4.  MEDOBČINSKO SODELOVANJE
Zaključki študij, ki utemeljujejo potrebo po medo-bčinskem sodelovanju, nakazujejo, da bomo morali v plani-ranje vnesti več dinamike in iniciativnosti v miselnost, ki se še vedno odraža v samozadovoljnosti razreševanja skupnih problemov bodisi v Ljubljani kot tudi v občini. Zato si bo potrebno prizadevati za take oblike medobčinskega povezo-vanja, ki bodo preko skupno oblikovanih palitik in ukrepov za izvajanje planov dosegli ugodnejše rezultate gospodarjenja in zato onešogočili zapiranje v občinske meje, podvajanje proizvodnih in drugih kapacitet.
Skupne usmeritve, ki izhajajo iz predlogov skladnejšega razvoja v regiji so smiselno vključene v vsa poglavja smernic. V tem poglavju izpostavljamo najpomembnejše naloge, ki jih bomo v regiji uresničevali tako na osnovi dogovora o skupnih • temeljih dolgoročnih planov občin v širšem prostoru Ljubljane, kakor   tudi   na   osnovi   ugotovljenih   skupnih   razvojnih problemov z ostalimi sosednjimi občinami.
Temeljne naloge na področju medobčinskega sodelovanja so predvsem:
—  Zagotoviti moramo enakomernejši razvoj v regiji in s tcm tu-di zmanjšano delovno migracijo z usmerjanjem investicij v manj razvite občine regije.
—  Nastajanje skupnih projektov, usklajevanje investicijških pobud in usmerjanje sredstev mora biti trajna naloga in pogoj za skladnejši regionalni razvoj.
—  Po enotnih kriterijih in na podlagi rezuitatov strokovnega dela bomo določili industrijske cone regijskega značaja, opredelili območja za usmerjeno stanovanjsko gradnjo, za razmestitev   določenih   regijskih   inštitucij,   energetskih vodov, območij za razvoj turizma itd.
—  Pri  razvoju sistema poselitve  in omrežja centrov si bo prizadevati za usklajen razvoj trgovinske mreže, regionalno pomembnih servisov in drugih dejavnosti s ciljem, da si cent-ri ne bodo konkurirali, temveč predvsem smotrno delili re-gionalne funkcije.
—  Razporejanje dohodka v Ijubljanski regiji je zaradi močne delovr.e migracije, ki jo bo mogoče le postopoma načrtno zmanjševati, pomembna skupna naloga. Občine se bodo morale dogovarjati o združevanju dela sredstev za investi-ranje v komunalno in družbeno infrastrukturo v območjih, ki dajejo velik delež delovne sile v druge občine.
Osnovnega pomena za skladnejši razvoj v regiji je zagoto-vitev mehanizmov za uresničevanje dogovorjenih nalog.
Na tem področju je ena osnovnih nalog oblikovanje ustrezne strokovne............
V občini Grosuplje se zavzemamo tudi za novo organizirano družbenopolitično skupnost tako imenovano urbano regijo mesta, kjer bi se reševala predvsem problematika usmerjanja gospodarskega razvoja komunalnega in prostorskega urejanja.
Konkretne naloge na področju medobčinskega sodelovanja so predvsem:
—  Vzporedno s pošpešenim usposabljanjem kmetijskih ze-mljišč je na celotnem ljubljanskem območju treba povečati vzrejo živine, proizvodnjo in stopnjo predelave kmetijskih pridelkov, predvsem leka in mesa ob hkratni povezavi vseh proizvajalcev. Prizadevati si je potrebno za take dolgoročnc zasnove oblike organiziranosti npr. skupna samoupravna interesna skupnost za pospeševanje razvoja kmetijstva in preskrbo potrošnih središč s prehrambenimi proizvodi za območje občin ljubljanske regije, ki bodo sposobne obliko-vati enotno med občinami usklajeno kmetijsko-zemljiško politiko, usklajene proizvodne programe, zagotoviti sta-bilno preskrbo z živili v pomembnejših središčih občin in re-gije, skupno zagotavljati materialne pogojeza pospeševanje in stimuliranje kmetijske proizvodnje na celotnem območju regije in občine.
—  Uskljevanje primarne predelave lesa bo potrebno izvajati v okvirih gozdnogospodarskih območij.
—  Na področju razvoja turizma si bo na medobčinskem nivoju potrebno prizadevati za skladen in uspešen razvoj izletniške-ga, kmečkega in drugih oblik turizma. Skupno bo potrebno oblikovati   kreditne   pogoje   za   pospešen   razvoj   naj-pomembnejših turističnih območij v občini: območja Krke, Stične, Taborske jame, Polževega, Dobrepolja itd.
—  Na regionalni ravni oz. v povezavi z občino Novo mesto bo potrebno po enotnih merilih opredeliti območje krajinskega parka Krka in določiti varstvene režime.
—  Za hitrejši razvoj območja Suhe krajine morajo občineGro-suplje, Kočevje, Trebnje in Novo mesto v svojih dolgoročnih planih uskladiti razvojne načrte za to območje.
—  Regionalnega in republiškega pomena je zagotovitev ak-tivnega varstva pomembnejših spomcnikov naravne in kul-
23
¦f      turne dcdiSčine,  katerih izbor bo usklajen ob pnpravi ™       dolgoročnih planov.
— Pri oblikovanju mreže Šol usmerjenega izobrazcvanja bo
Ipotrebno skladno zdrugimi občinami v Ijubljanski in dolenj-ski   regiji   upošlevati   razvoj   šolskcga   ccntra   Ivančna gorica—Stična. — Za hitri potniški in tovorni promet si bo potrebno prizadeva-ti z usposobitvijo primestne želcznice do Grosupljcga in žel-eznii5ke pcpge do Kočevja. Pri koncipiranju promctnih po-vezav bo potrebno izgrajevati celovito funkcionalno po-vezano prometno omrežje vseh vrst in uskladiti sistcm organizacijc javnega avtobusnega in žclczniškcga promcta. ^ — Na regionalni ravni je potrebno uskladiti sistem organizacije ¦      integralncga transporia.
—  Preko obftnskih meja sega tudi priprava enotne politike fi-nanciranja visoko in nizko napetostnega omrežja, tranfsor-matorskih postaj in ojačitev povezave z Novim mestom.
—  Rcgionalnega pomena je uskladitev vprašanja pridobivanja kamnitih agregatov oziroma odpiranje novega kamnoloma Prcdole.
—  Prednostno in skupno si bo potrebno prizadevati za izva-janje   vodnogospodarskih   ukrepov  za  trajno  varovanje pomembnejSih virov pitne vode še posebno na kraških delih občin tudi v občini Grosuplje.
—  V sodelovanju z občino Vič—Rudnik bomo omejcvali po-plave Rašice z izgradnjo zadrževalnika v njenem zgornjem toku.