še več: po neuradnih navedbah naj bi se sam Asahara trenutno skrival nekje v Rusiji, kjer je nedosegljiv za japonske varnostne organe. Dodaten neprijeten zaplet skratka, ki po eni strani do skrajnosti zapleta že tako nerazrešljive težave v ru-sko-japonskih odnosih, po drugi strani pa precej prispeva h graditvi neprijetne predstave o ruski državi v svetovni javnosti, podobe, ki se je evropska velikanka še zelo dolgo ne bo znebila, pa naj ji je bila pripisana upravičeno ali pa z rahlim odtenkom škodoželjnosti. DARIJAN KOŠIR HENRY KLINGER: Sla po ubijanju Začetek Prvo poglavje -Joj, kako odurna bitja livijo na tem svetu!- je vzkliknila hijena ... Opravili so dobro delo, ko so ga ubili. Prvi kamen, zalučan iz vpijoče in preklinjajoče drhali, je zamolklo treščil v nesrečnikovo glavo. Zgrmel je v jamo in obležal, da je kri štrcala iz njega kot iz škrlatnega gejzirja. Naslednji kamen mu je prebil ustnice, potem pa se je v počasnem in pogubnem ritmu nanj usula še pravcata toča črepin. Toda telo še ni bilo mrtvo. Zvijalo se je, se v krčih obračalo, se vzdigovalo in nazadnje negibno obležalo s široko razkrečenimi nogami. Karminsko rdečo lužo, ki je obdajala zmaličeno glavo, je žejno popiia od sonca ožgana zemlja. Šomri Šomar se je obrnil proč. Slabosti v želodcu se ni mogel znebiti kljub celi vrsti filmskih kamer, ki so obdajale sceno, in odločnim besedam režiserja, ki je po megafonu dajal navodila svoji filmski ekipi in statistom. Navsezadnje gre le za simulacijo, zgolj za sceno iz filma, ki ga snemajo pred mojimi očmi. Nihče ni bil ranjen in žrtev sploh ni bila nikoli živa » Čedni obraz izraelskega detektiva seje ducatom statistov, ki so zdaj postopali po prizorišču snemanja, zdel kot kaka ravnodušna maska. Ostre poteze tega moža so se skupaj z njegovo navzven štrlečo trikotno črno brado zdele kot del te scene. Ko ne bi bil imel tistih oblačil na sebi, ga človek skorajda ne bi bil mogel razlikovati od igralcev, ki so si v teh trenutkih želeli le še tega, da bi bilo snemanja za ta dan konec. Šomri je zatisnil oči in globoko vzdihnil. Prav na tem mestu so - recimo pred dvema tisočletjema -resnično nekoga kamenjali do smrti. Zdaj hudodelcev seveda niso več kaznovali s primitivnim kamenjanjem; znanost in elektronske naprave naj bi bile smrt napravile bolj humano. »Dovolj!«je zaklical Dan Roman, režiser filma. Statisti so umolknili in se začeli vleči proti dolgi vrsti miz z mrzlimi pijačami. Eden izmed tehnikov je skočil v jamo in z nogo, obuto v sandalo, previdno obrnil »truplo". Sioux Prentiss, glavni snemalec, ki je stal ob Romanu, se je zarežal in začebljal: »Čudovito, Dan. Ljudje bodo že samo zaradi te krvi trumoma drveli v kino ...« Režiserje odsotno prikimal in odložil megafon. Njegove tako zaposlene oči so ujele visoko, vitko postavo moža s skrbno pristriženo kozjo brado. »Torej, gospod Šomar, kaj pravite? Se vam je tole zdelo pristno? Prav lepo bi bilo slišati mnenje izvedenca, ki je doma v teh krajih.« Šomri se je z močnimi prsti počohal po bradi, sprašujoč se, ali režiserja resnično zanima njegovo mnenje. »Okostje preteklosti sveti skozi prosojno tančico sedanjosti,« je odvrnil z rahlim nasmehom na ustih. »Zelo realistično,« je pristavil s pomirjujočim glasom. »Prizor se mi je zdel zares pristen. Pravzaprav že skoraj grozljiv.« »To je do zdaj edina dobra kritika na račun našega dela,« se je zarežal Roman, privzdignil skoraj na balin ostriženo glavo in se zazrl proti čokatemu moškemu v daljavi. »To je Hermanovo delo. Ti je sicer le kot tehnični svetovalec, vendar za vsak prizor opravi veliko raziskovalnega dela. Ali veste, koliko dni smo porabili samo za ta prizor? Nič manj kot tri. Herman je namreč vztrajal, da mora tisti, ki prvi zaluča kamen v lutko, meriti tako, da z njim zadene najpomembnejšo točko na glavi. Zato, da žrtev izgubi zavest.« Nenadoma je pihnil skozi zobe in nekaj ostro ukazal nadležnemu možicu v kratkih hlačah rumenkasto rjave barve, potem pa opazoval, kako je ta z drobnimi koraki odhitel proč. Dan Roman si je z modrimi očmi pod čelom, prebičanem od vetra in sonca, zazrl v obiskovalca. V svoji dvajsetletni filmski karieri je imel opraviti že z neštetimi zijali, turisti in nadležneži, ki so se motovilili okrog njega in mu zastavljali bedasta vprašanja, pa naj je snemal v hollywoodskem studiu, v uličnem vrvežu sredi Rima ali pa pod pripekajočim soncem tu v nižavi Herzlije v Izraelu. Vsi so bili enaki, vsak izmed njih del neke posebne kategorije, kot sloni v akvariju z zlatimi ribicami, na primer prijatelj kake velike živine, ali pa tolst bogataš, ki je v film vložil nekaj denarja, hkrati pa upal, da bo zaradi obilice deklet med snemanjem lahko nekaj vložil še v kaj drugega. Ta Šomri Šomar je precej nenavaden človek, si je nejevoljno priznal Roman, pa tudi precej zanimiv za novinarje; spomnil se je intervjuja v reviji Life s tem izraelskim detektivom pred nekaj leti, potem ko mu je izraelska vlada dala nalogo, da napiše poročilo o sodobnih policijskih metodah v tako svetovljanskih mestih, kakršna so New York, Chicago, Los Angeles in New Orleans. Šomar je bil predtem vpleten v več primerov s spektakularnimi izidi in v prav tako spektakularne intervjuje. Na Romanovih ustih se je zarisal rahel ciničen nasmeh. Kot filmski človek je vedel vse o publiciteti in kako lahko pretkan reklamni posrednik v celoti preoblikuje povsem običajnega in nepomembnega človeka, mu da neko izrazito osebnost in iz njega naredi barvitega, sodobnega Sherlocka Holmesa. ROBERT TITAN - FELIX Portal 22. nadaljevanje Sklenjenih dlani je stala sredi kapelice in odsotno zrla navzgor k ostrešju. Približal se ji je in jo pocukal za rokav. Zanimalo ga je, kaj zaboga se spet dogaja. Pssst! si je dala roko na usta in ni nehala strmeti navzgor. Tedaj je tudi on zaslišal in se zastrmel k ostrešju. Krhki, komaj slišni ženski vokal. Prijetna, do stržena segajoča melodija. Premišljal je, da so bržčas ravno tako prijetno, do dna segajoče davno tega peli krhki, komaj slišni glasovi v mlakah zablo-delih blodnih žena. Zaskelelo ga je nekje najbolj notri, zagotovo v strženu. Pocukal je Clementine za rokav in se napotil proti lestvi. Sledila mu je, ne da bi karkoli pripomnila. Povzpela sta se na pevski kor za komaj dvanajst, trinajst pevcev, kjer pa ni bilo nikogar. Nasploh ni bilo nikjer nikogar takega, ki bi utegnil peti. Za krhek trenutek sta zastala tam zgoraj tik pod ostrešjem, nakar sta se vrnila pred oltar. Clementine je seveda spet sklonila pogled nekam globoko predse ter prepletla prste k molitvi. Ernest ni upal, da ne bi sledil njenemu vzgledu. Nakar ga je spet zagledal. Še vedno je sedel na srednjem stolu prve vrste z desne, klobuk je imel poveznjen še dlje na lice, pogled mu je zdrsnil kar se da globoko predenj, koščeni bledikavi prsti so bili do krvi tesno prepleteni k molitvi. Poškilil je pod neznančev klobuk, da bi videj njegovo obličje ter preveril« ali morebiti neznani mož ne mrmra tega, kar slišijo. Tfemu sicer ni kaj prida verjel. Kljub temu je kar nekaj časa kradoma strmel pod klobuk s srednje širokimi krajci. Skušal je namreč izvedeti vsaj to, ali tudi neznanec sliši krhki, komaj slišni ženski vokal, prijetno, do str- žena segajočo melodijo. Zdelo se je že tako, zdelo. Pravzaprav se je Ernestu tam pred oltarjem kar naprej vsiljevala slutnja, da sta se s Clementine prihulila nekam, kamor ne spadata. Prepričanje bil, da je pesem prav gotovo namenjena ravno njemu; neznancu. Morda celo samo njemu. Da mu je zapela nedavno preminula soproga, ga je spet in spet spreletelo, naj se je teh svojih domislekov še tako krčevito otresal. Nakar je glas znenada umolknil. Ernest Stegmu-elier in Clementine Kovacs sta se sprijaznjeno, upadlih lic, zbeganih pogledov, odpravila ven. Neznani mož jima je sledil. Clementine je že bila zunaj, ko se je Ernest med vrati srečal z neznancem. Ne da bi se spogledal z njim, mu je odstopil prostor. Ko je tudi Ernest stopil skozi na stežaj razprta vhodna vrata kapelice, ni bilo neznanca nikjer več. »Kam, za božjo voljo, se je potuhnil?» »Kdo?« se je začudil Ernest. »Neznanec vendar,« je odsekala Clementine. »Kar izginil je. Ko je šel mimo, sem ravno drugam gledala. Ozrla sem se, pa ga že ni bilo nikjer več. Kot bi se v zemljo vdrl, bogve kam med grobove. Ne vem, zakaj, ampak tam notri se mi je vseskozi zdelo, da mu nekaj kradeva. Da je bilo vse tisto namenjeno ravno njemu... morebiti celo samo njemu,« je dokončala. Ernest pa je vztrajno molčal. Drhtenje, vzgib- Janos Nagy je silovito zaloputnil vrata starinske, tesne, neometane, nasploh zanemarjene hotelske sobe, najete in plačane za mesec vnaprej. Toliko časa je bil namreč pripravljen žrtvovati za izvršitev načrtovanega; resnici na ljubo: zaslute-nega. Zgrudil se je na posteljo in zadaj na glavi, pod temenom, prepletel prste. Toda medtem se je ženski glas... parajoč ušesa, zamolklo odmevajoč v drobovju... že zdavnaj potuhnil nekam globoko vanj, k strženu. Od tam se mu je spet in spet dvignil v zavest, da mu je do blaznosti razklal misli, da mu je določil prostor in početje v svetu. Sunkovito se je dvignil z ležišča, sedel za staro hrastovo pisalno mizo in si prižgal cigareto. Kadil je počasi, globoko, z vsem bitjem. Na drugi strani mize je opazil hotelsko prijavnico, h kateri je bil pri-sponkan račun za sobo. Zavzdihnil je, ko je pomislil, kako razsipno je pravzaprav ravnal z ne ravno znatnimi prihranki. Ker je plačal sobo za debel mesec vnaprej. Še vedno je bil docela prepričan, ni niti malo dvomil, da se še toliko vsega mora zgoditi, skončati. Kot v tistem trenutku, ko je najemal in plačeval sobo. Zgolj dozdevalo se mu je bolj in bolj, da se bo vse to zgodilo, skončalo veliko prej, kot se je nadejal in bal v najturobnejših trenutkih svoje nekaj čez desetletje trajajoče blodnje. Divje je povlekel iz dogorevajoče cigarete. Žareče je doseglo filter, ga zapeklo v grlu ter mu osmodilo prste. Ogorek je z gnusom zabrisal v pepelnik. Pravzaprav pa ga je kar nekam razveselilo, mu je odleglo, da se mu je tako kmalu razkrilo, kako se bo iztekla, skončala njegova nekaj čez desetletje trajajoča blodnja. Borih dvanajst dni po prihodu. Namuznil se je in se razumevajoče nasmehnil, ko seje spomnil svaril, pritlehnega strahu avtobusnega šoferja, ki mu je zadnjih nekaj kilometrov dolgočasne poti zaupal kar precej o mestu, meščanih in nevarni graščini poldrugi kilometer iz mesta. Če si seveda ni vsega samo zmišljeval. Pripovedoval je počasi, zbrano, docela predan pripovedovanemu. Pripovedi so imele rahel pridih nečesa srhljivo skrivnostnega in usodnega. Pripovedoval je o angelskih in demonskih skledah, iz katerih bojda prebivalci tega mesta lokajo kri naključnih polnočnih obiskovalcev. Razpredal je o svetu, ki te ne pusti vase, preden sam ne vstopi vate. Janos je bil namreč edini, ki je na avtobusni postaji štiriindvajset kilometrov odmaknjenega Som-batela vstopil v edini avtobus, namenjen v to smer. Ta poklapan predpotopni avtobus je bil nasploh edina vez tega mesta s preostalim svetom. Deset minut čez tretjo popoldne je zapeljal redke popotnike v osamljeno mestece ogrskega zarobja in se zvečer ob desetih vrnil s še bolj redkimi povnltniki. Janos si je tistega dne edini zaželel tja. Tudi do konca poti je ostal edini. Vzdolž vse manj znosne ceste je bilo kar precej avtobusnih postajališč. A 8. stran ★ DELO KULTURA Četrtek, 30. marca 1995 Za kulturo v proračunu za zdaj petina več kot lani Po vladnem predlogu naj bi kultura dobila iz letošnjega proračuna dobrih dvanajst milijard tolarjev - Ministrstvo upa na podporo poslanskih skupin V predlogu letošnjega proračuna, ki ga je v nedeljo slovenska vlada potrdila za parlamentarno razpravo, je od skupnega obsega 510,4 milijarde odmerila kulturi 12 miUjard 27 milijonov in 317 tisoč tolarjev, kar pomeni 2, 3$ odstotka celote oziroma 19,9 odstotka več od lani porabljenih sredstev. Vlada je torej delno že prisluhnila ugovorom ministrstva za kulturo k prvotnemu predlogu ministrstva za finance in je nekaj dodala celo h korigiranemu koalicijskemu predlogu za ta namen (11 milijard 559 milijonov) Tudi z zadnjim predlogom pa še zaostaja za zahtevkom ministrstva za kulturo v višini 13 milijard 393 milijonov 960 tisoč tolarjev (kar bi prineslo 33,5 odstotno rast glede na prejšnje leto in 2,6 odstotni delež od predvidenega letošnjega proračuna). Po besedah ministra Sergija Pelhana se na ministrstvu ne nameravajo sprijazniti s predloženim obsegom sredstev, saj jim kljub opaznemu napredku (glede na prvotni predlog ministr- stva za finance) ne zagotavlja finančnega pokritja vseh izkazanih potreb, predvsem pa jim ne omogoča uresničenja že veljavno sprejetih prednostnih nalog na področju knjige, filma, varstva kulturnih spomenikov in mednarodnega kulturnega sodelovanja. Iz obrazložitve ministrstva za kulturo k zahtevku po dodatno potrebnih sredstvih, o kateri bodo že danes na posebnem sestanku razpravljali za kulturo zadolženi In vendar se premika! Trije muzeji — prioriteto ima etnografski — bodo naposled le dobili prostore na Metelkovi Dr. Ivan Sedej, direktor Slovenskega etnografskega muzeja, v. d. direktor Narodnega muzeja dr. Peter Kos in direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac so z ministrom za kulturo Sergijem Pelhanom včeraj v prostorih Ministrstva za kulturo podpisali (zgodovinski!) dokument - pogodbo o začasnem najemu prostorov v kompleksu Metelkova za potrebe muzejske oz. galerijske dejavnosti. Prve vrvi t. i. gordijskega vozla, ki je čemel v muzejski stavbi na Prešernovi 20 v Ljubljani in krojil usodo treh nacionalnih muzejev, so tako presekane. Že letos bodo reševanju prostorskih zagat teh muzejev — prioriteto ima Slovenski etnografski muzej - namenili tudi 100 milijonov tolaijev. Gre za pet oz. šest stavb (ena. imenovana 6/8, je namenjena alternativi) na Metelkovi, ki so od lani v lasti Ministrstva za kulturo. Projekt Metelkove pa bi radi reševali celovito, torej upoštevali tudi tretjino Metelkove, ki je v lasti Mesta Ljubljane, zato bodo po usklajevanju s predstavniki Mesta razpisali skupni urbanistični natečaj, kako urediti celotno območje v okviru danosti, ki jih ta prostor ponuja. Po pogodbi je dobil SEM v začasni najem objekta št. 27, 28, Narodni muzej in Modema galerija pa stavbo št. 22. Preostale prostore v kompleksu Metelkova za redno dejavnost kulturnih institucij bo Ministrstvo razporedilo kasneje, pri čemer bo upoštevana prioriteta potreb uporabnikov, ki so podpisniki te pogodbe. Retina. Zavod za podporo civilnodružbenih inciativ.ki ga je na Ministrstvu zastopal Marko Hren pa je z ministrstvom podpisal koncesijsko pogodbo o prevzemu stavbe 6/8 za določen čas, z mestno občino Ljubljana,oz.z ljubljanskim županom dr. Dimitrijem Ruplom pa so že prejšnji teden podpisali tripartitni protokol (še s skupščino uporabnikov Metelkove), s katerim pristopajo k urejanju razmer v tem delu bivše vojašnice. JELKA ŠUTEJ ADAMIČ Informacije o študiju v ZDA in vpogled v Internet V ponedeljek v začne v Kudu z delom Študentski informacijski center SRCe Včeraj sta predstavnika Zavoda za odprto družbo Aldo Miloh-nič in Mitja Doma v trnovskem KUD France Prešeren predstavila, kaj vse bo ponujal novoustanovljeni Študentski informacijski center SRCe: dodiplomskim in podiplomskim študentom bodo nudili izčipne podatke o mogočostih šolanja. štipendiranja in honorarnega dela v Združenih državah (kasneje bodo ponudbo še razširili), pomagali pa jim bodo tudi pri sestavi prošenj. Uporabnikom bodo na voljo katalogi v knjižni obliki in na cederomih (programsko opremo je poslala založba Peterson's). v centru pa se bodo lahko oglasili vsak delavnik med 11. in 15. uro. SRCe bo s svojimi štirimi računalniki tudi prostor, kjer se bodo tisti, ki jih zanima največja svetovna računalniška mreža Internet, z njeno ponudbo lahko pobliže spoznali. ogledali pa si bodo lahko tudi publikacije o Internetu in elektronskih komunikacijah sploh. Ob večerih bodo občasno pripravljali srečanja. na katerih bodo spregovorili o Internetu in uporabi mrežnih servi- predstavniki strank vladne koali cije (glasove v podporo dodatnim sredstvom za kulturo v predloženem obsegu pa je mogoče slišati tudi iz kulturnih forumov nekaterih opozicijskih strank), je razvidno naslednje: Na področju knjige bi bilo nujno potrebno povečati sredstva za založništvo in knjižnično dejavnost (za nakupe knjig in nadaljnjo izgradnjo sodobnega knjižnično-infor-macijskega sistema), posebej še za državljane na demografsko ogroženih območjih, pripadnike obeh narodnostnih skupnosti v Sloveniji in Slovence po svetu, nova pa je tudi potreba po zagotavljanju knjižničnega nadomestila avtorjem po zakonu o varstvu avtorske in drugih pravic. Za vse to bi potrebovali še 254 dodatnih milijonov. Varstvo kulturne dediščine je deklarativno sicer ena od prednostnih nalog, razpoložljiva sredstva pa doslej nikoli niso omogočala nikoli resnejših, načrtnejših in dolgoročnejših sanacij, zaradi česar se Slovenija ni sposobna vključevati v ustrezne mednarodne projekte skupnega financiranja. Za ta namen bi ministrstvo potrebovalo še 189 milijonov. Sredstva za investicijsko vzdrževanje obstoječih kulturnih objektov, ki so pogosto v stavbah, razglašenih za kulturno dediščino, tudi ne dohajajo potreb (letos je bilo vlog za 2.7 milijarde tolarjev). Ministrstvo bi želelo olajšati položaj vsaj še s 66 dodatnimi milijoni. Kot običajno je vlada nabolj odločno črtala investicijske načrte, zato ministrstvo ponovno opozarja na opremo novega dela Narodne galerije, nadaljevanje obnove gradu Fužine za Arhitekturni muzej, nadaljevanje obnove Mestnega muzeja v Ljubljani, na pridobitev nadomestnih prostorov za Filmski studio Viba filma, na postopno usposabljanje bivših vojaških prostorov na Metelkovi (za potrebe Slovenskega etnografskega muzeja. Moderne galerije in Narodnega muzeja) in na Roški (za potrebe Zgodovinskega arhiva Ljubljana in Restavratorskega centra Slovenije), za kar bi potrebovali 585 milijonov tolaijev. Precej sredstev bi potrebovali tudi še za neposredne programske stroške (zlasti na prednostnem filmskem področju), za mednarodno sodelovanje in za samostojne kulturne ustvarjalce, skupaj 303 milijone. SLAVKO PEZDIR Predstavitev vsestranskega gledališkega ustvarjalca V razstavnih prostorih Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja v Ljubljani so včeraj odprli dokumentarno razstavo o delu in ustvarjanju vsestranskega umetnika, slovenskega gledališkega režiserja Žarka Petana, ki s tem dogodkom hkrati obeležuje 40. obletnico svojega dela. Ob razstavi je izšla tudi nova številka Dokumenti - zajeten monografski zbornik ki jo izdaja omenjeni muzej, in je v celoti posvečena Žarku Petanu. Andrej Inkret je na otvoritvi med drugim poudaril pomen in vlogo predstavljenih dejstev, ki so velikokrat važnejša od interpretacij. Na sliki:prizor z otvoritve. (J. Š.A., foto: Igor Modic) PO ZANIMIVI RAZSTAVI V MESTNI GALERIJI Praznina tkanega prostora Razstava z naslovom Telesa v prostoru Marije Starič Jenko in Almire Sadar, ki je bila do minule sobote postavljena v ljubljanski Mestni galeriji, je bila dovolj nenavaden likovni dogodek, da bo tudi zapozneli odmev nanjo lahko dopolnil še žive vtise obiskovalcev in bo tudi avtoricama v vzpodbudo. Tisti, ki dobro poznajo njuno oblikovalsko in pedagoško delo, so iz naslova razstave lahko sklepali, da bosta po vsej verjetnosti pokazali, kako prihajata preko eksperimentalnih oblik do uporabne oblike oblačil oziroma, kaj se zgodi, če pri oblačilih zamenjata polno telesnost s praznino prostora. Pričakovali so torej, da bodo videli nekaj med tekstilnimi skulpturami in tapiserijami oziroma nekaj med krojnimi preizkusi in tkalskimi osnutki, ki vselej nastajajo ob ustvarjalnem delu in ostajajo v arhivu še neizpolnjenih možnosti. Namesto tega smo na razstavi nenadejano vstopili v samo praznino obleke in se srečali s tkanimi prostorskimi oblikami, kot Volga sinfonietta v Celju Komorni orkester Volga sinfonietta iz Rusije, ki je sedaj na turneji po Slovenji, bo danes, 30. marca, ob 19.30 gostoval v Narodnem domu v Celju. Solistka bo violinistka Natalija Morozova. Na sporedu bodo dela W. A. Mozarta, G. Tartinija, A. Schonberga, Janija Goloba in D. Šostakoviča. Premiera Pavlovčeve drame Carmina burana Nocoj, 30. marca, ob 20. uri bo kranjsko eksperimentalno Gledališče čez cesto v prostorih kluba Ragtime na starem kranjskem sejmišču premierno uprizorili dramo Petra Pavlovca Carmina burana (»morbidni štos o neki smrti ali Den, kdy budeme žrat medveda«). Režiser, scenograf, lektor in izbiralec glasbe je bil Iztok Alidič, kostumografka Flilda Zaletel, koreografka Jolanda Tičar in oblikovalec luči Matjaž Vidali.Nastopili bodo Dunja Jekovec, Špela Trošt in Bojan Bešter. Prva ponovitev bo že jutri, 31. marca, ob 21. uri v kulturnem domu v Stražišču. Premiera Regeneracije št. 2 Umetniška skupina Gruppa ultra (Aleš Hvasti, Uroš Korenčan, Boštjan Marenčič. Boštjan Sever, Dušan Soklič in Andrej Štular) iz Kranja bo nocoj. 30. marca, ob 20.30 v lutkovnem ateljeju Cveta Severja v kranjskem gradu Kiselstein premierno uprizorila lutkovni dogodek Regeneracija št. 2. Gre za lutkovni performance, ritual umiranja in vstajenja z vmesnimi postajami, ki se zaokrožujejo v cikel. Tristan in Izolda v Mostah Slovensko komorno gledališče bo nocoj, 30. marca, ob 20. uri gostovalo v Kulturnem domu Španski borci v Mostah s tragikomedijo Evalda Flisarja Tristan in Izolda. »Igro ljubezni in smrti« v režiji avtorja in Branke Bezeljak Glazer bo mogoče videti v obnovljeni uprizoritvi in z novo zasedbo, saj bo Sreča Špika v vlogi Marka/Trubadurja nadomestil Iztok Jereb. V naslovnih vlogah bosta tudi poslej nastopala Violeta Tomič in Boris Kerč. Koncert ljudskih viž V okviru Arosinih večerov v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani bo nocoj ob 21. uri koncert ljudskih viž slovenskih obrobij, ki jih bo izvedla Ljoba Jenče in skupina Tolovaj Mataj. Izvajalci uporabljajo pisano paleto ljudskih glasbil, od gosli in bajsa do manodle in citer ter raznovrstne piščali, klarinet in dude. ZARADI USTVARJANJA ZAPRTO Pred televizijskim krstom Pesnik, pisatelj, dramatik, scenarist in režiser Vinko Mbdemdorfer, dobitnik lanskoletne Župančičeve nagrade za knjigo kratke proze Krog mate smrti, je pred nedavnim končal snemanje svojega televizijskega prvenca Rožice s Kranjskega. Igro, ki ironično prikazuje aktualne zaplete v zvezi z denacionalizacijo, je scenarist in režiser s sodelavci posnel v okolju gradu Snežnik. Direktor fotografije je bil Ubald Trnkoczy, v igralski zasedbi pa so sodelovali Zlatko Šugman, Štefanija Drolc, Polona Vetrih, Jerica Mrzel, Dare Valič, Ljerka Belak, Slavko Cerjak in drugi. Na sporedu Televizije Slovenija bo še to pomlad. Za jesen pripravlja za uredništvo Mita Trefalta cikel o Georgesu Feydeauju pod skupnim naslovom Smešne zgodbe iz zakonskega življenja. Štiri izbrane Feydeaujeve enodejanke bodo posneli avgusta v studiu slovenske televizije z našimi najboljšimi komedijanti in (po zgledu tujih televizij) z občinstvom, sledila bo dokumentarna oddaja o kralju francoske bulvarke in o njegovem času, nato montaža najduhovi- tejših odlomkov iz Feydeauje-vih komedij z izjavami njihovih odrskih protagonistov in na koncu še televizijska komedija v izvedbi francoskih mojstrov. Pri mariborskih Obzorjih čaka na izid njegov novi roman Tek za rdečo hudičevko, z Mestnim gledališčem ljubljanskim pa se je že dogovoril za režijo sodobne komedije Jea-na-Jacquesa Bricaireja Dohodnina. SLAVKO PEZDIR VINKO MODERNDORFER (foto: Zoran Vogrinčič) Kdo bo zaklical: Cesar je nag! Lutkovno gledališče Jože Pengov, ki deluje na Draveljski 44 v Ljubljani, bo danes, 30. marca, ob 17. uri premierno uprizorilo Cesarjeva nova oblačila Hansa Christiana Andersena in Milana Jesiha. Uprizoritev so pripravili režiserka Helena Šobar-Zajc, dramaturg Jernej Novak, avtorica likovne zasnove Eva Tršar., avtor glasbe Lado Jakša, izvajalca lutk Ivica Bilek in Eva tršar ter izvajalca scene Zdenko Majaron in Eva Tršar. Nastopili bodo Silvo Božič, Zdenko Majaron, Marija Lojk, Uroš Maček in Nataša Barbara Gračner. Že L aprila ob 16. uri bo ponovitev na ogled v Kulturnem domu Španski borci v Mostah. (S. P, foto: Janez Pukšič) Indijanskih pet stoletij diplomata M. Jančarja Znanstveno in publicistično središče je v zbirki Spekter izdalo študijo o ameriških Indijancih Znani slovenski diplomat (deloval je v Nemčiji, Avstriji in ZDA), strokovnjak za mednarodne odnose, nekdanji predsednik Slovenske izseljenske matice Matjaž Jančar je dolga leta proučeval življenje ameriških Indijancev. Sad študija in zbiranja gradiva je monografija Indijanskih pet stoletij, ki je izšla v zbirki Spekter pri Znanstvenem in publicističnem središču v Ljubljani. Knjigi je uvod Indijanec kot podoba in prispodoba napisal Zmago Šmitek. Knjiga Matjaža Jančarja vzbuja veliko zanimanje med bralci, saj so se Slovenci za ameriške domorodce začeli zanimati že zelo zgodaj, morda najbolj znano pa je delo med Indijanci slovenskega misijonarja Friderika Barage. Jančarjeva knjiga obravnava tradicionalno kulturo Indijancev na ozemlju današnjih Združenih držav Amerike in Kanade, a s časovno razvojnega vidika, se pravi od izvora in srečanja z Evropejci, prek osvajanja »Divjega zahoda« do indijanskega trenutka danes. Od tod naslov Indijanskih pet stoletij. Kot pravi Matjaž Jančar v uvodu v svojo knjigo, se ukvarja z Indijanci od svojega petnajstega leta, od mladosti namreč išče vsakovrstno gradivo o njih, kasneje je sistematično zbiral strokovno literaturo, svojo študijo pa je zasnoval poljudnoznanstveno. Knjiga začenja pri izvoru Indijancev (teorije so, da so prišli iz Azije prek Sibirije in Aljaske). Ohranjene arheološke najdbe pričajo, da so se preseljevanja dogajala v več valovih, najstarejši pa je bil nekako 50 tisoč let pred našim štetjem. Sledi analiza kulture in simbolnega sveta ameriških domačinov, opis načina preživljanja, odnosov v indijanski družbi. Osrednji del knjige je predstavitev kolonialnega obdobja, od stika Indijancev z Evropejci do nastanka ZDA. V ta del je vključen problem asimilacije Indijancev in ameriško reševanje indijanskega vprašanja, ob koncu pa že predstavitev slovenskih misijonarjev med Indijanci. Zadnji del knjige aktualizira položaj Indijancev v sodobni družbi, povezan z vsemi civilizacijskimi problemi. Knjiga je bogato ilustrirana. MARIJAN ZLOBEC Dramaturško oblikovanje odrskega prostora za igro Gostja 29. srečanja v Gledališkem klubu Krka je bila scenografka in režiserka Meta Hočevar V torek zvečer seje množica članov in drugih obiskovalcev kluba Krka zbrala zaradi srečanja z diplomirano arhitektko, scenogra-finjo, kostumografinjo, režiserko in profesorico na ljubljanski AGRFT Meto Hočevarjevo. Njen sogovornik je bil profesorski kolega in dekan te akademije dr. Andrej Inkret. Za prijetno razpoloženje pred pogovorom in po njem je tokrat poskrbel priljubljeni Green Totvn Jazz Band. Vodja kluba Boris Česen se je uvodoma skupaj z avditorijem spoštljivo spomnil nedavno pokojnega člana, nepozabnega opernega umetnika Ladka Korošca, in se pridružil čestitkam drugemu priljubljenemu članu kluba, dramskemu igralcu Branku Miklavcu, ki je dobil nagrado stanovskega združenja dramskih umetnikov za življenjsko delo. Andrej Inkret je predstavil gostjo kot najizrazitejšo scenogra-finjo sodobnega slovenskega teatra, ki je v dobrih dveh desetletjih (kot scenografinja in kostumografinja je debitirala 1973. leta v uprizoritvi EG Glej Kdor skak, tisti hlap Rudija Šeliga v režiji Dušana Jovanoviča) uveljavila scenografijo kot dramaturško oblikovanje prostora za igro in si s tem poiskala trdno izhodišče za poznejše lastno režijsko ustvarjanje. Meta Hočevar, ki je študirala arhitekturo pri prot Edu Ravnikarju, je med drugim povedala, da kot scenografka ustvarja igralcem prostor dramskega konflikta (lahko ga dodatno spodbuja, usmerja ali blaži), kot režiserka pa jim pomaga kot vodička po njem. Scenograf namreč ustvarja s prvinami materialnosti potrebno vzdušje za dramo. Zamisel prostora pri njej izhaja iz dramskih karakterjev in razmerij med njimi in ne iz avtorjevih didaskalij. Seveda pa scenografije same po sebi ni, če ni na prizorišču igralca, ki je po njenem prepričanju ključni nosilec odrskega dogodka in hkrati tudi edini resnično gledališki pdklic. SLAVKO PEZDIR Vznemiriji vo nekorekten kritiški zapis Veno Taufer je v kritiki o zadnji premieri MGL pod naslovom »Nevznemirljivo korektni prikaz« o Lorcovi Yermi zapisal, da »predstava traja skoraj dve uri in pol.« To ni res. Predstava z odmorom vred traja natanko 130 minut. Tauferju seje najbrž zdelo, da traja dve uri in pol, pa se mu je tako tudi zapisalo. Prav tako se mu kakšne stvari o gledališču zazde in jih pač zapiše. Mi v gledališču pa vemo (se nam ne zdi), da je Taufer na predzadnjo premiero, T. Bernharda Pred upokojitvijo, zamudil celih deset minut, pa je vseeno pisal kritiko o premieri. Najbrž je računal, da mu zaupamo in se nam zato ni nič opravičil. Zaupali smo mu, dokler je bil korekten. In zdaj vemo, da ga korektnost zapušča. Zvone Šedlbauer, Umetniški vodja MGL Predstavitev Tibetanske knjige mrtvih V Levstikovi sobi Osrednje knjižnice v Celju (Muzejski trg la) bo nocoj, 30. marca, ob 18. uri književnik in prevajalec Ivo Svetina predstavil Tibetansko knjigo mrtvih. ZAKLJUČEK 24. TEKMOVANJA MLADIH GLASBENIKOV Sijajen glasbeni naraščaj Z zaključnim koncertom prvonagrajencev, ki je bil prejšnji teden v prepolni veliki dvorani Slovenske filharmonije, se je zaključilo 24. tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije. Prisotne je pozdravil pokrovitelj tekmovanja, minister za kulturo g. Sergij Pelhan, ki je najboljšim obljubil štipendije, dobili jih bodo pa tudi od Komisije za štipendije pri Svetu za glasbeno izobraževanje. Koncert sta posnela Radio in TV Slovenija, vsi nastopajoči, 15 solistov in dva ansambla, so odlično igrali. Slovenija ima sijajen glasbeni naraščaj. V drugem delu tekmovanja, ki je potekalo od 16. do 19. marca v Slovenski filharmoniji in na Srednji glasbeni in baletni šoli (le II. b kategorija klavirja je bila na GŠ Vič), smo ponovno doživeli 100 točk, ki jih je prejel še ne desetletni klarinetist Aljaž Beguš iz GŠ Ljubljana Moste-Polje (učitelj Jože Kregar). Poleg petnajstih prvih nagrad v prvem delu tekmovanja, so enako število prvih nagrad dosegli mladi tekmovalci tudi v drugem delu, torej skupno 30 prvih nagrad. Na zaključnem koncertu so predstavniki raznih kulturnih organizacij in ustanov podelili tudi šestnajst posebnih nagrad, ki so bile razpisane v 100-stranski programski knjižici tekmovanja. Komisija za glasbena tekmovanja je podelila pet posebnih diplom petim najmlajšim nagrajenim tekmovalcev v I. a kategoriji, Festival Ljubljana je podelil štirim najboljšim »Nagrado Festivala Ljubljana«, t. j. celovečerni recital s TV snemanjem, Glasbena mladina Slovenije je podelila nagrado — koncert najboljšemu trobilnemu ansamblu, Glasbena mladina Ljubljanska bo omogočila koncert dvema solistoma, Radio Slovenija bo omogočilo arhivsko snemanje dvema pianistoma in Društvo »Prijateljev J. J. Fux Konzervatorija« iz Gradca bo organiziralo koncert dvema solistoma v Deželnem Konzervatoriju Gradec. Slovenska filharmonija bo nagrado -koncert s Simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije - podelila kasneje. Nagrade so podelili predstavniki omenjenih ustanov, v imenu J.J. Fux Konzervatorija pa kulturni ataše Republike Avstrije v Ljubljani, g. Walter Simon. Prejeli so jih: Urška Babič, klavir, Urška Konjedic, kij. flavta, Tanja Repe, flavta, Aljaž Beguš, klarinet, Peter Cizi, saksofon, Jure Volk, oboist, Andreja Furlan, pianistka, Dušan Sodja, klarinetist. Kvartet pozavn - M. Šuler, S. Kramberger, B. Te S. Šnofl, trobilni kvartet — M. Rihter, B. Bone, N. Gruden. S. Cej, pianist Jure Rozman, pianistka Tanja Šterman in flavtistka Alenka Jančar. Poleg omenjenih so prejeli prve nagrade še (v drugem delu tekmovanja): Lana Kuščer in Ana Resnik, kljunasta flavta, Kristina Štefančič, Eva Mladenovič, Marko Zupan, Rebeka Hren in Ana Kavčič, flavte; Rok Šin-cek, Dominik Hribovšek, Janez Benko in Gregor Kovačič, Jurij Hladnik, klarineti. LOVRO SODJA Okrogla miza o risbi oblikovalcev V okviru razstave 13. menda-rodni bienale risbe - risbe oblikovalcev, ki je na ogled v Modemi galeriji na Reki, bo danes ob 12. uri na Reki okrogla miza na temo Risba oblikovalcev. Na njej bodo sodelovali oblikovalci - razstavljalei, predstavniki strokovnih združenj, kritiki in teoretiki oblikovanja s Hrvaške, Slovenije in Italije. Unescov glasnik o bioetiki Januarska številka tega mesečnika je posvečena etiki človeškega inženirstva Januarska številka Unescovega glasnika je posvečena etiki človeškega inženirstva, aktualni temi torej, ki človeštvu zastavlja vedno bolj enigmatična vprašanja. Na prvih straneh je objavljen intervju z Noelle Lenoir, prvo žensko članico francoskega ustavnega sveta, ki je tudi predsednica Unescovega mednarodnega odbora za bioetiko. Naraščajoče poznavanje človeške genetike bi imelo v primeru zlorabe uničujoče posledice, je prepričan Jean Dausset, ki piše o znanstvenih spoznanjih in njihovi povezavi s človeškim dostojanstvom. V nadaljevanju lahko preberemo med drugim še članke o obetih genetskega zdravljenja, predporodni diagnostiki in napovedovanju kakovosti življenja ter o možnostih nakupovanja »rezervnih« organov in tkiv, ki spravlja družbe v hud etični dvom. Zadnji dve strani sta namenjeni predstavitvi medicinske genetike v Sloveniji. Obse-žneje pa so v tej številki predstavljeni londonski Tower, visokogorski svet Himalaje in Seul. J. Š. A. Pojasnilo jih je mogoče videti in doživeti od znotraj. Skozi obleke in zaslone jeprosevala svetloba in razkrila ustroj tkanega tkiva ter naravo tkane snovi. Oblačila niso, kot običajno, poudarjala površine telesa, ampak so začela razodevati telesnost same oblačilne oblike. Pri tem je obleka spremenila svojo izvorno naravo in se pretvorila iz druge v človekovo tretjo kožo, ki je organska prispodoba za prvinsko bivališče. Razstavljena je bila torej praznina tkanega prostora, obleke in zasloni so postali arhitekture, stavbe, zatočišča, prostori med njimi so oživeli v ambiente različnih razpoloženj. Vtis, da ne gre za postavitev plastičnih teles, ampak za niz plastičnih doživetij prostora, sta avtorici uspeli ustvariti s tem, ko sta razkrojili notranjost oblačila, kjer je sicer telo, in nato še samo tkanino. Z raztegovanjem, trganjem in prediranjem ni postala bolj vidna zgradba tkane snovi, ampak je s tanjšanjem in jedkanjem ovoja postajala tudi zamejitev prostorov vse bolj prosojna in nesnovna. Tildi z obratnim postopkom, ko sta spletli prostorske mreže in postopoma izoblikovali tkivo z razobešanjem polnih teles, sta avtorici bolj zgostili kot zapolnili praznino, tako da je celota ostala vseskozi prosojna in zračna . Z občutljivim ravnanjem z nežno in krhko prevleko praznine so na koncu postali raznoteri učinki prehajanja svetlobe skozi različne zaslone in različne plane prostora najbolj nenavadno in tudi naj-lepše doživetje razstave. Posamezni ambienti so se na koncu posredno in neposredno zlili v eno samo prelivajočo se pokrajino, v kateri sta bodisi lebdeča mreža pokrival bodisi nagubana koža na V torkovem članku »Ljubljana vrača obisk« je med tistimi, ki bodo obiskali Beograd in se udeležili mini festivala Kontra abi-don, navedena tudi revija Kekec. Ta Kekec ni revija, ki je namenjena učencem osnovnih šol, ampak očitno revija, ki si je naslov Kekec prilastila in je glasilo nekega gajevskega gibanja -sporoča uredništvo KEKCA (za osnovne šole). Srečanje s Cirilom Zlobcem ob njegovi sedemdesetletnici Književnik Ciril Zlobec praznuje letos sedemdeset let. Ob tej priložnosti je DZS izdala kar tri knjige (o njih bomo poročali jutri), ki si jih bo mogoče ogledati že nocoj, in sicer v Kulturnem domu v Gorici, kjer pripravlja upravni odbor tega doma ob 18.30 s slavljencem praznično srečanje. Sodeloval bo tudi pianist Aleksander Vodopivec. Komorni koncert AG Akademija za glasbo prireja danes ob 18. uri v mali dvorani Slovenske filharmonije komorni koncert svojih študentov. Nastopili bodo Tanja Petrej, oboa, Boštjan Lipovšek, rog, in Klemen Golner, klavir. Izvajali bodo dela Brittna, Švare, Poulenca, Vinterja, Dupuisa in Reineckeja. tleh asociirali tako arhitekturno kot naravno obliko dveh, povsem različnih prostorskih situacij. Avtorici sta še enkrat pokazali, kako se vzajemno dopolnjujeta: Staričevo zanimajo bolj tkanine in možnosti izpovedovanja strukture, medtem ko Sadarjevo bolj privlačijo obleke in preko njih prostorske oblike. Ko ustvarjata, raziskujeta sproščeno in lahkotno. Celotna postavitev razstave je tako dajala vtis samo za hip ustavljene igre nastajanja in preizkušanja, ki jo je mogoče kadarkoli nadaljevati po istih ali tudi po drugače postavljenih pravilih. Njuno arhitekturno raziskovanje izraznih možnosti tkanine izpričuje dejstvo, da tako kot tekstilna umetnost tudi arhitektura ni zapisana zgolj sami sebi, ampak da pripada živi kulturi in se napaja iz njenih strujanj v iskanju novih podob. Zato nikakor ne smemo prezreti bistvenega spoznanja iz te razstave, da sta se avtorici s preizkušanjem breztelesnosti oblačil in z odkrivanjem prehajanja svetlobe skozi nenavadno tkane zaslone približali temam, ki so dejansko v ospredju raziskovanja sodobne arhitekture. Težnja po lahkotnosti strukture, povratek k izpovedovanju snovne pristnosti gradiv, tehnologija prosojnega in odzivnega ovoja, raziskovanje različnih učinkov vodenja svetlobe v notranjost in oblikovanje večplastnih, spremenljivih prostorov, so razvojna gibala, ki vodijo k arhitekturi prihodnosti. V izrazito nazadnjaškem okolju, ki pri nas ne nudi nikakršnih vzpodbud za praktično ustvarjanje v tej smeri, je umetniški prispe vek obeh a vto-ric razstave še toliko bolj dragocen in daljnosežen. JANEZ KOŽELJ KONCERT V FUŽINSKEM GRADU Glasba visokega baroka Iz umetniške kartoteke letošnjih večerov z Ramovš Consor-tom smo v dvoranici Fužinskega gradu poslušali glasbo visokega baroka iz glasbene Zakladnice ustvarjanja Georga Philippa Te-lemanna (1681-1767) in Johanna Sebastiana Bacha (1685-1750). Nastopili so Klemen Ramovš, kljunasta flavta, Irena Pahor, viola da gamba, in Shalev Adel. čembalo, gost večera pa je bil Simon Standage z baročno violino. Koncert se je ujemal z Bachovim rojstnim dnevom, 21. marcem. Ramovš Consort je v tej zasedbi že kar umetniška stalnica komornih koncertov; s Simonom Stahdageom. odličnim poznavalcem glasbe 17. in 18. stoletja in profesorjem za baročno violino na RoyaI Academy of Musič v Londonu ter uglednim koncertantom, pa sta v sporedu nastopila tudi solistično. Vprvem delu sporeda smo poslušali Sonato v a molu za kljunasto flavto, violino in basso conti-nuo, v isti instrumentalni zasedbi in tonaliteti še eno, za kljunasto flavto in basso continuo, Sonato v C duru in Fantasio št. 7 v Es duru za violino solo. Vsa omenjena dela so izpod živahnega peresa Georga Philippa Telemanna. Vsa omenjena dela pa tudi nekoliko bolj svobodna Fantasia imajo ustaljen vzorec baročne sonate, skladateljeva invencija pa je veliko bolj kozmopolitska in eklektična, saj zazvenijo v vseh delih različna zvočna okolja takratne glasbe. Njegova glasba je živahna, ljubka in navihana in izredno spretno nanizana v gibčni invenciji in kontrastih. Vsi interpreti so tu mestoma že kar roko-kojsko vitkost oblikovali v prefinjenih zvočnih gravurah. Delo za solo violino Fantasia pa je s historičnim baročnim instrumetnom violinist Simon Standage oblikoval skoraj v duhovno umetniškem obsegu Bachovih solo sonat za violino. Zelo intenzivno in kultivirano tudi Klemen Ramovš Suito v C duru. V drugem delu sporedu smo poslušali dela J. S. Bacha. Bachov solo za kljunasto fla vto je Klemen Ramovš mojstrsko oblikoval, v granitno ploščo vklesane Bachove note pa tudi vedno iščejo pravega interpreta. Klemen Ramovš jim je dal značaj in suit no igrivo poglobljenost. Sonato v f molu za čembalo in violino pa sta Simon Standage in Shalev Adel oblikovala z vso umetniško koncentracijo in izrazitim baročnim »affetuoso«. Trio v C duru za kljunasto flavto, violino in basso continuo je kar majhen maketni osnutek za kakšen koncertantni Bachov brandenburški koncert. Vsi štirje interpreti so se umetniško prepustili mogočnemu toku Bachove glasbe in radosti koncertantnega dialoga. Odličen komorno glasbeni večer z bogatim duhovnim doživetjem za vse več poslušalcev na Gradu Fužine, kjer raste novo glasbeno središče komorne glasbe. BOGDAN UČAKAR Novi razstavi Galerija Ilirija: danes ob 18. uri bodo odprli razstavo slik Alenke Gerlovič. Dolenjske pekarne v Novem mestu: danes ob 11. uri bo otvoritev razstave Kruh. Prostori Studia Marketing v Ljubljani: danes ob 16. uri bodo odprli razstavo novonastalih projektov Studia Marketing. Kovačičevo »tretje oko« V Kudu France Prešeren v Lubljani Bo nocoj ob 20.30 svečana akademija in tovariški večer Tretje oko. Prireditev je posvečena izidu knjige Janija Kovačiča Tretje oko — kratka zgodovina Slovencev 1977 - 1993 v songih. Knjigo starih in novih uspešnic ali pa kako drugače ponarodelih pesmi Janija Kovačiča bo predstavil avtor. Umetnik iz Nigerije na Teološki fakulteti Ob mednarodnem letu strpnosti kot prispevek k sožitju in pozna vanju vseh ljudi sveta prirejata Misijonsko središče Slovenije in Teološka fakulteta v Ljubljani razstavo slik umetnika Tonyja Emtkeja Nwachukwuja iz Nigerije z naslovom Utrip ob Nigru. Razsta vo bo odprt dr. Peter Vencelj v prostorih Teološke fakultete v Ljubljani nocoj ob 18.30. Tony Nwachukwu je umetnik mednarodnega slovesa. Rojen je bil leta 1959, na univerzi v Nigerijije Študiral kiparstvo, sedaj pa je svobodni umetnik. - Na sliki: Ribič, mešana tehnika. (M. Z.) Francoski knjižni sejem Velika prodajna razstava z glasbo in likovnimi deli JVi -aže, da so Francozi našli svojo varianto sejma (trajal je od 17. do 23. marca) in torej ogled knjig povezali z ogledom natisov in možnostmi natisa likovnih del ter glasbenih inštrumentov, ob katerih so se v posebnih »dvoranah« za okoli 100 poslušalcev vrstili koncerti (med njimi tudi koncert ljubljanske peterice, ki pa v primeri z drugimi žal ni bil najbolje obiskan, saj ga je poslušalo največ 50 ljudi). Tako je bilo na redkokaterem sejmu čutiti toliko radoživega vrveža kot ravno v tem »salonu«: kupiti je bilo mogoče vsako razstavljeno knjigo kar med stojnicami, vsaka večja založba je privabila v svoj paviljon več svojih avtorjev, ki so podpisovali svoja nova dela, francoski radio je »v živo« oddajal pogovore založnikov ter piscev, v prostoru Musicore je lahko vsakdo preizkušal razstavljena glasbila, na drugi strani (Saga) z računalniki »risal« kopije likovnih del: bilo je paše za oči in priložnosti za male umetnostne pustolovce, ki se niso hoteli ali mogli upreti izzivu pred instrumenti ali računalniki... K temu sproščenemu videzu je morda svoje prispeval tudi francoski temperament, ki ni vedenjsko prestrog; proti koncu večera so stojnice postajale prostor za še kakšno uživanje, recimo ob ne maloštevilnih sprejemih, med katerimi se je delala gneča s prigrizki in pijačo. Torej je bilo veselo, če ne kar bučno. Frangois Furet Španska literatura kot posebna gostja Bil je predvsem francoski sejem s knjigami v osrednjem delu. kjer so velike domače založbe s časopisi in revijami vred (Le Monde, Figaro, L’Humanite, Le Croix idr.) v razkošnih paviljonih postavljale na ogled in odkup na tisoče knjig, zlasti iz zadnjih let. Sejem torej ni bil toliko namenjen »poslovnim partnerjem« kot kupcem — a koliko je bila prireditev uspešna tudi s tega vidika, ni mogoče reči: nekateri založniki (npr. Flammarion) so še pred otvoritvijo tarnali. da je nekaj nad 30.000 »kupujočih obiskovalcev« na manifestaciji, kolikor jih je baje bilo na istem mestu lani, premalo glede na 10 milijonov prebivalcev Pariza—in se »salona« niso udeležili. Večina pa ni bila tega mnenja in »salon« je kljub bojkotu nekaterih očitno bil dokaj Dan otroškega branja Drugi april mednarodni praznik Površina 20.000 kvadratnih metrov, trije sejmi v enem, zgoraj visoka ravna streha, kakršne nosijo konstrukcije sodobnih razstavišč: to je (bila) »hiša« pravkar minulega »15. salona knjige« v Parizu, na katerem razen predstavitve Tomaža Šalamuna zadnjega dne in razstavljene knjige Evgena Bavčarja pa seveda nastopa petero glasbenikov slovenskega radia naše kulture ni bilo. Bil je pač v veliki meri le francoski sejem (z okoli 1000 založniki), osrednji del posvečen razstavno-prodajni galeriji knjig, obe njegovi »krili« pa likovni umetnosti (Saga) in inštrumentom klasične elasbe (Musicora). reprezentativen prikaz francoskega založništva. Vstopnina za ogled (tudi obeh stranskih sejmov) je bila 30 frankov. Ob tem pa je treba omeniti, da je sejem v svoji ogromni hali kot »gostjo« predstavljal špansko literaturo, kar pomeni, da je bilo mogoče videti precej njenih del in slišati španske avtorje na pogovorih o problemih španske literature in založništva. Posebno podobo v tem velikem založniško-zvočnem mozaiku je ponujalo obhajanje tristoletnice smrti slavnega basnopisca La Fontaina (1621-1695):'njegovi častilci so za sejemsko priložnost pripravili razstavo njegovih del. ob tem pa si izmislili še marsikaj, recimo nastope igralskih skupin in figurativni prikaz menda celotnega bestiarija iz njegovih basni, da se ne govori o majicah z njegovimi junaki in imeni, pa o prodaji knjig vsakovrstnih izdaj... Tam blizu je bilo mogoče na velik list tudi svobodno pisati pesmi ah kaj narisati. In marsikdo je na bele pole papirja izlil svoja čustva, čeprav se je podpisal z ne-čitljivom podpisom, kot da bi raje ostal anonimen... rugega aprila, pred 190 leti, se je rodil danski pravljičar V Hans Christian Andersen. Njegov rojstni dan je IBBY — Mednarodna zveza za mladinsko književnost, razglasila za Mednarodni dan knjig za otroke, ki ga po svetu in pri nas praznujemo od leta 1967. Nacionalne sekcije Mednarodne zveze za mladinsko književnost imajo priložnost, da so sponzorji Mednarodnega dne knjig za otroke tako, da njihov mladinski pisatelj napiše poslanico otrokom vsega sveta. Poslanico spremlja plakat, ki ga oblikuje njihov ilustrator. Sponzor letošnjega Mednarodnega dne knjig za otroke je japonska sekcija. Avtor letošnje poslanice, pisatelj Shi-geo Watanabe. namenja svojo poslanico »Knjige - naše skupno doživetje« otrokom in njihovim staršem, da bi se še bolj zavedali, kako dragocen je čas, ki ga skupaj prebijejo ob branju knjig. Zgodbe in njihovi junaki nas spremljajo celo življenje. Med njimi tudi junaki iz Andersenovih knjig, ki jih je ilustratorka Kaoru Ono duhovito upodobila in zbrala na svojem plakatu. Založba Mladinska knjiga podaija ob svojem prazniku, 50. rojstnem dnevu, šestdesetim osrednjim splošnoizobraževalnim knjižnicam v Sloveniji po 50 mladinskih knjig. V Pionirski knjižnici, enoti Knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani pripravimo v počastitev Mednarodnega dne knjig za otroke osrednjo razstavo. Pri izbiri teme za letošnjo razstavo nas je spodbudila pomembna obletnica, in sicer 50-letnica založbe Mladinska knjiga. Odločili smo se, da bomo razstavili tiste knjige iz te založbe, ki smo jih izbrali otroci, naši mladi bralci, od leta 1972 in mi, knjižničarji iz Pionirske knjižnice, iz celotnega obdobja, od leta 1945, za najljubše knjige. Razstavo »50 let založbe Mladinska knjiga - izbor najljubših knjig« bomo slovesno odprli v ponedeljek, 3. aprila 1995, ob 11. uri v Pionirski knjižnici v Ljubljani, Komenskega 9. Slavnostni govor bo imela glavna urednica založbe Mladinska knjiga Irena Trenc-Frelih. Odprtje razstave bodo obogatili učenci Osnovne šole Ledina. TANJA POGAČAR Monde, vodila pa ga je Josyane Savi-gneau, odgovorna urednica nove Mon-dove priloge, posvečene žepni knjigi. Ob zgovorni voditeljici so bili romanopisci in kritiki oz. teoretiki: Genevieve Brisač (roman Olgin božič), Frangois Bon {Od tu in tam), Hubert Nyssen (Od teksta do knjige, spremembe smisla) in Henri Raczymov {Smrt velikega Pisatelja). (Nadaljevanje na 12. strani) Tihomir Pinten Iz ateljejev Londonski knjižni sejem Od nepomembne lokalne prireditve do enega naj večjih svetišč_ besede^ Nenaden obisk Salmana Rushdieja Sicer pa je bilo kljub raznoterim izzivom obiskovalčeve kreativnosti v ospredju vendarle tisto, kar se je povezovalo s knjigo. K temu je, recimo, sodil (nenaden) obisk Salmana Rushdieja, ki pa je takoj dobil politično naravo. Sicer je britanski avtor, ki mu iranska država še vedno grozi s smrtjo, prispel v Pariz tudi zaradi dogovora o natisu svoje nove knjige v francoščini, toda večina njegovega pogovora na sejmu se je vrtela okoli možnosti za preklic fatve, to je, kot je znano, Homeinijeve obsodbe na smrt zaradi »bogokletnega« romana Satanski stihi. Rushdie je apeliral prevdvsem na politike, naj pritisnejo na Iran, pri čemer je opozarjal na nove okoliščine, ki so baje nastale s sporazumom z Dansko, kjer so Iranci pristali na preklic fatve -in tak srporazum naj bi dosegla celotna Evropska unija. Koliko se bodo takšne njegove želje uresničile, se bo kajpada videlo; francoski politiki, ki so ga potem sprejeli, so mu (v svojem predvolilnem času) seveda obljubili vso pomoč. L ondonski sejem je po četrt stoletja razumljivo precej . drugačen kot v prvih letih: d na začetku je bil predvsem lokalna prireditev v kulturnem centru Barbican, sčasoma pa je iz sejma britanskih založnikov in knjigotržcev prerasel v ugledno mednarodno institucijo, ki se je je samo lani udeležilo osemsto triindevetdeset podjetij in skoraj dvanajst ti- Ko demokracija uničuje pisatelje Toda samih pogovorv o knjigi in založništvu ni bilo malo; kot rečeno, jih je organiziral francoski radio in ponavadi se jih je udeeleževala večja skupina radovednežev. Predvsem pa so jih o raznih zadevah pripravljali časniki in prav tako pritegnili nemalo občinstva. Eden teh je bil »forum« s temo »Poklic pisatelja - se pisatelj lahko improvizira?«, sodelovali pa so pisci, ki menda sodijo v prve vrste aktualnega književnega dogajanja v Parizu. Forum je pripravil dnevnik Le soč obiskovalcev. Letošnje številke so še višje: razstavni prostori so se razširili še na galerije stare viktorijanske stavbe in so skupaj zajemali šestnajst tisoč petsto kvadratnih metrov, prireditve, ki jo je od leta 1987 vodil Brian Bradford. od letos pa je njen direktor Mike Allsopp, pa seje udeležilo devetsto triindvajset podjetij. Težave ugledne gostje Bradford, ki v okviru sejma odslej skrbi za razstavne skupine, in direk- Poslanica Shigea Watanabeja Knjige: naše skupno doživetje tor Allsopp, sta na dan otvoritve sejem razkazala ugledni prvi gostji, nekdanji predsednici vlade in voditeljici konservativne stranke baronesi Margaret Thatcher. Njen obisk seveda ni bil naključen, saj je ravno prejšnji ponedeljek založba HarperCollins izdala broširano izdajo knjige njenih spominov Leta na Dovening Street (The Dovvning Street Years), junija pa bo izšel še drugi del njene avtobiografije z naslovom Pot do moči (The path to Povver). V krajšem otvoritvenem nagovoru je Thatcherjeva odpela hvalnico knjigi nasploh, ni pa mogla prikriti tudi zadovoljstva nad založbi-nimi prizadevanji pri oglaševanju njenih spominov. Vedeti je namreč treba, da sta oglaševanje trdo vezane izdaje spominov znamenite »Iron Lady« vodila Helen El-lis in David Singer in si za svoj trud leta 1993 prislužila nagrado Nibbie za oglaševalno akcijo leta. Založba se je odrezala tudi letos: v Londonu so se te dni pojavili večmetrski plakati, na katerih je portret odločne Maggie, na modri podlagi pa je z velikimi črkami napisano, da se vrača, z manjšimi pa dodano, da le v broširani izdaji. Reklamno geslo je bilo baje tako prepričljivo, da so nekateri londonski taksisti pomislili, da-se Thatcherjeva vrača v politiko. Na to - je odgovorila - niti ne pomisli, zanikala pa je tudi mogočost, da bo napisala še tretji del spominov. Sicer pa je naslednji na vrsti njen soprog sir Denis - d njem pripravlja biografsko knjigo kar hčerka Carol. Na sejmu je bil posebna atrakcija, ki pa se ji je Thatcherjeva v širokem loku izognila, sicer tudi napoved knjige raziskovalnih novinarjev Paula Hallorana in Marka Holling-swortha Thatcherjevo zlato (Thatcher’s Gold), ki ga bo predvidoma maja izdala založba Simon & Schuster, razkrila pa bo, kako je na čuden način in ob mate-rini podpori obogatel sin nekdanje pred-sednice Mark Thatcher, razvajeni Boy Mark. Uradniki ameriške davčne uprave so ravno pred dnevi začeli preiskavo o njegovih poslih v teksaškem Dallasu in kaže, da mu zaradi davčnih utaj, ki dosegajo vrtoglavo višino šestih milijonov funtov, grozi pet let ječe. Na vprašanja novinarjev o tej zadevi baronesa kajpak ni bila pripravljena odgovarjati. Letošnji mednarodni londonski knjižni sejem - poleg pariškega Salon du livre ena največjih takih evropskih pomladnih prireditev (novi talinski, leipziški, budimpeški, dva praška in varšavski so manjši) — ki je potekal od 19. do 21. marca v Veliki dvorani londonskega razstavišča 01ympia, je bil tako po številu razstavljavcev in spremljevalnem programu kot udeležbi obiskovalcev doslej naj večji. Ne brez razloga: pripravili so ga že petindvajsetič, prvič pa je hkrati z njim potekala tudi redna letna konferenca britanske in irske Zveze knjigotržcev, uradnega sejemskega pokrovitelja, ki letos praznuje stoletnico delovanja. zadevo v Stylesu Agathe Christie. Lane in kolegi so vedeli, da hočejo za novo zbirko tudi ustrezno maskoto, najraje žival, ptiča, Laneova tajnica je predlagala pingvina in enega od pomočnikov so poslali v londonski živalski vrt, da najde najboljši model. Zbirka je doživela fantastičen uspeh, saj so že v tednu po izidu prvih knjig zbrali naročila za petinšestdeset tisoč petsto izvodov. Pozneje je za- znati zdajšnje Penguinove urednike, do drugega, še težavnejšega: uganiti je bilo treba, koliko tehta Penguinova rojstno-dnevna torta, nagrada pa je bila velika steklenica šampanjca. Redki obiskovalci so se s sejmišča tudi lahko zastonj odpeljali v središče mesta s klasičnim londonskim taksijem, prebarvanim v Pen-guinovo oranžno barvo, le hitri so morali biti in kartončke za vožnjo oddati na Založba Penguin je tudi na tak način opozarjala na šestdesetletnico izdajanja kvalitetnih žepnih knjig. (Foto: I. B.) knjižnici sem nekoč opazil / nosečo žensko, bodočo ma-mico, ki je skrbno izbirala ▼ slikanice; vsa je izžarevala srečo pričakovanja. »Zares ljubeča bodoča mati,« sem pomislil, »ki pripoveduje in poje svojemu še nerojenemu otroku ter mu celo bere pravljice.« Predstavljal sem si otročička, ki v varni toploti materinega trebuha že vneto brca in prisluškuje maminemu glasu. Nekaj ganljivega je v tej povezanosti, ki se začne tkati med materjo in otrokom v času, ko sta fizično še eno in ju nič ne ločuje. Knjige za vsak žep Eno od najbolj opaznih predstavitev obširnega programa si je na londonskem sejmu privoščila založba Penguin in z vrsto reklamnih prijemov proslavila šestdesetletnico izdajanja žepnih izdaj. 30. ložba program izredno razširila, kmalu pa so se pojavili tudi resni tekmeci. Med zgodovinske zanimivosti sodi podatek, da je Lane leta 1960 zmagal v pravdi in dobil pravico, da izda roman Ljubi- ustrezni stojnici med prvimi, saj je bilo tega blagoslova deležnih le prvih deset. Ko šteje hitrost »"*«><>'* .............*...... tnici bo založba junija v knjižni obliki Zgodbe, ki smo jih slišali v otroštvu, julija 1935 je gospod Allen Lane, ki si je ostanejo z nami celo življenje in so tesno prvj izmislil poceni žepno knjigo, namreč povezane s spominom na tiste, ki so nam izdal prvih šest »pingvinov«, med njimi jih pripovedovali — —• Meni samemu so zgodbe vedno veliko pomenile: pomirjale so me, mi širile obzorje, me učile prijaznosti in premagovanja samote, mi dajale moč, iz katere sem črpal pogum in samozavest. Ko sem sam imel družino, sva z ženo to čudovito izkušnjo posredovala najinim otrokom. Čas, ki smo ga skupaj preživeli ob branju zgodb, je bil neizmerno srečen. Zgodbe smo seveda vedno lahko našli v knjigah. Knjige smo brali skupaj, v njih odkrivali skupne prijatelje, si utirali pota v kraljestva domišljije in s knjigami prepotovali svet. Vsaka stran knjige, ki smo jo prebrali starši skupaj z otroki, požene korenine v naših srcih, tam, kjer se prične naš duhovni razvoj. Vezi, ki nastanejo med starši in otroki na tak način, so močne in dolgotrajne. Trdno verujem v moč knjige. V knjigah se ohranjajo zgodbe ljudi. Beremo jih lahko vedno in povsod. Knjige omogočajo ljudem, da se njihova srca in duše srečujejo in družijo. S knjigami lahko premagujemo čas, prostor, celo jezikovne in kulturne pregrade. Branje je dejanje, ki je samotno, hkrati pa te tudi povezuje z ljudmi vsega sveta. Če bi se vsi otroci lahko naučili brati in če bi imel vsak člo- Hemingwayev roman Zbogom orožje, Ariel Andrea Mauroisa in Skrivnostno izdala svojo zgodovino in biografijo o ustanovitelju, na knjižnem sejmu pa so se proslavljanja lotili na več šaljivih načinov: obiskovalci so se lahko udeležili več tekmovanj, od tistega, v katerem so morali na fotografijah iz otroštvi, prepo- za najboljši roman, napisan v štiriindvajsetih urah, ki sta ga komentator časnika Guardian Rowland Morgan in založni-ško-knjigotrška hiša Images Publishing že drugič pripravila v londonskem klubu Groucho, zbirališču novinarjev in pisateljev v Sohu. (Nadaljevanje na 12. strani) Zapisano neposredno Naše šolstvo in prihodnost Ni vek vsaj eno knjigo, bi to v bistveni meri Mednarodni dan knjig za otroke Tudi sam sem poslušal pesmi in uspavanke v nežnem in toplem maminem naročju in junaške pustolovske zgodbe v objemu očetovih močnih rok. Če sem si želel slišati ljudsko pravljico, so mi željo vedno izpolnili ljubeči stari starši. V osnovni šoli pa sem imel učitelja, ki nam je imel ob deževnih dnevih navado reči, naj zapremo učbenike. Nato je iz žepa potegnil knjigo in nam bral nenavadne pripovedke iz grške mitologije. v »aaj cnu iviij ig,vr, oi w » *-'**-'- • ***-• - pripomoglo k zmanjševanju vojn in sporov na svetu. Vsak odrasel, ki se spominja svojega otroštva, ve, kako je, če te pustijo samega. In spomni se, da so bile knjige tiste, ki so ga rešile tesnobnega občutka samote in mu dajale upanje. To lahko jasno razberemo tudi iz poročil iz begunskih taborišč, o ljudeh, ki bežijo pred vojnim uničenjem. Prav zgodbe iz knjig so, če izvzamemo kruh, tisto, kar najprej povrne smehljaj na otroške obraze. Ti smehljaji nam pripovedujejo jasno in nedvoumno: dobre knjige za otroke lahko pripomorejo k utrditvi poti za mir. ■ ajprej nam ni razumljivo, čemu bi bilo treba osemletko podaljševati v devetletko. Zgrešena se nam zdi namera. da hi se otrok prva tri leta ne ocenjevalo. Tudi v tej najbolj zgodnji dobi more otroka k učenju in napredku spodbujati le ocenjevanje, ne pa popuščanje in igračkanje. Nadalje bi morali na osnovni šoli, kakor nekdaj, ločevati med bolj in manj nadarjenimi otroki, med tistimi, ki bodo ostali doma na kmetiji, se izučili obrti ali kako drugače šli neposredno v poklic, in onimi, ki bodo nadaljevali študij na srednji ali visoki šoli. Za prve bi bila osemletka z manj natrpanimi programi in manj zahtevnimi učbeniki primerna in smiselna. Za mladino, ki načrtuje študij na univerzi, pa bi se morali vrniti k osemletni gimnaziji. Samo tako bi njihov Slovenska matica mora kot ena izmed najstarejših in osrednjih kulturnih ustanov zavzeto in kritično spremljati celotno dogajanje v kulturnem življenju naše mlade države. V tem pismu predsednika matice naši javnosti, prosvetnim oblastem in državnemu zboru mislimo predvsem na zakonske predloge o našem šolstvu, zlasti osnovnem in srednjem. kovne, v njenem okviru pa tudi klasične gimnazije z obvezno latinščino vseh osmih razredih. Program na mletm gimnaziji. Samo tako bi njinov v vsen osmin razream. tTogram na Hdnuj7nn zahtevno in oraansko nove- da bi li naravoslovci v potrebni s slabo načrtovanimi in dokaj lagodno ustrezno zahtevno in organsko povezano kot priprava za različne fakultete. Ob modelu matematično naravoslovne naj bi obstajal model jezi- da bi bili naravoslovci v potrebni meri deležni tudi humanistične, jezikoslovci pa naravoslovne izobrazbe, kajti naš ideal mora biti splošno ra- Recenzijski Izvod Korak naprej, dva nazaj Aleš Gabrič Socialistična kulturna revolucija: slovenska kulturna politika 1953-1962 Cankarjeva založba, 1995 bdobje, ki ga v svoji knjigi ra M M ziskuje Aleš Gabrič, zame-■ B jujeta dva "dogodka":uki-nitev agitpropovskega aparata na začetku petdesetih in sprejetje nove ustave na začetku šestdesetih, oboje seveda še v okviru nekdanje Jugoslavije. Da sta obe zadevi v najtesnejši zvezi s Partijo, ni naključje. Kulturna politika je bila partijska, ker je bila vsaka legalna politika pač zgolj in samo partijska. Namen partijske kulturne politike je, bil napraviti partijsko (revolulcionarno, proletarsko) tudi kulturo sdmo. S tem projektom je imela težave že sama partija, posredne in nekoliko večje pa tudi "kulturni delavci“ - v prvi vrsti pisatelji, zbrani okrog posameznih, po vrsti ukinjanih literarnih revij. V Gabričevi knjigi, ki detektira slabo desetletje slovenske (pol)preteklosti, mrgoli dejstev in citatov. Vendar branje zato ni prav nič oteženo, pretirano pozitivistično itd. Narobe: šele obsežno gradivo, napol pozabljeno ali sploh neznano, ki ga je avtor izbrskal in sistematiziral, omogoča globlji vpogled v obravnavano dogajanje. Obenem je zgodovinska em-pirija, ki jo raziskuje in dokumentira Gabrič, že sama po sebi dovolj zanimivo in poučno branje - bi rekli z današnje, oddaljene in s tem, za razliko od tistih časov, udobno-varne razdalje. Natančno prikazuje temeljne premike in metamorfoze, ki jih je bila deležna slovenska kulturna politika v petdesetih in v začetku šestdesetih let. Ta politika sama po sebi ni bila posebno kulturna: Partijo je takratna kultura zanimala kot gradbeni material za novo kulturo, usklajeno z revolucionarnimi, ideološko-totalitarnimi standardi. Ko se je kmalu pokazalo, da ji stvari uhajajo iz rok oziroma da so njeni projekti (razen prevzema oblasti) dejansko neuresničljivi, se je odločila, kot ji je narekoval njen pragmatično-vladarski um: dovoliti tisto, kar neposredno ne ogroža njene moči, o vsem ostalem pa se odločati sproti, odvisno od vsakokratnega političnega računa, notranje in zunanjepolitičnih razmer itd. Za obdobje, ki ga detektira knjiga, je značilno ravno to opuščanje ortodoksnih revolucionarno-graditeljskih projektov in prehajanje na vladanje z drugačnimi sredstvi. Ne več represija v svoji najbolj primitivni, grobo neposredni obliki, ampak vladanje prek vedno novih kozmetičnih popravkov družbenega sistema, ustavnih amandmajev, samoupravljalskega iluzionizma, predvsem pa konstantnega menjavanja trde in mehkejše različice vlatlavine. Da je nezaupanje do pisateljev (tudi iz lastnih vrst) ostalo ena temeljnih konstant, je v tistem času lepo povedal Miško Kranjec: "V našem društvu književnikov imamo 26 komunistov, toda to je 26 vrst komunizma ..." Gabrič analizira številne konkretne primere, ilustrativne za odnos komunistične oblasti do kulture, zlasti umetnosti in znanosti, pa tudi do nekaterih odprtih politično-ideoloških vprašanj: bodisi da gre za odnos Partije do tiska, posameznih revij, založništva, gledališča, kinematografije, džeza, abstraktne umetnosti, univerze, nacionalnega vprašanja, federalizma itd. Glavni partijski kulturni ideolog v petdesetih je bil še zmeraj Boris Ziherl, čeprav sam tudi za svojo stranko in njen spreminjajoči se okus polagoma že preveč dogmatičen (številni Gabričevi navedki iz takratnih Ziherlovih člankov, nastopov itd. nam danes Ziherla kažejo kot dialektičnega humorista) in premalo realpolitik, kakršna sta bila takrat na primer Boris Kraigher ali Stane Kavčič, mojstra modernejše distribucije politične moči. Avtor knjige ne sklenja s kakšno lastno "filozofijo zgodo vine", načelnimi obser-vacijami ali posebnimi sklepi. S pomočjo obilnega gradiva, ki ga je zbral, bo bralec do njih zlahka prišel sam. Kar zadeva odnos med "kulturo ” in "politiko" v starih, a ne tako oddaljenih časih, je jasno vsaj to, da slovenski politiki do t.i. kulturnikov, zlasti pisateljev, nikdar več ne bodo gojili tako intenzivnega, malodane erotičnega odnosa kot v času komunističnega gospostva. Ali so res vse ljubezni Žalostne? MATEVŽ KOS zgledan izobraženec. Na obeh smereh gimnazije pa bi morala imeti vidno, odlično vlogo materinščina, slovenski jezik s književnostjo, ki je naš državni in učni jezik in ga ne bi smela, kakor se že dogaja, na vseh področjih javnega življenja in tudi v miselnosti naših ljudi izrivati praktična in modna angleščina. Posebej boleče poglavje v našem šolstvu so učbeniki, zlasti za slovenski jezik, saj so pogosto napisani preveč' abstraktno, komaj razumljivo, pa tudi obremenjeni z nepotrebnimi malenkostmi. Težiti bi morali tudi za tem, da bi vso snov istega predmeta poljudno in zgoščeno razporedili po možnosti v en sam učbenik, ne pa da učenec in dijak v nahrbtniku tovorita za isti predmet po več knjig. Avtorji učbenikov naj bodo, če se le da, v isti osebi dobri teoretiki in praktiki, strokovnjaki in metodiki, odličen znanstvenik, ki ni nikdar poučeval na šoli, sam po sebi še nikakor ne jamči za dober učbenik, njemu naj ministrstvo ali zavod določita za pomočnika človeka iz šolske prakse. Počitnice so sedaj dosti enakomerno razdeljene prek šolskega leta in omogočajo otroku in dijaku potreben občasen oddih. Sam pouk in učenje pa potekata navadno, žal, z neenako jakostjo in zavzetostjo, saj se na- s slabo načrtovanimi in dokaj lagodno potekajočimi tedni v naravi pa kulturnimi in športnimi dnevi ali ekskurzijami. Občutek imamo, da se sedanja šolska reforma vse preveč zgleduje po tujih zahodno- in severnoevropskih in anglo-ameriških vzorcih ter da hlasta po novostih za vsako ceno, namesto da bi se oprla na naše slovenske in srednjeevropske razmere in potrebe ter na izkušnje tukajšnje pozitivne tradicije. Naša sedanja šola sicer do neke mere opravlja svojo izobraževalno nalogo, docela odsotna pa je njena druga, nič manj pomembna vzgojna funkcija. Dobršen del naše mlade generacije, ki prihaja s šol ali jih obiskuje, razodeva miselne in značajske poteze modne amerikanizacije in anarhičnega liberalizma. Ta del mlajše populacije bodisi brez jasnih in trdnih duhovnih vrednot in ciljev išče in tava ter se prepušča ideji življenjskega nesmisla in obupa, bodisi vstopa v javnost in se v njej izživlja s sebično brezobzirnostjo, uživaštvom in nasiljem. Če hočemo tudi pri nas udeja-niti zdrave medčloveške odnose, pošteno razmerje do dela in zavest narodne skupnosti, si ne moremo zamišljati šole brez etike kot posebnega, skrbno načrtovanega in s kvalitetnim priročnikom oskrbljenega predmeta. Kot narod smo fizično, biološko že očitno ogroženi, med nas pa nevarno in usodno vdira tudi nravstvena brezbrižnost. Če bomo ostali na sedanji noti. nas verjetno ne čaka trdna iti srečna prihodnost. JOŽA MAHNIČ m f 10. stran ★ DELO LJUBLJANA, 30. MARCA 1995 Naše založništvo med včeraj in danes Moravčeva knjiga skoraj kot biografski roman založništva edalje bolj aktualna postaja m v potreba po kulturni zgodovini Slovencev kot nujnem dopolnilu obče zgodovine in hkrati kot identifikaciji slovenskega naroda na ravni kulture v najširšem smislu. .Gradiva za takšno veliko monografsko delo imamo na voljo že obilo, marsikaj pa vendarle še ni bilo obdelano, ■ ne podrobneje. Obširna področja .oz književnost, gledališče, glasba, upo--aijajoča umetnost, arhitektura, za ka-_ra je virov neznansko dosti, bo treba pritegniti le v omejenem obsegu in s j osebnih vidikov, več pozornosti pa na-rneniti drugim področjem. Tudi od teh so biia nekatera že bolj ali manj obdelana, na primer gospodarstvo, šolstvo, sodstvo, zdravstvo, znanost, religija, fi-. ozofija, običaji in kultura bivanja, oblačilna kultura. Se vedno pa obstajajo področja, ki jih je treba raziskati nanovo ali vsaj močno dopolniti njihovo doslej coravljeno registracijo. Med temi je tudi področje slovenskega založništva, doslej obravnavano povečini le vzporedno z literarno ali občo zgodovino, samo kot takšno pa le sporadično (zgledno delo te vrste je zbornik Sto let kulturnega članstva, ki podrobno opisuje razvoj Slovenske matice od začetka 1864 do 1964; uredil ga je dr. France Bernik, z ; loliografijo pa dopolnil Jože Munda) in nesistematično. Ob knjigi prof. Dušana Moravca »Novi tokovi v slovenskem založništvu«, ki je nedavno izšla v DZS. Ideja, ki postane projekt Ravnokar smo dobili prvo obsežnejše c vrstno znanstveno delo. zajemajoče - o obdobje. Pri DZS je namreč izšla v.iga profesorja Dušana Moravca z na-•vom Novi tokovi v slovenskem zalo-ištvu. V njej je opisano za razvoj na-r.ga založništva zelo pomembno razdo-e. čas od modeme (1898) do konca ?beh desetletij med vojnama (1941). ICer je založništvo v prvih fazah naše _.erame zgodovine, to je v času protestantizma in protireformacije - v tem času bi ga bilo bolje označiti kot iz-iajateljstvo - že precej podrobno za-_.o v literarni zgodovini, glede na po-v bno naravo takratne literature, ostane .. rej prihodnjim raziskovalcem in tudi memu Moravcu le še troje sicer do-;>ij razsežnih obdobij, potrebnih na-nčnejše preučitve: 18. stoletje, 19. stoletje in čas po drugi svetovni vojni. Moravčeva študija je vredna vse pozornosti po izbrani temi in njeni razme-itvi, po načinu obravnave, po vsebinski strukturi in polnosti in posebno po sintetičnih sklepih, kolikor jih navaja. Avtor natančno, izčrpno in hkrati živahno, slikovito, prav nič suhoparno podaja pregled slovenskega založništva od Schwentnerja, prvega izrazitejšega slovenskega založnika, do vseh pomembnih založb v času med vojnama. Knjiga se bere skorajda kot nekakšen biografski roman takratnega založništva. Ivanu Cankarju kot njegov stalni založnik izdal za njegovega življenja 20 knjig in nato še dve postumno, ne samo za tisti čas izredno število. »Ko bi ne bilo Schvventnerja,« poudaija Moravec, »bi bila Cankarjeva življenjska pot še veliko težavnejša, njegove eksistenčne stiske veliko bolj občutne in občutene, pa tudi njegova bera skromnejša...« Vsega drugega Schwentnerjevega obsežnega dela tu ne moremo naštevati. Avtor študije z vso akribijo in popolnim obvladovanjem obširne snovi nazorno zarisuje osnovne črte Schwentneijeve dejavnosti in njegovih odnosov s slovenskimi avtorji. Učinkovitost in uspešnost tega založnika je vredna toliko večjega občudovanja, ker je bil takrat slovenski knjižni trg nedvoumno dosti manjši od sedanjega, posebno pa je bilo takrat veliko manj slovenskih izobražencev kakor danes; tudi splošna življenjska raven je bila nižja in manj naklonjena knjigi kakor današnja. Izročilo Schvventnerjeve knjigarne v današnji Čopovi ulici nosi dalje založba DZS. Želeti bi bilo, da bi ta svoj privilegij še bolje izkoristila v prid slovenski knjigi, kakor ga je izkoriščala doslej. tičnosti pri oceni velikega vzpona takratne slovenske prevodne književnosti, čeprav ni dvoma, daje bil to nadvse pomemben proces, ki ga vse digresije glede na komercialne potrebe založb niso mogle bistveno premakniti v slabo smer. Omenim naj tudi napako v angleškem povzetku vsebine na mestu, kjer je govor o Novi založbi (New Publishing House); tam je pomotoma zapisano, da je Izidor Cankar za to založbo pripravil »the first edition of Selected Essays (to je Izbrane eseje) by Ivan Cankar«; najbrž bi bilo boljše zapisati »Complete Works«(Zbrani spisi) ali kaj podobnega. Po Schwentnerju razmah v širino razmah v obsegu in kakovosti - Schwentnerjev primer Omenjeno obdobje pomeni v primeri s prejšnjimi izreden vzpon in vsesplošen napredek. Osnovni razlog za razmah v obsegu in kakovosti je bil po letu 1918 gotovo v zgodovinski spremembi slovenskega političnega in kulturnega položaja v okviru nove države, vsaj kolikor je bil kljub vsem njenim slabostim boljši od položaja v avstro-ogrski monarhiji. Najprej pa stoji tu Lavoslav (Leo- V nadaljnjih poglavjih se avtor študije ob starih založbah Slovenski matici in Mohoijevi družbi ukvarja z nenavadnim razmahom novih založb po letu 1918. Z vso svojo literarno- in gledališkozgodo-vinsko izkušenostjo se giblje med vsemi pomembnimi dejavniki tega časa v založništvu, zraven pa našteva ali vsaj navaja pod črto tudi vsa druga omembe vredna dejstva. Poglavitni založniki tega obdobja so prikazani v zgoščeni obliki, ki sicer ne zajema monografskih obdelav posameznih osebnosti in dogajanja, zato pa navaja za vse trenutke te zgodovine vse bistveno in najpomembnejše. Tu sta najprej Tiskovna zadruga in Jugoslovanska knjigama, pa Umetniška propaganda, ki razvijejo izdajanje slovenskih klasikov in povečajo dotlej skromni obsega prevodne literature, Nova založba s Cankarjevimi prvimi Zbranimi spisi in mnogimi drugimi izdajami, založbe, ki imajo zasluge posebno za bibliofilske izdaje, Zvezna knjigama, Evalit, Učiteljska tiskarna, Merkur, Vodnikova družba in druge. V svoj vrh pa se povzpne takratno slovensko založništvo z založbami Modra ptica, ki jo je vodil znani nadvse spretni založniški delavec Janez Žagar, in Hram ter Naša založba, za kateri ima poglavitne zasluge silno prizadevni Ciril Vidmar. S tema založbama se je uveljavila na Slovenskem zares modema založniška dejavnost in je bila ustvarjena trdna podlaga za nadaljnji razvoj po vojni, ki smo mu bili priča sedanji rodovi. Poleg izvirne literature, leposlovne in znanstvene, so te tri založbe še posebej povzdignile na višjo raven prevodno književnost. Na nekaterih še zahtevnejših področjih, pri izdajah znanstvenih in umetnostnozgodovinskih del imata prav posebne zasluge tudi prvi kulturno še ambicioznejši založbi: Akademska založba Silvestra Škerlja in Znanstveno društvo. Izšle pa so tudi že prve publikacije Akademije znanosti in umetnosti, ustanovljene leta 1937. Tu bi bilo nemogoče našteti celo samo Ta slika o tako rekoč včerajšnjem slovenskem založništvu je prav posebno poučna za naš čas in našo sedanjo situacijo v tej kulturni in hkrati gospodarski panogi. Če je slovenski knjižni trg ob koncu stare Avstrije in v času Kraljevine SHS in Kraljevine Jugoslavije prenesel tolikšno količino in kakovostni uspeh v založništvu, kakor ga nedvoumno prikazuje Moravčeva študija, je razumljivo, da je mogel čas po drugi svetovni vojni, potem ko so bile premagane težave obnove in konsolidacije nove družbe, prinesti še večji napredek, ne glede na to, da je bilo v takratni dejavnosti prevej propagandnega, ideološko omejenega, za prihodnost nekoristnega, ki je moralo prej ali slej končati v papirniških mlinih. Prav tako je razumljivo, da tudi danes, kljub težavnemu gospodarskemu položaju, naše založbe še naprej malone bohotno cvetijo in rastejo, četudi to ne velja za vse zvrsti izdaj enako. So tudi današnji Schwentnerji? Posebej je treba ob Moravčevi analizi opozoriti na siloviti razvoj takratne slovenske prevajalske dejavnosti ob vsem bogastvu izvirne proze in poezije. Le na tako rodovitni in trdni podlagi, čeprav še ni imela vse potrebne širine, je bil mogoč burni nadaljnji vzpon te literature po letu 1945. Taje bil sicer po eni strani tolikšen, da je najbrž deloma dušil izvirno dejavnost. To je bilo hkrati tudi posledica političnega pritiska na neubogljive ustvarjalne sile; marsikomu so takrat pustili samo prevajati v nadomestilo za izvirno pisanje ali pa so ga vsaj tako ali drugače silili v to smer. Hkrati je z razmahom prevodov prihajalo v našo kulturo neznansko veliko pomembnih umetniških vrednot iz vse svetovne literature, klasične in modeme, ki jih dotlej v svojem jeziku nismo mogli brati. Lahko rečemo, da je prevajalstvo na Slovenskem - ob vsem balastu, ki ga je spremljalo, kakor je spremljalo tudi izvirno ustvarjalnost - doseglo prav v tem času vrhunec, kakršen ne samo ni bil "Najprej pa Stoji tu L-avuMdv (ccu- -----—- pold) Schvventner. nadvse markantna fi- številne najpomembnejše izdaje vseh teh nnmmamn * nrpi- založb. Vsi. ki smo takoj po vojni študi- gura. posebno če jo primerjamo s prej šnjimi individualnimi založniki, ki jih kratko navaja tudi Moravec - z Blaznikom, Giontinijem, Gabrščkom, Krajcem in Kleinmayr & Bambergom. »Vse življenje je bil trgovec,« pravi Moravec, »hkrati pa, to lahko brez oklevanja zapišemo, kulturni delavec, mož z izostrenim čutom za lepo in svobodno umetnost... pridobil si je ne le sloves spretnega, kultiviranega in izkušenega knjigarja, ampak tudi - in predvsem -zaslužnega založnika, ki je položil pri nas temelje svoji stroki in dal zgled sedanjosti in prihodnosti...« Omenimo samo to, da je bil pravzaprav »dvomi založnik slovenske modeme« in da je založb. Vsi, ki smo takoj po vojni študirali filozofijo pa tudi druge panoge, smo zbrali svoje znanje na podlagi obilne literature, izdane pri teh založbah v tem času. Vsi, ki smo si nabrali prve bralske izkušnje ob literaturi iz tega časa, poznamo drugo za drugo bolj ali manj vse te številne nadvse vabljive, tudi po opremi mikavne publikacije. Vzpon prevodne književnosti Na koncu Moravec v Sklepu sintetično strne ugotovitve ob vsej svoji obširni in nadrobni analizi in začrta pomen tega obdobja za naše založništvo. Čeprav je jasno, da se je avtor moral omejevati, morebiti bralec vendarle pogreša malo več kri- Od perdza je pel Naš dedek - membnejših, a komercialno manj obetajočih del in takšnih z večjim obsegom (obsežnejši romani, trilogije, romam reke in pod.) Pri tem seveda ne pozabimo, da izhaja še vedno na primer serija Proustovih romanov in da poleg drugega preplavlja trg obsežna zbirka romanov z naslovom XX. stoletje. Če pomislimo na obseg prevodne literature, ki so jo zmogle pred vojno izdati in prodati založbe, kakor sta bili Modra ptica in Hram (in tiste knjige, posebno lepo opremljene, niso bile poceni), pa se kljub temu zdi, da je pritisk iz komercialne sfere, pod katerim se danes omejuje izdajanje takšnih del, vsaj delno premočan in v tem obsegu neupravičen. Naš knjižni trg bi vseeno zmogel pokupiti več prevedenega leposlovja, kakor ga pokupi - ali pa so nekateri današnji slovenski založniki in knjigarji v tem pogledu manj spretni in zmožni ali vsaj manj prizadevni od predvojnih. Mariborski jubilant VITAL KLABUS dosegljiv v prejšnjih stoletjih, temveč najbrž ne bo več dosegljiv niti v naslednjih. Iz določenih, deloma prav paradoksalnih razlogov je bil to eden večjih uspehov komunistične družbe v okviru kulture. Še na nekaj opozarja Moravčeva knjiga. Kakor je zmogel Schwentner pred skoraj sto leti izdajati pomembnim slovenskim piscem toliko dobrih, nadvse pomembnih knjig, tako zmorejo podobno ob sedanjih izvirnih in prevajalskih potencialih delovati tudi današnji slovenski založniki, v zadnjem času tudi zasebni. Nekateri imajo pri današnjih avtorjih podobne zasluge kakor Schvventner pri Cankarju. Skratka, tudi danes je mogoče tiskati dobra dela in delovati kot dobra založba, čeprav razmere niso lahke in so včasih naklade sorazmerno nižje, kakor so bile v predvojnih časih. To pa velja tudi za prevode leposlovnih del. Vseeno se prav pri tej zvrsti izdaj najbolj pozna današnja gospodarska kriza. Že dve ali več desetletij, posebno pa v zadnjem času so v ekspanziji neleposlovna dela, to je strokovna literatura, praktični priročniki, slovarji in enciklopedije. O tem ni dvoma in znani so tudi razlogi. Izvirno leposlovje sicer tudi deloma nazaduje v višini naklad, vendar po obsegu komajda. Čeprav založbe še vedno premalo storijo za njegovo popularizacijo (svoj delež imajo pri tem tudi akviziterji, ki so jim iz znanih razlogov po srcu le debele bukve), se očitno še zavedajo svoje odgovornosti za razvoj slovenske izvirne ustvarjalnosti in priznati jim je treba pogum, četudi ne vsem in ne vedno istim. Zato pa je bolj upadel delež prevedenega leposlovja, posebno umetniško po- Italijanska nagrada Marku Kravosu za Majsko raketo adnjo soboto v februarju so v Novari te sedemnaj-stič podelili literarne na-grade Premio Citta di Novara za esej, prozo in poezijo. Strokovna žirija, ki ji predseduje Liana De Luca, je med esejističnimi prispevki odlikovala Paolo Pepi iz Rima, za prozo sta si nagrado delila Cristiana Dotto iz Genove in Giuseppe Somacal iz Milana, med pesniki pa je bil nagrajen Silvano Zamaro iz Krmina pri Vidmu. Za veliki pokal in posebno diplomo pa je na slovesnosti izbiralo nagrajenca občinstvo. Iz ožjega seznama imen je izbralo Marka Kravosa in njegovo pesem Majska raketa - Razzo di maggio v prevodu Jolke Milič. Marko Kravos Čeprav je v Italiji kar nekaj literarnih nagrad in natečajev, je Premio Citta di Novara med najuglednejšimi. To potrjuje njegova dolgoletna tradicija, sponzorstvo-pokro-viteljstvo ene najbolj prestižnih italijanskih založb Istituto geografico De Agostini ter neoporečno in od vseh običajnih spletk in kuhinj neobremenjeno organizacijsko vodstvo, za katero skrbi revija Tempo Sensi-bile, ki jo od ustanovitve pred 25 leti vodi Otello De Crivis. Visoki ugled nagrade je potrdilo tudi pozdravno pismo italijanskega predsednika Luigija Scalfara prirediteljem in sodelujočim. N. D. Majska raketa ...in imela bova velik dom s štirimi okni in imela bova svoje ključe, kruh na mizi, vino v kleti, lahko bova hodila naga ali oblečena v staro hodnično platno in v sobi naju bo čakala postelja kakor velika vesoljska raketa. Razzo di maggio ... e avremo una grande časa con quattro finestre e avremo la nostra chiave, pane sulla mensa, vino in cantina, potremo girare nudi o indossare Vantica tela greggia e in camera ci aspettera il letto come un immensa astronave. » Včasih ne dojameš, da so ob vzponih tudi nižanja,.,« ~jr razlago teh skopih podatkov j sem ponudil vprašanje: Pisano in razgibano življenje, kajne? ▼ - Vsekakor. Zlasti pa ne- varno V tistih hudih časih narodove preizkušnje: biti in obstajati ali omagati, bi me bile kaj lahko pokončale krogle. Najhujše mi je bilo sicer prizaneseno, vendar me je izstrelek zadel in ranil, da sem le počasi okreval. Najprej sem bil v Cankarjevi brigadi, nato član brigadne tehnike. V februarju 1. 1944 sem v Črnomlju postal član in igralec na novo ustanovljenega partizanskega gledališča. - Torej ne samo bojevanje, tudi kulturno udejstvovanje. - Kadar pomislim na to, me navdaja ponos, da sem lahko skupaj z drugimi borkami in borci nudil ljudem, ki smo jih obiskovali, kulturno in umetniško bogastvo našega maternega jezika, ki ga je osovraženi okupator skušal z vsemi razpoložljivimi sredstvi zbrisati z zemeljske oble. Ni se mu posrečilo, ker smo bili mi, ponižani in uničevani, enotni. To nam je dajalo moč, kije ni bilo mogoče premagati in nas primorati, da pademo na kolena in utonemo v blatu. - Bili so samo nastopi ali tudi literarno ustvarjanje? - Eno in drugo. Nastopal sem kot plesalec, pantomimik, recitator in pesnik. Odigral sem več pomembnih vlog v igrah domačih in tujih avtorjev. Pesmi so mi izšle v zbirki, ki sem ji dal naslov Pohod. V pesmih sem strnil svoje osebne in umetniške poglede na usodno dogajanje v času in prostoru, polnem mraka in vendarle s kančkom pričakovanja in upanja, da je žrtvovanje vseh nas namenjeno veliki stvari, zapisano z velikimi črkami: SVOBODA. - Potem je vojaško uniformo zamenjala civilna obleka. -Teh občutkov ne pozabim. Oboje ima zame posebno težo: na eni strani vonj po bližini smrti, na drugi sla po vrnitvi v normalno življenje. Vrnil sem se v Maribor, v mesto svojega rojstva, sošolcev, prijateljev, znancev. Njihove vrste so bile razredčene, kar sem sprejel za dejstvo in se z vso voljo in sposobnostjo predal novim razmeram. Kam drugam, kot da se vključim v Dramo. - In sledile so zanimive in zahtevne vloge igralca. - Odigral sem vrsto glavnih in naslovnih vlog. Sprva so sodile semkaj vloge izrazitih mladostnikov. To me je še posebej veselilo in mi omogočilo samopotrjevanje, saj so mi bile, če uporabim prispodobo: pisane na kožo. - Stroka, lahko tudi posebnost, so bile komične vloge. - Sam sem temu tako rekel in pritrdil Dušan Mevlja se je rodil 30. marca 1920 v Mariboru. Tod je končal nižjo realko, potem ga srečamo na učiteljišču, od koder je odšel na dramsko šolo na ljubljanskem konservatoriju. Med vojno je bil od 1. julija 1941 obveščevalec VOS, ob kapitulaciji Italije 1.1943 odšel v partizane. ocenjevalcem, da so moja stroka bile komično karakterne vloge. Tudi ne zamolčujem, da sem bil dve leti direktor Veselega gledališča, satiričnega teatra v Mariboru. — Ob tem velja omeniti urednikovanje. - Da. Skozi devetnajst let sem urejeval Gledališki list za Dramo in Opero, ki je iz drobnega lista prerasel v gledališko revijo. - Javnost je bila seznanjena z dogajanjem dramskega ansambla. Dušan Mevlja - O premierah SNG Maribor sem poročal v slovenskih časnikih in revijah pa še v hrvaškem Telegramu. - Sledilo je priznanje, kakor je zapisal pesnik: Narod naš umetnika slavi. - Spomnili so se me in mi v mariborskem gledališču pripravili praznovanje v počastitev 30-letnice mojega umetniškega delovanja. Igralske dosežke je spremljala literarna ustvarjalnost. - Sami začetki so segli daleč nazaj, tja v dijaška leta na mariborskem učiteljišču. Tedaj sem pod psevdonimom Ciril Hrast objavljal v dijaškem glasilu in Slovenski mladini. - Tako je nastajal bogat opus različnih zvrsti od poezije do proze? - Med vojno so mi bile objavljene pesmi v zbirki Pesmi naših borcev. Po vojni pa sem pisal lirsko in satirično poezijo, črtice in novele, mladinska dela, predvsem pa humor in satiro v raznih oblikah. - Tu so še skeči in dramski prizori. - Dva od teh sta prejela nagrado na natečaju festivala Kurirček v Mariboru. - Knjig je bilo kar precej. - Naj jih naštejem. Pesniške zbirke: Zbadljivke, Noji, Odložena maska. Vonjave minljivosti, Cehovski soneti. Pripovedna proza: Mornar na suhem (novele in črtice). Mladinska dela: Luna je na zemljo pala (zbirka otroških pesmi), Pravljica o Zlatorogu (v verzih, psevdonim Milan Javor), Leteča žaba (zbirka živalskih pravljic in basni), Veliki lovec Bum (zbirka živalskih pravljic). Knjige humorja in satire: Vesele in pikre, Gledališke humoreske. Samo za objokane ljudi (skupaj s F. Magajno), Stene imajo ušesa. Ah ta zamišljenost, Smeh med kulisami, Kdor se zadnji smeje, ima zamudo (aforizmi). - Pomembna je dvojezična izdaja pesmi. - Sodeloval sem med pesniki v slovensko angleški antologiji Neka druga dežela. - V vse to se uvrščajo številni časopisni prispevki. - Objavil sem lepo število člankov o gledališču, pisal ocene književnih del in prirejal dramska besedila. - Pa prispevki o jubilantih? - Čutil sem za svojo dolžnost, da se spomnim jubilantov: pesnikov, pisateljev, igralcev, glasbenikov in jih obvarujem pred pozabo, kar se kaj rado dogaja, ko umetnik neha aktivno delovati in se umakne v pokoj. - Ali je bivanje v domu za starejše ljudi beg tako vsestranskega ustvarjalca od vsega, čemur je bil privržen vse življenje? - Niti ne. Moja pot je povezana s tem znanim: rodiš se, hočeš kvišku in ko si dospel najviše, takoj ne dojameš, da so ob vzponih tudi nižanja. Ko se tega zaveš, se moraš sprijazniti in sprejeti resnico: vse mine. JANEZ ŠVAJNCER Novo iz Bohančevega peresa Roman o nesrečni Kočevski - drugič Z; di se, da je Bohanec že s prvim romanom odkril nov svet, ki je vreden pisateljske obrav-nave, toliko vreden, da ga s prvo knjigo ni mogel do kraja obdelati. In zato se je iotii še druge knjige, ki jo je prav tako izdala založba Viharnik. Tudi v romanu Kanje pisatelj prikazuje našo kočevsko pokrajino v obdobju druge svetovne vojne. Tedaj so se tam, kot je znano, začele dogajati usodne stvari. Najprej je v to nesrečno deželo posegel nemški nacizem, katerega trda roka naj bi bila po svoje zaščitila germanski živelj, ki je že stoletja prebival na tem prostoru; zaščitila tako, da ga je začela preseljevati v slovensko Posavje, na jug svojega večnega rajha. Potem je kočevska dežela postajala glavni štab osvobodilnega boja proti italijanskemu okupatorju in žarišče slovenske revolucije. Nazadnje, po koncu vojne, pa še prizorišče grozotnih pobojev. In tako je ta dežela postajala na pol prazna, ljudje, kolikor jih je še ostalo, so tavali za izgubljenim življenjskim smislom, znotraj tega področja so se skoraj do današnjega časa dogajale skrivnostne stvari, skratka, pokrajina je že med vojno začela izgubljati svojo dušo, dokler ni po koncu vojne ostala čisto sama s seboj, sama s svojo telesno iznakaženostjo. Franček Bohanec je v prvi knjigi skušal poustvariti specifično atmosfero tega dela Slovenije v času, ko so Nemci svoje preseljevanje v glavnem že končali, torej nekako s pomladjo 1942, v drugem delu svoje pripovedi pa Kočevsko in Kočevje prikazuje v poletnem času tega leta, ko Novi roman Frančka Bo-hanca z naslovom »Kanje« je pravzaprav nadaljevanje romana »Stopa in reka«, ki je pred dvema letoma izšel pri založbi Viharnik v Ljubljani. je okupacijska vojska že uprizarjala svojo uničujočo ofenzivo na vse dolenjsko-no-tranjsko vojno področje in tudi na to našo problematično deželo ob Kolpi. Prizorišče je potemtakem isto, v geografskem pogledu se dogodki vrtijo okrog Podgore in Knežje vasi, tudi ljudje ostajajo isti in enako zmedeni, kolikor se v njih polagoma že ne oblikujejo novi odnosi in novi pogledi na stvari, ki se dogajajo okrog njih. Tako v romanu sedaj spet nastopajo prejšnje osebe; nekatere češče prihajajo na prizorišče, druge odhajajo z njega, a v glavnem so to naši stari znanci in znanke: nekoliko skrivnostni urar s svojo ljubeznijo do vinskih steklenic, župan in gostilničar Kljun s svojim osebjem, žena preseljenega posestnika in gostilničarja Kozlerja, bivši orožnik in sedaj že četnik Nace s svojo ženo Minko, gozdarski inženir in štabni obveščevalec Srečko s svojo ženo Faniko, nadučiteljeva družina, partizanski komisar Metod, Fabijanova vdova in njena hčerka Olga, podgorski župnik, njegov kaplan in še drugi. Vse te osebe se mešajo med seboj, njihovi odnosi so polni eksistencialne teže in niso tako rekoč nikdar do kraja razčiščeni, hkrati pa v njih trepeta bojazen pred vsem tem. kar že divja po njihovi deželi, in seveda pred tem. kar šele prihaja nadnje. Vojne razmere se namreč zaostrujejo, italijanska ofenziva dobiva vedno večje razsežnosti in je vedno bolj grozeča, nasprotja med prebivalci postajajo čedalje bolj komplicirana in prav ta razhajanja so tisto novo, kar nam prinaša drugi del te Bo-hančeve pripovedi. Na prizorišču se pojavljajo nove vojaške enote, npr. tako imenovani »štajerski bataljon«, za katerega spočetka menijo, da je partizanska enota, a se pokaže, da to ni. pojavljajo se pravi četniki in na dan prihajajo enote »Kristusa kralja«, kot pisatelj tu imenuje oddelke vaških straž, seveda pa Učinkovito delujejo tudi partizani. Vsa ta vojaška zmešnjava čedalje boli disharmonizira podobo te pokrajine in čedalje mučneje vpliva na prebivalce, ki so nekoč tako mirno živeli. Pisatelju je takšna vojna seveda eno samo zlo. ki strahotno učinkuje. Že na začetku tega drugega dela pravi, da nam vojna odreja vse naše poti. in proti koncu, ko se že jasneje kažejo obrisi spopadov, enostavno ugotavlja: »Vojna je mati smrti«. Pisatelj detajlno upodablja težo časa in do podrobnosti razkriva notranje vzgibe v svojih ljudeh, na splošno pa je težko reči. da bi zadeve presojal popolnoma brezosebno. Mnogokje namreč na svoj posebni način negativno označuje vse tisto, kar nasprotuje partizansko-revolucionamemu gibanju. in se tako polagoma, komaj opazno postavlja samo na eno stran. Drugi del Bohančevega romana o nesrečni kočevski pokrajini z naslovom Kanje se tesno pridružuje prvemu delu in skoraj bi se dalo slutiti, da bo nadaljevanje še sledilo, kajti usode ljudi, ki tu nastopajo, v pretežni meri še niso zaključene. Zlovešče kanje še niso do konca opravile svojega posla. In morda šele prihaja tisto najpomembnejše, kar nam Bohanec s to kočevsko pripovedjo hoče povedati. JOŽE ŠIFRER burkež in veseljak ^^^agam vztrajati pri »slovenstvu trdi dajo«______ ako je zapisal k eni izmed pe-I ’ srni v zbirki Štiri pare kratko-I časnih novih pesmi Pavel JWL Knobl, učitelj, organist in cerkovnik s Primorskega, čigar 230-le-tnica rojstva je minila nedavno. Leta 1801 je na Kranjskem izšla pesniška zbirka osmih pesmi, ki ne nosijo zvenečih in narodobudnih naslovov: O podzemeljskih jabolkih, O prdcu, Ta zbožani Bogateč, Taistim, kateri se tujih žen deležni store, Taistim ženam, katere niso z enim možem zadovoljne, Nova Krama, Jamranje enega zastaranega in zarjavelega dekliča in za Pustni dan. Rekli bi, da je pesnik pel o vsakdanjih stvareh. Pouk se iz pesmi tu in tam seveda da razbrati, kakšnega posebnega zanosa nad dejstvom, da je slovenske lipe list, pa ni čutiti, tudi bralca k temu ne navaja - pesmi bi šle verjetno enako dobro v promet tudi kje drugje na svetu, saj niso vezane samo na slovenski prostor in slovenskega bralca. Zanimivo pri vsem tem pa je, da je Knoblova zbirka izšla kar pet let pred prvo slovensko posvetno pesniško zbirko, katere avtor je Valentin Vodnik in ki nosi naslov Pesmi za pokušino. Očitno so se napotki za zdravo življenje (Napnimo fagot/pr-dimo povsod,/ Tiberju na čast/ k’ je dal to oblast!), za pametno trgovino (Pejte vsi v mojo štacuno/jest imam/vseh sort fri-šno kramo čudno/vse prodam:/nove bukve, nove nauke/čudno prostost, težke davke/temni dan,// novo kmetovsko go- Tukaj moram naprej za-merkati, da v eni tovar-šiji pred ljudmi prdeti je vendar vselej nespodobno. Kdor tedaj zavoljo zdravja prdca zadržati ne sme, naj ga vsaj s kašljanjem ali vse-kavanjem spremi, da se ne bo slišal. spodo/nemško smet/frišno, kislo, gnilo vodo,/pečen led itn.), napotki za modro kmetijstvo (En nov gostač je prišel v Kranj/časti in hvale vreden/pred nekaj leti tukaj zanj/ni vedel skor nobeden /.../ Gospod Krompir je ta gostač/dost dobrega je storil), za urejeno zakonsko zvezo, napotki za dobro vodeno ekonomijo in konec koncev tudi za zabavno življenje, iz gleda,, zgubili nekje v širnih prostranstvih dežele. Se je pač tako pripetilo, da se glasila od Vršaca naprej po Slovenskem zanos in bolečina. Oče Vodnik je dobil sina Koseskega in Prešerna, tisti pa, ki so vstopali v stan za njima, se držijo pravila, da se otrok po starših Štirna. Na dedka smo pa skoraj vsi pozabili. Dedek pa, dedek je bil v bistvu burkež in veseljak. PETER SVETINA -y i mi potrebno poudarjati, I da financiranje akademij-I ^^1 skih publikacij ni primemo; A ^ v tej točki ima Zlobec prav. Vendar pa sem izrekel kritiko v sklopu, ki sem ga nazval zahvala. Da je moja knjiga izšla, sem dejal, se imam zahvaliti več dejavnikom: najprej svoji -finančno in delovno požrtvovalni, ljubezensko razpoloženi — družini, otrokom, njihovim življenjskim partnerjem in ženi, nato ali ob tem pa organom SAZU - od razreda, katerega član sem, do tajništva, tiskovnega referenta in predsedstva - in Ministrstvu za znanost in tehnologijo. Da Akademija za izdajo del svojih članov v letu 1994 nima sredstev, je žalostno dejstvo za nacionalno kulturno politiko; v letu 1995 bo baje bolje. Vendar je odločitev Akademije, da se moj rokopis izda pod njenim naslovom, pomagala, da je Ministrstvo za znanost nakazalo prek Akademije založbi, ki mi je Slovenske plemenske junake - Tugom rji izdala, nekaj sredstev; toliko, da pokrijejo stroške tiskanja knjige oz. njene priprave za tisk. Vem, da nobena informacija v dnevnem časopisju ne more biti zadosti informativna, kaj šele »popolna«. Pa vendar bi veljalo bravce Dela opozoriti na drugo plat mojega izvajanja na tiskovni konferenci. Iz zapisa Marjana Zlobca (Delo,23. marcal995) sledi, kot da sem nastopil predvsem s kritiko financiranja akademijskih publikacij in v tej zvezi tudi moje. Da pa ne bi bila moja informacija enostranska, moram dodati, da je enako kot prvi ravnal z mojo knjigo Poezija slovenskega Zahoda tudi drugi Demosov minister, tokrat Tancigov kolega Capuder. Njegovo ministrstvo mi je prošnjo za subvencioniranje omenjene knjige prav tako zavrnilo. Knjigo, ki je poudarjeno krščanska, je subvencioniral šele Capudrov nedemosovski in nekrščanski naslednik minister Šu-klje. - Se da temu reči: zabavni paradoksi slovenske politike? Potrebna je še ena informacija. Daje knjiga o Plemenskih junakih tako narasla - na še enkraten obseg, kakor je bil dogovorjen z ministrstvom, ministrstvo je financiralo tisk dogovorjenega obsega -, sem odgovoren izključno sam. Vedel sem, da presegam dogovorjeno število avtorskih pol; bil že od začetka Zabavni paradoksi slovenske politike Ne pravim, da ta znesek zadošča; honorar za avtorja je v omenjenem finančnem prispevku izrecno črtan; avtor naj bi si ga priskrbel kje drugje. Ker sam nimam zvez z gospodarskimi lobiji, sem se mu moral odpovedati, manjkajoči znesek pa sem si moral priskrbeti iz svojega in svoje družine žepa. A ta rešitev je še zmerom boljša - ne bi bilo pravično, če tega ne bi povedal - od one, v katero sem bil prisiljen pred tremi leti, ko sem izdajal Majcnovo dramatiko, delo v dveh knjigah. Mojo prošnjo za dodelitev subvencije za knjigi je tedanje Ministrstvo za znanost pod vodstvom Demosovega ministra Tanciga zavrnilo. Minister je sicer sam znal nabirati sponzorski denar, vendar gaje, kot beremo, namenjal svoji stranki za volivno in politično dejavnost. Kar pa ni le njegova posebnost. Rakasta rana današnje slovenske družbe je ravno obstoječa hierarhija vrednot: da so politično oblastniško strankarske daleč nad kulturnimi. — Majcnova dramatika obsega okrog 60 avtorskih pol. V tem primeru sem financiral za izdajo tega dela vse sam; oz. moja družina. V tej družini, žal, ni nobenega podjetnika ne petičneža. Pač pa mladi ljudje z mnogimi otroki. etvviiv aTiviunm v w .. odločen, da razliko finančno pokrijem sam. Snov oz. kompozicija snovi mi je narekovala povečan obseg; ta narek je bil zame obvezen. Ker imava z ženo kar lepi pokojnini - malokdaj v življenju sem bil gmotno tako preskrbljen, življenje svobodnega umetnika, ki ima nekaj otrok, finančno pred desetletji ni bilo lahko -, sva ju pač pretežno namenila financiranju mojih spisov. Ker sva v drugih življenjskih zadevah finančno skromna, se nama je s Plemenskimi junaki posrečilo. Moji projekti s kiparjevo udeležbo Sva pa z ženo ponosna, da so med Slovenci tudi ljudje, ki nimajo nesebič- nosti, poštenosti in slovenstva le na jeziku, kot naši politiki, ampak ravnajo zgledno, ne da bi to obešali na veliki zvon. Morda človeku, ki ga bom omenil, ta omemba ne bo prijetna, nisem ga vprašal za dovoljenje, vendar čutim za dolžnost, da skrivnost izdam: z nemajhnimi vsotami pomaga pri izdajanju mojih knjig moj prijatelj akademski kipar Janez Boljka. Namesto da bi se predajal užitkom liberalne dobe, za to nima časa, ker dela - Slovencem dela najboljše kipe, podaril je stotino kipov muzeju v Kostanjevici -, pomaga v javnost projektu, v katerega verjame: moji RSD, tj. seriji knjig pod naslovom Rekonstrukcija oz. reinterpretacija slovenske dramatike. Knjiga o Tugom e rju je del tega velikega projekta. Projekt imam sam za enega največjih v slovenski zgodovini; vsaj enega najbolj ambiciozno zastavljenih. Zgleduje se pri Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske. Gre za odločilno - tudi empirično - analizo slovenske zgodovine, zavesti in narave. Naj bo torej jasno: za prekoračitev dogovorjenega obsega sem »kriv« sam. Zato od nikogar ne terjam, da mi prekoračitev subvencionira; nazori in praksa umetniških kolegov Anžlovaija in Cunjaka so mi tuji. Ne bi rad, da bi dobila javnost vtis, da kogar koli moralno izsiljujem. Vesel sem, da sem zbral s pomočjo bližnjih toliko, da sem okrog 20 in več avtorskih pol Junakov mogel financirati sam. K LJUBLJANA, 30. MARCA 1995 DELO ★ stran 11 Ugovori in pripombe Domača potica s homeopatskimi rozinam^ -wr- uvodnem delu svojega članka / sem razložila, kaj je homeo-patija in kako deluje, iz česa so ▼ narejena homeopatska zdravila in kako ter kje se jih lahko dobi, kaj je preizkus homeopatskega sredstva in kaj slika zdravila. Za razumevanje nadaljevanja o uporabi homeopatije za samopomoč je poznavanje naštetih pojmov nujno. Predlog za slovenjenje imen homeopatskih zdravil, kijih ocenjevalka imenuje "rastline. med katerimi so posute kemijske prvine in menda strupi", morda kaže veliko ljubezen do domače govorice, vendar je strokovno in praktično popolnoma neutemeljen. Ker strokovnjakinja za romanske jezike ne more ugotoviti, v katerem jeziku so imena homeopatskih zdravil pisana, naj razkrijem, da gre za latinščino. Imena so taka. kot so jih pred dvesto leti zapisali prvi homeopati, ki so zdravila preizkušali in zabeležili njihove učinke. Taka so tudi ostala in samo pod tem imenom jih lahko najdemo v bogatem homeopatskem slovstvu Evrope, Indife in Latinske Amerike ter celo, kdo bi si mislil, v zadnji izdaji evropske farmako-peje. Pri svojem delu in pisanju sem se opirala na tuje vire. Prebrala sem veliko knjig o homeopatiji, namenjenih tako laikom kot strokovnjakom, v angleščini, nemščini, italijanščini in francoščini. Čeprav imajo vsi ti narodi bogato lastno izrazoslovje, imen homeopatskih zdravil ne prevajajo, ampak uporabljajo vsi enaka - uradna imena zdravil. Le tako ni dvoma, za katero zdravilo gre. kjerkoli na svetu. Homeopatska zdravila je mogoče kupiti v skoraj vsaki lekarni v vseh državah Zahodne Evrope (pri nas pa zaenkrat še ne. ker še nimamo zakona, ki bi urejal uvoz. proizvodnjo in prodajo homeopatskih sredstev), vendar le pod njegovim uradnim imenom. Homeopatska zdravila namreč niso zelišča ali domači zvarki, ki bi lahko upravičeno nosila domača imena. Poskusite si predstavljati zmedo v homeopatskih lekarnah, če ne bi bilo tako. Le kako bi prijatelj gospe Milič, potem ko mu je imena nekaterih zdravil prevedla v slovenščino pravilno, drugih pa nepravilno, dobil ta zdravila v italijanskih, avstrijskih ali lekarnah drugje v tujini. Slovenske izraze bi moral seveda ponovno prevesti v tuj jezik. Lekarnar pa nazaj v latinščino. Pri zdravilih, ki se izdelujejo iz rudnin in živalskih tkiv, bi z dobrimi slovarji in hudimi težavami morda še nekako šlo, pri rastlinah pa bi se prehudo zapletlo. Narodno izrazoslovje je namreč tako bogato, da ima za nekatere rastline zelo številna imena in nemalokrat ima ista zel v različnih pokrajinah drugo ime. Seveda ne le v našem lepem jeziku, ampak tudi v drugih. Tako ima šipek (Rosa canina). ki še posebno dobro uspeva na Krasu. Štev ilna domača imena: babji zob, srboritka in še devetindvajset drugih. Vendar bolniku, ki bi rad kupil homeopatsko zdravilo, ni treba skozi tak labirint - brez težav ga bo dobil pod latinskim imenom, s kakršnim je zdravilo navedeno v evropski farmakopeji. Zato menim, da je uporaba imen homeopatskih zdravil, kot sem jih navajala v svojem članku, popolnoma neoporečna in edino pravilna. Moja srednješolska latinščina ne zadošča. da bi presojala, katera raba je bolj pravilna: Natrum muriaticum, kot so pisali stari mojstri homeopatije, ali Natrium muriaticum (v slovenščini natrijev klorid, torej kuhinjska sol), kot je menda v latinščini bolj prav. Iz spoštovanja do starih učiteljev sem se odločila za obliko, kot so jo zapisali oni pred dvesto leti. Jolki Milič pa puščam veselje do brskanja po latinski slovnici in slov arju. Tudi za Cimicifugo in Najo nisem preverjala, ali sta v neoporečni latinščini, zagotovo pa sta pod tema imenoma v lekarnah. Le kot zanimivost in za popestritev besedila bi lahko dodala slovenski izraz za snov, iz katere je homeopatski pripravek narejen, seveda le tam. kjer izraz sploh imamo. V homeopatiji se namreč poleg številnih domačih rastlin uporablja tudi ogromno tujih in še več kemijskih spojin, za katere ni slovensko ime nikoli obstajalo. Poleg tega pomen imena homeopatskega zdravila ni natančno isti. kot pomen prevoda njegovega imena v slovenščino. Tako pomeni v homeopatskem slovstvu Chamomilla zdravilo, ki je po točno določenem postopku narejeno iz kamilice in ima natančno opisane učinke na človeka, ne pa kamilica kot rastlina ali čajna mešanica. Še zdravilu Calcium carbonicum ne moremo reči kar apnenec, ker ni narejeno iz kakršnegakoli apnenca, ampak le iz apneniških školjčnih lupin. Ocenjevalki se zdi slika tega zdravila na moč strašljiva in srhljiva, tako da moram domnevati, da še ni naletela na človeka v res hudi življenjski stiski in ne ve. da nekateri ljudje trpijo še zaradi veliko hujših strahov, kot je bojazen pred vlomilci, pred obubožanjem ali pred boleznijo. Samo uradno latinsko ime lahko uporabljamo, ko govorimo o sliki zdravila. Saj vendar ni res. da sipa deluje na zbadajoče bolečine in da je zanjo značilen odpor do jedi, lahko pa to trdimo za Sepio. In tudi v to nenavadno rabo se je obregnila ocenje- Popolne nesmisle in strah za klen slovenski jezik, s katerimi besediči (KL 23. marca 1995) gospa Jolka Milič v kritiki mojega članka o homeopatiji, ki je v šestih delih izhajal v Delu&Dom od januarja do marca, se komaj lahko pojasni z domnevo, da ocenjevalka ni prebrala uvodnega dela članka. valka, ki ji nikakor ne gre v račun, kako lahko ima Magnesium phosphoricum številne težave. Za nepoznavalca osnov homeopatije je taka trditev videti nesmiselna in raba napačna. Vendar ni tako. Homeopatija je medicinski sistem, kjer se po naravnem načelu zdravljenja podobnega s podobnim vzpodbudijo človekovi lastni obrambni dejavniki. Tako bo kinin, če ga damo zdravemu človeku, povzročil povratno mrzlico, bolnika z malarijo pa bo ozdravil, saj vzpodbuja v njem prav tak odziv, s kakršnim se sam brani pred boleznijo. V konvencionalni medicini pa je ravno narobe, saj se uporabljajo le zdravila, ki simptome bolezni odstranjujejo. Homeopati so sami na sebi preizkušali zdravila: zaužili so homeopatsko sredstvo v visokem odmerku, nato pa opazovali vse spremembe in jih zapisovali. Opravili so preizkus zdravila in tako ugotovili, kakšna stanja, težave in bolezni to sredstvo lahko zdravi, ugotovili so njegove lastnosti. Vsi zbrani podatki sestavljajo sliko zdravila. Tako pomeni slika zdravila, poleg njegovih duhovno-duševnih lastnosti, bolezenskih sprememb na posameznih organih in organskih sistemih, odzivov na različne spremembe in nenavadnih zaznav, istočasno tudi značilnosti, lastnosti in težave bolnika, ki jih prav to zdravilo zdravi, pa tudi spremembe, ki bi jih po- vzročilo pri zdravem. Čim bolj so bolnikov značaj in njegove težave podobni sliki določenega zdravila, tem večja je verjetnost, da ga bo to zdravilo ozdravilo. Ce torej hočemo povedati, kakšna stanja neko zdravilo zdravi, je popolnoma pravilno, da opisujemo lastnosti tega zdravila. Na enak način se izražajo tudi Angleži, Nemci, Italijani in Francozi, in čeprav jim ne manjka jezikoslovcev, se je ta nenavadna raba obdržala v homeopatskem slovstvu skozi zadnjih dvesto let. Zato bomo tudi Slovenci še naprej pisali, da je glavobol Belladonne utripajoč in da je Chamomilla izjemno razdražljiva. Sedaj pa je morda tudi gospe Milič jasno, kako lahko razdražljiva in togotljiva Chamomilla pomirja. Neverjeten pogum Jolke Milič je res vreden občudovanja. Sama moram priznati, da si ne bi drznila pisati o stvareh, na katere se razumem kot zajec na boben, še manj jih kritizirati v posmehljivem in podcenjevalnem slogu, niti njihove zunanje oblike ne. Če bi pa res morala nekaj spraviti na papir, bi prej pobrskala po slovstvu o obravnavani temi, da se s pisanjem ne bi osmešila. Čevlje naj raje sodi Kopitar, Jolka Milič pa v homeopatskem slovstvu niti nalepk za čevlje, pravzaprav zdravila, ne. TANJA POBERAJ Aforizmi Žarko Petan Edina proizvodnja, ki se je pri nas povečala, je proizvodnja neumnosti. Globoke misli nastajajo na povrhnjici možganov. Stara devica je največkrat ženska s slabim spominom. Res ni imela sreče, desetkrat je izgubila svojo nedolžnost. Najteže se je naučiti pozabljati po lastnem izboru. Imela je grde noge, zato je kar naprej razkazovala svoje lepe možgane. Prej so mi odvzeli prihodnost, zdaj mi kratijo preteklost. .Janez Sršen Prvoaprilske potegavščine so lahko že drugoaprilska resničnost. Proletarci vseh dežel — vse se bo začelo znova! Bodimo nemogoči - zahtevajmo realno! Prosil sem in bil sem uslišan; moja prošnja pa ne. Pri delu sem staknil poklicno bolezen kronični lek-toritis. Tožil bom podjetje. Aha, v tem zajcu je tičal grm, je rekel lovec, ko je ustrelil kozla. Ob razpotjih zgodovine Ob stoletnici Ernsta Jnngerja Bistri starec v hiši sredi ljubega mu nemškega gozdu lč mstu Jiingerju očitajo afiniteto do nekaterih idej fa-, šizma in nacionalnega soci- ------ alizma, literarno afirmacijo višjega »junaškega« človeka, ki vedno in povsod prezira smrt in nevarnost. Vendar je Jungeijev literarni svet tako kompleksen, da ga ni mogoče na hitro zavreči ali entuziastično slaviti. Jiinger je vsekakor izzivajoča osebnost nemške literature v kar več epo-hah: obdobju nemškega cesarstva, prve svetovne vojne, weimarske republike, Hitlerjevega »Tretjega rajha«, povojne konsolidacije v Zvezni republiki Nemčiji in zaključne faze nemškega vsenarodnega združevanja ob zlomu Nemške demokratične republike in komunizma. Pisateljevo»moško« prepričanje Razmejevanje povzroča že prva sicer slovita Jiingerjeva knjiga »In Stahlgewit-tem« (1920), v kateri trezno in v neprizadetem, jasnem in hladnem stilu opisuje najhujša doživetja iz prve svetovne vojne, ki jo občuti kot elementarno danost, o kateri ne mara moralizirati in politizirati. Kritiki menijo, da v tem dnevniškem literarnem dokumentu, »V jeklenih nevihtah«, preveč poveličuje vojno in junaštvo, čeprav po drugi strani sicer osebno neprizadeto ne zamolči njenih negativnih ubijalskih in rušilnih razsežnosti. Knjiga se zaključi z za Jiingerja tipično poanto, ki pravzaprav raste v njegovo življenjsko filozofijo: težko ranjenega udeleženca bitk v Champagni, pri Sommi, dvojne bitke pri Cambraiu, udeleženca plinske vojne, vdora v Flandrijo in zadnje nemške velike ofenzive na zahodni francoski fronti marca 1918 prepeljejo v bolnišnico v Hannover, kjer mu nemški cesar podeli najvišje možno odličje Pour le Mčrite. To doživetje podčrta pisateljevo »moško« prepričanje, da je boj potreben, zato je važno, da se bojuješ častno. In res se Jiinger vse svoje življenje nagiba k filozofsko privzdignjenemu tita-nizmu, kar prihaja do izraza tudi v njegovem spisu »Boj kot notranje doživetje« (1922), ki je nekakšen filozofski komentar k spontanemu in neposredno napisanemu dnevniku »V jeklenih nevihtah«. Tudi tu gigantskega ubijalnega vojnega Nemški pisatelj Ernst Jiinger obhaja te dni, še vedno uporniško živ, svoj stoti rojstni dan. 29. marca 1895 v Heidelbergu rojeni prozaist in mislec velja za enega najbolj spornih nemških pisateljev dvajsetega stoletja. stroja, kije umoril na milijone nedolžnih ljudi, ne zna obsoditi kot nasilje nad človekom in človeštvom, temveč vojno v načinu antičnih heroizacij mistificira kot kolosalni proces višjega in skrivnostnega metafizičnega svetovnega zakona. Podobno kot nekateri s fašistoidnimi idejami se spogledujoči nadregionalni pisatelji, kot na primer Louis-Ferdinand Celine, Knut Hamsun, F.zra Pound, ie-rra Drieu La Rochelle ali Henry de Mon-therlant (Port-Royal), je svojo mladostno ustvarjalno fazo doživel in preživel kot »nacionalni revolucionar«. Na notoričen način se je leta 1930 moral tudj_razmejiti v spisu »O nacionalizmu in židovskem vprašanju« z izkoriščevalci in zajedalci človeštva, čeprav je ta svoja stališča pozneje obžaloval in v času nacifašizma v nasprotju s Celinom, Hamsunom ali Poundom med drugo svetovno vojno ni več dovolil nikakršnega ponatisa. V »Pariškem dnevniku« se je tudi distanciral od politike Hitlerjeve Nemčije: »V pogovorih o grozotah teh dni se večkrat pojavi vprašanje, odkod vse te demonične sile, ti krvniki in morilci, saj jih ni prej nihče videl in niti ne slutil. Toda bili so potencialno prisotni, kot dokazuje zdaj resničnost. Novodobna je njihova očividnost, njihova sprostitev, ki jim dovoljuje, da škodijo ljudem. Ta njihova sprostitev pa je naša skupna krivda« (16. april 1943). 18. julija 1942 zabeleži v »Pariškem dnevniku«: »Včeraj so tu zaprli Žide, da bi jih deportirali. Najprej so ločili starše od njihovih otrok, tako da se je slišalo njihovo tarnanje po cestah. V nobenem trenutku ne smem pozabiti, da me obdajajo nesrečni, najbolj trpeči.« Večsmemost pisateljevega ustvarjalnega principa Dejstvo je, da je Jiinger v mladostnih delih, pa tudi pozneje v imenitno oblikovanih utopistično zavozlanih romanih o »veličastnem oživljanju moč- Raziskovalec in popisovalec zgodovinskih (levih) procesov ejansko gre v Filipičevi knjigi (več kot 400 str.) za 19 zelo U obsežnih študij, ki obravna-vajo različne probleme slovenske politične zgodovine prve polovice 20. stoletja, predvsem tistih političnih sil leve politične orientacije, ki so odločilno zaznamovale zgodovino v drugi polovici tega stoletja. Knjiga nam namreč na svojski način natančnega raziskovalca in popisovalca zgodovinskih procesov v levem, predvsem marksističnem političnem taboru predoči predzgodovino tistih usodnih dogodkov druge svetovne vojne, ki so nas tako močno zaznamovali. Filipičeve razprave odgrinjajo obdobja, ki so še danes deležna razvnetih razprav in kontroverznih presoj. Tako nam avtor v poglobljenih portretnih študijah v prvem delu knjige predstavlja preporodovca, prostovoljca Lovra Klemenčiča, mladinskega komunističnega funkcionarja in' kasnejšega vodilnega komunista v Sloveniji Borisa Kidriča ter delovanje pisatelja Lovra Ku-harja-Prežihovega Voranca v komunističnem gibanju med leti 1925-1928. Še posebej izstopa Filipičeva zanimiva, podrobna in za današnji politični trenutek pomembna osvetlitev odnosa dr. Antona Korošca, vodilne politične osebnosti katoliškega političnega tabora prve polovice stoletja na Slovenskem, do marksističnih političnih gibanj, še posebej do komunistov, 1919-1940. Kot je zapisal France Filipič, je dr. Anton Korošec tri dni pred ustanovitvijo komunistične stranke za Slovenijo v imenu svoje stranke, SLS, zelo avtoritativno sprego- Pred kratkim je pri Založbi Obzorja v Mariboru izšla v renomi-rani zbirki Documenta et studia historiae recentioris deseta knjiga;napisal jo je zgodovinar, publicist in literat France Filipič in ji dal pomenljiv naslov »Ob razpotjih zgodovine«. voril o komunistih v Sloveniji ter jih politično ovrednotil. Tako je dejal: »Za edinega resnega nasprotnika, s katerim se moramo boriti, smatram s svojega stališča samo komunistično stranko... Da v tem oziru nismo plašljivi, ampak odločni, da se borimo tudi s to stranko, ki ji ne odrekamo socialnega mišljenja... Boj prihodnosti, boj, ki se bo resno bojeval med strankami, je samo boj med krščanskim socializmom in komunizmom. Mi hočemo krščanske kmete in delavce, mi hočemo krščansko inteligenco...!« (april 1919). Zelo poglobljeno in brez dlake na jeziku se avtor loteva tudi kontradiktornega, včasih omahljivega in za slovenstvo škodljivega odnosa politične levice do nastajajočega fašizma in nacizma. Vrednost knjige Ob razpotjih zgodovine je prav v tem, da se pisec loteva mejnih trenutkov slovenske zgodovine 20. stoletja, ko so etablirane politične skupine že tako močno zabredle v politično močvirje, da niso bile sposobne odgovoriti izzivom časa, v »prazen« politični prostor pa so se vrinile politično obrobne, toda idejno in organizacijsko odlično pripravljene »skupine«. In pisec nam z anatomskim seciranjem levega, predvsem marksističnega političnega tabora, odgovarja na številna vprašanja, zakaj je bilo ravno tako! V evropski prostor pa posega Filipičeva obširna študija Politični zaporniki v moški kaznilnici v Mariboru med nacistično okupacijo, v kateri odkriva tudi za avstrijsko historiografijo doslej povsem neznano usodo blizu 300 političnih obsojencev iz Avstrije 1942-1945 zaradi njihovega delovanja v boju za osvoboditev Avstrije izpod nacističnega jarma. Osvetlil pa je F. Filipič tudi zgodovino blizu 1000 slovenskih Korošcev v Avstriji, ki so med drugo svetovno vojno doživeli Golgoto nemških zaporov, koncentracijskih taborišč. Kot sam ugotavlja, pa je bila omenjena tematika »odrinjena na rob avstrijskega zgodovinopisja«. Vse razprave so plod temeljitega zbiranja podatkov v domačih in tujih arhivih, knjižnicah in muzejih. Obenem pa je avtor opravil v preteklih 40 letih številne raziskovalne ankete in pogovore z nosilci zgodovinskih dogajanj ter jih plodovito konfrontiral z zbranim arhivskim in knjižničnim gradivom. MARJAN MATJAŠIČ nega življenja« in možnem »herojskem preoblikovanju sveta« obelodanil nekatere teze, ki bi mogle spominjati na fa-šistoidne ideje o svetu in življenju. Vendar prav njegova najznačilnejša po drugi svetovni vojni objavljena dela, romani »Heliopolis«, »Steklene čebele«, »Eu-meswil«. tudi dnevniški zapisi »Ob zidu časa« in spomini iz mladosti »Zwille« (o življenju senzibilnega, nežnega mladeniča), opozarjajo na večsmemost Jiin-geijevega ustvarjalnega principa. Možatost in elitamost se namreč družita z dvomom in ironijo ter z anarhičnim izpostavljanjem dejstev, dogodkov in vedenjskih načinov pod vprašaj. V bistvu se Jiinger z gosposko držo hladnega opazovalca distancira od najrazličnejših dirigizmov in kolektivizmov, tudi od nacionalnega socializma. Njegov simbolistično utopični roman »Na marmornih čereh« (1939) velja za zakrito kritiko Hitlerjevega totalitarizma. Kot kirurg s skalpelom želi hladnokrvno izrezati tvore nihilizma in primitivizma. Žvenket železnih križcev Jiingerjeve pozicije pa so vseeno skoraj vedno dvorezne, ambivalentne. Njegovo kritično opazovanje nemške vojne in politike mu v vojaškem nemškem štabu v Parizu nakoplje vrsto sovražnikov, po drugi strani pa si kot nadebudni junak iz boljše nemške družine pridobi že leta 1913 odlikovanja v francoski tujski legiji, še več pa zaradi posebnega poguma kot nemški oficir v prvi svetovni vojni: železni križec prvega reda, viteški križec kraljevskim družinam namenjenih odlikovanj cesarske hiše Hohen-zollem in že omenjeno izredno redko odlikovanje Pour le Merite (ki ga je, kot edini Slovenec, prejel za duhovne zasluge še v prejšnjem stoletju Jernej Kopitar). Zaradi svoje vojaške preteklosti je Jiinger dolgo časa — in v nekem smislu v določenih krogih še danes - pri vodilnih intelektualcih povojne Nemčije persona non grata. Kmalu po drugi svetovni vojni pa se zanj na veliko začno zanimati v Franciji. Njegova posamezna dela so zdaj prevedena v več kot petnajst jezikov. V zadnjih desetletjih je prejel več pomembnih literarnih nagrad, Schillerjevo, Goethejevo mesta Frankfurt od Maini, Prix Mondial Cino-de-1-Duca. Večkrat ga obiščejo visoke osebnosti iz evropske politike in kulture. Ob njegovi devetdesetletnici sta ga 1985 na njegovem samotnem domu v gozdu pri Wilfingenu na Švabskem obiskala francoski državni predsednik Mitterrand (ki je ljubitelj Jiingerjeve literature in se je s pisateljem že večkrat sestal) ter tedaj še samo zahodnonemški zvezni kancler Kohl. Dejanski mojster peresa Svoj individualistični življenjski način je Jiinger razodel tudi v različnih obširnih razgovorih. Enega od teh so 8. decembra 1989 natisnili v znanem hamburškem tedniku Die Zeit. Vanj je vnesel veliko precej filozofskih reminiscenc, pridobljenih na študiju na univerzah v Leipzigu in Neaplju. Ernst Jiinger Njegovo za humanega pacifista današnjega časa nerazumljivo »herojsko« držo, ki kljubuje oportunističnim družbenim in oblastniškim mehanizmom sveta in prezira smrt, razodeva tudi anekdota, ki se je pripetila 27. maja 1944 ob britanskem bombnem napadu na Pariz, kjer se je mudil kot stotnik v štabu nemškega mestnega vojaškega poveljnika Otta von Stulpnagla. Medtem ko so se vsi ostali v preplahu zatekli v zaklonišča, je Jiinger hladnokrvno obsedel pri kozarcu šampanjca na strehi hotela Raphael in izjavil, da so mu enako neprijetni tisti, ki nad njegovo glavo mečejo na mesto bombe, kot tudi ti, ki so se zatekli v kleti nekje spodaj. Rajši se požvižga na oboje in spije na hotelski terasi kozarec šampanjca s Smrtjo. Seveda taka izjava spominja na v bistvu bedasta fašisto-idna junaštva, frankistični španski pozdrav »živela smrt«, mrtvaške glave na uniformah formacij SS in podobno. Zato ni čudno, da se je s takim izzivalnim vedenjem in s takimi življenjskimi izhodišči povsod zameril. Njegova cinična arogantnost, ki pa je vedno znova na odločen in radikalno kritičen način zadela v glavo žeblja resnice, je podirala zaupanje v družbo in povzročala dvome v srcih bralcev in ostalih sodobnikov. Kljub ujetosti v zgoraj opisani dvoumni in komplicirani kontekst je elitarno-gospo-ski Ernst Jiinger dejanski mojster peresa. Avtor utopično-simbolističnih romanov z jasno filozofsko usmerjenostjo je v bistvu kljub vzvišeni drži moralistični kritik sodobnosti in njenih totalitarizmov. Njegovi romani, ki jih je napisal v hladnem, izklesanem stilu, pričajo o zunanji in notranji plasti krize človekovih prizadevanj v 20. stoletju. Roman »Heliopolis« (1949) je na primer z velikim zamahom ustvarjeno poročilo iz nekega okamenelega, marmornatega mesta, v katerem se za oblast pehata dve ideologiji, medtem ko na nekem skrivnem kraju deluje »svetovni regent« in čaka, da bodo boji za oblast in nadoblast končani. Prav tako kot v romanu »Steklene čebele« (1957) smo tudi v > iopolisu« priča poraza načrtovalcev določene utopije. Zdi se, da je avtor jasnovidec, ki premočrtno napoveduje propad vseh totalitarističnih utopij, ki posiljujejo ljudske množice s pomočjo terorja, ki da ga opravičuje izgovor o ukrepih v imenu absolutne resnice. Tako imenovana Jiingerjeva »dčsinvolture« (= neke vrste višja narava, namreč prosto gibanje svobodnega človeka, kot ga srečaš na dvorih plemenitih starih vladarjev in v vojaškem taboru, kjer podarja blesk orožju pogumnih) drsi (na srečo!) v »neherojski« sodobnosti vedno bolj v pozabo in je v današnjem evropskem družbenem življenju in političnem kontekstu vsaj formalno kot »zmagoslavna« oblika življenjskega in političnega načina postavljena pod vprašaj. Za Jungeijev ključni roman velja 1939 v rojstnem Heidelbergu objavljeno delo »Na marmornih čereh«, ki se dogaja na nekem utopično-fiktivnem kraju »globoko v gozdovih«. V mitološki okvir postavljena zgodba o glavnem junaku, ki se skupaj s soborci umakne po dolgih letih boja iz krajev dogajanja v »Alti Plani« v mirno naravo, kjer bi se rad posvetil meditaciji in študiju botanike (tudi Jiinger je po letu 1945 postal svetovni popotnik in prirodo-slovec in je med drugim v Afriki odkril več prej neznanih živalskih vrst, na primer v Angoli 29. oktobra 1966 hrošča Cicindela Juengeria juengeriorum), je vsebinsko in miselno drzno razvejana. Vendar nasprotja med protagonisti gozdnega področja, na katero se je glavni junak zatekel, te miroljubne načrte prekrižajo. Po bojih, ki spominjajo na nihilistična totalitaristična grozodejstva druge svetovne vojne, je možnost mirnega sožitja uničena. Preživeli se vkrcajo na ladje za Alto Piano, kjer jih tamkajšnji vladar gostoljubno sprejme. Kljub stotim še zmeraj za pisalnim strojem V zadnjih letih se je razvnel pravi »ideološki boj« za in okrog Ernsta Jiingeija. Večji del »progresivne levice« (a ne ves) mu iz razlogov (ki jih delno deli tudi avtor pričujočega sestavka) ugovarja. Na drugi strani jev pomembnih kultnih nemških književnikih, Bothu StauBu in Hei-nerju Miillerju našel panegirične apologete svoje virtuozno napisane literature. Ti ga že postavljajo ob dve naj večji imeni nemškega književnega projekta: ob Goetheja in Thomasa Manna. Pravijo, da bodo njegovo hišo v Wilfingenu uredili v muzej, kot Goethejev dom v VVeimarju in Mannovo patricijsko hišo v Ltibecku. Jiinger, ki kiju(p svojim stotim letom medtem še vedno sedi ob pisalnem stroju v hiši sredi ljubega mu gozda, v katerem je vsa povojna desetletja vsemu »slabemu svetu v brk« hodil na uporniške meditativne sprehode, je poleg romana »Eumes-wil« (1977) (o fiktivnem tiranu - z analizo možnosti znanosti in tehnike v naslednjem tisočletju), opisal tudi svoj »Gozdni sprehod« (1951) ali »Mejne poti« (1966). V visoki starosti je zasnoval in nedavno objavil roman »Nevarno srečanje, ki se zelo loči od prejšnjih avtorjevih del. Velestarostna literatura? V njem avtor razčlenjuje kriminalni dogodek iz Pariza ob koncu prejšnjega stoletja v načinu Poeja in Sueja. V knjigi je nenavadno veliko poetičnih podob in filozofskih refleksij. Njegov komisar je pravo nasprotje trivialnih, divje agitirajočih mišičastih modernih detektivov. Ukvarja se z antiko in bere Heraklita. Ampak tudi v to zadnje delo Jiinger vnese svoje najljubše večne motive: moč, boj, vojaški krepostni pogum, estetiko nasilja. Ob pisateljevi stoletnici je založba Klet-t-Cotta v Stuttgartu natisnila Jiingeijeva izbrana dela v petih knjigah. LEV DETELA Priznam pa. da to ni trajna rešitev; navzlic vsemu so moje finančne možnosti omejene. Ne dosegajo mojih ustvarjalnih potencialov. V pripravi -v predalih in zabojih - imam vrsto rokopisov iz sklopa RSD. Celotni projekt sicer ne bo nikdar končan, po naravi je nazaključljiv, bo pa lahko ali torzo ali kaj več. Upam, da je že zdaj kaj več. Ne bi bilo fair, če ne bi prav na tem mestu omenil Ministrstva za kulturo oz. osebno dveh njegovih predstavnikov, ministra Pelhana in državnega sekretarja Ostermana (žal pa k tem ne morem prišteti nenaklonjenega mi gospoda Premrla), da sta sofinancirala kar tri knjige iz sklopa RSD. Da ne bo pomote: znesek financiranja je enak subvenciji za eno knjigo, kakor jo dobi od Ministrstva oz. od Premrla kaka založba. Da bodo lahko za ta znesek izšle tri knjige čez sto avtorskih pol - kar pomeni pet ali sedem navadnih knjig sva spet poskrbela jaz in moja najbližja družina. Honorarju za te knjige sem se sam - pismeno — odpovedal. Goreči smisel mojega življenja Vsaj toliko kot kritiko načina financiranja del slovenske kulture naj podčrtam svojo zahvalo obema ministrstvoma, kajti brez njune finančne osnove bi komaj mogel kaj izdati ali bi izdal bistveno manj. Ali pa je bilo ta dela vredno financirati, je seveda drugo vprašanje. Sam trdno verujem v pomen svojega dela; imam ga, kar je zelo nemoderno, za svoje poslanstvo. V njem vidim goreči sniisel svojega življenja, celo - morda pa to ni le moje samoveličje — osnovno orientacijo slovenstva in človeka kot posamezne osebe. Prepuščam bravcu, današnjemu in prihodnjemu, da o tem presodi. To možnost bo imel prav kmalu, saj so pred izidom tri knjige iz sklopa RSD pod skupnim naslovom Od bra-tovstva k bratomoru B: Politika 1 in 2 in Blato 1. Bravec je najbrž že uganil, da so naslovi teh knjig v notranji zvezi; da imam politiko za enega od vidikov blata, a tudi blodnje; naslednja knjiga bo izšla pod naslovom Blodnja 1. V teh knjigah - enako kot v Junakih - je podan moj kompleksni pogled na svet. Ko sem na tiskovni konferenci označeval značaj Junakov, sem dejal, da je njihova narava sestavljena iz več momentov, ravni, prerezov. Z njimi bi rad ustvaril nov tip znanosti, ki ne bi bila le linearna, kot je tradicionalna literarna zgodovina, ne mrežasta, kot je strukturalizem, ne le empirična ali kaotična ali asociacijska, ampak poleg tega tudi avtobiografija, dnevnik, esej, literatura, spomini, polemika, politologija, sociop-sihologija, nazadnje pa še dvoje, kar je posebej važno: metodologija in teologija. Čemu moj imprimatur osamosvojeni Sloveniji? Prav na tem mestu najustrezneje prehajam k drugi točki svoje dodatne informacije. V čast si štejem, da sem bil v isti številki časnika Delo obravnavan kar dvakrat, na dveh mestih; da sem prišel celo v rubriko, ki jo redno berem in ki se mi zdi duhovita - pod naslov Pa še to. Tekst, verjetno ga je napisal Marijan Zlobec, je za razliko od običajnih novinarskih tekstov, ki pišejo o mojem delu, obdarjen s humorjem, ne z zajedljivo ironijo. Očitno Zlobcu moj življenjski slog ne gre na živce; tudi za to sem mu hvaležen. Prijazno duhoviti komentar je korekten. Naj mi bo dovoljeno, da uplenim še nekaj časa in pozornosti morebitnega bravca te moje informacije; kar je v skladu z mojo metodo; pišem komentar na komentar, vsako priložnost izrabim, da naredim refleksijo refleksije, in če se da, avtorefleksijo. Zlobec načenja - čeprav nehote -izjemno pomembno vprašanje. Poletje 1991 je imelo naravo, ki je značilno človeška, družbena, zgodovinska, vendar ni po moji čudi. Konkretne osebe so se znašle pred dilemo, na katero naj bi odgovaijale le z da in ne. To je vojaška situacija ali situacija vojne. Čeprav tudi položaj človekove usode; ko se človek znajde pred življenjsko pomembnimi odločitvami. Nekatere teh odločitev so takšne, da razrešijo nastali položaj; ta je dozorel. So sicer veliko tveganje, a so pogoj nadaljnji eksistenci. Recimo odločitev za zakon med dvema. Nekatere so težje: na obeh straneh alternative je nekaj dobrega in nekaj slabega; v vsakem primeru bo človek, ki se bo odločil, poškodovan. Oba tipa odloči- tev sta individualno osebna. Vso odgovornost za odločitev in za dejanje nosi človek sam; ali le nekaj posameznih oseb, ki so vključene v zaplet neposredno. Na tej ravni je življenje nekako obvladljivo; čeprav s pokoro, spoznanjem človekove nemoči, celo z bremenom greha. Vse drugače je na kolektivni ravni. Ko sem dobil julija 91 Zlobčevo vabilo - tudi zanj se zahvaljujem, lepo je, da je bil do mene pozoren -, naj nekaj napišem ob tedanji že končani desetdnevni vojni, sem čutil dolžnost, da to storim. Navsezadnje sem bil med tistimi, ki so - posebej z odmevnimi Pismi srbskemu prijatelju - poleg Rupla prvi analizirali novi položaj slovenstva po srbskem preobratu, pojasnjenem v znanem Memorandumu Srbske akademije znanosti in umetnosti. Odločno in jasno sem se zavzel za slovensko nacionalno državo obenem z udejanjanjem civilne in pluralne strankarsko politične ter pravne družbe. A ko sem prebral prispevek ali dva, ki sta v Zlobčevi seriji izšla, menda Primoža Simonitija in Spomenke Hribfar, sem podvomil, da bi v seriji mogel sodelovati. Nezmerna, neavtokritična, pristranska »našostna«, sentimentalno patetična zagretost kolektiva, ki obožuje in slavi sam sebe, se mi je pri priči uprla. A kaj storiti? Kako nastajajo oblastniški stavki? Da bi zaklical svoj da - imprimatur -osamosvojeni Sloveniji? Čemu, če sem pa za ta namen že prej napisal in dal v javnost že vrsto tekstov, ki so utemeljevali nujnost slovenske osamosvojitve? Moram res takoj pokonzumirati, kar sem počel? Metoda (po)konzumi-ranja je značilna za politike; vse spremenijo v sredstvo svojega boja za čim več oblasti. Jaz pa nisem politik. Imam svoje metode, svoje cilje, svoj svet; svojo kompletno osebno in delovno - profesionalno - avtonomijo. Moja dolžnost je ostati na svoji ravni. Ne pa zapeljevati javnosti. Kajti tisti hip, ko je bila slovenska nacionalna - in leto prej strankarska - država dosežena, so začeli isti stavki, ki so v 50. letih vodili v zapor, v 70. letih v družbeno izolacijo, pomeniti nekaj drugega; postajali so oblastniški stavki. Ne še povsem; Slovenija je bila še v nevarnosti. A vsak dan bolj. Vloga intelektualca v družbi ni politična; je pa večkrat na meji političnega. Ni podpiranje ene stranke ali nacionalne države zoper drugo. Zal se tega mnogi — večina? — slovenski razumniki danes ne zavedajo. Iz različnih vzrokov, ki jih analiziram v omenjenih štirih knjigah, ki te dni izhajajo, se slovenski razumniki znova in kot še nikoli v vsej slovenski zgodovini nerazumno, slepo, strastno, gentilistično vdinjajo oblastniški politiki. Pri tem izgubljajo tisto, kar je za razumnika bistven pogoj: kritično refleksivno distanco do samega sebe, do svojega mišljenja in drže, do svoje socialne grupe; tudi naroda. Kdo bo udejanjal avto-kritiko, če je ne bodo intelektualci? Tone Dodlek Aforizmi Iz Amerike imamo vse, razen Amerike. Z našo zahodno sosedo nas veže globok prepad. Iz načelnih razlogov bomo za EU slekli še ga te, gospodje bodo lahko končno videli svoj obraz. V Jugi so bogateli na račun tečajev, zdaj pa na račun stečajev. Kamen na kamen palača, zakon na zakon dača. Velike ribe imajo svoje hleve. Slovenski menu: čvek, revolucija, imetje, polucija. Nične vidim, nične slišim, vedno in povsod imam lep obraz. Politiki zagotovo ne; ti so demagogi po naravi. Slovenski razumniki z zakasnitvijo epigonsko posnemajo memoran-dumsko srbsko inteligenco. Ta usmeritev se je začela že v drugi polovici 80. let; v omenjeni Delovi seriji je prišla komično in neprijetno na dan. Ne le da me je zmotila. Zavedel sem se, da moram svojo avtokritiko - kritiko gentilističnega, »našostnega« slovenstva - nadaljevati in še zaostriti. Zaostriti zato, ker se bo tendenca k narodnemu samoveličju, samozasle-pljevanju še krepila. Ker sem se ravno tisti mesec ponovno lotil analize Levstikovega Thgomeija - že tretjič zapored, drama je ne le izjemno pomembna, ampak osvetljuje bistvo slovenskega leta 1991 -, se mi je razkrilo, da prav z analizo te drame odgovarjam na Zlobčevo vprašanje. Seveda s kompletno in diferencirano analizo. Kako je Vlado Kozak nagnal Jožeta Lampreta Nerad dovoljujem, da me kdor koli prisili v reduktivno eksistencialne situacije, da naj v socialno kompleksnih vprašanjih oidgovarjam z da ali ne. Eno zame najbolj ključnih doživetij sem imel v zimi 1952, ko se je k naši mizi v Klubu poslancev - za mizo smo sedeli Vladimir Seliškar, Vlado Kozak (ta nas je povabil v Klub) in jaz - primajal pijani napol bivši duhovnik Jože Lampret, tedaj predsednik slovenske Verske komisije, nesrečno do kraja zapisan Partiji, in nas kot preiskovalec po- zval, da se drug za drugim izjasnimo: si za Kocbeka ali zoper? Bili so dnevi najhujše gonje zoper Kocbeka, kmalu po izidu Strahu in poguma. Tako imenovano javno izjasnjevanje je bilo na dnevnem redu; dekle, s katero sem tedaj hodil - ruska emigrantka brez državljanstva —, so poklicali na Ozno in teijali od nje, da poroča, kaj govorimo v prijateljski družbi (Primoža Kozaka, Tita Vidmarja itn.) o Kocbeku; ker tega ni hotela početi, so jo nasilno vrgli čez mejo. Kozakov odgovor Lampretu in komentar, s katerim je odgovor kasneje dopolnil nama s Seliškarjem, sem si zapomnil za vse življenje kot vodilo.Lampreta je Vlado Kozak nagnal kot psa; pa je bil sicer previden mož. Uprlo se mu je. Kozak ni bil Kocbekov pristaš; če bi rekel kaj čez Kocbeka, bi bilo to v skladu z njegovo intimno držo. A da bi se javno izjasnje-val in krepil politično kolektivistično kampanijo? Kozak je vstopil v komunizem v začetku 20. let kot evrokomu-nist. Metode dvigovanja rok in tuljenja gesel so mu bile tuje. Ni čudno, da sta bila in ostala z mojim očetom najboljša prijatelja - tudi v časih, ko je Partija mojega očeta preganjala. Ob anketi - seriji dela iz 1. 1991 sem začel analizirati, kaj vse naj bi vseboval moj odgovor na pisemska vprašanja. In sem se zavedel, da gre za tako rekoč brezkrajno kompleksen odgovor. Reči da ali ne pomeni ravnati po vojaško; kot državljan hlapec. (Nadaljevanje na 12. strani) 1 LJUBLJANA, 30. MARCA 1995 (Nadaljevanje z 9. strani) Velika prodajna razstava z glasbo in likovnimi deli Slednji je bil glavna oseba pogovora, kajti njegova knjiga, ki je izšla proti koncu lanskega leta, je v Parizu, deloma celo na tujem, zbudila nemalo zanimanja, saj je med občinstvo že z naslovom vnesla »nemir«. Raczymov v njej zagovarja težo, da je bil zadni veliki pisatelj Jean-Paul Sartre, danes pa pisca z njemu podobno avtoriteto ne more več biti, češ, »uničila ga je demokracija«, naš »neobvladljivi horizont«. Po Raczymovu je v Chateau-briandovem času Victor Hugo dobro vedel, kdo je bil Chateaubriand, in Sartra ni nihče ignoriral, od generala de Gaul-lea do provincialnega študenta, saj je bil »nacionalna glorija«, celo za tistega, ki ga je imel za »hudobnega genija«. Kdo bi danes izmed stotin živih piscev znal izbrati genija? - Po Raczymovu nihče, ne zaradi neznanja, temveč iz nekakšnih načelnih razlogov, češ, »sama zgodovinskost mita o velikem pisatelju nam priča o tem, da napredek demokratične družbe vključuje smrt njega samega«, kajti (ta smrt) je »vpisana v projekt same demokracije«. Literatura se je rodila iz njene »hierarhije«. Itd., itd. Vendar disput ni bil posvečen njegovi knjigi, pač pa, kot je veleval naslov, statusu, profesionalizmu pisatelja v tem času. Začela ga je Brisa-cova in navajala nekaj oznak sodobnega pisatelja, od tiste, da je pisatelj nekaj posebnega in se hoče uveljaviti, do one, da je za bralca zanimiv izpovedovalec, vznemitljiv za dele družbe. Tudi njena »kolega« se od nje v bistvenem nista razlikovala: pisatelj je bil zanju nesporen subjekt v kulturi, ne da bi jima zbujal kake »sume«. Šele tu se je začela polemika, kajti Raczymov je ugotavljal, da so takšne definicije in vprašanja po eni plati preveč enostavna, po drugi »preobsežna« in izražajo nesamokritična mnenja o sebi samem, veliki pisatelji, med njimi Proust, Kafka idr., pa so dvomili o sebi. Vsekakor je treba reči, da v svojem zagovoru ni bil prepričljiv, kar je verjetno čutil sam: jezik se mu je zatikal, opredelitve vloge ali statusa pisatelja v današnjem svetu so bile dokaj konvencionalne. Ko je dejal, da zdaj ni več pisca, ki bi veljal za velikega inovatorja in avtoriteto, so mu oponenti za zgled navedli Rushdieja, ki da odpira še kako pomembna družbena vprašanja. Raczymov, morda štiridesetletni mož v zadregi, je odvrnil, da je mislil zgolj na Francijo, kjer ni nobenega velikega literarnega imena. Očitno navzočih ni osvojil, saj mu nobenkrat niso zaploskali, Bri-sacova pa ga je med govorjenjem večkrat hotela prekiniti... Zares se ni izkazal za inovativnega, radikalen pa je bil veliko manj kot v svoji sicer izzivalni knjigi s tezami, ki so sicer težko sprejemljive. V nekem smislu je z njimi radikaliziral premise, ki so jih izrazili njegovi predhodniki, recimo R. Barthes z mislijo o smrti avtoija, ki pa je danes bolj relativna, kot je bila kdaj doslej. Semprun - zanimivo ime sodobne literature Toda vprašanje je, ali je »salon« ponujal veliko več nenavadnih in bolj inovativnih knjig, kot je Smrt velikega pisatelja H. Raczymova. Morda jih je bilo le nekaj. Med romani naj omenim le enega: delo Jorgeja Semprui Pisava ali Življenje (morda bolje: Pisati ali živeti), ki je izšel lani in je med francoskimi uspešnicami. Semprun je zanimivo, tudi pomembno ime sodobne literature, nepogrešljivo v nekakšni širši kulturni zavesti. Spanec po rodu (a le dve knjigi je napisal v španščini) je bil v mladosti komunist, se znašel v taborišču v Buchenwaldu, po drugi vojni bil v Franciji član KP, toda izstopil iz nje in postal eden njenih zelo in znanih avtoritativnih kritikov. V svojem romanu pripoveduje o svojem doživetju nacističnega taborišča, toda bistveno se dotika tudi drugega totalitarizma, ki je sledil nacizmu, t.j. komunizma. V vsem tem morda ni kaj veliko novega, a zagotovo gre za presunljivo izpoved, ki je napisana z izredno energijo, v stilu, ki je dosledno izpeljan od začetka do konca knjige in je odsev obsesije, ki jo v človeku zapusti doživetje smrti in »radikalnega zla«, kot Semprun imenuje koncentracijska taborišča. Znana francoska mesečna revija Lire je Pisavo ali življenje razglasila za najabolje napisano francosko knjigo v letu 1994. Furetov esej o komunistični ideji Založbe so poslale na trg tudi cel kup knjig francoskih in drugih politikov. Kolikor je bilo mogoče presoditi, so to knjige z manjšo ambicijo, a so očitno vsaj priročna bojevita sredstva v vsakodnevni po- litični areni. Vendar kdo ve, koliko jih bo še zanimivih ali uporabnih za prihodnjo zgodovino? Med knjigami s politično vsebino, ki pa je ni obdelal politik, marveč univerzitetni profesor oziroma znam zgodovinar, pa je daleč najbolj tehtna razprava z naslovom Preteklost neke iluzije, napisal pa jo je Fran^ois Furet. Obsega 570 strani, njen podnaslov pa se glasi »Esej o komunistični ideji v XX. stoletju«. Že njen naslov in podnaslov povesta veliko o tem, kako je pisec opredelil predmet svoje obravnave, pri čemer že v uvodu poudarja, da mu v njej ni šlo za pravo zgodovino komunizma, ampak za zgodovino iluzije komunizma, iluzije, ki je trajala, dokler ji je Sovjetska zveza dajala »konsistentnost in življenje«. Furet priznava, da je bil v mladosti sam komunist, da pa je iz komunizma izšel »cepljen proti psevdoreligiozni investiciji v politično akcijo«. Žal slovenski bralec razkroja omenjene iluzije, kakor ga izčrpno in dokumentirano podaja Fran^ois Furet, najbrž nikoli ne bo bral. Morda tudi zato, ker ta iluzija v Sloveniji še vedno živi in mnogi ne verjamejo v njen konec - čemu bi torej prevajali takšno knjigo? Samo rahel slovenski dotik Kot rečeno, »salon« se slovenske literature skoraj ni niti prav dotaknil: francoski obiskovalec, ki se je potrudil, se je lahko seznanil le z Bavčarjevo in Šalamunovo k'njigo. Mu bo naslednji sejem ponudil kaj novega? Vsekakor je bilo hrvaških, zlasti še srbskih knjig na pultih več. Dodati pa velja, da prevedene literature v Parizu ni bilo videti v posebno velikih množinah. To ne pomeni, da niso bila razstavljena poglavitna dela iz, recimo, »železnega repertoarja« evropske književnosti, tako klasike kot sodobne proizvodnje. Skoraj presenetljivo pa je bilo, koliko del so Francozi prevedli spornemu nemškemu stoletniku Ernstu Jiingerju; ta romanopisec, esejist, filozof, neutrudni dnevničar in žužkoslovec, ki se je proti Francozom bojeval v prvi svetovni vojni in bil med drugo član nemške vojne komande v Parizu, pri čemer pa je baje podpiral francoski odpor in bil proti Hitlerju; ta pisec, ki ga v Nemčiji prav ob njegovem stotem rojstnem dnevu (28. marca) mnogi žolčno napadajo, je pri eni sami založbi v Franciji izdal 20 svojih del. Da drugih ne omenjamo. - Morda pa^i vse v kvaliteti knjig, ampak tudi v dobrih zvezah s tistmi, ki knjige izdajajo in skrbijo za njih prodajo? Tudi v Franciji? JOŽE HORVAT (Nadaljevanje z 9. strani) Od nepomembne lokalne prireditve do enega največjih svetišč besede______________ Teden dni pred sejmom se je pisanja lotilo oseminpetdeset avtorjev, med njimi tudi duhovnik, trinajstletni deček in strokovnjak za eksplozive. V soboto so pisali dvanajst ur, v nedeljo še naslednjih dvanajst. Šestčlanska žirija, v kateri je bila tudi zmagovalka lanskega tekmovanja Maggie Hamand. vodil pa jo je Terry Pratchett, je šest dni prebirala rokopise in v nedeljo, prvi dan sejma, oznanila imena treh najboljših. Letošnji zmagovalec je enainštiridesetletni Pat Gray iz Belfasta, učitelj, nekdanji politik. sicer pa avtor že dveh objavljenih romanov. V nagrajenem delu Politični zemljevid srca (The Political Map of the Heart) razgrinja polbiografsko zgodbo o otroštvu treh bratov v Belfastu v času »severnoirskih težav«. Za nagrado je Grav prejel srebrn pokal, ček za petsto funtov in trdo vezano izdajo svojega romana. Drugo mesto je po sodbi žirije pripadlo Johnu Ronsonu za delo Mil-lions of Rosenbergs, zgodbo o londonskem komiku židovskega rodu, tretje Simonu Hollingtonu za besedilo Colour Me Gone o vietnamski vojni, obe deli pa sta bistveno krajši od prvonagrajenega, saj obsegata le nekaj več kot petdeset strani. Posebnost tekmovanja, s katerim hočejo prireditelji spodbuditi zanimanje za branje romanov, ni le sposobnost avtorjev, da v izjemno kratkem času odtipkajo kolikor toliko zaokroženo romaneskno zgodbo, ampak tudi hitrost založnikov. Nameščenci Images Publishing so v nedeljo kar na sejemski stojnici na računalniku pripravili nagrajene rokopise za tisk. zvečer so se korektur lotih avtorji, v ponedeljek je tiskarna Butier & Tanner iz Somerseta natisnila dva tisoč broširanih in petsto trdo vezanih izvodov in jih zvečer dostavila v klub Groucho na podelitveno slovesnost. V torek je bilo knjigo s tremi romančki za sedem fun- tov že mogoče kupiti na sejmu in v londonskih knjigarnah. Lanskoletna nagrajenka Maggie Hamand tekmovanje zagovarja iz prepričanja, da je tudi v enem dnevu mogoče napisati dober roman, saj avtor med pisanjem nima časa za samocenzuro in potemtakem močneje izrazi svoj pisateljski talent. Pat Gray je novinarjem zaupal, da ga je že leta mučila pisateljska blokada, naposled pa je Politični zemljevid srca napisal v dvanajstih urah. preostalih dvanajst je porabil za »likanje«. Prihodnje leto so tekmovanje sprva nameravali prirediti v letalu, ki bi krožilo nad britanskim otočjem, potem pa so se odločili za zamisel, da ga bodo priredili v okviru računalniške mreže v več mestih hkrati. Knjigama na domačem zaslonu Tudi letošnji londonski knjižni sejem je opazno zaznamovalo elektronsko založništvo, že uradni katalog je bilo mogoče dobiti ali v knjižni obliki ali pa na cederomu. Prireditelji so letos pripravili tridnevni program predstavitev različnih multimedijskih izdelkov, od različnih enciklopedij (še zmeraj se mi zdi med najbolj impresivnimi OED, Oksfordski slovar angleškega jezika na cederomu, elektronska oblika dvajsetih slovarskih zvezkov, ki jo ponujajo za petsto funtov) do priročnikov in tematskih izdaj ter učbeniških naslovov za otroke. Posebno pozornost javnosti je zbudila novost, ki jo uvajajo na »mreži mrež« Internetu. Imenuje se Internet Book S hop, videti pa je takole: je knjigama brez izložbe in polic, odprta je štiriindvajset ur na dan tristo petinšestdeset dni na leto, ponuja pa tri četrt milijona knjižnih naslovov. V Londonu je največjo knjižnico na svetu že februarja uradno odprl pisatelj znanstvenofantastičnih romanov in guru računalniškega mreže Terry Pratchett. Knjigama je bila v mreži, ki jo uporablja okrog trideset milijonov ljudi, njihovo število pa se vsak mesec poveča še za milijon, poskusno že šest mesecev, na teden pa jo »obišče« okrog tisoč iskalcev knjig iz petdeset držav. V njej ponujajo naslove različni, tudi največji založniki kot Penguin, Reed ali McGraw-Hill. Za nakup knjige zadostuje, da z miško kli- knete na njen naslov in na zaslonu izpolnite standardno naročilnico. Pošljejo jo založniku (za posredovanje odštejete pet odstotkov cene knjige), ta pa vam naročeni naslov pošlje po pošti. Internet Book Shop ni edina knjigarna ha Internetu, je pa največja na svetu in se bo še širila. Pamet oblastnikov je povsod enaka Velika Britanija se slovenskemu knji-goljubcu (nemara še bolj založniku) po nekaj nakupih v knjigarnah lahko zazdi raj: na vseh računih za knjige je vestno obračunan prometni davek - njegova višina je 0,00%! Brskanje po kilogramih katologov in revij, ki jih nezmerno ponujajo ju delijo na sejmu, pa mi je ponudilo več kot znano podobo, vsaj kar zadeva odnos (lokalnih) oblasti do knjižnic. Pred nekaj več kot mesecem dni se je namreč gospod Roger Stoa-kley, okrožni bibliotekar iz Somerseta, odločil, da bo zaradi manj proračunskega denarja za nakup knjižničnega gradiva v tem letu knjižnicam pod njegovo oblastjo prepovedal kupovati leposlovje. Svojo odločitev je utemeljil s tem, da se bralci v Somersetu, kjer je pač veliko šol, ne zanimajo za leposlovje. Njegovo odločitev so napadli tako pisatelji (ki da so hudo odvisni od knjižnic, ki odkupujejo njihove knjige) kot bibliotekarji (s svojo odločitvijo po njihovem mnenju ogroža celovitost njihove ponudbe bralcem). Številke, ki stojijo za tem incidentom, so zgovorne: britanske lokalne knjižnice — tako dcot prav te dni slovenske — ogrožajo novi lokalni oblastniki, ki jim je vlada od 1. aprila naprej zaukazala drastično krčenje proračunov, kako pa bodo to izvedli, naj bi bila njihova stvar. V okrožju Somerset bi v skladu z vladnim odlokom sredstva za vse javne dejavnosti, kamor sodijo tudi knjižnice, morali zmanjšati za osem odstotkov, najbolj pa bo prizadeta ravno nabava knjig, ki bo v naslednjih dveh letih predvidoma zmanjšana kar za sedemintrideset odstotkov. Vam to zveni domače? IGOR BRATOŽ (Nadaljevanje z 11. strani) Vsak človek ima svoje možnosti izražanja. Jaz kot analitik slovenske literature moram odgovarjati - in odgovarjam - na zastavljeno vprašanje skoz svoje pisanje — analize; in skoz leta. Slovenska nacionalna država da. Ampak kakšna? Ne fašistična. Tudi ne nacionalistična. Kdaj pa se začenja nacionalizem? V čem je? Kaj je? Ni potrebno ravno v hipu, ko gre neka nacija v vojno zoper sovražnike — ti so res sovražniki, Srbi ali Jugoslovani so tedaj res smrtno ogrožali Slovence kot samostojno socialno grupo —, ohraniti kritično distanco do lastne politične opcije? Kako naj to terjam od nepoučenih in nevzgojenih k avtorefleksiji? Sam moram dajati zgled. A ta zgled ni vojaški heroizem. Je podrobna empirična kritična analiza vprašanja. Smo tudi Slovenci nacionalisti? Kdaj se je začel nacionalizem in/ali gentilizem, če se je začel? Ni morda ravno Levstikov Tugomer model za ultragentili-zem, celo za šovinizem, za rasizem? Ni zgledno obenem boriti se zoper nekoga, ki te ogroža, in razkrinkavati lastne slabosti, napake, predsodke, celo zločine? Partijo je bilo treba razkrinkavati v 50. letih in tedaj, ko je bila na oblasti, ne pa v 90. letih; današnji antikomunisti so ljudje z nižjo moralo. Ne morem si očitati, da ne bi javno podal - v 60. letih in kasneje — nekaj najostrejših kritik Partije, kar jih je izšlo tedaj na Slovenskem. A v 90. letih moram cilj kritike zamenjati; meriti moram nove oblastnike, novi sistem oblasti: liberalizem, nacionalizem itn. Najradikalnejši boj slovenstva s sovražniki? Knjiga o Tugomerju, ki je pravkar izšla pri SAZU in ki je povod za to moje dopolnilo poročila Marijana Zlobca, je v nemajhni meri odgovor na Zlobčevo vprašanje, podaljšano v leto 1994. Je analiza nastopajočega slovenskega fašizma, ki dobiva, kot ugotavljam, svoje izrastke tudi v slovenski dramatiki. Je analiza slovenske preteklosti, predvsem slovenske politično socialne zavesti, podane skoz — a ne le — dramatiko. LEvstik je s Tugomerjem uprizoril najbolj radikalni boj slovenstva s sovražniki; vojaški boj do konca, do poslednjega človeka, do zmage; v duhu današnjega srbstva: ali zmaga ali smrt. Ker sem se zavedal posledic in groze te zame nesprejemljive formulacije, sem prav tista leta izdeloval svojo krščansko evangeljsko držo, ki je od vojaške zelo različna. Najjasneje sem jo artikuliral v knjigi o Prešernovem Krstu pri Savici. Knjiga je še v rokopisu. A brž ko bom dobil vsaj nekaj subvencije za tisk, jo bom - komentirano - izdal. Naj sklenem. Čez dva dneva potujem v tujino; nekaj mesecev v Parizu ne bom bral nič slovenskega ne o slovenstvu. Ne pravim, da se mi je slovenstvo uprlo. Slovenstvo ljubim neizmerno; naj s tem zapišem zelo nedvoumno kategorično in patetično izjavo, celo javno opredelitev. Ki pa je rezultat ali zgolj ugotovitev tega, da sem slovenstvu posvetil vse življenje; na desetti-soče strani analiz slovenske dramatike, literature, zavesti. Slovenstvo je moje življenje; sem . jaz. A ker sam nisem borec za oblast, tudi slovenstva ne morem vizirati kot takega. Ker sem sam avtokritik, je razumljivo, da mi je tudi slovenstvo predmet kar se da kritične analize. Da pa bi bil te analize zmožen, moram početi še kaj več kot navduševati se nad našim narodom in zmerjati naše sovražnike. Moram se gledati tudi kot državljana sveta; tudi kot posamezno osebo, ki črpa svoje misli iz svetovne kulture. Pariz je eno od kulturnih središč sveta; v njem se najbolje informiram. Ko sva z ženo živela v njem nekaj mesecev pred dvema desetletjema, 1976 in 1977, sva prinesla na Slovensko ideje Baudrillarda, Lyotarda, Deleuza itn. Tedaj jih ni nihče sprejel, danes jih imajo epigoni polna usta. Upam, da bom tudi'tokrat naletel na mnenja in stališča, ki mi bodo pomagala vztrajati v tistem, kar je imenoval Oton Župančič »slovenstva trda tlaka«. Sam je, kot piše, v tej tlaki Navdih - Pesem - izgubil; vsaj začasno. Jaz ne. Morda tudi zato ne, ker sem bolj prost, manj vezan na to tlako, na slovenstvo kot usodo. Prav srečen bom, da bom teh nekaj nadaljnjih mesecev v povsem drugem svetu; v branju Derridajeve nove knjige o vesti; Girardove nove o Shakespearu itn. Da bom sposoben še naprej vzdrževati kritično distanco do slovenstva. Ga ljubiti kot svoboden, čeprav težaven projekt; ne pa ga jemati kot mrzko usodo, preobrnjeno iz obupa v fanatično strast. Marijanu Zlobcu zatrjujem, da se da humornost njegove - ali uredniške -domislice o mojem 370 strani dolgem odgovoru na anketo Dela razširiti; da jo je celo treba razširiti. Vse moje življenjsko delo je tudi - a ne le - odgovor na vprašanje o slovenstvu. TARAS KERMAUNER Periodika Zbornik strokovno-znanstvenih razprav _ Zbornik, letnik VII, december 1994 objavlja prispevke visokošolskih učiteljev in drugih pedagoških in strokovnih sodelavcev, ki sodelujejo pri izvedbi vzgojnoizobraževal-nega programa Višje šole za notranje zadeve. Po obsegu je zajeten saj na 274 straneh prinaša kar 21 prispevkov. Začenja se z dekanovim uvodnikom, vsebinski del pa odpira mag. Andrej Anžič s člankom Slovenski obveščevalni sistem — politični voluntarizem, normativni idealizem ali strokovni avanturizem? Mag. Igor Belič obravnava v članku Nevronski sistem z vektorskim intervalnim pomnilnikom primerjalne principe učenja nevronskih sistemov brez povratnih povezav. Mag. Tomaž Čas je v prispevku »Prehod Višje šole za notranje zadeve v visoko šolo za notranje zadeve« prikazal aktivnosti pri prehodu v triletno visoko šolo. Mag. Melita Djuric' prikaže vključevanje v raziskovalni projekt Univerze v Ljubljani »Posodabljanje študijskega procesa in povečanje učinkovitosti študija«. Način odražanja rezultatov ter raziskave študijski proces Višje šole za notranje zadeve je prikazala v svojem članku, »Kako se univerzitetni projekt posodabljanja študijskega procesa odraža v Višji šoli za notranje zadeve«. Avtor Bojan Dobovšek v članku »Organizirani kriminal in nacionalna varnost« prikaže organizirano kriminaliteto in njen vpliv na varnostno ureditev. Mag. Anton Dvoršek v prispevku »Kvalitativne spremembe kriminala - izziv za kriminalno politiko in kriminalistično strategijo« opozarja na dejstvo, da se kriminalna politika na nove kvalitativne spremembe kriminala, še ni uspela odzvati z novimi koncepti. Mag. Vinko Gorenak prikazuje v prispevku »O projektnem delu« bistvo fenomena projekta, ter navaja bistvo prednosti, značilnosti in slabosti posamezne vrste organiziranosti projektov. Dr. Franci Grad v članku »Interpelacija v luči politične odgovornosti« obravnava oblike in načine uveljavljanja odgovornosti ministra v parlamentarnem sistemu in v tem okviru še posebej obravnava interpelacijo. Borivoj Kos je prispeval članek z naslovom »Ureditev državljanstva med Italijo in Slovenijo«. V njem je prikazal mednarodne sporazume z Italijo in notranjo zakonodajo o ureditvi državljanstva. Zoran Krunič v vsebini prispevka »Tendence obveščevalne skupnosti ZDA po razpadu Varšavskega pakta in Sovjetske zveze« obravnava posledice razpada omenjenih skupnosti na obveščevalno dejavnost ZDA in njihovih služb. Mag. Gorazd Meško v prispevku »Nekatere kriminološke teorije o vzrokih kriminalitete« prikazuje osem kriminoloških teorij o vzrokih kriminalnega vedenja. Mag. Miran Mitar opo-zaija v članku »Splošen pregled nekaterih postopkov k proučevanju konceptov tveganja in varnosti v sodobni družbi« na nekatere pristope k problematiki tveganja in varnosti v sodobni družboslovni literaturi. Dr. Adam Purg je napisal prispevek »Poglavitne funkcije obveščevalnih služb in tendence v njihovem razvoju«. Opozarja, da so spremembe v razvoju teh služb številne in različne, ter da gre za trend spreminjanja težišča dela od vo-jaško-obrambnega kompleksa na gospodarsko in politično področje. Mag. Polona Selič razmišlja v članku »Poravnavanje s stresom« o psihičnih obremenitvah pri delu. Hkrati pa osvetljuje temeljne elemente procesa obvladovanja stresa. Andrej Sotlar poskuša v »Policijski poklic v Sloveniji - od poklica k profesiji« razmišljati o policijskem poklicu, ki je že pridobil značilnosti profesije. Dr. Igor Kaučič je prispeval članek »Zaupnica vladi«. V njem opozarja, da je osnovna značilnost parlamentarnega sistema, politična odgovornost vlade parlamentu. Najučinkovitejši sredstvi za uveljavljanje odgovornosti vlade sta glasovanje in nezaupnica vladi. Dr. Peer Umek se v svojih razmišljanjih sprašuje »Kako do dobrega policista?« Opozarja na pomen kadrovske funkcije v policiji, kakor tudi na to, da obstoječi selekcijski postopki pri sprejemu v policijo, nimajo zadostne napovedne vrednosti za uspešno delo policista. Mag. Bojana Virijent Novak s sodelavci obravnava v članku »(Ne)uspe-šnost postopkov s tujci in (ne(znanje tujega jezika« rezultate istoimene raziskave. Opozarja, da so postopki policistov s tujci najpogostejši na področju mejnih zadev, prometa in pri nekaterih preiskovanjih kaznivih dejanj ter, da policisti v teh primerih najbolj potrebujejo znanje nemškega, angleškega in italijanskega jezika. Ljubo Zajc je prispeval »Prometni sistem, prometna varnost in policija«. Postavlja trditev, da je od nacionalnega prometnega sistema, prometne politike in strategije odvisno načrtovanje, organiziranje in vodenje preventivnih in represivnih policijskih aktivnosti. Spec. Bojan Zorec je v prispevku »Polifit - model prevetjanja gibalne sposobnosti« prikazal izkušnje tujih policij pri preverjanju gibalnih sposobnosti policistov. Opisal je tudi merske postopke. Branko Repe v svojem prispevku z naslovom »Uporaba avdiovizuelnih sredstev v policiji« obravnava predvsem uporabo različnih tovrstnih tehničnih sredstev pri policijskem operativnem delu. A. A. Borec 535-537 Zajetna, več kot 400 strani obsegajoča trojna številka Borca, revije za zgodovino, literaturo in antropologijo, je izšla še z letnico 1994. Razdeljena je na sedem tematskih poglavij, ki zadevajo aktualne dogodke najbližje sedanjosti in preteklosti. V poglavju »Poezija in proza« nam Branimir Bošnjak in Franci Zagoričnik predstavljata izbor literarnih odzivov na zadnjo vojno na Hrvaškem pod preprostim, a nadvse zgovornim naslovom »Hrvaška bojna 1991/92«. Objavljenih je' več kot 70 pesmi in krajših proznih besedil 41 avtorjev, ki pričajo o neuklonljivi sili življenja in veličini trpljenja v boju za obstoj hrvaške kulture (in naroda). Drugo in najobsežnejše poglavje obravnava slovensko perspektivovstvo kot kulturno dejanje in intelektualno gibanje. Iz uvodne besede urednika revije Jožeta Dežmana je razbrati, da gre za dolgoročen raziskovalni projekt, ki ga izvaja Znanstveno in publicistično središče pod vodstvom dr. Tarasa Kermaunerja in zajema obdobje pred letom 1957, čas izhajanja Perspektiv in se izteka v čas izhajanja Problemov. Borec bo sproti, kolikor je pač za revijo mogoče, z objavami raziskav spremljal projekt in celo organiziral posvet na to temo. Tokratni izbor znanstvenih razprav kaže, kako pomembno in vplivno je bilo perspekti-vovsko gibanje za takratno slovensko družbo in njen poznejši razvoj. Objavljeni so prispevki Leva Krefta »Perspektive in položaj inteligence v socializmu« (prvi del), Boža Repeta »Vpliv 'dilasovščine’ na Revijo 57 in Perspektive«, Tarasa Kermaunerja »Per-spektivovski svet v perspektivovski dramatiki« (prvi del), Denisa Poniža »Dramatika in dramska publicistika v reviji Perspektive« in Aleša Gabriča »Od Mladinske revije do Perspektiv«. V literarnem bloku sta predstavljeni literarni besedili Franceta Filipiča, poklon pisatelju ob njegovi 75-letnici, najprej drama v petih dejanjih »Norec«, ki je nastajala pozimi 1942-43, in novela »Zgodba o upanju«, ki jo je avtor napisal malo pozneje. Obe deli odsevata pisateljeva doživetja v prvih letih okupacije. Naslednja tema nosi naslov »Slovenci in svet« in obsega en sam prispevek, spominski zapis pokojnega akademika Staneta Krašovca, ki je nastal še pred njegovo smrtjo leta 1991. Pod naslovom »Od malomeščanskega nacionalizma do socialističnega inter-nacionalizma« opisuje avtor svojo razgibano življenjsko pot izobraženca, ki ga je pripeljala do visokih položajev v domačih in mednarodnih organizacijah, predvsem OZN. K tako zanimivim spominom seveda sodi ustrezno fotografsko gradivo, ki je tokrat izjemno bogato in ilustrativno. V poglavju o feminizmu Nataša Budna podaja zgodovino »Feminističnega dela Splošnega ženskega društva«, ki je bilo ustanovljeno prvo leto 20. stoletja in je bilo prvo slovensko meščansko napredno žensko društvo, ki je imelo v svojem programu feministične zahteve, sprva vezane predvsem na kulturno, socialno in izobraževalno delo in precej pozneje tudi na politično in socialno enakopravnost žensk. Zanimivo pa so tudi objavljene fotografije, posebej znamenitih članic društva. Med dokumenti kot posebnem poglavju je objavljen originalni dnevni raport o zapornikih v policijskih zaporih in v belgijski vojašnici v Ljubljani na dan 18. novembra 1943, ki ga je prispeval Božo Robida. S pismi uredništvu, izmed katerih omenimo le »Epilog neke smrti« Alenke Gerlovič, se branje tokrat vsebinsko izjemno bogate revije zaokroži. S.L. Vzgoja in izobraževanje 1 France Strmčnik v prispevku Skrb za razvoj nadarjenih učencev opiše stanje pri nas, opredeli pojem, poreklo, obseg in graduacijo nadarjenosti ter vrednostno usmeijenost nadarjenih in navaja temeljna izhodišča, ki jih je treba upoštevati pri skrbi za nadaijene. V prispevku Krog spodbujanja se Mitja Krajnčan sprašuje: "Lahko vzgajamo tudi drugače? " in odkriva izide primerjav vzgojnih konceptov pri obravnavnavanju otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami zahodnih kultur in indijanske kulture. V prevodu prispevka Rolanda Seymourja s Centra za menedžment v izobraževanju na manchestrski univerzi imamo ponovno priložnost spoznati se s pomenom skrbi za razvoj sodelavcev pri kakovosti v izobraževanju. Za izpeljavo programa razvoja sodelavcev mora skrbeti koordinator, ki naj bo nekdo izmed vodilnih delavcev šole. Lea Bregar pojasnjuje pojem, pomen in perspektive študija na daljavo v sodobnem svetu in ugotavlja, da bi sodobne oblike študija na daljavo lahko pomembno prispevale k pokrivanju izobraževalnih potreb v Sloveniji. Kako so na srednji gradbeni šoli v Ljubljani s hospitacijami izboljšali komunikacijo med učitelji in dijaki, piše Andrej Brdajs. Franc Hribernik v svojem prispevku Vlaganje v prometno usposabljanje voznikov - večja prometna varnost obravnava nekatere vidike prometnega usposabljanja kandidatov za voznike motornih vozil. O etičnem kodeksu učiteljev v nekaterih evropskih državah piše Angelca Žerovnik. Bavarsko doktrino šolske športne vzgoje predstavljata Ewald Wutz in Harald Vorleu-ter. Silvo Kristan polemično sprašuje: "Ali lahko učenci v osnovni šoli sami izbirajo, kaj bodo delali na urah šolske športne vzgoje?" O izkušnjah poskusne mature poroča Noel Škerjanc. Jure Gartner predstavlja knjigo Mirana Morana Video v učnem procesu, Franc Grlica delo Nika Rupla Deset sprehodov med Slovenci na Koroškem, Berta Golob pa knjigo Jožeta Lipnika Mali čvek. O knjigi Fotografija Amanda Papotnika in Boga Čerina piše Ivan Gerlič, Peter Balog o izboru publikacij mariborske založbe Doba, Marija Velikonja pa predstavlja Center za pedagoško izobraževanje pri Filozofski fakulteti v Ljubljani. Novosti v knjižnici Zavoda za šolstvo in šport predstavlja Zdenka Jovanoska. M. T. Š. Lucas 1 V letošnji prvi številki Lucasa (leto peto, februar 1995), reviji za poznavalce in ljubitelje umetnin in starin, je 13 člankov o kulturni dediščini, umetnosti, zbirateljstvu in podobnem. Osrednji prispevek je napisal Mihael Glavan o Dalmatinovem prevodu Biblije. Zelo informativno in z vrsto zanimivih podrobnosti je opisal življenje in delo Jurija Dalmatina, nastajanje te pomembne knjige v slovenščini in bibliofilski faksimile Dalmatinove Biblije, ki ga je lani izdala DZS. V rubriki Gostimo je Iztok Premrov predstavil enega najvidnejših slovenskih likovnikov, Vladimirja Makuca, njegovo ustvarjalno pot in njegova razmišljanja o grafičnem delu. "Vse pobude sem črpal iz resničnega sveta, jih premislil in likovno domislil," je rekel Makuc. France Vardjan je v Lucasu že poprej dvakrat pisal o vrtnoarhitektumi ustvarjalnosti v Zdravilišču Rogaška Slatina. V tej številki je beseda o "partemih ornamentih, ki se v Evropi razvijejo v tako imenovano umetnost 'teppichbeeta’, vzorčnega zaParterrede Compartiment". Za zbiralce je spet poskrbel Rudi Likar, ki je tokrat opisal enega izmed najznamenitejših redov na svetu - red zlatega runa, veliko redkost v zbirateljstvu. Razveseljivo temo je predstavil dr. Marijan Slabe, in sicer spominske knjige, ki so (bile) posebno v čislih pri dekletih. Kamniti obrazi je naslov prispevka Darinke Kladnik. Avtorica je ta kamnoseška dela spoznavala med pripravljanjem knjige Sto slovenskih krajev. Mag. Suzana Čurin Radovič je napisala članek Programski menedžment in nova vloga države na področju družbenih dejavnosti. Dr. Mirko Juteršek je opisal akvarel Bruna Vavpotiča Iz starega Pariza, ki se je znašel v ljubljanski galeriji Zala (s ceno 900 DEM). Monografijo slikarja Dušana Lipovca je predstavil Lojze Adamlje, fotografsko razstavo 1+16 v kranjski Mestni hiši pa Damir Globočnik. V Odmevh sveta je zapis o razstavi del Hansa Arpa v Niirenbergu, v prispevku o najdražjih slikah leta 1994 je nanizana lestvica z milijonskimi zneski (na vrhu je delo Gustava Klimta Dama s pahljačo, za katerega je bilo pri Sothebyju v New Yorku ponujenih 10,6 milijona dolarjev), mag. Breda Škrjanec pa je poročala o mednarodnem posvetu o grafiki - Differenzc, ki je bil februarja v Bologni, zamisel zanj pa se je porodila ob 20. mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani. Pisne vsebine dopolnjujejo raznovrstne čmo-bele reprodukcije. Revija na začetku vidno sporoča, da je žirija za razstavo Mini prix Lucas izmed natečajnih prispevkov izbrala dela 26 avtorjev. B.S. Kras 7 Izšla je 7. številka, katere vsebina je naravnana na sedanji gospodarski, družbeni in kulturni kraški utrip. Iz več objavljenih prispevkov uredništvo bralcu odstira nekatera nova spoznanja o krasu in njegovih še neuveljavljenih in neizrabljenih gospodarskih in turističnih prednostih. V Postojni so se zbrali strokovnjaki in spregovorili o turističnem vrednotenju slovenskega krasa in jam, ki bo izhodišče za bodočo interesno in poslovno organiziranost nosilcev turizma na območju Krasa, Notranjske, Brkinov in Vipavske doline. V uredniškem pogovoru državni svetnik Kraševec Danijel Božič razkriva svoj odnos do krasa in poudarja, da morajo biti pri »koritu«, kot se reče, tudi Kraševci, Primorci, ko se razpravlja in odloča o porazdeljevanju narodnega dohodka. Štirje župani kraških občin — Jože Adamič iz Komna, dr. Benjamin Jogan iz Sežane, Ztetko-Maitin Mandič iz Mima-Kostanjevice in dr. Rajko Vojtko-vszky iz Divače — pripovedujejo o začetnih težavah svojega »županovanja« in o prednostnih nalogah novih občin, kot so varovanje narave, virov pitne vode in razvoj Krasu prijaznih gospodarskih panog. Z okrogle mize uredništva o požarih na krasu in o njihovem preprečevanju je za- nimiva vodilna misel, da je treba na vse razpoložljive načine opozarjati šolarje, dora-ščajočo mladino in odrasle, kako in zakaj predvsem človek zaradi nepoučenosti ali nepazljivosti povzroča požare. Ti vsako leto v sušnih obdobjih uničujejo gozd, za katerega strokovni svetovalec z Zavoda za gozdove Slovenije Jošt Jakša ugotavlja, da že pokriva polovico Krasa... Projekt uredništva »Ohranjanje kvalitet in identitete Krasa«, ki ga predstavlja mag. Ljubo Lah s Fakultete za arhitekturo, napoveduje priprave na delovni tabor o obnovitvenih posegih v bogate ostaline kraške stavbne dediščine. V Divači nastaja poslovni in turistični center Orient Express, ki ga predstavlja njegov duhovni vodja Stojan Cerkvenik. Predlaga povezavo in organiziranje vseh nosilcev turistične ponudbe s Krasa in turističnih strokovnjakov v ustrezni poslovni skupnosti. Absolventka zobotehnike na Biološki fakulteti ljubljanske univerze Tanja Bordon pa predstavlja obnovljeno kraško hišo in kmetijo Mozetičevih v Gorjanskem, kjer se preživljajo z gojenjem koz in s predelavo njihovega mleka. Župnik Komenske dekanije Matej Kobal odgovarja na vprašanje, kaj je Karitas. Kamnoseški mojster Boris Udovč se zavzema za takšno zakonsko ureditev poklicnega izobraževanja in usposabljanja, ki bo dajalo prednost praktičnemu znanju. Ravnatelj osnovne šole Dutovlje Marijan Pla-zar opisuje sodelovanje staršev šolajočih se otrok s šolo, dijakinja Tanja Trebeč iz Kozine piše o predmaturitetnem preizkusu na sežanski Srednji šoli, v rubriki »Mladi novinarji in fotografi sporočajo« udeleženci novinarske delavnice revije Kras objavljajo prve svoje prispevke. Nataša Šavli predstavlja pionirja pogozdovanja golega Krasa Avgusta Kafola, Jasrgina Kermolj piše o vasici Sveto pri Komnu in o posebnostih tamkajšnje cerkve sv. Tilna, Ivana Kočevar pa povzema listine, ki so leta 1912 pisale o jezikoslovcu dr. Karlu Štreklju s Krasa, ki je zbral 8686 narodnih pesmi. V Kulturnem centru Srečka Kosovela v Sežani razstavlja svoj opus od leta 1959 do leta 1963 slikar Maksim Sedej ml., za katerega že pokojni književnik Vladimir Bartol pravi, da iz njegovih kompozicij žari neka fantastična lepota. Revijo Kras lahko naročite po telefonu na št. 061/125-14-22 v podjetju Mediacarso, d. o. o. Ljubljana, Rimska 8 ali p? jo kupite v prodajalnah s časniki in revijami družbe delo. A. K. Zdrav vrtec 1 Eden projektov programa CINDI. Prva števila, prvi letnik: ljubka publikacija, namenjena predvsem vzgojiteljicam v vrtcih, in dobrodošla vsem, ki si prizadevajo za zdravo življenje otrok. Založnik ONDI Slovenije (direktor prim. dr. M. Mramor), glavna in odgovorna urednica Jelka Peček, oblikovanje in tehnično urejanje Puart, svet glasila A. Četkovič-Vodovnik, mag. M. Domicelj, C. Forte, dr. M. Gruntar-Činč, M. Novak, N. Sfiligoj; trženje glasila in oglasnega prostora P. Kraševec, fotografije B. Zrimšek. S. Vodopivec, M. Paternoster; grafična priprava in tisk Studio DTS. Izhaja trikrat letno. Cena 300 tolarjev. Bogato vsebino sestavljajo prispevki različnih strokovnjakov. Je tematsko razdeljena na Novice iz zdravega vrtca, Razmišljajo o nas, Zdrav vrtec na delu, Tema pod drobnogledom. Vzgoja in zdravje, Kako razmišljajo drugod, Intervjuji, Priporočamo vam v branje. In vse skupaj oplemeniteno s pesmicami Toneta Pavčka, očarljivimi otroškimi risbicami, fotografijami iz življenja otrok ter čisto na koncu še recept za zdravo sladico. Po uvodnih mislih glavne urednice primarij dr. Marjan Mramor v članku Kaj se dogaja s projektom Zdrav vrtec seznanja bralca z gibanjem, katerega mreža prepleta že skoraj vso Slovenijo. Ne gre le za spremembe v prehranjevanju otrok, za več gibanja, navajanje na bolj zdrav, način življenja, skrb za otroka se širi tudi na področje njegove varnosti, sodelavci projekta Zdrava šola pa predlagajo razširitev gibanja še na varno in zdravo spolno življenje. So tudi pobude za večje vključevanje vzgojiteljic v politično življenje, saj bi le tak lahko bistveno bolj vplivale na oblikovanje javne politike v dobro otrok. Dr. Mojca Gruntar-Činč v prispevku Z majhnimi koraki k cilju razmišljajo o navadah in razvadah, ki vplivajo na zdravje, o prizadevanjih za zdrav vrtec, o zdravem življenjskem slogu, ki omejuje dejavnike tveganja in vodi človeka tudi v zdravo starost. Danes je v svetu namenjena pozornost predvsem zdravemu načinu življenja in manj boleznim, ki se jim lahko tako ognemo. Zdrav vrtec je lahko spodbuda za okolje, da preraste skrb za zdravje v gibanje, ki zajame vse, ki skrbijo za otroka. P. F. S. Planinski vestnik 3 V uvodnem prispevku dr. Tone Strojin nadaljuje svojo serijo prispevkov ob 100-letnici izhajanja Planinskega vestnika. V tem delu predstavlja ustvarjalce-urednike naše gorniške revije. To so bili prof. Anton Mikuš (13 let romantike), dr. Josip Tominšek (32 let zanimivih prispevkov), dr. Arnošt Brilej (5 let iskanja novih smeri), prof. Tine Orel (30 let množičnega gorništva), prof. Marijan Krišelj (6 let gorniškega leposlovja), Milan Cilenšek (1 leto z novo notranjo opremo) in Marjan Raztresen (že 8. leto). Slavica Tovšek nas seznanja s planinsko razstavo, ki so jo ob jubileju Slovenskega planinskega društva pripravili v Mariboru. Za- radi zgodovinsko izredno zanimivih eksponatov se je razstava selila še na Dunaj in v Bern. Vanja Furlan, vrhunski slovenski alpinist, poroča o užitkih in težavah še z dvema tovarišema pri plezanju na lepo belo goro Lang-shisa Ri v Himalaji. Verena Mene inger opisuje kratko 100-letno zgodovino Planinskega društva iz Radovljice. Prof. Silvo Kristan še enkrat razčlenjuje hudo gorsko nesrečo s poti na Košutnikov Tum in razmišlja, na kaj morajo biti planinski vodniki in društva pri organizaciji in vodenju takih izletov bolj pozorni. Podobno tudi Franjo Kopač piše, koliko udeležencev naj bo v skupini in kdo naj vodi planinske i zlete. Marjan Raztresen poroča o še enem kranjskem planinskem Forumu, kjer so govorili o dobrih in slabih straneh naših planin skih žičnic, o podelitvi svečanih listin in spominskih plaket Planinske zveze Slovenije najzaslužnejšim planincem ter o državnem prvenstvu v plezanju po zalednelih slapovih. Herbert Zaveršnik v spominskem članku Stanetu Veninšku poroča o gradnji in odprtju planinske koče na Golteh. Neva Muhi razmišlja o bistvu sporočila filma "Brez", ki prikaže neverjetno voljo in hrepenenje Mirka Lebarja, ko je plezal brez obeh nog na najvišjo goro Evrope. Matjaž Čuk se spominja smučanja s kratkimi smučmi z visokih slovenskih in drugih evropskih vrhov, Andrej Zorčič pa smučanja po alpskih ozebnikih. Sledi odlomek iz čudovite knjige "Triglavski narodni park", za katero je besedilo prispeval Janez Bizjak, fotografije pa Stane Klemenc. V že tradicionalnih razgo vorih z znanimi planinskimi delavci se Ivanka Korošec pogovarja z Ančko Stojan, dr. Franc Bernot pa poroča o lanskem jesenskem vremenu na Kredarici. Tem prispevkom sledijo še polemični odmevi, predstavitve sedmih novih planinskih knjig ter pestre društvene novice. C. V. Unescd glasnik, januar 1995 Ali je z genskim inženirstvom tako, kot je bilo z razvojem atomskega orožja - čudovita znanstvena odkritja, katerih posledic se je človeštvo zavedelo šele ob eksploziji atomske bombe nad Hirošimo? Bodo znanstveni posegi v genom spremenili človeško vrsto in živalski svet? Katera etična vprašanja se ob tem postavljajo, kdo in kako naj jih rešuje? Kako je s človekovim dostojanstvom pred in po smrti? Kakšen je po vsem tem še smisel življenja in smrti? Itd. Tem vprašanjem, torej »etiki človeškega inženirstva«, je posvečen večji del nove številke Unesco glasnika. Unesco je pred dvema letoma ustanovil Mednarodni odbor za bio-etiko, ki ga vodi prva ženska članica francoskega Ustavnega sveta Noelle Lenoir. tudi predsednica svetovalcev za etiko biologij pri komisiji Evropske unije; daljši pogovor z njo sta pripravila direktor Glasnika Bahgat El-nadi ter glavni in odgovorni urednik Adel Rifaat. Po njenih besedah »bioetika ni etika bioloških znanosti. Ni isto kot pravilnik o poklicem obnašanju. Ne ukvarja se s poklicnim ravnanjem, temveč z njegovim vplivom na družbo. Ključna ideja bioetike je spoštovanje človeškega dostojanstva«. Prav o znanstvenih spoznanjih in človekovem dostojanstvu piše francoski dobitnik Nobelove nagrade za fiziologijo in medicino Jean Dausset. Po njem se morda znanstveniki danes prvič sprašujejo, kako daleč naj gredo s svojimi raziskavami in kako naj odkritja uporabljajo, saj jim moč, ki jo imajo, nalaga nove obveznosti. V človeškem telesu je okrog sto tisoč genov, nosilcev dednih značilnosti, tudi dednih bolezni. Z zamenjavo poškodovanih genov z zdravimi, ugotavlja ameriški virolog Renato Dulbecco, bo mogoče ozdraviti številne dedne bolezni, kot so hemofilija, cistična fibroza. nekatere vrste mišične distrofije in raka. O predporodni diagnostiki kot napovedovanju kakovosti življenja v različnih delih sveta in različnih družbenih in verskih okoliščinah piše nizozemski profesor človeške genetike Hans Ga-ljaard. Diagnostične tehnike omogočajo svetovanje parom, ki se zaradi različnih okoliščin bojijo, da bodo imeli prizadetega otroka. V skandinavskih in severozahodnih evropskih deželah se za predporodno diagnostiko odloči kar 50 do 60 odstotkov žensk v visoki nosečnosti. drugod po svetu pa na sprejemanje možnosti, ki jih ponuja genetika, močno vplivata politika (npr. Kitajska) in družbeno okolje. O enem najbolj kočljivih vprašanj, o genetiki na trgu, oziroma o možnostih nakupovanja »rezervnih« organov, piše Ezra N. Sulejman in postavlja vrsto vprašanj, od tega. kaj je življenje in kaj smrt. do človekovih pravic in vloge države pri znanstvenih raziskavah, v čemer sta zajeti tudi vprašanji o odgovornosti znanstvene skupnosti in o lastništvu znanstvenih dosežkov. O organizaciji Unesco in etiki pa piše vodja Unescove enote za bioetiko Ge-orges B. Kutukdjian. Odbor, ki deluje od leta 1993, je določil tri prednostne teme: genetska diagnostika, terapevtska uporaba genetskih preiskav in populacijska genetika.Temu bloku je dodan še pregled nacionalnih komisij ter literatura, iz katere seje mogoče o obravnavani temi še dodatno seznaniti. Izvirna slovenska prispevaka na to temo sta napisala predsednik republiške strokovne komisije za medicinsko etična vprašanja dr. Srečko Reiner in dr. Borut Peterlin iz Službe za medicinsko etiko na Ginekološki kliniki. Poleg stalne rubrike Zelena straža je v tokratni številki Unesco glasnika treba med drugim omeniti še zapis o londonskem Towerju. spomin na umrlo Melino Mercouri. povezan s problemom vračanja umetniških del iz tujine, čemur je namenila velik del svoje človeške energije, portret nizozemskega kartografa iz 17. stoletja Gerharda Mercatorja, zapis ob še-stoletnici Seula, različne novice, zbrane v rubriki Svetovni pogled, ter razmišljanje vrhovnega poglavarja vasi Jukvo v Gani,ki se enkrat na leto vrne v svojo vas iz Londona, kjer stalno živi. M. V. Knjige v tisku Pripravlja Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani z UK V Mariboru ROBAR, Anton Nevarne mreže / Anton Robar. - Prevalje : samozaložba, 1995 886.3- 94 ZORKO, Zinka Narečna podoba Dravske doline / Zinka Zorko. - Maribor : Kulturni forum, 1995. -(Zbirka Piramida; 3) 808.63-087(497.12-18) KAJ, kako, zakaj / [prevedla Maja Kraigher]. - Murska Sobota : Pomurska založba, 1995. - (Zbirka Moji prvi koraki. S prvo malo enciklopedijo do učenosti) Prevod dela: Amazing facts ISBN 86-7195-169-3 030.3:5/6(02.053.2) MASF.IJ. Brane Oblegana puščava / Brane Maselj. — V Ljubljani : Cankarjeva založba, 1995 ISBN 86-361-0862-4 886.3- 31 Izid predviden: 05.1995 GENET, Jean Čudež vrtnice / Jean Genet; prevedel Brane Mozetič. - Ljubljana : Aleph, 1995. - (Aleph ; 47) Prevod dela: Miracle de la rose ISBN 961-6036-05-X 840-31 Izid predviden: 04.1995 KROPEJ, Monika Pravljica in stvarnost: odsev stvarnosti v slovenskih ljudskih pravljicah in povedkah ob primerih iz Štrekljeve zapuščine / Monika Kropej. - Ljubljana : Znanstvenoraziskovalni cente SAZU, 1995. - (Zbirka ZRC; 5) ISBN 961-90125-7-7 398.2(497.12):908 MIHELIČ, Tine Julijske Alpe\ planinski vodnik. Del 1, Bohinjske gore / Tine Mihelič ; [skice Danilo Cedilnik-Denj. - Ljubljana: Sidarta, 1995 ISBN 961-6027-03-4 914.971.2(234.323.6)(036) 796.52(234.323.6)(036) Izid predviden: 15.04.1995 STEINBECK, John Polentarska polica / John Steinbeck ; [prevedel Ciril Kosmač). - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1995. - (Zbirka Oddih) PRevod dela: Tortilla fiat 820(73)-31 NOVAK, Bogdan Ninina pesnika dva / Bogdan Novak. - Ljubljana : samozal., 1995 886.3(02.053.2)-31 NOVAK Maja Kufajn, Kufina in kamela Bombla ali Pravljica za Saro / Maja Novak ; ilustrator Fojž A. Zorman. - Ljubljana : DZS. 1995. — (Zbirka Ristanc ; št. It) ISBN 86-341-0847-3 (zbirka) ISBN 86-341-1401-5 886.3(02.053.2)-32 RIBIČIČ, Ciril Siva tipka 074 / Ciril Ribičič. - Ljubljana : Enotnost, 1995 ISBN 961-6054-03-1 328(497.12) Izid predviden: 03.1995 SLOVENSKA šote in njen čas : zbornik : [Simpozij] Cankarjev dom, 6. in 7. januarja 1995 / uredil Drago Ocvirk. - Ljubljana : Družina, 1995 ISBN 961-222-034-4 37(497.12)(082) BEŠLIČ, Vkla Vrtnice večnih trenutkov / Vida BešliČ. -Ljubljana : Amalietti, 1995 886.3-1 Izid predviden: 04.1995 BORISOV, Peter Ginekologija na Slovenskem od nastanka do 80. let 20. stoletja / Peter Borisov. - Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1995. - (Dela / Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za medicinske vede = Opera / Academia scietiarum et artium Slovenica, Classis VI: Medicina ; 3) ISBN 86-7131-084-1 618(497.12)(091) •. A. Jf P Četrtek, 30. marca 1995 SLOVENUATURIST \/ Met, poidite. x nami f POLETJE 95 Bogata izbira počitniških krajev v Sloveniji, Hrvaški, na Malti, Cipru Mallorci in Ibizi v barvnem katalogu - s cenami! POMLADNA POTOVANJA IN IZLETI PRAGA LONDON, AMSTERDAM, RIM, FIRENCE, ELBA, CINOUE TERRE, BUDIMPEŠTA, BAVARSKI GRADOVI, DUNAJ PRVOMAJSKI IZLETI FRANCIJA, 25.4. (8 dni), PARIZ, 25. in 28.4. (4 in 5 dni), ŠPANIJA 22. in 26.4. (5 dni), LONDON, 27.4. |4 dni), ŠKOTSKA 26.4. (5 dni), BENELUX 27.4. (6 dni), SKANDINAVIJA 23.4. (7 dni), MADRID IM ANDALUZIJA 26.4. (7 dni) ČEŠKA 28.4. (4 dni), BUDIMPEŠTA 27.4. (3 dni), GRČIjA 26-4. (7 dni), DUNAJ 27. in 29.4. (1 in 2 dni), ROMANTIČNA BAVARSKA 27.4. (3 dni), GRADOVI LUDVIKA BAVARSKEGA 28 .4. (3 dni), BODENSKO JEZERO 29.4. (3 dni) SARDINIJA IN KORZIKA 26.4. (7 dni), APULIJA 26.4. (5 dni) RIM- SORENTOCAPRI 22. in 26.4. (5 dni), ELBA 21.4. in 27.4. |3 dni), CINOUE TERRE 27.4. in 29.4. (3 dni) JEZERO MAGGIORE 27.4. in 29.4. (3 dni), SICILIJA 27 4 (6 dni) BENETKE 27. in 29.4., (1 dan), GARDALAND 27., 29. in 30.4. (1 dan) MUZEJSKI VLAK - Dolina Soče 27.4. in od 15.6. vsak četrtek PRVOMAJSKE POČITNICE ob morju, v toplicah, v gorah, ob jezerih, Počitniški klub v Poreču. POSEBEJ PRIPOROČAMO PARIZ - LONDON z Euorstarom pod Rokovskim prelivom, 7.6. DLJSSELDORF- DRUPA, sejem tiska in papirja, 5. in 12.5. JEZIKOVNI TEČAJI na mednarodnih šolah v tujini -angleščina, nemščina, italijanščina, francoščina Informacije in prijave: Ljubljana, 061/13 15 055, Maribor 062/28 990, Celje, 063/24 719, Murska Sobota, 069/32 178, Nova Gorica, 065/26 012, Koper, 066/21 358 Portorož, 066/75 670, Bohinjska Bistrica, 064/721 032, Kranj, 064/211 946, Jesenice, 064/84 193. POKLIČITE PO TELEFONU IN PROGRAM VAM BOMO POSLALI PO POSTI ! POMLADANSKI ODDIH ob molju KANARSKI OTOKI Gran Canaria 5. V, 7 dni od 750 DEM MAILORCA pred velikonočnimi prazniku 11.-18.IV. 7 dni (polpenzion) od444 DEM fcMUIS*«* ‘V« odhodi 22. in 29. aprila OPATIJA H. Adriatic II., 7 polpenzionov 290 DEM MALI LOŠINJ H. Bellevue - 7 polpenzionov 205 DEM VIS H. Issa - 7 polpenzionov 185 DEM MAKARSKA H. Meteor - 7 polpenzionov 230 DEM PORTUGALSKA TURA 24.IV., 7 dni - 1270 DEM KRALJEVSKA MESTA MAROKA I.V., 7 dni-1210 DEM ANDALUZIJSKA TURA 8. V., 7 dni - 1140 DEM POTOVANJA ZA MLADE po evropskih metropolah in Sredozemlju aranžmaji 5 do 8 dni - od 250 DEM Zahtevajte barvne programe potovanj v vaši agenciji! /AčinL&S programi v vseh pooblaščenih agencijah o m n c T.P.C. MURGLE CESTA V MESTNI LOG 55,61000 LJUBLJANA, SLOVENIJA Tel.: 061/264-292, Tel./Foks: 061/266-369 Sejmi: DRUPA DUSSELDORF tiskarski sejem, posebno letalo, 3 in 4 dni, 5. in 7. maj COSMOPROF BOLOGNA, frizerstvo in kozmetika, bus, 1 in 2 dni, 22. in 23. april Prvomajski izleti: LONDON, letalo, 5 dni, 26.4 GRADOVI LUDVIKA BAVARSKEGA, bus44 dni, 29.4., hoteli **** BUDIMPEŠTA, bus, 4 dni, 29.4., hotel **** ZURICH-RENSKI SLAPOVI-OTOK MAINAU bus, 4 dni, 29.4., hotel **** Izleti za zaključene skupine: PRAGA bus, 4 dni, 20. april, 18. maj, 8. in 22. junij, hotel *** BUDIMPEŠTA bus, 3 dni, 14. in 21. april, 12., 19. in 26. maj, 9., 16., in 23. junij, hotel **** ZURICH-RENSKI SLAPOVI-OTOK MAINAU, bus, 4 dni, vikendi v aprilu, maju, juniju, hotel **** GRADOVI LUDVIKA BAVARSKEGA bus, 3 dni, vikendi v aprilu, maju in juniju, hotel **** DUNAJ, SALZBURG, PARIZ, LONDON, RIM, FIRENCE Velika ponudba letovanj doma in v tujini. Pokličite nosi | Stopo vo pomladno poletje Iti na pomladanske počitnice ali ne iti - to sploh ni več vprašanje. Že ob ponudbi, kakršno imajo v slovenski potovalni agenciji Stop na Slovenski 55 v Ljubljani, bi se človek nemara odločil celo za to, da na počitnice potuje že zdaj namesto v poletni vročini, pa naj bi šlo za potovalne počitnice ali za klasičen dopust. Na kratke »uvajalne« počitnice na Sicilijo bo mogoče s Stopom oditi že konec aprila, potem pa še konec maja in konec junija. Popotniki bodo z avtobusom odpotovali iz Ljubljane na tržaško letališče, od tod odleteli v Rim, tam presedli v drugo letalo in pristali v Palermu, kjer si bodo še isti dan ogledali mestne znamenitosti, naslednji dan pa začeli tridnevno avtobusno križarjenje po otoku, na katerem bodo spoznali spomenike bogate otoške kulturne dediščine in videli tudi največji še delujoči evropski vulkan Etno. Četrti dan se bo italijansko potovanje končalo na tržaškem letališču, od koder se bodo »Sicilijanci« z avtobusom vrnili v Ljubljano. S potovanja na največji italijanski otok bodo popotniki prinesli domov bogate vtise, saj so na teh tleh pustili sledove neprecenljive umetniške vrednosti številne kulture: Kartažani, Rimljani, Vandali, Goti, Bizantinci, Arabci, Normani in Grki, poleg njih pa še švabski, aragonski, španski, savojski in burbonski vladarji. Z bogastvom »zelenega otoka« Irske, z njegovo neokrnjeno naravo, čudovitimi ostanki keltske preteklosti in šarmom tamkajšnjih prebivalcev, ki to preteklost spoštujejo in ohranjajo, se bodo seznanili Stopovi popotniki, ki bodo iz Ljubljane prek Londona 27. aprila z letalom potovali v Dublin. Prvi dan bo rezerviran za ogled glavnega mesta države, naslednji štirje bodo polni drugih otoških vtisov. Na poti bodo popotniki videli najznamenitejše samostane in opatije, muzeje in cerkve, nenavadne vasi in kakšen narodni park, gradove in grofije, jezera in marsikaj iz keltskih in zgodnjekrščanskih časov, poleg vsega tega pa si bodo čisto od blizu ogledali še kakšno pivovarno in marsikatero tipično otoško gostilno. Kar trikrat bo to pomlad Stop peljal na prave počitnice na enega od najmanjših med 13.600 indonezijskimi otoki, na Bali in Indijskem oceanu, rajski otok, otok bogov ali otok harmonije, kot dobri poznavalci imenujejo ta pojem svetovnega turizma. Kdor išče deželo, ki nudi skoraj vse, kar si želi sodoben dopustnik, jo bo našel prav v tem delu sveta: kilometre dolge peščene plaže, bujne palmove gaje, templje, gore, ognjenike, modro nebo, pragozd, riževa polja in turkizno modro morje. Bali je, skratka, sanjski cilj popotnikov z vsega sveta. Stopove počitnice na tem rajskem otoku bodo trajale sedem dni, skupaj s potovanjem pa deset. Z ljubljanskega letališča bodo dopustniki odleteli v Rim in od tod na letališče v Denpasar na Baliju, od koder jih bodo z avtobusom odpejali v največje in najbolj obiskano letovišče Sanur, kjer bodo uživali v čarih tropskega ours S KOMPAS A/RTOURS Ljubljana, Trg republike 3 TeL:3S6 61/1262 262 Faks.38661/1763050 Prvomajski izleti z letalom. PMRtZ 26.4.. 6 dni. letalo. 599 USD LONDON, 26.4.. S dni. letalo, 600 USD turistično poslovni servis potovanja - letalo \Ti' lef'°'.3170 ISTANBUL 27.4., 4 dni, letalo, 395 USD Istanbul - od 23.4. - izredno ugodno Pariz - 28.4. - 4 dni London -27.4. -4 dni, 28.4. - 5 dni Pariz - London - 28.4. - 6 dni Barcelona - 27.4. - 4 dni Rim - 28.4. - 5 dni Praga - 28.4. - 4 dni Perzija - 22.4. -12 dni Turčija - Kapadokija, 13.4., 27.4. - 8 dni Turčija - Kemer, 27.4. - 8 dni Sicilija - 22.4. - 7 dni in 28.4. - 5 dni (letalo+bus) Hvar, Brač - 26.4. - 7 dni Skandinavija - 27.6. in 8.7. (letalo+bus) Kanarski otoki - vsako soboto z Brnika V pripravi Irska in Dalmacija Ljubljana, Pražakova $. II. nadstropje tek: 310-320. 302-080. faks: 132 0031 Prodaja in rezervacije vseh letalskih vozovnic, hotelov po Evropi, izdelava programov za zaključene skupine. altatours - izhod iz vsakdanjosti MARJETA BRAJiC ZAGOTAVLJA KAKOVOST! CVETOČA HOLANDIJA: 19.-23. april; DUNAJ-BUDIMPEŠTA: z ladjo po Donavi, 27.-30. april; SICILIJA (avtobus-ladja); 27. april-2. maj; LIGURSKA OBALA-CINQUE TERRE, “romantična Italija na barki": 29. april-2. maj; PARIZ in dvorci Loare (avtobus-letalo): 24.-29. april in 29. aprii-4. maj; PRAVLJIČNI GRADOVI LUDVIKA BAVARSKEGA (3 dni): 7., 27. in 30. april, 12. maj. KAPADOKUA (na naš način), 30. april-7. maj M&M TURIST LJUBLJANA, AJDOVŠČINA 4, tel.: 1326-226 mKOMPAS 1 HOLIDAYS NA SEJME S POSEBNIM LETALOM .............................................. = RUIUI-TVUUUIl: 26.4., 8 dni, 410 DEM = = SUNDDU M NORDItfM: 18.6. in 16.7., 22 dni, 1300 DEM = = mJMDp.OENUIIDOl: 1.6,18 dni, 2150 DEM, 18.6., 15 dni, 3050 DEM = = ;TO?!NG = E TURE -POIfTJE'95) = = DnTND d.«.o.,ntŽJlŽM 2, LITOL|UU, Ul: 061/125 15 03 Z niiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir turistična a^enci^a Trg svobode 9, 62310 Slovenska Bistrica,tel./faks: 062/814 002 PORTUGALSKA - 21.4. - 1.5., 800 DEM SKANDINAVIJA - 1.6. - 10.6., 960 DEM Vključene vstopnine - 4 obroki - zamik plačila. e m o n a GLOBTOUR TRAVE *** IZŠEL JE KATALOG POLETJE 95 *** ITAUJA-SICILUA; TURČIJA; GRČUA; ŠPANUA; TUNIZIJA; CIPER; MAROKO; HRVAŠKA-ISTRA, KVARNER, DALMACIJA; SLOVENIJA-PRIMORJE, PLANINE IN JEZERA; AVSTRIJA * AVSTRIJA - KAPRUN - PRVOMAJSKI KLUB * ITALIJA - MARMOLADA - PRVOMAJSKA SMUKA * BAD KLEINKIRCHHEIM - ‘ALLINCLUSIVE" * ROGLA 'BOOM POČITNICE' ** POČITNICE OB TOPLIH MORJIH** TEDENSKI ODHODI Z LETALOM ! - KANARSKI OTOKI - MAROKO * MINI POČITNICE - SLOVENIJA-PRIMORJE, PLANINE IN JEZERA; HRVAŠKA-ISTRA, KVARNER * KRIŽARJENJE: SICILIJA - MALTA - TUNIS, 20.4. 27.4. *** POTOVANJA - IZLETI *** * SKANDINAVSKE PRESTOLNICE - 7 DNI, 23.4. * ŠKOTSKA - 5 DNI, 26.4. * MUNCHEN - NAKUPOVALNI IZLETI! -1 dan, 1.4. -2 dni, 31.3. * BAVARSKA - 2 DNI, 21.4. * INNSBRUCK - 3 DNI. 21.4. * DUNAJ - 2 DNI, 28.4. * DUNAJ - BRATISLAVA - 3 DNI. 29.4. * PRAGA -4 DNI, 29.4. * BUDIMPEŠTA - 3 DNI, 29.4. * PARIZ - AVTOBUS-LETALO - 4 DNI, 25.4. - 5 DNI, 28.4. * AŽURNA OBALA - 4 DNI, 20.4. * ŠPANIJA - AVTOBUS-LETALO - 6 DNI, 22.4., 27.4. * ŠPANIJA - AVTOBUS - 8 DNI, 22.4. * GARDALAND -1 DAN, 20.4., 27.4. - 2 DNI, 22.4. * FIRENCE - 3 DNI, 24.4. * SIENA - ELBA - FIRENCE - 3 DNI, 28.4. * TOSCANA - 3 DNI. 21.4. * SAN MARINO - 2 DNI, 22.4. * RIM - AVTOBUS-LETALO - 4 DNI, 23.4., 26.4. * RIM - CAPRI - 5 DNI, 22.4., 27.4. * SICILIJA - LADJA-LETALO - 6 DNI, 22.4., 26.4. - AVTOBUS-LETALO - 6 DNI. 22.4., 27.4. - LETALO-LETALO - 6 DNI, 27.4. * GRČUA - LETALO-LADJA, POSEBNA PONUDBA ZA ZAKLJUČENE SKUPINE • 22.4., 27.4. * PRVOMAJSKI ODDIH V GRČUI - 7 DNI, 23.4. * SANTORINI - 8 DNI, 23.4. * KLASIČNA GRŠKA TURA - 8 DNI, 23.4. * ISTANBUL - 4 DNI, 27.4. - 5 DNI, 30.4. * 8 DNI PO TURČUI - KAPADOKUA, 30.4. * MAROKO IN VELIKI JUG - 8 DNI. 24.4. * TAJSKA, SEVER -11 DNI, 23.3., 27.4. (1520 USD) * SINGAPUR-PHUKET-BANGKOK -11 DNI, 23.3., 27.4. * JORDANIJA IN IZRAEL - 8 DNI. 23.4. * JORDANIJA - 8 DNI, 23.4. * JORDANIJA IN SIRIJA - 8 DNI, 23.4. * SIRUA - 8 DNI. 23.4. (1230 USD) * KENIJA • 7 AL114 DNI, 30.4. (OD 1480 DEM) * INDONEZUA -15 DNI. 26 A ***IZLETI*** ZA ZAKLJUČENE SKUPINE-ODHODI PO ŽELJI* STROKOVNA POTOVANJA . * MUNCHEN - BAUMA, 3 DNI, 6.4. POSEBEN PROGRAM POTOVANJA ZA MLADE. POKLIČITE NASI!! PRODAJA LETALSKIH VOZOVNIC - Inf. 213-912,441-088,1333-329 ! Informacije: 061-217-565,219-192,219-104 Novo mesto: 068/323-376, Portorož: 066/73-356 GLOBTOUR BUDGET - RENT A CAR UGODNE CENE, REZERVACIJ h V TUJINI. ENOSMERNI NAJEMI Informacije: 061/126-31-18, 126-31-08 DELO ★ stran 13 Pi KOMPAS HOLIDAYS večnega poletja. Deveti dan se bodo vrnili v Evropo in domov. Nekaj prav posebnega bodo Stopove aprilske enotedenske počitnice v eksotičnem Abu Dabiju v Združenih arabskih emiratih, kjer se islamska tradicija spaja z razkošjem modeme sedanjosti, kjer so zasanjana obrežja Perzijskega zaliva, gore in puščave, moderne ceste in starodavne tržnice. Stopovi počitniški gostje bodo stanovali v luksusnem hotelu s petimi zvezdicami Meridien le nekaj metrov daleč od plaže sredi skrbno urejenih vrtov in cvetličnih gredic, v katerem je kar sedem restavracij, kjer je mogoče izbirati med francosko, rusko, indijsko, polinezijsko, brazilsko, ameriško in kontinentalno kuhinjo. Hotel ima svojo lastno plažo in poleg tega še dva odprta bazena s sladko vodo, od igrišč pa me drugim za squash, tenis in odbojko, poleg tega imajo tam mize za namizni tenis, izposojajo pa tudi opremo za potapljanje, vodno smučanje in surfanje. Tam je vso noč odprta diskoteka, emirati pa so nasploh znani po izredno ugodnih nakupovalnih pogojih. Če niti vsi ti predlogi niso dovolj za izbiro pomladanskega počitniškega cilja, naj jim dodamo še Stopove počitnice v Tuniziji, na katere pa je s to potovalno agencijo takointako mogoče iti v vseh letnih časih. Podrobne informacije o teh in še drugih počitnicah radi dajo uslužbenci potovalne agencije Stop tudi po telefonu 061/13 100 93 in 13 342 85. Slovenska 36, Ljubljana, tel. 061 125 20 65 POLETJE '95 136-STRANSKI BARVNI KATALOG - DOSLEJ NAJPOPOLNEJŠA PONUDBA POČITNIŠKIH ARANŽMAJEV V SLOVENIJI. 150 KRAJEV V SLOVENIJI, NA HRVAŠKEM, V MAKEDONIJI, ŠPANUI, GRČUI, TURČUI, TUNIZUI, NA CIPRU, V FRANCIJI IN ITALIJI. Morje, jezera, planine, kmečki turizem, aktivne počitnice, zdravilišča, vachting... ZA ISTRO PRIPOROČAMO ČIMPREJŠNJE REZERVACIJE! TEČAJI TUJIH JEZIKOV telefon 061 222 412 80 MOŽNOSTI V 68 STRANSKEM KATALOGU. TEČAJI V ANGUJI, NA IRSKEM, V ZDA, FRANCIJI, ITALIJI, AVSTRUI, NA JAPONSKEM,... PRVOMAJSKI PRAZNIKI SLOVENIJA/HRVAŠKA, 3,4 ali 5 dni v času od 23.IV. - 6. V. KOMPASOVO SREČANJE, Novigrad, htl Maestral, 4 dni, 180 DEM AK77VNE POČITNICE, Rovinj, hotel Montauro, 3 dni, 135 DEM POTOVANJA, KI VKLJUČUJEJO TUDI PRVOMAJSKE \ ČEN PRAZNIKE, SO OZNAČENA S • / SMUČANJE • PRVOMAJSKI KLUB VAL THORENS (Jure Košir, Faraoni, Mateja Svet, Deja Mušič s Karaokami...) • PRVOMAJSKA SMUKA V KAPRUNU POMLADANSKA SMUKA V FRANCIJI, AVSTRUI IN ITALIJI! BAD KLEINKIRCHHEIM, brezplačne smučarske vozovnice, uporaba bazena, tenis... KRANJSKA GORA - hotela Kompas in Alpina, ZNIŽANJE CENI POMLADANSKE POČITNICE POČITNICE V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM MALI LOŠINJ, hotel Aurora, 7 dni, 205 DEM, avtobusni prevoz vsako soboto - 50 DEM! BARVNI KATALOG KANARSKI OTOKI: GRAN CANARIA, TENERIFE, vsako soboto iz Ljubljane. Od 620 DEM! ŠRILANKA-MALDM - potovanje&počitnice, 9 ali 16 dni POTOVANJA PROGRAM MATURANTSKIH IZLETOV - GAUDEAMUS IGITUR 20-STRANSKI BARVNI PROGRAM - VZHODNA EVROPA • MADŽARSKA, 2 ali 3 dni; ČEŠKA, 4 ali 5 dni • POLJSKA, 24.IV., 4 dni, avtobus/letalo. 450 DEM; 27.IV., 5 dni, letalo/avtobus, 560 DEM • DUNAJ, KLOSTERNENBURG, SAMOSTANI, april/maj, 2 dni in več ŠVICA, 3, 4 ali 5 dni GRADOVI BAVARSKEGA KRALJA LUDVIKA, 2 in 3 dni • NEMŠKA ROMANTIČNA CESTA, 26.IV., 3 dni • BERUN, 28. IV., 4 dni, letalo, 750 USD • LONDON, 22., 28.IV, letalo, 5 dni • ŠKOTSKA, 26.IV., letalo, 7 dni; 5 ali 8 dni od junija naprej IRSKA, posebno letalo, 4 ali 6 dni, konec junija • CVETOČA HOLANDIJA, 21.IV., avtobus/letalo, 5 dni • NOVI 20-STRANSKI BARVNI PROGRAM - ITALIA BELLA Romantična potovanja po Italiji - tudi 14 prvomajskih programov! • RIM SKOZI STOLETJA, avtobus/posebno letalo, 3 programi od22.IV. -dol.V. MINI KRIŽARJENJE KORZIKA, 28.IV., 3 dni, od 480 DEM NIZOZEMSKA, 6.IV., 18.V, 8. in 22.VI., 5 dni, avtobus -zagotovljen odhod! NOV 20-STRANSKI BARVNI PROGRAM ČAR SEVERA! Islandija, Grenladnija, Skandinavija - 8 sanjskih programov od junija naprej! • KOBENHAVN, 29. IV., letalo, 4 dni • KOBENHAVN-OSLO IN LEGOLAND, 25.IV., letalo/ladja, 8 dni • PARIZ, 21.IV., 5 dni, avtobus/letalo; 25.IV., 4 dni, letalo: 27.N., 5 dni, avtobus • AZPRNA OBALA, 28. IV., avtobus, 4 dni •ALŽAC \CUA, LORENA, 27JV., avtobus, 6 dni • PROVANSA, 27.IV, avtobus, 6dni • LIZBONA, 29.IV, letalo, 4 dni • BARCELONA, 27.IV, letalo, 4 dni • MADRID, 23.IV., letalo, 5 dni • ANDALUZIJA IN MADRID, 23., 27.IV, letalo, 8 dni • ATENE, 27.IV, letalo, 5 dni • VIKEND V ISTANBULU, 27.IV., 4 dni • ZAHODNA TURČIJA, 23. IV., 8 dni • KAPADOKIJA, 27.IV, letalo, 8 dni VELIKA POTOVANJA BARVNI 20-STRANSKI PROGRAM ZDA-KANADA • KALIFORNIJA, 25.IV, 13 dni AMERIŠKI TRIKOTNIK, 20.IV., letalo, 10 dni NEW YORK, 27.IV, 5 dni, 1.390 DEM ZDA: FLY & DRIVE, 9 dni in več HAVAJI, odhod po želji, letalo, 10 dni, od 1.567 USD • KUBA-KROŽNO POTOVANJE, 31.111., 14., 28.IV, 12, 26.V, 16 dni, od 2.790 DEM • ŽILI JA, 21.IV., 15 dni, 2.830 USD • Ll, 23.IV., 15 dni BUENOS AIRES, ob petkih, 10 dni, od 1.555 USD • RIO DE JANEIRO/RECIFE, 28.IV., ob petkih, 10 dni. od 1.140 USD KRIŽARJENJE KARIBI, 10 dni, od 1.490 USD • SIRIJA, 26. IV., letalo, 8 dni • SIRIJA-JORDANIJA, 28.IV., 9 dni • IZRAEL, 23.IV, 28.V., letalo, 8dni • VIKEND V JERUZALEMU, 26.IV., 5 dni VEUKONOČNO KRIŽARJENJE: GRČIJA-EGIPT-IZRAEL, 11.IV., 10 dni, od 1.590 DEM • EGIPT-križi po Nilu, 26.IV, 9 dni • VIKEND V KAIRU, 27.IV, letalo, 5 dni • RAJSKI SEJŠEU, 21.IV., 28.IV, 8 dni, od 1.640 USD POČITNICE V GOI, 22.IV, 12 dni ZAKLADI TAJSKE, 25.IV, 10 dni BANGKOK-PATAJA/PHUKET, 25.IV, 10 dni SINGAPUR-PHUKET-BANGKOK, 28.IV, 11 dni PEKING, 27. IV., 9 dni BAU, I tU PENANG, KOH SAMUI, KRABI, SEJŠEU, KUBA, FLORIDA, HAVAJI, FILIPINI SANJSKA TURA! AVSTRAUJA-NOVA ZELANDIJA, 10.V., 14. VI., 17 dni - 500 DEM CENEJE! SEJMI IN STROKOVNA POTOVANJA Telefon 061 212 960 CABLE&SATEUTE, komunikacije, London, 2. IV., letalo, 4 dni BAUMA, gradbeni stroji, Munchen, 3., 5., 6.IV., avtobus, 2 ali 3 dni POHIŠTVO, Milano, 9.IV., avtobus, 3 dni IFE, sejem prehrane, London, 22.IV., 4 dni, letalo COSMOPROF, kozmetika, Bologna, 22., 23.IV., 1 ali 2 dni, avtobus * IFSEC&FIREX, varovalna tehnika in zaščita pred požari, Birmingham, 14. V., 4 dni, letalo IFFA, predelava mesa in oprema mesnic, Frankfurt, 23.V., 3 dni, letalo EMO - ORODJARSKI STROJI, Milano, 15.-17.V., 3 dni, bus UGNA stroji za predelavo in obdelavo leta, Hannover, 24.V., 4 dni, letalo KONGRES FARMACEVTOV, Stockholm - v pripravi! ŠOLANJE V ZDA telefon 061/222 412 ŠOLSKO LETO 7995/96 3. AU 4. LETNIK SREDNJE ŠOLE - ENO LETO/ POSEBNI AVTOBUSNI PREVOZI - 061 132 61 31 INDIVIDUALNA POTOVANJA PO VSEM SVETU -061219 350 LETALSKE VOZOVNICE - 061 132 12 47, 331 342 M SKUPINA KOMPAS HOUDAYS t 14. stran ★ DELO Četrtek, 30. marca 1995 Gremo na naše morje rWl o »domačega« morja smo se dolga leta obnašali mače-M hovsko. Morda smoga nekoliko podcenjevali. Radi smo M ga imeli kot učenci, ko so nas peljali tja na izlet. Radi smo ga imeli kot mladi, ko smo v portoroških restavracijah ob gneči in hrupu spoznavali prijatelje. Tiste, ki so »priznali«, da so dopustovali ob slovenski obali, smo gledali s prezirom. Slovensko morje je bilo rezervirano za goste iz tujine (ki morja niso imeli) in ti so uživali na betonskih tleh in ob steklenici mineralne vode. Potem se je v nekaj dneh vse prekucnilo na glavo. Naše morje je tedaj, ko se nam je hrvaško in črnogorsko z otoki vred umaknilo, spet dobilo svojo ceno. Predvsem je (bilo ?) to opazno ob koncu tedna, ko se je na cesti pojavila kača razbeljene pločevine. Letovati doma, ob morju, naenkrat ni bila več nobena posebnost. Na portoroški, piranski, izolski, strunjanski, ankaranski plaži je bilo spet slišali domače glasove. Statistični podatki so pokazali, da seje število Slovencev, ki so se odločili za počitnice v domovini, v primerjavi s stanjem pred letom 1991 povečalo. Hkrati pa se je povečalo tudi število tistih, ki počitnikujejo na tujem. Razumljivo: našega morja je za vse premalo. Na niti pol stotina kilometrov obale se ne more strpati dva milijona ljudi - ljudi, ki imajo radi morje. Tudi cene sredi sezone, to je julija in avgusta, ko zaradi šolskih počitnic večina Slovencev odide na dopust, nikoh niso bile nizke. Slovensko obalo je bilo vedno bolje obiskati pred ali po glavni turistični sezoni. To še najbolje ponazarjajo številke: domače prenočitve so bile najnižje prav v poletnih mesecih; v lanskem avgustu, na primer, je bil upad v primerjavi z letom 1993kar 11-odstoten. Zato pa je bilo povečanje višje v februarju (26 odstotkov) in v marcu (21 odstotkov). Povrhu vsega pa naše morje ni Dalmacija, niso kvarnerski ali dalmatinski otoki... Ni tisto sinje morje, kakršnega smo vajeni s prospektov. Je, z vsem spoštovanjem, nadomestilo zanj. Kar pa seveda ne pomeni, da si na slovenski obali ne bi mogli privoščiti privlačnega dopusta. HoteUrji in turistični delavci, ki letos pričakujejo polne hotele, zasebne sobe, počitniške domove in kampe, so prepričani v to. Toda upoštevati moramo, da optimistične napovedi, po katerih naj bi bila letošnja turistična bera boljša od lanske, prihajajo s tujih trgov in berlinske borze... V domačih agencijah pa, vsaj za zdaj, pretirano velikega navdušenja nad počitnicami ob slovenski obali (še) ni. , DARJA VERBIČ ----------1 KAŽIPOT tours^------------- PRVOMAJSKI IZLETI Otok Krf - 26.4. - 3.5., 440 DEM Španija - 26.4. - 3.5., 299 DEM Otok los - 26.4. - 3.5., 459 DEM Pariz, Amsterdam, Rim, Budimpešta, Praga POČITNICE VA SI.OV1ASK1 I.V HRVAŠKI OBAIJ Dalmatinova 2, Tel.: 061/ 314 248, 133 4019 61000 Ljubljana Faks: 061/ 133 4019 "~N 41 MOJ SONČEK KATALOG POČITNICE 95 VESELA KARAVANA V RIMINI 27.4. - 1.5. - 5 DNI ŽE OD 265 DEM FORMULA 1, MIRAB1LANDIJA, SAN MARINO... ŠPORTNI DNEVI IN ZABAVNI VEČERI V RABCU 28.4. - 2.5. - 5 DNI ŽE OD 155 DEM ANSAMBEL MESEČNIKI IN JAKA ŠRAUFCIGER ■S* 061/312-888 MAGISTRAT turistična agencija Tel. 061/1313339, intemational Kotnikova 5, 61000 Ljubljana prvomajske počitnice v skrivnostni deželi. Pričaramo vem idilo 1001 noči. ZDRUŽEN ARABSKI EMIRATI, 27.4.-4.5.1995 Katalog Poletje '95! Pridružite se nam! In TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ Maistrov trg 2, 64000 KRANJ Tel.: 064/213-261,218-586 Faks: 064/211-790 * 1. MAJ: SLOVENSKA OBALA, UMAG, NOVIGRAD, ROVINJ -ŽEZA 99DEM * SUPER LETOVANJE: JORDANIJA-BANGKOK-PATAJA - 11 dni, 1.399 DEM! * V KATALOGU "MOJE POLETJE": SLOVENJA, HRVAŠKA, TUJINA-LETAL0- UGODNE CENE!!! RELAX NIZOZEMSKA 5^3 ►>- - 26.4. IN 29.4. ■ 399 DEM - RIM-NEAPEU-POMPEJI 29.4.-369 DEM -ŠPANUA-PORTUGALSKA -21.4. -999 DEM -SKANDINAVIJA -13.5.-999 DEM • ZDRUŽENI ARABSKI EMIRATI/ABU DHABI -25.4. -1599 DEM PRVOMAJSKI RELAX-OV KLUB V UMAGU IN RABU, ŽE OD 129 DEM -PREŽIVITE MAJ OB MORJU (7xP0L) ŽE ZA 170 DEM • POČITNICE 7x POLPENZION ŽE ZA 159 DEM UGODNOSTI: * POLLETNI BREZOBRESTNI KREDITI * ZAVAROVANJE ODPOVEDNEGA RIZIKA * NEZGODNO ZAVAROVANJE MUTA: 0602 61 236 IVI. SOBOTA: 069 22 928 ŽALEC: 063 715 386 LJUBLJANA: 061 12 53 122 MARIBOR: 062 227 630 DRAVOGRAD: 0602 83 627 ZAHTEVAJTE KATALOG POTOVANJ IN KATALOG POČITNIC NA SVOJ NASLOV! sSSP TURISTIČNA AGENCIJA, 7 Slovenska 56, Ljubljana, teL 1331 207,310 868 LONDON- 23.4., 8 dni, avtobus PR O V A NSA -26.4., 7 dni, avtobus KAPADOKIJA -23.4., 8 dni, letalo LAGO MAGGIORE - 29.4., 3 dni GRADOVI LUDVIKA BAVARSKEGA - 30.4., 3 dni BOLOGNA-SAN MARINO-MIRABILANDIJA - 29.4., 3 dni DUSSELDORF - gntflčnl sejem - 4.5., 4 dni PRVOMAJSKE POČITNICE OB MORJU. GREMO NA POČITNICE (2) Ob morju so zmerni optimisti Turistični optimisti morda napovedujejo predobro turistično leto - Razlogov za zmerni optimizem je več - Pomanjkanje parkirišč v Metropolu Napoved z berlinske borze, da lahko v Sloveniji letos pričakujemo za dobro tretjino več tujih gostov, portoroški turistični delavci jemljejo z rezervo. Turistična letina bi res morala biti nekoliko boljša od lanske, a ne toliko, kot zdaj napovedujejo turistični optimisti,. Zgovoren je primer sistema Metropol hotelov Portorož. Za letos načrtujejo le trakih pet odstotkov več nočitev, kot sojih ustvarili lani. Razlogov za zmerni optimizem je več. Prvi razlog je dejstvo, da so že lani povečali število prenočitev s 120 tisoč na 149 tisoč, torej skoraj za četrtino. »Tako velika povečanja je nemogoče ponavljati vsako leto. In če letos dosežemo načrtovanih 157 tisoč, bomo zelo blizu realizaciji, ki smo jo v Me-tropolovih objektih dosegli leta 1990,« pravi Ivan Silič, vodja prodaje Metropol hotelov. Drugi razlog so cene. V portoroškem hotelskem podjetju Metropol so že maja lani ocenili, da bi si po štirih letih mirovanja lahko dovolili šest do 15 odstotkov višje cene v nemških mar- TURISTIČNI DROBIŽ Obetaven devizni izkupiček - Banka Slovenije je objavila prve letošnje turistične rezultate; januarja je turizem v devizno blagajno primaknil 73.679.000 dolarjev ali 33 odstotkov več kot januarja preteklo leto. Turistična podjetja so prispevala 24 odstotkov več deviz, za 25 odstotkov se je povečala prodaja blaga tujcem, za 27,5 odstotkov pa je bil večji odkup gotovine od tujcev. Za nekaj manj kot 20 odstotkov so bili večji devizni izdatki prebivalcev Slovenije za turistična potovanja v tujino v organizaciji domačih turističnih agencij. (Da. V.) Dobre gostilne in restavracije na Slovenskem - Kranjsko podjetje Qualitas je pred kratkim založilo in izdalo zgibanko Dobre gostilne in restavracije na Slovenskem. Izid je narekovala potreba po pregledni karti slovenskih gostiln, ki jo lahko vsakdo nosi v žepu ali pa jo ima v avtomobilu. Pri pripravi seznama gostiln je sodeloval etnolog dr. Janez Bogataj, njegovo uvodno besedilo pa je prevedeno v štiri jezike. Edicija je primerna za turiste in poslovneže, ki potujejo po Sloveniji, in za vsakogar, ki želi imeti pregled nad tovrstno ponudbo. V njej je namreč naštetih 143 dobrih gostiln, objavljen je čas odprtja in telefonska številka. (M. L.) kah. Individualne cene bodo torej v povprečju šest odstotkov, agencijske cene (za organizirane skupine) pa v povprečju 15 odstotkov realno višje. Cene pripravljajo za leto dni vnaprej, ker morajo tiskati kataloge, cenike, prospekte itd. Za nemške goste je taka podražitev morda še sprejemljiva, za italijanske goste pa prava katastrofa. In če so napovedi z nemškega trga ugodne, so toliko bolj zaskrbljujoče z italijanskega. V Metropolovih hotelih je bilo lani 32 odstotkov vseh gostov Slovencev, 30 odstotkov Italijanov in 26,5 odstotka nemških ter avstrijskih. Delež nemških gostov se bo morda nekoliko povečal, ker zdajšnje knjiženje rezervacij pri nemških tou-roperatorjih kaže dobro, kot že dolgo ne. (Nemške agencije so za slovenske turistične cilje že zdaj dokončno prodale deset odstotkov zakupljenih zmogljivosti. Česa podobnega slovenski hotelirji ne pomnijo že več let). Toda italijanskih gostov bo zagotovo manj. Če jih je bilo lani v Metro- • Tridnevni paket v hotelih Lucija, Barbara ali M ari ta bo do 20. maja znašal 135, od 20. maja do 1. julija in od 26. avgusta do 30. septembra 153 mark, preračunano v tolarje. Pred in posezonski petdnevni paketi bodo v teh hotelih po 225 mark, v glavni turistični sezoni pa 335 mark. Paket vsebuje polpenzion, turistično takso, kopanje in vstopnino v nočnem baru. Otroci imajo različne popuste. polu skoraj za tretjino vseh gostov, jih bo letos manj kot četrtino, so že prepričani v prodajni službi. Računajo le, da bo k slovenskemu morju prišlo nekaj več italijanskih turistov zato, ker bodo italijanski turistični kraji menda v celoti razprodani. Povpraševanje po počitnicah v Italiji (in Španiji) je zdaj veliko in če bodo tamkajšnje zmogljivosti prezasedene, se lahko zgodi, da bo nekaj »drobtinic«, nekaj turističnih skupin ostalo tudi za kraje blizu Italije. Tretji razlog za zgolj zmerni optimizem je dejstvo, da ima ve- čina slovenskih hotelirjev cene še zmeraj oblikovane v markah. »To je posledica dolgoletnega nezaupanja do domače valute, ki pa zdaj ni več prednost. Cene za tuje in domače goste so praktično izenačene, s to razliko, da ponujamo tudi domačim individualnim gostom popust, če ostanejo pri nas nekaj več dni - v predsezoni tri, v sezoni vsaj pet dni. Zdaj razmišljamo, da bi take popuste ponudili tudi italijanskim individualnim gostom. Toda če bomo ponudili Italijanom, ne vem, zakaj ne bi še Švicarjem, Avstrijcem in drugim,« se sprašuje Ivan Silič. • V hotelskem podjetju Hoteli Molje (bivši Hoteli Riviera) imajo že tri leta izenačene cene za domače in tuje goste. Do 20. maja je treba plačati polpenzion v hotelu Riviera (tri zvezdice) 42 mark, od 20. maja do 1. julija 57 mark, v glavni sezoni (do 25. avgusta) pa 77 mark. Do konca maja imajo upokojenci desetodstotni popust, pakete s popusti pa še pripravljajo. Nekaj več gostov bo iz skandinavskih držav, Nizozemske, celo Švice, Francije in Velike Britanije, vprašanje pa je, če bodo lahko nadomestili manjkajoče italijanske. Za poletne počitnice niti ni toliko bojazni. Toda tudi tedaj gostje ne pridejo sami. Na domačem trgu prodaja Metropolove hotelske zmogljivosti več kot 60 agencij, v tujini pa vsaj 80 organizatorjev počitnic. Največja slabost Metropola (kakor tudi drugih portoroških hotelov) je pomanjkanje parkirišč. Za 920 ležišč imajo na voljo vsega 174 parkirišč. Dokler so prihajali turisti z avtobusi, ni bilo težav, zdaj pa je takih vse manj. Sicer pa sta nova organiziranost in lastninjenje prispevala k temu, da se je odnos do gosta popolnoma spremenil. »Zdaj nimamo več težav s prijaznostjo,« zatrjuje Tomi Brezovec, vodja marketinga v Metropolovih hotelih. V vsakem hotelčiču imajo svoj obračun in vsak zaposleni je odvisen od poslovnega rezultata. Direktor hotela Lucija Boris Butinar je takorekoč ves čas dosegljiv gostom, zjutraj, ko prihajajo na zajtrk, je v recepciji in jih pozdravlja. Tako dobijo gostje občutek, da niso številke in da vodstvo skrbi zanje. Mnogi zdaj občudujejo cvetje pred vhodom v hotel Lucijo, ali pa vsakih nekaj mesecev drugače aranžirano recepcijo (enkrat je v njej stara kočija, drugič solinarsko orodje, kletke s kanarčki...). Storitve postajajo, preprosto povedano, bolj človeške, tople - evropske. V Metropolu so počasi začeli ceniti svoj park in naročili omito-favnistično študijo. Ugotovili so, da po njihovem drevju skače in žvrgoli 30 različnih ptičjih vrst in da je v parkih skoraj toliko različnih vrst drevja in grmovja. Vse to bodo označili in s tablami opozorili svoje turiste, da živijo pravzaprav sredi prijaznega parka. Vedo, da bo uspešnost sezone odvisna od zasedenosti v pred in posezoni. Prvi letošnji trije meseci, ki sicer številčno ne pomenijo veliko, pa so vseeno spodbudni, saj so doslej zabeležili za 11 odstotkov več prenočitev kot v lanskem letu. BORIS ŠULIGOJ SONČEK JE... ZDRAVILIŠČA V ŠTEVILKAH Obeti za sezono niso slabi Statistika ne daje prave podobe, saj ne upošteva ne posebnosti (recimo zmogljivosti) posameznih zdravilišč ne časovnih obdobij Kot kažejo statistični podatki Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, je bilo v letošnjih prvih dveh mesecih v hotelih v petnajstih slovenskih naravnih zdraviliščih 27515domačih in 12772 tujih gostov. To pomeni, da je bil skupen obisk v primerjavi z enakim lanskim obdobjem za sedem odstotkov večji. Sicer je bilo domačih gostov za tisoč in tujih za dva tisoč več. Podatki tudi kažejo, da se je število gostov v odstotkih najbolj povečalo v Ptujskih toplicah (za 388), Termah Zreče (153), Topolšici (50), Termah Portorož (42), manjše povečanje beležijo v zdravilišču Laško (25), zdravilišču Radenci (25 odstotkov) itd. Statistika kaže, da je bilo v hotelih v letošnjih prvih dveh mesecih 143557 domačih in 65997 tujih nočitev (prvih za 6 in drugih za 13 odstotkov več kot v enakem času lani). Nočitev domačih gostov je bilo v Ptujskih toplicah za 172, Termah Zreče 143, zdravilišču Radenci za 25, Termah Portorož za 10 odstotkov več kot januarja in februarja lani, nočitev tujih gostov pa v Ptujskih toplicah za 119, zdravilišču Laško za 71, Termah Zreče za 49, Termah Čatež za 45, Termah Portorož za 27 odstotkov več itd. Po številu nočitev izstopa zdravilišče Rogaška Slatina, ki jih Cenik počitnic na obali (v DEM) Kompas Holidavs Globtour Slo venij»turist Tentours Dober dan Golfturist Stop ANKARAN hotel Biser 483 - 574 380 - 490 hotel Con ven t 252 - 308 _. — depandansa Cedra B 266-385 300 - 452 238-382 272 - 400 KOPER hotel Triglav 308 -385 346 -470 hotel Žusterna 259-378 272-400 247-546 IZOLA hotel Delfin 322 - 336 318 - 422 308-427 235- 345 upokoj. 275-415 hotel Belvedere 350 - 503 231 - 354 230 - 355 196-328 254 - 354 Sim ono v zaliv 357-441 350 - 454 295-452 STRUNJAN hotel Svoboda 581 517-633 535- 718 — katalog \ hotel Vila Park 532 izide depandansa Salinera 259-406 299 - 467 249 - 396 265-400 predvidoma PORTOROŽ IS. APRILA grand hotel Emona 448-812 462 - 869 433 - 838 grand hotel Palače 392 - 602 410-641 384-617 400-620 — hotel Bernardin 350 - 579 324 - 576 304 - 552 — hotel Riviera 287-469 319-519 385-505 189-448 hotel Jadranka 323 - 445 — PIRAN grand hotel Piran 203 - 378 232 - 363 189-321 213-370 - grand hotel Tartini 238-434 320-606 263 - 452 294 - 439 FIESA 1 penzion Lucky 315 Turistične agencije, ki »sodelujejo« v tabeli, so izbrane naključno, kar pomeni, da jih je v Sloveniji seveda še več, ki vam bodo ponudile možnost dopustovanja ob slovenski obali. Pri primerjanju cen upoštevajte, da je večina aranžmajev sedemdnevnih, s polpenzionom ah nočitvijo z zajtrkom, cene pa razlikujejo predvsem glede na čas dopustovanja. je imelo 21102 (dva odstotka več kot lani), kar je spričo znanih težav zelo spodbudno; sledijo Moravske toplice s 14693 nočitvami, zdravilišče Radenci (6101), zdravilišče Dobrna (4071 - dva odstotka manj), Terme Čatež (3705) itd. Med tujimi gosti so prevladovali Avstrijci, ki jih je bilo 5307 ali 11 odstotkov več kot v enakem času lani in so ustvarili skoraj polovico vseh tujih nočitev (13 odstotkov več kot lani). Italijanov je bilo 2435 ali 33 odstotkov več, Nemcev 1401 ali 28 odstotkov več, gostov iz ostalih evropskih držav 1094 ali 12 odstotkov manj, Američanov 126 ali 100 odstotkov več, Nizozemcev 79 ali 16 odstotkov več, Švicarjev 73 ali 13 odstotkov manj, Fincev 7 ali 12 odstotkov manj , Izraelcev 3 ali 40 odstotkov manj... Sicer pa statistika ne daje prave podobe, saj ne upošteva posebnosti (recimo zmogljivosti) posameznih zdravilišč in seveda tudi ne časovnih obdobij. Po tej plati sta januar in februar gotovo najslabši barometer, saj pomenita za zdravilišča mrtvo sezono. Splošno sliko bi vsekakor dopolnili dnevni gosti, ki jih je bilo veliko, na primer zlasti v Termah Čatež, Dolenjskih in Šmarjeških toplicah itd. A če bi kljub temu sodili po statističnih kazalcih za letošnja prva dva meseca obeti za sezono, ki prihaja, gotovo niso slabi. DRAGO HRIBAR TURISTIČNI DROBI/. Dvojna številka Kopališča - Sekcija kopališč pri zborničnem združenju za gostinstvo in turizem je izdala dvojno številko revije Kopališče, v kateri so objavljeni kriteriji in rezultati lanskoletnega ocenjevanja letnih bazenskih in naravnih kopališč, kriteriji za ocenjevanje zimskih kopališč, poročilo o delu reševalcev iz vode, pravilnik o kategorizaciji kopališč itd. Strokovni del revije prinaša nekaj osnov za vzdrževanje neoporečnosti kopalne vode, na koncu pa so povzete aktivnosti sekcije kopališč in društva reševalcev iz vode Slovenije. (Da. V.) TURISTI ( N A A C. I N C I .1 A thaAatta PRVOMAJSKE POČITNICE: Maldivi 24.4.-1.5., Kuba 26.4.4.5., Mavricius 26.4.4.5., Kenija 254.-3.5., New York 274.-2.5., Tenerife 29.4.-6.5.1995, Tunis 28.4.-1.5., Costa del Sol 24.4.-1.5., Rodos 28.4.-5.5., Kos 284.-5.5., Ciper 294.-6.5., Mallorca 28.4.-1.'5., Malta 26.4.- 3.5., Turška riviera 294.-6.5. LETALSKE VOZOVNICE NAJEM JADRNIC IN MOTORNIH JAHT Inf. TA THALATA, Gosposvetska 10/1 61000 LJUBLJANA, tel.: 061/13 111 84,061/13 111 86 I_______________ ---1 I VAS ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE VABI: Z LETALOM I Z JASNOVIDKO MARUČO V KAPADOKIJO 23. APRIL- SAMOI . 1 50 DEM PREŽIVITE VIKEND V HOTELU GRAD OTOČEC ZA SAMO 1 25 DEM RIM-POMPEJI-VEZUV - 28. APRIL-2. MAJ TURČIJA - LETNI ODDIH ŽE V PRODAJI INFORMACIJE IN PRIJAVE: 064/715 992 ALI 715 994. J OTOČEC OB KRKI Akademija za življenje Teniško šolo v novem teniškem centru vodijo na tujem usposobljeni strokovnjaki - Odprt bo nov plesno-zabaviščni center Na Otočcu, ki deluje v okviru Krkine družbe Zdravilišča, te dni končujejo prenavljanje motelske restavracije v sodoben piesno^zahariščni^ center dodatna obogatitev otoške turist&te ponudite. Odkar je Otočec ob Krki pred leti ostal brez prevladujočega tranzitnega turizma proti jugu, vztrajno razvija vedno nove programe, da bi bil ta slovenski turistični biser zanimiv za razne vrste tako imenovanih stacionarnih turistov z različnimi željami in potrebami. Ponudba je zelo pestra, tako da naj bi zadovoljila tako tiste, ki prihajajo na Otočec na krajši oddih, kot tiste, ki se odločijo na Otočcu preživeti dopust. Ponudba Otočca vključuje šolo jahanja ali terensko jahanje s konji iz konjušnice na bližnji Strugi, kolesarske izlete po Dolenjski, čolnarjenje in spuste s raftom po Krki, športni ribolov, igranje tenisa, lokostrelstvo, oglede dolenjskih kulturnih in naravnih znamenitosti, pa vožnje s kočijo, fitnes, savno, plese in navsezadnje zabavo v tamkajšnji igralnici. Kopanje pa je možno v pet kilome- trov oddaljenih Šmarjeških Toplicah, saj načrtov o termalni rivieri še niso uresničili. Otočec razpolaga s tristo posteljami, od tega s 40 ležišči najvišje kategorije v grajskih apartmajih, ostala pa so v bungalovih in hotelu Gami, ki ga bodo tudi preuredili na raven štirih zvezdic. Na jasi na levem bregu Krke je možno tudi kampiranje. Otoška grajska restavracija pa je ena redkih, ki je nedavno prejela mednarodni znak kakovosti Alpe Adria. Na Otočcu zdaj ob že utečenih programih namenjajo še posebno pozornost razvijanju programov v povezavi z novo športno dvorano, v kateri so tri teniška igrišča, fitnes center, tri savne, masažni bazen in manjša telovadnica, medtem ko otoški teniški center vključuje še šest zunanjih teniških igrišč. V njem ima seveda prednost tenis. Ponujajo ra- zne začetne in nadaljevalne tečaje tenisa za otroke in odrasle, ki jih vodijo strokovnjaki, usposobljeni po metodah Tennis Uni-versity Dennis Van Der Meer iz italijanskega Merana. V program teniške šole so kajpak vključene še druge aktivnosti iz otoške ponudbe. Tenis bodo na Otočcu igrali tudi udeleženci Akademije za življenje. V poletnih počitnicah bo na Otočcu potekala že peto leto zapored, tudi tokrat pa jo bo vodil dr. Otmar Kugovnik. Gre v prvi vrsti za poletno šolo tujih jezikov — predvsem adgleščine in nemščine, nekaj avstrijskih otrok se je lani v njej učilo slovenščine - a tudi tenisa in zdravega življenja. Akademijo nameravajo kot ponavadi pripraviti v štirih terminih za okrog 150 otrok. Prepričani so, da bo udeležencev dovolj, saj si je akademija pridobila sloves kakovosti, tako da ji niti dokaj visoka cena (slabih sto mark na dan) doslej ni bila ovira. ZDENKA LINDIČ-DRAG AŠ i i i i i SLOVENSKA POTOVALNA AGENCIJA * SLOVENIAN TRAVEL AGENCY - IRSKA, letalo, 6 dni, odhod 27.4. A - POČITNICE NA RAJSKEM BALIJU (Indonezija), letalo, 10 I dni, odhod 28.4. W - POČITNICE V EKSOTIČNEM ABU DHABIJU (Združeni A arabski emirati), temp. zraka 32 in vode 27 , letalo, 8 dni, odhod 27.4. - SICILIJA VABI, letalo in avtobus, 4 dni, odhodi 27.4., 25.5. d in 29.6. P - MAUTHAUSEN, 50. obletnica osvoboditve taborišča, avtobus, odhod 6.5. 4 STROKOVNA POTOVANJA; P - IBA Dusseldorf, mednarodna razstava pekarstva, letalo, 1 . dan in 2 dni, odhoda 4.4.; I - LIGNA Hannover, mednarodni lesni sejem, letalo, 4 dni, W odhod 24.5.; a - INDUSTRIJSKI SEJEM HANNOVER, največji industrijski m sejem v Evropi, letalo, 3 in 4 dni, odhoda 3. in 54. " - LIBRO BOLOGNA, mednarodna razstava otroških knjig, a avtobus, 3 dni, odhod 6.4.; A I - INTERHOSPITAL HANNOVER, letalo, 4 dni, odhod 25.4. M ” COSMOPROF BOLOGNA, sejem frizerstva in kozmetike, avtobus 1 in 2 dni, odhoda 22. in 23.4.; EMO MILANO, mednarodna razstava orodjarskih strojev, avtobus, 3 dni, odhoda 12. in 14.5. TRAFFEX BIRMINGHAM, mednarodna razstava tehnike prometa in varnosti v cestnem prometu, letalo, 4 dni, odhod 25.4. - IFFA FRANKFURT, mednarodna strokovna razstava mesne industrije, letalo, 3 dni, odhod 24.5. PRODAJAMO TUDI ZANIMIVE POČITNIŠKE IN TURISTIČNE PROGRAME TOUROPA AUSTRIA! PRODAJAMO MEDNARODNE LETALSKE VOZOVNICE! . ZA KOLEKTIVE, ŠOLSKE SKUPINE IN SKUPINE S I STROKOVNIM PROGRAMOM PRIPRAVIMO PO V NAROClllf ŽELENE PROGRAME! I - poslovalnica LJUBLJANA - poslovalnica MARIBOR v stovenska 55, Ljubljana Partizanska 24, Maribor a Tel.: (061) 133 42 85 ------ ■ Faks: (061) 322 581 Tel.: (062) 212 491 Faks: (062) 25 638 i i i i t i i ILIRIKA TURIZEM Poslovne enote: LJUBLJANA, Breg 22. tel.: 1261-201 SLOVENJ GRADEC, tel: 42-908 JESENICE, tel.: 861-511 KOPER, tel.: 34-509 POSTOJNA, tel.: 23-003 SEŽANA, tel.: 31-410 ILIRSKA BISTRICA, tel.: 41-935 PRVOMAJSKA PONUDBA: AMSTERDAM-BRUSEU-LUKSEMBURG. 6 dni. 397 DEM BUDIMPESTA-PRAGA-DUNAJ. 5 dni. 296 DEM OPATIJA, 4- in 5-dnevni paketi že od 140 DEM SLOVENSKA OBALA - ugodna namestitev v zas. apartmajih VELIKA POTOVANJA TAJSKA, 8.4., 27.5., 11 dni. od 930 USD KITAJSKA, vsak petek, 8 dni. 1.190 USD NOVA ZELANDIJA, flv&drive, 15 dni, od 3.900 DEM MATURANTSKI IZLETI: Križarjenja po severnem in južnem Jadranu. London. Grčija. Rim-Sorrento, Amsterdam-Bruselj-Luksemburg. Ravenna-Rimini-San Marino. kaj več po Vaši želji! ŠOLANJE V ZDA - že za 4.400 USD (eno leto šolanja + letalska vozovnica). ČARTERJI JADRNIC NA JADRANU IN SREDOZEMLJU V PROGRAMU IMAMO TUDI ZANIMIVE IZLETE (DOMA IN V TUJINI) ZA ZAKLJUČENE SKUPINE! SVETUJEMO VAM, DA SI PRAVOČASNO ZAGOTOVITE PROSTORNA JADROLINIJINIH LADJAH. POKLIČITE. RADI VAM BOMO POSREDOVALI INFORMACIJE TER REZERVIRALI MESTO ZA VAS! Turistični agenciji LJUBLJANA Kolodvorska 16, tel.: 061/302-276, 13-15-297, faks: 13-16-128 BLED Grajska 2, tel./faks: 064/741 -693 KRIŽARJINJI Z LADJO DALMACIJO PO ZAHODNIM JU: Špa Italija, Francija, Španija, Gibraltar, Maroko, Portugalska, V. Britanija, Nizozemska, Nemčija -14 dni, odhod 25.5. - 7.6. PRVOMAJSKI IZLITI: ŠPANIJA - 25.4., 8 DNI - 330 DEM, RIM - 30.4., 4 DNI - 250 DEM, PROVANSA - 26.4., 6 DNI - 580 DEM, ŠVICA - 28.4., 4 DNI - 370 DEM PARIZ, TUNIZIJA, ATENE, PORTUGALSKA, TURČIJA... 1. MAJ NA MORJU: SLOVENIJA IN ISTRA. ZDRAVILIŠČA GARDALAND, 60 DEM, 27.4. POčlTNICI: - ITALIJA LIGNANO, NAJEM APARTMAJA ŽE OD 160.000 ITL NA TEDEN. NAMESTITEV V HOTELU **** ŽE OD 60.500 ITL NA DAN. - ŠPANIJA -10 DNI, ŽE OD 428 DEM NAPREJ, ODHODI VSAK PETEK. - KRIŽARJENJE MED KVARNERSKIMI OTOKI - 7 DNI, ODHOD VSAK PETEK, ŽE OD 539 DEM; V CENO VKLJUČEN TUDI AVTOBUSNI PREVOZ. - 7-DNEVNI ARANŽMAJI NA SLOVENSKEM PRIMORJU IN V ISTRI. „ . KATALOGI VAM JIMO PO POŠTI, MOŽNOST PLAOUŠ ZOOLOGOM. P POTI AVTOBUSNI PRIVOZI. IZLITI ZA SKUPINI M MATURANTI. Četrtek, 30. marca 1995 . IN TI SI SKUŠTRANA... NOVI DOPUSTNIŠKI TRENDI Sestavite si svoj »lego dopust« »Dopustniške sestavljanke« so pogosto celo cenejše od kompletnih turističnih paketov, ki jih ponujajo agencije, in so tudi med turisti vse bolj priljubljene » VelikoserijskOK dopustovanje, ki ga ponujajo največje turistične agencije v takih ali drugačnih paketih, je zadnje čase v Nemčiji vse manj priljubljeno, namesto njega pa se vse bolj uveljavljajo takoimenovane »individualne variante«. Ker gre za dokaj velik segment potencialnih turistov (po nekaterih podatkih že za več kot deset odstotkov), so tem individualistom, ki bi si radi sami sestavili dopust, začele v večji meri namenjatipozornost tudi velike turistične agencije. Čarobna formula se glasi »dopustniška sestavljanka« ali nekakšen »lego-dopust«, kot bi lahko - seveda brez želje po reklamiranju velikega proizvajalca igrač -rekli po naše. Zlasti pri turističnih potovanjih v Severno Ameriko ali Azijo se nemške turistične agencije vse bolj odločajo za to varianto, pri kateri se dopustnik sam odloči, katere posamezne dele integralne ponudbe bo vključil v svoj dopustniški načrt LAHKIH NOG NAOKROG (3) Brazilija ni več poceni Cene letalskih vozovnic v Južno Ameriko so se v zadnjih nekaj letih močno znižale -Za mnoge turiste je Brazilija bistveno dražja - Nevarna Copacabana Piše: Romana Dobnikar-Šeruga < Brazilijo poznamo v glavnem le po Amazonki, sambi in svetovno znanem karnevalu * Riu. Brazilce pa kot odlične nogometaše in dirkače formule ena. Večina turistov obišče samo Rio de Janeiro, natančneje, Copacabano. Toda Brazilija je peta naj večja država na svetu (približno enako velika kot celinski de! ZDA) in ponuja toliko različnih zanimivosti, da jih je na enem potovanju nemogoče videti in izkusiti vse naenkrat. Poleg Ria z znamenitim Kristusom na Corcovadu, Paom de Acucar. Sladkorno štruco, štiri kilometre dolgo plažo Copacabano. nočnimi klubi, ledeno mrzlo »cervejo«. pivom in slovesom nevarnega mesta Brazilija ponuja neštete avanture v Ama-zoniji. največjem pragozdu na svetu, rajske užitke na 8000 kilometrih plaž, raj za ornitologe v močvirju Pantanal. mogočne slapove Iguacu na brazilsko-argen-tinsko-paragvajski meji (po mnenju nekaterih najlepših na svetu, vsekakor pa enako impresivnih, kot so Niagarski slapovi v ZDA in Viktorijini slapovi v Zimbabveju). pa kolonialna mesta, območje Bahie s posebno mešanico afro-brazilske kulture, in ne nazadnje. vse vTste plezanje in gorskih tur. Žal pa je trenutno za popotnika s plitvim žepom Brazilija Japonci silijo v Egipt Izračuni so pokazali, da vsak japonski turist v Egiptu pusti toliko denarja kot 10 do 15 drugih Nemci in Italijani predstavljajo glavnino tujih turistov, ki zdaj obiskujejo Egipt, toda proti vrhu te lestvice se zdaj silovito vzpenjajo tudi Japonci, poudarjajo v egiptovskem ministrstvu za turizem. Egipt je v letu 1994 obiskalo natanko 58.728 Japoncev. kar je za 28 odstotkov več kot v letu pred tem. Zanimanje za Egipt je v deželi vzhajajočega sonca vedno večje. Po nekaterih raziskavah so Japonci Kairo uvrstili na 5. mesto med tistimi mesti, ki bi jih radi obiskali vsaj enkrat v življenju. Zaradi piramid kajpak. Prav zato v Egiptu računajo, da bo deželo ob Nilu letos obiskalo najmanj 80.000 Japoncev, kar seveda ni majhna številka. V egiptovskem turizmu se nenavadno hitro prilagajajo gostom iz Japonske. To je po svoje razumljivo, saj so izračuni pokazali, da vsak japonski turist v Egiptu pusti vsaj toliko denarja kot 10 do 15 drugih obiskovalcev iz tujine. Za takega gosta pa se seveda velja potruditi. Knjige, brošure in prospekti v japonščini so zdaj v Egiptu postali že nekaj povsem vsakdanjega. Japonski jezik je zdaj mogoče slišati na vseh tako imenovanih »sound and light« predstavah ob kairskih piramidah in drugih znamenitih spomenikih starega Egipta. Turistični vodniki se pospešeno učijo japonščine, japonske restavracije pa v Kairu zdaj rastejo kot gobe po dežju. Na željo japonskih gostov bodo v Egiptu v kratkem zgradili štiri nova igrišča za golf in sicer v Kairu. Luksorju. Hur-gadi in v Šarm el Šejku na Sinaju, ki ga v Egiptu zdaj propagirajo kot najbolj ekskluzivno letovišče vzhodno od Monte Carla. Temu japonskemu prodoru na Bližnji vzhod se seveda prilagajajo tudi v egiptovski državni letalski družbi Egypt Air, ki naj bi kmalu odprla novo letalsko progo med Osako in Kairom. Letalska povezava med Tokiom in Kairom je ena najbolj donosnih linij doslej, saj so egiptovska letala malodane vselej napolnjena do zadnjega kotička. Japonska letalska družba JAL za zdaj še nima direktne povezave s Kairom. BRANKO SOBAN izredno draga, saj je težko potrošiti manj kot 50 dolarjev na dan. Kako priti v Brazilijo? Cene letalskih vozovnic v Južno Ameriko so se v zadnjih nekaj letih dramatično znižale in do Ria de Janeira ali Sao Paola je mogoče leteti za kakšnih osemsto mark (z Dunaja, Trsta), medtem ko je povratna karta okrog 1200 mark. Sicer pa Brazilija meji na vse južnoameriške države z izjemo Čila in Ekvadorja, zato je mogoče iz sosednjih držav priti ali oditi tudi po kopnem (toda razdalje so velikanske). Slovenski državljani za Brazilijo potrebujemo vizum, ki ga izda brazilsko veleposlaništvo na Dunaju. Vizum lahko dobite še v istem dnevu ali pa pošljete potrebne dokumente po pošti. Potrebujete fotografijo, povratno letalsko karto, potrdilo o zaposlitvi, potrdilo o sredstvih na bančnem računu. Podaljšanje vizuma je nato mogoče v Braziliji. Pri vstopu v državo dobite turistično karto, ki je ne smete izgubiti. Po zakonu bi moral tujec venomer nositi s seboj potni list, vendar je varneje in praviloma sprejemljivo, če nosi v žepu le kopijo potnega lista in vizuma, potni list pa ima spravljen na varnem mestu. Najhujša nevarnost: aids Na območju Ria de Janiera in Sao Paola je nevarnost tropskih bolezni minimalna in niso potrebni kakšni posebni ukrepi. Tudi voda je filtrirana in je pitna oziroma je na prodaj ustekleničena. Za Brazilijo je sicer potrebno cepljenje proti rumeni mrzlici, še zlasti za Amazonijo, vendar ob vstopu v državo rumenih kart ne pregledujejo vedno. Priporočljiva cepljenja so proti poliu in tetanusu, tifusu in hepatitisu A. V notranjosti države je tudi malarija. Med najpogostejšimi zdravstvenimi težavami je driska, v Južni Ameriki med popotniki ponavadi »ljubkovalno« imenovana »maščevanje Monte-zume«. V nasprotju s prevladujočim prepričanjem razlog zanjo ni pomanjkanje higiene, nepitna voda ali slaba hrana, tem- TURISTIČNI DROBIŽ »Dlje ko čakaš - manj plačaš« - V nemških turističnih agencijah se je povečalo povpraševanje po počitnicah v Turčiji, čeprav kurdski skrajneži niso preklicali svojih groženj. TUdi Grčija pa se bo morala sprijazniti z manj dopustniki. Nemci turistične agencije letos obiskali šele tik pred odhodom na dopust. Izračunali so si namreč, da lahko s prijavo v zadnjem trenutku prihranijo celo do 50 odstotkov, zato Focus svojim bralcem svetuje: »Dlje ko čakaš -manj plačaš«. Turistične agencije so seveda nezadovoljne, (sta) Na severni tečaj — Uidi za osvojitev severnega tečaja ni treba biti več v ekspediciji s polarnimi sanmi. Turisti lahko zdaj nanj skočijo kar iz letala. Kalifornijska turistična agencija, ki pripravlja ekološko obarvana potovanja, konec aprila vabi na takšen sedemdnevni izlet. Pot bo iz Moskve najprej vodila do nekdanjega jedrskega oporišča v Khatangi v Sibiriji, približno 1000 kilometrov od polarnega kroga. Potem sledijo ogledi s heli-kopteiji, srečanje s čredami severnih jelenov, vožnja s »snowmobili« po zaledeneli reki Khatanga... Vrhunec pa je padalski skok iz letala s 3650 metrov višine, po želji tudi z izkušenim spremljevalcem v padalskem paru. Na severnem tečaju pa bo goste čakal ogret šotor z osvežilnimi pijačami. Po nekaj urah bo sledil polet v Khatango in vrnitev v Moskvo. Cena: 9990 dolarjev. (M. G. N./Time) več preprosto sprememba podnebja in neodpornost proti lokalnim bakterijam. Navadna driska ne potrebuje nobenih posebnih zdravil (še zlasti ne antibiotikov po lastni izbiri), temveč samo stradanje ali ustrezno dieto (prepečenec, nesladkan čaj), velike količine tekočine, v primeru dehidracije pa posebno mešanice. Naravno zdravilo je živalsko oglje (najbolj pripravno v obliki tablet), v primeru, če moramo nujno na pot (in nimamo stranišča ves čas pri roki), pa imodium, ki drisko zelo učinkovito ustavi (ne pa tudi zdravi vzrokov zanjo!). Če se po nekaj dneh stanje ne izboljša, so na vrsti laboratorijske preiskave. Posebna nevarnost je aids. ki je v Braziliji, kakor v mnogih neevropskih državah, izredno razširjen, še zlasti med prostitutkami. Zato je nujno vztrajati pri varnih oblikah seksa oziroma kondomu (»camisinha«, srajčka). Varnost Brazilija, še zlasti Rio de Janeiro, »slovi« kot nevarna dežela za tujce, saj so v turističnih središčih ropi turistov zelo pogosti, domačini pa tako ali tako ves čas živijo obkroženi z nasiljem. Zaradi takšnega slovesa je že začel upadati pritok turistov in oblasti so se začele resno truditi, da bi tujcem zagotovile varnost. Določen čas je vojska celo varovala kopalce na Copacabani, ki je postala notorično znana po tem, da je na njej turist prepuščen na milost in nemilost tatičem. Čeprav so se varnostne razmere izboljšale - ne da bi ves čas paranoično razmišljali o tem, kje morebiti preži nevarnost na nas - se je treba v Braziliji obnašati »samozaščitno«. Med potovanjem je treba imeti svojo prtljago ne samo ves čas na očeh, ampak v rokah - celo domačini, denimo, nosijo nahrbtnike spredaj, na trebuhu, denar in najpomembnejše dokumente pa varno spravljene pod hlačami. Predvsem pa je najbolj varno izgledati kot človek, ki mu ni ničesar vredno ukrasti. Ženske popotnice v Rio de Ja-neiru, Sao Paolu in drugih večjih urbanih središč nimajo nobenih posebnih težav (flirtanje je v Braziliji sicer močno razširjena, a zelo nedolžna zabava), medtem ko se v oddaljeni notranjosti bolj prijetno počuti v družbi s sopotnikom. Brazilija ni več poceni Ne le čedalje več kriminala, tudi cene so nedvomno odgnale iz Brazilije mnoge turiste. Medtem ko je bila dežela v osemdesetih letih raj poceni piva, hrane in lepih deklet, še pred dvema le- toma cenovno približno na ravni Evrope, pa je po uvedbi nove trdne denarne enote reala postala za turiste bistveno dražja.Velike mesečne inflacije ni več in po novem menjalnem tečaju, ki je precej stalen, je en dolar 0,82 realov. Poceni bivanje je praktično nemogoče; lahko se celo zgodi, da na dan potrošiš sto dolarjev, ne da bi si privoščil kakršnokoli posebno razkošje. Najcenejša soba v študentskem hostelu na Copacabani je 13 realov (medtem ko je hotel s tremi zvezdicami 150 R, s petimi pa 330 realov), najcenejše kosilo je najmanj pet realov, vstopnine v nočnih klubih, kjer se tujci lahko seznanijo z lepimi Brazilkami, med 20 in 50 reali, samba-šov v katerem od za turiste namenjenem zabavišč pa 60 dolarjev. Cisto za konec pa je treba prihraniti še 18 dolarjev za letališko takso na letališču. Nadaljevanje prihodnjič in kako jih bo povezal v svojo »individualno« dopustniško varianto. Ker so vse večje turistične agencije pri svojem poslovanju že zdavnaj prešle na računalniško ponudbo, je sestavljanje takega fleksibilnega dopusta seveda dokaj preprosto. Iz vsake paketne ponudbe nekega turističnega potovanja je na primer mogoče izbrati posamezne dele, kot so hotel, polet, ogledi posameznih zanimivosti, najem avtomobilov...; vse te »lego-kocke« pa je potem mogoče sestaviti v novo in povsem individualno celoto. Navsezadnje je kaj takega seveda mogoče storiti tudi brez turistične agencije, pravijo, toda ponudba je kljub vsemu bolj zanesljiva, če gre za kombinacijo iz enega kataloga in če jo računalniško potrdijo (in pri tem svetujejo posamezne najboljše povezave) v določeni agenciji. Zanimivo je, da so take sestavljanke pogosto celo cenejše od kompletnih turističnih paketov, ki jih ponujajo agencije, in da so tudi zaradi upoštevanja individualnih želja turistov vse bolj priljubljene. In kako izgledajo? Za potovanje po ZDA si na primer zagotovite najem avtomobila preko ADAC-a, bivanje v San Franciscu vam rezervira in uredi Airturs, za Las Vegas je pristojen TUI, za rafting po Coloradu poskrbi posebna specializirana agencija in polet oziroma povezave si seveda rezervirate pri najbolj ugodnem letalskem ponudniku. Take sestavljanke so zaradi medsebojnih računalniških povezav vse bolj specializiranih turističnih agencij že dokaj preproste in eden izmed največjih nemških ponudnikov »Meier’s Weltreisen« na primer ta trenutek že kar polovico svojih ponudb prodaja brez fiksno na pakete vezanega letalskega prevoznika. »Lego kocke« je namreč v tem primeru mogoče sestavljati veliko preprosteje, letalske povezave pa potem kombinirati z izbrano varianto. TUdi TUI zadnje čase menda z vse večjim uspehom propagira tako- imenovana turistična potovanja za individualiste pod geslom »Letujte, vendar tako, kot si želite«. Kombinacije so vse bolj eksotične in dovolj je že, da v približno grobem okviru ponudbe, ki nikakor ni majhna, vsaj približno jasno poveste, kdaj in kaj bi radi videli. Osebje in seveda računalniki vam potem v nekaj minutah poiščejo najbolj ugodno individualno varianto dopusta. Najcenejšo, najbolj luksuzno, najbolj eksotično... v vsakem primeru pa v okviru še vedno industrijske turistične ponudbe najbolj na vašo kožo pisano. In to, kot pravijo v vseh večjih nemških turističnih agencij ah, privlači vse več »fleksibilnega dopusta« željnih turistov. DAMIJAN SLABE MOSKOVSKI TURISTIČNI SEJEM Spopad za 16 milijonov gostov Drugega moskovskega turističnega sejma MITT-95 se je udeležilo 1500 razstavljavcev iz 60 držav, vendar žal brez slovenske udeležbe Spopad svetovnega turističnega trga za napovedanih letošnjih 16 milijonov ruskih turistov se je uradno odpri ta teden z drugim moskovskim turističnim sejmom M! 11-95, katerega seje povpraševanju ustrezno udeležilo 1.500razsta vljalce v. Žal Slovenija - kot po pravilu - tudi te možnosti ni znala izkoristiti, čepra v je lam zabeležila 72 tisoč nočitev ruskih gostov (59-odstotna rast glede na 1993); zato pa so jo izrabili naši konkurenti, med drugim uspešno tudi Hrvaška. V treh velikih dvoranah moskovskega kompleksa Expo-center na Krasnopresnenskem obrežju s skupno^površino 15 tisoč kvadratnih metrov so okrog 35 odstotkov površine zavzela ruska turistična podjetja, ki ponujajo vse neposredne oblike potovanj na tuje, kar že samo po sebi (dejstvo namreč, da je bilo ruskih turističnih podjetij več kot 520) dokazuje izjemen razcvet tovrstnih storitev na ruskem trgu; ruski prosti kapital se čedalje bolj kaže, pri čemer ne gre samo - kot je na otvoritvi sejma dejal ruski državni sekretar za turizem - za takoimenovane »nove Ruse« (bogataše), ampak za zelo širok sloj srednjega razreda, ki tudi tvori večino od 16 milijonov za letos pričakovanih ruskih turistov. Tega so se odlično zavedle posamezne države ali državne regije ter njihove turistične organizacije oziroma zveze, ki so v povezavi z njihovimi letalskimi in hotelskimi organizacijami zasedle večino, torej dve tretjini moskovskega Expocentra. Središčno SVETOVNI SALON TURIZMA Neznana Slovenija Katalogi nekaterih touroperatorjev so po obsegu že skoraj dosegli Biblijo AdriiAirways usiha zaloga prospektov Francija ni zgolj svetovna turistična rekorderka, ki jo letno obišče okoli 60 milijonov gostov iz tujine, kar celo presega število njenega prebivalstva, temveč tudi izjemno zanimivo lovišče hotelirjev iz vsega sveta. Po nedavni anketi bo vsak tretji Francoz letos počitnikoval na tujem. Nič nenavadnega torej, če se je Svetovnega salona turizma udeležilo več kot 600 agencij, prevoznikov in državnih turističnih uradov, katalogi nekaterih tour-operatorjevpa so po obsegu ponudbe že skoraj dosegli biblijo. Četudi klasične počitnice v najbolj pogosto obiskovanih letoviščih po Evropi ali v Sredozemlju še nadalje najpogosteje privabljajo povprečnega francoskega gosta, se okusi potencialnih turistov polagoma spreminjajo. In z njimi vred tudi ponudbe turističnih agencij, ki so se malone pripravljene prilagoditi vsakemu interesentu posebej. Čedalje več je idej za počitnikovanje na pacifiških otokih, še posebej tistih pod francosko zastavo, vabljiva postajajo pred leti izjemno draga potovanja po Dalj-njem Vzhodu, povečuje pa se tudi zanimanje za organizirane individualne obiske po severni Ameriki in Kanadi, pri čemer agencija poskrbi zgolj za letalski prevoz in DRAGA BRAZILIJA -Po uvedbi nove trdne denarne enote reala je ta južnoameriška država postala za turiste bistveno dražja. Velike mesečne inflacije ni več in po novem menjalnem tečaju, ki je precej stalen, je en dolar 0,82 realov. Poceni bivanje je praktično nemogoče, na dan pa lahko, brez posebnega razkošja, zapraviš tudi 100 dolarjev. V nevarni Copacabani, ki je na sliki, še posebej. (Foto: Danilo Slivnik) ADRIA AIRWAYS —— SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU Ljubljana - Praga - Ljubljana 3-krat tedensko Ljubljana - Barcelona - Ljubljana 2-krat tedensko Ljubljana - Kopenhagen - Ljubljana 2- krat tedensko Ljubljana - Rim - Ljubljana 3- krat tedensko Informacije in rezervacije: ADRIA AIRWAYS Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel.: 061/317-090,13 18 155 prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel.: 061/313-312, 321-667 ADRIA AIRWAYS Maribor, Cankarjeva 3, tel.: 062/27-038, 26-155 ADRIA AIRWAYS Koper, Pristaniška 45, tel.: 066/38-458, 38-512 AVANTURA TURISTIČNA L J U B L AGENCIJA JANA Pomladna potovanja: Toronto - Niagara - 28.4., Kanarski otoki 2129.4. Portugalska 21.4., Nizozemska 27.4., 2.5., 10.5. Pariz 27.4., Rim 28.4. Praga 28.4., Budimpešta 29.4. Slovenska cesta 40, Ljubljana, tel., faks: 061/217 320 ^muaa m A&B agencija i PARIZ: 379 DEM, fflM: 199 DEM, DUNAJ: 122 DEM, GRADOVI LUDVI 22.600,00 SIT, BUDIMPEŠTA: 145 DEM, PRAGA: 199 DEM, SPANUA: 319 DEM, LONDON: 782 DEM. KAPAD0KUA: 699 USD. GARDALAND - 15.4.: 4.900,00 SIT najem avtomobila ter - za boljše počutje - rezervira hotelske sobe. In komur tudi to ne zveni dovolj pustolovsko, mu agencije ponudijo nomadsko popotovanje po sledeh Džingiskana v Mongoliji, mrzle noči pod šotori sredi puščave v Mavretaniji ali dolgi pohod po odročnih predelih Avstralije. Slovenija je na pariškem sejmu turizma briljirala s svojo odsotnostjo. Če na »štantu« hrvaške turistične zveze ne bi ponujali tudi počitnic v Sloveniji ali kombiniranih paketov, bi potencialnim obiskovalcem preostalo zgolj, da se zakopljejo v obširne kataloge tukajšnjih agencij in iz njih skušajo izbrskati letovišča države, ki očitno ni pripravljena vlagati v reklamiranje svojega turizma po Franciji. Na pariškem predstavništvu letalske družbe Adria Airways priznavajo, da zanimanje potencialnih francoskih gostov za Slovenijo obstaja, obenem pa nemočno zmigujejo z rameni. Interesentom za počitnikovanje v Sloveniji postrežejo z informacijami in prospekti, kijih pošiljajo tudi po pošti,zahtev zanje pa je med 40 in 50 tedensko, enkrat tedensko odgovarjajo tudi na vprašanja, postavljena po mreži francoske elektronske pošte (minitel), kar jemlje čas in povzroča stroške, ki si jih v Adrii čedalje težje privoščijo. A to je tudi vse, kar lahko in zmore narediti predstavništvo letalske družbe, katerega prva in glavna zadolžitev vendarle ostajajo zračne povezave s Francijo, medtem ko bi za turistično propagando Slovenije moral skrbeti kdo drug. Sploh pa predstavništvu Adrie počasi celo usiha zaloga prospektov o slovenskih turističnih krajih. BOŽO MAŠANOVIČ mesto so tam zavzemale Španija, Italija, Grčija, Ciper (štiri poglavitne ruske evropske destinacije), potem Francija, Avstrija in Švica (kot naslednja »liga« ruskih prioritet), pa tudi mnoge druge evropske države (Malta, Hrvaška, Velika Britanija itd), vse do držav višegrajske četverice (poudarek: Češka, Madžarska) ter Bolgarije. Albanije in pribaltskih držav;med izvenevropskimi državami so za ruskega kupca prikazali največ zanimanja v tradicionalnih »smereh« (Tajska, Malezija. Singapur), pa tudi v Avstraliji, Egiptu in celo Keniji in Združenih arabskih emiratih. Kot rečeno, je Slovenija to priložnost znova v celoti zamudila; na sejmu nismo razstavljali ne samostojno (kot denimo Hrvaška v okviru državnega urada za turizem, ki je pripravil nadvse lično promocijo) in ne skozi ruske ponudnike. tako da se o Sloveniji ni niti slišalo. In to ob dejstvu, da je bilo lani v Sloveniji 18 tisoč ruskih gostov, ki so zabeležili 72 tisoč nočitev, kar je bila 59-od-stotna rast glede na leto 1993, s čimer so bili Rusi na šestem mestu najpogostejših gostov Slovenije (v Portorožu, denimo, drugi), pri čemer ne štejemo njihove »kupne moči«, ki je neprimerljivo večja od vseh nemških ali nizozemskih denimo; letos pa bi ob minimalnem trudu lahko zabeležili 30 tisoč ruskih gostov, s čimer bi se Rusija povzpela na prvo mesto med državami izven kroga »velike četverice« (Nemčija, Italija. Avstrija, Hrvaška, ki so v bistvu naše sosede). Pri tem bo Slovenija letos sodelovala na sejmih v Veliki Britaniji, na Madžarskem. Nizozemskem, Češkem, v Franciji in v Belgiji, ki vse po vrsti (razen Nizozemske) po privlačnosti trga (in konkretnimi številkami, ki za to privlačnostjo stojijo) zaostajajo za Rusijo; slednji dve sta lani prispevali kar dvakrat manj nočitev v slovensko turistično bilanco, a sta deležni sejemske pozornosti, le Moskva ne. Toda - roko na srce - v splošnem slovenskem političnem in siceršnjem odporu do Rusije niti ni bilo pričakovati drugačnega odnosa turističnih oblasti, neposredno zadolženih za koordinacijo nastopa na podobnih sejmih, za resnejši vstop na ruski trg. Tako je znova vse skupaj prepuščeno stihiji, ki ni še nikoli prinesla celovitih rezultatov. DARIJAN KOŠIR SALON POČITNIC, TURIZMA IN PROSTEGA ČASA Danska je zaostala V Bruslju je ta teden 37. salon počitnic, turizma in prostega časa, ki naj bi ga označevalo novo zaupanje v turistični sektor V znamenitem sejemskem središču Heysel na obrobju Bruslja pričakujejo, da jih bo ta teden med enotedenskim turističnim in počitniškim sejmom obiskalo vsaj dvesto tisoč ljudi. Že drugič si ob tej priložnosti obiskovalci lahko ogledajo tudi poseben de! salona, ki je namenjen amaterski turistični fotograttji, posvečeni turizmu in vsemu, kar ga spremlja. Letošnji gost na tej razstavi je Avstrija kot nova članica Evropske unije. Medtem ko je salon nedvomno podoben tovrstnim prireditvam po svetu, je vendarle treba omeniti, da spada med vidnejše prireditve predvsem za ta del sveta. Toda pomembnejše se zdi njegovo drugo izhodišče - kot pravijo, poteka v znamenju ponovno oživljenega zaupanja turističnega gospodarstva, ki je sicer že lani nekoliko povečalo svoj promet, medtem ko napovedi za 25 držav OECD za letos kažejo še bistvene premike na bolje. Vsi turistični kazalci na območju OECD - prav to pa menda pobere kar 80 odstotkov celotnega turističnega prometa v svetu - kažejo na bolje pri pričakovanih prenočitvah v hotelih, kampingih in na običajnih izletih, saj so se že lani nočitve povečale za štiri odstotke v primerjavi s predhodnim letom (še leta 1993 pa na primer le za odstotek v primerjavi z letom prej). Podatki OECD so seveda tokrat ugodnejši kot nekaj preteklih let, saj iz njih razberemo, da so na primer lani izrazito boljše tu- ristično poslovale tudi nekatere skandinavske države (zanimivo je, da je Danska pri tem nekoliko zaostala), prav tako pa tudi Irska in večina sredozemskih držav. Še Nemčija in Švica naj bi se bili lani pobrali, potem ko sta imeli leto poprej kar precej turističnega »primanjkljaja«. Zadovoljni so lahko tudi Britanci, ki so lani svoj turistični promet po teh podatkih popravili za tri odstotke, Nizozemci s kar 6-odsto-tnim povečanjem, pa tudi Belgijci niso nezadovoljni z nekoliko skromnejšimi tremi odstotki povečanja. Vsekakor pa povsod menijo, da naj bi bilo letos še bolje, kar naj bi bilo videti tudi po letošnjem zelo pestrem bruseljskem turističnem salonu, kije tokrat seveda namenjen predvsem običajnim počitnikovalcem. Na sejmišču Heysel imajo namreč vsako leto jeseni še poseben specializirani prikaz turističnih zmogljivosti zgolj za tako imenovane turistične profesionalce in touro-peratorje. Slednjega so se lan- / / / 1 m TOURIST &RENT AGENCY, TRDINOVA 3, LJUBLJANA SPOMLADANSKO SMUČANJE: BAD KLEINKIRCHHEIM - "ALL INCLUSIVE' ZELO UGODNO! SEJMI: - C0SM0PR0F v BOLOGNI, 2 dni, bus, 21.4., 190 DEM; ŠE NEKAJ PROSTIH MEST PRVOMAJSKA POTEPANJA - Padova-Bologna-San Marino-Mirabilandija, 3 dni, bus, 29.4. - Boromejslti otoki - Lago Maggiore, 3 dni, bus, 29.4. - Gradovi Ludvika Bavarskega, bus, 8.4. in 30.4. - Provansa, 7 dni, bus, 26.4. - GRČIJA 5 in 6 dni, letalo-bus-ladja, 22.4. in 26.4. - Posebna ponudba v POREČU in UMAGU za 5 ali 7 dni - Tajska - odhodi: 22.4.. 27.4.95; 8,11,13 in 20 dni - POLETJE 95, POČITNIŠKI PAKETI ŽE V PRODAJI! Rock koncerti na Dunaju in v Munchnu v aprilu, maju in juniju. JEZIKOVNI TEČAJI angleškega jezika v Veliki Britaniji prek vsega leta. Sprejemamo že prijave za poletne počitnice 1995 I UGODNE CENE LETALSKIH VOZOVNIC RAZLIČNIH PREVOZNIKOV I TURISTIČNI ARANŽMAJI, 133 71 44,133 71 73 POSEBNI PREVOZI IN IZLETI ZA SKUPINE 316 871 LETALSKE VOZOVNICE ZA POSAMEZNIKE IN SKUPINE 31$ 342 RENT A CAR / rezervacije in informacije / 315 353 GOLFTURIST DOMŽALE 721014,711 587 Ljubljanska 72 / / / / / i sko jesen učinkovito udeležili tudi predstavniki slovenskega turističnega gospodarstva, medtem ko jih zdaj ni na salonu. Vedno prodorne azijske države so očitno zajele veter v jadra tudi na turističnem področju, kot poročajo ob robu tokratnega turističnega salona v Bruslju. Azij-sko-pacifiško območje naj bi namreč po podatkih Svetovne turistične organizacije imelo lani kar za osem odstotkov večji turistični promet kot leto prej, pri čemer sta na čelu Avstralija in Nova Zelandija z res impresivnima povečanjema - za 12 oziroma 14 odstotkov. Tudi drugače bodo evropski turistični strokovnjaki temu delu sveta namenili veliko pozornost, saj domnevajo, naj bi azijsko-pa-cifiško območje že na prelomu tisočletja doseglo 15-odstotni delež v svetovnem turizmu, deset let zatem pa že 20-odstotnega. Poučna je seveda primerjava z letom 1990 - tedaj je bil namreč ta delež le 11-odstoten. Po teh podatkih naj bi severnoameriški kontinent ostal pri stabilnih 20 do 22 odstotkih svetovnega turističnega prometa, medtem ko naj bi se evropski delež tudi zaradi takšnih gibanj v prihodnje nekoliko skrčil, a seveda v absolutnem pogledu še naprej ohranil prvo mesto: še leta 1990 je turistični delež Evrope v svetovnem turizmu pomenil 63 odstotkov, leta 2000 naj bi ga bilo še za 56 odstotkov, leta 2010 pa naj bi padel celo na 51 odstotkov. Pomemben se seveda zdi podatek, da v svetovnem turizmu v naslednjih dvajsetih letih pričakujejo podvojitev zdajšnjega prometa, vključno s tem, da naj bi bilo leta 2020 približno milijardo turistov. Toda za dolgoročne perspektive vsi vedo, da jih lahko spodnesejo številni nepredvideni dogodki, kar se je seveda dogodilo že velikokrat. Za turistične strokovnjake je vendarle bolj odločilno, ali se bodo uresničile napovedi OECD za letošnje leto, ki govorijo o dodatnem izboljšanju turističnih kazalcev že zaradi novega vsesplošnega gospodarskega razmaha in zmanjšanja inflacije ter zdajšnje velikanske nezaposlenosti v Evropi. Ob tem pa povsod razmišljajo še o tem, kaj jim lahko pomenijo tudi nekateri letošnji pomembni denarni premiki (denimo devalvacija španske in ameriške valute). Vsaj po Belgiji sodeč bi lahko ocenili, da se spektakularno veča število rezervacij za letovanje prav v ZDA in Španiji. STOJAN ŽITKO i. C 16. stran ★ DELO Prvaki težko do točk »Veselica« v Postojni Smelt Olimpija je šele proti koncu strla Moščane, ki so ves čas vodili -Polzelani klonili v Postojni - Iskra Litus je premagala Interier Krško LJUBLJANA - V najboljši skupini se vrstni red ni spremenil, so pa Ilirija : Helios 71:76 se razlike pod vrhom zaradi »posega« Postojnčanov zmanjšale. Med (37:41) tistimi, ki se borijo za uvrstitev v ligo A-l, je presenetljivo vse više Helios. Za prvaka Litostroj: Smelt Olimpija 60:61 (30:28) Ul/BLJANA - Dvorana na Kodeljevem. gledalcev 400. sodnika Kamnikar (Čmom) in Pukl (Mb). LITOSTROJ: Leban 14 (1:2), Kunc 18 (2:3). Leric 2 (2:2). Madon 2, Nesterovič 10 (4:6). Duščak 8 (2:2). Dornik 6. SMELT OLIMPIJA: Horvat 6 (2:3). Jeklin 1 (1:2). Daneu 6 (4:4). Reed 10 (2:2). Hauptman 16 (4:6). Gorenc 17 (6:11). Nossov 3 (1:4). Durišic 2 (2:2). Igralci Smelta Olimpije so v fi-nišu tekme strli odpor Moščanov. Gostje so vodili na začetku 9:6. nato pa šele v 35. minuti preobrnili rezultat na 52:51. Vmes pa so imeli pobudo domači, ki so zamudili priložnost, da si že pred končnico priigrajo večjo prednost, ki bi jim prinesla še drugo zmago proti državnim prvakom v prvenstvu. V končnici so bili gostitelji premalo natančni v napadu in točki sta odšli v Tivoli. Janez Drvarič, trener Litostroja: »Škoda, da dobre in zavzete igre v obrambi nismo znali dopolniti vsaj s povprečno dobrim metom. V končnici nismo imeli izkušenega in zbranega igralca. Hauptman je zadel odločilna prosta meta.« Sergej Ravnikar, trener Smelta Olimpije: »Vedel sem. da bo tekma težka, a da bo tako težka nisem pričakoval. Poznala se je odsotnost Miliča in Tuška. V zadnjih 7. minutah smo zaigrali dobro v obrambi in zanesljivo strli odpor neugodnih gostiteljev.« DRAGO BRŽAN Postojna: Kovinotehna Savinjska 86:85 (51:38) POSTOJNA - Športna dvorana srednje šole. gledalcev 400. sodnika Kovačič (Kr) in Vučkovič (Lj). POSTOJNA: Dražovič 15 (9:10), Galič 15 (3:6), Lenassi 1 (1:2), Rojko 9, Dončič 1 (1:2), Šuštaršič 21 (4:4). Strle 5. Mejak 19 (2:2). KOVINOTEHNA SAVINJSKA: Stavrov 12 (4:4). Petranovič 25 (7:9). Rovšnik 1 (1:2). Jagodnik 19 (3:5). Cmer 2 (2:2).Tiller 20 (8:8), Cizej 6. Postojnčani nadaljujejo odlično, saj so v zadnjih štirih kolih zmagali trikrat, tokrat prvič pod vodstvom novega treneija Dušana Kobeta. V prvem polčasu so v 18. min. vodili kar 48:32. Po vodstvu 60:43 v 24. minuti drugega dela pa so v nadaljevanju močno popustili, pri gostih sta se razigrala Petranovič in Jagodnik ter v 37. min. je bilo 81:81. Dvanajst sekund pred koncem, pri vodstvu Postonjčanov s 86:85. so imeli žogo gostje, vendar je Jagodnik zgrešil zadnji met. 11 BRANE FATUR Bavaria \Volltex: Rogaška Donat Mg 115:99 (59:52) MARIBOR - Dvorana Tabor, gledalcev 300. sodnika Sabljič (Lj) in Hafner (Medv). BAVARIA WOLLTEX: Bratušek 16 (8:11). Dragšič 11 (4:4), Mirt 30 (3:4). Goljovič 34 (9:10), Mijajlo- vič 22 (6:8). Ojsteršek 2. ROGAŠKA DONA: DONAT MG: Petrovič 4 (2:2). Sušin 26 (5:7). Novakovič 30 (7:8). Pale-Kosovec 6. Ta-bak 11 (3:3), Petovar 4, Jurkovič 18 (4:4). Gostje so sicer začeli dobro, povedli so s 6:0, toda v nadaljevanju so razpoloženi Mijajlovič. Mirt in Goljovič dosegli nekaj zaporednih točk in popeljali svoje moštvo v zanesljivo vodstvo. V 24. minuti je Jurkovič. najboljši igralec gostov, naredil četrti prekršek in si pri tem prislužil še tehnično napako ter moral je s parketa. Čeprav oslabljeni, so gostje v 30. minuti celo povedli (75:74). toda tedaj je na sceno stopil »slovenski kralj trojk« Darko Mirt. ki je štirikrat zapored zadel za tri -skupaj je dosegel sedem trojk - in Mariborčani so si priigrali nedosegljivo prednost. (Z. G.) Triglav: Satex 85:89 (31:36) KRANJ - Dvorana na Planini, gledlacev 300. sodnika Poljanšek' (Žiri) in Vidič (Tolm. TRIGLAV: Lojk 8 (2:4), Eržen 2 (0:1), Dino 31 (10:12),Tadič 4 (0:4), Jeras 11 (3:4). Šubic 4. Drobnjak 4, Vukič 21 (3:4). SATEX: Besedič 9, Živanovič 4, Tovornik 53 (17:19), Radan 7, (3:4), Zinrajh 6 (2:2), Potisk 7 (2:2), Lovrič 3 (1:2). Mariborčani so srečanje pričeli zelo dobro in povedli s 30:21, nato pa so domači zaigrali nekoliko bolj zbrano in do odmora zaostanek vendarle znižali. V drugem delu so Kranjčani zaigrali kot prerojeni in v 25. min. vodili že s sedmimi točkami. vendar so gostje v 35. minuti spet povedli s 75:71. Razigrani Dino. ki je v drugem delu dosegel 24 točk. je minuto pred koncem znižal na 81:82. za kaj več pa je zmanjkalo moči. (N. A.) Vrstni red: Smelt Olimpija 43, Kovinotehna Savinjska 37, Bavaria Wollte.\ 36. Satex 35, Litostroj 33, Rogaška Donat Mg 32, Postojna 31, Triglav 29. Pari prihodnjega kola (L 4.): Sa-tex - Postojna (20), Kovinotehna Savinjska - Litostroj (19.30), Smelt Olimpija — Bavaria Wolltex (19.30), Rogaška Donat Mg - Triglav. Za uvrstitev v A-l Iskra Litus: Interier Krško 68:65 (34:35) LITIJA - Športna dvorana, gledalcev 700. sodnika Tomšič (Lj) in Strnad (Domž). ISKRA LITUS: Kandžič 7 (1:1), Bassin 6 (4:6). Polanec 11 (3:4), Narat 18 (9:9). Bošnjak 11 (5:6), Dele-žan 8 (4:5). Šiško 7 (5:8). INTERIER KRŠKO: Lučov 2. Steevens 28 (5:6). Zaturoski 10 (3:5), Ademi 10 (10:10), Šantelj 6 (4:7). Kraljevi 9 (3:6). V dramatičnem in nadvse živčnem srečanju so domači zasluženo osvojili pomembni točki. Litijani so imeli pobudo večji del tekme, toda gostje so si minuto pred koncem priigrali prednost (65:64). Odločilna koša za domače sta nato dosegla Polanec in Šiško, sicer odlični Zaturovski pa je v zadnjih sekundah zgrešil met za tri točke. MARKO GODEC Pivovarna Laško: Koper 99:98 (92:92,42:34) HRASTNIK - Športna dvorana na Logu, gledalcev 400. sodnika Ko-lar (Kr) in Špendl (Mb). PIVOVARNA LAŠKO: Golc 19 (1:1). G. Čop 5 (3:4). Starovasnik 21 (2:4). Blatnik 8 (2:2), Blagotinšek 6, Durnik 9 (3:4), Govc 5 (1:1), Vujovič 20 (6:8). Šoštarič 6 (0:1). KOPER: Ritoša 2, Hercegovac 23 (1:2), Murovec 16 (4:10). Laza-revski 34 (10:11). Kukič 16 (3:8), Cvitan 7 (1:3). Koprčane je od prve zmage ločilo le nekaj sekund. Prvič je osem sekund pred koncem tekme izena- 18 #25 čil Durnik. v podaljšku pa je iz prostih metov 4 sekunde pred koncem dvakrat zadel Blatnik in obdržal ekipo med kandidati za uvrstitev v A-2 ligo. O sami tekmi ne velja izgubljati besed. Gostitelji so igrali slabo in tudi zamenjava trenerja ni motivirala »pivovarje« do te mere, da bi vsaj proti zadnjeuvrščenim dosegli kaj več kot srečno zmago. JOŽE PREMEC Idrija : Kraški zidar 77:54 (35:26) IDRIJA - Modra dvorana, gledalcev 800, sodnika Fekonja in Kra-uthaker (oba Lj). IDRIJA: Gorjup 6 (1:4), Rupnik 15 (0:l),Tiringer 21, Kos 4, Stipani-čev 22 (6:8), Maček 9 (1:1). KRAŠKI ZIDAR: Pakiž 12, Da-ugrithy 16 (4:4), Sila 4 (4:4), Kralj 11 (1:2), Bačar 9 (3:4), Kavčič 2. Gostitelji so tekmo pričeli odlično in povedli z 31:13. V drugem delu so zaigrali še bolje, v 36. min. povedli za 22 točk (65:43) in srečanje je bilo odločeno. Gostje so takoj po tekmi zamenjali trenerja Medena, ki ga bo nasledil bivši trener Kopra Vjačeslav Kavedija. BORUT FILIPIČ LJUBLJANA — Dvorana SŽŠ, gledalcev 300, sodnika Lindič in Turk (oba Lj). ILIRIJA: Macura 13 (3:8), Razid 22 (5:6), Jelnikar 22 (2:4), Todorovič 2 (2:2), Ceranja 4 (0:1), Mesič 8 (3:3). HELIOS: D.Trifunovič 5, R. Trifunovič 22 (6:7), Škrjanc 8 (2:4), Žitnik 22 (6:6), Košak 3, Šušič 16 (5:5). Domžalčani so z bolj zbrano igro v zadnjih minutah in odločilno trojko Žitnika 20 sekund pred koncem osvojili dragoceni točki. Prvih 10. minut je pripadlo je sicer pripadlo Ilirijanom, drugih pa Heliosu. V drugem polčasu je bil rezultat vseskozi tesen. Ekipi sta se borili za vsako žogo in naredili kar precej napak. DORCA MUHIČ Vrstni red: Iskra Litus in Helios po 15, Interier Krško, Idrija, Pivovarna Laško in Kraški zidar po 14, Ilirija 13, Koper 9. Pari prihodnjega kola (1. 4. ): Kraški zidar - Iskra Litus (20), Interier Krško - Pivovarna Laško (20), Koper - Ilirija (20), Helios - Idrija (19). Za obstanek v A-2 Dallas Slivnica: Ježica 85:80 (38:40) MARIBOR - Dvorana Tabor, gledalcev 100, sodnika Kaučič (Lj) in Rihtaršič (Sl. Konjice). DALLAS SLIVNICA: Boš. Novak 11. Razdevšek 5. Drame 3 (1:2), Oček 16. Borkovič 9 (1:1), Čovič 27 (2:3), Boj. Novak 14. JEŽICA: Kovač 14 (6:9), Zorko 21 (3:4), Božič 19, Ravnikar 18 (8:10), Bojovič 8 (0:1). Slivničani so zlahka povedli s 14:2, toda sredi prvega polčasa so gostje izkoristili njihovo lagodno igro in v 18. minuti celo vodili. V drugem delu so Ljubljančani vodili do 70:65, zatem pa so se Slivničani razigrali in zmagali. (Z. G.) Comet: Elektra 85:91 (40:40) SLOVENSKE KONJICE -Športna dvorana, gledalcev 150, sodnika Koščak (Lj) in Dovč (Dom). COMET: Šrot 8 (1:1), Sivka 13 (2:3), Šafhalter 2, Temnik 9 (2:4), Šporar 12 (4:7), Nerat 2 (0:2). Plevnik 14 (2:3), Kozar 4, Žečeznikar 21 (5:7). ELEKTRA: Mrzel 16 (11:17), Bogataj 5 (1:2), Rizman 47 (14:14), Tajnik 11 (5:12), Lipnik 3 (1:2), Ma-liševič 3, Brešar (0:2), Tomič 6 (0:2). Za Rizmana ni bilo prave obrambe (met za dve točki 3:5, za tri 9:14), toda izid sta vendarle zrežirala sodnika. V zadnji četrtini tekme sta po vodstvu Elektre 61:58 gostiteljem dosodila kar 16 osebnih napak, gostom, ki so izvajali kar 51 prostih metov pa štirikrat manj, čeprav so bili pod košem vse prej kot nežni. Tekma je bila odločena v 36. minuti po hudi napaki sodnikov, ki sta Velenjčanom za prenos žoge v napadalno polovico dovolila 13 sekund in po upravičenih reakcijah trenerja Turnška kaznovala s tehnično, Kozarja pa z izključitvijo. ŽELJKO ZULE Color Medvode: Loka kava 68:99 (38:55) LJUBLJANA - Dvorana ŠRC Ježica, gledalcev 100, sodnika Mlinar (Cer) in Šinkec (NG). COMET MEDVODE: Kešelj 3. Vugdalič 13 (5:6), Koder 6, Miklič 5 (3:4), Tokuhisa 12 (2:3), Skvarča 4, Lapuh 9 (1:4), Vidmar 16 (1:6) LOKA KAVA: Dumenčič 12 (2:3), Karničar 9, Staniša 1 (1:2), Megušar 5 (1:2), Mitič 26 (4:4), Dolenc 3, Vuksanič 14 (8:12), Malovčič 14 (1:1), Pečan 4 82:4), Kalinger 11 (3:4) Mladi košarkaiji Medvod so doživeli nov poraz na svojem igrišču. Domačim je le enkrat uspelo zmanjšati razliko na 12 točk, to pa je bilo tudi vse, kar so pokazali. TOMAŽ LANGERHOLZ Nova Gorica: Smelt Olimpija ml. 63:78 (31:42) Vrstni red: Smelt Olimpija in Loka kava po 40, Dallas Slivnica 38, Comet 37, Ježica 35, Elektra 33, N. Gorica 29, Color Medvode 24. Pari prihodnjega kola (1.4.): Ježica - Comet (20), Elektra - N. Gorica (20), Smelt Olimpija ml. -Color Medvode (17), Loka kava -Dallas Slivnica (20). KAM, KAJ, KJE Izleti v naravo PD Viharnik vabi svoje člane v soboto, 1. aprila na Turjak - Za-potok - Kurešček - Golo - Pijava Gorica. Zbor pod uro je ob 8. uri, hoje je za okoli 6 ur. vodi Polde Štukelj. PD Moravče vabi v nedeljo, 2. aprila na Ključ. Avtobus iz Moravč do Dragomera bo odpeljal ob 8. uri. Hoje je za okoli 2 uri, vodi Peter Klemenc, prijave sprejemajo v gostilnah Nitka. Spina in M-Mar-ket. PD IMP obvešča prijavljence za pohod na Ključ, da bo odhod posebnega avtobusa v nedeljo, 2. aprila ob 8.30 s križišča Parmo-va-Likozarjeva. Druga možnost je prevoz z rednim avtobusom Lju-bljana-Vrhnika. ki odpelje s perona 29 ob 8.35.. Vodja pohoda je Franc Požar. PD Rašica vabi v soboto, 1. aprila na izlet Koški slapovi - Pristava -Stična. Vodila bo Irena Lazar. zbor pod uro je ob 6.20, vlak proti Višnji gori odpelje ob 6.35.. PD Integral obvešča prijavljence. da je za srečanje s člani SPD Trst. ki bo v nedeljo, 2. aprila na Krimu, zbor udeležencev ob 8.30 pred upravno zgradbo. Celovška 166. PD Novo mesto vabi v soboto. 8. aprila na izlet po Soteski Bistrice in do Treh kraljev na Pohoiju. Odhod avtobusa izpred avtobusne postaje v Novem mestu bo ob 6. uri. Cena izleta za odrasle je 1300 SIT, za dijake pa 900 SIT. Prijave po tel. 068/21-446 ah 49-040 (Skobe). Izlet vodita vodnika PZS Rozi in Rudi Skobe. Pohod in tek na Triglav NOVA GORICA - Športno rekreacijsko društvo Triglav pri Zavarovalnici Triglav OE Nova Gorica prireja v nedeljo, 2. aprila Pohod nin tek na Triglav. Štart bo za domom KS v Solkanu, in sicer za pohodnike med 9. in 10. uro, za tekmovalce pa ob 8.55. Prjave na dan prireditve, progi sta dolgi 6 in 11 km. Inf. po tel. 065/28-434 -Mirjan Blaško (do 16 ure ). Veterani v skokih PLANICA - SD Dolimiti prireja državno prvenstvo v smučarskih skokih za veterane (25 - 35, 35 - 45, 45 - 55, nad 55 let) v soboto, 1. aprila, ob 11. uri na K -15 m v Planici. Trening od 9. ure. Prijave: Janez Jurman, Pod hruško 4, Ljubljana, telefon 559 884 ali na dan tekmovanja do 9. ure. 16. tek Belinke ČRNUČE - ŠD Belinka iz Podgorice prireja v nedeljo, 2. aprila ob 10. uri v Podgorici 16. tek Belinke — tek po stezah Podgoriškega hriba. Štartno mesto je pri rekreacijskem centru Belinka. Na 1000 m dolgi progi bodo nastopili mlajši in starejši dečki in deklice, medtem ko bodo mladinci, mladinke, člani in članice tekli na 10 km. Pri- javnina znaša (razen za dečke in deklice) 300 SIT, prijavite se lahko na štartu od 8.30-9.30. Vršič 95 KRANJSKA GORA - ŠD Ra-teče-Planica in agencija Alptek Kranjska Gora razpisujeta gorski tek na smučeh »Vršič 95« za pokal občine Kranjske Gore. Velja tudi za Kaveljce in korenine. Tek bo v nedeljo, 2. aprila ob 10. uri, skupinski štart bo za hotelom Erika v Kr. Gori, cilj pred Erjavčevo kočo na Vršiču. Prijavnina znaša 1500 SIT, prijave sprejema TD Kranjska Gora, tel.: 064/881-768, fax 881-125, vsak dan od 8. do 19. ure ali na dan tekmovanja do 9. ure. Prijava naj vsebuje ime in priimek, leto rojstva in naslov. Tek je v okviru akcije Brazde vzdržljivosti. Mali nogomet LJUBLJANA - Z malonogo-metnim turnirjem za pokal »Trgovine HI-FI Loka M«, se bo v soboto 9. aprila začela serija turnirjev pod okriljem komisije za mali nogomet pri MNZ Ljubljana. Prijavite se lahko v Breza Baru v Zalogu in v okrepčevalnici Lakotnik v novih Fužinah, kjer bodo v sredo 5. aprila ob 19. uri tudi žrebanje. Prijavnina znaša 5000 SIT, vplačate jo lahko na ZR: 50100-620-051106155-1423-87 SKB Banka ali na samem žrebanju. Ob turnirju pa se bo na igrišču Srednje šole za Gostinstvo in turizem v Fužinah odigralo tudi 6. kolo prvenstva MNZ Ljubljane v malem nogometu. Četrtek, 30. marca 1995 BREZ PRAVEGA DELA - Marinko Galič in Alfred Jermaniš na mariborski sceni. (Foto: Egon Skamlec Kukenberg) • Nogometne kvalifikacije za EP Rezultati 4. skupine: Litva : Hrvaška 0:0, Slovenija : Estonija 3:0, Ukrajina : Italija 0:2. 4 1 3 1 2 1 1 2 1 1 0 0 10:1 13 10:4 10 4:3 7 5:3 5 3:8 4 1:14 0 1. Hrvaška 2. Italija 3. Litva 4. Slovenija 5. Ukrajina 6. Estonija Rezultati kvalifikacijskih tekem — 1. skupina: Romunija : Poljska 2:1, Izrael : Francija 0:0, Slovaška : Azerbejdžan 4:1; 2. skupina: Španija: Belgija (nočna tekma), Ciper : Danska 1:1; 3. skupina: Turčija : Švedska 2:1, Madžarska: Švica 2:2; 5. skupina: Češka: Belorusija 4:2, Luksemburg : Norveška 0:2, Nizozemska : Malta 4:0; 6. skupina: Irska : Sev. Irska 1:1, Avstrija : Latvija 5:0; 7. skupina: Gruzija : Nemčija 0:2, Bolgarija : Wales 3:1, Albanija : Moldavija 3:0; 8. skupina: Rusija : Škotska 0:0, San Marino : Finska 0:2. Zmaga mladih Hrvatov PANEVEŽYS - Olimpijska nogometna reprezentanca Hrvaške je z golom Sabitoviča v 81. minuti v gosteh premagala Litvo, Ukrajina pa Italijo z 2:1. Vrstni red: Ukrajina in Hrvaška po 12, Italija 10, Slovenija 7, Litva in Estonija 0. Drugi rezultati - skupina 1; Slovaška : Azerbejdžan 3:0, Romunija : Poljska 1:2, Izrael: Francija 1:1; skupina 2: Španija : Belgija 1:1; skupina 3:T\irčija : Švedska 0:0, Madžarska : Švica 1:0; skupina 5: Luksemburg: Norveška 0:8, Nizozemska : Malta 4:0, Češka : Belorusija 2:0, skupina 6: Avstrija : Latvija 0:0; skupina 7: Gruzija : Nemčija 0:2, Bolgarija : Wels 3:1; skupina 8: Rusija : Škotska 1:2, San Marino : Finska 0:6 Hokejisti nadaljujejo DP v nedeljo Končnico bodo začeli s prvima polfinalnima tekmama na Jesenicah in v Ljubljani LJUBLJANA - Četrto državno hokejsko prvenstvo se bo nadaljevalo v nedeljo s prvima polfinalnima tekmama med Acroniksom Jesenicami in Inntalom Celjem ter med Olimpijo Hertzom in Sportino. so sklenili na razširjeni seji izvršnega odbora Hokejske zveze Slovenije s predsedniki omenjenih štirih klubov. Jeseničani so poravnali svoje obveznosti v ponedeljek do naše osrednje hokejske zveze, Blejci in Ljubljančani pa v torek, medtem ko jih Celjani še niso. HZS pa je dobila z akceptnim nalogom enega od pokrovitelja Inntala Čelja zagotovilo, da bodo pri Inntalu Celju poravnali prvo polovico dolga do 6. aprila, pred prvo tekmo pa morajo Celjani slovenskim sodnikom izplačati še 80.000 tolarjev, kolikor jim dolgujejo za doslej opravljeno delo. Drugi del dolga je HZS vsem štirim klubom preložila do 24. aprila. Nedeljsko tekmo Acroniks Jesenice : Inntal Celje bo ob 17. uri neposredno prenašala slovenska televizija. (G. P.) Slalomski prvak 1994 Jure Košir GOLTE - Po dveh odpovedih na Soriški planini je bil tretji poskus državnega članskega prvenstva v slalomu uspešen. Z zmago na Golteh je postal slalomski državni prvak za leto 1994 Mojstrančan Jure Košir, srebrno kolajno je osvojil Mitja Kunc iz Črne na Koroškem, bronasto pa Ljubljančan Matjaž Vrhovnik, ki tekmuje za novomeški klub Rog. Uvrstitve na prvi progi, ki jo je trasiral s 55 vratci trener slovenske reprezentance za evropski pokal Dušan Blažič, so obetale srdite boje na drugi progi. V dopoldanskem delu je bil najhitrejši avstrijski reprezentant Herman Schiestl, ki je za 23 stotink sekunde prehitel do danes aktualnega slovenskega slalomskega prvaka Mitjo Kunca, Jureta Koširja pa za 25 stotink. Na prvi progi je bil odličen tudi reprezentant iz Velenja David De Costa, ki je za vodilnim zaostal manj kot za pol sekunde. Sledili so Avstrijec Markuš Kirch-ner, nato naš reprezentant Gregor Grilc, Matjaž Vrhovnik, Drago Grubelnik, Matej Jovan in Rene Mlekuž, vsi z zaostankom manj kot sekundo. Na drugi progi, ki jo je postavil s 56 vratci trener slovenske tretje moške reprezentance Dejan Poljanšek, pa Jure Košir, tretji slalomist svetovnega pokala v tej sezoni, ni več dovolil presenečenja. Z daleč najboljšim časom si je zagotovil naslov, splošen napad raz- Jordan: 55 točk in odločilna podaja NEW YORK — Michael Jordan se je že v prvih petih nastopih po spektakularni vrnitvi približal obljubljenemu povprečju 32 točk (doslej jih je dosegel 154 ali 30,8 na tekmo). Toda če sodimo po njegovi blesteči predstavi in zmagi Chicaga v New Yorku, bo v svoji »drugi košarkarski karieri« morda celo potisnil v pozabo svoje najboljše dneve. Veliki »Air« je proti »kratkohlačnikom« dosegel 55 točk — metal 18:33 za dve, 3:4 za tri točke in 10:11 proste mete - s čimer je za dve točki izboljšal rekord sezone branilca Philadelphie Willieja Burtona in prekosil vse dosedanje dosežke gostujočih igralcev v legendarni dvorani Madison Square Garden. Kar 20 točk je dosegel v uvodni četrtini, 35 (z metom 14:19) od skupno 50 točk Čhicaga v prvem polčasu, tekmo pa je vendarle odločil s podajo. Pri izidu 111:111, le 15 sekund pred koncem, je dobil žogo pod lastnim košem, se hladnokrvno ubranil pritiska Johna Starksa in blokade Patricka Evvinga, ki je pritekel na pomoč nemočnemu soigralcu -ter podal povsem prostemu Billu Wenningtonu. Kanadski center je s svojim edinim košem 3,1 sekunde pred koncem zapečatil usodo New Yorka, ki se bržčas ne bodo mogel ogniti dvoboju s Chicagom v prvem krogu končnice. »Lagal bi, če bi izjavil, da sem se vrnil zato, da bi podajal soigralcem. Želim uživati v igri in osvajati prvenstva,« je po tekmi izjavil Jordan, ki je v OneAustralia le korak od finala! SAN DIEGO - Japonci po torkovem porazu z nepremagljivo novozelandsko Black Magic že »pospravljajo« prtljago, Avstralci na OneA-ustralia pa so z novo zmago nad novozelandsko Tag Heuer le še korak od finala izzivalcev, v katerem nasprotnika že čakajo Russell Co-utts in posadka na Black Magic. Kaj še preostane jadralskemu mojstru Chrisu Dicksonu na Farrovi Tag Heuer? Teoretično sicer še lahko prijadra v izzivalski finale, vendar zna biti zadeva že neizvedljiva: Med izzivalci ima Black Magic zdaj 8 točk, OneAustralia 5, Tag Heuer samo 3, Nippon pa 0. Jadra pa se samo še en krog. Vsak z vsakim izmed trojice nasprotnikov! Peter Blake, ki vodi projekt Team New Zealand z jadrnico Black Magic, je namreč že oznanil, da jih v preostalih treh dvobojih ne bo več na morju. Kiviji hočejo svoj regatni bolid čimbolj e pripraviti za izzivalski finale, kar pomeni, da bo preostala polfinalna trojica do konca en dvoboj dobila brez boja. In ker Avstralci ne bi smeli imeti težav s počasnimi Japonci, ima torej tudi OneAustralia že zagotovljen izzivalski finale. Tag Heuer teoretično lahko zmaga še trikrat, kar pa je še vedno premalo! Med ameriško trojico pa je spet na drugem mestu Denis Conner. Jadrnico so po dveh dneh trdega dela spravili v red in premagali jadralke na Mighty Mary, ki pa so vložile protest. Young America 6, Star-s&Stripes 3, Mighty Mary 2, je vrstni red med branilci lovorike America’s Cup. (F. S.) NBA že 34-krat presegel mejo 50 točk in se ponaša z rekordom 69 točk na tekmi proti Clevelandu 28. marca 1990, Torej natanko pred petimi leti. LA Lakersi so še četrtič zapored ugnali Houston, ki je tokrat nastopil brez Hakeema Olajuvvona in Vernona Maxwella. Hakeem »The Dream« počiva zaradi slabokrvnosti - kot pravi, gre za posledice ra-madanskega posta minuli mesec -»Nori Max« pa zaradi izčrpanosti. Slednji se bo v kratkem zagovarjal na sodišču zaradi nedavnega incidenta v Portlandu. Napadeni gledalec skupno zahteva kar 4,5 milijona $ odškodnine - 1,4 milijona naj bi plačal Maxwell, 2,1 milijona pa uprava Houstona. Rezultati - New York : Chicago 111:113 (Erving 36; Jordan 55, Pip-pen 19, Kukoč 3 točke, 9 skokov, 1 asistenca v 30 minutah), Miami : Boston 115:126 (Rice 39, Brown 41, Rada 18 točk, 12 skokov v 38 minutah), New Jersey : Golden State 113:127 (K. Anderson 22 točk, 14 asistenc; Mullin 25, Sprewell 23), Dallas : Milwaukee 114:93 (Mas-hburn 21, Harris 17; G. Robinson 21), Houston : LA Lakers 96:106 (Herrera 22, Drexler 20, Ceballos in Campbell po 17, Divac 12), Pho-enix : Utah 102:111 (Majerle 20; Hornacek 31, K. Malone 26 točk, 16 skokov), Portland : Atlanta 91:102 (C. Robinson 30; Blaylock 28, S. Smith 24), Sacramento : Orlando 117:106 (Richmond 35, W. WiUiams 26; 0’Neal 32). (B. E.) položenih domačih tekmovalcev pa je potisnil vodilnega Schiestla navzdol. Tako se je moral slalomski zmagovalec evropskega pokala sezone 1994 in nekaj časa tudi vodilni v tej sezoni zadovoljiti s šestim mestom. Košir je šel samozavestno na drugi štart in je gladko uresničil načrt. »Zavedal sem se, daje še vse v igri. Prva proga je bila nekoliko zahtevnejša zaradi vetra in slabe vidljivosti, na drugi pa mi je šlo veliko bolje. Vesel sem naslova državnega prvaka, kije zame zmeraj časten,« je dejal po tekmi Jure Košir. Mitja Kunc s srebrno kolajno ni bil najbolj zadovoljen. »Nisem razočaran. Kdor se je najbolje znašel, je zmagal, zato Juretu vse čestitke,« je menil Mitja Kunc. Matjaž Vrhnovnik pa je izjavil: »Z razpletom slaloma sem zadovoljen, bronasta kolajna je uspeh.« Rezultati: 1. Košir (Kr. Gora) 1:22,53, 2. Kunc (Črna) 1:23,52, 3. Vrhovnik (Rog) 1:23,91, 4. Schilc-hegger (Avs) 1:23,93,5. Grilc (Trg) 1:24,04, 6. Schiestel (Avs) 1:24,08, 7. Brezavšček (Mojstr) 1:24,44, 8. Kirchner (Avs) 1:24,50, 9. Mlekuž (Bra) 1:24,69,10. Grubelnik (Bra) 1:24,76,11. De Costa (Vel) 1:24,03, 12. Piber (Bled) 1:25,08,13.1. Jerman (Trž) 1:25,17, 14. Popotnik (Avs) 1:25,19, 15. Koblar (Bled) 1:25,60. Danes bo na Golteh še en slalom, ki bo veljal za letošnje državno prvenstvo. (J. D.) Bonča »pomrznil« LAMEZIA TERME - Dirka po Kalabriji se je končala z velikim slavjem italijanske ekipe ZG Mo-bili-Sella Italia, saj je drugo veliko letošnjo etapno preizkušnjo v Italiji dobil 32-letni Stefano Colage, dve etapi pa šprinter Fabiano Fon-tanelli. Član zmagovalne ekipe Valter Bonča štirietapne dirke ni končal, saj je na zadnjem spustu odstopil zaradi mraza. »Močno sneženje nas je oviralo, na spustu pa so mi roke otrpnile, tako da nisem mogel zavirati. Navzlic odstopu sem zadovoljen, saj se mi forma po enomesečnem premoru izboljšuje,« je komentiral nastop Idrijčan. Bonča v prvi etapi ni ujel pravega ritma, zato je skozi cilj pripeljal z glavnino. V drugi etapi je imel težave na treh vzponih, v tretji pa je že sodeloval v pobegih, a na koncu ni zdržal visokega ritma MG-Techno-gyma. Kako težka je bila dirka pove podatek, da jo je od 117 kolesarjev končalo le 18! Bonča bo naslednjič nastopil v začetku aprila na dirki Settimana Bergamasca, na kateri bodo tekmovali tudi kolesarji ljubljanskega Roga. Rezultati - 1. etapa (197 km): 1. Richard (Švi), 39. Bonča 6:30, 2. etapa (183 km): 1. Casagrande, 83. Bonča 7:10, 3. etapa (187 km): 1. Fontanelli, 72. Bonča 5:10,4. etapa (182): 1. Fontanelli, Bonča odstopil; skupno: 1. Colage (ZG Mobili), 2. Casagrande (Mercatone Uno) isti čas, 3. Rebelin (MG-Technogym) 0:05. Slovenija pričakovano zlahka do prve zmage Naši nogometaši so v kvalifikacijah za nastop na EP ’96 vendarle dosegli prvo zmago - Zahovič, Gliha in Kokol strelci v Ljudskem vrtu MARIBOR - Slovenska reprezentanca je v 4. kvalifikacijski skupini cijo« večera, Židanov strel pa je za EP '96 v igri z Estonijo prvič zmagala in po točkah z Italijo in estonski branilec izbil prav na črti Ukrajino vknjižila še tri. Po do zmage z »outsiderji« v skupini ni bila vrat. Selektor Zdenko Verdenik je težka, naši pa so kljub temu prikazali kombinatorno in na trenutke navdahnjeno igro, ki se je ob kopici priložnosti končala s tremi goli. Slovenija : Estonija 3:0 (1:0) MARIBOR - Štadion v Ljudskem vrtu, gledalcev 2.500, sodnik Mendes Prates (Por). STRELCI: 1:0 - Zahovič (40), 2:0 - Gliha (53), 3:0 - Kokol (91). SLOVENIJA: Boškovič, Galič, Englaro, Milanič, Jermaniš (Ška-per), Čeh, Novak, Židan, Zahovič (Kokol), Florjančič, Gliha. ESTONIJA: Poom, Olesk, Ar-beiter (Leli), T. Kallaste, Olumets, Lindmaa, R. Kallaste, Kirs, Reim, Lepik. Po pričakovanju se je tekma začela z veliko ofenzivo naših, Estonci so le v prvih treh minu-' tah dajali vedeti, da bi utegnili igrati ambiciozno, nadaljevanje pa je bilo povsem v znamenju poletne slovenske ekipe. Priložnosti so se že v uvodnih minutah kar vr- • Dejan Zavec si je želel preveč BENETKE - Na boksarskem turnirju v Mestrah so stekli četrtfinalni boji, boji za četrto mesto in bron. Po sreči pri žrebu je prvi stopil v ring mladi, 18-letni Dejan Zavec. Očitno je motni lesk brona fantu zameglil pogled in vse je presenetil že pred bojem, ko se je na ringu prikazal v beli majici z znakom adidasa, namesto v predpisani rdeči. Tik pred diskvalifikacijo mu je rdečo posodil švedski tekmovalec. Malo čakanja, nekaj živcev in boj se je začel. V želji po zmagi je naš borec pozabil na vso taktiko in tehniko in brezglavo skušal zgrabiti kolajno pred zadnjim gongom, za kar se mu je Tunizijec Fethi Misshqui, dokaj miren, droban in bled, grdo maščeval. Z redkimi natančnimi direkti je počasi, vendar odločno nabiral točke do zadnje sekunde in zmagal. Tako je šlo po vodi še eno upanje. Mirno in študiozno se je za večerni boj (okoli 22. ure) pripravljal tudi Arman Kranjc. Po torkovi zmagi je bil trdno odločen premagati tudi Turka Or-hana Delibasa. drugega z olimpijskih iger, ki zastopa Nizozemsko, in se uvrstiti med prve izmed 135 boksarjev iz 26 držav, kolikor se jih je zbralo v Mestrah. MARJAN SKUMAVC stile: Gliha, Novak, Florjančič, spet Gliha (prečka), Zahovič,... Estonski vratar Poom je bil osrednja osebnost uvodnega dela. Mož, ki služi kruh v Angliji, je dokazal, da je zares mojster med vratarji, preprosto ga je bilo nemogoče premagati. V najbolj kritičnem položaju se je znašel sredi prvega polčasa, ko mu je žogo podal lastni branilec, odlični portugalski sodnik je doso- • Ocene naših: 8 - Zahovič, 7,5 -Milanič, Englaro, Čeh, 7 - Novak, Florjančič, Galič, Židan, Gliha, Kokol, 6,5 - Jermaniš, Škaper, brez ocene - Boškovič dil indirektni prosti strel za naše s petih metrov, toda tudi s petih metrov ni bilo gola. Estonci, ki so ves čas napadali le z osamljenim Arbeitrom, so dočakali veliko priložnost le v 29. minuti, ko je strelec »zgodovinskega« gola proti Italiji Reim žogo poslal proti praznim vratom, v zadnjem trenutku pa jo je Galič odbil v kot. Kapetan naše ekipe Darko Milanič je bil v glavni vlogi že v naslednjem napadu, ko je s silovitim volejem zadel prečko. Zdelo se je, da se z Milaničevo »nesrečo« ponavlja zgodba z azzurri: estonska mreža jer bila za naše kot začarana. Toda v finišu prvega polčasa se je našim fantom le odprlo. V 40. minuti je Aleš Čeh po sredini igrišča izpeljal značilen hiter napad, sledila je duhovita podaja na desno stran, kjer • Brez »šokov« pred tekmami v našem taboru očitno ne gre. Tokrat je zanj poskrbel mariborski prevoznik Čertus, ki v hotel Orel, kjer so nastanjeni naši, ni pripeljal avtobusa. Naši fantje so jo v Ljudski vrt primahali kar peš, seveda pa ne najbolj Židane volje. je bil osamljeni Zlatko Zahovič, ki je v slogu pravega golgeterja silovito zadel mrežo. Tik pred koncem polčasa se je Milaniču ponudila nova priložnost, toda njegov strel z glavo je za las zgrešil cilj. Tudi drugi polčas se je začel s strahovitim jurišem naših reprezentantov. Aleš Čeh je sicer kot prvi nadaljeval niz strelskih spodrsljajev iz prvega polčasa, loda že drugi poskus naših je bil uspešen. Zlatko Zahovič je bil spet mož odločitve. Strelec prvega gola je pobegnil po desni strani, podal rotirano žogo v sredino, kjer Pri- mož Gliha z glavo ni imel težkega > po tem golu sta Zi- dela. Minuto po tem golu dan in Novak izpeljala »kombina- sredi polčasa opravil dve zamenjavi,mladi up Kokol in prvi strelec slovenskega prvenstva Škaper pa sta imela kar nekaj težav, da sta se vključila v oster ritem igre. ki ni popuščal. Priložnosti je bilo res precej manj, pa tudi Estonci so v polju igrali bolj enakovredno vlogo, v vseh 45 minutah pa si niso ustvarili niti najmanjše priložnosti za gol. Slovenski reprezentanti so simpatije tokrat kar naklonjene mariborske publike osvojili z duhovitimi kombinacijami, pri katerih je manjkala le učinkovita končnica. Vtis je v 90. minuti popravil mladi Mariborčan v Murinem dresu Vlado Kokol, ki je ob asistenci estonske obrambe lik pred zadnjim žvižgom s strelom z 20 metrov povišal na 3:0. Zdenko Verdenik, selektor slovenske reprezentance: »Tekme smo se po malem bali, z rezultatom pa sem zelo zadovoljen. To je velika spodbuda za naslednje tekme. Gostje so igrali zaprto in z dolgimi po- • Estonski tabor je na dan tekme zajela prava panika, kajti cela vrsta igralcev je zbolela za v irozo. A reprezentante so menda okužili mladi Estonci, ki so virozo prinesli s priprav na Cipru. Estonski selektor je komaj skrpal moštvo za tekmo. dajami.zato smo imeli v prvem polčasu v obrambi nekaj problemov. Ob treh golih smo si ustvarili vrsto priložnosti, odkrili pa tudi napake, ki jih moramo pred nadaljevanjem odpraviti.« Roman Ubakivi. selektor estonske reprezentance: »Slovensko moštvo nas je z igro zasenčilo in zasluženo zmagalo. Pričakoval sem boljšo igro in izid, loda s tako mlado in neizkušeno ekipo ter z vrsto problemov tokrat ni šlo.« Darko Milanič, slovenski reprezentant: »Zasluženo smo zmagali, igrali smo precej boljše, nasprotnik pa je igral dobro le v obrambi. Z malo več zbranosti bi jim lahko nasuli še nekaj golov. Upam. da to ni naša zadnja zmaga.« FRANCI BOŽIČ Angleški rugbvsti danes v Ljubljani LJUBLJANA - Danes ob 17. uri bo na igrišču pri Obrambnem ministrstvu za Bežigradom zanimivo mednarodno srečanje v rugbvju. Moštvo Ljubljane bo merilo moči z angleškim klubom Pilboroughom. obisk igralcev iz domovine tega športa pa je gotovo porok za kakovostno predstavo. (M. U.) ŠPORT EKSPRES- ŠPORT EKSPRES Olimpija: Krim Electa 25:22 (13:13) LJUBLJANA - Dvorana Tivoli, gledalcev 300, sodnika Krasna in Vodopivec (oba Ajd). OLIMPIJA: Stefanišin, Selakovič 2, Pohleven 2, Vukovič, Kitič 1, Arhar, Hudarin 4, Mežek 2, Kurent, Marton 5, Kapidžič 9, Babič. KRIM ELECTA: Šolaja, Savicki 10, Erceg 1, Mijatovič 2, Verbinc 2, Petrič, Tomšič 1, Staneva 3, Vinčič 1, Polajnar l,Arapovič 1, Butala. Igralke z Galjevice so v zaostali tekmi 18. kola ženske rokometne lige dvorano Tivoli zapustile zelo razočarane. Najprej so doživele neprijeten poraz na igrišču, nato pa jih je hladna prha čakala še v garderobi. Mestni derbi, ki so ga v tej sezoni prvič dobile igralke Olimpije, je bil poln preobratov. Po 3:5 so domače sedemkrat zapored zadele in v 20. minuti je bilo že 10:5. V drugem delu so občutno povedle rokometašice Krima Electe. V 45. minuti je bilo 16:20, nato je žoga nekaj časa menjala lastnika kot vroč krompir, po 20:22 pa Krimovke do konca (7 minut) niso več dosegle gola. Poraz je bil za gostje še toliko bolj boleč, ker so po tekmi opazile, da jim je (ne)znani ljubitelj rokometa v garderobi pobral ves denar. Če vemo, da se v ženskem rokometu ne vrtijo prav »mastni denarci«, je bil to kar hud udarec po žepu Krimovk. (R. Š.) Melanšek 8. v Črni gori PODGORICA - Sedemdeset ko-lesarjev iz Bolgarije, Slovenije, Italije, Moldavije, Ukrajine, Makedonije, Rusije, Srbije in ZRJ je začelo prvo dirko »Po poteh Kralja Nikole«, ki bo gosto- ŠPORT PO SVETU Za Olympiakosom je Iraklis premagal še Panatbinaikos Tudi v slabem držijo skupaj SOLUN - Košarkaiji Iraklisa so v torek napravili še en podvig — premagali so tudi drugi veliki grški klub, Panathinaikos. Subotičeva ekipa je tekmo dobila s 83:70, pet minut pred koncem pa je vodila že za 21 točk. Glavna junaka sta bila seveda odlični Jure Zdovc, ki je ob vrhunski obrambi in vodenju peterke dosegel še 23 točk, in Američan Berry s 35 točkami. Če Iraklis v soboto v Atenah premaga novinca Ambelokipi in nato prihodnji torek doma še mestnega tekmeca PAOK za najmanj 12 točk, bo v prvenstvu vendarle tretji. Inšpektorji FIA vlmoli MONTREAL - Hokejistom Montreala, pred dvema letoma zmagovalcem Stanleyjevega pokala, gre letos v NHL zelo slabo. Doslej so dobili v se-er »-vzhodni skupini le 11 tekem, jih 5 remizirali in jih kar 15 izgubili. S 27 točkami so predzadnji, natanko 20 točk za vodilnim Ouebecom. Navijači Canadiensov so vznemirjeni. Bolj jih zanima usoda kluba kot pa izid referenduma o odcepitvi Quebeca od Kanade, Kanadski francoski časopis La Presse je napadel pet angleško govorečih hokejistov, med njimi pa najbolj New Vorčana Schneideija, ki naj bi igrali namenoma tako slabo, da bi trenerja Jaqu-esa Demersa odpustili. Hokejisti pa držijo skupaj. Ko se je pisec komentaija pojavil v garderobi moštva, so jo iz protesta zapustili prav vsi hokejisti. IMOLA - Inšpektorji za varnost pri mednarodni avtomobilistični zvezi (FIA) so te dni opravili preglede na dirkališču v Imoli, kjer sta lani tragično preminula Ayrton Senna in Roland Ratze-nberger. Po besedah Rolanda Bruynseraedeja in Jeana Browna, ki sta zadolžena za pregled opravljenih »popravkov« na dirkališču, je steza za VN San Marina, ki bo 30. aprila, nared, sgj ustreza novim varnostnim predpisom FIA. Z jadri tudi okoli Evrope MILANO - V Milanu so predstavili jadralno regato okoli Evrope. Štart regate 60 čevljskih jadrnic (razred W 60 in open 60) bo 20. maja v Benetkah, cilj pa Londonu. Vmesne postaje bodo Malta, Marseille, Casablanca, Vigo in Cherbourg. Preizkušnja bo imela 7 etap, dolga pa bo 3.682 milj. Cantona vendarle vlnter? Seieševa še doživlja travme HAMBURG - Monika Seleš še vedno doživlja travme, ki so posledica atentata iz aprila 1993. To je tretji dan novega sojenja Giintheiju Parcheju, potrdil športni psiholog Jerry May, ki zdravi Se-leševo od julija 1993. »Seieševa je mlada ženska, ki je zelo prestrašena in nervozna, še vedno pa se boji ponovnega napada.« Seleše vi plačujejo športnemu psihologu (tudi psihologu ameriške jadralne reprezentance) za zdravljenje njihove hčere 1.500 dolaijev dnevno. MANCHESTER - Predstavniki angleškega nogometnega prvaka Manchester Uniteda so potrdili, da bo francoski napadalec Erič Cantona zapustil njihov klub in se preselil na Apeninski polotok. Največ zanimanja za Francoza je pokazal milanski Inter, ki je pripravljen plačati za prestop 5,5 milijona funtov. Francoski nogometaš zaradi napada na gledalca ne sme igrati za »rdeče vrage« do oktobra, obsojen pa je tudi na dva tedna zapora. Predsednik Manchester Uniteda Martin Edwards je dejal, da se s Cantonajem še ni pogovoijal. Če pa bo hotel zapustiti Anglijo mu v klubu ne bodo delali težav. vala tudi v Italiji. V prvih dveh etapah so bili najboljši Rusi in Italijani. Slovenijo zastopa Celje, prvo slovensko moštvo, ki po ukinitvi sankcij gostuje v ZRJ. Rezultati -1. etapa (krožna dirka v Cetinju, 22 km): 1. Cesini (I ta) 30:18,2. Torkačenko (Rus). 3. Odrinski (Slo), 4. Čudakov (Mol), 5. Broccado (Ita), 6. Baloh (Slo) vsi v času zmagovalca; 2. etapa (Cetinje-Podgorica, 130 km): 1. Sedum (Rus) 3;27:41, 2. Broccardo (Ita), 3. Torkačenko, 4. Orel (Ukr), 5. Tossatto (Ita) vsi v času zmagovalca.... 8. Melanšek 2:48, 9. Autko (oba Slo) 2:56; skupno: 1. Sedum 3;27:31. 2. Broccardo 0:04,3. Torkačenko 0:07,4. Orel 0:10,5. Tossatto 0:10.... 8. Melanšek 2:58,9. Autko 3:06. Bodo finalistke SKL znane že drevi? LJUBLJANA - Najboljše štiri ekipe slovenske košarkarske lige za ženske bodo drevi odigrale povratni tekmi polfinala končnice. Visoki zmagi Ježice in ŽKD Maribor na prvih tekmah dopuščata gostiteljicam le malo upanja na uspeh, toda zlasti Škofjeločanke obljubljajo, da ne bodo vnaprej izobesile bele zastave. Zmaga bi jim prinesla pravico do tretje, odločilne tekme, v soboto, 1. aprila v Mariboru. Para: Mibex Ilirija : Ježica (20), Odeja Marmor - ŽKD Maribor (19). (B. E.) Kinolog! za DP POLZELA - V organizaciji Kinološkega društva Plutun Polzela je bila druga tekma za državno prvenstvo športnih šolanih psov z vodniki. Na- stopilo jih je 27 iz vse Slovenije, ki so se pomerili v sledenju, poslušnosti in obrambi. V skupini A je zmagal vodnik Peter Študent (Naklo) z nemškim ovčarjem, ki je zbral 287 točk, drugi je bil Bine Marš s psom rotweilerjem 283 in tretji Bine Hohanc s psom rotweiIerjem (oba KD Pluton Polzela) 275 točk itd. V skupini B je zmagal Janez Študent (Naklo) z. norveškim ovčarjem, /bral je 287 točk. drugi je bil Dušan Senekovič z belgijskim ovčaijem 285 in tretji Marjan Kolarič (oba K D Maribor) z nemškim ovčarjem 282 točk itd. (T.T.) Litija in Miklavž CELJE - Ligaško prvenstvo v kegljanju je končano tudi v obeh vzhodnih skupinah medregijske lige, naslova pa sta si šele v zadnjem krogu zagotovila Litija in pri ženskah Miklavž. Končni vrstni red - moški: Litija, Dadas Rudar 11 30, Elektrarna Dravograd 26, Šentjur 22. MIT 16. Korotan, Rudar Črnomelj 14. Krilato kolo. Konstruktor 1112. Rudnik Hrastnik 2; ženske: Miklavž 18. Impol 16. Miroteks III 15. Mercator Trebnjo 12, Šoštanj 11, Nafta 9, Krilato kolo 3. (Ž. Z,) Nočna orientacija IG PRI LJUBI JANI - Prek 4tK) ta-bornikov seje minuli vikend pomerilo v poznavanju nočne orientacije. Skupno so bili najbolj uspešni taborniki škofjeloškega rodu Svobodni kamni-tnik. Med popotniki so zmagali člani rodu XI. SNOUB. med popotnicami Zmajev rod, med grčami in grčicami pa Svobodni kamnitnik. V Radizlu osemdesetic, tokrat za EP v 250 ccm Orehova vas se pripravlja za 22. in 23.4.; prvi dan kvalifikacije (15.30), drugi dan dirka (14.00) LJUBLJANA - »Priprave na prireditev motokrosistov za evropsko prvenstvo v razredu 250 ccm, ki bo 22. in 23. aprila letos v Orehovi vasi, potekajo po zaslugi prizadevnih članov krajevnega AMD v najlepšem redu. Na dirki za dragocene točke pričakujemo približno 80 izbranih dirkačev iz 20 držav,« je na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu generalnega pokrovitelja, podjetja Petrol, povedal predsednik častnega odbora dr. Davorin Kračun. Med udeleženci bo, kakor je sam povedal, tudi naš odlični dirkač Jani Sitar (AMD Sitar team, Lj.), ki se je - potem ko so mu v Parizu ukradli nov motor honda - odpovedal sodelovanju na prvih dirkah za svetovno prvenstvo, tekmoval pa bo na evropskem prvenstvu, na katerem si je zastavil za cilj izboljšati skupno uvrstitev izpred dveh let, ko je zasedel 8. mesto. Razen Sitarja so na prijavnem seznamu med našimi za zdaj še Branko Peršoh, Borut Košček in Andrej Pelko. Sicer posamezne države, razen Italije, niso izkoristile pravice, da lahko prijavijo po osem tekmovalcev, marveč bodo prišle v Orehovo vas, na radizelsko progo, na 80. prireditev, ki stane 7 milijonov 300.000 tolarjev, samo z zares najboljšimi dirkači. Ti bodo spet enkrat po- nesli v svet ime kraja, pokrovitelja, Slovenije... Ne prvič; enajstkrat (po 1963) je Orehova vas že imela dirke za svetovno prvenstvo (250 ccm petkrat, 125 ccm trikrat, prikolice trikrat, enkrat pa evropsko 125 cm). Vselej je organizacijski štab. na tiskovni konferenci so zastopnike medijev informirali še Zlatko Se-fman, Jože Florjančič, Boris Korbar. Franc Fingušt, Stanko Šmir-maul, Franc Greif, Ivan Špurej in drugi, opravil zahtevno nalogo v splošno zadovoljstvo sodelujočih in gledalcev. Teh je bilo tudi že do 50.000. Tildi tokral. ko mednarodna zveza F1M terja od njih nove, spet dražje ukrepe, denimo glede varnosti, so organizatorji mislili na obiskovalce; za vstopnico 500 tolarjev bo na voljo 220 lepih nagrad, med njimi ford fiesta (prodajalne Šerbinek iz Zg. Kungote). (H. U.) k Četrtek, 30. marca 1995 DELO ★ stran 49 Federation cup v novi podobi Najboljše teniške igralke sveta letos tekmujejo po vzoru Davisovega pokala - Slovenke v Španiji U U B UANA - V dneh, ko j e pozornost v svetovnem tenisu osredotočena na tekme moških za Davisov pokal, pa so sredi priprav za nastope tudi že najboljše teniške igralke sveta, ki so svoje ekipno tekmovanje Pokal Federation letos prvič organizirala po vzoru Davisovega pokala. Zdaj tudi dekleta nimajo več finalnega tekmovanja za lovoriko (z 32 nastopajočimi državami), marveč tekmujejo na izpadanje v najvišji svetovni skupini ter v skupini 1, le daje v obeh po osem držav. seda 420. mesto na svetu. Jezerni- Vse druge pa bodo tekmovale v zemljepisno razporejenih kvalifikacijah, iz katerih si bodo najboljše ekipe pridobile pravico igrati s poraženkami prvega kola prve skupine za obstanek oz. napredovanje v skupino 1. Vseh prijav je kar 87, kar kaže na izjemen razmah tudi ženskega tenisa po vsem svetu. V svetovni skupini so branilke naslova Španija ter Bolgarija. Japonska. Nemčija. Francija. Južna Afrika. Avstrija in ZDA. v skupini 1 pa Argentina, Indonezija. Slovaška. Avstralija. Italija. Kanada. Švedska in Nizozemska. Slovenija je takoj na naslednji stopnji, tekmovanje evropsko-a-friške skupine pa bo v Hvatt La Manga Clubu v Južni Španiji od 17.-21. aprila. Nastopa 16 držav, v katerih igrajo tudi tako znana imena kot Novotna. Sukova. Majdi. Hingis. Zvereva, Appelmans itd. Seznam ekip ptiča o izjemni konkurenci: Belgija. Belorusija, Češka. Hrvaška. Finska. Gruzija. Latvija. Izrael. Madžarska, Poljska. Romunija. Rusija, Slovenija. Švica. Velika Britanija. Ukrajina. V reprezentanco Slovenije je selektorka Mirna Jaušovec določila Tino Križan. Barbaro Mulej. Karin Lušnic in Tjašo Jezernik. Igralke so že opravile prvi skupni trening, drugi pa je še pred njimi. Ta čas sta Mulejeva in Lušničeva na turnirju v Parizu (250.000 dolarjev). Križanova po vrnitvi iz Amerike trenira doma. prav tako Jezernikova. Mariborčanka, kije zdaj 103. na svetovni lestvici, je zadovoljna s formo in meni. da je v zadnjem času vsekakor napredovala. Barbara Mulej (ta čas št. 207) pa je uspešno.začela v Parizu, saj je premagala Francozinjo Sophie Geor-ges s 6:3. 6:3. Lušničeva zdaj za- Iva Majoli začela z zmago HILTON HEAD - Znameniti ženski teniški turnir v Južni Karolini igrajo za nagradni sklad 806.000 $. prvi nosilki pa sta Španki Sanchez in Martinez. Šesta nosilka Majoli (Hrv) je v prvem nastopu premagala Španko Pascual s 6:0.6:0. Martinez je dobila proti M.'.karov i (Rus) s 6:0,6:2. Mag. Maleeva (Bol. 5) pa proti Avstralki McQuillan s 6:3.1:6. 6:4. Izgubila pa je že 7. nosilka Mc Nei! (ŽDA) proti Italijanki Farina s 3:6.1:6. kova pa 496. Na svetovni lestvici sta še sestri Vukasovič — Tina je 719.. Nena pa 945. Za vse reprezentantke je zdaj Federation cup prvi cilj. nato pa bodo sledili posamični turnirji, pač glede na pozicije na svetovni lestvici, a večinoma na pesku. Križanova. denimo, že ve. da bo igrala na obeh velikih turnirjih na Hrvaškem (Zagreb. Bol), nato se bo odločila med Bournemouthom in Berlinom, načrtuje pa tudi udeležbo na turnirju za grand slam v Parizu. Tudi druge naše igralke bodo pospešeno nastopale, tako da je pričakovati, da si bodo vse izboljšale rang. EVGEN BERGANT • Danes žreb za uvodni petkovi tekmi posameznikov PORTOROŽ - Vse je nared za prvo dejanje tekme za Davisov pokal med teniškima reprezentancama Zimbabveja in Slovenije, ki se bosta od petka do nedelje v teniškem centru v Luciji pomerili v okviru prvega kola I. evropsko-a-friške skupine - kvalifikacijske stopnje, ki zmagovalca pelje v kvalifikacije za naj višjo, svetovno skupino. Zaradi dežja so bili v sredo treningi obeh reprezentanc sicer okrnjeni, toda nazadnje se je vreme vendarle toliko izboljšalo, da prave zadrege ni bilo. Tako je v obeh reprezentancah zdaj vse nared in skoraj nobenega dvoma ni več, da bosta oba kapetana Siney in Filipčič za četrtkov žreb zaporedja iger posameznikov prijavila brata Black na eni strani ter Iztoka Božiča in Blaža Trupeja na drugi, nakar bo sledil sprejem obeh reprezentanc pri piranskem županu Francu Fičurju. Žreb bo moral odločiti samo o tem. ali bo v petek najprej na sporedu tekma Iztok Božič : Wa-yne Black ali pa bosta uvodno partijo odigrala Blaž Trupej in Byron Black. Urh zmagal v Pulju PULJ - Slovenski teniški reprezentant Borut Urh je zmagal v 1. kolu drugega turnirja letopnje satelitske serije Istrska riviera. Premagal je Avstrijca Walterja Treua s 6:2.6:2 (D. Š.) • Najbolje štartala Vesna Dekleva ANZIO - Slovenski jadralci niso kdo ve kako uspešno začeli regate za svetovni pokal v italijanskem Anziu. Po dveh preizkušnjah je še najboljša Vesna Dekleva, ki je med 23 jadralkami razreda Evropa na 11. mestu, potem ko je bila v prvi regati 11., v drugi pa 12. V razredu laserje Samo Potokar v prvi regati med 81 jadralci zasedel 36. mesto, v drugi pa zelo dobro 12. V razredu 470 sta bila med 76 posadkami uspešna le Podunavac in Glavina, dvojčici Janja in Alenka Orel pa sta na repu dekliške konkurence. Razmere za jadranje so zelo težavne, saj piha močan veter, ki je močno vzvalovil Tirensko morje, tako da drugi dan tekmovanja ni bilo. V desetih olimpijskih razredih nastopa v Anziu kar 430 jadrnic. Rezultati - laser: 1. Negri (Ita), 2. Florent (Fra), 3. Varhala (Nem)..., 22. Potokar, 60. Žbogar, 69. Ravnikar (vsi Slo); 470 (moški): 1. Calafat-Sachez (Špa), 2. Bressa-ni-Scotto (Ita), 3. Merix-Wallner (Nem)..., 23. Podunavac-Glavina, 30. Morgon-Čopi, 34. Iunjič-Petrič, 46. Antonaz-Planinšič, Sl. Br-čin-Pegan, 55. Smerdu-Benčič (vsi Slo); 470 (ženske): 1. Zabell-Du-fresine (Špa), 2. Leon-Mainemare (Špa), 3. Salva-Sassi (Ita)..., 24. J.-A. Orel (Slo); evropa (ženske): 1. Bowman (Irska), 2. Montilla (Špa), 3. Robertson (VB), 4. Bogateč (Ita), 11. Dekleva (Slo). BERTI BRUSS Kancler in Sulic tudi med vratci Odlična kanuista Soških elektrarn bosta tekmovala v spustu in kot slalomska posadka C-2 LJUBLJANA - Slovenski kajakaši in kanuisti na divjih vodah bodo po tradiciji odprli domačo tekmovalno sezono na brzicah Save. Toda sobotni slalom v tacenskem kanalu in nedeljski spust od Medvod do Tacna pomenita le nadaljevanje obsežnih priprav na zahtevno sezono in nedavnega uspešnega nastopa na pregledni tekmi v Nottinghamu. V Angliji so preizkusUi pasti reke Trent, ki bo v začetku septembra gostila slalomski del svetovnega prvenstva. »V Nottighamu so kandidati za reprezentanci A in B trenirali ločeno v dveh skupinah. Najprej en teden kanuisti, po skupni pregledni tekmi pa še kajakaši,« pojasnjuje glavni trener slalomske reprezentance Andrej Jelenc. »Imeli smo priložnost primerjati pripravljenost s Francozi, Italijani, Američani, Irci in Angleži, torej neposrednimi tekmeci za kolajne na SP. Lahko smo zadovoljni s prikazanim, zlasti s formo Jerneja Abramiča, Marjana Štruklja in Fedje Marušiča. Slednja sta se že privadila na nova kajaka. Njun model je idealen za nottinghamske brzice, saj ima daljšo vodno linijo in je hitrejši na lažjih, Sprinterskih pro- Letos najbolje doslej Končana sezona je mejnik za slovenske nordijske kombinatorce - Franci Jekovec zbral lepo število točk svetovnega pokala, mladinci pravo odkritje NAKLO - Z državnim prvenstvom v Planici se je končala letošnja tekmovalna sezona za nordijske kombinatorce. Kraljevska disciplina nordijskega smučanja je bila pri nas po sarajevskih olimpijskih igrah ukinjena, leta 1989 pa si je znova utrla pot do skakalnic in smučin. Minula sezona prav gotovo pomeni mejnik v njenem razvoju. Potem ko sta lani krmilo reprezentance prevzela Peter Jošt in njegov pomočnik Matej Oblak, so se stvari začele premikati z mrtve točke. Tako v članski kot mladinski konkurenci so bili doseženi doslej najboljši rezultati. zbrati dovolj točk za obstanek med najboljšimi. Na prvi tekmi je bil 38., na drugi je padel in bil 43. V elitnem tekmovanju svetovnega pokala, kjer nastopa samo 45 izbrancev, nismo imeli svojega predstavnika. Priložnost je imel Franci Jekovec na prvih treh tekmah, vendar se mu ni posrečilo SKRITE REZERVE kovec. -Franci Je - tretja pa je odpadla in vse je šlo po zlu. Preselil seje na tekme medcelinskega pokala, kjer prvih 25 prejme točke svetovnega pokala. Jekovec je tam presegel vsa pričakovanja in se uvrstil na 6., 7. in 13. mesto. Zbral je lepo število točk in se uvrstil med 55 najboljših na svetu. Čeprav je bil vso zimo v dobri skakalni formi, mu prav na nobeni tekmi ni uspelo dvakrat dobro skočiti, kar priča o njegovih skritih rezervah. Tudi na svetovnem prvenstvu v Thunder Bayu je s ponesrečenim poskusom in 15 m krajšim skokom zamudil priložnost za uvrstitev do 25. mesta. Na koncu je bil šele 36. Resda je imel smolo z vetrom in poškodbo kolena, vendar gre iskati vzroke za razočaranje pri njem samem. Razveseljiv pa je neverjeten napredek v teku, saj je v primerjavi s prejšnjo sezono zmanjšal zaostanek za najboljšim tekačem za več kot šest minut. Ostali trije člani: Robi Zaplotnik, Erih Pečnik in Igor Jelen kljub napredku niso dosegli že-ljenih rezultatov, zato pa so bili boljši del ekipe mladinci. Na prvi tekmi alpskega pokala v Planici je Roman Perko premagal vse naše mlade skakalce in dosegel sijajno 4. mesto. Z enakim (4.) mestom v skokih je na tekmi svetovnega pokala v Tatrah presenetil Rolando Kaligaro. Igor Cuznar, Peter Čeh in Gašper Poljanšek so z uvrstitvami med najboljših 10 prijetno presenečali v alpskem pokalu. Najbolj objektivno merilo napredka v primerjavi s prejšnjo sezono je bilo mladinsko svetovno prvenstvo na Švedskem. Lani je bil naš najboljši v skokih 29.. letos pa so dosegli 8., 9., 12. in 22. mesto. Zaostanek našega najboljšega (45.) je bil lani skoraj 10 minut, letos samo dveh minuti. Celo najslabši je zaostal le dobrih šest minut. Osmo mesto Romana Perka je najboljša letošnja uvrstitev naših nordijskih smučarjev na svetovnih prvenstvih! Končni za- ostanek (4 odstotke) pa pomeni 15-odstotno izboljšanje njegovega rezultata z lanskega SP. Šestnajstletni Igor Cuznar je v teku dosegel čas slovitega avstrijca Maria Stecherja, Perko pa je bil celo 40 sekund hitrejši. V ekipnem tekmovanju so bili na koncu 8. med 16 ekipami, čeprav je en član v skokih popolnoma odpovedal. Ekipa je še zelo mlada, saj bosta dva lahko nastopala med mladinci še tri leta, dva (tudi Perko) dve leti in eden še eno leto. Roman Perko (Tržič) je odkritje sezone, saj je v Bre-itenvvangu z 20. mestom na tekmi medcelinskega pokala dobil 6 točk, na dveh tekmah alpskega pokala za mladince pa je dosegel 5. in 2. mesto. Izračun ob koncu SP pa je pokazal, da bi mu samo doskok v telemark prinesel 4. mesto ali celo kolajno! Trener Peter Jošt že razmišlja o prihodnji sezoni. Zmanjšal bo ekipo in se bolj posvetil treningu teka, ki postaja vse pomembnejši. Rezerve, pravi, so v funkcionalnih sposobnostih, občutku za drsenje, moči rok in ramenskega obroča. S poudarkom na vadbi specialne motorike bo skušal obdržati kakovost skokov na visoki ravni. Upa tudi, da mu bodo odgovorni na SZS omogočili delo z ustreznim finančnim vložkom. »Če bomo ohranili visoko motivacijo, delovno vnemo, prijateljsko ozračje v ekipi, skromnost in pozitivno mišljenje, me za rezultate ne skrbi. V nasprotnem pa se lahko vsi pozitivni trendi lahko hitro zasukajo navzdol!« pravi Peter Jošt. IVO KONC gah. Med kanuisti že po tradiciji izstopajo člani zlatega moštva 3xC-l, Simon Hočevar, Boštjan Žitnik in rutiner Jože Vidmar, viden napredek pa je prikazal tudi mladi Dejan Stevanovič.« Skupnih priprav se ni udeležil le vodilni slovenski kajakaš lanske sezone in šestouvrščeni v končni razvrstitvi svetovnega pokala Albin Čižman. »Ni se še povsem odločil, ali bo sploh nastopil na treh izbirnih tekmah pred začetkom svetovnega pokala. Zaradi službenih obvezno- LETOS TUDI V SLALOMU -Joško Kancler. sti in neurejenega statusa trenira po lastnem programu, pa še to z zmanjšano zavzetostjo zaradi poškodbe hrbtne mišice,« pravi Jelenc. Med novosti lahko uvrstimo niz selitev v posameznih kategorijah. Simon Hočevar bo po lanski avanturi z bratom Matejem v dvojcu sicer še poskušal srečo v spustu, a le kot član moštva na SP. V svetovnem pokalu bo tekmoval le v slalomu, kjer namerava potrditi sloves enega najbolj nadarjenih tekmovalcev na svetu. Za najbolj presenetljivo potezo sta se odločila najboljša slovenska kanuista v spustu Joško Kancler in Primož Sulič. Sklenila sta združiti moči in se preizkusiti tudi v slalomski posadki C-2. Njune ambicije segajo celo do OI 1996. Čaka ju težka naloga, saj bo v Atlanti nastopilo le 15 najboljših dvojcev na svetu. (B. E.) ATLETSKE NOVICE - ATLETSKE NOVICE Priprave na poletno atletsko sezono LJUBLJANA - Čeprav so je komaj končala zimska (dvoranska) atletska sezona, ki je bila za slovensko atletiko zelo uspešna, so v Atletski zvezi Slovenije že stekle priprave za poletno sezono. Po načrtu se bo nova sezona na prostem začela V nedeljo, 16. aprila v Ljubljani z otvoritvenim mitingom AK IBL Olimpije na štadionu v Šiški. Že naslednjo soboto pa bo v Domžalah tradicionalni »Kros Dnevni-ka«in v okviru tega krosa državno šolsko prvenstvo za osnovne in srednje šole. Razpis so že objavili v reviji »Šport mladih« in v razpisih prvenstvenih tekmovanj AZS. Za prvenstvo, ki bo v soboto, 22. aprila na tradicionalni progi v Domžalah, je potrebno prijave poslati AK Domžale najkasneje do 15. aprila 1995. V maju se bo nova poletna sezona že nadaljevala s pomembnimi mednarodnimi tekmovanji. V nedeljo, 7. maja bo v Brežicah prvi mednarodni miting »Terme Čatež ’95« z osrednjima disciplinama - tek članov in članic na 10 km in v malem maratonu na 21 km - kot uvod za državno prvenstvo na 10.000 m za članski in mladinski kategoriji, ki bosta v okviru mednarodnega mitinga v Novem mestu v soboto, 20. maja. Naj še omenimo, da bodo v Novem mestu v okviru mednarodnega mitinga, ki je bil doslej običajno septembra, izvedli prvi dan kvalifikacij za APS. Na miting so že povabili nekatere kakovostne tuje tekmovalce, program mitinga pa bo tak: moški 100, 400, 1500 m, 110 m ovire, štafeta 4 x 100 m, skok v daljavo, skok s palico, meta krogle in kopja. Ženske bodo imele na sporedu teke na 100, 400, 1500 m, 100 m z ovirami, štafeta 4 x 100 m, skok v višino, troskok in met diska. Kako bo z mednarodnimi mitingom 14. maja v Novi Gorici še ni znano, ker se še dogovarjajo, da bi ga izvedli v soboto, 13. maja, ker so za nedeljo 14. maja že razpisali miting v italijanski Gorici. Norme za SP in univerziado Na podlagi norm IAAF je AZS določila norme za nastop na svetovnem prvenstvu v atletiki, ki bo od 4. do 13. avgusta v Goteborgu, prav tako pa za univerziado v Fukuoki na Japonskem, ki bo po SP (od 28. avgusta do 3. septembra). AZS je predvidela nastop 8-10 atletov in atletinj v Goteborgu, nastop na uni-verziadi pa bo povezan z visokimi stroški in za zdaj tudi na ŠOU in ministrstvu za šolstvo in šport ne vedo, koliko atletov bo lahko sodelovalo na svetovnih študentskih igrah. Norme na SP v Goteborgu bo potrebno doseči do 4. julija, Britti Bilač in Brigiti Bukovec pa so že priznali rezultate iz leta 1994, tako da sta že zanesljivi potnici na SP in se bosta lahko v miru pripravljali na največje letošnje tekmovanje na svetu. Sicer pa sta normi v njunih disciplinah 192 cm v skoku v višino in 13,14 v teku na 100 m z ovirami. Omenimo še nekaj norm za SP, ki ŠAH-ŠAH-ŠAH-ŠAH-ŠAH Kožul sam na vrhu BLED - Blejski šahovski festival se je prevesil v drugo polovico. V A skupini se je Zdenko Kožul z zmago nad Angležem Petrom Wellsom prebil na 1. mesto. Burmakinu Slovenci očitno ne ležijo, saj ga je tokrat z lepo pozicijsko žrtvijo kvalitete premagal Kranjčan Leon Mazi. Pomembnejši izidi 5. kola: Hovvell : Psahis remi, Wells : Kožul 0:1, Tu-kmakov : Mihaljčišin remi, Cebalo : Tratar 1:0, Soffer : Mencinger 1:0, Ibragimov : Mikac remi, Pavasovič : Ig. Jelen remi, Polajžer : Čičak 1:0, Furlan : Iz. Jelen 0:1, Osterman : A. Praznik 1:0, Vospernik : Sprotte 1:0, Markun: Šale itd. Vrstni red po 5. kolu: Kožul 4,5, Cebalo, Psahis, Soffer in Hovvell po 4, Mihaljčišin, Iz. Jeleil, Tukmakov, Mikac, Wells, Ibragimov. Osterman, Schmidt, Polajžer, Mazi, Gostiša in Vošpernik po 3,5 itd. Na turnirju B je derbi vodilnih pripadel Novomeščanu Marjanu Kastelicu. Zasledovalci so že celo točko za njim. Pomembnejši izidi: Kastelic : Rusjan 1:0, Daels : Deželak remi, Seno-ner : T. Mikac remi, Krstič : Kobal 1:0, Muhtarov : Bajo 1:0, Drobne : Kosec 1:0, Klavčič: Piber 0:1, Šebenik : Safundžič remi itd. Vrstni red: Kastelic 5, Muhtarov, Rusjan. Senoner, Deželak, Krstič, Piber, Daels in Drobne po 4 itd. Na veteranskem turnirju je Karl Barcyczyn premagal Silva Uršiča in sedaj vodi s 4,5 točkami pred Vidom Vavpetičem 4 Sledijo jim: Skok, Sto-eckl in Patzl po 3,5 itd. ALEŠ DRINOVEC Na kratko LJUBLJANA - Kljub blejskemu festivalu se je hitropoteznega turnirja M. Vidmarja na Trubarjevi ulici udeležilo 14 šahistov. Zmagal je Slak 11,5. Sledili so mu: Saraden 10,5, Perci 8,5. Musič 8. Petrič 7,5 itd. (M. S.) LJUBLJANA - LŠK Iskra se je okrepila: Vrnila se je Krmeljeva, novi članici pa sta Koščeva in Ipavčeva. Novinec je tudi mladinec P. Petek. (M. E>.) Gorenc dobro začel LJUBLJANA - Vrhničan Tomaž Gorenc, ki ima v novi karting sezoni avstrijsko licenco, se je v avstrijskem mestu Teesdorf udeležil otvoritvene dirke za avstrijsko prvenstvo v kartingu. Že v kvalifikacijskih vožnjah je pokazal izredno pripravljenost in si priboril prvo štartno pozicijo. V prvi uradni tekmi je bil prvi, v drugi vožnji je imel smolo, saj se je po množičnem trku takoj po štartu, z 19. mesta prebil na četrto mesto. Mladi Gorenc je tako v razredu senior 100 ccm že na začetku sezone napovedal oster boj na vseh avstrijskih dirkališčih ter seveda za naslov državnega prvaka na domačih tleh. V Avstriji je v kategoriji junior 100 ccm nastopila tudi Ljubljančanka Lucija Živec, ki ima prav tako avstrijsko licenco. V eni dirki je bila druga, v drugi dirki pa ji je zatajil motor. (S. S.) jih bodo skušali izpolniti slovenski atleti in atletinje: moški, 800 m -1:45,5; 1500 m - 3:38,0; 5000 m -13:29,0; 10.000 m -28:10,0; maraton - 2:16:00; 400 m ovire - 50,04: 3000 m zapreke - 8:30,0; višina - 227 cm: daljava - 800 cm; palica - 560 cm: troskok - 16,85 m; krogla - 19,50 m; disk - 62,00 m: kopje - 80,00 m: kladivo - 74,00 m in deseteroboj -7050 tnčlc- ženske 100 m - 11,44; 200 m - 23,24; 400 m - 52,34; 800 m -2:01,0; 1500 m - 4:10,0; 5000 m -15:45,0; 10.000 m - 32:30,0; maraton - 2:35:00; 400 m ovire - 56,14: daljava - 655 cm; troskok - 13.75 m: krogla - 18,00 m; disk in kopje - 60 m; sedmeroboj - 6000 točk. Pričetek sezone gorskih tekov 1. maja v Mežici Odbor za gorske teke. ki deluje pri AZS, je na zadnji seji določil dokončen koledar tekmovanj v gorskih tekih v Sloveniji, ki jih točkujejo za Pokal Slovenije. Prvo tekmovanje za pokal Slovenije bo že 1. maja na Koroškem v Mežici, pod pokroviteljstvom gostišča »Edelvajs«. Drugi tek bo 8. junija na Kamniško sedlo, tretji pa 17. junija na Vogel, v organizaciji Bohinj-čanov. »Tek na Vogel« ( 8 km z višinsko razliko 1000 m) bo obenem državno prvenstvo v teku navzgor, pri čemer pa bodo imele ženske in mladinci krajšo progo. Tek na Vogel bo tudi izbirno tekmovanje za Evropski kriterij v Franciji, ki bo 16. julija. V avgustu bo državno prvenstvo v teku navzgor in navzdol (20.8.) z imenom »Tek na Krim«. Prireditelj bo organizacijski odbor v Podpeči-Preserjih. dolžina proge za ženske in mladinske kategorije bo 7 km z višinsko razliko 500 m, za članski in veteranski kategoriji pa 12 km s 700 m višinske razlike. Tekma bo tudi izbirna za svetovno prvenstvo, ki bo 10. septembra na Škotskem. Zadnja dva teka v okviru Pokala Slovenije v gorskih tekih bosta 23. septembra (Tek na Jošta pri Kranju) in na koncu sezone (7. oktobra) zaključni mednarodni Tek na Šmarno goro. Na sestanku odbora so se še dogovorili, da bodo od 7. do 9. aprila izvedli testiranje kandidatov za državno reprezentanco, za 8. april v gostišču na Joštu (tam bodo tudi priprave) pa so sklenili sklicati ustanovni občni zbor kluba za gorske teke. (F. M.) Tek Gorenja 8. aprila VELENJE - Letošnji tretji spomladanski tek Gorenja bo v soboto. 8. aprila v Zrečah. Organizatorji, gostitelji in pokrovitelji so se za spremembo termina (prvotno bi naj bil v nedeljo. 9. aprila) odločili zaradi tekov Vivicitta. Maraton Team Slovenija Tekaška sekcija Gorenje pripravlja otroške teke (od 300 m do 1.600 m) v šestih kategorijah, tek na 10.5 km in na 21 km za sedem starostnih kategorij. To pomeni, da bodo podelili kar 40 kompletov kolajn pokrovitelja - občine Zreče. Poleg tega velja omeniti še gostoljubnost gostiteljev - Unior Turizma in Term v Zrečah, kjer bo udeležencem na voljo tudi kopanje v termalnem bazenu. Informacije v večernih urah po telefonu 063/850-845.(H. J.) Vpis v banki ali na pošti. Se danes! MAKSIMA družba za upravljanje Vpisna mc>ta so v poslovnih enotah Nove Ljubljanske banke d.d.. Ljubljana: LB Banke Domžale d.d.. Domžale: LB Koroške banke d.d.. Slovenj Gradec. LB Banke Zasav je d.d.. Trbovlje: Hmezad banke d.d.. Žalec: Nove Ljubljanske banke d.d. - Podružnice Maribor: LB Splošne banke Velenje d.d.. Velenje: LB Posavske banke d.d.. Krško: v letujočih uradih in vseh enolah PTT Slovenije. POŠTA SLOVENIIE, d.o.o. MARIBOR_______________ Slomškov trg 10, 62101 Maribor, Slovenija Telefon: + 386 62 225-141, Telefax: + 386 62 266-305 objavlja prosti delovni mesti v sektorju za informatiko v Upravi Pošte Slovenije d.o.o. v Ljubljani, Cigaletova 17 ORGANIZIRANJE, PROGRAMIRANJE IN VZDRŽEVANJE APLIKACIJ (2 delavca) Pogoji: - ekonomist ali druga ustrezna izobrazba - poznavanje IBM okolja (MVS, CICS, DB2) - pasivno znanje angleškega jezika - končano šolanje iz računalniške podpore informatike - dve leti delovnih izkušenj na področju AOP, od tega eno leto na področju sistemske analize Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter kratkim življenjepisom naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: POŠTA SLOVENIJE d.o.o. Maribor, Sektor za kadrovske, pravne in splošne zadeve, Slomškov trg 10. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni. (AiOMI Z A UMBTN PIT, PRUŽBO IH HUMANISTIKO Pontello Tirr na Sc; vi na gradbišču avtoceste Arja vas - Vransko zaposli: ■ voznike tovornih vozil ■ upravljalce težke mehanizacije ■ tesarje ■ železokrivce ■ delavce za delo v betonarni ■ tehnično osebje z znanjem italijanskega ali angleškega jezika ■ administrativno osebje z znanjem italijanskega ali angleškega jezika. Prednost imajo kandidati z izkušnjami v gradbeništvu. Prijave pošljite na pisarno gradbišča Pontella Tirrena Scavi, Bevkova 6, 63310 Žalec ali se ob delavnikih med 18. in 19. uro obrnite na pisarno gradbišča (tel./faks: 063 71 T 223).__________________________ Pri nas gre ponavadi nekoliko hitreje. Če se odločite za poslovanje z Banko Creditanstalt, bo Vaš plačilni promet potekal hitro in zanesljivo. Poslovanje s tujino opravljamo po zahodnih merilih. Pokličite nas. Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana, Kotnikova 5, tel.: 061/ 132 11 74, faks:06i/i32 52 06. CrGcIitsnstsIti bsiiks uspešnih. CREDITANSTALT Poslovne enote- Ljubljana, Kotnikova 5, tel.: 061/ 132 11 74, faks: 061/ 132 52 06: Maribor, Partizanska 12, tel,: 062/224 282, faks: 062/226 386; Murska Sobota. Lendavska 11. tel.: 069/ 21 780, faks: 069/ 33 023; Nova Gorica, Kidričeva 9a, tel: 065/ 23 311, faks: 065/ 23 360. 50. stran - IV-V. ★ DELO PRVA PREDSTAVITEV LJUBLJANSKIH PODŽUPANOV Podžupani bodo imeli pisarne v stavbi Kresije Tja se seli tudi tajnik mestne uprave in mestni svet - Namesto B. Bradača gre v svetniške klopi Peter Zajc, namesto A. Colariča pa dr. Vasilij Cerar LJUBLJANA, 29. marca - Bogdan Bradač, Anton Colarič in Jože drugim dejal, da se bo zavzemal Vidmar so trije poklicni ljubljanski podžupani, ki jih je mestni svet na županov predlog imenoval že na eni prejšnjih sej, danes pa so se vsi prvič predstavili javnosti. Bradaču in Colariču je ob koncu sinočnje seje sveta prenehal tudi mandat svetnikov, saj je podžupanska vloga nezdružljiva s svetniško, njuni mesti pa bosta zasedla naslednja člana s strankarskih list, Peter Zajc (SLS) in dr. Vasilij Cerar (ZLSD). Jože Vidmar (SKD) je prišel z republiške uprave za ceste. Kot so povedali na današnjem kot tretjina kanalskega in vodo- ........... '' vodnega omrežja zastarela in ga bo treba čimprej zamenjati,« je pogovoru z novinarji, bodo imeli vsi podžupani svoje prostore v stavbi Kresije na Adamič-Lun-drovem nabrežju. Tja se bo, tako kot podžupani, v začetku aprila preselil tudi tajnik mestne uprave Janez Sodržnik. poleg njega pa tudi vodstvo in vse službe mestnega sveta. Jože Vidmar (SKD), doslej zaposlen na republiški upravi za ceste, bo skrbel za komunalne dejavnosti v mestu, za stike z javnimi podjetji in za holding mestnih javnih podjetij. »Težka naloga je pred nami, saj je več Pokličite nas! Številka ljubljanske rubrike Delu je : 318-296 Prav gotovo so stvari I ; in dogodki v Ljubljani j in njeni bližnji okoli- j ci, o katerih bi bilo < treba po vašem mnen- \ ju pisati, jih komenti- < | ra ti, razložiti- Ob prebiranju lokalne > ) strani v časniku se \ : vam je najbrž večkrat s zazdelo, da novinar- J . jem ni uspelo spoznati j : prave resnice, prodreti < v resnično življenje. Kaj ko bi nas poklica- \ \ li in nam sporočili \ ] svoje pripombe in \ . predloge. Vaš klic | ; pričakujemo vsako ; dopoldne med 10. in 11. uro, razen ob sobotah in nedeljah. med drugim dejal ob današnji predstavitvi Jože Vidmar. Zavzel se je tudi za gradnjo garažnih hiš na ekonomski podlagi, torej na taki. ki ne bi bremenila mestnega proračuna. Na naše vprašanje, kakšna bo usoda holdinga mestnih javnih podjetij, pa je odgovoril, da za zdaj dogajanja še ne bi komentiral. ker ve o njem premalo. Bogdan Bradač (SLS), predsednik nekdanje skupščine občine Likovna razstava na gradu Zaprice KAMNIK. 29. marca - V renesančnem pritličju gradu Zaprice v Kamniku bo v četrtek, 30. marca, ob 17. uri otvoritev razstave likovnih del učencev 5. razredov osnovne šole Frana Albrehta. Na slikah so po svoje predstavili muzejske predmete, ki so si jih ogledali v Kamniškem muzeju, galeriji Mihe Maleša in v Sadni-kaijevem muzeju. V kulturnem programu bodo nastopili še flavtist Robi Breznik, citrarka Sabina Kastelic, kitaristka Ines Novak in violinistka Špela Rode. (J. P.) Nastopi gledališčnikov na Duplici DUPLICA. 29. marca - V okviru revije gledaliških skupin občine Kamnik Igrokaz '95 bodo v kulturnem domu na Duplici pri Kamniku v petek in soboto nastopile tri mlade skupine. V petek ob 16. uri bo nastopil najprej gledališki krožek OS Toma Brejca (podružnica Loka), ki se bo predstavil z Matildo R. Da-hla in J. Bračiča, ob 20. uri pa še mladinska gledališka skupina KD Zgornji Tuhinj. Uprizorili bodo Molierovo delo George Dandin ali prevarani soprog. V soboto, 1. aprila, bo ob 20. uri gledališka skupina SENŠRM Kamnik uprizorila dramo Andreja Hienga Izgubljeni sin. (J. P.) Vič-Rudnik. bo v naslednjih letih opravljal dolžnosti ljubljanskega podžupana, skrbel pa bo za mestno gospodarsko politiko (predvsem kmetijstvo) in stanovanjsko problematiko. Ob predstavitvi prihodnjega dela je med Na Glinškovi ploščadi težave s parkiranjem Mnogi vozniki puščajo svoja vozila na površinah, Id so namenjene le pešcem LJUBLJANA, 29. marca - Zaradi pomanjkanja parkirišč na Glinškovi ploščadi za Bežigradom mnogi stanovalci parkirajo kar na površinah, ki so namenjene samo pešcem in intervencijskim vozilom. Nevzgojenim voznikom takega početja ne prepreči niti policijsko posredovanje. Dušan Klobasa, komandir policijske postaje Bežigrad, pravi, da so prejeli že mnogo pritožb, saj stanovalci med seboj tudi fizično obračunavajo. Komandir meni. da lahko policija ureja razmere le z represivnimi ukrepi, ki pa so zaradi pomanjkanja parkirnih površin in policajev za prometni nadzor, dokaj neučinkoviti. Krajevni skupnosti so predlagali gradnjo garažne hiše. Na Krajevni skupnosti 7. september so nam povedali, da so za podzemno garažo v dveh etažah že izdelali idejni načrt in določili lokacijo. Žal pa na nekdanji občini Bežigrad nimajo dovolj denarja za gradnjo 250 garaž, čeprav bi jih kupilo mnogo stanovalcev. S. S. Ne me hecat Da so poslanci »posebno zaščitena redka vrsta« pripadnikov slovenskega naroda, nam je menda vsem jasno. In to je seveda čisto v redu. v vseh demokracijah je tako. Ja. kako pa naj sicer pošten človek pove resnico na odru parlamenta, posebno še, kadar ga snemajo vsevidne kamere, če ni zaščiten in bi ga zaradi takih, za nekoga drugega morda neprijetnih izjav vsakdo lahko zgrabil za kravateljc in strese! iz hlač. Da ti pa po štirih letih »demokracije« z vsem slovenskim pom-pom vred razglasijo, kako mora ta isti zaščiteni poslanec plačevati kazen, kadar »useka pla-vega,« je pa le malce prehuda. A doslej jim pa tega ni bilo treba ? Očitno ne, ker smo pač v tranziciji in pravni sistem šele nastaja. Ampak jujuhu, zdaj si slovenska raja končno lahko oddahne!!! Ce bodo naši vrli predstavniki še naprej zabušavali. bodo navsezadnje tudi oni morali jesti travo, kot jo skoraj že jedo recimo delavci jeseniškega S.E.I.K.O., pa še precej drugih bi se našlo v vesoljni Sloveniji, ker za svoje delo skoraj ne dobivajo več plač - ali pa z večmesečno zamudo. Pa ne zato, ker »delajo plave,« ampak, ker pošteno delajo v za furanih podjetjih in s svojim delom le še plačujejo zaostale pufe. Ja, boste rekli, kdo jih pa sili v to? Življenje — in morda le še rahlo upanje, da se bo vendarle našel kdo, ki bo ujel barabe, ki so spravile naše gospodarstvo v maloro, jim vzel, kar so nakradli, in vmi! tja, kamor spada. No, ker je to za zdaj samo pobožna želja, brezpravni raji trenutno ne ostane drugega, kot da prične gladovno stavkati. Očitno je to kar uspešna metoda, pa še sam se lahko odločiš, kdaj boš »škripnil«. Ha! Kakšna sveta preproščina, kajne? Le komu, vraga, je kaj mar, če nekaj deset tisoč delavcev, sicer neprostovoljno. »gladovno štrajka« že od ustanovitve demokracije daje?! Prehajamo namreč v tržni sistem in v času tranzicije se je treba znajti, ne pa upati in garati. Evo. Sicer pa, da se vrnem k našim predstavnikom v parlamentu. Če bodo še naprej »delali plave« kot doslej, pa odslej zato celo plačevali kazni, ki v njihovem žepu ne pomenijo ravno katastrofe, za neko tekstilno delavko pa morda kar po! mesečne plače, bo v proračunu morda ostalo malce več denarcev. In potem se bo morda celo kdo od njih spomnil, da bi nam za tako prihranjen denar znižali kak davek. Ja, zakaj pa ne, navsezadnje - za razvoj in celovito mestno podporo podjetništvu, saj se zaveda, da večji vpliv na gospodarstvo ne bo mogoč. Kot podžupan bo odgovoren tudi za razvoj turizma. V zvezi s tem je Bradač dejal, da se bo morala Ljubljana povezovati predvsem s sosednjimi predeli Slovenije, še bolj pa s sosednjimi državami in mesti, kot sta na primer Gradec in Dunaj. Že za prihodnji teden je napovedal pogovore o sodelovanju s predstavniki Trsta. Sicer pa je Bogdan Bradač te dni nadomeščal ljubljanskega župana dr. Dimitrija Rupla, ki je službeno obiskal Jeruzalem. Anton Colarič (ZLSD), dosedanji tajnik mestne organizacije ZLSD, bo skrbel za razvoj lokalne samouprave v mestu, za zdravstveno in socialno politiko, za družbene dejavnosti in za stike med županstvom in mestnim svetom. Glede slednjega je menil, da bo ena najnapornejših nalog, čeprav so se odnosi med županom in mestnim svetom v zadnjem Četrtek, 50. marca 1995 času bistveno zboljšali v primerjavi s prejšnjima mesecema. Ena najpomembnejših nalog pa bo po njegovih besedah zagotovo obravnava lokalne samouprave v mestu. Kot je napovedal, bo že v naslednjem tednu, najverjetneje skupaj z županom, pripravil sestanek s predstavniki ljubljanskih, krajevnih skupnosti. Na njem naj bi se pogovorili o nadaljnji usodi lokalne samouprave. Povedal je tudi. da so ga v zadnjih dveh dneh poklicali iz približno 40 krajevnih skupnosti, v katerih si želijo njegovega in morda tudi županovega obiska, predvsem pa pogovora o težavah, s katerimi se te skupnosti srečujejo v prehodnem obdobju. DEJAN VODOVNIK Foto: Tina Deu Železniški podhod bo končan nekoliko kasneje LJUBLJANA, 29. marca - Podhod pod železniškimi tiri, ki bo povezal Zupančičevo jamo s središčem mesta, bo končan nekoliko kasneje, kot so predvidevali. Graditelj, SCT Stanovanjski inženiring, južnega dela objekta zaradi sprememb v načrtu še ni začel graditi. Po novem bo podhod nekoliko daljši, dodali pa bodo tudi dvigalo za invalide. Del se bodo verjetno lotili aprila. Ivo Veble, komercialni vodja projekta, pa zagota vlja, da na severni strani potekajo po načrtih: narejen je izkop po vsej dolžini, posta vljeni so temelji, stebri in stene. Delajo že kanalizacijo in ploščo, ki bo končana do 15. aprila, tako da bodo Slovenske železnice lahko začele usposabljati progo. Do 31. julija bo po njegovih besedah prav gotovo končano severno stopnišče, zgrajeni bodo lokali in parkirišča ob Vilharjevi cesti, obnovljen pa bo tudi stari del podhoda. (S. S., foto: Aleš Černivec) STANOVANJSKI PROGRAM MESTA LJUBLJANA Za letos je na razpolago skoraj 5 milijard tolarjev Največ denaija bo šlo za gradnjo ali nakup socialnih stanovanj in za stanovanjska posojila - Prva socialna stanovanja v preurejenih samskih domovih LJUBLJANA, 29. marca - Po ocenah strokovnjakov, Id so za četrtkovo sejo ljubljanskega mestnega sveta pripravili stanovanjski program MOL za letos, bo treba v Ljubljani in okolici do konca tega tisočletja zagotoviti od 1950 do 2000 stanovanj. Pri tem naj bi približno 350 stanovanj oziroma 18 odstotkov namenili socialnim stanovanjem, 450 stanovanj ali 22 odstotkov pa za neprofitna najemna stanovanja. Petdeset odstotkov ali 1000 bi bilo še lastniških, 10 odstotkov oziroma 150 do 200 pa službenih ali profitnih najemnih stanovanj. načrtovalci stanovanjskega pro- Za našteto pa Ljubljana pravzaprav nima sistemskih finančnih virov, temveč le denar, ki se je nabral ob prodaje družbenih stanovanj mesta in nekdanjih ljubljanskih občin. Z letošnjim mestnim proračunom bi za stanovanjske prbgrame namreč lahko namenili vsega 10 milijonov tolarjev. Po finančnem načrtu za letos pa kljub vsemu načrtujejo 4 milijarde in 729 milijonov tolarjev priliva (všteta so prenesena sredstva, priliv od najemnin, izterjav dolgov, obresti...). Za prednostno nalogo so si Čistilna akcija ob Koseškem bajerju LJUBLJANA, 29. marca - Turistično društvo Koseze bo v petek, 31. marca, organiziralo čistilno akcijo v okolici Koseškega bajerja. Zbor bo ob 17. uri, in sicer pri bližnji brunarici bifeja Cviček. (J. P.) Februarja blokiranih 1739 podjetij LJUBLJANA, 29. marca - V ljubljanski regiji je imelo februarja več kot pet dni nepretrgoma blokiran žiro račun 1739 podjetij. Na dan niso mogla razpolagati s povprečno nekaj čez 13,7 milijarde tolarjev. V primerjavi z januarjem je bilo februarja nesolventnih 48 podjetij, povprečni znesek blokacije na dan pa je bil večji za 262 milijonov tolarjev. Med podjetji z blokiranim žiro računom jih je bilo februarja 1699 iz gospodarstva in 70 iz negospodarstva. (D. K.) Modna revija v Domžalah DOMŽALE, 29. marca - V petek, 31. marca, bo ob 20. uri v Napredkov! veleblagovnici v Domžalah modna revija, na kateri bo trgovsko podjetje Napredek predstavilo moško, žensko in otroško konfekcijo za pomlad in poletje ter različne modne dodatke. Nastopile bodo tudi pevka Helena Blagne ter Janja Zupan in Metka Albreht, zmagovalki na natečajih za miss Slovenije v letih 1993 in 1994. (J. P.) TUDI GROŽNJE S PAJKOM NE ZALEŽEJO -Avtomobilisti z vo žnjo med bloki na Glinškovi ploščadi ne povzročajo le hrupa, temveč ogrožajo tudi varnost pešcev, med katerimi je mnogo otrok. Ne zavedajo pa se niti, da s parkiranjem onemogočajo dostop intervencijskim vozilom. Kot pravi Magda Nakrst, tajnica KS, je skupnost, da bi jim preprečili vožnjo, na lastne stroške postavila cvetlična korita, vendar so jih pre vrnili in presta vili. Zalegla ni niti grožnja, da bodo nepra vilno parkirana vozila odvažali s pajkom. (S. S., foto: Zdenko Matoz) Proizvodnja je bila lani večja za 7,6 odstotka Na ljubljanskem območju je bilo lani registriranih 120 novih podjetij na mesec LJUBLJANA, 29. marca - Oživljanje industrijske proizvodnje je eno najbolj pozitivnih gibanj v letu 1994. V ljubljanski regiji se je povečala za 7,6 odstotka, kar je za 1,2 odstotka več kot v vsej državi. Najbolj sta se v osrednji slovenskem predelu povečali proizvodnja opreme (za 13 odstotkov) in reprodukcijskega materiala (za 12 odstotkov), so ugotovili na območni gospodarski zbornici Ljubljana. Do konca septembra je proizvodnja nenehno naraščala in bila ob devetmesečju za 11 odstotkov večja kot leto prej, nato pa je začela upadati povprečno po 1,2 odstotka na mesec, kar je hitreje kot v vsej državi. Ne želimo pokvariti »zgodbe o uspehu«, vendar moramo dodati, da bi tudi ob tolikšni rasti industrije, kot je bila • Lani je bilo v osrednji slovenski regiji vsak mesec registriranih na novo povprečno 120 podjetij (v prvih dveh mesecih letošnjega leta po 80), kar je precej manj kot v prejšnjih treh letih. Konec decembra 1994je bilo tod registriranih 18.055 podjetij. Njihovo število se bo verjetno ustalilo med 19500 in 20.000, napovedujejo na gospodarski zbornici. dosežena v letu 1994, potrebovali polnih devet let (do leta 2003), da bi izenačili fizični obseg proizvodnje s tistim v letu 1986, ko se je začela gospodarska kriza v Sloveniji, pravijo na območni gospodarski zbornici Ljubljana. Od osamosvojitve se je na Ljubljanskem najhitreje povečevala proizvodnja kemičnih izdelkov, električnih strojev in aparatov, živilskih izdelkov. V zadnjem letu je začelo rasti tudi izdelovanje papirja, gradbenega materiala in krmil. Najbolj- pa se je v enakem času zmanjšala proizvodnja strojev in naprav, prometnih sredstev, tekstilnih in tobačnih izdelkov, usnjene obutve in galanterije. Med storitvami so se najbolj povečale gradbene (za odstotek), v prometu in zvezah (za štiri odstotke), v trgovini, gostinstvu in turizmu. Promet v trgovini na drobno se je lani na ljubljanskem območju povečal za 26 odstotkov, v trgovini na debelo pa za 31 odstotkov. V turizmu se je število domačih gostov zmanjšalo za šest odstotkov, število tujih pa povečalo za 13 odstotkov. V regiji so lani našteli za osem odstotkov več prenočitev kot leto prej, so še ugotovili na območni gospodarski zbornici. DARJA KOCBEK Medvoščani zahtevajo pojasnila o proračunih Občinski svet Medvod ni hotel le formalno potrditi računov iz preteklosti - Določili so sejnine MEDVODE, 29. marca - Medvoški svetniki na sinočnji seji niso sprejeli niti zaključnih računov nekdanjih mestnih občin niti zaključnega računa o izvrševanju lanskega proračuna nekdanje šišenske občine. Čeprav je županova pooblaščenim za finančne zadeve Majda Božič prepričevala svetnike, da bi bilo sprejetje obeh aktov zgolj formalno dejanje, ki omogoča oblikovanje občinskih proračunov, so njuno potrditev odložili do prihodnje seje sveta. Do takrat pričakujejo tudi pisne odgovore na vprašanja nadzornega odbora in nekaterih svetnikov. Po mnenju župana Staneta Žagarja je sporen 3. člen osnutka odloka o uresničevanju mestnega proračuna, ki določa, da prora- čunski presežek ostane novi mestni občini. Po nekaterih izračunih jev mestni blagajni še 900 milijonov tolarjev, po drugih pa 600 milijonov. Medvoščani bodo predlagali, da denar razdelijo vsem pravnim naslednicam. Razlika v izračunih je nastala tudi zato, ker je občina Šiška denar za javno Predavanje o Tajski in Filipinih DOMŽALE, 29. marca - Študentski klub Domžale bo v domžalski knjižnici v četrtek, 30. marca, ob 18. uri pripravil potopisno predavanje z diapozitivi. Na njem bosta mladi popotnici Tanja Vojska in Greta Grošelj predstavili Tajsko in Filipine. (J. P.) Predstavitev knjige in razstava ilustracij DOMŽALE, 29. marca - V Likovnem razstavišču Domžale bo v soboto, 1. aprila, ob 19. uri predstavitev knjige Benjamina Žnidaršiča z naslovom Ritem srca. Na njej bodo nastopili tudi Boris Kralj, Igor Torkar in kamniški Koledniki. Tega dne bodo v razstavišču odprli še razstavo ilustracij Milana Bizovičarja. Na ogled bo do 6. aprila. (J. P) Delavnica o zdravem življenju LJUBLJANA, 29. marca - Inšti- tut Essentia pripravlja delavnico o zdravem življenju, ki bo potekala od 3. do 6. aprila v prostorih na Židovski stezi 2 v Ljubljani. Vsak dan se bo začela ob 18.15, namenjena pa je vsem, kijih zanima lastna energijska sestava. Informacije in prijave sprejemajo vsak delavnik po telefonu številka 061/125-2016. Udeleženci se bodo lahko prek teorije in praktičnih vaj naučili metod sproščanja, vzpostavljanja energijske celovitosti in večje vitalnosti organizma. Z uporabo energije kristalov, pranskih olj in kristalnoenergijske ploščice pa se bodo lahko seznanili z metodami samozdravljenja in pomoči drugim. Spregovorili bodo tudi o zdravi prehrani. (K. H.) porabo v skladu s 5. členom dogovora nakazovala neposredno izvajalcem. Tako občina mestu navidezno dolguje precejšen znesek, v resnici pa lahko dokaže, da so ga porabili po načrtih. Pojasnila v zvezi s porabo šišenskega proračunskega denaija sta sicer dala druga gosta sinočnje seje, nekdanji predsednik šišenskega izvršnega sveta Peter Zule in finančnica Karmen Janežič, vendar svetniki želijo še natančnejše podatke, zlasti o porabi komunalnega denarja in o odpisanih spornih terjatvah. Kot je znano, je šišenski izvršni svet poceni posojal proračunski denar nekaterim podjetjem, vendar poslanci nekdanje šišenske skupščine niso dočakali poročila nekdanje SDK, ki je pregledala finančno poslovanje občine. Kot je dejal Peter Zule, je pregled pokazal nepravilnosti in izvršni svet je zaradi njih vložil kazenske ovadbe. Za neplačana posojila (po zadnjih podatkih približno 97 milijonov tolarjev) so večinoma sprožili tožbe, vendar potekajo postopki zelo počasni. V prihodnje bo zanje potrebno soglasje vseh novonastalih ljubljanskih občin, saj so sporne terjatve (oziroma prihodki) zdaj last vseh pravnih naslednic. V nadaljevanju sinočnje maratonske seje (trajala je več kot sedem ur) so medvoški svetniki obravnavali tudi osnutek občinskega statuta. Čeprav so menili, da je dobra podlaga za razpravo, so imeli tudi več, zlasti formalnih pripomb, ki bodo po presoji statutarne komisije vključene v predlog. Osnutek ohranja krajevne skupnosti, vendar se bo njihov status precej spremenil, saj naj bi njihovo premoženje prenesli na občino (in jim ga kasneje po določenih merilih vrnili v upravlja nje). Po krajšem zapletu so imenovali tudi devetčlanski odbor za kmetijstvo in gozdarstvo ter tričlansko komisijo za premoženjsko stanje in delitveno bilanco občine. Sklenili so tudi, da bodo člani komisij in odborov dobivali po 5 tisoč tolarjev sejnine, predsedniki po 10 tisoč tolarjev, svetniki pa 8 tisoč tolarjev za vsako sejo. Predlog, da mestna občina zaradi nemotenega dela javnih zavodov začasno prevzame ustanoviteljske pravice in obveznosti teh zavodov, so zavrnili. NEVENKA ŽOLNIR grama mesta Ljubljana zastavili zagotavljanje potrebnih socialnih stanovanj. Po nekoliko starih podatkih iz leta 1993 je bilo namreč v mestu evidentiranih 945 iskalcev socialnih stanovanj. Zanje naj bi najprej uredili samska domova na Mislejevi 3 in Bavd-kovi 1. V obeh naj bi po prenovi pridobili po 35 stanovanj. Kmalu naj bi obnovili tudi samski dom • V preurejenih samskih sobah naj bi 14 odstotkov stanovanj dobili samski prosilci, dvajset odstotkov dva družinska člana, 54 odstotkov družine s tremi člani, 12 odstotkov pa družine s petimi ali več člani. Prvim naj bi pripadala le ena soba in stranišče s prho, velikim družinam pa tri ali več sob, kuhinja in lastno stranišče s prho. Pri tem bodo stanovalcem zagotovili od 9 do 16 kvadratnih metrov površine na osebo, kar je sicer manj od standarda, a še vedno več, kot je ima zdaj večina prosilcev. na Petrovičevi 34 s 26 stanovanji. Poleg tega naj bi kupili še samske domove v ulicah Jožeta Jame 8, Vide Pregare 34 in na Poljanski 66 a. V teh treh domovih naj bi dobili 135 novih stanovanj. Če katerega izmed zadnjih treh domov ne bi mogli odkupiti, naj bi Stanovanjski sklad ljubljanskih občin kupil katerega od drugih podobnih po Ljubljani. Za preureditev samskih sob v 263 stanovanjih naj bi zadostovala milijarda in 657 milijonov tolarjev. V Tomačevem bi lahko dodatno zgradili še 36 stanovanj (od tega 28 dvosobnih, sedem dvoinpolsobnih in eno enoinpolsobno); a le, če bodo prej odstranili sedanje barake in tamkajšnje stanovalce preselili v nadomestne prostore. Za ta stanovanja, velika od 38 do 53 kvadratnih Daleč največ Ljubljančanov se po podatkih iz leta 1993 zanima za neprofitno najemno stanovanje. Teh je bilo kar 2128, med njimi pa je 85 odstotkov takih, ki sodijo v manjšo družinsko skupnost z enim do štirih članov. V Novih Jaršah bi bilo mogoče sezidati približno 100 neprofitnih stanovanj, že junija letos pa naj bi GPG Grosuplje začelo postavljati dva bloka s 33 stanovanji - zanje naj bi mesto zagotovilo le 167 milijonov tolarjev, razliko do vrednosti naložbe, to je skoraj 365 milijonov tolarjev, pa naj bi prispevalo omenjeno gradbeno podjetje, ki dolguje mestu 1300 kvadratnih metrov stanovanjskih površin. S prenovo in nadzidavo objekta na Topniški 58 bi lahko pridobili še 34 stanovanj. Letos naj bi zbrali za pripravljalna dela devet milijonov tolarjev, kasneje pa bo treba zagotoviti še razliko do 285 milijonov tolarjev, kakršna je vrednost te naložbe. Največ oziroma 285 neprofitnih stanovanj bi lahko zgradili na lokaciji CS 7/8 Nove Poljane. Zdaj je v načrtu le zidava 219 stanovanj, katerih vrednost z 215 garažami je nekaj več kot tri milijarde tolarjev. Letos bi za ta projekt potrebovali 240 milijonov tolaijev, saj načrtujejo le rušenje obstoječih objektov, pripravo in opremo zemljišča ter pridobiva- • Konec leta 1993 je bilo v Ljubljani zaradi nerešenega stanovanjskega vprašanja prizadetih približno 18.000 ljudi. Med 5532 statistično obdelanimi iskalci sta- novanj jih je 1576 stanovalo pri starših, sorodnikih ali znancih, samskih ali študentskih domovih. Približno 1000 jih je brez pogodb živelo v najemniških stanovanjih, 844 pa jih je živelo ločeno. V barakah, stanovanjih nižjih kategorij, kleteh, garažah ali na podstrešjih pa je živelo kar 1842 iskalcev primernih stanovanj. metrov, bi bilo treba zagotoviti dobrih 273 milijonov tolarjev. S poskusnim projektom - stolpiči iz jeklene konstrukcije z nosilnim sanitarnim jedrom - naj bi pridobili še 32 socialnih stanovanj. V vsakem izmed njih naj bi bilo po osem enosobnih in osem enoinpolsobnih stanovanj, velikih od štirideset do štiriinšti-rideset kvadratnih metrov, zanju pa bi morali v mestu zagotoviti skoraj 153 milijonov tolarjev. Za vseh 331 socialnih stanovanj pa bi bilo treba skupaj dobiti kar dve milijardi in 83 milijonov tolaijev. • V Ljubljani je približno 116.500 stanovanj. Med njimi je 55 odstotkov majhnih stanovanj (od garsonjere do dvosobnega stanovanja) s povprečno površino 39 kvadratnih metrov, malo manj kot 30 odstotkov je srednjih (do triinpolsobnega stanovanja) s povprečno površino 74 kvadratnih metrov, velikih stanovanj pa je 15 odstotkov. Slednja imajo povprečno površino 107 kvadratnih metrov. Upoštevajoč primeren stanovanjski standard, je 10 odstotkov preveč majhnih in 45 odstotkov premalo srednje velikih stanovanj, kar kaže na veliko prenaseljenost. nje vseh dovoljenj in dokumentacije. V letu 1995 naj bi po programu nadaljevali prenovo hiše na Salendrovi 4, na novo pa začeli prenavljati hiše na Rečni 5, na Starem trgu 32 in Hrenovi 19. Pri tem bi uredili 28 stanovanj, za kar bi potrebovali 228 milijonov tolarjev. Pri kreditiranju nakupa lastnih stanovanj in stanovanjske gradnje bo na voljo milijardo in 725 milijonov tolarjev. Najemnikom mestnih stanovanj pa se napoveduje zvišanje neprofitnih najemnin, saj zdajšnje ne pokrivajo niti dejanskih stroškov, povezanih z gradnjo, tekočim in investicijskim vzdrževanjem hiš, upravljanjem in amortizacijo. JANEZ PETKOVŠEK Pogrebi ŽALE: Na ljubljanskih Žalah bodo v četrtek, 30. marca, pokopali 48-letnega begunca Šefka Kovačeviča (ob 9.uri),82-letno upokojenko Marijo Nose (ob 10. uri), 58-letno upokojenko Ano Jeriček (ob 11. uri), 84-letnega upokojenca Leopolda Pavelko (ob 13. uri), 50-letnega diplomiranega inženirja Dušana Zavrnika (ob 14. uri) in 45-letnega šofeija Mirka Slaparja (ob 16. uri). VIČ: Na viškem pokopališču bodo ob 12. uri pospremili na zadnjo pot 87-letno upokojenko Ivanko Sečnik. STEPANJA VAS: Na pokopališču v Stepanji vasi bodo ob 15. uri pokopali 74-letnega upokojenca Stevana Jankoviča. RUDNIK: Na pokopališču na Rudniku bodo ob 17. uri pospremili na zadnjo pot 12-letnega učenca Miho Okorna. (Š. M.) vse je mogoče. Prej ali slej bo pač treba vso stvar urediti, drugače se nam bo »naš mali raj« na sončni strani Alp pač podrl. Do takrat pa najbrž lahko le molimo, da bi ta zoprni čas tranzicije že minil in - da bi do takrat regrat čim prej in čim bolje ra- MARJANA SRČIČ, C. revolucije 2/b, Jesenice Parlament in RTV Te dni poteka v hrvaškem saboru ostra borba za neposredne tv prenose zasedanj in proti njim. Celotna opozicija je z delom vladajoče stranke za ohranitev, čeprav je svet RTV za enourne povzetke določil najboljši možni termin, prvi program ob 21.00. Naši mediji o tem molčijo kot grob, čeprav nas niso pozabili obvestiti, da do oblasti kritični tednik Feral Tribune z razsodbo ustavnega sodišča ni več obdavčen kot šund. Razumljivo, čeprav nikakor opravičljivo, je naša vladajoča koalicija po volitvah 1992 odpravila neposredne prenose zasedanj državnega zbora, oddajo Danes v parlamentu, Žarišče... Opozicija, če to ime sploh zasluži, je bila tiho. Hrupna je bila le ob zamenjavi generalnega direktorja RTV, napovedani zamenjavi urednika informativnega programa in v boju za sedeže v svetu RTV. Tako je parlament brez dejanske presoje javnosti v dveh letih sprejel trikrat več zakonov in aktov kot prejšnja tridomna skupščina v dveh letih in pol. Opozicija je, namesto da bi se borila za ustavno pravico do obveščenosti, privolila celo v sprejemanje zakonov na tajnih zasedanjih državnega zbora in nobenega zagotovila ni, da ne tudi tajnih zakonov! Vse demokratične države imajo neposredne prenose svojih zakonodajnih organov, za države, ki resno mislijo s prehodom iz enopartijskega sistema v večstrankarsko demokracijo pa so odločujoči. Javnost mora najprej dodobra spoznati tiste sile, ki jim je zaupala zastopanje svojih interesov, in oceniti verodostojnost, ki se najbolje vidi ob glasovanju za posamezne zakone. Tega se zavedajo tudi poslanci, zato se oglašajo v časnikih s glasovalnimi izpiski, če jim to ustreza. Pet let po formalnem vstopu v demokracijo, ki so bodoči poslanci tudi gluhim obljubljali spremljanje neposrednih prenosov,in v času informacijske dobe, ko v demokratičnih državah že razmišljajo o glasovanju vseh volilnih upravičencev o posameznih zakonih prek računalniškega omrežja, je naša TV omrežila gledalce z oddajo Presodite. V njej politiki korajžno in kameri na vkljub glasujejo... EMIL KUKANJA, Groharjeva 3, Kamnik Pismo Janezu Janši Berem vaše knjige, poročila s tiskovnih konferenc in pisma. Ves čas ugotavljate in se pritožujete, da v Sloveniji vsi vsevprek špijonirajo, da vas ves čas zalezujejo razne paradržavne agenture. Verjetno bo to držalo, saj so vas res dokaj grobo zrušili. Toda, dragi gospod Janša, ali se sploh zavedate, da ste k temu »mrgolenju« vohunov veliko pripomogli tudi sami in vaš nekdnaji prijatelj, sedaj bolj znan kot uspešen kupec policijskih ladij? Vidva z Bavčarjem sta kot takratna šefa represivnih resorjev omogočila, da so se, vsem številnim brezposelnim v posmeh, upokojevali mladi udbovci, ki so se komaj rešili plenic. Te dni me je razkačil Klavora, ki je v časopisju, očitno po naročilu, osiral predvsem vas, pri tem pa se je pob valil, da bo šel pri štiridesetih letih v penzijo. Sedaj se vam maščuje to, da ste (in to še vedno velja) pošiljali mladce, polne moči, v pokoj. Ti fantje dobivajo pokojnine med130.000in 200.000SIT (preverjeno), ker pa ne znajo ničesar drugega, kot vohljati, se udinjajo raznim naročnikom in delujejo v starem slogu naprej, seveda za lep, večinoma neobdavčen honorar. Povejte, kje na svetu dajejo take pokojnine ljudem, ki so komaj prekoračili pripravniško dobo? Cenjeni g. Janša, tu ste se ušteli: namesto da bi vama bili ti »strokovnjakiza varnost« hva- ležni, ker ste jim omogočili super pokojnino brez dela od rane mladosti, se sedaj prodajajo vašim nasprotnikom in vam bolj ali manj diletantsko nagajajo. Večkrat se spomnim ugotovitve Jaluzla, da je rajnki Demos dejansko izpeljal samo dve stvari: privilegirancem je pošen-kal družbena stanovanja, policajem pa mnogo prezgodnje pen-zije. MARJAN RIBARIČ, Celovška 292, Ljubljana Pavle Čelik in njegov show Na javnem razgovoru v Mariboru je nekdanji prvi miličnik Slovenije izjavil tudi to: »Notranji minister Andrej Šter ne bi smel sprejeti Matjaža Gerlanca. Zaslišati bi ga moral pomočnik komandirja na postaji v Velenju. Če bi po tem razgovoru na ulici še srečali trojke, bi šel...« Veliki strokovnjak Pavle Čelik je ob pojavu trojk pisal celo o pozitivnih plateh te akcije, očitno pa so ga pri ZLSD, kjer prodaja svojo strokovnost, okrcali in je zato obrnil ploščo. Torej, on bi me kar zaprl zaradi tega, ker so trije neuniformirani ljudje šli po cesti (ustavna svoboda gibanja...), naročil bi komandirju ali pomočniku zasliševanje (to je v pristojnosti sodišča, pohcija sploh ne sme zasliševati), pred tem pa bi ministru določil, koga lahko vabi na pogovor (ki je bil zaseben, kar pomeni, da ministru Šteru celo prepoveduje druženje z nekaterimi ljudmi). Kaj pa sedaj, ko so »veterani trojk« legalizirani? Rdeči bog nam bo že še pomagal, če se ZLSD pririne do notranjega ministrstva! Pa še vprašanje velikemu strokovnjaku: kje, za boga rdečega, vidite povezavo med nasilnimi pretepaškimi SS in trojkami, ki so vse javljale policiji? In pod-vprašanje: ste si vi izmishli ime trojke? Jaz sem temu na začetku rekel samoorganizirane skupine občanov! MATJAŽ GERLANC, Tomšičeva 17, Velenje Novinarstvo na razpotju, društvo pa v slepi ulici Ko sem v današnjem Delu pod naslovom »Vloga častnega razsodišča« prebrala drugi članek iz niza »Novinarstvo na razpotju« izpod peresa novinarke Jelene Gačeša, v katerem avtorica razgrinja poglede predsednika Društva novinarjev Slovenije Marjana Sedmaka na novinarstvo v današnjem trenutku, sem se odločila iz Društva novinarjev Slovenije izstopiti. Takoj! Čeprav kljub temu po temeljitem premisleku. Za izstop sem se odločila, ker mi niso všeč obrazi, ki društvo vodijo, niti značaji, ki se za njimi skrivajo (enako velja za novo izvoljeni obrazek predsednice častnega razsodišča). To pa seveda pomeni, da se ne morem identificirati niti z večino članstva, ki si je pač že spet izvolilo predstavnike po svoji meri. Dodatno utemeljevnje, upam, ni potrebno, saj gre za stvar osebnega okusa in tipežnosti želodca. Takoj, na prvi mah in tako rekoč v afektu, se mi mudi izstopiti že danes, ko mi zagotovo še ne grozi nikakršna obravnava pred častnim razsodiščem, zato ker predsednik društva tistim, ki izstopijo, rad prilepi oznako strahopetcev, češ da se bojijo odgovarjati pred tem razsodiščem. Z naglim ukrepanjem bom gospoda Sedmaka, upam, le obvarovala pred skušnjavo, da se razglasi za edino zveličavnega razlagalca mojih nagibov. Po globljem premisleku pa se za izstop odločam zato, ker je v skladu z mojimi življenjskimi nazori (glej pripis!) treba takoj zapustiti »ferajn«, katerega predsednik hvali lastno malho z argumenti, kot je tale: »V zadnjih dveh letih je v društvo vstopilo kakih 150 članov, izstopilo pa jih je samo 6.« Zavedam se, da s svojim izstopom predsedniku društva ne bom bistveno pokvarila statistike, toda dokler nismo vsi do zadnjega spet pod isto marelo, je vsaj nekaj upanja za različnost mnenj in prepričanj. ZLATA KRAŠOVEC, Veluščkova 5, Koper Pripis: Praviloma je treba povohati, kako je s kvaliteto, preden (na)sedeš na kvantiteto; ali, kakor je povedal naključno izbrani Avstrijec, ko so vprašali po njegovem mnenju glede opredelitve, ki jo je podprla večina (šlo je za vstop Avstrije v Evropsko skupnost): »Na milijone muh žre drek, kar pa še ni razlog, da se jim pridružim.« Prijetno presenečena Pred približno letom dni sem v rubriki Pisma bralcev prebrala o slabih izkušnjah, ki so jih imeti nekateri lastniki avtomobilov s Fordovim servisom v lizinu. Priznati moram, da me je to odvrnilo od nadaljnjega servisiranja svojega avta v servisu Gotju-p-Dolenc v Trzinu. Te dni pa sem pri Fordovem servisu v Trzinu sama uveljavljala reklamacijo za avto fiesta in bila prav prijetno presenečena. Napako, spremembo barve na pokrovu avtomobila, so v zelo kratkem času popravili in opravili še nekaj drobnih dodatnih ličkarskih del povsem brezplačno. Od osebja servisa sem bila deležna povsem normalnega in korektnega odnosa. Zadovoljna sem in vesela, da je avto zopet lep, in se osebju servisa v lizinu zahvaljujem za opravljeno delo. ANICA ALBREHT, Do! 53, Borovnica /k Četrtek, 30. marca 1995 SOJENJE VODILNIM DELAVCEM HITA »Kadrovskega« direktorja podrobnosti niso zanimale Na novogoriškem sodišču je pričal Srdan Tovornik - Za družbo CLS SLA. Panama je zvedel, ko se je končeval kontrolni postopek nekdanje SKD __ , KovnAm. Darku Mi- vem. Upoštevati je treba, da so bili DELO ★ stran 51 NOVA GORICA, 29. marca - Sojenje Danilu Kovačiču, Darku Makucu in Daniiu Kodriču seje tudi danes nadaljevalo z zaslišanjem pne in branjem posameznih zapisnikov. Na številna vprašanja je tokrat kot priča odgovarjal direktor splošno-kadrovskega področja v podjetju Hit, Srdan Tovornik. Na zahtevo okrožnega državnega tožilca pa so ob koncu zaslišanja prebrali tudi zapisnik njegovih izjav iz preiskave pred poldrugim letom. Srdan Tovornik je namreč v uvodu zaslišanja poudaril, da o stvareh, ki so tema sojenja, ve, kar je že povedal v preiskavi. Na vprašanja okrožnega tožilca Romana Sevška pa je potem med drugim odgovoril, da je o družbah, ki so opravljale posojilno službo v Hitovih igralnicah res govoril zaposlenim v Hitu na dveh informativnih sestankih. To se je zgodilo takrat, ko je, kot je dejal, vzniknila afera Hit. ko se je govorilo o družbah Celtic Court in CLS in ko so se razširile govorice, da so tudi vodilni delavci Hita lastniki oziroma člani vodstev teh družb. Na omenjenih sestankih je zaposlenim povedal le, da med ustanovitelji družb ni vodilnih iz Hita. Podatke o tem pa je dobil v dokumentih, ki mu jih je na pobudo Danila Kovačiča izročil Danilo Kodrič. V odgovorih na kasnejša tožilčeva vprašanja je Srdan Tovornik med drugim zatrdil, da mu Kodrič ob izročitvi dokumentacije ni povedal ničesar dodatnega. Sam pa ga tudi ničesar ni vprašal, ker je menil, tako je danes povedal, da je pač treba najprej pregledati dokumentacijo, napisano v tujih jezikih. Sicer pa zanj ni bilo pomembno vedeti za podrobnosti o poslovnih odnosih med Hitom in družbami, ki so opravljale posojilno dejavnost v igralnicah, ker tudi v okviru svoje funkcije ni bil dolžan te dejavnosti spremljati. Tako je poudaril tudi v odgovorih na posamezna druga tožilčeva vprašanja. Za družbo CLS S.A. Panama je prvič slišal, je povedal v odgovoru na eno od vprašanj, ko je prejšnja SDK zaključevala kontrolni postopek v Hitu. Vrsta vprašanj je bila povezanih tudi z prenehanjem delovnega razmerja Danila Kodriča v Hitu. Po trditvah Tovornika se je formalnopravno to razmerje končalo proti koncu januarja 1992, v Hitu pa naj bi nehal delati že nekaj prej zaradi dopusta in presežka opravljenih ur. Sklep, ki mu ga je predočil Roman Sevšek, na katerem je bil datum 10. marec tistega leta, pa naj bi (natančno se ni spomnil) po njegovem poslovodni organ podpisal »za nazaj«, ker je včasih pač podpisoval hkrati več sklepov iz kadrovskih zapisnikov. Ko je odgovarjal na vprašanja o finančnih težavah Bruna Sacca in umetniški sliki, ki naj bi bila zadolžnica za posojilo Saccu, se je Srdan Tovornik spomnil predvsem slike. Sacca ni nikoli srečal. Spomnil se je, da je bilo govora o njegovih finančnih težavah. »Podrobnosti ne vem. Upoštevati je treba, da so bili tisti dogodki pred štirimi leti. Takrat so bile Saccove težave aktualne in prav zaradi slike so se mi vtisnile v spomin.« O njih so govorili na sejah kolegijev in stališče na eni od njih je bilo, da bi bila za Hit velika škoda, če bi posojilna služba nehala delovati. Kakršne koli prepovedi Saccu za delo v igralnici pa se Tovornik ni spomnil. Na eno od vprašanj zagovornikov obtoženih je tudi odgovoril, da se je na sejah kolegija in upravnega odbora Hita sicer govorilo o posojilni službi; če bi bila kdaj kakšna »žolčna« razprava o tem, bi mu gotovo ostala v spominu. Tako pa mu očitno ni ostalo v spominu, da bi kdo, kot je bilo rečeno, problematiziral delo posojilne službe. Sojenje se bo nadaljevalo v ponedeljek, 3. aprila. SLAVICA CRNICA Italijani na Fernetičih zasegli 12 ton cigaret Šofeija bolgmkeg tovornjaka s prikolico naj bi v Italijo vozila otroške posteljicetega pa cariniki niso mogti verjeti FERNETIČI, 29. marca - Kar dvanajst ton cigaret znamk marl-boro, merit in rothmans so na mejnem prehodu Fernetiči zasegli italijanski <■««■■11 in finančni stražniki. Skozi mednarodni mejni prehod Fernetiče sta jih skušala pretihotapiti bolgarska šofeija tovornjaka s prikolico, Iti je bil sicer »opremljen« z oznako TIR. Na kamionskem carinskem terminalu sta bolgarska šoferja tovornjaka s priklopnikom italijanskim carinikom pokazalo potrebno dokumentacijo o prevozu blaga. Papirji so bili povsem v redu, carinike pa je zbodlo v oči, da Bolgara prevažata posteljice za otroke. Zakaj uvoz posteljic v Italijo, čeprav je znano,da je Italija eden največjih svetovnih izvoznikov te vrste pohištva, so se vprašali na carini in finančnim stražnikom izdali dovoljenje, da s tovornjaka in priklopnika odščipnejo plombe in pregledajo tovor. Že ko so dvignili prvi del ponjave kamiona, so namesto lepenke, s katero ovijajo pohištvo, zagledali kartonaste škatle z napisi znamk cigaret marlboro, merit in rothmans, cigaret, ki gredo na italijanskem trgu najbolj v prodajo, vendar jih zaradi izjemne obdavčitve kadilci raje kupujejo na črnem trgu, kjer jih dobijo tudi za polovično ceno. Cariniki in finančni stražniki so našteli, da sta Bolgara prevažala 1.210 kartonov, ki so vsebovali nič manj kot 12.100 kilogramov cigaret. Oba šoferja so po zaslišanju odpeljali v tržaški zapor Coroneo. Preiskava naj bi pokazala, kdo je bil naročnik dvanajsttonske .pošiljke tobaka.Tržna vrednost cigaret se giblje okoli treh milijard lir. S prodajo na črno bi bil zaradi pretihotapljene pošiljke italijanski državni proračun olajšan za približno dve milijardi lir davščin. LU Nakupovalki se je v drago zalomilo VELENJE, 29. marca - Včeraj popoldne je v Velenju neznana ženska, ve se, da je bila mlajša, praktično preizkušala resničnost tistega pregovora, ki pravi, da gre v tretje rado. Pa se ji ni potrdil. Že v drugo se ji je zalomilo. Okoli 17. ure je neznanka prišla v veleblagovnico Nama in se na oddelku športnih oblačil odločila za nakup moške jakne. Celo pošteno jo je plačala. S kartico Activa, ki pa ni bila njena. Vendar trgovka tega ni opazila. Očitno ji je ta nakup dal korajžo. V omenjeno trgovino se je ponovno vrnila nekaj pred 18. uro. Tokrat se je odločila za nakup cigaret. Za preko 12 tisočakov si jih je naložila. Ob plačilu pa ji je sreča, res da ne povsem, obrnila hrbet. Prodajalka je bila bolj natančna in je začela preverjati izvirnost plačilne kartice. Neznanka je v tistem trenutku spoznala, da se ji je zalomilo. Brez cigaret in kar so jo nesle noge jo je pobrisala iz trgovine. Mi. K. Da bistro glavo varuje čelada, naj bi vedeli vsi Danes se začenja akcija Bistro glavo varuje čelada, ki sodi v mednarodni teden prometne varnosti- Po pet kolesarskih čelad je dobilo že 75 šol _ — ■ v ■ ■ • l . - LXIni mirnnar L LJUBLJANA, 29. marca - Bistro glavo varuje čelada, je slogan, s katerim se Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, drnpj z Inštitutom za varovanje zdravja, policijo in Zavodom za varstvo in rehabilitacijo po poškodbi glave, vključuje v mednarodni teden prometne varnosti. Predlog novega zakona o varnosti v cestnem prometu sicer predvideva obvezno nošenje kolesarskih čelad za otroke do 14 leta starosti, na današnji tiskovni konferenci pa smo slišali, da gre bolj za moralno obvezo staršem in ne za kakršno prisilo otrok, da spoznajo koristnost omenjene čelade. Čeprav so se učenci posameznih osnovnih šol že seznanili z namenom akcije in so nekateri že v Domžalah, kjer je potekala zaključna prireditev Šolske ure v prometu, dobili kolesarske čelade, ki jih je podarila slovenska naftna družba Petrol, bo akcija po vsej državi zaživela šele z jutrišnjem dnem. Ivan Winkler, predsednik Republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je povedal, da so doslej vsaki od 75 šol že podelili po pet kolesarskih čelad, namenjenih za kolesarske izpite, seveda v pričakovanju, da bodo šolam šli na roke tudi lokalni sponzorji, tako kot, denimo, na Viču v Ljubljani in v Kranju. To pravzaprav ne bi smel biti kakšen problem, saj stane paket desetih kolesarskih čelad le 25 tisoč tolarjev, kar je bržkone manjši strošek kakor, če bi svet sam moral kupiti 10 tisoč čelad, kolikor bi jih potrebovali za prvo silo. Poleg tega Ivana Winklerja čudi, zakaj mora država zaračunavati 20-od-stotni davek na čelade, ki varujejo otroške glave, saj je znano, da rehabilitacija posameznega ponesrečenega otroka stane družbo precej več, kot bi »izgubila« država, če bi za čelade določila le petodstotni davek. Ob vsem zbuja skrb ugotovitev, da na območju Ljubljane, kjer so se v preteklosti ponašali z občinskimi sveti, ni nikogar, ki bi skrbel za preventivo in vzgojo najmlajših. Akcija Bistro glavo varuje čelada je, kakor je povedal Bojan Žlender, tajnik Republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, namenjena otrokom v starosti od 7 do 11 leta. Pri njih in njihovih starših naj bi z njo vzbudili skrb za lastno varnost oziroma varnost otrok, saj bi oboji morali spoznati, da je čelada prijazen pripomoček, ki v dveh tretjinah prometnih nesreč obvaruje glavo pred hudimi poškodbami. Policijski podatki kažejo, da se je v zadnjih štirinajstih letih na slovenskih cestah smrtno ponesrečilo 799 kolesarjev. Krogla polomila štiri zobe n ---n Uurl^v/kvipii nvicnilili fifin Ipfil 7£1 ¥101*51 Za poskus umora so 22-letnemu Robertu Hudoroviču prisodili štiri leta zapora - Novembra lani je Romanu Tivadaiju prislonil na usta pištolo in sprožil LJUBLJANA,29.marca - Prepir med Romoma na Ulici heroja Ma- Priohrambi,medtemjcosopobe-rinclja v Kočevju 18. novembra lani, ko je 22-letni Robert Hudorovič s pištolo iz neposredne bližine ustrelil 20-letnega Romana Tivadarja v glavo, je na tukajšnjem okrožnem sodišču dobil tudi sodni epilog. Veliki sodni senat je obdolženca spoznal za krivega in mu za poskus umora z uporabo omilitvenih določil prisodil tri^leta zapora, zaradi ponovitvene nevarnosti pa so mu do pravnomočnosti sodbe pripor podaljšali. Oškodovanca so z odškodninskim zahtevkom napotili na pot pravde, po razglasitvi sodbe pa je Robert Hudorovič zaprosd za predčasno prestajanje kazni. družino in strahu dejanje zagre- Siadkosnedni vlomilec IDRIJA. 29. marca - Neznani storilec je skozi okno nasilno vstopil v prostore Gimnazije Jurija Vege v Idriji. Nepridiprav je iz kuhinje odnese1 tri kilograme posebne salame, žvečilne gumije in sladkarije. Edvardu V. iz Idrije je naredil za dobrih 17 tisoč tolarjev. (J. S.) Vročekrvnežu so pištolo zasegli LJUBLJANA, 29. marca -Včeraj smo poročali o incidentu v lokalu Rdeči baron, kjer se je v ponedeljek zvečer 33-letni Rifat J. iz Ljubljane za točilno mizo sprl s 25-letnim znancem Robertom F., tudi ta jeiz Ljubljane, ki je bil v lokalu skupaj z bratom. Rifat je potegnil izza pasu orožje in nekaj časa mahal Robertom pred nosom, nato pa je skozi vrata ustrelil na prosto. Robertov brat mu je po tistem pištolo vzel in odšel, toda orožje se je, kdo ve kako, spet znašlo v Rifatovih rokah in so mu ga včeraj okrog devetih zvečer viški policisti zaplenili. Gre za pištolo kalibra 6,35 mm znamke herstal. brez nabojev, so pa že prejšnji dan policisti na točilni mizi med kozarci našli škatlico z naboji zanjo, ki jo je Rifat očitno pozabil tam. Policisti ga bodo prijavili sodniku za prekrške, ker za orožje nima nobenih papirjev in še ovadili ga bodo, ker je streljal in ogrožal goste v lokalu. K. D. Pred sodniki sta se tudi tokrat razgrnili dve povsem različni zgodbi. Medtem ko so zaslišani člani družine Hudorovič trdili, da jih družina Tivadar že poldrugo leto ustrahuje z grožnjami, polotili pa so se tudi fizičnega obračunavanja, so slednji očitke zavračali. Huaoroviči so na policiji večkrat prijavili Tivadarje, ki so jim grozili, vendar naj bi jim policisti rekli, naj se zmenijo kar sami med seboj. Obdolženec je v zagovoru povedal, da se je tistega večera z bratoma odpeljal do trgovine, ker pa je pred njo stalo več ljudi, so se odpeljali dalje, saj jih je bilo strah, da so med njimi tudi Tivadarji. Ko so se vračali, naj bi Roman pred avto potisnil nekega otroka, zato je moral brat avto ustaviti. Sam naj bi izstopil, takrat pa naj bi ga Roman poskušal udariti. Njegov udarec je odbil, zatem pa potegnil pištolo in sprožil. Ker je Roman zbežal proti bloku, je nameril še enkrat, vendar je pištola k sreči zatajila. Okrožni državni tožilec Miran Železnik je v končnem govoru podrobno opisal dogajanje kritičnega večera in dodal, da je takšen način reševanja sporov kljub grožnjam in obdolženčevem strahu nesprejemljiv. Zagovornik Aleksander Čeferin pa je poudaril, da je obdolženec zaradi brutalnih napadov na njegovo šil v posebnih olajševalnih okoliščinah. Zaradi ravnanja oškodovanca se je namreč znašel v hudi stiski, v prid pa mu govori tudi mnenje sodnega izvedenca psihiatra. Ta je namreč ocenil, da so obdolženčeve navedbe o strahu pred družino Tivadar realne, strah pa izvira iz nesoglasij med družinama. Usodnega večera je bila obdolženčeva zmožnost razumske presoje in obvladovanja čustvenih stanj oslabljena, vendar ne bistveno. Sodišče obdolženčevemu zagovoru ni verjelo, saj pred preiskovalnim sodnikom ni omenjal otroka (gre v bistvu že za mladeniča), ki naj bi ga Roman potisnil pred avto. Uidi izpovedi obdolženčevih dveh bratov je sodišče sprejelo le kot poskus pomoči sedah predsednice senata ostale priče ves čas postopka pripovedovale enako zgodbo. Njihova izpoved je podkrepljena tudi z izjavo oškodovanca, daje obdolženi stopil iz avta, ga zagrabil za ovratnik, mu na ustnico prislonil pištolo regent automatic in sprožil. Krogla mu je polomila štiri zobe in obtičala v podkožju vratu. Za tako kaznivo dejanje je z zakonom zagrožena najmanj petletna zaporna kazen, ker pa je ostalo pri poskusu, zakon v tem primeru določa, da se sme storilec kaznovati mileje. Zato je sodišče obdolžencu omililo kazen, pri tam pa je upoštevalo tudi olajševalne okoliščine; dogajanje pred dejanjem, razmere in odnos med sprtima družinama, osebnost obdolženca, dosedanjo nekaznovanost in njegovo skrb za družino, pa tudi stopnja kazenske odgovornosti je po mnenju sodišča zaradi specifičnih okoliščin nižja kot sicer. Kot oteževalno okoliščino pa je sodni senat upošteval težo kaznivega dejanja, saj je bil pri obdolžencu podan direkten naklep vzeti nekomu življenje. OLGA CVETEK Motor je »izginil« VELENJE, 29. marca - Sinoči, med 20. in 21. uro je neznanec na parkirnem prostoru pred stanovanjskim blokom Salek 90 odkril nezaklenjeno motorno kolo (tomos BT 50). Morda se je z njim le kam odpeljal. Lastnik Boštjan o tem ni ugibal in je krajo prijavil policiji. Ih sedaj, ob lepem številu ukradenih avtomobilov išče tudi motorno kolo, ki sicer ni bilo registrirano, je pa sivo črne barve. (Mi. K.) Kadila bosta CELJE, 29. marca - Prodajni kioski Dela, ki so pogosto deležni pozornosti vlomilcev, so bili lani tudi na celjskem koncu velikokrat na silo odprti. Zadnje mesece pa so se jih tatiči bolj ali manj izogibali. Upajmo da tovrstni obisk, opravljen je bil v noči na torek, ni najava nove »epidemije« tatinskega plenjenja Delovih prodajnih kioskov. Omenjeno noč je vlomilec obiskal kiosk v Stanetovi ulici v Celju. Ukradel je za 245 tisočakov cigaret. Isto noč sije lep plen prigrabil tudi vlomilec, ki je vlomil v gostilno Amerika na Mariborski cesti. V lokalu »Amerike« sicer ni odkril in se je moral zadovoljiti z radiokasetofonom, cigaretami in vžigalniki. (Mi. K.) Vlom v okrepčevalnico ob avtocesti LJUBLJANA, 29. marca - V noči s torka na sredo je neznan vlo- milec vdrl v okrepčevalnico Barje na počivališču ob južni ljubljanski obvoznici. Pretaknil je lokal, ukradel pa kar celo elektronsko registrsko blagajno, v kateri je bilo .za dva tisočaka menjalnega drobiža, igralni avtomat za pikado, prenosni radiokasetofon in še nelug steklenic tvhiskjja. Vse skupaj je bilo vredno približno 400 tisoč tolarjev. (K. D.) Po prepiru mu je zlomil roko LAŠKO, 29. marca - Da Štajerci, Se posebej takrat, ko se prepirajo ali fizično udarijo, niso kar tako, sta sinoči demonstrirala tudi 25-letni Alojz in 53-letni Viktor. Možakarja sta se na avtobusni postaji, natanč- Gumijevke ni prijavil ILIRSKA BISTRICA, 29. marca - Včeraj so policisti na mejnem prehodu Jelšane pregledali osebni avto, s katerim se je peljal 54-letni hrvaški državljan iz Dubrave. V predalu vrat so našli gumijevko z vgrajenim plinom. Ker hladnega orožja pri vstopu v Slovenijo ni prijavil, so mu ga zasegli in Hrvata predali sodniku za prekrške. (J. S.) Izginilo pnevmatsko kladivo NOVA GORICA, 29. marca -Med 24. in 28. marcem je neznani storilec ukradel pnevmatsko kladivo, ki so ga delavci, ki so vrtali za sidranje podpornega zidu, pustili ob regionalni cesti Žaga -Učeja. Zavod za raziskovanje materiala in konstrukcij iz Ljubljane je oškodoval za približno dvesto tisoč tolarjev. (J. S.) , . . abover n: gJbioV ! ..* - ‘ Torbičar za pol leta v zapor - . «... _•____nn nncakno Gorana Jovičiča so obsodili zaradi velike tatvine, storjene na posebno drzen način - Okradena mu je želela »veliko sreče, a ne na tak način« LJUBLJANA, 29. marca - Skoraj ne mine dan, ne da bi časopisi poročali o predrznih tatovih, Iti iztrgajo ženskam torbice iz rok, oato pa jo popihajo. Med tovrstne »torbičarje« se je vpisal tudi 23-letm r-___ i, i tnhlinne. z neslavnim Dodvieom. ki ga je okrožna „„ „.,pinajo. viea lovrsme »loruiuujc« sc je -k1™ ■""■ — ~— Goran Jovičič iz Ljubljane, z neslavnim podvigom, ki ga je okrožna državna tožilka Bojana Škrk-Gabrijelčic pravno okvalificirala kot veliko tatvino, storjeno na posebno predrzen način, pa si je prisluztl pol leta zapora. Veneti, ki so jih nazivali tudi Slovence V Svetovnem biografskem leksikonu (založba Mihelač, Ljubljana 1994) omenja Luc Menaše tudi pisca Jožka Šavlija, rekoč, da je ta znan po »zmedeni teoriji«o Venetih, davnih prednikih Slovencev. Osebno sem prepričan, da takšna trditev nima nobene osnove, kajti zgodovinske študije, ki jih je dr. Šavli začel objavljati že v osemdesetih letih kot spise v Glasu Korotana. ki ga je na Dunaju izdajal Ivan Tomažič, imajo to značilnost, da so vsebinsko jasne in skladne., Njihovo branje na prvi pogled včasih tudi ni lahko, kar je mogoče pripisati več strokam, ki se prepletajo v raziskavah, začenši s tlopis-jem, katerega razlaga zahteva še posebno miselno razgibanost. PO zaslugi Šavlija, ki je skupaj z Matejem Borom in Ivanom Tomažičem pripravil knjigo »Veneti, naši davni predniki« (Ljubljana 1989), je teorija, ki postavlja temelje za etnično-jeziko-slovno povezavo med starimi Veneti in Slovenci, doživela širok in ugoden sprejem v javnosti. To se ni zgodilo samo v Sloveniji, temveč tudi v sami Benečiji (Venelo), to je v deželi, kjer se je razmahnila slovenetska kultura Este (8. - 3. stol. pr. Kr.). Spomladi 1994je dežela Benečija prevzela pokroviteljstvo nad uradno predstavitvijo Šavlijeve, Borove in Tomažičeve knjige v italijanski izdaji. Predstavitev je bila v Padovi, Vicenzi in Veroni in Benečani, ki so bili prisotni, so delo sprejeli z velikim zanimanjem. V razgovoru, ki je sledil predstavitvi, sta Šavli in Tomažič kot gosta dežele Benečije odgovarjala na številna vprašanja. Zaradi vsega tega vabim Luca Menašeja, naj pove, kakšne dvome ima v zvezi z omenjenim. Sodim da bi odkrito in odprto soočenje bilo v korist vseh, kise za to vprašanje zanimajo. Čas, ko je jugoslovanska ideologija ovirala odkrito izpovedovanje slovenske identitete, je minil. Žal pa se ni lahko rešiti mišljenja s tolikimi predsodki, ki so se nabirali cela desetletja in jih je pogojeval odkriti in prikriti oblastveni aparat. Manipuliral je družabno, politično, gospodarsko in kulturno življenje, četudi sije nadeval »demokratično« masko. Obstaja sicer več poti, po katerih bi se ideje uveljavljale po njihovi prepričljivosti. Toda za takšen dolg pohod je treba napraviti tudi prvi korak... dr. SERGIO PIPAN, Ul. Caravaggio 8, Ust Sedemindvajsetega februarja letos okrog šeste ure zvečer je namreč pred stanovanjskim blokom na Scopolijevi ulici od zadaj napadel 82-letno Ljubljančanko Maro S. in ji iztrgal torbico, ki jo je nosila prek rame. Nato je zbežal proti bloku na Celovški cesti, kjer se je skril v klet. Iz torbice je vzel denarnico s 128 tolarji, očala in dokumente, nato pa torbico z dežnikom, zdravili in limonami odvrgel. Že nekaj minut kasneje so ga prijeli na Celovški cesti, kriminalistom pa je nato celo pokazal, kam je odvrgel torbico. V svojem zagovoru na sodišču je dejanje priznal. Povedal je, da je bil vinjen, zadišalo pa mu je tudi pivce, vendar je vedel, da si ga brez denarja ne bo mogel privoščiti. Za tatvino naj bi se odločil nenadoma, zato se posledic sploh ni zavedal, pričakoval pa je, da bo imela ženska v torbici malo denarja, največ tisoč tolarjev. Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima Že 24. 10. 1994 je bilo možno prečitati v tedniku »II Giomale di Gorizia« o goriškipromociji knjige Scomparsi... (Izginuli...), ki jo je izdal Center za zgodovinske študije in raziskovanja »Silentes ,Loqui-mur« iz kraja Pordenone (Italija). Knjiga naj bi bila onstran naše zahodne meje »bestselier«, ker zopet pogreva kraške in druge fojbe. Vendar ne z našega zornega kota! Res da so naši »heroji« na obeh straneh reke Soče že utrujeni, kar jim opravičuje tudi njih koledarska starost, če so sploh še med živimi. Vendar bo treba najti heroja, ki se je pred večkot 50 leti borilna Goriškem in v Benečiji proti fašizmu, da nam bo po resnici povedal, zakaj je tedanja vojna vihra zahtevala tudi nedolžne žrtve na obeh straneh oz. zakaj je vse prekipevalo od sovraštva med ljudmi, ki so v mladosti vsi bili deležni Kristusovega nauka o ljubezni do bližnjega ?! Lahko je po smrti sramotiti človeka, ko se ne more več braniti, zato me nihče ne bo prepričal, da je bil naš pokojni primarij dr. Mario Sdraulig (Zdravlič) narodni izdajalec Nadiške doline. Saj se je končno boril proti fašizmu in za mirno sožitje med tamkaj živečimi ljudmi! Pri nas v Šempetru pri Gorici si je zapustil najlepši spomenik na otroškem oddelku goriške bolnišnice, ki ga je sam ustanovil kot prvi goriški pediater, kije z ljubeznijo zdravil otroke na obeh bregovih Sočel Ali mu sme kdozame- Dvainosemdesetletna oškodovanka je na sodišču pripovedovala, da je obdolženca videla že na avtobusu in da je imela občutek, da gre za nepridiprava, ki jo zasleduje. Ko se je vračala iz trgovine proti svojemu domu, je nenadoma začutila močan sunek, naslednji trenutek pa jo je obdolženi že ucvrl z njeno torbico. Kljub šoku je stekla za njim, kolikor so jo nesle noge. Ker ga ni dohitela, je stekla k sosedom, od koder so poklicali policijo in kaj kmalu so ji policisti povedali, da so nepridiprava že prijeli. Na policijski postaji so ji nato vrnili njene stvari in kljub nevšečnostim, ki jih je imela, se je pred odhodom iz razpravne dvorane obrnila proti obdolžencu in mu rekla: »V življenju vam želim veliko sreče, toda ne iščite je na takšen način!« Obdolženi se ji je nato opravičil in pred razglasitvijo sodbe kazenskemu senatu riti, ker je ljubil tudi svoje Beneške Slovence ? Že v prvi knjigi te trilogije, ki je izšla leta 1992, lahko vidimo vehki portret SS generala »Globusa« (Odilo Globočnik), kije bil rojen v listu 21. aprila 1904 kot sin Ljubljančana Franceta in Aj-dovkeAne Pečenko. Ta je septembra 1943postal gospodar življenja in smrti v listu in v vsem tedanjem Jadranskem Primorju, kije segalo globoko v zaledje. Tedaj je bila ustanovljena na devinskem gradu slovenska domobranska oficirska šola. Po Gorici so domobranci prepevali slovenske narodne in vojaške pesmi, odpirale so se slovenske šole itd. Skratka, po letu 1919 je Ust zopet postajal slovenski! Zato so se maja 1944 fašisti pritožili celo duceju, ki pa jim ni mogel pomagati, ker je bil sam lutka v nemških rokah, čeprav so mu podarili oblast v mini republiki Salo. Nemci so se pa tudi zavedah, da Primorska leta 1944 ni bila isto kot Štajerska 1941, ko je bila tam v nekaj dneh poražena jugovoj-ska. 71 ij so bile tudi partizanske brigade, zaradi katerih so morali pripeljati v Furlanijo kar 18 tisoč Kozakov in drugih Kavkazijcev (z družinami vred). Niso namreč preveč zaupati »Mussolinijevim« bataljonom, čeprav so ti prisegati tudi na obrambo itdijanske krvi pred slovanska Z-.toje slednja že od časa fašizma naprej tekla v potokih! ALEKSANDER NARDIN, Stjenkova 43, Šempeter pri Gorici tudi obljubil, da ne namerava nikoli več početi kaj takšnega. Vendar pa mladeničevo obžalovanje ni odtehtalo teže storjenega kaznivega dejanja. Po oceni sodišča se je namreč obdolženi na tatvino pripravil. Izbral si je nadvse primerno žrtev, kajti oškodovanka je starejša ženska, ki se mu ni mogla zoperstaviti. Senat je tudi sledil predlogu okrožne državne tožilke in obdolžencu zaradi ponovitvene nevarnosti pripor podaljšal, kajti dokazila o možnosti redne zaposlitve, s katerimi je obramba poskušala doseči odpravo pripora, po mnenju sodišča niso jamstvo, da na prostosti ne bi počel podobnih kaznivih dejanj. Pri izreku kazni so kot olajševalno okoliščino upoštevali njegovo priznanje in obžalovanje ter podatek, da za takšno kaznivo dejanje še ni bil kaznovan, čeprav ga zaradi velike tatvine, za katero zakon predpisuje do pet let zapora, čaka še en kazenski postopek. Sicer pa se obdolženec tokrat ni prvič srečal s sodiščem, saj se je že kot mladoletnik večkrat znašel pred sodniki, leta 1992 pa je bil tudi pogojno kaznovan. OLGA CVETEK OF, tretja plat kolajne Del našega življenja tako ali drugače zaznamujejo tožilci. Razni. Z različnimi pojmi o prav in o narobe. Če že morajo imeti besedo tudi o zgodovinskih temah, in OF to nedvomno je, se mi zdi pošteno dati besedo še kateremu, ki zanesljivo ni bil udeležen v naši državljanski vojni. Dajmo jo torej še okupatorskemu tožilcu. Ta je ljudi, ki so jih belogardisti v svoji protikomunistični vnemi aretirali in mu jih izročati, obtoževal: »...per avere partedpato all’as-enriarinne dati’O. F. constituita nel territorio della Slovenia Italiana avente il programma di sovvertire violentamente gli ordinamenti dello Statoediconseguireildistacco della Slovenia dal territorio dello Stata« (...da so udeleženci združbe OF, ustanovljene na teritoriju Italijanske Slovenije, delujoče po programu nasilnega spodkopavanja državnega reda in doseganja odcepitve Slovenije od teritorija Države.«) Očitno je imel okupatorski tožilec nekaj časti vsebi. Obtoževal je, sprenevedal se ni! Dvajset ljudi je navedenih v obtožnici (no 990/43— Lubiana, 8 Luglio 1943), iz katere prepisujem tistole zgoraj. Enemu samemu je, poleg citiranega, očital tudi komunizem! »Lorenzu« Kuharju. Eh, solzice! JANEZ ČRNIVEC, Fot na Fužine 55, Ljubljana Železna nevesta Za vest je največji dosežek sveta v življenjskih oblikah na določeni »Cesarjevo« gre težko iz žepa LJUBLJANA, 29. marca -Vsaka država po svojih močeh skrbi, da dobi tisto, čemur se še vedno reče »cesarjevo«, državljani pa se po drugi strani spet »napenjajo«, da bi na kakršenkoli način »cesarju« odrinili kar najmanj. Kriminalisti se potem ukvarjajo z bolj ali manj zapletenimi postopki davčnih utaj. Tako so že pred časom zaradi zatajitve davščin ovadili tožilstvu 32-letnega Jožeta N. iz Logatca, ki ima elektroinštalaterstvo, zdaj pa so ovadbo dopolnili še s poročilom. Kot so ugotovili, je namreč Jože N. proti koncu februarja in potem na začetku julija 1993, z namenom, da se izogne plačilu prometnega davka, davka na dobiček od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti za leto 1992, predložil logaški izpostavi republiške uprave za prihodke napoved z nižjimi zneski, kot so bili v resnici. Tako naj bi v napovedi za odmero davka na dohodek od dejavnosti prijavil za 73 tisoč tolarjev manjši prometni davek od opravljenih storitev in za 2,5 milijona tolarjev nižji prihodek od dejanskega .poleg tega pa v napovedi za odmero dohodnine vseh teh številk sploh ni vpisal oziroma prikazal. Kot so izračunali, se je s tem izognil plačilu 867 tisoč tolarjev davčnih obveznosti. Podobno poročilo so napisali tudi zoper 60-letnega Pavla V. z Loga pri Brezovici, zasebnega obrtnika z mizarstvom. Ugotovili so, da je lani konec februarja in proti koncu marca v davčni napovedi za odmero davka od dohodka svoje dejavnosti in pri napovedi za dohodnino na Vrhniki prijavil za 155 tisočakov nižji prometni davek in za milijon 150 tisočakov manjši prihodek od dejanskega, kar pomeni utajo 472 tisočakov davka. K. D. neje v tamkajšnjem bifeju sprla. Finale njunega besednega dvoboja se je odigralo okoli 21.45, ko je Viktor odšel iz bifeja. Alojz ga je dohitel na dvorišču in ga napadel. Njuno obračunavanje, policisti v svojem poročilu pišejo o suvanju in prerivanju, očitno ni bilo nič kaj nežno. Po obračunu je namreč Viktor odšel po pomoč k zdravniku. Ko so ga prepeljali v bolnišnico, so tam ugotovili, da ima zlomljeno roko. Možakarja bosta svoj boj nekega dne, takrat zagotovo le z besedami, nadaljevala na sodišču. (ML K.) Prste si je odrezal LJUBLJANA, 29. marca - Včeraj okrog pol poldneva se je na gradbišča Ljubljanski dvor na Peričevi za Bežigradom hudo ranil 37-letni delavec podjetja GIP Vegrad Stipe Bilanovič iz okolice Raven na Koroškem. Žagal je letvice in si po nesreči odrezal štiri prste na levi rolti. Takoj so ga odpeljali v Klinični center. (K. D.) Vlomilci »hitijo« v vrtce MARIBOR, 29. marca - Domala ne mine teden,da na območju UNZ Maribor vlomilci ne bi »obiskali« kakšnega vrtca. Pri takšnih posegih je običajno škoda mnogo višja kot pa korist, ki si jo pridobi nepovabljeni obiskovalec. Najbolj pogosto odnesejo audio in video naprave in, ker za opremo vrtcev že tako ni denarja, je ukradeno težko nadomestiti, prikrajšani pa ostanejo malčki. Neznani vlomilec je v noči s ponedeljka na torek vlomil v vrtec Boris Peče v Wilsonovi ulici v Maribor, od koder je odnesel več tehničnih predmetov in napravil škode za 300 tisočakov. Za prav tolikšno vsoto pa je prikrajšana tudi Marija A. iz Tomšičeve ulice v Slovenski Bistrici; neznanec je namreč vlomil v njeno stanovanje in ji odnesel kupček zlatnino. (M. S.) 'Drava in tablete KOPER, 29. marca - Zaradi utemeljenega suma kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z mamili so koprski kriminalisti ovadili okrožnemu državnemu tožilstvu Koprčana J. E. Med preiskavo so pri njem našli osem gramov marihuane, 17 tablet heptanona in 54 tablet morfin-sulfata. Opojne stvari so bile po presoji kriminalistov namenjene preprodaji. (I.U.) Ognjeni zublji »požrli« pol milijona AJDOVŠČINA, 29. marca - V noči na torek je izbruhnil požar v stanovanjski hiši Branka P. iz Vipave. Ko so se domači zjutraj zbudili, so opazili dim, ki se je skozi vratca dimnika centralne kurjave širil po hiši Iskre so zanetile drva in čevlje ob dimniku, tako da je zgorelo približno dva kubična metra drv, več parov čevljev, uničenih pa je še nekaj gospodinjskih aparatov. Požar sta pogasila dva gasilca. Škode je za pol milijona tolarjev. (J. S.) Našli marihuano ILIRSKA BISTRICA, 29. marca - Na mejnem prehodu Jelšane so policisti pri 24-letnem nemškem državljanu iz Feldheima našli vrečko, v kateri je bilo pet gramov marihuane. Mamilo so zasegli in Nemca predlagali sodniku za prekrške. (J. S.) Kadili so marihuano ILIRSKA BISTRICA, 29. marca — Policisti in kriminalisti iz Ilirske Bistrice so bili prisotni na javni prireditvi, ki je bila v parku Nade Žagar v Ilirski Bistrici. Tam so zalotili 24-letnega P. B. iz Straže, ki je štirim mladim ljudem ponudil cigareto marihuane. Prijeli s tudi 33-letnega K. J. iz Ljubljane, ki je svojemu prijatelju ponudil podobno cigareto. Mamilo so zasegli in oba »radodarneža« predlagali sodniku za prekrške. (J. S.) Ladislava je bila Zuhra OBREŽJE, 29. marca - Na mejni prehod Obrežje se je včeraj popoldne z osebnim avtom pripeljal 32-letni Šerif H., državljan BiH. Policistu je pri kontroli pokazal tri potne liste, svojega in sestrinega ter enega na ime 61-letne Ladislave N. iz Domžal. Policisti so ugotovili, da je s slednjim dokumentom Šerif hotel spraviti čez mejo svojo mater Zuhro. (J. S.) Stisnilo mu je prsta KRŠKO, 29. marca - V torek ob enajstih dopoldne se je v podjetju Levas v Krškem ranil 45-letni Franc S. iz Krškega. Krčan je skupaj s sodelavcem, 53-letnim Francem K. iz Dečnih sel, na dvovretenski žagi žagal hlodovino in palete. Med delom je z levo roko segel med pokončni vrtljivi valj in hlod, tako da mu je stisnilo sredinec in prstanec. (J. S.) Ogenj uničil gospodarsko poslopje BREŽICE, 29. marca - Včeraj zvečer je zagorelo na gospodarskem poslopju 37-letnega Jožeta K. iz Dečnih sel. Lastnik je, ko je molzel krave, zaslišal prasketanje ognja na lesenem stropu. Ognjene zublje je skušal pogasiti sam, a mu ni uspelo, tako da je ogenj poslopje, veliko 10 krat 12 metrov popolnoma uničil. Lastniku je uspelo spraviti na varno živino in orodje, zgorelo pa je deset ton krme. Vzrok požara še ugotavljajo, škode pa je za približno 400 tisoč tolarjev. (J. S.) Mladoletni »diler« MARIBOR, 29. marca - Včeraj zvečer so mariborski kriminalisti odvzeli prostost 17-letnemu J. S. iz Maribora. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili ter kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil so ga privedli k preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Mariboru. Kriminalisti so osumljenega zalotili pri preprodaji marihuane, opravili pa so tudi hišno preiskavo v stanovanju mladoletnega J. S. in tam našli manjšo količino heroina, marihuane in tablet heptanona. (M. S.) • Kolesarske čelade že vrsto let uvajajo v skandinavskih državah, kjer jih otroci množično uporabljajo. Tako so, denimo, na Danskem že prvo leto akcije, ki pri njih poteka že od leta 1990, zagotovili kolesarske čelade za 40 odstotkov otrok do 10. leta starosti. Tudi v Avstraliji, kjer morajo vsi otroci od julija leta 1990 uporabljati kolesarske čelade, so učinki ugodni. od tega 56 kolesarjev mlajših od 15 leta, medtem ko je vsako leto na naših cestah ranjenih 650 kolesarjev. Zato so republiški svet, policija in Zavod za šolstvo pripravili vrsto predavanj za mentoije prometne vzgoje, ki bodo trajala do sredine letošnjega aprila. Republiški svet bo akcijo pripravil tudi v okviru Živ-žava, ki bo 13. aprila v ljubljanskem živalskem vrtu, namenjena pa bo otrokom prvih in drugih razredov osnovnih šol. Glavna pokrovitelja akcije Bistro glavo varuje čelado, sta za zdaj Petrol in novogoriški Hit. ŽARKO HOJNIK stopnji razvoja, ko se v njih poleg drugih razvijejo tudi konscien-cogeni organi, ki poleg tega, da omogočajo, v primamejših funkcijah tudi obvezujejo njihove nosilce k uresničevanju sposobnosti čutenja, zaznavanja in mišljenja od najpreprostejših čutnih misli do razvojni stopnji ustrezne miselne sestavljenosti v čutno-racio-nalno-anticipativni refleksiji. O možnostih uma je pisal Im-manuel Kant v drugi polovici 18. stoletja. Ugotovil je, da z njegovo spekulativno uporabo ni mogoče priti do nobenega sintetičnega spoznanja, ampak kvečjemu do iluzije, na katero se metafizika ne more opirati in se zato mora nujno obrniti k znanosti. Kant je umu dopustil izjemo kot privilegij na praktičnem področju svobode in avtonomije volje oz. morale v raziskavi principov možne čiste volje kot najvišjega načela moralnosti. V tej zvezi govori Kant o dobri volji kot viru moralnega dejanja po čistem hotenju iz dolžnosti in spoštovanja moralnega zakona, formuliranega v splošno obveznem kategoričnem imperativu, ki je zapoved uma. Do takega zakona pride, ko se volja znebi vseh spodbud, ki bi zanjo lahko nastopile iz izpolnjevanja kateregakoli zakona in ostaja le splošna zakonitost dejanj na sploh, ki edino lahko služi volji kot načelo, da nikoli ne smem ravnati drugače kot tako, da lahko sprejmem hotenje, da mora moja maksima postati splošen zakon. Maksima je subjektivno načelo hotenja, praktičen zakon pa objektivno. Kant na mnogih mestih poudarja, da zakon tega pojma ni veljaven samo za ljudi, ampak za vsa umna bitja nasploh, in to z absolutno nujnostjo. In zdaj vprašanje, kaj je v tem kontekstu umno bitje? Osvetlitev je najti pri njem v pripombi pod črto, ko pravi: Interes je tisto, na osnovi česar um postane praktičen, vzrok, ki determinira voljo. Zato se samo za umno bitje reče, da goji interes za nekaj, brezumni stvori čutijo samo čutne nagone. Iz tega sledi, da Kant zavestna bitja deti na umna in brezumna. Menim, da objektivna znanost takšnega sistematiziranja ne more potrditi. Za to obstaja mnogo več argumentov, kot jih lahko tukaj navedemo Na osnovi paleontoloških dokazov, biotehničnih preskusov in prakse sploh smatram, da je Dar-winov razvojni nauk v globalu dokazan, čeprav mu nekateri spekulativno še vedno ugovarjajo. Vsa živa in zavestna bitja so se razvila iz skupnega izhodišča v kontinuiranem procesu. Izhodiščna celica je že vsebovala osnovne možnosti za razvoj vseh komponent oblikovnih, vsebinskih, strukturnih in drugih elementov s konsdencoge-nimi organi prebujajoče in razvijajoče se zavesti vred. Razvojne spremembe vseh komponent lastnosti, tudi zavesti, so bile postopne, v kontinuiteti. Prikazovati zavestna bitja v dveh populacijah -umnih in brezumnih bitij, spominja na reko, četudi z brzicami, ki jo nekdo opiše kot reko s slapom. To iluzorno naziranje še danes precej na široko ponavljajo 1bdi ne obstaja zadovoljiva definicija pojma živali, ki ne bi vključevala človeka. Če bi bila formulirana, bi morala vsebovati tudi stališče, kdaj so se v razvojni liniji od skupnih prednikov človeku podobnih opic in ljudi, ki so bili nedvomno živali, pojavih ljudje ah bolj natanko, kdaj je živalska mati rodila prvega človeka. Brez dvoma je sohdnejša definicija zavestnih bitij kot tistih, ki so sposobna zazna vati mučenje. Če bi filozof upošteval takšno definicijo, bi tudi filozofija dala drugačne konsekvence na področju morale. Morda potem ljudje ne bi več tako prostodušno primerjati živali z žogami in drugimi predmeti, ki se jih lahko skrajno grobo premetava, zanemarja, nabada, reže in drugače muči pri živem telesu, zlasti v laboratorijih itd. v manirah divjaštva. Tako pa gre za apriorno trditev, zaradi katere se nadaljnja obdelava ne odvija v metafiziki, ampak v domeni čistega uma, ki pa s svojimi (ne)dognanji ne bi smela prestopiti v izkustveni svet kot srednjeveška železna nevesta proti izpostavljenim zavestnim bitjem. Gre namreč za tisto, kar je sicer genialni Kant predvidel in tudi poimenoval kot izgred uma. EMIL FABJANČIČ, Pot ob gozdu 38, Ljubljana Društvo za zaščito žhuli Aktualna tema v zadnjih dveh, treh mesecih je izkoriščanje Živah na Krkini farmi v Hudenjah. to imenovani zaščitniki Živah Za primemo vsoto dobiš tudi šoferski izpit LJUBLJANA, 29. marca -Ljubljanski kriminalisti so se pred časom ukvarjali z zanimivim primerom podkupovanja, natančneje poskusom dajanja podkupnine, ki pa je po novem kazenskem zakoniku prav tako dokončano kaznivo dejanje. Zadeva se je zaključila s kazensko ovadfto zoper 42-le-tnega Dragomiija P. iz Ljubljane, po rodu Srba, sicer pa slovenskega državljana in poklicnega voznika pri ljubljanskem MPP, in njegovega 31 -letnega znanca Aljina Z., brez zaposlitve, Albanca in prav tako našega državljana. Kot se je izkazalo, je hotel Aljin po vsej sili priti od šoferskega izpita za poklicnega voznika in sicer za kategoriji C in E, toda očitno po krajši in lažji poti. Poznal je Dragomirja, ta pa člana izpitne komisije in tako je letos, konec januarja, prišel k Dragomirju, mu prinesel evidenčni karton praktičnih voženj, Dragomir pa naj bi poskrbel še za to, da bi član izpitne komisije na njem potrdil, da ima Aljin za seboj tudi teoretični del izpita. Dragomirmu je povedal, da ga bo ta »usluga« stala 1000 do 1500 mark in da bo storil, kar je v njegovi moči. In tako je čez kakih štirinajst dni, dopoldne, poklical Aljina in ga obvestil, da se bo še isti dan ob petih popoldne v bifeju na Sa-ranovičevi sestal s članom izpitne komisije. Bodoči »šofer« mu je prinesel marke in Dragomir se je odpravil v lokal, kje je članu komisije najprej izročil Aljinov evidenčni karton, potem pa so že nastopili kriminalisti. Dragomiija so, kot smo že zapisali, ovadili zaradi poskusa podkupovanja, Aljina pa zaradi napeljevanja k temu kaznivemu dejanju. K. D. in razna društva protestirajo prek dnevnega časopisja proti izkoriščanju živali. Pri tem so zelo nerodni in neorganizirani, kar se veda ni nič novega, vendar me to ne moti toliko, kot samo dejstvo, da je tem društvom več do življenj živali kot pa do ži vljenj ljudi. Namreč po njihovem bi morali razna zdravila testirati na ljudeh in pri tem seveda ne bi bilo pomembno, če bi kdo umrl, pomembno bi bilo samo to, da živali ne bi bile izkoriščene. Zanimivo je tudi, da ta društva ne protestirajo proti raznim prašičjim, perutninskim itd. farmam, kjer je mučenje oziroma izkoriščanje Živah več kot očitno. Tim živali »živijo« v karseda majhnih kletkah in jih »bašejo« s proteinsko hrano, na koncu pa jih zako-Ijejo. To to društev za zaščito živali očitno ne moti. Seveda bodo te farme opravičila z dejstvom, da so potrebne, saj dajejo večini ljudi hrano (izjema so vegetarijanci), ki je potrebna za preživetje, vendar ne pozabimo, da brez zdravil tudi ne gre. Res je, da mora Krka zagotoviti ustrezne bivalne razmere za Živah na svoji farmi, vendar zelo pristranskih kriterijev zgoraj navedenih društev glede tega, kaj je mučenje Živah, nikakor ne podpiram. 7brej, če že protestirate, protestirajte proti vsem in ne le proti tistim, ki gredo v nos Vam osebno. DANIJEL SRAKA, Primožičeva 1, Ljubljana * M A 52. stran ★ DELO ZDRAVLJENJE ZEMLJE Jesenice potrebujejo človekovo pomoč Po uspešnih projektih postavljanja skulptur v ekološko ali vojno prizadetih irskih in nemških krajih zastavlja M. Pogačnik nekaj podobnega na Jesenicah Na povabilo Društva mejnih ved Jesenice bo pisatelj in akademski ' kipar Marko Pogačnik iz Šempasa izklesal tri litopunkturne stebre s kozmogrami in jih postavil na različnih mestnih območjih. Pri društvu pravijo, da s stebri želijo spet vzpostaviti ravnotežje v industrijsko močno prizadetem okolju, prizadetem tako, da se ne more vec ozdraviti samo, temveč nujno potrebuje človekovo pomoč. Letos bo Pogačnik zaključil tudi projekt litopunkturne mestne krajine Beljaka, s katerim bo na širšem območju mesta postavil dvanajst takih stebrov. Po besedah Marka Pogačnika Jesenice nimajo lastnega vitalno-energijskega centra. Take vrste središče je sicer ob bregu potoka Jesenice, kjer stoji kapela svete Barbare, vendar ne opravlja svoje vloge, ker ima zelo neprimerno lego elede na mesto. To se namreč razteza daleč proti vzhodu, skoraj nič pa proti zahodu. Prenos težišča proti vzhodu in živahna rast industrije, ki je po svojem bistvu uperjena proti zakonitostim narave, predstavljata v tem okolju oteževalni okoliščini. Pod njunim pritiskom je vitalno-energij-sko središče ob potoku skoraj povsem zamrlo. Od akupunkturnih meridianov, ki bi ga morali povezovati s podobnimi centri, deluje le tisti, ki teče proti Kranju. Vendar pa tudi ta ni normalen, ker je Kranj v podobnih težavah kot druga, z industrijo preobremenjena mesta. Pogačnik pravi, da tudi zato posamezni mestni deli nekako odtrgani plavajo v prostoru, ker sila, ki bi jih lahko povezovala v vi-talno-energijsko celoto, ne deluje. Tako vlada v prostoru na subtilnejših ravneh precejšen kaos. ki ga je izkoristila industrija in razmahnila svoje ekološko in vitalno-energijsko hudo oporečne dejavnosti. Jesenice pa tako izgubljajo podlago za zdravo življenje. Marko Pogačnik je videl ureditev teh razmer v litopunk-tumem projektu, ki bi podprl novo oziroma nadomestno vitalno-energijsko središče v Spominskem parku (nekdanje pokopališče), bliže funkcionalnemu središču današnjih Jesenic. Septembra lani je oblikoval predlog za skulpturo, s katero bi utrdil tako središče, ko pa ga je Vladimir Knific iz Zavoda za varovanje naravne in kulturne dediščine Kranj povabil k sodelovanju pri revitalizaciji in oblikovanju območja Stare Save. je odkril, da je tamkaj še ena odločilna vitalno-energijska točka, ki bi lahko pomagala regenerirati jeseniško mestno krajino. Gre za tako imenovano generalno akupunkturno točko, s katere se lahko ugodno deluje na celotno mesto. Zato naj bi tudi tam postavili podoben li-topunkturni steber kot v Spominskem parku, tretjega pa na Straži. Stroški za celotno delo bodo znašali 828.000 tolarjev, Jeseničani pa pri zbiranju denarja računajo še na republiški denar. Kompozicijo treh litopunk-tumih stebrov (hotaveljski marmor) z vklesanimi simboli Pogačnik predlaga kot umetniško delo, ki bi kot javni ekološko-umetniški projekt izražal skrb mesta in njegovih prebivalcev za življenjsko kakovost okolja. »Jesenice so se namreč eksplozivno hitro razvile v ozki Savski dolini in grozijo, da bodo JANEZOVA BIOTORTA (za 14 oseb) 15 dag margarine, 15 dag medu, 25 dag pšeničnih otrobov, 5 dag sesekljanih mandeljnov, 4 banane, 25 dag jabolk, nastrgana lupina limone, 3 jajca. sol. Margarino penasto umešamo, ji dodamo med, 3 rumenjake, otrobe, limono in na lahko umešamo sneg 3 beljakov. Posebej pripravimo jabolčno čežano — na krhlje naribamo jabolka in 2 banani. Polovico tortne mešanice vlijemo v model in spečemo pri temperaturi 160 stopinj Celzija. Na pečeno zmes damo čežano iz jabolk in banan in na to ulijemo še preostanek tortne mešanice. To spečemo do konca spet pri isti temperaturi. Ko je torta spečena, jo okrasimo z mandeljni, naribanimi jabolki in z dvema na kolobarčke narezanima bananama. s svojo gosto maso industrijskega mesta zagozdile pretok življenjskih sil vzdolž doline, ki je ne samo lokalnega, ampak tudi nacionalnega pro- • Po besedah Marka Pogačnika je litopunktura kot akupunktura za človeško telo. Namesto iglic postavlja na akupunkturne točke krajine kamnite stebre in jih uravnava tako, da pride do interakcije med energijskim nabojem »akupunkturnega centra« in okoljem, kjer kamniti steber stoji. storskega pomena. Sava namreč diagonalno prečka Slovenijo in njena vitalno-energijska pretočnost je odločilnega pomena tudi za življenjsko kakovost slovenskega prostora kot celote,« pravi kipar. VLASTA-FELC ZAKONCA WISCHMANN-Moj možje spet začel hoditi z mano v kino. KUHARJI IN KUHARICE (13) Zdravje iz dobre kuhinje Tri zlate kolajne in dobra dietna hrana Janeza Gjergjeka iz Radina - Pojedina z več kot 300 jedmi - Človek je lahko ob zdravi prehrani sam sebi zdravnik nate pšenice. Vse to je okusno in »7pnn tako da ie leno za oči. Piše: dr. BORIS KUHAR Že dolga leta se vrtim po kuhinjah in spoznal sem, da imamo tudi Slovenci vrhunske kuharje, ki bi bUi v ponos vsaki veliki svetovni restavraciji, saj so med njimi celo taki z zlatimi medaljami s kuharskih olimpijad. Toda to gost navadno ne zve. Zato sem se minulo soboto v svojem predavanju gostincem in turističnim delavcem v Radencih o novih usmeritvah v naši kulinariki zavzel, da priznane slovenske kuhaije ne bi več tajinstveno skrivali po kuhinjah temveč, da bi jih predstavili gostu; tudi naša javna občila bi morala svoje bralce, gledalce in poslušalce bolje informirati, kaj vse dobrega in koristnega pripravljajo ti naši beli angeli s kuhalnicami za naš narod. Za vse tiste goste, ki imajo predpisane diete, in za vse druge, ki si želijo dobre hrane, se kaj najde v tej množici jedi in pijač. Prekmurski in prleški kuharji so v hotelu Radin v Radencih pripravili velikansko pojedino, vele-razstavo z več kot 300 izvirnimi jedmi iz visoke evropske, predvsem pa domače kuhinje obeh pokrajin ob Muri. Razstavljali so kuharji iz zdraviliških hotelov, iz številnih gostišč, iz kmečkega turizma, ob vsem tem pa so kmečki aktivi žena postavili na ogled najboljše, kar znajo skuhati njihove članice. Ob bogatih, lepo deko-riranih ploščah z jastogi, s polži z zelenjavnim maslom in ocvrtimi žabami smo občudovali zla-torumeno zapečene race na prleški način, posebnosti prekmurskih kolin: prosene bele, ajdove in čarne klobase, znamenito in dobro meso iz tiinke z zaseko, ki je tod tako slastna, da bi zaradi nje človek kar naprej grešil, znameniti bograč s dodolami. zabeljenimi s praženo čebulo in kislo smetano in številne pogače, od prleške do bogate prekmurske gubanice, oblečene kvasenice, ajdove zlevanke, vse do obrednega vrtanka. Dosti je bilo tort in drugih sladkarij, na koncu pa so bile predstavljene še dietne in vegetarijanske jedi. Med njimi je zbujala pozornost velika in lepo okrašena biotorta iz polnozrnate pšenice. Odkril sem njenega avtorja, Janeza Gjergjeka, .šefa kuhinje v hotelu Radin v zdravilišču Radenci. V njegovi rezidenci, v stekleni omari, na robu velike restavracijske kuhinje, kjer je bilo komaj prostora za oba in za police s kakšnimi petdesetimi kuharskimi knjigami, mi je naprej predstavil svojo biotorto. Pripravlja jo za goste, ki si želijo nasitno sladkarijo, pa malo kalorij. Rade volje mi je narekoval recept za naše bralce. Prinesel mi je tudi košček te biosladkarije. Torta je dobra in sladka, čeprav v njej ni sladkorja, zasladi jo z medom. Še dolgo sem čutil prijeten okus pšeničnih zrn. Toda torta je le ena od številnih jedi. ki jih pripravlja vsak dan Janez s svojimi sodelavci v Radinu. Začne se vse že zjutraj z zajtrkom. Ta je samopostrežen in izredno bogat, okrog 50 jedi je na voljo. Prvi kuharji jih začnejo pripravljati že zjutraj ob pol petih. O dietni hrani S Hipokratovim geslom Človek je lahko sam sebi zdravnik, začnem razgovor z mojstrom Janezom o dietni hrani. V Radencih imajo goste, za katere morajo pripravljati dietoterapevtično prehrano, ki je včasih uspešnejša od zdravil. Pripravljajo tudi profila-ksno dieto ali zdravo, uravnoteženo. varovalno prehrano. To so tudi njihovi antikalorični menuji, ob njih pa pripravljajo še posebne za sladkorno in žolčno dieto. »Človek je lahko sam sebi zdravnik, če se drži diete. Moj sorodnik je bil tu v zdravilišču in je deset dni jedel najstrožjo shujševalno, s 500 kalorijami. To je za kosilo le majhen košček mesa, solata z limono in jogurt. Kdor se te diete drži, zagotovo shujša. Sorodnik pa je vmes skočil še v gostišče na Kapeli in si tam privoščil veliko porcijo mesa iz tiinke z zaseko. Potem pa se je jezil, da je po naši dieti lačen, shujša pa ne.« Take težave imajo lahko tudi z gosti. Večinoma pa so zadovoljni z njihovo hrano, dietno in s štirimi normalnimi penzion-skimi menuji, med temi je še en vitalni, z manj kalorijami in z več zelenjave. Restavracija v tem hotelu je velika, za dobrih petsto gostov. Zato si še posebno Janez in vse osebje prizadeva, da bi njihov lokal ne bil menza. Poleti imajo enkrat na teden piknik na prostem, zdaj pa ob sredah slovesno večerjo za goste. Prepišem si le en sam menp s slovesne dietne večerje v Radinu: perutninski koktajl z jogurtom, zelenjavna čista juha, telečja nabodena pečenka, brokoli po poljsko, kuhan korenček. krompirjeva kaša, mešana solata, hruška v želeju. Za solato imajo pri vseh menujih pripravljenih 10 prelivov. In kakšen je videti vegetarijanski menu? Beluši z omako vinegret, brokolov narastek, ocvrti sir, krompirjev pire, kuhan korenček, solate vseh vrst in za sladico torta iz polnozr- liri It v av jv vmvuuhv/ postreženo tako, da je lepo za oči. Zdrave domače jedi Kaj pa domača tradicionalna kulinarika, kaj od teh dobrih jedi, ki so bile predstavljene na razstavi, naš kuhar vključuje v svoje bogate dietne in penzionske me-nuje? Odgovor na to moje vprašanje, sem našel kar v njegovi diplomski nalogi, ki jo je te dni, pri profesorici nemščine, zagovarjal Janez Gjergjek. Naš kuhar namreč končuje poslovodsko šolo pri Srednji gostinsko-turi-stični šoli v Radencih. Naslov njegove naloge je Obmurska kuhinja je zdrava! Na obmurski ravnici so ljudje že od nekdaj pridelovali zelje, repo, fižol in krompir, brez prosene in ajdove kaše ne bi znali živeti, koruzni zdrob in moka sta bila osnova marsikateri jedi... Nekateri se morajo zdaj zaradi predpisane diete spet vrniti k prehrani prednikov, drugi pa so še pravočasno spoznali, da je tradicionalna obmorska kuhinja zdrava in da ni največje bogastvo jesti meso, temveč čim bolj pestro hrano. »Tako je zapisal Janez in tega se tudi drži, v svoje menuje vsaj dvakrat na teden vključuje ajdove žgance, dušeno proseno kašo s suhimi slivami ali z zelenjavo, dodole, pa tudi meso iz tiinke. In kaj naš mojster najraje sam pripravlja in je? Preproste domače prekmurske jedi, najraje ima mlečni močnik, posladkan, na vrh potrosi malo čokolade, ali pa mlečni riž in koruzne žgance in mleko. »Od tega smo zrasli. Mesa ni bilo kaj dosti, krompir smo pekli in ptičem kradli jajca. To so bili lepi in veseli časi.« Tako obuja Janez spomin na svojo mladost tam v Mali vasi pri Mačkovcih na Goričkem. Nato je hodil v gostinsko šolo v Ljubljani, bil tam kuharski vajenec v hotelu Turist, po vojaščini je šel za eno leto na delo v Nemčijo, ostal pa kar enajst let. Delal je v veliki restavraciji v Nurnbergu. Marsikaj se je naučil. Nato se je vrnil in tu v Radinu kuha zdaj 15 let - najprej je bij kuhar, nato vodja izmene in od decembra lani je šef kuhinje, popoldne pa še študent poslovodske šole. Kaj naj na koncu še zapišem: da je tudi kuhinja v Radinu velika, da v njej dela kar 45 kuharje v in pomožnega osebja, da je mojster Janez na zadnjih treh slovenskih gostinskih zborih osvojil za svoje kuharske umetnije 3 zlate kolajne. Žal gostje ne vedo zanje, saj bi potem verjetno še bolj spoštovali in cenili njegove dobre jedi in kuhinjo, ki ima »zlatega« šefa. ČUDEŽNA RASTLINA Nemški ginseng poživlja Evropejce Velik poslovni uspeh nemškega kmeta - Učinkovit afrodiziak - Skoraj pol milijona mark letnega zaslužka Ginseng, korejska zdravilna rastlina, ki jo uporabljajo kot sredstvo za zmanjšanje utrujenosti in spodbujanje energije, je postala vir velikanskega dobička za nemškega kmeta, ki je pred enajstimi leti sklenil, da jo bo začel gojiti. V Aziji namreč že 2000 let poznajo to čudežno rastlino, ki je tudi učinkovit afrodiziak, Evropejci pa so jo odkrili komaj pred nekaj desetletji. Za zdaj je He-inrich Wischmann (55) iz Liine-burga edini nemški pridelovalec teh korenin. Njegova hči, Gesine Wischmann in njen mož Peter Jun-gblut jih prodajata ob vhodu na kmetijo v mestecu Walsrode. Podjetna zakonca sta se znebila nadležnih in oderuških posrednikov, ki so jima dalj časa pobirali smetano, in zdaj s prodajo surovega ginsenga zaslužita 400.000 mark na leto. Oče Wischmann osebno nadzoruje pridelek in vse svoje moči usmerja v njegovo zboljšanje. Območje liine-burške goljave ima značilna peščena tla, ki niso preveč rodovitna. Začetek je bil težak in šele po nekajkratnih neuspešnih poskusih je njegov način obdelave obrodil sadove. Na začetku mu je bilo pridelovanje ginsenga samo konjiček, toda z leti je vlagal vanj vse več denarja, čeprav ni bil prepričan, ali se mu bo trud povrnil. Semena si je želel nabaviti v Južni Koreji, a se je moral zaradi carinskih omejitev in stroge zaščite trga s ginsengom zadovoljiti s semenom iz ZDA, od koder je dobil rastlino Panax quinquefolium. Prvi pridelek je bil razočaranje, vendar Wischmann ni obupal in je spremenil kakovost tal z dodajanjem konjskega gnoja in preperelih kamnin, tako da je ustvaril gin-sengu prijazno okolje, podobno tistemu v azijski domovini. Posebne plastične folije, skozi katere dež lahko nadzorovano škopi rastline, simulira senco gozdov. »Da bi dobili maksimalno kon- centracijo zdravilne snovi v kore nini, pobiramo ginseng šele šesto leto po saditvi,« pojasnjuje Gesine. Izrecno skrbijo za čim manjšo porabo umetnih gnojil in pesticidov. Pred dvema letoma so bili prvič nagrajeni z izdatnim pridelkom. Korenine so nameravali prodati farmacevtskim tovarnam, toda cena, ki so jim ponujali, je bila tako nizka, da so se odločili za neposre dno prodajo. V Južni Nemčiji na mreč obratuje zasebnik, ki iz kore nin proizvaja tablete, dobil pa je tudi vsa potrebna dovoljenja nemških oblasti. Njegov obrat posluje bolj rentabilno kot veliki proizvajalci, neposreden odkup korenin pri Wischmannovih pa se mu zelo izplača. Leta 1993 so podjetni kmetje ustanovili tudi zasebno podjetje, ki se ukvarja s trženjem ginsenga. Kmetje iz Evropske zveze so se nad projektom tako navdušili, da so začeli posnemati družino Wisch-mann. V Nemčiji so ustanovili celo združenje proizvajalcev ginsenga, da bi laže uveljavljali standarde v proizvodnji zdravil na njegovi osnovi. V nekdanjem svinjaku so Wisch mannovi odprli razstavni prostor, kjer je med drugim tudi Knjiga gin-sengovih rekordov. V njej navdušeni porabniki opisujejo svoje čudežne izkušnje z zdravilom. »Moj mož je spet začel hoditi v kino z menoj,« poveličuje neka ženska novo mladost svojega soproga. Ginseng namreč zanesljivo zvišuje koncentracijo in ljubezensko vnemo pri starejših ljudeh, koristen pa je vsem, ki trpijo zaradi stresa in potrtosti. V. G. Več kot milijon dolarjev za podgane Avstralski in azijski znanstveniki so začeli delati raziskavo o zaščiti pred podganami, ker ogrožajo najpomembnejšo azijsko poljščino - riž. Pridelek se mora povečati za 70 odstotkov v naslednjih 30 letih, ker bo pač treba nasititi 4 milijarde ljudi, kolikor jih bo na svetu leta 2025. Toda glodalci ukradejo skoraj 17 odstotkov riža, bije plat zvona podganji opazovalec Grant Singleton. Zato bodo v okviru Commonvvealtha zbrali 1,2 milijona dolarjev za boj proti tem glodalcem. Projekta se bosta udeležili še Indonezija in Malezija. Termiti - dežurni krivci za učinek »tople grede« Eden glavnih razlogov za prekomerno ogrevanje Zemlje oziroma učinek »tople grede« je plin metan, termiti pa ga proizvedejo skoraj 80 milijard kilogramov na leto, medtem ko pridno žvečijo drevesa in gozdna tla, je objavil Paul Eggleton iz britanskega sveta za naravno okolje. Na svetu je veliko metana, omenjenih škodljivcev pa še več. V tropih živi namreč 3000 različnih termitskih vrst. Dve orožji proti aidsu Novo upanje za bolnike z aidsom ponuja lami-dovudin, zdravilo, znano pod imenom 3TC, ki vsebuje čudežno molekulo, povezano s slavnim AZT (zidovudinom), proizvaja pa ga londonska družba Glaxo. S tem zdravilom naj bi preprečili multiplikacijo virusov HTV. Štiri skupine ameriških in britanskih raziskovalcev so že opravile poskuse na nekaj sto bolnikih. Ugotovili so, da skupno jemanje zdravil AZT in 3TC doslej najučinkoviteje omejuje razširjanje omenjenih virusov. 3TC bodo kmalu začeli preskušati na 10.000 bolnikih z vsega sveta. Beatli spet na dražbi Potem ko se je po svetu razširila novica, da Beatli spet pojejo, se je med zbiralci razvnelo povpraševanje po njihovih predmetih in spominkih. Na nedavni dražbi v Londonu so tako prodali baskitaro Paula McCartneyja, neobjavljena besedila Johna Lennona ter 2000 negativov in posnetkov iz njihovega zgodnjega obdobja. Samo s fotografijami so zaslužili 23.900 funtov, kar je desetkrat več, kot so pričakovali. Lennonove pesmi so prodali za 8000 funtov, kitaro, ki jo je podpisal Paul, pa za 5750 funtov. Dražba je trajala tri dni, izkupiček pa je presenetil celo največje optimiste. Televizija »ustvarja« male duševne bolnike V bolnišnicah po Veliki Britaniji so zadnja leta ugotovili rekordno število duševnih bolnikov med otroki, mlajšimi od deset let, ki trpijo predvsem zaradi posledic starševske razveze, neurejenih družinskih odnosov in šolskih naporov. V treh letih se je njihovo število povečalo celo za 50 odstotkov. Trenutno zdravijo 1000 malih Britancev zaradi psihoz, depresij in prehranskih motenj. Najbolj občutenje porast duševno bolnih v skupini otrok, starih med 10 in 14 let. Od sredine JANEZ GJERGJEK (Foto: B. K.) Šef kuhinje hotela Radin s svojo biotorto. KUBA, KUBA (3) Za revolucijo in proti njej Piše: TOMO KRIŽNAR Kubanci rede prašiče na vrtovih, v banjah, na balkonih, v shrambah, v starih avtomobUih na dvorišču. Videla sva jih tudi na strehah. Dalj ko sem jih gledal, bolj so mi bili všeč. In to meni, ki se mi doma že ob sami misli na prašičje meso delajo mozolji. Kubanski prašiči so drugačni. To so sladki črni prašiči, ki, ko jim govoriš, migajo z repi in strižejo z ušesi. Baje so najinteligentnejša zemeljska bitja. Kubanska kolektivna psihoza je segla vame tako daleč, da sem začutil resno ljubezen in se ukvarjal z mislijo, kako bi si enega pritihotapil domov. osemdesetletnik je to! Malo črn, malo bel, lahek kot peresce, kar naprej poje in pleše in pripoveduje, da smo vsi ljudje na tem svetu bratje in sestre. Kot tak se mi je zdel povsem zadovoljen sam z seboj in zato tudi s svetom. Pa saj ima razloge za to. Njegovemu sinu gre posel dobro od rok. Hiša je pravzaprav restavracija na črno. Gostje so večinoma tuji turisti, ki jim v bližnjem hotelskem naselju v Santa kuriji nikoli ne morejo postreči jastoga v tako žlahtni kubanski atmosferi. Deset do dvajset dolarjev računa na porcijo. Za najem lesene hiše na plaži Coco plača petdeset dolarjev na mesec. Za jastoga plača manj kot pol pripravljenega, torej mu ostane povprečno po petdeset dolaije v na dan, kar je kakih deset mesečnih plač inženirja ali doktorja. Srečen je bil videti tudi prvi sosed. »Sedaj je že bolje,« je rekel. »A spalne vreče so vama bili ukradli? Nič zato, pri nas lahko spita in jesta, kolikor časa želita. Nič vama ne bomo računali,« je rekel nadvse simpatično mladi Rene Zamora Prieto, ki je ravnokar nataknil na kol svojega ljubljenca. In tako sva novo leto čakala ob vrtenju prašiča, pet metrov stran od turkizne lagune, z družino, ki naju je sprejela medse, kot bi se od nekdaj poznali. Pili smo kuba libre (rum in kokakolo z limono), plesali do onemoglosti, ob polnoči smo se objemali in poljubljali, potem smo šli voščit sosedom. končno pa smo se medenega mesa in sočne zelenjave z rižem tako najedli, da sva z Barbaro omagala kar tam, zunaj pod brhkimi zvezdami tik plivkanja tople duše kozmosa, ki je lahko tudi taka. Navsezgodaj je Renejev oče postregel z rumom. Kakšen vitalen »Ko so člani naše bogate družine v šestdesetih vsi po vrsti zbežali v Združene države, sem jaz ostal zato, da sem obdržal vsaj tale kos naše posesti ob morju. Vse drugo je bilo nacionalizirano. Žrtvoval sem se za družinsko dobro. Oba z ženo sem preživljal kot učitelj. Najtežje je bilo zato, ker si moral biti tiho. Ampak sedaj je že boljše. Sistem se bo izčrpal in načel samega sebe...« Vaščani in njih žlahta so naju vsi po vrsti vabili v svoje pastelne hiške iz naplavljenega lesa, ponujali ponoči pečenega prašiča in rum in se nama vsi po vrsti zdeli srečni. Vsi, razen tankega, nekam fantovskega moža srednjih let, ki nama je prejšnji dan v Santa Luciji pravzaprav ustavil tovornjak za sem v La Boco. Zvedela sva, da je bil »intema-cionalista« v Angoli, Nikaragvi in na Mozambiku. Med izvažanjem kubanske revolucije je kot idealist pristopil v vojsko in se s puško boril na strani »osvobodilnih sil«. »Verjel sem, da se da na silo spremeniti svet,« je prikimal in skrušeno gledal na mehko plivka-nje pod palmami. Potem je strastno rekel: »Kako tragično, am- pak kaže, da humanizem res ne more delovati. Brez tega, da smo ljudje drug drugemu kot tekmujoče zveri, res ne more biti kakovostnega razvoja. Bo na koncu res zmagalo prepričanje, da smo bili revolucionarji samo banditi, ki smo hoteli predvsem za vsako ceno prevzeti oblast? Kaj niso tudi našo revolucijo kot vsako prej zlorabili podobni karieristi — kaj ni to ista vrsta ljudi, ki so sposobni sebi v prid izkoristi vsak obstoječi položaj in kateri koli sistem verovanja že? Oni politični špe-kulantje, ki se vedno pritihotapijo daleč h koritu in se tam delajo, da so za, oni, ki ne verjamejo v nič drugega kot v dobiček. Bomo mi, ki smo ukrepali ne iz premalo razuma, ampak iz ljubečega srca, sploh kdaj rehabilitirani?« Premišljeval sem, kako bi bilo, če bi tukaj za tisoč mark kupil ribiško bajtico in ostal. Takole tri metre od mirne turkizne gladine lagune, pod palmami, nasproti otoka Cayo Sabinal. Vsak dan bi zjutraj najprej tekel med flaminge, kormorane in rjave pelikane, namesto sitnih Slovencev bi si privoščil orhidej, maripose blance, dišečih oleandrov, pod strop neba bi me vrglo ognjeno drevo flamboyant. Cel dan bi pisal in bral. Za večerjo bi si sam nalovil svežih rib in rakov in nabral školjk. Potem bi žvečil tamarinde in šel bos po pesku s svojo drago med zvezde. Ja, česa pa še potrebujem? Sem res tako odvisen od stresov bivanja v svoji podalpski subkulturi, da moram bivati prav tam, ves revmatičen, s čirom na dvanajsterniku, zoprn in prsten kot vsi drugi? Lahko, da bi šlo, ampak dolarje bi si moral zagotoviti od zunaj. Na otok Cayo Sabinal, so nama povedali, vozi turistična ladja, vendar ne ob praznikih. Počakati bi morala dan ali dva, ampak misel, da bi naju še naprej gostili, nama ni šla. Poslovila sva se in spet zajahala cesto. Slišala sva bila, da je mogoče na Cayo Sabinal tudi prek dvižnega mostu blizu mesta Noevitas in potem naprej po divje lepih, skoraj deviških otokih arhipelaga Camaguey vse do otoka Cayo Coco, od koder se je po nedavno zgrajenem mostu mogoče vrniti nazaj v urbani svet. »Da se. Z nekaj napora in denarja,« je rekel Rene. Nikjer ni bilo nobenega tovornjaka, bil je pač prvi januar, in ljudje so še naprej popivali in jedli ostanke z ražnja prejšnjega večera. Namesto velikih vozil pa so nama ustavili vsi osebni avtomobili. Teh sploh ni bilo veliko. Nekatera vozila so bila tako zdelana, da sva se bala sesti vanje. Natlačilo se nas je tja do zadnjega kubičnega milimetra. Smrdelo je, pokalo in se kadilo. Zdelo se mi je, da sanjam. Te predpotopne križarke, ki so drugod po svetu zginile že na koncu petdesetih let, na Kubi pa, poleg tistih nekaj lad in moskvičev, ki so jih v času velikega prijateljstva dobavili iz Sovjetske zveze, in nekaj plastičnih japoncev, ki se jim je uspelo izvoziti celo sem, dajejo otoku poseben šarm. Stokrat za- krpani, desetkrat preličeni, pogosto brez zavor, s samo nekaj litri bencina na mesec na karte delajo iz Kube živ muzej. Ti stari otoški avtomobili in ti otoški ljudje imajo nekaj skupnega. Nekako nama je uspelo do industrijskega mesta Noevitas, tam pa se je zataknilo. Mladi par, ki je prehodil z nama vso pot iz mesta, da bi nama pokazal drobno cesto proti še trideset kilometrov oddaljenem Cayo Sabinalu, naju je zapustil na robu razpadajoče industrijske cone. Ogromni sajasti dimniki cementarne, polomljeni transportni trakovi tovarne umetnih gnojil, razbite stavbe elektrarne so dajali videz mesta duhov. »Jaz sem za revolucijo. U si za revolucijo. Mi vsi smo za revolucijo,« je pisalo na velikih panojih. V pol ure ni bilo na spregled nobenega vozila. Nočni čuvaj zraven je povedal, da ga tudi ne bo. Čez dvižni most na otok Cayo Sabinal vozijo samo turiste, in to ne vsak dan, Kubancem pa je dostop strogo prepovedan. Mračilo se je že, oglašal se je prvi strah, kam se bova to noč dala, nočni čuvaj in ljudje, ki so se zbirali okoli naju, niso ravno zbujali zaupanja.Takrat je iz nasprotne smeri leno pridrsala obuškana limuzina. »Ja, kaj pa delata tukaj, tile vaju bodo vendar oropali, od kod pa sta?« je v španščini z očitnim nemškim naglasom vprašala bela ženska v džins pajacu iz šestdesetih let. »Pojdita z nami, pri nas bosta na varnem.« osemdesetih let se je število takih primerov povzpelo na 1200. Psihologi bijejo plat zvona in iščejo glavne krivce v povečanih čustvenih in družbenih zahtevah, ki so jim izpostavljeni majhni otroci. »Otroci navsezgodaj, izgubijo nedolžnost,« pojasnjuje Richard Harrington, profesor psihiatrije otrok in mladostnikov na univerzi v Manchestru. »Podvrženi so vplivom televizije in medijev, ko pa družine razpadejo, morajo prevzeti vlogo odraslih, čeprav na to niso pripravljeni.« Pomanjkanje komunikacije v domačem okolju, kjer televizija onemogoča medsebojne pogovore, je precej pripomoglo k osami otrok. lan Goodyear z univerze Cambridge meni, da 3 odstotki oziroma 20.000 britanskih osnovnošolcev trpi zaradi resnih depresivnih motenj. Otroška depresija je pogostejša, kot se ljudje zavedajo. Šole poročajo o naraščajočem številu otrok, problematičnega vedenja, na seanse k psihiatru hodijo celo štiriletniki. V Londonu se je 100 terapevtov združilo v skupino Bivalni prostor, kjer obravnavajo prizadete otroke sedmih osnovnih šol. Združenje so ustanovili pred dvema letoma, potem ko je terapevt srečal sedemletnika, ki si je poskušal vzeti življenje. V šoli Brunsvvick Park v južnem Londonu 40 od 300 otrok obiskuje psihiatra. Ravnateljica Denise Rogers vzrok za to krizo vidi predvsem v povečani delovni obremenjenosti staršev, vse več pa je takih, ki otroke trpinčijo in čustveno zlorabijo. Ponekod so v šole povabili predstavnike Sa-maritancev. Otroci lahko v zaupnih individualnih pogovorih odkrito spregovorijo o svojih problemih, mamilih in nasilju v družini. Emma Borton, predstavnica omenjene organizacije, pravi, da se psihološka kriza zrcali tudi v povečani stopnji samomorov med mladostniki od 15 do 24 let, ki se je v zadnjih 12 letih povečala za 70 odstotkov. Strokovnjaki med drugim valijo krivdo na televizijske programe, pa ne zaradi prizorov nasilja, temveč zaradi njene škodljivosti pri omejevanju družinske komunikacije. Televizija naj bi bil kriva tudi za motnje pri zbranosti med poukom, ki prizadenejo vsakega petega britanskega otroka. Mladoletniki so pogosto prestrašeni ali zaskrbljeni, vendar v družini ni nobenega, ki bi jim prisluhnil. Medtem ko v šolah še razlikujejo depresivno stanje od neprimernega vedenja, se starši težko sprijaznijo, da imajo v resnici duševno bolnega otroka. Žalost je normalen odsev nesrečnih dogodkov, toda depresija je trajnejša in trdo-vratnejša, pri angleških otrocih pa jo brez dvoma najpogosteje povzročajo družinski prepiri in nestrpnost. Anekdoti za danes Na današnji dan leta 1844 se je rodil francoski pesnik Paul Verlaine, ki je z občuteno razpoloienjsko in izredno muzikalno liriko pomembno vplival na simbolizem (umrl 1896). Mlademu Verlainu je sošolec posodil Baudelai-rovo pesniško zbirko »Les fleurs du male (Rože zla). Pozorno jo je prebiral, a razen besed »perverznost« in »golota« ni našel v njej ničesar, kar bi opravičevalo naslov. Mislil je, da gre za tiskovno pomoto in da bi se moral naslov glasiti pravilno »Les fleurs du mai« (Rože maja). • Ob nakazilu predujma je založnik pomotoma izplačal Verlainu ponarejen bankovec za sto frankov. Prihodnjega dne se je pesnik pritožil. »Prosim, oprostite!« je de j a l blagajnik, »vrnile mi denar in takoj vam ga zamenjam.« »Kaj, vrnem naj ga? Tega menda ne mislite resno, zdaj, ko sem se ga tako težko znebil/« 30. marec V 8. stoletju pr. n. št. so Feničani ustanovili trgovske postojanke na zahodnem delu Sicilije, Grki pa kolonizirali vzhodno in južno obalo. Od 5. do 3. stoletja je zgodovino oblikoval spor med Kartagino in Grki, potem so se začele punske vojne in leta 210 pr. n. št. so Rimljani zasedli cel otok. Za njimi so prišli Vandali in pozneje vzhodni Goti. Leta 535 ga je zavzel Betizar v imenu bizantinskega cesarstva, vendar je ta vladavina trajala samo do 9. stoletja, ko so po srditih in dolgih bojih nadzor nad Sicilijo dobili Arabci. Pod njihovim dobrohotnim režimom je uspeval zlasti Palermo. Dve stoletji blaginje je končala normanska osvojitev. Leta 1139 je Roger II. ustanovil kraljestvo obeh Sicilij in povezal otok z neapeljskim kraljestvom. Normanski vladavini je sledila anžuvinska, ki se je končala v noči s 30. na 31. marec s tako imenovanimi »sicilijanskimi večernicami«, z uporom proti Francozom v Palermu. Anžujci so bili dinastija anžujskih grofov iz Francije, ki se je začela s Fulkom I. Rdečim pod karolinškimi cesarji v 9. stoletju. Geoffrey Anžuj-ski se je leta 1128 poročil z Matildo, hčerko Henrika I. Angleškega in njun sin je bil kot Henrik II. začetnik ene od angleških kraljevih dinastij. Karel Anžujski je bil začetnik druge veje, ki je vladala v Neaplju in na Siciliji. Anžuvinski kralj Manfred je bil nezakonski sin nemškega cesarja Friderika H. in je vladal v imenu polbrata Konradina. Bil je nasilen diktator, ki je politično tlačil in ekonomsko izkoriščal podložnike. Njegovi vitezi, ki so imeli v posesti najlepšo in najboljšo zemljo, pa so s svojim ravnanjem izzivali domačine. Nastala je zarota, uporniki so se povezali z aragonskim kraljem. papežem in bizantinskim cesarjem in ko je zaradi nepomembnega vzroka izbruhnil odkrit upor, so prebivalci Palerma v nekaj urah pobili vse Francoze, ki so jih našli, in morija se je z izredno naglico širila po otoku. Pripovedujejo, da so od vsakega neznanca zahtevali, naj izreče besedo »ciceri«, da bi po izgovorjavi ugotovili, ali je Italijan ali Francoz. Dogodki na današnji dan 1746 Rodil se je veliki španski slikar Francisco Jose de Goya (umrl teta 1828). 1844 Rodil se je francoski novoromantični pesnik Paul Verlaine, eden najbolj znanih evropskih lirikov (umrl leta 1895). 1853 Rodil se je eden največjih slikarskih genijev Vincent van Gogh (umrl leta 1890). Je avtor okoli 800 slik, od katerih je bita samo ena prodana že v njegovem življenju. 1867 Rusija je Združenim državam Amerike prodala Aljasko za 7,2 milijona dolarjev. 1 2 3 r™ I 5 7 8 9 10 11 U 12 nr- V. S « 17 18 19 w~ 21 22 23 24 26 27 28 29 33 31 5T- S- 34 35 n 36 r 37 II 38 _____ r VODORAVNO: 1. vrsta slikanja z vodnimi barvami, 5. okrasna naprsna zaponka, 11. bojevnica, 12. pokrov (star.), 13. lastnost kisle snovi, 15. do nedavnega odličen finski smučarski tekač (Juha), 16. bakren rimski novec manjše vrednosti, 17. ime bosanskega politika Izetbegoviča, 19. naša odlična alpska smučarka, ki je pred leti nehala tekmovati (Mateja), 20. najmanjše število z dvema ničlama, 22. ime dveh starogrških poveljnikov pred Hojo, 24. dalmatinsko žensko ime, 25. italijansko pristanišče v severnem Jadranu, 27. indijski kralj iz 3. st. pr. n. š., ki je razšiijal in podpiral budizem, 29. reka v Rusiji, levi pritok Kame, 30. slab pesnik, 32. zvezna država na jugozahodu ZDA, z glavnim mestom Phoenix. 34. brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti, 36. božjepotno mesto severozahodno od Madrida. 37. največji med Družbenimi otoki v Polineziji, 38. ameri- ški revolver ali pištola večjega kalibra. NAVPIČNO: 1. neumna, navadno tudi domišljava ženska, 2. reka v Srbiji, pritok Južne Morave, 3. mesto v indijski državi Mahavaštra. 4. spodnji ustroj motornega vozila, 5. zdravniška kratica za »brez posebnosti«, 6. Cigan, 7. oksid, 8. neodločen, bojazljiv človek, 9. močna bombažna tkanina, 10. lekarna, 11. ime številnih naših naselij in voda, 13. skopljenec, rezanec, 14. ime članice našega Olimpijskega komiteja An-drče-Prosenc, 18. vetrni jopič s kapuco, 21.-ironija, posmeh, 23. skupina celic enake oblike in funkcije v telesu, 26. francoski filmski igralec in režiser, mojster komedije (Jacques, 1908 do 1982), 28. zavetišče, pribežališče, 31. beograjski psiholog (Nikola), 33. levi pritok Donave v Romuniji, 35. kemijski znak za nikelj. (D. Š.) Rešitev prejšnje križanke VODORAVNO: 1. poplin, 7. Raman. 12. oblast, 13. žlica. 14. Trent, 15. kainit, 16. kota, 17.rodan, 18. Ave, 19. Mila, 20. Emo, 23. Re-ade, 25. Isar, 26. Kostra, 28. Arosa, 29. orkan, 30. Triton, 31. rtina, 32. pasant. NAVPIČNO: 6. N(ikola) T(e-sla), 30. T(one) P(avček)._ Piše in riše: Matjaž Fuchs STANKO VSAKDANKO ^ ** Hft** •POIEH ObLflttje! Slovenija 1 10.00 VIDEOSTRANI 10.15 TEDENSKI IZBOR OTROŠKI PROGRAM M. JEZERNIK: MEDVEDOV GODRNJAVČEK. 5/6 10.25 PLANINSKI DOMOVI 10.45 ARHIV ZEMLJE. AMERIŠKA POLJUDNOZNANSTVENA SERUA. 8/14 11.15 PO DOMAČE 13.00 POROČILA 13.05 VIDEOSTRANI 15.20 M. POLONEN: DEŽELA SREČE. PONOVITEV DANSKE DRAME 16.20 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV 16.45 PODARIM-DOBIM, PONOVITEV 17.00 TV DNEVNIKI 17.10 OTROŠKI PROGRAM: ŽIVŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ŠTIRI V VRSTO. TV IGRICA 19.10 TV NOCOJ 19.13 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 2. VREME 19.56 ŠPORT 20.05 DAVID COPPERFIELD: 15 LET MAGUE. 6.. ZADNJI DEL (VPS 20.05) 21.05 TEDNIK (VPS 21.05) 22 00 TV DNEVNIK 3.VREME (VPS 22.00) 22.16 ŠPORT 22.20 ŽARIŠČE 22.40 POSLOVNA BORZA 22.50 TV JUTRI 22.55 S O V A VEČEN SANJAČ. AMERIŠKA NANIZANKA. 13/27 (VPS 22.55) 23.25 WYCLIFFE. ANGLEŠKA NANIZANKA. 3/6 (VPS 23.30) 0.15 VIDEOSTRANI teletekst STRAN 249 - FREKVENCE RA FREKVENCE - SREDNJEVA-LOVNI ODDAJNIKI 20.25 POROČILA 20 JO KRUTA PRAVICA, ameriška kriminalka 22.10 KINO, KINO, KINO. ponovitev 23.10 MAGNETOSKOP, ponovitev 23.55 SPOT TEDNA 0.00 A - SHOP, televizijska prodaja 0.10 CMT 1.00 VIDEOSTRANI 7.00 Videostrani - panorama 8 JO MMTV SHOP. televizijska prodaja 9 JO Videostrani - panorama 12.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 13 JO Videostrani - panorama 17.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 19.00 Obvestila 19.05 Risanke 19 JO MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.00 ŠPORT MMTV 20 JO KLEPET NA MMTV, gost Andrej Šter 21 JO ŽANDAR V NEW YORKU, francoska komedija 23.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 23J0 Videostrani 1.00 Deutsche Welle hrvaška 1 10.00 POROČILA 10.05 ZEMLJEPIS: Kordiljere 10.35 ZGODOVINA: Stan Grki pri nas 10.50 FEVDALNA GOSPODARSTVA 1130 MINICE, otr. ser. 12.00 Poročila 12.05 CESARICA, ser. film 12.50 POLJUBI ME, KATA, am. film 14.25 ŠOLSKI PROGRAM, pon. 15.30 OTROŠKI PROGRAM 16.30 POROČILA 16.40 JUŽNA AMERIKA: puščava Atacama 17.10 CENA DENARJA 17.45 Hrvaška danes 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.10 KVIZKOTEKA 21.30 EKRAN BREZ OKVIRJA 22.30TV RAZSTAVA: Naivci 22.40 MOČ DENARJA 22.50 S sliko na sliko 23.30 ELSA, nem.-gruz. film 0.15 POROČILA rai uno 6.00 EURONEWS 6.45 JUTRANJI SPORED 6.45-7.30-830-9.30 FLASH 7.35 EKONOMIJA 7.00-8.00-9.00-10.00 POROČILA 9.35 SPAZIO LIBERO 10.05 Modrooka Liza, rež. B. Corbucci 11.00 POROČILA 11.40 KORISTNO IN NEPOMEMBNO 12.25 VREME, FLASH 12.35 GOSPA V RUMENEM 13.30 TV DNEVNIK 14.00 ALBEDO 14.25 NOGOMET: ITALUA-ESTONUA 16.20 RISANKE 17.30 ZORRO, tv film 17.55 DANES V PARLAMENTU 18.00 POROČILA 18.10 ITALIJA ZVEČER 18.50 LUNAPARK 19.35 TV DNEV-NTK,-VREME 20.30 DEJSTVO 20.40 VELIKE RAZSTAVE V ŽIVO, vodi M. Carlucci 23.00 POROČILA 23.10 NOČNE ZGODBE, variete 0.05 POROČILA, VREME 0.15 DANES V PARLAMENTU 0.25 VEDETI 0.55 POTIHOMA 1.10 DEJSTVO 1.15 DEMONI, 5. del 2.25 CANZON1SSIMA 1969 4.00 POROČILA 4.05 UNIVERZA oddajnik program fre- kvenca Beli križ RA SLO 1 549 Beh križ ONDA BLU-CAPOD. 1170 Brežice Posavje 1584 Cerkno Cerkno 594 DOMŽALE RA SLO 1 918 Kovor Tržič 1584 Maribor Maribor 558 M. Sobota Murski val 648 Ormož Ormož 1602 Ptuj Ptuj 1485 Radlje ob Dravi Radlje 1485 hrvaška 2 1735 OSUMLJENI III.. ser. film 18.25 VVINDSORSKI, dok. 19.30 Dnevnik 20.10 SVET NARAVE, dok. ser. 21.05 JEEVES IN WOOSTER. ser. 22.00 OSUMLJENI III.. ser. 22.50 NOCOJ Z VAMI, zab. gl. odd. Slovenija 2 12.50 VIDEOSTRANI 13.00 EURONEWS 14.45 KINOTEKA: GRAND HOTEL. AMERIŠKI FILM (ČB) (VPS 14.40) 16J5 TEDENSKI IZBOR V VRTINCU 17JO SOVA. PONOVITEV ENO LETO V PROVANSI. ANGLEŠKA NANIZANKA. 11/12 17JO WYCLIFFE. ANGLEŠKA NANIZANKA. 2/6 18.45 ŽE VESTE (VPS 18.45) 19.10 PODARIM-DOBIM 19.15 TV NOCOJ 19 JO TOK TOK. KONTAKTN A ODDAJA ZA MLADOSTNIKE 20.05 TERRA AUSTRALIS. POTOPIS PO AVSTRALIJI 20J5 SEJEMSKA INFORMATIKA 20.40 POVEČAVA: HOLLYWOODSKI ČASI SLOVENIJE. 1. DEL: KO SO TUJI FILMARJI SNEMALI PRI NAS (VPS 20.40) 22.00 FRANTIŠEK ČAP: NA ZAČETKU JE BIL GREH. SLOVENSKO-NEMŠKI FILM (VPS 22.00) 23 JO TV JUTRI 23J5 VIDEOSTRANI koper 16.00 EURONEWS 16J5 NOGOMET: KVALIFIKACIJE ZA EP '96 - Maribor Slovenija: Estonija, ponovitev 17.15 LETEČI ZDRAVNIKI - tv nanizanka 18.00 SLOVENSKI PROGRAM GRADOVI - dokumentarna oddaja 18J0 ZAMEJSKI PORTRETI 18.45 PRIMORSKA KRONIKA 19.00 VSE DANES - TV DNEVNIK 19JO TEČAJ ITALIJANSKEGA JEZIKA 20.00 EURONEWS 20 JO MERIDIANI - aktualna tema 21 JO ODPRTE STRANI - oddajo pripravlja ROSANNA GIURICIN 21 JO STANJE STVARI: KULTURA - oddajo pripravlja NATAŠA MELON 22.15 VSE DANES -TV DNEVNIK 22 JO SLOVENSKI PROGRAM KARAOKE - dobra volja je najbolja. zabavnoglasbena oddaja kanal A 7.00 VIDEOSTRANI 10.00 SPOT TEDNA 10.05 A - SHOP. televizijska prodaja 10.15 LUČ SVETLOBE, ponovitev 393. dela am. nadaljevanke 11.05 BEVERLYHILLS 90210III, ponovitev 5. dela am. nanizanke 11J5 A - SHOP. televizijska prodaja 12.05 SPOT TEDNA 12.10 CMT 16 JO SPOT TEDNA 16.15 A - SHOP. televizijska prodaja 16 J5 DANCE SESSION, ponovitev 16J5 ZADETO, ponovitev 18.00 MAGNETOSKOP, kontaktna glasbena oddaja 18.45 A-SHOP, televizijska prodaja 19.00 POROČILA 19.05 RISANKA 19.10 LUČ SVETLOBE, 394. del am. nadaljevanke 20.00 PRED POROTO - PRIMER LJUBEZNI V HLEVU, 36. del am. nanizanke 4.30 ZLOMLJENA PUŠČICA 6.05 NAŠ GLASNI DOM 6.30 HEIDI 6.55 VIKING VIKI 7.20 SMRKCI 7.45 AM DAM DES 8.05 TOM IN JERRY 8.30 ARTEFIX 9.00 UMOR, JE NAPISALA 9.50 KNIGHT RIDER 10.30 VESOLJSKA LADJA ENTERPRISE 11.30 OTROK PREVEČ 13.00 HEIDI 13.25 VIKING VIKI 13.50 SMRKCI 14.15 AM DAM DES 14.35 TOM IN JE-RRY 15.00 FIČIFAJL 15.25 MINI ZIB 1535 VESOLJSKA LADJA ENTERPRISE 16.25 KNIGHT RIDER 17.10 GROZNO PRIJAZNA DRUŽINA 1735 NAŠ GLASNI DOM 18.05 NAŠ UČITELJ DR. SPECHT 19.00 PRI HU-XTABLOVIH 19.30 ČAS V SLIKI 20.00 POGLEDI VSTRAN 20.15 PETER STROHM. nan. 21.20 NEWYORSKl POLICISTI. nan. 22.10 VELIKI BEG, am. f 0.55 ČAS V SLIKI 1.00 GROZNO PRIJAZNA DRUŽINA 1.25 SCHIE-JOK VSAK DAN 2.25 DOBRODOŠLA AVSTRIJA! 9.00 ČAS V SLIKI 9.05 SCHIEJOK VSAK DAN 10.05 DOBRODOŠLA. AVSTRIJA! 12.05 INDUSTRIJSKO VOHUNSTVO 12.55 TAKRAT 13.00 CAS V SLIKI 13.10 POROČILO 14.00 DEŽELA IN LJUDJE 14.25 MOČ STRASTI 15.10 UMOR. JE NAPISALA 16.00 SCHIEJOK VSAK DAN 17.00 ČAS V SLIKI 17.05 DOBRODOŠLA, AVSTRUA! 19.00 AVSTRIJA DANES 1930 ČAS V SLIKI 20.00 ŠPORT 20.15 KO ZAZVENI GLASBA 21.10 VERA 22.00 ČAS V SLIKI 22.30 ŠILING 23.00 NYLON BLUES. Zgodba o najlonskih nogavicah 23.50 ZGODOVINA INTELEKTUALCEV 20. STOLETJA 0.40 VI-DEONOČ madžarska 1 9.00 POROČILA 9.05 MEJNO MESTO, serija 9.30 DOPOLDNE 11.10 Mo-selbriiške zgodbe 12.00 ZVON. POROČILA 12.05 POSEL 14.40 KOLIKO JE VREDEN PODEŽELAN 14.55 IZBOR IZ PROGRAMOV PREJŠNJEGA TEDNA 15.45 NARODNOGLASBENI MAGAZIN 16.00 POROČILA 16.05 ČAKAJOČ NA VLADO 16.30 GOSPODIČNA 17.05 SREDNJEEVROPSKI KULTURNI MA-GAZIN 17.50 ZAMEJSKI MADŽARSKI TV PROGRAM 18.15 POSEL 18.30 VPRAŠANJA IN ODGOVORI 19.00 ZA OTROKE 19.10 MUZA 19.30 DNEVNIK. TELEŠPORT 20.20 SOSEDJE 2035 FRIDERIKUSOV TALK-ŠOV 2225 MALI SVET 22.50 GOSPODARSKI MAGAZIN 23.40 DNEVNIK BBC rai due 635 V KRALJESTVU NARAVE 7.00 RISANKE 7.50 DINOZAVRI, tv film 8.15 BLACK STALLION, tv film 8.40 KADAR SE LJUBI, soap 10.30 ITALIJANSKI REBUS 11.30 POROČILA 12.00 VAŠE ZADEVE 13.00 TV DNEVNIK. VREME 14.00 RISANKE 14.30 PA-RADISE BEACH, soap 14.55 SANTA BARBARA, soap 15.40 AKTUALNA KRONIKA 15.45 FLASH 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 18.45 MIAMI VICE, tv film 19.45 TV DNEVNIK, ŠPORT 20.20 VENTI E VENTI 20.40 83 ur do zore, film 22.30 DOSSIER 23.30 POROČILA 0.15 KULTURA V ČASOPISIH 0.25 VREME 0.30 VSE NAJBOLJŠE ZA ROJSTNI DAN, KINO 0.35 DOBIMO SE V KINU 0.40 KOMISAR KRESS, tv film 2.00 NOČNI SPORED italia 1 6.30 JUTRANJI CIAO, CIAO, risanke 9.20 CHIPS 10.25 T. J. HOOKER 11.25 VILLAGE 11.30 MAC GYVER 12.25 ODPRTI STUDIO 1230 DELA IN HUDODELSTVA 12.40 ŠPORTNI STUDIO 12.50 V GORAH Z ANNETTE 13.30 SUPERČLO-VEŠKI SAMURAJ 14.00 ODPRTI STUDIO 14.35 TO NI RAI 16.30 HIGHLANDER 17.45 PRVI POLJUBI 18.20 BAYWATCH 19.30 ODPRTI STUDIO 19.50 ŠPORTNI STUDIO 20.00 KARAOKE 20.45 BEVERLY HILLS 90210 21.45 MELROSE PLAČE 22.40 DELA IN HUDODELSTVA 22.45 CIAK 23.15 NOČNE SENCE 0.00 ITALIA 1 ŠPORT 1.00 DNEVNE NERODNOSTI 1.20 PONOVITEV DNEVNIH ODDAJ pro 7 5.20 ARABELLA KIESBAUER, pon. 6.05 ALF, pon. 6.30 ZAJČEK DOLGO-UŠČEK, pon. 6.50 TOM IN JERRY, pon. 7.05 TOM IN JERRY, pon. 7.20 DRUŽINA KREMENČKOVIH, pon. 7.50 NAŠA HIŠA 8.50 PETROCELLI 9.50 ROSEANNE, pon. 10.20 VSE ZA ZMAGO!, am. kom. 11.55 TRD, A PRISRČEN 13.00 CHARUEJEV1 ANGELČKI 14.00 ARABELLA KIESBAUER 15.00 BLAGOSLOVLJENI TEAM 15.55 ZAKON V L. A. 17.00 ZAJČEK DOLGOUŠČEK 17.25 TOM IN JERRY 17.40 TOM IN JERRY 17.55 DRUŽINA KREMENČKOVIH 18.25 OČKA ROCK ’N’ ROLL 1830 ROSEANNE 19.25 ALF 19.55 POROČILA 20.10 VREME 20.15 AMERIŠKI SHA-OLIN, am. akc. film, 1992 - igrajo: Re-ese Madigan, Trent Bushey, Daniel Dae Kirn 22.20 LAHKI POSLI, am. kom. 0.25 REPORTERJI, pon. 1.15 ZAKON V L. A., pon. 2.20 VOJNA SVETOV, pon. 3.10 TRD, A PRISRČEN, pon. 3.55 POROČILA 4.05 CHARLIEJEVI ANGELČKI, pon. sky news 7.00 DOBRO JUTRO S SKY NEWS 10.30 SKY NEWS EKSTRA 11.30 ABC NOČNA LINIJA 12.00 POSLOVNE NOVICE IZ SVETA 13.00 OPOLDANSKE NOVICE 14.30 CBS NOVICE 15.30 V ŽIVO IZ PARLAMENTA 17.00 POSLOVNE NOVICE IZ SVETA 18.00 V ŽIVO OB PETIH 19.00 RICHARD LITTLEJOHN 20.00 VEČERNA POROČILA 21.00 POSLOVNE NOVICE IZ SVETA 21.30 POROČILA IZ SVETA 22.00 VEČERNA POROČILA 0.30 CBS VEČERNE NOVICE 1.00 POLNOČNE NOVICE 1.30 ABC NOVICE IZ SVETA 2.10 RICHARD LITTLEJOHN 3.30 IZ PARLAMENTA 5.30 CBS VEČERNE NOVICE 6.30 ABC NOVICE IZ SVETA 5.30 NEMČIJA DANES ZJUTRAJ; ŠPORT 7.30 DOPOLDNE NA SAT. 1 9.15 SOSEDI 10.15 ŽE PRIPRAVLJENI 10.45 ŽENSKE! 11.45 NEMČIJA DANES OPOLDNE 12.00 POTI LJUBEZNI 12.25 POD KALIFORNIJSKIM SONCEM 13.25 FALCON CREST; POROČILA 14.25 VSE RAZEN LJUBEZNI 14.55 TIME TRAX 15.55 MACGY-VER; POROČILA 17.00 TVEGAJ! 17.30 REGIONALNA POROČILA; POROGAL 18.00 POJDI NA VSE! 19.00 PO-ROGLA 19.15 ŠPORT 19.30 KOLO SREČE; POROGLA 20.15 SCHREINE-MAKERSOVA V ŽIVO, Reševalni zaključek, nemški kriminalni film, 1994 -igrajo: Jiirgen Heinrich, Klaus Ponitz, Ari-anne Borbach, Ulrike Kriener; POROČILA 0.00 ŽUPNIKOVA ŽENA, italijanska filmska komedija, 1970 - igrajo: Sophia Loren, Marcello Mastroianni, Ve-nantino Venantini, Jacques Stanv, Pippo Stranazza 1.55 MACGYVER 2.50 TIME TRAX; PREGLED PROGRAMA 3.45 FALCON CREST 4.35 VSE RAZEN LJUBEZNI 5.05 ŽE PRIPRAVLJENI 5.30 POROČILA 5.35 NEOLIKAN PES IN NJEGOVA TOLPA6.00 POROČILA 6.05 DEŽELA ČUDOVITIH ZMAJEV 6.30 POROČILA 6.35 SREČNI LUKA 7.00 TOČKA 7 7.30 POROČILA 7.35 MED NAMI 8.00 POROČILA 8.05 KLIC V SILI, KALIFORNIJA! 8.30 POROČILA 9.00 POROČILA 9.05 KOJAK 10.00 BOGAT IN LEP 10.30 ČAS HREPENENJA 11.00 CENA JE VROČA 11.30 DRUŽINSKI DVOBOJ 12.00 TOČKA 1212.30 SPRINGFIELD STORY 13.15 KALIFORNIJSKI KLAN 14.05 UMOR, JE NAPISALA 15.00 ILONA CHRISTEN, Seks na eks - enkrat ni nobenkrat 16.00 HANS MEISER, Samo moj denarje hotel 17.00 JEOPARDY 17.30 MED NAMI 18.00 BOGAT IN LEP 18.30 EKSPLOZIVNO 18.45 POROČILA 19.10 EKSPLOZIVNO 19.40 DOBRI ČASI, SLABI ČASI 20.15 DR. STEFAN FRANK, ZDRAVNIK, KI SO MU ŽENSKE ZAUPALE, nan. 21.15 MESTNA KLINIKA, nan. 22.10 STRAŽA 23.10 GOTTSC-HALKOV NOČNI SHOW 0.00 NOČNI DNEVNIK 0.30 NOČNI SHOW 1.30 KOJAK 220 UMOR, JE NAPISALA 3.10 ILONA CHRISTEN 4.00 HANS MEISER 4.55 EKSPLOZIVNO 5.15 EKSPLOZIVNO PIRE SLAYER - komedija 16.00 RISANKE 18.00 THE FAVOUR, THE WATCH AND THE VERY BIG FISH -komedija 20.00 THE ASSASSIN - triler 22.00 ZADNJA MAFIJSKA POROKA - tv mini serija 2.00 MR. ROBINSON CRUSOE - komedija 3.50 NIGHT AND DAY - glasbeni film filmnet 14.00 NORIŠNICA, komedija 16.00 DA-N1ELLE STEEL: DRUŽINSKI ALBUM (1), drama 18.00 OTROCI SOMRAKA, drama 20.00 KLIC NA POMOČ: ZGODBA TRACEY THUR-MAN, drama 22.00 SINGAPORE SLING, akcija; r.: Robert Marchand, gl. v.: Deborra-Lee Fumess, John Waters, Heyl Burkhardt - Za zdravila, ki so namenjena za pomoč otrokom v Kambodži, se izkaže, da so ponaredki. Direktor se odloči, da bo našel krivce in najame dva detektiva. 0.00 RUTH RENDELL: IN POTEM NIČ VEČ UMIRANJA, misterija; r.: Geoffrey Čase, gl. v.: George Baker, Christopher Ravenscroft, Celia Gregory - Izginotje desetletnega otroka preganja glavnega inšpektorja Rega Wexforda, do-kler ne izgine leto dni kasneje še en otrok iz istega mesta. Materi ne preostane drugega, kot da zaupa Wexfordovim sodelavcem. Sprejem je mogoč le z Multichoice kartico - slovenski podnapisi Filmi Margaret OTIrien 20.00 Ute Secret Garden 22.00 Our Vmes Have Tender Grapes 0.00 Musič For Mil-lions 2.15 Journey For Margaret 3.45 Our Vines Have Tender Grapes bbc prime 7.45 Dodgem, otroš. drama v šestih delih 8.10 Vreme 8.15 KYTV 8.40 Fresh Fields 9.10 Varuška 10.00 Vreme 10.05 Kilroy, talk show 11.00 BBC novice, vreme 11.05 Dobro jutro z Anne in Nickom 13.00 BBC novice, vreme 13.05 Pebble Mili, zabav. odd. 13.55 Vreme 14.00 Račun, serija 14.30 Pustolovec, nad. 15.20 Hot Chefs, kuharske specialitete 15.30 BBC novice, vreme 16.00 Popotovanja v divjino, po-ljudnoznan. odd. 16.30 Mortimer in Ara-bel, risanka 16.45 Grovving Up Wild, pon. 17.15 Dodgem, otroš. nad. 17.40 Porridge, »humor, serija 18.10 Never The Twain, humor. serija 18.40 Strathblair, serija 19.30 Gori!, dok. odd. 20.00 Po Henriju, serija 20.30 Eastenders 21.00 Riff Raff element, nad. 21.55 Vreme 22.00. Samo dobri prijatelji, humor. nad. 22.30 Buster Keaton, dok. nad. o zvezdi nemih filmov 23.30 BBC novice, vreme 0.00 Mulberry, serija 0.30 Zlata srca, nad. 1.00 Bleak House, nad. 1.55 Dnevnik vasi Masajev, dok. odd. 2.45 Bread, humor, serija 3.15 Zdravnik, serija 3.45 Covington Cross, nad. OPROSTITE, PREKINITEV... 6.00 ZBUDI SE..., vodi Maria 7.30 MLETJE, vodi Erič Nies 8.00 ZBUDI SE..., vodi Maria 9.00 VJ INGO 12.00 SOUL NA MTV 13.00 NAJVEGE USPEŠNICE 14.00 POPOLDANSKI MIKS 16.00 ŠPORT NA MTV 16.30 COCA COLA POROČILO, vodi Kristjane Bac-ker 16.45 GREMO V KINO 17.00 MTV POROČILA 17.15 3 OD 1 17.30 POKLIČI MTV 18.00 GLASBA NON STOP 20.00 NAJVEČJE USPEŠNICE 21.00 NAJBOLJ ISKANO, vodi Ray Cokes 22.30 BEAVIS IN BUTTHEAD 23.00 COCA COLA POROČILO, vodi Kristjane Backer 23.15 GREMO V KINO, vodi Ingo 23.30 MTV NOČNA POROGLA 23.45 3 OD 1 0.00 KONEC?, vodita Da-vina in Hugo 2.00 SOUL NA MTV 3.00 MLETJE, vodi Erič Nies 3.30 NOČNI VIDEO 9.00 ČAS V SLIKI 9.05 JUTRANJI MAGAZIN 10.00 WORKING ENGLISH, Jezikovni tečaj 10.30 ČAS GENETIKE 11.00 JAZZ BERN '94 11.45 JAZ-Z-IN 12.30 ODDAJA ZA MANJŠINE 13.00 OPOLDANSKI MAGAZIN 13.45 K STVARI! 14.15 ZLATA EVROPA '83 15.50 PRI NAS 16.05 LUTKE 16.30 KIM & CO 17.00 MINI ZIB 17.10 ČAS V SLIKI DA CAPO 17.15 ŽENSKE ZGODBE 17.45 HALO. KAKO STE KAJ? 18.00 DEŽELNI MAGAZIN 18.53 SPANČEK ZASPANČEK 19.20 POGOVOR DNEVA 19.30 JABOLKO SPORA 20.00 DNEVNIK 20.15 PRIMER ZA DVA 21.15 MED BERLINOM IN MAL-PARTIDO, Wolf Vostell in njegov muzej 22.00 ČAS V SLIKI 22.30 NATALIA, franc. f. 0.25 DESET PRED DESETO prvi program (UKV 88,5; 90,0; 90,9; 913; 92 A 94,1 in n« 96,4 MHz) 00.00- 5.00 Nočni program - studio Maribor, vmes:; 5.00-8.00 Jutranji program - glasba - vmes:; 5.00 Poročila, promet, vreme; 5.10 Zelena posvetovalnica; 5.20 Obvestila; 5.30 Prva jutranja kronika; 5.50 Jutranja gimnastika; 6.00 Poročila; 6.05 Dobro jutro, rojaki; 6.15 Iz naših sporedov; 6.20 Dnevnikov odmev; 6.30 Poročila; 6.45 Slovenec; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.30 Poročila; 7.50 Biovreme; 8.05-10.00 »Dobrodošli«; 9.00 Poročila; 10.00-19.00 Program A -1 (glasba do 20.00) - vmes; 10.00 Poročila; 10.30 Pregled slovenskega tiska; 11.00 Poročila; 11.30 Pregled tujega tiska; 12.00 Poročila; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti: Pomladanska žaščita košči-čatjev; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in Obvestila; 14.00 Poročila; 14.30 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 17.00 Poročila; 17.05 Studio ob 17.00; 18.00 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer -Menander: Dekle s Samosa; 21.42 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.00 Poročila; 23.05 Literarni nokturno - Peter Cigler: Pesmi; 23.15 Za prijeten konec dneva; 24.00 - 05.00 Nočni program drugi program sky one 8.00 Jayce in bojevniki na kolesih 8.30 Teenage Mutant Hero Turtles 9.00 Močni rangeiji 9.30 Blockbusterji 10.00 Oprah Winfrey Show 11.00 Zabavne igre 12.00 Sally Jesse Raphael 13.00 Urbani kmet, kuharski nasveti 13.30 Vse, razen ljubezni, nad. 14.00 Sveti Kjerkoli, nad. 15.00 Pa-satni vetrovi, nad. 16.00 Oprah Winfrey Shovv 16.50 DJ Kat 16.55 Teenage Mutant Hero Turtles 17.30 Močni rangerji 18.00 Vesoljske steze, nad. 19.00 Murphy Brown 19.30 Družinske vezi, nad. 20.00 Rešitev, nad. 20.30 Mash, kom. 21.00 Lovec na ljudi, nad. 22.00 Osumljen, nad. 23.00 Vesoljske steze, nad. 0.00 Pozni šou z Davidom Lettermanom 0.50 Mali John 1.40 Priložnosti, nad. sky movies 7.00 Shovvcase 11.00 Samurai Cowboy 13.00 Rhinestone 15.00 The Sea Wolves 17.00 Dusty 18.45 Samurai Cowboy 20.30 E! News Week in Review 21.00 Indian Summer 22.40 Thursdav Night Premiere; When a Stranger Calls Back 0.15 Mistress 2.05 T.C. 2000 3.40 Cotton Comes to Harlem 5.15 Dusty the movie channel premiere 7.00 ORSON IN OLIVIJA: Obračuni med bandami; PRAGOZDNA VROČICA: Kazensko delo 7.50 RANDY POSPRAVI, am. kom. 9.10 ZUBLJI V VEČNEM LEDU, fran. dok. film 10.05 VIKEND Z BERNIEJEM, am. kom. 11.35 VELIKO HRUPA ZA NIČ, am.-angl. film 13.25 KINO '95 13.45 PREGLED PROGRAMA 14.00 ORSON IN OLIVIJA: Božič; PRAGOZDNA VROČICA: Hiteči reporter 15.05 SMRT MANEKENK, am. srh. 16.30 RDEČI SLEDOVI, am. srh. 18.15 PREGLED PROGRAMA 18.30 SMRTONOSNA ČASTILKA BOGA, am. srh. 19.57 ZAP-PING 20.00 PREGLED PROGRAMA 20.15 SMRTONOSNO OROŽJE, am. kom. 21.40 JACOUOT, fran. kom. 23.40 DIVJA ORHIDEJA 3, am. erot. film 1.25 POZNI SHOW Z DAVIDOM LETTERMANOM 2.10 STRAST IZ PRERAČUNLJIVOSTI, am. erot. srh. 3.40 LEPRECHAUN, am. grozljivka madžarska 2 15.30 VIDEOSTRANI, napoved programa, vreme 15.40 NEMŠČINA 15.55 KNJIŽEVNOST IN OBVEZNO ČTIVO, za šolarje, vmes Sindbad. madžarski film 18.00 REGIONALNI PROGRAM 18.50 KRIMINALISTIČNI MAGAZIN 19.25 KOJAK, kriminalka 20.20 PO POTI, evropski magazin 20.55 TRK, aktualnopolitični debatni program 21.40 ZGODOVINA REKLAMNEGA FILMA 22.00 OBJEKTIV, pregled vesti in dogodkov 22.30 VREME, OKOLJE 22.45 PAST, francoski tv-film canale 5 6.30 PRVA STRAN 9.00 SHOW MA-URIZIA COSTANZA 11.45 FORUM 13.00 POROGLA 13.25 DNEVNE NERODNOSTI 13.40 BEAUTIFUL 14.05 DRUŽINSKA ZAROTA 15.20 ŽENITNA POSREDOVALNICA 16.00 OTROŠKA ODDAJA Z RISANKAMI 18.02 CENA JE PRAVA, vodi Iva Za-nicchi 19.00 KOLO SREČE, vodi Mike Bongiomo 20.00 POROČILA 20.25 TO JE NOVICA 20.40 ZVEZDE NA ŠTIRIH NOGAH, zabavna oddaja 22.45 POROČILA 23.15 SHOW MAURI-ZIA COSTANZA 0.00 POROČILA 0.15 SHOW MAURIZIA COSTANZA 1.30 DNEVNE NERODNOSTI 1.45 TO JE NOVICA 2.00 POROČILA 2.30 NON-SOLOMODA 3.00 POROČILA 3.30 NA VES GLAS 4.00 POROČILA 4.30 TARGET 5.00 POROGLA 7.00 The Solid Gold Cadillac 9.00 Childre-n’s Choice: Bamum 11.00 Abbott and Co-stello in the Foreign LegiOn 13.00 Honey, I Blew Up the Kid 15.00 Huck and the King of Hearts 17.00 Children’s Choice: Bamum 19.00 Vincent and Me 21.00 Ho-ney, I Blew Up the Kid 23.00 Full Metal Jacket 1.00 After Dark: Confessions of a Window Cleaner 2.35 Snnstroke 5.45 BENSON 6.10 NE BREZ MOJE MAME 6.40 RISANKE 9.45 RUK-CUK 10.15 SMEHLJAJTE SE, PROSIM! 10.45 BENSON 11.15 NE BREZ MOJE MAME 11.40 MOŠKI ZA ŠEST MILIJONOV DOLARJEV 12.40 RISANKE 16.35 ROCK 'N' COP 17.00 MOŠKI ZA ŠEST MILIJONOV DOLARJEV, nan. 17.55 RUKCUK 18.25 SMEHLJAJTE SE, PROSIM! 18.55 POROČILA 19.00 STRELNO OROŽJE, VROČE OBLINE 20.00 POROČILA 20.15 V ZAČARANEM KROGU SOVRAŠTVA IN LAŽI, brit. srh. 22.20 REDAKCUA 23.15 JE T’AIME, franc. erot. £. 0.45 POZDRAVI IZ ONSTRANSTVA 1.40 SKYCRANE 2.10 V ZAČARANEM KROGU SOVRAŠTVA IN LAŽI 3.55 JE T’AIME eurosport 8.30 KONJENIŠTVO. SP v preskakovanju ovir 9.30 GIMNASTIKA 11.00 PLES 12.00 NOGOMET, kvalifikacije za EP 14.00 MOTO MAGAZIN 14.30 FORMULA ENA, magazin 15.00 TENIS, ATP magazin 15.30 OLIMPIJSKI MAGAZIN 16.00 FUNBOARD, posnetek iz Pariza 17.00 EUROFUN, magazin 17.30 ROKOBORBA WWF 18.30 AVTOMOBILIZEM 19.30 ŠPORTNA POROČILA 20.00 BORILNE VEŠČINE, taekvvondo 21.00 ROKOBORBA WWF 22.00 NOGOMET, kvalifikacije za EP, prenos 0.00 GOLF 1.00 ŠPORTNA POROČILA 6.00 ŠPORT PO SVETU 6.30 KA-RAMALZ MAGIČNI ŠPORTI, pon. 8.30 MERJENJE MOČI, pon. 9.00 VRHUNCI VODNIH ŠPORTOV, pon. 9.30 ŠPORT PO SVETU 10.00 HATTRICK ESPANOL, španski nogomet 11.45 KLASIKI ŠPORTA 12.00 ACTION 5: AMERICAN GLADIATORS, pon. 13.00 KA-RAMALZ MAGIČNI ŠPORTI 15.00 MOTO ŠPORT, Klasični avtomobili 16.00 HATTRICK TIFOSI, italijanski nogomet 17.00 ACTION 5: Pošastni tovornjaki 18.00 KARAMALZ MAGIČNI ŠPORTI 19.55 ŠPORTNA POROČILA 20.00 PLES, nemško prvenstvo v latinskoameriških plesih, pren. iz Karlsruhe 22.00 ŠPORT SPECIALNO 22.55 ŠPORTNA POROČILA 23.00 NOGOMETNI MUNDIAL, pon. 23.30 GILLETTE WORLD ŠPORT SPECIAL, pon. 0.00 ŠPORT SPECIALNO, pon. 0.55 NEPOSREDNO, reklamna oddaja 1.10 BOKS, mednarodni profesionalni boji 2.05 NOGOMETNI MUNDIAL 2.35 ODMOR 8.40 DOMINION, reklamna oddaja 9.00 TRGOVINSKE POLICE 9.30 SKRIVNOSTI, nem.-ital.-fran. naniz. 10.00 DR. WHO, Napad, angl. naniz. 10.35 LOU GRANT, Zaporniški časopis, am. naniz. 11.30 PRIMERI ROSIE 0’NE-ILL, Izstopnik, am. krim. naniz. 12.30 GOSPODAR IN MOJSTER, angl. humor. naniz. 13.35 POPOLNOMA NORMALNA AME RIŠKA NOROST, am. igrani film 15.15 POLICAJSKI REVIR HILL STREET, am. krim. naniz. 16.10 CANNON, Žrtev za zanko, am. naniz. 17.05 PRIMERI ROSIE 0’NEILL, Izstopnik, am. naniz. 18.00 POROČILA 18.20 POLICIJSKI REVIR NA HILL STRE-ETU, Pred vsemi očividci, am. krim. naniz. 19.15 CANNON,Tekmovanje za plen, am. krim. naniz. 20.10 UGRABITEV PREDSEDNIKA, kan. film 21.55 SPIEGEL TV EKSTRA 2235 DIE ZEIT - TV MAGAZIN 23.05 RESNIČNA LJUBEZEN, oddaja o spolnosti 0.05 IZKLJUČNO ALJASKA, Ženska zadeva, am. nan. 1.00 KRIMINALNA ZGODBA, Ozki prehod za Claymore, am. nan. super channel 6.30 POSLOVNO ZAKULISJE 7.00 DANES 9.00 SUPERTRGOVINA 10.00 EVROPSKO DENARNO KOLO 14.00 POSLOVNO ZAKULISJE 14.30 ZAKULISJE 15.00 AMERIŠKO DENARNO KOLO 17.30 FT POSLOVNA POROČILA 18.00 NCAA KOŠARKA 19.00 ITN POROČILA 19.30 KAKO ŽIVIJO USPEŠNI 20.00 ZABAVA X-PRESS 20.30 NBC POROČILA 21.30 ZAKULISJE 22.00 ITN POROČILA 22.30 NOCOJŠNJI SHOW Z JAYEM LENOM, izbor 23.30 ZARES OSEBNO 0.00 FT POSLOVNA POROČILA 0.20 POROČILO Z AMERIŠKEGA TRGA 0.30 ITN POROČILA 1.00 ENAK ČAS 1.30 NBC NOČNA POROČILA 2.00 KAKO ŽIVUO USPEŠNI filmnet + 6.00 OTROŠKI PROGRAM 8.00 ASPEN EXTREME - drama 10.00 MO-UNTAIN FAMILY ROBINSON - drama 12.00 REFLECTIONS IN A GOLDEN EYE - drama 14.00 BUFFY THE VAM- 6.00 JUTRANJI PROGRAM 13.30 KULTURNI MEHURČEK 14.45 VIVA 15.30 HIŠA DESCHENES 16.00 DNEVNIK TV 5 16.10 MUŠKETIRSKA KUHINJA 16.30 BIBI IN PRIJATELJI 17.00 ŠANSONI 17.45 VPRAŠANJA ZA ŠAMPIONA 18.15 AMERIŠKE VIZIJE 18.30 DNEVNIK TV 5 19.00 PARIŠKE LUČI 19.30 DNEVNIK 20.00 LEDENE PRSI, film 21.45 ŽIVALSKI VRT 22.00 VREME 22.05 DNEVNIK 22.40 POHOD STOLETJA 0.15 TELL QUEL 0.45 TV DNEVNIK 1.15 AMERIŠKE VIZIJE 1.30 NOČNI PROGRAM discovery 17.00 SREČANJE S KITI 18.00 OKOLI SVETA 19.05 PO LETU 2000 20.00 OPICE 20.30 NARAVA OPAZUJE, dok. odd. o kačjih pastirjih 21.00 DINOZAVRI, ŽIVI ALI MRTVI? 21.30 DINOZAVRI, ŽIVI ALI MRTVI? 22.00 POSEBNE ENOJE 22.30 ANTHONY STE-WARD, dok. oddaja o plovbi okoli sveta 23.00 ISKANJE PUSTO-LOVŠČIN 0.00 MEDICINCI 0.30 SVETOVNA DRUŽINA, dok. oddaja (UKV 87.8; 92,4; 93,5; 95,3; 96,9^7,7; 98,9 in 99,9 MHz) 5.00-8.30 Jutro - vmes: Pregled sporeda RA in TV programov, pregled dnevnega časopisja, podatki o temperaturah zraka, podatki o onesnaženosti zraka, prometne informacije, kontakt s poslušalci, opozarjamo na:; 50.00 Poročila; 5.30 Prva jutranja kronika; 6.00 Poročila, promet; 6.50 Nočna kronika; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 7.30 Poročila, promet; 8.30-13.00 Dopoldne na valu 202 - vmes:; 8.30 Novice; 8.40 Radio most: studio Koper - Ljubljana - Maribor; 8.50 Koledar kulturnih prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.30 Novice; 11.15 Izjava tedna; 11.30 Novice, spot: 11.35 Obvestila; 12.00 Točno opoldne; 12.05 Glasbene novosti: 12.30 Novice; 13.00-19.00 Val 202 popoldan - vmes:; 13.40 Obvestila; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.30 Novice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Novice; 17.00 Stergo ergo; 17.30 Novice; 17.50 Šport na valu 202; 18.00 Vroči stol; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Zdaj pa jazz; 21.00 Proti etru; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Mala nočna filmska tretji program (96,5; 101,4; 102,0 in na 103,9 MHz 8.00-19 JO in 88,6; 96,5; 100,3; 100,6; 101,4; 102.0 in 103,9 MHz 19.30-24.00) 6.00 Avizo in začetek programa; 6.05 Dobro jutro - vmes:; 6.30 Jutranja misel; 7.00 Druga jutranja kronika; 8.00 Napoved sporeda in poročila; 8.05 Glasbena matineja - vmes:; 9.00 Poročila; 10.00 Poročila, spot; 10.05 Komedija - Pavel Lužan: Odčarani krog; 11.00 Poročila; 11.05 Lahka glasba; 12.00 Poročila; 12.05 Igramo in pojemo; 13.00 Poročila; 13.05 Mehurčki in ringaraja; 13.35 Mladi mladim - 5. koncert cikla Mladi mladim (Igor Vincetič-kla-vir); 14.05 Izobraževalni program; 14.00 O jeziku: V imenu slovenščine; 15.10 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Napoved popoldanskega in večernega sporeda; 16.05 Izvirniki in priredbe; 17.00 Spoznavajmo glasbeno umetnost -Sergij Prokofjev: Šut, balet v šestih slikah, opus 21; 18.00 Poročila; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert -Trije violisti s spremljavo bassa continua, komorni ansambel Consortium Classicum in klavirski trio Fontenay; 19.30 Slovenska in svetovna zborovska glasba: S. Premrl, V. Mirk, R. M. Schafer, R. Thompson; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS: E. El-gar: Cockaigne-koncertna uvertura C. De-bussy: Iberia, B. Bartok: Koncert za violo in orkester D. Šostakovič: 10. simfonija; 22.00 Poročila; 22.05 Večerni logos; 22.20 Zvočni zapisi od nekoč: sopranistka Ro-setta Pampanini - 2. oddaja; 23.00 Izbrali smo... slovenske skladatelje: L. M. Škerjanca, Ul. Kreka in P. Mihelčiča; 23.50 Napoved sporeda za petek; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Konec III. programa in vključitev v nočni program Radia Slovenije. Kam danes; 10.15 Novice; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 13.00 3xi glasbena oddaja; 14.05 Pasji radio; 14.15 Novice; 14.30 Hello agin; 15.00 Popoldanski vodeni program; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.45 Avtomarket svetuje; 16.10 Spoznajmo se s Cankarjevim domom; 18.15 Aktualna tema problemi vodnarjev; 19.15 Novice; 19.25 Vreme; 20.00 Barometer -poslovni radio; 22.00 Medžik vas gleda; 0,1 Gromka glasba - Marko Plahuta; 02.00 Satelit radio študent (89,3 MHz) 11.00 Prevzetni klop; 12.00 Komu zvoni?; 14.00 Of (24 ur-info); 15.00 Recenzije & napovedi (Kinotečni filmi); 15.30 Kaj pa univerza?; 17.00 Joctulator; 18.00 Borzni parket; 19.00 Tolpa bumov.The (EC) nu-des - Vanishing Point (rer); 20.00 O trojkah, sokolih... (gostje: Gerlanc, Lap, Čelik); 22.00 Vaš omiljeni Dj Jure radio koper (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 93,8 -100,3 -100,6-1043-107,6 MHz) 6.00 Otvoritev programa radia Koper glasba, vmes koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 II. jutranja kronika - prenos rl; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.05Predsta-vitev programa; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.30 Poročila; 8.45 Delo, servisne informacije, prireditve; 9.30 Poročila; 9.45 Od otroštva do mladosti - strokovni nasveti v živo; 10.30 Poročila; 11.15 Hla-dno...toplo...vroče; 12.30 Opoldnevnik radia Koper; 13.00 Jagode in podoknice; 13.30 Poročila; 14.30 Poročila; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 16.45Informativni servis; 17.15 Poročilo z borze; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00Glasbena kronika Modrega vala: 19.00 Večerni radijski dnevnik - prenos RS; 19.30 Večerni program Modrega vala radia Koper; 22.30-23.15 četrtkov koncert radio maribor (UKV 93,1 in 90,4 MHz, SV 558 kHz) 5.40 Jutranji program; 5.50 Radio danes; 6.00 Poročila; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.15 Dobro jutro; 8.00 Poročila, osmrtnice, obvestila; 9.00 Poročila; 9.05 Štajerske miniature; 10.00 Poročila; 10.05 Radijska delavnica znancev; 11.00 Poročila; 11.45 Infoservis; 12.00 Poročila; 12.10 Mali oglasi; 13.00 Poročila; 13.05 Popoldne pod Pekersko gorco; 13.10 Čas je za...; 14.00 Poročila, osmrtnice, obvestila; 15.00 Poročila; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste, poslušajte; 17.00 Dnevnik Radia Maribor; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Prleški berlužjak; 18.00 Pokličite 101-555; 19.00 Večerni radijski dnevnik; 19.30 Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 20.00 Kultumo-umetniški program; 22.00 Zrcalo dneva; 22.15 Glasba; 23.15 Nočni program radio ognjišče (1043; 105,9; 1073; 1073; 91,2 Mhz) 9.00 Planinske novice; 10.10 Turistična: 11.00 Cerkev po svetu; 17.30 Te domače viže oz.; 19.00 Radio glas Amerikel8.00 Iz sveta zabavne; 20.10 Sakralna glasba ameriški, čmo-beii film, 1932 Režija: Edmund Gouiding Igrajo: Greta Garbo, John Barrymore, Lionei Barrymore, Joan Cravvford, tVallace Beery Pet let po tem, ko so v Ameriki predvajali prvi zvočni film, je skupina zvenečih zvezdniških imen nastopila v imenitnem Birnu Grand Hotel, ki gaje posnel uveljavljeni režiser londonskih odrov Edmund Gouiding. Grand Hotel je nastal po romanu nemške pisateljice Vicki Baum, ki je s tem delom dobila vstopnico za Hoiiywood. Koncept romana in kasneje Birna je uvedel posebno dramaturgijo, saj je v središču dogajanja pro-minenten prostor, kjer se srečujejo najrazličnejši ljudje, njihovi interesi in usode. V naslednjih desetletjih je nastala vrsta filmov, ki se dogajajo v hotelih, na postajah in letališčih. Grand Hotel je imeniten berlinski hote! z množico nenavadnih gostov in obiskovalcev. Med njimi izstopajo slavna ruska balerina, aroganten industrijalec, njegov neozdravljivo bolni knjigovodja, tatinski baron, prikupna tajnica in še precejšnje število oseb, ki jih sicer lahko srečamo v slehernem boljšem hotelu. Naključja in nepredvidljivi dogodki jih med seboj usodno povežejo, rodi se ljubezen med starajočo balerino in prijetnim baronom, stvari se dramatično zapletajo, pa vendar lahko doktor Otternscblag na koncu lakonično izjavi, da ljudje prihajajo in odhajajo in da se v Grand Hotelu sploh nič ne zgodi. Se tako razburljivi trenutki in osebne nesreče Grand Hotelu pač ne morejo do živega. Leta 1932, ko je bil film posnet, je bi! uvrščen med deset najboljših filmov leta, dobi1 je tudi oskarja za fotografijo. K uspešnosti Ulma je nedvomno pripomogla dobro izbrana igralska ekipa z Greto Garbo v vlogi balerine in Johnom Barrymo-rom v vlogi barona. Sicer pa je Grand Hotel posta! slaven prav zaradi znamenitega stavka:»Hočem biti sama!,« ki gaje izgovorila velika igralka in v katerem je izpovedala tudi svoj življenjski motto. mmtv - 22.00 Klepet na MMTV the movie channel -21.00 Ljubica, povečal sem otroka ameriška komedija Režija: Randal Kleiser Igrajo: Rick Morains, M ar cin Strasman, Lloyd Bridges Ljubica, povečat sem otroka, je nadeljevanje bolj uspešnega filma Ljubiva, otroci so se skrčili. Rick Morains je zopet nori predmestni znanstvenik, njegov dom pa je prizorišče katastrofalnih eksperimentov, izumov in pripomočkov. Tokrat mu v svojem »laboratoriju« uspe povečati svojo družino v velikane. Nori znanstvenik poskuša vse, da bi svojo družino vrnil v normalno stanje... sat 1 - 2015 VVoIffov revir Reševalni zaključek, nem. krim. naniz. Pri nakupovanju sta WolfT in Verena priči krvavega dejanja. Maskirani gangster si tako očisti pot, potem ko mu je uspelo oropati draguljarja. Medtem ko Wo!ff lovi Gangsterja, Verena opazi mlado žensko, ki opazuje mrtvega draguljarja in se nato s športnim avtomobilom odpelje z mesta dejanja. Verena si zapiše registrsko številko. tvs 2 —14.40 Grand hotel gost oddaje Andrej Šter V mesečni oddaji Klepet na MMTV gostijo znane Slovence in jih poskušajo predstaviti iz druge plati, kot je poznana javnosti. Do sedaj so v studiu gostili že Milana Kučana, Zmaga Jelinčiča, Janeza Kocijančiča, Alojzija Šuštarja, Toneta Vogrinca in Mišo Molk. Voditeljica oddje Simona Vodopivec vsakemu izmed svojih gostov pripravi polno presenečenj s svojimi vprašanji. V marčevskem Klepetu bodo v studiu gostili ministra za notranje zadeve, Andreja Štera. Vodilna nit klepeta pa bo vprašanje, ali je tudi minister za notranje zadeve policaj. radio glas ljubljane (KRIM: 1003 MHz-ŠANCE: 993 MHz-UUBUANA 1053 MHz-BOČ: 1043 MHz) 5.00 Jutro program - vodi Alenka Potočnik; 5.15 Prve novice; 700 Horoskop; 7.15 novice; 7.35 Vreme; 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer; 8.15 Napoved dogodkov; 8.30 Jutro je lahko tudi takšno; 9.30 Greta Garbo GOSPODARSKI VESTNIK USPEŠNE, POVPREČNE IN SLABE VLADE - Največji gospodarski preobrat na bolje je uspel vladama Janeza Drnovška in Staneta Kavčiča, gospodarsko najmanj uspešni pa sta bili vladi Lojzeta Peterleta in Dušana Šinigoja. France Križanič meni. da je največji gospodarski preobrat uspel vladi dr. Janeza Drnovška. PREHITELI SMO GRČIJO, LOVIMO PORTUGALCE - Lanska hitra gospodarska rast je Sloveniji omogočila, da je prehitela najmanj razvito držav Evropske unije Grčijo, če za merilo uporabimo kupno moč bruto domačega proizvoda na prebivalca. Če bi se letos gospodarstvo ponovno vzpelo tako kot lani, bi že ujeli Portugalsko. Ugledni tuji ekonomski inštituti so ocenili, da bi Slovenija lahko dosegla tako rast, kot jo je lani. Nemški ekonomisti nama pripisujejo možnosti za 4,5-odstotno gospodarsko rast, dunajski inštitut je napoved postavil na pet odstotkov, ameriški ekonomisti pa predvidevajo, da bo gospodarska rast v Sloveniji dosegla celo 5,3-odstotna. PREVOZNIKA ČEZ ROB? - Če ne bi bilo bremen iz preteklosti bi naš letalski prevoznik Adria Airvvavs lahko poslovala brez težav. Če bi poslovali takokot lani tudi v naprej, bi lahko vsako leto vrnili šest milijonov dolarjev dolgov. A prevozniško podjetje je tudi poligon političnih interesov, zato je njegova usoda negotova. JUŽNOAMERIŠKA VRATA - Predsednik Medameriške banke za razvoj Ertrique V. Iglesias: Partnerstvo v banki, ki vlaga svoj denar predvsem v južnoameriške države, omogoča Sloveniji velike možnosti za prodor na te obsežne trge. Predvsem lahko slovensko gospodarstvo sodeluje pri naložbah, ki jih finapcira naša banka. Mislim, da se v sodelovanju dveh gospodarstev odpira lepa prihodnost. M DNEVNA OBVESTILA CANKARJEV DOM DANES ob 10.30: TRADICIONALNO SREČANJE ZLATIH ZNAČKARJEV MESTA LJUBLJANE. (GD, vstop prost!) ob 19. uri: OD SEVERA EVROPE DO JUGA AFRIKE. Predavanje Dareta Bencika. (KD, 500 SIT) ob 21. uri: TOLOVAJ MA-TAJ - LJUDSKE VIŽE SLOVENSKIH OBROBU - Klub CD, 800 srr Sreda, S. 4., ob 20. uri: JUBILEJNI KONCERT OB 50-LET-NICI BIG BANDA RTV SLOVENIJA. Solisti: Darja Švajger, Alenka Godec, Mia Žnidarič, Oto Pestner, New Swing Quartet in Tone Janša ter svetovno znani solist na ustni harmoniki Toots Thielemans iz Belgije. Dirigent: Lojze Krajnčan. Pokrovitelj KRKA, Novo mesto. (GD, 1500, iooo srr) Nedelja, 2., ob 19. uri, sobota, 22., ob 20. uri in nedelja, 23. 4., ob 19. uri — B. Slade: OB LETU OSOREJ. Režija Boris Kobal, igrata Polona Vetrih in Ivo Ban. (ŠD, 1000 SIT) Obvestilo obiskovalcem odpovedane predstave Ob letu osorej (13. 3.). Vstopnice veljajo za nadomestno predstavo v nedeljo, 2. aprila, ob 19. uri! 29. in 30. marca PRVA NACIONALNA KONFERENCA O PROMOCIJI ZDRAVJA V SLOVENIJI Organizator: Inštitut za varovanje zdravja v Sloveniji Linhartova dvorana INFORMACIJE Center za informacije in pro-aajo vstopnic je odprt vsak delavnik od 11. do 13.30 in od 16.30 do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev! Telefon 061 222-815, faks 215-015. KULTURNI DOM ŠPANSKI BORCI V četrtek. 30. 3.. ob 20. uri - Evald Flisar. TRISTAN IN IZOLDA - IGRA O LJUBEZNI IN SMRTI, obnovitvena predstava. Nastopajo: Violeta Tomič, Boris KerČ in Iztok Jereb. Kulturni dom Španski borci vabi vse. ki so željni smeha, da si 31. marca ob 20. uri ogledajo komedijo Vinka Moderndorferja: TRANSVESTITSKA SVATBA. Gostuje SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE - TRST. SOBOTA, 1. 4., ob 16. uri - SOBOTNO POPOLDNE ZA OTROKE - ANDRESEN-JE-SIH: CESARJEVA NOVA OBLAČILA. Gostuje Lutkovno gledališče »JOŽE PENGOV«. Prodaja in informacije od 9. do 13. in od 16. do 19. ure. Tel. 1404 133. GLEDALIŠČA V petek, - G. Biz< 7. 4„ ob 19. uri Si OvE NS«Q NARODNO GL E DAL 'SCE L JUBl J ANA Nocoj ob 19. uri - G. Donizetti: ljubezenski napoj, red Četrtek I„ izven, konto. Dirigent Milivoj Šurbek. gostuje Ludmila Zelenka, pojejo še: R. Radovan, F. Radovan, A. Debevec, Z. Perger. Pet., 31. 3., ob 16.30 - J. Strauss mi.: NETOPIR - v prodaji samo še nekaj vstopnic! Dirigent M. Gašperšič, pojejo: O. Gracelj, N. Radovan, Z. Gorenc, K. Jerič, J. Jeraša, F. Radovan, J. Hočevar, J. Reja, J. Kores, M. Trček, M. Wabra. 'ob., 1.4., ob 19. uri — G. Verdi: L-.AVIATA - ZADNJIČ V SEZONI! Dirigent Marko Gašper-. gostujejo: GORDANA TOMC, dolgoletna članica ljubljanske Opere, MATHIAS SCHULZ, solist Nemškega narodnega gledališča v Weimarju, in NIKOLA MITIČ, stalni član beograjske Opere! o DRAMA SNG V LJUBLJANI Četrtek, 30. mar., ob 19. uri — W. Shakespeare: HA- MLET. IZVEN (KONTO). Režiser Janez PIPAN, v glavnih vlogah Jernej ŠUGMAN, Boris CAVAZZA, Milena ZUPANČIČ, Ivo BAN, Saša PAVČEK, Zvone HRIBAR, Aleš VALIČ, Bojan EMERŠIČ, Gregor BAKOVIČ, Polde BIBIČ in mnogi drugi. Sobota. 1. apr., ob 19.30 — T. Stoppard: ARKADIJA. Abonma SOBOTA in IZVEN (KONTO). MALA DRAMA Četrtek. 30. mar., ob 20. uri - G. Tabori: WEISMAN IN RDEČE LICE, IZVEN (KONTO). ______________ Režiser Samo STRELEC, igrajo Brane GRUBAR, Igor SAMOBOR, Maša ŽIDANIK k. g. in Gregor GEČ k- g- Petek. 31. mar., ob 20. uri — V. Moderndorfer: HAMLET IN OFELUA. IZVEN (KONTO). Režiser Vinko MODERNDORFER, igrajo Polde BIBIČ, Nataša RALUAN in Valter DRAGAN k. g. Sobota. 1. apr., ob 20. uri — A. Nicolaj: PRVA KLASA. IZVEN (KONTO). Blagajna je odprta vsak delavnik od 11. do 12. ure in od 18. ure do začetka večerne predstave. Rezervacije ob istih urah. telefon 221-511. vom predstave od 17. do 19. ure, na dan predstave pa dve uri pred predstavo. Rezervacije po telefonu 312-860. Drama, KABINET PROF. SEDMAKA — vsak četrtek ob 17. uri na Ma- lem odru SNG Maribor. Gostja 30. 3. MAGDALENA TO- VORNIK. ČETRTEK, 30. 3., ob 20. uri - SERUNG - D. LUKIČ: OBMOČJE SOMRAKA. ZA ABONENTE IN IZVEN V MINORITSKI CERKVI. PETEK, 31. 3., ob 18. uri - N. PROKIČ: RUSKA MISIJA. ZA ABONENTE IN IZVEN. VELIKA DVORANA. OperaBalet SLOVENSKO NAR00H0 GLEDALIŠČE MARIBOR PETEK, 31. 3., ob 19.30: KONCERT MARIBORSKE FILHARMONIJE. ZA ABONENTE IN IZVEN. V UNIONSKI DVORANI. Slovensko Ljudsko G dalitte Celje —' Četrtek, 30. marca, ob 17. uri - J. Kranjc: DETEKTIV MEGLA. 2. abonma Gimnazije Celje. w MGL Mestno Gledališče Ljubljansko Četrtek, 30. marca, ob 11. uri - J. Godber: NA SMUČIŠČU. Zaključena za šolo. Ob 19.30 - T. Bernhard: PRED UPOKO-JITVIJO. Za abonma ŠTUDENTSKI A. Petek, 31. marca, ob 19.30 — M. Camoletti: PRIDI GOLA NA VEČERJO. Za IZVEN in KONTO. Sobota. 1. aprila, ob 20. uri — J. Godber: NA SMUČIŠČU. Za IZVEN in KONTO. "ODERR3DDDROIVI Petek, 31. marca, ob 20.30 — Z. Hočevar: SMEJČI Abonma Oderpododrom 4 in izven. Nedelja, 2. aprila, ob 20.30 - V. Moč ndorfer: HAMLET IN OFELUA. Gostovanje SNG DRAMA iz Ljubljane. V delu, ki ga je režiral avtor, se bodo predstavili Polde Bibič, Nataša Ralijan in Valter Dragan. Vstopnice so na voljo pri gledališki blagajni. Cenjene gledalce prosimo, da zaradi omejitve števila sedežev rezervirajo vstopnice po telefonu 25 332. TRG E KARDELJA S 6SOOO NOVA GORICA SLOVENIJA *>fiO STRAftOV STARŠI, POZOR! Pripeljite svoje malčke v soboto, 1. aprila, ob 16. uri na eno zadnjih ponovitev strahosmešnega kabareta za otroke v tej sezoni. (Vstopnice 400 SIT)) Vstopnice so v prodaji vsak dan od 10. do 12. ure ter uro pred predstavo pri blagajni MGL. Telefon 210-852. ČETRTEK. 30. marca, ob 19. uri — Aldo Nicolaj: NI BILA PETA, BILA JE DEVETA. Gostovanje v Murski Soboti. Režiserka Katja Pegan. HIT - Generalni sponzor. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Dominik Smole: ZLATA ČEVELJČKA Petek, 31. marca, ob 19.30, za abonma PETEK 2, IZVEN in konto. Sobota, 1. aprila, ob 19.30 za abonma SOBOTA 2, IZVEN in konto. Gledališka blagajna posluje vsak delavnik od 10. do 12. ure v Upravi PG in uro pred pričetkom predstav, tel. 064/ 222-681. Bizet: CARMEN - samo tokrat v aprilu! | V soboto, 15. 4., ob 19. uri ! - G. Verdi: NABUCCO — zadnjič v sezoni! -Magajna: danes med 11 . in 13. ter 17. in 19. uro. Rez. po'tel.: 331 950 med 9. in 10. uro. Gorenjski telefon za mlade in starše! , Vsi, ki vas zanimajo vprašanja o odraščanju, spolnosti, drogah... nas pokličite po telefonu Št. 064 715 755. Na voljo smo vam vsak ponede-i ijek, torek in četrtek od 18. do 20. ure. MLADININO gledališči KM režija: Eduard MILER Waechter Dekleva: KLOVNI. Režija: Eduard Miler. Nedelja, 2. aprila, ob 11. uri - za IZVEN. Rezervacije in prevzem vstopnic ter vse informacije v prodajni galeriji SMG na Trgu francoske revolucije 5 ali po tel. 125 33 12 od 10. do 12. ter od 15.30 do 17.30, v soboto samo dopoldne, na dan predstave pa tudi uro pred predstavo pri blagajni gledališča. ipigovMofrmtfiiSi Veliki oder ČETRTEK, 30. 3.. ob 17. uri - S. Makarovič: MEDENA PRAVLJICA. IZVEN. SOBOTA, 1. 4., ob 11. in 17. uri - S. Makarovič: MEDENA PRAVLJICA. IZVEN. Gledališka blagajna: danes in petek od 11. do 12. ure in uro pred vsako izven predstavo. Inf. ob istem času po tel.: 314-962 in po mobitelu: 0609-627-900. LJUBLJANA. Krekov trg 2 Petek, 31. marca, ob 19.30 - A. Hieng: ZAKLADI GOSPE BERTE. IZVEN. Sobota, 1. aprila, ob 16. uri — D. Totheroh — A. Jelen: UKRADENI PRINC IN IZGUBLJENA PRINCESKA. PREDSTAVA ZA OTROKE - IZVEN. Enotna cena vstopnic je 500,00 SIT. Prodaja vstopnic dan pred dne- Ob 18. uri: PETERICA ŽIGO-SANKH (Bastardi senza gloria/ Ouel maledetto treno blindato), Ita, 1978. Režija: EnzoG. Castel-lari. I: Fred Williamson, Michel Constantin, Raimund Harnstorf, Bo Svenson, Debra Berger. Ob 20. uri: V VRTINCU (Gone withthe wind),ZDA, 1939. Režija: Victor Fleming. I: Clark Gable, Vivien Leigh, Olivia de Havi-land, Leslie Howard, Thomas Mitchell, Hattie McDaniel, But-terfly McOueen (revija velikih oskarjevcev — leto ’39). LJUBLJANSKI riNLMATCUUAf I KOMPAS: ob 16., 18. in 20. uri PRED DEŽJEM (BEFORE THE RAIN), drama. R: Milče Mančevski. I: Rade Šerbedžija, Katrin Cartlidge. Labina Mi-te vska Ob 22. uri PREDPREMIERNO PRIKAZOVANJE: FARINEL- Ll, belgijska kultna drama. R: Gerard Corbiau. I: Stefano Di-onisi, Enrico Lo Verso. ZLATI GLOBUS ’95. KOMUNA: ob 10. uri MATINEJA: NOČNI ČUVAJ (NATTE-VAGTEN), danski kultni thril- ler. R: Ole Bornedal. I: Nikolaj Waldau, Sofie Graaboel. Ob 16.30, 19. iu 21.30 JESENSKA PRIPOVED (LEGENDS OF THE FALL), ljubezenska epska drama. R: Edward Zwick. I: Brad Pitt, Anthony Hopkins. Aidan Quinn, Julia Ormond. OSKAR '95 ZA FOTOGRAFIJO! ZADNJI VIKEND! UNION: ob 16., 18.45 in 20.30 PREMIERA: ZVEZDNA VRATA (STARGATE), ZF-sf ttake Roland Emmerich. I: Kurt Russell, James Spader, Jave Davidson. MINI: ob 17., 19.15 in 21.30 RAZKRITJE (DISCLGSURE). Katalogi leinjev tujih jezikov na C DA A RODA IH JCZIKOVAI M fOlAH ! ASISTENT Glavni Ug 171./11, 62000 MARIBOR Tel.&faa: 225-138, 223-771/251; 0609/630-143 | BILA JE TININA IN BIL JE ZVOK. POTEM JE BILA MELODIJA... IN OLA&. ZLATI GLOr* " NOMINACIJA ZA OSKARJA ZA TUJI FILM ’9% erotični thriller. R: Barry Levi-son. I: Michael Douglas. Demi Moore. ZADNJI VIKEND V LJUBLJANI! VIČ: ob 17., 19. in 21. uri PREMIERA: HULAHOP (HUD-SUCKER PROXY), »črna« komedija. R: Joel Coen. I: Tim Robbins, Jennifer Jason Leigh. Paul Nevvman. BEŽIGRAD: ob 17. uri HITRE TARČE (DROP ZONE), akcijska kriminalka. R: John Badham. I: Wesley Snipes, Gary Busey, Yancy Butler. Ob 19. in 21.15 BARVA NOČI (THE COLOR OF NIGHT), erotična kriminalka. R: Richard Rush. I: Bruce Willis. Jane March. ŠIŠKA: ob 16.30, 18.45 in 21. uri ZVEZDNA VRATA (STARGATE), ZF-spektakel. R: Roland Emmerich. I: Kurt Russell, James Spader. Jaye Davidson. TRIGLAV: ob 19. in 21.30 JESENSKA PRIPOVED (LEGENDS OF THE FALL), ljubezenska epska drama. R: Edward Zwick. I: Brad Pitt, Anthony Hopkins, OSKAR '95 ZA FOTOGRAFIJO! MOJCA: ob 16.30 LEVJI KRALJ, celovečerni risani film. KAR SE TIČE GLASBE. JE ZOPET PRVI - 2 OSKARJA '95! Ob 18.15 MASKA (THE MASK), »nora« komedija. R: Chuck Russell. I: Jim Carrey, Ca-meron Diaz, Peter Riegert. DVOR: ob 16.30 in 19. uri FORREST GUMP - ZMAGOVALEC LETOŠNJIH OSKARJEV. melodrama. R: Robert Ze-meckis. I: Tom Hanks, Robin Wright. Ob 21.30 NEKOČ SO BILI BOJEVNIKI (ONCE WERE WAR-RIORS), novozelandska drama. R: Lee Tamahori. I: Rena Owen. Tamurea Morrison, ZMAGOVALEC MONTREALSKEGA FESTIVALA! ZADNJI VIKEND V LJUBLJANI! DOMŽALE: ob 19.15 in 21.30 PREMIERA: ZVEZDNA VRATA (STARGATE), ZF-spektakel. R: Roland Emmerich. I: Kurt Russell, James Spader, Jaye Davidson. Prodaja vstopnic uro pred prvo predstavo! CELJE UNION: amer. ljubezenska epska drama JESENSKA PRIPOVED. ob 16., 18.30 in 21. uri. Premiera! MALI UNION: amer. melodrama APRIL PRIHAJA, ob 20. uri. METROPOL: danski risani film JAKEC IZ DŽUNGLE, ob 16.30. (Priporočamo najmlajšim!) Premiera! Amer. akcijski HITRE TARČE, ob 18.30 in 20.30. Premiera! DOM: amer. komična melodrama, Z ODLIKO, ob 18. uri, amer. erotični thriller RAZKRITJE, ob 20.15. MARIBOR GLEDALIŠČE: ob 16., 18.30 in 21. uri epska ljubezenska drama JESENSKA PRIPOVED. UNION: Predstave zaradi prireditve odpadejo! OB PODELITVI OSKARJEV FORREST GUMP ponovno v soboto! PARTIZAN: ob 16., 18.30in21. uri pustolovski znanstvenofantastični ZVEZDNA VRATA. Premierno! UDARNIK: ART PROGRAM Ob 18. uri makedonsko-franco-ska drama PRED DEŽJEM. Premierno! ob 20. uri franc, zgodovinska drama KRALJICA MARGOT. Dolžina 165 min! ART abonmaji! ŠKOFJA LOKA: amer. IZ- GNANEC, ob 20. uri. CENTER-KRANJ: kuban- meh.-špan. komična drama JAGODE IN ČOKOLADA, ob 20. uri, amer. akcij. znan. fant. film ZVEZDNA VRATA ob 15.30 in 17.45. STORŽIČ-KRANJ: amer. akcij, thriller ŠUND. ob 20. uri, amer. akcij, thriller HITRE TARČE, ob 16. in 18. uri. ŽELEZAR-JESENICE: amer drama FRANKENSTEIN. ob 18. in 20.15. BLED: amer. JESENSKA PRIPOVED, ob 20. uri. ZAGORJE: amer. NEVARNA ŽENSKA, ob 19. uri. TRBOVLJE: amer. VARUH ČASA, ob 17. in 19. uri. HRASTNIK: ind. KRALJICA BANDITOV, ob 19. uri. NOVO MESTO: amer. ZVEZDNA VRATA, ob 18. in 20. uri. SLOVENJ GRADEC: amer. RICHIEJEVO FANTASTIČNO POTOVANJE, ob 16. uri. GORNJA RADGONA: slov. HALGATO. ob 20. uri. MURSKA SOBOTA: amer. ČAROVNICE SE VRAČAJO, ob 17. uri, amer. SAMO TI, ob 19. uri. OBVESTILA kova 10 v Ljubljani, od 10. do 13. in od 16. do 18. ure ali po telefonu 061/225-187, kjerlahkonaroči-te tudi knjigo MALI VEDEŽ RETORIKE Zdravka Zupančiča). Hkrati vabimo prodajne zastopnike za izredno iskane knjige iz zbirke ŠOLA RETORIKE za prodajo po Sloveniji. Danes ob 20.30: Svečana akademija in tovariški večer: TRETJE OKO. Nastop Janija Kovačiča ob izidu njegove nove knjige. S knjigo »Tretje oko« v roki - vstop prost. četrtak, 30., ob 22. uri Transformer Ouartet Ob ponedeljkih, torkih in sredah je od 20. do 23. ure v Cafe teatru kavarne Grand hotela Union piano bar s pianistom Bažem Jurjevčičem potka od ta. do 14. ure po tel.: 001/216 300. m ■ vljnhljini Literarni večer ALEŠA ČARA in ANDREJA BLATNIKA bo 28. 3. ob 21. uri v Galeriji ŠOU - Kapelica na Kersnikovi 4. Povezovalec večera bo Mitja Čander. Slovensko gledališče TEATER DEMflR0THEflTER Kluba slovenskih študentk in študentov na Dunaju TRANSS0CRC0M M A’ DA! po moMi transcendertalne trnke DRIADA Gregorja Strniše si laško ogledate: DRI APDA! V KOTOUKtlll s n''*** PIL)] 30.3.1995 ob 16. 00 in 19. 30 gledališče ZATO. LJUBLJANA 31.3.1995 ob 20. 00 KUD Prešeren DUNAJ/VIIEN 2.4.1995 ob/um, 19. 00 Entemble fheoler Prva predstava v KUD - u ie razprodana. Zato spoštovani gledalec, še ena predstava ob 22 uri bo zate igrana ! Rezervacije kart na tel.:061/159 88 38 AKADEMIJA ZA GLASBO prireja v četrtek, 30. marca, ob 18. uri v Mali dvorani Slovenske filharmonije KOMORNI KONCERT, na katerem bodo nastopili Tanja PETREJ. oboa (iz razr. doc. B. Rogelje) ob klavirski spremljavi um. sod. Bojane Karu-za, Boštjan LIPOVŠEK, rog (iz razr. red. prof. J. Falouta) in Klemen GOLNER, klavir (iz razr. red. prof. A. Bertoncha). Program: Britten. Švara, Po- ulenc, Vinter, Dupuis, Reinecke. Vstop prost, vljudno vabljeni. Fakulteta za naravoslovje in tehnologijo Univerze v Ljubljani obvešča, da bo JOVAN MANASI-JEVIČ, dipl. inž. metalurgije, zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom: Direktna predelava bakrovih sekundarnih surovin za izdelavo elektrotehničnega bakra. Zagovor bo v četrtek, 6. 4. 1995, ob 12. uri v sejni sobi dekanata fakultete, Aškerčeva 9. GALERIJA ILIRIJA vas od 30. 3. do 20. 4. 1995, VABI NA OGLED RAZSTAVE SLIK Alenke Gerlovič, katere otvoritev bo v četrtek, 30. marca, ob 18. uri v prostorih galerije na Tržaški 40. Razstava sodi v cikel razstav DRUGAČNOST PODOBE. »Razstava je moj dialog s samo seboj ob že nastalih slikah«, je v uvodu teksta za tokratno vabilo napisala avtorica. a&Bi&Risr mmm; (111 n r 11 ii i y i r i r i; Vabimo k vpbu v ŠOLO RETORIKE za vsakogar, ki bo od 3. velikega travna (maja) do 23. rožnika (junija) 1995 (100 ur v 50 dneh). Vsakdo prej ali slej pride v položaj, ko mora javno govorno nastopiti, VEŠČINA JAVNEGA GOVORJENJA IN NASTOPANJA pa je edina umetnost, ki se jo je moč naučiti. Podrobnejše gradivo vam pošljemo po pošti (vsakršne informacije so na voljo v uradu PRAVLJIČNEGA GLEDALIŠČA, Murni- MBSTM MUZEJ LJUBLJANA M C M X X X V Triglavski narodni park in Mestni muzej Ljubljana vas vljudno vabita na predavanje o lepotah in značilnostih Triglavskega narodnega parka, ki bo v četrtek, 30. marca 1995, ob 17.30 v Kulturno-infor-macijskem centru Križanke, Trg francoske revolucije 7, Ljubljana. Predavanje bo spremljano z diapozitivi. Vabljeni! ALTRA - Odbor za novosti v duševnem zdravju. Društvena 35, Ljubljana, tel. 453- ZAGOVORNIŠTV O nudi brezplačno pravno in psihosocialno pomoč uporabnikom psihiatričnih uslug vsako sredo med 17. in 19. uro v Svetovalnici Fužine, Pregljev trg 15, tudi po telefonu 061/1406 706, in vsak četrtek med 17. in 19. uro na Altri, Društvena 35, tudi po telefonu 061/453-711. Podrobnejše informacije o drugih dejavnostih društva Altra lahko dobite na sedežu društva ali po telefonu 061/ 453-711 vsak delavnik med 12. in 14. uro. SVETOVALNICA KARITAS V svetovalnici Karitas Maribor, Strossmayerjeva 15, se lahko o svojih stiskah in težavah pogovorite osebno ali po telefonu 222 697 vsak četrtek med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro. Informacije in prijave vsak dan med 9. in 12. uro po telefonu 222 697. TISKARSKI ŠKRAT NAM JO JE ZAGODEL IN ZA GOSTA VEČERA V SOBOTO 1.4. NAPOVEDAL EROSA RAMAZZOTIJA. Vljudno vabljeni IIDOBMK) STTFlvi S s ; i ' ! z* -jrr- 0 * s * s ^ j • j s :: f ; *; Govorica refes (vec kot plesna sola) NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU OD 9. DO 20. URE-TEL.: 1310211 SREDNJA ŠOLA SLOVENJ GRADEC objavlja prosto delovno mesto PROFESORJA NEMŠKEGA JEZIKA za določen čas, s polnim delovnim časom za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu Pogoj: profesor nemškega jezika, profesor nemškega in angleškega jezika ali profesor angleškega in nemškega jezika Nastop dela je mogoč takoj Pisne prijave z dokazili pošljite najkasneje v osmih dneh na naslov: Srednja šola Slovenj Gradec, Koroška 11, 62380 Slovenj Gradec. 13391 KRIZNI CENTER ZA MLADE Smo na Ravbarjevi 11/a, k nam lahko prideš vsak dan med 8.-21. uro ali pa nas pokličeš po telefonu, 323-897. Če si v stiski in ne veš, kako naprej, ti ponujamo pogovor, informacije, lahko pa ostaneš tudi čez noč ali dlje. mi NA TEKOČI RAČUN’ČZP DELO7d.O.O., ŠT. 50102-603-48909 • LETNA NAROČNINA ZA TUJINO JE 858 DEM (ZA LETALSKO DOSTAVO DODATNO ZARAČUNAVAMO PO TARIFI) • PLAČILA NA DEVIZ. RAČUN PRI LB. ŠT. 50100-620-133-27620-27820/3 • NOVO - ZA LJUBLJANO: MESEČNA NAROČNINA VEČERNEGA DELA ZA MAREC JE 1.787.00 SIT • NAROČILA NA DNEVNIK DELO SPREJEMAMO NAPODLAGI ZAKONA O PROMETNEM DAVKU (UR. LIST RS, ŠT. 4/92) IN MN?NJA MINISTRSTVA ZA INFORMIRANJE (ŠT. 23/92), Z DNE 30.1.1992 SODI ČASOPIS MED PROIZVODE INFORMATIVNE NARAVE PO 13. TOČKI TARIFNE ŠTEVILKE 3, ZA KATERE SE PLAČUJE 5-ODSTOTNI DAVEK OD PROMETA PROIZVODOV. NENAROČENIH ROKOPISOV NE VRAČAMO. TELEFON DEŽURNEGA UREDNIKA 318-252, TELEKS SLO DELO 31-25*, TELEFAKS 13-34-032. Naročila za objavo oglasov v STIKOVI VROČI LINIJI sprejemamo po telefonu (061) 13-13-201, faks 13-10-169 in na naslov DELO STIK, Ljubljana, Dunajska 5, od 8. do 13. ure za objavo za naslednji dan. Veterinarska klinika DR. DOOLITTLE Tel. 061/1322-039 Vabi vse lastnike psov, mačk in drugih malih živali, da se prepričajo o njenih kvalitetnih in konkurenčnih storitvah; vsak delavnik 8.-20., sob. 9.-20., ned. in prazniki 9.-15. ure, Štihova 24 (Zupančičeva CELULIT? STUDIO VITA FIZIOSCULPTURE; celostna elektrostimulacija, ki pospešuje presnovo kože in s tem razgrajuje telesne obloge. Mestni trg 6, 061/1251-341 Tečaj komunikacijo — besedne in nebesedne, veliko vaj. Viškom, tel. 1315-005, 125-32-93. LOKAL 17,50 m* ZA BEŽIGRADOM NAPRODAJ PRI MERCATORJEVI POSLOVNI STAVBI OB DUNAJSKI NUDIMO LOKAL PRIMEREN TUDI ZA PISARNO! PREVZEM TAKOJ! INF.: IMOS d.d., LINHARTOVA 11 a, tel. 301-746, od 7.-14.30 ure PO RENAULT V KONCESIJO KALAN TRADE Velika izbira Renaultovih vozil na zalogi. Kredit brez pologain depozita z 12% obrestno mero, ugoden leasing in staro za novo. Medvode, Šetinova 4, tel. 061/611-022, od 8.-16.30 ure. AVE ... zdravju naproti Odprava celulita z limfno drenažo, ultrazvokom, lipolizo in aroma terapijo. Ljubljana—Podutik, tel. 061/15-90-125. RAČUNALNIŠKA USPOSABLJANJA, ISA - Teh. park Instituta J. Stefan: 123-12-99. SONČNI STUDIO SAUNA KLUB BREZA finska sauna, ročna masaža, sončenje z najsodobnejšimi solariji ERGOLINE (aircondition, super power). Rez. in inf.: 061/319-713 CANON 6OBROKOV! Prodaja FOTOKOPIRNIH STROJEV in TELEFAXOV in TISKALNIKOV CANON z odloženim plačilom na 6 obrokov! BIROX d.o.o., 061/551-798 RENAULT - RUFAC Akcijski nakup vozil Renault. Kočevje, tel. 061/854-042, 854-666. IZBIRANJE in NAKUPOVANJE opreme za stanovanja Ja UŽITEK, ča grasta V PRAVO trgovino r\MM : f\Jci Jc I dZ-oldVljd voaj »jv rvuiiiiij, sv ime vj*.. jvunmv, in to že od 100.000 SIT tja do ......... SIT, 20 mladinskih sob, kjer v spalnem studiu vzmetnice vidite in preizkusite, kjer je vsaj 15 različnih pisalniških kompletov in 60 vrtiljakov, tudi najboljše izvedbe ter veliko možnosti za opremo dnevnih sob, kajti pri nas je lahko izbrati sedežne grt. in fotelje po materialih, izvedbah, barvah, k temu pa ni težko najti še regala in klubske mize, najmanj 36 kopalniških razstavnih ambientov in za vsak prostor še pa še svetil. Vse to pa je možno videti, izbrati in kupiti med 9.00-19.30, v soboto od 8.00-13.00 ure. KJE? IPH CENTER, Dunajska 20, Ljubljana_____________________________________ SALON TOVARNE POHIŠTVA LIPA-LJ. Vsak petek med 15. - 19. uro svetovanje specialista za oblikovanje notranje opreme. Pražakova 4, tel. 061/313-497___________________________ SUPER CENA R 19 ADAGGIO ALPETOUR REMONT TEČAJI tujih jezikov in pripravo za Oprema: radio z daljinskim upravljanjem, centralno zaklepanje, električna stekla... Cena samo 23.480 DEM. 4-letni krediti, 8—9,5% realne obresti. Tel. 064/211-225 VSE, ki imate MALO ČASA, vabimo v INTENZIVNE VIKEND, OSVEŽI-TVENE tečaje ali tečaje 1 x tedensko; AN, NE, FR, IT. J. Pričetek v začetku aprila. INF.: Euro šola 061/1252-249 in 1252-075 MERLIN, tol.0004200 Za posel, zdravje, ljubezen v prihodnosti kličite 0904200—156sit/min Začetni BO-umi točaj knjigovodstva organizira IS MIKLOŠIČ Ljublljana, Miklošičeva 26. Informacije po telefonu: 311-182, 313-542. AX ZX C15 D EVASION POMLADNO PRESENEČENJE! Ob nakupu CITROENA AX vam podarimo avtoradio, zvočnika in prtljažnik. Za takojšnjo dobavo imamo tudi ZX PRESTIGE in ZX AVANTAGE, C15 D in EVASION. Možnost ugodnega kredita in leasinga! Odkupimo vaše staro vozilo neglede na znamko vozila. Oglasite se v našem prodajnem salonu AUTOCOMMERCE— —AVTOOBNOVA d.o.o., Ljubljana, Kersnikova 10 - tel. 061/310-361! PRIPRAVA NA MATURO CTJ, Vilharjeva Zagotovite si uspeh in se udeležite priprave na maturo iz NEMŠKEGA ali ANGLEŠKEGA jezika z izkušenimi profesorji. Začetek v soboto, 1. aprila 1995! TELEFON: 317-584, 317-865 UGODNO ZA UPOKOJENCE IN DRŽAVNE USLUŽBENCE Poznate LB Splošno banko Velenje? Kaj pa njene kredite? Pokličite po tel. 063/854-251, int. 303, 249 in 289. Morda bo do včeraj nerešen finančni problem rešen že danes v LB Splošni banki Velenje d.d. z ugodnim kratkoročnim ali dolgoročnim gotovinskim kreditom. INTERNA PRESOJA Seminar za interne presojevalce po ISO 9000. BIRO Q, 061/1592-707 Biti ali megabiti INFORMATIKA od 27. do 30. marca od 9.30 do 18. ure na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani — Danes bomo med vstopnicami za sejem izžrebali 11 nagrad, ki jih obiskovalcem podarja podjetje Microsoft: MS Scenes Outer Space Collection, MS The Magic School Bus, MS Gahan VVilsons The Ultimate Haunted House, MS Creative Writer 2x, MS Fine Artist, MS Works, MS Multimedia Beethoven, MS Scenes Sierra Club VVildlife Collection, MS Power Point, MS Natural Keyboard, MS Fox Pro, v skupni vrednosti 300.000 SIT. — Ne zamudite projekcije filma podjetja Microsoft, v katerem g Bill Gates spregovori o globalnih spremembah, ki nas čakajo v bližnji bodočnosti. Projekcija se bo pričela ob 12. uri v Forumu, hala B Gospodarskega razstavišča. — Ogled sejma izkoristite tudi za obisk multimedijske delavnice in VOLKSWAGEN - SUPER CENE, UGODNI POGOJI! GOLF RABBIT 1,4-21.990 DEM; TRANSPORTER KRPAN 1,9 TD—29 990 DEM; UGODNI DOLGOROČNI KREDITI, LEASING, STARO ZA NOVO! OMEJENA KOLIČINA! INTEGRAL JESENICE, Titova 67, tel. 064/871-175! IZREDNO UGODNO! AVTOMOBILI VOLVO VOLVO 440-460 od 29.600 DEM do reg., VOLVO 850 od 48.900 DEM do reg. Na voljo so vsi modeli. AURORA AUTO, Slovenčeva 93 (notranje dvorišče), Lj., 061/348-991 VETROVKE,TRENIRKE Uqodno-udobno-lepo. RC Športna oblačila, Stari trg 5, Lj., 1255-204 OKULIST OKULISTIČNI PREGLEDI, tel. 123-15-29, Diagnostični center Murgle PODJETNIKI Izobraževanje računalništva za podjetnike v mesecu aprilu. Prijave: SYNTRAK d.o.o. Ljubljana, Gregorčičeva 23, tel. 061/125-44-17. E M G d.d., ŽALEC TEL. 063/715-820 POSEBNO DARILO! NAJUGODNEJŠA PONUDBA IBM IN NEC OPREME V SLOVENIJI. NEC TISKALNIKI OD 34.990 SIT. DOBAVA TAKOJ - NA ČEKE! 10% POPUST ZA UČENCE, DIJAKE IN ŠTUDENTE (s potrdilom). DRUŠTVO LIKOVNIH SAMORASTNIKOV LJUBLJANA Krekov trg 2/11 vabi ljubitelje risarskih in slikarskih veščin na ZAČETNI RISARSKI TEČAJ, ki ga vodi ak. sl. JANEZ ZALAZNIK ob sredah od 16.-19. ure v ateljeju društva. Cena trimesečnega tečaja (april-junij) je 15.000 SIT. Prijave do 6.4. pisno ali tel. 061/317-597, to., sr., čet. od 16.-18. ure. Za vpis ni potrebno predznanje niti ni pomembna starost. Pravopisna pravila 1-dnevni seminar Slovenščina v posl. korespondenci. IC DSSA,314-937 Delo & Dom vsak četrtek Oglasnik z največjo naklado 160.000 izvodov Mali oglasi: 133 62 66 do 10 besed: 1000 SIT vsaka nadaljnja beseda: 80 SIT u A k \ Vse dodatne informacije lahko dobite pri noiih pooblaščenih prodajalcih: JEKLOTEHNA - AVTOHIŠA MARIBOR Belokranjska 12.. te!.: 062/303-271 TTP AVTOTEHNIKA CEUE Bežigrajska 1 3, tel. 063/38-511 MERKUR KRANJ - TRGOVINA IN STORITVE Gregorčičeva 8, tel.: 064/211-380 AVTOMERKUR - TRGOVINA IN SERVIS Samova 14, Ljubljana, tel.: 061/303-070 AUTOCOMMERCE LJUBLJANA Kersnikova 10, tel.: 061/310-361 NOVOTEHNA AVTOMOBILI - N. MESTO Partizanska 2, tel : 068/322-066 AVTOMOTOR - DE SL. GRADEC Glavni trg 44, tel.: 0602/44-103 MURŠIČ - SERVIS IN PRODAJA, VELENJE Zarova 7, tel.: 063/856-852 PRODAJALNA CIMOS - KOPER Ul. 15. maja 18, tel.: 066/32-272 PRODAJALNA CIMOS - LJUBLJANA Dalmatinova 4, tel.: 061/312-250 PRODAJALNA CIMOS - LJUBLJANA Brnčičeva 13, tel.: 061 /161 31 10 PRODAJALNA CIMOS - NOVA GORICA Rejčeva 20, tel.: 065/28-178 5 LET GARANCIJE PROTI KOROZIJI KAROSERIJE A CIMOS Osnovna šola Miška Kranjca, Kamnogoriška 35, Ljubljana, razpisuje prosto delovno mesto UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA Pogoj: VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri Delovno mesto razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Izbrani kandidat bo delo začel opravljati 1. 9. 1995. Prijave z dokazili o izobrazbi pričakujemo v 15 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. 13329 Svet Glasbene šole Franca Šturma Ljubljana, Celovška 98, Ljubljana razpisuje skladno s 34. in 35. členom Zakona o zavodih delovno mesto ravnatelja Kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa Zakon o glasbeni šoli: - imeti mora visoko izobrazbo glasbene smeri - najmanj 5 let delovnih izkušenj (po opravljenem strokovnem izpitu) pri vzgojno-izobraževalnem delu — (opravljen strokovni izpit) — organizacijske in strokovne sposobnosti za usmerjanje in vodenje pedagoškega in poslovodnega dela šole. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 10 dneh po objavi z oznako »Za razpis« na naslov: GLASBENA ŠOLA FRANCA ŠTURMA LJUBLJANA, Celovška 98, Ljubljana. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 30 dneh po °bjaVi 13412 RAZPIS Svet Osnovne šole Domžale razpisuje delovno mesto RAVNATELJA ŠOLE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v Zakonu o osnovni šoli, izpolnjevati še naslednje: - pedagoška izobrazba - najmanj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu - doseženi delovni rezultati, iz katerih izhaja, da bodo lahko uspešno opravljali naloge pedagoškega vodja šole Mandat traja 4 leta Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Osnovna šola Domžale, Bistriška 19, Domžale, z oznako »za razpis«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonskem r°kU' 13410 Telefon ZATE - ZAUPNI TELEFON za otroke, ženske. družino, žrtve nasilja in vse nemočne (061) 9783 vsak dan od 16.—22. ure. SOS telefon za ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA VSAK DAN od 18. do 23. ure po tel. (061)441-993 ali 9782. STIGMA - DROGE - AIDS - HOT-LINE Tel.: 97-89 - INFORMACIJE IN NASVETI od pon. do pet., dopoldne: od 10.30-14.30: popoldne od 15. —20. ure. TELEFON ZA OTROKE IN MLADE Pokliči nas. kadar si v stiski, imai težave sam s sabo. s starši, s prijatelji, težave v šoli. po telefonu 062/212-681 v ponedeljek in sredo od 13. do 18. ure. SREDNJA ŠOLA ZA FARMACIJO IN ZDRAVSTVO LJUBLJANA, Šaranovičeva 5 RAZPISUJE prosto delovno mesto ZOBOZDRAVNIKA v šolski zobni ambulanti s polnim delovnim časom za nedoločen čas Pogoj: doktor stomatologije z opravljenim strokovnim izpitom, 3-mesečno poskusno delo, zaželene večletne delovne izkušnje Začetek dela 1. 9. 1995 Kandidati naj oddajo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Telefon za otroke in mladostnike 061/323-353, vsak dan (tudi ob sobotah in nedeljah) od 12. do 20. ure. KLIC V DUŠEVNI STISKI — CELJE. tel. 063-9781 delovni čas: vsak dan od 15.-22. Za otroke in odrasle: — če ne vidijo izhoda iz stiske v šoli. doma, na delovnem mestu — Če se jim zdi, da jih nihče ne razume — če se čutijo ogroženi — če bi najrajši segli po kozarcu — če... Slovenski odškodninski sklad, d.d., Ljubljana objavlja prosti delovni mesti STROKOVNEGA SODELAVCA - PRIPRAVNIKA Pogoji: - končana VII. stopnja strokovne izobrazbe eko-nomske smeri - poznavanje programov za urejevanje besedil in preglednic na PC - vozniški izpit B-kategorije Delovno razmerje z izbranima kandidatoma bomo sklenili za določen čas - 12 mesecev. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, življenjepisom in priloženim potrdilom o slovenskem državljanstvu sprejemamo 8 dni po objavi na naslov: Slovenski odškodninski sklad, d.d., 61000 Ljubljana, Mala ulica 5/IV. Kandidate, ki bodo izpolnjevali pogoje, bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po odločitvi. ___ 13389 Na podlagi sklepa TEMELJNEGA SODIŠČA V MARIBORU, ENOTA V MARIBORU, opr. št. St. 15/91 - 182 z dne 13. 1. 1995, OBJAVLJA Stečajni senat IKA - Izolacije In kamnoseštvo, p.o., v stečaju, Špelina 19, MARIBOR PRODAJO Z ZBIRANJEM PISNIH PONUDB premoženja stečajnega dolžnika, ki obsega: 1. premoženje na lokaciji Špelina 19 v Mariboru: — nepremičnine in stavbno zemljišče skupne površine 20008 m2, na pare. št. 2779/3, 2784/2, 981, 982/1 in 1170, z k. vložek št. 2086, k.o. Tezno — nezazidano zemljišče skupne površine 3044 m2, na parcelnih številkah 1164, 1165, 1166, 1167, 1155/2 in 980, k.o. Tezno — stroji, vozila in pisarniška oprema — drobni inventar. Ponudbena cena ne sme biti nižja kot 241,422.500,00 tolarjev. Pisne ponudbe v zapečateni ovojnici in z navedbo ponujene cene naj interesenti pošljejo v 15 dneh predsedniku stečajnega senata, sodniku Janezu Zeilhoferju na Temeljno sodišče v Mariboru, enota v Mariboru, z oznako »PONUDBA ZA ODKUP, NE ODPIRAJ«. Ponudnik mora plačati varščino v višini 10% od objavljene najnižje prodajne cene na račun prodajalca št. 51800-690-60036 pri APP Maribor, s pripisom »Ponudba za odkup«. Varščino bomo uspešnemu ponudniku po odbitku stroškov všteli v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili takoj po končanem zbiranju ponudb. Uspešni ponudnik mora skleniti kupno pogodbo v 8 dneh po odpiranju ponudb in plačati kupnino v 30 dneh po sklenitvi pogodbe na račun stečajnega dolžnika št. 51800-690-60036. Prometni davek, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. Vse informacije so morebitnim kupcem na voljo pri stečajnem upravitelju vsak delavnik med 16. in 18. uro po telefonu 062/100-826. 13396 ZDRAVSTVENI DOM LOGATEC objavlja prosto delovno mesto višje medicinske sestre v patronažni službi za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Pogoji: — višja šola za zdravstvene delavce - viš. med. sestra — strokovni izpit — izpit za voznike B-ka-tegorije Prosimo, da svoje ponudbe oddate v 8 dneh po objavi na naslov: ZDRAVSTVENI DOM LOGATEC, Notranjska c. 2, 61370 LOGATEC. 13409 OSEBNA VOZILA, STANOVANJSKA, GOSPODINJSKA IN OTROŠKA OPREMA Mali oglas plačate le prvič (lOOO SIT do 10 bemd), nato vaai «a bomo breiplafcno penavlJaH, Aokler ne boste prodali. DELO - MALI OGLASI Telefon: 133 62 66 ali na okenca Dela, Šubičeva 1 Im Dunajska 5 HRAM AS, Kovinarska 4, KAMNIK išče pomočnico(ka) kuharja Če imate radi delo v obratu družbene prehrane (Svilanit Kamnik), če vam je skrb za prehrano delavcev in delo z ljudmi v veselje in če imate ustrezne kvalifikacije ali vsaj izkušnje, se nam s pisnimi ponudbami oglasite v 8 dneh po objavi. Vabljeni! 13408 Sl Iskra lul VEST, PODJETJE Z« INŽENIRING, VZDRŽEVANJE IN STORITVE Iščemo STROKOVNEGA SODELAVCA za urejanje tehnične in druge dokumentacije Od kandidatov pričakujemo, da imajo končano V. stopnjo strokovne izobrazbe gradbene stroke, zaželen je strokovni izpit ter osnovno poznavanje računalniških programov - LOTUS, Q PRO, EXCEL, WORD, izpit B-kategorije in znanje strojepisja ter eno leto ustrezne prakse. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, z dvomesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite kadrovski službi v 8 dneh po objavi na naslov: ISKRA INVEST, d.o.o., Stegne 25 a, 61000 Ljubljana. 13393 Sprejem osmrtnic: od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure. S telegramom ali po telefonu 13-36-266 (od 14. do 16. ure) za naročnike izven Ljubljane. Ob nedeljah in praznikih sprejema osmrtnice (do 16. ure) neposredno centralna redakcija »Dela«, Ljubljana, Dunajska c. 5, osebno ali po telefonu 13-18-255 za naročnike izven Ljubljane. Rokopisov ne vračamo. Umrl je naš dragi MILAN ILNIKAR Pogreb bo v petek. 31. marca 1995, ob 10.30 iz enajste vežice na ljubljanskih Žalah Žalujoči: sin Milan z družino ter drugo sorodstvo Ljubljana, 28. marca 19« Za vedno nas je zapustil naš dragi mož in oče EMIL JEDLOUČNIK Od njega se bomo poslovili v petek, 31. marca 1995, na pokopališču v Ilirski Bistrici Pogrešali ga bomo Vsi njegovi Ilirska Bistrica, 28. marca 1995 Neko jutro bodo mirni listi, bodo mrtve zvezde, bodo neme veje. (I. Minatti) Odšel je MIHA OKORN učenec 5. b razreda Učenci in delavci šole Oskarja Kovačiča Ljubljana, 30. marca 1995 V 85. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče KAROL DOLNIČAR Od njega se bomo poslovili v petek, 31. marca 1995, ob 12.30 na pokopališču v Dravljah Na dan pogreba bo žara v vežici sv. Jožefa na Plečnikovih Žalah Žalujoči: hčerka Maruša, sinova Drago in Andrej z družinami, brat Janez in drugo sorodstvo Ljubljana, 28. marca 1995 J 502073 Vse prezgodaj nas je zapustil naš dragi sin in brat MARJAN GREGORC Od njega se bomo poslovili v pete , 31. marca 1995, ob 9.30 iz dvanajste mrliške vežice na ljubljanskih Žalah Žalujoči: mami, očim, sestra Milene z družino Ljubljana, 27. marca 1995 DELO ★ etru 55 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PLAČILNI PROMET, NADZIRANJE IN INFORMIRANJE, PODRUŽNICA POSTOJNA RAZPISUJE delovno mesto INŠPEKTORJA I Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki jih predpisuje zakon, izpolnjevati še naslednje: — diplomirani ekonomist — 12 mesecev delovnih izkušenj — poznavanje osnov računalništva in praktičnega znanja za delo z osebnimi računalniki - poznavanje računovodsko-finančnega poslovanja - reelekcija vsaka 4 leta - izbrani kandidat mora v 6 mesecih opraviti preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku Prijavljeni kandidati bodo morali opraviti predhodni preizkus. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o iz-polnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi na naslov: Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje, podružnica Postojna, kadrovska služba, Ljubljanska 5, 66230 Postojna. Kandidate bomo obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. ____ 13390 »Gospod je moja luč, Gospod je moja rešitev« (Ps 27) V 85. letu je ugasnilo dobro srce našemu očetu, dedu in pradedu MARTINU ERŽENU Od njega se bomo poslovili v četrtek, 30. marca 1995, ob 16.30 na pokopališču Lipica pri Škofji Loki Za njim žalujejo sinovi Vital, Pavle in Martin ter hčere Magda, Donata in Janja z družinami in drugi sorodniki Škofja Loka, Ljubljana, Jesenice, Beirut - Libanon, Rudno 901850 Umrl je ANTON ZARNIK strojni ključavničar v pokoju Od njega se bomo poslovili v petek, 31. marca 1995, ob 15. uri na pokopališču v Podgorju Do pogreba bo žara v domači hiši v Podgorju Kolektiv podjetja Titan iz Kamnika Vsem, ki ste jo poznali in jo imeli radi, sporočamo, da je v 90. letu umrla naša draga teta ANČI SRŠEN rojena LADSTATTER Od nje se bomo poslovili v petek, 31. marca 1995, ob 15. uri na pokopališču v Domžalah Do pogreba leži v tamkajšnji mrliški vežici Žalujoči: nečakinje in nečaki Marti, Majda, Ivo, Ernest, Mario, Artur in Robi z družinami Domžale, Lienz, San Francisco, New York, Sillian, 30. marca 1995 ^ Nepričakovano in mnogo prezgodaj naju je zapustil DARKO KALIŠNIK Od njega se bomo poslovili v petek, 31. marca 1995, ob 13.30 na ljubljanskih Žalah Na dan pogreba bo žara v trinajsti mrliški vežici Žalujoči: Vida, Kaja in Karin Ljubljana, 29. marca 1995 Umrla je ZORA ŠOLN rojena ŠKOBERNE Od nje se bomo poslovili v petek, 31. marca 1995, ob 15.30 na pokopališču v Dovškem Prosimo, da namesto cvetja darujete za izgradnjo Doma upokojencev Krško Žalujoči: sin Zoran z družino in drugo sorodstvo Senovo, 29. marca 1995 Nenadoma in mnogo prezgodaj naju je zapustil ljubljeni dedi in brat FRANC DOMANJKO upokojeni strojevodja Od njega se bomo poslovili v petek, 31. marca 1995, ob 11.30 iz Antonove vežice na Plečnikovih Žalah Njegovi: Majda s Tjaško in drugi sorodniki Ljubljana, 28. marca 1995 Zapustil nas je naš dragi ata v v ERNO ZUPANČIČ pravni referent v pokoju Od njega se bomo poslovili v četrtek, 30. marca 1995, ob 16. uri na pokopališču v Krškem Na dan pogreba bo žara v mrliški vežici Žalujoči: Matjaž, Božena, Manja. Dejan z družino ter drago sorodstvo Dotrpela je moja mami JOŽICA KIMESWENGER rojena MEDJA Poslovili smo se v sredo, 29. marca 1995, v družinskem krogu na ljubljanskih Žalah Žalujoči: hči Matjana, vnuk Matyaž in sestra Dana z nrav i Ljubljana, 26. marca 1995 TUDI NAJBOLJ DEBELOKOŽNI POLITIK BI ODSTOPIL Politična ali prava gripa ne prizanaša Claesu V prestolnicah držav članic Nata so previdno zadržani do možnih naslednikov, če bo generalni sekretar zveze le odstopil zaradi belgijskih zahtev OD NAŠEGA DOPISNIKA BRUSELJ, 29. marca - Generalni sekretar Nata WUIy Claes danes ni odpotoval na pred časom dogovorjeni uradni obisk v Grčijo in Turčijo. Na sedežu organizacije uradno trdijo, da je vzrok bolezen; v začetku tedna naj bi zbolel za gripo, zato naj bi tudi češkega zunanjega minista Zieleneca včeraj sprejel namestnik Balanzino. Po drugi strani pa je tudi res, da so zahteve po Claesovem odstopu vedno glasnejše in da se bo zelo težko ubranil pred njimi. Medtem ko so sprva o tem govorili predvsem v Belgiji, se zdaj topi tudi mednarodna podpora, sicer denimo ne bi bilo slišati, da bi se Britancem na njegovem mestu zdel ustrezen celo mirovni posrednik v nekdanji Jugoslaviji lord Osven. Danes sta se po daljšem času spet sestala sveta Nata in WEU, vendar nihče ne napoveduje, da bi generalni sekretar izrabU to priložnost in objavil svoj odstop - iz zdravstvenih vzrokov. pomembnimi zadevami (s pripravami na svojo širitev vred). Med resnejšimi očitki Claesu v bruseljskem Everu, kjer domuje Nato, je tudi to, da generalni sekretar že pet tednov ne opravlja ene svojih bistvenih funkcij - stika z mediji oziroma javnostjo. Toda na drugi strani je vendarle zanimivo. da je prav nemški zunanji minister Kinkel prejšnji ponedeljek odločno podprl Claesa, ko je v izjavi za televizijo dejal, da mu zaupa in naj ostane na sedanjem položaju. Toda tiskovni predstavnik nemške vlade je včeraj sporočil, da želijo čimprejšnje pojasnilo afere Agusta. Prav tako ga še naprej podpirajo v ameriškem predstavništvu pri Natu in ne želijo razglabljati o njegovih možnih naslednikih. Vendar se zdi mogoče tudi to, da se v zakulisju vlade le že dogovarjajo o Claesovem nasledniku. generalni sekretar pa bi odstopil šele, ko bo znano, kdo bo prevzel njegovo mesto. Med kandidati, o katerih govorijo že nekaj časa, sta nekdanji danski zunanji minister EUeman-Jensen in v zadnjih dneh prav tako nekdanji nizozemski premier Ruud Lubbers in nemški obrambni minister Ru-ehe (ki je tako možnost doslej zanikal), britanski Sunday Times pa je te dni omenil celo lorda Owna, ki bi verjetno zelo težko dobil podporo ZDA. Bruseljski Libre Belgique je v današnjem uvodniku ob tem znova zapisal, da mora Claes zapustiti položaj generalnega sekretarja Nata, saj se izogiba celo no- Claesova vloga v mednarodni politiki se zaradi njegove vsaj posredne vpletenosti v belgijsko helikoptersko afero Agusta manjša, saj nekateri odkrito menijo, da organizacija ne potrebuje generalnega sekretarja, ki mora te dni razmišljati bolj o svoji kot o Natovi prihodnosti. Še vedno je tudi res. da ga najbolj glasno spodnašajo prav Belgijci, čeprav se komaj še kdo spomni, da jih je v eni raziskav javnega mnenja kar 97 odstotkov menilo, da bi Claes zaradi afere moral zapustiti zdajšnji položaj. Zanj je nedvomno veliko huje. ker zdaj na to vedno bolj odkrito namigujejo tudi v mednarodnih krogih. Nabralo se je že toliko razlogov proti temu. da bi ostal na položaju, da bi še tako debelokožni politik popustil pred njimi in potem poskušal dokazati svojo nedolžnost. Toda v politiki očitno ni nedolžnih, kar potrjuje že to. da nobenemu izmed štirih nekdanjih belgijskih ministrov, ki so v zadnjem letu odstopili zaradi te afere, še niso dokazali ne kazenske ne moralne odgovornosti, pa so vendarle omadeževani - deloma tudi zato. da je njihovim strankam lažje. Claes se vsaj za zdaj očitno ne strinja s tako možnostjo, zato Natovo sporočilo pravi, da je obisk v Turčiji in Grčiji le preložen in da se že dogovarjajo. naj bi ga opravili v bližnji prihodnosti. Verjetno pa ne kaže pričakovati niti »polovične rešitve«, da bi si Claes izgovoril »dopust«, saj v Natu tega ne bi dobro sprejeli. ker imajo opraviti z mnogimi Snežne razmere na slovenskih smučiščih Snežne razmere na slovenskih smučiščih 29. marca, ob 8.30: Mariborsko Pohorje: do 90 cm snega. Rogla: od 160 do 195 cm snega. Kope: do 110 cm snega. Krvavec: 180 cm snega. Golte: 10 cm novega snega na 100 cm podlage. Vogel: 10 cm novega snega na 355 cm podlage. Kraajska Gora: 90 cm snega. Zelenica: 20 cm novega snega na 50 do 200 cm podlage. Velika planina: od 70 do 120 cm snega. Stari vrh: 20 cm snega. Soriška planina: 150 cm snega. Kanin: 25 cm novega snega na do 360 cm podlage. Cerkno: 5 cm novega snega na 90 cm podlage. KaHč: 15 cm snega. Rakitna: 30 cm snega. Zaradi močnega vetra naprave na Kaninu, Voglu, Soriški planini in Zelenici ne obratujejo. Na Veliki planini obratuje samo nihalka, na Kaliču vlečnica Zajček, na Starem vrhu pa vlečnica Kopa. Sankališča so urejena na Krvavcu, Kaliču in Rakitni. Tekaške proge so urejene na Rogli, Mariborskem Pohorju, v Kranjski Gori, na Kaliču in v Cerknem. Dostop na Mariborsko Pohorje, Roglo in Kope je mogoč samo z zimsko opremo. Smučarski avtobusi vozijo na Roglo, Mariborsko Pohorje in do pod Vogla. vinarjem. Vse to je sicer lahko tudi njegov osebni problem, predvsem pa gre za problem organizacije, ki mu je zaupala tako pomembno misijo, in za problem Belgije, saj korenine škandala, v katerega je vpleten Claes, segajo tja. To namreč zadošča. Odstop Willyja Claesa v tem kontekstu niti ne bi pomenil priznanja njegove krivde, marveč bi bil dokaz odgovornosti do vloge na belgijskem političnem prizorišču in naloge, ki jo opravlja v imenu držav atlantskega zavezništva. Za »poslastico« uvodnik ob koncu tudi koalicijski belgijski vladi predlaga, naj bi v skupno dobro svojemu veleposlaniku pri Natu naročila, da v stalnem svetu Nata sporoči, da Belgija želi odstop generalnega sekretarja. To bi namreč »olajšalo položaj drugih prestolnic in morda tudi prispevalo k izboljšanju podobe naše države med njenimi partnerji«. STOJAN ŽITKO Iz Burundija beži vedno več tujcev BUDŽUMBURA, 29. marca (AFP)-Burundijsko prestolnico še naprej zapuščajo tujci, predvsem Belgijci in Američani, čepra v so se spopadi med Tutsiji in Hutuji, v katerih je bilo neda vno ubitih več kot500ljudi, skoraj umirili. Francoski minister za sodelovanje Bernard Debre seje tudi danes pogovarjal z burundijskimi voditelji in skušal najti možnost za miren razplet krize. V tej afriški drža vi že nekaj mesecev potekajo etnični in politični spopadi, ki so zahtevali več sto tisoč žrtev. Kot je včeraj zvečer dejal Debre, je kakršno koli mednarodno posredovanje izključeno, čepra v se je zanj za vzel burundijski predsednik. (Foto: EPA) Španci bodo še podpirali Slovenijo LJUBLJANA, 29. marca (STA) - Danes se je delegacija državnega zbora, ki sodeluje na 93. konferenci Inteparlamentame unije v Madridu, v španskem parlamentu sestala z delegacijo komisije za zunanje zadeve španskega predstavniškega doma. Predsednik španske delegacije Sole Tura je povedal, da je Španija Slovenijo ves čas podpirala v njenih prizadevanjih za neodvisnost in približevanje evropskim integracijam, enako pa bo ravnala tudi v prihodnje. Izrazil je nestrinjanje z ovirami, ki jih je Sloveniji na tej poti postavljala Italija in prosil slovensko delegacijo, ki jo vodi podpredsednik odbora za mednarodne odnose Borut Pahor, da njihovo komisijo podrobneje seznani z razpletom. Pahor je povabil komisijo za zunanje zadeve španskega parlamenta, naj obišče Slovenijo, kar je predsednik Sole Tura sprejel z zadovoljstvom. Davek na počitniške hišice na Hrvaškem PULA, 29. marca - Pozabljivce velja spomniti, da 31. marca poteče rok za prijavo davka na počitniške hišice. Davek morajo prijaviti vsi. pri katerih je med 1. aprilom 1994 in 31. marcem 1995 prišlo do sprememb, ki so pomembne za davčno stopnjo: sprememba števila kvadratnih metrov, sprememba naslova lastnika in podobno. Davka ni treba plačati vsem tistim, ki so jim med vojno poškodovali hiše, ali pa so v njih nameščeni vojni pregnanci in begunci. V večini istrskih občin znaša davek tri nemške marke na kvadratni meter uporabne površine. (Z. P.) Predstavniki SKD v Bruslju BRUSELJ, 29. marca (STA) - Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) Lojze Peterle ter poslanca Nada Skuk in Miroslav Mozetič se od danes do 31. marca v Bruslju udeležujejo medparlamentarne konference poslancev strank članic Evropske demokratične unije (EDU). Evropske zveze krščanskih demokratov (EZKD) in poslanske skupine Evropske ljudske stranke (ELS) v evropskem parlamentu. Na povabilo predsednika obeh omenjenih organizacij, avstrijskega zunanjega ministra Aloisa Mocka in nekdanjega belgijskega premiera Wi!frieda Martensa, bo Lojze Peterle sopredsedoval delovni skupini konference, ki bo obravnavala širitev unije. Najdražji francoski projekt Odhajajoči predsednik Francis Mitterrand bo odprl državno knjižnico, zadnji projekt na seznamu gradbenih podvigov - Uporabljati jo bo možno šele leta 1997 OD NAŠEGA DOPISNIKA PARIZ, 29. marca - Z novo državno knjižnico, ki jo bo jutri slovesno odprl predsednik Fran^ois Mitterrand, bo Francija naposled dobila kulturno, a tudi reprezentančno poslopje, s kakršnimse že dolgo ponašata Velika Britanija (British Library) in ZDA (Library of Congress). A čeravno so štirje prosojni stolpi v stilizirani obliki odprtih knjig, ki se dvigajo v 13. pariškem okrožju, nedaleč od Seine, že povsem dokončani, bodo obiskovalci morali potrpeti do začetka leta 1997, ko bo nova arhitekturna pridobitev francoske prestolnice naposled na voljo javnosti. Poročilo Hidrometeorološkega zavoda o onesnaženosti zraka v Sloveniji Izmerjene koncentracije S02▼ pg/m3 (v mikrogramih na kub. meter zraka) včeraj« 29.3. povprečna 6.00-7.00 28.3. 24-urna 28.3. maksim. Lj. Figovec 27 n 26 Lj. Bežigrad - - - Maribor 17 13 31 Celje - 15 45 Trbovlje 88 32 81 Zagorje 34 26 56 Hrastnik 64 14 48 Šoštanj 6 4 9 Topolšica 26 9 19 Veliki Vrh 19 91 668 Zavodnje 8 5 120 Velenje 11 1 6 Graška Gora 11 - - Kovk 10 9 67 Dobovec 4 5 59 Kam 14 - - Ravenska vas - - - Mejna inrisijska vrednost: 350 mikrogramov na kubični meter Kritična inrisijska vrednost: 700 mikrogramov na kubični meter Francoska državna knjižnica (BNF) je zadnji, najdražji (7,2 milijarde frankov) in obenem najbolj sporni projekt s seznama velikih del, ki jih je Fran<;ois Mitterrand pričel graditi po prvi zmagi na predsedniških volitvah leta 1981. V štirinajstih letih, kolikor jih je socialistični državni poglavar prebil v Elizejski palači, kar je rekord francoske pete republike, ki jo štejejo od sprejetja ustave leta 1958, so v Parizu dokončali Veliki Louvre (5,7 milijarde frankov), zgradili kompleks La Vil-lette z mestom znanosti in mestom glasbe (7,56 milijarde), gospodarsko ministrstvo v Bercyju (2,9 milijarde), Veliki lok v predmestju La Defense (3,5 milijarde) in -po aferah zloglasno - Opero Ba-stilja (2,8 milijarde). Skupno so gradbeni podvigi Fran^oisa Mit-terranda stali skoraj 30 milijard frankov, neuresničen pa je ostal zgolj projekt mednarodnega konferenčnega centra med Eifflovim stolpom in Seino v 7. okrožju, katerega postavitev je preprečila zmemodesničarska vlada, ki je aprila 1993 po zmagi na skupščinskih volitvah prevzela državno krmilo. A zemljišče na Quai Branly kljub temu ne bo samevalo, na njem bodo morda postavili novo poslopje OECD, kajti »klub bogatih«, ki se polagoma širi v vzhodno Evropo, Azijo in Latinsko Ameriko, je že nekaj časa močno utesnjen na starem sedežu v Chateau de la Muette, kjer državo gostiteljico čedalje bolj odkrito svarijo s selitvijo v Bonn. Državna knjižnica je že ob razgrnitvi načrta, kar so s smislom za politični spektakel storili ob državnem prazniku (14. juliju) 1988, torej ob pričetku drugega elizejskega mandata Fran^o-isa Mitterranda, sprožila ostre pomisleke arhitektov in knjižničarjev in odkrito nasprotovanje opozicije. Vtem ko so prvi napadli idejno zasnovo avtorja Domini-qua Perraulta - narisal je štiri steklene stolpe, visoke po sto metrov, v katere bi namestili francosko knjižno bogastvo in ga izpostavili najhujšima sovražnikoma, svetlobi in vročini - so politiki obsodili faraonsko zapravljanje državnega denaija. Pariški župan Ja-cques Chirac je leta 1991 celo za sedem mesecev ustavil komaj pričeta gradbena dela, češ da so na zemljišču, ki ga je država zasegla, nastanjeni prestolnični brezdomci. Jeseni istega leta je 700 francoskih in tujih raziskovalcev oziroma univerzitetnih profesorjev podpisalo peticijo, v kateri so zatrdili, da je projekt »spektakularno slab«, glavni arhitekt Dominique Perra-ult pa je odgovoril s podporo 300 uglednih gradbenikov. Chirac je nato zahteval moratorij, a spor se je naposled končal z retušami gradbenega načrta; stolpe so znižali s sto na 78 metrov, namesto v prozorno belo steklo so jih oblekli v prosojno stekleno prevleko, notranjo opremo pa izpopolnili z najsodobnejšimi (in dragimi) napravami za ohranjanje ustrezne temperature. Ko se je zmerna desnica aprila 1993 povzpela na oblast, gradnje niso ustavili, navsezadnje so za knjižnico dotlej že porabili okoli štiri milijarde frankov, kajti novi minister za kulturo Jacques Toubon, ki je nasledil socialista Jacka Langa, se je zadovoljil zgolj z manjšim rebalansom proračuna. Nova državna knjižnica, ki je naslednica kraljevske institucije, postavljene leta 1368 pod Karlom V., je bila naposled rešena. V štiri steklene stolpe, ki obdajajo 60.000 kvadratnih metrov veliko ploščad z 12.000 m2 obsegajočim vrtom, pod katerim pet nadstropij podzemeljskega dela z dvoranami za branje, prostori za raziskovalce, razstavnim prostorom, restavracijama in parkiriščem za 2000 vozil, bodo postopoma prenesli 11 do 12 milijonov knjig, 350.000 periodičnih publikacij in avdiovizualne dokumente, medtem ko bo v dosedanji državni knjižnici na Rue Richelieu ostalo več kot tri milijone rokopisov, 11 milijonov pečatov, grafik in fotografij, 880.000 zemljevidov, 2,1. milijona glasbenih partitur in 6,7 milijona plakatov. A čeprav nova državna knjižnica ne bo hranila vse francoske dediščine, bo zaradi postopnega priliva publikacij leta 2050 postala pretesna. In tedaj bo treba razmišljati o novem projektu. BOŽO MAŠANOVIČ TANGENTOPOLIV BARIJU Ob praznikih lažji prehod meje z Avstrijo S sporazumi bo vnekaterib obmejnih krajih olajšana udeležba na procesijah LJUBLJANA, 29. marca (STA) - Z izmenjavo not med slovenskim ministrstvom za zunanje zadeve in avstrijskim veleposlaništvom v Ljubljani so bili danes sklenjeni trije sporazumi, ki naj bi olajšali udeležbo na tradicionalnih obredih v določenih cerkvah oziroma procesijah v obmejnih območjih, je sporočilo ministrstvo za zunanje zadeve. Sporazumi urejajo prehode slovensko-avstrijske meje na krajih zunaj siceršnjih mejnih prehodov ob določenih dneh, ip sicer zaradi obiska cerkve sv. Urbana na slovenski strani v občini Dravograd in cerkve st. Leonharda na avstrijski (občina Železna Kapla) in udeležbe na cerkvenih procesijah na Jezerskem (občina Preddvor) oziroma Ebriach-Trogem. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Slovenije Prognostična karta za 30. marec 1995 Vsa mestna elita za zapahi Policija je s spektakularno akcijo prijela 35 najpomembnejših ljudi iz Barija, med njiimi tudi dva nekdanja ministra, župana in direktorja časopisa OD NAŠEGA DOPISNIKA RIM, 29. marca - Novo središče afer je postalo jadransko mesto Bari, pred meseci znano zaradi drznega javnega uživanja s kolero okuženih školjk in drugih morskih sadežev. Zdaj so zaradi zapletenosti v orjaško podkupovalsko-mafijsko-utajevaisko-politično-medijsko afero aretirali 35 ljudi, med njimi dva nekdanja ministra, župana, urednika glavnega dnevnika, upravnika domov za upokojence itd. Spet so izginile milijarde državnega denarja. Tri leta so preiskovali dejavnost »sanitarnega imperija« danes še ne 60-letnega Francesca Cavalla-rija, ki je pred sedemnajstimi leti začel kariero kot trgovski potnik. Najprej je prodajal zdravila, potem je gradil in kupoval klinike, domove za upokojence, dobival za njih delovanje državni denar, sodeloval z mafijo in ministri. Preiskava se je vlekla in bi se verjetno še naprej, če se Cavallari ne bi pred kratkim odločil: kot kakšen mafijec je postal skesanec in za obljubljeno prostost začel govoriti in govoriti. Samo na podlagi njegovih izpovedi so včeraj aretirali 35 ljudi: nekdanja ministra Vita Lat-tanzia in Rina Formico, mestnega župana Giovannija Memolo in nekaj odbornikov, nekdanjega predsednika deželne vlade Micheleja Srbska vlada je ustavila rast črnega tečaja marke Izplačila gotovine je omejila na minimum - Trgovci še vedno niso znižali močno povečanih cen OD NAŠEGA DOPISNIKA BEOGRAD, 29. marca - V ponedeljkovem nepričakovanem napadu na Avramovičev program gospodarske obnove se je vrednost nemške marke glede na dinar čez noč povečala za skoraj petkrat. Prekupčevalci na črnem deviznem trgu preštevajo dobiček, policija pa še nadzira kraje, kjer se ponavadi srečujejo prodajalci in kupci deviz. Vsi so še vedno v šoku, nekateri ploskajo policiji, ker je zaprla 400 uličnih preprodajalcev, del javnosti pa ne dvomi, da so »zarotniki« še vedno na prostosti in se gibljejo v visokih bančnih krogih. Vzrok za dvome je dejstvo, da so preprodajalci kupovali devize in ponujali komaj natisnjene dinarje. Najbolj neposreden je bil predsednik Združenja srbskih gospodarstvenikov Vlajko Stojilj-kovič, ko je zahteval od države, naj potrka tudi na vrata bank in jih vpraša, kaj so naredili z denarjem, namenjenim gospodarstvu. V današnjih časnikih so objavili tudi njegov poziv novinarjem, naj zastavijo to vprašanje direktorjem 106 poslovnih bank. Stojiljko-vič je predstavnikom sedme sile svetoval, da najprej telefonirajo direktorjem bank Karič, Credibel in Delta. V letnem poročilu je vlada do konca tedna obljubila normalizacijo trga, cen in financ, saj »vlada in narodna banka že nadzirata položaj«. Oblasti so ustavile rast črnega tečaja nemške valute tako, da so dovolile izplačevati le manjše zneske gotovine. V trgovinah pa so kljub temu ostale nove cene, ki so jih trgovci povečali takoj, ko so slišali, da se nemška marka »dviga v oblake«; očitno ne verjamejo, da se bodo razmere izboljšale. Oblast pa miri državljane, da bo v trgovine poslala tržne inšpektorje. Ponedeljkov kaos je najhuje prizadel prav trgovine, saj so jih dobesedno oropali kupci, ki so trumoma drli vanje z velikimi šopi dinarjev od prodanih deviz. Nekatere so oblegali do polnoči in jih je morala razgnati policija. SLOBODAN DUKIČ Belloma in nekaj sodelavcev, direktorja barijskega dnevnika »Ga-zzetta del Mezzogiomo« Franca Russa, vodilne ljudi v deželni in mestni zdravstveni službi, nekaj karabinjerjev, financarjev, policajev, sodnikov. Poenostavljeno povedano je vsa ta družba delovala po na videz preprostem sistemu, da se je državni denar za najem klinik, domov za starčke ipd. stekal v roke podjetnega Cavallarija, da so udeleženci v tem početju potem dobivali deleže, zaposlovali ljudi, ki so jih priporočali ali politiki ali mafijci. Seveda so po dobri italijanski navadi porabljali prigoljufani denar tudi za volilne kampanje. Kot vse velike afere se je tudi sedanja v Bariju začela v najlepšem italijanskem slogu: najprej po- vabijo novinarje, fotoreporterje in snemalce, nato kolone modrih alf odvažajo aretirane osumljence z lisicami na rokah, potem se vrstijo bobneče izjave. Toda čez čas so osumljeni spet na svobodi, mogoče pridejo na vrsto procesi, potem pa stvar potone v pozabo. Med vsemi osumljenci in obtoženci italijanskega tangentopolija je v zaporu le eden: podkupovalski podjetnik Walter Armanini. za javnost bolj zanimiv kot sivolasi ljubimec De-metre Hampton, televizijske Valentine... STANE IVANC Našli še zadnja trupla ANKARA,, 29. marca (AFP) — Iz turškega rudnika so reševalci danes prinesli še zadnja trupla 36 rudarjev, ki so izgubili življenje v nedeljski eksploziji metana. -ISKRICE------------ Vdova z enim očesom joče za možem, z drugim išče zaročenca. MADŽARSKI PREGOVOR Hrvati bi radi čim prej zgradili mejne prehode Na buzetskem območju načrtujejo prehod Jelovice -Dogovor o sezonskem morskem prehodu Kanegra? PULJ, 29. marca - Postavljanje meje med Hrvaško in Slovenijo je v Istri povzročilo več prometnih, ekoloških in drugih težav. Kmalu se bo začela turistična sezona, starih ovir pa še ni nihče odpravil. V izredno slabih razmerah so predvsem ceste in tudi nove obmejne zgradbe, od česar je izredno pomemben uspeh nove sezone. Mejni prehodi Plovanije, Ka-štel in Požane so se pokazali za zgrešeno naložbo in ozko grlo za tovorni promet. Hrvatje menijo, da je največja težava, ker so na nepravih krajih. Istrani se zato zavzemajo, da bi odprli še dva prehoda: enega na kopnem in drugega na morju. Preselitvi nadzorne mejne točke iz Vodic in mejne postaje iz Umaga sta nujni. V Buzetu bi morali zaradi turizma in ponovne oživitve tega dela Istre zgraditi tudi prehod Jelovice. Poudarili so, da naj bi bil to mednarodni mejni prehod in da si bodo prizadevali, da bodo do letošnje sezone o tem dosegli z našo državo dogovor. Hrvaška vlada mora predlagati (Slovenija pa sprejeti) dogovor o sezonskem morskem mejnem prehodu Kanegra. Nekateri poznavalci menijo, da to ni najboljša poteza, saj lahko v Sloveniji povzroči pravo burjo, ker bi se Hrvaška tako okrepila v zalivu. Kljub temu Hrvatje menijo, da prehod ne bi ogrozil režima plovbe v Piranskem zalivu. Zdaj kar trije mejni prehodi niso postavljeni najbolje; najbolj sporen je Kaštel, saj je, kot menijo Hrvatje, najdlje od prave meje in ga zaradi tega imenujejo kar Kaštel Granič, pa tudi cena gradnje je bila precej visoka. V Plovanjo ho treba vložiti še precej denaija, da bi lahko postala reprezentančen mejni prehod. Skupaj z mejnimi prehodi naj bi se kmalu izboljšali odnosi med sosednjima državama, še posebej, ko gre za postavljanje meje. Hrvaško-slovenske pogovore na Otočcu so v Istri ugodno sprejeli, zato pričakujejo skorajšnjo potrditev meddržavne meje. Istrani namreč pravijo, da je najhuje živeti na sporni meji. Z. P. PRAGA sneži 0 vVif. BUDIMPEŠTA pretežno jasno 3 *>9c cŠ2y dZJ cCD MILANO zmerno oblačno 9 jasno delno jasno poloblaCno oblačno megla MUNCHEN snežna ploha 0 ocp botah in nedeljah. vodnega omrežja zastarela in ga bo treba čimprej zamenjati,« je med drugim dejal ob današnji predstavitvi Jože Vidmar. Zavzel se je tudi za gradnjo garažnih hiš na ekonomski podlagi, torej na taki. ki ne bi bremenila mestnega proračuna. Na naše vprašanje, kakšna bo usoda holdinga mestnih javnih podjetij, pa je odgovoril, da za zdaj dogajanja še ne bi komentiral, ker ve o njem premalo. Bogdan Bradač (SLS), predsednik nekdanje skupščine občine drugim dejal, da se bo zavzemal za razvoj in celovito mestno podporo podjetništvu, saj se zaveda, da večji vpliv na gospodarstvo ne bo mogoč. Kot podžupan bo odgovoren tudi za razvoj turizma. V zvezi s tem je Bradač dejal, da se bo morala Ljubljana povezovati predvsem s sosednjimi predeli Slovenije, še bolj pa s sosednjimi državami in mesti, kot sta na primer Gradec in Dunaj. Že za prihodnji teden je napovedal pogovore o sodelovanju s predstavniki Trsta. Sicer pa je Bogdan Bradač te dni nadomeščal ljubljanskega župana dr. Dimitrija Rupla, ki je službeno obiskal Jeruzalem. Anton Colarič (ZLSD), dosedanji tajnik mestne organizacije ZLSD, bo skrbel za razvoj lokalne samouprave v mestu, za zdravstveno in socialno politiko, za družbene dejavnosti in za stike med županstvom in mestnim svetom. Glede slednjega je menil, da bo ena najnapornejših nalog, čeprav so se odnosi med županom in mestnim svetom v zadnjem Vič-Rudnik. bo v naslednjih letih opravljal dolžnosti ljubljanskega podžupana, skrbel pa bo za mestno gospodarsko politiko (predvsem kmetijstvo) in stanovanjsko problematiko. Ob predstavitvi prihodnjega dela je med INaGlinškovi o r i v v i • j v ploščadi težave s parkiranjem času bistveno zboljšali v primerjavi s prejšnjima mesecema. Ena najpomembnejših nalog pa bo po njegovih besedah zagotovo obravnava lokalne samouprave v mestu. Kot je napovedal, bo že v naslednjem tednu, najverjetneje skupaj z županom, pripravil sestanek s predstavniki ljubljanskih krajevnih skupnosti. Na njem naj bi se pogovorili o nadaljnji usodi lokalne samouprave. Povedal je tudi, da so ga v zadnjih dveh dneh poklicali iz približno 40 krajevnih skupnosti, v katerih si želijo njegovega in morda tudi županovega obiska, predvsem pa pogovora o težavah, s katerimi se te skupnosti srečujejo v prehodnem obdobju. DEJAN VODOVNIK Foto: Tina Deu Železniški podhod bo končan nekoliko kasneje LJUBLJANA, 29. marca - Podhod pod železniškimi tiri, ki bo povezal Zupančičevo jamo s središčem mesta, bo končan nekoliko kasneje, kot so predvidevali. Graditelj, SCT Stanovanjski inženiring, južnega dela objekta zaradi sprememb v načrtu še ni začel graditi. Po novem bo podhod nekoliko daljši, dodali pa bodo tudi dvigalo za invalide. Del se bodo verjetno lotili aprila. Ivo Veble, komercialni vodja projekta, pa zagotavlja, da na severni strani potekajo po načrtih: narejen je izkop po vsej dolžini, postavljeni so temelji, stebri in stene. Delajo že kanalizacijo in ploščo, ki bo končana do 15. aprila, tako da bodo Slovenske železnice lahko začele usposabljati progo. Do 31. julija bo po njegovih besedah prav gotovo končano severno stopnišče, zgrajeni bodo lokali in parkirišča ob Vilharjevi cesti, obnovljen pa bo tudi stari del podhoda. (S. S., foto: Aleš Černivec) STANOVANJSKI PROGRAM MESTA LJUBLJANA Za letos je na razpolago skoraj 5 milijard tolarjev Največ denarja bo šlo za gradnjo ali nakup socialnih stanovanj in za stanovanjska posojila - Prva socialna stanovanja v preurejenih samskih domovih LJUBLJANA, 29. marca - Po ocenah strokovnjakov, Id so za četrtkovo sejo ljubljanskega mestnega sveta pripravili stanovanjski program MOL za letos, bo treba v Ljubljani in okolici do konca tega tisočletja zagotoviti od 1950 do 2000 stanovanj. Pri tem naj bi približno 350 stanovanj oziroma 18 odstotkov namenili socialnim stanovanjem, 450 stanovanj ali 22 odstotkov pa za neprofitna najemna stanovanja. Petdeset odstotkov ali 1000 bi bilo še lastniških, 10 odstotkov oziroma 150 do 200 pa službenih ali profitnih najemnih stanovanj. Za našteto pa Ljubljana pravzaprav nima sistemskih finančnih virov, temveč le denar, ki se je nabral ob prodaje družbenih stanovanj mesta in nekdanjih ljubljanskih občin. Z letošnjim mestnim proračunom bi za stanovanjske programe namreč lahko namenili vsega 10 milijonov tolarjev. Po finančnem načrtu za letos pa kljub vsemu načrtujejo 4 milijarde in 729 milijonov tolarjev priliva (všteta so prenesena sredstva, priliv od najemnin, iz-teijav dolgov, obresti...). Za prednostno nalogo so si Čistilna akcija ob Koseškem bajerju LJUBLJANA, 29. marca - Turistično društvo Koseze bo v petek 31. marca, organiziralo čistilno akcijo v okolici Koseškega bajerja. Zbor bo ob 17. uri, in sicer pri bližnji brunarici bifeja Cviček. (J. P.) Februarja blokiranih 1739 podjetij LJUBLJANA, 29. marca - V ljubljanski regiji je imelo februarja več kot pet dni nepretrgoma blokiran žiro račun 1739 podjetij. Na dan niso mogla razpolagati s povprečno nekaj čez 13,7 milijarde tolarjev. V primerjavi z januarjem je bilo februarja nesolventnih 48 podjetij, povprečni znesek blokacije na dan pa je bil večji za 262 milijonov tolarjev. Med podjetji z blokiranim žiro računom jih je bilo februarja 1699 iz gospodarstva in 70 iz negospodarstva. (D. K.) Modna revija v Domžalah DOMŽALE, 29. marca - V petek, 31. marca, bo ob 20. uri v Na-predkovi veleblagovnici v Domžalah modna revija, na kateri bo trgovsko podjetje Napredek pred stavilo moško, žensko in otroško konfekcijo za pomlad in poletje ter različne modne dodatke. Nastopile bodo tudi pevka Helena Blagne ter Janja Zupan in Metka Albreht, zmagovalki na natečajih za miss Slovenije v letih 1993 in 1994. (J. P.) KAMNIK. 29. marca — V renesančnem pritličju gradu Zaprice v Kamniku bo v četrtek, 30. marca, ob 17. uri otvoritev razstave likovnih del učencev 5. razredov osnovne šole Frana Albrehta. Na slikah so po svoje predstavili muzejske predmete, ki so si jih ogledali v Kamniškem muzeju, galeriji Mihe Maleša in v Sadni-kaijevem muzeju. V kulturnem programu bodo nastopili še flavtist Robi Breznik, citrarka Sabina Kastelic, kitaristka Ines Novak in violinistka Špela Rode. (J. P.) Nastopi gledališčnikov na Duplici DUPLICA. 29. marca - V okviru revije gledaliških skupin občine Kamnik Igrokaz ’95 bodo v kulturnem domu na Duplici pri Kamniku v petek in soboto nastopile tri mlade skupine. V petek ob 16. uri bo nastopil najprej gledališki krožek OS Toma Brejca (podružnica Loka), ki se bo predstavil z Matildo R. Da-hla in J. Bračiča, ob 20. uri pa še mladinska gledališka skupina KD Zgornji Tuhinj. Uprizorili bodo Molierovo delo George Dandin ali prevarani soprog. V soboto, 1. aprila, bo ob 20. uri gledališka skupina SENŠRM Kamnik uprizorila dramo Andreja Hienga Izgubljeni sin. (J. P.) Mnogi vozniki puščajo svoja vozila na površinah, ki so namenjene le pešcem LJUBLJANA, 29. marca - Zaradi pomanjkanja parkirišč na Glinškovi ploščadi za Bežigradom mnogi stanovalci parkirajo kar na površinah, ki so namenjene samo pešcem in intervencijskim vozilom. Nevzgojenim voznikom takega početja ne prepreči niti policijsko posredovanje. Dušan Klobasa, komandir policijske postaje Bežigrad, pravi, da so prejeli že mnogo pritožb, saj stanovalci med seboj tudi fizično obračunavajo. Komandir meni, da lahko policija ureja razmere le z represivnimi ukrepi, ki pa so zaradi pomanjkanja parkirnih površin in policajev za prometni nadzor, dokaj neučinkoviti. Krajevni skupnosti so predlagali gradnjo garažne hiše. Na Krajevni skupnosti 7. september so nam povedali, da so za podzemno garažo v dveh etažah že izdelali idejni načrt in določili lokacijo. Zal pa na nekdanji občini Bežigrad nimajo dovolj denarja za gradnjo 250 garaž, čeprav bi jih kupilo mnogo stanovalcev. S. S. TUDI GROŽNJE S PAJKOM NE ZALEŽEJO-Avtomobilisti z vožnjo med bloki na Glinškovi ploščadi ne povzročajo le hrupa, temveč ogrožajo tudi varnost pešcev, med katerimi je mnogo otrok. Ne zavedajo pa se niti, da s parkiranjem onemogočajo dostop intervencijskim vozilom. Kot pravi Magda Nakrst, tajnica KS, je skupnost, da bi jim preprečili vožnjo, na lastne stroške postavila cvetlična korita, vendar so jih pre vrnili in presta vili. Zalegla ni niti grožnja, da bodo nepra vilno parkirana vozila odvažali s pajkom. (S. S., foto: Zdenko Matoz) Proizvodnja je bila lani večja za 7,6 odstotka Na ljubljanskem območju je bilo lani registriranih 120 novih podjetij na mesec LJUBLJANA, 29. marca - Oži vljanje industrijske proizvodnje je eno najbolj pozitivnih gibanj v letu 1994. V ljubljanski regiji se je povečala za 7,6 odstotka, kar je za 1,2 odstotka več kot v vsej državi. Najbolj sta se v osrednji slovenskem predelu povečali proizvodnja opreme (za 13 odstotkov) in reprodukcijskega materiala (za 12 odstotkov), so ugotovili na območni gospodarski zbornici Ljubljana. Do konca septembra je proizvodnja nenehno naraščala in bila ob devetmesečju za 11 odstotkov večja kot leto prej, nato pa je začela upadati povprečno po 1,2 odstotka na mesec, kar je hitreje kot v vsej državi. Ne želimo pokvariti »zgodbe o uspehu«, vendar moramo dodati, da bi tudi ob tolikšni rasti industrije, kot je bila • Lani je bilo v osrednji slovenski regiji vsak mesec registriranih na novo povprečno 120 podjetij (v prvih dveh mesecih letošnjega leta po 80), kar je precej manj kot v prejšnjih treh letih. Konec decembra 1994je bilo tod registriranih 18.055 podjetij. Njihovo število se bo veijetno ustalilo med 19.500 in 20.000, napovedujejo na gospodarski zbornici. dosežena v letu 1994, potrebovali polnih devet let (do leta 2003), da bi izenačili fizični obseg proizvodnje s tistim v letu 1986, ko se je začela gospodarska kriza v Sloveniji, pravijo na območni gospodarski zbornici Ljubljana. Od osamosvojitve se je na Ljubljanskem najhitreje povečevala proizvodnja kemičnih izdelkov, električnih strojev in aparatov, živilskih izdelkov. V zadnjem letu je začelo rasti tudi izdelovanje papirja, gradbe’nega materiala in krmil. Najbolj pa se je v enakem času zmanjšala proizvodnja strojev in naprav, prometnih sredstev, tekstilnih in tobačnih izdelkov, usnjene obutve in galanterije. Med storitvami so se najbolj povečale gradbene (za odstotek), v prometu in zvezah (za štiri odstotke), v trgovini, gostinstvu in turizmu. Promet v trgovini na drobno se je lani na ljubljanskem območju povečal za 26 odstotkov, v trgovini na debelo pa za 31 odstotkov. V turizmu se je število domačih gostov zmanjšalo za šest odstotkov, število tujih pa povečalo za 13 odstotkov. V regiji so lani našteli za osem odstotkov več prenočitev kot leto prej, so še ugotovili na območni gospodarski zbornici. DARJA KOCBEK Medvoščani zahtevajo pojasnila o proračunih Občinski svet Medvod ni hotel le formalno potrditi računov iz preteklosti - Določili so sejnine MEDVODE, 29. marca - Medvoški svetniki na sinočnji seji niso sprejeli niti zaključnih računov nekdanjih mestnih občin niti zaključnega računa o izvrševanju lanskega proračuna nekdanje šišenske občine. Čeprav je županova pooblaščenim za finančne zadeve Majda Božič prepričevala svetnike, da bi bilo sprejetje obeh aktov zgolj formalno dejanje, ki omogoča oblikovanje občinskih proračunov, so njuno potrditev odložili do prihodnje seje sveta. Do takrat pričakujejo tudi pisne odgovore na vprašanja nadzornega odbora in nekaterih svetnikov. Po mnenju župana Staneta Žagarja je sporen 3. člen osnutka odloka o uresničevanju mestnega proračuna, ki določa, da proračunski presežek ostane novi mestni občini. Po nekaterih izračunih jev mestni blagajni še 900 mi lijonov tolarjev, po drugih pa 600 milijonov. Medvoščani bodo predlagali, da denar razdelijo vsem pravnim naslednicam. Razlika izračunih je nastala tudi zato, ker je občina Šiška denar za javno Predavanje o Tajski in Filipinih DOMŽALE, 29. marca — Štu dentski klub Domžale bo v dom žalski knjižnici v četrtek, 30. marca, ob 18. uri pripravil potopisno predavanje z diapozitivi. Na njem bosta mladi popotnici Tanja Vojska in Greta Grošelj predstavili Tajsko in Filipine. (J. P.) Predstavitev knjige in razstava ilustradj DOMŽALE, 29. marca - V Likovnem razstavišču Domžale bo v soboto, 1. aprila, ob 19. uri predstavitev knjige Benjamina Žnidaršiča z naslovom Ritem srca. Na njej bodo nastopili tudi Boris Kralj, Igor Torkar in kamniški Koledniki. Tega dne bodo v razstavišču odprli še razstavo ilustracij Milana Bizovičarja. Na ogled bo do 6. aprila. (J. P) Delavnica o zdravem življenju LJUBLJANA, 29. marca - Inštitut Essentia pripravlja delavnico o zdravem življenju, ki bo potekala od 3. do 6. aprila v prostorih na Židovski stezi 2 v Ljubljani. Vsak dan se bo začela ob 18.15, namenjena pa je vsem, ki jih zanima lastna energijska sestava. Informacije in prijave sprejemajo vsak delavnik po telefonu številka 061/125-2016. Udeleženci se bodo lahko prek teorije in praktičnih vaj naučili metod sproščanja, vzpostavljanja energijske celovitosti in večje vitalnosti organizma. Z uporabo energije kristalov, pranskih olj in kristalnoenergijske ploščice pa se bodo lahko seznanili z metodami samozdravljenja in pomoči drugim. Spregovorili bodo tudi o zdravi prehrani. (K. H.) porabo v skladu s 5. členom dogovora nakazovala neposredno izvajalcem. Tako občina mestu navidezno dolguje precejšen znesek, v resnici pa lahko dokaže, da so ga porabili po načrtih. Pojasnila v zvezi s porabo šišenskega proračunskega denarja sta sicer dala druga gosta sinočnje seje, nekdanji predsednik šišenskega izvršnega sveta Peter Zule in finančnica Karmen Janežič, vendar svetniki želijo še natančnejše podatke, zlasti o porabi komunalnega denarja in o odpisanih spornih terjatvah. Kot je znano, je šišenski izvršni svet poceni posojal proračunski denar nekaterim podjetjem, vendar poslanci nek danje šišenske skupščine niso dočakali poročila nekdanje SDK, ki je pregledala finančno poslovanje občine. Kot je dejal Peter Zule, je pregled pokazal nepravilnosti in izvršni svet je zaradi njih vložil kazenske ovadbe. Za neplačana posojila (po zadnjih podatkih približno 97 milijonov tolarjev) so večinoma sprožili tožbe, vendar potekajo postopki zelo počasni. V prihodnje bo zanje potrebno soglasje vseh novonastalih ljubljanskih občin, saj so sporne teijatve (oziroma prihodki) zdaj last vseh pravnih naslednic. V nadaljevanju sinočnje maratonske seje (trajala je več kot sedem ur) so medvoški svetniki obravnavali tudi osnutek občinskega statuta. Čeprav so menili, da je dobra podlaga za razpravo, so imeli tudi več, zlasti formalnih pripomb, ki bodo po presoji statutarne komisije vključene v predlog. Osnutek ohranja krajevne skupnosti, vendar se bo njihov status precej spremenil, saj naj bi njihovo premoženje prenesli na občino (in jim ga kasneje po določenih merilih vrnili v upravljanje). Po krajšem^ zapletu so imenovali tudi devetčlanski odbor za kmetijstvo in gozdarstvo ter tričlansko komisijo za premoženjsko stanje in delitveno bilanco občine. Sklenili so tudi, da bodo člani komisij in odborov dobivali po 5 tisoč tolaijev sejnine, predsedniki po 10 tisoč tolaijev, svetniki pa 8 tisoč tolarjev za vsako sejo. Predlog, da mestna občina zaradi nemotenega dela javnih zavodov začasno prevzame ustanoviteljske pravice in obveznosti teh zavodov, so zavrnili. NEVENKA ŽOLNIR načrtovalci stanovanjskega programa mesta Ljubljana zastavili zagotavljanje potrebnih socialnih stanovanj. Po nekoliko starih podatkih iz leta 1993 je bilo namreč v mestu evidentiranih 945 iskalcev socialnih stanovanj. Zanje naj bi najprej uredili samska domova na Mislejevi 3 in Bavd-kovi 1. V obeh naj bi po prenovi pridobili po 35 stanovanj. Kmalu naj bi obnovili tudi samski dom • V preurejenih samskih sobah naj bi 14 odstotkov stanovanj dobili samski prosilci, dvajset odstotkov dva družinska člana, 54 odstotkov družine s tremi člani, 12 odstotkov pa družine s petimi ali več člani. Prvim naj bi pripadala le ena soba in stranišče s prho, velikim družinam pa tri ali več sob, kuhiiga in lastno stranišče s prho. Pri tem bodo stanovalcem zagotovili od 9 do 16 kvadratnih metrov površine na osebo, kar je sicer manj od standarda, a še vedno več, kot je ima zdaj večina prosilcev. na Petrovičevi 34 s 26 stanovanji. Poleg tega naj bi kupili še samske domove v ulicah Jožeta Jame 8, Vide Pregare 34 in na Poljanski 66 a. V teh treh domovih naj bi dobili 135 novih stanovanj. Če katerega izmed zadnjih treh domov ne bi mogli odkupiti, naj bi Stanovanjski sklad ljubljanskih občin kupil katerega od drugih podobnih po Ljubljani. Za preureditev samskih sob v 263 stanovanjih naj bi zadostovala milijarda in 657 milijonov tolarjev. V Tomačevem bi lahko dodatno zgradili še 36 stanovanj (od tega 28 dvosobnih, sedem dvoinpolsobnih in eno enoinpolsobno); a le, če bodo prej odstranili sedanje barake in tamkajšnje stanovalce preselili v nadomestne prostore. Za ta stanovanja, velika od 38 do 53 kvadratnih • Konec leta 1993 je bilo v Ljubljani zaradi nerešenega stanovanjskega vprašanja prizadetih približno 18.000 ljudi. Med 5532 statistično obdelanimi iskalci stanovanj jih je 1576 stanovalo pri starših, sorodnikih ali znancih, samskih ali študentskih domovih. Približno 1000 jih je brez pogodb živelo v najemniških stanovanjih, 844 pa jih je živelo ločeno. V barakah, stanovanjih nižjih kategorij, kleteh, garažah ali na podstrešjih pa je živelo kar 1842 iskalcev primernih stanovanj. metrov, bi bilo treba zagotoviti dobrih 273 milijonov tolarjev. S poskusnim projektom - stolpiči iz jeklene konstrukcije z nosilnim sanitarnim jedrom - naj bi pridobili še 32 socialnih stanovanj. V vsakem izmed njih naj bi bilo po osem enosobnih in osem enoinpolsobnih stanovanj, velikih od štirideset do štiriinšti-rideset kvadratnih metrov, zanju pa bi morali v mestu zagotoviti skoraj 153 milijonov tolaijev. Za vseh 331 socialnih stanovanj pa bi bilo treba skupaj dobiti kar dve milijardi in 83 milijonov tolaijev. Daleč največ Ljubljančanov se po podatkih iz leta 1993 zanima za neprofitno najemno stanovanje. Teh je bilo kar 2128, med njimi pa je 85 odstotkov takih, ki sodijo v manjšo družinsko skupnost z enim do štirih članov. V Novih Jaršah bi bilo mogoče sezidati približno 100 neprofitnih stanovanj, že junija letos pa naj bi GPG Grosuplje začelo postavljati dva bloka s 33 stanovanji - zanje naj ,bi mesto zagotovilo le 167 milijonov tolarjev, razliko do vrednosti naložbe, to je skoraj 365 milijonov tolarjev, pa naj bi prispevalo omenjeno gradbeno podjetje, ki dolguje mestu 1300 kvadratnih metrov stanovanjskih površin. S prenovo in nadzidavo objekta na Topniški 58 bi lahko pridobili še 34 stanovanj. Letos naj bi zbrali za pripravljalna dela devet milijonov tolaijev, kasneje pa bo treba zagotoviti še razliko do 285 milijonov tolarjev, kakršna je vrednost te naložbe. Največ oziroma 285 neprofitnih stanovanj bi lahko zgradili na lokaciji CS 7/8 Nove Poljane. Zdaj je v načrtu le zidava 219 stanovanj, katerih vrednost z 215 garažami je nekaj več kot tri milijarde tolarjev. Letos bi za ta projekt potrebovali 240 milijonov tolaijev, saj načrtujejo le rušenje obstoječih objektov, pripravo in opremo zemljišča ter pridobiva- • V Ljubljani je približno 116.500 stanovanj. Med njimi je 55 odstotkov majhnih stanovanj (od garsonjere do dvosobnega stanovanja) s povprečno površino 39 kvadratnih metrov, malo manj kot 30 odstotkov je srednjih (do triinpolsobnega stanovanja) s povprečno površino 74 kvadratnih metrov, velikih stanovanj pa je 15 odstotkov. Slednja imajo povprečno površino 107 kvadratnih metrov. Upoštevajoč primeren stanovanjski standard, je 10 odstotkov preveč majhnih in 45 odstotkov premalo srednje velikih stanovanj, kar kaže na veliko prenaseljenost. nje vseh dovoljenj in dokumentacije. V letu 1995 naj bi po programu nadaljevali prenovo hiše na Salendrovi 4, na novo pa začeli prenavljati hiše na Rečni 5, na Starem trgu 32 in Hrenovi 19. Pri tem bi uredili 28 stanovanj, za kar bi potrebovali 228 milijonov tolarjev. Pri kreditiranju nakupa lastnih stanovanj in stanovanjske gradnje bo na voljo milijardo in 725 milijonov tolarjev. Najemnikom mestnih stanovanj pa se napoveduje zvišanje neprofitnih najemnin, saj zdajšnje ne pokrivajo niti dejanskih stroškov, povezanih z gradnjo, tekočim in investicijskim vzdrževanjem hiš, upravljanjem in amortizacijo. JANEZ PETKOVŠEK Pogrebi ŽALE: Na ljubljanskih Žalah bodo v četrtek, 30. marca, pokopali 48-letnega begunca Šefka Kovačeviča (ob 9. uri), 82-letno upokojenko Marijo Nose (ob 10. uri), 58-letno upokojenko Ano Jeriček (ob 11. uri), 84-letnega upokojenca Leopolda Pavelko (ob 13. uri),50-letnega diplomiranega inženirja Dušana Zavrnika (ob 14. uri) in 45-letnega šoferja Mirka Slaparja (ob 16. uri). VIČ: Na viškem pokopališču bodo ob 12. uri pospremili na zadnjo pot 87-letno upokojenko Ivanko Sečnik. ŠTEPANJA VAS: Na pokopališču v Stepanji vasi bodo ob 15. uri pokopali 74-letnega upokojenca Stevana Jankoviča. RUDNIK: Na pokopališču na Rudniku bodo ob 17. uri pospremili na zadnjo pot 12-letnega učenca Miho Okorna. (Š. M.) Ne me hecat Da so poslanci »posebno zaščitena redka vrsta« pripadnikov slovenskega naroda, nam je menda vsem jasno. In to je seveda čisto v redu, v vseh demokracijah je tako. Ja, kako pa naj sicer pošten človek pove resnico na odru parlamenta, posebno še, kadar ga snemajo vsevidne kamere, če ni zaščiten in bi ga zaradi takih, za nekoga drugega morda neprijetnih izjav vsakdo lahko zgrabil za krava teljc in stresel iz hlač. Da ti pa po štirih letih »demokracije« z vsem slovenskimpom-pom vred razglasijo, kako mora ta isti zaščiteni poslanec plačevati kazen, kadar »useka pla-vega.« je pa le malce prehuda. A doslej jim pa tega ni bilo treba? Očitno ne. ker smo pač v tranziciji in pravni sistem šele nastaja. Ampak jujuhu, zdaj si slovenska raja končno lahko oddahne!!! Če bodo naši vrlipredsta vniki še naprej zabušavali, bodo navsezadnje tudi oni morali jesti travo, kot jo skoraj že jedo recimo delavci jeseniškega S.E.I.K.O., pa še precej drugih bi se našlo v vesoljni Sloveniji, ker za svoje delo skoraj ne dobivajo več plač — ali pa z večmesečno zamudo. Pa ne zato, ker »delajo plave,« ampak, ker pošteno delajo v zafuranih podjetjih in s svojim delom le še plačujejo zaostale pufe. Ja, boste rekli, kdo jih pa sili v to? Življenje — in morda le še rahlo upanje, da se bo vendarle našel kdo, ki bo ujel barabe, ki so spravile naše gospodarstvo v maloro, jim vzel, kar so nakradli, in vrnil tja, kamor spada. No, ker je to za zdaj samo pobožna želja, brezpravni raji trenutno ne ostane drugega, kot da prične glado vno sta vka ti. Očitno je to kar uspešna metoda, pa še sam se lahko odločiš, kdaj boš »škripnil«. Ha! Kakšna sveta preproščina, kajne? Le komu, vraga, je kaj mar, če nekaj deset tisoč delavcev, sicer neprostovoljno, »gladovno štrajka« že od ustanovitve demokracije daje?! Prehajamo namreč v tržni sistem in v času tranzicije se je treba znajti, ne pa upati in garati. Evo. Sicer pa, da se vrnem k našim predstavnikom v parlamentu. Če bodo še naprej »delali plave« kot doslej, pa odslej zato celo plačevali kazni, ki v njihovem žepu ne pomenijo ravno katastrofe, za neko tekstilno delavko pa morda kar pol mesečne plače, bo v proračunu morda ostalo malce več denarcev. In potem se bo morda celo kdo od njih spomnil, da bi nam za tako prihranjen denar znižali kak davek. Ja, zakaj pa ne, navsezadnje - vse je mogoče. Prej ali slej bo pač treba vso stvar urediti, drugače se nam bo »naš mali raj« na sončni strani Alp pač podrl. Do takrat pa najbrž lahko le molimo, da bi ta zoprni čas tranzicije že minil in - da bi do takrat regrat čim prej in čim bolje raste1. MARJANA SRČIČ, C. revolucije 2/b, Jesenice Parlament in RTV Te dni poteka v hrvaškem saboru ostra borba za neposredne tv prenose zasedanj in proti njim. Celotna opozicija je z delom vladajoče stranke za ohranitev, čeprav je svet RTV za enourne povzetke določil najboljši možni termin, prvi program ob 21.00. Naši mediji o tem molčijo kot grob, čeprav nas niso pozabili obvestiti, da do oblasti kritični tednik Feral Tribune z razsodbo ustavnega sodišča ni več obdavčen kot šund. Razumljivo, čeprav nikakor opravičljivo, je naša vladajoča koalicija po volitvah 1992 odpravila neposredne prenose zasedanj državnega zbora, oddajo Danes v parlamentu. Žarišče... Opozicija, če to ime sploh zasluži, je bila tiho. Hrupna je bila le ob zamenjavi generalnega direktorja RTV, napovedani zamenja vi urednika informativnega programa in v boju za sedeže v svetu RTV. Tako je parlament brez dejanske presoje javnosti v dveh letih sprejel trikrat več zakonov in aktov kot prejšnja tridomna skupščina v dveh letih in pol. Opozicija je, namesto da bi se borila za ustavno pravico do obveščenosti, privolila celo v sprejemanje zakonov na tajnih zasedanjih državnega zbora in nobenega zagotovila ni, da ne tudi tajnih zakonov! Vse demokratične države imajo neposredne prenose svojih zakonodajnih organov, za države, ki resno mislijo s prehodom iz enopartijskega sistema v večstrankarsko demokracijo pa so odločujoči. Javnost mora najprej dodobra spoznati tiste sile, ki jim je zaupala zastopanje svojih interesov, in oceniti verodostojnost, ki se najbolje vidi ob glasovanju za posamezne zakone. Tega se zavedajo tudi poslanci, zato se oglašajo v časnikih s glasovalnimi izpiski, če jim to ustreza. Pet let po formalnem vstopu v demokracijo, ki so bodoči poslanci tudi gluhim obljubljali spremljanje neposrednih prenosov, in v času informacijske dobe, ko v demokratičnih drža vah že razmišljajo o glaso va -nju vseh volilnih upravičencev o posameznih zakonih prek računalniškega omrežja, je naša TV omrežila gledalce z oddajo Presodite. V njej politiki korajžno in kameri na vkljub glasujejo... EMIL KUKANJA, Groharjeva 3, Kamnik Pismo Janezu Janši Berem vaše knjige, poročila s tiskovnih konferenc in pisma. Ves čas ugotavljate in se pritožujete, da v Sloveniji vsi vsevprek špijonirajo, da vas ves čas zalezujejo razne paradržavne agenture. Verjetno bo to držalo, saj so vas res dokaj grobo zrušili. Toda, dragi gospod Janša, ali se sploh zavedate, da ste k temu »mrgolenju« vohunov veliko pripomogli tudi sami in vaš nekdnaji prijatelj, sedaj bolj znan kot uspešen kupec policijskih ladij? Vidva z Bavčarjem sta kot takratna šefa represivnih resorjev omogočila, da so se, vsem številnim brezposelnim v posmeh, upokojevah mladi udbovci, ki so se komaj rešili plenic. Te dni me je razkačil Klavora, ki je v časopisju, očitno po naročilu, osiral predvsem vas, pri tem pa se je pohvalil, da bo šel pri štiridesetih letih vpenzijo. Sedaj se vam maščuje to, da ste (in to še vedno velja) pošiljali mladce, polne moči, v pokoj. 77 fantje dobivajo pokojnine med 130.000in 200.000SIT (preverjeno), ker pa ne znajo ničesar drugega, kot vohljati, se udinjajo raznim naročnikom in delujejo v starem slogu naprej, seveda za lep, večinoma neobdavčen honorar. Povejte, kje nas vetu dajejo take pokojnine ljudem, ki so komaj prekoračili pripravniško dobo? Cenjeni g. Janša, tu ste se ušteli: namesto da bi vama bili ti »strokovnjakiza varnost« hva- ležni, ker ste jim omogočili super pokojnino brez dela od rane mladosti, se sedaj prodajajo vašim nasprotnikom in vam bolj ali manj diletantsko nagajajo. Večkrat se spomnim ugotovitve Jaluzla, da je rajnki Demos dejansko izpeljal samo dve stvari: privilegirancem je pošen-kal družbena stanovanja, policajem pa mnogo prezgodnje pen-zije. MARJAN RIBARIČ, Celovška 292, Ljubljana Pavle Čelik in njegov show Na javnem razgovoru v Mariboru je nekdanji prvi miličnik Slovenije izjavil tudi to: »Notranji minister Andrej Šter ne bi smel sprejeti Matjaža Gerlanca. Zaslišati bi ga moral pomočnik komandirja na postaji v Velenju. Če bi po tem razgovoru na ulici še srečah trojke, bi šel...« Veliki strokovnjak Pavle Čelik je ob pojavu trojk pisal celo o pozitivnih plateh te akcije, očitno pa so ga pri ZLSD, kjer prodaja svojo strokovnost, okrcah in je zato obrnil ploščo. Torej, on bi me kar zaprl zaradi tega, ker so trije neuniformirani ljudje šli po cesti (ustavna svoboda gibanja. ..), naročil bi komandirju ali pomočniku zasliševanje (to je v pristojnosti sodišča, pohcija sploh ne sme zasliševati), pred tem pa bi ministru določil, koga lahko vabi na pogovor (ki je bil zaseben, kar pomeni, da ministru Šteru celo prepoveduje druženje z nekaterimi ljudmi). Kaj pa sedaj, ko so »veterani trojk« legalizirani? Rdeči bog nam bo že še pomagal, če se ZLSD pririne do notranjega ministrstva! Pa še vprašanje velikemu strokovnjaku: kje, za boga rdečega, vidite povezavo med nasilnimi pretepaškimi SS in trojkami, ki so vse javljale pohciji? In pod-vprašanje: ste si vi izmislih ime trojke? Jaz sem temu na začetku rekel samoorganizirane Skupine občanov! MATJAŽ GERLANC, Tomšičeva 17, Velenje Novinarstvo na razpotju, društvo pa v slepi ulici Ko sem v današnjem Delu pod naslovom »Vloga častnega razsodišča« prebrala drugi članek iz niza »Novinarstvo na razpotju« izpod peresa novinarke Jelene Gačeša, v katerem avtorica razgrinja poglede predsednika Društva novinarjev Slovenije Marjana Sedmaka na novinarstvo v današnjem trenutku, sem se odločila iz Društva novinarjev Slovenije izstopiti. Takoj! Čeprav kljub temu po temeljitem premisleku. Za izstop sem se odločila, ker mi niso všeč obrazi, ki društvo vodijo, niti značaji, ki se za njimi sknvajo (enako velja za novo izvoljeni obrazek predsednice častnega razsodišča). To pa seveda pomeni, da se ne morem identificirati niti z večino članstva, ki si je pač že spet izvolilo predstavnike po svoji meri. Dodatno utemeljevnje, upam, ni potrebno, saj gre za stvar osebnega okusa in trpežnosti želodca. Takoj, na prvi mah in tako rekoč v a fektu, se mi mudi izstopiti že danes, ko mi zagotovo še ne grozi nikakršna obravnava pred častnim, razsodiščem, zato ker predsednik društva tistim, ki izstopijo, rad prilepi oznako strahopetcev, češ da se bojijo odgovarjati pred tem razsodiščem. Z naglim ukrepanjem bom gospoda Sedmaka, upam, le obvarovala pred skušnjavo, da se razglasi za edino zveličavnega razlagalca mojih nagibov. Po globljem premisleku pa se za izstop odločam zato, ker je v skladu z mojimi življenjskimi nazori (glej pripis!) treba takoj zapustiti »ferajn«, katerega predsednik hvali lastno malho z argumenti, kot je tale: » V zadnjih dveh letih je v društvo vstopilo kakih 150 članov, izstopilo pa jih je samo 6.« Zavedam se, da s svojim izstopom predsedniku društva ne bom bistveno pokvarila statistike, toda dokler nismo vsi do zadnjega spet pod isto marelo, je vsaj nekaj upanja za različnost mnenj in prepričanj. ZLATA KRAŠOVEC, Veluščkova 5, Koper Pripis: Praviloma je treba povohati, kako je s kvaliteto, preden (na)sedeš na kvantiteto: ali, kakor je povedal naključno izbrani Avstrijec, ko so vprašali po njegovem mnenju glede opredelitve, ki jo je podprla večina (Šlo je za vstop Avstrije v Evropsko skupnost): »Na milijone muh žre drek, kar pa še ni razlog, da se jim pridružim.« Prijetno presenečena Pred približno letom dni sem v rubriki Pisma bralcev prebrala o slabih izkušnjah, ki so jih imeli nekateri lastniki avtomobilov s Fordovim servisom v lizinu. Priznati moram, da me je to odvrnilo od nadaljnjega servisiranja svojega avta v servisu Gorju-p-Dolenc v lizinu. Te dni pa sem pri Fordovem servisu v lizinu sama uveljavljala reklamacijo za avto fiesta in bila prav prijetno presenečena. Napako, spremembo barve na pokrovu avtomobila, so v zelo kratkem času popravili in opravili še nekaj drobnih dodatnih ličkarskib del povsem brezplačno. Od osebja servisa sem bila deležna povsem normalnega in korektnega odnosa. Zadovoljna sem in vesela, da je avto zopet lep, in se osebju servisa v lizinu zahvaljujem za opravljeno delo. ANICA ALBREHT, Dol 53, Borovnica 50. stran ★ UL - DELO Na Mlaki gradijo neprofitna stanovanja 375^mari^za kvadratni meter. V drugi fazi naj bi zadruga gradila za trg. Toda vseeno bo občina bogatejša M. K.) DOLENJSKA SPOTIKANJA Trpljenja polno je življenje svetnikov Življenje utegne biti zelo naporno, zapleteno in prepolno adrenalina. Kdor je po tem uvodu slučajno pomislil, da bo govor o napovedih dohodnine, se je vendarle zmotil. Govor bo o trpečih občinskih svetnikih. Eden od njih, šentjernejski Ognjeslav Prah je na zadnji seji občinskega sveta potožil, da ga družina sploh ne pozna več. ker samo še sestankuje. Čeprav je svetnik Prah krivdo zvalil na birokracijo, ki da je vse skupaj naprtila nič hudega slutečim kandidatom na decembrskih volitvah, je za dolge sestanke malo kriv tudi sam. Ko je bilo po že tretjem mukotrpnem usklajevanju mnenj videti, da bo še! statut gladko skozi, je Prah povedal, da hoče pred glasovanjem videti čistopis statuta. Lepe misli bo zapisoval »magnetogram« Zahteva je kapriciozna menda zgolj na videz, saj naj bi skušala (desna) večina v svetu (levo) manjšino prinašati okoli za vsako vejico. Morda bo v oblasti nove šentjernejske občine kaj bolje z zaupanjem, ko bodo nabavili »magnetogram«. Mišljena je seveda snemalna naprava. Dovolim si dati droben napotek in hkrati obvestilo tistim svetnikom, ki predstavnicam sedme sile med sejo žugajo. da morajo točno zapisati njihove misli:priročen dik tafonček, ki celo na 25metrov odlično lovi vse velemisli, stane danes že manj kot sto mark. In ne morem si kaj, da ne bi zapisala ene takih misli (žugaiočega) svetnika Antona Hočevarja v razpravi o tem, ah bodo končno odločili, ali bo šentjernejski župan svojo funkcijo opravljal poklicno ali ne: »Ko smo volili župana, je veljala druga zakonodaja. Po novi je župan tata mata in mi moramo v imenu ljudstva dobro premisliti, kaj bomo z njim.« Howgh! Masaža za predstavnike sedme sile? Zapisati moram še svoje upanje, da me prej zapisano ne bo vrglo iz predalčka »objektivnih« novinarjev, ki si ga je omislil šentjernejski svetnik Jože Rangus. Širše je najbolj poznan kot eden od udeležencev nasilnega prisvajanja njiv na Sentjemejskem polju pred uradno (zakonsko) zaključitvijo postopka denacionalizacije. Za »neobjektivne« si je izmislil kazen v obliki »izključitve« iz dela občinskega sveta. Po eni strani bi bila takšna kazen zgolj nagrada, saj sedemurno jmslušanje vsakovrstnih misli in idej ni vedno ravno privilegij. Morda bo vse skupaj brez izključevanja v zadovoljstvo vseh uspel rešiti tiskovni predstavnik sveta, France Grubar, ki je zasebno zasebni fizioterapevt, in to eden najboljših slovenskih. Ni vrag. da ne bi znal tudi novinarjev pomasirati na pra vem mestu. Kar počezno klicanje na zagovor? Iz nove občine Šentjernej je tudi naslednja informacija. Mihael Recelj. svetnik iz vrst SLS in predsednik sveta KS, seje na zadnji seji sveta vljudno opravičeval, ker svetnikom ni mogel postreči z zaključnim računom krajevne skupnosti Šentjernej. Za to je bil kriv računalnik, ki je tik pred dokončno pripravo zaključnega računa »požrl« vse podatke. Le mimogrede je Recelj omenil, da sploh ne bi vedel, da je to poročilo na dnevnem redu, če slučajno ne bi bil svetnik. Mnogo odločnejša je bila predstavnica krajevne skupnosti Orehovica. Z rahlo tresočim, a vendar odločnim glasom je povedala, da KS ni bila natančno seznanjena, kakšne podatke si svet želi in poudarila. da je zaključni račun krajevne skupnosti predvsem stvar njenega sveta in zborov krajanov. Na koncu je vseeno postregla z bilančnimi podatki, ki demantirajo (predvolilne) govorice, da ima krajevna skupnost za 25 milijonov tolarjev minusa. Kako bo z zahtevanim opravičilom krajevni skupnosti in njenemu svetu, je kljub temu vprašljivo, saj je eden od svetnikov namignil, da omenjene govorice pomagajo širiti funkcionarji krajane skupnosti, menda vključno s predsednikom, kije zdaj župan nove občine Šentjernej. Koliko časa naj imajo svetniki za študiranje gradiv t Danes pa se sestaja svet mestne občine Novo mesto. Predsedniku tokrat verjetno ne bo treba ponovno razlagati, naj svetniki v primeru strinjanja s posamezno zadevo dvignejo zeleni karton, v primeru nestrinjanja rdečega in v primeru neodločenosti rumenega. Zaključnega računa bivše občine Novo mesto, ki ga je ena od svetnic iz vrst večinske stranke na prejšnji seji zavrnila, ker je imela komaj osem dni časa za njegovo preučevanje, pa očitno niti po mesecu dni še niso preštudirali, saj ga ni na dnevnem redu. Morda iščejo možnost, kako bi nova občina vendarle štartala s čiste ničle, namesto da se mora ubadati z nekimi minusi in plusi. Kaj potem, če je slednjih več! ZDENKA LINDIČ-DRAGAŠ Tj lastnim razvojem na tuje trge BREŽICE, 29. marca - Nekdanji kovinski obrat IMV Brežice jev minulem obdobju preživljal hude čase in bil kar dvakrat pred ukinitvijo. Zadnji dve leti spet daje ne ravno visok, zato pa zanesljiv zaslužek 40 delavcem. V kriznih letih, slovenske industrije se je Tovarna posebnih vozil Brežice, kakršno je zdaj ime zasebnega podjetja, očitno v pravem trenutku lotila pravega dela. Direktor TPV Brežice Miran Podpečan je povedal, da so pridobili certifikat ISO 9001, kar je pogoj za pridobitev naročil v tujini, imajo lastni razvoj in opremo, ki jo bodo še letos obogatili z dvema robotoma za varjenje. Poleg svojega osnovnega programa, to so avtomobilske prikolice (na sliki), ki jih z lahkoto prodajo na domačem in tujem trgu, jim je uspelo prodreti tudi v avtomobilsko industrijo. Na Renaultovih vozilih imajo denimo že 19 pozicij, s svojimi cevnimi in žičnimi deli pa računajo še na pridobitev del pri Volkswagnu. Letošnje leto bo za uspešno brežiško podjetje leto naporov za prodor na zahodne trge, saj je domači trg premajhen. VTPV imajo namreč pogled uprt naprej, uveljaviti pa se žele predvsem s kakovostjo, nižjimi cenami in uporabo novih materialov. (Besedilo in slika: V. P.) V22222ž22ž/z///zzzz//z//zzz/////>t^//////////Z////Z//////Z////Z//Z//ŽMZ///!Ž'ZžžžŽ'‘žZ'y Pesmi belokranjskih pevcev STARI TRG OB KOLPI, 29. marca - Črnomaljska ZKO bo pripravila v nedeljo, 2. aprila, ob 16. uri v osnovni šoli v Starem trgu ob Kolpi srečanje odraslih pevskih zborov Bele krajine. Na srečanju, ki je tradicionalno in povezuje belokranjske zbore, bo nastopilo šest pevskih zborov. V Starem trgu bodo peli Lovski zbor Bele krajine. Moški zbor Belt Črnomelj, Moški zbor Črnomelj, Moški zbor sv. Štefan Semič, Oktet Vitis Metlika in Mešani pevski zbor Črnomelj. (M. D.) O nemškem manjšinskem šolstvu v kočevskem muzeju KOČEVJE, 29. marca - Kočevski muzej bo pripravil v petek, 31. marca, ob 18. uri v svojih prostorih v Kočevju predavanje, ki so ga naslovili Nemško manjšinsko šolstvo na Slovenskem med obema vojnama. Predaval bo dr. Andrej Vovko iz Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani. Predavanje sodi v okvir spremljajočih prireditev ob razstavi Šolstvo na Kočevskem nekoč in danes. »Vprašanje nemškega manjšinskega šolstva na Slovenskem med obema vojnama presega okvire šolske zgodovine tega obdobja. Zato bo podan vpogled v čas Avstro-Ogrske monarhije in tudi v širšo problematiko časa med obema vojnama,« je opisal namen predavanja direktor kočevskega muzeja prof. Ivan Kordiš. »Razvoj nemškega manjšinskega Šolstva v omenjenem obdobju bo predstavljen tako v okviru šolske zakonodaje, ki ga je urejala, kot tudi s podrobnejšim prikazom delovanja manjšinskih oddelkov na osnovnih in meščanskih šolah ter gimnazijah. Poseben poudarek bo na razvoju nemškega manjšinskega šolstva na Kočevskem, kjer je bilo to šolstvo v Sloveniji najbolj številčno,« je povedal direktor muzeja. (M. D.) Modna revija celo v brežiški blagovnici Rudniku Kanižarica šteti dnevi Kranjskogorska občina je naposled le dobila statut Lani so v njem izkopali dobrih triinpetdeset tisoč ton premoga - V rudniku je zaposlenih še 210 ljudi - Leta 2000 bo premogovnik pri Črnomlju le še spomin ČRNOMELJ, 29. marca - Premogovnik najboljšega rjavega premoga Kanižarico pri Črnomlju bodo zaprli. Zadnje kose premoga bodo izkopali v zadnjih dneh prihodnjega leta, nato pa bodo rudnik do leta 200« dokončno zaprli. S tem se bo končala dolgoletna rudarska tradicija. V rudniku Kanižarica so lani nakopali 53.485 ton premoga, ki ga je nakopalo in prodalo 210 delavcev, ki so še zaposleni v rudniku. V primerjavi z nekdanjimi časi je izkop manjši za več kot polovico, pa tudi delavcev v rudniku je pol manj, kot jih je bilo nekoč. Še pred desetletjem so v Kanižarici na leto izkopali tudi po 120.000 ton premoga, ki je imel veliko odjemalcev. Ti so raje čakali nanj, kot da bi takoj dobili drugega, ker je bil premog iz Kanižarice, namenjen prostemu trgu, zelo kakovosten. Hkrati s kakovostnim premogom pa so kopali tudi slabši energetski premog, ki so ga kupovali ljubljanska toplarna in sosedje na Hrvaškem. Razmerje med najboljšim in energetskim premogom je omogočalo konkurenčne cene. Zaradi padca cen nafte in njenih derivatov pa tudi zaradi zahtev po čistejšem okolju so se vrste kupcev energetskega premoga redčile. Tudi Ljubljane premog iz Kanižarice ni več posebej zanimal. Energetski premog je začel ostajati, s premogom, name- njenim prostemu trgu, pa rudnik ni mogel več vzdrževati vsega. Državni zbor je lani sprejel program razvoja energetike v Sloveniji. Skladno s tem programom je predvideno zmanjšanje porabe rjavega premoga za energetske namene. Posledica tega je tudi predvideno postopno zapiranje manjših rudnikov: poleg Zagorja in Senovega tudi Kanižarice. V Kanižarici sicer še kopljejo v manjšem obsegu in se pripravljajo na zaprtje. Konec minulega leta je državni zbor sprejel še poseben zakon, ki zagotavlja denar za zapiranje rudnikov. Omenjeni zakon določa tudi ustanovitev treh samostojnih javnih podjetij rudnikov v zapiranju, torej tudi javno podjetje Rudnik Kanižarica v zapiranju. Kot so Črnomaljci v tem mesecu izvedeli na ministrstvu za gospodarske dejavnosti, bo v kratkem sprejeta odredba o ustanovitvi teh podjetij. V črnomaljski občini bodo morali najti delo za 210 ljudi. Dosedanje zmanjševanje zaposlenih je teklo razmeroma neboleče. Ne- kaj ljudi se je upokojilo pred časno, nekaterim so dokupili delovno dobo, nekaj se jih je samo prezaposlilo ali samozaposlilo, nekateri so vzeli odpravnine, nekaj so jih premestili k drugim programom (industrija gradbenega materiala), zelo veliko pa jih je odšlo domov. Rudnik je namreč zaposloval številne delavce iz Hrvaške in Bosne. Mnogi od njih so po osamosvojitvi odšli. Ti, ki so ostali, so večinoma domačini in nekateri drugi, ki so se odločili ostati v Črnomlju. Zanje bo treba najti delo, kar ne bo lahko. Res je bilo v črnomaljski občini v minulih dveh letih odobrenih okoli sto programov, ki so se sposobni potegovati za subvencije pri zagotavljanju novih delovnih mest, vendar vse ne teče po zamislih. Programe bo treba uresničiti in najti delo za zaposlene iz rudnika Kanižarica. Država zagotavlja poleg denarja za zapiranje rudnikov tudi denar za prestrukturiranje rudnikov oziroma iz tega denarja posojila s subvencionirano obrestno mero in premije za neposredno prezaposlitev delavcev iz rudnika, s čimer želi zagotoviti nova delovna mesta. MILOVAN DIMITRIČ Še vedno pa je brez predsednika občinskega sveta -Mirko Eržen dobil na tajnih volitvah glas premalo KRANJSKA GORA, 29. marca - Člani sveta občine Kranjska Gora so na svoji prvi seji sklenili, da bodo predsednika sveta volili šele po sprejemu statuta. Medtem ko so na včerajšnji seji statut sprejeli, pa so po tajnih volitvah še zmeraj brez predsednika sveta Po pogovoru s kandidati je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanje predlagala svetu za predsednika dva kandidata, in sicer Antona Mikliča (ZLSD) ter Mirka Eržena (Nestrankarska Gornjesavska dolina), za podpredsednika pa Ivana Mežika (nestrankarski) ter Janeza Petriča (SKD). Ko pa je Mirko Eržen svetnikom dejal, naj ga volijo le tedaj, če so pripravljeni resno delati, ker bodo sicer z njim imeli precej težav, je Anton Miklič odgovoril, da je to diskriminacija drugega kandidata, kot da ne misli resno delati, zato umika kandidaturo. Tudi sicer je predsedniku volilne komisije dejal, da privoli v ka-nidadaturo, če Mirko Eržen ne bo kandidiral (ker bi bila s tem dva kandidata iz Mojstrane) oziroma (kot je dodal kasneje) če ne bo drugega kandidata. Ob tem zapletu je predse- Ne me hecat Da so poslanci »posebno zaščitena redka vrsta« pripadnikov slovenskega naroda, nam je menda vsem jasno. In to je seveda čisto v redu. v vseh demokracijah je tako. Ja, kako pa naj sicer pošten človek pove resnico na odru parlamenta, posebno še, kadar ga snemajo vsevidne kamere. če ni zaščiten in bi ga zaradi takih, za nekoga drugega morda neprijetnih izjav vsakdo lahko zgrabil za kravateljc in stresel iz hlač. Da ti pa po štirih letih »demokracije« z vsem slovenskim pom-pom vred razglasijo, kako mora ta isti zaščiteni poslanec plačevati kazen, kadar »useka pla-vega,« je pa le malce prehuda. A doslej jim pa tega ni bilo treba? Očitno ne, ker smo pač v tranziciji in pravni sistem šele nastaja. Ampak jujuhu, zdaj si slovenska raja končno lahko oddahne!!! Ce bodo naši vrli predstavniki še naprej zabuša vali, bodo na vseza-dnje tudi oni morali jesti travo, kot jo skoraj že jedo recimo delavci jeseniškega S.E.I.K.O., pa še precej drugih bi se našlo v vesoljni Sloveniji, ker za svoje delo skoraj ne dobivajo več plač - ali pa z večmesečno zamudo. Pa ne zato. ker »delajoplave,« ampak, ker pošteno delajo v zafuranih podjetjih in s svojim delom le še plačujejo zaostale pufe. Ja, boste rekli, kdo jih pa sili v to? Življenje - in morda le še rahlo upanje, da se bo vendarle našel kdo, ki bo ujel barabe, ki so spravile naše gospodarstvo v maloro.jim vzel, kar so nakradli, in vrnil tja, kamor spada. No, ker je to za zdaj samo pobožna želja, brezpravni raji trenutno ne ostane drugega, kot da prične gladovno stavkati. Očitno je to kar uspešna metoda, pa še sam se lahko odločiš, kdaj boš »škripnil«. Ha! Kakšna sveta preproščina, kajne? Le komu, vraga, je kaj mar, če nekaj deset tisoč delavcev, sicer neprostovoljno, »gladovno štrajka« že od ustanovitve demokracije daje?! Prehajamo namreč v tržni sistem in v času tranzicije se je treba znajti, ne pa upati in garati. Evo. Sicer pa, da se vrnem k našim predstavnikom v parlamentu. Ce bodo še naprej »delali plave« kot doslej, pa odslej zato 'celo plačevali kazni, ki v njihovem žepu ne pomenijo ravno katastrofe, za neko tekstilno delavko pa morda kar pol mesečne plače, bo v proračunu morda ostalo malce več denarcev. In potem se bo morda celo kdo od njih spomnil, da bi nam za tako prihranjen denar znižali kak davek. Ja, zakaj pa ne, navsezadnje - Ustvarjalni mladi vojaki pred tovariši Ob koncu usposabljanja bo v učnem centru Cerklje več kulturnih prireditev CERKLJE OB KRKI, 29. marca - Ob koncu usposabljanja že enajste generacije slovenskih vojakov pripravljajo v učnem centru Cerklje zanimive prireditve. V četrtek, 30. marca, bo namreč ves popoldan živahen program, ki ga bo začel ansambel iz vojašnice Novo mesto, po slovesni postavitvi v vrste pa bodo podelili priznanja najboljšim vojakom. Znana slovenska kulturna ustvarjalca Peter Božič in Franc Šali bosta nato predstavila zbirko pesmi Ciklus vojaka Petra Srpčiča. Avtor bo ob glasbeni spremljavi tovarišev Janeza Žlebiča in Tadeja Horžena nekaj svojih pesmi tudi prebral. Zatem bodo odprli še razstavo likovnih del vojaka Zvonka Pušnika, ki ga bo predstavila dipl. umetnostna zgodovinarka Barbara Rupel, razstavo pa odprl župan slovensko-bistriške občine dr. Ivan Žagar. Zatem se bosta predstavila še dva ansambla iz učnega centra Cerklje, na koncu pa nastopil rok ansambel Polska malca. V. P. vse je mogoče. Prej ali slej bo pač treba vso stvar urediti, drugače se nam bo »naš mali raj« na sončni strani Alp pač podrl. Do takrat pa najbrž lahko le molimo, da bi ta zoprni čas tranzicije že minil in - da bi do takrat regrat čim prej in čim bolje raste1. , _ MARJANA SRČIČ, C. revolucije 2/b, Jesenice Parlament in RTV Te dni poteka v hrvaškem saboru ostra borba za neposredne tvprenose zasedanj in proti njim. Celotna opozicija je z delom vladajoče stranke za ohranitev, čeprav je svet RTV za enourne povzetke določil najboljši možni termin, prvi program ob 21.00. Naši mediji o tem molčijo kot grob, čeprav nas niso pozabili obvestiti, da do oblasti kritični tednik Feral Tribune z razsodbo ustavnega sodišča ni več obdavčen kot šund. Razumljivo, čeprav nikakor opravičljivo, je naša vladajoča koalicija po volitvah 1992 odpravila neposredne prenose zasedanj državnega zbora, oddajo Danes v parlamentu, Žarišče... Opozicija, če to ime sploh zasluži, je bila tiho. Hrupna je bila le ob zamenjavi generalnega direktorja RTV, napovedani zamenjavi urednika informativnega programa in v boju za sedeže v svetu RTV. Tako je parlament brez dejanske presoje javnosti Cvetlični dnevi v Agrariacvetju Čatež ČATEŽ OB SAVI, 29. marca - Pri podjetju Agrariacvetje Čatež, ki je največji slovenski proizvajalec rezanega cvetja in lončnic, bodo tudi letos pridelali skoraj polovico cvetja v Sloveniji. Vseskozi skrbijo za strokovno usposabljanje svojih velikih kupcev in potrošnikov. Ob koncu tedna bodo zanje že tretjič pripravili pestre cvetlične dneve, ki jih bodo od zadnjega dne v marcu do nedelje, 2. aprila, uvedb dnevi odprtih vrat Vrtnarije Čatež. V nedeljo bo tudi aranžerski tečaj v Petrolovem motelu, kjer se bo poleg domačih strokovnjakov trudila tudi strokovnjakinja z Nizozemske. Osrednja tema bodo velikonočni aranžmaii. ki bodo zatem dva dni razstavljeni v motelu. V soboto, 1. aprila, ob 20. uri bo v čateškem motelu tudi cvetlični ples, na katerem bo zbrane zabaval ansambel Karavans. Sponzor čateških cvetličnih dni bo SKB banka. (Besedilo in slika: V. P.) dnik komisije Alojz Mertelj povedal, da so poklicali predstavnike vseh list, naj predlagajo kandidate za predsednika sveta. Tako je LDS podprla Feliksa Zimo (Neodvisni upokojenci), SLS, SKD, Nestrankarska gornjesavska dolina, Neodvisni upokojenci ter SDSS Mirka Eržena, SKD in ZLSD pa Antona Mikliča. Feliks Zima je kandidaturo takoj zavrnil, Anton Miklič pa je načelno privolil. Ko je po predsednikovi razlagi Anton Miklič vztrajal pri odstopu od kandidature, so izvedli tajne volitve, v katerih je Mirko Eržen dobil osem glasov, za izvolitev pa bi moral dobiti devet glasov oziroma večino glasov navzočih. Za podpredsednika sveta je bil s 14 glasovi izvoljen Ivan Mežik, izvolili so tudi predsednike več odborov in komisij. VLASTA FELC v dveh letih sprejel trikrat več zakonov in aktov kot prejšnja tridomna skupščina v dveh letih in pol. Opozicija je, namesto da bi se borila za ustavno pravico do obveščenosti, privolila celo v sprejemanje zakonov na tajnih zasedanjih državnega zbora in nobenega zagotovila ni, da ne tudi tajnih zakonov! Vse demokratične države imajo neposredne prenose svojih zakonodajnih organov, za države, ki resno mislijo s prehodom iz enopartijskega sistema v večstrankarsko demokracijo pa so bdločujoči. Javnost mora najprej dodobra spoznati tiste sile, ki jim je zaupala zastopanje svojih interesov, in oceniti verodostojnost, ki se najbolje vidi ob glasovanju za posamezne zakone. Tega se zavedajo tudi poslanci, zato se oglašajo v časnikih s glasovalnimi izpiski, če jim to ustreza. Pet let po formalnem vstopu v demokracijo, ki so bodoči poslanci tudi gluhim obljubljali spremljanje neposrednih prenosov, in v času informacijske dobe, ko v demokratičnih državah že razmišljajo o glasovanju vseh volilnih upravičencev o posameznih zakonih prek računalniškega omrežja, je naša TV omrežila gledalce z oddajo Presodite. V njej politiki korajžno in kameri na vkljub glasujejo... EMIL KUKANJA, Groharjeva 3, Kamnik Pismo Janezu Janši Berem vaše knjige, poročila s tiskovnih konferenc in pisma. Ves čas ugotavljate in se pritožujete, da v Sloveniji vsi vsevprek špijonirajo, da vas ves čas zalezujejo razne paradržavne agenture. Verjetno bo to držalo, saj so vas res dokaj grobo zrušili. Toda, dragi gospod Janša, ali se sploh zavedate, da ste k temu »mrgolenju« vohunov veliko pripomogli tudi sami in vaš nekdnaji prijatelj, sedaj bolj znan kot uspešen kupec policijskih ladij? Vidva z Bavčarjem sta kot takratna šefa represivnih resorjev omogočila, da so se, vsem številnim brezposelnim v posmeh, upokojevali mladi udbovci, ki so se komaj rešili plenic. Te dni me je razkačil Klavora, ki je v časopisju, očitno po naročilu, osiral predvsem vas, pri tem pa se je poh valil, da bo šel pri štiridesetih letih vpenzijo. Sedaj se vam maščuje to, da ste (in to še vedno velja) pošiljali mladce, polne moči, v pokoj. Ti fantje dobivajo pokojnine med 130.000in 200.000SIT (preverjeno), ker pa ne znajo ničesar drugega, kot vohljati, Se udinjajo raznim naročnikom in delujejo v starem slogu naprej, seveda za lep, večinoma neobdavčen honorar. Povejte, kje na svetu dajejo take pokojnine ljudem, ki so komaj prekoračili pripravniško dobo? Cenjeni g. Janša, tu ste se ušteli: namesto da bi vama bili ti »strokovnjaki za varnost« hva- ležni, ker ste jim omogočili super pokojnino brez dela od rane mladosti, se sedaj prodajajo vašim nasprotnikom in vam bolj ali manj diletantsko nagajajo. Večkrat se spomnim ugotovitve Jaluzla, da je rajnki Demos dejansko izpeljal samo dve stvari: privilegirancem je pošen-kal družbena stanovanja, policajem pa mnogo prezgodnje pen-zije. MARJAN RIBARIČ, Celovška 292, Ljubljana Pavle Čelik in njegov show Na javnem razgovoru v Mariboru je nekdanji prvi miličnik Slovenije izjavil tudi to: »Notranji minister Andrej Šter ne bi smel sprejeti Matjaža Gerlanca. Zaslišati bi ga moral pomočnik komandirja na postaji v Velenju. Če bi po tem razgovoru na ulici še srečali trojke, bi šel...« Veliki strokovnjak Pavle Čelik je ob pojavu trojk pisal celo o pozitivnih plateh te akcije, očitno pa so ga pri ZLSD, kjer prodaja svojo strokovnost, okrcali in je zato obrnil ploščo. Torej, on bi me kar zaprl zaradi tega, ker so trije neuniformirani ljudje šli po cesti (ustavna svoboda gibanja...), naročil bi komandirju ali pomočniku zasliševanje (to je v pristojnosti sodišča, policija sploh ne sme zasliševati), pred tem pa bi ministru določil, koga lahko vabi na pogovor (ki je bil zaseben, kar pomeni, da ministru V Gornjesavsko dolino ne sodijo reklamni kozolci Tako so se odločili v kranjskogorskem občinskem svetu -Potrebujejo obvestilne table KRANJSKA GORA, 29. marca - Marsikje se brez haska pritožujejo zaradi velikih reklamnih panojev, ki kazijo okolje. V občini Kranjska Gora pa so odločeni, da se jih bodo ubranili, četudi jim jih ponujajo v obliki kozolcev. V minulih mesecih so vse tri krajevne skupnosti Dovje- Mojstrana, Kranjska Gora in Rate-če-Planica zavrnile predlog za postavitev reklamnih panojev dveh drugih ponudnikov, občinski svet Kranjska Gora pa je zavrnil prošnjo podjetja ORIS MEDIA iz Ljubljane za postavitev osmih reklamnih kozolcev oziroma panojev. Medtem ko bi bili panoji veliki 504 x 238 centimetrov, bi kozolci merili 616 x 325 centimetrov. Po mnenju svetnikov je Gornjesavska dolina preozka in prelepa, da bi postavljali tako velike panoje, četudi v obliki kozolca. Res pa potrebujejo obvestilne table za turiste, kje in kdaj lahko kdo kaj dobi. Šteru celo prepoveduje druženje z nekaterimi ljudmi). Kaj pa sedaj, ko so »veterani trojk« legalizirani? Rdeči bog nam bo že še pomagal, če se ZLSD pririne do notranjega ministrstva! Pa še vprašanje velikemu strokovnjaku: kje, za boga rdečega, vidite povezavo med nasilnimi pretepaškimi SS in trojkami, ki so vse javljale policiji? In pod-vprašanje: ste si vi izmislili ime trojke? Jaz sem temu na začetku rekel samoorganizirane skupine občanov! MATJAŽ GERLANC, Tomšičeva 17, Velenje Novinarstvo na razpotju, društvo pa v slepi ulici Ko sem v današnjem Delu pod naslovom »Vloga častnega razsodišča« prebrala drugi članek iz niza »Novinarstvo na razpotju« izpod peresa novinarke Jelene Gačeša, v katerem avtorica razgrinja poglede predsednika Društva novinarjev Slovenije Marjana Sedmaka na novinarstvo v današnjem trenutku, sem se odločila iz Društva novinarjev Slovenije izstopiti. Takoj! Čepra vkljub temu po temeljitem premisleku. Za izstop sem se odločila, ker mi niso všeč obrazi, ki društvo vodijo, niti značaji, ki se za njimi skrivajo (enako velja za BREŽICE, 29. marca - Brežiška blagovnica, pred poldrugim desetletjem zgrajeno trgovsko-gostinsko središče, želi v svoje prostore pritegniti kupce tudi z odmevnimi prireditvami. Prvo tako presenečenje je bila nedavno tega pripravljena modna revija pomlad-poletje ’95 (na sliki), na kateri se je predstavilo deset priznanih slovenskih proizvajalcev tekstilnih izdelkov. Prireditev je bila vzorno pripravljena in je pritegnila tudi lepo število obiskovalcev. (Besedilo in slika: V. P.) Mali princ iz Stražišča bo šel na veliki oder v Kranj KRANJ, 29. marca - JJčenci gledališke šole Centra kulturnih dejavnosti Kranj so pred polno dvorano kulturnega doma v Stražišču odigrali Malega princa. Njihov mentor in režiser Lojze Domajnko ni skrival veselja, saj so vsi skupaj v projekt vložili veliko vaj in trdega dela. Priredba Antoine de Saint - Exupčryjevega dela je zahtevna in zahteva zbranost. Toda Ana Hawlina je domiselno opravila s sceno in kostumi, ki jih je iz blaga škofjeloške predilnice sešila Irena Pajkič.Vse nastopajoče mlade igralce je v gibanje na odru uvedla koreografinja Alenka Hain, še posebej pa vseh pet plesalk vrtnic. Sporočilo avtorja Malega princa je: Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo, ki je očem nevidno, se je tudi tokrat dotaknilo kar veliko ljudi. Vseh dvanajst mladih igralcev je bilo še posebej veselih, ko so izvedeli, da bodo lahko aprila z Malim princem odšli na veliki oder Prešernovega gledališča. (Besedilo in slika: M. K.) Upokojenci kulturniki razveseljujejo z glasbo TRBOVLJE,29. marca - Vokalno-instrumentalna skupina pri Društvu upokojencev Trbovlje bo imela celovečerni koncert v četrtek, 30. marca, ob 19. uri v Šmarjeških Toplicah. V goste jih je povabila uprava zdravilišča. Že naslednji dan, 31. marca, pa bo popoldne del skupine, ženski pevski tercet, nastopil v sobah Doma upokojencev Franca Salamona na Tereziji v Trbovljah. Ob spremljavi kitare bo tercet pel slovenske narodne pesmi. (T. L.) novo izvoljeni obrazek predsednice častnega razsodišča). To pa seveda pomeni, da se ne morem identificirati niti z večino članstva, ki si je pač že spet izvolilo predstavnike po svoji meri. Dodatno utemeljevnje, upam, ni potrebno, saj gre za stvar osebnega okusa in trpežnosti želodca. Takoj, na prvi mah in tako rekoč v afektu, se mi mudi izstopiti že danes, ko mi zagotovo še ne grozi nikakršna obravnava pred častnim razsodiščem, zato ker predsednik društva tistim, ki izstopijo, rad prilepi oznako strahopetcev, češ da se bojijo odgovarjati pred tem razsodiščem. Z naglim ukrepanjem bom gospoda Sedmaka, upam, le obvarovala pred skušnjavo, da se razglasi za edino zveličavnega razlagalca mojih nagibov. Po globljem premisleku pa se za izstop odločam zato, ker je v skladu z mojimi življenjskimi nazori (glej pripis!) treba takoj zapustiti »ferajn«, katerega predsednik hvali lastno malho z argumenti, kot je tale: »V zadnjih dveh letih je v društvo vstopilo kakih 150 članov, izstopilo pa jih je samo 6.« Zavedam se, da s svojim izstopom predsedniku društva ne bom bistveno pokvarila statistike, toda dokler nismo vsi do zadnjega spet pod isto marelo, je vsaj nekaj upanja za različnost mnenj in prepričanj. ZLATA KRAŠOVEC, Veluščkova 5, Koper Pripis: Praviloma je treba povohati, kako je s kvaliteto, preden (na)sedeš na kvantiteto: ali. kakor je povedal naključno izbrani Avstrijec, ko so vprašali po njegovem mnenju glede opredelitve, ki jo je podprla večina (šlo je za vstop Avstrije v Evropsko skupnost): »Na milijone muh žre drek, kar pa še ni razlog, da se jim pridružim.« Prijetno presenečena Pred približno letom dni sem v rubriki Pisma bralcev prebrala o slabih izkušnjah, ki so jih imeli nekateri lastniki avtomobilov s Fordovim servisom v lizinu. Priznati moram, da me je to odvrnilo od nadaljnjega servisiranja svojega avta v servisu Gorju-p-Dolenc v lizinu. Te dni pa sem pri Fordovem servisu v Trzinu sama uveljavljala reklamacijo za avto fiesta in bila prav prijetno presenečena. Napako, spremembo barve na pokrovu avtomobila, so v zelo kratkem času popravili in opraviti še nekaj drobnih dodatnih ličkarskih del povsem brezplačno. Od osebja servisa sem bila deležna povsem normalnega in korektnega odnosa. Zadovoljna sem in vesela, da je avto zopet lep, in se osebju servisa v lizinu zahvaljujem za opravljeno delo. ANICA ALBREHT, Dol 53, Borovnica /1,s REŠITVE _0~l KIDRIČEVA 14 > 62380 7 \ SLOVENJ GRADEC tel.: 0602/42-626 ____ POSLOVNA ENOTA ODPRTI MOHPK WT0Uffi^ 156 SISTEMI tel.:061/168-S001 RAČUNALNIŠKI 1NŽEN1R1NG-H1ŠA BISTRM REŠITEV Jutranje ”70350 752003 ★★★★ Samostojen časnik za samostojno Slovenijo SMART COM Njegoševa 14, Ljubljana, tel.:132 2281 SODOBNE KOMUNIKACIJE - PREDNOST USPEŠNIH TEMA DNEVA Koliko prava upošteva pra vna drža va ? Gotovo ima dr. Janez Drnovšek prav,; ko trdi, da primer pravosodne ministrice Mete Zupančič sestavljajo »pozitivni« (vsebinsko utemeljeni razlogi za umik kandidature S. V. Majhna za notarja) in »negativni elementi« (odločitev vrhovnega sodišča, da je ravnala formalno nezakonito). Vendar je iz enakih elementov sestavljena tudi njegova odločitev, da bo zaradi »zapletenosti primera« usodo Zupančičeve prepustil presoji poslancev v dr-________ i______ i»: -o/ -r ro-zr-trrt 1//-1 nncrv>«K>»Vi tntii le iasneišemu ..._.... ■■ USUUU fiz* -7 . žavnem zboru, ki naj z razpravo prispevajo tudi k jasnejšemu med sodno, zakonodajno in izvršno oblastjo. razmerju /ucu m,Aiuvt ^ - Dosedanje razmejevanje politike in prava je bilo namreč eden najslabše razumljenih in najmanj upoštevanih odnosov, ki naj bi veljali med različnimi vejami oblasti v Sloveniji. Vsekakor je pozitivno, da se je Drnovšek tega zavedel, negativno pa predvsem, da se je to dogajalo in se še dogaja v mandatu njegove vlade. Spoštovanje prava ni imelo nobenega bistvenega vpliva pri presoji ravnanja nekdanjega pravosodnega ministra Mihe Kozinca. ki sicer ni kršil zakonov, vendar je moral oditi zaradi politično nedopustnega vedenja, čeprav je pred tem politika upoštevala nekaj več prava, ko je presojala delo nekdanjega obrambnega ministra Janeza Janše. Ta je moral zapustiti vlado, ker ni razumel, da še tako sporno ravnanje posameznika ne opravičuje uporabe nezakonitih postopkov. Danes ko je Smolnikarja zamenjal Majhen in ko mora Drnovšek z dekretom doseči nekaj, kar naj bi opravljalo pravo — ustavitev deložacij na primer — je morda drugače. Morda pa tudi ne. Skratka, zgodba, sestavljena iz različnih elementov, ki bo kmalu postala predmet politične obravnave v parlamentu. Dr. Janez Drnovšek na tiskovni konferenci o interpelaciji proti Meti Zupančič, o proračunu, inflaciji in ustavitvi deložacij iz vojaških stanovanj LJUBLJANA, 29. marca-Na današnji tiskovni konferenci je predse- ---- dnik vlade dr. Janez Drnovšek med drugim povedal, daje do nadaljnjega odredil ustaviti deložacije, da je bila marca najnižja mesečna inflacija doslej (»4 odstotka), da so se v koaliciji dogovorili o ohranitvi višine proračuna na približno 510 milijard tolarjev in da bo odločitev v zvezi s pravosodno ministrico Meto Zupančič prepustil državnemu zboru. Zaradi vložene interpelacije in sorazmerno zapletega problema Drnovšek meni, da morajo o ministrici odločati poslanci. Na podlagi doslej znanih dejstev se sam ni odločil, da bi predlagal njeno zamenjavo, ta primer pa je po njegovem »splet pozitivnih in negativnih elementov«. Ministrica je imela utemeljene razloge, da je ravnala, kot je. odločitev vrhovnega sodišča pa pravi drugače,zato se po Drnovškovih besedah zastavlja zapleteno pravno vprašanje, »kaj storiti«. O tem naj odločajo poslanci državnega zbora, premier pa je prepričan, da bo vsestranska razprava koristna za delovanje in razvoj pravne države pa tudi za določanje občutljivega odnosa med izvršno oblastjo in pravosodjem oziroma za razmejevanje sodne, izvršne in zakonodajne oblasti. Ker Drnovšek želi, da bi bila ta razprava neobremenjena in argumentirana, vanjo ni hotel vnesti političnih prvin s svojo odločitvijo. Predloga za morebitno zamenjavo pravosodne ministrice še nima, sicer pa ne želi, da bi Zupančičeva »padla«, saj je na položaju šele dobrega pol leta. Liberalna demokracija Slovenije, ki ji predseduje Drnovšek, po njegovih besedah še ni zavzela formalnega stališča glede Zupančičeve, razprave v stranki pa »gredo v smeri«, da so za presojo ravnanja ministrice »pozitivni in negativni elementi«. Stranka naj bi oblikovala mnenje šele po širši razpravi, poslanci pa se bodo odločali po svoji vesti, meni Drnovšek. Obljubil je, da bo vlada pripravila stališče do primera Zupančičeve, končne rešitve pa ne želi prejudicirati, čeprav je njegovo stališče, kot je povedal, mogoče razumeti tudi kot podporo ministrici. Ker gre pri presoji njenega ravnanja za »vsebinsko pravilen odnos« in za formalno sodbo vrhovnega sodišča, ki je drugačna in je ni mogoče zanemariti, tega dejstva in »kompleksnega vprašanja«, kot pravi Drnovšek, ni želel prekriti s političnim stališčem. To bi lahko kdo razumel kot poskus vlade postaviti se nad državni zbor ali nad pravosodje, je menil Drnovšek, zato je odločitev v zvezi s pravosodno ministrico Meto Zupančič prepustil državnemu zboru. Napoved državnega tožilstva, da bo pregledalo tako imenovano zadevo Majhen, po Drnovškovem zagotovilu ni vplivala na odločitev o Zupančičevi, o predsedniku parlamentarnega odbora za mednarodne odnose pa je dejal, da bo poslanski klub podprl predlog komisije za volitve, imenovanj a in administrativne zadeve — to je Lojzeta Peterleta - čeprav se bodo poslanci odločali tudi glede na argumente ob kandidaturi. Več na 2. strani. DEJAN PUŠENJAK MULTIC O M, hitri jezikovni tečaji Dunajska 20, Ljubljana, tel.: 061/13 27 203 ^ ZNANJE, KI SI GA BOSTE ZAVIDALI CELO SAMI J S KOMPAS HOLIDAYS V SREDIŠČU POZORNOSTI - Dr. Janez Drnovšek na tiskovni konferenci. (Foto: Blaž Samec) NAJBOLJŠI VIRI SO IZVIRI! TEČAJI TUJIH JEZIKOV V VELIKI BRITANIJI, NA IRSKEM, MALT!. V ZDA, AVSTRIJI, NEMČIJI, ŠVICI, FRANCIJI, ŠPANIJI, ITALIJI, NA JAPONSKEM. 80 RAZLIČIC V 68-STRANSKEM KATALOGU! Telefonu 061 222 412. Mitja Gaspari napovedal oster rez v finančni sistem PORTOROŽ, 29. marca - Slovenija končuje obdobje finančnega stabiliziranja, na vrsto prihaja reševanje strukturnih problemov finančnega sistema. Bančni sistem bo treba prilagoditi konkurenčnemu okolju, zavarovalnice pa čaka letos revizija. Verjetno se bomo pri zavarovalništvu prav kmalu soočili s podobnimi težavami, kot smo se pred tremi leti pri bankah, je med drugim dejal finančni minister Mitja Gaspari na 27. simpoziju slovenskih računovodij, finančnikov in revizorjev v, Portorožu. Finančni minister je napovedal nov zakon o bančništvu, ki naj bi že prihodnji teden prišel v vladno proceduro in naj bi temeljito posegel v dosedanji bančni sistem, in govoril še o problemu pre-kapitaiiziranosti slovenskih bank. Tudi tu naj bi nova napovedana zakonodaja prinesla spremembe. Banke, ki imajo koeficient ustreznosti nad 16 odstotkov, naj ne bi imele več možnosti za dodatno kapitalizacijo z emitiranjem delnic, vendar bi lahko bilančno vsoto večale drugače, na primer z združevanjem. Agencija za sanacijo bank naj bi počasi prenehala delati. Po končani sanaciji mariborske in ljubljanske banke naj bi vlogo urejevalca solventnosti bank kot nekakšen kurator prevzela centralna banka. Do možnosti, ki jo je država ponudila bankam in podjetjem pri restrukturiranju dolgov, ki so nastali med zelo visokimi obrestnimi merami in izgubami premoženja, banke vsaj za zdaj v glavnem ostajajo indiferentne. Vlada razmišlja, da bi jih v to prisilila. Nekaj olajšav je že ponudila tudi na davčnem področju, na primer šestmesečni odlog plačila prispevkov, in bo to delala tudi v prihodnje. Napovedal je še postopno de-zindeksacijo. Počasi naj bi prišlo do enotne obrestne mere, v kateri naj ne bi bilo več velikega R. Toda, je dejal finančni minister, banke na to še niso pripravljene, saj bi veliki R uporabljale tudi ob ničelni inflaciji. Vlada opaža, da se z nižanjem obrestnih mer povečujejo drugi stroški najemanja posojil, zato se s centralno banko in združenjem bank dogovarja o določitvi maksimalne višine teh stroškov,je še dejal Mitja Gaspari. Več na 3. strani. GORDANA PIPAN Državni zbor sprejel zakon o sanaciji Tama t i ► \t ► ! POOBLAŠČENA DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE AKTIVA NADALJUJE Z VPISOVANJEM CERTIFIKATOV Po hitrem postopku so sprejeli tudi zakona, ki omogočata financiranje gradnje avtocest LJUBLJANA, 29. marca - Državni zbor je danes opravil še tretjo obravnavo predloga zakona o ukrepih za sanacijo gospodarskega položaja Tam Maribor in njegovih odvisnih družb in Avtomon-taže AM Bus iz Ljubljane ter na koncu zakon v celoti sprejel. Povsem brez proceduralnih zapletov in vsebinskih polemik tudi danes ni šlo. Predstavniki Slovenske ljudske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov so si namreč močno prizadevali za zmanjšanje obrestnih mer za posojila bank, za katere bo jamčila država. _ . , W l nnlrnnn Dorcil I TV rtm n ttrt/' d no. Poslanci državnega zbora so dopoldne postavljali vprašanja in sporočali pobude vladi. Na začetku popoldanskega dela pa so po hitrem postopku brez razprave sprejeli zakona, ki omogočata financiranje gradnje avtocest v Sloveniji z denarjem iz mednarodnih posojil, in sicer zakon o soglasju Republike Slovenije družbi za gradnjo avtocest (DARS) za najetje posojil pri Evropski investicijski banki in zakon o garanciji Republike Slovenije za obveznosti iz pogodbe o najetju posojila Evropske investicijske banke za projekt gradnje slovenskih avtocest. Državni sekretar Marjan Dvornik je povedal, da zakon o soglasju temelji na petem členu zakona o Darsu in omogoča najemanje posojil ob predhodnem soglasju državnega zbora. Razložil je, da zakon ureja tako imenovani B in C tranši mednarodnega posojila za gradnjo avtocest in omogoča začetek črpanja denarja iz posojila. Povedal je, da gre za financiranje odseka avtoceste Šentjakob-Bla-govica, za katerega je predvidenih 21,4 milijona dolarjev, in za odsek Blagovica-Vransko, za katerega je predvidenih 14 milijonov dolarjev. S sprejetjem zakona o garanciji Republike Slovenije pa se je država obvezala, da bo jamčila za obveznosti iz pogodbe o najetju posojila pri Evropski investicijski banki. Več na 2. strani MARKO JAKOPEC Nadaljevanje pogajanj med Slovenijo in EU NA PREVISU LJUBLJANA,ČETRTEK,30.MARCA 1995 . LETO XXXVII • ŠT. 74 . GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: TIT POBERŠEK • 2,60 DEM, 12 ATS, 2,50 CHF, 2000 ITL, 70 TOLARJEV Odločitev o ministrici premier prepušča DZ . _ . . • »a___5 •£ _If CZ3Z& , &£Zž> Karikatura: Marko Kočevar Sneg zametel bojišča Zaradi visokega snega so se boji polegli — Sklepi sabora o novem mandatu mirovnih sil na Hrvaškem so še stopnjevali napetost med Zagrebom in OZN OD NAŠIH DOPISNIKOV ZENICA, ZAGREB, 29. marca - Zaradi močnega sneženja so se spopadi na skoraj vseh bosanskih bojiščih polegH. Z Majeriče poročajo o premikih enot. Kapetan Sultan Baber, pripadnik pakistanskih modrih čelad, nam je nedaleč od letališča Dubrava, do koder se nam je uspelo prebiti včeraj, povedal, da na Majevico prihaja več enot bosanske vojske, kot jih odhaja z nje. Opazili so tudi premike srbske pehote in tankovskih enot. Bosanski vojaki trdijo, da so uničili en srbski tank T-55, zaradi česar so se tankovsko-mehanizirane sile umaknile. Visok sneg je ustavil tudi kolone težkih vozil, ki so se prek planinskih vrhov Zrijezda in Konjuh pomikale proti Ttizli. četrta točka, ki našteva razoroži- Prihodnji teden se bodo v Bruslju začela pogajanja o pridruženem članstvu BRUSELJ, 29. marca - Šestega in sedmega aprila bodo na sedežu evropske komisije v Bruslju stekla prva prava pogajanja z Evropsko unijo o našem pridruženem članstvu v tej evropski integraciji, saj so jih sredi marca ob udeležbi zunanjega ministra Zorana Thalerja s priložnostnimi nagovori le slavnostno odprli. Našo skupino pogajalcev bo vodil dr. Beno Lukman iz slovenskega veleposlaništva v Parizu. Med tako imenovanimi tehničnimi pogajanji - evropsko petnajsterico bo zastopala evropska komisija, ki se bo posvetovala s članicami EU, če se o kakem delu sporazuma ne bo mogoče sporazumeti - naj bi obravnavali predlog evropskega sporazuma, katerega besedilo je komisija predala slovenski misiji pri EU, ta pa naši vladi. Mandat za pogajanja mora potrditi še državni zbor; to naj bi se zgodilo predvidoma 5. aprila. S.Ž. Z vlašiškega bojišča ni veliko podatkov. Srbske sile so tam začele protiofenzivo, v kateri bodo skušale spet zasesti izgubljene položaje. Pripadnike sedmega korpusa, ki se bojujejo na tem območju, je obiskal poveljnik bosanske vojske general Rasim Delič. Tildi Unprofor ne ve, kaj se dogaja na tej planini, poroča pa o povečani dejavnosti v osrednji Bosni, blizu Sarajeva. Boji potekajo tudi na frontni črti od Breze prek Ilijaša, ki je v rokah bosanskih Srbov, do Visokega. Ločitveno črto in omenjena mesta ter Travnik, Ttirbo in Bugojno obstreljujejo s topovi. Vsa pozornost je namenjena Vla-šiču, kjer se boji nadaljujejo, telefonske zveze med Travnikom, Zenico in drugimi mesti v Bosni pa so še vedno pretrgane. V Zagrebu po dveh poteh (Unprofor in hrvaška oblast) spremljajo razvoj dogodkov v zvezi s sestavljanjem resolucije varnostnega sveta o novem mandatu mirovnih sil na Hrvaškem po 31. marcu. Na glavnem sedežu Unproforja za Hrvaško, BiH in Makedonijo v Zagrebu pravijo, da nimajo dokazov o prehodu večjega števila vojakov in orožja iz Srbije oziroma ZR Jugoslavije prek ba-tinskega mosta na okupirani del vzhodne Slavonije, kot v pismu Butrosu Galiju navaja dr. Mate Granič. V sinočnem pismu generalnemu sekretarju OZN Butrosu Galiju pa je hrvaški veleposlanik pri OZN dr. Mario Nobilo navedel 51 imen visokih častnikov iz Srbije, ki delujejo v krajini in so na plačilnem seznamu vojske ZR Jugoslavije, razen tega pa naj bi v zadnjem obdobju v krajino prispelo okoli 6000 do zob oboroženih vojakov iz Srbije. Toda Unproforjev tiskovni predstavnik Michael Williams pravi, da po zadnjih novicah iz New Yorka kar 13 članic varnostnega sveta podpira poročilo Butrosa Galija o novem mandatu mirovnih sil na Hrvaškem, ki pa ga Zagreb v celoti zavrača. Sinočnji sklepi poslanskega doma sabora so napetost med Zagrebom in New Yorkom stopnjevali do vrelišča, posebno tev vseh oboroženih skupin v krajini, umik okupacijskih sil, vrnitev pregnancev, varnost za vse ljudi, ki so pred srbsko okupacijo živeli v tako imenovani Srbski republiki krajini, oblikovanje lokalne policije po nacionalnem ključu in uresničitev dosedanjih resolucij varnostnega sveta. Zato so sinoči veleposlaniki petih držav skupine za stike umaknili z dnevnega reda varnostnega sveta razpravo o osnutku resolucije o novem mandatu mirovnih sil na Hrvaškem, hrvaški zunanji minister dr. Mate Granič pa pravi, da so sveže novice iz New Yorka bolj optimistične, kot je še kazalo na začetku tedna. V Zagrebu menijo, da so sestavljavce resolucije prepričali zlasti z dokazi o nemotenem prehodu Miloševičeve vojske v krajino, ustrezna zaščita hrvaške državne meje na okupiranih območjih pa je eden glavnih pogojev za hrvaško soglasje k novemu mandatu mirovnih sil. ZDRAVKO LATAL PETER POTOČNIK Ai AS ASISTENT d.o.o. Tel.: 062/224-432, 062/223-771 (209,312) TEČAJI TUJIH JEZIKOVNA MEDNARODNIH ŠOLAH KATALOG 1995 DANES V DELU * Aprila se bo plin pocenil Vesela novica za uptabnike zemeljskega glina stran Šolstvo - Vloga ravnatelja - Zasebno šolstvo - Prijetno učenje jezikov stran KULTURA • Ministrstvo za kulturo in muzeji podpisali pogodbo Trije muzeji bodo naposled ie dobili prostore na Metelkovi stran 8 KNJIŽEVNI GLISTI - Ob dnevu knjig za otroke - Dragocena knjiga o (starejšem) slovenskem založništvu strani 9—12 - Ob moiju so zmerni optimisti - Sestavite si svoj »lego dopust« strani 13-15 Delo& Dom strani 17-48 AKTIVA t r Pridružite se več kot 25.000 PREUDARNIM SLOVENCEM IN POHITITE NA NAJBLIŽJO POŠTO. V Rusiji ubili dva Američana MOSKVA, 29. marca (AFP) -V Rusiji so sinoči umorili dva ameriška državljana, ki sta sodelovala v raziskovalnem projektu na zdravstvenem inštitutu v Habarovsku. Ruska tiskovna agencija je sporočila, da so par kitajskega porekla našli umorjena v njunem stanovanju. Policija o morebitnem motivu za umor ni poročala, zaradi preiskave pa noče izdati podrobnosti. SNEG V SARAJEVU - Fanta na fotografiji se obmetavata s snegom na muslimanskem pokopališču v Sarajevu. (Foto: EPA) PA N N A PRODAJA In SERVIS 061/225 426 mobitel Bssmi 27.r, IM UM Sl. I (,(I11M KKHU1I TEL NG Teleinformacijski sistemi in storitve NAŠ NOVI NASLOV Ljubljanska cesta 24a 64 OOO KRANJ Telefon: 064 27 32 č>9 Telefaks: 064 27 32 BO na enem/mestn kar potrebujete za dobre komunikacije Deli in vladaj po rusko GROZNI, 29. marca - Čečenke potrpežljivo čakajo v vrsti, da bodo morda dobile vsaka po vrečko k in Gudermes. (Foto: EPA) Celje V sejemsko mesto 6. sejem AVTO IN VZDRŽEVANJE 4.-9.4.’95 ffl CBJSK! SEJEM ORACLEVVARE _ - i* Mrežni programski peket dobite ne naslovu: Unicom d.o.o., Letališka 33, LJUBLJANA Tel.: 1404 111, faks: 1404 092 — . ' 37.563’ RAZLOGOV ZA NAKUP AVTOMOBILA LADA * število registriranih avtomobilov LADA v Sloveniji PRI NAKUPU AVTOMOBILA LADA SAMARA LAHKO IZBIRATE NASLEDNJO DODATNO OPREMO KOVINSKA BARVA IW....A LU Pl? AVTORADIO PIONEER Z ZV0< BRISALCI ŽAROMETOV Gorenjske Benka IAŠCENI PRODAJALCI: CELJE: A< lo Celje. 34-27I. Avlomolnr. 24-2II. JESENICE. AvlojnkJ 4. KOČEVJE: Rozalkomerc. K5I- ll.V KOPER: Avtoplus. 34-62I. KRANJ. Avlntrade. 242J| ■LIANA: A violine. 12-3I-14I. Avlomarkol. lM-35-25. AUomerkur. 13-26-I2I. Inierda«. 127-41 pBOR. Avlomolor. I0I-676. Avlo ŠerEinek. 411 I4X. Pmlada. .16-461. Jauodit Avtotremina. 0441 lIKA. Smolclma. »147. MERSKA SOBOTA. Aurosenis. 21-630. NOV O SIESTO: tl. PTUJ. Pelcivia avlo: 776-111. RAVNE: Avlomolo/321-151. R00. SLATINA.. Atluluks.KIM umiz-, ■»...•«■. ui AJi unuA imairA n m UbALi ic. . --------ilJ f- V 50. stran ★ n.— DELO Vipavski mlekarni pravijo hiša pravega jogurta VIPAVA. 29. marca - V vipavski mlekarni, ki je poleg vinske klc Agroind Vipava 1894, vsako leto odkupijo od 12 do 13 milijonovli j" Stgtgff&SB *** Slovenskih mlekarn in ki naj hi. kot načrtujejo v Vipavi, nadomestiI številne podobne izdelke iz uvoza. (S. C., slika: Ljubo Vukelič) ____ Primorski poslanci proti krnitvi signala koprske TV Pozdravili so uvedbo slovenskega tv programa na RA1 in zahtevali ohranitev naših signalov v Italiji KOPER, 29. marca - V Ljubljani se je včeraj na izredni seji sestal klub primorskih poslancev zaradi zadnjih zapletov v zvezi z ukinitvijo vidnosti programov Televizije Koper-Capodistria. Za današnjo sejo državnega zbora so s tem v zvezi predvideli nekaj poslanskih vprašanj in pobud. Klub primorskih poslancev je državnemu zboru in drugim odgovornim institucijam predlagal, naj čimprej zagotovijo sprejemanje signala koprske televizije tako na območju Primorske kot tudi v zamejstvu. Na včerajšnji izredni seji so nimi ukrepi vodstva RTV Slove- Pivška občina bo prijavila dva programa javnih del PIVKA, 29. marca - Člani občinskega sveta so sklenili, da bo pivška občina prijavila na republiški razpis javnih del dva programa. Javna dela so namreč ena od oblik izvajanja aktivne politike zaposlovanja pri nas in že štiri leta instrument za omilitev socialnih posledic brezposelnosti. Njihova značilnost so družbena koristnost, neprofi-tnost in nekonkurenčna usmerjenost, časovna omejenost, še zlasti pomembna pa je socializacijska in humanizacijska funkcija. Pivška občina bo prijavila dva programa javnih del na področju socialnovarstvene dejavnosti. V programu pomoči otrokom iz socialno ogroženih družin, ki so ga na Pivškem začeli izvajati že pred dvema letoma, bodo za dobo devetih mesecev zaposleni trije javni delavci, v programu socialnega servisa oziroma pomoči na domu pa prav tako za dobo devetih mesecev dva javna delavca. Za izvajanje obeh programov javnih del bo poleg republiškega zavoda za zaposlovanje zagotovila denar tudi pivška občina v višini 576.000 tolarjev. M.T. Zdravstvene postaje v Pivki ne bodo ukinili Pivški svetniki so sklenili, da se za končanje obnove zdravstvene postaje iz občinskega proračuna zagotovi 1,5 milijona tolarjev — Tudi postojnski prispevek PIVKA, 29. marca - Okoli 6000 prebivalcev v 29 vaseh občine Pivka bo imelo tudi v prihodnje zagotovljeno osnovno zdravstveno varstvo v občinskem središču. Pivški svetniki so namreč sklenili, da se za končanje obnove zdravstvene postaje v Pivki, ki je pod okriljem zdravstvenega doma Postojna, zagotovi iz občinskega proračuna 1,5 milijona tolarjev. Medobčinski sanitarni inšpektor iz Postojne je že lani izdal odločbo o izvedbi kar nekaj najbolj nujnih obnovitvenih del, za katera je njihov izvajalec v oktobrski ponudbi predvidel okoli 4,5 milijona tolarjev potrebnih sredstev. Med obnovo pa se je nato izkazalo, da je dotrajanost objekta oziroma napeljav v njem še večja, kot je sprva kazalo, zaradi česar se je vrednost gradbenih in instalacijskih del povzpela na več kot 10 milijonov tolarjev. Zdravstveni dom Postojna je zagotovil 6,5 milijona tolarjev, za plačilo izvajalcu del pa je manjkalo še 3,8 milijona tolarjev. O tem je direktor postojnskega zdravstvenega doma dr. Ivo Zorman prejšnji mesec pisno seznanil vodstvo pivške občine. Pojasnil je tudi, da matična zdravstvena ustanova sprejeli več stališč in sklepov Pozdravili so uvedbo slovenskega televizijskega programa na RAI 3 Trst in Izrazili prepričanje, da obstoj tega slovenskega manjšinskega programa ne bi smel okr-niti vidnosti, programske vloge in položaja koprske televizije. Zato so pozvali slovensko vlado, naj skuša zgotoviti pogoje za povečevanje območja vidnosti in slišnosti slovenskih televizij in radijskih programov RAI 3 Trst na slovenskem ozemlju. Zahtevajo takojšnje ukrepe za ohranitev vidnosti koprske in slovenske televizije na preostalih frekvencah Pontecove mreže v Italiji, da bi tako preprečili popoln umik signalov iz Italije. Državi bi morali v zvezi s tem sprejeti meddržavni sporazum. Če poslanski klub ne bo zadovoljen z odgovori in predvidenimi kratkoroč- nije in slovenske vlade, bo zahteval uvrstitev tega vprašanja na dnevni red zasedanja državnega zbora. Ob vsem tem je klub primorskih poslancev ugotovil, da koprski televiziji odgovorne inštitucije že nekaj let ne uslišijo prošenj za zagotovitev vidnosti njenega signala, medtem pa nekatere ključne frekvence dodeljujejo zasebnim in komercialnim tv postajam. Primorski poslanci so tudi zahtevali, da slovenska vlada, svet za radiodifuzijo in uprava za telekomunikacije čimprej pripravijo strokovne rešitve za ločeno oddajanje slovenskega in italijanskega programa TV Koper-Capodistria (ločeni frekvenci in ustrezna pre-tvomiška sistema). BORIS ŠULIGOJ Škofjoti proti cesti, ki bi šla skozi njihova naselja So proti trasi severno od naselja Tinjan in podpirajo južno različico - Boje se za rodovitno zemljo KOPER, 29. marca - Potem ko so se prebivalci Dekanov z vrsto pripomb uprli zlasti različici gradnje .avtoceste, ki se spusti s Črnega Kala v rižansko dolino in do ankaranskega knzisca požre kopico rodovitnih polj, so se aktivno v obravnavo gradnje tega avtocestnega odseka vključili tudi krajani KS Škofije. Odbor za gradnjo avtoceste je pred dnevi obravnaval najnovejše predloge in v celoti zavrnil različico E, podprl pa različico D. Različica E predvideva gradnjo avtoceste po severni strani od naselja Tinjan, različica D pa po južni strani. S sprejetjem različice, ki poteka po severni strani pod Tinjanom, bi v Škofije in Plavije speljali še en prometni tok, in sicer tistega, ki vodi iz Italije prek Trsta na Hrvaško. To za prometno povezavo Luke Koper z notranjostjo Slovenije ni najboljše. Razen tega bi se porušile tudi cestne povezave med naselji v KS Škofije, ki bi jo cesta razdelila kar na tri dele. Tudi zgraditev dveh predorov z dokaj veliko višinsko razliko in torej tudi tretjim voznim pasom ni sprejemljiva, saj — tako menijo člani odbora in predsednica sveta KS - take rešitve v svetu niso običaj. Skratka, različico E Škofjoti odločno zavračajo, in menijo, da bi z različico D lahko rešili probleme. Seveda imajo tudi na to različico, ki poteka po južnem pobočju tinjanskega hriba, nekaj pripomb. Cesto naj bi premaknili tako, da bi se približala trasi cevovoda Rodik-Rižana, saj bi tako zgubili najmanj rodovitnih površin, zahtevajo pa tudi, da se priključek pod Tinjanom, od koder naj bi vodila cesta na Hrvaško, črta, češ da bi bil večji tranzitni promet, ki bi ga pritegnila nova lepa cesta, dodatna nevarnost za onesnaženje zaščitenega območja vodnega vira Rižana. Opozarjajo pa tudi, da bo treba ob gradnji ceste primerno rešiti tudi vodovod za Tinjgn. za obnovo zdravstvene postaje v Pivki nima na voljo dovolj sistemskih sredstev. Če bosta tudi ustanovitelja (po novem občini Pivka in Postojna) ugotovila, da ne moreta zagotoviti manjkajočega de-narja, bo postojnski zdravstveni dom zaradi racionalnosti svojega poslovanja in v skladu s stališčem republiškega ministrstva za zdravstvo prisiljen ukiniti zdravstveno postajo v Pivki. Medtem ko so pivški svetniki nekako še lahko z razumevanjem sprejeli denarne zadrege zdravstvenega doma Postojna, pa jih je močno zbodlo suhoparno in brez vsakršnih utemeljitev zapisano stališče zdravstvenega ministrstva. Da naj se namreč zdravstvena postaja v Pivki zapre in njeni zdravniki »preselijo« v postojnski zdravstveni dom, kjer imajo na voljo vse ustrezne pro- store in opremo. Pred kratkim se je vodstvo pivške občine sestalo z dr. Ivom Zormanom in proučilo vse možnosti, ki bi preprečile ukinitev zdravstvene postaje, saj so se že tudi občani vse bolj glasno pridušali, da je ne dajo. Dogovorili so se, da bo Pivka prispevala 1,5 milijona tolarjev, vendar pa bo morala sorazmerni delež potrebnega denarja zagotoviti tudi postojnska občina. Kot že omenjeno, so sinoči pivški svetniki sprejeli odločitev, ki bo omogočila končanje obnovitvenih del. Saj niti pomisliti niso želeli, da bi se ponovil dogodek izpred nekaj let, ko so kljub ostrim protestom krajanov Košanske doline ukinili tamkajšnjo zdravstveno postajo. Člani občinskega sveta Pivka pa so še sklenili, da se dr. Nardu Steglu odobri 300.000 tolarjev proračunskih sredstev, saj je približno eno šestino pivške zdravstvene postaje, kjer bo imel s koncesijo dodeljeno zasebno zdravstveno prakso, obnovil z lastnimi sredstvi. MARJANA TRILER Belokriška cesta je ena sama nevarnost Občinski sklad stavbnih zemljišč je jiačrte za rekonstrukcijo že naročil PORTOROŽ, 29. marca - Por-torožani, predvsem prebivalci Belega Križa in Razgleda (iz piranske KS) že dolga leta zaman protestirajo proti razmeram na izredno nevarni Belokriški cesti; Nevarnim ovinkom se pridružujejo številni neprimerni priključki za stranske poti in vhodi na hišna dvorišča, povsem nepregledna križišča in številne luknje, ki se jih cestarji tudi po več let ne usmilijo s kakšno lopato asfalta. Že trije vozniki so zaradi vožnje čez isto luknjo prerezali avtomobilsko gumo (na ostrem ovinku dela ceste, ki pelje od antene proti Fiesi). Toda prerezane gume so malenkost proti nesrečam, ranjenim in tudi smrtnim žrtvam. Še čudno, da jih ni bilo več, pravijo krajani. Občinski sklad stavbnih zemljišč je sicer naročil načrte za rekonstrukcijo te ceste, toda vprašanje je, kdaj se bodo lotili temeljitega dela. Zato prebivalci Belega Križa in drugi, ki se pogosteje vozijo po tej cesti, upajo, da bi dotlej cesto vsaj približno strokovno pokrpali. B. S. V občini Koper bodo kmalu podelili koncesije za KTV Uradno določen koncesionar naj bi znan že čez mesec dni — Konec »igre« z naročniki in občino KOPER, 29. marca - Na območju koprskega naselju Žustema III. le že kar precej stanovalcev, ki so priključeni na sisteme kabelske tv. Zal ti priključki niso plod organizirane oddaje koncesije za to dejavnost, pač pa rezultat različnih poslovnih potez in ponudb podjetij, ki so s kabelsko televizijo znala omogočiti sprejem večjega števila programov in seveda kakovost sprejema. Ponudbe podjetij so bile zanimive, stanovalci so se zanje odločali, toda občinskega blagoslova za te zadeve ni bilo. J? « sg 3 Cvetje za Velikonočne praznike KOPER, 29. marca - Turistično in hortikulturno društvo Ankaran bo letos - bržčas po zgledu Portorožanov, ki imajo že kar lepo tradicijo in veliko izkušenj s prvomajskim sejmom in razstavo cvetja - v prostorih hotela Convent pripravilo prvo prodajno razstavo cvetja. Odprli jo bodo v soboto, 15. aprila, zaprli pa v ponedeljek, 17. aprila. Organizatorji pričakujejo, da bo na razstavo prišlo veliko cvetličarjev iz vse Slovenije, zlasti pa domačinov, in seveda obljubljajo, da bodo v času, ko imajo vrtičkarji največ dela, ponudili vse potrebno za obnovo vrtov. (D. G.) V soboto čiščenje Nadiže KOBARID,29. marca-Turistično društvo Nadiža in Nadiška korita bo v soboto, 1. aprila, organiziralo celodnevno čistilno akcijo pod geslom Očistimo reko Nadižo.Ta reka, zanjo pravijo celo, da je zdravilna, privablja vsako leto več turistov in je zagotovo eden izmed adutov turizma gornjega Posočja. (M. R.) Namesto na Lokvah bi se lahko smučali na Ojstrici NOVA GORICA, 29. marca - Nekdaj opevani zimsko-športni center Goriške Lokve že osmič zapored ni dočakal prave bele zime. Snežna odeja je na 956 metrov visokih Lokvah pretanka za načrtovane smučarske aktivnosti. Poleg tega pa je vseh pet vlečnic dotrajanih in čas bi bil, da jih odstranijo. Lokve so prenizko, da bi imele dovolj debelo snežno odejo vsaj tri mesece na zimo. Že pred leti pa so se načrtovalci razvoja ozirali na 1358 metrov visok hrib Ojstrica, dva kilometra proti Predmeji. Najbolj zagnani domačini, združeni v Smučarskem klubu Lokve in Tlirističnem društvu Lokve, so spet pomislili na to možnost. V soboto, 25. marca, so organizirali skupinski ogled smučarskih terenov na Mali Lažni nad Lokvami in na pobočju Ojstrice. TU je bilo 30 do 120 cm idealnega snega za normalno smuko in čudovite tekaške proge. Ogleda so se udeležili še predstavniki mestne občine Nova Gorica, predstavniki gozdarstva. Športne zveze Nova Gorica, sekretariata za obrambo, novinarji in seveda vsi predstavniki turizma na Lokvah. Ugotovili so, da bi smučanje na Goriškem lahko obudili prav na teh pobočjih. Morda bo čas le prinesel pravo razmišljanje. (R. K.) Razstavo o Slovencih v Veliki Britaniji postavili v Celju CELJE, 29. marca - Svetovni slovenski kongres in Muzej novejše zgodovine sta pripravila razstavo Slovenci v Veliki Britaniji 1991-1994, ki so jo ob razmeroma skromni udeležbi obiskovalcev v občasnih muzejskih prostorih odprli sinoči in bo na ogled do 20. aprila. Razstava, ki so jo decembra lani pokazali v Ljubljani, v besedi in sliki govori o dogodkih, kot so jih pri osamosvajanju naše države doživljali njeni prebivalci v Londonu in o njihovi aktivnosti. Na ogled so dokumenti, časopisni izrezki in predmeti iz tistega časa, pri čemer kot zanimivost omenimo, da so, na primer, po telefaksu iz Ljubljane izvedeli, kakšna bo naša zastava in so takšno tudi naredili. Enotnost in strpnost naših ljudi, pravzaprav vseh generacij izseljencev, kakršno so pokazali daleč od domovine, bi bila potrebna tudi danes, saj bi z njo premagali razprtije, ki nas razdvajajo zlasti v času. ko se približujejo nekatere obletnice, je ob otvoritvi poudaril dr. Janez Dular. (D. H.) Cvetlični dnevi v Agrariacvetju Čatež Tolminsko kulturo poganja ZK0 Zveza kulturnih organizacij Tolmin predstavila poročilo lanskega dela in novi program za občine Toimim Kobarid in Bovec - Cenijo kvaliteto in mladost TOLMIN. 29. marca - Zveza kulturnih organizacij Tolmin, katere predsednica je Nevenka Janež, je osnovna nosilka kulturnih programov v občini tako z organizacijskim in strokovnim delom na področju ljubiteljskih dejavnosti, kot tudi s kulturno vzgojo in izobraževanjem ter s posredovanjem gostovanj profesionalnih ustvarjalcev. Temeljni cilj, ki mu Zveza kulturnih organizacij Tolmin uspešno sledi, je bogatitev kulturnega življenja v občinah Tolmin, Kobarid in Bovec. V lanskem letu je v okviru nastopale tudi po Sloveniji in se ZKO Tolmin delovalo 16 pevskih zborov, kar je dva več kot v letu 93, Pihalni orkester, dve folklorni skupini, tri gledališke skupine. Društvo slikarjev amaterjev in Literarni klub Tolminske. V svoj program vključujejo tudi otroške • V okviru programa gostovanj, ki ga Zveza kulturnih organizacij Tolmin izvaja za otroke, mladino in odrasle, so lansko leto organizirali 50 predstav, ki j ih je obiskalo skoraj 14 tisoč obiskovalcev, od tega je bilo 1280 abonentov. in mladinske pevske zbore, plesne skupine in glasbeno ter gledališko ustvarjalnost tolminske mladine. V vseh društvih in skupinah, ki so lani izvedli 195 programov po tem delu Soške doline, deluje več kot tisoč aktivnih članov, med katerimi je tudi čedalje več mladih. Tolminske skupine so uspešno predstavile s svojimi deli v 28 različnih krajih. Dosegali so tudi vidne uspehe. Gledališka skupina Zvonko je bila razglašena za najboljšo skupino drugega festivala sledališča in plesa v Kopru, Dekliški cerkveni pevski zbor je bil med najboljšimi na republiškem srečanju mladinskih pevskih zborov v Zagorju. Otroški pevski zbor iz Volč pa je že več let reden gost področnih revij otroških zborov. Članom in mentorjem kultur-no-umetniških skupin so letos podelili sedem bronastih in 14 srebrnih jubilejnih Gallusovih značk, Moški pevski zbor Kogoj Justin pa je ob 40-letnici delovanja prejel nagrado občine Tolmin. Za letošnje leto ZKO Tolmin načrtuje program, ki se bistveno ne bo razlikoval od programov v preteklih obdobjih. Že od sedemdesetih let dalje, in bati seje. da bo tudi letos tako, menita strokovni sodelavki ZKO Danica Hrast in Maja Jerman-Bratec, prihaja do razkorakov med dejanskimi možnostmi in hotenji. Vse večji poudarek želijo dati izobraževanju, predvsem mladih, ki jih zanimajo • V lanskem letu so tolminski kulturniki uspešno sodelovali z zamejci, saj je bilo v okviru programa Sodelovanje z zamejstvom izvedenih 18 kulturnih izmenjav, predvsem s Celovcem, Trstom in Gorico. Tudi za letos načrtujejo medsebojno izmenjavo društvenih programov, obveščanje in vključevanje v razne oblike izobraževalnih akcij v občinah ter izmenjavo nastopov skupin z obeh strani meje. različne kulturne zvrsti, zato se želijo v letošnjem letu posvetiti predvsem njim. Glede skupin in društev, ki delujejo v okviru ZKO Tolmin, bodo tudi v bodoče zagotavljali stimuliranje predvsem tistih programov, ki pomenijo novo kvaliteto v delovanju in po pomenu presegajo občinske meje ter nudijo možnost večjega vključevanja mladih v kulturne aktivnosti. MAJA ROŠ Volilni občni zbor Kluba podjetnikov IDRIJA, 29. marca - Klub podjetnikov Idrija, ki je bil ustanovljen pred dvema letoma, bo imel v petek, 31. marca, volilni občni zbor. Predstavili bodo poročila o delu kluba in pobude ter predloge o delovanju v prihodnje. Klub, v katerega se je ob ustanovitvi vključilo 26 podjetnikov, šteje danes že več kot 40 članov. Da bi se bolje spoznali, bodo sredi aprila organizirali podjetniški ples v hotelu Ydria. M. R. Klub tolminskih študentov »na cesti« TOLMIN, 29. marca - Klub tolminskih študentov organizira v soboto, 1. aprila, brucovanie v klubu Amazonka v Tolminu. Študentski klub, ki aktivno deluje peto leto, ima zdaj 120 članov, ki jim nudi vrsto aktivnosti in informacij. Poleg vsakoletne skupščine, predavanj z diapozitivi, koncertov in organizirane rekreacije načrtujejo tudi različne ugodnosti in popuste za člane. Še vedno pa nimajo lastnih prostorov, čeprav se zanje prizadevajo že vsa leta. M. R. Šele na jutrišnji seji bodo namreč svetniki razpravljali o osnutku odloka, ki ureja koncesijo za postavljanje, vzdrževanje in upravljanje lokalnih sistemov za prenos radijskih in televizijskih signalov. V obrazložitvi osnutka na koncu piše, da je moč - če ne bo kakšnih bistvenih pripomb - na isti seji osnutek prekvalificirati v predlog in odlok tudi sprejeti. To pa bi pomenilo, da bi v občini Koper bržčas po mesecu dni imeli uradno določenega koncesionarja za omenjeno dejavnost. Očitno gre za dejavnost, ki je zelo zanimiva, tudi donosna tako za koncesionarja kot občino, ki koncesijo da. V občini Koper so določena naslednja območja, za katera je moč dodeliti koncesijo: vse KS, ki obsegajo območje mesta Koper (Center, Semedela, Žustema, Za Gradom, Ol-mo-Prisoje in Škocjan), območje KS Bertoki, Pobegi, Čežarji in Sv. Anton in posebej za območja KS, Hrvatini, Ankaran, Škofije, Dekani ter območja drugih strnjenih naselij. Koncesionar bo moral upoštevati zahteve zborov uporabnikov in sveta uporabnikov, zanimivo pa je, da se koncesijska pogodba sklepa za nedoločen čas. Se veda je v osnutku odloka tudi ko pica členov, ki opredeljujejo možnosti za prenehanje koncesijske pogodbe. Ti členi so zelo ostri in koncesionarju ne dovoljujejo, da bi se »igral« z naročniki in občino oziroma organom, ki podeli koncesijo. Pomembno je tudi določilo, da mora koncesionar biti član združenja kabelskih operaterjev Slovenije oziroma izpolnjevati pogoje za vključitev v to združenje. DUŠAN GRČA Za plinske napel jave je treba dobiti dovoljenja Vendar so v tolminski občini še vedno narejene bolj ali manj na črno - Rešitev: napeljava za vso občino TOLMIN, 29. marca - Zanimanje za ogrevanje s plinom se v zadnjih dveh letih v tolminski občini povečuje, s tem pa tudi nenadzorovano postavljanje cistern s tekočim plinom in nevarnost zaradi preobremenitve skupnih dimnikov. Vse to je sprožilo razmišljanja o možnostih za enotno plinifikacijo mesta, kar podpira tudi tolminski župan, občinski svet pa bo to zadevo obravnaval v kratkem. preprečuje, ker ni nadzora. Najbolj nevarni so dimniki večstanovanjskih hiš, posebno tam, kjer se niso poenotili in imajo mešani način ogrevanja. Pri ogrevanju s plinom se namreč ustvarja v dimnikih kondenz, kar predstavlja dodatno tveganje in ustvarja več možnosti za požare in eksplozije. Tolminska občina je ponudbo za skupno plinifikacijo dobila že pred letom in pol, vendar se zanjo predvsem zaradi visokih stroškov ni odločila. Izvajalec je namreč zahteval, da občina priskrbi komunalno opremljeno zemljišče za cisterno, kar bi občino stalo dobrih 60 milijonov tolarjev. Edina možna lokacija je bila nad Tolminom, problem pa predstavljajo tudi slabe ceste, po katerih bi morale cisterne dovažati plin. MAJA ROŠ Ne me hecat Da so poslanci »posebno zaščitena redka vrsta« pripadnikov slovenskega naroda, nam je menda vsem jasno. In to je seveda čisto v redu. v vseh demokracijah je tako. Ja, kako pa naj sicer pošten človek pove resnico na odru parlamenta, posebno še, kadar ga snemajo vsevidne kamere. če ni zaščiten in bi ga zaradi takih, za nekoga drugega morda neprijetnih izjav vsakdo lahko zgrabil za kravateljc in stresel iz hlač. Da ti pa po štirih letih »demokracije« z vsem slovenskim pom-pom vred razglasijo, kako mora ta isti zaščiteni poslanec plačevati kazen, kadar »useka pia-vega,« je pa le malce prehuda. A doslej jim pa tega ni bilo treba? Očitno ne, ker smo pač v tranziciji in pravni sistem šele nastaja. Ampak jujuhu. zdaj si slovenska raja končno lahko oddahne!!! Če bodo naši vrli predstavniki še naprej za buša vali. bodo navsezadnje tudi oni morali jesti travo, kot jo skoraj že jedo recimo delavci jeseniškega S.E.I.K.O., pa še precej drugih bi se našlo v ve-so/jni Sloveniji, ker za svoje delo skoraj ne dobivajo več plač - ali pa z večmesečno zamudo. Pa ne zato. ker »delajoplave,« ampak, ker pošteno delajo v zafuranih podjetjih in s svojim delom le še plačujejo zaostale pufe. Ja, boste rekli, kdo jih pa sili v to? Življenje - in morda le še rahlo upanje, da se bo vendarle našel kdo, ki bo ujel barabe, ki so spravile naše gospodarstvo v maloro, jim vzel, kar so nakradli, in vrnil tja, kamor spada. No. ker je to za zdaj samo pobožna želja, brezpravni raji trenutno ne ostane drugega, kot da prične gladovno stavkati. Očitno je to kar uspešna metoda, pa še sam se lahko odločiš, kdaj boš »škripnil«. Ha! Kakšna sveta preproščina, kajne? Le komu, vraga, je kaj mar, če nekaj deset tisoč delavcev, sicer neprostovoljno, »gladovno štrajka« že od ustanovitve demokracije daje?! Prehajamo namreč v tržni sistem in v času tranzicije se je treba znajti, ne pa upati in garati. E včt. Sicer pa, da se vrnem k našim predstavnikom v parlamentu. Ce bodo še naprej »delali plave« kot doslej, pa odslej zato celo plačevali kazni, ki v njihovem žepu ne pomenijo ravno katastrofe, za neko tekstilno delavko pa morda kar pol mesečne plače, bo v proračunu morda ostalo malce več denarcev. In potem se bo morda celo kdo od njih spomnil, da bi nam za tako prihra njen denar znižali kak davek. Ja, zakaj pa ne, navsezadnje - vse je mogoče. Prej ali slej bo pač treba vso stvar urediti, drugače se nam bo »naš mali raj« na sončni strani Alp pač podrl. Do takrat pa najbrž lahko le molimo, da bi ta zoprni čas tranzicije že minil in - da bi do takrat regrat čim prej in čim bolje ra- MARJANA SRČIČ, C. revolucije 2/b, Jesenice Parlament in RTV Te dni poteka v hrvaškem saboru ostra borba za neposredne tv prenose zasedanj in proti njim. Celotna opozicija je z delom vladajoče stranke za ohranitev, čeprav je svet RTV za enourne povzetke določi! najboljši možni termin, prvi program ob 21:00. Naši mediji o tem molčijo kot grob, čeprav nas niso pozabili obvestiti, da do oblasti kritični tednik Feral Tribune z razsodbo ustavnega sodišča ni več obdavčen kot šund. Razumljivo, čeprav nikakor opravičljivo, je naša vladajoča koalicija po volitvah 1992 odpravila neposredne prenose zasedanj državnega zbora, oddajo Danes v parlamentu, Žarišče... Opozicija, če to ime sploh za-- služi, je bila tiho. Hrupna je bila le ob zamenjavi generalnega direktorja RTV, napovedani zamenjavi urednika informativnega programa in v boju za sedeže v svetu RTV. Tako je parlament brez dejanske presoje javnosti v dveh letih sprejel trikrat več zakonov in aktov kot prejšnja tridomna skupščina v dveh letih in pol. Opozicija je, namesto da bi se borila za ustavno pravico do obveščenosti, privolila celo v sprejemanje zakonov na tajnih zasedanjih državnega zbora in nobenega zagotovila ni, da ne tudi tajnih zakonov! Vse demokratične države imajo neposredne prenose svojih zakonodajnih organov, za države, ki resno mislijo s prehodom iz enopartijskega sistema v večstrankarsko demokracijo pa so odločujoči. Javnost mora najprej dodobra spoznati tiste sile, ki jim je zaupala zastopanje svojih interesov, in oceniti verodostojnost, ki se najbolje vidi ob glasovanju za posamezne zakone. Tega se zavedajo tudi poslanci, zato se oglašajo v časnikih s glasovalnimi izpiski, če jim to ustreza. Pet let po formalnem vstopu v demokracijo, ki so bodoči poslanci tudi gluhim obljubljali spremljanje neposrednih prenosov, in v času in formacijske dobe, ko v demokratičnih državah že razmišljajo o glasovanju vseh volilnih upravičencev o posameznih zakonih prek računalniškega omrežja, je naša TV omrežila gledalce z oddajo Presodite. V njej politiki korajžno in kameri navkljub glasujejo... EMIL KUKANJA, Grobarjeva 3, Kamnik Ogrevanje na plin čedalje bolj spodriva neudobno in neekolo-ško ogrevanje s trdimi gorivi, plinske cisterne pa na tolminskih dvoriščih vse pogosteje zamenjujejo skladovnice drv. Belo in oranžno ali rdeče pobarvane cisterne kazijo okolico, ljudje si plinsko ogrevanje napeljujejo kar sami in nihče ne ve, ali so napeljave varne. Cisterne so Tolminci dolgo časa lahko postavljali kar brez lokacijskega dovoljenja, dovolj je bila le priglasitev del, izvajanja pa ni nadzoroval nihče. Lokacijska in gradbena dovoljenja so morala imeti le podjetja in zavodi ter večstanovanjske hiše. Zdaj so zahteve strožje, saj morajo za plinske napeljave vsi pridobiti posebna dovoljenja. Ljudje pa se zaradi zapletenih in dolgotrajnih postopkov dela lotevajo na črno, saj jim tega nihče ne Pismo Janezu Janši Berem vaše knjige, poročila s tiskovnih konferenc in pisma. Ves čas ugotavljate in se pritožujete, da v Sloveniji vsi vsevprek špijonirajo, da vas ves čas zalezujejo razne paradržavne agenture. Verjetno bo to držalo, saj so vas res dokaj grobo zrušili. Toda, dragi gospod Janša, ali se sploh zavedate, da ste k temu »mrgolenju« vohunov veliko pripomogli tudi sami in vaš nekdnaji prijatelj, sedaj bolj znan kot uspešen kupec policijskih ladij? Vidva z Bavčarjem sta kot takratna šefa represivnih resorjev omogočila, da so se, vsem številnim brezposelnim v posmeh, upokojevali mladi udbovci, ki so se komaj rešili plenic. Te dni me je razkačil Klavora, ki je v časopisju, očitno po naročilu, osiral predvsem vas, pri tem pa seje pob valil, da bo šel pri štiridesetih letih vpenzijo. Sedaj se vam maščuje to, da ste (in to še vedno velja) pošiljali mladce, polne moči, v pokoj. li fantje dobivajo pokojnine med 130.000in 200.000SIT (preverjeno), ker pa ne znajo ničesar drugega, kot vohljati, se udinjajo raznim naročnikom in delujejo v starem slogu naprej, seveda za lep, večinoma neobdavčen honorar. Povejte, kje na svetu dajejo take pokojnine ljudem, ki so komaj prekoračili pripravniško dobo? Cenjeni g. Janša, tu ste se ušteli: namesto da bi vama biti ti »strokovnjaki za varnost« hva V Izoli izvolili občinski odbor SKD Za predsednika so izvolili Mariona Kovačiča, podpredsednik je Danilo Gombač IZOLA, 29. marca - Vrniti Izoli ugled sredozemskega mesta, ustvariti razmere, s pomočjo katerih bi oživljali, ohranjali in pospeševali telesno ter duhovno kulturo, zagotoviti varnost občanov, predvsem otrok in mladine. To so temeljni cilji, ki jih namerava uresničevati novi občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov v Izoli. V sporočilu za javnost so zapisali, da se bodo zavzemali za konstruktivno delovanje svojih svetnikov v izolskem občinskem svetu in za povezovanje ter sodelovanje opozicijskih strank v občini. Na letnem občnem zboru so izvolili občinski odbor, ki je na svoji konstitutivni seji za predsednika izvolil Mariona Kovačiča, podpredsednika Danila Gombača in za tajnico Marijo Knez. V regionalni odbor SKD Slovenske Istre pa so poleg predsednika in podpredsednika občinskega odbora izvolili še Vinka Frantarja. B.Š. ČATEŽ OB SAVI, 29. marca - Pri podjetju Agrariacvetje Čatež, ki je največji slovenski proizvajalec rezanega cvetja in lončnic, bodo tudi letos pridelali skoraj polovico cvetja v Sloveniji. Vseskozi skrbijo za strokovno usposabljanje svojih velikih kupcev in potrošnikov. Ob koncu tedna bodo zanje že tretjič pripravili pestre cvetlične dneve, ki jih bodo od zadnjega dne v marcu do nedelje, 2. aprila, uvedli dnevi odprtih vrat Vrtnarije Čatež. V nedeljo bo tudi aranžerski tečaj v Petrolovem motelu, kjer se bo poleg domačih strokovnjakov trudila tudi strokovnjakinja z Nizozemske. Osrednja tema bodo velikonočni aranžmaji, ki bodo zatem dva dni razstavljeni v motelu. V soboto, L aprila, ob 20. uri bo v čateškem motelu tudi cvetlični ples. na katerem bo zbrane zabaval ansambel Karavans. Sponzor čateških cvetličnih dni bo SKB banka. (Besedilo in slika: V. R) Modna revija celo v brežiški blagovnici BREŽICE, 29. marca - Brežiška blagovnica, pred poldrugim desetletjem zgrajeno trgovsko-gostinsko središče, želi v svoje prostore pritegniti kupce tudi z odmevnimi prireditvami. 1’rvo tako presenečenje je bila nedavno tega pripravljena modna revija pomlad-poletje '95 (na sliki), na kateri se je predstavilo deset priznanih slovenskih proizvajalcev tekstilnih izdelkov. Prireditev Kje bila vzorno pripravljena in je pritegnila tudi lepo število obiskovalcev. (Besedilo in slika: V. P.) ležni, ker ste jim omogočili super pokojnino brez dela od rane mladosti, se sedaj prodajajo vašim nasprotnikom in vam bolj ali manj diletantsko nagajajo. Večkrat se spomnim ugotovitve Jaluzla, da je rajnki Demos dejansko izpeljal samo dve stvari: privilegirancem je pošen-kal družbena stanovanja, policajem pa mnogo prezgodnje pen-zije. MARJAN RIBARIČ, Celovška 292, Ljubljana Pavle Čelik in njegov show Na javnem razgovoru v Mariboru je nekdanji prvi miličnik Slovenije izjavil tudi to: »Notranji minister Andrej Šter ne bi smel sprejeti Matjaža Gerlanca. Zaslišati bi ga moral pomočnik komandirja na postaji v Velenju. Če bi po tem razgovoru na ulici še srečali trojke, bi šel...« Veliki strokovnjak Pavle Čelik je ob pojavu trojk pisal celo o pozitivnih plateh te akcije, očitno pa so ga pri ZLSD, kjer prodaja svojo strokovnost, okrcali ih je zato obrnil ploščo. Torej, on bi me kar zapri zaradi tega, ker so trije neuniformirani ljudje šli po cesti (ustavna svoboda gibanja...), naročil bi komandirju ali pomočniku zasliševanje (to je v pristojnosti sodišča, policija sploh ne sme zasliševati]), pred tem pa bi ministru določil, koga lahko vabi na pogovor (ki je bil zaseben, kar pomeni, da ministru Šteru celo prepoveduje druženje z nekaterimi ljudmi). Kaj pa sedaj, ko so »veterani trojk« legalizirani? Rdeči bog nam bo že še pomagal, če se ZLSD pririne do notranjega ministrstva! Pa še vprašanje velikemu strokovnjaku: kje, za boga rdečega, vidite povezavo med nasilnimi pretepaškimi SS in trojkami, ki so vse javljale policiji? In pod-vprašanje: ste si vi izmislili ime trojke? Jaz sem temu na začetku rekel samoorganizirane skupine občanov! MATJAŽ GERLANC, Tomšičeva 17, Velenje Novinarstvo na razpotju, društvo pa v slepi ulici Ko sem v današnjem Delu pod naslovom »Vloga častnega razsodišča« prebrala drugi članek iz niza »Novinarstvo na razpotju« izpod peresa novinarke Jelene Gačeša, v katerem avtorica razgrinja poglede predsednika Društva novinarjev Slovenije Marjana Sedmaka na novinarstvo v današnjem trenutku, sem se odločila iz Društva novinarjev Slovenije izstopiti. Takoj! Čeprav kljub temu po temeljitem premisleku. Za izstop sem se odločila, ker mi niso- všeč obrazi, ki društvo vodijo, niti značaji, ki se za njimi skrivajo (enako velja za novo izvoljeni obrazek predsednice častnega razsodišča). To pa seveda pomeni, da se ne morem identificirati niti z večino članstva, ki si je pač že spet izvolilo predstavnike po svoji meri. Dodatno utemeljevnje, upam, ni potrebno, saj gre za stvar osebnega okusa in trpežnosti želodca. Takoj, na prvi mah in tako rekoč v afektu, se mi mudi izstopiti že danes, ko mi zagotovo še ne grozi nikakršna obravnava pred častnim razsodiščem, zato ker predsednik društva tistim, ki izstopijo, rad prilepi oznako strahopetcev, češ da se bojijo odgovarjati pred tem razsodiščem. Z naglim ukrepanjem bom gospoda Sedmaka, upam. le obvarovala pred skušnjavo, da se razglasi za edino zveličavnega razlagalca mojih nagibov. Po globljem premisleku pa se za izstop odločam zato, ker je v skladu z mojimi življenjskimi nazori (glej pripis!) treba takoj zapustiti »ferajn«, katerega predsednik hvali lastno malho z argumenti, kot je tale: » V zadnjih dveh letih je v društvo vstopilo kakih ISO članov, izstopilo pa jih je samo 6.« Zavedam se. da s svojim izstopom predsedniku društva ne bom bistveno pokvarila statistike, toda dokler nismo vsi do zadnjega spet pod isto marelo, je vsaj nekaj upanja za različnost mnenj in prepričanj. ZLATA KRAŠOVEC, Veluščkova S, Koper Pripis: Pra viioma je treba povohati, kako je s kvaliteto, preden (na)scdcš na kvantiteto: ali. kakor je povedal naključno izbrani Avstrijec. ko so vprašali po njegovem mnenju glede opredelitve. ki jo je podprla večina (šlo je za vstop Avstrije v Evropsko skupnost): »Na milijone muh žre drek, kar pa še ni razlog, da se jim pridružim.« Prijetno presenečena Pred približno letom dni sem v rubriki Pisma bralcev prebrala o slabih izkušnjah, ki so jih imeli nekateri lastniki avtomobilov s Fordovim servisom v lizinu. Priznati moram, da me je to odvrnilo od nadaljnjega servisiranja svojega avta v servisu Gorju-p-Dolenc v lizinu. Te dni pa sem pri Fordovem servisu v Tizinu sama uveljavljala reklamacijo za avto fiesta in bila prav prijetno presenečena. Napako, spremembo barve na pokrovu avtomobila, so v zelo kratkem času popravili in opravili še nekaj drobnih dodatnih ličkarskih del povsem brezplačno. Od osebja servisa sem bila deležna povsem normalnega in korektnega odnosa. Zadovoljna sem in vesela, da je avto zopet lep, in se osebju servisa v Trzinu zahvaljujem za opra vijeno delo. ANICA ALBREHT. Dol 53, Borovnica k j / r CELOVITE REŠITVE ODPRTI SISTEMI RAČUNALNIŠKI INŽHNIRING-H1ŠA BISTRIH REŠITEV KIDRIČEVA 14 62380 SLOVENJ GRADEC tel.: 0602/42-626 POSLOVNA ENOTA LJUBLJANA WTC - DUNAJSKA 156 tel.: 061/168-8001 Jutranje ■770350 752003 Samostojen časnik za samostojno Slovenijo SMART COM Njegoševa 14, Ljubljana, tel.:132 2281 SODOBNE KOMUNIKACIJE - PREDNOST USPEŠNIH TEMA DNEVA Koliko prava upošteva pravna država? Gotovo ima dr. Janez Drnovšek prav, ko trdi, da primer pravosodne ministrice Mete Zupančič sestavljajo »pozitivni<< (vsebinsko utemeljeni razlogi za umik kandidature S. V. Majhna za notarja) in >•negativni elementi« (odločitev vrhovnega sodišča, da je ravnala formalno nezakonito). Vendar je iz enakih elementov sestavljena tudi njegova odločitev, da bo zaradi »zapletenosti primera« usodo Zupančičeve prepustil presoji poslancev v državnem zboru, ki naj z razpravo prispevajo tudi k jasnejšemu razmerju med sodno, zakonodajno in izvršno oblastjo. Dosedanje razmejevanje politike in prava je bilo namreč eden najslabše razumljenih in najmanj upoštevanih odnosov, ki naj bi veljali med različnimi vejami oblasti v Sloveniji. Vsekakor je pozitivno. da se je Drnovšek tega zavedel, negativno pa predvsem, da se je to dogajalo in se še dogaja v mandatu njegove vlade. Spoštovanje prava ni imelo nobenega bistvenega vpliva pri presoji ravnanja nekdanjega pravosodnega ministra Mihe Kozinca. ki sicer ni kršil zakonov, vendar je moral oditi zaradi politično nedopustnega vedenja, čeprav je pred tem politika upoštevala nekaj več prava, ko je presojala delo nekdanjega obrambnega ministra Janeza Janše. Ta je moral zapustiti vlado, ker ni razumel, da še tako sporno ravnanje posameznika ne opravičuje uporabe nezakonitih postopkov. Danes, ko je Smolnikarja zamenjal Majhen in ko mora Drnovšek z dekretom doseči nekaj, kar naj bi opravljalo pravo - ustavitev deložacij na primer - je morda drugače. Morda pa tudi ne. Skratka, zgodba, sestavljena iz različnih elementov, ki bo kmalu postala predmet politične obravnave v parlamentu. DEJAN PUŠENJAK premier prepušča DZ Dr. Janez Drnovšek na tiskovni konferenci o interpelaciji proti Meti Zupančič, o proračunu, inflaciji in ustavitvi deložacij iz vojaških stanovanj LJUBLJANA, 29. marca - Na današnji tiskovni konferenci je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek med drugim povedal, da je do nadaljnjega odredil ustaviti deložacije, da je bila marca naj nižja mesečna inflacija doslej (0,5 odstotka), da so se v koaliciji dogovorili o ohranitvi višine proračuna na približno 510 milijard tolarjev in da bo odločitev v zvezi s pravosodno ministrico Meto Zupančič prepustil državnemu zboru. Zaradi vložene interpelacije in sorazmerno zapletega problema Drnovšek meni, da morajo o ministrici odločati poslanci. Na podlagi doslej znanih dejstev se sam ni odločil, da bi predlagal njeno zamenjavo, ta primer pa je po njegovem »splet pozitivnih in negativnih elementov«. Ministrica je imela utemeljene razloge, da je ravnala, kot je, odločitev vrhovnega sodišča pa pravi drugače, zato se po Drnovškovih besedah zastavlja zapleteno pravno vprašanje, »kaj storiti«. O tem naj odločajo poslanci državnega zbora, premier V SREDIŠČU POZORNOSTI - Dr. Janez Drnovšek na tiskovni konferenci. (Foto: Blaž Samec) pa je prepričan, da bo vsestranska razprava koristna za delovanje in razvoj pravne države pa tudi za določanje občutljivega odnosa med izvršno oblastjo in pravosodjem oziroma za razmejevanje sodne, izvršne in zakonodajne oblasti. Ker Drnovšek želi, da bi bila ta razprava neobremenjena in argumentirana, vanjo ni hotel vnesti političnih prvin s svojo odločitvijo. Predloga za morebitno zamenjavo pravosodne ministrice še nima, sicer pa ne želi, da bi Zupančičeva »padla«, saj je na položaju šele dobrega pol leta. Liberalna demokracija Slovenije, ki ji predseduje Drnovšek, po njegovih besedah še ni zavzela formalnega stališča glede Zupančičeve, razprave v stranki pa »gredo v smeri«, da so za presojo ravnanja ministrice »pozitivni in negativni elementi«. Stranka naj bi oblikovala mnenje šele po širši razpravi, poslanci pa se bodo odločali po svoji vesti, meni Drnovšek. Obljubil je, da bo vlada pripravila stališče do primera Zupančičeve, končne rešitve pa ne želi prejudicirati, čeprav je njegovo stališče, kot je povedal, mogoče razumeti tudi kot podporo ministrici. Ker gre pri presoji njenega ravnanja za »vsebinsko pravilen odnos« in za formalno sodbo vrhovnega sodišča, ki je drugačna in je ni mogoče zanemariti, tega dejstva in »kompleksnega vprašanja«, kot pravi Drnovšek, ni želel prekriti s političnim stališčem. To bi lahko kdo razumel kot poskus vlade postaviti se nad državni zbor ali nad pravosodje, je menil Drnovšek, zato je odločitev v zvezi s pravosodno ministrico Meto Zupančič prepustil državnemu zboru. Napoved državnega tožilstva, da bo pregledalo tako imenovano zadevo Majhen, po Drnovškovem zagotovilu ni vplivala na odločitev o Zupančičevi, o predsedniku parlamentarnega odbora za mednarodne odnose pa je dejal, da bo poslanski klub podprl predlog komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve - to je Lojzeta Peterleta - čeprav se bodo poslanci odločali tudi glede na argumente ob kandidaturi. Več na 2. strani. DEJAN PUŠENJAK MULTICOM. hitri jezikovni tečaji Dunajska 20, Ljubljana, tel.: 061/13 27 203 ^ ZNANJE, KI SI GA BOSTE ZAVIDALI CELO SAMI J S KOMPAS HOLIDAYS NAJBOLJŠI VIRI SO IZVIRI! TEČAJI TUJIH JEZIKOV V VELIKI BRITANIJI, NA IRSKEM, MALTI, V ZDA, AVSTRIJI, NEMČIJI, ŠVICI, FRANCIJI, ŠPANIJI, ITALIJI, NA JAPONSKEM. 80 RAZLIČIC V 68-STRANSKEM KATALOGU! Telefon: 061 222 412. Mitja Gaspari napovedal oster rez v finančni sistem PORTOROŽ, 29. marca - Slovenija končuje obdobje finančnega stabiliziranja, na vrsto prihaja reševanje strukturnih problemov finančnega sistema. Bančni sistem bo treba prilagoditi konkurenčnemu okolju, zavarovalnice pa čaka letos revizija. Verjetno se bomo pri zavarovalništvu prav kmalu soočili s podobnimi težavami, kot smo se pred tremi leti pri bankah, je med drugim dejal finančni minister Mitja Gaspari na 27. simpoziju slovenskih računovodij, finančnikov in revizorjev v Portorožu. Finančni minister je napovedal nov zakon o bančništvu, ki naj bi že prihodnji teden prišel v vladno proceduro in naj bi temeljito posegel v dosedanji bančni sistem, in govoril še o problemu pre-kapitaliziranosti slovenskih bank. Tudi tu naj bi nova napovedana zakonodaja prinesla spremembe. Banke, ki imajo koeficient ustreznosti nad 16 odstotkov, naj ne bi imele več možnosti za dodatno kapitalizacijo z emitiranjem delnic, vendar bi lahko bilančno vsoto večale drugače, na primer z združevanjem. Agencija za sanacijo bank naj bi počasi prenehala delati. Po končani sanaciji mariborske in ljubljanske banke naj bi vlogo urejevalca solventnosti bank kot nekakšen kurator prevzela centralna banka. Do možnosti, ki jo je država ponudila bankam in podjetjem pri restrukturiranju dolgov, ki so nastali med zelo visokimi obrestnimi merami in izgubami premoženja, banke vsaj za zdaj v glavnem ostajajo indiferentne. Vlada razmišlja, da bi jih v to prisilila. Nekaj olajšav je že ponudila tudi na davčnem področju, na primer šestmesečni odlog plačila prispevkov, in bo to delala tudi v prihodnje. Napovedal je še postopno de-zindeksacijo. Počasi naj bi prišlo do enotne obrestne mere, v kateri naj ne bi bilo več velikega R. Toda, je dejal finančni minister, banke na to še niso pripravljene, saj bi veliki R uporabljale tudi ob ničelni inflaciji. Vlada opaža, da se z nižanjem obrestnih mer povečujejo drugi stroški najemanja posojil, zato se s centralno banko in združenjem bank dogovaija o določitvi maksimalne višine teh stroškov, je še dejal Mitja Gaspari. Več na 3. strani. GORDANA PIPAN i ■ l i I ► ► Pooblaščena družba za upravljanje AKTIVA NADALJUJE Z VPISOVANJEM CERTIFIKATOV AKTIVA Pridružite se več kot 25.000 PREUDARNIM SLOVENCEM IN POHITITE NA NAJBLIŽJO POŠTO. Ih —1 i i j. i 4 i Državni zbor sprejel zakon o sanaciji Tama Po hitrem postopku so sprejeli tudi zakona, ki omogočata financiranje gradnje avtocest LJUBLJANA, 29. marca - Državni zbor je danes opravil še tretjo obravnavo predloga zakona o ukrepih za sanacijo gospodarskega položaja Tam Maribor in njegovih odvisnih družb in Avtomon-taže AM Bus iz Ljubljane ter na koncu zakon v celoti sprejel. Povsem brez proceduralnih zapletov in vsebinskih polemik tudi danes ni šlo. Predstavniki Slovenske ljudske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov so si namreč močno prizadevali za zmanjšanje obrestnih mer za posojila bank, za katere bo jamčila država. Poslanci državnega zbora so dopoldne postavljali vprašanja in sporočali pobude vladi. Na začetku popoldanskega dela pa so po hitrem postopku brez razprave sprejeli zakona, ki omogočata financiranje gradnje avtocest v Sloveniji z denarjem iz mednarodnih posojil, in sicer zakon o soglasju Republike Slovenije družbi za gradnjo avtocest (DARS) za najetje posojil pri Evropski investicijski banki in zakon o garanciji Republike Slovenije za obveznosti iz pogodbe o najetju posojila Evropske investicijske banke za projekt gradnje slovenskih avtocest. Državni sekretar Marjan Dvornik je povedal, da zakon o soglasju temelji na petem členu zakona o Darsu in omogoča najemanje posojil ob predhodnem soglasju državnega zbora. Razložil je, da zakon ureja tako imenovani B in C tranši mednarodnega posojila za gradnjo avtocest in omogoča začetek črpanja denarja iz posojila. Povedal je, da gre za financiranje odseka avtoceste Šentjakob-Bla-govica, za katerega je predvidenih 21,4 milijona dolaijev, in za odsek Blagovica-Vransko, za katerega je predvidenih 14 milijonov dolarjev. S sprejetjem zakona o garanciji Republike Slovenije pa se je država obvezala, da bo jamčila za obveznosti iz pogodbe o najetju posojila pri Evropski investicijski banki. Več na 2. strani MARKO JAKOPEC Nadaljevanje pogajanj med Slovenijo in EU Prihodnji teden se bodo v Bruslju začela pogajanja o pridruženem članstvu BRUSELJ, 29. marca - Šestega in sedmega aprila bodo na sedežu evropske komisije v Bruslju stekla prva prava pogajanja z Evropsko unijo o našem pridruženem članstvu v tej evropski integraciji, saj so jih sredi marca ob udeležbi zunanjega ministra Zorana Thalerja s priložnostnimi nagovori le slavnostno odprli. Našo skupino pogajalcev bo vodil dr. Beno Lukman iz slovenskega veleposlaništva v Parizu. Med tako imenovanimi tehničnimi pogajanji - evropsko petnajsterico bo zastopala evropska komisija, ki se bo posvetovala s članicami EU, če se o kakem delu sporazuma ne bo mogoče sporazumeti - naj bi obravnavali predlog evropskega sporazuma, katerega besedilo je komisija predala slovenski misiji pri EU, ta pa naši vladi. Mandat-za pogajanja mora potrditi še državni zbor; to naj bi se zgodilo predvidoma 5. aprila. S.Ž. Deli in vladaj po rusko GROZNI, 29. marca - Čečenke potrpežljivo čakajo v vrsti, da bodo morda dobile vsaka po vrečko moke. Človekoljubno pomoč razdeljuje po vojaškem zavzetju gla vnega mesta rusko ministrstvo za izredne razmere. Sicer pa so Rusi doslej povsem obkolili najpomembnejši oporišči čečenskih borcev - mesti Šali in Gudermes. (Foto: EPA) Karikatura: Marko Kočevar Sneg zametel bojišča Zaradi visokega snega so se boji polegli - Sklepi sabora o novem mandatu mirovnih sil na Hrvaškem so še stopnjevali napetost med Zagrebom in OZN OD NAŠIH DOPISNIKOV ZENICA, ZAGREB, 29. marca - Zaradi močnega sneženja so se spopadi na skoraj vseh bosanskih bojiščih polegli. Z Majevice poročajo o premikih enot. Kapetan Sultan Baber, pripadnik pakistanskih modrih čelad, nam je nedaleč od letališča Dubrava, do koder se nam je uspelo prebiti včeraj, povedal, da na Majevico prihaja več enot bosanske vojske, kot jih odhaja z nje. Opazili so tudi premike srbske pehote in tankovskih enot. Bosanski vojaki trdijo, da so uničili en srbski tank T-55, zaradi česar so se tankovsko-mehanizirane sile umaknile. Visok sneg je ustavil tudi kolone težkih vozil, ki so se prek planinskih vrhov Zvijezda in Konj uh pomikale proti Dizli. četrta točka, ki našteva razoroži- Z vlašiškega bojišča ni veliko podatkov. Srbske sile so tam začele protiofenzivo, v kateri bodo skušale spet zasesti izgubljene položaje. Pripadnike sedmega korpusa, ki se bojujejo na tem območju, je obiskal poveljnik bosanske vojske general Rasim Delič. TUdi Unprofor ne ve, kaj se dogaja na tej planini, poroča pa o povečani dejavnosti v osrednji Bosni, blizu Sarajeva. Boji potekajo tudi na frontni črti od Breze prek Ilijaša, ki je v rokah bosanskih Srbov, do Visokega. Ločitveno črto in omenjena mesta ter Travnik, TUrbo in Bugojno obstreljujejo s topovi. Vsa pozornost je namenjena Vla-šiču, kjer se boji nadaljujejo, telefonske zveze med Travnikom, Zenico in drugimi mesti v Bosni pa so še vedno pretrgane. V Zagrebu po dveh poteh (Unprofor in hrvaška oblast) spremljajo razvoj dogodkov v zvezi s sestavljanjem resolucije varnostnega sveta o novem mandatu mirovnih sil na Hrvaškem po 31. marcu. Na glavnem sedežu Unproforja za Hrvaško, BiH in Makedonijo v Zagrebu pravijo, da nimajo dokazov o prehodu večjega števila vojakov in orožja iz Srbije oziroma ZR Jugoslavije prek ba-tinskega mosta na okupirani del vzhodne Slavonije, kot v pismu Butrosu Galiju navaja dr. Mate Granič. V sinočnem pismu generalnemu sekretarju OZN Butrosu Galiju pa je hrvaški veleposlanik pri OZN dr. Mario Nobilo navedel 51 imen visokih častnikov iz Srbije, ki delujejo v krajini in so na plačilnem seznamu vojske ZR Jugoslavije, razen tega pa naj bi v zadnjem obdobju v krajino prispelo okoli 6000 do zob oboroženih vojakov iz Srbije. Toda Unproforjev tiskovni predstavnik Michael Williams pravi, da po zadnjih novicah iz New Yorka kar 13 članic varnostnega sveta podpira poročilo Butrosa Galija o novem mandatu mirovnih sil na Hrvaškem, ki pa ga Zagreb v celoti zavrača. Sinočnji sklepi poslanskega doma sabora so napetost med Zagrebom in New Yorkom stopnjevali do vrelišča, posebno V Rusiji ubili dva Američana MOSKVA, 29. marca (AFP) V Rusiji so sinoči umorili dva ameriška državljana, ki sta sodelovala v raziskovalnem projektu na zdravstvenem inštitutu v Habarovsku. Ruska tiskovna agencija je sporočila, da so par kitajskega porekla našli umorjena v njunem stanovanju. Policija o morebitnem motivu za umor ni poročala, zaradi preiskave pa noče izdati podrobnosti. tev vseh oboroženih skupin v krajini, umik okupacijskih sil, vrnitev pregnancev, varnost za vse ljudi, ki so pred srbsko okupacijo živeli v tako imenovani Srbski republiki krajini, oblikovanje lokalne policije po nacionalnem ključu in uresničitev dosedanjih resolucij varnostnega sveta. Zato so sinoči veleposlaniki petih držav skupine za stike umaknili z dnevnega reda varnostnega sveta razpravo o osnutku resolucije o novem mandatu mirovnih sil na Hrvaškem, hrvaški zunanji minister dr. Mate Granič pa pravi, da so sveže novice iz New Yorka bolj optimistične, kot je še kazalo na začetku tedna. V Zagrebu menijo, da so sestavljavce resolucije prepričali zlasti z dokazi o nemotenem prehodu Miloševičeve vojske v krajino, ustrezna zaščita hrvaške državne meje na okupiranih območjih pa je eden glavnih pogojev za hrvaško soglasje k novemu mandatu mirovnih sil. ZDRAVKO LATAL PETER POTOČNIK AS ASISTENT d.o.o. | TeU 062/224-432, 062/223-771 (209,312) TEČAJI TUJIH JEZIKOVNA MEDNARODNIH ŠOLAH KATALOG 1995 DANES V DELU • Aprila se bo plin pocenil Vesela notica za uprabnike zemeljskega plina stran 3 • Šolstvo - Vloga ravnatelja - Zasebno šolstvo - Prijetno učenje jezikov stran 5 KULTURA • Ministrstvo za kulturo in muzeji podpisali pogodbo Trije muzeji bodo naposled le dobili prostore na Metelkovi stran 8 KNJIŽEVNI GLISTI - Ob dnevu knjig za otroke - Dragocena knjiga o (starejšem) slovenskem založništvu strani 9—12 - Ob morju so zmerni optimisti - Sestavite si svoj »lego dopust« strani 13-15 Delo&Dom strani 17—48 SNEG V SARAJEVU Sarajevu. (Foto: EPA) - Fanta na fotografiji se obmetavata s snegom na muslimanskem pokopališču v PA N N A PRODAJA in SERVIS 061/225 426 ■M Htj£5l288g TELING c- Teleinformocijski sistemi in storitve J Vse nase moči . i..A ; NAŠ NOVI NASLOV V § \ to O Ljubljanska cesta 24a ^ 64000 KRANJ ^ Telefon: 064 27 3 2 69 Telefaks.: 064 22 32 80 na enem mestu Celje V sejemsko mesto K AVTO IN VZDRŽEVANJE 4.-9.4.’95 (HJsn sim ORACLEVVARE : ^^Pisres,iiV08t Mrežni programski pakst dobite na naslovu: Unicom d.o.o., Letališka 33, LJUBLJANA Tel.: 1404 111, faks: 1404 092 37.563 RAZLOGOV ZA NAKUP AVTOMOBILA LADA 4 število registriranih avtomobilov LADA v Sloveniji PRI NAKUPU AVTOMOBILA LADA SAMARA LAHKO IZBIRATE NASLEDNJO Dt>SATf^0,,REM0 KOVINSKA R4BVJ--- "Aten AVTORADIO PIONEER Z ZVOC BRISALCI ŽAROMETOV Gorenfrim^Bjuikai l.AŠČENI PRODAJALCI: CEDE: Avlo Celje. 34-271. Avlomolor. 24- 211. JESENICE. Avlo| M. KOČEVJE: Rozalkomerc. 851-113. KOPER: Avloplus. 34-621. KRANJ: Aviotrade. 24241 JANA: Avioline. 12-31-141. Aviomarket. 161-35-25. Aviomerkur. 13-26-121. Inlerclasv. I27-4U JJ0R. Avlomolor. HII-676. AvloSerbinek.411-I4N. Prolada. 38-461. Jagodič Avtotmovina. Lika. Novolehna. 581-97. Ml RSKA SOBOTA. Aeroservis. 21-63(1. NOVO MESfO Novo« 17. PTIJ. Petovia avlo: 776-311. RAVNE: Avlomolor321-151. ROG. SLATINA:. Aviolukv. 816 ♦ 50.stran ★ L- DELO iVi Četrtek, 30. marca 1995 Celjsko splošno bolnišnico bremeni milijardna izguba Člani sveta bolnišnice Celje so iz časopisa izvedeli, daje vlada pooblastila mag. Franca Hočevarja za sanatorja bolnišnice - Sanatorji sprejeli 110 ukrepov CELJE, 29. marca - Splošna bolnišnica Celje je v lanskem letu izkazala za 683 milijonov tolarjev izgub, skupaj z dolgovi iz preteklih let pa so izgube bolnišnice narasle na 1,2 milijarde tolarjev. Ministrstvo za zdravstvo je zato že proti koncu lanskega leta imenovalo posebno komisijo, Id je ugotavljala vzroke izgub in pripravila predloge za njihovo odpravo, republiška vlada pa je pred kratkim imenovala mag. Franca Hočevarja za sanatoija celjske bolnišnice. Rezultat prvih ukrepov: v prvih mesecih letos je bolnišnica tekoče že poslovala brez izgub. nišnice. iz katerih je bilo razbrati, Direktor celjske bolnišnice dr. Aleš Demšar je na seji sveta zavoda ponovno pojasnil najpomembnejše vzroke lanskih in starih izgub, kot jih vidi vodstvo bolnišnice. Kar zadeva izgube v lanskem letu. jih je po dr. Demšarjevih besedah bolnišnica pridelala predvsem zato, ker je izkazovala previsoke materialne stroške in preveliko število zaposlenih glede na kriterije nacionalne zdravstvene zavarovalnice, ob tem pa izgubo večala tudi zato, ker je s krajšanjem ležalne dobe bolnikov dražila oskrbne dni, ker je opravila prevelik obseg dela v polikliničnih ambulantah in tudi zato. ker je celjska bolnišnica izrazito urgentna, saj z nujnim napotilom sprejme kar 40 odstotkov vseh bolnikov. Kar zadeva število zaposlenih, pa je direktor dr. Demšar poudaril, da v bolnišnici ne priznavajo ocene, češ da se pri zaposlovanju obnašajo neracionalno. obenem pa poudaril, da s številom ljudi, ki jih po svojih indeksiranih izhodiščih izpred desetih let priznava in plačuje zdravstvena zavarovalnica, bolnišnica ne more normalno delati. Med vzroki izgub iz preteklih let pa je naštel za bolnišnico neugodno delitveno bilanco po ukinitvi Zdravstvenega centra, nesanirane posledice poplave iz leta 1990 ter nedokončano gradnjo bolnišnice. Mag. Franc Hočevar pa ni čisto soglašal s pojasnili direktorja bol- S samoprispevkom za napredek kraja MALA POLANA. 29. marca - Krajani Male Polane, zaselka Mačkovci, so se minulo nedeljo na referendumu odločili za podaljšanje krajevnega samoprispevka. Doslej so s krajevnim samoprispevkom in s prostovoljnim delom zgradili vaško-gasil-ski dom. obnovili kapelico, asfaltirali vaške ulice, skrbeli za poljske poti... Na nedeljskem referendumu je bila 80-odstotna udeležba. V petih letih bodo zbrali okoli štiri milijone tolarjev, ki jih bodo namenili za ulično razsvetljavo. ureditev vaško-gasilskega doma in ureditev drugih komunalnih zadev. J. Z. da so izgube bolnišnice nastale predvsem zaradi zunanjih vzrokov. Poudaril je, da lahko bolnišnica pač troši le toliko denarja, kot ga ima na voljo, in ne more, kot se je dogajalo lani, zaposlovati novih ljudi, če jih Zavod zdravstvenega zavarovanja Slovenije ne plača. V celjski bolnišnici po Hočevarjevih besedah zagotovo ni nekaj v redu, če je imela lani v povprečju 630 ljudi v bolniškem staležu več kot mesec dni in 107 ljudi v staležu več kot tri mesece, če je imel en sam oddelek skritih zalog za 90 milijonov tolarjev in če je kljub omejitvam lani za tri odstotke povečala število za- poslenih. Navkljub vsemu pa se v bolnišnici po Hočevarjevih besedah še ni zgodilo nič dramatičnega, plače niso kasnile niti en sam dan, nihče ni bil odpuščen in celo regres so dobili zaposleni izplačan v enkrat višjem znesku kot drugod. Zato je razumljivo, da je sanacijska komisija sprejela 110 oprerativnih ukrepov, s katerimi se je lotila odpravljanja vzrokov izgub in slabega poslovanja v bolnišnici Celje. Člani sveta Splošne bolnišnice Celje so po razpravi, v kateri so med drugim očitali vodstvu bolnišnice, da jih ni pravočasno seznanjalo s problemi in da so celo za imenovanje mag. Franca Hočevarja za sanatorja bolnišnice izvedeli iz časopisja, med drugim na republiško vlado naslovili priporočilo, naj čimprej obravnava problematiko izgub celjske bolnišnice in opredeli način, kako bo država kot lastnica bolnišnice pomagala te izgube pokriti. DAMJANA STAMEJČIČ Konusova družba Koko gre zaradi stalnih izgub v stečaj Dodelavo usnjene konfekcije za tujce naj bi nadaljevala nova firma KI K A - Koko brez premoženja SLOVENSKE KONJICE, 29. marca - S četrtkovo objavo sklepa na oglasni deski in petkovo prijavo 143 zaposlenih na zavod za zaposlovanje, se bo v Konusovi družbi Koko pričel stečajni postopek. Sklep o uvedbi stečaja je na predlog upravnega odbora republiškega sklada za razvoj kot lastnika Konusa sprejela 15. marca skupščina holdinga Konus, za stečajnega upravitelja pa je predlagan Janko Kovač. Dodelavo usnjene konfekcije za tujce naj bi že od prihodnjega torka dalje nadaljevala novo ustanovljena firma KIKA, ki bi glede na dosedanje dogovore tudi na novo zaposlila med 80 in 121 sedaj Kokojevih delavcev. O stečaju v Koku je bil v zadnjih dveh letih že večkrat govor, saj je družba zaradi izrabljenih strojev, visokih stroškov proizvodnje in dela ter zaradi nizkih cen plačil za izdelane proizvode nenehno poslovala z izgubo. Samo v lanskem letu je je ustvarila za 31 milijonov tolarjev, ob tem pa je bil Koko obremenjen tudi z dolgovi. ki mu jih je pripisala delitvena bilanca Konusa. V Koku, ki zaposluje 139 žensk in štiri moške, povprečna starost zaposlenih pa je 43 let. so se kar šestkrat, kar je njen lastnik razvojni sklad, zamenjali vodilni delavci, pravih rešitev za ohranitev delovnih mest pa nekako niso našli. Pred časom je bil govor celo o delavsko-menedžer-skem odkupu družbe, vendar tudi iz tega poskusa ni bilo nič. Tako MIMOGREDE Taksist Rudolf Partlič ostal sam proti vsem Graditelji avtocest marsikomu zagrenijo življenje. Nekajkrat se je že pokazalo, da ne spoštujejo lokacijske in gradbene dokumentacije. kar povzroča veliko hude krvi. Temperaturo so dodobra dvignili tudi Rudolfu Partliču, taksistu iz Doljne Počehove pri Mariboru, ki trdi, da na njegovem zasebnem zemljišču protizakonito gradijo avtocesto med Šentiljem in Mariborom. Težave ima z graditelji, policisti, varnostniki. Občinarji in državnimi uradniki, ki da so se vsi skupaj zarotili proti njemu. Tako vsaj pravi in dodaja, da so bili pesniški policisti do njega nasilni, ko se je odločil, da bo na svojem zemljišču in v svojem avtomobilu gladovno stavkal. Nanj naj bi se spravili fizično in z razpršilcem, ga poškodovali in mu kratili demokratične pravice. Doslej je s pritožbami ubral že vse poti, od Milana Kučana prek dr. Janeza Drnovška do Iva Bizjaka. Obredel je vse časopisne hiše. radijske postaje in televizijo, pa nič. Povsod ga poslušajo, naredijo pa nič. Zgodba pa ima še drugo plat, o kateri govorijo policisti in graditelji avtoceste. Gospod Partlič jim že lep čas grozi, jih napada, tako da so morali gradbišče zavarovati z delavci Varnosti. Pesniški policisti so nam povedali, da imajo dokumente o razlastitvi za sporno zemljišče, zato protestniku ne morejo pomagati. O tem. da naj bi se ga fizično lotili, ne vedo nič, res pa je, da so ga pred časom skušali prepričati, naj zapusti zemljišče, kjer se je odločil stavkati. Ker je oviral delo, so poklicali pajka, vendar se je gospod Rudolf Partlič prej sam umaknil. Pravi, da je moral pobegniti pred nasiljem. Zanimiv je še podatek, da so gospoda pesniški policisti doslej desetkrat ovadili zaradi prekrškov in suma kaznivih dejanj. Epilogi bodo pri sodniku za prekrške in na sodišču. Medtem bo avtocesta med Šentiljem in Mariborom gotovo že nared. DANILO UTENKAR je Koko sedaj pred stečajem, obenem pa brez vsakršnega premoženja. iz katerega bi lahko delavci in upniki pričakovali poplačilo svojih terjatev. Edino upanje zaposlenim je na novo ustanovljena firma KIKA d.o.o., ki so jo s 30-odsto-tnim deležem ustanovili delavci prek svojega pravnega zastopnika, njeni soustanovitelji pa so še Edi Tič, dosedanji direktor Koka, ter Marija Zabukovšek in Marija Ve-reš, vodilni delavki Koka. Kika naj bi ponovno zaposlila od 80 do 12l delavk Koka, s pomočjo kredita, ki ga je razvojni sklad namenil holdingu Konus, pa naj bi proizvodnjo spet zagnala v torek prihodnji teden. Predsednica Svobodnih sindikatov v Koku Slavica Založnik pravi, da delavke težko verjamejo, da bo nova družba z istimi stroji, istimi vodilnimi ljudmi in istim programom lahko uspešno poslovala. Tudi ne verjamejo informacijam svojih zdajšnjih vodilnih, da Koko ni uspel v letošnjem letu zagotoviti niti toliko plačil, da bi delavkam izplačal zaslužene plače. Zato ženske, med katerimi je veliko bolnih in tudi invalidk, le apatično čakajo, kaj se bo zgodilo. Na dobro že dolgo ne upajo več. DAMJANA STAMEJČIČ Razstavo o Slovencih v Veliki Britaniji postavili v Celju CELJE, 29. marca - Svetovni slovenski kongres in Muzej novejše zgodovine sta pripravila razstavo Slovenci v Veliki Britaniji 1991-1994, ki so jo ob razmeroma skromni udeležbi obiskovalcev v občasnih muzejskih prostorih odprli sinoči in bo na ogled do 20. aprila. Razstava, ki so jo decembra lani pokazali v Ljubljani, v besedi in sliki govori o dogodkih, kot so jih pri osamosvajanju naše države doživljali njeni prebivalci v Londonu in o njihovi aktivnosti. Na ogled so dokumenti, časopisni izrezki in predmeti iz tistega časa, pri čemer kot zanimivost omenimo, da so, na primer, po telefaksu iz Ljubljane izvedeli, kakšna bo naša zastava in so takšno tudi naredili. Enotnost in slrpnost naših ljudi, pravzaprav vseh generacij izseljencev, kakršno so pokazali daleč od domovine, bi bila potrebna tudi danes, saj bi z njo premagali razprtije, ki nas razdvajajo zlasti v času, ko se približujejo nekatere obletnice, je ob otvoritvi poudaril dr. Janez Dular. D. H. V Zupan in tajnik bosta obiskala vse KS v občini V Slovenski Bistrici je 19 krajevnih skupnosti - Za konec, 12. aprila, obisk mestnih KS SLOVENSKA BISTRICA, 29. marca - Občina Slovenska Bistrica je po nedavni reorganizaciji ostala takšna, kot je bila prej, dobila pa je novo vodstvo. Novi župan dr. Ivan Žagar in njegov tajnik Milan Ozimič sta se odločila obiskati vseh 19 krajevnih skupnosti in so z njihovimi vodstvi, organizacijami in društvi, pogovoriti o še nerešenih težavah. Ko bosta gotova z današnjima obiskoma v Studenicah in Poljčanah, bo za njima polovica zastavljenega dela. Z obiski bosta nadaljevala v torek, 4. aprila, ko je za 16. uro napovedan obisk na Črešnjevcu, v sredo, 5. aprila, bosta šla na Šmartno na Pohorju in na Zgornjo Polskavo, dan za tem pa še na Pragersko in Spodnjo Polskavo. Tako bodo neo-biskane le še mestne krajevne skupnosti, katerih predstavniki pa se bodo z županom in tajnikom srečali v sredo, 12. aprila. V. S. Prvi vdihi so pod skrbnim nadzorom strokovnjakov V neonatalnem odseku mariborske porodnišnice pomagajo novorojenčkom že pred rojstvom - Z denarjem iz Čemelčevega sklada kupili transportni respirator in monitor MARIBOR, 29. marca - Med novorojenčki v mariborski bolnišnici jih ima 5 do 10 odstotkov v prvih trenutkih življenja že tolikšne težave, da jim morajo intenzivno pomagati na neonatalnem odseku porodnišnice, a tudi 95 odstotkov novorojenčkom, ki se sicer rodijo zdravi, potrebujejo skrben nadzor neonatalne ekipe. Za novorojenčke skrbi na neonatalnem odseku šest zdravnikov, šest višjih medicinskih sester in 16 medicinskih sester. v obdobju pred rojstvom, ko skupaj s porodničarjem načrtujeta Neonatologova skrb za novorojenčkovo zdravje se začne že NA NEONATALNEM ODDELKU Bo Črno jezero kmalu mlakuža? Priljubljeno zajetje naj bi bistriški ribiči po nasvetu mariborskega ZVNKD znižali za 70 centimetrov, vendar se bojijo, da to ni najpametnejša poteza OSANKARICA, 29. marca - »Stališče mariborskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ki terja znižanje gladine Črnega jezera, je nevzdržno. Če so brežine zdržale dve leti, bodo, po sicer laični presoji, verjetno zdržale še naprej. Morebitno presežno vodo pa tako lahko odvajamo po posebnem kanalu, ki smo ga vgradili ob sanaciji pred dvema letoma,« je povedal Stane Gradišnik, predsednik zdaj že ugaslega odbora za sanacijo Črnega jezera. nekaj kurišč, miz, klopi in nadstrešnic, je bilo zadovoljstvo domačinov spet popolno. K jezeru, Več kot sto let staro zajetje na potoku Črnava, ki je drvarjem grofa Attemsa služilo kot zbiralnik vode za drčo, po kateri so v dolino splavljali les, imajo Bistričani že dolgo za jezero. Dolga desetletja je bilo jezero cilj mnogih pohodnikov in planincev, vse dokler se pred petimi leti ni zrušil jez in je jezero odteklo po Čmavi v dolino. Protesti mnogih ljubiteljev tega dela bistriškega Pohorja so delavce bistriške zveze kulturnih organizacij pripeljali do odločitve, da jezero obnovijo. Pod predsedstvom Staneta Gradišnika, strokovnega delavca, pri zvezi odgovornega za kulturo, so se zbrali predstavniki vseh zainteresiranih in v dveh letih obnovili jez, brežine in kar je bilo še treba, da se je za jezom spet začela nabirati voda. Ko so lepo uredili že okolje in postavili ki ima zdaj za približno četrt metra nižjo gladino kot prej, pa je spet začelo romati na stotine ljubiteljev Črnega jezera. Črno jezero, približno 1200 metrov nad morjem, so pred dvema letoma prevzeli v upravljanje bistriški ribiči. Kmalu so ugotovili, da je v potoku Črnava ostalo še dovolj avtohtonih potočnih postrvi, da se je začelo obnavljati življenje tudi v jezeru. Zdaj pa strokovnjaki mariborskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine od ribičev zahtevajo, da gladino jezera znižajo za 70 centimetrov, češ da potem ne bodo več ogrožene ne brežine ne jez. Ivo Ferk. predsednik bistriških ribičev, nam je zaupal, da ribiči resno razmišljajo, da se bodo tej odločitvi letos spomladi uklonili, pa če- prav vedo, da bo od slikovitega bisera sredi pohorskih gozdov, v katerega se vrača tudi ribji zarod, ostala le še malo večja mlakuža. Ribiči si po besedah Ivana Ferka namreč ne upajo prevzeti materialne odgovornosti za posledice, ki bi nastale ob morebitnem razlitju Črnega jezera. »Zavod kaj takega od ribičev, ki so le upravljalci jezera, ne bi smel terjati. Za to sta tu lastnik, bistriška občina in izvajalec, firma Gradnje, mariborskega Gozdnega gospodarstva. Vodja Gradenj mi je zagotovil, da je nasip kljub poroznosti kar trden. Prepričan sem, da bi z znižanjem nivoja jezerske vode naredili veliko škodo in da jezera praktično ne bi bilo več. Zato bomo pri bistriški zvezi kulturnih organizacij nemudoma oblikovali poseben odbor, ki se bo posvetil tem vprašanjem. Če je treba za varnost še kaj postoriti, bomo to naredili, nikakor pa ne smemo dopustiti, da bi iz prelepega in zdaj zgledno urejenega Črnega jezera nastala malo večja mlaka,« se je razburil Stane Gradišnik. VLADO SMOLE Dela v hmeljiščih so se že začela ŽALEC, 29. marca - Leto se zares hitro obme. Ni še dolgo, ko smo govorili o obiranju hmelja, pa že tečejo prva dela v hmeljiščih. V Savinjsko dolino bodo spet prišli sezonski delavci. Nekaj jih je že tu in ti so začeli z okopavanjem hmelja. Ročno okopavajo eno- in dvoletne nasade, preostalo pa strojno. Na sliki: Pri okopavanju hmelja v okolici Braslovč. (Besedilo in slika: 77 T.) najbolj primemo obporodno zaščito. Novorojenčku, ki zaradi različnih bolezenskih stanj ne uspe samostojno osvojiti najpomembnejših življenjskih funkcij, pomagajo zaživeti s pomočjo aparatov in različnih zdravil, s čimer močno zmanjšajo nevarnosti za poškodovanje novorojenčkovih najpomembnejših organov, kot so srce, pljuča in ledvica. »Na srečo pa se le tri do štiri odstotke otrok rodi prezgodaj, s prenizko težo, s posledicami patološke nosečno- Peto ocenjevanje vin v Kobilju KOBILJE, 29. marca - Društvo vinogradnikov Kobilje pripravlja tradicionalno ocenjevanje vin članov društva in vinogradnikov iz okolice, ki bo v soboto, 1. aprila, ob 13. uri v gasilskem domu Kobilje. Ocenjevanje bo vodila petčlanska strokovna komisija pod vodstvom mag. Toneta Vodovnika. Ob 19. uri bodo na slovesnosti razglasili najboljša vina in podelili priznanja in diplome. (J. Ž.) • Sklad profesorja dr. Milana Černelča so v maribroski bolnišnici ustanovili pred dobrini letom dni. Vanj zbirajo denar tako z različnimi dobrodelnimi akcijami kot tudi prispevke donatorjev, namenjajo pa ga za nakup sodobne medicinske opreme in strokovno izpopolnjevanje. V prvem letu svojega obstoja je sklad zbral 11 milijonov tolarjev. Poleg transportnega respiratoija in monitorja, na katerega bi v tukajšnji bolnišnici brez pomoči sklada še dolgo čakali, so denar namenili še za opremo oddelka za plastično in rekonstruktivno kirurgijo, oddelka za medicinsko rehabilitacijo, splošno kirurgijo in za številna izpopolnjevanja sester ter zdravnikov. »Seznam potreb je zelo dolg, zdaj pa imamo v načrtu nabavo sodobnega laseija za urološki in ortopedski oddelek,« je povedal dr. Gregor Pivec, predsednik Čemelčevega sklada. Donatorji lahko nakažejo denar na številko 51800-743-47228 Sklad dr. M. Černelča. sti, s posledicami patološkega poroda ali s kakšnimi drugimi prirojenimi ali pridobljenimi težavami in zanje potrebujemo enoto z 10 posteljicami za intenzivno in posebno nego, ki je opremljena z najbolj sodobnimi aparaturami za diagnostiko in zdravljenje,« je povedala prim. dr. Silva Burja, vodja odseka za neonatologijo. Najnovejša pridobitev neona-talnega odseka je transportni respirator in monitor, ki so ga kupili s pomočjo Čemelčevega sklada; s tem aparatom je sedaj omogočen ustrezen prevoz novorojenčkov, ki se rodijo z dihalno stisko, kakor tudi najzahtevnejša in takojšnja pomoč bolnim dojenčkom. Glede na to, da je odsek za neonatologijo drugi slovenski center za oskrbo in zdravljenje novorojenčkov (namenjen vsej severovzhodni Sloveniji), je nova oprema še toliko večjega pomena. MAJDA ŠTRUC Občni zbor beltinskega društva Slavček BELTINCI, 29. marca - Društvo za varstvo in vzgojo ptic Slavček Beltinci, ki deluje že 22 let in šteje 17 članov, pripravlja v soboto, 1. aprila, ob 16. uri v beltinskem gostišču Zvezda letni občni zbor društva. Kot meni predsednik Ivo Maučec, bodo na občnem zboru pregledali delo minulega obdobja, in sprejeli planske usmeritve za letošnje leto. Podelili bodo tudi priznanja in govorili o ekologiji kot varstvu narave. (J. Ž.) Lenart spet opeharjen za obvoznico? LENART, 29. marca - Mlado mesto Lenart, središče Slovenskih goric.se dobesedno duši v gostem prometu. Meščani so že lani izrazili glasen protest in zagrozili z zaporo magistralne ceste, vendar so jim v Ljubljani zagotovili, da bodo ureditev te prometnice uvrstili med prednostne naloge za letošnje leto. Zdaj, ko je očitno zmagal tako imenovani »primorski lobi«, ne bo nič z načrtovano gradnjo, čeprav so na zadnji seji občinskega sveta svetniki terjali celovite rešitve in odgovore vodilnih občinskih mož. Morda jim bodo s svežimi novicami postregli na četrti seji občinskega sveta, v četrtek, 30. marca, ko bodo pri Lenartu veliko govorili o zagotavljanju denarja za obnovo lokalnih in krajevnih cest. Seveda pa računajo tudi na obvoznico in na modernizacijo obstoječega cestišča. (M.T.) Obnova ceste Polzela-Slatine POLZELA, 29. marca - Kot eno prvih večjih letošnjih investicij so se v KS Polzela odločili obnoviti del ceste Polzela-Slatina, dolg 1300 m. Ta cesta povezuje naselje z Zg. Podvinom ter z delom naselja v KS Andraž. Cesto so ob vsakem večjem deževju poškodovali številni vodotoki iz okoliških hribov, zato jo je bilo treba vsako leto na novo urejevati, daje ostala prevozna. Ker je bila cesta v programu za nasutje poljskih poti, ki ga je pripravil Hmezad inženiring iz Žalca, so se v KS Polzela odločili, da v dogovoru s KZ Polzelo cesto temeljito obnovijo in primemo razširijo, da jo bo pozneje možno tudi asfaltirati. Za obnavljanje ceste so poleg krajanov obeh naselij zelo zavzemajo tudi lastniki zemljišč. Za obnovo ceste so prispevali tudi finančna sredstva. Cesto obnavlja podjetje Kranjc, visoke in nizke gradnje iz Žalca. (T.T.) Otroške folklorne skupine na srečanju v Cirkulanah CERKVENJAK, 29. marca - Folklorna skupina iz osnovne šole Cerkvenjak se bo v petek, 31. marca, predstavila na srečanju otroških folklornih skupin v Cirkulanah pri Ptuju. V skupini, ki pleše že tretje leto, je pet parov, njihova mentorica pa je Rezka Kocbek. Pri nakupu oblek jim je prijazno pomagala osnovna šola Cerkvenjak. V skupini plešejo otroci od 2. pa do 6. razreda, plešejo pa predvsem štajerske plese. (B. S.) Revije pevskih zborov v Letušu, Gomilskem in Grižah ŽALEC, 29. marca - Zveza kulturnih organizacij občine Žalec pripravlja v aprilu tri revije odraslih pevskih zborov. Prva bo v soboto, 1. aprila, ob 20. uri v kulturnem domu v Letušu, nastopili pa bodo Dobroveljski fantje iz Braslovč, Kvintet Lastovke s Polzele, Oktet Voglarji iz Vinske Gore, moški pevski zbor Ponikva, Savinjski oktet iz Žalca in mešani pevski zbor Dobrna. Naslednja revija bo 8. aprila ob 20. uri v domu krajanov na Gomilskem.TU bodo prepevali Dekliški in mešani pevski zbor Gomilsko, moški in ženski pevski zbor Gotovlje. moški pevski zbor Braslovče, mešani pevski zbor in oktet Adoramus s Polzele ter mešani pevski zbori Vranskega, iz Žalca in Andraža. Zadnja revija pa bo v nedeljo, 9. aprila, ob 17. uri v kulturnem domu Svobode v Grižah. Tukaj bodo peli ženski pevski zbor iz Griž. mešani pevski zbor iz Tabora, Petrovč, Polzele ter moški pevski zbori iz. Prebolda, Petrovč, Vinske Gore in Šempetra. Na vseh treh revijah bo skupaj nastopilo 595 pevcev. (T. T.) Mladi talenti bodo zapeli v Sveti Ani SVETA ANA, 29. marca - Kultumo-umetniško društvo Prežihov Voranc iz Svete Ane je pripravilo prireditev Otroški glas Slovenskih goric, ki bo v nedeljo,2. aprila, ob 15. uri v kulturnem domu Sveta Ana. Nastopili bodo mladi talenti, stari od 7 do 15 let, s popularnimi slovenskimi popevkami. Okoli 15 pevk in pevcev prihaja iz vseh osnovnih šol občine Lenart, spremljal pa jih bo domači duo Klobuk. Vsi nastopajoči bodo nagrajeni, prva nagrada pa je obisk Gardalanda. Gost bo Plesna šola Pingi iz Maribora. Prireditev so podprli številni pokrovitelji. (B. S.) Velenjski mestni svetniki prekinili nadaljevano sejo Sprejeli predlog povprečne gradbene cene stanovanjske površine - Zaključni račun razgrel razpravo VELENJE, 29. marca - Po medsebojnem usklajevanju in dogovarjanju, ki traja že vse od volitev, svet mestne občine Velenje kar nekako ne more začeti s pravim delom v prid razvoju in kvalitetnejšemu življenju v novi mestni občini. Potem ko se je mestni svet konstituiral šele v februarju, ko deluje še po začasnem poslovniku, nima pa še statuta, so le financiranje strank sprejeli soglasno. Vedno bolj se kaže interes političnega prestiža posameznih svetnikov. Na tokratnem prvem nadaljevanju marčne seje, ki je bila prekinjena zaradi nesklepčnosti, so vendarle sprejeli predlog sklepa o povprečni gradbeni ceni stanovanjske površine in povprečnih stroških komunalno urejenih zemljišč. Predlagatelj je bil župan, izračun pa je opravil Zavod za urbanizem Velenje. V primerjavi z drugimi občinami so povprečne gradbene cene za kv. meter stanovanjske površine v Velenju med višjimi (90.210), v Mozirju pa dosegajo le 67.082 tolarjev, podatki pa so zajeti iz primerjalne tabele ob zaključku leta 1993, ki je v uporabi. Dolga in vroča razprava je v nadaljevanju seje v dvorani velenjske upravne hiše ogrela še tako nezainteresiranega opazovalca. Šlo je seveda za pre- dlog odloka o zaključnem računu proračuna občine Velenje za leto 94. Potem ko je Klub svetnikov socialne, krščanske in ljudske demokracije podal predlog sklepa, naj svet mestne občine ne sprejme zaključnega proračuna in predlagal revizijo, so svetniki kljub tem ugovorom sprejeli odlok zaključnega računa, za katerega je glasovalo 14 od 24 udeležencev seje. Svetniki so tudi zavrnili sicer modificiran predlog Kluba strank slovenske pomladi, rezultat pa je bil ta, da so nekateri svetniki sejo demonstrativno zapustili. S tem je bila seja prekinjena, kako pa se bo delo sveta mestne občine Velenje nadaljevalo, bo jasno prihodnji teden, ko se bodo sestali predstavniki list z mandatom v svetu. D. L. Pokličite nas! v Ob prebiranju lokalne strani v časniku se , vam je najbrž večkrat \ zazdelo, da novinar- j jem ni uspelo zvedeti | vsega, spoznati prave > resnice, prodreti v * resnično življenje. Prav gotovo se v vaši okolici dogajajo stvari , o katerih bi bilo treba po vašem mnenju pisati, jih komentirati, razložiti. Kaj ko bi nas poklicali in nam sporočili vaše pripombe in predloge? Nič ne iščite po telegi Jonskem imeniku! | Zavrtite številko slov-' enskega dopisništva v Delu: (061) 318-280 Vaš klic pričakujemo vsako doi 10. in v: Idne med od uro ponedeljka do petka. Ne me hecat Da so poslanci »posebno zaščitena redka vrsta« pripadnikov slovenskega naroda, nam je menda vsem jasno. In to je seveda čisto v redu, v vseh demokracijah je tako. Ja. kako pa naj sicer pošten človek pove resnico na odru parlamenta, posebno še, kadar ga snemajo vsevidne kamere, če ni zaščiten in bi ga zaradi takih, za nekoga drugega morda neprijetnih izjav vsakdo lahko zgrabil za kravateljc in stresel iz hlač. Da ti pa po štirih letih »demokracije« z vsem slovenskimpom-pom vred razglasijo, kako mora ta isti zaščiteni poslanec plačevati kazen, kadar »useka pla-vega,« je pa le malce prehuda. A doslej jim pa tega ni bilo treba? Očitno ne, ker smo pač v tranziciji in pravni sistem šele nastaja. Ampak jujuhu, zdaj si slovenska raja končno lahko oddahne!!! Ce bodo naši vrli predsta vniki še naprej zabušavali, bodo navsezadnje tudi oni morali jesti travo, kot jo skoraj že jedo recimo delavci jeseniškega S.E.I.K.O., pa še precej drugih bi se našlo v vesoljni Sloveniji, ker za svoje delo skoraj ne dobivajo več plač - ali pa z večmesečno zamudo. Pa ne zato, ker »delajo plave,« ampak, ker pošteno delajo v zafuranih podjetjih in s svojim delom le še plačujejo zaostale pufe. Ja, boste rekli, kdo jih pa sili v to? Življenje - in morda le še rahlo upanje, da se bo vendarle našel kdo, ki bo ujel barabe, ki so spravile naše gospodarstvo v maloro, jim vzel, kar so nakradli, in vrnil tja, kamor spada. No, ker je to za zdaj samo pobožna želja, brezpravni raji trenutno ne ostane drugega, kot da prične gladovno stavkati. Očitno je to kar uspešna metoda, pa še sam se lahko odločiš, kdaj boš »škripnil«. Ha!Kakšna sveta preproščina, kajne? Le komu, vraga, je kaj mar, če nekaj deset tisoč delavcev, sicer neprostovoljno, »gladovno štrajka« že od ustanovitve demokracije daje?! Prehajamo namreč v tržni sistem in v času tranzicije se je treba znajti, ne pa upati in garati. Evo. Sicer pa, da se vrnem k našim predstavnikom v parlamentu. Če bodo še naprej »delali plave« kot doslej, pa odslej zato celo plačevali kazni, ki v njihovem žepu ne pomenijo ravno katastrofe, za neko tekstilno dela vko pa morda kar pol mesečne plače, bo v proračunu morda ostalo malce več denarcev. In potem se bo morda celo kdo od njih spomnil, da bi nam za tako prihranjen denar znižali kak davek. Ja, zakaj pa ne, na vsezadnje - vse je mogoče. Prej ali slej bo pač treba vso stvar urediti, drugače se nam bo »naš mali raj« na sončni strani Alp pač podrl. Do takrat pa najbrž lahko le molimo, da bi ta zoprni čas tranzicije že minil in — da bi do takrat regrat čim prej in čim bolje ra-stel. MARJANA SRČIČ, C. revolucije 2/b, Jesenice Parlament in RTV Te dni poteka v hrvaškem saboru ostra borba za neposredne tv prenose zasedanj in proti njim. Celotna opozicija je z delom vladajoče stranke za ohranitev, čeprav je svet RTV za enourne povzetke določil najboljši možni termin, prvi program ob 21.00. Naši mediji o tem molčijo kot grob, čeprav nas niso pozabili obvestiti, da do oblasti kritični tednik Feral Tribune z razsodbo ustavnega sodišča ni več obdavčen kot šund. Razumljivo, čeprav nikakor opravičljivo, je naša vladajoča koalicija po volitvah 1992 odpravila neposredne prenose zasedanj državnega zbora, oddajo Danes v parlamentu, Žarišče... Opozicija, če to ime sploh zasluži, je bila tiho. Hrupna je bila le ob zamenjavi generalnega direktorja RTV, napovedani zamenjavi urednika informativnega programa in v boju za sedeže v svetu RTV. Tako je parlament brez dejanske presoje javnosti v dveh letih sprejel trikrat več zakonov in aktov kot prejšnja tridomna skupščina v dveh letih in pol. Opozicija je, namesto da bi se borila za ustavno pravico do obveščenosti, privolila celo v sprejemanje zakonov na tajnih zasedanjih državnega zbora in nobenega zagotovila ni, da ne tudi tajnih zakonov! Vse demokratične države imajo neposredne prdnose svojih zakonodajnih organov, za države, ki resno mislijo s prehodom iz enopartijskega sistema v večstrankarsko demokracijo pa so odločujoči. Javnost mora najprej dodobra spoznati tiste sile, ki jim je zaupala zastopanje svojih interesov, in oceniti verodostojnost, ki se najbolje vidi ob glasovanju za posamezne zakone. Tega se zavedajo tudi poslanci, zato se oglašajo v časnikih s glasovalnimi izpiski, če jim to ustreza. Pet let po formalnem vstopu v demokracijo, ki so bodoči poslanci tudi gluhim obljubljali spremljanje neposrednih prenosov, in v času informacijske dobe, ko v demokratičnih drža vah že razmišljajo o glasovanju vseh volilnih upravičencev o posameznih zakonih prek računalniškega omrežja, je naša TV omrežila gledalce z oddajo Presodite. V njej politiki korajžno in kameri navkljub glasujejo... EMIL KUKANJA, Groharjeva 3, Kamnik Pismo Janezu Janši Berem vaše knjige, poročila s tiskovnih konferenc in pisma. Ves čas ugotavljate in se pritožujete, da v Sloveniji vsi vsevprek špijonirajo, da vas ves čas zalezujejo razne paradržavne agenture. Verjetno bo to držalo, saj so vas res dokaj grobo zrušili. Toda, dragi gospod Janša, ali se sploh zavedate, da ste k temu »mrgolenju« vohunov veliko pripomogli tudi sami in vaš nekdnaji prijatelj, sedaj bolj znan kot uspešen kupec policijskih ladij? Vidva z Bavčarjem sta kot takratna šefa represivnih resorjev omogočila, da so se, vsem številnim brezposelnim v posmeh, upokojevali mladi udbo vci, ki so se komaj rešili plenic. Te dni me je razkačil Klavora, ki je v časopisju, očitno po naročilu, osiral predvsem vas, pri tem pa seje pohvalil, da bo šel pri štiridesetih letih v penzijo. Sedaj se vam maščuje to, da ste (in to še vedno velja) pošiljali mladce, polne moči, v pokoj. Ti fantje dobivajo pokojnine med130.000in 200.000SIT (preverjeno), ker pa ne znajo ničesar drugega, kot vohljati, se udinjajo raznim naročnikom in delujejo v starem slogu naprej, seveda za lep, večinoma neobdavčen honorar. Povejte, kje na svetu dajejo take pokojnine ljudem, ki so komaj prekoračili pripravniško dobo? Cenjeni g. Janša, tu ste se ušteli: namesto da bi vama bili ti »strokovnjakiza varnost« hva- ležni, ker ste jim omogočili super pokojnino brez dela od rane mladosti, se sedaj prodajajo vašim nasprotnikom in vam bolj ali manj diletantsko nagajajo. Večkrat se spomnim ugotovitve Jaluzla, da je rajnki Demos dejansko izpeljal samo dve stvari: privilegirancem je pošen-kal družbena stanovanja, policajem pa mnogo prezgodnje pen-zije. MARJAN RIBARIČ, Celovška 292, Ljubljana Pavle Čelik in njegov show Na javnem razgovoru v Mariboru je nekdanji prvi miličnik Slovenije izjavil tudi to: »Notranji minister Andrej Šter ne bi smel sprejeti Matjaža Gerlanca. Zaslišati bi ga moral pomočnik komandirja na postaji v Velenju. Če bi po tem razgovoru na ulici še srečali trojke, bi šel...« Veliki strokovnjak Pavle Čelik je ob pojavu trojk pisal celo o pozitivnih plateh te akcije, očitno pa so ga pri ZLSD, kjer prodaja svojo strokovnost, okrcali in je zato obrnil ploščo. Torej, on bi me kar zaprl zaradi tega, ker so trije ne uniformiram ljudje šli po cesti (ustavna svoboda gibanja. ..), naročil bi komandirju ali pomočniku zasliševanje (to je v pristojnosti sodišča, policija sploh ne sme zasliševati), pred tem pa bi ministru določil, koga lahko vabi na pogovor (ki je bil zaseben, kar pomeni, da ministru Šteru celo prepoveduje druženje z nekaterimi ljudmi). Kaj pa sedaj, ko so »veterani trojk« legalizirani? Rdeči bog nam bo že še pomagal, če se ZLSD pririne do notranjega ministrstva! Pa še vprašanje velikemu strokovnjaku: kje, za boga rdečega, vidite povezavo med nasilnimi pretepaškimi SS in trojkami, ki so vse javljale policiji? In pod-vprašanje: ste si vi izmislili ime trojke? Jaz sem temu na začetku rekel samoorganizirane skupine občanov! MATJAŽ GERLANC, Tomšičeva 17, Velenje Novinarstvo na razpotju, društvo pa v slepi ulici Ko sem v današnjem Delu pod naslovom »Vloga častnega razsodišča« prebrala drugi članek iz niza »Novinarstvo na razpotju« izpod peresa novinarke Jelene Gačeša, v katerem avtorica razgrinja poglede predsednika Društva novinarjev Slovenije Marjana Sedmaka na novinarstvo v današnjem trenutku, sem se odločila iz Društva novinarjev Slovenije izstopiti. Takoj! Čepra v kljub temu po temeljitem premisleku. Za izstop sem se odločila, ker mi niso všeč obrazi, ki društvo vodijo, niti značaji, ki se za njimi skrivajo (enako velja za novo izvoljeni obrazek predsednice častnega razsodišča). To pa seveda pomeni, da se ne morem identificirati niti z večino članstva, ki si je pač že spet izvolilo predstavnike po svoji meri. Dodatno utemeljevnje, upam, ni potrebno, saj gre za stvar osebnega okusa in trpežnosti želodca. Takoj, na prvi mah in tako rekoč v afektu, se mi mudi izstopiti že danes, ko mi zagotovo še ne grozi nikakršna obravnava pred častnim razsodiščem, zato ker predsednik društva tistim, ki izstopijo, rad prilepi oznako strahopetcev, češ da se bojijo odgovarjati pred tem razsodiščem. Z naglim ukrepanjem bom gospoda Sedmaka, upam. le obvarovala pred skušnjavo, da se razglasi za edino zveličavnega razlagalca mojih nagibov. PO globljem premisleku pa se za izstop odločam zato, ker je v skladu z mojimi življenjskimi nazori (glej pripis!) treba takoj zapustiti »ferajn«, katerega predsednik hvali lastno malho z argumenti, kot je tale: » V zadnjih dveh letih je v društvo vstopilo kakih 150 članov, izstopilo pa jih je samo 6.« Zavedam se, da s svojim izstopom predsedniku društva ne bom bistveno pokvarila statistike, toda dokler nismo vsi do zadnjega spet pod isto marelo, je vsaj nekaj upanja za različnost mnenj in prepričanj. ZLATA KRAŠOVEC, Veluščkova 5, Koper Pripis: Praviloma je treba povohati, kako je s kvaliteto, preden (na)sedeš na kvantiteto; ati. kakor je povedal naključno izbrani Avstrijec. ko so vprašali po njegovem mnenju glede opredelitve, ki jo je podprla večina (šlo je za vstop Avstrije v Evropsko skupnost): »Na milijone muh žre drek. kar pa še ni razlog, da se jim pridružim.« Prijetno presenečena Pred približno letom dni sem v rubriki Pisma bratcev prebrala o slabih izkušnjah, ki so jih imeli nekateri lastniki avtomobilov s Fordovim servisom v Trzinu. Priznati moram, da me je to odvrnilo od nadaljnjega servisiranja svojega avta v servisu Gorju-p-Dolenc v Ttzinu. Te dni pa sem pri Fordovem servisu v lizinu sama uveljavljala reklamacijo za avto fiesta in bila prav prijetno presenečena. Napako, spremembo barve na pokrovu avtomobila, so v zelo kratkem času popravili in opravili še nekaj drobnih dodatnih ličkarskih del povsem brezplačno. Od osebja servisa sem bila deležna povsem normalnega in korektnega odnosa. Zadovoljna sem in vesela, da je avto zopet lep, in se osebju servisa v lizinu zahvaljujem za opravljeno delo. ANICA ALBREHT, Dol 53, Borovnica i M. K k k o / r~ CELOVITE REŠITVE KIDRIČEVA 14 \ 62380 S \ aOVENJ GRADEC tel.: 0602/42-626 _ POSLOVNA ENOTA ODPRTI wtcUdK^ 156 SISTEMI tel.: 061/168-8001 RAČUNALNIŠKI INŽENIRING-HIŠA BISTRIH REŽITEV Večerno ★★★★★ 770350 752003 Samostojen časnik za samostojno Slovenijo SMART COM Njegoševa 14, Ljubljana, tel.:132 2281 SODOBNE KOMUNIKACIJE • PREDNOST USPEŠNIH TEMA DNEVA Koliko prava upošteva pravna država? Gotovo ima dr. Janez Drnovšek prav, ko trdida primer pravosodne ministrice Mete Zupančič sestavljajo »pozitivni« (vsebinsko utemeljeni razlogi za umik kandidature S. Vf Majhna za notarja) in »negativnielementi« (odločitev vrhovnega sodišča, da je ravnala formalno nezakonito). Vendar je iz enakih elementov sestavljena tudi njegova odločitev, da bo zaradi »zapletenosti primera« usodo Zupančičeve prepustil presoji poslancev v državnem zboru, ki naj z razpravo prispevajo tudi k jasnejšemu razmerju med sodno. zakonodajno in izvršno oblastjo. Dosedanje razmejevanje politike in prava je bilo namreč eden najslabše razumljenih in najmanj upoštevanih odnosov, ki naj bi veljali med različnimi vejami oblasti v Sloveniji. Vsekakor je pozitivno. da se je Drnovšek tega zavedel, negativno pa predvsem, da se je to dogajalo in se še dogaja v mandatu njegove vlade. Spoštovanje prava ni imelo nobenega bistvenega vpliva ob presoji ravnanja nekdanjega pravosodnega ministra Mihe Kozinca, ki sicer ni kršil zakonov, vendar je moral oditi zaradi politično nedopustnega vedenja, čeprav je pred tem politika upoštevala nekaj več pra va, ko je presojala delo nekdnjega obrambnega ministra Janeza Janše. Ta je moral zapustiti vlado, ker ni razumel, da še tako sporno ravnanje posameznika ne opravičuje uporabe nezakonitih postopkov. Danes, ko je Smolnikarja zamenjal Majhen in ko mora Drnovšek z dekretom doseči nekaj, kar naj bi opravljalo pravo - ustavitev deložacij na primer - je morda drugače. Morda pa tudi ne. Skratka, zgodba, sestavljena iz različnih elementov, ki bo kmalu postala predmet politične obravnave v parlamentu. Odločitev o ministrici premier prepušča DZ Dr. Janez Drnovšek na tiskovni konferenci o interpelaciji proti Meti Zupančič, o proračunu, inflaciji in ustavitvi deložacij iz vojaških stanovanj LJUBLJANA, 29. marca-Na današnji tiskovni konferenci je predse- stališče do primera Zupančičeve, dnik vlade dr. Janez Drnovšek med drugim povedal, da je do nadalj- . ■ _ a. Kilo marna nainina mocečna Ulil K V14UC Ul. iimivi; LTiiivv^vn ■•■v«* r--------- . •fZ.------V " njega odredil ustaviti deložacije, da je bila marca najnizja mesečna inflacija doslej (0,5 odstotka), da so se v koaliciji dogovorili o ohranitvi višine proračuna na približno 510 milijard tolarjev in da bo odločitev v zvezi s pravosodno ministrico Meto Zupančič prepustil državnemu zboru. Zaradi vložene interpelacije in sorazmerno zapletega problema Drnovšek meni, da morajo o ministrici odločati poslanci. Na podlagi doslej znanih dejstev se sam ni odločil, da bi predlagal njeno zamenjavo, ta primer pa je po njegovem »splet pozitivnih in negativnih elementov«. Ministrica je imela utemeljene razloge, da je ravnala, kot je, odločitev vrhovnega sodišča pa pravi drugače, zato se po Drnovškovih besedah zastavlja zapleteno pravno vprašanje, »kaj storiti«. O tem naj odločajo poslanci državnega zbora, premier V SREDIŠČU POZORNOSTI - Dr. Janez Drnovšek na tiskovni konferenci (Foto: Blaž Samec) Mitja Gaspari napovedal oster rez v finančni sistem PORTOROŽ, 29. marca - Slovenija končuje obdobje finančnega stabiliziranja. na vrsto prihaja reševanje strukturnih problemov finančnega sistema. Bančni sistem bo treba prilagoditi konkurenčnemu okolju, zavarovalnice pa čaka letos revizija. Verjetno se bomo pri zavarovalništvu prav kmalu soočili s podobnimi težavami, kot smo se pred tremi leti pri bankah, je med drugim dejal finančni minister Mitja Gaspari na 27. simpoziju slovenskih računovodij, finančnikov in revizoijev v Portorožu. Finančni minister je napovedal nov zakon o bančništvu, ki naj bi že prihodnji teden prišel v vladno proceduro in naj bi temeljito posegel v dosedanji bančni sistem, in govoril še o problemu pre-kapitaliziranosti slovenskih bank. Tudi tu naj bi nova napovedana zakonodaja prinesla spremembe. Banke, ki imajo koeficient ustreznosti nad 16 odstotkov, naj ne bi imele več možnosti za dodatno kapitalizacijo z emitiranjem delnic, vendar bi lahko bilančno vsoto večale drugače, na primer z združevanjem. Agencija za sanacijo bank naj bi počasi prenehala delati. Po končani sanaciji mariborske in ljubljanske banke naj bi vlogo urejevalca solventnosti bank kot nekakšen kurator prevzela centralna banka. Do možnosti, ki jo je država ponudila bankam in podjetjem pri restrukturiranju dolgov, ki so nastali med zelo visokimi obrestnimi merami in izgubami premoženja, banke vsaj za zdaj v glavnem ostajajo indiferentne. Vlada razmišlja, da bi jih v to prisilila. Nekaj olajšav je že ponudila tudi na davčnem področju, na primer šestmesečni odlog plačila prispevkov, in bo to delala tudi v prihodnje. Napovedal je še postopno de-zindeksacijo. Počasi naj bi prišlo do enotne obrestne mere, v kateri naj ne bi bilo več velikega R. Toda, je dejal finančni minister, banke na to še niso pripravljene, saj bi veliki R uporabljale tudi ob ničelni inflaciji. Vlada opaža, da se z nižanjem obrestnih mer povečujejo drugi stroški najemanja posojil, zato se s centralno banko in združenjem bank dogovarja o določitvi maksimalne višine teh stroškov.je še dejal Mitja Gaspari. Več na 3. strani. GORDANA PIPAN ► ► ► t ► ► ► ► ► ► ► I Pooblaščena družba za upravljanje AKTIVA i NADALJUJE Z VPISOVANJEM CERTIFIKATOV A K T IVA A n__ Pridružite se več kot 25.000 PREUDARNIM SLOVENCEM IN POHITITE NA NAJBLIŽJO POŠTO. TKI..: 061 16 87 200 4 4 ◄ ◄ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 pa je prepričan, da bo vsestranska razprava koristna za delovanje in razvoj pravne države pa tudi za določanje občutljivega odnosa med izvršno oblastjo in pravosodjem oziroma za razmejevanje sodne, izvršne in zakonodajne oblasti. Ker Drnovšek želi, da bi bila ta razprava neobremenjena in argumentirana, vanjo ni hotel vnesti političnih prvin s svojo odločitvijo. Predloga za morebitno zamenjavo pravosodne ministrice še nima, sicer pa ne želi, da bi Zupančičeva »padla«, saj je na položaju šele dobrega pol leta. Liberalna demokracija Slovenije, ki ji predseduje Drnovšek, po njegovih besedah še ni zavzela formalnega stališča glede Zupančičeve, razprave v stranki pa »gredo v smeri«, da so za presojo ravnanja ministrice »pozitivni in negativni elementi«. Stranka naj bi oblikovala mnenje šele po širši razpravi, poslanci pa se bodo odločali po svoji vesti, meni Drnovšek. Obljubil je, da bo vlada pripravila končne rešitve pa ne želi prejudicirati, čeprav je njegovo stališče, kot je povedal, mogoče razumeti tudi kot podporo ministrici. Ker gre pri presoji njenega ravnanja za »vsebinsko pravilen odnos« in za formalno sodbo vrhovnega sodišča, ki je drugačna in je ni mogoče zanemariti, tega dejstva in »kompleksnega vprašanja«, kot pravi Drnovšek, ni želel prekriti s političnim stališčem. To bi lahko kdo razumel kot poskus vlade postaviti se nad državni zbor ali nad pravosodje, je menil Drnovšek, zato je odločitev v zvezi s pravosodno ministrico Meto Zupančič prepustil državnemu zboru. Napoved državnega tožilstva, da bo pregledalo tako imenovano zadevo Majhen, po Drnovškovem zagotovilu ni vplivala na odločitev o Zupančičevi, o predsedniku parlamentarnega odbora za mednarodne odnose pa je dejal, da bo poslanski klub podprl predlog komisije za volitve, imenovanj a in administrativne zadeve - to je Lojzeta Peterleta - čeprav se bodo poslanci odločali tudi glede na argumente ob kandidaturi. Več na 2. strani. DEJAN PUŠENJAK MULTICOM hitri jezikovni tečaji Dunajska 20, Ljubljana, tel.: 061/13 27 203 ^ ZNANJE, KI SI GA BOSTE ZAVIDALI CELO SAMI j -v KOMPAS HOLlDAYS ___________ NAJBOLJŠI VIRI SO IZVIRI! TEČAJI TUJIH JEZIKOV V VELIKI BRITANIJI, NA IRSKEM, MALTI, V ZDA, AVSTRIJI, NEMČIJI, ŠVICI, FRANCIJI. ŠPANIJI, ITALIJI, NA JAPONSKEM. 80 RAZL i „ V 68-STRANSKEM KATALOGU! Telefon: 061 222 412. Državni zbor sprejel zakon o sanaciji Tama Po hitrem postopku sprejeli tudi zakona, ki omogočata financiranje gradnje avtocest LJUBLJANA, 29. marca - Državni zbor je danes opravil še tretjo obravnavo predloga zakona o ukrepih za sanacij«) gospodarskega položaja Tam Maribor in njegovih odvisnih družb in Avtomon-taže AM Bus iz Ljubljane ter na koncu zakon v celoti sprejel. Povsem brez proceduralnih zapletov in vsebinskih polemik tudi danes ni šlo. Predstavniki Slovenske ljudske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov so si namreč močno prizadevali za zmanjšanje obrestnih mer za posojila bank, za katere bo jamčila država. Poslanci državnega zbora so dopoldne postavljali vprašanja in sporočali pobude vladi. Na začetku popoldanskega dela pa so po hitrem postopku brez razprave sprejeli zakona, ki omogočata financiranje gradnje avtocest v Sloveniji z denarjem iz mednarodnih posojil, in sicer zakon o soglasju Republike Slovenije družbi za gradnjo avtocest (DARS) za najetje posojil pri Evropski investicijski banki in zakon o garanciji Republike Slovenije za obveznosti iz pogodbe o najetju posojila Evropske investicijske banke za projekt gradnje slovenskih avtocest. Državni sekretar Marjan Dvornik je povedal, da zakon o soglasju temelji na petem členu zakona o Darsu in omogoča najemanje posojil ob predhodnem soglasju državnega zbora. Razložil je, da zakon ureja tako imenovani B in C tranši mednarodnega posojila za gradnjo avtocest in omogoča začetek črpanja denarja iz posojila. Povedal je, da gre za financiranje odseka avtoceste Šentjakob-Bla-govica, za katerega je predvidenih 21,4 milijona dolarjev, in za odsek Blagovica-Vransko, za katerega je predvidenih 14 milijonov dolarjev. S sprejetjem zakona o garanciji Republike Slovenije pa se je država obvezala, da bo jamčila za obveznosti iz pogodbe o najetju posojila pri Evropski investicijski banki. Več na 2. strani MARKO JAKOPEC Nadaljevanje pogajanj med Slovenijo in EU Prihodnji teden v Bruslju začetek pogajanj o pridruženem članstvu BRUSELJ, 29. marca - Šestega in sedmega aprila bodo na sedežu evropske komisije v Bruslju stekla prva prava pogajanja z Evropsko unijo o našem pridruženem članstvu v tej evropski integraciji, saj so jih sredi marca ob udeležbi zunanjega ministra Zorana Thalerja s priložnostnimi nagovori le slavnostno odprli. Našo skupino pogajalcev bo vodil dr. Beno Lukman iz slovenskega veleposlaništva v Parizu. Med tako imenovanimi tehničnimi pogajanji - evropsko petnajsterico bo zastopala evropska komisija, ki se bo posvetovala s članicami EU, če se o kakem delu sporazuma ne bo mogoče sporazumeti - naj bi obravnavali predlog evropskega sporazuma, katerega besedilo je komisija predala slovenski misiji pri EU, ta pa naši vladi. Mandat za pogajanja mora potrditi še državni zbor; to naj bi se zgodilo predvidoma 5. aprila. S. Ž. Karikatura: Marko Kočevar Sneg zametel bojišča Zaradi visokega snega so se boji polegli - Sklepi sabora o novem mandatu mirovnih sil na Hrvaškem so še stopnjevali napetost med Zagrebom in OZN OD NAŠIH DOPISNIKOV ZENICA, Z AGREB, 29. marca - Zaradi močnega sneženja so se spopadi na skoraj vseh bosanskih bojiščih polegli. Z Majeriče poročajočo premikih enot. Kapetan Sultan Baber, pripadnik pakistanskih modrih čelad, nam je nedaleč od letališča Dobrava, do koder se nam je uspelo prebiti včeraj, povedal, da na Majevico prihaja več enot bosanske vojske, kot jih odhaja z nje. Opazili so tudi premike srbske pehote in tankovskih enot. Bosanski vojaki trdijo, da so uničili en srbski tank T-55, zaradi česar so se tankovsko-mehanizirane sile umaknile. Visok sneg je ustavil tudi kolone težkih vozil, ki so se prek planinskih vrhov Zrijezda in Konjuh pomikale proti Dizli. četrta točka, ki našteva razorožitev vseh oboroženih skupin v krajini, umik okupacijskih sil, vrnitev Deli in vladaj po rusko GROZNI, 29. marca - Čečenke potrpežljivo čakajo v vrsti, da bodo morda dobile vsaka po vrečko moke. Človekoljubno pomoč razdeljuje po vojaškem zavzetju glavnega mesta rusko ministrstvo za izredne razmere. Sicer pa so Rusi doslej povsem obkolili najpomembnejši oporišči čečenskih borcev — mesti San in Gudermes. (Foto: EPA) Z vlašiškega bojišča ni veliko podatkov. Srbske sile so tam začele protiofenzivo, v kateri bodo skušale spet zasesti izgubljene položaje. Pripadnike sedmega korpusa, ki se bojujejo na tem območju, je obiskal poveljnik bosanske vojske general Rasim Delič. Tildi Unprofor ne ve, kaj se dogaja na tej planini, poroča pa o povečani dejavnosti v osrednji Bosni, blizu Sarajeva. Boji potpLujo tudi na frontni črti od Breze prek Ilijaša, ki je v rokah bosanskih Srbov, do Visokega. Ločitveno črto in omenjena mesta ter Tiavnik, Tiirbo in Bugojno obstreljujejo s topovi. Vsa pozornost je namenjena Vla-šiču, kjer se boji nadaljujejo, telefonske zveze med Travnikom, Zenico in drugimi mesti v Bosni pa so še vedno pretrgane. V Zagrebu po dveh poteh (Unprofor in hrvaška oblast) spremljajo razvoj dogodkov v zvezi s sestavljanjem resolucije varnostnega sveta o novem mandatu mirovnih sil na Hrvaškem po 31. marcu. Na glavnem sedežu Unproforja za Hrvaško, BiH in Makedonijo v Zagrebu pravijo, da nimajo dokazov o prehodu večjega števila vojakov in orožja iz Srbije oziroma ZR Jugoslavije prek ba-tinskega mosta na okupirani del vzhodne Slavonije, kot v pismu Butrosu Galiju navaja dr. Mate Granič. V sinočnem pismu generalnemu sekretarju OZN Butrosu Galiju pa je hrvaški veleposlanik pri OZN dr. Mario Nobilo navedel 51 imen visokih častnikov iz Srbije, ki delujejo v krajini in so na plačilnem seznamu vojske ZR Jugoslavije, razen tega pa naj bi v zadnjem obdobju v krajino prispelo okoli 6000 do zob oboroženih vojakov iz Srbije. Toda Unproforjev tiskovni predstavnik Michael Williams pravi, da po zadnjih novicah iz New Yorka kar 13 članic varnostnega sveta podpira poročilo Butrosa Galija o novem mandatu mirovnih sil na Hrvaškem, ki pa ga Zagreb v celoti zavrača. Sinočnji sklepi poslanskega doma sabora so napetost med Zagrebom in New Yorkom stopnjevali do vrelišča, posebno V Rusiji ubili dva Američana MOSKVA, 29. marca (AFP) - V Rusiji so sinoči umorili dva ameriška državljana, ki sta sodelovala v raziskovalnem projektu na zdravstvenem inštitutu v Habarovsku. Ruska tiskovna agencija je sporočila, da so par kitajskega porekla našli umorjena v njunem stanovanju. Policija o morebitnem motivu za umor ni poročala, zaradi preiskave pa noče izdati podrobnosti. pregnancev, varnost za vse ljudi, ki so pred srbsko okupacijo živeli v tako imenovani Srbski republiki krajini, oblikovanje lokalne policije po nacionalnem ključu in uresničitev dosedanjih resolucij varnostnega sveta. Zato so sinoči veleposlaniki petih držav skupine za stike umaknili z dnevnega reda varnostnega sveta razpravo o osnutku resolucije o novem mandatu mirovnih sil na Hrvaškem, hrvaški zunanji minister dr. Mate Granič pa pravi, da so sveže novice iz New Yorka bolj optimistične, kot je še kazalo na začetku tedna. V Zagrebu menijo, da so sestavljavce resolucije prepričali zlasti z dokazi o nemotenem prehodu Miloševičeve vojske v krajino, ustrezna zaščita hrvaške državne meje na okupiranih območjih pa je eden glavnih pogojev za hrvaško soglasje k novemu mandatu mirovnih sil. ZDRAVKO LATAL PETER POTOČNIK Al AS ASISTENT d.o.o. j TeL 062/224-432, 062/223-771 (209,312) TEČAJI TUJIH JEZIKOV NA MEDNARODNIH ŠOLAH KATALOG 1995 DANES V DELU • Aprila se bo plin pocenil Vesela novica za uprabnike zemeljskega plina stran 3 • Šolstvo - Vloga ravnatelja - Zasebno šolstvo - Prijetno učenje jezikov stran S KULTURA • Ministrstvo za kulturo in muzeji podpisali pogodbo Trije muzeji bodo naposled !e dobili prostore na Metelkovi stran 8 Književni ^Listi - Ob dnevu knjig za otroke - Dragocena knjiga o (starejšem) slovenskem založništvu strani 9—12 - Ob morju so zmerni optimisti - Sestavite si svoj »lego dopust« strani 13“15 Delo& strani 17—48 SNEG V SARAJEVU - Fanta na fotografiji se obmetavata s snegom na muslimanskem pokopališču v Sarajevu. (Foto: EPA) PAN N A PRODAJA in SERVIS 061/225 426 mobitel 061/12 51288 27.1' r IM UM s I. I (,(IUM S\!i I I TELING Teleinformocijski sistemi in storitve NAŠ NOVI NASLOV Ljubljanska cvsta 24a 64 OOO KRANJ Telefon: 064 2Z 32 6V Telefaks: 064 27 32 BO V.s't\ kar potrebujete za dobre komunikaciji• Celje V sejemsko mesto FJ 6. sejem AVTO IN VZDRŽEVANJE 4.*9.4.’95 ||| CEUSItl SUM ORACLE iA/ARE Mrežni programski paket dobite na naslovu: Unicom d.o.o.( Letališka 33, LJUBLJANA Tel.: 1404 111, faks: 1404 092 '.563’ RAZLOGOV ZA NAKUP AVTOMOBILA LADA * števil« registriranih »vtomobilov LADA v Sloveniji 1 PRI NAKUPU AVTOMOBILA LADA SAMARA .JNASLEDNJO 'r* irni&NSKA^ r “■‘-Ikbnb AL ___________ AVTORADIO PfOUEER Z ZVC BRISALCI ŽAROMETOV Gotenjakač^Banka .ASČENI PRODAJALCI: CEUE: Avto Celje. 34-271, Avtomolor. 24-21UESENICE, Avto| KOČEVJE: Rozalkomerc. 851-113, KOPER: Avloplus, 34-621. KRANJ: Avtolrade. 2‘ JUANA: Avtolinc, 12-31-141, Avtomarkct, 161-35-25. Avtomerkur, 13-26-121. Interdass, 127, BOR, Avtomolor, 101-676. Avto Šerbinek. 411-148. Prolada. 38-461. Jaeodič Avtoltji LIKA, Novotehrta. 581-97. MURSKA SOBOTA. Agroservis, 21-630. NOVO MESTI 1, PTUJ, Pelovia avto: 776-311, RAVNE: Avlomotor, 321-151, ROG. SLATINA, Avlultik). 811 50. stran — Ve., IV., V. ★ DELO PRVA PREDSTAVITEV LJUBLJANSKIH PODŽUPANOV Podžupani bodo imeli pisarne v stavbi Kresije __ ... ____Z_ _<. botah in nedeljah. med drugim dejal ob današnji predstavitvi Jože Vidmar. Zavzel se je tudi za gradnjo garažnih hiš na ekonomski podlagi, torej na taki. ki ne bi bremenila mestnega proračuna. Na naše vprašanje, kakšna bo usoda holdinga mestnih javnih podjetij, pa je odgovoril, da za zdaj dogajanja še ne bi komentiral, ker ve o njem premalo. Bogdan Bradač (SLS), predsednik nekdanje skupščine občine drugim dejal, da se bo zavzemal za razvoj in celovito mestno podporo podjetništvu, saj se zaveda, da večji vpliv na gospodarstvo ne bo mogoč. Kot podžupan bo odgovoren tudi za razvoj turizma. V zvezi s tem je Bradač dejal, da se bo morala Ljubljana povezovati predvsem s sosednjimi predeli Slovenije, še bolj pa s sosednjimi državami in mesti, kot sta na primer Gradec in Dunaj. Že za prihodnji teden je napovedal pogovore o sodelovanju s predstavniki Trsta. Sicer pa je Bogdan Bradač te dni nadomeščal ljubljanskega župana dr. Dimitrija Rupla, ki je službeno obiskal Jeruzalem. Anton Colarič (ZLSD), dosedanji tajnik mestne organizacije ZLSD. bo skrbel za razvoj lokalne samouprave v mestu, za zdravstveno in socialno politiko, za družbene dejavnosti in za stike med županstvom in mestnim svetom. Glede slednjega je menil, da bo ena najnapornejših nalog, čeprav so se odnosi med županom in mestnim svetom v zadnjem Četrtek, 30. marca 1995 Vič-Rudnik, bo v naslednjih letih opravljal dolžnosti ljubljanskega podžupana, skrbel pa bo za mestno gospodarsko politiko (predvsem kmetijstvo) in stanovanjsko problematiko. Ob predstavitvi prihodnjega dela je med Likovna razstava na gradu Zaprice KAMNIK. 29. marca - V renesančnem pritličju gradu Zaprice v Kamniku bo v četrtek. 30. marca, ob 17. uri otvoritev razstave likovnih del učencev 5. razredov osnovne šole Frana Albrehta. Na slikah so po svoje predstavili muzejske predmete, ki so si jih ogledali v Kamniškem muzeju, galeriji Mihe Maleša in v Sadni-kaijevem muzeju. V kulturnem programu bodo nastopili še flavtist Robi Breznik, citrarka Sabina Kastelic, kitaristka Ines Novak in violinistka Špela Rode. (J. P.) Nastopi gledališčnikov na Duplici DUPLICA, 29. marca - V okviru revije gledaliških skupin občine Kamnik Igrokaz ‘95 bodo v kulturnem domu na Duplici pri Kamniku v petek in soboto nastopile tri mlade skupine. V petek ob 16. uri bo nastopil najprej gledališki krožek OS Toma Brejca (podružnica Loka), ki se bo predstavil z Matildo R. Da-hla in J. Bračiča, ob 20. uri pa še mladinska gledališka skupina KD Zgornji Tuhinj. Uprizorili bodo Molierovo delo George Dandin ali prevarani soprog. V soboto, L aprila, bo ob 20. uri gledališka skupina SENŠRM Kamnik uprizorila dramo Andreja Hienga Izgubljeni sin. (J. P.) Na Glinškovi ploščadi težave s parkiranjem Mnogi vozniki puščajo svoja vozila na površinah, ki so namenjene le pešcem LJUBLJANA, 29. marca - Zaradi pomanjkanja parkirišč na Glinškovi ploščadi za Bežigradom mnogi stanovalci parkirajo kar na površinah, ki so namenjene samo pešcem in intervencijskim vozilom. Nevzgojenim voznikom takega početja ne prepreči niti policijsko posredovanje. Dušan Klobasa, komandir policijske postaje Bežigrad, pravi, da so prejeli že mnogo pritožb, saj stanovalci med seboj tudi fizično obračunavajo. Komandir meni, da lahko policija ureja razmere le z represivnimi ukrepi, ki pa so zaradi pomanjkanja parkirnih površin in policajev za prometni nadzor, dokaj neučinkoviti. Krajevni skupnosti so predlagali gradnjo garažne hiše. Na Krajevni skupnosti 7. september so nam povedali, da so za podzemno garažo v dveh etažah že izdelali idejni načrt in določili lokacijo. Žal pa na nekdanji občini Bežigrad nimajo dovolj denarja za gradnjo 250 garaž, čeprav bi jih kupilo mnogo stanovalcev. S. S. času bistveno zboljšali v primerjavi s prejšnjima mesecema. Ena najpomembnejših nalog pa bo po njegovih besedah zagotovo obravnava lokalne samouprave v mestu. Kot je napovedal, bo že v naslednjem tednu, najverjetneje skupaj z županom, pripravil sestanek s predstavniki ljubljanskih krajevnih skupnosti. Na njem naj bi se pogovorili o nadaljnji usodi lokalne samouprave. Povedal je tudi, da so ga v zadnjih dveh dneh poklicali iz približno 40 krajevnih skupnosti, v katerih si želijo njegovega in morda tudi županovega obiska, predvsem pa pogovora o težavah, s katerimi se te skupnosti srečujejo v prehodnem obdobju. DEJAN VODOVNIK Foto: Tina Deu STANOVANJSKI PROGRAM MESTA LJUBLJANA Za letos je na razpolago skoraj 5 milijard tolarjev __ w . . . V« a • _I__• _ Največ denarja bo šlo za gradnjo ali nakup socialnih stanovanj in za stanovanjska posojila - Prva socialna stanovanja v preurejenih samskih domovih LJUBLJANA, 29. marca - Po ocenah strokovnjakov, ki so za četrtkovo sejo ljubljanskega mestnega sveta pripravili stanovanjski program MOL za letos, bo treba v Ljubljani in okolici do konca tega ti-sočletja zagotoviti od 195« do 2000 stanovanj. Pri tem naj bi približno 350 stanovanj oziroma 18 odstotkov namenili socialnim stanovanjem, 450 stanovanj ali 22 odstotkov pa za neprofitna najemna stanovanja. Petdeset odstotkov ali 1000 bi bilo še lastniških, 10 odstotkov oziroma 150 do 200 pa službenih ali profitnih najemnih stanovanj. Za našteto pa Ljubljana prav- ' zaprav nima sistemskih finančnih virov, temveč le denar, ki se Železniški podhod bo končan nekoliko kasneje LJUBLJANA 29 marca - Podhod pod železniškimi tiri, ki bo povezal Zupančičevo jamo s središčem hr, nekoliko kasneie. kot so medvidevali. Graditelj, SCT Stanovanjski inženiring, južnega zagotavlja, da na severni strani potekajo po nacrtm: narejenje lznuppu vsej ™ ‘ stebri in stene. Delajo že kanalizacijo in ploščo, ki bo končana do IS. aprila, tako da bodo Slovenske železnice lahko začele usposabljati prneo. Do 31. iuliia bo po njegovih besedah prav gotovo končano severno stopnišče, zgrajeni bodo lok podhoda. (S. S., foto: Aleš Černivec) je nabral ob prodaje družbenih stanovanj mesta in nekdanjih ljubljanskih občin. Z letošnjim mestnim proračunom bi za stanovanjske programe namreč lahko namenili vsega 10 milijonov tolarjev. Po finančnem načrtu za letos pa kljub vsemu načrtujejo 4 milijarde in 729 milijonov tolarjev priliva (všteta so prenesena sredstva, priliv od najemnin, izterjav dolgov, obresti...). Ža prednostno nalogo so si načrtovalci stanovanjskega programa mesta Ljubljana zastavili zagotavljanje potrebnih socialnih stanovanj. Po nekoliko starih podatkih iz leta 1993 je bilo namreč v mestu evidentiranih 945 iskalcev socialnih stanovanj. Zanje naj bi najprej uredili samska domova na Mislejevi 3 in Bavd-kovi 1. V obeh naj bi po prenovi pridobili po 35 stanovanj. Kmalu naj bi obnovili tudi samski dom Čistilna akcija ob Koseškem bajerju LJUBLJANA, 29. marca - Turistično društvo Koseze bo v petek, 31. marca, organiziralo čistilno akcijo v okolici Koseškega bajerja. Zbor bo ob 17. uri, in sicer pri bližnji brunarici bifeja Cviček. (J. P.) bila lani večja za 7,6 odstotka Februarja blokiranih 1739 podjetij Na ljubljanskem območju je bilo lani registriranih 120 novih podjetij na mesec LJUBLJANA, 29. marca - V ljubljanski regiji je imelo februarja več kot pet dni nepretrgoma blokiran žiro račun 1739 podjetij. Na dan niso mogla razpolagati s povprečno nekaj čez 13,7 milijarde tolarjev. V primerjavi z januarjem je bilo februarja nesolventnih 48 podjetij, povprečni znesek blokacije na dan pa je bil večji za 262 milijonov tolarjev. Med podjetji z blokiranim žiro računom jih je bilo februarja 1699 iz gospodarstva in 70 iz negospodarstva. (D. K.) Modna revija v Domžalah DOMŽALE, 29. marca - V pe tek, 31. marca, bo ob 20. uri v Napredkov! veleblagovnici v Domžalah modna revija, na kateri bo trgovsko podjetje Napredek predstavilo moško, žensko in otroško konfekcijo za pomlad in poletje ter različne modne dodatke. Nastopile bodo tudi pevka Helena Blagne ter Janja Zupan in Metka Albreht, zmagovalki na natečajih za miss Slovenije v letih 1993 in 1994. (J. P.) TUDI GROŽNJE S PAJKOM NE ZALEŽEJO -Avtomobilisti z vožnjo med bloki na Glinškovi ploščadi ne povzročajo le hrupa, temveč ogrožajo tudi varnost pešcev, med katerimi je mnogo otrok. Ne zavedajo pa se niti, da s parkiranjem onemogočajo dostop intervencijskim vozilom. Kot pravi Magda Nakrst, tajnica KS, je skupnost, da bi jim preprečili vožnjo, na lastne stroške postavila cvetlična korita, vendar so jih prevrnili in prestavili. Zalegla ni niti grožnja, da bodo nepravilno parkirana vozila odvažali s pajkom. (S. S., foto: Zdenko Matoz) Proizvodnja je Medvoščani zahtevajo LJUBLJANA, 29. marca - Oživljanje industrijske proizvodnje je eno najbolj pozitivnih gibanj v letu 1994. V ljubljanski regiji se je povečala za 7,6 odstotka, kar je za 1,2 odstotka več kot v vsej državi. Najbolj sta se v osrednji slovenskem predelu povečali proizvodnja opreme (za 13 odstotkov) in reprodukcijskega materiala (za 12 odstotkov), so ugotovili na območni gospodarski zbornici Ljubljana. Do konca septembra je proizvodnja nenehno naraščala in bila ob devetmesečju za 11 odstotkov večja kot leto prej, nato pa je začela upadati povprečno po 1,2 odstotka na mesec, kar je hitreje kot v vsej državi. Ne želimo pokvariti »zgodbe o uspehu«, ven- dar moramo dodati, da bi tudi ob tolikšni rasti industrije, kot je bila • Lani je bilo v osrednji slovenski regiji vsak mesec registriranih na novo povprečno 120 podjetij (v prvih dveh mesecih letošnjega leta po 80), kar je precej manj kot v prejšnjih treh letih. Konec decembra 1994je bilo tod registriranih 18.055 podjetij. Njihovo število se bo verjetno ustalilo med 19.500 in 20.000, napovedujejo na gospodarski zbornici. dosežena v letu 1994, potrebovali polnih devet let (do leta 2003), da bi izenačili fizični obseg proizvodnje s tistim v letu 1986, ko se je začela gospodarska kriza v Sloveniji, pravijo na območni gospodarski zbornici Ljubljana. Od osamosvojitve se je na Ljubljanskem najhitreje povečevala proizvodnja kemičnih izdelkov, električnih strojev in aparatov, živilskih izdelkov. V zadnjem letu je začelo rasti tudi izdelovanje papirja, gradbenega materiala in krmil. Najbolj pa se je v enakem času zmanjšala proizvodnja strojev in naprav, prometnih sredstev, tekstilnih in tobačnih izdelkov, usnjene obutve in galanterije. Med storitvami so se najbolj povečale gradbene (za odstotek), v prometu in zvezah (za štiri odstotke), v trgovini, gostinstvu in turizmu. Promet v trgovini na drobno se je lani na ljubljanskem območju povečal za 26 odstotkov, v trgovini na debelo pa za 31 odstotkov. V turizmu se je število domačih gostov zmanjšalo za šest odstotkov, število tujih pa povečalo za 13 odstotkov. V regiji so lani našteli za osem odstotkov več prenočitev kot leto prej, so še ugotovili na območni gospodarski zbornici. DARJA KOCBEK pojasnila o proračunih Občinski svet Medvod ni hotel le formalno potrditi računov iz preteklosti — Določili so sejnine MEDVODE, 29. marca - Medvoški svetniki na sinočnji seji niso sprejeli niti zaključnih računov nekdanjih mestnih občin niti zaključnega računa o izvrševanju lanskega proračuna nekdanje šišenske občine. Čeprav je županova pooblaščenka za finančne zadeve Majda Božič prepričevala svetnike, da bi bilo sprejetje obeh aktov zgolj formalno dejanje, ki omogoča oblikovanje občinskih proračunov, so njuno potrditev odložili do prihodnje seje sveta. Do takrat pričakujejo tudi pisne odgovore na vprašanja nadzornega odbora in nekaterih svetnikov. Po mnenju župana Staneta Ža- porabo v skladu s 5. členom do- garja je sporen 3. člen osnutka odloka o uresničevanju mestnega proračuna, ki določa, da proračunski presežek ostane novi mestni občini. Po nekaterih izračunih je v mestni blagajni še 900 milijonov tolaijev, po drugih pa 600 milijonov. Medvoščani bodo predlagali, da denar razdelijo vsem pravnim naslednicam. Razlika v izračunih je nastala tudi zato, ker je občina Šiška denar za javno Predavanje o Tajski in Filipinih DOMŽALE, 29. marca - Študentski klub Domžale bo v domžalski knjižnici v četrtek, 30. marca, ob 18. uri pripravil potopisno predavanje z diapozitivi. Na njem bosta mladi popotnici Tanja Vojska in Greta Grošelj predstavili Tajsko in Filipine. (J. P.) Predstavitev knjige in razstava ilustracij DOMŽALE, 29. marca - V Likovnem razstavišču Domžale bo v soboto, 1. aprila, ob 19. uri predstavitev knjige Benjamina Žnidaršiča z naslovom Ritem srca. Na njej bodo nastopili tudi Boris Kralj, Igor Torkar in kamniški Koledniki. Tega dne bodo v razstavišču odprli še razstavo ilustracij Milana Bizovičarja. Na ogled bo do 6. aprila. (J. P) Delavnica o zdravem življenju LJUBLJANA, 29. marca - Inštitut Essentia pripravlja delavnico .. _ i_______L.; k« o zdravem življenju, ki bo potekala od 3. do 6. aprila v prostorih na Židovski stezi 2 v Ljubljani. Vsak dan se bo začela ob 18.15, namenjena pa je vsem, kijih zanima lastna energijska sestava. Informacije in prijave sprejemajo vsak delavnik po telefonu številka 061/125-2016. Udeleženci se bodo lahko prek teorije in praktičnih vaj naučili metod sproščanja, vzpostavljanja energijske celovitosti in večje vitalnosti organizma. Z uporabo energije kristalov, pranskih olj in kristalnoenergijske ploščice pa se bodo lahko seznanili z metodami samozdravljenja in pomoči drugim. Spregovorili bodo tudi o zdravi prehrani. (K. H.) govora nakazovala neposredno izvajalcem. Tako občina mestu navidezno dolguje precejšen znesek, v resnici pa lahko dokaže, da so ga porabili po načrtih. Pojasnila v zvezi s porabo šišenskega proračunskega denarja sta sicer dala druga gosta sinočnje seje, nekdanji predsednik šišenskega izvršnega sveta Peter Zule in finančnica Karmen Janežič, vendar svetniki želijo še natančnejše podatke, zlasti o porabi komunalnega denarja in o odpisanih spornih terjatvah. Kot je znano, je šišenski izvršni svet poceni posojal proračunski denar nekaterim podjetjem, vendar poslanci nekdanje šišenske skupščine niso dočakali poročila nekdanje SDK, ki je pregledala finančno poslovanje občine. Kot je dejal Peter Zule, je pregled pokazal nepravilnosti in izvršni svet je zaradi njih vložil kazenske ovadbe. Za neplačana posojila (po zadnjih podatkih približno 97 milijonov tolarjev) so večinoma sprožili tožbe, vendar potekajo postopki zelo počasni. V prihodnje bo zanje potrebno soglasje vseh novonastalih ljubljanskih občin, saj so sporne terjatve (oziroma prihodki) zdaj last vseh pravnih naslednic. V nadaljevanju sinočnje maratonske seje (trajala je več kot sedem ur) so medvoški svetniki obravnavali tudi osnutek občinskega statuta. Čeprav so menili, da je dobra podlaga za razpravo, so imeli tudi več, zlasti formalnih pripomb, ki bodo po presoji statutarne komisije vključene v predlog. Osnutek ohranja krajevne skupnosti, vendar se bo njihov status precej spremenil, saj naj bi njihovo premoženje prenesli na občino (in jim ga kasneje po določenih merilih vrnili v upravlja nje) Po krajšem zapletu so imenovali tudi devetčlanski odbor za kmetijstvo in gozdarstvo ter tričlansko komisijo za premoženjsko stanje in delitveno bilanco občine. Sklenili so tudi, da bodo člani komisij in odborov dobivali po 5 tisoč tolarjev sejnine, predsedniki po 10 tisoč tolarjev, svetniki pa 8 tisoč tolarjev za vsako sejo. Predlog, da mestna občina zaradi nemotenega dela javnih zavodov začasno prevzame ustanoviteljske pravice in obveznosti teh zavodov, so zavrnili. NEVENKA ŽOLNIR • V preurejenih samskih sobah naj bi 14 odstotkov stanovanj dobili samski prosilci, dvajset odstotkov dva družinska člana, 54 odstotkov družine s tremi člani, 12 odstotkov pa družine s petimi ali več člani. Prvim naj bi pripadala le ena soba in stranišče s prho, velikim družinam pa tri ali več sob, kuhinja in lastno stranišče s prho. Pri tem bodo stanovalcem zagotovili od 9 do 16 kvadratnih metrov površine na osebo, kar je sicer manj od standarda, a še vedno več, kot je ima zdaj večina prosilcev. na Petrovičevi 34 s 26 stanovanji. Poleg tega naj bi kupili še samske domove v ulicah Jožeta Jame 8, Vide Pregare 34 in na Poljanski 66 a. V teh treh domovih naj bi dobili 135 novih stanovanj. Če katerega izmed zadnjih treh domov ne bi mogli odkupiti, naj bi Stanovanjski sklad ljubljanskih občin kupil katerega od drugih podobnih po Ljubljani. Za preureditev samskih sob v 263 stanovanjih naj bi zadostovala milijarda in 657 milijonov tolarjev. V Tomačevem bi lahko dodatno zgradili še 36 stanovanj (od tega 28 dvosobnih, sedem dvoinpolsobnih in eno enoinpolsobno); a le, če bodo prej odstranili sedanje barake in tamkajšnje stanovalce preselili v nadomestne prostore. Za ta stanovanja, velika od 38 do 53 kvadratnih Daleč največ Ljubljančanov se po podatkih iz leta 1993 zanima za neprofitno najemno stanovanje. Teh je bilo kar 2128, med njimi pa je 85 odstotkov takih, ki sodijo v manjšo družinsko skupnost z enim do štirih članov. V Novih Jaršah bi bilo mogoče sezidati približno 100 neprofitnih stanovanj, že junija letos pa naj bi GPG Grosuplje začelo postavljati dva bloka s 33 stanovanji - zanje naj bi mesto zagotovilo le 167 milijonov tolarjev, razliko do vrednosti naložbe, to je skoraj 365 milijonov tolarjev, pa naj bi prispevalo omenjeno gradbeno podjetje, ki dolguje mestu 1300 kvadratnih metrov stanovanjskih površin. S prenovo in nadzidavo objekta na Topniški 58 bi lahko pridobili še 34 stanovanj. Letos naj bi zbrali za pripravljalna dela devet milijonov tolarjev, kasneje pa bo treba zagotoviti še razliko do 285 milijonov tolarjev, kakršna je vrednost te naložbe. Največ oziroma 285 neprofitnih stanovanj bi lahko zgradili na lokaciji CS 7/8 Nove Poljane. Zdaj je v načrtu le zidava 219 stanovanj, katerih vrednost z 215 garažami je nekaj več kot tri milijarde tolarjev. Letos bi za ta projekt potrebovali 240 milijonov tolarjev, saj načrtujejo le rušenje obstoječih objektov, pripravo in opremo zemljišča ter pridobiva- • Konec leta 1993 je bilo v Ljubljani zaradi nerešenega stanovanjskega vprašanja prizadetih približno 18.000 ljudi. Med 5532 statistično obdelanimi iskalci stanovanj jih je 1576 stanovalo pri starših, sorodnikih ali znancih, samskih ali študentskih domovih. Približno 1000jih je brez pogodb živelo v najemniških stanovanjih, 844 pa jih je živelo ločeno. V barakah, stanovanjih nižjih kategorij, kleteh, garažah ali na podstrešjih pa je živelo kar 1842 iskalcev primernih stanovanj. metrov, bi bilo treba zagotoviti dobrih 273 milijonov tolarjev. S poskusnim projektom - stolpiči iz jeklene konstrukcije z nosilnim sanitarnim jedrom - naj bi pridobili še 32 socialnih stanovanj. V vsakem izmed njih naj bi bilo po osem enosobnih in osem enoinpolsobnih stanovanj, velikih od štirideset do štiriinšti-rideset kvadratnih metrov, zanju pa bi morali v mestu zagotoviti skoraj 153 milijonov tolarjev. Za vseh 331 socialnih stanovanj pa bi bilo treba skupaj dobiti kar dve milijardi in 83 milijonov tolaijev. • V Ljubljani je približno 116.500 stanovanj. Med njimi je 55 odstotkov majhnih stanovanj (od garsonjere do dvosobnega stanovanja) s povprečno površino 39 kvadratnih metrov, malo manj kot 30 odstotkov je srednjih (do triinpolsobnega stanovanja) s povprečno površino 74 kvadratnih metrov, velikih stanovanj pa je 15 odstotkov. Slednja imajo povprečno površino 107 kvadratnih metrov. Upoštevajoč primeren stanovanjski standard, je 10 odstotkov preveč majhnih in 45 odstotkov premalo srednje velikih stanovanj, kar kaže na veliko prenaseljenost. nje vseh dovoljenj in dokumentacije. V letu 1995 naj bi po programu nadaljevali prenovo hiše na Salendrovi 4, na novo pa začeli prenavljati hiše na Rečni 5, na Starem trgu 32 in Hrenovi 19. Pri tem bi uredili 28 stanovanj, za kar bi potrebovali 228 milijonov tolarjev. Pri kreditiranju nakupa lastnih stanovanj in stanovanjske gradnje bo na voljo milijardo in 725 milijonov tolarjev. Najemnikom mestnih stanovanj pa se napoveduje zvišanje neprofitnih najemnin, saj zdajšnje ne pokrivajo niti dejanskih stroškov, povezanih z gradnjo, tekočim in investicijskim vzdrževanjem hiš, upravljanjem in amortizacijo. JANEZ PETKOVŠEK DELO vedno v središču o g a | a n | Pogrebi ŽALE: Na ljubljanskih Žalah bodo v četrtek, 30. marca, pokopali 48-letnega begunca Šefka Kovačeviča (ob 9. uri), 82-letno upokojenko Marijo Nose (ob 10. uri), 58-letno upokojenko Ano Jeriček (ob 11. uri), 84-letnega upokojenca Leopolda Pavelko (ob 13. uri), 50-letnega diplomiranega inženirja Dušana Zavrnika (ob 14. uri) in 45-letnega šoferja Mirka Slapatja (ob 16. uri). VIČ: Na viškem pokopališču bodo ob 12. uri pospremili na zadnjo pot 87-letno upokojenko Ivanko Sečnik. ŠTEPANJA VAS: Na pokopališču v Stepanji vasi bodo ob 15. uri pokopali 74-letnega upokojenca Stevana Jankoviča. RUDNIK: Na pokopališču na Rudniku bodo ob 17. uri pospremili na zadnjo pot 12-letnega učenca Miho Okorna. (Š. M.) Ne me hecat Da so poslanci »posebno zaščitena redka vrsta« pripadnikov slovenskega naroda, nam je menda vsem jasno. In to je seveda čisto v redu, v vseh demokracijah je tako. Ja, kako pa naj sicer pošten človek pove resnico na odru parlamenta, posebno še, kadar ga snemajo vsevidne kamere. če ni zaščiten in bi ga zaradi takih, za nekoga drugega morda neprijetnih izjav vsakdo lahko zgrabil za kravateljc in stresel iz hlač. Da ti pa po štirih letih »demokracije« z vsem slovenskim pom-pom vred razglasijo, kako mora ta isti zaščiteni poslanec plačevati kazen, kadar »useka pla-vega.« je pa le malce prehuda. A doslej jim pa tega ni bilo treba ? Očitno ne, ker smo pač v tranziciji in pravni sistem šele nastaja. Ampak jujuhu, zdaj si slovenska raja končno lahko oddahne!!! Če bodo naši vrli predstavniki še naprejžabušavali. bodo navsezadnje tudi oni morali jesti travo, kot jo skoraj že jedo recimo delavci jeseniškega S.E.I.K.O., pa še precej drugih bi se našlo v vesoljni Sloveniji, ker za svoje delo skoraj ne dobivajo več plač- ali pa z večmesečno zamudo. Pa ne zato, ker »delajo plave,« ampak, ker pošteno delajo v zafuranih g K podjetjih in s svojim delom le še plačujejo zaostale pufe. Ja, boste rekli, kdo jih pa sili v to? Življenje - in morda le še rahlo upanje, da se bo vendarle našel kdo, ki bo ujel barabe, ki so spravile naše gospodarstvo v maloro,jim vzel, kar so nakradli, in vrnil tja, kamor spada. No, ker je to za zdaj samo pobožna želja, brezpravni raji trenutno ne ostane drugega, kot da prične gladovno stavkati. Očitno je to kar uspešna metoda, pa še sam se lahko odločiš, kdaj boš »škripnil«. Ha! Kakšna sveta preproščina, kajne? Le komu, vraga, je kaj mar, če nekaj deset tisoč delavcev, sicer neprostovoljno, »gladovno štrajka« že od ustanovitve demokracije daje?! Prehajamo namreč v tržni sistem in v času tranzicije se je treba znajti, ne pa upati in garati. Evo. Sicer pa, da se vrnem k našim predstavnikom v parlamentu. Če bodo še naprej »delali plave« kot doslej, pa odslej zato celo plačevali kazni, ki v njihovem žepu ne pomenijo ravno katastrofe, za neko tekstilno delavko pa morda kar pol mesečne plače, bo v proračunu morda ostalo malce več denarcev. In potem se bo morda celo kdo od njih spomnil, da bi nam za tako prihranjen denar znižali kak da vek. Ja. zakaj pa ne, navsezadnje - vse je mogoče. Prej ali slej bo pač treba vso stvar urediti, drugače se nam bo »naš mali raj« na sončni strani Alp pač podrl. Do takrat pa najbrž lahko le molimo, da bi ta zoprni čas tranzicije že minil in - da bi do takrat regrat čim prej in čim bolje ra- MARJANA SRČIČ, C. revolucije 2/b, Jesenice Parlament in RTV Te dni poteka v hrvaškem saboru ostra borba za neposredne tv prenose zasedanj in proti njim. Celotna opozicija je z delom vladajoče stranke za ohranitev, čeprav je svet RTV za enourne povzetke določil najboljši možni termin, prvi program ob 21.00. Naši mediji o tem molčijo kot grob, čeprav nas niso pozabili obvestiti, da do oblasti kritični tednik Feral Tribune z razsodbo ustavnega sodišča ni več obdavčen kot šund. Razumljivo, čeprav nikakor opravičljivo, je naša vladajoča koalicija po volitvah 1992 odpravila neposredne prenose zasedanj državnega zbora, oddajo Danes v parlamentu, Žarišče... Opozicija, če to ime sploh zasluži, je bila tiho. Hrupna je bila le ob zamenjavi generalnega direktorja RTV, napovedani zamenjavi urednika informativnega programa in v boju za sedeže v svetu RTV. Tako je parlament brez dejanske presoje javnosti v dveh letih sprejel trikrat več zakonov in aktov kot prejšnja tridomna skupščina v dveh letih in pol. Opozicija je, namesto da bi se borila za ustavno pravico do obveščenosti, privolila celo v sprejemanje zakonov na tajnih zasedanjih državnega zbora in nobenega zagotovila ni, da ne tudi tajnih zakonov! Vse demokratične države imajo neposredne prenose svojih zakonodajnih organov, za države, ki resno mislijo s prehodom iz enopartijskega sistema v večstrankarsko demokracijo pa so odločujoči. Javnost mora najprej dodobra spoznati tiste sile, ki jim je zaupala zastopanje svojih interesov, in oceniti verodostojnost, ki se najbolje vidi ob glasovanju za posamezne zakone. Tega se zavedajo tudi poslanci, zato se oglašajo v časnikih s glasovalnimi izpiski, če jim to ustreza. Pet let po formalnem vstopu v demokracijo, ki so bodoči poslanci tudi gluhim obljubljali spremljanje neposrednih prenosov, in v času informacijske dobe, ko v demokratičnih drža vah že razmišljajo o glasovanju vseh volilnih upravičencev o posameznih zakonih prek računalniškega omrežja, je naša TV omrežila gledalce z oddajo Presodite. V njej politiki korajžno in kameri navkljub glasujejo... EMIL KUKANJA, Groharjeva 3, Kamnik Pismo Janezu Janši Berem vaše knjige, poročila s tiskovnih konferenc in pisma. Ves čas ugotavljate in se pritožujete, da v Sloveniji vsi vsevprek špijonirajo, da vas ves čas zalezujejo razne paradržavne agenture. Verjetno bo to držalo, saj so vas res dokaj grobo zrušili. Toda, dragi gospod Janša, ali se sploh zavedate, da ste k temu »mrgolenju« vohunov veliko pripomogli tudi sami in vaš nekdnaji prijatelj, sedaj bolj znan kot uspešen kupec policijskih ladij? Vidva z Bavčarjem sta kot takratna šefa represivnih resorjev omogočila, da so se, vsem številnim brezposelnim v posmeh, upokojevali mladi udbovci, ki so se komaj rešili plenic. Te dni me je razkačil Klavora, ki je v časopisju, očitno po naročilu, osiral predvsem vas, pri tem pa se je poh valil, da bo šel pri štiridesetih letih v penzijo. Sedaj se vam maščuje to, da ste (in to še vedno velja) pošiljali mladce, polne moči, v pokoj. Ti fantje dobivajo pokojnine med 130.000in 200.000SIT (preverjeno), ker pa ne znajo ničesar drugega, kot vohljati, se udinjajo raznim naročnikom in delujejo v starem slogu naprej, seveda za lep, večinoma neobdavčen honorar. Povejte, kje na svetu dajejo take pokojnine ljudem, ki so komaj prekoračili pripravniško dobo ? Cenjeni g. Janša, tu ste se ušteli: namesto da bi vama bili ti »strokovnjaki za varnost« hva- ležni, ker ste jim omogočili super pokojnino brez dela od rane mladosti, se sedaj prodajajo vašim nasprotnikom in vam bolj ali manj diletantsko nagajajo. Večkrat se spomnim ugotovitve Jaluzla, da je rajnki Demos dejansko izpeljal samo dve stvari: privilegirancem je pošen-kal družbena stanovanja, policajem pa mnogo prezgodnje pen-zije. MARJAN RIBARIČ, Celovška 292, Ljubljana Pavle Čelik in njegov show Na javnem razgovoru v Mariboru je nekdanji prvi miličnik Slovenije izjavil tudi to: »Notranji minister Andrej Šter ne bi smel sprejeti Matjaža Gerlanca. Zaslišati bi ga moral pomočnik komandirja na postaji v Velenju. Če bi po tem razgovoru na ulici še srečali trojke, bi šel...« Veliki strokovnjak Pavle Čelik je ob pojavu trojk pisal celo o pozitivnih plateh te akcije, očitno pa so ga pri ZLSD, kjer prodaja svojo strokovnost, okrcali in je zato obrnil ploščo. Torej, on bi me kar zaprl zaradi tega, ker so trije neuniformirani ljudje šli po cesti (ustavna svoboda gibanja...), naročil bi komandirju ali pomočniku zasliševanje (to je v pristojnosti sodišča, policija sploh ne sme zasliševati), pred tem pa bi ministru določil, koga lahko vabi na pogovor (ki je bil zaseben, kar pomeni, da ministru Štern celo prepoveduje druženje z nekaterimi ljudmi). Kaj pa sedaj, ko so »veterani trojk« legalizirani? Rdeči bog nam bo že še pomagal, če se ZLSD pririne do notranjega ministrstva! Pa še vprašanje velikemu strokovnjaku: kje, za boga rdečega, vidite povezavo med nasilnimi pretepaškimi SS in trojkami, ki so vse javljale policiji? In pod-vprašanje: ste si vi izmislili ime trojke? Jaz sem temu na začetku rekel samoorganiziram skupine občanov! MATJAŽ GERLANC, Tomšičeva 17, Velenje Novinarstvo na razpotju, društvo pa v slepi ulici Ko sem v današnjem Delu pod naslovom »Vloga častnega razsodišča« prebrala drugi članek iz niza »Novinarstvo na razpotju« izpod peresa novinarke Jelene Gačeša, v katerem avtorica razgrinja poglede predsednika Društva novinarjev Slovenije Marjana Sedmaka na novinarstvo v današnjem trenutku, sem se odločila iz Društva novinarjev Slovenije izstopiti. Takoj! Čeprav kljub temu po temeljitem premisleku. Za izstop sem se odločila, ker mi niso všeč obrazi, ki društvo vodijo, niti značaji, ki se za njimi skrivajo (enako velja za novo izvoljeni obrazek predsednice častnega razsodišča). To pa seveda pomeni, da se ne morem identificirati niti z večino članstva, ki si je pač že spet izvolilo predstavnike po svoji meri. Dodatno utemeljevnje, upam, ni potrebno, saj gre za stvar osebnega okusa in trpežnosti želodca. Takoj, na prvi mah in tako rekoč v afektu, se mi mudi izstopiti že danes, ko mi zagotovo še ne grozi nikakršna obravnava pred častnim razsodiščem, zato ker predsednik društva tistim, ki izstopijo, rad prilepi oznako strahopetcev, češ da se bojijo odgovarjati pred tem razsodiščem. Z naglim ukrepanjem bom gospoda Sedmaka, upam, le obvarovala pred skušnjavo, da se razglasi za edino zveličavnega razlagalca mojih nagibov. Po globljem premisleku pa se za izstop odločam zato, ker je v skladu z mojimi življenjskimi nazori (glej pripis!) treba takoj zapustiti »ferajn«. katerega predsednik hvali lastno malho z argumenti, kot je tale: »V zadnjih dveh letih je v društvo vstopilo kakih ISO članov, izstopilo pa jih je samo 6.« Zavedam se, da s svojim izstopom predsedniku društva ne bom bistveno pokvarila statistike, toda dokler nismo vsi do zadnjega spet pod isto marelo, je vsaj nekaj upanja za različnost mnenj in prepričanj. ZLATA KRAŠOVEC, Veluščkova 5, Koper Pripis: Praviloma je treba povohati, kako je s kvaliteto, preden (na)sedeš na kvantiteto: ali. kakor je povedal naključno izbrani Avstrijec, ko so vprašali po njegovem mnenju glede opredelitve, ki jo je podprla večina (šlo je za vstop Avstrije v Evropsko skupnost): »Na milijone muh žre drek, kar pa še ni razlog, da se jim pridružim.« Prijetno presenečena Pred približno letom dni sem v rubriki Pisma bralcev prebrala o slabih izkušnjah, ki so jih imeli nekateri lastniki avtomobilov s Fordovim servisom v Trzinu. Priznati moram, da me je to odvrnilo od nadaljnjega servisiranja svojega avta v servisu Gorju-p-Dolenc v lizinu. Te dni pa sem pri Fordovem servisu v Trzinu sama uveljavljala reklamacijo za avto fiesta in bila prav prijetno presenečena. Napako, spremembo barve na pokropi avtomobila, so v zelo kratkem času popravili in opravili še nekaj drobnih dodatnih ličkarskih del povsem brezplačno. Od osebja servisa sem bila deležna povsem normalnega in korektnega odnosa. Zadovoljna sem in vesela, da je avto zopet lep, in se osebju servisa v lizinu zahvaljujem za opravljeno delo. ANICA ALBREHT, Dol 53, Borovnica iN >/