URADNI VESTNIK
CELJE
LETO XI.	31. januar 1966	ŠT. 1
VSEBINA
Skupščina občine Mozirje
1.	Odlok o prisnevkih in davkih občanov
2.	Odlok o minimalnih tehničnih normativih za vdržcvanjc stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje na območju občine Mozirje.
3.	Odlok o amortizaciji stanovanjskih hiš na območju občine Mozirje.
4.	Odlok o ukinitvi sklada za varstvo in rekreacijo otrok.
5.	Odlok o obrestnih merah za obresti od sredstev poslovnega sklada, ki so namenjena za komunalno dejavnost, gostinsko dejavnost in za dejavnost storitvene obrti.
6.	Odlok o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin.
7.	Odlok o ukinitvi sklada za varstvo borcev in invalidov NOV občine Mozirje.
8.	Odlok o najvišji stanarini za stanovanja, ki jih upravlja organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami.
1.
Skupščina občine Mozirje je po 145. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 25-215/64), 7. členu temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SFRJ, št. 32-452/64) in
8.	členu zakona o prispevkih in davkili občanov (Uradni list SRS, št. 57-209/64) na seji občinskega zbora in na seji z bo ra delovnih skupnosti dne 24. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o prispevkih in davkih občanov
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Prispevki in davki na območju občine Mozirje se plačujejo po določbah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, republiškega zakona o prispevkih in davkih občanov, po tem odloku in po predpisih, izdanih na podlagi teh zakonov in tega odloka.
2.	člen
Za kritje družbenih potreb, izvrševanje nalog in za opravljanje služb, ki jih je po ustavi in zakonu dolžna financirati občina ter za kritje drugih potreb se uvajajo naslednji prispevki in davki:
1.	prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja;
2.	prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti;
3.	prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti:
4.	prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev;
5.	prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav;
6.	prispevek iz skupnega dohodka občanov;
7.	prometni davek od prometa blaga na drobno;
8.	davek na dohodke od stavb;
9.	davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic;
10.	davek na kmetijske proizvajalne priprave in samorodno trto;
11.	davek na dobitke od iger na srečo.
3.	člen
Stopnje občinskih prispevkov in davkov so lahko Progresivne ali proporcionalne in se ne morejo spreminjati tekom leta.
IT. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD DELOVNEGA RAZMERJA
4.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od delovnega razmerja se plača po stopnji 5%.
5.	člen
Pavšalna osnova prispevka iz osebnega dohodku od delovnega razmerja se predpiše v mesečnem znesku kakor sledi:
1.	za osebne dohodke gospodinjskih pomočnic, zaposlenih v zasebnih gospodinjstvih, od osnove 50 din;
2.	za osebne dohodke hišnikov, od osnove 100 din;
3.	za osebne dohodke oseb, zaposlenih pri krajevnih skupnostih, od osnove 150 din;
4.	za osebne dohodke oseb, zaposlenih v domovih planinskih društev, od Osnove 500 din.
III.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD KMETIJSKE DEJAVNOSTI
6.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti se obračunava in plačuje po progresivnih stopnjah, katere znašajo od obdelovalnega zemljišča kakor sledi:
Katastrska osnova od din	do din	H. okoliš	III. okoliš
	1.000	10%	5%
1.000	2.000	15%	8%
2.000	5.000	20%	12 o/0
5.000	10.000	25 %	16 o/o
nad 10.000		30%	20 o/o
K. o. Bočna se deli v II., III. in IV. proizvodni okoliš
Opis meje med II. in III. okolišem:
Meja pričenja na severu pare. št. 1190/1, to jc tromeje med k. o. Florjan pare. št. 1190/1 in cesta 1190/6 ter poteka ob imenovani cesti proti vzhodu do mostu na Dreti, nato se nadaljuje po levem bregu Drete do poljske ceste, pare. št. 1578 ter poteka ob meji do zapadne stranice pare. 1155/1 ter nadaljuje po njej po vzhodni stranici parcel 1176 1177, 1178, 1180/3, 1180/2, kjer preide na desni breg potoka Lo-
kavica, pare. št. 1594 do izliva v Dreto, od tu naprej poteka meja po levem bregu Drete do mostu pri Otoku in se nadaljuje po poljski cesti pare. št. 1563 proti vzhodu do tromeje parcel 1563, 792/3, 793/1, poteka po vzhodni meji pare. št. 793/1 do levega brega Drete in se nadaljuje ob njej do tromeje parcel 1595/1, 390 in 397, nadalje poteka po južni strani pare. 397 396, 395 in 394 proti vzhodu do mostu čez Dreto, kjer preide na mejo k. o. Šmartno ob Dreti in zavije ob mieji k. o. na jug do tromeje pare. št. 276, 174/69 in k.
o.	Šmartno ob Dreti, od tu poteka po vzhodni strani pare. št. 274/69 do ceste 274/75, se nadaljuje po njej in preide na poljsko cesto 1546, poteka po desnem bregu potoka Bočnica do stavb. pare. 12 in preide ob stavb. pare. lil do občinske poti pare. 1586/3, se nadaljuje ob občinski poti 1586/3, nato zavije ob parceli 1416 proti zapadu in poteka po zapadnih mejah pare. 1354, 1352, 1306/1 do ceste Nazarje-Gornji grad, pare. št. 1543, nato se pri severni meji pare. 1361/5 obrne proti jugu in poteka nato po severni strani parcel 1408, 10407, 1403/9, 1403/8, 1403/7. nadaljuje po za-padni pare. 1374/4 do ceste Nazarje-Gornji grad, poteka po njej do struge, gre preko mostu čez strugo, po levem bregu struge do desnega brega Drete, kjer preide do meje k. o. Florjan in Bočna in se obrne proti severu do izhodiščne točke, tromeje pare. 1190/6, 1190/1 in k. o. Florjan.
V III. okoliš spadata dva medseboj ločena kompleksa in sicer:
a)	severno od proizvodnega okoliša II. p. o. in
b)	južno od II. proizvodnega okoliša.
Meja, ki loči III. proizvodni okoliš kompleksa a) od proizvodnega okoliša II. im IV., prične na tromeji parcel 1190/1, 1190/6 in k. o. Florjan, poteka po meji k. o. Bočna — k. o. Florjan, k. o. Bočna — k. o. Gornji grad do Lipičkega potoka, pare. št. 1593, se nadaljuje ob potoku do parcele 1015, kjer se obrne proti severu in nato poteka po severnih mejah parcel 1015, 658. 1002. 1003, nato po jugovzhodni meji pare. 994/1, se nadaljuje po severnih mejah parcel 908, 909, 910, 912, 930/1, 930/2 in po jugozapadni meji pare. 981/1 im preide tu na mejo k. o. Bočna k. o. Homec in se obrne proti jugu k. o. Bočna — k. o. Šmartno do mostu na Dreti t. j. tromeja parcel 811/13, 406, 1595/1 k. o. do meje s p. o. II in lil do izhodiščne točke, tromeje pare. 1490/1, 1190/6 in k. o. Florjan.
Meja. ki loči III. proizvodni okoliš kompleks b) od proizvodnih okolišev II. in TV. prične na tromeji parcel 1595/1, 1535/4 in k. o. Florjan, poteka po že preje opisani meji p. o. II. in III. do tromeje parcel 274/69. 276 in k. o. Šmartno ob Dreti potem se po meji k. o. Bočna—Šmartno ob Dreti obrne proti jugu in se preusmeri na tromejo parcel 1439. 1440/1, 1140/2. po severnih mejah parcel 1440/2, 1440/5, /4, /45, /4, /7, /8. /9, /10 proti zapadu in se na tromeji parcel 1440/10. 1431/2, 1586/2, obrne proti jugu ob potoku Bočnici in se nadaljuje op južnih mejah parcel 1444, 1445, 1503/2, 1447, 1448/. 1410. proti zapadu. dalje po severni meji 1450, 1404, se nato na tromeji 1404. 1403/1, 1535/4 obrne proti severu in poteka po vhzodni meji parcele 1535/4 do izhodiščne točke, t. j. do tromeje 1595/1, 1595/4 in k. o. Florjan.
Ves preostali del k. o., ki ni zajet v opisanih kompleksih, spada v IV. proizvodni okoliš.
K. o. Brezje se deli v III. in IV. okoliš
Izhodišče meje, ki loči III. proizvodni okoliš od IV., ki to tvorijo kat. meja s k. o. Radegunda pare. 155/2, 155/1 od opisane tromeje poteka meja po jugovzhodni meji pare. 155/1, 145, dalje jugezapadnih mejah pare. 144/1, 77/2, 80/1, 80/2, 83, 85, nato jugovzhodnih mejah pare. 463/l. 492, 459, 464, 455, nato ob južni meji pare. 470 do tromeje pare. 470, 541, 445/2, kjer se meja obrne po jugovzodnih mejah parcel 541. 542, 543, 623, 625, 627, 628, 629, 632, se nato obrne proti
severu po vzhodni meji parcele 635, 640, 643/2, 638/3, 592/1, 589/2, 597/1, 582/6, 582/5 do poljske poti 777/2. od tu se nadaljuje meja še naprej proti severu do mej, ki tvorijo kat. obč. Lepa njiva, pare. št. 782 in 582/3, tu se meja obrne proti jugu in poteka po mejah k. o. Brezje s k. o. Lepa njiva, Ljubija, Mozirje, Rečica trg, Radegunda do izhodiščne točke, pare. št. 155/2. Vse v opisani meji ležeče parcele spadajo v III. p. o. Ostali del k. o., ki ni zajet v opisani meji, spada v IV. proizvodni okoliš.
K. o. Gornji grad se deli v II., III. in IV. okoliš
Izhodišče meje med II. in III. p. o. tvori tromeja pare. št. 393/2, 394/1, 398/5, od tu poteka meja po za-padni meji pare. 393/2 in se obrne proti vzhodu na tromeji 393/2, 395/1 in 395/2 ter poteka po južni meji pare. 395/1, 398/3, 398/4, tu se na tromeji pare. 398/2, 398/4, 719 zopet obrne proti severu in poteka po za-padni strani parcele 712 in se pri pare. 711 obrne proti vzhodu, tako da potem poteka po južni meji pare. 711, 710, 433, 446, na tromeji pare. 446, 447 in 448 se meja obrne proti jugovzhodu tako, da poteka po jugovzhodni meji pare. 448, 454, 453 in 545/1. Na tromeji 545/1. 545/2 in 548 spremeni smer proti vzhodu in poteka po južnih mejah pare. 545/2, 544/4, 544/5, 552, 550 in nato po cesti Gornji grad —Radmirje pare. 852 do tromeje parcel 644. 579, kjer se obme zopet proti jugu in poteka po vzhodni meji pare. 644, 643, 639, 670, 671, 676, 678/1 do- desnega brega Drete, tu preteka po desnem bregu Drete v smeri proti zapadu do tromeje parcel 45, 721/1. 721/2, se nadaljuje po zapadni meji parcel 721/1, /2 in ceste 852 do izhodiščne točke pare. št. 593/2. 396/1 in 398/5.
Znotraj opisane mieje leže parcele M. p. o.
Izhodišče meje med IH. in IV. p. o. tvori tromeja s k. o. Lenart in pare. 220 in 196/3. Meja poteka do izhodiščne točke pro jugovzhodni meji pare. 220 in se nadaljuje po južni meji pare. 196/2, dalje po vzhodni meji 207, 218, 204/2, 273/6 in se pri mostu čez Šokatnico preusmeri proti jugovzhodu tako. da poteka po mejah parcel 263. 262, 261. dalje poteka po meji parcel 381/9. 389. 342/2. 395/1. 466. 433. 470, 469. 474/2. 465. 484. 485/1. 485/2, 456, 518. 519, 522, 526, 502. 506 in južni meji parcele 465/1 in se na tromeji 465/1, 505 in mejo k. o. Florjan obrne po meji k. o. proti jugu do tromeje parcel 874/1, 783/4 in k. o. Florjan tako, da poteka po severnih mejah parcel 783/5 . 783/6. 783/7. 783/9, 746. 769. 771, 772, 773, 774. 775, 776, 734, 777, 84, dalje po poti 871 in severozahodni meji parcel 783/77, 783/72. 151/1, 141/3. pojnžni meji pare. 142, 148. nato po vzhodnih mejah parcel 871. 802. 838/7. južni meji pare. 808/1. 814/4 severni meji pare. 838/1 do Drete, dalje po desnem bregu Drete v smeri proti jugozapadu do meje k. o. Lenart, kjer se obrne proti severu in pri-ključi k izhodiščni točki.
K. o. Homec spada v celoti v TU. p. o.
K. o. Konjski vrh spada v celoti v IV. p. o.
K. o. Kokalje se deli v IT.. III. in IV. p. o.
Meja, ki loči II. p. o. od lil. ima izhodišče v tromeji, ki jo tvorijo kat. meja s k. o. Pusto polje in parceli 444 in 445/1. Od opisane tromeje poteka meja med p. o. proti severuzapadij po mejah parcel 444. 435. 534/111, 534/1. 534/IT. 541/3. 342. 545/1. 545/2, 548. 542/1, 553, 552/3. Po poti pare. št. 945/2. 595. 594. 598 in se nadaljuje po poti 946/1 do katastrske meje s k. o. Zg. Pobrežje, od tu dalje poteka meja po mejah k. o. Kokarja—Žg. Pobrežje, k. o. Sp. Rečica, k. o. Prihova do tromeje, ki jo tvorijo, k. o. Prihova in pare. 648/1 in 650, tu se meja preusmeri proti jugozapadu tako. da poteka po mejah parcel 650. 651. 65/8, 682, 664/1. 75/3, 98, 99/1, 102, 103, 1-15, 119/2, 119/1 nato nadaljuje
po poti pare. št. 937/2, tromeje parcel 191, 192, 193, od koder poteka dalje po mejali zemlj. pare. 193, 205, -06, 213, 214, 219, 222, 227 in 287/2, 307/10, kjer pride do tromeje, ki jo določa meja k. o. Pusto polje in Pare. 285/2 in 307/10, od tod naprej poteka meja po meji k. o. Kokarje—Pusto polje do izhodiščne točke. Meja med III. in IV. p. o. prične v tromeji, ki jo tvoji j o kat. meja s k. o. Pusto polje in parceli 306 in 504. Od opisane tromeje poteka meja proti severo-vzhodu po parcelah 304, 302, 919, 929, 711 in se zaključi na tromeji parcel 711, 710 in meji k. o. Prihova, k.
o.	Kokarje.
K. o. Krnica spada v celoti v IV. p. o.
K. o. Lepa njiva se deli v III. in IV. p. o.
Meja. ki loči III. p. o. od IV. ima izhodišče v tromeji, ki jo tvori k. o. Brezje in parceli 664/1 in 1657. Od opisane tromeje poteka med p. o. v smeri proti severu po občinski poti pare. št. 1657, dalje po mejah Parcel 710/2, 710/1, 847/1, 849, 854, 937/2, 937/1, 9,16/1, %1/1, 980, 968/1, 981/2, 963/3, kjer se obrne proti vzhodu in poteka po meji pare. 968/2, 963/2 preko Potoka Ljubija, se obme proti jugu in poteka po mejah pare. 1727/1, 1727/1, 1690/3, 966, 1007 1008/il, 1031, 1027, 1020, 1043, 1017, 1050. 1682/2, 1727/1, 1670, 602, 1727/1, 611, 610, 618/2, 618/1, 1656, 17-27/1, do tromeje Pare. 1727/1, 405 in meje k. o. s k. o. Brezje, se obme Proti severu do izhodiščne točke.
K. o. Ljubija se deli v II., III. in IV. p. o.
sledeče parcele: 558/2, 554, 536/2, 536/1, 538/1, 537/ 535, 540/1, 540/2, 538/1, 546 in stavb, parcela 85/2.
K. o. Luče spada v celoti v IV. p. o.
K. o. Mozirje se deli v II. in III. p. o.
Meja, ki loči II. p. o. od III. ima izhodišče v tromeji, ki jo tvorijo kat. meja s k. o. Prihova in parceli 658/1, 661/0. Od opisane tromeje poteka meja proti severovzhodu po republiški cesti pare. št. 685/2 do tromeje parcel 660, 662 in 665/1, od tu dalje poteka meja po -smeri severovzhoda po mejah parcel 660, 663, 647/2, 648/2, 630, 686, 603/2. gre preko potoka Mo-zirnica, pare. št. 690/2 in po njegovem levem bregu do zemlj. parcele 494/2 in se nadaljuje po parcelah 496/2, 496/1, 450, se nato nadaljuje po poti 683 do zemlj. pare. 375, se nadaljuje po južni meji parcele 375 in gre preko Trnavč tako da poteka dalje po mejah parcel 340/1, 337, 362/1, tu preseka cesto Šmihel—Mozirje pare. št. 697 in gre ob meji v smeri jugovzhod do poti 680/2, kjer se obrne v smer jugovzhod do tromeje parcel 105/10. 119 in 680/2 ter poteka v smeri proti vzhodu po mejah parcel 119, 128, 97, 93/2, stavb, parceli 213 in stavb. pare. 196 in se zaključi na tromeji, ki jo tvori kat. meja k. o. Ljubija in stavb, parceli 196 in 197. Parcele, ležeče zapadno in severno od opisane meje spadajo v TIT. p. o., južno in vzhodno ležeče pa v IT. p. o.
K. o. Podveza leži v celoti v IV. p. o.
Meja, ki loči II. p. o. od IH. ima izhodišče v trofeji, ki jo tvori kat. meja s k. o. Mo-zirjf in parceli ‘8/7 in 876. Od opisane tromeje poteka 'meja proti severovzhodu po cesti pare. št. 876, se nadaljuje po Poti 886 do -tromeje pare. 886. 1/10, 116, tu se obrne P loti jugu in poteka ob levem bregu potoka Ljubija. Pare. št. 822/1 do mostu čez Ljubijo in nadaljuje proti vzhodu po mejah parcel 4/2, 2/2, 27, 21/2, stavb. pare. Wl in 16, 18/2, 239, 237, 236/1. 233/2, -232/1, 228/3, 228/1, 227, 208. 206. 199/2. 197. 273, 272. nato po poljski poti Pare. št. 869, do tromeje parcel 869. 806/1, 790, od tu ^alje poteka po mejah zemlj. parcel 790. 798, 794, 784, •84, 780, 779, 777, od tu dalje poteka meja po desnem bregu potoka pare. št. 883 do izliva v Savinjo, gre Preko parcele na desnem bregu Savinje, dalje po ^eji s k. o. Mozirje do izhodiščne -točke.
Meja, ki loči III. p. o. od TV. ima izhodišče v trofeji, ki jo tvori kat. meja s k. o. -Lepa njiva in pare. 150/4 in 151 od opisane tromeje poteka meja med p. (1- v smeri jugovzhod po mejah zemljiških parcel 151
155, 158. 159/1, 162, 163. 167/2 s 411/1, 174. 175, 183/2, 483/3. 404. 403/2. 400. 339, 394, 391. 392/1, 388. 387/1, 385, ’82, 381, 378. 377, 373, 349. 348/2. 348/1. 342. 341. 393/1. 292/2, 298/1, 313, 3-12/1 do potoka pare. št. 883 in poseka dalje po levem bregu potoka do tromeje parcel 883, 810/1, 810/3. nadaljuje po meji parcel 810/3 do 1 ePubliške ceste pare. št. 880/2. dalje po republiški (:esti pare. št. 867/1 do meje s k. o. Letuš. Severno od Opisane meje leži p. o. IV.
K- o. Ljubno spada v celoti v II. p. o.
K. o. Loka se deli v II., III. in IV. p. o.
Meja. ki loči II. p. o. od IV. ima izhodišče v tro Dl®Jb ki jo tvorijo kat. meja s k. o. Mozirje in par reh 123 in 533/280. Od opisane tromeje poteka meje P- o, proti vzhodu po mejah parcel št. 533/29, /28, /27 '26 /25, /24, /23, /22, /21, /20, /19, /18, /17, /16, /15, /14 ii -1’ 552> 531, 530/1. 530/2, 529, 527. 524/2, 523/1, 524/3 518, 520, 519. 468, 466, 465, 464. 452. stavb, pare m zemlj. pare. 449. 448, 441 in se zaključi na tro JDep s k. o. Ljubija in parcelama 435, 441. Parcele ezeče severno od opisane meje, leže v H. p. o., južn< 0f opisane meje pa v TV. p. o. V III. p. o. spadaj<
K. o. Podvolovljek leži v celoti v IV. p. o.
K. o. Poljane se deli v III. in IV. p. o.
Meja. ki loči HI. p. o. od IV. ima izhodišče v tromeji. ki jo tvorijo kat. meja k. o. Šentjanž in parceli 286/9 in 286/10. Od opisane tromeje poteka meja med p. o. v smeri severovzhod po mejah zemlj. pare. 286/9, 286/7, 165, 190. 281, 245. 246, 255/1, 255/2, 257. 260/5 do tromeje, ki jo tvorijo meja s k. o. Rečica ob Savinji in parceli 260/5 in 256. Parcele, ležeče zapadno in severno od opisane meje leže v TV. p. o., vzhodno in južno ležeče pa v IH. p. o.
K. o. Prihova se deli v II., III. in IV. p. o.
III.	p. o. je razdeljen v kompleks a in kompleks b.
Meja, ki loči II. p. o. od HI. — kompleks a — ima izhodišče v tromeji k. o. Prihova, k. o. Sp. Rečica in k. o. Rečica. 03 opisane tromeje poteka meja proti vzhodu, po mejah občinskih cest pare. št. 1-192, 1191 in 1189, od tromeje pare. št. 1189, 1, 394/2 pa poteka po mejah zemlj. parcel št. 394/2, 391, 390, 379, 370, 376. 365/2, 365/1. 361, 347 do tromeje, ki jo tvorijo meja s k. o. Mozirje in parceli 347 in 348. Parcele, ležeče severno od opisane meje spadajo v p. o. ITI. — kompleks a.
Meja. ki loči II. p. o. od IH. p. o. — kompleks b — ima izhodišče v tromeji, ki jo tvorijo kat. meja s k. o. Kokarje in parcelama 781 lin 1-199. Od opisane meje poteka meja proti -severovzhodu po desnem bregu Drete do struge parcel št. 1-198, od tu dalje pa po desnem bregu Drete do izliva Drete v Savinjo, od koder poteka po desnem bregu Savinje do meje s k.
o.	Loke, kjer se zaključi. Parcele, ležeče severno od opisane meje, leže v II. p. o., vzhodno in južno od opisane meje pa v ITT. p. o.
Meja. ki loči III. p. o. — kompleks b — od IV. p.
o.	ima izhodišče v tromeji, ki jo tvorijo kat. meje s k. o. Kokarje in parcelama 1156 in 1162/9. Od opisane tromeje poteka meja proti severu po mejah parcel 1156, 1162/1, 1118, 11-13, stavb. pare. 170, stavb. pare. 169. zemlj. pare. 1008. 1009 984/4, 1005/9, 984/1. /2. /3. 957. 966/1, 966/2, 968, 969, 1171/1, 982/1, 979. 977, 1170
tako, da se zaključi na tromeji, ki meji na k. o. Loke in parceli 1170, 983/1.
Parcele, ležeče vzhodno od opisane meje, leže v
IV.	p. o.
K. o. Pusto polje se deli v II., III. in IV. p. o.
III. p. o. je razdeljen v kompleks a in kompleks b.
Meja, ki loči II. p. o. od III. kompleksa a — ima izhodišče v tromeji ki jo tvori kat. meja s k. o. Šmartno ob Dreti in parceli 275 in 274. Od opisane tromeje poteka meja proti severovzhodu po mejah parcel 275, 276, 274, 277, 278/1, 248, 246, 404, 411, 435, 446/1, 449, 379 lin se zaključi na tromeji, ki jo tvori meja s kat. občino k. o. Kokarje in parceli 379 in 997. Parcele, ležeče severno od opisane meje, spadajo v III. p. o.
Meja, ki jo loči II. p. o. od HI. p. o. — kompleks b — ima izhodišče v tromeji, ki jo tvorijo meja s k. o. Šmartno ob Dreti in parceli 952/1 in 975/1. Od opisane tromeje poteka meja v smeri severovzhod po cesti Šmartno ob Dreti — Nazarje pare. št. 975/1 in se pri pare. 78/1 lomi proti vzhodu tako, da v nadaljnjem, poteka po parcelah 78/1, 629, 628, 624/1, 620, 614/2. 651, 781, 782, 943, 945, 942, 941, 939, 938, 937, 941, 936, 935, 793, 934, 933. 932, 796, 797/1, 725/1, 725/2, 724, 804/14, /13, /12, /11, 811, 923/3, od tu dalje pa po poljski cesti 992 in 990 ter zaključi na tromeji, ki jo tvori kat. meja v k. o. Kokarje in parceli 878 ter 990. Parcele, ležeče južno in vzhodno od opisane meje, spadajo v HI. p. o. — kompleks b. Meja med III. in IV. p. o. ima izhodišče na tromeji, ki jo tvorijo kat. meja s k. o. Šmartno ob Dreti in parceli 952/1 ter 948/9. Od opisane tromeje poteka meja v smeri severovzhod tako, da poteka meja sledečih zemljiških parcel 952/1, 953/3, 947, 959, 960, 961/3, 961/1. 961/2, 92, 79, 78/5, 78/1, 643/1, 643/2, 644. 645, 648/2, 649/1, 947, 648/22, 946, 945. 948/25, 948/100, 548/101, 804/1, 923/1, 931/1, 931/7, 931/6, 931/5 in zaključi na tromeji, ki jo tvorijo meja s k. o. Kokarje in parceli 93il/5, 990. Parcele, ki ležijo južno in vzhodno od opisane meje spadajo v IV. p. o.
K. o. Radmirje se deli v III. in IV. p. o.
Meja, ki loči II. p. o. od III. ima izhodišče na tromeji, ki jo tvorijo kat. meja s k. o. Savina in parceli 96 in 94. Od opisane meje poteka meja po smeri jugovzhod po mejah parcel 94, 88/1, 88/2, 85/2, 82/1, 81/2. 75, 74. 67 in sc nadaljuje po poljskih cestah pare. št. 774, 485/18, 485/16, 644/29, 644/34, zemlj. pare. 447, 644/11 in poljska cesta 644/32, 654/21, 781/1, 781/4 in po zemlj. pare. 467/2 tako, da se zaključi na tromeji, ki jo tvorijo meja k. o. Homec, potok Melisa pare. 784 in zemlj. pare. 467/2.
Parcele, ležeče severno in vzhodno od opisane meje tvorijo II. p. o. Meja, ki loči III., IV. p. o. ima izhodišče na tromeji, ki jo tvorijo kat. meja s k. o. Savina in parceli 672 in 575. Od opisane tromeje poteka meja po smeri jugovzhod po mejah parcel 575, 569, 614, 644/2, 644/35. 635, 683/1, 683/2. 682. 681. 736. 728. 727, 739, 760/2 nadaljuje ob potoku Melisa št. 784 in se zaključi na tromeji, ki jo tvorijo kat. meja s k. o. Homec in parceli 784 in 750/1. Parcele, ležeče zahodno in južno od opisane meje, spadajo v IV. p. o.
K. o. Raduha spada v celoti v IV. p. o.
■r v:.-—v—V&t	*	n*	j
K. o. Rečica ob Sav. se deli v II., III in IV. p. o.
HI. p. o. se deli v kompleks a in kompleks b.
Meja, ki loči II. p. o. od III. — kompleks a — ima izhodišče na tromeji, ki jo tvorijo kat. meja s k. o. Poljane in zemlj. parceli 62 in 72/6. Od opisane tromeje poteka meja po mejah parcel 62, 39/1. 1083/2, 26/1, 34/2, 23, 24/1. 24/2. 25 in 26 tako, da se zaključi na tromeji parcel, ki jo določajo kat. meja s k. o. Poljane in parceli 26 in 21. Parcele, ki ležijo zahodno od opisane meje, tvorijo HI. p. o. — kompleks a. Meja, ki jo loči II. p. o. od III. — kompmeks b začenja v tromeji, ki jo tvorijo kat. meja s k. o. Po-
ljane in parceli 22 in 258/5. Od opisane tromeje poteka meja p. o. po mejah parcel 258/5, 263/3, 237/1, 242, se nadaljuje po občinski cesti pare. 1084/1 do mostu čez potok Rečica pri Pušniku, kjer se obrne in nadaljuje po občinski cesti ter zaključi na tromeji, ki jo določajo meja kat. občine Prihova parceli 1075 in 1076. Parcele, ležeče južno in zahodno od opisane meje spadajo v II. p. o. Meja, ki jo loči HI. p. o. — kompleks b — od IV., ima izhodišče, ki loči III. p. o. — kompleks b — od IV., ima izhodišče v tromeji, ki jo tvorijo meja s k. o. Poljane pare. 258/1 in 340. Od opisane meje potdka meja v smeri severozahod po mejah parcel 340, 339/1, 339/2. 348/1. 526/1, 300, 1085, 576/2, 581, 382, 383, 385, 587. 388, 417, 416, 415 in zaključi na tromeji, ki jo določajo meja s k. o. Rade-gunda in parceli 415 ter 439. Parcele, ki ležijo vzhodno in severno od opisane meje spadajo v IV. p. o.
K. o. Savina spada II., III. in IV. p. o.
Meja, ki loči II. p. o. od HI., ima izhodišče na tromeji kat. občin k. o. Ljubno, k. o. Sp. Primož in k. o. Savina. Od opisane tromeje poteka meja proti jugovzhodu po mejah parcel 746, stavb, parcele 24, ob poljski cesti pare. št. 1262/2, poljski cesti 865/10 in se nadaljuje tako, da v nadaljnjem poteka po mejah stavb. pare. 175 in zemlj. pare. 875/2, 874/4, 867, 888, 883, 876, 981/3, 960, 1262/1, 963, in zaključi na tromeji, ki jo tvorijo meje k. o. Radmirje pare. 963 in 958. Parcele, ležeče severno od opisane meje, spadajo v
II.	p. o. Meja, ki loči IH. p. o. od IV. ima izhodišče v tromeji, ki jo tvorijo kat. meja s k. o. Sv. Primož parceli 170 in 187. Od opisane tromeje poteka meja med p. o. v .smeri jugovzhod po mejah parcel 170, 165. 197. 198, 234/1, 227/3, /1, 293/2, /3, /4, nato po cesti pare. 1267/1 do mostu čez potok pare. št. 1294 in se nadaljuje po mejah zemljiških parcel 351/1, /2, 348/4. /3. 319, 321, 548/2, 344/3, 687. 720/3 . 770/3. 769/2. 769/1. 770/1, 772, 802. 794, 803/2. /3. 793/. 852/1. 874/2. 844. 820, 819, 881/8. /9. 815, 1007/1, /3 in sc zaključi na tromeji, ki jo tvorijo kat. meja s k. o. Radmirje, pare. št. 981/7 in 1007/3.
Parcele, ležeče zahodno in južno od opisane meje, spadajo v IV. proizvodni okoliš.
K. o. Sp. Rečica spada v celoti v II. p. o.
K. o. Solčava spada v celoti v IV. p. o.
K. o. Sv. Duh spada v celoti v IV. p. o.
K. o. Sv. Florjan se deli v III. in IV. p. o.
• IV. p. o. je razdeljen na kompleks a in kompleks b.
Meja, ki loči III. p. o. od IV. — kompleks b — ima izhodišče v tromeji, ki jo tvorijo kat. meja s k. o. Gornji grad pare. 483 in 309/1. Od opisane tromeje poteka meja proti severovzhodu po mejah parcel 483, 481, 462, 461, 435 in se zaključi na tromeji, ki jo tvorijo meja s k. o. Radmirje pare. 406 in 435. Parcele ležeče severno od opisane meje spadajo v IV. p. o. .
Meja, ki loči ITI. p. o. od VI. — kompleks b — ima izhodišče na tromeji, ki jo tvorijo kat. meja s k. o. Gornji grad pare. 737 in 695. Od opisane tromeje poteka proti jugovzhodu po desnem bregu Drete. kjer se zaključi na tromeji, ki jo tvorijo meje s k. o. Bočna parc.-737 in 695. Parcele, ležeče južno od zahodno od opisane meje, spadajo v IV. p. o. — kompleks 5.
K. o. Lenart se deli v III. in IV. p. o.
Meja, ko loči III. p. o. od IV. začne na tromeji, ki jo tvorijo kat. meja s k. o. Šmiklavž in parceli 461/4 in 461/5. Od opisane tromeje poteka meja proti severovzhodu po mejah parcel 461/4. /2, 538/2, 538/4. 558/1, 559, 537/1 in 537/2 ter se zaključi na tromeji, ki ko tvorijo kat. meja ,s k. o. Gornji grad' in pare. 537/1 in 532. Parcele ležeče južno od opisane meje. spadajo
v in. p. o.
K. o. Sp. Primož se deli v II., III. in IV. p. o.
111.	p. o. je razdeljen v kompleks a, kompleks b in kompleks c. Meja, ki loči 11. p. o. od 111. p. o. — kompleks a — ima izhodišče v tromeji, ki jo tvori kat. meja ,s k. o. Savina, pare. 551/1, 81/2 t. j. pri mostu čez Savinjo. Od opisane tromeje poteka meja proti vzhodu po cesti pare. 1161, dalje po mejah zemlj. parcel 125, 123/2, 123/1, 122/1, 190, 116, 222/2, 224, 227/2, 231, 234, 237, 238, 250, 263/1, 265/2, 266, nato po občinski cesti pare. št. 1135/1 do meje s k. o. Ljubno. Parcele, ležeče južno in vzhodno od opisane meje, je še v 11. p. o. Meja, ki loči IH. p. o, — kompleks a — od IV. p. o. začne v tromeji, ki jo tvori kat. meja s k. o. Savina, parceli 597 in 583/5. Od opisane tromeje poteka meja proti jugovzhodu po mejah naslednjih zemljiških parcel: 597, 598, 583/4, 584, 576, 574. 503/1, 502/2, 502/1, 477/4, 477/1, 476/3, 431/8, 459, 465, 163, 165, 442/1, 440, 439, 432, 434, 435, 1137, 447/1, 447/2, 330, 1156, 558 in konča na tromeji, ki jo tvori kat. meja s k. o. Ljubno in parceli 558 in 557. Parcele, ležeče južno in zahodno od opisane meje spadajo v HI. p. o. kompleks a.
fretji p. o. —- kompleks b — tvorijo naslednje parcele 901/1, 902/2, 905 in stavb, parceli 156 in 155.
lil. p. o. kompleks c — tvorijo naslednje zemlj-parcele: 938, 939/1, /2, 942/1 in /3, 940, 941, 945/1 in stavb, parcela 158/2.
K. o. Sv. Radegunda se deli v III. in IV. p. o.
Meja, ki loči HI. p. o. od IV. ima izhodišče v tromeji, ki jo tvorijo meja s k. o. Rečica, parceli 179 in 148. Od opisane meje poteka meja proti vzhodu po mejah parcel 179, 153/1, 161, 165, 167/1, 167/3, 237/1, 229, 228, 252, 251, 250, 249/5, 247/2, 249/1, nato po poljski cesti 919 in se nadaljuje po zemlj. parcelah 543, 544, 540, 539, 287, 288, 347, 348, 349, 4,19, 420, 421, 426, 427/3, 428 in zaključi na tromeji, ki jo tvori meja s k. o. Brezje parceli 428, 412/1, in 54/1. Parcele, ležeče južno od opisane meje, spadajo v III. p. o.
K. o. Šentjanž se deli v II., III. in IV. p. o.
Meja, ki loči II. p. o. od III. začne na tromeji, ki jo tvorijo meja s k. o. Ljubno, parceli 905 in 1037. Od opisane tromeje poteka meja proti jugovzhodu po Poljski cesti 1037, proti pare. št. 1041 in se nadaljuje Po mejah zemljiških parcel 597, 598. 68S, 684. 671, 632, 634, 667, 666, 660. 651/2, 650, 453/1, 327, 417/ 424, 422/3, nato po republiški cesti Ljubno—Mozirje pare. št. 1063 do parcele 388, kjer preide na občinsko cesto Pare. št 1067/2 do zemljiške parcele 84, od koder Poteka po mejah zemlj. parcel 85/2, 85/1, 93, 95, 115, H6, 115, 120, 122 in zaključi na tromeji, ki jo tvorijo meja s k. o. Sp. Rečica in parceli 122 in 123/11. Par-oele, ležeče južno od opisane meje, spadajo v II. k. o. Meja, ki loči IH. p. o. od IV. ima izhodišče v tromeji, ki jo tvorijo meje s k. o. Ter in zemlj. parcele 908 ter .stavb. pare. 103/1. Od opisane tromeje poteka meta med p. o. proti vzhodu po mejah zemlj. parcel 908, 1054/11, /8, /17, 1119. 1022, 1024, 1025, 713, 742/1, 'O, 701, 699, 691 im zaključi na tromeji, ki jo ivo-r'jo kat. meja s k. o. Poljane in parceli 691 in 690.
Parcele ležeče severno od opisane meje. spadajo v IV. p. o.
K. o. Šmartno ob Dreti se deli v II., IH. in IV. p. o
HI. p. o. je razdeljen v kompleks a in kompleks b
Meja, ki loči II. p. o. od HI. — kompleks a — ima Izhodišče v tromeji, ki jo tvorijo kat. meja s k. o. Ločna, parceli 1619/1 in 834. Od opisane tromeje poteka meja proti jugovzhodu ob levem bregu reke, Drete do zemlj. parcele 43, od tod dalje poteka po mejah zemlj. pare. 38/1, 73/5, 73/1, 164/1, /3, /2, stavb, pare. 42/2, zemlj. pare. 173/2, 184/4, 183, 182, 181, 189/3, 18<>/1, 190, 199, 200, 205, 206, 271/3, 271/1, 270/1, 257, 256 m zaključi na tromeji, ki jo določajo meja s k. o. 1 tisto polje pare. 256 in 258.
Parcele, ležeče severno od opisane meje, spadajo v HI. p. o. — kompleks a.
Meja, ki loči H. p. o. od III. — kompleks b — ima izhodišče v tromeji, ki jo tvorijo meja s k. o. Bočna, parceli 922 in 923. Od opisane tromeje poteka meja proti vzhodu po mejah naslednjih zemljiških parcel 922, 912/2, 1420, 907/1, 910, 904, 903, 899, 897, 888, 886/1, /2, 868/3, 868/2, 869/1, 870/2, 865, 863, 862/9, 678,	675,	674/1, 672/2, 679/15, /16, /17, /20,	663,	644,	641,
632,	619,	620, 615, 60-9, 604, 607, 590, 591,	583,	583,	586,
570,	566,	556/3, 550, 555/3, 467/5, 486, 491,	437,	430,	427,
425,	423,	420, 396, 393, 581, 378/1, 367,	365,	355,	353,
350, 332/2, 322/3, 315/1, /2, 516/5 in zaključi na tromeji, ki jo tvorijo meja s k. o. Pusto polje pare. 316/5 in 517. Parcele, ležeče južno od opisane meje, spadajo v lil. p. o. — kompleks h.
Meja, ki loči HI. — kompleks b — od IV. p. o., ima izhodišče na tromeji, ki jo tvori meja s k. o. Bočna parceli 925 in 1047. Od opisane tromeje poteka meja med p. o-, v smeri proti vzhodu po mejah naslednjih zemljiških parcel: 923, 912, 914, 898, 884, S7S/1, 881, 882/2, 872, 670, 668, 645, 642, 617, 616, 608, 607, 553, 551, 465/4, 465/3, 464, 465/3, 464, 459/1, 457/1, 456/2, 457/4, 458, 428/1, 495, 394, 380, 379, 366, 354, 351, 521, 520, 518 in 317 -ter zaključi na tromeji, ki jo tvorijo meja -s k. o. Pusto polje, parceli 317 in 1189/2. Parcele, ležeče južno od opisane meje, spadajo v IV. p. o.
K. o. Šmihel spada v celoti v IV. p. o.
K. o. Šmiklavž se deli v III. in IV. p. o.
IV.	p. o. je razdeljen v kompleks a in kompleks b.
Meja, ki loči 111. p. o. od IV. p. o. — kompleksa — na tromeji, ki jo določajo kat. meja s k. o. Tirosek in parcele 46 in 58. Od opisane tromeje poteka meja med p. o. v smeri severovzhod po naslednjih parcelah: 46, 45, 40, 41/2, 1050/1, nato ob desnem bregu Drete do poti pare. št. 1240/1, dalje po republiški cesti Kamnik—Gornji grad s pare. št. 1048 do parcele 490. Nadalje po mejah zemlj..parcel 518/1, 517/1, 508, preko potoka pare. št. 1056 po mejah pare. 506/2, 506/1, 680/2, 68:1, 678, 699, 450, 438, 416/2, 413/5, 398, 385, 386, 587/1, /2, 388/2, 388/1 in zaključi na tromeji, ki jo tvorijo meja s k. o. Sv. Lenart, pare. 388/in 365. Parcele ležeče severno od opisane meje, leže v IV. p. o. kompleks a.
Meja, ki loči III. p. o. od IV. — kompleks b — začne na tromeji, ki jo določajo kat. meja s k. o. Tirosek parceli 1038 in 17. Od opisane tromeje poteka meja v smeri severovzhod po mejah naslednjih zemlj. parcel: 17, 9, 10, 3/2, 8/2, 8/1, 8/2, 98, 103, 105, 112, 108, 147/3, 209/1, 209/5, nato po levem bregu potoka pare. št. 1055 do izliva v Dreto, od tu dalje poteka meja po desnem bregu Drete do mostu čez Dreto, kjer nadaljuje po mejah parcel 254/3, /5, 255/1, /2, 263/1, 263/5, 269/1, 270, 293, 298, 310/1, 505/1, nato po desnem bregu Drete do meje s k. o. Gornji grad. Parcele, ležeče južno in vzhodno od opisane meje, spadajo v IV. p. o. — kompleks b.
K. o. Ter se deli v II., III. in IV. p. o.
Meja, ki loči 11. p. o. od UL, ima izhodišče na meji kat. obč. Ljubno pri mostu čez Ljubnico in parcelama 1348/2 in 1731. Od opisane tromeje poteka meja med k. o. v smeri proti vzhodu ob poljskih poteh ■s pare. st. 1731, 1730, preko potoka Juvanščica, nato po poti s pare. št. 1725 do parcele 1505, od koder po-ieka po mejah parcel 1506, 1503/2, 1497, 1491, 1490, kjer preide na cesto pare. št. 1722 in po meji parcel 1477 do Savinje, kjer zaključi v tromeji parcel 1473, 1477, 1743. Parcele, ležeče južno od opisane meje, spadajo v II. p. o.
Meja, ki loči HI. p. o. od IV., začne na tromeji parcel 682, 1739 in stav. pare. 136/1. Od opisane tromeje, poteka meja med p. o. v smeri jugovzhod po naslednjih zemljiških -parcelah: 682, 680, 679, 673,
744/1, 742, 728, 754, 1740, 878, 877/9, 884, 925, 929, 954. 961, 959, 997, 992, 1303/7, 1303/6, 999, 1013, 1299, 1078/7, 1262, 1219/1 1552, 1545, 1539, 1522/2, 1516, 1485, 1672, 1673, 1691 in zaključi na tromeji, ki jo tvorijo kat. meja s k. o. Šentjanž parceli 1691 in 1292/2. Parcele, ležeče zahodno in južno od opisane meje, padajo v IH. p. o.
K. o. Tirosek spada v celoti v IV. p. o.
K. o. Zg. Pobrežje se deli v II. in III. p. o.
Meja, ki loči 11. p. o. od lil. ima izhodišče v tromeji, ki jo tvorijo kat. meja ,s k. o. Homec in parceli 197 in 198. Od opisane tromeje poteka meja med p. o. v smeri proti vzhodu po mejah zemlj. pare. 198, 199, 202, 203, 204, 205, 206, 207, 208, 209. 210, 21il, 131, 130, 242, 243, 244, 246, 248, 230/15, 314, 324, 325, 355, 556, 374, 375, 445, 446, 452, 454, 457, 459, 462, 463, 465/2, /1, 735, 717, 715, 708, 705 , 704, 697, 696, 686, 689, 679, 678, 670, 669, 663, 662, 654, 643, 647, 644, 641/2, 641/1, 624, 623, 616, 615, 609, 608, 601, 600 in zaključi na tromeji, ki jo tvorijo meja s k. o. Sp. Rečica pare. 599/2 in 600.
Parcele, ležeče južno od opisane meje, leže v lil. p. o.
7.	člen
Za gozdne površine se od poseka lesa od m3 določi po vrednostnih razredih prispevek kot sledi:
vrednostni razred
Prispevek cfin		
II.		7
III.		6,50
IV.		6
V.		5,50
VI.		5
VII.		4,50
vin.		4
8.	člen
Prispevkov od kmetijstva so začasno oproščena zemljišča:
1.	ki so postala za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna — za dobo 15 let;
2.	na katerih se zasadijo novi vinogradi ali sadovnjaki — za dobo 10 let;
3.	ki se pogozdijo — za dobo 10 let.
Zemljišča se oprostijo prispevkov od kmetijstva za navedeno dobo le, če so bila dela opravljena po navodilih in pod nadzorstvom za kmetijstvo oziroma gozdarstvo pristojnega organa.
Začasno oprostitev prispevkov po tem členu uveljavlja zavezanec z vlogo, katero vloži pri občinskem upravnem organu, pristojnem za finance. Vlogo je treba vložiti do konca leta, v katerem so nastali pogoji za oprositev. Ako se vloga ne vloži pravočasno, se oprostitev prizna od 1. januarja naslednjega leta, za pretekla leta pa sc trajanje oprostitve skrajša.
9.	člen
Če je bil donos na posamezni parceli manjši zaradi elementarne nesreče, katere zavezanec ni mogel preprečiti, se hektarski dohodek od vsake parcele posebej zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor se je na parceli zmanjšal donos. Olajšava se prizna, če znaša škoda več kot 30 °/o na posamezni parceli.
Zmanjšanje donosa ugotovi posebna komisija na zahtevo stranke.
10.	člen
Pri odmeri prispevka od kmetijstva se priznavajo naslednje olajšave:
1.	Zavezancem, katerim dohodek od kmetijstva ne presega 600 dinarjev letno na družinskega člana in ki preživljajo poleg delazmožnih članov še več kot tri mladoletne otroke ali odrasle za delo nezmožne člane — 10 %.
Za vsakega četrtega in nadaljnjega takega mladoletnega otroka in za vsakega odraslega za delo nezmožnega Člana z omejitvijo, da celotno znižanje ne more presegati 50% odmerjenega prispevka. Znižanje prispevka se ne prizna za tiste mladoletne otroke, za katere se prejema otroški dodatek.
2.	Zavezancem, katerih dohodek ne presega 1.000 din letno na družinskega člana, pa nimajo za delo zmožnih članov — po 20 % za vsakega dela nezmožnega člana z omejitvijo, da celotno znižanje prispevka ne more presegati 60 %.
3.	Zavezancem, ki so imeli večje izdatke in to nad 100 din letno zaradi zdravljenja zbolelih članov in neogibne stroške s pogrebom umrlih družinskih članov — do zneska, ki bi se sorazmerno plačal od izdatkov take vrste.
Za mladoletne otroke se štejejo otroci pod 15. letom starosti, za odrasle delanezmožne osebe pa se štejejo vojaški vojni invalidi in delovni invalidi z nad 50% invalidnostjo, osebe s telesnimi hibami in pomanjkljivostmi, katerih delazmožnost je zmanjšana več kot za 50%, slepi, moški nad 60 let. ženske nad 55 in bolniki, ki so bili pretežni del leta nezmožni za delo.
lil. člen
Da bi se pospešila živinoreja v IH. okolišu, se za ta okoliš predpiše posebna olajšava in se osnova za obračun prispevka zmanjša za toliko odstotkov, za kolikor zavezanec preseže obseg količinske tržne proizvodnje živine. Obseg določi občinska skupščina s posebnim odlokom. Pogoj za dosego te olajšave je. da je sklenjena in izvršena kooperacijska pogodba med zavezancem in kmetijsko zadrugo.
III. PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI
12.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se odmerja za uslužnostno obrt po stopnji 12%, za proizvodno obrt pa po stopnji 17 %.
13.	člen
Osebe, ki imajo od izkoriščanja zemljišča v druge nekmetijske namene (kopanje peska, gramoza in kamna, žganje opeke, apna. oglja itd.) dohodke večje od 500 din na leto, morajo plačati prispevek od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospo-garskih dejavnosti po stopnji 12%.
14.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti se odmerja po letni pavšalni osnovi, katera je določena po povprečnem letnem osebnem dohodku, ki ga doseže iz delovnega razmerja v rednem delovnem času delavec ustrezne strokovne izobrazbe iste stroke.
Za leto 1966 se dotočijo naslednje pavšalne osnove:
din
1.	Predelava nekovin:
a)	lončarji in pečarji	8.000
b)	ostali	7.000
2.	Predelava kovin:
a)	kovinostrugarstvo in izdelava predmetov kovinske galanterije	30.000
b)	avtomehaniki	10.000
c)	mehaniki, precizni mehaniki in	urarji 13.000
č) strojni ključavničarji	15.000
d)	ključavničarji	10.000
e)	orodjarstvo in kotlarstvo	10.000
I) vodni inštalaterji in elektroinsta-
laterji	8.000
g)	izdelava verig, žice itd.	20.000
h)	kleparji, avtokleparji in graverji	10.000
i)	kovači	9.000
j)	ostali	7.000
3.	Proizvodnja kemičnih izdelkov	10.000
4.	Predelava lesa
a)	strugarstvo in	mizarstvo	10.000
b)	kolarji, sodarji in izdelovalci lesenih karoserij	6.000
c)	ostali	6.000
5.	Impregnerji, izdelovalci inštalacijskega
materiala	15.000
6.	Proizvodnja tekstilnih izdelkov
a)	pletilje in izdelovanje trikotaže	12.000
b)	krojaštvo in klobučarstvo	8.000
c)	šiviljstvo in izdelava perila	3.000
d)	ostali	4.000
7.	Predelava usnja
a)	izdelava usnjene galanterije	8.000
h) usnjarji	4.000
c)	sedlarji	5.000
d)	tapetniki	10.000
e)	ostali	5.000
8.	Proizvodnja živilskih izdelkov
a)	mesarstvo in izdelovanje klobas	10.000
b)	slaščičarstvo in pekarstvo	10.000
c)	mletje žita in ostalo	4.000
9.	Proizvodnja in popravila raznih proizvodov
a)	pretiska.nje tekstila	9.000
b)	ostali	6.000
10.	Gradbeni obrti
a)	slikarstvo,	pleskarstvo	in tesarstvo	7.000
b)	zidarstvo, izdelovanje fasad in
oblaganje ploščic	10.000
c)	avtoličarstvo	10.000
d)	ostalo	8.000
11.	Obrtne, osebne in druge usluge
a)	frizerstvo za ženske	7.000
b)	frizerstvo za moške	5.000
c)	dimnikarstvo	7.000
č) fotografi	10.000
d)	avtotaksiji	8.000
f)	gostilničarji	30.000
e)	avtoprevozniki	20.000
g)	žage	9.000
h)	prevozniki	in	traktoristi	8.000
i)	cvetličarji	6.000
j)	ostali	7.000
Letna pavšalna osnova se med letom zniža, če je bilo poslovanje začasno ustavljeno zaradi bolezni, smrti, orožnih vaj ali zaradi drugih dogodkov, ki niso bili odvisni od zavezančeve volje. Letna pavšalna osnova se tudi procentualno zniža zaradi starosti in bolezni delavca, kolikor je lahko obrtnik med letom opravljal obrtno dejavnost. Novim obrtnikom se osnova zniža za dobo enega leta za 90 0/o od zgoraj navedene osnove.
15. člen
Zavezancem prispevka, ki učijo vajence, se za čas uka prispevek zniža kakor sledi:
a)	pri proizvodni obrti na vajenca	15 %
b)	pri uslužnostni obrti na vajenca	20%
16.	člen
Letni pavšalni znesek prispevka od obrtne dejavnosti se določi:
a)	za osebe, ki se pretežno bavijo s kmetijstvom ali obrtjo in obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost izvršujejo kot postranski poklic do 1.000 din.
b)	za sebe, ki opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost brez stalnega poslovnega mesta — v znesku 50 din;
c)	za osebe, ki so socialno zavarovane (delavci in uslužbenci, upokojenci in drugi), kadar opravljajo obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost za občane kot postranski poklic, skladno z zakonom o obrtnih delavnicah samostojnih obrtnikov — v znesku do 500 din;
č) za osebe, ki opravljajo razne usluge s pretežno uporabo telesne delovne sile — v znesku do 50 din;
d)	za osebe, ki krpajo perilo — v znesku do 50
din;
e)	za osebe, ki popravljajo kuhinjsko posodo — znesku do 50 din.
Za osebe, katerim so predpisane meje letnega pavšalnega zneska prispevka, določi občinski finančni upravni organ letni pavšalni znesek za vsakega posameznega zavezanca, upoštevajoč obseg njegovega poslovanja, kraj kjer se nahaja delavnica, možnosti zaslužka in ostale okoliščine, ki vplivajo na višino zaslužka.
17.	člen
Zavezanci, ki dobivajo dohodke od oddajanja opremljenih sob turistom in potnikom preko turističnih gospodarskih organizacij ali birojev turističnih društev plačajo za vsako prenočitev od postelje 0,20 din.
Zavezanci, ki imajo dohodke od celodnevnega penziona, razen od prenočišča, plačajo 0,80 din.
Dohodek dosežen z oddajanjem opremljenih sob in od celotnega penziona se odstopa kot dohodek krajevnim skupnostim, na katerih območju je bil dohodek ustvarjen.
18.	člen
Prispevek po odbitku plačujejo občani, ki priložnostno opravljajo storitve državnim organom ali delovnim organizacijam, in sicer:
1.	od dohodkov od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi in pri lotu, ki jih organizira jugoslovanska loterija 20 %;
2.	od dohodkov zavarovalnih poverjenikov 20%;
3.	od provizij zastopnikov zavodov za varstvo malih avtorskih pravic 20%;
4.	od dohodkov, ki jih imajo posamezniki od prepisovanja not za Zvezo skladateljev Jugoslavije 20%;
5.	od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter uličnih prodajalcev od prodaje časopisov, knjig, revij itd. ter od zbiranja oglasov in naročil za take publikacije 20%;
6.	od dohodkov transportnih delavcev in drugih oseb, ki nakladajo, razkladajo in prenašajo tovore ob pretežni uporabi lastne telesne moči za gospodarske, družbene in druge organizacije, državne organe in zavode, če ne plačujejo prispevkov v pavšalnem znesku 20%;
7.	od dohodkov od prevozništva kot postranske kmetijske dejavnosti 30%;
8.	od tovorjenja lesa in drugega materiala z delovno živino in vleke lesa 20%;
9.	od dohodikov delavcev, ki delajo doma za državne organe, delovne in druge organizacije 20 %;
10.	od dohodkov potujočih zabavišč in prireditev
20%;
Prispevek v odstotku od kosmatega dohodka, ki se pobira pri izplačilu dohodkov, obračuna tisti, ki dohodke izplača. Le-ta je odgovoren za pravilnost obračuna prispevka.
19.	člen
Zavezanci, ki ne plačujejo letnega pavšalnega prispevka od obrtne dejavnosti in drugih gospodarskih dejavnosti, morajo plačati prispevek po dejanskem dohodku, zmanjšanem za stroške, ki so bili potrebni za ta dohodek. S celotnim dohodkom je mišljen skupen enoletni znesek plačil, prejetih za prodano blago in opravljene storitve.
20.	člen
Zavezanci, ki so v preteklem letu dosegli bruto promet nad 150.000 novih dinarjev, oziroma dosegli osebni dohodek nad 30.000 novih din iz obrtne dejavnosti so dolžni v naslednjem letu voditi poslovne knjige.
Poleg navedenih so dolžni voditi poslovne knjige naslednji zavezanci:
a)	gostilničarji knjigo nabavljenega in porabljenega materiala;
b)	avtoprevozniki in avtotaksiji knjigo dohodkov in izdatkov;
c)	cerkve in duhovniki ter ostali intelektualci knjigo dohodkov in izdatkov;
č) vsi ostali obrtniki, katerim, se prometni davek ne pavšalira, knjigo nabavljenega in porabljenega materiala ter knjigo prometa.
21.	člen
Pri odmeri prispevkov od obrtne ali druge gospodarske dejavnosti se priznavajo olajšave, navedene v 10. členu tega odloka.
IV.	PRISPEVEK JZ OSEBNEGA DOHODKA OD SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV
22.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se odmerja po stopnji 12%.
23.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev se odmerja po letni pavšalni osnovi:	din
a)	za	odvetnike	12.000
b)	za	zdravnike,	kot	svobodni poklic	8.000
c)	za	zobarje in	dentiste	7.000
24.	člen
Prispevek od intelektualnih storitev v letnem pavšalnem znesku plačujejo:
a)	učitelji tujih jezikov in glasbe ter drugih šolskih predmetov v znesku 100 din;
b)	duhovniki, svečeniki in druge osebe od dohodkov, doseženih z opravljanjem verskih obredov in drugih podobnih dejavnosti v znesku do 400 din.
Za osebe, katerim so predpisane meje letnega pavšalnega zneska prispevkov, določi občinski finančni upravni organ letni pavšalni znesek za vsakega posameznega zavezanca upoštevajoč obseg in kraj poslovanja, možnost zaslužka in ostale okoliščine, ki vplivajo na višino dohodka.
V.	PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA OD AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV
25.	člen
Prispevek iz osebnega dohodka od avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav se odmerja:
a)	za avtorska dela, razen za plane, idejne skice in idejne projekte po stopnji 3%:
b)	za plane, idejne skice in idejne projekte po stopnji 8 %.
VI.	PRISPEVEK IZ SKUPNEGA DOHODKA OBČANOV
26.	člen
Stopnjo prispevka iz skupnega dohodka predpiše Zvezni izvršni svet.
VIJ. DAVEK NA DOHODKE OD STAVE
27.	člen
Davčna stopnja od dohodkov od stavb je 50%.
Za leto 1966 se plačujejo akontacije v višini odmerjene hišninc za leto 1965.
VIII. DAVEK ZA DOHODKE OD PREMOŽENJA IN PREMOŽENJSKIH PRAV 1C
28.	člen
Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic plačajo zavezanci, ki imajo dohodke od nepremičnin ali premičnin, oddanih v zakup ter od drugih premoženjskih pravic, če od takih dohodkov ne plačujejo kakšnega drugega prispevka ali davka.
Davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic se plačuje Uidi od dohodkov, doseženih s prodajo stvari večje ali trajnejše uporabne vrednosti, katera je bila kupljena z namenom prodaje.
29.	člen
Od premičnih stvari, katere so bile prodane po dveh letih od nakupa in nepremičnih skvari po petih letih nakupa, se davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic ne plačuje.
30.	člen
Davčne stopnje od davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic so progresivne in znašajo:
do 2.500 din	30%
od 2.500 — 5.000 din	50%
od 5.000 — 10.000 din	60 %
nad 10.000	70%
Davčna osnova od davka na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic je celotni dohodek, zmanjšan na stroške, ki so bili zanj potrebni.
31.	člen
Davčni zavezanec, ki doseže priložnostni dohodek, od katerega mora plačati davek od premoženja, mora tak dohodek napovedati v 15 dneh. odkar ga je dosegel. pri pristojnem občinskem upravnem organu.
IX. DAVEK NA DEDIŠČINE IN DARILA
32.	člen
Sto-pnjc davka na dediščine in darila predpiše Republiški izvršni svet.
X. DAVEK NA KMETIJSKE PROIZVAJALNE PRIPRAVE IN NA SAMORODNO TRTO
33 -člen
Davek na kmetijske proizvajalne priprave in samohodno trto plača zavezanec, kateri te predmete poseduje, odnosno uporablja, kot sledi:
a)	za strojne žage (za razrez lesa)	150 din
b)	za traktorje	30 din na KS
č) za samorodno trto	0,50 din na trs
e)	za traktorske prikolice	40 din
d)	za samorodno trto	40,05 din na trto
Za traktorje in traktorske prikolice, katere se uporabljajo izključno za kmetijske namene, se davek na kmetijske proizvajalne priprave ne plačuje.
34.	člen
Občani, ki z zgoraj navedenimi pripravami opravljajo storitve drugim, plačajo poleg tega davka še prispevek iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti.
XI. DAVEK NA DOHODEK DOSEŽEN Z UPORABO DOPOLNILNEGA DELA DRUGIH OSEB
35.	člen
Davek na dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih oseb, plačujejo vsi zavezanci prispevkov, ki se pri opravljanju svoje pridobitne dejavnosti za dosego dohodka poslužujejo tudi dopolnilnega dela drugih oseb.
2.
Po 4., 6., 35. in 48. členu temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ. št. 35-611/65) in 145. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 23-215/64) je Skupščina občine Mozirje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o minimalnih tehničnih normativih za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni lastnini in o načinu delitve sredstev za investicijsko in tekoče vzdrževanje na območju občine Mozirje.
36.	člen
Davek na tujo delovno silo se plačuje od izplačanega osebnega dohodka tuji delovni sili v višini 4 %.
37.	člen
1.	člen
S tem odlokom se določajo minimalni tehnični normativi za vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj in način delitve sredstev stanarine za njihovo investicijsko in tekoče vzdrževanje.
Letni pavšalni znesek davka na dohodek dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih znaša:
a)	za visokokvalificiranega delavca	250 din
b)	za kvalificiranega delavca	200 din
c)	za polkvalificiranega delavca	150 din
č) za nekvalificiranega delavca	100 din
38.	člen
Davka na dohodek, dosežen z uporabo dopolnilnega dela drugih so oproščeni:
a) kmetje, ki nimajo dovolj lastne delovne sile, ker so izgubili člane v NOB;
h) vojni in mirovni vojaški invalidi, delovni invalidi in druge osebe z nad 50% invalidnostjo, ki opravljajo kmetijsko, obrtno ali kakšno drugo gospodarsko dejavnost, če imajo zaradi svoje telesne nezmožnosti zaposlenega v taki dejavnosti enega delavca;
c)	zavezanci od kmetijstva, pri katerih delajo priložnostno druge osebe na način in v mejah, ki je v navadi (pomoč pri delu);
č) zavezanci od kmetijstva, kateri imajo tujo delovno silo v obsegu kolikor imajo za delo nezmožnih odraslih družinskih članov ali družinskih članov v JLA.
XTL DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SREČO 29. člen
Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po Slopu ji 10%,
40. člen
Davek na dobitke se ne plačuje:
L od posameznih dobitkov do 100 din, ki jih pri igrah na srečo zadenejo občani;
2.	od dobitkov pri igrah, pri katerih se zaradi načina igre v pravilih ne določa v naprej višina sklada dobitkov.
Xril. KONČNE DOLOČBE 41. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Urad-iiem vestniku Celje, uporablja se pa od t. januarja
Št. 010-8/66
Mozirje, dne 24. januarja 1966
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Jože Deberšek 1. r.
2.	člen
Investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj se izvršuje iz sredstev organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, ki se v ta namen izločajo iz stanarine in najemnine.
Tekoče vzdrževanje skupnih delov in naprav v stanovanjski hiši in pokrivanje stroškov za upravljanje hiše se izvrši v breme sredstev hiše, ki se v ta namen izločajo iz stanarine in najemnine.
Stroške tekočega vzdrževanja stanovanja plača stanovalec. Ti stroški se ne vračunajo v stanarino.
3.	člen
Za tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj po določbah tega odloka se štejejo manjša popravila hiš in stanovanj ter stroški v zvezi z normalno uporabo in upravljanje hiš, zlasti pa:
a) Tekoče vzdrževanje stanovanj, ki gre v breme stanovalcev in ni vračunano v stanarino:
—	beljenje in slikanje stanovanj;
—	čiščenje peči, štedilnikov in dimnikov v stanovanjih (dimnikarske storitve);
—	popravilo in nadomestitev varovalk, vtičnic, stikal in električnega zvonca;
—	čiščenje vseh mizarskih del, vgrajenili omar:
—	popravilo in nadomestitev ključavnic, kljuk, ščitnikov, oliv, zapiračev, okenskih gonil;
—	nadomestitev vseh vrst tesnil pri pipah, vodovodu-, baterij v kopalnici ali kuhinji itd.;
—	nadomestitev tesnil pri pomivalnih koritih in umivalnikih;
—	čiščenje in odmaševanje straniščnih školjk, pomivalnih korit in kopalnih kadi;
—	barvanje vgrajenih elementov opreme;
—	nadomestitev stekel na oknih in vratih;
—	čiščenje in struženje parketa;
—	prezidava peči;
—	redno tekoče vzdrževanje vseh ostalih naprav in opreme v stanovanjih;
—	nadomestitev električnih svetilk (svetlobnih
teles);
—	vsa popravila, ki so potrebna zaradi slabega vzdrževanja ali zaradi poškodb s strani koristnika.
h) Tekoče vzdrževanje stanovanjskih hiš, skupnih delov in naprav, ki gre v breme sredstev hiše:
—	vsa dela, ki so navedena pod tč. a) tega člena, nanašajo pa se na skupne dele in naprave hiše;
—	čiščenje skupnih delov zgradbe;
—	čiščenje dimnikov; odvoz smeti in fekalij;
—	stroški za deratizacijo zgradbe;
—	pleskanje vseh oken in vrat v skupnih prostorih in v stanovanju;
—	čiščenje snega s strehe in strešnih vencev ter vseh hodnikov pred zgradbo;
—	vzdrževanje dostopnih poti, podpornih zidov, ograj, zelenih površin, parkinga na dvorišču zgradbe;
—	manjša popravila v skupnih prostorih v primeru poškodb vodovodnih cevi in podobno;
—	zamenjava manjših delov kritine;
—	tekoče vzdrževanje izolacije na strehi, balkonih in terasah;
—	čiščenje in manjša popravila vseh kleparskih zaščitnih del;
—	popravilo strelovoda, preizkus prevodnosti;
—	pregled in čiščenje električnih in plinskih boj-lerjev;
—	popravila stikal in tesnil v glavnih vodovodnih ceveh in kanalizaciji;
—- zamenjava manjših dotrajanih delov na instalacijah;
—	zamenjava poškodovanih vrat na dimnikih in kapah dimnikov;
—	stroški servisov za osebno in tovorno dvigalo;
—	popravilo ometa in fasade;
—	manjša popravila na vratih, oknih in roletah;
—• manjša popravila električne inštalacije;
—	manjša popravila podov, pragov in podobno;
—	vzdrževanje jaškov in zaščitnih mrež.
c)	Stroški upravljanja:
—	zavarovanje zgradbe;
—	finančno poslovanje;
—	bančni stroški;
—	pisarniški material;
—	del splošnih stroškov podjetja v zvezi z gospodarjenjem s stanovanjskimi nišami.
4.	člen
Za investicijsko vzdrževanje stanovanjskih hiš in stanovanj po določbah tega odloka se štejejo delne ali celotne zamenjave elementov konstrukcij in opreme (srednja in velika popravila), stanovanjske hiše in stanovanj, in sicer zlasti:
—	popravila in zamenjava mizarskih, kleparskih in ključavničarskih elementov;
—	obnova (zamenjava) strešne kritine;
—	popravilo in zamenjava strešne konstrukcije;
—	popravilo in zamenjava vodovodne, električne in plinske instalacije;
—	popravilo in zamenjava naprav centralne ali etažne kurjave;
—	popravilo in obnova fasade;
—	popravilo in zamenjava stopnišča:
—	popravilo in obnova vertikalne in horizontalne izolacije;
—	popravilo in zamenjava stropov in stropne konstrukcije podov.
5.	člen
Poleg del iz 4. člena tega odloka se šteje za investicijsko vzdrževanje tudi zamenjava posameznih elementov in opreme v stanovanju, če je pretekla doba trajanja za te elemente in opremo.
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami izvrši delno ali celotno zamenjavo posameznih elementov in opremo v stanovanjih, če le-ti zaradi dotrajanosti ne morejo več služiti svojemu namenu.
Poškodbe elementov in preme v stanovanju, ki so nastale po krivdi stanovalcev, gredo v breme stanovalcev. ki so jih povzročili. Za normalno dobo trajanja po določbah prejšnjega odstavka se šteje povprečna doba trajanja:
Elementi in oprema v stanovanju
... zidani štedilnik
—	kotliček za vodo (bakren)
—	kotliček za vodo (pocinkan
Povprečna doba trajanja v letih
40
15
4
—	pekač	6
—	železni premični štedilnik	10
—	električni štedilnik	15
—	plinski štedilnik	30
—	lončena peč (enkrat preložena)	10
—	pipe in armature do pritiska 3 atm	6—10
—	pipe in armature do pritiska nad 3 atm	3—5
—	WC rezervoar	10
—	WC školjka in bide (iz fajanse)	15
—	umivalnik iz porcelana ali fajanse	30
—	pomivalno korito (emajlirano)	15
—	peč v kopalnici na trdo gorivo	15
—	plinski bojler	15
—	električni bojler	15
—	pleskanje notranjih lesenih delov	10
—	pleskanje zunanjih lesenih delov	5
—	hrastov parket	80
—	bukov parket	60
—	ladijska tla (sobna)	30
—	ladijska tla (kuhinjska)	15
—	ksilolit	25
—	teraco (tla)	90
—	navadna lesena tla	15
— linolej do 4 mm debeline, podolit, polivinil 18
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določi s statutom ali z drugim splošnim aktom natančneje dobo trajanja za posamezne elemente in opremo v skladu z določbami tega odloka.
6.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami izvaja dela na sanaciji zgradb v skladu s sprejetim programom sanacije ter v okviru sredstev, ki jih ima za te namene na razpolago.
7.	člen
Za tekoče in investicijsko vzdrževanje stanovanjske hiše se sme uporabiti od zbranih stanarin in zakupnin v določeni skupini zgradb naslednja povprečna višina sredstev:
Skupina ^ r.	Odstotek stanarine glede na
zeradb Delitev	starost hiše v letih
I) 20 20-40	40-60 6(>-«0 80-10
zgradbe z amort. dobo 100 let
invest. vzdrž. tek. vzdrž.
zgradbe z amort. dobo 80 let
invest. vzdrž. tek. vzdrž.
zgradbe z amort. dobo 50 let
invest. vzdrž. tek. vzdrž.
6.5	14	40	38
5.5	6.5	7	8
4.5	13	43.5	34.5
5.5	6,5	8	10
4	8	6	—
8 12 "10" —
34
11
V gornjih odstotkih niso zajeti stroški upravljanja.
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določi s statutom ali drugim splošnim aktom višino in delitev sredstev za stroške upravljanja za določene kategorije stanovanjskih hiš g;lede na organizacijo in delitev dela v zvezi z upravljanjem.
8.	člen
Če hišni svet ne gospodari smotrno s sredstvi, katera mu ostanejo za vzdrževanje hiše ter se zaradi takšnega odnosa povzroča škoda na stanovanjski hiši in stanovanju v družbeni lastnini, sme stanovanjska organizacija izvršiti takšno delo ter stroške obračunati stanovanjski hiši iz naslova za redno vzdrževanje.
9.	člen
Od denarnih sredstev, ki se prenesejo na stanovanjsko podjetje po določbah 48. člena temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju)
s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, ostane stanovalcem na razpolago za tekoče vzdrževanje stanovanjskih h is 30%.
10.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o stanarini, notranji delitvi stanarin ter uporabi in gospodarjenju s sredstvi stanovanjskih hiš v občini Mozirje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 66-601/64).
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 010-4/66-3
Mozirje, dne 24. januarja 1966
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Jože Deberšek 1. r.
3.
Po drugem odstavku 2. člena in po 6. členu temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ. št. 35-611/65) in 145. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 23-215/64) je Skupščina občine Mozirje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o amortizaciji stanovanjskih hiš na območju občine
Mozirje
1.	člen
Stanovanjska organizacija nadomešča v obliki amortizacije vrednost stanovanjskih hiš, ki so bile vnešene v njen sklad stanovanjskih hiš.
Obveznost za obračun in plačevanje amortizacije se nanaša na dokončane stavbe, ki služijo ustreznim funkcijam dejavnosti stanovanjske organizacije. Obveznost za plačevanje amortizacije se ne nanaša na nedokončane hiše in na hiše, ki niso usposobljene za opravljanje ustreznih funkcij v dejavnosti stanovanjske organizacije.
Obvezmost za plačevanje amortizacije se prav tako ne nanaša na stavbe, ki so bile poškodovane z elementarno nesrečo v taki meri, da se ne morejo uporabljati za opravljanje svoje funkcije.
Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi za stanovanja v družbeni lastnini, ki so vnešena v sklad stanovanjskih hiš.
2.	člen
Zneski amortizacije od stanovanjskih hiš se nakazujejo na posebni račun amortizacije sklada stanovanjskih hiš stanovanjske organizacije.
3.	člen
Amortizacijski znesek se izračuna z uporabo amortizacijske stopnje na nabavo (revalorizirano) vrednost stanovanjskih hiš v smislu 1. člena.
4.	člen
Amortizacijska stopnja se ugotovi na podlagi povprečne dobe trajanja stanovanjskih hiš in znaša:
1.	za zidane zgradbe z opeko in armiranega betona ali armiranega betona in kakega drugega trdega materiala
—	amortizacijska doba 100 let
—	amortizacijska stopnja 1 %.
2.	montažne zgradbe in zgradbe iz mešane konstrukcije
—	amortizacijska doba 80 let
—	amortizacijska stopnja 1,25 %.
3.	montažne zgradbe iz lahkih materialov (les in drug material)
—	amortizacijska doba 50 let
—	amortizacijska stopnja 2 %.
I
5.	člen
Stanovanjska organizacija je dolžna obračunavati in vplačevati amortizacijo od 1. dne naslednjega meseca potem, ko je bila stanovanjska hiša vnesena v sklad stanovanjskih hiš.
6.	člen
Obveznost obračunavanja in plačevanja amortizacije za stanovanjske hiše po posameznih skupinah stanovanjskih hiš iz 4. člena tega odloka traja ves čas, dokler stanovanjske hiše iste skupine ne bodo amortizirane.
Če so stanovanjske hiše v eni skupini amortizirane, pa se še kljub temu uporabljajo, preneha obveznost plačevanja amortizacije iz te skupine.
Obveznost za obračunavanje in vplačevanje amortizacije za posamezne stanovanjske hiše preneha v primeru, če se na osnovi pogodbe ali na osnovi drugega dovoljenega pravnega posla taka posamezna hiša izloči iz sklada stanovanjskih hiš. Izločitev sledi skladno določilu 5. člena tega odloka.
7.	člen
Vplačilo amortizacije se izvrši v enakih mesečnih zneskih najkasneje do 25. dne v mesecu za pretekli mesec.
Do končnega letnega obračuna amortizacije v zaključnem računu stanovanjske organizacije se vplačuje amortizacija po prednjem odstavku kot akontacija po predračunu amortizacije, ki se sprejme na začetku leta na osnovi stanja stanovanjskih hiš, kakršno je bilo koncem preteklega leta.
Izvod letnega predračuna amortizacije mora stanovanjska organizacija dostaviti pristojni banki.
Po preteku poslovnega leta se izvrši na osnovi zaključnega računa stanovanjske organizacije popravek skupnih zneskov vplačanih akontacij.
8.	člen
Sredstva amortizacije sme stanovanjska organizacija uporabiti:
—	za zamenjavo dotrajanih stanovanjskih hiš;
—	za odplačila kredita za graditev ali nabavo novih stanovanj in za velika popravila stanovanjskih hiš;
—	za rekonstrukcijo in sanacijo stanovanjskih hiš in stanovanj zaradi povečanja standarda stanovanja, zvišanja vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja in podaljšanja dobe trajanja.
Če bi bilo s pogodbo med stanovanjsko organizacijo in ustanoviteljem oziroma drugo družbeno pravno osebo, ki je vnesla hišo v sklad stanovanjskih hiš stanovanjske organizacije določeno, da mora ustanovitelj oziroma tisti, ki je vnesel hišo v sklad stanovanjskih hiš, dati soglasje za uporabo sredstev iz amortizacije, je treba tako soglasje izposlovati predno se začno uporabljati sredstva amortizacije.
9.	člen
Sredstva amortizacije se smejo uporabiti takoj po izvršenem vplačilu na račun amortizacije sklada stanovanjskih hiš, vendar v soglasju s programom za uporabo sredstev sklada stanovanjskih hiš.
10.	člen
Stanovanjska organizacija izvrši ob koncu poslovnega leta odpis stanovanjskih hiš (popravek vrednosti) v višini amortizacije, ki je bila obračunana za to leto.
11.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št.: 010-5/66
Mozirje, dne 24. januarja 1966
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Jože Deberšek 1. r.
4.
Skupščina občine Mozirje je po 133. in 145. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 23-215/64) in 68. členu zakona o financiranju druž-beno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o ukinitvi sklada ,za varstvo in" rekreacijo otrok
1.	člen
Sklad za varstvo in rekreacijo otrok, ustanovljen z odlokom o ustanovitvi sklada za varstvo in rekreacijo otrok (Uradni vestnik okraja Celje, št. 48-443/62) se ukine.
2.	člen
Aktiva in pasiva ter pravice in obveznosti ukinjenega sklada se prenesejo v proračun občine Mozirje.
5. člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Celje.
Št. 010-1/65,2
Mozirje, dne 24. januarja 1966
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Jože Deberšek 1. r.
5.
Skupščina občine Mozirje je po prvem in tretjem odstavku 7. člena zakona o obrestih od gospodarskih skladov (Uradni list SFRJ, št. 8-63/61. 13-187/63.15-3-/65 in 35-616/65) in 145. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 23-215/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o obrestnih merah za obresti od sredstev poslovnega sklada, ki so namenjena za komunalno dejavnost, gostinsko dejavnost in za dejavnost storitvene obrti
i
1. člen
Gospodarske organizacije, ki opravljajo komunalno dejavnost, gostinsko dejavnost, dejavnost turističnega posredovanja ali dejavnost uslužnostne obrti, plačujejo obresti od sredstev svojega poslov-
nega sklada, ki so potrebna za opravljanje teh dejavnosti po stopnji 2%.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem, vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1966. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obrestnih merah za obresti od sredstev poslovnega sklada, določenih gospodarskih organizacij (Uradni vestnik Celje, št. 59-698/65).
Št. 010-2/66
Mozirje, dne 24. januarja 1966
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Jože Deberšek 1. r.
6.
Po 2. členil zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 35-612/65) in 145. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 23-215/64) je Skupščina občine Mozirje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. januarja 1966 sprejela
ODLOK
j
o odstotku sredstev, ki se izločajo iz sklada skupne porabe za subvencioniranje stanarin
1.	člen
Delovne organizacije in druge družbene pravne osebe ter državni organi vplačujejo v letu 1966 na poseben račun pri službi družbenega knjigovodstva iz sredstev iz 1. člena zakona o izločanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo (Uradni list SFRJ, št. 35-612/65) 15 % za kritje razlike v stanarinah.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1966.
Št. 010-7766-3
Mozirje, dne 24. januarja 1966
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Jože Deberšek 1. r.
.	7.
Skupščina občine Mozirje je po 133. in 145. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 23-215/64) in 68. členu zakona o financiranju druž-beno-političnih skusnoisti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36-196/64) na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. januarja 1966 sprejela
ODLOK
o ukinitvi sklada za varstvo borcev in invalidov NOV občine Mozirje
1. člen
Sklad za varstvo borcev in invalidov NOV, ustanovljen z odlokom o ustanovitvi sklada za varstvo borcev in invalidov NOV občine Mozirje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 24-219/64) se ukine.
2. člen
Aktiva in pasiva ter pravice in obveznosti ukinjenega sklada se prenesejo v proračun občine Mozirje.
pomnoži z ugotovljeno vrednostjo točke in številom m2 uporabne stanovanjske površine ter od tako dobljenega zneska izračuna 3,5%.
3.	člen
S prenosom sredstev in virov sklada v proračun občine Mozirje preneha delo upravnega odbora sklada.
4.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku Celje.
St. 010-3/66
Mozirje, dne 24. januarja 1966
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Jože Deberšek 1. r.
8.
Po 51. in 32. členu temeljnega zakona o gospodarskem poslovanju (gospodarjenju) s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini (Uradni list SFRJ, št. 35-611/65) in 145. členu statuta občine Mozirje (Uradni vestnik okraja Celje, št. 23-215/64) je Skupščina občine Mozirje na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. januarja 1966 sprejela
ODLOK
1
o najvišji stanarini za stanovanja, ki jih upravlja organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami
1.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini določa višino stanarine za stanovanja, ki so ji predana v upravljanje v odvisnosti od vrednosti in kakovosti .stanovanja in drugih ugodnosti, ki jih stanovanje daje nosilcu stanovanjske pravice, največ pa do višine, ki jo določa ta odlok.
2.	člen
Najvišja letna stanarina za posamezno stanovanje ne sme presegati 3,5 % revalorizirane vrednosti tega stanovanja.
Najvišji znesek letne stanarine iz prejšnjega odstavka se izračuna tako, da sc število točk stanovanja
3.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami določa višino stanarine za vsako posamezno stanovanje v mesečnem znesku znotraj limita iz 2. člena tega odloka.
4.	člen
Mesečna zakupnina za 1 m2 uporabne tlorisne površine poslovnega prostora v stanovanjski hiši ne more biti nižja od povprečne mesečne stanarine, ki jo dobi organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami za 1 m2 stanovanja.
5.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami lahko prosto dogovarja višino stanarine:
—	za stanovanja, ki bodo vseljena po 1. januarju 1966;
—	za stanovanja, ki jih je treba vzdrževati pod drugačnimi pogoji, kot se vzdržujejo standardna stanovanja;
—	za stanovanja, ki se oddajajo v najem popolnoma opremljena s pohištvom;
—	za stanovanja, ki se v skladu z zakonom oddajajo za določen čas.
Stanovanja, za katera organizacija prosi o dogovarja stanarino, se dajejo v uporabo po javnem nate-čju.
Prosto dogovorjena stanarina ne more biti nižja od stanarine, ki je določena po določbah 2. člena tega odloka.
6.	člen
Če organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ugotovi, da so se povprečni stroški gradnje in stroški vzdrževanja stanovanjskih hiš zvišali ali znižali za več kot 5% od povprečne gradbene cene v decembru 1965, lahko predlaga občinski skupščini popravek na j višjega zneska stanarine iz 2. člena tega odloka.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Celje.
Št. 010-6/65-3
Mozirje, dne 24. januarja 1966
Predsednik Skupščine občine Mozirje
Jože Deberšek 1. r
Izdaja samostojni zavod »Uradni vestnik Celje« v Celju — Odgovorni urednik dr. Jožko Pezdirc — Tisk CP »Celjski tisk« Celje — Uredništvo in uprava sta v Celju, Trg svobode št. 9 — Telefon 39-11, interna 79 — Naročnina znaša letno 2.500 din — Tekoči račun
pri Narodni banki Celje št. 507-603-10.