H M'tl pr«|enM: u o%lo leto naprej 26 K — h Ml let« , 13 , - . fcW. , f.50, Mesec , »■pravslitv« pr«i«au: M Salo leto naprej 20 K — h »ol let* , 10 , - , letrt , . B,- aeaec 1,70, Br pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnin* in Issersts »prejema upravnlitvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice It. 2. Rokopisi se ne vraCajo, nefrankovaca pisms ne vsprejemajo. Uredništvo je ▼ Semo- nifkih ulicah Sl. 2, L, 17. Izha|a vsak dan.iivzemil nedelje in prainike, ob pol 6. uri popoldne. Stev. 262. V Ljubljani, v petek, 14. novembra 1902. Letnik XXX. O šolskem nadzorovanju. Lahno potrka na šolska vrata, in zdajci se pokaže o. kr. okrajni šolski nadzornik pred iznenadonim razredom. Šolsko nadzo-vanje Be prične. Časih šolski nadzornik le posluša, kako učitelj uči, ter pregleduje uradne opise in šolske zvezke otrok. Časih pa opazuje nekaj čas«, kako se pouk vrši, ter prosi potem učitelja, naj ponavlja iz po-edinih predmetov. Zadnja pot je boljša, in šolski nadzornik se takoj lahko prepriča, kako je učitelj deloval; zakaj samo kratko opazovanje, kako učitelj v tisti uri uči; to mu še ne omogoči, da presodi učitelja do dobra. Ako se v tem slučaju nadzornik prepriča, da ni pravega uspeha, lahko zapusti Šolsko sobo. Toda v tem slučaju nese sabo le sliko učiteljskega delovanja v dotični u r i, a prepričan s tem še ni, kaj je učitelj dosegel tekom šolskega leta. Vrhutega je sodba hospitujočega nadzornika časih — neprava. Kolikokrat se učitelj nenadno došlega nadzornika tako preplaši, da dela glede metodike vtisek, kakor da se ni čisto nič pripravil na pouk. Učitelj, ki ima trdne živce, Be sicer nadzornika ne bode zbal bogvedi kako ; toda učitelja šibke narave pa nadzornikov prihod zmede! In ne brez vzroka 1 če je nadzornik mož, ki pozna učiteljstvo, potem nastopi gotovo kot — prijatelj. Ne-dostatke bode odpravljal z vso prizaneslji-vostjo, a energično bode nastopal le tam, kjer je strogost potrebna. Tajna kvalifikacija in neomejena oblast nadzornikova — ta dva faktorja provzročujeta, da nadzornik nekako odločuje usodo učitelja in njegove rodbine! Nadzornik odločuje, ali naj se učitelju pri-poznajo petletnice, a ima tudi velik upliv pri oddajanju učiteljskih služb. Ce nadzornik učitelja slabo klasifikuje, je ž njim pri kraju; zaželjene službo ne dobi, če se tudi na glavo postavi! Naj se učitelju godi še večja krivica, zastonj se brani! Ce je nad zornik v kompetenčno tabelo zapisal svoje mnenje, je kocka pala! Dolžnost učiteljstva je, da se na vso moč prizadeva, da omeji ta izredni upliv neprijaznih mu šolskih nadzornikov; saj je tudi pri c. kr. vojski upliv oblastnih predstojnikov že davno odpravljen! Pri vojaštvu mora gotovo vladati stroga disciplina; toda predstojnikom, kakor podložnikom so dani gotovi predpisi, tako da se podložnik lahko pritoži, če se mu godi krivica. Naj torej šolski nadzornik ne misli, da je že kako višje bitje, kak »nadčlovek«. Utegne se šolskemu nadzorniku zgoditi, da se v sodbi o učitelju zelo moti. Utegne se tudi zgoditi, da je njegova sodba le sad osebne mržnje do učitelja. Učiteljstvo torej mora z vsemi silami delovati na to, da Be ustanovi pravičen disciplina r e n z a k o n. Ce bi to ne bilo možno tako hitro doseči za vso državo, potem naj se gleda na to, da se dožene za prvi hip in za prvo potrebo vsaj taka postava za posamezne dežele. Učitelji se moramo vsak čas postaviti pred našimi oblastniki; kajti kaj nam pomagajo vsa zagotovila, da so nam oblastva prizanesljiva in dobra, če se nam pa vendar le godi krivica. Sicer pa mi ne prosimo prizanesljivosti, le p r a -v i č n o s t zahtevamo, a ta se nam lahko da jedino Ie po neomajni jasni postavi! Dandanes je učitelj žoga šolskega nadzornika. Ni ga stanu, ki bi bil lahko po šolskih oblastvih tako kritikovan, kakor je baš učiteljski stani Pri drugih stanovih je delo, ki ga ima izvrševati ta ali oni, natančno popisano in predpisano. Uradnik n. pr. lahko vrši svojo dolžnost, ne da bi se bal graje, ker ve, kaj in kako mu je vse opravljati. Pri učiteljstvu je pa to vse drugače! Najboljši, najvestnejši učitelj nikdar ne more računati na to, da ga pohvalijo zaradi tega, ker izvrstno vrši svojo dolžnost ; kajti njegov predstojnik vendar — le lahko najde — »dlako v jajcu«. Metoda je prosta — pravijo! A kaka je ta prostost v resnici? Učitelj je dandanes glede metode pravi suženj, in prav je pisal nekdaj monsig. Mahnič v »Rimskem Katoliku«, da bo kmalu učitelj moral paziti na to, koliko besed izgovori v pol uri v šoli in t. d. Resnica je, da jeden šolski predstojnik zahteva od učitelja to, drugi pa drugo. Ca učitelj dobi drugega nadzornika, se zgodi, da novi nadzornik zametuje to, kar je prvi »toplo priporočal«. Učitelj, ki bi rad ustregel na vse strani, naposled izgubi glavo, in končno nikomur ne ustreza. Zla j priporočajo to metodo, zdaj ono, kakor to vidimo uprav sedaj, ko se takozvane »formalne stopnje« pretiravajo uprav do smešnosti. A prave poti do boljših uspehov to strastno hlastanje po novih metodah vendar ne najde ! — Pa pustimo to! Pojdimo malce dalje I Po nadzorovanju nadzornik naznani »svoje opazke«. To stori ali naravnost do-tičnemu učitelju samemu, ali skliče lokalno učiteljsko konferenco ter v tej razlaga svoje nazore. Učiteljem, ki so storili avojo dolžnost, gotovo ne bode prijetno, ako nadzornik vpričo tovarišev graja vsako malenkost. Hvalo bi vedeli šolskemu nadzorniku, ako bi svoje opazke javil »med štirimi očmi«. Javna kritika pred vsem učiteljskim osebjem bi bila na mestu le tam, kjer se gre za splošno znano — lahkomiselnost. Posebno v lokalnih učiteljskih konferencah, kjer so poleg posvetnih učiteljev navzočni tudi drugi gospodje, ni umestno, da nadzornik graja šolskega voditelja. Silno je mučno, če mora n. pr. v službi osivel šolski voditelj poslufati malenkostno nadzornikovo kritiko pred svojimi mladimi kolegi in ko-leginjami. Sosebno naj se prizanaša starejšim izbornim šolskim voditeljem, kakor se sploh ozir jemlje v vseh stanovih na starejše zaslužne ljudi. Lahko je kritikovati, a kaj boljšega ukreniti, je težko. Marsikateri nadzornik naj pomisli, da se morda ne more meriti z učiteljem ali voditeljem, katerega Bi tako Škodoželjno privošči! Mnogo pritožb je dandanašnji tudi glede na aačin, kako se čuva nad učitelji. Ta ali oni nadzornik prepušča šolskim voditeljem, da čuvajo nad podrejenim učiteljstvom, kakor jim drago. Drugi nadzornik pa zahteva neko posebno čuvanje: pogoste hospitacije, pogosto pregledovanje zvezkov itd. Šolski voditelj, ki natanko vrši take ukaze, zaide prej ali slej v prepir s podrejenimi mu učitelji. Kajti vsak vesten učitelj bode užaljen, da se mu kdo postavlja za varuha. Saj je pa to tudi res nevredno in poniževalno. Zato bode tak učitelj gotovo psgtestoval proti temu. Njemu no bode vse enako, ako tiči šolski voditelj vsak hip v njegovi šoli, ako vsak teden pregleduje šolske zvezke, s kratka, ako vohuni, kako učitelj deluje. Naposled mu pride na misel, ali je res potrebna vsaka malenkost, ki se od njega zahteva, in ali je šolski voditelj morebiti nezmotljiv? Saj je več takih učiteljev, ki so starejši nego njih voditelj, ki imajo več študij ali so sposobnejši od yoditelja. Noben šolski voditelj naj se ne smatra nezmotljivega glavarja svoje šole, inače je takoj ogenj v strehi. Marsikateri šolski voditelji se nadzornika čudovito boje. In v tej boječnosti marsikaj še sami naročujojo, češ: »Morda bi želel g. nadzornik tako!« Ni verjetno, kako se včasih učitelji „ribajo" med seboj za prazen nič! Gospod nadučitelj tako »želi«, in če učiteljstvo noče izpolnjevati njegovih časih čudnih želja, potera pa začne šolski voditelj kar tožiti, češ „mu že pokažem!" Tako nastane prepir med učiteljstvom, prepir, ki zelo škoduje ugledu učiteljskega stanu in šoli. Če kaki vročekrvni petelini skupaj trčijo, potem je ravs in kavs, da je joj! Če se učitelj uda, potem bode sicer ustrezal Željam svojega voditelja, a spoštoval ga ne bodo več in le nevoljno opravljal svojo službo. Včasih se po šolskih voditeljih cepi dlaka za prazen nič. Nekateri šolski voditelji zahtevajo namreč, da se določi, kako naj se učenci zglašajo, kako naj brišejo tablo, koliko je treba puščati prostora ob robeh v zvezkih, kako se pobirajo zvezki in še več takih malenkostij. Kako se dela z »Dnevnikom«, brali smo te dni. Proti takemu dlako-cepljenju naj šolski nadzornik energično nastopi! Ako se učitelj v pravih mejah vdeležuje tudi političnega gibanja, to naj bi se ob učiteljskih kvalifikacijah ne poštevalo, ako se vrši v pravih mejah. Šolski nadzorniki naj povsod podpirajo tudi okrajna učiteljska društva. Koliko je učiteljev, ki so za celo življenje zaplankani kje v kaki zakotni vasi. Če taki učitelji ničesar ne čitajo ter ne prihajajo v dotiko s svojimi tovariši, potem se do cela zanemarijo ter niso za svet. Tako postane okr. šolski nadzornik dober duh za šolstvo vsega okraja. Učiteljstvo naj pa se potrudi, da doseže času primeren disciplinarni zakon! To so pametne besede, katere smo posneli po nekem strokovnem nemškem listu. Morda se iz tega članka marsikdo kaj nauči. O priliki hočemo pretresovati, v koliko se grajane posebnosti v tem sestavku naha. jajo tudi pri šolstvu na Slovenskem, zlasti pa na — Kranjskem! Tudi napreden učitelj. LISTEK. Pismo s Kitajskega. (Piše o. Ve selko Kovač, apostolski misijonar.) T s i n a n f u, 24. sept. Predno odpotujem na svojo misijonsko postajo, nekaj vrstic. Julija in avgusta meseca imeli smo v Šantungu hudo vročino. V sredi julija kazal je termometer nekaj dni 36 stopinj R. Kako intenzivna je bila vročina, se vidi zlasti iz tega, da je kazalo tiste dni živo srebro še ob šestih zjutraj 29 stopinj R. Ni se torej čuditi, da bo je pri tako grozni vročini vsled znano kitajske nesnage oglasila v Tsinanfu, glavnem mestu Santunga, strašna morilka — kolera. Izprva se za nevarno bolezen prebivalstvo ni mnogo unenilo. A ko je neusmiljena morilka zahtevala vedno več žrtev, zavladal je splošen strah pred njo. Celo uradi so se zganili^jn dali različne zdravstvene fr ukaze. Prepovedali so jesti nekatere sadeže, ukazali skrbeti za snago po ulicah, veleli so pokopavati mrliče hitro, brez vseh običajnih ceremonij itd. Za prvi ukaz se ni nihče brigal, ker oblast ni prepovedala prodajati škodljivih jestvin. Smradu in nesnage pa tudi po pri-občenih ukazih ni bilo manj, nego prej. Le mrliče so pokopavali, kakor je veleval ukaz. Ko je divjala kolera najhujše, bilo je po 300 mrtvih na dan. Sicer številko na Kitajskem niBO vedno tako natančne, kakor v Evropi. Vendar je v našem slučaju imenovano število precej zanesljivo. Mrliče so šteli na ta-le način. Ker je Tsinanfu, kakor vsa kitajska mesta, obdan okoli in okoli z zidom, ni mogoče iti iz mesta, kjer bi bo človeku zljubilo. Treba skozi vrata. Pri teh pa so bili nastavljeni čuvaji. Za vsakega mrtveca bilo je treba plačati, predno bo ga nesli ven, eno sapeko (kitajski denar, ki ima polovico vrednosti našega vinarja). Te mrliške sapeke so koncem dne sešteli in imeli so število umrlih onega dne. Strašna bolezen pa ni delala pri poganih nikakih izjem. Davila je revne in begate, stare in mlade, priproste in imenitne. Primerilo se je, da sta umrla ženin in nevesta isti dan. Bolezen se je lotila žene visokega mandarina in ji upihnila življenje v par urah. Njenega pogreba se je udeležilo mnogo dostojanstvenikov. Prišedši od pogreba domov povžil je mestni prefekt, ho-teč si ugrsiti hudo žejo, mrzlo kumaro in bilo je po njem. Več mandarinov je umrlo tako nanagloma. Da bi prepodili morilko, so se posluževali pogani različnih vraž, seveda, vse zastonj. Nekateri v obupu, da bo tako treba v kratkem umreti, hoteli so si privoščiti pred smrtjo še par veselih uric in pili so in jeli, kar in dokler se je dalo. Med gostijo pa je »svirala« kitajska godba, da je bilo »veselje«, in streljali so, da je vse grmelo. Nekateri so na ta način ukončali skoraj vse svoje imetje. Pa ne samo v mestu Tsinanfu, marveč tudi zunaj na deželi in v drugih manjših meBtih razsajala je sovražna kolera strahovito. Ljudje so kar na potu umirali. Kristijanom je kolera očividno prizanašala. Le malo jih je umrlo vsled nje. To so celo pogani zapazili in so kristijane blagro-vali, da je njihov Bog tako mogočen in dober. Kristijani pa, boječ se, da ne bi umrli brez svetih zakramentov, so pridno hodili k spovedi in svetemu obhajilu. Sploh se ni upal skoro noben kristijan v tem času sam na potovanje. Vsak se je bal, da bi ga utegnila napasti kolera samega med pogani. Neki misijonar našega vikarijata hotel je poslati nujno pismo do škcfa. Noben kristijan se ni upal sam na tri dni dolgo pot v Tsinanfu. Slednjič se je vendar jeden ohrabril, češ, da se nič ne boji iti sam. Prišel je v rezidenco, a prišel je — bolan, začela ga je boleti glava in bljuval je. Zdravnik je takoj uvidel, da za bolnika ni več pomoči. Pravideli ao ga ia še tisto noč je umrl. Misijonarjev ni nihče umrl. (Konec prih.) Državni zbor. Dunaj, 13. nov. Ugibanja. Govor minist. predsednika dr. pl. Koer-berja sicer ni razjasnil razmer, vendar pa malo ohladil bojevitost. Parlament je za vse stranke, naj 2e prisegajo na centralizem ali avtonomijo, vedno še velikega pomena. Tu je edini prostor, kjer morejo ti in oni, vsak s svojega stališča zagovarjati svoje zahteve, izražati svoje želje nasproti vladi, ki bi sicer imela proste roke brez vsake odgovornosti na spodaj. Parlament, kakeršen je, je ubit loneo, ki pa ga vežejo nasprotujoče si sile, da ne razpade. Sicer često čujemo ugovor: Slabše ne more biti, kakor je, navzlic parlamentu. Temu ugovoru ne moremo pritrditi, ker osobito na jugu bi moglo biti še mnogo slabše, naj že presojamo razmere z narodnega ali gospodarskega stališča. DaBi so si Čehi jako utrdili razne svoje postojanke, vendar bi si dvakrat premislili, preden bi se odločili za abstinenco ali absolutizem. In ne motimo se, ako trdimo, da ravno iz tega razloga loka ne napenjajo do skrajnoati in da še vedno čakajo in upajo na »rešilno dejanje«. Tako poroča praška »Politik«, ki ima zveze z merodajnimi parlamentarci : Znamenja kažejo, da se v kratkem odloči politična Bmer. Mej raznimi načrti je tudi ta, da dobe Čehi notranji uradni jezik. V poslanskih krogih se govori, da vladar sam pazljivo zasleduje dogodbe in Koerber-jeve napore, kako bi parlament usposobil za delo. Zatrjuje se, da hoče vladar sam z ^odločilnim dejanjem" urediti parlamentarno zmešnjavo. „Vis major" — višja moč bi gotovo vplivala na zbornico, osobito na nemške stranke. To so sicer le informacije iz parlamentarnih krogov, ki se lahko motijo, a gotovo je, da vplivne osebe izprašujejo češke poslance, pod katerimi pogoji bi umaknili svoje nujne predloge ter pripustili razpravo o vojni predlogi in začasnem držav, proračunu. Č^ški poslanci naj torej dobro razmišljajo o predlogih in ponudbah. »Narodni Listv« pa sodijo, da morda vlada že prihodnji teden zbornico odgodi, ker je vojna predloga pri vseh strankah zadela ob velike težave in ovire. Celo veleposestniki imajo svoje pomisleke. »Illas Naroda« pa zatrjuje, da mej Cehi in vlado več ne zija nepremostljiv prepad, treba je le najti pravo pot do Cehov. Ako torej vlada v kratkem ne najde te poti, je jako verjetno, da pretrga zborovanje za nekaj tednov. In vsega tega bi ne tre-balo, ko bi bila vlada mej počitnicami večjo pozornost obračala na češko nemško vprašanje. Gotovo je upala, da so češki poslanci pozabili na njene obljube. In to se sedaj maščuje. Dunajske volitve. Začetkom današnje seje je posl. P e r-nerstorfer vprašal predsednika, ali bode pri razpravi o dogodkih povodom zadnjih volitev v 10. dunajskem okraju navzoč policijski predsednik Habrda. Predsednik odgovori, da je navzoč vladni svetnik Bfe-zovsky. Pernerstorfer: Mi hočemo Ilabrdol Borzna trgovina. Včeraj se je narodnogospodarski odsek zopet bavil z žitno trgovino na borzi. Poljedelski minister baron G i o v a n e 11 i je priporočal premembe gosposke zbornice. Načelnik S k e n e je naglašal, naj bi poslanska zbornica pritrdila tem premembam, ker je sicer nevarnost, da ves zakon pade pod mizo. Po daljši razpravi je odsek z večino glasov odobril načrt zakona, kakor ga je v zadnji seji sklenila gosposka zbornica. Danes je odsekov načelnik S k e n e v zbornioi predlagal, naj se načrtu prizna nujnost. Posl. I r o je ostro napadal poljedelskega ministra, češ, da ne varuje ko-ristij poljedelstva. Zbornica je soglasno priznala nujnost predlogu, ki pride na vrsto, ako bode sploh mogoče redno delo. Državne podpore. Kakor znano, leže že od Bpomladi nerešeni razni nujni predlogi glede državnih podpor po raznih uimah poškodovanih posestnikov. Poslanci dobivajo ie vedno nove prošnje za državne podpore. Vlada pa se izgovarja, da je porabila že vse dotične kredite za tekoče leto in potrebuje novega kredita od parlamenta. Dr. pl. Korber je tudi obljubil neki deputaciji, da hoče od dri. zbora zahtevati nov kredit, ako bodo poslanci mirni in pridni. Ako se torej stepeta dva soseda, mora v »špeharno« vsa vas! Danes so se zedinile vse stranke, da zapostavijo vse druge nujne predloge in da mora odsek za državne podpore v 48 urah poročati o vseh dotičnih prošnjah. To je sicer v redu, a kaj pomaga, ako vlada odgovarja, da nima več potrebnega denarja. Torej možje, bodite pridni, sicer pride par-kelj s šibo! Dvojesični naplsL Nekje gori na Češkem so dogradili lokalno železnico z izdatnimi prispevki dežele. Železnica sicer teče večinoma mimo nemških krajev, a vedno le po čeSki deželi, ko der sta deželna jezika češki in nemški. Ker bo že nekaj let na c. kr. državnih železnicah na češkem dvojezični napisi postaj, zato je že leta 1898 sklenil češki deželni odbor proti glasovoma nemških odbornikov, da morajo tudi lokalne železnice imeti dvojezične napise postaj. Isto je nedavno deželni odbor češki sklenil tudi glede lokalne železnice Nuxdorf-Rumburg. To pa ne ugaja Nemcem, ki so že 16. oktobra po dr. Kin-dermannu nujno predlagali, da se odstranijo češki napisi. Pozneje sta se svoje vse-nemške dolžnosti spomnila tudi Pacher in Hofer. Danes je bil v zbornici boj za te napise. Nowak, Pacher in Hofer bo seveda zahtevali, naj se odstrani vsaka češka beseda, ki žali nemško oko in uho. K a f -t a n in M a š t a 1 k a Bta zagovarjala popolno ravnopravnost obeh jezikov v deželi. Pri tej priliki je poslanec Žičkar zahteval dvojezične napise na vseh postajah južne železnice in lokalnih prog na Spodnjem Štajerskem. Ako Nemci zahtevajo samonemške napise, smeli bi Cehi zahtevati samočeške, in Slovenci samoslovenske. To je pač logično, ako tudi morda ne praktično. Dr. P o miner pa je mnenja, da slovenski kmetje razumejo »ahtungo na cčg« in da je Zbelovo ob železnici nemški Plan-kenstein, Dražinja vas pa Gittersdorf. Seveda, slovenski kmet mora tudi vedeti, da je Sinja gorica Schvveinsdorf, Razdrto Eer-rissendorf, Račje selo pa Rappelgeechiess. Da, ubogi nemški jezik, kako ga mrcvarijo! Med stvarnimi popravki pa so si gospodje »državni svetovalci«, ki se »kregajo za dežel«, skočili tudi v lase. Mej Schrei nerjevim popravkom so bo sporekli češki in nemški radikaloi ter si s pestmi segali pod rebra. Predsednik je moral za nekaj časa prekiniti sejo, da se poleže vihar. Jutri pride na vrsto boj mej antisemiti in socialnimi demokrati zaradi zadnjih volitev. Za danes je galerija pričakovala zabave. Za jutrišnjo sejo so bile že danes ob 4. uri oddane vse vstopnice. Vedno lepše I Cesar in sedanji parlamentarni položaj. Praški »Politiki« poroča dopisnik z Dunaja, da se vladar izredno zanima za razvoj sedanjega parlamentarnega položaja ter se je neki odločil, da sam poseže v sedanje zmešnjave ter napravi pot iz njih. Imenovani list piše, da je odločitve pričakovati*v najkrajšem času, morda že danes ali jutri. To vest potrjuje mej drugimi tudi dejstvo, da mora takozvani odsek za uime že v jutrišnji seji podati svoje poročilo. To se navadno zgodi pred odgoditvijo drž. zbora. Gre se pred vsem za to, da se v parlamentu napravi prosta pot za predlogo vojne uprave ter budgetni provizorij. Ce se to ne more zgoditi mej zasedanjem poslanske zbornice, bo ista tako dolgo prenehala z delom, dokler se ne odBtranijo vse težkoče in stranke ne zedinijo za enoten načrt A tudi kako drugo iznenadenje ni izključeno v bližnjih dneh. Krseansko-soc. zmaga na Pred-arlskem. Prihodnji teden se vrSe deželnozborske volitve, kot smo omenili, na Predarlskem, in sicer voli 18. t. m. nova splošna, 20. nov. kmečka in 22. nov. mestna skupina. Že danes pa se more govoriti o popolni zmagi krščanskih socialcev v prvih dveh skupinah, kajti zagotovljeni so jim vsi mandati. Razun 1 v okraju Hahenems, veliki trški občini, ao izvoljeni na celi črti krščansko-socialni volivni možje. Pripomniti je, da se je v zad njem deželno-zborskem zasedanju uvedla tajna volitev ter nova splošna skupina. A tudi z zmago v Hohenemsu se nacionalci ne morejo posebno ponašati. Izvoljenih je namreč ondi osem volivnih mož le z d v e m a glasovoma večine (434 proti 432), vkljub temu, da je židovski tovarnar Rosenfeld zagrozil svojim delavcem, da morajo voliti na-oionalce, ter na volišču nadzoroval svoje slovanske in italijanske delavce, da so res< vsi prišli na volišče. Tu je torej v resnici zmagala židovska občina, edina v deželi. — Zelo krasno zmago so si priborili kršč. soc. v Dornbirnu, kjer je d;> 3000 industrialnih delavcev. Tu so namreč dobili nasprotni volivni možje le 230 glasov. Zmagala je torej sijajno na vsej črti v kmečki in splošni skupini in sicer v de želi, ki je mej vsemi kronovinami v monarhiji na najvišji stopinji omike in inteligentnost', kršč. soc. Btranka. Šolska izobrazba je v tej kronovini na tako visoki stopinji, da prekaša daleko vse ostale avstrijske dežele, na visokih šolah bo najbolj zastopani Predarlci, industrija cvete tako, kakor nikjer drugje; snae se torej z vso pravico trd.ti, da je Predarlska najbolj napredna dežela. Ker pa ta kronovina vkljub svoji resnični naprednosti ne mara prav nič čuti o židovskem liberalizmu, je pač najboljši dokaz, koliko moderne sile in univerzalnosti je v kršč.-soc. misli. Usoda vojne predloge. Z malimi izjemami so z najnovejšo vojaško predlogo nezadovoljne vse parlamentarne stranke in celo o Poljakih se ne more trditi, da bi bili posebno vneti za njo. O vladnem načrtu bo se te dni posvetovali tudi Italijani. Po daljši razpravi so sklenili, da bodo glasovali proti njej, ter izjavili, da tako dolgo ne bo sporazumja moj prebivalstvom in vojno upravo, dokler ostane na svojem mestu sedanji vojni minister K r i e g -h a m m e r. Kajpada v sedanjih razmerah ni mialiti na uresničenje te zahteve, ker je gotovo, da mora iti prej Korber, kakor pa Kriegham-mer — Iz navedenega pa sledi, da ima vojna uprava silno malo nade na zmago s svojim načrtom. A dosegla bo vkljub temu svoj namen. Minister Pientak je namreč izjavil v seji poljskega kluba, da lahko pozo-vejo nadomestne rezervnike v aktivno službo tudi brez parlamentarnega zakona naravnost na cesarjevo povelje. — To se bo pa bržkone izvedlo v dobi, ko ne bo zbran parlament, ker tudi § 14. stopi le v tem slučaju v akcijo. Razvidno je torej, da bo vojna uprava vkljub vsemu odporu parlamenta dosegla svoj namen. > Ministerska kriza v Španiji. Staremu liberalcu SagaBti Be še sedaj ni posrečila sostava novega ministerstva. Mož, ki je blizu 20 mesecev na znani liberalni način popravljal »škodo«, ki sta jo povzročili prejšnji vladi pod Silvelo in Azca-rago, je sedaj uvidel, ali bolje, uvideli bo drugi, da se razmere v Španiji niso v ničemur zboljšale, pač pa znatno poslabšale. V finančnem oziru gredo Španci vedno nazaj, o napovedanih velikih reformah pa ni duha ne sluha. V tej zadregi je Sagasta podal ostavko ter pri zopetni sostavi kabineta najprej računal na konservativne veljake, ki naj bi mu pomagali potegniti iz močvirja državni voz; če pa to ne, pa vsaj z njim vred noBiti o dgovornost za neštevilne nsvspehe. Na te limance pa konservativci niso hoteli iti in Sagasta se je moral iznova obrniti na svoje ožje somišljenike. Ta poskus se mu sedaj še ni posrečil. Najnovejša poročila iz Madrida javljajo, da se Sagasti bržkone posreči pridobiti Romero Robleda za pravosodje ter da Weyler še obdrži vojni portfelj. Notranje stvari bi še nadalje oskrboval Moret, zunanje pa Almodovar. Ostala mesta ostanejo tudi v rokah dosedanjih ministrov. Tako se sedaj računa, a ofioielno ta lista še ni potrjena. Rusija olborožuje Kitajce. V vojnem ministerstvu v Petrogradu so izvršili načrt, po katerem ustanove na Ki tajskem posebne bataljone iz samih Kitajcev, ki bodo deloma nadomeščali sedanje ruske vojake v Mandžuriji. Tem novim bataljonom bodo zapovedovali ruski častniki in tudi iz-vežbali jih bodo Rusi sami. Za sedaj nameravajo ustanoviti 24 bataljonov, kateri bi imeli glavno nalogo varovati veliko rusko železnico preko Mandžurije. Iz brzojavk. Pobčdonoscev neče iti v pokoj. »Frankf. Zeit.« poroča iz Peter-burga, da Pobčionoscev neče nikakor iti v pokoj, ampak bo ostal v čast in slavo ruskemu birokratizmu še nadalje na svojem mestu. C»r mu baje popolnoma zaupa in ga neče izgubiti. — Italijanski parlament prične svoje delo 25. t. m. Zboroval bo do 22. dec. — Sagastov poizkus izjalovil. Najnovejša poročila iz Madrida javljajo, da je mej Sagasto in Romero Robledom navstal razpor ter da poslednji ne vstopi v njegov kabinet. Kralj je Sagasti naročil, naj se še dogovarja, toda iz izjav Sagastovih je razvidno, da sam nima upanja na vspeh. — Razprava o odpravi glasovanja po imenih. Soe. dem. v nemškem drž. zboru so vložili 19 izpreminjevalnih predlogov k dotičnemu predlogu konservativoev. Na ta način bodo zavlekli razpravo za več dni. — Prememba v predsedstvu lvov-s k e g a nadsodišča. Sedanji predsednik Ctyszcyan bo vpokojen in pozvan v gosposko zbornico in na njegovo mesto pozvan miniBterski svetnik Hausner. — Po-državi j enje južne železnice. Posebni odsek, ki se peča s to zadevo, je imel šele včeraj svojo prvo sejo. Načelnikom je bil izvoljen dr. Russ. Sklenilo se je po daljši razpravi samo to, da delegat Boschan sostavi poročilo. Dnevne novice. V Ljubljani, 14. novembra. NemSke nakane na Štajerskem ln slovenski poslanci. O tem piše »Slovenski Gospodar« : »Zastopnik ptujskega mesta dr. Kokoschinegg je bil tako nepreviden ter na volivnem shodu v Ljutomeru dne 5. t. m. razkril nemške nakane. Rekel je, da po dosedanjih določbah ni mogoče več nekaterih spodnještajerskih okrajnih zastopov, n. pr. celjskega, dobiti v nemško last. Zato nameravajo staviti nemški poslanci spodnještajerskih meBt in trgov predlog, naj se okr. zastopi odpravijo. Na njih mesto pa naj stopijo ccstni odbori, ki bodo skrbeli za oeste, kakor sedaj okrajni zaBtopi. A kaj bo z okrajnimi šolskimi sveti? Tudi ti se bodo odpravili in učitelji se bodo nastavljali od nemškega deželnega šolsk. sveta v Gradcu. Na ta način se bo doseglo, kar se b btall-nerjevim predlogom ni doseglo: Slovenske šole in ž n j i m i s 1 o v e n b k i narod bodo izročeni na milost in nemilost Nemcev, Ako bi se ta nemška nakana posrečila, položili so nas Nemci s tem na smrtno posteljo 1 — Ta nemška nakana pa ni samo proti Slovencem naperjena, ampak tudi proti pravicam ljudstva. Ljudstvu se hoče pri šoli vzeti za dnj a besed a t Nadalje bi imelo ljudstvo pač pravico vse plačevati pri šoli, a nič govoriti. Proti taki nemški pohlepnosti se mora vzdigniti vse ljudstvo, ki še ima kaj ponosa v sebi, ter slovesno ugovarjati! Nemški poslanci vse poskušajo, da bi škodovali Slovencem in jih ponemčili. Pri tako nevarnih nasprotnikih bi morali biti naši poslanci a podvojeno skrbjo čuječi. Ako bi mirno ostali še nadalje doma ter si niti upali med ljudstvo niti v deželni zbor, da odkrivajo nemške hudobne nakane pred celo javnostjo, ne bi slovenski stvari ničesar koristili.« Pretkani Jaka. Vodja I. deške ljudske šole v Ljubljani, urednik »Učit. Tovariša* in njegovi aodrugi bi radi vedeli, kdo je tisti »napreden učitelj II.« v »Slovencu«. Zato so si izmislili »zvijačo« ter je modri Jaka v »Listnici uredništva« zadnjega »Uč. T.« zagrmel na nekega učitelja na »Dolenjskem«. Gospoda Jako bi sioer opozorili na to, naj ne gleda, kdo pile, nego kaj piše! Toda za zdaj je »nastavljena past« izgrešila svoj namen. Jaka pa naj bo zagotovljen, da bode »Naprednemu u&itelju I. in II« sledil tudi IIL, IV. i. t. d., kakor so se vrstili v »Uč. Tov.« — »Re-fietarji«. A njih rešeta so se »polomila«; naprednih, učiteljskih „Slovenčevoev* moč pa raste ob oslabelosti .Tovariševih" sužnjev — ne liboraleev! In tako se utegne zgoditi, da jih gospod Jaka* in njegova garda utegne Se slišati, in sicer take. da bodo Jaki zvenele po ušesih, posebno čo bode še kaj izzival! Napreden učitelj II. Nov nemški naskok na slovensko iolo v Ljutomeru. Nemci so si proti tej šoli izmislili novo sredstvo. Iz Franc Jožefove šole v Ljutomeru naj sa izšolajo občine S 1 a m n j a k , P r e s i k a in Pristova, in naj si zidajo svojo šolo na Podgradji. In sedaj vsi veljaki nemškutarstva v Ljutomeru z okrajnim glavarjem na čelu, nagoyarjajo može imenovanih občin za izšolanje, oblju-bujejo jim celo zastonj postaviti šolsko poslopje in vsa mogoče denarne prispevke. Kaj čuda tedaj, da je že skoro večina mož pridobljena. — In kaj sledi iz tega? Franc Jožefova šola je uničena in nemškutarska šola edina šola v Ljutomeru. Odborniki političnega društva ljutomerskega, ki ste za časa volitev tako živahni bili in delavni, tukaj je nekaj za vašo delavnost in živahnost. Predavanje bo v nedeljo ob četrt na 4. uro popoldne v »Društvenem Domu« v Slapah. Aretirali so v Marenbergu trgovca Antona Klobučarja. Dolže ga, da je kot odbornik konsumnega društva posloval v društveno škodo. Tako poročajo nemški listi. Ko dobimo natančna pojasnila, izpre-govorimo o zadevi več. O požaru na Gori pri Idriji se nam še poroča: Ogenj je uničil v noči od 11. do 12. t. m. hišo in kozolec posestniku Matevžu Govekar. Da je zažgal, sumijo nekdanjega posestnika Demšarja, ki je imel tudi izgovorjen kot v hiši. Zvečer je bil ob 9. uri še doma, okoli 10. ure so zaškripala vrata, Demšar je odhajal od doma, in od tedaj izginil. Okoli polnoči so zapazili ogenj. Z največjo silo so se rešili vsi ljudje; zlasti otroci in neka stara žena so bili v veliki nevarnosti. Tudi živino so rešili, zgorelo pa je vse drugo, pohištvo, obleka in krma. Dasi eo preje prodali kravo, denarja ni bilo časa rešiti, zgorelo je s predalnikom vred 200 K. Da je beda še večja, je to že druga nezgoda, ki je zadela nesrečnega posestnika Matevža Govekarja. Jeseni je namreč padel z drevesa ter bo pretresel, da še do danes ni popolnoma okreval. Cerkev okradli. V Loki pri Z;danem mostu so 2. novembra, ko je bila procesija na pokopališče, vlomili tatovi v dve cerkveni pušici in pobrali ves denar. Tatovom so že na sledu. Nesreča na železnici. Pomožnega železniškega čuvaja Franca Petek so našli pod starim pesniškim mostom z veliko rano na glavi. Isti je Sel en dan poprej iz Mo-dkanjc proti domu ter ga je bržkone vlak eunil v globočino. Pretep. Preteklo nedeljo dajala sta si na Logu, v boštanjski fari na Dolenjskem, 181etni Matija Kurnik in 2 lletni Karol Koračin razne priimke. Bila sta si do tega dne dobra prijatelja; tega dne pa je vsled obilne pijače pojenjala nju prijateljska ljubezen in Koračin je zgrabil za „vago" pri bližnjem vozu ter ž njo udaril Kurnikovega po glavi. Po zdravnikovi izjavi dobil je ta precej hudo rano, ki mu bo šo dolgo klicala v spomin nerodno družbo, v kateri je preživel Martinovo nedeljo 1. 1902. Z svonika je padel pri Sv. Ivanu na Cesti, podružnica rajhenburška, neki Josip Divjak, ko je zvonil večernice. Pobil se je smrtno. Straina nesreča se je pripetila v Ga-berjih pri Celju. Pri srečanju dveh vozov padla je neka 131etna deklica pod z moko naloženi parižanski voz, kateri jo je zmečkal, da je na mestu mrtva obležala. Beg is tržaške bolnice. V nedeljo zjutraj je zbežal iz tržaške bolnice neki Pe-rissini, ki je bil ranjen v pretepu z nožem v trebuh. O tem begu niso nič posebno zadovoljni v Vidmu na Laškem, ker ga tudi tamkajšnje oblasti iščejo. Smrtno je bil nam- reč tudi v Vidmu nekoga ranil. Pa naj se veselimo takih laških pritepencev ? V Kranju se je ustanovilo »Izbraže-valno in zabavno društvo«. Vino se podraži v Pulju. Župan Rizzi je predložil predlog, naj bi se od vsa-cega litra vina plačevalo 6 vin. v občinsko blagajno. Dv« učiteljski mesti ste izpraznjeni v pazinskem okraju. Epidemija med vojaštvom v Trstu. 120 vojakov je obolelo na očeh in se nahajajo v vojaški bolnišnici. 100 drugih vojakov je pod nadzorstvom. Iz Gradca so poklicali posebnega zdravnika. Nekateri trde, da jih je že 300 v bolnišnici. Ukradeno perilo. Perici Požar ukradla je v Trstu perioa PišSanc v družbi s hčerjo perila v vrednosti 30 K. Mati je dobila tri mesece ječe, njena hči pa en mesec. Dober vzgled 1 Ii Gradiške poročajo: Brata Visintin napadla sta vsled starega sovraštva kmeta Battistella. Battistella je potegnil samokres in usmrtil jednega, drugega pa nevarno ranil. Tudi Bittistella je nevarno ranjen. Kako delajo Lahi. V Gorici je poklical mestni svet iz Milana arhitekta in mu podelil mesto prvega adjunkta pri mestnem stavbinskem uradu. Ii Reke poročajo: Pred petimi leti zadel je angleški parnik „Tyria" v parnik hrvatsko-ogrsko družbe „Isou. Parnik „Ika" se je potopil. Ze pet let se je vlekla tožba med hrvatsko - ogrskim p irobrodnim društvom in onim angleškim. Te dni pa so se prijateljsko dogovorili, da plača angleško društvo hrvatsko-ogrskemu 50.000 kron odškodnine in 7000 kron ostalim potopljenih človeških žrtev. DruStvo kurjačev v Trstu izstopilo je iz skupne organizacije. To društvo je dajalo soc. demokratičnemu glasilu vsak me sec 10 80 gld. podpore, v petek je pa sklenilo v svoji seji, da ne bo dajalo nič več ; tudi sodrugu Dorbichu, ki je bil tudi na shodu pri Sv. Jakobu, so sklenili odreči vsako podporo. — Zveza socialnih demokratov s kapitalistično židovsko stranko pač ne more vzbujati zaupanja pri poštenih delavc h. Aretacije v Dubrovniku. Poleg urednika Srba Fabrisa zaprli so na Dunaju tudi dijaka Trojanoviči, ki je zložil ono pesem, v kateri je slavil Črno goro in radi katere je sedaj sodno postopanje. Tudi prof. Zore, bivši državni in deželni poslanec, je bil poklican k deželni vladi, kakor odgovorni urednik. Tiskarno so zaprli in proti lastniku iste uvedeno je sodnijsko postopanje. Ljubljanske novice. Izvanredni občni zbor kovinske zadruge vršil se je včeraj zvečer ob 8. uri v Hafnerjevi pivovarni. Občni zbor je sklenil, da kovinska zadruga pristopi k novo ustanovljeni »obrtni zvezi za Kranjsko". Nadalje je obč. zbor izvolil gg. S c h 1 e g e I, Lenček in Kregar kot delegate v zvezin odbor. G. Kleinu, lastniku tiskarne, se je danes v kopeli pripetila nezgoda. Obšle so ga sla-bOBti in bo ga morali pripeljati na dom. Društvena godba priredi v soboto dne 15. novembra ob 9. uri zvečer koncert v »Narodni kavarni«. Čani prosti. Nečlani plačajo vstopnino 40 b. Deklica v ognju. Ivana Habič, dve leti stara deklica, si je včeraj v Zadvoru pri Dobrunjah na pašniku pri ognju užgala obleko, katera je na njej zgorela. Silno opečeno deklico so prepeljali v bolnico. Okradeni Igralec. Včeraj je okradel dosedaj neznan tat gledališkemu igralcu L. Ro-senbergerju na Valvazorjevem trgu št 1 iz omare v zaklenjeni sobi 36 žepnih rut, katere so bile zaznamovane b črkami A M. Nekatere rute so bile svilnate. Zmanjkale so tudi čipke in pas njegove žene. Izgubljene stvari. Prevoznik Franc Novak je zgubil mej vožnjo iz mesta v Fužine in nazaj rujav havelok. — Antonija Jenko, stanujoča v Kolizeju, je zgubila danes dopoludne na Marije Terezije cesti rudečo usnjato denarnico, v kateri je imela okoli 6 kron denarja. Denarnico je našel baje neki zidar iz S.ške. Klobuke v Ljubljanico metali bo si včeraj zvečer neki pijančki. Povzročilo jim je to veliko zabavo, kateri je konec napravil še le policaj. Čudna zabava. V Križevniških ulicah so včeraj zvečer trije šolski učenci ujeli mačka Matilde Križaj in ga tako pretepavali s palicami, da so mu nogo poškodovali. Napad. Tapetniški pomočnik Alojzij Plefiec in mizarski pomočnik Josip Sajovec, sta se včeraj zvečer v Widmajerjevi delavnici nekaj sprla. Po delu je bajoveo pritekal Plešca pred hišo in ga udaril 'z nekim topim orodjem po nosu, da se mu je takoj vlila kri. Stavbinski delavci naznanjajo po rude-čih lepakih, da priredi podružnica stavbin-skih delavcev v nedeljo v Lisjakovi gostilni pri klavnici javen društven shod. Pokopali so danes gospo Jožefo P o d-k r a i š e k rojeno bchvvingshakl. Iz kranjske hranilnice. Adjunktom kranjske hranilnica je imenovan gosp. Alojzij D z i m s k i, oficijalom g. Pavel E b n e r. Pretep. Pekovska pomočnika Josip Cim perman in J. Kapelj sta bo včeraj v Mačkovi gostilni med seboj sporekla ker je prvi zadnjega obdolžil, da mu je kapo skril. V prepiru je Cimperman udaril Kapeljna po obrazu, da mu je prebil zgornjo ustnico. Aretirana služkinja. Brezposelna služkinja Marija Triler je bila danes dopoludne aretovana. Dolže jo, da je izvršila več tatvin. V kazini sta se ponoči sprla dva natakarja. Hlapec Ivan Zupan ju je hotel razdvojiti in je dejal natakarju G. Kramplnu, ki je najhuje vpil: »halts Maul«. Ker pa ta le ni molčal, ga je Zupan udaril s pestjo po obrazu in ga prijel za vrat in davil. Krampi je lahko ranjen. Izpred sodišča. V Brazilijo jo je potegnil France Pervinšek, doma iz Toplic, meBto da bi bil prišel k naboru Bival je tam od 1893 do 1895. A kakor sam pripozna, godilo se mu je tam jako slabo; oslabel je za mrzlico in ni si mogel toliko zaslužiti, da bi se mcgel vrniti na svoj dom. Sodni dvor ga je od obtožbe povsem oprostil. Zaradi opustitve varnostnih na-redeb pri postavlianju novih podov pri novi Bersevi hiši v Zelečah zagovarjati se je moral pred tukajšnjim sodiščem 76 let stari tesarski mojster Blaž Marolt iz Zigorice. Dne 23. sept. t. 1. pokladala sta b Tomažem Bijolom tram v zid. Ker je pa bila tsm, kjer je stal Bijol, samo ena deska položena, mo ral se je opreti z nogo tudi na tram. Pri delu je pa potegnil Mirolt nekoliko tram k sebi in ker je Bijol ravno na njem stal, zgubil je ravnotežje ter padel skozi odprtino kakih 11 metrov globoko v klet. Vsled padca se je ponesrečeni tako poškodoval na pljučih, da je vsled tega umrl. Marolt je bil obsojen na 1 mesec strogega zapora, poostrenega z 1 postom vsakih 11 dni. Bazne stvari. Najnovejše od rasnih strani. Bogat na otrocih. V amerikan-skem mestu Falettevillu je umrl neki Harmon Smith, ki jo zapustil 30 glav ovojih otrok. Za njegovim pogrebom je šlo 27 sinov in hčera. — Huda žena. V amerikanskem mestu Ottumvvi je John Krebs polil svojo ženo z vodo, ker ni hotela vstati iz postelje, da mu priredi zajutrek. To pa je ženo tako razkačilo, da je planila kvišku, pograbila puSko in ubila moža. — V rudokopu vMišulinovacu na Hrvaškem Be je udrla zemlja na delavce. Dva delavca sta bila mrtva. — Zraščena dvojčka je povila v Kukuljevcih v Slavoniji kmetica Pearda. Dvojčka sta skoro po rojstvu umrla. — Petkratni potres je bil te dni v Južni Avstraliji. — S u š i c o ima ruski prestolonaslednik. — Moderni otroci. 15letni brivski učenec Jožef Malicki je ustrelil na cesti na 14 letno deklico, ker ga deklica ni marala. Kroglja deklice ni zadela. Poba so zaprli. — V Maroki je vstaja. Kabili bo namestniku guvernerjevemu iztaknili oči in odrezali nos. Na to so ga privezali na vrvi in vlekli po mestu. Angleške vojne ladije so odplule na lice meBta. — Nov v u 1 -kanični izbruh seje pojavil na An-tilib. Z opetni izbruh vulkana Santa Maria je razdejal štiri občine. Mnogo ljudi je mrtvib. 250 000 kron sa kuhinjsko šolo. V Velikem Varadinu je umrl 70letni odvetnik Franc B tto, ki je zapustil vse svoje premoženje 250.000 K za ustanovitev kuhinjske šole, ki naj noBi njegovo ime, »ker«, pravi oporoka, »mnogo mož se ogiblje zakona, ker dandanašnja dekleta so slabe kuharice.« JJru^tva. (VI. redni občni zbor društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov) se je vršil preteklo nedeljo v »Narodnem domu« v Celju. Prišlo je k temu zborovanju tudi več zunanjih kolegov, take iz Ljubljane, Konjic in iz Šoštanja. V novi odbor so voljeni : predsednik kol. Janez Bovha; odbor niki: kolegi dr. Vlad. Pegan, Ivan Dobršek, Josip Goričan, Josip Kolar, Fran Moškon, Anton Vrečer; namestniki: kolegi Ig. Založnik, Josip livalenc in Mihael Vrečko, vsi iz Celja; preglednika računov kol. Ivan Pintar in M. Cimerman iz Ljubljane. Sklenilo se je med drugim v prihodnjem letu prirediti shod odvetniških in not uradnikov v Mariboru. Zalivala. S pomcčjo Božjo in blagih dobrotnikov sta se postavila v samostanski cerkvi v Ru-dolfovem dva kamenita stranska oltarja in nova prižnioa. Vsled tega je slikanje cerkvene ladije postalo neobhodno potrebno. Težko sem se odločil za to delo, a navdajalo me je zaupanje na Božjo pomoč in na dobrosrčnost blagih dobrotnikov. To zaupanje me ni varalo in krasno delo je dovršeno, Hvala Bogu! Z»to se prav srčno zahvaljujem preča-stitemu novomeškemu kapitelju, posebno mil. g. dr. Seb. Elbertu, preč. duhovščini, blagim Novomeščanom, ki so svojo naklonjenost do samostana tako lepo pokazali in vsem onim, ki so kaj darovali za olepSanje samostanske cerkve. Obljubim pa, da ae hočemo svojih blagih dobrotnikov sleherni dan spominjati pri daritvi sv. maše ter moliti za njih dušni in telesni blagor, za njih častno in večno srečo. Mili Bog naj nas usliši! Slikarja gosp. Koželja pa preša-stitim cerkvenim predstojništvom kar naj-topleje priporočam. R u d o 1 f o v o , dne 13. nov. 1902. P. O t o k a r Aleš, gvardijan. Telefonska in brzojavni poročila. Dunaj, 14. nov. (C. B.) Zbornica je pričela razpravo o nujnih predlogih glede dogodkov ob ožji volitvi v okraju Favoriten. Posl. Gessmann je utemeljeval predlog kršč. socialcev ter mej drugim očital soc. dem., da so razvijali pri agitaciji silni terorizem, ter da niso samo ovirali kršč. soc. pri oddaji glasov, marveč jih tudi napadali na javni cesti ter celo ropali in kradli. Soc. dem. so motili govornika z vsakovrstnimi mejklici. Za njim je poslanec Pernerstorfer utemeljeval svoj nujni predlog. Kršč. soc. so mej njegovim govorom ostavili dvorano. Dunaj, 14. nov. Vlada je opustila misel zasedanje zbornice odgoditi in naznaniti, da prihodnjo sejo naznani pismenim potom. Prihodnji teden se bo nadaljevala razprava o nujnih predlogih. Dunaj, 14. novembra. Cuje se, da bo cesarju mogoče že prihodnji ponedeljek zopet imeti avdience. Celovec, 14. novembra, Pri včerajšnjih volitvah v skupini mest in trgov so zmagali nemškonacionalni kan-didatje. V Celovcu so nekateri Nemci proti županu Neunerju, ki je dobil 891 glasov, kandidirali deželnosodnega svetnika Kratterja, ki je dobil 187 glasov. V Št. Vidu je treba ožje volitve mej pristašema nemške ljudske stranke Mat-tersdorferjem in Beheimom. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem S06-2 m, srednji iračni tlak 736-0 u i Cu opa-seranj. Stanje bar.-metra T mm. Temperatur. po Celiijn V.trerl Neb« 13j 9. »vež. 743" 5-0 sr. grzH. jasno 0-0 . ,1 7. zjutr. j 2. popol. 744 4 743-7 3-0 7-0 sr. svzb, sr. jjvzh. sk. jasno del. obl. Srednja včerajSnja temperatura 7-1*, normale 41". Dunajska borza dni 14. oktobra. Skopni driavni dolg v notah.....101 05 i kupni driavni dolg v srebra..........100 85 ivitrijska zlatu renta 4%......18055 ivstrijska kronska renta .....100-10 igerska zlata renta 4£.......120 40 Ogerska kronska renta 4 %............97 55 ivstro-ogerske bančne delnic«, 600 gld. . 15 66 Creditne delnice, 160 gld..............668-25 .•ondoH ...........................239-20 Verniki dri. bankovci ia 100 m. nam dri.vel). 116-97 '/, tO mark...........23*41 10 frankov (napoleondor).....19-07 italijanski bankovci. . . *.....95 10 d. kr. cekini...........11-33 Izgubili so se v četrtek na lovu na Rožniku trije majhni rumeni jazbečarji. Kdor jih dobi, naj jih proti primerni nagradi odda na cesarja Frano Jožefa oesti it. 5 v komptoirju v pritličju pri g. Ivana Pleiweisu. 1277 3-3 I prodaja konkurzne mase. HG IT)einafei[(ttirno blago Conrad ^on^arznc nja^c v Prešernovih ulicah šf. 1 se bode od sobote 15. novembra 1.1. pričenši na drobno in debelo po nizkih cenah prodajalo. OjKrboijtue Kookurzrje moje. 1295 3-1 prošnja! Vsled nesrečne pogodbe z g. Urbancem imamo štiri stranke stanovanje brez luči in zraka. Zato sem primorana za tri stranke stanovanja iskati, in sicer: stanovanje s sobo in kuhinjo, stanovanje s štirimi sobami in pripadki in stanovanje z dvema sobama in pripadki za takoj nastopiti. Ponudbe prosim poslati na Marijo Potočnik, svetega Pitra cesta št 5. 1285 3—2 J^avno^ar je /ji/a S)ružinsRa praiifia za leto igo j Sklepom c. kr. deželnega sodišča v Gradcu z dne 24. oktobra 1902, p. št. je bil dvignjen konkurz nad premoženjem gospoda Friderika Jlodscharja v sporazumljenju z vsemi upniki in potem, ko se je zadovoljilo njih zahtevam (155 C. 0.), ter seje imenovanemu zopet priznala popolna zmožnost z razpolaganjem njegovega imetja. 1289 1-1 TiflVIlf* 6 katerimi more vsakdo barvati razno J-Jll/ blago: sukno, platno, volneno blago, svilo, zastore itd. ima v raznih vzorcih v zalogi tvrdka BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 624 12 11—6 priporoča raznovrstna vizitnice po nizki ceni. Mar o čila na Družinsko pratih^o Sprejemajo in točno razpošiljajo tvrdke: J\uer-Jforenčan, ). Jfordif^, J{. /fičman in V. ?etričič, vsi v Zjubljani. ^l-Umetnijski zavod slikanje na steklo mm v Brnu. Izdeluje zlasti: cerkvena okna različne izvršitve, Ceniki ln strokovni ■vet brezplačno. Osemkrat odlikovan s prvimi darili .1 T3 O C0"O N B N c š' ss sv o C« B 5. c n o §' 2. SBoB CD —- cr < S. N B P pr v. te O ►-»• I s. I < » Kdor ima kako telesno napako, obrne naj se takoj na strokovnjaka, ki si je pridobil bogato praktiško izkušnjo v raznih bolnicah in v občevanju z zdravniki ter je sposoben pomagati in bol olajšati tudi v najtežavnejih slučajih K. piofrowski bandažist in orthopedist (urav-nalec pohabljenih udov) 7712-u Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 7. Mlad knjigovez, Slovenec, išče takoj službo Naslov Plochl. Gradec, Carl Lud\v;g Ring Nr. 9. 1291 3—1 ]Mova trgovina. ii >5T • l-H a 'c? 0 Usojava si uljudno naznaniti, da sva otvorila ^a ČGtkom f. m. novo urejeno mantifal^turne trgovine = na $v. petra ccjti 4. Zagotavljajoča solidno in točno postrežbo, priporočava se slavnemu občinstvu za obilni obisk. 1263 5-5 Velespoštovanjem m p H** 3 . o ti 2 J CfQ H