?tev. 156.
V Trstu, v
diM 6. Julija 1914
Letnik *KXir
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah .a praznikih,
ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
LrrdniStvo: Uhca Sv. Frančiška AsaAfcega 20. L nedstr. — VW dopisi n*i se nosljajo aradaittvu tista. Nelrankirana pisma se ne
^rejrrraja ta rokopisi se ae vračajo. Izdajatelj odfovorai urednik Šadmi Oodina. Lastnik konaordj hit .Edi iortr — Tlak ttak»ne .Ediaosti*, vpisane zadrege s i.n-.p^tn-tr poiogvoi * Trrtn. ulica Sv. FrančiSka Asiflcega 30, Tele* n umfcii#va ia uprave Mev. 11-57.
Narotittaa znata: Za eeio tato.......K 3J-—
za pol leta................. 'J"
za ;rl ......................
Za nedeljsko Izdajo za celo leto
/a pol leta................. ™
OlatHo pomite— dna«va „Edinosti" sa Primorsko
JV edinosti je molr
Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v teksta lista do pet vrst.........K 5*—
vsaka nadaljna vrsta.............2"—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina ta reklamacije se poSiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v uHd Sv. Frančiška AsiSkega SL 201 — PoStnohranilnični račun št 841.652.
Po sarajevskem atentatu. - Srbska odkrita beseda.
Avstrijskih uradnikov In volakov čakajo v Srblil le - bajoneti. Naše zadušnice Griko-turškl spor. - Albanske homatUe. Volitve v laškem veleposestvu no
Goriškem nepravilne.
Sestanek ju$oslo»anske$a pntikesa dUaitvti.
PRAGA, 5. (Izv.) Tukajšnje jugoslovansko dijaštvo je imelo danes, ker je policija prepovedala javni shod. zaupno posvetovanje. Sprejeta je bila resolucija, ki izreka ogorčenje jugoslovanske nacijonali-stične omladine nad krivičnimi in proti-pc»stavnimi protisrbskimi pogromi v Bosni. Hercegovini, na Hrvatskem in v Dalmaciji. Resolucija tudi odločno protestira proti temu, da se vali krivda na žalostnem sarajevskem atentatu na ves srbski narod.
Zborovanje bele$rajske Jugoslovanske natijonalistične omladine.
DUNAJ. 5. (Izv.) C. kr. kor. urad poroča iz Belgrada: Dne 2. t. m. se je vršilo v Belgradu zborovanje jugoslovanske naci-jonalistične omladine, ki se je pečala s sarajevskim atentatom in posledicami tega atentata po jugoslovaskih avstrijskih deželah. Na zborovanju je bila sprejeta sledeča resolucija: Jugoslovaska nacionalistična omladina v Belgradu odločno obsoja barbarsko postopanje zapeljane množice proti nedolžnemu srbskemu prebivalstvu. Protestira pred vsem kulturnim svetom da so avstrijske oblasti razsaja-nje nezavedne mase proti Srbom odo-havale in še podpirale. Omladina se veseli, da je skoraj celokupna jugoslovanska javnost obsodila izgrede frankovcev. Pozdravlja Hrvate, Slovence in Srbe, ki prenašajo in trpe pod temi nezaslišanimi krivicami. Resolucijo so priobčili vsi bel-grajski listi razven »Samouprave«, ki je uradno glasilo Pasičeve vlade.
Aretacije v Šibeniku.
ŠIBENIK. 5. (Izv.) Tu sta bila aretirana dva delavca, ker sta odobravala atentat na pokojno prestolonasledniško dvojico.
Poizvedovanja bele$rajske policije o atentatu.
BELGRAD, 5. (Izv.) »Mali 2urnaU poroča, da je srbska policija že uvedla preiskavo, da dožene, koliko je resnice na tem, da je dobil prvi atentator na nadvojvodo Franca Ferdinanda, Nedeljko Cabri-novič, bombe od srbskega komitaša Ciga-noviča. Policija dosedaj še ni mogla do-gnti, da eksistira v Srbiji kak komitaš z i-merom Ciganović. Poizvedovanja se nadaljujejo.
BELGRAD. 5. (Izv.) C. kr. korespon-denčni urad poroča: »Odjek« poroča dosedaj še nepotrjeno vest, da je srbska vlada že dovolila, da se dodeli pri preiskavi v stvari krivcev in sokrivcev sarajevskega atentata v Belgradu, policijski komisiji tudi avstrijski policijski funkcijo nar. List najodločneje protestira proti tej dovolitvi, če se je faktično zgodila, in izjavlja, da bi bil to nezaslišan škandal in prava sramota za Belgrad, ki bi bil postavljen tako v delokrog avstrijske policije. Tudi »Balkan govori o predstojeći preiskavi in predstojeći navzočnosti avstrijskega policijskega komisarja v Bel-
__PODLISTEK___
Rdeči mlfn.
Roman. - SpN—Jtovtar Mawt*pi>».
V	steklenici je bil tako močan strup, da je moralo že par kaplic, popitih na čaši vode. podreti na tla tudi najmočnejšega
moža.
Nato se je Pavlina zgrudila na kolena.
— Vsemogočni bog. — je govorila bolj s srcem nego pa z ustnicami, — odpusti rii hudodelstvo, ki ga hočem zagrešiti, na iak način razpolagajoč s svojim življenjem! . . . Ti, ki čitaš v dušah in preso-:aš ljudska dejanja, veš prav dobro, da je :o moj prvi prezrešek! Gospod, priza-i cm nedolžnim! Če sem izzvala tvojo jezo, ••aj zadene le mene, njim pa naj prizanese! . . . Potolaži mojega ljubega soproga zaradi te izgube! Varuj in brani moja uboga, uboga -irotka!
Komaj pa je izgovorila Pavlina zadnje i esede. je skočila pokoncu s krikom ranjene levinje.
Mnja otroka! — je zaklicala. — O, jaz 'Jaha mati, hotela sem umreti, ne da bi hi!a objela svoja otroka!
V	eni roki držeč smrtonosno steklenico, je prijela z drugo za svečnik ter stopila v sprednjo *oho. kjer sta Pavel in Armund spala drug poleg drugega vsak v svoji posteljici.
Nagnila se čeznju in ju gledala dolgo,
gradu in pristavlja, da bi bila eventualna ugoditev avstrijski prošnji naravnost nesmiselna, češ, da bi morala ravno Avstrija vsled nečuvenega zatiranja nedolžnih ljudi priti v prvi vrsti pod mednarodno kontrolo. Avstrijske uradnike in vojake da čaka v Srbiji le en sprejem, namreč z na-Lrušenimi bajoneti.
HaSa zadutalca v ljubljanski protestanskl cerkvi.
LJUBLJANA, 5. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila tudi v tukajšnji protestantski cerkvi maša zadušnica za umrlo prestolo-nasledniško dvojico. Veliko pozornost je vzbudilo dejstvo, da se je udeležil zadušnice razven deželnega predsednika tudi župan dr. Tavčar, dočim deželni odbor ni bi! zastopan.
Maše zadušnice za pokojno prestolonasledniško dvojico.
BELGRAD 3. (Kor.) Danes dopoldne se je brala v tukajšnji katoliški cerkvi svečana maša zadušnica za pokojnega nadvojvodo Franca Ferdinanda in njegovo soprogo. Maše se je udeležil v številnem spremstvu raznih zastopnikov vlade in vseh oblasti tudi prestolonaslednik Aleksander. Po cerkveni svečanosti je izrazil prestolonaslednik avstrijskemu poslaniku globoko sožalje vsled izgube, ki je zadela Avstrijo.
PETROGRAD 3. (Kor.) V katoliški cerkvi sv. Katarine se je vršila danes slovesna maša zadušnica po pokojni avstrijski prestolonasledniški dvojici. Carja je zastopal pri tej svečanosti veliki knez Nikolaj Nikolajevič. Svečanosti so se udeležili vsi ruski ministri, avstro - ogrski poslanik grof Czernin, vse osobje poslaništva in veliko drugih zastopnikov raznih najvišjih oblasti.
BEROL1N 3. (Kor.) Na odredbo avstro-ogrskega poslanika grofa Szogyeny-Ma-richa se je vršil v tukajšnji cerkvi sv. Hed-vike rekvijem po pokojnih žrtvah sarajevskega atentata. Svečanosti se je udeležilo več prinčev in princezinj nemške vladarske rodbine in drugih nemških prinčev, državni kancelar, nemški ministri, državni tajniki in zastopniki raznih višjih merodaj-nh uradov. Posebno številno je bila zastopana pri svečanosti avstrijsko-ogrska kolonija.
MONAKOVO 3. Kor.) Slovesne maše-zadušnice po prestolonasledniški dvojici sta se udeležila kralj in kraljica, prestolonaslednik, več prinčev in princezinj vladarske rodbine, vojvoda Kalabreški in ves diplomatični zbor.
KAPSTADT 3. (Kor.) V tukajšnji katedrali se je vršil danes svečani rekvijem po pokojni avstrijski prestolonasledniški dvojci.
LONDON 3. (Kor.) V katoliški West-minstrski katedrali v Londonu se je vršil danes dopoldne svečani rekvijem po nadvojvodi Francu Ferdinandu in njegovi soprogi vojvodinji Hohenberški. Kralja Jurja je zastopal princ Artur Conaught, kraljico Aleksandro pa Lord House. Navzoči so bili tudi kralj Manuel s soprogo in kraljica portugalska, ministrski predsednik As-
dolgo. Debele sole so jej nehote drsele po bledih licih in ustnice so jej šepetale:
—	Zbogom, Ijubčka moja! . . . Draga moja srčna deca, zbogom! Ko napoči dan, se prebudita angelčka moja, in pričneta klicati svojo mamico ... O, ljuba moja malčka, mamica vam tedaj ne odgovori več . . . Nič več je ne bosta videla nje, ki ste jej bila njena največja sreča v življenju. Nikdar več ne bo poljubljala vajinih plavih laskov, vajinih modrih očesec, vajinih nežnih ročic! . . . Nič več vaju ne bo brisala z nežno roko vajinih otroških sol-zic, nikdar več vaju tolažila v vajini otroški žalosti! Zbogom sinčka moja, ki sta bila moje upanje in moj ponos! Ša zadnji poljub in potem vaju zapustim za vedno in kmalu, morda že jutri, me kaka druga nadomesti pri vaju . . .
Pavlina se je stresla na vseh udih in se prestrašeno ozrla okrog sebe, kakor da bi jej bil neki tuj glas še enkrat prišepetal na uho zadnje besede, ko jih je izgovorila.
Neka čudna, nenadnablaznost se je je polastila in vzsliknila je:
—	Kaka druga naj bi zavzela moje mesto pri njiju? . . . Druga naj bi uživala njuno milovanje in moja malčka naj bi zaradi nje pozabila mene! Druga naj bi me oropala
njune ljubezni! Ne! Ne! Nemogoče je!----
Ne, nočem! Nočem! Mati, ki se odteguje svoji dolžnosti, ki beži v smrt, ko se žive njeni otroci in jo kličejo, taka mati je stra-hopetnica in zaslužuje vse zaničevanje!
quith, državni tajnik sir Grey, poslanik Mensdorff s člani poslaništva in neštevilo drugih visokih dostojanstvenikov.
KODANJ 3. (Kor.) V tukajšnji katoliški cerkvi Ansgar se je brala svečanostna maša zadušnica povodom pogreba avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegove soproge. Navzoči so bili kralj Kristjan, princi Waledemar - Herald, Axel in Erik, grški princ Jurij, avstrijski poslanik Franz in zastopniki vseh višjh uradov in oblasti.
CETINJE 3. (Kor.) Danes se je vršil v tukajšnji dvorni kapeli svečani rekvijem po pokojni avstrijski prestolonasledniški dvojici. Svečanosti so se udeležili vsa kraljeva rodbina, vsi dvorni in državni dostojanstveniki, člani avstrijskega poslaništva in mnogo drugih odličnih zastopnikov.
Odkritosrčne besede.
(Glasovi srbskih listov o sarajevskem atentatu).
Naša uradna korespondenca je priobčila v svoji petkovi drugi večerni izdaii sledeče vsti iz Belgrada: Pod naslovom »Odkritosrčne in odkrite beseue« piše vladni organ »Samouprava« takole: Strahovito dejanje, ki je bilo izvršeno v Saraje-vem. in njegove strahovite posledice, ki so zadele tudi nedolžni srbski narod v Bosni in Hercegovini, nain nalaga javno dolžnost, da izrečemo odkrito, pravo resnico o velikem in vsega zaničevanja vrednem hudodelstvu, ter izjavljamo, da to strahovito dejanje strogo obsojamo, obsojamo pa obenem tudi vandalizem, katerega žrtev je srbski narod v Bosni in Hercegovini Pri tem se ne sme poz&biti, da premaglje-ne koncepcije o storilcih in povzročiteljih atentata ne morejo popraviti storjenega zla, pač pa lahko napravijo večjo škodo, kakor se more misliti v prvih trenutkih. V avstrijskih in ogrskih listih se izraža deloma na pol prikrito, deloma tudi popolnoma odkrito, sum, da je zapletana v to sarajevsko hudodelstvo Srbija. Neopravičena osumljenja in obdolžitve nas ne zadenejo. Sarajevskega dogodka se nikakor ne more napraviti s silo za sporni objekt med Avstro-ogrsko in Srbijo, ker bo sodil o tem dogodku tudi ves ostali civilizirani svet. Najmanj pa se more ta dogodek naprtiti potom žurnalističnih polemik kakemu narodu ali državi, ki nima od tega dogodka prav nobene koristi. V zadnjem času se je namreč v Srbiji popolnoma vkoreninilo prepričanje, da mora živeti Srbija zaradi številnih važnih interesov v dobrih odno-šajih z Avstrijo, in da se mora vzdržati vsakega koraka, ki bi povzročil splošno in ostro obsodbo pri vseh narodih. Sirovo in popolnoma neopravičeno preganjanje nedolžnih Srbov v Bosni in Hercegovini se smatra kot velika politična napaka. Sedaj smo še pripravljeni verjeti, da je povzročilo te pogrome slabo razumevanje razmer oblastvenih organov v teh deželah, ki so hoteli zvaliti krivdo atentata na ta način raz sebe. Upamo pa, da se bode ta zadeva sodila na Dunaju previdneje, pametneje in bolj razsodno in da se bo nastopilo v kratkem in z vso odločnostjo proti tem blaznostim, ki nete požar notranjega
Ne, ne zapustim svojih otrok! . . . Nikomur ne odstopim svojega mesta v njunih srcih! . . .
Toda prav tako naglo se je zopet pomirila razburjenost uboge Pavline.
—	O moj bog! — je vzdihnila, — kaj sem rekla? ... Ali sem sama svoja, da morem razpolagati s seboj? . . . Nimam sicer pravice, da bi si jemala življenje, toda alimorem, alismem živeti? ... Ali je še kak izhod zame? Ali mi ne preti od vseh strani moja zla usoda? Kaj naj počnem? Kaj naj sklenem? . . . Svetuj mi, o bog, svetuj mi! . . .
Kar naenkrat pa je bilo, kakor da jej je neki notranji plamen razsvetlil prestrašeni obraz. Mislila je, da je uslišana njena molitev, zdelo se jej je, kakor da je navdah-njenje z neba, za katero je prosila tako vroče, vendarle prišlo in jo razsvetlilo.
Pavlina se ni motila. Skrivnosten glas jej je v resnici izpregovoril in jej dejal:
—	Rešitev je v odkritosrčnosti . . . Poišči Tankreda, ta vendar izve, kaj se godi
. . . Povej mu vso resnico ... Je sicer strahovito priznanje in treba je zanje, da ga-človek izpove, nadčloveškega poguma, toda ko si je izpovedala, si rešena, kajti pred mogočnim, legitimnim zaščitnikom se gotovo umakne strahopetec, ki ti grozi!... Marki d* Herouville je najplememtcjši, naj velikomočnejši človek . . . njegovo srce zna odpuščati. Toda saj tebi ni treb~ odpuščanja, ker si niamš očitati niK »kega
sovraštva in boja v Bosni in Hercegovini kakor bodo mogoče zopet normalne razmere. Z ozirom na odnošaje med obema sosednima državama, ki so bili v zadnjem času na poti zdrave normalizacije, pa smo mnenja, da se nadaljni razvoj odnošajev v ti smeri ne bo ustavil vsled nepremišljenih in neopravičenih žurnalističnih osumljeni. Gotovo motenje v razvoju teh odnošajev, ki je sad nam neljube nesreče, se da odstraniti in mi upamo, da se bo hitro odstranilo z odkritim in resnim bojem proti zlu, ki se pojavlja v vseh deželah, torej tudi v Srbiji. — Mladoradikalni organ izvaja v nekem članku, da se delajo na Dunaju v takozvani srbski politiki neprestano napake. Tam ne pojmijo zadostno važnosti narodnostnega vprašanja, nič jim ne koristijo izkušnje zgodovinske in nobeden ne pogleda na etnografičen zemljevid. Dejstvo, da je moglo priti po atentatu do vandalizma drhali proti Srbom, zadostuje za diagnozo neozdravljive bolezni monarhije. V tem že dolgo bolnem organizmu je popolnoma skaljena zavest ob-zirov in dolžnosti. Nihče v Evropi ne more zapopasti politike, ki bi utemeljevala kot pokoro za dogodek, ki se je izvršil v dveh minutah, večdnevno anarhijo, ki bi osumila vsled dejanja dveh ljudi celo sosedno državo in ki bi postavila 5 milijonov državljanov izven zakona. Smoter te politike jč vladati v znamenju nasilja in iztrebljenja narodno zavednega ljudstva petih milijo nov, ki se naslanja na drugih pet milijonov, ki so dokazali, da hočejo za vsake ceno živeti. — Organ narodne stranke »Srbska zastava« piše, da se hoče izrabiti na Dunaju prvi trenutek žalosti nad izgubo prestolonaslednika proti srbskemu narodu in proti Srbiji. Kakor pa se kaže. se bo ta akcija ponesrečila. Atentat se izkazuje vedno bolj jasno kot posledica nezdravih razmer v monarhij'. Na drugi strani pa kliče divje preganjanje srbskega naroda v Bosni in Hercegovini na površje stud celega civiliziranega sveta. Za grožnje se Srbija ne zmeni, ker se zaveda, da je nedolžna. »Pravda« piše: Jasno je, da hoče izrabiti Dunaj ta nesrečen dogodek za iztrebljenje Srbov iz srbskih dežel Habsburške monarhije. Opustošenja v Bosni nam predstavljajo Avstro-ogrsko državo kot anarhistično državo. Čudimo se samo. da je tako srbsko in slovansko, kakor tudi evropsko časništvo tako zmedeno, da ne vidi glavnega atentata proti srbskemu narodu v Avstro-ogrski.
Dr. Dušan Popovlč o proflsrbsKih demonstracijah v hroatskem saboru.
Iz Budimpešte se je razglasilo uradno sledeče poročilo: Hrvatski poslanec dr. Dušan Popovič se je izrazil o zadnjih pro-tisrbskih demonstracijah v hrvatskem saboru sledeče: Pravaši mislijo, da je nastopil sedaj pravi čas in da se jim je ponudil najugodnejši trenutek, da izzovejo in povzroče meščansko vojno proti Srbom. V interesu monarhije pa je, da stopi v o-spredje zvestoba Srbov do dinastije in do monarhije. Namesto tega pa je pod-vzela stranka prava in izvršila nekaj, kar naj bi napravilo ravno nasproten vtisk.
pregreška . . . Usoda sama je kriva! . . .
Pavlina se je brez odpora vdala tem blagodejnim mislim; videla je v duhu, kako se bliža konec življenja, polnega skrivnosti in muke vsled namišljene sokrivde. Hotela je nemudoma napraviti konec stvari, vzela je Cavarocovo, ali pravzaprav Las-carsovo pismo, s kamina v svoji spalnici in pohitela ž njim proti Tankredovi spalnici.
Ko je hotela že prestopiti prag, pa je vendar obstala in polastila se je njene duše nova neodločnost in prej tako trdna volja je zopet opešala.
—	Kaj pač stori Tankred? — se začela povpraševati.
—	Kaj neki sklene v tem obupnem položaju ?
In odgovarjala si je potem:
—	Tankred pač poseže po edinem sredstvu. ki je vredno plemiča: pozval bo lo-povskega Lascarsa pod njegovim novim imenom, za katerim se skriva in se bo dvo-bojeval ž njim. Toda usoda orožja je vedno dvomljiva, — je rekla. Pavlina sama pri sebi. — Kdo pa more iamčiti, da bo uspeli na strani pravice Kdo mi je porok, da izide Tankred iz boja kot zmagovalec?
Ta bojazen vzbujajoča i. . >el se je z vsakim trenutkom bolj utrjevala v njeni duši.
—	Haron Lase rs je spreten borilec, — je nadalje ila Pavlina, — in kar je še huje, se ne straši nikake prevare in zločina! Ce bi stal z mečem v roki i Tankredu, bi
Niso pripustili, da bi govoril žalni nagovor v hrvatskem saboru, da bi prebral sožalno izjavo hrvatskega naroda, zastopanega po poslancih, visokočislani vodja koalicije in predsednik sabora dr. Meda-kovič, in to samo zaradi tega, ker je Srb. Neumljivo je to, ker bi se morali namesto, da napadajo, veseliti, da izraža ravno Srb v tako težkem in mučnem položaju tako tople in odkrite besede pravega sožalja tako v svojem, kakor v imenu poslancev in celega hrvatskega naroda, katerega zastopajo. — Kar se tiče bratov Pribičevi-ćev, je treba poudarjati, da se je izkazal Svetozar Pribičevič v dolgoletnem svojem političnem delovanju kot realen uni-onističen politik. Veliko je moral prestati zaradi tega, ker je njegov brat srbski častnik, toda vse preiskave mu niso mogle dokazati niti enega konkretnega slučaja, v katerem bi bil nastonal v protislovju realni in unijonistični politiki.
Grfko-iurškI spor.
Turška torpedovka napadla grško jadrnico?
ATENE. 5. (Izv.). »Agence d' Athenes« poroča iz Kiosa, da je v bližini Kiosa neka turška torpedovka napadla neko grško ja-Jrnico, ki je imela na krovu grške begunce iz Male Azije. Torpedovka je izstrelila več strelov, zaplenila jadrnico in odšla iato proti malemu otoku Gunin, kjer je bombardirala tamošnji samostan in ga raz-ušila. Ribiči iz Cezme poročajo, da so r>ozneje videli pluti imenovano grško jadrnico, a brez potnikov. Baje so jih l urKi vse pometali v morje. Vest se seve-Ja še ne potrjuje in gotovo tudi ne bo resnica.
GrŠko-turŠki spor poravnan.
DUNAJ, 5. (Izv.). Grško-turški spor je smatrati z današnjim dnem kot razrešen, iz Aten in tudi iz Carigrada se namreč poroča, da ste se obe državi sporazumeli v tem smislu, da pooblastite eno nevtral-lih držav, naj imenuje razsodnike, ki bodo razsodili v vseh spornih vprašanjih, posebno glede maloazijskega izseljeniškega vprašanja. Turška vlada je imenovala za svojega poslanika v Atenah, Muktar pašo, ki je že odpotoval v Smirno.
HomatUe v Albaniji.
Guschner nabira sedaj prostovoljce v Be-rolinii.
BERLIN, 5. (Izv.). Semkaj je prispel kipar Guschner in sicer v spremstvu dunajskega albanskega poslanika, Sureya bej Flore. S pomočjo albanskega poslanika in par upokojenih ofieijev je ustanovil albanski komite, ki sedaj nabira prostovoljce za Albanijo. Baje se jih je dosedaj priglasilo že okoli 300, ki dobe povrnjene vse stroške.
Prenk Bib Doda v Draču.
DRAČ 5. (Uv.) Semkaj je dospel v spremstvu 100 mož, Prenk Bib Doda in jc bil sprejet od kneza v posebni avdijenci. Kakor se zatrjuje, je zahteval Prenk za svojo armado veliko število orožja, municije, provijanta in tudi denarja in je izjavil, da |e pripravljen vnovič poskusiti svojo sr-čo v
ga umoril, in ker bi s svojimi nespametnimi razkritji jaz povzročila dvoboj! bi bila jaz prava morilka onega, ki ga ljubim. Jaz sama bi povzročila smrt moža, za katerega bi tisočkrat dala svoje življenje! . . . Ne, nič ne sme izvedeti, dokler bom le mogla molčati! . . . Moja usoda naj se izpolni popolnoma neodvisno od njegove, in če Tankreda zadene kaka nesreča, bom vsaj nedolžna na tej nesreči! . . .
Tako je sama ovrgla svoj prejšnji sklep. Misel, da bi njeno priznanje moglo povzročiti smtno, neodvrnljrvo nesrećo za njenega soproga, se je tako popolnoma polastila uboge Pavline, da si je obljubila sama sebi, da bo molče prenašala svoje trpljenje, pa naj bi bile posledice zanjo še tako grozne.
Obrnila se je in povrnila počasi v svojo ne da bi bila stopila v soprogovo spalnico, ter je vrgla Lascarsovo pismo v ogenj. — Vendar pa se ni mogla izbrisati iz spomina kraja, kjer naj bi se vršil njen sestanek z Lascarsom; in čas ter konečno tudi številko lože.
Pavlina je opustila vsako misel na odpor. M Mila je pač, da jej ne kaže drugega, nego i olnoma ukloniti glavo in se v vsem podvreči ukazom barona de Lascarsa.
Roland jej je ukazal, da mora biti prihodnjo soboto v črnem dominu, z rdečim trakom na levi rami med polnočjo in eno nn elikem plesu v Oneri.
Stran 11.
•EDINOST« St 156.
v irstu, dne 6. julija 1914.
I- proti vstašem. Sestal se je takoj mi i-Sii svet, ki pa se še ni odločil, ali naj se Prenfcova ponudba sprejme ali ne. Baje je Prenk Doda svetoval knezu, naj se preseli v Skader.
DRAČ 5. (Kor.) Knez Viljem je včeraj iprejel Prenk Bib Doda, ki je baje svetoval knezu, naj odpotuje v Skader. Včeraj je do-
rdo semkaj 27 prostori, cev iz Nemčije.
spremstvu Prenk Bib Doda se nahaja tudi Bairam Turmi s kakimi 100 možmi in je zahteval potrebnih denarnih sredstev in orožja, da bi ponovno napade! vstaše. Mi nistrski svet še ni izrekel nikake odločitve.
Epiroti so si premislili.
ATENB, 4. (Kor.) „Agence d'Athenes" poroča, da so si Epiroti premislili in da za enkrat ne bodo udrli proti severu.
Srbske čete v Albaniji.
BELGRAD, 4. (Kor.) Srbski tiskovni urad je uradno pooblaščen, da najodločneje de-mentira vse vesti, ki so jih prinesli nekateri listi in ki trde, da je poslala srbska vlada v Albanijo svoje čete in da so te čete prekoračile albansko mejo.
Zographos o epirskem vprašanju.
ATENE, 5. (Iz v.) Bivši predsednik provi-zorične epirske vlade Zographos, izjavlja, da bo na epirotskem sestanku, ki se bo vršil jntri v Argirokastru, odločno zagovarjal stališče, da naj se Epirci na vsak način drže pogodbe, ki je bila sklenjena na otoku Krfu in naj ne zlorabljajo obupnega položaja, v katerem se nahaja albanska vlada. Po nje-g -vem mnenju bi Epiroti ravnali proti svojim koristim, če bi pomagali muslimanski revoluciji do zmage. Muslimanska revolucija da ima popolnoma versko-agrarni značaj in bi dejstvo, če bi prišli muslimani na krmilo, nikakor ne bilo ugodno za pravoslavne Epirote.
HetiiKonsko vprašanje.
Odstop Huerte. — Volitev novega predsednika.
WASHINGTON, 5. (Izv.) V smislu mirovne pogodbe v Niagara Falls med Unijo in Mehiko, je mehikanski predsednik Huerta že odstopil. Jutri se že vrše nove predsedniške volit«e. Baje ima največ šans, da bo izvoljen senator Pedro Lascurain. Huerta bo najbrže imenovau za mehikanskega poslanika v Parizu.
Redlova zapuščina.
PRAGA, 5. (Izv.) — Podpolkovnik Oskar Rena Id, brat znanega vohuna Redla, ki pa je po razkritju afere izpremenil svoje ime, je vložil danes pri deželnem sodišču tožbo proti dražbi Redlove zapuščine, češ, da je posodil v zadnjih letih svojemu bratu nekaj nad 5000 kron.
Imenovanja pri mornariških sodiščih.
DUNAJ 4. (Kor.) Cesar je imenoval polkovnika avditorja Antona Gotnauerja za ju^tičnega reierenta pristaniškega admira-lata v Puli, za vodjo admiralskega sodišča v Puli, podpolkovnika avditorja Maksimirana Neuinayerja za justičnega referenta vojaškega pravdništva pristaniškega ad-miralata v Puli, in majorja avditorja Leon-harda Tanzerja za vojaškega pravdnika mornariškega poveljstva.
Strahovita nesreča v Newyorku.
NEWYORK 5. (Izv.) V zapadnem delu mesta se je zgodila včwaj vsled neprevidnosti nekega anarhista strahovita nesreča. V šestem nadstrt pju dotičnega nebotičnika na cesti št 103 je stanoval glasoviti anarhist Caron. Caron je fabridral baje ravno bombe, ki se jih je hotel poslužiti na sodni razpravi, ki bi se imela vršiti jutri proti enemu njegovih kolegov. Vslei njegove ne-p-evidnosti mu je ena bomba nenadoma c&splod rala. Detonacija in učinek eksplozije sta bila naravnost grozna. Tri gornja nadstropja so se v hipu zrušila in pokopala vse ljudi pod seboj. Tudi vsa ostala nad-strepja so tako nevarno poškodovana, da se je bati, da se lahko vsak hip zrušijo. Občinstva, ki je bilo v usodepolnem trenotku na ulici, se je polastila seveda strahovita panika. Vse je bežalo prekinprek. Opeka in kamenje, ki je padalo na cesto, je pobilo več ljudi, nebroj pa je bilo težko oziroma lahko ranjenih. Policija ceni, da je bilo ubitih vsled eksplozije nad 150 oseb. Dosedaj se je posrečilo gasilcem izvleči izpod razvalin šele 9 mrtvecev.
Aretirana italijanska vohuna-častnika.
INOMOST 5. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo, da je zasledila žandarmerija pri gradnji novih utrdb na južnem Tirolskem v okolici Rtve dva italijanska častnika, ki sta preoblečena kot pomožna delavca vohunila za Italijo. Bila sta oba takoj aretirana in izročena okrožnemu sodišču v Roveretu.
Domače vesti.
„Immaturita nazionale4'. Pod tem naslovom je priobčil petkov „Indipendente** spis, v katerem graja stališče avstrijskih Slovanov, ali pravzaprav Jugoslovanov / ozirom na sarajevski atentat. O tem „Indi-pendentovem- članku nismo hoteli govoriti, dokler so se še po Trstu vile črne zastave v znak žalovanja zaradi dogodkov, katere je uporabil Jncipendente", da je zabrusU nam Jugoslovanom v obraz nacijonalno nezrelost; sedaj pa je čas, da izpregovorimo nekaj besedi o tem očitku. „Indipendente" v di našo nacijonalno nezrelost v te:n, da smo mi avst ijski Jugoslovani z navdušenjem pozdra Ijali z ? age svoj h balkanskih bratov v zadnjih balkanskih vojnah, da je to navdušenje celo presedalo dovoljene meje, vsled česar da je b:/«o i veleizdain ških procesov in razpustitev občinskih za stopo v; nasprotna pa da je sarajevska tragedija povzroči a v nas nepojmljivo izpremembo: .nacijo-
nalno mišljenje Slovanov je v hipu izginilo in se končalo s protisrbskimi demonstracijami — jasen dokaz politično-nacijonalne nezrelosti !" V nas da zato ni umevanja in čuta za nacijonalno odgovornost, kar pa je tako globoko ukoreninjeno v Italijanih. — Verjamemo, da je ljudi okoli „Indipendenta", Id v svoji velelaški zagrizeni doslednosti ni niti z besedico omenjal sarajevskih dog dkov, kakor bi jih sploh ne bilo, in je bila zanj smrt nekega obskurnega laškega generala tako važna, da je ob njej popolnoma prezrl nasilno smrt avstrijskega prestolonaslednika, veijamemo, da je te ljudi morda frapiralo dejstvo, da smo avstrijski Jugoslovani tako soglasno obsojali sarajevski atentat. A če nam zato očitajo politično-nacijonalno nezrelost, jim moremo reči le eno, da so namreč s tem očitkom pokazali le oni sami ono, kar očitajo nam. Kaj ima vendar opraviti naše navdušenje zaradi balkanskih zmag z zločinom par mladih prenapetežev ? Ali naj morda proslavljamo ta blazni zločin kot kako nacijonalno junaštvo, in slavimo kakega Ćabrinovića ali Prinčipa kot narodnega heroja, kakor Lahi svojega Oberdanka? Ne, tako politično-nacijonalno „zreli" pač nismo in tudi ne bomo nikdar! In če je par sto nahujskanih frankovskih razgrajačev razbijalo in pustošilo srbsko lastnino, zato še niso in ne bodo nikdar smatrali vsi ostali milijoni Jugoslovanov srbskega naroda za provzročitelja sarajevskega atentata! Zmaga jugoslovanskega orožja na Balkanu bo slej ko prej po nas vseh blagoslavljan list jugoslovanske zgodovine, katerega tudi sarajevski atentat ni omazal niti z najmanjšim madežem, a prav zato nam, ne glede na našo iz srca prihajajočo vedno izkazovano in tudi ob tej žalostni priliki izkazano lojalnost, narekuje tudi naša politično-nacijo-nalna zrelost, da obsojamo sarajevski zločin kot zločin, kakršen je bil v resnici: zločin posameznikov, ne pa vsega srbskega naroda. Če „Indipendente* vkljub svojemu boljšemu prepričanju govori o nas drugače, potem le vara in laže!
Pošteno ga je plačal. Skladiščni mojster državne železnice v prosti luki, neki Jaiez (Jarec), rodom Korošec, je znan kot zagrizen sovražnik vsega, kar je slovensko. Te dni pa se je celo povzpel do nesramne žalitve vsega našega naroda, trdeč, da so Slovenci morilci prestolonaslednika in njegove soproge. Podli obrekovalec pa je dobil takoj na licu mesta svoje plačilo: tako klo futo, da bi mu bila skoraj odletela glava. Pričakujemo pa, da policija, ki jej je ta dogodek gotovo znan, poskrbi t Jtli še, da dobi Jarez še pred sodiščem zasluženo kazen zaradi te nesramne žalitve našega naroda.
Z nožem ga je hotel zabosti. Težak Ivan Moraro, rodom iz Motovuna, star 26 let, stanujoč v Škorklji-St. Petru štev 70, je v Kariševi gostilni v ulici G»opa štev. 9 pil in jedel, a ko je bilo treba plačati, je povrdal, da nima den 'ja. Gostilničar mu je zato hotel vzeti klobuk v zastavo, kar pa je Moraro tako ujezilo, da je potegnil iz žepa dolg nož ter zamahnil ž njim proti gostilničarju. Le-ta se je posreči umaknil, da ga ni zadel nož, in potem skočil po stražnika. Preden pa je prišel stražnik, je Moraro pobegnil. Pozneje pa so ga le zasledili v gostilni „Andemo de Peppi* v ulici Stazione. Ko so ga aretirali, so našli pri njem v žepu še vedno odprt nož. Izročili so ga sodišču.
Aretiran pohotnež. Aretiran je b 1 281etni Krsto Baič, rodom iz Bosne, stanujoč v ulici Molin a vento štev. 12, ker je hotel zadovoljiti svojo živinsko pohotnost na več nedoletnih deklicah.
Poizkušena samoumora. Josip Vidali, star 31 let, stanujoč v ulici Ant. Caccia št-v. 13, delavec, se je par dni že nahajal v ambulanci okrajne bolniške blagajne pri Sv. Jakobu. Snoči ob polipolnoči si je pre-rezal vrat z nekim kirurgičnim predmetom, ki ga je našel v ambulanci. Prvo pomoč mu je podal zdravnik rešilne postaje, potem so ga pa v nevarnem stanju prepeljali v bolnišnico. — Valerija Haipel, stara 18 let, stanujoča v ulici Industria štev. 5 v tretjem nadstropju je izpila nekoliko solne kiseline. Poklicani zdravnik rešilne postaje jej je iz-pral želodec in jo potem dal prepeljati v bolnišnico. Vzrok poizkušenemu samoumora; nesrečna ljubezen.
V pretepu. Andrej Furlan, star 48 let, težak, stanujoč v ulici sv. Ženona štev. 15, se je snoči nekaj spri z nekim svojim tovarišem. Prišlo je končno do pretepa, v katerem je dobil tako težak udarec po glavi, da ga je zdravnik rešilne postaje moral odpraviti v bolnišnico.
Četrti župni zlet m Opčinah.
Bratska društva in slavno občinstvo o-pozarjamo, da se od jutri naprej dobe v predprodaji vstopnice za IV. župni zlet na Opčinah v Trstu pri vratarici Narodnega doma. g. Bičkovi, v drugih društvih pa pri društvenih iunkcijonarjih.
Ponovno poživljamo slavno občinstvo, naj si nabavi vstopnice pred nedeljo, da na dan zleta ne bo prevelikega navala na blagajne in da se s tem izognemo vsem mogočim nerednostira in neprilikam.
Trttikii sokolsko župo.
Danes zvečer ob pokJevetih se vrši seja župnesa predsedstva v prostorih Sokola v Trstu. Ker je to najbrže zadnja seja pred župnim zletom, so vabljeni člani predsedstva in oni bratje, ki prevzamejo kako delo pri predpripravah za Opčine, da se seje gotovo udeleže.__
Narodno delavska organizacija.
Shod v Škednju. Sobotni shod v Skednju je krasno uspel. Poleg tov. Štera in Brandnerja je govoril predsednik osrednjega izvrševalnega odbora NDO tov. dr. Josip Agneletto, ki je v daljšem govoru razpravljal o pomenu letošnjega kongresa in pokazal pota, po katerih ima delavstvo hoditi, da doseže izboljšanje ;i razmer. Prepričevalnemu govoru so zborovalci burno pritrjevali. Prihodnjo soboto se bo vršil shod druge partije delavcev iz plavžev tudi na tem shodu bo govoril tovariš dr. Agneletto.
Delavci „Dalmacije" so imeli včeraj, v nedeljo, sestanek. Po govoru strok, tajnika Brandnerja je bila izvoljena deputacija, ki bo te dni intervenirala na pristojnem mestu.
Zveza pekovskih pomočnikov. Danes ob 6 seja.
Protest proti regnicolom Id malomarnosti noie viole.
Shod pri Sv. Jakobu.
Strokovni tajnik Brandner je nadaljeval: Izpregovoriti mi je tudi o razmerah v mestni plinarni. Ta zavod sice/ ni državen, a je občinski, in ker smo tudi mi tržaški obč narji, imamo menda isto pravico do mestne plinarne, kakor Italijani. V resnici pa ni tako. Mestna plinarna je last one občine, v kateri vlada italijansko liberalna klika. Zato pa je v mestni plinarni tudi toliko renjikolov. Renjikoli imajo povsod prednost, naše pa preganjajo. Delavec M., starček 75 let, je bil na delu od Italijanaša vržen na tla, tako da si je močno poškodoval roko, kar priča zdravniško spričevalo. Ko se je pri ravnateljstvu pritožil, je dobil (ker je Slovenec), »zadoščenje* da se mu je znižala plača od K 4*— na K 3-70, poleg tega pa se mu je vzela de lovna obleka. Kadar se naši delavci iz mestne plinarne povrnejo z orožnih vaj, jih ne sprejmejo več, pač pa dobijo odgovor : „ni prostora". Pozneje pa ti delavci konstatirajo. da so bili na njihova mesta sprejeti renjikoli. Največja krivica, ki se godi našim tovarišem v mestni ple narni, pa je ta le: Slovenski delavci, ker so Slovenci, so uslužbeni v tem zavodu že po 6 in več let, pa so še vedno provi-zorični, tako da jih lahko vsak hip vržejo na cesto, Italijane, regnikole pa že po preteku 10 mesecev nastavijo stalno! Ali si je mogoče misliti večje krivice? V mestni plinarni naše delavce kazni^jejo tudi tedaj, če se predrznejo besedico slovensko iz pregovoriti. Ravno pred par dnevi se je zopet zgodil tak slučaj. Ravnatelj je poklical delavca k sebi in mu naložil kazen, češ, ker si »po francosko" govoril. Na občinski svet se zaradi teh škandalov niti ne ob' no, ker vemo, da bi bilo to brezpoaieinbno, pač pa odločno zahtevamo, da tu vlada poseže vmes in napravi red. Tako se torej godi našim delavcem. Kako pa je drugje? Ali bi naši smeli postopati taka, kakor renjikoli, če bi šli iskat dela v Rim? Ne! V Italiji, Nemčiji in celo v sosednji Ogrski se Avstrijci na prav nesramen način izganjajo (pred kratkim na Reki), samo pri nas v Avstriji so mogoče te peklenske razmere. To pa je baš zato, ker imamo na Dunaju tako mevžaste diplomate, ki za vsak nič, za vsake najmanjše italijanske demonstracije zlezejo pod klop. Italija se te avstrijske slabosti zaveda in jo tudi zna dobro izkoriščati. Zato represtane demonstracije v Italiji. Mi pa pravimo, Avstrija naj neizprosno gleda na interese svojih državljanov, in naj se pri tem Italija prav nič ne boji kajti mi smo tu. Mi se naroda, ki v našo sredo meče bombe, ki vedno preži na našo smrt, prav nič ne bojimo. Dokler bo naš jugoslovanski element mejil ob Italijo, toliko časa naj se Avstr ja ne boji Italije Če pa se Nemcem in Italijanom kdaj posreči nas Jugoslovane uničiti, potem joj Avstriji! Avstri a je brez nas nemogoča Ko se tega zavedamo, nam je temmanj umljivo postopanje naše vlade napram nam. Tuji državljani nas preganjajo Jin spravljajo ob kruh. Kam naj gremo? Ko je bil pred kratkim ustanovljen v Ljubljani »Slovanski klub", nekaka Jposredo-valnica dela, ki naj bi našim brdzposelnim delavcem preskrbljala službe Srbiji, je naša vlada ta klub razpustila. Naša vlada torej hoče, da gremo delat v ameriške rudokope, da se torej nacijonalno ubijemo. (Naprej ne moremo, ker vladni komisar ponovno grozi, da bo prisiljen razpustiti shod, če govornik ne zavzame drugega tona in če se ljudstvo ne pomiri). Italijani se za vsako nič obrača|o na Italijo in jo prosijo pomoči, kakor se je to pred kratkim zgodilo, ko se je rižama zavoljo nimestnikovega dekreta obrnila potom tukajšnjega italijanskega konzulata direktno
v Rim. Tam v Italiji prirejajo na željo tržaških Italijanov velikanske demonstracije proti Avstriji Če se le-ta predrzne nastopiti le proti enemu renjikolu. Škandal je to, in mi nič druzega ne zahtevamo, kakor pa enako pravico za vse. V dosego tega se bo naša organizacija posluževala vseh dovoljenih sredstev. (Viharno odo bravanje.) — Enoglasno je bila sprejeta nato po govorniku predlagana resolucija, ki se glasi:
Slovensko delavstvo, zbrano na velikem shodu N. D. O. pri Sv. Jakobu, dne 28. junija 1914:
opozarja c. kr. vlado na italijanske podanike v „Trž. tehn. zavodih" pri Sv. Andreju in pri S j Marku, ki so zaposleni v teh zavodih kljub odredbam c. kr. ministrstva, katere velevajo, da imajo biti pri podjetjih take vrste nameščeni edino le avstrijski državljani;
zahtevajo, da c. kr. vlada omenjenim podjetnikom v tej zadevi ne verjame čisto nič več kar tako na slepo, kakor se je to dogajalo do danes, temveč da vso stvar natančno preišče, in da se gleda v bodoče v obrambo ministrske odredbe strožje na prste tem podjetjem, ki so sama izjavila, da hočejo ščititi tuje podanike ;
protestirajo tudi proti eventualnemu podržavljenju neavstrijskega delavstva z namenom, da bi potem kot Avstrijca imeli do dela isto pravico kakor naši delavci, in to zlasti zato, ker bi v tem slučaju ne bile omenjene odredbe mintstrstva nič druzega kakor navadna igrača in bi to bilo na veliko škodo avstrijskega delavstva, ki radi konkurence renjikolov, katere protežija italijanska libera*na stranka, v zadnjem času posebno organizacija „Unione economica nazionale", ne more priti v svoji državi, na domači zemlji, do zaslužka in se mora zato izseljevati;
o p o z a r j a c. kr. vlado tudi na renji-kole v mestni plinarni, in na preganjanje in zapostavljanje našega delavstva v prid tujcem v tem zavodu, ki bi se r:e smel izrabljati v politične namene italijanski, liberalne stranke, in to (temmanj, ker je mestna plinarna občinsko podjetje in so tudi slovenski občani obvezani izpolnjevati svoie dolžnosti napram občini.
Od slovenskih in slovanskih poslancev pa resno in odločno
zahteva, da se v tem vprašanju združijo in se za interese našega delavstva potegajo pri vladi istotako, kakor delajo to nemški in italijanski poslanci, in da zlasti vplivajo na avstrijsko vlado, da nastopa v obrambo svojih državljanov tako kot Italija, ki se razburja zaradi vsakega posameznega Italijana, ki bi v naši državi ne dobil dela, dočim ona ^ma tega načela ne priznava, kadar prihaja kak Avstrijec iskat dela v Italijo-.
Tov. Brandner je nato še na kratko pojasnil izid kongresa NDO in so nato še govorili tov. Pregarc, Hvastja, Pečar in drugi, nakar je predsednik to V jlarič s pozivom za organizacijo zaključil ta impozantni shod. Na tem shodu je bilo tudi govorjeno, da se skliče v kratkem velik splošen shod proti renjiko^om, ker ta shod je bil, kakor omenjeno sklican le zaradi tehničnih zavodov in uestne plinarne, tipamo, da bo naša vlada odločen protest in glasen opomin našega delavstva upoštevala in da napravi red tako v tržaških tehničnih zavodih, kakor v mestni plinarn !
Slovenci! Spominjajte se družbe sv. C. ti.
Vesti Iz Goriške.
M delal
Že enkrat smo na tem mestu opozarjali na skrajno potrebo koncentričnega dela, da postane Gorica slovenska. Naš opomin je bil takrat brezuspešen, danes ga ponavljamo in upamo, da z večjim uspehom. Ker danes so razmere v Gorici bistveno izpremenjene in to je treba v kalkulaciji naših uspehov in neuspehov upoštevati. Pred dobrim letom smo računali, da nastopi za Gorico nova doba, v svoji poštenosti smo bili prepričani, da je tudi laška klerikalna stranka zvesta svojim obljubam. Le prekmalu smo morali zdvomiti na tem, a danes že to ne zadostuje več, danes nam je že nov nastop laških klerikalcev napravil, da gre njihova politika čisto drugo pot, ko pa njihova irazarska obljuba. Brezprimerna nesramnost »L/eco del Litorale« je to najjasnejše pokazala. List, ki je zaznamoval kamoro z najhujšimi prilastki, list, ki je včasih tako goreče govoril o proporcu, ta list je sedaj z isto gorečnostjo udaril po nas. Naenkrat vidimo najhujšo izpremembo in ne moremo je smatrati drugače, ko da je izvršen obrat od nas, da je sedaj naš boj proti vsem sklenjena stvar.
Previdnost je mati modrosti in 1111 tega ne smemo zametavati. Tako odločen na-noH i-rAnio tudi odločno sovraštvo in ini
1 moramo sprejeti tudi z napadom boj. S tem se je sicer zvečala težava našega boja, ker borimo se sedaj čisto osamljeni, na drugi strani pa smo tudi ojačeni. ker imamo osamljeni v svojih vrstah večjo disciplino, ker sc inoraino osamljeni, če imamo ie količkaj volje do zmage v sebi, postaviti čisto na lastne noge.
Nastala je za nas torej nova doba in denuncijacije laških klerikalcev naj bi to pokazale z vso jasnostjo. Ker je izgubil deželni glavar svojo največjo oporo, zato naj ne bo tudi nihče drug deležen milosti visokih krogov, zato naj podle demiueia-cijc vzamejo nam možnost priboriti si pri merodajnih ljudeh pravičnosti. Zadnji dogodki kažejo, da je v vodilnih krogih laških klerikalcev- to mnenje, zadnji dogodki naj jim pridobe nazaj nepričakovano izgubljene pozicije. Će je zidan njih račun na pesek, ali na skalo, o tem pa odločujemo mi s svojo taktiko, s svojim delom. Ne samo z besedo moramo kaznovati in obsoditi nečedno ravnanje laških klerikalcev, z delom moramo priboriti sebi moč, da je vsako ponavljanje takih dogodkov nemogoče. I11 moč si priborimo predvsem v enem kraju, v Gorici, moč pa zadubimo !e na en način, če gremo res sistematično na delo.
Z uspehom delamo na šolskem polju. 1 Požrtvovalnost goriških Slovencev je ' žela velike uspehe in tudi v skromnih razmerah smo postavili lepe in ponosne hiše. Za šolstvo so imeli Goričani smisel in požrtvovalnost, po kaj ne bi imeli isti smisel in isto ljubezen tudi za druge stvari. Kakšno pa je naše delo na drugih poljih. Koliko storimo za našo sedmo velesilo, kje je delo ne samo enega, temveč vseh za slovensko časopisje. Kako spopolnujemo slovensko časopisje, na to naj odgovore oni, ki vedo našteti vse nedostatke slovenskega časopisja, za časopisje pa ne store ničesar. In vendar vemo vsi, da je slovensko časopisje priborilo našemil narodu najmanj polovico uspehov.
Zunanje stanje naroda, njegov ugled, njegovo politično moč kaže časopisje, njegovo blagostanje pa trgovina iti obrt. In kje je tu naše delo? — Ali ni sedanje sodelovanje čisto nezadostno! — Kje je dosledno izpolnjevanje klica: Svoji k svojim! Kje je pripravljen začetek za ta boj. In če smo odkriti, moramo priznati, da bi lahko skrbeli trgovci sami bolje za večje ' upoštevanje bojkota, če bi skrbeli za svojo organizacijo. Nepojmljivi in žalostni dogodki razdvajajo trgovce in ker ni sloge ni onega napredovanja, ki bi moglo biti, ki bi moralo biti. Skrajni čas je. da začno trgovci z delom za svojo organizacijo, da se sami pobrigajo tudi več za svoj napredek.
Na vsakem polju bi tako lahko našteli nedostatke, povsod je obilo prilike in potrebe za uspešno in hvaležno delo. Z delom pa mora pričeti vsakdo, že pri sebi, ne pa da delajo le nekateri, dru^i bi pa želi uspehe. Ce bo vršil vsak svoje uclo, če bo vsak ne samo zaveden temveč tudi delaven, potem se bistveno izpremeni naš položaj, tedaj postanemo gospodarji. Takrat pa nam tudi ne bo treba trpeti toliko ko sedaj, tedaj so vsa sramotenja, vse kri-vičnosti na mah končane. Da se to izvrši, za to pojdimo na delo, ker samo od se-1 be se ne stori ničesar.
1
In kaj sedaj? Po dolgen, neverjetno dolgem času se je vendar ojunačilo državno sodišče in je izdalo razsodbo o prizivu laških liberalcev glede volitve v laško ve-leposestvo. Razsodba je izpadla tako, kakor je vsakdo pričakoval, laški klerikalci so dobili najhujšo moralno klofuto, ki so jo mogli dobiti. Njihovi mandati iz veleposestniške kurije so nepravilno pridobljeni — tako je razsodilo najvišje državno sodišče. To je vsebina moralne klofute, ali s tem še ni zadeva končana. Će je že rečeno »a«, zakaj bi se potem tudi ne reklo »b«, če je že razsojeno, da je izvolitev nepravilna, zakaj bi pa imeli nepravilno izvoljeni tudi še naprej mandate? — (iospod deželni glavar, ta »zakaj« zahteva odgovora in kaj mislite vi odgovoriti na to? — Če izpade odgovor na »zakaj« za Vas neugodno, potem pa je tudi jasno, morda prejasno povedano, da je glavar pripadnik tretje stranke, da ni pristaš ne najmočnejše slovenske in ne najmočnejše laške stranke. Gospod glavar ali ne mislite, da <0 te razmere potem nevzdržne! Upamo, da odgovorite položaju primerno, jasno 111 decidirano, ker končno s^ cimanjem ne ustrežete ne deželi, ne nam in tudi ne sebi iti s članki ko »Vzroki in učinki« si pač ne iajšate stališča. Koncem koncev pa upamo, da tudi ne spregledate drugih važnih dogodkov in da uravnate svoje korake položaju primerno. Na vsak način pa clara pacta — in potem govorimo naprej. Povemo le, da smo vsako sentimentalnost odvrgli.
Prvo izvestje slovenske gimnazije v Gorici. — Kar se še vsemogočni S. L. S. na Kranjskem ni posrečilo, to je doseženo v Gorici, na prvi slovenski — Čisto slovenski gimnaziji. Kako se je to posrečilo, kako se je to doseglo, o tem razpravlja zanimivo v izvestju prof. Andrej Ipavec. Kos slovenske zgodovine, del našega boja za naša
Osidiiu^aJ^bolinvattna žansJtja
iSSBHf!
^ISSSmSVI 1? I jFSftt^'FBi
HP^H 600 do 3000 svijeća, *• nutarnju i vmmpkm ruvjelu. flH PS^B Naknada za kružne »vjetfljke. Netrcba vik izmjeo- Kg jjvati ugtjeual Jedno«t»VM i jMtm Tcdbal gt
- Dobiva mm v Trstu pri tvrdki R. DITMAR9 GebrOdar Brunner, Piazza Jal Ponterosso štv. fc
V Trstu, dne 6. julija 1914.
»EDINOST« M. 156.
Stran lil.
prava je v izvestju in zato ima izvestje tudi pomen za vse Goričaoe. — Drugi del iz-
vestja tvt rijo šolska poročila. Iz n ih povzemamo. — L'ćmh moči je bilo 14 in sicer vodja, 8 učiteljev in profesorjev ter 5 pomožnih gimnazijskih učiteljev. — Koncem šolskega leta je bilo učencev 345 17 ho-spitant«. Razveseljivo, da poseča toliko slovenskih deklic gimnazijo. Svetovali bi staršem, da pošiljajo v še večjem številu deklice v gimnazije, ker imajo pač lepšo bodočnost tu, k<« v katerem drugem zavodu. Klasifikacija je bila ugodna. Odlično sposobnih je 43 4- sposobnih 174 -+- 10, v obče sposobnih 49 4- 2, nesposobnih 26 4- 1, ponavljalne izpite majo 4 + 1, dopolnilne izpite pa sme delati 9 učencev. Po narodnosti so bili vsi učenci razen 1 Hrvata Slovenci V mestu Gorici jih je bilo pristojnih 105 -h 9, drugam pa 240 H- 8. Iz Primorskega je bilo učencev 304 11, iz Kranjske 31 4- 4, iz Štajerske 6 -J- 2, 4 so bili iz drugih dežel. — Uspehi so torej lepi, zavod se razvija kar najlepše, zato slovenski starši — svoje otroke v slovenske Šole.
Najmanj patrijotični so menda v Gorici Nemci ker tem ni zadostoval županov poziv, temveč so morali izdati še poseben oklic, da pokažejo na primeren način svoje s- žal je ob prestolonaslednikovi smrti. Ali pa so čutili tudi goriški Nemci pri tej tako žalostni tragedij, potrebo politične demonstra-c je. Pat ntirani patrioti bi si že to lahko prihranili.
V. zlet G. S. Ž. se vrši v nedeljo, dne 12. t. m. v Štandrežu z i- m sporedom. — G ričani, ta dan vsi v biandrež, da podprete marljive Sokole in da vidite sistematično delo Sokola.
Občni zbor naobraževainega društva na Cingrafu se je vršil v nedeljo ob 10. dopoldne v Stračicah. Po kratkem nagovoru predsedniki prof. Košnika se jt* obravnaval takoj dne v ni red in sicer volitev novega odbora. Ker ni mogel vsled prevelke zaposlenosti prevzeti g. Košmk zopetne izvolitve, se je izvolil ta odbor: predsednik nadučitelj II podpredsednik Cimprič Josip : tajnik Sedtj Vekoslav; blagajn k Ferlič Miha lo; odb- rnii : Cigoj Jožef, Terčelj Fran in Pečenk Šivan; prc^ledovalca računov Fer anl Alojzij in Primožič Anton. — Pri slučajno stih se je sklen la ustanovitev čitalnice. Po jedrnatem in lepem govoru dr. Drago Mamica je zakl učil predsednik obJni zbor. Želimo društvu najlepših uspehov in da postane trdna postojanka gorskih Slovencev, Še vedno ne moremo biti zadovoljni s cirkusom Charlesom. — Piakati so sedaj sicer tudi „slovtnski- — ali slovenščina je pt škandalozna. Zakaj je imel pisatelj plakatov pred rinocerusom in drugimi zvermi tak rešpekt, da je pisal vse te beštije z veliko začetno črko, pa res ne vemo. — Upamo, da zadostujejo te vrstice in da se na-domeste plakati s slovenskimi.
nova vlada takoj v diplomatično zvezo z omenjenimi državami. Zedmjene države se odpovedo vojni odškodnini, se strinjalo z odstopom Huerte, obdrže pa za enkrat
še Veracruz.
Ho tabor v Sent Jakob!
Spisal Davorinov.
Si o: Atej, te zadnji voz sena s' m pr-palov; ho, atej, če pa ste?
O č e: Že sliš' m I Hvava Bohu, da je spet lipa vura. (Zapeljeta voz duhtečega sena na gumno, ga zvrneta in se oddahneta.)
Sin: Petjakov Lojz m' je pravov, da bo te 12. julija v Šent. Jakobu tabor. Na enam hribu se ljudji — kar je Sovencov — zbirajo in zaprsežajo zvesti ostati cesar/ narod' in Đuh To bi pa jes rad vidovi Rekov je, da pridajo Trstinarj z m u rja, So-venci z Horice, pa sokolići iz Ljubljane.
O č e: Ja, da ma ta vidva čas, tače reči premotrivat ?
Sin: Vi ste m' oblubl, smim se paljat z fukso kamr hočm, če senu srečno pod streho spravmo. Lojz vpreže moro, jes pa fuksa; skup vorjemo, bomo se tud skup vozil.
O č e: Ti si le rekov, da se stric na čre-šnje popelaš.
Sin: Sm ves čas doma, to b'm* vhku
obljub' I ?
O č e : No saj s' žej v osemnejstam, naredi kar vočiš.
Sin: Ja popelamo se I Lojz min', da je tabor več k pa žehnenje. Požinjite od morja pridajo Sovenc'. Trstinarj' ma jo minda dnarja k pa črepin. To kar so nam Nemci vzeli, to bo jo jm vse zad kup* 1L Postal bomo tud' mi bohat. Trstinarj so fest ho-spud', pa samu sovenj marnvajo.
Oče: To sem žej slišov.
Sin: Lojz prav, nam se ni triba bat' Nimca, Trstinarji bo jo še z Vaham in Nimcam pomedl'.
Oče: Morebit' če majo dnarja dovol.
Sin: Atej! Lojz je rekov, da bo Horičan vina sbo prpeljal, svadek je, pa za arcnijo, posebno za skrnino!
Oče: E ti šment ti, potle bom pa mo-hov tud jez jet'.
Sin: No, atej, to je prov! Vi ste, jes s'm radoved n kaj bo s sokolić' ? Lojz, prav, da ma jo v Ljublane sovenje sokolče. Ti bo jo straži' nas pred Nimcam. Nimc' nas vočijo pr casarju zatožit', izdat' in v Nemčijo predat!
Oče: To vendr casar ne bo prpustov!
Sin: Vi, atej, (bolj tiho!) Lojz je močnu trdov, da ma jo v Lublane ano staro, hrdo, mršavo babo, tk' na ta način k' pa trota mora. To ma jo Nimci podkuplano. Te babji zlodej menda zgago diva med So-venci v Lubljane, pa po cilam Kjranščam. Laži tros' po meste in še vsanjah martra Ijdi. Kokr trota mora leže moiam na prs in jih tk' trpinč', da zbesnijo. Se po časnikih trhajo, to se prav edn napade druja, h rde reči piša jo, skrihajo in v časih še sta pajo se. Atej, (čisto tiho) požinjite, ta stara baba še fajmoštre nahujska; pa še tačam modram gospudam zmede pamat. To Nimce najbolj veseli, meni Lojz. Tovne na Dunaj pa Nimcam vkažajo, da pazjo na skrihane Kranjce, da se ne pokolajo.
Oče: Ja, čej ta baba ne bo pršva tud' na Tabor v Šent Jakob.
Sin: Če pride, bom jo jes zabasov, pa tk' vrhov, du bo kosti po calam Šent Jakobe pobirava.
Oče: No moč'n s' ja, če to nardiš, bojo te Kranjc' rad mel\
Sin: Lojz pa jez bova jo, pa bojo ja tud' druji Domahal', da jo vkončamo.
Oče: Šment, potle bo pa prepira konc na Kranjščam.
Lojz pride: No sta se žej zmarnvava ?
Oče in sin: Ja, ja te 12. julija v Šent. Jakob na tabor.
Uesti iz Istre.
Istrske dezelnozborske volitve.
V ožji volit vi v mestno trškem volilnem okraju I z o I a - M i I j e je b lo oddanih 229 veljavnih glasov, ki jih je vse dobil soci-j"[nedemokratski kandidat učitelj Zorze-n o n. Laška klerikalna stranka, katere kandidat Marchio je imel v prvi volitvi manj glasov nego sodjalnodemokratski kandidat, se ožje volitve ni udeležila. Mandat je bil tudi že doslej v rokah socijalnih demokratov.
Ustanovitev ekspresne pošte v Dolini
pri Trstu. Doiinčane je obdarila poštna direkcija z novo ara consko odredbo, v kateri d »ločuje, da se ima s 1. julijem odpraviti postna zveza Dolina—Trst—Dolina, a namesto te naj vozi pošta Boršt—Dolina — Boršt. Prej** smo d bivati dvojno pošto, časopise, pakete m pisma smo dobivali še isti dan, ko so bile stvari odposlane. Sedaj, ko je odpravljena popoldanska pošta dobivamo časopise in pisma komaj drugi dan, a pakete n. pr., v katerih so jestvine, pa takrat. ko je kruh trd ko kamen ter solata in limoni že popolnoma gnili Paketi se vozijo po 3 do 4 dni. Če naroči oseba zdravilo, lahko stokrat umre, preden pride zdravilo z ekspresno borštansko pošto. Za to zvezo se je potegoval g. Hučič iz Boršta, samo, da bi bila njegova gospa, poštarca, pomaknjena v višji plačilni razred! Z odpravo te pošte je uničil eksistenco postiljonu Stranju, ki vozi že 27 let in je moral plačati 300 K za popravo voza ter ima ženo vedno bolno. Usmilj nost samaritantstva. Uradi so že odločno rekurirali. Pozivljemo tržaško poštno ravnateljstvo, da v doglednem času zopet uvede vozno pošto Dolina—Trst —Dolina. Vozna pošta Boršt ni prikladna, ker se dviga cesta za 18* in je radi tega prestrma.
Vsi Dolinčani.
F. L. TUMA.
S samotnega breja.
Politična pisma iz Anglje.
Da je Francoz v resnici samo človek močnega čuta, impresij, nam kaže vsa njegova zgodovina- Nestalen element ni mogel nikjer dobiti tal; poskušal se je po vsem svetu, zdaj v Meksiki, zdaj v Kanadi, na to ob Misissippiju, pa v Egiptu i. t. d.; preden je ena generacija odmrla, je zatajila že dvakrat svojo republiko. Nimajo zaman petelina v svojem grbu!
Vprašati se moramo, kaj nam prinese s seboj v Parizu izšolana mladina? Znano je, da na nas mlade ljudi besede zelo ma-
Razne vesti.
Mirovna konferenca. Nizozemska vlada ie predlagala svoječasno vladam vseh držav in dežel, katere je povabila k udeležbi drugega mirovnega kongresa, da naj se spor.tzamejo izvolitev odbora, ki bo imel namiga. 4a '^estavi končui program za tieiji <11 rov ni kongres. Temu pozivu so se odzvale » sc rta de ;n so imenovale svoje .^siopujke v ca ijrtpravtjalm «dbor. Skup-iic je «Uj cia podlagi teli odgovorov A usicorto. tfa cr sfciiče U pri-?ravfealin 'jdbnt i mMfci 1945. w Haag.
Da>•čbe \?a£BT»-Paiistega mtru. Mirovni prtHocol ispVi auroviiđi pogajam med >4ehiko *n Zediajcmmi d rta vami, katerega so podpisali tudi Hnertovi delegati, katere je imenoval ▼ ta namen Huerta dne 1. julija, vsebuje pred vsem organizacijo pro\ izor čne zvezne vlade v Mehiki. Ta vlada se ho organizirala v ffavnem oiestn Mehiki t'o potrditvi te nove ftad* od strani Zcdinjenih držav in posredujo^žb nI Areentinije, Brazilije in Chile, bo stopBa
Prvovrstna tovarna z električnim obratom
testenine
iz pristnih jajc
G. ROCTIROLLA, dL & Golllllfl ftv. 4.
Dnevno iidelovanje terteain iz samb jajc. -Rezanci, obročki, mak ero ni itd.
Specijaliteta: hlebčki.
P. n. občinstvo je pri izdelovanju lahko navzoče da se prepriča o snagi.
Zologfl dalmatinskega vin FILIP IVANISEVlt
lBstu£9Q pridelki iz Jemk pri talil ulica VaMirnra 17. M. 1405. Ma u drobno in u dtMk. - ta*e: JUT Adria", uL Maore 13 k fKfliM-MM. Ptos SiasepplM ttev. J, v katerih teč rm v9m pm vrste.
Jfapredek vede
N^eeergičnrjše im gttoiu se sdravi sifilis s svetovnim sredstvo«
Jornbin Casil«
Stotine zdravniikih potrdil potrjtge, da se uretrilna z ianjs,
ESTa-fM??""1 konfeti Casile.
Konfeti GASILE urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (Silir ga), popolnoma odpravljajo In nblainjejo pečenje in pogosto nriniranje; edini korenito ozdravijo uretralna zoieoja (prosta ti tis, nretritis, cisti tis, me-bnme katarje, kamna, nesposobnost za zadržavanje urina, sluzaste tokove itd. — Šfeatlja knnfetiiev Gasile K 4—.
JORUBDT GASILE, naj bolite protisifilitično in poiivlj»joče kričistilno sredstvo, ki se uporabna s uspehom proti siiuidi, anemiji, im potenci, koetoboli, ishiaa, v n o tj u iles, poltaim madežem, izgubi semena, polneijam, scermatoroji, stenliteti, nevrasteniji, energičen razkrojevaie c nrinove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Gasile K 3 50.
Vbrisganee GASILE zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vaginitis, nretritis mdoimiliith, vnetje in ispad maternice itd. Steklenica vbrizgan ca Gasile K 350. Kdor ieU večjih pojavil, toekovia itd, naj naslovi dopis na lokamo LLOYD, za g. Gasile, Trst. ki poda odgovor s obratno poito zastonj in z vso rezervo. Priznani medicanalni izdelki GASILE so prodajajo t vseh akreditiranih lekarnah. Zaloga v Trsta Lekarna Llojd, V. dell'orologio 1. Pristna zdravila Gasile nosijo lastnoročni podpis N Cssile.
CASILE*
Podpirajte družboCirila in Metoda
Rudolf Schultze
K KRUNA kMccslJofrirani Mbotaknlk
ulica IUgiidBtU it. 4, L nad. (vogal ulic« Stadion)
ffi	umetni zoble po nalnoveJSi tehniki. ^
Ek	JamCI s« za perfektno Izvršitev.
9	Zmerne cene s ezirem na razmere manj posedujoči* slojev.
I	Opraviči se Izvriejeje v Mi arak Sprejema od 9 do 1 in od 3 de 8.

Mestna hranilnica ljilljiub
Ljabljana, Prešernova ulica šf. 3.
Majvečja slovenska
hranilnica
Dr. PEČNHC
Dr. PETSCJffNIGG
TRST, VIA S. CATEMA fTEU. 1.
Zdravnik za notranje ^sjTfosnc) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 In špecSsfet za kožse in vodne (spolne) bolezni: 11 M;—1 in 7—7^
■ BK33ZCIII OSI
Gostilna „M mw
v TRSTB, aRcfl BeJ08&?e ilv, 7
■ S S TCZ^Bta	■■ umu B B Bj^Tk!
Priznano najboljša in " najcenejša kuhinja.
Pristna domaČa in tuja vina.
ias b si
iaa
SIM^ISS SSSS^Slil
lisa JOOT1U tm 1
TRST, trg Carlo Goldoni '
ta "t Ižm^S jRuorna i
se trpio priporoča slovcnskema občin«^^ » za obilen obisk. Fran Marinšek.E IIHR0SI3 ii^mins
Denarnega prometa koncem leta 1913 .
•••••••••
Rezervnega zaklada.......
K 700,000.000 , 43,500.000 9 1,330.000
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
II O
4
brez odbitka. Hranilnica je pnpil&rao varnA
in stoji pod kontrolo
o. kr. deželne vlade.
Zi varčerMje imm vpeljane Učne
domače hranilnike.
Dirtoilil-Disiral
FORD 16-20 HP
Novi modeli 1913
Pomnoženo proizvajanje. Znižanje cen.
4—5 sedeiev K 4800; 2 sedeža K 4300 Laudois s 6 sedežev 6300. - Popoln* oprava Ca pote h stranskimi zavesami, steklo, pet t-etilk, generator s« acet lenski plin, rog, kilmmstersbi dtevmk, hit om«r. Cene veljajo za vose prosto voznino in coloine vTtstn.
ANTON SKERL
sodnijski izvedenec Trst, Piazza Cario Ooldonl. Telefon 1734. Garage: Via del Bacchl 18. Telefon 2247.
m
1


Velikanska zalosc poMitn In tapecorll
Paolo Gastwirth, Trst
rilci Sfritoi it 6 m itedollifr Feofce). ItoJtoU ijotien vir a laknpoutmje bodisi glede cm <šj| kakor tod kaksvostL Kolosalni Izbor. - Telet 22-85
Novo pogrebno podjetje Trst
(vogal Mana eoMon«) - CORSO 47 - (Tetafoti št. 14-02)
Prireja pogrebe najrazllčnejilh razredov, od n^fenostavne^iih z enim
konjem do najlnksurijozaejSih in pompoznih s šestero konji, t Prodaja najrazličnejših mrtvaških predmetov. Velika zaloga voščenih i sveč lastnega izdelka. Najsolidnejša in točna postrežba.
.Najnoveiia In moderna pogrebna oprava.,
Koč s s naročil* m susmoumo t lastnih, prostorih /..« oge podjela al Te^a dL 31. tel. 1402.
CENE ZMERNE.	CENE ZMERNE
i Zastopstvo s prodajo pocrofenih predmetov: J. MRZEK, Opčine št 110; T. VITEZ .< rliMia (trg pri evkvi^; A. JAHŽF.K, pri Orehu (Nogher.).
Prva in etflna pisarni = za vojaške stvari =
(koncesijoniraaa od c. k. namejrtnffitva).
TRST, uHca detla Cosermo 5, H. o.
Daje nasvete in informacije o vsem, kar se tiče novačenja in vojaške shiJEbe. Izdeluje in odpošilja vsako vrsto ptr>-šenj vojaškega značaja — opra&enje od vaj, enoletno prostovoljstvo. ženitve, dosedanje zakonitih ugodnosti glede presenčne službe, vsprejetja v vojaške šole itd. — Pooblaščena je zastopati stranke pred oblastnijami. — Reševanja hitro in točno. — Uradne ure: Ob delavnikih od 9. predp. do 7. pop. Ob nedeljah in praznikih do 12. opold.
AGO
Čevlji brez Šivanja in žebljev ------
Izvršuje edino le
Franjo Cink v Trstu
ulica Cecilia Rittmeyer Stev. 12.
Izvršuje tudi vsako drugo naročilo točoo in ceno, — Na zahtevo pride tuii po naročila izven mesta.

Zdravljenje Krvi! I
„Tisočeri cvet" (Millefiori).
kri ter je Izvrstco tredstra proti onim slučajem, Se peče v le odcu, kakor proti stat>ciBU preb»vlja^>u in befnor»i'*«n. — itdec omat za adrAvljecjt stxae 1 V ter se dobiva v odlikovani lekarni
PRAXMARER - „Ai due mori"
TRST (mestna biša) - Telef. 377.
Poitne pošiljatve se Irvršnjejo takoj ia fraako ako
sc dopoilje krou 1 -Uk
T8C0DCI1 PEKI! **
(kvas) Iz odDkovone trsevtne drot so dosege dosedaj vsepovsod najboljši sloves. — Naročajte pil tvrdklh.kl Van postreže po kooknaAmi nočeh.
Apollonio & Glannl, Trst. "
Stran VL
»EDINOST« St 156.
V Trstu, dne 6. jti!«ia i.
lo vplivajo. Največ morda zaradi tega. ker nam iih ne znajo povedati zrelejši ljudje v obliki, ki bi ne žalila naše samoljubnosti. Ta je sicer zelo skromna (zrelost in nezrelost ste njeni meji), ali zato tembolj občutljiva. Nekoliko krivde utegne ležati nadalje v temperamentu mladega človeka, da vplivalo nanj v veliko večji meri vzgledi.
Ravno vsled tega ni pogubnega pariškega vpliva nikoli mogoče dovolj poudarjati.
Francoz se smatra še danes kot prvi narod na vsem svetu in politično živi še vedno v predsedanski dobi; v resnici pa ni nobene srednjeevropske države, ki bi bila v svojem organizmu tako demoralizirana. kakor je ta francoska republika. Tiri ljudje, ki so še včeraj neustrašeno hi-
li na cesto k barikadam, se puščajo da-les nemo suvati po svoji soldateski in po-l.ciji. V Italiji bi vsakdo sunil v takem slučaju policaja z nožem; velike politične in s c litina tirade napolnjujejo vzduh, korup-c kais na vseh oglih svojo sramežlji-4 zastavico, vsak drugi citoyen nosi v ; ?nbnwl vsaj po en red republike. Na-
Jn***t in vživanje je cilj vsega meščan-nebrzdanost in vihravost dela njih u.ačaj tipičen. Maitresse je v ustih vseh in njeni vpliv se pozna do vrha republike. Ženstvo se poslužuje preventivnih sredstev. ker se boji za svojo lepoto in noče -krbi in dela. ki jih povzročajo otroci. Ce v naših krajih nima rodbina otrok, velja kot žalost in nesreča; če ženstvo vsega naroda noče roditi, je to v sramoto temu rodu. Nobenega trpljenja, ampak samo vživanje — pa pridi apres nous le deluge! V dobi med 1886—1906 so se pomnožili Francozje za 1 milijon, njih nemški sosedje za 13 milijonov. Osem let sem že kažejo na Francoskem padanje porodov in leta 1907 so dosegli prvič, da jih je več pomrlo, nego se jih je rodilo. (793.889: 773.969)! To v deželi, katere sočna zemlja je prav v pregovoru, obdana od treh strani z morjem in težko si je misliti lepše klime.
Ze leta 1870-71 more opaziti vsak objektivni opazovalec usehnelost vseh tistih vrlin, ki so toliko časa odlikovale ta rod pred drugimi. Evangelij je danes: luksus in uživanje.
Naša sodba ne sme biti enostranska. V francoskem okviru prenasičene kulture in civilizacije te stvari morda ne izgledajo tako grozno — ali kdaj gre mladina takim prikaznim do dna! Ona gre in prihaja v Pariz z namenom, da vidi svet in tudi premalo časa le tamkaj, da bi se mogla pečati kritično s temi pojavi To tudi ni njen namen. Tembolj skuša zato posnemati te zunanje vtise, hoče biti elegantna v konverzaciji, prilludna v občevanju, priuči se velikim političnim frazam abnormalne francoske svobode in celo manire in navade intimnega francoskega življeja, naj so še tako strašne in pogubne za vsak zdrav narodni organizem; fo prevzamejo z ob-do van jem, ker jo je to drugače tako nadarjeno ljudstvo docela omamilo s svojim brezskrbnim čarom. V kavarnah in na javnih mestih se potem hoče tudi v naših krajih vesti tako nebrzdano in vsako njeno nerodnost naj legitimira: tako je v Parizu navadno! V dejstvu, da ima maitresse na Francoskem svoj dostop prav na prag familiji. občudujemo samo pomanjkanje vsakih predsodkov in ne učimo se iz tega, kar edino bi bilo za nas poučno, t. j. da je francoski narod to socijalno enakost med stanovi, in torej tudi med legitimno in nelegitimno ženo poplačal s tisoči svojih trupel v revoluciji 1/89.
VIII. pismo.
Princip jugoslovanske politike.
Jugoslovani potrebujemo zdravega organizma, solidne politike. Naša dela in pota ne smejo viseti v zraku in ne smejo biti zavisna od volje ali entuzijazma kate-regasikoli naroda. Ce vodi k našemu pro-spehu samo pot milosti in naklonjenosti drugega naroda — najsi nemškega, francoskega. ruskega ali kateregakoli — potem se drznem zapisati že danes, da ta prospeh nikolu ne pride. Ne zato, ker vsaka prošnja insolvim slabost svojega individua, ampak zato, ker je vse izvršeno skoro vedno nekaj nestalnega, kar ni do-stri vredno ali pa na kar se ne moremo sigurno zanesti Tudi izgubila taka beseda z vsakim dnevom na svojem pomenu; mi pa moramo iskati aljanse tamkaj, kjer je pričakovati z vsakim dnem vedno večjega medsebojnega združevanja.
Iz tega je jasno, da nam preostajajo samo oziri na materijalen interes. Le tod obmolkni vsaka prošnja in usmiljenje, tod odločajo samo ekonomisti in podrobni fakti. Z materialnimi interesi se da računati kakor s številkami v matematiki. Ne prositi, ampak izsiliti aljanso iz teh dejstev pod načelom do ut des, t. j. kolikor kolikor pomoči in zaveze potrebujemo, toliko je moramo biti pripravljeni pošteno odšteti v gotovini. Ce pravimo že v socialnem življenju, da veljaj mož samo toliko, kolikor plača, kolikor zna in zmore, koliko bolj si moramo napraviti ta princip za prvo načelo vse svoje politike.
S tem se osvobodimo onih nejasnih momentov, katerih nikoli ne vidimo, a vzlic temu računamo z njimi. Le begajo naš pogled, da nikoli ne vemo, pri čem da smo in vsa jugoslovanska politika nosi tako na sebi znak nesmotrenosti. Obstoji znana francosko-slovanska liga, snujejo franco-sko-ju^oslovanske krožke itd. Nobenemu človeku ne moremo zabraniti eksperimentov ali zabav in nikomur ne škodujejo resno. Ali v politiki je vsako eksperimentiranje pogubno in dela zelo deprimirajoč vtis. Tod mora veljati jasen cilj in pot k njemu mora voditi po neizpremenljivi konsekvenci realnega dela.
Anton Breščakl
ttnica - Gosposko al (t Cartacd) 11* v lastni
Prva in največja slovenska zaloga in tovarna = pohištva na Primorskem. =
V zaloti lna vedno nad 50 modernih ledlln h In spilnlii sob.
Cene od 300 do 3000 K soba. s Edina slovenska delavnica tapeta pij.
Velika Izbera slik. stoik kakor tani železnega ponlitva.
Sprejeme navodila ze opreme lif hotelov I« t. d.
NKV^CICrafiam^K
ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE
(Občna zavarovalni«« v Trstu). Ustanovljena I. 1*31
Zakladi za iaastvo dm 31. decenbra 1913 K 454.949,184.97. Glavnica za zavarovanje življenja dne 31. dacembra 1913: K 1.297,036^30.20. Plačana podvračila od l«ta 1881 do 31. decembra 1913
K 1.163,020.163.67.
S I. januvarjem 1907. je društvo uvelo za življenski oddelek nove slavne pogoje police nadarjene največjo kulantnostjo.
Povdarjati je sledeče ugodnosti police: L Veljavnih takoj od izdanja:
a)	brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vršiti voj. službo, ako je vpisan v polah črne vojske.
b)	ako plača zavarovanec 1 °°loo od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavo vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje vrši v teku 6 mesecev po preteku roka.
IL Veljavnih po preteku 6 mesecev od izdanja: a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premije in brez vsake formalitete — potovati in bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v katerisibodi deželi tega sveta. (Svetovne police). Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju, če pade zavarov. v dvoboju. IIL Veljavnih po preteka enega leta po izdanju police: a) zavarovanec se oprosti plačevanju za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nesposoben za delo.
IV. Veljavnih po preteku treh let od Izdanja:
a)	Absolutna neizpodbitnost zavarovanja razun slučaja prevare.
b)	Društvo Je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora, ali poskušenega samomora.
c)	Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4%%.
Društvo sprejema zavarovanje tudi za —-~ —	^ življenje, požar, prevažanje in ulom.
Dr. HORVATH
Trst, Via Nuove S«. 22 Specijalist sa KOŽNE In SPOLNE SOLE in NERVOZNOST
In 4-« zv*<
saaacosT za BOLEZNI v
O« 11-1 pop.
I VSLED PREUREDITVE PRIJUiLffi ||
Sprnjams
C* »4 pr m mi tovarn*
0'Di les . TRIBUNA'* Oonot. Tri»4*m ali j* 26 (|rtj p\ tvrna Isigj}. Zal*«« #.ak«l«», iivaiatb ■n « m*tt:skiti strajsv. g<-a-m?fan«v or>iitniom«li
F Ba j&i
flor1®«. Stote« ut. 2—4 Pro aja na ab-«fc*.
n« 1*1 franka
:: MALI OC3LAS9
□□
□a □□
se računajo po 4 sU't. be?>eđo-Mastno ti-kane beaede se računajo enkrat več. — Najmanjih
: -ristojbina znaša 40 slotink.
□□
na □□
nada
Oo2no za letoulščnrje! Sžjs;
imam za oddati v najem ove »obi in eno kuhinjo z * so opravo v jako prij znem in zdravem kraju na Marčnem Celju. Natančnejša pojasnila se izve
Sri #onUlničarju na postaji v Kanala. — Andrej la-tnlk.	63<>
flfflflf e takoj m**bltrana soba z dvema poste-UUllll ljama na željo tudi hrana Ulica C-om-mercial" 9 pritličje.	S(»0
se takoj soba in sobica meblirane s hrano. Ulica Boschetto št 40, vr 2.	!HK)
Odda
Vjb||h|a|| gostilničar (s ženo in kuharico) ki go l£e«rj$rfll vori slovensko, nemško in italijan ko.
mesto voditelja gostilne (< d litra ali s plačo) Položi kave jo. Pojasnila daje Ko a'sich. Kavarna Corso	71 b
OnsunlK „Edinost" u Trsta
je iz'al in založil naslednje knjige:
1.	»»VOHUN«. Spisal i. F. Cooper. — Cena K 1.60.
2.	»TRI POVESTI GROFA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vin.
3.	»KAZAKI«. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovenil Josip Knaflič. — Cena K 1.60.
4.	»PRVA LJUBEZEN«. Spisal I. Sjergje-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K.
5.	»POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega ljudstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin.
6.	»BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na Škota Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena bO vin.
7.	»IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dosto-jevskij. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60.
8.	»JURKICA AGIĆEVA«. Spisal Ksa-ver Sandor-Gjalski. Prevel F. Orel. Cena K 2.—.
9.	»UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal I. E. Toinić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60.
10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—.
; 1. »VITEZ IZ RDEČE HIŠE«. (Le Che-valier de Mais'm rouge ) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50.
pitKUdolo se ho ose v zalogi nahajajoče se Maso s sledečimi
popusti
M i poDusta umi mM 2a nt
(Vse zadnje novosti)
Bluze, obleke, reform, platfi, Jope, krilo, uestalie, spodnja krila, kopalne ohleke, kopalni plasti, Serpe za gledišče, solnčnifii,
dežniki, perilo, rokavice, nogavice, moderci, comDinčes, paj-
tolani, plahto, rofci, parfemi itd.

M )M im »tri »n
(Vso zadnje novosti)
Srnice, spodnje blate, pletenice, ovratnice, robci, plaids, dežniki, palice, rokavice, nogavice, naramniki, podveze, ovratniki, ovratnice, zapestniki, potne kape, telovniki itd.
P. n. & meščani so v lastnem interesa vabljeni, da izrabijo to pr Hibo!!
GUGLIELNO JERfi IKTEST
•I
Odhajanje in pritinjanje uiaKou
od 1. majnika naprej.
Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjeni po srednje-evropskem času.
C. kr državna železniea.
Odhod Iz Trsta (Carapo Marzlo).
5.00	B Herpelje, Pula in medpostaje.
5.40	O do Gorice in medpostaje (Ajdovščina).
5.50 M do Poreča in medpostaje.
7.30 O Herpelje-Divaća-Ljubljana-Dunaj in medp
7.35	B Gorica. (Ajdovščina), Jesenice - Celovec-
Dunaj-Praga-Dečin-Bcljak-Berlin-Monakovo in medpostaje.
8.41	B Gorica, Dunaj, Praga, Bcrolin.
9.05 O Gorlca-Jesenice-Celovec-Trbiž-Ljubljana-Bcljak-Dunaj in medpostaje.
9.10 O Herpelje, (Rovinj), Pula in medpostaje.
9.15	M le do Buj in medpostaje.
11.05 B Gorica. Celovec, Solnosrad, Pariz.
12.48 O Oorica (Ajdovščina) Jesenice-Trbiž-Ljub-ljana-Beljak-Celovet medpostaje.
2.40 M do Poreča in medpostaje.
3.5b O Gorica-Jesenice-Trbiž-Ljubljana-Beljak-Celovec-Dunaj.
4.42	O Herpelje (Divača-Dunaj)-(Rovinj) Pula in in medpostaje.
5.30 E (Turški ekspr.) Gorica-Jesenice-Ljubljana-Beljak-lnomost-Monakovo-Pariz in medp.
7.44	M le do Buj in medpostaje.
7*50 O do Gorice in medp. (Ajdovščina).
8.24	O Herpelje (Divača-Ljubljana-Dunaj) Pula in medpostaje.
8.40	B Gorica-Jesenice-Beljak-(Monakovo-Berlin) Celovec-Dunaj-Lincc-Praga-Dečin.
10.30 O Gorica, Jesenice, Beljak, Inomost. Monako vo.
Zabavni vladi od nedeljah in praznikih.
9.10 O Herpelje-Divača.
2.25	O Herpelje-Divača.
2.20 O v Gorico.
Prihod v Trst.
6.25 O Iz Dunaja. Solnograda, Celovca, Mona-kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka, Ljubljana Jesenic, Gorica.
7.10 O Iz Dunaja (čez Divačo-Hcrpelje)
7.25 O Iz Gorice (Ajdovščine).
8.25 Al Iz Buj (in medpostaje).
9.01	B Iz Berolina, Draždan, Linca, Dunaja. Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (Ajdovščine).
9.37 O Iz Pule (Rovigna).
10.10 O Iz Jesenic, Gorice in medpostaj.
11.25 E (Turški ekspres) iz Pariza-Monakovo-Ce-lovca-Dunaja-Linca-Jesenic-Gorice.
12.40 M Iz Poreča in medpostaj.
2.00 O Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane. Gorice, (Ajdovščine), Berlina, Draždan, Prace Dunaja.
3.47 O Iz Pule, (Rovinja), Herpelj in medpostaj.
4.32 M Iz Buj in medpostaj.
7.00 O iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža. Ljubljane. Jesenic. Gorice.
7.05 O Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Dunaj.
7.41	B Iz Berolina, Draždan. Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jescnic, Gorice. (Ajdovščine).
9.45	O Iz Poreča. Buj in medpostaj.
8.16	B Iz BeroIina-Monakovo-SolnoKrad-Gorice.
10.24 B Iz Pule (Rovinja), Dunaja (čez Divačo.
11.37 O Iz Dunaja, Celovca. Beljaka, Gorice.
Zabavni vlaki ob nedeljah n praznikih:
9.36	O Iz Gorice.
9.41 O Iz Divače, Herpelj.
Otfhaltfnle In prlimlanjc uIoKou
Južna
Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione)
5.40 B preko Cervinjana v Benetke, v Rim, MIlan, Videm. Pontebo, Ctdad in B do Kormi-na (Cormons) preko Nabrežine.
6.01) O (Izključno nedelja) v Trbiž.
6.35 O do Gorice preko Nabrežine.
8.10 B v Ljubljano. Dunaj, Reko Zagreb, Budimpešto.
8.20 E v Tržič, Gorico, Kormin, Videm, Benetke Milan, Pariz, London.
8.35 B pieko Nabrežine v Kormin, Videm, Milan Rim.
9.00 O preko Kormina v Videm in dalje in O preko Tržiča v Cervinjan.
10.15 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb. Budimpešto.
12.30 O v Kormin in Videm.
1.10 O preko Cervinjana v Benetke-Milan.
2.00 O v Ljubljano. Celje, (Zacreb).
4.10 O v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Videnj Milan itd.
6.10 U v Ljubljano. Dunaj, Reko.
6.35 B v Dunaj (Reko. Budimpešto) Ostendo.
7.05 B preko Cervinjana v Benetke. Milan. Rim preko Kormina v Videm.
8.10 B v Kormin in Italijo.
8.45 B v Ljubljano. Dunaj, Zagreb. Budimpešto
9.43	O v Kormin (se zvezo v Cervinjan).
11.50 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih:
2.45 O v Gorico.
3.55 O do Nabrežine.
Prihod v Trst
6.15 O z Dunaja. Budimpešte.
6.25 z Dunaja. Ljubljane, Ostendo in Londona.
7.35 O iz Kormaia in Cervinjana preko Bivia.
8.50 B iz Italija preko Kormina in Nabrežine.
9.15 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte in Reke.
10.30 O z DrnaJ i, Ljubljane in Reke.
10.40 B iT. K jrm.na preko Bivia in B iz Italije pre-kr Cervinjana.
11.48 G iz Italije preko Kormina in Nabrežine.
2.15 O iz Celovca, Ljubljane, Zagreba. Reke.
2.35 O iz Italije preko Cervinjana.
4.10 O iz Vidma, Budimpešte. Reke, Zagreba.
5.35 O iz Italije preko Cervinjana in Nabrežine.
5.50 O (Izključne nedelje) iz Kormina.
6.55 O iz Italije preko Kormina in Nabrežine.
7.45 O iz Italije preko Kormina
8.42 B iz Italije preko Kormina in Nabrežine.
9.00 E iz Londona, Pariza, Milana, Benetk Vidma in Kormina.
9.10 B z Dunaja in Budimpešte.
11.30 O iz Vidma preko Kormina in Bivia in Iz Italije preko Cervinjana.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih:
7.30 O iz Nabrežine.
7.45 O iz Nabrežine.
11.17 O iz Gorice.
OPAZKE. Mastne številke znaČijo popoldne E =3
Ekspres, O = osebni vlak, B = brzovlak, M = mešanec.

Bdsendorfer, Gfebrttder Siingl, Koch & Korselt, Wirht iid. se prodajajo in iajejo v najem po zmernih cenah proti gotovini kakor tudi n* obroke
IK3L&ŠA&J5 in POPRAVE.
Zeh®! mm Zonnonl
NASSO Hr_5.LV Piazza S. Giacomo 2,11., Corso. TELEF. 2-5