Gradivo OBČINSKE SHUPŠČINE VSEBINA Ocena aktivnosti OZD na področju uveljavljanja novih ustavnih odnosov v gospodarskih OZD ob-čine Ljubljana-Siška. Programske osnove za gradnjo osnovne šole v Kosezah. Programske osnove in projektna naloga za iz-izdelavo Idejne skice za izgradnjo objekta VZ Janez Levec. Predlog odloka o začasnem flnanciranju prora-čuna občine Ljubljana-šiška v I. trimesečju 1975. Predlog Skupščini mesta Ljubljane za spremembo namembnosti območja ŠI-3 v površino za proiz-vodne dejavnosti. OiHok o noveUTanem zazidalnem iračrtu za ob-močje zazidalnih otokov ŠP-4 in SP-5. Predlog Skupščini mesta Ljubljanc za osnovanje novega območja za stanovanjsko gradnjo SS-12 — PODUTIK. Predlog Skupščini mesta Ljubljane za sprejetje noveliranega urbanističnega načrta Medvod. Odlok o sprejetju dopolnilnega načrla za MeS-7 — Preska (blokovna gradnja). Predlog Skupščini mesta Ljubljane za sprejetje odlokov v zvezl z izgradnjo kanalizacijskega zbi-ralnika Brod—Medvode. Predlog odloka o stalnih sredstvih občine Ljub-ljana-šiška za financiranje dejavnosti občinske konference SZDL Ljubljanašiška. Odgovori in vprašanja delegatov so objavljena v rednem delu Javne trlbune. Ocena AKTIVNOSTI OZD NA PODROČJU UVELJAVLJANJA NOVIH USTAVNIH ODNOSOV V GOSPODARSKIH OZD OBCINE LJUBLJANA-ŠIŠKA UVOD Na pobudo predsedstva CK ZKS in pobu-do občinskega komiteja ZKS Ljubljaria-Šiška je Koordinacijski odbor za kadrovska vpraša-nja pri občinski konferenci SZDL Ljubljana-Siška na seji dne 13. avgusta 1974 imenoval Koordinacijsko komisijo za spremljanje novih ustavnih odnosov in podkomisijo za sprem-Ijanje novih ustavnih odnosov v organizaeijah združenega dela. V to komisdjo so bdli ime-novani nasilednji tovariši: Hribar Franc — predsednik, Plemenitaš ing. Stane — član, Dejak Franc — član, Hvale Stanko — član, Mežnarič Lojze — član. V podkomisijo pa so bili imenovani na-slednji tovarišsi: Dejak Franc — predsednak, Jurčič Bojan — član, Dimnik Jože — član, Gorjup ing. Ivo — član, Luckman ing. Miha — član, Gormik Karel — člain, Seme Milan — član. priloga 4 Koordinacijska komisija je na seji dne 9. septembra 1974 sprejela načelni program delovanja; padkomisija pa je na svoji seji dne 19. septembra 1974 sprejela konkretni program dela, in sicer: 1. da je potrebno do konca leta v nepo-srednih pogovorih z vsemi delovnimi organi-zaoijami s sedežem v občini oziroma s temelj-nimi organizacijami, katerih matična delovna organizacija ima sedež izven občine, ugoto-viti, kako so uveljavljali nove ustavne odnose; 2. da vodijo razgovore v DO oziroma v TOZD po trije družbenopolitični delavci iz vrst te podkomisije, članov izvršnega sveta in članov komisije za družbeno-ekonomske odnose in samoupravljanje pri OK ZKS Siška. Za pomembnejše DO pa se vključi tudi se-kretarja OK ZKS Siška in predsednika občin-skega sindikalnega sveta; 3. da se v prvi fazi in to do konca oktobra, vodijo neposrednii razgovori v 23 organi-zaeijah združenega dela. Na podlagi gornjih sklepov so v razgovorih poleg vseh članov podkomisije sodelovali še naslednji tovariši: Spolar Milan, Aiič Božo, Hribar Boris, Reljič ing. Stevo, Mežnarič Alojz, Sporar Stane, Posavc Jože, Krebelj Leopold in Senk Marjan. S strani organizacij združenega dela so sodelovali pri razgovorih: — predsednik kolektivnega poslovodskega organa ali individualni izvršilni organ; — predsedniik delavskega sveta ali pred-sednik zbora delavcev (kjer nimajo delavske-ga sveta); — sekretar sveta konference oziroma se-kretar osnovne organizacije ZK; — predsednik sindikalne konference oziro-ma predsednik sinddkalne organizacije v OZD; — predsednik konference delegacij oziro-ma vodja temeljne delegacije in — predsednik organa samoupravne delav-ske kontrole. Pogosto pa so v teh razgovonih sodelovali tudi strokovmi delavci (sekretar, računovodja, itd.). Namen obiskov je bil v tem, da bi ugoto-vili čim bolj objektivno, kako je dejansko uveljavljeno samoupravljanje v OZD, kako deluje samoupravna delavska kontrola in kakšni so dejanski družbeno-eikonomsiki odno-si oziroma, kako so določeni v sprejetdh samo-upravnih aktih OZD. Vzporedno s tem je ko-misija tudi skušala ugotavljati, kako so uve-Ijavljeni sklepi 4. konference ZK Siška o in-tegracijskih procesdh, im kateri so najaktual-nejši gospodarski problemi v OZD. Za obiske je bil izd&lan sistemski vprašal-nik, ki je podrobneje razčlenjeval spredaj navedena vprašanja. V času od 7. do 29. oktobra so bili razgo-vori v naslednjih organizacijah združenega dela: 1. Savske elektrarne — TOZD Medvode, 2. 2G Mostovna, 3. ZG Cenitralne delavnice — TOZD za vzdrževanje voz in strojev Siška, 4. Gradbeno podjetje Ljubljana, 5. ZG Ljubljana — Podjetje za elektrifi-kacijo prog, 6. Lito&troj, Ljubljana, 7. Agrostroj, Ljublja-na, 8. Iskra — IEZE Ljubljana, 9. Iskra — Tovarna elektronskih naprav, Ljubljana, 10. Iskra, Tovarna orodja, Ljubljana, 11. Donit — Kemična industrija Medvode, 12. Color, 13. Tiki, Ljubljana 14. Slovenijales — Sora, 15. Dekorativna, 16. Tekstil — TOZD Tkalnica Vižfnarje, 17. Tekstil — TOZD Tekstilna tovarna Medvode, 18. Tekstil — TOZD Galant proizvodnja, 19. Gradbeno podjetje Megrad, 20. Podjetje za avtomatizacijo prometa, 21. Slovendja avto, Ljubljana 22. Slovenija promet, 23. Viator, Ljubljana. Za vsako OZD je bil sestavljen zapisnik o razgovorih, ki se hrani na oddelku za gospo-darstvo SOb Ljubljana-Šiška. Pred temi obiski, ki so osnova za predmet-no oceno o uveljavljanju samoupravnih od-nosov, pa so se vodili razgovori tudi v nasled-njih OZD: Plutal, Avtomohtaža, SKIP, Rašica, SGP Stavbenik, Turboinstitut, Pivovarna Union, Lek, Slovin — Slovenija vino, Kovi-narstvo Maja, Unitas, Hotel Ilirija in IMP Trata. Dne 26. septembra in 1. oktobra je bil skli-can aktiv direktorjev in predsednikov DS, na katerem se je razpravljalo o uresničevanju družbeno-ekonomskih odnosov v OZD (zapis-nika hrani občinski komite ZKS). Na podlagi omenjenih razgovorov in dru-gih virov ugotavlja podkomisija naslednje: KONSTITUIRANJE IN REGISTRACIJA Podkomisija ugotavlja, da do 31. 10. 1974 ni bila vložena nobena predzaznamba oziroma izvršena nobena registracija poslovnega zdru-ženja s sedežem v Siški. Do konca leta pa bo podkomisija skušala ugotoviti, katere OZD iz Siške so člani poslovnih združenj in kakšni so njihovi medsebojni odnosi oziroma intere-si združevanja. Podkomisija ugotavlja, da na območju ob-čine ni registriraoa niiti vložena predzaznamba samoupravne iinteresne skupnosti s področja materialne proizvodnje, medtem, ko so OZD člani predvsem naslednjih SIS s področja ma-terialne proizvodnje: — za železniški in luški promet, — za elektrogospodarstvo SRS, — za elektrogospodarstvo ljubljanske re-gije in — za zemljiško-kmetijsko dejavnost. V postopku konstituiranja pa so: Območna vodna skupnost za vodno območje Ljubljani-ca—Sava. Samoupravne interesne skupnosti za plino-vod (gazifikacija) za cestni promet in za gozdno gospodarstvo. Navedene samoupravne interesne skupno-sti so bile komaj ustanovljene oziroma so v ustanavljanju, zato še ni možno podati oce-ne njihovega dela. Potrebno pa bi bilo čim-preje razmisliti o ustano-wiitvi samoupravne interesne skupnosti za cestno gospodarstvo, ker bo potrebno ukiniti dosedanji občinski cestnj sklad. Podkomisija ugotavlja, da ni vložila pred-loga za registracijo nobena sestavljena orga-nizacija združenega dela s sedežem v Siški. Podpisan pa je samoupravrli sporazum o zdru-ževanju v SOZD Združena podjetja stroje-gradnje, ki bo imela svoj sedež v Šiški. Pred-log za registracijo se namreč ne more vložiti toliko časa, dokler niso vse OZD podpisnice samoupravnega sporazuma registrirane pri sodišču. Iz območja naše občine so podpisnice te SOZD naslednje OZD: Litostroj in Viator. Predlog za sprejem pa je vložilo Kovinarstvo Maja, o pristopu pa razpravlja tudi Agrostroj. SOZD Javor, ki ima sedež na področju Siška ne združuje dela in sredstva nobene OZD iz Siške, temveč iz področja SRS. V SOZD, ki imaio svoj sedež izven območ-ja Siške, so združile svoje delo in sredstva naslednje OZD iz Siške: — v Zelezniško gospodarstvo Ljubljana: Gradbeno podjetje Ljubljana, Podjetje za elektrifikacijo prog, Mostovna in prek Cen-tralnih delavnic ttfdi TOZD za popravilo voz in strojev; — v Združeno podjetje Iskra- Kranj: Iskra — IEZE, Tovarna elektronskdh naprav, Tovar-na orodja in Center za avtomatsko obdelavo podatkov; — v Polichem sta vključeni iz Siške: Color in Donit; — v Slovenijalesu združujejo svoje delo in sredstva DO Sora in Mobilia; — v Elektrogospodarstvu Slovenije je prek Savskih elektrarn TOZD Elektrarna Medvode; — v SOZD — ABC (trgovina) združujejo iz Siške DO Drogerija in Delikatesa; v SOZD — HP (hrana — pivo) združujejo iz Siške Pivovarna Union. Vodijo se razgovori o sprejemu samouprav-nega sporazuma o združevanju dela in sred-stev med Lekom, Krko in Tovarno org. kemij iz Ilirske Bistrice in Gorenjskim tiskom o ustanovitvi SOZD. Tudi med tekstilei in kon-fekcionarji se pripravlja sporazum o SOZD, v katerega bi združil iz Siške Tovarno deko-ratdvnih tkanin. Podkomisdja ugotavlja, da ni registrirana niti ena SOZD, v katero so združili svoje delo in sredstva OZD iz Siške. Razlogi so pred-vsem v tem, da morajo biti predhodno regi-strirane vse OZD, ki se združujejo v SOZD. Poleg tega je v železniškem gospodarstvu predstavljal poseben problem razdelitev sred-stev, v Iskri pa združevanje s še drugimi OZD (Gorenje) — in nova notranja organdzacija po branžah. Komisija ugotavlja, da so bile do 31. 10. 1974 delovne organizacije s sedežem v Siški, ki imajo v svoji sestavd TOZD, regiistrirane naslednje: TZ Litostroj, Danit, Lek, Pivovarna Union, Podjetje za avtomatdzacijo prometa, Megrad, Viator in Slovenija avto. V te delovne orga-nizacije je združilo delo in sredstva 53 TOZD, od tega s sedežem v Siški 31 TOZD. Vse TOZO pa imaio svoj sedež na območju Slovenije. Predzaznambo so vložile naslednje DO: Iskra IEZE in Slovenija vino. V te DO zdru-žujejo delo in sredstva 24 TOZD, od katerih je na območju občine Siška 6, izven SRS pa 10 TOZD. Iskra IEZE je vložila vso dokumen-tacijo za registracdjo pri sodišču, toda sklepa o registracijd še niso prejeli. Slovendja vino — še ni vložil dokumenta-cije za regdstracijo zaradi usklajevanja pro-blematike z drugimi republikami. Upajo, da bodo imeld vso zahtevano dokumentacijo za vpis (SAS, statute) v začetku decembra letos. Registrirane delovne organizacije, v kate-rih ni TOZD, so: Unitas, KOT, Mostovna, Skip, Avtomontaža, Elektromehanika, Iskra — Tovarna elektro naprav, Iskra — tovarna orodja, Bayer Pharma, Mobilia, Plutal, To-varna dekorativnih tkanin, Rašica, KZ Med-vode, Gradbeni biro Ljubljana, Gradbeno pod-jetje Ljubljana, Podjetje za el^ktrifikacdjo prog, Delikatesa, Kurivoprodaja, Galis, Gorja-na, Koopromet, Hotel Ilirija, Dakor, Mizarsko obrtno podjetje Siška, Mizarstvo Vdžmarje, Moda, Cevljarstvo Siška, Graverstvo, Gradbe-no podjetje Objekt, Gradles, Tektum, Monter in Standard — Invest, torej skupaj 34 delov-nih orgaadzacij. Na pobudo registrskega sodišča, delavcev delov delovne organizacije, sindikata in ob-činskega komiteja ZK se ponovno ugotavlja upravičenost organiziranja več TOZD v na-slednjih prei naštetih že registriranih DO: Avtomontaža, Plutal, Rašica, Gradbeno pod-jetje Liubljana, Hotel Ilirija in Standard — Invest. Samo predzaznambo pa imaio v naslednjih delovndh organdzacijah: Agrostroj, Tiki, Color, Sora, Dežnik, Tdskarna Slovendja, Drogerija, ONPZ Obrt — oprema, ONPZ Elektrovod, Iskra — Center za avtomatsko obdelavo ipo-datkov, Avtoemona, Galvana, Tapo, Čevljarna Sentvid, Sport — oprema, Spektrum, Pleskar-stvo, Sloga, Olepšava, Kovinarstvo Maja, Uslu-ga in Komunalno podjetje Siška. Skupaj 22 organizacij združenega dela. Na pobudo registrskega sodišča, delavcev, sindikata in občinskega komiteja ZK se tudi med temi OZD ugotavlja upravičenost organa-ziranja več TOZD jn to prd naslednjih: Agro-stroj, TIKI, Color dn Dekorativna. Po podatkih registrskega sodiišča so na ob-močju občine registrirane naslednje TOZD, ka-terih DO ima svoj sedež izven območja obči-ne: Ljubljanske opekarne — TOZD Indop, IMP Ljubljana — TOZD TRAA, Tekstil Ljub- Ijana: TOZD Tkalnica Vižmarje, TOZD Tek-stilna tovarna Medvode, TOZD Galant pro-izvodnja, TOZD Galant trgovina, Slovenija promet TOZD fildala Ljubljana in SGP — Stavbenik Koper — TOZD Gradbena opera-tdva. Samo predzaznambo pa so vložile nasled-nje TOZD (katerih DO ima sedež izven ob-čine): Centralne delavnice Moste — TOZD za vzdrževanje voz in strojev, Savske elektrarne — TOZD Elektrarna Medvode, Aero Celje — TOZD Celuloza, Tobak Ljubljana — TOZD Torbica, Fructal-Alko Ajdovščina — TOZD Alko, Veletrgoviina Mercator — TOZD Grrha-da, Vulkan Niš — TOZD Gumakomerc, Kom-pas Jugoslavija Ljubljana — TOZD Hotel Medno in TOZD Avtobusni promet. Podkomdsiija ugotavlja, da bi se moralo preveriti upravdčenost organiziranja TOZD v naslednjih dislooirandh obratih, katerih sedež DO je izven občine: Nova plinarna (zaposle-nih 91), Iskra — obrat ind. varnostnih naprav (185), SGP Pdonir — gradbdšče Siška (221), In-grad Celje — gradbišče (84), Zidar Kočevje (129), SGP Sava Jesenice (88), Spedtrans Ma-ribor — otorat Avtopromet Medvode (54), Po-slovalnice Emone v Siški (164), poslovalndce Veletrgovine Loka (93), Poslovalnice Eksport-drvo (21), Ind. kombinat Bačka Palanka, Po-slovalnica Sintelon (14), Jugotehnika skladi-šče (122), Metalka skladišče (59), Slovenijales skladišče (76), Avtotehna — servisi dn proda-jalne (298), Sipad Sarajevo, trgovdna (18), Bi-rostroj (31), Modno krojaštvo Veletekstil (45), Dvigalotehna (63), Graditelj Kamnik (48) in še nekatere organizacijske enote. Podkomisdja ugotavlja, da nd bil podpisan noben samoupravnd sporazum med proizvod-njo in trgoviino ali med proizvajalci surovin in finalisti (verbiikalna integracija), če izvza-memo DO Tekstil, ki združuje v TOZD proiz-vajalce s TOZD trgovina in predlog povezo-vanja Polichema. Tudi ni bilo ugotovljeno, da bi kjerkoli obravnavali ustrezne potrebe o vertikalni po-vezavi, razen pri Slovenija avto, ki obravnava povezavo s Cimosom im Crveno zastavo. Sedeža zavarovalnice na območju občine nimamo. V občini sta le predstavništvd zava-rovalnice Mardbor in Zavarovalndce Croatia. Od nobene zavarovalnice pa OZD niso prejele pobude za ustavno konstituiranje. Na področju bančništva imamo v občini le ekspozituro Ljubljanske banke, Jugobanke in Jugoslovanske investicijske banke. Podkomisija ne razpolaga s podatki, v ka-terdh bankah združuiejo šišenska gospodarstva svoja sredstva, v glavnem pa so združena v Ljubljanskd bantai in to v podružnici Ljublja-na ali stanovanjsko-komunalni podružnici. Podkomisdja ne razpolaga s kompletndmi podatki, katere samoupravne sporazume o de-litvi dohodkov in osebnih dohodkov, so DO po konstituiranju podpisale. Iz nekai prime-rov pa lahko ugotovimo, da so OZD kljub raz-ličnim dejavnostim v svojih TOZD pristopile k samoupravnim sporazumom po pretežni de-javnosti (železniško gospodarstvo, Viator), za-to bo potrebno, da se to uskladd po dejavno-stih. DRU2BENO-EKONOMSKI POLOŽAJ OZD Družbeno-ekonomski položaj organizacij združenega dela ni potrebno opredeljevati v tistih primerih, ko gre za enovito delovno or-ganizacijo, ki nd združila svojega dela in sred-stev v sestavijeno organizacijo združenega de-la, niti nimajo pogojev za organiziranje več temeljnih organizacij združenega dela, ker je družbeno-ekonomski položaj takih OZD dolo-čen v ustavi iin zakonih. V teh primerih se bo njihov družbsno-ekonomski položaj, obrav-naval v integracijskih pobudah in tudi drugih oblikah povezovanja. Takih delovnih organi-zacij v občini je 33. Po mnenju podkomisije bi le-te morale iskati možnosti povezovanja in sprejeta program možnih integracij, še zla-sti pa to velja za naslednje: Avtomontaža, Unitas, KOT, SKIP, Elektromehanika, Dežnik, Koopromet, Gorjana, TAPO, Šport-oprema, Objekt, Gradles, Plutal, Monter, Maja, Usluga, Avtoemona, Kom, obrt. podjetje Siška, Sloga, Olepšava, Pleskarstvo, Spektrum, Tektum, Mi-zarstvo Vižmarje, Mizarsko obrtno podjetje Siška in druge. Te OZD bi namreč morale poiskati ustrez-no dolgoročno povezavo v vertikalni ali hori-zontalni smeri z OZD, v ali izven občine. Se posebej bi morale sedanje DO za konč-na dela v gradbeništvu proučiti možnosti za njihovo povezovanje. Podlcomisija ugotavlja, da imamo celo vr-sto OZD v Siški, ki dmajo enako ali podobno dejavnost oziroma tehnologijo, v nekaj teh prdmerdh so sd celo sosedje, pa vendar ni pri-šlo do pobude za povezovanje. Te OZD so po-sebno odgovorne, da izkoristijo te potencialne možnosti racionalizacije in da najdejo ustrez-ne oblike za medsebojno sodelovanje. OZD, ki so enovite, kot prej navedene, vendar pa ponovno razpravljajo o pogoiih za organiziranje več TOZD dn niso povezane v SOZD, bodo dejansko svoj notranji in zunanji družbeno-ekonomski položaj šele opredeljeva-le. Takih je skupaj 8. V teh delovnih organi-zacijah gre v večdni pfimerov za organdzira-nje temeljndh organizacij po tehnološki razde-litvd in ne po delitvj dejavnosti. Zato je in bo razdelitev premoženja in združevanja sredstev dn dela in s tem opredelitev družbeno-eko-nomskega polažaja temeljnih organizacdj in delovne organizacije precej težak in dolgoro-čen problem. Tako na primer: v Agrostroju ugotavljajo, da ne bo večjih problemov med bodočo TOZD — Avtoservisom in osnovno dejavnostjo, da pa je skoraj nemogoča delitev osnovne dejavnosti na TOZD. Tudi ne bo več-jih problemov z livarno LIV — Ljubljana, ki se namerava priipojiti kot TOZD. Hkrati tudi razpravljajo o vključitvi v SOZD strojne in-dustrije. V Avtomontažd predvddevajo organiziranje 5—6 TOZD. Lani do tega ni prišlo žaradi pro-blemov, ki so na&tali s pripajanjem ljubljan-skega dela COSMOSA. V razpravah za orga-niziranje TOZD v Tikiju so ugotovili, da se bodo lahko organiziirali v 2 TOZD šele, ko bo stekla proizvodnja plinskih bojlerjev in ko bo zgrajena nova hala za to proizvodnjo. Do te-daj pa tehnološki postonek ne omogoča raz-delitev DO na TOZD. Plutal bo lahko sprejel dokončno organizacijo šele s preselitvijo na novo lokacijo v Moste. Predvidoma naj bi bile 3 TOZD. V Tovarnd dekorativndh tkanin zaradi pre-pletanja proizvodnega procesa še niso našli metode, kako bd ugotavljali dohodek po se-danjih delovnih enotah, ki naj bi bile bodoče TOZD, čeprav bi bilo zaradi številčne delov-ne skupnosti (1.200 zaposlendh) nujno organi-zirati več TOZD, saj zato neposredno samo-upravljanje ne more prdti do pravega pomena. Rašica, kd ima svoje obrate tudi izven ob-čine, namerava organdzirati 4 TOZD. Nava-jajo, da se prav dislocirani obrati ne upajo prevzeti samastoine vloge v upravlianju in go-spodarjenju, ker so tehnološko v veliki odvds-nosti od centralnih obratov. V hotelu Ilirija bodo pripravili analdzo o organdzaciji dveh TOZD (hotelsko dejavnost in dejavnosti drugih gostinskih obratov) vzpo-redno s tem tudi proučujejo povezavo z dru-gimi gostinci, kakor tudi proizvajalci alkohol-nih pijač. Standard — Invest bo moral loeiti indu-strdjsko dejavmost od inženiringa za komu-nalno in stanovanjsfco gospodarstvo. V Colorju, ki do sedaj še ni registriran kot enovita delovna organizacija, ponovno ugotav-ljajo upravičenost organiziranja več TOZD. Ovira je v tem, da z Vključitvijo v SOZD Po-lichem še ndso defdinitivno razmejili prodzvod-ni program. Vsekafeor >pa bodo organizirali vsaj 2 TOZD, (mešalnica, sinteza), medtem ko' je vprašanje tretje TOZD še odprto in odvis-no od razmejitve proizvodnega programa. TOZD Sinteza pa bo organizirana po končni investicijd, ker se bo njen obseg od sedanjega manjšega obrata močno povečal. Organizacije združenega dela, ki imajo v svoji sestavi več TOZD in ki so že registrira-ne pri sodišču, imajo svoj družbeno-ekonom-ski položaj opredeljen. Pravni promet do tretjih oseb: — Litostroj: (razen za TOZD Internacio-nal, TOZD izobraževalni center in TOZD zu-nanjestordtvena enota) opravlja DO pravni promet do tretjih oseb, v svojem imenu za račun TOZD; — Donit: del pravnega prometa se prena-ša na DO, del pravnega prometa so si zadr-žale TOZD. TOZD nastopajo v svojem imenu in za svoj račun v vseh zadevah enostavne reprodukcije in za nabavo posameznih osnov-nih sredstev. Vsi ostali pravrai posli so prene-šeni na DO, ki je pooblaščena, da opravlja prodajo in izvaja investicije; — Lek: opravlja pravnl promet v svojem imenu za svoj račun TOZD, razen za TOZD Kranjska gora; — Pivovarna Union: DO opravija pretežno ves pravni promet v svojem imenu za račun TOZD in posamezne TOZD le delno; — Megrad in PAP Ljubljana: v celoti opravlja DO pravni promet v svojem imenu za račun TOZD. — Viator: vsaka TOZD lahko opravlja pravrni promet do določenega zneska v svo-jem imenu in za svoj raeun, nad določenim zneskom pa DO v svojam imenu za račun TOZD; — V Slovenija-avto opravlja pravni pro-met vsaka TOZD v svojem imenu in za svoj račun. V določenih primerih pa lahko tudi DO v svojem imenu za račun TOZD. Podkomisija meni, da nastopanje do tretjih oseb v pravnem prometu nii bistveni element, ki bi lahko okrnil družbeno-ekonomski polo-žaj TOZD, oziroma njihovih delavcev, ker je to bolj odraz komrecialnega in poslovnega ugleda, ki ga uživa posamezno ime oziroma firma. Poleg tega je treba upoštevati tudi praktičnost v zvezi z nastapanjem na tržišču. 2iro račuin in obračun do družbenih skup-nosti: Enoten žiro račun in s tem enoten obračun do družbenih skupnosti imajo: Litostroj za 4 TOZD, medtem ko imajo 3 TOZD svoj ŽR; Donit za 3 TOZD, ena TOZD ima lasten 2R: LEK za 2 TOZD, ena TOZD ima lasten 2R; Pivovarna Union pa za vse TOZD; dalje Me-grad za 2 TOZD in za 5 ločeno; PAP Ljublja-na skupno za vse 3 TOZD, Viator za 4 TOZD skupen 2R, za ostale ločeno; Slovenija-avto za 2 TOZD v Celju pos^ben 2R, skupni 2R pa za vse ostale TOZD. Podkomisija meni, da je upravičenost več žiro računov in s tem več obračunov do druž-bene skupnosti utemeljeno v primerih terito-rialne oddaljenosti ali v primerih, ko se TOZD niso sporazumele za solidarno odgovornost. V vsakem primeru daje skupni obračun več možnosti temeljnim organizaoijam za vzajem-no in solidarno ponašanje v okviru DO in s tem v večji meri opravičuje smisel in cilje združevanja dela in sredstev v DO. Po drugi strani pa daje skupni obračun nekatere mož-nosti tehnokratskega obnašanja in odtujevanja sredstev, če niso notranji medsebojni odnosi dosledno razviti. Prav gotovo je, da v sedanji fazi uresničevanja družbeno-ekonomskih od-nosov v teh DO lahko prihaja do prej ome-njenih pojavov, vendar pa bp z dosledno sa-moupravno delavsko kontrolo lafoko odpraviti te negativne pojave, ne da bi bilo zaradi tega potrebno imeti več žiro računov. Podkomisija meni, da tam, kjer niso zdru-žili nitd pravnega prometa do tretjiih oseb niti skupnega obračuna in s tem v zvezi solidarne odgovornosti do tretjih oseb, gre dejansko za vse značilnosti, ki naj jih ima sestavljena or-ganizacija združenega dela. Združevanje sredstev za skttpno poslova-nje je v samoupravnih sporazumih prej ome-njenih organizacij zelo različno urejeno. Prav v tem primeru se na najrazličnejše naoine manifestirajo cilji združevanja. Podko-misiji je bilo nemogoče, da bi točneje pprede-lila, v katerih primerih gre za odtujevanje do-hodka in v katerth primerih gre za zavestno odločitev delavcev, da jim tako združena sred-stva zagotavljajo stabilnost, rast njihovega življenjskega standarda, socialno varnost in uresničevanje družbenih ciljev. Niti v eni od teh OZD ni bilo direktno izraženo mnenje, da gre za odtujevanje sredstev. Glavne oblike združevanja sredstev, kd se pojavljajo v OZD predstavljajo: — razšiirjeno reprodukcijo, — razvoj, — rezervni sklad, — družbeni standard, — reševanje stanovanjske problematike, — izobraževanje in štipendije, — reklama in propaganda. Temeljne organizacije združenega dela, katerih sedež DO je izven območja občine, imajo svoj družbeno-ekonomski položaj opre- deljen zelo različno, pri tem obravnavamo le tiste, ki so že registrurane. TOZD Tekstila nastopajo v pravnem pro-metu do tretjih oseb le v nabavljanju sred-stev v svojetn imenu in za svoj račun. Izjema je le TOZD Galant trgovina, ki na-stopa tudi v prodaji. Ostali pravni promet do tretjih oseb pa opravlja DO v svojem imenu za njihov račun. Vse te TOZD imajo lastne žiro račune in s tem samostojen obračun do družbene skupnosti. Za združevanje- sredstev se dogov^rjajo TOZD od pnimera do primera, razen simbdličnega prispevka v skupni sklad, kot redna oblika združevanja za skupne služ-be. TOZD Slovenija prometa, filiala Ljubljana nastapa v svojem imenu za svoj račun in ima svoj obračun z družbeno skupnostjo. V ob-močju DO združujejo le neznatna sredstva. Za dve TOZD, ki sta že regiistrirani, to ata TOZD INDOP — opekame in TOZD TRAA-IMP pa podkomisija še ne razpolaga s podat-ki. Na območju občine imamo dve ONPZ. Obe sta že konstituirani, registracija pri sodišču še ni izvedena. Njihov družbeno-ekonomski položaj je določen z obrtnim zakpnom. Organizacijske enote na območju Siške, ki so že vložile predzaznambo za organizacijo TOZD, ki pa še niso registrirane ter je sedež njihove DO izven Siške in za tiste, za katere obstoji pobuda za organiziranje TOZD ureja-jo oziroma bodo uredile svoj družbeno-eko-nomski položaj pri organizSranju in bodo predmet naknadne analize. Družbeao-ekanomski položaj DO, ki so vključene v SOZD, urejajo samoupravni spo-razumi dokaj različno glede na interese in ci-lje združevanja. Tako je v 2elezniškem go-spodarstvu šišenskih organizacij, ki so zdru-žile sredstva in delo v ta SOZD predvsem cdlj zagotovdtev storitev in investioijskih dobrin za osnovno dejavnost železnice in njim s tem dolgoročno zagotovljeno delo. OZD iz Siške, ki so ali nameravajo združiti svoje delo in sredstva v SOZD strojne industrije, Iskro in Polichem, zasledujejo svoje cilje v bolj uspeš-nem poslovanju ter zlasti s perspektivnim razvojnim konceptom in lažjim obvladova-njem tržnih zahtev in pogojev dn s tem zago-tovitev hitrejše in stalnejše rasti vsake OZD ter skladno rast osebnega in družbenega stan-darda v SOZD. Tem ciljem pa je ustrezno urejen njihov ekonomski položaj oziroma se o njem še do-govarjajo, ker se niti ena SOZD še ni regi-strirala. Ločeno je obravnavati družbeno-ekonom-ski položaj OZD posebnega pomena. V našem primeru velja to za Viator — mestni potniški promet, del dejavnosti Standard-Investa, Elek-trarno Medvode in za Novo plinarno. Za te organizacije združenega dela oziroma organi-zacijske enote je potrebno zavzeti stališča v skladu s stališči in interesi tistih družbeno-ekonomskih skupnosti, v okviru katere to po-membno dejavnost opravljajo. Možnosti oziroma praviice nadaljnjega po-vezovanja in združevanja, kakor tudi izloča-nje posameznih TOZD oziroma OZD so ustav-no izvirno urejene, samoupravni sporazumi pa niso omejili delovnih ljudi v teh njihovih pra-vicah. Podkomisija tudi ni ugotovila, razen v enem primeru (Sumadija-promet), da bi bile te pravice kratene. SAMOUPRAVLJANJE Splošna ugotovitev podkomisije je, da se je na področju uveljavljanja novih ustavnih odnosov dosegel bistveni premik v prid nepo-srednega odločanja delovnih ljudi. Ne glede na to, se pojavljajo problemi in težave, pa tudi odkriti odpori, ki jih bomo lahko obvladali šele v daljšem obdobju in s popolnim angažiranjem vseh družbeaih in subjektivnih sil. Predvsem je ugotovljeno: — velika heterogenost neposrednega samo-upravljanja, ki se kaže v tem, da imamo de-lovno skupnost s 1.200 delavci, ki naj nepo-sredno odloča in najmanjšo skup-nost s šestimi delavoi. Tako lahko zbor delovnih ljudi v pr-vem primeru, če hočejo vsi delavci izraziti svoja mnenja o določeni zadevi, traja zelo dol-go časa, čeprav vemo, da tega v praksi nij medtem ko se v manjši skupnosti problemi mnogo lažje obravnavajo, saj tudi podrobneje poznajo svoje probleme. Zato v velikih siste-mih, kjer to predstavlja poseben problem, skušajo enotni zbor razdeliti na več zborov po delovnih enotah in po delovnih izmenah. Poleg tega pa s predhodno objavo gradiva v internih glasilih in drugih sredstvih obve-ščanja skušajo doseči večji vpliv delavcev. Kljub takim obliikam pa se pojavlja tudi vpra-šanje sklepanosti (na primer Viator — med-krajevni potniški promet oziroma gradbeni-štvo in montaža, ki sta teritorialno zelo raz-deljena na posamezna delavišča). Nadalje se pojavlja problem racionalizacije. Več OZD je izrazito mnenje, da bi moralo gradivo za ob-ravnavo na zborih prihajati bolj organizirano (na primer 1-krat mesečno); pa tudi se postav-lja vprašanje ali je pravilno, da postopek in rokovnik za sprejemanje določajo predlaga-telji samoupravnih sporazumov, ker je to iz-virna pravica TOZD. Pojavlja se tudi problem, da v nekaterih TOZD neposrednega samo-upravljanja ne morejo drugače urediti, kot da je izven rednega delovnega časa, nekateri pa lahko to uresničujejo le v prostih sobotah. Zlasti v večjih TOZ*D in tam, kjer je kvalifi-kacijska struktura zelo heterogena, je še ved-no vprašanje, v kakšni meri lahko pride do izraza mnenje fizičnih delavcev, ker zanje pretežno zmanjka časa za razprave. Glede na tako navedne probleme neposred-nega odločainja na zborih, podkomisija ugo-tavlja, da se skuša odločanje na zborih na-domestiti z drugimi oblikami neposrednega iz-ražanja in to: da delavec lahko odda svoje mnenje pisme-no sam ali preko določenega delavca, da iz-razi svoje mnenje o določenem problemu v internem glasilu in s podobnimi oblikami (ankete). Referedum, kot oblika neposrednega od-ločanja delavcev, se po ugotovitvah podko-misije uporablja v zelo redkih primerih. Re-ferendum pa je v statutih predpisan predvsem v tdstih primerih, ki jih je določal bivši zakon o podjetjih kot obvezne oblike, poleg tega pa delavci urejajo z referendumom vprašanja odločanja o večjih investicijah in drugih od-ločitvah, ki so pomembnejše za življenje in delo OZD. Zato podkomisija ugotavlja, da ob-lika referanduma ni dovolj razvita, pri če-mer pa moramo uipoštevatd tudi dejstvo, da je predpisan postopek za referendum preveč tog, ker je povzet iz starih predpisanih oblik. Podkomisija meni, da bi se referendum moral uporabljati mnogo pogosteje, vendar tako, da bi se postopek poenostavil, s tem bi se doseglo to, da bi marsikateri zbor (sklica-nje zbora delavcev je za OZD zelo drago) lah-ko tudi odpadel. Podkomiisija ugotavlja, da so v nekaterih primerih delavci TOZD prenesli s samouprav-nimi akti nekatere svoje neodtuiljive pravice (na primer sprejemanje razvojnih progratnov in podobno) na organe upravljanja. V teh primenih bodo le-ti morali spreme-niti svoje samoupravne akte. Volitve organov samouprave in delegacij je dokaj pomanjkljivo urejeno v samouprav-nih aktih OZD. Osnovni razlog te pomanjklji-vosti je predvsem v tem, da so zakoni za vo-litve delegacij izšli dokaj pozno, torej kasne-je kot so bili že sprejeti samoupravni spora-zumi in statuti večine OZD. Delno je bilo to dodatno urejeno s statutarnimii sklepi, ki pa so bili zaradi nuje »ad hoc« sprejeti. Se po-sebne nejasnosti in problemi se pojavljajo ob volitvah delegatov v razne interesne skupnosti in Gospodarsko zbornico. Sele sedanji zakon, ki ga je sprejela skupščina SRS o volitvah v interesne skupnosti, naj bi izpolnil to zakono-dajno praznino. Seveda pa bo temu primerno potrebno uskladiti notranje samoupravne ak-te. Glede na kratke roke za volitve delegacij v interesne skupnosti pa bo to možno urediti le z začasnimi statutarnimi sklepi. Pojavlja se tudi vprašanje, kaj upoštevati v primeru, da je v samoupravnih aktih OZD določen dru-gačen postopek za izvolitev, ki pa v ničemer ne nasprotuje ustavi in zakanu, pa predlaga-gatelj (interesna skupnost, GZ) predlaga dru-gačen postopek. Ne glede na prejšnje ugotovitve, ugotav-lja podkoimisija, da so doseženi bistveni uspe-hi na področju boljše strukture delegacij in delegatov, kar je razvidno iz strukturnega pregleda opazovanih OZD. Dalje ugotavlja-mo, da so zastopani vsi deli OZD v posamezni delegaoiji ali v organih samoupravljanja. V kindidacijskem postopku se opaža bistveno večji vpliv družbenopolitionih organizacij v OZD. Pri kandidacijskih postopkih v vse samo-upravne strukture je v več primerih opaziti ene in iste delavce. Tem delavcem pravimo, da so aktivni samoupravljavoi. Nasprotno tem pa opažamo, da nekateri delavci nočejo kandidirati, ker si želiijo neke vrste neaktiv-nosti, ali pa poudarjajo le lastne interese. Podkomisija ugotavlja, da je prenos po-oblastil na kolektivne izvršilne organe zelo različno urejen v samoupravnih aktih OZD, predvsem se kažeta dve smeri oziroma obliki prenosa teh pooblastil. Na eni strani se obli-kuje samo en kolektivmi izvršilni organ z ute-meljitvijo, da lahko koordinira vse predloge in izvrševanje sklepov organov upravljanja, na drugd strani pa imajo več kolektivnih iz-vršilnih organov (na primer: za plan, druž-beni standard, medsebojne odnose in podob-no) z namenom, da bi sodelovalo čim več de-lavcev v izvršilnih organih. Podkomisija me-ni, da je zadnji primer boljši za velike siste-me, enovite DO, ki imajo veliko zaposlenih, prvi pa za manjše OZD. V večjih sistemih mora tudi obstojati kolektivni koordinacijski izvršilni organ. Druga dilema, ki se zrcali v sleheroi OZD, je še vedno dokaj nerazčišče-na razdelitev med upravljanjem in izvrševa-njem. Ta problem se nepasredno povezuje v sklepu trikota: upravljanje—izvrševanje—vo-denje. V tem primeru so tudi še vedno nedo-rečena idejno-politična izhodišča. Tako so v nekaterih OZD prenešene na izvršilne organe samo pravice predlaganja, medtem, ko so v drugih OZD prenešene tudi pravice odločanja pri izvrševanju načelnih sklepov organov upravljanja. Največ pravic odločanja je pre-nešendh pri izvrševanju sklepov organov upravljanja na izvršilne organe s področja medsebojnih delovnih razmerij, kar ni vedno v skladu z zakonom o medsebojnih razmer-jih v združenem delu. Zato bi bila potrebna posebna analiza sa-moupravnih sporazumov o medsebojnih raz-merjih v združenem delu. V nekaterih OZD še niso sklenili samo-upravnih sporazumov o medsebojnih razmer-jih v združenem delu. V teh OZD je zato opa-ziti največ prej naštetih pomanjkljivosti, kar bodo morale čimpreje uskladiti. Podkomisija ugotavlja, da v OZD le izje-moma ne preverjajo izvrševanje sklepov sa-moupravni organi, ki so te sklepe sprejeli. Poleg tega pa ugotavljamo, da pogosto pre-verjajo izvrševanje sklepov tudi drugi organi, vključujoč organe samoupravne delavske kon-trole, pa tudi objava sklepov v internih gla-silih, na oglasnih deskah in prek drugih sred-stev informiranja so oblika za preverjanje iz-vrševanja sklepov, ki so vpeljane v pretežni večini OZD. Poseben problem je izvrševanje takih sklepov, za katere se šele v postopku izvrše-vanja ugotovi, da so neizvedljivi, pravno ne-veljavni, ali celo nezakoniti. Podkomisija ugotavlja, da imajo v vseh obiskanih OZD oblikovane organe samouprav-ne delavske kontrole. Njihove pravice, dolž-nosti in obveznosti so v grobih obrisih ure-jene s samoupravnimd sporazumi in statuti OZD. Praviloiki ali poslovniki za njihovo delo pa niso še sprejeti v vseh OZD. Dejansko de-lovanje organov samoupravne delavske kon-trole pa po ugotovitvah na podlagi obiskov podlkomisije še ni zaživelo v skladu z njihovo formalno ureditvijo. Ugotovljeno je zelo malo kotnkretnih akcij, sestainkov oziroma reševanj določendh vprašanj, ki bi jih obravnavali ti organi. Pri uvajanju samoupravne delavske kon-trole se pojavlja tudi nekaj dilem v idejno-političnih izhodiščih, tako na primer: odnos in odgovornost teh organov do delavcev in organov upravljanja v OZD in izven OZD; obveznost oblikovanja posebnega organa, če-prav je glede tega ustava dovolj jasna: ob-ravnavanje in raziskovanje anonimnih pri-jav in podobno. V samoupravnih delavskih kohtrolah se opaža, da so to novi samoupravni organi — brez izkušenj. Zato se veokrat sprašujejo ka-ko, kdaj in kaj obravnavati. Glede na to je potrebno angažiranje vseh subjektivnih sil znotraj in izven OZD, da bi ta prepotrebna ustavna novdst zaživela. Podkomisija ugotavlja, da se delegacije TOZD še niso vključile v skupščinski sistem v skladu z intencijami ustavnih spremetnb oziroma z intencijami delegatskega sistema_, kar se tiče povezave z delavci in organi upravljanja TOZD ter njihove odgovornosti do delavcev oziroma do teh organov. Le redki so primeni, da so OZD v svojih samoupravnih aktih uredile odgovornost de-legacij, da o določenih vprašanjih, ki se od-ločajo v skupščini, morajo predhodno zahte-vati mnenja in stališča delavcev in organov upravljanja OZD. Tudi način obveščanja OZD o sprejetih stališčih v skupšoini je v redkih primerih predpisan v samoupravnih aktih OZD. Ne glede na ugotovljeno formalno po-manjkljivost pa je dejansko stanje mnogo boljše. Delegacije vendarle konsultirajo o sta-liščih širši krog delavcev, pa tudi zahtevajo mnenja organov upravljanja. Pri pregledu samoupravnih sporazumov o združevanju, in statutov OZD, bi se moralo konkretno opozoriti OZD na to pomanjklji-vost. Se pred tem pa bi kazalo razčistiti ne-katera idejnopolitična stališča, kot na primer: Kaj pomenl v novem delegatskem sistemu javna razprava o osnutkih aktov občinske skupščine in drugo. Dosedanje delo delegacij, pa ne glede na prej povedano, lahko ocenjujamo kot uspeš-no, tako po številčnosti udeležbe, kot po vse-bini razprave, po sprejetih stališčih in izva-janju povrataih informacij. Odnos delegacija —skupščina se uspešno uveljavlja kljub temu, da poslovnik še ni sprejet. Nekaj proble-mov se pojavlja v tistih delegacijah, ki jih sestavlja celoten kolektiv in tistih konferen-cah delegacij, ki so sestavljane iz številnih delegacij (trgovina). Problem je tudi v tem, da v konferenci delegacij prevladuje vpliv najmočnejše delegacije. Delegati v OZD so imeli tudi pripombe na preveč gradiva, ki je pogosto tudi preobširno in predlagajo, naj bi se iz obširnega gradiva napravil poljuden in razumljiv izvleček za vse delegate. Nekatere delegacije in konference delega-cij si ob gradivu za skupščinske seje želijo več osnovnih navodil na prlmer: kako in kje vse morajo obravnavati gradivo, saj ne želijo prenašati v skupščino samo svoja stališča in mnenja, temveč mnenja in stališča vseh de-lavcev, ki so jih delegirali. Bistvene novosti samoupravljanja po no-vem ustavnem sistemu in na tej podlagi spre-jetih samoupravnih aktov OZD se kažejo: — v številčnejši udeležbi delavcev v samo-upravnih organih; — odločanje o bistvenem družbeno-eko-nomskem položaju OZD in njihovih delavcev je prenešeno na zbore delavcev, še zlasti: de-litev dohodka, OD in meril za tako delitev; — delavoi so mnogo bolje kot dosedaj in-formirani o vseh zadevah, ki se tičejo njiho-vega družbenoekonomskega položaja, zato tu-di o vsem lažje razpravljajo in aktivno so-delujejo z mnenji in predlogi; — povečala se je odgovornost delavcev v OZD za razvoj OZD, njihovo socialno varnost in s tem zmanjšal vpliv tehnokratskih in me-nažerskih struktur na dogajanja v OZD. Pri uveljavljanju novih samoupravnih ekonomskih in družbenih odnosov pa še ni-smo povsem uspeli. To je namreč daljši pro-ces, za katerega uveljavljanje je potrebna trajna aktivnost vseh družbenih in političnih subjektov. V čem dosedaj v Siški še nismo uspeli, je povedano v samih ocenah pod po-sameznimi obravnavanimi vprašanji. Vseka-kor pa lahko strnemo v zaključek, da imajo delavoi še vedno najmanj vpliva na to, kako se trošijo sredstva, ki jih izdvojijo iz dohod-ka za skupno in splošno porabo. Zato nas prav na tem področju sili, da naravnamo ak-tivnost družbenih in političnih subjektov, da najdemo načine in sredstva za spremembo vpliva delavcev na to potrošnjo. Pri tem je še zlasti pomambno angaairanje vseh subjek-tivnih sil pri ustanavljanju novih samouprav-nih interesnih skupnosti. POSLOVODNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE Delovne skupnosti skupnih služb niso niti v enem primeru organizirane kot TOZD, tem-več kot delovna skupnost v duhu ustave, povsod tam, kjer je DO organizirana na več TOZD. Delovna skupnost skupnih služb je v vseh samoupravnih aktih teh DO opredelje-na tako, da ima oblikovane vse organe samo-upravljanja in da sama odloča o vseh pra-vicah in obveznostih iz medsebojnih razmerij delavcev v združenem delu, razen o delavcih posebnega pomena za DO kot celoto, ne od-loča pa o sistemizaciji niti o razširjeni re-produkoiji. Pri oblikovanju delovnih skupnosti, njiho-vem financiranju oziroma zagotavljanju po-gojev za njihovo delo in oblikovanje cen, je ugotovljenih precej dilem, še zlasti zato, ker je delovna skupnost nova ustavna kategorija, ki ni bila urejena z zakoni, izdanimi na pod-lagi ustavnih dopolnil (zakon o knjigovod-stvu, zakon o prometu družbenih sredstev, zakon o konstituiranju OZD itd.). Take dileme na primer so: — ali se šteje njihova realizacija v celotni dohodek OZD; — neodtujljivost dohodka, ki se nanaša na osebno in skupno porabo (na primer: stano-vanjska izgradnja); — plansko in statistično prikazovanje bo-disi v okviru posameznih TOZD oziroma lo-čeno za delovno skupnost; — neodtujljiva pravica samoupravnega sporazumevanja o osebnih dohodkih. Podkomisija ugotavlja, da ni bilo večjih problemov glede vključitve strokovnih služb v nov ustavni sistem, da so postale servis te-meljnih organizacij združenega dela in ne njihov nadrejen organ, kot so bile v pretek-losti. Sicer je bilo nekaj izjem in to pred-vsem zaradi pomanjkanja ustreznih vodilnih strokovnih kadrov, ki bi hkrati poleg svoje strokovnosti imeli dovolj političnega posluha za samoupravljanje. Nekaj takih vodilnih de-lavcev pa je bilo zamenjanih. Se vedno ni dokončno razčiščena dilema, ali je lahko posamični poslovodni organ DO hkrati tudi posamični poslovodni organ de-lovne skupnosti skupnih služb. Podkomisija je ugotovila take primere. Menimo, da bo zakon o združenem delu to vprašanje razčistil. Enako ugotavlja podkomisija, da niso v vseh primerih in dosledno razlikovali v samo-upravnih aktih skupno poslovanje DO in opravila, ki naj jih opravlja delovna skup-nost skupnih služb. Namreč v prvem prime-ru gre za pravice, obveznosti in odgovorno-sti, ki so jih delavci TOZD združili v skup-nem interesu na nivoju delovnih organizacij, v drugem primeru pa gre za dela in opravila, ki so iih dolžni izvrševati delavci skupnih služb oziroma delovna skupnost skupnih služb. Ta apravila oziroma dolžnosti pa lahko nastanejo iz nivoja DO, torej skupnega po-slovanja, kakor tudi neposredno iz TOZD. Iz prej omenjenih dilem in vprašanj iz-haja največ nesporazumov med posameznimi samoupravnimi organi v DO. Podobni proble-mi se prav tako pojavljajo tudi na nivoju SOZD. STEVILCNI PODATKI Stevilčni podatki zaposlenih za sleherno organizacijo združenega dela s sedežem v ob-čini in za organizaoijske enote je podan v I. prilogi. Pregled konstituiranja OZD s področja materialne proizvodnje v občini je podan v prilogi II. V OZD, katere je obiskala podkomisija, je bilo ugotovljeno, da v organih upravljanja dela od 9 do 25 % vseh zaposlenih. Struktura teh organov je: — članov ZK 17 % — žena 18 % — mladih do 27 let 14 % — neposrednih proizvajalcev 47 % Glede na to, da je podkomisija obiskala predvsem le veoje delovne organizacije skle-pamo, da je v manjših ta struktura ugodnej-ša, saj je odstotek samoupravljavcev mnogo višji. Oceno aktivnosti OZD na področju uve-Ijavljanja novih ustavnih odnosov v gospo-darskih OZD občine Ljubljana-Siška je ob-ravnavala koordinacijska komdsija dne 14. 11. 1974 in predlaga: — da o »oceni« razpravljajo občinski ko-mite ZKS in komisija za družbeno-ekonom-ske odnose in samoupravljanje OZ ZK, ki naj pripravita osnutek sklepov, ki jih naj sprej-me občinska konferenca ZK pri obravnavi te »ocene«; — da naj o »oceni« razpravlja občinska skupščina na skupni seji vseh zborov in sprej-me ustrezna stališča in sklepe; — da naj se na podlagi ugotovitev in skle-pov OK ZKS in občinske skupščioe skliče ak-tiv iradividualnih izvršilnih organov in pred-sednike organov upravljanja OZD s sedežem v občini Ljubljana-Siška. Programske osnove ZA GRADNJO OSNOVNE ŠOLE V KOSEZAH Odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje enotnega programa gradenj OS in VVZ na območju mesta Ljubljane (Uradni list SRS, st. 48/71) predvideva, da se bo za območje Kosez (SS-9) pričela graditi nova osnovna šola v letu 1976 za ca. 700 učeneev. V ta namen predvideva odlok izgradnjo šolskega objekta z 18 učilnicami s telo-vadnico. Vrednost gradnje po cenah iz leta 1971 zna-ša 7,000.000 din. Sklad za gradnjo šol In VVZ pa ie predvidel znesek 14,000.000 din. Potrebe po gradnji osnovne šole v Kosezah se odražajo neposredno v Intenzivni stanovanjski grad-nji na tem območju. Do leta 1977 bo v tej soseski zgrajenih prek 2.000 stanovanj, v katera se bo vse-lilo ca. 6.500 prebivalcev. Pri programiranju kapaci-tet novega šolskega objekta .ie potrebno računati še s stanovalcl sosedne soseske SS-10, oziroma z učenci soseske draveljska gmajna, tako da bi bilo potrebno po kriterijih sklada z novim šolskim ob-jektom zagotoviti izgradnjo šole s 24 učilnicami (12 matičnih učilnic in 12 učilnic za kabinetni pouk). V okviru zazidalnega načrta je predviden rezer-vat v izmeri 18.000 kvadratnih metrov, kar ustreza normativom za gradnjo osnovnošolskih objektov. Zemljišče Je last sklada za komunalno urejanje zemljišč in ga bo potrebno še pridobiti. Programske osnove so oblikovane na podlagi odloka, ki določa fizični obseg gradnje v I. fazi tl 18 oddelkov. V okvir programskih osnov so zaieti naslednji prostori: 12 višjih oddelkov za pouk fizi-ke, kemije in btologije, likovnega pouka, glasbene-ga pouka, tehnični pouk, slovenski jezik (2 učilnici) zemljepis, zgodovina, matematika, tuji jeziki, go-spodinjski pouk. Površina specialnih učilnic znaša 855 kvadratnih metrov. V programskih osnovah je nadalje zajeta knjlž-nica in didaktični kabinet (skupaj 150 kvadratnih metrov). Trakt za 6 nižjih oddelkov zajema 6 matičnih učilnic (6 x 60 m2) in kabinet. Nadalje sta predvideni v prvi fazi izgradnje večja (16 x 28 X 7) in manjša (10 x 12 X 4) telovad-nica ter kabinet. Prostori za ostale namene obsegajo večnamenski prostor (250 m!), razdeljevalno kuhinjo (40 mz) ter upravo, zbornico in prostore za strokovno službo (150 m2). Za sanitarije, garderobe in shrambe je predvi-denih 460 m!. Skupna bruto površina znaša 3.770 m2, od tega odpade 875 m! na komunikacije in zidove. V prograraskih osnovah je zajeto tudi zaklo-nišče za 800 oseb (0,8 m! na osebo) v izmeri 640 m2. Skupna površina bruto zazidalnega kompleksa nove šole y Kosezah, upoštevajoč zaklonišče znaša 4.410 m!, pri čemer odpade na učenca 6,9 m2, kar je skladno z normativi za graditev in opremo šol. Projektna naloga obsega izdelavo projekta, ki mora upoštevati gradnjo celotne kapacitete v dveh etapah, tako da bo izdelan projekt za 24 oddelkov, od katerih financira sklad za gradnjo šol in VVZ v prvl etapi izgradnjo šole z 18 oddelki (12 višjih in 12 nižjih), z vsemi funkcionalnimi in drugimi pro-stori. Projektna zasnova mora predvideti možnost prl-lagajanja novim načinom dela in novi tehnologiji Izobraževanja, upoštevajoč izvajanje pouka po pri nas sedaj veljavnih učnovzgojnih metodah. Zato naj bi projektant upošteval: 1. učilnice z minimalno površino 75 m! vključu-jejo neposredno v svoj obseg površine kabineta, s katero tvorijo enoten povečan univerzalni učni pro-stor — »laboratorij«; 2. knjižnica — čitalnica naj bo situirana v centru predmetnih učilnie, kamor se po najkrajši poti ste-kajo vse poti učencev; 3. v sklopu centralnega knjižničnega kompleksa je treba predvideti površino oziroma prostor, kjer bo možno izvajati predavanje za več oddelkov isto-časno (do 120 sedežev, po možnosti tudi deljiva na 2 x 60 sedežev); 4. v sklopu eentralne situirane knjižnice in po-vršine za »skupinsko predavalnico« naj bo še di-daktični kabinet za pripravo profesorjev, za indivi-dualno delo z učenci ter shranjevanje zahtevnej-ših, skupnih učnih pripomočkov; 5. predavalnica z didaktičnim kabinetom mora biti opremljena z vserai instalacijami, s pomočjo katerih bo možno učencem nuditi oblike nazornega pouka ob uporabi raznih tehničnih pripomočkov (RTV responderji, magnetofoni, gramoloni, projek-torji, filmi . . .); 6. funkcionalne povezave, oblikovanje in oprem-ljenost šolskih prostorov morajo omogočati vse-stransko fleksibilnost v njih uporabi, kar velja tako za posamezne enote kot celotno zgradbo (večna-menski prostor), jedilnica, prireditvena dvorana, razstavni prostor itd., knjižnica, je istočasno čital-nipa oziroma »mediacenter« z delovnimi mesti za poglobljeni indlvidualnl študij ob uporabl tehničnlh pripomočkov; 7. glede ostalih zahtev je treba pri proj^ktiranju smiselno upoštevati kriterije in navodila kot izha-jajo iz materialov: — normativi za graditev in opremo osnovnih šol v SR Sloveniji (dodatek Ur. listu SRS, št. 21-163/68); — pravilnik o spremembah in dopolnitvah pra-vilnika o normativih za graditev in opremo osnov- ¦ nih šol (Ur. list SRS, št. 12-55/71); — »kabinetni pouk v sodobni šoli« — »šola, kul-turni in športni center«. V skladu z našimi veljavnimi normativi mora projektant upoštevati limito cene za objekt. Zato mora zasnovati projekt in izbrati konstruktivno iz-vedbo ter materiale, ki bodo zagotavljali temo za objekt (gradbena, obrtniška in instalacijska dela) v mejah raaksimalno dopustnih: 3.500 din za ms bru-to zazidalne površine. Ljubljana, november 1974 Milivoj Lapuh, dipl. Ing. arh. Ljubljanski investicijski zavod Inženirski biro Elektroprojekt OCENA INVESTICIJE Pri oceni investicije se ]e možno omejiti sarao na flnanciranje objekta in dela komunalnlh naprav ter zunanje ureditve, ki bremeni stroške sklada, ki obsegajo: pripravljalna dela (50.000), geološke preiskave (70.000), novi objekt (gradbena, obrtniška in instalacijska dela 18,245.000), ureditev zemljišča (500.000), priključki (200.000), oprema (1,600.000), so-glasja (20.000), projekti (800.000), stroški investitorja (820.000), nepredvideno (1,000.000). Okvirni mvesti-cijski znesek za izgradnjo osnovne šole v Kosezah znaša skupaj 23,305.000. Ta sredstva zagotavlja sklad ljubljanskih občin za gradnjo OS in VVZ. Skupščina občine Ljubljana-Siška pa mora v skladu z odlokom predvideti sredstva za zunanjo ureditev na 6 m in komunalne priključke na 25 ra3. Stroške za pridobltev zemljišča ter za nakup drob-nega inventarja, učil in zagonskih sredstev. TERMINSKI PLAN Obsega posamezne faze priprav, v okviru ka-terih naj bi bile prograraske osnove potrjene v de-cembru 1974, urbanistična presoja do 1. 9. 1974 (že realizirano), idejna skica do 15. 1. 1975, idejni pro-jekt do 1. 3. 1975, lokacijska odločba do 1. 8. 1975, investicijski program do 15. 7. 1975, glavni projekt s soglasji do 1. 9. 1975. Nadaljnjih dejavnosti ne pla-nirarao, vendar bi bilo z zagotovlienimi sredstvi možno razpisati dela in pričeti z izgradnjo v jeseni 1975 ali takoj v začetku leta 1976, kar pa je odvisno od dotoka finančnih sredstev. ZAKLJUCNO MNENJE Po definitivni potrditvi programskih osnov bo možno takoj pričeti s postopkom za pridobivanje investicijsko tehnične dokumentacije in lokacijske odločbe. Material pripravil po virih podatkov: — brošura samoprispevek, — upravna služba Skupščine občine Ljubljana-Siška, — odlok, finančnl načrt, elementi programskih osnov za gradnjo osnovne šole v Kosezah in norma-tivi za gradnjo in opremo OS. V maju, juniju, novembru 1974 Za inženiring OS in VVZ Jernej Strle, 1. r. Valentin Dežman, 1. r. STLISCA IN PREDLOGI IZVRSNEGA SVETA SKUPSClNE OBClNE Izvršni svet ]e razpravljal o prograraskih osno-vah za izgradnjo osnovne šole v Kosezah na svoji 19. seji dne 12. 11. 1974 in jih osvojil oziroma sprejel kot izhodišče za izdelavo idejnega in glavnega pro-jekta. Izvršni svet ugotavlja, da so programske osnove usklajene z odlokom, ki predvideva fjian-ciranje izgradnje šole z 18 učilnicami in vsemi pri-padajočimi funkcionalnimi prostori z dvema telo-vadnicama ter zakloniščem. Upoštevajoč dejstvo, da obiskuje osnovno šolo Valentina Vodnika iz območja Kosez, Podutika in Dravelj že seda.i 369 učencev je nujno, da se v ŠS-9 Koseze zgradl šola s 24 učllnlcami, ki bo lahko spre-jela v okviru 1,5 izmenskega pouka okoli 1000 otrok, v dvoizmenskera pouku pa bi ob maksiraalni izrabi učnih prostorov lahko obiskovalo to šolo 1.400 učen-cev, pri čemer gre tudi za učence iz Podutika in draveljske gmajne. Pred izgradnjo nove osnovne šole v Kosezah bo potrebno izvršiti razmejitev šol-skega okoliša med obsoječo osnovno šolo Valentin Vodnik, ki ima že prek 1.700 učencev in novo šolo v Kosezah. Izgradnja šestih dodatnih učilnic za nižje od-delke naj bi se izvedla hkrati z ostalimi učnimi in drugimi prostori, pri čemer bo potrebno pravo-časno zagotoviti manjkajoča sredstva za šest učil-nic, za zunanjo ureditev ter za nakup drobnega in-ventarja in zagonskih sredstev. Glede na dinamičen porast nadaljnje stanovanj-ske gradnje, ki se odvija na obmoeju osnovne šole Valentin Vodnik in na porast števila učencev. ki jih ima ta šola v tekočem šolskem letu že prek 1.700, bi bilo potrebno pričeti z gradnjo osnovne šole v Kosezah že v letu 1975. Osnovna šola Valentina Vodnika bo najkasneje v dveh šolskih letih prisilje-na uvesti tretjo izraeno, v kolikor bi se izgradnja šole v Kosezah časovno zavlekla oziroma ta šola ne bi bila predana namenu pravočasno. Izvršni svet predlaga skupščini občine, da po-trdi programske osnove za izgradnjo OS v Kose-zah s tem, da se izdela glavni projekt za 24 učilnic, ki naj bi jih dobila šola v okviru programirane gradnje s tem, da zagotovi sklad za gradnjo šol in VVZ sredstva v višini 23,305.000 din, manjkajoea sredstva pa (za šest učilnic in zunanjo ureditev ter nakup drobnega inventarja) skupščina občine ozi-roma interesna skupnost. Programske osnove IN PROJEKTNA NALOGA ZA IZDELAVO IDEJNE SKICE ZA IZGRADNJO OBJEKTA VZGOJNEGA ZAVODA JANEZ LEVEC Skladno z odlokom naj bi se za vzgojni zavod Janeza Levca zgradil osnovnošolski objekt za 360 šoloobveznih duševno prizadetih otrok z 20 oddelkl za eno in pol izmenski pouk, oziroma za 240 učen-cev v eni izmeni in poklicno usposabljanje za 78 učencev v 6 oddelkih v dveh izmenah. Za gradnjo navedenega objekta so izdelani lo-kacijski pogoji, na osnovi katerih je definirana mikrolokacija v Ss-9 Koseze z rezervatom zemljišča v izmeri 1 ha. Posebna šola zavoda Janez Levec je locirana severno od lokacije, na kateri Je predvi-dena gradnja osnovne šole v Kosezah. Obe šoli imata predvideno skupno dovozno cesto, širine 5 m in parkirni prostor. Na tera območju je predvidena tudi lokacija vrtca v Kosezah. Programske osnove za izgradnjo posebne osnov-ne šole prl zavodu Janez Levec. obstojeCe stanje Po podatkih perspektivnega plana razvoja uspo-sabljanja duševno prizadetih otrok mesta Ljublja-ne, ki so ga sprejeli pristojni sveti petih ljubljan-skih občin, sledi, da je v šolskem letu 1973/74 učencev v posebni osnovni šoli od 1. do 8. oddelka 694 v poklicnih oddelkih 54 Skupaj 748 v šolskem letu 1976/77 bo predvidoma v posebnl osnovnl šoli od 1. do 8. oddelka 754 v poklicnih oddelkih 78 Skupaj 832 Za 754 učencev v letu 1976/77 potrebujemo 63 od-delkov. Kapaciteta obstoječe stavbe posebne šole Janez Levec je pri maksimalni zasedbi in upošte-vajoč kriterije sklada, po katerih je treba zagoto-viti v osnovnih šolah 1,5 izmenski pouk, 39 oddelkov. KAPACITETA NOVOGRADNJE Z novogradnjo je treba torej zagotoviti 24 od-delkov. Za 1,5-izmenski pouk je to 18 oddelkov v enl izmeni za učenee od 1. do 8. oddelka posebne osnovne šole. Za poklicno usposabljanje je treba zagotoviti v novozgrajenem objektu prostorske pogoje za ce-lotno število 78 učencev v 6 oddelkih. Računajoč s turnusom dela 50 % v proizvodnji, 50 "/« v šoli, je v ta namen treba v sklopu nove po-sebne osnovne šole predvideti 2—3 učilnice za teo-retični pouk in delavnice za poklicno uposabljanje. Delavnice za poklicno usposabljanje so nasled-nje: — za kovinsko stroko, — za obdelavo lesa, — za papir in kartonažo, — za obdelavo tekstila, v skupni izmeri ca. 244 m* neto površine. Te delavnice služijo tudi potrebam predpoklic-nega obveznega usposabljanja učencev posebne os-novne šole. Posebej je utemeljiti kvadraturo prostorov upra-ve in strokovnih služb: m2 — pisarna ravnatelja 18 — pisarna pomočnika ravnatelja 18 — tajništvo 18 — računovodstvo 18 — zbornlca 73 — psiholog 18 — logoped 18 — socialni delavec 18 — pedopsihiater 18 — zobna ambulanta 18 Skupaj 235 REKAPITULACIJA 18 oddelkov nove posebne osnovne šole od 1. do 8. oddelka; 2 oddelka za poklicno usposabljanje; 20 oddelkov skupno, kar je v skladu z odlokom o programu gradnje nove posebne osnovne šole v Ljubljani (1/19 del. štev. objekta). PROJEKTNA NALOGA: 240 UCENCEV (10 VIŠJIH IN 10 NI2JIH ODDELKOV) V ENI IZMENI A. PROSTORI NAMENJENI POUKU B. PROSTORI ZA OSTALE NAMENE 7. jedilnica — večnamenski prostor 95 8. kuhinja (komplet) 46 9. uprava — zbornica — strokovne službe 235 7—9 skupaj minimalno 10. sanitarije, centralna in ostalo maksimalno 376 280 B. (7—10) skupaj maksimalno 656 (25 °/o) C. KOMUNIKACIJE IN ZIDOVI maksimalno 500 (20 °/o) A., B., C. SKUPAJ MAKSIMALNO 2.576 (100 •/•) Brez površin za poklicno usposabljanje ostane 2.576 m2 — (288 X 1,4 = 400 m2) = 2.176 m2 Pri projektiranju je treba smiselno upoštevati: — normative za graditev in opremo posebnih osnovnih šol za lažje duševno prizadete otroke v SR Sloveniji — Dodatek Uradnemu listu SRS, št. 1/73; — navodila neposrednega porabnika (predstav-nik tov. Sušnik) glede specifičnih zahtev v zvezl s prostori za poklicno usposabljanje otrok v pro-gramiranem vzgojnem zavodu. Upoštevajoč naše normativne kriterije, mora projektant upoštevati gornjo limito cene za objekt. Zato mora zasnovati projekt in izbratl konstruk-tivno izvedbo ter materiale, ki bodo zagotavljali ceno za objekt (gradb., obrt., instal.) v mejah. mak-simalno dopustnih: 2.576 m2 X 4.000 din = 10,304.000 din CENA POTREBNIH INVESTICIJ: 1. objekt (gradb., obrt., instal. dela) 10,304.000 2. za opremo 15 °/o gornjega 3. za zunanjo ureditev in priključke 10 % od 1. točke + 30 % 3,091.200 4. za ostalo 5 % od 1. točke SKUPAJ OBRAZLOZITEV 13,395.200 = 13,400.000 Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Siška je razpravljal o predloženih programskih osnovah za gradnjo osnovnošolskega objekta pri vzgojnem zavodu Janez Levec na svoji 19. seji dne 12. 11. 1974 in jih sprejel. Izvršni svet ugotavlja, da so programske osnove odraz obstoječega stanja, s katerim se sooča zavod Jenez Levec in da kot take predstavljajo realno izhodišče za izdelavo idejnega in glavnega projekta. Z območja občine Ljubljana-Siška je vključenih v zavod Janez Levec 150 lažje duševno prizadetih otrok. Z izgradnjo novega šolskega objekta v Kose-zah bo pridobljen prepotreben manjkajoči učni prostor, razen tega pa bo nova šola bolj približana učencem z območja naše občine. Izvršni svet meni da je v programskih osnovah kompleksno zajet učr* prostor za izvajanje pouka v celoti, upoštevajoč pri tera prostor tudi za poklicno usposabljanje ter prostor za teoretični pouk in delavnice za poklicno usposabljanje tako kot to terjajo normativi za to-vrstne zavode oziroma šole. Za gradrvjo posebne šole pri zavodu Janez Levec so izdelani urbanistični pogoji, ki določajo mikro-lokacijo v ŠS-9 Koseze na kompleksu zemljišča, v okviru katerega bosta. zgrajeni še osnovna šola in vrtec. Ker gre v tem primeru za racionallzacijo pri uporabi zemljišča kot tudi za druge funkcionalno ugodnejše rešitve, meni izvršni svet, da so podani pogoji za pravočasen pričetek gradnje te šole, za katero se je iskala primerna lokacija vse od leta 19G4. Za pričetek gradnje bo potrebno dokončno pri-dobiti zemljišče. Izvršni svet predlaga skupščini občine, da potrdi programske osnove za gradnjo posebne osnovne šole v Kosezah. Ljubljana, 15. 11. 1974 Predlog odloka O ZAČASNEM FINANCIRANJU PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA V I. TRIMESEČJU 1975 1. člen Do sprejetja občinskega proračuna za leto 1975 se bodo potrebe občine, za katere se sred-slva zagotavljajo v občinskem proračunu, v pr- vem trimesečju 1975 začasno financirale v vi-šini ene četrtine sredstev, določenih v prora-čunu za leto 1974. 2. člen Dohodki, ki bodo doseženi v letu 1975 in njihov razpored po 1. členu tega odloka bodo sestavni del dohodkov in njihovega razporeda v občinskem proračunu za leto 1975. 3. člen Določila odloka o proračunu občine Ljublja-na-Siška za leto 1974 se bodo smiselno uporab-ljala tudi v prvem trimesečju leta 1975. 4. člen Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Si-ška je pooblaščen, da v primeru neenakomer-nega dotoka dohodkov proračuna najame poso-jilo iz rezervnega sklada občine. Posojilo mora biti vrnjeno do konca oktobra 1975. 5. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in prične veljati 1. 1. 1975. OBRAZLOZITEV Citirani zakon o financiranju družbenopoli-tičnih skupnosti med ostalim določa, da se mo-ra proračun sprejeti pred začetkom leta, na ka-tero se nanaša. Ce pa družbenopolitična skup-nost ne sprejme proračuna pred začetkom leta, se financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto, vendar najdalj do 31. marca. Pri začasnem financiranju se sme uporabiti le toliko sredstev, kolikor jih je bilo sorazmerno uporabljenih v isti dobi v preteklem letu, ven-dar največ četrtina vseh dohodkov, ki so bili razporejeni za prejšnje leto. O začasnem financiranju proračuna odloča občinska skupščina. Osnutek novega zakona o financiranju druž-benopolitičnih skupnosti, ki ga je predložil iz-vršni svet skupščine SRS dne 25. 10. 1974 ne prinaša v zvezi začasnega financiranja nobenih sprememb. Zato lahko pričakujemo, da bo pred-metni odlok usklajen tudi z novim zakonom, ki bo predvidoma sprejet do konca letošnjega leta. Proračun občine za leto 1975 prav gotovo ne bo mogoče sprejeti že v letošnjem letu (uskladitev z republiškim zakonom, z republi-škim družbenim dogovorom, družbenim dogo-vorom v okviru mesta in eventualno s poseb-nim družbenim dogovorom o solidarnostnem prelivanju med vsemi slovenskimi občinami ter javna razprava), zato izvršni svet predlaga ob-činski skupščini in njenim zborom, da sprejme predlagani odlok o začasnem financiranju pro-računa občine Ljubljana-Šiška v prvem trime-sečju 1975. Predlog SKUPŠCINI MESTA UUBLJANA ZA SPREMEMBO NAMEMBNOSTI OBMOCJA SI-3 V POVRŠINO ZA PROIZVODNE DEJAVNOST! SKLEP Skupščina občine Ljubljana-Siška predlaga Skupščini mesta Ljubljane, da sprejme Odlok o spremembi Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane za območje Sl-3 (povr-šina za šolstvo, inštitute in zdravstvo), tako da navedeni zazidalni otok postane sestavni del otoka ŠP 5 in s tem pridobi novo namembnost (površine za proizvodne, servisne in skladiščne dejavnosti). OBRAZLOŽITEV Po Generalnem planu urbanističnega razvo-ja mesta Ljubljane (Glasnik, št. 6-3/66) je bil del površine med Gorenjsko železnico in Ce- lovško cesto, in sicer severovzhodno od rezer-vata obvozne ceste predviden za inštitutsko co-no Sl-3. Kasneje je bil z odlokom potrjen »Re-gulacijsko-zazidalni načrt industrijske cone v Šiški« (Glasnik, 29-80/66), ki naj bi služil kot osnova za gradbene posege v celotnem prosto-ru med Djakovičevo ulico in vključno Tovarno dekorativnih tkanin, ter Čelovško cesto in Go-renjsko železnico. Ta načrt ni posebej ločil ob-močja Sl-3 od celotnega kompleksa industrij-ske cone ter tudi v tehničnem poročilu na-membnost parcele, ki je površinsko ustrezala coni ŠI-3 (v načrtu je ta parcela označena s št. 26), ni bila posebej definirana. Navedeni načrt je služil kot osnova za kas-nejšo pozidavo. Na delu območja Sl-3 je zgra-dila svoj objekt »Delikatesa«. V neposredni pri-hodnosti bi na preostali površini želele zgraditi svoje prostore še nekatere druge proizvodne organizacije. Poudariti je potrebno, da je ustrezen sklep o predlogu za prekvalifikacijo sprejel že Svet za urbanizem SO na svoji 52. seji 20. 9. 1973, ter Svet za urbanizem SML ob sprejetju sklepa za razgrnitev predloga noveliranega načrta za SP4 in SP5. (LUZ 1621, april 1973) razgrnitev predloga noveliranega zazidalnega načrta za SP 4 in SP 5 (z upoštevano — predmetno pre-kvalifikacijo) je bila od 13. februarja do vključ-no 14. marca letos. Glede predlagane vključitve ŠI-3 v ŠP5 ob razgrnitvi ni bilo pripomb. Glede na navedena dejstva (obstoječe sta-nje in nadaljnje potrebe) in glede na sam zna-čaj predmetnega zemljišča (opremljenost z do-ločenimi infrastrukturnimi napravami), ki govo-re v prid izrabi območja za proizvodne dejav-nosti, predlagamo, da skupščina občine pripo-roči SML, naj sprejme odlok o prekvalifikaciji zazidalnega otoka Sl-3 v industrijsko cono (co-na ŠI-3 naj postane integralni del cone ŠP5). Odlok O NOVELIRANEM ZAZIDALNEM NAČRTU ZA OBMOCJE ZAZIDALNIH OTOKOV ŠP 4 INŠP5 1. člen Sprejme se novelirani zazidalni načrt za za-zidalna otoka SP4 in SP5 (industrijska cona v Šiški), ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. projekta: (I»UZ št. 1621, oktober 1974. Ta načrt obravnava območje med Čelovško cesto in Gorenjsko železnico, ter med Djakovi-čevo ulico in vključno Tovarno dekorativnih tkanin. To območje je po GUP Ljubljana pred-videno za proizvodne, servisne in skladiščne dejavnosti. 2. člen Ta načrt je vsem zamteresiranim na vpo-gled pri upravnem organu Skupščine občine Ljubljana-Siška, ki je pristojen za urbanizem, in pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu. 3. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija uprave inšpek-cijskih služb skupščine mesta Ljubljana. 4. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, s čimer preneha veljavnost Odloka o potrditvi zazidalnega načrta za §P 4, SP 5, ŠI-3 — Regulacijsko-zazidalni načrt indu-strijske cone v Šiški (Glasnik 29-80/66). OBRAZLOZITEV Za obravnavano območje, ki je po GUP Ljubljane opredeljeno kot »proizvodne, servis-ne in skladiščne površine«, je bil v letu 1966 izdelan Regulacijsko-zazidalni načrt industrij-ske cone v Šiški (Glasnik 29-80/66). Po naročilu Sklada za komunalno urejanje zemljišč občine Ljubljana-Siška, je Ljubljanski urbanistični za-vod v aprilu 1973 izdelal predlog noveliranega načrta (LUZ št. proj. 1621/72, april 1973). Novelacija načrta je bila potrebna zaradi: — predvidenih sprememb koridorja regionalne ceste, — spiemembe cestnega prostora Celovške ce-ste, — spremenjenega poteka servisne ceste ob Go-renjski železnici, — spremembe parcel in investitorjev, — funkcionalnih korektur. Osnutek noveliranega načrta je obravnaval Svet za urbanizem Skupščine občine Ljubljana-Siška na svoji 52. seji dne 20. 9. 1973 in pred-lagal Svetu za urbanizem SML naj sprejme sklep o javni razgrnitvi, kar je ta tudi storil. Predlog noveliranega načrta je bil razgrnjen od 13. februarja do vključno 14. marca letos v prostorih KS Dravlje in v avli Skupščine obči-ne Ljubljana-Siška. Glede na magistralno obeležje piostora (med Celovško cesto in Gorenjsko železnico) inugod-ne geološke razmere terena bo površina izrab-Ijena intenzivno. Neposreden pas ob Celovški cesti pa bo urejen v skladu s predhodnimi do-kumenti, ki predvidevajo izrabo obcestnega prostora Celovške za take namembnosti, ki bo-do služile javnosti (prodajni, razstavni, poslov-ni in upravni prostori). Mejo med otokoma ŠP 4 in SP 5 predstavlja lezervat obvozne ceste okoli Ljubljane, ki so-vpada s predlagano traso »Aleje spominov in tovarištva« (Odlok o zaščiti spominskih kam-nov, spomenikov in trase »Po poteh partizan-ske Ljubljane«, (Glasnik 25-95/68). Jugovzhodni pas obvozne ceste ter seveiovzhodni del otoka SP 4 sta po tem zazidalnem načrtu, kot tudi po projektih za obvozno cesto obdelana v skladu z osnutkom trase »Aleje spominov in tova-rištva (osnutek je bil razgrnjen v avgustu in septembru letos). Izvršni svet skupščine občine je o predlogu noveliranega zazidalnega načrta razpravljal na svoji seji dne 19. 11. 1974. Ker gre za območje, ki mu je bila osnovna namembnost določena že predhodno (GUP Lju-bljane), ter tudi načrt ob razgrnitvi ni sprožil bistvenih pripomb, ki bi ostale nerešene, izvrš-ni svet predlaga, da skupščina občine predlog odloka o zazidalnem načrtu za ŠP 4 in ŠP 5 po-trdi. Predlog SKUPŠČINI MESTA UUBLJANE ZA OSNOVANJE NOVEGA OBMOČJA ZA STANOVANJSKO GRADNJO ŠS 12 - PODUTIK SKLEP Skupščina občine Ljubljana-Siška predlaga Skupščini mesta Ljubljane v sprejetje Odlok o spremembi Odloka o sprejetju Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane zaradi osnovanja novega območja za stano-vanjsko gradnjo ŠS 12 — Podutik. OBRAZLOZITEV Na območju Podutika prikazuje Generalni plan urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Glasiiik, št. 6-3/66) dva zazidalna otoka, ŠS 104 — Podutik in ŠS—105 Dolnice ter spomeniško zaščiteno naselje Glince SS 118. Zaradi novih potreb po površinah za stano-¦vanjsko gradnjo in v zvezi z naraščajočim šte-vilom nedovoljenih gradenj na območju nase-lij Podutik, Kamne gorice, Glinc in Dolnic, ter da bi grozečo stihijsko pozidavo uokviril v or-ganizirano naselje z vsemi pripadajočimi objek-ti in napravami, je Svet za urbanizetn Skupšči-ne občine Ljubljana-Šiška že pred daljšim ča-som predlagal izdelavo zazidalnega načrta za celotno navedeno obmcčje. Sklad za komunalno urejanje zemljišč je na-ročil izdelavo programskega dela zazidalnega načrta za SS 12 — Podutik, ki naj bi istočasno služil kot osnova za postopke v zvezi s spre-membo Generalnega plana urbanističnega raz- voja mesta Ljubljane (GUP). Osnutek program-skega dela zazidalnega načrta je bil izdelan na Ljubljanskem urbanističnem zavodu v septem-bru 1972 (LUZ, št. proj. 1558, september 1972). O navedenem osnutku načrta je razpravljal Svet za urbanizem SO Ljubljana-Siška na svoji 55. seji dne 30. 10. 1973, ter predlagal Svetu za urbanizem SML naj sprejme sklep o javni raz-grnitvi. Javna razgrnitev osnutka načrta (istočasno tudi predlog za spremembo GUP) je bila od 25. marca do 23. aprila letos v prostorih KS Pod-utik in v avli zgradbe SO Ljubljana-Šiška. Ob tej priložnosti (kakor tudi že pred tem) je bila na KS Podutik javna razprava o načrtu, vendar ob teh razgovorih niso bile na vsebino načrta podane bistvene pripombe. Ob razgrnitvi je bilo zbranih skupno 27 pri-pomb posameznikov ali skupin občanov. Pri-pombe so predlagale predvsem legalizacijo ob-stoječih nedovoljenih gradenj, ter dodatno vključitev posameznih parcel v tiste otoke znotraj območja SS 12, za katere je bila pred-videna dopolnilna gradnja v smislu zapolnitve obstoječih vrzeli in dopolnitve že delno pozi-danih predelov v zaključene celote. Na skupnem sestanku, ki je bil dne 12. 7. 1974 v prostorih Standard-Investa (udeležili so se ga predstavniki KS Podutik, SO, SKUZ in projektant ing. Remsl) so bile pregledane pri-pombe, ter soglasno potrjen odgovor LUZ na-nje. Spomladi letos je bil na Skupščini mesta Ljubljane sprejet Odlok, s katerim so bili za-varovani rezervati tras avtocest, regionalnih in mestnih primarnih cest (Uradni list SRS, št. 17/74). Ob tej priložnosti sta bila osnovana dva nova rezervata za avtocesto, in sicer za Men-geško varianto AC ter za Gameljsko varianto AC. Prva poteka ob vzhodnem delu območja ŠS 12, druga pa na njegovem zahodnem delu. V rezervat Mengeške variante tako pade del zelenih površin zahodno od naselja Glince, ter zahodni del otoka SS 12-3b (organizirana grad-nja), medtem ko se v rezervatu gameljske va-riante nahaja otok z oznako »površina pod po-sebnim režimom« (nadomestne kmetije), ter ze-lene površine severno in južno od tega otoka. Ker so za avtocesto trenutno predvidene skup-no tri variante, se bo skupščina mesta v krat-kem odločala o izboru ene variante, ki bo osta-la v veljavi še naprej. Ta dva rezervata ne okrnita površin, na katerih bo možna takojšnja individualna gradnja (dopolnilna gradnja), do pričetka realizacije organizirane stanovanjske gradnje pa bo tudi že izbran dokončen rezervat trase avtoceste. Zato je možno predlog za spre-membo GUP zaradi osnovanja novega območja za stanovanjsko gradnjo ŠS 12 — Podutik potr-diti z odlokom s tem, da se tisti del perspek-tivno zazidljivih površin, ki so trenutno pod prepovedjo zaradi rezervatov (del otoka SS 12-3b in otok z oznako »povišina pod poseb-nim režimom« opredeli kot pogojno zazidljive površine. O navedenem predlogu za spremembo oziro-ma dopolnitev generalnega plana je razprav-ljal izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Šiška na svoji seji 19. 11. 1974 in je z njim soglašal. IS je sprejel sklep, da predlaga skup-ščini občine naj priporoči Skupščini mesta Lju-bljane sprejetje predloga za spremembo gene-ralnega plana. Predlog SKUPŠČINI MESTA LJUBLJANA ZA SPREJETJE NOVELIRANEGA URBANISTIČNEGA NAČRTA MEDVOD SKLEP Skupščina občine Ljubljana-Šiška predlaga Skupščini mesta Ljubljane: 1. sprejetje odloka o spremembi Urbanistič-nega programa Ljubljane zaradi razšiiitve meje ureditvenega območja Medvod, 2. sprejetje Odloka o sprejetju novelirane-ga urbanističnega' načrta Medvod. OBRAZLOZITEV Urbanistični načrt Medvod je bil potrjen z odlokom na 18. seji obeh zborov Skupščine ob-čineLjubljana-Siška dne 10. oktobra 1968 (Glas-nik, št. 25-189/68) in spremenjen z odlokom na 24. seji obeh zborov dne 6. marca 1969 (Glas-nik, št. 10-73/69). Ceprav je bilo v odloku o sprejetju Urbani-stičnega načrta Medvod (nadalje UNM) napisa-no, da je načrt izdelan za dobo 30 let, se je kaj kmalu izkazalo, da so potrebe Medvod, predvsem pa Medvoške industrije v naslednjih letih presegle predvidevanja, na osnovi kate-rih je bil načrt izdelan. Zato, in v skladu z določilom 3. člena Za-kona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67), ki za urbanistične dokumente predpisuje obvezno petletno preverjanje in usklajevanje s spremenjenimi razmerami, je v letu 1972 »Sklad za komunalno urejanje zem-ljišč občine Ljubljana-Siška« naročil izdelavo osnutka noveliranega urbanističnega načrta. Nosilec izdelave noveliranega UNM je bil Ljubljanski urbanistični zavod, sodelovale pa so še številne druge strokovne ustanove ter po-samezni strokovnjaki (skupno 12 ustanov). Os-nutek je bil dokončan v juniju 1973 (LUZ, št. proj. 1595/72, junij 1973) in je upošteval pred-loge in želje, izražene na predhodnih razgovo-rih (večje površine za organizirano in indivi-dualno stanovanjsko gradnjo, večje površine za širjenje obstoječe industrije, itd.). Tak osnutek je nato obravnaval Svet za ur-banizem SO Ljubljana-Šiška na svoji 54. seji 10. oktobra 1973, ko je sprejel sklep o javni razgrnitvi v prostorih KS Medvode, KS Pirniče, KS Smlednik in v avli SO Ljubljana-Siška. Raz-grnitev je trajala 30 dni (od 26. oktobra do 26. novembra 1973). Kasneje je bila organizirana javna razprava v Medvodah. Ob razgrnitvi in na razpravi so bile podane pripombe s strani KS Medvode, skupine kmetov iz Pirnič in ose-menjevalnega centra v Preski. Večina pripomb je bila upoštevana. OPREDELITEV OBMOCIJ Predlog urbanističnega načrta vsebuje po-drobno namensko členitev površin, ki predstav-lja osnovo za podrobno urbanistično urejanje posameznih zaključenih območij. Oznaka površin po namenu: — za stanovanja MES — 146,21 ha — za proizv. dejavnosti MEP 1-6 — 111,55 ha za ind. transp. serv. cone ITSC za ind. servisne cone ISC — za centralne dejavnosti center naselja MEC 1-3 — 8,55 ha — »površine pod posebno presojo« — 108,68 ha »Površine pod posebno presojo« so trenutno nezazidljive površine, perspektivno pa bo ob potrebi po novih zazidljivih površinah ponov-no alternativno preverjena možnost spremembe njihove namembnosti (otoki MeS 8, MeS 21, MeS 23, del MeS 25 in MeS 28). Spomladi letos je bil na Skupščini mesta Ljubljane sprejet Odlok o zavarovanju rezerva-tov tras avtocest, regionalnih in mestnih pri-marnih cest (Uradni list SRS, št. 17/74). Novo ustvarjen rezervat mengeške variante AC po-teka izza Smarne gore, mimo naselja Zavrh, po delu »površine pod posebno presojo« MeS 28, prečno skozi MeS 25, prek Save, mimo MeS 8 ter skozi dolino Seničice proti Podutiku. Rezer-vat ne okrni zazidljivih površin, temveč le »po-vršini pod posebno presojo« MeS 18 in MeS 25. Definitivni potek rezervata trase AC (ena iz-med sedanjih treh variant) bo izbran v krat-kem na ravni SML. Izvršni svet skupščine občine je o predlogu noveliranega urbanističnega načrta razpravljal na svoji seji 16. 11. 1974 ter sprejel sklep, da predlaga skupščini občine, naj priporoči Skup-ščini mesta Ljubljana sprejetje predloženega načrta. Odlok O SPREJETJU DOPOLNILNEGA ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA MeS 7 - PRESKA (BLOKOVNA GRADNJA) 1. člen Sprejme se dopolnilni zazidalni načrt za za-zidalni otok MeS 7 — Preska, ki je po noveli-ranem urbanističnem načrtu Medvod oprede-ljen kot površina za stanovanja, spremljajoče in ostale javne dejavnosti. 2. člen Dopolnilni zazidalni načrt (blokovna grad-nja) obdeluje skrajni severni del zazidalnega otoka MeS 7, in sicei območje (4,56 ha), ki je na severu omejeno s cesto Medvode—Goričane, na jugu in vzhodu pa ga omejuje obstoječe na-selje individualnih stanovanjskih hiš v Preski. Zazidalni načrt je izdelal »Biro 71 — Domžale« pod št. projekta 120 v marcu 1974. 3. člen Zazidalni načrt je vsem zainteresiranim na vpogled pri upravnem organu Skupščine občine Ijubljana-Siška, ki je pristojen za urbanizem in pri Ljubljanskem urbanističnem zavodu. 4. člen Nadzorstvo nad izvajanjem odloka opravlja urbanistična inšpekcija Uprave inšpekcijskih sltižb Skupščine mesta Ljubljane. 5. č!en Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. OBRAZLOžITEV Novelirani urbanistični načrt Medvod pred-videva osnovanje novega zazidalnega otoka MeS 7 — Preska. Novi otok obsega površino, ki je bila po veljavnem urbanističnem načrtu Medvod (Uradni list 25-189/68 in sprememba, Uradni list 10-73/69) opredeljena kot: MS, MS 1, MS 2, MS 25, del otoka MP 8, zelene površine južno od MR 2 in zeleni pas do otoka MP 2 sevemo od MS 1 in MS 2). Skrajni severni del otoka MeS 7 (omejen na severu s cesto Medvode—Goričane, na jugu in ¦vzhodu pa z obstoječo individualno stanovanj-sko gradnjo) je v obsegu 4,56 ha predviden za organizirano blokovno gradnjo z vertikalnim gabaritom P + 3. Osnutek dopolnilnega zazidalnega načrta (gre za zazidalno dopolnitev na navedenem oto-ku) je v marcu letos izdelal »Biro 71 — Dom-žale« pod št. projekta 120. Ta Osnutek načrta je obravnaval Svet za urbanizem Skupščine občine Ljubljana-Šiška na 65. seji 9. aprila letos, ter ob tej priložnosti sprejel sklep o razgrnitvi (predlog novelirane-ga UN Medvod je bil razgrnjen že pred tem, ter glede zazidalnega otoka MeS 7 ni bilo pri-pomb). Osnutek zazidalnega načrta je bil razgrnjen od 20. 5. do 20. 6. letos v prostorih KS Med-¦vode in v avli Skupščine občine Ljubljana-Ši-ška. Razen predloga, naj se regulira hudournik Prešnico, ki je bil predhodno izrečen že na seji Sveta za urbanizem (in je bil v razgrnjenem na-črtu tudi upoštevan), ob razgrnitvi ni bilo pri-pomb. Zazidalni načrt predvideva izgradnjo štirih kolektivnih stanovanjskih objektov s skupno 276 stanovanji, od katerih bo enosobnih 80, dvo-sobnih 166 in trosobnih 30. Z navedenimi stanovanji bi omogočili hit-lejše zadovoljevanje potreb po organizirani blokovni stanovanjski gradnji, zato je izvršni svet skupščine občine na svoji seji 19. 11. 1974 sprejel sklep, da predlaga Skupščini občine Lju-bljana-Šiška v sprejetje predlog odloka o spre-jetju dopolnilnega zazidalnega načrta za MeS 7 — Preska. Predlog SKUPŠČINI MESTA LJUBLJANE ZA SPREJETJE ODLOKOV V ZVEZI Z iZGRADNJO KANALIZACIJSKEGA ZBIRALNIKA BROD-MEDVODE SKLEP Skupščina občine Ljubljana-Siška predlaga Skupščini mesta Ljubljane, da sprejme pred-lagana odloka: a) Odlok o spremembi in dopolnitvi Odlo-ka o sprejetju Generalnega plana urbanistič-nega razvoja mesta Ljubljane (Glasnik, 6-3/66) ter b) Odlok o spremembi in dopolnitvi Odlo-ka o razglasitvi splošne prepovedi graditve in parcelacije na zavarovanih trasah cestnega si-stema Ljubljana (Uradni list SRS, št. 17/74) za potrebe gradnje kanalizacijskega zbiralnika Brod—Medvode. OBRAZLO2ITEV Zbiralnik Brod—Medvode bo zajemal od-padne vode stanovanjskih območij in indu-strije na desnem bregu Save in Sore od Med-vod oziroma Goričan do Broda, kjer se bo priključil na obstoječo kanalsko mrežo. Obravnavano območje predstavlja severo-zahodni industrijski in naselitveni potencial Ljubljane. Tu je ipredvidenih v perspektivah 30.000 prebivalcev, kar pomeni 360.000 EE, nadalj-njih 330.000 EE pa se prdčakuje od industrije. Zelo velik delež, predvsem industrijskih od-padnih vod že danes onesnažuje reko Savo, ta pa posredno ljubljansko podtalnico, ki pred-stavlja glavni vodni vir za oskrbo Ljubljane tudi v prihodnje. Z direktniim odvzemom vode iz reke Save za bogatenje podtalnice pa bo ta obremenitev še bolj problematična. Ostnavne hlgiensko-sainiitarne zahteve, ka-kor tudi maksimalna zašoita reke Save tako s tehnienega, kakor tudi iz ekonomskega sta-lišča, opravičujejo oziroma zahtevajo izgrad-njo predlaganega zibiralnika odpadnih vod. Obravnavano območje danes ni kanalizira-no (razen dela Medvod). Z izgradnjo zbiral-nika bo torej celotno območje na desnem bre-gu Save, od Medvod do Broda, vključeno v enoten kanalizacijski sistem. Zbiralnik bo za-časno priključen na razširjeno čistilno napra-vo Sentvid—Brod, v končni fazi pa na osred-njo oiistilno napravo Ljutoljana v Zalogu. Z izgradnjo zbiralnika in priključitvijo na čistilno napravo se bo bistveno izboljšalo sta-nje reke Sore in Save. To pa pomeni izboljša-nje pogojev bogatenja podtalnice kot tudi asa-naoijo rekreacijsko pomembnih in interesant-nih območij. Zaradi gradnje kanalizacijskega zbiralnika je potrebno spremeniiti oziroma dopolniti na-slednja odloka: 1. Odlok o sprejetju Generalnega planaur-banističnega razvoja mesta Ljubljane (Glas-nik, št. 6-3/66). 2. Odlok o razglasitvd splošne prepovedi graditve dn parcelacije na zavarovanih trasah cestnega sistema Ljubljana CUradni list SRS, št. 17/74). Odlok o sprejetju urbanistščnega načrta Medvod (Glasnik 25-189/68 in sprememba Glasnik 10-73/69) sicer mi predvideval rezer-vata trase navedenega zbiralnika, vendar je ta vključena v predlog noveliranega urbani-stičnega načrta Medvod, ki je predmet potrje-vanja na isfci skupščinski seji. O predlogu trase je na svoji 14. seji dne 27. 9. 1974 raz-pravljal IS SO Ljubljana-Siška, ter predlagal IS SML naj sprejme sklep c javni razgrndtvi. IS SML je sprejel tak sklep na svoji seji 18. 10. 1974. Razgrnitev je bila organizirana v prostorih KS Vižmarje—Brod, KS Medvode in v avli SO Ljubljana-Siška od 1. oktobra do 21. novembra 1974. Predlog odloka O STALNIH SREDSTVIH OBČINE LJUBLJANA-ŠIŠKA ZA FINANCIRANJE DEJAVNOSTI OBČINSKE KONFERENCE SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA LJUBLJANA-ŠIŠKA 1. člen Občina Ljubljana-Šiška prispeva za finan-ciranje dejavnosti občinske organizacije So-cialistične zveze delovnega ljudstva Ljublja-na-šiška stalna sredstva. 2. člen Sredstva iz prejšnjega člena izloča ob-čina Ljubljana-Šiška vsako leto iz svojih do-hodkov in sicer po stopnji 0,025 % od druž-benega proizvoda, ki je bil dosežen pred dvema letoma od leta v katerem se sredstva izločajo s povečanjem za din 4,00 od stalno prijavljenega prebivalca (občana) na območ-ju občine. Podlaga za izračun teh sredstev je druž-beni proizvod, ki ga na podlagi organizacij-skega principa ugotovi Zavod SR Slovenije za statistiko in statistični podatki mestne skupščine o številu prebivalcev po stanju 31. 12. preteklega leta. 3. člen Letni trend sredstev, ki pripadajo občin-ski organizaciji Socialistične zveze na podlagi določil 2. člena tega odloka se vsako leto primerja s trendom dohodkov občine, ki jih planira na podlagi z zakonom določenega sistema virov in vrst davkov, taks in drugih davščin. Ce se oba trenda razlikujeta za več kot 20%, se s spremembo odloka popravi osnove. S popravljeno osnovo se morata planira-na trenda občinskih dohodkov in sredstev Socialistične zveze izravnati. 4. člen Za izvrševanje tega odloka skrbi oddelek za gospodarstvo in finance občine Ljubljana-Šiška. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu, uporablja pa se od 1. ja-nuarja 1974 dalje. OBHAZLO2ITEV: Izvršni odbor republiške konference SZDL priporo-ča vsem občinskim skupščinam, da uredijo financiranie dejavnosti socialistične zveze. Predlagajo naj bi občin-ska skupsčma v sodelovanju z občinsko konferenco so-ciahstične zveze razpravljala in sklepala o tem vpraša-nju, ter sprejela odlok o stalnih sredstvih za dejavnost občinske organizacije SZDL. V zvezi z ureditvijo finan-ciranja dejavnosti občinske organizacije SZDL in pri ob-jektivnih določitvah potrebnih sredstev opozarjajo zlasti na naslednje: — socialistična zveza je del ustavno določenega druž-benopolitičnega sistema, je najširša družbenopolitična osnova samoupravljanja ter fronta delovnih ljudi in ob-čanov in vseh oblik njihovega povezovanja in združeva-nja za uresničevanje njihovih intresov; — sistem financiranja dejavnosti občinskih organi-zacij SZDL naj bi bil stalen, vezan pa na enega od stal-nih viiov v občini, sistem imanciranja dejavnosti kra-jevnih organizacij SZDL pa bi se pokrival glede na šte-vilo prebivalcev; — višina sredstev naj bi bila tolikšna, da omogoča nagrajevanje najmanj profesionalnega političnega delavca v občini, po možnosti pa tudi strokovnega delavca (po-Jitologa, socialnega, ekonomskega ali podobno), kajti obseg nalog je tolikšen, da jih prcfesionalni funkcionar več ne zmore; — v višino sredstev je nujno potrebno vračunati po-trebne zneske za materialne in funkcionalne izdatke, in naj omogočijo uspešnejše in sodobnejše funkcioniranje socialistične zveze. Osnova za izračunavanje potrebnih sredstev je druž-beni proizvod, ki je v Ietu 1973 znašal 2.572 miliionov din (družbeni in zasebni sektor), ter število stalnih prebivalcev v občini, ki je v istem letu znašalo 71.427 občanov. . 0 problemski ureditvi stalnih sredstev za dejavnost občinske organizacije SZDL je razpravljal tudi izvršni odbor občinske konference SZDL na svojih sejah 26. 12. 1972, 5. 2. 1973 in 13. 11. 1974 in sklenil, da se predlog odloka predloži v obravnavo občinski skupščini.