Katolišk cerkven list« Tečaj X. V Ljubljani 4. rožnika 1857. Ust 93. Sveti misijon. *) Trikrat pozdravljen čas svet'ga misjona. 0 de smo včakali tudi te mi! Milosti svoje zdaj z večniga trona Svojim otrokam ljub' Oče deli; Duša keršanska sedaj se potrudi, Zvoljen'ga časa nikar ne zamudi! Ljudstvo, o ljudstvo izdrami se '« spanja, Dnevi zveličanja zdaj so za-te, Zdaj je čas tvojiga obiskovanja. O de b' spoznalo, kaj v srečo ti gre! Tak še zdaj usmiljeni Jezus zdihuje, Ko se na sveti misjon ogleduje. Pridite toraj, vi starši keršanski Pridite zlajšat si revno serce. Težke dolžnosti in križi vsakdanski Stiskajo vas, vas otroci skerbe; Kaj bi storili, kak prav bi ravnali, V svetim misjonu tu bote spoznali. Vi gospodarji, in ve gospodinje. Ojstra na sodbi bo tudi za vas: Berz obernite sem svoje stopinje. Hitro poteče ta zvoljeni cas. Kak de skerbite, kak modro hišujte. De se zveličate s svojimi. — čujte. Pridi keršanska mladina ii tudi, Sini in hčere in posli tud vi, V zanke dobit' vas, se spačen' svet trudi: Branite srečo nedolžne vesti! Oh poslušajte glas svetga misjona: Vojska je kratka, al večna je krona! Teci k misijonu zagrešena duša, Gnade studenci zdaj tukaj teko. Tukaj zastarani greh se odpuša, Glej spovednico, — poklekni pred njo j Rane skeleče se tukaj celijo, Stiskane serca se tu ohladijo. Oh ne zamudi, predraga dušica, Z Bogam se spraviti, dans je tvoj čas, Dans se vtolažit' da Božja pravica. Juter ojstrosti že sliši se glas; Danes je lahko še vse pridobljeno, Juter prepozno in vse zamujeno! Glej. jaz sim blizo! sam Jezuz nam kliče. Kdor me dans iše. on našel me bo; Kdor pa se danes od mene pomiče. Bode me iskal, pa uašel težko. Toraj Gospoda dan6 zvesto išimo. Svet'ga misjona kar ne zamudimo! Kar pa obetamo, zvesto spolnima. Gola obljuba saj nič ne velja, Usmiljenga Boga goreče prosimo. Da stanovitnosti gnado nam da. *) Ta pesem jc bila pri ljudskim misijonu v Bistrici (od 23. vel travna do 2. rožnika) spevana. Oh naj spominja, naj vselej nas viža Stavljeno znamnje misjonskiga križa! A. Oliban. Ms Indije. Od znanih nun v misijonu škofa Atan. Zubcrja so spet dospele pisma, iz kterih v naglici nekaj posnamemo, ker se morajo v kratkim dalje na Parsko odpraviti. Naše zelje še niso dosežene, je rečeno, ker ne moremo še dontačinskih černih otročičev v svoje področje dobiti in za njih odrejo delati. Imamo sicer nekaj domačink v sirotišnici, pa le prav malo, iu v celi sirotišnici imate Ic 2 sestri opraviti. In zakaj zdihujemo, zakaj se naše vošilo. namen našiga poslanja, ne more spolniti? ker denara nimamo, de bi se hišica za te otročiče zidala. V naš samostan, kjer imumo sicer majčkeno rejišnico (penziouat). jih ne smemo jemati, posebej bi se mogle za nje male šole napraviti, k temu pa denara ui. desiravno terdijo. dc za 600 gold. bi se dala taka hiša za te potrebe napraviti. Molite tedaj priserčno, in razodeuite to potrebo blagim dobrotni-kam. sej ine nismo sern prišle, de bi lepe izdelke za prodaj za živež delale, temuč de bi si za svoj poklic prizadevale: in koliko bi se dalo v Indii storiti, kjer vse mergoli otrok! V penzionatu pa se ne da veliko pridobiti, zakaj več protestanških rejcuk je res pri nas v katoliško cerkev prestopilo, torej pravijo protestanti, de otroke k katoličamdv u silimo, in se jih boje dajati v to napravo. Le eno sa.no mlado protestantkinjo imamo zdaj; mesec je kar jc pristopila, pa tudi ona je v svojim sercu že vsa katoliška. Pred 2 ine-scama je bila ajdovska deklica pri kakih 7 letih v naši cerkvi keršena. Njena neverska mati je služila pri katoliški deržini in je umerla ter zapustila svojiga otroka ti deržini. ki ga tedaj hoče katoliško odrediti, Ilade bi jo bile pri nas obderžale, pa to majhno človeče jc tudi že služabnica pri otroku te deržine. in gospodinja jc rekla: če ti ne prideš k nam nazaj, kdo bo potlej tako lepo skerbel za mojiga otročička. Poznejši dobimo še druziga otročiča, neko sirote. — Otroci so tukaj zavolj vročine iu prirojene nc-gudnosti silo leni. Ako se jim lepo delo ali risanje v spodbudo pokaže, odgovore namesti spodbujenosti: „o kaj taciga sc nikoli ne moremo naučiti!" Jesti, sputi. kopati se in žlobudrati so njih poglavitne umetnosti, lahko je tedaj zapo-pasti, de tudi v verski zadevi niso vse pregoreči. Bi tudi radi vedili. kaj dc čez dan počnemo, in če imamo lepo toplo. Ze v svečanu smo imeli evropejski ali parski veliki traven, v sušcu pa mali in veliki serpan. in na solnce se mi Evropejci brez soliičiiika nismo kar minuto smeli prikazati". Pravijo, de so včasi že misijonarji od solnčniga speka (Sonncnstich) tako iianaglama iu neprevi-dama umeri i, de še presladkih imen Jezusa iu Marije nis« mogli več izreči. Vender pa ni, kakor sini enkrat brala, de bi tukaj ne bilo nič spomladi, in de natora vedno v ravno tistim odelu ostane. Berstcnje in poganjanje dreves je ravno tako kakor v Kvropi. desiravno staro perje še le odpada, ko se novo čerstvo zelenje začne kazati. Vidimo krog sebe zunaj našiga verta prezale drevesa, kakor lipe, zmešane s palmami in drugim drevjem, ki s svojim raznim zelenilam človeka zares na Evropo spominjajo. Tudi noči mi silo gorke... Kakošna vročina de bo še le o tako imenovanim vročim letnim času. bomo vidile. (List je bil v začetku mal. travna pisan. Vr.) Vroči vetrovi so se žc žareli, in ako se človek proti vetru postavi, bi mislil, de mo ognjeni plameni nasproti švigajo. — Letaš pričakujejo tako vročiga poletja, de bodo bolezin in nierzlice vladale. Dobrotljivi llog bo z nami. Ze zdaj so reči, omare itd. kakor zakurjena peč. ako se jih človek zadene. Vse reči se od vročine kerčijo. zvozijo ali skrajšajo, in bukve vse narazen reže. desiravno se solnce z naj veči prizadevnostjo iz stanovanja odvrača. Vcnder se da vse prenesti, dobrotljivi Bog prav posebno pomaga. Tudi voda je še dobra, ako sc dene čez noč ohladit, pozneje pa tudi to več ne zda. hc obadi niso tako hudi kakor smo se hale. sim že pi-ala: ali drug merčes je pogosto, tavžent nožci, ki smertno piknejo. Lanskiga leta jc bil po noči neki gospod od taciga vpičeii. precej so mu roko prav terdo prevezah , de hi strup ue mogel naprej, in so tekli po zdravnika; on pa ui mogel bolečine od preveze več prenesti in je prijenjal, uli v .1 urah je bil že meri e v. Tudi kač, je viditi. de bo io leto veliko, ker sicer šc le poznejši prihajajo, žc sim našla eno meri v o pri pohišji. ki jo med naj bolj strupene štejejo. In vender pri nas ni kaj slrahii pred tacimi neteki, tako zanesljivo je zaupanje nu pomoč Božjo, kteri le sam tudi re^ jp nesreče zamore obvarovati. Lansko leto se je dapadlo neki kači. de bi se izkožila, v otročjo spavnico splaziti se. Sestra Salezija jo je vidila laziti, ravno ko so hili zjutraj otroci spavnico zapustili, in se je za pomoč ozerla. de hi jo z zedinjeno močjo in s spretnostjo domačinov pobili: ali po dolgim iskanji so le še lev (sneto kozo | pod plahto našli, s ktero je kamueni tlak pokrit. Lejte, tukaj je prečudna pomoč Božja. Kavno ko to pišem, sim zagledala pod ležisem sestre Antonije velikiga kervopivca; je pa žc mertev. blezo ga je mačka končala. To je neko pleme martineov. ki so sicer boječi, ako pa človeka v spanji zasačijo, človekam kakor živalim kri izpijejo in njih več /amore tudi končati. \e smete pa misliti, de, kdo ve. v kakošnih stiskah in strahu živimo; človek se navadi na tako so>edstvo kakor na vse drugo. Imamo sc druzih reči bati. ker človek je prisiljen zavoljo vročine in utrudenja si v marsikterih rečeh nekoliko prilajšati. in tu je treba gledati, de sc s preobilnim prilajšanjcm uli opušenjem kake stare duhovne vaje tudi dobri duh ne izkadi. .Ako se. postavim, ozrem samo na zunanjo pobožnost na koru; moj Bog. človek si mora s palmovim ali slamnatim mahalain nekoliko vetra delali in ne ve. kako bi roke deržal, ker lastna roka človeku spečenino dela. molivnica jc kakor zakurjena, in lahko bi z zunanjo vročino znotranja pobožnost hladnejši prihajala, ako se človek ljuhimu Bogu vedno prav priserčno ne daruje. Naš poletni dnevni red je: ob 4. vstajamo, to je. tisti čas ko pri vas spat greste; potem molitev, ki jo opravimo zjutraj, kolikor naj več moč. ker ta čas jc še naj boljši. Ob ."> je premišljevanje, potlej sv. maša in med maso sv. Obhajilo. Ko so prečast. škof doma, navadno po ii maši še oni mašujejo. O duhovno branje. Tačas pridejo pa žc ludi šolski otroci, ki sc morajo zavoljo vro-cinc ob M že domu peljati. Poznejši ni nobeniga Kvropejea vee odzunaj. Ljudje sc odtegnejo naj globokejši v svoje hisc. spe in sc kopajo; me pa. kakor doma, svoje vsakdanje dela opravljamo: ob II. je drugo pred kosi Icc. čerlctljej ure poprej spraševanje vesti, poleni kronica (molitev | na tihim. Od 12 do I. počitek, in iše se spali, pa blc/.o le zastonj; vender je v prepečenosti ta počitek potreben. Potem delo nadalje. Ob L jc kosilo, potem počešenje sv. Kesujiga telesa iu počitek do "i1 v. Nato je učenje otrok, kar je pa britko delo. Ob 6. dnevnice (oficium), o fi'/4 roženkranc, pri kterim so tudi otroci. Ob 7. večerja, ki je pa sploh le skedelica nedolžne polivke ali čaja. Ker je ta čas prekratek za branje prav za prav, se prebere le samo martirolo-gium (imena marternikov s kratkimi poznamkami) za prihodnji dan, kar še časa ostaja je molčanje: bere se pa pri predkosilcu in pri kosilu. Ob B. je zvečerna molitev. Ob U. se gre k počitku, kar je pa, kakor pravijo, zavoljo vročine le terpeženje. O koliko mislim na Aschaffenburgl Ne vabim pa zdaj še nikogar, sim priti, kolikor koli morebiti tudi tega pričakujete, dokler ne pridemo v svoj pravi poklic , černe otroke odrejevati, in v Vaši moči je. a moli-tevjo. z usmiljenim prizadevanjem to doseči: nam so roke zvezane; protestanti se bodo pač varovali, nas v tacih namenih podpirati, in premožnih katoličanov ni nobeniga v Banki-pore t pravim stanišu teh sester). Lejte tedaj, koliko je v Vaših rokah, ves namen toliko ze dopernesenih trudov in tako rekoč vsiga misijona. Vi morate bili aposteljkinja tega kraja, de si tudi nikoli na to zemljo ne stopili! Mislite na to, dc s solzami v očeh te verste pišem, iu kar bodi, ampak naj veči skerb. naj globokejši prežaljenie Vaše nekdanje zveste tovaršice. — Pristavimo še nektere verstice iz lista do ljubljanskih gg. (Jršulinaric, kjer je rečeno med drugim: (Jotovo ste tudi moje drugo pismo že davno prejeli; o de bi ga pač zamogli tudi žc uslišati! (Se je zgodilo za zdaj, kakor v poprejš. I. Zg. Dan. Vr.) Ali smem tukaj svojo prošnjo ponoviti , in pristaviti, de moramo zares pomoči od dobrih duš iz Kvrope pričakovati, dc bomo zamogle k zveličanju todnih doinačiuskih otrok delati, za ktere je ta misijon odmenjen. V našo, desiravno prav majčkeno rejnišnico ne smemo tacih otrok jemati, de hi pa hišico za šolo in sprejmiše černih otrok zidali, k temu prečast. gosp. škof sami nimajo denara: ako hi pa me same denar imele, bi jo smele zidati. t>00 gold. bi bilo k temu zadosti. Ako Vaša in Vaših velika ljubezen zamore k temu kaj pridobiti, prosim, g. dvornimu kaplanu Miillcrju dobrotno poslati; ako bi pa tega misi-jonskiga očeta ne bilo več v ti solzini dolini, ali ne več v Monakoviin , lepo prosim, denar v menjici (\Vcchsel) ali pa v angleškim papiruim denaru meni poslati z naslednjim napisam : To the Kvd. Mother .fosepha Lourence, st. Josepb's convent. Via Triest, Calcutta To be left at the Post Office till one will claime it. Bankipore (Kast India) Patna. Duhovni ogovor o pripravljanji za posvečen je nove cerkve, v kterim so razlagane šege cerkveniga posvečevanja. .lest sim si to mesto izvolil in posvetil, de naj bo tam moje ime na vekomaj; in moje oči in moje serce so lam vselej ostalo. II. Bukv. Kron. 7, 16. Ko so bili naši pervi starši v raji grešili, je Bog zemljo preklel, in ž njo vse stvari na nji, naj bodo žive ali ne, vse stvari so prišle pod oblast peklenskiga sovražnika. Zato mora vsaka stvar, ktera ima k k ari mu imenit-nišimu ali svetimu namenu služiti, pred vsim drugim tega prekletstva oprostena ali rešena biti. To pa se zamore zgoditi le zavoljo Jezusoviga zasluženja, kteri jc peklenskiga sovražnika premagal. Tega Jezusoviga zasluženja posamezne stvari deležne storiti, ali jim ga v prid oberniti, je izročeno edino pravi Kristusovi cerkvi. In ta sv. mati je tudi v resnici nas vse, ki imamo nar imenitniši poklic ie pri sv. kerstu po svojih uiašiiikih iz oblasti peklenskiga sovražnika rešila, še več, ona nas je v tempeljne Božje posvetila, ker nas je na persih in na plečih s sv. kerstnim oljem, in verh glave s sv. krizmo pomazilila. Zdaj že smo bili Bogu dopadljivi in smo imeli že pravico do večniga življenja. Ali ko smo nekoliko odrasli in bolj k pameti prišli, nas je povzdignila še k veči časti, ker pri sv. birmi so nas ne kaki mašnik. ampak sami škof zopet s sv. kriz-mo ua čelu pomazali. in postali smo posvečeno prebivališč ali tabernakelj sv. Duha z njegovimi sedmerimi darovi, za ktero veliko gnado se ravno zdaj o hinkoštnih praznikih Bogu zahvalujemo in zopet novih in obilnih darov sv. Duha prosimo. Tudi ta hiša Božja (ternovska) je že odtegnjena vsaki sovražni oblasti. in odločena nar svetejšimu namenu. več kakor poldrugo leto se že opravljajo nar svetejši skrivnosti v nji. ker je za Božjo službo blagoslovljena ali žegnana: tode prihodnjo nedeljo bo še le k veliko veči časti povzdignjena. ker Milostni škof sami jo bodo posvetili. Cerkev blagosloviti ali žcgnati zamore namreč vsak mašnik, ako mu škof k temu oblast podelč. posvetiti pa jo zamorejo le škof sami. kar se z veliko obilnišimi iu imenitnišimi šegami godi. hišo Božjo veliko častitljivši stori, in tudi vernim kristjanam obilniši prid prinese. Veliko obilniši prid vam bo pa to posvečevanje cerkve prineslo, če bote spoznali šege in njih namene, ktere se pri tem opravilu gode. in kterih veliko ne hote mogli viditi, ker sc pri zapertih cerkvenih vratih opravljajo. Potem namreč bote vidili, s kakimi mislimi in čutili mora kristjan pri tem sv. opravilu pričujoč biti. kakošniga cerkv. zaklada ali odpustika se zamorete vdeležiti: potem hote bolj živo čutili, kako sv. kraj de je cerkev, in bote tudi poznej na tem sv. kraji z veči pobožnostjo moliti, se z veči spoštovanjem obnašati zamogli. Torej vam hočem z Božjo pomočjo saj poglavitniši šege tega imenitniga opravila ob kratkim razložiti. Pred ta dan, preden se cerkev posvečuje, sc morajo škof in verno ljudstvo, kterimu se ima hiša Božja posvetitj. s postani na to sv. opravilo pripravljati. To nas lepo opomni, de tudi v večno hišo Božjo, v tempelj nebeškiga veličastva ne moremo drugači priti, kakor de pred ta večer, to je v svojim življenji na zemlji, svoje duše z zatajevanjem iti spokornimi deli očišujeino in očistimo. Znano vam je dalje, de se daritev sv. maše le nad svetinjami ali košicami svetnikov Božjih sme opravljati . in to žc od pervih časov keršaustva . ko so se verni pri grobčh marternikov zbirali in na njih nar svetejši daritev sv. maše opravljali; tudi pozneje, ko so z zlatarn iu srebram in z drazimi kamni hiše Božje začeli zaljšati. so ostanke svetnikov še vedno za uar drajši in nar potrebuiši zaklad cerkve imeli, in celo misijonarji. ki zdaj tain. zdaj tukaj, tudi pod milim neham mašujejo. morajo vedno kamen seboj imeti. v kteriga so košicc svetnikov zapečatene, de pri daritvi sv. maše sv. hostjo iu kelih s sv. Kešnjo kervjo nanj postavljajo. Tudi v lej cerkvi je bil do zdaj, kakor v vsaki cerkvi, ktera ni od škofa posvečena, ampak le od kaciga mašnika blagoslovljena ali žegnana, ua sredi veliciga altarja laki štirvoglat, za čevelj dolg iu ravno tako širok kameu z majhno votlino na sredi, v ktero so popred že od škofa košice svetnikov djanc iu zapečatene bile. Kadar pa škof cerkev posvečujejo, oni sami v prostorniši votlino v sredi velike kamnite ploše. ktera čez celi altar seže, in sc po cerkveno miza imenuje, svetinje svetnikov denejo iu zazidajo, in lo sc bo tudi tukaj zgodilo. Zato se pa pred ta večer v majhno posodico kosti svetnikov, ktere imajo vzidane bili. in sicer tukaj pri vas dveh marternikov in dveh marternic. in zraven še tri zerna kadila denejo in zapečatijo. iu se prenesejo v nalaš narejeni šotor, se med saj dve goreče sveči postavijo, iu duhovni duhovne molitve fjiiternice in hvalnice) od ravno teh svet- nikov molijo ali pojo, in tudi verno ljudstvo pri teh drazih zakladih moli, kakor so že v starih časih škof z duhovnimi in vernim ljudstvam vred pri takih svetinjah v šotorih po celo no« čuli, Boga hvalili in molili. Kako lepo nas opominja to. ko svetinje čez noč v šotoru ostanejo, na resnico, dc so mogli svetniki Božji na zemlji kakor ptujci iu popotniki poti šotoram sv ojiga uinerjočiga telesa prebivati. preden so smeli iti v očetovsko hišo. v nebeški Jeruzalem: in de tudi mi nimamo stauovitniga mesta na zemlji, ampak de moramo lokaj v trohljiviin telesu čakati in zdihovali. dokler ne ho Gospod tc pozemeljske hišice razdjal in nam večniga pre-hivališa od peri. Tri zerna kadila pa pomenijo, de svetniki vedno hvalijo iu molijo presveto Trojico, iu sicer z nami vred pri Božji službi, pa tudi iiamest na* vsaki cas brez prenehanja. V dan posv ccev atija zjutraj se cerkvene vrata za pro . potem, ko so vsi iz cerkve šli zunaj, eniga diakona. kteri sam v cerkvi ostane: škof pa z duhovni vred gredo v šotor, in pred svetinjami sedem spokornih psaltnov molijo, ko jih odmolijo . se podajo pred cerkvene vrata in začnejo z besedami : Bodi pri nas. edini vsigauiogočni Bog. Oče. Sinili sv. Duh. Potem se molijo litanije vsih svetnikov: škof ze-gnajo vodo in sol. pokropijo sebe iu pričujoče z zegnatio vodo. rekoč: Pokropi me s hisopam. iu bom ocisen. operi me. in boni bolj bel kot sneg. Zdaj gredo trikrat okoli cerkve in jo po zidu krope, iu med leni zmiraj ponavljajo besede: V imenu Očeta. Sina in *v. Duha. kolikorkrat pridejo pred zapcrle cerkv ene v rata, moli jo posebno molitev, poterkajo s svojo pastirsko palico na vrata in rečejo besede psalmistove: ..Odprite, ve mesta, svoje duri. odprite sc večne vrata, de pojde noter kralj rasti". Diakon pa v cerkvi glasno vpraša: kdo je ta kralj easli: iu *ko| odgovore: ..Gospod, ki ima ume in oblast. Gospod, ki je mogočen v vojski", ko pa v tretjič pridejo pred vrata, škof na vprašanje diakona z duhovnimi vred pravijo: ..Oo-spod moči. on sam je kralj časti", iu pristavijo: ..Odprite, odprite, odprite!" iu škof s pastirsko palico ziiamujc kriza na prag na-rede in pravijo: ..Glejte znaninje kriza, naj bezč vsi hudobni duhovi". Zdaj s«- vrata odpro. in škof gredo v cerkev s tistimi, kteri imajo pri posvccevanji opraviti, vsi drugi pa zunaj cerkve ostanejo. Siopivši v cerkev rečejo: ..Mir bodi ti hiši!" Diakon odgovori: ..Pri vašim prihodu v njo**, iu vsi odgovore: ..Amen". kaj lički vse lo pomeni ' Cerkev je \ malini podoba zemlje, ktera je bila po stvarjcuji lep tempelj Božji, po grehu pervih staršev pa je bil ta tempelj oskrunjen in v kraljestvo satana spremenjen. I.e samo kristus ga je za-mngcl s svojo smerljo iz oblasti hudobniga duha rešiti. Stil tavžent let je bil ta tempelj Kristusu iu njegovimu kraljestvu za peri. zalo skof nc gredo precej v cerkev, ampak hodijo v proces i i okoli nje. kakor nekdaj Izraelci s skrinjo zaveze okoli mesta Jcrilie. ktcio jim je bilo zaperlo. in kjer sc je pokazala Božja moč zoper kraljestvo satanovo, namreč, zoper nialikovanje. De se pri pervim in drugim ler-kanji vrata ue odpro. nas opomni, de su stari očaki dolgo časa tcrkali ua zapcrle nebeške vrata, ter zdihovali. de bi skorej prišel Odrešenik sveta, ko je pa prišel veliki mašnik, Jezus kristus. na svet . je bilo premagano kraljestvo satanovo. ter odperto kraljestvo Božje, kakor se škofu pri tretjim terkanji cerkvene vrata odpro. Trikratni obhod okolt cerkve m vedno ponavljanje besedi: ..V imenu Očeta. Sina iu sv. Duha", pomeni, de v imenu sv. Trojice iu za Božjo službo to zidovje v last vzamejo: psalmi pokore pa se popred molijo zato. ker mora človek popred s pokoro očisen hiti. preden pride Božje kraljestvo \ njegovo serce. Tako pogosto kropenje z zcgiiano vodo in molitve pomeni, de ta hiša nima posvet niga namena, ampak de bo v Božjo službo iu v prebivališč nar Svetejsiga posvečena. Vrata sc odpro, ko škof s palico kri/, ua prag uaredč. iti s leni hudiga duha, tako rekoč, prežetio: ravno tako je kristus «. svojo smerljo nu krizi \rata tega sveta Božji mu kraljestvu odperl, in peklensko moč razdjal. in dc škof. kakor Kristusov namestnik , z vošilam miru v cerkev .stopijo, nas opomni, de je tudi Jezus s svojim prihodam na zemljo prebivavcam zemlje mir z Bogam zopet prinesel, kteriga je bil greh razderl ter je bil serd in masevanje Božje nad zemljo priklical. Skof gredo zdaj do srede cerkve, pokleknejo proti vclikimu altarju obernjcni, in začnejo znano cerkveno pesem: Pridi stvarnik, sv. Duh! Prav vredno in spodobno namreč je. pri tako imenitnim opravilu, kakor je posveče-vanje cerkve, sv. Duha na pomoč poklicati. .Med tem pa cerkven služabnik cerkvene tla s pcpelam potrese, in sicer za ped na široko v podobi križa, kakor ga na podobah sv. Andreja vidimo, od lev iga stebra pri vratih, do desniga pri velikim aliarji. in od desniga pri vratih, do lev iga pri al-tarji. Potem se zopet molijo litanije vsili svetnikov; cerkev namreč skorej nič imenitniga ne slori, de bi zveličanih služabnikov Božjih na pomoč ne poklicala. Ko pa pridejo do besedi: ..Ile vsim vernim dušam večni pokoj dodeliš". škof vstanejo in s pastirsko palico v levi roki pristavijo: ..lic ta kraj o bi še.š; in odgovori se po navadi: ..prosimo le. u sliši nas; ,.d e ga angelam v varstvo izročiš". ..d c to cerkev in ta altar, ki ima v tvojo čast in na ime sv. I. (se imenuje njegovo ime) posvečena bili, blagosloviš f. |»ri zadnji besedi čez cerkev iu allar z desno roko znamnje križa store. ..Ile to cerkev in altar. ki ima v tvojo čast in na ime sv. I. posvečena biti. blagosloviš y. in sebi odločiš j". ..H e t o c e r k e v in allar. ki ima v t v o j o časti n u a ime sv. I. posv ečena biti, blagosloviš sebi odločiš y. in posvetiš f". Iz tega se vidi, de je posveče-vanje cerkve v več rečeh podobno mašnikovimu posveecva-nju. in po pravici, kakor sc tam človek, tako se tukaj cerkev popolnama v Božjo službo odloči. Vidi se tudi, s kolikim spoštovanjem bi se mogli vselej v cerkvi obnašali, ker so angeli v nji za varhe postavljeni, kteri nas bodo enkrat tožili. Ko litanije odmolijo, začnejo peti Caharijevo pesem: ..Hvaljen bodi Iospod". iu po vsaki verstici pristavijo besede očaka Jakopa. ktere je govoril, ko je vidil angele po nebeški lestvi gori in doli hoditi: ..O kako strašili je ta kraj! v resnici tukaj ui druziga. kakor hiša Božja in vrata nebeške". Med tem peljem pa skof s svojo pastirsko palico v potreseni pepel latinski in greški alfabet, to je. greške in latinske čerke po versti pišejo, in sicer po enim stebru križa greške. in po drugim latinske. S tem se pred oči stavi, de je Jezus vse ljudstva, kterih nar imenitniši so takrat lireki iu Kiniljani ali l.atinci bili. v eno cerkev združil, iu de je cerkev za tisto vero posvečena, ktere resnico greški in latinski cerkveni očetje spričujejo. /daj se bližajo škof vclikimu altarju, ga posvetit. Preden se pa to zgodi, zegnajo vodo. klera se po sv. Oregorji papežu, ki je to šego ukazal, voda sv. Orcgorja imenuje. So pa pri ti vodi šliri reci. namreč: voda, sol, pepel in vino. ktere se posamezno blagoslove in na zadnje skupej zmešajo. Kaj pa lo pomeni? Vino pomeni Božjo, in voda človeško naloro. torej oboje skupaj zmešano Jezusa Kristusa. Pepel » soljo pa pomeni človeka, ker človek je iz slrohljiviga telesa, čigar podoba jc pepel, iu iz iicuuicrjoče du>e. na kiero nas spomni sol. ktera meso gnjilohe varuje; in to vse skupej zuic»ano pomeni, de naj bo človek s kri-sfusam sklenjen po m i i. po ljubezni, in po sv. zakramentih, ktere bo v li novo posvečeni cerkvi prejemal. Zdaj stopijo skv. Duha v Božjo čast. in častiti-Device Marije, in vsih svetnikov, iu na im.* in spomin sv. I. Mir - lahoj. Vsaki križ ob enim trikrat pokade. Prižgane sveče pomenijo dvanajst aposteljnov. kteri -o s svojim uau-kam Kristusovo cerkev razsvctlovali. Pomazovanje na- pa opomni na gnade. kterih so verni deležni, ako zvesto apo-stoljsko vero spolnujcjo. ktera sc jim ravno na ieiu kraji oznanuje. Ti križi ostanejo potem tudi ua stenah zuztiaui-vani. v vedili spomin, de jc ccikcv posvečena. Potem uarede škel' pel križev iz posvečenih zern kadila, jili deuejo ua mesto tistih pet kri/.ev. ki so jih popreu z žegnano vodo. s >v. oljem in s -v. krizmo pomazali. po-lože ua te zerna pet majhnih križeov iz tenke vošenc sve-čice. in le -vecice prizgo. de s kadilam vred zgorc. Skol pokleknejo in molijo: ..Aieluja. Pridi-v. Duh. napolni serca svojih vernih, in vžgivnjih ogenj svoje ljubezni". Te lučiee pomenijo daritve, ktere bodo verni na novo posvečenim altarji k Hogu pošiljali, iu ktere mu le po peterih ranah iu po križu njegoviga Ho/.jiga sina prijetne bili zamorejo; posebno pa pomenijo tc lučiee naše od duha pobozuosli vnete in od ognja Božje ljubezni goreče serea. ktero daritev Hog pred vsimi drugimi od nas tirja. Zdaj altar še od spredej. kjer je proti ljudstvu obernjen, in ua štirih voglih, kjer kamen na zidov ji sloni, s sv. krizmo v podobi kriza pomazejo. kakor bi hotli kamen z zidovjcili /.vezati, iu pravijo: ..V imenu Očeta Sina in sv. Duha". Kadar je vse lo dokončano, sc blagoslovijo sc novi allarni perti . posode iu naprave. altar se pokrije z blagoslovljenimi perti. se postavi nanj kriz in sveče, iu skol ali drug mašnik darujejo na novo posvečenim altarji pervi-krat sveti iu nekervavi dar nove zaveze. To so, preljubi, poglavitne šege cerkveniga posvečevanja, ktero sc Im prihodnjo nedelo godilo nu tem kraji. Naj vas to sv. opravilo prav napolni y. velikim spoštovanjem do hiše lložje. zakaj sveta bo. ne le od znotraj, ampak tudi od zunaj, saj vidite iz leb >eg. de skoraj nc bo kraja pri nji. na kterim bi se nc bile kake svete sege opravljale. Naj vas tudi pozneji* spomin na to posvecevanjc z veci pobožnostjo. z veči gorečnostjo in z večini zaupanjem navdaja. kadar bote na tem s\. kraji molili. Pa tudi med po-svecevanjein spremljujtc -kola in duhovne - svojimi molitvami in pobožnimi čutili, de hote deležni odpusiikov. ktere zamorete pri ti priložnosti zadobiti. namreč v dau posvečevanja odpustik za eno leto. in v dan obletnice za 10 dni. vsi kteri cerkev obišejo. in v nji molijo. Pro-ite Boga. kakor nekdaj Salomon, i/, globočino sere. de hi Bog milostIjiv •> uslišal prošnje vsih tistih, kleri ga bodo tukaj kadarkoli kaj prosili, de bi bil ta tempelj Božji vsim kraj milosti iu večniga zveličanja. Anten. Ogled po Slovenskim. Iz Ljubljane. Ker se je v l.a-i« ah velika nesreča prigodila, dc so '28. u. m. pogorele, ne bo ondi letaš ne posvečevanja nove cerkve, ne svete birme: zavoljo tega ho pa tudi v So.h-rsici 10.. v Itibniei pa 25. rožnika-v. birma Milostni knez in >kof -o ietas o Binko-tih v l.juh-Ijani 1 i:iS otrokam zakraiiicui -v. birme podelili. * V ra/.pi-u od 2. t. m. \ i.-okoca-lilo >kolijsi\o Ljubljansko napovediiie duhovske -vele vaje. ktere ho vodil častiti O. Janez Stoger. iz Jezusove dru/he. iu sc bodo obhajale v \|ojzjcvi • ti. kakor -jc r. Začele -c hodu 17. velikiga serpana <•!» 5. popoldne iu 21. ravno lisiiga mesca ob 'I. dopoldne se bodo dokončale. Ilazpi- |e le -aoio za neredovue ali n» klo-ier-ke duhovne, -icc- ho ud kakor je bil drujekrati. in kakor jc bilo na/.uaut«-no \ razpi-o od I. rozn. Ib")2. -»t. 10.">.'{. Njih milost duhovne -ploh. zl;»sii pa tiste, ki sc ni-o pri facili vajah pričujoči bili. k njim povabijo. in opominjalo, dc naj se. pred ko mm . pu svojih gosp. dekanih \ la namen oglasijo, ker nai po/nei-i <)<■ polovice mal. serp. >e morajo imena v šk ilijo naznanili. Kdor ima ..Speculum t ousciemiae" od dr. Klora. opomui|o dalje, prav -toii. de ga seboj vzame uli pa diugimii po-odi. ako sam ue pride. * Prihodnjo nedeljo, to je, 7. rožnika. Iiodo N jili milost . Prečast iilj i vi knez iu skol . farno cerkev sv. Janeza Keramika v Teriiovskim predmestji posvečevali. To je velika slovesnost . kakoršne ljudje tukaj ue pomnijo, torej ho vsim prebivav-cam te^a iiM'sta, ki so k povzdigi te častitljive Itise Božje tolikanj pripomogli, zanesljivo vstrežeiio. de jih na lo visoko cerkveno opravilo opomnimo. Že poprejšnji večer bodo svetinje marternikov, za veliki altar odločene, v procesii v posehin. nalas zato postavljen šotor prenesene iu v češenje pobožnim vernim izpostavljene. \ nedeljo zjutraj se bodo oh l. začele sv. maše v šotoru, ki bodo ter-pele bliz do 7. Ob pa se bodo pričele svete in prelepe posvečevavoe opravila, ki bodo lerpele blizo do 12. Potem bo sveta masa na novo posvečenim altarji. Popoldne ob petih bo kratka pridiga, litanije. zahvaljena pesem in daritev ali ofer za potrebe nove cerkve. iz Lanic. ljuba Danica! Dans ti zatooreoi le kaj za-losiniga naznaniti. Velike l.ašice so 2K vel. lr. skoraj vse pogorele. K n a iu si i rde sel liis in -c druzih osemdeset poslopij je v pepel jenih. Med temi sla ludi farovz in sola: o-ialo je kakšnih osem hiš in toliko kozolcov. Spomina vredno pa je. iu očitna Božja moč. de je li-ia kapelica v kteri so sv. Zakrament|c hili. prav vsa cela iu nepoškodovana ostala, čeravno je z lesenimi skodlami krita. Ic 2 sez-nja proč od do lal zgoreliga poslopja, ili so drevesa ciio dlan nad ii|o vse ogorele. Čeravno so si ljudje ua vso moc prizadjali. ogenj pogasiti, niso vender mogli kaj dosti več oteti. kakor samih sebo iu živino, ker je bila va- vsa kmalo v ognju, in to j<- storila huda sapa. ktera je goreče ogerke na vse kraje raznašala iu v/.igala. V naj večini sirahu pa so bili ljudje zavoljo nove. se ne zgotovljenc cerkve. ki je bila ze na <1 veh krajih začela goreti. Ta strasiii požar je ljudi se \ toliko veči zadrego in stiske pripravil . ker nc de hi cerkev dodelovali. si zdaj se sami sebi pomagati ue morejo, zatorej, mila Danica! ker sc na vse strani za reveže poteguješ, priporoči blagim sercam svojih pobožnih iu premožuisih bravcov. dc bi v imenu Jezusa tudi tem revnim pogorclcam kaj pomagali. (1'siuilite sc. ljubi rojaki, užaljenih Lašičanov. iu pošiljajte jim obilnih darov po svoji zmožnosti, ktere bo Danica z veseljem prejemala in na svoje mesto oddajala. Vredništvo). Iz Tersta sc piše v „Kirchenbl.u de so lepe bukve „K u s c b i a" dr. Šneider-ja že 4.000 gold. pridobile za ondotno mladenško semeniše. Razgled po kersanskim svet**. V Budi je 29. u. m. umerla pervorojena cesaričinja Zofija, ki je že več dni poprej bolehala, in pobožni cesar in cesarica, ki jima Bog dobrotno serce potolaži, imata angelčka v nebesih. — Binkoštno saboto je bila v uršuiin-skioi samostanu na Dunaji kersena zamurska deklica Sai-da. ktero je bil g. Oiivieri lani tam oddal, in je dobila ime Angela. Že dolgo je neki s hrepenenjem tega dneva pričakovala in se je silno srečno štela, ko je dosegla, česar je želela. „Slov. nov." naznanjajo, de v frančiškanskem samostanu na Dunaji je 20. u. m. umeri O. Fr. Jukič, znani pisavec iz Bosne, ki je bil v slovstvenih zadevah prišel na Dunaj. V Solnogradu jc bila 24. u. m. kersena zamurka Sahara z imenam A lige la; nad drugo. Jože fo, ki je bila poprej v sili keršena. so bile kerstne šege iiado-polnjene, in >o bile se z drugo že pred ti leti keršeno, vse 3 obhajane. Sahara, desiravno še le 8 ali 9 let ima, je bila v začetku pravi zgled nejeverstva, živa priča, de res satan nad neverniki gospoduje; gnada Božja in ljubezen njenih dobrotnic, ter novih oiatcr. pa jo je vso predelala. Skoz delj časa pred sv. kerstam bolna .je pozablivši svojih bolečin z britko martro v roci nad Jezusovim terpljenjem žalovala. in bila v velikih stiskah, de bi ne umerla brez sv. kersta. Pri sv. kerstu in drugih sv. opravilih pa je bilo njih obnašanje tako lepo. dc jc nekdo zmed posvetnih rekel: ..Iz kamna bi mogel sercc imeti, kdor bi se pri takih rečeh iic omočil in ne ogrel". — Ljubi J finski zamurvi svojim dobrotnikom vse dobro in veseio v o si Jo i Devicam v Sent-K.: \ \ a še lepe naj dušice Blagor ves z nebes rosi. Boguljubnc ve device. Ki imate za nas skerbi. Angelrove so ročice %api.»ale vse dari: Zanje naj Gospod Vam prostor da \ raju gor naj bližej Jagnjeta. V. c. g. Si. v Br.: Sreča stojna in dostojna; Večnost blažena pokojna! G. L. Deb šc dolgo brege lomil, — srečno sel prot večninr domu; de zamurci tud s Teboj — bi se siiidili v pokoj! Gg. — Inu sen. yjun.: Bratec brata serčno ljubi, - še za-snurčke v bratstvo snubi: — To je drugo, je lepo, — to zamurci ljubimo. G. V —ncu: Tebi smo že davno v sercu bili. Tebi se naš narod serčno smili : Ti si naš. Ti si naš; Ti zamureov si pajdaš! Dobrotnikom v K —nji: Usnje, živež in obleka z Vaše roke nam doteka; Mi ne moremo plačat': Bog po verni tavžentkrat! O. V —matu: l.epo serce se spomina — nas iz daljniga Tomiua: Žegen sprem' Boga Te Sina. in nebeška vsa deržina. V. č. g. P — rju zdaj v Š. V.: l.epo seree, lepa roka. Lepa častna siva glava! Tvoja milost je globoka. In ljubezen Tvoja prava; Ti znaš serce zveseliti. Oernim fantam oče biti: Bog daj še veliko let. Pa raj sveti doživet'! Nr. 1. ovim. Pervi žegen za kmetijo, drugi žegen za kupčijo, tretji žegen za hišnijo: vse pa za nebeško domačijo Nekomu po g. K —derji: Tam v nebeški se I i p a v i. V domačii naši pravi. Bomo enkrat se spoznali. Ino hvalo Ti dajali: \ id li bomo Te v obraz. Ki se spomniš zdaj na nas. G. D —ncu: Bele vedno v nebo vabiš . Pa lud černih ne pozabiš: Bog daj . de tud sam dobiš . Kar iz *erca vsim želiš. Drobtine. Spoštovanje do sv. Rešnjiga telesa. Spanjolski naučili minister Moyano si je nedavno novo kočijo napravil, in je ob enim povelje dal, de mora v nji poprej sv. Rešnje telo k kakimu bolniku peljano biti, prejden se on vanjo vsede. To spoštovanje do naj svetejšiga Zakramenta je pa tam navadna reč. vsak dau je v Madridu viditi, de berž ko se sv. Rešnje telo k kakimu bolniku nese, vsi vozovi ua cesti obstoje, in naj bližnji duhovna sprejme, ter ga k bolniku in nazaj pelje. Ne opusti kmal kdo te svete navade, bodi si visok ali nizek; že nekterikrat je bilo viditi, de je kraljica sama iz svojiga voza stopila, ter je svoj sedež Naj-vikšimu prepustila, ona pa peš s svečo v roki za njim šla. Neki lastnik najemuih vozov že skoz 2 leti slehernitnu svojih hlapcov povelje daje, berž ko slišijo k obhajilu pozvoniti, k cerkvenim vratam zavoziti iu voz duhovnu za sem ter tje ponuditi. (Sonntagsbl.l Čertica k značaju Neapolitanskiga kralja od I. 1849. To leto so bili sv. Oče, kakor je znano, na Keapolitanskim, in o ti priliki pišejo „Kath. BI.": Ko je neapolitanski kralj popotval v mesto Nocera, svetinje sv. Alfonza Ligvorjana v ondotni lepi cerkvi počastit, so se tudi papež tje podali. Brez števila ljudstva je napolnovalo veliki terg pred cerkevjo , so obstavili vse strehe in visoke jagnedi bližnje poljšnice ali kampanje. Ko so papež z voza stopili, so od vsih strani preživi slavoklici germeli; ko se pa še kralj ua kolena sklone iu hoče sv. Očetu nogo kuš-niti, desiravno sc branijo, in zapored rečejo: Maesta, si alzi, si alzi, (vstanite, vstanite, veličanstvo)! ni hotlo veselja konec bili. .,11 rc e un sauto" (kralj je svetnik)! se je glasilo od ust do ust, iu papežu je mogla vdanost ljudstva do pobožniga kralja ravno tako dobro deti, kakor češenje do njegove lastne posvečene osebe in veljave. Mende ravno zavoljo pobožnosti tega kralja ima svet z njim toliko opraviti; ni davno ko so bili vriš zagnali, de skorej vsi poslanci, tudi avstrijanski, bodo Neapel zapustili, kar je bilo pa laž, kakor brez števila druzih. Za pomočnico ali patrono badljanja ali slikanja pravi „Sonntagsbl.", se zamore sv. Kunigunda cesarica, častiti. Ona je bila ko vdova v samostan stopila in je vse druge nune v izdelavi cerkvenih oblek, pasov, v vdelavi zlata iu drazih kamnov prekosila. MPuhorske zadeve. V goriški nad škofi i. G. Jan. Dele oni e, dosed. duh. poin. in učenik v Joanicu, pride v Copriž.