PoStobn plačam ▼ Leto XmM štev. 258 Ljubljana, sobota s« novembra I931 UpravmStvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 312«. Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova uL 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica Jtev. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Teiefon št. 190. Rabini pri p.:št. ček. zavodih: LJubljana št 11.842 Praga čislo 78.180. Wien št 105.241 Cevtsi f im Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.—. Uredništvo: Ljubljana, KnaflJeva ulica 5. Tele-fon St 3122, 3123. 3124, 3125. 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440 Celje. Kocenova ul. 8. Tel. št. 190. Rokopisi se ne vračajo — Oglasi po tarifu. Tudi novo vlado sestavlja dr. Srškič Po konsultaciji predsednikov parlamenta, senata In glavnega odbora JRKD fe Nj. Vel. kralj poveril mandat za sestavo vlade zopet g. dr. Srškiču — Vlada bo Imenovana najbrž danes Beograd, 4. novembra, p. Danes so bile običajne konsultacije na dvoru. Ob 10. dopoldne sta bila drug za drugim v avdijenci predsednik senata dr. Ante Paveidč in predsednik Narodne skupščine Kosta Kumanudii. Ob 11. je Nlj. Vel. kralj kansuki-ra! predsednika glavnega odbora JRKD Nikolo Uzu-noviča. Kmalu za njim je bil opoldne sprejet v avdijenco dosedanji predsednik vlade dr. Milan Srškič. Ko se je vrnil z dvora, je izjavil novnnarjem. da mu ;e Nj. Vej kralj poveril mandat za sestavo vlade. Dr. Milan Srškič je takoj nato pričel ~azgovore z dosedanjimi člani vlade in s predsednikom glavnega odbora JRKD Nikolo Uzunovičem. O svojih razgovorih je novinarjem sicer odklonil meritorno izjavo, reke1 pa je. da bo na.ibrže še nocoj sestavljena lista nove vlade. Beograd, 4, nov. M. Mandatar krone ^e je po povratku 'z dvora najprej sestal na krajšo konferenco z g. dr. Krame rjem in nato z g. dr Kumanudijem. predsednikom Narodne skupščine, ter g. Nikolo Uzunovičem, predsednikom glavnega odbora JRKD. Nato je do večera nadaljeval razgovore z raznimi poetiki :n s člani svoje dosedanje vlade, zvečer pa se je v predsedstvu vlade vršila daljša konferenca, ki so se je udeležili gg. dr. Srškič. Uzunovič, dr. Knmanudi. dr. Marinkovič. dr. Kramer. Puceli in Demetrovič. Konferenca je trajala do 2130. Pričakuje se, da bo mandatar krone, ko bo razčistil še nekatera vprašanja, podal jutri Nj. Vel. kralju svoje poročilo in da bo nova vlada sestavljena tekom jutrišnjega dne. Šefe Narodne skupščine odgodene Zaradi vladne krize je bila Narodna skupščina zelo kratka. Predsedoval ji je podpreds. Hasanbegovič, ki je uvodoma sporočil, da je prejelo predsedni-štvo Narodne skupščine od ministrskega predsednika obvestilo, da je vlada podala ostavko. Na njegov predlog je Narodna skupščina sklenila, da se seje odgode. dokler ne bo imenovana nova vlada. Prihodnja seja Narodne skupščine z istim dnevnim redom bo sklicana pismeno. * Opozorilo udeležencem mariborske seje JRKD Beograd, 4. nov. p. Ker so gg. ministri, ki bi se morali jutri udeležiti seje banovinskega odbora JRKD za dravsko banovino v Mariboru, zaradi politične situacije zadržani in niso mogli nocoj odpotovati iz Beograda, se oni del dnevnega reda te seje, ki se nanaša na referat gg. ministrov o političnem položaju, od-godi za nedeljo in se bo v to svrho nadaljevala seja banovinskega odbora v nedeljo popoldne. Velika politična stavka v Berlinu Nepričakovana velika prometna stavka v Berlinu j 2 splavila Papenovo vlado tik pred volitvami v velike neprilike — Energičen nastop proti stavkajočim Berlin, 4. novembra d. Nenadni izbruh orometne stavke v Berlinu obvlada tudi poetični položaj Na zunaj gre sicer za mezdni pokret, ki pa ima izrazito politično obe. ležje in lahko dovede do važnih dogodkov. V številnih stavkah, ki so nastale kot posledica zasilne uredbe Papenove vlade glede znižanja mezd po vsej Nemčiji, ni bijo nič čudnega, če so komunisti in narodni socialisti imeli skupne stavkovne odbore Ln skupno vodili vse akcijo. Vse to pa m prav nič oviralo obeh strank, da se ne bi med seboj še nadalje politično pobijali. Prvič pa se je zgodilo seda j, da sta obe ekstrem-ni stranki v nemški prestolnici vprizorili tak0 ogromno stavko in to celo proti volji priznanih delavskih org^feacij pod izrazitim vodstvom revolucionarne sindikalne opozicije. Komunisti se na vse načine -■udijo. da gredo narodnim socialistom čim bolj na roko. Dva dni pred državnozbor-skimi volitvami ta pokret gotovo ne more stati brez posledic za nadaljnji politični; razvoj Vladne kroge je sedanja stavka, predvsem zaradi enotne komunistično narodno socialistične fronte silno presenetila. Vla-da je zato sklemia uporabiti vsa sredstva, •ii prepreči posledice stavke na političnem polju. Poravnalni odbor v Berlinu, - ki je podedoval v sporu med stavkajočimi in ber-linsko prometno družbo, je snoči objavil svoj izrek, s katerim priznava zahtevo prometne družbe pn znižanju mezd za 2 pfe-ga na uro Zastopniki stavkajočih pa so ta izrek odklonili, četudi je bil proglašen kot obvezen. Vlada se je zato odločila za odločne korake. Snoči je dobila policija na. Mg, naj aretira celokupno vodstvo stavke, kar se je tudi zgodilo. Obenem so bile are. tirane vse straže stavkajočih pred posameznimi podjetji da bi bil na ta način ^mogočen delavoljnim o°vratek na delo. Prometna družba je davi objavila proglas, s katerim obvešča vse delavstvo, da bo smatrafo v^e one, ki se do 2. popoldne ne vrnejo na delo, za odpuščene ter da izgube vse že pridobljene pravice. Vlada je ta sklep družbe potrdila in obenem naročila policiji, naj z vsemi razpoložljivimi sredstvi zatre stavko. Ko so davi poskušali stavkajoči prirediti demonstracije ter so se zbrali v bližini kolodvora Berlin—Schone-berg. je policija takoi uporabila orožje in je bilo v spopadi* več delavcev smrtno ranjenih. Eder. je umrl že med prevozom v bolnico, štirje pa se še borijo s smrtjo. Ukrepi vlade so izzvali v narodno socialističnih in komunističnih krogih silno ogorčenje in jih inscenatorji stavke rakori-8'ajo za lfuto kampanjo proti sedanjemu režimu. Zdi pa se. da se bodo s tem oko-rist:li v prvi vati komunisti, ki računajo s tem. da bode svoje pozicije pri nedeljskih volitvah znatno ojačili. V vsem mestu vlada panično razpoloženje. V SchSne-bergu ie prišlo zvečer do novih krvav(h spopadov med stavkajočimi in policijo, pri !*emer je bilo zopet več ranjenih in eden narodni socia^st ubit. V bolnici je nad 10 hudo ranienih 30 sprevodnikov cestne železnice. ki po hoteli nastopiti službo, je nanpHHa množica «*tavkaioč-'h ter jih obmetavala s kamenjem. Narodni socialisti in komunisti so napeli vse sile, da preprečijo obnovitev prometa. Prometna družba je zvečer obvestila policijsko predsedstvo, da ni misliti na obnovo prometa, dokler se na ulicah ne napravi red V večernih urah so bile po mestu razširjene fantastične vesti. Med drugim se zatrjuje, da namerava vlada še no. coj proglasiti nad Berlinom obsedno stanje. Nekatere vesti vedo celo povedati, da bodo državnozborske volitve odgodene, kar pa .je popolnoma neverjetno Položaj je po sodbi merodajnih krogov trenutno izredno napet ln kritičen in narodni socialisti ter komunisti so s svojimi napadalnimi oddelki trenutne gospodarji na berlinskih ulicah. Delna obnova prometa Berlin, 4. novembra, s. Ker je prometna družba za danes popoldne -apovedala obnovo prometa, se je dopoldne zbrala na raznih obratnih kolodvorih večja množica ljudi Ob 14.45 ie zapustil prvi voz kolodvor. Vsak voz je spremljala oborožena Policaja Č;m so se vozovi premaknili iz re-mize. je pričela množica divje kričati in p so vati vozače. Kmalu nato je pričelo na vozove cestne železnice frčati kamenje. Na več krajih so morali spremi ;aiioč: rvoV-ei icki uradniki odganjati množioo s streljanjem. Promet je bil oteokočen tudi zaradi tega. ker so demonstranti na tračnice, posebno na križiščih položMi velike kamne, tako da so se moralii vozovi vedno ustavlja-ti. številni vozovi so se vrnili v i^mizo z razbitimi šipami. Izmed desetih avtobusov, ki jih je družba poslala na ce=te, ie b;lo uro nozneie osem tako poškodovanih. da so jih morali umaikniti iz prometa. Na poziv prometne družbe se je javilo na kolodvorih do 14. ure okoli 2500 del a v« cev za nopoln obrat pa potrebuje družba okoli 5000 mož. Ob Stettinskih vratilh je množica prevrnila dva omnibusu nri pwr ie bilo n**1-01 oseh ranjenih V Kaiserallee so zgradili stavku joči barikade, ki jih ie polici ja od stnanila šele po nekaj urah. Povsod na važnih križiščih cestne železnice 6o se zbirVe množice stavku jočih in njihovih simpati-zerjev ter so odražale vozače. Policijski predsednik ie z o žirom na današnje dogodke izdal nalog, nai policija po potrebi za upo^avi.tev mirni itn redu uporablja oriž-je. Vsak. ki bi oviarl obnovo dela, se bo smatral za krš'lca javne varnosti. Papen pred ostavko? Berlin. 4. novemibra AA. V tukajšnjih političnih krogih domnevajo, da misli državni kancelar Papen v kratkem podati ostavko. Tragična smrt sodnega kanetana Beograd, 4.. novembra p. V bližini Narodne skupščine se je pripetila danes popoldne smrtna nesreča. Sodni kapetan Ve-koslav Pavič je skočil s tramvaja, ko je vozil tramvaj z največjo brzino. Pri tem se je zapletel s sabljo med stopnice in padel tako nesrečno, da je priSel pod kolesa, ki so ga hudo razmesarila. Bil je na mestu mrtev. FRANCOSKI VOJNI MINISTER IN RAZOROŽIT VENI NAČRTI FRANCIJE Paul Boncour je imel včeraj na seji predsedstva razorožitvene konference svoj veliki govor o francoskem razorožitvenem in varnostnem načrtu Ženeva, 4. novembra, AA. Francoski vojni minister Paul Boncour je imel davi pred predsedstvom razorožitvene konference in ob številni udeležbi občinstva svoj veliki govor o francoskem razorožitvenem in varnostnem načrtu. Govoril je več kakor eno ur« in natanko obrazložil posamezne točke francoskega razorožitvenega načrta. Francija, je začel Boncour, je točno držala besedo. Dan-es Vam v njenem imenu prinašam sicer v obrisih, a vendar tako jos» no, kakor je le mogoče, njen načrt o razorožitvi in varnosti. K temu načrtu oride Čez nekaj dni še pisan memorandum, ki ga Erinese sam predsednik francoske vlade [erriot. Naš načrt ni izključno francoski. Res da po eni strani ponazoruje želje Francije, ki je zmerom dokazovala svojo privrženost do Društva narodov in do smotrene organizacije miru, toda po drugi strani je ta načrt skupen velikemu številu delegacig, zastopanih na tej konferenci, in ustreza goreči želji vseh, ki hočejo preprečita katastrofo, do katere bi prišlo, če se ta konferenca izjalovi. Francoska delagacija je črpala svoje pobude iz idej. ki so se porajale zadnjih šest mesecev v Ženevi. Premagati je treba dve vrsti težav: e.ie izvirajo iz celotnosti problema. ka>ko naj se organizirata mir in Dru= štvo narodov, druge pa imaijo svoj izvor v vprašanju, kako narj se omeji oboroževanje Glede težkoč druge vrste kaže, da se mora Društvo narodov prilagoditi sistemu miru, upoštevajoč razne okolnosti in posebne krajevne razmere. Dvoje vrst pogodb Sistem pa ne sme biti okorel. Zato je prva in glavna ideja francoskega načrta v tem. da ima na umu dvoje vrst pogodb. Prva naj bi povezala vse narode, zastopane na razorožitveni konferenci, tako da bi se kršilcem paktov onemogočilo, da bi se mogli zanašati na podporo tujih držav na gospodarskem ali finančnem polju, in da ne bi imeli možnosti, da bi jim drugi narodi priznali zakonitost z napadom pridobljenih plodov. Druga pogodba pa naj bi vezala podpisnice ženevskega pakta in locarnskega dogovora Ta pogodba bi ustvarila čisto novo atmosfero, saj bi bile države na podlagi prve pogodbe gotove, da druge države ne bodo njihovemu miroljubnemu delu metale polen pod noge. Glede kategorij pogodb imamo pred očmi pokrajinske ali kontinentalne med zainteresiram!mi al' ogroženimi državami Posebej smo nrslili na pogodbo, po kateri bi se evropske države zavezale za vzajemno pomoč druga drugi Tretja pogodba pa bi vsebovala podrobnejša določila. (oi niso omenjena v pogodbah prvih dveh vrst. Stalne vojaške sile in poenotenje armad Države=>podpisnice teh pogodb bi se sporazumele glede tega, kolikšne bi 6mcle biti njihove stalne vojaške sile na podlagi določil te pogodbe. Taiko bi poleg tega tudi Društvo narodov moglo izvesti akcijo brez strahu, da bi mu nasilna dejanja katere napadalne države mogla izjaloviti njegove načrte. Razen teh stalnih, pa znižanih vojaških sil. je nadaljeval Pau1 Boncour, bo skušala Francija dognati, v kateri obliki bi smele obstajati še druge vojaške sile. Hoovrov predlog je pokazal pot. ko je potegnil črto med obrambnimi poliici jskim/i silami in med koloni jalnim vojaštvom. Že prva proučitev je pokazala, da ravnolikost oboroženih sil onemogoča vsako njihovo primerjavo aH številčno ocenitev. Zato je francoska vlada iskala, kateri tip armade bi dovoljeval pravično primerjavo m izvedbo vojaške enakopravnosti. Francoska vlada 'e pri tem prišla na misel o poenotenju armad vsaj za velike celinske države. Znižanje napadalne sile Francija se je ravnala po ameriškem predlogu: da se zvišajo obrambne čete in znižajo napadalne sile. Francija pristane na prepoved kemične, bakterijske in požarne vojne ter na prepoved bombardiranja iz letal pod pogojem, da se uredi nadzorstvo nad civilnim letalstvom. Vrhu tega ima francoski načrt pred očmi ustanovitev mednarodne letalske vojske in uvedbo medsebojne podpore. Glede kalibrov topništva m tonaže napadalnih tankov ima francoski načrt jasne in točne predloge, ki se naslanjajo na načelo. katero je konferenca v bistvu že sprejela: prepovedati ie treba vse vrste orožia, ki učinkovito ofiražajo vse vrste stalne obrambe posameznih držav. Vrhu tega mora biti to orožje na razpolago bodisi stalnim obrambnem organ i za citjam. ki bodo z njimi države-podpisnice razpo^gaie v svrho medsebojne pomoči, bodisi v obliki zalog, ki bodo na razpolago Društvu na« rodov. Dalje predvideva načrt potrebo postopne unifikacije vojnega materiala. Glede tipov vojaštva izhaja francoski načrt dosledno iz načela, da je treba povečati obrambne čete, pa znižati napadalne. Načrt predvideva novo organizacijo, pri čemer je treba pripomniti, da upošteva samo kopne vojaške sile na celini, ne pa vojaštva v kolonijah. Ker nalaga načrt sosednim državam na celini dolžnost, da bodo imele samo eno vrsto vojske, se bodo s tem jamstva za mir okrepila, zakaj 6 tem bo nenaden napad zelo otežkočen in bo Društvu narodov dana možnost, da mi-ro'iubno uredi spore. Ta ukrep bo sprostil narode stalnega vznemirjenja in omogočil znatno znižanje vojaških efektov in skrčenje materialnih izdatkov. Pogoji Francije za novo redukcijo oboroževanja Francija je po vojni in potem vnovič po Locarnu že izvedla redukcije. Toda Francija je kljub temu pripravljena k novim žrtvam, vendar samo pod temi-Ie pogoji: 1. Da vse države, ki podpišejo pakt, store enako. 2. Da se pri armadah skupnega tipa vo* jaški rok ravna po predvojaški izobrazb* in dolgosti vojaških vežb. 3. Potrebno je, da države z velikim prebivalstvom ne pomenijo nevarnosti in grožnje drugim, manjšim državam in da se omejitvene določbe nanašajo tudi na obseg njihovega novačenja. Svoj govor je Boncour končal z napovedjo, da bodo francoski predlogi pismeno predloženi konferenci, ki bo tako imela dovolj časa, da jih preuči, preden bo splošna komisija o tem začela razpravljati. Nato t je Boncour vnovič pozval predsedništvo konference za prioo, da je Francije pokazala dobro voljo za organizacijo miru. Vsi navzoči so v popolni tišini poslušali Bonoourrjev govor in ko je končal, so ga zastopniki vseh v predsedimištvu konference zastopanih držav sprejeli s ploskanjem. Angleži optimisti London, 4. nov. AA. Predsednik angleške vlade Maedonald in zunanji minister Simon sta srpredela odposlanstvo trgovskega kongresa, ki se je pritoževalo zaradi počasnega poteka razorožitvene konference. Ministra sta odposlanstvu odgovorila, da je angleško stališče v tem vprašanju v skladu s HoovrovLmi predlogi. Ameriški državniki priznavajo, da ima angleška vlada dobro voljo. Angleška vlada se nadeja, da bodo sedanja pogajanja dovedla do splošnega sporazuma in s tem do znižanja in omejitve oboroževanja. Kar se tiče nadzorstva nad javno in zasebno pralavodnjo in mednarodno trgovino, sta ministra obljubila, da bosta stališče odposlanstva zagovarjala v Ženevi pred d etičnimi: odbori. Japonski razorožitveni predlog Tokio, 4. novembra. AA Japonski dele-gait na ženevski razorožitveni konferenci admiral N&gamo odpotuje drevi čez Sibirijo v Ženevo. Novi japonski predlog; o razorožitvi na morju bodo, kakor se domneva, objavljeni po Nagenovem prihodu v Ženevo. Zdi se, da bi bila Japonska pripravljena pristati na Tardieujeve predloge, ki naj bi služili za bazo za nadaljnje razgovore, vendar pa bo skušala odpraviti sedanji sistem pomorske razdelitve, češ da je nepraktičen in nepravičen. B9 Prognoza za volitve v Nemčiji Po splošnem pričakovanju, da bodo nazadovali predvsem hitlerjevci, napredovali pa komunisti BerUn. 4. novembra, d. če tudi se v splošnem opaža velika volilna utrujenost in finančna izčrpano-st. se glavne stranke vendarle intenzivno posvečajo volilni propagandi. Poznavalci razmer napovedujejo, da bodo nedeljske volitve prvič pokazale nazadovanje hiitl&rjevskega pokreta. Po splošni sodfbi bodo narodmi socialisti izgubili 10 do 20 odisto-tlkov svojih glasov ter 30 do 50 mandatov. Tudi socialna demokrat je in cenitrum bodo jedva ohranili svoje dosedanje mandate. Volilei socialne demokracije so se v velilki meri preorientirali v radrkalneiišo smer, ker so nezadovoljni z dosedanjo politiko so-ciakio demokratskih voditeljev. Centrom zelo obremenjujejo pri veliki večini njegovih dosedanjih volilcev koalicijska pogajanja z narodnimi socialisti. Edini porast bodo po splošnem pričakovanju dosegli komunisti in nemški na-cionalci. Komuniste bodo o'krepdJii predvsem narodno socialistični dezerterji rn od- padniki socialne demokracije. Splošno se misli, da bodo komunrsti pridobili približno 20 odstotkov, tako da hi imeli v bodočem državnem zboru nad 100 mandatov. NemSkr nacionalci (Hugenberg) bodo sicer nekoliko napredovali, vendar posebnih uspehov ne bodo dosegli. Računa se, da bodo imeli skupno z nemško ljudsko stranko morda kakih 70 mandatov. VoKlma udeležba bo najibrže mnogo manjša, kakor je bila dosedaj. Politično zanimiva so prorokova-nja, da bo glavni pomen nedeljskih volitev v tem da koalicija med narodnimi socialisti in centrumom ne bo več imela absolutne večine. Sestava delovne večine bo zaradi tega še težavneiša in novi državni zbor bo tako zopet nesposoben za vsako delo. Zdi pa se, da ie to glavni cM Papenove vlade, da bi mogla tako na znotraj, kakor na zunaj opravičiti svoj nadaljnji diktatorski režim. Malypetrova deklaracija v debati Glasovanje o deklaraciji nove češkoslovaške vlade se bo -- ^v,^ V-' \ • ti ,'/' /. - W Piramide — Pyramidon Piramide — ponosno znamenje stare gradbene umetnosti! In Pyramidon? Ali so manj ponosni uspeh moderne farmacije? / Ali je sploh kaj boljega pri glavobolu, zobobolu, migreni in trganju? Nel Ampak pazite nato, da dobite originalni produkt. 1 r -..-* »inrU ' AT SI A 1 Odobreno od Min. soc. pol. in nar. zdrav. S. Br. 14579 od 19./8. 1932. Nevaren zločinec na begu Na prevozu iz mariborske kaznilnice k razpravi v Novem mestu je v Ljubljani pobegnil patrulji zločinec Janez Mrvar Novo mesto, 4. novembra. Roparski napad na ravnatelja črnomelj-ske premogovne družbe »Belokrajina«, kateremu sta napadalca odvzela 40.000 Din, bi se moral danes obravnavati pred novomeškim okrožnim sodiščem. Razpravo pa so morali preložiti, ker je eden izmed obeh zločincev pobegnil. Roparski napad na ravmatelfja. izvršen 31. avg>usta 1925, ie bil takrat povod upravičenega razburjenja v vsem črnomeliskem oikradu, zlasti zaradii tega. ker pravim storilcem nikakor niso mogli priti na sled. Ravnateflii dr. Jurij Novotny je bil tistega dme dvignil pri črnomeli-Siki hrani,talci 40.000 Di,n za iz-plačo rudarjev. Ko je nesel denar v rudnik »Kanižarica«, sta ga na potu, kž vodi mimo gozda, napadila diva neznanca, oborožena z noži in samokresi, ga pobila na tla in mu vzela aktovko z denarjem. Nato sta urno pobegnila v gozd brez sledu, a tudi tokrat se ie uresničil stari ljudski pregovor, da pride čez sedem let vse na dan. Neka ženska, s katero je ime! pokojni Fran Štaing!, brat enega izmed obeh napadalcev, v Zagrebu intimno razmerje, je poslala o rožni šivu v Črnomelj anonimno pismo, v katerem je točno navedla imeni obeh napadalcev. Bila sta to leta 1901 v Gotnii vasi (občima Šmihel - Stopiče) rojeni Janez Mrvar ta i.stotam leta 1905 roiemi Anton Štangl. Talje. V Skoplju je postal leta 1903 vodja ruskega konzulata. V dobi svojega službovanja v Skoplju je mnogo koristil jugoslo-venskemu življu pod turškim jarmom. Bil je njegov požrtvovalni prijatelj in )c mnogo vplival tudi na rusko zunanjo politika v korist balkanskih Slovanov. Iz Skoplja je bil spet premeščen v Bagdad, kjer pa je zapustil državno službo in se posvetil žur-nalistiki. Do začetka svetovne vojne je deloval v Carigradu kot dopisnik največjega ruskega lista »Novo Vreme«. Trije pred tremi sodniki Ljubljana, 4. novembra. Pred malim senatom. V dvorano pošilja jesensko sonce tople žarke in vabi v svobodo. Pred sodnike je prvi stopil 34-letnl pekovski pomočnik France. Pravi, da je že dalj časa brez stalnega bivališča. 15. septembra ie izpred Gajevega hrama odpeljal Josipu Čarmanu, ki je prišel tja na kosilo, okoli 700 Din vredno kolo. Pred sodniki je molčal in samo prikimaval. S kolesom se je odpeljal iz Ljubljane proti Vranskemu in dalje v Celje, kjer so ga v začetku oktobra prijeli. Čarman ie kolo dobil vrnjeno, toda France je bil zaradi te tatvine obsojen na 5 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti. Sodbo je brez protesta sprejel in takoj nastopil kazen. Druga razprava ie v pol ure odkrila veliko tragedijo kmečkega dekleta, ki je šlo od doma za kruhom. Tam v Novem mestu se je mlada Josip in a seznanila z nekim fantom in razmerje ni ostalo brez vidnih posledic. Fant jo je zapustil in se napotil v širni svet, Josipina pa je prišla v Ljubljano, kjer je dobila mesto služkinje pri neki rodbini na periferiji mesta. 3. maja zgodaj zjutraj je cerkovnik frančiškanske cerkve v Šiški našel ob zidu nekaj dni starega^ ne-bogljenčka, zavitega v raztrgane cunje z listkom: »Krstite ga, oddajte ga, jaz ga ne morem rediti!« Josipina se je morala danes zagovarjati zaradi izpostavitve ro-jenčka in hkratu zaradi tega., ker je v po-selski knjižici ponaredila rojstno letnico 1901. v 1902. Josipina je vse odkrito priznala. Iz spisov, ki jih je nat< predsednik čital. je bila očitna vsa žalostna usoda kmečkega dekleta. Senat je dekle popolnoma oprostil, tako zaradi otroka, ki je sedaj v oskrbi Dečjega doma, kakor tudi zaradi tiste letnice. Naposled je prišel pred sodnike 301etnl potepinček Viktor iz kamniške okolice. Poleti je ukradel posestnici Mariji Keršičevl na Mlaki pri Kamniku 1500 Din gotovine, svoji sestri Mari kolo. vredno 1000 Din. in mesarskemu pomočniku Martinu Javorni-ku v Ljubljani listnico z 2470 Din gotovine. Napotil se je na daljšo turnejo proti Sušaku in preživel z ukradenim denarjem lepe dneve na rivieri. Slednjič so ga privedli v zapore deželnega sodišča ljubljanskega. Že prej ga je policija zasledovala, ker se je vračal v Ljubljano, čeprav je bil izgnan za pet let zaradi potepuštva. Viktor Juhant je vse prostodušno priznal in so ga obsodili na 2 leti robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. Požar v Pilštanju Pilštanj, 4. novembra. V noči na včeraj okrog 1. ure je začelo noreti pri posestniku Mihaelu Teržan-j v Bistrici, občina Zagorje. Požar je prvi c»pa-zil neki sosed, ki je takoj alarmiral domače. Vnelo se je gosmodarsko poslopje, na katerem je bil .spravljen ves letošnji pridelek sena. Poleg tega je zgorela čisto nova mlatilnica, nekaj gospodarskih strojev (plug. osipalnik itd.) in osem ovac. ki jih ni bilo mogoče rešiti. Sosedje so delali z največjim naporom, da so rešili, kar je bilo mogoče rešiti, in da so zabranili. da se požar ni razširil, kajti v neposredni bližini stojita hlev in kozolec krita s slamo, malo dalie pa stanovanjska hiša. Med tem časom je poslal gospodar hla/rv ca v Pilštanj, da je poklical na pomoč gasilce, ki so takoj pohiteli na kraj nesreče in ogenj udušili. Sumi se, da je ogenj zanetil neki postopač. Preteklo nedeljo se je namreč ziglasil pri imenovansmu posestniku starejši brezposelni človek, menda Hrvat, ki je prosil za hrano, ki jo je tudi prejel. Ko je šel včeraj zjutraj Teržanov hlapec Karel Černi-5 klicat gasilce, je videl ob neki koči sedečega na tramu dotičnega brezposelnika. Ko ga je tujec vprašal v hrvaščini, kam gre, ie hlapec odgovoril, da v Lesično po gasilce. Tujec je še klical za njim, naj počaka. Ker se pa hlapec ni dal motiti, mu je neznanec začel groziti. Ali je omenjeni tujec požiralec ali ne, bo morda razkrila preiskava. Po-gorelec trpi občutno škodo, ki je le delno krita z zavarovalnino. Nepričakovano bogastvo ruskega emigranta Beograd. 4. novembra. Ruski emigrant Mihael Nikoforovič Bar-digin, ki je bil nekdaj eden izmed največjih booatinov Južne Rusije, j e posodil v začetku ruske revolucije tedanji srbski misiji 300.000 rubljev pod pogojem, da mu bo misija posojilo vrnila v Odesi. Ko ie misija; iz Moskve prispela v Odeso, pa Bardigina ■ni bilo tam, ker se je že poprej umaknil pred boljševiki. Po nekaj letih je prišel Bardigin brez vseh sredstev v Jugoslavijo in ir- vložil tožbo za vrnitev 300.000 zlatih rubljev. Tožil je našo državno upravo, češ. da je ona kot likvidator nekdanje srbske misije odgovorna za ta dolg. Bardigin je pri sodišču zmagal, prišlo pa je do novih razprav, da bi se ugotovilo, po kaki pariteti naj bi se računali in vrnili nekdanji ruski rublji. Ugotovilo se je, naj se dolg izplača po kurzu švedske krone in ker je tudi kasacijsko sodišče potrdilo razsodbo v korist ruskega begunca Bardigina, je dobil ta od naše države izplačano lepo vsoto 2,700.030 Din. ULTURNI PREGLED Zagrebško pismo Zagreb, 2. novembra. Kriza je tudi koncertnemu življenju vtisnila svoj pečat. Zašlo je v očitno stagnacija a tisti sporadični poskusi, ki se še pojavljajo, potekajo pred napol prazno dvorano. Naižalostnejše pa je to, da v aogledni bodočnosti zaman iščeš kakšno verjetnost preokreta na boljše. Koncertno življenje propada. Ali pa je to morda samo prehod k nekemu drugemu, boljšemu sistemu? Ni namreč dvoma, da se j«* občinstvo naveličalo koncertov, ki so mu na njih vsi pianisti in goslači stregli vedno z istimi rečmi, iz-vzemši neznatne spremembe, katerih občinstvo ni niti opazilo. Večno prekubava-na duševna hrana mora naposled povzročiti naveličanost. Tudi umetniki sami so v tem pogledu mnogo grešili, ker so posvečali največjo pozornost vedno le samim sebi, poudarjajoč samo svoje osebne odlike — bodisi tehnične. bodisi muzikalne — in so pri tem pozabili. da mora umetnik pred vsem drugim služiti samo svoji umetnosti. Tako se je zgodilo. da smo v isti sezoni nekajkrat slišali Scbumannove »Simfonične etude«. Beethovnove sonate (kajpak zopet ponajveč iste, med številom 4—6) in nekatere Chopinove skladbe- Ta »racionalizacija« programa je morala ustvariti apatijo in do te je zdaj, kakor vse kaže, res prišlo. Občinstva ze da- nes ne zanima, ali ta ln ta umetnik daje na nekem mestu ta ali oni odtenek in ali oni drugi umetnik daje na istem mestu povsem drugačno nianso. Vse to dandanes ni več važno za občinstvo. A s takimi rečmi so ee bavili samo resnično veliki umetniki. Mlajši umetniki so delali to napako, da so uvrščali v svoje koncertne programe ona ista dela, ki smo jih slišali na koncertih največjih umetnikov. Tako se je mlad umetnik hote ali nehote izložil primerjavi, pri čemer se je tehtnica skoraj vedno povesila na stran onega starejšega, izkušenejše-ga in že priznanega umetnika. Nemara je v teh, le mimogrede zapisanih vrsticah eden izmed mnogih razlogov sedanje koncertne krize. Kajpak, tudi radio je prispeval dobršen del. Ta najsenzacional-nejši izum našega stoletja prinaša vsakemu človeku vsak dan mnogo glasbe naravnost domov. Kdo bo tedaj — postavimo: ob dežju in burji — Sel na koncert in plačal še vstopnico, če lahko posluša to delo na primer iz Berlina, kjer ga izvaja kak znamenit umetnik?! In vrhu tega se mu ni treba posebej oblačiti za koncert niti zapustiti stanovanja; lahko udobno leži doma in kadi svojo pipo. Spričo take udobnosti preneha pri sodobnem razvajencu in površnem človeku modrovanje, da je neposredna in živa glasba vendarle vse kaj drugega od mehanične, ki jo posreduje elektrika. Zdi se tedaj, da se bo moralo vse koncertno življe- nje postaviti na nove temelje. Današnji sistem se je po vsej verjetnosti preživel in je treba najti novega. Na našem koncertnem podim smo mogli pozdraviti pevsko društvo »Stevan Mokra-niac« iz Bitolja, ki ga je dirigiral vojaški kapelnik Ivan Grgič. Če bi presojali ta zbor s strogega kritičnega stališča, bi lahko marsikaj pripomnili. Tako pa se samo zadovoljujemo s konstatacijo, da je delovanje tega pevskega društva prav prikupno in v izvestnem pravcu vredno vse hvale. Jugoslov.-češkoslovaška liga je priredila za 28. oktober tudi v Zagrebu slavnosten koncert. Otvoril ga je prof. Antun Dobronič z uvodno besedo o češki glasbi. Nastopila je naša vrla pianistka Antonija Geiger-Eich-thornova. ki je s svoio znano virtuoznostjo zadivila občinstvo. Vrhu tega je sodeloval naš slavni Zagrebški kvartet, ki je na svoji zadnji inozemski turneji pridružil starim lovorikam še nove. Koncert je imel visok umetniški značaj. Zanimivo umetniško osebnost smo spoznali v Rusu Viktorju Henkinu, ki nam je bil v petih skupinah prikazal pesmi dvornega norca, pa ciganske, židovske, ukrajinske in kavkaške pesmi. Henkin je mojster v podajanju drobnih prizorov in vsaka pesmica 6e v njegovi interpretaciji izpremeni v majhno dramo ali komedijo- Njegove kreacije kažejo prave hudožestveniške odlike. Ena umetnikovih najmočnejših 9trani pa ie njegova mnogostranost, ki mu omogoča, da se v nobeni pesmi ne ponavlja, v vsaki daje docela drugačne značilnosti. Jasno ie, da mora za takšno interpretacijo razpolagati z obilnimi izraževalnimi sredstvi. A teh ima Henkin vprav neverietno mnogo. • V operi smo imeli novo naštudirano »Ho-vanščino« Musorgskega. Za delo se je zavzel Krešimir Baranovid in |je dosegel z njim popoln umetniški uspeh. Za češkoslovaški 28. oktober pa je bila v operi slavnostna predstava »Prodana nevesta«. Gostovala ie ga. Zlata Gjungjenac-Gavella. Max Pallenberg je gostoval tudi tretji večer. V Molnarjevi komediji »Ena, dva, tri«, je ta veliki umetnik razvil toli vrtoglavi tempo, da smo ga morali občudovati. V vseh večerih svojega gostovanja se je Pallenberg poskusil v teh docela nasprotnih vlogah. Najboljša, edinstvena njegova kreacija je vendarle v »Wau-Wau«. Premiera komedije ruskega avtorja Vojkova »Trije možje v enem dnevu« ni pokazala umetniških pretenzij tega komada. Pisec si samo prizadeva, siliti občinstvo k smehu, četudi za ceno okusa in estetike. Komad je tako lasciven. da ga ne bi smeli uprizoriti v gledališču. Take reči spadajo v kabaret: gledališče ima neko višjo kulturno in umetnostno nalogo. V drami pripravljajo najnovejše dramat-sko delo največjega sodobnega nemškega dramatika Gerharda Hauptmanna »Pred sončnim zatonom«. Dramo bodo uprizorili ob priliki avtorjeve 701etnice. Sredi tega meseca bo v Malem gledališču premiera komedije »Tempo«, Sje pisec je sodobni francoski komediograf Georges Delancex. Nato bo prišla na vrsto komedija »Moderna Pepeljka«, delo Barry Conners. Zanimiva premiera se nam obeta z d rama t-sko kroniko iz dobe ilirskega preporoda v Bosni »Jukičev zavjet«. Ta komad je spisal znani književnik in dramaturg sarajevskeaa gledališča Borivoje Jevtič. Obetajo nam tu li Shakespearievega »Macbeta« in Zolajevo »Therese Raquin«. Žiga Hirschler- Nova glasbena revija „Zvuk" Prejeli smo prvo številko na tem mestu že napovedanega glasbenega časopisa »Zvuk«, ki je pričel izhajati v Beosrradu v redakriji ge. Stane Ribnikarjeve. Po svoji okusni opremi, ki ima vprav reprezentativen značaj. nas je »Zvuk« prijetno presenetil. Druga njegova prednost je. da je celotno tiskan v latinici. Tretja nemala odlika te nove revije pa je to. da obeta postati centralno glasilo glasbenega življenja v Jugoslaviji. So-trudniškemu krogu »Zvuka« so namreč pristopili naši naiodličnejši glasbeni teoretiki in praktiki, skladatelii in kritiki, kakor jih doslej še ni združila nobena jugoslovanska revija. Tako so izmed Slovencev zastopani M. Bravničar. A. Laiovic. Slavko Osterc, Mirko Polič, L. M. Škerjanc in dr. Danilo švara. V uvodu prve! številke čitamo programa-tično izjavo novega časopisa. Izjava se obrača zoper larpurlartično izoliranost glasbe in glasbenika v današnji družbi ter naglasa potrebo, da tudi glasbeniki, opredele svoje Zintste o scicl|< kupite zelo ngodno na Sadnem sejmu na Velesejmu OD. 5. DO. 7. NOVEMBRA lloraiače vesli ♦ Odlikovanja. Odlikovani so: veterinarski inšpektor v pokoju in senator dr. Janko Rajar in načelnik oddelka za veterinarstvo Anton Korošec z redom jugosloven-ske krone 3 stopnje, veterinarski inšpektor Alojzij Pavlin z redom sv. Save 3. stopnje, višjii veterinarski svetnik v pokoju Franjo Pirnat pa z redom sv. Save 4. stopnje. ♦ Francosko odlikovanje Jugoslovenske- ga gledališkega igralca. Ob priliki proslave petdesetletnice njegovega gledališkega delovanja na zagrebškem gledališču je francoska vlada odlikovala odličnega gledališkega umetnika Dragotina Freudenreicha & tem, da ga je jmenovala za oficirja javne prosvete. Odlikovanje (zlata palma) mu je bilo predvčerajšnjim izročeno 7 francoskem konzulatu. E 0 KAROV Zopet stare nizke cene l Došlo je: sveže blago za zimske suknje in velika množina pletilne volne v vseh barvah. Na drobno in debelo! Magacin tovarne — Gradišče 4 ♦ Vojaške vesti. S kraljevim ukazom je kapetan korvete Mate Marušič imenovan za komandanta jnanvttMBa »bave«, ikapetan korvete Anton Debevec pa za k. mandanta monitorja .Moravč«, ^ha r^' svoje redne sužbe. Razrešeni! pa so komandant monitorja »Vatrdarja« kapetan korvete Anton Dabevec, kapetan korvete Mate Marušič, doslej komandant monitorja »Morave«, ter poročnik bojnega brod a x. razreda Zdenko Papež ter stavljeni na razpoloženje ministru vojske in mornarice. * Izpremembe v državni službi. Dosedanji sTeskj načelnik v Samoboru dr. Ivan Senekovič je imenovan za sresketga načelnika v Novi Gradiški, dosedanji višji policijski komisar pni predstojnik t™ mestne policije v Mariboru 'Ivan Zetkovič za sre-Bkega načelnika v Koprivnici, dosedanji ipoliitilčnoupravm tajnik prri banski upravi v Zagrebu Franc Verbič pa za politično upravnega tajnika pr.i banski upravi v Ljubljani. Sodnik Josip Pfeifer je iz Kranja premeščen na Brdo, Josip Podboj pa je imenovan za sodniškega pripravnika pri deželnem sodišču v Ljubljani. ♦ Iz sodnopisarniške službe. Premeščeni so: sodna služitelja Jakob F ras iz Mokronoga v Slovenjgradec in Vinko Januška dz Slovenjgradca v Mokronog, dnevničarka Martina Kopušarjeva lz Radovljice tf Kamnik Jn Mara Novakova, zvanlčnlca iz Kamnika k okrožnemu sodišču v Maribor. Imenovan je za zvaničnika v Radovljici Ni ko Trstenjak, doslej dnevničar pni višjem deželnem sodišču v ujublijanl. Dnevničar služitelj France Marolt je dodeljen iz Mokronoga k okrajnemu sodišču v Radovljici. * Promocija. G. Lojze Kiauta, sin po-eestnika iz Postojne, je napravil na trgovski visoki šoli v Trstu s prav dobrim uspehom doktorski izpit iz trgovinskih ved. + Dva nova inženjerja-arhitekta. Včeraj sta diplomirala na arhitektnem oddelku %VQČNI KINO IDEAL Igo Sym Dina Gralla Jakob Tiedtke in Paul Kemp v sijajni veseloigri Ekscelenca in njegov šofer Ob 4., 7. in 9. zvečer! Premiera! ljubljanske tehnike Miilan Sever in gospodična Gdizela šukljetova, oba iz šole prof. Plečnika. ♦ Kongres narodnih delavskih sindikatov. Uprava državnih monopolov, industrijski oddelek, jo izdala odlok, po katerem se dovoljuje delegatom za kongres jugoslo-venskih narodnih delavskih sindikatov, kil se bo vršil 20. in 21. t. m., odsotnost za oba kongresna dneva In za čas, potreben za vožnjo tja In nazaj. Prizadete ustanove bodo dale delegatom po zahtevi tudi predujme do 200 Din po zaslužku. Prav tako je ministrstvo za gozdove in rudnike izdalo odlok, da se delegatom za ta kongres dovoli odsotnost za čas 19., 20., In 22. t. m. Obenem se dovolijo delegatom zaslužkom primerni predujmi. Za čas odsotnosti delegat, nimajo pravice do mezde. V obeh primerih velja to seveda le za de lavce, uslužbene v podjetjih uprave državnih monopolov jn ministrstva za gozdove In rudnike ♦ Vsi piloti bivajoči v dravski banovini, naj nemudoma javijo svoj naslov zaradi dodelitve novih diplom in treninga na oblastni odbor Aerokluba Ljubljana, Gradišče. Priložiti je treba 10 Din v znamkah. ♦ Natečaj za gradbene inženjerje Na državni tehniški srednji šoli .v Novem Sadu sta razpisan' dve mesti gradbeni!,h in-ženjerjev s plačama po uradniškem zakonu. Opremljene prošnje sprejema do 10. t. m. ravnateljstvu omenjene šole. ♦ Smrt bivšega črnogorskega ministrskega predsednika. V Ercegnovem v Boki Kotorski je v visoki starosti 88 let umrl bivšj črnogorski ministrski predsednik dr. Lazar T omanov ič, znan pisatelj in h i storilk. V zadnjem času je sestavljal srpom i,ne iz svojega življenja Položili so ga v rodbinsko grobnico v znanem samostanu Savinl. ♦ Slovenski krožek na Dunaju. Petletnico obstoja bo slavil Slovenski krožek na Dunaju v nedeljo v Fuchsovem hotelu, XV, Mariahilferstrasse 138, ob 20. ♦ Zračna zveza Osijeka z Zagrebom In Beogradom. Družba »Aeroput« je mestne mu županstvu v Osijeku izročila predlog za upostavo zračnega promet med Ostje-kom, Zagrebom in Beogradom Promet naj hi se vršil z avljoni, ki b,i mogli sprejeti dva alj tri potnike. Vožnja od Zagreba do Osjeka bil trajala poldrugo uro. Taksa za dve osebi bi znašala 460, za tri osebe pa 600 Din. Vožnja od Osijeka do Beograda bi trajala eno uro. ♦ Avionski poštni promet je od 1. t. m. ustavljen za vse avionsike poštne pošiljke vseh evropskih držav. ♦ Projektiranje stavbnih načrtov. Pod tem naslovom so priobčili dne 18 oktobra ljubljanski dnevniki notico, v kateri je med drugim rečeno, da je gradbeni minister na podlagi čl. 1. zakona o ustroju gradbenega mni9trstvfl in njegove zunanje službe odredil, da smejo načrte in statične proračune v krajih, ' kjer ni pooblaščenih inženijerjev, napraviti in jih kot pnojefctans ti podpisati državni in hanovinski inže-njerji ter arhitekti v tehničnih oddelkih sreskih načelstvih ter do smejo podpisati za manjša popravila, za katera so potrebne le skice, pooblaščeni mojstri, ki ta dela izvrše. Vsebina te notice li točna in je pomanjkljiva, ker ni popolnoma v rkladu s § 46, odstavek (2) obrtnega zakon« iz leta 1931, ki pravi, da so zidarski mojstri upravičeni, sestavljati in podpisovati po poslih, ki spadajo v njih področje, načrte, proračune in obračune za ona dela, ki jih izvajajo v smislu tega zakona. Iz § 42. citiranega zakona pa je razvidno, katera dela in gnadbe — ne morda manjša popravila — smejo zidarski mojstri izvajati. (Strokovna zadruga zidarskih mojstrov in studenca rjev v Ljubljani.) ♦ Vojna proti nikotinu. Zanimivo akol-jo so pričeli zagrebški nekadilci. Napovedali so vojno proti kadilcem. To vojno imenujejo križarsko vojno proti tobaku. Nekadilci so te dni osnovali svoje društvo pod imenom Zbor nepušača, kateremu je ČAJANKA trgovskih in privatnih nameščencev JE DANES V KAZINSKI DVORANI. Društvo zas. in avt. nam. v Ljubljani K Slamieis kdo? hodi stalno, se Izreka prav pohvalno. Rad potrdi, rad prikima: Vse pri Slamišu |e p rim a! svrha, P?e-hrada« in Ivan Stodola za dramo »Kral Svš-topluk«. František Halas je subtilen pesnik moderne smeri. 0 nagrajenem romanu Marije Majerjeve >Pregraja« je v >Jutru< pisal naš praški sotrudnik dr. Josef Knap že tedaj, ko je izšel. »Pregraja« je roman, ki v okviru velike tehnične stavbe opisane s tehničnim znanjem in stopnjevane z vrsto močnih poglavij, obravnava vprašanje socialne revolucije. Vsa kritika, tudi ona, ki je opazila v spisu Marije Majerfeve izvestno ten-denčnost, je priznala romanu literarno vrednost. Dramatski pisatelj dr. Ivan Stodola ie Slovak in njegova drama »Svčtopluk« je napisana slovaško. Letos so jo uprizorili z lepim uspehom v Pragi. Spada v vrsto pisateljev srednje generacije. Spisal je že osem gledaliških komadov, izmed katerih je drama o_ kralju Svatopluku najmočnejša. V nji so kljub zgodovinskemu motivu krepke alu- zije za sedanjost. Državna nagrada za dramatsko in režijsko umetnost je bila letos podeljena igralki Ruženi Šlemrovi v priznanje njenega dosedanjega delovanja. Nagrado za zasluge v glasbi je dobil violinist Karel Hofimann. Izmed Nemcev je bil nagrajen praški nemški pisatelj Oskar Baum za svoj roman >Die Schrift, die nicht loge Richarda Hughesa »Burja na Ja naiki«, pred leti mnogo obravnavan roman iz sodobne angleške književnosti, je izšla v Ve-likanovičevem srbskohrvaškem prevodu med zadnjimi knjigami zagrebške »Zabavne biblioteke«. Spomenik Petru Kočičn, nepozabnemu nacionalnemu pisatelju predvojne Bosne, bodo odkrili 6. t. m. v Banjaluki. NaSe obnvalo je nepremoč-ljivo in trdno pa bodisi, da gre za smučarske, lovske ali športne čevlje, gojzerje ali Škornje, kajti izdelano je iz najboljše inoz. juhtovine in čvrstih podplatov. Mi smo specialisti za te vrste čevljev. Delamo jih po meri, na željo pa tudi po številkah. Naši izdelki se mehko oprijemljejo noge in se ji popolnoma prilegajo, če si jih nabavite, boste imeli trajno veselje z njimi. Cene so nizke. Pišite po prospekte! BRATA NAGLIČ, industrija čevljev, ŽIEI plena. Vloma }e orormltfern neki možak, govoreč primorsko narečje, kii se je nedavno javil v občinski pisarni. ♦ Narodna knjižnica in čitalnica v Zagrebu naznanja, da priredi ▼ nedeljo 6. t. m. izlet na Lisco. Sestanek na glavnem kolodvoru ob pol 6. zjutraj. ♦ »Športni list«. V četrtek 3. t m. Je izšla nova (28.) številka »Športnega Hflta< z aktualnimi članki iz raznih športnih panog in z važnimi objavami JZSS, GZSP, JNS, LPP, Tabd TS Itd. List se dobi v vseli večjih trafikah, naslov unrave: Dunajska cesta 15, »Evropa.« DR. ČERNETOV POSLOVNI KOLEDAR IN ADRESAR ZA 1933 DIN 30. (DVORNI TRG III.) ♦ Zdrave, bele zobe brez zobnega kamna ohrani >Diana< zobna pasta. Cena normalni tubi 5 Din, dvojni 8 Din. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, pMsira in lika tovarna Jos. Reich. ♦ »Franz-Josef« grenčlca odstranjuje ti-ščanje želodca, slab duh ust in bledoto obraza Iz Liiibljane n— Zimsko obdarovanje. Zemlja se Je ohladila in stene so mrzle. Na cesti ste zaviti v kožuhe in zdrava, topla kri vam polje po žilah Ne čutite mraza, ne mokre, hladne megle. V sohl sedite ob takih dneh pri topli zakurjeni peči. Ne vidite revnega zemljana, ki sedi v višini kuhinji ob praznem mrzlem štedilniku? Poleg njega so otroci, udirtih bledih lic in trepetajoči od mraza. Na cesti se stiskajo k zidu in s tožnimi! očmi prosijo usmiljenja. Usmilite se jih vi, ki imate! Dajte samo nekaj in kupček se vam ne bo zmanjšal Hvaležen vzdih vam bo izprosil blagoslov Ne dopustite, da bodo zastonj trkale naše marljive Kolašice na vaša vrata! Odprite jih ln spomnite se prezebajoče de-ce, ki jo hoče Kolo jugoglovensk&h sester v Ljubljani obdarovati za letošnjo zimo. Naj ne bo nikogar, kil bi pustil odbomlce Kola JS praznih rok s svojega praga 1. december, dan Osvobojenja, naj bo tudi dan zimskega obdarovanja revne dece. A. B. u_ Spored koncerta bariton Ista Borisa Popova, ki bo v ponedeljek 7. L m. v Fil-harmonični dvorani. T L delu zaboje g Popov Rilmski-Korsakova »Pesem prorokž in Grečaninovo »Smrt«, dalje Borodinovo veliko arijo Iz opere »Knez Igor«, Mu sorskega arijo iz opere »Hovanščina« ien Caj-kovskega arijo iz opere »Jolanta«. Koncem *I. dela zapoje še pesem »More«, kil jo je u glasbil Rečkunov. V II. delu ima prvo besedo Massenet z arijo iz opere »He-rodiada«. Nato sledi ljubka, melodijozna Gerbičeva pesem »Pojdem na prejo«, arija znamenitega Rubinsteina Iz opere »Neron« dalje španska pesem »E1 Guitarrico,« ki jo je uglasblii Perez Soriano, nato še arija »Flgara« iz RossiniLjeve opere »Seviljski brivec« in naposled španska pesem »E1 Relicario« od Jose Padilla. Bogait, intere-santen in za Ljubljano deloma popolnoma nov repertoar. Ker bo to edini koncertni! nastop g. Popova v letošnji sezoni, opozarjamo še prav posebno nanj. Pri klavirju dr. Danilo švara. Prodaja vstopnic v Matični knjigarni u— Avstrijski državni praznik. Avstrijski! generalni konzul g. dr. Feliks Orsini-Roeeniberg bo sprejemal ob pnlikii avstrijskega državnega praznika dne 12. t. m. od 5 do 7. ure popoldne v prostorih konzulata (Ljubljana, Tyrševa cesta 311) avstrrj« sko kolonijo in vse prijatelje republike Avstrije. Zaradi državnega praznika tega dne ne bo uradovanja za stranke. u_ Danes zapoje Rihard Tautoer. Danes in jutri Je na sporedu ZKD Richard Tauberja najlepši zvočni film »Pot k slavi«. V tem filmu poje Tanbar najlepše popevke, nastopa kot koncertni, operni to cerkveni pevec ter nam kot tenonlst nudi obilo nepozabnega užitka. Prijatelji lepega petja si bodo Cilm nedvomno še enkrat radi ogledali. Predstavi bosta danes ob 14.15 in jutri ob 11. dopoldne t prostorih Elitnega kina Matice. u_ Trgovsko in bolniško podporno društvo v Ljubljani sklicuje lertnd občnj zbor za nedeljo 20. t m. ob 10. dopoldne v veliki dvoran/1 Trgovskega doma. Gregorčičeva ulica 27. Poleg običajnega dnevnega reda prideta v razpravo društvttni sanatorij in določitev društvenega prispevka. Samostojni predlogi članov se bodo upoštevali le v pnlimerih, če so bili dostavljeni pismeno odiboru vsaj 8 dni pred občnim zborom. u— članski sestanek Društva absolventov državnih trgovskih šol v Ljubljani. V četrtek dne 3. t. m. se je vršil v restavraciji Zvezda 4. mesečni sestanelk članstva, kateri se vrtijo vsak prv.i četrtek v mesecu. Na sestanku je predaval poddlrektor Pokojninskega zavoda dr. Janko Vramčič. Poslušalci (nad 100) so zanimivemu ln poučnem predavanju strokovnjaka sledili z velilikim zanimanjem. Ponovni 81v.ahni aplavzi so nagradili predavatelja za njegovo izčrpno predavanje. Društvu absolventov državnih trgovskih šol je na dosedanjem delu čestitati, posebno še nfeKovi zamisli o prirejanju predavani Omenjeno društvo je otvarilo do sedaj tečaje ilz nemščine, francoščine in italijanščine, v najkrajšem času pa bo otvorilo tečad modernega knjigovodstva. Po oflcljelneni programu se Je razvila med člaal prisrčna za*ba-va. Prihodnji sestanek se bo vršil 30. t m. In bo taterat zanimivo hi poučno predavanje. u_ O narodnem obrambnem delu t>o drevi ob 20. predaval v Klubu primorskih aikademiikov pn! »Levu« inž. Janko Mač-kovšek. Udeležba članstva strogo obvez- Vse vrste obuvala gojzerje in druge športne čevlje si nabavite lahko zopet pri stari tvrdki !. BRAJER brzopopravljalnica LJUBLJANA, Novi trg, Breg štev. 1 12832 Zobni atelje — dentist BITENC LUDVIK se Je PRESEUL s Kongresnega trga Štev. 8 v Škofjo ulico štev. 12 prvo nadstr. (v hiSo kavarne Tabor) Ordinira od 8.—12. ure dopoldne od 2.— 5. ure popoldne . /K MUČNO JE POSLUŠATI takšno predavanje! Radi hudih napadov kašlja ne more jasno in nepretrgano govoriti. Zanj in za poslušalce prava muka! Zakaj ne vzame KRESI VAL A? Neštetokrat se je ze obnesel zoper kašelj, tudi njega bi ozdravil. Dovoljeno od Min. socijalne pol. in narodnega zdravja S. št- 16562 od 29. IX. 1932. na, starešine vabljeni. Občni zbor kluba bo v ponedeljek skupno z zborom primorske starešinske družine. u— Preporodovci I Danes, ob pol 5. popoldne bo predaval dr. Reya o temi Bor-slovenstva za o1>sitanek. Vljr.dno vabljeni vsi. Za člane udeležba obvezna. Bodite točni.! u— Društvo »Soča« opoe arija svoje čl ar ne in druge prijatelje, da priredil v nedeljo 6. L m. bratska organizacija »Zora« Ljubljana V'33, v gostilni »Reininghausc točno ob 17. .prireditev čisto humanitarno-socialnega značaja. 6Lsti dobiček gre za njihove brezposelne člane. Naše članstvo vabimo, da se te prireditve v čim večjem številu udeleži. u— Kolo jahačev In vozačev v Ljubljani priredi jutrišnjo nedeljo izlet t Sotesko. Zbirališče za iahače ob pod 13. na Blei-weisovi cesti odnosno ob 12.45 v Lhihai^ tovi ulici (prostor vsesokolskega zleta). Jaha se čez Zalog in Sv. Jakob v Sotesko. Vozači se bodo zbirali ob 14. na Erjavčevi cesti. Ob 15. sestanek jahačev in /ozačev v Sotesflri, v gostilni pni g. Zajcu vulgo Bašcu. Ob 16. vrnitev preko Psavja v Ljubljano. Člani ln prijatelji društva vljudno vabljeni. u_ Katja Delakova pleše t Delavski Ziborniol na I. delavskem umetnišfeem plesnem večeru, katerega priredita Delavsko fcutlurao društvo »Svoboda^ in Delavska godba »Zarja« v sredo 9. t. m. ob 8. zvečer: Beethowena, Blatta, Brahmsa, Chopina, Musorgskega, Petyre(ka, Prokofjeva, Seriabina, Straussa ln Wolfsohna. Opozarjamo že danes na ta izredno zanimivi večer odlične umetnice, ki je v vJufoUam! dObro znana po njenem sijajno uspelem večeru v oroeri in po sodelovanju na prosvetnih večerih. Da bo poset tega večera omogočen vsakemu, so cene vstopmlc od 8. do 4 Din. Katjo Dlakovo sipremlja ipri klamlrju kons. Reinhold Galattia. Vstopnice v Delavski zbornici. Plesna šola Svobods danes ou 20. url v dvorani Delavske P zbornice na Miklošičevi cesti u— Rito jI trg je bi>l včeraj prav siabo založen z morskimi in sladkovodnimi ribami. Pozna se kriza Na trgu je bilo le nekaj ščuk, ki so ee prodajale po M Diin kg. Morskih rib je bilo malo in tudi povpraševanje pa nd'lh je biLo temu primerno. Na sadnem trgu so .prevladovala jabolka, k.i so jilh kmetje prodajali za vsako ceno. Grozdje pojemjuje, več je bilo kostanja, ki pa je v ceni stalen. u— Policijski aparat naj se Izpopolni! Varnostna služba v Ljubljani, zlasti še na periferiji, je zaradi premajhnega števila varnostnih organov pomanjkljiva.. Upranri .policije prihajajo v zadnjem času zlasti pritožbe od stanovalcev za Bežigradom, da je tam javna varnost močno ogražana TJiprava policije bo stavila mestnemu načelstvu predlog, da ji stavi za Bežigradom na razipolago prostore za novo stražnico. Istočasno bo upravnik stavil tudi predlog banski upravi, da pomnoži število stražnikov za 10 mož, da se tako zadosti zaiitevam javne varnosti. Ako to ne bo uspelo, bodo za vpostavitev stražnice za. Bežilgradom vzeti varnostne organe iz sedanjega staleža v mestni, čim dobi policija odkazane prostore. Uprava policije tudi proučuje kako naj se osigura mestna četrt na Mirju, ker nedostaja število varnostnih organov za dobro zastra-ženje periferije. u_ Izsledeni ptičarJI. V Mestnem logu in na polju za Vičem so se že od nekdaj radi z limanicami udejstvovali lovci ptic-pervk. Zakupnik tamošnjaga lovišča dr. Ivo Tavčar je te dni izsledil družblco treh takih lovcev, ki so imeli razpostavljene limanice po drevesih in v grmovju. Pti-čarje je pnljavil policiji in jih bo seveda doletela zaslužena kazen. u— Vlom v garderobo in razne tatvine. V četrtek čez dan je bilo vlomljeno v garderobo v Bonačevi tovarni v Čopovi uilici. Tat je odnesel delavkam Fan.1 Ale-ševi, Angeli Blejčevi, Josipini Erbežniko-vl in Frančiški! Bizovičarjevi razlčno obleko v skupni vrednosti okrog 600 Din. __ Kleparski pomočnik Jože Kropar iz Dra-velj je bil zaposlen na strehi hiše Hilpo-tekarne banke na Tyrševi cesti. Med delom mu je nekdo na podstrešju ukradel čevlje. — Smolo je imel včeraj dopoldne tudi ključavničarski pomočnik Ciril Plev-nilk, ki mu je nekdo odpeljal 600 Din vredno kolo izpred Oblatove trgovine na Sv. Petra cesti. Kolo je znamke »Atlas« in črno pleskano u— Oddaja stanovanja. V Kresij-i se odda z novembrskim terminom 4 sobno stanovanje s kopalnico in drugimi pritiklinsmi v III nadstropju proti letni čisti najemnini 19.300 Din. Ponudbe ie vložiti do 7. t m. opoldne v mestnem gospodarskem urad u u— Tečaj za tkanje preprog seje zs-a-M adaptacij prestavil za nekaj dni in bočo vse prijav>jenke o začetku pouka pravočasno obveščene. Državni osrednji zavod sa žensko domačo ofart v Ljubljani u— »Preporod* uima zvečer običajno plesno vajo. Plesni mojster g. Jenko bo Imel nocoj revijo aaj,novejših plesov, ki jih bo pokazal plesalcem, da jim bo vzbudili vesolje do elegantnega, salonskega plesa. Začetniki l-odo imeli pouk vseeno že ob t oi 20. zato >h opozarjamo na točnost. _ Vstop je dovoljen le proti dijaški legitimaciji iti po članih vpeljanim gostom. u_ Danes vsi na »Martinov večer«, ki •=e bo vršil v kolodvorski restavraciji. Priimek ob 8. zvečer. Godba, petje, srečclov, licitacija goske in prosta zabava. u_ Kavarna Tabor. Danes koncert Prvovrsten šramel. u_ čajanka trgovskih namescencev ZPNJ v soboto 5. novembra v veliki dvo-rani hotela »Limona*. u_ Srbske pjevačice dnevno v hotelu TIVOLI. u_ Viadukt kavama odprta danes do 4. zjutraj. Iz Celja e_ Delavsko predavanje. Strokovna komisija za Slovenijo v Ljubljani bo priredila arevi ob pol 20. zborovanje v Narodnem domu. Na dnevnem redu je razprava o 4 0-urnem delovnem tednu, o gospodarski krzi in o poiožaju delavstva. Poročal bo tajnik Dravske zbornice g. Filip Uratnik. e_ Upravni odbor nove zadruge državnih uslužbencev za nabavo kredita se je na prvi seji konstituiral takO-le: predsed-r'k je scdn k okrožnega sodišča dr. Josip Bolničar podpredsednik šolski upravitelj Fran Voglar, tajnik m blagajnik pa davčni upraviteli v p. Josip Močan. e_ žrtve nesreč. V četrtek okrog 25. je našel 15-letni Alojzij Koienc iz Zagra-da pri Celju na kapucinskem mostu patro-„0 Ravnal je z nio tako neprevidno, da je eksplodirala m mu hudo poškodovala des-r -o Ko je šel 31-letni delavec Franc Gra-d:šnik s Tetaarja v četrtek na delo, se je r.a cesti sootaknil in ie padei tako nesrečno da si je zlomil desno podlebtnico. e_ Mestni kino bo predvajal danes ob "0 30 izvrstni zvočni film z godbo in petjem »Melodija srca« z Willyjem Fritschem in D:to Parlo. Glasba: Warner Heymann. kZ a_ Someščani! Danes se otvorijo jesenske prireditve »Mariborskega tedna«, ki jih posetiju odlični gostje «z vse države. Mestna občina bo v pozdrav razobesila na svojih poslopjih zastave. Vabim someščane, da tudi svoja poslopja okrase z zastavami. Mestni župan dr. Franjo Lipold. Slovesna otvoritev mariborskih prireditev bc danes dopoldne ob 11. v pivovarni Union. Javnost se vabi, da se slo •vesne otvoritve udeleži v čim večjem številu. a_ Mariborski mestni občinski svet bo imel svojo redno javno sejo v četrtek 10 t. m. ob 18. v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu so razen predsedstvenega poročila tudi razni predlogi! in vprašanja tea* poročila vseh odsekov. Plenum občinskega sveta bo razpravljal v 132 zadevah, med katerimi je več zelo važnih vprašanj. Za sejo vlada med meščanstvom veliko zanimanje a— Vse obiskovalce obeh velikih koncertov »Besede« in Učiteljskega pevskega zbora opozarjamo, da je dovolj ugodnih sedežev še vedno na razpolago po izredno "nižanih cenah Zato naj nihče ne okleva in naj si nemudoma nabaivj vstopnico. a_ žrtev neznanega napadalca. Včeraj je napadel na cesti v bližini Poljčan neznan stori jec, najbrže v roparskem name-»iiu, 31 let lega posestnikovega sina Arnto <-na Kolai-ja iz Studemlc pri Poločajiah Med ruvanjem je mnogo močnejši napadalec vrgel k 0.1 ar j a tako po tleh, da si je 'Kolar zlomil levo nogo v gležnju. Napada-dalec brez sledu izginil. Kolar je bil takoj prepeljan z vlakom v Maribor v bolnišnico. a_ lz g-edališke pisarne za abonente reda nB«."Dotični abonentje reda »B«, ki bi radi drevi obiskali koncert Učiteljska ga -»evskega zbora, naj to sporoče gledališki blagajni, ki jim bo dodelila isto predstavo (opereto -Frideriko«) pozneje. e_ Srečke državne razredne loterije 25. ko:a II razreda obnovite pravočasno v podružnici »Jutra« v Celju, ker se bliža žrebanje. Nsvt grobovi V celjski bolnici je umrl v četrtek učitelj g. Alojz Sterguljc iz Konjic v starost; 36 let. Sterguljc je nedavno padel z motornega kolesa in se ranil, pni tem pa se je imficiral z baclLi tetanusa. Vse prizadevanje v bolnic; je žal bilo zaman, podlegel je hudi.infekciji. _ Včara;j je umrla v Velikih Laščah v visoki starost; 83 let ga. žaneta Gestrinova, vdova po pokojnem sodnem svetniku Gestrlnu in teta roibine Tekavoičeve. Pogreb blage pokoj-n'ee bo v nedeljo ob 9. zjutraj. _ V Šo-š anju je v četrtek umrl brivski mojster s. Jo sip Kolak v starosti 65 let. Po ro^lu je bil iz Lukača v Slavoniji, odkoder je -r šel že pred 35 leti v Šoštanj. Ker v ti-g".ih časih tu za samostojnega brivskega < I; '.n',ka še ni bilo možnosti obstanka, je nekaij časa služboval tudi kot solicitator pr: takratnem šoštanjskem notarju Kači-ču Pokojni Kolak se je v Šoštanju kaj biii.ro udomačil, doživel je lep kos njegove zgodovine, o kateria je rad in zelo zanimivo pripovedoval. Zapušča dve hčerki. Pri-.:'iibi-;enesa pokojnika bodo danes popoldne 'oložili k večnemu počitku. — V Rimskih 'i'or»iicah je preminila nadučiteljeva vdova ga. Emilija M a slo v a, staTa 55 let. Pogreb pokojniee bo v nedeljo dopoldne. — V starosti 56 let je umrla v ormoški bolnišnici ga, Krlsta škerlečeva, soproga -oštnega uradnika. TrmpLo so prepeljali v r'rrmačo hišo k Sv. Tomažu pri Ormožu, kjer bo pogreb danes ob 9. dopoldne. _ V Radovljici je preminila ga. Marija Po za. čnlkova, ročen a Potočnikova, v starosti 42 let. Pokopalj jo bodo v nedeljo ob 15. Pokojnikom blag spomin, žalujočimi naše iskreno sožalje! .Sokol Rimske toplice—gmarjeta javlja, da je vprizoritev »Scapinovih zvijač« zaradi tehničnih ovir — nenadnega smrtnega primera — preložena na kasnejši čas. Sokolski smučarski tekmovalni red je radiov kniižice, ki io je izdalo načelništvo saveza Sokola v Ljubljani za sokolske smučarske oddelke in se raroča v Narodnem domu po 5 Din. Ker se ie v zadnjih dveh letih fmurarstvo med Poko'šivom v dravski banovini zelo razširilo in ima tisoče gorečih pristašev in stotine tekmovalcev, sino prepričani, da si bo navedeno knjižico nabavil vsak brat in sestra, ki goji smučanje. Gospodarstvo Tuji in domači vplivi na hmeljske cene Hmeljarsko društvo je razposlalo te dni zadnje svojih letošnjih prav redkih sporočil, v katerem poroča, da so bili prodani zadnji stoti letošnjega hmelja po 10 Din kilogram. Kdor ve, kako krvavo potrebujejo dinarja v sedanjih hudih časih posebno naši, po petletni krizi hudo izčrpani hmeljarji, ss ne bo čudil, da je vzbudila vest o sedanji visoki ceni precej nejevolje med njimi. Zato je zanimivo, proučiti vzroke te hmeljarske nesreče, saj je letos slovensko hmeljarstvo, ker je prodajalo po prenizkih cenah, izgubilo kakih 10 milijonov Din. Taka vsota bi pomenila znatno olajšanje ne le hmeljarjem, temveč bi blagodejno vplivala tudi na zadružne denarne zavode in bi oživila obrt in trgovino v Savinjski dolini Najprej moramo pribiti dejstvo, da so se cene našega hmelja podvojile šele. ko je bila ogromna večina pridelka (95 odstot.) že prodanega, dočim se poprej kupčija kar ni mogla prav razviti. V inozefnstvu, zlasti v Nemčiji in na Češkem so ves september živahno trgovali in je doseglo tamkajšnje blago kljub letošnji slabi kakovosti dvakrat višje cene, kakor naše res lepo gladko zeleno blago. Kje tičijo vzroki za ta zagoneten razvoj cen na našem tržišču Večina veščakov le skomiguie pri tem vprašanju z rameni, meneč: »Hmelj ne pozna logike (pameti)! Kakor pa je ta pregovor star, tako je neumen in neresničen. Ustvaril ga je neizkušen hmeljar, ki je bil prav pogosto opeharjen za svoj trud in ne verjame več v možnost prav'lnega razvoja cen kakor pri drugih pridelkih. •Oglejmo si razvoj letošnje hmeljske kampanje. Po 20. avgustu se je polagoma priče1 kupčija, lri pa je bila prav mirna. Do večjih prodaj ni prišlo, ker je nudila trgo-vir.a le 10 Din za kilogram, dočim so na Češkem plačevali takrat 22, v Nemčiji pa celo 35 Din. Leto« so bili hmeljarji po časopisju zelo dobro poučeni, da se ni bati kakšnih resnih presenečenj, ker se je po svetu pridelalo le malo lepo zelenega blaga. Z ž:lavo vztrajnostjo so zato prve tedne držali pridelovalci svoje blago, niso nasedli poplavi laži, ki so jih trosili dan na dan razni poklicni in nepoklicni mešetarji o padcu cen in tudi ne gonji proti časopisnim tr?»-' poročilom. Nelojalno vplivanje na tržni razvoj je šlo tako daleč, da so od rajnih strani skušali vtihotapiti v časopise poročila z nižjimi cenami, kakor so se v rer li^J nudile in plačevale. Inozemske tvrd-ke pa so pritiskale na svoje zastopnike, da naj vendar že nakupijo naročeno množine Tako je le počasi lezla cena kvišku in je doseglo nrvov--tno blago 1. septembra 22 Din za kilogram. Pri teh cenah so za-če hmeljarji živahneje prodajati. Toda že 2. septemb-smo poročali, da so sklenili kunci ust'1 iti nakupovanje in vreči ceno na 15 Din za kilogram In res se je že drugi dan trg umiril. Vse do 26. septembra se je bil tih, toda skrit boj za dvig cen. Vsak dan so kovali nove neresnične vesti in so se mešetarji kar kosali, kdo bo bolj blodil hmeljarje. V teh 25 dneh so popuščali živci hmeljarjem, kar je izkoristila trgovina, ki je počasi pokupila po prav nizkih cenah 14 do 17 Din z* kg tri četrtine pridelka. Le redke velike prvovrstne partije so dosegle 20 do 21 Din. Ko je kupčija spet oživela, je bil pa 1. oktober pred vrati. Neki denarni zavodi so grozili z rubežem vsem dolžnikom, ki ne poravnajo 1. oktobra zapadlih obrokov. Tako se je zgodilo, da so morali največji producenti prodati baž tedaj, ko se je šele pričel položaj sipet zibolSevati voje prvovrstno blago po 20 do 23 Din za kilogram, dočim se ie plačevalo celo drugovrstno blago v Češkoslovaški do 35, v Nemčiji pa do 50 Din. Časopisje se je vso sezono trudilo roko v roki s hmeljarsko prodajno zadrugo, da zajezi preobilno ponudbo. Brez vsake deri? "ne podpore so imeli varuhi interesov našega hmeljarstva vezane roke, dočim je ležal drugje hmeljarski lombardni kredit 300.000 Din ves september po večini neizrabljen. Pa ne le ta okolnost je tlačila cene, še nekaj je bilo, kar ne smemo za-r.iolčati. Vsa leta se je javno govorilo po dolini o nekem inoaemskem trgovcu, da je on nekakšen nekronani despot vse hmeljske trgovine. V teku letošnje sezone pa smo v svojo sramoto ugotovili, da diktirajo vsakodnevne cene tam, kjer tega nihče ne bi pričakoval Neka ožja skupina domačih ljudi, in to celo taki, ki niso trgovci, so si znali podjarmiti ves trg in so ustrahovali tuje kupce, ki bi sicer plačevali tudi višje dnevne cene, z ovajanjem pri šufih njihovih tvrdk v inozemstvu. Posledica take ovadbe je ponavadi odpoklic na-kupovalca. Jasno je, da se v takih razmerah tuji nakuipovalci brezpogojno pokorijo diktatu te nevidne roke. Čemu delajo ti nerazsodneži to blazno početje, porečete? Lz dobičkarskih namenov, da zaslužijo letno vsi skupaj nekaj stotisoč Din. Zaradi teh stotisočev dinarjev umazanega zaslužka pa so izgubili letos naši hmeljarji 10 milijonov Din, če računamo povprečno prodajno ceno 18 Din namesto možnih 30 Din. Izigubljali jih bodo vse dotlej, dokler ne pomedejo te ljudske izkoriščevalce in povedo jasno in glasno, kdo je zastopnik njihovih teženj pri predaji blaga. K. G ti =r Naše državne finance. Kakor smo že včeraj poročali, se naše državne finance v zadnjih mesecih razmeroma ugodno razvijajo. Tako v juliju, kakor ludi v avgustu in septembru so dohodki presegali izdatke, tako da se je primanjkljaj dohodkov glede na izdatke, ki je za prvo četrtletje tek. prorsč. leta znašal 278 milijonov Din, že skrčil na 61 milijonov, kakor je razvidno iz naslednjih podatkov o državnih dohodkih in izdatkih (v milijonih Din): dohodki izdatki april - junij 1241-7 1519 5 - 277.8 julij 400.1 496.6 + 33.5 avtmst 595.5 451.6 -h 143.9 september 497.0 457.9 -1- 39.1 april-sept 2794 3 2865 6 _ 613 Seveda je bile možno vzpostaviti približno ravnotežje med dohodki in izdatki le pri znatno skrčenih izdatkih. V septembru izdatki znašali le 72.5 "/o proračuna, za prvo polletie skupaj pa 75.4 Vo = Sadni- sejem ▼ LjrnM.iani / pri P*, do 7. novembra v paviljonu "»J« na velesejmu je bogato založen z zdravim zimskim cadieni. Sadje je naprodaj enotno pakovano v zabojih ameriškega tipa s povprečno 20 kg vsebine. Borze 4. okt. Na ljubljanski borzi je danes deviza London. ki se je zadnje dni držala precej stabilno, zopet popustila. Nekoliko slabejša ie bila tudi deviza Newyork. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda nekoliko čvrstejša in se je trgovala po 184. 186 in ob zaključku po 190. Za december je bil zabeležen promet po 188- 7% Blairovo posojilo se je trgovalo pa 29 in 30. 7°/o Seligmanovo posojilo pa po 43. Devi?« Ljubljana, Amsterdam 2312.35 — 2323-71, Berlin 1362.36—1373.16, Bruselj 799.96 do 803.90, Curih 1108.35—1113.85, London 188.64—190.24, Newyork ček 5720.75 do 5749.01, Pariz 225.85—226.97, Praga 170.34 do 171.20. Trst 293.79—296.19. Zagreb. Amsterdam 2312.35 — 2323.71, Berlin 1362.36—1373.16. Bruselj 799.96 do 803.90. London 188.67-190 27. Milan 293-79 do 296.19. New-York kabel 5742.75—5771.01, Curih. Pariz 20 3775, London 17.07, Ne\v Tork 518.25. Bruselj 72.175. Milan 2656, Madrid 42-40, Amsterdam 208.625. Berlin 123.10, Stokho'm 90. Oslo 87.10. Kobenhavn 89, Sofija 3.74. Praga 15.35, Varšava 58.10, Bukarešta 3-085. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna 5ko-1a 190—192, za dec. 187—90, 7"'o investicijsko 50 bl„ 4°/o agrarne 20—22, 6"Vo begluške 31 do 82.50, 7% Blair 29.50—31, 7% Drž. hip. banka 41—42, bančne vrednote: Narodna banka 3800 — 4000, Priv. agrarna banka 209 den. Beograd. Vojna škoda 189. 187 zaklj-, 7"o investicijsko 49 50 zaklj., 4s/o agrarne 21 do 21.50, 6°/o begluške 32, 31.50. 8Vo Blair 39 bl„ 7% Blair 30 zaklj., 7°/o Drž. hip. banka 40 zaklj., Narodna banka 3950 den., Priv. agrarna banka 211 zaklj. Dunaj. Staatseisenbahnges. 14.65, Alnine-Montan. 11-62. Blagovna tržišča ŽITO. + Chicago, 4. novembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 42.50, za marc 47.625. za maj 48.875; koruza: za december 24.25, za marc 28.875, za maj 30-875; oves: za december 15.50, za marc 17.50. + Winnipeg, 4. novembra. Začetni tečaii: Pšenica: za december 45, za maj 49, za julij 49-75. -f Ljubljanska borza (4. t. m.) Tendenca čvrsta. Zaključkov ni bilo. Nudi so pšenica (slov postaia. mlevska tarifa, plač v 30 dneh): baška « ke M 197.50 _ 200 baška. 77/78 kg po 200 _ 202.50- sremsltv 79/80 po 205 - 210; nrnka (6lov postaja) baška >0< po 330 — 335. banatska po 340 do 345; koruia (slovenska postaja, mlevska tarifa): baška. umetno sušena po 117.50 do 120. za november po 12250 — 125, za december po 125 - 127.50 + Novosadska blagovna borza (4. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 48 vagonov. Pšenica (76 kg): baška. okolica Novi Sad. Sombor. srednjebaška sremska 150 do 15250: baška potiska 154 — 156; ladja Tisa 155 — 157; ladja Begej 154 — 156; uornje-banatska 147 — 149; južnobanatska 147 do 147.50: srednjebaška. 78 kg 152 — 154. Oves: baški. sremski 98 - 102. Koruza: baška 58 — 60; za december - januar 61 do 63; za marc - maj 74 — 76; banatska 55 - 57; sremska 58 - 60: baška, aremska. sušena 67—69; par. Indjija 67—69; banatska suš 664—66. Moka; baška in banat- >0g< in »O™« 240 - 250: >2« 220 - 230; »5< 200 do~210; »6< 155 _ 165; 7< 125 - 135: >8* 85 _ 90 Otrobi: baški in sremski 66 — 68 banatski 64 — 66. Fižol: baški beli 115 do 120. + Somborska blagovna borza (4. t m.) Tendenca nespremenjena. Promet 55 vag. Pš^*»;*a (76 kg): baška, okol. Sombor 150 do 152.50; gornjebaška 150—152.50; slavonska 145 _ 147.50- baška potiska 155—157.50: bonatska potiska 152.50—155. Oves: 100 do 102.50 Koruza: baška in sremska za de-cember-januar 60 — 62; baška, sremska, sušena, pariteta Sid 71 - 73: pariteta In-njija 74 — 76. Moka: baška in banatska »0g« in J0gg< 250 _ 260; »2< 230 - 240; >5« 210 — 220; >6« 165 - 175; >7« 135 do 145; >8« 85 — 90. Otrobi: 66 — 68. Fižoi: baški beli 112 _ 117.50. Repertoarji ljubljanska DRAMA. Začetek ob 20 Sobota, 5.: Veseli vinograd. PremiJera. Izven. Nedelja, 6. ob 15. uri: Roksi. Izven. Znižane cene. Ob 20- uri: Veseli vinograd. Izven. ljlbljanska opera Začetek ob 20. Sobota, 5-: Turandct. b. Nedelja, 6. ob 15.: Trije mušketirji. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Zaljubljen v tri oranže- Znižane cene. Premijera izvrstne veseloigre. Drevi se vprizori prvič na slovenskem odru Zuck-mayerjeva veseloigra >Veseli vinograde, ki je po svoji vsebini, tipih in situacijah zares izredno zabavna in vesela. Vsi po9etniki se bodo ob krepki kmečki govorici lahko dodobra veselili. Občinstvo naj kupi vstopnice že prej. Zunanja naročila vstopnic sprejema gledališka uprava. Bojan Peček. priljubljeni član Narodnega gledališča ljubljanskega., bo slavil v petek 11. t m. 251etnioo svojega udejstvovanja na gledališkem odru- Za svojo jubilejno predstavo si je izbral Simončič-Gregorčevo opereto >Eriko<. Opozarjamo, da 90 stopnice že v predprodaji pri dnevni blagajni v operi, in prosimo, da si jih občinstvo pravočasno preskrbi. Abonente Narodnega gledališča vljudno prosi uprava, da poravnajo drugi, odnosno tretji obrok letošnjega abonmaja. MARIBORSKO GLEDALISCF Začetek ob 20. Sobota, 5.: Friderika B Nedelja. 6.: Celiski grofje. Premiera. Gledališke predstave ob jesenskih prireditvah Mariborskega tedna. Drevi se poje »Friderika«, povsod uspela in priljubljena Leharjeva opereta. Jutri, na glavni dan jesenskih prireditev bo premijera Kreftove zgodovinske drame »Celjski grofje«, ki je dosegla v Ljubljani izredno močan uspeh ter je tudi v najširših krogih vzbudila pozornost polemika, ki se je razvila zaradi nje v dnevnikih. Vsebinsko je Kreft obdelal znane dogodke o zgodovini poslednjih celjskih grofov ob Času Veronikine sodbe povsem drugače, kot pisci sličnih dram (Jurčič, Župančič in Novačan). Mariborsko uprizoritev režira J. Kovič, nastopijo Kraljeva. Starčeva, Furijan, Grom. Blaž. Rasberger, J 1 Kovič, Nakrst, Tovornik. Skrbinšek. Stan-! deker, Daneš, Harastovič. Gorinšek in P * Kovič. Imate raznovrstne racho aparate toda samo ena je KVALITETA katera Vas bo v vsakem pogledu zadovoljila — to je ameriški superheterody n RADIO SP&E3EMALEC z vgrajenim zvočnikom NEDOSEGLJIV V CENI IN KAKOVOSTI Prodajo vrše samo avtorizirani trgovci THE GRAMOPHONE COMPANY LIMITED Razne modele radio-aparatov gornje tovarne ima stalno na zalogi »Tehnik« Josip Bgnjai, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20. Palača Okrožnega urada. 13231 $ © T Nedeljski nogometni program V Ljubljani: prvenstvena tekma Primorje : Ilirija na igrišču P rim o rja V Mariboru: ob 10. kvalifikacijska tekma Rapid : Celje, ob 14.45 prvenstvena tekma Maribor : Svoboda (Ljubljana), obe na igrišču Maribora Službene objave LNP (S seje p. o. 2. t m.) Navzoči gg.: Stanko, rav. šetina, Novak* Grošelj, Petrič, B rum en. V nedeljo 6. L m. se določijo prvenstvene tekme: Ljubljana, igrišče Primorja ob 15. Primorje : Ilirija. Dovoli se predtekma Primorje II. : Ilirija II. ob 13.30. Službujoči odbornik g. Dorčec. nadzor nad blagajno rav. Šetinc Vsak klub mora postaviti po 5 rediteljev. — Domžale, igrišče Domžal ob 15. Domžale: Šparta. Domžale morajo postaviti 10 rediteljev. _Maribor, igrišče Maribora ob 14.45. Maribor : Svoboda, Ljubljana. Dovoli se predtekma. Službujoči odbornik g. Fischer. — Igrišče Rapida ob 10. prva kvalifikacijska tekma Rapid : Celje. Službujoči odbornik g. Mazi. — Trbovlje, igrišče Trbovlje ob 15. Trbovlje : Amater. Dovoli 6e predtekma rezerv. Službujoči odbornik g. Zarn. Odobrijo se prijateljske tekme 6. t. m.: Rudar, Hrastnik : Svoboda, Zagorje v Hrastniku; Zagorje : Korotan, Ljubljana v Zagorju in Bratstvo, Jesenice : Ilirija II. na Jesenicah. _ Verificirajo se kvalifikacijske tekme Rapid : čakovečki SK 5 : 2 in 4 : 1. ter Celje : Slovan, 1 : 0 in 4 : 2 ter sta s tem izpadla iz nadaljnjega tekmovanja Čakovečki SK in Slovan. Naproša se M. O. Maribor, da takoj izžreba in določi termine prvenstvenih tekem čakovečkemu SK v drugem razredu, kar naj sporoči do prihodnje seje- Službene objave LNP. (Seia k. o. 3. novembra). Prisotni: dr. Kosti. Berdaijs, dr. Kuhelj, Pod gornik, Galov. Tcmšič. Kaznu. jejo se' naslednji igralci: Finec Milan (Elan, Novo mesto) na podlagi § 40 z uporabo § 7 z enomesečno zatirano igranja io 15. novembra; Stare Miro (Maribor) po $ 13 z uporabo § 7 s štirinajstdnevno zah'ano igr?nija do i9. novembra; Suholežnik Ludvik (Atlebik, Celje) na podlagi § 13 z enomesečno zabrs-no igranja do 4. decembra; Dob r let Miodirag (Ilirija) z enomesečno zabrano igranja do 4. decembra ter Janic Viktor (Oakovečlci SK) s tritedensko zabrano i<*ran'a do 26. novembra, oba na podlagi § 13 k. p. Ustavi se postopinje proti igralcena Starmanu (Svoboda, Ljubljana) in Bertonclju Stanku (Maribor) s pridržkom da se njun prestopek zabeleži. Nadalje ee ustavi postopanje proti igralcu Zadela Samu (Ilirija), o čemer se obvešče Jadran, Ljubljana. Suspendira se do nadaljnjega igralec Schwarz (Rapid, Maribor), ker se ni odzval pozivu MO v Mariboru. Poziva se MO Trbovlje, da do 8. t. m. pošlje zapisnik o zaslišanju igralca Gruma Ivana (Hrastnik). Upravnemu odboru se preda MO Maribor, kot isti v {loločenem roku mi zadostil dopisu št. 7. (k. o. z dne 25. oktobra t. 1.). — Tajnik III- iozdni tek Smučarskega khiba »Ljubljana« Poročali smo že, da priredi v nedelo agilni Smučarski klub »Ljubljana« vsakoletni gozdni tek. Tekmovanje je v prvi vrsti namenjeno preizkušnji tekmovalcev pred smučarskimi tekmami. Smučarski kluib »Ljubljana« je najmočnejša organizacija te" vrste v državi in razpolaga z velikim številom tekmovalcev, med katerimi so mnogi zn?ni smučarski prvaki. Borba bo žejo ostra ker tekmovalci tudi poleti niso pozabili naporov, ki jih čakajo pozimi, ter so se pridno udejstvovali v drugi b športnih panogah. Mnogo so tekmovalci pridobili pri kondicijskem treningu, k: ga z vnemo vodi absolvent visoke šole za telesno vzgojo v Berlinu g. Dobovšek. Seni-orji bodo merili svoje moči na progi 8 km, juniorji pa na 4 km. Obe progi ustrezata namenu. Proga juniorjev je lažja, proga seniorjev pa precej težja. Prireditelj je dovolil tekmovati tudi čjanom drugih smučarskih klubov. Start je pri hotelu Tivoliju točno ob 10. in ne ob 9. kakor sigo zadnjič poročali. Tekmovalci naj se javijo vsaj pol ure pred pričetkom v sobi, ki bo v hotelu zanje pripravljena. Odmevi z balkanskih iger Kakor znano, je naša lahkoatletska reprezentanca na zadnjih balkanskih igrah nastopila nekcmplefcna, ker je nekaj atletov odpovedalo svoje sodelovanje. Poleg tega je prišlo v Atenah do raznih nesoglasij med dvema beograjskima atletoma in vodstvom naše ekipe. Sedaj pa se je upravni odbor J LAS vsede] k zeleni mizi ter prerešetal krivdo posameznih atletov. Sledile so drakonične kazni, ki znašajo za vse kaznovane atlete skupaj nič manj ko šest in pol leta. Kaznovani so bili: Novakcrvič (BSK) in Stevanovič (Jugoslavija) s prepovedjo starta po 18 mesecev, Branko Kallay (Mara-thon), Jarnnitzfey (Hašk) in Manojlovič (Concordis.) po 12 mesecev in Tučan (Hašk) 6 mesecev. Koren (Marathon) se je zadostno opravičil. Glede" Primorjaša Skoka bo upravni odbor počakal še 8 dni, da se opraviči, nakar bo sledila obeadba ali oprostitev. SK Kerotan (Kranj). Redni treningi za vsa moštva so skupno ob torkih in četrtkih od 16. naprej. Plesne vaje prično v soboto 5. t. m. ob 20.30 v sokolski telovadnici. Vstopnina za vse 5 D'n. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Pri načelniku naj se zg lasi jo drevi zaradi nedeljskih tekem: Burja, Sernec, Pleš. K!an> ruik. Zore, Košenina. Glavič. Kretič, Bir* duckv, Škrajnar. Mcfcorel, Pikic. Kos, Pr:» mar. "Tekma se bo vršila v Celju ali r-a Čekovcu. SK Bratstvo. Jesenice, se obvešča. da je za nedeljo prepozno ter smo tozadevni dopis odposlali. TSK Slovan. Danes ob 20. redna od-borova seja. Vsi odborniki in točno! SK Ilirija (nogometna sekcija) Danes ob 18.30 v »Evropi« važen sestanek rezervnega moštva. Sestavi moštev za jutrišnji tekm sta •objavljeni v »Evropi« n v garderobi na igrišču TKD Atena (hazenska sekcija). V nedeljo ob 10 trening na igrišču. Sprejemajo se -ctoČTS io nove č'anice. SSK Celje Drev; ob pol osmih bo v Zdravstvenem domu v Celju obvezen sestanek prvega moštva Zlasti se pozivajo gg. HiHinger Koprvšek. Mikus, Pre^o* ger I.. Zupane. Flis Ahtek. Presiinger II.. Trifunovič in Gobec II. SK Jugoslavija. Celje, poziva vse čla-ae. d« se drevi ob /0. zanesljivo udcl«?e važnega sestanka v klubovi sobi v Narodnem domu v Celju. Iz življenja in sveta Vse črno jih fe — Prijateljski obisk Herriota v Španiji Smrt princa Murata 2. t m je umrl v Parizu 76 letni poglavar rodbine Murat, princ J'>akim. Bil ;e vnuk kralja Murata. Napoljskega in Napoleonove sestre Karoline Bonaparte. Vzgajali so ga na francoskem dvoru v okolici Napoleona III. Pod njim je šel Murat v vojaško službo h konjiči Pozneje je za s ustil vojaški stan ni se je docela posvetil onjereji V tem svojstvu je predsedoval enemu največjih francoskih dirkaških društev. Vojne se je udeležil z dvema sinovoma. Murat ima sestro, ki še živi kot nuna v nekem francoskem samostanu. Preden se je ponunila, je bila žena nekdanjega av-6triij:kega vnanjega ministra Goluhovskega. Francoski ministrski predsednik Herriot in španski državni predsednik Alcale Zamora Doslej so jih našteli dvanajst Vsak srednješolec pozna seimorico sta-roveških svetovnih čudes, a če bi ga vprašali za svetovna čudesa naših dni in specialno zadnjih mesecev, bi gotovo ne vedel našteti dveh. Neka ameriška strokovna revija pa jih navaja kar dvanajst. Prvo čudo jc sovjetska električna centrala Dnjeprositroj, ki bo dobavljala ozemlju 18.000 kvadratnih kilometrov električni tok. Jez te hidrocentraJe je danes največji ina svetu. Drugo tehnično čudo je jez v Inciu pri iSukurju s svojim 1600 km dolgim kanalizacijskim sistemom, ki bo namakal 24.000 kv. km veliko ozemlje, torej ozemlje, ki je za 2000 kv. km večje od obdelane zemlje v Egiptu. Samo za časa faraonov je eksi-»tiral namakalni sistem, ki je obsegal za polovico večje ozemlje. Sukunski jez bo do-gotovljen v kratkem. Aleksandrov jez na havajskem otoku Kauaj ne spada med prav največje, pač pa med najmodernejše na svetu in pri njegovi sgradlbi so morali premagati nezaslišne težave. Angleška tnženjerji so nadalje ustvarili četrto in peto svetovno čudo, to je dinamo 8 zmogljivostjo 80.000 kv in največjo brezžično oddajno cev z zmogljivostjo 500 kv, višino 3 m in širino 35 cm. Novi, 286 m visoki Wallstreetski nebotičnik v New Yorku je sicer po višini tretji največji na svetu, a po raznih tehničnih novostih prvi. Tako ima dvigalo na dve nadstropji, s katerim morejo ljudje v dveh nadstropjih istočasno ven in noter. Katedrala Kristusa Kralja v Liverpoolu bo imela kupolo z 51 m premera, to se pravi največjo na svetu. Na drugem mestu bo potem sedanja prvakinja, ku/pola na grobu nekega indukega sultana, tretja pa kupola na cerkvi sv. Petra v Rimu. Največji žitni elevator, ki je prišel obratovati pred nedavnim v Arbanyju (Zedinje-ne države) obsega nič manj nego 4,700.000 hI žita. Deveto svetovno čudo je novi most čez Missouri v državi istega imena, kajti oba njegova srednja boka 'mata vsak po 124 metrov razpetine. Deseto čudo pa bi bil neki most na češkoslovaškem, ki je sicer samo 49 cm dolg, zato pa zvarjen izcela. V Syracusi (Zedinjene države) je začel obratovati nov gazometer, ki ne uporablja nobene vodme plasti za svoj plavajoči del in ki obsega 1,700.000 kubičnih metrov svetilnega plina. Dvanajsto svetovno čudo je novi spalni vlak na progi med New Yorkom in Sv. Lou!som, ki je opremljen z umetno zračno hladilno napravo. Spolne bolezni nazadujejo Psihoanaliza jih pomaga uspešno izkoreriinjati Dermatolog in psihoanalitik dr. Maksim Jteiner je imel nedavno predavanje o psi-iaoanalizi in spolnih boleznih. Izvajal je, da pacienti takšne bolezni težje prenašajo nego druge bolezni, kakor bi bilo pričakovati po anatomskih ugotovitvah in celo duševno zdravi ljudje trpijo v takšnih primerih zaiadi težkih depresij. Za nevrotike pa je spolna bolezen še hujša. Zdravnik, ki ima opravka s pacienti te vrste, se mora torej tudi psihično prilagoditi fcej situaciji, če hoče doseči popoln uspeh. Psihoanalitično obravnavanje spolnih bolezni je po mnenju dr. Steinerja najpri-kladnejše, ker vrača pacientu tudi duševno zdravje, kakor mu zdravnik z ostalimi postopki vrača telesno. Dr. Steiner je imel sam v svoji praksi celo vrsto mladih umetnikov, ki so po ozdravljenju kazali več delovne sposobnosti, a so potem dosegli tu- di višji umetniški nivo. Zdravniki starejše šole so bili hudi nasprotniki naziranja, da je treba n. pr. pri sifilisu zdraviti človeka ne samo lokalno, temveč celotni njegov organizem in tudi psiho. Uspehi pa so dali temu naziranju prav. Predvsem je opažati očitno nazadovanje sipolnih bolezni, kar je naravno, kajt! z besedo in pismom se danes splošnost poučuje o nekoč tako temnih problemih seksualnega življenja. Odkar ni spolna bolezen udarjena s pečatom sramote, se je človek tudi lažje brani in je ne zakriva celo zdravniku kakor nekoč. Čitaite teftausJco reviio »ŽIVLJENJE IN SVET« Severna Belgija pod vodo Zaradi zadnjih viharjev nad Rokavskim prelivom so hudo trpeli tudi belgijski kraji. Zgoraj vidimo poplavljeno avtomobilsko cesto v bližini Anverse, spodaj pa most pri Eppeghemu, ki ga je porušila voda. Tudi na polju je napravila povodenj ogromno škodo. Na zemlji je dovolj prostora za vse ljudi Treba ga je samo pravilno porazdeliti Ljudje, ki trpe na otežkočeni telesni potrebi in ki jih zaradi tega mučijo krvno prenapolnjenje trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje ki trpe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemoroidalnem zamotku, fistulah, jemljejo za iztrebljenje črevesa zjutraj in zvečer po četrtin-ko »Franz Josefove« grenčice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov Izjavljajo, da se poslužuleio »Franz Josefove« vode po operacijah z najboljšim uspehom. »Franz Jossfova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Sprememba v poljskem vnanjesu ministrstvu namreč angleških policajev, ki so razgnali demonstrante na Trafalgar Squareju v London' Milijarde na dnu morja V Ameriki grade podmorski tank, ki bo lahko vozil po ravnih ali hrapavih morskih tleh in bo dvigal zaklade ne Amerike. Pred Vigom jih je srečalo so-vračno angleško brodovje in ko so Španci videli, da se mu ne bodo mogli upreti, so sam' potopili svoje ladje, španska vlada bi 80 odstotkov tega bogastva uporabila za dobrodelne namene — če bi se našel kdo, ki bi ga mogel dvigni ti. A doslej ga ni bilo. Mogoče bo uspelo to ameriškemu inže-njerju Bowdoinu, ki je izumil potapljaško opravo, v kateri dela lahko potapljač v globini 150 m skoraj neovirano, še zanimivejši se projekti s »podmorskim tankom«. ki ga sedaj gradijo v Ameriki in ki bo vozil lahko po morskem dnu, naj si b3 ravno ali neravno, v globini 400 m. Ameriški konstrukterji upajo, da mu bodo dali celo takšno trdnost, da bo zmogel globino 500 in ce'o 600 m. Tank bi bii oprenv ljen s posebnim grabežem, ki bi dvigal lahko vsak tovor s tal. S tem tankom bi bila potemtakem malenkost iztrgati morju zaklade, ki jih je požrlo človeštvu. polkovnik Josef Bek, vnanjepolitični zaupnik maršala Pilsud-skega Hviezdoslavova vdova umrla V Kubinu je 31. oktobra umrla Ikma Orszaghova-Hviezdoslavova, žena pokojnega slovaškega pesnika Hviezdoslava. Po* kojnica, ki je preživela 6vojega moža za 11 let, se je posebno uspešno udejstvovaLa v socialnem področju in je fcfila že pred vojno članica velikega slovaškega ženskega društva »Živena«. Kraljeva hči — brez denarja Švedska princesa Ingrid je prišla iz švedske v London obiskat svojega zaročenca princa Jurija, najmlajšega sina angleškega kralja, ki bo prihodnji mesec dovršil 30 let. Ob tej priliki so se razširile vesti, da stoji ta poroka pred skoro nepremagljivimi ovirami. Niti angleški, niti švedski kralj nista tako imovita, da bi mogla svojima otrokoma zasigurati stanu primerno življenje, ker nimata toliko dohodkov, v sedanji krizi pa ni pričakovati, da bi mlademu paru priskočila z denarnimi viri na pomoč angleški ali švedski parlament Bivši avstrijski zvezni kancelar Steeru-witz je nedavno imel v radiu predavanje o neenaki porazdelitvi ljudi na zemlji. To porazdelitev simatra državnik za temeljn«? zlo sedanje krize, ki tare ves svet. Zapadna Evropa ima 280 milijonov prebivalcev, čeprav je na njenem ozemlju teoretično prostora komaj za 200 milijonov duš. Nasprot- temu pa živi v severni in srednji Ameriki 165 milijonov ljudi, dasi je tam prostora in življenjskih pogojev za 800 milijonov prebivalcev, še slabše je v tem pogledu v južni Ameriki, kjer je iz-rabljenih komaj 7 odstotokov kapacitete zemlje. Kako nesmiselna so ta nasprotja, dokazujejo neki konkretni primeri. Avstrija mora danes preživljati 6 in pol milijona duš, mogočna Kanada, ki s svojimi žitnicaml napotuje evropskemu poljedelstvu, pa ima samo 10 milijonov prebivalcev. Tako na' stajajo naj razno vrstne jši nesmisli, iz katerih nujno sledijo politične in gospodarske ekspanzivnosti. Tesnost prostora, ki vlada na evropskem za.padu, se da izravnati samo s poselitvijo rezervnega ozemlja v kolonijah. V Angliji pride na četvorni km 182 duš, v celokupnem britskem imperiju pa odpade na isti prostor samo 11 ljudi. V prvem desetletju našega stoletja se je izselilo iz Evrope v Ameriko okoli 9 milijonov duš. L 1913. je padlo število izseljencev že na 380.000, 1. 1931. pa celo na 43.000 duš. Brez ureditve naseljenstva v kolonijah, pravi Steeruvritz, bodo produktivne sile srednjeevropskih ljudstev ali okr-nele ali pa se bodo začele izražati v čisto novo smer, t. j. dajale si bodo duška v bojnih geslih. Avgust Zaleski, dolgoletni poljski vnanji minister in poklicni diplomat, je zaradi zrahljanega zdravja odstopil. Na nifgovo mesto je prišel Sedem let potem, ko se je potopil pre-komornik »Lusitania«, je uspelo dvigniti zlati zaklad, ki je izginil z njim v globino. Potapljači so takrat dobro zaslužili, saj so stroški znašali komaj 3 odstotke tega, kar je dvignjeni zaklad »vrgel«. Takšnih in še večjih zakladov je na dnu morja še nešteto. Leta 1911. se je potopil pri rtu Virginija v globino 100 m pa mik »Merida«, z njim pa šatulja s kronskimi dragulji nesrečnega mehiškega cesarja Maksimilijana, ki jih cenijo na 4 milijone dolarjev. 1915 se je potopil ob brazilski obali parnik »Princesa Asturska« z 18 milijoni dolarjev v zlatu in srebru. Parnik »Rio de Janeiro«, ki se je pogreznil 1911 pred San Franci-scom, je imel za 3 milijone dolarjev zlata v svojem trupu. Vse to pa je malenkost v primeri z zakladom ki se je 1703. potopil s tremi španskimi galionami pred španskim pristaniščem Vigom. Vozile so za kakšnih 10 milijonov zlata in srebra iz Juž- Voditelji in ideje naše dobe Avtor »Napoleona«, »Lrnoolna*, »Goetheja« in drugih znanih biografskih romanov Emil Ludwig je imel te dni na Dunaju predavanje o voditeljih in idejah naše dobe. Zanimivost predmeta, o katerem je govoril, izpričuje dejstvo, da je bila dvorana, kjer se je vršilo predavanje, nabito polna. Za teme, ki obravnavajo osebnosti, je pač občinstvo danes povsod po svetu dovzetno V začetku je Ludwig poudaril, da je m-dividualist, to pa zategadelj, ker je prišel do spoznanja, da je duh v Evropi sila brez moči. Činitelfji moči v današnji Evropi so denar, vojska in stranka. Razen v Nemčiji, kjer sta bila država in duh vedno ločena, je opažati to žalostno dejstvo danes tudi drugod po svetu, kjer je bilo svojčas drus gače. Celo v Franciji in na Angleškem, kjer je duh cvete! vedno, kadar je bila v razmahu država, je opažati v tem pogledu nekakšno nazadovanje. Zmed, ki vladajo na evropski celini, nista kriva niti vojna, piti revolucija, am» pak polom strokovnjaštva. Strokovnjaki, ki še danes obvladujejo Evropo, so ljudje brez fantazije in domielekov. Tako nastajajo po njih krivdi zmede tudi, kjer jih ni, kjer pa so, se po njih zaslugi povečujejo. Samo s tem si moremo razlagati, da se za-mašujejo petrolejski vrelci, uničuje riževa letina ter se kava predeluje v brikete. Pravijo, da se vrši to početje zaradi cen, ampak resnica je. da je to le posledica občega cinizma, ki ne pozna nobenih načrtov. Zanimiva je Ludw'gova opredelitev nacionalizma. Že pred tisočletji so ljudje ljubili svojo domovino. Zaradi tega pa ni nikomur prišlo na um. da bi zasmehoval in podcenjeval druge, manjše skupine ljudi in dežele Docela napačna ie vzgoja, ki uči, da bivajo več in manjvredni narodi. Taik-šni narki so strup za mladino. Po vojni se je število liudovlad na evropski celini pomnožilo Danes pa se ne g'a»' vprašan ie več- republika ali monarhija? — marveč: demokracija ali diktatura? Sliši se paradoksalno, da so baš diktatorji da,ne9 najboliši jamči za miT v Evropi, kajti če bi izzvali vojno, bi zrušili farni sebe. Nato je predavatelj naštel nekaj sodobnikov, ki jih smatra za voditelje narodov. Br.iand je bil težkopaden mož. a je imel fine roke. Oital je malo, zato je potreboval tem več stikov z ljudmi, od katerih je izvedel, kar mu je bilo treba. Maearvk pa je po Ludwigovi sodbi roien za predsednika evropskih Zedinjenih držav. To je moderni Mark Avrel, vladajoči filozof. V njem 6ta duh in rafnost popolnoma izenačena. V pogledu čiwnja je Mas&rvk živo nasprotje Brianda: on čita vse. Za največjega človeka, ki ga je poznal v svojem življenju, pa smatra Ludwig lani umrlega izumitelja Edisona, ki ga poznamo pri nas samo po napol pripovedkah in bajkah. ANEKDOTA Moritza Rosenthala, slavnega klavirskega virtuoza. so nekoč poklicali zavoljo neke informacije v neki urad. Uradnik ga je pusti! stati, ne da bi mu ponudil stol. Ro-senthal si vzame stol sam in pravi presenečenemu uradniku r »Oprostite, a jaz stojim samo v konverzacijskem leksikonu«. Vsak dan ena »Dragi oče, želim ti mnogo lepega za rojstni dan in mnogo denarja . da boš lahko kupil mnogo igrač tvojemu Pepčku, ki te ima rad ...« Alicbei Zčvaco: 186 Pardaillanov sin l.godovinslu roman Concini je pobledel kata>r vosek in omahnil nazaj, kakor da bi bil manoinu za^iedai nad seboj krvnikovo seKiro. D' Epernon, ki je uiiranu nekaj več prisotnosti duha, je pa hitro stopil naprej in ko-niij slišno zamrmral: »Ali ste znoreli? Pogubljate naju, po neumnem, za prazen nič!« »Su fc.c je glasno nadaljeval, »s spoštovanjem priznam hrabrost in poštenja tega vrlega plemiča. A glasno moram poudariti, da se moti, ko me imenuje svojega sovražnika... Nikoli ne bom pozabil, da je rešil mojemu sinu, grofu Gandalskemu življenje.« Vojvodov nastop je dal Conciniju časa, da se je opametoval. Kralj je očividno čakal, kaj poreče, in mimo tega je videl pred seboj iskreče se Jehanove oči, ki so razločno govorile: »Govori! A pazi na svoje besede — zakaj po njih se bom Tav-naU« Moral se je vdati. »Sire,« je rekel z glasom tresočim se od gneva, »čeprav je res, da se s tem gospodom ne gledava prijazno, moram vendar glasno povedati, da ga imam za poštenjaka.« Jehan je pokimal z glavo v znamenje, da se zadovoljuje s to izjavo. Pardaillan je z iskrečimi se očmi opazoval ves prizor in se pritajeno muzal pod sivimi brki. Kralj je že hotel zahtevati pojasnil zastran redovnika, ki ga je bil Jehan omenil. A pomislil je, da mladi človek tako in tako ne bo povedal več ko toliko, kolikor hoče. Zato je sklenil ravnati, kakor da ni ničesa slišal. »Gospoda,« je povzel z jasnim glasom, nepremično upšraje pogled v sključene plemiče, »opozorim vas, da je gospod Jehan Hrabri moj prijatelj; in kakor veste, znam svoje prijatelje izdatno braniti, kadar je treba. Tega naj nihče ne pozabi!« Glave so se sklonile še globlje; nato so se vzdignile, in kakor na znamenje se je iznova razlegel vzklik: »Živel kralj!« Množica je ta klic zaupljivo prestregla, kakor je bila storila že prvikrat. Razlika je bila le v tem, da je bila to pot pripravljena zadeti tega človeka, ki ga je hotela pravkar še raztrgati, na ramena in ga zmagoslavno odnesti v Pariz. Ta izprememba je bila posledica kraljeve glasne izjave, da je njegov prijatelj. Henrik se je milostno obrnil k Jehanu: »Gospodu de Pardaillanu sem dal za vas neko sporočilo; prosim vas, da se nanj ozirate, ker je važno.« »Sire,« je odvrnil Jehan in se globoko priklonil, »kraljeve želje so mi ukazi.« »Da,« je hudomušno pripomnil Henrik in se od srca zasmejal, »treba je le, da vam ugajajo; na žalost ni zmerom tako.« Jehan je z nasmehom odvrnil: »Kakor vidim, je vaše veličanstvo blagovolilo spoznati, da ni bilo čisto napak, da vas nisem ubogal, ker mi je šlo za varnost vašega življenja.« Henrik ni odgovoril, samo pokimal je. Bellegarde in Liancourt sta se vrtiila na svoji mesti v kočiji. Ko-čijaž je zlezel na kozla in zbral vajete v rokah. Veliki profos, videč, da je nevihta minila, ne da bi ga bila strmoglavila, je zdaj tudi pristopil in vprašal: »Ali bomo smeli spremiti vaše veličanstvo?« »Ni treba, Neuvy,« je rekel kralj po kratkem premisleku. »Go- spoda de Pardailan in Jehan Hrabri bosta tako dobra, da me spremita v Louvre.« Pardailaln in njegov sin sta skočila na konja in zajahala vsuc k svojim vratcem kočije. »Do svidenja, gospoda!« je zaklical kralj v trenutku, ko so konji, ki so bili zdaj popolnoma mirni, potegnili. In plemiči so z množico vred zagnali enodušni krik: »Živel kralj!« 23. Ko se je kraljeva kočija oddaljila proti Bucijskim vratom, so se Concini, d' Epernon in Neuvy ločili. Vsak jo je ubral v svojo stran, s srcem polnim besnosti in glavo polno maščevalnih načrtov. Concini je zadnji zapustil pozorišoe. Poklical je svoje štiri plemiče in malomarno vprašal: »Saint-Julien, kako bo prav za prav s tistim ugrabi j en jem?« Mož z obvezano glavo je odvrnil v zadregi, ki je Concini n! opazil: »Upam, svetlost, da bo jutri vse pripravljeno... Zanesljivo pa ne morem povedati. V tej reči se ne smemo prenagliti, ako naj se srečno konča.« Concini ni odgovoril. Očividno je sam pri sebi nekaj snoval m v njegovi notranjosti je divjal hud boj. Saint-Juliena je zaskrbelo. Florentinec je bil drugače velikodušen, a kadar je bil slabe volje, nI bilo dobro imeti opravka z njim; in kadar je šlo za utolaženje njegovih strasti, ga nikakor ni bilo moči imenovati potrpežljivega. Concini se je nazadnje odločil. Ta odločitev je morala biti mučna, sodeč po njegovem spačenem obrazu in hripavem vzdihu, ki se mu je izvil. Se vedno mračen in zamišljen, je rekel v veliko zadoščenje Leonorinega vohuna: »Prav imaš. V tej reči se ne smemo prenagliti.« m VSI JO OBČUDUJEJO ker je lepa. Pred kratkim je bila še korpulentna, namesto gladke kože je kazala obilo mastnih gub. Pričela je uživati Slatinske tablete BAHOVEC ld zmanjšajo težo telesa tekom 1 leta za 8 —14 kilogr. Nelepe mastne oblike na licih, podbradku, hrbtu, trebuhu, bokih in stegnih izginevajo, prsa se manjšajo, kilo za kilo izgubljate in na vseb delih telesa se uveljavlja vitkost. Nevolja in nerazpoloženje se umikata in po nekaj mesecih se pojavi na mestu korpulentne mase vitka, mladostna, elegantna in gracijozna postava. Istočasno z uničevanjem masti se pomnožujejo rdeča krvna telesca, ki dajo telesu in živcem novih sil. Doza 100 tablet Din 46.— doza 200 tablet Din 74.— Slatinske tablete za hujšanje proizvaja: Apoteka Mr. BAHOVEC LJUBLJANA Kjer vsa druga sredstva odpovedo, dosežejo tablete za hujšanje presenetljiv uspeh. dobi t teb (e£kib časih vsak S« naj lažje. &ko ti mjd doma '»redi pleui aico Dajw> vsafco mar tiekoce ded«. » tam da mu odjem '.jemo 'jzsrotovlj*.!!* pletenroe. d« mt dobav! jamo prej* m izplačujemo mezd« i» Dl«teoj« — kar dokaz njej« mnoga tata va.! na ptema — Aio bolele delat ia castuiin »brn: te »e prosim tauip t»o «a frstispro apekte o a rrrdkf J. Kališ. Maribor. Trubarjeva al. !. •videlek VI. 319 Slatinske « Pomoč v vseh zadevah nudi »Jutrov« mali oglasnik. a življenja na deželi Iz Kranja r_ Da se omogoči tudi Kranjčanom obisk opere v Ljubljani, namerava uvesti avtobusno podjetje g. Goričfln z avtobusom dvakrat mesečno, po potrebi še več voženj k večernim opernim predstavam. To pa Ie; če s; javri dovolj interesentov. Vozilo bi se ob sredah aH sobotah po predstavi nazaj. Vsak interesent naj se pismeno javi na ."podaj navedeni naslov. Prijave je poslati najkasneje do 10. t. m. Avtobusno jx>djetje J. Goričan, Tržič 21. Iz Kamnika kfi_ Pro«lara knmanovske bitke bo v Kamniku v nedeljo z začetkom ob pol 11. a Glavnem trsru s promenadnim koncertom testne godbe. Ob 11. pa bo v dvorani^Gasil-eaeza doma akademija. Po pozdravu župana C. Kratnarja bo govoril podpolkovnik g-Jevtič. ki se ie bitke sam udeležil. Za njim bo sovoril še vladni svetnik g. dr. Vidic, ki bo oertal vzroke, ki so dovedli do balkanske vojne. H koncu bo »Lira« zapela nekaj pesmic. nato pa bo obhod po mestu- Pridite! ka— Nezaželjen gost. V sredo popoldne ie prišel v neko kamniško gostilno na Glavnem trgu krepak moški in naročil pol litra vina in 5 mehko kuhanih jaic. Ko ie natakarica odšla, da izvrši naročilo, je možak, ki je bil sam v sobi, stopil k gramofonu, naložil plošče, ki iih je mogel dobiti v bližini, m postavil vse na mizo. Iz klopi je vzel za- vitek neke stranke in nove čevlje. Ko se le natakarica vrnila, se je nemalo prestrašila, ker je zagledala na mizi razložene vse naštete predmete, možak pa je baš izvlekel iz žepa dolg nož in ga dal na mizo- Na krik natakarice je možak vse skupaj pustil na mizi in pobegnil skozi vrata na trg. Iz Zagorja x— Zadnja pot Lavoslava Jerina. Ze dolgo mi Zagorje videlo tako lepega pogreba, kakršen je bil v sredo popoldne, ko smo na zadnji poti spremljali nepozabnega Lavosla-va Janina. Velika množica občinstva iz raznih krajev se je zbrala pred h <šo žaLosti, kjer so zapeli pod vodstvom učitelja g. Koprive združeni pevci žalostinko »Vigred«. Nato se je razvil velik sprevod proti farnem pokopališču. Na čelu je stopala četa Sokolov z dvema praporoma, zavit'ma v črni flor; zastopani so bili celjska župa in Sokoli iz Litije. Laškega. Dola pri Hrastniku, Trbovelj Izlak in Z&-. gorja. Za njimi so šli zagorski gasilci » pevci iz Zagorja, Lok in Kotredeža. Za krsto pa so stopali družinski člani, sorodnik" zastopniki uradov in županstev iz Zagorja. Kotredeža. Ržiš in Št. Laroberte. mnoga pokojnikovi tovariši in dolga vrsta občinstva Rudniška godba je pod vodstvom ka-pelnika g. Godine igrala žalne koračnice. V cerkvi so pevai zapeli »Človek glej,« na pokopališču pa »Blagor mu«. Neutešeno je zaihtela družina in z njjo vred .številni prijatelji in občintvo, ko o padale grude na h- 4 .v- - v.«.- . , v .. ' .•■> . -v. Vsem prijateljem, znancem ln stanovskim tovarišem naznanjamo tužco vest, da je naš dragi brat, svak, stric in bratranec, gospod ergulic učitelj narodne šole v Konjicah in rezervni pešadijskl poročnik po kratki in mukepolni bolezni dne S. t. m. preminul v javni bolnici v Celju. Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 6. t. m. ob 16. iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Maša zadušnica se bo brala v ponedeljek, dne 7. t. m. ob 8. uri v župni cerkvi v Celju. Bovec — LiJle — Celje, dne 4. novembra 193? 1323S ŽALUJOČE RODBINE: Sterguljc, Oevirk, Bemlič, Sedlaček krsto t jami. Jerina ni več, a spcrrn na ljudskega dobrotnika, prijatelja in vrlega narodnjaka bo v dolini ostal še dolgo čaea. z— Delo pri rudniku počiva. Že 11 dni rudarjii ne delajo, ker se montira nova reparacija, ki bo menda ob koncu drugega tedna dovršena. Prebivalstvo na kmetih rado pomaga siromakom z živili, a prav bi tudi bilo, 6e bi se jih spomnila še Trboveljska premogokopna družba. Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem domu predvaja danes ob 20.15 ter jutri v nedeljo ob 15., 18. in 20.15 zvočni film »Sramežljivost«. Predigra zvočna. Iz Ptuja j— Zanimivo predavanje o higieni bo drevi ob 20. v prostorih Trgovskega gretni-ja. Predaval bo sanitetni svetnik g. doktor Vrečko. Predavanje je namenjeno predvsem trgovskemu in obrtnemu naraščaju, j— Kino »Rdeči križ« bo predvajal v fo-boto in nedeljo ob 20. zvočni filim »Deviški Jakob«. j— Druga irtev davice. Daviea se ie iz ptujske okolice prenesla tudi v mesto in so v bolnišnici v izolirnieo sprejeli že več primerov. Kot druga žrtev te nevarne bolezni je postala štiriletna Ana Ozvatičeva, posestniška hčerka iz Smolincev. j— Aretacija. Stražnik g. Peklar je v neki gostilni izsledil nekega Vincenoa Gač-nika. pristojnega v Gruševo pni Mariboru. Na policiji so ugotovili, da je Gačnik po policijskem dnevniku zasledovan od orož-niške postaije v Guštanju zaradi neke tatvina BLED. Društvo hišnih posestnikov za Bled in okolico vabi vse posestnike na sestanek ob 3. popoldne v hotelu Umonu. Vršil se bo razgovor o kanalskih in vodovodnih občinskih pristojbinah za leto 1933. Sestanka se udeleži tudi zvezni predsednik g. Frelih iz Ljubljane. — Zvočni kino na Bledu bo imel danes ob 20. in jutri ob pol 16. in 20. na sporedu nemški fijm »Njen prvi oles« ter nov Foxov tednik. KOČEVJE. Te dni je zapustil aaše mesto notar g. dr. Vilko Maurer s soprogo ter odšel v Konstanjevico. Kočevje je izgubilo z njtim in njegovo »progo odlična javna delavca. G. dr. Maurer je prišel v naše mesto v času, ko se je sedanja slovenska večina šele formirala, to je L 1919. Kmalu so mu poverili kočevski Slovenci mesto predsednika Čitalnice, staroste Sokola, pTedsed.-1'ka CMD prdesednika Krajevne organizacije JDS. Ni bilo narodnega društ-va v Kočevju, v katerem ne bi il g. dr. Maurer sodeloval v vodstvu in ga »odpira' gmotno Bil ie tudi soustanovitelj zna« česa humanitarnega društva »Kočevski d-jaški drm« katerega odibornik je še danes Z istim Ldeali7m>em je delovala v Kočevju tudi njegova soproga ga. Antonija, po rodu iz znane ugledne rodbine Bučarjeve v Kostanjevici. Ga. se je udejetvr-va'a predvsem kot idealna voditeljica nastajajočega kočevskega narodnega damske-ga sveta in mnogo delovala na karitat v-nem polju. Z odhodom odličnega narodnega para iz Kočevja je nastala v vodilnih vrstah Slovencev v Kočevju velika vrzel. Kočevski nacionalni Slovenci ju bomo ohranil vedino v najlepšem in hvaležnem spominu I Kako sem grdo kol® naprailla »Moja koža Je bila brezbarvna, temna in uvela. Imela sem grde zajedavce, razkavo in suho kožo ter razširjene pore okrog nosa, podbradka in čela. Danes se vsi divijo moji mehki, beli in krasni polti ter me zavidajo.« Krema Tokalon hrana za kožo (ne mastna) vsebuje mehak, blagodejen vosek, ki se pridobiva iz sveže preparirane smetane in olivnega olja. Ta krema gladi in krepi kožo, pomiruje kožne žleze, krči razširjene pore ter odstranjuje zaiedavce. Naiboli razkava in najtemnejša koža postane bela in mehka, najbolj suha pa sveža in vlažna, pri tem pa ne mastna. Krema se uporablja tudi proti koži, posebno na nosu, če ie mastna in če se sveti. Krema Tokalon hrana za kožo (bele barve) olepšava, obnavlja in osvežuje kožo na jedistvene način v treh dneh. Uporabljajte jo zjutraj. Če imate gube na licu, uporab-1 ljajte kremo Tokalon hrano za kožo, rožna-! te barve po noči, ker ona pomlajuje in hra-' ni Vašo kožo. ko spite. IZGUBAM se ognete, ako se pred vsako kupčijo informirate o premoženjskih razmerah Vaših odjemalcev ter izročite vse Vaše že zapadle terjatve v inkaso. — Informacijska in komercljalna pisarna Maribor, Jurčičeva ulica 8-1, preskrbi točne podatke iz vseh krajev države. — Inkaso oddelek Vam vnovči v najkrajšem času Vaše terjatve po učinkoviti, preizkušeni metodi. 12821 t Naša zlata, dobra in skrbna mamica, gospa EMILIJA MASLO nadučiteljeva vdova je danes zjutraj v starosti 55 let nenadoma Bogu vdano zaspala in naju za večno zapustila. Pogreb drage in nepozabne mamice se bo vršil v nedeljo, dne 6. t. m. dopoldne izpred hiše žalosti na domače pokopališče. 13237 Rimske Toplice, 4. nov. 1932. žalujoča ostala: Pavle in Tone, sinova Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša ljubljena teta oziroma svakinja, gospa Ivana Gest rin roj. Hočevar vdova dež. sodnega svetnika dne 4. novembra 1932 po kratki in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, v 83. letu njene dobe, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb blage pokojnice se bo bo vršil v nedeljo, dne 6. novembra ob 9. uri dopoldne v Velikih Laščah. Rodbina HOČEVAR in ostalo sorodstvo. £ NajnoveEa sluiiolca pa 'etna železna zelo praktična (ložljiva postelja t iapeciranim madracora — Taktična za vsaku hižu, lotele, za putujuče oio-be in nočne alnibe. Stane D{n 390.—. Razpošiljam poštom in železni-com po povzetju.' Engleski doživi patent stolci. Stoji Din 14®'- spalJnL patent fotelj stane DIB 1300 liejeituhl praktiian ta tež,-ini« • i« »edenie. Sta- •e Din 130 • umšsspi® • .-• "J oo tea ima9» čist dohano rje kg Din 48.—, čist ieIo gosje kg Din t30.—. ".isti puh kg Dia 220.—. modroci punjeni 1 volnor Oin 750.—, žične jnreže a-os tel je Din 150.—, otc -.ni Din 650.—. BROZOVIČ, ZAGRF ILICA 82. t V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da nam je naša dobra soproga in mati, gospa Krista Škerlec soproga poštnega upravnika dne 3. novembra ob 16. uri, v 56. letu starosti, v Ormoški bolnici vdano preminula, odkoder je bila prepeljana v domačo hišo k Sv. Tomažu pri Ormožu. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil dne 5. novembra ob 9. uri dopoldne iz hise žalosti pri Sv. Tomažu na tamkajšnje pokopališče. Vsi, ki ste jo poznali, darujte ji blag spomin! Sv. Tomaž pri Ormožu, dne 4. novembra 1932. 13239 Žalujoče rodbine: škerlec, Konsek In Marin 1 L Cene motim oglasom Zenttve te dopisovanju. vsaka besede Dim l*— tet enkratne pri-Vojblna ta ttfro eli ta dajanja naslova Din $.—s Oglasi trgovskega tn reklamnega enačaja: vsaka beseda Din /.—s Po Din L— ta besedo te zaračunajo nad alf t vet oglasi, ki upadafe pod rubrike »Kam pa kom«. mAuto-motom, mKapitJ*, »V majem*. »Posest*. »Lokali*, movanja odda* »Stroji*. »Vrednote«, •Informacije*. •Živali*, •Obrt* In »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* te »Zašlo-tek*, te te t oglasom nudi taslutek, oziroma, ie te Me potnika Kdor ti pa pod tema rubrikama tiče tasluike ali tluibe. plača ta Za odgovor V znamkah vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, Ia se zaračunajo po Din L— ta besedo, te zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta iitro ah ta dajanje naslov* Vsi ostali oglasi godalnega mač&ja se računajo po 50 pat ta vsako beseao Enkratna pristojbina ta iifro ali za dafanje naslova pri oglasih^ ki ce zaračunajo po 50 par za vsako besedo, tnaia Din 1—> NaJmanfB znesek pri oglasih po 50 pat za besedo te Din 10.—^ eri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15-—. Vse pristojbine ta male oglase fe plačati pn predati naročila, oziroma fih fe vposlah v pisma oheneen t naročilom 'Ji T'11 J 'J V*ajL» besed« 50 par. u dajanje turova ali u Iifro p* S Din. (1) Hišnico — samsko ♦na-žao te miroljubno. ki Ima postransKo službo aH dohodek, sprejmem. Vpra ša^ti med 12. te 2 aro. — Naslov pove »glas. oddelek »J utira«. 46103-1 Mlekar-šofer In dober sirar, dobi službo takoj r mlekarni Brnik. Cerklje pri Kranju. 0o. reujsk«. 46069-1 Uradnika (co) ▼eščesa knjigovodstva, bili mor« perfekten bilan eist. dober organizator te kor«ww>n'i«nt v slov., srbohrvaškem te nemškem je liku, išče tovarna t>rr Ljubljani. Lastnoročne po uudbe naj stavijo le sa ap^' iive te vestne m^od Rifro »Samo železninar* OT-1 Sodarie iw tkordno delo »prejme OostilTrčanska pvovarna d. d.. Laško. 43322-1 Kdo nudi aiimiOTtiični in plemenita l Iščem ki ima voljo pomagati na sejmih 10—'!5kran. — Eksistenca garantirana Ponudbe pod jKom,panjoT«kfl« ne oglasni oddelek »Jutra« 46138-1 Prvovrstna veziljo za cvetličarno fSčem za Zag-eb — Ponudbe na Ti+erreiklam d d.. Zasr-"b. M.isa-'vkova 28 — pod broj P-2653 46! 42-1 Mesto hl?mka T Lte'b,;am *nre:ime d rja v ur npokn;«nec. Pmninidbe no e-jrlas. oddelek »Jutra« r>od »UpokVerec« 4f>'?05-l Naviialke -e-'im"-m taki"ii jvnH proT'V;,ir za gnovomjo. Po. cnflbp n-a pod-^nižin^on .Tu-tra v llanibo-ru pod Pfcort|{čtv> m^>č poTvol-norr a samoetoteo v knjisov^dictvn tor ^tofr^nsk" fa k «vresT>o» d^nci. »orojmem 'aiknii v trffrrvte« na debelo. Ponudbe r za pia?e na nndimižni-co »-Tntra« v Variborn ood Prodajalka prijazna poetrežnica strank mlada in skromna r i a htevah. iiarjena v knji g0'tržni, pa.pirni. ga^a-nte-rijskj te špecerijski str« ki. ižče nujmo namešjenje Preteklost n-eo$K>rei.Da m najboljša »pritevaJa. Ponudbe prosi na oglasni od delek »Jutra« pod »nadke »V ponnoi staršem«. 43340-2 1000 Din nasrrade dobi tisti, ki preskrbi ka kršnokoU aluibo 20 let staremu mladeniču, ki je vešS tudii v«eh piea,raiiškii.h tv>-»I«v. Ponudbe n« ogabni -vddelek »Jirtra« pod šifro »Uslifžen«. 45168-2 Prekajevalski in mesar, pomočnik ftamoatoijem io za/ne^Ij^. vojašf.i.ne pront. želj s lfi. oovembr™m prememrti službo. NasJw pttve osrlami oddesl^k »Jutra« 46200-2 Diolom. aranžer prevzame po mzki cen! ■vranžira.njp iid.ožb. — Ponudbe na ogla srni oddelek .-Jirrra« pod »Aranžer«. 46207-2 ^lad in zdrav fant « 4 meiščan^ldinii Solarni, bi rad prpol v tiskalno kot tii=ikflin?ki -ra.jemec. »Ii h ksikemni miiizarjn. VešJ je alinrrpiroščte* in nemščine. — \a«l'0" 2 Oblačila Trg. t>gl*M pe 1 Din be»MU; u dajui)« M-ilova sJi u Jifr-e 5 Din OgUai socialnega tna-iaja riaka beseda 50 par: ta dajanje oariova aJii za šifro S Di*. (IS) Moško obleko Birnsko. za bolj mo&no po--itava, iigmdoo- prodam. — Naslov v ogi-aeaem oddelku »Jutra«. 46174-13 BEcl ESM Vsaka frew t £"a, aa dajaaj* aaalvr* tli ta »tr. p* i Di*. m Pisarniške prostore (dve sobi) oddam vis a vis nošte. Naslov v »glasnem oddelku »Jutra«. 43391-19 Učenko ti manuifaktnrao trgovino aprajmem takoi. Lastnoročno pisane ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »p^tena 15«. 46182-44 Garaže z uporabo hidranta im eiektri6ue pu.mpe oidda v najem Jugo-Autio. Dunaj-ika c«su 36. 43333-1S Svetel in lep lokal za vsako obrt aH tsrgovteo ob (Dunajski) Tvrševi cesti oJdam. Naslov v og'. oddelku »Ju-tra«. 46173-19 Prodam Offi&ai trg. anaAaja trn 1 Dia beaeda; u aa dajan)« nasUrva aM M *ih» pa » Din. (K) Puhasto perje č.isto. čohaoo Din 43 kg. II. vrste Din 38 kg. tisto belo gosje Din 130 kg. fjsti puh Din 250 kg 'a« r>ošilja po poštnem pov zetjn L. Brooffvič. Zagreh - ri<*a 82. 13-6 Šivalni stroj prepustim vsled ženine smrti tistemu, ki bi plačeval nadaljnje obroke. Na račun že vplač«mh 500 Din n« lahtervam nazaj. — Stroj j« pogrezlpv, znamke »Dirk op«. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« po>d značko »Popolnoma nov« 46178-6 Neveste! Kuhinjsko posod-o, navadno te najfinejšo ter vse go spodiimjske potrebščine kupite pri tvTdfci Fr. Stiupica, železTičina. Ljiiblja.Tia. G-o-sposv«ts.ka Besta SteT. 1. 48195 6 Šapirograf io več pisairniškeiga inventarja poceni naiprodaj. Naslov pove oiglasni o^dolek »Jutra«. 4S231-6 Novo hišo visokoprit! ično, blizu cestne železnice v Zg. Šiški prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 46180-20 Še nekaj kosov blaga dobite pod našo na ba vno oerao, rartj oipustiiitve manu-faktiiirne t.rgovrave. — J 5inkwvec. Ljaibljana., Tržaška cesta 36 CStan te dom) Kupim Oglasa trg. po 1 Dia beseda; ta dajanje naslov* n Šifro 5 Din. — Oglasi »ocf»fo>eg* Eo*£aja tu ka beseda 50 por; ta dajanje naslova ati ta lifr« pa S Disn. (7) Blagajno VVertheim rabljeno, dobro ohranjeno kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro VVartheimerka«. 46137-7 Kopalno4 banjo in peč kupim Naslov v oglasnem oddelku »Jutoa«. 40158-7 Kuhinjsko kredenco dobro oihra/njeno kup ta koij Al. Kneiz, Ljubljana. Gosposvertska ceeta št. 14. 46332-7 Otroški voziček v diobrean stanju kujiim. Naslov v oglasmem oddelku ■Jutna« 46346-7 Sode dobro o^injene, od 200—300 litrov, auipini. Naslov pove oglasili oddelek »Jutra«. 46266-7 Vsaka beseda j Dm. ta lajanj* naslova ali ta Kfrs pa S Dia O«) Vloge jiubl.jansikte bai»k kitpujem po pogodbi, proti gotovini Posredovalca iaklij učeni. — Ponudbe na Ioterreklam d. d., Zagreb, Maearykovu 28 pod »Ulož-mc« K-2065«. 46060 Posest Vsaka beseda I Mai s> Mtm J aa MJr* pa I Dko. (90) Industrije! in kapitalisti! Proda se atatvbiščie v Za grebu (na Kanalu) industrijska čot>rt. 5750 m' te buikov go&d za posekanje na Štajerskem, 320—330 ha. protj vliožniim kti.jdžicam ali terjatvam velebank. Pojasnila daje Landor Kari«. Zagreb, TomašiČOTa ul. 10. 42279-20 Krasno parcelo ob cesti severnega dela Lju.bljaw prodam. Šolnina "ega, pečena tla. elektrika jm vodovod. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sotačna lega«. 46171-20 )vostanovanj. hišo za vpaiko obrt pripravno, na prometni cestn na jbKžje ■tub!jansike ■"■koAiVe prodam Ne.slov v oiglasneim oddelku Jutra«. 4K>31t1 -20 Edear Rice Burroughs: Tarzan, kralj džungle DRUGI DEL Nazadnje je Tarzan zbral svoje vojfičake in se umaknil za kako miljo v džunglo, da bi se spočili in pokrepčali. O polnoči se je v črni temi brez spremstva splazil k speči vasi. En sam stražar je dremal ob ognju. Tarzan se je tiho vzpel na drevo in se gibčno spustil v notranjost ograde. Kakor mačka se je priplazil do stražarja. V Ormožu prodam 1 ora! leipega vi-tvoigrada s satLcmosmikom in zraven še 3 ora!e posestva z gosposko hišo, kmečko hišo in vimiič arijo. Event. tudj zamenjam s posestvom pri CeJjni »M pri ?ai!cu. — Rudolf Majcen, mizarstvo, Velenje 46322-30 Hiša z S sobama, kuhinjo, kletjo te vrtom na>proda;. — Po-brež1«, 5oJ&ka Uuica 5 — Maribor. 56252 Vsaka bes^d« I Din; ta dajanje naslova ali sa Sifr« pa 5 Din. (12) "Hrastovo jedilnico skoraj no>vo. prodam ali zamenjam Za goeiposk« sobo. — Nasiov v oglasnem oddolku »Jutra«. 46159 12 Trdo spalnico i z v r s t n o ohranjeno, po smešno aizkii ceni proda Posredovalnica v WoIfovi uKoi 1. 46208-12 mm§m Vnafca besmla j Dte; i «» lajaaj* aasfem aH ta pa t Dhl (17) jj Mlekarno na prometnem kraju takoj vzainiem v najem Naslov v oglasnem oddelku Jutra 46164-17 mimtm Vsaka beseda 1 I)i.:, za dajanje naslova ali w lifTO pa 5 Din. f33 t Prvovrstno vino lastnega pridelka, od 10 litnpv naprej, po 5 Din. v zaprtih steklenicah po 8 Din, dobite v prodajalnah mlekarne Bernhard, Maribor, Aleksandrova ce-sta 51 te Koroška cesta 10 43422-33 Stanovanja Tlak* beseda SO par-. m dajanja oeslov* aJ( aa Oh* I Dtt. (Sl-a) "Stanovanje sobe. kuhinjo te pritiklin, v bli žiini Stadiona, išče zakonik' p3-r brez otrok. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna stranka 10«. 46167-31/a Stanovanje 2 parketiraniib sob. kabineta, kuhinje in pritiklin, oddam v vili v Novem Vodmatu, šušteršičeva al. štov. 7 — tik za šolo. 46184-21 Trisob. stanovanje j plinom ta elektriko oddani takoj v centru mesta. Naisiov v oglasnem oddelku »Jutra« 46197-21 Stanovanje štiri- alr. petsobno. v I. nadstropju prometne »lice iščemo za februar. Uporab-k ijalo se bo deloma kot sta non-anje in deloma Irot pi--arna Ponudbe m oglasni iddelek »Jutra« pod šifro >Febru«.r 1063«. 46312-21/a Dvosob. stanovanje pod ernim ključem, nejraje v Spodnji ŠiSki. iščem. — Pomtd>be na oglas oddelek »Jutra« pod »Sigurno pla 46283-21/a Stanovanje Vsaka beaedi. | Dto, aa dajaoja oujddelku »Jutra«. 43341-21 Dvosob. stanovanje iepo — blizu tramvaja v Vodmatu poceni oddam. Naslov v oglasnem oddeku Jutra«. 43326-31 Krompir !«ip, bel, kg po 75 par, in orehe po Din 4.50 franko tu razpošiljam v vsaki množini — železničarjem tudii na brezp'ačne uiputnice. Poslu-žiite se ugodne prilike! — Adolf Keimic, Mirna peč. 46136-38 Vsaka osseda 1 t>ui i u dajanj« oaslova ali ' it Šifro pa 5 Din f34 f Jabolka prima, sortirana, frank o nakladalna postaja, proti raikojišnijeimu plačilu kupuje Mariborski kjomzum, Maribor. 46150-34 Vsaka beseda 1 Din; ta lajanje naslov* ali u Iifro tw 5 Din (16) Odpadke od žage dobro osušene. kratko žagane, prodaja v vsaki množini Ivan šlška. Metelkova Ul. 4. 43254-15 Trisob. stanovanje s pritfiklincmi oddam s 1. decembrom na Kodeljevem Na.s!ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46162-31 Trir-ob. stanovanie z vsem komfortom. takoj odda Rozman. Sp. Šiška. Podjuinska ulica štev. 13. 46161-31 Stanovanja takoj oddam: trisobno s kopalnico, dvo-so.hino, enosobno s kuhinjo, divosobno s štediiteikom. — Vprašati v Leipodvor?ki nI. št. 3, Ljiubljana VII. 46137-20 Sončno stanovanje trisobno, e kabinetom in virto-m poceni oddam Naslov pove >gla»ni odd^l^ek »Jutra«. 46155-21 Ovosob. stanovanie oddam mirni te čisti stranki 8 minut od remiize, po-'eg šole na Vodnikovi ce--»ti št. 316. 46181-31 Trisob. stanovanje s kopalnico odd-aim takoj na Tj-ršeri cesta štev. 99. 46244-21 Dvosob. stanovanje oddam boljši diružimi. Na slov pove oglasno oddelek »Jutra«. 46214-31 Dvosob. stanovanje s kopalnic« in vrtom, ali cel« vilo na Mirjni odda.m. Naslov v ogabnem oddelku »Juitra«. 46177-2 Stanovanje sobe, kuhinje in priitiklin takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelelk »Jutra«. 46176-211 Dvosob stanovanie s pritvklteamii in elektriko za 450 Din mesečno takoj odda Novak, Ljubljana, CeCovška cesta štev. 94. 46203-21 Dvosob. stanovanje s kabinetom, krasno te soilnčno. z vBem komfortom in centralno kurjav« oddam takoj ▼ Levstikovi ulici št. 35. 46318-21 Enosob. stanovanje parketirano. v novi vili na rveriferijo mesta o-ddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 46234-31 Sobo odda Vaaka beaeda SO par; i aa iajaaj* n*a>n.a di aa tih* t Dtav. (2S) Opremljeno in prazno sobo s strogo separitaniim v bo iom oddam v vili pod Rožnikom. Več-na pot 14. Telefon. 46166-23 Sobo lepo opremljeno, oddamo mirni osebi, ki ne rab' mnog« postrežbe. Str-eldške ulica 32/1. 46065-23 Trisob. stanovanje a kopalnico, vsemi pritiikli nami te vrtom poceni odda upraviteljstvo aa Tr žaška cesti 26. 461ill-21 Lepo delavnico takoj odda.m Naslov pove oglasni oidddek »Jutra«. 46156 2? S ep ari ram) sobo na M i r j u oddam end tili dvema osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 46188-23 Sobo v »redFni mosta oddam t* koj solidnemu gospodu. — Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 46183-23 Majhno sobico s po»eib. vhodom te elek triko takoj oddaim samo soJidnl osebi v Hrenov! ulici št. 12. 46199-23 V Šiški oddam lepo -»preimljeno m> bo gospodu ali gospodični — Jernejeva ulica štev. 8. pritličje levo. 43810-23 Prazno sobo solnčno te zračno, v vil: ob Tivoliju. b!i®u Vrtače oddam takoj ali i 15. no vembrom. Cesta v Rožno dolino št. 14, vi'!a »Mila«. 46217-23 KUPIMO vložne knjižice Ljubljanske Kreditne banke v vsaki višini M. JANKOLE, komanditna družba, LJUBLJANA, Šelen-burgova ulica 6. Telefon 3053. 13232 Čarobno grmiCje, po katerem izginejo kožne hibe »Virginično čarobno grmičevje« Ha-mamelis (Hamamelis virginica = VVitb Hazel) označujejo avtoritete kot čarobno zdravilo: 0 d s tr a n i o a g 1 o kožne hibe, napne in po-sveil polt, prežene gube, rnge in druge pojave starosti. Kozmetično znanstvena raziskavanja so izkoristila njegova svojstva in jih v posebno ugodni sestavi z drugimi in-gredijencami za nego kože uporabila pri novi »Lavenor« vodi za kožo in obraz. Učinek dokazuje več kot beseda. Zato napravite poskus! Prakt. steklenice stanejo mala 20. srednja 96 te velika 48 Dte LATENOR Toda za kožo in obraz Izdelovatelj: Jtlnger & Geb-hardt, ustanovljeno 1873, Berlin S 14. Zaloga Droge-rija Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. Sobo lepo oipremi' j emo oddam 2 solidnima gospodoma. Naslov pov« oglasno oddelek »Jutra.«. 46209-23 Dva gospoda (visokošolca, dijaka) sprejmem v lepo solnčn« sobo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46319-23 Prazno sobico z vbodom s stopnjic takoj oodaan v Pražakovi ulici št. 10/H. det.no. 46338-23 Dve prazni sobi s separiranim vbodom, v centru mesta oddam do 1. februarja 1933. Naslov pove oglasna oddelek »Jutra«. 46C30-2S Lepo sobo strogo separirano. z razgledom ne ulico, oddam na Starem trgu štev. 9/II. 46343-22 Sobo t centru mesta po nizki ceni takoj oddam 2 gospodoma Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46249-23 Dva gospoda ali gospodični sprejmem n? stanovanj* v lerpo te zra? no sobo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 46242 Seoarirano sobo v bližini Aleksandrove ceste takoj oddaim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46256-2? Sobe išče Vsaka bneda m dajanj« a* Hn « Da. Sobo s separiTanim vbodom, B^e uradnik. Ponudbe i na ved bo cene na oglas. o ea malo denarja. Speč trgovina te atelieT ročnih lel Kureševič. Zagreb. Radi-čeva rDuga) ul. 5. 352-30 Graviranje Sitar & Svetek, Ljubljana, Sv. Petra cesta štov. 18. 340-30 Vaaka »end* 1 Dim: aa dajaaj« ni.Hu a« aa (Uro pa • Mb. (27) Pozor, lovci! Prodam pse brake. s prav dobrim uoeojn. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46140-27 Mlad volčjak ki sliši na ime »Bari«, se je iaguibii. Oddati ga je v mlekarni Ceročič v Vodmatu 46315 nformacije Vsaka beseda 1 Din. i ta dajanj« naslova ali { « šifro pa 5 Din. (SI) Longhiver Dvignite takoj pismo. — . 46128-24 Članom »Vzajemne pomoči« sporočam«. da sprejema »Solidarnost«, reg. pom. blagajna v LjniMjand, Kolodvorska ulica štev. 8, na spl«šn« željo zavarovanja ood izrednimi pogoji še do konca noveimibra. Za pas men odgovor znaimko za 2 Din. 46313 Vsaka bifeja 1 Dii. ia -'jaianje naslova aV za šifro r» Dim. (29 Psiiiografolo^ KAHMAH se je na splošno željo -ainteresovanih povrnil v Ljubljano. Obiske sprejema v hotelu »Soča« od 9. do 12. in od 2. do 7. Odgovarja tudi na došlo korespondenco in osebe, katere nimajo časa, da bi ga osebno posetile, dobe lahko pismeni odgovor. 13227 Štampilje Sitar & Svetek, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 18. 340-30 Vodno turbino z avtom, regulatorjem i« dinamo 4—5 Ks.1,10 voltov, ktrpiTTi skuipno ala posamezno. Po-nudoe na og!a=ni oddelek »Jutra« pod »Raib!''rJutra« Adolt fUbnikai. 2a Narodno tiskamo d. d. kot Uskarnarja Franc Jezer&ek. Za lnseratni del Je odgovoren Alojz Novak. Vsi z Ljubljani