Št. 333 (14.729) leto XLIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTl7ANSki DNEVNIK pa 2č ALTERIV SPORTS nad Cerknim, ra; 17. septembra 1 berdob' v Govc septembra 194^ 'Slovenija' pod ’ 1945 pa v osvoi zadnja številka. I 7096 AA 50040201 OSREDNJA K N ...l 1 '± N 'I CA S ..VILHARJA DNEVNIK v zasulr TRj;:, REVOLUCIJE 1 R - R ■ IRST-llMatec 600,, KOPER 040/362459 1 32 ar GOMCA-Drevored 2^.. CH)AD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/ .vflOARDS Spremeniti da se nične spremeni? _ Vojmk Tavčar Italijanski premier Carlo Azeglio Ciampi je prepričan, da je s političnega 111 z gospodarskega vidika najhujša ura mimo. In Nekateri dogodki kažejo, je breg prve republike rielec: predvsem »pozitiv- Sok« upravnih volitev, °b njem pa še Finijev obi-sk v Ardeattnskih jamah, Bossijeva umirjenost in iskanje novih zavezništev, skorajšnji razpust parlamenta. Toda tudi prijaznejši breg druge republike, ki naj bi Italijo bolj približal modelu predstavniške demokracije, ni še tako blizu. Doslej je imela Italija, kot ugotavlja Norberto Bobbio, dve veliki anomaliji: veliko strank in nebene alternative oblasti KD in njenih Zaveznikov. Prva anoma-bja je silila k oblikovanju koalicijskih vlad, druga je vladno koalicijo postavljala v center političnega loka. Po nedeljskih upravnih Volitvah je odpadla ena anomalija: v Italiji obstaja reformistična alternativa sedanji oblasti. Druga anomalija - fragmenti ran politični sistem - pa ostaja, kar bo nedvomno sililo k ablikovanju koalicijskih Levica je v sedanji fazi pokazala znatno agregadj-sko sposobnost in je za npravne volitve oblikovala Uspešen kartel, ki se sedaj Pripravlja tudi na preizkušnjo političnih volitev. Na skrajni desni se je zganil Gianfranco Fini, ki skuša po Chiracovem vzorcu MSI obleci v dvoredno suknjo vladne desnice. Ve-bko nejasnosti pa je med Zmernimi konservativnimi silami, ki se vse (od Bossija do Segnija in nastajajoče Ljudske stranke Mina Mar-tiuazzolija) pehajo proti centru, proglašajo se za alternativo levemu kartelu, Vendar si krepko prizadevajo, da hi ohranile »dvojno državljanstvo« konservativcev in progresistov nekdanje KD. Ce bi ta projekt uspel, bi spet zmagal italijanski tiansfbrmizem in spremenilo bi se vse, dejansko pa bi ostali pri starem. Kdor tes želi, da bo breg druge republike prijaznejši, se mora iskreno zavzeti, da Italija odloCno stopi na pot resnične demokradje iz-meniCnosti. Reformistična levica lahko k temu prispeva z vztrajnešo gradnjo »demokratske stranke« in z jasnostjo, doslednostjo ter konkretnostjo programa. Samo tako se spomladi lahko uveljavi in s tem prispeva k demokratični lasti Italije, toda naloga ni ne lahka ne preprosta. ________ITALIJA / DINAMIKA POLITIČNE SCENE_ Bossi se odpira dialogu s sredinskimi silami Occhetfo nakazuje pot demokratičnega obnavljanja države RIM - Na italijanski politični sceni vre. Po »pozitivnem šoku«, kot je premier Carlo Azeglio Ciampi označil upravne volitve, in po napovedi, da bo parlament v kratkem razpuščen, se je na politični šahovnici zaCelo razporejanje figur za spomladanski volilni spopad. V Assagu pri Milanu je Umberto Bossi skušal na eni strani' poživiti Severno ligo s podčrtavanjem gesel federalizma in z nakazovanjem bodoče Italije, razdeljene v tri republike, na drugi pa odpreti dialog zlasti z referendumskim liderjem Mariom Segnijem in založnikom Silviom Berlusconijem, katerima ponuja »skupni liberlanodemok-ratski dom« ob središčni vlogi Lige. Medtem ko so »lumbardi« odškmili vrata morebitnim zavezništvom, je tajnik MSI Fini skušal dokončno izpluti iz pristana opozicijske levice in se z ladjico Nacionalnega zavezništva napotiti k bregu vladne desnice po vzorcu francoskega neodegaullista Jacquesa Chiraca. Prolog preokretu, ki ga je predlagal centralnemu komitetu stranke, pa je bil njegov osamljeni jutranji poklon žrtvam Ardeatinskih jam. Pot reformistov je z zaključnim posegom na kongresu ženskega gibanja DSL nakazal tajnik Hrasta Achille Oc-chetto. DSL se angažira za zmago kartela naprednih sil, je dejal Occhetto, toda Ce koalicija ne bo imela večine za vladanje, je »DSL pripravljena na dogovor z drugimi demokratičnimi silami za vlado, ki naj vodi Italijo v prehodni lazi«. Hipotezi po Occhettu nista protislovni, paC pa težita k istemu cilju: z dodatnimi ustavnimi reformami pripeljati Italijo na breg izmenjCne demokracije. Occhetto je pohvalil zvezo indu-strijcev, ker se je obrnila tudi na DSL »brez vetov in brez predpogojev«, glede »vprašanj« Confindustrie pa dodal, da z nekaterimi Hrast soglaša, ob drugih pa je potrebno »krepko sooCanje«. Medtem pa se spet zaostrujejo odnosi v KD med tajnikom in desnim krilom, ki postavlja Martinazzolija pred izbiro: ali zavezništvo z zmernimi silami, ali nezaupnica (VT) VeC na 2. strani ITALIJA-SLOVENIJA Srečanja med Drnovškom in Ciampijem verjetno ne bo KM - Srečanju med italijanskim in slovenskim prennerom zvezde najbrž niso povsem naklonjene. Iz enega ali drugega razloga se vselej nekaj zatakne in srečanje je odloženo. Do srečanja med nekdanjim premieram Giulianom Amatoan in slovenskim premieram Janezom Drnovškom ni prišlo, kljub stikom, ki so se pletli med državama, da bi ga organizirali. In tudi srečanje med sedanjim predsednikom italijanske vlade Carlom Azegliom Ciampijem ter Janezom Drnovškom, predvidenim za 16. december, bo po vsej verjetnosti odloženo na januar in slovenski premier se bo omejil na obisk v Vatikanu, lqer se bo sreCal s papežem Janezom Pavlom IL in državnim tajnikom m^r. Sodanom. Kaže, da se za odgoditev srečanja zavzema zlasti italijanska stran, ki pravi, da bi želela bolje pripraviti obisk in se pri tem sklicuje na dejansko dejstvo, da mešane komisije, ki nadgrajujejo osimske sporazume, se niso »proizvedle« nobenega konkretnega dogovora. Zaenkrat je težko red, ali se za tem skrivajo še drugi razlogi. Vsekakor kaže, da razlogov, Ce obstajajo, ne gre iskati v zapletih s koprsko televizijo. (VT) PROTI PREDLOGOM MINISTRICE JERVOLINO / NAD 600 TISOČ DIJAKOV NA PROTESTNIH SHODIH Protest je uspel, sedaj je čas predlogov »Šolo je treba prenoviti, venda avtonomija ni privatizacija« TRST - Ze dolgo ni bilo v Trstu tako množičnega in enotnega protesta dijakov višjih srednjih šol, katerega so se v velikem številu udeležili tudi slovenski srednješold. Približno pet tisoC dijakov z vseh šol še je namreC včeraj zjutraj dežju navkljub zbralo v mestnem središču in z raznimi gesli izrazilo odloCno nasprotovanje predlogom ministrice za šolstvo Jer-volino. Dijaki zavoda cankar iz Gorice so ga formulirali tako. VeC na 3. strani RIM - Po protestnem valu bo nastopil Cas dijaškega pritiska na vlado: na včerajšnjih množičnih dijaških manifestacijah, ki so bile v Ruska ustava v rokah volilcev MOSKVA - Danes so se po Rusiji odprla volišča. Opazovalci menijo, da se bo zakonodajnih volitev in referenduma o novi ustavi udeležilo okoli 60 odstotkov volilnih upravičenčev. Raven udeležbe je zelo pomembna za referendum o osnutku ustave, saj ta ne bo mogla biti sprejeta, Ce se glasovanja ne bo udeležilo najmanj 50 odstotkov volilcev in Ce za osnutek ustave ne bo glasovala več kot polovica tistih, ki bodo volili. Jelcin je volilcem že obljubil večje socialne ugodnosti, Ce bodo podprli njegov predlog ustave. VeC na 11. strani 'EVROPSKA UNIJA / GLAVNI TEMI Gospodarske težave in brezposelnost BRUSELJ - Včeraj se je s sprejemom zaključne izjave končalo srečanje voditeljev vlad oziroma držav Članic Evropske unije, ki je bilo namenjeno predvsem vprašanjem gospodarstva in brezposelnosti na Stari celini. Včerajšnje pogovore so posvetili predvsem mednarodnim trgovinskim pogajanjem v okviru Sporazuma o prosti trgovini in carinah (Gatt). Francija in Nemčija sta že zjutraj predlagali, da naj bi zaključna izjava vsebovala tudi resolucijo o pogajanjih v okviru Gatt, kar je izzvalo burno razpravo, tako da so udeleženci zasedanje za nekaj Časa prekinili. Pariz je od udeleženk zahteval zagotovilo, da se pritisk na skupno kmetijsko politiko ne bo poveCal, Ce bo prišlo do uspešne sklenitve sporazuma o mednarodnih obveznostih v okviru Gatt. Francija svojo privolitev v del sporazuma Gatt, ki se navezuje na kmetijstvo, pogojuje z jamstvom, da zaradi tega ne bo opuščeno obdelovanje niti enega hektarja zemlje, da bodo zagotovljeni nadaljnji prejemki kmetovalcev in da bodo pridelovalci govejega mesa na območjih intenzivne reje živine dobili podporo. SreCanje v Bruslju je bilo priložnost tudi za razpravo o drugih perečih svetovnih težavah, kot so mednarodni kriminal, kriza na Severnem Irskem in vojna v BiH. Včerajšnje srečanje v Bruslju sta izrabili tudi delegaciji Velike Britanije in Irske. Irski premier Reynolds je dejal, da sta obe strani na pogovorih o Severni Irska dosegli napredek in da bosta pogajanja nadaljevali danes, Reynolds pa bo s svojim britanskim kolegom v stiku do ponedeljka. V razpravi o Bosni in Hercegovini je EU sprte strani pozvala, naj se udeležijo naslednjega kroga pogajanj, ki bo 22. decembra v Bruslju, srednje- in vzhodnoevropske države pa je povabila na pogajanja o podpisu sporazuma o stabilnosti, ki naj bi zagotavljal pravice etničnim in nacionalnim manjšinam ter utrdil meddržavne meje. (Agencije) vseh večjih italijanskih mestih, je Gibanje ’93, ki se predstavlja kot povsem nov povezovalec dijakov (ne mara se namreC sklicevati ne na naCela velikega protestnega gibanja iz leta ’68 kot niti na izkušnje »Panterja« iz prejšnjih let), naredilo tudi prvi obraCun in napovedalo nadaljnje poteze. Stavkovni in protestni dan je postal namreC tudi dan prvega zmagoslavja, saj so bile nekatere dijaške zahteve deloma sprejete oz. so »ukrepe o šoli leta 2000« Časovno prenesli za devet mesecev. To pa po splošni oceni dijakov, ki so povsod nastopili skupno - ločene proteste so tako v Rimu kot tudi v Trstu pripravili desničarski študentje - nikakor ni dovolj. Vendar pa »uvidevnost ministrice Jervolino in parlamenta« narekuje drugačno zadržanje dijakov, ki morajo ob protestu izraziti tudi konkretne predloge glede »šole po njihovi meri«. Zadovoljstvu, da so s svojimi dosedanjimi protesti le dosegli nekaj konkretnega, pa se je vCeraj pridružila tudi razveseljiva ugotovitev, da se je na raznih manifestacijah zbralo nad 600 tisoC študentov. Na sliki (telefoto AP) večtisočglavi protest v Rimu JLi NA -41 is, irv,, . v rft trgovinah, .V Ki izobešajo / ta znak. 1U DOBIŠ GOLFA in ZLATE ŽETONE AUTJMt 6/2871 CASSA KUKALE ED AKTIGIANA OKIC1MA - TKIESTE______ MKAMILMICA IN l•□SO^ILMICA OPČINE -TK«T STEFANI PUBBUCfTA' KONGRES LOMBARDIJSKE LIGE IN PREDKONGRES SEVERNE LIGE Bossi zapira levici in desnici ter mežika Segniju in Beriusconiju MILAN - Nekaj Časa hladen, celo srep pogled, nekaj Časa bolj čustveni toni. Umberto Bossi je z govorniškega pulta kongresnega centra v Asagu pri Milanu skuSal udejani-ti eno svojih značilnih, obenem pa za poslušalca nenavadnih in presenetljivih metafor. Pogledal je občasno s »hladnim očesom«, občasno z »vročim« na kongres, predvsem pa spregovoril institucijam, političnim nasprotnikom pa tudi morebitnim zaveznikom. In v tej altemaciji, v predlogu gradnje »skupne liberalnodemokratske hiše« in ob skoraj sočasnem orisu »predloga zaCasne zvezne ustave«, je težko dodobra razumeti, ali je »senatur« bolj popustljiv ali pa namerava spet »nategovati vrv«. In do kam? Po svoje je bilo poročilo Umberta Bossija na nenavadnem srečanju v Assa-gu, ki je bil včeraj kongres Lombardijske lige, kot »lokomotive gibanja«, danes pa predkongres Severne lige, poskus, da bi s svojo dialektiko, ki je daleč od tradicij italijanskega političnega žargona, uskladil dve nasprotni potrebi: po eni strani z močnim signalom in s sklicevanjem na avtonomistične težnje poživiti Ligo, ki sta jo poraza v Genovi in Benetkah ter sicer marginalna-vpletenost v podkupninsko afero poparili ter ji odvzeli elana, po drugi pa ohraniti odprta vrata za dialog z drugimi silami, saj zaenkrat z večinskim sistemom zmaga tisti, ki je sposoben ustvariti koalicije. Zato Bossi po eni strani ponuja Ligi predlog zaCa- sne federalne ustave, ki deb Italijo na tri republike (Padanio na Severu, Etrurjo v Srednji in Južno v Južni Itahji) in sedanjih pet avtonomnih dežel, predvideva, da vsak razpolaga s tem, kar je ustvaril in daje osrednji koordinacijski oblasti le to, kar potrebuje za delovanje, za vodenje zunanje in obrambne pobtike ter pravosodja. Toda izziv, ki je za vse ostale politične sile nesprejemljiv, takoj omili z ugotovitvijo, da gre za projekt, »o katerem se lahko razpravlja, ni ga pa mogoče prezreti«. Podobno dvojnost je zaznati tudi ob vprašanju predčasnih volitev in v grožnji z umikom parlamentarne delegacije. U-mik da, vendar samo po sprejetju finančnega zakona, Ce predsednik republike in predsednik vlade ne bosta jasno določila da- tuma razpusta parlamenta in novih vobtev, ker so za Bossija »sedanji signali dvoumni in nezadostni«. In nihanje je tudi pri vprašanju zavezništev. Bossi je »raje sam, kot pa v slabi družbi«, vendar se zaveda, da so za zmago na volitvah zavezništva potrebna. Zato se najprej z dvema Ne‘ogradi od DSL na levi in MSI na skrajni desni in predlaga »skupni liberaldemokratski dom« sredinskim silam, vendar z jasnim pogojem, da je »Liga ustanovno jedro« take koahcije. Predlog, kot sta pozneje pojasnila milanski župan Marco For-mentini in načelnik poslanske skupine Roberto Maroni, je naslovljen predvsem založniku Silviu Berlusconiju (»Mi smo politično gibanje, Berlusconi razpolaga s sredstvi javnega obveSC-naja. Ce so cilji svobode skupni, je mogoCe skleniti dogovor,« je dejal For-mentini), pa tudi referendumskemu liderju Mariu Segniju, Čeprav z manjšim navdušenjem (»Mora se izjasniti bolje, povedati, ah hoCe novo ali pa samo podpreti staro,« je menil Formentini). Maroni je dodal, da je Bossi izoblikoval jasen predlog, gradnjo liberaldemokrat-skega pola in s tem »postavil veliko novosti na italijansko politično tehtnico«. Liga sedaj Čaka na odgovore, kot je v kramljanju z novinarji dodal Bossi. »Kongres pošilja sporočila. Videli bomo, kdo bo odgovoril.« Nasprotnik je pa zveza indu-strijcev Confindustria, »kriva«, da je umaknila veto na vlado levice. Nekaj odgovorov je že prišlo. Iz Chianciana, kjer je pozdravil kongres ACLI, je koordinator de-mokršCanskega tajništva Pierluigi Castagnetti »zaprl duri« Ligi, medtem ko je bil Mario Segni pre-vidnješi. Podčrtal je »globoko razliko«, obenem pa dodal, da bo treba »počakati in videti, kaj bo sklenil kongres«. Se najbolj zainteresiran je bil Silvio Berlusconi, ki nadaljuje z »nakupno kampanjo« za svojo novo stranko. »Mislim, da je mogoCe premostiti težave v dialogu s Severno ligo,« je bilo mnenje »njegovega oddajnist-va«. Zaenkrat ostaja vprašanje še odprto: ali bodo po sili razmer te sile našle skupen jezik? In kam se bodo usmerile: k dvoumnemu centru ali k jasnejšemu zmemo-demokratiCnemu polu? (VT) Fini se je podal v Ardeatinske jame RIM - Obisku ni hotel dati medijskega odmeva. V deževnem rimskem jutru se je v spremstvu sodelavca odpravil pred spomenik, kjer se je zadržal le nekaj minut v zbranosti, položil šop belih nageljnov in nato odšel. Sramežljivi poklon misovskega tajnika Gianfranca Finija žrtvam Ardeatinskih jam, kjer so nacifašisti med vojno pobili na stotine talcev kot represalijo za partizanski atentat v Ul. Rasella, je bil emblema-tiCen prolog prav tako sramežljivemu preokre-tu, ki ga je pol ure pozneje nakazal centralnemu komiteju kot pot, ki naj bi po uveljavitvi na nedavnih upravnih volitvah prepeljala MSI z opozicijskega na breg vladne desnice. Prehod, ki ga želi Fini, je mehak, netravmatski, tak vsekakor, ki ne bi razbil misovske stranke, paC pa bi ji omogočil, da obleCe dvoredno suknjo, v omari pa brez sramu hrani Cmo srajco in zloščene škornje preteklih Časov. Vzor, ki ga Fini nakazuje, je neodegaullistic-ni lider Jacques Chirac (opušča dovCerajšnji model skrajno desnega francoskega voditelja Jeana Mariea Le Pena). V referendumskem liderju Mariu Segniju, v Severni ligi, v sredinskem in desnem krilu Krščanske demokracije in v Silviu Berlusconiju vidi možne sopotnike. Kot dokaz lastne sprejemljivosti pa navaja sprejemanje demokratičnega sistema in metode ter vrednote nacije, dela, krščanstva in obrambo življenja; in zavraCa, pravzaprav zakriči »Ne« rasizmu. To je dvoredna suknja, ki jo Fini nadeva MSI kot težišču desnega »rassemblementa«. Črna srajca in škornji, skrbno shranjeni v omari, pa se izražajo v definiciji »post-fašistov«. Za Finija je »fašizem dokončno predan zgodovini«, misovci so »post-fašisti, toda v trenutku, ko poudarjamo, da nočemo spet obuditi fašizma, nihče ne more zahtevati od nas, da ga zatajimo«. Fašizem je treba historizirati, toda prav tako je potrebna historizacija antifašizma, ker je to uvod v narodno spravo. Do tu Fini, ki napoveduje za prihodnji januar prvo skupščino Nacionalnega zavezništva, ki naj bi združevalo desno alternativo kartelu levice. Marsikdo je včerajšnjo potezo ocenil kot pomemben korak, ostajajo pa dvomi o Finijevi iskrenosti, ki jih sramežljivi obisk v Ardeatinskih jamah ni razblinil. (VT) TUDI DSL PROTI PRORAČUNU n GORICA / MEDNARODNI POSVET O EVROPI PO MAASTRICHTU Deželna vlada stvarno tvega politično krizo VIDEM - Proračunska razprava bo temeljni preizkusni kamen za deželni odbor predsednika Pietra Fontaninija. V torek se bodo z bilanco začele ukvarjati pristojne svetovalske komisije, od ponedeljka, 20. decembra, pa bo na vrsti deželni svet. Deželo, kot znano, vodi manjšinska vlada Severne lige, republikancev in liberalcev. Med strankami, ki bodo glasovale proti proračunu, je tudi Demokratična stranka levice, ki je od začetka vendarle z zanimanjem in z določenimi pričakovanji ocenjevala izvolitev Fontaninijeve vlade. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci poudaril tajnik Elvio Ruffino, je manjšinska koalicija popolnoma razočarala javnost, sama Liga pa ni pokazala nobene po-r litiCne volje za resno soočanje s strankami v skupščini in za morebitno razširitev sedanje koalicije. DSL je tudi zelo kritična do samega proračuna, ki ne nudi deželni upravi nobenih konkretnih razvojnih perspektiv. V teh razmerah ima sedanji deželni odbor zelo malo možnosti, da bo preživel proračunsko preizkušnjo. V prid bilance so se doslej poleg koalicijskih strank jasno opredelili edinole fašisti in LpT, proti pa svetovalci DSL, Komunistične prenove in socialistične stranke. Srečanje o regionalizmu v Evropi: gre za stvarnost ali samo za sanje? Prof. Silvo Devetak o vlogi etnoso pri čezmejnem sodelovanju v Evropi GORICA - Kakšna Evropa po Maastrichtu? Na to vprašanje so iskali odgovor udeleženci včerajšnjega mednarodnega zasedanja, ki ga je v Gorici priredila pokrajinska uprava. Alain de Benoist iz Francije, Yvo Peeters iz Belgije, Silvo Devetak iz Slovenije, Andrea Chi-ti Battelli iz Italije in Hans Joachim Bodenho-fer iz Avstrije so obravnavali pojem Evrope iz različnih zornih kotov, vendar vsi kot pozitiven izhod iz sedanjega stanja. Premostitev nacionalnih držav in uvajanje federalizma sta bila osnovna pojma vseh posegov, pri Čemer so poročevalci izhajali iz različnih stvarnosti in obravnavali različne aspekte. Tako,je Silvo Devetak svoje po- ročilo osredotočil na vlogo etnosa pri Čezmejnem sodelovanju v Evropi ter izhajajoč iz krize pojma država-nacija nakazal nove zamisli za evropske odnose, pri Čemer bi Čezmejno sodelovanje pre-mošCalo. sedanje meddržavne odnose in trenja, ki se pojavljajo prav na mejah. To in pa naraščanje nacionalizmov v Evropi terjajo jasen odgovor, ki bi ga Evropa lahko našla v regionalizmu. Prav regionalizem je bila ciljna točka vseh poročevalčev. Kako pa je sedaj? Morda je bil poseg predsednika deželne vlade Furlanije - Julijske krajine Pietra Fontaninija za marsikoga mrzla prha: dejal je namreč, da mora kljub Maastrichtu in evropski integraciji ter priseganju na regionalizem pred vsakim svojim obiskom v Bruslju še vedno zahtevati dovoljenje rimske vlade. Vendar tistih, ki evropske tokove poznajo, to ne preseneča. Vsi so namreč zelo evropski v Bruslju, doma pa na to pozabljajo, kot so včeraj povedali nekateri raz- pravljalci. Tako da je vprašanje, ali je Evropa stvarnost ali pa so le sanje, slej ko prej na mestu. JJ.N. Množičen protest dijakov / stavka tudi na slovenskih višjih srednjih žolah POLITIČNA OCENA VOLITEV Z gesli »Šola po naši meri« proti »receptu Jervolino« V živahnem sprevodu okrog 5 tisoč slovenskih in itolijonskih dijakov SSk čakajo nove naloge Stranka verjame v politiko odprtosti tudi za bodočnost Breda Pahor TRST - Včerajšnji jutranji dolgotrajni naliv ne samo, da ni pogasil, temneč ni niti omilil protesta ržaških dijakov, ki so množično preplavali mestno središče. Pod ge-sii kot so »Sola po meri dijakov!«, »Študij je pra-vma, ne pa privilegij« in »Mladi proti vladi« ter Ponavljajoč številne gro-mlno-ironicrie opomine ministrici za šolstvo Rosi Russo Jervolino je okrog Pet tisoč italijanskih in slovenskih dijakov z vseh tržaških višjih srednjih Sol prehodilo središčne ulice od Trga Goldoni do Trga Unita, kjer so neustavljivemu dežju nav-Mjub dolgo vztrajali v krogu: držali so napise, vzklikali razna gesla in tudi odpeli znane motive z na novo' skovanimi besedili, v katerih je seveda nesporno kraljevala ministrica Jervolino. Pred tem sprevodom, glede katerega je veljal skupni dogovor v okviru Odbora študentov, pa je z začetka Drevored^ XX. septembra krenila veliko manjša skupina, v kateri so bili desničarski študentje. Sprevoda se nista križala, saj so »oni krenili takoj na desno, mi pa na levo, tako da je bilo takoj jasno, kdo je kdo«, je kasneje komentirala študentka slovenskega tržaškega učiteljišča Slomšek. To je kila edina ideološka disk-riminanta, kajti v splošnem so tudi tržaški dijaki, kot je bilo z njihove strani večkrat poudarjeno, ostro zavračali vsako politično obarvanje protesta. Srednješolskim dijakom pa so se pridružili tudi univerzitetni študentje, ki se odločno zavzemajo, da ne bi zvišali raznih pristojbin in cen storitev. Srednja šola mora nuditi splošno izobrazbo, ne Pa strogo usmerjati v spe-eializacije, ki jih narekujejo podjetniki: to je kila tudi ena izmed osnovnih tez, ki so jih ponavljali tržaški študentje. Rešitve, ki jih ponuja »re-CePt Jervolino« (med dru-gim je ministrica ob podpori parlamenta že spre- menila oz. Časovno prenesla nekatere bistvene postavke reforme srednje šole), so na splošno zelo vprašljive, za slovenske Sole pa so nesprejemljive: tako so menili slovenski srednješolci, ki so v velikem številu prišli na protestno manifestacijo. Na vseh tržaških višjih srednjih šolah ni bilo pouka, na goriških pa je bil samo v enem razredu učiteljišča. Med drugim se je devetčlanska delegacija goriških dijakov udeležila tržaške manifestacije. »Kdo bi namreč lahko v kriznem obdobju finančno podprl slovenske zavode, še zlasti npr. učiteljišče ali licej«, je ugotavljal elan dijaškega odbora liceja Prešeren. Po njegovi oceni je študentsko gibanje že doseglo marsikaj, vendar pa ni dovolj, da se nekateri ukrepi samo Časovno prenesejo, morali bi jih preklicati. Prav odločnost in enotnost dijaškega gibanja, kar je prišlo do izraza tudi v Trstu oz. v celotni deželi, pa sta porok, da dijaki, ki se v splošnem ne pripoznavajo v nobeni politični formaciji, nameravajo vztrajati pri svojih zahtevah. »Prišli smo z vseh šol, veliko nas je prišlo, kar je prvič po dolgem Času«, se je veselila skupina deklet s tržaškega učiteljišča, ki so premočena zapuščali Trg Unita. Prišli so s slovenskimi in tudi italijanskimi napisi, s katerimi so se pomešali med svoje italijanske sovrstnike (slovenski go-riški dijaki so v Trst prišli za napisom: Jervolino: Bog odpušča, mi ne). Proti protestu se niso opredelili niti slovenski profesorji, ki so - kot so z zadovoljstvom naglasili dijaki - sprejeli njihov poziv. Pozitivno so se o včerajšnji dijaški manifestaciji izrekli sindikat šolnikov CGIL, šolska komisija pri tržaški federaciji DSL in tržaška federacija SKP. Po oceni teh so namreč vzroki za stavko in protestni sprevod veC kot upravičeni. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA sklicuje XIX. občni zbor, ki bo v nedeljo, 19. decembra 1993, ob 9.30 v avditoriju »L. Fogar« v Gorici, na Korzu Verdi. Dnevni red: 1. Otvoritev 2. Izvolitev predsedstva občnega zbora 3. poročilo predsednika SKGZ 4. pozdravi gostov 5. tajniško poročilo 6. razprava o poročilih in delovanju zveze • 7. volitve 8. razno. Dijaki liceja Prešeren z enim od napisov na včerajšnji namifestaciji (Foto Ferrari) H NOVA UPRAVA IMA POLNE ROKE DELA V Nabrežini težave s smetarsko služb Nerešeni problemi z občinsko tajnico Devinsko-nabrežinska uprava Zupana Depangherja ima že polne roke dela. Upravnih problemov je namreč še in še, tem pa je treba prišteti težave v samem občinskem aparatu. V kratkem bo namreč prišlo do precejšnjih upokojitev, ki znajo negativno vplivati na celotno poslovanje občinskih madov in raznih služb. Pomanjkanje osebja se v tem trenutku npr. precej negativno odraža v delovanju smetarske službe. Odnašanje zabojnikov namreč poteka s precejšnjo zamudo, kar ustvarja v občanih upravičeno negodovanje. Zupan De-pangher nam je vCeraj poslal sporočilo, v katerem se javno opravičuje za sedanje nevšečnosti in težave, ki bodo najbrž trajale vse do konca leta. Uprava prosi vse občane za razumevanje v prepričanju, da bodo vse sedanje teža- ve Cimprej premošCene. Občina je v tem trenutku brez občinskega tajnika. Redno nameščena tajnica je namreč zaradi bolezni odsotna, iz prefekture pa kljub županovim stalnim pozivom ne prihajajo redne nadomestitve. To seveda negativno vpliva na poslovanje odbora, saj mora občinski tajnik v skladu z zakonškimi doloCih obvezno podpisati vse sklepe in ostale uradne dokumente. Občinska tajnica je prevzela dolžnosti maja letošnjega leta, ko je Občino še vodila uprava župana Vittorina Cal-dija. S takratnimi upravitelji in z osebjem ni vzpostavila najboljših delovnih odnosov, kar je ustvarilo precejšnja trenja in nesoglasja. To, kot kaže, traja še danes, kar predstavlja torej dodatni problem za nove občinske upravitelje. Težko preizkušnjo, ki so jo predstavljale pravkar minule upravne volitve na Tržaškem, smo Slovenci dobro prestali. Z našim bistvenim doprinosom so se v občinah Milje, Devin-Na-brežina in Trst uveljavile sile, ki se zavzemajo za politiko odpiranja in sodelovanja, ki je edina perspektivna v tem obmejnem prostoru v osrčju Evrope. Za učinkovito vodenje te politike pa imamo zdaj tudi Slovenci veliko odgovornost, saj smo bili pomembni sooblikovalci zmagovitih list in smo zadovoljivo zastopani v vseh novoizvoljenih telesih, tako da bo zdaj tudi od nas odvisno, v kolikšni meri in kako bodo izkoriščene nove možnosti, ki se odpirajo. To je ugotovil tržaški pokrajinski svet Slovenske skupnosti, ki se je zbral, da bi ocenil volilne izide in oblikoval smernice za nadaljnje delo. »Kar zadeva Slovence, lahko z veseljem ugotovimo, da smo bili v zadnji volilni preizkušnji v dobršni meri deležni nagrad, ki jih večinski volilni sistem doloCa za zmagovite liste, seveda pa ni nikjer rečeno, da bo vedno tako, zaradi Cesar ostaja slej ko prej utemeljena zahteva po zajamčeni minimalni zastopanosti slovenske manjšine v izvoljenih telesih, tako kot že velja za Italijane v Sloveniji in za druge manjšine v Evropi«. SSk je na zadnjih u-pravnih volitvah skoraj povsod nastopala na skupnih listah, ki jih je sooblikovala z drugimi političnimi strankami in gibanji. V danih razmerah bo s to politiko nadaljevala. Priložnost za to bodo že Cez kak mesec nudile predčasne parlamentarne in pokrajinske volitve. Seveda pa to ne pomeni, da je zdaj SSk odvečna. Nasprotno, tudi'zadnja volilna preizkušnja je jasno dokazala, da je obstoj slovenske politične stranke koristen in potreben, piše še v izjavi. Seveda pa sodelovanje v volilnih navezah postavlja SSk in njene izvoljene predstavnike tudi pred nove naloge in probleme. Sodelovanje je obvezujoče tudi za Cas po volitvah, kar predstavlja novo breme, a tudi nove možnosti uveljavljanja zahtev in koristi naše narodne skupnosti. Tržaški pokrajinski svet SSk je ob tem tudi podčrtal, da uveljavitev politično odprtih volilnih navez na Tržaškem in še zlasti v Trstu nudi v perspektivi pomembno priložnost za globalno rešitev problemov, s katerimi se Slovenci v Italiji že dolgo, predolgo spopadamo. Zgodovinsko naključje je hotelo, da bi za takšno rešitev zdaj lahko bile ugodnejše razmere na vsedržavni in predvsem na mednarodni ravni, pri Čemer seveda ne gre pozabiti pogajanj med Italijo in Slovenijo za tako imenovano posodobitev Osimskih sporazumov. O svojih novih nalogah bo stranka razpravljala v drugem delu pokrajih-skega kongresa, ki bo sredi januarja. TRŽAŠKA OBČINA / NA POBUDO KOLEKTIVA ZA DRUŽBENE PROSTORE Nadaljuje se zasedba bivše socialne menze v Ul. Gambini Vsak čas po bi lahko posegle sile javnega reda EDINOST Štiri leta zborovanj naTigu Zedinjenja Danes od 11.30 do 12.30 bo v Trstu na trgu Zedinjenja Italije 46. redno mesečno protestno zborovanje Edinosti proti zamudi pri odobritvi posebnih predpisov za zaščito slovenske jezikovne manjšine in proti nameri vlade, da z navadnim zakonom odvzame pravico do rabe slovenskega jezika v odnosih z oblastni tudi tam, kjer je raba že sedaj možna. »To poteka že štiri leta, mesec za mesecem ob vedno novih domislicah državne policije, da bi pripadnikom slovenske manjšine otežkocili ah onemogočili uživanje temeljne ustavne pravice (17. Člen) do zbiranja na javnem prostoru in s tem do javnega protesta.« piše med drugim v tiskovnem sporočilu društva Edinost. »Stavbo bomo zapustili samo pod prisilo. Mi smo prepričani, da se zavzemamo za legitimno stvar.« Tako nam je povedal Sergio, glasnik Kolektiva za družbene prostore, ki od srede zaseda občinsko stavbo v _U1. Gambini 10, v kateri je v preteklosti delovala socialna menza. Do trenutka, ko pišemo, policija ni še posegla za izpraznitev stavbe. Pravzaprav ni še niti jasno, ali je občinska u-prava res že izdala zadevno odredbo ali ne. Zupan Illy jo je vsekakor napovedal, ko je v petek zveCer že drugič obiskal stavbo v Ul. Gambini z namenom, da bi mlade zasedbenike prepričal, naj ne vztrajajo v krše- nju legalnosti in poslopje sami zapustijo. O zadevi je govoril tudi občinski odbor na svoji včerajšnji prvi seji. Sicer pa se je vCeraj izkazalo, da izpraznitvene odredbe ne more še podpisati župan Illy, saj ni še zaprisegel pred prefektom (to bo lahko storil šele po umestitveni seji občinskega sveta), tako da ne more še polnomoCno opravljati svoj funkcije. Odredbo je oziroma bo kvečjemu podpisal komisar Larosa. Sicer pa so mladi elani Kolektiva za družbene prostore Illyju natančno obrazložili svoje zahteve in namene v pismu, ki so mu ga izročili bb njegovem prihodu v petek zvečer. V pismu pravijo, da nameravajo urediti samoupravni socialni center, v katerem bi se mladi (in drugi) lahko prosto in brezplačno zbirali, za kar danes nimajo pravih možnosti. V ta namen nameravajo uporabiti prostore v Ul. Gambini 10, ki so že dalj Časa zapuščeni. Prostore bi uredili sami, po možnosti tudi s kakim občinskim ali drugim javnim prispevkom. Zupan Illy je mladim zasedbenikom v odgovor dejal, da namerava problem primernih javnih prostorov za zbiranje mladih Cim prej resno obravnavati. Nikakor pa ni hotel pristati na to, da bi se Kolektiv za družbene prostore kratkomalo polastil poslopja bivše socialne menze, ker da bi na tak naCin bila kršena legalnost. Kaže, da je Illy zadevo že prijavil policijskim oblastem, kot rečeno, pa do vCeraj ni bilo še jasno, ali je občinska uprava tudi že izdala iz-praznitveno odredbo. Kolektiv za družbene prostore je spontana skupina, v kateri aktivno sodeluje kakih 30 mladih, na posameznih njegovih pobudah, kot je bil petkov glasbeni večer v Ulici Gambini 10, pa se je zbralo tudi že po nekaj sto ljudi. Med njimi je precej višješol-cev. Tako se je vCeraj popoldne v bivši socialni menzi zbrala tudi skupina študentov, ki je v dopoldankih urah demonstrirala po mestnih ulicah proti-šolski reformi. NOVICE TRST / PRVA SEJA ODBORA ZUPANA RICCARDA ILLVJA Marinelli spet konzul pristaniške kompanije Vincenzo Marinelli je bil s široko večino potrjen za konzula pristaniške kompanije CULP. Za vi- ' cekonzula je bil izvoljen Piero Bessi. Vodstvo CULP se zahvaljuje dosedanjima vicekonzuloma Fabiu Armaniju in Emiliu Corettiju. MarineUiju sta takoj o izvolitvi čestitala pokrajinski tajnik DSL Stelio Spadaro in Roberto Treu. Božična revija z zborom Gallus Zbor »Jacobus Gallus« iz Trsta vabi na 3. že tradicionalno božično revijo, ki bo letos dne 17. t. m., ob 20.30 pri Sv. Ivanu v Trstu. Poleg omenjenega zbora bosta nastopila še italijanski zbor »Societa Polifonica Santa Maria Maggiore« pod vodstvom Marca Podde in MePZ »Primorsko« iz Mačkolj pod vodstvom Antona Baloha. Revijo bo omogočilo podjetje KorsiC ob 30-letnici svojega delovanja. Prostovoljni prispevki so namenjeni otrokom, ki so žrtve vojne v bivši Jugoslaviji. Tečaj za novoizvoljene slovenske predstavnike Krožek za družbeno-politiCna vprašanja Virgil Scek prheja krajši teCaj za upravno-politicno pripravo novoizvoljenih občinskih in rajonskih svetovalcev. Prvo predavanje bo v torek, 14. t.m., z začetkom ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Do-nizetti 3. Predaval bo dr. Kazimir Cibic na temo: »Pristojnosti občinskih uprav in vloga izvoljenih predstavnikov«. Seja proseških organizacij V Kulturnem domu na Proseku se bodo v torek 14. t.m., ob 20 \iri zbrali predstavniki kulturnih, športnih, gospodarskih društev in ostalih vaških organizacij. Tema sestanka bo analiziranje opravljenega dela v teku leta, ter izdelava okvirnega programa posameznih društev za 1994. Tekla pa bo tudi beseda o aktualnih problemih vasi. (B.R.) Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.AT. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF. Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1253244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.300 LIT - 50 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za leto 1993 Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesebna 1.500 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišCu v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG ARCOBALENO ZAPIRA ZARADI PRENOVITVE PROSTOROV IN NUDI POPUSTE DO 50% nekaj primerov: moške hlače 20.000. - lir moške srajce 19.000.-lir moške jakne 89.000. - lir majice in krila 20.000. - lir hlače 39.000. - lir plašči in jakne od 99.000 do 190.000. - lir majice pile raznih barv 39.000. - lir ARCOBALENO - Ul. Filzi 2 - TRST V mesecu, decembru odprto ob nedeljah in ponedeljkih. Krstni nastop nove uprave Giorgio Zanfagnin podžupan Župan še ni sklical prve seje novoizvoljenega občinskega sveta Giorgio Zanfagnin je novi tržaški podžupan. Imenoval ga je župan Riccardo Illy na včerajšnji prvi seji novega odbora, ki je bila v glavnem posvečena porazdelitvi odborniških resorjev ter tudi nekaterim tekočim upravnim zadevam. Illy še ni sklical prve seje novoizvoljenega občinskega sveta. To bo naredil jutri ali pojutrišnjem. Zanfagnin, ki je star 55 let, je član izvršnega odbora Zveze industrij- • cev, v okviru katere je dolgo let predsedoval komisiji za gospodarska in davčna vprašanja. Do pred kratkim je bil po-dravnatelj Stocka, še prej pa se je v okviru te industrije ukvarjal z mednarodnim poslovanjem. Zanfagnin bo torej podžupan, ob tem pa bo vodil tudi resorje za osebje, protokol, arhiv in načrtovanje. Podobno kot vsi kolegi v odboru (z izjemo Pecol Comi-notta, ki je že sedel v občinskem svetu) je Zanfagnin novinec v političnem iri v upravnem življenju. Roberto Damiani, II-lyjeva desna roka in šef njegovega volilnega štaba, je bil imenovan za starejšega odbornika, nadalje bo skrbel za kulturo, stike z javnostjo in s tiskom ter za vzgojne in rekreacijske dejavnosti. Fabio Cargnello je odbornik za prostorsko načrtovanje, javno zelenje in gradbena dovoljenja, Franco Degrassi pa odgovarja za knjigovodstvo, davke ter tudi za šport in turizem. Ta resor je v začetku prevzel sam Illy, ki ga je sedaj, kot vidimo, poveril De-grassiju. Eugenio Del Piero (nekdanji upravni direktor Piccola in trenutno pooblaščeni upravitelj finančne družbe Fin. Est.) vodi odborništvi za trgovino in za obrtništvo, Sergio Grioni bo skrbel za smetarsko službo, prevoze in decentralizacijo, Viviana de Grisogo-no za javna dela in tehnološke naprave, Gianni Pecol Cominotto za zdravstvo in za socialno skrbstvo. Pecol Cominotto je edini ”politik“ v novem odboru, saj je bil svojčas občinski svetovalec radikalne stranke, nato eden od voditeljev radikalnega študijskega centra Piero Calaman-dfei. Na včerajšnji seji je II-ly seznanil kolege od-' bornike s temeljnimi smernicami svojega upravnega programa, ki v glavnem odraža županovo predvolilno platformo. Program odbora bo župan javno predstavil na prvi seji mestne skupščine. Po razdelitvi resorjev je tekla beseda o kočljivem vprašanju začasno zaposlenih delavcev v vrtcih in v otroških jaslih, nato so sprejeli nekatere sklepe za boljše informiranje tujih kupcev, ki dnevno prihajajo v Trstu. Na koncu so odborniki razpravljali še o dveh izredno kočljivih temah. O usodi nogometnega kluba Triesti-na in o položaju v zasedeni bivSi občinski menzi v Ul. Gambini. Prva seja tržaškega občinskega odbora (foto KROMA) _________SSG / USPEŠNA PREMIERSKA PREDSTAVA___________■ Garderober ali zakulisno življenje gledališča Alojz Svete in Anton Petje ustvarila izjemna lika - Ponovitve danes in v naslednjih dneh Nova predstava SSG razgrinja pred publiko zaku-lisno življenje gledališča. Harvvood, avtor Garderoberja je v letih, ki jih je preživel v gledališki dojel prave razsežnosti gona, ki igralce peha v veličino in bedo: v vsakem teatrskem mikrokozmusu je vera v poslanstvo tega delovanja tako močna, da zdržijo tudi v nemogočih pogojih. Dejanje se dogaja med drugo svetovno vojno, med bombnimi napadi ob splošnem pomanjkanju, v več kot zdesetkanem ansamblu. Igralčeva gledališka skupina potuje po provinci in obiskovalcem nudi vsak .večer drugo igro dokler ne pride do nepredvidljivega zapleta. Toda predstava mora biti. Težo odrskega dogajanja nosita Alojz Svete in Anton Petje (na sliki - Foto KROMA), različna ne le po zunanjosti, temveč tudi po deležu, ki ga vsak od njiju ima pri predstavi. Celoten ansambel pa z njima soustvarja izjemno zahtevno odrsko postavitev. Premierska publika je uspešnost te predstave že spoznala. Ponovitve pa bodo danes in v naslednjih dneh. DANES / OD 9. DO 19. URE NA SEDEŽU KZ Volitve za poklicni seznam kmetov Volilci naj uveljavijo stežka pridobljene pravice s čimbolj množično udeležbo! Danes bodo volitve za tržaški pokrajinski poklicni seznam kmetovalcev. Volilni upravičenci, torej vsi tisti kmetje, ki so bili dne 12. julija letos vpisani v ta seznam in so prejeli ustrezne pozivnice, bodo dobih na volišču dve glasovnici, saj morajo iz svojih vrst izvoliti 12 predstavnikov v pokrajinsko komisijo in po 5 predstavnikov v občinske ali medobčinske komisije za Trst, Dolino-Milje, Repentabor, Zgo- nik in Devin-Nabrežino. Volih bodo tako, da bodo prekrižali znak enotne liste (Kmečka zveza, Pokrajinska zveza neposrednih obdelovalcev, Associa-zione fra agricoltori), kajti stanovske organizacije so se v vsestranskem interesu domenile, kakor vemo, za skupen nastop. Volitve, ki se bodo odvijale od 9. do 19. ure na sedežu Kmečke zveze, so pomembne zaradi tega, ker ima vsakdo, ki je vpisan v pokrajinski seznam, pravico do denarnih podpor in siceršnjih olajšav v smislu deželne, državne in evropske zakonodaje, ker ta organ upravljajo kmetje in ker bodo slovenski kmetovalci na ta naCin potrdih svojo pravico do dvojezičnega poslovanja, ki so si ga z odločnim bojem sami izborih. Z množično udeležbo na volitvah bodo torej izpricah tudi svojo narodno zavest. SALEŽ / POBUDA KD RDEČA ZVEZDA Izviren kulturni večer z domačimi jedmi Gospodinje se bodo preizkusile v peki in nato svoje kuhinjske proizvode razstavile Kultura je pojem, ki ima večplastno razsežnost in se lahko manifestira v najrazličnejših oblikah oziroma dejavnostih in dosežkih, ki ka-rakterizirajo delovne in življenjske navade neke skupnosti. Iz te izhodiščne ugotovitve se je v krogu kulturnega društva Rdeča zvezda iz Sa-leža porodila zanimiva in izvirna zamisel, ki bo prav gotovo naletela na ugoden odziv pri podjetnih gospodinjah. V nedeljo, 19. decembra bodo ob 17. uri v društeveni dvorani v Sa-ležu na ogled in pokušino izdelki, ki jih bodo pridne ženske roke za-mesle in spekle v domači peči. Prijave bodo sprejemah v občinski knjižnici v Saležu - telefonska številka 229533 - v torek od 15. do 18. ure oziroma v petek od 15. do 19. ure. Gospodinje se. bodo lahko preizkusile v peki raznovrstnih oblik kruha, domačega peciva ali kakega drugačnega živilskega izdelka po lastni želji in fantaziji. Posebna tričlanska komisija, ki jo bodo sestavljali poklicni pek, slaščičar in član društva, bo ocenila vse izdelke in nagradila najboljši »proizvod« iz vsake izmed treh kategorij. Vsaka udeleženka bo poravnala tudi vpisnino 3.000 lir. Kulturni večer bo obogatil nastop domačih harmonikarjev in znanih jezdcnih venderigel Vanke in Tonce, domačinka Magda Škrk pa bo ob tej priložnosti predstavila svoje ročne izdelke iz suhega cvetja. Ves izkupiček in prostovoljne prispevke, ki jih bodo zbrali na te) dobrodelni prireditvi, bo organiza- 1 tor namenil za pomoC vojnim sirotam v Bosni. Odbor KD Rdeča zvezda računa na dober odziv gospodinj, ki bodo prav gotovo pobrskale po skritih receptih in postregle s pečenimi dobrotami, ki karakterizirajo krasko živilsko kulturo. Čeprav so krušne peči in ognjišča že prava redkost, pa tudi v električnih pečeh dobro uspeva pečenje slaSčic, kruha in drugih jedi. (B) ŽIVLJENJSKI JUBILEJ Franc Bras SCMetnik Ko so toplejši sončni dne-^ ga včasih srečujem v parku vde Engeimann, največkrat s mdrnorskim dnevnikom ali 'takšnim drugim branjem v roki. Najraje je sam s svojimi spomini in tegobami, ko pa z njim naCneš pogovor se j^zžrvi v obujanju spominov 111 let, ki tonejo vedno bolj v sivino oddaljenosti. Osemdeset let poteka danes, ko je Franc Brus 12. decembra 1913 zagledal luC sveta v zavedni slovenski nrjrzim na Skoljetu. Izobilja Pri hiši ni bilo nikoli, delavnosti in poštenja veliko. Franc je začel hoditi v slovensko osnovno Solo pri Sv. Ivanu in jo dokončal na Ciril-Kfetodovi Soli pri Sv. Jakobu. Izučil se je za kovača in se zaposlil pri nekem prevozniškem podjetju. Leta 1940 so ga poklicali v vojsko in poslali v Afriko, kjer je kmalu padel v angleško ujetništvo. Pot ga je zanesla v Indijo pa spet nazaj v Afriko in konCno v južno Italijo v Gravino, kjer je, kot tisoči drugih zavednih primorskih rojakov, vojakov, internirancev, konfinirancev in zapornikov, vstopil v vrste NOV. S. Prvo tankovsko brigado se je prebijal na dolgi borbeni poti do Trsta in sodeloval v bojih pri Bazovici. Po vojni je Franc Brus nekaj Časa delal pri raznih podjetjih in s presledki veC kot 20 let pri takratni tiskarni Graphis v Ul. Sv. Frandska in pri Primorskem dnevniku kot tih, skromen, vesten in zanesljiv uslužbenec, nazadnje, dokler mu je zdravje še dopuščalo, pa je bil v pomoč na Odseku za zgodovino NSK. Tudi Francov brat Miroslav je bil med prvimi usluž-benci-šoferji Primorskega dnevnika v prvih povojnih Časih in je leta 1951 pri opravljanju svojega šoferskega poklica izgubil življenje v prometni nesreči na Trgu Oberdan. Dragi Franc, sodelovci in prijatelji iz starih Časov in z nami vsi, ki te poznajo in cenijo zaradi tvoje zvestobe in tihe skromnosti, ti Čestitamo k lepemu življenskemu jubileju in želimo Se mnogo let v dmboljSem počutju. (jJc) SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Ronald Harvvood GARDEROBER Režija Vinko Modemdorfer Danes, 12. t.m., ob 16.00 ABONMA RED C ZSKD vljudno vabi v torek, 14. decembra 1993, ob 17. uri v Gregorčičevo dvorano na predstavitveno srečanje SEMINARJA ZA RETORIKO Seminar, ki bo potekal januarja, je namenjen vsem, ki javno nastopajo in ima namen usposobiti udeležence v gladkem in jasnem izražanju, v improvizaciji govornih nastopov, v sproščenem in učinkovitem sporočanju, tako v pisni, kot tudi v ustni obliki. SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA Komisija za Šport vabi na predstavitev raziskovalnega dela SLOVENSKI ZAMEJSKI ŠPORT PO LETU 2000 (2. del) Gregorčičeva dvorana v Trstu, ul. S. Francesco 20, v petek 17. decembra ob 18. uri KD Rovte-Kolonkovec - Ul. Monte Sernio 27 gostuje pevsko skupino TE ROŽE MAJAWE iz Rezije Silvana Paletti se bo predstavila s svojimi razojanskimi poezijami Danes, 12. decembra, ob 17. uri -Tspominska svečanost h Spomnili se bomo Rinka Tomažiča in tovarišev Danes ob 15. uri. bo na pripovedovalo, skupno z openskem strelišču spo- ženskim in moškim pev-minska svečanost ob 52- skim zborom Tabor, po-letnid usmrtitve obsojen- navili recital, ki so ^ po cev na drugem tržaškem zamisli in v režiji Draga procesu; Roka Tomažiča, Gorupa, z lepim uspehom Viktorja Bobka, Ivana izvedli na proslavi v poCa-Ivandča, Simona Kosa in stitev 50-letnice padca Ivana Vadnala fašizma. V recitalu bodo Govornika bosta na nastopili tudi hramo-svecanosti senator Paolo mkarjiGM iz razreda pro£ Šema in Miran Košuta, LaredaneCoceenL predsedovala bo Kostanca Istočasno bodo v dvo- Ftiipovic, sodeloval pa bo rani odprli tudi razstavo Moški pevski zbor Tabor, društva Edinost »25 let pod vodstvom dr. Sveta pod fašizmom«, ki so si jo Grgiča mnogi Tržačani že oglflda- Takoj po svečanosti, se H, kn je bila pred časom v bodo udeleženci zbrali v pritličnih prostorih cbdn-Prosvetni dvorani, kjer bo- ske palače v Trstu, do domači recitatorji in NL. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV - TRST, združenje aktivistov in invalidov nob na tržaškem in krut vabijo na Tradicionalno novoletno družabnost ki bo 29. t. m., ob 17. uri v Gostilni Sardoč v prečniku. Vstop samo z vabili, ki so na razpolago na sedežu organizacij v Ul.Cicerone 8/B, tel. 360324. Zagotovljen prevoz z avtobusi. VCERAJ-DANES Danes, NEDELJA, 12. decembra 1993 IVANA Sonce vzide ob 7.37 in zatone ob 16.21 - Dolžina dneva 8.44 - Luna vzide ob 6.25 in zatone ob 15.39. Jutri, PONEDELJEK, 13. decembra 1993 LUCIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 9,8 stopinje, zračni tlak 1007,4 mb pada, veter 4 km na uro zahodnik, vlaga 94-odstotna, v jutranjih urah je padlo 4,6 mm dežja, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 12,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Giulia Piccirillo, Ilaria Frattaruolo, Matteo Bernardini, Veronika Don, Silvia Ugrin, An-drea Primotici, Beatrice Pe-truzzi, Nicole Cossaro. UMRLI SO: 88-letna Giovanna Carnelli, 55-letna Emilia Speranza, 99-letna Emilia Kociancich, 85-letni Ferruccio Bedin, 90-letni Pietro Gentili, 88-letna Jolanda Parovel, 78-letna Eu-femia Sponza, 86-letni Paolo Romano, 40-letna Rosalia Gherdina, 75-letni Francesco Vidmar, 86-letni Mar-cello Petracco, 91-letna Car-mina Daquino, 68-letni En-gelberto Stibel, 63-letni Ma- NAPRAVE ZA OGREVANJE IN KLIMATIZACIJO SERVIS ZA PECI: TATA ITferbouII ESBIKLIM -crc NICOSIA UL.Matteotti 54/A - TRST - Tel. 040 / 369135 Hitra pomoč: 0337 / 539231 apifjomiilelis bolezni upre, zdravljenje. JZ MEDEXOVE ČEBELJE LEKARNE rio Primi, 69-letni Giuseppe Giacomin, 91-letna Ludmil-la Genet, 74-letni Luciano Mihel, 54-letna Lina Torri-si, 69-letni Sergio Pitton. CT LEKARNE Nedelja, 12. decembra 1993 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Cavana 1 (tel. 300940), Miramarski drevored 117 - barkovlje (tel. 4109281, Ul. Oriani 2 (tel. 764441), Trg Goldoni 8 (tel. 634144), Ul. Roma 16 (tel. 364330), Ul. Dante 7 (tel. 630213), Istrska ulica 33 (tel. 727089). BOLJUNEC (tel. 228124). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg cavana 1, Miramarski drevored 117 (Barkovlje). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 19.30 Trg Goldoni 8, Ul. Roma 16, Ul. Dante 7, Istrska ulica 33. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30. Trg cavana 1, Miramarski drevored 117 (Barkovlje) Ul. Oriani 2. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Oriani 2 (tel. 764441). Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Ivanu se prisrčno zahvaljuje Dobrodelnemu društvu Trst za vsestransko zanimanje, sodelovanje in pomoč. Ob priliki jim voSči vesele božične praznike in polno uspehov v novem letu. Od ponedeljka, 13. ,do nedelje, 19. decembra 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (tel. 635254), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Ul. Flavia 89 -Zavije (tel. 232253). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Ul. Flavia 89 (Zavije). FERNETIČI (tel. 416212) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (tel. 727089). Donavi so se v teh dneh pomnožili... Valentina je Andreju Veroniko povila. Patriciji, Fulviotu in Michaelu pa se je Martina pridružila. Obilo sreče malima sestričnama in iskrene čestitke staršem želijo direkcija in kolegi Friulexport SpA Trst/Gorica BARI 56 36 88 84 78 CAGLIARI 89 34 58 54 25 FIRENCE 80 19 6 69 90 GENOVA 58 63 46 57 31 MILANO '77 59 25 70 79 NEAPELJ 18 32 25 82 35 PALERMO 82 66 22 3 28 RIM 90 14 33 40 31 TURIN 42 34 74 84 63 BENETKE 26 20 ENALOTTO 40 72 41 X 2 2 X 2 1 2 2 X 1 X 1 KVOTE 12 49.369.000,-lir 11 1.670.000,-lir 10 162.000,-lir Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 15.30, 18.35, 21.45 »Addio mia concubi-na«, r. Chen Kaige, i. Gong Li. EXCELSIOR - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Piccolo grande amore« r. Carlo Van-zina, i. Barbara Snellen-burg. EXCELSIOR AZZURRA -16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Caro diario«, r. Nanni Moretti. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Ka-lifornia«, i. Brad Pitt. NAZIONALE 2 - 16.30, 18.15, 20.15, 22.15 »Le donne non vogliono piu«. NAZIONALE 3 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Gio-vanni Falcone«, i. Giancar-lo Giannini, Michele Placi-do. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Inson-nia d’amore«, i. Tom Hanks, Meg Ryan. GRATTACIELO - 16.30, 18.15, 20.10, 22.00 »Alad-din«, risani film, prod. Walt Disney. MIGNON - 16.30 18-.20, 20.15, 22.15 »Senza tre-gua«, i. J.C. Van Damme. EDEN - 15.30 - 22.00 »Manya anale«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 15.15, 17.30, 19.50, 22.10 »Sol levante«, r. Philip Kaufman, i. Sean Connery, Wesley Snipes. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Occhi di serpente«, r. Abel Ferrara, i. Harvey Keitel, Madonna. LUMIERE - 16.30, 18.20, 20.10, 22.15 »Per amore solo per amore«, i. Diego Aba-tantuono, Stefania Sandrel-li. RADIO - 15.30 - 21.30 »Pruriti erotici della mia se-gretaria«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. in vpisovanje do 15. t. m. na tel. St. 422582 (Karmela Bellafontana) v večernih urah. GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ prireja JUBILEJNI KONCERT ob 25. obletnici obnovitve v nedeljo, 19. t. m., ob 17. uri v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu. V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu bo jutri, 13. decembra, ROZANA KOSTJAL pripravila »Savrinski večer«. Začetek ob 20.30. KD VALENTIN VODNIK vabi na tradicionalni POZDRAV STAREMU LETU 93 - razvedrilno-družabno-kul-turni veCer po domači zamisli. SreCamo se v soboto, 18. t. m., od 19. ure dalje v vaški gostilni Pri studencu. Prijave in vpisovanja v popoldanskih in večernih urah naravnost v Gostilni do petka, 17. t. m. Vljudno vabljeni posebno DolinCani in DolinSce, prijatelji, znanci in vsi, ki bi radi preživeli sproSCen veCer v prijetni družbi. KD SKALA iz Gropade priredi v soboto, 18. t. m., BOŽIČNICO. Nastopata domači pevski zbor s celovečernim koncertom in mladinska skupina s krajšo humoresko. Vabljeni. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na TRADICIONALNI BOŽIČNI KONCERT v nedeljo, 19. t. m., ob 17. uri v nabrežinski cerkvi. Sodelujejo MPZ Igo Gruden in mladi gojenci glasbene sole. PEVSKI ZBORI VESELA POMLAD zaključujejo niz soboto, 18. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Zborovodja Franc PohajaC, pri klavirju Martina Feri in David Lenisa. Ob koncertu bodo predstavili priložnostno brošuro ter odprli razstavo o petnastletni pevski dejavnosti, ki bo v predvežju Prosvetnega doma na ogled ob delavnikih od 17. do 19. ure in ob nedeljah od 11.30 do 12.30 do 23. decembra. Prisrčno vabljeni. KD FRANCE PREŠEREN vabi na predavanje ROMBON: SLOVENSKE JAME MED NAJGLOBLJIMI NA SVETU. Predaval bo Marko SimiC. V Četrtek, 16. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih v Boljuncu. prireditev ob svoji 15-letm-ci s KONCERTOM, ki bo v a PRIREDITVE KD PRIMORSKO vabi na ogled RAZSTAVE PTIČEV IN KAKTUSOV, ki bo v Srenjski hiši v MaCkoljah s sledečim urnikom: danes, 12. t. m., od 10. do 20. ure, jutri, 13. t. m., od 9. do 13. in od 16. do 20. ure. Danes bo ob 17. uri tudi krajši program z diapozitivi. KD RDEČA ZVEZDA organizira v nedeljo, 19. t. m., ob 17. uri v Saležu ogled in pokušnjo izdelkov »IZ DOMAČE PECI«. Najboljši izdelek iz vsake kategorije (1. raznovrsten kruh, 2. do-maCe pecivo, 3. po želji in fantaziji) bo nagrajen. Prijave zbiramo Se v torek, 14. t. m., tel. 229533, od 15. do 18. ure. Sodelujejo Tonca in Vanka, vaški godci, Magda Škrk ... Prispevki bodo sli v človekoljubne namene. Vabljeni. KD ROVTE-KOLONKOVEC - Ul. Monte Sernio 27 -gostuje danes, 12. t. m., ob 17. uri pevsko skupino iz Rezije Te rože majawe. Silvana Paletti pa bo predstavila svoje poezije. OB 40-LETNICI RMV taborniki vabijo sedanje in bivše elane ter prijatelje na SLAVNOSTNI OBČNI ZBOR s kulturnim programom »Tam ob ognju našem«, ki bo v soboto, 18. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. SKD GRAD v sodelovanju z Rdečim križem Italije prireja 10-dnevni brezplačni tečaj OSNOVE PRVE POMOČI, ki bo predvidoma v januarju in se bo odvijal v društvenih prostorih. Vodila ga bo dr. Petaros, ob koncu bodo udeleženci prejeli potrdilo. Informacije t Umrla je 8. t. m. v Melbournu Iva Furlan iz Gabrovca Žalostno vest sporoča- ta sestra Lidia in Marta Gabrovec, 12. decembra 1993 ZAHVALA Svojci pokojne Marije Bandi vd. Stepančič se toplo zahvaljujemo vsem, ki so pospremili naSo drago k zadnjemu počitku. Posebna zahvala vsem, ki so darovali v dobre namene in darovalcem cvetja. Mačkolje, 12. decembra 1993 ZAHVALA Svojci Olge Rebec vd. Sluga se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Trst, 12. decembra 1993 JADRANSKI KOLEDAR s knjižno zbirko: - Zbornik Jadranski koledar; - Pesem njenih zvonov - Ivan Sivec, povest; - Prazgodovinska gradišča tržaške pokrajine - Stanko Flego, Lidija Rupel, - Sadje iz našega vrta - Vitjan Sancin, priročnik; - namizni Jadranski koledar 1994 bomo predstavili na tiskovni konferenci jutri, 13. t. m., ob 11. uri na sedežu Založbe v Trstu, Ul. Montecchi 6, VI. nadstr. Narodna in Studijska knjižnica - Odsek za zgodovino in Založništvo tržaškega tiska Vas vljudno vabita na predstavitev knjige Stanka Flega in Lidije Rupel ICASTKLLIERIDELLA PROVINCIA Dl TRIESTE Jutri, 13. decembra 1993, ob 18. uri v Časnikarskem krožku, Korzo Italia 13, Trst Knjigo bo predstavila dr. Paola Lopreato, ravnateljica Arheološkega muzeja v Čedadu. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi na »Savrinski večer« pripravila ga je KOZANA KOSTJAL Jutri, 13. decembra - začetek ob 20.30 - Peterlinova dvorana Ul. G. Matteotti, 6IB Tel. 0481/45368 TEKSTIL EKSKLUZIVNI KROJI OSTANKI BLAGO ZA NEVESTINO OBLEKO URARNA ZLATARNA \^o-loglo **onfalcotf TRZIC uradni zastopnik SEIKO PULSAR PRVNGEPS Cukijati Darko & F. sdf. - Drev. S. Marco 52 TržiC (GO) - Tel. (0481) 411247 POHIŠTVO RAZPRODAJA vseh artiklov v razstavnih prostorih (do 31. decembra ) Ul. San Cilino 38 - Tel 54390 Fax 350150 POOBLAŠČENA DELAVNICA _giulia snno SERVIS • kontrola ispuSnih plinov _ _ __ . lfl • nastavitev vbrizga goriva POPRAVILA • popravila v garanciji in servis s kuponi TRST - Ulica Giulia 55 - Tel. 569998 Pravočasno pomisli na topel božič danes odprto LA MAGLIA TR2IČ - Ul. Roma 58 - Telefon (0481) 790074 KD FRANCE PREŠEREN vabi na predavanje na temo RONBON: SLOVENSKE JAME MED NAJGLOBLJIMI NA SVETU Predaval bo Marko Simič. V Četrtek, 16. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih v Boljuncu. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA vabi na TRADICIONALNI BOŽIČNI KONCERT v nedeljo, 19. decembra, ob 17. uri v nabrežinski cerkvi. Sodelujejo MPZ Igo Gruden in mladi gojenci glasbene Sole. KD SKALA iz Gropade priredi v soboto, 18. t. m., Božičnico Nastopata domači pevski zbor s celovečernim koncertom in mladinska skupina s krajšo humoresko. Vabljeni! KD S. ŠKAMPERLE - Vrdelska cesta 7 prireja 17. decembra 1993 ob 20.30 VEČER O ANDSKIH DEŽELAH Lojze Abram bo z besedo in sliko prikazal svoja spoznanja s potovanja po Peruju, Boliviji in Čilu. Vljudno vabljeni! ffll GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ ™ JUBILEJNI KONCERT OB 25. OBLETNICI OBNOVITVE v nedeljo, 19. decembra 1993, ob 17. uri občinsko gledališče “F.Prešeren - Boljunec” Pokrovitelj Občina Dolina DARILA in DARILCA zev ose te/)e i/i oAuse: ...ppra/iAč ... Aaseter ...leseni^ Aera/nlem, Aamnltv in usnjeni rzde/Z/... TRŽAŠKA KNJIGARNA TRST, Ul. Sv. Frančiška 20 tel. 635969 ... I\le sama knjige! Prispevajte za SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO zimske novosti UGesareBattisti 14 TRST Ugasnite starega TV. Prižgite novega pri VcB stari TV aH videorekorder velja do 500.000 Dr, če kupHe novega PHIUPS do 31. decembra. Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke: AGIP Ul. Revoltella (vogal Ul. d’Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ul. (nasproti pokopališča) Ul. Carducci 4 UL Molino a Vento 158 UL A. Valerio 1 (univerza) MONTESHELL UL Giulia 2 Drevored Čampi Elisi 1/1 Drev. D‘Anriunzio 73 Miramarski drev. 37 Miramarski drev. 273 Nabrežje T. Gnili 8 Sesljan (drž. cesta 202) ESSO Trg Liberta 10/1 Ul. Battisti 6 (Milje) IP Ul. F. Severo 2 Drev. D‘Annunzio 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drev. 213 ERG PETROLI Nabrežje N. Sauro 14 API Ul. F. Severo 2/5 NOČNE ČRPALKE (self Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 ESSO - Zgonik (cesta 202) NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) SKD »IGO GRUDEN« Pod pokroviteljstvom KMEČKE IN OBRTNE HRANILNICE IN POSOJILNICE V NABREŽINI, vabi na ogled razstave »KAMEN...« Razstavljajo krajevni obrtniki ter ustvarjalci in oblikovalci kraškega kamna v društveni dvorani »Igo Gruden«, Nabrežina 89, s sledečim urnikom. danes, 12.12. od 10.00 do 12.00 od 16.00 do 20.00 v sodelovanju z DZL in SD »SOKOL« Ob 40-letnici RMV taborniki vabijo sedanje in bivše člane ter prijatelje na SLAVNOSTNI OBČNI ZBOR s kulturnim programom »Tam ob ognju našem«. Trst, Kulturni dom, v soboto, 18. t. m., ob 20.30 OBVESTILA ANPPIA-VZAPP, AN-PI-VZPI, ANED-VZED. Danes, 12. t. m., ob 15. uri na Openskem strelišču SPOMINSKA SVEČANOST ob 52-letnici usmrtitve obsojencev na II. tržaškem procesu: Finko Tomažič, Viktor Bobek, Ivan IvanCiC, Simon Kos, Ivan Vadnal. Spregovorila bosta sen. Paolo Šema in Miran Košuta, predsedovala bo Kostanca Filipovič, sodeloval MoPZ Tabor. SKD TABOR, VZPI-ANPI OPČINE - Danes, 12. t. m., ob 16. uri v Prosvetnem domu. Recital po zamisli in režiji Draga Gorjupa OB 50-LETNICI PADCA FAŠIZMA. Nastopili bodo recitatorji in pripovedovalci MoPZ in 2PZ Tabor, harmonikarji Glasbene matice iz razreda prof. Loredane Coceani. Odprtje razstave društva Edinost: 25 let pod fašizmom. TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča cenjene odjemalce, da bo v decembru poslovala od ponedeljka do sobote po običajnem urniku od 8.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00 in tudi v nedeljo, 19. od 10.00 do 12.00 ter od 16.00 do 18.00. SKD GRAD vabi na ogled sejma BOŽIČNIH ROČNIH DEL PO NASE v Ovčarjevi hiši pri Banih. Sejem bo odprt danes, 12., ter v soboto, 18., in v nedeljo, 19. decembra, od 16. do 19. ure. SKD CEROVLJE-MAVHINJE obvešCa elane in simpatizerje, da bo III. REDNI OBČNI ZBOR v sredo, 15. decembra, na društvenem sedežu v Mavhinjah št. 38, v prvem sklicanju ob 20. uri in v drugem sklicanju ob 20.30. Vljudno vabljeni. SKLAD MITJA CUK vabi do 15. t.m. na ogled razstave ilustracij Vesne Benedetic v dvorano Hranilnice in posojilnice na Opčinah. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV - TRST, Združenje aktivistov in invalidov NOB na Tržaškem in KRUT vabijo na TRADICIONALNO NOVOLETNO DRUŽABNOST, ki bo 29. t. m. ob 17. uri v Gostilni Sardoč v Prečniku. Vstop samo z vabili, ki so na razpolago na sedežu organizacij v UL Cicerone 8/B, tel. 360324. Zagotovljen prevoz z avtobusi. V ŽUPNIJSKI DVORANI v Nabrežini je še danes odprt sejem božičnih ročnih del od 16. do 20. ure. Izkupiček bo namenjen Karitas in nakupu šolskega materiala. KD S. ŠKAMPERLE, Vrdelska cesta 7, prireja _________________3 17. t. m. ob 20.30 VEČER O ANDSKIH DEŽELAH. Lojze Abram bo z besedo in sliko prikazal svoja spoznanja s potovanja po Peruju, Boliviji in Ciin. SLOVENSKA KUL-TURNO-GOSPODARSKA ZVEZA sklicuje XIX. občni zbor, ki bo v nedeljo, 19. t. m., ob 9.30 v avditoriju L. Fogar v Gorici, na Verdijevem korzu. Dnevni red: 1. otvoritev, 2. izvolitev predsedstva občnega zbora, 3. poročilo predsednika SKGZ, 4. pozdravi gostov, 5. tajniško poročilo, 6. razprava o poročilih in delovanju Zveze, 7. volitve, 8. razno. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV bo v torek, 14. t. m., ob 20. uri v Marijinem domu v Ul. Risorta 3 predstavila ZBORNIK 30 LET ZCPZ. O knjigi bo govoril Časnikar Marko Tavčar. Prisotni bodo uredniki in odborniki organizacije, ki bodo na koncu prireditve izročili zadevne knjige zborom, ki delujejo na Tržaškem in so prejeli priznanje na slovesnosti ob 30-letnici Zveze v nedeljo preteklega 28. novembra. SKUPINA »ALCHIMI-STI« .v sodelovanju z »Musič club Servola« prireja SILVESTROVANJE v Motelu Kozina s sodelovanjem skiipine »Claudio e i Diavoli Rossi«. Rezervacije in informacije na tel. št. (040) 54691 pp 16. uri, razen ob ponedeljkih. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst, sporoča, da bo 15. decembra deželni šolski urad v Trstu (Trg sv. Antona Novega 6, urnik 10.00 -13.00) objavil pokrajinske lestvice asistentov tehničnega in praktičnega pouka, ki so uspešno opravili natečaj na podlagi izpitov in uradnih listin. Sindikat sporoča obenem, da je deželni šolski urad razpisal natečaj na podlagi izpitov in uradnih listin za delovno mesto ravnatelja na Slovenskem znanstvenem liceju. Prošnje sprejema omenjeni urad (Trg sv. Antona Novega 6, 34122 Trst). Rok za vložitev prošenj zapade 30. decembra. RAVNATELJSTVO LICEJA PREŠEREN sporoča, d‘a bodo roditeljski sestanki: - v sredo, 15. t.m., ob 18. uri za l.a, l.b, l.c razred ter za 2.a, 2.b, 2.c in za vse razrede klasičnega oddelka in - v Četrtek, 16. t.m., ob 18. uri za 3.a, 3.b, 3.c, 4.a, 4.b, 4.c, 5.a in 5.b razred- RAVNATELJSTVO SREDNJE SOLE IVA^ CANKAR v Trstu vabi starše uCencev na roditelj; ski sestanek, ki bo na soli v torek, 14. t. m., ob !'• uri. V prvem delu do psiholog dr. Scuka spre; govoril staršem o pomocl staršev pri šolskem delu otroka, nato bo razgovor MALI OGLASI OSMICA pri Piščancih; Silvano Ferluga vabi prijatelje in goste na pokušnjo domaCe kapljice in svežih kolin. OSMICO je odprl Zon Pangerc pod Krogljami na št. 474. OSMICO ima v Zgoniku Miro Žigon. OSMICO ima odprto Žbogar v Samatorci St. 47- OSMICA je odprta pri Cvetki in Mirku na BrišCah. Ob dobrem prigrizku točijo domaCe belo in teran. OSMICO je odprl Ostrouška v Zagradcu St. 1. ToCi belo in Črno vino. PRI KOVAČEVIH v Doberdobu - Pot na Drago 3 - so odprli agriturizem-Točijo belo in Črno vino ter postrežejo s pristno domačo kuhinjo. BERTO TONKIC, Tržaška 25 - Doberdob, tod belo in črno vino ter nudi domač prigrizek še do nedelje, 19. decembra. Pohitite! OSMICO ima odprto Just Škerlj, Salež 44. OSMICO imata Marcelo in Ervin Doljak v Sarna-torci 22. OSMICA je odprta v Borštu pri Zaharju. UPRAVITELJA Dolores in Fabio vabita v Gostilno Tence v Prečniku. Nudita tudi odlične pizze. Tel. na št. 201112. PREVODILACKI poslovi na talijanskom, hr-vatskom i srpskom jeziku. Tel. (040) 761777 od 7 do 12. ASTMA, alergija do hišnega prahu in nočni kašelj. Mi vam nudimo možnost zmanjšanja teh težav. Za brezplačen sestanek tel. na st. (040) 228779 od 13.30 do 14.30 in od 18.30 do 19.30. DIPLOMIRANA na fakulteti tujih jezikov, z izkušnjo poučevanja, nudi lekcije iz angleščine. Teina št. 814550. NE ISCEM dekle, ampak dekle ali mamo. Resno mislim! Živim na Krasu in sem živega značaja. Pisati na Publiest, Ul-Montecchi 6, 34137 Trst, po šifro »Dekle«. HLAVATVJEVE akvarele prodam po ugodni ceni. Tel. na št. 413142. PRODAM nissan 200 SX, letnik oktober 1992, plave metalizirane barve, prevoženih 27.000 km, po ugodni ceni. Tel. na št. 200939 od 12. do 13. ure. ZARADI popravil iščem v najem za obdobje februar, marec, april 94 stanovanje v Repnu ali bližnji okolici. Tel. v zgodnjih jutranjih urah na št. 327091. DIPLOMIRANA medicinska sestra v Gorici, vpisana v poklicno zbornico bolničarjev, nudi nego ostarelim in bolnikom na domu in v bolnišnici (ponoči). Andreja tel-0038665/26520. GOSPODJE poslovneži, se mar poslovno ali kako drugače nahajate v Ljubljani? Se želite po napornem delu sprostiti? Nic lažjega, ukradite si urico Časa in naše Čedne in simpatične maserke vam v eksotičnem am-bientu ob sprostilni glasbi pomagajo pregnati utrujenost in polepšati vaš vsakdanjik. Vsak dan od 10. do 22. ure, tel. St. (0038661) 1291319. ^_GORICA / V PRIČAKOVANJU VOLITEV Veliki manevri v goriški politiki Stari se prenavljajo, novi se še iščejo . Marko Marinčič KRMIN / IZREDNI KONGRES PSI na Goriškem kljub težavam začenja znova Začasen umik Franca Stacula Na goriškem političnem prizorišču je nastopil eas velikih manevrov. Pomladi bodo predčasne občinske volitve. Ritem Prenavljanja znotraj strank in iskanja novih zavezništev, ki je bil do nedavnih upravnih voli-6 u V Trstu drugod nekoliko upočasnjen, se Je prav zaradi izidov na en volitvah precej pospešil. Tudi v Gorici se tako vse bolj karakterizirata napredni in konservativni tabor, v sklopu katerih Politične sile iščejo svoj Prostor. O včerajšnjem kongresu PSI, ki po letih craxizma spet išče dialog na levici, poročamo pose-oej. Danes je na vrsti dm-8i pomemben kongres: zdesetkana Krščanska demokracija, ki je 2e izgubila demokratične katoličane na levi in bo najbrž kmalu tudi nacionalistično krilo na desni, se bo preimenovala v Ljudsko stranko, ki jo bodo konstituirali ob 10.30 v Fogar j e-vem avditoriju. Kontinuiteto s staro KD naj bi zagotavljajo trmasto vztrajanje pri centrizmu, ki Pa utegne biti v tem političnem trenutku in z novim volilnim sistemom skrajno tvegana perspektiva. Nekdanje levo krilo kD, ki se zbira okrog Ni-coloja Fornasirja, se je že zdavnaj odlepilo od stranke in išCe povezave Ua levi v sklopu gibanja tk transverzalcev, ki poleg DSL zajema tudi SSk in goriske pristaše Demokratičnega zavezništva. For-Uasirjevi demokratični katoličani so prav vCeraj (najbrž ne naključno) sklicali svojo skupščino in nakazali tudi nastajajoCio Ljudski stranki perspektivo v povezovanju z naprednimi silami. Na levi DSL ne stoji križem rok. Metni tajnik Oliviero Furlan je poslal brzojavki tako demokratičnim katoličanom kot Ljudski stranki. Prvim ze-1 uspešno delo»pri spre- minjanju političnega sistema in gradnji prenovljene levice«, na druge pa se obrača z željo, da bi njihovo prenavljanje »tako kot v Trstu omogočilo uveljavitev naprednega, demokratičnega in reformatorskega političnega pola, ki bi bil sposoben reševati probleme mesta«. Kaj pa na desni? V pričakovanju Berlusconija ali iniciative goriske meščanske desnice, ki se je doslej istovetila v desnici KD in njenih “laičnih” satelitih od PLI do PSDI, se v teh dneh oglašajo misovci in ligaši. Prvi skorajda ne morejo verjeti, da so jih volilci Elizabeta Tomšič "Manifestacija, okupacija in samoupravljanje! “ je bila parola včerajšnje dijaške stavke na Goriškem. Množična povorka je ustavila promet na Korzu in glasno protestirala proti dekretu ministrice za Šolstvo Jervoli-no, ki zmanjšuje število razredov in reže že pičla finančna sredstva, ki jih država namenja Šolstvu. Goriški protestni shod se je vključil v vsedržavno dijaško gibanje, ki je v prejšnih dneh zvabilo na italijanske ceste in trge veC kot sto tisoC visješol-cev, ki so enotno nastopili proti postopnemu in načrtnemu privatiziranju šolstva. Goriška dijaška koordinacija je mobilizirala spoštovanja vredno število mladih in jih mirno in organizirano povedla po Korzu mimo šolskega skrbništva do Travnika. Tam so kar na Pacassije-vem vodnjaku zaceli de- ponekod tako bogato obdarili in se jim začenjajo cediti sline ob misli, da bi tudi v Gorici postali glavna sila desnice. Predsi-noCi so se na javnem srečanju zbrali tudi predstavniki Severne lige. Deželni tajnik Roberto Vi-sentin je moral ugrizniti v genko jabolko podkupnin in notranjih sporov, ki pretresajo tudi Ligo, Čeprav je skušal dobršen del krivde naprtiti “zunanjemu sovražniku”. Ob njem so bili tudi predstavniki pokrajinske uprave, da bi spregovorili o svojem delu: dosti rezultatov se niso mogli predstaviti, paC pa so veliko govorili o načrtih za bodočnost. bato, ki se je potem nadaljevala v kinodvorani Vittoria. Manifestacije se je udeležil tudi šolski skrbnik Ugo Mannino z namenom, kot je pojasnil, Socialistična stranka na Goriškem ni izginila, kakor so mnogi napovedovali. Ostaja na politični sceni, Čeprav moCno okrnjena in zaposlena predvsem z razreševanjem notranjih težav. Franco Stacul, pokrajinski koordinator, ki je stranko vodil v prav gotovo najtežjem obdobju se je vCeraj na izrednem pokrajinskem kongresu odpovedal vsakršni funkciji v stranki. Izvoljen je bil dvanajstčlanski odbor, ki bo iz svoje srede izbral tri predstavnike s funkcijo tajništva. Ta odbor bo vodil stranko v prehodnem obdobju. V januarju bodo pripravili prvo politično -programsko konferenco. To so glavne odločitve izrednega kongresa PSI na pokrajinski ravni, ki se je da se neposredno seznani s problemi in razlogi nezadovoljstva dijakov. Dijaki so jezno in odločno predstavili svoje stališče do novih zako- vrsil včeraj v Krminu. Udeležila se ga je dobra polovica elanov stranke, ki so s podpisom političnega manifesta potrdili namen, da stopijo na pot ne samo formalne, ampak predvsem vsebinske prenove. Koordinator'Franco Stacul je v izčrpnem poročilu navedel težavno pot stranke od lanske pomladi do kongresa in razloge, zaradi katerih ne namerava v tem obdobju prevzeti odgovornosti v stranki, Čeprav se političnemu delovanju ne odpoveduje. Kongres je pripravila komisija, ki je predstavila poročilo z izhodišči za razpravo, pri Čemer so bila organizacijska vprašanja v ospredju. nov o šolstvu, govorili o lastnih izkušnjah z razpadajočimi šolskimi strukturami in glasno razmišljali o možnosti, da bi zasedli Šolska poslopja in si sami postregli z znanjem. Dijaki likovnega liceja so predstavili svoj sistem “zasedbe”, ki je po njihovih besedah v skladu z zakoni. Premeteni likovniki so sklicali stalno zborovanje, ki traja že vsaj dva dni. Beseda je tekla tudi o dijaških predstavništvih na šolah, ki naj se ne bi zadostno zanimala za višješolske probleme. Organizatorji so med sabo tudi diskutirali o težavah z vključevanjem slovenskih dijakov v protestno gibanje. Na tajništvih slovenskih šol so potrdili skoraj stoodtotno prisotnost slovenskih višješol-cev na shodu, na Travniku in potem v kinodvorani pa je bilo teh dijakov bore malo. Podobna manifestacija dijakov je bila vCeraj tudi v Tržiču ŠOLSTVO / PROTI ODLOKOM MINISTRICE JERVOL1NO Dijaki množično na ulicah NOVICE Razstava obrti na županstvu in sejem v prenovljeni Ul. Ascoli V atriju goriskega županstva so včeraj odprli prodajno razstavo mnetniške obrti, ki bo na ogled do 24. t.m. ob delavnikih od T6. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 12. Danes dopoldne prirejajo sejem antikvariata tudi na območju prenovljenih ulic Ascoli in sv. Ivana. Stojnice bodo postaviti ob 9. uri, praznovanje prenove starega mestnega območja pa bo popestril klub “Arniči del taieto”. Okrili skupino prekupčevalcev z oglejskimi izkopaninami Karabinjerji iz TržiCa so po dolgi preiskavi izsledili in prijavili sodstvu 8 oseb zaradi ilegalne posesti in prekupčevanja z arheološkimi izkopaninami. Gre za veC kot sto starorimskih predmetov (kovanci, sponke, nakit, keramika itd.) z arheoloških najdišč na območju Ogleja vrednih nekaj stotin milijonov lir. Med preiskavami so naSli tudi neprijavljeno puško in dva bajoneta. Imen osmerice niso javili, povedali pa so, da gre za ljudi različnih poklicev iz TržiCa, Gradeža in Ogleja, ki so se takorekoC amatersko ukvarjali z izkopavanjem in prekupčevanjem. Pojasnilo o dinamiki nesreče V včeraj objavljeni članek o trčenju pri RdeCi hiši se je vrinila napačna informacija. Nesrečo je povzročil voznik opla Branko Lavrenčič, ki je peljal iz Ul. Giustiniani po Ul. Kugy in nenadoma zavil v levo, namenjen Cez parkirišče proti mejnemu prehodu, medtem ko se je Nivea Kuret iz Gorice povsem pravilno peljala v nasprotni smeri po svojem voznem pasu. V TRGOVINI GORICA - RAŠTEL 7 - tel: 535162 OD 1. DECEMBRA 1993 E N KR A TNA RAZPRODAJA ženske, moške in otroške obutve s Popusti OD DO 2>@% ZARADI PRENOVITVE PROSTOROV V TRGOVINI IE A lL mttlinfMi GORICA - RASTEL 8 - tel: 33465 OD 26. NOVEMBRA 1993 VELIKA RAZPRODAJA gospodinjskih pripomočkov, kristala, porcelana, raznovrstnih igrač in daril s popusti OD 30 DO 60% ZARADI PREKINITVE DEJAVNOSTI H m /mSm do 30. decembra 20% PRAZNIČNI POPUST TU M A VT K* Udi FiPlk V NAKUPU 9. S..S.9 " DIMA 0 y 1 H m M M n M M Oooognjš m S? || URARNA ZLATARNA IDEAL - GORICA - UL. 0BERDAN 1 (PALAČA ESSO, PRI TRAVNIKU) - DECEMBRA SMO ODPRTI VSAK DAN GRADEŽ / OBRAČUN TURISTIČNE SEZONE Število nočitev povečali za 3% Povečal se je obisk Nemcev in Avstrijcev Marko Waltritsch Gradež je zares otok. Ne le v zemljepisnem smislu, marveč tudi po analizi podatkov o letošnji turistični sezoni. Letos so v italijanskih turističnih krajih, zlasti v obmorskih, zabeležili občuten padec gostov. To se je poznalo še zlasti pri italijanskih, ki so letos raje ZAhajali v Via-reggio ali Rimini samo ob koncu tedna ali ob nedeljah. Na tak naCin so se izognili že kar visokim hotelskim cenam. Tudi tujcev je bilo manj kot v prejšnjih letih kljub 30 odstotnemu padcu vrednosti lire, ki naj bi marsikoga privabil v Italijo. Na boljšem so bili npr. v Lignanu, kjer je število nočitev padlo “samo” za tri do štiri odstotke. Ta rezultat so dosegli bodisi zaradi bližine Avstrije in Nemčije kot tudi zato, ker imajo najveCjo koncentracijo privezov za turistična plovila v Italiji nasploh. Povsem drugače pa je bilo v Gradežu, ki je letos tudi v tem ohranil svojo “otoško’’ tipičnost, na katero se sicer sami zelo radi sklicujejo. Podatki o letošnji turistični beri povedo, da so v primerjavi z lanskim letom povečali vse številke, ki v tem kontekstu prihajajo v poštev. Za 3 odstotke so imeli veC nočitev. Sicer je res, da so v letošnji sezoni imeli nekaj manj Italijanov (ki pa še vedno dajejo večino prihodov in nočitev), zelo pa so pridobili na nočitvah Nemcev (kar 22% veC) in Avstrijcev (19 % vec). V tem primem je 30-odstot-na devalvacija igrala pomembno vlogo. Tudi glede kulinaričnih navad teh turistov. Prej si namreč v gostilnah v Gradežu videl nemško govoreče turiste, ki so na mizo dobili le kalamare in krompir, letos pa so si naročali škampe, orade, brancine, itd. Številke o letošnji uspešni sezoni nam je posredoval predsednik LetovišCarske ustanove Alessandro Felluga. Italijanski turisti so s 827.173 nočitvami seveda na prvem mestu in tvorijo 61,9 odstotkov vseh. Na drugem mestu so Nemci z 239.035 nočitvami (17,9%). Tu lahko dodamo, da so lani zabeležili 191.786 nočitev. Povedati pa je tudi treba, da so Nemci leta 1989 imeli kar 300.234 nočitev. Poglavje zase so od vedno Avstrijci, ki so letos prenočili 181.574 krat, v odstotkih je to bilo 13,6. Lani so Avstrijci imeli le 152.038 nočitev. Tudi v vseh zadnjih petih letih je bilo manj njihovih nočitev kot letos. Velja pri tem povedati, da so v prejšnjih letih nemški in avstrijski zdravniki tu imeli dvakrat na leto strokovna kongresa. Sedaj pa zdravnikov ni veC, ker morajo po novem kongrese imeti doma, sicer stroškov ne bi mogli odbiti v davčni prijavi. Tudi v Gradežu so letos zabeležili zanimiv podatek z 32.885 nočit- vami turistov iz vzhodnoevropskih držav. Ne gre v tem primeru za turiste z avtobusi, ki v Jeso-lu ali Lignanu prespijo v kampih in drugih skupinskih prenočiščih. Gradež je bil pred 1. svetovno vojno in še med obema vojnama domena bo-gatejskih Cehov, Madžarov in tudi Poljakov. Sedaj v velikem številu primerov prihajajo na obisk potomci nekdanjih turistov kot tudi hotelirjev. Vsega tega je za sedaj Se malo, v Gradežu pa so prepričani, da bodo kljub visokim cenam vendar pa zelo kvalitetnim storitvam, lahko že v kratkem imeli veC gostov iz teh držav. Predsednik Alessandro Felluga, ki je, mimogrede povedano, pred nekaj dnevi dal tiskati svoj prvi roman, ki je istočasno tudi prvi roman katerega dogajanje je v Gradežu, in se je kot tak pokazal tudi kot literat, nam je tudi povedal, da bo prva skrb v prihodnjih letih izgradnja in ureditev morskega termalnega parka. NaCrt je obsežen. Dežela ga je odobrila. Na voljo imajo denar za prvo tranšo. Z deli bodo zaceli v januarju 1994, konec teh del naj bi bil Se pred začetkom sezone 1995. Vsa dela za ureditev tega parka pa bodo trajala vec let. V naCrtu imajo tudi ureditev muzeja lagune, kjer bi moralo priti do izraza nekdanje življenje ljudi na otočkih sredi lagune. T OBVESTjlA SINDIKAT UPOKOJENCEV CGIL - DOBERDOB prireja zborovanje v sreuO’ 15. t.m., ob 15.30 v glasbeni sobi v Doberdobu. Razpre va bo o novostih finančnega zakona 94 in o proble mih na socialnem in zdraV' stvenem področju. Sleo1 družabnost. VCERAJ-DANES PISMI UREDNIŠTVU Pojasnilo predsednika Briške gorske skupnosti Spoštovano uredništvo! Prosim, da objavite odgovor na odprto pismo g. Igorja Komela od 4.12.1993: Nimam navade se spuščati v Časopisne polemike, toda zaradi resnice smatram, da je nujno postaviti piko na “i” izvajanjem g. Igorja Komela: 1) Ce me spomin ne vara je g. Komel pozabil, da je bil izvoljen v skupščino Briške gorske skupnosti za občino Gorica tudi z glasovoma SSk; 2) na seji skupščine BGS dne 29.11.1993 smo biti prisotni štirje od sedmih slovenskih predstavnikov. G. Komel pozablja, da je predlog za g. Ivana Humarja dobil štiri glasove (slovenske) od šesnajstih volilcev; 3) glede splošne problematike BGS dvomim, da je g. Komel s štirimi in pol prisotnostmi na enajst sej Skupščine dobro seznanjen z delovanjem te ustanove; 4) po zak. 142 načelniki svetovalskih skupin imajo tudi vlogo medsebojnega razgovarjanja in povezovanja prav glede političnih potez in smatram, da bi moral g. Komel do njih, saj je bilo Časa več kot dovolj. S spoštovanjem Hadrijan Corsi, predsednik BGS Pahorjev zbornik je izdala NŠK Spoštovani, Primorski dnevnik je 27. novembra poročal o srečanju z Borisom Pahorjem; 2. decembra pa je Novi list objavil Članek o Pahorjevem veCeru v Gorici. Za pozornost se obema Časopisoma zahvaljujemo. Vendar oba članka vsebujeta (eno) pomanjkljivost in (eno) zgrešeno navedbo: 1. ) Iz obeh člankov ne moremo razbrati prireditelja (oz. prirediteljev) veCera, ki je bil posvečen 80-letnici Borisa Pahorja in predstavitvi Pahorjevega zbornika. 2. ) Pahorjev zbornik je izdala Narodna in Studijska knjižnica s sodelovanjem Slavističnega društva. Hvala za pozornost Milan Pahor, ravnatelj NSK KINO GORICA VITTORIA 16.00-18.00-20.00-22.00 »Per legittima accusa«. I. Don Johnson in Rebecca De Mornay. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 16.00-18.00- 20.00- 22.00 »Per amore, solo per amore«. TR23C COMUNALE 16.00- 18.00- 20.00-22.00 »Caro diario«. R. Nanni Moretti. BOLNIŠNICA / V NEKDANJEM SANATORIJU NOVI PROSTORI ZA DVA ODDELKA PRIREDITVE KSD VIPAVA prireja kotalkarsko revijo v soboto, 18. decembra, ob 20.30 in v nedeljo, 19., ob 19.30 v občinski telovadnici v Sovodnjah. Naslovna revije je “Grease”, poleg ko-talkaric in kotalkarjev društva Vipava pa bo na njej sodeloval tudi Plesni klub Urška iz Ajdovščine. SKD HRAST iz Doberdoba priredi v petek, 17. t.m., ob 20. uri v župnijskem domu v Doberdobu predstavitev knjige Igrarija Čarovnija (Igrice za mlade izvajalce iz zapuščine Franke Ferletic). Delo bo predstavila LuCana Budal. Sledi predvajanje dokumentarca Oj Doberdob, Franke Ferletic. Iz matičnega urada g°" riške občine od 5. do U- i decembra: RODILI SO SE: France-sco Fabbro, Riccardo SifflO- i nit, Federica Bullo, NichO" las Reja in Lorenzo Caruzzr UMRLI SO: 68-letna upokojenka Olga Zulian, 73-letni upokojenec Alberto Roset, 86-letna upokojenka Maria Piciulin, 90-letna upokojenka Giuseppin3 Martellani, 88-letna upokojenka Ana Cotič vd. Ožbot, 80-letna upokojenka Maria Boschin vd. Tinunin, 63-letna upokojenka Maria Luisa Schiroli, 91-letna upokojenka Francesca Devetak vd. Ziani, 79-letna upokojenka Licinia Castelli vd. Fain, 83-letna upokojenka Angela Kuštrin, 86-letna Maria Gismano vd. Movia, 91-letna upokojenka Nunziata Grillo, 132-letni upokojenec Franc Macuz, 85-letna Anna Buiatti vd. Roddaro, 68-letna Velia Menotti por. Del Frari, 84-letna gospodinja Paola Peric vd. VoldC, 96-letna Maria Liberale, 87-letni upokojenec Emibo Orsi, 83-letna upokojenka Natalina Mauri vd. Pisch, 80-letni Luigi Del Bon, 67-letni upokojenec Andrea Fantin, 61-letni delavec Pietro Daris, 88-letna Caterina Brandolin vd. Bo-cin, 71-letni upokojenec Giuseppe Picotti. POROKE: pubbcist Gio-vanni Pintar in delavka Roberta Topan, uradnik Giu-lio Daidone in uradnica Barbara Vetrih. E LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSITHEA, Raštel, tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. Toti 52, tel. 410701. Nov demnotološki oddelek je odprt deloval pa bo, ko bodo dobili osebje Deželni odbornik Fasolo kritičen glede nove centrale službe 118 v Gorici Ogled novih oddelkov (foto Studio Reportage) Včeraj so v goriški splošni bolnišnici odprli nove prostore dveh oddelkov, s Čemer bodo izboljšali kronično pomanjkanje prostorov za bolnike. Ob prisotnosti deželnega odbornika za zdravstvo, dr. Gianpiera Fasole, so odprli nov dermatološki oddelek in nov oddelek za hemodializo. Oba bosta odslej v bivšem sanatoriju. Medtem ko oddelek za dializo krvi že deluje in smo lahko videli že paciente v sobah, pa bo treba za resnično odprtje dermatološkega oddelka še počakati. Oddelek bo lahko sprejel 18 pacientov, vsak pa naj bi imel na voljo 36 kv. metrov. Izredni upravitelj KZE dr. Claudio Bevilacqua je povedal, da so se preno- vitvena dela končala dva meseca pred obljubljenim rokom in to ne glede na znani protest zdravnika dr. Geata, ki je pripravljen začeti ponovno gladovno stavko če pacientov dermatologije ne bodo preselili v nove prostore do 8. januarja. Novi prostori so urejeni, deželni odbornik Fasola pa je dejal, da mora sedaj KZE poskrbeti za medicinsko osebje, ki bo delalo v oddelku, ker to ni v pristojnosti Dežele. Nekateri prisotni zdravniki so bib mnenja, da bi bila premestitev pacientov dermatologije, ki je sedaj nameščena na internem oddelku splošne bolnišnice, brez dodelitve novega osebja nevarna, ker bi tako dejansko oši-bili oskrbo v obeh od- delkih. O novih zaposlitvah v bolnišnici pa za sedaj ni govora. Odbornik Fasola si je ogledal Se nove prostore reševalne centrale 118, ki pa niso Se končani in za sedaj so prenovtvena dela ustavljena. Na vprašanje, ali drži, da bo goriška centrala 118 ukinjena, je dr. Fasola odvrnil, da so novi goriški prostori centrale 118 veliko veCji kot videmski, Čeprav ta centrala pokriva veliko manjši prostor. Denar za zdravstvo, da je od vseh ljudi in zato je z njim treba skrbeti pravilno. O reorganizaciji centrale 118 v Gorici pa ni povedal ničesar, ker je rekel, da jo bodo obravnavali skupno z reševanjem vseh obstoječih podobnih organizacij v deželi FJK. KONCERT Vokalne skupine KRILA iz Tacna pri Ljubljani v Sovodnje - cerkev ob 10. uri v Štandrež - Župnijska dvorana ob 17. uri danes, 12.12.1993. JAVNA DRA2BA v Goriški hranilnici Na sedežu zastavljalnice Casse dl Risparmio dl Gorizia (Goriške hranilnice) v Ul. Carducci bo v četrtek, 16. decembra 1993, javna dražba s pričetkom ob 10. uri. URARNA - ZLATARNA DRAGULJARNA Ul. Rastello26-GORICA POGREBI -------------------- I Jutri v Gorici: 9.30 Carlo Colla iz bolnišnice Janeza ■ od Boga na glavno pokopališče, 10.15 Sergio Be-nes iz splošne bolnišnice v Tržič, 10.15 Elsa Grattoni -iz bolnišnice sv. Justa v Ronke, 12.30 Natale Ble-dig z glavnega pokopališča v cerkev in na pokopališče v LoCnik. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in na kakršenkoli način počastili spomin naše drage Paole Peric vd. Volčič SVOJCI Štandrež, 12. decembra 1993 F RANČU A-V E LIK A BRITANIJA / SKOZI PREDOR NOVICE Včeraj otvoritvena vožnja pod Rokovskim prelivom V avtobusu umrlo 25 indijskih otrok NEW DELHI - Pri indijskem mestu Poona je včeraj na poti v Solo življenje izgubilo 25 otrok. Avtobus je namreč zavozil na nezavarovani železniški prehod v trenutku, ko je prihajal vlak. Indijska tiskovna agencija PTI je sporočila, da se je nesreča zgodila na cesti med Alumbijem in Pursangijem. Postopoma bodo začele voziti tudi normalne kompozicije Ruska policija aretirala tatove z obogatenim uranom rlKITAJSKA / PRAVA ARMADA h 100 milijonov kadilcev, ki še niso dopolnili 15 let PEKING - Kitajska ima 30-milijonsko armado kadilcev, starih od 9 do 12 let. To Število pa se poveča na 100 milijov, če se mu pridružijo Se najstniki do 15. leta starosti. Ob tem podatku kitajskega statističnega urada se je predstavnik za tisk vsedržavnega odbora za vzgojo zgrozil in pozval oblast, naj uvede strožje norme za zajezitev Sirjenja kadilcev med mladoletnimi. Kadilska razvada je med kitajskimi najstnild najbolj razširjenja na podeželju in na gospo- darsko zaostalih območjih. V glavnem pa lahko trdimo, da je Kitajska pravi raj za proizvajalce in prodajalce cigaret. Za razliko od drugih držav, kjer število kadilcev iz leta v leto upada, pa se na Kitajskem njihovo število neprestano veča . Nič čudnega torej, da so razne tobačne transnacionalne družbe že začele investirati v tej državi. Uradne kitajske statistike navajajo, da je na Kitajskem 300 milijonov kadilcev, kar 34, 9% pa jih je mlajših od 15 let. ZDA / ONESNAŽENJE Že štiri dni so v Wa$hingtonu brez pitne vode ZRN je dala NDR za jetnike 8 milijard mark in ne le 3,6 BONN - Zahodna Nemčija je za osvoboditev 34.000 političnih jetnikov v nekdanji Nemški demokratični republiki od leta 1965 do leta 1989 plačala 8 milijard nemških mark in ne 3, 6 milijarde, kot so do sedaj trdili v Bonnu. To je izjavil nekdanji državni sekretar in sef vzhodnonemškega trgovinskega koordinacijskega urada (KOKO) Aleksander Schalck-Golodkowski za-hodnonemški protiobveščevalni službi (BND). Hamburški tednik Der Spiegel se je nekako dokopal do tega gradiva, Id ga bo objavil v prihodnji Številki. Po Golodkovvskije-vih izjavah se s tem denarjem nista okoristila samo vzhodnonemška partija in njen režim, temveč •tudi vzhodnonemški Cerkvi. Protestantska naj bi letno prejemala po 40 milijonov mark, katoliška pa 14 milijonov mark. Bonn je denar pošiljal na tako imenovani Honeckerjev tekoči račun 628 pri Deutsche Handel-sbank. Generalni sekretar partije Honecker si je zase kot »fiksno kvoto« zadržal 100 milijonov mark, 2 milijardi mark pa je NDR poslala v tujino. Der Spiegel je torej začel postopoma razkrivati skrivnosti nekdanjih mednem-ških odnosov, kar pa ne bo po godu ne zahodnim ne vzhodnim politikom. WASHINGTON - Voda ivashingtonskega vodovoda morda ni oporečna, a že Štiri dni si več kot 1 milijon ljudi ameriškega glavnega mesta celo zobe umiva z mineralno vodo. Preplah je sprožila služba, ki preverja pitnost vode, potem ko so ugotovili, da iz pip priteka neobičajno kalna voda. Oblasti so se zbale, da so podobno kot v wi-sconsinskem Milwaukeeju v vodi prisotne klice »cryptosporidie«, mikroorganizma, ki povzroča prebavne motnje. V Mil-waukeeju se je zastrupilo več kot 370 tisoč ljudi, na neki farmi pa je zaradi okužene vode poginilo 40 prašičev, ki so zboleli za aidsom, ker je njihov imunološki sistem manj odporen od človeškega. Dosedanje analize niso ugotovile prisotnosti tega mikroorganizma, oblasti pa vseeno niso preklicale prepovedi o uporabi vodovodne vode. Čakajo namreč na dodatne analize, dd morajo točno ugotoviti vzroke sedanje kalnosti. Medtem je samo po sebi razumljivo, da so ljudje dobesedno navalili na trgovine, kjer vse vprek kupujejo mineralno vodo. Sole, bolnišnice in druge javne ustanove so sprejele izredne ukrepe. Brez problemov so le v Beli hiši, ki ima svoj vodovod in najsodobnejše filtrime naprave. Med drugim ameriški predsednik Clinton pije le mineralno vodo iz Arkan-sasa. Seveda so izbruhnile tudi polemike, ker je uprava vodovoda z dvodnevno zamudo obvestila oblasti, da je voda kalna. PARIZ - Po sedmletni gradnji se je skupina francoskih in britanskih »privilegirancev«, med katerimi je bilo tudi 80 novinarjev, včeraj prvič z vlakom popeljala skozi predor, ki pod Doverski-mi vrati povezuje Francijo in Veliko Britanijo. Konzorcij Trans-Manche Link, ki združuje deset francoskih in britanskih gradbenih podjetij, pa je predor prepustilo koncesijski družbi Eurotunnel, kar pomeni, da so dela končana in se bo postopoma začel potniški promet skozi predor. Včeraj so obenem v Frethunu odprli postajo za hitre vlake (TGV) in preverili vse varnostne sisteme. Prav varnost je glavna skrb odgovornih za predor pod Rokavskim prelivom. Med otvoritveno vožnjo je tako policijski pes v nekem vagonu odkril sumljiv predmet, tako da so istočasno sprožili alarm na obeh terminalih, francoskem in britanskem. Pred vstopom v »južni predor« (na sliki AP), ki povezuje Francijo z Veliko Britanijo, je vlak »Co-rail« peljal preko ogromnega, 700-hektarskega terminala, kjer bodo čez kak mesec avtomobilisti vkrcali svoja vozila na evro-tunnelske avtovlake. Nato je 3, 2 kilometra kompozicija peljala skozi »kopenski« del predora in šele nato se je začelo pravo »podmorsko« potovanje. Vlak je dosegel hitrost 100 kilometrov na uro, že spomladi se bo hitrost zvišala na 140, čez šest mesecev pa bodo hitri vlaki peljali s hitrostjo 160 kilometrov na uro. Po petnajstih minutah je kompozicija prešla francosko-britansko mejo in pol ure od odhoda so potniki že zagledali dnevno svetlobo v britanskem železniškem terminalu Cheriton. Kretničarji so nato »Corail« preusmerili na progo proti »severnemu predoru« in čez nekaj minut se je začela povratna vožnja. MOSKVA - Ruska policija je v mestu Dedovsk, kakih 50 kilometrov severozahodno od Moskve, aretirala tri mladeniče, ki so v moskovskem raziskovalnem zavodu Kurčatov ukradli 4 kilograme urana 238. Trojica (dva fanta sta brezposelna) je uran hranila kar na podstrešju. K sreči se je nahajal v svinčenem tulcu, ki je preprečil radioaktivno sevanje, tako da ni bil nihče prizadet. Moskovski komsomolec, ki je posredoval vest, je navedel, da je trojica nameravala uran prodati v tujini. Elegantna roparja strašita v New Yorku NEW YORK - Dva elegantna roparja, ki se olikano in dostojno vedeta, s srebrno pištolo strašita bogate gospe v najboljših newyorških restavracijah. Ko izbereta žrtev, počakata, da se znajde na samem, in jo prikrajšata za vse dragocenosti. Po vsem sodec sta prava izvedenca, ker že na prvi pogled ugotovita, ali je nakit pravi ali le cenena bižuterija. Do sedaj sta oropala že pet oseb, plen pa je vreden več kot pol milijona dolarjev. Šest oseb zgorelo v požaru ljudske hiše VVASHINGTON - Sest stanovalcev je živih zgorelo v požaru, ki je v Akronu (Ohio) zajel stanovanje v neki ljudski hiši. Gasilcem je uspelo iz gorečega stanovanja rešiti le eno osebo, ki je zadobila strašne opekline, tako da so si zdravniki pridržali prognozo. Ko so požar pogasili, so v stanovanju odkrili sest zoglenelih trupel, v glavnem otroških. Kvaliteta, izbira in prijaznost v Trstu, edinem mestu, kjer po najbolj ugodnih cenah dobite vse, C.C.I.A. A. TRST - MESTO, KJER Z NAKUPOM PRIHRANITE. TRGOVINE SO ODPRTE VES DECEMBER TUDI OB NEDELJAH IN PONEDELJKIH. 1 l BRUSELJ / EVROPSKA UNIJA Povabilo Vzhodu Sporazum o stabilnosti BRUSELJ - Voditelji Evropske unije so se v soboto sporazumeli, da bodo vzhodno- in srednjeevropske države prihodnje leto povabili k pogajanjem o podpisu sporazuma o stabilnosti, ki naj bi zagotavljal pravice etničnim in nacionalnim manjšinam ter utrdil meddržavne meje. Napovedali so, da se bo konferenca z razglasitvijo sporazuma odvijala spomladi leta 1994 v Parizu, kamor bodo povabljene Češka, Slovaška, Madžarska, Poljska, Romunija in tri baltiške republike. »Namen pobude je prispevati k evropski varnosti z umirjanjem napetosti, ki bi lahko pripeljale do sporov, in s spodbujanjem dežel k re- ševanju manjšinskih vprašanj,« piše v sklepnem dokumentu sobotnega srečanja. »Različnost kultur, jezikov, veroizpovedi in tradicij mora postati vir bogatenja in združevanja, ne pa vzrok nesoglasij.« V Pariz bodo kot opazovalci povabljeni tudi vsi predstavniki 53-clan-ske Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Kritiki srečanja opozarjajo, da je pobuda obšla nekdanjo Jugoslavijo in Kavkaz, torej območji najbolj krvavih etničnih spopadov na Stari celini. Na konferenci prav tako ne nameravajo obravnavati nekaterih žgočih vprašanj, kot so odnosi med Srbijo in Albanijo, Albanijo in Grčijo, Grčijo in Makedonijo Velika trojka - Mitterrand, Balladur in Kohl med srečanjem v Bruslju (Telefoto: AP) ali Grčijo in Turčijo. Namesto tega se bodo ukvarjali s krepitvijo dobrososedskih odnosov v srednji in vzhodni Evropi, rezultate prizadevanj pa bodo preverili leta 1995, ko naj bi tudi dokončno oblikovali in podpisali širše zasnovani sporazum o stabilnosti. Tako potezo »preventivne diplomacije« je prvi pre- dlagal francoski premier Balladur, pri vzhodnoevropskih partnerjih pa je zbudila precej mešane občutke in različen odziv. Nekateri so uniji poočitali, da se obnaša pokroviteljsko, in užaljeno odklonili vlogo »potencialne Jugoslavije«, drugi pa so izrazili prikrito bojazen, da bi pobuda lahko pretirano opogumila manjšinska gibanja. Sobotna listina obljublja, da bo Evropska unija budno in tvorno spremljala vse dvostranske dogovore ter uspešnim pogajalcem ponudila tesnejše stike in morebiti celo sprejem v svoje vrste. Paul Taylor / Reuter BLIŽNJI VZHOD / V PONEDELJEK NAJ BI PALESTINCI ZACELI PREVZEMATI OBLAST Demonstracije Palestincev na zasedenih ozemljih (Telefoto: AP) ČILE / SPLOŽNE VOLITVE Na čelu dižave poslovnež Največ možnosti za zmago ima krščanski demokrat Eduard Frei Zadnjo besedo bosta danes izrekla Rabin in Arafat SANTTAGO - Včeraj so v Čilu potekale predsedniške in parlamentarne volitve, na katerih se je osem milijonov volilnih upravičenčev odločalo o novem voditelju države in novih poslancih v spodnjem domu kongresa. Mesto predsednika, ki bo svoje naloge opravljal prihodnjih šest let, bo po zadnjih javnomnenjskih raziskavah najverjetneje prevzel 51-letni poslovnež in krščanski demokrat Eduardo Frei. Najresnejši kandidat za zmago je sin nekdanjega Čilskega predsednika (prav tako Eduarda Freia), ki je državo vodil od leta 1964 do 1970, kasneje pa je predsedniške dolžnosti predal marksistični administraciji Salvadorja Allendeja. Freia, ki mora zbrati veC kot polovično podporo volilcev, Ce se želi izogniti drugemu krogu volitev, podpirajo sredinsko-leviCarska koalicija, krščanska demokracija, socialistična stranka in radikalna stranka. Freieva zmaga bo pomenila pomembno prelomnico v zgodovini Čila po 17-le-tni vladavini vojaškega diktatorja Augusta Pinocheta in po nekajletnem »demokratičnem prehodu« pod vodstvom krščanskega demokrata Pa-tricia Aylwina. (Agencije) JERUZALEM, RABAT, BEJRUT - Na Bližnjem vzhodu potekajo te dni intenzivni pogovori in priprave na ponedeljkov začetek palestinskega prevzemanja avtonomije na zasedenih ozemljih. Kot je videti, se razmere vse bolj zapletajo. Militantni skrajneži, tako palestinski kot tudi izraelski, ki nasprotujejo izraelsko-palestinskemu mirovnemu sporazumu, še kar naprej grozijo in izzivajo izbruhe nasilja. Tudi pogajalci se ne morejo zediniti o enem ključnih vprašanj, ali se bo izraelska vojska iz Gaze in Jeriha zaCela umikati ob predvidenem datumu (v ponedeljek, 13. decembra) ali ne. Arafatu privržena frakcija Palestinske osvobodilne organizacije Fatah je že sestavila posebno milico, ki bo palestinski policiji na zasedenih ozemljih pomagala vzpostavljati red in mir, zato je zdaj veliko oči uprtih v izraelskega premiera Jicaka Rabina in voditelja PLO Jaserja Arafata, ki se bosta v nedeljo sestala v Kairu. Poznavalci političnih razmer menijo, da si bosta Arafat in Rabin sicer prizadevala najti kompromis, vendar bi tokrat moral Izrael pokazati veC razumevanja, pa Ce-pav bo v ponedeljek iz Gaze umaknik samo pet vojakov. Tudi ameriškemu državnemu sekretarju VVarrenu Christopherju na svoji turneji po Bližnjem vzhodu (Siriji, Izraelu, Jordaniji, Egiptu, Tuniziji in Maroku) mirovnega procesa ni uspelo približati koncu, Čeprav je v Rabatu izjavil, da so arabske države in Izrael na poti k normalizaciji odnosov. Prav Maroko, kjer je Christopher zaključil turnejo, naj bi naredil prvi korak. Sirija namreč ne popušCa, Čeprav bo najverjetneje prihodnji teden znova sedla za pogajalsko mizo z Izraelom, ki zahteva umik njene vojske tudi z Golana. Libanon je Christopherju zameril, ker se na poti niti za uro ni ustavil v Bejrutu, medtem ko je Jeruzalem obiskal dvakrat. (Reuter) Frei ima med volilci in strankami veliko podpore (Telefoto: AP) Nove žrtve boja za neodvisnost ŠRINAGAR - V zadnjih 24 urah je bilo v spopadih muslimanskih militantnežev proti indijski vladni vojski ubitih najmanj 30 ljudi, je sporočila indijska policija. Kot poročajo policijski viri, so 16 skrajnežev ubili v petek ponoči, ko so poskušali prestopiti na ozemelje Kašmirja; osem seperatistov (med njimi tri tujce) pa je policija ubila v bližini Sumrijarja na območju Kupware. V spopadih v Kašmirju, kjer se separatisti zavzemajo za neodvisnost, njihov štiriletni boj pa je zahteval že veC kot petnajst tisoč življenj, je bil včeraj ubit tudi eden od pripadm-kov policijskih enot. Separatisti so napadli policijsko patruljo, ki je nadzorovala šrinagarske utice. Pri tem sta bila ranjena dva policista, pa tudi dva študenta. Uradni viri poročajo, da je bilo v eni najvecjih akcij vladnih enot proti gverilcem na območju Sopore prejšnji mesec ubitih najmanj petnajst ljudi, medtem pa paravojaške skupine trdijo, da jih je bilo okrog 200. (Reuter) ____BALKAN /VOJNA _ Za zeleno mizo 22. decembra Beograd skuša pozabiti na odpovedano srečanje v Solunu BEOGRAD, SARAJEVO - Na srečanju evropske dvanajsterice v Bruslju so zunanji ministri sprte strani v Bosni in Hercegovini med razpravo povabili na nov krog pogajanj, ki naj bi potekal v Bruslju že 22. decembra. Medtem ko se dvanajsterica zavzema za nadaljevanje pogajanj za rešitev krize v BiH in za ohranitev ukrepov proti Zvezni republiki Jugoslaviji, pa v Beogradu sploh ne omenjajo načrtovanega in kasneje odpovedanega zasedanja, ki naj bi bilo danes v Solunu, s Čimer skušajo potisniti v pozabo številne očitke, ki sta jih na raCun Beograda in srbskega predsednika Slobodana Miloševiča na Četrtkovem obisku izrekla mednarodna pogajalca lord Owen in Thorvald Stolten-berg. Poleg tega, da Soluna ne omenja prav nihče, tudi ni uradnih odmevov na Četrtkove pogovore. Ah se bodo predstavniki Muslimanov, Hrvatov in Srbov res že Cez deset dni sestali v Bruslju, še ni znano, ni pa sporno, da se spo- padi kljub vsem obljubam’ sporazumom in prizadevanjem še vedno nadaljujejo-Agencije so poročale o srbskih napadih na Sarajevo ter o bombardiranju Zavi' dovičev, Olova, Maglaja iu Goražda, ki so pod muslimanskim nadzorom, Srbi pa še naprej zadržujejo konvoj s pomočjo za muslimanski enklavi Goražde in Srebrenico. Včeraj je v Tešanj končno prispel konvoj s 55 tonami hrane. Na dvodnevni obisk v bosansko prestolnico je včeraj prispel kanadski obrambni minister David Collenette, ki ga je na letališču sprejel poveljnik sil ZN v BiH general Briq-uemont, kasneje pa je minister odšel v Kiseljak, kjer je obiskal glavno poveljstvo Unproforja in kanadski bataljon. Predsednik bosanske vlade Silajdžič je prišel na enodnevni obisk v Abu Da-bi, kjer se je o razmerah v BiH in na Bližnjem vzhodu pogovarjal s predsednikom Združenih arabskih emiratov Al Nahjanom. (Agencije) NOVICE Norveška ratificirala listino o evropskem socialnem paktu STRASBOURG - Norveška je v soboto ratificirala dopolnilni protokol k evropskemu socialnemu paktu. Uveljavljati ga po zaCela 9. januarja prihodnje leto. Generalni sekretarki Sveta Evrope Catherine Lalumiere je listino predal stalni predstavnik Norveške v SE Sven Knudsen. Finska, Nizozemska in Švedska so omenjeni protokol že ratificirale, njegov cilj pa je razširitev pravic delavcev. Države podpisnice so se s tem zavezale, da bodo delavcem zagotavljale pravico do enakih možnosti pri zaposlovanju ne glede na spol, pravico do informiranja o njihovem ekonomskem in socialnem položaju ter pravico do sodelovanja v izboljševanju delovnih razmer in okolja. V protokolu je zagotovljena tudi pravica starejših do socialne zaščite, kar vključuje zajamčene dohodke, primerno stanovanje, pomoč, zdravstveno oskrbo in storitve. (STA) Srečanje zunanjih ministrovo 15 NEW DELHI - Zunanji ministri enajstih držav v razvoju, Članic Skupine petnajstih (G 15) - razen Argentine, Brazilije, Peruja in Venezuele - so se v soboto sestali v New Delhiju. Podprli so delo organizacije, čeprav so vrh G 15, napovedan za prihodnji teden, v zadnjem trenutku odpovedali, saj so udeležbo potrdile le štiri države Članice. Voditelji diplomacij iz Alžirije, Čila, Egipta, Indije, Indonezije, Jamajke, Mehike, Malezije, Nigerije, Senegala in Zimbabveja pripravljajo skupno deklaracijo, ki bo govorila o medsebojnem političnem in gospodarskem sodelovanju držav G 15 ter o skupni varnosti, razoroževanju, človekovih pravicah, okolju, svetovni trgovini, zadolževanju in preoblikovanju OZN, sporoča indijsko zunanje ministrstvo. (Reuter) SVET Nedelja, 12. decembra 1993 PARLAMENTARNE VOLITVE V RUSIJI Preizkus za slranke in za predsednika Jelcina Za 450 mest v dumi se poteguje trinajst strank in gibanj Na današnjih parlamentarnih volitvah se bo za 450 poslanskih mest, kolikor jih bo v novi ruski državni dumi. potegovalo 13 strank gibanj. Polovico poslancev bodo volili ne-posredno, polovico pa prek strankarskih list Zveza ODLOČITEV ZA RUSIJO se ima za naslednico gibanj, ki so se zavzemala za korenite reforme, in se predstavlja kot stranka predsednika Jelcina. Zvezo vodi Jegor Uajdar. Njeni kandidati se za mesto v parlametu potegujejo z 8eslom »svoboda, lastnina, pravna država«, med njimi Pa so znani reformni politiki, kot so minister za lastninjenje Anatolij Cubajs, zunanji minister Andrej Kozirjev, finančni minister Boris Fjodo- rov ter Sef predsednikovega urada Sergej Pilatov. STRANKA RUSKE ENOTNOSTI IN SPORAZUMEVANJA naj bi zastopala predvsem interese ruskih regij. »Ta stranka naj bi združila sile razumnosti vse Rusije,« je program svoje stranke opisal namestnik Sefa vlade Sergej Sahraj. Stranka zavrača nadaljnje korenite reforme. RUSKO GIBANJE ZA DEMOKRATSKE REFORME v prvi vrsti graja vladni gospodarski program. Stranka zagovarja reforme, ne pa tudi sedanjih metod za njihovo uresničevanje. Stranka naj bi bila v novem parlamentu v centru. Najboljšo metodo za reševanje gospodarske krize vidi v prodaji podjetniških deležev zaposlenim. DEMOKRATIČNA STRANKA RUSIJE zahteva KRONOLOGIJA Sedemletni boj za izgon komunizma Obnova ruskega parlamenta in sprejem posov-jetske ustave Borisu Jelcinu ponujata priložnost za sklepno dejanje sedem let trajajočega spopada za izgon komunizma iz Rusije. 11. november 1987: Boris Jelcin zgubi.položaj prvega sekretarja KP v Moskvi, ko mu Mihail Gorbačov odreče svojo podporo. Kmalu zatem izgubi tudi svoj položaj v politbiroju KP SZ. 26. marec 1989: Jelcin se maSCuje svojim konservativnim komunističnim nasprotnikom, ko pridobi kot moskovski poslanec kar 89, 44 odstotka glasov. 12. junij 1990: Ko je izvoljen kot predsednik parlamenta ruske federacije, Jelcin postane tudi predsednik najvecje republike Sovjetske zveze. Začnejo se spopadi s centralno sovjetsko oblastjo. Julij 1990: Med 28. kongresom Komunistične partije Sovjetske zveze Jelcin spektakularno objavi svoj izstop iz stranke. 12. junij 1991: Jelcin je izvoljen za prvega predsednika v zgodovini Rusije ria neposrednih volitvah, kjer dobi 58. 09 odstotka glasov. Polkovnik Aleksander Ruckoj zasede mesto podpredsednika. 19. do 22. avgusta 1991: Jelcin stopi na celo odpora zoper izjalovljeni državni udar komunistov in si pridobi zaupanje zahodnih prestolnic. 8. december 1991: Skupaj z voditeljema Ukrajine in Belorusije objavi, »da država Zveza sovjetskih socialističnih republik ne obstaja vec«. 21. december 1991: Jelcin razglasi nastanek Skupnosti neodvisnih držav (SND) v Alma-Ati skupaj z voditelji drugih republik nekdanje SZ. 25. december 1991: Gorbačov odstopi z mesta Predsednika ZSSR, prizna razpad ZSSR in nastanek SND. 11. marec 1993: Osmi izredni kongres ljudskih poslancev za Jelcina pomeni hud poraz, saj se mu ne posreči zagotoviti podpore za referendum, s katerim bi razrešil spopad za oblast, ki jo odreka konservativni večini v parlamentu. 20. marec 1993: Jelcin razglasi uvedbo posebne predsedniške uprave, ki mu omogoča vladanje z odloki. Parlament ga sicer prisili, da stopi korak nazaj, vendar hkrati ne more zbrati potrebne večine, s katero bi ga odstavil. 25. april 1993: Rusko ljudstvo se na referedu-niu ponovno izreCe za Jelcina z 58, 7-odstotno večino. Toda spopad s parlamentom ni zato nic manjši. Ni mogoče doseči zadostnega števila glasov za razpis predčasnih volitev. 21. september 1993: Mimo ustave Jelcin razpusti parlament in razpiše volitve za novo zvezno skupščino 12. decembra. Poslanci se za 13 dni zabarikadirajo v parlament skupaj s podpredsednikom Aleksandrom Ruckojem. Krizo razplete oborožen napad na parlament, ki ga izvede vojska med 3. in 4. oktobrom. 15. oktober 1993: Jelcin podpise ukaz, s katerim se bodo na volitvah 12. decembra volilci izrekali tudi o predlogu nove ustave. (AFP) postopen prehod k tržnemu gospodarstvu. Njen vodja Nikolaj Travkin je mnenja, da so reforme preveč revolucionarne. Po njegovem mnenju bi moral parlament postaviti novo vlado ali pa iz sedanje odstraniti radikalne reformatorje. OBČANSKA ZVEZA ZA STABILNOST, PRAVIČNOST IN NAPREDEK zagovarja interese državnega gospodarstva in velikih zasebnih podjetij. Zvezo vodi Ar-kadij Volski, vpliven politik iz Časov SZ, ki se zavzema za reforme brez pretresov. Na njenih volilnih listah so v prvih vrstah voditelji državnih podjetij. Volilni blok JAVLINSKI-BOLDIRJEV-LUKIN vodi gospodarski strokovnjak Javlin-ski. Skupaj s svojima privržencema Boldirjevom in nekdanjim veleposlanikom v Ameriki Lukinom se zavzema za socialno znosne in mehke tržne reforme. Javlin-ski vidi v svoji stranki alternativo Jelcinovemu gibanju. Po njegovih besedah bi morali Jelcinov avtoritarni režim nadomestiti s pravo demokratično upravo. Cilj ZDRUŽENJA ZENSKE RUSIJE je izboljšanje položaja žensk. »Politiko so v naši deželi vedno delah le v korist moških, s tem pa je treba končati,« pravi predsednica stranke Alevtina Fedulo-va. Združenje se zavzema za socialno usmerjeno tržno gospodarstvo in za obrambo pravic otrok. Zavzema se tudi za to, da bi v ženske roke prišla bodisi funkcija Sefa vlade ali pa državnega predsednika. KOMUNISTIČNA PARTIJA RUSIJE se zavzema za vrnitev k socializmu. Od oblasti zahteva, da se takoj odpove terapiji s Sokom in da takoj obnovi SZ. Komunisti zavračajo Jelcinov predlog ustave. Po besedah predsednika partije Sjuganova v državi ni nikakršne legitimne oblasti veC. Stranka naj bi imela zdaj kakih 600 tisoč elanov, zavzemala pa naj bi se predvsem za pravice socialno Šibkih državljanov in pravice delavcev. LIBERALNO-DEMO-KRATSKA STRANKA pravnika Vladimirja Sirinovske-ga ni ne demokratična ne liberalna, kot bi morala biti po svojem imenu. Sirinovski se zavzema za Rusijo, katere meje bi bile meje nekdanjega carstva, in za hiter gospodarski vzpon, ki naj bi se opiral na državni monopol za prodajo rudnih zakladov. Po njegovih besedah bi morala Rusija segati od srednje Azije pa vse do Baltika. V drugi polovici novembra se je popularnost stranke moCno povečala. AGRARNA STRANKA RUSIJE naj bi bila glasnik velike zemljiške posesti, ki je bila jedro socialističnega kmetijstva. Stranka nasprotuje neomejenim pravicam zasebnikov nad obdelovalno zemljo in se zavzema za okrepljeno državno finansiranje kmetijstva. Volilni blok PRIHODNOST RUSIJE - NOVA IMENA bi rad odprl pot v veliko politiko mladim in Se neznanim ljudem. Na volilni listi tega bloka so večinoma funkcionarji ruske mladinske organizacije in obratovodje. Del tega bloka je tudi nekdanja stranka prejšnjega ruskega podpredsednika Aleksandra Ruckoja. Blok nima jasnega programa, naklonjenost volil- Kandidati se predstavijo JEGOR GAJBAR »V Rusiji ni boljšega kandidata za položaj Sefa vlade in nobenega strokovnjaka, ki bi imel boljše kvalifikacije kot Gajdar.« S temi besedami je predsednik Jelcin skuSal decembra 1992 pridobiti naklonjenost kongresa ljudskih odposlancev, vendar zaman. Med enoletnim bivanjem na položaju - najprej kot prvi namestnik šefa vlade in nato kot postavljeni šef vlade - je okrogli Gajdar prebivalstvu naložil huda odrekanja: cenovni Sok in upadanje življenjske ravni. Danes je 37-letni ekonomist in vodilni kandidat volilnega zavezništva Ruska pot zadržan. Se vedno se zavzema za nadaljevanje smotrnih gospodarskih reform, toda terapije s Soki naj bi ne bilo veC. SERGEJ SAHRAJ Sodi med vodilne osebe nove ruske politične elite. Kmalu po začetku njegove politične kariere - izvolili so ga v kongres ruskih ljudskih odposlancev leta 1990 - je diplomirani strokovnjak za ustavno pravo prišel v najožji krog Jelcinovih svetovalcev. Decembra 1991 je postal elan ruske vlade, Četudi le za nekaj mesecev. Okretni pravnik bo skuSal zdaj plodove svojega dela na položaju ministra za narodnosti požeti s pomočjo Stranke ruske enotnosti in sporazumevanja, ki pa je imela v povpraševanjih javnega mnenja težave pri preseganju petodstotnega praga. GRIGOR1J JAVLINSKJ Ze letos poleti je veljal za moža, ki lahko kandidira za najvisje funkcije v Rusiji. Čeprav sodi Javlinski že leta v moskovski politični establishment, je bil vedno dovolj spreten, da je ohranil distanco do ruskih izbrancev na oblasti. Na današnjih volitvah nastopa 41-letni pobtik v samostojni skupini, ki se imenuje po njenih treh nosilcih Skupina Javlinski-Boldirjev-Lukin. Ce je moC verjeti zadnjim raziskavam, bodo Javlinski in njegovi privrženci v novi ruski državni dumi igrali pomembno vlogo. Njihova skupina lahko računa na 10 do 20 odstotkov glasov. ARKADIJ VOLSKI Na parlamentarnih volitvah vodi Občansko zvezo za stabilnost, pravičnost in napredek. V minulih letih je veljal za odločujočo osebnost v moskovskem političnem ozadju. Star je 61 let in že od leta 1990 vodi Zvezo podjetnikov in industrialcev, v kateri so organizirani »vplivni rdeči direktorji«. Odkar se je v Rusiji zače- la gospodarska terapija s Sokom, se Volski, ki velja za nogometnega navdušenca, zavzema za to, da bi v spremembah močneje upoštevali interese starega monopolnega gospodarstva. Njegova Občanska zveza bo imela po mnenjskih raziskavah težave pri preseganju petodstotnega praga. GENADIJ SJUGANOV Po razpadu KP SZ je komunist Genadij Sjuganov preživljal hude Čase. Leta 1944 rojeni Sjuganov Se vedno veruje v komunizem in je odločen nasprotnik demokratičnih reform. Sjuganov, ki je Študiral matematiko, je svojo politično pot zaCel leta 1967 v Orjolu. Leta 1983 so ga poklicali v Moskvo, kjer je zaCel delati kariero v aparatu CK KPSZ. Od letošnje pomladi je predsednik komunistične partije. V tej vlogi je ena od vodilnih osebnosti tako imenovane nespravljive opozicije politiki Jelcinovih reform, pri čemer pa ne bo ostalo samo pri tem, kajti Sjuganov je pred novinarji nedavno tega dejal: »Naše 'možnosti so dobre.« VLADIMIR SIRINOVSKI Vzpon markantnega populista Vladi-mira Volfovica Sirinovskega primerjajo v Moskvi, potem ko je na prvih ruskih predsedniških volitvah dosegel izreden uspeh, z vzponom Adolfa Hitlerja. Junija 1991 je politik, ki je danes star 47 let, s svojimi gesli o lovu na podgane na mah pridobil 6 milijonov ruskih volilcev. Je absolvent Instituta za Azijo in Afriko moskovske univerze in jemlje volilni boj izrazito resno. Bil je med tistimi, ki so avgusta 1991 podprli poskus državnega udara pravovernih komunistov. Po zadnjih raziskavah javnega mnenja bo njegova stranka brez težav presegla petodstotni prag. ANATOLIJ SOBCAK Politični življenjepis nadžupana Sankt Petersburga in profesorja prava je kratka in bogata, kar zadeva razočaranja. V Komunistično partijo SZ je vstopil šele leta 1989, ko je Gorbačov že napovedal svoje politične reforme. V Kongresu ljudskih odposlancev je sodil med glasnike Medre-gionalne skupine, ki je imela samo sebe za opozicijo »agresivno poslušni večini« komunistov. Sobcak, ki je bil rojen leta 1937 v burjatskem mestu Cita, je leta 1991 skupaj s tedanjim moskovskim nadžupanom Gavrilom Popovem postal pobudnik za oblikovanje Gibanja za demokratično reformo, ki naj bi postalo opozicija komunistični partiji. Nekdanji parlament Jelcinu ni ugajal, novi pa? cev pa si skuSa pridobivati z mladostnim in simpatičnim nastopanjem. KONSTRUKTIVNO GIBANJE ZA ZAŠČITO OKOLJA CEDRA si prizadeva za Cisto okolje. »Nas najpomembnejši politični cilj je v prizadevanjih za telesno in duhovno zdravje državljanov Rusije,« pravi Anatolij Panfilov, ki je eden od voditeljev gibanja. Panfilov se zavzema tudi za stalni nad- zor nad kakovostjo živil in pitne vode ter za merjenje radioaktivnosti. Volilni blok DOSTOJANSTVO IN USMILJENJE se zavzema za tradicionalne duhovne vrednote Rusije, vrednote, ki naj bi bile že pozabljene, ki pa jih je treba zdaj obuditi v novo življenje. Blok se zavzema za obširne socialne ukrepe in je proti nadaljevanju tako imenovane gospodarske terapije s Sokom. NOVA USTAVA Nadomestila bo ustavo Brežnjeva iz leta 1978 Nova ruska ustava bo »predsedniškega« tipa v svojih 137 členih. Za njen sprejem zadošča navadna večina, vendar le v primeru, Ce se bo referenduma udeležilo vsaj 50 odstotkov volilnih upravičenčev. Predsednik - je izvoljen za štiri leta, na splošnih neposrednih in tajnih volitvah, - odreja poglavitne smernice notranje in zunanje politike. države, - je vrhovni poveljnik oboroženih sil, - imenuje predsednika vlade s soglasjem državne dume (spodnjega doma parlamenta), - odstavlja vlado, - dumi predlaga kandidata za predsednika centralne banke, - svetu federacije (zgornjemu domu) predlaga kandidate za ustavno sodisce, vrhovno sodisce in druga zvezna sodisca ter kandidata za državnega tožilca, - ustanovi in vodi svet za varnost, - imenuje in odstavlja poveljnike vojske, - razpiše vobtve v dumo, - razpusti državno dumo v skladu z ustavo, - razpisuje referendume, - v primem napada na Rusko federacijo ali neposredne grožnje agresije ustanovi na celotnem ozemlju federacije vojaška sodisca in o tem takoj obvesti svet federacije in dumo, - uvede izredno stanje v vsej Rusiji ali na delu njenega ozemlja ter o tem takoj obvesti svet federacije ali državno dumo, - ima pravico, da razveljavi zakonske predpise, ki so jih sprejeli izvršni organi niških regij v primem, Ce ti niso v skladu z msko ustavo in zveznimi zakoni, - izdaja odloke in resolucije, - svojo dolžnost preneha opravljati pred iztekom svojega mandata v primem, Ce odstopi sam, Ce ne more opravljati svoje funkcije zaradi zdravstvenega stanja ali ce je odstavljen, - Ce predsednik odstopi, zboli ali Ce je odstavljen, v prehodnem obdobju naloge predsednika države začasno opravlja predsednik ministrskega sveta, ki pa nima pravice razpustiti dume, razpisati referenduma ali spremeniti usta- ve. Zvemo skupščino - sestavljata dva doma: svet federacije (v katerem sta po dva predstavnika iz vsake od 89 regij v državi) ter državna duma (s 450 poslanci); oba doma zasedata ločeno. Svetfederacije - potrjuje spremembe meja med ruskimi regijami, - potrjuje predsednikove odloke, s katerimi ta razglasi ustanovitev vojaških sodisc ali izredno stanje, - sprejme odločitev o morebitni uporabi oborožene vojske Rusije znotraj ozemlja Rusije, - odstavi predsednika, - na predlog predsednika imenuje sodnike ustavnega sodi SCa, vrhovnega sodisca in vrhovnega razsodišča, - imenuje in odpokbce državnega tožilca Rusije. Duma - sprejema zvezne zakone, - na predlog predsednika potrjuje imenovanje predsednika vlade (Ce duma trikrat zavrne imenovanje predsednika sveta ministrov, je ta imenovan neposredno, duma pa je razpuščena), - glasuje o zaupnici vlade, - potrjuje kandidaturo in odpoklic predsednika centralne banke, -da pobudo za odstavitev predsednika. (AFP) želja po boljšem spoznavanju Skupina dijakov liceja Franceta Prešerna je ob letošnjem 45. dnevu Splošne deklaracije o človekovih pravicah opravilo obširno raziskavo o vlogi in pomenu Organizacije združenih narodov, o pravicah Človeka, o pravicah otrok in o pravicah žensk, o opismenjevanju v svetu in o delovanju organizacije Amnesty International. Pregledala je zajetno gradivo deklaracij in konvencij, ki obravnavajo te teme, in ob koncu izluščila bistvene točke ter jih združila v brošuro. Publikacijo so pretekli petek, ob obletnici Splošne deklaracije o človekovih pravicah, predstavili sošolcem in jim brošuro tudi izročili. Svoj izdelek so istega dne predali podpredsedniku deželnega sveta Milošu Budinu na srečanju, na katerem so tudi izrazili željo, da bi Dežela natisnila in razdelila po šolah tekst Konvencije o pravicah otrok. Tolikšna dejavnost priCa o ustvarjalnosti dijakov in o njihovi želji po boljšem in bolj poglobljenem spoznavanju zadev, ki jih, kot mladi ljudje, po-bliže občutijo. Publikacija je splošno zelo zanimiva. Opozarja na vprašanja, na katera večkrat pozabljamo. Vabi nas k premisleku o tistih plateh Človekovega življenja, ki nam bi morale biti najbolj blizu, a od katerih mnogokrat bežimo ali smatramo, da se nas sploh ne tičejo. Skratka: daje nam možnost za premislek. Prav zaradi tega jo objavljamo v celoti, skupno s spremno besedo, ki so jo dijaki napisali ob predstavitvi brošure sošolcem in profesorjem. Marjan Kemperle SKUPINSKA RAZISKAVA VIŠJEŠOLCEV O DEKLARACIJAH Dijaki Prešerna in Brošura ob 45-obletnici Splošne deklaracije o človečanskih O vlogi OZN rf Zaradi cele vrste grozot, ki so se pripetile v teku Človeške zgodovine, je leta 1945 nastala v sklopu vseh ljudstev sveta Ogranizacija združenih narodov. Ime Združeni narodi je predložil predsednik ZDA Franklin D. Roosvelt. Prvič ga navaja deklaracija Združenih narodov leta 1942. Takrat jo je sestavljalo 26 držav, ki so se združile v boj proti Osi. Ustavno listino so sestavili predstavniki 50. držav po n. vojni junija 1945. V OZN se lahko včlanijo vse miroljubne države, ki sprejmejo dolžnosti, ki jih organizacija nalaga svojim Članicam. OZN ni svetovna vlada ali naddržava. Vse Članice so suverene in BTP BUONI DEL TESORO POLIENNALI S TRII ETNO ZAPADLOSTJO ■ BTP so obveznice s koriščenjem 1. novembra 1993 in zapadlostjo 1. novembra 2023. ■ Obveznice dajejo letno 9% bruto obresti izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana za banke in druge pooblaščene operaterje. ■ Dejanski letni donos BTP znaša 8,03%, če bodo obveznice prodane po ponujeni ceni. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 14. decembra. ■ Obveznice BTP se koristijo s 1. novembrom; ob vplačilu (17. decembra) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudijo banke. enakopravne. Pri tem ustanovna listina določa, da se ZN ne smejo vmešavati v notranje zadeve nobene države, fazen ko bi to bilo potrebno pri ohranjevanju svetovnega miru. ZGODOVINA V samem začetku so ZN bili moCno pod vplivom ZDA in Zahoda sploh. Tako so leta 1948 poslali svoje Čete (modre Čelade) v Korejo proti Kitajcem. Dolgo vrsto leto Kitajske niso priznavali kot Članice svetovne organizacije. V začetku 60. let so modre Čelade posegle v.bivši belgijski Kongo, kjer je prišlo do secesije Katange, a brez uspeha. V bojih je bil ubit tudi glavni tajnik OZN Ham-marskjoeld. S procesom osamosvajanja afriških držav je OZN postala res svetovna organizacija. V njeni glavni skupščini so dobile glavno besedo neuvrščene države, ki jih je vodila Jugoslavija. UspeSno so posegli po arab-sko-izraelski vojni in poslali modre Čelade na Sinaj. V začetku 90. let je OZN podprla ameriški napad na Irak. Modre Čelade so tudi v Somaliji, kjer jim pomiritev ni uspela. Gete OZN se nahajajo tudi na področju bivše Jugoslavije, v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem in v Makedoniji. OLJI OZN 1. zagotavlja svetovni mir in varnost s kolektivnimi ukrepi, kadar je ogrožen mir z agresijo in drugimi kršitvami miru, kakor tudi poravnava in ureja mednarodne spore, ki bi mogli ogrožati mir; 2. krepi prijateljske odnose med državami na temelju enakopravnosti in samoodločbe; 3. spodbuja mednarodno sodelovanje pri reševanju gospodarskih, socialnih, kulturnih in humanitarnih problemov in uveljavljanje Človekovih pravic ne glede na razlike v rasi, spolu, jeziku in veri. ORGANIZACIJA: glavni organi so generalna skupščina, sekretariat, varnosti svet, skrbniški svet, ekonomski in socialni svet ter meddržavno sodišče. Najpomembnejši je varnostni svet, v katerem sedijo vse velesile, ki imajo pravico veta. Najpomembnejše specializirane organizacije in telesa so: sklad ZN za pomoC otrokom (UNICEF), organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), organizacija ZN za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO), mednarodna agencija za atomsko energijo (IAEA), katere sedež je tudi v Mira-maru, urad visokega komisarja OZN za begunce (UNHCR). Namen OZN je ta, da skuša preprečiti tragične in grozovite dogodke: za to je nastala ravno po H. svetovni vojni, ki je pustila globoke sledi v vsej svetovni zgodovini. U Tant, tedanji generalni sekretar, je poudaril dejstvo, da je vzpostavitev človekovih pravic temelj politične strukture človekove svobode. Petnajst let kasneje je generalni sekretar OZN J. Perez de Cuel-lar utemeljil mednarodni kodeks ravnanja in merilo za ugotavljanje napredka pri pospeševanju in varstvu Človekovih pravic. Čeprav prihaja še vedno do kršitve teh pravic, je J. Perez de Cuellar ugotovil, da je skupen interes za njihovo u-veljavitev zelo živ. Splošna deklaracija človekovih pravic je bila razglašena leta 1948. Ta deklaracija določa pravice vsakogar na svetu, ne glede na njegovo raso, barvo kože, spol, jezik, vero, politično in drugo prepričanje, narodno ali socialno pripadnost, premoženje, rojstvo. Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah in Mednarodna listina človekovih pravic so trije mednarodni dokumenti, ki obravnavajo človekove pravice na različnih področjih. Ti dokumenti podrobneje obravnavajo: - samoodločbo in zagotavljanje neodvisnosti kolonialnih dežel in narodov; - preprečevanje diskriminacije na podlagi rase, spola, zaposlitve, poklica, vere, prepričanja ali na področju izobraževanja (posebna konvencija ureja prizadevanja za odpravo zločina apartheida); - vojne zločine in zločine proti človečnosti (vključno z genocidom); - suženjstvo, tlačanstvo, prisilno delo in podobne ustanove ali prakse; - varstvo oseb, ki so v zaporu ali so jim odvzeli svobodo; - državljanstvo, azil in begunce; - svobodo informiranja; - svobodo združevanja (npr. ustanavljanje sindikatov); - zaposlovanje; - politične pravice žensk; - poroko, družino, položaj otrok in mladine; - družbeno blaginjo, napredek in razvoj (izkoreninjenje lakote ter uporabo znanstvenega in tehnološkega napredka v interesu miru in v korist človeštva); - mednarodni kulturni razvoj in sodelovanje; - sredstva javnega obveščanja in njihov prispevek k krepitvi miru in mednarodnega razumevanja, premagovanja rasizma, apartheida in propagiranja vojne, kakor tudi za pospeševanje človekovih pravic. SPREMNA BESEDA Tl »You moy say I am a dremer« You may say I am a dreamer, but I am not the only one. I hope some day you will join us and the world will live as one. John Lennon 45 let je odkar je ragmizarija Združenih narodov izdala splošno deklararijooClovekDvih pravicah. Tedaj so vpijoče groenteZsvet0vnevt^vd3udilevdbvekuž^opospi»- menMUbigmjebdtnave&ansiiirti.želdsijeod^pretinO' vo po^avje v zgodovini Poglavje, v katerem hi dokazal samemu sebi, da je zmožen preobrazbe, da se je končno spoznal, darmnraabM Rodovina ufiteljirabodoajosti. OdloCh se je za svetovni nm in vaoval je, da bo dosegel tudi zvezno, CetotrebaVta namen je ustanovil Modre Čelade, Čuvaje svetovnega miru. Vendar vojne so divjale vseeno, Modrim Celaldam navkljub. Modre Čelade niso uspete tega prejradii, niso mogte odpraviti nM muCaija, genocidov, smrtne kazni in posiljevanja. Zakaj? Iz sameg lazk^kerModreCeJadenisonM^epmepBdtiscrviaStva. Ctovek je prepqm s sovraštvom, kabr jez drug strani prepojen z ljubeznijo. TC dve CustM ste vkraninjmi globnim v njegovi duši, kakor korenine hrasta, ki ga nobsaa hnja ne izpuli Ce tako gledamo, Iti se nam zdela vsa prizadevanja Zrimžmih Namrinv nesmiselna, neko stepo stedenje Cisti uteipiji Vendar pa, na dnu duše, nam ostaja še vedno tiho vprašanje: kaj pa, Ce je vendar mogoče? Kaj pa, Oe Človekove pravice nisoteutopija? Kaj pa Ce svetovni mir rtitenekaj nedosegljivega? To vprašanje se dvigp iz našega srca, zadušeno pod težo naših dvomov. In prav zaradi tega vprašanja smo mi pripravili to brošurico, sad našega raziskovalnega dela o deklaracijah OZN, ker verujemo .v dosegljivost teh idealov, naj zgleda to še tako Čudno in Ce kdo ne veruje ga z vsem srcem spodbujamo, naj bi se nam pridružil. Organizacijski odbor dijakov Otrokove Deklaracijo o otrokovih pravicah je razglasila Generalna skupščina Združenih narodov 20. decembra 1959. Po vsebini je zelo podobna Deklaraciji Človeških pravic, le da navaja tudi dolžnosti, ki jih ima človeštvo do otrok. Uvodna naCela zagovarjajo možnost vseh otrok, da se v svobodi in dostojanstvu razvijajo fizično, psihično, moralno, versko, zdravo in normalno. Vsi otroci morajo i-meti pravico do imena in državljanstva, do življenja v zdravem okolju, do stanovanja, razvedrila in zdravstvenih storitev. Posebna skrb gre prizadetim otrokom in otrokom brez družine, ki morajo imeti pravico do posebne nege, izobaževanja in sredstev za preživljanje. NajveC dolžnosti do otroka imajo starši, ki ga morajo obvarovati pred vsakim zanemarjanjem in okrutnostjo. Otroka je treba vzgajati v duhu razumevanja, strpnosti, prijateljstva med narodi, miru in bratstva. Konvencijo o otrokovih pravicah, ki zavzema naslednje Člene, je sprejela Generalna skupščina ZN 20. novembra 1989 in jo uveljavila 2. septembra 1990. Za otroka se smatra vsako človeško bitje pod 18. letom, ki ga mora država spoštovati in priznavati njegove pravice ne glede na raso, barvo, spol jezik, veroizpoved, poli' tiCno ali drugo prepih Čanje, narodno, etično ali družbeno poreklo ali karkoli drugega. Poleg staršev imajo velike dolžnosti do otrok tudi države stranke, ki morajo sprejemati ukrepe v okvira vseh razpoložljivih sredstev. Zakonska pravica do ustreznega usmerjanja in svetovanja pri uveljavljanju otrokovih pravic pripada starSem. Ob rojstvu je otrok vpisan v matično knjigo in dobi pravico do imena in državljanstva. Otrok ne sme biti od staršev loCen, razen v primeru, ki ga v otrokovo korist doloCa zakon. Otrok ima možnost zaslišanja v sodnem ali pravnem postopku z njim v zvezi, staršem pa pri-tiCe dolžnost, da uveljavijo njegove pravice. Države stranke varujejo otroka pred vsemi oblikami telesnega ali duševnega nasilja; otrok namreC ne sme biti izpostavljen mučenju ali drugemu okrutnemu, neclovšekemu ali ponižujočemu ravnanju in kaznovanju. Otroka je prepovedano obsoditi na smrti in dosmrtno ječo. Zaščiten je tudi pred ekonomskim izkoriščanjem in pred opravljanjem kateregakoli dela, ki mu škoduje; prav tako je zavarovan pred spolnim izkoriščanjem in zlorabo. NEDELJSKE TEME Nedelja, 12. decembra 1993 IHKON VENCU AH ORGANIZACIJE ZDRUŽENIH NARODOV pravice človeka pravicah in ob prvi obletnici Konvencije o pravicah otrok Temeljne točke Splošne O delovanju ustanove deklaracije o pravicah človeka Amnesty International Cilj deklaracije je, da postavi temelje svobodi, pravičnosti in miru, SCiti-b Človekovo dostojanstvo in pravice vseh elanov orožbe. Smatra, da je nuj-no potrebno zavarovati Pravice Človeka s pomočjo prava, da človek ne bi bil prisiljen zatekati se v skrajni sili k uporu zoper tiranijo in nasilje. Uržave stranke so potrdi-® svojo vero v temeljne Človekove pravice in dostojanstvo ter vrednost človekove osebnosti, v enakopravnost moških in žensk. Odločile so, da bodo podpirale družbeni napredek in ustvarjanje boljših življenjskih pogojev v večji svobodi. Deklaracija naj bi bila tako skupen ideal vseh ljudstev, do katere bi morali pri pouku in vzgoji razvijati spoštovanje in seveda tudi njeno poznavanje. ČLENI: Deklaracija zagovarja naslednja temeljna načela, ki bi morala biti del vsakega človeka. Vsi ljudje se rodijo enaki in imajo enake pravice. Drug z drugim bi morali ravnati kakor z bratom. Vsi smo upravičeni do uživanja svoboščin in pravic, brez vsakega razlikovanja. Vsakdo ima namreč pravico do življenja, do prostosti in do osebne varnosti. Svobode smo deležni že od rojstva. Nihče ne sme biti podvržen suženjstvu, tlačanstvu, mučenju ali okrutnemu, nečloveškemu in ponižujočemu ravnanju. S tem v zvezi napadanje časti in ugleda ni dovoljeno. Prav tako nam pritiče svoboda misli, veroizpovedi (tudi izpolnjevanje verskih dolžnosti, bogoslužja in obredov), katerih sprememba je tudi upravičena. Nihče ne sme biti nadlegovan zaradi svojega mišljenja in ima pravico spremljati in širiti informacije ter ideje s kakršnimikoli sredstvi. Po želji se lahko mimo in svobodno zbira in druži. Javna oblast naj bi se sestala na voljo ljudstva. V svoji državi imamo vsi, pod enakimi pogoji, pravico do javnih služb. Za katerokoli delo imamo vsi pravico do enakega plačila za enako delo. Z razumno omejitvijo de- pravice S primernimi ukrepi pa bodo preprečene ugrabitve, Prodaje in trgovanje otrok. Prepovedana je nezakonita raba mamil in psihotropnih snovi. Otroku je priznana pravica do počitka in prostega basa, do igre in razvedrila, Primernega otrokovi staro-sh, in do prostega udeleževanja kulturnega in umet-nostostnega življenja. Kdor je sposoben izoblikovati la-■ stna mnenja, ima pravico do svobodnega izražanja in združevanja. Otroci imajo pravico do izobraževanja, ki mora biti vsem dostopno in vsaj na osnovni ravni brezplačno, Medtem ko je visoko šolanje vsem enako dostopno oa podlagi osebnih sposob-oosti. Državne stranke bi aaorale pospeševati in spodbujati mednarodno sodelovanje v zvezi z izobraževanjem z namenom, da bi pripomogle k odpravljanju neznanja in nepismenosti po vsem svetu in olajšale dostop do znanstvenih in tehničnih spoznanj in sodobnih učnih nretod. Izobraževanje mora spodbujati prijateljstvo nied narodi, etničnimi, narodnimi in verskimi skupinami in osebami staroselskega porekla in h krepitvi spoštovanja do naravnega okolja. V TISTIH DRŽAVAH, kjer živijo etnične, verske ali jezikovne Manjšine ali osebe staroselskega po- rekla, OTROKU, KI PRIPADA TAKI MANJŠINI ALI KI JE STAROSELEC, NE SME BITI VZETA PRAVICA, DA SKUPAJ Z DRUGIMI ČLANI SVOJE SKUPINE UŽIVA SVOJO LASTNO KULTURO, IZPOVEDUJE IN IZRAZA SVOJO LASTNO VERO IN UPORABLJA SVOJ LASTNI JEZIK. Duševno ali telesno prizadet otrok mora živeti v polnih in dostojnih razmerah. V duhu mednarodnega sodelovanja bodo države podpirale izmenjavo ustreznih informacij s področja preventivnega zdravstvenega varstva in me-dicinstva, psihološkega in funkcionalnega zdravljenja prizadetih otrok ter spodbujale k informiranju o rehabilitacijskih metodah, izobraževanju in poklicnih storitvah. Tako ima vsak otrok pravico do najvišje dosegljive ravni zdravja. S skupnimi močmi se je treba truditi za zmanjšanje primerov smrti novorojenčkov in otrok; za zagotovitev potrebne zdravniške pomoči in zdravstvenega varstva vsem otrokom, za boj proti boleznim in podhranjenosti (z uporabo razpoložljive tehnologije), za zagotavljanje ustreznega zdravstvenega varstva matere pred in po porodu ter za razvoj preventivnega zdravstvenega varstva. Pri tem je treba posvetiti posebno pozornost potrebam držav v razvoju. lovnega časa imamo vsi pravico do počitka, prostega časa in občasnega plačanega dopusta. Pri-tiCe nam pravica do premoženja, katerega nam ne sme nihče samovoljno vzeti. Prepovedano je nadlegovanje s samovoljnim vmešavanjem v zasebno življenje, družino, stanovanje ali dopisovanje. Brez vsake omejitve lahko vsi sklenemo zakonsko zvezo in ustanovimo družino. Posamezniku mora biti zagotovljeno zdravje in blagostanje, vključno s hrano, oblačili, stanovanjem in potrebnimi socialnimi storitvami. V primeru nezaposlenosti, bolezni, delovne nezmožnosti, vdovstva ter starosti ali kake druge nezmožnosti zaradi okoliščin, neodvisnih od njegove volje, ima posameznik pravico do pridobivanja življenjskih sredstev. Materinstvo in otroštvo uživata posebno skrb in pomoč. Vsi otroci, zakonski ali nezakonski, uživajo enako socialno varstvo. Pravico do izobraževanja imajo vsi, zato naj bo brezplačno! Tehnično in poklicno šolanje mora biti splošno dostopno, medtem ko mora biti višje šolanje na osnovi doseženih uspehov vsem enako dostopno. Izobraževanje mora pospeševati razumevanje, strpnost in prijateljstvo med vsemi narodi, rasnimi skupnostmi in verskimi skupinami. Tudi na pravni ravni ne sme biti diskriminacij. Pred zakonom smo vsi enaki in imamo pravico do enakega pravnega varstva. Prav tako imamo vsi pravico do državljanstva. Po državi se lahko gibljemo svobodno. V drugih državah ima vsak pravico iskati in uživati pribežališče pred preganjanjem. Vsak Človek ima pravico do Življenja, ki ne sme biti samovoljno vzeto. V državah, kjer ni odpravljena smrtna kazen, sme biti izrečena le za najhujše zločine. Sodba ne sme biti v nasprotju z določbami Pakta in ne s Konvencijo o prepričevanju in kaznovanju zločina genocida. Vsakdo, ki je obsojen na smrt, lahko prosi za pomilostitev ali nadomestitev kazni. Za mladoletnike smrtna kazen ni veljavna. Nihče ne sme biti podvržen mučenju, ponižujočemu ravnanju ali suženjstvu. Suženjstvo in trgovina s sužnji je prepovedana. Isto velja tudi za tlačanske odvisnosti. Nihče ne sme biti primoran k prisiljenemu ali obveznemu delu. Vsakdo ima pravico do prostosti in osebne varnosti. Oseba, ki je aretirana, mora biti obveščena o razlogih za aretacijo. Ta oseba mora biti takoj izročena sodniku; če pa je nezakonito aretirana, ima pravico do odškodnine. Vsaka sodba mora biti javna. Vsak človek je nedolžen, dokler ni v skladu z zakonom spoznan za krivega. Vsakdo ima pravico do odvetnika: če nima privatnega, mu priskrbijo uradnega. Po lastni izbiri pa se lahko sam brani. Isti ima pravico zahtevati, da visje-stopenjsko sodišče preizkusi odločbo o krivdi in obsodbi; če pa je dokončno izrečena kazenska obsodba pozneje razveljavljena ali je obsojenec pomiloščen, mora biti le-temu povrnjena škoda; razen v primerih, ko je sam ali deloma kriv, da ni bilo neznano dejstvo pravočasno odkrito. Zaradi kaznivega dejanja ne sme biti tisti, ki je bil Ze oproščen krivde, obsojen s pravnomočno sodbo po zakonu preganjan ali kazno- van. Pred sodiščem so vsi enaki! POLICIJA Policaj lahko postane vsakdo, ki je psihično in telesno sposoben. Ima podobne pravice kot državni upravnik. Odgovoren je za vsako prekršek, mora biti obsojen. Lahko uporabi orožje le v skrajnih primerih. PROTIMUCENJU Mučenje je ena glavnih kršitev človekovih pravic, ki so jo ZN obsodili kot Zahtev človeškemu dostojanstvu in ga prepovedali z mednarodnim in narodnim zakonom. Al je pripravila dvanajst točk, po katerih bi se morale ravnati vse vlade. V glavnem, da bi prepredli tajno mučenje, bi morali vsi jetniki biti v stalni povezavi z zunanjim svetom, to pomeni, da morajo sorodniki in odvetniki biti obveščeni o stanju jetnika in imeti pravico do obiska. Jetnik ima tudi pravico do zdravniške pomoči. Jetnik lahko ovadi katerokoli kršitev tega zakona. Ker je mučenje kaznivo dejanje, je treba mučitelja obsoditi in kaznovati. Državni upravniki morajo odkloniti katerikoli ukaz mučenja. PRIČEVANJA Na konferenci Al, ki se je vršila na Nizozemskem leta 1989, je mati, katere sin je bil ubit, zavrnila uporabo smrtne kazni proti morilcu. Rekla je, da ne dosežemo ničesar, s tem da odgovarjamo nasilju z nasiljem. Ne moremo trditi, da je Življenje sveto, če ga odvzamemo nekomu. Država, ki uporablja smrtno kazen, dokazuje svojo nemoč nasproti kriminalcem. Konvencija o odpravi diskriminacije žensk To konvencijo je Generalna skupščina ZN sprejela decembra leta 1979, v veljavo pa je prišla leta 1981. Države stranke te konvencije ugotavljajo, da Ustanovna listina OZN potrjuje pravico do enakopravnosti moških in žensk ter nedopustnost diskriminacije: vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo iste pravice na področju ekonomskih, socialnih, kulturnih, državljanskih in političnih pravic. Vendar so ženske marsikje na svetu še podvržene raznim diskriminacijam. Diskriminacije ovirajo razvoj enakopravne udeležbe žensk v političnem, družbenem in ekonomskem življenju, saj je bil prispevek žensk k blaginji družine in razvoju družbe doslej premalo priznan. Da bi prišlo do enakopravnosti, bi bilo treba najprej spremeniti predsodke tradicionalnih moških vlog, kot tudi ženskih, v družini in družbi. Države so v zvezi s tem sklenile, da morajo države stranke obsojati kakršnokoli obliko diskriminacije žensk in se zavzemati, da bodo: 1. vključile načelo enakopravnosti moških in žensk, da bi se otresli predsodkov manjvrednosti; 2. uvedle pravno varstvo žensk; 3. sprejele vse ukrepe in zakone za odpravo diskriminacije. . Države stranke bodo skrbele in zagotovile zboljšanje ženskega položaja in se obvezale, da bodo sprejele vse potrebne ukrepe za pravilno pojmovanje materinstva kot družbene funkcije, za preprečevanje vseh oblik suženjstva, izkoriščanja in prostitucije. Drugi važni področji sta sodstvo in politika. Zenske morajo imeti pravico do glasovanja na vseh volitvah in referendumih ter do sodelovanja pri oblikovanju in izvajanju vladne politike (pri tem lahko zavzamejo vodilne položaje in opravljajo vse javne funkcije). Lahko sodelujejo pri delu nevladnih organizacij in društev, ki se ukvarjajo z javnim in političnim življenjem v državi. Države stranke bodo ženskam priznale enake pravice kot moškim, da pridobijo, spremenijo ali obdržijo državljanstvo in poskrbijo za državljanstvo otrok. Glede izobrazbe morajo države stranke zagotoviti iste pogoje za moške in ženske in morajo poleg tega spodbujati oblikovanje mešanih oddelkov. Zenske imajo tudi zagotovljeno možnost, da se aktivno ukvarjajo z veroukom. Kar zadeva zaposlitev, ne smejo biti ženske diskriminirane. Morajo imeti pravico do svobodne izbire poklica in do napredovanja; morajo tudi imeti zagotovljeno socialno varnost v primeru upokojitve, bolezni, invalidnosti in starosti. Delodajalec ne sme odpustiti žensk zaradi nosečnosti; v tem primeru morajo imeti ženske pravico do dopusta in drugih socialnih pravic. Države stranke jim morajo zagotoviti isto zdravstveno varnost kot moškim. Med nosečnostjo, ob porodu in po rojstvu otroka morajo biti po potrebi zagotovljene brezplačne zdravstvene storitve in ustrezna prehrana. Države stranke morajo onemogočiti diskriminacije žensk na drugih področjih gospodarskega in družbenega življenja; ženske imajo pravico do družinskih prejemkov, bančnih posojil in udeležbe v rekreativnih dejavnostih ter v vseh oblikah kulturnega življenja. Določbe te konvencije veljajo tudi za kmetice, ki sodelujejo pri razvoju vasi. Tudi te imajo enake pravice na izobraževalnem, zdravstvenem, gospodarskem in kulturnem področju. Zenske so tudi pred zakonom enakopravne, ob sklepanju pogodb in ob upravljanju premoženja. Lahko svobodno in odgovorno odločajo o načrtovanju družine in imajo enake obveznosti do otrok. V takih primerih je interes otroka na prvem mestu. Komisija Evropskih skupnosti oziroma, po novem, Evropske unije (EU) je konec novembra v Bruselj povabila skupino slovenskih novinarjev. Gre za ustaljeno obliko dela z novinarji iz držav, ki se vključujejo v EU, ravno te dni so tam tudi avstrijski novinarji. Evropska unija je ogromen kompleks ustanov, ljudi in poslopij, ki Sele iSCe najboljši možni način medsebojnega združevanja. Združiti dvanajst držav v novo celoto, z enotno moneto, skupno zunanjo in obrambno politiko in evropskim državljanstvom, ki recimo Portugalcu omogoča, da lahko kandidira na lokalnih volitvah v Nemčiji - to res ni preprosta naloga. Nasi sogovorniki, visoki uradniki v direktoratih EU, so prepričani, da je to mogoCe, Čeprav na mnoga konkretna vprašanja odgovarjajo prej rutinsko kot pa vsebinsko. Zdaj ko je tudi Slovenija stopila na pot evropskega združevanja, postajajo njihove dileme tudi naše: se zavedamo, kaj pomenijo odprta meja, skupni trg in eku za nase gospodarstvo, za naše kmetijstvo in konCno za našo samozavest? O nečem pa smo se slovenski novinarji v Bruslju preprica-li: Slovenija po vseh svojin značilnostih m posebnostih sodi v novo Evropo. Le nekaj je narobe: tam tega še ne vedo! ^ £ Nedelja, 12. decembra 1993 NEDELJSKE TE IVI E _________SLOVENIJA IN EVROPSKA UNIJA / REPORTAŽA_ Osem novinarjev in Bruselj, da o Evropi niti ne govorimo Petnajst tisoč evropskih uradnikov vsak dan ustvarja vtis, da »skupni evropski dom« ni utopija - Ko bo Evropa pila slovensko vino, bo vse drugače Slovenski novinarji, ki smo pred kratkim obiskali Bruselj, prestolnico nove Evrope, snio se domov vrnili z mešanimi občutki in predvsem z zmedenimi pojmi. Prepričan sem, da bi na vprašanje, kaj sploh je Evropska skupnost (oh, oprostitite, Evropska unija!), dobili osem različnih odgovorov. Toliko je namreč bilo elanov slovenske novinarske odprave v Bruselj. Ce natanko premislim, bi bilo pravzaprav bolje, Ce bi ostali lepo doma in z varne razdalje razmišljali in pisali o »Evropi zdaj«. Tako pa je vse nekako v stilu Prešernove Vrbe. Seveda ne trdim, da je Evropa »goljTiva kaCa«, nikakor pa ni tisto, kar so nam naši vrli politiki (žal tudi z novinarsko pomočjo) vbili v glavo. Namreč raj, kjer nas komaj Čakajo, da bi skupaj, »po evropsko«, reševali tisto malo problemov, ki bi se utegnili pojaviti. Resnica je ravno nasprotna: prav nihče nas ne Čaka, marsikdo, celo na pomembnejših klinih uradniške lestvice evropske birokracije, sploh ne ve natančno, kje je Slovenija, problemov pa ima združena Evropa toliko, da vsaj Nemce, ki so trezni in praktični ljudje, že boli glava. Daleč od raja torej. Zdaj, po obisku v Bruslju, mi je tudi anekdota ob obisku evropskega komisarja Hansa van den Bro-eka v Ljubljani precej bolj razumljiva kot takrat, ko sem se zadovoljil z razlago, da gre le za simpatičen spodrsljaj. Gospod van den Broek je takrat za parlamentarno okroglo mizo o slovensko-evrop-skih odnosih dejal, da Bruselj veliko pričakuje od Slovenije, »saj bomo konec koncev kmalu, ko bo tudi Avstrija Članica Evropske unije, postali sosedje.« Takrat ga je nekdo vljudno dregnil s komolcem in mu prišepnil, da vendar Slovenija na zahodu meji z Italijo, ki je že lep Cas polnopravna Članica EU. Prislovično hladnokrvni komisar za evropske zunanje zadeve (sic!) se je zmedel le za stotinko sekunde in diplomatsko spretno popravil svoj »faux pas«. Sele v Bruslju, v pogovorih s številnimi uradniki EU, se mi je utrnilo, da je imel stari dobri Freud prav. Vse je v podzavesti, le Slovenije ni v evropski podzavesti, zato »letečemu holandcu« Hansu niti ne zamerim pomanjklji- vega znanja geografije. No, resnici na ljubo, tudi govorjenje o skupni evropski podzavesti je le utopija, saj sublimacijski proces pri Nemcu, Grku, Portugalcu in Ircu paC ne more dati istih rezultatov. Ravno zato mi je semter- tja govorjenje evropskih birokratov zvenelo nekako znano, kot nekakšen deja vu: ali niso tudi beograjski uradniki svoj Cas govorili o nastajanju nove, jugoslovanske nacije, o načelu solidarnosti in enakosti in podobno? Bog ne daj, da bi združujočo se Evropo doletela usoda rajnke Jugoslavije, Ce pa se to že mora zgoditi, naj se zgodi še preden postane Slovenija polnopravna Članica Evropske unije. Časa je do takrat še dovolj... A vrnimo se na zaCetek zgodbe in na kraj zločina, v evropsko prestolnico. Vse skupaj se je začelo z uradnim povabilom skupini slovenskih novinarjev, naj obišCe upravno središče Evrope in spozna, kako v praksi delujejo evropske ustanove. Kako je sploh ustrojena EU, v kakšnih in katerih organih odločajo o skupnih reCeh, kako se evropska gospodarska skupnost preobraža tudi v politično unijo in seveda kje je (Ce sploh je) v vsem tem Babilonu prostor za idilično državico Slovenijo. Gostitelji so se zares potrudili: še pred odhodom v Bruselj nas je povabil na cocktail Marc Jans-sens, veleposlanik EU v Ljubljani, in nam ob koristnih informacijah zaželel sreCno pot. Program v Bruslju pa je predvidel pogovore z uradniki, ki naj bi o našem srednjeevropskem kotičku vedeli povedati kakšno koristno stvar. In zares smo izvedeli veliko: Komisija Evropske unije oziroma ves upravni aparat je ogromna ustanova, v kateri je neposredno zaposlenih petnajst tisoC uradnikov iz vseh držav evropske dvanajsterice. Ne vem, ali je to samo moj vtis, ampak uradniki s katerimi smo se pogovarjali, zlasti pomembnejši, so praviloma prihajali iz Velike Britanije, Francije in Nemčije, torej večjih in vplivnejših držav, Grkov in Portugalcev pa vsaj meni ni uspelo srečati. Ko smo sogovornike spraševali, kako je s tem, seveda nismo dobili konkretnih odgovorov, pa saj jih tudi pričakovali nismo, saj nas je jugoslovanska izkušnja, Ce dru- gega ne, naučila, da sta enakopravnost na papirju in v resnici različni stvari. Se bolj pouCna pa je zgodba o evropskem pojmovanju enakopravnosti iz ust francoskega uradnika; beseda je tekla o »jugoslovanski« krizi (nave-dnice so postavili že v EU) in embargu na uvoz orožja, ki še vedno velja tudi za Slovenijo. Francoski gospod je na vprašanje, zakaj velja embargo tudi za Slovenijo, Ce je pri nas vendarle mir in smo po vseh kriterijih demokratična država kot druge v Evropi, nonšalan-tno (malce pa tudi vzvišeno) odvrnil: »Zakaj pa Slovenija sploh potrebuje orožje?« Zadeva je bila s tem zanj opravljena, a kaj, ko ga je hip nato v očitno zadrego spravilo nasprotno vprašanje: »Zakaj pa recimo Francija potrebuje orožje?« Mož je začel nekaj mencati o svetovni odgovornosti Francije in kot primer navedel njeno sodelovanje v Zalivski vojni. Z združenimi moCmi smo mu novinarji pojasnili, da je bila dobri dve leti nazaj Slovenija neposredno napadena in da je še zdaj na njeni jugovzhodni meji, na Hrvaškem, vojna, da pa pri vsem skupaj sploh ne gre za vprašanje orožja, ampak za suverenost. Ce je država suverena in Slovenija to je, potem ne bi smelo biti razlikovanja že kar a priori, na bolj in manj suverene. Ne vem sicer, ce je gospodu lekcija kaj koristila, a kasneje, pri kosilu, je rajši govoril o slovenskem vinu kot pa o orožju. Naši evropski sogovorniki so bili nekoliko presenečeni, ker smo veliko in predvsem natančno spraševali. V živo jih je recimo zadelo vprašanje o ustvarjanju nove kaste -evrobirokratov in z nekaj olepševanja so priznali, da jih to Čedalje bolj teži. Se posebej odkritosrčni so bili pri tem Nemci. Številnih evrobirokratov so Se najbolj veseli bruseljski gostilničarji, saj se ob odmoru za kosilo lokali blizu upravnih poslopij napolnijo do zadnjega kotička. Znana je zgodba z najveejo palačo Berlaimont, v kateri so uradovali evrobirokrati. Izkazalo se je namreč, da so pri gradnji uporabljali zdravju škodljivi azbest, zato so velikansko zgradbo nemudoma izpraznili in zgradili nekaj manjših, v katere so preselili večtisočglavo množico uradnikov. Gostilne okoli Berlaimonta so šle večinoma »na kant«. Ko že govorimo o gostinstvu: Bruselj je raj za gurmane, še posebej stari del mesta okoli Groote markta, kot bi rekli Flamci. Školjke, ribe, meso, zelenjava in tako naprej. Izbira in domišljija sta neizmerni. Zgodba zase je pivo, ki ga Belgijci varijo v toliko različicah, da jih nismo zmogli niti prešteti, kaj Sele poskusiti. Morda tudi zato nismo uspeli najti znamenito bruseljsko posebnost, dečka, ki »lula«. »Maneken pis«, ki naj bi svoje dni rešil Bruselj pred katastrofo, je menda nekje v starem delu mesta, a kaj ko je tam toliko zanimivih lokalov... Bruselj je zanimiv še z enega vidika: arhitekturni slovar je namreč ravno zaradi njega bogatejši za nov izraz - »bruseljizaci-ja«. V evforiji izgradnje nove evropske prestolnice so namreC gradili kar vsepovprek, v nekakšnem eklektičnem stilu in poleg Čudovitih starih zgradb zgradili silose iz betona in pločevine. Menda se jim je zdaj le posvetilo, da ga lomijo, in skušajo popraviti kar se da, Čeprav je zgradba Evropskega parlamenta, ki je Cisto nova in praktično še v izgradnji, klasičen primer »bruseljizaci-je«. Nekaj koristnega pa je evropsko združevanje vendarle prineslo: zavest o potrebi po znanju jezi- kov. Evropski uradniki v Bruslju govorijo vsaj tri: angleško, francosko in nemško. To velja celo za prislovično trde in v svoj jezik zagledane Francoze. Slovenci, vedno na preži zaradi jezika, smo seveda vrtali kako je z dejansko jezikovno enakopravnostjo. Večinoma uporabljajo najveCje tri jezike, na vseh uradnih srečanjih EU pa je poskrbljeno za prevod v 9 jezikov. »Strahovi, da EU pomeni smrt za majhne jezike, so pretirani. Celo nasprotno: odkar je Danska Članica EU, se je njenega jezika moralo naučiti vsaj 100 ali veC prevajalcev, danščina se pojavlja v številnih uradnih papirjih, tako da EU pomeni afirmacijo in razširjanje danščine«, nam je razlagal eden od vnetih pristašev združene Evrope. Takšne argumente je prijetno slišati; pravzaprav bi bilo lepo, Ce bi se slovenščina pojavljala skupaj z velikimi jeziki, učiti pa bi se je morali tudi francoski evropski uradniki. Iz Bruslja smo se tor®) slovenski novinarji vrnu1 z zmedenimi občutki: na' še veCno prepričanje, da sodimo v Evropo se sicer ni omajalo, težava je v tem, ker ne vemo kaj sploh je Evropa. Je to g0' spodarska skupnosti predvsem velik in dinamičen trg, kot si jo zamišljajo Nemci, ali politična skupnost državljanov, nekakšne nove evropske nacije, kot si predstavljajo Nizozemci-Ali pa mehanizem, ki na solidarnostnih načelih (kako znano to zveni!) združuje različne mentalitete in pripravlja pogoje za novi »fnelting pot« ' talilni lonec, ki je iz Evropejcev zvaril nekakšne Američane. To bo najbrž pravi odgovor: zaustaviti padec stare Evrope, ki ne zdrži veC gospodarskega pritiska Japoncev in Američanov. Tekma bo huda in ne bo izbirala sredstev. Kogar ne bo zraven, ga sploh ne bo nikjer veC. Že zato je prav, da Slovenci vstopimo v EU, ki bo tako majhen zalogaj (besede enega od naših sogovornikov) z lahkoto požrla. Boštjan Lajovic Presednik Komisije Evropske unije Jacgues Delors in »sreCni mladi Evropejci«. Evropejci o svoji uniji pravzaprav ne vedo veliko. Podatki iz raziskave javnega mnenja, ki so jo naredili tik pred ponovljenim referendumom na Danskem, kažejo, da le 14 odstotkov Evropejcev dobro pozna vsebino in cilje maastrichtske pogodbe. 45 odstotkov vprašanih ve o tem nekaj malega, 36 odstotkov pa je le sliSalo za pogodbo, vendar ne vedo ničesar o vsebini. Ce upoštevamo, da je negativni rezultat prvega danskega referenduma nagnal strah v kosti vsem evropskim politikom in so zato močno pospešili propagandne akcije, je to porazen rezultat. Kadar koli smo s strokovnjalki za informiranje načeli temo, kje je meja med objektivnimi informacijami in propagando, navadno nismo dobili jasnih odgovorov... Nova zgradba evropskega parlamenta v Bruslju Mehanizmi odločanja v EU so precej zapleteni. Izvršni organ, torej vlada, je Evropska komisija, ki ima 17 elanov - komisarjev. Imenujejo jih njihove nacionalne vlade, vendar so komisarji pri svojem delu avtonomni in niso zavezani odločitvam svojih vlad. Njihov mandat traja pet let, tako kot za evropske parlamentarce. Zakonodajno telo z močjo odločanja pa je Svet ministrov. Njegovi elani so predstavniki vlad držav, ki sestavljajo EU> število glasov posamezne države pa je odvisno od njene velikosti. Tako imajo Nemčija, Francija, Italija in Velika Britanija po 109 glasov, Belgija, Grčija, Nizozemska in Portugalska po pet, Danska in Irska tri, Luksemburg pa dva. Nadzorni organ EU je Evropski parlament, ki ima 567 elanov, pravno pa razsoja sodisce s sedežem v Luksemburgu. Evropsko pravo je namreC nad nacionalnim pravom. g|*BSKO JAVNO MNENJE / »ZANESLJIVI REZULTATI« 0 Miloševičev! zmagi ni dvoma Visoko leteči Šešljevi radikalci so nizko padli Dr. Miladin Kovačevič je ugleden metodolog, s okovnjak za populacijske statistike in vzorčenje. V zadnjem času se veliko ukvarja tudi z javnomnenjskimi sandalami političnih preferenc. Njegove napovedi volilnih izidov v Srbiji so se večkrat zopored potrdile kof najbolj natančne. S svojimi bogatimi izkušnjami je sodeloval tudi pri najkvali-etnejsih meritvah volilnih preferenc ter pri napovedovanju lanskih volitev v Sloveniji pri časopisih republika in Dnevnik. Tokrat eksluzivno za Repu-uko predstavlja najnovejSo sondažo, ki temelji na o6! ..f?1 vzorcu, prikazuje strankarsko prizorišče v rbiji in napoveduje volilne izide. . Agencija MF iz Beograda 1® sondirala javno mnenje v Pogradu avgusta 1993, ko-nec oktobra 1993 in konec »ovembra 1993 - vsakič po vzorcu, po katerem so vpra-®ane anketirali na njihovih domovih. Ankete v avgustu 'n oktobru so zajele pribli-^0 500 oseb, medtem ko je Novembrska anketa zajela 1500 vprašanih v Beogradu, pa predstavljajo le del velike predvolilne ankete v Srbiji, ki je bila opravljena na vzorcu 5000 vprašanih. Menimo, da so rezultati teh anket visoko zanesljivi. Na njihovem temelju lahko oblikujemo nekatere ugoto-vitve in ocene o tem, kak-sno je razpoloženje volilcev v Beogradu, kakor tudi o spremembah, do katerih je Prišlo pri odnosu do poglavitnih političnih akterjev -strank v mesecih pred napo-* vedanimi volitvami 19. decembra. Za leto 1993 so v Srbiji značilne burne politi-1 jNe razprave v srbskem parlamentu in v javnosti. Najprej nekaj o parnih strankah in koalicijah in o j Najpomembnejših dogodkih | da političnem prizorišču. V Nekdanji skupščini Srbije, kakršna je bila po volitvah decembra 1992, je bila veci-Na (od 250) poslanskih mest tezdeljena med naslednjih Pet najmočnejših političnih strank: SociahstiCna stranka ; Srbije Slobodana Miloševima, Srbska radikalna stranka Vojislava Šešlja, Srbsko gibanje obnove Vuka Draško-JNda, Demokratična stranka JJragoljuba MiCunoviCa in Demokratična stranka Srbije Vojislava Koštunice. Nekaj Poslanskih mest je osvojila Demokratična skupnost vojvodinskih Madžarov, posamezne sedeže pa so zasedle, tudi nekatere druge stranke in koalicije. Med omenjenimi petimi velikimi so bili v koaliciji Srbsko gibanje obnove in Demokratična stranka Srbije, ki se je pred tem izločila iz Demokratične stranke v okviru Depo-sa, kjer so bile tudi nekatere druge manjše stranke liberalne usmeritve ter strankarsko neopredeljeni posamezniki - znana imena s področja znanosti, kulture ipd. Junija 1993 je Depos zapustila druga njihova ključna stranka - Demokratična stranka Srbije V. Koštunice. Depos je tako ostal na Čelu s Srbskim gibanjem obnove in nekaj manjšimi strankami in tak vstopil tudi v predvolilno kampanjo. NajveCje število poslanskih mest so imeli socialisti? ki pa niso imeli veC kot 50-odstotne večine. Takoj za njimi so bili radikah z velikim številom poslanskih, mest. Socialisti in radikali skupaj so imeli veC kot dve tretjini vseh poslanskih sedežev. Radikali so podprli sociahste, da so ti lahko izoblikovali svojo, vlado. Mandat za sestavo vlade Srbije je dobil N. SainoviC od predsednika Miloševiča. Vlada N. Sainoviča je zaCela delovati pod težkim bremenom najhujše recesije doslej zaradi sankcij ter rušilne inflacije, ki je že sredi letošnjega leta presegla 1000 odstotkov na mesec, proračunskega primanjkljaja, težav s preskrbo, prometom, s preskrbo z nafto in rezervnimi deli poljedelskih strojev. Konec junija 1993 se je velikanska vsota dinarjev za odkup pšenice v Srbiji iz primarne emisije znašla v rokah uličnih preprodajalcev. Cmi teCaj nemške marke je podivjal in za seboj potegnil skokovito naraščanje cen. Nezadovoljstvo pridelovalcev pšenice zaradi pičlih odkupnih cen je bilo velikansko. Vlada Srbije in zvezna vlada R. KontiCa sta bili brez moCi. Z nadzorom nad cenami in primarno emisijo sta poskušali stabilizirati gospodarske tokove. A vsi ti poskusi so še bolj pospešili inflacijo. Pokazalo se je, da je emisija dinarjev brez nadzora. Julija so radikali napovedali začetek razprave o zaupnici vladi N. SainoviCa v skupščini Srbije. Šešelj je menil, da je prišel pravi Cas za razhod s socialisti in Miloševičem, saj naj bi'bila njegova stranka dovolj mo-Cna, da bi lahko vzrdržala tolikšen pretres. Toda Šešlju so priprli vrata v televizijske oddaje. Radikali so skušali v skupščini zaCeti razpravo o zakonu o televiziji, a so ostah osamljeni. Druge opozicijske stranke se nočejo pridružiti prav nobeni pobudi radikalov. Oktobra so radikali zaceli razpravo o zaupnici vlade N. SainoviCa in s tem sprožili odkrit spopad s socialisti in Miloševičem. Državna televizija se je odzvala s kampanjo zoper Šešlja in pri tem ni izbirala sredstev, medteiji ko so radikali in socialisti v skupščini »brezglavo« razpravljali pred TV kamerami. Predsednik Miloševič je 19. oktobra razpustil skupščino in v •skladu z ustavo Srbije razpisal volitve za Cez dva meseca, za 19. december 1993, leto dni po prejšnjih volitvah. Opozicijske stranke, med katere se je zdaj uvrstila tudi Srbska radikalna stranka, so se predvolilne kampanje udeležile z nelagodjem. Stranke opozicije niso pokazale pripravljenosti, da bi v predvolilni tekmi izoblikovale tesnejšo medsebojno povezavo oz. koalicije. Stranka avgust oktober Socialistična stranka Srbije 25, 6 21, 6 Srbska radikalna stranka 17, 5 12,1 Srbsko gibanje obnove 8,4 9, 9 Demokratična stranka Srbije 11,2 7,2 Demokratična stranka 9,6 8, 6 Narodna stranka (M.Paroški) 4,3 0,6 Srbska narodna obnova (M. Jovič) 1,6 3,3 Državljanska zveza (V. Pešič) 1,2 2,9 Stranka srbske enotnosti (Arkan) 3,1 Kakšna druga stranka 2,9 4,2 Neopredeljeni 7,6 16,1 Ne bom sodeloval na volitvah 10,1 10,4 Stranka november Socialistična stranka Srbije 24,4 Depos 14,4 ' Demokratična stranka 12, 3 Srbska radikalna stranka 10,1 Demokratična stranka Srbije 7,0 Stranka srbske enotnosti 5,2 Srbska narodna obnova Združena levica 1,9 (Zveza komunistov - gibanje za Jugoslavijo) 1,6 Kakšna druga stranka 4,8 Neopredeljeni 10,0 Nghom sodeloval na volitvah 8, 3 Za srbski parlament so bile v letu 1993 značilne burne politične razprave in podtikanja Osrednja televizija (1. in 2. program) pokriva celotno ozemlje Srbije. Signali Neodvisne televizije (Studio B) in TV Politike ne sežeta zunaj področja Beograda. Tako je opozicijskim strankam omogočen vpliv, saj je njihov domet slabši, kot bi lahko bil. Po naših raziskavah javnega mnenja v Srbiji kar 30 odstotkov polnoletnih državljanov verjame televiziji brez zadržkov, 40 odstotkov pa ji verjame delno. Zato menimo, da 70 do 80 odstotkov državljanov sprejema tiste interpretacije, ki jih ustvarja televizija. To pa tudi pomeni, da gre za takšno vohlno telo, kakršnega bi si lahko samo želeli. V tabelah prikazujemo »uvrstitev« posameznih strank (oziroma koalicij), kakršna izhaja iz omenjenih raziskav. Razpis vohtev in začetek predvolilne kampanje je podobno kot prej povzročil nastanek nekaterih novihstarih koalicij ter nekaterih novih strank. Tako sta Vuk Dra-skoviC in Srbsko gibanje obnove znova zaigrala na karte Deposa, Čeprav je ta precej šibkejši, potem ko sta ga zapustila Koštunica in njegova Demokratična stranka Srbije. Nova stranka, ki bi po novembrski raziskavi dobila 5 odstotkov v Beogradu in ki jo očitno podpira tudi državna televizija, je stranka Željka RažnatoviCa -Arkana, prej v Beogradu znanega kot vodje navijačev Crvene Zvezde. Opozicijski krogi v Beogradu domnevajo, da Ra-Znjatoviča v Beogradu podpirajo vladajoči sociahsti, da bi del Sešljevih volilcev (radikalna mladina) prestopil v drugi tabor in tako oslabil radikale. Pri prejšnjih volitvah v Beogradu, ki je najvecja med devetimi okrožji v Srbiji, je Depos zbral 24, 36 odstotka vseh glasov, Socialistična stranka Srbije 23, 62 odstotka, Srbska radikalna stranka 20, 32 odstotka, Demokratična stranka 9, 67 odstotka. V notranjosti je bila razporeditev glasov drugačna, tako da so na celotnem ozemlju Srbije socialisti dobili 28 odstotkov vseh glasov, radikali 24 odstotkov, Depos 16, Demokratična stranka 5 do 6 odstotkov itn. Agusta so bili radikah še zmeraj druga politična sila, pri Čemer se je glede na prejšnjo izkušnjo, po kateri se je večje število njihovih pristašev skrilo med neopredeljene, zdelo, da resno ogrožajo socialiste pri njihovem vodilnem položaju. Že po dobrih 14 dneh oktobrske kampanje na državni televiziji proti radika- lom in njihovemu vodju V. Šešlju pa so radikali v Beogradu (in po vsej verjetnosti tudi v notranjosti) izgubili precejšen del volilnega telesa (približno 5 odstotnih točk). Po rezultatih ankete konec oktobra se zdi, da se je del tistih, ki so volili sociahste, in del tistih, ki so volili radikale, umaknil med neopredeljene. Toda že anketa konec novembra razkriva, da se je relativna večina neopredeljenih in tistih, ki ne bodo vohh, znova stabih-zirala, tako da je očitno, da so radikali dejansko izgubili veliko večino svojih volilcev (najmanj 7 odstotnih točk), medtem ko se je socialistom posrečilo ohraniti svoje volilno telo, v Beogradu pa se je po vsej verjetno-sti glede na prejšnje volitve še povečalo število tistih, ki bi glasovali zanje. Pri radikalih velja biti nekoliko previden glede na izkušnje prejšnjih vohtev. Z nobeno anketo namreč ni bilo mo-goCe ugotovih, da bo odstotek volilcev, ki so glasovali za Srbsko radikalno stranko, zares tako visok (24 odstotkov). Med vsemi anketami je najvišjo uvrstitev (16- odstotno) tej stranki pripisala edinole omenjena agencija MF in podpisani. Zdi se, da se je velika večina pristašev te stranke v anektah skrivala med pristaši drugih strank ali med neopredeljenimi. Zato je mogoče, da bi na sedanjih volitvah radikah prekoračili vsa pričakovanja in projekcije, ki temeljijo na anketah. Na zadnjih volitvah je bilo razmerje sil v notranjosh države in v Beogradu zelo različno. Opozicijske stranke so se zmeraj bolje uvrstile v Beogradu. Depos je bjl najmočnejša sila v Beogradu, v notranjosti pa šele na tretjem mestu, saj je pomembno zaostal za radikah. Soci-alisti so bih veliko močnejši v notranjosti. Toda že v avgustu smo na podlagi izidov anekte za celotno Srbijo opazili, da se preference v notranjosh in Beogradu zbližujejo. Položaj socialistov v Beogradu se je okrepil. Toda v zadnjih letih je Beograd precej spremenil svojo demografsko in politično fiziognomijo. Novembrska anketa to potrjuje. V letu 1993 se je okrepila Demokratična stranka V. Koštunice. Prišlo je do določenega približevanja te stranke in radikalov. Vendar pa je oktobra in novembra ta stranka nekoliko stagnirala in celo izgubila nekaj glasov, po vsej verjetnosh zaradi inercije v odnosu do radikalov. Kakšni bodo potemta- kem izidi vohtev? Projekcija je naslednja: največ glasov bo dobila SociahstiCna ‘stranka Srbije: od 30 do 35 odstotkov. Drugi bo Depos s približno 15 odstotki glasov in tretja bo Srbska radikalna stranka s približno 14 do 15 odstotki glasov. Na Četrto mesto se bo uvrstila Demokratična stranka s približno 10 odstotki, na peto Demokratična stranka Srbije s približno 7 odstotki. Volitev se ne bo udeležilo med 35 do 40 odstotkov vseh volilcev Srbije, med katere so všteti tudi Albanci na Kosovu in Metohiji. Socialisti ne bodo mogli formirah vlade brez podpore drugih strank v parlamentu. Dr. Miladin Kovačevič SRBIJA / PROPAGANDNA VOJNA »Po vsem skupaj ga imam še rada... Radaaaa...« BEOGRAD - Ob bližajočih se volitvah v Srbiji vsi prepevajo. Pesmi zdravijo dušo, tako vsaj pravi pregovor, bolnih duš pa je na tem prostoru vse več. Zato je verjetno tudi toliko pevcev. Praktično ni dneva, ko se na televiziji ne bi pojavil kak novi narodnjak, ki napove izid svoje nove plošče. Edina konkurenca pevcem so voditelji političnih strank. Politiki za svoje reklame in volilna gesla plačujejo po 800 nemških mark za sekundo, zato so tudi njihovi spoti kratki. Ne reklamirajo samo vladajoče Miloševičeve Socialistične stranke. Ni potrebno. Državni mediji ji že tako odstopajo ves prostor. Kljub temu se njihovo geslo glasb Kdo drug (namesto nas)? Opozicija temu geslu smeje se odgovarja: Kdo drug (kot socialisti) bo uničil državo? Kdo drug je sprt z vsem svetom? Kdo drug bo državo in državljane pahnil v tolikšno ponižanje? Vse to je ze opravljeno. Nihče drug ni potreben. Največ denarja je v predvolilno kampanjo vložil Željko Ražnjatovič Arkan, vodja nove Stranke srbske enotnosti. V Beogradu lahko naletimo samo na njegove posterje in volilna sporočila. Njegovo volilno geslo je: Mi držimo besedo. Beograjski otroci so to spremeniti v: Mi držimo nastavljeno roko. Vsem je namreč znano, da Arkan na Kosovu in v Beogradu pobere ogromne vsote denarja od zasebnikov, da bi jih »zaščitil« - pred drugimi lopovi. Demokratska stranka ima volilno geslo: Pošteno. To besedo so Srbi skoraj že pozabiti. Kaj je lahko sploh se pošteno v tej nepošteni državi? Demokratska stranka Srbije sporoča narodu, da še obstaja Glas upanja. Upanja? Odkod upanje v popolnem brezupu? Tega vodja stranke Vojislav Koštunica ne zna pojasniti. V predvolilnem boju je najbolj smešno in bedno deloval Miloševičev nekdaj najljubši nasprotnik, četniški vojvoda in vodja radikalcev Vojislav Šešelj. Uporablja dve volilni gesli: Mi smo stranka mladih in Mi poznamo izhod iz krize. Prvo geslo ne drži, saj so v Radikalni stranki predvsem starejši ljudje, drugo je popolnoma nesmiselno, ker izhoda iz jugoslovanske krize ne pozna niti - čarovnik! Edini resen Miloševičev nasprotnik je združena opozicija Depos (Demokratski pokret Srbije) pod vodstvom Vuka Draškoviča. Njegovo volilno geslo je: Obstaja možnost. Vuk v resnici verjame, da ima Srbija še možnost. Pri tem mu pomaga nekdanji jugoslovanski predsednik predsedstva Milan Panič. Skupaj potujeta po Srbiji in na mitingih prepričujeta ljudi, naj glasujejo - zase. Za svoj blagor. A na tem delu Balkana to ne pomeni prav nič. Književnik in novinar Milo Gligorijevič je to razložil z naslednjimi besedami: Tisti, ki ploskajo Vuku, se objemajo s Paničem, govorijo o demokraciji, bodo prvi glasovati za - Miloševiča! Zgodovinsko je namreč dejstvo, da se v Srbiji ni še nihče, odkar obstaja, in obstaja ze dolgo, dokopal do oblasti brez meča, sekire, krogle in noža. The end. Ne, še ne. Na televizijskem zaslonu pevki pojeta: Po vsem skupaj ga imam še rada... Jladaaaaa... Zorko Rajkovič Pri sosedih cvete kupčija M mai]lkw}pi RIM - »S panettoni zamaščeni / smo na dan Kristusovega rojstva / vse bolj rejeni...« Tako v približnem prevodu pojeta Luca Carboni in jovanotti svoj »razmislek o božiču«. Gre za popevko, ki postaja eden od zimskih glasbenih hitov in ki bi lahko bila himna gibanja proti božiču, ki je letos Se posebej agresivno. TarCa popevke, pa tudi drugih pobud, seveda ni božic kot cerkven in verski praznik. Kritiki se zgražajo predvsem nad potrošništvom in vsemi tistimi neverskimi pobudami, ki spremljajo praznike ob koncu leta. Ni prvič, da se v Italiji pojavijo oporečniki božica, toda redkokdaj je bilo to gibanje tako razširjeno in množično kot doslej. Ze tradicionalnim napadom naravovarstvenikov proti božičnim jelkam so se letos pridružili Zveza potrošnikov, ki je pripravila »vodnik pametnega nakupa«, levo usmerjeni II Manifesta pa z mesečno prilogo »Babbeo Natale« (Božični bedak) napada predvsem obred božičnih nakupov, »v imenu katerega ljudje doživljajo kot socialno obveznost krivično razmetavanje denarja«. In svoje je povedal tudi Tiziana Sclavi, avtor risanke Dylan Dog, ki je detektivu-protagonistu položil v usta ugotovitev: »Prazniki me užalo-stijo«. Medtem ko se stopnjuje ofenziva proti potrošništvu, so v italijanskih mestih na delu občinski delavci, da bi z lučkami in božičnim nakitom okinCali mesta, združenja trgovcev kitijo izložbe, da bi privabili kar največ kupcev. Obenem pa si nihče ne dela iluzij: cene niso poskočile, marsikdo že ponuja popuste, toda bolj kot nasprotniki božica vpliva na izbiro kupcev gospodarska kriza. Zato vsi napovedujejo za letos »hladen«, marsikdo pa kar »sibirski« božic. Vsaj na fronti nakupov. Italijanska mesta so bila ob praznikih do petrolejske krize sredi sedemdesetih let med najbolj okrašenimi v Evropi. Povsod se je ble-SCalo, povsod lesketalo, velika okrašena božična drevesa so kraljevala na glavnih trgih. Potem je prišla kriza in minila je vrsta let, da so se v mestih zaceli spet pojavljati vidni okraski. Zdaj so italijanska mesta okrašena kot druga v Evropi, vendar za to ni ne posebnih določil ne posebnih proračunskih sredstev. V glavnem za to skrbijo občine, ponekod pa tudi gospodarske zbornice. Nekaj denarja je proračunskega, nekaj pa ga dobijo s sponzorji, tako da o kakem državnem programiranju ni mogoCe govoriti. Se najlepše pa so okrašene tiste ulice ali mestne Četrti, kjer so se za to dogovorili krajevni trgovci sami, ki tako promovirajo svoje dejavnosti. Navadno to povežejo še s kako loterijo ali žrebanjem. Te navade so postale že tradicionalne, od slavne ulice Condotti v Rimu do majhnih podeželskih mestec. Vojmir TavCar JBmmmIbm* mmtnmiii fhmmmiimt CELOVEC - Cas božičnih praznikov oziroma adventa je tudi za avstrijske trgovine in trgovce Cas najvecjega prometa in s tem tudi zaslužka. V vseh večjih mestih - od avstrijske prestolnice do majhnega mesta kjerkoli v alpski republiki - je zato prvo geslo, kako privabiti cimvec kupcev. Recept za privabljanje kupcev je star, toda tudi dcmes uspešen. Kupcem je treba nuditi ne samo blago, marveč tudi ozaCje za nakup. K temu brez dvoma sodi tudi dekoracija ne samo izložb trgovin in nakupovalnih središč, temveč cestnih pasaž ali kar mest v celoti. Lastniki trgovin - od majhnega trgovca do veletrgovine • se zato leto za letom združujejo v tako imenovanih »skupnostih za razsvetljavo«, ki skrbijo za ustrezno zunanjo dekoracijo in s tem za moCno motivacijo kupca v (pred) božičnem Času. Zato so trgovci pripravljeni sed globoko v lastno blagajno: samo v Celovcu, glavnem mestu Koroške, znaša njihov prispevek blizu milijon šilingov letno, ne da bi pri tem bili upoštevani posebni izdatki. Svoj delež prispevajo tudi mestne uprave, ki prav tako skrbijo za božični ambient in tako posredno prispevajo k še boljšemu poslovnemu uspehu trgovcev ter praznim žepom nakupovalcev. Za gospodarstvo, v tem primeru trgovino, je decembrski poslovni uspeh večkrat celo eksistenčnega pomena. Nekateri si prav v teh 30 dneh zagotovijo preživetje. Reklama je zato pojem, mimo katerega v teh dneh ne more nihče, še najmanj trgovci in še manj velike nakupovalne hiše. Ivan Lukan PONUDBA PREDNOVOLETNE SLOVENjjj Mesta že odeta Medtem, ko je okraševanje mest in krajev s pisanimi lučmi že ^ Središče Ljubljane se zveCer blešči v novoletnih lučkah že od 2. decembra, Ljubljančani, pa tudi tuji turisti, pa menijo, da se lahko vsaj stari del kosa s katerim koli drugim evropskim mestom. Sekretariat za komunalo in Javna razsvetljava s pomočjo gasilcev postopoma, kot se dogajajo prednovoletne prireditve, osvetlijo ulice in stavbe. Tako so Prešernov trg in staro Ljubljano osvetlili že za Miklavževo, Pogačarjev trg pa bo v vsem razkošju zablestel Sele ob mimohodu dedka Mraza. Čeprav so letos za novoletno okrasitev iz proračuna mesta namenili samo 8, 5 milijona tolarjev, kar je manj kot druga leta, je po Ljubljani razpotegnjenih kakšnih 25 kilometrov kablov s približno 30 tisoC predvsem belimi žarnicami, ki zveCer nadomeščajo javno razsvetljavo. Letošnja prednovoletna okrasitev je že petič zapored narejena po projektu Mete HoCevar, lučke pa bodo zaceli snemah takoj po novoletnih praznikih. Hoteh, veleblagovnice in poslovne stavbe pa so za okrasitev poskrbele same. Tudi drugod po Sloveniji so po vzoru tujine zaceli ulice okraševati že v začetku decembra. In Ce bo za božic spet zapadel sneg, bo novoletno praznovanje na prostem veliko lepše kot v zatohlih prostorih. MiU‘dkcl ijfDlbf&M mM V Murski Soboti bodo prednovoletni praznični dnevi potekali pod naslovom Pravljica o Velikem Mrazu. V parku Trga zmage v središču mesta bodo uredili pravljični park, v katerem bodo poleg palčkov in Sneguljčice postavili tudi druge figure, otrokom znane iz pravljičnega sveta. Tudi letos bodo postavili iglu, v katerem bodo trgovci prodajali sladkarije po znižanih cenah. Kot že vrsto let bodo z raznobarvnimi žarnicami razsvetlili Trg zmage. Soboško praznovanje Velikega Mraza daje mestu poseben Car, ker večina raznobarvnih svetilk krasi naravne jelke v parku Trga zmage in aleje, ki od središča mesta vodi proti soboškemu gradu. Krajevna skupnost bo za postavitev pravljičnega parka in praznično osveth-tev, za kar ima vse potrebno še iz prejšnjih let, namenila 500 tisoC tolarjev. Zveza kulturnih organizacij Murska Sobota pa bo v predbožičnem in novoletnem Času za otroke dnevno pripravila veC zabavnih predstav. Osrednja prireditev za mlade bo 22. decembra ob 16. mi, ko bo v grajski dvorani gostovalo lutkovno gledališče iz Maribora. Z lutkarji bo prišel tudi dedek Mraz. Obdaritev predšolskih otrok, ki ne obiskujejo vrtcev, bodo po tako imenovanem slad- kem programu izvedli elani šolskega Društva prijateljev mladine. ŠMj)(Bmk(n to® 'v JtmfrSlmš) Ura na celjski železniški postaji je bila nekoC nameščena tako, da je gospodom in gospem, ki so zjutraj hiteli na vlak v belo mesto, in mulariji, ki se je po opoldnevu z vlaki vračala iz srednjih šol v okoli-, ške kraje, že od daleč kazala, koliko časa še imajo do odhoda svojega železnega voza. Potem pa so pred leti postajno zgradbo opasali z opaži, zabili z deskami in tudi ura ni veC delovala. Med najlepše okrasitve prednovoletnega Celja bi zdaj lahko šteli jutrišnjo otvoritev prenovljene železniške postaje, saj bo tudi uro spet videti prek Trga celjskih knezov in do srede Prešernove illice, Vmes bo pa mesto levo in desno okrašeno z raznobarvnimi lučkami, razpetimi s hiše na hišo, pod njimi pa bodo stale stojnice novoletnega sejma, ki se vsak december vgnezdi med stare mestne-hiše in buri duhove varuhov okusa s cenenimi sladkarijami in igračkami dvomljive kakovosti, pleni radovednost Celjanov s šaljivimi erotičnimi darilci in mariskomu omogoči tudi cenem nakup zimske bunde. Mesto je v dneh pred božičem in novim letom polno firb-cev, kupcev, otrok in ljubiteljev dobre kapljice. Izložbe prodajaln okrasijo celjski aranžerji in ob enostavnosti rešitev, ki se kar same ponujajo, tudi domiselnost največkrat ne pride na svoj raCun. Okrasitev mesta bo letos občinski proračun stanjšala za poltretji milijon tolarjev, saj so morali kupiti povsem novo praznično razsvetljavo, stara je bila namreč že dotrajana. V znesku so zajeta tudi vsa dela, ki jih je izvedel celjski Elektrosignal, pa tudi stroški za tri ogromne smreke, ki jih bodo postavili pred Celjskim domom, na popularni celjski Zvezdi in-na Glavnem trgu. Tam bo tudi oder, na katerem se bodo vse od začetka novoletnega sejma 15. do 29. decembra vrstile glasbene in druge prireditve pod milim nebom, 31. decembra pa bo na istem kraju še silvestrovanje za vse Celjane. Novoletna okrasitev pa seveda ni le prijetno opravilo, všeCno oCem, temveC tudi povsem navaden biznis, ki ga spremljajo vsi stranski pojavi nove slovenske podjetnosti. Tako že nekaj Časa trepetajo v celjskem podjetju Elektro-inženiring Lilija, ki je okrasilo stavbe občinske skupščine, SDK in nekatere krajevne skupnosti, zdaj pa podjetju neznanci po telefonu grozijo, da jim bodo zato na službeno vozilo narisali rdeCi križ. Konkurenca torej ne miruje. Mariborčani bodo tudi Večerna Ljubljana - svetla in pisana (Foto: B, V.) letos okrasili jedro mesta z svetlečimi se okraski, ki jih uporabljajo že vrsto let. Okrašena bosta dravska mostova in ožje mestno jedro. Edina letošnja novost je razsvetljena letnica prihajajočega leta na vinorodnem griCu Piramidi nad mestnim središčem. Kakor je povedal ing. Ladislav Selinšek iz občinske strokovne službe Komunalna direkcija, bo praznična okrasitev skoraj v celoti priključena na javno razsvetljavo. Stroške priključitve in vzdrževanja krije mestni proračun z dvema milijonoma tolarjev. Sredstva so namenjena izvajalcu del, javnemu podjetju Nigrad, v okviru'vzdrževanja javne razsvetljave. Delavci Komunalne direkcije, ki usklajuje ureditev praznične okrasitve mesta, so letos poskušali najti sponzorje, ki bi omogočiti nakup novih elementov, da bi bilo mesto še bolj radoživo, vendar pa so se iskanja lotili prepozno, pravi Ladislav Selinšek. Zato se bodo z mestno agencijo Martur prihodnje leto lotili tega pomembnega posla že julija ah avgusta. V Ptuju so z božično-novoletnim okraševanjem zaCeh že 6. decembra, komunalno podjetje, ki skrbi za to, pa bo z delom končalo 'predvidoma 22. decembra. V celoti bo okrašeno staro mestno jedro z visečimi linijami, posebej pa bodo okrašeni še magistrat, gledališče, občinska stavba na Slomškovi ulici in most Cez Dravo ter magistralna cesta skozi mesto. Na trgih bosta postavljeni in okrašeni tudi dve smreki. V decembru bo vrsta spremljajočih prireditev, namenjenih predvsem mlajšim, gotovo pa bo odmeven božicno-novole-tni sejem na Novem trgu, ki bo trajal od 16. do 31. decembra. VeCji del od 760.000 tolarjev stroškov bo pokril občinski prora-Cun, manjši del pa komunalno podjetje s trženjem sejemskega prostora. V Ormožu bodo z okraševanjem zaceli 14. decembra, s snežinkami in trikotniki pa razsvetlili Ljutomersko in Ptujsko cesto ter cesto proti kolodvoru. Pred hotelom pri fontani bo postavljen pravljični svet - Janko in Metka, v mestu pa bodo postaviti in okrasili tudi tri smreke. Skupaj bo gorelo kar 5000 žarnic, stroški pa ne bodo visoki, saj bo večina del opravljenih brezplačno. Otroci si bodo pred božičem lahko ogledali igrici, nastop klovna, dvakrat jih bo obiskal dedek Mraz, v vrtcu pa bo za vse še veselo rajanje. Ljutomerčani bodo z okraševanjem tudi letos bolj skromni, z delom pa bodo zaceli v ponedeljek. Glavni trg bo okrašen s svetlečimi okrasi in napi- som, postavljen pa bo tudi štiri metre visok dedek Mraz. Le okrašena novote' tna jelka bo postavljena ua Starem trgu. Svetilo bo kakšnih 500 žarnic, stroškj pa ne bodo presegb 150.000 tolarjev. Zato bo pa bolj pester, program za mlade. Poleg dedka Mraza jih bodo obiskale tudi gla8' bene predstave, lutke in klovn. Nmm mmH® š® b® W jpfAKMffl gHjJmijjm Novo mesto je že dobilo praznično podobo. Začelo Se je z Miklavževim sejmom in ti sejemski dnevi se nadaljujejo vse do novega leta. Okrasitev Glavnega trga je kot že dvajset let doslej v rokah Zveze prijateljev mladine Novo mesto, ki organizira tudi decembrski sejem in iz teb sredstev Črpa denar za okrasitev. Na trgu gori veC kot 8000 luCi, ki so jih postaviti aktivisti Zveze prijateljev mladine ob pomoči delavcev Elektra, Gasilsko reševalnega centra in javnih del. Smrek že veC kot deset let ne postavljajo, saj z lučmi na pročeljih his, arkadah, mestni hiši -Rotovžu in kandijskem mostu poudarjajo znamenitosti Glavnega trga. Okrašena pa bodo tudi vsa središča krajev, ki jih bo med 20. ih 24. decembrom j obiskal novoletni kamion z dedkom Mrazom in kjer bo potekal program, ki ga organizira ZPM Novo mesto. Okrasitve izložb in pročelja podjetij pa so še v polnem teku, tako da bo ob koncu prihodnjega tedna že prava novoletna podoba Novega mesta. Komunalci in električarji so v ribniški in kočevski občini ves prejšnji teden pospešeno krasiti ulice z barvnimi žarnicami in j reflektorji. Sredstva za pre- | dnovoletno poživitev ulic i sta prispevali občinski skupščini. V Kočevju so jim delavci tamkajšnjega elektropodjetja zagotoviti, da jim bodo zaračunali le polovico stroškov, »popust« bodo imeli tudi v Ribnici. Sicer so v obeh krajih najbolj okrašene glavne ulice in trgi. Videti je večje razkošje kot prejšnja leta. Do božica in novega leta bodo začasno podobo še bolj popestriti. Bleščice, svetloba in pisani balončki za prazničen vtis (Bojan Velikonja) NEDELJSKE TEME «#,12.ten*«ra 17 ^UlUPCE PA TUDI ZA FIRBCE navadi, pa se prednovololefna slovenska podjetnost Se prebuja m Na Jesenicah okraševanju mesta v prazničnem uecembru ne namenjajo velike pozornosti. Nava-uno na Čufarjevem trgu Postavijo novoletno jelko, 'U je okrašena z lučkami, za kar je odgovorno podjetje Kovinar, podjetje Elek-tro iz Žirovnice pa opravi namestitev svetlobnih sne-^tnk na drogove ob glavni eesti, ki pelje skozi Jeseni-ce' Tudi posebnih sred-stev v ta namen ni pripravljenih, zato sem Štejejo le stroške postavitve novoletne jelke in svetlobnih sne-žink, to pa po besedah Mojce Kobentar, odgovorne v podjetju Oniks, ki je del podjetja Kovinar, sodi v okvir rednih del na javnih površinah. V Kranjski gori kot turističnem kraju, novoletnemu okraševanju kraja po- . svecajo veC pozornosti. Najvecji delež navadno v delo vloži tamkajšnje turistično društvo, pri operativnih delih pa mu pomagajo tudi nekatera podjetja in zasebniki. Pri tem zajamejo Štiri vasi in ne le Kranjske gore. Ta je okrašena z okraski, ki so nameščeni nad cesto, postavili bodo novoletno jelko, nekaj lučk pa dah tudi na druga drevesa. Poleg tega vsak hotel v kraju poskrbi za novoletno okrasitev v svoji bližini. Po besedah Andreja Kolenca, tajnika turističnega društva Kranjska Gora, pričakujejo v naslednjem letu enoten ureditveni naCrt novoletnega okraševanja kraja, kar bo prispevalo k lepšemu in boljšemu novoletnemu videzu kraja in sosednjih vasi. Letos so do zdaj po oceni Andreja Kolenca vložili blizu 10.000 mark, pričakujejo pa, da se bo številka Se povečala. V Radovljici se z novoletnim kraSenjem mesta ukvarja podjetje Komunala, vendar izključno po naročilu, ki pa jih, po besedah odgovornega v podjetju, doslej Se ni bilo, zato je zaenkrat mesto Se povsem neokraSeno. Tako kot v Kranjski Gori tudi na Bledu novoletni okrasitvi mesta dajejo precejšen poudarek. Nosilec oziroma izvajalec del je večinoma Turistično društvo. Miro Mulej, tajnik blejskega TD, je povedal, da so letos v okraševanje zajeli skoraj ves Bled, gre pa za cestne razsvetljave, svetleče se ornamente, ki so nameščeni nad cesto skozi Bled. Postavih bodo tudi nekaj novoletnih jelk, poleg tega pa raCuna, da bodo blejski hoteh poskrbeli za lastno okrasitev. Za novoletno okrasitev Bleda so letos namenili blizu Sest milijonov tolarjev, sredstva so večinoma prispevali sami, nekaj so dobili od KS Bled, pridobili pa so tudi nekaj sponzorjev. Za letošnje okraševanje so nakupili nove okraske, zato je po mnenju Mira Muleja vsota nekoliko večja, sicer pa bodo nove okraske uporabljali tudi v naslednjih letih. Man MU]) jpmmMm kut Ilamil Koroška mesta se letos odevajo v bogatejšo praznično podobo kot prejšnja leta. Se lani je bilo treba otroke iz Mežiške doline peljati vsaj do Dravograda in Slovenj Gradca, da so jih razveselile praznične lučke, a za kaj veC je bilo treba v Celovec ah kar v slovensko prestolnico. SlovenjgrajCanom se zdi njihovo mesto letos še dosti lepše. Ne le v strogem centru, tudi na vpadnicah, pred bolnišnico in drugod so postavih velike okrašene jelke. Krajevnim skupnostim pa so v glavnem pomagali sponzorji. Dravograd se blešči v raznobarvnih lučkah, v naslednjih dneh pa bodo pred cerkvijo svetega Vida postavili pravljično vas s hiškami, v katerijh bodo prodajali različne stvari, otroci pa bodo tam imeli se svoj srecolov. Na Ravnah se Sele pri- vili smreko, ki jo sicer bolj skromno krasi 150 žarnic. Blizu 20 snežink in manjše praznično drevo bo krasilo tudi Pivko. V srediSCu Postojne bodo osvetljeni tudi robovi nekaterih stavb (banka, restavracija in hotel podjetja Postojnska jama). Materialni stroški obdaritve bremenijo občinski proračun in bodo letos znašali blizu 300.000 tolarjev. Ta denar bodo porabili za plačilo izvajalcev in nakup nekaj dodatnih žarnic, medtem ko so okrasje že pred leti nakupih s sredstvi turistične takse in s pomočjo domačih podjetij. V Idriji so Mestni trg in glavne ulice okrasili že dan pred Miklavžem, okrašene pa bodo v adventnem in prednovoletnem Času vse tja do Svetih treh kraljev, 6. januarja naslednje leto. Letos so mestno srediSCe okrasili nekaj dni prej kot druga leta, sicer pa po naročilu Krajevne skupnosti za to vsako leto poskrbi idrijska Komunala in prav tako tudi v Spodnji Idriji, kjer je razsvetljena glavna ulica skozi mesto. Tudi v Cerknem je bil Svetloba tisočerih-lučk... (Foto: Bojan Velikonja) pravljajo. KS menijo, da niso pravi naslov za to delo, ker paC nimajo denarja, in vse kar lahko storijo, je le, da priporočijo gostincem in zasebnikom, naj okrasijo pročelja svojih poslovnih prostorov. Na občini so povedali, da nameravajo letos nameniti nekaj denarja za okrasitev strogega centra in da se dogovarjajo s sponzorji. Mogoče pa bo res pred božičem na Ravnah zasijalo kaj veC kot je nekaj raznobarvnih žarnic - kot vsa leta doslej. Po manjših krajih si pomagajo, kot vedo in znajo, zato enotnega videza ni, tembolj pa se kažejo razh-Cni okusi. IPrnkti (BbanM M Praznična osvetlitev in okrasitev je po postojnskih ulicah in trgih že skoraj končana. Tako kot že pretekla tri leta, so tudi letos na drogove cestnih svetilk obesili 140 snežink (narejenih iz barvnih lučk), na mestnem trgu pa so posta- glavni trg razsvetljen že na predvečer Miklavža, le da je krajevna skupnost to delo zaupala delavcem krajevne Elektro postaje. V naslednjih dneh bodo v središču Cerknega postavili še pravljično vas in razsvetlili Sedejev trg ter nekaj vmesnih ulic. Vse stroške razsvetljave in namestitve krijejo Krajevne skupnosti, kolikšni bodo, pa nam Se niso vedeli povedati. V Logatcu so z novoletnim okraševanjem zaceli v teh dneh. Okrasih so Narodni dom, kjer bo tudi obdarovanje za blizu 400 predšolskih otrok, ki ga je Krajevna skupnost v prejšnjih letih organizirala po kolektivih in vrtcih. Glavno Cankarjevo ulico so lepo okrasih tudi tamkajšnji trgovci, katerih bogato okrašena izložbena okna vabijo kupce na prednovoletne nakupe. Sicer pa bodo v naslednjih dneh okrasili še preostale dele mesta, da bi v teh predprazničnih dneh mesto dajalo slovesnejši in bolj prazničen videz. Dvigala so bila pri okraševanju nepogrešljiva (Foto;V. C.) Podobno kot druga slovenska mesta tudi mesto ob naši zahodni meji dobiva iz dneva v dan (bolje iz noCi v noc) bolj pravljično podobo. Ze od konca novembra namreč po skoraj vseh mestnih ulicah, predvsem pa po tistih, ki vodijo do Casinoja in Per-le, žarijo Cez ulice razpeti okraski, pisane lučke po drevesih, razsvetljene in ozaljšane izložbe. Ulično okrasitev je, tako kot vsa leta doslej, prevzel nase Hit, krajevna skupnost je za »svoj« denar okrasila le eno ulico - Rejčevo. PaC pa KS skrbi za gradnjo pravljičnega mesta, ki raste v najožjem središču Nove Gorice, na trgu pred kulturnim domom. Tu bo od 20. do 30. decembra potekal vsakoletni novoletni sejem. Postavili bodo 46 lesenih hišk in 45 stojnic, v katerih bodo trgovci in podjetja ponudili naprodaj (s sejemskimi popusti) svoje blago in storitve. Najem takšne hiške ali stojnice stane od 20 do 70 tisoč tolarjev. Iz tega denarja bo KS plačala vse stroške s postavljanjem in odstranjevanjem hišk, krašenje in dodatno razsvetljavo, v njem pa je tudi del stroškov, ki bodo nastali z raznimi vsakodnevnimi prireditvami, vključno s sprevodi Božička in nekaj dni pozneje dedka Mraza. V Tolminu se pripravljajo na božic in novo leto nekoliko skromneje. Tu sta združila svoje sile turistično društvo in krajevna skupnost. Hitova igralnica Paradiso je okrasila dostop do igralnice in okohco same igralnice, ki je približno kilometer daleč od Tolmina. Za okrasitev Tolmina in razmestitev luCk, ki naj pričarajo toplejše občutke za bližajoče se praznike, bodo porabili približno 250 tisoC tolarjev (100 od TD in 150 iz blagajne KS), v TD pripravljajo tudi božicno-novoletni sejem, ki bo letos trajal dva dni (lani le en dan). Sejmarji bodo lahko prodajali svojo robo in ponujali tople in hladne napitke pred tolminskim kulturnim domom. 29. decembra bo na praznični tolminski sejem prišel tudi dedek Mraz s spremstvom. V vseh treh obalnih mestih so se ze začele priprave na praznične dneve ob koncu leta. Mednje sodi tudi okrasitev, saj bi se bilo v temačnih decembrskih dnevih in hladnih večerih brez pisanih luCk težko predati prazničnemu razpoloženju. Koprsko podjetje Day-and-night je med drugim specializirano za prav takšna dela in v vseh treh občinah so njim zaupali izvedbo okraševanja. V turističnem Portorožu so se prižgale pisane lučke že ob Miklavžu in prav tu bo okrasitev najbolj izrazita, Čeprav tudi ne ravno razkošna. Skupaj z okrasitvijo Pirana bo vse to stalo 3, 7 milijona tolarjev. Nekaj opreme - svetlobnih girland - imajo še od lani, sicer bi jih stalo veC. Denar so zagotovila turistična podjetja. Tudi v Kopru se je okraševanje že začelo. Največ pisanih luCk bo na osrednjem trgu, kjer bo tudi silvestrovanje, in na ulicah, ki vodijo nanj. Okrasitev bo stala nekaj nad 2, 6 milijona tolarjev, ki jih bodo zbrali v oviru skupne vsote za novoletne*priredi-tve s prispevki občine, sponzorjev in s taksami, ki jih bodo pobrali od proda-jacev na novoletnem sejmu. Okrašena bo tudi Izola, predvsem okrog mandra-Ca, sicer pa bolj skromno, ker izolski občini ne gre prav dobro. Okrasitev bodo postavih do 23. decembra, stala pa bo nekaj nad 2 milijona tolarjev, ki jih bodo zbrali s prispevki izolskih obrtnikov in podjetji). ' Dopisniki Republike December v barvah in lučkah Ko sem se pred dobrimi desetimi dnevi z letalom Adrie Airways vračala iz Ljubljane, sem potovala skupaj s slovenskimi in hrvaškimi turisti, ki so si Sli ogledovat London. Ob misli na vlažno, mrzlo vreme in mrak, ki pade te pred 16. uro, me je spreletela misel, kako neprikladen čas so si izbrali. Za trenutek sem pozabila, da je London prav v tem času turistično očarljiv. In ko sem se vozila z letališča domov, me je letošnje božično razkošje na londonskih cestah spet razveselilo, ob tem pa sem Se z zadovoljstvom ugotavljala, da mojim sopotnikom ne bo dolgčas, kajti London je decembra presenetljivo lepa paša tudi za turistične oči. Izlozbe (ki so za prvi vtis o mestu zelo pomembne) so bogato razsvetljene in posebej aranžirane, fasade stavb predvsem trgovskih hiS so okrašene s pravim in umetnim smrečjem, med katerim se prepletajo drobne luči, nad trgovskimi cestami pa v girlandah visijo raznobarvni razsvetljeni okraski, ki mestu dajejo Se poseben čar. Ko vsako leto (letos Ze novembra) prvič prižgejo te okraske na Osfordu in Regent Streetu, je to dogodek, ki privablja množice radovednežev, kajti prižiganje je vselej prepuščeno kateri od znamenitih osebnosti. Tako sta na Regent Streetu prižigali božične okraske Ze princesa Diana in Madonna letos, pa naj bi jih prižgal Sylvester Stallone. Za londonsko božično okraševanje pa v glavnem skrbijo in zanj plačujejo trgovci sami oziroma zveza trgovcev posamezne ceste, kajti za vsem tem je račun: vabljivo okrašena cesta bo privabila radovedneže, predvsem starše z otroki (ogled okraskov in luči sodi namreč med londonske predbožične običaje) in lepa zanimiva izložba bo zvabila potrošnika v trgovino. Če pa sta blago in turistična ponudba konkurenčni, bo za božič lepo okrašeno mesto privabilo tudi turiste. Alja Košak itrtffilMilfih (ctl‘BY6S Američani so komaj pospravili gore buč, sveč, krst in mrtvaških lobanj, ki so krasile novembrsko praznovanje Halloweena, Ze so se z vsem Žarom družbe, ki izkoristi vsako priložnost za show, lotili božičnega okraševanja. To pomeni, da je nastopil čas za pragozdove plastičnih jelk in tone svetlečih se okraskov. Američani obožujejo praznike in vso ropotijo, povezano z njimi, pa čeprav mnogi iz konglomerata ameriških verskih sekt in prepričanj ne verjamejo katoliškim legendam in učenjem, ki jih z božičem povezujemo Evropejci. Ni vazno, ali ima Jezus Kristus svoje mesto v lokalni religiji ali ne! Pomembna je praznična navlaka. Celo predsednikova soproga, pravzaprav sopredsednica Hillary Rodham Clinton se je pred božičem začasno prelevila v običajno prvo damo. Novinarjem je ponosno razkazala božično drevo, ki sta ga bogato okrasili s hčerko Chelsea. Predstavnike sedme sile pa je seveda najbolj zanimalo, kaj bo za božič dobila prva mačka Socks. Kot se za žival, ki na dan prejme dvesto pisem, tudi spodobi, bodo Socksa razveselili z igračami in petdesetkilogramsko hišico iz lecta, marcipana in čokolade. Dvomi slaščičar Bele hiše je skupaj s svojim pomočnikom zanjo porabil stopetdeset delovnih ur. Božičnega presenečenja za prvo mačko Američani ne razumejo kot zapravljanje časa in denarja. Simpatični Socks si zasluži svoje praznično veselje tako kot vsi drugi, ki so se Ze zapodili po kilograme okraskov v velikanske specializirane trgovine. Zadnji val gospodarske krize, ki je v zadnjih letih razsajal po Združenih državah, Se vedno vpliva na odločitve o nakupih. Toda v ameriškem slogu to pomeni, da namesto dveh velikanskih nakupovalnih vozičkov napolnijo enega. Sploh pa vsi statistični kazalci kažejo, da se obetajo boljši časi. Pred letošnjimi božičnimi prazniki si zato trgovci po nekaj suhih letih spet zadovoljno manejo roke - skupaj z njimi pa Kitajci, Južni Korejci in Filipinci, saj so okraski večinoma azijskega porekla. Toda po strogem ameriškem okusu! Po vsej Ameriki se zato svetlikajo pozlačene trobente in harfe, plastična drevesca in vejice ter božične podobe na oblačilih, avtomobilih... Američani so tako zelo navdušeni nad vsem tem superkičem, da se lahko nad njim dlje časa zmrdujejo samo najbolj malomeščanski Evropejci. Sama sem si za en dolar Ze kupila kilogram pozlačenih trobent. Barbara Kramžar ! STUnGART KoLN LONDON PARIZ FRANKFURT Vstajenje Statstheater Stuttgart, Oberer Schloss-garten 6, 7000 Stuttgart, Stvarjenje, balet, gostovanje Leipziger Balletta, 27. in 28. december ob 19.30 na velikem odru, rezervacije in prodaja vstopnic od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure ali na tel. 711/22 17 95 Ideja o koreografski postavitvi grandioznega oratorija Josepha Haydna Vstajenje (premierno izveden 1798) sodi v leto 1983, ko je nemški koreograf Uwe Scholz poskušal idejo realizirati na nemških odrih, vendar je do njene izvedbe prišlo šele leta 1985 v Ziirichu. Pet let kasneje je Uwe Scholz spremenil koreografijo in jo postavil v povsem drugačen optični in vsebinski kontekst. Balet Stvarjenje sodi med Scholzove umetniško najbolj dovršene koreografije zadnjih let, vendar je na premieri v Leipzigu oktobra 1991 doživel »poraz«. Čeprav je bila leipziška publika na premieri mnenja, da reprize ne bo, je tedanji intendant prof. Udo Zimmermann v odprtem pismu koreografu zapisal, da gre za balet, v to ne gre dvomiti, ki bi moral kot egida ščititi koreografa pred leipziško publiko. Uspeh baleta Stvarjenje ni samo v sledenju Haydnovi muzikalični govorici, temveč v poigravanju z mislijo, ne z ilustracijo, ki dopolni v formi dovršeno koreografijo v celoto. Oba jezika, jezik glasbe in jezik giba, se tu spojita v novo celoto - plesno gledališče (M.T.) Kdlnski umetniki Wallraf-Richartz-Museum, Bischofs-gartenstrasse 1, Koln, Stefan Lochner, Meisterzu Koln, Herkunft-Werke-VVirkung, razstava je na ogled do 27. februarja 1994, odprto od torka do nedelje od 10. do 19. ure Razstava je zasnovana na najnovejših raziskovanjih del Stefana Locbnerja (1410-1451), njegovih sodobnikov in srednjeveške umetnosti. Da bi bilo delo tega umetnika kar najbolje predstavljeno, so skupaj z njegovimi deli razstavljena tudi dela njegovih vzornikov (brata Limburg, Jan van Eyck, Mojster iz Flemallea, Rogier van der Weyden itd.), sodobnikov ter tistih, na katere je s svojim delom kar najmočneje vplival. Da bi obiskovalci razstave kar najbolje spoznali čas, v katerem je ustvarjal Lochner, ki v svojih delih združuje kblnsko idealistično tradicijo s takrat modernimi realističnimi težnjami Nizozemcev, so organizatorji razstave sklenili predstaviti še preko sto eksponatov (slike na lesu, skice, študijske knjige, dragocene miniature in tekstilne izdelke), ki pričajo o visoki umetniški vrednosti kolnskih umetnikov med leti 1430 in 1460. Pričujoča razstava pomeni svojevrsten poklon mesta Koln svojim umetnikom, med njimi tudi Stefanu Lochnerju, ki je v tem mestu živel samo nekaj let pred smrtjo, vendar pa je tej kulturni prestolnici podaril nekatera najlepša dela. (Na sliki: S. Lochner, Mirakel v cerkvi) (M.T.) Umetnost hinduizma British Museum, Great Russell Street, London VVClB 3DG, do 10. aprila 1994, odprto vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 18. me, ob nedeljah od 12. do 18. ure, tel. 71/ 323 8525 Razstava hinduistične dediščine je prva v Veliki Britaniji, ki hkrati prikazuje umetnost te religije in njeno obredje. Hinduizem je bil več kot 2000 let najbolj vplivna religija v Indiji, ki je ustvarila mnogo skulptur, svojevrstno slikarstvo in najrazličnejše obredne predmete: posode za sveto vodo, svetilke, kadilne paličice, žlice, pladnje, dežnike. S pomočjo proučevanja njihovih svetišč, skulptur v bronu, kamenju, lesu in v žgani glini, skozi hinduistično pobožno slikarstvo, tekstil in s proučevanjem predmetov iz hinduističnega vsakdana razstava predstavlja hinduistične bogove, hkrati pa poudarja funkcionalnost, umetniške kvalitete in stilistično pomembnost predmetov. Ponuja priložnost, da lahko na enem mestu spoznamo hinduistično sprejemanje njihovih bogov Višnuja, Sive in Devi, hkrati pa lahko opazujemo delčke iz njihovega vsakdanjega mestnega, pa tudi iz duho- j vnega, obrednega življenja. (R. P.) Henrik Allert - skulpture Henrik Allert, Centre culturel suedois, Rue de Payenne 11, vsak dam od torka do nedelje od 12.00 do 18.00, do 23. januarja, informacije po telefonu: 44 78 80 27 Najbolj opazna značilnost kiparskega dela Henrika Allerta je prav gotovo njegovo konstantno upodabljanje konjskih in kozlovskih glav, ki se v plamenih spajajo v freudovsko in jungovsko zaznamovani domišljiji. Simbolika obeh živali se je Allertu zdela tako skrivnostna in privlačna, da je zasenčila vse drugo in ostala skoraj edina tema, ki se je kipar loteva. V svojem delu uporablja predvsem naravne materiale, med katerimi prevladuje glina, nekaj skulptur pa je ustvarjenih tudi iz lesa in bakra. Zaradi uporabe materiala, še posebno pa njegove obdelave, v skulpturah prevladujejo mehke linije, kipi delujejo pogosto morbidno in nenavadno, saj so skoraj vedno obdani s koničastimi plameni. Allertovi konji pogosto stopajo po tisočletnih gričih Vastergotlanda kot bojni konji, na katerih jezdijo pogumni vojaki, vedno pa jih obkrožajo ognjeni zublji. (V. V.) Morilska nostalgija Theater am Turm, Eschersheimer Ldstr. 2, 60322 Frankfurt, Blaubafts Orchester, od 26. decembra 1993 do 3. januarja 1994 ob 20. uri (silvestrska predstava ob 19.00), rezervacije in pr°' daja vstopnic od ponedeljka do sobote od 11. do 19. ure na tel. 69/15 45 110 »1947 leta je do temeljev pogorela stara vila na Rue des Vignobles, ki so jo prebivalci sosednjih vasi poznali pod imenom Chateau Bleau, med kadečimi se razvalinami pa je lokalna policija našla trupli 48-letnega Alphonsa de Bleaueja, njegove 28-letne žene Marie in ostanke šestih Zenskih trupel. Primer je prevzelo ministrstvo za pravosodje, vendar...« Tako bi lahko na kratko opisali resnične dogodke v noči na 9. januar 1947, ki jih je avtor dramske predloge Blaubarts Orchester, Ulrich Tukur (na sliki), uporabil za okvir zgodbe, v kateri skuša prikazati življenje dekadentnega bonvivana, ki ima na vesti kar lepo število umorov. Skozi predstavo lahko sledimo šestim ljubezenskim zgodbam, ki jih de Bleau, igra ga že omenjeni U. Tukur, pripoveduje svoji zadnji soprogi. Predstavi, ki jo zaznamuje nostalgija po letih med obema vojnama, da posebno moč prav glavni igralec Ulrich Tukur (proslavil se je z vlogama v Bogdanovem Hamletu in Zadekovem Getu), ki ni samo izvrsten karakterni igralec temveč šar-mer, junak prvih nemških zvočnih filmov, moški z monoklom in vrtnicami v rokah. (M.T.) SLIKARSTVO / GLEDALIŠČE / PLES / FOTO S> GLASBA / KIPARSTVO / ARHITEKTURA / FILM LONDON___________________________ Od Leonarda do Van Gogha Royal Academy of Arts, Piccadily London, W1V 0DS, From Leonardo to Van Gogh, razstava je na ogled do 23. januarja 1994, odprto vsak dan razen nedelje od 10. do 18. ure, tel 71/439 748 Razstava, ki je nastala v sodelovanju z muzejem J. Paula Gettyja je zanimiva predvsem za poznavalce likovne umetnosti, saj obiskovalcem ponuja vpogled v osnutke in snovanje velikih slikarskih mojstrov. Na razstavi si je moč ogledati 120 skic in risb, ki so bile v večini predhodne študije velikih platen, kakršna poznamo danes. Med razstavljenimi eksponati so na ogled dela italijanskih renesančnih mojstrov (Mantegna, Leonardo, Rafael, Tizian, Fra Bartolommeo, Lorenzo Lotto, G.L. Bemini, G.B. Tiepolo itd.), Goye in Nemcev Albrechta Diirerja, Hansa Holbeina in Martina Schogauerja. Kot dodatek k razstavi so poleg del francoske šole 17. in 18. stoletja (C. Lorraine, N. Poussin, J.B. Chardin, A. Wateau) razstavljene še skice največjih baročnih mojstrov (Rembrandtova Kleopatra in Rubensov Korejec), razstavo pa zaključujejo dela mojstrov poznega 19. stoletja, med njimi Cezannovo Tihoži- tje (študija v akvarelu) in Van Goghov osnutek portreta Poštarja Josepha Roulina iz leta 1888 (na sliki). (M.T.) ŽENEVA______________________ Heroji Philippea Cohena Mon heros, Theatre Saint-Gervais, Rue de Temple 5, predstava je vsak dan ob 20.30, v torek ob 19.00, do 31. decembra, ob nedeljah, ponedeljkih ter od 24. do 27. decembra ni predstav, informacije po telefonu: 22/m 732 20 60. Philippe Cohen se v ženevskem gledališču Saint-Gervais prav gotovo že počuti kot doma, saj je predstava Moj heroj (-Mon heros) že njegov četrti projekt v tem prostoru. Ze od leta 1991 izvaja popolnoma improvizirane predstave, pri izvedbi pa mu pomagajo tudi plesalci Le ballet du Grand Theatre de Geneve, švicarska retoromanska televizija in revija Pierra Naftula. Predstava Moji heroji, v kateri išče heroje, ki ugajajo tako norim kot pametnim, moškim in ženskam pa tudi otrokom, politikom in homoseksualcem pa tudi samomorilcem. Išče preprosto bitje, napol živalsko in hkrati kompleksno, predvsem pa prefinjeno in elegantno. Najti ga, seveda ni lahko, zato ga išče v knjigah, med vrsticami, na cesti, na mostu in pod njim, v katedralah in na športnih stadionih. Predvsem pa seveda v gledališču. (V. S.) LONDON Noč za nočjo Royal Court Theatre, Sloane Sq. SWl, London, Night after Night, do 18. decembra, od ponedeljka do sobote ob 20. uri, ob sobotah tudi ob 16. Uri, informacije po telefonu 71/730 1745/2554. Neil Bartlett v tej svoji zelo osebni glasbeni drami poveličuje prispevek, ki so ga gledališču dali homoseksualci, zlasti kot člani zborov (chorus line) v petdesetih letih, ko so bili, kot trdijo poznavalci londonskih gledališč, v njih večinoma prav oni, svojo spolnost pa so morali skrivati, seveda predvsem pred občinstvom, polnim predsodkov. Zato Bartlett v rokavicah napada tudi k samocenzuri nagnjeno moralo takratnega časa. Noč za nočjo je igra v igri, dogajanje pa je postavljeno v neko pomladno noč leta 1958, ko Bartlettov oče v gledališki avli čaka na Bartlettovo mater. Medtem pa se začno odvijati resnične zgodbe petih igralcev - homoseksualcev (vsega skupaj nastopa le sedem igralcev), ki se prepletajo z musicalom, v katerem nastopajo. Pri tem Bartlett raziskuje protislovja med resničnimi spolnimi nagnjenji nastopajočih igralcev in heteroseksualno zgodbo s srečnim koncem, ki jo le-ti igrajo. Predstavo je režiral avtor besedila N. Bartlett, glasba pa je delo N. Bloomfielda. (A. K) DUNAJ LONDON Obnovljena zbirka Kunsthistorisches Museum, Burgring 5, 1010 Wien, Sammlung alter Musikin-strumente und der Hofjagd- und Rustkammer, odprto vsak dan razen ob torkih od 10. do 18. ure, tel. 52 177 Konec novembra so v dunajskem Umetnostnozgodovinskem muzeju odprli obnovljeno zbirko starih glasbenih inštrumentov, orožarno in lovsko razstavo. Namen razstave ni zgolj prikaz predmetov, ki so se uporabljati pri lovu ali v bojih, temveč so organizatorji poskušali izbrati tiste predmete, ki se po svoji izdelavi približujejo umetniškim izdelkom. V zbirki starih inštrumentov so predstavljena glasbila z vseh kontinentov, vendar pa je težišče razstave na evropskih glasbenih inštrumentih. (M.T.) Božič s čarovnikom The National Gallery, Trafalgar Square, London WC2N 5DN, vsak dan od 28. decembra 1993 do ponedeljka, 3. januarja 1994 (razen 1. januarja) v Sainsbury Wing Lecture Theatre ob 15.00 uri, vstop prost, rezervacij ne sprejemajo, inf. na tel. 71/ 389 1765 V osrednji londonski galeriji (The National Gallery) so tudi ob letošnjih božičnih in novoletnih dneh poskrbeli za najmlajše; konec decembra in v začetku januarja prihodnje leto bo tam nastopil čarovnik The Great Xar (Veliki Kar), ki bo čaral in izvajal rokohitrske trike, ki se na kakršenkoli način nanašajo na umetnine in predmete iz zbirke londonske Nacionalne galerije. Veliki Kar - čarovnik, ki ga otroci še najbolj poznajo iz televizijskih oddaj Big Breakfast (Cha-nnel 4), Tricks and Tracks in Hart Beat (obe na otroški BBC) - upa, da bo prav s pomočjo številne otroške publike uspel izvesti svoje trike. (Na sliki: Veliki Kar pred Groteskno staro gospo (po Massyju)) (M.T.) LITERATURA / PRIMERJALNA OCENA DVEH ANTOLOGIJ POEZIJE Isto, le malo dmgače Ciril Zlobec: Antologija slovenske poezije, Školska knjiga, Zagreb, 1993; Peter Kolšek - Drago Bajt: Antologija slovenske poezije - Sončnica popoldneva, Mihelač, Ljubljana 1993 Ciril Zlobec: Antologija slovenske poezije, Skolska knjiga, Zagreb, 1993; Peter Kolšek -Drago Bajt: Antologija slovenske poezije - Sončnica poldneva, Mihelač, Ljubljana 1993 Skoraj hkrati sta se pojavili dve antologiji slo-yenske poezije. Antologija slovenske poezije Cirila Zlobca je izšla pri Skolski knjigi iz Zagreba, antologija slovenske poezije z naslovom Sončnica Poldneva Petra Kolška in Draga Bajta pa pri založbi Mihelač iz Ljubljane. Pr-ya kot tretja, dopolnjena izdaja Zlobčeve antologije, prvič objavljene pred dvajsetimi leti, v prevodu, namenjena hrvaških bralcem, druga pa v izvirniku, namenjena slovenskim bralcem. In to so najvecje razlike med njima. Obe namreč zajemata dve minuli stoletji slovenske poezije, začenjata se s poezijo Valentina Vodnika, avtorja prve slovenske pesniške zbirke (Pesmi za pokušino, 1806) in v obeh je, Čeprav se z njim formalno ne končujejo, najmlajsi pesnik Aleš Debeljak, reprezentativni pesnik slovenskega postmodernizma. Torej sto, samo malo drugače. Nista si 'enaki, vendar se tudi ne izključujeta. Medsebojno se dopolnjujeta in s tem potrjujeta. Izid prve je bil v slovenskih sredstvih javnega informiranja, tako kot se najpogosteje zgodi s knjigo, objavljeno v drugi sredini, pospremljen kur-toazno, komaj opazno, druga pa je že dvignila precej prahu. In kot ne Čudi, ker so prav antologije po svoji naravi knjige, ki neposredno po objavi najbolj razburjajo duhove. Res je, da ne toliko bralcev in literarne kritike, bolj pa uvrščene ali neuvrščene avtorje. Tako je bilo tudi tokrat. Vendar se ne bi, vsaj neposredno ne, vključeval v zaCeto, morda pa tudi že končano polemiko, v spor, ki zahteva opredeljevanje za pravice sesta-vljalcev do izbora in avtorja, da dovoli ali ne dovoli, da bi bile njegove pesmi uvrsceme v antologijo. Kajti obe pravici sta nesporni. Da torej Bajt po svojem okusu in po lastnih literarnoestetskih kriterijih izbere pesmi iz opusa Bora, Menarta, Zlobca in Fritza in da ti štirje pesniki ne pristanejo na uvrstitev v antologijo. Zato se mi zdi povod spora na obeh straneh zu-najliteraren, polemika pa je to potrdila. Res je, da je bila s tem antologija deležna pozornosti, toda obenem je bil pogled tudi usmerjen stran od tistega, kar ta v resnici je. Kolšek /Bajtova SonCnica poldneva pa je predvsem antologijski cvetnik slovenske poezije, ki, tako kot tudi Zlobčeva Antologija slovenske poezije, omogoča širok informativen in reprezentativen vpoged v slovensko umetniško poezijo. Obe sta zaCeti pri V. Vodniku, prvi izrazitejši pesniški osebnosti oziroma pri individualnem svetnem pesmištvu, ne da bi vključili versko pesništvo, ne protestantsko ne katoliško, kot je to naredil J. Menart v svojem izboru slovenske umetne pesmi od začetka do današnjih dni Iz roda v rod duh išCe pot, 1969, pa tudi ljudske poezije ne, kot so to naredili sestavljale! velike antologije slovenske poezije Živi Orfej, 1970, J. Kastelic, D. Sega in C. Vipotnik. V obeh je seveda osrednja figura France Prešeren, pesnik, ki je z združitvijo ljudskega in kozmopolitskega, individualnega in univerzalnega po splošnem mišljenju ustvaril pesništvo evropske vrednosti. Sestavljale! ene in druge antologije mu z izborom in tudi z izvodom upravičeno posvečajo največ pozornosti. Avtor Uvodne besede iz SonCnice poldneva Peter Kolšek ima »prešer-novsko strukturo« za bistvo slovenskega pesništva. Zanj je Prešeren »ključni pojav slovenskega pesništva« in »ustvari-telj in utemeljitelj... nacionalnega pesniškega modela«. Temu dodaja: »BlešCeC začetek slovenskega pesnštva je hkrati njegov konec«. Celotno postprešemovsko slovensko pesništvo pa vidi kot bolj ali manj uspešno približevanje vzornemu in nedosegljivemu modelu. Najbrž zato v njegovem predgovoru ob nekaterih splošnih in naključnih naznakah ni niti besede o poeziji drugih pesnikov, tudi tistih najveejih po Prešernu. Tega pa bralec ne izve niti iz zapisov o avtorjih, ki so skrčeni na osnovne bio-bibliografkse podatke. Kolšek in Zlobec soglašata z mislijo, da se je s pomočjo jezika skozi zgodovino ohranjala in ohranila substanca nacionalne identitete. Za enega je pesništvo »posoda narodove duhovne substance«, za drugega prav lirika »najbolj verodostojno odraža duhovni prostor nekega naroda«. Toda Zlobec v svojem obširnejšem uvodu predstavlja pot slovenske književnosti, še posebno poezije, od njenih začetkov do današnjih dni, od ustnega izročila in ljudske pesmi, do raznolikih sodobnih pesniških usmeritev, ki enakopravno koeksistira-jo. Poudarja najpomembnejše pesniške pojave in opozarja na najizrazitejše pesnike in njihovo delo. Res je, da Uvod konca samo z omenjanjem nekaterih imen prve povojne pesniške generacije, vendar to nadoknadi v tekstih, s katerimi pospremi posamezna poglavja in vsakega uvrščenega pesnika, ti pa so nadaljevanje uvodnega eseja. V skladu s svojim videnjem razvoja slovenskega jezika in poti slovenske lirike je antologijo razdelil na: Predprešernovsko dobo, Franceta Prešerna, Dobo realizma in romantizma, Moderno, Pesnike med dvema vojnama, Liriko osvobodilne borbe, Sodobno poezijo in Zamejske pesnike. V Kolšek/ Bajtovi antologiji ni poskusa take ali podobne periodi-zacije. In prav po tekstih o liriki osvobodilne borbe in vojne nasploh, o temnem intermezzu med liSlOVFhSKt! i fbmife t njo in povojno, sodobno poezijo ter o pesnikih izven Slovenije je ta antologija drugačna od drugih, tudi od zgodnejših različic Zlobčeve antologije. Tekstu, v katerem poudarja posebnost, pomen in vrednost partizanske lirike, ki je »poseben fenomen«, ker jo je ustvarjalo veliko število najpomembnejših pesnikov, dodaja Post seriptum 1990, v katerem govori tudi o poeziji, nastali v tem Času in drugi, »nasprotni strani, med domobranci,« dodajajo Balantičeve in Hri-bovskove pesmi. Oba ta pesnika najdemo tudi v SonCnici poldneva, ne pa tudi Torkarja in Javorška, ki ju Zlobec uvršča z njunimi zaporniškimi pesmimi, potrjujoč s tem in z besedami o mračni maski revolucionarne politične etike povojnega obdobja pregonov, procesov, zaporništva in smrtnih kazni svojo prilagodljivost in prilagojenost Času. V opombi ob tretji izdaji poudarja, da je svojo antologijo znova dopolnil, razširil in aktualiziral. Prav takrat, ko govorimo o sodobnem pesništvu, pa je Zlobcu mogoče zameriti, da v njegovem izboru ni bilo prostora na primer za Maure-rjevo. Vogla, Brvarja ter za Zagoričnika in Potokarja, ki jih najdemo v Kolšek/Bajtovi antologiji, zadnja dva pa tudi v doslej najstrožji antologiji sodobne slovenske poezije, ki jo je pripravil Tine FIribar in vanjo uvrstil vsega osemnajst pesnikov. V vseh antologijah, tudi v pričujočih, je najspornejša živa, današnja poezija, pesništvo pesnikov, katerih opus ni končan ali je šele v nastajanju. Tako da bi podobne zamere z manj ali veC razlogov lahko naslovili sestavljalcem obeh antologij. Kajti poleg omenjenih v Zlobčevi antologiji na primer od novejših pesnikov ni tudi I. G. Plamna, A. Medveda, V. Memona, M. KleCa, B. Mozetiča, pa tudi v Kolšek/Bajtovi antologiji ni pesnikov, ki jih je Zlobec uvrstil, od J. Zlobca, prek A. Mermolje, R. KrstiCa, do M. Vidmar. In medtem ko je Zlobec strožji in selektivnejši od Kolška pri predstavljanju starejšega pesništva, ker ni uvrstil Jarnika, Vraza, Ge- strina, Antona Medveda, Golarja, Majcna, Podbev-ška, OniCa...; je v primerjavi z njim Bajt tak, ko gre za poezijo koroških in tržaških slovenskih pesnikov, ker ni uvrstil Kokota, Cuka, Haderlapo-ve... .Zlobec uvršCa tudi dva pesnika, ki živita v Avstraliji (Pribac, Žohar), v obeh antologijah pa ni nobenega slovenskega pesnika iz Argentine, kot od nekoliko starejših v nobeni ni Ade Škerl, od mlajših pa Matjaža Kocbeka. No, vse te razlike so zares majhne, tudi Ce jim prištejemo predstavljanje istih pesnikov z drugimi pesmimi. Čeprav imata Kolsek/Bajtova in Zlobčeva antologija različna namena in naj se strinjamo z njima v odtenkih ali ne, prinašata bralcem tisto, kar je nesporno najboljše v slovenskem pesništvu. Zlobčeva s pomočjo veC izvrstnih prevajalcev, med katerimi so tudi številni odlični hrvaški pesniki, še posebno pa s prispevkom Luke Palje-tka in Slavka Mihaliča, ki je najzaslužnejši za tretjo, pa tudi prejšnje izdaje te antologije. Cas bo najbolje presodil odlike in pomanjkljivosti teh antologij, poezija pa bo tudi v njiju, tako kot v številnih dosedanjih, ostala nad pretirano nečimrnostjo pesnikov in pretencioznostjo sesta-vljalcev. Ob izidu bi bil koristnejši od polemike, kdo je uvrščen in kdo ne, resen pogovor o antologijah in antologijstvu v Sloveniji nasploh. Josip Osti Prevedel Jure Potokar Predsednik Clinton med filmarji LOS ANGELES - Predsednik Bill Clinton se je v soboto sreCal s filmskimi delavci Los Angelesa. V Kalifornijo je prišel pozno v petek zvečer z namenom, da bi filmskim ustvarjalcem izrazil svojo zaskrbljenost zaradi prikazovanja nasilja v filmih in televizijskih oddajah. Tiskovna predstavnica Bele hiše Dee Dee Myers je povedala, da se bo predsednik izognil sporu s filmskimi delavci:«Ljudje, ki so povezani s filmsko industrijo, imajo tudi sami otroke in so prav tako zaskrbljeni zaradi razkroja vrednot vnaši družbi.« Clinton se je udeležil tudi sprejema, ki ga je organizirala agencija Creative Artists. Med povabljenimi so bili tudi igralci Glenn Glose, Michael Caine in Danny DeVito. (Reuter) »Lov« na »dekadentno« glasbo TEFIERAN - Iranski dnevnik Kayhan je v ponedeljek zapisal, da so oblasti zaprle 25 glasbenikov, skladateljev in producentov, ki so snemali »dekadentno« glasbo in posnetke potem prodajali na Črnem trgu. Kar mesec dni so iskali skrivne snemalne studie v Teheranu in štiri tudi odkrili. »Posebne policijske enote so zaprle šest pevcev, ki so se še pred islamsko revolucijo (1979) ukvarjali s petjem,« je zapisano v Časopisnem članku. Veliko glasbenikov je sicer odšlo v tujino, kjer še zdaj snemanjo iransko glasbo. Najpomembnejše središče je v Los Angelesu, nekaj studiev pa je tudi v nekaterih evropskih mestih. Časopis Kayhan je zapisal, da je med glasbeniki tudi človek, ki je bil povezan z nekim iranskim video klubom v Frankfutru; mož je pogosto potoval v Evropo in tihotapil kasete med Nemčijo in Iranom. (Reuter) »Zelena« luč za oba Mad Maxa SINGAPUR - Filma o Mad Maxu - naslovno vlogo je odigral Mel Gibson - futurističnem cestnem bojevniku, ki je preživel številne napade barbarov in celo atomsko vojno, lahko zdaj predvajajo tudi v Singapuru, Čeprav sta bila filma Mad Max in Mad Max II posneta že pred 14 leti. Filma si je mogoče ogledati na video kasetah, v kinodvoranah pa so v Singapuru imeli na sporedu tretji del Mad Maxa že leta 1985. Predstavnik cenzorjev je poudaril, da so spremenih pravila predvanjanja filmov, Čeprav je priznal, da sta bila filma prepovedana predvsem zaradi nasilnih prizorov. (Reuter) Židovski protest zaradi filma Poklic: neonacist BERLIN - Nemška židovska skupnost je ogorčena nad dokumentarnim filmom z naslovom Poklic: neonacist, ki ga je posnel 33 - letni režiser VVinffied Bonen-gel. Nemški Židje zahtevajo uradno prepoved predvajanja filma, ker naj bi propagiral neonacistične ideje. Proti Evraldu Althansu, ki v filmu izjavlja, da v nemških koncentracijskih taboriščih niso ubijali Zidov, je židovska skupnost že vložila tožbo. Ljudje so toliko bolj ogorčeni, ker je bil film posnet z denarjem nemških davkoplačevalčev; štiri nemške zvezne države Brandenburg, Mecklenburg-Vorpommem, Hessen in Hamburg so za snemanje filma prispevale 370 tisoC mark.V nekaterih kinodvoranah film že predvajajo, v nekaterih mestih - tudi v Hamburgu in Hannovru -pa so ga prepovedali. Režiser Bonengel je v nekem intervjuju izjavil, da se je v filmu želel izogniti vsakršnemu moraliziranju - nemške neonaciste je prikazal takšne, kakršni paC so in gledalci naj si sami ustvarijo svoje mnenje. »Vsakdo ve, kaj se je dogajalo v Auschvvitzu. Film je namenjen mladini in Ce bi moraliziral, bi jo samo odvrnil od ogleda,« je še izjavil režiser Bonengel.(Reuter, AFP) Ob obletnici Lennonove smrti HANOI - V tem vietnamskem mestu so saigonski študentje, ljubitelja Johna Lennona, organizirali spominsko slovesnost ob 13. obletnici smrti nekdanjega elana ansambla The Beatles. Po koncertu, na katerem se je zbralo veC sto mladih, so ljudje še dolgo vztrajah na ulicah in posredovati je morala celo policija, Čeprav do izbruha nasilja ni prišlo. Koncert je bil v letnem gledališču, v neposredni bližini znamenitega jezera Hoan Kiem, ki je eno glavnih turističnih' mestnih atrakcij. Ob koncu spektakla, med katerim so predvajafi posnetke skladb Johna Lennona, nastopili pa sta tudi dve pop skupini iz Hanoja, se nekateri najbolj vročekrvni niso hoteli raziti.«Zavzeli« so oder in prižgali sveCe pod velikanskim Lennonovim portretom ter prepe- vali pesmi. Organizatorji so zato izključili osvetlitev in zato je bilo kakih 300 mladih konCno prisiljenih zapustiti gledališče. Napotili so proti malemu jezeru, seveda kar po cesti, zato je bil promet skoraj dve uri moten, nekateri najbolj vročekrvni pa so celo zažgali nekaj transparentov, mizo in stole. Sele po prihodu kakih 40 poheistov so se mladi mirno razšli.(AFP) Sinatra in Beno na video albumu HOLLYWOOD - Capital Records je sporočil, da je 9. decembra izšel video-al-bum, na katerem nastopata Frank Sinatra in elan skupine U2 - Bono. Video je izšel z naslovom I‘ve Got You Under My Skin, in sodi v serijo Dueti Franka Sinatre. Nekatere prizore so posneli v začetku novembra na ranču Mirage v Kaliforniji, na posnetkih sta Smatra in Bono, sicer pa so na videu tudi drugi posnetki z nastopov obeh slavnih pevcev.(Reuter) Švedsko nagrado za književnost Kovaču STOCKHOLM - Srbskemu pisatelju Mirku Kovaču so podelili švedsko nagrado za književnost Kurt Tucholsky v vrednosti 88.000 kron (okoli 10.500 dolarjev), ki je namenjena za pomoč pisateljem v izgnanstvu,- Švedsko društvo Pen je izjavilo, da Kovač kot nasprotnik srbske vlade dela v zelo slabih razmerah, z nagrado pa mu želijo omogočiti, da bo lahko šest mesecev preživel na Šved- skem. Lani je nagrado, ki je imenuje po nemškem židovskem pisatelju Kurtu Tucholskem, prejel Salman Rushdie. (-STA/AFP) Redke židovske knjige in rokopisi na dražbi LONDON - V ponedeljek je londonski Sotheby‘s na dražbi prodal zbirko redkih židovskih knjig in rokopisov, ki so se ohranih navkljub burni, Zidom nenaklonjeni zgodovini. 164 ponujenih del je bilo prodanih za veC kot milijon funtov (1, 64 milijona dolarjev). Veliko jih je bilo v zasebni lasti, nekatera dela so bila stara tudi veC stoletij in so pripadala izdajatelju Salmanu Schockenu, nemškemu Zidu, ki je umrl leta 1959.V zbirki je bilo tudi nekaj prvih Zidovskih knjig, ki pričajo o Zidovskem trpljenju med njihovim izgnanstvom, so zapisali organizatorji dražbe. V nekaterih knjigah je najti tudi opombe krščanskih cenzorjev, nekaj je tudi spominskih zapisov lastnikov knjig, ki so dela odnesli s seboj v izgnanstvo. Knjige so filozofske, nekaj je tudi religioznih, nekaj je tudi poezije in znanstvenih del. Med deli, ki so vzbudila največ zanimanja, je knjiga o židovskih zakonih in predpisih - Rabinovi zakoni; delo je napisal Jakov Ben Asher. Zanjo je zasebni zbiralec odštel 80 700 funtov (120, 600 dolarjev), čeprav so cenilci njeno vrednost ocenih na 60 000 funtov (89, 640 dolarjev). Na dražbi so prodali tudi primerek židovskega molitvenika, natisnjenega leta 1766 v Ameriki. Čeprav so knjigo ocenili na 2, 800 funtov (4,183 dolra-jev), so jo prodali kar za 4, 830 funtov (7, 216 dolarjev). (Reuter) KO Z VLAKOM POTUJEŠ NA SEVER IN SE NATO ZNAJDEŠ NA JUGU Revni otroci bogate družine \/ Perpignanu, glavnem mestu Severne Katalonije se boj za jezikovne pravice šele začenja, vendar z veliko voljo, da bi tamkajšnji Katalonci ne zaostajali za bogatejšimi južnimi brati ZaCnem z uganko: sediš v vlaku, potuješ proti severu in prideš na jug. Kje je to? Gerbere bi lahko mirno vpisali v seznam najbolj zanikrnih postaj v Evropi. Seveda, morda je mnogo še manjših, še bolj umazanih in še slabše opremljenih. Toda tako nemarne mednarodne postaje, na kateri morajo potniki zaradi prehoda s širokotirne na ozkotirno železnico nujno prestopati in kjer morajo seveda Čakati, v Evropi menda ni. Ko potuješ iz Barcelone, te vlak vozi mimo številnih postaj; vse so videti Ciste in lepo urejene. Zadnja je Fort Bou, lepa vizitka Katalonije, države, ki sicer ni država, a tega nikjer ne opaziš, kajti ka-talonšCina je tu edini uradni jezik. Nato vlak zapelje skozi predor in nekaj sto metrov kasneje se znajdeš v drugem svetu, na postaji brez bifeja (odprt je samo dvakrat po dve uri dnevno) in brez dostojne Čakalnice, kjer bi lahko Čakal na zvezo. Čakati pa moraš, kajti vozni red ni usklajen. Pa še nekaj ti pade takoj v oCi: tukaj ni niti besede v katalonšCini. Vse samo v francoščini. Pa vendar smo še v Kataloniji. A to ni veC tista Katalonija, ki smo jo videli v Barceloni. Samozavest tega evropskega naroda je tu potisnjena v ozadje, skorajda potlačena. Tukaj se Katalonci borijo za uvedbo kata-lonšCine v šoli, na jugu, v Barceloni, pa Spanci protestirajo, ker so vse javne španske šole ukinili, in že videvaš po zidovih prve protestne grafite. Tukaj pa ne. Kajti tukaj očitno živijo revni otroci bogate družine. Perpignan je zelo prijetno mesto. Šteje kakih 50.000 prebivalcev; urejeno mestno jedro daje jasno podobo srednjeveške utrdbe in bogatega središča aragon-skega kraljestva. Na prvi pogled ne ugotoviš, da gre za katalonsko mesto. Smo v Franciji in francoščina je povsod edini jezik. Tudi na ulicah, začenši z avenijo Charles de Gaulle, ki od postaje vodi do središča mesta. Ce pa nekoliko natančneje pogledaš, boš v izložbah kaj lahko našel vidne katalonske znake: od značilnih glaziranih kolačkov do rumeno-rdeCih zastavic. Pa tudi ozračje je zelo katalonsko. Ozke ulice, povsem podobne katalonskim mestom, katalonska mediteranska arhitektura s stolnico in bližnjim samostanom, tu pa tam kaka tabla, kak majhen napis in pa uveljavitev naziva mesta, sicer v francosšCini, Perpignan la Catalane, ki se pojavlja na velikih lepakih, ne pa še na uradnih listinah. Pridobitev nove občinske Bojan Brezigar uprave, ki je bila izvoljena na spomladanskih volitvah in ki je končno vključila v svoje programe tudi skrb za katalonski jezik. In končno je katalonski »dan vrtnic in knjig«, običaj, ko 23. aprila na dan sv. Jurija moški podari ženski vrtnico in ženska podari moškemu knjigo. Občinska palaCa nekoliko spominja na beneško arhitekturo. V njej ni nic tipično francoskega - oprema, slike, ozračje, vse je mediteransko - razen napisov na vratih in na oglasni deski, ki so seveda francoski. V reprezentančni dvorani je poročna knjiga in besedilo poroke je pre- la gara; ne moremo kar tako zamenjati imen, to je dolgoročno delo,« razlaga naCrte te komisije. Pri neCem pa je neomajen, to je pri imenu mesta. »Sprožili bomo postopek, da Perpignan postane zopet Perpinya,« poudarja. KatalonšCino poCasi uvaja tudi v občinske urade in vsi uradniki obvezno obiskujejo teCaj katalonšCi-ne, dve uri tedensko: malo toda pomembno. Vendar ne gre samo za jezik. Alduy meri mnogo dlje, meri predvsem na gospodarsko integracijo s Katalonijo in Generalitat de Catalunya, parlament iz Barcelone daje občini vso podporo, navzven te- Jaume Roure: Ko se dogaja zgodovina, moraš biti vedno zraven. Potem bo zgodovina že šla svojo pot... vedeno v katalonšCino. To je prvi korak k uvajanju katalonskega jezika v javno upravo, pravi župan Jean-Paul Al-duy, izraz nove volilne koalicije, ki je na občinskih volitvah izvolila 39 od skupnih 55 svetovalcev. V koaliciji je tudi katalonska nacionalna stranka Unitat catalana, katere voditelj Laume Roure je verjetno eden najbolj simpatičnih nacionalistov v Evropi. Svoje poslanstvo na občini, kjer skrbi za kulturo in šolstvo, razume tako, da poskuša vsak dan odšCipniti kako drobtinico za svoj jezik. A vrnimo se k županu. Alduy je mlad, gosti črni lasje mu pokrivajo Celo. Videti je preudaren toda odločen. »V volilni program smo napisali, da želimo svojemu mestu vrniti katalonsko identiteto,« pravi in navaja poroko v katalonšCini kot prvi drobni korak. Ko pa zaCne naštevati, postane ta program skoraj brezkončen: imenovali so posebno komisijo za vrnitev, izvirnih imen ulicam in krajem. »Poleg avenije Charles de Gaulle bomo napisali Carrer de ga ne opaziš, z izjemo izložbe pri muzeju katalonske umetnosti v starem mestnem stolpu, Al-duy pa pove marsikaj. Perpignanu pomagajo katalonski arhitekti, načrtujejo povezavo s hitrim vlakom TGV, s katerim želi biti Barcelona neposredno povezana z Evropo (in kar lahko si je misliti, koliko bo stala nova železniška proga'od meje do Barcelone). Celo s katalonsko policijo so navezali tesne stike. »Nočemo biti samo folklora,« poudarja Alduy in iz načina, kako to pove, vidiš, da misli resno. Seveda, osnovna težava je šola. Francoski sistem ne dopušča državnih šol v jezikih manjšin. Katalonci si torej pomagajo in fantazije jim ne manjka. Predvsem imajo sistem zasebnih šol z imenom La Bressola. Občina plačuje občinske otroške vrtce v katalonskem jeziku in je za letošnje leto predvidela v budžetu 1.000 ur pouka katalonšCine. To je področje, s katerim se ukvarja Laume Roure. Govori hitro in našteva ustanove, s katerimi se pogaja ter vsaki daje oceno. Dobro ministru za šolstvo (»zakoni so restriktivni, a potrudi se, da nam pomaga reševati naše probleme«), prav dobro vladi dežele Lan-guedoc Roussillon (»nam na jugu in Okcitancem na severu je njena pomoC življenjskega pomena«), odlično barcelonski Generalitat (»daje nam knjige in druge pripomočke, financira radijsko postajo in s pretvorniki omogoča, da vidimo katalonsko televizijo«), nezadostno perpignanski provinci (»nima posluha za naše probleme«). Kljub težavam Katalonci napredujejo in to je zanje pomembno. Kaj pa mešCani? V krajih, kjer živijo manjšine, povzroCa njihova prisotnost nerganje, negodovanje, trenje in napetost. Kako je v Perpignanu? Sondaža, ki jo je izvedla dežela, je pokazala, da katalonšcina ni taka redkost, kot bi Človek mislil in da v Perpignanu status Katalonca ne pomeni statusa manjvrednega občana. Iz izsledkov sondaže izhaja, da 63 odstotkov prebivalcev razume katalonšCino in da jo govori 49 odstotkov, na-daljnih 11 odstotkov pa pozna nekaj besed, 40 odstotkov prebivalcev tekoCe bere in piše kata- Petit castellet, stara trdnjava, na kateri vedno plapola katalonska zastava lonšCino, nadaljnih 34 pa s težavo bere ta jezik. Od tistih, ki govorijo katalonšCino, jih 69 odstotkov ta jezik rabi vsak dan, le 11 odstotkov pa ga skoraj nikoli ne uporablja. Med tistimi, ki kata-lošCine ne poznajo, se je kar 28 odstotkov želi naučiti. Najzanimivejši pa je naslednji podatek: 83 odstotkov prebivalcev je mnenja, da bi morali katalonšCino poučevati v vseh šolah, a 57 odstotkov staršev bi svoje otroke prijavilo k pouku katalonšCine. Ce še listamo po rezultatih te sondaže, bomo ugotovili marsikaj zelo zanimivega. Na primer, da je 71 odstotkov vprašanih za dvojezične napise, samo 13 odstotkov pa proti. Kar 62 odstotkov prebivalcev je mnenja, da je z znanjem katalonšCine lažje dobiti za- poslitev. Zadnji podatek pa zadeva gledanje katalonske televizije, ki jo redno gleda vsak drugi prebivalec v Perpignanu. Na»osnovi te javnomnenjske raziskave je seveda tako delovanje občine utemeljeno. Skratka, v perpignanu ni šovinizma in ni odpora proti katalonšCini. Ljudje vidijo v znanju tega jezika (ki je v primerjavi s francoščino majhen jezik) obogatitev in nemara tudi korist, ne motijo jih dvojezični napisi in radi bi to svojo jezikovno in kulturno tradiciijo ohranili ter jo prenesli na svoje otroke. Dejstvo, da sedaj lahko samo 4 odstotki otrok obiskujejo pouk katalonšCine, se jim zdi restriktivno in želijo to svojo specifiko razširiti. S takimi podatki javnomnenjske raziskave je seveda je- f;£felfSS/f!I3 m de Perpinp fieneralitat de Catalunjfa Nevsiljivo vendar zelo jasno: tako je generalitat iz Barcelone s svojo izložbo prisotna v Perpignanu zikovna politika občine in dežele upravičena in odzivna. Nova občinska koalicija, ki združuje francosko zmerno desnico in katalonske nacionaliste, je bila torej odgovor na to splošno zahtevo prebivalstva. Katalonci iz Perpignana torej noCejo veC ostati revni sinovi bogate družine, ampak si hočejo izboriti svojo enakopravnost. To pa še ni vse. Lahko bi se na primer zgodilo, da bi Katalonija postala samostojna država. Tisti, ki se tej trditvi nasmehnejo, naj pomislijo, da smo se pred petimi leti še skoraj vsi nasmehnili, ko je bil govor o Litvi, o Ukrajini, o Češki, o Sloveniji. Katalonija je danes že država: ima svojo metropolo, svoje gospodarstvo, svojo vlado, svoj parlament, svojo zastavo, svojo himno, svoje infrastrukture, celo svoje pol-diplomatske izpostave v tujini. Nima še svojega denarja, svoje vojske in nekaterih drugih državnih struktur. A to ni velik problem: dokler je živ ta kralj, verjetno odcepitve ne bo, kako pa bo potem, nihče ne ve povedati. In, Ce se Katalonija odcepi od Španije, kakšno pot bo ubrala Severna Katalonija? Kaj meni o tem Laume Roure? Na vprašanje, s katerim ga presenetim po dolgi, a zelo prijetni katalonski večerji v kleti tipične restavracije, bi nemara rad odgovoril drugaCe. Toda odloči se za diplomatsko govorico: »Ko se dogaja zgodovina, moraš biti vedno zraven. Potem bo zgodovina že šla svojo pot...« NEDELJSKE TEME Nedelja, 12. decembra 1993 __SPRETNE ROKE IN DOBRO SRCE_ Naredimo hišico za ptičke Ko zapade sneg, ostanejo ptice brez hrane Z belo barvo, druge rd-nia, vse prepleska botra Zima! In res je prišla botra Zima. Dahnila je svojo hladno sapo in pobelila yse okoli nas. Iz podstrešij jn kleti so pokukale sanke in smučke. Vsi daljni in bližnji hribčki so oživeli. Zima pa ni le Cas veselja °b sankanju in smučanju, Pričakovanju Miklavža, božička in Dedka Mraza, zima je tudi najbolj mrzel ietni cas. Je Cas, ko nas zebe v nos in brado, je Cas, ko se nam iz ust pokadi v mrzel zrak. Je Cas tišine, ki jo začutimo, Ce gremo v gozd ali park. Ste opazili, da so ptice utihnile, da vrabci nic vec norčavo ne Ščebetajo, še mestni golobi Zdijo nekje pod napušCi streh. Bolj ko je mraz, manj hrane imajo ptice. Imamo predlog! Naredimo skupaj hišico za ptičke. Prav preprosto in li-Cno hišico naredimo takole: potrebujemo zabojček, letvico, lepilo, dve dešCici IJIjBLIANA ^ sredo, 15. decembra, se bo ob 15.30 na ploščadi pred Piavo laguno za Bežigradom ustavil Čarobni avtobus s pravljico O NAVADNI PTia. CANKARJEV DOM V torek, 14. decembra, ob 19.30 premiera otroškega mu-zikla, BUCKA NA BROAD-WAYU. Od srede, 15. decembra, do petka, 31. decembra SILVESTRSKI PROGRAM ZA OTROKE: lego svet, škrat Tu-ki-Tam iz marionetnega gledališča Kinetikon. LGL Danes, 12. decembra, ob 17,-uri S. Makarovič: SAPRAMI-SKA, za izven. Predstava bo in podstavek. Se lepša bo naša hiška, Ce jo polakiramo ali obložimo s smrekovimi vejami. Hiško postavimo na balkon, okensko polico ali na bližnje dre- se v soboto, 18. decembra, ob 11.30, za izven. MGL Danes, 12. decembra, ob 16-uri D. Zupan: STORŽEK IN JURČEK, za izven. Predstava bo še v nedeljo, 19. decembra, ob 11. in 16. uri, za izven. PIONIRSKA KNJIŽNICA V torek, 14. decembra, ob 17,-uri, ura pravljic KMALU SE VRNI, SEVERNI MEDVEDEK. V ponedeljek, 13. decembra, ob 17. uri pogovor o knjigah: W.Hauff: PRAVLJICE. H1R1IA V Četrtek, 16. decembra, ob 9.30 in 11.30 M. Svvintz: KRALJEVI SMETANOVI KOLAČKI. vo. Vso dolgo zimo bomo opazovali male pernate prijatelje in spomladi nas bodo za trud poplačali s svojim žvrgolenjem. Metja ■j ■ KOPER V ponedeljek, 13. decembra, bo ob 9. in ob 10. uri v gledališču nastop lutkovne skupine Bertoki z igrico PISCANCEK-PK. NOVA GORICA V petek, 17. decembra, ob 10. uri M. Svvintz: KRALJEVI SMETANOVI KOLAČKI v mali dvorani KD Nova Gorica. SEŽANA V petek, 17. decembra, ob 16. uri lutkovna predstava Maje in Braneta Solca: POTEP gledališča PAPILU iz Kopra. ŽALEC V Četrtek, 16. decembra, bo ob 17. uri v Občinski matični knjižnici otvoritev razstave ilustracij JELKE REICHMAN. PRIREDITVE ZA NAJMLAJSE Zakaj je sneg bel? Koledarska zima se se ni zaCela, zunaj pa že pritiska mraz. Zapadel je tudi prvi sneg. Snežna odeja je prekrila doline in hribe, mesta in vasi. No-vozapadli sneg je povzročil mnogo težav in preglavic voznikom na cesti, otrokom pa veliko veselja in radosti. Le kaj je lepšega pozimi kot sankanje, smučanje, drsanje in seveda kepanje? Gotovo vsak od vas ve, kaj je sneg. Kolikokrat ste že naredili sneženega moža z nosom iz korenja, črnimi oCmi iz oglja, z loncem na glavi in metlo v roki. Pa ste se kdaj vprašali oziroma ali veste, kako nastane sneg? Zakaj je sneg videti bel? Kakšne oblike so snežinke? Ne? Da!?'Najbolje, da začnemo kar na začetku. Najprej poglejmo, kako nastane sneg. Oblaki, ki se podijo po nebu, vsebujejo vodno paro in drobna zrna ledu. Kadar je zelo mraz, vodna para okrog ledenih zrn zmrzne. Zrna postanejo težja in začnejo padati. Ce je zrak na poti navzdol topel, se ledena zma stalijo in spremenijo v dež. Ce pa je zrak mrzel, ostanejo zmrznjena in padejo na zemljo kot sneg. Zakaj pa je sneg videti bel? Zakaj ni recimo zelen kot trava ali moder kot morje? Kot veste, sončna svetloba vsebuje vseh sedem barv mavrice. Predmeti, ki vsrkavajo vse barve, so videti Cmi. Tisti pa, ki vseh sedem barv odbijajo - snežni kristali -so videti beli. Podobno se svetloba odbija od belega papirja. Lahko naredite poskus, na sonce položite kos belega in kos Črnega papirja. Bel papir odbija svetlobo v vse smeri in se zato kar blešči. Cm papir pa svetlobe ne odbija in se ne blešči. Na žalost pa sneg ne ostane dolgo bel. Posebno v mestih se kaj kmalu spremeni v uma- zano, rjavo brozgo. Snežinke ali delci snega so zelo lepih oblik. Ti delci se imenujejo kristali. Snežni kristali so najrazličnejših oblik, odvisno paC od tega, koliko vlage je v zraku in kako mrzel je zrak ob njihovem nastanku. Snežinke so lahko majhne ali velike. Kadar je mraz, so snežinke navadno majlme. Ob toplejšem vremenu se začnejo taliti in več majhnih snežink se zlepi v večje. Takrat izgubijo lepo obliko in so bolj podobne koščkom vate, ki padajo z neba. Ko bo ponovno zapadel sneg, si ga oglej natančneje. Za to potrebuješ povečevalno steklo in Cm papir ali blago. Padajoči sneg uloviš na papir ali blago in si ga ogledaš s povečevalnim steklom. Nikar pa ne dihaj vanj, sicer se bodo snežinke stopile. Pa veliko sreCe! Mojca Zakaj je treba ubogati? Vsi - mladi in stari živimo v veliki skupnosti, ki se imenuje človeška družba. Da bi bil v tej družbi red, moramo ubogati drugi druge. Ker Starejši vec vedo kot mlajši, morajo inlajsi ubogati starejše. Zato v družinah otroci ubogajo starše. Ce bi na prometnem križišču v mestu vozniki ne ubogali navodil policaja ali upoštevali semaforja, bi nastala taksna zmedd, da bi se ne mogel premakniti niti en sam avtomobil. Tako je tudi v človeški družbi. Da bi se ta razvijala in živela v redu in v miru moramo vsi spoštovati in upoštevati ustaljena pravila, ki sojih ljudje skozi stoletja ustvarili KNJIŽNI MOLJ Branka Jurca: Vesele novice z zelenice, ilustrirala Jelka Reichman, DZS, 1993, zbirka Vrtavka, ital. vezava, 32 strani, cena 1.680 tolarjev Zgodbice, ki jih je ustvarila Branka Jurca za najmlajše bralce, so napisane v obliki, ki v otroški literaturi ni pogosto uporabljana. Knjiga je napisana v obliki pisem, ki jih deCek Grega, doma s podeželja, piše svojemu stricu Maticu v Nemčijo. Piše mu predvsem o življenju živali, ki jih lahko opazuje v svojem okolju. Pozorno opazuje lastovice, ki gnezdijo v njihovem hlevu, stricu pa piše tudi o domači psički Tački in njenih mladičkih, o mucki Filomeni in treh mladih mucah - Maci, Mačkonu in Tigru, o kokoški Čopki ter o mnogih drugih malih živalih. Stric Matic, ki ga Gregova pisemca zelo razveseljujejo, se vrne na obisk v domovino in za nagrado prinese Gregu krasen magnetofon in dva magnetofonska trakova, da bi lahko posnel govorico vseh živali, ki jih je tako lepo opisal v pismih. Za prodajno uspešnost knjige bo posebno pomembno dejstvo, da jo je sistem bralnih značk uvrstil v svoj seznam Vanda na temelju izkušenj in potreb. Pmvila obnašanja človeške družbe so napisana v zakonih. Toda obilo pravil niti ni napisanih, a vendar jih obzirni ljudje spoštujejo in venomer upoštevajo. Zakaj ne vpijemo nad očetom, če prevrne kozarec? Ce oce prevrne kozaiec, nihče ne vpije nad njim, ker bi to ne imelo smisla. Oče ve, da tega ne sme, saj se je v otroških letih naučil, kaj je dobro in kaj slabo. Zato tudi večina Staršev ne ošteva otrok, če nenamerno povzročijo škodo. Iz Velike ilustrirane otroške enciklopedije Luknje v sliki ■Peter Rise: Andrej Božic 22 Nedelja, 12. decembra 1993 NEDELJSKE TEME - ONA IN ON / PRIZNATI ALI NE Skok čez plot Pri ženskah je kriza po štirih, pri moških pa po petih letih zakona - Motivi se bistveno ne razlikujejo Kdo ga prej prizna -maski ali ženska? Kdo naj ga sploh prizna? Adam in Eva tega nista poCela, saj nista imela s kom. Oče bogov Zevs je bil - v nasprotju z njima -pravi mojster za skoke žez plot, dokler ga ni zalotila Hera. Tudi Casanova in Katarina Velika sta se znala prijetno zabavati za hrbti svojih partnerjev v tujih posteljah. Nezvestoba je torej neuničljiva, je sestavni del življenja bila, je in bo. Statistiki vedo, da je partnerja prevarala že vsaka četrta ženska in partnerico vsak tretji mož. Pa tudi to ugotavlja statistika, da je v današnjem času za tri odstotke vseh poročenih žensk zapleteno v razmerje prek plota in sedem od- stotkov vseh poročenih mož. Toda skočiti čez ojnice je ena stvar, to dejanje priznati in ga zaupati partnerju pa že nekaj čisto drugega. Anketa na to temo pravi: 63 od stotih moških bi svojo nezvestobo zaupalo partnerici, med ženskami pa bi jih to storilo le 57. Za razliko od prejšnjih časov, ko je bila za skok čez plot kriva ljubezen, se ženske dandanes spuščajo v takšna razmerja zaradi občutne zapostavljenosti, iščejo upoštevanje in toplino, možnost, da se izkažejo kot živo, poželenja vredno bitje. Čeprav motivi za razmerja izven zakona niso pri moških nič bistveno drugačni, pa so odzivi okolja na takšno početje zelo različni. Ce to stori ženska, je v očeh drugih huda prestopnica in rušiteljica zakona. Kulturni tabuji in arhetipi so v sodobni družbi še vedno trdno zasidrani: ženska, ki je svojemu moškemu nataknila rogove, je vsekakor veliko bolj kriva kot moški, ki je prevaral ženo. Poleg tega je skoraj vedno tako, da je ženina nezvestoba za moža tako hud udarec, da je razplet možen - v velikih primerih - le z ločitvijo. Ženske so v takšnih preizkušnjah bolj razumevajoče, tako trdijo terapevti in psihologi na podlagi prakse. Oni vedo povedati tudi to, da se - če se - zgodi ženskam skok čez plot po navadi po štirih letih zakona, moškim pa po petih. In to, da ženske bolj prostodušno reagirajo na mo- ževo. stranpot, tiči v tradicionalni vlogi vserazume-vajočih partneric, ki si jo same odmerjajo. V očeh družbe in prav tako v očeh zgoraj opisanih žensk, veljajo moška ljubimkanja še vedno le za kavalirska dejanja in se zaradi njih ni potrebno razburjati. Tako navzven, zaradi drugih ljudi, v sebi pa se marsikatera muči in gleda, le da tega noče pokazati. Diplomirani psiholog Michael Thiel pravi: »Pri skoku čez plot se moški ravnajo po prastarem vzorcu, po katerem je takšno dejanje dokaz moškosti in je mogoče z njim narediti močan vtis pri drugih moških. Od žensk pa takšni moški zahtevajo polno razumevanje.« Da bi tudi sami sebe prepri- čali, da delajo prav, se opirajo na kar se da vprašljivo opravičilo, da »popoldanski obiski« pri drugi ženski nikakor moža ne odtegujejo družini. Potem je tu še mnenje, da ne šteje, če se takšni skoki v stran dogajajo le občasno, le kdaj pa kdaj. V tem, ko so mnogi psihologi in terapevti mnenja, da je treba sle- herni skok čez plot brez prizanašanja obelodaniti, so se številne ženske v raziskavi ameriške pisateljice Delme Heyn, opredelile popolnoma nasprotno. V anketi, ki jo je pisateljica izvedla za pripravo neke svoje knjige, so se ženske v veliki večini odločile za to, da naj moški nikoli ne izve za ženin prestopek. (B. N.) Olimpijske igre brez kajenja Organizacijski komite Olimpijskih iger prihodnje leto, Svetovna zdravstvena organizacija in norveško ministrstvo za zdravstvo in socialne zadeve so se odločili, da bodo OI 94 v Lille-hammerju potekale v znamenju neka-jenja. Tisti, ki se pa vendarle ne morejo odreci tej razvadi, bodo lahko kadili v posebej določenih prostorih izven olimpijskih aren. Cigaret in tobačnih izdelkov nasploh tudi ne bo mogoče kupiti na samem prizorišču tekmovanj in njihovi neposredni bližini. Ob tem bo prav tako stekla akcija, v kateri bo vsak otrok na Norveškem, starejši od 12 let, dobil posebno priponko s simbolom proti kajenju kot opozorilo o nevarnih posledicah kajenja. (KaN) STISKE, SANJE, SREČANJA Duša Pogled in videnje usod ,s ptičje perspektive Mora priti srečni trenutek, ki bo spremenil vse naSe življenje za zmeraj. Ko se bomo potopili v žareče oči ljubljenega kot v ogenj, ki bo prenesel naše neznansko hrepenenje. Ko bomo pili poljub z ustnic, ki smo jih žejni do bolečine. Nalučkana drevesca t nam mežikajo, da bo to res, tenki zvončki slovesno penečih se kozarcev živo tečejo v naše duše - in vse je res. Ali ne ponavljamo tega slovesnega pričakovanja že toliko tisoč let, da smo se končno le pripravljeni odreči življenju kot neizpolnjenemu hrepenenju in vzdržati življenje kot prazničen dar? Prepoznajmo blišč praznika kot svojo okrašeno nemoč in dovolimo siju, da ne zapusti nobenega našega trenutka več. Ce še ne vidite tega sija na svoji poti in vam je tesno, pišite Duši, pogledala bo naprej. Izrežite kuponček, pripišite »za Dušo«, za daljši odgovor pa polni naslov. Stara sem 35 let in Se samska. Moja 8 let mlajša ses^j|fl pol lel... /. veliko vljam, da; morem vet: n občutek, da ima nekoga ma mi UPI _ _ mmzzm&mzssz* , ... sili v istem mesecu. Ob porodu boste doživeli popolno harmonijo in dokončno izravnali vse odnose z ljudmi. Izjemno srečni in ljubeči (bo) ste. drugega rajši kot r me boli. Ali mislite, I je bila sestra v kakšnem prejšnjem življenju moj mož, da se tako počutim? Bo ta bolečina minila in si bom ustvarila svoje življenje? Lucija Sestrske zveze so kot vsi globoki odnosi znotraj družine najbolj pristne medčloveške vezi, hkrati pa tudi najbolje odslikajo naše značajske poteze. V vas je velika želja po materinstvu in ob sestrini poroki ste doživeli šok, kot doleti nekatbre matere, saj je bila vaša vloga v odnosu do nje. materinska skrb. Tudi če reinkarnacija obstaja, to ne pojasnjuje vašega stanja: zmeraj se moramo namreč učiti predvsem iz vsakokratnega živega trenutka. 2e tri leta je v vaši bližini človek, ki vas ljubi in čaka na vaš odgovor. Ker je starejši, boste ob njem postali punčka in tako prava sestra svoji sestri. Na hitro se boste poročili in obe s sestro bosta zano- sita, s katero sva bila tik pred poroko. Nenadno se je poročila s 15 let mlajšim moškim. Pred mojimi očmi je samo še misel na smrt. Ali je kje kakšen izhod? Jani Je izhod: Imejte dovolj radi svojo nesojeno ženo tudi zdaj, ko je žena nekoga drugega. Zruši se lahko samo tisti, ki nima ljubezni. Vi je imate dovolj, da boste vzljubili sebe, svojo izgubljeno ženo in z njo priklicali novo srečo, tokrat trajno, kakršne si želite, To se bo romantično zgodilo v novoletni družbi. Videli boste, da se vse hudo-zgodi, da bi nam bilo tako dobro, kot si zaslužimo. Zelo malo in vse je, kar potrebujemo za to: zaupa-. nje. Po študiju književnosti in jezikov sem se vpi- < sal na bogoslovje. Ob koncu drugega semestra naj bi dobil mašniško posvečenje, zdaj pa sem se zaljubil v redovnico. Ona ne namerava izsto- piti iz zaobljube, čeprav mi je priznala, da je njeno čustvo enako. Zmeraj sem se v vseh stiskah obračal na Boga, tokrat pa prosim, naj mi da odgovor prek vas, ker vročično gorim in sem popolnoma izgubil svoj mir. Ali naj potlačim ta požar v sebi, naj spremenim pot ali si bo moja ljubljena premislila? Ali bom to sploh preživel? Bogomil Vaša pot ima jasno smer, prav tako pot vaše ljubljene. Oba sta sledila pravemu klicu in oba ča-kajo posebne naloge. Ogenj, ki je zažarel ob vajinem srečanju, je znamenje, kako resen je ta klic. Ni pa razloga, da bi zato zgubljali tla: Klic na vajino pot in vajino srečanje, oboje se napaja pri istem viru, ki je Bog ali Ljubezen, kakor nam je dano dojeti in poimenovati. Vaše čustvo in zaobljuba k čistosti, ki vas čaka, sta torej ne le združljiva, ampak tudi lepa in smiselna. Nekatere zveze morajo goreti brez telesnega dotika, da posvečujejo ljubezen samo. Ko se boste umirili, boste dojeli, da je vajina daritev trajen žar brez bolečine, ki spremlja na zunaj tesnejše zveze. Ne samo, da boste preživeli, vaš ogenj je take vrste, da sploh ne boste umrli. Ml MED SEBOJ / GREMO NA ŽUR Vsi so radi povabljeni, gostitelj pa, če hoče biti, kot je treba, nikakor nima lahkega dela Se trije tedni so do skoka v novo leto. Začenja se zgoščeno obdobje žurov, po evropsko party imenovanih. Vsi so veseh, če so povabljeni; tisti, ki ga pripravlja, pa nima ravno lahkega dela. Sploh, če hoče, da bi se o tem govorilo še nekaj časa. Zato so potrebne podrobne priprave. Najprej se kaže vprašati, žur da ali ne. Da, če imate čas, prostor, voljo in seveda denar. Kajti v tem predbožičnem in prednovoletnem razpoloženju vsi pričakujejo nekaj posebnega in nepozabnega. Pri tem ne gre pozabiti, da je najbolj pomembno to, da se sam gostitelj počuti dobro in da to tudi pokaže. Najprej se odloči, koliko ljudi bo povabil, kar je odvisno od prostora, pri tem pa mora vedno računati na 30 odstotkov povabljenih manj. Strokovnjaki, ki »raziskujejo« to področje, pravijo, da se na večjih zabavah vedno zbere približno tri četrtine znancev, ostalo pa so divji oziroma nepričakovani gosti. In - ne pozabite povabiti sosedov, tudi če ne pridejo. Tako ne bo nepotrebnega pritoževanja zaradi hrupa. Idealno je, če ne povabite takih ljudi, ki se med seboj ne marajo. Cas povabila je prav tako posebna umetnost - ne prezgodaj, ne prepozno. Dva tedna vnaprej je nekako najbolje. Seveda pa nihče ne bo užaljen,-če bo povabljen tik pred zdajci, saj presenečenja vsakemu godijo. Lepo (in praktično) je, če se s povabljenimi dogovorite, kaj naj bi kdo prispeval. Lahko gre tudi samo za steklenico pijače; po možnosti naj bo belo vino, zaradi tepihov. Racionalnost naj bo vodilo predvsem pri hrani. Tu se lahko pokaže vsa domiselnost gostitelja: barvne kombinacije, nekaj eksotike, morda malo »ekshibicionizma«, brez prevelikih stroškov., K prijetnemu vzdušju vsekakor pripomore okrasitev. Ce ste bolj sofisticirane sorte, si omislite temno rdečo in zeleno dekoracijo (to je zdaj »in«), nenavadne papirnate umetnije in šopke po vseh kotih. Tudi tu pride do veljave iznajdljivost, saj za eno noč ne kaže razmetavati z denarjem. Pri pogrinjku pa tako ali tako ne pozabite na praktične plastične pripomočke. Posebno pozoren naj bi bil gostitelj na sveče, če že meni, da morajo biti. Njihova svetloba brez dvoma naredi čudovito vzdušje. Namreč, ko se začne ples, jih umaknite na varno razdaljo ali prezgodaj, samo pomeni, da »nima pojma«, a naj vas to ne spravi v slabo voljo. Ce ste pred (morda prvim) žurom nervozni, se ne sekirajte. Popijte šilce krepkega (ampak res samo enega!). Kaj pa taki, ki ne poznajo nikogar razen vas? Nič hudega. V roko jim potisnite kozarec in jim čim bolj nevsiljivo predstavite ostalim povabljenim, zlasti takim, ki so bolj šaljive narave. Ves čas zabave pa jih imejte »na očeh«, saj si kot gostitelj ne morete privoščiti, da bi se kdo dolgočasil. Pa glasba? Nikakor ne nepomembno vprašanje. Kajti če je dobra, si ni treba sto) in se ne sme zatopiti v pogovor z najboljšim prijateljem ali prijateljico. Največja (a najbrž neuresničljiva) želja vsakega organizatorja žura pa je, da se nihče ne bi napil do nezavesti - zlasti pa ne sam. Saj če je gostitelj trezen, lahko pomaga pri bolj »zapletenih« primerih, ko hočejo pijani voziti na primer. Skuhajte močno kavo, se še malo vsedite, pojdite z revežem, ki je omagal, na svež zrak - in pokličite taksi. Ko se zabava bliža h koncu, ko glasbe ni več in ko preostanek povabljenih popije tretjo kavo, skušajte pa jih ugasnite. Se boljša rešitev so plavajoče sveče v steklenih posodicah z vodo. Nekaj prostora (kjer se vam zdi najbolj primemo) namenite za plašče, pokrivala in dežnike. Cas prihoda je odvisen od bioritma - če pride kdo beliti glave, kdaj bodo povabljeni začeli plesati. Kaže torej izbrati znane pesmi, melodične in »družabne«. Se tole: tisti, ki pripravi zabavo, se mora pogovarjati z vsemi, četudi le na kratko; skratka, biti mora »v gibanju« (kar ni vedno prepro- (če le gre) vsaj za silo pospraviti, da vas zjutraj ne bo kap. Tu je pomoč pravih prijateljev neprecenljiva. Ce pa se še po tem ne spokajo, zlezite v spalno srajco ali pidžamo, ugasnite luč in pojdite naravnost v posteljo. (KaN) Moški in kozmetika Se moški trudijo za svoj boljši izgled? Uporabljajo kot edini kozmetični preparat le vodico po britju ali še kaj? Neka kratka raziskava je pokazala, da veliko moških noče govoriti o tem, čeprav jih stvar zanima: okrog 65 odstotkov vprašanih je izjavilo, da bi radi vedeli več o koži in negi telesa, 45 odstotkov pa se jih je zammalo za nego las in frizur. (B. N.) Čas podjetnosti za ženske V Nemčiji so ugotovili, da je tipična uspešna podjetnica stara 32 let, je poročena in ima dva otroka. Takšna ženska dela petdeset ur na teden v podjetju, po večini lastnem, in enaindvajset ur kot gospodinja ih mati. Njen mož je z njemi delom in uspehi zelo zadovoljen. Zal pa le malo kateremu med njimi pride na misel, da bi ženo kdaj razbremenil, vsaj pri otroku. (B. N.) CEREBRALNA PARALIZA Sonček in Vila V Sloveniji se rodi letno od devetdeset do stodvajset otrok s cerebralno paralizo (CP). V povprečju to pomeni, da se vsak teden rodi najmanj en otrdk s trajno poškodbo možgan. V prvih mesecih in letih življenja so poleg infekcij pogost vzrok O3 tudi poškodbe glave. Organizacija, ki združuje otroke in odrasle, obolele za CP, ter njihove družine, Zveza društev za cerebralno paralizo, je praznovala letos desetletnico obstoja. V okviru zveze deluje v Ljubljani center Sonček, kjer se ukvarjajo z varstvom, vzgojo, izobraževanjem in usposabljanjem otrok in mladostnikov s CP. Družina z invalidnim otrokom je vsestransko obremenjena. Obveznosti, vezane na nego, usposabljanje in izobraževanje, so velika preizkušnja medsebojnih družinskih vezi. V okviru zveze deluje zato tudi svetovalni center Vita, ki organizira šolo za starše otrok s CP. Tu je tudi »Modri telefon«, preko katerega nudijo staršem neposredno pomoč in svetovanje. Ker je pri otroku s CP pomembno zgodnje odkrivanje okvare, pripravljajo tudi informacijske panoje, katere naj bi imel vsak zdravstveni dom. Otroci z motnjami v razvoju so v predšolskem obdobju deležni dokaj temeljite obravnave. Položaj se spremeni v času odraščanja. V šolah in zavodih se vsebina izobraževanja žal še vedno ni spremenila. Zaradi neučinkovitega dela državnih uradnikov v zvezi z zaposlovanjem oseb s CP in zato, ker je bilo delo nesmiselno, so se na zvezi odločili, da ustanovijo podjetje, ki bo zaposlovalo invalide s CP. Pri zaposlovanju te vrste invalidov nastopijo problemi, kot so pra-vnoformalni status zaposlenega, narava motenj ter predhodna vzgoja in izobraževanje posameznika na usposabljanju. Podjetje pa zal nima koncesije, kar pomeni, da solidarnostno pokriva zmanjšano produktivnost nekaterih zaposlenih delavcev. Zaposlovanje oseb s CP ni niti najmanj enostavno. Zaradi prizadete grobe motorike so izključena težja fizična dela ter omejena stoječa dela na terenu ah v delavnici. Zaradi prizadete fine motorike rok so omejena tudi dela, ki zahtevajo preciznost rok. Izdelki, ki jih izdelujejo v podjetju Sonce, pa so kljub temu raznovrstni. Tako imajo pekarno, kjer izdelujejo posebno vrsto peciva in kruha iz Cme in polnovredne moke, v delavnici izdelujejo roCno tkane preproge iz volnenih in bombažnih prej, slikajo svilene rute in robce. Ukvarjajo se z grafičnim oblikovanjem, nudijo knjigovodske in računovodske usluge in še bi lahko naštevah. Metja Stritmar ŠTUDIRANJE / BOG POMAGAJ Tudi če človek obrača, statistika obme po svoje Ob njej iz duše ne privre cankarjanski vzdih, temveč zakolneš Ce je na svetu kaj bolj neprijetnega kot spored RTV Slovenije, je prav gotovo to, da imaš kot študent ob delu za prvi izpit statistiko. Ta mlajša sestra matematike in sestrična iz prvega kolena fizike in kemije, je bila prva beseda, ki sem jo zagledal na listu s spiskom predavanj. Ce bi bil Ivan Cankar, bi svoje občutke verjetno opisal takole: »Krik se mu je vzdignil iz dna duše in v malem srcu je zavladal obup,« ker pa sem le ubog študent, bo opis kratek - zaklel sem. Poklapana druščina, ki sem jo srečal na prvi uri, mi je dala vedeti, da moje občutke deli vsaj devetdeset odstotkov razreda. Edina zadovoljna bitja so bila mlad parček, ki se je strastno objemal, in pa visok možakar v prvi klopi. Dobro voljo -parčka sem si razložil šele, ko sta opazila, da nista sama in sta hitro odbrzela iz razreda, visoki možak pa mi je bil uganka, vse dokler se ni predstavil kot Človek, ki naj bi v približno enem mesecu vsem vcepil toliko statistike, kot je Človek lahko prenese. Ker je bil naš profesor mož dejanj, je namesto z pozdravom zaCel z osnovnimi pojmi statistike in še preden smo padli v šok, so sledile spremenljivke, s katerimi sem že v srednji šob bil vnaprej izgubljeno borbo. Ker očitno vlada med profesorji na fakulteti za družbene vede prepričanje, da so študentje ob delu geniji, smo v prvih štirih urah obdelah prvo Četrtletje nor- malnega študija in po tem psihološkem šoku bi Freud dejal, da verjetno nikoli ne bom sposoben ustvariti družine, vsaj po naravni poti ne. Drugi dan sem se vrnil le zato, ker sem bil prepričan, da slabše ne more biti. Člo- vek obraCa, statistika obme. Možak nam je hladnokrvno izročil šop nalog, ki bi poslale v prerani grob vsakega strokovnjaka pri FBI-ju in povedal, da je priporočljivo, da jih rešene in natipkane oddamo Cez en mesec. (Ce bom kdajkoli oCe bom ovrgel vse Freudove teorije). Ni mi preostalo drugega kot da naloge spravim in upam na konec sveta. Dlje ko smo naloge reševali, dlje je svet stal in prišel je tudi blaženi dan, ko sem rešil tudi zadnji raCun-Cek in ga pretipkal na sne-žnobeli list papirja. Resda tudi brez žrtev ni šlo - neka študentka si je spremenila ime v Varianca, kljub vsemu pa je razred še vedno polnoštevilen. In Ce je na svetu kakšen statistični pojem, ki ga ne obvladate, kličite 062212124. Z veseljem vam bom odgovoril, Čeprav imam v zdravniškem spričevalu že en teden zapisano, da ne smem priti v stik z ljudmi ali ostrimi predmeti. Martin Murn ZVEZA PARAPLEGIKOV SLOVENIJE »Po loči zvoniti je prepozno« Preiti moramo k zdravniški oceni invalida Ljubljana - Kljub nepolitičnemu značaju invalidskih organizacij ne bi smeli prezreti politične volilne moCi vec kot stoštiri deset tisoč invalidov, bi bilo nekakšno dobronamerno sporočilo vsem tistim, ki se bodo na prihodnjih volitvah potegovali za naklonjenost volilcev. Sporočilo prihaja z novinarske konference, ki sta jo ob svetovnem dnevu invalidov pripravili Socialdemokratska stranka Slovenije in Zveza paraplegikov Slovenije. Po mnenju invalidov je deklarativni del, s katerim je slovenska država oblikovala sodobno razvojno strategijo invalidskega varstva, dobro zastavljen, saj vključuje vse bistvene elemente programa Helios. Zadeve se zapletejo v praksi. Tako na primer pravilnik o gradnji novih objektov brez arhitekturnih ovir zakonsko velja, objekti, ki imajo oviran dostop za invalide, pa se gradijo še naprej. Jože Zupanc, predsednik Zveze društev civilnih invalidov vojne, je kritiko podprl z dejstvi. Po njegovih besedah se že leto dni trudijo, da bi se ponovno sestali z ministrom za urejanje okolja. Invalidi so namreč predlagali posebno inšpekcijsko službo, ki bi nadzirala gradnjo novih objektov z vidika preprečevanja oziroma odstranjevanja arhitekturnih ovir. Predlagali so tudi strokovnjaka, arhitekta, zaposlenega pri paraplegikih, in dobrega poznavalca tovrstne problematike. Minister Jazbinšek pa nic. Prepričan je celo, pravi Zupanc, da je to stvar zdravstva, ne pa urejanja okolja. Ocena Borisa Šuštaršiča, predsednika Društva mišično obolelih, je, da vsa stvar, ko je še v fazi načrtovanja urbaniziranega okolja sploh ne vpliva na finančno maso porabljenih sredstev, da pa stanejo »post festum popravki« državo ogromno denarja. Dodal je še, da tu ne gre za nic drugega, kot za strokovno malomarnost. Omenjeni pravilnik pa se ne nanaša zgolj na arhitekturne ovire temveč tudi na komunikacijske. Zakon o informiranju je bil sprejet tako, da ne zagotavlja pravice do informiranosti tudi slepim in gluhim. Nedopustno je tudi kakršnokoli stihijsko urejanje invalidskega vprašanja. Ce želimo, je poudaril Šuštaršič, da se vsi razpoložljivi Človeški in materialni viri strnejo v dobrobit invalidov in njihovih prizadetih družin, mora biti država natančno organizirana, pri Čemer mora izvajati vnaprej usklajeno politiko. Kakovost zakona je v tem, da daje zakonodajne in strokovne osnove za koncipiranje celovite politike za zaposlovanje, predvsem pa za usposabljanje invali- dov. Dobra usposobljenost pomeni za invalida ekonomsko neodvisnost, za družbo pa razbremenitev. Naslednji problem, na katerega so opozorih invalidi, so loterijska sredstva, za invalide dragocena zlasti zaradi njihove nizke profiliranosti. Stekanje teh sredstev v državni proračun bi invalidom prav gotovo povzročalo probleme v smislu denar je, denarja ni, ali pa celo, kam je denar »izginil«. Predstavniki socialdemokratske stranke so podprli stališča invalidov in poudarili, da se stranka zavzema zlasti za pravno državo, to pa vključuje tudi skrb za invalide. Invalidsko vprašanje mora biti zakonsko natančno opredeljeno, ne pa na ravni dobre volje. Poudarih so prispevek stranke pri ustanavljanju urada za invalide, ki bo po mnenju Jožeta Pučnika pričel delovati že v decembru. Po Pučnikovem mnenju spadajo invalidske organizacije med tiste, ki so v Sloveniji izredno dobro organizirane, da pa ne naletijo vedno na odprta ušesa. Po njegovi oceni je bilo zanimanje za invalide pri nas vedno na visoki ravni, da pa bi pri tem mora-li preiti k zdravniški oceni invalida in k njegovemu obravnavanju, manj pa upoštevati izvor in dejstva, kako je do invalidnosti prišlo. Marjeta Smolnikar Modri telefon pri vas doma Ptuj - V okviru projekta »Modri telefon pri vas doma« je Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije pripravila enodnevni svetovalni dan na ptujsko-ormoškem območju. Projekt pomeni naCin svetovanja in neposredni stik s strokovnjaki, ki delajo na tem področju. Svetovalni dan je bil namenjen vsem, ki se v svojem poklicu srečujejo z zgodnjo možgansko poškodbo, staršem otrok s cerebralno paralizo in odraslim invalidom. Največ pozornosti so prireditelji namenili seznanjanju udeležencev s posebnimi potrebami tistih, ki trpijo za to obliko invalidnosti. (M. S.) Vsakdo je najmanj enkrat v življenju oviran. Nekateri pa so ovirani skozi vse življenje! OD NEDELJE DO NEDELJE Odgovornost ali kaos in zlorabe Božo Kovač • Milan KuCan ali Janez Janša, takšna je ponudba, ko se znova pogreva polemika o poveljevanju slovenskim vojakom. Izbira zaposluje predvsem dvorne sladokusce. Eni strašijo, da bi Milan KuCan lahko uporabil vojsko in postavil na oblast celo kakšne »rdeče jugo-slovenarje«, drugi se bojijo vojaške diktature Janeza Janše. Tretji pravijo, da razlike tako ah tako ni. Čedalje veC ljudi pa sploh beži od politike, Ce se najnovejše merjenje javnega mnenja sklada s tistim, kar si ljudje v resnici mislijo. Se zmeraj pa se dovolj ljudi peča z »visoko politiko« in preveč vabljiva bo priložnost za novo pohtično polarizacijo, da bi se je odrekli, še preden bi skušali iz nje kaj iztržiti. Navsezadnje je na dnevnem redu eden pomembnejših interesov slovenske države, njena obramba, to pa je hkrati velikanska moC za tistega, ki jo upravlja. V političnem trušču morda sploh ne bo mogoCe prodreti do bistva problema, ki gotovo ni preprost. Slovenija ima svoje posebnosti, rešitve za trajnejšo ureditev obrambe pa šele išCe. Tujih izkušenj ne more kar posnemati, saj si vsaka država organizira obrambo po svoji podobi. Eno pa veC ali manj povsod drži. Kdor poveljuje, dobi v demokratični parlamentarni ureditvi ustrezna napotila ter primerna »orodja«; za svoja ravnanja je odgovoren tistemu, ki mu je zaupal poveljstvo. V Sloveniji naj bi to pomenilo, da parlament doloCa obrambno politiko, vrhovnega poveljnika, njegovo odgovornost in - med drugim - razviden sistem poveljevanja. Ce pri tem opravilu ne bi bil skrajno natančen, bi v sistem vgradil napako, ki bi lahko bila usodna za slovensko državo. Vojska, ki je ne vodi domišljen red, namreč ni vselej premišljena ali vsaj predvidljiva. Samo nekaj let nazaj je treba poseči in se spomniti »zgledno« organizirane nekdanje jugoslovanske vojske. Predsedstvo federacije je bilo njen vrhovni poveljnik in je postavljalo generale. Ker pa so bili disciplinsko in tako rekoč eksistenčno odvisni od obrambnega ministra, so v kritičnem trenutku odrekli pokorščino - komu drugemu kot vrhovnemu poveljniku. Tudi generali so samo ljudje. Nauk je preprost. Kdor poveljuje, naj ima tudi vse potrebne pristojnosti in seveda odgovornosti. Drugače reCeno, Milan KuCan ne more biti odgovoren vrhovni poveljnik, Ce Janez Janša ah kdo drug mimo predsednika države odloCa o najpomembnejših obrambnih zadevah. Velja tudi obratno: Janez Janša ali Janez Drnovšek in vlada ne bi mogli resno odgovarjati parlamentu za uresničevanje obrambne politike, za razmere v vojski, njeno bojno pripravljenost in ravnanja, Ce bi o vsem najpomembnejšem odločal Milan KuCan. Politični kompromisi bodo le težko kaj pomagali, ko gre za obrambo in poveljevanje. Parlament se bo paC moral povsem jasno odločiti, tako ali drugače, brez vmesnih rešitev, vzpostaviti učinkovit sistem, ki ne bo pisan na kožo posameznim politikom. Resnična izbira namreč ni Milan KuCan ali Janez Janša, paC pa razvidne pristojnosti in odgovornost parlamentu ali kaos in prej ali slej zlorabe. Vendar politične silnice niso naklonjene jasnim in premišljenim potezam. Povrh tega se dela politika na precej nenavadne načine. Zelo vplivne postajajo anonimke, ki z veliko količino umazane domišljije demonizbajo javne osebnosti. Razvile so se pravcate izdeloval-nice strahu in negotovosti. NihCe ne more zanesljivo reci, da ne bo kmalu na vrsti, Ce bo le dovolj vznemiril nasprotnika, ki ne izbira sredstev. Učinek anonimk se bliskovito množi. Le redko kdo preveri, ali sploh obstajajo podpisani pisci še tako kočljivih in celo žaljivih pisem. Tako imenovana »Civilna iniciativa« je deležna večje javne pozornosti kot najbolj prodoma politična stranka. Zato ne bi bilo prav nic nenavadno, Ce bi se tudi v polemikah o obrambnem zakonu in poveljevanju pojavile šokantne anonimke, ki bi takšno ah drugačno stališče seveda utemeljevale z nacionalnim interesom, kaj pa drugega. Nacionalni interes pa bi bil v takšnem primeru enako anonimen, onstran morale in razuma kot same anonimke. Zato tudi ne bi bil mogoC nikakršen premislek o njem. Kritična misel bi bila enaka narodni izdaji in bi klicala nase samo še nove, vsak dan bolj umazane anonimke. Kdor bi se skliceval na ustavo in zakone, bi dobil v glavo legitimnost, razumljeno seveda kot orožje močnejšega. Zato se zdi, da bo pri iskanju trajnejših rešitev še najboljše vodilo, tako rekoC nacionalni interes, takšna politika, ki ima oci spredaj in se vede razumno celo tedaj, ko ima po naključju prav drugače misleci. Božo KovaC V TEDNU DNI ČEZ SLOVENIJO Tudi Kučan in Janša ne bosta večno Pisemske bombe minuli teden niso odmevale le v Avstriji, kjer so »nevarne poštarje« policisti hitro odkrili. Tudi predsednik slovenskega državnega zbora Herman Rigelnik je že drugič prejel pismo bombo »civilne inicijative«, ki pa je slovenski policisti še niso razkrinkali. Metode političnega boja dobivajo v Sloveniji že kar dramatične razsežnosti, razgradnja države, ki smo jo komaj spraviti pod streho, pa se zdi ob tem že skoraj gotova stvar. Vprašanje je le, komu hoja po robu najbolj ustreza, kdo se najbolje znajde v konfliktnih razmerah in jih zato neprestano ustvarja. Odgovora pri manj kot dvemi-lijonski množici ne bi smeli (prej dolgo iskati, vsekakor pa ne toliko Časa, kolikor se že vleCe mu-Cna zadeva. Herman Ri- tudi prihodnost, Ce hočete, je najprej njegova stvar. Moramo se naučiti, kaj je to »ad rem« in kaj »ad personam«! Ce politiku sodno dokažejo nečednosti, paC odstopi in z njegovo kariero je konec. Dokler pa je nedolžen, je nedolžen in tega ne more omajati nobena anonimka. Vsaj v normalnih državah. Saj Rigelnik ne bo veCno predsednik državnega zbora, kot tudi KuCan ne predsednik in Janša minister. Vsaj upamo tako. In kaj bomo samomorilski Slovenci poCeli takrat, ko omenjene trojice ne bo veC na položajih? Koga bomo žrli takrat? Ko že omenjamo tudi Milana KuCana in Janeza Janšo: kje v tujini, kjer so se državljani že preobjedli po-htike in namesto o njej ra-zmišljajo o normalnih stvareh, bi javnost vojskujočo se dvojico označila * * * Preko trnja do zvezd: bo zasijala tudi slovenska zvezda? pa še na množico podpo-lov. Da ne bo nesporazuma: pristojnosti na obrambnem področju je treba natančno definbati, saj bo zakon veljal tudi Al’ prav se reče Teritorialna obramba ali Slovenska vojska? (Foto: Slobodan Plavevski) gelnik je namreč predsednik najvišje slovenske ustanove in samo to je v tem kontekstu pomembno. Vse ostalo, njegova zasebnost, preteklost in za komični par Stana in Olia, spor pa bi se rešil prek političnih kanalov. Pri nas pa cela država trepeta in se cepi najprej na osnovna pola, znotraj teh kasneje, ko bo recimo Janša predsednik države, KuCan pa upokojenec. Zakon je zakon in Ce ta doloCa, da se na primer slovenski vojski uradno reCe Teritorialna obramba, je treba to spoštovati, dokler ne bo sprejet nov zakon o obrambi. V Sloveniji nih-Ce resno ne nasprotuje imenu Slovenska vojska, vsaj javno ne, zato se zdi, da gre pri problematiziranju tega vprašanja le za ceneno manipulacijo. Minuli torek in sredo so se v Ljubljani mudili pomembni uradniki Evropske unije, ki so »raziskovali« slovensko pripravljenost za vstop v Evropo. Ob množici vljudnih komplimentov, ki so v navadi ob takih priložnostih, so jasno poudarili, da skupna Evropa pomeni prosto pot za vse proizvode. Naše gospodarstvo, ki je zdaj še zavarovano, kolikor je mogoCe, se bo moralo spopasti z evropsko konkurenco. Da bo to boleCe, dokazuje tudi naporno usklajevanje pred podpisom sporazuma o prosti trgovini med Slovenijo in Češko. Ce se Slovenija boji Češke proizvodnje, kaj bo šele z zahodnoevropskimi državami. Vendar, to je že stvar prihodnjega tedna, leta in morda celo desetletja... Boštjan Lajovic KAMENOGLAVCI Volilni golaž K*11"**« ^ Hej, ljudje 1 kJekdo je zmasakriral skupino članov naiega plemena 11 Bjdhl-e pcgiecfeL Dbolci ubogi Otjateo1 5nitf! ..... *......................... ,i- ' _ velikega vseve- ^ lahko tudi dohitijo nasprot' ruka. (Bruno Rupel) Mladost - Moimacco Po treh zaporednih (in tudi nesrečnih) porazih bo danes Mladost v 11. kolu te hge go-stila tretjeuvršCeni Moimacco, ki ima za vodilnim Marianom najboljšo obrambo, saj je doslej prejel le 9 zadetkov. Doberdobsko moštvo Pa bo spet nastopilo z zelo okrnjeno postavo. Zaradi poškodb bodo odsotni Bidut, Marušič, Peric in vratar Za-nier, la ga bo zamenjal Diego Gergolet. Zanj bo to tudi krstni nastop v letošnjem prvenst-vu.Ceprav bo imel trener Faganel spet velike težave s postavo, pa so v doberdobskeffl taboru pre današnjo tekmo optimistično razpoloženi-Imeli so namreč toliko smole, da je že ura, da se jim sreCa le nasmehne. Damjan Fonda danes že tristotič v dresu Zarje Damjan Fonda, 30-letm nogometaš bazoviške Zarje, bo v članski ekipi Zarje odigral 300. prvenstveno tekmo. Krstni nastop je Damjan opravil v 1. kolu 2. AL (30.9.81) proti Olimpii, ko ga je takratni trener Vojko KrižmanCiC poslal na igrišCe 10 minut pred koncem namestoFabia Ražma, ki je malo prej nerodno zastreljal U-metrovko. Tekma se ni končala najboljše za Zarjo, ki je z dvema avtogoloma (Žagar, Franko) izgubila z 2:0. Za ljubitelje statistik naj omenimo Se, da je v tej tekmi poleg Damjana prvič v članski ekipi nastopil še Paolo Tognetti. V tej sezoni (81/82) je Damjan prav v povratni tekmi z Olimpio (17.1.82), katero je Zarja prepričljivo dobila (3:0), doživel prvo izključitev. V njegovi dolgoletni karieri, Ce nas računi nas ne varajo, smo nato zabeležili samo Se dve izključitvi in sicer 23. 1. 83 (Zarja - CGS 1:1), ter v lanskem prvenstvu 6.12.92 (Zarja - Torreanese 0:0). Prvi gol v članski ekipi pa je Damjan dosegel 14.3.82, ko je Zarja z visokim 4:0 v gosteh premagala tržaški Libertas. Od sezone 81/82 Damjan ni postal le standardni igralec, temveč pravi steber članske ekipe. V začetku je igral v veznih, v zadnjih sezonah pa v obrambnih vrstah ekipe. Z letošnjo 13. zaporedno sezono v dresu Zarje je skupno igral 214 tekem v prvenstvih 2. AL, 21 v 3. AL in 64 v 1. AL. Skupno je v teh 299 odigranih tekmah dosegel 24 golov, pa Čeprav ne igra vlogo napadalca. V tem obdobju je doživel mnogo lepih in tudi nekaj grenkih trenutkov, kar je pac naravna pot vsakega zglednega Športnika. Današnji, tristoti nastop za Zarjo, mu bo gotovo Se posebej ostal v spominu, saj take rekorde lahko dosežejo le resni in požrtvovalni nogometaši. Čeprav je že večkrat namignil, da bo kmalu prenehal z igranjem, so v Bazovici prepričani, da bo "zdržal” Se kakšno sezono, Čeprav bo težko prehiteti rekord, ki ga je dosegel Ivo Gigic, ki je za Zarjo v 17 sezonah odigral kar 392 prvenstvenih tekem. Ob današnjem zavidljivem rekordu iskreno Čestitamo Damjanu z željo, da bi o njegovih dosežkih Se večkrat poroCali(B. R.) r NOGOMET / V MLADINSKIH PRVENSTVIH Juventina sicer dobro začela, a slabo končala Primoije brez pravih napadalcev stežka do gola Borbeni Sovodenjci spravili na kolena Staranzano - Neroden spodrsljaj Bregovih cicibanov - Megla ovirala tekme Mladinci Juventine tokrat visoko izgubili (Foto Ferrari) DEŽELNO MLADINSKO PRVENSTVO Juventina - Lucinico 0:5 (0:1) JUVENTINA: Zanier, Trampuš, Makuc, Kobal, Romano, Franchi, Gallo (v 80’ Ambrosi), Gambino (v 55’ P. Gergolet), Bmmatti, D. Gergolet, Macuzzi Razlika med tekmo, ki so jo Standrežci odigrali v sredo proti San Sergiu, in včerajšnjim nastopom, je bila kot noC in dan. Tudi v sredo so sicer izgubili, vendar so se trudili, imeli veC priložnosti, a jih je sodnik precej oškodoval, včeraj pa so prikazali bledo igro in posledica je bil visok poraz. Začetek in nasploh prvi polčas sicer nista bila prav slaba, saj so gostje dosegli en sam zadetek, a še tega iz off-sidea. Ko pa je bil okrog 10-15 minute drugega polčasa izključen Franchi, so se zaCele prave težave. Standrežcem dotlej itak ni šlo od rok in ko so ostali Se z igralcem manj, se nikakor niso mogli enakovredno upirati nasprotniku, ki jim je dodobra napolnil mrežo. POKRAJINSKO MLADINSKO PRVENSTVO S. Andrea - Primorje 0:0 PRIMORJE: Valente, Ferfoglia, Gberbassi, Zac-chigna, Guštin, Kuk, Zan-gari, Luksa, Savi, Emili, Nataliccbio Sprva je kazalo, da srečanja zaradi megle sploh ne bo, saj vidljivost ni bila taka, kot zahtevajo predpisi. Že Cez nekaj mi- nut pa se je megla dvignila in tekmo so regularno odigrali. Ekipi sta si bili dokaj enakovredni. Primorje je bilo nekoliko boljše v sredini, vendar nasprotnikovih vrat ni ogrozilo, a domačini so s svoje strani imeli po eno priložnost v vsakem polčasu, toda Valente je bil obakrat na mestu. ProseCani so namreč uspešno prodirali vse do kazenskega prostora S. Andrea, kjer pa se je poznalo, da so brez pravih napadalcev, saj dejansko niso uspeli neposredno streljati v vrata. Konec koncev je bil neodločen izid pravilen. Velja še povedati, da je bil sodnik nekoliko negotov, vendar mu ne gre pripisati kakšnih posebnih krid, saj sta to negotovost občutili obe postavi. (Maxi) Zarja - San Marco odložena zaradi megle NAJMLAJSI Sovodnje - Staranzano 3:1 (1:0) STRELCI ZA SOVODNJE: FerletiC, Zanier, M. Devetak SOVODNJE: D. Devetak, Cotič (Mozetič), Moro, Pavšič, Figelj, Jelen, Bagon, M. Devetak, Zanier, FerletiC, Nikolič (Piras) Čeprav sta si bili ekipi enakovredni, so domači igralci iztržili obe točki. Staranzano je večkrat prišel na polovico igrišča Sovo-denjcev, ki pa so ga znali pravočasno zaustaviti. Igra je bila lepa in brez večjih prekrškov. Domači so se morali precej potruditi, da so prišli do zadetkov. Vsi igralci Sovodenj so pokazali veliko borbenost in dobro uigranost, saj so bili go- li sad truda vse ekipe. Proti koncu drugega polčasa, ko je kazalo, da bo rezultat ostal na 3:0 za domaCe, je domača obramba zgrešila podajo v svojem kazenskem prostoru, kar so gostje izkoristili in prišli do zadetka (Aljoša Pavšič) CICIBANI Breg - Altura Muggesana 2:4 (0:1) STRELEC za Breg: Strajn (2) Na zelo blatnem terenu so mladi Brežani nerodno izgubili proti sicer tehnično močnejšemu nasprotniku. Potem ko so celo vodili 2:1, so jim pošle moCi, tako da je nasprotnik v zadnjih desetih minutah nadoknadil zaostanek in zmagal. Poleg vedno požrtvovalnega Strajna je treba tokrat pohvaliti tudi lozzo, ki je igral zelo solidno. Brežani bodo zaostalo srečanje s San Lui-gijem odigrali v sredo, 15. t.m., ob 17.15 pri Sv. Alojziju. (E.B.) Esperia - Primorje 0:3 (0:1) STRELCI: Pipan, Puzzer j in Kante PRIMORJE: Suc, Stoka, ! Kante, Antonini, Milic, Pipan, Puzzer, Rebula Proti tržaški Esperii so cicibani Primorja dosegli novi točki. Tekma je bila lepa in obe ekipi sta pokazali res dober nogomet. Domačini so bili solidni, vendar so ProseCani kljub te- J mu vseskozi imeli terensko j premoč in si ustvarili šte- i vilne priložnosti za gol, ki so jih Pipan, Kante in Puzzer tudi izkoristili. Pohvalo si vsekakor zasluži vse moštvo. (Gorazd) Mladost - Staranzano odloženo zaradi megle SMUČARSKI SKOKI / UVODNA TEKMA ZA SVETOVNI POKAL V PLANICI NOVICE Spet Bredesen Za Norvežanom Japonec Okabe in Avstrijec Goldberger Petek zadovoljen z 12. mestom, točke še Kladniku (20.) in Megliču (25.) ____Jasna Milinkovic PLANICA - Uvodna tek-nte 15. svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planini je bil pravi festival izvrstnega skakanja. Na skakalnici s kri-hCno točko 92 metrov je verna finale peterice skakalcev v odločilni seriji dobil Norvežan Espen Bredesen pred Japoncem Takanobujem Ilkabejem in Avstrijcem Andreasom Goldbergerjem, kar bije tekmovalci pa so skodli P° 101 meter, kar je za pol metra dlje od dosedanjega rekorda skakalnice, ki ga je jmel Norvežan Vegard Opaas. Točke so si priskakali iudi vsi trije slovenski tekmovalci, ki so se uvrstili na glavno tekmovanje. Franci Petek je osvojil 12., Matjaž Kladnik 20. in Robert Meglic 25. mesto. Sobotna prireditev pod Poncami res ni bil nacionalni praznik, kot smo pred leti radi govorili, ker je bilo premalo gledalcev, vendar pa resničen praznik skakanja na smučeh. Dobri poznavalci in dolgoletni obiskovala Planice ne pomnijo, kdaj so na-Zr i 6 vl(lell toliko dolgih skokov. Pred poskusnim skokom ni nič kazalo na to, kajti močno je snežilo. Po Previdnih skokih za poskus je v prvi seriji najdlje skočil Goldberger (99 m), za pol metra pa je zaostal Bredesen, ki pa je z boljšimi ocenami za slog vodil po prvi seriji. Pred finalno serijo je nehalo snežiti in boljše razmere so vspodbudile tudi skakalne Šampione. Jens Weiss£log je kot prvi s 101 m dosegel rekord skakalnice, sledil mu je Ceh Jaroslav Šakala 100 m, Okabe pa je izenačil Weis-sflogov rekord. Goldberger je pil s 96.5 m nekoliko krajši kr se je uvrstil za Japoncem, odločitev o zmagovalcu pa je ležala na plečih Espena Bre- Franci Petek je bil najboljši med Slovenci, Norvežan Bredesen pa je osvojil prvo mesto (Foto S. Zivulovič) desena. 25. letni mladenič iz Osla je svoj nastop v Planici končal tako kot prejšnjega v mesecu marcu, ko je zmagal. Kot tretji je skočil 101 m in prvo mesto je bilo v njegovih rokah. »Bil sem nekoliko živCen, vendar razmere na skakalnici so bile enake za vse in moral sem skočiti zelo daleč. Rad imam dolge skoke. 2ivCnost je sedaj že zamenjalo veselje,« je pove-. dal Espen Bredesen. »Bilo je super,« je menil najbolje uvrščeni slovenski skakalec Franci Petek. »Zelo sem vesel, da sem uresničil svoj cilj; to, je priti med petnajst najboljših. Posrečila sta se mi dva solidna skoka. Potreboval bom še nekaj Časa, da se - bom povzpel na tisto raven skakanja, ki sem je sposoben.« »V prvi seriji smo imeli tekmovalci na začetku težje razmere. Moja skoka sta bila srednje dobra: prvič sem skočil po najboljših močeh, v drugo pa sem nekoliko zamudil. To je moja druga najboljša uvrstitev v svetovnem pokalu in sem zadovoljen,« je poudarjal Matjaž Kladnik. »Slabo, slabo,« je nekaj minut po tekmi zmajeval z glavo Robi Meglic. »Čutil sem pritisk. Z rezultatom sem zadovoljen glede na oba skoka, ki nista bila v redu. Znam skočiti še veliko bolje,« je menil mladi Tržican. Bolj zadovoljen pa je bil glavni trener slovenskih skakalcev Jelko Gros: »Vesel sem, da se je Franci po nesrečnem 17. juliju vrnil na tak naCin, za mlada skakalca pa smo vedeli, da ju moramo brzdati. Toda tudi z nekoliko slabšima predstavama sta prišla do točk, kar pomeni, da sta zmožna še veC. Upam, da bodo skakalci jutri v kvalifikacijah ohranili mirno glavo, za Francija pa je lažje, ker nima kvalifikacij in je že neposredno med petdeseterico.«ToCke za svetovni pokal je dobilo 30 tekmovalcev, v pokalu narodov pa so jih največ zbrali Japonci, medtem ko je Slovenija na 7. mestu. Danes se bodo tekmovalci pomerili na veliki skakalnici. Ob 11.30 bodo izvedli kvali- fikacije, ob 13. uri bo nastopilo 50 najboljših v prvem poskusu, v finalni seriji ob 14.15 pa 35 skakalcev. Rezultati - srednja skakalnica: 1. Bredesen (Nor) 268.5 točke (89.5 m, 101 m), 2. Okabe (Jap) 265.0 (98, 101), 3. Goldberger (Avs) 256.0 (99, 96.5), 4. Šakala (Ceš) 254.5 (84, 100), 5. kVeissflog (Nem) 249.5 (93, 101), 6. Siegmund (Nem) 223.0 (86.5, 95.5), 7. Mollard (Fra) 221.5 (90.5, 89), 8. Vettori (Avs) 221.0 (88, 90.5), 9. Ni- shikata (Jap) 219.5 (86, 96.5) in Duflher (Nem) 219.5 (86, 93), 11. Nikkola (Fin) 215.0 (86, 91.5), 12. Petek (Slo) 213.0 (85.5, 88), 13. Harada (Jap) 209.5 (82.5, 93.5) in De-laup (Fra) 209.5 (89, 85.5), 15. Kasai (Jap) 208.0 (81.5, 91.5) , 16. Jackle (Nem) 206.5 (85, 90.5), 17. Lj6kelsox (Nor) 205.5 (80.5, 91.5), 18. Homgacher (Avs) 204.5 (87, 85.5) , 19. Lunardi (Ita) 204.0 (82.5, 89), 20. Kladnik (Slo) 203.0 (81.5,90), 21. Gay (Fra) 201.5 (81.5, 87.5) in Kuttin (Avs) 201.5, (84, 86.5) 23. Dessum (Fra) 200.5 (87.5,85) in Martinsson (Sve) 200.5 (84, 87), 25. Meglic (Slo) 200.0 (81, 88). Pokal narodov: 1. Japonska 145, 2. Nemčija 129, 3. Avstrija 120, 4. Norveška 119, 5. Francija 74, 6. Češka 50, 7. Slovenija 39, 8. Finska 26, 9. Rafija 12, 10. Švedska 11,11. Švica 1. V italijanski nogometni A ligi osrednje današnje srečanje Inter - Sampdoria MILAN - Vodilni Milan Čaka tekma za medcelinski pokal v Tokiu, zato danes ne bo igral (srečanje z Udinesejem bo 23. decembra), vendar zaradi tega današnje 15. kolo ne bo nic manj zanimivo. Med drugim ponuja spopad med In-terjem in drugouvrščeno Sampdorio ter Juven-tusom, pri katerem še vlada tiskovni molk, in pa Laziom. Pri slednjem bo Gascoigne zaigral že od prve minute, vendar velja povedati, da z njim Lazio še ni zmagal. Trapattoni se na drugi strani ukvarja z Viallijevo poškodbo in išče primemo zamenjavo. Po nedeljskem spodrsljaju v Rimu bo Parma skušala nadoknaditi zamujeno proti Cagliariju, kar pa ne bo lahko, saj so tudi Sardinci v istem položaju, potem ko so doživeli polom proti Reggiani. »VroCe« bo tudi med Torinom in Cremonesejem, ki bosta hotela obdržati sedanjo solidno pozicijo, zlasti novinec Cremo-nese. DANAŠNJI SPORED (15. kolo; ob 14.30): Ca-gliari - Parma (ob 20.30), Genoa - Foggia, Inter -Sampdoria, Lazio - Juventus, Napoli - Atalanta, Piacenza - Roma, Reggiana - Lecce, Torino - Cre-monese, Udinese - Milan (23.12.). VRSTNI RED: Milan 21, Sampdoria 20, Juventus in Parma 19, Inter 17, Torino in Lazio 16, Cremonese in Roma 15, Napoli in Cagliari 14, Piacenza 12. Foggia in Genoa 11, Reggiana 10, Udinese in Atalanta 9, Lecce 4. Vialbejevi in Smirnovu uvodni tekmi za svetovni pokal SANTA CATERINA - V italijanski Santa Cateri-ni sta se včeraj končali uvodni tekmi v smučarskem teku za svetovni pokal. Na pet kilometrov dolgi progi je med dekleti v klasični tehniki zmagala Rusinja Jelena Vialbe pred rojakinjo Ljubov Jegorovo in Italijanko Stefanio Belmon-do. Najboljšo pripravljenost so v začetku sezone pokazale prav mske tekmovalke, saj jih je med prvo deseterico kar pet. Dobre so bile tudi Italijanke in Norvežanke, ki so imele med deseterico po dve tekmovalki, z devetim mestom pa je presenetila veteranka Marja Lisa Kirvesniemi iz Finske. Pri moških je na 30-kilometrski progi v klasičnem slogu zmagal veteran Vladimir Smir-nov iz Kazahstana pred Švedoma Torgnyjem Mogrenom in Niklasom Jonssonom, medtem ko je bil lanski skupni zmagovalec svetovnega pokala Vegard Ulvang komaj peti. Od naših se je med 120 tekmovalci še najbolje uvrstil Tomaž Globočnik na 57. mesto, Robert Kerštajn pa je osvojil 65. mesto. ■ Rezultati: ženske - 5 km: 1. Vialbe (Rus) 14:20.2, 2. Jegorova (Rus) 21.1 sekunde zaostanka, 3. Belmondo (Ita) 24.2, 4. Di Centa (Ita) 24.4, 5. Nybraten (Nor) 24.7, 6. Lazutina (Rus) 25.8, 7. Dybendahl (Nor) 27.6, 8. Gavriljuk (Rus) 28.4, 9. Kirvesniemi (Fin) 32.3, 10. Nagejkina (Rus) 33.0. Rezultati: moški - 30 km: 1. Smimov (Kzh) 1:22.50, 2. Mogren 1:23.33, 3. Jonsson (oba Sve) 1:23.50, 4. Isometsa (Fin) 1:23.57, 5. Ulvang (Nor) 1:24.02, ... 57. Globočnik 1:28.38, 65. Kerštajn (oba Slo) 1:29, 30. ALPSKO SMUČANJE / VELESLALOM ZA SVETOVNI POKAL Deborah Compagnoni diugič zapored najhilrejša Od Slovenk Urško Hrovat odlična osma, Dovžanova 19. VEVSONNAZ - Včeraj So se ženske v tem švi-Carskem smučarskem ledišču pomerile v vele-slalomu. Tako kot na Ptejšni tekmi je tudi to-j ^rat slavila Italijanka Deborah Compagnoni (na ®liki AP) , ki je bila naj-bitrejša na obeh progah. Drugouvrščeno Nemko Klartino Ertl je prehitela 2a skoraj tri sekunde. Ertlova je tako izenačila svojo najboljšo dosedanjo uvrstitev, ki jo je dosegla na veleslalomu v Killehammerju. Na tretje niesto se je po odlični predstavi v drugem teku z devetega mesta prebila Švicarka Vreni Schnei-ber. Po prvem teku je ka-2alo, da se slovenskim sniucarkam zopet obeta odlična bera, saj je bila Spela Pretnar na šestem, [ « t Urška Hrovat na šestnajstem in Alenka Dovžan na sedemindvajsetem mestu. Pretnarjeva je v drugem teku že v zgornjem delu proge naredila napako in odstopila. Po prvem teku je Hrovatova za eno desetinko sekunde zaostala za petnajstim mestom, ki bi ji v drugem teku prineslo številko ena. Kljub temu se je s sedmim Časom druge proge prebila na odlično osmo mesto. Piko na i pa je dodala še Dovžanova, ki se je na koncu uvrstila na devetnajsto mesto. Od slovenskih smučark je nastopila še Lea Ribarič, ki je na težki in trdi progi odstopila, Nataše Bokal pa ni bilo na Startu. Rezultati 1. Deborah Compagnoni (Ita) 2:29.86 (1:14.31/1:15.55), 2. Martina Ertl (Nem) 2:32.78 (1:15.05/1:17.73), 3. Vreni Schneider (Svi) 2:33.83 (1:17.20/1:16.63), 4. Heidi Zeller-Bahler (-Svi) 2:33.89 (1:16.57/1:17.32), 5. Katja Seizinger (Nem) 2:35.02 (1:17.49/1:17.53), 6. Eva Twardokens (-ZDA) 2:35.04 (1:17.70/1:17.34), 7. Ulrike Maier (Avs) 2:35.14 (1:17.13/1:18.01), 8. Urška Hrovat (Slo) 2:35.63 (1:17.80/1:17.83), 9. Heidi Volker (ZDA) 2:35.82 (1:17:30/1:18.52), 10.Sabina Panzanini (Ita) 2:36.14 (1:17.13/1:19.01), ll.Christine Meier (-Nem) 2:36.67 (1:16.56/1:20.11), 12. Petra Bernet (Svi) 2:36.73 (1:18.45/1:18.28), 13. Kerrin Lee-Gartner (Kan) 2:36.76 (1:17.32/1:19.44), 14. Miriam Vogt (Nem) 2:36.97 (1:18.20/1:18.77), 15. Karin Roten (Svi) 2:37.17 (1:18.72/1:18.45), 19. Alenka Dovžan (Slo) 2:38.80 (1:19.32/1:19.48). Tenis: v finalu EP v Trstu Švedi in Nemci TRST - Reprezentanci Švedske in Nemčije se bosta danes ob 14. uri v Trstu pomerili za naslov evropskega teniškega prvaka. Švedi, ki branijo naslov, so v včerajšnjem polfinalu premagali Cehe, v drugem polfinalu pa je Nemčija premagala Italijo z 2:1. Edino točko za Italijo je priboril Cane, ki je s 7:5 in 7:6 premagal Naewieja. V drugem srečanju posameznikov je Nemec Pri-nosil premagal Gau-denzija s 6:3, 4:6, 7:6, v dvojicah pa sta bila Prinosil in Renzenbrink boljša od Gaudenzija in Caneja s 6:3, 7:5. GRAND SLAM POKAL Danes v finalu SlichinKorda Oba polfinala frajala 5 setov na 2:2, v odločilnem petem nizu pa je bil na igrišču samo en igralec, in sicer Stich. S tem je wimbledonski zmagovalec iz leta 1991 samo nadaljeval serijo izrednih rezultatov v zadnjem mesecu. Na finalu ATP v Frankfurtu je bil prvi, MUNCHEN - Michael Stich je še enkrat poskrbel za razburjenje v polfinalnem srečanju za Grand slam pokal proti Stefanu Edbergu. Šved je namreč vodil že z 2:0 v setih in igral izvrstno, ko zmage v Davisovem pokalu. Na svetovni računalniški lestvici se je povzpel na drugo mesto, v današnjem finalu pa bo njegov nasprotnik Ceh Korda, ki jej v drugem polfinalu premagal Američana Samprasa (na sliki AP). POLFINALNA IZIDA: Stich - Edberg 2:6, 3:6, 6:3, 6:3, 6:1; Korda -Sampras 3:6, 7:6, 3:6, 7:6,13:11. Mladi Hmeljak odločilen za Jdranovo zmago Christian Arena na tekmi proti Fantuzziju (f. KROMA) Itala S. Marco - Jadran TKB 70:74 (35:44) ITALA SAN MARCO: Corsi 2 (2:2), Merljak 19 (0:1), Paduan 11 (2:6), Pa-lombi, Saluini, Castelli 2, Sartori 16 (3:3), Sansa 18 (4:5), Podbersig 4 (0:2), trener Castellarin. JADRAN TKB: Arena 8 (0:2), Oberdan 4 (0:1), Cuk 6, Pregare 4 (2:2), Kojanec, Starc 12 (3:5), Rebula 12 (4:5), M. Milic, Rauber 21 (1:2), Hmeljak 7 (1:2), trener Vatovec. SODNIKA: Pinto (Castel-franco) in Vecchio (Trevi-so). PON: Arena (40), Merljak (40). 3T: Merljak 1, Paduan 1, Sartori 1; Rauber 2, Starc 1. GRADIŠČE - Jadranovi košarkarji so sinoči v 12. kolu C lige v Gradišču zasluženo, toda tudi s precejšnjo težavo premagali domaCo ekipo Itale in tako DEČKI / V 3, KOLU TRŽAŠKE SKUPINE Slovenski derbi jadranovcem V/ vnaprej odigranem srečanju so premagali sokolovce Jadran Farco - Sokol 67:49 (33:23) JADRAN FARCO: Mura 4, Špacapan 6, Kalc 2, Fonda 4 (0:2), Lakovič 6, Hrovatin 16 (0:2), leram 4, TauCer 2, Guštin 9 (1:4), Stefančič 12 (4:6), Pavletič 4 (0:2), trener Vremec. SOKOL: Pavletič 13 (1:6), Doglia 11 (1:4), Sirca, Kralj 1 (1:2), Grilanc, Šušteršič 2 (0:2), Semec 2 (0:2), Bogateč 4, Puntar 12 (0:4), trener Meden. Zaradi zasedenosti telovadnice doma Ervatti so to tekmo odigrali že v petek v Dolini. Prvi slovenski derbi je bil v prvih dveh Četrtinah zelo izenačen. To velja še posebej za prvo, ki so jo jadranovci dobili le s točko razlike (16:15). Sokolovci so zlasti zadovoljili s hitrimi protinapadi in požrtvovalno igro. V nadaljevanju so se jadranovci bolj zbrali in predvsem so manj grešili mete neposredno pod košem. Jadranovci so imeli na razpolago tudi veC enakovrednih menjav in so tako tudi zasluženo zmagali. Za požrtvovalnost in borbenost si na tem derbiju zaslužijo pohvalo prav vsi košarkarji obeh moštev. TURNIR EVVIVAIL MB TOLAŽILNA SKUPINA Sokol - Stefenel B 59:30 (31:11) SOKOL: Jurij Rogelja 5, Primož Rogelja 2, FrandoliC 22, Kristjan Rebula 10, Privile-gi 4, Kosmina, Umari 4, Stanič 2, Lansetti, Hrovatin, Jakšic 10, vaditelj M. Golemac. Sokolovi minikošarkarji so na tem turnirju izbojevali že eno zmago.V obrambi so se izkazali predvsem najmaljši, med katerimi naj omenimo Primoža Rogeljo in Petra Hrovatina, v napadu pa je bil najboljši Erik FrandoliC, Id je dal kar 22 točk. (Marko Golemac) ohranili prvo mesto na lestvici. Naše moštvo tudi vCeraj ni igralo najbolje, vseeno pa je osvojilo novi točki, in to proti nasprotniku, ki je točki krvavo potreboval, saj je njegov položaj na razpredelnici že zaskrbljujoč. Za domaCo ekipo bi bila zmaga proti vodilnemu na lestvici še kako dobrodošla in zato so se gostitelji zelo zavzeto in odločno vrgli v boj za vsako žogo. Tekma se je zaCela v znamenju velike izenačenosti, saj sta se ekipi do 12. min. izmenjavali v vodstvu, nakar so Vatovčevi fantje bolje zaigrali v obrambi. Znatno so izboljšali skok in tako lahko sprožili protinapade. V 15. min. so povedli za 7 točk (36:29), dve minuti pozneje pa že za 13 (44:31). Nakar so nerodno izgubili nekaj točk in sklenih polčas z devetimi točkami prednosti. S slabo igro so naši košarkarji nadaljevali tudi v drugem polcasuko da so gostitelji že v 25. min. zmanjšali zaostanek le na tri točke (47:50). V tem delu je prvič pri Itali letos zaigral tudi bivši Jadranov košarkar Marko Corsi. Tekma je bila dokaj izenačena do 35. min., ko je stopil na igrišče mladi Marko Hmeljak in vnesel v Jadranovo igro prepotrebno svežino in vodstvo naše peterke je takoj naraslo na 12 točk (69:57). Do konca tekme je bilo še minuta in 33 sekund in ko je vse kazalo, da bodo jadranovci zanesljivo zmagah, so gostitelji zbrali vše zadnje moCi in skoraj docela nadoknadili zaostanek (12 sekund pred koncem 72:70). Naposled pa je našim le uspelo ohraniti minimalno vodstvo in zmagati. SINOČNJI IZID Don Bosco - Cittadella 88:71 (44:38) D LIGA Sedmi zaporedni poraz Bora Radenske Portogruaro - Bor Radenska 91:78 (51:45) BOR RADENSKA: Ažman 18 (4:8 za 2, 0:6 za 3, 10:11 p. meti), Bajc 8 (2:8, -, 4:5), Perčič 6 (3:7, -, -), Persi 8 (2:3, 1:1, 1:2), Bari-ni 1 (-, 1:2), Mer- lin 16 (4:8, 2:6, 2:4), Rasman, Crisma 12 (3:7, 1:1, 3:8), Petti-rosso 9 (3:6, -, 3:4), trener Sancin (na sliki). Borovi košarkarji so v Portogruaru doživeli že sedmi zaporedni poraz. O srečanju bomo še poročali. Tržaški Stefanel v Reggio Emilii naskakuje rekord Na sporedu je še nekaj dokaj zanimivih srečanj TRST - Ime tržaškega Stefanela bi lahko bilo od danes zapisano v analih stahsticnih podatkov italijanske košarke. Tanjevičevo moštvo namreč juriša na 11. zaporedno zmago, s katero bi izenačilo zgodovinski rekord 11 zaporednih zmag, ki jih je doseglo društvo iz Vare-seja v sezoni 1980/81. Priložnost za ta podvig se Tržačanom ponuja danes v Reggio Emilii, kjer so Gentile in soigralci nesporni favoriti za zmago, saj je Reggiana doslej le dvakrat zmagala (proti Pfizerju in Reyerju) in tudi vzdušje v ekipi ni ravno najboljše. Moštvo, ki ga vodi trener Bernardi, doslej ni upravičilo pričakovanj, Čeprav uvršča dva odlična Američana (Mikea Mithcella in Tonyja Brovvna), ki pa nista veC ... rosno mlada. Mithcell ima namreč kar 37, Brown pa 33 let. Tudi Fantozzi, ki bo danes odigral že svojo 400. prvenstveno tekmo, je doslej nekoliko odpovedal. Presenetljivo dobro pa se je doslej odrezal Tržačan Cavazzon. Stefanel je med tednom prvič po 22 uspešnih nastopih v pokalu in prvenstvu padel v Atenah proti Panio-niosu. Tržačani so v Atenah igrali zares slabo, tako v obrambi kot v napadu. Pomanjkanje mednarodnih izkušenj, utrujenost od stalnih potovanj in »non-stop« igranje so bili za TanjeviCeve fante usodni na tekmi v Atenah. Stefanel pa si nadeja, da bo že danes v Reggio Emilii ujel pravo formo in osvojil zmago. Od ostalih današnjih tekem te lige bo beneški Reyer, pri katerem igra slovenski reprezentant Slavko Kotnik, pred izjemno težko nalogo, saj bo gostil bolonjski Buck-ler, ki je med tednom v pokalu suvereno naidigral turški Efes Pilsen. Naj omenimo še, da so na včerajšnjem zasedanju italijanske košarkarske zveze sprejeli sklep, da bodo odslej \ dovolili tujim trenerjem, ki so dosegli velike mednarodne uspehe, da trenirajo v Italiji, Čeprav v zadnjih štirih letih niso sedeh na klopi enega od italijanskih klubov. DANAŠNJI SPORED (17.30): Reggiana - Stefanel Trst, Burghy Rim - Clear Cantir, Reyer Benetke - Buckler Bologna, Onyx Caserta - Baker Livorno, Filodoro Bologna - Benetton Treviso. VRSTNI RED: Stefanel 20, Buckler in Glaxo 16, Reo-caro 14, Benetton in Scavolini 12, Pfizer, Onyx, Klee-nex 10, Clear, Burghy 8, Filodoro, Bialetti 6, Baker 5, Reggiana 4, Reyer 2. (Recoaro, Glaxo, Scavolini, Bialetti, Kleenex in Pfizer imajo tekmo vec) VČERAJŠNJI IZIDI: Recoaro - Glaxo 89:97, Scavolini - Bialetti 89:87, Kleenex - Pfizer 89:88. A-2 liga V11. kolu itlaijanske košarkarske A-2 lige bo danes v Sassariju zanimivo srečanje med domaCio ekipo Banco Sardegna, pri kateri igra Curcic, in Aurigo iz Trapanija, s katero nastopa naš rojak Marko Lokar. DANAŠNJI SPORED (17.30): Francorosso - Pulitalia, Cagiva - Pavia, Telemarket - Napoli, Goccia di Camia -Monini, Banco Sardegna - Auriga, Carife - Olitalia, Floor - Teorema. VČERAJŠNJI IZID: Desio - Teamsy-stem 88:72. Obvestila SKGZ - Komisija za šport vabi na predstavitev raziskovalnega dela Slovenski zamejski šport po letu 2000 (2. del) v Gregorčičevo dvorano v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, v petek, 17. t. m., ob 18. uri. SZ BOR prireja pod pokroviteljstvom namiznoteniške federacije mladinski pokrajinski namiznoteniški turnir za osnovnošolce in srednješolce. Odvijal se bo v soboto, 18. t. m., v Športnem centru na stadionu 1. maj z začetkom ob 15. uri. Prijave sprejemajo do 15. t. m. pri SZ Bor ob delavnikih med 17. in 19. uro (tel. 51377 ali 566137), vpisnina znaša 2.000 lir, poravnati pa jo je mogoCe tudi pred začetkom turnirja. SK DEVIN organizira zimovanje in silvestrovanje v Sappadi od 26. decembra do 2. januarja 1994. Na razpolago je še nekaj dodatnih mest. Informacije na tel. 220423 -Stojan. Nekaj dodatnih mest je tudi še na razpolago za zimovanje na Kronplatzu blizu Brunecka, ki bo od 2. do 6. oz. 8. januarja 1994. Informacije pri Stojanu - tel. 220423. SK BRDINA organizira zimovanje in silvestrovanje v Mariboru. Informacije in vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ul.131 na Opčinah vsak ponedeljek od 18. do 20. ure. Zabaval vas bo ansambel Happy day. ZVUTS za zamejstvo organizira od 23. dec. do 2. jan. 1994 smučarske tečaje na Pohorju. SD BREG - smučarska sekcija priredi zimovanje za božic in novo leto v smučarskem centru Cerkno. Vse potrebne informacije lahko dobite na sedežu društva v dolinski občinski telovadnici ob torkih od 21. do 22. ure. PROMOCIJSKA LIGA / VCERAJ V GORICI IN NABREŽINI Dom slavil v zadnji sekundi Sokolovci spet praznih rok GORIŠKA SKUPINA Dom - Grado 80:79 (37:40) DOM: Košuta 10 (2:5), KocijanCiC 4, Orzan 11 (0:1), Semolič 5 (3:3), PeCanac 6 (4:6), Bric 15 (58), Battello 8 Jarc 21 (5:6) PON: Bric (36); 3 TOČKE: Košuta 2, Orzan 1; TRENER: Lucio Miani. Po štiriletni suši so se domovci konCno oddolžili Gradežu za vse dosedanje poraze. Zaceli sicer niso najbolje: v 5. minuti so gostje z zelo hitro in agresivno igro že vodili z 9 točkami prednosti (18:27). Kasneje, v 10. minuti, je na parket stopil Semolič in pripomogel, da so domači (na sliki Valter Bric) delno nadoknadili zamujeno in ob koncu polčasa zaostajali le za tri točke. V drugem delu tekme so gostje vodili do 10. minute, ko so domovci izenačili in sami povedli (61:58). Vodstvo so obdržali in večali do 15. minute (72:65), ko so jih gostje dohiteh, a izenačenost je trajala nekako do zadnje minute. Igralci Grada so 2 sekundi pred koncem zapravili enkratno priložnost za zmagoviti koš. Nad PeCan-cem, ki je pobral odbito žogo, so v poslednji sekundi srečanja napravili osebno napako. PeCanac je imel na razpolago prosta meta 1+1, zadel je prvega in tako so si domovci zagotovili pomembno zmago, za katero so zaslužni prav vsi igralci. (Re.P.) TR2ASKA SKUPINA Lega Nazionale - Sokol Warm 72:601[41:37) SOKOL WARM: Gruden, Bajc 1 (1:2), Pahor 2 (0.2), Rosah, Busan 7 (0:4), Paulina 15 (0:5), SosiC 14 (4:8), Pertot 19 (1:3), Devetak 2, Ušaj, trener I. Starc. PM: 6:24. PON: Paulina (tehnična in izključitev, 38). 3T: Paulina 3. Sokolovci so vCeraj doživeli že tretji zaporedni poraz in sama sreča je, da bodo naslednje srečanje igrah le Rokomet: Zmaga Krasa Trimac Rokometaši Krasa Trimac so vCeraj pred domačimi gledalci z 21:15 (10:2) premagali Cus iz Benetk in ohranili mesto pod vrhom lestvice C lige. Včerajšnji nasprotnik je bil bolj skromen, Krašovci pa so dobro zaigrali v prvem polčasu. v prihodnjem letu, saj bodo v na- to novoletnih praznikov. Tudi vCeraj so namreč naši košarkarji igrali zelo slabo tako v obrambi kot v napadu to med to dolgo prekinitvijo prvenstva je upati, da bodo vendarle našli vzroke za zadnje spodrsljaje to tudi ustrezno ukrepali. Košarkarji Lege Nazionale so zaceli zelo samozavestno in odločno ter V 10. min. že vodili s 26:13. Gostitelji so nadaljevali z dobro igro to do 15. mto-obdržali zanesljivo vodstvo (36:25). Nato pa so sokolovci le uredili svoje vrste, tako da so ob polčasu zmanjšali zaostanek na 4 točke. V drugem polčasu pa se je ponovila slika iz prvega. Sokolovci so grešili kot za stavo to predvsem so bili katastrofalni pri izvajanju prostih metov (6:24!). Odsotnost Damirja Starca to Rudija Stanisse gotovo ni opravičilo za ponoven neuspeh. (Gorazd Bajc) OSTALA l/.IUA: Kontovel - Lav. Porto 101:65 (51:20); Cus - aribona Mtogot 56:70 (25:36) NARAŠČAJNIKI Jadran Eurosava - Dino Conti 124:75 (59:43) ODBOJKA / MOŠKA B2 LIGA domači šport Okrnjena Imsa Kmečka banka prvič izgubila doma Zaradi vročine odsotna Feri in Lutman - Tudi pristransko sojenje Imsa Kmečka banka - Rum baker Trst 1:3 115:11,13:15,12:15,4:15) IMSA KB: Paoletti 3+3, Gianluca Populi- 8+19, Marchesini 0+1, Stabile 2+7, Buzzi-nelli 3+1, Florenin 7+9, Prinčič 2+1, Rigonat 3+l, Giancarlo Populim 0+0, Uršič. Skupno točke: 44:56. Servisi (tocke/na-Pake): Imsa KB 6/14, Rum Baker 1/15. Napake: Imsa KB 24, Rum Baker 15. Bloki: Imsa KB 12, Rum Baker 15. Sodnik (Baggio (Vi-cenza) in Sessich. Po presenetljivi zmagi proti videmskemu VBU je sinoči Čakala valovce lažja naloga. Pum Baker, ki je sezono začel s ciljem napredovanja, je doslej zmagal le na eni tekmi, da je bil na samem dnu lestvice. Na papirju rutinski nastop pa se je že pred samim začetkom hudo zapletel, saj sta pred tekmo zbolela kapetan Feri (na sliki) in center Lut-ttran, poleg tega pa so tudi standardni po-dajac Marchesini in brata Populini igrali z vročino (Marchesini z 39 stopinjami mrzlice), Paoletti pa je sinoči prvič igral po dveh tednih bolezni. Imsa Kmečka banka je pričeta s postavo Rigonat, Prinčič, Populini, Stabile, Buzzinelli, Florenin. Odsotnosti je bilo na igrišču kar precej občutiti, saj je bil napad brez Ferija in Lutmana zelo obubožan. Re- zerve vsekakor sploh niso razočarale in Imsa je po negotovem začetku vodila do 11:6. Toda sprejem je šepal in Tržačani so reagirali ter se približah do 13:11. Valovci so zbrali vse moCi in z odličnima blokoma set osvoji-li. Drugi set je bil še bolj izenačen od prvega. Na obeh straneh mreže je bilo precej napak, tako da ni bila igra tako privlačna kot smo je bili od Goričanov vajeni. Pri stanju 10:10 pa je Cus pritisnil na plin in set tudi osvojil. V tretjem setu je katastrofalno slab sodnik podaril Cusu cel kup točk. Domačini so sicer odlično reagirali in se spet približali nasprotniku do 12:13, toda Cus je z dobrim blokom in po napaki valovcev prišel do petnajste^ točke. Opogumljeni Tržačani so v Četrtem setu visoko povedli, trenerju Zamoju pa ni preostalo drugega kot, da je od mrzlice izčrpanega tolkaca Gianluco Populinija zamenjal s podajalcem Rigonatom! Skratka, prvi domači poraz je prišel v najmanj pričakovanem trenutku, krivdo pa je v najvecji meri treba pripisati odsotnostim (verjetno je slo za epidemijo v moštvu) in pristranskemu sojenju. V normalnih oko-liseinah bi tudi Tržačani prav gotovo premagani zapustili Standrežko telovadnico. (A&D) Danes Nedelja, 12. decembra 1993 NOGOMET PROMOCIJSKA UGA 14.30 na Proseku: Primorje - Trivignano; 14.30 v Cer-vinjanu: Pro Cervignano - Juventina 1. AMATERSKA UGA 14.30 v Bazovici: Zarja - Union 91; 14.30 v Bearziju, Ul. Don Bosco: Bearzi - Vesna 2. AMATERSKA UGA 14.30 v Repnu: Kras - Morsano; 14.30 v Trebčah: Primorec -Brian; 14.30 na PadriCah: Gaja - Capriva 3. AMATERSKA UGA 14.30 v Doberdobu: Mladost - Moimacco; 14.30 v Trstu: Servola - Dolina; 17.00 v Trstu, Ul. Felluga: Lelio Team -Breg NAJMLAJSI 10.30 v Trstu, 1. maj: Bor Farco - Domio ZAČETNIKI 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex A - Chiarbola; 14.30 v Trstu, pri sv. Sergiju: San Sergio - Zarja Adriaimpex B ODBOJKA __ MLADINCI 11.00 v Trstu, Čampi Elisi: SanfAndrea - Bor; 11.00 na Opčinah: Koimpex - Volley club MLADINKE 11.30 v Trstu, Ul. Ginnastica: Sgt B - Sokol DEČKI 9.30 na Opčinah: Koimpex - Rum Baker KOŠARKA DEČKI 9.00 v BrišCikih, dom Ervatti: Jadran - Sokol Jutri Ponedeljek, 13. decembra 1993 KOŠARKA MLADINCI ' 18.30 v BriSCikih, dom Ervatti: Kontovel - Arte; 20.30 v BrišCikih, dom Ervatti: Cicibona - Bor Radenska; 21.00 v Miljah: Mermuggia - Breg NOGOMET PRVENSTVO CSI 17.30 na Proseku: Primorje - SanfAndrea Mcucicono po štirih nizih v Trevisu premagal Sisley Danes Alpitour-Porto Sisley - Majdcono 1:3 (10:15,14:16,15:12,12:15) SISLEY: Gardini 2+20, Passani 5+12, Tofoli 1+5, Agazzi 2+6, Zwerver 10+20, Bernardi 16+13, Negrao 3+11, Moretti. MAKICONO: Giretto 9+13, Gravina 6+15, Giani 11+22, Corsano, Farina 0+1, Bracci 9+22, Carlao 9+14, Both 1+3, Blange 3+2. V vnaprej odigrani tekmi 14. kola v italijanski odbojkarski Al ligi je Majdcono iz Parme v Trevisu s 3:1 premagal domači Sisley. To je bila že 11. zmaga Maxi-cona v dosedanjih petnajstih prvoligaških dvobojih med tema kluboma. Današnje tekme bodo manj zanimive. Najbolj napeto naj bi bilo v Cuneu, kjer bo Alpitour gostil Porto iz Ra-venne. Srečanje bo posredno prenašala Italia 1 s pričetkom ob 16.30. Tekma med Fochijem Bologna in Ignisom Padova bo v novi športni palači v Casalaecchiu di Reno. V dvorani je prostora za devet tisoC gledalcev, vprašanje pa je, koliko ljudi bo prisostovovalo tekmi, Ce vemo, da gostitelji Fochi že sedem kol ne zmaguje. Ostale tekme so Toscana Firence - Daytona Modena, Milan - Latte Giglio Reggio Emilia, Mia Verona - Gabeca Montichiari, Jockey Schio - Sidis Falconara. V moški C2 ligi Olympia premagala Bor Omse Brežanke za las ob podvig Rezultati sinočnjih tekem 7. kola v deželnih odbojkarskih ligah: MOŠKA C2 UGA Bor Omse - 01ympia CDR 1:3 (12:15,15:11, 1:15, 13:15) SoCa Sobema - Mossa Candolini 1:3 (4:15, 7:15, 17:16,11:15) Koimpex - Fagagna 3:1 (15:4.15:11,10:15,15:3) ZENSKA C2 UGA Breg - Cus Videm 2:3 (15:10, 15:12, 11:15, 11:15, 15:17) Martignacco - Sokol Indules 2:3 (15:9,15:13, 9:15, 8:15,12:15) Mossa - Kmečka banka 2:3 (17:15, 13:15, 15:8, 13:15, 8:15) MLADINSKA ODBOJKA Dečki Bor - SanfAndrea 3:1 (15:4,12:15,15:8,15:3) Deklice Pallavolo TS B - Bor neodierano (tekmo je sodnik prisodil borovkam s 3:0 b.b., ker domača ekipa m imela dokumentov) ~ ODBOJKA / V ZENSKI C1 LIGI PORAZ SLOGASIC NA OPČINAH Dva obraza Koimpexa z vodilnim Ghemarjem Katja Fabrizi (f. KROMA) Koimpex - Ghemar 1:3 (14:16,15:4,5:15, 5:15) KOIMPEX: Fabrizi (5+5), Gregori (7+5), Mijot (0+0), Pertot (1+12), Salon (0+0), Sosič (7+1), Starc (1+0), Skerk (2+13), Irena Vidali, Tamara Vidali (7+2). Servisi, točke, napake Koimpex 18,10. Koimpex je v tem kolu gostil vodilni Ghemar, ki letos še ni izgubil in po tem, kar smo lahko vCeraj videli na Opčinah, tudi upravičeno sodi na vrh lestvice. Gre za kompletno ekipo z dobrim servisom in izrazito ostrim napadom ter zelo dobro obrambo. Slogašice so morale popraviti slab vtis po dveh medlih nastopih na domačem igrišCu, po drugi strani pa je vse zanimalo, kako bodo reagirale na poškodbo najboljše tolkacice Ukmarjeve, za sro je zdaj že jasno, da j letošnjem prvenstvu ne bo več mogla pri- prakhcno dve različni pi. Po odličnem 3tku in igri v prvem in gem setu je Koimpex v 'a pojdimo po vrsti, mar je takoj povedel s Koimpex ga je dohitel 3tanju 7:7, nato pa se je Tlela bitka za vsako žo-Koimpex je prvi prišel set žoge, ko je povedel ;:13, a je tolčena žoga v pokopala njegove upe isvojitev seta. To pa ih igralk ni potrlo, saj prodorno igro nadalje-; v drugem nizu. Zelo :r servis je prisilil Ghe-:, da je igral daleC od 3že, Sloga pa je zelo (o grešila in povsem zbegala svoje nasprotnice, kot jasno kaže tudi izid. Zal pa se je v naslednjih dveh setih stanje povsem spremenilo. Ghemar je ostro reagiral, pri Koim-pexu je popustila obramba, blok ni bil na mestu in Ghemar je začel nizati točke. Delna izida zadnjih dveh setov dajata sicer vtis popolne pasivnosti Koim-pexa, kar pa ne drži. Tretji niz je na primer trajal kar 30 minut, Koimf)ex je speljal še vrsto dobrih akcij, vendar je z njimi izsilil le menjave ne pa tudi točk. (INKA) Poraz borovk Odbojkarice Bora Tom-bolini so tokrat morale priznati premoč Gemo-ne. Gostje so bile prepričljivo boljše in so slavile s 3:0 (15:6,15:7, 15:11) BUON1 DEL TESORO POLIENNALI S TRTI ETNO IN PETLETNO ZAPADLOSTJO ■ Obveznice BTP se koristijo od 1. oktobra 1993; triletne zapadejo 1. oktobra 1996, petletne pa 1. oktobra 1998. ■ Obveznice dajejo letno 9% bruto obresti, izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem. ■ Dejanski letni donos BTP znaša 8,03%, če bodo obveznice prodane po ponujeni ceni. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 13. decembra. ■ Obveznice BTP se koristijo s 1. oktobrom: ob vplačilu (16. decembra) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do tedaj dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir. ■ Podrobnejše informacije nudijo banke. Nedelja, 12. decembra 1993 PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO __________POTOPIS_________ S poti po divjem Kurdistanu o Coca Coli se tudi tu nisem mogel izogniti _________KAJ POČETI V PRIHODNJEM TEDNU____ Obdobje novih izzivov, ki veliko obetajo Izkoristite ugodne razmere za dokončanje načrtov Bog ne daj, da bi se vozili ponoCi ali pa zavili z glavne ceste. Gotovo vas bodo teroristi ugrabili, pravijo. Za njihove nasvete se bolj malo menimo in nadaljujemo svojo pot. Le tisto o noCnih vožnjah vzamemo zares, saj se, odkar smo v Kurdistanu, vozimo le Se podnevi. Tudi spali ne bomo veC na prostem, saj so hoteli tu neverjetno poceni, pa tudi tveganje je le prehudo. Ko se tako že lep Cas vozimo proti Igdirju, kamor smo danes namenjeni, se nam zazdi, da belina, ki jo vidimo pred seboj na nebu, niso le oblaki. Res, ko pozorno pogledaš, vidiš, da se pred teboj v daljavi dviga ogromna, s snegom pokrita kamnita gmota, vulkan po imenu Ararat. Ararat ali, kot mu pravijo domačini, Buyiik agrl Da-gl, je najvišja gora Turčije. Podatki o višini tega osamelega vulkana se precej razlikujejo, vendar je gotovo visok nekaj Cez 5100 metrov. O tej gori krožijo številne legende, na njej pa naj bi s svojo barko pristal Noe. Ararat je tudi nacionalni simbol Armencev, saj ga fmajo celo v svojem grbu. Ararat me je s svojo višino in dominantnostjo nad vso daljno okolico takoj prevzel. 2e pred tem ^em si zelo želel povzpeti se na to mogočno goro, ki se s te enolične pokrajine dviga visoko proti nebu. Zal pa se mi ta želja ni uresničila, saj je pristop nanj zaradi političnih in vojaških okoliščin povsem nemogoč. Tako smo pozno popoldne prispeli v mestece Igdir na severnem vznožju Ararata, ki leži le nekaj kilometrov od meje z Armenijo. Igdir je mesto, kot se za mesto, ki leži Cisto na vzhodu Turčije, tik ob mejah z Armenijo, Iranom in Azarbejdžanom, tudi spodobi: umazano, z nizkimi enonadstropnimi hišami, ki so kot po pravilu nedograjene, asfalt pa je tu prava redkost. Moram reci, da sem si Turčijo pred prihodom takšno tudi predstavljal, vendar sem bil prijetno-presenečen, da je ta država precej bolj razvita, kot bi človek lahko pričakoval. Po razvitosti se marsikateri del naše nekdanje - tako so me učili v šoli - širše domovine ne more kosati z njo. Priti sem moral prav na skrajni vzhodni rob Turčije, da sem začutil utrip Orienta, da sem pobegnil iz urejenosti in civilizacije, ki je značilna za Evropo. Pa kljub vsemu, Shellovi bencinski Črpalki in Coca Coli na vsakem koraku se tudi tu nisem mogel izogniti. (Nadaljevanje jutri] Blaž Zabukovec Tranzitno sonce bo potovalo po tretji dekadi Strelca. V istem znaku se bodo sukali še Venera, Mars in Merkur. Strelci, pohitite torej in izkoristite ugodne kozmične silnice za dokončanje postavljenih načrtov, da se boste lahko z dobro voljo lotili novih. Tudi vedrina vam še ne bo tako kmalu pošla, aato jo razdelite med bližnje. Teden, ki je pred nami, bo dišal po večjih izzivih, ki utegnejo pridnim prinesti presenetljivo dobre rezultate. Pri tem bo prava mera previdnosti igrala pomembno vlogo. Ta Cas nam bo nudil dovolj zbranosti za lotevanje raznih izobraževalnih dejavnosti, nagibali se bomo tudi k raziskovanju doslej nedotaknjenih področij, na stara vprašanja pa iskali nove odgovore. Temeljit pristop bo marsikomu odškrnil vrata, ki jih dotlej ni niti slutil. Zaupanja nam večinoma ne bo zmanjkovalo, zato se bodo medčloveški odnosi še okrepili in osvežili. Tudi do sebe bomo še zmeraj dovolj odprti in ne bo nam težko priznati svojih nepopolnosti. Iskren pristop do sebe nas bo naredil bolj zadovoljne in polne, zaradi Cesar se bomo lahko veliko uspešneje lotevali Čakajočih izzivov. Medtem ko nas bo vihravost nezadržno gnala naprej, bo najbolje, da se večkrat ustavimo in preverimo, Ce smo dovolj dosledni. Izogibati se bomo morali površnosti, saj ta največkrat ne vodi dlje od začetka. PoCasni planeti še nekaj Časa ne bodo zapustili starih znamenj. (A.O.) PON TOR SRE CET PET SOB NED POČUTJE, ZDRAVJE sprostitev...............✓ O šport ^..................X ✓ post. dieta..............✓ X težja fizična dela.......X O izlet....................O O DRUŽBA, ODNOSI obisk znancev............O O domača zabava............X X družinski posvet.........O X družabne igre............X O urejanje uradnih zadev .... O O POSEL, DENAR poslovno srečanje........✓ ✓ naložbe in nakupi........O O zamenjava službe.........O O izposoja denarja.........X O igre na sreCo............O ✓ LJUBEZEN, SPOLNOST osvajanje................✓ ✓ iskren pogovor...........✓ ✓ zmenek...................O O ljubljenje...............X O prekinitev zveze.........X O UMSKE DEJAVNOSTI branje...................✓ ✓ uCenje, širjenje obzorja.O ✓ raziskovanje ...........O O umetniško ustvarjanje..X O reševanje težav..........X O O ✓ ✓ ✓ o ✓ o o o ✓ o o o ✓ o o ✓ ✓ o ✓ o ✓ ✓ ✓ ✓ o ✓ ✓ ✓ o o o ✓ ✓ o o o ✓ ✓ ✓ o ✓ ✓ o o ✓ ✓ o o o ✓ o o o X ✓ ✓ ✓ o X ✓ o o o o o ✓ ✓ ✓ o ✓ o o o o o o o ✓ ✓ ✓ o o o ✓ o ✓ ✓ ✓ ✓ ✓ ✓ o o ✓ o o ✓ o o o o o ✓ ✓ ✓ o o o ✓ ✓ o o o ✓ ✓ o o ✓ ✓ o ✓ ✓ ✓ o LEGENDA: ✓ ugoden dan, O nevtralen dan, X neugoden dan AVANTURA STOLETJA (2) Po petindvajsetih letih spet od Londona do Acapulca Zo udeležbo je treba odšteti kar400.000 nennših mark Legendarni britanski voznik rallyja Roger Clark bo vozil ford escort in sicer isti model, ki ga je vozil že leta 1970. Takrat je moral zaradi nesreče prekiniti tekmovanje v Argentini, tokrat pa upa, da mu bo sreča bolj naklonjena. Clay Ragazzoni, bivši voznik Ferrarija, ki so mu po neki nesreči amputirali nogi, je prav tako med tistimi udeleženci, katerih prijava je že potrjena. Od Tower Bridgea do Acapulca 15 000 kilometrov dolga pot se bo zaCela 22. aprila 1995 v Londonu. Po treh hitrostnih preizkušnjah, bodo vozila ponoCi z ladjo prepeljali v Francijo, od tam bodo nadaljevala pot preko Španije do Portugalske. V Li- zboni bosta dve ogromni ruski letali tipa antolov avtomobile prepeljali do Ria de Janeira. Brittan je z istimi letali že prepeljal udeležence __ letošnjega rallyja London-Sydney. Tako se je v zgodovino športa vpisal kot organizator tekmovanja iz enega na drugi kontinent. Od Ria se bodo udeleženci peljali skozi brazilske pampe, šli bodo skozi Bohvijo do La Paza, najvišje prestolnice na svetu, saj leži na nadmorski višini 3500 metrov. Vozniki bodo vozih preko Andov, skozi tropske gozdove in kolumbijske kavne plantaže. V Cartagini, ki leži na kolumbijski atlantski obali, bodo vozila vkrcali na ladjo in jih prepeljali v Panamo. Iz Paname se bodo pod vznožji srednjeameriških vulkanskih grebenov peljali preko Costa Rice, Nikaragve, Hondurasa, El Salvadorja in Gvatemale. Veliki finale bo zadnje tri dni, ko bodo vozih skozi južno Mehiko - 21. maja bodo prispeh v Acapulco. Vozniki bodo morali skupno opraviti 35 hitrostnih preizkušenj, vsaka bo dolga od 10 do 150 kilometrov, največkrat na makadamskih cestah in skozi gozdove. Vsaka stvar ima svojo ceno Startnina za to avanturo znaša kar 21000 dolarjev; v ceno je vključen Čezoceanski avionski prevoz za vozilo in dva elana posadke, hotelske storitve in slovesnost ob začetku ral-lyja v Londonu ter gala večerja v Acapulcu - obvezen je Cm metuljček. Ce se kdo zanima za sodelovanje na tem rallyju, mora raCunati še na nekaj: voziti mora vozilo iz določenega obdobja, ki pa ni poceni. Naj gre za ford, mercedes, volvo, peugeot ali pa citroen DS, ki sicer ni drag, pa je potrebno vozilo dodatno opremiti za tekmovanje - za začetek je treba ojačati školjko vozila. Pričakovati je, da bo vozilo, ki bo zadovoljivo opremljeno, vredno kar 150 000 mark, saj je treba upoštevati tudi vse nadomestne dele, ki naj bi vozilo ohranilo »pri življenju« ves mesec. Ne gre pozabiti tudi na stroške ekipe, ki bo spremljala voznike, pa servisna vozila in cel kup gum in seveda gorivo. 15.000 kilometrov od Londona do Mehike v.mesecu dni Za avanturo, o kateri lahko človek pripoveduje do konca svojega življenja, je potrebno pripraviti okrog 400 000 mark. Vsota res ni majhna, vendar pa tisti, ki so sodelovali na rallyju London-Syd-ney, zatrjujejo, da se splača odšteti toliko denarja. (Konec) Zelimir Soldo Danes goduje Ivana Santalska Ivana Santalska je bila hci predsednika burgundskega parlamenta. Družina je bila plemenita in tradicionalno verna. Mati je umrla, ko je bila Ivana še otrok. Pa tudi Ivani sreča ni Bila naklonjena. Poročila se je s srčno dobrim človekom, baronom Krištofom de Rabutin-Chanta-lom, a je ostala leta 1601 vdova s štirimi otroki. Moža je sorodnik do smrti obstrelil na lovu. V neprijaznem okolju moževih sorodnikov se je posvetila zapuščenim revežem in sirotam in se odločila, da se ne bo več možila. Popolnoma se je posvetila duhovnemu življenju. Ko je uredila družinske zadeve -sina je prepustila varstvu očeta, najstarejšo hčer je omožila, druga ji je umrla, tretja pa se je odločila, da gre z njo - je zapustila domači Dijon in se odpravila v samostan, ki ga je ustanovil njen duhovni voditelj sv. Frančišek Šaleški. Odločila se je pomagati drugim v duševnih stiskah, ki jih je sama tako dobro poznala, a tudi premagovala. PROSTI ČAS IN RAZVEDRILO Nedelja, 12. decembra 1993 NESLIŠNI KLICI Sporočila, ki jih slišijo oči in vidijo ušesa Geniji, umetniki, mistiki so svoje izume, stvaritve in videnja pogosto }2trgali sporočilom, ki so kot neslišni klici dani tu-oi vsakomur od nas tako rekoč v sleherni minuti, ce le razvijemo v sebi opazujoče Čutilo: oko, ki sliši, in uho, ki vidi. Nikola Tesla piše o takih neslišnih klicih, ki jih je doživljal in si jih poskušal razložiti že v najzgodnejšem otroštvu: »Imel sem privide, ki so jih spre-ttdjali močni svetlobni bliski, ki so motili moje vidne zaznave resničnih Predmetov in so vplivali Oa moje misli in dejanja. To so bile slike predmetov hi dogodkov, ki sem jih v resnici videl, ne umišljenih. Ko sem zaslišal kakšno besedo, sem videl pred seboj živo sliko pre- dmeta, ki ga je ta beseda izzvala v moji predstavi. Včasih nisem razločil, ali je tisto, kar vidim, otipljivo ali ne. Razvil sem teorijo, ki naj bi pojasnila, da je te privide povzročilo preveliko razburjenje, zaradi katerega so možgani refleksno sporočili sliko na mrežnici. To niso bile halucinacije, kakršne nastajajo v bolnih in utrujenih možganih, ker sem bil drugače normalen in zbran. Da bi vam nazorneje pojasnil svoje težave, si zamislite, da sem bil na pogrebu ali v neki razburljivi situaciji. PonoCi so se pred mojimi očmi pojavile žive slike teh prizorov in vztrajno nasprotovale vsem naporom, da jih odmislim. Včasih so bile tako živo pred menoj, da bi se jih lahko dotaknil. Ce je ta moja razlaga pravilna, bi bilo mogoče na ekranu projicirati sliko katerega koli predmeta. Prepričan sem, da bo to nekoč mogoče tudi uresničiti. Tak napredek bi zrevolucioniral vse medsebojne Človeške odnose.« Na tem mestu bomo zapisovali resnična doživetja, zgodbe, ki se nam dogajajo in jih ne zavržemo kot nepomemba naključja, ampak zazvenijo v našem budnem ušesu-oCesu tako, da njihovo sporočilo iz neslišnega klica, ki se zdi kot iz sveta podob brez besed, prevedemo v sporočilo, katerega pomen dojamemo kot jasno spoznanje, Čustven pretres, napotek ah navdih za ustvarjanje. Tokrat zapisujemo nenavadno izkušnjo ume- tnostnega zgodovinarja Milcka Komelja, avtorja veC knjig in vrste esejev. Podatek omenjamo, ker gre za tenkočutnega človeka, ki ga besede tako ubogajo, da je med slikarji, katerih podobe z njimi Čara pred bralca, eden najbolj cenjenih avtorjev. Po spominu se njegova zgodba glasi takole: »Mrzlega lanskega zimskega popoldneva sem bil na obisku pri neki igralki. Ona je pripravljala Caj, jaz pa sem medtem sedel za mizo in se dolgočasil. Sredi mize so se v prozorni stekleni vazi metuljasto razpirale tri sveže, krhke anemone. Skozi okno sem opazoval mrzel dan, iz katerega so na tanko snežno odejo naletavali gosti kosmi snežink. Ko sem dolgo bolščal v enakomerno belo padanje, sem se za šalo kot igralec začel vži-vljati v vlogo strašnega zimskega demona. Glasno sem začel napletati verze o mrzli zimski deželi, dokler nisem izrekel tudi približno tehle ritmizira-nih besed: ‘Demon sem, ki razgrinja svojo moč čez vse, in česar se dih moje besede dotakne, to umre.' V hipu, ko sem to izrekel, se je anemona, ki je bila najbliže mojemu obrazu, sunkoma prelomila v steblu v kot 30 stopinj in obvisela s cvetom navzdol kot bič s cofom. Spreletel me je srh, igralka me je pogledala skoraj kot morilca, obstal sem zgrožen, žal mi je bilo rože, a bila je nedolžna igra besed, zato se nisem mogel obtoževati. Spomnil pa sem se, da mi je nekdo nekoC pripo- vedoval, da lahko ubije že misel ali beseda. To je bil zagotovo dokaz, saj bi bilo naCin, kako se je sveža roža zlomila prav v tistem hipu, res težko pripisati naključju.« In Četudi bi šlo za naključje, dodajmo, se je zgodilo v trenutku, ko je to naključje lahko oddalo neko sporočilo. Ce se je tudi vam zgodilo kaj nenavadnega in ste zaslišali neslišni klic, ki se vam zdi pomenljiv in spoznavno dragocen, nam ga opišite, morda bodo prebiranja takih pričevanj navdihujoči pogovori na daljavo. Zapišite torej svoje nenavadno doživetje in ga odpošljite v rubriko Neslišni klici ah ga povejte po telefonu Duši osebno vsak delavnik od 20. do 21. ure na številko 1313121. Duša Horoskop zapisal B. R. K. >%■«> OVEN 21.3. - 20.4.: Zaposleni s svojimi novimi načrti boste povsem preslišali partnerjev poziv na skupen izlet. Ne bo vam zameril, saj vas razume in vas ima rad. BIK 21.4. - 20. 5.: Premagah boste sumničavost in se odzvali partnerjevemu povabilu. Dan bo lepši, kot si boste želeli, a zvečer se bo v vaše srce vrnila nostalgija. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Ponavadi vam je nedeljski dan prekratek, tokrat pa se vam bo precej zavlekel. Nestrpnost glede jutrišnje priložnosti vam ga bo podaljšala še v ponedeljek. RAK 22. 6. - 22. 7.: Navdušeni nad svojim mladostnim videzom in počutjem si boste zaželeli v bližnji gozd, kjer boste poskakovali kot srnica in vpili kot volkec. LEV 23. 7. - 23. 8.: Grizla vas bo bojazen, da ste s svojo neumno gesto nekoga izgubili, se preden ste ga dobili. A izmaknili ste se mu zato, da bi obranih svoje dostojanstvo. DEVICA 24.8. - 22.9.: Prisiljeni boste ostati v toplem domačem ognjišču, Čeprav vas bo nenehno vleklo na mraz, kjer se sprehaja nekdo, za katerega gori vaše srce. TEHTNICA 23. 9. - 22.10.: Slutite neuspeh, zato boste bližnjim očitali, Cernu vam niso pravočasno polnili akumulatorjev in odvajah notranjega balasta. Milo za drago. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Spoznah boste, da ima vse svoje meje: tudi tisti užitki, ki jim noCete in ne morete videti konca. Brez konca je najbrž zgolj želja po njihovi uresničitvi. STRELEC 23.11. - 21.12.: Do partnerja boste v vzdušju samogotovosti zajedljivi in mu boste nasprotovah tudi v tistem, o Čemer boste prav dobro vedeh, da ima prav. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Priznali si boste, da so visoki naCrti, ki ste si jih bili postavili na začetku izginjajočega leta, prenapihnje-ni in da daleč presegajo vaše sposobnosti. VODNAR 21.1. -19. 2.: Takoj ko se trezno odpoveste svojim sanjarijam in se posvetite kruti realnosti, že začenjate sanjariti, kako bi jo izboljšah. Na takih svet zori. RIBI 20. 2. - 20. 3^-Naredili si boste spisek oseb. Id jih nameravate obdariti, in spisek primernih daril zanje. Ugotovili boste, da je seznam enkrat daljši od lanskega KRIŽANKA Vodoravno: 1. mesto v zahodni Flandriji v Belgiji, Ypres, 6. japonski narodni park, 9. reka, ki teče skozi italijanski lesi, 10. premik telesa, 11. mesto pri Padovi, 12. posušena trava prve košnje, 13. doba, vek, 14. pokrajina v Vojvodini, 15. kemijski znak za tantal, 16. uživalec rente, 17. ime novozelandskega alpinista Hillaryja, 19. južnoafriška denarna enota, 20. prevozno sredstvo, 24. ime južnoafriškega črnskega voditelja Mandele, 26. vest, 29. ražlični črki, 30. terme pri Padovi, 31. osebni zaimek, 32. glavno mesto japonskega otoka Okinavva, 33. porast, 34. vzdevek zagrebškega TV voditelja Mlakarja, 35. sadni sok, džus, 36. plod, 37. izdelovalec sodov. Navpično: 1. riba, iz katere iker pridobivajo kaviar, 2. vzvišen prostor za npr. predavatelja, 3. žitarica, 4. glavni števnik, 5. grška Črka, 6. posrednik, 7. polotok med Izraelom in afriško celino, 8. nekdanji ugandski predsednik (Milton), 12,-poletno obuvalo, 14. ime kanadskega atleta Johnsona, 16. mineral, 18. okrajšava za množino, 21. kratica za varnostni svet, 22. ženska, ki vloži tožbo, 23. ameriški kemik, Nobelovec (Lars), 25. italijanski pisatelj (Umberto), 26. planota na Notranjskem, 27. obrežje, 28. ime libanonskega politika Džumblata, 31. starorimski pesnik, 33. ansambel dveh izvajalcev, 35. začetnici slovenskega pisatelja Stritarja. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 • 33 34 35 36 37 repos ‘pes ‘aomt ‘po ‘SlN3 ‘upujst ‘uuo ‘orreqy ‘sz ‘B3TAOU ‘nosja^j ‘opvu ‘pum ‘punmpg ‘afiuai ‘ej, ‘;bu -ug ‘eja ‘ouas ‘mjg ‘qtS ‘omsg ‘osv ‘Jadaf :ouAmopoyv Aausaa ŠAH a b c d e f g h 1) Botvinik - Sarov / Leningrad 1936 Napad Črnih figur na osamljenega belega kmeta na polju c5 ni okupiral vodjo belih figur, ki je na potezi. Veliki šahisti slovijo po taktičnih kombinacijah, ki presenetijo nasprotnika. Tako je tudi Botvinik črnemu pripravil neprijetno presenečenje in s kombiniranimi pretnjami dosegel materialno prednost. Rešitev naloge Botvinik se ne zmeni za kmeta c5, temveč s taktičnim manevrom belega skakača najprej napade črnega kralja. l.Sf6+! Kh8. Po l...Df6: sledi 2.Dc7:. Po umiku črnega kralja sledi odločilen skok belega skakača 2.Se8! Črnemu kralju grozi mat na polju g7, napadena pa je tudi trdnjava na polju c7, črni je zato priznal prednost belega in se vdal! a b c d e f g h 2) Rudakovski - Botvinik / SZ 1945 Na odprte linije in diagonale je črni usmeril delovanje svojih figur, medtem ko so bele figure pasivno postavljene. Botvinik, ki je na potezi, je pravilno ocenil slabost v beli poziciji in z menjavami dosegel zmagovito pozicijo. Analizirajte pozicijo, mogoCe boste odkrili zmagovito pot! Rešitev naloge Ze po dveh menjavah figur, se je na Šahovnici pokazala slabost belega na polju el.!...Sel: 2.Tbcl: Tel: 3.Tcl: Dh6! Dvojni udar črne dame, na polje cl in h4. Beli s potezo 4.Dc4 Se brani obe napadeni figuri, toda sledi 4...Lb5!5.Dc5 Bela dama mora ostati na c liniji, vendar ne za dolgo 5...b6! in črni je v prednosti! Silvo Kovač Pisalo se je leto 1797 Heinejevo trojno gorje Pesniku Heinrichu Heineju je bilo - kakor je sam potožil -prirojeno trojno gorje: židovstvo, revščina in bolehnost. S svojim delom si je pridobil take občudovalce, da je nemški jezik moral skorajda iznajti nove besede za hvalo in priznanje; in take sovražnike, da je prav ob njem razodel nemški slovar svoje »Čudovito« bogastvo žaljivk in psovk. Boj za Heineja in proti njemu se je vnel kmalu po njegovem prvem nastopu, divjal pa je vse dni njegovega življenja in tudi še po njegovi smrti. Kmalu po objavi, prvih pesmi je Heine napisal: »Nikoli nisem kdo ve kako cenil pesniške slave in kaj malo "mi je mar, ali moje pesmi hvalijo ali grajajo. Toda meC mi položite na krsto; zakaj bil sem dober vojak v osvobodilni vojni človeštva.« Evropski romantik Heine se je rodil 13. decembra 1797. Umrl je 17. februarja 1856 in tri dni nato so ga brez maše in kadila, tiho in skromno pokopali na monmartrskem pokopališču. PREBLISK Kar bogatih je ljudi, bodo Se obogateli. Kdor kaj malega ima, bodo brZ Se to mu vzeli... Heinrich Heine Nedelja, 12. decembra 1993 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / NESTALNO VREME ALPE JADRAN / PREHODNE RAZJASNITVE 1020 Vremenska slika: Nad severnim Sredozemljem je prehodno nastal greben visokega zračnega pritiska. S severozahodnimi vetrovi v ioPian po dol- 3n Izvoliene- oci tenih da I •dc.. Be dva lofekoca bovefiika k; -povesi, izdaja Založbe Miheloč. Sli. i VSE IZDAJE V LETOŠNJEM PAKETU JADRANSKEGA KOLEDARJA IMAJO V PROSTI PRODAJI VREDNOST 130.000 LIR miid 8i§t8i8&:Id: c MMmm JADRANSKI K k c /; * pfeltCRrgn n m- x /n stovoiisivn ■ .... - n-mn : r. : : dot -Tr • n „ * a le m_____ in telefonske številke slovenskih ustanov v itaiijl NepogreslBv na vasi mizi! Str. 66 v kU fi II K Al v? • m V^jno akfuaAh in korisfen priročnik o uamu. 2 • ; /ajo tašlh Icrajlh > ce o obrezovanju, Sk ... .. sn ' {raški'- k/ MtiMP .. k n Bogoto stikov *o In kdrtpgra&fco grctafva Sarvnci prifogo z zroCntm; posnetki, Pt lede n zemljevfcl Tudi iioMjo^a sdoja M 2.4-3