t % % r List 11. i, / \ Te čaj LIX I in 4 Izhajajo vsak petek ter stanejo, v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron^ za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 60 vin. 5 po pošti prejemane pa celo leto 7 kron pol leta 3 krone 50 za četrt leta 1 krona 80 vin. Za prinašanje dom v Ljub ]jani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 80 vin. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 15. marcija 1901. • / 4 I . _ V - Politični oddelek g|wwww| ■ mii-iuiii \MUU%jt%ji\n W W Ne tako. Emile de Girardin, sloveči žurnalist za časa dru zega francoskega cesarstva, je opetovano trdil: se hoče kako stvar potom doseči, se in_vedno,3£ez_pre8tanka, pri vsaki najmanjši priliki pg sejati, keF le tako zadobi vse javno mnenje zase in s zmaga. enem oziru se ravnamo dosledno m načeloma po tem navodilu izkušenega žurnalista. VzIIcl ^mu^za smehovanju vzlic vsem osebnim napadom v nekaterih listih, i:aÜPiJL vedno in vedno vse_ slovenske stranke in vse slovenske liste brez razločka, naj prenel^o s se- danjim načinom političnega bojevanja, ker ta način raz vnema strasti in zapeljuje ljudstvo v strah grde boje da opomin ponavljamo danes » ker je bil noinolo pridna š^m ^p^rotnem^sodi^^^^ R^blja^ni _sed^ji način jakd^ drastičen uaiiii_ pfilitičnsga osj[^lj[en. Ta dan se je pokazalo, kam je zabredla slo venska politična polemika, ta dan se je pokazalo tijejo volilni boji J nas kakim orožjem se včasih pri dan priča, kako i^^ljeni so naši vedni opomini 1 s ta Minolo soboto dišču vršiti obravnava se bila imela pri porotnem so navo in dosegel jo je tudi v resnici. Kftinavg. jCL^to! ' polemike čeve ? unikum! Hujše obsodbe n Sloven Ößsbdbe D Slovenčevega" načina političnega bojevanja si ni mogoče misliti. Ta klasična go^v^ia^ se ^si: List Slovenec" v Ljubljani prinesti mora v sobotni številki 16. marca 1. 1901 na prvi strani z de belimi črkami sledečo izjavo: „Podpisano uredništvo obžaluje in preklicuje vse v št. 238 in 246 1. 1900 v „Slovencu" priobčena, gosp. Josipa Cilenšeka, solicitatorja v Kozjem, tikajoča se raz- žaljenja ter izjavlja, da so bila očitanja bogatajstva in % brezverstva kriva, neresnična, in da so ta očitanja vsied nepoznanja razmer prišla v list, ker se je ured ništvo pri tem zanašalo na resnicoljubnost svojega do pisnika". Uredništvo tt „Slovenca", oziroma podpisani inte resentje dajo popolno garancijo, da odpade gosp. dr. Fran Jankovič, zdravnik v Kozjem, od. svoje pri c. kr. okrožnem sodišču v Celju proti gosp. Josipu Gilenšeku uložene ob- « tožbe r&di žaljenja časti in poštenja, pri čemur g. Josip -Do- Cilenšek jedino le to koncendira, da bode pri listu » 1 1900 ni imelo namena, s svojim movine" v Celju izposloval sledečo uredništveno izjavo: Podpisano uredništvo izjavlja, da v listu št. 100 z dne 21. decembra depisom očitati gosp. dr. Fran Jankoviču svojo častno besedo v dotični aferi prelomil Ravno tako se zavežejo podpisani interesent je ) da bil on tt o tožbi odvetniškega uradnika obtožene stranke, da odstopijo gosp župnik Marko To J. Cilenšeka v Kozjem zaper_uredništvo_ časa volilnega boja je bil „Slovenec" tožitelja Slovenca tt 1 ki Za agi- tiral proti kandidaturi gosp Žičkarj mažič iz Pilštajna in njegovi trije sotožitelji od tožbe radi žaljenja časti in poštenja, katero so naperili proti a > napadal na isti g, dr, Franu Piki, odvetniku v Kozjem, pri c. kr. okrajnem način ki ga mi vedno obžalujemo. Nagnal sodišču v Brežicah. vercem tolikrat otajcem, torej_SL,Jl§timi ki se kakor morda nikjer svetu 1 pri nas resničnih brezvercev ogotajcev nikjer dasi ravno i ] jer ni.U U \i 4. Stroške, kateri so v zadevah pod 2/. in 3/. narasli, plačati imajo ondi navedeni gg. obtožitelji ter ob jednem povrniti gosp. Josipu Cilenšeku za njegovo pot kot obdolžencu v Celje za zaslišanje znesek 40 kron fitopnik toženega „Slovenca" je namreč prosil za porav- dočim gosp. dr. Piki ad 3/. ne zahteva nobenih stroškov Obravnava je bila razpisana, a izvršila se ni. Za } Stran 102. Letnik LIX. 4 __J 5. Gg. dr. Fran Jankovič in Marko Tomažič vza- veda ne bo njegov izgled meta to na znanje in se obvežeta to izvršiti. ^sti Tožena stranka današnje obravnave 1 ured posnemali njegovi privrženžir^^ drže j)ra^meje v svojih cerkvenih govorih in to , če ga lie bodo duhovniki se ne ništvo n Slovenec tt ovorni urednik raz kakor vse pisanje gosp. Rakovec se zavežeta in iiolidum kazenski lačati v narastle stroške, in sicer stroške za stopnika dr. Josipa Kušarja evenatulno po sodni odmeri stroške zasebnega obtožitelja gosp. Josipa Cilenšeka .i burja/T|tnirnmorda časopisja. t, « Zvesti svojemu staremu načelu in zvesti programu ki se ga drže . Novice'' od Bleiweissovih časov sem ne prestano, smo se pri tej priliki zopet oglasili in zopet v 60 kron — stroške priče g. dr. Fr. Pikla pa v znesku prosinao in rotimo: Nikar vender pri vseh politiškib po 100 kron, — glede vseh ostalih prič naj se obtoženo nasprotjih ne pozabite, da ste vi sinovi slovenskega na uredništvo „Slovenca", oziroma gosp Ivan Bakovec njimi poravna, če se pa to ne zgodi, pa ima toženo roda. reči: Če je veliki madjarski rodoljub Szecheny mogel Nas Madjarov je tako malo, da bi morali še uredništvo „Slovenca" plačati dotične pristojbine, kakor rilce svojih starišev pomilostiti koliko bolj veljajo jih bode sodišče odmerilo. Ravno tako trpi toženo ured- besede za tlačeni, vedno zapostavljeni in toli sovraženi ništvo sodne stroške. mali slovenski narod! Toženo uredništvo časopisa (( „Slovenec", oziroma njega izdajatelj plačati ima 50 kron na korist zaklada v Kozjem. ubožnega Politični pregled* 8. Toženo uredništvo, oziroma izdajateljstvo časopisa Notranji položaj. V zadnjih dneh se je izvrSil v poslanski zbornici važen preobrat. Čehi so po dolgih poga- 9 ,Slovenec'^ mora solidarično plačati 200 kron na korist janjih z vlado opustili obstrnkcijo, s katero so zavirali vsako f fonda za napravo Prešernovega spomenika v Ljubljani. v . ^a^lučaj, d§_^j^uirftdništvo in izdajateljstvo Slovenca" v določenem času ne wijanlo pod št. pozitivno delo našega parlamenta. Zdaj si belijo vse stranke glave, pod katerimi pogoji so čehi odnehali, kaj so si izgovorili. Razširjajo se najfantastiönejso novice. V čeških listih se namigava, da je vlada obljubila Gehom jako znatnih go- n^v^i^^e^jave, zapade isto š^ posebej v konvencionalno spodarskih, kulturnih in političnih koncesij. Nemški listi se na korist fonda zaJ^^r^ov^pj3njei^k. delajo zopet jako vznemirjene, češ, vlada prikriva pogoje njenega dogovora s Čehi, ker jim je obljubila narodno-političnih 10. Gosp. Josip Cilenšek izjavi, da pod ^navedenimi koncesij, dasi je prej zatrjevala in obetala, da je jednostranska Kje Czas" pogoji jedino le radi tega odstopi cd obtožbe, ker noče podelitev narodnopolitičnih koncesij popolnoma izključena biti na kvar narodni slogi je resnica, se pac ne izve tako kmalu Morda ima 11. Vsa plačila spredaj navedena, razven even prav da je ko trdi, da je vlada pridobila Cehe in Nemce s tem, obljubila Čehom, da ničesar tega • ne izpolni, kar je padejo plačilno in tožilno v 14 dneh na roke g. dr. Jo tualno stroškov obtožiteljevega zastopnika, ki bi se imeli obljubila Nemcem, Nemcem pa, da ničesar tega ne izpolni, sodno odmeriti, kakor tudi slednji po sodni odmeri za- kar je obljubila Čehom. Državni zbor je imel zadnji teden še dosti mirne seje. rr X • v, T • ui- : ; i ^ u j • Prišlo je sicer tu in tam do hrupnih prizorov ali ti niso za- sipa Kušarja v Ljubljani, m sicer glede vseh sopodpisanih ^ ^ ^ zastopnikov in interesentov tožene stranke in solidum. • i 12. Stroške svoje trpi obtoženec sam. drževali obravnav. Poslanska zbornica je brez težav rešila re-krutni zakon. V torek se je začela razprava o zakonu glede žganja. Ta razprava se je v sredo dognala v prvem branju. Dr. Janko Brejo 1. r. Dr. Fr. Jankovič 1. r. Marko Tomažič 1. r. Dr. Evgen Lampe 1. r. Iv. Rakovec 1. r. senzacionelna in osvetljuje in se je načrt odkazal odseku. Nato se je začelo pravo branje zakona o investicijah. Tudi ta zakon se je odkazal odseku. Državni zbor bo zboroval sedaj do 20. marca. Dotlej bo dognal: zakon o žganju, novelo o rentnem davku, novelo o naše pomične kratko Kaj tacega pristojbinah in zakon o odpravi mitnice ter bo izvolil tudi nismo ačakali Slovenskem in umevno delegacijo. Ali bodo po Veliki noči najprej sklicani deželni je, Kaiši da so razni poslušalci pri dotični obravnavi vzkliknili zbori in šele potem državni zbor» ali pa se bode koj po Ve- sešel zopet državni zbor, zasedanje deželnih zborov liki noči obsoditi, predno bi to podpisal, pa bo šele pozneje, to se odloči tekom prihodnjih dni. Nasprotno. nSls^^ßQeci^je Najnovejši finančni škandal. Krakovski Czas u s tem, da je dal žaljenemu tožitelju prostovoljno lepše je prijavil uprav senzacijonalno razkritje glede načina, kako posluje Ivovska občina v prenesenem delokrogu, zlasti glede zadoščenje, kakor bi ga bil dobil s sodbo porotnega so- iztirjevanja državnega davka. Zastanki na direktnih davkih dišča, žal 1 storil. znašajo 7 milijonov. Kdor pozna razmere pri občini in je hkpmiselno^/ so političnega nasprotniki po krivici po- ,pranger (( 4 4 4 4 Ta poravnava naj vplivala na časopisje > da že vender neha z vednim osebnim natolcevanjem in zasra-movanjem. Polemika bodi dostojna, politični boj naj se grozil, da jih razkrije, tistemu ni bilo treba nobenih davkov plačati, plačal je le tisti, kdor je to prostovoljno storil. Velika večina občinskih svetnikov sploh ni plačevala nič davkov. Nekateri 60 dolžni že nad 10.000 gld', a se jih še ne tirja. Znane so uplivne osebe, ki že 25 let niso plačale krajcarja Sploh so izmed občinskih svetnikov državne davke nobenega plačevali samo tisti, katerim se od njihovih plač odtegujejo, vodi kakor je spodobno za omikane ljudi. Slovenec u kot glasilo duhovščine ) moral dati dober izgled. Se to so učitelji in uradniki. V zadnjem času so bile cele skladovnice aktov zmetane v kanal, da se tako onemogoči na- tančna kontrola. Zastanki na direktnih davkih v celi Galiciji Letnik LIX Stran 103 a i \ )9 s f IL^ Ii lil ^ 1 It i I.-) I znaSajo 33 «/o, torej veö, kakor v vsaki drugi kronovini. Če pa se odbijejo zastanki v Lvovu, ki znašajo 60 OL davka, katere plača mesto, se izkaže, da znašajo zastanki vse ostale Galicije le 15 o/^ vsega davka, torej manj, nego znašajo pov- pravico, naznani, da je izven gospoda upravnega svet nika Josipa Jahoda, kateri je, prisoten ves upravni vsied zadržan svet prek zastanki v drugih deželah. Splošno se sodi, da je to senzacijonalno razkritje provzročilo Ivovsko finančno ravnateljstvo. preobilice opravil predstavi vladnega zastopnika gosp. Ludovika marquis Gozzanija, c. kr. vladnega svetnika, in zapisnikarja gospoda Ivana Plantana, Ogrska. Tekom prihodnjih dni se odloči, kdaj se C. kr. notarja. Na to o tvori občni zbor. bodo vršile nove volitve v državni zbor. Jedni zahtevajo, naj bi bile meseca junija, drugi, naj na jesen. Vojna na Kitajskem. bile jeseni. Bržčas bodo Glede rusko-kitajske po Predsednik gospod Ivan Hribar pozdravi navzoče y približno naslednje: Sest mesecev je komaj minulo, kar se smo prvič zbrali v teb prostorih, da ustanovimo ta godbe poj a ruska brzoj agentura točko o Mandžuriji zavod, ker se je pokazala neobhodno potreba, in imeli smo trdno prepričanje, da bode tak zavod izvrstno povrniti Kitajski po doseženi uredbi sloval. Bilanca za prve štiri mesece je pokazala, da se da Eusija s svojim korakom nikakor ne namerava pokraj stalno razmer. zasesti, marveč V pogodbi se je posebno jemalo ozir na' pogoje, pod Nemški in katerimi je možno pokraj prevzeti v varstvo angležki krogi so seveda nezadovoljni z rusko-kitajsko pogodbo gled Mandžurije, Mongolije in Turkestana, a tako Nemčij nismo varali, iri da imamo za bodočnost najboljše pričakovati. Izvolili si ste pa tudi v upravni svet prave zastopnike, kateri posvečujejo vse svoje moči mlademu in Anglija, kakor i Japonska trebi. m Italij se morajo udati po- zavodu. Isti so bili, vrhu tega, da so prihajali vsak dan V zadnjem času se nekaj poroča o bojih ruskih vojakov s kitajskimi roparji. Pri Hsinkingu je prijelo 3000 Eusov četo 10 000 boksarjev in unel se je bud boj Eusi so po izgubili 20 mrtvih tn 30 morali umakniti Mukden Japo Francozi so se začeli pripravljati mesto da po dvakrat v bančne prostore, vsaki čas na razpolago gospodu ravnatelju. Imenom upravnega sveta Vas pozdravljam in se zahvaljujem, da se ste zbrali tako mno- goštevilno na današnjem občnem zboru, kar je dokaz I zapuste Peking; vender pa ostane še tako francozka kakor i da se za naš zavod zanimate, in katero zanimanje bode japonska posadka v mestu za varstvo podanikov. Francozka imelo gotovo blagodejni uspeh. vlada je odredila, da oddelek topništva straži železnico v Pa otingfu, potem pa, da jedna Četa zaradi varstva železnice v Luhan stalno ostane v Hankau Na to pozove ravnatelja gosp. L. Pečanka da naj Angležem tudi ta opera cija ni pb volji in zoper Francoze. v ze ščuvajo podkralje v pokraj Yangtse poroča o bilanci, natelj, Isto rodu a in katero smo dne Vojna v južni Afriki * Londonski listi, pred vsemi kakor jo predložil gospod rav-že priobčili v „Slovenskem Na-m., se soglasno sprejme. Nadalje omenja sicer malo zanesljivi „Daily Expres vedo poročati da je Botha kapituliral, ter da mu je lord Kitchener v ta namen da se dogo s Krugerjem, dovolil začasno premirje vesti pa omenjeni listi zopet preklicuj Krugerja v svet izjava, da o dogovori ker je prišla Te od ravnatelj, da je ugoden uspeh bilance zahvaliti v prvi vrsti gosp. predsedniku Ivanu Hribarju, županu ljubljanskemu, kateri je s svojo znano priljubljenostjo pripomogel za razširjanje banke na Slovenskem, nadalje češki de z Botho v tem po- želni banki v Pragi, katera je takoj pričetkom otvorila gledu ni niti pojma. Tako se je zopet izkazala lažnjivost an- 3 gleških poročil Steinom dne Dewet je s predsednikom države t. m Oranje, s 1600 možmi prekoračil reko Oranje in sicer, kakor govore angležka poročila, mej streljanjem an-gležkih kolonijalnih čet. pri podrtem mostu pri Colesberg-Li- 4 milijona reeskomptnega kredita in slednjič vsem slovenskim posojilnicam, katere so zaupale takoj od za četka banki. In so jo podpirale s svojimi ulogami tako da se zamogel razširiti delokrog banke. Gosp. ravnatelj lienfonteinu. Reka je bila deroča ender se Burom spraviti seboj 8 voz z živili o so jih je posrečilo morali pustiti se nadeja, da bodejo navzoči gospodje odborniki na oni strani in neka) konj To pa so le angležka poročila radi tega je popolnoma neverjetno, da bi se bil Botha sploh udal, kajti Angleži niso tako človekoljubni, da bi Burom dali posojilnic tudi v nadalje delovali na to, da se bodejo obračale posojilnice tudi v nadalje z zaupanjem banke. Na to se zahvali predsednik gosp. Ivan Hribar še kake pogoje, marveč zajeli bi jih brez pardona, ko bi mogli, onemu zavodu, s katerega pomočjo se Bode torej vsa ta vest navadna angleška izmišljotina, s ka koršnimi begajo svojo nost Tem večj resnica pa je, da no viti „Ljubljansko kreditno banko u to je za moglo usta--Živnostenski razsaja v Kapu huda bubonska kuga mej angležkim vojaštvom banki u Ona tisti zavod, kateri je podprl „Ljubljansko zahteva Čedalje več žrtev 20 angleških vojakov. Vsak dan umrje za kugo do kreditno banko" materialno, ji p^itkel strokoviioiz AAi-v f^An ^^^ tt tf B ■ in ji daje skoraj vsaki dan nasvete, ozirom na to prosi gospod predsednik, da se naj za- beleži danes zahvala „Živnostenski banki" v zapisniku t kar se z odobravanjem sprejme. ) Na to se preide poročilu nadzorovalnega sveta. Ljubljanska kreditna banka Imenom istega poroča g. Josip Lavrenčič 1 da upravni svet skontriral blagajno in pregledal knjige dne 8. de imela dne m. cb prvi un popoludne v gorenjih cembra minulega leta, udeležil se 31. decembra mmu redni občni zbor, kateremu lega leta inventure in pregledal predloženo bilanco. bančnih prostorih svoj je predsedoval predsednik banke, gospod Ivan Hribar, veseljem konštatuje ) da vedno vse v najlepšem redu župan ljubljanski našel. Končno predlaga, da naj se da upravnemu svetu Ko gospod predsednik konstatira, da je zaatopanih za dobo prvih štirih mesecev absolutorij, kar se so- 815 delnic po 24 delničarjev, od katerih ima 21 glasovno glasno sprejme. Gospod predsednik predlaga, da naj se ♦ Strao 104 Letnik LIX izreče zahvala nadzorstvu, posebno pa njega načelniku se posestniki gosp. Josipu Lavrenčiču. Soglasno sprejeto. t kazalo ustanoviti vinarsko zadrugo ali ne. Tej točki sledi prememba pravil, in sicer 1 10 ) 13 1 29 in 46., katero premembo 2. pred ) Predsednikom shoda je bil izvoljen vodja kmetijske šole na Grmu gosp Dolenc lagal upravni svet, z ozirom na to, da sedanja pravila Pomen 1 delovanje, potrebo in korist vinarske za niso zadoščala vsem stavljenim zahtevam. Vse predložene druge sta v obširnih govorih pojasnjevala gosp premembe se sprejmejo soglasno. Na to se zaključi cficialni del. besedi se oglasi cesarski svetnik gosp. Jan Otto, podpredsednik upravnega sveta „Živnostenske banke" v Pragi, hvalo . Ska- licky, tehnični voditelj v trtnoušnih zadevah, in Fran Gombač, deželni potovalni učitelj za vinarstvo. Nav/.oči posestniki so se takoj odločili za ustano vitev ter se v kratkih besedah zahvali za izraženo za- vinarske zadruge, podpisali v teku pol ure za Živnostenski banki", katere namen je združiti 5200 kron ustanovnih in opravilnih deležev ter v osno Čehe in Slovence tudi valni na narodno-gospodarskem polju odbor, ki ima nalogo vse potrebno ukreniti, da Istotako se zahvali ravnatelj dunajske filijalke stenske banke" gosp. Josip Špitalski ter je treba zahvaliti tudi na tako telju gosp. L. Pečanku. dobrem jživno-, da se uspehu ravna- bode zadruga že v jeseni začela gospodje: mil. prošt Elbert, vitez Langer delovati, volili sledeče . Dolenc omenja V. Rohrman, B. Skalicky Dular iz Vavtevasi. 1 Jakše 1 F. Majzelj in Končno se je zahvalil gospod predsednik, sklicuje Namen vinarske zadruge bode, da bode z reelno se na prejšne besede ravnatelja gosp. Pečanka češki vinsko kupčijo povzdignila kredit dolenjskemu vinu 1 da deželni banki za dovoljeni reeskomptni kredit, kar se je z navdušenjem odobravalo, in omenil, da se je treba zahvaliti tudi uradnikom, in na to zaključil prvi občni zbor. bode iznova privabila zlasti ljubljanske, gorenjske in koroške vinotržce in gostilničarje, da bodo začeli zopet na Dolenjskem vino kupovati, da bode prodajala le pristna dolenjska vina, katera bode z umnim kletarjenjem do prave veljale povzdignila, kar se bode posebno pri novih iz cepljenih trt pridobljenih vinih pokazalo, slednjič ) da omejiti sedanji naval laških Vinarska zadruga v Novem mestu. slovela v prejšnjih stoletjih. Naša dežela da v bode skušala preprečiti in istrskih, dalmatinskih in tirolskih vin. Gotovo lepo in vse vredno gospodarsko podjetje katero zasluži od vseh stranij največjih simpatij, ako se potre- 1 upošteva moment, da naša Dolenjska neobhodno po njej cvete kupčija z deželnimi pridelki in surovinami, buje vse podpore, da si materijalno opomore, ker Kupčija s temi pridelki je bila posebno v Ljubljani ime trtni uši toliko škode trpela, pa i s svojo žilavo vztraj nitna > nekatere trgovske hiše so ž njimi obogatele n. pr nostjo v regeneraciji vinogradov pokazala, da te simpa Schellenburg, Cojz itd. Dočim je ta kupčija cvela, dokler tije tudi zasluži! Torej svoji k svojim f se niso kmetje od grajščin odkupili, zginjuje danes bolj in bolj. Koliko prediva platna ) medu voska 1 žita. vina 9 itd se je nekdaj pri nas na Kranjskem pridelalo, katero Bodi snažna pri molži. se je potem za lepe novce prodalo! Kako razvita domača industrija z usnjem, domačim suknjem itd bila Mleko je tečna 9 zdrava in ukusna pijača, ako je Grajščine zdravo, čisto in dobro. Žalibog, da se nahaja tudi pri so bile tisti činitelj, kjer se je mnogo mleku pomanjkljivosti in napak ki delajo mleko ne tega blaga nakupičilo, in od koder je potem romalo v okusno in sploh malovredno. trgovino. Mesto grajščin prevzeti je dandanes poklicano Te napake prihajajo deloma od krav samih, deloma zadružništvo. Sedanja generacija zamore le od nje in pri tudi od slabe in sprijeni krme. mnogih slučajih smo njej pomoči iskati in dobiti Iz tega vzroka je ustano- pa tudi sami krivi, ako ni mleko tako okusno in zdravo 1 vitev vsake nove zadruge pozdravljati z veseljem! kakor bi moralo biti. Sem in tja se lahko opazuje, da Zato je lep napredek, da se je ustanovila vinarska smo premalo snažni z mlekom, da Rosodo pren^o zadruga v Novem mestu. Premnogo žrtev, je v prete- stifflp, in da skrbimo sploh premalo_^_či8tost čenem desetletju doprinesla Dolenjska, da je na novo pri^mlfi^u in poglavitni svoje po trtni uši in drugih parasitih uničene vinograde regenerirala, tako da danes prideluje že zopet in precej ali dokaj boljšega in finejšega vina. Na čelo vsej akciji se je postavila kmetijska podružnica v Novem mestu. pogoj 1 da se ohrani mleko zdravo, da ostane okusno 1 m izdelki, katere do posebno nje načelnik gospod pristav V. Rohrman. bivamo iz mleka, kakor na pr. smetana in ßurovQJIiaslo. Zaradi tega je gledati in paziti na snago ves čas, ne samo kadar ohranjamo mleko v latvicah po naših shrambah ) ampak tudi med molžo. Na dan 28. februvarja t. 1. je bil sklican v gostilni . Windischerja v Kandiji nri Novem mestu shod gosp. interesentov v ta namen, da se tu dogovore zanimajoči umij si med .j5i?lžo, pQ^nQ^v ohraniš mleko čisto. molžo skrbi tudi 1 da vime dobro Letnik L1X. f Stran 105. K f r očejeno. Najbolje 9 vime suho, kadar molzeš, ne „Gospodična Henrijeta krasna ste, a tudi brezsrčna ter odšel. pa mokro. Ako si vime pred molžo z vodo umila, potem je pr^, suho-jnita obrišeš. Kdor ima stelje, stori prav, ako skrbi z dobrim nastiljanjem dosti , da » Vrgla se je v naslanjač ter zaplakala; njene prsi ostane vime snažno. so se burno dvigale, srdila se je na se, na ves svet. Pri nas umivanie vimena molžo običajno Premišljevala 1 zakaj on odšel 1 s čim ga je žalila Glejmo pa pri te d, da ga dobro umijemo, in da ne ra premrzle mrzla voda gorkemu zakaj ona » postal nakrat tako resen, zakaj je ni objel se mu ne branila, vsaj ne zelo I saj Začela se vimenu Tudi posoda, (kabeljca u,5jlekßp[i golida, jeziti nanj ter prišla do zaključka, da je jedino on žehtar), v katero molzemo, mora biti seveda skrbno očiščena. Taka po ako se molži sprazni umiie m spravi na suh pros Nano^zJfiga, mleka kriv, da ni mej njima jasno. Gospodična Henrijeta pa vender ni mogla umeti, kako bi nje ne ljubil mož kakor je Ivan. Pogledala se je v zrcalu ter zarudela, ko je zagledala svojo ker navzame dalje časa v hlevu ampak obleko v zapeljivem neredu. Ko bi jo sedaj Ivan? — Utopila se je v svojo podobo, njeno lice je postajalo jasnejše, očesi so ji žareli kakor dva biserja odstrani in taksi jrecedi v snažne latvice, ki. naj se se takoj in usta so šepetale tiho in samozavestno > shranjujejo v čistih in zračnih prostorih. Za precejanje » Vsaj pride gotovo zopet 5 oh 1 gotovo «t mleka treba treba gostih m čistih cedilc ali sit, katere * * * skrbno osnažiti 5 sprati, in če Poštni voz ropotal po cesti J in voznik zdaj da se odstranijo vsi pa zdaj zakričal nad konji zategnjen: » Hoj 1 hoj «f ostanki, ki. se sicer radi nabirajo ob kraju ali pa na spodnji strani dotičnih sit. vozu je sedel človek sam ter kimal, kakor kimajo Ako bodemo tako ravnali vsi dremajoči potovalci, kateri imajo priložnost voziti se z mlekom m povsod na potrebno snago, v hlevu in v shrambi bo tudi mleko bolj čisto veliko bolj okusni. t pazili potem v okornih poštnih vozeh. gibanje voza pa ga Cviljenje koles ia nevarno predramilo » bolj voz je dospel zdravo, mlečni izdelki pa do svojega cilja, v mesto Od tukaj naprej bila železniška zveza. Potovalec skočil z voza, si potipal W w Poučni zabavni glavo ter se radovedno ozrl po obližju. — so bile blatne, ker je deževalo par dnij, in tlak globoke jame, iz katerih je smrdela blatna kaluža tem 5 ko je mislil Mestne ulice imel Mej 1 kam se obrnil, približal se mu je Henrijeta. (Spisal Davorin T. O.) Krasna ste, je dejal hrepeneče. gospod, gledal ga dvomljivo pristopil potem k njemu ter rekel: „Oprostite, moje ime je Lipič, in če se ne motim, ste gospod Kalin a D Prosim nikakih poklonov a je rekla ona, nasmi Ta pa vskliknil je iznenadeno: „Ti Adolf"? In jala se zvonko ter zmajala hudomušno z glavo, da so se zablisknili biserji na vratu, da se je tančica na njenih ■ prsih premaknila, in da se je prikazal za trenutek odsev mamljive krasote. okno kratu sta se objela sredi ulice ter se poljubila tako glasno, da je mlada ekspeditorica potisnila skozi svojo radovedno glavo. „Za Boga, kje te najdem! Mislil sem, da Gospodična Henrijeta, krasna ste in jaz davno umrl", je rekel Lipjč • r smeie J si že ter prijel svojega jaz jaz vas ljubim", je rekel zamolklo, zadnje besede skoraj tovariša pod pazduho. „Šešt let je že poteklo, odkar si hripavo. Bliskoma so se obrnile njene oči vanj njegovem strastnem pogledu je povesila glavo. Izpreletela izginil kakor kafra. Peljal bi te svoji soprogi, a a pri jo je neka do tedaj sladka groza, neko upanje sedaj je res nemogoče; pojdiva torej v čitalnično restav racijo « ! in pričakovanje, in v njenem srcu je odmevalo: Tudi jaz te ljubim. „Gospod Ivan", je rekla, a se hitro popravila „gospod Kalin, razburjeni ste in ne veste kaj govorite zato vam oprostim. » Kaj si oženjen"? je vprašal prišlec začuden. » Ha ha tega ne veš? Da, seveda oženil sem se dve leti po tvojem odhodu. Moja Henrijeta je krasna ) samo no pa, saj jo boš videl » Tvoja žena je Henrijeta tt Takoj je bilo žal da izustila te besede, a iz » Da 1 da še danes jo boš lahko videl. Čitalnica pregovorila jih je, ker cela situvacija ji je bila nova in priredi namreč veselico". nenavadna. On pa jo je prijel za malo roko, ter io stisnil D ) da skoraj zakričala od "radosti vstala ter Kalin. Odpeljem se že z večernim vlakom", pristavil je rekla neodločno, skoraj jokajoče: „Gospod Kalin, tiran ste a. 1) Misliš li, da bom svojega starega prijatelja takoj Tudi on je vstal pred njo, se mrzlo priklonil, ter prvo uro izpustil po šestih dolgih letih? Domov se dejal z glasom, iz katerega odmeval duševni nemir vender ne mudi". / Sorai) 106. N Letnik L1X. n Ah, kdo mi&Ii na dom! Naj bo torej tebi na niča ravno ni, ali lepa, najlepša žena na svetu je vse ljubo, ostanem a kakor Danes ima predavanje; meni ta novotarija Stopila sta v krčmo, na kateri se je blestel velik ne ugaja, gospod župnik mi je radi tega celo naznanil slovenski napis Dobra kapljica jima je odvezala je- izstop. kaj hočem? Tiho moram biti^! zike. Kalin je začel pripovedovati o svojem potovanju po Rusiji, o svoji službi itd., Lipič pa je pridno pil ter se smejal. n Kje pa jo je Lipič izpoznal u vprašal Kalin. Če se ne motim, v Rogaških toplicah. Prišlo čudno hitro. Lipič silil 1 kakor gorelo, ter na » Ti si srečen 7 si svoboden, ali žena je hm! no moja je pravi angelj, da v resnici angelj tt 1 pri pravil v par tednih vse. Pol mesta mu je zavidalo tako lepo ženo, a naše device so bile vse blede od same f»tavil hitro ter si utrnil solzo, katera še mu je tekla od nevošljivosti. Hm! Seveda Lipič je bogat" ! prejšnjega smeha po licu. Prijatelj, tebe bo poslušala, no, jaz se veselim. Za vraga, jednak si še fantu dvaj- Mej vrati se je prikazal tedaj Lipič 1 ter meril družbo 1 dokler ni zapazil Kalina. Hitro se je preril do setih let, samo brke si dal rasti na dolgo; to je menda njega, a ko je zapazil predsednika, obrnil se je do tega: ruska navada. Ali ne? — Ostriži se, dragi ostriži! Tukaj ^Moja soproga ne bo predavala, ker je hripava; torej imamo tako lepe gospice ! Na mojo dušo, zaljubiš se, izostane ta točka«. radoveden sem kako si boš nocoj lizal prste. OS w w ]0] , zdaj pa moram res po svojo soprogo, da jo spremim t veselici. t) Ali prosim vas! Ta najvažnejša točka«! je vrag! bo vesela. Oh, izpoznaš jo! Pri odvrnil predsednik z uljudnim nasmehom. „To pričako jatelj veš, ona govori danes v čitalnici. Povem tudi snov že naprej, ona govori: .ženska in njeni delokrog o mo- vanje in ta imenitnost J naj izostala« ? I) derni državi". Ljudje bodo zijali, ker ne bodo ničesar » In župnik« Kdo vam je pa že to povedal a razumeli. Prav ničesar! Tako ti rečem nič nič! „Aha, torej je res! No, vidite to je! Da veste 9 Sestavljal sem 14 dni j ta govor in 4 mesece sem čital moja žena je hripava za nocoj. Sedaj pa pojdi z vse knjige in brošure, katere mi je naročila žena. ve J skoraj bodemo hlapci 1 a moja žena Vrag angelj, menoj«, še obrne Kalin, „da te predstavim soprogi 1 ona je v garderobi«. Godci so že začeli uglašati godala 9 za rečem ti: pravi angelj tt preprogo na odru so ropotali pevci, in vse se je rilo Lipič težko vstal 9 ter gledal boječe; oči so se sem in tja. mu svetile, kakor talnici«. zajcu. » Na svidenje dragi 9 V ti Tam prihaja in ta vražji« dalje ni izgovoril » Čudak«! si je mislil Kalin, ko je odšel Lipič Lipič; ozrl se je za svojega spremljevalca, ki je obstal. bil sila rudeč, in veke so mu trepetale, kakor bi Ta ga slepila luč. Kako činstvo! - svili! Vse elegantno 9 kako odločno je čitalnično ob » Kai je«? zašepeče mu Lipič » 9 Za Boga, poglejte to krasotico v atlasu in von oni -4 9 ter gleda nepremično na Nič« prihajajočo odgo Lipi moderno na nji. Človek mislil, da čevo gospo je delala pariška šivilja In kak bon-ton vlada povsod n Nobeden se ne smeje na polna usta, ampak vsi zamolklo Henrijeta, predstavim ti svojega starega prijatelja — Nek čuden Kalina«, obrne se Lipič k svoji soprogi i kakor bi jih bolel vrat ali pa zob 9 ako kdo kihne 9 kihne elegantno v robec ter podrzne z nogo malo parketu. — po Hvala Bogu, da tudi mi že hodimo brez opasnosti po parketu! Sobana se je polnila; odborniki so sprejemali goste, brisali so potna čela, na tihem se med seboj prepirali in si grozili — izraz njenega obraza, kateri se je prikazal, trajal je samo treuutek. Smehljaje je podala potem Kalinu roko. Bila je vroča, in to vročino je čutil Kalin pri njenem dotiku po vsem telesu. rekla potem svo- » Midva sva že stara znanca tt 9 — kakor je že običajno. Kalin je stal v kotu, ter gledal gibanje občinstva jemu soprogu; „ali to je bilo že davno«, sede je izpregovoril potihoma, in oči so Zadnje be-bile uprte v Kalina. Njen spremljevalec pa je naglo izginil. Znan ni bil z nobenim človekom 9 jedinemu pred » To prijetno iznenadenje! Kdo bi si bil mislil 9 sedniku se je predstavil, ki mu je tudi sedaj opisoval da si že znan z mojo soprogo«, je vskliknil Lipič. razne osebe in mu v kratkem razodel vse njihove skriv nosti in slabe navade. » Bilo pred leti«, je dejala Henrijeta, „ko sva n Ta sodnijski pristav tisti ondi z rumen- se izpoznala z gospodom Kalinom na plesu, v mojem rojstnem mestu. — Bili ste takrat pri svojem strijcu na kasto brado pa postopa za Lipičevo gospo, je zašepetal predsednik Kalinu na uho. , obisku, ni-li res, gospod Kalin«? Pred kakimi štirimi tedni in njen glas se je lahko tresel. Govorila je mehko 1 se govorilo, da hoče vzeti Korčevo hčer, kateri je mej nama bodi rečeno, pravi slepar; potem pa je nastalo nekako babje klepetanje, katero je končalo s tem, časa sovražim ples . . . Da, res, milostljiva; takrat sem hodil radi samih plesov staremu strijcu na obisk 9 a prav od istega tt da ostala Korčeva na cedilu m so zlobni jeziki za čeli praviti, da postopa adjunkt za Lipičevko. No 9 svet dvorani je začela igrati godba; trojica je šla .rajši v postransko sobo, kar je začela gospa Henrijeta Letnik LIX. Stran 107. tožiti 1 da jo glava boli. Lipič« pa šel v gostilno ) da 35 let župan je v Leskovcu pri Višnji gori je naročil večerjo. sestnik Anton Drem po Pop je bil let oböinski sve- Mej tem časom se je razvil med ostalima razgovor. 1) Kdaj sva se videla poslednjič, gospod Kalin tt Dne 15 t. m z\rečer bo vprašala ona. D Oh tO bilo pred šestimi leti, ko sem veroval tovalec. Pri zadnji volitvi je bil Dremelj zopet izvoljen županom Slovensko gledališče v mali dvorani prijateljev slovenskega gledališča Narodnega doma" sestanek podpirateljev in že v glas svojega srca in v ideale". Zasmijal se je bripavo, in zaničljiva poteza se mu je prikazala krog usten. Ljubljanski ulični napisi pred upravnim so smo prorokovali, to se je zgodilo. Up D Gospod Kalin, ali se zavedate, da vas odtlej so pražim ? Ah! ravno sodišče je zavrglo pritožbo ljubljanske občine zoper ukaz, da mora napraviti dvojezične napise. Upravno sodišče se je pri sklep mestnega zbora s katerim se je iz lastne in proste tem v prvi vrsti sklicevalo na sogl ljubljanskega iz 1897 Ogrenili ste mi življenje, ter me volje določilo, naj bodo ulični napisi dvojezični prisilili, da nosim to masKo s peklom v srcu. Moj Bog! Prešernov sonetni venec je preložil na nemški Sedaj vam povem, da sem vas ljubila tedaj tako fiilno kakor vas sedaj sovražim. Nevedno deklico ste jezik profesor Anton Funtek in Zeitung". ga obelodanil v „Laibacher ßpravili na razpotje, katero vodi do najsrečnejšega živ- ustanovi v Nova orožniška postaja majem t se Ijenja ali pa do obupa. Jaz sem zašla -Henrijeta"! je vskliknil Kalin. na zadnjo pot Janžu na Dolenjskem nova orožniška postaj u Kakor bi ta beseda tolažila njeno razburjeno narav Kranjski deželni komisiji za pariško svetovno razstavo se je izreklo cesarjevo priznanje za nje delovannje. nedeljo je bil v Katoliškem Političen shod V 1 vrgla se v naslonjač, in iz njenih prs se izvil domu v Ljublj obiskan shod poslanec dr Šusteršič govoril o na katerem je krčevit jok. A že za par trenutkov je oprla svoje mokre oči vanj, ter rekla: „Gospod Kalin odpustite! Bodiva si kakor nekdaj". Dotaknila se je njegove roke ter ga gledala hre- zboru iröjem delovanju v drž in tudi odobril njegovo postopanje glede skupnega kluba v drž zboru česar vsled peneče. » Kakor nekdaj, milostijiva tt dejal on. » Nemo se je bridl^ duBovsčino stranka s katerega je gosp Krek pomisli 1889 bil go če tt Zopet zablisnilo njeno oko sovražno. delala njegova katoliškega shoda, častitljivi rodoljub gosp. Svetec takorekoö naprej zlasti D Gospod Kalin! Ali ste srečni**. pregnan, in spoznal bo, kako resničen je pregovor: Kdor seje veter, žanje vihar „Da, srečen**. ni bilo na » Ali vam ne grenejo mladostni pretekli spomini sa volke klicali taktiko katoliške libaralca. Gotovi gospodje pa so toliko življenja tt » Da, preganjali so me milostljiva spodično po tujini, a sedaj ) Henrijeta. dobričina! In vi? — odslej sem srečen prijatelj, vaš soprog. spomini na go gospa tak klerikalci o Mi želimo liberalci » Zadoščenje poslancu Spinčiču. Cesar je te dni Ah! Moj in gospod pristav je krasen človek. podpisal dekret, s katerim se one pravice, katere bil imel poslancu da je Spinčiču daj vse bil sorski službi dosedaj v proie Ali ni tako, gospa? pristavil je po kratkem odmoru ironično. D Tega vam ne pozabim nikdar** 1 siknila ona. Mešani zbor^ mešani zbor, prosim milostljiva me Nepotrjena konfiskacija. Celjska „Domovina" je bila zadnjic koofiscirana zaradi članka, v katerem se je bavila V ' z osebo dr, Susteršiča. članku našel Celjski državni pravdnik je v tem vplivanje na porotnike, bodo imeli svoj šani zbor nastopi, je prišel tedaj pristav v sobo. Gospa Henrijeta se je dostojanstveao dvignila, oklenila štirih letih prvi slučaj, da okrožno sodišče ni bilo istih misli čas soditi v Šusteršičevi tiskovni pravdi zoper „Doinovino" 11 Okrožno sodišče pa konfiskacije ni odobrilo. To je v zadnjih pogledala kakor državni pravdnik. movma se roke pristava ter zapustila sobo, ne da Kalina. p Kalin pa je bil pozneje dobre volje z Lipičem, ter s čitalničnim predsednikom, ki je vedno dražil Lipiča s 1. januvarjn 1. 1901. Celjskemu mestnemu u^radu pa je zakon sodnijskim pristavom. No se je glasno ter kričal: , Kdo dobi v Celju domovinsko pravico ? . Dopiše: Po zakonu je primorana občina podeliti občinsko pravico vsakomur, ki prebiva nepretrgoma v občini od ta Pojdi ostal ravnodušen, hohotal poljubna igrača. Mestni svet podeli občinsko pojdi! Baba je baba**! ljudem. pravico svojim Eavnokar je dobila cela vrsta nemškutarjev ta pri- dvorani pa se je začel ples, in Lipička je plesala vilegij, a Italijanu Zamparuttiju so celo povedali, da 6 pristavom vso noč . . . zelo radi imeli v svojih vrstah, a žal, mož Še nima ga av- strijskega državljanstva. Druga pa je, če hoče biti Slovenec ^ w w w w w Novice. deležen postavnih pravic. Grospod dr. Juro Hrašovec je prosil za podelitev občinske pravice. Seveda je bila vloga slovenska. Mestni urad je, prošnjo oholo zavrnil, češ, da ima sklep iz . 1898., vsled katerega ni dolžan sprejemati nič nenemškega. Istotako so sklenili na pritožbo tudi mestni očetje ter prosilci Osebne vesti. Višj geometer v Postoj Eužička je premeščen v Ljublj Ivan še javno smešili, kakor je čitati v dotičnem poročilu. še dni se naj veselijo in centralnega arhiva map prevzame vodstvo svoje domišljene premogočnosti, Za geometra sta imenovana ne pride znani dolgi nos „od zgoraj". Jakob Berne za Metliko in Fran Vy dr a za Mokronog nekaj dokler Lfinhart — častni občan. Štajerski deželni šolski nadzornik, gosp. Viljem Linhart je izvoljen častnim občanom Stran 108. Letnik L1X. v Ormožu, v zahvalo, da je temu mestu izposloval — nemško Avgust Butalo in Josip Špoljarec. Oba sta iz Zagreba. ljudsko šolo. Ker sta fantiča bržčas z doma pobegnila, sta bila izročena Članom dež. šolskega sveta istrskega je ime- litijskemu županstvu, da ju odpravi domov. novan monsignor Vinko Zamlic, župnik v Voloskem. Demonstracija v Buzetu. Te dni so — Samomor vojaka. Tik Trsta je neki železniški buzetski p^^nik našel na progi na dvoje presekano truplo vojaka Luke Laboni vprizorili hrupno demonstracijo proti okrajnemu sod- Vivode, ki je služil pri 4 stotniji pešpolka štev. 97. Vojaška se jim je zameril, ker — ne trobi oblast je bila mnenja, da se je zgodila nesreča, ne samomor, niku dr. Stepančiču, v laški rog. Razgrajali so kakor besni in naposled s kamni ^ar pa se prereka. Vzrok samomoru ni znan. pobili vsa okna. Ko pa so se prikazali orožniki, so se ju- naški demonstrantje pognali v beg in tekli kakor zajci na \ vse strani. Električna železnica Požar. V prosti tržaški luki se je minoli teden na Gradnja te železnice iz Trsta na OpČine se je že pričela. Opčine pri Trstu, unel ogenj v velikem magazinu št. 26, in sicer pod streho. kjer je tvrdka Parisi držah shrambo, več tisoč zabojev jute, Zrtva lahonske brutture. „Edinosti'' se piše: lana in bombaža. Udušiti nevarni požar je bilo težavno, ker Minoli teden ste objavili slučaj, ko je bila neka priprosta na- se je ogenj skrival v zabojih, provzročil velikanski dim, ka-rodna žena poklicana v sekcijo za ljudsko štetje v ulici Bar- teri je ognjegasce oviral v delu, vsled katerega so se 4 ognje- riera, kjer so 10 skušali pridobili za svoj umazani posel gasci skoraj zadušili. Morali so torej najprej vsak goreči zabo> za pomnožitev lahonstva v Trstu! Ta žena je Uršula L., razbiti in v njem ogenj pogasiti. Škode je kakih 50.000 stanujoča v ulici Donadoni št. 10, vdova in mati štirih nedo- tvrdki Parisi, katera je zavarovana, a škode le bilo tudi .v raslih otrok. Ta revna vdova je delala na rešilni postaji (Gu- spodnjih prostorih, ker je bilo mnogo vreč kave raznih tvrdk, ardia medica) za 20 kron na mesec in to od jutra do večera I ker je v požar livana voda padala navziol in močila spodaf V sredo, dne t. m je reva obolela, gotovo vsled napor- ležečo kavo Kakor je bilo videti, so glavna skladišča v no nega dela, in je šla javit svojim gospodarjem. Tam pa je iz- tranjosti prav slabo zidana vedela, da je odpuščena češ, da se je v gori omenjeni Brezsrčna mati. Na Eeki se dne t m. sekciji izjavila proti lahonom!! ! Nas je sram pred tako primeril pretresujoč prizor. Neka Helena Stokič iz Zaolanca podivjanostjo naših oflcialnih sosedov jeli sram tudi njih ? na Hrvatskem je ta dan povila svoje 9 mesecev staro neza- Lahko jih je! Gospodu dr -ju Tedeechiju ne zamerimo toliko, konsko dete v neko odejo in ga položila tik pred voz, ki je da se je, kakor predsednik rešilne postaje zbal pred kliko, bil otovorjen z deskami. Ta brezsrčna mati je hotela, naj bi ki terorizuje po raznih magistratovih sekcijah, kakor tudi na oče povozil svoje lastno dete. Ljudje so videč nevarnost za- magistratu samem. On je bržkone moral ubogati, ali časten ni vriščali, in posrečilo se je, konje ustaviti ter dete rešiti. Brez- ta čin, ne za one. ubogajo in še manje za one. ki uka- srčno mater so redarji odpeljali v zapor zujejo! Zato, ker je oseba. je krvavo služila košček kruha sebi in svojim nedolžnim otročičem. izjavila, da je Slovenka, in da hoče ostati to pešti V srcu Madjarske. Šolski nadzornik v Budim- je izdal poročilo, katero jako v slabi luči prikazuje ture vrgli na cesto z otroČiČi vr^-d so jo kruti zastopniki 20001etne brut- stanje in kulturo glavnega mesta ogrskega Budimpešte. brez ter so s tem pogazili Človekoljubje! Tako delajo oni. vsacega obzira, V tem poročilu je povedano, da je v Budimpešti 94.156, trde in dokazujejo, da smo mi Slovenci „barbari^, a oni da so Kot vzrok temu nemarnemu dobnih za šolo, od teh pa ne zahaja v šolo 11.590 otrok. nositelji kulture! Sram vas n^ij bo vseh! Osobito pa pohajanju šol navaja poročilo. oni se moral sramovati najumazanejše vrstn s tem da je vso stvar pritiral do takega tu pa tam izmolzeta kaj hrane da je temu krivo slabo življenje in stanje družin. 05e in megistratovec, ki je igral vohuna mati morata od zgodnjega jutra do noci po mestu tekati, da svoj lačni želodec., otroke za grdega maščevanja ! Pfai 1!! Nenavadna naravna prikazen. Dne 10. 11. t. m. je na Goriškem se je zgodilo Gorenjskem, deloma Bohinjskem in ]n tudi pa prepustita samim sebi, naj se tudi trudijo in pehajo, da nasijo lačni želodec; zato je šola šele postranska skrb, katere potreba bo se občutila šele pozneje, med tem ko je želodcu rumen na Koroškem m dp 1 i e ter To isto treba vsaki čas hrane, kar se tudi olajšati ne more. Poročilo nadzornika pravi, da siromašni ljudje prav po zverinsko tekajo od enega dela mesta v drugi, da najdejo potrebne hrane 10 Burja v Trstu je bila te dni tako močna, da živil. Isto velja tudi za otroke. Slava madjarskim vitezom podrla neko hišico. Ko je prišel gospodar domov, je videl, pod judovsko komando. da je njegova hiša le žalostna razvalina in moral je poiskati druzega prenočišča. srbskega kralja. Belgradski dopisnik Glad in mraz, V Rečici pri Bledu so našli te Madvar Orszaga" piše, da je srbski kralj sebi dni 40 let starega slaboumnega Ivana romak je umrl vsled lakote in mraza. Zemljo mrtvega. Si- madjaiskega po smrti svojega očeta Milana pozval skupščine, ter jim rekel: „V Avstriji in v Ogrskej narod člane narodne nočem ničesar več kupovati, in nadejam se, da bode sledil Krava v drugem nadstropju. Trstu neka krava, katero so vodili v klavnico, strgala iz rok moža. se je mojemu vzgledu Vi pa naznanite ta moj sklep in voljo ljudst Član skupščine Nestrovic, je opozoril kralj da je ki jo je vodil ter je po stopnicah neke hiše pri sv. Jakobu to nemogoče, kar da je Srbija uvozom iz svojih izdelkov ve-zbežala v drugo nadstropje, kjer je provzroČila precejšnjo škodo zana na Avstrijo in Ogrsko, ter da ako od teh dveh dežel s tem, da je pobila nekaj šip in polomila druge stvari, jej bile na poti. V drugem nadstropju stanovanja nekaj otrok in lahKO nesreča, da jih ni mati je bilo pred SO vratmi ničesar ne kupuj tudi omenjeni državi ne bodo jemale svojih Rtvarij iz Srbije, kar pa bi bilo za srbski narod velika bi se bila zgodila velika škoda in nesreča. je na to pravično opombo zapr^_s hitro spravila v kuhinjo in zaprla vrata. Po velikem trudu se je posrečilo dvema možema sta stekla v drugo nadstropje, spraviti na piano. besno kravo zopet poroča, da so nekateri mladeniči ukradli v neki prodajainici precejšna svoto razstreljivih tvarin ter so jo nesli skriti v bližnje hri- Na vlak vtihotapila sta se dva dečka na Zidanem bovj tatvini je bila obveščena oblast, katera odposlala mostu in se peljala do Litiie, kjer so ju železniški uslužbenci žandarmerijskega štražmeštra Zverenkija z drugimi žandarji, iapazili in prijeli. Dečka sta stara 12 in 14 let, in se pišeta da mladeniče zasačijo, a posebno še z nalogo, da razstreljive Letnik LIX. Stran 109, I, ivarine najdejo in zaplenijo, ker se oblasti da si vsled mels di Lugara, kateremu. je bila devojka takih tvarin prebivalstvo ne preskrbi dovolj razstreljiva, katero dala slovo, ker je v bla o prvi priliki porabilo za ustajo. Žandarji so mladeniče manjkalo veö tisoö lir. pred katero par dnevi Oblastva je dobili in jih povezali, toda ukradenega prahu niso dobili so pri m manjkanj odslovile blagajoika-barona. Baron si oskrboval zaroÖenec % sled temu po na zato so preiskali po vseh rupah hribovja; konečno so vender najel postopaöa za denar store vse, kar koli se za to jim ve odkrili shrambo, ali v istem času se je smodnik razstrelil in leva in tako napadel mlado gospico z britvijo na samotnem ubil stražmestra ter dva žandarja. Vzrok, da je smodnik eks obrežju plodiral še dognan mladino Za pomiloščenje Tajsiča Mej učečo se srbsko se vodje začela širiti agitacija v svrho pomilošČenj je 25. fe kmetiških radikalcev. Rado Tajsiča. Kakor znano, pustom je Cirkus Gratti Požar gledališča v Kataniji. ^Teatro Ca'stagnola'' ruvarja pogorel do tal. GrledaliSče se je rabilo pred pepelnici pa za cirkuške predstave, za operne po bil Tajsič obsojen radi veleizdaje na smrt, a posrečilo se mu Dne 24. febru Moretti je dajal tu izvrstno obiskane predstave iz Srbije preko Bosne in Hercegovine ubežati v Ornogoro kjer zdaj živi. Srbski vseučiliščniki v Monakovem so začeli je trajala predstava, pri ka je bilo agitacijo za pomiloščenje Tajsiča in so pozvali tudi dijake v Srbij naj se jim v to svrho pridružijo Potovanje v tropičnih krajih. Cesarska akade gleiališče nabito polno, do polnoči. Dve uri nato pa je neki meščan zapazil, da gledališče gori v II. nadstropji. V poslopju Eav- pravil v varnost so stanovale družine Castagnola in še neke druge pa natelj Gatti se je s svojci rešil takoj in mija znanosti je dobila za pripravlj potovanje botanikov v Brazilijo od tvrdke Henrika Mattonij a več sto steklenic M^tto- bežati tudi svojih 18 konj ter nekaj garderobe. 171etna Gattijeva hči pa bi se bila skoraj zadušila, ker ni hotela neoblečena nijeve kisle vode („Grieshübler") na razpolago sprejel kot dobrodošel z vesel Dar Rešil jo je iz plamena že nezavestno nek em se je Zvonovi vseh cerkva so zvonili, in prihitela je garnizija mladenič Ga Nesreča na ledu. Italijanski listi poročajo sle silno društvo pa ni imelo razen brizgalnic skoraj nikakih re- šilnih priprav, niti V 5 nadstropj dečo nesrečo: Dne 27. februvarja. popoldne so v občini Mo- na oknih 14 oseb: moški, ženske in otroci kričalo in jokalo Ker rate otroci tekli v šolo Šti Mandelli njegov Sletni rje dečki in sicer llletni Angelo gorelo pod njimi brat Josip, llletni Ivan Perigo nido mogle bežati po stopnjicah Zvezali so rjuhe Sletni Josip Testa so šli nekaj prekasno hiše da prej neki delavec, Guiseppe Nicesia, se je A rjuhe so se razvezale in Nicesia prispeli, niso hoteli obhoditi jezera in lokve, ampak so se po- ubil. Žena in otroci so strašno jokali spustil padel prvi navzdol na tlak in se ko dali čez lokvo po vode I ledu se apravil. Prvi je šel Angelo Mandelli, in ko vsled mraza na površju Toda vnovič so zvezali rjuhe in po njih se dospel kakih 85 korakov po površini lokve se rejši delavčev sin. Tudi njemu led udri, in deček ubil se je sedaj 80 padel v vodo. Ko je skočil k njemu brat, da mu pomaga postelj obležal oče mrtev. spustil najsta-se je zgodilo kakor očetu: nanosih pred gledišče blazin in da so mogli nesrečneži skočiti izginil je tudi on pod ledom, istotako tudi ostala dva dečka. leda in vsi hkratu skočili ter si večinoma nanje Zato 80 brez Neka ženska je videla nesrečo in začela klicati na pomoč zjutraj se je gledišče se.^ulo. polomili ude Ob Ljudj so prihiteli toda prepozno: samo Josipa Testa je nek pogumni mladenič rešil in sicer tako, da se je vrgel v vodo ter ga izpoi leda izvlekel. Druge so pozneje dobili ali že vse zadušene. Za časa razkrita lopovščina. Biserničatj 1 Ma- ranjoni v Vicenzi v Italiji se je predstavil te dni grof Ulderik Sottocasa, navidezno doma iz Rima. v vrednosti 250 frankov V plačilo Izbral si je dva prstana je predložil n check" z a Ženska in laž. Različni pisatelji so se bavili že 123 tisoč frankov, s katerim grof Julij Giustiniani iz Padove znesek plača grofu Ulderiku z vprašanjem, je li ženski bolj prirojena laž ali moškemu, nalaga „Banki d' Italia", naj ta VeČina je mnenja, da je ž^enskijanogo lODŠ^^U. Tako pravi kij^bi! Sattocasa. Blagajnik baoke d' Italia v Viceaci je izplačal navideznemu grofu zahtevanih 3000 frankov, za ostalo svoto da je ž^i, naj je že preprosta ali izobražena, 120.000 frankov pa mu je dal nov, na njega se glaseči nego^misli, da se kaž^drugačna „check" banke d' Italia. Grof Sottocasa je kmalu nato odpo nego je. Zopet drugi je mnenja, da se ženske naučijo lagati toval v Milan. Blagajniku podružn banke d' Italia v Vi od moških, ker se jim oni, dokler so mlade, vedno laskajo. cenzi je postal izplačani „check nekam sumljiv, zato je dal jim nikdar ne povedo resnice, in ko žena pride do spoznanja brzojaviti v Rim, ali res tam obstoji kakšen grof Sottocasa resnice, upirajo se ji, nočejo pripoznati njene veljave in tako Iz Rima je dobil odgovor, da grofa s takim imenom ne po se navadijo, da niti proti sebi niso odkritosrčne, kaj še drugim. Zanimivo je tudi, kar pravi francoski ženski glede laži: „Z^atain — pisatelj znajo. Precej so brzojavili na vse podružnice Banka d' Italia da se prepreči izplačilo ostalih 120.000 frankov V podruž — pravi resnic^, one tudi z očesi nehote prevarijo vsakega: sodnika, soproga, svojo hišinjo in največkrat same sebe." 2 lahkoto. ^mmmtm^m—" laže. nico Banke d' Italia v Como je prišel nek Oreste Sgolfi in izplačilo „checka", katerega je izdala bančna podruž- zahteval niča v Vicenzi ali „check" niso izplačali, zato je Sgolfi šel do ravnatelja bančne podruž naj ustanovi ali. ni „check ne govori resnice in lahko prav natelj je potrdil pravilnost ali Slaba 80 spričevala, ki nemore plačati, ker je ta izjavil, da se jih dajejo poznavalci človeštva ženam in dekletom, toda to- lažijo naj se s tem, da so ti večinoma sovražili ženske. Ne koliko je pa tudi resnice na tem, kajti iz lažij. jih Često splete zlobni jezik kacega tacega eksemplara, nastajajo mno- ponarejalci in goljufi pa so skriti. Sgolfij gokrat usodepolne posledice za marsikoga. pravi „check" izdan v plačilo po-nareje^nega „checka", katerega je pri glavni banki v Rimu kak nezvesti uradnik ukradel in ponaredil. Sodi se, da je Oreste Sgolfi poslan od drugih, da iztirja plačilo, drugi pravi, rje redarstvo zaprlo. Milanu v ulici Fiori 7letni ubijalec ropar Roman ljubezni. Te dni sprehajala se je Neapolju mlada gospica Ana Rušo z svoio materjo skoči od nekod nepoznan človek ter jej hipoma z ostro brit- je bil zadnje čase brez dela in brez potrebnega denarj v ob morji Ohiari stanuje Magdalena Bellotti, 55 let stara ter oddaja prenočišča. Pri nji je stanoval ITletni Peter Cappelletti, kateri Nakrat Dne vijo prereže lice in odbeži. Uboga devojka padla je od strahu 6. t. m. so dobili Magdaleno Bellotti z nožem smrtno ranjeno in bolečin nezavestna na zemljo, od koder so jo nesli v bol- na hrbtu. Prej nego je umrla je izjavila, da jo nišnico. da zašijejo rano, je bila 25 cm dolga Napad bil storjen iz maščevalnosti njenega zaročnika, barona Gor- prstane, tudi iz omare napadel Peter Ceppelliti ter jo ranil, potem ji je odnesel uhane in vzel nekaj zlatnine in denarj t Stran 110 Letnik LIX. Eedarstvo jSöe zločinca, kateri se je v Milanu skril. Sin je mcma seli. Tudi ^ drugih krajih in mestih se je število pre-dobroživeče rodbine, ali ne mara delati, ampak živi lahko- bivalcev znižalo. V deželi Maharasta se je pri tem ljudskem miselno pohajajoč sem ter tja. štetju našlo 220.000 prebivalcev manj in v okraju Bunjapore Atentat na Viljema II. Ko je cesar Viljem II. 61.000, v mestu Paona pa 74.000 prebivalcev manj prešli teden prišel iz mestne vinarne v Bremenu je neki epi- desetimi leti. . nego leptični človek storil nanj atentat. Vrgel je namreč nanj kos Govor muh. Neki nemški „učenjak" je baje iz- železa, ki je priletelo cesarju v obraz in ga zadelo pod desnim našel, da govore tudi muhe svoj jezik. Tu ni misliti na ono očesom. Nek pcstrešček je napadalca, ki se zove Ditrih Wei- brenčanje muh, ki prihajajo od naglega gibanja njih perutnic, land, pobil na tla. na kar so ga redarji odpeljali na policijo, nego so to pravi glasovi, mušji govor. Weiland je izpovedal, da je delavec, noče pa povedati, iz katerega vzroka je cesarja napadel. Cesar Viljem je drugi dan Prebivalci Japana. V poslednjem ljudskem štetja dospel v Berolin Istega dne izdani bulletin pravi, da je cesar močno ranjea^ ker bati ni( pribito, Najbolj varčni s a ni šteje Japan 44,733.379 oseb, k temu številu niso šteti vojaki. Glavnega mesta Japana štejejo: Tokio 1,425 119, Osaka T 811.355, Kiolo 331 460, Kobe 460.119, Nagova 239.770, Jo'kohama 193 760, Hirasbina 114 230 in Nagasaki 106.27^ kneževini z imenom Lipe Detmold, letu 1896 135.000 prebivalcev in se v mali nemški prebivalcev. e ljudstva znaša v ti prebivalci imajo v on- dotnih hranilnicah vložnih 60,000.000 mark. 60.000 kron je glavni dobitek „Invaiidendank lote-kateri znesek se po odbitku 20 v gotovini izplača. Mi opozorimo naše častite bralce, da bode srečkanje ne pre- rije Dober ukrep. V novinah čitamo, da je ruska vlada klicno dne 2 3. marca 190 1. obremenila s 500 rubljev carine vse tuje trgovinske potovalce, kateri iz zunanjih dižav zahajajo ponujati blago naprodaj v Rusijo. Avstro-Ogrska je temu ukrepu prigovorila sklicevaje ee na trgovinsko, pogodbo, obstoječo med obema dižavama. i. % Loterijske srečke Rusija je na to odredila, naj se zniža omenjena svota 500 r. ali za potovalce kristijane, med tem ko judovski potovalci V Lincu dne V Trstu dne marcija t. 1. marci j a t. 58 1 13, 64, 82, 53. morajo plačati 500 rubljev carine. tem je Rusija hotela preprečiti poplavljenje lastnih dežel po zunaj državnih trgovskih V Pragi dne 13. marcija L 33, 13, 39, 23, 74. 30, 8, 15, 25, 49. potovalcih, posebno po judih in omogočiti. lastnim trgovcem. da se vzdržijo proti konkurenci od zunaj. Res se bodo zu nanje države sklicevale na sklenjene trgovinske pogodbe, ka- Tržne cene. tere ne dovoljujejo tolikega bremenjenja zastopnikov trgo- V Ljubljani dne 15. marcija 1901. Pšenica K 8. vinskih podjetij, ali Rusija bode odgovarjala, da je obremenila tujeverce ne pa trgovske potovalce, in naj torej trgovci pošiljajo v Rusijo kristjane kot zastopnike in potovalce. k A Smrt na železniški progi. Blizu postaje Sofiovka rž ječmen oves 6 80 proso fižol turš^^ica nova 6.50 stara ajda 6.30 h, 7 40 10. Vse cene veljajo za 50 kilogramov. pri Minsku na Ruskem se le peljal preko železniške proge ]e Vsi kmetski voz baš v trenotku, ko je prišel vlak. Na vozu bilo 12 oseb, katere je vse vlak povozil in razmesaril so bili mrivi na mestu. Tudi konji so bili zmečkani. Prebivalci Bombaya. Po zadnjem ljudskem štetju razvideti, da je v n^estu Bombay 50.000 prebivalcev manj, kakor jih je bilo pred 10 leti. Vzrok temu je kuga, katera firmo Še zdaj tam razsaja in vsled katere se prebivalstvo kar tru- I Blasnikova priporoča tiskarna Ljubljani I Odgovorni urednik: Avgust Pucihap. Tisk in založba: J. Blasnikoyi nasledniki.