Št. 184 (14.580) leto XLIX.____________ PRIMORSKI DNEVNIK Je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni ‘Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je Izšla zadnja Številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600___ GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190____ 1300 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 PONEDELJEK, 12. JULIJA 1993 ALTERNATIVE SPORTS TRST - Ul. Diaz, 1 (lOHTt^BlfaTlnihi) Tel. 040/362459 SEZONSKA RAZPRODAJA SF pred srečanjem finančnih MINISTROV ES ES se boji zarote Japonske in ZDA V Ženevi se bodo sestali člani Gatta ITALIJA / ZBOROVANJE SEVERNE LIGE Grožnja z »davčno stavko če jeseni ne bo volitev Bossi zopet napadel predsednika Scalfara in DSL Župani Severne lige zaprisegli tudi v Pontidi BRUSELJ, ŽENEVA -Združenim državam Amerike in Japonski se je dan po tokijskem vrhu sedmerice najrazvitejših držav sveta vendarle posrečilo podpisati sporazum o novih temeljih gospodarskega sodelovanja, ki določa, da Kancler Helmut Kohl jnora Japonska odpreti svo-7n^e Za am®riske izdelke, ZDA pa morajo zmanjšati svoj proračunski primanj-k lal' Strokovnjaki sicer opozarjajo, da si morda državi predstavljata vsaka po svoje, kaj bi bilo treba narediti, in da rezultati sporazuma morda ne bodo tako veličastni, kot upajo predvsem v VVashingtonu. Kljub temu so voditelji držav Evropske skupnosti zaskrbljeni. Bojijo se, da bodo Pri odpiranju japonskega bga za tuje izdelke pozabili na evropsko dvanajsterico, tako kot se je zgodilo pri prejšnjem sporazumu med ZDA in Japonsko o polprevodnikih. V takšnem ozračju se bodo v ponedeljek v belgijski prestolnici zbrali finančni ministri držav Evropske skupnosti, ki bodo ra- zpravljali o težavni nalogi okrevanja v krizi prizadetih evropskih gospodarstev in o nadaljevanju ekonomskega in finančnega povezovanja. Pričakujejo, da bo Nemčija nasprotovala načrtom, da bi povečali količino brezcarinskih izdelkov, ki jih lahko iz države v državo prenašajo prebivalci ES, saj Bonn najprej zahteva vseevropski dogovor o cestninah. V resnici pa Nemčija tik pred vročo razpravo v parlamentu o sprejemu velikanskega proračuna, ki ga je predlagala vlada Helmuta Kohla, noče izgubiti »nekaj sto milijonov nemških mark«, kot je Reuterju povedal neimenovani nemški diplomat. Finančni ministri bodo najverjetneje blagoslovili načrt Velike Britanije za posebne ukrepe, s katerimi bi se ta država rada pripravila na tretjo stopnjo v evropskem združevanju, skupno evropsko valuto, čeprav bodo od Britancev zahtevali, naj zmanjšajo državno porabo. Finančni ministri bodo tudi obravnavali načrt ES za zmanjšanje nezaposlenosti: podprli ga bodo s petimi milijardami ekujev, kljub temu da nekatere države nasprotujejo takšni »zapravljivosti«. V Ženevi se bodo spet zbrali predstavniki 116 držav, ki se pogajajo o zmanjšanju carin in drugih ovir za mednarodno trgovanje. Razpravljali bodo o »poti v 21. stoletje« - tako so namreč voditelji sedmih najbogatejših držav sveta v Tokiu imenovali svoj sporazum o ukinitvi ali zmanjšanju carin za osemnajst področij industrije. Uradniki Gatta se že pripravljajo na naporna pogajanja, saj so številne države tretjega sveta že izjavile, da jih bodo skušale razvite prisiliti, naj odprejo svoje trge za njihove izdelke. Hkrati se bojijo, da v zameno ne bodo dobile veliko. (Agencije) Voditelj Severne lige Umberto Bossi (Telefoto AP) Iraku grozi nov napad vojaških sil Združenih držav Amerike BAGDAD - Strokovnjaki Združenih narodov za balistične preglede, ki so v soboto prispeli v Bagdad, da bi pregledali in zapečatib del baške vojaške opreme, so že v nedeljo zapustili bak, saj jim oblasti niso dovoble, da bi opravili svoje delo. bak se je s tem ponovno izpostavil nevarnosti vojaškega napada sil, ki so ga potolkle med vojno v Zalivu in zatem še večkrat udarile z raketami po Bagdadu in drugih baških mestih. Zadnji napad, ki so ga izvedli 27. junija z raketami, izsbeljenimi z ameriških vojaških ladij v Rdečem morju in Perzijskem zalivu, so Združene države Amerike in njene zaveznice upravičile z domnevnim poskusom napada na nekdanjega ameriškega predsednika Georgea Busha, ko je ta obiskal Kuvajt, več prejšnjih pa so izvedli prav zato, ker je baški predsednik Sadam Husein oviral nadzorovanje posebnih preiskovalcev Organizacije združenih narodov. Vodja sedanje skupine sbokovnjakov Mark Silver je že ob prihodu v bak povedal, da bo njegova skupina odpotovala, če ji baške oblasti ponovno ne bodo omogočile zapečatenja dveh raketnih poligonov 65 kilomebov južno od Bagdada, Jaum al Azirja in Al Rafaha, kot to zahtevajo Združeni narodi. To so tudi štorih. Uradni Bagdad se dobro zaveda nevarnosti novega napada, zato je v nedeljo pozval Varnostni svet Združenih narodov, naj ne uporabi vojaške sile. baški zunanji minister Al-Sahaf je v zvezi s tem izjavil, da iščejo Združene države Amerike samo izgovor za novo agresijo. Podpredsednik Združenih držav Al Gore mu je odgovoril, da bodo Združeni narodi z vsemi sredstvi uveljavili resolucije Varnostnega sveta o razorožitvi baka. V ponedeljek bi se morala v New Yorku nadaljevati pogajanja med OZN in bakom o morebitnem ponovnem izvozu baške nafte. Kljub hudi napetosti jih v nedeljo zvečer še niso odpovedali. (Agencije) mm JSALKAN / POGOVORI IN BOJI Okrnjeno predsedstvo BiH je za federativno ureditev države Tudman in Miloševič danes v Ženevi SKOPJE, ZAGREB, SARAJEVO - V Makedonijo bo danes prispelo 300 ameriških vojakov. Pridružili se bodo skandinavskim mirovnim silam, ki nadzorujejo meje s Srbijo. V Zagrebu je osem članov predsedstva BiH nadaljevalo Pogovore za zaprtimi vrati. Glavna tema pogovorov je bila prihodnja politična ureditev države. Vsi člani predsedstva so se zavzeli za federativno državo. Predsedstvo je razpravljalo tudi o povabilu predsedujočih mbovne konference 0 nekdanji Jugoslaviji, lorda Owna in Stoltenberga, naj se udeležijo današnjih mbovnih pogajanj v Ženevi. Svojo udeležbo sta že potrdila hrvaški predsednik Franjo Tudman in srbski predsednik Slobodan Miloševič. Podpredsednik BiH Ejup Ganič pa je, kot navaja Reuter, izjavil, da se mirovna pogajanja lahko začnejo šele taloat, ko bodo izpolnjeni minimalni pogoji za prekinitev spopadov in ko bodo konvoji s pomočjo prispeh v najbolj ogrožena mesta BiH. Med- tem ko konvoji stojijo, se nadaljuje akcija zračnega pošiljanja človekoljubne pomoči. Gorazde je v soboto in nedeljo obstreljevalo srbsko topništvo. Srbi so v nedeljo napadli tudi Brčko in vasi v okobci. Radio BiH je poročal o napadih hrvaških sil na Gornji Vakuf, muslimanska vojska pa naj bi obstreljevala Vitez in Busovačo. V Sarajevu je bilo dokaj mimo. Ponoči je bil na sarajevskem letahšču ubit novinar z britanskim potnim Ustom. (Agencije) VVASHINGTON -Ameriški State Department je v nedeljo svetoval ameriškim državljanom, naj ne potujejo v države nekdanje Jugoslavije. Na tem območju naj bi grozila nevarnost »terorizma militantnih iranskih islamistov«. »Čeprav nimamo natančnih podatkov, svetujemo Američanom, naj ne odhajajo na Balkan«, še piše v sporočlu ameriškega zunanjega ministrstva. (AFP) HRVAŠKA / RAZKOL V VRHU Vse več ljudi na Hrvaškem misli drugače kot Tudman Jabolko razdora je hrvaško politika v Bosni REKA - Oče naroda, kot pravijo Franju Tu-dmanu, za svojo politiko do Bosne in Hercegovine ne dobiva veliko podpore. Proti Tudma-nu so v soboto javno nastopili Stipe Mesič, kardinal Franjo Kuharič, vplivni bosanski fratri, številni voditelji opozicije, pa tudi nekateri nekdanji tesni sodelavci hrvaškega predsednika, kot sta general Martin Spegelj in dr. Zvonimir Separovič. Vzrok za ta »upor« je Tudmanova podpora politiki Herceg-Bosne in Matetu Bobanu. Neposreden povod za doslej največji politični konflikt je bila odločitev kardinala Kuhariča, da bo sprejel delegacijo bosansko-hercegovskih Hrvatov, udeležencev ne prav množičnega zborovanja proti delitvi BiH. Mate Boban, ki je to zborovanje označil kot demonstracijo, v svojem sporočilu kardinalu Kuhariču navaja, da »ni šlo za delegacijo Goran Moravcek Hrvatov iz BiH«, ampak za »ljudi, ki so na začetku vojne zbežali iz BiH«. Boban meni, da je bil kardinal Kuharič vešče zmanipuliran, ko je poslal brzojavko podpore »demonstracijam«, na katerih so udeleženci zahtevali celovito Bosno in obnovo zavezništva med Hrvati in Muslimani. Dejstvo, da je svoj glas v prid temu zborovanju hrva-ško-muslimanskega prijateljstva povzdignil tudi Stipe Mesič, še donedavna najožji Tudma-nov sodelavec, dokazuje, da gre za oster razkol v vrhu hrvaške oblasti. Mesič sodi z Josipom Manoličem, Josipom Boljkovcem in generalom Antonom Tusom v skupino hadezejevskih liberalov. Ti menijo, da ima Hrvaška do BiH škodljivo politiko in da podpira predvsem »hercegovski« klan. Na čelu tega klana je obrambni minister Gojko Sušak, ki je znal prepričati Tudmana, da je podprl Bobana v zahtevi, da naj bi Hrvati v BiH ustanovili svojo državo v državi. Potem ko so Muslimani po spopadu s HVO zasedli pomemben del osrednje Bosne in ko se zdaj nočejo odreči niti Mostarju, hrvaška javnost vedno glasneje zahteva, naj se spremeni uradna politika do BiH. Javnost je prepričana, da imajo od hrvaško-musliman-skega vojnega spora največ koristi Srbi, ki jih ima večina Hrvatov za edine »resnične« sovražnike. Zaupanje v Tudmana je resno omajano po njegovi neprevidni izjavi, da bo Srbom v zameno za varnost Dubrovnika ponudil Prevlako. S tem je namreč predsednik Hrvaške prvič od-. krito spregovoril o hrva-ško-srbskem sporazumevanju na račun Bosne, čemur nasprotuje velika večina Hrvatov. MILAN - »Pripravljamo svečko proti zapeki.« Umberto Bossi je v svojem značilnem slogu, ki povzema grobosti iz vsakodnevnega ljudskega žargona, naslovil državi nov opomin. Za tribuno si je izbral Ponti-do pri Bergamu, ustanovni kraj Lige, kamor je povabil vse novoizvoljene župane Lige za drugo prisego: po prvi obvezni prisegi državi, so se župani še pred »lumbardi« javno obvezali, da se bodo zavezmali za federalizem, pravičnost in svobodo. Zbranim četam (prišle so sicer v manjšem številu od pričakovanj prirediteljev) je Bossi nato pojasnil, na kakšno svečko misli in proti kateri zapeki jo namerava uporabljati. »Če takoj po odobritvi finančnega zakona predsednik Scal-faro ne bo razpustil parlamenta in napovedal nove volitve, bomo ljudi pozvali k davčni stavki«. Predsednik republike je v teh dneh skupno z Demokratično stranko levice glavna tarča Bossije-vih napadov. Scalfaru vodja »lumbardov« očita poskus zaviranja sodnih preiskav, predvsem pa poskus, da bi ohranil pri življenju sedanji parlament. In zato si je izmislil sredstvo boja, ki bi lahko utrdilo najbolj goreče pristaše v njihovem severnjaštvu, obenem pa bi Ligi omogočilo, da se bolje zasidra v srednji in Južni Italiji, kjer je še šibka. »Gre za sredstvo boja, ki ga lahko pripravimo v nekaj mesecih in ki bo odmevalo v Severni Italiji in v tistem delu Juga, ki je zrel za spremembe.« Taka poteza »oprevratniškega centra« pa naj bi po Bossijevi oceni pomagala v naporu za ošibitev Hrasta, ki je prav v Srednji Italiji pognal najbolj globoke korenine. In s tem se je Bossi spravil na svojo drugo tarčo, Dsl. Occhetta in njegovo stranko je obtožil, da sta zadnji steber sedanjega režima, poudaril je, da imata enake odgovornosti kot Kd in Psi v širjenju etatizma in korupcije. »Ni krivda Lige, če je država razdeljena, kot ni krivda ljudi z Juga, pač pa sedanjih strank, korupcije in etatizma. In ni razlike med črnim in rdečim etatizmom.« Kot zdravilo za bolezni Italije je Bossi ponudil recept federalizma: tri velike dežele (Sever, Srednja Italija in Jug), združene v federalno državo, »toda če se bo Jug še opredelil za Kd, Psi in Dsl se bodo razlike poglobile, nasprotja zaostrila. Mi nismo za secesijo, toda če nas postavijo z rameni ob zid...« Na Bossijeve grožnje včeraj ni odgovorila nobena stranka. Edina izjema je bil misovski tajnik Gianfranco Fini, ki se očitno boji, da bi ga »se-natur« prehitel v radikalnosti in mu z usmeritvijo »prevratniškega centra« odjedel glasove. Fini je ocenil žuganje le kot »novo gočljufijo«, saj je po njegovem mnenju Liga »Nova sila starega režima, volilci, ki so porazili stare sile, pa ne bodo dolgo trpeli transfor-. mizma novih.« ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Odobritev dokumenta o Ljudski stranki Na zasedanju v Ebanu so včeraj soglasno odobrili dokument, ki na ruševinah Krščanske demokracije iz Veneta dejansko ustanavlja novo Ljudsko stranko, katere liderje Rosy Bin-di. Novo gibanje se zavzema za čimprejšnje volitve ter za dialog z demokratičnim zavezništvom. stran 2. Plaz v Dolini Aosta ubil tri nemške turiste Neurje, ki je v noči na nedeljo zajelo severno Italijo, je prizadelo predvsem Lombardijo z Milanom, nevihte s točo pa so se znesle tudi nad Venetom in delom Furlanije-Julijske krajine. Gorske vrhove je pobelil sneg, v Dolini Aosta pa se je odtrgal plaz, ki je pokopal pet nemških turistov, od katerih so bili trije ob življenje. stran 2 Uspeh razstave terana v Repnu Kljub neugodnim napovedim je bilo vreme tudi včeraj naklonjeno prirediteljem 31. razstave terana in pokušnje belih vin, ki je bila deležna velikega obiska. Velik uspeh je včeraj doživel tudi slikarski ex tempore za otroke. stran 3.. 50. zmaga Prosta V eni najzanimivejših letošnjih dirk je Alain Prost zabeležil tretjo zaporedno, hkrati pa že svojo 50. zmago v formuli 1. Dirka v Silversto-neu za VN Velike Britanije je bila zanimiva od starta do cilja, Anglež Hill pa lahko obžaluje, da ni dosegel svoje prve zmage v formuli 1. Po zanesljivem vodstvu, ki bi ga skoraj zanesljivo obdržal do konca, mu je odpovedal motor, kar je izkoristil Prost, ki je tako še utrdil svoje vodstvo na skupni lestvici. stran 8.. Tour: Zulle zaostal Osmo etapo kolesarske dirke po Franciji je osvojil mladi Američan Lance Armstrong, Belgijec Johan Museeuw pa je ohranil rumeno majico. Od favoritov je Švicar Zulle zaostal za dobri dve minuti. Na današnji preizkušnji na kronometer vsi pričakujejo zmagoslavje Španca Miguela Induraina. stran 8. štU : _____PROSLAVA OBLETNICE GD VIKTOR PARMA_ Slovesno vzdušje v Trebčah v znamenju pihalnih godb S koncertom združenih godb sklenili prireditev ob 80-letnici Godbenega društva V. Parma iz Trebč (f. KROMA) Ponedeljek, 12. julija 1993 ITALIJA, FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA NOVICE Mancino premestil množico kvestorjev in visokih funkcionarjev RIM - Nenavadna poteza notranjega ministra Nico-la Mancina, ki je zamenjal oziroma premestil kar 44 kvestorjev ali visokih policijskih funkcionarjev. Nekateri med njimi so napredovali, drugi pa so se morali sprijazniti z manj pomembnimi novimi dolžnostmi. Minister Mancino je sklep sprejel na predlog šefa Državne policije Vincenza Parisija in po ugodnem mnenju njenega upravnega sveta. Nove kvestorje je dobilo veliko število italijanskih mest, med njimi Genova, Turin, Arezzo, Como, Varese, Bergamo, Cremona, Vicenza, Belluno, En-na, Messina itd. Danes deželni svet Slovenske skupnosti DOBERDOB - Danes bo v Doberdobu zasedal deželni svet stranke Slovenske skupnosti. Na srečanje so bili povabljeni tudi vsi kandidati in kandidatke na junijskih deželnih ter tržaških in go-riških pokrajinskih volitvah. Razprava bo namreč posvečena oceni volitev in volilnih reform, kot tudi perspektivam političnega dela dela v spremenjenih razmerah. Pasja zadeva v zaselku Piolave SOVODNJE - Občinska uprava v Sovodnjah se ukvarja z nenavadnim vprašanjem, ki je razburilo duhove občanov, predvsem tistih iz zaselka Piolave, ki so svoj protest pisno naslovih na Krajevno zdravstveno enoto in na sodnike. Zupanu Paolo Cudrigu in občinskim odbornikom delajo težave psi. Gre za kakih 20 štirinožcev, ki naj bi bili last starejše občanke, Milice Petricig. Psi, tako ugotavljajo Petricigini sosednje, noč in dan lajajo. To pa ni vse, saj sodi lajanje v naravo psa. Smrad, ki prihaja iz dvorišča, kjer se psi zbirajo, je neznosen, in to še posebno v zdajšnjih toplih mesecih. Pobude sosedov, da bi Milico Petricig prepričali, naj stvar uredi, niso veliko zalegle. Ženska, ki ima 83 let, se brani, češ da ji psi uničujejo nadležne in številne podgane. Po drugi strani vaščani ugotavljajo, da je prisotnost podgan rezultat velike umazanije, ki vlada na njeni domačiji. Ker prigovarjanje, niti županovo, ni zaleglo, vaščani iz Piolave pričakujejo, da bodo možje pravice rešili zamotano zadevo in s Petricigine domačije odstranili pse... in podgane. (R.P.) Našli družino ki je »izginila« med potjo na počitinice PERUGIA - Gasilci iz Perugie, Ternija, Forlija, Arezza, Pesara in Ancone so v sodelovanju s policijo in karabinjerji včeraj navsezgodaj začeli iskati tričlansko družino, ki je »izginila« med potjo iz Rima v jadransko letovišče Cattolico v pokrajini For-li. Marco Gagliardi in njegova žena Stefania Coccia sta se s triletno hčerkico v soboto ob 7. uri zjutraj s svojim renaultom 21 odpravila v Cattolico, kjer sta bila rezervirala hotelsko sobo za počitnice. Svojcem sta se zadnjikrat oglasila istega dne ob 14. uri, ko sta jim telefonirala z avtocestnega izvoza Orte pri Viterbu, nato pa se je za družinico izgubila vsaka sled. Pri iskanju, ki je zajelo vse cestne povezave med Rimom in Cattolico in za katerega uporabljajo tudi helikopterje, je sodeloval tudi oče Stefa-nie Coccie, ki je načelnik oddelka gasilcev civilne zaščite. Zgodaj popoldne pa je iz Cattolice prišla vest, da so karabinjerji nič hudega slutečo družinico našli na plaži. Alarm je bil torej odveč, povzročilo pa ga je dejstvo, da sta se zakonca odločila zamenjati hotel in da tega nista pravočasno sporočila zaskrbljenim svojcem. V dveh nesrečah ob življenje štirje mladi avtomobilisti NOV ARA, REGGIO EMILI A - V pokrajini Novara sta včeraj dopoldne izgubila življenje 27-letni Tommaso Di Maso in 21-letna Raffaella Pešce, ki sta se vozila v alfi 33. Avtomobil je iz še nepojasnjenih vzrokov začelo zanašati in je končal v obcestni jarek, pri čemer sta mlada potnika pri priči umrla. Drugi dve mladi življenji pa sta ugasnili blizu kraja Campegine v pokrajini Reggio Emilia. Žrtvi sta 20-letni voznik Claudio Codeluppi in njegov 19-letni sopotnik Andrea Alberti, ki sta se peljala z volvom, v katerem so bili še trije fantje stari 20 oziroma 17 let. Vozilo je z vso silo trčilo v obcestno drevo, pri čemer sta bila Codeluppi in Alberti pri priči mrtva, ostali trije, ki so sedeli na zadnjih sedežih, pa so težko poškodovani. Obračun prometnih nesreč na tem območju je v zadnjih treh nočeh naravnost tragičen, saj je življenje izgubilo šest oseb. Pri Castel Gandolfu zgorelo 200 ha grmičevja RIM - Velik požar je v noči na nedeljo uničil okrog 200 hektarov grmičevja v neposredni bližini jezera pri Castel Gandolfu. Gasilci so se z zublji borili več kot sedem ur, iz previdnosti pa so izpraznili tudi zavod »Studini«, v katerem je bilo okrog 40 han-dikapiranih, med njimi večina otrok, ki so jih preselili v Rim. Vzroke požara, ki bi bil lahko namerno podtaknjen, še raziskujejo. V pokrajini Campobasso pa je močan južni veter bistveno prispeval, da je na območju občin San Giacomo degli Schiavoni in Guglionesi v dolini reke Šarca izbruhnil velik požar, ki je uničil pridelek na približno 100 hektarov obdelanih površin, predvsem v oljčnih nasadih. Razširil naj bi se potem, ko so lastniki sežgali koruzne storže; to je sicer po zakonu prepovedano, nekateri kmetovalci pa kljub temu še uporabljajo to starodavno navado. Velik požar je izbruhnil tudi na območju San Giu-liana di Puglia, prav tako v pokrajini Campobasso, in povzročil veliko škodo na poljih in v bližnjih kolonskih hišah. V obeh primerih so se ognjenih zubljev lotih vsi razpoložljivi gasilci in gozdni čuvaji s prizadetih območij, pomagali pa so jim tudi številni prostovoljci. NASTANEK LJUDSKE STRANKE KD iz Veneta po svoji poti Rosy Bindi poudarja, da to ne predstavlja ločitve od KD CADORE / PO VČERAJŠNJEM VERSKEM OBREDU Nov papežev poziv za Bosno Podpora Visokemu komisariatu OZN PADOVA - Rosy Bindi je včeraj slavila. Delegati, ki so se zbrali v Aba-nu, so soglasno odobrili dokument, ki naj bi bil temelj nove Ljudske stranke, ki je nastala na ruševinah Krščanske demokracije iz Veneta. SPADOLINI IN FRAMASONI RIM - Italija tvega destabilizacijo, Predsednik senata Giovanni Spadoli-ni se je včeraj v intervjuju za prvi televizijski dnevnik povrnil k problemu prostozidarstva, potem ko je sef javnega tožilstva v Palmiju Agostino Cordova spet opozoril na moC fra-masonstva v državi. Spadolini je prepričan, da je potrebna stalna budnost, ker se prevratniškim spletkam pridružuje izredno težavno obdobje političnega in institucionalnega prehoda. To dokazujejo izsledki preiskav na Siciliji o spletu med mafijo in prostozi-darstvom, k temu navaja tudi preiskava vKalabrii. Predsednik senata sicer opozarja, da vsega prostozidarstva ne kaže enačiti z razpuščeno ložo P2. Potrebna pa je budnost in zato je pozitivno jutrišnje srečanje Cordove z notranjim ministrom Manci-nom, kot so pomembna navodila policije in karabinjerjev, da je treba zadevo hamasonstva razčistiti. Bindijeva je v repliki znova poudarila, da nastanek Ljudske stranke ni secesija od KD, »pač pa naš prispevek k novi vsedržavni stavbi. Temeljni kamen le-te pa je vse, kar se lojalno in brez sprenevedanj gradi skupno s tajnikom Mi-nom Martinazzolijem«. Poudarila je, da po njenem mnenju večina KD podpira tiste, ki hočejo prekiniti s prakso preteklosti, vendar dodala, da bo treba spet sklicati skupščino v Venetu, če bi se na vsedržavni ustanovni in programski skupščini izkazalo, da se smernice razlikujejo od tistih, ki so temelj Ljudski stranki. Zavzela se je za čimprejšnje volitve in dodala, da bo po 'združitvi Segnijevega gibanja z demokratičnim zavezništvom, slednje nujno postalo glavni sogovornik. Prisotni delegati so navdušeno sprejeli pobudo Bindijeve, medtem ko so bili demokrščan-ski poslanci kritični. Carlo Fracanzani je tajnico obtožil integraliz-ma, elemente Mastella je zafrkljivo ocenil skupščino kot »zbor pogorelih«, podpredsednik senata Luigi Granelli pa je zahteval odločen poseg strankinega vodstva, če »Bindijeva lahko zapusti KD, ne more pa je ukiniti«. SANTO STEFANO DI CADORE - Iz svojega počitniškega pribežališča v Cadoru je papež Janez Pavel II. včeraj znova pozval k miru v Bosni, mednarodno skupnost pa je povabil, naj pomaga Visokemu komisariatu OZN za begunce, ki mora skrbeti za okrog 20 milijonov ubežnikov, kolikor jih je tačas v vsem svetu. Papežev poziv je prišel po verskem obredu, med katerim mu je 65 bosanskih beguncev - ki so nastanjeni v bližnji vojašnici alpincev v Pieve di Cadore - izročilo dve pretresljivi pismi. Prvo so mu napisali otroci, drugo pa ženske in starci, obe pismi pa sta v bistvu enA sama roteča prošnja, naj jim pa- pež pomaga za končanje vojne in za vrnitev na ljubljena domača tla. S posebno ljubeznijo se obračam na skupino iz Bosne - je dejal Janez Pavel II. - katere navzočnost priča o solidarnosti, ki veže Italijane z ljudmi iz vaše domovine, izmučene od vojne in nasilja. »Kako naj bi vam odrekel ponovno voščilo, da bi se čim-prej rodil dan miru in pravice za vašo zemljo?« se je vprašal papež, ki je nato problem razširil na vse begunce na svetu in pozval vlade ter vso mednarodno skupnost, naj pomagajo Visokemu komisariatu OZN pri uresničevanju programov za pomoč tem nesrečnikom. Janez Pavel II. v Cadoru (AP) Strojevodje: nasprotujoči si podatki o udeležbi pri stavki RIM - Stirindvajseturne stavke železniških strojevodij, ki se je končala sinoči ob 21. uri, se je po podatkih uprave Državnih železnic udeležilo 41 odstotkov uslužbencev, medtem ko je udeležba na marčevski stavki znašala 49 odstotkov. Redno so vozili vsi »inter-cityji«, od ostalih vlakov pa jih je vozila polovica ali okrog tisoč vlakov. Pač pa je bila udeležba po podatkih Državnih železnic zelo različna po posameznih železniških okrožjih: v velikih mestih je udeležba glede na marec močno upadla (v Milanu od 50 na 35%, v Rimu od 64 na 47% in v Neaplju od 81 na 55%), medtem ko se je v nekaterih primerih občutno zviašala, kot npr. v Veroni, kjer je z 32 prešla na 67 odstotkov. Popolnoma drugačni pa so podatki Koordinacije združenih strojevodij (COMU), po katerih naj bi se bilo včeraj do 18. ure stavke udeležilo kar 75 odstotkov strojevodij. Za COMU je to izreden uspeh, ker naj bi bi- li strojevodje ustrahovani z grožnjami. Prevozni minister Costa je medtem oznanil, da namerava že danes obnoviti dialog z vsemi sindikati, saj je treba preprečiti, da bi vz-držanje od dela prizadelo uporabnike prevoznih služb in turiste med poletno sezono. Costa je izrazil tudi pripravljenost na pogajanje s sindikati prevoznih delavcev CGIL, CISL in UIL, ki so za prihodnje tedne napovedali več dni stavke. VREME / SEVERNA ITALIJA MED NALIVI, TOČO IN SNEGOM V GORAH Snežni plaz v Dolini Aosta zahteval življenja treh mladih nemški turistov Neurje s točo tudi v Furlaniji-Julijski krajini - V Trstu se je razbesnelo morje Milan je v noči na nedeljo prizadel močan naliv s poplavami MILAN - V noči na nedeljo je severno Italijo zajel val slabega vremena, ki je najbolj razsajalo v gorah, prizaneslo pa ni niti Lombardiji z Milanom, Venetu in celinskemu delu Furlanije-Julij-ske krajine. Sneg je pobelil vrhove nad 2.800 metri na Južnem Tirolskem in v Dolini Aoste, kjer so nalivi z močnim vetrom povzročili več zemeljskih usadov in plazov, enega, snežnega, tudi s smrtnim izidom. V zgornjem delu doline Valmalenco se je namreč včeraj zgodaj popoldne v skupini Bemina odtrgal snežni plaz, ki je pokopal pet nemških turistov, od katerih so trije umrli, dva pa sta se poškodovala. Žrtve so dva moška stara 30 in 38 let in 3 3-letna ženska. Veliko nevšečnosti je sobotni nočni naliv povzročil zlasti v Milanu in njegovem zaledju, kjer so bili gasilci nepretrgoma na delu zaradi poplav, izruvanih dreves, zamašene kanalizacije in številnih, čeprav v glavnem lažjih prometnih nesreč. Tudi na Tridentinskem, v Venetu in v dobrem delu Furlanije-Julijske krajine je neurje povzročilo precej škode, ponekod tudi zaradi toče, medtem ko jo je tokrat prihranilo Trstu, kjer je burja uspela odpihati črne oblake. V zameno se je nedelja Tržačanov začela s silovito razburkanim morjem, ki je preplavilo priljubljene plaže in onemogočilo ne samo kopanje, ampak tudi vse napovedane jadralne regate. DVOMI IN DILEME Kam are Italija? Vsem postaja jasno, da je dosedanji sistem iztrošen Vojmr Tavčar RIM - Kam gre Itahja? Bo priplula na prijaznejši breg druge republike? To so vprašanja, ki mi jih znanci in prijatelji v zadnjih mesecih ponavljajo najbolj pogosto. Najbrž mislijo, da je Rim, ki je v Italiji ves povojni čas mesto Oblasti in Politike, dovolj priviligirana opazovalnica, kjer je lažje poiskati odgovore na zaskrbljujoče dileme. Tudi zato so razočarani, ko odgovori niso jasni, pač pa polni dvomov in podredij, ki so vezana na prav tako meglene hipoteze. Toda prav v Rimu, kjer je bilo še pred nedavnim vsaj navzven jasno, kdo ima v rokah škarje in platno italijanske usode, je mogoče zaznati še največ dvomov. Ki niso izraženi zelo jasno, vendar lebdijo v zraku, kot neviden, a zaznaven Damoklejev meč. Morda so tudi zaradi tega prejšnji teden časopisi s tolikšnim poudarkom zabeležili pohvalne besede, ki jih je ameriški predsednik Bill Clinton naslovil italijanskemu premiera Carlu Azegliu Ciam-piju. V splošni negotovosti so podčrtali vsaj eno gotovost - to, da je bilo nekaj narejeno - in dejstvo, da je to priznanje izrekel voditelj edine preostale velesile, je dalo tej bilki še nekoliko slajši priokus. Toda to je bila samo prehodna epizoda. V splošnem je zaznati samo spoznanje, da je dosedanji sistem povsem iztrošen in popušča povsod, novo pa se zaenkrat nakazuje v zelo meglenih obrisih in vsekakor še nesposobno, da bi prevzelo vzvode oblasti, nakazalo cilj in smer plovbe. In v tej negotovosti, v tej splošni nejasnosti korenini zask-bljenost. Minuli konec tedna je bil po svoje nazoren odraz sedanje nejasnosti, nastajajočega novega, o katerem se pa ne ve, kakšno bo. Tako na levi, kjer so se oblikovale vsaj tri skupine - alternativna konvencija SKP, dela naravovarstvenikov in Mreže, okre-plejna DSL in Demokratično zavezništvo - kot na sredini političnega loka, kjer se vezno tkivo Krščanske demokracije para, pa tudi na desni, kjer prav tako politične skupine ne najdejo skupnega jezika. To je, po oceni politologa Sergia Romana, ki je odgovarjal na vprašanje revije Mon-do Operaio, tudi posledica referenduma 18. aprila, ki je bil odlično sredstvo za pritisk na stranke, naj nekaj spremenijo, izkazal pa se je pretogo in pregrobo sredstvo za dejanske spremembe. Sprememba volilnih pravil, meni Romano, ne zadostuje za prehod iz enega sistema v drugi. Treba je zajamčiti stabilnost izvršne oblasti, spremeniti dvodomni sistem, načeti vprašanje regionalizacije države, prilagoditi določila o izvolitvi predsednika republike, ustavnih sodnikov, višjega sodnega sveta itd. Toda volilna pravila, kot se izoblikujejo v senatu in poslanski zbornici, tega ne bodo omogočila, ker bo bodoči parlament najbrž še bolj fragmentiran od sedanjega. In nič bolj optimist ni Norberto Bobbio, veliki starec italijanske politične misli. Apeninski polotok je v njegovi prispodobi brodolomec, ki se je znašel sredi razburkanega morja na rešilnem splavu in samo upa, da ga bosta tok in veter naplavila na neko plažo. »Cilj« je zelo nejasen, ker je samo odraz močne želje po trdnih tleh, brodolomec pa je v bistvu nemočen, ker ni odvisno od njega, kam bo zaneslo splav. Turinski filozof meni, da je sedanje stanje posledica treh kriz (davčne, moralne in politične), ki so dosegle višek in se spletle v težko razvozljiv klobčič. Mnogi, pravi Bobbio, nakazajujejc v bipolarni demokraciji izme-ničnosti pravo zdravilo. Toda levica je razdeljena kot nikoli doslej, in isto velja tudi za desnico. Najbrž ni naključje, da je najmočnejša sila, ki se zoperstavlja iztrošenemu tradi-conalnemu strankarskemu sistemu Severna liga, ki je tipična sredinska stranka - pa čeprav gre v njenem primera za prevratniški center - in ki je lahko nastala v Italiji, kjer se vlada s sredino ali pa sploh ni mogoče vladati. Ali smo torej brodolomci, ki čakajo na ladjo, da jih pelje na staro smer plovbe, se ob koncu razmišljanja vprašuje priletni filozof. In ne odgovori. Drugi komentatorji, kot Piero Ottone, so bili manj pesimisti, ker so prepričani, da je krivulja itdijan-ske situacije že dosegla najnižjo točko in se začenja počasi in mukoma spet vzpenjati. Toda optimisti so precej osamljeni. Brez odgovora pa ostaja vprašanje, kam gremo. AFERA O PETOVLJAH ŠPETER / OB 800-LETNICI ŽUPNIJSKE CERKVE Proces zaradi zavajanja preiskave o atentatu Diamantna maša za P. Gujona in V. Birtiča Zgledno življenje in delo po sledovih Ivana Trinka, Kufola, Markiča in drugih zaslužnih beneških duhovnikov BENETKE - V Benetkah bodo 29. septembra sodili osmim obtožencem, osumljenim, da so uničili dokaze, oziroma, da so dajali neresnične izjave v svojst-vu prič v zvezi z atentatom pri Petovljah. Na zatožno klop je beneški sodnik Felice Casson poslal osem osumljencev. Marco Morin, Fran-cesco Valerio, Rosario Sannino, Leandro Mali-zia, Pasquale Zappone, Manlio Del Gaudio, Manlio Rocco in Renzo Minocco. To so imena obtožencev. Morin .je izvedenec, ki je opravil ekspertizo nad orožjem in strelivom in ki naj bi z navajanjem neresničnih ugotovitev skušal zavesti preiskavo. Valerio je podčastnik karabinjerjev, ki naj bi u-ničil originalni zapisnik in sestavil, v sodelovanju z nekaterimi oficirji in podoficirji karabinjerjev, ki so bili že sojeni, novega. Sannino, Malizia in Zappone so funkcionarji kvesture, ki naj bi z različnimi dejanji skušali preusmeriti preiskavo, zabrisati sledove in tudi sicer onemogočiti ugotavljanje resnice. SPETER - V Spetru Slovenov so prejšnji teden počastili 800-letni-co župnijske cekrve. Na slavnostni maši je ob videmskem nadškofu Alfredu Battistiju maševalo petindvajset župnikov iz okoliških krajev in iz bližnje Republike Slovenije. Ob tej priložnosti so počastili pomemben jubilej dveh slovenskih duhovnikov: 60-letnico njunega meševanja. Slo je za msgr. Pasquala Gujona in msgr. Valentina Birtiča, ki sta svojo prvo mašo darovala leta 1933. Težko je v nekaj stavkih opisati vse, kar sta duhovnika Pasquale Gu-jon in Valentino Birtič prispevala za narodno in versko rast beneškega človeka. Za njuno poslanstvo sta veliko pretrpela, podobno kot Ivan Trinko, Anton Kufolo, Jože Kramar, Mario Lavrenčič, Rino Markič in Angelo Cracina, ki so postali si-mol vztrajnosti, odločnosti in narodne predanosti. Na sliki Pasquale Gu-jon (levo) in Valentino Birtič (desno) ob videmskem nadškofu Battistiju. R. Pavšič TRST - GORICA Ponedeljek, 12. julija 1993 REPEN Pestro in veselo tudi na 31. vinski razstavi Včeraj se je 18 otrok pomerilo v slikarskem ex tempore jv galeriji Kraške hiše so v soboto odprli razstavo olj Evgena Guština (f. KROMA) Priletni ljudje nikjer varni pred goljufi Kadar vas obišCe socialni ali zdravstveni delavec, finančni funkcionar in podobno, se najprej prepričajte, Ce gre res za človeka, za katerega se izdaja. To opozorilo velja zlasti za priletne ljudi, ki so pogosteje tarča raznih šakalov. »Dobrodelna« dejanja takšnih nepridipravov so namreč na dnevnem redu. Te dni je na primer obiskala 92-let-no Giuseppino Valente iz Ul. dei Mirti »socialna delavka« in »polna dobrih namenov« želela videti njeno pokojninsko knjižico. Med pregledom je Valentejevi izginil iz denarnice poldrugi milijon lir. Nekoliko drugačno metodo je izbral »finančni funkcionar«, ki je obiskal 83-letno Orsolo Godeas v Ul. della Zonta. Prepričal jo je, da nekaj ni v redu s plačevanjem televizijske naročnine, ji naložil globo 350 tisoč lir, ki jo je ženska seveda plačala, ter mirno odšel. Sicer pa niso priletni ljudje nikjer vami pred goljufi in tatovi, niti na pokopališču, kot ve povedati 77-letna Žita Croce. Obiskala je možev grob in odložila torbico. Ko se le obrnila, je že ni bilo več in z njo je izginilo 70.000 lir. Dražba slik za pomoč beguncem V občinski galeriji v Repnicii bo drevi, ob 19. uri javna dražba, na kateri bodo prodajali originalna dela dvajsetih uveljavljenih umetnikov iz naših krajev ter iz Slovenije. Sedemdeset odstotkov iztrženih sredstev bodo poklonili v dobrodelne nabene in položili na tekoči račun pri TKB za pomoč bosanskim beguncem, ki jo nudi ustanova Cari-tas. Po dokaj slabih obetih se je vreme le vneslo in tako so lahko v Repnu uspešno spravili pod streho 31. izvedbo razstave terana in pokušnjo belih vin. Najboljše razstavljene vzorce so nagradili že v soboto, v kioskih na Mouzarju pa so že prvi večer prodali vse steklenice prvouvrščenega terana, ki ga je pridelal Mirko Guštin. V galeriji Kraške hiše domačin Evgen Guštin, ki živi v Škofji loki, razstavlja 17 olj na platnu, od katerih večina prikazuje kraške arhitektonske značilnosti. Razstava bo odprta ob nedeljah vse do 15. avgusta. V soboto zvečer je na prireditvenem proštom zaplesalo šest mladih parov pred 34. leti ustanovljene folklorne skupine Nagelj iz Toronta v Kanadi. Včeraj se je 18 otrok preizkusilo na slikarskem ex-tempore in zmagovalci v posameznih kategorijah so bili: vrtec - Maruška Guštin; 1. in 2. r. osnovne šole - Ivana Škabar; 3., 4. in 5. r. - Andrej Guštin; nižja srednja šola - Ilonka Križman. Na balinarskem turnirju pa je zmagala Draga iz Orleka pred Danico z Vrha in domačim Kraškim domom. Tudi letošnja razstava je torej uspela. Posebno pohvalo zaslužijo požrtvovalni elani KD Kraški dom in NK Kras, ki so s prostovoljnim delom upravljali kioske s pijačo in jedačo. PODJETNIŠTVO 32. REVIJA C.A. SEGHIZZI Najboljši so bili Skandinavci na drugem mestu pa Čehi Priznanje in otrditev za zbor Ljubljanskih madrigalistov Matsu Nillsonu izročajo nagrado in priznanje - foto Studio Reportage Zmagovalci 32. mednarodnega pevskega tekmovanja C.A. Seghizzi so Skandinavci. V štirih kategorijah so odnesli kar tri prva mesta, poseben rekorder pa je 16-članski zbor Mats Nils-son vocal ensemble iz Stockholma, ki mu je komisija prisodila kar dve prvi mesti. Vodi ga Mats Nilsson. Takoj za Švedi so Norvežani, ki so osvojili eno prvo mesto, za njimi pa je zbor Amicitia Foersteri iz Brna, ki je osvojil kar tri druga mesta. Ljubljanski madrigalisti, pod vodstvom Matjaža ŠCeka, so si priborili eno drugo in eno tretje mesto. Na tekmovanju, ki je trajalo od srede do sobote, so sodelovali zbori iz devetih držav. OB 100-LETNICI SPD V sredo petdnevni pohod iz Gorice na Triglav V sredo zjutraj bodo šli na pot udeleženci tradicionalnega pohoda Kekec - Triglav, ki bo letos posvečen stoti obletnici organiziranega planinstva na Slovenskem. Udeležilo se ga bo nad dvajset planincev iz Nove Gorice, Gorice in Trsta, med potjo, zlasti v zaključnem delu pa se bodo pridružili še nekateri elani Beneške planinske družine in predvidoma tudi elani SPD Celovec. Novogoričani bodo izpred njihovega sedeža pripešaCili v Gorico, kjer bodo Čakali elani zamejskih planinskih društev. S Travnika bodo odšli ob 7.30 ter do večera, preko Brd in Korade dospeli do Srednjega. V Četrtek bodo prehodili pot do vrha Krna, s prenočevanjem v Go-mišekovem zavetišču, v petek jih Čaka pot preko Komne do Zasavske koce, v soboto je predviden vzpon na Triglav preko DoliCa in spust na Kredarico ter dalje do Staničevega doma. V nedeljo bodo sestopili k Aljaževemu domu v Vratih in od tam na Jesenice ter domov. Želimo jim seveda srečno na poti in lepega vremena. NAČRT ZA PREUREDITEV PROMETA Ugotovitve in predloge predložiti do konca julija O osnutku naCrta preureditve prometa smo pred kratkim že poročali. Z njim so se seznanili v rajonskih svetih predstavniki raznih združenj in strokovnih organizacij. Osnutek je zdaj na vpogled na županstvu in sicer pri arhitektu Ginu Agostiniju, na oddelku za prostorsko načrtovanje. Ogleda si ga lahko vsakdo. Priporočamo sicer, da interesenti naredijo to Cimprej, kajti župan s posebnim pismom sporoča, da je treba ugotovitve, predloge in pro-tipredloge (v pisni obliki) predložiti do konca me- seca. Dokončni načrt bo skupina profesionalcev pripravila do konca septembra. V istem roku pa bo na razpolago tudi osnutek preureditve trgovinske mreže, ki ga pripravlja izvedenec dr. Sommariva. Podjetje Parovel razpolaga z novimi prostori V njem bo skladišče mineralne vode in raznih osvežilnih pijač V petek so v dolinski obrtni coni slovesno otvori-li novi sedež podjetja znanega vinogradnika Zorana Parovela iz MaCkolj (na sliki - f. Ferrari). Otvorili so novo in sodobno urejeno halo s 1.050 metri kvadratne površine, kjer je družina Parovrel uredila prostor, kjer bo skladišče piva, mineralne vode in raznih osvežilnih pijač. V prostora so tudi namestili stroje za ustekleničenje vina, tako lastne proizvodnje, kot tudi za tretje osebe. Slovensko deželno gospodarsko združenje izraža svojim elanom Zoranu, Cvetki, Ervinu in Eleni čestitke za postavitev novega obrata ter jim želi obilo uspehov v novih prostorih. 51 ŠOLSKE VESTI SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE prireja v šolskem letu 1993/94 v Gorici naslednje tečaje: strojepis z vi-deotipkanjem (150 ur), začetniški tečaj angleščine (120 ur), začetniški teCaj italijanščine (50 ur), gledališka šola (150 ur), enologija (20 ur), vodenje knjigovodstva v podjetju (80 ur), osnovna informatika - MS DOS 5 (30 ur - dva tečaja), urejevanje besedil WORD 5 (60 ur), elektronske razpredelnice - LOTUS 1 2 3 (60 ur), urejevanje datotek - DATA BASE E (60 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 30. julija t.l. na sedežu Zavoda v Gorici, ul. della Croce 3, tel. 81826 vsak dan (razen sobote) od 10. do 14. ure. M PRIREDITVE PD Podgora vabi v soboto, 17. t.m. ob 21. uri na predstavitev kasete "Skrivnostno pismo”, ki jo je posnel mešani pevski zbor Podgora. Predstavitev bo v župnijski dvorani. KINO GORICA VITTORIA 20.00-22.00 »Proposta indecente«. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 18.00-20.00-22.00 »Qualcuno da amare«. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 pri Sv. Ani, Ul. Garzarolli 154, tel. 522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Teren-ziana 26, tel. 482787. a deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. H PRIREDITVE KINO ARISTON - Poletno predvajanje filmov - 21.30 »Giocattoli - Toys«, r. Barry Levinson, i. Robin Wil-liams. EXCELSIOR - 18.30, 20.20, 22.15 »Bagliori nel buio«, r. Robert Lieberman. EXCELSIOR AZZURRA - 18.40, 20.20, 22.00 »Ball-room - Gara di ballo«, r. Baz Luhrmann. NAZIONALE 1 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 2 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 3 - Zaprto zaradi dopusta. NAZIONALE 4 - Zaprto zaradi dopusta. GRATTACIELO - 17.30, 19.05, 20.40, 22.15 »Un piedipiatti e mezzo«, i. Burt Reynolds. MIGNON - Zaprto zaradi počitnic. LJUDSKI VRT - Poletno predvajanje filmov - 21.15 »Nel continente nero«. EDEN - Zaprto zaradi dopusta. CAPITOL - 18.00, 20.00, 22.00 »Lezioni di piano«, r. lane Campion, i. Holly Hunter, Harvey Keitel. ALCIONE - 20.15, 22.00 »II cattivo tenente«, i. Har-vey Keitel. LUMIERE - 18.45, 20.10, 22.15 »Stefano quante sto-rie«, i. Maurizio Nichetti. GRAD SV. JUSTA - Poletno predvajanje filmov: 21.15 »Cartoonia - La bella e la bestia«. RADIO - 15.30, 21.30 »Sexual Rollerbabies«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VČERAJ-DANEŠ Danes, PONEDELJEK, 12. julija 1993 MOHOR Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.53 - Dolžina dneva 15.26 - Luna vzide ob 0.30 in zatone ob 14.12. Jutri, TOREK, 13. julija 1993 HENRIK LEKARNE Od ponedeljka, 12., do nedelje, 18. julija 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 UL Rossetti 33 (tel. 633080), Rojan - Ul. L. Stock 9 (tel. 414304). OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Borzni trg 12. OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše pri- mer6NOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (tel. 367967). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE GODBENO DRUŠTVO V. PARMA - Trebče. Danes, 12. t.m., ob 17. uri odprtje kioskov - športni park Griža - trebce. zvečer ples z ansamblom KRAŠKI KVINTET. SKP Krožek Kras prireja 16., 17., 18. in 19. .t .m. PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA v Zgoniku. Igrala bosta ansambla Lojze Furlan in Krt. SLOVENSKA PROSVETA priredi v soboto, 17. t. m., ob 20.30 in v nedeljo, 18. t. m., ob 17.30 v cerkvi na Repentabru odrsko lepljenko o škofu Antonu Martinu Slomšku BOŽJI VITEZ NA SLOVENSKI ZEMLJI. Lepljenko bo izvedla gledališka skupina Beseda po vodstvom Alek-sija Pregarca. KD V. VODNIK v sodelovanju z občino Dolino in univerzo v Piši vabi na srečanje o JAMI MEDVEDOV nad Dolino. S posebno vabljeni vsi, ki bi radi aktivno sodelovali pri neposrednem odkrivanju in raziskovanju prazgodovinskih ostankov v naših krajih. Sestanek bo v sredo, 14. t. m., ob 20.30 v prostorih dolinskega društva. SKD SLAVEC vabi na ogled veseloigre SREČANJE, ki bo v petek, 16.7., ob 20.30 na vrtu Društvene gostilne v Ric-manjih. ŠPORTNI PRAZNIK NA PROSEKU bo 16., 17., 18. in 19. julija. VZPI-ANPI in TPPZ P. TOMAŽIČ prirejata 16., 17. in 18. julija v Bazovici PARTIZANSKI SHOD posvečen 50-letnici ustanovitve Prekomorskih brigad in vstaje borcev odporniškega gibanja v Italiji. Osrednja prireditev bo v nedeljo, 18. t.m., ob 18. uri. □ OBVESTILA SKP Krožek Kras vabi vse, ki bi radi sodelovali na Prazniku komunističnega tiska v Zgoniku na organizacijski sestanek danes, 12. t. m., ob 20.30 v gostilni Guštin v Zgoniku. SLOVENSKI TABORNIKI V ITALIJI - Rod modrega vala Trst-Gorica obveščajo elane, da je odhod na taborjenje v Kal Koritnico pri Bovcu jutri, 13. julija 1993. Zbirališče ob 8.45 v Sežani - Kompas (ob meji pri Fernetičih) ter ob 9.45 v Novi Gorici - Rožna dolina. Taborniški sreCno! SK BRDINA organizira vsako sredo razvedrilni športni popoldan za otroke od 3. do 11. leta. Zbirališče na Opčinah na Brdini, ob 17. uri. SK BRDINA obvešCa vse atlete, da so suhi treningi vsak petek ob 17. uri z zbirališčem na Brdini. SKLAD »M. Cuk« prireja KROŽEK LATINŠČINE za srednješolce, ki. nameravajo na klasični, znanstveni in pedagoški licej. Informacije dobite vsak dan od 13. do 15. ure od 12. do 23. julija (razen sobote in nedelje) v uradih Sklada - Narodna ul. 126 - Opčine (tel. 2122891 ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV je zaCela nabiralno akcijo za postavitev nagrobnega spomenika skladatelju U. Vrabcu. Prosimo, da morebitne zadevne prispevke nakažete na t.r. št. 01/7401/22 pri TKB in na t.r. št. 11385 pri HPO. V NEDELJO, 18. t. m., ob 9. in 11. uri bo v Domu na Brdini na Opčinah predavanje o masaži in japonskemu naravnemu zdravljenju reyki s praktičnimi prikazi masaže. KRUT pripravlja 10-dnevno zdravljenje v zdravilišču Radenci od 12 do 22. septembra 1993. Prijave do 23. t. m. od 9. do 17. ure na sedežu krožka, ul. Cice-rone 8, tel. št. 360072 ali 360324. KMEČKA ZVEZA opozarja elane, ki so v teh dneh dobili vabilo za poravnavo davka ICI v Nabrežini in Dolini, da je datum naveden v vabilu zgrešen. Zato jih vabi, naj se javijo: - v Dolini v sredo, 14. t.m., od 8.30 do 13.00 in od 14.00 do 17.00; - v Nabrežini v petek, 16. t.m., od 8.30 do 13.00 in od 14.30 do 18.00. g_____________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV obvešča, da je odhod avtobusa za izlet na SvišCake v Četrtek, 15. julija, ob 8. uri s trga Oberdan. SK BRDINA organizira izlet v Benetke z ladjo v nedeljo, 18. t. m. z odhodom iz Tržiča ob 8. uri. Vpisovanje na sedežu kluba, Pro-seška ul. 131 na Opčinah 14. in 15. t. m. od 20. do 21. ure. Informacije po tel. št. 212859 ali 299573. Sl SOLSKE VESTI GLASBENA MATICA TRST - šola M. Kogoja sprejema potrditve vpisov svojih gojencev za šolsko leto 1993/94 do 30.t.m. vsak dan razen sobote od 9. do 11. ure na sedežu ul. R. Manna 29. DTTZ Žiga Zois obvešCa, da so na razpolago diplome od šolskega leta 1973/74 do šolskega leta 1988/89 za knjigovodnje in od šolskega leta 1984/85 do šolskega leta 1989/90 za geometre. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništvo Trst sporoča, da je v teku vpisovanje na teCaje »150 ur» za delavce in odrasle za dosego diplome srednje šole. Tečajev se lahko udeležijo osebe, ki so dopolnile ali do 31. decembra 1993 dopolnijo 16 let starosti (za tiste, ki niso Se dopolnili 23 let je obvezna diploma osnovne šole); teCaji so brezplačni, trajajo eno šolsko leto, od oktobra 1993 do maja 1994 za skupno vec kot 350 učnih ur.; teCaji z italijanskim oz. slovenskim učnim jezikom bodo potekali na italijanskih oz. slovenskih srednjih šolah; teCaje lahko obiskujejo tuji državljani iz držav, ki niso Članice EGS, ki imajo dovoljenje za bivanje. Rok za vpis zapade 15. julija oz. konec septembra. Prošnje sprejemajo vse državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem. MALI OGLASI OSMICO ima v Mavhinjah Ivan TerCon. Poskrbljeno za jedačo in pijačo. OSMICO sta v Borštu odprla Maria in Bruno Zahar. OSMICO ima odprto v Samatorci Stanko Gruden. Pristna kapljica z domačim pršutom. OSMICO ima Igor Milic v Zgoniku št. 4. OSMIČ A je odprta v Pre-benegu št. 18 pri Jožetu Ra-potcu. Ob belem in Črnem vinu tudi prigrizek. OSMICO ima odprto Ladi Rebula (Bajta). OSMICA je v Dolini pri Marju Žerjalu. SLAŠČIČARNA SAINT HONORE’ na Opčinah išCe prodajalko in vajenko. Tel. 213055. NUDIM LEKCIJE iz slovenščine in tujih jezikov. Tel. št. 225267. NUDIM LEKCIJE iz matematike, fizike, elektronike in informatike. Tel. št. 417689 ob uri kosila. NUDIM LEKCIJE iz angleščine in latinščine, po dogovoru tudi iz drugih predmetov. Tel. št. 639318. NA VASI, okolici Trsta, ali Krasu kupim majhno staro hišo ali stanovanje potrebno popravil oz. podrtijo za dostopno ceno. Tel. št. 828251. LJUBITELJU ŽIVALI oddajamo srčkane mucke: dva Crnobela mucka in Cr-norjavo mucko. Tel. št. 911442 od 19. do 20. ure. PRODAM star lesen kmečki voz. Tel. St. 226408. (/)o/ce (žila nova trgovina za prodajo sladoleda domače proizvodnje v Ul, Beccaria 9/B - Trst Otvoritev danes, 12. juljja od 14. do 18. ure brezplačna pokušnja sladoleda. Pričakujemo uas! Srfcccu/esnuz sV/t/i/tcate SrfUi DRUGAČNE POČITNICE Z IZKUŠNJAMI IMPRESIONISTOV NA POLETNEM TEČAJU SLIKARSTVA od 8. do 15. avgusta ob bregovih Tilmenta informacije: Ul. Rossini 12 - TRST - Tel. 040/639273 DANES IZBIRAJ ZA JUTRI POKLICNA SOLA KSJLrP. SPLOŠNj l ESTE riKA FRIZER* 1TVO MODNO KREIR kNJE ZLATAR STVO 1 VIDEM Ul. Ciro di Pers 9/d (vogal Ul. della Vigna) Tel. 0432/504939 TRST Ul. Carducci 30 Tel. 040/636209 Primrsld dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.300 LIT-45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 [fesi Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |M SLOVENIJA ( ‘eie ‘opepM ‘[ejaj ‘uuog ‘eoue ‘esd ‘equres ‘JAT>I fiueuo ‘ja}se.i ‘epuj fiser ‘eSopp fiuemid ‘souef ‘us ‘rpq ‘I°P1 ‘9rV ‘uoiuy ‘pod ‘epsrai :ouAMopoy\ AT.T.TSTH Dnevnik, ki ga bereš, je bil v celoti pripravljen s tiskarsko-redakcijskim sistemom Apple Computer prodaja, montaža in servis PELLEGRINI integrirani sistemi za urade Computer - Copying - Telefax - Telefoni - Softvvare - Oprema Filiala: TRST - Ul. Radovan 4 - Tel. 040/948460 MESTRE: 041/5310122 - BENETKE: 041/5225004 - RIM: 06/5180732 - PADOVA: 049/8072288 - VICENZA: 0444/511688 Ponedeljek, 12. julija 1993 EVROPA/SPREMENLJIVO S PADAVINAMI ALPE JADRAN /SPREMENLJIVO IN SVEŽE VREME ZVEZDE DANES T 1010 1010 1000 * 1020 O 1020 Vremenska slika Nad zahodno Evropo in zahodnim Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska. Za hladno fronto, M je včeraj prešla Slovenijo, doteka k nam še hladnejši zrak. C A središče središče ciklona anticiklona SRS hladna OBLAČNOST DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% pod 5 \ 44 ** 10-30% 5-10 50-80% 30-60 nad 80% nad 60 VETER I NEVIHTE t 5-10 m/s nad 10 m/s TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA.... 17/25 TRST...... 22/27 CELOVEC...... 17/20 BRNIK..... 15/22 MARIBOR...... 20/23 CELJE..... 17/27 NOVO MESTO... 16/27 NOVA GORICA.. 21/25 MUR. SOBOTA.. 19/20 PORTOROŽ..... 23/26 POSTOJNA..... 1 STILI RSKA BISTRICA. 18/22 KOČEVJE...... 16/24 CRNOMEU......- 17/26 SLOV. GRADEC.. 16/21 BOVEC........ -/19 RATEČE....... 14/- VOGEL........- 9/11 KREDARICA.... 4/3 VIDEM..... 19/26 GRADEC....... 17/19 MONOŠTER..... 19/23 ZAGREB........ -/- REKA....... -/25 TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI......... 15/24 STOCKHOLM..... 13/24 K0BENHAVN..... 9/20 MOSKVA........ 12/19 BERUN............ 12/26 VARŠAVA....... 14/27 LONDON........ 7/17 AMSTERDAM..... 9/18 BRUSELJ........... 8/20 PARIZ............ 12/21 DUNAJ............. 8/31 MUNCHEN....... -/17 ZuRICH............ 9/17 ŽENEVA........... 10/18 RIM.............. 22/28 MILAN............ 11/20 BEOGRAD....... 19/31 BARCELONA..... 13/26 ISTAMBUL.:....... 16/25 MADRID........... 10/27 LIZBONA....... 14/23 ATENE............ 21/32 TUNIS............ 23/37 MALTA............ 23/28 KAIRO............ 22/33 DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 05.23 in zašlo ob 20.51. Dan bo dolg 15 ur in 28 minut Luna bo vzšla ob 00.00 in zašla ob 14.10. SETVENI KOLEDAR Luna je v znamenju Bika, elementa zemlje. Menjava lune, zadnji krajec ob 00.49. Dan je primeren za drugo setev korenčka, rdeče pese in zelenjave s podzemnimi plodovi. TEMPERATURE JEHR, REK IN MORJA Tezera: Blejsko 20°C, Bohinjsko 19°C. jadransko morje: Portorož NP, Koper 23,6°C, Trst NP, Gra-dež NP, Crikvenica 21,9°C, Pulj NP, LoSinj NP, Split 20,5'C, Hvar 22,2°C, Vis 22,3°C, Opatija 23,2°C, Bar NP. Keke: Mura (G. Radgona) 18,2°C, Sava (Radovljica) 13,8°C, Sava (Šentjakob) NP, Sava (Radeče) 20,4°C, Savinja (Laško) 18°C, Ljubljanica (Moste) 17,6°C, Bistrica (Sodražica) 14,5°C, Sora (Suha) 16,1°C, Iška 14,4°C, Dvor 14,2°C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.46 najnižje - 8 cm, ob 7.38 najnižje -15 cm, ob 16.04 najvisje 29 cm, ob 0.54 najnižje -20 cm. Tutri: ob 17.19 najvisje 30 cm. Slovenija: Danes bo spre- Sosednje pokrajine: menljivo do pretežno obla- Tudi v sosednjih pokrajinah čno, občasno bodo še pada- bo spremenljivo do pretežno vine. Hladneje bo. Najvišje oblačno z občasnimi nevi-dnevne temperature bodo htami. Ob severnem Jadranu od 14 do 19°C. bo pihala močna burja V Sloveniji: Obeti: V torek bo večinoma son- V sredo popoldne se bo čno in sveže, popoldne bo- od zahoda spet poslabša-do še posamezne plohe in lo. Nekoliko topleje bo. nevihte. RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Promet po notranjosti države, kakor tudi preko vseh mejnih prehodov, poteka tekoče in brez zastojev. Herkules - junak med zvezdami Maruan Prosen V tem času lahko v jasni noči okoli zenita opazujemo značilno razvejano ozvezdje Herkul. Spominja na največjega grškega mitološkega junaka Herkula, ki je bil zaradi svojih junaških del postavljen na nebo med zvezde. V antičnih časih in še prej so to ozvezdje imenovali Engonasi (Tisti, ki kleči) - Klečalec. V 3. stoletju pred našim štetjem je grški pesnik Arat pisal, da pravzaprav ne ve, zakaj je ta »klečeči človek« postavljen v tako močno lego med zvezde, koga predstavlja in zakaj je sploh prišel na nebo. Imenovali so ga pač Engonasi - Klečalec, ki izteguje roke proti nebu, kot bi prosil za pomoč. Sele konce 15. stoletja to ozvezdje prvič omenjajo kot Herkul. Čaščene junake so pogosto prikazovali na spomenikih tako, da so klečali. Tako so stara ljudstva v Engonasiju videla svojega junaka. Preimenovanje Engonasija v Herkula se zdi naravno, posebno še, ker se okrog zvezdnega Herkula nahajajo ozvezdja Lev, Hidra, Rak, Zmaj... vse to pa so bitja, s katerimi se je Herkul v svojem življenju srečal in bil z njimi zmagovit boj. Dvanajst junaških del je opravil Herkul, sin Alkmene in boga Zevsa. Ubil je strašnega leva, uničil večglavo hidro, ulovil zlatoro smo, obvladal vepra, očistil ogromne in strašno usmrajene hleve, iztrebil grabežljive medeninaste ptice, ukrotil divjega bika, pripeljal ljudožere konje, si pridobil pas amazonske kraljice, poiskal in prignal krave velikana, ki je živel na skrajnem zahodu in tam postavil kamnite Herkulove stebre (Gibral-tarska vrata), v vrtu bogov obral zlata jabolka in končno iz podzemskega sveta privlekel pošastnega triglavega psa Korberja. V skupini zvezd Herkula so prebivalci vzhoda videli klečečega Gilgameša, kristjani pa Adama. Znana so še druga imena za to ozvezdje, kot na primer Korber, Veja, Biserna ogrlica. Stari latinci so mu rekli tudi Borec, Plesalec, Kijenosec. ( \ Horoskop piše Aleksandra Zorc Berce M * M v OVEN 21-3/204: Čeprav ste na začetku zelo ugodnega obdobja, vam današnji dan tega ne bo pokazal. Razlog je oseba, za katero ste mislili, da vam je naklonjena. BIK 214/205: Samo svojemu šarmu se morate zahvaliti, da vam bo uspelo izpeljati zadevo na takšen način, kot ste hoteli. Vedite, da šeni konec vseh težav. DVOJČKA 21-5/21-6: Sodelovd vas bodo danes uspešno spravljali ob živce, saj na težave ne bodo hoteli gledati z vašimi očmi. Pustite času čas in kmalu bo jasno, kdo je imel prav. RAK 22-6/22-7: Strupena puščica, ki bo letela na vas in vaše delo, je samo izraz nemoči in obupa sodelovca, zato teh besed ne jemljite resno. Delajte še naprej po svoje. LEV 23-7/23-8: Danes vas čakajo številni vrhunci in padci. Finančni problem ni samo vaš in morali ga boste reševati s skupnimi močmi. Neprevidnost bo grenka izkušnja. DEVICA 245/22-9: Vaši najbližji se ne bodo hoteli niti mogli strinjati z vašimi cilji. Jasno je tudi, zakaj ne. Takšni načrti pomenijo vašo večjo odsotnost TEHTNICA 23-9/22-10: Ge ste si v preteklem vikendu privoščili dobro mero zabave, vam danes ne bo kaj prida do dela Izognite se prevzemanju novih zadolžitev. ŠKORPIJON 23-10/22-11: Dan ni naklonjen odnosom s sodelovd, kar vam bo jasno že takoj zjutraj. Zdi se, da ste kolektivno vstali z levo nogo, zato se nima smisla prerekati. STRELEC 23-11/21-12: Zadržite svoje strupene pripombe zase, pa čeprav se ne morete strinjati s tistim, kar trdi vas nadrejeni. Z večjo mera tolerantnosti boste bolje shajali. KOZOROG 22-12/20-1: Potrudite se in čim prej razrešite nedokončano in sporno zadevo, sicer se ne boste mogli mirno posvetiti delu. Krivda ni na nikogaršnji strani. VODNAR 21-1/19-2: Do vas bo pricurljala nezaslišana novica v zvezi z bivšim izbrancem, ki pa bo samo potrdila vase nekdanje sume. Ge sta v prijateljskih odnosih, se pogovorita. RIBI 202/203: Protislovja v službi in doma bodo značilnost današnjega dneva, zato se ne boste mogli načuditi nenavadnem spletu okoliščin, ki jih bo samo še dodatno potrjeval. Neobičajno vreme in močno deževje Splošno vremensko stanje v ZDA se je v zadnjih tednih močno spremenilo. Na jugovzhodu je bilo območje toplega vremena, na severozahodu pa nenavaden hlad. Ta dva vremenska vala sta trčila in povzročila močne nalive z nevihtami v osrednjih državah ter na območju velikih jezer. Od začetka junija do sedaj je bilo padavin dvakrat več kot običajno in to je privedlo do poplav reke Mississippi. Plohe in nevihte Reka Mississippi Zakaj poplave? Približno sto let je že minilo, kar je Mark Tvvain napisal, da ni važno, koliko možgani in mišice naredijo proti Mississippiju, saj »ne bodo mogli ukrotiti tega divjega vodnega toka, ne bodo ga mogli upogniti ali utesniti, ne bodo mu mogli veleti Pojdi sem ali Pojdi tja in ga prisiliti, da uboga.« Se danes vidimo, kako prav je imel. Mississippi še poplavlja in bo še poplavljal; vsi ukrepi proti poplavam so lahko le zmanjšali nevarnost in omejili škodo. Tok reke Mississipi V skoraj 4.000 kilometrov dolgi reki se zbirajo vode 31 držav ZDA in dveh kanadskih provinc. Ozemlje, iz katerega črpa vodo Mississipi meri več kot 2 milijona kvadratnih kilometrov. T udi močno deževje v enem samem predelu lahko povzroči velike poplave. Reka Missouri 4.100 kilometrov dolga reka, najdaljša v Severni Ameriki, se steka v Mississippi pet kilometrov južno od Altona v Illinoisu. Zaradi poplav so morali prebivalstvo mesta VVest Alton evakuirati. i Vir in zemljevid: Accu-Weather, Inc. AP/Karl Gude ZDA / CLINTON NAPOVEDAL POSEBNE UKREPE Mississippi še vedno poplavlja Ogromna škoda v 8 državah Nojvečje težave v kmetijstvu: letošnja letina je izgubljena NEW YORK - 2e teden dni trajajo poplave v številnih ameriških državah ob rekah Mississippi in Missouri. Na tisoče gasilcev, vojakov in prostovoljcev se dan in noč trudi, da bi utrdili jezove in preprečili še hujšo škodo, vendar zaman. V zadnjih dveh dneh je voda preplavila približno 400 km dolg pas ob Mississippiju v ameriški državi Missouri. Poplave so sedaj zajele že osem ržav in podpredsednik Al Gore je zagotovil takojšnjo pomoč prizadetim in predvsem kmetom, katerim je mesec dni močnega deževja uničil letošnji pridelek. Gore je tudi s pomočjo guvernerrjev prizadetih držav sestavil prvi obračun škode. V Iowi so izselili 4 tisoč družin in zaprli na stotine cest. V VVinskonsinu so škodo ocenili na 258 milijonov dolarjev, od katerih polovica na kmetijskih površinah. V Minnesoti zaradi deževja niso opravili setve s koruzo in sojo na 445 tisoč hektarjih. V Kansasu znaša škoda na kmeijskih površinah 130 milijonov dolarjev, nadaljnjih 500 milijonov dolarjev pa je škoda na drugih gospodarskih dejavnostih. V Illinoisu so izselili 6 tisoč družin in škodo cenijo v stotinah milijonov dolarjev. Najhuje je bilo v Davenportu (Iowa), kjer je voda narasla do višine 6, 9 metra in se šele sedaj zelo počasi umika, vendar domnevajo, da bo celotno območje še nekaj časa poplavljeno. V St. Louisu pa je reka narasla za 12, 5 m; take poplave v ZDA ne pomnijo že sto let. Predsednik Clinton je že zagotovil, da bo predlagal kongresu poseben zakon za pomoč prizadetim in dejal, da bo zahteval 1, 2 milijarde dolarjev pomoči za kmetijstvo in za lastnike poškodovanih nepremičnin. Ta pomoč je še potrebnejša, ker zavarovalnice ne izplačujejo odškodnine v primeru poplav.