štev. 20.
PoStnlna platana v gotovini.
V Ljubljani, v četrtek, dne 15. maja 1924
Leto III.
khaja vsak četrtek popoldne. ^ slučaju praznika dan poprej. Cena:
**« mesec......................Din.	4
** četrt leta..................... „12
** Pol leta....................... »24
posamezna štev. stane 1 Din. Uredništvo: vlttbljana, Kopitarjeva ul. 6 III.
Rokopisi se ne vračajo.
N*»ranklrana pisma se ne sprejemajo.
PRAVIC
GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Inseratl, reklamacije In naročnina na upravo »Jugoslovanska tiskarna*1, Kolportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasip« 2
Inseratl se računajo ::	po dogovoru. ::
Razvoj k svobodi, delu in redu.
Nuše glasilo in »Slovenski Narod« redko trčita ruS£ ob drugega. V soboto, dne 10 maja 1924. štv. 107 Pa ie priobčil »Slovenski Narod« pod gorenjim naslovom llV(>dnik, ki zasluži, da ga v bistvenih odstavkih citiramo dobesedno in si ga z delavskega stališča malo fto|i natančno pogledamo.
. Takole piše izrazito glasilo slovenske buržuazije: Ravnokar minule volitve v berlinski parlament, ki so a*or znano prinesle desničarskim strankam prav lepe .spehe, ppmenijo tudi v socialnem oziru važno pošto* lanko evropskega razvoja po vojni. Če ta razvoj po-sQiatraino pod vidikom možnosti ali nemožnostl svetov-ne soeiaiiie revolucije, moramo reci, da sta se položaj in “Rodnost za tako revolucijo s terni volitvami znova po-•abšala. Prvi udarec je socialna revolucija v tem letu ak prejela od italijanske strani. Tudi v Italiji so vo-.Ve Prinesle desničarski stranki absolutno premoč. Pr-.1 Rajnik, ta simbol delavskega pokreta in socialistične c-ie- je bil kratkomalo odpravljen. Delavstvo ni smelo J"fi treniti proti njegovi odpravi. V Italiji bodo sledila
let,
način lok
a strogega javnega in socialnega režima, ki bo na vse
e poizkušal dvigati produkcijo in blagostanje ce-uPnega gospodarstva ter kolikor mogoče omejiti državne dajatve socialnega značaja. V gospodarstvo uvedlo stare principe absolutne privatne svebode ter poglobljene produktivnosti. Italija se vrača k delu in redu.
‘•1'janski državniki stoje pač' na stališču, da je zdravo ^spodarstvo, da je ugoden gospodarski položaj, razvi-a industrija, gibčna trgovina in marljiva obrt najboljši w>speševalec socialnega razvoja, javnega blagostanja in 'di individualne dobrobiti.
V	enako smer stopa sedaj tudi Nemčija. V tem j^islu se je razvijala predvojna Nemčija, v to smer si-!J0 tudi socialni in splošno gospodarski nazori sedanjih ličarskih strank.
Italijanske in nemške volitve so definitivno od-ravile nevarnost socialne revolucije v Evropi. V gospodu velja vsepovsod edino trudapolno, riskantno in '^rriorno gospodarsko delo. Gospodarstvo se mora razdati popolnoma svobodno. Vsak podjetnik ne rabi dru-kakr svobodo, delo in red. To troje zadostuje posloma. In to troje mora zadostovati tudi tistim, ki bi “teli iz današnjega gospodarskega reda ven ter ustvari novo, popolnejše gospodarstvo. Vsakemu je dana v°boda in delo. Nov gospodarski red mora biti le posle Ca Pridnosti, delavnosti, podjetnosti in stvarnosti, cj ratka posledica svobode, dela in mira. To resnico so-t.?'nega napredka nam dokazuje vse sodobno kapitalis-ncn° življenje. Tej resnici se sedaj prilagodevajo poedi-e države Evrope s takozvanimi desničarskimi razvoji.« v *ako je naš prosluli ata »Narod« povedal. Drži pa to v toliko, kolikor se svetovni razvoj res poslab-,)e dan za dnem z ozirom na položaj proletarijata. Karizem se je bil po vojni pod pritiskom izbruhov po-‘nili socialno političnih revolucij samo potuhnil. Ostal ^ je na straži. In sedaj pritiska huje. kakor kedaj prej. J*1 Potrebno ni bilo, da je »Slovenski Narod« kot glas-
nik slovenske organizirane buržua/.ije to povedal, ker to dejstvo celokupno delovno ljudstvo salamensko bridko občuti na svoji koži. Dobro pa je, da sc je spozabil in pokazal, kam taco moli združena slovenska in mednarodna kapitalistična zmija. Gospodje, ki so tako narodni, da se jim od same narodnosti že v glavi vrti, pozdravljajo kot mednarodni buržuji zmago italijanskega fašizma, zmago nemških Ludertdorfovcev in si žele takih zmag tudi doma. Obenem pa proglašajo, da velja v gospodarskem redu neomajna svoboda, češ, da le v tej svobodi more gospodarstvo napredovati. In to je tista laž. ki je rodila kapitalistični družabni red, vse njega zle posledice in vse socialno politične revolucije, ki so že bile in ki bodo prej ali slej z silno elemntarnostjo brezpogojno sledile.
Bistvo takozvanega gospodarskega liberalizma obstoji baš v tein, da je v gospodarstvu proglasilo svobodno konkurenco in neodvisnost gospodarskega udejstvovanja od obče človeških in večnih moralnih načel. Baš ta hvaltsana gospodarska svoboda in svobodna konkurenca pa je rodila moderno suženjstvo. Ker prevladuje gospodarska svoboda, tam mora nujno podlegati gospodarsko šibkejši gospodarsko jačjemu. Takozvana svobodna delovna pogodba med delodajalcem in delavcem obstoji samo na papirju. V dejanskem življenju pa je na sredi votla, ob kraju pa je nič ni. Tisti, ki strada, tisti, ki niti za notranje podplate nima, tisti ne le, da iz tega svojega velikanskega premoženja ničesar začeti ne more, magari če bi se ponudil atu »Narodu« za razna-šalca po ljubljanskih ulicah, marveč je prisiljen dati svo-
jo delovno moč na prodaj za tako ceno, za kolikor je ta podjetniku draga.
Zato v socialnem in gospodarskem življenju ni absolutne svobode. Če kapitalizem tega noče priznati, je prav. In če se mu je posrečilo to načelo zamračiti, in ga spraviti s sveta za par desetletij, gorje človeški družili! Svetovna vojna in vse socialno politične revolucije so jasen dokaz, kakšne gorostasnosti je v praktičnem življenju rodilo to načelo. In če se naivnemu člankarju v »Slovenskem Narodu«, kapitalističnemu eksponentu zdi, da je z zmagami buržuaznih desničarskih strank v posameznih državah odpravljena nevarnost socialno političnih revolucij, inu moramo jasno povedati, da je v veliki zmoti. Baš ta desničarska reakcija, ki zopet vsepovsod dviga svojo glavo, je oče in mati teh prevratov. Ne Mussolini, ne Ludendorfi, ne Poincareji, ne Pašiči in ne »Narodi« ne delajo revolucij in ne gibljejo svetov, ampak ideje. In svobodomiselna ideja, ki že 200 let vlada svet ter od delovnega ljudstva že milijonkrat pro-kleta ideja o svobodni konkurenci in o absolutni svobodi v gospodarskem in socialnem življenju mora priti do svojega konca. Čc ne zlepa, se bo pa v zid zaletela in se razbila ter dokazala, da je bila napačna. Razvoj gre nevzdržno naprej. Mogoče je samo, z reakcijami ustaviti ga, sile idej pa ne bo zadržal nihče, tudi buržu-azija ne. Naše krščansko delavstvo pa naj ve. da ho še mnogo, mnogo trpelo, predno bo prisijalo solnce zmu-ge. Zato pa bodo skrbele organizacije, da zberemo j;i-ko armado zoper kapitalistični naval. In ob 30-letnici je prav, da široko odpremo oči.
Politični pregled.
Marko Trifkovlc
v Pašičevi vladi minister za izenačenje zakonov in Pa-šičev namestnik je pretekli teden poskušal rešiti radikalno barko in sestavljal koalicijsko vlado v katero naj hi vstopil tudi opozicijski blok razen HRSS, Znan je ta mož, ker je še pred kratkem v imenu vlade v skupščini obrekoval Slovence in Hrvate, da so protidržavni, da rušijo državo itd. Zato je bilo takoj jasno, da slovenske in hrvatske stranke ne bodo mogle delati z njim. Res ji mandat Marka Trifkoviča napravil le še večji prepad med opozicijo in vladno kliko. Pašič in Pribičevič sta namreč sporočila po Trifkoviču opozicijskemu bloku tele predpogoje za sodelovanje:
»V načelu se sprejema koncentracija s strankami opozicijskega bloka (DS, SLS in JMO). ako bi te stranke ustvarile možnost za koncentracijo s tem, da bi:
1. Prekinile vsako skupnost in zvezo z HRSS in to SLS in JMO zvezo znano pod imenom federalističnega bloka; DS pa opustila vsako nadaljnje sodelovanje s HRSS.
2. Da bi sprejele kot načelno bazo za delovanje koncentracijske vlade izvajanje in oživotvorjenje ustave v vseh njenih odredbah, posebno izpeljavo oblastne samouprave, v katerem cilju naj bi se razpisale volitve
za oblastne in srezke skupščine in pobijanje antinacio-italnih in subverzivnih elementov, med katere se mora računati tudi HRSS.
Združena velesrbska kliku
s temi svojimi pogoji hoče razbiti enotnost in složnost
opozicijskega bloka, da bi potem mogla na razprtih pre-čanih nadaljevati svoj krvavi ples. Nadalje hoče, da se tudi sedanja opozicija umaže s .krivičnim preganjanjem svobodnih državljanov in njihovih organizacij. Kakor je razgnala pravilno izvoljene komunistične zastopnike, tako hoče sedaj z ognjem in mečem razbiti HRSS in razveljaviti Radičeve poslanske mandate. Toda opozicijski blok je na te nečuvene pogoje, dovolj krepko odgovoril.
V	svojem odgovtmi blok sploh ne upošteva koruptnih ponudb, ampak stavi take predpogoje, ki so velesrbom in korupcijonistom silen udarec v obraz. Odgovor opozicijskega bloka sc glasi:
Opozicijski blok načelno sprejema predlog o koncentracijski vladi. Ali preje nego preide v meritorno razpravljanje pogojev, ki so postavljeni za sodelovanje v vladi, izjavlja, da se iz koncentracije brezpogojno izključujejo:
I. Vse skupine ali poedinci, ki so protivni iskrenemu in realnemu sporazumu med Srbi in Hrvati ter Slo-
Dostojevski) :
(Dalje.)
Mlada žena.
■lin
Ze se ji je hotel vreči k nogam in jo prositi, naj vrne njegove prejšnje ljubezenske muke. njegovo pr-?n n° in samo njemu razumljivo čisto hrepenenje, in jj,0v^ ie zahrepenel po solzah, ki so se že davno pošiljk Srce mu je umiral# od koprnenja in bilo mu je ka-|jj.r je oškropljen s krvjo in kakor da zadržuje v se-]^()Vse solze, ki niso več hotele osvoboditi njegove duše. 0^^ ie razumel, kaj mu je govorila Jekaterina, toda it tUtck: k> ga je uboga mlada žena v njem vzbudila.
in prestrašil njegovo ljubezen. V tem trenut-Uchs- Preklinjal svojo strast: kajti grozila mu je. da ga Žilah mu^''a Ka jc in bilo mu je kakor da se nni po ‘ 1 ne pretaka kri temveč razbeljen svinec.
dal«!
*Ah, moja nesreča ne tiči v tem, kar sem ti pove-
t	•« reče Jekaterina dvignivši se kakor da se je hi-
s	J'ekaj odločila, »ne, ne tiči v tem!« zakliče z gla-
io j'l ^ je trepetal od novega čuvstva; in to čuvstvo
trDi- Zaee,° Prevladovati in tudi na njem je ležalo celo trp|-en!e "jene duše in grozilo, da ga raztrga. »Moje Ka,Jen.Je >n moja bolest je prt po In om a nekaj drugega!
VjH li.1 .
•Hobe Je za matcr' ce'° v slučaju, da ne morem dobiti druge matere več! Kaj mi mar njeno proklct-^ v enem samem grenkem trenutku! Kaj mi jc za in ^ Prejšnje solnčno življenje, za mojo toplo sobico Se n ni0*° dekliško prostost! in kaj me briga, da sem
Ure). r,°'^a'a malopridnemu človeku in da
v tenz‘j kratko srečo! Ah, ne, to ni nič! Č~,-------------  —
trjra 'Ježi moja propast! Toda meni je to bridko in mi
nosim vecm
*	— .vi,"*1........—	*-•	*’	-	■	'*•
!ur>i leži
sree, ker sem izgubila čast in padla v sramoto, to
me boli, da se pohotno srce veseli in misli, da jc sramotna čast, radost in sreča — to, samo to je moja beda, ker nimam v srcu nobene moči več, da se upre, in nobene jeze nad storjeno mi sramoto!«
Srce je nehalo biti v prsih uboge žene in krčevito ihtenje jc prekinilo njene besede. Njen vroči dih se je širil od razbeljenih ustnic, grudi so se ji dvigale in spuščale in oči so se ji kresale v divjem gnjevu. Obraz ji je bil pri tem tako čaroben, iz njega je govoril tak naval čuvstva in strasti in vsaka črta. vsaka poteza na njem se je tresla v tako čarobni lepoti, -da je v hipu izginilo vsako sovražno čuvstvo, ki se je polaščalo Ordinova, Njegovo srce je zopet hitelo k njej, hotelo se je stisniti k njegovemu trepetajočemu srcu in strastno utoniti z njim vred v čudni opojnosti, v valovih istega viharja, v istem navalu nepopisnega gnjeva, skupaj z njo izginiti in če treba, tudi skupaj z njo umreti. Jekaterina sreča bleščeči pogled Ordinova in se mu nasmehne tako, da je dvojni plamen šini! skozi njegovo srce. Več ni vedel, kaj se z njim godi.
»Milost, usmili se!« je zašepetal s pritajenim glasom in se nagnil k njej, tako blizu, da se je njegovo dihanje spojilo z njenim in da ji je gledal v oči. »Ti me tiraš v propast! Jaz ne vem ničekar o tvoji bolesti, moja duša jc razburkana... Kaj me briga, zakaj tvoje srce joka! Povej, kaj hočeš... napravil bom. Tako, odidi, pusti me, ne ubijaj me, ne pogubljaj me!...«
Nepremično je gledala Jekaterina vanj. Solze so se posušile na njenih toplih licih. Hotela ga je prekiniti, ga prijeti za roko, hotela celo nekaj povedati, pa ni našla niti ene besede. Čuden nasmeh se polagoma pojavi na njenih ustnicah, prav tako kakor bi se nasmejala od groze ...
»Toda jaz ti vendar še nisem vsega povedala«, reče ona naposled z glasom, ki je jecljal. — »Poslušaj dalje... ali me hočeš poslušati, ti toplo solnce. Poslušaj. kaj ti pripoveduje tvoja sestra. Ti si vendar nekaj že izvedel o njenem trpljenju. Hotela sem ti povedati, kako sem z njim preživela leto dni, toda zakaj... Ko pa je to leto minilo, tedaj je šel on s svojimi prijatelji k reki in jaz sem ostala pri njegovi materi na mestu, kjer smo se izkrcali. Hotela sem ostati tam tako dolgo, dokler bi se on ne vrnil. Čakala sem mesec, čakala dva mesca —; tedaj me je v malem mestu srečal mlad trgovec in ko sem ga zagledala, sem se spomnila svojih' prejšnjih zlatih let. »Sestrica, draga sestrica«, je rekel, ko me je videl — »jaz sem Aljoža, tvoj tovariš iz de-tinskih let, stari so naju ženili kot otroke — ali veš to? Ali se spomniš, jaz sem iz istega kraja kakor ti...« —-»Kaj tam govore o meni?« sem ga vprašala. — »Govore, da si propadla, da si pozabila na svojo dekliško čast, da si se prodala razbojniku, ki kvari duše.« mi je odgovoril Aljoža s smehom. »In kaj si ti rekel o meni, Aljoža?« »Hotel sem ti povedati mnogo, ko sem prišel sem,« — in srce se mu je razburilo, »hotel^sem ti mnogo povedati, toda zdaj sein vse pozabil, ko te vidim. Vse si mi »okvarila,« je rekel počasi. »Naj bo, vzemi mojo dušo. Pa čeprav se smeješ mojemu srcu in moji ljubezni, lepa deklica!... Jaz sem sam. nekaj sem podedoval in sem sam svoj gospodar in moja duša je moja, in je nisem prodal kakor je to napravil nekdo drugi, ki je pokopal svojo vest, jaz duše ne kupujem, ker je ni mogoče zaslužiti. kakor vidiš.«
(Dalje prihodnjič.)
venci. Blok smatra, da je sporazumu edina stvarna podlaga. na kateri se more konsolidirati naša država, zajamčiti na znotraj mir in z mirom tudi vsestranski napredek ljudstva in države.
2. Izročitev sodišču — ne glede na stranko — onih oseb, ki jih je javno mnenje že obtožilo, da so izvrševali in posredno ali neposredno pomagali korupciji v naši državi počenši od najvišjih funkcionarjev in njihovih najbližjih sorodnikov do najneznatnejših državnih uslužbencev. Samo temeljita, nepristranska preiskava in stroga sodba more odstraniti to težko bolezen naše dobe; samo stroga sodba lahko utrdi nedolžnost ali krivico onih, ki jih javno mišljenje tako uporno in neprestano označuje.
Poleg vsega tega smatra blok, da je dolžnost vlade. da takoj da dobro in urejeno administracijo s poštenim uradništvom brez ozira na strankarsko pripadnost. Vlada bo dolžna spoštovati vse državljanske in politične pravice, zagarantirane z ustavo in državnimi zakoni.
Šele, ko nam odgovorite na predpogoje, bomo prešli na razpravo o pogojih, ki ste nam jih postavili za pristop v koncentracijsko vlado.«
Ta odgovor je Marko Trifkovič prebral, pokazal Pašiču In Pribičeviču in — odšel in kralju vrnil svoj mandat.
Francoske volitve.
Potem, ko so že vsa glasila velekapitala slavila zmago Mussolinija in Ludendorffa kot znamenje splošnega »preokreta na desno«, so prišle francoske volitve in na vse te vroče bankirske glave nalile mrzlega tuša. Proti vsakemu pričakovanju je na Francoskem padel predstavitelj reakcionarnega nacionalizma Poincare in so socialistične stranke skupno z radikali toliko pridobile, da bo prihodnjo vlado sestavil ali Herriot ali Bri-and. Ta »preokret na levo«, da govorimo z »Narodom«, bo imel velike posledice na evropsko politiko. Stališče zmernih strdnk okoli centruma v Nemčiji je ojačeno in kljub zmagi Ludendorffa je trdno pričakovati, da bo ' dosedanja nemška vlada nadaljevala svojo politiko 1 spremljivosti in pristopila k izpolnjevanju mednarodnih obveznosti. Delavska vlada v Angliji bo dobila v Herri-otu brez dvoma v marsikakem oziru krepko podporo. Zveza med Rusijo in Francijo je skoro neizogibna posledica teh volitev. Tudi na Jugoslavijo in Malo antanto bo izprememba političnega kurza v Franciji imela odločilen vpliv. Pašičeva koruptna klika, ki je v odločilnih trenotkih tolikokrat obdržala oblast s podporo francoskih bankirjev in generalov, je s temi volitvami prav neprijetno zadeta.
Prvi proračun angleške delavske vlade.
Ta proračun je prav razveseljiv. V prejšnjih številkah »Pravice« smo pisali o sedanjih angleških ministrih in smo rekli, da je finančni minister ali kakor pravijo Angleži zakladni kancelar, Filip Snowden. Napravil je proračun za 1. 1924/25 in sicer takole:
-	Izdatki: v milijonih funtov. Armada 45.0; Mornarica 55.8; Letalstvo 14.8; Civilna uprava 289.9; Državni dolg itd. 380.0=785.5. Dohodki: 812.0. Dohodkov več kot Izdatkov 26.5.
Iz tega sledi prebitek 26,500.000 futov. Kurz funta beremo zmeraj v časopisih. Snowden navaja nekatere postavke — naknadne kredite za izdatke itd. —, ki bi prebitek zmanjšali na 12 ali celo na 7 milijonov. A tudi v tem slučaju je bilanca zelo ugodna. Koliko pa je držav, ki bi mogle izkazati podoben proračun?
Sprašujejo se, kaj porečejo k tem številkam davkoplačevalci. Ce je človek bral vse tiste strahotne pripovedke, kakšne nadloge bodo prišle nad angleški narod, če bo prevzelo vlado delavsko ministrstvo, ga je morala res kar groza pretresti. In sedaj? Ravno tisti, ki so se tega ministrstva najbolj bali, hvalijo proračun in pa način, kako je znala Macdonaldova vlada dobiti pravo razmerje med kapitalom in pa dajatvami. Snow-den sam je rekel; »Sprememba funtovega kurza njemu v prilog, tedaj, ko je jTrevzelo vlado delavsko ministrstvo, nam pravi, da bo sedanja vlada posvetila ohranitvi kredita isto skrb, kakor so jo prejšnje. Velika Britanija hoče zdravo finančno politiko. Proračun je v ravnovesju in še dolgove bomo začeli plačevati. To smo napravili mi, zastopniki delavstva!«
Krščansko-socialni delavci in delavke!
Posebna številka »Socialne Misli,« ki izide ob 30-letnici krščanskosocialne organizacije v Sloveniji, bo prinesla sledečo vsebino;
Začetki krščanskosocialnega gibanja v Sloveniji,
(poslanec Josip Gostinčar).
Krekov socialni nazor, (prof. Ivan Dolenec).
Moji spomini na prva leta krščanskega socializma,
(Franc Ziller).
Stanovske zbornice po Krekovem zamislu 1894,
(Veteranus) in še razni zanimivi drobiž iz tiste dobe.
Vse naše skupine naj po navodilu, ki so ga že prejele, naberejo za to številko »Socialne Misli« naročnikov; po možnosti naj se naroči nanjo vsak naš član, stane samo 5 Din.
Potem naj pa skupine naročijo toliko izvodov, kolikor so jih nabrali pri Upravi Socialne Misli, Jugoslovanska tiskarna, Poljanski nasip 2, in vpošljejo obenem denar, oziroma se z upravo dogovorijo. Naročba mora biti do 23. t. m. v upravi, da bo mogla naročiti tiskarni, koliko izvodov naj tiska!
Tovariši, na deloi da lepo proslavimo svoj praznik!
Jugoslovanska strokovna zveza.
SociJ.
Delovno ljudstvo in akademsko dijaštvo.
Potrebno se mi zdi, da izpregovorim nekoliko tudi o tej zadevi. Z globoko žalostjo moramo priznati, da je danes med delavstvom in akademsko omladino prepad, ki ga je treba v najbližnji bodočnosti premostiti z vzajemnim delom. Akademiki, sploh vse naše katoliško dijaštvo bo moralo v doglednem času revidirati svoje stališče in bo moralo v bližnji bodočnosti posvetiti svoje moči razvoju in organizaciji delovnega ljudstva v znii-slu načel krščanskega socializma. Ne bo smelo stati več ob strani s prekrižanimi rokami in skeptično gledati; kaj bo. Samo mora aktivno seči v boj; dijaštvo zlasti akademsko, mora biti ono, ki naj daje celokupnemu delovnemu ljudstvu pobudo za vztrajno in uspešno borbo proti vsem izkoriščevalcem in pijavkam ubogega, trpečega delovnega ljudstva. Slavospev naših domačih buržujskih listov zmagi reakcionarstva pri volitvah v Italiji in Nemčiji mora biti nam vsem, delovnemu ljudstvu kakor katoliškemu dijaštvu svarilen memento, pravočasen signal, da delovno ljudstvo in dijaštvo ne smeta in ne moreta ostati v taki oddaljenosti drug od drugega kakor sta danes. Zakaj, prav lahko se zgodi tudi pri nas, da zmaga kapitalistična buržuazija in uniči v kratki dobi ono socialno dobro, ki si ga je tekom dolgega boja priborilo delovno ljudstvo. Iz gole ljubezni do trpečega delovnega ljudstva ne bo moglo akademsko dijaštvo vztrajati pri pasivni rezistenci, ki jo vodi napram onim vrstam, iz kojih je po pretežni večini izšlo samo. Treba bo, da med obema zavlada zopetno soglasje ter da se z vzajemno podporo bodrita k delu.
Da pa bomo videli, v koliko moremo zaenkrat upati na boljše stanje, moramo spoznati katoliška laična društva: Danico, ki praznuje letos 30-letnico obstoja in ki je vzgojila mnogo plemenitih mož, ki so s svojim neumornim delom mnogo koristili slovenskemu narodu; Zarjo, ki je nekoliko mlajša, pa danes s svojo žilavo energijo, ki je skrita v njenem tihem notranjem delovanju, daje tudi smernice celokupnemu katoliškemu dijaškemu pokretu in ki stoji danes vsled svoje neumorne delavnosti kar znatno nad drugima društvima; in najmlajšo med njimi, mlado Borbo. Kakšen namen so imeli ustanovitelji tretjega katoliškega akademskega društva, ne morem z gotovostjo trditi. Tudi ne moremo že danes j govoriti o uspehih, ki jih je doseglo društvo, saj ima še vedno same mlade, komaj iz srednjih šol došle dijake. Fno pa kljub temu lahko mirnodušno pribijem: Tudi to novo katoliško akademsko društvo si je postavilo izrecno socialen program. Tak je torej program. A ne sme ostati samo pri besedah. Besede naj postanejo meso ! — Vse organizacije delovnega ljudstva bodisi strokovne, strokovno-politične kakor kulturne rabijo delavcev, ki bi prišli in prevzeli težo bremena z ramen neka-ternikov, ki omagujejo pod pezo bremena in posegli tako aktivno v delo in organizacijo delovnega ljudstva.
Delovno ljudstvo bo z radostjo pozdravilo v svoji sredi tako težko pogrešane in željno pričakovane moči. Oni, ki so se odločili povedati delovnemu ljudstvu resnico, ga poučiti in mu v njegovem boju dati vzpodbud, naj se ne boje šikan; zakaj vemo, da je naš boj pravičen in da mora slednjič vendarle zmagati resnica. Dijaštvo j mora samo od sebe priti in ustanoviti kader mladih lju-
i	di — borcev, ki bodo neustrašeno, prežeti Krekovih idej, šli med naše delovno ljudstvo in mu povedali, da ne bo nastopil zanj dan vstajenja, dokler ne uredimo družbe po načelih krščanskega socializma. Naj zavlada zopet medsebojna vzajemnost delovnega ljudstva in dijaštva 1
Ministrstvo za socialno politiko.
V tisku se pogostokrat pojavljajo opravičene pritožbe nad ministrstvom za socialno politiko. To ministrstvo je v naši javnosti zelo dobro znano radi svoje nedelavnosti in brezbrižnosti. Nekateri so čisto napačno sklepali, da se ukine. Ministrstvo za socialno politiko ne dela ne mogoče zato, ker nima kaj delati, marveč zato, ker so v vseh dosedanjih vladah vodili to ministrstvo z malimi izjemami ljudje, ki niso imeli niti razumevanja niti volje za ono delo, katerega bi moralo to ministrstvo opravljati. To pa je tudi razumljivo, ako le pomislimo, da so vodili to ministsrtvo ljudje kapitalistične miselnosti, katerim sploh ne gredo v glavo naloge socialne politike.
Ne maramo se spuščati v obsežno kritiko tega ministrstva, marveč pokazati hočemo le na nekatera vprašanja, ki že dolgo zamanj čakajo rešitve ministrstva za socialno politiko.
V prvi vrsti je to cel kompleks (obseg) delavskih vprašanj. Niti v eni količkaj urejeni državi ni delavstvo od strani oblasti tako zapuščeno in zanemarjeno, od strani delodajalcev pa tako izrabljeno, kakor ravno pri nas. Na pritisk Jugoslovanskega kluba v prejšnjem parlamentu je bilo urejeno vprašanje delovnega časa, sklenjene naredbe o inšpekcijah dela, pozneje pa je bil sprejet tudi zakon, ki je obsegal in uredil vprašanje delovnega časa, nedeljskega počitka, delavskih organizacij, delavskih zbornic, vprašanje nočnega dela, žensk in otrok itd. Ali vse odredbe tega zakona so ostale le na papirju. Danes se ta zakon ne izvaja več niti v onih smereh, v katerih se je že začel izvajati. Delodajalci sami podaljšujejo delovni čas kolikor se jim zljubi, zaposlujejo otroke in ženske, kjer smejo in ne smejo. Inšpekcije dela sploh ne poslujejo, o delavskih zbornicah pa ni treba niti govoriti. One se sploh niti ne sestajajo, ker ni za njihova zborovanja kredita. Ministrstvo za socialno politiko še do danes ni — tri leta potem odkar je zakon razglašen — izdalo pravilnika za izvajanje tega
zakona. Takšna je torej brezbrižnost in nemarnost ministrstva za socialno politiko. Samoposebi je razumljivo. da je z zakonom za zavarovanje delavcev še slabše. Na tem vrlo važnem in vrlo obsežnem področju socialne politike kaže ministrstvo za socialno politiko svoje popolno nezanimanje.
Vzemimo pa še drugo važno vprašanje: invalidsko. Invalidske organizacije so poslale že brez števila vlog in prošenj, da se reši njihovo vprašanje, da se jim da kruha — ali ministrstvo doslej še vedno miruje. Sicer je bivši minister dr. Peleš izjavil, da pripravlja nov zakon — toda prepričani smo, da bodo morali naši invalidi še dolgo čakati na ta zakon, ako bo od današnjega režima zavisno, kdaj bo izglasovan. Toda vendar, če sploh komu, zahteva pravica in človečanstvo, da se po-maga invalidom in če se jim že noče dati stalna denarna podpora, naj se jim že vsaj na kak drugi način zasi-gura obstanek.
Izseljeniško vprašanje spada ravnotako med ona vprašanja, ki pritiskajo, da se jih reši. Naši izseljenci — tako tisti ki odhajajo iz domovine, kakor tudi tisti, ki se vračajo domov — so popolnoma prepuščeni sami sebi i" brezvestnim izrabljačem. Ministrstvo za socialno poli' tiko je pod ministrovanjem dr. Periča odpravilo še tisto malo dobrega, kar je dotlej bilo. V slepi blaznosti, da vse centralizirajo, so glavni izseljeniški urad prestavili h-Zagreba v Belgrad — in tam se je okrog tega urad3 kot navadno razvila takšna korupcija, da izziva splošno ogorčenje.
Tako so tukaj navedena samo tri vprašanja — ali jih je še celo vrsto drugih. Ministrstvo za socialno PO' litiko bi imelo polne roke dela, samo ako bi hotelo* Ono bi zamoglo z zdravimi reformami preprečiti marsikatero zlo, katero bo brezpogojno nastalo iz današnjih neurejenih socialno-ekonomskih razmer. Mir, kateri trenutno vlada v gotovih socialno in ekonomsko popolnoma zapuščenih in zanemarjenih slojih, se prav lahko P*; premeni v hud nemir. Toda če bi tega tudi ne bilo, hi bilo kljub temu treba izvajati socialno-politične reforme. ker to zahtevajo dobro pojmovani državni in narodni interesi. (Narodna Politika, broj 17. 1924.)
32. kongres angleške delavske stranke.
V	velikonočnih praznikih se je vršil v mestu Yorka na Angleškem 32. kongres delavske stranke, ki je traja' tri dni (od velikonočne sobote do velikonočnega torka)-Na kongresu je vodja delavske stranke Macdonald zda) ministrski predsednik s povdarkom izjavil, da je delavska stranka odkar je na vladi izvršila toliko važnega dela, da si je v angleški in v svetovni zgodovini že pridobila. važno mesto. Macdonald je povdaril, da je za delavstvo vseeno, ali ostane delavska vlada na krmilu še
2	ali 3 leta, ali pa da jo vržejo meščanske stranke v parlamentu že v 14 dneh. Pri tem pa je opozoril, da ni to vseeno za Anglijo in za ostali svet. Ako pride še to leto do volitev, bo zbrala delavska stranka vse sile, da si pridobi večino in potem ne bo samo pri delu, marveč tudi na vladi in politični dogodki se bodo razvijali Čisto drugače kot se danes in mnogo hitreje.
Dasi je delavska stranka na vladi, vendar s svojega zborovanja kralju ni poslala nikake brzojavke; zanimivo pa je, da je tudi niso poslali niti liberalci niti konservativci, ki so imeli ob istem času svoje letne kongrese.
Iz poročil na kongresu je razvidno, da šteje delavska stranka skupaj 772 organizacij, 135 več kot lansko leto. Celokupno število organiziranih pristašev ni ozna-čeno, toda čisto jasno je, da šteje veliko več pristašev, kot ima organiziranih članov. Za pretekle volitve se ie potrošilo 28.826 funtov šterlingov ali okoli 42 milijonov kron. Na kongresu je bilo 480 delegatov, ki so zboroval1 v mnogoštevilnih odsekih.
Dvojna mera.
Poročali smo že, da smo zaprosili ministrstvo za polovično vožnjo za dneve naše tridesetletnice. V zadnji številki »Pravice« smo omenili, da rešitev naše pr0*' nje pričakujemo že minuli teden. Toda slavno ministr' stvo zaščita velekapitala in korupcije naši prošnji 111 ugodilo. Takoj, ko je naš poslanec Gostinčar to zvedel* se je podal k načelniku ministrstva. Vprašal ga je, za" kaj se prošnji ni ugodilo. Gospod načelnik mu je kratk° odgovoril: »Za delavske organizacije polovične vožfll® sploh ne dovoljujemo.« Tovariš poslanec, ki je vedel kom ima opraviti, ga je vprašal pa še nadalje: »Kaj Pa za veleindustrijo in kapitaliste sploh?« Načelnik minis*1"' stva očividno nekaj v zadregi, mu po kratkem 010 odgovori: »Tudi ne!« Poslanec Gostinčar se je naP0® nato k ministru. Po ostrem protestu mu je minister e0' ljubil, da bo prošnjo še enkrat pregledal in rešitev P° pravil.
Tako. Izjava načelnika ministrstva je vsekakor z£a' čilna. Kdor pravi: »Za delavske organizacije polovi*’* vožnje sploh nimamo!«, ta se očividno ne zaveda sv°^ naloge, ki jo ifna na vladi, ali pa misli, da smo taki baC, ki, da on kot mandatar vlade lahko pometa in gospoda po svoji volji. Kdo pa je sploh država? Po njegove mnenju so ljudje in pravi državljani, katere naj on ^ prošnjah upošteva, samo težki kapitalisti, Ti trpin, težko delaš od zore do mraka, da s svojimi potnimi sr gami živiš poleg sebe in svoje družine, še nešteto P javk, zate ni ugodnosti na železnicah, zate je le trpUen' Tistemu, ki odira in ki že kaj ima, dajmo še nekaj K ven, da nam s svojim kapitalom ne bo škodoval. ^ stemu pa, ki nič nima, ne damo nič, ker se ga bati. To je geslo današnjega režima. Isto dvojno 01 sj doživiš pri vladi, isto tudi dnigod. Če imaš denar,
Leto IIL
- ,.
gospod. Vse se ti odkriva, vse te spoštuje in povsod so ti odprta vrata. Ako pa živiš pošteno le od dela svojih iz roke v usta, si delavec in vse te prezira. Delavec si in delavec ostaneš, suženj in hlapec sedanjega materialističnega družabnega reda.
Vse živi materiji. Uživajmo! Kdo bo delal? Dela 'lai tisti, kdor mora. Tako zmaterializiran človek je Mši kot žival. Bratstvo, tovarištvo mu je le sredstvo, da te privabi k sebi in ti izpije kri, potem te vrže v staro šaro. Vreden si le toliko, kolikor se te more izrabiti, kolikor imaš krvi. Plača se ti za tvoje naporno delo t°liko, da moreš trpeti še naprej, da prekmalu ne padeš.
Ali mora res biti tako? Ali smo res obsojeni na Mjenje in izkrvavitev? Ta glas se večkrat čuje iz vrst sužnjev. Ne! Tudi mi smo ljudje. Tudi mi smo vredni *’vljenja, toda ne živalskega, ampak človeškega. »Vi vsi ste sinovi enega Očeta!« O kako lepo se čuje ta glas sredi zmaterializiranega sveta.
Dr. Krek je pred 30 leti videl to dvojno mero, zato le rekel: »Krščanski delavci, organizirajte se!«
Občinske volitve v Trbovljah.
Že šesto leto živimo v »svobodni« državi, a ni-"ier v nobeni občini ne čutijo tako gorko te svobode, ^akor ravno mi prebivalci trboveljske občine. Pa zakaj? ~ato, ker je trboveljska občina delavski center, in reakcionarni magnati se boje dati občino v roke zakonito 'Goljenim zastopnikom ljudstva. Po zadnjih občinskih volitvah nam je dala radikalno-demokratska vlada korupcije in nasilja demokratskega gerenta mesto, da bi DotTdila izvoljenega župana. Za tem so se menjavali razni koritarji, ter svobodno razmetavali občinsko premoženje v senci bajonetov tako dolgo, da so vsi prišli Jjf. svoj račun. Sedaj so zopet razpisali volitve, da vi-'i° koliko so imeli uspeha plačani vladni hlapci, pri r&zdiranju delavskih vrst. Posebno uslugo dela radikal-n°-demokratski vladi prosluli Koren. Najprvo je poskusil jiyojo srečo pri komunistih, a ker mu ti niso mogli ustre-Cl 2 zaželjenim koritom, se je prelevil v buržujskega ^enta, velesrbskega radikala. Takrat se mu je izpolni-a davna želja in za protiuslugo, je hotel razkropiti de-avsko moč. Kdo mu je sledil? Noben zaveden delavec, atrio par enakovrednih požeruhov. Vsakdo se spomi-]a’ kako se je ta mož vozil na občinske stroške v Bel-®rad, za časa stavke v 1. 1923, Pašiču brado gladit. Na Prašanje, kaj je ukrenil za rudarje je izjavil večkrat, ||a Pravi Pašič, i radnik treba, da živi. To je bil njegov ■■jspeh s katerim naj bi se nasitili lačni rudarji. Pa še *jruKi uspeh je bil, namreč ta, da so gonili rudarske vo-?!telje po zaporih in to v najbolj usodnem trenutku, ko 1 se imela izvojevati najprimitivnejša pravica bednemu r°letarijatu. Njegovi pristaši so imeli v rokah ves dr-*Vni aparat od občine do centralne vlade, a vsi so stali a Mrani trboveljske premogokopne družbe tako zvesto,
9	ie mogla s pomočjo javnih organov poraziti in razbiti Pravden rudarski boj. Kaj pa so delali takrat demokra-:1 Prav skrbno so forsirali v »Jutro« lažnjivo potvor-J13 Poročila iz revirjev z namenom, da begajo delav-v° in to v skrajnem trenutku, ko sc je nagibala zma-]j,na stran delavstva. Vsakdo izmed nas se spominja,
0 je takrat »Jutro« denunciralo rudarje pred obla-J*°> v prid družbi, s pomočjo svojih trboveljskih pri-jflJačev. Pa saj jih dobro poznamo. To so tisti prote-{ ai?ci Pri družbi in par drugih trabantov belgrajske *tai	s,ovens^i dnevnik je bil »Slovenec«, ki je 4 . ves čas boja na strani zatiranih in zaničevanih ru-sta v tuc*' soc'a*'st* 50 zaznamovani na zlomljeni dali ^ Ptički pa so stali ob strani ter prezirljivo gle-
1 rudarski boj. Že vnaprej so trosili vesti, da bo boj „j ”'ien in da bo zmagala družba. Za delavce njim itak l{r J^darji pa bomo z vsemi temi gospodi obračunali v flčn' Napravimo enkrat končni obračun s temi poli-ge "ni prodanci. Napravimo pa tudi konec vladnemu bistvu, že vnaprej obeta razpust izvoljenega od-
in nadaljevanje gerentstva.	Rudar.
Prvi maj v Mežiški dolini.
°kra ^epo Je Praznovalo 1. maj kršč. delavstvo v našem niCj iu- ^ sredini Mežiške doline na Poljani pri podruž-Pr *arne cerkve prevaljske so se zbrale skupine Mežica, Ko s G^tanj in Črna, katerim se je pridružilo mno-Drjr 0rnišljenikov in prijateljev iz okolice. Ob 9. uri je O* dolga procesija iz Mežice z župnikom č. g. Prija kateri je na to daroval sv. mašo. Modro nebo, Pomladno solnce in veselo streljanje fantov iz skrhj .	sv>	ma*° *n Pr’ zborovanju je pregnalo
dost Slav ljudi trpinov in zavladalo je veselje ter ra-stilneFo sv- ma^i se ie na ^epo Pripravljenem vrtu do-Vori| na Poljani vršilo manifestacijsko zborovanje. Go-U jje sta -č. g. dekan dr. Cukala ter poslanec Kugovnik. va, pSed govornikov smo spoznali pomen tega dne-krjj rv' govornik nam je pojasnil pomen dela v smislu t»°seknstva> ljubezen Krekovo do dela in delavcev, prav ^gi'10 Da P°vdarjal: »Nikomu hlapci, kakor Bogu!« delu, ig0V0rnik. ki je nastopil kot mož poln izkušenj v ?ravic u kranitelj naših stanovskih koristi in narodnih fetnno’ b°dril je poslušalce k slogi in stanovski vza-Ob p0] ’ ^ vztrajnosti in zvestobi do kršč. socializma.
še je vršila predstava Krekove igre ^aWtT] re*’ nudila pošteno zabavo mnogoštevilnim gle-
JJjkottl^kamo zahvalo č. g. žup. Hornboku gg. govor-'i z n . 'gralcem in vsem, ki ste z nami, kakor ste na praznik dela ter nam stem vlili novega
^Serirajte^v „PR#Viei!“
Strokovna zveza.
Tovarniški delavci.
Jesenice. Dne 14. aprila je vodstvo K1D tovarne na Jesenicah razglasilo, da se z 22. aprilom začne zopet redno obratovanje v »žični valjarni«. Delavstvo žične valjarne, ki je pred več kot 2. mesecema rajši nastopilo dopust, kakor da bi pustilo kršiti delavno pogodbo od strani vodstva, je 28. aprila nastopilo delo v »žični valjarni«. Člani naše organizacije izjavljajo najlepšo zahvalo vsem, ki so priskočili na pomoč s prostovoljnimi prispevki. Delavstvo KID je imelo zopet priliko, spoznati kako trd in neizprosen boj je treba bojevati za pravice, ki so že enkrat zahtevale svoje žrtve. Zato bo pa tudi znalo za nadaljni boj bolj pripraviti. Za nas naj velja to: Na vojsko se pripravljaj kadar je mir. Gorje ti, če te sovražnik dobi brez orožja ali celo spečega.
Dol pri Ljubljani. V nedeljo 18. t. m. ob 8. uri zjutraj se vrši v društvenem domu sestanek skupine SZTD. Poroča centralni tajnik. Vabljeni vsi člani in prijatelji krščansko strok, organizacije.
Papirniški delavci.
Naša zveza je nabrala med člani za Jeseniške iz-prte delavce v dveh obrokih Din. 800.—. V Trbovlje smo pa odposlali Din. 300.—.
Dev. Mar. Polje. — Vevče. Pri nas imamo novega tehničnega ravnatelja. Člani v Medvodah in Goričanah imajo nabranih nebroj pritožb, katere so vložili na merodajno mesto. — V Vevčah se ta ni počutil tako varnega, zadnje tedne pa se je ta gospod spravil na oddelek v brusilnici kjer hoče, vse zakone, vse naše pogodbe in tradicije, čez noč odpraviti. Apeliramo na generalno ravnateljstvo, da ga pouči o teh pogodbah in naših zakonih. Mi smo pokazali podjetju, da nam je interes podjetja pri srcu, naj pokaže tudi podjetje srce za trpina. Gospodu ravnatelju pa kličemo, dosti je. zdaj pa roko proč, siti smo večnih bičev in biričev. Imamo orožje, delavstvo alarm!
Zveza papirniškega delavstva priredi v nedeljo 18. t. m. izlet na Šmarno goro. Po težkem, trudapolnein in napornem delu se tudi proletarec veseli majnikove narave, da se tudi on enkrat odtuji od večnega drdranja tovarniških strojev, da pozabi v družabni skupnosti vse gorje in kruto tlačanstvo. Narava se probuja iz zimskega spanja. Vse brsti in dihti v cvetju pomladnega življenja. Tudi delavčeva narava se mora prebuditi in zliti v cvetje, prebuditi se mora iz spanja nezavednosti in se zbuditi v močno delavsko samozavest.
Krščanska delavska društva praznujejo letos 30-letnico svojega obstoja. Tudi pri nas so bili takrat prvi začetki. Naš izlet naj bi bil nek uvod k splošni proslavi tega praznika.
Spored, ki so ga posebej še podrobno dobili naši zaupniki, je v glavnem sledeči: Točno ob 4. uri zjutraj zbirališče pri D. M. v Polju pred Domom. Peljemo se na vozeh. Prvi voz godba, drugi narodne noše itd. V medvodah se nam pridružijo naši tovariši, odkoder gremo potem skupno na Šmarno goro. Ob 9. uri sv. maša. Potem pa delavski tabor. V Tacnu pri Koširju na vrtu popoldan pa prosta zabava in zvečer se vrnemo. Če bi bilo skrajno slabo vreme, se pa izlet preloži na prihodnjo nedeljo. Obeta se nam torej radost, zato na veselo svidenje.
Cestarji.
V	nedeljo dne 11. t. m. se je vršil shod drž. cestarjev kranjske sekcije. Udeležencev je bilo 30. Žal, da ni bilo našega tajnika tov. Gajšeka iz Celja. Zato smo napravili sami nekaj sklepov. 1. Da se nam cestarjem izplača za nazaj od 1. oktobra do 1. maja na nove plače, kar je bilo pridržano. 2. da se nam da službena obleka, kakor jo imajo drugi javni nameščenci. 3. da v času bolezni cestarja ali njegove žene, da država brezplačnega zdravnika. Tovariš Benčina je podal skupinski obračun, ki je v najboljšem redu. Nato je bilo zborovanje zaključeno z nado, da nam naša strokovna organizacije izposluje zahtevane stvari. Franc Jošt, predsednik Naklo pri Kranju.
Rudarji.
Vabilo na redni občni zbor JSZR, ki se vrši dne 25. V. 1924, ob 2. uri pop. v prostorih g. Škoberne na Dov-škem s sledečim dnevnim redom: I. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika in blagajnika. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. — Vsi člani se vabijo, da polnoštevilno pridejo na občni zbor.
Viničarji.
Sv. Miklavž pri Ormožu. Strokovna skupina viničarjev je na svojem letošnjem občnem zboru sprejela v odobrenje novozamišljeni posmrtninski sklad, v katerem je odbor na seji dne 27. IV. 1924 popravil še nekatere nedostatke ter je stopil v veljavo z dnem 1. maja t. 1. V prihodnji številki hočemo objaviti tozadevni poslovnik, da nam slede v tem oziru tudi druge naše skupine. Na poziv pripravljalnega odbora za proslavo 30-letnice smo ukrenili takojšnjo pobiranje od člana do člana in kakor bo najhitreje mogoče bomo odposlali skupno vsoto pripravljalnemu odboru. — Umrla je v Her-movcih viničarka gospa Terezija Kukovec iz Ljutomera kar je pomenljivo posebej to, da je dobrohotna gospa kupila krsto svoji viničarji, ki ji je služila 15 let. Ker navadno ravnajo z ubogim starim delanezmožnim viničarjem izjemoma tako, da se ga znebijo in poženejo beračit, čeprav se je pehal svoje življenje le za njihov nenasitni žep, se nam zdi potrebno to dejanje gospe objaviti.	Predsednik.
Za upokojenke.
Poslanec Gostinčar je zahteval od finančnega ministra pojasnila, zakaj ne dobivajo tobačne delavke, žene železničarjev, pokojininskih prispevkov in je dobil od finančnega ministra ta-le odgovor:
Na Vaše vprašanje o dajanju družinskih doklad ženam uslužbencev državnih železniških ustanov, ki kot bivše delavke v tobačni tovarni prejemajo provizije, Vam odgovarjam sledeče:
Člen 29, točka 2. zakona o draginjskih dokladah od 28. II. 1922 odrejuje, da družinska doklada ne pripada na ženo, ako je ona upokojenka, in to brez obzira na višino njene pokojnine.
Vprašal sem za mnenje gospoda finančnega ministra, ki je pristojen, da avtentično tolmači zakon ali se imenovane žene, ki prejemajo takozvano »provizijo«, smatrajo za upokojenke ali ne, to je ali se nanaša tudi nanje točka 1. ali točka 2. člena 29. zakona o draginjskih dokladah.
Ker je ministrstvo za finance odločilo, da je treba vse te slučaje podrediti Pod odredbo točke 1. člena 29., po katerem doklada za ženo pripada, ako ona nima najmanj 200 dinarjev mesečnih dohodkov, sem odredil, da se vsem uslužbencem, katerih žene prejemajo provizije, ki znašajo mesečno manj kot 200 dinarjev, izda doklada za žene.	Minister	za finance.
Tedenske vesti.
Surovost javnih organov.
Iz Hrastnika nam poročajo. Dne 11. V. je neki orožnik v gostilni pri kolodvoru prijel mladega rudarja, ki je šele prišel pred par dnevi iz Dalmacije v Hrastnik na delo. Ker je knjigo oddal rudniku, se orožniku ni mogel legitimirati. Le-ta ga je prijel za vrat in ga psoval. Potem je pa po telefonu zvedel, da je pri rudniku ter ga spustil. Mladi fant po imenu Jonič Ante je jokal domov na stanovanje. Med potjo ga je srečal neki drugi delavec, ki ga je peljal na orožniško postajo ter ga predstavil orožnikom. Obžalovanja vredno, da se tako surovo postopa napram ubogim delavcem.	B. P.
Sv. Miklavž pri Ormožu.
Dne 4. maja se je vršila po rani maši v društvenem domu seja ODZ. Udeležba odbornikov je bila popolna vkljub veliki oddaljenosti nekaterih. Razpravlja-
lo	se je o delavnemu načrtu in zato so si porazdelili odborniki posamezne kraje v svoje področje v svrho agitacije. Govorilo se je o občinskih volitvah imenških občin Sv. Miklavž Hermanci, Brebrovnik, Vitan, Mihalovci, Cerovec. V svrho sporazuma s Kmetsko zvezo, da dobimo viničarji v vsaki občini potrebno in primerno število odbornikov ne bomo nastopali s svojo listo. Tudi nikake pritožbe zoper sedanje župane ni izrekel nihče. Želimo da bi tudi v naprej ostalo pri starem, da se prijazno in pravično ravna z delavcem oziroma viničarjem ter posebno pažnjo je treba posvetiti, da se ne utepe kak demokrat ali kak drug strankač v odbor. Tudi naše delavsko glasilo »Pravica« smo vzeli v pretres, da naj se med nami širi in tem potom privede naše vrste do tiste delavske samozavesti, ki je toliko danes pogrešano osobito v naših viničarjih. Zaradi boljšega poslovanja DZ za celi okraj Ormož se je sklenilo ustanoviti na več krajih, kjer se čuti potrebno, delavske podružnice. Tako sc vrši dne 18. maja po rani maši ustanovni občni zbor podružnice Svetinje. Tudi pri Veliki Nedelji so se že izrekli za to. Viničarji! Le naprej, čas je že davno, da se vzbudimo in povemo javnosti naše težnje in pravične zahteve.	Predsednik.
D. M. v Polju.
V	zadnjem »Glasu Svobode« se oglaša Nace B. znani gostilniški muzikant in meče razne očitke na »Delavsko zvezo« in klerikalce vse v prek. Če taki značaji blatijo naše v pravilno smer umerjeno delavsko gibanje, nam je samo v zadovoljstvo, ker vemo, da smo na pravem potu. Tako na pravem, da bi bili lahko vsi »neodvisni« pri nas lahko ponosni, če bi mogli oni brez škode napraviti isto, ker gnilega in nedelavskega imajo med vodilnimi osebnostmi več kot dovolj. Žalostno dovoli od njih, da nasedajo ljudem takega tipa, in porabljajo njegove neslanosti za svoj časopis. Nacetu pa lahko povemo, da čiščenja ni še konec. Mi vodimo in bomo vodili, kljub raznim užaljenim ponosom stare klikarske žlahte, čisto delavsko politiko, in če je to komu prav ali ne. Naravnost velika nesramnost pa je, da se je člankar obregnil ob oba naša najbolj zavedna delavca in člana Delavske zveze in Strokovne papirniške zveze tov. Fr. Kukoviča in tov. K. Pintarja, katerima se ima ravno on zahvaliti za marsikatero dobroto. To mu bo neodpustljiv greh in madež Judeža, za katerega mu bo lahko še žal. Kaj več odgovarjati se pa nam ne zdi vredno. Glasu Svobode pa priporočamo, naj se drugič o stanju stvari informira pri drugačnih ljudeh.
Okrajna delavska zveza D. M. v Polju.
Žene in dekleta.
Žena — varuhinja morale.
Ako greš po mestu in gledaš po izložbenih oknih,
—	če vidiš mladino in nje vedenje, se moraš nehote vprašati: Ali je še žena varuhinja morale kakor v prejšnjih časih, ali pa se je omejila, da govori in piše proti nemoralnosti.
Pri pogledu na podobe, razglednice, kipe,,ki naj bi predstavljali umetnost, nehote vsakemu vsaj količkaj poštenemu človeku zardi lice od sramu, če pa opazuješ ljudi pred temi izložbami, v gledališčih ali kinih, seti dozdeva, da so se že navadili na te vrste »umetnosti« in si iz tega nič ne store. To prilagodenje se kaže tudi o
nemoralni modi in tfiošj. Dobe se žene in dekleta, ki -se štejejo k dostojnim ljudem, pa se oblačijo tako, da se gnusi človeku.
Ne samo, da taka opolzka »umetnost« ponižuje žensko čast v blato, ampak tudi zelo škoduje mladini. Kako človeka boli, ko gleda otroke pr,ed takimi izložbami in predstavah, ko kar biflijo v slike, da se jim čita na obrazu, kaj se godi v notranjosti. Ko sliši njih opazke, človek pozabi da ima pred seboj otroke. — Mnogi otroci pa imajo že dotna dovolj kvarljivega in pohujšljivega vpliva od strani staršev. Ako opazujemo otroke v šoli, njih obnašanje in govorjenje, zlasti če mislijo, da so brez nadzorstva, si lahko mislimo v kakem ozračju živi otrok doma. Tudi dejstva govore. Kaj naj rečemo o materi, ki pusti, da njen otrok na javni cesti vpričo ljudi opravi svojo potrebo? Sicer pa je prišlo tudi v modo, da se mali otroci vodijo po mestu skoro nagi. Marsikatera mati je pozabila, da v večernih urah kar mrgoli »parčkov«, ki lahko s svojim nespodobnim vedenjem pohujšajo mladino. Kako bodo odgovarjale matere, ki puste otroke same po samotnih gozdih in travnikih?! V navado je prišlo, da jemljejo starši otroke k predstavam, ki so za »odrasle««!. Češ saj ne razume, dobi pa le čut za umetnost. Vkljub prepovedi se v popoldanskih urah dajejo predstave za otroke z isto vsebino, kakor zvečer za odrasle. — In potem se nikar ne čudimo pokvarjenosti otrok! —
Kakršna morala, taka inoda! Nje moč se kaže že v šoli. Pri mnogih deklicah je opaziti, kako gine vsled nove obleke pazljivost pri pouku. Le malo je takih, ki nič ne mislijo pri modnih norostih. Večina deklic se zaveda utiša svoje obleke. — Ali matere, ki tako oblačijo svoje otroke ne pomislijo, kako širijo pohujšanje v šoli in zunaj nje? Ali s takim delom ne uče otroke, da je moda nad moralo?! Namesto, da l>i se moda ravnala po ženi, pa pusti žena, da moda gazi njeno čast. Zelo mogoče Je, da ravno zato gine spoštovanje do žene: Kako naj uči mati, ki je sužnja nemoralne mode. svojega sina, da naj spoštuje dekliško čast?
Po vsem tem je nemogoče šoli, da otroke dobro vzgoji — in naj se še tako trudi. — 'če se pa doma in na cesti podere to. kar se v šoli zida.
Ta modna norost je prišla iz višjih krogov, od inteligence, v nižje plasti, samo da se tukaj pokaže le še bolj odurno. Zato pa mora biti tudi skrb inteligence, da vpliva blažilno na svojo okolico, da se iztrebijo izrodki nemoralne mode in se vpelje zopet dostojna noša.
Kdaj bomo zopet me žene nastopile kot varuhinje morale? Ali bomo čakale, da se zastrupi vsa mlajša generacija? Zato v boj zoper nemoralno nošo!
Delavska zveza.
Goričane - Medvode.
Preteklo nedeljo dne 11. t. m. smo imeli lepo obiskani shod naše organizacije. Predaval nam je naš vrli starosta posl. J. Gostinčar o razvoju Jugoslavije ter o sodelovanju SLS, odnosno njene delegacije v narodni skupščini. O centralizmu in njegovih škodljivih posledicah v naši državi ter konečno o poteku sedanje krize v Beogradu. Za nameček nam je govornik še podal nekaj iz' zgodovine stare Srbije za časa Obrenovičev itd. Navzoči so govorniku sledili z velikim zanimanjem ter mu koncem govora burno aklamirali. Potem smo se pogovorili še o izletu naše organizacije na Šmarno goro vnedeljo dne 18. tm.. ki ga priredimo skupno v zvezi papirniškega delavstva. Upamo, da bomo ob tej priliki imeli lep dan skupno z našimi tovariši. Nadalje smo razpravljali o naših občinskih volitvah, ki se vrše v nedeljo dne 15. junija, pri katerih bo Delavska zveza prvič nastopila s svojo kandidatno listo, koje prvi uspeh je že ta, da bo pri volitvah naša skrinjica prva.
Tako gremo naprej od uspeha do uspeha in upamo, da pride kmalu čas, ko bo naše delavstvo tudi pri upravi naše občine odločujoči faktor. Zatorej na dan! Vse delavstvo na volišče! Vsi na agitacijo! Vsi delavci, železničarji, mali obrtniki in bajtarji imajo svojo pravo zastopnico edino le v Delavski zvezi, kateri dajte vsi svoje glasove in naša zmaga bo sijajna.
Končno pa smo na shodu tudi razpravljali o tem, kako nastopiti proti krutemu režimu v naših tovarnah, ki ga je vpeljal novi ravnatelj, ki mu je očividno prva skrb. da kar največ krivic prizadene ubogemu delavstvu, ki ga je pričel cigansko odirati in mu pritrgovati krvavo prisluženo mezdo. Gospod ravnatelj naj pomni, da tu še ni rečena zadnja beseda. Naše delavstvo je pripravljeno na odločilen korak, ki bo upamo tudi tega oholega gospoda spametoval.
Okrajna Delavska zveza v Celju.
Občinske volitve. Med delavstvom vlada tukaj veliko zanimanje za občinske volitve, katere bodo za občino »Celje okolica« dne 16. junija.
Krščansko soc. delavstvo je nameravalo postaviti svojo listo, ki bi obsegala: delavce, male posestnike, male obrtnike in uradnike. Ker pa se je pokazalo na skupnem zaupnem sestanku SLS. da je danes delavstvo že upoštevano, za kar se ima zahvaliti le svoji organizaciji in je delavstvo na skupni listi SLS močno zastopano, boino šli ramo ob rami, v boj za pravično in pošteno upravo občine, kakor delavci tako kmetje in obrtniki, pristaši Slov. ljudske stranke, na podlagi programa socialne pravičnosti in vzajemnosti vseli delavnih stanov, ki so potrebni za obstoj kakor občine, tako človeške družbe. Vsak. ki pošteno misli in ima smisel za pametno in pravično občinsko politiko, ki naj jo v bodoče vodijo v občini Celja okolice le resni in trezni možje, ta mora v naše vrste in dne 10. junija glasovati za zmago delavnega ljudstva, to je za listo Slov. ljudske stranke.	Načelstvo	ODZ v Celju.
Naša tridesetletnica.
Za polovično vožnjo je poslanec Gostinčar poslal brzojavno vprašanje na ministrstvo. Ako ne dobimo po-voljnega odgovora, se tovariš poslanec odpelje ta teden v Delgrad in gre zopet osebno k ministru. Ugoditev prošnje bomo takoj sporočili.
Od več skupin smo že dobili jako povoljna poročila o udeležbi. Agitirajte, da bo slavlje tem veličastnejše.
Vabila in plakate smo razposlali vsem skupinam JSZ in podružnicam DZ. Če kaka skupina ni prejela, naj se javi na pripravljalni odbor, da takoj odpošljemo. Isto-tako smo poslali vabila tudi poslovalnicam Osrednje čipkarske zadruge in podružnicam I. ljub. del. kons. društva. Če niso prejeli vsi. naj blagohotno naznanijo pripravljalnemu odboru.
Kaj pravi urednik?
et - Celje: Hvala lepa! Iz zgodovine kaj bi rad!
Sv. Miklavž: Prav je, da greste skupaj s kmetsko zvezo. Mi nismo razredneži, pač pa vsepovsod zahtevamo pravičnost za delavce.
Prosveta.
Proti krivičnim očitkom!
Vsak človek je dolžan Bogu dati kar je božjega, državi, kar je njenega in kot družinski oče svojim otrokom krščansko vzgojo ter skrb, da jih pošteno preživi in preskrbi. Poleg vsega tega mora družinski oče pripraviti svoje otroke tudi za stan v katerem naj bi si pošteno služili kruh ter bili državi in družbi v korist. To je dolžnost staršev do Boga, države in svojih otrok. Zato ves dobrobit družine, države in človeške družbe sploh sloni na ramah skrbnih staršev. Nastane pa vprašanje; kako more uradnik ali uslužbenec svojo družino brez zadostnih sredstev tudi gmotno preskrbeti? Trudita se oče in mati, ter storita vse, da bi svojo družino pošteno preživela toda, vsa skrb ostane le skrb. Lepo je slišati od očeta ali matere, da si pri svoji naporni službi in vsled pomanjkanja nikdar kaj boljšega ne privoščita, ter si raje pritrgata od svoj ust samo, da družina ni lačna. To je lepo. Toda, lepo in potrebno ni, da bi zaradi onih, ki na račun stradajočih špekulirajo ter kopičijo premoženje kedo moral stradati, trpeti revščino ter biti povrh deležen še očitkov, da delavstvo pijančuje. Očitke, ki zadevajo samo prave pijance, ter očitke proti vsem onim, ki smatrajo, da je krivično ako železničarstvo in drugo delavstvo stavka, zahteva povišanje plač potem pa pijančuje, vse pošteno uslužben-stvo odločno zavrača. Kakor je krivično zaradi kakega izgubljenega duhovnika blatiti vso pošteno duhovščino, tako krivično je zaradi kakega pijanca blatiti vse pošteno, stradajoče uradništvo ter delavno ljudstvo sploh.
Žalostno je. da se v teh hudih časih vidi pijance vseli stanov, pa žalostno je tudi, da se od lažiprijate-ljev delavnega ljudstva socialna beda in krivica re-šuje. samo na ta naiin, da se delavnemu ljudstvu očita pijančevanje. Da se pa proti železničarstvu, državnemu nameščenstvu ter proti delavnemu ljudstvu sploh od strani delodajalcev vseh strank organizira sila. pod katero naj bi se uradnika kot uslužbenca izrabljalo kot mutasto žival masikdo, ki bi mogel videti, videti noče.
Vzgojiteljev, ki bi radi delavno ljudstvo vzgojili zato, da bi ga lahko vsakdo in vsestransko izkoriščal delovnemu ljudstvu ne manjka. Vzgojiteljev pa, ki bi delavstvo hoteli vzgojiti ter izobraziti kako verovati, ali kako izdatno nastopati v borbi za dosego svojih pravic, takih vzgojiteljev žalibog ni, ako pa so, si z odkrito besedo na dan ne upajo, ker je nevarnost, da jih lažiprija-telji ljudstva postavijo pod kap. Kakor je delavnemu ljudstvu potrebno vzgojiteljev za dosego njegovih pra-
vic. tako potrebna je tudi poštena vzgoja in razna predavanja vsem onim, ki na račun stradajočih špekulirajo, kopičijo premoženje.
Delavno ljudstvo! Vzgajaj se krščansko. Krščanstvo ni suženjstvo, je resnica in pravica. Zato vsak zanjo neustrašeno v boj!
Naše gobe.
Navodilo za spoznavanje užitnih in strupenih gob. S 75 barvanimi tabelami. Sestavil Ante Beg. Cena vezani knjigi Din. 100.—.
Pri nas imamo 100 vrst užitnih gob, ki jih spoznamo s pomočjo te knjige. V drugih državah se živi veliko družin z nabiranjem in izvažanjem gob. Pri nas pa gredo milijoni v zgubo, ker segnijujejo v gozdu najboljše gobe, katerih nihče.ne pozna. Ker je naša zem’ja na gobah posebno bogata, priporočamo, da bi se z nabiranjem bavile delavske družine in si zagotovile bogate postranske dohodke. Knjižica pove tudi kako uporabljamo gobe uspešno v domačem gospodinjstvu. Knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Drobiž. 7^
Za pouk in zabavo.
Pst !
Francoski pesnik Bernard Fontenelle, nečak velikega Corneillea, jc živel ravno sto let (1657—1757). Nekoč je sedel skupaj s staro gospo, ona stara devetdeset let, on pa petindevetdeset. Rekla mu je: »Gospod Fontenelle, mislim, da je smrt na naju dva pozabila!«
»Pst!«, je zašepetal Fontenelle in je položil prst na ustnice, češ, bodi tiho. sicer naju bo smrt slišala in bo prišla.
Podobnost.
Znanega dunajskega arhitekta Adolfa Loosa je naslikal slikar Oskar Kakoschka (sch = š). Hudomušni Loos je zapisal pod sliko: »Ta slika mi je bolj podobna kakof jaz sam«.
Prim. Zgod. an. 1. zv. str. 58: Papež Leon XIII. slikar.
Borza.
Vrednost denarja na zagrebški borzi dne 8. V. 1924.
Za 1 italj. liro Din. 3.59^—3.62^.
,. 1 funt šterling Din. 351.75—354.75.
„ 1 dolar v čeku Din. 79.70—80.70.
„ 1 dolar v gotovini Din. 78.81 —79.81^.
„	1	franc,	frank Din.	5.16—5.21.
„	1	češko	krono Din.	2.3540—2.3840.
„ 10.000 nem. avstr, kron Din. 11.26—11.46.
., 1 švic. frank Din. 14.29^-14.39^.
Dne 12. V. 1924.
Za 1 italj. liro Din. 3.58^—3.61^.
„ 1 funt šterling Din. 352.80—355.80.
„ 1 dolar v čeku Din. 80.30—81.30.
„	1	dolar	v gotovini	Din. 79.37/4—80.37^.
„	1	franc,	frank Din.	4.77 V*—4.82^.
„	1	češko	krono Din.	2.3584—2.38"*.
,. 10.000 nem. avstr, kron Din. 11.”—1 L’1.
„ 1 švic. frank Din. 14.33—14.43.
Delavec! Sleherni	dan	se	vprašaj2
AH redno	plačujem	\	^
Ali redno	čltam	/	r
AH redno	dopisujem	v	i	1	I	dV ILv *
AH zadosti agitiram za
Vzajemna zavarovalnica
v Ljubljani
je edini slovenski zavarovalni zavod, ki zavaruje proti P žarnim škodam poslopji, premičnine in poljske pridela ^ Sprejema življenska zavarovanja v vseh kombinacij^
PAPIR pismeni, uradni, risalni, ovoj11’
W 7 % T T I M , ■ nnplAtrnrt 3»	1	a	.
(ZKJ IlfiF poslovne, šolske, noteze, šolske zve IVllIJIvJL umetniške razglednice in drugo
kupite najbolje v papirni trgovini
IVAN GAJŠEK, Ljubljana, Sv. Petra
%
VSAK CLAM KONZUMfl
dobi najboljšo postrežbo v gostilni svoje zadruge Kongresni trg 2.
Poskusi! Ne bo ti žal!
Kuhinja izborna, — cene nizke. Abonenti dobe znižane cene.
Poskusi! Ne bo ti žal!
izdata konzorcij.
Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani
Odgovora! urednik Dr. Andrej 6®***