äfl m x — ft J v •/;-.<. h Podgora zahteva odpravo azbesta Pri Banih domačini jezni na nov regulacijski načrt tržaške občine Klop stopa v novo sezono z vonjem po počitnicah, zato predstavlja svojstven način potovanja / 18 Primorski Dobra soseda si prideta naproti Dušan Udovič Že kar nekaj časa ugotavljamo, da ozračje na tem našem severovzhodnem obmejnem območju ni takšno, kakršnega bi si želeli. Kot da bi bil v zraku nek fluid, ki bi negativno pogojeval odnose med Italijo in Slovenijo. Zatika se pri manjših in večjih stvareh. Kot kaže, sosednji državi s težavo najdeta skupni jezik, tudi ko gre za povsem konkretne probleme. Tako so zdaj na vrsti slovenske avtocestne vinjete, ki so že od vsega začetka kamen spotike. Njihova sicer povsem legitimna uvedba je bila že za časa prejšnje slovenske vlade izpeljana z značino kranjsko robatostjo, ne oziraje se na to, kako bodo relativno visoke kratkoročne tarife učinkovale zlasti v obmejnem prostoru, kjer je množični dnevni pretok prometa kisik za gospodarstvo in sploh normalno pretakanje ljudi in življenjskih interesov za obe strani. Poznam ljudi, ki so postali pravi specialisti za iskanje stranskih poti, po katerih priti v Istro, ne da bi plačali »zloglasne« vi-njete. Tržaški italijanski dnevnik je objavil celo zemljevid številnih možnosti izogibanja hitri cesti, ki pelje do Kopra. Če želiš po njej na enodnevni izlet v Istro, je cena za tistih nekaj kliometrov petnajst evrov, kar nikakor ni malo. Da ne govorimo o nejevolji številnih turistov, ki minulo poletje s tolikšno tranzitno takso iz Slovenije niso mogli odnesti najboljšega vtisa. Najbrž bi bilo za slovensko državo dobro, če bi pod dosedanjimi izkušnjami potegnila črto, namesto da zgolj zmagoslavno objavlja podatke, koliko milijonov je iztržila z globami avtomobilistom, ki niso plačali vinjete. Koristno bi bilo tudi globlje premisliti, kakšen imidž si ustvarja Slovenija na svoji zahodni meji. Nimaš vedno za vsako ceno prav, četudi so formalni razlogi na tvoji strani. In nemara bi bila večja fleksibilnost prav v tem primeru dobrodošla. Morda ni tako odveč pomisliti na možnost, da se obalni del hitre ceste razbremeni vinjete, tako kot predlaga predsednica tržaške pokrajine. Za to sicer ni nujno klicati na pomoč Osim-ski sporazum, najbrž zadostuje dejstvo, da so zastonj tudi vse avtoceste v tržaški pokrajini. Gre za načelo zdrave pameti in voljo, da si dobra soseda prideta naproti. dnevnik PETEK, 25. SEPTEMBRA 2009 št. 227(19.626) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € JEDRSKO RAZOROŽEVANJE - Varnostnemu svetu prvič predsedoval ameriški predsednik Združeni narodi sprejeli »zgodovinsko« resolucijo Prihodnje leto naj bi okrepili Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja ljubljana - Stališče pristojnih ministrstev Slovenija ne načrtuje brezplačnih vinjet na mejnem območju z Italijo LJUBLJANA - Za brezplačne av- ministrstvo, ki ugotavljata, da Osimska tem vprašanjem naslovila predsednica tocestne vinjete na mejnem območju z pogodba ne določa te možnosti. Pokrajine Trst Maria Teresa Bassa Po- Italijo ni pravne podlage. V to sta pre- Slovenija bo torej negativno od- ropat. pričana slovensko prometno in zunanje govorila na pismo, ki ga ji je v zvezi s Na 2. strani NEW YORK - Varnostni svet Združenih narodov je na včerajšnjem zasedanju na temo neširjenja jedrskega orožja in jedrske razorožitve, ki ga je kot prvi predsednik ZDA v zgodovini vodil Barack Oba-ma, soglasno sprejel resolucijo o omejitvi širjenja jedrskega orožja, ki so jo predlagale ZDA. Resolucija 1887 države poziva k sodelovanju, tako da bi "pregledna konferenca o (Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja) NPT leta 2010 lahko uspešno okrepila pogodbo in postavila realistične in dosegljive cilje" na področju neširjenja jedrskega orožja, miroljubne uporabe jedrske energije in razoroževanja. Na 13. strani Senatorka Blažina s predsednikom Confemili Morellijem Na 2. strani SSk pri ministru Žekšu Na 3. strani Delegacija SDGZ na pogovorih v Ljubljani Na 4. strani Družba Carraro ni naredila koraka nazaj Na 14. strani V kromberškem Mipu dela za 50 delavcev Na 15. strani Jubilejna opereta Zveze slovenske katoliške prosvete Na 17. strani opremiti z naravo nat_spaziocorti Trst, via Corti 2 (tikobtrguVenezia) od torka do sobote 10-13 e 15.30-19.30 ali pas predhodno prijavo tel. 040 9990006 - info@natdesign.it - www.natdesign.it 2 Sobota, 26. septembra 2009 ALPE-JADRAN / ljubljana - Stališče prometnega in zunanjega ministrstva »Iz Osima ne izhaja obveza Slovenije po odpravi cestnin« »Pismo predsednice tržaške Pokrajine nima pravne podlage za pozitivno obravnavo« LJUBLJANA - Na slovenskem ministrstvu za promet so včeraj za Slovensko tiskovno agencijo pojasnili, da iz Osimskih sporazumov ne izhaja obveza Slovenije po odpravi cestnine oziroma vinjet na obmejnem območju z Italijo. Ministrstvo je torej drugačnega mnenja kot predsednica tržaške Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, ki pravi, da Osimo določa recipročnost kar zadeva avtocestni promet. Bassa Poropat se, kot znano, sklicuje na brezplačni tranzit na avtocestah v tržaški pokrajini. Na slovenskem ministrstvu za promet pa ocenjujejo, da pobuda predsednice tržaške Pokrajine nima podlage za pozitivno obravnavo iz njihovih pristojnosti, ker ministrstvo nima razlogov, da bi katerikoli del avtocest ali hitrih cest izvzelo iz cestninjenja. Na prometnem ministrstvu v Ljubljani vsekakor pravijo, da so ta vprašanja v pristojnosti ministrstva za zunanje zadeve, zato so to ministrstvo zaprosili za pregled navedenih mednarodnih aktov ter za uradno stališče o teh vprašanjih. »Po naših informacijah je ministrstvo za zunanje zadeve že sporočilo, da v Osimskih sporazumih ni določbe, iz katere bi lahko izpeljali obvezo pogodbenice, da na obmejnem območju ne uvaja cestnin. Torej iz dvostranskih sporazumov ne izhaja obveza Slovenije po odpravi cestnine oziroma vinjet,« so poudarili. Dodali so, da bodo počakali še na uradno pismo s strani zunanjega ministrstva, nato pa uradno obvestili predsednico Basso Poropat. Včerajšnje Delo poroča, da je slovensko zunanje ministrstvo že ugotovilo, da v Osimski pogodbi ni določbe, iz katere bi lahko izpeljali obvezo pogodbenic, da na obmejnem območju se ne uvaja cestnin. Iz dvostranskih sporazumov torej ne izhaja obveza Slovenije po odpravi cestnin oziroma vinjet. Italijanska republika svojo pobudo utemeljuje na notranjem pravnem aktu, beremo v Delu. Dejstvo je vsekakor, da so t.i. osimske avtoceste v tržaški pokrajini brezplačne, avtoceste v Sloveniji na mejnem pasu pa ne. Državni sekretar na slovenskem ministrstvu za promet Igor Jakomin je v odgovoru na pismo Basse Poro-pat zapisal, da prometno ministrstvo v sodelovanju z zunanjim ministrstvom preučuje možnost, da bi se prebivalcem tržaške pokrajine omogočil brezplačen tranzit na določenem območju Slovenije. Bassa Poro-pat v svojem pismu opozarja, da so avtoceste v tržaški pokrajini brezplačne na osnovi Osimskih sporazumov. Po njenem mnenju bi morala Slovenija na osnovi recipročnosti zagotoviti brezplačen tranzit po svojih avtocestah vzdolž meje z Italijo. Dobronamerno pismo Basse Poropat je politično takoj izkoristila desnica. Prej jo je napadala, češ da ni nič naredila za brezplačne vinjete za Tržačane, ko je poslala pismo v Ljubljano pa jo je čez noč začela hvaliti. Lokalno desnico očitno ne zanimajo konkretni rezultati, temveč izključno politična polemika, zlasti ko gre za Slovenijo in Slovence. Oglasil se je tudi tržaški župan Roberto Di-piazza, ki je postavil neke vrste ultimat Sloveniji in istočasno izrazil mnenje, da bi bila brezplačna cestnina edina pozitivna stvar Osimske pogodbe... rim - Predlog predsednika Confemili Domenica Morellija »Senatorka Blažina bi lahko postala sogovornica vseh manjšin« RIM - Senatorka Tamara Blažina se je srečala s predsednikom združenja jezikovnih manjšin v Italiji Confemili Domenicom Morellijem. Predsednik je iznesel veliko zaskrbljenost vseh jezikovnih skupnosti glede številnih problemov, ki pogojujejo razvoj zgodovinskih jezikovnih skupnosti v Italiji. Ob stalnem poudarjanju pomena navezanosti na lastni jezik in tradicije, ki izhaja tudi iz stališč nekaterih predstavnikov desnosredinske vlade, žal ne sledijo posledična dejanja in ukrepi. Tudi odgovor, ki ga je senatorki Blažini poslal minister Raffaele Fitto glede krčenja finančnih sredstev za udejanjanje zakona 482, kaže na dejansko brezbrižnost desnosredinske vlade. Predvsem pa prihaja do izraza volja, da se celotna pristojnost glede manjšinske problematike prenese na posamezne dežele, ne da bi pri tem zadevo primerno prilagodili finančnim zmogljivostim. Predsednik Morelli zelo dobro pozna našo narodnostno skupnost, saj kot član paritetnega od- Domenico Morelli bora že od vsega začetka sledi tudi udejanjanju zaščitnega zakona in se zaveda posebno kritičnega trenutka, ki ga doživlja naša manjšina. Ob tem je izrazil željo, da bi lahko bila senatorka Blažina kot parlamentarka sogovornik za vse narodnostne skupnosti in v tej vlogi aktivno sledila težavam, ki so vezane na financiranje tako zakona za Slovence, kot tudi zakona 482. Prav letos poteka tudi važna obletnica, to je desetletnica izglasovanja zaščitnih norm za zgodovinske jezikovne skupnosti v Italiji, kar gotovo predsta- vlja odlično priložnost za obračun opravljenega dela v tem obdobju in pa načrt kako naprej. S tem zvezi sta senatorka in predsednik Confemili soglašala, da bi bilo primerno obeležiti to obletnico s strokovnim posvetom, ki bi ga organizirali prav v naši deželi pred zaključkom leta. Senatorka Blažina je zagotovila, da bo ta predlog prenesla tako na naše krovne organizacije, kot tudi na pristojnega odbornika na Deželi FJK, saj je pričakovati, da bo pri tej pobudi naša dežela odigrala vidno vlogo. Nova knjigarna v Ljubljani: 300 Modrijanovih kvadratov LJUBLJANA - Na Trubarjevi ulici so včeraj odprli novo knjigarno založbe Modrijan. Prostor v obsegu 300 kvadratnih metrov ne bo le zatočišče za knjige, poskrbljeno bo tudi za bogat kulturni program. Po knjigarni, ki jo je odprla založba Sanje, je Modrijanov projekt druga ljubljanska novost v zelo kratkem času. Obeta se še knjigarna Študentske založbe. Direktor založbe Modrijan Branimir Nešovic je odločitev za lastno knjigarno nedavno komentiral takole: "Vsem je znano, da na Slovenskem ni neodvisnih distributerjev knjig, da imamo dve večji knjigotrški mreži, ki sta - ena bolj, druga manj - vezani na založbi in da druge, manjše knjigarne obdelujejo zgolj vsaka svoj vrtiček - bodisi založniški bodisi lokalni oziroma krajevni. Če ne govorim o prodaji učbeniške literature, delujejo knjigarne DZS predvsem kot papirnice, mreža Mladinske knjige trgovine pa se vede kot samozadostni gospodar, ki vedri in oblači, hkrati pa lahko vsak hip da na mizo dokaze, da ni monopolist na slovenskem knjižnem trgu." (STA) Vlomil v lekarno v Pivki in kradel ure v Sežani SEŽANA - Koprski policisti so ovadili 21-letnika iz Divače, ki je septembra vlomil v lekarno v Pivki in naj bi skušal vlomiti tudi v lekarno v Divači, v trgovini v Sežani je kradel ure, ovaden pa je tudi zaradi neupravičene proizvodnje in prometa z drogami in prikrivanja ukradenih skuterjev. Preiskovalni sodnik je zanj že odredil pripor. Mladenič, ki je star znanec policije, je 10. septembra razbil steklo zdravstvene ambulante v Divači in skozi okno skušal vstopiti v notranjost, vendar pa tega potem ni storil. Policisti so na poti, po kateri je zbežal, našli različne predmete, ki jih je uporabljal, so sporočili s Policijske uprave Koper. Policisti so pri kasnejši hišni preiskavi našli in zasegli različna zdravila, ki jih ni mogoče kupiti v prosti prodaji. Zasegli pa so tudi dva sku-terja, ki sta bila ukradena v Italiji, in nekaj lončkov s sadikami konoplje. Istega storilca so 17. septembra prijeli v Sežani, kjer je hotel ukrasti štiri ročne ure. Prodajalka ga je zadržala na kraju ter obvestila policiste. Še pred njihovim prihodom je tri ure že vrnil prodajalki. Pri sebi je imel tudi zdravila, ki jih ni mogoče kupiti v prosti prodaji. Policisti so sumili, da gre za zdravila iz lekarne v Pivki, v katero je bilo vlomljeno 13. septembra. Različne tablete iz lekarne v Pivki pa so našli tudi v hišni preiskavi na storilčevem domu. (STA) LJUBLJANA - Hrvaška pogajanja z EU SDS, SNS in SLS zahtevajo izredno sejo DZ LJUBLJANA - Poslanske skupine SDS, SNS in SLS so na predsednika DZ Pavla Gantarja včeraj naslovile zahtevo za sklic izredne seje DZ, na kateri bi obravnavali in sprejeli stališča Slovenije do osnutkov skupnih stališč EU glede pogajanj Hrvaške z EU. Poslanske skupine so v zahtevi 37 poslancev za sklic izredne seje pojasnile, da so oz. bodo točke o 11 pogajalskih poglavjih Hrvaške v pristopnih pogajanjih z EU ta teden obravnavala matična delovna telesa in kot zadnji pristojni odbor - odbor za zadeve Evropske unije (OEU). Predlagatelji menijo, da odločitev zgolj na ravni delovnih teles DZ v navedenih primerih ni zadostna in da mora končno odločitev glede stališč Slovenije sprejeti DZ v celoti na izredni seji. Ob tem poudarjajo, da je po nedavnem srečanju premiera Boruta Pahorja z njegovo hrvaško kolegico Jadranko Kosor prišlo do popolne spremembe stališč slovenske vlade, kar zadeva blokado pristopnih pogajanj Hrvaške z EU, zato menijo, da je treba ta stališča potrditi na plenarni seji DZ. Trdijo še, da "zadeve niso in tudi ne bodo take, kot so po srečanju med premierom Borutom Pahorjem in hrvaško premierko Jadranko Kosor zatrjevali predsednik vlade, zunanji minister Samuel Žbogar, predsednik republike Danilo Türk ter predsedniki koalicijskih strank Zares, LDS in Desus, Gregor Golobič, Katarina Kresal in Karl Erjavec". Pravijo tudi, da je že v sredo postalo jasno, da Hrvaška ne pristaja na drugi predlog evropskega komisarja Ollija Rehna, kot ves čas trdi predsednik vlade. Švedsko predsedstvo EU je nadaljevanje pristopnih pogajanj Hrvaške z EU sklicalo za 2. oktober, potem ko je Slovenija prejšnji teden umaknila zadržke za njihovo nadaljevanje. Hkrati je tudi sklicalo nadaljevanje pogajanj o meji med državama ob posredovanju EU in na podlagi drugega predloga evropskega komisarja za širitev Ol-lija Rehna. (STA) BENEČIJA - V nedeljo dva prijetna pohoda V Podbonescu že tradicionalni pohod miru, V Grmeku pa KD Rečan vabi na stare stezice BENEČIJA - Ljubiteljem pohodni-štva se konec tedna prav gotovo splača preživeti v Benečiji, saj bodo imeli v nedeljo na razpolago dve možnosti za prijeten izlet. V občini Podbonesec bo namreč na sporedu tradicionalni mednarodni pohod miru, v občini Grmek pa Kulturno društvo Rečan vabi na pohod po starih stezicah »Kje so tiste stezice...«. V občini Podbonesec prirejajo mednarodni pohod miru že četrtič zapored, vsako leto pa je na sporedu konec septembra. Udeleženci se bodo zbrali že ob osmih zjutraj na Štupici, od koder se bodo odpeljali proti Podbeli pri Kobaridu. Tam bo ob 9.30 uradni start pohoda, ki je primeren za vse, potrebna pa je seveda ustrezna oprema. Prihod na cilj, to se pravi v center za obiskovalce na Štupici, je predviden približno ob 13. uri. Tam se bodo lahko pohodniki okrepčali s testeninami in drugimi kulinaričnimi dobrotami. Kosilu bosta sledila še običajni slavnostni govor (14.30) in koncert (15.30). Kulturno društvo Rečan prav tako ponuja zanimiv program. Zbirališče je ob Posnetek s Pohoda miru leta 2007 10. uri pred vojašnico v Hlodiču, od koder se bodo pohodniki odpravili proti Sv. Matiji. Pot bo vodila čez Jelenčijo. Ob 11.30 bo maša, takoj zatem pa je predviden premor za kosilo. Odprt bo dobro založen kiosk. Ob 14. uri se bodo pohod- NM niki podali do Peternela, nato pa še do Zverinca in Selc, od tam pa nazaj proti Hlodiču. Poti so lepo urejene, na njih pa so tudi postavljene table, ki kažejo pravo smer, zato se ni bati, da se bo kdo izgubil. (NM) / ALPE-JADRAN Petek, 25. septembra 2009 3 KOROŠKA - Boj za manjšinske pravice NSKS bo pravico iskal na mednarodni ravni Smolle napovedal internacionalizacijo koroškega vprašanja - Za vzor primer Južne Tirolske CELOVEC - »Sedaj gre zares!« S temi besedami je predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Karel Smolle odprl tiskovno konferenco svoje orgnizacije v Celovcu, na kateri je napovedal, da se je NSKS odločil za »ev-ropeizacijo in internacionalizacijo« še vedno nerešenega manjšinskega vprašanja na Koroškem. Že prihodnji teden se bosta Smolle in generalna sekretarka organizacije Angelika Mlinar podala v Bruselj, da bi v pogovorih s poslanci in poslanskimi klubi Evropskega parlamenta dosegla nov obisk komisije Evropskega parlamenta, t.i. »fact finding mission«, na Koroškem. Slednja naj bi -medtem že tretjič - se soočala z neupoštevanjem manjšinskih pravic na Koroškem, še posebej na področju dvojezične topografije (krajevne table), uradnega jezika, manjšinskega šolstva, itd. Poleg evropeizacije NSKS zagovarja tudi internacionalizacijo koroškega vprašanja - če potrebno tudi pred Organizacijo združenih narodov. Na tiskovni konferenci sta Smolle, Mlinarje-va in podpredsednik NSKS Marjan Pipp zato izrecno pozdravila izjave najvidnejših predstavnikov Republike Slovenije v zvezi z namenom, da matična država sproži enostranski postopek no-tifikacije Avstrijske države pogodbe (ADP). Smolle je ob tem opozoril na nedvoumne izjave predsednika slovenske države Danila Turka, predsednika vlade Boruta Pahorja, ter vseh pristojnih odborov slovenskega parlamenta, še posebej odbora DZ za zunanjo politiko. To odločno stališče celotnega političnega vrha Slovenije, je tudi opogumilo Narodni svet koroških Slovencev, da se je odločil za evropeizacijo in internacionalizacijo vprašanja koroških Slovencev, je dejal Smolle in opozoril, da bi slovenska notifikacija Avstrijske državne pogodbe imela za posledico bilaterali-zacijo, z njo pa se bi Avstrija znašla v položaju, da mora rešiti odprta vprašanja slovenske manjšine na Koroškem. Če ne, je znan nadaljnji scenarij, ki ga Avstrija pozna prav dobro v zvezi z avtonomijo Južne Tirolske. Zato - tako Smolle - pri internacionalizaciji manjšinskega vprašanja pri Narodnem svetu ne mislimo odkrivati nič novega: zgledovali se bomo prav po Avstriji, ki je svoj čas uspešno pomagala Južnim Tirolcem pri dosegi avtonomije. Kot je znano, se je v 60-tih letih preteklega stoletja vprašanje avtonomije za Južne Tirolce na zahtevo Avstrije znašlo pred Organizacijo združenih narodov (NSKS). Voodstvo Narodnega sveta koroških Slovencev (od leve) Angelika Mlinar, Karel Smolle in Marjan Pipp na včerajšnji tiskovni konferenci LUKAN Glede tega je predsednik NSKS Smolle povedal naslednje: »Nevladne organizacije, med katere spada tudi NSKS, v svojih prizadevanjih za uresničitev svojih zahtev lahko prodrejo kvečjemu v predsobe pristojnih politikov. Če pa se za stvar zavzame država, in to pričakujemo od Slovenije, pa se o problematiki razpravlja v plenarnih dvoranah in je odprta pot tudi do generalne skupščine Združenih narodov,« je še pristavil Smolle. Kot so predstavniki NSKS na tiskovni konferenci še povedali, je evropeiza-cija in internacionalizacija koroškega manjšinskega vprašanja hkrati tudi odgovor na odklonitev vsakršnih pogovorov in pogajanj s strani deželnih politikov Koroške in tudi Dunaja z NSKS. Nova politična sekretarka NSKS Angelika Mlinar je ob tem povedala, da je zvezni kancler Fay-mann odklonil razgovor z NSKS, prav tako koroški deželni glavar Gerhard Dörfler. Slednji je celo dejal, da se s tako skrajno organizacijo, kot je NSKS, ne pogovarja. »Ob takem obnašanju politikov, predvsem koroških, je mera enkrat polna,« je pripomnil Smolle. Vodstvo Narodnega sveta koroških Slovencev je na tiskovni konferenci tudi vnovič poudarilo, da potrebujejo Slovenci v Avstriji za učinkovit boj za svoje pravice demokratično izvoljeno skupno organizacijo oz. zastopstvo. Ivan Lukan RAZSTAVA Warhol in estetski somišljeniki v Gradcu GRADEC - V graškem Kunsthau-su bodo jutri odprli razstavi, ki bosta gotovo pritegnili veliko ljubiteljev umetnosti tudi iz bližnjih držav. Prva nosi naslov "Screening Real" - Conner Lockhart Warhol, druga pa "Painting Real" - Warhol Wool Newman. Kurator razstave Peter Pakesch, sicer intendant in umetniški vodja Universalmuseuma Joanneum, je na krajši predstavitvi tega velikega projekta dejal, da dvodelna razstava, katere središče je Andy Warhol, predstavlja tudi možnost refleksije zgodovine medija. Razstava "Screening Real" Warho-la umešča med filmsko delo Bruca Con-nerja in Sharon Lockhart, medtem ko na razstavi "Painting Real" pop-artist kore-spondira z Barnettom Newmanom in Christopherjem Woolom, ki sodi med najpomembnejše slikarje mlajše generacije. Dvodelna razstava o Warholu in ameriški kulturi od šestdesetih let minulega stoletja dalje. Gradec bo dela pomembnih ameriških umetnikov gostil do 10. januarja 2010. LJUBLJANA - Delegacija pod vodstvom tajnika Damijana Terpina SSk pri ministru Žekšu Veliko pozornost namenili novemu urbanističnemu načrtu tržaške občine DEŽELA - Stališče Igorja Kocijančiča »Tondo se o manjšini in Sloveniji globoko moti« TRST - »Pravice jezikovnih in narodnih manjšin so v sklopu Evropske unije eno temeljnih vprašanj, očitno pa ne za predsednika FJK Renza Tonda«. Tako meni deželni svetnik Mavrične levice Igor Kocijančič, ki nikakor ne soglaša s Tondovim očitkom Sloveniji, da na vseh uradnih sestankih in srečanjih postavlja v ospredje položaj slovenske manjšine v Italiji. Tondo po Kocijančičevem prepričanju slabo ocenjuje, kaj je in kaj ni centralno v Evropi. V vsakem primeru je prav, da Slovenija (isto bi morala narediti Italija za svojo manjšino) opozori na težave Slovencev v Italiji, ki so vse prej kot rešene. Kocijančič opozarja Tonda na vse hujše težave Slovenskega stalnega gledališča in na veliko nevarnost dodatnega krčenja državnih prispevkov za našo manjšino. »Tondo pravi, da o Krškem nima nobenih informacij, zato ču- di njegova ponudba, da bi Italija sodelovala pri načrtovani gradnji drugega reaktorja«, pravi zastopnik levice. Predsednik FJK bi moral dobro vedeti, da sta Italija in Slovenija kot članici Evropske unije popolnoma enakopravni, tudi kar zadeva jedrsko energijo in uplinjevalnike. Če Italija upravičeno zahteva informacije o Krškem, ne vidimo zakaj ne bi Slovenija zahtevala od Italije informacije glede žaveljskega plinskega terminala. Predsednik deželne vlade pravi, da je vsakdo gospodar na svoji zemlji, kar pomeni, da je v njegovem mišljenju trdno zakoreninjen koncept nacionalne suverenosti, podčrtuje Kocijančič. V resnici je stopnja okoljske ozaveščenosti v našem prostoru zelo nizka, kar na lastni koži čutijo tako prebivalci Italije kot Slovenije, je prepričan deželni svetnik Mavrične levice. Predstavniki Slovenske skupnosti z ministrom Boštjanom Žekšem in s sekretarjem ministrstva Borisom Jesihom LJUBLJANA - Na Uradu za Slovence po svetu in v zamejstvu je minister Boštjan Zekš sprejel delegacijo deželnega tajništva Slovenske skupnosti. Delegacijo je vodil deželni tajnik Damijan Terpin, skupaj z njim so se srečanja udeležili deželni predsednik stranke Rafko Dolhar, pokrajinska tajnika Peter Močnik in Julijan Čavdek, tržaški občinski svetnik Igor Švab ter člana deželnega tajništva Miloš Čotar in Walter Bandelj. Ob ministru Zekšu je bil na sestanku prisoten državni sekretar Boris Jesih. Deželni tajnik SSk Terpin je uvodoma na kratko predstavil delovanje in strukturo edine slovenske samostojne politične stranke v Italiji ter izpostavil zakoreninjenost stranke na teritoriju, kjer živi slovenska narodna skupnost. Ta se odraža preko lokalnih sekcij in lepega števila izvoljenih upraviteljev. S številkami iz zadnjih deželnih volitev je ministru Zekšu prikazal dejstvo, »da SSk predstavlja danes dobro polovico volilnega telesa Slovencev v Italiji«. V nadaljevanju je Terpin orisal problem tržaškega regulacijskega načrta ter pobude, ki jih namerava stranka izvesti, da bi ubranila legitimne pravice narodne skupnosti in njenih posameznikov, vključno s pritožbo na deželno upravno sodišče. Znano je namreč, da poleg problema velikih gradenj - piše v sporočilu SSk - je bilo v tržaškem regulacijskem načrtu črtanih veliko gradbenih parcel, ki bi jih lahko koristili domačini za svoje družinske potrebe in gospodarske načrte. Problem predstavlja tudi dejstvo, da so bila črtana kmečka, gospodarska in obrtniška področja, na katerih bi lahko slonel prihodnji razvoj tistega dela Krasa. Pri tem je posegel tržaški tajnik Peter Močnik, ki je s tehničnega vidika orisal postopek sprejemanja regulacijskega načrta in nakazal pobude, ki jih bo SSk izvedla, tako da bodo občani primerno in pravilno predstavili svoje ugovore. S svoje strani je minister Žekš poudaril, da slovenska vlada pozorno sledi razvoju dogodkov, saj ocenjuje, tako izjava SSk, da je to danes ključni problem slovenske manjšine v Italiji. Omenil je pismo, ki ga je poslal na pristojne oblasti v deželi FJK. Ter-pin je predlagal, naj slovenska vlada to zadevo odločno problematizira na bližnjem oktobrskem medministrskem srečanju s predstavniki italijanske vlade, ki bo potekala v Ljubljani. SSk je ministru Žekšu ter državnemu sekretarju Jesihu predstavila tudi stališče SSk glede tržaškega uplinje-valnika, ki prav tako predstavlja velik problem predvsem iz okoljevarstvene-ga in varnostnega vidika. Poleg ostalih obalnih občin, devinsko nabrežinske in tržaške občine, bi bili prizadeti pred- vsem dolinska in miljska občina, kjer živi avtohtona slovenska narodna skupnost. Kot navajajo v tiskovnem sporočilu SSk, sta občini Dolina kot Milje edini napovedali pritožbo na upravno sodišče, potem ko se je na Tržaškem tudi najmočnejša stranka leve sredine - Demokratska stranka - nepričakovano žal odločila, da bo podprla gradnjo plinskega terminala v tržaškem zalivu, čemur se SSk zelo čudi in obžaluje. Razvil se je nato pogovor, v katerem sta obe strani izmenjali poglede nad sedanjo politično situacijo v Italiji in Sloveniji, kot tudi na izglede znotraj slovenske narodne skupnosti same. Terpin je v imenu SSk pohvalil pozitivno delo ministra in njegovih sodelavcev in poudaril, da je učinkovitost Urada za Slovence v zamejstvu lahko sedaj neprimerno boljša, ko ga vodi minister in ne le državni sekretar ali celo podsekretar, kot se je dogajalo v preteklosti. Minister Žekš je s svoje strani izpostavil upanje v večjo enotnost zamejskih Slovencev pri zagovarjanju narodnih interesov slovenske skupnosti v Italiji. Obe strani sta tudi poudarili potrebo po strukturni rešitvi za Slovensko stalno gledališče, ki pa ne more mimo večje pozornosti do potreb publike, ki se mu je v zadnjem desetletju zelo oddaljila, piše v sporočilu za javnost SSk. 4 Petek, 25. septembra 2009 GOSPODARSTVO SODELOVANJE - Delegacija SDGZ na obisku pri gospodarskem ministrstvu v Ljubljani Za okrepitev posredovalne vloge SDGZ v odnosih z Italijo Vrsta predlogov za institucionalno sodelovanje - Izrazito operativni pogovori TRST - Predstavniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) so bili minulo sredo na obisku v Ljubljani, kjer so se na ministrstvu za gospodarstvo sestali z vršilko dolžnosti generalnega direktorja direktorata za ekonomske odnose s tujino Metko Jeri-na in z direktorjem Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) Igorjem Plestenjakom. Delegacija SDGZ, ki so jo sestavljali predsednik Niko Ten-ze, direktor Andrej Šik, predsednik sekcije za mednarodno trgovino in storitve Robert Devetak, predsednik sekcije samostojnih poklicev Alan Oberdan in predstavnik goriškega pokrajinskega odbora SDGZ Janez Terpin, je sogovornike seznanila z delovanjem združenja in možnostmi za sodelovanje na čezmejni ravni. Predstavniki SDGZ so poudarili, da manjšina v Italiji in njena gospodarska organiziranost predstavljata pomemben adut, na katerega Slovenija s svojimi institucijami in podjetji lahko računa pri odnosih z zahodno sosedo, ravno naše organizacije, ki so v gospodarskem sistemu dežele FJK na vseh nivojih vključene v vsa uradna omizja, pa lahko bistveno prispevajo k nadgrajevanju že obstoječega sodelovanja med institucijami in podjetji iz Slovenije ter njihovimi potencialnimi sogovorniki na italijanski strani. Podana je bila tudi vrsta predlogov o institucionalnem sodelovanju, ki sta jih predstavnika ministrstva in agencije JAPTI sprejela z zanimanjem. Glavna tema pogovorov, ki so bili izrazito operativne narave, je bila vloga Slovenskega deželnega gospodarskega združenja pri odnosih z italijanskimi institucijami in organizacijami ter vključevanje tukajšnji podjetij v pobude, ki jih organizira matica. Aktualne teme gospodarskega življenja med Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini bodo sicer člani SDGZ našli tudi v pravkar izšli septembrski okrožnici, ki po krajšem poletnem premoru spet prinaša vrsto novih informacij in koristnih navodil za podjetnike. Sodelavec združenja Stevo Kosmač opozarja na novosti za izvoznike in na najnovejše zakonske olajšave. S podjetjem tržaške Trgovinske zbornice Aries ponuja združenje nov svetovalni in informativni servis o prispevkih, uradxy za varnost pri delu pa navaja novosti iz enotnega zakonskega besedila o varnosti in povezane obveznosti. Prevozniki in naročniki prevozov pa bodo v okrožnici našli vse, kar morajo vedeti v zvezi z novim transportnim obrazcem, ki ga bodo morali izpolniti. KRIZA - Na sedežu MIB predstavili raziskavo Unicredita Kriza rahlo pojenja, vendar je pretirani optimizem škodljiv TRST - Globalna finančna in gospodarska kriza z njenimi učinki, a tudi gospodarske razmere in problemi v Furlaniji-Julijski krajini in v Trstu so bili v središču včerajšnje razprave z naslovom Ozemlja sistema Italija, ki jo je na poslovni šoli MIB School of management v Trstu organizirala bančna skupina Unicredit Group. Med raz-pravljalci sta bila poleg prvega moža največje italijanske banke Alessandra Profuma tudi predsednik družbe Gruppo Illy Spa Riccardo Illy in Edi Snaidero, pooblaščeni upravitelj družbe Snaidero Rino Spa, podlaga za razpravo pa je bila ozemeljska raziskava, ki jo je za Unicredit izvedel konzorcij Aaster. Kot je povedal koordinator raziskave, sociolog Aldo Bonomi, postaja tradicionalni dualizem med Julijsko krajino in Furlanijo vse bolj zapleten, saj območji ubirata različne poti in se na različne načine boriza proti krizi. Iz analize izhaja, da se je kot učinek krize utrdila ideja, po kateri »se sami ne moremo rešiti«, vendar so na tem skrajnem severovzhodu Italije »močno razširjene bojazni o prihodu drugega vala ekonomskega ciklona«. Iz zbranih intervjujev izhaja ocena, da utegne zaradi krize propasti 15 odstotkov obrtnega sektorja v deželi, po drugi strani pa vprašani menijo, da bi to utegnilo »okrepiti sistem v njegovi celoti«. Med pokrajinami naše dežele je pordenonska potrdila svojo vlogo »velikega okoliša poddobav«, a se spopada s težavami, ki jih povzroča dejstvo, da je usoda te pokrajine odvisna od velikih evropskih naročnikov. Videmska pokrajina pa ima »hibridno« ekonomijo, ki jo je kriza zajela ravno sredi prehoda v inovativno fazo. Raziskovalci ugotavljajo, da je največji interes videmskih gospodarstvenikov povečanje učinkovitosti in omejevanje stroškov, k čemur mora prispevati cvelotna veriga poddobav. Manj izrazito je učinkovanje krize v goriški pokrajini, kjer je še močan proticiklični efekt državnega posega, čeprav ne manjkajo dvomi glede razvoja po letu 2010. Kaj pa Trst? »Razpet je med zgodovinsko dediščino in neznankami prihodnosti,« ugotavljajo raziskovalci. V tržaški pokrajini zaposluje 45 odstotkov celotne delovne sile samo 14 odstotkov podjetij. Upanje predstavljajo le projekti »mrežnega mesta« z raziskovalnimi dejavnostmi in univerzo, kot tudi ambiciozen projekt logistične platforme Severnega Jadrana. Prvi mož Unicredita Alessandro Profumo se je v razpravi pomudil predvsem pri aktualnem vprašanju krize, ki se po njegovi oceni zelo počasi izteka, vendar pretirani optimizem ni pameten: »Svet se je spremenil. Misliti, da je mogoče priti iz krize tako, da bomo enaki kot prej, nas lahko močno udari po glavi.« Profumo je priznal, da so potrebna pravila, avtoritete in redi-stribucija bogastva: »Potrebna je politika, vendar problem ni politična barva, ampak vzdržnost politik.« TRANSPORT - Letališče v Ronkah bogatejše za svetlobno instalacijo V pripravi petletni poslovni načrt z naložbami za 10 milijonov evrov RONKE - Potniški terminal na letališču v Ronkah je od včeraj bogatejši za instalacijo, ki so jo postavili v območju odhodov, letališče pa je dobilo tudi nove spletne strani. Kot je na včerajšnji predstavitvi novosti povedal predsednik letališke družbe Aeroporto FVG Spa Sergio Dressi, je instalacijo z naslovom Starry izdelal studio Okra night, gre pa za 63 kvadratnih metrov velik akril s svetlobnimi vložki kristalnih ledov. Namen instalacije je ustvariti scenografsko kulisov novem območju odhodov, ki je vitalno za življenje letališča. Sicer abstraktna kompozicija spominja na krivulje, ki jih nočni leti rišejo na zvezdnatem nebu. Ze nekaj dni delujejo tudi nove spletne strani letališča, ki so nadomestile stare iz leta 2004. Skoraj pol milijona stikov v lanskem letu dokazuje, da so spletne strani postale nezamenljiva storitev za stranke letališča. Strani so po mednarodni normativi WCAG 1.0 v celoti dostopne tudi za vidno prizadete osebe, saj jih je mogoče konsultirati s tremi različnimi velikostmi črk in z dvema ra- Sergio Dressi ARHIV zličnima barvama podlage, z računalnikom pa jih lahko berejo tudi slepe osebe. Predsednik Dressi je srečanje z novinarji izkoristil tudi za oceno razmer, v katerih se nahaja letališče, in ob tem izpostavil premajhno pozornost za infrastrukture v tem delu države. Kljub obljubam, se Dressi ni hotel izraziti o ponovni uvedbi letalskem zveze z Milanom, saj želi počakati na rezultate pogovorov deželne uprave z Alitalio. Predsednik letališče je tudi napovedal, da bodo pred koncem oktobra predstavili petletni razvoj- ni načrt, ki predvideva naložbe za več kot deset milijonov evrov. Gre za vlaganja, ki so za letališče obvezna, ker so pogoj za sicer že pridobljeno 40-letno koncesijsko pogodbo za upravljanje infrastrukture, vključujejo pa ukrepe za povečanje varnosti (predvsem vzletne steze, ki bo stala približno šest milijonov evrov) in druge posege za modernizacijo letališča. Kaj pa denar? Dressi je včeraj zagotovil, da bo družba denar zbrala, med možnimi viri pa je navedel tudi zvišanje potniških tarif, čeprav naj bi šlo za ukrep v skrajni sili. Bolj verjetni rešitvi sta financiranje s strani lastnikov letališča (Dežela FJK in konzorcij lokalnih uprav) ali dokapitali-zacija. Po Dressijevi oceni bi to lahko med drugim rešilo dolgotrajni spor med delničarji, saj bi lahko Dežela FJK prevzela večinski in torej kontrolni delež v letališki družbi, v kateri ima zdaj 49 odstotkov. O predvidevanjih za letošnji poslovni obračun Dressi ni hotel govoriti, vendar je pojasnil, da »mora letališče v prvi vrsti jamčiti storitve za skupnost, ni pa potrebno, da posluje z dobičkom«. (vb) EVRO 1,4768 $ EVROPSKA CENTRALNA BANKA 24. septembra 2009 valute evro (povprečni tečaj) 24.9. 23.9. ameriški dolar japonski jen 1,4768 133,85 1,4783 134,96 ruski rubel 44,2590 70,8490 44,4070 70,9660 danska krona 7,4420 7,4418 0,89940 švedska krona 10,1105 10,0778 8,5640 češka krona 25,159 25,244 estonska krona 15,6466 15,6466 271,27 poljski zlot 4,1686 4,1925 avstralski dolar 1,6880 1,9558 1,6906 romunski lev 4,2090 3,4528 4,2283 3,4528 latvijski lats 0,7075 2,6401 0,7063 2,6506 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,2740 7,2682 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 24. septembra 2009 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) - - - - LIBOR (EUR) - - - -LIBOR (CHF) - EURIBOR (EUR) 0,443 0,743 1,021 1,242 ZLATO (999,99 %%) za kg 21.782,46 € -311,18 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 24. septembra 2009 AREA SCIENCE PARK Izteka se rok za vpis na prvi master MIT TRST - Interesenti imajo še do 30. septembra čas, da se vpišejo na prvo izvedbo univerzitetnega masterja druge stopnje na področju inovativnosti in prenosa znanja MIT. Organizirajo ga tri najpomembnejše italijanske institucije na področju tehnološkega transferj, in sicer AREA Science park, center MIP na milanski politehniki (Politecnico di Milano) in Netval, v odilno združenje italijanskih univerz za valorizacijo rezultatov javnega raziskovanja. Na master se lahko prijavijo univerzitetni diplomiranci različnih smeri, za podrobnejše informacije pa je na voljo elektronski naslov mia.to-mad@area.trieste.it in tel. 040 375 51 60. Tretji pas bo finančno krit TRST - Po zagotovilu predsednika nadzornega sveta finančne družbe Friu-lia Augusta Antonuccija bo »kritje finančnega načrta za igradnjo tretjega pasu avtoceste A4 zagotovljeno«. Banke so pripravljene kreditirati dela z javnimi jamstvi, je še povedal Antonucci. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,74 IMTCDCI IDr»DA r»C -2,09 KRKA 1 UKA KOPER 71,44 -3,66 -0,86 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 23,96 176,21 31860 -0,04 -0,31 TELEKOM SLOVENIJE 154,90 -0,89 -1,39 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 31,84 DELO PRODAJA -rrm 1^1 no -1,67 ISKRA AVTOELEKTRIKA -' - ICTD A DCM7 7 QA _1 Cr» NOVA KRE. BANKA MARIBOR h/ll IMnTCCT 12,21 -2,01 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SALUS, LJUBLJANA 27,61 15,20 -3,80 -1,30 SALUS, LJUBLJANA SAVA TERME ČATEŽ 456,00 227,62 17120 +0,20 -1,23 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 90,00 26,82 -9,89 -2,97 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 24. septembra 2009 -1,22 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA ATIAMTIA 1,352 5,885 1659 -1,17 -1,18 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 6,26 1418 -0,84 -0,40 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 5,16 1185 -1,71 EDISON ENEL ENI 4,285 1685 +0,08 -0,87 -1 00 FIAT FINMECCANICA 8,655 11 46 -0,40 -1 04 FINMECCANICA GENERALI IFIL 17,82 -1,27 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 3,00 15 75 -3,46 LUXOTTICA MEDIASET MEDIASET 17,58 -0,06 -1,62 -1 34 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,79 1 0,00 +1,78 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,853 0,3625 12 90 -0,86 -1,09 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 19,02 -2,27 -1,50 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,2925 6,505 1216 -0,30 -3,20 TENARIS TERNA 12,06 -0,49 -0,74 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,6525 3,75 1033 -0,47 +1,63 UNICREDIT 2,525 -0,86 -0,98 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 66,00 $ +0,17 IZBRANI BORZNI INDEKSI 24. septembra 2009 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.297,63 1.053,31 -1,28 -1,26 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb RIDQ 2.194,61 -0,15 FIRS, Banjaluka - - Ralav 1 Ç pû^i.-jrl SRX, Beograd BIFX Saraievo 392,35 2.038,21 +1,77 +0,75 Dir/\, Jal ojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 18.615,66 2.919,04 -0,95 +1,49 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 9.702,38 2.107,61 -0,47 -1,12 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSF 1fin I nnrlnn 1.050,53 1.137,89 5.605,21 -0,97 -0,48 -1,70 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.079,27 3.758,36 2.548,31 -1,17 -1,66 -1 58 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.159,40 2.838,22 -0,60 -1 70 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.544,22 2.667,43 21.050,73 2.853,55 16.781,43 +1,67 -0,68 -2,52 +0,38 +0,37 / MNENJA, RUBRIKE Petek, 25. septembra 2009 5 ŽARIŠČE O naši šoli Jelka Cvelbar Stopnjo zaskrbljenosti za slovensko šolstvo pri nas bržkone lahko danes merimo tudi po številu organizmov, ki se ukvarjajo s šolsko problematiko: odbori, komisije, forumi, spodbujevalci različnih pobud, srečanja političnih strank, sindikati, razne posamične interpretacije in zamisli - vse potrojeno po pokrajinah. Razdrobljenost je očitna. Vsi se ukvarjajo z vsem in sploh ne moremo trditi, da niso prizadevni. Manjka le sinergija. Še vedno si privoščimo vleči šolski voz vsak v svojo smer. "Naša" šola ima danes dva specifična predznaka: šola s slovenskim učnim jezikom in dvojezična šola. Obe vrsti šole sta zabeleženi v "zaščitnem zakonu" št. 38 iz leta 2001 - vsaka s svojo finančno postavko. Ko si je Svet slovenskih organizacij zamislil posvet, ki naj bi se za začetek lotil vsaj enega aspekta slovenske šole, špetrska dvojezična šola še ni bila deležna zadnjih financiranj. Tako na dan posveta problematike financiranja nismo več občutili vsi na enak način. Na simpoziju, ki zdaleč ni imel pretenzije "instant" reševanja šolskih problemov, so nekatere točke dobile pojasnilo iz prve roke. Najvišja manjšinska predstavnica, sedanja senatorka, je zaradi nenadnih obveznosti simpozij pozdravila pisno in ob nekaterih predlogih vnesla še optimistično noto o skorajšnjem razpisu za osebje Deželnega šolskega urada. Ravnatelj tega urada je podrobno in obširno govoril o stanju v zvezi s členi in odstavki zaščitnega zakona, ki predvidevajo fonde za učbenike in za osebje. Obrazložil je zan- ke in zaplete v zvezi z možnostjo (in zlasti z ovirami) koriščenja tega denarja. Oglasili so se predstavniki z obeh strani civilne družbe ter navzoči predstavniki staršev, učnega osebja in vodstva šol. Meriti pomen tega simpozija z množičnostjo udeležbe bi bilo napačno, nekako tako kakor preštevati manjšine. Na posvet so bili vabljeni predstavniki "nosilcev interesov" v slovenski šoli. Udeleženci so nedvomno dobili vsaj kar se tiče javnega financiranja slovenske šole celovitejši vpogled. Razprava je sicer presegla meje zgolj finančnega aspekta. Nekateri udeleženci so svoj poseg razširili na celotno problematiko našega šolstva in to izhodišče bo v enem izmed prihodnjih debatnih kontekstov še temeljiteje obravnavano. Pri razpravah je pomembno, da v govorniškem zanosu ne pozabimo na psihološki učinek, ki ga ima razpletanje problemov na občinstvo, zlasti na tiste, ki jim je obravnavana problematika trpki vsakdanjik. Ni vseeno, ali slovenska narodna skupnost v Italiji občuti, da njeni predstavniki res nekaj dosegajo, da je bil res storjen kakšen vsebinski korak naprej, in se tako odpravi neljubi vtis, da je vse le mlatenje prazne slame, iskanje širokega konsenza ali propaganda na slogan: "Glejte, kako smo pridni!" Pri posvetu o tem, katere so ovire za slovensko šolo, zlasti one, ki ji preprečujejo polno, po zakonu predvideno financiranje, še zdaleč ni šlo za to, da bi iskali krivce in določali krivdo, pač pa je bil simpozij zamišljen kot korak do sinergije v skupnem naporu različnih ljudi pri iskanju ustreznih strategij, metod in tehnik, ki bi slovenski šoli brez zahtev po odrekanju svoji slo-venskosti in razpredenosti pomagali preseči sedanji neugodni trenutek vplivov neštetih in nezadržnih sprememb v okolju in družbi in se usmeriti v najbolj pozitivno razvojno smer. Simpozij o šoli, ki si ga je zamislil in izvedel SSO v deželni dvorani Tessitori v Trstu, je vzporedno s širšo razpravo o slovenski šolski problematiki nakazal pot, kako v okviru naše manjšine lahko razčiščujemo dvome, skupno pristopamo k problemom in vsak s svojega izhodišča zastavljamo svoje znanje, svoje izkušnje in posredujemo svoje informacije z enim samim enotnim ciljem: za konkretno in praktično izboljšanje pogojev, stanja in obstoja slovenske šole v celoti. Bil je le prvi korak v prepotrebno večjo sinergijo vseh dejavnikov, nosilcev interesov v šoli s slovenskim učnim jezikom: učencev in dijakov ter njihovih družin, učnega in neučnega osebja, šolskega vodstva, javnih upraviteljev, politikov, svetovalnih funkcij in povezav z matično Slovenijo. Posvet pa je javnost pozval tudi k večji čuječnosti pri nadziranju izvajanja danih obljub in informacij; med drugim tistih o skorajšnjem javnem razpisu mest za osebje deželnega šolskega urada, o prizadevanju za razširitev finančnega fonda za učbenike še na računalniške pripomočke in o potrebi po še večji zavzetosti obeh krovnih organizacij za življenje in obstoj slovenske šole. KULINARICNI KOTIČEK Svinjski zrezki s karijem in krompirjem Kljub še vedno lepemu in toplemu vremenu, je jesen že tu in čas je, da opustimo zdrave poletne jedi (solate, zelenjavne juhe, sadje, vse kar nam v poletni vročini veliki izvedenci s televizijskih ekranov in časopisnih strani svetujejo) in se vrnemo k strupenim specialitetam, ki nas bodo slej ali prej odpeljale k an-gelcem. No, dovolj s šalo in lotimo se resnega dela. Če ste ljubitelji nekoliko bolj eksotičnih okusov, ne da bi šli v skrajnosti, vam danes svetujem čisto preproste svinjske zrezke s kančkom vzhodnjaškega okusa, ki nam ga bo dal v tem primeru kari. Za svinjske zrezke s karijem in krompirjem potrebujemo: dva srednje velika svinjska zrezka, po možnosti ne preveč pusta; veliko čebulo, tri srednje velike korenčke, žlico gorčice, dve žlički karija (ostrega ali bolj blagega, odvisno od okusa), rdečo sladko papriko, pol žlice moke za pod-met (ali žličko jedilnega škroba), sol, poper, olivno olje, eno limono, štiri srednje velike krompirje, sušen peteršilj, sušeno čebulo, sušeno zeleno, zavitek žafrana. Sestavin je res precej, postopek pa je še kar enostaven. Zrezke potolčemo in poso-limo, čebulo olupimo in sesekljamo na prav drobne kockice, korenje prav tako ostrgamo in narežemo na tenke kolobarčke. V ponev nalijemo malo olja, vanj stresemo sesekljano čebulo in jo malo prepražimo. Dodamo zrezke in vse skupaj ponovno prepražimo. Pustimo, da se praži ne- kaj minut, nato zrezke za trenutek odstranimo in jih namažemo z gorčico ter spet položimo v ponev. Ko je čebula zlatorumena, dodamo korenje in samo toliko vode, da so zrezki pokriti. Sedaj lahko ponev pokrijemo in pustimo, da se jed duši kakih 20 minut, ali dokler se zrezki prav lepo omehčajo. Ko so res lepo mehki, dodamo dve žlički karija (ki ga sicer lahko dodamo že prej, takrat ko vso zadevo pražimo, vendar je treba paziti, da se začimba ne zažge, sicer bo dobila neprijeten okus). Ko je vse kuhano in če se nam zdi, da je omaka preredka, spet odstranimo zrezke in dodamo podmet, ali čajno žličko jedilnega škroba (maizena), razpuščenega v žlici vode. Pustimo, da se omaka zgosti, dodamo žličko rdeče paprike, premešamo in damo zrezke nazaj v ponev. Medtem smo olupili krompir, ga narezali na večje kose, ga pomešali s sušenimi dišavami (čebulo, peteršilj, zeleno, žafran in sol) in ga dali v ogreto posodo z oljem (bolje če je ponev s te-falom, da se jed ne prijema). Pečemo ga približno dvajset minut ali dokler ni lepo mehak in zapečen. Jed ponudimo okrašeno z limono, ki si jo vsak lahko stisne na meso. Dober tek! Ivan Fischer ODPRTA TRIBUNA Postavimo spomenik slovenskim antifašističnim žrtvam v ulici Bravetta »Dne 25. junija 1942 pozno ponoči so v sodnem zaporu Regina Coeli v Rimu jetniški pazniki zbudili Karla Kalužo, doma v majhni vasi v tržaški pokrajini. Ko je prišel iz celice, so ga vklenili in odpeljali na dvorišče poslopja, kjer je čakalo dostavno vozilo. Ko je vstopil v vozilo, se je znašel v družbi osmih tovarišev, ki so bili enako vklenjeni in so bili enako kot on prejšnji dan obsojeni na smrt. Skupini se je pridružil jetniški kaplan, medtem ko so pazniki zložili v kot vozila vse potrebno za eksekucijo: vrvi, stolice, obveze, lesene količke. Tovornjak je hitro prevozil uličice v četrti Trastevere, dospel na grič Gianicolo in potem, ko je zapustil vrata San Pancrazio, je odpeljal po cesti preko rimske okolice. Vlaga noči je prinašala znani vonj po pašnikih in pokošeni travi, podoben tistemu, ki so ga obsojenci zapustili v domačem kraju, Julijski Benečiji, ki so jo v lastnem jeziku, slovenščini, imenovali Pri-morje.« »Ko je prispelo v ulico Bravetta, je dostavno vozilo zavilo v notranjost vojaškega poslopja, kjer je na nasipu čakalo nekaj sodnikov in funkcionarjev ter vod »militov«, oboroženih z mušketo model '91, ki jim je poveljeval »ca-pomanipolo«. Pazniki so izročili devet zapornikov vodu in postavili stolice eno poleg druge ter jih pritrdili s količki. Nato je poveljnik ukazal, naj obsojencem zavežejo oči in jih pri-vežejo na stolice s hrbtom obrnjenim proti vodu, vojake pa je razporedil v dve vrsti. Končno je poveljnik prebral razsodbo in ukazal ogenj: prva vrsta vojakov je merila v hrbet, druga vrsta v glavo. Ko je bil končna postopek, so preiskovalni sodnik, sodni zdravnik in predstavnik rimskega guvernerja sestavili zapisnik, v katerem je bila zapisana ura: 5.15.« Tako je napisal v knjigi »Forte Bravetta 1932 - 1943 Storie, memorie, territorio«, ki je izšla prvič leta 2000 in drugič leta 2006, Augusto Pompeo. Potem ko je prišla v javnost vest, da bo država prodala opuščeno utrdbo Forte Bra-vetta, so se spričo nevarnosti, da utrdbo kupijo zasebniki za gradbene špekulacije, nekateri občani leta 1997 združili v »Comitato Forte Bravetta«, ki je zahteval, da se utrdbo ohrani in jo preuredi za sedeže socialnih društev, otro- ške jasli, park in muzej odporniškega gibanja. Verjetno je prav v podporo tej usmeritvi »Mu-nicipio XVI« poskrbel za sestavo navedene knjižice in po prvi izdaji poskrbel tudi za njen ponatis. Vprašanje končne usode te utrdbe se je reševalo vsaj dvanajst let. Ko je prišlo do odločitve, da naj bi utrdba postala last občine Rim, se je pojavila zamisel, da bi bilo tam nameščeno komunalno podjetje AMA. Toda 19. maja 2009 je skupščina 16. municipija soglasno izglasovala resolucijo za spomeniško ohranitev utrdbe in pripadajočega zemljišča (preko 10 hektarov). In 9. septembra 2009 je župan Gianni Alemanno na območju utrdbe odprl Park mučencev (Parco dei Martiri), medtem ko že tečejo priprave, da se utrdba preuredi v Muzej spomina (Museo della memoria). Karel Kaluža je bil eden od devetih partizanov, ki so bili ujeti v zvezi z znamenito bitko na Nanosu 18. aprila 1942, ki je povzročila, da so na Primorskem namestili dve pehotni diviziji in ustanovili 23. korpus. Če upoštevamo, da je bilo takrat na Primorskem kvečjemu 80 partizanov, obe diviziji in neposredno korpusu podrejeni oddelki pa so verjetno skupno šteli preko 20.000 vojakov, lahko ocenimo pomen zgodnjega partizanstva na Primorskem. Če upoštevamo še dejstvo, da je »Corpo di spedizione italiano in Russia« od julija 1941 do julija 1942 štel dobrih 61.000 mož, lahko v polni meri dojamemo pomen partizanskih enot na Primorskem v času največjih uspehov nacifašističnih vojsk. Prepričan sem, da bi se spodobilo, da bi ob 70. obletnici usmrtitve v Rimu priredili skupaj z italijanskimi demokrati prav v Forte Bra-vetta spominsko svečanost, da se skupaj poklonimo borcem, ki so v nadvse težkih pogojih žrtvovali svoje življenje za osvoboditev sveta od nacifašizma. Ker je čas dovolj, bi bilo do takrat gotovo mogoče pripraviti vse potrebno tudi za postavitev spomenika, prav v Forte Bra-vetta, Slovencem, ki so bili tam usmrčeni, ker so se borili proti fašizmu. Samo Pahor Pripis: knjižica »Forte Bravetta 19321945: storie, memorie, territorio« je dosegljiva v NŠK v Trstu, v knjižici Makse Samse v Ilirski Bistrici ter v NUK in INZ v Ljubljani. PISMA UREDNIŠTVU Prvi Rusjanov polet je bil na Rojcah ali na Rojah ? Prebral sem v rubriki Postiljon (PD 22. septembra) o dvojezičnem priložnostnem poštnem žigu ob 100-letni-ci prvega poleta E. Rusjana. Menim, da se je v spremljajoči članek vrinila napaka, ki se kar naprej ponavlja. V raznih virih je navedeno, da se je prvi "skok" z Edo posrečil 25. novembra 1909 na Rojcah (in ne na Malih Rojah). To je območje med Štandrežem in Gorico, tam, kjer so zdaj razni športni objekti in stanovanjske hiše. Kasnejše poskuse sta Edvard in Josip opravljala na Rojah, to je na območju današnjega letališča, med Mirnom in Gorico. (Poleg drugih virov glej PSBL 13 str. 240). Sicer pa je v zapisu v rubriki Posti-ljon še ena netočnost. Osebno se slovesnosti na Rojah 5. septembra letos nisem udeležil, sem pa prebral, da "nova" Eda zaradi neprimernih vremenskih razmer ni poletela. Menim, da je prav okrogla obletnica prvega poleta v Gorici in na Slovenskem (na območju tedanje Avstroogrske se je prvi polet posrečil nekaj mesecev prej), priložnost, da nejasnosti in napake dokončno odpravimo. Vlado Klemše Razstava treh mladih umetnikov Spoštovani, to pismo je posvečeno avtorju članka »Razstava treh mladih umetnikov«, na strani 10 Primorskega dnevnika sobote, 19. septembra 2009. Cenim da se je nekdo lotil recenzije openske fotografske razstave, toda hotel sem Vas opozoriti, da je prišlo do napačne interpredacije mojega dela: v prvi fazi gre za napačno podajanje imen: sklop »Avtoportreti« je na razstavi imenovan kot »Avtoportreti« s poudarkom na besedni igri, ki vključuje tudi besedo v kurzivni pisavi avto (kot avtomobil), saj poleg dveh avtoportretov sta tudi dva portreta avtov, kar je bilo v razlagi po mojem mnenju zbanalizirano; pri drugem naslovu gre očitno za tehnično težavo postavljanja pravilnih akcentov - tako je ime »Déjà vu« postalo »Dčj\\\\\u0155 vu«... Če smo le zamejci, ki smo na našem področju zelo pozorni na pravilno postavljanje strešic, sem mnenja, da bi morali paziti prav tako na akcente oz. črke. v drugi fazi je dokaj ponesrečena uporaba izrazov: 'že videno' daje mojemu delu (kljub temu da se naslanja na izraz déjà vu) negativen prizvok, prepričan sem, da bi se ta izraz dalo obrazložiti brez teh besed. 'Nekatere podobe pa niso popolnoma predelane... ' pa prav tako označuje moje delo kot nedokončano, kar je absurdno, saj posegam nalašč v končane fotografije in jim s tem celo dodam drugi pomen. Da ne govorimo sploh o izrazu 'slaba predelava', ki se, čeprav neindirektno, navezuje na 'nepopolne podobe'. V kolikor se moji očitki zdijo lahko banalni, sem mnenja da če se že napiše članek za v javnost, mora biti ta ustrezno napisan, to se pravi brez slovničnih napak (npr. barvana fotografija » barvna fotografija...), ter še bolj pomembno z neukrivljenimi informacijami oz. slabimi interpretacijami. Hvala za pozornost, Jakob Jugovic SPOROČILO UREDNIŠTVA Bralce obveščamo, da pisma objavljamo v obliki in besedilu, kot so dostavljena uredništvu, in jih ne spreminjamo oziroma popravljamo. Poleg tega sporočamo, da je dolžina pisem omejena na največ 60 vrstic po 70 znakov (vključno s presledki). Daljših pisem ne bomo objavljali. Sporočamo tudi, da nepodpisanih pisem ne objavljamo. 6 Petek, 25. septembra 2009 ITALIJA / TARANTO - »Zgodovinska« razsodba upravnega sodišča iz Lecceja Razpuščen pokrajinski odbor, ker so ga sestavljali sami moški Pokrajinski statut izrecno zahteva spoštovanje načela enakih možnosti - Odzivi tudi na državni ravni JAVNO MNENJE Napolitano uživa veliko zaupanje RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano uživa največje zaupanje med najvišjimi državnimi predstavniki. Tako ugotavlja zavod Ipr v svoji zadnji javnom-nenjski raziskavi. V Napolitana je namreč izrazilo zaupanje 76 odstotkov anketirancev, kar je največ v tem mandatu, 95 odstotkov vprašanih pa je povedalo, da ve za sedanjega državnega poglavarja. Sorazmerno dobro sta se odrezala tudi predsednika senata Renato Schifani in poslanske zbornice Gianfranco Fini. V Schi-fanija namreč zaupa 58 odstotkov, pozna pa ga 84 odstotkov anketirancev, v Finija zaupa 62 odstotkov, pozna pa ga 92 odstotkov anketirancev. Zanimivo je, da medtem ko Schifani uživa 92-odstot-no zaupanje med volivci desne sredine in komaj 31-odstotno med levosredinskimi, pa v Finija zaupa 71 odstotkov pristašev desne sredine in 63 odstotkov pristašev leve sredine. Isti zavod Ipr je pred nedavnim ugotovil, da je v zadnjih časih znatno padlo zaupanje v predsednika vlade Silvia Berlusconija. Kot je 15. t. m. objavil dnevnik La Repubblica, za katerega Ipr opravlja periodične raziskave o priljubljenosti vlade, Berlusconi ta čas uživa zaupanje 47 odstotkov prebivalcev, medtem ko ga je pred nekaj meseci podpiralo 62 odstotkov. Med člani Berlusconijeve vlade pa največ zaupanja uživajo ministri za delo Maurizio Sacco-ni (61%), za notranje zadeve Roberto Maroni (61%), za gospodarstvo Giulio Tremonti (60%), za javno upravo Renato Brunetta (60%) in za pravosodje Angelino Alfano (60%). Na repu lestvice so ministri za okolje Stefania Presti-giacomo (34%), za deželne zadeve Raffaele Fitto (34%) in za odnose s parlamentom Elio Vito (30%). Predsednik Pokrajine Taranto Gianni Florido ANSA TARANTO - Upravno sodišče iz Lecceja je včeraj razpustilo pokrajinski odbor v Tarantu, ker v njem ni nobene ženske. To je namreč v nasprotju z 48. členom statuta te pokrajinske uprave, ki izrecno določa, da »predsednik imenuje člane odbora, med njimi podpredsednika, v skladu z zakonskimi določili in ob spoštovanju načela enakih možnosti, tako da je zagotovljena prisotnost obeh spolov«. Pritožbo na upravno sodišče je vložilo združenje Taranto Futura, ki je včerajšnjo razsodbo seveda sprejelo z navdušenjem. Zadeva pa je takoj odjeknila tudi na vsedržavni ravni, saj se ni še zgodilo, da bi sodišče razpustilo javni organ zaradi nespoštovanja enakopravnosti spolov. Ministrica za enake možnosti Mara Carfagna je pozdravila razsodbo, češ da je zgodovinskega pomena. »Osebno sem sicer proti ženskim kvotam, mislim pa, da bi moral vsak javni upravitelj pri imenovanjih upoštevati oba spola,« je dejala. Odgovorna za enake možnosti pri Demokratski stranki Vit-toria Franco je dejala, da je treba odločitev sodišča iz Lecceja sprejeti z naklonjenostjo. Obžalovala pa je, da je razsodba uperjena proti levosredinski javni upravi. »Demokratska stranka ima v svojem DNK-ju zapisano načelo enakih možnosti, zato boli, da se tega načela ne držijo upravitelji, ki se v njej prepoznavajo,« je pristavila. Odzval se je tudi predsednik Pokrajine Taranto, demokrat Gianni Florido. Dejal je, da se z razsodbo strinja in da jo bo spoštoval. Zakaj pa ni že prej spoštoval določil pokrajinskega statuta? »Stranke so mi posredovale same moške kandidate,« se je izgovarjal. Preplah v L'Aquili zaradi potresnega sunka LAQUILA - Nekaj po 18. uri je LAqui-lo spet streslo. Po aprilskem uničujočem potresu so se tla prestolnice Abrucev spet zamajala. Potresni sunek, ki ga je zabeležil deželni Inštitut za geofiziko, je imel moč 4,1 stopnje, sledilo pa mu je še glasno nekaj sekund trajajoče bobnenje; ranjenih ali škode na stavbah k sreči ni bilo. Po podatkih, ki jih je posredovala civilna zaščita, je bil epicenter sunka v občinah Pizzoli, Barete in Capitigliano, sunek pa so občutili tudi v Markah. Prestrašeni ljudje so se zgrnili na ulice in telefon pri gasilcih je neutrudno brnel. Šest mesecev pogrešajo pričo umora camorre NEAPELJ - Zadnjič so ga videli pred šestimi meseci, nato se je za njim izgubila vsaka sled. Petnajstletnik je bil namreč pred časom priča umoru v bližini vodnega parka Magic World v kraju Lico-la. Takrat so 46-letnega Nunzia Can-giana ustrelili, medtem ko je stal pred blagajno parka. Ko bi moral pričati o dogodku, pa je mladenič izginil, z njim pa tudi njegova mama. Preiskovalci, ki jima niso še prišli na sled, ne izključujejo, da sta se morebiti zatekla v tujino. Po prvih izjavah, ki jih je mladenič posredoval preiskovalcem, naj bi umor zagrešil 24-letni Mario Buono, ki je imel že večkrat opravka s policijo; Buono pa je obdolžitve vselej zanikal. AFGANISTAN V spopadu ranjena še dva italijanska vojaka HERAT - Dva vojaka italijanske padalske divizije Folgore, ki opravlja naloge v okviru Natove misije v Afganistanu, sta bila včeraj laže ranjena v spopadu s talibani v pokrajini Herat. Kot so sporočili iz generalštaba oboroženih sil, je do spopada prišlo v jutranjih urah v okrožju Šindand na pol poti med mestoma Herat in Farah v zahodnem Afganistanu, medtem ko so vojaki delili človekoljubno pomoč in nudili zdravstveno oskrbo prebivalcem. Prav le-ti naj bi jih obvestili o bližnjem napadu ta-libanov, ki so začeli streljati s protitankovskim orožjem, italijanski padalci pa so na ogenj odgovorili s svojimi brzostrelkami, na pomoč pa sta jim priletela tudi lovska bombnika A10. Na prizorišču spopada je obležalo več padlih upornikov. Okrožje Shindand, se je izvedelo iz vojaških virov, velja za eno med najbolj nevarnimi v Afganistanu in za pomembno križišče ilegalnih trgovskih poti različne narave, za katere je povečana prisotnost Natovih sil očitno moteča. EU - Sodba evropskega sodišča o izpustih CO2 dviga prah v povezavi Evropska komisija Berlusconiju: O omejitvi izpustov se ni mogoče pogajati BRUSELJ - Sodba evropskega sodišča prve stopnje, ki je v sredo razveljavilo odločitev Evropske komisije o omejitvi to-plogrednih izpustov na Poljskem in v Estoniji, dviga prah v EU. Italijanski premier Silvio Berlusconi že poziva k ponovni preučitvi omejitve izpustov za Italijo. V Bruslju pa so včeraj poudarili, da se o določenih ciljih ni mogoče pogajati. Evropsko sodišče je v sredo v Luk-semburgu presodilo, da je Evropska komisija z določitvijo zgornje meje pravic do izpustov za Poljsko in Estonijo prekoračila svoja pooblastila ter njeni odločbi razglasilo za nični. V skladu z direktivo EU o shemi trgovanja z izpusti mora država članica pripraviti petletni program, v katerem navede, koliko pravic namerava dodeliti in kako. Če načrti niso v skladu s pravili EU, jih Evropska komisija lahko zavrne. Poljska in Estonija sta leta 2006 komisijo obvestili o svojih načrtih za obdobje 2008-2012, vendar je ta v dveh odločbah iz leta 2007 odločila, da morata državi skupne letne količine pravic do izpustov zmanjšati. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je le država članica pristojna za sprejetje končne odločitve o določitvi skupne količine pravic, ki jih bo dodelila za vsako petletno obdobje, in za razdelitev te količine med gospodarske subjekte. Evropska komisija je po mnenju sodišča napačno uporabila pravo in prekoračila meje manevrskega prostora, ki ga ima na podlagi direktive o trgovanju z izpusti, zato njeni odločbi pomenita poseganje v izključno pristojnost držav članic. Po sodbi se je že oglasil italijanski premier Berlusconi, ki je predsedniku Evrop- ske komisije Joseju Manuelu Barrosu poslal pismo, v katerem je pozval k preučitvi omejitve italijanskih pravic za trgovanje z izpusti v letih 2008-2012. Tiskovna predstavnica komisarja za okolje Stavrosa Dimasa, Barbara Hilfferich, je včeraj v Bruslju povedala, da je seznanjena s pismom, in poudarila, da so cilji trgovanja z izpusti določeni in se o njih ni mogoče pogajati. EU se je zavezala, da bo izpuste to-plogrednih plinov do leta 2020 zmanjšala za 20 odstotkov v primerjavi z letom 1990. Toda v času krize precej držav članic, med njimi Italija, opozarja, da okoljski cilji ogrožajo konkurenčnost evropske industrije. EU je sicer prav zaradi teh kritik pripravila seznam 164 industrijskih sektorjev in podsektorjev, ki so najbolj izpostavljeni tveganju »uhajanja ogljika« - selitve proizvodnje in dela iz EU v izogib strogim okolj-skim pravilom. Tem sektorjem bo EU pomagala, če jim bo v primeru neustreznega globalnega okoljskega sporazuma decembra v Koebenhavnu grozilo, da zaradi neenakih okoljskih standardov v svetu postanejo manj konkurenčni. KULTURA - Od 9. oktobra do 19. januarja V Pisi razstava Chagall in Sredozemlje PISA - V Pisi se bodo z veliko retrospektivno razstavo poklonili svetovno znanemu slikarju Marcu Chagallu (1887-1985). Postavitev v Modri palači (Palazzo blu) prinaša 150 del, od slik in kipov do keramik in litografij, ki jih je ruski umetnik ustvaril po letu 1926. Na ogled bo od 9. oktobra do 19. januarja 2010. Chagall je prav leta 1926 prvič odkril svetlobo, barvitost in pokrajine Sredozemlja ter dežel, ki nanj mejijo, od Francije preko Grčije vse do Palestine. Razstava bo razdeljena na pet delov. Prvi bo posvečen Azurni obali, drugi Grčiji, tretji Bibliji, četrti in peti pa kipom, keramikam in ko-lažem. Postavitev z naslovom Chagall in Sredozemlje je prva iz triletnega cikla razstav, posvečenih velikim mojstrom dvajsetega stoletja in njihovemu odnosu do Sredozemlja. Kot piše na spletni strani Modre palače, bo prihodnje leto na vrsti Joan Miro. UNIVERZA Na sprejemnem izpitu vprašanje o Slovencih v Italiji PISA - Slovenci v Italiji velikokrat upravičeno tarnamo, da v Italiji za naš obstoj nihče niti ne ve. Ko je govor o narodnostnih skupnosti, se kvečjemu omenjata nemška manjšina na Južnem Tirolskem in francoska v Dolini Aoste. So pa tudi izjeme. Ena je po svoje presenetljiva. Kot nam je povedala zamejska študentka, ki se je prijavila na sprejemni izpit fakultete za motorične vede v Pizi, je vprašalnik v poglavju o splošni kulturi vseboval tudi vprašanje: V kateri deželi živi slovenska manjšina? Med petimi možnimi odgovori so bile, poleg seveda dežele Furlanije Julijske krajine, navedene še deželi Veneto in Aosta ter bocenska in tridentinska pokrajina. Koliko je bilo pravilnih odgovorov, sicer ne vemo, lahko pa smo zadovoljni, da se je kdo na fakulteti ali ministrstvu sploh spomnil na nas. Navsezadnje je možno, da so takšno vprašanje univerzitetnim kandidatom postavljali še kje drugje. Kvečjemu bi se lahko vprašali, od kod naj bi vedeli za nas. Iz srednješolskih klopeh menda res ne. BOLOGNA - Nova tragedija Mati ubila otroka in sebe BOLOGNA - V kraju Castenaso pri Bologni je včeraj prišlo do nove družinske tragedije, v kateri je mlada mati umorila otroka, zatem pa si sodila še sama. Stanovalci hiše v Ul. Mazzini so slišali hrup ob padcu telesa 34-letne Erike Mingotti, potem ko se je le-ta vrgla z balkona svojega stanovanja v drugem nadstropju stanovanjskega poslopja. Poklicali so karabinjerje, ki pa so ob prihodu ugotovili, da ne-srečnici ne morejo več pomagati, ob vstopu v stanovanje pa so se znašli pred srhljivim prizorom: otroka Erike Mingot-ti, šestletni fantek in petletna punčka, sta mrtva ležala na zakonski postelji. Kaže, da ju je mati najprej zabodla, nato pa utopila, preiskovalci pa ne izključujejo, da jima je pred tem dala uspavalo. Po umoru naj bi si skušala prerezati žile, na koncu pa je šla na balkon in skočila v prazno. Na nočni omarici so agenti našli tudi pismo, ki ga je Mingottijeva naslovila na svojo mater in v katerem je obrazložila svojo usodno odločitev. Tragediji je verjetno botrovala depresija, v katero je Mingottijeva očitno zašla, potem ko se je pred letom dni ločila od moža, čeprav na zunaj ni nič kazalo na to. Po ločitvi se je Erika Mingotti zaposlila v nekem uradu (prej je delala v moževi trgovini koles), otroka pa sta obiskovala krajevni vrtec oz. osnovno šolo. Na zunaj je kazalo, da je močna in urejena, prav tako ni bila pod nadzorstvom služb za umsko zdravje, vendar ji je bila pred kratkim znanka, ki je tudi prestala ločitev, svetovala, naj se obrne na psihologa. Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Petek, 25. septembra 2009 "J APrimorski ~ dnevnik VZHODNI KRAS - Na javnem srečanju o novem regulacijskem načrtu Bani: domačini nočejo novega umetnega naselja Na območju nekdanje kasarne naj bi zgradili kakih 300 stanovanj Nov regulacijski načrt tržaške občine buri duhove na Vzhodnem Krasu. Domačini so jezni na občinske upravitelje, kar je prišlo jasno na dan med sredinim srečanjem, ki ga je na to žgočo aktualno temo priredil vzhodnokraški rajonski svet pri Banih. Že sama polna dvorana kulturnega doma (mnogo ljudi je moralo slediti srečanju pred vrati) je pričala o zanimanju Banovcev in prebivalcev Ferlugov do načrta, ki bo - če bo odobren tako, kot ga je pripravila mestna uprava - živo zarezal v vaško tkivo. Predsednik rajonskega sveta Marko Milkovič in svetnika Demokratske stranke Uroš Koren in Marko De Luisa (DS-SSk) so nakazali kritične točke. Prvo predstavlja preureditev območja nekdanje kasarne v 104 tisoč kvadratnih metrov obsežno zazidljivo zemljišče. Na njem bi lahko zgradili kakih 300 stanovanj, sem bi se priselilo kakih tisoč ljudi, štirikrat več, kot jih sedaj štejejo Bani (241). Novo umetno naselje brez primerne urbanizacije (na primer kanalizacija) in javnih storitev (na primer vrtec) bi iznakazilo arhitekturno in družbeno podobo Banov, še dodatno pa bi prizadelo lastnike zemljišč, ki bi jim razlastili zemljo za gradnjo nove ceste, ki bi povezovala nekdanjo Trbiško in nove zgradbe. Če je občina po eni strani »podarila« gradbeni špekulaciji kakih 20 milijonov evrov (toliko naj bi veljalo novo zazidljivo območje nekdanje kasarne), pa je domačim lastnikom »odvzelo« za kakih 20 tisoč kvadratnih metrov sedaj zazidljivih površin (ki bodo z odobritvijo regulacijskega načrta postala nezazidljiva). Milkovič je izračunal ceno: domačini naj bi bili ob vrednost kakih 4 milijonov evrov(!). Nič čudnega, da je krajanom prekipelo. Prisotni slovenski občinski svetniki Iztok Furlanič (SKP), Stefano Ukmar (DS) in Igor Švab (DS-SSk) so prisluhnili njihovim pripombam. Na srečanju so iznesli predlog o skupinski pripombi k načrtu, da bi z močjo podpisov prisilili mestno upravo, naj načrt spremeni, omenjen pa je bil tudi priziv na upravno sodišče. Rajonski svet bo v naslednjih dneh priredil podobna srečanja tudi v drugih vzhodnokraških vaseh. Sinoči je bilo tako srečanje na Padričah. Razprava o novem regulacijskem načrtu tržaške občine je privabila polno število domačinov KROMA ZNANOST - Danes popoldne odprtje na Velikem trgu Prosit - Noč raziskovalcev Od 16.30 do 23. ure na različnih lokacijah številne pobude za približanje raziskovalnega dela javnosti S slovesnim prerezom traku na Velikem trgu se bo danes popoldne pod geslom Prosit - Project for Science in Trieste (Projekt za znanost v Trstu) ob 16. uri začela tudi v našem mestu Noč raziskovalcev. Manifestacija, do katere prihaja na pobudo Evropske komisije, bo potekala v štiridesetih evropskih mestih, od katerih je sedem v Italiji, med temi je tudi Trst. Cilj je približati raziskovalno dejavnost širši javnosti, v tem okviru pa bodo od 16.30 do 23. ure na različnih lokacijah stekle številne pobude, v okviru katerih bo kakih 150 raziskovalcev predstavilo tržaški javnosti svoje delo: stekle bodo tako razne delavnice z eksperimenti, predavanja in razstave, priložnost bo tudi za igre oz. športna srečanja, po tržaških ulicah pa bo potekal tudi voden ogled krajevnih znamenitosti po sledovih rimske, grške, srbske in slovenske prisotnosti. Na današnjem popoldanskem odprtju manifestacije bodo pozdravili tržaški občinski odbornik za šolstvo, univerzo in raziskovanje Giorgio Rossi, rektor Univerze v Trstu Francesco Peroni in predsednica pokrajine Trst Maria Teresa Bas-sa Poropat. Takoj zatem bodo sledili krajši posegi predstavnikov tržaških znan-stveno-raziskovalnih ustanov, ki sodelujejo pri pobudi: Znanstvenega parka na Padričah, konservatorija Tartini, Mednarodnega centra za genetski inženiring in biotehnologijo, Mednarodnega centra za teoretsko fiziko, Državnega inštituta za astrofiziko oz. tržaškega astronomskega observatorija, Državnega inštitu- ta za nuklearno fiziko, Državnega inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko, Visoke šole za napredne študije Sissa, Sinhrotrona, Zavoda Združenega sveta iz Devina in Univerze v Trstu. Pobudniki tržaške manifestacije so tržaška pokrajina in občina, univerza, visoka šola Sissa, padriški znanstveni park, mednarodna centra za teoretsko fiziko ter genetski inženiring in biotehnologijo, Državni inštitut za oceanografijo in geofiziko in bazovski Sinhrotron v sodelovanju s številnimi drugimi znan-stveno-raziskovalnimi oz. izobraževalnimi ustanovami. Svoje pokroviteljstvo so dali predsednik italijanske republike, ministrstvo za univerzo in raziskovanje in dežela Furlanija-Julijska krajina. GLEDALIŠČE - Sestanek v ponedeljek SSG: »dan D« Na pokrajini srečanje ustanovnih članov slovenskega teatra Člani igralskega ansambla in tehnično osebje Slovenskega stalnega gledališča so poimenovali ponedeljek, 28. septembra, »dan D« za slovenski teater v Trstu, saj bi morali prav ta dan podpisati pogodbe za novo gledališko sezono. In kaže, da bo ponedeljek res ključni dan za iskanje izhoda iz težke finančne krize. V ponedeljek popoldne bo na sedežu tržaške pokrajine srečanje, na katerem se bodo o bodočnosti Slovenskega stalnega gledališča izrekli njegovi ustanovni člani: Dežela Furlanija-Julijska krajina, Pokrajina Trst, Občina Trst in Društvo Slovensko gledališče. Deželo bo zastopal odbornik za kulturo Roberto Molinaro, pokrajino predsednica Maria Teresa Bassa Poropat, tržaško občino župan Roberto Dipiazza, Društvo Slovensko gledališče pa predsednik Adriano Sosič. Društvo Slovensko gledališče in upravni svet Slovenskega stalnega gledališča sta v preteklih mesecih že večkrat zaprosili za skupno srečanje družabnikov. Prejšnji teden je Društvo Slovensko gledališče ponovno pozvalo Deželo, Pokrajino in Občino na skupni sestanek. Predsednica tržaške pokrajine Bassa Poropat je prevzela ob tem pobudo, a ta teden srečanja ni bilo mogoče izpeljati zaradi delovnih obveznosti odbornika Molinara. Naposled so se družbeniki domenili za sestanek v ponedeljek, dan, ko bi morala steči junija zastavljena nova sezona slovenskega teatra. Na srečanju bo govor o statutarnih spremembah, ki zanimajo krajevne uprave, Bassa Poropat pa je namignila, da bi morali poiskati rešitev, ki bi zagotovila sistemsko financiranje delovanja slovenskega gledališča. POLITIKA - V krajevnih sekcijah V polnem teku kongresi Demokratske stranke Tudi v tržaški pokrajini so v polnem teku sekcijski kongresi Demokratske stranke, ki jih morajo v skladu s pravilnikom izpeljati do konca meseca. S prvim oktobrom bo stekel postopek za oblikovanje državne in deželne skupščine, odločilne pa bodo primarne volitve, ki so napovedane za 25. oktober. Na njih bodo vsi volilci in ne le člani stranke izbrali deželnega in državnega tajnika DS. Če nihče ne bo dobil absolutne večine glasov, bodo tajnika v Rimu in deželne tajnike izvolile posamezne kongresne skupščine. Sinoči sta bila kongresa sekcij Zgonik-Repentabor in tretjega mestnega in predmestnega okraja (Rojan, Greta, Barkovlje in Kolonja). Danes sta napovedana dva kongresa in sicer na Opčinah (Prosvetni dom) in v Miljah (krožek ACLI v Ul. Frausin). Na Opčinah se bo skupščina začela ob 18. uri, medtem ko je glasovanje napovedano od 19.30 do 21. ure. V Miljah se bo kongres začel ob 17. uri (volitve od 19. do 22. ure). Volilno pravico imajo članice in člani stranke. V nedeljo bo v Ljudskem domu v Križu kongres sekcije zahodnega Krasa, ki združuje Prosek, Križ in Kontovel. Skupščina se bo začela ob 10. uri, volitve pa so napovedane od 11.30 do 12.30. Zadnji bo v torek, 29. septembra na sporedu kongres sekcije dolinske občine, ki bo v domu Franceta Prešerna v Boljuncu. Začetek ob 19.30, volitve od 21. do 22. ure. Za deželno tajništvo Demokratske stranke kandidirajo evropska poslanka Debora Serracchiani, videm-ski podžupan Vincenzo Martines in nekdanja deželna svetnica Cristina Carloni. Serracchiani in Martines sta doma iz Vidma, Carloni pa iz goriške pokrajine. Martines na državni ravni podpira kandidaturo Pierluigi-ja Bersanija, Carloni Ignazia Marina in Serracchiani aktualnega tajnika Daria Franceschinija. V Sesljanu javno srečanje demokratov V hotelu Belvedere v Sesljanu bo danes ob 18. uri javna skupščina o trgovskem načrtu Devina-Nabre-žine, ki jo prireja Demokratska stranka. Prireditelji so na srečanje povabili tudi župana Giorgia Reta. Seja Teritorialnega sveta za priseljevanje Na tržaški prefekturi bo danes ob 10. uri plenarna seja Teritorialnega sveta za priseljevanje, organa, ki je zadolžen za analizo potreb in promocijo ukrepov na področju priseljevanja. Govor bo o novem zakonu o varnosti, o poteku predložitve prošenj za ureditev delovnega razmerja priseljencev, o novem olajšanem postopku za sprejem univerzitetnih raziskovalcev iz držav, ki niso članice EU, in o koriščenju finančnih sredstev iz Evropskega sklada za integracijo. V Dolini snujejo čezmejno omizje miru Danes bo ob 11.30 v sejni dvorani dolinskega županstva potekalo srečanje za ustanovitev čezmejne-ga omizja miru med italijanskimi, slovenskimi in hrvaškimi krajevnimi ustanovami. Srečanje želi biti neko nadaljevanje decembrskih pobud med občinama Sežana in Trst (ob obletnici Izjave o človekovih pravicah) in pa čezmejne pobude ob priliki petega koncerta za mir, ki je potekal v Zgoniku 24. julija letos. Na današnjem dogodku bodo postavili temelje čezmejne-ga omizja za mir med krajevnimi ustanovami in zainteresiranimi združenji ter poudarili sodelovanje pri svetovnem pohodu za mir in nenasilje, ki se bo z Balkana vil mimo Hrvaške, Slovenije in Italije od 6. do 9. novembra. Nad pobudo je, med drugimi, prevzel pokroviteljstvo tudi komisar za širitvene procese Evropske unije Olli Rehn. Dan srca danes na dolinskem županstvu Odborništvo za socialno skrbstvo Občine Dolina obvešča, da bo tudi letos v sodelovanju z združenjem »Cuore amico« iz Milj priredilo pobudo »Dan srca«, v okviru akcije za preprečevanje srčnih obolenj. Dan srca bo potekal danes v dvorani občinskega odbora na županstvu dolinske občine od 8. do 12.30. Sodelavci združenja »Cuore amico« bodo obiskovalcem brezplačno izmerili krvni pritisk in količine ogljikovega monoksida (CO) v pljučih kadilcev, na prošnjo interesentov pa bodo izvedli tudi krvne izvide za holesterol, glikemijo, trigliceride, hemoglobin, transaminazo, kreatin, gama G.T. in urikemijo. Ob tej priliki nudi Občina Dolina dva brezplačna krvna izvida na osebo, za skupnih 200 izvidov. Varnostnik prestrašil zlonamerneže Agenti tržaške kvesture so v sredo zvečer posegli v prostorih metalurškega podjetja v mestni periferiji. Zapriseženi varnostnik jih je namreč obvestil, da se na dvorišču podjetja mudijo tri sumljive osebe. Ko so agenti prišli na kraj dogodka, so na dvorišču našli le pet zapuščenih nahrbtnikov, ki so jih nepridipravi tam spustili med preskakovanjem varnostnega zidu. V torbah so našli 150 kilogramov bakrenega prahu. Dogodek preiskuje policija. 8 Petek, 25. septembra 2009 TRST / KMEČKA ZVEZA - Srečanje z dolinsko občinsko upravo Za razvoj ozemlja nujno potreben skupen nastop Lokalne uprave in kmečke organizacije morajo zahtevati od dežele in Rima izvajanje obljub Obnova brega od Kontovela do Na-brežine in predvsem izdelava podrob-nostnega načrta za razvoj kmetijstva sta temeljnega pomena za ponovni razmah primarnega sektorja v tržaški pokrajini. Kmečka zveza se je v tem smislu že večkrat sestala z deželno vlado, ki je sprejela glavne zahteve stanovske organizacije, med katerimi sta tudi poenostavljanje birokracije in ustanovitev centra za ovrednotenje vina Prosek. Deželni odbornik Claudio Violino je na tej podlagi tudi izdelal dokument in ga naslovil na pristojno ministrstvo, tako deželna vlada kot ministrstvo pa sta nato obljubila, da bosta te zahteve upoštevala. Zdaj je čas, da se preide z besed na dejanja, pravijo pri Kmečki zvezi. Glede na krizno stanje, ki pesti kmetijstvo nasploh in predvsem primarni sektor v tržaški pokrajini zaradi naravnih danosti in omejevalnih ukrepov, pa tudi zaradi neukrepa-nja pristojnih oblasti, se je izvršni odbor KZ odločil za sestanke z vsemi občinskimi upravami v tržaški pokrajini. Namen srečanj je seznaniti lokalne uprave s problematiko in obenem iskati v njih podporo z namenom skupnega nastopa oz. zahteve, da deželna uprava in pristojno ministrstvo držita dane obljube. Prvo srečanje je bilo že pred dvema tednoma na zgoniškem županstvu, v torek pa sta se predsednik KZ Franc Fabec in tajnik Edi Bukavec sestala z dolinsko županjo Fulvio Premolin in dolinskim občinskim odbornikom za kmetijstvo Adrianom Ghersinichem. Na srečanju so poudarili velik trud, ki ga je dolinska občinska uprava vložila v razvoj ozemlja in ovrednotenje tipičnih pridelkov. Dotaknili so se tudi problematike Deželnega naravnega rezervata doline Glinščice, ki potrebuje po mnenju KZ takojšnjo izdelavo načrta za njegovo ohranjanje in razvoj. Če so bili po eni strani že storjeni mnogi posamezni ukrepi, so po drugi nujni posegi za razvoj Drage, Peska in Gročane, ki so sestavni del rezervata. Županja Premolin je v zvezi s tem načrtom povedala, da je v teku postopek za njegovo izdelavo v okviru lokalnega programa Agenda 21. Dalje je bil govor o Kmetijskih dnevih, ki bodo prihodnje leto spomladi v dolinski občini in ki bi jih lahko po mnenju občinske uprave priredili delno na kraškem območju in delno v Bregu. Pre-molin in Ghersinich sta nenazadnje podprla prizadevanje KZ za skupno strategijo za razvoj ozemlja oz. kmetijstva. Županja je še zlasti poudarila, da je treba rešiti problematiko upravljanja ozemlja in predlagala, da bi koordinacijo skupnega nastopanja prevzela pokrajinska uprava. Slap v dolini Glinščice KROMA nesreča - Včeraj na Trgu Carlo Alberto Spektakularni karambol Mali fiat 500 se je prevrnil in zadela parkirani nissan primera - Potniki k sreči le lažje ranjeni Včeraj se je okrog 8. ure zjutraj pripetila spektakularna nesreča na Trgu Carlo Alberto. Po podatkih, ki so nam jih posredovali mestni redarji, se je iz še nepojasnjenih razlogov mali rdeči fiat 500 med zaviranjem prevrnil in se silno zaletel v parkirani nissan primera. Na kraj dogodka so ob mestnih redar- jih prihiteli tudi gasilci z večjim vozilom in pa rešilec; zdravstveno osebje pa je tam le ugotovilo, da so bili vsi trije potniki malega fiata 500 lažje ranjeni. SOCIALA - Agencija za najem stanovanja Lastnikom bodo vrnili vsoto davka Ici Lastnikom stanovanj, ki bodo pristopili k t.i. Agenciji za najeme, bodo po novem lahko povrnili vsoto davka na nepremičnine Ici, potem ko je bilo že pred tem predvideno koriščenje ugodnosti, kot je zmanjšanje davčne osnove za davek Irpef in registrskega davka. To je bilo povedano na včerajšnji dopoldanski tiskovni konferenci v prostorih bivše bencinske črpalke Rogers, na kateri so bili prisotni deželni odbornik za zdravstvo Vladimir Kosic kot zastopnik socialnega okraja Milje-Dolina, tržaški občinski odbornik za socialno skrbstvo Carlo Grilli, predsednica podjetja za ljudska stanovanja Ater Perla Lusa ter predsedniki oz. predstavniki združenj lastnikov zgradb in stanovanj, zveze nepremičninskih agentov ter fundacij Caccia Burlo in CRTrieste. Prišlo je namreč do obnovitve protokola za leto 2009 Agencije za na-jeme, ki je nastala maja lani na pod- lagi partnerstva med občinami Trst, Milje in Dolina, podjetjem Ater, Fundacijo CRTrieste, fundacijo Caccia Burlo, združenjem Acli in številnimi zasebnimi subjekti, ki delujejo na področju trga nepremičnin. Gre za pobudo, s katero se želi priti naproti povpraševanju po stanovanjih s strani posameznikov oz. družin s srednjimi ali srednje-nizkimi dohodki, obenem pa zagotoviti lastnikom, ki bi tem družinam dali v najem stanovanja, vrsto jamstev in podporo pri upravljanju lokacijske pogodbe. V prvem letu delovanja agencije so na tak način dali v najem deset od skupno devetnajstih razpoložljivih stanovanj, prejeli pa so 215 prošenj. Za informacije se je treba obrniti na urade občine Trst v Ul. Mazzi-ni 25, telefon 040-6754085, in podjetja Ater na Senenem trgu 6, telefon 040-3999210, kot tudi na spletnih straneh http://www.retecivica.trie-ste.it in http://www.ater.trieste.it. DELO IN VARNOST - Za delavce in delodajalce Obvezni tečaji Nov tečaj pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju in Servisu doo-sr Zakonodaja predpisuje obvezno izobraževanje o varnosti pri delu za predstavnike delavcev in za delodajalce. Slovensko deželno gospodarsko združenje in Servis sporočata, da se bosta v kratkem začela dva tečaja na temo varnosti na delovnem mestu. Prvi je namenjen tistim delavcem, ki so v posameznih podjetjih prevzeli funkcijo t.i. predstavnika delavcev za varnost pri delu, drugi pa delodajalcem, ki prevzamejo funkcijo odgovornega za varnost pri delu. V ponedeljek, 28. septembra, se začenja 32-urni tečaj za usposabljanje predstavnikov delavcev za varnost pri delu. Ena od obveznih figur v vsakem podjetju z uslužbenci je t.i. predstavnik delavcev za varnost pri delu (ital. »Rap-presentante .Lavoratori per la Sicurez-za«). Gre za delavca, ki v podjetju sledi varnosti pri delu; torej lahko svetuje in predlaga delodajalcu, ima dostop do dokumentacije, sodeluje pri obveznostih, ki jih ima delodajalec na temo, itd.. Tovrstnega predstavnika izvolijo direktno delavci; če pa ga ne izvolijo (npr., ker nihče noče opravljati te funkcije), bo podjetju dodeljen t.i. teritorialni predstavnik delavcev za varnost (t.i. "R.L.S.T"), zunanja figura, ki bo izbrana v sklopu kolektivnih delovnih pogodb in jo bo financiralo podjetje samo. Če pa je predstavnik delavcev izbran med delavci podjetja, ga mora delodajalec vpisati na obvezni tečaj, ki traja 32 ur, kot je predvideno v t.i. Enotnem besedilu o varnosti pri delu. Za organizacijo tega tečaja je prišlo do dogovora med SDGZ - Servisom in Zavodom za poklicno izobraževanje (SDZPI), ki bo priredil 32-urni tečaj pod okriljem naše gospodarske ustanove in njenega servisnega podjetja. Lekcije se bodo začele 28. septembra in se bodo odvijale na sedežu zavoda v Ul. Ginnastica 72. Za vpis na tečaj morajo zainteresirani podjetniki kon-taktirati SDZPI na štev. 040.566360 (kontaktni osebi sta g.a Daša ali g.a Anna Maria), člani SDGZ pa se lahko za pojasnila javijo tudi na Ul. Cicerone (tel. 040 6724839). Poletno dogajanje v kopališču Ausonia Poletje je za nami, koncerti v kopališču Ausonia, ki jih prireja združenje Etnoblog pa se zaključujejo ta konec tedna. Dre-vi bo na sporedu praznični večer s združenjem Jotassassina, ki ob glasbi ponuja razmislek o nasilju, ki so ga bili v preteklih dneh v Rimu deležni homoseksualci. Posebna gostja večera bo Vladimir Luxuria, ki bo zagovarjala strpnost do skupnosti lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev (LGBT). Vrata se bodo odprla ob 22.30, za vstopnino pa bo treba odšteti 10 evrov (pijača je vključena). Jutri pa bo na sporedu še Versus night, ki jo preireja Underground Selection. Razstavni prostori galerije Negrisin Miljska občina vabi umetnike, združenja in kulturne delavce, naj do 30. septembra vložijo prošnje za uporabo prostorov občinske galerije Giuseppe Ne-grisin (v pritličju miljskega županstva) na Trgu Marconi 1. Potrebna dokumentacija je na voljo na spletni strani www.co-mune.muggia.ts.it pod šifro modulistica, pa tudi v uradu za kulturo in promocijo mesta na Trgu republike 4 (2. nadstropje) ob ponedeljkih in sredah od 9. do 11. ure in od 15. do 16.30, ob torkih, četrtkih in petkih pa od 9. do 11. ure. Spoznajmo esperanto S septembrom se spet začenjajo tečaji esperanta za začetnike in za tiste, ki jezik že nekoliko obvladajo. Zanesenjaki se lahko oglasijo na sedežu esperant-skega združenja v Trstu (Ul. Coroneo 15, 3. nadstropje) ob torkih od 17. do 19. ure in ob petkih od 19. do 21. ure. Na voljo sta tel. št. 366/1720440 in 331/4805706 oz. elektronska naslova esperantotrieste@ya-hoo.it ali nored@tele2.it. I 1000(o)cchi danes Jutri se bo zaključil mednarodni filmski festival I 1000(o)cchi, ki ga prireja zadruga Anno Uno. Ob celodnevnem filmskem predvajanju (opozoriti velja popoldanski poklon igralki Sonji Savic ob 16.45) bodo današnji dan zaznamovali tudi predvajanje filma o Leu Castel-liju v Palači Gopčevic (ob 17. uri), odprtje razstave in predstavitev publikacije Marcelle Battelini alias Lole Salvi v galeriji Kleine Berlin (ob 18. uri), zvečer pa bo ob 20. uri v gledališču Miela na vrsti film Clau-da Autant-Laraja Il risveglio dell'istinto po delu istrskega pisatelja Pier Antonia Quaran-totti Gambinija. Igralni kotiček v Naselju sv. Mavra Občine Okraja 1.1 (Devin-Na-brežina, Zgonik in Repenta-bor) in Zadruga L'Albero Az-zurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Lu-doteka je namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti. Danes bo na sporedu delavnica »Smešne pripovedke smešnih živalic« in »Karleto neubrani pete-liček«, v sredo, 30. septembra pa še »Spilo radovedni krokodilček« in »Furieto simpatični prašiček«. Za informacije se lahko oglasite pri osebju Igralnega kotička Palček na tel. št. 040-299099, od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. / TRST Petek, 25. septembra 2009 9 1 sodobna zgodovina - Posvet za zgodovinarje in pedagoge Neodgovorna izbira terminov lahko povzroči tudi hude spore Pred današnjim zaprtjem »gradbišč zgodovine«tudi posvet o fojbah (ob 9. uri v Narodnem domu) Kako poučevati zgodovino na obmejnem območju? Kako posredovati učencem in dijakom širši pogled na zgodovinsko dogajanje zadnjih 150 let ...in ne le nacionalistične mite oziroma stereotipe? Na taka in podobna vprašanja je skušal odgovoriti posvet, ki je v sredo zvečer potekal v muzeju Sartorio. Udeležili so se ga profesorji in pedagogi iz malodane vse Italije, ki se v Trstu udeležujejo posveta Can-tieri di storia (Gradbišča zgodovine). Posvet se bo zaključil danes z osmimi seminarji, ki bodo v jutranjih urah v Narodnem domu. Med temi je ob 9. uri tudi predavanje o fojbah, ki ga bo koordiniral Gorazd Bajc z Univerze na Primorskem: o tržaških, istrskih in slovenskih breznih bodo z njim razpravljali Darko Dukovski, Jože Pirjevec, Nevenka Troha in Roberto Spazzali. Sredin posvet, ki ga je koordinirala Anna Maria Vinci, je ponudil nekaj zanimivih iztočnic, a tudi konkretnih predlogov. Najzanimivejšega in zelo koristnega je predstavil Fulvio Salimbeni z videmske univerze. Univerze iz Vidma, Trsta, Celovca, Ljubljane, Kopra in morda Reke, načrtujejo namreč skupen priročnik za učitelje in profesorje zgodovine. Salimbeni, ki je bil član mešane italijansko-slovenske komisije zgodovinarjev, je prepričan, da obstaja neka zgodovina, ki je lahko sprejemljiva za pripadnike različnih narodov. Politika je namreč le eden od interpretativnih ključev in ne edini. Zato bodo v priročniku posvetili pozornost kulturi, družbi, infrastrukturam, a tudi manjšinam in nacionalističnim stereotipom ter mitom. Zamisel o priročniku in sploh večjem sodelovanju zgodovinarjev pozdravlja tudi Franco Cecotti z deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja, čeprav je nad skupno zgodovino nekoliko skeptičen. Zato pa je prepričan, da mora biti dobro poznavanje mej sestavni del našega zgodovinskega znanja. Njegov inštitut je izdal cederom o vzhodni italijanski meji, ki se je v obdobju 1797-2007 večkrat spremenila. Poznavanje njenih dinamik je koristno, italijanski učbeniki pa so večkrat pomanjkljivi ...in polni napak: Cecotti je prikazal zemljevid, na katerem je bila Istra otok nasproti Neaplja. V njih je na primer tudi nemogoče najti zemljevid Ilirskih provinc, čeprav so bile pomemben mejnik v zgodovini Severnega Jadrana. Roberto Spazzali krivi za razširjeno nepoznavanje krajevne zgodovine tudi dejstvo, da Italija ni še obračunala s svojo preteklostjo. Ob tem morajo pedagogi svojim učencem ponuditi instrumente, s katerimi bodo dogodke uvrščali v širši zgodovinski kontekst, a tudi širši zorni kot: krajevna zgo- Med govorniki je bila tudi zgodovinarka Marta Ivašič (zgoraj) KROMA dovina se namreč ni odvijala le med Sočo in Dragonjo ... Alessandra Russo, ki poučuje zgodovino na videmskih višjih šolah, je predstavila zanimiv primer sodelovanja s tamkajšnjo univerzo. »Učitelji smo večkrat prepuščeni sami sebi in se lahko izgubimo v morju razpoložljivega materiala.« Laboratorij sodobne zgodovine pa je učno osebje in dijake vodil po državnem arhivu, a tudi po osebnih dnevnikih in pri zbiranja pri- čevanj o medvojnem bombardiranju Vidma. Marta Ivašič, ki poučuje zgodovino na liceju Franceta Prešerna, je predstavila zanimiv referat o pomenu, ki ga izbira in raba določenih terminov lahko ima v dojemanju zgodovine. Trst je bil na primer za Slovence nekoč sinonim za okno v svet, za Italijane pa za Vzhod. 8. september je v italijanski zavesti »armistizio«, v slovenski pa »kapitulacija in konec diktature«. Nekate- SKD SLAVEC - Drevi začetek nove sezone Pikra Mirandolina V goste prihajajo tečajniki 3. letnika gledališke šole Studio Art - Predstavili bodo tekst Petra Turrinija Odbornice in odborniki SKD Slavec iz Ricmanj in Loga so se med poletnim premorom naužili svežih energij in danes stopajo v prihajajočo sezono z novim elanom. Po poletnem oddihu so se zbrali na seji in okvirno začrtali smernice nove društvene sezone, ki bo kot običajno pestra in bo skušala zadostiti različnim okusom. Društveni odbor sestavlja ducat mladih domačinov, ki si z mladostniško zagnanostjo prizadeva ohraniti tradicijo vaškega kulturnega društva, ki je od nekdaj stičišče zavednih vaščanov, obenem pa vnaša v samo delovanje novosti, ki jih zahteva današnji družbeni ustroj, tudi pri samem upravljanju vaškega kulturnega jedra. Vrhunec društvenega delovanja nedvomno predstavlja že tradicionalni Ricmanjski teden, ki polni prireditveno dvorano in prelepo galerijo Babna hiša v drugi polovici meseca marca, ob priliki praznovanja vaškega zavetnika. Teden dni trajajoče praznovanje postreže z bogato bero kulturno-razvedrilnih dogodkov, od razstav, do zborovskega petja in dramskih predstav, tako v slovenščini kot v italijanščini, saj si odborniki prizadevajo, da bi vaško kulturno društvo obiskovali tudi neslovensko govoreči vaščani. Največ pričakovanja vlada za domači večer, ko na dan sv. Jožefa nastopi društvena dramska skupina z veseloigro v domačem narečju, večer pa tradicionalno otvarja domači Združeni mešani pevski zbor Slavec-Slovenec, dolgoletni nosilec slovenske pesmi v ožjem in širšem kulturnem okolju. Nova sezona ricmanjskega kulturnega društva se bo pričela nocoj in bo dramsko obarvana. V goste prihajajo namreč tečajniki 3. letnika gledališke šole Studio Art, ki se bodo predstavili s Tur-rinijevo Krčmarico Mirandolino v režiji Borisa Kobala. Za dramaturško razčlembo je poskrbela koordinatorka šole Maja Lapornik, kostume pa je podpisala Marija Vidau. Gre za izredno piker tekst izpod peresa avstrijskega dramatika Petra Turrinija, ki ostro kritizira sodobno družbo in obrne na glavo osnovno sporočilo Goldonijevega originala. Vsi, ki bi si radi ogledali manj poznano različico zimzelene Mirandoline, ste torej nocoj vabljeni v prireditveno dvorano Babne hiše v Ricmanjih, kjer se bo zastor dvignil ob 20.30. (M.C.) ŠOLSTVO - Snidenje nekdanjih sošolk in sošolcev »Trgovci« so v Križu vzdušju praznovali v zelo prijetnem 40-letnico mature Nekdanji maturanti Žige Zoisa na dvorišču kriškega Ljudskega doma KROMA V Ljudskem domu v Križu so se ob priložnosti 40-le-tnice mature zbrali takratni maturantke in maturanti tržaške »trgovske« Žiga Zois. Družabnega srečanja so se udeležili dijaki A razreda Sonja Čebulec, Fabio Viola, Marina Grzančič, Milica Ceh, Nada Caharija, Valter Kobal, Oskar Sedmak, Vladimir Wilhelm, Sonja Zerial in Marjan Spetič ter dijaki B razreda Najda Laharnar, Nevenka Terčon, Sonja Blasina, Eda Milič, Hadrijan Zaccaria, Danica Colja, Stojan Kafol, Boris Ota, Vili Prinčič, Boža Zagar in Lucia Falletig ter profesorji Silvana Valenčič, Anna Volpi in Robert Petaros. Za prijetno razpoloženje sta z glasbenimi točkami poskrbela Vili Prinčič in Marjan Spetič, presenečenje za vse sta bila skeča o urah knjigovodstva s profesorjem Bergincem (pripravil ga je A razred) ter o »uveljavljanju trgovskih maturantov na delovnem mestu« (B razred). Za vse udeležence je bilo to zelo lepo doživetje, za kar nosi zaslugo tudi odlična postrežba osebja Ljudskega doma pod vodstvom Igorja Guštinčiča. Vili Prinčič je posebej za to priložnost napisal sledečo pesmico: Z diplomo Trgovske v roke, mi lahko povsod gremo, s ponosom smo delo iskali, ker boljših od nas ni bilo! Izkušnja prav zlata ni bila, ker šef nas je gledal po stran, po svetu s trebuhom za kruhom, odšli pa smo skupaj drugam. A z leti se je vse uredilo, in revčkov med nami ni b'lo, in dobro se nam je godilo, še lepše v pokoju nam bo. Včeraj danes Danes, PETEK, 25. septembra 2009 GOJMIR Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 18.57 - Dolžina dneva 12.01 - Luna vzide ob 14.26 in zatone ob 22.42 Jutri, SOBOTA, 26. septembra 2009 JUSTINA VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,1 stopinje C, zračni tlak 1021,0 mb pada, veter 3 km na uro severo-vzhod-nik, vlaga 52-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,2 stopinje C. □ Lekarne ri Italijani še danes uporabljajo slabšalni »ščavo«, vsaj delno slabšalna pa sta tudi slovenska termina »Lahi« in »po italijansko«. Neodgovorna izbira besed lahko povzroči tudi hude spore, Marta Ivašič je zato svojim italijanskim kolegom ponudila nekaj konkretnih predlogov: korektno uporabo definicij »sloveni, croati itd.« (in ne »ščavi« ali »slavi«), pravilno zapisovanje slovenskih imen ter redno izmenjavo informacij med pedagogi. (pd) Do sobote, 26. septembra 2009 Lekarne odprte tudi od 13. do 16. ure Korzo Italia 14 - 040/631661, Oširek Vardabasso 1 - 040/766643, Žavlje - Ul. Flavia 39/C - 040/232253. Božje polje - 040/225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Rossetti 4, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Božje polje 1 - 040/225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Rossetti 4 - 040/3475502. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. iu Kino AMBASCIATORI - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »G-Force: Superspie in missio-ne 3D«. ARISTON 16.30, 18.45, 21.00 »La ra-gazza che giocava con il fuoco«. CINECITY - 16.00, 18.50, 21.40 »Baaria«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »G-Force: Superspie in missione 3D«; 16.30, 19.30, 22.00 »La ragazza che giocava con il fuoco«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »Bandslam: High school band«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 »District 9«; 22.00 »Pelham 1-2-3: Ostaggi in metropolitana«; 18.10, 22.15 »Basta che funzio-ni«; 15.50, 20.00 »G.I. Joe - La rinascita dei cobra«; 16.00, 18.00, 20.00 »L'era glaciale 3 - L'alba dei dinosauri 3D«; FELLINI - 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Ri-catto d'amore«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Basta che funzioni«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 19.00, 21.40 »Baaria«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Il grande sogno«. KOPER - KOLOSEJ - 19.50 »Hudičevi jezdeci«; 21.30, 23.20 »Strel smrti«; 16.40, 18.50, 21.00, 23.10 »V višave 3D«; 17.10, 19.30, 21.50, 0.10 »Okrožje 9«; 16.30, 18.10 »Garfield in festival zabave«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 20.15, 22.15 »Pelham 1-2-3: Ostaggi in metropolitana«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »District 9«; Dvorana 3: 18.20, 22.15 »G.I. Joe - La nascita dei cobra«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Bandslam -High School Band«; Dvorana 4: 16.45, 18.30, 20.30 »L'Era glaciale 3 - L'alba dei dinosauri«; 22.15 »Segnali dal futuro«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »G-Force: Superspie in missione«; Dvorana 2: 18.00, 21.30 »Baaria«; Dvorana 3: 20.00, 22.10 »La ragazza che giocava con il fuoco«; 17.30 »L'era glaciale 3 - L'alba dei dinosauri«; Dvorana 4: 17.45, 20.00 »Bandslam - High school«; 22.00 »Pelham 1-2-3: ostaggi in metropolitana«; Dvorana 5: 17.50, 20.10, 22.10 »Basta che funzioni«. 10 Petek, 25. septembra 2009 TRST / Čestitke Moji teti NATAŠI!! Vse naj naj za tvoj rojstni dan, da bi bila vedno zdrava, vesela in da bi me vedno tako rada imela. Nicholas. Draga MATEJA, tvoj nasmeh je obogatil najino življenje. Vse najboljše za tvoj 1. rojstni dan. En poljubček - mama in tata. Ves teden imamo veselico, saj oznanjamo veselo novico. Naša MARTINA je lovoriko na glavo dala in doktor psihologije postala. Na ves glas hip, hip, hurra ti kriči klapa vsa, še posebno tvoje Biba, Compa in Nic. Danes se veselimo vsi, saj naš dragi OSKAR slavi svoj 60. rojstni dan. Da bi še dolgo let užival v naši družbi, vedno tako vesel in zdrav, mu iz vsega srca voščijo žena Wilma, sinova Walter in Robert z družino. Voščila pošiljajo tudi z Devinščine in s Proseka. Danes slavi naš pevec in odbornik SILVO KRIŽMANČIČ 80. let. Vse najboljše mu želi kolektiv TPPZ Pinko Tomažič. Prejšnjo soboto je učiteljica MARINA BRECELJ slavila 50-letnico rojstva. SKD Barkovlje ji iskreno čestita, želi veliko družinskega veselja in uspeha z malčki v domačem vrtcu. Vse najboljše MAMIIII! Tvoja: Samuel in Erik. 9 Šolske vesti SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaj po višješolski diplomi v sodelovanju s podjetji: tehnike administrativnega vodenja osebja 580 ur (300 ur teorije, 280 ur work experience, štipendija 2,3 evrov za vsako uro prisotnosti na delovni praksi, tečaj brezplačen). Tečaj je financiran s sredstvi Evropskega socialnega sklada in bo potekal na tržaškem sedežu SDZPI, ul. Ginnastica 72. Rok vpisovanja do danes, 25. septembra. Vpis in dodatne informacije na tel. št. +39 040-566360 ali info@sdzpi-irsip.it. Več na spletni strani www.sdzpi-irsip.it. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so bile v ponedeljek, 21. septembra, na vseh slovenskih ravnatelj -stvih objavljene začasne zavodske (ravnateljske) lestvice učnega osebja. Rok za morebitne prizive in ugovore zapade 1. oktobra. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaje po univerzitetni diplomi: uporaba načinov in obvladovanje orodij komunikacije (80 ur), uporabljati tehnične in računovodske standarde računovodskega nadziranja (80 ur), tehnike in orodja prevajanja (60 ur), vrednotenje turizma na krasu (80 ur). Tečaji, ki so financirani s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bodo potekali na tržaškem sedežu SDZPI, ul. Ginnastica 72. Rok vpisovanja do 16. oktobra. Vpis in dodatne informacije na tel. št. +39 040566360 ali info@sdzpi-irsip.it. Več na spletni strani www.sdzpi-irsip.it. M Izleti DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabi na izlet v Kumrovec, Pod-sredo in Olimje v nedeljo, 4. oktobra. Odhod predviden iz Milj (avtobusna postaja) ob 6.uri, iz Korošcev ob 6.15, iz Zavelj ob 6.30, vrnitev v Milje pa okoli 21.ure. Cena 45,00 evrov vključuje avtobus, vodiča, vodene obiske, vstopnine, kosilo s pijačo. Za informacije in vpisnine je na razpolago gospa Vesna , tel.št. 040-271862 (ura kosila). Potrditi udeležbo najkasneje do nedelje, 27. septembra. Obvezna osebna izkaznica. IZLET NA KOROŠKO - Župnija Sv. Križ pri Trstu prireja izlet na Koroško v nedeljo, 27. septembra. Obiskali bomo svetišče pri Gospe Sveti (kjer bo tudi sv. maša), Gosposv. Polje in Bilčovs (kjer bo kosilo). Za informacije in vpisovanje: župnijski urad v Križu, tel. št.: 040-220332 v popoldanskih oz. večernih urah (tel. tajnica). IZLET SPDT NA CUAR - SPDT vabi v nedeljo, 27. septembra, na goro Cuar (1476m) in na ogled jezera Cornino. Z osebnimi avtomobili, na razpolago bo tudi društveni kombi, se bodo udeleženci podali do sedla Quel di Forchia (884m) in od tod povzpeli na vrh gore Cuar. Predviden je 4 urni pohod. Odhod s trga v Sesljanu ob 8. uri. Izlet vodi Marinka Pertot. Za rezervacijo v kombiju pokličite na tel. 040-220155 (Livio) ali 040-2176855 (Vojka). KONZORCIJ TRŽAŠKIH ČEBELARJEV organizira v soboto, 3. oktobra, poučen izlet na sejem »Attrezzi e miele« v Lazise. Cena na osebo 10,00 evrov. Izleta se lahko udeleži tudi kdor ni čebelar. Za informacije poklicati na tel. št. 040-2158246 (Settimi), ali 040211790 (Hussu). DOLINSKA SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI vabi na svoj tradicionalni jesenski izlet v nedeljo, 4. oktobra. Obiskali bomo samostan Stična na Dolenjskem, kjer bo v bližini kosilo, ter Valvazorjev grad Bogenšperk pri Litiji. Za informacije in vpisnine na tel. št.: 040-228274 Rado in 040228924 Sergio, ob uri kosila. ŠOLSKE SESTRE DE NOTREDAME organizirajo v ponedeljek, 5. oktobra, romanje na Brezje in v Ljubno k »Mariji udarjeni«. Sledijo sama presenečanja. Odhod avtobusa iz trga Oberdan ob 6.45, iz Sesljana ob 7.00, iz Sv. Križa ob 7.05, s Proseka ob 7.10, z Občin ob 7.20. Za vpis in informacije pokličite na tel. št.: 040-220693 oz. 347-9322123. Prireditve GLEDALIŠKA SKUPINA SKD TABOR bo v sklopu 48. Linhartovega srečanja nastopila s predstavo C. Goldoni »Campiello« (prevod in režija Sergej Verč) v soboto, 26. septembra, ob 14.30 v Kulturni domu v Postojni (Prešernova ul. 6). Vabljeni! RADIJSKI ODER obvešča, da se bo 12. Gledališki vrtiljak ponovno zavrtel v nedeljo, 27. septembra. Na sporedu bo igra Mala morska deklica v izvedbi Male gledališke šole Matejke Pe-terlin iz Trsta. Prva predstava ob 16. uri (red sonček) in druga ob 17.30 (red zvezda). V dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27. BAMBIČEVA GALERIJA: fotografska razstava Petra Cvelbarja »Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage«. V sodelovanju s Skladom Mitja Čuk, DSI iz Trsta in s prispevkom Pokrajine Trst. Ogled do 28. septembra, PO-PE 10.00-12.00 in 17.0019.00, Opčine, Proseška ul. 131, tel. 040-212289. KRUT, vabi v torek, 29. septembra ob 17. uri na predavanje »Negujmo spomin tudi v zrelih letih«. Predavala bo prof. Vali G. Tretnjak, spec. klin. psihologije in nevropsihologije. Zaželje-na prijava, prednost imajo člani! Informacije na sedežu, v ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v torek, 29. septembra, ob 20. uri v dvorani Športnega središča v Vižo-vljah večer »Po sledeh 1. in 2. svetovne vojne« s predstavitvijo knjige »Kras - knjiga o Soči«, delo nemškega vojaka Korn Abela ter kratkome-tražnega filma o 2. svetovni vojni v naših krajih. Vljudno vabljeni. V NARODNEM DOMU bo do 9. oktobra pod naslovom »Zvoki kamna« razstavljal kiparska dela Pavel Hro-vatin. Urnik od ponedeljka do petka: 17.30-19.30, ob sobotah in nedeljah zaprto. Ogled razstave v jutranjih urah je možen po dogovoru: tel. št. 349-1281225. SKD BARKOVLJE, ulica Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v četrtek, 1. oktobra, ob 20.30 na otvoritev razstave Magde Starec Tavčar: »Smeri«. Predstavitev Filip Fischer. Glasbena kulisa brata Ivan in Florjan Suppani: kitara in violina. Pri klavirju Claudia Sedmak. Urnik razstave: od ponedeljka do petka 17.00-19.00, v soboto in nedeljo 10.30-12.30. Konec razstave nedelja, 18. oktobra. ŽENSKA USTVARJALNOST V TRŽAŠKI KNJIGARNI Danes, 25 . septembra, ob 18.00 v sodelovanju s Slovenskim klubom predstavitev pesniške zbirke elene cerkvenič amore chissä se Spregovorila bo Darja Betocchi nekaj poezij bo prebrala Patrizia Jurinčič. TRST, Ulica sv. Frančiška 20 VABLJENI! H Mali oglasi ČEŠPE naravne, zrele, za marmelado prodam. Pridite si jih nabirati sami, cena 10 kg - 5,00 evrov. Tel. 040576116. IŠČEM KNJIGO »Pregled slovenskega slovstva« - Kos. Tel. 338-4679712. KUPIM majhno kromatično harmoniko converter z baritonskimi basi c sistem. Tel. št. 040-4528403 v večernih urah. KUPIM seno za stelje, lahko je tudi staro. Tel. 348-3077185. LJUBITELJEM ŽIVALI podarim en mesec stare mucke. Tel. 349-8064217. PODARIM zlatega prinašalca starega štiri leta. Pes je zelo ljubezniv in ima vsa potrebna zdravniška potrdila. Tel. 349-1672926. POKONČNI KLAVIR (pianino), znamke hoffman&kuhne drezden v odličnem stanju prodam. Tel. 335-337135. PRODAJAM belo grozdje - Vitovska. Tel. 347-4729314. PRODAM dve profesionalni električni žagi - Invincibile combinata 2000 (40 cm) in Taurinia PC (sega nastro). Tel. št. 040-226383 (ob uri kosila). PRODAM stanovanje v Sežani in hišo z vrtom in dvoriščem v Šembijah pri Ilirski Bistrici, ima gospodarsko poslopje in parcele po želji. Cena po dogovoru. Tel. št.: 00386(0)41-345277. PRODAM ženske jahalne škornje, rabljene dvakrat, znamke goretex, št. 39, tem-no-rjave barve. Zanimiva cena po dogovoru. Tel. 040-228074 v uri obredih. REFOŠK IZ MAREZIG - prodamo kvalitetno grozdje. Za informacije Mario (349-6181288). SIMPATIČNE MUCKE podarimo ljubitelju živali. Tel. št.040 - 213701. URADNICA z 20-letno delovno izkušnjo išče zaposlitev. Poklicati na 3661457598. V BLIŽINI RICMANJ prodam parcelo 1900 kv. m. primerno za oljčni nasad. Tel. 040-214412. V NABREŽINI prodam tri-sobno stanovanje, 106 kv. m., kuhinja z malo teraso, salon z balkonom, kopalnica, shramba, podstrešje, garaža, zunanje ograjeno parkirišče in 120 m vrta. Tel. 333-6935024. V NAJEM dajem stanovanje v bližini univerze v Trstu za dva nebivajoča študenta. Tel. 320-0407093. ZA POLOVIČNO CENO prodam par ur rabljen mlin iz inoxa za mletje jabolk. Tel. št. 040-201056. S Poslovni oglasi FARMA KRALJIČ PRODAJA mlade kokoši. 335-6322701 KVALITETNO GROZDJE REFOŠK _za teran prodam. 00386-41518358 PRODAM HIŠO z vrtom v Rep-niču. Tel.: 335-6948813 TRGOVINA JESTVIN išče delavca. 040-9220109 [H Osmice OSMICA je odprta pri Škerku v Pra- protu. Tel. 040-200156. V SAMATORCI sta odprla osmico Mario in Ondina Gruden. Tel. 040229449. Vabljeni! Narodna in študijska knjižnica v Trstu, Univerza na Primorskem in Slovenski raziskovalni inštitut vabijo na okroglo mizo na temo SKUPNI SLOVENSKI ZNANSTVENI PROSTOR: TEŽAVE IN PRILOŽNOSTI INTEGRACIJE ki bo danes - petek, 25. septembra, ob 15.00 uri, v Veliki dvorani v Narodnem domu v Trstu, ulica Filzi 14 Sodelujejo: prof. dr. Boštjan Žekš (Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu), doc. dr. Boris Jesih (državni sekretar na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu), prof. dr. Rado Bohinc (rektor UP), prof. dr. Rado Pišot (prorektor za znanstvenoraziskovalno in razvojno delo UP), prof. dr. Milan Bufon (predsednik SL0RI), dr. Maja Mezgec (ravnateljica SL0RI), Milan Pahor (ravnateljNŠK), prof. dr. Miran Komac (ravnatelj Inštituta za narodnostna vprašanja - INV), prof. Roberto Dapit (Univerza v Vidmu), prof. Ivan Veri (Univerza v Trstu). Moderator okrogle mize bo doc. dr. Aleksander Panjek (UP) Program: 15.00 Slovesno podpisovanje sporazumov o sodelovanju med UP in SLORI ter UP in NŠK 15.30 Okrogla miza: »Skupni slovenski znanstveni prostor: težave in priložnosti integracije« 17.00 Podelitev nagrad natečaja SLORI za diplomska in podiplomska dela VLJUDNO VABLJENI! □ Obvestila PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da se je že pričela redna vadba. Potekala bo s sledečim urnikom: ob torkih uvajalni tečaj od 18. do 19. ure, prva skupina od 19. do 20., druga skupina od 20. do 21. ure; ob petkih prva skupina od 19. do 20. ure ter druga skupina od 20. do 21. ure. Možnost jutranje vadbe tudi ob ponedeljkih, od 9.30 do 10.30 ter ob sredah, od 9. do 10. ure. Vpisovanje se še nadaljuje, za vse informacije pa pokličite na tel. št.: 040200620 ali na 349-6483822 (Mileva). GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA iz Trebč vabi na informativno srečanje pred novo sezono pouka na glasbeni šoli v sredo, 23. septembra, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. BALETNO DRUŠTVO Sežana vabi vse mlade in manj mlade, željne gibanja, zdravja, plesa in nastopov, k vpisu baleta (od 5 let dalje), jazz baleta (od 11 let), baleta za odrasle (brez omejitve let). Vpis poteka od ponedeljka do petka med 15. in 17. uro v garderobi Kosovelovega doma (službeni vhod) v Sežani. Info: 041/784754, 041/524-310. BEER & MUSIC mednarodni praznik piva in glasbe pod velikim šotorom v Trebčah športno igrišče. Danes, 25. septembra, Fifti & More, Ana Pupe-dan. Sobota, 26. septembra, 3 Prašički, Siddharta, Dj Riky. Nedelja, 27. septembra, Salzburg Qintett. Odprtje kioskov ob 18. uri. Jedi na žaru in več vrst piva. Vabljeni! Zabava zagotovljena! Org. Ašd Primorec in Acm Zamejski. Informacije na myspace.com/beermusictrebiciano. DEKLIŠKI ZBOR KRAŠKI SLAVČEK iz Nabrežine je začel novo sezono. Vaje bodo dvakrat tedensko, ob sredah in petkih (ali sobotah). Informacije Eva Pozzecco, tel. št.: 333-1435318. DRUŠTVI ROJANSKI KRPAN IN RO-JANSKI MARIJIN DOM prirejata danes, 25. septembra, večer »Rojan-ski Krpan v deželi Zlatoroga«, na katerem bosta Maksi Kralj in Peter Verč s fotografijami Denisa Doljaka prikazala tri gorske ture okrog Bohinjskega jezera (Triglav, Triglavska jezera, Pršivec, Bogatin, Krn, Vogel, Črna prst). Večer bo v rojanskem Marijinem domu, začetek ob 20. uri. KINAESYS VADBA - Predstavitev gibalne terapije bo danes, 25. septembra ob 18. uri v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. Vstop prost. Info: 0038640-285930 (Mateja Šajna). Vabljeni! OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin, Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga »LAlbero Azzurro« obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra tudi v septembru ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. Ludo-teka je namenjena otrokom od 1 do 6 let starosti. Delavnice predvidene v naslednjih tednih so: danes, 25. septembra: »Smešne pripovedke smešnih živalic«, »Karleto neubrani peteliček«; 30. septembra: »Spilo radovedni krokodilček«, »Furieto simpatični prašiček«. Za informacije se lahko obrnete do Igralnega kotička Palček na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SKRBSTVO občine Dolina obvešča, da bo danes, 25. septembra, na Zu-panstvu Občine Dolina - dvorana ob- činskega sveta, z urnikom od 8.00 do 12.30, potekala pobuda »Dan srca« v sodelovanju z združenjem »Cuore amico« iz Milj. Ob tej priliki daje občina Dolina na razpolago dva brezplačna krvna izvida na osebo, za skupnih 200 izvidov. OPZ IN MLPS VESELA POMLAD pričenjata pevsko leto in vabita nove pevce, da se jim pridružijo. Prva pevska vaja za osnovnošolce bo danes, 25. septembra, ob 16.30 SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi na ogled gledališke predstave »Krčmari-ca« v priredbi Petra Turrinija, režiji Borisa Kobala in izvedbi tečajnikov 3.let-nika gledališke šole Studio Art danes, 25. septembra, ob 20.30 v prireditveni dvorani Babne hiše v Ricmanjih. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo danes, 25. septembra, tržaški urad zaprt. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV pod pokroviteljstvom Slovenske kulturno-gospodarske zveze prireja Slovensko deželno knjižno izložbo danes, 25. septembra, v KB centru v Gorici (Korzo Verdi 51) z naslednjim sporedom: od 15. do 19. ure knjižna izložba, ob 17. uri otvoritev, ob 18. uri debatna kavarna, ob 19.30 koncert skupine BK evolution. V primeru slabega vremena prireditev odpade. ANGLEŠČINA PRI SKD IGO GRUDEN, začetni in nadaljevalni tečaj, enkrat tedensko, 28 lekcij (42 ur), uč. Kerrie Connor, cena 155,00 evrov, vpisovanje do sobote, 26. septembra, v občinski knjižnici in v kavarni Gruden v Nabrežini. ANTROPOZOFSKO DRUŠTVO vabi v soboto, 26. septembra, ob 20. uri na srečanje v KD Ivan Grbec, Škedenjska ulica 124 v Trstu. Profesor Elsa Zibai bo predavala na temo: »Mladi med občutkom praznine in iskanjem smisla« - možne poti in rešitve. Vstop prost. Loterija 24. septembra 2009 Bari 60 18 61 7 38 Cagliari 9 41 5 59 44 Firence 36 63 42 60 81 Genova 85 63 78 47 77 Milan 65 60 31 83 4 Neapelj 5 14 87 85 47 Palermo 16 75 13 66 72 Rim 67 13 30 37 72 Turin 30 59 62 61 13 Benetke 47 84 61 31 41 Nazionale 16 50 2 33 45 Super Enalotto Št. 115 5 9 25 30 76 81 jolly 6 Nagradni sklad 4.911.038,18€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 61.037.154,09 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 982.207,64 € 65 dobitnikov s 5 točkami 11.333,17€ 5.192 dobitnikov s 4 točkami 141,88 € 135.413 dobitnikov s 3 točkami 10,88 € Superstar 68 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 23 dobitnikov s 4 točkami 14.188,00 € 569 dobitnikov s 3 točkami 1.088,00 € 6.653 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 38.521 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 78.649 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Petek, 25. septembra 2009 1 1 SKRD Jadro iz Ronk - v sklopu Evropskih dnevov2009 -pod pokroviteljstvom Italijanskega ministrstva za kulturne dobrine in v sodelovanju z Edizioni Italo Svevo iz Trsta vabi na predstavitev knjige dr. Iva Petkovška ELEVAZIONE ED INSEDIAMENTO DEL PRINCIPE-VOJVOD PROTOSLOVENO IN CARANTANIA O delu bo, ob prisotnosti avtorja, govorila prof.TeresaTonchia s tržaške fakultete za politične vede. Sobota, 26. septembra, ob 18.00 v knjigarni James Joyce, železniška postaja, Trst. Ü3 Obvestila SKD SLAVEC Ricmanje-Log vabi na gledališko predstavo KRČMARICA -MIRANDOLINA režija Boris Kobal izvajajo tečajniki 3. letnika gledališke šole STUDIO ART Nocoj ob 20.30 v Babni hiši v Ricmanjih. JUS TREBČE obvešča vaščane, da sprejema prošnje za nabiranje suhljadi na ju-sarskih površinah KO Trebče v sezoni 2009/10 v soboto, 26. septembra, od 17.00 do 19.00 in v nedeljo 27. septembra, od 10.00 do 12.00 v Ljudskem domu v Trebčah. O.N.A.V - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v soboto, 26. septembra, v popoldanskih urah voden obisk kleti Bulfon. Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz. Za informacije in prijave: spletna stran www.onav.it; elektronska pošta: trie-ste@onav.it ali na tel. št.: 333-4219540 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). SLOVENŠČINA PRI SKD IGO GRUDEN, začetni in nadaljevalni tečaj, enkrat tedensko, 28 lekcij (42 ur), uč. Aurora Ga-brovec, cena 155,00 evrov, vpisovanje do sobote, 26. septembra, v občinski knjižnici in v kavarni Gruden v Nabrežini. TPPZ PINKO TOMAŽIČ obvešča, da bo v soboto, 26. septembra, ob 8. uri odhod avtobusa za nastop na proslavi v Kranju - pri Lovski koči na Pangeršici. V torek, 29. septembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. V OKVIRU EVROPSKIH DNI, pod pokroviteljstvom italijanskega ministrstva za kulturne dobrine in v sodelovanju z založbo Edizioni Italo Svevo iz Trsta, SKRD Jadro iz Ronk vabi na predstavitev knjige dr. Iva Petkovška »Elevazio-ne ed insediamento del principe-Vojvod protosloveno in Carantania«. O delu bo ob prisotnosti avtorja govorila prof. Teresa Tonchia iz tržaške fakultete za politične vede. Predstavitev bo v soboto, 26. septembra, ob 18. uri v knjigarni James Joyce na železniški postaji v Trstu. VABILO NA SLOMŠKOVO SLAVJE, ki bo v soboto, 26. septembra, v Mariboru, ob 10.letnici proglasitve Slomška za blaženega in 150.letnici škofijskega sedeža. Udeleženci iz Trsta stopijo na avtobus na trgu Oberdan. Vpisi pri župniku Jožetu Merkuži - Zgonik, tel. št. 040-229166. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM sporoča, da so se začeli treningi za vse starostne skupine po sledečih urnikih: 1. skupina - Palčki (4-7 let) ob ponedeljkih od 16.30 do 17.30 in ob petkih od 17.30 do 18.30 na Opčinah; 2. skupina - Zajčki (8-14 let) ob ponedeljkih in pet- ZKB ü 3 zadruna kraška banka ZADRUZNA KRAŠKA BANKA vabi cenjene člane in stranke na otvoritev novih prostorov PODRUŽNICE PRI DOM JU na št.289/a DANES, 25.9.2009 ob 18. uri Vljudno vabljeni! kih od 17.30 do 19.00 na Opčinah; 3. skupina - Škrati (od 15 let dalje) ob ponedeljkih od 19.00 do 21.00, ob sredah od 18.30 do 21.00 na Opčinah in ob petkih od 19.30 do 21.00 pri Banih. Info na tel.št. 349-7597763 Nastja. KRUT obvešča, da razpolaga še tri mesta za skupinsko bivanje v Terme Strunjan od 4. do 14. oktobra, z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B - tel. 040-360072. PLAVALNI KLUB BOR organizira ob sobotah popoldne tečaj prilagajanja na vodo v bazenu pri Danevu na Opčinah za otroke 2. in 3. letnika vrtca ter 1. razreda osnovne šole. Začetek vadbe bo 1. oktobra. Informacije in prijave po telefonu na št. 040-51377 vsak delavnik od 14. do 17. ure ali osebno na stadionu 1. maja. PLAVALNI KLUB BOR organizira v bazenu na Alturi plavalne tečaje in tečaj prilagajanja na vodo za otroke od 4. leta dalje. Začetek vadbe bo 1. oktobra. Informacije in prijave po telefonu na št. 040-51377 vsak delavnik od 14. do 17. ure ali osebno na stadionu 1. maja. RADIJSKI ODER sporoča, da se vpisujejo abonmaji za 12. Gledališki vrtiljak na sedežu Slovenske prosvete, Ul. Donizetti 3, od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure, na telefonski številki 040-370846. Prva predstava bo na sporedu v nedeljo, 27. septembra. ŽUPNIJA ZGONIK vabi ob prazniku župnijskega zavetnika nadangela Mihaela na glasbeni večer v ponedeljek, 28. septembra, ob 20. uri v župnijsko cerkev. V prvem delu bo orgelski koncert, ki ga bo izvajal g. Mirko Butkovič pod vodstvom Mire Fabjan. DEŽELNI SKLAD ZA SLOVENSKO JEZIKOVNO MANJŠINO Rok za predložitev prošenj za črpanje sredstev iz Deželnega sklada za slovensko manjšino zapade letos dne 28. septembra. Vse potrebne informacije so objavljene na spletni strani Dežele FJk (www.regio-ne.fvg.it) pod geslom »in evidenza (v ospredju)«. TEČAJI ZA ODBORNIKE in člane v organizaciji ZSKD in SDZPI bodo potekali v Trstu po naslednjem vrstnem redu: metodologija pravilne komunikacije: 28. septembra in 5. oktobra, varnost in higiena na delu: 12. oktobra, fiskalna zakonodaja 21. oktobra (izjemoma v sredo) od 18. do 20. ure, informatika 26. oktobra in 2. novembra. Tečaji bodo potekali na sedežu Zavoda v Trstu (Ul. Ginnastica 72), tel. 040-566360, od 19. do 21. ure, razen fiskalne zakonodaje, ki bo potekal na sredo od 18. do 20. ure. Vpisnino je potrebno poravnati pred začetkom tečaja. YOGA - SKD IGO GRUDEN: telovadba za dobro počutje, ki jo vodi Divna Slavec, se prične v ponedeljek, 28. septembra, po naslednjem urniku: pon.-sreda od 18.30 do 20. ure, torek in četrtek od 9. do 10.30 in od 10.30 do 12. ure, sreda od 10.30 do 12. ure. Za vpis in informacije: 040299632 ali 339-5281729 (Vera). VADBA JOGE, ki se že desetletje uspešno odvija v prostorih ŠKC v Lonjerju, se bo pričela v torek, 29. septembra, ob 19.uri. Potrditve in nove prijave na teLšt. 333-5062494. ENGLISH FOR EVERYONE: pri Skladu Mitja Čuk: angleški jezik za vse starostne stopnje in različne stopnje predznanja. Možnost srečanj na temo. Kon-verzacija. Priprava na izpite. Kratki tečaji ob koncih tedna. Tečaji za šole po dogovoru. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev: 30.septembra, ob 15.uri osnovnošolci, 16.uri srednješolci, 17.uri višješolci ter 18.uri odrasli. ESPANOL PARA EXTRANJEROS: pri Skladu Mitja Čuk: tečaji španskega jezika za vse stopnje, za otroke in odrasle. Priprava na izpite. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev: 29. septembra ob 18.uri. GODBENO DRUŠTVO PROSEK prireja glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala. Vpisovanje in informacije vsaki torek in petek od 20.30 dalje v Soščevi hiši na Proseku oz. na tel. št. 349-4103131, e-mail: gdp1904@libero.it. KRUT, obvešča vse, ki so pri Krutu opravili tečaj 1. in 2. stopnje, pa tudi Master Reiki, da se bodo začela, 30. septembra ob 17. uri v društvenih prostorih, srečanja za izmenjavo tehnike Reiki. Prosimo potrditi prisotnost na tel. št. 040360072. MLADINSKA GLASBENA SKUPINA VI-GRED vabi v svoje vrste muzikante stare od 9. do 16. leta, vaje ob torkih, v Štal-ci v Šempolaju, ob 19.15. MOJA SLOVENŠČINA: pri Skladu Mitja Čuk: tečaji slovenščine za Slovence in Neslovence, za otroke in odrasle. Tečaji za izpopolnjevanje materinščine. Kratki tečaji ob koncih tedna. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Predstavitev: 1. oktobra ob 18. uri Slovenci, 19. uri tujci. NEMŠČINA ZA VSAKOGAR: v sodelovanju s priznano šolo za nemščino. Skupinski in individualni pouk. Priprava na izpite. Možnost certifikatov. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. OBČINA DOLINA obvešča, da bo občinska knjižnica v Boljuncu zaprta v sredo, 30. septembra. S 7. oktobrom bo ponovno odprta vsako sredo od 15. do 17. ure. PIHALNI ORKESTER BREG in Glasbena Matica prirejata glasbene tečaje za pihala, trobila in tolkala. Za informacije vsak četrtek od 20.30 dalje na sedežu godbe ali na tel. št.: 338-6439938. PLEASE, PLAY WITH ME: z igro v angleški jezik, tečaji v sodelovanju z otroškimi vrtci. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. SEČNJA 2009/2010: Jus Opčine obvešča, da je v teku sprejemanje prošenj za sečnjo vsak torek na upravnem sedežu jusa Opčine v Proseški ulici št. 71, od 18.30 do 19.30, do najkasneje do 30. septembra. AŠD ZARJA obvešča, da se bo v četrtek, 1. oktobra, ob 20. uri pričela ženska telovadba v športnem centru v Bazovici. Za informacije in prijave pokličite na tel. št. 339-2447832. AŠK KRAS - namiznoteniški odsek obvešča, da se bo v četrtek, 1. oktobra, začela vadba namiznega tenisa za rekrea-tivce v športno kulturnem centru v Zgo-niku. Urnik: torek in četrtek od 20.30 do 22. ure. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. AŠK KRAS - odsek za rekreacijo obvešča, da se bo v četrtek, 1. oktobra, začela vadba splošne telovadbe za odrasle v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: četrtek od 20. do 21. ure. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. AŠK KRAS - odsek za rekreacijo obvešča, da se bo v četrtek, 1. oktobra, začela rekreacijska telovadba za starejše v Športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: ponedeljek in četrtek od 8.30 do 9.30. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. AŠZ SLOGA obvešča, da bo tečaj moto-rike pod vodstvom prof. Drasiča potekal ob torkih in četrtkih od 16.00 do 17.00 v telovadnici srednje šole na Opčinah. Tečaj bo začel 1. oktobra. AŠZ SLOGA obvešča, da bodo potekali treningi odbojke za začetnice in začetnike (letniki '98, '99, '00) ob ponedeljkih in četrtkih od 16.30 do 18.00 v občinski telovadnici v Repnu. Tečaj bo začel 1. oktobra. KLEKLJARSKA SEKCIJA KD LIPA iz Bazovice vabi vse svoje stare in nove kle-kljarice na sestanek v četrtek, 1. oktobra, ob 19. uri v prostorih bazovskega doma. KRUT ob priliki Festivala za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani in nastopa MPZ Fran Venturini prireja za svoje člane avtobusni prevoz dne 1. oktobra. Do zasedbe mest! Za podrobnejše podatke in vpisovanje tel. 040-360072 -Krut, Ul. Cicerone 8/B, Trst. KRUT, obvešča, da bo tečaj o inkontinenci v četrtek, 1. oktobra, ob 16. uri. Tečaj je rezerviran že prijavljenim članom Kruta. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. PLESNA ŠOLA - SKD F. Prešeren vabi na informativni sestanek v četrtek, 1. oktobra, v zgornjih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Ob 19.30 predstavitev tečaja za otroke in najstnike z izkušenimi učitelji plesne šole Club Diamante. Ob 20.30 predstavitev tečaja plesa za odrasle. Ne zamudite priložnosti! TELOVADBA ZA ODRASLE, ki jo prireja KK Adria v ŠKC v Lonjerju se bo pričela v četrtek, 1. oktobra ob 20. uri. Potrditve in nove prijave na tel. št. 040 -910339. VADBA YOGE - SKD F. Prešeren vabi na informativni sestanek z učiteljem Go-ranom Korenom v četrtek, 1. oktobra, ob 19. uri v zgornjih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. VZPI-ANPI Devin- Nabrežina, vabi: ob 75-letnici aretacije večje skupine anti-fašistov iz Nabrežine, 100-letnici rojstva Svečka Colje in 25-letnici smrti Albina Pertota, na spominski večer, ki bo v četrtek, 1. oktobra, ob 18. uri v hiši Iga Grudna (Kamnarski), v Nabrežini. Sodelujejo: zgodovinar Milan Pahor, Ivan Vogrič in avtor knjige »Fra carcere e confino - gli antifascisti dell'Isontino e del-la bassa Friulana davanti al tribunale spe-ciale« Luciano Patat. AŠD SK BRDI NA prireja informativni sestanek s starši za smučarsko in tekmovalno sezono 2009/2010, ki bo na sedežu društva (Repentaborska ul. 38) v petek, 2. oktobra, ob 20. uri. Vabljeni! TAI CHI CHUAN: pri Skladu Mitja Čuk: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Dopoldne ali zvečer, po dogovoru. Informacije in predvpisi tel.: 040-212289, email: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. Prvo srečanje 2. oktobra, ob 19.00 začetni tečaj, 20.30 nadaljevani tečaj. AŠZ BOR - ŠPORTNA ŠOLA TRST organizira telovadbo za najmlajše od 1. do 6. leta starosti. Začetek telovadbe bo v soboto, 3. oktobra, ob 9.30 za otroke od 1. do 3. leta starosti in ob 10.30 za otroke od 3. do 6. leta. Informacije na sedežu v popoldanskih urah. Tel. št.: 04051377. EX PEVCI MLADINSKEGA IN DEKLIŠKEGA PEVSKEGA ZBORA Glasbene Matice vljudno vabljeni na srečanje, ki bo v soboto, 3. oktobra, v osmici pri Marti Zigon v Zgoniku. Za dodatne info: Helena 340-1434351 ali Nada 3393693792. SKD TABOR prireja plesni tečaj za sred-nješolke/ce. Tečaj bo vodila Jelka Boga-tec. Informativno srečanje bo v soboto, 3. oktobra, ob 14.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Tečaj bo stekel ob zadostnem številu vpisanih. AŠK KRAS - namiznoteniški odsek obvešča, da poteka vadba namiznega tenisa za začetnike v športno kulturnem centru v Zgoniku. Interesenti se lahko prijavijo od ponedeljka do petka ob 16.30. OTROŠKA PEVSKA SKUPINA vabi otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in osnovno šolo na pevske vaje vsak ponedeljek od 16. do 17. ure, v Štalci v Šempolaju. Pevovodji: Nicole Starc in Aljoša Saksi-da. PLESNA SKUPINA VIGRED vabi v svoje vrste otroke, ki obiskujejo osnovno šolo in nižjo srednjo. Enourna vadba, bo vsak četrtek, od 16. do 17. ure, v Štalci v Šempolaju. Mentorica Jelka Bogatec. V BARKOVLJAH bo v nedeljo, 4. oktobra, tradicionalna procesija Rožnovenske matere božje po maši od 8. ure. Vila se bo ob morju v spremstvu godbe iz Pro-seka. Vljudno vabimo noše. S.K.D. SLAVKO ŠKAMPERLE vabi vse srednješolce in višješolce na tečaj hiphop z Jelko Bogatec. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 5.oktobra, ob 14.30 v društvenih prostorih na štadjonu 1.maj. Za pojasnila poklicati na tel. 349-7338101. AŠD SHINKAI KLUB obvešča, da se bodo redni treningi začeli 6. oktobra ob 16. uri (otroci) oz. 7. oktobra ob 19. uri (odrasli). Za informacije tel. št. 347 -4033343. KRUT obvešča člane, da se bo v torek, 6. oktobra, začela telovadba za hrbtenico, pa tudi za elastičnost telesa. Vadba bo potekala ob torkih in četrtkih v jutranjih in popoldanskih urah. Potrditve, nove prijave in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072. AŠK KRAS - odsek za otroško telovadbo obvešča, da se bo v sredo, 7. oktobra, začela telovadba za otroke (vrtec in osnovna šola) v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: sreda od 16.30 do 17.30. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. KRD DOM BRIŠČIKI vabi na začetni in nadaljevalni tečaj vezenja z gospo Marico Pahor, ki se bo odvijal ob četrtkih od 16. do 18. ure v društvenih prostorih. Vpisovanje in informacije na prvem srečanju, v četrtek, 8. oktobra. 14. MUZI KFEŠT: Dragi pevci in godci, tudi letos bo v organizaciji SKD Vigred v Praprotu pod šotorom 11. oktobra, ob 16. uri srečanje godcev in pevcev (ama-terejev) domače - narodnozabavne glasbe. Vabljeni so vsi muzikanti , ki igrajo na različne štrumente, tudi originalne, le da so v postavi od dua do številne skupine, dobrodošli so tudi pevci. Srečanje je razdeljeno v dve kategoriji: otroci do 14. leta in odrasli, skupina je lahko tudi mešana. Prijave do sobote, 10. oktobra na e-mail: tajnistvo@skgvigred.org in tel. 380-3584580 oz. na kraškem Oktober-feštu v petek, 9. in soboto, 10. oktobra. JUS NABREŽINA obvešča člane, da bo izdajala članom dovoljenje za sečnjo in nabiranje suhih drvi in čersakov v gozdovih jusarske imovine. Člani lahko dvignejo obrazec prošnje ob ponedeljkih in sredah od 16.00 do 17.30 ure v stavbi Nabrežina Kamnolomi, 12 (Centro Ser-vizi) prvo nadstropje. OBČINSKA KNJIŽNICA V NABREŽINI bo v ponedeljek, 28. septembra, zaprta zaradi izpopolnjevalnega tečaja osebja. Oproščamo se za morebitne nevšečnosti. Zaradi pomanjkanja prostora bomo ostala obvestila objavili v naslednji izdaji. Prispevki Namesto cvetja na grob ob smrti Dušana Colje daruje Lidja Stanissa 30,00 evrov za SKD Cerovlje-Mavhinje. V spomin na dragega Romanota darujejo družine Bisca, Čač, Ferluga, Kjuder, Perosa ter Jolanda in Fabiana 300,00 evrov za Fundacijo »Bambini e autismo« V spomin na dragega moža, očeta in no-nota Paolota Paolija darujejo Dolenčevi iz Devinščine 50,00 evrov za godbe-no društvo Prosek. V spomin na Miro Škabar vd. Turk darujejo uslužbenci občine Repentabor 140,00 evrov za združenje AIRC. Namesto cvetja na gob Stanka Blasine darujejo Mara, Stana, Ivanka, Sander in Zmago 150,00 evrov za združenje AIRC. V spomin na dragega Stanka Blasino darujejo mama, tata in sestra Silvana 50,00 evrov za balinarsko sekcijo Kraški dom, 50,00 evrov za MoPS Kraški dom in 50,00 evrov za KD Kraški dom. V spomin na bratranca Draga Gorupa daruje Lojzka Grilanc 20,00 evrov za KD Kraški dom. V spomin na dragega Stanka Blasino darujejo mama, tata in sestra Silvana 50,00 evrov za Lovski pevski zbor Doberdob. 12 2 0 Četrtek, 24. septembra 2009 SVET / G20 - Včeraj se je pričel dvodnevni vrh najrazvitejših in najhitreje rastočih gospodarstev V Pittsburgu nova pravila za globalni finančni sistem V ospredju tudi razmere v svetovnem gospodarstvu in podnebne spremembe PITTSBURG - Voditelji 20 najrazvitejših in najhitreje rastočih svetovnih gospodarstev so se včeraj zbrali v Pittsburghu na dvodnevnem vrhu, na katerem bodo največ pozornosti namenili prizadevanjem za reformo globalnega finančnega sistema. Beseda bo med drugim tekla še o razmerah v svetovnem gospodarstvu in o podnebnih spremembah. Tokratno srečanje bo nadaljevanje procesa, ki se je začel novembra lani s prvim vrhom G20 v Washingtonu in nadaljeval aprila v Londonu. Svetovna finančna in gospodarska kriza je namreč okrepila spoznanje o soodvisnosti svetovnih držav in potrebi po globalnem usklajevanju politik v skladu z načelom 'globalne težave, globalne rešitve'. Na tokratnem srečanju naj bi ocenili uresničevanje že sprejetih zavez, posebna pozornost pa bo najverjetneje na konkretnih ukrepih za strožjo regulacijo finančnega sistema. Kar nekaj strokovnjakov se namreč boji, da bi znaki okrevanja svetovnega gospodarstva utegnili zmanjšati politično voljo za korenito reformo svetovnega finančnega sistema. Odločitev gostitelja srečanja G20, ameriškega predsednika Baracka Obame, da za prizorišče izbere prav Pittsburgh, je bila sprva presenetljiva, a mesto je z izjemno preobrazbo iz onesnaženega jeklarskega mesta v prestolnico tehnologije in znanja dober zgled za svet. V mestu v ameriški zvezni državi Pensilvanija se je zbralo preko 1000 delegatov in okoli 2000 novinarjev, za njihovo varnost pa iz skrivnega komunikacijskega središča skrbi kar 50 zveznih, državnih in lokalnih varnostnih agencij. Na ulicah patruljira 1200 policistov, obenem pa za varnost skrbi tudi okoli 2500 pripadnikov nacionalne garde. Poleg industrijsko najbolj razvitih držav skupine G8 (ZDA, Japonska, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Italija, Kanada in Rusija) skupino G20 sestavljajo še EU kot celota (predstavljata jo predsednik Evropske komisije in predsedujoča EU - trenutno Švedska) in najhitreje razvijajoča se gospodarstva - Argentina, Avstralija, Brazilija, Kitajska, Indija, Indonezija, Mehika, Savdska Arabija, Južna Afrika, Južna Koreja in Turčija. Na aprilskem vrhu skupine v Londonu sta za mizo sedeli tudi Španija in Nizozemska, obenem pa na srečanjih sodelujejo tudi predstavniki osrednjih mednarodnih finančnih in gospodarskih ustanov. Skupino so ustanovili leta 1999 kot odziv na finančno krizo v Aziji, Braziliji in Rusiji, skupaj pa te države in območja predstavljajo okoli 80 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP). Nemška kanclerka Angela Merkel prihaja na vrh G20 v Pittsburghu ANSA ZDRAVJE - Prvič doslej v večletnem boju proti bolezni Izdelali cepivo, ki zmanjšuje tveganje za okužbo z aidsom BANGKOK - V Bangkoku so včeraj sporočili, da so izdelali poskusno cepivo proti aidsu, s katerim so prvič doslej uspeli zmanjšati tveganje za okužbo. Pri izdelavi cepiva, s katerim naj bi možnost za okužbo z virusom HIV zmanjšali za tretjino, so sodelovali tajski raziskovalci in ameriška vojska. Pri preizkušanju cepiva je sodelovalo 16.000 prostovoljcev, kar je bil doslej najbolj obsežen preizkus kakšnega cepiva proti aidsu na svetu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "To je prvi dokaz, da cepivo lahko ščiti pred okužbo z aidsom," je dejal polkovnik Jerome Kim, ki sodeluje v programu ameriške vojske za raziskave na področju okužbe z virusom HIV. Dodal je, da je odkritje pomembno, saj daje upanje, da bo v prihodnosti mogoče izdelati učinkovito cepivo. "To je preboj v razvoju cepiva proti aidsu. Cepivo v 31,2 odstotkih prepreči okužbo," so v sporočilu za javnost zapisali raziskovalci, ki sodelujejo v poskusu. Novo cepivo je kombinacija dveh starejših cepiv, ki sami zase tveganja za okužbo nista zmanjšali, zdaj pa raziskujejo, kako učinkujeta skupaj. Cepivo so preizkusili na prostovoljcih - moških in ženskah, starih med 18 in 30 let, ki niso bili okuženi z virusom HIV. Preizkušanje se je začelo oktobra 2003, polovica oseb je dobila cepivo, druga polovica pa zdravilo s placebo učinkom. Od 8198 oseb, ki so dobile placebo, se jih je doslej z virusom HIV okužilo 74, od 8197 oseb, ki so prejele cepivo, pa zgolj 51. Zaradi aidsa, ki se je pojavil v 80. letih prejšnjega stoletja, je doslej po vsem svetu umrlo okoli 25 milijonov ljudi, še 33 milijonov pa jih s to boleznijo živi. Kljub številnim poskusom znanstvenikom še ni uspelo izdelati cepiva za preprečevanje okužbe z virusom, ki uničuje imunske celice, s čimer je telo bolj izpostavljeno boleznim. Doslej sta se le dve vrsti cepiva prebili skozi vse tri faze preizkušanja, vendar nobeno ni bilo uspešno. Trenutno preizkušajo še 30 vrst cepiva. (STA) BALKAN Republika srbska grozi z izstopom iz institucij v BiH BANJA LUKA - Premier Republike srbske Milorad Dodik je v sredo zagrozil z umikom iz institucij v Bosni in Hercegovini, če bo visoki predstavnik mednarodne skupnosti Valentin Inzko nadaljeval z vsiljenimi odločitvami. Ne strinja se namreč z zakonodajo o statusu okrožja Brčko, ki jo je minuli teden sprejel Inzko, potem ko sta entiteti zamudili vse roke. Dodik je omenjeno grožnjo v sredo v Banja Luki posredoval ameriškemu veleposlaniku v BiH Char-lesu Englishu, ki pa ga je že opozoril, da s temi napovedmi tvega resen spopad z mednarodno skupnostjo. "Postopki, ki bi bili usmerjeni na spodkopavanje državnih organov v BiH, bodo za ZDA čisto kršenje Dayton-skega mirovnega sporazuma," je izjavil English po srečanju z Dodikom v sredo v Banja Luki. Dodik je namreč Englishu povsem naravnost povedal, da "ne sprejema odločitve visokega predstavnika" in da predstavniki Republike srbske "ne bodo sodelovali pri delu 'Elektroprenosa BiH'". Dodal je, da so za Banja Luko Inzkove odločitve glede statusa okrožja Brčko sporne, zato pri njih ne bo sodelovala, dokler jih Inzko ne bo umaknil. Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Inzko se je namreč minuli petek odločil sprejeti paket zakonov o statusu okrožja Brčko, ki med drugim predvideva, da morata obe entiteti v BiH, torej tako Republika srbska kot Federacija BiH, okrožje enako oskrbovati z elektriko. Kot je Inzko utemeljil, je zakone uveljavil sam, ker sta entiteti zamudili vse roke. Inzko je v svoji odločitvi še zapisal, da morata obe entiteti spoštovati te zakone. Le tako bo namreč lahko Svet za uresničevanje miru (PIC) sprejel uradno odločitev o koncu mednarodnega nadzora nad območjem Brčkega, ki jo je uvedel Day-tonski mirovni sporazum. O tem naj bi PIC sicer odločal novembra. V Daytonskem mirovnem sporazumu, s katerim se je leta 1995 končala vojna v BiH, status Brčkega ni bil rešen, ker se o njem takrat strani niso mogle dogovoriti. Zato je bilo leta pod mednarodnim nadzorom in neodvisen od entitet. S sprejemom ustavnega dopolnila marca letos je okrožje Brčko, ki leži na severu BiH na tromeji s Hrvaško in Srbijo, postalo enota lokalne samouprave, ki ima posebne organe oblasti in pooblastila pri sprejemanju lastnih zakonov in predpisov in je pod neposredno oblastjo BiH. (STA) AVSTRALIJA - Razmere po sredini ujmi se sicer umirjajo Peščeni vihar v Sydneyju povzročil za več deset milijonov dolarjev škode SYDNEY - Peščeni vihar, ki je v sredo prizadel Sydney, je povzročil za več deset milijonov dolarjev škode v gospodarstvu, ocenjujejo strokovnjaki. Zaradi najhujšega peščenega viharja v zadnjih desetletjih so bila namreč v sredo zaprta vsa gradbišča v tem mestu, v letalskem prometu pa je prihajalo do velikih zamud. Razmere v tem avstralskem mestu so se sicer včeraj, dan po viharju, počasi umirjale. Po navedbah strokovnjakov ni več nevarnosti za zdravje, čeprav Sydney še vedno prekriva oranžen puščavski pesek. Prebivalci čistijo hiše, okna, vrtove in avtomobile. V avstralski zvezni državi Novi južni Wales, kjer leži tudi Sydney, je vihar po ocenah strokovnjakov "odložil" več milijonov ton puščavskega peska, nato pa se je pomaknil proti Queenslandu. Šlo naj bi za najhujšo tovrstno naravno nesrečo v Sydneyju po letu 1942. Vremenoslovci napovedujejo, da bodo peščeni viharji po Avstraliji divjali še nekaj tednov, vendar pa naj nobeden ne bi bil tako hud kot sredin v Sydneyju. (STA) VESOLJE - Indijska sonda Na Luni so odkrili delce vode WASHINGTON - Prva indijska lunarna misija je na površini Lune zaznala delce vode. Podatki, ki jih znanstveniki dobivajo s pomočjo sonde Chandrayaan, tudi kažejo, da voda na Luni še vedno nastaja. Odkrije je v nasprotju z veljavnim prepričanjem, da je površina Lune suha, in po prepričanju strokovnjakov predstavlja velik preboj v raziskovanju edinega Zemljinega satelita, na svoji spletni strani poroča britanski dnevnik Times. Indijski strokovnjaki so povedali, da je bilo iskanje vode eden od ciljev misije, kljub temu pa je odkritje presenečenje. Vesoljsko plovilo brez posadke je bilo opremljeno s tehnologijo ameriške vesoljske agencije Nasa Moon Mineralogy Mapper oziroma M3, ki je posebej namenjena za iskanje vode z zaznavanjem elektromagnetnega sevanja, ki ga oddajajo minerali. V preteklosti je več študij pokazalo, da bi v kraterjih okoli Luninih polov lahko bil led, vendar znanstveniki doslej teh domnev niso potrdili. Skale in prst na Luni vsebujejo okoli 45 odstotkov kisika, ni pa še bilo ugotovljeno, ali na Luni obstaja tudi vir vodika. Nekateri strokovnjaki menijo, da bi vodik lahko izviral iz astronomskega pojava, imenovanega Sončev veter. Ta je večinoma sestavljen iz pozitivno nabitih atomov vodika, ki nastajajo ob fuziji na Soncu. Nasa je včeraj podrobneje predstavila odkritje. (STA) / TRST Petek, 25. septembra 2009 13 1 ZDRUŽENI NARODI - Pod »zgodovinskim« predsedstvom šefa Bele hiše Varnostni svet soglasno sprejel resolucijo o jedrskem razoroževanju Poziv k okrepitvi Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja na pregledni konferenci prihodnje leto NEW YORK - Varnostni svet Združenih narodov je na včerajšnjem zasedanju na temo neširjenja jedrskega orožja in jedrske razorožitve, ki ga je kot prvi predsednik ZDA v zgodovini vodil Barack Obama, soglasno sprejel resolucijo o omejitvi širjenja jedrskega orožja, ki so jo predlagale ZDA. Resolucija 1887 države poziva k sodelovanju, tako da bi "pregledna konferenca o (Pogodbi o neširjenju jedrskega orožja) NPT leta 2010 lahko uspešno okrepila pogodbo in postavila realistične in dosegljive cilje" na področju neširjenja jedrskega orožja, miroljubne uporabe jedrske energije in razoroževanja. Države, ki niso podpisale NPT, resolucija poziva k popolnemu izpolnjevanju vseh njihovih obveznosti. Poziva jih tudi, naj pristopijo k pogodbi, da bi kmalu dosegli njeno univerzalnost. Irana in Severne Koreje resolucija sicer ne omenja neposredno, sklicuje pa se na resolucije, s katerimi je VS ZN pozval Iran, naj ustavi bogatenje urana, Pjongjang pa, naj razkrije svoj jedrski program. "Zgodovinska resolucija, ki smo jo ravnokar sprejeli, vsebuje našo skupno zavezo za dosego cilja, to je svet brez jedrskega orožja," je na zasedanju dejal Obama. "Ne gre za izpostavljanje posamične države. Mednarodno pravo ni prazna obljuba in pogodbe je treba uveljavljati," je dodal. Obama se je že kot senator iz Illi-noisa zavzemal za jedrsko razoroževanje in neširjenje jedrskega orožja, to temo pa je pogosto omenjal tudi v času predsedniške kampanje. V svojem govoru v Pragi 5. aprila je podal tudi vizijo za svet brez jedrskega orožja. Ruski predsednik Dmitrij Med-vedjev pa je na zasedanju v New Yorku dejal, da je "naš glavni skupni cilj razvozlati težave" med državami, ki si prizadevajo za neširjenje jedrskega orožja in jedrsko razorožitev. "To je zapleteno, saj ostaja raven nezaupanja med državami prevelika, vendar to moramo storiti," je dodal Medvedjev. VS ZN je ob tem pozval, naj sprejme ukrepe, s katerimi bi preprečil, da bi jedrsko orožje prišlo v roke teroristov. To je po njegovih besedah ena najnevarnejših groženj. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon pa je na srečanju dejal, da je jedrsko razoroževanje edina razumna pot naproti varnejšemu svetu. "VS pozivam, naj čimbolj izkoristi ta trenutek," je dejal generalni sekretar ZN in dodal: "To ne bi smel biti enkraten dogodek". (STA) Zasedanje Varnostnega sveta ZN pod predsedstvom Baracka Obame ANSA ZDRUŽENI NARODI - Zbrala se je ob robu zasedanja VS Šesterica od Irana pričakuje »resen odgovor« NEW YORK - Šesterica držav, ki se pogaja z Iranom o njegovem jedrskem programu, od Teherana na prihodnjem srečanju 1. oktobra v Ze-nevi pričakuje "resen odgovor", je v sredo v imenu šesterice New Yorku dejal vodja britanske diplomacije David Miliband. Ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN so se namreč sestali zunanji ministri Velike Britanije, Francije, Kitajske, Nemčije, Rusije in ZDA. Srečanje prihodnji teden bo prvo srečanje šesterice z Iranom po imenovanju novega ameriškega predsednika. Vodja ameriške diplomacije Hillary Clinton je poudarila, da je šesterica enotna v stališču, da mora Iran izpolniti svoje obveznosti, izrazila pa je tudi zaskrbljenost "zaradi možne vojaške dimenzije iranskega jedrskega programa". Zahod namreč domneva, da skuša Iran pod krinko uporabe jedrske energije v miroljubne namene proiz- Mahmud Ahmadinedžad ANSA vesti jedrsko orožje. V Teheranu to zanikajo in napovedujejo, da se želijo oktobra v Zenevi pogovarjati predvsem o svojih predlogih za globalno jedrsko razorožitev. Iranski predsednik Mahmud Ah-madinedžad, ki se v New Yorku udeležuje zasedanja Generalne skupščine ZN, je za ameriške medije dejal, da je Teheran pripravljen na sestanek svojih jedrskih strokovnjakov s strokovnjaki ZN, da bi razjasnili dvome o njegovem jedrskem programu. Na sreča- nju prihodnji teden bo Iran po njegovih besedah tudi predlagal, da bi obogateni uran za medicinske potrebe nabavil v ZDA. Vendar se zdi, da mednarodna skupnost stopnjuje pritisk na Iran, saj je tudi ruski predsednik Dmitrij Med-vedjev v sredo omenil možnost sankcij proti Iranu. Sprememba ruskega stališča naj bi bila posledica ameriške odločitve, da ZDA v Vzhodni Evropi ne bodo namestile protiraketnega ščita. Ščit, ki je bil načrt prejšnje ameriške administracije, naj bi bil namenjen za odvračanje iranskih raket, ruska stran pa je vztrajala, da gre za dejanje, uperjeno proti Moskvi. V Was-hingtonu so prejšnji teden sporočili, da so se vzpostavitvi ščita v Vzhodni Evropi odpovedali. V sredo sta se sicer sestala Med-vedjev in Obama, ruski predsednik pa je po srečanju dejal, da sta se strinjala, da je treba Iranu pomagati, da se bo odločil pravilno. (STA) Abas: Ne moremo se vrniti k pogajanjem NEW YORK - Palestinski predsednik Mahmud Abas je sporočil, da se Palestinci v tem trenutku ne morejo vrniti za pogajalsko mizo, saj se z Izraelom ne morejo dogovoriti, kaj bi moralo biti na dnevnem redu bliž-njevzhodnih mirovnih pogajanj. Abas je tako zavrnil torkov poziv ameriškega predsednika Baracka Obame k čimprejšnji obnovi pogajanj. Abas, ki se mudi na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku, je v včeraj objavljenem pogovoru za časopis Al Ha-jat zagotovil, da se želi za vsako ceno izogniti krizi v odnosih z administracijo ameriškega predsednika, vendar se brez jasnega dnevnega reda pogajanj ne more vrniti za pogajalsko mizo. Izrael: Iransko jedrsko orožje največja grožnja NEW YORK - Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v govoru v Generalni skupščini ZN včeraj izjavil, da so iranska prizadevanja za pridobitev jedrskega orožja največja nevarnost, s katero se sooča svet. Netanjahu je sicer podobno povedal že večkrat. "Največja grožnja, s katero se danes sooča svet, je poroka med verskim fundamentalizmom in orožjem za množično uničevanje," je v govoru v GS ZN dejal Netanjahu. "Največji izziv, s katerim se mora danes soočiti to telo, je tiranom iz Teherana preprečiti pridobitev jedrskega orožja," je še dejal. Obtožnica proti načrtovalcu napadov na newyorške vlake WASHINGTON - Ameriške oblasti so vložile obtožnico proti 24-letne-mu afganistanskemu priseljencu Na-jibullahu Zaziju, ki so ga aretirali v soboto zaradi načrtovanja napadov na vlake v mestu New York. Preostala dva osumljenca so po plačilu varščine izpustili. Zazi je obtožen, da je poskušal izdelati bombo in v ZDA izvesti napade, je sporočilo ameriško pravosodno ministrstvo. Afganistanski priseljenec je ob tem obtožen tudi, da je s pajdaši namerno skoval zaroto, v okviru katere bi uporabili orožje za množično uničenje, so še pojasnili na ministrstvu. Policija je aretirala tudi Zazijevega očeta, 53-letnega Mohameda Zazija, in imama mošeje v Queensu, 37-letnega Ahmada Waisa Afzali-ja. Slednja so na podlagi varščine že izpustili. (STA) AFGANISTAN - Medtem ko se Nato zavzema za spremembo pristopa Karzaj odpovedal udeležbo na zasedanju GS ZN v New Yorku NEW YORK, BRUSELJ - Afganistanski predsednik Hamid Karzaj se ne bo udeležil letošnjega zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku, so včeraj potrdili predstavniki afganistanskih oblasti, potem ko so Karzajevo ime zbrisali s seznama današnjih govornikov v GS ZN, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Afganistan bo na zasedanju GS ZN predstavljal zunanji minister Rangin Dadfar Spanta," je sporočil neimenovani predstavnik afganistanskih oblasti, pri čemer ni pojasnil vzroka za Karzajevo odsotnost. Da bo namesto Karzaja v New York odpotoval afganistanski zunanji minister, je potrdil tudi Karzajev tiskovni predstavnik v Kabulu Simak Hiravi. Karzaj se na domačem političnem prizorišču sooča z očitki o prevarah na avgustovskih predsedniških volitvah, na katerih je po neuradnih končnih izidih osvojil 54,6 odstotka Hamid Karzaj glasov, kar bi zadostovalo za zmago v prvem krogu volitev. Karzajeva zmaga sicer še ni gotova, saj mora komisija za pritožbe zaradi domnevnih prevar ponovno prešteti glasove na več kot 2500 voliščih. Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen pa se je včeraj zavzel za spremembo pristopa v Afganistanu, kjer se mednarodne sile borijo z vse močnejšimi talibani. "V Afganistanu moramo storiti več, vendar ne le več tega, kar smo že storili. Potrebujemo spremembe. Odgovornost moramo prenesti na Afgani-stance," je Rasmussen dejal v video posnetku, ki so ga objavili na njegovi spletni strani. Po navedbah Rasmussna je ključno okrepiti afganistansko vojsko in policijo, da bi lahko od sil zveze Nato (Isaf) čim hitreje prevzeli varnostne naloge. "Potrebujemo več inštruktorjev, potrebujemo denar, da bi financirali in povečali število pripadnikov afganistanskih varnostnih sil," je dodal generalni sekretar Severnoatlantske-ga zavezništva. Ob tem je opozoril, da bi se morali v državi pod Hindukušem osredotočiti na zaščito tamkajšnjih ljudi in jim zagotoviti, da bi imeli kredibilno vlado. "V Kabulu potrebujemo kredi-bilno in odgovorno vlado. Potrebujemo vlado, ki bo okrepila boj proti korupciji. Potrebujemo vlado, ki bo Af-ganistancem zagotovila temeljne storitve," je prepričan Rasmussen. (STA) NEW YORK - Ob robu zasedanja skupščine ZN Nicolas in Cecilia sta se končno pobotala NEW YORK - Uvodnega dneva splošne razprave na začetku zasedanja 64. generalne skupščine ZN, ki je v sredo v New Yorku potekal v znamenju pozivov svetovnih voditeljev k vrnitvi multilateralizma oziroma proti samovoljnim posegom držav, se je udeležil tudi francoski predsednik Nicolas Sar-kozy. Poleg vprašanja jedrske razorožitve, glede katere je Sarkozy dejal, da bo Iran naredil tragično napako, če misli, da mu bo mednarodna skupnost do-Nicolas SARKOZY volila priti do jedrskega orožja, pa je novinarje in fotografe pritegnila vest, da se je francoski predsednik pobotal z bivšo ženo Cecilio Ciganer-Albeniz, zdaj poročeno z Richardom Attiasom. Ob robu svetovnega vrha sta namreč Cecilia in njen mož povabila Sarkozy-ja in njegovo ženo Carlo Bruni v lastno hišo na Manhattnu. Čas je očitno zacelil rane. Po razburkani razporoki sta se namreč Nicolas in Cecilia razšla in se nista več srečala od leta 2007, v tem QaL|A obdobju pa se sta med drugim v svojih Gganer-Ai_beniz knjigah tudi vzajemno ostro napadala. 1 4 Petek, 25. septembra 2009 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu PODGORA - Rajonski svet z deželno komisijo za azbest o tekstilni tovarni S podporo komisije spet zahtevajo sanacijo Zdravstveno podjetje bo moralo ponovno preveriti stanje azbestnih kritin Deželna komisija zaseda na sedežu rajonskega sveta v Podgori (levo), azbestne kritine na podgorski tovarni (spodaj) FOTO W.B, BUMBACA Deželna komisija za azbest bo podprla rajonski svet iz Podgore pri njegovih prizadevanjih za sanacijo nekdanje podgorske tekstilne tovarne, ki je prekrita z dotrajano azbestno streho. »Zdravstveno podjetje mora čim prej obiskati opuščeno tovarno in si podrobno ogledati njeno azbestno streho. Poročilo o njenem stanju mora posredovati goriškemu županu Et-toreju Romoliju. V primeru, da krušenje azbestne strehe predstavlja nevarnost za stanovalce sosednjih hiš, bo moral župan območje zavarovati in potem poskrbeti za njegovo sanacijo. Denar za poseg bo morala zagotoviti goriška občina, ki bo zatem imela pravico, da zahteva plačilo s strani lastnikov zemljišč, na katerih se nahaja tekstilna tovarna in ki doslej niso poskrbeli za sanacijo objekta,« razlaga Walter Bandelj, predsednik podgorskega rajonskega sveta, ki je na svojem sredinem zasedanju gostil deželno komisijo za azbest. Posvetovalnemu organu predseduje zdravnik Mauro Melato. »Naša komisija ima zgolj posvetovalno vlogo, vendar s svojim pritiskom in mnenji lahko marsikaj doseže,« poudarja Melato in opozarja, da so se sredinega srečanja v Podgori udeležili tudi pokrajinska odbornica Mara Černic in tehnika goriške občine. Njihova prisotnost po njegovem mnenju dokazuje, da deželna komisija le ima svojo moč, saj je vprašanje azbesta zelo občuteno med prebivalstvom goriške pokrajine. Po Melatovih navedbah je podgorski rajonski svet prisotnost azbesta v bivši tekstilni tovarni prijavil pristojnim sodnim oblastem že leta 2005, potem pa je zadeva očitno zastala in obtičala na slepem tiru, saj sanacija še ni bila opravljena. Zato bodo morali izvedenci goriškega zdravstvenega podjetja vnovič pregledati tekstilno tovarno in ugotoviti, ali se je stanje po štirih letih poslabšalo. Zdravstveno podjetje bo nato posredovalo poročilo goriški občinski upravi, ki bo morala območje ustrezno zavarovati, v primeru, da krušenje azbesta ogroža stano- valce sosednjih hiš, pa bo morala območje nemudoma sanirati. Med srečanjem je Bandelj pojasnil Melatu in ostalim članom komisije, da je sanacija bivše tekstilne tovarne težavna, ker ima objekt več lastnikov. Večji del območja je v lasti družbe iz Bergama, med lastniki pa so tudi podjetja iz Gorice in iz drugih krajev. Po Bandljevih navedbah ima azbestno kritino več poslopij, od nekdanje termoelektrarne do predilnice in upravnega središča. Ponekod se azbest kruši in pada na tla, pri čemer se seveda sproščajo v ozračje nevarna vlakna. Bandelj je po srečanju izrazil zadovoljstvo, da se je zasedanja rajonskega sveta udeležila deželna komisija za azbest, saj gre za zelo občuteno problematiko. Ljudje namreč potrebujejo čim bolj jasne informacije, zato pa je deželna komisija za azbest izdelala DVD zgoščenko, v kateri je na pregleden in enostaven način prikazan problem azbesta in obolenj, ki jih povzroča njegovo vdihavanje. Melato je Bandlju izročil dvesto zgoščenk; kdor bi želel prejeti en izvod, naj stopi v stik s predsednikom podgorskega rajonskega sveta, ki mu ga bo takoj izročil. Goriška in tržaška pokrajina imata zaradi dolgoletne uporabe azbesta - predvsem v tržiški ladjedelnici Fincantieri in v pristaniščih - tragičen primat. »Vsako leto umre od 60 do 70 delavcev, ki so vdihova-li azbestni prah. To je izjemno visoko število. Da bi razumeli njegovo tragiko, ga lahko primerjamo s prometnimi nesrečami s smrtnim izidom in z medijsko pozornostjo, ki vsakič prikličejo,« poudarja Melato in opozarja, da je pljučni mezoteliom izključno posledica vdihovanja azbesta. »V naravi tega obolenja skorajda ni,« pravi Me-lato in pojasnjuje, da za mezoteliomom povprečno zboli pet na sto delavcev, ki so bili izpostavljeni azbestu. »Dejstvo, da v goriški in tržaški pokrajini na leto oboli med 60 in 70 delavcev, pomeni, da je bilo azbestu izpostavljenih na tisoče ljudi,« zaključuje Mauro Melato. (dr) GORICA - Arcobaleno Zapornikom pomoč za vključitev v družbo Vse manj zapornikov ima možnost, da dolg s pravico poravnajo izven zaporov. To je odvisno od kazenskega zakonika, ki je vse strožji, sploh pa ta trend povzroča kar nekaj težav, saj so zapori vedno bolj natrpani, po drugi strani pa kaznjenci nimajo priložnosti za ponovno vključitev v družbo. Tako so ugotavljali na srečanju, ki je v sredo potekal na sedežu zadruge Arcobaleno v Gorici. Udeležili so se ga javni tožilci, socialni operaterji, predstavniki zdravstvenega podjetja in službe SERT, javni upravitelji in člani zadrug, ki skrbijo za nudenje pomoči zapornikom. Da bi pogovori ne zadevali zgolj načelnih vprašanj, so vzeli v pretres stanje zapora v ulici Barzellini. Goriški župan Ettore Romoli je poudaril, da je poslopje dotrajano in da ga je treba čim prej prenoviti, medtem ko so ostali udeleženci opozorili, da je treba okrepiti sodelovanje med javnimi upravami in socialnimi zadrugami. Na ta način bi pomagali velikemu številu zapornikov, da dobijo zaposlitev in da si po izhodu iz zapora uredijo novo življenje. Seveda so prisotni ugotavljali, da projekti za vključevanje zapornikov v družbo potrebujejo finančne prispevke, saj jih drugače ni mogoče izpeljati. Predstavniki podjetja za javne stanovanjske gradnje ATER so pri tem napovedali, da njihova ustanova namerava dati na razpolago nekaj socialnih stanovanj za bivše zapornike, ki po izhodu iz zapora nimajo denarja, da bi plačevali dragih najemnin. V razpravo so posegli tudi predstavniki službe Sert, ki so pripravljeni pomagati v primeru, da imajo bivši zaporniki težave z odvisnostmi. Najtežji je po mnenju udeležencev srečanja položaj priseljencev; po odprtju centra CIE v Gradišču se je njihovo število v Gorici povišalo, sploh pa nimajo velikih perspektiv, saj mnogokrat ne poznajo jezika in nimajo dokumentov za bivanje. Srečanje je sklenil predsednik deželne konference za prostovoljno delo in pravice Alberto De Nadai, ki je pozval prisotne, naj si skupaj prizadevajo za reševanje stiske znotraj goriškega zapora. RONKE - Zmagovita srečka S petimi evri jih priigral 500.000 S petimi evri jih je priigral 500.000. Izjemna sreča se je v torek nasmehnila obiskovalcu bara Nuovo Bar Sport v ulici Redipuglia v Ronkah. Kupil je srečko loterije »Gratta e Vinci - Prendi tutto«, s kovancem popraskal po srebrni patini in odšel iz lokala. Nikomur ni zaupal, da je zmagal 500.000 evrov. Včeraj zjutraj je pod vrata bara vtaknil fotokopijo zmagovite srečke. »Sumimo, da je srečnež naš redni obiskovalec. Za koga pravzaprav gre, nismo prepričani, sicer bomo v spoštovanju njegove zasebnosti njegovo ime zamolčali,« pravita zakonca Alma in Renzo Sgubin, ki upravljata bar v Ron-kah. Sreča se je njunim gostom nasmehnila že nekajkrat. Nazadnje je 15. septembra redni gost lokala zmagal 10.000 evrov s srečko loterije »Il mi-lionario«, dva dni prej pa je drugega obiskovalca razveselila zmaga 1.000 evrov. Medtem je lani gost lokala s »Superenalottom« zmagal 32.000 evrov. Potem ko se je včeraj dopoldne novica o polmilijonski srečki razširila, je bar v Ronkah doživel pravi naval radovednežev. Na lastne oči so hoteli preveriti, ali je res mogoče, da se je tako izjemna sreča nasmehnila nekomu tudi v Laškem. CARRARO - Na sedežu dežele o usodi tovarn Brez koraka nazaj Družba namerava odsloviti polovico zaposlenih - Goriški delavci jutri po ulicah z letaki Delavci pred tovarno v goriških Stražcah BUMBACA Družba Carraro hoče odsloviti polovico od 1.500 delavcev, ki so zaposleni v njegovih obratih v raznih italijanskih krajih. Med včerajšnjim srečanjem na sedežu dežele v Vidmu, ki ga je sklical deželni podpredsednik Luca Ciriani, je poverjeni upravitelj Piero Carraro pojasnil, da družba mora odsloviti 167 delavcev v Maniagu in 80 v Gorici, saj sta drugače obrata obsojena na zaprtje. Carraro je razložil, da se je proizvodnja razpolovila, če hoče ohraniti pri življenju svoje podjetje, pa mora krčiti število delovnih mest. S Carrorovim izvajanjem se niso nikakor strinjali deželni podpredsednik Ciriani, župana Gorice in Maniaga Ettore Ro-moli in Alessio Belgrado ter goriški pokrajinski odbornik Alfredo Pascolin. Po njihovih besedah se doslej še nobeno podjetje ni odločilo, da bi po dopolnilni blagajni zaprosilo za mobilnost, saj podjetniki običajno poskusijo reševati krize svojih obratov z drugimi oblikami socialnih blažilcev. Predstavniki dežele, obeh občin in goriške pokrajine so opozorili, da družba Carraro dejansko namerava razpoloviti število svojih zaposlenih, kar je nesprejemljivo. Zaradi tega so krajevni upravitelji predlagali Car-raru, da naj vzame v poštev druge oblike reševanja krize, v prvi vrsti solidarnostne pogodbe. Le-te so na sredinem srečanju v Gorici vodstvu družbe Carrarp predlagali tudi sindikati, ki pravijo, da bi zanje dobili finančno kritje tudi iz deželnih skladov in iz prispevkov, ki so namenjeni izredni dopolnilni blagajni. Ob zaključku včerajšnjega srečanja v Vidmu je Carraro napovedal, da bo predloge sindikatov in krajevnih upraviteljev vzel v po-štev na zasedanju upravnega sveta družbe, ki bo potekalo v ponedeljek. Medtem delavci goriškega obrata nadaljujejo svojo mobilizacijo. Zaposleni, ki so na dopolnilni blagajni, so bili včeraj ves dan prisotni s transparenti pred tovarno v Stražicah, medtem ko so redno zaposleni delavci stavkali štiri ure. Štiriurna stavka je napovedana tudi za današnji dan, medtem ko bodo jutri delavci delili letake med obiskovalci prireditve Okusi na meji. (dr) / GORIŠKI PROSTOR Petek, 25. septembra 2009 15 GORICA - Začenja se tridnevni eno-gastronomski sejem Okusi z bratoma Rusjan in slovenskimi stojnicami Tudi nemška, avstrijska, francoska, madžarska, balkanska in prvič grška kulinarična ponudba V živo stopa tridnevna eno-gastro-nomska prireditev Okusi na meji v režiji goriške občine, ki jo bo letos obogatila tudi stojnica z razstavo o bratih Rusjan ob stoletnici njunega letalskega podviga. Postavljena bo pred pokrajinsko palačo, kjer bodo jutri delili tudi priložnostno razglednico in poštni žig. Včeraj so zaprli prometu večji del mestnega središča in namestili stojnice, danes in jutri pa bo parkiranje v vseh ostalih modrih conah mesta brezplačno. S svojimi stojnicami in ponudbo bodo tudi letos sodelovala društva in ustanove goriških Slovencev. V okviru letošnjega pouličnega sejma okusov bo torej poseben poklon posvečen bratoma Rusjan. V šotoru, ki so ga namestili pred pokrajinsko palačo na kor-zu Italia, bo na ogled razstava o njunem življenju in delu. Danes si jo bo mogoče ogledati med 18. in 20. uro, jutri in v nedeljo pa od 10. do 20. ure. Jutri bodo na razpolago tudi Rusjanove razglednice s spominskim poštnim žigom; le-tega bo mogoče dobiti med 10. in 16. uro. Zaslugo ima fi-latelično društvo Košir iz Trsta, ki je pobudo uresničilo z upravo državne pošte. Žarometi nad proslavljanjem stoletnice prvega poleta bratov Rusjan z motornim letalom so sicer skoraj ugasnili, toda že se pripravljajo na njihov ponoven prižig za nove jubilejne pobude. Splošna ocena prireditev, ki so se zvrstile v septembru, je pozitivna, zagotavljajo organizatorji, saj so vse pobude naletele na dokajšnjo odmevnost v javnosti. Stoletnico prvega poleta so več kot zadovoljivo »pokrile« razne medijske hiše z obeh strani državne meje. Brata Rusjan sta svoje mesto našla v časopisih, na radijskih valovih, predvsem pa na televizijskih zaslonih, tako slovenskih kot italijanskih. Skratka, dolgoletni napori, da bi leteča Goričana spoznala tudi tista javnost, ki se ne prepoznava v slovenski narodnostni skupnosti, so nazadnje obrodili zadovoljive sadove, čeprav se je zanju najmanj ogrela ravno goriška občina. Uradni začetek letošnjih Okusov na meji bo danes ob 18. uri na Travniku, kjer se bo predstavila tipična goriška kuhinja. Na stojnicah bodo na voljo dobrote iz Fur-lanije-Julijske krajine in drugih italijanskih dežel, spoznati pa bo mogoče tudi nemško, Na Korzu še zadnje priprave na današnji začetek poulične prireditve BUMBACA avstrijsko, francosko, slovensko, hrvaško, srbsko, bosansko, albansko, madžarsko in prvič tudi grško kulinarično tradicijo. Med tridnevno poulično prireditvijo bodo na Travniku, v ljudskem vrtu in na trgu Bat-tisti tudi koncerti raznih glasbenih zvrsti. Danes od 19. ure dalje se bodo na treh prizoriščih zvrstile skupine Marco e Polo, Lost in The Rain, Ariella duo, Pavos Rojos, Mad Man Blues in New Retro. Jutri bodo glasbo začeli igrati že v popoldanskih urah, medtem ko bo opoldne na Travniku predstavitev knjige Roberta Covaza »Gorizia in pausa pranzo«. Jutri ob 15. uri bodo na trgu Battisti nastopili godbeniki iz Lienza, medtem ko ob 23. uri bodo vsi glasbeniki sočasno zaigrali Beatlesovo uspešnico »Something«, s čimer bodo obeležili 40-letni-co izida albuma »Abbey Road«. Praznična prizorišča bodo tudi letos posejana s stojnicami slovenskih društev in ustanov. Prosvetno društvo Štandrež bo s stojnico na križišču med ulicama Roma in Crispi pri Trgovinski zbornici, kjer bo vesela družba ponujala domače jedi. Svojo stojnico bodo postavili tudi Kmečka zveza, društvi Naš Prapor in Sovodnje ter vi-noteka Števerjanski griči. (vip, ur) OKUSI Novogoriške stojnice žrtve zamud Novogoriških stojnic na letošnjih Okusih ne bo, čeprav so se sosedje nadejali udeležbe na goriškem eno-ga-stronomskem sejmu. Že lani jih ni bilo, za letos pa so želeli zamujeno nadoknaditi in se predstaviti s kar tremi stojnicami. Želje se jim niso uresničile, zaradi česar Dejana Baša, sekretarka Turistične zveze Nova Gorica in vodja novogoriškega turističnega informacijskega centra, ne prikriva razočaranja. Nova Gorica pa ni edina »žrtev« letošnjih zamud v pripravah na poulično prireditev. Iz programa je izpadla tudi španska stojnica, ki bi morala ponujati pokušnjo španskih okusov, napovedanih za prihodnje leto. Dejana Baša je včeraj sporočila goriški občini, da odpoveduje udeležbo. Turistična zveza je že pred dobrim mesecem poiskala odgovorne v Gorici in jim najavila udeležbo novogori-ških stojnic. Z občine je prejela obrazec za prijavo, ki ga je sredi avgusta izpolnjenega vrnila. Stopila je nato v stik z domačini, ki naj bi v Gorico prinesli krajevne dobrote, ob katerih bi turistični informacijski center ponujal še promocijsko gradivo. Odziva iz Gorice pa ni bilo. Da je bila novogoriška prošnja za udeležbo sprejeta, je bilo sporočeno šele sredi minulega tedna, »žal prepozno, ker so naši ponudniki medtem sprejeli druge obveze, saj jim zaradi goriškega molka nismo mogli potrditi udeležbe,« pojasnjuje Dejana Baša in dodaja iskreno željo, da bo prihodnje leto današnje razočaranje le še spomin in da se bo vse najbolje izteklo. Letošnji Okusi bodo vsekakor tudi slovenski, saj bodo domače dobrote prišle iz Brd, Mirna, s Trnovega in Mosta na Soči. DEVETAKI - Mirica se poslavlja, drevi likof v gostilni Pri Miljotu Za pultom samo še danes Z možem sta lokal prevzela pred petimi leti - Recept za uspeh: čistoča, prijaznost in domača kuhinja V gostilni Pri Miljotu bo drevi likof, saj Mirica Peteani ne bo več upravljala lokala pri Devetakih. »S praznikom zaključujemo obdobje, ki smo ga preživeli v Dolu, kjer smo se imeli izredno dobro. Dolja-ni so nas lepo sprejeli, zelo dobre odnose smo vzpostavili tudi z občino in sploh s prebivalci vseh sosednjih vasi,« pravi Mirica, ki je skupaj z možem Marinom Luvisuttijem gostilno Pri Miljotu prevzela oktobra leta 2004, sicer pa se z gostinstvom ukvarja od leta 1987. Kot sama pravi, se Mirica ne čuti go-stinka, pač pa trgovka, saj je to bil njen prvi poklic. Leta 1969 je namreč prevzela upravljanje trgovine z oblačili v ulici Rabatta v Gorici, potem pa je vodila trgovino Maz-zonetto na trgu Cavour. »Leta 1987 sva se z možem, ki je bil dotlej kovač, odločila, da bova prevzela bar pred občino v Sovodnjah. Začetno sva gostom nudila pijačo in mrzel prigrizek, potem sva začela pripravljati kako "paštašuto" in potem se je vse skupaj nadaljevalo do današnjih dni,« pojasnjuje Mirica, ki se je avgusta leta 1998 preselila iz So-vodenj v Rupo, kjer je prevzela bivšo gostilno Ožbot. Tam je bila pet let, potem pa se je selila k Devetakom. »Po zelo lepi izkušnji pri Devetakih mislim, da ne bom prevzela v upravljanje novih gostiln. Mogoče se bom v prihodnosti tudi premislila, zaenkrat pa skušam čim bolje zaključiti zelo lepo obdobje, ki smo ga preživeli v Dolu,« pravi Mirica in razlaga, da je bila njena izkušnja v go- stinstvu pozitivna tudi zaradi zelo dobrih sodelavcev. »Kuharica Venica Čebron je pri nas zaposlena že petnajst let, Anica Pranič pa deset let,« pravi Mirica in pojasnjuje, da je uigran petčlanski kolektiv gostilne Pri Mi-ljotu sestavljala še Mirjam Petejan. Kateri pa je recept za uspešno vodenje gostilne? »Vedno moraš biti nasmejan, saj je treba goste nagovoriti z lepo besedo, tudi ko si slabe volje,« poudarja Mirica in ugotavlja, da je za vodenje gostilne potrebna tudi dobra organizacija. Od kuharjev do natakarjev, vsi morajo vedeti, katera je njihova naloga in kako jo morajo opraviti. Ob tem Mirica poudarja, da gostilna mora biti vedno čista, njen videz pa prijeten. Seveda tudi brez dobre kuhinje ne gre. »Pri nas smo veliko stavili na domače jedi, ki joih gostje najbolj cenijo. V vseh teh letih smo prodali na stotine kilogramov jote, bakala-ja, trip, jetrc in njokov s slivami,« pravi Mirica in poudarja, da so k njej zahajali tako delavci kot podjetniki. Vsem je bila gostilna odprta in vsak je bil v njej dobrodošel. »Kučan je bil pri nas dvakrat, enkrat v Ru-pi in enkrat pri Devetakih,« se spominja Mirica, ki je z zidu gostilne Pri Miljotu že snela nekaj svojih fotografij. Med drugim tudi posnetek, na katerem je poleg nje Matej Čer-nic in ki je bil razobešen tik ob vhodu. Medtem ko je Mirica fotografije spravljala v zaboje, je nekaj solz zdrsnilo po njenih licih. Doslej je poskrbela za tri odprtja gostiln, a tudi za tri likofe. (dr) Mirica Peteani in Marino Luvisutti BUMBACA KROMBERK Po novem v Mipu dela za petdeset delavcev Miroslav Benedejčič FOTO N.N. Stečajni upravitelj Mipa Miroslav Benedejčič in predstavnik skupine Panvita Peter Polanič sta po večmesečnih pogajanjih včeraj v Kromberku podpisala pogodbo o polletnem najemu dela krom-berških obratov Mipa. Proizvodnjo Mi-povih poltrajnih izdelkov, v kateri bo delo dobilo okoli 50 delavcev, bodo predvidoma pognali 5. oktobra, je včeraj napovedal Polanič. Dogovor glede pogodbe je bil zahteven, saj je Panvita želela proizvajati Mi-pove izdelke, kakršni so bili pred stečajem, torej po Mipovih recepturah, te pa se ne dajejo v najem, je glavno težavo v dogovorih izpostavil Benedejčič. »Našli smo rešitev, da bo moj pooblaščenec, strokovnjak, zaposlen pri Mipu v stečaju dajal navodila, kako mešati surovine, da bodo proizvodi takšni, kot so bili,« je pojasnil. Tako sta Panvita in Benedejčič uresničila skupno željo, da bi na tržišču ohranili Mipovo blagovno znamko ter s tem njeno vrednost. »V začetku želimo zagnati proizvodnjo poltrajnih izdelkov. Govorimo o mortadeli ter pečenih in kuhanih pršutih. Sprva bo zaposlenih okoli 50 delavcev,« je povedal predsednik uprave Panvitine družbe Mesna industrija Radgona, Polanič. Po njegovih besedah so z nekaterimi delavci pogodbe že podpisali, intenzivno pa se dogovarjajo tudi z no-vogoriškim zavodom za zaposlovanje. Slovenska država bo namreč preko ukrepov aktivne politike zaposlovanja prve štiri mesece zagotovila denar za plače delavcev, za preostala dva meseca pa jih bodo prejeli iz Panvitine družbe Mesna industrija Radgona. Skupaj z družbo Mig, v kateri se je združilo 20 nekdanjih zaposlenih v Mi-pu, Panvita pa je z njo podpisala dogovor o sodelovanju pri zagonu proizvodnje, nameravajo stroje znova pognati 5. oktobra. Vnovičen zagon proizvodnje jih bo skupaj z nakupom pršutov stal med 500.000 in 700.000 evrov, je napovedal Polanič. Po Benedejčičevih besedah se bodo namreč v prihodnjih dneh pogovorili, da bi pršute »v celoti prevzela Panvita in jih pod Mi-povo blagovno znamko začela prodajati«. »Nekateri so že žigosani, za druge pa jaz vztrajam in bom zelo vztrajen, da bodo vsi pršuti žigosani kot kraški pršut,« je poudaril stečajni upravitelj Mipa. Panvita bi tako v Kromberku mesečno proizvedla med 50 in 60 ton mesnih izdelkov. »V načrtu imamo tudi širitev proizvodnje, odvisno od tega, kako se bo odvijala prodaja. Odzivi trgovskih sistemov so sorazmerno dobri. Izdelke nam bo spet uspelo spraviti na police trgovskih verig,« je pojasnil Polanič. Po včeraj sklenjeni pogodbi ima Panvita tudi predkupno pravico za nakup na 30 milijonov evrov ocenjenega krom-berškega obrata Mipa v okviru stečajnega postopka. Celotno Mipov premoženje, brez receptur in blagovne znamke, katerih vrednost še ni znana, je sicer ocenjeno na 49 milijonov evrov. Kot je pojasnil Benedejčič, se za nakup že zanimajo tuje družbe, kot je npr. madžarski Pick Szeged, oglasili pa so se še predstavniki nemškega in italijanskega podjetja. Benedej-čič se tudi ne strinja z zahtevo bank, da bi Mipovo premoženje prodali kot poslovno celoto. »Glede na zanimanje potencialnih kupcev vidim, da bomo morali posamezne obrate prodati ločeno,« je dejal. Po besedah stečajnega upravitelja kriminalisti še vedno preiskujejo preteklo dogajanje v Mipu. Potrdil je, da je terjatve v stečajnem postopku prijavila tudi družina Volk z njihovimi podjetji, a bo Bene-dejčič večino terjatev prerekal. (STA) 16 Petek, 25. septembra 2009 GORIŠKI PROSTOR / ŠEMPETER-VRTOJBA - Nove investicije plemenitijo občinsko okolje Kljub gospodarski krizi novogradnje rastejo V kratkem bodo predali dva stanovanjska kompleksa, medicinski center, hotel in delavnico Šempetrski župan Dragan Valenčič je skupaj z investitorji včeraj predstavil zanimiv »mix« novogradenj, ki so kljub gospodarski krizi zrasle v letošnjem letu in bodo v roku meseca, dveh predane v uporabo. Gre za stanovanjski objekt z enajstimi stanovanji, ki ga je podjetje Vez za dva milijona evrov zgradilo ob Vrtojbenski cesti, stanovanjski objekt družbe Fin-Go, ki je zrasel vzhodno od kinodvorane, kjer je v dveh etažah na voljo petnajst stanovanj, medicinski center Klanmedic v neposredni bližini, dalje za hotel Šanpier s štirimi zvezdicami in sedemnajstimi sobami visokega razreda ter tremi nadstandardnimi sobami, ki ga družba Fin-Go zaključuje na mestu nekdanje gostilne Šanpier, in servisni objekt v centru Gatis na območju Smete ob hitri cesti Razdrto-Vrtojba. Kot je povedal Valenčič, gre v vseh primerih za gradnje, kjer je občina posredno udeležena. »Večina investicij, ki jih danes predstavljamo, je vezanih na usklajevanje in koordiniranje z lokalno skupnostjo. Pomembno je, da imamo v občini investitorje, ki v času gospodarske krize delajo in razmišljajo o času, ko bo kriza mimo,« je poudaril župan in dodal, da gre za investicije, ki plemenitijo občinsko okolje. V zvezi z izgradnjo hotela Šanpier, stanovanjskega bloka in medicinskega centra, ki obkrožajo šempetrsko kinodvorano, je pojasnil, da je občina že v letu 2007 s podjetjema Šanpier in Fin-Go podpisala pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice, ki je investitorjema omogočila pridobitev gradbenega dovoljenja. Občina je tudi finančno sodelovala pri gradnji površinskega parkirnega prostora med Šanpierom, kinodvorano in bodočim medicinskim centrom. Vrednost del, ki jih je občina opravila, je znašala 120 tisoč evrov. S tem pa je pridobila v središču mesta 32 novih parkirišč, ki bodo uporabnikom na voljo po principu modre cone. Direktor družbe Fin-Go Kifle Haddis Alem je v zvezi z novim stanovanjskim objektom povedal, da so ga začeli graditi v letu 2007, celotna investicija pa je znašala dva milijona evrov. Tretjino stanovanj so že prodali, in sicer, po ceni od2.050 do 2.150 evrov na kvadratni meter pri čemer vsakemu stanovanju pripadata še dve podzemni parkirišči. Objekt naj bi predali v uporabo v okt- Novozgrajeni stanovanjski kompleks v Šempetru FOTO N.N. obru, Hotel Šanpier pa naj bi bil dokončan v roku dveh mesecev. Po besedah Lucije Klančič, direktorice medicinskega centra Klanmedic, bodo v njem izvajali pet skupin dejavnosti, in sicer, zobozdravstvo, interno medicino - gastroenerologijo, zdravljenje debelosti, psihoterapijo in lasersko terapijo. Investicija v objekt je znašala 120 tisoč evrov, 100 tisoč evrov pa bo šlo za opremo. V centru bosta zaposlitev dobila dva zdravnika in tri medicinske sestre, poleg tega pa bodo imeli še najmanj štiri zunanje sodelavce. Ivan Lemut, direktor družbe Gatis-Co, je povedal, da so v gradnjo hitrega servisa in vulkanizerske delavnice za osebna in tovorna vozila, povečanje in preureditev parkirišča za tovornjake in soinvestiranje v bliž- nji bencinski servis letos vložili dober milijon evrov. Poleg tega so 300 tisoč evrov namenili za tehnološko opremo, 1,7 milijonov evrov pa za nakup desetih vozil cistern za prevoz naftnih derivatov. Nov objekt naj bi bil odprt v začetku novembra. Ob zaključku novinarske konference je župan Valen-čič priznal, da je narobe, ker občina omenjenim investicijam v središču kraja ni sledila s prenovo kinodvorane ter pojasnil, da bodo že v prihodnjem letu kandidirali na razpis kulturnega ministrstva za nepovratna evropska sredstva, tako da bo Šempeter, ko bo tudi kinodvorana prenovljena, v samem središču kraja poleg trga pridobil še en center. Nace Novak GORICA v Že eno leto čakajo « • w • na tri žarnice »Koliko bomo morali še čakati na zamenjavo treh žarnic?« se sprašujeta rajonska svetnika stranke Slovenske skupnosti Miloš Čotar in Niko Klanjšček, ki opozarjata na vsaj eno leto star problem v mestni četrti Placuta-Sveta Gora. »Križišče med ulicama Scodnik in Or-zoni v Gorici je že dalj časa v popolni temi. Žarnice, ki se bile nameščene pod visokim stolpom s telefonsko anteno, so že zdavnaj pregorele. Rajonski svet je bil s tem seznanjen, komaj je pregorela prva žarnica. Predsednik rajonskega sveta je namreč pozval vse svetnike, naj nemudoma obveščajo o vsakovrstnih problemih, tako da bo nato na potrebe rajona opozoril pristojne občinske službe. Na takšen način bo mogoče omejiti nelagodje občanov na najkrajši čas. V primeru treh žarnic pa se to ni zgodilo, saj je problem nerešen,« ugotavljata Čotar in Klanjšček ter dodajata, da sta pogoreli še druga in tretja žarnica, da je od prvega opozorila minilo eno leto, o zamjavi pa ne duha ne sluha. »Najina opozorila niso prinesla pričakovanega rezultata, z občine pa je prišlo opravičilo, da nimajo primernega dvigala, da je za žarnice pristojna telefonska družba in da pa bodo v kratkem ukrepali. Ne bova raziskovala resničnih vzrokov zamude, na dlani pa je neučinkovitost občinske uprave pri izvedbi tudi manjših posegov na svojem teritoriju. Ogromni in pogledu neprijetni stolp, ki je bil nameščen za potrebe telefonskega operaterja, je imel eno samo dobro lastnost, in sicer to, da je omogočal primerno osvetljavo križišča. Zato apeliramo na občinsko upravo, naj takoj poskrbi za osvetljavo križišča, obenem pa naj v pogodbe s telefonskimi operaterji vnese tudi točno določen postopek in rok za zamenjavo žarnic, da ne bomo več priča nevzdržnemu prelaganju odgovornosti, katerega negativne posledice občutijo izključno občani,« zaključujeta rajonska svetnika. Elektrovod naj vkopljejo Deželni svetnik UDC Alessandro Teso-lat je vložil svetniško vprašanje, s katerim je pozval družbo Terna, da naj vkoplje elektrovod, ki ga bo gradila med Redi-puljo in Vidmom. Tesolat opozarja, da bi po mnenju nemškega izvedenca podzemni kabel stal 14 milijonov evrov, medtem ko Terna pravi, da bi strošek znašal 520 milijonov evrov. Svetnik sprašuje deželni odbor, kateri podatek od dveh je pravilen. Kitzmüller danes v Tržiču V knjigarni Rinascita v Tržiču bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo »E in lontananza Gorizia«, ki jo je napisal Hans Kitzmüller. Ob prisotnosti avtorja bosta spregovorila Ivan Crico in Tiziano Piz-zamiglio. Na Rojcah o športu za mlade V okviru projekta zveze CONI bo danes ob 18.30 na sedežu teniškega kluba na Rojcah v Gorici okrogla miza o vlogi družin pri spodbujanju športnih dejavnostih med mladimi. Spregovorili bodo izvedenci s področja tenisa. Goriški travmatološki dnevi V kongresnem centru Perla v Novi Gorici se danes ob 9. uri začenjajo četrti goriški travmatološki dnevi. Tema letošnjega dvodnevnega simpozija je konzervativno zdravljenje poškodb gibal pri otrocih oziroma posebnosti medicinskega izve-denstva pri poškodbah otrok. (nn) O obrti in podjetništvu Ob 30. obletnici delovanja Območne obrtno-podjetniške zbornice Nova Gorica bo danes ob 15. uri v veliki dvorani mestne občine Nova Gorica okrogla miza o aktualnih temah s področja obrti in podjetništva. Ob 18. uri bo slavnostna skupščina, ki se je bo udeležil tudi minister za finance Franc Križanič. (nn) S srcem med zvezdami Prostorska postavitev z naslovom Kaj rabi srce, da se izstreli med zvezde avtorja Jaše Mrevljeta, ki jo bodo odprli drevi ob 19. uri, je prva razstava v Mestni galeriji Nova Gorica v letošnji sezoni. Jaša Mre-vlje, rojen v Ljubljani leta 1978, velja za enega prodornejših mladih domačih umetnikov. Leta 2004 je diplomiral je na beneški likovni akademiji, tri leta kasneje pa je tam zaključil še podiplomski študij slikarstva in multimedijev. Od leta 2000 deluje tudi znotraj umetniške skupine Crash in Progress. (nn) NOVA GORICA - Marsikaj bo treba še urediti Univerza prinaša v goriški prostor kakovost FOTO N.N. Univerza prinaša v goriški prostor kakovost, vendar marsikaj bo treba še urediti. To je bil temeljni poudarek petega družboslovnega večera Fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ), ki je v sredo v Kulturnem domu potekal na temo Nova Gorica kot univerzitetno mesto. O problematiki, povezani z infrastrukturo za visoko šolstvo in ostalih aktualnih visokošolskih temah, so razpravljali prodekanja FUDŠ-a Mirna Macur, predsednik Univerze v Novi Gorici Danilo Zavrtanik, podžupanja novogori-ške mestne občine Darinka Kozinc, načelnik občinskega oddelka za družbene dejavnosti Vladimir Pe-runičič in predstavnik študentov Nejc Koradin. Debata je bila osredotočena predvsem na študentsko infrastrukturo, občutenje študentskega življenja v Novi Gorici, kvaliteto študija in pestrost študijskih programov. Med okroglo mizo je bila v pozitivnem smislu izpostavljena vloga občine, ki je veliko vložila v študijske programe oziroma njihovo izvedbo, nekaj kritik pa je letelo na račun medijev, češ da slednji včasih naredijo slabo reklamo z objavo kakšnih senzacionalnih naslovov v smislu, da v me- stu ni dovolj prostora za študente, da Univerza v Novi Gorici nima uporabnega dovoljenja za laboratorije ipd., kar lahko negativno vpliva na izbiro študija. V pogovoru je bilo slišati tudi očitke, da je v mestu premalo študentskih postelj, podžupanja Darinka Kozinc pa je s tem v zvezi izpostavila, da se dobro odvija zgodba študentskih stolpičev, saj so prav pred nekaj dnevi s tem v zvezi potekali pogovori na ministrstvu za visoko šolstvo. »Mislim, da je ministrstvo temu naklonjeno, in da se bodo stvari odvile v pravo smer,« je pojasnila Kozinčeva. Nekaj pikrih je bilo izrečenih tudi na račun cen nepremičnin v mestu, ki so razmeroma visoke, zaradi česar je za manjše fakultete, ki bi rade prišle do svojih prostorov, to težko. Podobno velja tudi za nakup stanovanj za predavatelje, katerih stalno bivanje v mestu bi tudi prineslo določeno kvaliteto v ta prostor. Seveda je bil govor tudi o gradnji univerzitetnega kampusa, za katerega je že locirano zemljišče ob Kornu in v zvezi s katerim - tako Kozinčeva - bodo zagotovo težave s financiranjem. Poudarila je, da je mestna občina glede tega naredila maksimalno, kar je lahko, vsega pa sama ne bo mogla narediti. V zvezi s samim vzdušjem v univerzitetnem mestu je izpostavila prav družboslovne večere FUDŠ -a in podobne okrogle mize, ki so se pojavile s prihodom novih študijskih programov in mestu prinašajo nekaj, česar prej ni imelo. Kakorkoli že, zaključek debate je bil, da se stvari razvijajo v pravo smer in da novi študijski programi in fakultete v Novi Gorico prinašajo izjemno kakovost, zaradi hude konkurence, ki vlada na tem področju, pa je treba še naprej graditi na kvaliteti, ki edina zagotavlja uspeh. (nn) GORICA - Z mopedi naskakujejo Veliki klek Pustolovce z Benelliji čaka 700 kilometrov poti Cilj devetih nostalgikov je prelaz na nadmorski višini 2.200 metrov Benelliji so zabrneli in se odpravili na pot BUMBACA Motorje so servisirali, staro motorno olje zamenjali z najboljšim na tržišču, namazali verige in se odpravili na 700 kilometrov dolgo pot. Skupina devetih navdušencev petdeset kubičnih starodob-nih mopedov znamke Benelli je včeraj poopoldne startala iz Gorice, med jutrišnjim dnem in soboto pa naj bi dosegla svoj cilj, prelaz pod Velikim kle-kom oz. Grossglocknerjem, ki leži na nadmorski višini 2.200 metrov. Pustolovcem je srečno vožnjo zaželel občinski odbornik za šport Sergio Cosma, potem pa so motorčki zabrneli in skupina motocikli-stičnih navdušencev z zvrhano mero domotožja po mladostnem obdobju je odpotovala. Konec avgusta je osmerica mopedistov z Be-nelliji prišla prek Vršiča in Korenskega sedla do Šmo-horja v Avstrijo, od koder so se v Italijo vrnili prek Mokrin. Med takratno potjo je eden od mopedov odpovedal, vendar ga je osmerica kmalu popravila, tako da je bil nato še hitrejši od ostalih. Tudi tokrat so mopedisti s sabo vzeli vse potrebne rezervne dele. Eden izmed udeležencev ture na Veliki klek je povedal, da se okvar ne boji. »Če se motor pokvari, ga znam popraviti tudi ponoči in s samo eno roko,« je ponosno povedal pred včerajšnjim startom. Mopedisti se bodo v Gorico vrnili v nedeljo, ko jih čaka zdravica na prazniku Okusi na meji. / GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 24. septembra 2009 1 9 GORICA - Jubilejna opereta Zveze slovenske katoliške prosvete Grofica Marica je imenitna kombinacija vseh sil zveze Nihče se ni odzval na prošnje za finančno pomoč - Na odru in v zakulisju preko sto oseb, premiera v petek Pet desetletij neprekinjenega delovanja v kulturi in zavezanosti slovenski besedi bo Zveza slovenske katoliške prosvete (ZSKP) s sodelovanjem vseh društev-članic okronala z opereto Grofica Marica, ki bo prvič v celoti uprizorjena v slovenščini. Premiera bo o v petek, 2. oktobra, ob 20.30 v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Postavitev dela madžarskega dramskega pisca judovskega rodu Emmericha Kalmana so predstavili včeraj v centru Bratuž. »Zamisel za ta zahtevni in ino-vativni projekt, s katerim bomo z združenimi močmi dvanajstih društev ustrezno obeležili pomembni jubilej naše zveze, se je začela rojevati spomladi, julija pa so že stekle prve vaje,« je uvodoma povedala predsednica ZSKP-ja Franka Padovan. Kljub temu da gre za ambiciozen projekt, ki zahteva veliko truda in osebja, pa niso prejeli nikakršne finančne pomoči s strani krajevnih uprav ne v Italiji in tudi ne v Sloveniji, čeprav so v ta namen vložili prošnje, je opozorila predsednica in napovedala, da bodo v okviru jubilejnega leta izdali še publikacijo o 50-letnem delovanju zveze in zgoščenko izbranih skladb goriškega skladatelja Patricka Quaggiata. O razlogih, ki stojijo za odločitvijo o uprizoritvi Grofice Marice, kjer je dramsko dejanje osnovano na re-citativu, petju in plesu, je režiser ter že večletni sodelavec zveze in njenih dramskih skupin, Emil Aberšek, povedal: »Mislim, da je operno delo, v katerem se ob spremljavi orkestra prepletajo drama, glasba in ples, imenitna kombinacija za povezovanje vseh sil zveze, od pevskih zborov do amaterskih in profesionalnih glasbenikov ter dramskih skupin.« Grofica Marica je opereta komedijske zvrsti z razkošno scenografsko in kostumografsko komponento, ki pripoveduje o ljubezenski zgodbi med madžarsko plemkinjo Marico in propadlim plemičem Tassilom. Obenem ponuja gledalcu vpogled v visoko družbo av-stro-ogrske podonavske Evrope ob izteku t.i. Belle Époque. Predstava je bila prvič uprizorjena v nemškem jeziku leta 1924 v dunajskem gledališču Theater an der Wien in požela velik uspeh. V nemščini so Kalmanovo delo uprizorili tudi v Ljubljanski operi, v slovenski jezik pa je opereto prelil Ivan Tavčar, medtem ko je instrumentalno spremljavo oblikoval Hilarij Lavrenčič, ki bo na odru centra Bratuž dirigiral pevce. Ob Franki Padovani (tretja z desne) so se včerajšnje predstavitve udeležili še operna pevka Elvira Hasanagič, režiser Emil Aberšek, dirigent Hilarij Lavrenčič ter odbornika ZSKP-ja Walter Bandelj in Filip Hlede BUMBACA Ob sopranistki Elviri Hasanagič v vlogi grofice Marice in tenorju Sebastjanu Podbregarju v vlogi grofa Tassila bodo kot solisti nastopili še Mojca Milič, Alessandra Schettino in Nikolaj Pintar, v igralskih vlogah pa Božidar Tabaj, Majda Zavadlav, Marko Černic, Marko Brajnik, Jasmin Kovic, Nejc Cijan in Egon Cijan. Skupno bo predstavo na odru in v zakulisju oblikovalo preko sto oseb, od tega 45 članov orkestra ArsAtelier in 40 pevcev, ki so pristopili iz zborov Hrast, Lojze Bratuž in Frančišek B. Se-dej, dalje iz vokalnih skupin Bodeča neža in Podgora ter iz pevskih zborov prosvetnih društev Podgora in Štan-drež. Pridružili se jim bodo tudi otroci zbora Veseljaki iz Doberdoba, plesalke jameljskega Kremenjaka in igralci iz dramskih skupin, ki delujejo v okviru članic ZSKP-ja. Premiera Grofice Marice bo v petek, 2. oktobra, ob 20.30 v centru Bratuž v Gorici. Ker računajo na množičen odziv občinstva, bodo opereto ponovili v nedeljo, 4. oktobra, ob 17. uri, v torek, 6. oktobra, ob 20.30 in v nedeljo, 11. oktobra, ob 17. uri. Vstopnice so naprodaj v tajništvu centra Bratuž od ponedeljka do petka med 8.30 in 12.30 ter med 17. in 19. uro; za pridobitev dodatnih informacij je na voljo tudi naslov elektronske pošte info@kclbratuz.org. (VaS) VRTOJBA Gas poletje, prihodnje leto ponovitev Letošnje Gas poletje je bilo uspešno, ocenjuje Dejan Koglot, predsednik društva Gas Vrtejba, ki je prireditev organiziralo ob podpori šem-petrske občine. Potekalo je na območju nekdanjega mednarodnega mejnega prehoda Vrtojba od zaključka šolskega leta pa do koncerta Rock Borela, 11. septembra, in to vsak teden od četrtka do nedelje. Na začetku jim je sicer nekoliko nagajalo vreme, kasneje pa se je ob večjih prireditvah na opuščenem ka-mionskem terminalu med carinsko upravo in skladišči Intereurope zbralo od 1.500 do 2.000, včasih pa tudi do 3.000 ljudi. Zvrstilo se je več koncertov, igrati je bilo mogoče mali nogomet, odbojko na mivki, namizni tenis, badminton, šah in karte. Za najmlajše je bilo poskrbljeno z otroškimi igrali. Preizkusiti se je bilo mogoče tudi v vožnji go-karta, poleg tega pa so pripravili tudi šolo varne vožnje, šolo mo-tokrosa, natečaj mladih glasbenih skupin in še marsikaj zanimivega. Koglot napoveduje, da nameravajo nekatere od omenjenih aktivnosti - predvsem vožnje z go-karti - v omejenem obsegu ponujati tudi zdaj, ko je poletne sezone konec, prihodnje leto pa bo ob zaključku šole, 24. junija 2010, zaživela druga izvedba Gas poletja, ki bo prav tako trajala do prireditve Rock Bore-la v začetku septembra. Z občine Šem-peter-Vrtojba, ki je projekt podprla predvsem v korist mladih, so namreč sporočili, da so za leto 2010 zanj že pridobili sredstva. Koglot si želi, da bi postala prireditev tradicionalna, saj je lokacija zaradi 2.000 parkirnih mest in dejstva, da je od naselja dovolj oddaljena in da nikogar ne moti, idealna. Zaveda pa se dejstva, da bo prišlo na območju mejnega prehoda do prestrukturiranja oz. prodaje zemljišč ter novogradenj, zaradi česar se zna zgoditi, da bo moralo Gas poletje poiskati novo lokacijo. (nn) [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDEN TI, Travnik 34, tel. 0481531972. DEŽURNA LEKARNA V MOŠU MORETTI, ul. Olivers 70, tel. 048180270. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 18.00 - 21.30 »Baaria«. Dvorana 2: 20.30 »Basta che funzioni«; 22.20 »Pelham 1-2-3: Ostaggi in metropolitana«. Dvorana 3: 18.40 - 20.10 - 22.10 »G Force: Super spie in missione«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »G - Force: super spie in mis-sione«. Dvorana 2: 18.00 - 21.30 »Baaria«. Dvorana 3: 20.00 - 22.10 »La ragazza che giocava con il fuoco«. Dvorana 4: 17.45 - 20.00 »Bandslam -High School; 22.00 »Pelham 1-2-3: Ostaggi in metropolitana«. Dvorana 5: 17.50 - 20.10 - 22.10 »Ba-sta che funzioni«. Koncerti KULTURNI DOM V NOVI GORICI obvešča, da je koncert »Na juriš! Partizanske pesmi« v izvedbi zbora Carmina Slovenica, ki bo danes, 25. septembra, ob 20.15 razprodan; informacije na tel. 003865-3354016 in na blagajna@kulturnidom-ng.si. H Čestitke Vse najboljše EVIFRANDOLIČ za njen 8. rojstni dan, da bi bila še naprej tako pridna, to ji želijo mama, tata in sestra Jessica. ter vsi ki jo poznajo. A Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD poteka v Kulturnem domu v Gorici: danes, 25. septembra, ob 20.30 Don Giovanni (Moliere) v izvedbi gledališke skupine Costellazio-ne iz Formie; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da so bile na vseh slovenskih ravnateljstvih objavljene začasne zavodske (ravnateljske) lestvice učnega osebja. Rok za morebitne prizive in ugovore zapade 1. oktobra. SDZPI obvešča, da je v teku vpisovanje na tečaj po višješolski diplomi v sodelovanju s podjetji Tehnike finančnega posredništva 580 ur (300 ur teorije, 280 ur work experience, štipendija 2,30 evra za vsako uro prisotnosti na delovni praksi). Brezplačni tečaj, ki je financiran s sredstvi Evropskega socialnega sklada, bo potekal na goriškem sedežu SDZPI, Verdijev korzo 51 v prostorih KB Centra. Rok vpisovanja zapade 25. septembra; informacije na tel. 0481-81826, go@sdzpi-irsip.it, www.sdpzpi-irsip.it. PIHALNI ORKESTER KRAS DOBERDOB prireja glasbeno šolo (začetni in nadaljevalni tečaji pihal, trobil in tolkal, pouk teorije) ter uvajalni tečaj glasbene vzgoje za predšolske otroke (spoznavanje zvokov, ritma in melodije z gibanjem, petjem in inštrumenti); vpis in informacije na tel. 338-4199828 (Romina) in tel. 339-6983579 (Antonella). M Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča vsem udeležencem izleta v Sarajevo, Med-žugorje, na mandarine itd., da lahko poravnajo ostali znesek za izlet danes, 24., in 25. septembra od 16. do 19. ure pri poverjenikih, pri katerih so se vpisali. Pri njih bodo dobili ostale informacije. Odhod avtobusov bo 13. oktobra ob 4.45 s trga pred cerkvijo v Štandrežu, nato s postankom pred cerkvijo v Sovodnjah; ob 5.30 v Doberdobu prav tako pred cerkvijo. Za tržaške udeležence bo odhod na avtocesti pri Devinu blizu bencinske črpalke AGIP; za ostale pa v Bazovici nasproti Agrarie Evergreen pri lekarni ob 6.30. Priporočajo točnost. I!3 Obvestila SŠDI v sodelovanju z Unijo Italijanov prireja Športno srečanje manjšin, ki bo letos potekalo v Gorici v soboto, 26. septembra, od 10.30 dalje v telovadnicah v Sovodnjah (moška in ženska odbojka), Kulturnega doma v Gorici (moški in ženski namizni tenis, košarka), na igrišču AŠD Juventina v Štandrežu (mali nogomet), v teniškem centru Zaccarelli na drevoredu 20. septembra v Gorici in na balinišču ABK Mak v Štandrežu. OK VAL prireja v občinski telovadnici v Doberdobu v sezoni 2009-2010: otroško telovadbo za punčke in fantke, ki obiskujejo vrtec ob sredah med 15.45 in 16.45; mikro in mini odbojko za punčke in fantke letniki 2002, 2003 ob ponedeljkih in četrtkih med 15. uro in 16.30, miniodbojko za letnike 1998, 1999, 2000 in 2001 ob torkih in pekih, za fantke med 15. uro in 16.30, za punčke med 16.30 in 18. uro. Začetek dejavnosti bo v ponedeljek, 28. septembra; vpisovanje in informacije na tel. 328-1511463 (Ingrid) ali na e-pošti okval@virgilio.it. TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER NOVA GORICA prireja v nedeljo, 27. septembra, brezplačno vodenje po Novi Gorici z vodičko Evelin Bizjak. Dopoldanski ogled se bo začel ob 10. uri pred Turistično informacijskim centrom na Bevkovem trgu v Novi Gorici, popoldanski pa ob 15. uri. PILATES - v občinski telovadnici v Doberdobu, vsako sredo od 20. do 21. ure. Vadba se začne 7. oktobra in jo vodi Maja Lutman; informacije in vpisovanje na tel. 328-1511463 (Ingrid) ali na e-pošti okval@virgilio.it. PRIJATELJI DANIELEJA BOŠKINA so na Zadružni kreditni banki Doberdob in Sovodnje odprli račun za prostovoljne prispevke namesto cvetja na grob Da-nieleja. Naslov tekočega računa je »Da-nielejevi prijatelji - Amici di Daniele« in bančne koordinate so IT 33 Q 08532 12400 000000730310. Prispevke sprejemajo na vseh podružnicah banke. KLEKLJARSKI ODSEK DRUŠTVA JADRO je začel novo letno dejavnost ob torkih med 15.30 in 18.30 na sedežu društva; vpisovanje in informacije na tel. 0481-776123. MLADINSKI MEŠANI PEVSKI ZBOR KD SKALA, ZSKD IN GLASBENE MATICE vabi mlade od 11. do 18. leta, da se udeležijo prve vaje, ki bo 28. septembra od 19. do 20. ure na sedežu društva Skala v Gabrjah. Peli bodo pesmi iz slovenske in svetovne ljudske zakladnice, uspešnice lahke glasbe in muziklov ob spremljavi raznih glasbil in humorističnih gibov. Zbor vodi Jana Drašič; informacije na naslov janadrassich@gmail.com in na tel. 0481-531495 (ZSKD). OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je odprta ob ponedeljkih in sredah med 10. in 12. ter med 15. in 18. uro, ob petkih med 10. in 12. uro. ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo v petek, 2. oktobra. KRVODAJALCI IZ DOBERDOBA prirejajo v soboto, 26. septembra, ob 20. uri tradicionalno dobrodelno baklado. Zbirališče bo pred občinsko stavbo v Doberdobu, kratek pohod pa se bo zaključil v župnijski dvorani. Baklado bo popestrila godba na pihala Kras, družabno srečanje v župnijski dvorani bodo popestrile pevke ženske vokalne skupine Jezero iz Doberdoba. Prostovoljne prispevke bodo namenili hospicu Via di Natale 2 v Avianu. IS Prireditve V KNJIGARNI UBIK na korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo danes, 25. septembra, ob 18. uri pisateljica Enza Li Gioi predstavila svojo knjigo »Il posto dei palloncini«. Z avtorico se bo pogovarjal pisatelj Giorgio Mosetti. SLOVENSKA DEŽELNA KNJIŽNA IZLOŽBA bo potekala v organizaciji ZSKD in pod pokroviteljstvom SKGZ danes, 25. septembra, v KB centru na korzu Verdi 51 v Gorici: od 15. do 19. ure knjižna izložba, ob 17. uri otvoritev, ob 18. uri debatna kavarna, ob 19.30 koncert skupine BK evolution. [d Osmice KOVAČEVI za cerkvijo v Doberdobu imajo ob petkih, sobotah in nedeljah ter praznikih odprto; tel. 0481-78125. OSMICA PRI DREJČETU v Doberdobu je odprta ob četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78377. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Emma Sar-torato z glavnega pokopališča v stolnico in na glavno pokopališče. DANES V TRŽIČU: 10.50, Silvana Fra-te por. Langone iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in na glavno pokopališče; 12.50, Vittoria Carlet vd. Amadio iz bolnišnice v cerkev Sv. Jožefa in na pokopališče v Štarancanu. DANES V ROMANSU: 10.30, Giovan-na Lacurre (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Petek, 25. septembra 2009 Št. 61 (114) Pri strani sodelujejo Andrej, Martina, Mateja, Valentina, Jana, Vesna, Nicoletta, Mateja, Tereza, Martin, Damijana, Matia, Maja, David in Agata. e-mail: klop@primorski.it Globalna gostoljubnost Od kavča do kavča Bistvo potovanja ni v iskanju novih krajev, temveč v gledanju na stvari z novimi očmi. Marcel Proust Medtem ko se nekateri že potijo nad težkimi bukvami, drugi pa tekajo gor in dol na delovnih mestih, se je tudi Klop vrnil v pisarno in začel razmišljati o novi sezoni, poln novih navdihov. Ko je sedel za pisarniško mizo, mu je v glavi še brenčalo od razburljivih poletnih počitnic. Tako je brskal po spletu v iskanju zanimivih tem, s katerimi bi lahko podkrepil svojo rubriko, ko je kar naenkrat naletel na nekaj čisto nepričakovanega. Zamisel se mu je zdela tako originalna, da jo je nemudoma vzel v poštev za uvodno številko, ker se mu je zdela primerna za vse bralce, ki so z glavo še na pol na počitnicah, na pol pa pri resnejših opravilih. Našel je zanimivo alternativno, zabavno, poučno in razburljivo obliko spoznavanja novih krajev. Poleg tega pa je uresničljiva, tudi če nimamo najbolj polne denarnice. S pomočjo organizacije CouchSurfing, na katero se lahko povežemo le z enim klikom na splet, lahko naše potovanje postane nekaj povsem nepredvidljivega, nekaj, kar kot navadni turisti ne bomo nikoli doživeli. Nevsakdanji način odkrivanja sveta je začel mladi Američan Casey Fenton, ko je leta 2000 dobil listek za Islandijo po izredno nizki ceni. Imel je samo eno težavo: poiskati poceni prenočišče. Poslal je tisoč petstotim študentom iz Reykjavika prošnjo, da bi ga gostili doma na kavču. Število odgovorov ga je osupnilo. Tako se je rodilo potovanje od kavča do kavča. Kdor si želi potovati na neobičajen način, pri tem od blizu spoznati nove kraje, kulture in ljudi, obenem pa prenočevati popolnoma brezplačno, mu CouchSurfing nudi pravo priložnost. Gre namreč za internacionalno organizacijo, kjer ljudje dajejo na razpolago lasten domači kavč ljudem, potovalcem, ki si želijo pobližje spoznati tujo državo, milijonsko mesto ali oddaljeni otok v oceanu. Kaj pa še čakate? Nabavite si listek za letalo ali vlak in pripravite kovček! Klop prav gotovo ne bo zamudil te priložnosti in že sanjari, kam bo odpotoval med naslednjimi počitnicami... Pri tem pa je tudi intervjuval pravo izvedenko potovalne stroke, Katarino Starc, ki je na potovanju od kavča do kavča že marsikaj doživela. Najprej bi vas radi vprašali, kako in zakaj kavč? Zakaj ne postelja ali na primer žimnica? Se vam ne zdi, da že zven besede kavč kar ponuja sinonim za nekaj udobnega, mehkega in tudi varnega? Pa saj je razumljivo, da večina mlajših, ki so največji uporabniki mreže CouchSurfing, najbrž nima odvečnih soban, ki bi lahko gostila prijatelje, kavč pa se vendarle najde skorajda v vsakem stanovanju, super je tudi, ker na njem lahko prespi več ljudi naenkrat. Seveda pa CouchSurfing ne izključuje spanja na žimnici, postelji, tleh... Po mojih izkušnjah sta kdaj dovolj že 2 prostora na tleh, kjer si couch-surferji le pogrnemo spalno vrečo . Kako to, da ste se odločili za tako originalen način spoznavanja sveta, novih ljudi in različnih kultur? Ta svet mi je resnično lep, od slovenskih prodnikov, do makovih polj v Romuniji, do nasmehov otrok, katerih igrišče niso računalniške igrice. Toliko je krajev, ki jih še želim videti in toliko je ljudi, ki jih še moram spoznati, da dejansko sama sebi ne postavljam druge izbire, kot da potujem. Ravno na CouchSurfing potovanjih odkrivamo najpreprostejša dejanja in občutenja, za katera mislimo, da so že zdavnaj preživeta. Je že res, da skodelico kave dobiš v vsaki kavarni, vendar mi je bolj vznemirljiva misel na skodelico kave ob zanimivi zgodbi domačina. Ob današnji fascinantni kulturni raznolikosti se mi tako zdi pač škoda, da je ne bi spoznavali, se učili od drugih in drugi od nas. Podiranje socialnih in miselnih pregrad med različnimi kulturami ter nesebična dejanja posameznikov so hvalevredna in bi morala biti vodilna podoba današnje družbe. Kdaj in kje ste začeli svoje potovanje »Couch to Couch«? Sprva sem sicer gostila popotnike, sama pa sem prvič pridobila izkušnje na popotovanju po skandinavskih deželah marca 2008, kjer me je v Goteborgu na Švedskem gostila študentka fotografije, Anna. Prve noči potovanja sem prespala v youthhostlu, potovala sem sama in Annina postelja ter gostoljubje sta me tako prevzela, da nato na Skandinaviji nisem niti ene noči več preživela v host-lu. Najbolj doživeto, drugačno in zanimivo je bilo potovanje po Indiji v septembru/oktobru 2008, to me je tudi najbolj impresioniralo in me spremenilo. V čem je mogoče razlikovati zanimivo varianto, ki jo ponuja svetovna organizacija CouchSurfing od vsakdanjega organiziranega potovanja? Sicer sem potovala že prej, vendar sem couchsurferka postala nekje leto in pol nazaj in sedaj, kadar potujem sama oz. še s sopotnikom/co, niti ne pomislim, da bi spala v hotelu: če le imam možnost couchsurfam. Organizirane oblike potovanja turističnih agencij niti niso zelo slaba izbira. Najslabše je po mojem mnenju, če ostaneš doma in ne greš nikamor. Vendar pa v vsakdanjih oblikah turističnega udejstvovanja nova okolja doživljaš bolj površinsko. Sicer je izbira spet odvisna od posameznika. Nekaterim je to dovolj. Gledaš, poslušaš, fotografiraš - opazuješ pokrajino, zgradbe, pročelja življenja. Zamudiš pa življenje samo, ki ča popotnikom, da prihranijo nekaj denarja, kar ne pomeni, da greš domov s presežkom v žepu, temveč da lahko potuješ dlje časa. Jaz se osebno držim nenapisanega pravila, da kadar me kdo gosti, se ponudim in kupim hrano ter potem skupaj pripravimo večerjo. Je pa res, da večina ljudi, ki te gosti, strogo vztraja, da ne prispevaš nič. Zate skrbi kot za bližnje sorodnike (prav prikupno) in seveda jim ti navdušeno vrneš vse, ko oni Katarina (druga z leve) v Indiji se dogaja znotraj vsega, pravi utrip kulturne krajine dežel. Spoznavaš ljudi, ki jih drugače ne bi morda niti srečal na cesti. Ko vkorakaš v dom nekoga, ti ta ne ponudi le kavča, ti ponudi sebe, svoje zgodbe, brisačo, čaj v okrušeni sko-deli in smeh. Zeli si te tam, počutiš se dobrodošlega in si mu nepopisno hvaležen za to. Predstavi ti prijatelje, te odpelje na njim najljubša mesta, da lahko zaplavaš v njegov svet. Seveda gre pri CouchSurfingu za edinstveno kulturno izmenjavo. Prav to je mene namreč navdušilo pri tem projektu; bogati te namreč tudi tista oseba, ki te gosti. Popotniki so odlični pripovedovalci in baza impulzivnega veselja, radosti in pozitivne energije. Ko odideš kot couchsurfer, si lahko rečeš, da nisi »le bil tam«, temveč si dežele občutil in doživel. In verjemite mi, da se občutki vtisnejo veliko globlje kot pa barvna veduta. Kako pa ta dogodivščina zgleda s finančne plati? Kako deluje sistem ti meni, jaz tebi? CouchSurfing definitivno omogo- obiščejo tebe ali pa pač komu drugemu ko obišče tebe. Kroženje gostoljubja je bistveno, ne direktna povratna izmenjava jaz tebi, ti meni, bolj v smislu jaz tebi, ti drugemu. Kakšni so bili gostitelji v različnih krajih, kjer ste potovali? Kaj pa navade, ljudje, kraji? Spoznala sem veliko čudovitih ljudi, s katerimi ohranjam stike in prav vsak je povsem svoj na drugačen način. Matilda se v Stockholmu ukvarja z designom, Ola iz Malmä je pianist, Sarah je zaprisežena ekologinja iz Kanade, San-deep je poročen, ima dva otroka in vodi očetovo tovarno v okolici Mumbaja... Vsak od njih ima drugačen način življenja, svoje življenjske prioritete in svoje moralne nazore. Vendar jih prav en delček njih samih, ki se kaže v dobro-namernosti, sproščenosti in veselju, kljub temu da bivajo na različnih koncih sveta, v različnih družbenih okoljih, povezuje. Ravno to je namen mrežne organizacije CouchSurfing. Se pri potovanju preko CouchSurfinga bolj izplača spoznavati globalizi-rana ali bolj tradicionalna območja? Je v katerem od primerov doživljanje bogatejše? Seveda dandanes ne moreš ubežati snežni kepi globalizacije, a tradicija ostaja, je vedno tam, v takšni ali drugačni obliki. Tako da ločiti teh dveh stvari niti ne bi mogla. Potovanja so tako ali drugače vzgib posameznika, ki si na podlagi osebnih razlogov izbere destinacijo, in to se mi zdi prav, mislim da oblika CouchSurfing in Backpacking potovanja lahko nudi različne edinstvene avanture prav v vsakem kotičku sveta. Pa naj bo to v Maroku, v Vietnamu ali le v Murski Soboti. Se spominjate kakšne zanimive anekdote? Zanimive in prijetne so vse dogode in nezgode. Smešno je vedno, ko povem od kod prihajam. Slovenci smo bili že na vseh koncih sveta, najljubši mi je predel Latinske Amerike. Zanimivo je bilo tudi privajanje na indijsko hrano. Pri gostitelju v Mum-baju je bila resnično začinjena, ker seveda nisem želela biti nevljudna sem pojedla vse, ker hrane se tam pač ne zavrže. Po večerji sem hitro odšla v sobo in iz oči so mi tekle krokodilje solze... Kaj pa bi povedali glede varnosti tovrstne izkušnje? Je bilo vaše zaupanje do bližnjega kdaj razočarano? Za varnost je na spletni strani poskrbljeno z vtisi oz. referencami obiskovalcev (ki jih ni malo) in dokajšnjem nadzorovanjem dogajanja. Previdnost pa je vseeno potrebna. To dokazuje primer posilstva neke couchsurferke v Veliki Britaniji, ki je odmeval po medijih ne dolgo tega. Sama slabih izkušenj nisem imela, prav nasprotno, vendar se je vseeno pametno zanesti na tisti notranji glasek, če ti kdaj reče ne. Ste tudi vi že kdaj vrnili »uslugo« kakemu popotniku, ki je obiskal naše kraje, pa si je zaželel udobnega kavča? V obratnem primeru pa bi vas taka ideja privlačila? Seveda sem se s tem namenom sploh prijavila, dandanes nas namreč pesti pomanjkanje časa, in čeprav bi si želela, tudi zaradi finančnih zalogajev ne morem biti vedno na poti. Najboljša rešitev je prav ta, da gostiš popotnike. To je najboljši približek potovanj, svet pride kar k tebi domov. Moja prva couchsurferka je bila Sarah iz Kanade, ki si je za potovanje po svetu vzela leto študijskega premora. Par mesecev po njenem obisku sva se srečali v Indiji in skupaj prepotovale del te dežele. Tako da je CouchSurfing mnogo več kot le to, da spiš pri nekomu doma, družiš se lahko tako ali drugače, tudi skupaj potuješ, skočiš na kosilo.. Gostila sem že kar nekaj ljudi, seveda pa mi je najljubše, ko pridejo k meni CouchSurfing prijatelji, pri katerih sem sama že surfala. Zdi se ti, da je svet naenkrat manjši, razdalje se skrčijo in do povsod je le korak. Ravno ta mesec sta bila pri meni prijatelja iz Indije, skupaj smo preživeli teden dni in raziskovali kotičke Slovenije. Če se si odločil/a, da bi si želel/a še sam/a potovati, obišči spletno stran www.couchsurfing.org najpomembnejšo couchsurfing organizacijo! Seveda obstaja več takih potovalnih organizacij, med katerimi priporočamo: www.hospitality.org www.the-backpacking-site.com www.globalfreeloaders.com www.joomla.servas.org www.bewelcome.org / PRIREDITVE Petek, 25. septembra 2009 1 Q GLEDALIŠČE BENETKE - Sodobna glasba Telo zvoka Koncerti, inštalacije, srečanja, delavnice in posveti Danes se bodo prižgali reflektorji 53. Mednarodnega festivala sodobne glasbe v Benetkah. Po lesku bolj mondenega filmskega festivala bo Bienale kot vsako leto moduliral v bolj zbrane tone sodobnih glasbenih izrazov s programom, ki zaznamuje drugo sezono umetniškega vodenja Luce Francesconija. Od lanskega leta je festival dobil zanimivo in aktualno, eklektično usmeritev z raziskovanjem kontaminacij etno in jazz govoric v prepričanju, da »sodobnost prisluhne preteklosti in gleda na prihodnost«. Pod skupnim naslovom Telo zvoka (Corpo del suono) bodo do 3. oktobra zazvenele v raznolikem kalejdoskopu skladbe 73 avtorjev z vsega sveta, med katerimi bo 26 novitet. Program obsega koncerte, inštalacije, srečanja z umetniki, laboratorije in posvete, ki jih dopolnjuje še vsakoletna podelitev Zlatega leva, ki ga bo prejel madžarski skladatelj Gyorgy Kurtag (podelitev bo potekala v nedeljo zvečer v Arsenale-ju, publika pa bo lahko srečala avtorja jutri ob 11. uri v gledališču La Fenice). Vsebinska vezna nit bo ustvarjanje na osnovi zvočnega telesa, ki se postavlja v dialog s stroji in s tradicijo, od povezave z obletnico futurizma, ki je raziskoval umetniški potencial tehnologije, do poklona ljudski tradiciji v sklopu štirih celodnevnih posvetov na temo spomina, izseljevanja, balkanske tradicije in transa. Med festivalom se bo publika lahko soočala z avtomatskimi in-strumentalisti robotskega orkestra eksperimentalnega japonskega umetnika Suguruja Gotoja. Dialog med sodobno preobleko in brezčasno ekspresivnostjo ljudskega petja bosta med drugimi zastopali švedska folk pevka Lena Willmark in andaluzijska flamenko pevka Carmen Linares. Na razne festivalske odre bodo stopili mednarodno priznani solisti, orkestri in skupine: med temi bodo Orkester di Padova e del Veneto, Oslo Sinfoniet-ta, Ensemble Spectra, flavtist Roberto Fabbriciani in kvartet Arditti. V okviru evropske mreže Enparts bo Bie-nale predstavil prvo italijansko izvedbo multimedijske opere Aura, ki jo je Jose Maria Sanchez Verdu napisal po romanu Carlosa Fuentesa. Festival bo imel tudi tržaško noto v ponedeljek, ko bo Simfonični orkester italijanske radiotelevizije izvedel skladbo Tržačana Fabia Niederja. Tretji radijski program Rai bo predvajal vse koncerte letošnjega Bienala. Celotni program je objavljen na spletni strani www.la-biennale.org. (ROP) LJUBLJANA - V Drami drevi Beckett O iskanju resnice, smislu obstoja in človekovi samoti Kratki dramski besedili gledališkega klasika Samuela Becketta, združeni v en večer -Gledališka skica II in Igra - si je Ajda Valcl zaželela za debut v ljubljanski Drami. Ravnatelj in umetniški vodja Ivo Ban je pobral rokavico in nastala je predstava, ki je prva »izrazito iz njegovega repertoarja«. Premiera bo drevi v Mali drami. »Moja pričakovanja so izpol-njena,» je vidno zadovoljen na današnji predstavitvi prve prave premiere v sezoni 2009/2010 dejal ravnatelj. Beckettov večer bo napol krsten, saj bo Gledališka skica II prvič uprizorjena na slovenskih odrih, medtem ko je Igra z odra že spregovorila tudi v slovenščini, v kombinaciji z drugimi avtorjevimi teksti. Obe dramski besedili je nalašč za Dramo prevedel Matej Juh. Da sta tokrat skombinirani prav ti dve besedili, ki sicer nista bili napisani za skupno uprizarjanje in sta tudi nastali v različnih obdobjih, gre zasluga režiserki, je poudarila dra-maturginja Mojca Kranjc. Skica je bila napisana v francoščini, verjetno leta 1958, prvič je bila objavljena v angleščini in prvič uprizorjena v nemščini v ham-burški Thaliji, Igra pa je bila napisana v angleščini v letu 1962/63, natisnjena najprej v nemščini in krstno uprizorjena v nemškem Ulm Theatru. Beckett je pač pisal v angleščini in francoščini, vse jezikovne verzije so, kar se tiče prevodov, originali. Glavna tematika Beckettovih del so temeljna vprašanja človekovega bivanja, ki pa jih ni moč dokončno razložiti, kar velja tudi za njegove igre. Tloris oziroma koncept Becket-tovega sveta je zelo podoben tistemu, kakršnega poznamo v gledališču - oder kot metafora za življenje, vsak posameznik v svojem času odigra svojo, dodeljeno mu vlogo. A ni več, kot v baroku in še prej, Boga kot režiserja, kritika, sodnika. Pri Beckettu višji princip predstavlja nek gledališki rekvizit, tokrat je to reflektor. Beckett je v svoji pisavi izrazito teatro-geničen, je dejala Kranjčeva, saj je vselej mo- čno računal na to, kako bo besedilo uprizorjeno. Njegova dramska dela predvidevajo takšno gledališče, moderen igralski izraz in upri-zoritveni način, ki v njegovem času sploh še ni mogel biti realiziran. Šel je korak naprej, v smer, v katero je šlo potem dramsko gledališče. Usklajenost vsebine in forme je tisto, zaradi česa Becketta imenujemo klasika, potem, ko je bil avantgardist. Lektorica Barbara Korun je povedala, da je bil ta projekt zanimiv, ker se lik, njen literarni vzornik, pojavi 40 let kasneje; letos mineva tudi 20 let od Beckettove smrti. Klasi-čnost se pokaže po smrti. To so možnosti drugačnih branj. Mlada režiserka in mlad prevajalec dajeta prav to možnost, odpiranja novih prostorov. Beckettov slog je opredelila kot »gostobesedno lapidarnost«. Beckett piše o iskanju resnice, smisla obstoja, o človekovi samoti. To je v izbranih besedilih režiserko najbolj vznemirilo. Igri govorita o negotovosti človeka, ko je postavljen v skrajno situacijo, se sooča s smrtjo in se sprašuje, kaj je življenje skozi ne-vedenje o smrti. Valclovi se zdi posebej zanimiv kontrast v besedilih: v Gledališki skici II je dramatikova optika taka, da izstopi iz človeka in življenje opazuje kot danost, v Igri se fokus spremeni, »gremo v človeka, njegovo dušo, srce, glavo«. Na glede na te optike se bistvo kaže na podoben način. Na sceni Branka Hojnika, v kostumih Belinde Radulovic ter ob nalašč za ta večer napisani glasbi Saše Lušica bodo nastopili - v Skici Bojan Emeršič, Saša Tabakovic in študent AGRFT Žiga Udir, v Igri pa poleg Emeršiča Saša Mihelčič in Silva Čušin. Luči je oblikoval Milan Podlogar. Beckett je napisal le tri daljša dramska besedila - Čakajoč Godota, Konec igre in O, krasni dnevi, sicer pa veliko kratkih besedil, zasnovanih kot skice ali fragmenti. O »njegovem« Godotu v gledališkem listu lahko najdemo zapis režiserja Mileta Koruna. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST La Contrada - Gledališče Orazio Bobbio Ugo Vicic in Francesco Macedonio: »Remitur! Le donne al parlamento«. Nastopa gledališče La Contrada v režiji Francesca Macedonie. Urnik: od 9. do 25. oktobra ob 20.30, ob torkih in nedeljah ob 16.30. _SLOVENIJA_ KOPER Gledališče Koper Jutri, 26. septembra ob 20.00 / Iztok Mlakar po motivih Moliera: »Duohtar pod mus!«. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Do sobote, 26. septembra ob 19.30 / Sebastjan Horvat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: »Pot v jajce«. V torek, 29. septembra ob 18.00 / Se-batijan Horvat, Andreja Kopač, Eva Nina Lampič: »Pot v jajce«. V sredo, 30. septembra ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Ne-ron«. Mala drama Danes, 25., jutri, 26., v ponedeljek, 28. in v torek, 29. septembra ob 20.00 / Samuel Beckett: »Gledališka skica II -Igra«. V sredo, 30. septembra ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V četrtek, 1. oktobra ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. V petek, 2. in v soboto, 3. oktobra ob 20.00 / Yasmina Reza: »Bog masakra«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 25. septembra ob 20.00 / Percy Bysshe Shelley: »Cenci«. Jutri, 26. septembra ob 20.00 / Olja Muhina: »Tanja - Tanja«. V ponedeljek, 28. septembra ob 19.00 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V sredo, 30. septembra ob 20.00 / Dušan Jovanovic: »Znamke, nakar še Emilija«, gostuje Gledališče Koper. Mala scena Danes, 25., jutri, 26. in v torek, 29. septembra ob 20.00 / Andrej Jus: »Balade za vsakdanjo rabo«. V sredo, 30. septembra ob 20.00 / Marius von Mayenburg: »Grdoba«. Šentjakobsko gledališče V petek, 2. in v soboto, 3. oktobra ob 19.30 / M. Grgic: »Zbudi se, Katka«, komedija. Režija: Boris Kobal. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Danes, 25., ob 20.30 in jutri, 26. septembra ob 18.00 / Tretji koncert v okviru simfonične sezone 2009. Dirigent: Moshe Atzmon. Solist: Sergej Krylov - violina. Miramarski grad Jutri, 26. septembra ob 20.30, Prestol-na dvorana / Koncert ob Dnevu evropske kulturne dediščine v sklopu pobude Gledališča v Gledališču: Aleksander Ipavec - harmonika in Paola Chiabudi-ni - klavir. Na sporedu: R. Galliano, A. Piazzolla in A. Ipavec. Vstop prost. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Grad Sv. Justa: do 4. novembra je na ogled razstava »Srbi v Trstu 1751 - 1914«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27): v galeriji sodobne umetnosti je do 27. septembra na ogled razstava »Leonor Fini, l'italienne de Paris«. Odprto v ponedeljek, sredo, petek, soboto in v nedeljo od 10.00 do 20.00 v četrtek od 10.00 do 23.00, ob torkih zaprto. Razstavišče del Giubileo (Obrežje Tretjega novembra št. 9): do 6. oktobra razstavlja slikar Adrian Bon pod naslovom »Globoka čustva«. Odprto od ponedeljka do sobote od 17.00 do 20.30 in ob praznikih od 10.00 do 13.00. Narodni dom: do 9. oktobra bo pod naslovom »Zvoki kamna«, razstavljal kipar in kamnosek Pavel Hrovatin. Urnik: od ponedeljka do petka od 17.30 do 19.30, ob sobotah in nedeljah zaprto. Ogled razstave v jutranjih urah je možen po dogovoru: tel. št. 349-1281225. Galerija Retori Tribbio 2 (Stari trg 6):od jutri, 26. septembra (otvoritev ob 18.00), do 9. oktobra bo razstavljal slikar Aldo Bressanutti. Odprto v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 12.30, ob ponedeljkih zaprto. BARKOVLJE SKD Barkovlje, (Ulica Bonafata 6): od četrtka, 1. oktobra, (otvoritev ob 20.30) do 18. oktobra, bo razstavljala Magda Starec Tavčar pod naslovom »Smeri«. Urnik ogleda od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00, ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. OPČINE Bambičeva galerija (Proseška ul. 131): do 28. septembra je na ogled fotografska razstava Petra Cvelbarja »Brezmejni študijski dnevi - Tri desetletja izrazov Drage«. Odprto od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00. V Prosvetnem domu je med 16. in 19. uro na ogled fotografska razstava »Kaj?«. Razstavljajo: Kristjan Signo-racci, Alenka Petaros in Jakob Jugovic. REPEN Galerija Muzeja Kraška hiša: do 18. oktobra bo na ogled fotografska razstava Primoža Hienga »Soline, med nebesi in zemljo« - Sečoveljske soline s ptičje perspektive. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00 ali po dogovoru na tel. št. 040-327240. NABREŽINA Kavarna Gruden: do oktobra, bo na ogled razstava »Umetniške fotografije o Barkolani« Miloša Zidariča. Urnik ogleda v času odprtja Kavarne. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. STRUNJAN Galerija Talasa Term Krka: do 7. oktobra se z akrili na platnu predstavlja slikar Miran Kordež. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Vsako nedeljo, izpred cerkve v Šta- njelu ob 15.30, do konca oktobra: nedeljsko turistično vodenje za individualne obiskovalce vključuje ogled gradu Štanjel, galerije Lojzeta Spacala, cerkve sv. Danijela, Kraške hiše, Stolpa na vratih in Ferrarijevega vrta. Ogled poteka približno 90 minut. AJDOVŠČINA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). V Mestni galeriji (Trg Edvarda Kardelja 5) bo danes, 25. septembra, ob 19. uri odprtje razstave Jaše Mrevljeta z naslovom »What does it take for the heart to explode into stars« (Kaj rabi srce, da se izstreli med zvezde); na ogled bo do 16. oktobra od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. ŠMARTNO V galeriji Hiša kulture:do 15. oktobra je na ogled razstava slikark Marie Grazie Persolja in Christine Persolja; odprto ob četrtkih in petkih med 10. in 15. uro, ob sobotah in nedeljah med 14. in 18. uro. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Slovenski etnografski muzej (Metelkova 2): do 18. oktobra bosta na ogled gostujoči razstavi iz Finske, prva »Ma-rimekko« je več kot pol stoletna uspešna zgodba finskih tekstilij in mode svetovnih razsežnosti, druga »Trije pogledi na Sever« je fotografska pripoved antropologa, pohodnikov, popotnikov in romantika o nordijskih prostranstvih, kjer živijo Samiji. Ljubljanski grad, Galerija »S«: do 14. oktobra, bo na ogled fotografska razstava »Glasbeni svet 60., ujet v objektiv« ob 90-letnici fotoreporterja Edi-ja Šelhausa. Cankarjev dom, Galerija CD: do 20. oktobra v okviru 28. grafičnega biena-la - Po Gogu: Novo obdobje korejske umetnosti. Cankarjev dom, Mala galerija: do 11. oktobra fotografska razstava Blaža Zupančiča: »Mimobežnost«. Cankarjev dom, velika sprejemna dvorana: od 15. do 25. septembra: Od za-brisa do prenove identitete, Slovenci v Bosni in Hercegovini 1530-2009, brezplačen vstop. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. GLASBA RAZSTAVE 1 4 Petek, 25. septembra 2009 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu KOLESARSTVO - Na SP v Mendrisiu kronometer za člane Cancellara in Brajkovič, nastop za zgodovino Švicar tretji zapored prvi, Slovenec s 6. mestom najboljši doslej - Italijan Pinotti peti MENDRISIO - Švicarski kolesar Fabian Cancellara je izpolnil pričakovanja in na svetovnem prvenstvu v domačem Mendrisiu po letu 2006 in 2007 še tretjič postal svetovni prvak. Švicar, tudi aktualni olimpijski prvak, je bil na 49,8 kilometra dolgi progi razred zase, drugouvrščene-ga Šveda Gustava Larssona je premagal kar za minuto in 27 sekund.Vrstni red prvih dveh je bil tako isti kot v Pekingu, bronasto kolajno pa je tokrat osvojil Nemec Tony Martin. Na visoko uvrstitev je računal tudi Italijan Marco Pinotti, ki je pristal na solidnem 5. mestu.Odlično se je odrezal tudi slovenski adut Jani Braj-kovič. Drugič zapored se je na prvenstvih uvrstil med deseterico, z zaostankom dobrih treh minut je zasedel šesto mesto, kar je še za dve mesti bolje kot lani v Varese-ju, ko je dosegel najboljši slovenski rezultat na svetovnih prvenstvih v tej disciplini. Predvidevanja, da je favorit ure resnice le en, so se uresničila. Izredno motivirani Cancellara je ob povprečni hitrosti 51,580 km/h pokazal vožnjo za učbenike, ki je navdušila ne le njegove navijače, ki jih je bilo ob progi ogromno, ampak tudi druge. Že na prvem vmesnem času je imel 18 sekund prednosti, nato pa je počasi začel prehitevati tekmece, ki so startali pred njim, povečeval razliko, na koncu pa si privoščil nekaj, kar na kronome-trih ni običaj. Zavedajoč se, da je njegova prednost velikanska, je ciljno ravnino prevozil z dvignjenimi rokami, s kateri- Cancellara vozil za učbenike in s povprečno hitrostjo 51,580 km/h ANSA mi je ponosno kazal na švicarski dres. »Danes bi mi zmago lahko vzela le okvara kolesa, bodite pa prepričani, da so tudi mehaniki stoodstotno opravili svoje delo. To je bila najvažnejša tekma moje kariere, zanjo sem se pripravljal dolgo časa in veliko razočaranje bi bilo, če mi pred svojimi navijači, ki so me ves čas glasno spodbujali, ne bi uspelo. Hvala občinstvu, hvala Mendrisiu. Zdaj bom poskušal zmagati še na cestni dirki, upam le, da bom imel dovolj časa za regeneracijo,« se je zmage veselil 28-letni kolesar iz Berna, po mnenju mnogih najboljši krono-metrist vseh časov. S svojim tretjim naslovom svetovnega prvaka se je izenačil z Avstralcem Michaelom Rogersom, Švico pa je popeljal na prvo mesto med državami, saj je to za njih že četrto zlato, eno je prispeval še Alex Zulle. Slovenski prvak in nekdanji svetovni prvak v konkurenci do 23 let Jani Brajkovič iz leta v leto kaže napredek, po mnenju stroke ni daleč, ko se bo tudi Slovenija veselila kolajne. Za to pa se bo moralo «poklopiti» še nekaj stvari. Predvsem Belokranjec čaka na težjo progo, čeprav se je izkazalo, da so bile ceste v Mendrisiu vendarle zahtevnejše, kot so pričakovali v slovenskem taboru. Vseeno pa je bil kronometer vendarle bolj po okusu «silakov», med katere pa Slovenec ne spada. »Praktično nisem imel rezerv, ne vem, kje bi lahko še iztržil kakšno sekundo. Dal sem vse od sebe, boljše predstave nisem mogel pokazati, zadovoljen sem tudi z uvrstitvijo. Počutil sem se odlično, v zadnjem krogu sem lahko še pospeševal, tako da sem dobil potrditev, da so bile priprave uspešne. Šesto mesto je velika spodbuda za naprej in vsekakor se bom potrudil, da bom v naslednjih letih naskakoval še višja mesta,« je bil zadovoljen Brajkovič, ki bi bil mogoče še kakšno mesto višje, če bi bila proga daljša. Na vsakem vmesnem času je bil namreč boljši. Vrstni red kronometra: 1. Fabian Cancellara (Švi) 57:54; 2. Gustav Larsson (Šve) +1:27; 3. Tony Martin (Nem) 2:30; 4. Tom Zirbel (ZDA) 2:47; 5. Marco Pi-notti (Ita) 3:02; 6. Janez Brajkovič (Slo) 3:08; 7. Koos Moerenhout (Niz) 3:12; 8. Aleksander Vinokurov (Kaz) 3:21; 9. Ignatas Konovalovas (Lit) 3:34; 10. Bert Grabsch (Nem) 3:37. KOŠARKA - Pallacanestro Trieste v amaterski A-ligi Merijo visoko, a po tihem Minimalni cilj je obstanek, realni pa uvrstitev v končnico, čeprav je med najmlajšimi v ligi V nedeljo bo startalo tudi prvenstvo amaterske A lige, kjer bo po dveh sezonah v nižji kategoriji spet nastopil tudi tržaški AcegasAps. V A skupini (severna in del srednje Italije) bo letos zaradi sodnih re-kurzov nastopilo 15 ekip, kot kaže pa se bo ta anomalija, če ne bo nobenih izpisov, ponovila tudi naslednje leto, ko bo ekip 17 (namesto predvidenih 14). To pa ne bo vplivalo na napredovanja (po ena ekipa iz vsake skupine) in nazadovanja (po dve ekipi iz vsake skupine). V seznam igralcev mora ekipa amaterske A lige za vsako tekmo vpisati vsaj dva košarkarja, rojena najkasneje leta 1987 in dva igralca, rojena najkasneje leta 1989. To je tudi najstrožje pravilo za vsa državna in tudi deželna prvenstva: v amaterski A ligi bodo torej mlajši igralci slej ko prej krojili usodo svojih ekip. Kljub temu so nekatera društva sestavila ekipe, ki bi lahko brez težav igrale v višjem prvenstvu. V prvi vrsti je tu slavni Fortitudo Bologna, ki uvršča večje število bivših prvoligašev: Lamma, Malaventura (oba 13 sezon v najvišjih ligah), Cittadini (12) in Silvio Gigena (14), Argentinca Mura ter izkušenega trenerja Finellija (tri sezone v A ligi in eno v Legadue). Kot drugega favorita izvedenci uvrščajo ekipo Paffoni iz Ome-gne, ki uvršča, med drugimi, izkušena Carro (7 sezon v A ligi) in Picazia (5) ter Argentinca Carusa. Dobre možnosti naj bi imeli tudi novinci Brescia (z Rezzanom in Albertijem, ki sta pred mnogimi leti igrala tudi v Trstu), Trento (s prav tako poznanim centrom Barierijem) in Verona (idem za Go-rija), ki so precej prenovili svoj igralski kader, Forli in Treviglio (kjer nastopata, med drugimi, Pordenončan De Min in bivši „Tržačan" Moruzzi). A tudi ostali tekmeci niso od muh: Montecatini lahko računa na izkušene Niccolaia (letnik 1966, kot 19-letnik je v tedaj enotni B ligi že igral proti Jadranu), Monzecchija in Parenteja; v Fi- denzi pa igra bivši Goričan Patrick Nanut. Casteletto Ticino, ki bo v nedeljo sprejel v goste tržaški AcegasAps (tekma se bo pričela ob 21.15), ima svoj adut v veteranu Emanueleju Rotondu, ki je celih devet let (od 1991 do 1999) nastopal z matičnim društvom Sassari v A-2 ligi, lansko leto pa bil s Porto Torresom najboljši strelec B skupine amaterske A lige s povprečjem več kot 20 točk. Kakšne so torej možnosti Acegas-Aps-a v tako zahtevnem prvenstvu? Čeprav je minimalni cilj društva lahek obstanek, ni skrivnost, da vsi tiho upajo na uvrstitev med osmerico, ki se bo borila v končnici. Ekipa je med najmlajšimi v prvenstvu in prav zato si lahko pričakujemo zelo nihajoče nastope - zdaj navdušujoče, zdaj blede. Kot v lanskem prvenstvu pa si lahko pričakujemo tudi stopnjevanje forme in izboljšanje igre v teku prvenstva. Nova Scarponi in Ben-fatto sta se že dobro vključila, mlada Col-li in Crotta pa se morata še nekoliko privaditi na nove okoliščine. „Stari" Bene-velli, Lenardon, Spanghero, Bocchini in Marisi so že v lanskem prvenstvu pokazali svoje sposobnosti. Isto velja za Ci-glianija, ki bo po operaciji v kratkem spet dal svoj doprinos ekipi potrjenega trenerja Bernardija. Marko Oblak Dan košarke na tržaškem gradu Pred pričetkom prvenstva bo Pallacanestro Trieste organiziral jutri na tržaškem gradu pri sv.Justu tako imenovani Basket day. Prireditev je namenjena otrokom letnika 1998 in mlajšim. Od 14.30 do 18.30 bodo organizirali štiri tekme, nastopila pa bodo društva Pall. Trieste, Azzurra, Don Bsco, Servolana, Libertas in Jadran. Dean Oberdan Marko Švab PALL. TS 2004 - Strokovna pobuda Intenzivni tečaj za izbrane trenerje Med osmimi tečajniki tudi Dean Oberdan in Marko Švab Za vzgojo dobrih igralcev je potrebno imeti dobre trenerje, zato so se pri društvu Pallacanestro Trieste odločili za organizacijo trenerskega tečaja za mlade strokovnjake iz klubov, ki z vodilnim tržaškim društvom sodelujejo, med njimi pa je od letos, kot znano, tudi ŠZ Jadran. Pobudo so predstavili včeraj na sedežu Pall. Trieste odbornik Maurizo Mo-dolo, tehnični vodja Sergio Dalla Costa in strokovni vodja Stefano Comuzzo. Modolo je uvodoma dejal, da je želja društva v tem, da bi čim več mladih tržaških košarkarjev povzdignili na visoko raven za potrebe članske ekipe. V dogovoru z ostalimi tržaškimi društvi so identificirali osem mladih trenerjev, katerim bodo nudili možnost za intenzivno izpopolnjevanje. Med izbranimi trenerji sta tudi Slovenca Dean Oberdan in Marko Švab, ki trenirata v sklopu Projekta Jadran, ostali pa so Derik Depolo (Servolana/Pall.TS), Sirio Ciacchi (PallTS/San Vito) Marco Ponga (Azzurra), Matteo Pratico' (Interclub), Alessio Scala (Pall.Ts/Azzurra) in Matteo Buna (Pall.TS). Izpopolnjevalni program predvideva 30 ur vadbe. O tehniki in taktiki bodo predavali Matteo Bo-niciolli, Tonion Zorzi, Maurizio Bernardi in Stefano Comuzzi, o kondicijski pripravi Paolo Poli, o psihologiji dr. Testi, o stikih z mediji Sergio Tavčar, o didaktiki univerzitetni prof. Daris, o ekonomskih problematikah klubov pa dr. Degrassi. Po predhodni najavi lahko lekcijam (prva bo v sredo, 7. oktobra v Ul. Locchi, predaval pa bo Boniciolli) prisostvujejo tudi drugi trenerji, krog »izbrancev« pa je za letos sklenjen. Pravo poslastico za tečajnike pa bo pomenil zaključni večdnevni obisk enega od večjih klubov v Italiji, kjer se bodo lahko seznanili s tem, kako tam delajo. »Kar nam je znano, ima takšen program dela, razen nas, le še Montepaschi iz Siene. Naš namen ni, da bi nujno vsi izbrani trenerji postali profesionalci, želimo pa delati z ljudmi, ki sta jim košarka in delo z mladimi še posebno pri srcu in se tega poslanstva lotevajo z vso vnemo,« je na predstavitvi povedal Comuzzi in pristavil zanimivo misel: »V zadnjih letih smo v Italiji premalo pozornosti namenili mladinskemu sektorju,za-to je nastala med igralci generacijska vrzel, malokdo pa ve, da se je ta vrzel pojavila tudi med trenerji. (ak) NOGOMET Juventus neodločeno v Genovi GENOVA - V zadnji tekmi 5. kroga A-lige sta se Genoa in Juventus razšla pri izidu 2:2. Strelci: Iaquinta v 5., Mesto v 31., Sculli v 75. in Trezeguet v 86. minuti. BARCOLANA - Danes ob 11. uri bo v veliki dvorani tržaške Trgovinske zbornice predstavitev priljubljenega Jesenskega pokala. ODSTOP - Andrea Della Valle je odstopil z mesta predsednika Fiorentine. O menjavi v vrhu «Viole» se je šušljalo že nekaj časa, saj naj bi novi predsednik - začasno bo 48-letnega Della Valleja, ki je prvi mož Fiorentine postal leta 2004, zamenjal podpredsednik Mario Congnigni - podrobneje spremljal nov gradbeni projekt.Ta projekt se imenuje Cittadella Viola, vključeval pa bo nov stadion, ki ga bo obkrožal zabaviščni park. NE BO ZABIJAL - Nova sezona košarkarske lige NBA bo minila brez udeležbe kitajskega košarkarja Raket iz Houstona Yaa Minga (29 let, 229 cm). Po operaciji levega stopala ga čaka dolgotrajna rehabilitacija. Na parket naj bi se vrnil prihodnjo sezono. KOZMUS - Olimpijski in svetovni prvak v metu kladiva Primož Kozmus je med dvajsetimi nominiranci za naziv evropskega atleta leta. ALPINIZEM - Slovenska alpinistična odprava v sestavi Marko Prezelj, Luka Lindič in Rok Bla-gus je 22. septembra ob sončnem zahodu osvojila šestisočak v indijski Himalaji Bagirati III, včeraj so se vrnili v bazo in že načrtujejo naslednji vzpon skupini Bagi-rati. Tanja Pollard se vrača v Trst TRST - »Ženske: ne le košarka« je ime pobudi, ki se bo jutri odvijala v tržaški športni palači na Čarboli. Šlo bo v bistvu za predstavitev novega ženskega košarkarskega kluba Futurosa. Že ob 10. uri bo posvet na temo »Od deklice do ženske«, predavatelji pa bodo psihologinja in bivša košar-karica Alessia Varesino, predsednica Združenja Azzurri d'ltalia Marcella Scabar, podjetnica Sonia Dukcevich in didaktični direktor dr. Andrea Avon. On 11. uri bo predavanje za trenerje o napadu, med 16 in 18. uro se bodo zvrstile mladinske tekme, vrhunec pa bo manifestacija dosegla ob 18. uri, ko bodo nagradili igralke nekdanje ekipe Ledisan, ki se je v sezoni 1984/1985 prebila v polfinale ženske A-lige. Častna gostja bo Tanja Pollard, ameriška košarkarska zvezdnica, ki je takrat navduševala navijače. Šport za vse na trgu Na Trgu sv.Antona v Trstu bo športno združenje Libertas Volley iz Trsta, v sodelovanju z združenjem Calicanto Onlus, organiziralo vrsto tekem z mešanimi ekipami športnikov in športnikov invalidov. Šlo bo za zanimivo demonstracijo različnih športov, kot so nogomet in košarka na vozičku in sedeča oz. integrirana odbojka. Začetek ob 16.30. Disciplinski ukrepi Po nedeljskih izključitvah so bili s prepovedjo igranja za en krog v amaterskih nogometnih ligah kaznovani tudi Michele Banello (Kras), Giulio Furios (Juventina) in Pierpaolo Gargiuolo (Breg). / ŠPORT Petek, 25. septembra 2009 21 KOŠARKA - Začetek prvenstva Jadrana Marka v državni C-ligi S kolektivno igro do končnice najboljših Fantje morajo še »prežvečiti« novosti, ki jih je vpeljal trener Grbac - Jutri v Vidmu Jadran Mark bo jutri začel svoje nastope v prvenstvu državne C-li-ge. V prvem krogu bodo jadranovci igrali na gostovanju proti novincu v ligi NBU iz Vidma. »Verjamem, da smo se na prvenstvo dobro pripravili, vemo pa, da nas že v prvih krogih čakajo težki nasprotniki,« je ocenil trener Dražen Grbac, ki mu bo na klopi pomagal Eriberto Dellisanti. TOČKA PLUS: »Kolektivna igra: vseh deset igralcev je enakovrednih, tako da bo vsak dal svoj delež,« je poudaril trener in še dodal, da v ekipi zato ni pravega liderja. TOČKA MINUS: »Manjka nam še nekaj uigranosti. Fantje morajo biti potrpežljivi, da osvojijo vse novosti.« NOVOST: Trener Grbac je v ekipo z atletsko sposobnimi in dobro pripravljenimi igralci vnesel še hitrejšo igro: »Novost je predvsem v tranziciji, kjer igralci morajo v veliki hitrosti ugotoviti, kako odigrati akcijo. Tu delamo sedaj še največ napak, zato bo treba to še piliti.« DESETERICA: Grbac ima na razpolago dvanajst igralcev, ki si bodo iz tedna v teden izborili mesto v deseterici. Po petkovem treningu bo znana izbrana vrsta. SREDNJA STAROST: 25,8 let SREDNJA VIŠINA: 190,4 cm SLOVENCI: Vsi razen lanske okrepitve Francesca Coca, ki sicer slovenščino razume (sin Novogori-čanke) in včasih v slovenščini tudi kaj spregovori. MLADI: Najmlajši igralec je 17-letni Borut Ban, ki si bo enakovredno z vsemi ostalimi 12 igralci vsak te- Jadran 2009/10 Alex Vitez 1989 192 play/bran. Dean Oberdan 1972 185playmaker Kristjan Ferfoglia 1984 188play/bran. Borut Ban 1992 190playmaker Christian Slavec 1979 183 branilec Saša Ferfoglia 1989 180 play/branilec Matteo Marusič 1983 201 center Peter Sosič 1987 188 branilec Peter Franco 1977 198 krilo/center Alen Semec 1982 194 krilo Saša Malalan 1989 194 krilo Daniel Zaccaria 1989 196 krilo/center Francesco Coco 1977 186 krilo/branilec Trener: Dražen Grbac Pomožni trener: Eriberto Dellisanti Športni vodja: Sandi Rauber NAVIJANJE Jutri Sprites na EP v Eurodisneyju Danes se dekleta članskih skupinskih dvigov Sprites - društva Cheerdance Millenium odpravljajo v Pariz, točneje v Eurodisney, kjer jih jutri čaka nastop na Odprtem Evropskem prvenstvu cheerlea-dinga v organizaciji ICU (Internationa che-erleading union). Sprites bodo tekmovale proti ekipam iz Danske, Češke, Švedske, Rusije, Švice (2 ekipi) in Norveške. Pripravile so popolnoma novo točko, saj tokrat bodo nastopile le v štirih (Kristina Žer-jal bo letos namreč v mladinski ekipi). KOŠARKA Bor Radenska in Breg na turnirju Santosa Bor Radenska in Breg bosta danes in jutri sodelovala na košarkarskem memo-rialu Manuel Riosa, ki ga v telovadnici na Judovcu (Altura) prireja tržaški Santos. Spored, danes ob 19.45 Santos - Bor Radenska; ob 21.15 Servolana - Breg; jutri ob 19.00 za 3. mesto; ob 21.00 finale. Jadranovi košarkarji računajo, da se bodo letos lahko bolj pogostokrat veselili zmag kot lani KROMA den moral priboriti mesto v deseterici. Z lanskimi in letošnjimi predse-zonskimi nastopi kaže, da bo prav gotovo med prijetnimi presenečenji prvenstva. CILJ: Uvrstitev v končnico za napredovanje. SPOROČILO TRENERJA: »Igralci naj verjamejo vase, ker vem, da so zelo dobri. Obenem pa vabim gledalce v naš nov dom - opensko Polisportivo, saj je ob podpori domačih navijačev lažje igrati.« SPOROČILO PREDSEDNIKA: »Začetek letošnje sezone je spodbuden, vzdušje je dobro. Igralci se zavedajo težav ob menjavi trenerja, a so z novim trenerjem zelo zadovoljni. Pričakujem, da nam bo uspela uvrstitev v play-off. Nimamo ambiciji za prestop v višjo ligo, ampak ničemur se ne bi odrekli,« je dejal predsednik Jadrana Sosič in dodal: »Želim igralcem, da bi vseskozi uživali.« ZUNANJI OPAZOVALEC: Za mnenje smo povprašali trenerja Brega Toma Kraševca: »Jadran je močna ekipa, ki pa se bo lahko zoperstavila nasprotnikom le, če bo kompletna. Za obstanek v ligi bodo morali igralci pokazati veliko volje, želje in borbenosti. Imajo še vrzeli pod košem, na zunanjih pozicijah pa imajo od dva do tri igralce. Nevarni so v hitrosti, proti postavljeni obrambi pa bodo imeli težave.« Breg je med pripravljalnim obdobjem igral prijateljsko tekmo proti Jadranu, obenem pa ga premagal na turnirju K2 sport. (V. S.) SPORED 1. KROGA - NBU Videm - Jadran Mark; Pienne Porde-none - Solari San Daniele; Rovigo -Pool venezia; Vis Spilimbergo - Virtus Friuli Videm; Giants Marghera -San Vendemiano; Bluenergy Codroi-po - Euromobile Caorle; Broetto Pa-dova - Oderzo; NPG Gorica - Mon-tebelluna. Domače tekme bo Jadran igral ob nedeljah ob 18. uri na Opčinah (Polisportiva Opicina). 5 številka, ki jo na dresu od sezone 89/90 nosi kapetan in duša ekipe Dean Oberdan. Zakaj ravno petka? »Ni za-kajev. Enostavno sem se nanjo navezal,« je pojasnil 37-letni organizator igre. Zanj bo to že 19. sezona pri Jadranu (v sezonah 98/99 in 01/02 je igral na višji ravni). »Letošnja ekipa je dobra, se poznamo, zato upam, da bo to naša moč.« SISTEM TEKMOVANJA: V prvenstvu nastopa 16 ekip. Po rednem delu prvouvrščena direktno napreduje v višjo ligo, ekipe od 2. do 9. mesta pa igrajo končnico za napredovanje (za še eno razpoložljivo mesto v višji ligi). Po rednem delu ekipe od 10. do 13. mesta dosežejo neposreden obstanek v ligi, 14. in 15. pa igrata play-out (samo če je med njima manj kot 6 točk razlike, sicer 15. uvrščena direktno izpade). Šestnajstouvrščena ekipa pa izpade v deželno C-ligo. FAVORITI: Nekatere ekipe so se med poletjem okrepile: tako na primer Caorle, Montebelluna, Pordenone, Spilimbergo in Co-droipo, nevaren bo tudi Rovigo. NOVINCI: Najnevarnejši bo najbrž prav prvi nasprotnik Jadrana Mark, in sicer videmski NBU. Gre za ambiciozni klub, ki se je po napredovanju v višjo ligo okrepil. Ostali: San Vendemiano - homogena ekipa, igralski kader je enak lanskemu, ki je napredoval iz deželne C-lige; NPG - goriška ekipa, ki je lani izpadla iz B-lige, ima na papirju kakovostne posameznike, ki pa so starejši. Zato je vprašljiv njihovo doprinos v dolgem prvenstvu. SKIROLL - Zadnja tekma svetovnega pokala V Grčijo po globus Mateja Bogatec (ŠD Mladina) le še korak od druge zaporedne zmage v končnem seštevku Mateja Bogatec gre ta konec tedna v Grčijo po svoj že drugi kristalni globus FIS. V Solunu bo namreč jutri in v nedeljo zadnja preizkušnja za svetovni pokal v skirollu, tekmovalka kriške Mladine pa ima v skupnem seštevku tako veliko prednost, da ji končna zmaga, s čimer bi ponovila lanski uspeh, skoraj ne more uiti. Na grški tleh bo v soboto najprej na vrsti 10 kilometrov dolga tekma v strmino (prosta tehnika), naslednji dan pa še sprint. Bogatčeva potrebuje teoretično še 79 točk, a le v primeru, da njena najbližja zasledovalka, Švedinja Seppas (zaostaja za 120 točk), zmaga na obeh tekmah, kar je malo verjetno, skoraj nemogoče. Še manj možnosti, zgolj teoretične, da prehiti našo športnico, ima Rusinja Ektova, ki je ta čas na 3. mestu. »Nisem obremenjena, lahko tekmujem sproščeno, le zbrana moram biti, predvsem je važno, da med kvalifikacijami sprinta ne padem ali zlomim palico,« pred odhodom v Grčijo ne skriva ugodnosti položaja Mateja. V Solunu ne bo na višku svojih moči, saj priznava, da je bil letos njen glavni cilj osvojitev naslova svetovne prvakinje v sprintu, kar ji je uspelo doseči pred dvema tednoma v Pigliu. »Celo sezono sem vadila predvsem s ciljem, da osvojim sprint na svetovnem prvenstvu. Štiridnevno tekmovanje v Pigliu je bilo naporno in me je izčrpalo. Psihično še bolj kot fizično, zato sem potrebovala kar nekaj časa, da sem spet lahko začela intenzivno trenirati. V zadnjih dneh je šlo vsekakor lažje in sem zdaj kar dobro pripravljena na zadnji napor,« je še povedala Mateja. (ak) my f vVrji L t # « GORICA Jutri srečanje ZSŠDI-UI Jutri bodo v Gorici na sporedu že 8. igre manjšin, ki jih izmenično organizirata Združenje slovenskih športnih društev v Italiji in Unija Italijanov. Zvor udeležencev bo ob 10. uri na nogometnem igrišču Juventina v Štandrežu, sledil pa bo odhod ekip na tekmovalna prizorišča. Ob 13.30 bo skupno kosilo na nogometnem igrišču Juventina, ob 14.30 pa bosta zaključek in nagrajevanje. Spored Telovadnica v Sovodnjah ob Soči: moška in ženska odbojka (letnik 1991 in mlajši): 10.30 ZSŠDI - UI (Ž), sledi ZSŠDI - UI (M). Telovadnica Kulturnega doma (ul. I. Brass 20 - Gorica): moški in ženski namizni tenis (open): 10.30 ZSŠDI -UI. Košarka (91 in mlajši): 10.30 ZSŠDI - UI Nogometno igrišče v Štandrežu: mali nogomet 5x5 (open): 10.30 ZSŠDI - UI (U20), sledi ZSŠDI - UI (open) Teniški center Zaccarelli (Drevored XX. Septembra - Gorica): moški in ženski tenis: 10.30 ZSŠDI - UI (open) Balinišče ABK Mak v Štandrežu (ul. S. Michele - Gorica): balinanje 10.30 ZSŠDI - UI (open). BALINANJE Sezona se bliža h koncu Poletna balinarska sezona se počasi bliža h koncu. Na sporedu so še zadnji turnirji. Koledar uradnih nastopov v sklopu tekmovanj balinarske zveze se bo zaključil v nedeljo, ko se bodo v Roman-su srečali C kategorniki tudi v mešanih zasedbah propaganda. Naj omenimo da sta lani na omenjenem tekmovanju premočno slavila Pečar in Skupek, ki sta nastopila v dresu Zarje. Na nedeljskem turnirju, ki ga je organiziralo tržaško društvo Trieste Tra-sporti za memorial Nico Svara je padri-ško gropajska Gaja doživela lep ekipni uspeh. Škoda je le, da se nobeni od treh dvojic ni uspelo prebiti do finala. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi lani, ko sta Kramar in Calzi v polfinalu proti poznejšima zmagovalcema Kovaču in Skupku že vodila z 10:6, a na koncu tudi ona zapravila finale. Medtem ko sta Jacobini in Sancin onemogla v četrtfinalu, sta se tako Kramar in Capitanio kot Milcovich in Calzi uvrstila v polfinale, a je tudi njiju doletela ista usoda. Dan prej je balinarsko društvo Por-tuale organiziralo turnir prijateljstva. Nastopilo je skupno 16 trojk iz zamejstva in Slovenije. Od naših ekip so se vabilu odzvali Aurisina, Sokol, Primorje, Kras, Kraški dom, Polet, Zarja in Gaja, to se pravi vse tržaške ekipe, ki nastopajo v zamejskem prvenstvu. Končno prvo mesto je osvojila Ilirska Bistrica, ki si je oddolžila Sokolu za poraz na memorialu Draga Širce. Na tretjem mestu je pristala Gaja, na četrtem pa Triestina. Jutri, s pri-četkom ob 8. uri, pa bo vse živo na Pa-dričah in v Bazovici. Še zadnje od naših društev bo takrat organizirala društveni turnir z udeležbo 12 trojk iz obeh strani meje. □ Obvestila AŠK KRAS - odsek za rekreacijo obvešča, da se bo v četrtek, 1. oktobra, začela rekreacijska telovadba za starejše v Športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: ponedeljek in četrtek od 8.30 do 9.30. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. AŠK KRAS - namiznoteniški odsek obvešča, da poteka vadba namiznega tenisa za začetnike v športno kulturnem centru v Zgoniku. Interesenti se lahko prijavijo od ponedeljka do petka ob 16.30. AŠK KRAS - namiznoteniški odsek obvešča, da se bo v četrtek, 1. oktobra, začela vadba namiznega tenisa za rekreativce v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: torek in četrtek od 20.30 do 22. ure. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. AŠK KRAS - odsek za rekreacijo obvešča, da se bo v četrtek, 1. oktobra, začela vadba splošne telovadbe za odrasle v športno kulturnem centru v Zgoniku. Urnik: četrtek od 20. do 21. ure. Vpis in dodatne informacije na prvem treningu. AŠD SK BRDINA prireja informativni sestanek s starši za smučarsko in tekmovalno sezono 2009/2010, ki bo na sedežu društva (Repentaborska ul. 38) v petek, 2. oktobra, ob 20. uri. Vabljeni! 2 2 Petek, 25. septembra 2009 KULTU RA / VILENICA '09 - Za zaključek še zanimiva okrogla miza O položaju slovenske književnosti v Argentini V DSP predstavili slovensko kulturno dogajanje v Argentini V Društvu slovenskih pisateljev (DSP) je danes potekala okrogla miza Položaj slovenskoargentinske književnosti in kulture, ki so jo pripravili kot zadnjo prireditev v sklopu letošnje 24. Vilenice. Na njej so različni strokovnjaki osvetlili pomen slovenskega kulturnega dogajanja in umetniškega ustvarjanja v Argentini. Janja Žitnik Serafin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU je uvodoma poudarila, da Slovenci v Argentini predstavljajo največjo slovensko zdomsko skupnost, ki je ustvarila najobsežnejši korpus literarnih besedil v okviru slovenske književne produkcije v izseljenstvu. Vrhunec njihove dejavnosti seže v 60. in 70. leta, danes pa se skupnost po besedah Žitnik Serafinove sooča z značilnimi dilemami in spremembami, podobno kot večina drugih slovenskih skupnosti v tujini. Po besedah predsednika izseljenskega društva Slovenija v svetu Sebastiana Luisa Kocmurja je bila dejavna že predvojna slovenska skupnost, povojna skupnost pa je ob velikem prilivu intelektualcev iz Slovenije v petih desetletjih ustvarila več kot 150 tiskanih del in do leta 1998 tudi 100 leposlovnih knjiž- nih izdaj. V prvih povojnih letih so bile naklade primerljive s knjižnimi nakladami v Sloveniji, je pojasnil. Opozoril je na pomen Slovenske kulturne akcije, ki je po njegovem mnenju uspela v medcelinskem povezovanju s tem, ko je privabila tudi druge slovenske ustvarjalce po svetu, med njimi Vladimirja Kosa v Tokiu, Rafka Vodeba v Rimu in Leuvenu, Leva Detelo na Dunaju in Karla Mauserja v Cle-velandu. Poudaril je, da mlajše generacije pišejo v španščini, ob čemer je Žitnik Se-rafinova predstavila svoje stališče, da je tudi tujejezična izseljenska literatura, ki izhaja iz slovenske literarne tradicije, sestavni del slovenske nacionalne književnosti. Vodja zbirke tiskov Slovencev zunaj RS v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK) Rozina Švent je povedala, da je bil NUK dolgo časa obravnavana kot režimska ustanova in so zato pred osamosvojitvijo Slovenije imeli težave s sodelovanjem z argentinskimi ustvarjalci. Rešitev v današnjem času, ko mlajše generacije niso več vešče slovenskega jezika, pa vidi v dvojezičnih knjigah. Šventova, ki je med drugim ure- dila bibliografijo Tineta Debeljaka, ki ima največji opus med izseljenskimi pisatelji, je izpostavila problem psevdonimov pri izseljenskih avtorjih. Pojasnila je, da so jih avtorji uporabljali zaradi sorodnikov v Slovenji, saj so bili obravnavani kot politični migranti. Pogosto so avtorje razkrili šele po njihovi smrti, je dodala. Irena Avsenik Nabergoj, znanstvena sodelavka na ljubljanski Teološki fakulteti, ki je med drugim magi-strirala iz analize esejev v slovenski kulturni reviji Meddobje, ki izhaja v Argentini, je dejala, da je osrednji motiv zdomske poezije hrepenenje po domovini. To se povezuje z motivi kot je denimo ptica, ki si želi čez ocean, pa ima zlomljena krila ali z motivom Lepe Vide. Raziskovalka na inštitutu za slovensko izseljenstvo Kristina Toplak, ki se ukvarja s slovenskimi likovnimi umetniki v Argentini, je opozorila, da mednarodno uveljavljeni umetniki, ki razstavljajo po narodnih galerijah po svetu, v Sloveniji razstavljajo le v majhnih galerijah, kot so Zavod sv. Stanislava, Svetovni slovenski kongres ali Slovenska matica ter, da se o njih še vedno piše zelo ideološko. (STA) LIKOVNA RAZSTAVA - Na ambasadi RS Bogdan Grom v Washingtonu Na ogled izbrana dela iz obodobja 1947-2008 Danes popoldne bo ob 18.30 na sedežu veleposlaništva Republike Slovenije v Washingtonu odprtje samostojne razstave vsestranskega in mednarodno uveljavljenega likovnega umetnika Bogdana Groma. Umetnik, po rodu iz Devinščine pri Trstu, ki se je izoblikoval na Akademijah za likovno umetnost v Peru-gii, Rimu in Benetkah ter se specializiral v uporabni umetnosti v Munchnu, se je leta 1957 preselil v ZDA, kjer živi in ustvarja. Pomemben je njegov doprinos na področju slikarstva, grafike, kiparstva, arhitekture in uporabne umetnosti, še posebej pa je pomenljiv njegov oseben raziskovalen pristop pri vnašanju novosti in uporabi različnih izraznih tehnik ter zavezanost njegovim evropskim kulturnim koreninam. Ob mojstrovi devetdesetletnici je bila letos v Mestni galeriji v Ljubljani obsežnejša antološka razstava. V ameriški prestolnici pa želi razstava v prostorih slovenske ambasade počastiti Gromovo vlogo na likovnem področju, s posebnim poudarkom na Stražarju, kipu, ki ga je umetnik že podaril ambasadi. Na razstavi so na ogled likovna dela iz razdobja med letoma 1947 in 2008, z motiviko, ki je povzeta iz okolja tržaškega Krasa vse do južno zahodnih kanjonov v ZDA, kjer umetnik živi in ustvarja. Umetnika bo predstavil Giulio Montenero, umetnostni kritik in dolgoletni direktor muzeja Revoltella v Trstu. Jasna Merku VILA MANIN - Bogat izbor slik Odprli razstavo Za časa Courbeta in Moneta V prostorih Ville Manin v Passa-rianu je od sobote dalje na ogled razstava Za časa Courbeta in Moneta, ki nudi nekoliko drugačen prikaz razširjenosti realizma in impresionizma v srednji in vzhodni Evropi. Razstavljenih je 134 slik, ki prihajajo iz muzejev iz celega sveta, med katerimi je sodelovala tudi ljubljanska Narodna galerija. Postavitev upošteva tematske sklope, kot so gozdovi, voda, portreti in obljudena narava. Kurator Marco Goldrin je z izborom eksponatov že- lel ponuditi možnost primerjalne obravnave del 78 umetnikov, kjer je opazen vpliv francoske šole. Obenem pa nam kakovostna raven eksponatov izpričuje dejstvo, da je v drugi polovici 19. stoletja prenova na slikarskem področju zajela Evropo ne glede na razmejitev posameznih držav ter hkrati ponuja možnost občudovanja del, ki so jih ustvarili doslej manj poznani mojstri. Razstava bo na ogled do 7. marca 2010. Jasna Merku ZRC SAZU - Večdnevni posvet Kam bi s folkloro? Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU je ob 75. obletnici ustanovitve pripravil mednarodni interdisciplinarni simpozij z naslovom Kam bi s to folkloro?. Mednarodno srečanje, ki je posvečeno tudi spominu na lani preminulo et-nomuzikologinjo Zmago Kumer, je včeraj v Veliki dvorani SAZU odprl minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš. Žekš je v svojem nagovoru orisal svoj prehod iz »enodimenzionalnega sveta« znanstvenika, fizika, ki je preko spoznavanja drugih ved, tudi humanističnih, prešel v »tridimenzionalni svet«. Kot je dejal, je sicer enostavneje živeti v prvem, v drugem pa je lepše in zanimivejše. Do folklore je imel sicer sprva odklonilen odnos, saj je poznal le popularno, ko pa se je z njo srečal na akademiji, se mu je svet razširil in spoznal je, da je lahko tudi folklora zanimiva. Znanosti so vse enake v tem, da temeljijo na opazovanju, razmišljanju, različne so le tehnike, je dejal Žekš ter primerjal naravoslovne in humanistične vede, ki so na Slovenskem, kot je dejal, v prednosti, kar je tudi prav, saj manjše države potrebujejo več humanističnih raziskav. Predsednica programskega odbora in predstojnica Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU Marjetka Go-lež Kavčič je opozorila, da dobiva danes beseda folklora poleg znanstvene definicije vrsto novih konotacij. Kot je dejala, je Zmaga Kumer folkloro označila za »korenine naroda«. Zmaga Kumer (1924-2008) se je po diplomi iz slavi-stike in muzikologije na takratnem Folklornem inštitutu, ki ga je vodil France Marolt, zaposlila leta 1948. Tu je delala več kot štirideset let, saj je še celo desetletje po upokojitvi vsak dan prihajala na inštitut in nadaljevala raziskovalno delo. Objavila je 37 znanstvenih, strokovnih in poljudnih knjig, poleg tega je slovensko in evropsko folkloristiko obogatila z več kot 350 znanstvenimi razpravami in članki v domačih in tujih strokovnih revijah. Za svoje delo je med drugim prejela Herderjevo in Zoisovo nagrado, od leta 1996 je bila častna članica ZRC SAZU. Kot je na otvoritveni slovesnosti dejal njen dolgoletni sodelavec Julijan Strajner, je imela Kumerjeva izjemen čut za lepo pisano besedo in spoštljiv odnos do ljudskega izročila. Svoje delo je pojmovala ne kot službo, ampak kot poslanstvo. Poleg tega je bila vedno pripravljena na strokoven pogovor in pomoč. Njena razprava Kam bi s to folkloro? je tehtna oporoka mlajšim generacijam, in daje odgovor na to, zakaj in kako proučevati folkloristiko. O Zmagi Kumer je spregovoril tudi etnolog in literarni zgodovinar Marko Terseglav. Spomnil je, da je Kumerjeva svoje delo sprejemala kot poklicanost ter ga opravljala z veseljem in navdušenjem, dotaknil pa se je tudi razlogov za njen umik v Gornji Grad v zadnjih letih. Kot je dejal, je svet ljudske kulture sicer ostajal ves čas isti, so se pa sčasoma spremenili pogledi nanj v stroki in tudi metoda, ki jo je Kumerjeva poznala in soustvarjala, se je počasi rušila. Ko je začutila, da so si svet in ljudje izbrali drugačne prioritete, kot ona sama, se je odločila za umik, je dejal. Simpozij se bo zaključil v ponedeljek, 28. septembra. (STA) POEZIJA - Predstavili novosti Bogata ponudba zbirke Vedute Drugi letnik pesniške edicije Vedute, ki izhaja pri mariborski založbi Litera, prinaša knjige Na križu ljubezni Josipa Ostija, Marenberg Branka Šomna, Opuščanje vrta Petra Kolška, Jedkanice Marka Elsnerja Grošlja in prvenec Singapur Vide Pelc Baj-kovič. Novosti je skupaj z avtorji na novinarski konferenci predstavil urednik Vedut Milan Vincetič, ki je prepričan, da ima slovenska poezija še vedno dovolj bralcev, lepo bi bilo, je v šali dodal, da bi imela tudi nekaj več kupcev. Urednik je že napovedal knjige prihodnjega letnika, med katerimi eno podpisuje tudi Dušan Jovanovič, ki doslej ni bil znan kot pesnik. Za zbirko Jedkanice Elsner Grošlja je značilen preplet ostrih zarez iz narave in tistih iz polja erotike in likovnega. Zbirka je razdeljena na dva dela; v prvem prevladuje erotično-ljubezenska tematika, drugi del pa že prevevajo temnejši toni. Pesnik je dejal, da se ves čas zaveda, da obstaja vsesplošna ljubezen, toda na koncu je človek vedno in nepreklicno sam. Kolškova nova pesniška zbirka Opuščanje vrta je polna majhnih detajlov na temo minevanja, ki se izraža tudi pri povsem vsakodnevnih opravkih. Zbirka spominja na droben album, ki je poln sličic, je dejal Vincetič. Kolšek je k temu dejal, da je pisanje poezije v današnjih časih zelo anahronistično dejanje, a hkrati pobeg pred bučno vizualno in glasbeno kulturo. Osti, veliki avtor erotične poezije, je svojo zadnjo zbirko naslovil Na križu ljubezni. Po urednikovih besedah križ v krščanskem svetu simbolizira tako muko kot odrešitev. Podobno je tudi pri Ostiju, ki piše o izgubljeni ženski, medtem ko mu upanje daje nova ljubezen. Osti o ljubezni piše brez patetike, tokrat ponovno v daljši formi, ki je zamenjala haikuje. Branko Šomen je, tako Vincetič, povsem spregledan slovenski pesnik, ki že nekaj let živi v ZDA. Zbirko Marenberg določa njegov drugi dom, nekakšna dvojnost, ki nikakor ni le pogled skozi Hollywood. Šomen se sicer raziskovalno posveča prostozidarstvu. Za pesniški prvenec Vide Pelc Bajkovič z naslovom Singapur je značilen izrazit modernizem, daleč stran, tako urednik, od sentimentalne ženske pisave. Skozi pesmi se preliva močan nezavedni tok besed, ki se vrstijo v zelo kratkih verzih. Pesnica je še dodala, da je osnova pesmi, razporejenih v cikle, eksistenca, literatura da je le en vidik celotne podobe človeka. (STA) Ex Ponto: občinstvo ocenilo predstave S koncertom britanskih botrov gibanja alternativnega kabareta The Tiger Lillies v Cankarjevem domu se je v sredo sklenil 16. mednarodni festival Ex Ponto. Tudi letos so obiskovalci festivala glasovali za najboljšo predstavo in najvišjo oceno 4,53 dodelili predstavi Via Nova Museum v režiji Bojana Jablanovca in produkciji Via negative. Via Nova Museum je začetni dogodek cikla performansov Via Nova. Gre za performans in razstavo hkrati, za razstavljanje starega kot postopek postavljanja novega. Obiskovalci Ex Ponta so na drugo mesto z oceno 4,4 izglasovali predstavi Meja in Umazane zgodbe v režiji Sofije Ristevske in produkciji Malega dramskega teatra iz Bitole ter ohridskega Novega teatra. Po številu glasov je na tretjem mestu pristala otvoritvena mednarodna koprodukcija festivala Ex Ponto Kasandra (4,27) v režiji Slobodana Milatovica. (STA) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 24. septembra 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih: OŠ A. Černigoj 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Nan.: La nuova famiglia Addams 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Aktualno: Occhio alla spesa 11.25 17.10 Vremenska napoved 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Variete: Festa italiana 16.15 Aktualno: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 23.15 Dnevnik 20.30 Kviz: Affari tuoi 21.10 Variete: I Migliori anni (v. C. Con-ti) 23.20 Aktualno: Tv7 0.20 Aktualno: L'appuntamento - Scrit- tori in tv 0.50 Nočni dnevnik V^ Rai Due 6.00 Aktualno: Focus 6.10 Aktualno: Tg2 Medicina 33 6.15 Aktualno: L'avvocato risponde estate 6.25 19.00 Talent show: X Factor 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Cartoon Flakes 9.45 Aktualno: Tracy & Polpetta 10.00 Aktualno: Tg2 Estate in rubrike 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: Il fatto del giorno 14.45 Aktualno: Italia sul Due 16.00 Nan.: 90210 16.40 Resničnostni show: Scalo 76 Talent 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.10 Dnevnik in športne vesti 19.00 Talent show: X Factor 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.30 23.25 Dnevnik 21.05 Nan.: Senza traccia 21.50 Nan.: Criminal Minds 22.40 Nan.: Law & Order 23.40 Aktualno: L'era glaciale Rai Tre 6.00 8.05 9.05 11.00 12.00 13.05 14.00 14.50 15.05 15.20 15.25 17.00 18.15 19.00 20.00 20.10 20.35 21.05 21.10 23.25 0.05 1.05 8.00 Dnevnik - Rai News 24, Il caffè di Corradino Mineo, Italia, istru-zioni per l'uso Dok.: La Storia siamo noi Film: Lady L. (kom., VB, '65, r. P. Ustinov, i. S. Loren) 13.00 Aktualno: Cominciamo Bene Estate Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved Nad.: Terra nostra Deželne vesti, vremenska napoved in rubrike Aktualno: Tgr Speciale Ambiente Italia Aktualno: Tgr Prix Italia Dnevnik - kratke vesti Variete: Melevisione Aktualno: Cose dell'altro Geo, sledi Geo & Geo Vremenska napoved Deželni dnevnik in vremenska napoved Variete: Blob Nad.: Le storie di Agrodolce -Aspettando la nuova serie Nad.: Un posto al sole Dnevnik Dok.: La grande Storia Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved Dok.: Sfide Aktualno: Un mondo a colori 9.45 10.35 11.30 11.40 12.30 13.30 14.05 15.10 16.00 19.35 20.30 21.10 Nad.: Febbre d'amore Nan.: Giudice Amy 17.15 Dnevnik in prometne informacije Nan.: Wolff - Un poliziotto a Ber-lino Nan.: Un detective in corsia 18.55 Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldasnki forum Nad.: Sentieri Film: Airport (dram., ZDA, '70, r. G. Seaton, i. B. Lancaster, D, Martin) Nad.: Tempesta d'amore Nan: Walker Texas Ranger Film: King Arthur (zgod., ZDA/Irska, '04, r. A. Fuqua, i. C. Owen, S. Dillane) 21.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.45 Film: Affari sporchi (pol., ZDA, '90, r. M. Figgis, i. R. Gere) Dnevnik - kratke vesti in morske informacije Nočni dnevnik in Pregled tiska 0.30 2.00 Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino cinque (v. F. Pa- nicucci, C. Brachino) 9.50 17.55 Aktualno: Claudio Martelli: Il libro della Repubblica 9.55 14.05 Resničnostni show: La Tribu - Missione India 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okus, vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnostni show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 15.45 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 16.20 Aktualno: Pomeriggio cinque (v. B. D'Urso) 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Distretto di polizia 9 23.30 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved V Italia 1 6.10 Nan.: Still Standing 6.30 13.40, 17.25, 19.25 Risanke 8.55 Nan.: Happy Days 9.30 Nan.: A-Team 10.20 Nan.: Starsky & Hutch 11.20 Nan.: The Sentinel 12.25 18.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Nan.: Gossip Girl 15.55 Nan.: Il mondo di Patty 16.50 Nan.: iCarly 19.25 Risanke: Simpsonovi 19.50 Nan.: Love Bugs 2 20.30 Kviz: Il colore dei soldi 21.10 Variete: Colorado 0.00 Nan.: Cosi fan tutte ^ Tele 4 Rete 4 7.10 Nan.: Tutti amano Raymond 7.30 Nan.: Quincy 8.30 Nan.: Hunter 7.00 8.35, 13.30, 16.45, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.15 Nan.: The flying doctors 8.10 Pregled Tiska 9.30 Nan.: Don Matteo 6 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Aktualno: Hard Trek 12.55 Aktualno: Salus Tv 13.15 Aktualno: Antichi palazzi del FVG 13.50 Variete: ...Tutti i gusti 14.30 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 14.45 Variete: Village 15.50 Dokumentarci o naravi 16.05 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Ditelo al sindaco 20.00 Rotocalco ADNKronos 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Stoà 23.50 Film: I sette fratelli cervi (dram., '68, r. G. Puccini, i. G.M. Volontè, C. Gravina, D. Backy) LA 6.00 7.00 10.10 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 0.00 1.00 La 7 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije Aktualno: Omnibus, sledi Omnibus Life Punto Tg, sledi Due minuti in un libro Nan.: Matlock Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Nan.: Cuore d'Africa Dok.: Star Trek Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Murder Call Dnevnik Aktualno: Otto e mezzo Aktualno: Niente di personale Nan.: Cold Squad Nočni dnevnik (t Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 7.00 8.00, 9.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05 Dobro jutro 9.10 Ris. nan.: Srebrnogrivi konjič (pon.) 9.35 16.00, 18.35 Risanke 9.45 Dok. film: Moje sanjsko kolo (pon.) 10.00 Enajsta šola (pon.) 10.30 Jasno in glasno (pon.) 11.30 Izob. serija.: To bo moj poklic (pon.) 12.20 Osmi dan (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Dok. odd.: Kreacionisti in Darvi- nisti (pon.) 14.00 Dok. feljton: Celica (pon.) 14.25 Slovenski utrinki 15.10 Mostovi-Hidak 15.45 Ris. nan.: Doktor Pes 16.05 Iz popotne torbe 16.25 Otr. nan.: Čarobno drevo 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.40 19.50 Gledamo naprej 17.50 0.15 Duhovni utrip 18.05 Bolnišnica na robu 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Hotel Poldruga Zvezdica 20.30 Na zdravje! 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Polnočni klub 0.30 Iz arhiva TVS - Tv Dnevnik 25.9.1991 (pon.) 1.00 Dnevnik (pon.) 1.30 Dnevnik Slovencev v Italiji (t Slovenija 2 0.20 Zabavni infokanal Iz arhiva TVS - Tv dnevnik 25.9.1991 Šport špas (pon.) Umetni raj (pon.) Glasnik (pon.) Evropski magazin (pon.) Seja državnega zbora, prenos Glasbeni večer: Simfonični orkester Rtv Slovenija (pon.) Circom regional Minute za... Mostovi - Hidak (pon.) V dobi družbi z Blažem Zlata šestdeseta Dok. serija: Svet, kot ga razume Monsanto, zadnji del Nad.: Kongdom Film: Huddersfield Nad: Gandža (pon.) Folkest Koper - Capodistria 2008 6.30 7.30 8.00 8.30 8.55 9.20 9.55 14.50 16.20 16.50 17.20 17.55 18.55 20.00 22.55 21.45 23.20 23.45 Koper 14.45 Film: Pustolovščina skozi čas (i. N. dickson, A. Hyde) 16.00 Artevisione 16.30 Dok. odd.: Mednarodna obzorja 17.20 Glasb. oddaja: In orbita 18.00 Zlatko Zakladko 18.25 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 0.35 Primorska kronika 19.00 22.20, 0.20 Vsedanes - TV dnevnik 19.20 Športne vesti 19.25 Mlad. odd.: Fanzine 19.55 Potopisi 20.25 Zoom, mladi in film 20.55 Film: Orionov pas 22.35 Globus 23.05 Arhivski posnetki 23.50 Metalcamp 2008 Tv Primorka 6.00 8.20, 23.30 Videostrani 8.00 Dnevnik TV Primorka 9.00 10.00 Novice 9.05 18.45 Mozaik (pon.) 10.05 17.20 Hrana in vino (pon.) 10.35 Videostrani z novicami vsako polno uro 18.00 Mladinska oddaja: Miš maš 18.45 Odprta tema (pon.) 19.45 Kulturni utrinek 20.00 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo in vremenska napoved 20.30 Objektiv 21.00 Razgledovanja 21.30 V Tomovi dnevni sobi 22.00 Vedeževanje 22.30 Primorski tednik (pon.) 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti 14.20 Euronews RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro Jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 11.15 Poletni studio D; 11.30 Za smeh in dobro voljo; 12.15 Neznani kotički Slovenije; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 9.0012.30 Poletni Dopoldan in pol; 10.00 Srečanje izgnancev; 10.45 Predstavitev prireditve Sklada Istra; 11.30 Okusi krasa, knjiga dr. Stanislava Renčlja; 12.30 Opoldnevnik; 13.3015.00 Aktualno; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Radio Bla bla; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Petkov zavitek; 22.30 Moj radio je lahko balon; 0.05 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vremenska napoved in prometne vesti; 8.00-10.30 Dnevnik jutra; 8.05 Horoskop; 8.33 Nogometna kabala; 8.45 Govorimo o...; 9.00 Posebnosti o ekonomiji; 9.33 Pregled dogodkov; 10.00 Predstavitev dnevnika; 10.10 Vremenska napoved, radijski seznam oddaj; 10.33-11.00 RC everywhere; 11.00-12.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vremenska napoved in prometne vesti; 13.00-14.00 Chiacchieradio; 13.15 Secondo Casadei; 14.00-14.30 Prosa; 14.35 Euro notes; 14.40 Glasbeni program; 15.05 Pesem tedna; 15.10 Predstavitev dnevnika, vremenska napoved in prometne vesti; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Glasbeni spored; Vremenska napoved in prometne vesti; 20.00 Radio Capodistria zvečer; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Ameriška duša; 22.30 Posebnosti o ekonomiji; 23.00 Album charts; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.35 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.05 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.50 Parlamentarne minute; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevka tedna; 9.45, 10.45 Val v izvidnici; 12.00 Izjava tedna; 13.00 Danes do 13-IH; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 17.10 Evrotip; 17.45 Šport; 18.00 Glasba za prave moške; 18.50 Večerni sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva. SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Nevidna mesta; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.20 Likovni odmevi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovski koncert; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Petek, 25. septembra 2009 V REME jasno zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika TOLMEČ O 12/20 VIDEM O 14/28 O PORDENON 15/27 O GRADEC 14/21 CELOVEC O 13/20 TRBIŽ O 11/19 O 9/18 KRANJSKA G. "A O TRŽIČ 11/19 O KRANJ O 12/19 S. GRADEC CELJE 12/21 O MARIBOR 013/20 PTUJ O A, M. SOBOTA O 14/21 & 17/28 ČEDAD O 15/27 ^ o LJUBLJANA GORICA C ° N. GORICA . 13/20 N. MESTO 12/20 GO5LCA O h POSTOJNA o O 12/20 --- „ KOČEVJE TRST O JYt o ^ _ 20/27 ¿iA . O PORTOROŽ O /^-...^•V ^ CRNOMELJ 14/26, ^ ^ ^^ UMAG REKA 17/24 UMAG OPATIJA , PAZIN O ZAGREB 13/22 O Po nižinah in ob morju bo prevladovalo zmerno oblačno do spremenljivo vreme, v hribovitem svetu pa bo spremenljivo do pretežno oblačno. Popoldne bo v hribih možna kakšna ploha ali nevihta, ki bo bolj verjetna v Karniji. V spodnji nižini in ob morju bo pihala zmerna burja. _^NAPOVED ZA DANES Na Primorskem bo delno jasno, pihala bo zmerna burja.' Drugod se bo prehodno pooblačilo. Ponekod niso izključene kratkotrajne plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, najvišje dnevne od 18 do 23, na Primorskem okoli 26 stopinj C. Danes bo nad Alpami motnja, ki bo povzročala nestabilnost. V naslednjih dneh pa bodo dotekali suhi in stalni severovzhodni tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.56 in zatone ob 18.57 Dolžina dneva 12.01 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 14.26 in zatone ob 22.42 Hladna fronta se pomika čez severni Balkan in jugovzhodno Evropo. Za njo se nad srednjo Evropo krepi območje visokega zračnega pritiska. Nad naše kraje doteka od severovzhoda hladnejši in prehodno bolj vlažen zrak. BIOPROGNOZA Danes bodo občutljivi ljudje imeli z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Proti večeru bo obremenitev popuščala. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 12.48 najvišje 20 cm, ob 23.51 najnižje -23 cm. Jutri: ob 9.11 najvišje 18 cm, ob 15.14 najnižje 5 cm, ob 17.37 najvišje 7 cm. TEMPERATURE V GORAH 500 m ........... 19 1000 m ..........15 1500 m ..........10 OC 2000 m . 2500 m . 2864 m . UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 5 in pol, po nižinah 5. O GRADEC 12/21 M. SOBOTA 012/21 K (NAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo prevladovalo v glavnem zmerno oblačno vreme. Nekaj več spremenljivosti bo zjutraj na zahodu. Popoldne bo jasno ali rahlo oblačno zaradi visokih kopren. V spodnji nižini in ob morju bo pihala zmerna burja, zjutraj lahko še okrepljena. Jutri bo na Primorskem pretežno jasno, tam bo pihala zmerna burja. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno. NOVI PEUGEOT^H PROSTOR MLADIM. EDBBEBöl peugeot priporoča Total Ponudba podvržena omejitvam. 207 1.475 CV ECO GPt 3vrata z vozilom za odpad (D.L. 5/2009). Pravila na spletni strani prova207evinci.it in pri Koncesionarijih Peugeot. Sklad za dobitek, d.avek IVA izključen, 11.041,66€. Zapade 31 /10/2009. Obv. Min. Maksimalne vrednosti: mešana poraba goriva 1/100 km: 8,2; emisije C02 g/km: 173. NOVI PEUGEOT 207 EÇ£ SAMO V SEPTEMBRU. ZA 9.500 € PEUGEOT PRIČAKUJEMO TE V SOBOTO, 26. IN V NEDELJO, 27. /X PREIZKUSI GA fjv ZMAGAJ! Sodeluj v nagradni igri www.prova207evinci.it, zmagal boš lahko novi 207. Koncesionar Peugeot za Trst, Gorico in Tržič trst, ul. Flavia 47, tel. 040 827782 gorica, Mojnica 12, tel. 0481391808 tržič, ul. Timavo 24, tel. 0481 790505 www.padovanefigli.it