Pod Lipo. Podučivni in vgodni pogovori. I gl i č i n D e b e 1 k o (se sprehajata po lepem Ljubomirovem vrtu). Iglič. Ali že veste, da je konkordat general? D e b e 1 k o. Hodite vi z vašimi čenOarijami, ali ue veste nič pametnejšega govoriti ? Iglič. Čenčarije so, ali soiešne so vendar, iu to me vsikdar rnalo razveseli. Sauio poslušajte, kako piše ,,Primorec" o tem. ,,Gospoda 0. iz C. blapec se pelje po cesti, izuied s Čcmu pa ne veui, pa niislim, da je'inoraf biti general, ker neki samo tem streljajo, kedar jib zagrebajo"". Debelko. Baljivo je to res, in take stvari radi čujemo tudi zdaj, če so ravno zb žalostni časi za nas Slovane. — Zdaj pa hodiva bitro k mizi, da nič ne zainudiva, ker Ljubomir je z drugimi že taino iu kakor sem čul, bo naiu danes spet nekoliko politike razlagal. {Podasta se hitro k društvu.) Ljuborair. 0 čem bonio danes govorili? S e m e u k o. To vi sami določite, saj vi naj bolj veste, kar nam je uaj bolj potrebno znati. Ljubomir. Vsaki ii/ia pravico svojo željo izreči, kar bi uaj rajši vedel. Prosiui vas tedaj le povejte mi, kaj velite, da vam bodem razlagal. Iglič. Jaz bi naj rajši vedel ali bode res vojska ali ne, ta teden spet časnjki mnogo o ujej govorijo. Ljubomir. Ce bo, je samo jeden človek tega kriv. Zalec. Bisruark! Ljubomir. Celo ne, temoč Napoleon. Stvar je celo prosta. Bisniavk ga je pred dvema letoma speljal na led, iti je napravil veliko Prusko. To speljanje ua led in velika Pruska leži Napoleonu strašno v želodcu in zatoraj bi zlo rad Prusko prijel iii se tako spet izplavil. Napoleon vcndar prav dobro zna, da Pruska ne bo sania, ee jo on pograbi, in zatoraj se boji vojsko soper njo podignoti, ker Napoleon, ki že ima Meksiko na svoji slabi vesti, ve dobro, da ne snie nobene bitve več zgubiti, če uoče iti rakom žvižgat. Vroča želja do vojske iu spet strab, da bi morebiti bitvo zgubil, čini, da se politika v Parizu zmirom sem ter tje inaja in vsak dan druge glase prinaša; danes trobi vojsko zjutra spet uiir iu tako celo Evropo vedno nepokoja. Danas puše minister vojaštva strašuo v vojno trobento iu rožlja s sabljo, zjntra dojde spet drugi minister in govori pri kakošni priložnosti omiru; to pa so samo komedije, tako govorjenje zapovedava cesar, in ministri uiso pri tcm Icaj drngega, kakor sanio govorna troba, ktera govori, kar v njo puše Napeleon. Cesar Napoleon ne ve kako bi se naj bolj vlegel in zatoraj se vsako uro obrne, uaj pa se obnie kamor se koli boče, vsikdaf leži slabo, kerje zlo bolen, prav za prav ne on, temoč jegovo cesarstvo. Ne sruemo se zatoraj preveč veseliti, če čujemo od onod mirne glase; ker toliko je gotovo, da se v Parizu in Berliuu vsa mogoča pripravljajo za vojsko; da pa 8e te priprave zastonj ne delajo je tudi gotovo, Napoleon bo primoran enkrat vdariti, pita se samo kedaj, morebiti tedaj, kedarbo vso svojo vojsko z puškami na iglo oborožil in zadosti denarja za vojsko imel; posojilo ima že pred dvermi. Mi- nister je sicer zagotavjal, da je posojilo potrebno, da se napravijo dobre sosešnje poti in ceste, mogoče je, verjetno vendar celo ne. Semenko. Ali ni bilo govorjenje, o občni razorožbi kako pa je tedaj s to? Lj u b o m i r. Na razorožbo skoraj niti ni misliti. Ruska vlada je res francosko pitala ali nima nobene vojne misli za seboj, naj začne ona prva razoroževati in druge vlade bodo^gotovo jo posnemale. — Žalec. No, in kaj je Napoleon na to odgovoril. Ljubomir. Na to, so Napoleonovi časniki mnogo odgorili in v kratkem se veudav vsi jibovi odgovori labko skupčijo v sledeee bcsede: nPrepir se nabaja, tedaj raorajo biti tudi vojaki zmiroiu na nogabu. — Napoleon govori zmirom, kakor da bi se Fraucoski žugalo in kakor da bi bila ravnovaga evropejska zraešana. To je vendar samo laž in hlimba. Dobro zatoraj o tem piše neki Dunajski časnik: ,,v Evropi se ne nahaja nobena vlada, ktera bi botela Francoski žugati ali se ž njo vojevati". S e in e n k o. Morali še bouio tedaj čakati, kaj bosta Napoleon in Bismark izkovala. Ljubomir. Drugega tudi storiti ne moremo, časa veadar k tei.nu ne bouio več dosti iraeli, ker mir je celo ne zagotovljen; mogoče sicer je, da še letos vse ostane, kakor je, ali pa bo tudi diugo leto vse pri niiru ostalo, je zlo dvornljivo. — Za danes naj bo zadosti.