nlna plažana v gotovini._ y Ljubljani, dne 20. oktobra 1932.	Ste v 10.	Letnik LXX11/. (Sol. leto. 7932/33.)
""i—iiii—^mm^mmmmmmmmmmmmmm^mmmm^m^mmmmmmmmmmmmmmmmmam^^mmmmmum^m^^mmm^^^^^^^mmm^^m^^^^^^^mm
Lfčitelf&lci tovariš
Stanovsko politiško glasilo J. C/. C/. — sekcije sza dravsko banovino v Ljubljani
Mesečna priloga »Pr os ve ta« m
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6 I. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. V. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Polt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112
M Zor:
Kosovo — Kumanovo!
Spomin z letošnje glavne skupščine.
Enkrat obletnica na severu, drugič na jugu. Za žalostno obletnico koroškega prebisci-ta je prišla navdušujoča obletnica začetka balkanskih vojn, bitke pri Kumanovem. V nedeljo bo poteklo dvajset let, odkar so Srbi po komaj štiri- ali petdnevnem prodiranju zadeli na glavno turško vojsko pri Kumanovem. Preko 100.000 je bilo Turkov, Srbov okoli 80.000. Po dvodnevm bitki so bili Turki poraženi, kakor so bili pred .več nego pet stoletji v dvodnevni bitki na Kosovem polju poraženi Srbi. Za Kosovim je prišlo Kumanovo, za porazom zmaga!
Mnogo se je že pisalo o obletnica tega častnega dogodka in še več se bo pisalo. V soboto na večer bo Ljubljana pokazala, koliko ji pomeni obletnica dneva, ko je nam, takrat še avstrijskim tlačanom, pričelo burneje utripati srce v veselem pričakovanju, ko so se nam energičneje stisnile pesti v grožnji tiranom, ko so glasneje zadoneli naši klici po svobodi.
Nas, kot učitelje, kot narodne vzgojitelje pa mora pri tem zanimati še neko drugo vprašanje. Vprašanje: Kako je prišlo do Ku-manovega? Kako je po Kosovem prišlo vendar Kumanovo? Odgovor na to vprašanje bo za nas zelo poučen in zanimiv. Iz suhih dejstev, napisanih v zgodovini, ni mnogo razvidno. Iz njih ni razvidno to, kar mislim. Na umu mi je namreč ono podrobno delo, ki so ga vršili od Kosovega dalje narodni vzgojitelji, narodni budniki in klicarji, pa naj so bili to četaši ali hajduki, guslarji ali daki, popi ali učitelji. Na misel mi prihajajo narodni pesniki, ko so pesnili pesmii o kraljeviču Marku, o carju Lazarju, na misel mi prihajajo vojvode, ki so podžigali narod in klicali na boj proti Turku, na misel mi hodijo junaki-mučeniki, ki so dali svojo kri v brezupni borbi proti nasilju in krivicam, ki jih Evropa ni hotela videti.
Kakšno delo so izvrševali vsi ti ljudje? Kaj je bil glavni njihov namen? — To, da obvarujejo v narodu spomin na prošlo svobodo in to, da bude in jačajo v narodu željo po zo-petni prostosti. To je bil glavni, to je bil edino važni namen. Edino tem spominom, edino tej želji je pripisovati, da je prišlo za Kosovim Kumanovo.
Razumite me dobro: Srbski narod se ni osvobodil suženjskih verig zaradi junaštev in drznosti svojih vojvod, katerih je bilo sicer mnogo, a so bili v primeri z narodom vendar le posamezniki. Srbski narod se je zato zopet osvobodil, ker so bili vsi polni spominov na slavno prošlost in prežeti z upanjem na boljšo bodočnost. Ko je potem napočil dan, niso pripoznali nobene ovire, niso spoznali nobene žrtve za dovolj velike v dosego tega, kar je moralo priti. Fatalistično so verovali v zmago,
brez premisleka so šli v smrt za svobodo Srbije, za svobodo svojih otrok.
Duh, ki so ga narodu vcepljali njegovi vzgojitelji, je bil duh aktivnosti, je bil duh zmage.
Kakšen nauk sledi iz tega za nas učitelje, za nas vzgojitelje?
Tudi mi imamo še 'mnogo, česar ne smemo pozabiti!
Ali ne vidite na pobočjih Javornika mejnike, ali ne vidite v gorah pred Postojno, pred Idrijo mejnikov, ali ne vidite na vrhu Triglava, na vrhu te naše od nekdaj svete gore kamen, ki tvori mejnik? Ali naj mar to pozabimo? Ali ne vidimo s Triglava daleč, daleč preko Soče in daleč do sinjega morja? Ali ne vidimo tam našega naroda, ki trpi danes huje pod peto »kulturnega« naroda, nego je trpel južni del našega naroda pod jarmom nekulturnega ljudstva.
Ali ne vidite na grebenu Karavank cele vrste mejnih kamnov? Ali ne vidite na ono stran naše doline, naša jezera, naša mesta, naše Gosposvetsko polje? Ali ne vidite tam ljudstva, ki čaka, kakor so nekoč Srbi pod Turki čakali, da nastopi še zanje Kumanovo, da nastopi še zanje po Kosovem Kumanovo? Ves to vidite, vse to vam je pred očmi, tako blizu, da je treba samo roke iztegniti.
Ali naj na vse to pozabimo? Ali naj trpimo, da na to pozabi naše ljudstvo? Mi vzgojitelji bomo krivi, če ljudstvo res pozabil, 'kajti ljudstvo je kakor otrok dobrodušno in zaupljivo in pozabljivo. Ljudstvo zaupa svojim vzgojiteljem in veruje v tisto, kar od njih sliši. Zato še enkrat: mi vzgojitelji bomo krivi, če ljudstvo pozabi, kaj je onkraj tako tesnih meja.
Tovariši! Lotimo se dela in delajmo vztrajno! Ne obupujmo mi, če obupujejo drugi. Dvignimo glave v teh težkih časih in dvignil bo glavo tudi naš narod, ne priznajmo krivičnih nam vsiljenih mej in ne bo jih priznal tudi naš narod, pokažimo narodu nekdanja naša bivališča in videl bo bodočo združitev vseh naših bratov od Soče in Tržaškega Krasa do Gosposvetskega polja, od Zilske doline do Blatnega jezera. Gledal bo v duhu našo veliko domovino, dokler se ne bo obistinila.
In takrat bo prišlo Kumanovo tudi za nas severne Jugoslovene, kakor je pred dvajsetimi leti prišlo za naše brate na jugu.
Kdaj bo to prišlo? Morda kmalu, morda kasneje. Gotovo prej, čim vztrajneje bo naše delo, čim intenzivneje bo naše podrobno delo med narodom.
Narod dvigniti, narod usposobiti za bodoče Kumanovo, to mora biti naš najvišji cilj. Spomnimo se na to za obletnico, ki je pred durmi!
Šolska reforma na Poljskem.
V poljskem prosvetnem ministrstvu je bil pred kratkim dovršen projekt o novi organizaciji šol. V glavnem je predpisana sedemletna šolska obveznost.
Osnovna šola se deli na tri dele. Prva stopnja traja štiri leta in tvori popolnoma zaokroženo celoto; druga stopnja je peto in šesto leto ter se bistveno razlikuje od prve stopnje; tretja stopnja je sedmo šolsko leto, ki konča z izobrazbo učencev, ki ne vstopijo v srednjo šolo.
Srednja šola sloni na temeljih šestletne narodne šole (od 7. do 13. leta) in je šestraz-redna. Deli se na dva dela: prvi del traja štiri leta, drugi pa samo dve leti. Štiriletna stopnja ima nuditi učencu splošno izobrazbo in se deli v dva tipa: dvoletna stopnja, licej, odgovarja VII. in VIII. razredu gimnazije.
Ta sistem šolstva omogoča učencem prestop v strokovne šole. Mladina more po končanem četrtem razredu osnovne šole (v starosti 11 let) vstopiti v nižjo strokovno šolo. Kdor pa hoče obiskovati srednjo šolo, hodi po končanem četrtem razredu še nadalje v osnovno šolo in sicer v peti in šesti razred srednje šole ali v strokovne srednje šole. Učenci pa, ki ne vstopijo v srednje šole, ali se pa doslej še niso odločili za srednjo strokovno šolo, vstopijo po končanem šestem razredu osnovne šole v sedmi razred, ki ima specialni tip: trgovinski, obrtni, kmetijski in drugi. Ta razred nudi učencem, ki ne nameravajo študirati, splošno izobrazbo na kmetijskem polju; one, ki pa nameravajo vstopiti v strokovne šole. pa pripravlja za njihov strokovni poklic. Iz sedmega razreda morejo učenci vstopiti v razne strokovne srednje šole in iz teh v višje strokovne šole.
Po končanem četrtem letu srednje šole se dijaki porazdele: najboljši gredo v peti in potem v šesti razred, ostali pa v višje strokovne šole (tudi na učiteljske šole) ali pa na podlagi izpričevala (brez mature!) v državne in privatne urade. Dvoletni licej se pa zopet razdeli na razne tipe, kakor realni, humanistični, matematično-prirodoznanstvem i. t. d. Naloga liceja je, pripravljati študente za visoke šole.
Učne osnove se bistveno razlikujejo na vseh stopnjah šolske organizacije. Mestne šole imajo drugačne osnove kakor podeželske; kljub temu je pa ravnovesje med njimi enako visoko. Pouk naj omogoči učencem bodisi v mestni ali podeželski šoli možnost za prestop na srednje ali strokovne šole.
Poljsko učiteljstvo je z velikim veseljem sprejelo te šolske novitete ter se je prav pohvalno izrazilo o svetlih straneh te reforme. Kljub temu pa ima tudi ta reforma senčno stran. Največji dobiček te reforme je izenačenje šolstva, kajti osnovna šola gre preko srednje in strokovne šole tja do višjih šol. Doslej je bila le srednja šola ona brv, po kateri se je prišlo do višje izobrazbe. Sedaj izgublja srednja šola prva dva razreda, ki sta priključena ljudski šoli. Tako je izobrazba, ki sta jo nudila ta dva razreda dijakom, sedaj pristopna splošno vsemu dijaštvu. Dobro je tudi to, da ljudje, ki ne morejo dovršiti cele srednje šole, odhajajo po končanem četrtem razredu v strokovne ali vojaške šole
Napaka te reforme pa je predvsem ta, da je osnovna šola prikrajšana za eno leto. Sedmi razred pa bo imel le malo gojencev, ako že iz šestega razreda odidejo učenci v srednje ali strokovne šole. Tako bodo sedem-razredne osnovne šole le malokje, večina jih pa bo le šestrazrednih. Tudi razni tipi sedmega razreda bodo slabo učinkovali na značaj narodne šole; v njen organizem bodo stopili razni »strokovnjaki«, kakor ključavničarji, gospodarji, knjigovodje in drugi, katerih delo^ se ne bo moglo dobro izkazati, kajti 131etni učenci se ne bodo mogli v enem letu priučiti važnih in potrebnih reči za praktično življenje iz ene veje teh strok. Tako bo zopet zrastla parodija praktične šole, v kateri se bo namesto resnega dela le o delu govorilo, kar je že stara navada naših severnih bratov — Poljakov. S tem je značaj sedmega razreda bistveno poslabšan, ker je iz njega omogočeno vstopiti tudi v strokovne šole, katero priliko pa nudi že šesti razred.
Po »časopisu češkoslovaške učiteljske obce« prevedel Kus Viljem.
Učiteljsko pevsko društvo iz Tetova v vardarski banovini.
Poročali smo že, da je priredil izvršni odbor JUU v Beogradu ob času letošnje glavne skupščine za udeležence koncer v Kolar-čevi dvorani. Med drugim je nastopilo na koncertu tudi učiteljsko pevsko društvo iz Tetova. Izvajalo je nekaj narodnih in umetnih pesmi tako ljubko in dovršeno, da si je namah osvojilo srca poslušalcev. Tovarišice so nastopile v bogatih in prekrasnih narodnih nošah, ki so poslušalcem izredno ugajale. Društvo je še mlado. Predseduje mu tovariš Andreja Po-
povič, ki; mu je tudi pevovodja. Pevski zbor tvorijo tovarišice in tovariši iz Tetova in bližnje okolice. Društvo so ustanovili z namenom, da širi narodno in umetno pesem med narodom. Poleg učiteljskega pevskega zbora je v Tetovu še pevsko društvo »Binički«, ki obstoja že 10 let. Člani tega društva so tudi vse tovarišice in tovariši učiteljskega pevskega zbora. Zbor vodi tovariš Popovič. Društvu želimo kar največ uspehov in svidenje v Ljubljani!
O reformi učiteljskih usposobljenostnih izpitov na Češkoslovaškem.
V	češkoslovaškem ministrstvu prosvete je sedaj na dnevnem redu reforma učiteljskih izpitov za osnovne šole. Ker bo izvajanje važno tudi za naše šolske razmere, hočem o tem vprašanju obširneje izpregovoriti.
Predpisi za polaganje teh izpitoy segajo v precej oddaljeno preteklost, tja do 1. 1886., ko so imeli naši predniki in tedanje prosvetne oblasti popolnoma drugačne načrte in druge misli. V današnjih časih je pač polaganje tega izpita naravnost težavno, ker je prvič jako odvisno od kraja, kjer se izpit polaga, drugič je pa tudi mnogo odvisno od izpraševalca in njegove ljubezni do raznih šolskih reform. Pred 45. leti pa je izpraševalna komisija prav dobro vedela in razumela, da mora kandidat v prvi vrsti pokazati, da je dober praktik, potem se je pa šele nekoliko oziralo na teorijo. V današnjih časih se pa zahteva splošno znanje v vseh predmetih ter ni ta izpit ničesar drugega, nego druga matura.
Namen teh izpitov je popolnoma drugačen. Splošna učiteljeva izobrazba je bila sojena že pri maturi. Ako so pa v splošni na-obrazbi mladega učitelja tupatam vrzeli, je to napaka šole, ki mu je izdala zrelostno izpričevalo; nikdar pa ne smejo biti te vrzeli korigirane pri specialnem pedagoškem izpitu, kakor to mora biti izpit učiteljske usposobljenosti. Današnji študijski sestav, veljaven za učitelje narodnih šol, nujno zahteva, da bi temeljili prvi dve oziroma prva tri leta učiteljeve prakse na šoli v napredovanju in utrjevanju strokovnega pedagoško-didaktičnega znanja in se tako poglabljal zaklad, ki je bil podan na učiteljski šoli. Šele potem lahko pokaže mlad učitelj pri izpitu, ali je njegov strokovni študij v praksi in teoriji vsaj tak, da odgovarja tej kratki študijski dobi — in ako se je ustvaril v njem res pravi učitelj in vzgojitelj, ki vrši svoj poklic z razumevanjem in z gotovo samostojnostjo. Izpit pa mora na vsak način pokazati, ali je tak učitelj na pravi poti k cilju. Izpit, ki bo podal tako potrdilo, bo pravi definitivni izpit za učiteljstvo narodnih šol.
V	Nemčiji se vrši izpit učne usposobljenosti za učitelje naravnost v učiteljevem razredu in je opravljen v štiriurnem poučevanju po urniku, ki ga določi en dan poprej izpraševalna komisija. Člani te komisije so pokrajinski šolski nadzornik, docent pedagoške akademije in eden šolski upravitelj ali učitelj dotičnega sreza. Po končanem pouku se vrši ustni kolokvij, pri katerem ima učitelj pokazati, da zna znanstveno zagovarjati način svojega pouka in da so mu znani obstoječi službeni predpisi. Rojstno leto te forme izpitov učiteljske usposobljenosti je leto 1928. z naredbo pruskega prosvetnega ministrstva. — Ako se ne oziramo na tehniške in finančne napake, so omenjeni izpiti res strokovni izpiti — kar naj bo še poseben dokaz, da je njihova domovina Nemčija zibelka vseh šolskih reform. Z ozirom na navedene napake naj bi se pri nas vršil izpit učne usposobljenosti tako, da napravi vsak kandidat domačo pismeno nalogo, katere misli in teze bo znal pred izpraševalno komisijo znanstveno zago-
varjati, dalje iz ustnega izpita o zakonskih šolskih predpisih.
Najmanje po 12-mesečni šolski praksi naj bi se učitelj prijavil po službeni poti preko šolskega upravitelja in sreskega načelstva izpraševalni komisiji. Vsak kandidat ima pravico polagati izpit pred poljubno izpraševalno komisijo. Obenem predlaga (s prošnjo vred) 3—4 teme iz splošne ali specialne pedagogike, kjer bi na obširnejši pismeni način znal utemeljiti svoje strokovno znanje v pedagogiki z znanstvenimi pedagoško-didaktični-mi načeli. Sreski šolski svet pa naj bi na podlagi nadzorniškega poročila tega učitelja določil, ali se ga prepusti k izpitu ali ne. Prošnja na tem mestu ne sme biti nerešena, ako nima kandidat tretjega reda (redi so: 5, 4, 3, 2, 1). Ako je kandidat dobro ocenjen, pošlje sreski šolski svet prošnjo izpraševalni komisiji, ki najmanje šest mesecev pred ustnim kolokvijem naznani 'kandidatu izbran tema, ki naj ga sedaj kandidat doma pismeno izvrši. Tekom štirih mesecev pošlje učitelj izpraševalni komisiji svoj elaborat ter priloži pismeno izjavo, da je elaborat resnično le njegovo lastno delo; priloži pa naj tudi izjavo, ki docela podrobno omenja, katera literarna dela so mu pri tem služila.
„ Ako je učitelj, ki hoče polagati ta izpit, izdal že kako tiskano pedagoško delo, mu komisija lahko dovoli, da ne polaga domačega izpita. Vsako domače pismeno delo prečita-ta, prekritizirata in ocenita dva člana izpra-ševalne komisije. Ako se njuna sodba ne ujema, odloča predsednik. Klasifikacija je izražena samo v treh ocenah: delo je prav dobro, dobro, nezadostno; z ozirom na to klasifikacijo je kandidat k izpitu pripuščen ali ne pripuščen. Ako pa odstopi od ustnega izpita prosilec sam, se njegovo pismeno delo upošteva še dve leti.
S kandidati, katerih pismena naloga je pozitivno klasificirana, se pri ustnem izpitu vrši; razgovor ob navzočnosti štirih članov komisije in zapisnikarja. Razgovor naj ponajveč niha okoli pismene domače naloge. Kandidat pa mora pri kolokviju dokazati, da je domače delo resnično izvršil sam, da so mu pedagoška dela in šolsko administrativni posli povsem znani ter da so mu znani tudi vsi zakonski šolski predpisi. Ustni izpit naj ne zaide v podrobnosti in tudi naj ne išče vrzeli v splošnem učiteljevem znanju, marveč ugotovi naj, s kako ambicijo in s kakim razgledom ta učitelj deluje v novih smereh in učnih metodah pedagoških ter da zna samostojno odločati o vprašanjih, katera mu učiteljska praksa najpogosteje nalaga.
Tako usmerjen izpirt učiteljske usposobljenosti bo imel svoj pravilni in iniciativni značaj. Učitelj se mora v priprav® za ta izpit na vsak način poglobiti v znanstveno pedagoško literaturo in se mora znanstveno orientirati v prakt:čnii vršitvi svojega poklica. Vsak mlad učitelj bi se na ta način izpopolnjeval tet bi'začel iskati in brskati po peda-gcš i lite atur . Zato bi bilo neobhodno potrebno izdati /a polaganje teia izpita posebna navodila, ki naj bi vsebovala poleg pravil-
no iizbrane bibliografije in temeljnih znanstvenih literarnih virov tudi nekaj važnih metodoloških navodil in navodila, bii bi učitelju narekovala, kdaj in kako je mogoče glavne misli gotovega spisa uveljaviti v šolski praksi. Še več pa bi pripomoglo mlademu učitelju v njegovem hrepeneju po samostojnem znanstveno utemeljenem delu uvedba posebnih pedagoških seminarjev. Ti učiteljski seminarji naj bi bili po vseh važnejših kulturnih središčih ter naj bi iste vodili dobri pedagoški! strokovnjaki. Tja naj bi hodili učitelji vežbat v drugem službenem letu svoje metode, utrjevat svoje pedagoško znanje in študirat razna nova pedagoška vprašanja. Posečanje teh seminarjev naj bi dopuščale razne uradno dovoljene ugodnosti. Tudi v drugih strokah učiteljeve uprave naj bi dobivali ti učitelji posebne inštrukcije. Po starem načinu polaganja usposobljenostnih izpitov je predpisan tudi pismeni šolski izpit in praktični nastop v določenem razredu. Po osnovah nove reforme vse to odpade. To pa je utemeljeno nastopno: pismen šolski izpit je že odslužil, ker ni nič drugega nego iskanje zopet raznih vrzeli v učiteljevem splošnem znanju. Da bdi se pri tem izpitu popisovala kaka učna slika, je sedaj starokopitno, ker nikdar ne moreš tega napisati, kar nosijo še drugi v glavi, ali kar jim je šele treba v glavo vcepiti. Za pismeno nalogo je treba poprej nekoliiko priprave, nekoliko več disponiranja in mnogo časa, ki ga pri šolskem pismenem izpitu primanjkuje, posebno, če pišeš v enem popoldnevu 2—3 ali celo štiri naloge. Isto-tako ima učitelj v popolnoma tujem razredu nesiguren nastop; saj mu je vendar tu vse neznano. Kako naj z veseljem poučuje take
učence, kil jih sedaj vidi prvič v življenju in jih mogoče ne bo videl nikdar več. Tudi otroci niso takega učitelja vajeni in so v prvem času frapirani (posebno, če so poleg uo.telja v razredu še drugi učitelji!) ter delajo vse kaj drugega, kakor bi pazili. Vsi ti nedostat-ki pa gredo na rovaš učiteljevega neznanja. Obe točki, ki odpadeta, prav dobro nadome-stuje pismena domača naloga in razgovor o njej.
Kar se pa tiče izpraševalne komisije, je potrebno ugotoviti, da morajo biti njeni člani točno seznanjeni z novimi in najnovejšimi pedagoško-didaktičnimi smernicami. Poleg tega naj bo nekaj članov tudi izbornih pedagoških praktikov iz vrst učiteljstva podeželskih narodnih šol.
Sedaj pa še nekaj o mnenju strokovnjakov. Ta predpis stoji sedaj že skoraj pred uveljavljenjem. Vendar pa imajo nekateri šolski in pedagoški strokovnjaki pomislek v tem, da bodo lahko kandidati pri vršitv.i domače naloge sleparili na vse, mogoče načine. Saj kandidat lahko potrdi, da je nalogo rešil sam. če jo je prepisal od kakega dobrega prednika in potem vsebino dobro preštudiral in jo utemeljil s pedagoškimi resnicami. Ta pomislek pa zopet odbijajo drugi strokovnjaki tako, da kandidat že zadosti predpisom, ako natančno preštudira pedagoške smernice. Ako se pa zdijo izpraševalni komisiji prevečkrat se ponavljajoči naslovi nalogam, jih ista lahko prekliče in zahteva druge teme ali jih pa določi sama. PoIe£ tega pa skrbi vsakega kandidata ustni izpit, pri katerem se ugotovi identiteta predložene naloge.
Po »Šolskih reformah«.
ne, do materinega jezika in do svojega naroda, zato se je moral odpovedati svojemu življenju, ki ga je terjal italijanski fašizem. Ob triletnici Gortanove smrti kličemo tudi mi: »Slava Gortanu!«
»Daj-Damov« avtomat, kot čarodejca aparat za mal denar užitka pričara brez napitka.
—	Praktičen izpit za učiteljice gospodinjskih šol. G. prosvetni minister je predpisal, na podlagi zakona o narodnih šolah, poseben pravilnik o polaganju praktičnega izpita za učiteljice gospodinjskih šol in tečajev, ¡izpit se lahko polaga v času od 1. februarja do 1. decembra pred strokovno komisijo na nižji gospodinjski šoli v Pančevu. Prošnje je vlagati po službeni poti na prosvetno ministrstvo. Pravilnik vsebuje natančna navodila glede polaganja izpita in pregled snovi, tudi glede načina polaganja izpita. — Učiteljice gospodinjskih šol in tečajev, ki so že več let zaposlene v teh ustanovah in nimajo praktičnega izpita, ga bodo morale polagati v teku enega leta. Izpit bodo morale polagati tudi učiteljice privatnih gospodinjskih šol.
—	Trboveljska rudarska pevska deca bo absolvirala v nedeljo 23. t. m. popoldne ob 5. uri v veliki dvorani celjskega doma v Celju spored, ki ga je izvajala z velikanskim uspehom preteklo nedeljo v Mariboru in Ptuju. Trud naših tovarišev je bil poplačan -— velika Unionska dvorana je bila premajhna; počastili so koncert župan dr. Lipold, škof dr. Toma-žič s številno duhovščino, komandant mesta in drugi vojaški dostojanstveniki, predsednik JPS Ipavčeve župe, glasbeniki in druge odlične osebnosti. — Sodoben program je publika sprejela z velikim zanimanjem in še z večjim aplavzom. Mnogo so morali ponavljati, zlasti točke s sopran-solo. Mariborski in ptujski tovariši so se izkazali zelo požrtvovalne, preskrbeli so, da je bila ta idealna deca v obeh krajih gost raznih karitativnih društev, občine in drugih korporcij. Delavstvo je tudi bilo zelo aktivno pri aranžmanu in posetu. Da je še idealnih tovarišev, naj pripomnimo tudi, da je prišla na koncert v Ptuj tovarišica z deco iz daljnje Gor. Lendave, v Maribor pa iz Št. Ilja. Mariborski koncert so obiskali namenoma tudi Nemci iz Gradca iz Avstrije. Kakor izvemo, tudi celjski tovariši pripravljajo v nedeljo 23. t. m. lep sprejem in navdušeno delujejo za številen obisk. (Op. ur.)	—ič.
—	Slavnostna otvoritev in blagoslovitev zložljivega šolskega odra v obmejnem Sladkem vrhu. Na naši severni meji smo imeli 2. oktobra 1932. vesel in obenem zgodovinski dogodek. Ta dan se je otvoril v obmejnem Sladkem vrhu ob sinji Muri nov zložljiv šolski oder. izdelan po načrtu tov. strokovnega učitelja I. Robnika iz Maribora. Pri tej slavnosti se je zbralo preko 200 ljudi, ki so plačali vstopnino, ter tudi kakšnih 50 zastonj-karjev. Zastopana je bila tudi vsa šolska mladina. Slavnost sta posetila iz Maribora oba tovariša sreska nadzornika eg. Ivan Tomaž:č in Ivan Koropec ter dr. Irgolič kot zastopnik
Karbaš Fr. (Slov. Bistrica), Majcen Alojz (Selnica). Rajšp Josip (Ormož), Womer Iv. (Mu-ta), Klemenčič Jože (Pobrežje), Bračič Milka, Močnik Peter (Guštanj), Vodenik Tinče, Go-rup Jože (Ptuj). Iz tega je razvidno, da smo spočetka skupno delovali z našimi; tovariši in tovarišicami iz meščanske šole. Takrat smo imeli še tudi skupno stanovsko organizacijo. Pozneje je dobilo meščanskošolsko učiteljstvo svojo lastno stanovsko organizacijo in je s par častnimi izjemami prenehalo z udej-stvovanjem pri UD.
Vsi poznamo tisto: vinar do vinarja... kamen do kamna ...
Zanima nas pa le vse, kako ste delali vi! Prva leta smo zbirali članarino po 10 Din. Mnogo sreskih društev JUU je korporativno pristopilo in bilo ves čas včlanjeno, še celo tisto leto, ko smo uvedli na predlog starega idealista tov. Rajšpa 100 Din letne članarine. Omenjam samo nekatera imena teh vzornih društev, n. pr.: ormoško, slovenjebistriško, ptujsko, ljutomersko, mežiško, slovenjegraško, šoštanjsko in še nekatera druga. Lepe tisočake nam je dalo zbiranje temeljnih kamnov po imenih naših vzornikov: Neratov, Ganglov, Klampferjeve, Tinčeta in Tilke Vodenikove ter Porekarjev. Učiteljska tiskarna nas je že v drugem letu podprla z darom 10.000 Din. Od Dimnikove knjižice »Peter Veliki Osvoboditelj« smo dobili 6000 Din. Tako je v veselje vseh rastel kupček. Videli pa smo, da pridemo kljub temu le prepočasi do potrebne vsote. Začeli smo kapitalček trgovsko obračati. Založili smo dva zvezka narodnih pravljic iz Prekmurja, sliko državnega grba in postopoma razne ročne zemljevide, ki so se lepo uvedli v naših šolah in nekateri dosegli že več izdaj. Zdaj imamo 7 vrst ročnih zemljevidov v zalogi. Že lani smo pričeli z izdajo stenskih šolskih slik in smo letos ravnokar izdali spet tri nove. — Gospodarska akcija nam je dala nad dve tretjini premoženja, ki je naraslo koncem lanskega leta na 660.400 Din; polovico suhega denarja, drugo pa v blagu.
Res! Vzorno in na široko zasnovana akcija, ki je izrabila prav vse priložnostne momente. Vendar reci mi z dvema, tremi besedami: glavna zasluga in osrednja sila vašega dela?
Do uspeha je privedlo vztrajno in smo-treno delo, ki mora prej ali slej roditi dobrote. Poleg tega smo imeli srečo z nakupom stavbe, ki ni zahtevala nobenih investicij, ampak je bila takoj pripravna za naše namene.
V Ljubljani imamo že tri decenije društvo za zgradbo Uč. doma. Zakaj to
oblastnega odbora Narodne odbrane iz Maribora. G. sreski načelnik je svojo odsotnost opravičil. Slavnost je otvoril šolski upravitelj K. Jakopec s kratkim nagovorom na domačine in goste, nakar so vsi navzoči zal licali Nj. Vel. kralju Aleksandru I. trikratni X vijo. — Takoj nato je domači gospod župnik izvršil blagoslovitev z lepim nagovorom ter končal z besedami: »Z vero v Boga za kralja in domovino!« G. sreski šolski nadzornik Ivan Toma-žič je poudarjal pomen odra ter častital šolskemu upravitelju k lepemu odi j. Dr. Irgolič je sporočil pozdrave Narodne odbrane in g generala Maistra, vzpodbujajoč navzoče k uspešnemu narodnemu delu. Sledile so nato deklamacije in petje. — Z velikim zanimanjem so navzoči sledili igri »Palček potep«, katero so učenci v svojih lepih kostim h pod vodstvom učiteljice Adrijane Raček izvrstno podali. — Za oder je zbral šolski upravitelj Karel Jaikopec lepo vsoto 6000 Din in je s tem dnem najlepše obhajal 10-letnico službovanja na meji. — Darovali so za oder: Ciril Metodova družba 3000 Din, banska uprava 1000 Din, tovarna Sladki vrh 1000 Din, posojilnica pri Mariji Snežni 500 Din, posojilnica pri Sv. Lenartu v Slov. goricah 150 Din, L. Ornik in Pintar & Lenart iz Maribora po 100 Din, ostali dobrotniki 140 Din. Srčna hvala vsem darovalcem, posebno Da Ciril Metodovi družbi za največjo podporo, ki je s tem pokazala, da pravilno razume pomen te obmejne šole. — Oder ima lepe kulise in je tako izdelan, da lahko stoji v razredu ali pa na prostem. Kljub nizki vstopnini je slavnost prinesla 800 Din, kar je za današnje težke čase lepa vsota. Ta slavnost je bila v čisto obmejnem kraju, na katerega naši Nemci kaj ljubosumno gledajo. Pogrešali smo pri tej slavnosti naše novinarje, ki bi morali tudi naši meji polagati več paž-nje. Ako bi se taka slavnost vršila tam preko, bi kar mrgolelo ljudi iz Gradca in novinarji ne bi manjkali. Nemci pač bolje razumejo svoje ljudi na meji, kakor naši nas na naši meji. Je že res, da se je slavnost vršila v prvi vrsti za domačine, a gosti bi v večjem številu s svojo navzočnostjo vlili domačinom več narodnega duha.
— Okrajna kmetijska razstava v Kranju
bo v dneh od 22. do 24. t. m. Pri organizaciji razstave je v veliki meri sodelovalo učiteljstvo iz vsega sreza. Poleg drugih oddelkov bo tudi oddelek za osnovni kmetijsko-šolski pouk. V vrsti mnogih predavanj je tudi referat tov. Jos. Lapajneja iz Cerkelj »O dobička-nosnosti in koristi planinske paše«. Vabimo učiteljstvo, da se v obilnem številu udeleži razstave in pripelje s seboj tudi svoje sosede.
^ — Himen. Dne 15. oktobra se je poročil v Celju tov. Elo Čmelj, šol. upravitelj na Pre-vorju, s tov. Rezko Nagele, učiteljico istotam. Mlademu paru iskreno čestitamo!
i* MM, J^ l yu u etiit « j
I o»	^
, U**^« iu^»' >ML tiho
LJUBLJANA Za gotovino: MARIBOR Gledališka 4 Šelenburgova 4 Slovenska 18
.............■ I
ne more uresničiti dolgoletnih želja? Kje so hibe?
Vprašaš: Kje so hibe ljubljanskega učit. doma? Primerjaj naše delo z njegovim, pa jih — najdeš! Poleg drugega pa manjka tam par vztrajnih delavcev, ki bi ostali več let na krmilu. So pa še druge okolnosti. Uverjen pa sem, da se tudi ljubljanski dom bliža svoji realizaciji.
Zavest skupnosti, ki je bila pri vas že tako močno razvita celo desetletje, je vsekakor dvignila stanovsko moralo po nakupu stavbe. Razpoloženje je zdaj med »Štajerci« — da se mu maščujem za »Kranjce« — gotovo vseskozi rožnato. Kaj pa glede prijav s strani stanovalcev?
Zanimanje članstva za dom je bilo dokaj razveseljivo in dosti veliko. Dobra tretjina učiteljstva se je odzvala vsaki naši akciji. Samo ob izplačilu razlik na plačah smo prejeli darov ca. 27.000 Din, ker smo akcijo dobro organizirali. Z nakupom stavbe pa sta zrastla ponos in samozavest v našiih vrstah. Seveda pa posameznih kritikov-zabavljačev nikjer ne manjka. A ti ne pridejo v poštev! Velika večina našega učiteljstva je dobra in požrtvovalna — dokler le zmore; in če vidi realni cilj pred seboj, pa da pot do njega ni predolga.
Odziv za prijavo gojencev pa ni bil tak, kakor smo ga pričakovali. Vzroki: kljub zagotovilu nekateri niso upali, da bomo mogli pričeti s sept.; rajoniranje sprejema .gojencev v srednje šole; nekaterim je preskrbnina 500 dinarjev previsoka. Nekateri so zahtevali ko-edukcijo, katera pa vsaj izprva ni izvedljiva iz raznih lahko umljivih razlogov. Zopet drugi ne morejo misliti, da bi učiteljstvo ustvarilo in prav uredilo kaj dobrega. Smo pač majhni in bolj in več zaupamo drugim, nego sebi. Pa vse to so začetne težkoče, ki bodo sčasoma same odpadle. Dom si je potreba le ogledati, pa tudi njegov notranji ustroj in zrušili se bodo vsi predsodki!
Prosim Te, dragi mariborski Tone! Še končno vprašanje. In načrti za prihodnje dni?
V naravi človeka je, da stremi vedno višje in višje. Zato tudi pri. našem domu še ni konec dela in žrtev. Saj smo šele v začetku. Najrajši bi ta dom prepustili hčerkam učiteljstva ki so v marsikaterem oziru še bolj potrebne dobrega varstva nego fantje. — Za fante pa bi dobili drugega. Mogoče se bo dala uvesti koedukacija. Vse to in še marsikaj pa bo pokazala bodočnost. Za sedaj je glavno, da imamo vsaj nekaj. In to nam nudi mnogo možnosti do nadaljnjega razvoja!
SploSne vesti.
—	Izredno posvetovanje upravnega in nadzornega odbora sekcije JUU ter vseh predsednikov sreskih učiteljskih društev se bo vršilo dne 6. novembra 1932 v Mariboru. Kraj in dnevni red objavimo vprihodnji številki našega lista.
—	K dnevu učiteljstva v Mariboru dne 5. novembra priobčujemo za danes vsaj v glavnem sledeči razpored:
Dopoldne: odkritje spominske plošči zaslužnemu šolniku in uredniku »Popotnika«; Mihaelu Neratu v krčevinski šoli. Nato skupno zborovanje učit. društev Maribor, desni, levi breg, Slov. Bistrica in Št. Lenart.
Popoldne: slovesna otvoritev doma in odkritje spominske plošče našim stanovskim vzornikom in dobrotnikom, za katere je zbralo učiteljstvo temeljne kamne. Ob 18. sprejem pevskega zbora JUU na kolodvoru.
Zvečer ob 20. uri koncert. Pri koncertu nastopi tudi mladoleten umetnik na gosli, Miran, sinko našega tovariša Leopolda Vihexja! iz Slov. Bistrice, ki je žel s svojimi nastopi v Celju, Pfuju in v Ljubljani naravnost občudovanje.
Četrtinska vožnja je zagotovljena. Ban-sko upravo smo zaprosili,, da imajo udeleženci pouka prosto. Za prenočišča bo poskrbljeno. Vsekakor pričakujemo, da bodo fa dan zastopana pri otvoritvi prvega Učit. doma vsa društva naše banovine. Podrobnejša navodila priobčimo še pravočasno v stanovskem listu in po potrebi tudi v dnevnikih.
—	5. NOVEMBRA DAN UČITELJSTVA V MARIBORU: SLOVESNA OTVORITEV DOMA, KONCERT NAŠEGA PEVSKEGA ZBORA, GOSPODARSKE RAZSTAVE itd.
—	Tovarišice in tovariše, ki delajo usposobljenost™ izpit v Mariboru, opozarjamo glede prenočišča in prehrane na penzijonat Učit. doma v Mariboru. Več v rubriki »Naša gospodarska organizacija«.
—	Obletnica Gortanove smrti. V ponedeljek 17. oktobra so minula tri leta od onega žalostnega trenutka, ko je bil v predmestju Pulja ustreljen v hrbet Vladimir Gortan. Padla je mlada žrtev istočasno s prvimi jesenskimi listi; Gortan je umrl za idejo, za katero so umirali nešteti naši nacionalni junaki, dati je moral življenje za svoje domoljubje. Ni se ,mogel odpovedati ljubezni do svoje domovi-
srot
Jože Župančič, Litija:
Pred zgodovinskim dnevom v Mariboru.
Razgovor s predsednikom Učitel jskega doma tov. Antonom Hrenom.
Oni dan nas je vabila -v svojo sredo Slov. Bistrica. Zadnji, udoben- Pullman-nov vagon je bil določen za nas Ciril-metodarje, ki smo odhajali zborovat na " našo severno mejo. Prav v naglici smo se zbrali Litijani med pestro tovarisijo, ki je pribrzela iz Ljubljane; zato sem tembolj začudeno segel v roke tovarišu Antonu Hrenu, šol. upravitelju v Studencih pri Mariboru, ki je imel radi organizacijskih zadev posla v Ljubljani» pa se je domov grede namenil kot vnetr vojščak armade CMD na veliko skupščino. Od Zidanega mosta; dalje nas je bil že kar lep krog učiteljskih cirilmeto-darjev, ki smo seveda naseli raznovrst-' na stanovska razglabljanja. S tovarišem Hrenom pa sva se kasneje zavrtela le bolj okrog mladega UD v Mariboru. Tako v kupeju, koder je dajalo kolesje privlačen takt in še potem v Bistrici, koder sva ob čaši vinskega soka poželela UD vso srečo, mi je odgovoril na nekatera moja zvedava vprašanja naslednje:
Kdaj bo slavnostna otvoritev našega mariborskega Učiteljskega doma, prvega, ki ga otvarja slov. učiteljstvo?
Slavnostna otvoritev prvega Učiteljskega doma, ki ga je doseglo slovensko učiteljstvo, se bo vršila v soboto 5. novembra t. 1. Kakor me poznaš, jaz nisem za parade bodisi katerekoli vrste. Uverjen sem namreč, da tiho, smotreno in vztrajno delo mnogo več doseže, kakor vse lepe in navdušene besede, ki se vedno kmalu pozabijo. — A od mnogih strani — tudi izven učiteljskih — se je poudarjalo, da je realizacija UD tako važen dogodek za bodočnost našega stanu, ki ne sme tiho mimo naše javnosti. Občni zbor UD je upošteval te želje in .se je izrekel soglasno za slavnostno otvoritev. Jaz kot predsednik pač nisem mogel glasovati proti večini.
Ali ne boste ob tisti priliki spet prikazali našo severno prestolico kot Maribor v jeseni? Katere večje prireditve bodo še v okviru mariborskega tedna?
Časovno je ta slavnost — dne 5. novembra — nekoliko pozna. A smo upoštevali že-
ljo mariborskih gospodarskih krogov. Tiste dni se bo namreč vršilo v Mariboru več gospodarskih in zgodovinsko kulturnih prireditev, kakor: razstava sadja, perutnine, čebelo-reje, poizkušnja vina itd. Zaledje Maribora je znano po svoji sadjereji še preko mej države. Letos n. pr. so kupci sadja v naših krajih ne samo iz sosednje Avstrije in Nemčije, ampak celo iz Holandske in drugih severnih držav. Tudi perutnina slovi. Saj je n. pr. štajerska kokoš znana daleč naokrog. Tudi Ti si menda že kaj slišal o štajerskih — kopunih. Pa samo — slišal, poskusil pa najbrž še ne. (Tov. Hren, le prepričaj me kmalu o tej dobroti.) — O vinu ni treba govoriti. Tiste dni priredi tudi Ipavčeva pevska župa »Besedo« v spomin 70-letnice Čitalnice, ki je imela za Maribor in vse ostale kraje Štajerske velik nacionalno in kulturno preporoden pomen. Torej dovolj prireditev, ki so važne in zanimive tudi za učiteljstvo.
Izmed učiteljskih prireditev v okviru tistih dni pa omenjam: skupno zborovanje treh mariborskih učitelj, društev, kakor tudi sveto-lenartskega in slovenjebistriškega. Vsa štejejo okrog 500 članov. Zaprosili smo pa tudi ostala oddaljenejša učiteljska društva mariborskega okrožja, da se udeleže te slavnosti vsaj po deputacijah. Upamo, da bodo tudi naši »Kranjci« pohiteli takrat pogledat naš dom in severno metropolo ob slavnostnih dneh. Primerno bi bilo, da se takrat zbero predsedniki vseh društev naše sekcije k svojemu posvetu. Je menda že sklenjena zadeva. Morda priredi tudi EO ob tej priliki svoj izlet v Maribor. Imamo namreč precej upanja, da bo dovoljena četrtinska vožnja.
Kdaj ste položili temelje Učiteljskemu domu, kdo je bil med prvimi njegovimi zidarji. Prosim Te, očrtaj mi sodelavce, ki imajo zaslugo pri realizaciji lepe ideje.
Društvo UD je bilo ustanovljeno 16. julija 1922. Torej praznuje že 10-letnico obstoja in se je letos zaradi večje stabilnosti in praktičnosti po nakupu doma preosnovalo v zadrugo z omejeno zavezo.
Kdo ga je ustanovil, vprašaš? Mariborski tovariši in tovarišice skupno, dasi sem jaz največ vodil predpriprave, sestavil pravila itd. Na misel ustanovitve takega društva smo prišli menda že prvo leto po prevratu. A imeli smo toliko drugega posla in težkoč, ko smo duhovno ustvarjali naš slovenski Maribor, da se je ustanovitev društva zavlekla.
V prvem društvenem odboru navedem ta-le imena: Rode Viktor (mešč. šola), Skaia Anton (zdaj referent v ministrstvu prosvete), Kožuh Mirko, Bračič Herma (mešč. šola),
Katere zvezke
bomo uvedli
v šolskem letu 1932/33
v naše šole?
Za šolske naloge
zvezke Državne tiskarne po predpisu ministrstva prosvete, ki jih lahko vsakdo naroči v Učiteljski knjigarni v Ljubljani in podružnici Učiteljske knjigarne v Mariboru.
Za domače naloge in vale
zvezke Učiteljske tiskarne, ki se prodajajo v korist naših Učiteljskih domov.
UČITELJSKA TISKARNA
reg. zadruga z omej. zavezo
v Ljubljani
—	»Ali naj pozabimo?« V članek tov. M. Zora pod gornjim naslovom v naši zadnji številki se je vrinila neljuba pomota pri naštevanju ponemčenih imen za slovenske kraje. Ime Keutschach se imenuje naša vas Hodiše in ne Klopinj. Toliko v vednost, da ne bo nesporazumi j en j.
—	Svoji k svojim! Narodna odbrana je v cilju svojih visokih nalog in s sodelovanjem gospodarskih ustanov osnovala akcijo za gospodarski napredek in neodvisnost z nalogo: Da z organiziranimi silami jugoslovanskega gospodarstva in vseh slojev našega naroda zaščiti nacionalno delavnost, ustvari pogoje za čim večjo uporabo domačih proizvodov in očuva odtok nacionalnega bogastva v tujino. — Da bi se uresničil uspeh akcije, bo potrebna najstrožja pažnja, da se interes uporabnika in proizvodnika dovede v sklad z interesi domovine in naroda. Naše gospodarstvo mora uživati podporo vsega jugoslovanskega naroda, gospodarstvo pa mora istočasno služiti samo svojemu narodu. — Da doseže svoj cilj, si stavlja »Narodna odbrana« s pomočjo akcije »svoji k svojim« te-le naloge: 1. da z živo in pisano besedo ter najširšo akcijo v narodu poveča porabo domačih proizvodov, braneč pri tem interese uporabnika, s pomočjo strogega nadzorstva o kakovosti in ceni proizvodov. — 2. Da zbere okrog sebe in te svoje akcije vse jugoslovanske gospodarstvenike, ki bi s pristopom k akciji bili deležni njene polne zaščite, prevzeli pa tudi vse dolžnosti napram domačim uporabnikom v pogledu kakovosti domačih proizvodov. — 3. Da osnuje ju-goslovenske uporabne legije »svoji k svojim«, katere bi s kupovanjem izključno domačih izdelkov pomagale razvoju domačega gospodarstva, jamčile za obstoj domačega delavstva in odjem proizvodov jugoslovenskega kmeta. — Zberimo se vsi in oprimimo se tega koristnega dela v dobrobit našega naroda in domovine — za procvit našega narodnega gospodarstva! — Vsak pravi rodoljub naj se zaveda, da je gospodarska odvisnost težja od politične, da je gospodarsko suženjstvo hujše od političnega suženjstva. — Mislimo na bodočnost naše dece in naše domovine ter kupuj mo samo blago domačega izdelka!
PEDAGOŠKI ZBORNIK ZA LETO 1932.
Ta publikacija Slov. Šol. Matice bo »Za uvod« v branje objavljenih sestavkov prinesla sledeče misli:
Mladinska matica
—mm Z 8. seje Mladinske matice.
1.	Če-bodo le pogoji sprejemljivi, se udeleži tudi Mladinska matica razstave mladinske književnosti, ki jo priredi Narodni ženski savez to zimo po raznih mestih naše države.
2.	Knjiga »Miklavževa noč« bo v štiri-barvnem tisku zelo primernen dar za Miklavža, kakor tudi za Božič. Tudi tisti, ki želijo imeti knjigo šele o Božiču, jo lahko dobijo po znižan ceni pod pogojem, da jo naročijo v prednaročilu do 30. novembra t. 1. Knjiga se plača šele ob prejemu.
3.	Naklada »Našega roda« se določi na 20.000. Zaradi eventualnega ponatisa pa naj stavek stoji.
Vsebina 1. številke »Našega roda«. »Naš rod« je dotiskan in se je začel razpošiljati. Vsebina je sledeča: Oskar Hudales: Med vulkani in atoli. Albin Podjavoršek: Ko zadihala je njiva (pesem). Miško Kranjec: Krivica. France Bevk: Poslednje hruške. Bogomir Ma-gajna: Račko Vrvohodec. * * Bolni lev. Mile Klopčič: Prva domača naloga. Krava. (Pesem.) Anica Černejeva: Mamica išče svoje dete. (Prizorček.) France Vodnik: A. M. Slomšek. Štefan Schein: Jablana pripoveduje. Anka Levčeva: Domača lekarna. * * Bezprizorni. Zdravstvene zapovedi za otroke. Bolha, uš in stenica. Ahačič: Pikapolonica. — Mladina piše. — Rebusi in uganke.
Marijan Bohinc je izdelal naslovno stran in vinjete. V ilustrativnem delu so zastopani še Božidar Jakac, France Gorše Mira Kraljeva, Albert Sirk, Gaspari, Ahačičeva, Kocjan-čič pa sodeluje z lepo fotografijo »Prve težave«.
Ali ste že naročili knjigo »Tesla in razvoj elektrotehnike« od dr. L. Čermelja? Subskrip-cijski rok poteče 31. oktobra t. I. — Cena za kartonirane izvode 26 Din. za vezane 32 Din. Knjiga izide na finem papirju v velikem formatu in bo imela okoli 60 originalnih slik. — Naročila spre jema Mladinska matica v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
—mm Člafti mladinske matice dobijo letos res izreden knjižni dar. Za 22"50 Din bo nudila Mladinska matica: 1. cel letnik »Našega roda«; 2. »Kresnice«; 3. knjigo realne vsebine; 4. prelepo pravljico »Brkonja Čeljustnik«, ki jo je napisal Bogomir Magajna in 5. krasno slikanico z besedilom. Knjiga izide v štiri-barvnem tisku in bo res nekaj posebnega. — Tudi vse ostale knjige bodo bogato ilustrirane. — Kdor ne bo naročnik »Našega roda«, se bo kesal.
—mm Število naročnikov »Našega roda« raste prav razveseljivo naglo. Če napravijo še zadnje šole svojo dolžnost, pa dosežemo ali celo presežemo lansko naklado. Strah pesimistov je bil neopravičen. Celo v najbolj revnih krajih se je število naših naročnikov dvignilo, če je le prišlo poverjeništvo v roke agilnega tovariša. In nekaterim se moramo naravnost čuditi. Primerjave, ki jih bomo prinašali polagoma, bodo govorile jasno. Skoro v vseh rudniških krajih se je število naročnikov povečalo, zvišalo pa se je število članov MM
Letos je naneslo tako, da je Pedagoški Zbornik posvečen vitezom pedagoškega genija, domačim in tujim. Kajti preteklo je 300 let, kar je Komensky objavil svoj koper-niški opus Didactica Magna, naš Janko Bez-jak je obhajal 70-letnico rojstva, Kerschen-steinerju dolgujemo še sedmino po njegovi smrti, 70 let je tega, kar je odšel v večnost Slomšek, 100 let od Goethejeve smrti in Spranger je nedavno praznoval 50-letnieo.
Ta dejstva so kakor kiiilometerski kamni ob beli cesti kulturnega stremljenja, ki kulturni delavec v pedagoški provinci ne sme drveti kar mimo njih, ako noče neekonomsko tratiti svojih sil al'ii pa biti kar flegmatik, češ: »kamorkoli, kakorkoli!« Saj za temi dejstvi stojijo možje, ki so s plugom svojega duha tako na globoko in velikopotezno zarezali »pedagoške«, to je semenu za oblikovanje človeka namenjene brazde, da ne smemo stati mlačno ob strani, ko jim življenje meri svojo nit in njihovo usodo.
Bistvo (raison d'être) učiteljevega in uči-teljičinega dela v šoB pa izven šole ni tisto izvrševanje »dolžnosti«, ki je dostopno »racionaliziranju«, hočem reči »aparatu« službenih predpisov ter metodičnih navodil «in ki je kajpa i potrebno. Najgloblji smisel njunega pravega delovanja je marveč v tem, da na-klanjata človeku, »bližnjemu« (otroku, mladostniku, odraslecu) čim več požrtvovalne ljubezni, da ga dvigata k sebi 'in mu pomagata iskati ter i najti samega sebe: to je doseči, da v njem — »kali, kar žlahtnega je, žene zale«, kakor je to nebeški lepo izrazil Prešeren.
To pa so najbolj centralni utripi našega bitja in žitja, ki se ne dajo urejati z odredbami ter z metodičnimi pravili v duše »montirat:«, tudi ne ukazovati in prav tako ne naučiti! Ampak edinole tedaj jilh v sebi obudiš, ako se ti duša na nepojmljiv način dotakne v posvečenem hipu duše takega človeka, ki mu je ta ljubezen (»pedagoški eros«) v ne-izčrpljivi meri »dana« in lahko od svojega neizmernega, krezovskega obilja daje i tebi.
Naj bi letošnji Pedagoški Zbornik ne ostal — glas vpijočega v puščavi! Našemu učitelju in učiteljici bi marveč naj bil — »mariage spirituel« (Bergson), to je nekakšna duhovna poroka s pedagoškim genijem! Vsakemu in vsaki! Letos, ko praznujemo neke vrste »pedagoško«, skoraj bi se dalo reči sveto leto v vzgojstvenem prizadevanju človeštva.
tudi v Mariboru in celo v Prekmurju. Učitelj-stvo je pokazalo, da se zaveda pomena te naše mladinske ustanove.
—mm Mentorja zadnja številka (J/II), ki je pravkar izšla, poroča o knjigah Mladinske matice: Knjižnica Mladinske matice se razveseljivo množi in vsestransko lepo razvija. Letošnji knjižni dar, ki ga je mladina veselo sprejela v petem letu te prekoristne ustanove našega učiteljstva, obsega štiri knjige. V prvi vrsti rednih edicij so označene s številkami 16—19. Prva knjiga so Kresnice, letnik V., ki ga je uredil priznani in priljubljeni mladinski pisatelj Josip Ribičič. Urednik je zbral v tej knjigi 24 živečih pisateljev, ki pripadajo najrazličnejšim starostnim dobam. Vsak je prispeval po kratek spomin ali zgodbo iz svojih otroških let, vsak po svoje s svojo značilno besedo, da morejo iz vsakega drobca pregledati in soditi njihovo osebnost, o kateri govorijo tudi faksimili podpisov. Radovednost mladih bravcev zadovoljijo v ne-mali meri dalje slike posameznih pisateljev, katere jim predstavljajo naši najrazličnejši upodabljajoči umetniki. Albert Širok je v strnjenih vrstah oskrbel podatke o življenju in delu v knjigi sodelujočih. Tako moremo reči, da bodo letošnje Kresnice priljubljena knjiga, ki pride prav osnovni šoli in bo tudi v nižjih srednješolskih razredih dobro služila. — Tone in Maksim Gaspari sta prispevala še v besedi in risbi kratek razgled »Po svetu«, ki kaže najvažnejše dogodke prošlega leta. — Druga knjiga vsebuje drugi del Bevkove avanturistične mladinske povesti. Lansko leto so naročniki spremljali »Lukca in njegoveg§ škorca«, ko sta šla z materjo, ki je na ladji umrla, iz prelepe Vipavske doline v daljnjo Ameriko, da bi poiskala očeta. Letos, ko »Lu-kec išče očeta« sam v daljnem svetu, mu sledijo z nezmanjšanim zanimanjem do srečnega konca. »Botra z griča«, ki jo je spisala Kristina Hafnerjeva, zasluži, da bi prišla v sleherno našo hišo, kjer naj bi se sprijaznili z njo otroci in odrasli in se ravnali po njenih naukih, ki jih tako prijetno podaja. V šoli bi prav lahko nadomeščala učno knjigo o higi-jeni in gospodinjstvu. Knjiga ki jo moramo biti res veseli — Za najmanjše in najmlajše naročnike je Mladinska matica izdala četrto knjigo »Življenje hudobne kavke Katke«, ki ga v slikah riše Edo Deržaj. Samo naslove posameznih poglavij nam je povedal, zgodbo o kavki pa bere vsak sam po svoje s slik in prikaže pri tem svoj večji ali manjši pripo-vedniški talent. — To so za 1. 1932. knjige, ki jih je izdala in založila Mladinska mat ca JUU — sekcija za dravsko banovino in jih je natisnila Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
^Kmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmim
Naše šolstvo.
PRVI SESTANEK UČITELJEV-VRTNARJEV.
V sobto, dne 15. oktobra se je vršil prvi sestanek učiteljev-vrtnarjev za šolski srez Škofja Loka. Sestanek je bil kljub slabemu vremenu izredno dobro obiskan, kar priča, s ifakšnim razumevanjem stremi učiteljstvo škofjeloškega sreza za razvoj šolskega vrtnar-
stva in po njem za dvig in popularizacijo šole.
Na sestanku je predaval nadzornik za šolske vrtove Andr. Skulj: »O smernicah šol. vrtnarstva«. Tovariš Kokalj, šol. upravitelj iz Poljan: »O organizaciji skupnega nabavljanja in zamenjavanja potrebnih sadik in semen««. Tov. Ivan Grum, šol. upravitelj iz Gabrka pa je govoril: »O vlogi šol. vrta pri pouku«.
V	glavnem posnemamo sledeče misli: Šolski vrt glejmo kot učilnico novodobne šole, v kateri poučujmo z delom, ki nudi najlepšo priliko za uvajanje učencev za samodelavnost. Udejstvovanje na šolskem vrtu nudi najbolj neprisiljeno koncentracijo vsega šolskega pouka. Zavedajmo se, da je naša država nacionalno-agrarna, zato skušajmo ustvariti našim razmeram ustrezajočo novo šolo, v kateri naj bo poudarjena vzvišenost nacionalizma in agrarna realnost. Deca naj vzljubi svojo zemljo, ki jo preživlja, ki je košček njene skupne zemlje — naše države. Vez pri taki vzgoji in pouku naj bo šolski vrt
Za ureditev šolskih vrtov, da bodo ustrezali danim smernicam novodobne šole, je nujno potrebna organizacija skupnega dela, skupnega nabavljanja in medsebojnega zamenjavanja sadik, semen, sploh vseh vrtnarskih potrebščin.
Sestanek je posetil tudi sreski šolski nadzornik V. Zahrastnik, ki je z bodrilnim nagovorom vzpodbujal organizatorje tega po-kreta k nadaljnjemu delu, želeč jim čim lepših uspehov v prospeh šol. vrtnarstva in šole.
V	odbor so bili izvoljeni: J. Rojic, šolski upravitelj v Škof ji Loki, za predsednika; I. Grum, šolski upravitelj v Gabrku, za tajnika, J. Kokalj, šolski upravitelj iz Poljan, za gospodarja, Kavčič, šol. upr. iz Mavčič. Mihel-čič, šol. upr. iz Selc, Rebolj, šol. upr. iz Trate in Vidic, šoLski upr. iz Reteč za odbornike.
Podrobno poročilo o razvoju novega po-kreta nam je obljubljeno.
UPORABA ŠOLSKIH PROSTOROV PO DRUŠTVIH IN KULTUR. USTANOVAH.
Ker se pojavlja pogostokrat nesoglasje glede uporabe in oddaje šolskih prostorov v uporabo raznim kulturnim ustanovam in društvom, je odločila kraljevska banska uprava nastopno:
Po § 36. zakona o narodnih šolah se ne more šolsko poslopje uporabljati za nič drugega kakor za šolo in za namene, ki so v skladu z občim smotrom narodnih šol (§ 1.).
Razna društva in kulturne ustanove žele prirejati v šolskih prostorih akademije, gledališke predstave itd. ter s tem širiti prosveto v narodu. Ker dostikrat nii v kraju na razpolago drugih primernih prostorov, je potrebno urediti, kako je postopati v teh primerih, da ne bodo imeli krajevni šolski odbori zato večjih izdatkov.
Dovoljenja o uporabi šolskih prostorov za prireditve kulturnih društev se bodo oddajala pod sledečimi pogoji:
1. Dovoljenje za uporabo prostorov izda sresko načelstvo. ako ustreza prireditev § 1. zakona o narodnih šolah in predlagata uporabo upraviiteljstvo šole in krajev, šolski odbor.
2.	Društvu ali kulturni ustanovi se more dovoliti uporaba šolskih prostorov le tedaj, če ni moteno šolsko delo, tedaj izven učnega časa. Uporabo prostorov določi šolski upravitelj skladno s krajevnim šol. odborom.
3.	Društvo ali ustanova mora skrbeti za temeljito osnaženje vseh prostorov, ki jih je porabljalo, za potrebno kurjavo in razsvetljavo, ter se zavezati, da bo krilo stroške za popravo škode, ki bi nastala ob priliki uporabe na poslopju ali inventarju.
4.	Ako bi nastali pomisleki za požarno ali stavbno varnost poslopja ob priliki prireditve, je dovoljenje brezpogojno odkloniti.
5.	Za vsako uporabo mora skleniti kraj. šolski odbor po izdaji dovoljenja po sreskem načelništvu pismen dogovor z uporabnikom, ki naj obsega:
1.	Kateri prostori se prepuščajo v uporabo in za katero dobo.
2.	Kako se morajo po uporabi pospraviti, očistiti in zopet urediti.
3.	Določitev odškodnine za uporabo ter obveza uporabnika za morebitna popravila škode, ki bi nastala ob uporabi prostorov.
Učiteljski pevski zbor JUU.
—pev. Koncert v Mariboru. Priprave za ta koncert, ki se bo vršil 5. novembra, so v polnem teku. Vsa organizacija koncerta je v rokah vodstva mariborskega Učiteljskega doma. Pevke in pevci, udeležite se polnoštevil-no pev. tečaja 22. in 23. oktobra. Oba dneva bodo ves dan pevske vaje. Pričetek 22. okt. ob 9. uri.
Ekskurzilski odsek-
—eo Dež preprečil tovariški sestanek. 2a
zadnjo nedeljo na Sv. Gori določeni sestanek odbora in članov EO je onemogočilo deževje. Tudi krst svetogorske koče se ni izvršil in je prestavljeno slavje na nedoločen čas. — Po mnogih prijavah, ki jih je dobil odbor EO, bi bil nedeljski sestanek gotovo lepa manifestacija prijateljstva naših ekskurzistov. Posvetovalni sestanek EO bomo sklicali ob prvi priliki pravočasno.
—eo Smučarstvo in naše tovarišice. EO
si je stavil ob svoji ustanovitvi v progam tudi gojitev športa. Predvsem hočemo zainteresirati naše članstvo za smučanje. Na objavo v zadnjem »Učiteljskem tovarišu«, da je na dnevnem redu svetogorskega zborovanja razgovor o smučarskem tečaju, nam je poslala tov. M. R. iz M. na Gorenjskem obširno in zanimivo pismo. Kot večletna smučarka in agilna članica in odbornica v domači smučarski organizaciji nam daje vpoštevanja vredna strokovna navodila, za kar smo ji prav hvaležni. O njenih predlogih pa bomo razpravljali na seji EO.
Pri naročilih potom Učit. gosp. poslovalnice upoštevajte knjigarno Učiteljske tiskarne I
Vse mtmkalije se dobe v knjigarni Učiteljske tiskarne. Prospekte raznih edicij pošilja na zahtevo brezplačno.
Šolski radio.
—r V torek, dne 25. oktobra bo predaval g. dr. V. Bohinec: Jugoslavija v kulturnem oziru. Pestra kakor v gospodarskem, je Jugoslavija tudi v kulturnem oziru. Na njenem ozemlju se srečajo različne kulturne sfere, različne veroizpovedi. Predavatelj vas bo opozoril na zemljepisne in zgodovinske nujnosti oziroma posledice te kulturne pestrosti, nato pa bo podal pregled našega šolstva in kulturnih institucij. II.—III.
V petek, dne 28. oktobra bo obravnaval g. Lojze Zupane temo: »Učimo se varčevati po sledečih točkah: 1. Vzroki »hudih časov«. 2. Posledice vojne vihre. 3. Čemu štediti? — Razredna »Čebelica«. 4. Viri varčevanja. 5. Poštna hranilnica. 6. Blagostanje naše države. *II.—III.
Dne 4. oktobra, je imel pred letošnjo prvo oddajo šolskega radia g. predsednik prof. Leopold Andrée sledeči nagovor:
Draga mladina! — Cenjeno učiteljstvo! Po naklonjenosti kraljevske banske uprave in vodstva Radio-Ljubljana pričenja odsek za šolski radio pri JUU, sekciji za dravsko banovino v Ljubljani, z današnjo prireditvijo drugo leto svojega delovanja.
Odajali bomo zopet v torek in petek in sicer četrt ure prej kakor lansko leto, ker je nekaj šol radi konca pouka ob 11. uri izrazilo to željo. Na 11. uro začetka nismo mogli nastaviti — iz tehničnih vzrokov.
Naš odsek se trudi, da bi spravil svoje prireditve v sklad z učnimi načrti naših šol. Primerne naslove je objavil že nekajkrat v »Učiteljskem tovarišu« in vseh dnevnih časopisih, a je našel še vse premalo odziva.
Razširili bi tudi radi poročila za učence z opisi dogodkov na kmetih, ki zanimajo našo mladino, morebiti tudi z nasveti in kritikami naših prireditev od strani učiteljstva in tudi učencev;
Svojo nalogo bo odsek rešil zadovoljivo le tedaj, če bo našel vsestransko podporo in razumevanje pri učiteljstvu in učencih. V imenu odseka vljudno vabim učence in učiteljstvo k sodelovanju.
Pomen radia za šole in izobrazbo sploh — je znan. Na delo torej v prid šoli in vsej naši domovini!
Stanovska organizacija JUl
Iz druStev:
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V CELJU
je imelo svoj redni letni občni zbor v soboto 8. t. m. ob navzočnosti 170 članov, t. j. 85%.
Predsednik tov. Gosak je otvoril zborovanje z iskrenim pozdravom na navzoče. V svojem govoru je podčrtal potrebo organizacije, ki naj v prvi vrsti ščiti gmotne in pravne interese članov, potem naj obravnava šolske probleme in skrbi za kulturni podvig našega naroda. Spomnil se je 70-letnice Slomškove smrti in ga imenoval prosvetitelja Slovencev na bivšem Štajerskem.
Obravnavali so se došli dopisi.
Predsednik je nato poročal o banovinski skupščini in o delu kmetijsko gospodinjskega odseka.
Tov. Pogačnik je razpravljal o uspehih društvenih predlogov in resolucij in se podrobno bavil s proračunom. Društvo bo predlagalo sekciji, da bi poslala detajlirani proračun društvu že meseca maja v razpravo, da bodo društva lahko sklepala na svojih zborovanjih o njem.
Tov. Voglar je podal kritično poročilo o beograjski učiteljski skupščini. Društvo bo na enem prihodnjih zborovanj razpravljalo o tem, kako omogočiti dostojen potek glavnih skupščin in bo stavilo predlog sekciji. Sledil je občni zbor. Predsednik je očrtal odborovo
delo za pripravo zborovanj in njegovo interno delo.
Iz tajniškega poročila je razvidno živahno delovanje v društvu. Poleg rednih zborovanj je deloval tudi pedag, krožek, ki je pri>-redil 5 predavanj.
Obračun, ki ga je podal blagajnik tovariš Jarh, izkazuje 70.600'% Din denarnega prometa. Društvo je napram sekciji poravnalo vse svoje obveznosti. Tov. Šega je predlagal v imenu nadzornega odbora blagajniku absolu-torij in zahvalo za njegov trud.
Sprejet je bil proračun za 1. 1932./33. Članarina za sekcijo se ne spremeni in znaša Din 130 letno, za društvo pa se zniža od 40 Din na 20 Din, v skupnem znesku 150 Din letno, poročene učiteljice in upokojenca plačajo letno 80 Din.
Po poročilu knjižničarja tov. Gobca ima društvena knjižnica 386 del, in sicer 182 pedag. didaktičnih, 83 leposlovnih in 121 znanstvenih. Knjižnica je poleg naših naročena tudi na vse najmodernejše nemške pedagoške revije.
Tov. Volavšek je stavil predloge za reformiranje Učiteljske samopomoči, ki jih je izdelal poseben odsek. Predlogi bodo poslani odboru Samopomoči v izpopolnitev glede finančnih in statističnih podatkov, potem pa naj jih objavi »Učiteljski tovariš«.
Ker učitelji, prideljeni sreskim pisarnam, ne dobivajo stanarine, se stavi predlog sekciji, naj ona posreduje za ugodno rešitev tega vprašanja.
Ravnatelj celjske Glasbene Matice g. K. Sancin je predaval o glasbeni vzgoji mladine. G. predavatelj ni samo umetnik in virtuoz, nego tudi odličen pedagog in metodik. Prikazal je učitelja glasbe, ki ne uči samo, ampak tudi. vzgaja, ki mora poleg temeljitega znanja imeti tudi ljubezen in veselje do stvari, upoštevati psihološke in fiziološke momente ter utrjevati voljo in vzgojevati značaj. Podal je smernice za pouk violine, ki jih bo učiteljstvo s pridom upoštevalo. Mladi vijolinski virtuoz Miran Viher je umetniško zaigral Griegovo sonato in si na mah osvojil srca poslušalk in poslušalcev. Umetniški užitek je še povečalo diskretno spremljevanje pianistke ge. Sanci-nove. Članstvo je z viharnim aplavzom nagradilo umetnike; ki so pripomogli k tako lepemu zaključku učiteljskega zborovanja. Gosak, predsednik.	Pogačnik, tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V KRANJU je zborovalo 20. sept. t. 1. v Kranju. Zborovanja so se udeležili tudi sreski načelnik g. dr. Ogrin, oba sreska šolska nadzornika in sreski kmetijski referent g. Šustič. Udeležba je bila dokaj številna (76 navz.). Društvo šteje 138 članov. Na zborovanju so poročali de-legatje, ker je bil pa občni zbor, pa tudi društveni funkcionarji. Poleg tega je imel sreski kmetijski referent g. Suštič predavanje o sreski kmetijski razstavi, ki ga je dopolnil društveni predsednik z ozirom na sodelovanje učiteljstva, zlasti pri šolsko propagandnem in planšarskem oddelku.
Poročilo o glavni skupščini je podal tov. Lapajne. Med učiteljstvom vlada soglasna zahteva, da se morajo v bodoče glavne skupščine urediti tako. da bodo v čast učiteljskemu stanu. Pri tej konstataciji pa ne zvračamo krivde za potek letne skupščine na to ali ono stran. Poročevalec se je posebno dotaknil onih važnih sklepov, ki so bili izglasovani na koncu skupščine z večjo ali manjšo vednostjo in nevednostjo večine delegatov. Društvo smatra za upravičeno, da zavzame k posameznim sklepom svoje načelno stališče. Večino sklepov je zborovanje soglasno odobrilo, soglasno pa se je tudi1 izjavilo: 1. proti uvedbi internatov na naših učiteljiščih in proti uvedbi enotnih šolskih knjig. K slednjemu pristavlja: Država naj uzakoni okvirni zakon o šolskih knjigah, podrobno izvedbo tega pa naj pusti posameznim banovinam. — Glede dopolnilnega izpita kontraktualcev je bil sprejet izpreminjevalni predlog, da naj dopolnilni izpit napravijo oni učitelji, ki so po 1. 1928. naredili zrelostni izpit.
O premestitvah, ki so se izvršile v našem srezu je zborovanje še enkrat energično poudarilo našo staro zahtevo in na osnovi 11. t. letošnjih beograjskih resolucij: Nobene premestitve brez disciplinske preiskave! Za naprej pa naj bo ves naš boj osredotočen v to, da priborimo sebi stalnost. (II./l. beograjskih resolucij.)
Iz blagajniškega poročila je razvidno, da mnogi člani dolgujejo društvu precejšnje vsote na članarini. Tem zamudnikom se bo stavil poslednjikrat 14 dnevni rok, da se izjavijo, če so pripravljeni plačati zaostalo članarino v 10. mesečnih obrokih. — Odboru je bil izglasovan absolutorij. Nato je predaval sreski kmetijski referent g. Šuštič. Sreska kmetijska razstava je zaukazana od kmetijskega ministrstva. Je velikega pomena za ves srez. Imela bo tudi specialen šolsko - propagandni oddelek, pri katerem so dolžne sodelovati vse šole v okraju. Učiteljstvo si je radi tega na zborovanju razdelilo delo, da bi razstava čim lepše uspela. (Razstavne predmete bo zbiral predsednik 10. oktobra od 8. do 10. ure v Narodnem domu. Prijave o razstavnih predmetih naj se takoj dopošljejo šolski upravi Cerklje.)
Poleg nekaterih stanovskih zadev, je zborovanje obravnavalo, kako praktično izvršiti 8-letno šolsko obveznost. Bilo je mnenja, da bo treba posebno na nižje organiziranih šolah radi natrpanosti učencev v zadnjih razredih vsako tako šolo razširiti za en razred, ako hočemo, da bo šola napredovala. (Pri skupnem obedu je bila dana prilika, da se medsebojni pogovori nadaljujejo in to brez vsakršne motnje.)
Predsednik:	Tajnik:
Josip Lapajne.	V. Rupret.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V LJUTOMERU je imelo svoj občni zbor v soboto, dne 24. septembra v Radencih. Udeležba je bila lepa, saj je bilo navzočih 79 članov, t. j. 71%,
Predsednik tov. Karol Mavric je pozdravil navzoče in novodošle člane. V svojem poročilu je obudil marsikak spomin, dotaknil se je tudi onega, kar je bolno, a upa, da se bo pozdravilo. Živimo v času, ki je težak. Ni hudo le nam, tudi drugim ni lepo.
Po odobritvi zadnjega zapisnika so se obravnavali došli dopisi, pri čemer se je razvila debata radi Mladinske matice.
Tov. Gregorič je podal nato poročilo o banovinski, a tov. nadzornik Karbaš poročilo o glavni skupščini v Beogradu. Oba sta nam dala v glavnem svoje osebne vtise, zanimal je zlasti Beograd. — Ko je poročal tov. Karbaš o »Učiteljskem domu«, se je sklenila po daljši debati sledeča resolucija: 1. V »Učiteljski dom« naj se sprejemajo gojenci obojega spola. 2. Oskrbovalnina bodi nižja. 3. Dostopen naj bo učiteljski deci iz vsega bivšega mariborskega okrožja.
Sledila so poročila društvenih funkcionarjev. Iz njih je razvidno, da je društvo delalo, skrbelo i za materialno stran i za naobrazbo, čemur so služila predavanja. Slavilo je tudi svoje slavje — 60-letnico obstoja — in bilo zadovoljno z njim. Blagajniško poročilo je bilo sprejeto posebno simpatično, saj izkazuje prebitka 2000 Din — in zlasti proračun, ki predvideva znižanje članarine na 120 Din.
Zborovanje se je zaključilo ob 14. uri, prihodnje pa se bo vršilo v Gornji Radgoni v novembru.
K. Mavric, predsednik. Klemenčič M., tajnica.
Novosti na knjižnem trgu.
—k Ideali vzgoje. Napisal prof. dr. Fran Drtina. Poslovenil dr. Drag. Lončar. (Druga izdaja.) — Je to drobna brošurica, 45 strani osmerke, katere prevod je izšel prvič 1. 1901. »Mislim,« pravi prelagatelj v svoji opombi, »da bo spis dobrodošel zlasti sedaj, ko uvajamo novo šolo, ne samo učiteljstvu, ampak tu-
di staršem.« — Temu prevajalčevemu mnenju lahko pritrdimo brez pridržka. Iz kratkega razvojnega očrta vzgojnih idealov Evrope od Grkov pa do konca 19. stoletja bo resumiral vsak čitatelj spoznanje, da je vzgojni sistem kakega naroda v določenem času najboljše zrcalo za njegov kulturni obraz in da imajo razne dobe razne ideale svojega vzgojevalne-ga dela. — Med vrstami razbere torej inteligenten čitatelj dejstvo, da si narodi tekom svoje zgodovine večkrat menjajo svoj vzgojni sistem in to gotovo po svojih potrebah, ker bi drugače te faktične izpremembe ne imele svoje utemeljitve in ne življenjske zmožnosti. Iz tega spoznanja sledi z nujno logičnostjo nadaljnji korak da je šola bila, je in bo vedno politicum, ker so narodne potrebe, po katerih se šola ravna, politična zadeva. Pod površjem navidezno še tako obstranskega izo-liranja in nepolitičnega vzgojstva se bore sile stare in nove družbe za svojo eksistenco in nadaljnjo veljavo. Duhovni odnosi človeka do človeka, ki se oblikujejo v vzgojnih sistemih, koreninijo v svetu potreb in njihovega zado-ščanja, v svetu gospodarske dejavnosti. To je družabna sfera, iz katere izhaja vse vzgoj-stvo. — Brošurica zaključuje svoj pregled s koncem 1. 1900. Seveda ne smemo pozabiti, da pomenja ta čas za Evropo poleg gospodarske konjunkture tudi konjunkture socialne zavesti, ki si utira s svojimi zahtevami pot v vse kulturne ustanove in predvsem v vzgoj-sto. Za ta čas, t. j. za zadnjih 30 let, naj seže vsak učitelj po dobri sociološko utemeljeni pedagogiki, kateri si bo s pričujočo brošuro pripravil gotovo najboljši kažipot. — Drobno in ceneno knjižico priporočamo najtopleje vsem interesentom. — Cena brošurici je 8 dinarjev. — Naročila sprejema Učiteljska knjigarna v Ljubljani in Mariboru.
—k Božidar Jakac. Te dni je izšla v založbi Umetniške matice umetniška monografija našega popularnega slikarja Božidarja Jakca. Knjiga je velikega formata v platno vezana ter obsega poleg obširnega teksta, ki ga je napisal esejist Dr. Dobida eno večbarvno sliko Novega mesta ter osemdeset celostranskih reprodukcij njegovih del na finem papirju. Cena tej izredno opremljeni knjigi je 100 Din, učiteljstvo pa ima 10% popusta in lahko plača naročnino v dveh obrokih. Naroča se pri: Umetniški matici, Ljubljana, Poljanski nasip 12.
—k »Zbori«, VIII. letnik št. 4. List ureja Zorko Prelovec, upravlja Joško Jamnik, zalaga pevsko društvo »Ljubljanski zvon« v Ljubljani. 'J. Glasbeni del. Z. Prelovec: »Sedem si rož porezala mi« (moški zbor). — S. Šantel: »Trojno gorje« (moški zbor); dr. G. Ploj: »Ah, srce« (mešani zbor). Številki je solospev prispeval urednik s svojo pesmico »Tožba«. II. Književni del: I. Peruzzi: Jesenska. Članek o ljubljanski Glasbeni Matici. L. Puš: Naša pesem in gramofonske plošče. Naši skladatelji. Prvi slovenski' glasbeni festival. Novosti. Razno. Iz uredništva in upravništva. Književno prilogo krasita sliki mojstra Mateja Hu-bada z zastavo Glasbene Matice in praporščakom T. Petrovčičem ter pevovodje Huba-dove župe JPS Zorka Prelovca.
HALI OGlAff
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socla ne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmar jšl znesek Din 5'—
Ne samo kot darilo,
temveč v vsakdanji rabi potrebujete; očala, barometre, toplomere, daljnoglede, mikroskope, foto-aparate itd., katere kupite najugodneje pri strokovnjaku
FR. P. ZAJEC, izpraSan optik in urar LJUBLJANA, Stari trg 9
!''<» ^ il -> * i rasnih ur n zlatnine. Ceniki brezplačno.
IABIANI&JURJOVEC
LJUB'LJ AN A - STRITARJE VA ULICA ŠT. 5
Nudimo veliko izbiro angleškega in češkega blaga za gospode in dame. — Krasna izbira v zastorih, posteljne preproge, pregrinjala in odeje. Pliš vzorčast in gladek za divane. — Velike preproge v plišu in linolej — Belo blago za rjuhe in perilo v poljubnih širjavah. — Žima, perje, puh, kapok od najcenejše do najboljše vrste.
Daje tudi na obroke. — Postrežba točna In solidna.
r
"■i
j Avgust Agnola
LJUBLJANA
DUNAJSKA CESTA 10. Telefon 2478.
■
Zaloga stekla, porcelana, g kamenine, zrcal in šip. Kompletne opreme za restavracije, hotele, gostilne, kavarne in bare ter za
J splošno gospodinjstvo. ■
Luksuzni predmeti.
Specialna delavnica za popravila in uglaševanje
klavirjev
%
BAJDE JOSIP
Ljubljana, Gosposvetska cesta 12
FINK.©VE ZBIRKE
naredb in odredb
za osnovne in me&č. gole ter učiteljišča t Drav. banovini
L zvezek (od prevrata do konca leta 1920.) broi. Dm 5-—. H. zvezek (za 1. 1921.) broš. Din T—. HI. zvezek (za L 1922.) broš. Din 9 —.
IV.	zvezek (od 1. januarja 1923. do 30. junija 1934.) broi. Dm 14-—.
V.	zvezek (od 1. julija 1924. do 31. decembra 1925.) broi. Din 32 —.
VI.	zvezek (za 1. 1926.) broš. Din 24—. VH. zvezek (za 1.1927.) broš. Din 25'—. Vfll. zvezek (za 1. 1928.) broš. Din 25-—.
IX. zvezek (ca 1.1929.) broš. Din 25—.
Naročila sprejema
KNJIGARNA
UČITELJSKE
TISKARNE V LJUBLJANI
Prav tam se dobi: C. Cavalieri : Propisi o činovnicim« i ostalim državnim službenicima gradjanskog red«. Broš. Din 120—.
5301010053010101010102000101000000000201010101000000