Stev. 97 V Ljubljani, sobota 27. aprila 1940 Leto V Nemci računajo z dolgo vojno na Norveškem Po švedskih vesteh so angleške bolne ladje vdrle v Trondhjemski zaliv, zavezniške čete pa so se spet izkrcale v velikem številu na Norveškem Berlin, 27. apr. m. Dopisnik United Pressa je izvedel od dobro poučenih nemških krogov, da je položaj v Narviku nespremenjen. Povsod v teh krajih ni bilo zadnje dni nobenih dogodkov, ker so vse operacije zaradi stalnih snežnih viharjev onemogočene. Nemci se na vso moč trudijo, da bi garniziji v Narviku poslali ojačenja v strelivu in moštvu. Pri bojih je ta posadka porabila že večino streliva. Toda snežni viharji onemogočajo dovoz oja-čenj z letali. Letališče v Narviku pa je premajhno, in še pokrito s tri metre debelo snežno odejo, pod katero je tudi več nemških letal, ki so bila prinesla ojačenja, pa pozneje zaradi globokega snega niso mogla več vzleteti. V nemških krogih priznavajo, da bodo operacije na Norveškem še dolgo trajale, tudi če bi se Nemcem posrečilo izvesti načrt, ki ga imajo za Norveško. To trditev utemeljujejo s tem, da so se na Norveškem izkrcale zavezniške čete v precejšnjem številu. Stockholm, 27. aprila, m. Reuter. Po še nepotrjenih vestih, ki so prispele v Stockholm, so angleške vojne ladje prodrle v notranjost Trondhjem fjorda navzlic močnemu topniškemu streljanju iz trdnjave Akdekeda, ob vhodu v fjord. Nemci imajo v zalivu več bojnih ladij. Mislijo, da je tam ena križarka in 5 do 6 rušilcev, ki od časa do časa obstreljujejo angleške in norveške čete vzdolž obale pri Stenkjeru. Poročajo tudi, da so se zavezniki včeraj spet v velikem številu izkrcali. Med temi četami je tudi veliko Francozov. Zavezniki bodo s tem ojačili vse svoje postojanke, najbolj pa bodo ojačili pritisk na Nemce v Narviku. Newyork, 26. apr. Reuter: »Newyork Times« piše o izkrcavanju britanskih čet na Norveškem in pravi, da se bodo te sveže britanske čete s tanki in topništvom priključile bojni verigi britanskih in francoskih vojaških sil, ki so že zbrane na Norveškem. List misli, da ta ojačenja ne bodo odločila bojev na Norveškem, in da bo odločilno vlogo igralo presekanje pomorskih prometnih zvez, poleg važne vloge poljskih topov, protiletalskih topov in letal, ki jih z vso hitrostjo pošiljajo na Norveško. London, 27. aprila, o. Angleška in norveška poročila poročajo, da nemške čete ob železnici Oslo —Bergen e polagoma napredujejo in da so Nemci oddaljeni še vedno 150 milj od Bergena. Nad polovico železnice Oslo—Bergen je v angleško-norve-ških rokah. Nemške čete, ki skušajo priti v stik z nemškimi četami, ki so ▼ Trondhjemu, so oddaljene 120 milj od Trondhjema. Na fronti pri Rorosu pa so se morale zavezniške čete umakniti zaradi prevelikega števila Nemcev. Te čete so oddaljene 30 milj od Trondhjema. Angleška poročila poročajo, da so uničili dva nemška tanka in včeraj je bilo sestreljenih 6 nemških letal. London, 27. aprila. Reuter: Angleško vojno ministrstvo je izdalo naslednje sporočilo: Zavezniške sile na južnem Norveškem so z vsemi silami Pomembna izjava o nemški zunanji politiki Berlin, 27. aprila, m. Nemški zunanji minister von Ribbentrop je povabil vse diplomatske predstavnike in tuje časnikarje za 13.40 v kanclersko palačo. Ribbentrop bo podal posebno izjavo v imenu vlade rajha. O vsebini te izjave, ki vzbuja med vsemi krogi silno zanimanje, ni mogoče izvedeti nobenih podrobnosti. Amsterdam,27. aprila. Berlinski dopisnik ho-lanskega dnevnika »Telegraaf« poroča, da bodo današnjo izjavo nemškega zunanjega ministra Ribbentropa oddajale vse nemške radijske postaje. Verjetno je, da bo govoru prisostvoval tudi kancler Hitler sam. V nemških uradnih krogih sodijo o tej izjavi, da bo največjega pomena za bodočnost Evrope in za razvoj vojnih operacij. Nemške napovedi o Balkanu Berlin. 26. aprila. (Exchange Telegraph.) V nemških političnih krogih govorijo, da je treba sedaj, ko se je v Londonu končala konferenca angleških balkanskih poslanikov,'v kratkem pričakovati diplomatskih not, ki jih bosta An-lija in Francija poslali jugovzhodnim državam, ej zadevi posveča nemški tisk veliko pozornost. »Deutsche Allgemeine Zeitungc piše v tej zvezi, da bodo angleško-francoske note, s katerimi se naj bi začela igra proti balkanskim državam, v kratkem razposlane. Italija in Sovjetska Rusija, ki se jima zahodni velesili prijateljsko približujeta, ojrazujeta to novo igro z največjim zanimanjem. Italija zato, ker ve. da se na Sredozemskem morju ne bo ničesar zgodilo brez Mussolinija, Sovjetska Rusija, ker zelo dobro pozna gospodarske razmere na jugovzhodu Evrope in ker ima glede črnega morja svoje lastne poglede.< »Frankfurter Z e i t u n g« tudi piše o tem in pristavlja, da zaenkrat ni mogoče vedeti, če imata Anglija in Francija v mislih samo poostritev gosjiodarske borbe proti Nemčiji, ali če računa tudi z možnostjo vojaškega posega na balkansko po d r oč j e. Takšen vojaški poseg naj bi Nemčijo ogrožal od strani. Nemčija se zna braniti — piše nemški list — in se bo tudi v tem primeru znala braniti. Ne bo pustila, da bi jo kdo presenetil. Tudi jugovzhodne države same so že spoznale, kako je treba vrednotiti namere vojskujočih se taborov. Haročajte Slovenski dom! zaposlene v boju južno od Dombasa proti močnim sovražnim oddelkom, ki jih j>odpira topništvo, tanki in letala, ki inzko lete. Omejen umik je bilo jrotrebon izvesti. Severno od Stenkjera in bilo bojev, vendar so bili delavni majhni patrolni oddelki. Na bojišču pri Narviku ni bilo dogodkov. Glavni jroveljnik norveške vojske je poslal vojakom apel. v katerem med drugim pravi: Storili ste vse. kar vam je bilo mogoče, da zadržite sovražnika, vendar pa ste bili prisiljeni umakniti se in zapustiti svoja ognjišča. To ni hrabrilno, vendar pa je bilo treba to storiti, da bi pridobili na času. Vi ste svojo dolžnost izpolnili s častjo in jaz se Ncwyork, 27. apr. o. Ameriški tisk vedno več razpravlja o vprašanju, ali bodo Združene države stopile v sedanjo vojno na strani Anglije in Francije. V ameriških političnih krogih bolj in bolj prevladuje mnenje, da bo do tega prišlo. List »Newyork Post« prinaša danes članek svojega dopisnika iz Washingtona o tem vprašanju. Članek potrjuje, da je v ameriških vodilnih krogih prevladalo prepričanje, da nemški koraki vedno bolj spravljajo v nevarnost tudi Združene države. Združene države že zdaj niso več nevtralne, ker v tej vojni nevtralcev sploh ni. Amerika pričenja uvidevati, da bi nemška zmaga jromenila več kakor jx>raz angleške in francoske države. Pomenila bi jx>raz svetovne omike, katere del je tudi ameriška omika. To sjroznanje bi moglo Ameriko ne- vam zahvaljujem. Sedaj je umikanje končano in rečem vam sledeče: Držite se dobro, ker mi bomo zmagali. Reuier j>oroča: Po vesteh, ki so prispele snoči, so pri Stenkjeru še vedno bitke med zavezniškimi in nemškimi četami. Pot iz Ramsosa do švedske meje je še svobodna. Kakor jroročajo, je sedaj na tisoče Nemcev popolnoma odrezanih od Narvika. Kakor sodijo v tukajšnjih krogih, so dnevno prepeljali doslej |x> 3000 nemških vojakov iz danskih oporišč na Norveško. Prevoz je bil delno z letali, delno z ladjami. Za prevoz čet čez morje so uporabljali Nemci male ladje. kega dne pripraviti do tega. da bo vrgla svojo silo na tisto stran, katera ji nudi več varnosti. ZGaradi tega mora Amerika že zdaj praprav-1 jati vse jrotrebno in sicer: 1. Naj razveljavi zakon, ki prejx>veduje dajali TX>sojila Angliji in Franciji. 2. Naj jx>Slje pomorske patrole r Atlantsko in Tiho morje, da bo zmanjšala delovanje totalitarnih mornaric. 3. Začne naj pošiljati svoja letala in svoje pilote zveznikom. Vse te stvari so večini Amerikancev danes jasne. da pa o njih javno ne govore, je kriva bojazen | jiolitikov, da ne bi to vplivalo na izid predsedniš-» kih volitev. Vesti 27. aprila Italija se ne mara nekega jutra jircbuditi v položaju Norveške, zato mora biti pripravljena, je govoril zadnjič v italijanskem radiu gospod Ansaldo, glavni urednik lista »Telegrafo«, ki je last družine zun. ministra grofa Ciana. Italijanska in evropska javnost ugibata, na kakšno nevarnost, ki bi pretila Italiji, je s temi besedami mislil. Romunski zunanji minister Gafencu je dal italijanskemu tisku izjavo, v kateri pravi, da so po zaslugi Italije bili na zadnji seji Balkanske zveze v Belgradu sprejeti odločilni sklepi za ohranitev miru na Balkanu. Švicarska vlada je izdala več ostrih ukrepov za obrambo nevtralnosti in za pobijanje propagande iz neke tuje države, ki skuša med švicarskim ljudstvom izpodkopati zaupanje v švicarsko vojsko. Okrog 450 danskih in norveških trgovskih ladij je že priplulo v razna zavezniška pristanišča, v italijanska in španska, kakor jim je zapovedala nemška vlada, pa menda še nobena. Nemški strokovnjak za trg. pogodbe dr. Clodius bo 30. aprila dopotoval v Belgrad in bo z našimi ministri ter gospodarskimi strokovnjaki razpravljal o povečanju izvoza v Nemčijo. Maršal Goering naj bi po nekaterih vesteh tujega tiska v kratkem obiskal Bukarešto ter posredoval pri kralju Karolu, da bi Romunija odstopila Besarabijo Rusiji ter se tako z njo sporazumela. Predsednik italijanske vlade Mussolini in zunanji minister Ciano sta včeraj sprejela nemškega poslanika Mackenzena, ki se je te dni vrnil z važnimi sporočili od Hitlerja. Bolgarija bo 7. maja poklicala na dvomesečne orožne vaje vse ti6te moške, ki še niso služili vojske. Rusija je močno ojačila svoje posadke v finskem pristanišču Hangoe, brž ko so začele prihajati vesti o tem, da pripravljajo Nemci napad na Švedsko. Vsi romunski in bolgarski listi prinašajo lepe članke za 47. rojstni dan našega kneza namestnika Pavla in poudarjajo njegove zasluge za Jugoslavijo ter za ohranitev njenega notranjega in zunanjega miru. Naš trgovinski minister dr. Andres se je včeraj v Budimpešti udeležil začetka mednarodnega kongresa ter položil tudi venec na grob madžarskega neznanega vojaka. Belgijski kralj ni sprejel odstopa Pierlotove vlade in utemeljil svoje stališče s tem, da so sedanji časi prenevarni, da bi 6i Belgija dovoljevala razne politične igre. Francoska vojna vlada je pod vodstvom predsednika republike Lebruna včeraj imela 6ejo. Angleški poslanik v Sofiji je v enem tednu že tretjič obiskal bolgarskega zunanjega ministra Popova. Predsednik turške vlade je odšel na nadzorstveno potovanje po obmejnih predelih Turčije. Nekateri angleški listi opozarjajo angleško javnost naj ne pričakujejo prehitro kakih velikih uspehov na Norveškem, ker je treba vedeti, da so operacije tam težavne, da je treba V6ak vojaški korak dobro pripraviti in pa, da imajo zavezniki na Norveškem pred seboj močno nemško vojsko Sv. oče Pij XII. je včeraj sprejel Rooseveltovega zastopnika Taylorja. Maršal Goering je poslal uradno sožalnico ameriški vladi zaradi smrti ameriškega stotnika Losya, člana ameriškega poslaništva v Oslu, ki so ga ubili pri nekem napadu. Švica je z Anglijo in Francijo podpisala novo trgov-govsko pogodbo, v kateri se obvezuje da ne bo Nemčiji pošiljala nobenega blaga, ki ga bo dobivala iz Anglije in Francije. Romunska vlada je prepovedala pošiljanje in širjenje propagandinh tiskovin iz vojskujočih se držav, vsako zbiranje prispevkov za vojskujoče se države in vsako politično propagando, ki ni v skladu z romunsko nevtralnostjo. Ameriška vlada je sklenila poslati v Nemčijo po-sebegna odposlanca, da se bo prepričal, v kakšnih razmerah žive angleški in francoski ujetniki. Finska bo v začetku maja 1340 obnovila jx>morsko zvezo z Ameriko in sicer iz pristanišča Fat-santa. Veliki italijanski parnik »R c x«, ki bi moriji v torek odpluti iz Genove v Ameriko, je po poročilu »Newyork Timesa« jx>tovanje odložil. V Ameriki razlagajo to odložitev kot znamenje, da misli Italija stopiti v vojno, italijanski pomorski krogi pa vse te vesti o odložitvi jroto-vanja zavračajo. Velike vaje ameriškega vojnega brodovja so se zadovoljno končale blizu Havajskih otokov. Razpis Bivanje inozemcev. Po uredbi ministrskega sveta o bivanju in kretanju inozemcev z dne 17. aprila 1940 sme tuj državljan stanovati samo v kraju, ki je označen v dovoljenju za bivanju. Vsi oni inozemci, ki imajo veljavna dovoljenja za bivanje, morajo stanovati samo v kraju, kjer so stanovali takrat, ko so vložili prošnjo in ki je označena v njihovem naslovu v dovoljenju za bivanje. Če hoče inozemec spremeniti svoje bivališče, mora po predpisani poti vložiti novo prošnjo na bansko upravo. Inozemec, ki bi brez dovoljenja banske uprave premenil mesto bivanja, bo kaznovan po čl. 3 navedene uredbe z zaporom do 30 dni ali z denarno kaznijo do 1500 din. Poleg tega bo po izvršeni kazni izgnan iz kraljevine Jugoslavije. — Kraljevska banska uprav« dravske banovine. Tudi zagrebški velesejem, ki se bo odprl danes opoldne, bo imel glavno razstavo avtomobilov, okrog 50 raznih jznamk bo zastopanih, približno iste, kakor so bile na nedavno zaključenem bel-grajskem velesejmu. Druga važna razstava bo prav tako jiosvečena avtomobilizmu. Obdelano bo vprašanje goriv in njihove ujiorabe v avtomobilizmu. Posebno pozornost bodo posvetili pridobivanju raznih pogonskih sredstev iz premoga in lignita. Zraven bodo še razstava vina. poljedelskih strojev in razstava hrvaških narodnih vezenin. Velesejem bo odprt do 6. maja. Bolgarski zunanji minister o miru fn nevtralnosti na Balkanu: Bolgarija ne bo do konca vojne storila nič proti svojim sosedom Belgrad, 27. aprila, o. Današnja »Politika« prinaša razgovor svojega sofijskega dopisnika z bolgarskim zunanjim ministrom Popovim. Minister je v razgovoru dejal med drugim: Jugoslavija in Bolgarija imata dolžnost, da se obvarujeta opustošenj novega evropskega požara. Zato skušata doseči čimboljše zveze med seboj in nadaljevati s skupnim delom za vzajemne koristi, vzajemno spoštovanje in zaupanje ter tako nadaljevali delo, ki ga je začela modrost državnih poglavarjev, da bi se lažje izognili vsem sedanjim nevarnostim z vero v boljšo bodočnost. Minister se je dotaknil tudi novih odnoša-jev med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo in dejal, da se Bolgarija veseli tega jugoslovanskega koraka. Kot poslanik v Belgradu je imel mnogo razgovorov o tein vprašanju in misli, da zdaj v Jugoslaviji bolj razumejo bolgarsko vedenje v zadnjih časih. Izrazil je prepričanje, da bo Jugoslavija od zveze z Rusijo iinela samo koristi. Na vprašanje, ali je Bolgarija pripravljena brez ozira na balkanski sporazum sodelovati za ohranitev miru in nevtralnosti na Balkanu, je Popov dejal: Pri nas ostane glede tega vse pri starem. Pripravljeni smo varovati mir, ker je to osnova naše politike. Do konca sedanje vojne ne bomo storili nič, kar bi utegnilo poslabšati položaj naših sosedov. Bolgarija hoče ohraniti nevtralnost in kar najboljše odnošaje s svojimi sosedi. Predsednik vlade dr. Filov je pred kratkim govoril bolgarskim kmetom in jim povedal svojo sodbo o tem, da bo mir na Balkanu ostal nedotaknjen. On in jaz sva optimista ter trdno "eru-jeva, da bo mir na Balkanu ostal ohranjen. Pretepi v madžarski poslanski zbornici Budimpešta, 26. aprila, m. Včerajšnji interpe-lacijski dan v madžarskem parlamentu je bil zelo buren. Prišlo je do ostrega prerekanja med vladnimi poslanci in poslanci 6iMlatiče«, : Flosarskoc ter znamenito Hajdrihovo -Hercegovsko«, ki je spet razvnela občinstvo kakor ga užge vselej, kadar je na sporedu in kadar je -zapeita ter interpretirana tako mojstrsko kakor lo zna samo naš Akademski pevski zbor. Ob kraju je zbor dodal še veličastno Adamičevo '»Zdravico -. Za Akad. pevskim zborom je nato nastopil pianist g. Trošt, ki je odlično odigral najprej »Ugaslo srečo« in »Uteho>: iz Smetanovih 'Sanjarij«, potem pa še Tajčevičeva Dva balkanska plesa«'. Umetnik je moral po želji navdušenega občinstva še dodati. Slovenski vokalni kvintel je s solistko, sopranistko Ljudmilo Polajnarjevo odpel nato Hajdrihovo »Siroto« ter Adamičevo >Maro v jezeru , kvintet sam pa je nato zapel še živahno in krepko Ju-vančičevo »Fantovsko«. Kako sijajna je Kogojeva kompozicija *>Andan-te za violino in klavir sta na prepričljiv način dokazala g. Rupel in gdč. Zarnikova. To Kogojevo delo je v resnici napisano imenitno, da bi jugoslovanski reproduktivni umetniki ž njim morali seznaniti glasbeno občinstvo v zamejstvu. Kogojev Andante za violino in klavir« bi brez dvoma povsod žel največje uspehe in priznanje. Stari mojster Betteto, ki je bil snoči pevsko razpoložen izredno dobro, je nato odlično odpel Pavčičevo »Padale so cveten sanje' ter arijo Heroda iz Massenetove opere Herodijada '. Dokazal je, da pri nas še vedno nimamo pevca z glasom tako impozantnega in mogočnega formata. Zlasti s Pavčičevo ' Padale so cvetne sanje ', je užgal ljubljansko občinstvo. Pri klavirju ga je mojstrsko spremljal Janko Ravnik. Pevski zbor Glasbene Matico je anstopil snoei z mogočno, pretresljivo Milojevičevo »Vidovdansko pričestjoi. ki se preliva v krasnih, neverjetno pisanih in bleščečih akordih ter na poslušalca učinkuje z močjo svoje svežosti. Zanimiva je bila ži-vahan, poskočna Adamičeva Komarjeva ženitev«, prav učinkovita pa tudi Lajovčeva »Zeleni Jurij«, ki je ponekod močno sorodna z Mokranjčevimi /Ru-kovetini« ter je zato tudi razumljivo, zakaj se je bila zlasti srbskemu občinstvu tako priljubila. Zbor Glasbene Matice je pod dirigentom Mirkom Poličem vse. tri skladbe snoči odpel zelo dobro, tako da je bil dedežen velikega navdušenja ter je moral še dodati. Za konec je orkester Ljubljanske Filharmonije ol> dirigiranju Nika Štritofa odigral »Predigro« k Bo rodi novi operi »Knez Igor« ter njegove znamenite, krasne »Polovske plese«. S tem je bil snočnjl koncert zaključen. Občinstvo, ki je lepo napolnilo veliko unionsko dvorano, je dokazalo, da dobro razume človekoljubni namen te prireditve, katere izkupiček gre v prilog za zimsko pomoč najpotrebnejšim ljubljanskim revežem. Absolventi trgovske akademije proti inozemskih močem v naših tovarnah Maribor, 20. aprila. Dne 24. aprila je bil v prostorih restavracije Povodnik' občni zbor Kluba absolventov trgovske akademije v Mariboru. Predsednik Preatoni Angelo je v svojih izvajanjih nazorno prikazal prizadevanja kluba v minulem poslovnem letu, ki so rodila zadovoljive uspehe. Občili zbor je ugotovil, da so zaradi nastale vojne čutijo čedalje bolj vso zle posledice tudi pri absolventih trgovske akademije, ki predstavljajo iz leta v leto močnejši kader privatnega nameščenstva. Uvcrjcni, da je odvisno ekonomsko izboljšanje njihovega položaja le od enotnega nastopa vseh absolventov in privatnih nameščencev, so sprejeli za prihod nje poslovno leto daljnosežne smernice. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Murko Albert, je razvidno živahno delovanje društvene uprave, ki se izraža v izredno visokem številu došlih in odposlanih dopisov. Klub je vzdrževal dobre in tesne odnošaje s klubom absolventov trgovske akademije v Ljubljani. Na sestankih je obravnaval klub najrazličnejša gospodarska in socialna vprašanja. Klub je skrbel tudi za družabnost med svojimi člani. V ta namen jo priredil več izletov in družabnih večerov. Poročilo socialno zaščitnega odseka, ki ga je podal g. Lorger Mirko, dokazuje obsežnost, nalog, ki jih je prevzel ta odsek. Ugotavlja, da se položaj absolventov v pogledu izboljšanja ekonomskih in socialnih pravic tudi v tem letu ni bistveno izpre- menil. V zvezi z nastalim mednarodnim položajem in vojno, ki kaže vedno večji vpliv tudi na gospodarskem polju, se je položaj absolventov trgovskih akademij celo poslabšal. Poudarja, da je ravno iz teh razlogov bolj kot kdaj koli potrebna enotnost in sloga ne samo med absolventi trgovskih akademij, temveč med vsem zasebnim nameščenstvom. Cez dalje bolj čuti privatni nameščenec zaradi povišanja cen življenjskim potrebščinam, kako pada realna vrednost njegove plače. Načelne smernice, ki si jih je s tem poročilom osvojilo navzoče članstvo, bi bile: 1. Zahteva po priznanju draginjskih doklad. 2. Zahteva, da se podvzamejo takoj naj- stroije mere proti onim inozemskim pisarniško komcrcijalnim uradnikom, ki so zaposleni v naših Celjske novice Ogenj v Stranjicah pri Konjicah. Sooči je zgorelo gospodarsko poslopje Šmidovih na Stranjicah pri Konjicah. Kako je ogenj nastal, ne vedo. Konjički gasilci so prihiteli na kraj požara in omejili ogenj, da se ni vnela še hiša. Stroga obsodba vlomilca. Danes dopoldne je f,cnat celjskega okrožnega sodišča v Celju obsodil na 14 mesecev strogega zapora delavca Jerovška Franca iz Stranjic, ker je vlomil v skladišče celjskega ta p cinika Jazbeca m mu ukradel stroj za čiščenje ia razvijanje žime. Jerovšek je stroj potem ponudil nekemu trgovcu, ki pa ga ni hotel kupiti, ne da bi dobil obenem potrdilo o lastništvu. Obenem pa je trgovec poklical orožnike, ki so Jerovška nato prijeli. trgovinah in industrijah kot nenadomestljive moči. Preuči se naj preko pristojnih oblasti najvestneje njih nenadomestljivost ter se naj ob dokazani nadomesti j ivosti ji j ih mesta izpolnijo z našimi nameščenci. Nacionalna nezanesljivost teh inozem-cev, ki je v številnih primerih dokazana, ogroža naše državno in narodno edinstvo. S. Zahteva, da se podvzamejo najbolj odločni ukrepi proti špekulaciji in povišanju cen življenjskim potrebščinam. 4. Zahteva po strogem izvajanju nove banske od-rdbe o mezdah za trgovsko in ostalo višje pomožno pisarniško osebje. Socialnozaščitni odsek je v več primerih posredoval svojim članom službe. Povpraševanje je bilo skoraj izključno po moških močeh, kar se pripisuje izredno velikemu številu gojenk raznih enoletnih trgovskih tečajev, ki zapuščajo tukajšnje zavode. Četudi so absolventi trgovskih akademij žo zdavnaj pokazali svojo strokovno usposobljenost, je povpraševanje po absolventih s strani naše industrije in trgovine še vedno silno majhno. — Sledile so volitve, pri katerih je bil za predsednika ponovno izvoljen g. Preatoni Angelo, za podpredsednika g. Lorger Mirko, za I. tajnika Murko Albert, za II. tajnika Pornič Vesna, za blagajnika Orel Franjo, za odbornike pa: Hiti Marjan, Robnik Janko, Miheljak L, Lovše Zora, Lutman Stana, Lorger Ljubica; v nadzorstvo: Kralj Dušan, Plečko in Korošec. Ljubljana od včeraj do danes Tako. Zdaj smo pa res prišli v tisti deževni spomladanski čas, brez katerega pri nas ne more miniti nobena pomlad, v čas, ki je za polja močno potreben. Včeraj je ves dan deževalo, zdaj bolj, zdaj manj, in tudi ponoči je šlo po malem. Da-višnjc jutro je spet pokazalo sivo nebo, ki obeta dež in ga bo prav gotovo tudi dalo. Vsaj za prvo silo so se polja zdaj že namočila, pomalem pa se bodo še bolj, saj deževno vreme zdaj prav gotovo no bo kmalu nehalo. Kadar pri nas dež začne po tako dolgem pripravljanju in obiranju, kakor je pričel tokrat, potem se prav gotovo tudi drži dolgo časa. Veliko jih je včeraj prišlo po zdravniško pomoč V ljubljansko bolnišnico se je včeraj spet zateklo po zdravniško pomoč zelo veliko število bolnikov iz mesta in z dežele. Zdravniki in strežniki so imeli izredno mnogo dela. Seveda tudi včeraj — kakor prav za prav noben dan v lotu — ni manjkalo med temi, ki so prišli po zdravniško pomoč, tudi ponesrečencev. Bile so običajne nesreče, nerodni padci in podobne neljube dogodivščine, pri katerih si ljudje 'zlomijo roke ali noge ali se potolčejo po glavi, poškodujejo po živolu in podobno. Nemara, da sla le dve od teh nesreč nekoliko bolj nenavadni, zato jih bomo na tem mestu tudi zapisali. Prosjak Luka Bohinc je nekje na Gorenjskem zlezel v temi spat na skedenj, pa ni dobro videl, tako da mu jo zmanjkalo tal. Padel je tako trdo in nerodno, da se je pri tem precej hudo potolkel. Neki krošnjar je po nesreči in nerodnosti ustrelil v trebuh Terezijo Godec, bajtarico iz Gra-dička pri Krki na Dolenjskem. Pri Sv. Florijanu bodo jutri popoldne blagoslovili nove zvonove Jutri popoldne ob štirih bodo pri Sv. Florijanu slavili velik dogodek. Blagoslovljeni bodo novi bronasti zvonovi. V Ljubljano bodo pripeljali le zvonove iz Št. Vida okrog poldne. Prevoz bo opravila tvrdka Anžič-Pengov. Ob štirih popoldne bo zvonove na Šentjakobskem trgu blagoslovil šentjakobski župnik Barle. Najprej bodo zapeli pevci slavnostno pesem, potem bo sledil kratek nagovor, za njim pa bodo zvonovi blagoslovljeni. Po zaključni pesmi jih bodo prepeljali k cerkvi sv. Florijana, kjer jih bodo potegnili v zvonik. K temu slovesnemu dogodku se bo gotovo nabralo mnogo meščanov. Ta mesec !e bilo mnogo stanovanjskih odpovedi Do predvčerajšnjega dne so hišni lastniki prijavili za ta mesec že 234 odpovedi za mala in srednja stanovanja ter poslovne in obrtniške lokale. Ta številka prav gotovo predstavlja svojevrsten rekord. Samo za junij je napovedanih 184 izpraznitev, pa tudi za avgustovski selitveni rok hišni lastniki že prav pridno odpovedujejo. Do včerajšnjega dne je bilo letošnje leto prijavljenih že 857 odpovedi, lani pa do tega dne samo 510. Nekateri higni lastniki pri tem navajajo kratke obrazložitve, v katerih se pritožujejo nad najemniki, ki da radi nagajajo kakor le morejo, se kar naprej prepirajo ter ostajajo za najemnino dolžni po cele mesece. Sefa mestnega celjskega sveta Celje, 27. aprila 1940. Snoči je bila v mestni posvetovalnici plenarna seja celjskega mestnega sveta. Zupan je po pozdravu zaprisegel novoimenovane mestne svetnike gg. Kramerja Janka, hišnega posestnika in upravitelja v p., višjega poštnega kontrolorja g. Višner-ja Leopolda in ključavničarskega mojstra g. Rozmana Andreja. Poročilo finančno gospodarskega odbora je podal referent g. ravn. Čemele Oskar. Sprejet je bil predlog tehničnega oddelka, da se izvede zajetje in napeljava vodovoda na Celjski koči za 7000 din. Delo naj se takoj izvrši. Mestni svet je odobril gradnjo polstabilnega mostu preko Koprivnice (20.000 din) in gradnjo navadne ceste na Pratne-merjevem zepiljišču proti Dobravi. Na ovinku ceste ob Savinji pod gradom bodo odstranili nevarno skalovje, kamenje pa uporabili za obnovo cestišča proti mestnemu pokopališču v Cretu. Za izdelavo petih idejnih načrtov za naselje — zazidave zemljišča med Savinjo, Ložnico, posestvom Mestnega zavetišča in državno cesto, je mestni svet odobril kot nagrado 21.000 din. Za kritje se bo zahtevalo od interesentov 1 din pri kvadratnem metru zemljišča. Uredi se cesta od vile Detiček proti mestnemu pokopališču in se bodo v bodoče vršili pogrebi j)o tej cesti in ne več skozi Gret. Prav tako je mestni svet sklenil, da bodo pogrebni sprevodi na okoliško pokopališče po Komenskega ulici in Zrinjskega ulici iii ne več skozi Oaberje, to pa predvsem iz prometnih ozirov. Za gradbeni odbor je poročal referent £. Fa-zarinc Anton. Čevljarskemu mojstru Kosu Josipu se dovoli zazidava zemljišča med Znidaričevo in Majetičevo hišo na Bregu, interesent pa mora predložiti nov načrt. Odobrene so bile parcelacije zemljišč Kopušarju Francu v Medlogu, Smidt Ani v Novi vasi, inž. Pristovšku na Hribu sv. Jožefa. Mestni svet je odobril povečanjetekstilne tovarne Bergman & Drug pod pogojeni, da zgradi nov prizidek v gradbeni črti. Ob palači OUZD v Celju je govora skoraj na vsaki seji. Na zadnji seji’ je mestni svet sklenil in tudi predlagal Suzorju, tla sprejme načrt za gradnjo poslopja OUZD v Celju z enim nadstropjem proti reverzu, da se Su-zor obveže, da bo po 10. letih zgradil še drugo nadstropje. Suzor je poslal odgovor in pristal le na pismeno izjavo ne pa na vknjižbo celjske mestne občine na poslopje. Mestni svet je to izjavo odklonil in zahteva ter vztraja na svojem prvotnem sklepu. Važno poročilo socijalno - političnega odbora. Socijalni referent g. prof. Mirko Bitenc je poročal, da je socijalno politični odbor odobril 6 novih podpor, 9 zvišal, 23 prošenj pa odklonil. Nato je podal poročilo o delu socijalno-političnega odbora — razdeljevanje podpor iz meška, ki ga je podaril ob priliki svoje poroke g. Westen Avgust. Odbor je imel skupaj z okrajnimi socijalnimi svetovalci za razdeljevanje podpor 6 sej. Za podpore je bilo 988 prošenj, Izmed teh je bilo 728 prošenj rešenih ugodno, 260 pa odklonjenih. Nekaj podpor je bilo danih tudi Razglas Prijavljanje Snozcmccvl S čl. 2. uredbe mi nistr. sveta o bivanju in kretanju inozem-cev z dne 17. aprila 1940 je predpisano, da se mora tuji državljan v roku 12 ur po dohodu v mesto stanovanja, najkasneje pa v 36 urah po prehodu državne meje osebno javiti pri pristojni krajevni policijski oblasti, ki ji mora pokazati svoje listine. V istem roku se mora osebno prijaviti tudi, kadar spremeni kraj stanovanja. V mestih, kjer so posebna policijska oblastva, sc mora prijaviti pri teh oblastvih, v drugih krajih pa pri pristojnem občinskem uradu. Daljši, a največ 36 urni rok velja samo tedaj, kadar je od vhodne postaje do kraja bivališča dolga pot. Če inozemec med potom kje izstopi za dalj kakor 12 ur, ali kje prenoči, se mora tudi v tistem kraju osebno prijaviti. Bivati sme samo v kraju, za katerega se glasi dohodna viza in samo, dokler velja dohodna viza. Bivanje preko roka dohodne vize odobrava po ministrskem pooblastilu ban. Na isti način se mora osebno prijavljati tudi inozemec, ki ima dovoljenje za bivanje, a potuje v drog kraj po svojih poslih, ne da bi sicer spremenil kraj običajnega bivanja. Vsak inozemec ki se ne bi pravočasno osebno prijavil, ali ki bi bival v kraljevini preko roka vize in ni dobil za podaljšanje bivanja posebnega dovoljenja, bo kaznovan z zaporom do 30 dni, ali z denarno kaznijo do 1.500 din. Poleg tega bo po izvršeni kazni takoj izgnan iz kraljevine. Stanodalci naj inozemca opozore na te dolžnosti takoj, ko se pri njih nastani Kraljevska banska uprava dravske banovine. Razprave o naložbah denarja iz socijalnega zavarovanja na Hrvaškem Zagreb, 27. aprila, j. Proračun banovine Hrvat-6ke vsebuje v glavnem kredite za redne potrebe banovine. Da bi pa mogli izvesti nekatera večja javna dela, pa bodo potrebna sredstva, ki presegajo okvir banovinskega preračuna. »Hrvatski dnevnik« pravi, da so v Sloveniji v veliki meri porabljali denar iz socijalnih zavodov za velika javna in investicijska dela in tako je Slovenija večinoma izgrajena iz sredstev socijalnih zavodov (?). Na Hrvaškem pa sc v socijalnih zavodih nabirajo kupi denarja, ki pa ni dobro uporabljen. Pokojninsko zavarovanje na Hrvaškem razipolaga po mišljenju strokovnjakov z okrog 100 milijonov dinarjev, kapital Suzorja pa čez milijardo. Zaradi tega zahteva hrvaško delavstvo razdelitev Suzorja, da bodo mogli na Hrvaškem porabiti denar, ki bi po razdelitvi pripadel hrvaškim socijalmm zavodom. Delavska zbornica je zato predlagala banski oblasti, naj bi se sklicala nova anketa, da bi se uredila vprašanja novih uredb o boljši izvedbi socijalnega zavarovanja ter predpisi s področja delovnega prava ter o uporabi kapitala socijalnih ustanov. Zastopniki hrvaških delavcev so mnenja, da je treba hitro urediti ta vprašanja, da ne bo večnega slepomišenja in odlašanja. Vrhnika V nedeljo, 28, L m. koncert APZ na Vrhniki. Akademski pevski zbor priredi koncert pod pokro-viteljs.tvom Nj. Vel. kraljice Marije. Program je isti kakor na turneji po državi. Pričetek zvečer ob 20.30 v dvorani Prosvetnega doma. Preskrbite si vstopnice takoj. brez prošenj na predlog članov socijalno-političnega odbora oziroma okrajnih socijalnih svetovalcev. Skupno je bilo podeljenih 192.075 din, ostanek 7925 din pa se bo uporabil za podpore bolnikom, oziroma družinam, ki bi prišle v izredno težak položaj. Pri razdeljevanju podpor družinam se je odbor držal v glvanem načelnega sklepa, ki ga je napravil predno je prešel na razdeljevanje, da se da za vsakega otroka 50 din podpore. Od tega načelnega sklepa je napravil odbor izjemo le v posebno težkih in važnih primerih. Razen tega je bilo takoj v začetku sklenjeno, da se podpore ne bodo dajale v denarju, marveč v nakaznicah za blago, denar se je izplačal samo v slučaju izrednih potreb. Mestni svet je soglasno sprejel, da sc v bodoče v proračunu sprejme posebna postavka za izredne podpore onim družinam, ki jih bo Bog osrečil z dvojčki ali celo trojčki. — Sledile so nate razprave še o poročilih ostalih odsekov. Na tajni seji je mestni svet sprejel sklep, da bo od 1. julija zavaroval vse^svoje pogodbene in pragmatične nameščence pri Trgovski in bolniški blagajni. Dalje je sklenil sprejeti v službo pri elektrarni elektrotehnika Žagarja Franca in uradnika Rupnika Edvarda. Občina je sprejela odlok finančnega ministra, ki je v sporazumu z notranjim ministrom odklonil sklep mestnega sveta od 31. januarja 1935 za nadaljevanje pogodbe mestne občine za dobo 25 let za Glazijo s sokolskim društvom in SK Celjem. Ciements RJp!ey: KRIZAMA LJUBEZEN »Pokloni se!« je ukazala ostro in glasno Mrs Moll svoji hčeri. Miss Štefanija je bila skremna in boječa, čeprav je v svoji notranjosti stremela in hrepenela po mladostni svobodi. Skrivaj je zelo občudovala Miss Julijino ižvljenje in jo imela za nekega heroja. Miss Julija ji je bila oboževan vzor. . »Ali sva zamudili?« je zvito vprašala Mrs Moll, premetena kot jegulja in vedno pripravljena za vsako hudobijo. »Niti najmanj! Julija ni še niti prišla! In končno prireja ona zabavo!« je pripomnil malo ironično Buck, ki je stal blizu Mrs Moll. Pri lem se je na lahno in elegantno priklonil Štefaniji, ki je radi tega prišla v zadrego. »A beljše je kasno kot sploh ne!« je jdgovorila Mrs Moll. V njenem glasu je zvenet neki posebni prizvok zlobe in zbadljivosti, po čemur je bila znana v vseh plemiških družbah. »Štefanija, ne posvečaj toliko svoje pozornosti okolici in Bucku!« je ostro rekla Štefaniji, ki se je nedolžno razgovar-jala z Buckom. »Mamica, nikar me pred vsemi toliko r.e karaj! Danes žive dekleta drugačno življenje, kot so ga živele v tvojem času. Tudi globoko klanjanje ni več v običaju!« je odvrnila Štefanija z nekim strahom in zato s pridušenim glasom. ^ »Da, tu v Nevv-Orlean-su! Toda to 6e 1 ^kratkomalo ne spodobi! Si razumela!« je Mrs Moll z izredno ostrim glasom ukorila Štefanijo tako strogo in toliko glasno, da so jo lahko vsi slišali. Nato se je s popolnoma novim obrazom obrnila k Bucku in ga vprašala na videz naivno in nedolžno: »Belle mi je pravila ,da je Julija zamudila celo lastno zabavo! Ali je res še ni? Točnost smatram namreč za spodobnost!« Pri tem se je nekoliko ironično nasmehnila in skrivaj pogledala tetko Belle, radovedna, kako bo na njo vplivala njena pripomba. Buckov odgovor je sploh ni več zanimal. »Julija sploh ne more biti točna!« je z nasmeškom odvrnil Buck. Mrs. Moll res ni več slišala njegovega odgovora. 2e je posvetila svojo pozornost zbiranju novic in ustvarjanja nekega nerazpoloženja v družbi. Najprej se je obrnila na Teda, ki je ves la čas 6tal ob strani in se je za take razgovore najmanj zanimal. Še vedno mu ni bilo razumljivo, kar se je zgodilo malo prej v baru. Ali je sploh mogoče, da bi to bila resnica?! Ker ie bil ves pri onem dogodku, so bile njegove misli daleč od te vesele družbe okrog njega. Tudi ni mogel nikakor razumeti onega stoičnega miru, 6 katerim se je gibal Buck v družbi in veselega razpoloženja, ki ga je imel za svojo okolico. Kakor da niti trenutek ni pomislil, da mora biti jutri od desetih dopoldne v hrastovem gozdu, kjer bo stavil svoje življenje na kocko ki to radi žene, ki prireja danes zabavo in niti ne sluti, kaj se bo radi nje jutri zgodilo. »Vaš brat Press mora biti zelo srečen! Julijo jemlje za ženo! To bo krasno!« je ogovorila Mrs Moll Teda. »Če se mu posreči ukrotiti jo, da!« je mimo odgovoril Ted, ki se je pri tem vprašanju zbudil iz svojih misli. »Vi govorite točno kot Buck Cantrell, meni pa hi bilo zelo drago, če bi bila Miiss Julija že tu. Tudi tetku Belle mora biti že nejevoljna, da Julije še vedno ni. No, prosim vas, ali Buck ni obupan, da je Preš dobil Julijo in se mu je tako zmuznila bogata dediščina?« je zbadljivo nadaljevala radovedna Mrs Moll. »Obupan! Buck pa obupan! Tega ne boste doživeli!« se je Ted rahlo nasmehnil in se z lahnim, komaj vidnim poklonom obrnil k tetki Belle, ki je prav v tem trenutku stopila k Bucku, rekoč: »Ko pride Julija, vas prosim, da z njo govorite! Ni prav, da je tako netočna!« »In eakaj ravno jaz?« s« je začudil Buck, čeprav mu je ugajalo. »Vi ste ji tetka in o tem morate z njo vi govoriti! Sicer pa je ona vedno netočna, to je znana stvar. Končno pa, draga tetka Belle, to tudi ni važno. Meni sc celo zdi, da nam s starostjo prinaša življenje tudi za točnost vedno več časa!« »Ne vem, kaj naj rečem gostom, da opravičim Julijo!« je obupano odgovorila tetka Belle. Buck je zmignil z rameni in se počasi oddaljil. V koraku mu je sledil Ted. Ted je bil daaes njegova senca. Gosti .čeprav v živahnem razgovoru, so začeli vedno bolj odkrito kazati nestrpnost, da Julije še ni... III. Julija prihaja. Medtem so se proti vsakemu pričakovanju pri železnih vratih, ki eo vodila na dvorišče Juliijne hiše, iznenada vznemirili vratarji, po vrsti sami črnci. Tu sta bila tudi Julijin zvesti in močni črnec Bat in njen »mali« ljubki fantek, ki je bil z vso svojo preprosto črnsko naravo vdan svoji muhasti, toda dobri gospodarici. S sposobnostjo vseh domačinov so zvesti sluge po konjskem diru že oddaleč ugotovili, da prihaja njihova tako zaželena in toliko pričakovana gospodarica, katero v dvorani mnogi obsojajo, mnogi pa jo pričakujejo z radovednostjo. Bat je urno skočil in z globokim poklonom na široko odprl težka železna vrata. Komaj je to storil, je že stala pred njim Julija na svojem visokem in vitkem konju plemenite pasme. Bila je to visoka, vitka in izredno gibčna mlada ženska, ki se je sprostila vseh družabnih spon in se gibala v družbi kot ji je bilo najugodnejše, bre« ozira na to, kako kdo o tem misli. Na svojem popolnoma zapenjenem vrancu je sedela ravno, krepko in sigurno kot da je z njim zlita. Ravno pred Batom je tako krepko potegnila uzde, da se je konj od bolečin povzel na zadnje noge, toda Bat ni odskočil v stran. Znova se je globoko pritdonil svoji gospodarici, ki se mu je dobrodušno nasmehnila. Kot veverica je gibčno skočila s konja in vrgla uzde svojemu dečku, da pridrži plemenito žival. Oblečena je bila vsa v čmo. Po hrbtu so se ji prosto spustili kostanjevi lasje, za njo pa se je vlekel dolg trak njene težke črne obleke. Korak v jahalnih škornjih ji je bil ureo in siguren. Po lepem, toda odločnem licu se ji jc preliva! kljubovalen nasmešek, ki kaže samozavest močne ženske Smejala se je dvajsetletna pomlad, življenje radosti in svobode. »Ne stoj tako preplašeno, ker konj veda se ga bojiš!« je Julija grede v dvorec še zaklicala dečku, ki se je boječe umikal živahni živali, če bi uzde le malo popustil, bi se plemenita žival povzpela in stekla za svojo gospodarico. Bila je nebrzdana, kakor je bila nebrzdana vsa narava te mlade ženske, pravega otroka južnjaške živahnostL »Miss Julija, ugriznil me bo!« je preplašeno zakričal deček in s strahom gledal konja, ki se je vzpenjal na zadnje noge,, da bi se 6trgal z vajeti in stekel za svojo gospodarico. Le ona mu je v svoji objestnosti znala razigrati vsako mišico in mu razdražiti plemenito L*.L ©I tu in tam Nov biin je bil postavljen za donavsko banovino. Imenovan je bil odvetnik iz Stare Pazove dr. Branko Kijurina, med tem ko je bil prejšnji ban dr. Rudivojevič postavljen na razpoloženje. Novi ban je bil med vojno prostovoljec in se je bojeval na solunskem bojišču. Za svojo hrabrost je bil tudi odlikovan. Navzlic svojim 100.00(1 prebivalcem ima Subotica izredno nizek mestni proračun. Vse skupaj bo znašal nekaj nad 42 milijonov dinarjev. Od lanskega se je povečal za pet milijonov dinarjev. Mestna občina nima nobenih velikih načrtov za izvedbo javnih del in zato ji veliki proračuni niso potrebni. Prav tako tam ne posvečajo skoro nobene pažnje cestam. Po drugi strani pa ima Subotica čisto drugačen značaj kakor ga imajo n. pr. slovenska mesta. Mestna občina je bila tudi sklenila, da bo zaradi naraščajoče draginje izplačevala vsem mestnim uslužbencem in ludi mestnim upokojencem doklado po IM) dinarjev mesečno. Občinske volitve, odnosno javno glasovanje na Hrvatskcm je dalo povod že za neštevilne komentarje in razlage. Neki zagrebški list pa je povedal še nekaj drugega, zaradi česar je bilo potrebno javno glasovanje. Treba je bilo zapreti usta ljudem, ki v politiki samo zgagarijo. Za razliko nabrani prejšnjim občinskim volitvam, katere so vodili Hrvatom enprijazni režimi, pa so današnje volitve drugačne. Hrvaški listi pravijo, da vodi sedanje volitve banska oblast, ki uživa popolno zaupanje hrvaškega naroda in zalo se ni treba bati uradnih potvorb ali kakih drugih mahinacij. — Pojavili so se pa tudi glasovi, da je treba tudi na Hrvaškem razpisati volitve v mestne občine. Tako zahtevo je objavilo glasilo stranke SDS, ki pravi, da je treba tudi na občinah narediti red. Pokazalo se je, pravi list, da imenovani poverjeniki ne morejo reševati samalastno večjih občinskih vprašanj in da v gotovih vprašanjih rabijo svetovalce. To je uvidela tudi oblast in sklenila imenovati svete. HSS in SDS pa sta sklenili, da se za mesta v teh svetih ne bosta poganjali, ker smatrata, da tukaj strankarsko tekmovanje ni na mestu. Zato lio ban imenoval v mestne svete zgolj strokovnjake, ki bodo mogli najbolje svetovati poverjenikom pri reševanju velikih in važnih komunalnih vprašanj. Zato je treba pričakovati, da bodo v kratkem imenovani občinski sveti v vseh mestih na ozemlju hrvaške banovine. Nedavno je hrvaški ban imenoval novo občinsko upravo v Mostarju. V njej je župan musliman. dve podžupanski mesti pa imata katolik in pravoslavec. V občinskem odlioru pa je polovica muslimanov, četrtina katolikov in četrtina pravoslavcev. S takim občinskim odborom pa niso zadovoljni pristaši muslimanskega ministra dr. Ivu-lenoviča. Kulenovičevo glasilo -Narodna pravda« pravi v svoji zadnji številki, da muslimani, pristaši JRZ, ne bodo smatrali novega občinskega odbora za primernega, dokler ne bo v njem tudi pravih zastopnikov skupine dr. Kulenoviča, katerega imenuje kot edinega in najbolj kvalificiranega predstavnika muslimanov. V dveh občinah v okolici Banjaluke bodo občinske volitve. Zanimivo je, da sta v občini Slatina postavili skupno kandidatno listo stranki JRZ in HSS, drugo listo pa je postavila zcmljoradniška strankin, ki je sicer doslej ponavadi postavila skupno listo s HSS, kakor na primer v nekaterih okrajih pri volitvah za kmetijsko zbornico vrba-ske banovine. V drugi občini v Budžaku pa je postavila HSS svojo samostojno listo, zraven pa je bila vložena tudi neodvisna lista. Velika obnovitvena dela misli za 75 milijonov dinarjev izvesti v telefonskih napravah v državi poštno ministrstvo. Ministrstvo bo najelo posojilo in bo začelo obnavljati in povečavah številne telefonske centrale in telefonske vode. Večinoma bodo prišle v poštev proge in centrale na ozemlju hrvaške banovine v vzhodnem delu države. Od naših krajev bodo pri novih delih -prizadete« le nekateri in le deloma, ko so bo uredila visokofrekvenčna naprava za zvezo med Zagrebom in Trstom. Dela bodo izvedena v treh letih. Prvo leto bo ministrstvo porabilo 7 milijonov dinarjev, anslednje leto 35 milijonov, tretjo leto pa 33 milijonov dinarjev. Posojilo bo dala Poštna hranil-nica. V vasi Filipjakovu pri Šibeniku je bil pred nekaj dnevi ubit kmet Zorič, ki je bil član Kmečko zaščite. Ko se je zvečer vračal domov, ga je morilec, počakal in ga z enim strelom do smrti ubil. Ker so pa na kraju zločina našli ostanke opank, so šli za sledjo in prijeli dva brata Majica, ki sta bila z Zoričem sprta od jeseni, ko ju je Zorič pri izvrševanju službe zalotil pri zločinu in ju pretepel na žive in mrtve, da sta se morala oba zdraviti tri tedne v bolnišnici. Oba prijeta brata pa se trdovratno branita, da bi bila zločin izvršila. i Dve smrtni obsodbi je izreklo sodišče v Bjelovarju. Na smrt sta bila namreč obsojena Andrija Živko in Andrija Jakubina, ki sta umorila sestro Andreja Jakubina, Terezijo Bedekovič, iz koristoljubja. Terezija je namreč imela lepo posestvo, katero si je hotel njen brat prilastiti. Sodišče je oba morilca obsodilo na smrt, Jakubinovo ženo pa na pet let robijo. Zanimivo je, da se je Andrej Živko zadovoljil z obsodbo, ostala dva pa sla se pritožila. Maslo so kradli iz vagonov trije železinčarji v Koprivnici. Dnevno gredo celi vagoni masla iz Madžarske v Italijo. Ponovno pa so organi opažali, da zmanjkujejo celi zaboji. Pred nekaj dnevi pa je službujoči carinik opazil tatvino in jo javil oblastem. Zaslišani so biti trije zavirači, ki so kmalu nato priznali, da so že več ‘mesecev odpirali zaboje, jemjli zavoje masla, mesto njih pa devali v zaboje kamenje, zavilo v papir. Na njihovem domu so našli celo zalogo masla in še več drugih predmetov, ki so jih zavirači pokradli iz vagonskih pošiljk. Vse tri so zaprti. Pogoste tatvine na železnici pa so pojav, ob katerem bi se morala zamisliti tudi uprava. Ni čuda, če zaidejo na slaba pota železničarji, ko pa imajo silno naporno službo, za svoje delo pa dobe bedne plače. Zaradi spornega pašnika so bili trije skurit do smrti ranjeni v vasi Gornji Šarbani pri Podu-jevu. Deset let sla se dve vasici prepirali okrog lastništva malega pašinka. Oni dan pa so šli kmetje iz een vasi na pašink in hoteli tam demonstrativno dokazati, da je njihov. Čim so jih na drugi strani opazili, so pograbili za orožje in jih šli odganjat. Začeli so streljati. Tedaj ap so orožniki slišali strele in prihiteli na kraj spopada. Pozvali so vse kmete, naj položo orožje. Vsi^ so so pokorili, le eden je bolel streljati na orož.ni-ke. Tedaj pa je eden od orožnikov sprožil puško in težko obstrelil upornika. Nato so pobrali še druga dva težko ranjena in vse spravili v bolnišnico. Zaradi borega malega pašnika so padle tri žrtve. Na grozovit način si je končala življenje 74 letna Ana Čardaš iz Sarajeva. Vzela je dolg kuhinjski nož in si ga zadrla v želodec. Razparala si je trebuh. Ker se ji pa ta rana še ni zdela smrtna, je vzela dolge škarje in si jili večkrat zasadila v prsa. Sele do teh ranah se. ie onesvestila in umrla. Monumentalno filmsko delo o neizmerni ljubezni „Rdc£ega cveta14 lepega in tajinutve-nega angleškega plemiča, ki je s pomočjo Tailleranda zrušil vsemogočnega Robespierra, da bi rešil svojo izvoljenko pred giljotino! - Krasen film v stilu ,Bednih4 in ,Marije Antoinette4 Preko 1« OM umetnikov. Igralcev In Statistov je polna 3 leta Itl&IMFŠ* delalo to umetnino pod režijo A. Korde. Film po romanu »DullCa«, KRfSJII, JS-BUCitU • ”441”ILV Danes ob Jli, 19 in 2L jutri v nedeljo ol> 10 ilO (znižane cene) ter ob 15,17,19 in 21. KINO UNION fel. 22-21 Prvi slovenski narodopisni film v barvah spretno izvršil monatažo, katere rezultat je odlična reportaža, ki ne nudi samo nešteto zanimi- vosti in poučnosti, temveč vsebuje tudi mnogo estetskih kvalitet, ki človeka dvignejo v slero prave umetnosti. Razen nekaj prizorov, je ves film barvan. Folklorni prizori obsegajo 120 ni filma. Dodano je tudi besedilo, kjer je Marolt po živih besedah izvajalcev glosiral vsebino. K posameznim folklornim skupinam je Jakac interpoliral zemljo, pokrajino, delo in ljudi okolja, iz katerega izhajajo odgovarjajoči običaji. V celoti znaša dolžina filma okoli 240 m. Vsebinsko obsega film plese, obredja in običaje iz treh okoiin: 1.Prekmurska ravan. 2. Slovenske gorice z Dravskim poljem in 3. Bela Krajina. Filmski material je dala na razpolago ^Slovenska svobodomiselna jednota« v Chicagu. Tajnik Rogelj je namenil filme slovenski mladini, rojeni v Ameriki, da spozna običaje svojih prednikov in rodno zemljo, ki je naj nikoli ne pozabi. Ta folklorna reportaža bo s še več filmi o Sloveniji poslana 6. maja t. 1. v Ameriko. Za našo narodnostno borbo pa je nujno, da bi si Ljubljana oskrbela kopijo tega edinstvenega folklornega filma pred odpošiljatvijo v Chicago. Gotovo ni potrebno klicati odločujočim faktorjem in organizacijam, da naj store to narodno dolžnost, zlasti ker ne gre za velike stroške. Pred odpošiljatvijo bodo film v Ljubljani še enkrat kazali, in sicer za širše sloje. Za četrtkovo predavanje je posodila projekcijski aparat Delavska zbornica. Aparat, ki je nemškega izvora, pa ni primeren za amerikanske filme, zato bi bilo boljše pri ponovitvi uporabiti amerikanski aparat (Bell A Hovvel! C. Extra S. L.), ki ga ima prof. Jakac. Tvrdka Gregorič je dala na razpolago zelo uporabljiv in cenen (kompletno 1140 dinarjev) projektor (Filmosto-Color Box 5X5) za prikazovanje diapozitivov. Vsem, ki so kakorkoli omogočili to filmsko produkcijo, moremo biti zelo hvaležni, ker smo zopet videli nam drage običaje, za katerih prisotnost so nani čestitali na mariborskem festivalu navzoči Angleži, Francozi, Nemci, Rusi, Čehi, Hrvatje itd. Prav tako pa nam je dan s tem filmom dokument, s katerim bomo lahko odbijali zlasti ugovore Nemcev, ki skušajo s ponarejenimi stilizacijami osporavati naša narodna svojstva in značilnosti. Vprav rodni običaji najjasneje pričajo, da je naš narod pred neprestanim italijanskim in nemškim vplivom ohranil v svoji globini vse svoje prvine. Prav v tem je pomen vseh narodopisnih prireditev, da nam kažejo, koliko bogastva je v nas in da nam dajo sile in vere v bodočnost. Dr. R. Hrovatin. V četrtek 25. t. m. sta akademski slikar prof. Božidar Jakac in ravnatelj folklornega instituta Glasbene Matice France Marolt v okrilju Glasbene Matice ljubljanske priredila v Lajovčevi dvorani interno narodopisno produkcijo. Prireditev, ki se je vršila vožjem krogu izvedencev in drugih kulturnih delavcev, je imela informativni narodnopolitični in predvsem kulturni značaj in je izborno uspela. Zaradi tehnične zakasnitve je odpadlo nameravano predavanje in je g. Marolt v kratkih uvodnih besedah poudaril prizadevanja sodobnega narodopisja in njegov vzgojni pomen. Ne le z besedo in s sliko, temveč s fotografijo (diapozitivi), filmom in fonografom, t. j. z izvirniki, je treba otroku in vsem slojem naroda prikazati izvore samobitnosti in značilnih narodnih svojstev. Drugi narodi, zlasti Nemci, Rusi, Cehi, Francozi itd. mnogo žrtvujejo za zazname narodnih obredov in običajev. Pri nas je v tem zelo malo storjenega. Doslej je folklorni institut Glasbene Matice priredil štiri folklorne prireditve (1035 Koroški dan, 1936 Belokranjski dan, 1939 Čmomeljski festival in Veliki festival v Mariboru). Izmed teh je zlasti poslednja prireditev v Mariboru pritegnila vse svoje v tako velikem številu, da bo treba misliti na podobne prireditve še večjega obsega. Važno pa je, da se vse to ohrani v zaznamih tudi za bodočnost, kajti le prekmalu bo naš narod to nujno potreboval. Na žalost je zato pri nas vedno premalo denarja. šele zamejski Slovenci iz Amerike so začutili potrebo po ohranitvi teh živih dokumentov in dali na razpolago sredstva za barvni film. Pri tem pa moramo pomisliti, da stane material za 240 m barvnega filma samo okoli 4000 din in da bi tako vsoto lahko zmogla in morala zmoči tudi marsikatera domača blagajna. Na to je g. Marolt obrazložil s pomočjo barvnih diapozitivov značilne prizore, ki jih je v gibanju potem podal barvni film. Profesorja Jakca so ameriški Slovenci na njegovih potovanjih prosili, da bi jim izdelal barvne filme o domovini, o rodni zemlji, o ljudeh, njihovem delu in običajih. Na svojem snemanju po slovenskih deželah je Jakac prišel tudi v Maribor, kjer je v dneh 5. in 6. avgusta 1. 1. bil veliki festival slovenskih narodnih običajev. Tehnični vodja festivala France Marolt se je z navzočim slikarjem Jakcem takoj dogovoril in tako je nastal po srečnem naključju prvi slovenski narodopisni barvni film. Jakac je torej snemal film brez prejšnje priprave in ima njegovo delo značaj uspele improvizacije, iskrene spontanosti, velike spretnosti in profinjenega okusa. Tako predstavlja to delo zelo uspelo filmsko reportažo in ne film po načrtu z vnaprej začrtanimi vidiki. V. dobrim podrobnim panoramiranjem in rezanjem je Jakac gospodarstvo, gospodinjstvo, zadružništvo in kmetijska izobrazba Ljubljana, 27. apr. Smolrena agrarna politika je možna le, ako zares točno poznamo obstoječe stanje. Ravno v tem pogledu so bile pri nas doslej največje težave, kajti vsa izhodišča za razne akcije so temeljila na golili bolj ali manj nezanesljivih cenitvah, dočhn doslej šc nihče ni smatral za potrebno, da bi bil ugo.tovil resnično stanje. Kot prva se je lotila s precejšnjimi žrtvami naša zbornica in je že 1. 1938 sestavila statistiko uvoza in izvoza naših kmečkih proizvodov in potrebščin za Slovenijo za 1. 1936 m 1937, kolikor so prevozi ta po železnicah. Ta statistika je bila pa nepopolna v toliko, ker ni obsegala uvoza k nam iz drugih banovin fn ker več-krat_ ni mogoče točno opredeliti kaj spada med kmečke potrebščine. Da pridemo glede tega končno res popolnoma na jasno, se je lotila zbornica letos ponovno tega dela in sicer za 1. 1938 in 1,939. Svoje delo smo raztegnili letos na ves naš uvoz sploh in s prijazno naklonjenostjo tukajšnjega že-ležniškega ravnateljstva tudi na uvoz iz drugih banovin, obenem smo pa za to pridobili tudi finančno pomoč Zveze industrijcev, a pridobiti upamo še tudi Zbornico za TOL Tako bomo končno vendarle prišli tudi v tem pogledu na jasno, kar bo zelo olajševalo vse naše delo. Ker je brez jasne statistike sploh nemogoče vsako smotrno delo,smo že pred nekaj meseci začeli podrobno obdelovati tudi ostalo našo agrarno statistiko po okrajih in če bo to izvedljivo, pozneje še po občinah. To delo se bo nadaljevalo najmanj še vse letošnje leto, dobljene rezultate bomo pa ugotovili tudi grafično, kar nam ne bo ustvarilo le dragocenega gradiva za naša prouča-vanja in razne akcije, temveč tudi prezanimiv material za kmetijske razstave, ki jih nameravamo začeti prirejati jx) raznih večjih podeželskih krajih. Nadaljnji pogoj za ustavitev jasne slike našega gospodarskega stanja je ugotovitev rentabilnosti naših kmetij, kar je jia neizvedljivo brez kmetijskega knjigovodstva. V to svrho smo že lani podrobno pripravili vse potrebno, a letos je začelo okoli 150 kmečkih gospodarjev voditi natančno knjigovodstvo. V to svrho smo izdali vse potrebne tiskovine in priredili zanje 12 enodnevnih tečajev. Vso akcijo je izvedel zbornični urad, predsedstvo je pa razpravljalo o njej na svojih prvih dveh letošnjih sejah. Vojska pa postavlja naše kmečke domove še pred nove težkoče, ki jih utegne nadalnji potek dogodkov še poslabšati. To je preskrba z najnujnejšimi potrebščinami, kakor s petrolejem, z namiznim oljeni, z živinsko soljo itd. Predsedstvo se je moralo zato baviti s temi vprašanji sploh na vseh svojih sejah ter je sklepalo o potrebnih korakih. Ob tej priliki je sklepalo tudio vprašanjih, ki so v zvezi z Uredbo za preskrbo prebivalstva za preskrbo s hrano in ostalimi potrebščinami ter o korakih, ki jih terja naraščajoča draginja. Z zadružništvom so se pečali ponovno skoraj vsi zbornični odbori. Izvršilni odbor je na svoji zadnji seji razpravljal o potrebi zadružne mlekarne na Ptujskem polju. II. odbor je pa na obeh svojih sejah obravnaval vprašanje zadružnih klavnic, ki bi vplivale na organizacijo figa in na cene. IV. odbor je ponovno razinolrival precej težko in zapleteno vprašanje lesnih zadrug, a VII. odbor je proučeval vprašanje zdravstvenih zadrug. Zbornični urad je končno skušal doseči pri Kmetijskem ministrstvu primerne kredite za agrarne zadruge. Skrb za kmečko izobrazbo delokroga naše Kmetijske zbornice. Vil. odbor se je na obeh svo- jih sej‘ah pečal z vprašanjem kmetijskega pouka v ljudski šoli. Sestavljen je bil podrobni učni načrt za ta pouk in predsedstvo je na svoji 2 .seji sklenilo postopno izdati tudi tozadevne učbenike. S tem poukom se je bavil tudi IV. odbor ter sklenil zahtevati več gozdarskega pouka v ljudske šole. Dalje ie VII. odbor obširno razpravljal tudi o kmetijskih tečajih in razstavah. Sklenjeno je bilo, stalno dopolnjevati gradivo z naše lanske velesejmske razstave in prirejati potem kmetijske razstave po vseh večjih podeželskih krajih. Te bi se vršile v zvezi s kratkimi, morda enodnevnimi tečaji, pri katerih bi se nastopalo tudi s primernimi, poučnimi kmetijskimi filmi. Žal le, da nam vojska zelo ovira preskrbeti za to potrebno gradivo. Končno je VII. odbor razmotrival tudi važno vprašanje kmečkih izletov na naše kmetijske šole. Med najvažnejša izobraževalna sredstva spada tudi kmetijski poučni tisk. Kakor Vam je znano, se je lani vse leto pletlo vprašanje našega glasila in je bilo končno srečno rešeno tako, da ste dobili za božič »Orača«, s katerim smo menda lahko zadovoljni vsi. List izdaja konzorcij, ki ga tvorijo naša zbornica, Zadružna zveza in Kmečka zveza. Tiskali smo ga doslej v 20.000 izvodih, kajti število naročnikov jako hitro raste in je še doslej plačanih naročnin nad 4000. Glede vsebine dobivamo obča priznanja in tudi krog sotrudnikov se hitro širi. Nadalje je zbornica med tem izdala Kuretovo je pa Suhadolčevo »Hlevski g*oj in gnojnica«, in brošuro »Obnova in oskrba vinogradov. V tisku v vidiku je brošura o prodaji lesa in 1. snopič učbenika za kmetijski pouk v ljudski šoli. O našem sodelovanju pri delu -Kmečki dom«, ki ga pripravlja Mohorjeva družba, sem že poročal, več ponudb za izdajo raznih knjig in brošur je pa predsedstvo odklonilo. Športne vesti Jutrišnji nogomet. V ljubljanskem prvem razredu je naslednji spored: Jesenice, igrišče Bratstva ob 16: Kranj bratstvo. Ljubljana: igrišče Ljubljane ob 16.15: Mars : Jadran) igrišče Ljubljane oh 9.30: Hermes : Disk; igrišče Jadrana ob 10.15: Reka : Svoboda. Mariborska skupina: Maribor, igrišče Železničarja ob 15.30: Zelezinčar : Mura. Celjska skupina: V Celju, igrišče Olimpia ob 10.30: Olimp : Amater. Ljubljanski II. razred: igrišče Mladike ob 15.45: Moste : Sla vi ja; igrišče Jadrana ob 16.30: Grafika : Mladika; igrišče Korortana ob 16.30: Korotan : Adrija. Juniorji Slovenije v Zagrebu. Jutri ob desetih dopoldne v Zagrebu igrajo juniorji Slovenije proti juniorjem Hrvaške. Ta tekma bo služila zveznemu kapetanu Hrvaške nogometen zveze, da ho izbral juniorsko nogometno enajstorico Hrvaške, ki Iro igrala 2. maja v Pecsu proti juniorjein Madžarske. Žrtvujmo za narodno stvar! Vnebohod, 2. maja je dan za vse zavedne Slovence in Jugoslovane. To je nabiralni dan za kočevske Slovence! Vsak naj sklene: Tudi jaz hočem storiti na ta dan vso svojo dolžnost do niihl Dal bom. kolikor zmorem! Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Kraj Barometer-sko stanje Temperatura v Cw Relativna vlaea v % 1 -3 O (/) C c ‘V c 53 Veter ismer, jakost) Pada- vine največ j a 03 , >•/. c?’3 j Ul/Ul ! vrsta ! Ljubljana 759-9 14-8 11-8 91 10 0 10-5 dež Maribor 759-.. 16-6 1J-0 90 10 0 2-0 dež Zagreb 7611 2 J"0 10-C 90 10 E, — — Belgrad 761-8 24-0 14-0 60 7 NNE, — — Sarajevo 763-5 21-0 8-0 90 8 0 4-0 dež Via 761-3 12-0 10-0 90 10 SE. 4-0 dež Split 761-1 17-0 13-0 80 10 ESE, 41) dež Kumbor 761-( 19-0 16-0 70 10 NE, — — Rab 762-1 14-0 11-0 90 10 SEs 5-0 dež au&rognih 760-: 20-0 15-o| 90 10 E, 1-0 dež Vremenska napoved: Nespremenljivo vreme. V presledkih bo rahlo deževalo. Obvestila Danes, sobota, 27. aprila: Cita, Peregrin. Nedelja, 28. aprila: Pavel. Luka. Koledar Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič-Tržaška c. 48. Frančiškanska prosveta MO v Ljubljani uprizori na Vnebohod dne 2. maja 1940 ob 8 zvečer kot zaključno predstavo Finžgarjevo ljudsko igro s petjem v štirih dejanjih »Divji lovec«, ki jo je spretno zrežiral hi insceniral g. Rudolf Golobič. Zanimajte se za to slovensko delo. Vstopnice bodo cenj. občinstvu na razpolago od ponedeljka dne 29. aprila dalje v trgovini Sfiligoj v Frančiškanski ulici. »Robespierrov padec« v filmu, ki je na programu v kinu Unionu. V produkciji Aleksandra Korde, ki je ustvaril že mnogo filmskih umetnin, je ameriška produkcijska družba United Artists nad 3 leta delala veliki film Robespierrov padec«. Film je izdelan po romanu baronice Orczy Dušica« m nam prikazuje dobo francoske revolucije, ter postavlja gledalca v tedanjo dobo, ki jo slika z brezobzirno realnostjo in stvarnostjo. Izvrstno nam kaže Robespierra samega, njegovo strahovlado, ki se je zrušila pod isto silo, s katero je bila vzdrževana. Film ima tudi romantično fabulo o veliki ljubezni tajinstvenega angleškega plemiča, ki je zrušil Robespierra. Burni dnevi človeške zgodovine so prikazani v filmu, tako da gledalec z največjo napetostjo sledi dejanju in prepričani smo, da bo film ugajal najširšim množicam. Meje ob Glinščici v kat. občinah Zg. šiška in Dravlje bo določila komisija v ponedeljek, 29 apr. Vsi obrežni posestniki so vabljeni, da se udeleže določitve meja sami ali njihovi pooblaščeni zastopniki. Poznejši ugovori ne bodo upoštevani, udeležba bo smatrana za odpoved strank vsem poznejšim ugovorom proti komisijskim ugotovitvam. Posestniki naj počakajo pri svojih parcelah ob potoku Glinščici, komisija bo pa začela poslovati ob 9 dopoldne pri mostu čez Glinščico na cesti VI. ob viškem »Stanu in domu« ter bo določala meju proti Dravljam. LJUBLJANSKO GLEDALIŠKE DRAMA — začetek ob t zvečer: Sobota: 27. aprila: »Partija šaha.. Red A. Nedelja, 28. aprila: »Asmodcj. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 29. aprila: Zaprto. OPERA — začetek ob 8 zvečer: Sobota. 27. aprila: »Modra roža«. Opereta Pre-mijera. Prcmijereki abonma. Nedelja, 28. aprila: »Modra roža«. Izven. Repertoar Narodnega gedališča v Mariboru Sobota, 27. aprila, ob 20: »Ana Christie«, Red B. Nedelja, 28. aprila, ob 15: »Gejšš«. Znižane cene. — Ob 20: Konto X«. Znižane cene. Zadnjič. Proslava Zrinjskega in Frankopana Odkar obstoja, proslavlja Hrvatsko kulturno društvo »Napredak« ter vse njegove podružnice tnu-čeniško smrt hrvatskih velikanov Zrinjskega in Frankopana. V sporazumu in z blagohotnim sodelovanjem pristojnih tukajšnjih krogov bo tudi tukajšnja podružnica »Napredka« proslavila spomin na hrvat-ska borca ter je za to proslavo sestavila naslednji program: Dne 30. aprila t. 1. (torek) bo opravljena v tukajšnji frančiškanski cerkvi ob 7 zjutraj svečana sv. rilaša-zaduš-iica Istega dne zvečer pa bo ob 20 iz radio-studia prenašan sledeči program: 1. Uvodna beseda (inšpektor g. prof. Silvo Kra-■njec); 2. Koncert Rad. orkestra: Zajc-Bemard: Fantazija iz opere »Zrinjski«; Zajc: »Slepi Marico«; Zajc: »Večer na Savi«, karakt ;3. Vmesni nagovor predsednika Hrv. kult. društva »Napredak« v Ljubljani, g. Franje Haraz.rna; 4. Koncert Rad. orkestra — nadaljevanje: Lisinski: »Ljubezen in zločin«. fanL; Albini-Bradič: Uvertura k opereti »Baron-Trenk.«: Safranck-Kavič: Hrvaški nar. plesi iz op. »Med-vedgrajska kraljica«; Prejac-Bradič: »Zagorska popevka«; Gotovac: Kolo-poskočnica iz opere »Morana«. Poštarska tombola je pred durmi! Cenjeno občinstvo se obvešča, da priredijo naši vrli poštarji tudi letos svojo bogato tombolo s krasnimi in bogatimi dobitki. Glavni dobitki so: štiri-sedežni avto, šivalni «troj, osem raznovrstnih koles, voz bukovih drv in voziček, obložen z živili. Zato ne zamudite prilike in nahavite si pravočasno tombolske tablice, da ne bo pozneje kesanja, ker je vsakdo lahko med srečniki, da dobi avto ali karkoli za 5 dien. Ni pa samo to, da ste lahko srečni. temveč obenem tudi pomagate našim poštarjem in njihovi organizaciji, ki porabi svoj čisti debiček v socialne in humanitarne namene, ker ima veliko število bolnih članov, za katere skrbi z bolniškimi podporami, ima ludi lastno godbo in pevsko društvo, za katero ie v letošnjem letu nabavilo nove inštrumente Zato apeliramo na cenj. občinstvo, da vsak po svoji moči podpre naše poštarje s tem, da si nabavi čim več tombolskih tablic. Kolo sreče sc bo vrtelo na dan 5. maja 1940 ob 3 popoldne na Kongrsenem trgu. Motorno koto NSU KS 3, tipa Pony, napro-, daj. Lottspeich, Rimske Toplice. Washington, prestolnica Amerike, obhaja 146 letnico VFaslikigton, prestolnica Zedinjenih držav, je morda edino mesto na svetu, ki je bilo ustanovljeno za to, da bi v njem imela svoj sedež vlada. Vsa druga velika mesta kakor London, Pariz, Rim, Berlin in druga so bila izbrana za to, da bi služila kot glavno mesto in mesto, kjer je bila nameščena državna uprava. Ustanovitev Washingtona je zvezana z zgodbo neke vojaške čete, ki se je bila pobunila. Po vojni za neodvisnost je vlada stolovala v raznih mestih ameriških držav, kakor je to bilo v Švici, kjer se je vlada tudi selila iz mesta v mesto. Meseca junija 1. 1785. je ameriški kongres stoloval v Philadelphiji. Nenadoma je vdrla četavojakov v zborovalnico in med vikom in krikom zahtevala, da se jim izplača zaostala plača. Tedaj se je George Washinton odločil, da si bo izbral mesto, kjer bo vlada imela svoj stalen sedež in kjer bi bil varen pred takimi izpadi, pred katerimi v mestnih hišah ni nikjer varen. Toda kako naj izbira med New Yorkom, Baltimorom ali Bostonom? Dolgo časa je bilo treba ugibati, kajti kar trinajst držav se je potegovalo za to čast. Nazadnje so naredili in se poravnali tako, da bodo ustanovili novo mesto, ki bo služilo kot glavno upravno mesto. Na pomlad 1. 1790. je kongres odločil, da naj se novo mesto ustanovi in zgradi na meji med državicama Virginija in Baryland. Major zida mesto Toda od odločitve pa do prve lopate je bilo le daleč. L. 1791. je predsednik Washington, ali oče naroda«, kakor so ga imenovali, točno določil meje mesta kakor tudi njegovo lego. Februarja 1. 1801. je kongres postal lastnik prostora, ki je meril 70.000 kvadr. kilometrov, ki je dobil ime, ki ga nosi še dandanes: mesto Washington, okraj Columbia. Zato je treba še danes pisati njegovo ime po predpisih: »Washington D. C.« Izdelavo načrta glavnega mesta so poverili Francozu Pierru L’enfant (Otroku). Med vojno za ameriško neodvisnost je bil ta Francoz častnik v štabu generala Lafayetta. Po končani vojni pa je presedlal v civilno obleko in se posvetil arhitekturi. Ta je najprej zgradil Belo hišo, kjer prebiva predsednik Zedinjenih držav in Kapitol, kjer je sedež kongresa. Kapitol je zrasel na nekem griču. Graditelj je vnesel v načrt parke, vrtove, široke ceste in polkrožne prostore in je bil načrt tako lepo zamišljen, da njegovemu nasledniku ni kazalo nič drugega, kakor da ga je pustil, kot je bil. L’eniant ni dočakal, da bi se njegov načrt uresničil. Bela hiša je bila dograjena 1. 1820. in je bila še do 1. 1840. obdana z lesenimi kolibami. Kapitol pa so gradili do 1. 1860. Šele po chicaški razstavi 1. 1897. so začeli graditi večje zgradbe, kot ministrstva, vseučilišča, gledališča, knjižnico, eno od največjih na svetu, hotele in druge velike zgradbe. 600.000 ljudi V začetku prejšnjega stoletja, ko sta se Kongres in vlada naselila v novem mestu, je imel Washington 3000 prebivalcev, od katerih jih je ono 'zui uradnikov m UKU) črncev, ki so delali pri zgraditvi mesta. Danes pa šteje mesto 600.000 prebivalcev, od katerih je 130.000 uradnikov tako da s svojimi družinami predstavljajo skoraj polovico prebivalstva. Druga polovica je zaposlena največ kot delavci v upravi in državni tiskarni, kakih 5000 je časnikarjev, filmskih reporterjev in nekaj osebja tujih poslaništev. V Washingtonu ni ne idustrije ne nobenega obrtništva. Washington i živi samo od politike. Mesto je politično središče j in to mu zadostuje. Vsako leto pride na tisoče izletnikov, ki obiščejo Kapitol in znano Belo hišo, narodni park in kip Wasningtona. Na tisoče znanstvenikov prihaja delat v kongresno knjižnico in ko zaseda Kongres, se vsuje v Washington cela armada politikov, ki prihajajo s svojimi družinami, tajniki, kuharji in podobno opremo. Res pravih domačinov, urojencev, je kakih 200.000 črncev, ki so zaposleni kot vratarji, sluge in podobno. Vsi drugi so samo gostje, ki prihajajo in odhajajo. Taka je zgodovina tega mesta, iz katerega se čuje odločen glas, da hoče pri bodočem ustvarjanju novega sveta imeti tudi besedo, in sicer krepko besedo. Ni nobenega dvoma, da bo ta beseda res krepka in ne bilo bi napak, če bi se že danes pobrigali in povedali, da smo tudi mi na svetu. Filmski magnat David Selznick - Slovenec? Belgrad, 26. aprila. Tukaj, v Belgradu, sploh ne moreš biti v družbi, da ne veš kaj o Davidu Selznicku, tvorcu baje največjih in baje najboljših ameriških filmov. Sploh je težko človeku, kakor sem na primer jaz, ki odhajam celo iz kina, to je po belgrajsko i.z »bioskopa«, z vedno razočaranim obrazom. Toda • človek mora biti tudi v Belgradu »izobražen« in I zato grem včasih v kino, vedno pa se ponavlja isto vprašanje, če kaj vem o tem slavnem Davidu Selznicku, ki je slovenskega porekla. Ime Selznick se mi je zdelo sumljivo. Vsa Evropa je prepričana, da je Selznick Rus, njegov oče pa je bil Leon Železnik. Ime Železnik prav gotovo ni rusko, neki višji uradnik ruskega zunanjega ministrstva se imenuje Zeleznjakov, drugi slovanski narodi tudi nimajo takih priimkov, razen — Slovencev. Vsi se še spominjamo imenitnih kreacij slovenskega igralca Železnika, ki je tako zgodaj umrl. Ali se je pri Selznicku zopet ponovila stara ameriška reklama, da kakega večjega bolj zmožnega Slovenca proglase za pripadnika kakega večjega naroda? Saj so na primer celo našega Rijavca v Berlinu proglasili za Španca (Ria-vez), Ito Rino — Kravanjo — za Italijanko, odkod je doma ameriški skladatelj Suša, je tudi za ves svet uganka, razen za Slovence; doma je namreč iz Sežane. O Leonu Železniku, ki se je pred davnimi leti izselil iz »neznane« dežele v Ameriko, bi utegnila kaj povedati sestra pokojnega slovenskega dramskega igralca, gospa Lauterjeva, ki gospodinji sedaj menda pri nekdanjem »Štrajzlu«, odkar so opustili gostilno pri »Činkoletu«, vsaj tako sodim po oznanilih v časopisih. Ob koncu prejšnjega stoletja je pobegnil od nekod v »Rusiji«, čitaj Sloveniji, kar pa za Ame-rikance ne pomeni nobene bistvene razlike, droben deček, ki mu je bilo ime Leon Železnik. Deček se je v tuje razmere kaj hitro uživel. Sedemnajst let je živel, garal in trpel v Angliji, nato pa ga je sla gnala v Novi svet. V Ameriki si je seveda amerikaniziral ime v Selznick. Sreča se mu je nasmehnila. Pričel je kufičevati z dragim kamenjem in odprl je lastno banko. Postal je ravnatelj in guverner Federalne banke v Pittsburgu (kjer je prav mnogo Slovencev) in celo na ameriških bankovcih se je pojavil njegov podpis. Z lepimi milijončki se je nato stari Selznick preselil v New York in tam odprl sijajno trgovino z dragimi kamni. Kaj hočemo, trgovina je trgovina, Selznick je pri kupčiji včasih izgubil milijone, včasih jih je dobil. Imel pa je eno strast, ki je uničila še močnejše Amerikance, kakor je bil on: strastno rad je namreč igral poker, najbolj nevarno kvartopirsko igro na svetu. Njegov sin David se še danes rad pobaha, da je njegov oče izgubil nekoč pri pokerju kar cel milijon dolarjev. To je vse vplivalo na njegovega najstarejšega sina Davida, ki je danes najbolj znan filmski producent na svetu. David je od svojega nekoč bogatega, toda pozneje obubožanega očeta podedoval podjetnost in strast za avanturami. Kar naenkrat se je znašel kot filmski producent in pričel izdelovati zvočne filme, najprej seveda v skromnem obsegu, nato čimdalje večje in svetovno znane. V Belgradu in v Ljubljani smo že videli dosti filmov Selznickove produkcije. Ameriškemu filmskemu magnatu Selznicku pa se najbrž niti ne sanja, da je njegov izkušen in doživeti bogati oče sanjal o slovenski domovini, za katero on najbrž niti ne ve! V Ljubljani imate priliko, da malo pre-iščete, odkod je rod Selznickov, to je Železnikov! C. Kočevar. Križanka ■ i 2 3 4 5 ■ ■ 6 7 ■ ■ 8 ■ 9 10 m ■ 11 1 ■ 12 13 n 1 1 ■ 15 ■ 16 17 18 ■ 19 20 ■ 21 22 !■ 23 24 ■ 25 26 1 Staro železo in vseh vrst kovine so zbirali po vsej Nemčiji kanclerju Hitlerju za rojstni dan. Besede pomenijo: Navpično: 1. Vrsta čtiva 6. Izdelujem (latinski) 8. Umetnost, tudi zabava 9. Sever (tujka) 11. Svedok, očividec 12. Prijateljice (francoski) 14. Duhovnik (srbski) 16. Žila privodnica 18. Breg, obrežje (lat.) t9. Romunska reka 21. Kratica za »narrativen« (pripovedni) 22. Skrajšano žensko krstno ime 25. Pozitivni električni delec 25. Oblika oseb. zaimka 26. Cankarjevo delo. Navpično: 1. Del telesa 2. Veliko pleme 3. Ruska reka 4. Območje, zemeljski pas 5. Prijeten vonj 6. Izbrana družba 7. Zvezda 8. Izgubljen, pokvarjen 10. Paglavec, kričač (srbski) 11. Poziv dragemu gostu 17. Del knjige 14. Direkten, naravnosten 15 lahka snov 17. Orožje (lat.) 19. Oseb. zaimek 20. Tuje moško ime 23. An 24. Nikalnica. Rešitev sobotne križanke: vodoravno: t Erik 4. Loka 8. Super 10. Tabor 11. P. s. 12. Surah 14. Ra 15. Ajd 17. šah 18. Kir 19. Nauka 21. Uona 23. Anka 24 Osat. Navpično: 1. Espana, 2. Rusjan 3. Kes 4. Lah 5. Ob 6. Karina 7. Ararat 9. Ruša 10. Tahi 13. Ra 16. Duk 18. Kos 20. Ka 22 Lo. Nekateri gledajo svet skozi povečevalno, nekateri pa skozi pomanjševalno steklo, pri tem pa pozabljajo, da lahko gledajo vse stvari skozi oboje, in še zmeraj niti od daleč ne vidijo resnice. Vsak človek je kralj na svojem lastnem vrtu. — Goethe. j/;. Nemški bombnik je potopil angleško ribiško ladjo na Severnem morju, njegov tovariš pa ga slikal. Drobne Ce je profesor raztresen. Švedski profesor Svedelius je bil tako raztresen, da je pri neki svečani pojedini, medtem ko je imel enega svojih slovito lepih govorov, punč v svojem kozarcu mešal z gorečo smotko. Na višku napitnice je to mešanico potem — izpil. Pri neki čajanki pa ga je tovariš opazil, kako je maslo mazal na golo dlan. — Nekoč ga je po poti iz najlepših misli zmotila krava, ki mu je stopila na pot. »Oprostite!« je dejal in se vljudno odkril. Mož, ki je kravo gnal, in vse ostale priče tega prizora, 60 se krohotale. Šele tedaj je ponos upsalskega vseučilišča opazil svojo pomoto. Osramočen in jezen je slekel naprej. Tekel je tako slepo, da je zadel v neko damo. »Že spet takšna neumna krava, ki ne zna korakati po cesti!« je zavpil besno, ne da bi dvignili oči. Največje orgle na svetu. Štefanova cerkev v Požunu ima največje orgle sveta. Imajo 206 registrov, k.' so porazdeljeni na pet orgel. Na vsako je moči igrati posebej in vseh pet' spet lahko hkrati zabuči. Poglavitne, epistelske in evangeljske orgle so nameščene na podstavku srednje, oziroma stranskih ladij. Baročne orgle so skoraj 90 metrov oddaljene od poglavitnih orgel. Iz obokov pod kupolo donijo »vnebovhodne« orgle. Vseh 206 registrov vsebuje 16.105 piščali. Program radio Ljubljana Sobota, 27. apri.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Vesele plošče izberimo in na tekoči trak denimo! — 12.30 Poročila in objave — 13 Napovedi — 13.02 Vesele plošče izberimo in na tekoči trak denimo! — 14 Poročila — 17 Otroška ura: a) Slovenske narodne pravljice bere M. Boltar-Ukmarjeva; b) Lažon in njegovi družici (članice Nar. gled. v Lj.) — 17.50 Pregled sporeda — 18 Za delopust igra Radij, orkester — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Novi Vinodol in njegova vloga na Jadranu (inž. A. Potočnjak, Zgb) — 19.40 Objave — 20 Zunanje politični pregled (dr Al. Kuhar) — 20.30 »Smo skuhali dovtipov zmes, natresli godbe, pesmi vmes«. Nekaj za konec meseca. Nastopajo: Radijski orkester pod vodstvom D. M. šijanca, gdč. Bogdana Stritarjeva (alt), Mir. Premelč (bariton), prof. P. Šivic (klavir), St. Prek (kitara), Jožek in Ježek (popevke) ter člani Radijske igralne družine — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za vesel konec tedna (plošče). Orugl urograml Sobota, 27. aprila: Zagreb: 20 30 Konc. zab. gl. — 21.30 Mandolinski konc. — Bratislava: 21.10 Pis. konc. — Praga: 20 70 N. Dostal: »Vijolica v snegu«, opereta — Sofija: 23.15 Narodna, lahka in pl. gl — Angleške postaje: 20 Pis. spored — Beromiinster: 19.40 Pis. večer — Budimpešta: 19.44» Lehariev večer — Trst-Mi-lan: 17.15 Violinski konc. — Ritn-Bari: 20.70 Vesele pesmi — Florenca: 20.30 Pisana glasba — Radio-Pariz: 23 Pevski koncert — Sottens: 20.30 Koncert. ;j!j .S** . ;* • Noben od drugih dopisnikov ni pred poldnevom izvedel za plinski napad. Preden so se drugi dopisniki vrnili v tiskovni glavni stan, je preteklo toliko časa, da zaradi običajnih zamud |»ri brzojavljanju čez morje niso brzojavke več prispele v Ameriko za večerno izdajo listov. To je Fcrgussonu dalo prednost enega celega dne. Tedaj so dopisniki smeli poročati o mrtvih. Zato je Fergusson omenil, da so čete, ki so jih plini zastrupili, bile iz Ohija, Indiane, Illinoisa, IVisconsina ter drugih zveznih držav na ameriškem Srednjem vzhodu. To je bila približno pokrajina, iz katere so sestavili slovito »mavrično divizijo«. Zgodba je na Srednjem vzhodu vzbudila vihar. Sorodniki vojakov iz »mavrične divizije« so oblegali Washington za poročila. General Persching je prišel v težaven položaj, da je moral dati važno vojaško obvestilo o razporeditvi divizij na fronti. V resnici namreč niso bili zastrupljeni možje iz »mavrične divizije«, ki je ležala še v zadnjih postojankah v predelu, določenem za vojaško učenje. Zaradi tega pripetljaja je vrhovni glavni stan dal zapoved, da dopisniki odslej pri padlih ne smejo več povedati imena ali porekla. Edino izjemo so tvorili vojaki, ki so bili odlikovani s francoskim vojnim križem. Vse te okoliščine skupaj so po naključju dale priliko za novo, važno potezo. Zvedel je, da je bil Archie Roosevelt, sin bivšega predsednika Teodorja Roosevelta, pri nekem jutranjem napadu na strelske jarke ranjen. Šel je tja, da bi ga v vojni bolnišnici obiskal. Ravno ko je prišel tja, jo več francoskih častnikov zapuščalo bolnišnico. Izročili so bili mlademu Rooseveltu častni križ, ko je ležal v bolnišnici na operacijski mizi. Fergusson je zdaj bil pred težko izbiro. Po novih določilih je smel brzojaviti, da je Archie dobil vojni križ, ni pa smel omeniti rane in zato ni mogel seveda povedati, da je Archie dobil odlikovanje na operacijski mizi. Fergusson je vedel, da so bližnje sorodnike ranjencev ali padlih obvestili, preden je vojno ministrstvo v Wa-sliingtonu objavilo seznam padlih. Zato je našel izhod in je new-yorškcmu uredništvu brzojavil: »Archie Roosevelt dobil vojni križ v zelo nenavadnih okoliščinah stop. telefonirajte, Ysterbay.c Ko je ne»vyorško uredništvo United Pressa poklicalo Teodorja v Oysterbaxu, še ni dobil poročila o tem, da je sin ranjen. Brž ko je zvedel, je telefoniral in obvestil United Press. V bitki pri St. Michielu, prvi veliki vojaški operaciji, ki jo je pripravila in izvedla samo amerikanska vojska, se je Fcrgussonu posrečilo nekaj, kar so meli za daleč največjo stvar, odkar so Ameri-kanci sodelovali v svetovni vojni. Posrečilo se mu je poslati poročilo o začetku bitke, n zasedbi prvih jarkov in o imenih številnih zavzetih krajih, poslati dan prej v Ameriko, kakor so ga poslali vsi drugi dopisniki. Celo vojno ministrstvo v Washingtonu je bilo ves dan skoraj brez vesti. Fergussonovo poročilo je bilo edino obvestilo na vsem svetu o bitki silnega pomena, o bitki, ki je Nemce izgnala iz utrdb pri S. Michelu, katere so imeli zasedene od začetka vojne. Čeprav so bile dolge priprave za bitko pri S. Michielu končane in končane operacije pri Marni ter okoli Soissonsa, je vendar vrhovni glavni stan zapovedal dopisnikom .naj ostanejo pri Marni in nadaljujejo z običajnimi krožnimi vožnjami. Delali so to zelo izdatno, da bi zmešali nemške vohune. Če bi bilo poročevalcem dovoljeno iti v postojanke pri St. Michielu pred začetkom vojskovanja, bi bili nem- ški vohuni lahko opozorili Hindenburga na pomembnost tamoš-njega napada. 01) zori dneva pred napadom so dopisniki dobili zapoved, naj zapuste tiskovni glavni stan v presledkih po 15 in se peljejo v Nanry, kjer je bil tiskovni urad med napadom. Ko so pozno zvečer prišli v Nancy, so jih spravili v hotelsko sobo, zastraženo z vso skrbjo. Zastori so bili potegnjeni in poskrbljeno vse, da bi preprečil da ne bi nemški vohuni izvedeli o tem, da so se scšli. Polkovnik — zdaj general — Dennis Nolan, vodja obveščevalr službe, je pripel na steno natančen zemljevid tega dela bojišča i nam vnaprej razložil vsak kos napada. Pripovedoval nam je, da bod zdaj prvič uporabljeni amerikanski taki. letala in topništvo. Nekaj pred polnočjo, še preden je bil polkovnik Nolan konča se je začel siloviti topniški ogenj, ki je pripravljal napad. Ogenj stotin težkih topov se je lesketal na obzorju kakor bliskavica. I bobneče grmenje je treslo hiše v Nancjju. Topniška priprava naj 1 se nadaljevala do določene ure. potem pa naj bi napadle čete. Ko so se drugi dopisniki odpravljali na pot, da bi bi navzoči pri začetku ofenzive, je Fergusson vnaprej napisal vso zgodi napada, kakor nam jo je orisal polkovnik Nolan. Poročilo je bilo s stavljeno v kratkih delih, od katerih je bil vsak zase zaokrožen. Z radi nepreračunanih zamud pri prenosu in zaradi nereda pri kabli je poslal Fergusson svoja poročila po štirih različnih progah. Nek; tera so bila naslovljena na United Press v Newyorku. druga z United Press v Parizu, za oddajo v Newyork. druga v London spet nekatera v Buenos Aires, za Newyork čez Ande in čez zahodi obrežje Južne Amerike. Sleherno od številnih poročil je vsebova bistvena dejstva, toda vsuko spet sproti nova. Oddal je vsa ta poročila cenzorju z naročilom, naj jih med nj govo odsotnostjo pošiljajo drugo za drugim, če bodo uradna sporoči potrdila, da so se dogodki, popisani v njih. zares odigrali. Če bi j napad ne posrečil, ali če bi sc dogodki oblikovali drugače, kakor ] je bilo popisano, je cenzor imel pravico izpustiti odstavke, ki se r bi ujemali. Šele potem je Fergusson odšel na bojišče. V malo urah so uradna poročila potrdila, da se vse razvija p načrtu. Ko so vsi dopisniki s Fergussonom vred bili kdo ve kolik milj daleč, so pa tu odpošiljali njegova poročila. Neka druga okoliščina je njegovi potezi dala še večjo učii kovitost. Pred kratkim se je bilo ameriško vojno vodstvo odločilo, da b uredilo lastne brzojavne proge po Franciji do kabelske postaje. N teh progah naj bi ameriški telegrafisti delali samo za ainerišk vojsko, namesto francoske vladne brzojavne službe s francoski) osebjem. To ameriško brzojavno napeljavo naj bi bili prvič upi rabili pri bitki pri St. Michielu. Za jugoslovansko tiskarno * Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj: Inž. Jože Sodja. — Uredniki Mirko Javornik — Rokopisov ne vračamo. »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna oaročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo« Kopitarjeva ulica 6 111. Ielelon št 4001 do 4005, Upiava; Kopitarjeva ulica fc