LETO XDL, 8TE7. 5
LJUBLJANA, TOREK, 7. JANUARJA 1958
SENA 10 UH
SLOVENSKI
•/
Lrda/u ta tiska Časopisno podjetj« SlovensU poro&eraJee. — Direkten Rudi Jankoha Glavni in odgovorni urednik: Sergej Vodnjak — Uredništvo: Ljubljana. Tomšičeva ulica št- l in A. telefon 23-522 do 23-526. — Uprav*! Ljubljana, Tomšičeva nlica št. I/EI, telefon 23-522 do 23.526. — Oglasni oddelek Ljubljana- Titova cesta 7, telefon 21-896. ca ljubljanske naročnike 20-463, sa zunanje 21-632. — Poštni predaj ŠL 29. — Žiro račun pri Komunalni banki Lrubljan« it- 60-K B-5-Z-367	—	Metečna	naročnina	230 din
S m strmejše investicije v proizvodnji
Easpravcs o perspektivnih načrtih gospodarskega razvoja Ljudske republike Slovenije v gospodarskih odborih ljudske skupščine
LJUBLJANA, 6. dec. Odbor za gospodarstvo republiškega zbora proizvajalcev je obravnaval danes na svoji 25. se ji,»Predlog družbenega plana gospodarskega razvoja LR Slovenije za razdobje od 1957—1961 leta«. Seji je .prisostvoval član republiškega sveta tov. Jože Ingolič. Obrazložitev k posameznim poglavjem obravnavanega predlo ga družbenega plana je podal predstavnik Zavoda za gospodarsko planiranje LRS tov. Mirko Jamar. V razpravi o predlogu perspektivnega plana so sodelovali ljudski poslanci Štefan Pavšič, Jože Ingolič, inž. Boris Pipan, inž. Koželj, Jože Šmid, Joško Štrukelj, Anton Truden, Julka Padežnik in Zvone Labura.
Ljudski poslanec Štefan Pavšič se je zanimal za vzroke nekaterih razlik med zveznim in republiškim perspektivnim planom. Zakaj se računa v republiškem planu gospodarskega razvoja s počasnejšim razvojem prometa in gradbeništva kot v zveznem planu in zakaj se računa s hitrejšim razvojem kmetijstva v Sloveniji v primerjavi z razvojem kmetijstva v zveznem merilu. Predstavnik republiškega izvršnega sveta tov. Ingolič je pojasnil, da republiški plan odstopa v dinamiki kmetijske proizvodnje v primerjavi z zvez-
nim planom zato, ker to omogoča sestav kmetijstva v Sloveniji jn ugodnejše vremenske razmere, kot je to primer v drugih republikah. Pri tem je tovariš Ingolič navedel ukrepe, ki bodo omogočili hitro povečanje proizvodnje posameznih kmetijskih proizvodov, kot so obnova vinogradov in sadovnjakov na večjih površinah, pitanje živine, precej razvite kmetijske organizacije, kot so velika državna posestva in zadruge. ki razpolagajo z znatnimi finančnimi in. materialnimi sredstvi. Bazen tega je poraba
Delegacije in obiski
Varšava, 6. jan. (Tanjug) V Varšavo je danes prispela delegacija zveznega izvršnega sveta za delo in socialno varstvo. kj jo vodi član zveznega izvršnega sveta Moma Markovič.
Na varšavski železniški postaji je delegacijo sprejel Poljski minister socialne politike Z.avvadski s pomočnikom Kljo-sieviczem in Kohanovviczem. Prišel je tudi jugoslovanski veleposlanik v Varšavi Milorad Mil ato vic.
SKLICANJE SEJE ODBORA ZA PRORAČUN REPUBLIŠKEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV LJUDSKE SKUPŠČINE LRS
Predsednika odborov za proračun Republiškega zbora :n Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LF.S sklicujeta seje odborov za petek 10. januarja ob 10. uri v prostorih Ljudske skupščine LRS.
Predlog dnevnega reda: Obravnava jn sklepanje o predlogu zakona o proračunu Ljudske republike Slovenije za leto 1958 .(republiškem proračunu).
SKLICANJE SEJE ODBORA ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO POLITIKO REPUBLIŠKEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS
Predsednik odbora za zdravstvo in socialno politiko Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS sklicuje 19. sejo odbora za četrtek S. januarja ob 10. uri v prostorih Ljudske skupščine LRS.
Predlog dnevnega reda: Obravnava in sklepanje o predlogu zakona o proračunu Ljudske republike Slovenije za leto 1958 (republiškem proračunu).
SKLICANJE SEJE ODBORA ZA PROSVETO IN KULTUftO REPUBLIŠKEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS
Predsednik odbora za prosveto in kulturo Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS sklicuje 21. sejo odbora za soboto 11. januarja ob 10. uri v prostorih Ljudske skupščine LRS.
Predlog dnevnega reda: 1. obravnava in sklepanje o predlogu odloka o spremembah odloka o Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani; 2. obravnava in sklepanje o predlogu zakona o proračunu Ljudske republike Slovenije za leto 1958 (republiškem proračunu).
SKLICANJE SEJE ODBORA ZA ORGANIZACIJO OBLASTI IN UPRAVE REPUBLIŠKEGA ZBORA ljudske skupščine lrs
Predsednik odbora za organizacijo oblasti in uprave Republiškega zbora Ljudske skupščine LRS sklicuje 48. sejo odbora za ponedeljek 13. januarja ob 10. uri v prostorih ljudske skupščine LRS.
Predlog dnevnega reda: 1. obravnava in sklepanje o predlogu zakona o proračunu Ljudske republike Slovenije za leto 1953 (republiškem proračunu); 2. obravnava in sklepanje o predlogu odloka o spremembi odloka o Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani.
SKLICANJE SEJE ZAKONODAJNEGA ODBORA REPUBLIŠKEGA ZBORA IN ZBORA PROIZVAJALCEV LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Predsednika zakonodajnih odborov Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS sklicujeta seje odborov za ponedeljek 13. januarja ob 10. uri v prostorih Ljudske skupščine LRS.
Predlog dnevnega reda: Obravnava in sklepanje o predlogu odloka o tem. kateri zakoni, odloki in ukazj Ljudske skupščine LRS in bivšega Prezidija Ljudske skupščine LRS so prenehali veljati.
SKLICANJE SE.JE KOMISIJE REPUBLIŠKEGA ZBORA ZA STATUTE Predsednik komisije Republiškega zbora za statute sklicuje 10. sejo komisije za torek 14. januarja ob 8. uri v prostorih Ljudske skupščine LRS.
Predlog dnevnega reda: Obravnavanje občinskih statutov.
Iz tajništva Ljudske skupščine LRS
Jugoslovanska delegacija, ki vrača obisk poljskemu ministrstvu socialne politike, bo ostala na Poljskem 12 dni in bo imela v Varšavi razgovore o nadaljnjem sodelovanju obeh držav na področju socialne politike. Jutri se bodo člani delegacije odpravili na potovanje p>o Poljski.
Nevo Delhi - Indijski predsednik Nehru je sprejel podpredsednika zvezne komisije za nuklearno energijo akademika Pavla Saviča, ki se je mudil na 12-dnevnem obisku v Indiji kot gost oddelka za atomsko energijo indonezijske vlade. Pri sprejemu je bil navzoč tudi- j u g oslov. veleposlanik v Netv Nelhiju Bogdan Cmo-bm.ja.
Akademik Pavle Savič je danes odpotoval v Jugoslavijo.
Novi sovjetski veleposlanik v ZDA
Moskva, 6. jan. (TAS-S). Prežihi) Vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze je imenoval Mihaila Aleksejeviča Menjši.ko-va za izrednega in pooblaščenega veleposlanika Sovjetske zveze v ZDA. Dosedanji veleposlanik Georgi Nikolajevič Zarubin ho prevzel novo dolžnost-
Diplomatska kronika
Kairo - Jugoslovanski vele- . poslanik v Egiptu Josip Djer-d.ia je danes odpotoval na tridnevni obsik v Gazo, kjer bo obiskal glavni tabor jugoslovanskega odreda pri El Ariši. Zvedelo se je, da se bo veleposlanik Djerdja sestal z guvernerjem Gaze generalom Mahmudom Abdel Latifom, govoril pa bo verjetno tudi z voditelji sil Združenih narodov.
Bukarešta — Romunski minister za zunanje zadeve John Maurer je priredil danes poslovilno kosilo na čast jugoslovanskemu veleposlaniku v Bukarešti Nikoli Vujanoviču, ki se bo v kratkem vmil v Jugoslavijo na novo dolžnost.
Indonezijska gospodarska delegacija v Beogradu
Beograd. 6. jan. (Tanjug.) -V Beogradu se mudi indonezijska gospodarska delegacija, ki bo imela razgovore o nekaterih dobavah iz Jugoslavije za potrebe Indonezije.
Pred stiki z Makariosom?
London, 6. jan- (Tanjug). — Navzlic pripravam za potovanje predsednika Macmillana v jugovzhodno Azijo jn Avstralijo ter drugim problemom kot so odgovor na pismo predsednika Bulganina in angloameri-šk: sporazum o raketnih izstre-liščih, je bilo ciprsko vprašanje eno izmed najvažnejših predmetov na zadnjih sejah britanske vlade.
Glede na položaj na otoku so v Londonu prepričani, da bo prihodnji korak napravila britanska vlada in da sedanja razgovor; morajo privesti do takega koraka. Ne potrjujejo sicer govoric, da bo Makarios povabljen v London, za kar se zavzema guverner Foot, nedvomno pa ima vlada v mislih »uvodne stike« z Makariosom
bodisi v Londonu ali drugje.
umetnih gnojil na hektar površine pri nas znatno večja kot drugj e.
Glede počasnejšega razvoja gradbeništva je bilo pojasnjeno, da je manjši porast kot v zveznem merilu posledica spremenjene strukture investicij. Zmanjšal se bo namreč delež gradbenih del v celotnih brutto investicijah od 38.2 odst. na 28. odst., medtem, ko se bo povečal delež investicij za opremo gradbeništva in sicer na 72 odst.
Promet bo naraščal počasneje zato, ker se je ta v zadnjih letih zelo povečal s pridobitvijo objektov za dolgo linijsko plovbo.
V nadaljnji razpravi je bilo govora o povečanj u amortizacijskih sredstev, o možnostih za vračanje blokirane amortizacije, ki naj bi olajšala rekonstrukcije, v kakšnem obsegu naj bi olajšala rekonstrukcije, v kakšnem obsegu naj bi se povečala amortizacij a v prihodnjih letih in kakšen vpliv bo imelo to na ceng proizvodov. Tud; rta ta vprašanja se je zanimal lj-udski .poslanec Pavšič.
Ljudski poslanec inž. Pipan je vprašal, ali bodo v bodoče ugodne možnosti za kreditiranje gradbeništva pri nabavi mehanizacije. V odgovoru tovariša Ingoliča je bilo rečeno, da obstajajo možnosti prelivanja amortizacije v okviru okraja, vendar pa še ni izvršilnih .predpisov.
Zatem je ljudski poslanec inž. Koželj sprožil vprašanje toč-nejšiih pregledov in podatkov o izkoriščanju zmogljivosti, njihovem stanju in iztrošenostj ter razpoložljivih surovinskih osnovah, kar naj bi predvsem služilo občinam in okrajem kot orientacija, kje se splača vlaganja investicij v nove proizvodne zmogljivosti. Mnenju inž. Koželja se je pridružilo več poslancev. Hkrati je bilo poudarjeno, da bi morala prav v tej smeri delati strokovna združenja, ki naj bi pomagala usmerjati investicije v gradnjo takih zmogliiivosti, ki so najbolj potrebne. T,ako se ne bj dogajalo, da je enih zmogljivosti preveč za naše tržne potrebe, drugih pa premalo.
Ljudski poslanec inž. Koželj se je dalje strinjal s tem, da je predvidenih več sredstev za zdravstvo in šolstvo, ker je od tega zelo odvisna tudi storilnost, ljudski poslanec Pavšič pa je poudaril, da bi bilo potrebnih za šole in. stanovanja še več sredstev, ker so ponekod razmere zelo pereče.
Ljudski poslanec Joško Štrukelj je priporočil nomoč neraz-
vitim krajem, ljudski poslanec Julka Padežnik pa se je zavzemala za razbremenitev zaposlenih žena z organiziranjem raznih servisov v občinah, ki naj bi nudili svoje usluge kar najbolj poceni, zaradi česar ne bi smeli biti obremenjeni z raznimi dajatvami in obveznostmi.
Ljudski poslanec Zvone Labura je bil mnenja, da je treba pospešeno reševati vprašanje strokovnega šolstva glede na potrebo po kadrih v gospodarstvu. Ljudska skupščina je že večkrat ugotavljala, da je treba strokovno šolstvo proučiti. Predlagal j«, da naj bi reševali vprašanje industrijskih šol enotno in določila, kako in iz katerih virov naj se te vzdržujejo. Predlog naj bi bil sprejet kot priporočilo izvršnemu svetu, da bi se ureditev omenjenega vprašanja pospešila.
Odbor bo nadaljeval z razpravo -jutri dopoldne.
S seje gospodarskega odbora republiškega zbora proizvajalcev
Finansiranie zdravstva
Dr. Pavle Gregorič o potrebi enotnega vira dohodkov za zdravstveno službo
Beograd, 6. jan. Perspektiva nadaljnjega razvoja jugoslovanske zdravstvene službe je odvisna predvsem od načina finansiranja te službe v prihodnjih 5 letih, — je izjavil uredniku Jugopresa član zveznega izvršnega sveta dr. Pavle Gregorič, predsednik odbora za ljudsko zdravje. Naj.večja ovira za na-
daljni razvoj zdravstvene službe je vsekakor v tem, -da več kot polovica prebivalcev Jugoslavije ni zdravstveno zavarovana. Prav zaradi teva se zdravstvena služba finansira Iz več virov, kar povzroča opuščanje preventivnega dela, ki bi moralo zavzeti en:o prvih mest na tem področju.
Tov. dr. Gregorič je tudi poudaril, da se zdravstvena zakonodaja razvija precej počasi, v prvi vrsti zato, ker finansira-
nje zdravstvene službe iz enega vira ni urejeno. V zvezi s tem je poudaril, da je že zdavnaj končano delo za izdelavo načrtov zakona . o organizaciji zdravstvene službe in o borbi proti nalezljivim boleznim. Toda ta zakonska predloga nista mogla biti predložena zvezni skupščini, dokler ni bil določen vir finansiranja. To vprašanje je mogoče reševati samo s splošnim zdravstvenim zavarovanjem jugoslovanskega prebivalstva. Da je to mogoče, najbolje dokazujejo,-.-lepi- primeri razvijanja prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja na Braču in nekaterih drugih otokih ter v mestih na Hrvatsfcem.
Misliim, — je nadaljeval dr. Gregorič, — da bomo morali v tem letu zelo energično delati za postopno uvajanje splošnega zdravstvenega zavarovanja. Nenehno poudarjanje enotnosti preventivnega in kurativnega dela doslej ni pokazalo vidnih rezultatov. To je razumljivo, ker nam je primanjkovalo kadrov, predvsem zdravnikov splošne prakse. V zdravstvenih domovih in postajah, kakor .tudi v drugih preventivnih ustanovah se mora razvijati tak način dela, preventive in kurative. Dr. Gregorič je posebej poudaril, da vsebuje preventiva odnosno zaščita zdravja zelo široko področje dela, ki presega okvire zdravstvene službe in. posega v velik del aktivnega in javnega
rajo v prvi vrsti komune reševati niz zdravstvenih problemov, seveda v sodelovanju z zdravstveno službo in strokov-n j aki.
Nato je predsednik odbora za ljudsko zdravje dejal, da ne smemo zanemarjati sistema P°-uka na medicinskih fakultetah, ki ne dajejo takih kadrov, kakršni so potrebni zdravstveni službi. Zato so potrebne konkretne spremembe učnih načrtov na naših medicinskih fakultetah tako glede načina vzgoje medicinskega kadra kakor tudi glede dolžine trajanja študija. Posebno pazljivo je treba določiti razmerje med teoretičnim in praktičnim delom pouka. Po njegovem mnenju je vprašanje ukinitve privatne zdravniške prakse tesno povezano z razvojem zdravstvene službe, z vprašanjem zdravstvenih ustanov in razdelitvijo zdravniških kadrov. Po njegovem mnenju bi morale to vprašanje rešiti republike same. (Ju-gopres).
Plenum zveznega odbora SZDL
Beograd, 6. jan. (Tanjug) V Beogradu bo v petek 10. januarja razširjena, seja zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, ki ji bodo poleg članov zveznega odbora prisostvovali tudi predsedniki okrajnih odborov SZDL.
Plenum bo razpravljal o dosedanjih rezultatih socialistične graditve in o političnih pripravah za volitve v zvezno skupščino in republiške ljudske skupščine na podlagi referata, ki ga bo podal Svetozar Vokman ovič.
Plenum se bo sestal v poslopju zvezne ljudske skupščine ob 9.30 dopoldne.
Poslovilni obiski ameriškega veleposlanika
Beograd, 6. jan. (Tanjug.) -Predsednik zvezne ljudske skupščine Petar Stambolič je sprejel danes na poslovilnem obisku ameriškega veleposlanika Jamesa Ridlbergerja. Prav tako ga je sprejel na poslovilnem obisku predsednik izvršnega sveta Srbije Miloš Minic.
POSVET VZHODNOEVROPSKIH DRŽAV
Moskva, 6. jan. (TASS). — V vzhodnem Berlinu je bil sestanek stalne komisije za gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje v kemični industriji sveta za medsebojno gospodarsko pcmoč Bolgarije, Madžarske, DR Nemčije, Poljske, zveze in
življenja. Iz tega sledi, da mo- Romunije, Sovjetske
POLEMIKA 0 MACM1LLAN0VEM PREDLOGU
Komentarji brez optimizma
Zahodne države imajo deljena mnenja o predlogu britanskega premiera, vendar je kljub ugodnim ocenam le malo dobrih napovedi — Naknadna tolmačenja predloga v Foreign Oiticeu
LONDON, 6. jan. (Reuter, AF, Tanjug) Danes je bila seja britanske vlade, na kateri so razpravljali o odmevih na britanski predlog za sklenitev pakta s SZ. Po mnenju londonskih političnih krogov imajo zahodne države deljena mnenja o mnenju in pomenu takšnega sporazuma. V VVashingtonu so bili presenečeni in dvomijo, da bi takšen sporazum »prinesel kaj dobrega«, medtem ko so se' uradni krogi v Parizu, Rimu in New Delhiju ugodno izrazili o Macmilanovem predlogu.
Na današnji tiskovni konferenci v britanskem zunanjem ministrstvu so se novinarji najbolj zanimali za najnovejši Macmillanov predlog o sklenitvi nenapadalnega pakta s SZ. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da je treba ta odstavek iz govora vzeti v celoti. »To, kar je hotel premier povedati — je izjavil predstavnik — je povezanost med besedami in dejanji.« Navedel je tisti del govora in poudaril, da se je treba truditi »za sporazum, ki mu bodo sledila dejanja, katerih izpolnitev pa mora biti dokazana s storjenimi koraki«. Predstavnik Foreign Officea je dejal, da ne gre za »predlog« Velike Britanije, ampak »krat-komalo za zamisel«. Na koncu je dejal, da se Velika Britanija o tem vprašanju ni posvetovala z drugimi članicami NATO.
Laburistična opozicija je pozdravila najnovejši Macmillanov predlog, ni pa posebno optimistična glede končne usode njegovih predlogov. Laburisti rami jo, da pomeni Macmillanov
govor napredek. Posebno so zadovoljni, ker Macmillan ni izključil možnosti pogajanj o brezatomskega pasu s Srednji Evropi. Za konservativce je Macmillanov predlog znamenje neodvisne politike, ker se premier ni posvetoval z ameriškim zunanjim ministrstvom.
Član ameriškega senatnega odbora za zunanje zadeve demokratski senator Mike Mans-field je izjavil, da bi imel Zahod večjo korist od poganjanj s SZ, če bi se pogajal na ravni veleposlanikov, ne pa na najvišji ravni. Po njegovem mnenju ne bi z • Macmillanovim predlogom mnogo dobili in ne izgubili. Po mnenju časopisa »Washington Post« pomeni Macmillanova ponudba poskus obnoviti resna pogajanja med ZSSR. in Zahodom v času, ko ni videti nobenega izhoda iz sedanje slepe ulice. »Če bi nenapadalni pakt omogočil začetek resnih pogajanj o razorožitvi, bi bil majhna cena, bi bi jo plačali,« poudarja »Washlng-ton Post«.
Predsednik kanadske vlade Diefenbaker je izjavil, da utegne Macmillanov predlog, če bi ga uresničili, močno prispevati k utrditvi miru.
V francoskih uradnih' krogih poudarjajo, da se bodo članice NATO posvetovale o Macmilla-novem predlogu. V pričakovanju teh posvetovanj francoski uradni krogi nočejo določiti svojega stališča d0 britanskega predloga. Francoski tisk Pa je ta predlog hladno sprejel. Tisk ne skriva neugodja zaradi te pobude britanskega premiera in jo zato tolmači izključno kot posledico domačih političnih potreb v Britaniji in Common-•vvealthu. Socialistični »Popularne« piše, da je francoska vlada »vedno menila, da so deklaracije o namenih in željah zelo nevarne, če natanko ne določajo tudi medsebojnih obveznosti vsake strani«. Konservativni »Aurore« vidi zato v Mac-millanovem predlogu samo »slab poskus, da bi britanski premier doživel boljši sprejem v državah Commonwealtha, posebno Pa v Indiji«, kamor bo
zdaj odpotoval.
Moskovski radio v nekem komentarju poudarja, da »Sovjetska zveza ne trdi, da bi bili njeni predlogi za pogajanja med Vzhodom in Zahodom najboljši ali edino dobri, meni pa,
da lahko služijo kot temelj m.
pogajanja«. Moskovski radio poudarja, da se Sovjetska zveza »ni omejila samo na priporočila, ampak je izdelala tudi konkreten program za pogajanja: resolucijo s sedmimi točkami, ki jo je bil nedavno sprejel Vrhovni sovjet«.
Danski časopis »Politiken« piše, da je danski premier in zunanji minister Hansen izjavil na nekem zborovanju na Jiit-landu, da ne more takoj izraziti stališča do Macmillanovega predloga- *
Pekinški časopis »Zen Min Zi Bao« piše, da je predlog britanskega premiera Macmillana o sklenitvi nenapadalnega pakta med Vzhodom in Zahodom dober predlog, »če je iskren«. »Toda iz vsega Macmillanovega govora je težko razbrati, ali je britanska vlada zares iskreno pripravljena storiti korake, da bi zboljšala odnošaje med Vzhodom in Zahodom ter zmanjšala napetost, čeprav v obliki sklenitve. nenapadalnega pakta«.
Pojasnjujoč predlog britanskega predsednika Macmillana za sklenitev nenapadalnega pakta s Sovjetsko zvezo, je uradni zastopnik bonnske vlade opozoril na to, da vsebuje besedilo govora britanskega predsednika zagotovila, da London ne bo storil nobenega koraka,
- ki bi utegnil oslabiti atlantski
pakt
Češkoslovaške. Na sestanku stalne komisije so bili kot opazovalci navzoči tudi zastopniki Kitajske, Severne Koreje in Jugoslavije.
Komisija je izdelala priporočila za koordinacijo proizvodnje in znanstvenih raziskav na področju umetnih gnojil, sintetičnih vlaken, plastike, organskih barv, lakov in drugih kemičnih izdelkov- Sklenili so tudi, da bodo pripravili gradivo za koordiniranje dolgoročnih načrtov za raizvoj kemične industrije v državah - članicah sveta do leta 1975. Komisija je sprejela tudi delovni načrt za leto 1958.
Matere na obisku
Hongkong, 6. jan. (AFP). Matere treh Američanov, ki so zaprti na Kitajskem, kjer so bili obsojeni na dolgoletni zapor zaradi obtožbe, da so vohunili, so sinoči na poti na Kitajsko prispele v Hongkong. Od kitajskih oblasti so dobile dovoljenje za obisk svojih sinov.
Uspeh Salkovega cepiva
Washington, 6. jan. (USIS). Ameriška zdravstvena služba je sporočila, da je bilo lani v 7.DA skoraj dve tretjini manj bolnih za -otroško paralizo kot v letu 1956. Leta 1957 je zbolelo za to boleznijo 5900 ljudi, leta 1953 pa 15.400. Kakor poroča zdravstvena služba, je bilo mnogo manj bolnih med tistimi, ki so enkrat gli večkrat dobili Sal-kovo cepivo proti poliomveli-tisu. V ZDA so izvedli splošno cepljenje s tem cepivom v letih 1955-56.
VREME
Stanje 6. januarja: Prek Atlantika ter zahodne in srednje Evrope dovaja močno zahodno stru-janje valove frontalnih motenj. Prvi val je danes prešel na naše kraje, medtem ko bo naslednji vplival ponovno že jutri.
Napoved za torek:	Pretežno
oblačno vreme. Nekoliko dežja. Pozneje, predvsem v višjih legah, delne razjasnitve. V nižinah sprva megla. Temperature ponoči med — 4 in 0, v Primorju 5, najvlšj)* dnevne do 5, v Primorju 9 stop Oj
IZ ODBORA Z& GOSPODARSTVO REPUBLIŠKEGA ZBORA
Ne določbe - temveč smernice
Ljubljana, 6. jan. Razprava o perspektivnem družbenem načrtu gospodarskega razvoja LRS v obdobju 1957—1961 je bila v gospodarskem odboru republiškega zbora v načelni razpravi dokaj živahna. Poslanec Matevž Hace je kot prvi zastavil vprašanje, čemu predloženi načrt nima jasnejše in preciznejše določbe za izvajanje smernic na posameznih družbenih področjih. Na to vprašanje je odgovoril podpredsednik izvršnega sveta Viktor Avbelj, ki je soglašal z ugotovitvijo, da družbeni načrt ne vsebuje točno določenih nalog, kar smo bili vajeni v vseh prejšnjih načrtih. Dejal je, da v sedanjem perspektivnem pianu, tako zveznem kot republiškem, in tako bi moralo biti tudi v nižjih teritorialnih enotah, ni tistih značilnih distributivnih elementov, ki bi določali, kje in kako naj se sredstva trošijo. To je z uvajanjem novega gospodarskega sistema, ki sloni na objektiviziranih merilih nezdružljivo. Zato so v predloženem perspektivnem načrtu le splošno določene . smernice gospodarskega razvoja, medtem, ko bo sama praksa urejala materialne odnose in sicer na podlagi objektivnih ekonomskih meril kot so proizvodnost dela, organizacija dela in podobno.
V komunah naj bi se ta načela oziroma smernice gospodarskega razvoja izražale v nekakšnih programih, kar seveda ne bo smelo motiti upravne in ostale organe, češ, kaj naj bi pa oni počeli. Upravni aparat naj bi smernice gospodarskega raz-
Oh neopravičenem zviševanju cen
Glede na novo delitev dohodka gospodarskih organizacij ne pojavljajo primeri zviševanja cen v trgovini na debelo in na drobno. To zvišanje skušajo trgovska podjetja opravičiti z večjimi obremenitvami v primerjavi s prejšnjim letom. Opravičila trgovskih podjetij so poRolno-ma neutemeljena glede na to. da doslej še n'-so znane obremenitve po novem načinu aeiitve dohodka in da i*zračuni, ki jih navajajo v opravičilo, slone deloma na napačnih predpostavkah glede že znanih instrumentov delitve dohodka (rezervni sklad), deloma pa na najneugodnejših predpostavkah za elemente, ki še niso znani (anuitete).
Vodstvo Trgovinske zbornice za LRS je o teh pojavih ponovno razpravljalo in ugotovilo, da se tako neopravičeno dviganje cen, ki ne sloni na realnih osnovah, lahko smatra za navijanje cen in ga je treba najstrožje obsoditi- Enak odstotek povišanja v večjem številu trgovskih organizacij iste stroke vzbuja sum. da gre za dogovorjeno povišanje, kar je zlasti obsodbe vredno.
Trgovinska zbornica za LRS je na te pojave takoj opozorila vse okrajne trgovinske zbornice in pristojne državne organe.
TRGOVINSKA ZBORNICA ZA LRS
voja, ki bodo v programih občin, le Izvajali in sicer na način, ki bo najprimernejši.
Poslanec inž. Karmelo Bndlh-na pa je v zvezi z negospodarskimi investicijami dejal, da so določbe glede teh investicij zelo konkretne, medtem ko Je znano, da dosega proračunska potrošnja že tisto raven, ki jo predvideva predloženi načrt šele za leto 1961. Zanimalo ga je, kako bo moč uresničiti naloge na področju negospodarskih investicij, ki bi jih morali, če bi postal načrt zakon, ko pa je proračunska možnost skoraj izčrpana že danes.
Poslanec dr. Marijan Derma-stia pa je zastavil vprašanje v zvezi z graditvijo stanovanj. Po zveznem perspektivnem načrtu bi morali v tem obdobju zgraditi okoli 200.000 novih stanovanj, lani in letos pa bo komaj zgrajenih 40.000 stanovanj. Izrazil je bojazen, da ne bi izpadla ta določba o 200.000 stanovanjih kot deklaracija, kajti zelo malo verjetno je, da bi zgradili v prihodnjih treh letih po letu 1958 še 160.000 stanovanj.
Isti poslanec je zastavil še drugo vprašanje in sicer o razmerju med nivojem cen in nivojem osebne potrošnje. Dejal je, da se je nivo osebne potrošnje lani nekoliko bolj povečal kot nivo cen, vendar pa se je že konec leta in v začetku tega leta pokazala težnja po hitrejšem naraščanju nivoja cen. Menil je, da se mu zdi normalno, če se ob večji zaposlitvi tudi poveča obseg osebne potrošnje, kar je bilo upravičeno do jeseni. Da pa so se po tem času cene nekoliko bolj dvignile kot običajno, izhaja iz novih gospodarskih instrumentov, ki že vplivajo na trgovino, predvsem na drobno, da poveča svoje marže.
Na vsa ta vprašanja 3® odgovarjal Viktor Avbelj, ki je dejal, da so postavke, ki jih omenja predlog gospodarskega razvoja za petletno obdobje, le predvidevanja, ne pa odrejene naloge, ki se jih mora Izpolniti.
Odgovarjajoč na vprašanja poslanca dr. Dermastia pa je dejal, da ima. zvezni zakon posebno določbo, ki še. posebej poudarja značaj smernic za gospo-, darski razvoj, zaradi česar so tudi postavke glede stanovunj-skih graditev le predvidene smernice. Zaradi tega morebitno preseganje ali nedoseganje števila stanovanjskih graditev nikakor ne bi bilo v nasprotju z zveznim načrtom gospodarskega razvoja.
Glede stanovanjskih graditev se je razvila še daljša polemika med poslanci, pri čemer so bila poglavitna mnenja naslednja: prvič, sredstev za stanovanjske graditve je premalo in jih bo treba občutno povečati; drugič, 6redstva za stanovanjske graditve so, vendar pa ni dovolj gradbene operative, da bi lahko vsa porabili; tretjič, sredstev in gradbene operative je sorazmerno dovolj, če bi na eni stran!
sprostili blokirani del stanovanjskih skladov, na drugi strani pa vplivali na gradbena podjetja, da ne iščejo dobičkov v pretiranih cenah svojih storitev.
Zanimiva je bila razprava tudi o skladih, ki jo je sprožil poslanec Albert Jakopič. V svoji razpravi o tem vprašanju Je Viktor Avbelj poudaril, da je še mnogo pomembnejši sklad za izravnavo razlike v zunanji trgovini. iz katerega a pridom črpajo podjetja regrese. Dejal je, da Je to sicer v sedanjih razmerah prav, vendar pa bi morali celoten problem regresiranja posebej proučiti in postaviti to dejavnost na objektiv-nejšo ekonomsko podlago.
Po končani načelni razpravi so se lotili poslanci obravnave posameznih poglavij družbenega načrta gospodarskega razvoja LRS zi obdobje 1957—1961. Razprava se je nadaljevala v večernih urah-
Ugodna ocena o zadružništvo v Savinjski dolini
Z obiska predsednika Glavne zadružne zveze FLRJ v celjskem okraju
Celje, 6. jan. Po obisku v koprskem in novogoriškem okraju si je danes predsednik Glavne zadružne zveze Jugoslavije Paško Romac ogledal v spremstvu sekretarja OK ZKS Franca Simoniča in podpredsednika OLO v Celju Mirana Cvenka nekatere kmetijske zadružne ustanove in organizacije v celjskem okraju. Tako je obiskal trgovsko podjetje »Hmezad« in Hmeljarski inštitut v Žalcu, dlje časa pa se je zadrževal tudi na kmetdjsikem gospodarstvu Vrbje pri Žalcu, kjer ga je sprejel direktor tov. Pečolar.
Ob zaključku obiska v Spodnji Savinjski dolini se je na domu predsednika KZ v Petrovčah Jožeta Jelovška razvila zelo zamiimiva razprava o problemih proizvodnje hme-
lja, zlasti pa še o najrazličnejših oblikah sodelovanja med proizvajalci in kmetijskimi zadružnimi organizacijami. Pri tem je tov. Romac v razgovoru z našim sodelavcem dejal, da je po kratkem obisku v Spodnji Savinjski dolini dobil vtis, da poslovna zveza in druge zadružne organizacije pozitivno vplivajo na proizvodnjo hmelja in da pri njej
Priprave za volitve
Seja predsedništva glavnega odbora SZDL Srbije — Zvonko Brkič o
pripravah na Hrvatskem
Beograd) 6. jan. Pod predsedstvom Jovana Veselinova je bila dopoldne v Beogradu razširjena seja predsedništva glavnega odbora SZDL Srbije, na kateri so razpravljali o pripravah za volitve zveznih in republiških ljudskih poslancev.
O pripravah za volitve je govoril sekretar glavnega odbora Dušan Petrovič, ki je v začetku navedel program zborovanj in konferenc. Do 26. januarja naj bi bili končani zbori volivcev ter izvoljeni delegati za kandidacijsko konferenco. Do 7. februarja naj bi bile končane vse kandidacijske konference, na katerih bi postavili kandidate, do 14. februarja pa nai bi bili končani zbori volivcev, na katerih bi potrdili kandidate za poslance.
Ko je govoril o vsebini pred-
volilne dejavnosti, je Dušan ' Petrovič poudaril, da morajo biti v središču te dejavnosti problemi in naloge, ki jih postavlja naš gospodarski razvoj in ki izvirajo iz perspektivnih in letnih planov, sprejetih v zvezni in republiški skupščini.
Nadalje je poudaril, da so se zbori volivcev že uveljavili kot zelo pomembna oblika neposredne demokracije. Zlasti so prišli do polnega izraza pred zadnjimi volitvami v občinske ljudske odbore- Zbori volivcev so bili kraj, kjer so bile najživahnejše in najkon-kretnejše razprave, kjer so postavljali kandidate in razpravljali o njih. Zato naj osnovne organizacije in občinski odbori SZDL začno takoj politične priprave za zbore volivcev, namreč za čimvečjo
Zastopnika katoliških duhovnikov pri Aleksandru Rankovicu
Beograd, 6. jan. (Tanjug.) -Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Aleksander Ran-kovič je danes sprejel predsednika in sekretarja Združenja katoliških duhovnikov v Bosni in Hercegovini fra Bona Ostojiča in dr. Karla Karina, ki sta ga seznanila z delavnostjo svoje stanovske organizacije in s perečimi zadevami iz poslovanja združenja, pri čemer sta poudarila, da je združenje našlo polno razumevanje pri pristojnih državnih organih v reševanju konkretnih vprašanj.
Novi srhsko-hrvatski slovar
Beograd, 6. jan. V kratkem bo izšla iz tiska prva knjiga slovarja sodobnega srbsko-hr-vatskega jezika, ki ga je že dlje časa pripravljala Srbska akademija znanosti. Prva knjiga bo vsebovala uvod ter besede, ki se začenjajo s črkama A in B. Ta knjiga bo imela okoli 800 strani formata Vukovega slovarja. Tudi druga knjiga je pripravljena za tisk in je doslej obdelano gradivo do črke I, ki
Iminmljudskih skupščin Srbije ter Bosne in Hercegovine
Beograd, 6. jan. Dopoldne se
je začelo zasedanje Ljudske skupščine Srbije. Republiški, zbor in Zbor proizvajalcev sta
sprejela na ločenih sejah naslednji dnevni, red: razprava o predlogu družbenega plana Srbije za leto 1958. o predlogu proračuna Srbije .za leto 1958, o predlogu zakona o zaključnem računu Srbije za leto 1956, o predlogu zakona o izpre-membah in dopolnitvah zakona o pristojnosti ljudskih odborov občin in okrajev v zadevah, določenih, z republiškimi predpisi, o predlogu zakona o izpre-membah in izpopolnitvah zakona o pravicah in dolžnostih, izvolitvi in o odpoklicu ljudskih poslancev Srbije, o predlogu odločbe o odobritvi zaključnega računa investicijskega sklada -Srbije za leto 1956 in o poročilu odbora za prošnje in pritožbe v letu 1957.
Repubiiškj zbor je sprejel v svoj dnevni red tudi razpravo o predlogu zakona o pravicah in dolžnostih organov za notranje zadeve v avtonomnih enotah, o predlogu zakona o šolah za strokovno usposabljanje zaposlenih delavcev, o predlogu odločbe o ustanovitvi višje me-
dicinske Sola v Beogradu, o predlogu odločbe o potrditvi uredb izvršnega sveta Srbije ter o predlogu odločbe o potrditvi odločb o izpremembah in izpolnitvah okrajnih statutov.
Po ločenih sejah sta imela skupščinska zbora skupno sejo, na kateri je zastopnik izvršnega sveta Srbije. MihajJo Svafoič podal ekspoze o predlogu družbenega plana LR Srbije za leto 1958.
Sarajevo, 6. Jan. Dopoldne sta se sestala oba zbora Ljudske skupščine Bosne in Hercegovi-. ne zaradi razprave o predlogu družbenega plana in proračuna Bosne in Hercegovine za 1. 1958. Na dnevnem redu je tudi predlog zakona o pristojnostih ljudskih odborov občin in okrajev ter njihovih organov.
Na skupni seji obeh zborov je podal ekspoze o predlogu družbenega plana podpredsednik republiškega izvršnega sveta Sefket Maglajlič, o predlogu proračuna Pa član izvršnega sveta in državni sekretar za proračun Bosne in Hercegovine Hajro Kapetanovič.
To Je bilo zadnje zasedanje Ljudskeg skupščine Bosne in Hercegovine tretjega sklicanja.
obsega 94 tisoč besed. Ves slovar naj bi imel okoli 15 knjig s 300 tisoč do 400 tisoč besedami. Počasno sestavljanje tega slovarja je razumljivo glede na bogastvo pomena posameznih besed in težave pri njihovem tolmačenju. Ob vsaki besedi bodo navedene tudi vse morfološke in akcentne razlike z vsemi pomeni, inačicami in frazeologijo.
Zbiranje gradiva za ta slovar se je začelo že 1894. leta na pobudo Stojana Novakoviča, po čigar smrti je nadaljeval delo dr. Aleksander Belič. Šele z ustanovitvijo Inštituta za srbski jezik pri Srbski akademiji znanosti so začelj 1948. leta sestavljati slovar.
Ta slovar bo zadovoljil veliko kulturno potrebo. Za vsestransko spoznavanje srbsko-hrvat-skega jezika, njegovega bogastva, pravilnosti, lepote in izražanja bo ta * slovar s svojim obsegom za razliko od druge izdaje Vukovega slovarja iz leta 1852 s 47 tisoč besedami in Broz-Ivekovičevega slovarja iz leta 1901 s 65 tisoč besedami neprecenljive vrednosti.
Avtobusni promet v turistični sezoni
Split, 6. jam (Tanjug) Razen železniškega, letalskega in ladijskega prometa se bo v prihodnji turistični sezoni znatno zboljšal tudi avtobusni promet, ki bo povezal mnoge kraje v notranjosti države z jadransko obalo. To so poudarili na konferenci avtobusnih podjetij Hr-vatske, ki so se je udeležili tudi zastopniki ustreznih podjetij Srbije ter Bosne in Hercegovine. Razen z novimi avtobusnimi progami se bo turistični promet znatno zboljšal tudi z uvedbo večjega števila sodobnih uotniških avtobusov.
Poleg sarajevskega avtobusnega podjetja, ki je že lani vzdrževalo promet med Sarajevom in Splitom, bo v bodoči sezoni na isti razdalji vzdrževalo zvezo tudi splitsko podjetje »Promet«. Isto podjetje bo uvedlo tudi zvezo med Splitom in Flitvičkimi jezeri. Zadarsko avtobusno podjetje bo uvedlo s 1. junijem dve progi do Zagreba, medtem ko bo beograjsko podjetje »Lasta« uvedlo zvezo med Beogradom in Splitom.
Avtobusno podjetje »Vojvodina« bo uvedlo v turistični sezoni zvezo med Novim Sadom in Splitom,, banjaluško podjetje »Prevoz« za med Banjo Luko in Splitom. Razen tega bo v sezoni Sarajevo povezano s Splitom še z eno progo čez Mostar, Zagreb s Splitom s progo čez Bogojno in Livno. Dubrovnik pa z Ohridom čez Skoplje. Leto« bo uvedena prvikrat tudi
avtobusna zveza med Splitom in Dubrovnikom, kar bo znatno povečalo zanimanje turistov za manjša letovišča ob tej progi.
Na konferenci so poudarili, da bo letos prvikrat' po vojni izdan tudi enoten avtobusni vozni red za vso državo.
udeležbo državljanov na teh zborih, za čimširše razpravljanje. da bi izbrali najboljše ljudi za delegate na kandidacijskih konferencah itd.
Zagreb, 6. jan. V Hrvatski so se začele priprave za volitve poslancev v Zvezno ljudsko skupščino in Sabor Hrvatske. Ta teden bodo določili področja zborov volivcev in število delegatov, ki naj jih zbori volivcev določijo za kandidacijske konference. Sestanki zborov volivcev bodo od 25. januarja do 3. februarja.
Sekretar glavnega odbora SZDL Hrvatske Zvonko Brkič je izjavil na sestanku z zastopniki okrajnih ljudskih odborov, da bi morale politične in družbene organizacije podpreti prirejanje zborov volivcev. Kandidacijske komisije bi se morale sestati najkasneje do 5. februarja, In sicer posebej za izbiro kandidatov za republiško in posebej za izbiro kandidatov za zvezno ljudsko skupščino.
Da bi SZDL mogla stopiti pred javnost s svojimi predlogi, bi morali že pred kandidacijskimi konferencami sklicati okrajne' in občinske plenume SZDL. Plenumi organizacij SZDL naj bi pooblastili svoja predsedništva, da bi o kandidatih konzultirala vse organizacije, ki so kolektivno včlanjene v Socialistični zvezi.
5S88S
SBSSSKSSS
tudi aktivno sodelujejo. Za-radi tega, — je nadaljeval, — si na tem področju ne moremo zamisliti napredne kmetijske proizvodnje brez zadružnih organizacij. In končno, — je dejal predsednik Glavne za-
družne zveze Jugoslavije, — imam vtis, da vodijo zadružne organizacije v Savinjski dolini pravilno politiko glede koriščenja tistih sredstev, ki nastajajo kot razlika pri nakupu in prodaji hmelja. Pravilno uporabljanje -teh sredstev: se kaže v večanju hmeljskih površin, v zboljšani in povečani proizvodnji in razširjeni reprodukciji.
Po razgovoru s. predsednikom OLO Rikom Jermanom je tov. Romac v popoldanskih urah obiskal še Velenje in Šoštanj.
M. B.
Razstava de! mojstrske šole prof. Hegedušiča
Ljubljana, 6. jan. Jutri ob 18. bodo v prostorih Jakopičevega paviljona odprli razstavo del umetnikov Državne mojstrske delavnice za likovne umetnost prof. Krste Hegedušiča. Razstavo bosta odprla Zoran Kržišnik, predsednik Jakopičevega paviljona, in prof. Krste Hegedušie iz Zagreba.
Poffioš alžirskim beguncem
Beograd, 6. jan. Jugoslovanski Rdeči križ bo poslal pomoč alžirskim beguncem v Tunisu in Maroku. Kot prvi kontingent te pomoči bodo v kratkem odposlali dva kamiona. (Jugopres)
Sneg ©vim promet m Primorskem
Nova Go-rica, 6. jan. Potniški avtobusi so zjutraj prispeli v Novo Gorico z večurnimi zamudami zaradi snežnih zametov v hribovitih krajih in poledice v srednje višinskih krajih kakor so Goriška Brda, Grgar in drugi. Avtobusa iz Lokev in Ce-po-vana sta imela nad dve uri zamude, ker sta morala šofer in sprevodnik od Prevala d0 Solkana sama posipati močno poledenelo cesto z gramoz um. Avtobus, ki je bil sinoči namenjen na Predmejo, se je moral zaradi velikega snežnega zameta vrniti. Na Mrzli Dragi nad Črnim vrhom je zapadlo nad pol metra snega in je avtobus le s težavo izpeljal. Mnogo prepozno je prišel tudi avtobus iz Kala nad Kanalom. Snežinke so sinoči naletavale tudi v Novi Gorici; vendar se je sneg kmalu prevrgel v rahel dež.
: Ko to poročamo, v hribih še vedno sneži. Tega se vesele predvsem gorišk; smujarj. K. nameravajo med tednom <; rtn-
. .	SA ••	)	+	X	.-UKfŠI
Včeraj popoldne je bila v Ljubljani pokopana najstarejša slovenska igralka Avgusta Cerar • .Danilova. Pokojnico so na zadnji poti spremili sorodniki, prijatelji, predstavniki našega gledališkega življenja in številni občudovalci njene umetnosti.
nizirat; društvene smučarske tečaje % tekmovanja na domačih smučiščih. Za prihodnjo nedeljo. pripravljajo večjo smučarsko prireditev na Bovškem z otvoritvijo 40-metrsks skakalnice v Logu pod Mangartom, ki so jo zgradili s pomočjo okrajne zveze »Partizan« domači smučarji sami. Na tej prireditvi pričakujejo tudi udeležbo italijanskih smučarjev iz videmske pokrajine-	—jp
Krožna potovanja za inozemske turiste
Reka, 6. jan. (Tanjug). Naša najmodernejša potniška ladja »Jedinstvo« je priplula danes v reško luko, ko je končala svojo poizkusno vožnjo. Dne 20. t. m. bo odplula na prvo krožno potovanje z zastopniki večjega števila tujih potniških uradov. V šestih dneh bo obiskala Benetke, Reko, Split, Dubrovnik in nekatere grške otoke. V ostalem bo ladja »Jedinstvo« s skupinami tujih turistov imela od marca do konca oktobra 7-dnevna potovanja na razdalji Benetke—Split—Dubrovnik—Krf—Benetke- Turistom bo omogočeno, da bodo prav toliko dni lahko prebili na oddihu v enem izmed teh letovišč in se nato vrnili v Benetke. Zanimanje za ta potovanja je zelo veliko, k čemur je precej pripo-. mogla lanska praksa, ko sta naši luksuzni ladji »Jugoslavija« in »Jadran« prirejali krožna potovanja s tujimi turisti.
Ze sedaj je Jadranska linijska plovba sklenila s tujimi potniškimi uradi pogodbe za 30 krožnih potovanj iz Benetk do grških otokov. Letos namerava Jadranska linijska plovba razen ladje »Jedinstvo« vključiti še nekatere ladje v sistem krožnih potovanj.
Ladja »Jedinstvo« ima približno 3 tisoč BRT in more sprejeti 1200 potnikov. Njena gradnja je veljala okoli 1 milijon 800 tisoč din. Zgradili so jo v splitski ladjedelnici.
Na Gorenjskem - turizem v ospred ju
Po vse-j Gorenjski, posebno Pa v glavnih turističnih središčih, ž& nekaj tednov razpravljajo razni upravni in družbeni organi, od svetov za blagovni promet in turizem, ki so pristojni za zadeve turizma in gostinstva, ljudskih odborov, pa tja do turističnih društev m odborov SZDL o stanju v našem turizmu in gostinstvu. Gorenjska turistična podzveza je izdala ob tej priložnost; obširno poročilo o stanju v tej naši gospodarski panogi, ki sedaj lahko služi kot podlaga za razpravljanje. V tem poročilu so tudi številni predlogi, kaj storiti, da pridemo enkrat tudi tu na zeleno vejo, oziroma da se vsaj premaknemo s te mrtve točke. O teh številnih predlogih in sklepih, ki jih posamezni organi ugotavljajo in sprejemaj o, pa bo končno razpravljal tudi Okrajni ljudski odbor v Kranju. Ta bo na podlagi tako široke razprave sprejel načela in določene smernice za nadaljnji razvoj turizma na Gorenjskem.
Poglejmo v kratkem pripombe in predloge, ki jih Gorenjska turistična zveza navaja, v svojem poročilu.
Prav je. da štejemo tudi turizem in gostinstvo med samostojne gospodarske panoge. Pri tem pa smo do pred kratkim pozabljali, da vsaka gospodar-
ska panoga zahteva investicij in sredstev in da šele potem lahko pričakujemo, da se nam bodo ta sredstva . obrestovala. Seveda mora tudi to vlaganje imeti ekonomsko upravičenost kot investicije v drugih gospodarskih
panogah, le da jih moramo gledati s širšega splošnega stališča. Turzem in gostinstvo imata brez dvoma velik vpliv na trgovino, obrt, promet ter ostale gospodarske panoge. Tu smo doslej dokaj grešiili. Vlagali smo le toliko, kot 3e bilo za najnujnejšo opremo in vzdrževanje potrebno in nič več. Na ta način se m bilo mogoče kosati s sosednimi letovišči v tujini, ki s svojim napredkom v turizmu prav našim alpskim le1»viščem najhuje konkurirajo. V bodoče bo bolje. Pri tem pa bo treba gledati predvsem na to, da se bo investiralo tja. kjer je najbolj potrebno. Ne sme se nam zgoditi, da bi gradili v razdaiji 30 kan dve letovišči pa nimamo nobenega zgrajenega, ali postaviti s takimi žrtvami žičnico v Kranjski gori in nekako športno središče, v Planic; pa na drugi strani nimamo nobenih gostinskih kapacitet.
Če hočemo, da bodo naša gostinska podjetja, naš turizem donosni. je treba Izkoriščanje kapacitet povečati. Po podatkih znaša izkoriščenost kapacitet
pri nas le okoli 20 %, d očim znaša evropsko povprečje okoli 36 %.
Posebna naloga gostinskih in seveda tudi oblastnih organov naj bi bila pozornost za povečanje strokovne usposobiš enosti v»djiinega gostinskega osebja z uvedbo novega, bolj stimul at iv-nega načina nagrajevanja. Težko je verjeti, da ima le 6 direktorjev od 18 večjih hotelov v okraju neko gostinsko spričevalo. AR ne bi bij o primemo, da bi te direktorje, ki le žs nekaj časa delajo v gostinstvu poskusili izšolati tako, da bi jih poslali na prakso v naše naj večje dobro urejene hotele.
Tudi o socialnem turizmu bo treba spregovoriti. Ta se je v zadnjih letih slino razmahnil in zajel večji del zmogljivost; v gornje savski dolini. Vsakdo razume, da je treba tudi ta turizem podpirati, vendar bi morali enkrat že določiti kraje, kjer naj. se razvija, katere objekte lahko zajame in katere je treba pustiti za splošni turizem. Tu bo moralo tudi socialno zavarovanje priskočiti in zgradit; take objekte, ki so za njegove potrebe najbolj primerni.
Prav tako *e pojavljajo problem,) s počitniškimi domovi, ki jih razna podjetja ustanavljajo
tako, da kupujejo zasebne stavbe in jih nato predelujejo za
svoje .potrebe. Ali jo prav, da
imamo na Bledu že vrsto takih počitniških domov, ko vemo, da na drugi strani ns prispevajo ničesar za razne komunalne in
druge naprave, dasi jih prav tako 'porabljajo kot vsi drugi gosti.
Družben; in oblastni organi na Gorenjskem menijo, da je treba v zirezj z razvojem turizma mnogo bolj podpirat; planinska društva, dalje lovske in ribiške organizacije, muzejska društva in podobno. Vse to dopolnjuje turizem in privlači goste v naše okraje. Prav tako prevladuje mnenj e, da 6e bodo občinski ljudsk; odbori -in tudi politične organizacije morale bolj pozanimati za razvoj turizma in gostinstva na Gorenjskem.
B. B
Novo!
Roger Pevrefitte
»KLJUČI SV. PETRA«
Lepo vezeno 690 din.
• V- VSEH	|
9 KNJIGARNAHl	8
St. 5. - 7. januahja 1958	/	SLOVENSKI	POROCEVILEC	J	str.	S
Zboljšanje?
Govod britanskega predsednika Macmillana je v precejšnji meri presenetil mednarodno javnost ter povzročil zaradi svojih predlogov po vsem svetu veliko pozornost. Še pred nedavnim je laburistična opozicija obtoževala Macmilla-novo vlado, da je v zunanji politiki prirepnik ameriške politike, njihova ■ politika je neelastična >n ne upošteva razpoloženja evropske javnosti. Skratka, slišale so se številne pritožbe na račun vlade, ki je zgubila pobudo ter ni ničesar storila na poti za zbliževanje z Moskvo.
Če ocenjujemo Macmillanov govor v celoti, ima človek vtis, da je skušal s to potezo rešiti več vprašanj. Skušal si je ustvariti primerno vzdušje pred potovanjem po državah britanske skupnosti narodov, Veliki Britaniji pa v diplomaciji veniti povojni ugled, ko je London vodil svojo lastno, britansko zunanjo politiko. -Hkrati pa je bil v svojem govoru prisiljen tudi delno popuščati pred zahtevami javnega mnenja, ki je razpoloženo za razgovore s Sovjetsko zvezo. Kar zadeva odnose Vzhod-Zahod• se je postavil na kompromisno stališče: sporazumevanje ali sila. Tudi v mnogih drugih vprašanjih je ostal zvest starim stališčem: Velika Britanija je še vedno naklonjeno vojaški krepitvi Atlantskega pakta, graditvi raketnih oporišč in uporabraketne obrambe. Ta stališča spominjajo na poglede ameriškega zunanjega ministra Dullesa, ki tudi daje še vedno prednost vojaški strani sodelovanja med zavezniki in veruje v moč poVtike sile. Na račun Dul-lesovih stališč je bilo slišati tudi v ZDA v zadnjem času zelo ostre kritike.
Vendar bi bilo pretirano pričakovati, da Macm/llanov govor pomeni že nekakšen preobrat, bistvenejšo spremembo angleške zunanje politike. Mac-millan je sicer predlagal, da bi bila Velika Britanija pripravljena razgovor jati se s Sovjetsko zvezo o sklenitvi svečane pogodbe o nenapadanju, ker bi to nobenemu »ne škodilo, pač po, bi utegnila biti taka pogodba koristna«. Pot od priznanja potrebe po razgovorih pa do samih razgovorov je zapletena in težavna. Sedaj nismo še niti v položaju priznanja potrebe po razgovorih.
Macmillan je prišel s svojo pobudo v trenutku, ko je znano, da je States Departement nerazpoložen za kakršenkoli sporazum ali razgovore o važnejših mednarodnih vprašanjih s Sovjetsko zvezo. Četudi v Washingtonu še niso uradno komentirali Macmilla-novega predloga, ni ostalo prikrito, da so nerazpoloženi do najnovejše britanske pobude; v Washingtonu so se skšale izjave, da bi »pogodba o nenapadanju v sedanjem trenutku bolj škodovala kot koristila «. Značilno pa je, da britanska pobuda ni naletela na ugoden odmev tudi v Moskvi, kjer so se doslej ocenili kot »grobi proti-sovjetski napad«.
Mnenja o britanski pobudi se dokončno še niso izkristalizirala in šele v nekaj dneh e bo pokazalo, koliko je prispevala k ustvarjanju boljšega mednarodnega vzdušja. Predvsem javnost pričakuje, da bo britanski predsednik v tern času še nekatera stališča pojasnil in dopolnil. V V/ashing-tonu pripravljajo sedaj odgovor na Bulganinovo pismo. AH bo zaradi britanskega stališča odgovor bolj mehak in bo puščal m-ožnosti za nadaljnje razgovore? Ali bo Mac-millanctv govor prispeval k zbliževanju gledišč?
Končno ima človek le vtis, 'da se ustvarjajo pogoji za izboljšanje mednarodnega položaja in če se bo pokazalo, da je bil Macmillanov govor kaj več kot taktična diplomatska poteza, potem bo tudi za govor nov prispevek k popravljanju odnosov med Vzhodom in Zahodom. Po Dullesovih nepomirljivih *zjavah je bil Macmillanov govor dejansko prvi pomirjujoči glas uradnega Zahoda. Vendar je položaj še vedno negotov ter bi bilo težko že sedaj reči, da že vse to pomeni, kako bo prišlo v kratkem do izboljšanja mednarodnega položaja. Na Zahodu so še vedno močno razširjena staVšča proti razgovorom med Vzhodom in Zahodom. S. L-
Grške trgovske zveze
Atene, 6. jan. (Tanjug). — Obseg trgovinske zamenjave med Grčijo in Sovjetsko zvezo s« je v letu 1957 povečal za dvakrat v primeri s prejšnjim letom.
Yalsko posvetovanje
V začetku februarja bo na yalski univerzi posvetovanje ameriških znanstvenikov, ki bodo skušali d ognati v kakšnem položaju so ZDA
glede na mednarodno konkurenco
WASHINGTON> 6. jan. (A FP) Odbor predsednika Eisen-howerja za vprašanja znanstvenih in inženirskih strokovnjakov je sporočil sinoči, da bo v začetku februarja konferenca uglednih ameriških ose bnosti, na kateri bodo razpravljali o napredku v ZDA na znanstvenem področju. Konferenca bo na yalski univerzi in se je bo udeležilo sto uglednih ameriških znanstvenikov, prosvetnih delavcev in zastopnikov industrije in sindikatov.
Namen konference je. da dožene, v kakšnem položaju so ZDA na področju svetovne konkurence v znanosti in tehniki. Na dnevnem redu je tudi vprašanje znanstvenega izobraževanja v ameriških šolah, gospodarskih posledic adekvatnega znanstvenega programa in drugo. Odbor za vprašaruja znanstvenih in inženirskih kadrov je bil ustanovljen leta 1956 in ima nalogo povezati in spodbuditi prizadevanja za vzgojo manjkajočih znanstvenih strokovnjakov v ZDA. Na konferenci na yalski univerzi bo govoril tudi James Killian. posebni svetovalec predsednika ZDA za znanstvena vprašanja.
Vodja odseka za zgraditev projektilov v ameriški mornarici general Bernard Schrei-ver in vodja oddelka za balistične izstrelke ameriške vojske general George Medaris sta izjavila v televiziji, da je Sovjetska zveza danes pred ZDA ne le v proizvodnji med-kontitentalnih balističnih izstrelkov. pač pa tudi v proizvodnji balističnega orožja srednjega dosega. General Schreiver je izrazil prepričanje, da bodo ZDA še pred letom 1960 lahko nadoknadile
svoj zaostanek v proizvodnji projektilov srednjega dosega.
Tvrdka »Crysler« je dobila naročilo za 52 milijonov dolarjev za izdelovanje projektilov- Od tega je 30 milijonov dolarjev namenjenih za projektil srednjega dosega »Jupiter«. Ameriška vojska je sporočila, da je že pripravljeno vse, kar je potrebno za zgraditev »Jupitra«.
Drugi umetni zemljin satelit je davi do 4. ure 901 krat obkrožil zemljo. Radio Moskva v zadnjem poročilu o drugem satelitu ni navedel nikafcih podatkov o prvem sputniku,
Nova Ben Gurionova vlada
za katerega so nekatere agencije in radijske postaje poročale. da je zgorel in padel na zemljo.
Bitke na iranski meji
Teheran, 6- jan. (AFP). Iranske čete so se včeraj spopadle s pripadniki nekega plemena v južni pokrajini Fars. Ubit je bil 1 vladni vojak, pripadniki tega plemena so imeli tri mrtve, 50 pa je bilo ujetih. V uradnem sporočilu je rečeno, da so oboroženi člani tega plemena napadali in vzeli za talca nekega polkovnika iranske vojske.
Zahodnonemški parlamentarci na Formozi
Bonn, 6. jan. (AP). Skupina zahodnonemških. parlamentarcev in predstavnikov industrije j« danes odpotovala na 14-dnevni obisk na Formozo, kjer bo proučila možnosti za razširitev medsebojnega gospodarskega sodelovanja. Zahodno-nemško delegacijo vodi podpredsednik Bundestaga Richard Jager.
‘ ■ --
Wellington (Nova Zelandija), 6. jan. (Reuter, AFP). Vodja novozelandske odprave sir Ed mu n d Hillary, ki se je pred tremi dnevi prebil do Južnega tečaja, se je sinoči z letalom ameriške mornarice vrnil v Seottovo bazo. Z njim so odšli še trije tovariši, peti član odprave Peter Macgrou pa je ostal na tečaju, da bi skrbel za zveze. — Britanska odprava, ki je pod vodstvom znanstvenika dr. Vivieana Fuchsa prodirala na Južni tečaj z druge smeri, je po zadnjih poročilih včeraj napredovala 38 milj in je zdaj kakih 310 milj (okrog 570 kilometrov) oddaljena od tečaja. V sporočilu, ki je prispelo v London, je.dr. Fuchs sporočil, da je potovanje njegove odprave zelo počasno zaradi visokih snežnih in ledenih ovir, skozi katere se s težavo traktorji prebijajo. Dr. Fuchs računa, da bo v takih razmerah lahko prispel do Južnega tečaja šele v 15. dneh. (Na sliki: sir Edmund Hillary s svojo odpravo)
Dvainosemdeset rdečih rož
Od našega stalnega dopisnika
Ceste med lndifo in Nepalom
New Delhi, 6. jam (AR). Združene države Amerike, Indija in Nepal so danes sklenili porazum o sodelovanju pri graditvi cest med Indijo 'n Nepalom. To bo eden izmed programov teh treh držav, ki bodo finansirani iz sklada predsednika Eisenhowerja za gospodarski razvoj.
Ben Gurion
Jeruzalem, 6. jan. (AFP). Pet
strank bivše izraelske koalicijske vlade je privolilo na sodelovanje v novi Ben Gurionovi vladi, zato menijo, da je vladna kriza s tem rešena. Predsednik Ben Gurion bo jutri predložil parlamentu seznam članov wo-je nove vlade.
Berlin, 8. jan. Ko je bilo vse pripravljeno, si je junak dneva obrisal znoj s čela, pomel roke in se zahvalil popolnoma protokolarno: polnih sed em ur je tekla v nedeljo reka gostov skozi predsedniško pala čo v Bonnu. Zunaj pred železno ograjo so prebivalci glavnega mesta Zahodne Nemčije obču- -dujoče opazovali avtomobile z znanimi im neznanimi zastavami in poslušali koračnic« godbe n a pihala Bundeswehra. Kancler Adenauer, »večni kancler«, je slavil svoj 82 rojstni dan.
Šampanjec za gospode
GENERALE
Najprej so, do minute točno, čestitali namestniki kanclerjevega urada. Sladili so — držeč
Snkarno potuje
Indonezijski predsednik je prispel včeraj v New Delhi — Skupaj bo obiskal šest držav
DŽAKARTA, 6. jan. (Reuter) Indonezijski predsednik Sukamo je danes iz Džakarte prispel v New Delhi. V indijski prestolici bo ostal samo nekaj dni, nato pa bo nadaljeval potovanje po drugih azijskih in afriških državah. Obiskal bo skupno šest držav.
še običajnega voznega reda — minister za prehrano, predsednik Bundestaga, člani vlade, minister za obrambo z generali, tuji diplomati, predstavniki političnih strank in sindikata. Ob strani so stali novinarji z be-
Pred odhodom na potovanje je indonezijski predsednik poslal narodu poslanico, v kateri poziva vse Indonezijce, naj branijo svojo enotnost. V sporočilu pravi, da je bilo njegovo potovanje organizirano že pred tremi meseci. Potovanje mu je svetoval zdravnik. V vsaki državi, ki jo bo obiskal, bo Sukamo delal »v korist indonezijskega naroda in republike«. Med njegovim potovanjem ga bo nadomeščal predsednik parlamenta Sartono, ki je. pred kratkim podal zaobljubo kot podpredsednik republike.
Iz krogov, ki so znani z nizozemsko diplomatsko misijo v
Džakarti, »e j« zvedelo, da se bo 40% članov nizozemske skupnosti do konca januarja izselilo iz Indonezije. Do pred kratkim je v Indoneziji živelo 48.000 Nizozemcev, decembra pa se jih je izselilo blizu 10.000.
Kancler Adenauer
ležndcami in zapisovali:	dva
srebrna svečnika, knjiga o vzgoji rož, hrib iz marcipana (darilo prehrambene industrije), 82 rdečih rož od predsednika Bundestaga dr. Garstenmeyerja, tri minute z brttansikim veleposlanikom in osem minut z njegovim sovjetskim kolegom Smiirnovim. »Bilo le' precej ugodno«, je rekel ob odhodu sovjetski veleposlanik. »Kancler Adenauer je bil dobro razpoložen.« »Kaj je razgovarjal s Smirnovim?«, so vprašali novinarji. Adenauer jim je povedal, da se bo predstoječa volilna kampanja v severnem Porenju vodila v duhu novega karnevalskega šlagerja »Stari bo ostal«. Pripomnil je, da se pesem nanaša na stare dežnike in dodal, da se »z novinarji in malimi otroki ne sme prepirati.« Toda
dejstvu, da se je kancler Adenauer zadržal dlje s sovjetskim veleposlanikom, ki je nato vodil daljše razgovore z državnim sekretarjem Hallsteinom, pripi-
Sidbi odpotoval v Moskvo
Egiptovska delegacija, ki jo vodi minister za industrijo dr. Sidki, se bo v Moskvi pogajala o izvršitvi sporazuma o gospodarski pomoči
sujejb tu poseben značaj, toliko bolj, ker je bil to prvi stik po zasedanju Atlantskega pakta v Parizu.
Tukaj trdijo, da je kancler Adenauer obvestil Smirnova, da bo predsednik sovjetske vlade Bulganim 'kmalu dobil njegov odgovor, v katerem bo, kakor predpostavljajo, šef zahod-■nonemške vlade predlagal »diplomatske razgovore z ZSSR«. Na kakšni ravni? Ne na najvišji, pravijo v Bonnu in trdijo, da Rusom ni treba omogočiti, da bi »držali propagandne govore, ampak jim je treba dati priložnost, da pokažejo, kaj žele storiti za popuščanje v svetu«. V' zahodnonemški prestolnici so očitno pozabili, da še" prvi korak na poti mednarodnega popuščanja danes pričakuje prav od njih.
»Šampanjca za gospode generale,« je vzkliknil radostno kancler Adenauer, ko so se na vratih pojavili ~ minister za obrambo Strauss s skupino generalov v uniformah. Nato je nazdravil današnjemu novemu »Wehrmachtu«. Generali so odzdravili: Adenauer je končno človek, kateremu se morajo zahvaliti, da jim je ponovno dovolil obleči uniforme. »Vrnil je zvezno republiko v skupnost svobodnega sveta,« so pisali uvodniki. • To tudi drži, toda, kaj sedaj? Po kateri poti bo krenila Adenauerjeva Nemčija? Človek ima kdaj vtis, da to niti samemu kanclerju Adenauerju ni povsem jasno. V Bonnu vlada zaenkrat marljivo
PROCES BREZ* TOŽILCA IN OBTOŽENCA
Velika, 700 let stara dvorana v Liiabecku, ni bila dovolj velika, da bi dopoldne lahko sprejela vse radovedneže; spustili so le 50 novinarjev in snemalcev od doma in iz tujine ter 350 drugih interesentov. Drugi —-nekaj sto ljudi — so morali ostati pred zaprtimi vrati. Večina se jih ni vrnila domov: »Mogoče nas bodo spustili«, so menili. Niso jih spustili, toda oni se še vedno sprehajajo pred porotno dvorano in čakajo: tisto, kar se dogaja v dvorani, je edinstven dogodek po vojni. Prav gotovo za pomorščake, toda ne samo zanje.
Pri tem procesu ni niti tožil- * ca, niti obtoženih. Pomorsko sodišče želi samo zvedeti vzrok neke nesreče, ne pa tudi obsoditi eventualnih krivcev. Za katero nesrečo gre, ni težko uganiti: 21. septembra lani se je potopila v orkanu šolska jadrnica »Pamir«, ki je bila natovorjena z žitom, na poti iz Južne Amerike v Hamburg. Skupaj z jadrnico je utonilo 80 članov posadke. Rešilo se jih je vsega šest. Ti bodo glavne priče v procesu, ki se je danes začel v Liiebe-cku Preiskava mora odgovoriti na nekaj vprašanj: ali so krivd tragedije »Pamir« ljudje, ladja ali vremenske neprilike, ali oi se nesreča lahko preprečila, ali bi se v njej potopila vsaka ladja ali samo jadrnica, ali se jadrnice sploh lahko pušča na morje? Na ta in podobna vprašanja, bodo poskušali odgovoriti izkušeni pomorski strokovnjaki, in—
a
KAIRO, 6. jan. (Renter) Egiptovski minister za industrijo dr. Sidki je odpotoval danes v Moskvo na razgovore o sovjetski pomoči Egiptu. S sovjetskimi predstavniki bo govoril o nadrobnostih sporazuma, po katerem bo Egipt dobil ob Sovjetske zveze 700 milijonov rubljev gospodarske pomoči. V egiptovski delegaciji je 45 ljudi.
Ahmed Sukamo
Ko se je vrhovni poveljnik egiptovske vojske general Amer novembra mudil v Moskvi, je Sovjetska zveza ponudila Egiptu posojilo 700 milijonov rubljev za dobo 12 let in proti 2,5%
Gana in Izrael
Tel Aviv, 6. jan. (Reuter). — Po vesteh iz poučenih krogov bo gospodarska delegacija Gane, ki je na obisku v Tel Avivu, prosila za izraelsko posojilo v višini 20 milijonov dolarjev. Posojilo bi porabili za nakup gradbenega materiala in 'Opreme za izvedbo projektov za razvoj Gane. Izrael naj bi dal posojilo ža štiri leta.
Predsednik vlade v Gani Nkrumah je izjavil, da bo njegova vlada izdelala načrt za razvoj države, za katerega bo potrebnih sto milijonov funtov.
MALA EVROPA V PARIZU
Pariz, 6. jan. (Tanjug). Ministri za zunanje zadeve šestih držav »Male Evrope« so se danes v zadnjih 14 dnevih drugič zbrali v Parizu, da bi se sporazumeli glede sedeža in članov komisije skupnega tržišča in Evratoma. Sporazumi o ev-ropeističnih projektih so uradno začeli veljati 1. januarja. Naloga ministrov je, da nujno ukrenejo glede začetnih organizacijskih korakov »Male Evrope* v kateri bi v prihodnjih 17 letih popolnoma svobodno krožili blago, delovna sila in kapital.
Ministri za zunanje zadeve Francije, Nemčije, Italije, Belgije, Nizozemske in Luksemburga se bodo, kakor se je zvedelo, zbrali tudi jutri, čeprav mo o spornih vprašanjih glede
določitve mesta in osebnosti za predsednika in člane komisij »Male Evrope« razpravljali že sinoči na številnih zasebnih sestankih.
Na seznamu kandidatov za prihodnje središče skupnega tržišča in Evratoma so mesta Strassburg, Bruselj in Milano. Nizozemci, Francozi in Nemci predlagajo vsak svojega predstavnika za šefa vlade »Male Evrope«. Kakor kaže, bo vsaka izmed delegacij skušala doseči za svojo državo člmvečje pred-nosti-
Kot se je zvedelo, so se ministri sporazumeli, da bo sedež organizacije skupnega tržišča in Evratoma Bruselj, skupnice za premog in jeklo Luksemburg, evropske banke za investiranje Milano in sodišča prava Haag.
obrestim. Ponudbi SZ pripisujejo v Kairu velik pomen glede na to, da potrebuje Egipt za izpolnitev svojega prvega petletnega načrta industrializacije veliko tuje valute. Egiptovska delegacija bo predložila Sovjetski zvezi nadrobno proučen seznam objektov, kijih nameravajo zgraditi v Egiptu do konca prvega petletnega načrta. Sovjetska zveza bo dala Egiptu posojilo v industrijski opremi in potrebni tehnični pomoči, ne pa v svobodni valuti za morebitne nakupe v drugih državah. Poučeni krogi ne izključujejo možnosti, da bodo pri tem posojilu deloma sodelovale tudi druge vzhodnoevropske države — Ceškoslova-
Spopad na vietnamski meji
Sajgon, 6. jan. (AP) Po uradnem sporočilu, objavljenem v Sajgonu, so se južnovietnamske čete blizu vietnamsko-kambod-žanske meje spopadle s skupino upornikov. Pri tem je bilo ubitih sedem upornikov. V sporočilu je rečeno, da so uporniki napadli neko plantažo blizu meje. Nosili so baje vojaške uniforme in nameravali izropati plantažo. Sporočilo pravi, da so bili ubiti trije južno-viet-namsk; vojaki.
Kašmiru primanjkuje hrane
New Delhi, 6. jan. (Tanjug). V Kašmiru so uvedli začasno racionirano preskrbo. Žetev je bila zelo slaba in živil manjka. Ža zdaj ja racioniranje omejeno na mesta, v nekaterih področjih pa ga bodo verjetno razširili tudi na vasi.
RacioniTano prehrano so uvedli tudi v Bombaju in nekaterih mestih države Utar Pradoš.
ška in Nemška demokratična republika.
Kakor poudarjajo egiptovski strokovnjaki, pa sovjetsko posojilo, čeprav bo veliko in zelo važno za izpolnitev gospodarskega plana, ne bo zadoščalo za kritje vseh potreb v tuji valuti za industrijsko graditev. Zato ne izključujejo, da se bo Egipt obrnil za nova posojila tudi na druge države ali mednarodne ustanove.
Pričakujejo, da bo ravnatelj mednarodne banke za obnovo in razvoj Eugen Black obiskal egiptovsko prestolico, ko bo obiskal Srednji vzhod. V Kairu pričakujejo njegov ob i s k konec januarja ali v začetku februarja.
proučuje odgovor na Bulgani- zenirii> meteorologi in kapitani, novo pismo, predlog Macmilla-	mnogil. odgovorov je v ve-
liki meri odvisna usoda jadrnic
na_ o paktu Vzhod—Zahod in načrt o deatomiziranih conah v Evropi.
»Ali ne bi. bilo bolje, da bi vlada del te marljivosti porabila za sprejetje nekaterih origi-nalnih lastnih načrtov — vprašujejo opazovalci. Toda tega res ni treba pričakovati.
v Zahodni Nemčiji sploh.
Kazen ne bo izrečena, toda to niti ni tako pomembno. Spomin na 80 mornarjev, ki so utonili v- Atlantiku, ne zahteva maščevanja. Zahteva le, da se stori vse. da bi se podobne nesreče v bodoče preprečile.
Željko Bris ta
RAZGOVORI 0 RAKETAH MED FRANCIJO IN ZDA
Pariz,
(“^-FF). Poobla- lišč na francoskem ozemliu PaS lata francoski veleposlanik
se se niso začeli francosko-ameriški razgovori o nakupu ameriških projektilov srednjega dosega in postavitvi izstre-
TELEGRAMI
KARAČI — Afganistanski kralj Mohamed Zahir šah bo uradno obiskal Pakistan. Na obisku bo ostal pet dni.
KJOBENHAVEN — Devetega januarjr. bo v Kjobenhav-nu sestanek danskih in norveških vojaških predstavnikov severnega poveljstva atlantskega pakta.
BREMEN — V Zahodni Nemčiji so izdelali prvi helikop-t en V-i Ug? svetovni vojni. Helikopter se premika s hitrostjo 160 kilometrov na uro. V njem se vozijo na enkrat lahko dva pilota in dva potnika.
Alphand in vodja State De-partmenta Dulles o pogojih za začetek razgovorov o vsem tem. zlasti pa o uporabi projektilov in nekaterih tehničnih in fmainčnih vprašanjih.
O omenjenih vprašanjih so govorili septembra lani strokovnjaki obeh držav, Dulles in Pineau sta o tem govorila novembra v Washingtonu, decembra pa med pariško konferenco atlantskega pakta. V Parizu opozarjajo, da je stališče Fran— cije glede postavitve izstrelišč za rakete ter raket samih ostalo nespremenjeno. Te dni je LONDON — Britansko oceansko letalo tipa »Britanija« povedal Predsednik Gail-je preletelo danes razdaljo od New Torka do Londona v	kl	€a	Je daI
rekordnem času 7 ur in 57 minut. V letalu je bilo 18 potni- nekemu ameriškemu c kov. Prejšnji rekord je znašal 8 ur in 3 minute.
DETROIT — V ZDA je danes skupno 56 milijonov 101.000 potniških avtomobilov, kar pomeni, da ima 75 odstotkov družin svoje avtomobile. V primeru z letom 1947 se je število avtomobilov v Ameriki zvišalo za okrog 26 milijonov. Lastniki motornih vozil so plačali državi v letu 1957 rekordno vsoto 8 milijard 200 milijonov davka.
MOSKVA — V Kirgiziji j padel na zemljo velik meteor, ki se je t. padcu popolnoma razpadel. Kirgiška akademija znanosti je poslala na kraj padca odpravo znanstvenikov.
HONGKONG — Kitajske delovne brigade delajo cesto čez Damask, 6. j;ui. (AFP) Danes gorovje Tien San, ki je vedno pod ledom.' Cesta bo vezala s® je v Damasku pred vojaškim *n ^u*ne Predele pokrajine Sinkjang.	sodiščem začela obravnava pro-
,	,7	.*® ' Panamska tovorna ladja »Alola« za 6068 brt se ti bivšemu uslužbencu britan-
je vceraj^potopila severno od Filipinov. Od 46 članov posadke skega veleposlaništva v Dama-n^^la neka iaP°nsha ladja.	sku Georgedu Neimu in cari-
JOHANNESBURG — V severnem Transvalu je zaradi niku Wahidu Milili. Oba sta ob-poplav v nevarnosti prehrana 15.000 ljudi. Pretrgane so tudi dolžena, da sta vohunila v ko-postne zveze in železniška prega med severnim Transvalom rist britanskemu veleposlamifa m Južnoafriško unijo.	tvu
v Bejrutu.	‘
časopisu. Rekel je, da se v Parizu še niso odločili glede tega, da Francija ne bo imela nič proti postavitvi izstrelišč za rakete na njenem ozemlju, da pa so za to potrebni uvodni razgovori.
Vohunski proces v Damasku
y&6$m.
Čeprav gele izdelujejo potrebne izračune za družbeni načrt okraja Trbovlje za leto 1958, je že znano, da bo ta načrt zajemal nadaljnje povečanje fizičnega obsega proizvodnje za 1—3 odstotkov.
/354-
1955
1356	1957
Uobava električne energije tovarni glinic« in aluminija Kidričevo od začetka obratovanja do konca 1.1957. GWh — milijon k\Vh.
Slo za tretjino. To je pomemben uspeh, kajti do treh letih obratovanja pni tako zamotane- m procesu doječi proizvodnjo 15 tisoč ton aluminija letno, ni lahka stvar.
Uspeh tovarne 1e tudi uspeh našega celotnega gospodarstva, Elast; pa tistih panog, ki omogočajo proizvodnjo aluminija. Tu mislimo predvsem na naše elektrogospodarstvo. Ni si mogoče zamisliti uspešne proizvodno« aluminija brez redne čc-bsve električne energije, kajti brez eleikitričn-e energije proizvodnja aluminija ni mogoča.
Tovarna aluminija v Kidričevem porablja osromne količine
električne energije. V letu 1957 Je podjetje Elektro Maribor okolica dobavilo tovarni aluminija iz &mTeiž)ja Eletotrogospo-
darske skupnosti Slovenije oko-5i 318 milijonov kilovatnih ur električne energije. To količino Je mogoče dojeti samo a primerjavo. Tako n. pr. Ljubljana
Bsset le! »Zasavskega tednika«
Konec decembra je na 40 etraneh izšla slavnostna številka »Zasavskega tednika«, ki je posvečena 10-letnici njegovega izhajanja Na uvodni starani slavnostne številke je objavljen članek predsednika Ljudske skupščine LRS Mihe Marinka, ki v njem poudarja \-elik pomen lokalnega časnika pri mobilizaciji delovnih ljudi za izgradnjo socializma in sploh pri njegovem vsestranskem prosveti j evan j u-
Uredništvo »Zasavskega tednika« je včeraj popoldne priredilo svečan sprejem, ki so se ga poleg novinarjev in ■uslužbencev »Zasavskega tednika« udeležili tudi člani uredniškega in uprannega odbora ter vidni okrajni politični delavci.
Decembra je »Zasavski tednik« v sodelovanju z novinarji iz Ljubljane organiziral tudi zelo uspeli ustni časopis.
1959, sedaj pa prejemajo nekaj manj koit tri četrt odjema tovarn e aluminija.
Na lestvici vele-od jemalce v elektrodne energije v državi za- ‘ vzema tovarna v Kidričevem prvo mesto. Kidričevemu sledita tovarna dušika v Rušah in železarna Zenica, ki pa skupaj ne dosegata porabe Kidričevega.
Za naše elektrogospodarstvo je zadovoljitev potreb tovarne v Kidričevem resen problem, saj pomeni skoraj četrtino pora.bo električne energij« na območju Slovenije. To velja zlasti za zirnsfce mesece, ko se. zmanjšuje dotok vode v naših rekah.
Razen tega pa je Kidričevo zelo občutljiv odjemalec, ker vsaka prekinite-v dobave pomeni izpad dragocene proizvodnje, povzroča pa tudi okvaro naprav, kfi ob vsakem ponovno začetem obratovanju zahtevajo devizna sredstva.
Zato je razumljivo, da je bila ie od samega začetka obratovanja za tovarno aluminija električna energija vedno največji in najvažnejrši problem. Zato je faidi razumljivo, če na-glaraimo važnost/električne energije, ko govorimo o doseženem planu proizvodnje aluminija.
Kako se je odvijala dobava ene-rgije tovarni v Kidričevem
od začetka njenega obratovanja dalje, se najbolje vidi z diagrama z navedeno dobavo električne energije v milijonih fcWh.
Družbeni načrt trboveljskega okraja računa na nadaljnje povečanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje od 1 do 3 odstotke v primeri s proizvodnjo v letu 1957. Kmetijska proizvodnja sa sicer — glede na rekordni pridelek v letu 1957 — ne bo bistveno povečala, vendar bo tudi to. če bo o;»tala na isti ravni, zelo pomemben uspeh. Letos bodo vložena znatno večja sredstva v napredek kmetijske proizvodnje. To sicer še ne bo ta-
koj vidno v večji proizvodnji, toda v naslednjih letih se bo kmetijska proizvodnja prav gotovo stalno večala.
Nedolgo tega je bilo v Trbovljah zelo važno posvetovanje zasavskih gospodarstvenikov, kjer so se pogovorili o možnostih za nadalnji razvoj zasavske industrije- Razprava je pokazala, da so te možnosti neizčrpne in da za to ni potrebno graditi nekih novih objektov, ampak bi bilo potrebno nekatere obstoječe indu-
strijske objekte obnoviti in razširiti. V Vidmu-K ršk e m, kjer se razvija pa.pirndearska industrija, so velike možnosti za proizvodnjo papirnate konfekcije- embalaže in drugih tovrstnih predmetov. V Sevnici bi lahko koristno uporabili lesne odpadke, ki gredo sedaj v izgubo. Brez večjih sredsteiv bi lahko začeli razvijati industrijo lesne galanterije. Kopitarna v Sevnici bi z rekonstrukcijo obrata lahko povečala proizvodnjo za 50 odstotkov. Vodstvo podjetja je že izdelalo potrebne elaborate in zaprosilo za investicijsko posojilo. Tudi v J ugotaninu so še velike možnosti za povečanje proizvodnje tanina.
Na posvetovanju gospodarstvenikov so tudi poudarili, da so v Zasavju velike možnosti za razvoj kemične industrije. Nujno bo treba zagotoviti potrebna sredstva za rekonstrukcijo kemične tovarne v Hrastniku, ki bo lahko znatno razširila obseg proizvodnje solnih Tri sl in in raiznih oksidov. V Za-
savju so tudi pogoji za izgradnjo tovarne klora, po katerem so zelo velike potrebe, zlasti pri nas v Sloveniji. Najpomembnejši potrošnik je prav gotovo Celuloza na Vidmu, a tudi potrošniki v Ljubljani in v Mariboru ne zaostajajo dosti. V Celulozi pa so tudi možnosti za proizvodnjo alfa-ce-luloze- ki ie zelo potrebna v industriji viskoze. Poslopje za talko proizvodnjo že obstoja, potrebno bi bilo le nabaviti potrebno opremo.
Na posvetovanju je bilo danih mnogo koristnih predlogov. vendar je nemogoče, da bi v tako kratkem sestavku omenil vse. Pozitivno pa je že to, da je sploh prišlo do takega posvetovanja, ki je dalo koristno podlago za izdelavo 5-letnega perspektivnega načrta bodočega razvoja zasav-SKega gospodarstva. Zaradi tega bi bilo piraiv, da bi gradivo s tega posvetovanja skrbno proučili in ga dali v uporabo posebni komisidi, ki sestavlja 5-letni perspektivni načrt, nc
ZAGREBŠKA KRONIKA
Pogled na Trbovlj«
pisma uredništvu
Nekaj zanimivih podatkov novoletne statistike
Zagreb je Imel 31. decembra 1957 na področju svojih 17 občin 509.576 prebivalcev, od tega 270.159 žensk in 239.407 moških. »Lepi spol« torej v Zagrebu prevladuje, in to za kar lepo število, okoli 30.000 žensk . . . Zdaj pa poglejmo, koliko ima Zagreb prebivalcev po narodnosti naših republik, ln koliko je tujcev. Največ je seveda Hrvatov, in to 460.569, potem pridejo Srbi, ki jih je 18.676, na tretjem mestu so Slovenc;, ki jih je 18.638, potem pridejo Črnogorci (1273), dalje je 695 Makedoncev, 2673 je pa drugih Jugoslovanov, k; se pri popisu niso opredelili po republiški pripadnosti.
Med pripadniki narodnih manjšin živi v Zagrebu 1S05 Cehov in Slovakov, 1139 Madžarov, 700 Nemcev, 332 Italijanov, 1343 ostalih Slovanov (Poljakov, Rusov itd.) in 1943 pripadnikov drugih narodnosti (Američanov, Angležev, Belgijcev, Švedov in drugih).
Takoj moramo omeniti, da so to le suhi statistični podatki. Ko
bi Izvedeli podrobno analizo, bi se prav gotovo število posameznih pripadnosti povečalo, na primer Slovencev, ki jih je v Zagrebu- veliko več, kot pravi ta statistika.
Dve novi tovarni v Zagrebu
Letos bodo začeli zidati v Zagrebu dve pomembni tovarni. Prva Je tovarna hidriranih olj, ki bo proizvajala okoli 800 ton hidriranih maščob, v glavnem za proizvodnjo margarine in podobnih proizvodov. Druga je tovarna valovite lepenke za embalažo' in podobno. Imela bo zmogljivost 7000 ton letno.
2120 dograjenih stanovanj, 3000 pa jih dokončujejo
Konec leta 1957 so v Zagrebu dogradili 2120 stanovanj, dokončujejo pa jih še 3000, v katera se bo moč vseliti letos. Letos bodo mnoga zagrebška podjetja začela graditi stanovanjske zgradbe in bloke za člane svojih kolektivov.
(bič)
Ne zgodi sc pogosto
Tovariš urednik! Bilo je polet\ ko sem kupil pri »Tehno-metalu« na Titovi cesti v Ljubljani navadne cevne klešče. Človek jih doma večkrat potrebuje za manjša popravila vodovodnih pip. Zanje
Nič ni pomagalo, da je vremenoslovec prof. J. P. Se v nedeljo napovedal oMadltve. Ljudje, ki so na podlagi te napovedi privlekli iz omar kožuhe, so jih spet spravili naiaj in poiskali galoše, ki so bile za hojo po Ljubljani včeraj *elo dobrodošle. Kaj pač moremo, če vreme ni galantno do svojih proučevalcev?
sem plačal 310 din. Zal pa so se mi že po nekajkratni rabi pokvarile in to zame nepopravljivo. Tako sem se pred tednom dnš znova znašel pri »Tehnometalu«. Tokrat pa so mi ponudili na prvi pogled boljše klešče, ki so veljale nekaj nad 500 din.
Prodajalcu sem omenil, da so se mi prve, pri njih kupljene klešče pokvarile še kmalu po nakupu — kot dokaz sem jih imel s seboj — in obžaloval, da mi n-:so boljših ponudili že takrat, saj bi mi s tem prihranili odvečni izdatek.
Prodajalec se me je spomnil in mi brez nadaljnjega priznal za pokvarjene klešče plačani znesek v dobro, tako da sem dejansko plačal pr drugem nakupu le razliko.
»Stare klešče bomo pa poslali v tovarno in jih opozorili na napako, zaradi katere se tako hitro pokvarijo,« (zagozda ima slab navoj) mi je še dejal in šla sva narazen v najboljšem zadovoljstvu.
To je sicer drobec, vendar je takih drobcev, pri kateršh pa ne naletiš vedno na razumevanje, v našem življenju toliko, da nam ga grenijo. -V opisanem primeru ni bilo grenkobe, pač pa priznanje v meni za solidnost odnosa do kupca.	F.	M.
Hvala lepa, dragi potniki!
Ko sem se pred nekaj dnevi z avtobusom podjetja »Avto-trans« z Reke peljal iz Kbpra na Reko, je takoj vzbudila mojo pozornost izredna ljubeznivost in prijaznost sprevodnika. Ni je bilo v avtobusu starejše žene, ki ji ta sprevodnik ne bi bil pomagal pri vst&pu in izstopu. Sam je jemal prtljago s prtljažnikov in jo izročal izstopajočim; pri
tem jim je obenem dobrohotno dopovedoval, naj le počakajo, dokler se avtobus ne ustavi, da se ne zgodi nesreča.
Ko smo prispeli na Reko, je dejal potnikom:	»Hvala
lepa, dragi potniki. Upam, da ste se udobno vozili. Vračamo se ob 14. uri.«
Vidiš, tovariš urednik, vse to mi je bilo zelo zelo všeč in menim, da je prav, če ti o tem pišem. Prav je tudi, če povem javv.o, da se ta sprevodnik piše Ivica Sišul. Lahko je pa za zgled mnogim svojim stanovskim tovarišem.
F. M.
Odsek za kemično stroko pri TZ za LRS
sprejme v tehnološko-ekonomski biro za kemično stroko
2 inženirja kemije z daljšo prakso 1 ekonomista v daljšo prakso 1 korespondenfko
Nastop službe in plača po dogovoru. Ponudbe pošljite na naslov:	Odsek	za	kemično stroka pri
Trgovinski zbornici za LRS, Ljubljana, Beethovnova 10.
-oL/im
ROMANE bo objavljala v prihodnje Ilustrirana revija »Tovariš«. — Sodobni kriminalni roman »DVOJNIK« je napeta zgodba o nevarnih pustolovščinah zasebnega detektiva Petra Kellyja. — •VIHAR V VESOLJU« je fantastičen roman o osvajanju planetov. — Slikanica »MEHIKANEC« po romanu Jacka Londona pa je napeta cgodba lz mehižke revolucije v polpretekli dobi.
To je le eno izmed presenečenj, ki jih pripravlja •TovariS« sa novi letnik.
Naloga, ki se Je je lotil zasebni detektiv Peter Kelly, bi se morala zanj končati s smrtjo. Pravzaprav se Je končala s smrtjo, kajti uradno je njegovo truplo ležalo v mestni mrtvašnici. (Iz »Tovariše* vega« romana »Dvojnik«)
»Tovariš« bo izhajal v povečanem obsegu, pridružen mu bo ugankarski list »Raj veš — kaj znaš«.
Ugankarski del bodo poživljale Šahovska rubrika, Sale ln Se mnogo zanimivega 'gradiva,
V prvi Številki novega leta bo začel »Tovariš« objavljati obsežno poročilo *» zločinu v Sodni vasL O tem je bila nedavno sodna razprava v Celju, ki je razkrila enega Izmed najostudnejših zločinov v naših krajih.
Na novo bosta izhajali modna In filmska stran.
Vse to in Se marsikaj novega boste našli v prvi Številki ilustrirane revije »Tovariš« ta dosedanjo ceno 50 din!
Prva Številka bo zaradi trobarvnega tiska In povečanega obsega izšla 10. januarja.
Tovarna »Betonproizvod« v Zagrebu je začela te dni proizvajati posebne betonske cevi ;po načelu vibracije cementa V ta namen so kupili v in-o^rn-stmu posebne stroje, k:	pioiz-
vajajo razne vrste cevi, posebno za kanalizacije in vodovode z manjšim pritiskom. To so prvi stroji te vrste, ki so jih vgradili v naši državi. Mnogo bodo
koristili pri graditvi komunalnih naprav v državi. Novost so vodovodne cevii, ki jih pri spajanju zalivajo z bitumensko zimesjo.	mb
© ZDRAVILNI PESEK NA KORČULI
Jugoslavija ima nekaj sto klimatskih in topliških krajev, ki so -znani- Veliko je pa še neznanih in te je treba urediti. Posebno skromno je zaobseženo naše jadransko področje, kjer je mnogo zdravilnega rastlinja, zTačnih, sončnih in morskih kopeli, pa tudi več toplih vrelcev in Da dosti zdravilnega peska. Tako imamo splitske toplice, potem Mokošico pri Dubrovniku, dalje topli vrelec Zakuča-c ori Omišu itd. Precej pa je tudi zdravilnega peska. Eno izimed takih nahajališč je Kale pri Veli Luki na otoku
Korčuli. Ta pesek so že preiskali naši in tuji strokovnjaki, drugo leto pa bo to zdravilišče za-čelo sprejemati tudi goste.
mb
@ POŽRTVOVALNI OBRTNIK
2e osem let je Andjelko Ta-
novič mehanik v javnem kopališču v Rumi. Razen svojega vsakdanjega dela. opravlja že 8 let brezplačno tudi vsa popravila, ki spadajo v njegovo stroko, v osemletki »Veljko Du-goševič« v Rumi. Letos je 7 dni svojega dopusta žrtvoval za napeljavo vodovoda v to šolo.
Občinski odbor je letos denarno nagradil tega požrtvovalnega obrtnika.
& USPEH TEDNA PRESKRBE
Sredi decembra je bil v Beogradu »Teden preskrbe z mesom in maščobami«. Pravzaprav je bil ta le nadaljevanje »Tedna ozimnice«, ki je bil v Beogradu pred dvema mesecema. Tedaj so potrošniki izrazili željo, da bi prav tako kot »Teden ozimnice«, ko so se oskrbel-, s sadjem in zelenjavo, lahko organizirali tudi poseben »Teden preskrbe«. Ta bi jim omogočil, da bi si lahko nabavili večja količine mesa, piasti in mesnih izdelkov po dostopnih cenah.
Akcija ie prav tako kot prva dosegla velik uspeh. V enem tednu so na Novem trgu v Zvezd} prodali skoraj 19 .vagonov blaga. Po cenah, ki so bile povprečno za 10 odstotkov nižje od tržnih cen, je bilo prodanega okoli 100.000 kg svinjskega mesa, 35.000 kg masti. 45.000 kg mesnih izdelkov, nad 100.000 jajc, a tudi večje število zaklane perutnine. »Teden preskrbe z mesom in maščobami«, ki je bil. nekaj novega ne samo v Beogradu, temveč v vsej državi, je pbiskalo več desettisc-č Beograjčanov. Slabo vreme in tudi oddaljenost trga od večjega dela Beograda sta deloma vplivala na končni uspeh, vendar je bil ne glede na to dosežen promet v vrednosti okoli 60 milijonov dinarjev. I. S.
O USPEHI CENTRA ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA
V BANJALUSKEM OKRAJU
V drugi polovici lanskega leta so v Banja Luki ustanovili center za napredek gospodinjstva. V desetih mesecih ie ta center v 20 vaseh organiziral okoli 60 raznih tečajev za napredek gospodinjstva. Tečaje je obiskalo okoli 1S00 gospodinj. Tečaje so organizirali tudj v raznih bahjaluških podjetjih, n. pr. v tovarnah »Rudi Čajevec«, »Jelšingrad«, krojaški zadrugi itd.
Člani centra so vložili mnogo truda v razpečevanje nekaterih odličnih semen, plemenitih sadnih sadik, zanimivih strokovnih brošur o napredku gospodinjstva itd.
Center sa napredek gospodinjstva zlasti dobro sodeluje z DmiSt/vom žena pri Zadružni zvezi, Rdečim križem, osnovno organizacijo SZDL in drugimi družbenimi organizacijami.
Ob izpolnitvi plana proizvodnje aluminija
Notranjost ene izmed hal v tovarni aluminija v Kidričevem
& PRVA ZAGREBŠKA TRGOVINA S SAMOPOSTREŽBO
Prvo veliko trgovino s samopostrežbo po ameriškem vzorcu ; smo videli na lanskem jesen-] skem mednarodnem velesejmu i v Zagrebli. Prvo tako trgovino, \ seveda manjšo, pa so odprli ■ pred novim letom v Zagrebu v j Iliči. Urejena je moderno in i bogato preskrbljena z različnim 1 špecerijskim in kolonialnim Dla-| gom. Sistem je prav dober, j! Vhod in izhod sta ločena. Stran-5 ka dob; okusno košarico, si iz-1 bere, kar želi, gre sko-zi dvojno j kontrolo, plača in dobi izbrano ! blago piri izhodu. Takih trgovin j bodo počasi v Zagrebu ustano-5 vili kakih 10 v središču mesta, pozneje pa tudi v predmestju po občinah.	mb
^ BETONSKE CEVI ZA VODOVODE
Kraiko poročilo v »Sloven-Iflcem poročevalcu« ie opozorilo čašo javnost, da je tovarna glinice in aluminija v Kidričevem 26. decemibra 1957 uresničila letni proizvodni načrt. Tega dne so namreč dosegli plan proizvodnje glinice. Načrt proizvodnje aluminija pa so dosegli že 13. oktobra in so ga do konca leta presegli približen
e 35.000 elektrificiranimi gospo-dfoj'Sbvi, 5000 poslovnimi in dništovenimii prostori, 4000 žarnicami cestne razsvetljave, z industrijo, prometom in obrtjo porablja malo več ko tretjino energije, ki io prejema tovarna v Kidričevem. Okoli 280.000 elektrotfioiranth gospodinjstev v Sloveniji bo v najboljšem primeru porabilo 300 milijonov kilovatnih ur na leto šele le<ta
Z diagrama vidimo, da je tovarna aluminija v Kidričevem vsako zimo nekoliko zniževala odjem, v zilmi 1955-56, ki je bila energetsko zelo kritična, pa je za kratek čas celo popolnoma ustavila obratovanje. Podobne pojave zasledujemo tudi pri inozemskih tovarnah aluminija, kj so odvisne od vodnih elektrarn. Upamo pa. da do tega to zimo *>ri nas ne bo prišlo, . če bo vodno stanje na naših rekah količkaj zadovoljivo. Vsekakor pa proizvodnja več ko dve milijardi kilovatnih ur v našith javnih elektrarnah kaže, da ima proizvodnja aluminija pri nas 'trdno podlago, ki pa jo je treba izgrajevati Se naprej.	Dr.	V.	S.
in zaradi prizadevnosti znan'
za redno delo zahoda, prav ta
cih j moja
zacijo in delo zavodov.
Izre<ino pomemben predpis, ki ga bo vseboval zakon, je registracija znanstvenih zavodov pri Svetu za znanost LRS, ki bo proučil pri vsakem primeru posebej, kateri zavod izpolnjuje pogoje za vpis v register. Svet bo vodil tudi nadzor nad zakonitostjo njihovega dela in spremljal razvoj zavodov. S tem vnaša zakon tudi ved ji red v organizacijo znanstvenega dela, k; smo ga doslej večkrat
Manet: Bar v Folies-Bergere
O
Glavne značilnosti osnutka refHi&liškega zakona
znanstvenih zavodih
Splošna in osnovna načela, na katerih naj temelji orga-ni-za-crija znanstvenega dela pri nas, vsebuje zadevni zvezni zakon, ki je bil sprejet lani julija. Prvi nadaljnji korak k smotrni ureditvi znanstvene dejavnosti, kakršno narekuje družbeni razvoj, predstavlja v naši republiki osnutek zakona o znanstvenih zavodih, ki ga bo v kratkem verjetno že obravnavala Ljudska skupščina LRS. O omenjenem osnutku zakona so v zadnjem času razpravljali poleg nedavno ustanovljenega republiškega sveta za znanost tudi predstavniki univerze SAZU in drugih prizadetih znanstvenih ustanov. Podrobna določila tega zakona bodo rešila doslej neurejena vprašanja statusa, organizacije in dela znanstvenih zavodov, kar bo nedvomno omogočilo boij racionalno izkoordlščanje razpoložljivih kadrov* in materialnih sredstev ter bolj organsko in sistematično rast znanosti v skladu z našimi .potrebami in možnostmi.
Ena izmed značilnosti osnutka zakona o znanstvenih zavodih je ta, da je precej povzel vsebino zveznega zakona o organizaciji znanstvenega dela, ker ta v svojih določbah dokaj podrobno obravnava tudi znanstvene zavode. Republiški zakon bo predvsem že v načelu poudaril težnjo usmerjanja znanstvenih ustanov k reševanju problemov, ki so v neposredni zvezi z našim razvojem, iz česar sledi, da mora biti razvoj znanosti neločljivo povezan z gospodarskim, družbenim in kulturnim napredkom. Pri tem zakonu, kj uvaja v vrsto znanstvenih ustanov družbeno upravljanje, gre predvsem za obravnavanje tistih zavodov, ki se ukvarjajo z znanstveno - raziskovalnim delom ter ne služijo učnim na-
menom, kat jih imajo manjši inštitut!, seminarji in kabineti na fakultetah. Prav tako ne obravnava takšnih zavodov, ki se ukvarjajo zgolj s praktičnimi nalogami za proizvodnjo (izdelava strokovnih analiz in ekspertiz). Jasno je poudarjena tud; potreba po primernih oblikah sodelovanja med znanstvenimi zavodi in organizacijami. Da bi lahko dosegli čimbolj smotrno izkoriščanje znanstvenih sil in materialnih sredstev, omogoča zakon združevanje posameznih istovrstnih in sorodnih znanstvenih zavodov. Po osvoboditvi so namreč nastali sorazmerno zelo ugodni pogoji za razvoj znanstvene dejavnosti, ki jo ie spremljala vrsta pomanjkljivosti. Nekatere znanstvene ustanove so nastale itn se razvijale na pobudo
stvenih delavcev. Pri tem pa ni bilo trdnih organizacijskih, načel in organa, ki bi tako kot bo zdaj svet za znanost povezoval in usmerjal ta prizadevanja z vddiiika celote.
Nadalje bo zakon točno določal naloge zavodov, ki bodo poleg svojega osnovnega znanstvenega in. strokovnega dela proučevali tudi možnosti in oblike praktične uporabe svojih ,, izsledkov, skirbeli za vzgojo znanstvenega naraščaja itd. Predvidoma bodo lahko zavode ustanavljali ljudska skupščina, izvršni svet, okrajni ljudski odbori, SAZU, univerza, fakultete ter gospodarske in družbene organizacije. Zavod bo lahko ustanovljen samo v primeru, če bodo zagotovljeni potrebni znanstveni kadri, oprema in druga sredstva, ki so potrebna
Corot: Ob vodi
Descartes v slovenščini
Pred dnevi se je pojavila na našem knjižnem trgu druga knjiga Filozofske knjižnice, ki jo je pričela izdajati Slovenska Matica; dolgo pričakovani izbor Descartesa. 384 strani obsegajoča knjiga prinaša slovenskemu izobražencu prevod celotne »Razprave o metodi« in poglavitna poglavja »Pra-vil, kako naravnati umske zmožnosti«. Oba spisa nudita bralcu vpogled v jedro Descartesovega reševanja filozofskih problemov, zlasti še v tej izdaji, katere komentar po obsegu znatno presega Descartesov tekst.
Izid te knjige je dogodek v naši dovolj skromni filozofski književnosti. Rene Descartes je eden izmed očetov modernega mišljenja, mislec, ki je v času, ko je b:lo še močno razširjeno sholastično pojmovanje sveta, pripeljal filozofijo iz njene podrejene službe bogoslovju na svobodno torišče znanstvene razlage sveta. V svoji »Razpravi o me-
todi«, ki je ena naj zanimivejših fjozofskih izpovedi, pripoveduje, kako je iskal resnico in kako se je skušal sprostiti dogmatičnih okov, ki jih je vladajoča Cerkev vselila evropskemu človeštvu. »Razprava o metodi« je hkrati tudi uvod v sistem racionalistično matematičnega nazora Renčja Descartesa in v celotno filozofijo kartezijstva. S svojo filozofijo o prirodi je Descartes utemeljil mehanični materializem in morda celo nehote odprl na stežaj vrata nadaljnjim protiidealističnim m'sel-nim tokovom. Če je »Razprava o metodi« po svojem stilu dostopna tudi bralcem, ki niso vajeni filozofskih tekstov, so »Pravila, kako naravnati umske zmožnosti« še izrazitejše filozofsko delo, vendar še vedno mikavno tudi za širši či-tateljski krog, kajpada s pogojem, da >:ma bralec vso voljo poglobiti se v probleme spoznavanja »narave stvari«.
Velika prednost te izdaje
F R A V M A M IZŠLO
PREŽIHOV VORANC ZA MLADINO »SAMORASTNIKI« - 14. zvezek »Kondorja«
Ena najlepših in najboljših slovenskih novelističnih zbirk so vsekakor Prežihovi »Samorastniki«. Mladi, bralec ne poseže po tej knjigi le zato, ker tako zahtevajo obveznosti šolskega čtiva, temveč zato, ker Prežihovo pripovedovanje o koroški zemlji in njenih samorastnikih vsakogar pritegne z močjo in plastiko pripovedovanja, z mogočnimi silnicami, ki v delu razodevajo intimno pisateljevo povezanost s snovjo in markantnimi osebnostmi njenih junakov. V »Kondorju« je z opombami in z razlago lokalizmov Prežihove novele bralcem približala Marja Rošni-kova. Uredništvo zbirke pa je poskrbelo, da bralcem lepote koroških pejsažev posredujejo tudi umetniške fotografije Toneta Mlakarja ter vinjete Franceta Miheliča.
PRAVLJIČNO KRALJESTVO KRKONOŠEV I. E. IL Musaeus - Josef Miiller: REPGŠTEV
Mogočnega gorskega duha Repošteva, gospodarja najvišjih vrhov Krkonošev in prostranega podzemskega kraljestva, junaka čeških pripovedk in pravljic, poznamo pri nas le bežno. Sedaj pa ga je Mladinska knjiga predstavila svojim bralcem v vsem sijaju in polnosti različnih vlog in nalog, s kakršnimi ga jo obdala domišljija preprostega ljudstva pred davnimi leti. Kako zanimivo branje je ta knjiga tudi za odraslega bralcal Stran za stranjo, pripovedka za pripovedko odkriva živahne podrobnosti iz verovanja, vsakdanjega življenja, potreb, stisk in želja revnih krkonoških kmetičev, ki so v svojih fevdalnih stiskah izsanjali iz Repošteva celo voditelja kmečkega upora. Za lepe in živahne ilustracije pripovedk o Repoštevu je poskrbel Gvido Birolla, prevedel pa jih je dr. Fran Bradač.
ŠE VEDNO ZANIMIVO
R. Dumas: ČEM TULIPAN
Te dni je »Knjižnica Sinjega galeba« fzdala drugi del romana »Crni tulipan«, ki ga je na novo v slovenščino prevedel Silvester Škerl. — Nešteto rok se je željno iztegnilo po tem zvezku, da bi lahko do konca sledile romantični ljubezenski zgodbi Cornaliusa in Roze. Saj je znal Dumas res dobro pisati za vse, ki se radi prepustijo njegovi spretni pisateljski plovbi med izmišljenimi pustolovščinami v ohlapno narisanih zgodovinskih okvirjih. Ko je njegova knjiga prebrana in odložena, takrat dobi bralec res čas za kritične pripombe. Toda med branjem ni časa zanje. Dumas je še vedno privlačen in zanimiv, njegove knjige so še vedno priljubljeno razvedrilo in zabava.
dveh Descartesovih filozofskih tekstov je prav v tem, da sta opremljena z zelo obilnimi opombami. Napačno je, če izhajajo klasični filozofski spisi brez komentarja, saj je celo stare pesnitve (»Božanstveno komedijo«, »Fausta« itd.) treba izdatno komentirati. Pokojni dr. Boris Furlan, ki je oba teksta prevedel, je obsežno komentiral vsa filozofska izvajanja in sicer večidel s citati iz drugih Descartesovih spisov, s čimer je razlaga postala kar se da avtentična, dr. Lavo Čermelj je komentiral fizikalne in matemat;čne postavke, dr. France Hribar pa fiziološke. Tako je slovenskemu bralcu omogočen študij Descartesove filozofije še na podlagi teh tekstov in njunega komentarja. Posebna zanimivost je Furlanov »Karte-zfjski glosar«; tu najdemo razlago poglavitnih filozofskih terminov, kakor jih uporablja Descartes in ki se marsikje razločujejo od današnjega smisla teh besed. Ne poznamo izdaje Descartesove »Razprave o metodi«, ki bi b*la imela tako temeljit glosar najvažnejših pojmov kartezijske filozofije.
Uvod v to knjigo je posnet iz »Istorie filozofii« G. F. Aleksandrova *n dr. Tako izdan in opremljen slovenski Descartes je v čast Slovenski Matici in vsej naši filozofski literaturi.	B.	B.
ko pa tudi nega dela. Seveda no treba predvsem ugotoviti, če za ustanovitev zavoda dejansko obstoja potreba. Zakon
bo tudi predpisoval pravila, ki bodo urejala notranjo organizacijo in
bo
posebej, je pogoje za Svet bo
tern vnaša v organizacijo dela, k; smo ga doslej pogrešali.
Vodstva znanstvenih zavodov bodo sestavljali sveti kot organi družbenega upravljanja, uprave, ki jih bodo imeli samo večji zavodi , in ravnatelji. Svet bodo sestavljali člani, ki jih imenuje ustanovitelj iz vrst znanstvenih, strokovnih in drugih javnih delavcev, nadalje
zastopniki znanstveno — strokovnega kolektiva zavoda ter predstavniki prizadetih organov, zavodov in organizacij. Mesto ravnatelja, ki vodi zavod i!n organizira njegovo delo ter se mora tudi sam ukvarjati z znanstvenim delom na .ustreznem področju, pa bo praviloma razpisano. Večjo družbeno kontrolo nad delom znanstvenih zavodov bo predstavljal tudi obračun dela, ki ga bodo morali obdobno dajat; znanstveni zavodi.
Zakon bo podrobno urejal tudi finansiranje znanstvenega zavoda. Sklad za znanstvena raziskovanja bo lahko zavod uporabljal samo za funkcionalne in operativne izdatke, k; so v zvezi z znanstvenim raziskovanjem, določenim v delovnem načrtu zavoda.
Med drugim uvaja zakon še znanstveno strokovna kolegij kot nujno sodobno metodo dela pri reševanju določenih vprašanj. Poleg organizacijskih zadev, bo obravnaval predvsem tekočo problematiko znanstvenega in strokovnega dela v zavodu.
Z uveljavitvijo republiškega zakona o znanstvenih zavodih bo v precejšnji mori rešeno vprašanje organizacij e znanstvenega dela v Sloveniji, ki bo na ta način prilagojeno objektivnim družbenim potrebam in sodobnim nalogam znanosti.
B. L.
Vasa Dobrosavljevič:
KNJIGA DROGOVA
Založba »Progres« v Novem Sadu je ponovno izdala »Knjigo drugova«, ki je tako šele zdaj prišla med nas, čeprav je bil almanah najmlajših jugoslovanskih socialnih lirikov pripravljen za izdajo že leta. 1929. Knjiga je trta takrat zaplenjena oziroma zadržana v policijskih rokah brez dovoljenja za izdajo, njene ustvarjalce pa so zaprli in izcimili proces, ki je edinstven v naši zgodovmi:	proqes	proti na-
šim najnaprednejšim književnikom, proces proti naši napredni kulturi in književnosti sploh. Obtoženi književniki in pesrvki Jovan Popovič, Novak Simič, Husnija Čengič in od Slovencev Ivan Grahor, Mile Klopčič in France Kozar so bili 3. aprila 1930. leta sicer oproščeni, toda pot skozi sarajevske, beograjske, ljubljanske in kikfndske zapore, mučenja in lakota ter teror, ki ga je dobro poznala diktatura starega režima, je bila težka in trnjeva.
»Knjiga drugova«, ki jo beremo danes, združuje tekst originala, ki ga hranijo v Narodnem muzeju v Kikindf, torej izbor jugoslovanske socialne lirike iz tistih časov in vse prepise sodnih dokumentov o dolgotrajnem procesu, s
katerimi so hoteli ustvarjalce sodit* predvsem tudi zaradi delovanja v vrstah komunistične partije. Sijajni, duhoviti zagovori, izreden optimistični duh, ki je vladal med zaprtimš književniki, prikaz toplih človeških pojavov Jovanoviča, Simiča in vseh drugih, odmev sarajevskih dogodkov, odlomek iz naše slovenske preteklosti, kr nam na zatožni klopi predstavi tudi Vinka Košaka, Srečka Kosovela, Al-fonsa Gspana, Vladimira Pre-mruja, Frana Oniča in seveda Toneta Seliškarja poleg že
omenjenih Grahorja, Klopčiča in Kozarja, ki so jih bremenile še težje ovadbe — vse to daje kn}*gi posebno vrednost.
»Knjiga drugova« je izreden dokument časa. Pesmi naših najmarkantnejših naprednih ustvarjalcev iz tistih let in zadržanje knjižeimikov pred sodiščem, govorijo dovolj. Ne govorijo v pesnrškem jeziku naših dni; pesmi so zanosne, a trdo obtožujoče. Zato so še prepričljivejše. Zagovor je kratek, ponosen, jasen in pogumen. Moti le to, da so slovenske pesmi (med njimi izstopajo pesmi Srečka Kosovela, Seliškarja, Klopčiča in Kozarja) slabo stiskane in moramo zato grajati malomarnost korektorice, ki kot izgleda, stiskanih tekstov sploh ni pregledala.	-mgh-
Ivanka Mežnar:
BILA SEM NA SMRT
OBSOJENA
Ivanka Mežnar jeva je napisala svojo prvo knjigo. Avtorice ne poznamo niti iz kakšne druge literarne pripovedi o mladih ljudeh, ki so preživeli v okupatorjevih mučilnicah tiste enkratne trenutke med življenjem ?n smrtjo, zaradi katerih beseda o juna-
Dva simfonična koncerta
Danilo Švara je po tolikem tavanju v vseh mogočih smereh: od oportunistično - konservativnih do špekulativno - modernih končno ubral samosvojo pot. Conceirto de camera pomeni za dobrega .poznavalca njegove glasbe prijetno presenečenje. Delo, ki je v mnogočem ubrano na ton in način zgodnjega Hindemitha, je sveže in inventivno po svoji melodiki (začetek prvega in drugega stavka), zanimivo in privlačno po izboru harmonij in čvrsto in logično v pogledu gradnje,
-s«-, f t ^	».V«	r>	>	•	"'	t	O	C1 :
CČMume; Tihožitje
ka: kot da se je avtor v zadnjem stavku s trilerji okrašeno temp hudomušno obregnil v slavnega goslača Tartinija iz Pirana. Skladba je uglašena na istrsko lestvico, ki ji daje neko posebno draž, istočasno pa tako dosledno uporabljena po malem utruja. Pomanjkljivost tega dela je tudi v tem, da skladatelj obravnava godalni orkester kot godalni kvartet, s čeoner je samega sebe oškodoval za številne in bogate izrazne možnosti. Unisono kontrabasov in čelov je tudi vzrok neravnovesju orkestrskega zvoka v škodo gornjih glasov, zlasti v škodo številčno slabo zasedenih prvih in drugih violin. To je bila sicer navada predklasikov, upravičena ter razumljiva pri tedanji strukturi opkestra. Premoč basov daje orkestru težak, okoren in teman ton, k} je mestoma v opreki z vedrino, svetlobo in lahkotnostjo melodičnega toka. Goncerto da camera Danila Švare je tehten doprinos naši glasbeni literaturi in bo še bolje izveden in doživet s strani orkestra gotovo naletel na še toplejši sprejem pri poslušalcih kot ob prvi izvedbi.
Pianist ..Sura Čerkaski je z izvedbo b-mol koncerta za klavir Čajkovskega namesto Rah-maninovega tretjega, kot piše sporedu, izzval pri poslušal-pravo senzacijo. Morda bo sodba protivna sodbi velikega dela poslušalcev, ki jih Je očarala in prevzela nezmotljiva in fenomenalna tehnika, do potankosti izdelan In diferenciran ton pianista ter blišč in rafi-niranost njegove Interpretacije, toda priznati moram, da ml Je interpretacija Sure Cerkaskega glasbo Čajkovskega prej odtujila kot približala. Prav ta zunanji sijaj, pretiravanje in ra-finiranost v pogledu interpretacije in poudarek na fenomenalni tehnični zmogljivosti izvajalca je postavil v ospredje interpreta na škodo avtorja.
Skozi dosti manj senzacionalne izvedbe. Nikite Magalova in Leva Oborina m« je avtor Evgenija Onjegina, Pikove dame. Patetične simfonije s svojo preprosto in neposredno govorico segel mnogo glob j e v srce.
Na koncertu, jci ga je dirigiral Rado Simoniti, je bila izvajana Saporinova »Kantata na Kulikovem polju«. Delo, ki stoji po svojem eklekticizmu, zunanjem patosu in pompoznosti blizu sodobne sovjetske arhitekture, b; po svojem narod-no-budilnem duhu in načinu spadalo boli na kakšno proslavo kot na simfonični koncert. Čisto zunanja veličastnost dela in masivnost zvoka ogromnega izvajalskega aparata je zavedla dirigenta .v pretirano bučnost-v pogledu dinamike na škodo nekaj liričnih mest. pa tud; na škodo odličnih solistov: Zlate Gašperšič, Bogdane Stritar, Mira Brajnika in Danila Merlaka, ki so -se — zlasti basist — utapljali v morju- zvoka. Škoda je, da si dirigent Rado Simoniti ni za svoj koncert izbral drugega dela, s katerim bi lahko bolje prikazal in afirmiral svoje izvajalske sposobnosti.
Oba zadnja simfonična koncerta kažeta poleg obeh prejšnjih na dokaj slabo in improvizirano programsko, politiko vodstva Slovenske filharmonije. Zamenjava pri nas manj znanega klavirskega koncerta Rahmaninova s tolikokrat igranim Čajkovskega, sicer izvrstno izvajani, toda manj pomembni Vlaški plesi Janačka in končno Saporinova kantata, ki je že zaradi ogromnega izvajalskega aparata tafcorekoč neizvedljiva v razmeroma mali Filharmonični dvorani, kaže na to, da spored; simfoničnih koncertov niso . dovolj skrbno pretehtam in izbrani, niti se začrtani in objavljeni program simfoničnih koncertov dosledno ne izvaja. Uroš Prevoršek
kih nikoli ne bo dovolj mogočna. Preprosta delavka je napisala knjigo »Bila sem na smrt obsojena«. Založba Mladinska knjiga jo je izdala v novembru preteklega leta. November je žalosten mesec. Naslov knjige je še bolj žalosten. Izpoved Ivanke Mežnar jeve smo vzeli v roke s temnim srcem in strahom. Ze prva stran z drobnim, skromnim uvodom pa nas je premagala. Potem je do konca tako, da moramo o grozi in predsmrtr nih mukah obsojenih v Begunjah brati z neko neverjetno mirnostjo, s tisto živo prizadetostjo, ki je zarad* pripove-dovalčeve neposrednosti tako pretresljiva, da ni niti več strašna. Knjiga Ivanke Mež-narjeve je pravzaprav nekakšen dnevnik, zapisan v avtoričinem spominu z najstrašnejšo spodbudo: z grozo pred obešenjem in s silno vero v življenje, ki se ne sme izteči. Ta spomin jo je po osvoboditvi, ki jo je, pomiloščena v trenutku, ko so jo že gnali na morišče, vendar srečno dočakala, podžigal s tisto neznano silo, ki jo sicer poznajo oblikovalci *n se je končno izrazil s tisto — čeprav večji del dokumentarno silovitostjo — ki je tudi iz »Pisem na smrt obsojenih borcev evropskega odpora«, izdanih pred leti v Rimu, ustvarila knjigo svojstvene vrednosti/
Mežnar jeva ni imela nobenih književniških pretenzij in dnevnik njenih devetnajstih let, njenega žuborečega temperamenta, rastočega poguma, sposobnosti, kr jih je poznal samo rod. zrastel z enkratno potjjo na,Se revolucije, silnih moči, ki so z mučenji samo rastle, jasnovidnosti, optimizma — ta dnevnik, ki ne govori o strahu pred življenjem in smrtjo, govori pa o strahu pred nočno temo, o strahu mladega dekliča pred gestapovskimi očmi, ki jo hočejo Sleči, ni razkošno pobarvana umetniška pripoved o včerajšnjih in jutrišnjih nehanjih, željah in dejanjih mlade devetnajstletne deklice. Nič nima. opraviti z včerajšnjo modo. Samo sonce njene težke mladosti, pristnost njenega temperamenta in želja, povedati ljudem danes resnico o ženskah -''•n moških, ki so v bunkerjih tudi trideset dni čakali na smrt, bili sojeni ali pomiloščeni, izdani ali zajet,*, poročeni ali sami — vsi pa zaljubljeni v svobodoi. samo to je lahko ustvarilo knjigo, o’ kateri se ne vprašamo, koliko velja po svojih umetniških kvalitetah, jo pa v dušku preberemo do konca. -mgh-
Uspeh dosedanjih prizadevanj
Lep in vsestranski napredek na področju sedanje tolminske občine
Nedvomno so v tolminski občini dosegli v letih Po osvoboditvi že precejšnje uspehe. Tako je začela obratovati v Pod-meicu tovarna pohištva »Krn«, v Podbrdu tovarna volnenih tekstilnih izdelkov »Bača*, v Tolminu tovarna čevljev »Jelen«, na Slapu valjčni mlin, modernizirali in povečali so klavnico, obnovili in razširili podjetje »Elektro-Tolmin«, v gradnji je tovarna mlečnega sladkorja itd.
Tako je danej v občini zaposlenih že nad 1700 ljudi. Poleg tega so dosegli lep napredek na področju šolstva, kulture in
zdravstva, zadovoljivi pa so uspehi tudi na področju komunalne dejavnosti in drugod.
NAPREDEK V KMETIJSTVU
V občini imajo vse pogoje predvsem za nadaljnji razvoj živinoreje in mlekarstva. Do danes se je živinoreja že lepo razvila in presegla predvojni nivo. Uspehe so dosegli predvsem z umno odbiro plemenske živine. Mlečnost živine še' iz leta v leto veča in je marsikje že presegla 2000 litrov. Danes imajo v občini že nad 7200 govedi, k; dajo na leto nad milijon litrov mleka.
V kmetijstvu se je storilnost dela v primerjavi s predvojnim stanjem skoraj podvojila. Ta uspeh je pripisati marljivosti kmetov, pa tudi uvajanju raznih pripomočkov v kmetijstvu in elektrifikaciji. Znatno, lajšajo ljudem delo tudi žičnice, po katerih spravljajo s planinskih senožeti v doline seno in les.
Z njimi pa si pomagajo tudi pri gnojenju strmih njiv in spravljanju raznih pridelkov. V glavnem pa so to le primitivne žičnice, ki vsekakor ne morejo najbolje služiti svojemu namenu. Tako kmetje, kakor zadružne organizacije pa si želijo,
Cspeh ljutomerske „Žice“
Lanskoletni proizvodni plan so presegli za nad 30 odstotkov
V Industriji žičnih proizvodov »2ica« v Ljutomeru so proizvodni plan za leto 1957 presegli za nad 30 odstotkov, ker so med letom sklenili izredno ugodne pogodbe za izdelavo okrog 70.000 m2 žičnega pletiva. Zaradi tega naročila so v podjetju delali v treh. Izmenah in dosegli znatno večjo proizvodnjo. V podjetju izdelujejo predvsem razne tapetniške in kovinske izdelke, med katerimi so najbolj iskane ra.zne ograje in sonde za naftno industrijo.
Mizarsko delavnico uporabljajo le za lastno tapetništvo in za izdelavo okvirjev za žične posteljne vložke. Se nedavno je podjetje poslovalo v treh obratih, ki so bili med seboj oddaljeni deset kilometrov. Sedaj eo se deloma že preselili iz Stročje vasi v Ljutomer. Samo v Razkrižju je še vedno ostal obrat žične pletilnice in mizar-
Nezgode
SMRTNA NEZGODA NA GRADILISCU
Pri gradnji stanovanjskega bloka v Kandiji pri Novem mestu Je prišlo prvi delovni dan novega leta do nezgode, ki je terjala življenje delavca Franca Peterleta, starega 40 let. Ko je pribijal deske za opaž, je stopil na slabo pribito desko in z njo vred padel z vrha stavbe na tla, in se ubil.
SMRT UPOKOJENCA
Upokojenec Franc Krese iz Novega mesta je šel 30. decembra lani čez železniški prelaz v Brš-ljinu pri Novem mestu. Pri prehodu čez tir je padel in udaril z glavo v tračnico tako močno, da Je v bolnišnici v Novem mestu podlegel poškodbam.
ŽRTEV NEPREVIDNOSTI
Ob ponedeljkih, ko Je v Novem mestu tržni dan, pride v mesto veliko ljudi. Tako je bilo tudi zadnji ponedeljek lanskega leta. 30. decembra. Med ostalimi je prišla tudi posestnica Neža Žugelj, doma iz Dobravie pri Metliki. Ko sta šli s hčerko po Glavnem trgu, Je hotela Zugljeva prečkati cesto tik za vozečim avtobusom. Pri tem ni videla od druge strani vozečega tovornega avtomobila, šofer tega. pa nje ne. Tovorni avtomobil jo je udaril z levim blatnikom. da je padla na cesto in bila na ntestu mrtva. Na kraju dogodka se je na mah zbrala množica ljudi, ki jih je huda nezgoda pretresla in sočustvujejo s prizadeto družino, zlasti s hčerko, ki je bila priča tragične smrti svoje matere.
(r)
stva, katerega nameravajo preseliti še letos v Ljutomer. Tako bo podjetje »Žica« osredotočilo svoje prostore v Ljutomeru v bližini železniške postaje. S tem bodo izboljšali organizacijo cela, zmanjšali transportne stroške in imeli boljši pregled nad poslovanjem posameznih obratov.
Zaradi preselitve obratov bodo morali v bližini »Mlekcpro-meta« zgraditi nov transformator, ki bo služil potrebam »Žice«, »Mle-kioprometa« in podjetja »Simentalka«. V letu 1957 so v
podjetju »Žica« z isto delovno silo kot leta 1956 imeli za 44 milijonov več dohodkov. Sedanji prostori podjetja ne zadoščajo za naraščajočo proizvodnjo in vedno večja naročila, zato nameravajo zgraditi novo delavnico za. kovinski oddelek in za žično pletilnico. Letos predvidevajo, da bodo z JLA sklenili pogodbo za izdelovanje posteljnih vložkov in žimnic. Mimo tega je podjetje »Žica« uredilo prejšnje slaibo poslovanje in si našlo več novih odjemalcev.
M.K.
Lovrenc na Pohorjju
Te dni so bili potniki, ki so se pripeljali z jutranjim avtobusom iz Lovrenca na Pohorju na železniško postajo v Ruto veselo presenečeni. Postaja je bila namreč že razsvetljena z električno lučjo. Skoraj neverjetno je slišati, da je bila postaja toliko časa brez električne razsvetljave, ko je le za nekaj kilometrov oddaljena od elektrarne v Fali. Potrebna sredstva sta prispevali občina in železniška direkcija.
Na zadnjem roditeljskem sestanku v Lovrencu se je zbralo nad 130 ljudi, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem o šolski reformi, poleg tega so vzgojitelji seznanili starše z dejavnostjo šolske mlečne kuhinje, uspehi otrok in drugim.
Gozdna uprava Je pred kratkim priredila tečaj za gozdne delavce, s katerim si bodo pridobili potrebne kvalifikacije. Vsega se je zbralo v prostorih hotela »Jelen« v Lovrencu okrog 70 gozdnih delavcev. Tečaj je trajal teden dni. V kratkem bodo tudi izpitL
Medtem ko so lani precej razpravljali, kako bi izboljšali delo mladine, je sedaj izboljšanje že precej očitno. Na zadnjem občnem zboru so namreč izvolili novo vodstvo, ki se je
resno lotilo dela. Tako redno prirejajo sestanke, na katerih je zelo živahno. Zmenili so se že tudi za uprizoritev veseloigre.	.	,
da bi bilo gradivo, ki ga potrebujejo za take žičnice cenejše kakor je. Sedaj si ga namreč le težko nabavijo. V prihodnje bi se morale zadruge bolj zavzemati za sodelovanje s kmeti, predvsem pri izboljševanju sadjarstva, za katero so ponekod najboljši pogoji.
ELEKTRIFIKACIJA
Nedvomno so dosegli prebivalci tolminske občine v letih po osvoboditvi naj večji uspeh 'pri elektrifikaciji, saj so tudi sami z lastnimi sredstvi in prostovoljnim delom k temu precej prispevali. Ob osvoboditvi so bila elektrificirana le večja naselja v dolini. Po osvoboditvi so elektrificirali Šentviško goro, Prapetno brdo, Bukovski vrh, Pečine, Tolminske Ravne, Gorski vrh, Čadrg in še vrsto drugih naselij, vsega okrog 23. Tako se je poraba električne energije v zadnjih štirih letih povečala kar za trikrat. Glede elektrifikacija spada tolminska občina nedvomno med prve pri nas, saj je neelektrificiranih Ig še okrog 300 gospodinjstev.
Tolminsko mlekarstvo pa doslej še ni doseglo zadovoljivega napredka. Če izvzamemo mlekarski obrat »Planika« v Tolminu, ki predela na dan okrog 5000 1 mleka in ki so ga po osvoboditvi preuredili in izpopolnili, delujejo po vaseh le manjše vaške mlekarne, ki izdelujejo sir raznih oblik in različne kakovosti, ki ga je na trgu težko vnovčiti. Zaradi tega je nedvomno očitna potreba po modernizaciji mlekarstva. Gospodarska poslovna zveza v Tolminu sicer že pripravlja načrte za novo sodobno in. večjo mlekarno v Tolminu, vendar teh tako kmalu verjetno še ne bodo moglj uresničiti.	J.	P.
Most na Soči je eden najbolj privlačnih krajev na Tolminskem
Novo podjetje „Termika
a
Včeraj je bilo v Ljubljani ustanovljeno specialno podjetje za toplovodne izolacije »Termika«. .
Doslej je le-to delalo osem let v sklopu podjetja »Izolirka« v Mostah. — Zaradi različnih sitrok in na zahtevo kolektiva pa so se osamosvojili.
Podjetje »Termika« je obrtno montažno podjetje za toplotne, hladilne in akustične izolacije. V svoji stroki izvršuje vse toplotne izolacije parnih naprav, kotlov, posod, toplotnih daljnovodov, centralnih kurjav in drugo.
Delovni kolektiv ima v vseh teh rezličnih delih že dokajšnjo prakso, saj so doslej izvedli,
Zgornja	Savinjsk
V mozirski občini so te dni že pričeli s pripravami za volitve ljudskih poslancev. Prvi je ob pripravah razpravljal sekretariat občinskega komiteja ZKS. V kratkem se bodo sestali na skupno sejo sekretariat občinskega komiteja ZKS, občinskega odbora SZDL in občinskega sindikalnega sveta. Po tej seji bo skupen plenum vseh
Spomenik in elektrika
V Tomin.ju ob vznožju Brkinov, nedaleč od Ilirske Bistrice so pred kratkim odkrili spomenik padlim borcem in žrtvam
fašističnega nasilja. Prebivalci
UPRAVNI ODBOR
Trgovskega podjetja »SADJE«, Kranj
razpisuje delovna mesta:
POSLOVODJE skladišča Jesenice,
FINANČNEGA KNJIGOVODJE in SALDAKONTISTA LIKVIDATORJA.
Za poslovodjo se zahteva srednja strokovna izobrazba z najmanj tri leta prakse ali pa nižja strokovna izobrazba z najmanj osem let prakse v trgovini.
Za finančnega knjigovodjo popolna srednješolska izobrazba in najmanj tri leta prakse ali nižja srednješolska izobrazba z najmanj osem let prakse v knjigovodstvu.
Za saldakontista - likvidatorja popolna srednješolska iazcbrazba in najmanj tri leta prakse ali nižja srednješolska izobrazba z najmanj osem let prakse v knjigovodstvu in delnim obvladanjem pravnih predpisov.
53-R
treh občinskih političnih forumov. Zbori volivcev za volitve delegatov za kandidacijske konference se bodo pričeli kmalu po 10. januarju. Pred tem pa bodo po vseh krajih v občini sestanki s predstavniki političnih in družbenih organizacij. Politične priprave za volitve bo vodil poseben štab, ki bo imenovan pri občinskem odboru SZDL Mozirje.
Pred kratkim sta sestala na skupno sejo delavska sveta i»-davno združenih podjetij LIP v Nazarju in Zadružnega lesno-proizvodnega podjetja v Mozirju in se združila. Novi delavski svet je izvolil tudi novi upravni odbor podjetja in sprejel nov tarifni pravilnik. Na seji so razpravljali že tudi o delu podjetja in sprejeli več sklepov.
Te dni je bila v Mozirju občinska konferenca ZVVI. Iz poročila in razprave povzemamo, da je bilo delo invalidske organizacije v letu 1957 plodno. Se posebej je zaživelo v pripravah na nedavne volitve občinskih ljudskih odborov. Poleg skrbi za invalide in za njihovo zaposlitev je organizacija skrbela tudi za partizanske otroke in otroke osebnih invalidov. Pri tem je organizacija tesno sodelovala z organizacijo ZB.
V počastitev republiškega kongresa ZVVI so priredili med osnovnimi organizacijami tekmovanje v katerem se je najbolj izkazala organizacija iz Gornjega grada. Tudi po delu v lanskem letu sodi ta organizacija med najboljše v občini.
že celo vrsto gradenj v naši državi.
Trenutno se bavi podjetje Je z montažnimi deli. Prav kmalu Pa nameravajo začeti tudi proizvodnjo izolacijskega materiala, kolikor bodo odobreni načrti in programi.
Poudariti je treba, da se ta stroka po vsem svetu, pa tudi pni nas, nenehno razvija in je računati, da bo v bližnjih letih še bolj napredovala. S postavljanjem novih tovarn in večjim izkoriščanjem toplotne energijo se večajo tudi dejavnosti takih podjetij, ki prihra-
Mladinski festival pripravljajo
Da bj, poživili petje v mestih in na podeželju in da bi ustanovili še nove mladinske pevske zbore, je izdelala na pobudo Okrajne zveze prijateljev mladine za celjski okraj glasbena ko-misija načrt za festival, ki bo letos ob prazniku mladosti v Celju. Da bi pritegnili k tekmovanju čimveč zborov,* bodo priredili v aprilu najprej občinske festivale, vsi občinski zbori pa bodo nastopili 5. maja skup-io v Celju na veliki reviji mladinskih zborov. Računajo, da se bo zbralo v Celju ta dan nad 3000 mladih pevcev. 2e doslej se je prijavila vrsta pionirskih in mladinskih zborov. S. D.
Slov. Konjice
V tovarni usnja »Konus« se Je pred kratkim začel strokovni tečaj za delavce, ki si želijo pridobiti potrebno kvalifikacijo. Za tečaj oziroma predavanja, ki so po trikrat na teden, je med delavci precejšnje zanimanje. Predvidevajo, da bodo tečajniki opravili izpite že prihodnji mesec.
nijo gospodarstvu ogromne vsote denarja.
V Jugoslaviji se ukvarja s toplovodnimi napravami že dokaj podjetij, vendar imajo to stroko le kot postransko. To novo podjetje »Termika« v Ljubljani pa je največje podjetje te vrste v Jugoslaviji.
Na ustanovni skupščini pa so bili razvidni tudii grobi obrisi dela v prihodnosti. Med drugim nameravajo krepko poseči s svojim delom v gradbeništvo in industrijo. Zlasti pri zadnji bodo s svojimi zaščitnimi ukrepi pripomogli k dokaj manjši potrošnji premoga, kot je bila doslej.
Kolektiv, ki ima zdaj okrog 100 delavcev in uslužbencev, računa, da bo že v teku enega leta povečal vrednost montažnih del za okroglo 100 milijonov dinarjev. Ker podjetje ve, da so potrebe vsak dan večje, pripravlja tudi program za r: britev proizvodnje.
Člani novoustanovljenega kolektiva so na ustanovni skupščini izvolili tudi sindikalno podružnico in organe družbenega samoupravljanja.
Loški potok
Kmetijsko gospodarska šola na Hrbu je delovala že lansko sezono in bo tudi letos nadaljevala svoje delo. Za šolo je med kmečko mladino precejšnje zanimanje, zato je pričakovati. da uspeh ne bo izostal. Vodstvo šole bo poskrbelo skupno z zadrugo, da bodo predavali strokovnjaki iz Kočevja in tamkajšnji prosvetni delavcu
(or)
Obisk pri tričetrtstoiefnikib
tega kraja so bili med vojno zelo prizadeti, saj jim je okupator požgal domačije in na zverinski način pobil 34 moških, medtem ko je v borbi padlo 6 borcev. Odkritje spomenika je •bilo zelo svečano, še posebno, ko so istočasno slavili tudi ureditev elektrifikacije. Obeh slovesnosti se je udeležilo okrog
tisoč ljudi.
K. R.
Kadarkoli sem se peljal mimo Doma onemoglih v Impoljci pri Sevnici, s-em se spomnil na svoj davni sklep, da bom enkrat obiskal tričetrtstoletnike, ki so v tem lepem poslopju, obdanem s košatimi drevesi, našli svoj zasluženi počitek. Toda bilo je že tako, da se mi je vsakokrat, kadar sem se peljal mimo, nekam mudilo. Zadovoljil sem se z bežnim pogledom na starčke, ki so stali ob cesti in zamaknjeno gledali v avtomobil. Čeprav jih nisem poznal in nisem mogel niti slutiti, kakšne bridkosti so doživeli v svojem vsaj tričetrt stoletja doljem življenju, sem se vseeno skušal zamisliti v njihovo preteklost. Najbolj se mi je vtisnilo v spomin srečanje s starčkom, ki mi je na vprašanje, kaj si najbolj želi, odgovo-
ril: »Umrl bi rad!« Zakaj se je naveličal življenja? Odgovorilo mi je njegovo sključeno telo, ki ne more ne stati, ne sedeti pa tudi ne ležati: kaj mi je dalo življenje? Mlada leta sem pustil na bogatem gruntu nekje nad Bizeljskem. Mislil sem, da si bom z garanjem za gospodarja prislužil vsaj zapeček, a tudi tega mi niso privoščili. Za plačilo so se pognali na cesto . ..
Hlapec Jernej? sem pomislil. Od tistega Cankarjevega se razlikuje samo po tem, da mu na •stara leta ne bo treba umreti v kakem obcestnem jarku. Čeprav mu družba, nova' in pravičnejša od tiste, ki ga je pognala na cesto, ne more povrniti polna desetletja napornega dela, katerega sadove uživajo njegovi nekdanji gospodarji, mu
je preskrbela udoben kotiček za zadnje dneve življenja. Toda Franc je star že 91 let in je po prestanem trpljenju težko pričakovati od njega, da bj znal ceniti skrb, ki mu jo posveča nova in pravičnejša družba. Skoraj eno stoletje življenja ga je tako pritisnilo k tlom, da si želi. samo še umreti...
Pa je v domu še takih, ki so leta in leta garali na bogatih kmetijah, dokler niso postali betežni starčki, nadloga za sebične gruntarje, ki niso marali, da bi bila ena usta več pri veliki skledi. Poslušal sem živ-Ijenske zgodbe o teh zadnjih Hlapcih Jernejih in mi mislil: ali smo storili vse, da jih v prihodnje več ne bi bilo? Res je, da obstojajo predpisi, ki prepovedujejo izkoriščanje
mm?**
53
PO • POVESTI
3.0L\V£RA
CURV/OODA
RIŠ.1Z:
M.MU STE*
864. Med mnogimi, ki jih je na Sever pripeljal pohlep	305. V pesku je zagledal'sledove dveh volkov, ki sta so	SOB
po zlatu, de bil tudi Sandv Mc Trigger. Kdor je videl nje-	tesno drug ob drugem napajala. Čeprav je bilo Se pre-	se
gov surovi, potuhnjeni obraz, Je .vedel, da mu ne sme	zgodaj za zbiranje kožuhov, je la čolna dvignil pnške.
zaupati* Zato je Sandy potoval brez druščine. Ko je ne-	Ubijal bj le iz veselja do ubijanja. Začel je zasledovati
kega popoldneva pristal ob peščenem nabrežju in se	živali. Toda Siva je bila modrejša od njega in Kazan se
sklonil, da bi pogledal za zlatimi zrnci, je presenečen je kot vedno v podobnih primerih prepustil njenemu obetal.	vodstvu.
Tudi Sandy Mc Trigger je bil dovolj prebrisan, da živalima ni približal naravnost, z vetrom, ki bi ga izdal. Previdno se je plazil v polkrogu, da bj ju zalotil z druge strani. Sivi pa je slepota izostrila vonj in sluh. Le tenka suha vejica je počila pod Sandyjevimi nogami in že se je Siva umaknila s Kazanom na varne*
kmečkih delavcev, toda ali se ti predpisi res izvajajo. Zavodi za socialno zavarovanje še vedno ugotavljajo primere, ko kmetje ne zavarujejo sv-ojih delavcev. Kaj bi bilo s temi ljudmi na stara leta? V največ primerih .bi jih gospodarji pognali na cesto in skrb nad njimi bi morala prevzet; družba. Tega na smemo dovoliti! V naši družbi ne sme biti Hlapcev Jernejev!
Ko sem z upravnikom prispel v jedilnico, so se vame zapičile oči mladega moža. Se nisem utegnil vprašati, kdo da je in kako je prišel v dom onemoglih, že so pred mano razkrival,- nje-govo živi jensko zgodbo.
Tot me je zanesla tudi v žensko spalnico. Mojo pozornost je vzbudila ženica, ki je pridno pletla volneno jopico. Nehote sem se spomnil na starčke, ki sem jih malo prej videl zunaj na dvorišču, ko so nepremično stali ob cesti in zrli v avtomobile aii pa sedeli na klopi in zamišljeno zrli predse. Ali ne bi bilo za te ljudi bolje, sem si mislil, če bi jih primerno zaposlili. Prepričan sem, da bi se v te ljudi povrnilo vsaj malo zaupanja vase in ne bi toliko mislili na to, da so sami sebi v napoto. V delu bi pozabili na svoje tegobe in našli smisel za zadnj,; košček življenja. O tem bi bilo treba dobro premisliti in storiti vse, da bo življenje starčkov v domu čim prijetnejše.
Se nekaj sem opazil v Domu onemoglih. V bolniški sobj je na robu postelje sedela mlada strežnica, lupila jabolko in ga košček po koščku dajala ,v usta bolniku. Težko bi popisal vse tisto, kar odlikuje ta dekleta, ki dan in noč strežejo starčkom m jim izkazujejo ljubezen, ki so jo toliko potrebni. Za to svoje požrtvovalno delo pa dobivajo zelo slabo plačilo, saj zaslužijo komaj 7000 dinarjev na mesec. Al; ne bi bilo treba pravičneje nagrajevati tako težko in nesebično delo?	i
F. Seti no
IllEVni VtSTI
Objave pod »Šolstvo«	90 «
Objave v rubriki »Dnevne vesti« Obvestila	beseda	20	din
Reklamne objave	«	40	«
Gledališke objave	«	10	«
Koncertne objave	•	10	«
Kino objave	«	30	«
Predavanja	«	e	«
Mali o Blasi« do 10 besed	300	din
Vsaka na dalj na	beseda	15	«
Ženitveni oglasi	beseda	50	«
Za dajanje naslovov ln oglas pod šifro	SO	«
osmrtnice	beseda	15	din
zahvale	«	30	«
NOČNA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA ZA NUJNE OBISKE NA BOLNIKOVEM DOMU OD 20 DO 7 URE ZJUTRAJ. OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH VES DAN Zdravstveni dom VIC« dr. Zavrnik Gorazd, Rlmaka e.
22. tel. 20-438- v odsotnosti zdravnika kličite tel. 32-740. Nedeljska dežurna služba v ambulanti Mirje, Rimska 31. tel. 21-797 od 8—14 ure.
Zdravstveni dom BEŽIGRAD:
dr. Setina Miloš, Lavričeva B-a, teL 31-286. V odsotnosti zdravnika. kličite teL LM 30-800.
Zdravstveni dom SlSKA:
dr. Gašperlin Janez, Černetova 31, tel. 22-331 dn 22-881. Zdravstveni dom CENTER: dr. Pupis Hubert, Titova 25-B-H, tel. 31-052. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 30-200. Zdravstveni dom MOSTE:
Zdravstveni dom Moste, Krekova 5, tel. 31-359. V odsotnosti zdravnika kličite tel. 30-300. Zdravstveni .dom RUDNIK: dr, Mal Miran. Wolfova 5, tel. 22-684. V odsotnosti zdravnika kličite tel. LM 20-500. V soboto dežurna služba že od 18 ure dalje.
Proti sladkorni bolezni, protinu in tolščavosti (bolezenskemu de-belenju) pomaga rogaški »DONAT« vrelec. Zahtevajte ga v trgovinah pri »Mercatorju«, »Prehrani« in »Ekonomu« v Ljubljani.
ZAHVALA Najlepše se zahvaljujem zdravnikom in strežnem osebju interne in f fiziološke klinike za skrbno zdravljenje in pomoč.
Prav posebna zahvala dr. Saši Luzarju in dr. Rozinovi.
Marušič Valburga, Ljubljana Geografsko društvo Slovenije vabi na diskusijski sestanek Odseka za znanstveno delo, ki bo v petek, 10. januarja 1958, ob 19.30 v prostorih Geografskega inštituta na Univerzi.
Nadaljevali bomo z razgovorom o navodilih za proučevanje geografije mest, ki jih je sestavil tovariš Igor Vrišer.
EKSPERIMENTALNO
GLEDALIŠČE
Ljubljana — Križanke — Viteška
dvorana
Torek. 7. Jan., ob 39: Prod Den-
ger »Minuto pred dvanajsto«. — Monodrama v treh dejanjih. — Premiera. Izven. — Gostovanje eksperimentalne skupine Drame SNG.
Četrtek, 9. jan., ob 20: Četrtkovi kulturni razgovori. Ivan Potrč: »Sodobno založništvo«.
Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni od 10—12 ure in dve uri pred predstavo. Rezervacije na telefon 22-01L,
MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE
MARIONETE Levstikov (Šentjakobski) trg gt. 2 Četrtek, 9. jan. ob 17.: F. Milčinski: »Zvezdica Zaspanka«. Sobota, 11. jan. ob 17: L. Novy» V. Taufer: »Mojca in živali«.
Ob 20.30: L. Novy-V. Taufer — »Mojca in živali«. Za odrasle.
Nedelja, 12. jan. ob 11: V. Ciny-bulk-Dežman: »Igračke na cestah«.
Ob 15: F. Bevk: »Lenuh Poležuh«
ROČNE LUTKE Resljeva c. 3G Nedelja, 12. jan. ob 17: W. Karsch-J. Pengov: »Težave Peteršiljčko-ve mame«.
Prodaja vstopnic od torka dalje vsak dan od 10. do 12.. ure na
upravi Resljeva c. 36, tel. 32-020 in pol ure pred pričetkom vsake predstave pri gledališki blagajni.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Torek, 7. jan., ob 20: Stuart Oliver: »Čudovite pustolovščine«. — Komedija v treh dejanjih. Premiera. Izven. — DPD Svoboda Center.
Četrtek, 9. jan., ob 20: Stuart Oliver: »Čudovite pustolovščine«. — Komedija v treh dejanjih. Izven. Sobota. 11. jan., ob 16: D. Gorinšek: »Rdeča kapica«. Izven. Nedelja, 12. jan., ob 16: Stuart Oliver: »Čudovite pustolovščine«. — Komedija v treh dejanjih. Izven in za podeželje.
davanja: as. dr. Sedej: O faseti-rani prevleki, as. dr. Antolič: Nadaljevanje cikla o ortodonti ji, as.
dr. Repič:	Histopatološke spre-
membe obremenjenega parodonci-
ja. — Prof. dr. Rant vabi vse terapevte, ki so obiskovali ortodont-ske tečaje na sestanek, ki bo v soboto, 11. t. m., ob 10. uri na Stomatološki kliniki zaradi osnovanja ortodontske sekcije.	P
14.35—15.00 Želeli ste — poslušajte! 15.00—17.00 Prenoe sporeda Radia Ljubljana; 17.00—17.10 Domača poročila; 17.10—17.20 Objave; 17.20— 17.30 Štiri dalmatinske narodne pesmi; 17.30—18.00 Med našimi pevci in godci; 18.00—23.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana.
»UNION«: francoski barvni film »SVET TIŠINE«. Tednik F. N. št. 1. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — Ob 10 je matineja istega filma.
»KOMUNA«: jugosl. film »KRVAVA SRAJCA«. Tednik F. N. št, 1. Predstave ob 16, 17, 13 in 21. Danes zadnjič.
»SLOGA«: amer. film »CAJ ZA DVA«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17, 19 in 21- Danes zadnjič!
»VIC«:	angl. film »JOČI LJUB-
LJENA DEŽELA«. Predstave ob 15, 17. 19 in 21.
Prodaja vstopnic v vseh kinematografih od 9 do n in od 14 dalje.
MLADINSKI KINO »LM«, Kotnikova 8: nemški film »STRUP V ZOOLOŠKEM VRTU«. Predstavi sta vsak dan ob 10 in 15.
SISKA: amer. barvni film »RDEČE PODVEZE«, v glavni Vlogi: Rosemary Clooney in Jack Car-son. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje.
TRIGLAV:	angl.	film »MADLE-
NA«. Tednik. V gl. vlogi: En Tood in Norman Vulend. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
»LITOSTROJ«: amer. barvni film »VELIKA NAGRADA«, ob 20. — Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Zadnjič!
KAMNIK »DOM«: jugoslov. film »ZENICA«.
BLED:	amer. film »UPORNIK«,
ob 20.
ČRNOMELJ:	amer.	barvni film
»POGUMEN KOT LASSIE«, ob 19.30.
KRANJ »STORŽIČ«:	nemško-ju-
slov. barvni film »DEKLETA IN FANTJE«, ob 16. 18 in 20.
KRANJ »TRIGLAV«: jugoslovanski film »VELIKI IN MALI«, ob 19.
JESENICE »RADIO«: amer. barv. cinemasc. film »TRIJE NOVČIČI V VODNJAKU«, ob 18 in 20.
JESENICE »PLAVŽ«:	amer. film
»VZHODNO ZAHODNA STRAN« ob 18 in 20.
Na današnji dan leta 1893 Je umrl fizik Josip Stefan. Raziskoval je probleme mehanike,,!akustike in optike, zlasti pa probleme toplote, magnetizma in elektrike. Stefanovo naj večje delo je zakon o sevanju, s katerim je njegovo Ime zaslovelo po vsem svetu.
MULI OGLASI
VAZNO OPOZORILO. Naročniki malih oglasov lahko naročijo oglase v naših podružnicah oziroma pri vseh poštnih uradih v Sloveniji.
MATERIALNEGA IN MEZDNEGA
knjigovodjo (-kinjo) sprejme industrijsko podjetje v Ljubljani. Možen takojšnji nastop ali pp dogovoru. Praksa v industrijskih podjetjih zaželena. Naslov v ogl. odd.	R	53-1
BOLNIČARJA -čarko z dovršeno bolničarsko šolo in vsaj enoletno prakso sprejme Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo. Naslop službe je možen takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Samsko stanovanje zagotovljeno. Interesenti naj se javijo osebno ali pismeno v upravi podjetja.	R 52-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO — samo, z daljšimi privatnimi zaposlitvami, sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd.	357-1
SNAŽILKA, poštena jn vajena dela, dobi službo na gimnaziji. Javite se od 8.—9. ure. Naslov v ogl. odd.	348-1
UPOKOJENKO ali kakšno drugo žensko potrebujem k otrokom od 13. do 16. ure. Simon, Kodeljev grad 34.	344-1
ŠOFERJA B ali C kategorije za tovorni avtomobil sprejme trgovsko podjetje »Rožnik« Ljubljana, Titova 18.	343-1
DELAVCA za skladišče sprejme trgovsko podjetje »Rožnik« Ljubljana, Titova 18.	342-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, ki ima lastno sobo, sprejmem takoj. Naslov v ogl. odd. 335-1 KINOOPERATER, vešč popravil in montaže, išče zaposlitev. Naslov v ogl. odd.	3S5-1
PAR KONJ ln gumi voz prodam. Naslov SP Celje. 363-4 FRIZERKA želi spremeniti službo v Celju ali bližnji okolici. Naslov v SP Celje.	364-1
RAZPRODAJAM visoke tn nizke zimske čevlje s surovo gumo, srednjo peto; 15% popust. Čevljarstvo Kovačič Ivan, Cesta v Rožni dolini št. 1.	358-4
STAREJSE POHIŠTVO za samsko sobo in jedilnico prodam poceni. Zjgon, Martina Krpana št. 5 (pri remizi).	356-4
SINGER krojaški stroj, v dobrem stanju, prodam. Bohoričeva 26, podpritličje.	355-4
VEC PAROV SMUČI, prvovrstnih, novih, prodam. Ledinek Pavel, Gradišče 2-1.	346-4
MOPED, zadnji model, s ščitniki, kupim. Porenta Stane, krojač, Nazorjeva 1-1.	352-5
ENONADSTROPNO, dvostanovanjsko hišo z vrtom v Magda-lenski četrti prodam. Naslov v upravi S-P Maribor.	360-7
NEOPREMLJENO SOBO, proti nagradi iščem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zelo — zelo nujno«.
1957-9
ISCEMO PRAZNO ali opremljeno sobo, lahko kabinet. Nudimo lepo nagrado.	Ponudbe	pod
»S-15« v ogl. odd.	1957-9
LEPO PRAZNO SOBO 3 souporabo kopalnice oddam s 1. majem, tistemu, ki mi takoj posodi 60.000 din.	Ponudbe	pod
»Lepa soba in obresti« v ogl. odd.	345.9
2 ŠTUDENTA takoj potrebujeta sobo. Ponudbe pod »Srbijanea« v ogl. odd.	341-9
DVA ŠTUDENTA	iščeta sobo.
Plačilo vnaprej.	Ponudbe	pod
»Mig-15« v ogl. odd.	336-9
OPREMLJENO SOBO iščem. Plačujem vnaprej. Ponudbe pošljite pod »Vojvodjanka« v ogl. odd.	332-9
ZA KRATKO DOBO Iščem prazno ali opremljeno sobo. Plačam vnaprej. dam tudi posojilo. Ponudbe pod »Nagrada« v ogl. Odd.	328-9
RADIO
SPORED ZA TOREK
Poročila: 5.05. 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00, 22.55 5.0G—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — vmes ob 6.30 do 6.40 Reklame; 6.40—6.45 Naš jedilnik; 8.05 Zaigrajmo in zapojmo z našimi narodnimi solisti in ansambli; 8.35 Orkestralne miniature; 9.00 Zabavni mozaik; 9.30 Slavni virtuozi vam igrajo; 10.10 Igramo za vas! 11.00 Edward La-lo; imfonija v G-duru (Prva izvedba v Radio Ljubljana); 11.30 Za dom in žene; 11.45 Trije valčki Johanna Straussa; 12.00 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skobemeta; 12.30 Kmečka univerza — Jože Kregar: Olepšamo slovensko vas; 12.40 Antonin Dvorak: 4 slovanski plesi; 13.15 Melodije z Broadwaya (igra pianist George Feyer); 13.30 Pester operni spored; 14.20 Za otroke — Charlej; G. Roberto: Jones Rjavček in losi; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame; 15.40 Potopisi in spomini —Lojze Krakar: Ljudje in kraji na Poljskem — I; 16.00 Za ljubitelje in poznavalce; 17.10 Naj se vam sami predstavijo .. . 17.40 Mali cocktail z orkestrom Roberta Farnona; 18.00 —• Športni tednik;' 18.30 Iz zakladnice jugoslovanskih samospevov; 18.45 Domače aktualnosti; 19.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Koncert Slovenskega okteta; 20.30 Radijska igra — Albert Camus: Obsedno stanje (ponovitev); 21.33 Zabavna revija z orkestrom Johny Douglas: 22.15 Tennessi Erni e Ford — najpopularnejši ameriški pevec popevk; 22.40 Obisk v studiu 18 (igra Mojmir Sepe s svojim ansamblom); 23.00—23.15 in 23.30—23.45 Oddaja za tujino (prenos iz Beograda).
II. PROGRAM
(na valu 292,i m in 98,9 mHz)
14.00 Za vsakogar nekaj iz arhiva zabavne glasbe; 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved: 15.10 Ljubljanska kronika in obvestila; 15.25 Pojo otroški in mladinski zbori; 15.45 — 18.00 Filmska kronika; 22.15—23.00 Iz sodobne angleške simfonične glasbe.
Okvirjene osmrtnice tn zahvale:
Do velikosti eno kolonsko'
100 mm višine 1 mm	90	dit
Večje 1 mm višine/I	90	«
Dne T. januarja 1943 je umrl pionir v elektrotehniki — Nikola Tesla. Ko je končal tehnično visoko šolo. je nekaj časa služboval v Budimpešti in Parizu, toda že leta 1882 je odšel v Ameriko, kjer je tudi umrl. Tesla se je naselil v Združenih državah prav tedaj, ko je bilo osrednje vprašanje v ameriški elektrotehniki, kako prenašati električno energijo na daljavo. S svojim izumom trifaznega motorja je Tesla odlično rešil ta problem. Njegovi poizkusi o širjenju elektromagnetnega polja pomenijo prvi poizkus radia. 7, neštetimi genialnimi izumi je prav do svoje smrti bogatil razna področja tehnike.
Pri vseh nedeljskih objavah se cena zviša za 20 odstotkov.
Važno opozorilo
Oglasi naročeni za nedeljsko objavo in dostavljeni do vključno petka, do 12, ure, se računajo po
ceniku.
Oglasi, ki so za nedeljo naročeni kasneje (petek popoldne ln sobota) se zaračunajo C 10% poviškom nedeljske cene.
Oglasi naročeni za Izrecno določen dan se zaračunajo z 10% poviškom.
Objava oglasa ha prvi strani v
velikosti VIT-35 mm' 100.000 din Objava oglasov na zadnji strani '-4-300% od normalne cene.
Objava oglasov na ostalih straneh (tekstnih) +50% od normalne cene.
»TEDENSKA TRIBUNA«
1 ems s klišejem ali sliko 175 dtn 1 cm1 brez klišeja.' samo besedilo	XM	«
Revija »TOVARIŠ«
knjigotisk barvni tisk 1-1	stran	100.000	160.000
1-2	«	50.000	90.000
1-4	«	25.000
1-8	«	12.500
CENIK OGLASOV
v časopisih podjetja »Slov. poroč. »Slovenski poročevalec«
Cela stran	200.000	di:
po! strani	120.000	»
četrt strani	70.000	«
osminka strani	36.000	«
šestnajstinka strani	19.000	«
Višina 1 mm v eni koloni 90 « Objave pod »Razpisi« in pod »Obvestila« 1 mm/I 90	«
Priznanje rezenrmm oficirjem
Ob navzočnosti predstavnikov okrajnega komiteja ZKS, garnizije JLA in organizacij, je bila 4- januarja dopoldne v Novem mestu majhna svečanost, ki jo je priredil okrajni odbor Združenja rezervnih oficirjev. Na njej je predsednik okrajnega odbora Združenja Franc Kotnik izročil odlikovanja, s katerimi je Vrhovni komandant maršal Tito odlikoval najbolj zaslužne rezervne oficirje za njihovo delo v organizaciji.
Z Redom za vojne zasluge III. stopnje sta bila odlikovana rezervna oficirja Milorad Dimitrijevih in Janez Potočar, oba iz Novega mesta. Medalje za vojne zasluge pa so prejeli; Franc Benčič iz Črnomlja, Ciril Bukovec iz Velike Loke, Stane Kobler iz Novega mesta, Stane Kolenc iz Trebnjega in Jože Šuštar iz Novega mesta.
Za vedno nas j« zapusti la naša zlata žena, sestra in teta
FANI KOPRIVŠEK
Pogreb nepozabne bo v sredo, 8. jan. 1958, ob 15.30 na mestnem pokopališču v Celju.
Neutolažljivi mož Emil, sestre Rez.i, Toni, Hani, Loni, Berta in ostalo sorodstvo.
Celje, Trst, Zemun,
Bratislava, 6. jan. 1958.
GOSPODINJE^
PRIJETNO PRESENEČENJE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Sreda, 8. jan., ob 20: —Alejandro Casona »Drevesa umirajo stoje«. Premiera — premierski abonma in izven.
Četrtek. 9. jan., ob 20: Alejandro Casona »Drevesa umirajo stoje«. Četrtkov abonma in izven. Petek, 10. Jan., ob 10.30:	Pavel
Golia »Jurček«. — Zaključena predstava za šolo iz Šempetra. Ob 15.30: Alejandro Casona — »Drevesa umirajo stoje«. I. srednješolski abonma.
Sobota, 11. jan., ob 20: Alejandro Casona »Drevesa umirajo stoje«. Sobotni abonma in izven.
Nedelja. 12. jan., ob 10: Alejandro Casona »Drevesa umirajo stoje«. Nedeljski dopoldanski abonma in izven.
Ob 15.30:	—	Alejandro	Casona
»Drevesa umirajo stoje«. Nedeljski popoldanski abonma in izven.
»FLEK« je najboljše sredstvo za čiščenje madežev. To ve vsak otrok. Zahtevaj »FLEK«, lrjer kupuješ milo!
Čistilo za kovine lv steklo
RECEPT za nego lica:	Redno
uporabljaj za nego kože samo kvalitetno mastno kremo ULTRAGIN-sport. Dobiš jo v vseh parfumerijah.
GLEDALIŠČA
DRAMA
Torek, 7. Jan., ob 20: — Denger »Minuto pred dvanajsto«. Premiera. Izven. (Predstava bo v Eksperimentalnem gledališču v Križankah.)
Sreda, 8. jan., ob 15: Goodrich -Hackett »Dnevnik Ane Frank«. Zaključena predstava za osemletke Kranj.
Četrtek, 9. jan., ob 19.30: 0’Neill »Dolgega dneva	potovanje v
noč«. Abonma K.
Petek, 10. jan., ob 15.30: 0’NeUl »Dolgega dneva potovanje v noč«. Abonma Petek popoldanski. (V vlogi Edmunda bo nastopil Danilo Benedičič.)
Ob 20: Benavente-Miklavc »Kri-špin«. Miklavc »Tri pantomime«. Premiera. Izven.
Sobota. 11. Jan., ob 15: Goodrich-Hackett »Dnevnik Ane Frank«. Zaključena predstava za razne šole izven Ljubljane.
Ob 19.30: Shakespeare »Ukročena trmoglavka«, izven in za podeželje. (Katarina Duša Počkajeva.)
Nedelja. 12. jan., ob 15: Benavente-Miklavc »Krišpin«. Miklavc »Tri pantomime«. Izven in za
podeželje.
Ob 19.30: Axelrod »Sedem let skomin«. Izven in za podeželje. Ob 20; Denger »Minuto pred dvanajsto«. Izven in za podeželje. (Predstava v Eksperimentalnem gledališču v Križankah.) Za tekoči teden je Drama SNG pripravila kar dve novi premieri, obe iz svojega izrednega eksperimentalnega repertoarja. V gledališču v krogu bo drevi prvič pri nas uprizorjena monodrama sodobnega nemškega pisatelja Freda Dengerja »Minuto pred dvanajsto«. V igralski interpretaciji Elvire Kraljeve in v režijski in scenski postavitvi Mileta Koruna, ki mu je ta režija režiserski debat v Drami SNG.
V petek, dne 10. Januarja, bo v Drami premiera in krstna uprizoritev svojevrstnega izvirnega gledališkega dela, katerega avtor in izvajalec je dramski igralec Branko Miklavc. Predstava obsega dva dela. V prvem Branko Miklavc brez partnefjev igra vlogo Krišpi-na (ustrezna predelava Benavente-jeve komedije »Ideali in koristi« je tudi njegovo delo), v drugem delu pa izvaja tri svoje izvirne pantomime. — Režijsko vodstvo predstave je v rokah ing. areh. Viktorja Molke, ki je prispeval tudi sceno. Kot solist na flavti sodeluje Boris Čampa.
Občinstvo posebej opozarjamo, da je premiera in vse nadaljnje predstave »Minuto pred dvanajsto« v dvorani Eksperimentalnega gledališča v Križankah, »Krišpin« in »Tri pantomime« pa na matičnem odru v Drami.
Predprodaja vstopnic za predstave v Eksperimentalnem gledališču v Križankah 3e vsak dan od 10. do 12. ure dopoldne pri blagajni v Križankah In dve uri pred predstavo prav tam.
Vse predstave Eksperimentalnega gledališča se bodo uprizarjale samo za izven abonmaja.
OPERA
Torek, 7. Jan., ob 19:30: Giordano ‘Anirp Chenier« Abonma red F Gostovanje baritonista Karla Ka-mušiča v vlogi Gerarda. (Sedeži tudi v prodaji.)
Sreda, 8. jan., ob 19.30: Janaček: »Jenufa« Abonma red A. (Vstopnice tudi v prodaji.)
Četrtek, 9. Jan., ob 19.30: Giordano »Andre Chenier«. — Abonma red C. (Sedeži tudi v prodaji.) Petek, 10. jan.: zaprto.
Sobota. 11. jan., ob 19.30: Kogol: »Crne maske«. Abonma red H. (Sedeži tudi v prodaji).
Nedelja, 11. Jan. ob 19.30:	R.
Strauss: »Ariadna na Naksosu« Premiera. Izven. (Vstopnice v prodaji od srede, 8. jan. od 17. ure dalje.)
MESTNO GLEDALISCB LJUBLJANA Gledališka pasaža Sreda, 8. Jan., ob 20: »Večer * čitalnic!«. Abonma LMS TT Četrtek, 9. jan.: zaprto.
Petek, 10. Jan.: zaprto.
Sobota, 11. jan. ob 20: Diirren-matt: »Obisk stare gospe«. Premiera. Izven.
Nedelja, 12. Jan. ob 15 — Cehov: »Striček Vanja«. Abonma nedelja popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji.
Ob 20: Evreinov: »Komedija o »reči«. . Izven.	|
POŠTENEGA NAJDITELJA prosim, da mi vrne izgubljeno delovno knjižico ter učno spričevalo na ime Kermauc Jože, Maribor, Gubčeva 7, sicer razveljavljam.	361-10
ZLAT UHAN, izgubljen v soboto, vrniti prosim proti nagradi. Mihelčič, Zidovska steza l-I.
338-10
»SILVESTROVANJE« 26789-11	—
Sreda ob 17.	340-11
ELEKTROMONTER, visokokvalificiran, z izpitom B radio tečaja, vešč tudi ključavničarskih del, želi zaposlitev v manjšem podjetju ali ustanovi. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. odd.	326-1
SPREJMEMO:	strojne	in elek-
trotehnike, stenodaktilografe, strojepiske, finančne in materialne knjigovodje s poDolno srednjo šolo in nekaj prakse. Ponudbe pošljite pod šifro »515« v ogl. odd.	r	43-1
PREVZAMEM poldnevno popoldansko honorarno delo v knjigovodstvu, komerciali ali administraciji. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ljubljana 8000«.'	139-1
povečevalni K, 6x9, kompleten. in Leico zamenjam za deske. Fotograf, Lj. Cankarjeva st. 10.	325-fi
LEPO MIRNO SOBO zamenjam v Sp. Šiški, s souporabo pritiklin. Ponudbe v ogl. odd. pod »Snažno«.	179-9
UMRLI
Sporočamo, da nas je v 84. letu starosti za vedno zapustil naš dobri ata in stari ata
VALENTIN ZAMLJEN Gradiškov oče Pogreb pokojnika bo v torek, dne 7. januarja 1958, v Stranjah. Žalujoči otroci: Lojze, France, Ivan, Valentin, Mici, Francka ln Pepca z družinami. Kregarjevo, Godič, Kranj. Ljub-lj ana.
Umrl je moj mož, brat in stric
DRAGO MIKUS podpolkovnik v pokoju
Pogreb bo v sredo. 8. Jan. 1958 ob 15. uri iz Krištofove mrliške vežice na Zalah.
Žalujoča žena Kleopatra in sestra Kristina Mikuš ter ostalo sorodstvo.
KONCERTI
Godalni kvartet Parrenin iz Pariza bo koncertiral jutri, v sredo, za beli abonma. Kvartet, ki je prejel dve veliki mednarodni nagradi za komorno glasbo v Ženevi in Parizu, slovi kot izredni interpret Mozarta in Debussyja. Nekaj vstopnic je še v prodaji. - K V petek, 10. t. m. koncert za rumeni abonma. Solist Bernard Flavigny iz Pariza, dirigent Klaro M. Mizerit. Spored:	Aleksander
Lajovic »Adagio«, Mozart »Koncert za klavir in orkester v Es-duru«, Dvorak »VH. simfonija«.
ZAHVALE
Po težki in mučni bolezni je prenehalo biti srce v 53. letu starosti naše nadvse ljubljene in nepozabne žene, mamice, stare mame
MARIJE ŠKRJANC roj. GREGORC
žene čevljarskega mojstra
Pogreb drage pokojnice bo v sredo, 8. januarja 1958, ob 16. uri iz hiše žalosti, Spodnje Duple št. 24.
Žalujoči: mož Peter, otroci sin Peter z ženo, Tončka z Vlasti, Marica por. Grašič, Slavka por. Dolinar, Anica por. Kuhar z družinami in Zorka ter brat Janez in sestra Helena in hčerka ter ostalo sorodstvo. Duple, Križe, 6. januarja 1958.
ZAHVALA
Ob izgubi najdražjega moža in očeta
- IVANA NAMARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so mu pomagali v času bolezni, duhovščini za spremstvo in vsem, ki so kakorkoli počastili njegov spomin.
Žalujoči Namarjevi.
MARIBOR
RAZPISI
MARIBOR
Torek, 7. J anuarj a
DEŽURNA LEKARNA »Tabor«, Trg revolucije 3
NARODNO GLEDALIŠČE
Ob 15.30: Kreft: »Celjski grofje«,
Kmetijska zadruga z o. j. Grad, razpisuje mesto
UPRAVNIKA Pogoj :	kmetijski	tehnik	z
najmanj triletno prakso v zadružnem delu ali oseba s srednješolsko Izobrazbo z nekaj prakse v zadružnem poslovanju.
Nastop službe s 1. marcem. Plača po dogovoru. — Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja in kratkim življenjepisom pošljite na naslov: Kmetijska zadruga Grad.
Zahvala
Ob bridki izgubi dragega moža, očeta, brata, svaka in strica
VIKA RUDOLFA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti, za vse poklonjene vence im cvetje, pev. zborom, govorniku za njegove ganljive poslovilne besede, tovarišem lovcem, duhovščini, predvsem pa še zdravnikom dr. Hriberniku, dr For-tiču, dr. Marušiču in dr. Dietzu, kot tudi bolniškemu osebju v bolnišnici Idrija in na Golniku ter vsem, ki so nam izrazili sožalje in sočustvujejo z nami.
Žalujoči ostali Crni vrh nad Idrijo, 6. januarja 1958.
RADIO
5.00—8.00 Prenos sporeda Radia Ljubljana: 8.00—8.05 Domače vesti; 8.65—8.15 Objave; 8.15—8.35 Domače napeve Igrajo Pohorski fantje in trlo Malovrh; 8.35—14.35 Prenos sporeda Radia Ljubljana;
SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE NENADOMA UMRL CLAN NAŠEGA KOLEKTIVA
PREDAVANJA
Planinsko drnštvo Ljubljana -
matica priredi dvoje predavanj tov. Kambiča v dvorani Doma železničarjev ob 20. url in sicer: — 9. januarja »Svet ob Krki« in 16. januarja »Ameriške galerije in muzeji« z bavnimi diapozitivi. — Prodaja vstopnic v društveni pisarni.	p
Prirodoslovno društvo v Ljubljani, vabi na predavanje prof. dr. ing. Franca Avčina: »Slovenija v barvah« (ponovitev in dopolnjeno z novimi slikami). — Predavanje, spremljano z barvnimi diapozitivi, bo danes ob 20. uri v prirodoslovni predavalnici na Univerzi, vhod z Gosposke ulice.	p
Odbor Društva zobozdravstvenih delavcev Slovenije obvešča člane, da bo na strokovnem sestanku v petek, 10. t. m., v dvorani Klasične gimnazije ob 20 predaval dr. Milivoj Perko: Problemi krvavitev v zobozdravstvu. — V soboto, lil. t. m., bodo v predavalnici Pa-tološko-anatomskega • inštituta s pričetkom ob 8. uri naslednja pre-
Umrla nam je naša draga mama
MARIJA ROTAR
roj. Štrukelj
Pogreb bo v sredo, dne 8. januarja 1958, ob 14.30 iz Sp. Gamelj na pokopališče Šmartno pod Šmarno goro.
2alujoči: sinova Fran-cel in Vinko z družinama, hčerki Jula por. Česen in Micka por. Klein ter ostalo sorodstvo.
Sp. Gameljne, Ljubljana, Celovec, 6. I. 1958.
ZVESTEGA TOVARIŠA BOMO SPREMILI NA NJEGOVI ZADNJI POTI 7. JANUARJA 1958, OB 16. URI Z ZAL, IZ NIKOLAJEVE MRLIŠKE VEŽICE NA POKOPALIŠČE.
Zahvala
Vsem, ki so nam izrazili svoja topla sočutja ob bridki izgubi našega nepozabnega
VLADIMIRA ŠPffilčA
izrekamo našo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni darovalcem krasnih vencev: mladinskemu aktivu LIP, kolektivu LIP KGP, članom sindikata LIP — iz Kočesvja, SZDL Stara cerkev.
Izrecno se zahvaljujemo tov. Božu Resinoviču za pomoč in organiziranje pogreba, vsem prijateljem iz Stare cerkve in Ribnice, šefu postaje tov. Percu, ki nas je predhodno obveščal o prihodu vagona z našim mrtvim Vlaidimirom, tovarišema za lepe poslovilne besede, pevcem in godbi Iz Rudnika za ganljive ža-lostinke. Naša prisrčna zahvala vsem, ki so nadvse dragega nam sina in brata čakali pri številnih vlakih na postaji in vsem, ki so nam na kakršenkoli način izrazili sožalje.
DRUŽINA SPIRIC
Stara cerkev, dne ,6. januarja 1958.
Keramišno kemična Kamnik
Industrija
Globoko užaloščeni sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgotrajni bolezni za vedno zapustila naša ljubljena žena, zlata mamica in sestra
MARICA DUŠA
bivša gostilničarka
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, 7. januarja 1958 ob 15.30 iz Petrove mrl. vežice na Zalah. Žalujoči; mož Tone, hči Mari, sestre in bratje ter ostalo sorodstvo.
Ljubljana, dne 5. januarja 1958.
0BRAT0V0BJE
VODJE NABAVE
Zahvala
Ob smrti našega ljubljenega moža, očeta, dedka in
Prednost imajo ekonomisti s srednjo ekonomsko šolo ali osebe, verzirame v tem poslovanju.
Umrla je naša zlata žena, mama, babica in prababica
MARUŠKA STUPICA roj. R0VŠEK
n	_
Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 7. januarja ob 15. uri z Zal, Andrejeve mrliške vežice.
Žalujoči: mož JANKO, sin BOJAN, snaha MIRA, hčerka NADA por. DOLENC, zet ALOJZ, vnuki MATIJA IGOR, SERGEJ in pravnukinja MOJCA.
Ljubljana, tjne 6. januarja 1958.
JOSIPA PRIMOŽIČA
VODJE PRODAJE
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji potL Iskreno zahvalo izrekamo tov. dr. Radotu Debevcu za požrtvovalno pomoč ln skrb v času težke bolezni na domu. Zahvaljujemo se organizacijam ZB in SZDL terena Kolezlja za darovane vence in tov. Stefanu Urbancu za ganljive besede ob odprtem grobu. Zahval« tudi godbi LM in pevcem.
Žalujoča žena Ivanka, hčerka Ivica, zet Zlatko Močnik in ostalo sorodstvo.
Prednost imajo ekonomisti s srednjo ekonomsko šolo ali osebe, verzirane v tem poslu.
Plača po tarifnem pravilniku ozir. po dogovoru.
Pismene ponudbe pošljite tukajšnji upravi podjetja pošti ali z osebnim obiskom.	69-R
Bischophofen, 8. Jan. Vzhodnonemški skakalec	H eimut
Recknagel je danes ponovno zmagal na mednarodnih skakalnih tekmah v Salzburgu.
Zmagovalec je obstal po dveh Skokih na 54 in 58.5 m in prejel zanje 213 točk. Na drugo mesto se je plasiral G-lass (Vzh. Nemčija) s skokoma 53.5 in 55 m ter 216.5 točke, tretje mesto pa je zasedel član sovjetske ekipe Takadze s skokoma 52.5 ln 56 m in 210.5 točke. Naslednja mesta so zavzeli Leodolter (Avstr.), Bcikart (ZN), Samov (SZ) itd. Najboljši Jugoslovan je bil Zidar — na 22. mestu.
Skoki so kili na manjši napravi, ker je na veliko primanjkovalo snega. Tekmovalo je 58 skakalcev, med njimi tudi trije naši, za katere je ta turneja cenen
da so se za mednarodno prvenstvo Romunije v namiznem tenisu, ki bo od l?. do 20. t. m. _ v
Bukarešti, razen jugoslovanskih Igralcev prijavili še tekmovalci Velike Britanije, Madžarske, Češkoslovaške in Škotske;
da je romunska kolesarska reprezentanca včeraj odpotovala na tradicionalno dirko po Egiptu. V ekiDi so Selaru, Braharu, Kolči-ška’ Moučeanu in Dobrescu. Na tej preizkušnji (1900 km) bo sodelovalo 80 kolesarjev iz 16 držav, med njimi tudi iz Jugoslavije ter prvič iz Sovjetske zveze in Madžarske.
da je evropska nogometna unija odredila program četrtfinalnih tekem za letošnji pokal evropskih prvakov takole; Manchester United : Crvena zvezda 14. januarja v Manchestru in S. februarja v Beogradu; Real Madrid : Sevilla 23. jan. v Madridu in 6. marca v Sevilli; Ajax : Vasas 5. februarja v Amsterdamu in 25. febr. v Budimpešti in Borussia ; Milano 12. febr". v Dortmundu, medtem ko bodo drugi termin še določili;
trening, ker se za tekmovanje doma brez snega sploh niso mogli pripravljati.
PLASMA JUGOSLOVANOV V INNSBRUCKU
Na nedeljskem tretjem srečanju smučarskih skakalcev med avstrlj-
ako-nemško skakalno turnejo v Innsbrucku so Jugoslovani zasedli naslednja mesta:
35. Langus (61 in 57 m) 181.5 točke .. . 40. Zidar (60, 62.5 m) 177, 41. Krznarič (57, 59 m) 175.5 točke.
Kakor smo objavili že včeraj, je na tej tekmi zmagal Recknagel iz Vzhodne Nemčije.
Muhavost ali slabost?
NA PRVEM SNEGU - PRVI TEČAJI NA GORIŠKEM
Razvoj smučarstva na Goriškem in njegov večji razmah zavirajo že nekaj let slabe snežn e razmere v teh krajih. Več kot pet let že ni bilo v primorskih krajih prave zime s primernim snegom in tako se smučarji b rez večjih žrtev in zamude časa niso mogli posvečati zimskemu veselju in razvedrilu kot bi radi.
Prvi dan letošnje zime se je sneg pokazal celo nad Novo Gorico in mladina je bila že vsa vesela. da bo letos z belo opojnostjo tako, kakor že dolgo ni bilo. Toda -rahla plast bele odeje se je obdržala samo v sredogorju kot na primer na Črnem vrhu, v Lokvah, Livku, Vojskem in še ponekod drugod. Snega sicer tudi ram ni dosti, vendar je zapadel na trdno podlago in je kar pripraven za smučanje. Prav teh smučišč so se v novoletnih počitnicah poslužili najbolj navdušeni pristaši zimskega športa.
Okrajna zveza Partizana se je spričo tega kar odločila, da bo svoje smučarske učitelje in vadi-
telje že ta teden odposlala v zimskošportne centre, kjer bodo začeli z društvenimi smučarskimi tečaji. Trajali bodo približno teden dni in so namenjeni vsem ljubiteljem športa na smučeh, od pionirjev preko mladine do starejših ljudi. V njih bodo predelali predvsem osnovno smučarsko šolo. Posebej bo primorska smučarska podzveza organizirala enake tečaje na področju idrijske občine.
HOKEJSKI IGRALCI ZA DRŽAVNO PRVENSTVO
3AGA, KAKEŠHA JE BIL Ji DOLOČENA
2e pred mesecem dni je bil izdelan podrobni spored letošnjega državnega prvenstva v hokeju na ledu. Zanj bodo letos prvič tekmovali, po ligaškem sistemu. Kakor v Italiji, ima tudi pri nas liga Šest članov. Za lig ase so bili določeni Partizan, Crvena zvezda, Zagreb, Drvoaeljac (Varaždin), Je-
tako, kakor je bilo določeno poprej. Crvena zvezda in Drvode-ljac sta se prijavila in tako je prvotna razpored obveljal v celoti. Zadnjeplasirani klub bo torej izgubil pravico nastopa v ligi, na njegovo mesto pa bo prišel zmagovalen turnirja republiških prvakov.
6enice in Ljubljana. Prizadeti klubi so moraii do določenega termina potrditi sodelovanje.
Ker pa se do prvotnega roka nista odzvala Crvena zvezda in Dr-vodeljac, je Hokejska zveza Jugoslavije podaljšala rok do 5. ja-* nuarja, nekateri pa so prehiteli dogodke in že kar zapisali, da#vsaj Varaždinci po vsej verjetnosti ne bodo sodelovali, zato pa bodo novega člana lige dobili z izbirnim turnirjem med novim beograjskim klubom Tašmajdanom. vevškim Papirničarjem in Celjem.
Naposled pa se je vse le steklo
V prvem kolu lige, ki bo že to soboto in nedeljo, bodo igrali: Ljubljana : Jesenice, Partizan : Crvena zvezda in Zagreb : Drvo-deljac. Za zdaj pričakujejo, da bo tekma slovenskih tekmecev v soboto v Ljubljani; kolikor pa pri nas ne bo ledu. pa bodo igrali seveda na Jesenicah.
Pričakujejo, da bo lanski državni prvak Jesenice obdržal naslov, najhujše konkurente pa bo imel v pomlajenem moštvu Partizana, Ljubljani in v bivšem prvaku Zagrebu, ki prihaja v vse boljšo formo.
Za zaključek bodo vsa društva organizirala svoja tekmovanja, na katerih bodo nastopili ne samo domači udeleženci, temveč tudi ostali ljubitelji zimskega športa.
Enega takih tečajev pa je okrajna zveza Partizana že izvedla na Črnem vrhu nad* Idrijo med zimskimi počitnicami, in sicer za smučarske vaditelje, med katerimi je bilo 30 pripadnikov Partizana in 30 učiteljiščnikov s tolminskega učiteljišča — vse z domačimi učitelji in že izvežbanimi vaditelji. Prav v tem kraju pripravlja tudi primorska smučarska podzveza poseben tečaj za alpske discipline, teke in skoke, v katerem računajo s približno 20 tečajniki. Za okrajno smučarsko prvenstvo so izbrali dneva 18. in 19. t. m. Naslednjo nedeljo (12. januarja) pa bo prva večja prireditev — če bo s snegom vse pTav — v bovški kotlini, in sicer otvoritev 40-metrske skakalnice v Logu pod Mangartom. Tekme se bodo verjetno udeležili tudi italijanski smučarji iz Trbiža.
Zastopniki okrajne zveze Partizana, ki so bili na Otlici in Predmeji, zatrjujejo, da je tudi ondi precej prikladnih terenov za gojenje smučarskih disciplin. Med mladino je za to telesnovzgojno zvrst mnogo zanimanja, a žal nima primerne opreme, njeni svojci pa si za te namene tudi ne morejo privoščiti za to potrebnih izdatkov. Prav bi bilo. če bi svet za telesno vzgojo v ajdovski občini tej mladini kakor koli priskočil na pomoč, saj bi ji s tem koristil po vzgojni strani vsestransko.	J. P.
MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR V HASTINGSU
Gligoric - za zdaj tretji
Hastings, 6. jan. V VI. kolu mednarodnega šahovskega turnirja je vodeči Keres (SZ) premagal Anigleža Clarke j a p-o 31 potezah. Anglež Barden je dobil proti Švedu Sternerju (30 poiteiz), medtem ko je Čeh' Filip uklonil Angleža Fazekasa (40 potez).
Danes sta bllli končani obe sinoči prekinjeni partiji takole:
Gligorič je premagal Blauapo 55 potezah; igra je trajala 5 ut ln pol, medtem ko je Kluger dobil proti Penrosu v 61 potezah. Slednja dva sta igrala vsega 7 ur.
Stanje po VI. kolu: Keres 5.5, Filip 4.5. Gligorič 3.5 (1), Bar-den in Sternen 3.5, Clarke 2.5 (1), Kluger, Penrose 2, Blau 1, Fazekas pol točke.
*
POVRATNO SREČANJE MED VASILIJEM SMISLOVJM IN MI-HAJLOM BOTVINIKOM za naslov svetovnega prvaka v šahu se bo zafelo 4. marca v Moskvi. Odigrala bosta vsega 24 partij. Svetovni prvak Smislov mora’ doseči neodločen izid. če hoče obdržati prvenstveni naslov.
Giulia Rubini je dosegla svoj prvi uspeh v filmu »Tretji licej« v glavni vlogi male, predrzne učenke. Ko je potreboval igralko za podobno vlogo, se je režiser spomnil na Giulio. Igralka mu je poslala kot odgovor gornjo sliko, ki je režiserja prepričala, da se je medtem »mala plašljivka« precej spremenila in da si sedaj gotovo želi drugačnih vlog.
Letošnja seziona v rimski operi se je začela prav nesrečno-Na otvoritveno predstavo Beili-nijeve »Norme« j.e prišlo menda več uglednih osebnosti kot kdaj koli prej. Poleg znamenitih kulturnih in javnih delavcev, diplomatov in drugih osebnosti, je prišel na predstavo tudi predsednik italijanske republike Gronchi s soprogo.
Prvo dejanje je potekalo v redu in pevka Meneghini Callas je celo doživela lep aplavz za izredno uspešno zapeto arijo »Casta diva«. Toda po odmoru s6 zavesa ni in ni hotela dvigniti, čeprav so bili vsi sedeži zasedeni in je bilo na veliki uri že enajst proč. Tu in tam je bilo slišati razburjene komentarje, gledalci so se vznemirjali. Nenadoma se je v loži dvignil predsednik republike in odšel s soprogo in spremstvom. Takoj se je razvedelo, da se pevka Callas noče vrniti na sceno. Komentarji so postajali vedno bolj vroči in razburjenje vedno hujše, ko se je iz zvočnika zaslišal glas, ki je sporočil, da je predstava prekinjena zaradi višje sile. Predstavniki operne direkcije so sporočili, da se gospa Callas ne počuti dobro in da ne more več nastopiti. Prav za prav pa ni bilo natanko tako res. Po prvem dejanju se je Callasova zaklenila v svojo sobo in izjavljala, da noče z nikomer več govoriti in da se ne bo vrnila na sceno. Predstavniki opere so bili vsi prestrašeni in presenečeni in so trkali na njena vrata ter moledovali in grozili muhasti pevki, toda brecs uspeha.
Ko je Callasova v prvem dejanju odpela »Casta diva«, so se začuli z galerije močni klici odobravanja. Vsi se strinjajo,
da je Callasova res dobro odpela to arijo, tona nekateri gledalci so sumili, da gre za naročene ljudi. Takoj nato sta se začula dva žvižga. Gledalci v parterju so sicer ploskali, toda to ploskanje ni bilo posebno glasno in enotno. Nekateri trdijo, da so opazili, kako se je Callasova namrščila in napravila jezno kretnjo. Toda nihče si ne bi mislil, da bi bila njena jeza tako huda, da bi s »stavko« hotela žaliti celo predsednika republike, ki je bil med gledalci.
Tako se je zelo nesrečno končala otvoritvena predstava rimske operne sezone, za katero so se že dneve in dneve prej puliti gledalci. Kdor si ni mo-
gel kupiti vstopnice po navadni poti, je moral iti k preprodajalcem vstopnic. Razumljivo je, da so bili najbolj besni tisti gledalci, ki so za sedež plačali tudi po 80 tisoč lir-Ko so po predstavi novinarji obkrožili pevko, je ta trdila, da ne more peti in da komaj govori. 2e pred nekaj dnevi da je čutila, kako se ji je znižal glas, kar pa se je že zgodilo drugim pevcem. Toda operni zdravnik ji je zagotavljal, naj brez skrbi nastopi. Callasova je novinarjem zatrjevala, da se ji je po prvem dejanju stanje nenadoma poslabšalo in da je ostala brez glasu. Izrazila je upanje, da ji bodo gledalci oprostili.
Ultra zvok v tehniki
V ženskem kegljaškem dvoboju med vrstama Ljubljane in Gradisa na 8x100 lučajev mešano so zmagale igralke Gradisa z 2918 keglji (Tome 373, Gorjan 400, Satler 334, Bergant 337, Smrajc 374, Piškur 344, Klemenčič 352, Erjavec 404) pred nasprotnicami, ki so zaostale pri 2747 kegljih.
Smučarski klub Enotnost objavlja, da je bila mednarodna tekma v smučarskih skokih, ki bi morala biti po koledarju Jutri, v sredo, odgodena na poznejši termin.
Namiznoteniški dvoboj v zasavski ligi med mladinci in pionirji Rudarja iz Trbovelj in Litije se Je končal z dvakratno zmago gostov s po 5:1. Trboveljčani so v obeh srečanjih pokazali boljše znanje.
V Sovjetski industriji uporabljajo čedalje pogosteje ultrazvok za opravljanje najrazličnejših del. Z .njim vrtajo, čistijo, spajaj o in ugotavljajo hibe v raznih delih strojev.
Ultrazvok ima namreč veliko moč. Ce se na primer v zvočnem polju sirene znajde košček vate, zgori v šestih sekundah. Jekleni oblanec pa' se razbeli v eni minuti. Moč ultrazvokov uporabljajo zlasti pri spajanju aluminija, ki hi :ro oksidira.
Se prav poseben pomen pa imajo ultrazvoki pri ugotavljanju napak v debelih kovinskih delih, v katepe ne prodro niti rentgenski, niti gama žarki. V ta namen uporabljajo radiatorje, ki pošiljajo ultrazvočne signale istočasno kovinski del in na oscilografsko olatno. Če je med rednimi impulzi na platnu še kakšen vmesni Impulz, pomeni, da je v notranjosti kovine neka napaka. Na ta način kontrolirajo kakovost celo 10 m debelih kovinskih delov.
Zanimiva je tudi uporaba akustične sence. Če ultrazvok naleti v kovini na prazen prostor, ga ne predre, temveč se od njega odbije. To zabeleži rdeča žarnica.
Plastične mase v kmetijstvu
Plastične mase prodirajo tudi v kmetijstvo. Cevi za namakanje polj i<z plastične mase so lažje od kovinskih. Tudi ne korodirajo. Uporablja se polivinil klorid.
V Sovjetski zvezi uporabljajo ultrazvok zlasti pri izdelavi strojev.
Kitajsko pivo
Kitajci pijejo zelo malo piva. Njihova narodna pijača je čaj. Pivo in pivovarstvo so jim prinesli Japonci, ko so okupirali Mandžurijo. Prvo kitajsko pivovarno so ustanovili 1. 1935 v Mufcdenu. Pivovarna je zgrajena tako, kakor so jih gradili v Evropi okoli leta 1450. Surovina za pivo je 75 odst. ječ-
ff Zagrebu meso v celofanu
PROMETNA MILICA V ZADREGI
Industrija mesnih izdelkov in zavijejo v hermetično zaprte »Sljeme« v Sesvetih pri Za- vrečke iz celofana. Gospodinje grebu je uvedla pomembno no- doma meso samo odvijejo in ga vost v svojih prodajalnah. Ze denejo na mast. Cena tako pri-mena in 25 odst. riža. Obisko- nekaj dni prodajajo meso v ce- pravljenemu mesu je le za 20 valca preseneti izredna čistoča. 1’ofanskih paketih po 250 do 600 dinarjev pri kilogramu višja. V Vsi delavci se pred delom pre- gramov. Meso sekajo s posebni- prodajalni izbere kupec vrsto oblečejo v sterilizirane oblek«, mi stroji, ga očistijo, pripravijo mesa, ki je razstavljeno v hladilnikih za stekleno steno. Ker se je novi način prodaje mesa obnesel, bodo v kratkem odprli več podobnih poslovalnic. Največji promet je v popoldanskih urah, ko se vračajo gospodinje iz služb.
Se bo HoIywood selil?
V H’olywoodu je zbudila veliko senzacijo novica, da so geologi odkrili pod velikanskimi kompleksi filmskih študijev Metro Goldwyn Meyer in Fox izredno bogata ležišča nafte. Novejša poročila pra.vijo celo. da sta dve močni finančni skupini ponudili filmskima družbama velikanske vsote in udeležbo, če odstopita svoja zemljišča zsl eksploatacijo nafte. Istočasno nudita finančna koncerna druga zemljišča, kjer bi mogli zgraditi nove ateljeje.
KONEC SKAKALNE TURNEJE ONSTRAN MEJA
Recknagel - drugič zmagovalec
In nepričakovano je tlesknil s prsti.
»Ze imam! Spomnil sem se, veste, pod kakšnim imenom je bil prijet KosseckL Rybicki— A to me je ves čas tako mučilo.«
Szczuka, zatopljen v svoje misli, prvi hip ni razumel, za koga gre.
»Kossecki, Kossecki? Aha! Kako pa vam je prišlo na misel?«
»V zvezi z ribo.«
Szczuka se je tudi nasmehnil.
»To je res kaj preprosto.«
Nenadoma se je obrnil k Podgorskemu s kretnjo, ki je bila zanj kar živahna.
»Čakajte . . . Kako ste že rekli, da je bil njegov priimek?«
«Rybicki.«»
»A ime?«
Podgdrski se je zamislil.
»Ludovik? Leopold? Ne, nekako drugače ...«
»Morda Leon?« »Leon, seveda! Saj se mi je zdelo, da je na ,1\ Kaj ste
ga poznali?«
Szczuka se je spet obrnil proti reku
»Osebno ne. Moral je biti v drugem bloku. Samo priimek sem nekje slišal.«
Druga riba, to pot i anjša od prejšnje, a tudi velika, je pljusknila na površino. Szczuka je dvignil palico.
»Lepe ribe imate v Sreniawi.«
n
Vila Kosseckih je stala na lepem kraju, na levem bregu _reniawe. To novodobno mestno četrt, ki je bila sezidana na
položnem, valovitem ozemlju, so za razliko od starega ,dela mesta na desnem bregu reke imenovali Novi Ostrowiec ali kratko in malo Naselje. Ta naziv je nazadnje zmagal in je bil sprejet kot obvezen.
Naselje je bilo dokaj prostrano. Od trga je bilo oddaljeno največ četrt ure peš hoje, a v celoti so ga začeli zidati šele nekaj let po prvi svetovni vojni v zvezi s tak- atno pcbu•"	>
graditev skupnih zadružnih domov. Razne ustanove, državne in samoupravne, so tačas začele zidati na dotlej praznem ozemlju za Sreniawo cenena stanovanja za svoje delavce. Te stavbe, na splošno šušmarsko zgrajene in grde na oko, so bile že pred izbruhom druge vojne videti dosti žalostne in so se nagibale k prezgodnjemu razpadu. Na srečo niso one odločale o podobi Naselja. Svet onkraj Sreniawe, ki je dotistihmal rabil edinole šolarjem za kraj potepanja, je bil nenadoma odkrit, naselje se je začelo pri priči naglo večati, a ko je minila kriza, se je gradbena dejavnost še bolj razmahnila; ustavila se je šele potem, ko je izbruhnila nov- vojna. V Ostrowcu je nastal nekakšen snobizem —- mišljenje, da si imenitnej-i, če stanuješ v Naselju. Premožnejši meščani — trgovci, tovarnarji, viš_‘ uradniki in predstavniki svobodnih poklicev, ki so dobro zaslužili — so si drug za drugim zidali vile v Naselju. Kdor si ni mogel privoščiti svoje hiše, a je še kar dobro zaslužil, se je prav tako preselil v Naselje. Tam si je mogel v kateri izmed številnih vil, ki so jih dajali v najem, najeti stanovanje, res da dražje "kakor v mestu, zato pa sodobno in v okolju, s katerim se- tesne, prašne in grde ulice pravega Ostrowca niso dale primerjati. Tik pred vojno je zavod za socialno-zavarovanje začel zidati v Naselju novo bolnišnico. Prav tako so imeli v načrtu graditev moderne cerkve iz javnih prispevkov. V zvezi z zasnovano industrializacijo ostrovškega okraja je mesto prihajalo v razdobje, ki je bilo zanj ugodno. Toda bilo je še malo takih znamenj, ki bi napovedovala, da bodo kmalu izginile barake za brezdomce, ki so stale ob cesti proti cemen-
tarni v Beli, in da oodo delavci mogli zapustiti svoj okraj vlažnih podpritličij in mračrih stanovanj v najstarejšem delu mesta zad za Starim trgom. Res da so te-barake v okoliščinah, ki jih žal nihče ni mogel predvideti, nenadoma nehale rabiti za brezdomce, ker so postale sestavni del krajevnega delovnega taborišča, pa to je že druga štorija zgodbe.
Kossecki so se lili preselili v svojo vilo komaj eno leto pred začetkom vojne. Pred tem — to je tista tri leta, ki so jih preživeli v Ostrowcu, potem ko so zapustili Varšavo — ~o stanovali v središču mesta, na reprezentativni aleji Tretjega maja in v bližini kasarniških blokov, v katerih je bil nastanjen sloveči polk ostrovskih ulanov. Preselitev v svojo hišo je bila dosti pomemben dogodek v njihovem umirjenem in dotlej bolj malo efektnem življenju. Zidanje vile jih je stalo prav toliko, kolikor so znašali prihranki Kosseckega še 5*» njegovih odvetniških časov, ko si je služil denar najprej s svobodnim izvrševanjem poklica, pozneje — vse dokler ni bil imenovan za sodnika okrajnega sodišča v Ostrowcu — na dokaj donosnem položaju pravnega svetovalca neke na široko razpredene zadružne ustanove. Res da ta preselitev ni imela za posledico nikakih bistvenih sprememb — razen tega, da so morali sodnik do sodisča, oba njegova sinova pa do gimnazije napraviti daljšo pot kakor dotlej, vendar že samo to, da so imeli tako imenovano lastno streho nad glavo, svoj vrtič, katerega oskrbovanju je gospa Alisa posvetila veliko srca in časa, slednjič občutek življenjske ustalitve, ki vedno spremlja takšne reči — vse to skupaj je dokaj zgovorno kazalo na to, da so tiste vrednote in pa tista solidnost, ki so bile osnova življenju obeh zakoncev, kolikor toliko dobile svoje zadoščenje.
Ko je izbruhnila .druga svetovna vojna, Anton Kossecki ni bil vec človek v cvetu mladosti. Res da jih ni kazal več kakor štirideset, vendar je v resnici že pošteno prekoračil štirideseto leto in ni mu manjkalo dosti do petdesetega.