PRIMOkSKI dnevnik
___TRST,	sreda	24.	avgusta	1960
!gj^Vggr - Cena 35 lir_______________________
Vključno sporočilo o razgovorih med Fanfanijem in Heathom
Ugotovili so popolno soglasje o potrebi jase doseže koordinacija med EST in EFTA
K
azno je. da bodo dosegli kompromis med strankami glede reforme ZQkona o pokrajinskih volitvah in da se bodo volitve vršile 20. novembra - Vodstvo PSDI v Palermu uradno podpira pobudo za sestavo deželne vlade KD, PSDI, PSI in pristašev Milazza
Leto XVI. - Št. 202 (4665)
razdobju), sledijo ZDA (300 milijonov) in Vel. Britanija (123 milijonov). V opadanju pa so investicije iz dežel EST, izvzemši Zapadno Nemčijo.
Glede Sicilije nobene novosti. KD še ni odgovorila in bržkone niti ne namerava odgovoriti na zahtevo po deželni vladi, ki naj bi jo sestavljali KD, PSDI, PSI in Mi-lazzovi krščanski socialci. Pobudo, ki jo je v tem smislu sprožil socialdemokratski po-
illM 23 —	(°d	našega	dopisnika)
nes ob iric ^ rimskega letališča Ciampino-Est je da-vcdii nameri °dp°tovala angleška delegacija, ki jo je 'Karti Heath angleškega zunanjega ministra Ed-Vo<*il s Brede ^ . zaključku razgovorov, ki jih je Heath Fistrom	vlade	Fanfanijem in zunanjim
čilo;	šniJem, so izdali naslednje skupno poro-
lo«°SnoEdward Heath, nael	Pečata, je i-
hstna in T, :3\ avgusta kopanja e ^riJateljska posveti« Fanfannredsednikom vla"
Ministrom	ln zunanjim
Minhuf1 Janijem.
f°dni Dole" ■ Proučili medna-
ki »h mora % vprašanja, skusija ? a ZaPad rešiti. Di-s°glasje P°kazala popolno *W*iko 3S daIilansko in
vredn’ ’*1 pnPlsuieta ?br8mbnemi, zapadnemu Jamstvu mi« zavezništvu kot .Ministri * v varnosti.
Uia’ da seda«- soglasno mne-!evajo čim Je..°koliščine zabost SVnhv?C3° možno str-,Evrope šeV°boduega sveta in LaVajo Velik	Ko	Podčr-
?a ukan . P?*en- k* ga i-
u ilh Postavi l vprašanj,
6vtopske£a VuJa obst°i EST 1 EFTa pnega tržišča)
Nlte trgovinr°tPSk-° p°dročje V a]0 mirU ke lzmenjave),
IeVati Pro namen nadal ' Vanju ;	.'^ie v posve-
^‘ deželam* lmi pridruže-
Jbvestit parlertbna,ga Pečata je J^aajega ednika vlade in ler in m- nistra. da pre-
S .državni tai-
n2ata svoiPega kraliestva iz-bližn?. ovohstvo nad Sf«. ki senilm , obiskom v
V izjanoverpbru»k0r UPaU’
atlfani l 4isku sta PriSraai kot ’*	Sla
tako
Tonost '"L	podčrtala
j vzajemno sim-bila značilna
Paiijo, k.
H« azSOvoro l,  “intima
če s°glasnost’io ^ti s Popol-*voiotr*be, Z °Zaeh Jlad gle*
IJ enotnost i Zapad ohrani .•■Vedelo ln moč.
5‘Jski mini.ae ie. da bo bel-
de've“ Yi‘nister
gnv „za ZUnanje za-»ncu *?nspel v Rim
bi0ti k°«cu t
SegSne.sestal s*®# ®eseca« da ^em. Eanfanijem in
S^Polfr Del Bo je Členim ’ • skupno z o-i*tal Alvl.ministrom Pier-
»e b m v N.r„°' odpotoval z bo*.- zadržal 7 Yorku, kjer pri-
"'jvlj/Č	volitve
'e u? ra- Gled "° Vršile 20' Da pravne v ,.® nujnosti, da
*°el?-0£!1*ad ..-t ne odlože asajo P^hodnjega leta,
-str*nke Vak0 se zdi
<pSl 'levo ,’kl . Podpirajo
»“s >■ —.
'D . lne, „ . Predstavniki bo >blikanskeld?m°kratske sPora2 egel 2 „-.‘Iranke; ko
slanec Napoli, je uradno sprejelo tudi vodstvo PSDI v Palermu v resoluciji, v kateri je rečeno, «da danes obstajajo pogoji, da se na otoku uresniči socialno napreden program v okviru sicilske avtonomije. in se zahteva, da se • tudi na Siciliji KD prilagodi novi politični liniji, iz katere je izšla demokratična vlada poslanca Fanfanija«.
A. P.
Poročilo o razgovorih med laburisti in SZDLJ
LJUBLJANA, 23. — Včeraj so se v Ljubljani končali razgovori med predstavniki angleške laburistične stranke in
predstavniki SZDLJ. V poročilu, ki su ga danes objavili, „e rečeno, da so razgovori potekali v prijateljskem ozračju, da so se izmenjale misli o mednarodnih vprašanjih, ki zani-majo_ obe strani, posebno pa o vprašanjih ohranitve miru na svetu, c sožitju med državami z različnim družbenim ustrojem ’.n o miroljubnem sodelovanju me-d narodi.
Med diskusijo so sj izmenjali poglede o vrsti vprašanj. Izmenjali so si tudi misli o notranjem razvoju v Jugoslaviji in v Veliki Britaniji. Na obeh stranen so ugotovili potrebo in korist izmenjave misli članov SZDLJ in laburistične stranke in so sklenili, da bodo še nadalje vodili stike med obema gibanjema v prikladnih oblikah.
Eisenhower in Hruščev
na
NEW YORK, 23. — Varnostni svet je soglasno priporočil sprejem v OZN osmih novih afriških držav. Njihovo kandidaturo je predložil Be-rard, nakar je bilo zasedanje prekinjeno. Ko so nadaljevali z zasedanjem, so se razni delegati izjavili o sprejemu osmih držav, nato pa se je Varnostni svet izjasnil soglasno in podprl kandidature. Priporočilo Varnostnega sveta je potrebno, predno generalna skupščina da svojo dokončno odobritev.
V zvezi z bližnjo generalno skupščino OZN, ki se bo začela 20. septembra, predsednik Eisenhower proučuje možnost, da se tega zasedanja udeleži osebno. Do sedaj še ni sprejel dokončnega sklepa. To je povedal novinarjem stalni ameriški predstavnik pri OZN Ca-bot Lodge, ki je podal ostavko na svoje mesto, da bi se mogel udeležiti predvolilne kampanje kot republikanski kandidat za podpredsednika ZDA.
Tudi Hruščev je sporočil, da proučujejo možnost, da bi o-sebno vodil sovjetsko delegacijo, ki se bo udeležila bližnjega zasedanja generalne skupščine OZN; na neki nedavni tiskovni konferenci tudi Eisenhower ni izključil možnosti, da bi se udeležil skupščine, ZN, če se je bo udeležil tudi Hruščev, in če bi smatral, da bi to utegnilo imeti kakšno korist.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiNiimiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiKiumi
Poziv alžirske vlade arabskim državam naj pošljejo	prostovolj
Alžirski zunanji minister Belkasem je na konferenci Arabske lige predlagal tudi konferenco na j višjih arabskih predstavnikov v zvezi z Alžirijo in je zahteval vsestransko podporo Alžircem
BEJRUT, 23. — Alžirsko vprašanje je bilo postavljeno kot prva točka na dnevni red dela arabskih delegacij, ki so se zbrale v Libanonu. To je bilo sklenjeno na zahtevo alžirskega zunanjega ministra Krima Belkase-ma.
Ta je prišel sinoči v Bejrut nekaj ur pred začetkom konference, in sicer naravnost iz Tunisa, kjer je alžirska vlada imela od 9. do 20. avgusta več posvetovanj.
Krim Belkasem se je udeležil začetne seje konference arabskih zunanjih ministrov.
Tajnik Arabske lige je po seji, ki se Je končala pozno ponoči, izjavil, da so voditelji delegacij sprejeli zahtevo Bel-kasema, ker je ta poudaril, da bo moral zaradi nujnih vprašanj kmalu zapustiti Libanon.
Danes zjutraj je bila tajna
seja konference. Alžirski zunanji minister Belkasem je govoril o alžirskem vprašanju, Zvedelo se je, da so ostali delegati zaprosili Bel-kasema, naj predloži alžirske zahteve v obliki spomenice.
Po seji so vse delegacije odšle v Sarbo, kjer je rezidenca libanonskega predsednika republike, in so se tam udeležile skupnega kosila.
Na tiskovni konferenci je Krim Belkasem izjavil, da je zahteval od držav Arabske lige, naj revidirajo svoje odnose s Francijo in naj pošljejo prostovoljce, ki naj bi se borili skupno z alžirskimi
vojaki proti francoski vojski. Izjavil je tudi, da je zahteval sklicanje konference najvišjih predstavnikov arabskih držav, na kateri naj bi razpravljali o Alžiriji. Balkasem je dalje sporočil, da je postavil naslednje zahteve:
1. Arabske države naj diplomatsko in politično posredujejo pri prijateljskih in sovražnih državah ter v Združenih narodih, da podprejo Alžirijo.
2. Arabske države naj delujejo, da se doseže evakuacija oporišč članic NATO na njihovih ozemljih.
Belkasem je poudaril, da je solidarnost Alžircev okoli narodnoosvobodilne fronte prisi. lila Francijo, da prizna njihovo pravico do samoodločbe, toda de Gaullova vlada je vnesla toliko omejitev, da je
lan
nJ>mi načelen
***» bo «« j T* uaceien ?istruVerii jn^a Poga-S v elbi ^‘ranjemu mi-
S 4. seT? bo Fan-se p_ mbra iz Pa-
KO bo C »estal z De
*>ga gl«de nL zen kom-
b'Jsta ^oI‘lnega ,Cga Pokrajin-"at biogia g.iz k°na, ki ga V*io /'o odnh°rmca in se-<Vada boTbo \ Privid* ° tem
o tem Pa 10. sep-
^»vij'»Ulneg* KD glede ’ Pristati k°na
Di ^Jena
.. ri,. ki	_______
trlb"-
5$ ...
?°Dai-ali hveliavi*0 v začetku sistemae"Jne propor-pa	Pozneje	pa
NC- Varjetd°stP° visok
pri-
Pa 60-odstot-
b0 t;remu si ste-Nfig* sociaM0 zadovoljila k d6mokrate in
6a
juo	, *>■» je	v	°dst.) m o-
v 0 be°dstVo T-^aootku prediv hol^Cme0 <55 odst.). ?.9	ehega	.	odobrena, ni
‘tet,	vložitev	tnega razlo-
kal tu)r °r ie uPravnih vo-C, Saelba \®dpo zatrje-t? PJne ahi še * ekakor pa ^ z te'6 vodnvPrel vp«šal
S?1 a
iN ^te v ltudi mi-
oSi-- govoni "^,1 e m ne-dejal, .da
dajejo P°darske per-fc1 so glavml m°žnost za *htavDn tl' Pr h problemov, D>a?s°kVeajePm brezposelnost, VS Semktdr^zoimt go-
Sev
rJi in nerav-er°m in Ju-
med
S tUd‘ stal
3?. v 'nvestici^° naraščanj »..Pret^,‘1 v Italiji,
iiiaiiiiiiMiaiiiiiiaaaiiit««i>iii»»«>a>l,*>all,lliaiulKII,ll>ll,a,1fll,,,alI>l,ll,lllll,ai>1>,a,IIIBI>,IMIIV,VBIKnll,l>l>Ba>llll>ll,,l,ll,lt,,IVBIII,a,l>,Baillllfll>llllai*
Še vedno kroži okoli Zemlje nosilna raketa kozmične ladje
Mnenja znanstvenikov v zvezi s povratkom satelita na Zemljo Von Braun si prizadeva, da bi zmanjšal važnost uspeha
h dtili eteklem ,	ki
k?ri	- 3°hov	dol *u	dosegle
IN.	- 198	d° arjeV	(v	pri-
. Joni	v	letu
v se	te	kotPgiatojnih
N	invesHltlVen	poiav.
V	^tu Svi 3e	na pr-
arj«V » (70°	milijo*
v povojnem
MOSKVA, 23. — Nosilna raketa druge sovjetske vesoljske ladje še vedno kroži okoli Zemlje. To sporoča profesor Sternfeld v članku, ki ga objavljajo v listu .Sovjetska Rusija«. Sternfeld poudarja, da je opazovanje kroženja te rakete velike važnosti glede proučitve pogojev, ki so potrebni za povratek vesoljskih vozil.
Vladimir Levantovski pa piše .Pravdi«, da bo tir prvih dveh sovjetskih kozmičnih ladij tipični tir, ki bo veljal za vse satelite s človeško posadko. Sovjetski znanstvenik piše, da se bo moral tir nujno izogniti prostoru med 500 do 600 kilometri višine in višine 55.000 kilometrov, in to zaradi plasti kozmičnih žarkov, ki obdajajo Zemljo.
Dopisni član sovjetske akademije znanosti Aleksander Pistolkors piše, da je bil povratek kozmične ladje na Zemljo mogoč zaradi natančnega delovanja sistema radio-elektronskih komunikacij. Dodal je, da je imel sistem e-lektronskih aparatov na kozmični ladji imel trojni namen:	merjenje na razdaljo,
televizijske oddaje in vodenje na razdaljo. Pistolkors poudarja veliko zapletenost televizijskih povezav s satelitom ne samo zaradi razdalje, temveč tudi zaradi šibke električne energije, ki je bila na razpolago za televizijske oddaje s satelita. Zaradi tega ni so bile slike dveh psičk ta ko jasne, kakor če bi jih sne mali na Zemlji.
Sovjetski znanstvenik prof. Sfruminski pa objavlja v «Iz-vestjih« članek, v katerem govori o sovjetskih raziskovanjih o dinamiki plinov. Stru-minskii pravi, da so ta razi skovanja pripeljala sovjetske znanstvenike do tega, da so določili smer letenja in so dali kozmični ladji tako aerodinamično obliko, da je lahko ublažila trenje z atmosfero in s tem tudi preprečila, da bi se zunanji ovoj satelita premočno segrel. Na ta način je bilo rešeno vprašanje povrat-
ka kozmične ladje na Zemljo, ker je ta letela točno po prej določeni poti.
Nemški znanstvenik von Braun, ki je prišel na obisk v Zahodno Nemčijo, je izjavil, da je odločen osebno iti na Luno na eni prvih medplanetarnih ladij, ki jih bodo zgradili v ZDA. Ko je govoril o ameriškem načrtu »Saturn«, je von Braun izjavil, da bodo ZDA že prihodnje lefto preizkušale prvo stopnjo rakete. Okoli leta 1963 bodo lahko izstrelili raketo s človekom v njej, ki bo napravila krog okoli Lune. Izjavil
je tudi, da bodo raketo »Saturn« uporabili za «rahel» pristanek na Luni. V ta namen bodo raketo na tak način zavirali, da se ne bo kabina, v kateri bodo znanstveni inštrumenti, poškodovala.
Von Braun, ki je pred dnevi prišel na obisk v Zahodno Nemčijo, je takoj po sporočilu o velikem sovjetskem u-spehu s svojimi izjavami skušal zmanjšati pomen tega uspeha. Vse njegove naslednje izjave imajo očitno namen nevtralizirati velik Vtis, ki ga je v svetu napravil novi sovjetski uspeh.
Sovjetska znanstvenica drži v naročju psički Strelko in Belko med tiskovno konferenco
izpraznila pomen te pravice. Dodal je, da je francoska vla. da odklonila diskusijo o izvajanju pravice do samoodloč. be. Zato je alžirska vlada zahtevala od OZN, naj poskrbi za organiziranje in nadzorovanje izvajanja pravice do samoodločbe.
Za alžirskim vprašanjem so na dnevnem ' redu naslednje zadeve: 1. Medarabski odnosi. 2. Palestinsko vprašanje z raz. ličnih vidikov. 3, Izraelski poizkusi za preusmeritev toka reke Jordan. 4. Posojilo Izraelu, ki ga predvideva mednarodna banka za obnovo in razvoj za povečanje pristanišč Haife in Eilata. 5. Iransko priznanje Izraela. 6. Vpra. šanje Mavretanije. 7. Podpora Arabcev afriškim državam. V okviru palestinskega vprašanja bodo govorili o vzpostavitvi palestinske enote in o združitvi palestinskega ljud. stva ter o ustanovitvi palestinske vojske z vojaštvom iz arabskih držav, kjer so palestinski begunci.
Nemčija zahteva vedno večje oboroževanje
BONN, 23. — Zahodnonem-ško obrambno ministrstvo je objavilo danes izjavo, v kateri pravi, da v spomenici poveljstva zahodnonemške vojske glede jedrskega orožja ni bil imenovan izstrelek «Polaris», ki se lahko izstreljuje iz podmornic.
Izjava pravi dalje, da vojaške ob.asti ne postavljajo v spomenici zahtev, ki b; šle preko uKrepov, ki jih je že sprejela zakonodajna oblast. Izjava dodaja, da je spomenica samo izvleček «celotnih potreb glede nemškega prispevka k skupna obrapibi«. Zato je ministrstvo za obrambo mnenja, da socialdemokratska opozicija «ni objektivna«, ko pravi, da pomeni ta spomenica vmešavanje vojakov v politiko. «Očitek, da bd generali Bundesvvehra hoteli imeti lastno atomsko o-rožje, zaključuje izjava, je trditev, ki jo je treba odločno zavrniti. »
Spomenica vrhovnega poveljstva Bundesvvehra samo poudarja potrebo, da se tudi nemški odredi opremijo #v okviru ščita NATO« z orožjem «za večstransko uporabo«, kar je «v skladu z načrti NATO >n s sklepi zakonodajne oblasti«.
Nemčija Pa ie ponovila svo-io zahtevo, naj Se ji dovoli graditi rušilce z veliko tonažo in morske mine. Izjava o-brambnega ministra pravi, da je general Norstad na zahtevo Zahodne Nemčije postavil te predloge zahodnoevropski zvezi Na podlagi pogodbe, ki jo ie Nemčija podpisala, ko se je vključila v ZEZ, lahko gradi rušilce, ki nimajo več kakor 3000 t°n> ‘n absolutno ne more izdelovati min. Sedaj bi Nemčija hotela graditi rušilce s 6000 tonami, ki bi lahko prevažali ,rak„tne izstrelke »Havvk« ali «Tartar».
Za revizijo omejitev nemške oborožitve je potrebna dvotretjinska večina v svetu ZEZ. Neki predstavnik je izjavil, da se v kratkem pričakuje zadevna akcija v ZEZ. Razen tega je Nemčija zahtevala dovoljenje za graditev večjih podmornic, »edaj lahko gjadi podmornice s 350 tonami. Predstavnik Pa je_ izjavil, da to vprašanje ni še dozorelo.
Prva seja posvetovalnega odbora s Hammarskjoeldom
Nove spletke Belgijcev v Kongu da zavlečejo umik svojih vojakov
Belgijski vojaki podpirajo Čomheja proti enotnosti Konga - Demonstracije Lumumbovih pristašev proti Combeju v Albertvillu - Maroški general Kettani bo organiziral kongoško vojsko
11 ^ J	Ar7XT 4«	ilcA/i m-nKiirolnoir	SI&lP
NEW YORK, 23. — Glavni tajnik OZN je povabil predstavnike držav članic OZN, ki imajo svoje vojake v Kongu, naj se jutri sestanejo z njim kot člani posvetovalnega odbora o operacijah čet Združenih narodov v Kongu.
Predstavnik OZN v Leopoldvillu je sporočil, da je kongoška vlada zaprosila maroškega generala Ben Ket> tanija, ki je namestnik vrhovnega poveljnika sil OZN v Kongu, naj bi prevzel nalogo za organizacijo kongo-ške vojske. General Kettani je s privoljenjem OZN to nalogo sprejel in bo hkrati obdržal svoj položaj v okviru varnostnih sil OZN. Prošnjo je sporočil Lumumba Hammarskjoeldu s posebnim pismom.
V Elisabethvillu je politič
ni svetovalec OZN pri vzhodnem poveljstvu zanikal trditve, ki so jih razširile čombejeve oblasti, da so se čete Malija v Katangi u-prle.
Predstavnik OZN je dalje izjavil, da je poveljstvo čet Malija sporočilo, da je prišlo do spopadov med Combejevi-mi varnostnimi silami in demonstranti, ki so demonstrirali proti Combeju za enotnost Konga. Dodal je, da je po dobljenih vesteh bilo tudi nekaj ranjenih in mrtvih. Cete Malija pa skušajo vršiti pomirjevalno akcijo. Dalje je predstavnik izjavil, da so poslali burmanskega polkovnika Gaunga, da se informira o poteku dogodkov in jutri bo podal podrobno poročilo. Prav tako je predstavnik izjavil, da sprejema z največjimi pridržki trditve Combe-jeve vlade glede čet Malija. Pospešili so odhod irskega bataljona v oporišče Kamino. Kakor je nocoj sporočil burmanski polkovnik Gaung, se spopadi nadaljujejo. Sporočil je, da so demonstranti postavili barikade ter da so se na kraju incidentov pojavili demonstranti oboroženi z loki in puščicami.
Tudi predstavnik belgijskega ministrstva za obrambo je zanikal Čombejeve trditve, da so se čete Malija uprle svojim častnikom in da so se pridružile domačinom, ki so se uprli Combeju. Skupine domačinov so namreč danes napadle železniško postajo v Albertvillu. Proti njim so nastopile belgijske čete. Belgijsko ministrstvo za obrambo je sporočilo, da je šlo za malenkostne spopade.
Sirjenje vesti o neredih spada v okvir Combejevih in belgijskih spletk, katerih namen je najti izgovor, da se zavleče odhod belgijskih čet, ki odločno podpirajo Combeja m ostale spletkarje.
Belgijski poveljnik v oporh šču Kamini je na primer danes izjavil časnikarjem, da se zdi verjetna «invazija pokrajine Kasai« in da bo moral v tem primeru «zagotoviti za-
iiiaiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiH1
ščito svojih sopatriotov«. «Ne bom odpotoval od tu, je izjavil poveljnik, dokler ne bom gotov, da ne bom pustil Evropejcev v nevarnosti, in da bo OZN sposobna zagotoviti njih zaščito z zadostnim številom čet, ter dokler ne bo OZN sposobna sprejeti naprav v svoje roke.« To je poveljnik izjavil v zvezi z rokom osmih dni, ki ga je dal Ham-marskjoeld za umik iz tega oporišča.
Dodal je: «Ne vidim možnosti odhoda pred potekom nekaj tednov. Tudi ko bo OZN našla potrebne tehnike, bo potrebno več mesecev, da se priučijo voditi domače delavce, ki pripadajo različnim plemenom. Na podlagi tega, kar sem lahko videl o delu OZN, se mi to zdi dezorgani-zirano.«
«Predsednik» tako imenovane rudarske «države» Kasai Albert Kalonji pa je na tiskovni konferenci izjavil, da predvideva »bližnjo vojno« v Kongu.
Kalonjii je izjavil, da predvideva ((invazijo pokrajine po kongoški vojski«. Kongoške čete so včeraj prišle v prestolnico pokrajine Kasai Lulua-burg. Kalonji je dejal, da, »če bo potrebno«, bo poklical čete iz Katange. «To ne bo državljanska vojna, je dodal, temveč bitka med dvema vojskama. To bo omogočilo si-iam OZN, da intervenirajo, kakor želimo.«
Kalonji je izjavil dalje, da bodo poklicali tudi tuje čete «v primeru napada«. Dodal je, da sta dva mladeniča iz pokrajine Kasai odpotovala iz Bruslja v London in ZDA, da organizirata rekrutacijo tujskih legij, in da je v Kasai prišlo dve sto rekrutov ter da razpolaga ta pokrajina z 250 agenti in 200 vojaki.
Kakor v Katangi, se tudi v tej pokrajini močno čuti belgijsko spletkarjenje. V tej pokrajini so namreč znameniti rudniki diamantov, ki dajejo devetdeset odstotkov svetovne proizvodnje industrijskih diamantov in deset odstotkov diamantov za dragulje. Pokrajina Kasai ima milijon 300
tisoč prebivalcev
Iz Ženeve poročajo, da so se danes zaključila finančna pogajanja med Belgijo in Kon. kom o zlatu centralne banke Konga in Ruande Urundi. Sporazum bodo podpisali jutri.
Iz Jeruzalema poročajo, da je izraelsko zunanje ministrstvo dalo navodila svojemu delegatu v OZN, naj protestira proti prihodu čet ZAR v Kongo. Davi je prišla v Leo-poldville skupina padalcev iz ZAR. S skupino je prišla tudi diplomatska delegacija, ki jo je takoj sprejel Lumumba.
Barbara Powcrs piše Hruščevu
MOSKVA, 23. — Powersovi starši so imeli danes ponovno enourni razgovor s svojim sinom. Spremljala jih je tudi Povversova sestra. Pozneje je Powersa obiskala tudi njegova žena. Po razgovoru je Bar. bara Povvers dejala novinarjem ,da se bo vrnila v Združene države, če se bo mogla sestati z možem samo enkrat na mesec. Dodala je, da še ne ve, koliko časa se bo zadržala v Moskvi, hkrati pa je dala razumeti, da upa, da ji bodo dovolili sestati se pogo-
steje z možem ali živeti c njim, kn ho prestal tri leta kazni.	.	.....
Powersovi starši so izjavili, da ne bodo mogli več videti svojega sina in da so zato sklenili odpotovati jutri v ZDA. Povvers je dejal, da ne ve, v kateri kaznilnici bo prestajal kazen in je ponovno zatrjeval, da z njim ravnajo dobro.
Barbara Povvers je danes iz. javila, da bo skušala dobiti neko delo pri ameriškem veleposlaništvu v Moskvi, da bi mogla ostati blizu svojega moža. Včeraj je izročila v Kremlju lastnoročno napisano prošnjo, v kateri prosi Hru-ščeva za razgovor. Hruščev je baje sedaj na počitnicah v Jalti.
Barbara Povvers pripravlja še drugo prošnjo, ki jo namerava izročiti predsedniku prezidija Leonidu Brežnevu.
WASHINGTON, 23. — Glavni štab ameriške mornarice je sporočil, da so ameriške protipodmorniške sile že nekaj časa opremljene z novim modelom globinske bombe z jedrskim nabojem. Bomba i-ma ime «Lulu» in bo nadomestila prejšnjo bombo *Bet-ty», ki je imela tudi jedrski naboj, a je bila mnogo težja.
  MIHI (III llltll lllllllll  ..
Mednarodna agencija za atomsko energijo
Tjačeslav Molot ov zamenjal Emeljanova
DUNAJ, 23. — Generalni di- Molotova, Zamjatin, imel na
rektor A.I.E.A. (Mednarodne agencije za atomsko energijo) je sporočil, da so ga uradno obvestili o tem, da je bil Molotov imenovan za stalnega predstavnika ZSSR pri tej u-stanovi in da so dosedanjega sovjetskega predstavnika Leonida Zamjatina (ki je bil namestnik sovjetskega guvernerja Emeljanova) odpoklicali v domovino.
Neki glasnik A.I.E.A., ki i-ma svoj sedež na Dunaju, je izjavil, da bo moral Molotov prebivati na Dunaju verjetno najmanj neko določeno dobo v letu. Zaradi te svoje nove funkcije bo moral Molotov o-stati na Dunaju najmanj štirikrat na leto, da bi se mogel udeležiti sej upravnega sveta te ustanove, ki trajajo najmanj dva tedna. Isti glasnik je še dodal, da je predhodnik
 ...................................................................................................................................................................................................................................................................  11
Glavni krivci za razkol v Maliju so nekateri francoski častniki
Mobido Keita poziva de Gaulla, naj ne prizna odcepitve Senegala od Malija ■ Včeraj se je predsednik senegalske vlade sestal z de Gaullom in Debrejem - Haile Selasi poziva Senegalcef naj ne razbijajo enotnosti Afrike
PARIZ, 23. — Šef de Gaul-lovega kabineta je sprejel danes v Elizejski palači predstavnika federacije Mali v Franciji, ki je prinesel odgovor ministrskega predsednika federacije Mali Mobida Keite na de Gaullovo ponudbo za posredovanje med Senegalom in Sudanom. V svojem odgovoru, poudarja Keita, da so francoski častniki glavni krivci za nastali položaj v Maliju. Keita poudarja tudi, da sporazumi, ki so bili podpisani med Francijo in Malijem, še vedno veljajo. Na podlagi tega sporazuma priti-če v prehodni dobi Franciji naloga bedeti nad ozemeljsko celovitostjo Malija. Keita opozarja tudi na posledice, ki bi lahko nastale zaradi dejstva, da so varnostne sile v Senegalu, ki so pod poveljstvom francoskih častnikov, zastra-žile poslopja Malija. Pismo poudarja tudi, da so nekateri francoski častniki spletkarili in nahujskali senegalske voditelje ter omogočili njih državni udar. Keita pravi tudi, da se federacija Mali ustavno ne more razbiti in zato Francija krši sporazume, ker misli uvesti nove odnose v okviru francoske skupnosti. Keita poziva de Gaulla, naj Francija ne zavzame nasproti Senegalu nobenega takega u-krepa, ki bi se lahko tolmačil kot priznanje odcepitve te države od federacije; kajti tak korak bi lahko imel zelo hude posledice tudi v mednarodnem merilu. Na koncu pravi Mobido Keita, da bo odgovoril na vabilo, naj pride v Pariz, takoj ko mu bo mogoče. Keita je prišel sinoči v prestolnico Sudana Bama-ko. Na postaji so ga sprejele sudanske osebnosti in velika
množica, ki ga je navdušeno pozdravljala.
Spor med Sudanom in Senegalom je nastal iz različnih vzrokov, ki gredo od socialnih in gospodarskih do političnih. Kar se tiče Francije, je znano, da se Mobido Keita ne strinja z Mamudom Dio in Senghorom glede Alžirije in Konga. Mamud Dia in Senghor sta glede teh vprašanj povsem naklonjena Franciji, dočim je Mobido Keita naklonjen alžirski osvobodilni fronti in Lumumbi.
Ker so se v Franciji bali, da bo na predsedniških volitvah 27. avgusta zmagala struja Mobide Keite, so se nekateri francoski elementi vmešali v politiko mlade države in povzročili razkol. Nekateri opazovalci vidijo v tem vzporedno ravnanje Francozov in Belgijcev v Afriki. Zato Francozi vedno vneto podpirajo Belgijce v Varnostnem svetu proti Kongu. Toda to se bo obrnilo prav gotovo v popolno škodo Francije, kajti Sudan se bo prav gotovo ločil od francoske skupnosti. Ta država pa meji s Saharo in Alžirijo in bo verjetno še odločneje podprla osvobodilno borbo Alžircev.
Mamadu Dia, ki je prišel v Pariz, se je danes razgovarjal z de Gaullom. Po razgovoru je izjavil, da je de Gaullu ponovil stališče Senegala, ki je: umik i/ federacije Mali, neodvisnost in čimprejšnji sporazum o sodelovanju s Francijo. Glavni tajnik senegalske progresivne zveze Senghor pa je v Dakarju izjavil, da zavzema naslednje stališče. 1. Senegal mora ostati v pogodbeni skupnosti; 2. Vzpostavitev prijateljskih n čim tesnejših odnosov s Sudanom. 3. Ustanovitev konfederacije držav bivše fran-
coske Zahodne Afrike. 4. Povezava afriških neodvisnih držav.
Zvečer je imel Mamadu Dia razgovor z Debrejem. Po razgovoru so ga vprašali, ali je pravno mogoče priznati ločitev Senegala od federacije Mali. Dia je odgovoril, da »francoska republika ni prepustila svojih pristojnosti Maliju temveč ločeno Senegalu in Sudanu«. Dodal je: »Potrebno je bilo, da Senegal in Sudan s svojimi zakoni podelita polnopravna pooblastila federaciji Mali. To, kar so nekateri notranji zakoni napravili, bo po mojem mnenju mogoče podreti z drugimi zakoni.«
Na vprašanje, kaj misli o kandidaturi Malija za vstop v OZN, je Dia odgovoril: »Ko :-e bo morala OZN izreči, ne 00 več federacije. Že sedaj ni več Malija. Ni več federalne vlade in tudi ne federalne skupščine.«
Medtem ko ima Senegal silo, da bi čimprej dopolnil razkol, se zdi, da je de Gaulle skupno s svojo vlado zelo zaskrbljen zaradi posledic, ki bi iztegnile nastati. Na vsak način ni verjetno, da bo mogel de Gaulle učinkovito posredovati spričo dejstva, da ga je Mobido Keita jasno opozoril na odgovornost francoskih krogov za nastali položaj.
Etiopski cesar Haile Selasi je na brzojavko, ki mu jo je poslal Mamadu Dia, odgovoril, kakor tledi: ((Obsojamo dogodke v federaciji Mali, V teh težkih trenutkih, ko ne smemo štediti z napori za ohranitev afriške enotnosti, mislimo, Ja ima enotnost Malija posebno važnost za vašo deželo, kajti samo v enotnosti je moč. V sedanjem trenutku nam ni mogoče sprejeti kakršen koli sklep, dokler nam niso znanj vsi elementi, na podlagi katerih bi lahko presodili položaj.«
Dunaju svoje stalno bivališče, medtem ko je Emeljanov prihajal na Dunaj le od časa do časa.
Vest o imenovanju Molotova za sovjetskega predstavnika pri Mednarodni agenciji za atomsko energijo je povsem presenetila dunajske kroge. O tem nenadnem imenovanju Molotova krožijo na Dunaju razne domneve, ki jih moremo na kratko povzeti: 1. Molotov, star in trmast stalinist, je osumljen zaradi ((odličnih stikov«, ki jih je baje imel s Pekingom, in je zaradi tega njegova prisotnost v Mongoliji neprimerna in morda tudi nevarna spričo ideoloških razprtij med Moskvo in Pekingom; 2. Molotov je zaključil svojo politično kariero (ima namreč 70 let) in ga zato pošiljajo na neko mesto, za katero nima nobene sposobnosti, in pomeni to neke vrste upokojitev; 3. vrnitev Molotova na Zapad naj bi pomenila ali potrdila, da se je položaj Hru-ščeva znotraj Kp SZ zrahljal: 4. premestitev Molotova na Dunaj bi utegnila pomeniti 0-krepitey politične dejavnosti ZSSR, iz središča Evrope in iz nevtralne države, proti Za-padu: proti EFTA. proti evropskemu skupnemu tržišču, proti bonnski vladi glede vprašanja Berlina. Prav zaradi tega, ker njegova funkcija nima političnega značaja, bi u-tegnil laže manevrirati; hkrati bi utegnil izvajati pritisk na Avstrijo, da bi pristala na večje sodelovanje z vzhodnim blokom.
Vse to so seveda ugibanja; le bližnja prihodnost nam bo mogla povedati kaj točnejšega o vsem tem.
Nizozemski zunanji minister n: hotel danes niti demantirati niti potrditi vesti, na podlagi katere naj bi nizozemska vlada odklonila svoj pristanek na imenovanje Molotova za sovjetskega veleposlanika v Haagu januarja 1959. V dobro obveščenih krogih pa se zatrjuje, da je Sovjetska zveza dejansko predlagala Molotova za veleposlanika, da pa je nizozemska vlada ta predlog odklonila, vso zadevo pa namerno obdržala v tajnosti.
 «»-------
Uradna potrditev letalske nesreče pri Kijevu
MOSKVA, 23. — Agencija Tass javlja, da so ustanovili komisijo, ki ima nalogo ugotoviti vzroke letalske nesreče z letalom «11-18» na progi Kairo-Moskvj, ki je strmoglavilo pretekle dni na področju Kijeva.
Tass javlja, da je zgubilo življenje 27 potnikov skupno z vsemi člani posadke.
To it prvo potrdilo o nesreči, o kateri je poročal pred dnevi kairski radio. Znano je, da so pri nesreči zgubili življenje alžirski predstavnik in štiri jemenske osebnosti, ki so potovale v Peking skozi Moskvo.
BEOGRAD, 23. — Danes so v Beogradu svečano odprli četrti mednarodni sejem tehnike z razstavo o jedrski e-nergiji v miroljubne namene. Na sejmu sodeluje 420 domačih razstavljalcev in 709 raz-stavljalcev iz 25 držav.
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
24. avgusta
IS«
Vreme včeraj: najvišja temperatura 27, najmžja 18.4, ob 19. uri 24.4, zračni Dlak 1019.8 pada veter zahodnik 3 km, vlage 78 odstotkov, nebo 3 desetine poobla-čeno, morje mirno, temperatura morja 24 stopinj.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 24. avgust*
Jernej	.
Sonce vzide ob 5.15 in zatone 19.58. Dolžina dneva 13S3. 0% vzide ob 7.15 in zatone oo Jutri, ČETRTEK, 25. avgust* Ludvik	„
Nadaljevanje akcije proti uničevanju tržaškega gospodarstva
Odhod tržaške gospodarske delegacije na razgovore v Rim
Delegacijo vodi predsednik trgovinske zbornice in se ji je pridružil tudi župan dr. FranziI - Utemeljena bojazen, da bi projektivnemu uradu sledili v Genovo še drugi uradi GRDA - Proglas CGIL po uspeti enotni stavki
Sinoči ob 22.17 je z vlakom odpotovala v Rim tržaška gospodarska delegacija, ka jo vo„ di predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi in so v njej predstavniki zbornice dr. No-velli, Frandoli in prof. Florit. Delegaciji se je priključil tudi tržaški župan dr. Franzil.
Delegacija bo imela danes dopoldne ob 10. uri prvi sestanek s predsednikom Fin-eamtieri poslancem Tupinijem, nato pa vrsto sestankov s podtajniki in ministri. V petek bo delegacijo sprejel mi. nister za državne udeležbe poslanec Bo, Delegacija se bo zadržala v Rimu dva dni in je po povratku predvideno, da bo predsednik trgovinske zbornice poročal na sestanku izvršnega odbora zbornice, župan pa na sestanku načelnikov skupin, ki so zastopane v občinskem svetu.
Pred odhodom delegacije se je sestal izvršni odbor trgovinske zbornice, kjer je bil prisoten itudi župan dr. Franzil. Predsednik dr. Caidassi j« poročal o stališču, ki ga je sprejela trgovinska zbornica, ki je sestavila daljše pismeno poročilo o združevanju projektivnih birojev.
V poročilu se uvodoma poudarja, da je načrtovanje ladje ustvarjalni akt, kjer se znanost' združuje z umetnostjo in se tako ustvarjajo različne šole, ki se med seboj razlikujejo in izpopolnjujejo na poti harmoničnega napredka. Iz tega sledi, da združitev projektivnih birojev v en sam enoten organizem, pomeni tudi združitev različnih sti. lov, kar pa nasprotuje bistvu teh ustanov. Iz tega razloga so tudi iluzorne namere Fin-cantieri, da bi okrepili to dejavnost s pomočjo osredotočenja vseh sil, ki se sedaj u-kvarjajo z načrtovanjem ladij v treh velikih ladjedelnicah IRI.
Upoštevati je treba ustvarjalnost, ki prihaja do izraza prav v različnih načrtovanjih, ki se bistveno razlikujejo med seboj in ki so tesno povezana z ladjedelnico, za katero služijo, pri kateri so se ustvarila in zrasla.
Načini gradnje ladij se stalno izpreminjajo v skladu z znanstvenim napredkom in se zato itudi med gradnjo ladje postavljajo stalne zahteve gle. de izprememb, kar seveda delajo projektivni biroji, ki so na tak način povezani z gradnjo neke ladje od začetka pa do konca.
Projektivni biroji so tesno povezani z drugimi uradi in oddelki, ki sestavljajo neko ladjedelnico, saj si ni mogoče zamisliti načrta ladje, preračuna stroškov itd., ne da bi sodelovali razni uradi, ki so z ladjedelnico ena sama zaokrožena celota.
V tržaškem primeru pa gre za praktično ukinitev projektivnega biroja CRDA in ni mogoče zanikati, da bi premestitev tržaških projektantov pomenila deklasacijo tržaške industrije.
Iz tega razloga so tudi utemeljene bojazni, da bodo prej ali slej sledili projektivnemu uradu v Genovo tudi drugi uradi, kot na primer urad za nakupe, trgovinski urad itd. in da bo Trstu ostala samo še naloga montažne ladjedel-niške delavnice.
Zbornica poudarja, da obstaja sedaj veljavni sistem CRDA tudi v francoskih, nem. ških in angleških ladjedelnicah, kjer niso projektivni biroji centralizirani. Izjemo predstavlja Amerika, kjer pa gre v bistvu za velike tehnične urade, ki pripravijo vse podrobnosti pri gradnji neke ladje in kjer grade pogosto v velikih serijah. Poleg tega obstajajo v ZDA številni ura-
PRIMORSKI DNEVNIK
UREDNIŠTVO TRST-UL.MONTECCHI (MI. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559
PODRUŽNICA GORICA Ulica S. PeUico 1-IL — Tel. 33-82
UPRAVA TRST — UL. SV. FRANČIŠKA H, 20 — Tel. št. 37-338
OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širmi enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upravi.
NAROČNINA Mesečna 480 lir. — Vnaprej:
četrtletna 1300 ltr, polletna 2500 lir, celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 Ur — FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska letno 1440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun:	Založništvo tržaškega
tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki * Ljubljani 600-70/3-375
Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk, zavod ZTT Trst
di, ki med seboj konkurirajo.
Celo v deželah, kjer vlada dosledno plansko, nadzorova no gospodarstvo, so pri načrtovanju ladij povsem realistič. no obnovili projektivne biroje pri različnih ladjedelnicah.
Komu bo dal novi centralizirani urad prednosti, ko bo dobil od dveh ali treh ladjedelnic zahtevo za načrt, ko se bodo ladjedelnice pogajale za naročila? In ko bo ladjedelnica naročilo dovršila, kdo bo odgovoren za morebitne pomanjkljivosti? Centralni projektivni biro ali ladjedelnica, ki je načrte izvršila? Nujno bo torej prišlo do sporov, zmešnjave, neodgovornosti in s tem tudi do slabšega dela.
Ne sme se pozabiti, da spada v okvir premoženja, s katerim razpolaga neka ladjedelnica, tudi dober glas, ugled, ki ga uživa na. tržišču in da je ta ugled odvisen od kakovosti izdelkov, ki jih ocenjujejo v celorti. Mnogokrat se zlasti v mednarodnem okviru izgubi, ali dobi, neko naročilo na osnovi minimalnih raz. lik pri ponudbah.
Zbornica in tržašiki strokovnjaki se tudi ne strinjajo s trditvijo, da bi z združevanjem projektivnih birojev mnogo prihranili. Pa tudi, če bi neposredno pri upravi teh birojev do tega prišlo, bi morebitni prihranek nikakor ne mogel nadomestiti višjih izdatkov, do katerih bi nujno prišlo v drugi obliki (mnogo bodo porabili samo za vožnje tehnikov in potrebne zveze). Iz tega razloga se torej ne izplača povzročati neizbežne težave in nasprotja samo zato, da bi se ustvarili malen. kostni in povrh še negotovi prihranki.
Iz teh razlogov je tržaška trgovinska zbornica mnenja, da je združevanje projektivnih birojev ladjedelnic CRDA iz Trsta, Ansaldo iz Genove in Navalmeccanica iz Neaplja, tehnično napačno in škodljivo za moralne ter materialne interese Trsta ter celotne dežele.
To poročilo so člani izvršnega odbora soglasno odobrili, nakar je poudaril župan, da
tieri odločeni izvesti svoj sklep ter ne «razumejo», zakaj se Trst pravzaprav tako ((razburja«.
Vendar pa je treba poudariti, da je bil protest Trsta it okra t enoten in odločen, tako da lahko delegacija zahteva stvarne ukrepe in se ne sme (kot je bilo do sedaj običajno) zadovoljiti z golimi obljubami in lepimi besedami.
Enotnost in odločnost protestne stavke, ki je v ponedeljek paralizirala vse mesto, je včeraj tudi poudarila Nova delavska zbornica-CGIL v posebnem proglasu, s katerim se zahvaljuje delavcem in vsemu prebivalstvu za tako odločno sodelovanje. Ta stavka je lep primer, kaj je mogoče narediti, če so vsi delavci enotni in združeni v borbi za zaščito svojih interesov.
CGIL poudarja, da je treba rešiti vsa vprašanja ter ca ie ukinitev projektivnega biroja samo eden izmed številnih pri. merov ravnanja centralnih or-
ganov. Zato je treba izvesti organski načrt, da se okrepe vse panoge tržaškega gospodarstva.
Velika ponedeljkova stavka ne sme pomeniti zaključek akcije, temveč izjavlja CGIL, da je pripravljena na novo borbo in to če bo mogoče združena ali pa tudi sama.
Nov urnik za potrošnike v občinski tržnici
Občina sporoča, da bodo v zvezi z uveljavitvijo novega pravilnika na trgu na debelo s sadjem in zelenjavo potrošniki lahko vstopili na trg od 10.30 do 12 in bodo lahko kupovali na debelo. Kupovali bodo lahko tudi manjše količine sadja in zelenjave, kot so minimalne količine določene s pravilnikom.
Zanemarjena	čistoča
zaradi	prenizkega
Sklep občinskega odbora m komisije načelnikov skupin, da se poveča število pometačev od 361 na 443 enot - Sklep mora odobriti še nadzorna oblast
Komisija načelnikov skupin v občinskem svetu in občinski odbor sta včeraj sklenila, da se število uslužbencev mestne čistoče zviša od 361 na 443.
Ta sklep je postal res nujen, saj je čistoča v mestu zelo zanemarjena, kar je treba pripisati predvsem prenizkemu številu pometačev in le delno nemarnosti določenega odstotka meščanov. Upoštevati je namreč treba, da se je v poslednjih letih mesto vedno bolj širilo in nastala so kar cela nova naselja kot na primer pri Domju in na Kja-dinu, s čimer se je razširila skupna površina ulic in trgov ter se je povečalo število stanovanj :	to pa je pomenilo
več dela za pometače in za smetarje, ki odnašajo smeti iz hiš, saj je ostal stalež službe mestne čistoče nespremenjen, kar pomeni, da je odpadlo na ramena vsakega smetarja mnogo več dela, kot ga je zmogel.
Poleg tega pa je treba upoštevati, da niso bili nikoli navzoči na delu niti vsi smetarji, ki jih določa sedanji stalež, ker so nekateri zboleli drugi šli v pokoj itd. Zaradi tega so večkrat načeli to vprašanje v občinskem sve-
tu razni svetovalci, po drugi strani pa sta tudi oba sindikata zahtevala, naj se stalež poveča. Sindikalisti so se v maju sestali z županom in najprej zahtevali, naj so vsaj prazna mesta v dosedanjem staležu spopolnijo, tako da bo 361 mest v staležu tudi dejansko zasedenih. Tej zahtevi je občinski odbor tudi ugodil, toda od takrat je že spet 12 smetarjev manj, ker so zboleli ali pa biji upokojeni in mora opravljati vse delo samo 349 uslužbencev. V preteklosti je bil položaj še slabši, kjer je bilo še mnogo več uslužbencev odsotnih, dela pa je bilo prav toliko. Zato ni čuda, da je mnogo smetarjev zbolelo, saj opravljajo težko delo in je tudi njihova povprečna starost precej visoka Posledica tega je bila, da so morali in še morajo ostali smetarji hudo garati in opravljati veliko število nadur. Povprečno delajo smetarji po nadure na dan, to je skupno po 12. ur.
Teh nadur pa jim niti redno ne plačujejo. Po zakonu je namreč, dovoljenih največ 60 nadur na mesec, smetarji pa jih opravljajo do 120. Zato jim redno plačujejo le 60 nadur, razliko pa jim izplača-
iiiiiiiliiiliiimiimiiilliiilitiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitmiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiimiiitiiiiiiiilimiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiimiiilimiiMiiiiiiiiliiliiiliiimiiiilimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiliii
Izpred kazenskega sodišča
Skupina nepoboljšljivih tatov in prekupčevalcev pred sodniki
Vdirali so v javne lokale, pisarne podjetij in avtomobile ter razpečavali ukradeno blago preko prekupčevalcev • Javni tožilec je za glavnega obtoženca zahteval šest let zapora
Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Rossi (tožilec Visalli, zapisnikar Urbani, obramba: Scotti, Sca-ramuzza, Berton, Pascoli iz Gorice in Girometta), se je začela včeraj obravnava proti skupini osmih oseb, ki so obtožene tatvine odnosno nakupa ukradenega blaga.
Poglavitna oseba okoli katere se vrti, vsaj tako se zdi, vsa ta sodnijska afera, je 53-letni Adriano Pouk iz Ul. Torricelli 10 (:y priporu), po
poklicu trgovec, ki je bil v obstaja bistvena enotnost miš-j svojem življenju že petkrat
Ijenj med trgovinsko zbornico in načelniki skupin, ki so zastopane v občinskem svetu.
Trgovinska zbornica je poleg tega pripravila tudi drug material, tako da se med razgovori ne bodo omejili samo izključno na projektivni biro GRDA, temveč bodo opisali celoten tržaški gospodarski položaj. Težko je predvideti, kakšni bodo rezultati razgovorov ter lahko samo ugotovimo, da ne vlada prevelik optimizem, ker kaže, da so centralni uradi IRI in Fincan.
interniran v razne norišnice. Nekoč je hotel celo napraviti samomor, toda zdi se, da ni šlo zares. Včeraj je njegova obramba zahtevala, da ga pregledajo psihijatri ter izrečejo svoje mnenje o obtoženče-vih umskih sposobnostih. Državni tožilec se je odločno uprl tej zahtevi, a sodišče je odbilo obrambin predlog.
Poleg Pouka sedijo na zatožni klopi še naslednje osebe: Giovanni Nacinovich, star 31 let iz Ul. Gozzi 5 (v priporu); Alberto Alonzi, star
38 let, iz Gorice, stanujoč v margarina, sira in slaščic.
Ul. del Colle 10 (v priporu); Vittoria Sivitz-vdova Križman, stara 72 let, iz Ul. Vidali 9; Antonia Coslovich-Fabris, stara 71 let, iz Ul. Madonnina 5; Odette Coslovich - Montedu-ro, stara 37 let, iz Drevoreda XX. septembra; Mario Pin, star 36 let, iz Gorice, stanujoč v Ul. S. Pellico 1, trgovec po poklicu; Maria Pogo-relich - Sottil, stara 40 let, iz Ul. delFOlio 1. Vsi obtoženi, razen Odette Coslovich in Na-cinovicha, so bili že kaznovani, v nekaterih primerih, tudi več kot dvajsetkrat.
Pouka in Nacinovicha dolžijo, da sta izvršila v Trstu, v razdobju od zadnjih dni lanskega leta do 9. februarja letos, vrsto tatvin. V neki gostilni v Ul. Gambini, kamor sta se vtihotapila s ponarejenimi ključi, sta ukradla en zabojček klobas, 6 steklenic jajčnega konjaka ter nedoločeno vsoto denarja. V mlekarni v Ul. del Ronco (tudi v tem primeru sta uporabila ponarejene ključe) sta odnesla nedoločeno količino masla,
iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiimimiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiminiiiiilmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniii
Huda nesreča zaradi otroške neprevidnosti
Pri porivanju avtomobila se je otroK hudo poškodoval
Šofer, ki je zaprosil gručo otrok naj mu porinejo avtomobil, ker mu vžigalnik ni deloval, je po nesreči izginil
Ko se je včeraj mračilo se je blizu ezulskega taborišča pri Orehu zgodila precej huda nesreča zaradi otroške neprevidnosti. Neki avtomobilist je na poti pred taboriščem prižigal motor avtomobila, da bi se lahko odpeljal, toda vžigalnik ni deloval. Tedaj je avtomobilist zaprosil za pomoč nekega drugega šoferja, naj priklopi avto za tovornik in ga povleče. Ni ga bilo treba dosti prositi; šofer pač pomaga šoferju v takem primeru.
Okrog avtomobila, ki ni mogel sam odpeljati, se je seveda kmalu zbrala gruča o-trok. Šofer jim je baje rekel, naj le porivajo avto, da se bo odpeljal. Na to so otroci vedno pripravljeni in še preradi ubogajo, ker se jim zdi to zabavno in lepo. Ne pomislijo pa na nevarnost.
V gruči otrok je bil tudi 6-letni Marino Ražman, ki stanuje s svojimi starši v novih hišah v Štramarju. Tudi Marino je ves vesel skočil k avtomobilu in ga z drugimi sovrstniki porival. Nenadoma pa se je motor avtomobila prižgal in vozilo je sunkoma odpeljalo. Otroci so odskočili, le Marino se je še držal avtomobila, ki ga je vlekel nekaj metrov naprej, dokler ni i otrok zletel na tla. Pri tem i se je Marino hudo pobil in I ranil v desno teme, opraskal | se je po desni nogi in dobil I pretres možgan, zaradi česar j so ga sprejeli na 2. kirurški | oddelek s pridržano prognozo. V bolnišnico ga je spremila njegova mati, ki je povedala, kako se je zgodila nesreča
Prometna policija je takoj nato odšla na kraj nesreče zaradi preiskave, a ni več našla nobenega izmed šoferjev. Zaradi tega bo nadaljevala preiskavo danes.
Nezgoda na delu
Ko ie včeraj popoldne 33-1 -tni Giovanni Vergan iz Ul. Pilone 4 klesal kamen v Ul. i San .Vito, kjer podirajo neko
staro stavbo, ga je drobec kamna precej ranil v levo nogo. Verganu so nudili prvo zdravniško pomoč v ambulanti splošne bolnišnice in se bo moral zdraviti dober teden.  «*-----------------
Poskusna vožnja
«British Comet»
Turbocisterna «British Co-met», zgrajena v ladjedelnici Sv. Marka, je opravila včeraj prvo poskusno vožnjo po Tržaškem zalivu. Velika ladja, ki ima nad 35.000 ton, je odplula iz ladjedelnice ob 6. uri zjutraj. Popoldne ob 16.30 je priplula v pristanišče ter se zasidrala v tretjem bazenu Tržaškega arzenala, kjer je bila doslej »Saturnia«. Tu bodo opravili običajna dela na njenem trupu.
Ladjo so splavili 24. januarja, je dolga 208 m, široka 26 m ter ima v 30 cisternah 48 tisoč kub. m prostornine.
—---«	9	—-
Smrtne posledice padca po stopnicah
V glavni bolnišnici je včeraj nekoliko po polnoči umrla 90-letna Marija Robba vd. Ferluga z Griže pri Miljah, ki se je hudo pobila in dobila pretres možganov, ko je 19. t. m. nerodno padla po stopnicah hiše, kjer je stanovala Tedaj so jo sprejeli, sicer s pridržano prognozo, na II. kirurški oddelek. Spričo njene visoke starosti je bila vsa zdravniška oskrba zaman,
 «»------
Živčno razdražen je z noži napadel osebje Rdečega križa
Sinoči ob 22,30 so sprejeli na drugi kirurški oddelek 30-letnega Luciana Mattionija iz Ul. Molin a vento 63, ki je bil vinjen in je imel prerezana zapestja ter je bil psihično zelo razdražen. Zdraviti se bo moral 10 dni>
Mattioni si ga je včeraj privoščil nekoliko preko mere in se je vinjem vrnil domov. Dobil je živčni napad in si je z brivsko britvico prerezal zapestja, da bi si tako vzel življenje. Njegova mati je to zapazila in nemudoma poklicala rešilni avto. Ko je v stanovanje prišel zdravnik RK dr. Marinuzzi z dvema bolničarjema, se je Mattioni se bolj razburil in je proti osebju RK vrgel vse kuhinjske nože, ki so mu prišli v roke. Le s težavo so ga ukrotili in odpeljali z avtomobilom v bolnišnico.
Tudi v bolnišnici je Mattioni zelo razsajal, dokler niso prišli agenti komisariata javne varnosti, ki so ga zastra-žili.
Poleg tega sta se vtihotapila s ponarejenimi ključi v neko gostilno v Ul. F. Severo, od koder sta odnesla 1 salamo ter dve steklenici likerjev.
Pouka samega pa dolžijo, da je koncem lanskega leta in v razdobju, ki gre do polovice februarja letos, ukradel kovček s tremi odejami, 1 bel platnem suknjič, 1 rjav dežni plašč, 1 vojaški dežni plašč, 1 zimski plašč in 1 par roka-vijo. Skupaj z Alonzijem pa je bil obtožen, da je ukradel 24. decembra 1960 v Gorici, in sicer v uradih tvrdke IL-MU (podjetje, ki se ukvarja s predelavo kovin) 43.730 lir v gotovini in za 304.897 lir raznih kolekov in drugih vrednostnih papirjev. Pri tej tatvini sta morala obtoženca preplezati nek zid in razbiti blagajno, kar se jima je posrečilo po enournem delu.
Vittorio Sivitz dolžijo, da je kupila od Antonie Coslovich nekaj ukradenega blaga, in sicer 2 odeji, 3 steklenice konjaka in 68 klobas. Antonia Coslovich pa je kupila 3 odeje, 1 platnen suknjič, 85 klobas, 6 steklenic konjaka in 2 dežna plašča. Njena hči Odette pa je obtožena, da je kupila 1 zimski plašč od Pouka
Trgovec Pin je obtožen, da je kupil od Alonzija kolke in vrednostne papirje za 100.000 lir. Končno dolžijo Pouka in Pogorelichevo, da sta h. decembra lanskega leta u-kradla 2.100 lir in v kovček potujočemu trgovcu Danilu Segoratu.
Celo jutranje zasedanje je poteklo z zasliševanjem obtožencev ter s pričanjem dveh prič, ki ne stanujejo v Trstu. Obtoženec Pouk je odločno zanikal vsakršno krivdo, kljub temu, da so proti njemu pričale soobtoženke, ki so bile kupile ukradeno blago. Nacinovich je za časa preiskave priznal svojo krivdo, toda včeraj je spremenil nekoliko svoje prejšnje izpovedi. Trdil je namreč, da je tatvine zagrešil sam. Med preiskavo, je rekel, je po krivem obdolžil Pouka, ker je bil nanj ljubosumen (Pogo-relicheva je namreč prej živela skupaj z njim, a ko so ga nekoč zaprli, se je preselila k Pouku). Alonzi je tudi priznal, da je kradel skupaj s Poukom.
Kot smo že omenili, je so-
Stare hiše v ozki Ulici Rigutti so skoraj popolnoma izginile. S tem izginja tudi kotiček starega mesta pod Ulico Molin a vento. Na istem mestu pa 'astejo nove moderne stavbe, ki bedo popolnoma spremenile kraj, kjei so se v časih naših dedov zbirali malopridneži in zločinci, strah in trepet vsega mesta
dišče na jutranjem zasedanju zaslišalo tudi dve priči in sicer Enrica Schnabla iz Gorice, ki je predsednik tvrdke ILMU. To je povedal, da mu je Mario Pin delno povrnil škodo, ki jo je podjetje utrpelo. Dogovorili so se, da je s povračilom 150.000 lir poravnana vsa zadeva med podjetjem in obtožencem. Takoj nato je sodišče zaslišalo tudi Segorata, ki je povedal, da je nekega večera zasačil Pouka in Pogorelichevo ko sta stikala po sprednjem delu njegovega avtomobila. Obtoženca sta sicer v prvem trenutku ušla in zdelo se mu je, da ne nosita s seboj u-kradenega kovčka. Nekoliko kasneje ju je prijavil policiji, ki ju je takoj aretirala.
Tekom včerajšnjega zasedanja je tožilec Visalli zahteval, da sodišče inkriminira Pogorelichevo tudi za zločin nakupa ukradenega blaga, ker je posredovala pri prodaji ne-rekega ukradenega predmeta.
Na popoldanskem zasedanju je sodišče zaslišalo ostale priče in takoj nato je spregovoril državni tožilec. Dr. Visalli je med drugim dejal, da obstojajo dokazi, ki nedvoumno pričajo o krivdi vseh obtožencev. Posebej je poudaril, da razne tatvine po gostilnah in trgovinah, ki sta jih zakrivila Pouk in Nacinovich, odkrivajo vsakdanjo tehniko brezpomembnih tatičev. Podvig, pa, ki ga je Pouk izvršil skupno z Alonzijem v Gorici, dokazuje njune izrazite kriminalne sposobnosti. Državni tožilec je trdil nadalje, da Pin ni kupil v dobri veri ko-leke in razne druge vrednostne papirje za 100.000 lir zaradi nekakšnih humanitarnih nagibov, temveč samo zato, ker je upal, da bo s tem poslom mastno zaslužil. V zvezi z dejstvom, da je Pin poravnal sporazumno s Schna-blom del škode, ki jo je ILMU utrpela, po njegovem mnenju ne predstavlja nikakršne olajševalne okoliščine, ker pravoreki najvišjih sodnijskib organov zahtevajo v tej zvezi, menda popolno povrnitev škode.
Potem ko je orisal vloge raznih obtožencev, je dr. Visalli zahteval, da sodišče obsodi Pouka na 6 let zapora ter 80.000 lir globe, Nacinovicha na eno leto in 6 me-eesev zapora ter 12.000 lir globe, Alonzija na 4 leta in 8 mesecev zapora ter 35.000 lir globe, Sivitzevo na 6 mesecev zapora in 8.000 lir globe, Antonio Coslovich na 11 mesecev zapora in 11.000 lir globe, Odette Coslovichevo na 4 mesece zapora in 6.000 lir globe, Pina na 5 mesecev zapora ter 7.000 lir globe, Pogorelichevo na 2 leti zapora in 25.000 lir globe. Poleg tega je tožilec zahteval, da sodišče proglasi Pouka, Alonzija in Pogorelichevo za nepoboljšljive kriminalce.
Takoj za državnim tožilcem so spregovorili vsi zagovorniki obtoženčev razen odv. Gi-ronette, ki bo govoril jutri ob 10.30. Takoj nato bo sodišče objavilo razsodbo.
 ---«	9	-	■	.
Avtomobilske miši so obiskale Fiat «600»
Na komisariatu javne varnosti je 43-letni Antonio Stic-co s Trga Carlo Alberto prijavil, da so mu neznanci ponoči razbili zadnjo šipo na avtomobilu »Fiat 600». ki ga e pustil na cesti pred svojina stanovanjem. Iz avtomobila so malopridneži odnesli dežni plašč, srajco in drugo perilo v skupni vrednosti 24 tisoč lir. Policija vodi preiskavo, da bi izsledila krivce,
jo v obliki nagrad, toda z veliko zamudo. Sedaj jim občinska uprava dolguje te nagrade še za mesece maj, junij in julij. To povzroča med njimi seveda hudo nezadovoljstvo in svoj čas so celo zagrozili s stavko.
V glavnem pa ni zato nevzdržno stanje odgovorna občinska uprava, marveč nadzorna oblast. Pokrajinski upravni odbor, to je prefekturni organ, ni nikoli kazal pravega razumevanja za zahteve po povečanju staleža službe mestne čistoče, kakor je pač zaviral občino na vseh področjih, ker je njena bilanca pasivna in jo mora kriti z državnim prispevkom. Tako ni bilo razumevanja za povečanje števila smetarjev, kot ga ni bilo za zahtevo po ponovni vzpostavitvi zbora občinskih redarjev in za razne druge popolnoma upravičene in nujne zahteve. Pri tem gre pač za nevšečnosti, ki izvirajo iz tega, da uživajo občine premalo samostojnosti in da so še posebno v slabem položaju, če so njihovi proračuni pasivni.
Sedaj ko je občinski odbor sprejel sklep, da se stalež meslf-ne čistoče poveča za 82 mest, stvar seveda še ni rešena, kajti žal je treba pričakovati, da bo pokrajinski upravna odbor zopet »pridno rezal», čeprav gre za zelo važno službo, saj je od nje odvisno tudi zdravje meščanov. Toda nihče ne sme pred mestno nesnago in pred širjenjem mesta in njegovih potreb tudi na področju čistoče zapirati oči.
Nadaljevanje tečaja prevozniških študijev
Udeleženci mednarodnega tečaja višjih študijev o prevozništvu na tržaški univerzi so si včeraj popoldne ogledali pristaniške naprave. Skupino strokovnjakov in študentov je spremljal ravnatelj Javnih skladišč dr. Bernardi, ki je podrobno orisal zmogljivosti in tradicije tržaškega emporija. Zatem so si gostje ogledali tovarne in razne naprave v industrijskem pristanišču v Zavljah.
Danes se bo tečaj nadaljeval s tremi poročili o ustroju prevozov v Beneluxu, o železnicah in o rečni plovbi v Evropi. Govorili bodo svetnik belgijske industrijske zveze, funkcionar osrednje uprave nemških železnic in tajnik francoskega odseka mednarodne ustanove za rečno plovbo.
Manrizio Arena na gradu Sv. Justa
Na zadnji seji upravnega sve<ia krajevne turistične usta. nove so določili spored bližnjih nastopov na gradu sv. Justa. V soboto bo na velikem dvorišču revija, ki se je bo udeležil tudi filmski igralec Maurizio Arena. Revijo bo. do ponovili tudi v nedeljo.
KINO
r~
L.
Fenice 16.00 «FBI proti Al Ca-ponu». Robert Stačk.
Excelsior 16.00 ((Puntarji Kansasa«. Teehnicolor. Jeff Chand-ler.
Filodrammatico 16.30 (iMacumba, otok volkodlakov«. Teehnicolor. Grattacielo 16.00 «Grishina ljubezen«.
Supercinema 16.00 Drugi pregled filmske umetnosti: «Baron». J. Gabin. Zadnji dnevi. Arcobaleno 16.00 «Blazni diktator«, od leta 1914 do bitke za Berlin.
AurOra 16.30 »Dvigne se veter«. Alabarda 16.30 »Samson in Da-lila«. Teohnicolor. Všotor Mature.
Capitol 16.30 «Tu sei la mušica...«. Teehnicolor. Caterina Valente.
Garibaldi 16.00 «Tri.je kovanci v vodnjaku«. Teehniičolor. R. Braz-zi.
Cristallo 16.30 »Dvojni obrat ključa«. Teehnicolor.
Tmpero 16.30 »Carosello«.
Italia 16.30 «Notorius». Ingrid Bergman, Gary Grant.
Moderno 16 00 «Occhio alla pen-na», sledi «Zgodba rdeče ribice«.
Massimo 16.30 ((Ognjena Baronica«.
Vittorio Veneto 17.00 «Crni za-fir». Teehnicolor. Nigel Patrick.
Marconi 16.30 «Car». Teehnicolor.
Tyrone Power, Kirn Novak. Ideale 16.30 «Picchiarello in Cil-ly Willy», Teehnicolor.
Savona 16.00 ((Izžrebana kocka«, Jean Gabin.
Astra 16,30 »Vroči samokres; v Tucksonu«.
Skedenj 20.00 «Moby Dick«, Gre-gory Pečk,
LETNI KINO Marconi 20.15 Glej zgoraj. Garibaldi 20.00 Glej zgoraj.
( LJUDSKA PROSVETA )
Odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 26. avgusta ob 18. uri na sedežu v Ulici Geppa št. 9-II.
PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK — KONTO
priredi v soboto 27. l|7P, ob 21. uri v dv0f“f sp jdarskega “r“s.ert«i KONTOVELU konceh .. bolj priljubljenih s ^ sk;h pesmi, k1 J izvajali
Veseli plensotl
Nastopil bo tu(*' ^ duet in komik
PROSVETNO DRUŠTVO . ulGO GRUDEN« V NA0« f
bo imelo v nedelj« gusta ob 16. url el)ti? vokalne in instr.UMl?-
glasbe, ki jo bodo
Veseli planih
nastof*
Med točkami bo »p t komik, ki bo
veselo razpoloženje
šalcev.
KINO
ŠKEDtU
94 t. ^
predvaja danes ob 26. uri zabavni
MOBY
Igrajo: ORSON in GREGORV PECK
■V*
predvaja danes 24. t. m. z začetkom ob 1*- in ^ 20. uri na prostem cinemascope barvni
MOJA ZEMJt
(La ima terra)
Igrajo:	ROCK	HUDSON,	JEAN	SIMMONS	i®
DOROTHV McGUIRE
Oglejte si ta nepozabni film poln strasti in huffl*®
,jt#
Ravnateljstvo državne. , dustrijske strokovne v m
venskim učnim jezik«”:*) > j (Rojan. Ulica MontorjL dl. III. nadstropje), spor? jrfS vrši vpisovanje za J? vs**,* za šolsko leto 1960-(1
Vsem udeležencem našega izleta na Pliivička jezera, ki so za vpis na skupni potni list predložili vojaške odpustnice (congedo) ali pa dovoljenje vojaških oblasti (nuila osta mili-tare), sporočamo, da lahko omenjene dokumente dvignejo v uredništvu našega lista, Ul. Montecchi 6/II.
GLASBENA MATICA
V TRSTU
Vpisovanje v šolo Glasbene Matice se prične 1.9.1960, od 9. do 12. ter od 16. do 18. ure, v Ul. R. Manna 29/1, tel. 29779.
Za rov o vpisane učence bodo sprejemni izpiti v soboto 10.9.1960. od 9. do 12. ure.
Pričetek rednega pouka v ponedeljek 12.9.1960.
Poučujejo se klavir, violina, vs’ ostali orkestralni instrumenti, stranski predmet; in harmonika.
# # #
Gojenci, ki so obiskovali podružnice šole Glasbene Matice v prejšnjem šolskem letu, bodo pravočasno obveščeni o dnevu in uri vpisa v sedežih podružnic.
RAVNATELJSTVO
( Šolske vesti )
Ravnateljstvo državnega dvoletnega industrijskega strokovnega tečaja s slovenskim učnim jezikom v Dolinj sporoča, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za šolsko leto 1960-61 vsak dan od 10. do 12. ure do vključno 25. septembra 1960._
Ravnateljstvo obvešča vse prizadete, da sc prično vs’ popravni izpit; dne 1. septembra 1960 ob 8.30 po urniku in razporedu, ki sta objavljena na šolskih vratih.
Ravnateljstvo Nižje trgovske strokovne šole pri Sv. Ivanu obvešča starše in dijake, da se ie že pričelo vpisovanje za prihodnje šolsko le.o in da se vrši vsak dan od 10. do 12. ure. Dijaki, ki se vpišejo v I. razred, morajo predložiti naslednje dokumente: 1. rojstni list, 2. potrdilo o pre-cepljenju, 3. potrdilo o zdravih očeh, 4. zadnje šolsko spričevalo
Vsi izpiti se bodo pričeli dne 1. septembra 1960 ob 8.30 po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski.
Ravnateljstvo dr2avnega dvoletnega industrijskega strokovnega
tečaja s slovenskim učnim jezikom v Nabrežini in z oddeljenimi razredi v Križu sporoča, da se vrši vpisovanje za vse tri razrede za šolsko leto 1960-61 vsak torek četrtek in soboto od 10. do 12. ure do vključno 25. septembra 1960 na ravnateljstvu tečaja v Nabrežini, Trg sv, Roka.
Ravnateljstvo obvešča vse prizadete, da se pričnejo vsi poprav, ni izpiti dne 1. septembra 1960 ob 8.30 po urniku m razporedu ki sta objavljena na oglasni deski zavoda.
Vpisovanje na Državnem učiteljišču s slovenskim učnim jezikom v Trstu se je začelo. Trajalo bo do 25. septembra Podrobnejša pojasnila v tajništvu zavoda. Uradne ure vsak dan od 10 do 12.
do vključno 25. sep
Učenci, ki se prvič
razred morajo pr«d*°f listj? nje dokumente: rol?0'1 od občinskega urada. %ri{Ui precepljenju koz ir] os* dovršenega V. razre°
OT,
šole.
Istočasno obvešča. y*JLri te, da se prično vsi V pit’ dne 1. septembj^ jM. 8.30 po urniku In f?tsiil sta objavljena na o*
S0,e'	-ut
OBVESTILO. TrgOVS jjvliV ni tečaj na Katinan st začnejo popravni jp«. 1. septembra t. 1. P°]sni ki je objavljen na A?isovan) t; deski na Katinari. yE j 3° vršijo vsako sredo o« ure-	,«a	1 <)
Ravnateljstvo	I
stvenega liceja s skry.Dorifc nim jezikom v Trstu ‘j se prično vsi PdP^dortsti (sprejemni za licej. ULj IJa redni l v jesenskem due 1.	septembra	U	jov*
pismenim izpitom	>z	a	t» -
Ravnateljstvo Držav?, j ^ skega	tehničnega	v	f
venskim učnim jezlJi zatcj. t sporoča, da se bodo• ^ v p pravili in razredni “M > ( trtek 1. septembra n5fi3'((
smeno nalogo iz siv* Da V sposobljenostni IzP.izn s " tek 9. septembra ..‘'Vin*- J no nalogo iz Italija« Razpored izpitov r? , na oglasni deski zav	.m '3
Vpisovanja za š°13*l?vo f 1961 sprejema tajni# 2 tira vsak dan od 10.	lJ	j
sicer do 25. septmib	^.pj	p
Poa-roDna navodilaJ^jtvil
bijo prosilci voda.
XQCOOOOC«XiOQOaXCXXKO.a!XiC
( MAH OGLASI J
VAJENKO za čistilnico — plača dobra — išče TINTORIA RU-STIA, Ul. D. Chiesa 4 (Sv. Ivan)
iiiiiiiiiiiiiuiiiniiitiiiiiiimiiiiiiiiiif luninimi
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMHT1 IN POROKE
Dne 23. avgusta 1960 sta se v Trstu rodila 2 otroka, umrlo je 9 oseb. poroka pa Je bila 1.
POROČILA STA SE: strojnik Fnnio Ferfua In uradnica Maria Antonelli.
UMiRLl SO: 84-letna Beatrice Vinti, 78-letna Jožefa Preliv vd. Mrakič, 83-letna Tereza Koller vd. VVerk, 48-letni Giovanni Marin, 67-letn! Giovanni Novacco, 50-letni Giovanni Frausin. 39-1 et-na Maria Robba vd. Ferluga. 86-letnl Giuseppe Erculi, 66-letni Ro-dolfo Biagi.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
INAM Al Cedro, Trg Ober-dan 2; G. Papo, Kiadrn (!šv Aloj zij) št. 1C50: Picciola, Ul. Oriani 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Ser-ravallo. Trg Cavana I.
*
ve’
.dr>°
Po dolgi in mučni bolezni nas je včeraj za zapustila naša draga in nepozabna
FANI ANTONČIČ roj. KOŠUTA
Žalostno vest sporočajo mož Marino Ervina z možem Ugopaolom.	^
Pogreb drage pokojnice ho danes ob l8- ur' hiše žalosti v Sv. Križu,
Trst, 24. avgusta 1960.
Sporočamo žalostno vest, da se je od vedno poslovila naša draga
FANI ANTONČIČ roj. KOŠUTA
dan®*
Spremili jo bomo k večnemu počitku 18. uri iz hiše žalosti v Sv. Križu.
iti
Žalujoči starši, brata Dušan in Ru(,i.’ ' rjj» Nina, Milka, Emica »r Marta, teta vi|t nečaki, bratranci in ostalo sorod*tv
Trst, 24. avgusta 1960.
Nenadoma nas je zapusti] v 47. letu star°stl dragi sin in brat
. n»s
EMIL OVIDONI
Pogreb pokojnika bo danes ob 9.30 iz mrtv8S glavne bolnišnice.
Žalujoča družina OVID^
Trst, 24. avgusta 1960.
sni«*
j^OftSKl DNEVNIK
— 3 —
24. avgusta 1960
J ne marajo odkritosrčnosti
Kako i
e
«ideolog»
nemilost
■ w*eraišnji "lik stoletja» je dejansko povedal tl. kar v. Bonnu marsikd° pri sebi misli, to sedaj ni «v Iiniji» Adenauerjeve politike
^Pana^zahL'’6 zadnJa izjava C|alneea a ega Berlina so-
* ^ zatrdi0,kraU Brandta' BonWnški ’ i se bo zahod-sestal v \?ar,Iament vendarle (l,u«im	*	lnu> imela med
Pul°ženiej t®n. “Poživiti raz-ta(ilO zara^- 36 nekoliko U-*■ a	Polemike v zve-
kom» Prof a2^m!ilvim dogod-Kdn • ^arla Jaspersa.
k‘ ie vred.kaj* Je -ta gospod, •Panja?	tolikšnega zani-
Jaspers
'n°men» J <<na^eminentnejši 6emške fn ?° ,?:>ne zahod no-?r°8lasili ie‘ To so ga Jaii tn	za «lik stolet-
?'gla. NletPOuaVili V Vrst0 ?* “jegovn l' *Ja in Kanta.
ml)a in injig0 »Atomska *0,t» so « clovek°va bodoč-
* ®r*nkW septembra 1958 >»^«£delili tudi
®ir» v , lb založnikov *t°letja» L j k"iigi ie »-lik Romske k.,r5?varial upjrabo v ,v°bode»	Vzaradi zašči-
k°ticepciia •'	filozofska
ri,» visnt* profesorju pri-hekaterih . “k Priznanje tudi Roditelj a odnih političnih
bil Hei", t0> kar ie ne'
?av°, ie Ta za prusko dr-ntski 0al?ers Postal za at-Pto,esorskem °b nieg°vem Panirala ,naslovu se je ? * Pasloun vrsta <<čast' iUdi Paslov V’ med katerimi “^jte zveze ldeologa at-
v!'k 8tolefia»°’m gre zares za to le j ' Toda Jaspers je •L"- do Pred nekaj ted-
ftrn
1 w«ne«s ■:«	**v-xvaj	icu-
Kaj iVpet na tleh. Zair ega storiti j"0?10 tako ve-
0 Padel? ' Je *ako niz*
Je Jaspers še-^‘iskih	nemških tele-
2 0 svojih cev spregovo-i^ih ,zalrlna.Jnovejših filo-
h ie tnediJU’ v kate-' združjte rugtm . rekel. da
Hrrtvlna teva'le danes livnih ln to ne le iz
trt kih razi« Pa tudi iz filo-A>^£kg°V' Re-P‘
č?e"aUer
rsno si zamišlja
žavk^arck 'T1.0stt in N
aersu temelji
v, Toda^?vi zamisli o dr-.^teklosti	danes	stvar
ie On t_ Bismarckova drža-
«?#!•' da obst Nemci sami so >Tki drža‘a]ata danes dve i ‘teh,	m	s tem se
•til	PtoptSi-
•SSSr Č-m.
i ie nesm r,jevega kon-imeno* Zahteve
Po
Cljilo 'nT“0Vani združitvi Ctt ni večPlaIlcah- ki lih
INem • ‘ftuz;
ivot^vedaCIt teziti k «svobo-Ck io za obe Jaspers to
in to
več m. ’ Jln toriV namesto ™esto enot-»ea.M .. družitve, bi
S >
Pod
svoh Nemčiji, bi b!i6Vtralno l. volitev in v V ‘a Po nigkontr°lo. S tem aa ih dni N.8“-em svoboda
Os i- "uni	svoooda
*'tv. tedaj hf c‘ii nresniče-Ptvaj0beh jjj hrooiem zdru-Sa^Qn-	mcil Postal že
Klju*k.ta teor'ja‘ dS6 razunie-dosgd * Postavil’ a so ti za-
^o , "la Adenao3 glaV0 vs0 rt ,prelto aa rjevo poli-ba, nr0’oeenih Č tudl Pogle-tltepretlV5e n krogov Zaho-bro., zvejg 'n* iz atlant-«,VL 2ahortnemokržčanski ‘“acig! 'itčkeo * Nemčiii so
*< aaln°	izrt °Cenili	kot
«o» branj	lzdaJstvo»,	kot
fV^kvi. lnA kot »uslu-» ko. le	r Adenauerjeva
^TO. *ne2;a persa napad-tenta/ ki je efa ideologa S01itik^*i5a J6na z a> »najele-je ^,V ‘monu6!3” nemške vPtaš,'Prnistr,, U b°nnske vla-s D‘I° za nemška
tbSoJ^ JasLfbnim komu-Wat n° m s t 0V0 stališče PosghPadov am Povzročilo '■ki eb„0 . katerem so gav, Vseh desnr* Predstav-
Ž6pi bl6t,vsem ;CarSkih kro-V gOncev ^udstva zdru-bi 0ZadeVo	. Vzhoda.
?°vitia!'lizaeiLj n Vmešala tu-Ppik	*'13 nemških Zgo-
St* Pri ne	pred-
ofu na g ”cem t -............-
ki,k Jasn.“	elu
Pa č;;?.emu. Loevve ki je filo-
da *Po-
Nc, °Porok0)) Sko Bismar-n P'tma evven_. o mnenju Na ac,ia haeil ni niti
iNe ekinitj ™a leta 1945 k°ntinuitet.e
-»e# zg°dovi„e
knliC mnenja
ln naloge
k 0
SN 0P7eJa odločnejših
tgjia hi® Poglavje8* pnetmžkl p r m,., tlarou- ' »restavri-
hih
^šli, Rokove državeVi;.
Odo SedanHkSe zavedali, V Bollh Uh mednarod-
% rt Ž3vnikom °gl° honn-t * s0 tvnerajšn škodovati, t ' ktf ‘ krltl J ga «ideolo-
? ^ Ntm‘ vnje# združr-> Jema ob« »dokonč-
iNok S‘°J dveh d-
^aUk%di C,*; razume,
15 Rt,.!***1 ® v 01 *» n _ „
da
d':1°»t. Nleija#V°Jega na'st°-
•?» hi ?° Pa še Padel v ne-t#!Zveli- “koleba. ne Pomeni,
la
"'a^av'‘bo? ^dohiče^; ‘“hodU-dkih in ne-
“onemških kro-
gih slišimo tudi mnenja, da je Jaspers odkrito povedal to, kar mnogi bonnski uradni predstavniki oblasti «intimno pri sebi mislijo«. Posedanji gesli «£edinjenje v svobodi« in «Svoboda pred združitvijo« sta se — kot realnost dokazuje — pokazali kot sredstvi proti združitvi. Ce pa Jaspers postavlja danes novo geslo, in sicer «svobodo namesto združitve«, ali ni to bolje in bolj realno gledanje od dosedanje bonnske uradne politike? — se sprašujejo ti krogi. Toda teh je bolj malo in se neradi javljajo k besedi...
Najbolj ogorčenim kritikom Jaspersovih zaključkov pa je najtežje to, da se je v tej polemiki odkrilo dejstvo, da Jaspers s svojimi novimi zamislimi ni povedal nič drugega kot to, kar so pred kakim letom izjavljali celo u-radni krogi v Bonnu. Kancler Adenauer je še marca 1958. leta rekel, kako mu je «tež-ko pri srcu, da 17 milijonov vzhodnih Nemcev ne more živeti tako, kot bi sami želeli« Minister Strauss pa je ob tej priložnosti preciziral, da (.združitev obeh Nemčij ni o-snovna linija« zahodnonemške politike. Drugi prav tako pomembni zahodnonemški krogi pa so ob tej priložnosti — torej pred dvema letoma — zatrjevali, da združitev obeh Nemčij in vzpostavitev svobode v Vzhodni Nemčiji «nujno ne gresta paralelno«. Iz tega moremo sklepati, da prof. Jaspers ni prav nič v protislovju z linijo, kakršno je A-denauerjeva vlada imela še pred letom ali dvema.
Najbolj neprijetno pa je u-radnim krogom in političnim voditeljem v Zahodni Nemčiji dejstvo, da so se v polemiko v zvezi s profesorjevimi «novimi zaključki« vključili tudi Vzhodni Nemci. Ti so se sicer zadržali le na vprašanju združitve. Bazum-ljivo je, da mu ne dajejo prav, pač pa Jaspersu očitajo, da je prezgodaj proglasil združitev obeh Nemčij kot r.ekaj nerealnega. Združitev obeh Nemčij je — po mnenju uradnih krogov Vzhodne Nemčije nerealna le v sedanjih pogojih, kajti »združitev miroljubne nemške države (Vzhodne Nemčije) z militaristično Zahodno Nemčijo je danes izključena — je zapisal «Neues Deutschland«. Očitkom, ki jih je Zahodna Nemčija usula na Jaspersa, da je konfuzen, da je izdal, da je napravil »salto mortale« in podobno, so se pridružili še vzhodnonemški očitki, da je »abstrakten« in da s svojimi podzavestnimi zaključki in sklepi »brani le Adenauerjev sistem«.
Za vsak primer pa — kajti kdo ve, kaj je za tem filozofovim preobratom, za preobratom ((ideologa atlantske zveze« in za zidovi njegove vik v Bazlu — je neki frankfurtski komentator Jaspersa »pobožal«, da ščuva k ((plodnemu nemiru«. To «božanje» pa je premajhna uteha, premajhna tolažba za filozofa, k je do pred kakim tednom bil «lik stoletja«.
B. D.
Zind pred parlamentom
Nemški nacistični zločinec Ludwig Zind, ki je bil te dni aretiran v Italiji, pred poslopjem bonnskega parlamenta. Po aretaciji Eichmanna si je menjal ime, kar pa mu ni pomagalo.
Kultura in umetnost
LOJZE SPACAL
Pravzaprav: razstava Spacalovih grafik v prostorih sodne palače v Piranu
lz leta v leto spreminja stari Piran podobo in vsebino svojega prebivalstva. To bo čez nekaj let slovenski Saint Tropez, kakor sosedni Rovinj — umetniško mestece ali mestece umetnikov: stare hiše in stanovanja dobivajo nove lastnike in na vratih so nove tablice z imeni slikarjev, skladateljev, kiparjev, pisateljev in seveda obrtnikov. Stara mKarolina reškas v piranskem, pristanišču, pa snemanje istoimenskega filma, parade živopisnih «gusar]evy> po Tartinijevem trgu polemični dialog Kalanova-Pahor na straneh «Primorskega dnevnika» o tem, kaj je v starem Piranu avtentično in kaj ni — vse to in še veliko drugega na precej dovtipen način odkriva dekorativni živec tega «gusarskega gnezda» (naj mi Pahor oprosti!) in prispeva svoj delež v prebujajoče se ozračje reklamnih manevrov in precej skromnih poskusov v tej smeri.
Zdaj pa še Spacal na sodišču! To je bila za slovenski Saint Tropez gotovo senzacija prvega razreda. Njegovih skoraj petdeset grafik od leta 1943 pa vse do letos
predstavlja v nekem smislu avtorjevo željo, vzpon do — recimo — beneškega Bienala leta 1948 in vse do danes. Reklama za to razstavo je za naše pojme sicer uspešna, neuk ljubitelj Spacalove slikarije pa bo sredi Tartinijevega trga zaman spraševal, kje je sodna palača, ker 1. ta stavba z nobenim napisom ne odkriva svojega zgodovinskega poslanstva in 2. ker tega preprosto nihče ne ve. Ko pa ljubitelj po naključju vendarle pade vanjo, plača najprej vstopnino (kot da bi bila Spacalova razstava cirkus z ogledom mena-žerije) in si mora — če mu to uspe — sposoditi pri simpatični upaziteljicis slabo kopijo natipkanega seznama razstavljenih del. Taka ouver. tura v Spacalovo retrospek-cijo — imenujmo jo torej tako! — je seveda za avtorja in za javnost precej de-plastrana, še posebej pa smešna, ker niti avtorju, niti Turističnemu društvu (ki je baje pokrovitelj razstave) in niti občinstvu ne prinaša nobenih koristi. Kvečjemu škodo. In to Spacalu.
V dveh za take primere majhnih in precej neugled-
nih sobah je mojster Spacal razobesil menda 46 grafik, razpotegnjenih na časovno razdaljo sedemnajstih let Več ko polovica njegovih grafik je bolj ali manj znana in je njih ponovno obujanje k spominu nekakšen znak avtorjeve pripadnosti k metodi francoskega eidee fixe»: to so Spacalovi znameniti kontrapunktni linij, uglašeni v harmonijo ekspresionistične likovne govorice. Človek si namreč pri teh znanih in že tradicionalnih Spacalovih formah nikoli ni na jasnem, ali gre za originalno, pri vsem tem pa precej delikatno mediteransko pozo ali pa za šifrirano upodabljajočo platformo, na kateri ostvar-ja umetnik svoje pretežno kraške podobe. Ta dvojnost, ti konflikti med subjektivno vsebino njegovih starih grafik ( o teh zdaj govorimo!) in objektivno, torej za vse enako formo, pa ustvarja atmosfero zapažanja, povzroča nujno delitev javnega ali strokovnega mnenja in je s tem že aktualna, ker se preobraža v ■— da tako rečemo — ((pojočo amorfnosUt. Drugače je s temi tako imenovanimi «mlajšimi» grafi-
Hllll t IHIUtlllir IM fllllirillllllllifllllllflllltlllltlCIlITlVIIIMIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllll iu«ll I .IIIIIVlUMfMItlllllllllllllilltKIllIftllllllllllllfVlirilllirriltllllllllllllllllllll.llJIlIltlllltllllloitfllMIIIIIlllllltllltrTMIIlIllMIlIllllfllllirillllKKIIIIItlllMttllllM
243. tradicionalne viteške igre v Sin ju
Slavna «Sinj ska alka» v spomin na junaštva daljnih prednikov
Konjenik mora v divjem diru s kopjem trikrat zadeti v «alko» - obročka, ki tvorita tri luknje - Pestre narodne noše in slikoviti sprevod
SINJ, avgusta.
Tokrat
sem si zares zaželel imeti filmsko kamero. Poletno van-dranje me je bilo namreč skozi Split pripeljalo sem gor vprav v dneh, ko mladi potomci starih sinjskih junakov zelo zgovorno — tokrat, seveda, brez krvi — obujajo junaštvo svojih daljnih prednikov. Imel sem namreč priložnost videti slavno sanjsko «Alko», ki bi jo za laže razumevanje mogli primerjati sienskim prireditvam, ki nosi. jo naslov «Palio di Siena« in ki se vrše vprav tako v avgustu kot se vrši v avgustu sinjska «Alka». Res je, da je «Palio di Siena«, ki sem ga gledal pred leti — bilo je ob prvi prireditvi po zadnji vojni — bolj bogata prireditev kot je sinjska »Alka«, vendar me je slednja bolj navdušila, ker se mi je zdelo, da sem malone med starimi sinjskimi vojščaki, ki se pripravljajo na boj proti Tur. kom, dočim je sienski «Pa-lio« sicer bolj bogat, vendar pa bo le preveč kričav, pompozen, in kar je najnegativ-neje — bolj zunanji.
Pustimo za trenutek sienski «Palio» in stopimo za trenutek v daljno zgodovino. V juliju in avgustu leta 1715 so Sinj oblegali Turki, ki jih je vodil Mehmed paša. Turkov sicer ni bilo »kot listja in trave«, kot pravi na-
rodni rek, vsekakor pa jih je bilo neprimerno več kot je bilo branilcev v sinjski trdnjavi. Sinjska junaka Ivan Filipovič — Grčič in Pavel
^0|f:	'	j
»Alkar na konju«
Vučkovič pa sta s kakimi 150 Sinjčani pognala Mehmedovo vojsko v beg in rešila Sinj ter njegovo prebivalstvo. In od tega leta dalje se iz leta v leto ta junaški podvig obnavlja v obliki sinjske «A1-
it n tlio ##» teh* vizij n
Mreilu, HA. avgustu ItMSO
Radio Trst A
7.30:	11.30:
Brezobvezno — drobiž o-d vsepovsod; 12.00: Za vsakogar nekaj; 12.35:	V svetu kulture;
12.55: Orkester VVerner Mulier;
13.30. Harmonija zvokov in gla- sabella Fedeli Gino Pagliiuca
Milt Jackson pri
2235: Pojoč v noč.
Nacionalni program
6 30:	Vitine	na	iiai.jbnskih
vibrafonu; iz znanih operet; 9.00: s sprejemnikom na dopust (spored zabavne glasbe); 10.10: Velike simfonije - W. A. Mozart; Simfonija št. 40 v g-molu; 10.38:
morjih; 11.40: Operna giasba; Slavko Mihelčič: Concertino za 1210: Pojejo Mario Abbate, I- klavir in orkester; 11.00: Zvoč-
ni kaleidoskop;	11.30:	Pojo
Ciaudio Villa; 16.00: Program francoski operni pevei;	12.00:
sov; 17.20: Pesem in ples; 18.:
Z začarane police: Marija Po- ntrnke-^amina IrancosKi 0 lak uivn in iaaahnhn„. i»,n- za ° '™	MMharodna	^ domače vasi« - Spored ko-
lak: »Ivo in Jagababa«; 18.10: univerza Guglielmo Marconi; račnic t»lk in valčkov izvaia Glasbeni kaleidoskop: Melodije 18.30; Diletanti glasbe otocenta; Kmečka godba 12 15 Kmet ? Irvinga Berlina; 19.00- Nove a- lsu5: Vse države z južnih na-	“Z. J.	'di.
19.15: Vse države z južnih na-	j*, nasveti; 12.25: Pet' popevk -
rodov; 19.30:	Ritmosimfonični	Det n evre v- 1540 ntmri
nskega glasbenega sveta;	moliv-i; 21.0": Trideset let ve-	^ravIUto 13 30 Glfi^ Z?
.30:	Znane melodije pretek,,h	selja. 21.30: V Firenze z Me-	me?l iz voji^nske k. slav^'
sodobni izvedbi; 2100:	dlci; 22.15:	XXI. mednarodna	ske ravnih “50- M^d rom? '
n- soncu«, drama v	kinematografska razstava v Be-	cami ln rapsodijami; 15.40: za-
bavni zvoki; 16.00: Na knjižni
friške države; 19.20: Iz italijanskega glasbenega 20,-dni v «Madeži n
treh dejarjih - Igrajo člani Slo- netkah; 23 15: Igra orkester Ar venskega gledališča v Trstu, mandc F ogne s pevci.
vodi Jože Babič; 22.45:	Poje
Majda Sepe ob spremljavi orkestra Franca Russa; 23.00: Orkester Duke Ellington; 23 30: Uo polnoči v r trnu in melodiji.
Trst
9.00: j tovanje v
polici; 16.20:	Koncert po ze-
//. oroaram	ljah; 1710: Deset minut Iz na-
"* r'Pernice; 17.20. Para<ja
u.raiije vesi ; 10.. Po-	plošč; 18.00: Kulturna kronika’
v svet pesmi; 11.: Glas-	i8.20:	Slovenski sauospevb
ba za	vas, ki	delate;	14.00: I-	18.45: Radijska univerzi - dr’
grajo	veliki	slavni	orkestri;	stevan	Jankovič; Rastlinski
14.45:	Parada	orkestrov; 15.40:	hormoni	v službi človeka- 20-
12.10: Ilre-.a ^ran»-	Kitara	Cheta	Atkinsa;	16.: Bin-	Koncert	opernih arij 7 našir :
«Priiatelj cvetlic«; 14.25:	Igra
orkester Franca Valisneria; 14 45: Album za violino in klavir, 15.05: Srečanje z velikimi pevci operne glasbe.
da m njegove pesmi; 16.20:	solisti; 21.00: XVII olimpijske
Fantazija motivov; 17.00: Po-	igre v Riimu; 21.30: Orkestri'za
jemo štiriglasno; 17.30: Fasci-	razvedrilo; 22.15: Paul Dukas
Koper
nating George - radijska kompozicija VVilliama VVeaverja;	ni variete.
18.15: Piešite z nami; 20.30: «11 Lobbia«, revija Carla Manzo-7.15: Glasua za dobro Jutro;	nija; 21.15: Pesmi Caterine Va-
8.00: Prenos RL; 12.00: Opol-	lente; 21.45: «Moja sestrična Radarski koktajl; 13.00: Igra or-	hela«, roman Daphne du Mau-
kester VVerner Mdiler; 13.15:	rier; 2? Vt Večerna glasba.
Kronike Jugoslovanskega živ-	III	jij-jijij jji.i
I jen ja; 13 40: Kmetijski na;ve -	"*•	Hra9ram	.	____
ti; 13.45: Ritmi za harmoniko;	1700: Skiaube Berhoza, Mo-	fhev XXI, mednarodne razsta-
14.: Iz operetnega sveta; 14 30:	zarta, Plerneja; 18.00:	Ruska	nernatojsrafske umetnosti:
Kulturni zapiski; 1440:	Češka	kultura; 18.30: «11 madrigale«;
godba; 15.30: Dvajset minut z	20.00:	Vsakovečerni koncert;
domačimi pevci; 15.50: Ritinič-	21.30: Belmda in pošast; 22.35:
mi intermezzo; 16.00: Operne a-	Gian Francesco Malipiero - Jurije; 16.50:	Naša žena; 16.45:	tranja serenada za 10 inštru-
Orkester Harry Herman; 17.30:	mentov ln 4'm'oni'a št. 3.
Samuel Ba-rber: «Medea», sui-	CInuanlln
ta iz baleta; 18.00: Prenos RL;	JIOVeMjO
19.00: Skladbe za klavir in or-	8.05: Petnajst minut s Slo-	nost afriškega	kontinenta
kester; 19.30: Prenos RL; 22.15:	venskim oktetom; 8.35: Napevi	turna oddaja.
Simfonija v C-duru; 23.10: Noč-
Ital. televizija
18.30:	TV	za otroke; 20 30-
TV dnevnik; 20.45: Prihod 0-limpijske bakle v evroviziji, 21.15:	Perry	Mason: »Primer
Shelby»: 22.15: Iz Benetk otvo-
22.35 :	60	let	olimpiad-	23.05:
TV dnevnik.
Jug. televizija
Beograd. 19.: Razgovor pred XVII. olimpijskimi igrami; 20.: TV dnevnik; 20.30:	Zabavni
film. — Zagreb: 21.30: Umet-kul-
ke», ki je še vedno nekakšen simbol junaškega odpora teh krajev proti Turkom.
Tudi nekatera druga mesta v Dalmaciji so v minulih stoletjih imela podobne spominske svečanosti «Alke» so poznali tudi v Splitu, Šibeniku, v Skradinu, Zadru in Makar-ski. Toda te so že pred desetletji zamrle. Edino v Si-nju se je «Alka» ohranila, in kot so mi pravili domačini, dobiva ta svečanost zadnja leta vedno večji obseg in pomen, vsaj kar se zanimanja zanjo tiAe.
Kaj pa je »Alka«? Ker izvira iz borbene tradicije in proslavlja zmago nad napadalcem, imamo opravka s konjeniki, zares drznimi jahači, ki znajo med divjim dirom dobro uporabljati kopje. Na prostoru, ki je določen za »Alko« je nad cesto razpeta vrv, s katere visi nalahko zapeta «alka«. »Alka« sta pravzaprav dva koncentrična obroča s premerom nekaj centimetrov. Ker sta obročka koncentrična, tvorita dejansko tri luknje, dve manjši in eno večjo. Naloga konjenikov, ki se za «alko» prijavijo je, da v divjem diru s kopjem zadenejo v eno izmed treh lukenj «alke». Manjša luknja več točk. Maksimum so tri točke. Tekmovalci smejo teči trikrat in kdor je pri tem odnesel več točk, ta je zmagovalec.
2e na navečer letošnje 245. zaporedne »alke« je bilo v Sinju zelo živo. Ker sem prišel prepozno, nisem videl »generalne vaje«, zato pa ;e bilo toliko prognoz, kot bi šlo za rimsko olimpiado. Naslednjega dne pa bi bil smrtni greh poležavati v postelji. In tudi bi ne bil mogel. Majhno, vendar prijazno mestece je hilo navsezgodaj tako živo, da te je vrglo iz postelje. Na ulicah in cestah so se navsezgodaj videle med «civilisti» narodne noše onih, ki s° nameravali tekmovati in njih «kume» in «momke», namreč spremljevalce tekmovalcev in pomočnike tekmovalcev.
Udeleženci igre, tako imenovani »alkari« jn njihovi »kumi« in «momci» ter ostala »svita«, to se pravi ostali »dostojanstveniki«, so pred tekmovanjem najprej odkorakali v »dvore« vojvode Vica Buljana. Bila je to krasna povorka, lepo raščenih ljudi v rdečih in plavih oblekah. Povorko je vodil Harambaša. Sledil mu je »ščitonoša«, ki je nosil ščit zaplenjen Turkom, ter drugi «ščitonoša», nadalje so bili se «buzdovanarji», «jede-k» (rezervni konj), bar-jaktar (zastavonoša) z osebno stražo, nato tekmovalci »alkari«. Seveda je tu še vojvoda.
Obleke teh starih borcev in dostojanstvenikov so zelo bogate. »alkari« pa so opremljeni z dolgim kopjem in jahajo na krasnih konjih. Ko se nato vračajo od vojvode na kraj tekmovanja, vodi »alka-re» vojvoda in vodja alka-rov tako imenovani «Alaj-Caus«. Sprevod spremlja strp Ijanie ,z možnarjev in seveda godba.
Ko je alkarski vojvoda Vice Buljan stopil s konja, je stopil na častno tribuno in tu pozdravil predstavnika predsednika Tita generalnega polkovnika Gligo Mandiča, nato je dal znak za začetek te tradicionalne borbe.
Lepo bi bilo opisati borbo sedemnajstih «alkarov», kako so v silovitem diru na krasnih konjih drug za drugim poizkušali srečo, toda i-mena tu niso važna. Kako težka je zmaga v «alki», pove že dejstvo, da je šele 17. tekmovalec, ki je bil zadnji na seznamu, in sicer Ante Mi-lun, pogodil «alko» «u sridu« (v sredino) in s tem zmagal. Zadeli so jo sicer tudi dru-
gi, toda edino njemu je u-spelo trikrat zadeti «v črno« in s tem doseči najvišjo oceno.
Množica kakih 20.000 gledalcev, prebivalcev Cetinjske Krajine, domačih in tujih turistov, je z velikim navdušenjem spremljala to tradicionalno tekmovanje in zmagovalca Anla Miluna pozdravi-
la s hrupnim vzklikanjem.
Nič čudneea viteške iere sel “™"> “r“K"‘ »»«»»»»• »I euanega, t, lteske igre se 1 dabljajočjh umetnikov, z v
ponavljajo že 245 let zaporedoma in le redkim «alkarom» je uspelo po večkrat zaporedoma osvojiti si prvo mesto, postati zmagovalec in postati »Alaj-Cauš«, ki bo imel če drugega ne, prihodnje leto čast voditi «alkare« na novo tekmovanje.
komi; Tu je Spacal začutil potrebo po bolj aktivnem a-firmiranju svojih koloristič-nih ambicij. Na njegovi piranski razstavi pa smo tudi na tem področju že lahko zabeležili dve smeri: prvo bi lahko imenovali smer vrednotenja ploskovnega kolarja, drugo — sem sodijo zlasti nekatere grafike lanskega in letošnjega leta — pa smer vrednotenja linearnega kolo-rizma. Kako tolmači to svojo — morebiti komaj opazno! — metamorfozo, je njegova stvar, naša pravica pa je, da smo to opazili, registrirali in si prizadevali razumevati. Mnogoglasnost, mnogo-izraznost ploskovnega kolori-ta je v oblikovnem pogledu ekspresivnejša in za Spacala nekako bolj avtoritativna, dasi jo temeljito poudarja in podpira tipična espacalska» struktura. Nekdo je omenil elemente abstrakcije: usodna zmota! Spacal je daleč od tega, že zato, ker je motivno obeležje njegove umetnosti (kraški ambienti) daleč od vsake abstraktnosti. Zdaj pa je avtor začutil — lahko bi rekli — emotivno potrebo po ekstemporiranju barv v linijah, tokrat žal na škodo zdaj negibnega, nemega, u-mirajočega ozadja. Morebiti kdaj kasneje bo organska združitev omenjenih dveh v konfliktu razdvajajočih se u-stvarjalnih vrednot prinesla nov Spacalov pripovedni jezik, zaenkrat lahko pa označimo tehniko elinearnega ko-lorita« kot vsekakor zanimiv eksperiment.
Posebno, od vsega tega ločeno vrednost pa predstavljajo nekateri Spacalovi zimski motivi, na pr. uSoline v zimi» dl:	«Sneg na Krasu«
(ta je na pr. od letos), že zaradi svojstvene intonacije ozračja, ki ga je mojstrsko vdihnil na pointilirano platno. Vsakdo, kdor je vajen tipične Spacalove tehnike ploskovnih struktur in skoraj matematično določljive igre linij, bo presenečen nad novo kvaliteto doživljajskega impresionizma
Pri vsem tem, kar smo povedali, kajpada ne gre za prerokovanje v tem smislu, ali bo Spacal dokončno zapustil svoj že uveljavljen jezik pripovedovanja oli ne, marveč gre za ugotovitev, da je piranska razstava — mimo pričakovanja — odkrilo nekaj novih elementov v bogati abecedi njegovega u-nuiniškega snovanja.
Piran, ta slovenski Saint Tropez, pa z njegovo prisotnostjo in ustvarjalnostjo, z delom drugih slovenskih upo.
ro-
čekrvnostjo polemičnih dvo-hnien za resnico starega Pirana iz leta v leto dobiva s..,tP,4i.čno iti imenitno patino umetniškega prizorišča, kjer se ob čudovitih naravnih kulisah in poleg filmskih koprodukcij igrajo tudi male, neznatne aramice in farse.
MILAN LINDIČ
tltttlllltlttlllltl tlllltllllllllHIIHIIIIf Ml III || tlltllltftllllllllllllllllltltflllllll lf| || tlf lit tillllll lit Ittllltitf lllt Mllftllll tlllllllt lllllllll lllllllllllllllllllllltlll
Kako malo poznamo sami sebe
Fiziološka vloga joka
«Psihična pobuda> joka pa še ni razčiščena
Človek je ((nepoboljšljivo radoveden«. Toda na račun te svoje radovednosti je prišel do velikanskih odkritij in razjasnil že marsikaj, kar se je zdelo nerešljivo. V tej svoji vnemi po odkrivanju pa je pegosto zanemaril samega sebe in je zato še cela vrsta povsem človeških pojavov, ki si j'-h ne zna pojasniti. Zdelo bi se čudno, toda človek vse do danes še ni povsem pojasnil zelo vsakdanjega pojava — joka Čudno, kajne
Vendar pa je hkrati tudi res, da človek ne pozna le dela tega pojava, in sicer ne pozna — joka iz psiholoških pobud, dočim oni drugi del joka — jok v fiziološki funkciji — pozna.
Začnimo od začetka.
Ze sam Darwin se je začel ukvarjati z jokom kot pojavom. Prišel je bi! do zaključka. da »iz psihičnih pobud« more jokati le človek in nobeno drugo živo bitje. Morda b’ mu ob tem kdo ugovarjal, češ da joče tudi pes. Koliko primerov o tem! Toda znanost daje Darvvinu prav. Med živimi bitji je samo človek tisti, ki joče, ki zares joče Se več. Do svojega šestega meseca starosti celo člo-
vek ne joče, rekli bi, ne zna jekati. Čudno, saj otrok v teh mesecih veliko »veka«. Celo dere se. Da, veka in se dere, toda ne joče, vsaj solz pri njem ne vidimo, razen v izredni ihti, ko začno delovati določene žleze, ki «stopijo drugim na pomoč«.
In tako smo prišli do teze, ki jo zagovarja ameriški znanstvenik Montagu, ki pravi, da je jok v fiziološki funkcij! človekovega organizma. Teda, da tekoj popravimo. V fiziološki funkciji organizma je »jok s solzami«, ki pa ni nujno da bi bil «psihičnega izvora«.
Znano je, da imajo razne sluznice prav tako svojo vlogo kot vsak človekov organ. Ce vzamemo v poštev nosne sluznice in sluznice, ki z notranje strani obdajajo razne dihalne organe, kot n. pr. sapnik in velike in male bronhije, vidimo, da te sluznice izločajo določeno vlago, na katero se lepi vsa nesnaga, ki jo z zrakom vdihavamo. V tej sluzi pa so mikroskopsko majhni elementi, ki jim znanstveno rečemo encimi. Ti encimi so sredstvo organizma v boju
so dokazali, da morejo encimi ugonobiti tudi od 90 do 95 odstotkov raznih bakterij, ki jih človek z zrakom vdihava. Kot vidimo, imajo encimi izredno veliko moč, sluznice pa veliko nalogo. Kakšno zvezo pa ima to s solzami, se bo kdo vprašal
Zelo enostavno Tudi v solzah imamo encime, ki jim pravijo licozimi. Ti so celo še bolj koncentrirani kot encimi v sluzi sluznic. So torej še bolj učinkoviti. Znanstveniki so k temu dodali še drugo logično povezavo. Ce človek ječe, se mu sluznice osušijo in izločajo zato manj sluzi in s tem manj encimov. Organizem je v tem primeru v večji nevarnosti pred okužbo kot sicer, duhu samoobrambe pa slepijo tedaj «v službo« solze, ki služijo kot pomoč ošibeli osušeni sluznici v borbi proti zunanjim agensom — bakterijam, ki jih je zrak poln.
Tako je znanost obrazložila izvor joka. Vendar pa je tu odgovor le na fiziološko funkcijo joka, oziroma solz. Kajti nikomur še ni uspelo razjasniti, zakaj pa joče sploh človek, ali točneje, kako deluje oni psihološki agens na jok
proti bakterijam, ki jih z
zrakom vdihavamo. Poizkusi in na izločanje solz. ■•lUiilliiiiliiituiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiliniiiimiiniiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiiinlUlHlllliiiiiiiiiiiiiiiiinaniiiiiiiiiiiiiii,umil,Illlllllllmlllllll
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.)
Ugoden dan za poslovno aktivnost. Ne zavračajte ponudb. Uspehi v športni aktivnosti. Previdnost v sentimentalnih odnosih.
BIK (od 21. 4. do 20 5.) Za rešitev nekaterih domačih vprašanj boste morali pokazati velik praktični čut. U-tegnete si pridobiti zaupanje novega prijatelja.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne zaupajte malo jasnim predlogom. Ne zanašajte se na komaj poznane osebe. Vesele ure v družinskem krogu. Prehodna bolezen v grlu.
RAK (od 23. 6 .do 22. 7.) Držite zase tajnost, ki bi utegnila koristiti vašim nasprotnikom, če bi bila izdana. Ne povzročajte sporov zaradi ljubosumja.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Ze zjutraj si pripravite duev-
HOROSKOP
JLA DANES-
ni načrt .katerega se tudi držite. Skušajte se pomiriti in ne razburjajte se preveč, lahke bi škodilo vašemu zdravju.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Imeli boste dobre ideje, posebno če ste umetniške narave. Ce ste prosti, ne odrecite se srečanju, ki utegne biti odločilno za vaše srčne zadeve
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne odrecite se cilju, ki ste ga hoteli doseči. Bodite pogumni in vztrajni. Ne povzročajte nekoristnih izdatkov.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Ugoden dan za začetek dela, ki vam leži pri srcu. Ne reagirajte na indirekt-
ne provokacije. Obvladajte vaš odnos do nasprotnikov.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Zelo spretno boste upravljali vaš denar. Sklenili boste veliko intelektualno prijateljstvo. Odlični odnosi v družini
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1 ) Vaše delovanje bo potekalo v znatni harmoniji s podrejenimi in nadrejenimi. Odkriti odnosi z drago osebo bodo koristni.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Brez prmoči boste srečno izpeljali odgovorno nalogo, ki bo povečala vaš ugled. Ne povzročajte sporov, ki bi jih lahko obžalovali.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Spravite z dnevnega reda drobne zadeve praktičnega značaja. Prijeten večer 7. ’jub-ljeno osebo. Zdravje zelo dobro. vendar ne bo odveč previdnost.
Tehnika
m
znanost
*
*
*
*
*
*
*
-K
*
*
¥
¥
Prva geografska karta Butana
Prvič v svoji zgodovini bo mala himalajska državica Butan začela izdelovati podrobne zemljevide svojega o-zemlja. Ti zemljevidi bodo izdelani s pomočjo strokovnjakov indijskega kartografskega inštituta. Prva ekipa strokovnjakov iz tega inštituta je že prebila nekaj mesecev v Butanu. Pričakuje se, da bo druga skupina prispe, la po monsunskem razdobju. Zemljevidi Butana bi morali biti izdelani v začetku prihodnjega leta.
«Svetloba-15» za operacijske dvorane Elektrotehniki v Moskvi so izdelali poseben aparat za u-porabo v operacijskih dvoranah. Imenuje se «Svetloba-15», ima specialne reflektorje, napravo za ultravioletne žarke, televizijsko kamero, avtomatični fotografski aparat, mikrofon m elektrodina-mični ojačevalec glasu. Ko dela s pomočjo aparata «Sve-tloba-15», se lahko kirurg med operacijo posvetuje s kolegi iz drugih oddelkov, študentje pa lahko spremljajo potek operacije na televizijskih zaslonih.
ZoICnj kamni
Po statistikah medicinskih ustanov v Zahodni Nemčiji je na svetu okrog 200.000 bolnikov z žolčnimi kamni kot aktivnim obolenjem in okrog 2 milijona oseb pri ka. terih je ta bolezen kronična.
Najbolj razvite medicinske veje v SZ
Po oceni neke delegacije ameriških zdravnikov, ki so se vrnili iz Sovjetske zveze, so najbolj razvite medicinske veje v katerih sovjetski znanstveniki dosegajo vsak dan izredne uspehe, kirurgija žil, srca in živcev, nato borba proti raku in nalezljivim boleznim, otroška paraliza, gripa, »virusno vnetje pljuč, industrijska obolenja in starost.
Obstaja življenje na nevidnih zvezdah?
Opazovanje zvezd, katerih svetloba ne prihaja do Zem-Ije, je privedlo znanstvenike do zaključka, da živijo na teh zvezdah bitja z inteligenco, ki je višja od ljudi našega planeta. Dr. Deich, član raziskovalnega zavoda v Prin-cetonu v ZDA je to svoje mišljenje takole obrazložil: «Obstajajo zvezde, ki so za nas nevidne ali skoraj nevidne zaradi tega, ker jih zastirajo ogromni ovoji — de. lo razumnih bitij, katerih tehnika je zelo napredovala. Ti zaščitni ovoji bi lahko bili postavljeni s pomočjo sončne energije». Da bi podkrepil to svojo tezo je znanstvenik predlagal, da bi se zajeli infrardeči žarki, ki e-ventualno izvirajo od teh zvezd. Ta dela bi morala t ra. jati več tisi*ž let, da bi prišli do končnega zaključka. Jedilno olje proti radioaktivnosti Japonski zdravniki so odkrili, da miši, ki so bile podvržene smrtnim dozam radioaktivnih žarkov, ostanejo žive, če se jim v trebušno votlino, vcepi navadno jedilno olje, kateremu se doda oleat metila in triolina. Z idealno dozo trinajstine težine miši je bilo rešenih okrog 90 odstotkov teh glodalcev. Ta me. toda borbe proti posledicam radioaktivnega izžarevanja je po trditvah japonskih zdravnikov mnogo bolj učinkovita od zauživanja antiradioaktiv-nih tablet, ki jih je treba zaužiti preden je organizem podvržen radioaktivnemu izr žare vanju
Chicago osvetljuje atomski tok
V Chicagu je v pogonu naj. večji ameriški atomski reaktor, ki s svojimi 180.000 kW. osvetljuje del Chicaga v katerem živi 200.000 ljudi. Reaktor sta zgradili družbi Edison in Generaleletric. Obe firmi sta prepričani, da bo čez nekaj let atomska struja cenejša od električne struje iz hidro ali termoelektrarn.
Kozmični pran
Po poslednjih podatkih sovjetskih znanstvenikov zgori v višini nad 100 km od zemeljske površine vsako leto
28.600.000 ton kozmičnega prahu. Samo 3000 ton najdrobnejših meteorjev in prahu pade vsak dan na zemeljsko površino.
75.000 let staro okostje
V votlini pri Roandusu na tromeji med Irakom, Turčijo in Perzijo, so ameriški arheologi našli človeško okostje, katerega starost cenijo na
75.000 let. Vodja arheološke skupine, profesor za antropologijo na univerzi Columbia dr. Ralph Solecki je na tem področju v zadnjih treh letih odkril štiri predzgodovinska človeška okostja.
Zoološki vrt za mikrobe
V Ueorgesloivnu v Ameriki so ustanovili zoološki vrt za mikrobe. Zbirka mikrobov v tem vrtu je zelo obsežna, saj so nabavili redke mikrobe tz vseh mogočih držav in celo iz Sovjetske zveze. Nevarne mikrobe, ki povzročajo tuberkulozo ali tijtis, oddajajo samo priznanim ustanovam. Vsak človek pa si lahko naroči kulture kamunberskPja ali rokfordskega penicilina, da lahko doma izdeluje razne sire. Industrija živil je danes usmerjena na mikrobe, prav tako kot medicina. Celo tovarne letal naročajo mikrobe, da z njihovo pomočjo preizkušajo odpornost materiala, ki ga lahko napadajo glivice iz tropskih krajev. Mikrobe vzdržujejo v zmrznjenem stanju in ji h zaradi tega dvajset let ni treba hraniti,
PRIMORSKI DNEVNIK
— 4 —
24. avgusla 15®
Gorlško-beneški dnevnik
Turistična razmišljanja med enim dežjem in drugim
Z obmejnim prometom nam je odprt dostop do številnih turističnih točk
Med najprikiadnejšimi za Goričane je «Kekec» nad Novo Gorico
Poletje gre h koncu, pravzaprav ga letos nismo niti pošteno občutili, dež največ krat z nevihto je bil reden gost in precej ljudi, ki so želeli letovati, je opustilo svoje načrte in ostalo v mestu. Tako so se zadovoljili le s kraj' širni popoldanskimi «skoki» v Sesljan, Devin ali Gradež. To. da tudi teh vsakodnevnih sprememb in obiskov tja dol do prelepe obale od Trsta do Tržiča bo kmalu konec; morje je že sedaj, po deževnih večerih, tako hladno, da zvabi k sebi le najbolj vztrajne ljubitelje morske kopeli.
Vendar je goriška dežela sama po sebi tako lepa, da krajši izleti in sprehodi po avgustovskih dneh ne bodo minili, zvabila nas bodo prav kmalu Brda, pa tudi Kras, ki je posebno očarljiv v jeseni! V petih letih obmejnega prometa pa se nam je odprlo ponovno mnogo poti do prelepih turističnih in planinskih postojank onkraj Gorice. Mnoge pa so doživele v tem času tudi svoj krst, zahvaljujoč se skrbnosti ljubiteljev naravnih lepot onstran meje. Med slednjimi vsekakor prednjačijo člani planinskega društva «Nova Gorica«, ki skrbi za Trstelj, Lepeno, Krn, Lokve in Kekca.
Vneti planinci, naši sosedje Solkanci in Novogoričani so poskrbeli, da ne bodo prikrajšani tudi tisti, ki nimajo dovolj prostega časa, da bi odšli na daljše planinske ture in izlete. Potem ko so privlekli od nekod leseno kočo in jo postavili na Katerinico ter ji nadeli ime prijatelja naših malčkov «Kekca», so sčasoma prišli na zamisel, da bi »Kekec« lahko postal izletniška točka dosegljiva vsem. Od tedaj ima «Kekec» polno obiskovalcev in z njimi vred strmi v sosednji Sabotin, z občudovanjem se ozira po valovitih briških holmih, dokler se mu v sončnih dneh pogled ne ustavi na širokem izlivu Soče v morje. Tudi Kras se nam tu s Kekčeve postojanke prikaže v vsej svoji razprostranosti, in vabi' nas domača Vipavska dolina, potem ko nas je zvečer zvabilo pred nami ležeče mesto, v katerem se neopazno, samo čutno vije državna meja in nam nehote vsiljuje vprašanja, ki bi nam lahko skvarila čudoviti vtis pogleda na to prelepo gonško deželo.
Kekec vabi tudi zaradi notranje ureditve njegovega bivališča, kjer je spretna roka uredila vse tako, da pridejo celo naši malčki do posebnega užitka, ko se v sobi nalašč za njih urejeni, lahko celo usedejo za njim dostopne mizice. Kaj bi pa rekli še o furlanskem ognjišču, na katerem se vrti namesto polente doma vzrejeni piščanec, na Kekcu imajo zgledno kokoše-rejo in tako lahko zadovoljijo tudi najbolj izbirčne goste. Kmalu pa bo dograjena še kmečka soba in urejen prostor, v katerem se dviga ponosna primorska peč. Na Kek. cu vas postrežejo tudi z nadvse priljubljenimi čevapčiči in ražnjiči in seveda tudi s pristnim teranom. Mlada oskrbnica Marija Šuligoj ima polne roke dela, toda vedno skuša zadovoljiti vsakega gosta! Go. spodar društva Julko Boštjančič, ki nam je ljubeznivo razkazal tudi gornje prostore Kekca, v katerem smo videli znane moderno urejene «po-
grade», nam je potrdil, da se je po otvoritvi nove ceste, ki je skrajšala staro in dokaj težavno pot za 2 km, število gostov in izletnikov s tostran in onstran meje, pa tudi mnogih tujcev, ki letujejo v Jugoslaviji, še vidno povečalo.
Vsekakor je obisk Kekca pravi užitek in nikomur ne more biti žal, četudi jo mahne peš tja gor, saj ga Kekec poplača za njegov trud z razgledom, kakršnega si lahko samo zamislimo.
Tudi ostale turistične in planinske točke, za katere skrbi planinsko društvo «Nova Gorica«, so tako skrbno negovane, vendar ne bi bilo napak, če bi skušali tudi ostale, predvsem pa postojanko na Lokvan opremiti s sodobnimi napravami, predvsem higienskega značaja, ker bi to pospešilo obisk mnogih novih turistov in izletnikov pa tudi
tistih, ki so jim bile Lokve že od nekdaj priljubljena izletniška točka.
D. M.
ti in vpisovanje na nižji srednji šoli
Ravnateljstvo Nižje šole (gimnazije) in Strokovne šole v Gorici javlja, da se bodo popravni izpiti pričeli v četrtek, 1. septembra ob 8.30, s pismeno nalogo iz italijanščine in se bodo nadaljevali po vrstnem redu, ki je objavljen na oglasil’ deski šole v Ul. Randaccio.
Tudj sprejemni izpiti se bodo začeli isti dan.
Vpisovanje v vse razrede obeh šoi je že odprto in bo trajalo do 20. septembra; tega dne se bo nepreklicno zaključilo, zato naj vsi pohitijo. Vsa potrebna pojasnila daje tajništvo, ki je za občinstvo odprto vsak delavnik od 9. do 12. ure.
iiuiiimimiimiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiimimiiiimiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiiiii
Včeraj popoldne v Farri
Eksplozija
Trije delavci so se hudo opekli
Ob 18. uri so sprejeli v civilno bolnišnico V Ulici Vit-torio Veneto tri moške iz Farre, ker so imeli opekline I. II. in III. stopnje po vsem telesu. Poškodbe jim je prizadejala eksplozija bencinskih hlapov. Zidarski mojster, 46-letni Ermano Visintin iz Farre, je bil včeraj zvečer skupno z zidarjem 43-letnim Alfredom Biacentinijem v kleti 66-letnega Luigija Spessota v Farri, kjer so z bencinom redčili katran in z njim pleskali stene, da ne bi propuščale vlage. Pri tem se je v kleti, ki je bila slabo zračena, nabralo precej bencinskih hlapov.
Nihče ne ve povedati, zakaj je nastala eksplozija. Vse se je zgodilo zelo nahitroma in s tolikšnim treskom, da se je na kraju kmalu zbralo pol vasi. Vsi moški, katerim se je obleka pri eksploziji zažgala, so v plamenih pritekli na prosto in jo zmetali iz sebe. Z rešilnim avtom Zelenega križa so jih odpeljali v bolnišnico, kjer so jih pridržali na zdravljenju zaradi hudih opeklin. Biacentini se bo moral zdraviti 30 dni, Spessot 40, Vi-sintini pa 20 dni.
Nekaj minut kasneje so prišli na kraj nesreče tudi go-riški gasilci, ki pa niso ime-1' nobenega dela, ker je bila eksplozija hipna in ni povzročila škode na zgradbi.
Dokler preiskava, ki jo vodijo orožniki iz Gradiške, ne bo zaključena, ni mogoče z gotovostjo trditi, zakaj se je to zgodilo. Nekateri domnevajo, da je nastala eskplozi-ja zaradi kakšne iskre, ki so jo povzročili delavci, drugi pa so mnenja, da si je kakšen delavec ponevedoma prižgal cigareto in s tem povzročil nesrečo.
Prenos olimpijskih iger v telovadnem društvu
Jutri bo v Rimu otvoritev XVII. olimpijskih iger. Po televizijski mreži bodo vsak dan prenašali del programa za Ita. lijo in druge države, ki so vključene v Evrovizijo. Goriško telovadno društvo bo v svojih prostorih namestilo te-
levizor, pred njega pa bo razpelo 2 m široko platno, na katerega bodo prenašali slike, ki jih bodo gledalci videli kot na filmskem platnu. Vstop bo prost.	■
 «»---------
DEŽURNA LEKARNA Alesani, Ul. Carducci 12, tel. 22-68. Odprta je čez dan in ponoči.
Vprašanje
svetovalca Bergamasa o goriški umobolnici
Pokrajinski svetovalci KP1 Fulvio Bergomas je zastavil odboru vprašanje, v katerem pravi, da so že 18. junija razpravljali na seji pokrajinskega sveta o tedenskem počitku za bolničarje psihiatrične bolnišnice, kakor ga predvideva zakon, in o izplačilu doklade za izredno delo, kot jo prejemajo njihovi kolegi iz Vidma.
Ob itisti priliki je odbornik izjavil, da je ustanova pristala na priznanje tedenskega počitka in plačila nadurnega dela. Se poprej pa je vprašala prefekturno nadzorstveno komisijo, naj ugotovi, če bi zaposleno osebje ob tedenskem počitku lahko nudilo bolnikom zadostno oskrbo, ker je bila uprava bolnišnice mnenja, da je kaj takšnega nemogoče.
Svetovalec nadalje pravi, da je notranja komisija umobolnice poslala sindikalnim organizacijam pismo, v katerem trdi, da so bila pogajanja s pokrajinskim odborom brezuspešna, in pooblašča sindikate, naj se pričnejo pogajati o teh vprašanjih in o delovnem času za kmečke bolničarje. Zaradi negativnega stališča predstavnikov pokrajine je nastalo med uslužbenci hudo nezadovoljstvo.
Svetovalec na lconcu sprašuje po vzrokih, ki so pripravili odbor do tega, da ni proučil zahtev uslužbencev; le-ti so bili potem prisiljeni vprašati za pomoč sindikalne organizacije.
Kino v Gorici
CORSO. 17.30: «Dai, Johnny, dai!», A. Celentano ob najboljših ameriških pevcih. VERDI. 17.30: «Tarzan in ženska - leopard«, Weissmueller in B. Loyce.
VITTORIA. 17.15: «1 magliari«, A. Sordi in Belinda Lee. Mladoletnim vstop prepovedan. CENTRALE. 17.00: «Napad iz vesolja«, J. Agar in J. Byron. MODERNO. 17.00: »Kadar se razbesni pekel«.
M
Uradni razporedi olimpijskih tekmovanj
Že v prvem dnevu rimskih iger vaterpolisti v borbo za točke
Dan po otvoritvi olimpiade se bosta začela nogometni turnir in tekmovanje v hokeju na travi
RIM, 23. — Prireditveni odbor olimpijskega vaterpolo turnirja je določil skupine in tudi razdelil udeležence. Istočasno je odbor določil datum in ure tekmovanja.
Udeleženci so razdeljeni po
Pozimi prodaja kostanj, poleti pa lubenice. Vedno Je zelo ustrežljiv in tudi njegovo blago Je prvovrstno. V tem času gredo lubenice zelo v promet. Pred nekaj dnevi so mu pripeljali velik tovor, ki je zginil v nekaj dneh. Sladokusci jih pojedo kar pri stojnici, mnogi pa jih odnesejo domov, kjer sad razrežejo na kose in ga servirajo pri hrani. Ce bo še kaj poletja, bo še kaj nkšefta«, vsekakor pa si bo moral polagoma očistiti peč in si pripraviti zalogo kostanja
skupinah kakor sledi:
1. SKUPINA — Italija, Romunija, Japonska In ZAR
2. 5JKUPINA — Sovjetska zveza, Nemčija, Argentina -n Brazilija
3. SKUPINA — Jugoslavija, Holandska, Južna Afrika in Avstralija
4. SKUPINA — Madžarska, ZDA, Belgija in Francija
Tekmovanja pa bodo po sledečem razporedu:
25. t. m. — olimpijski bazen ob 20.30 JUGOSLAVIJA —
HOLANDSKA (3. skupina) ob 21.30 ITALIJA — ROMUNIJA (2. skupina) ob 22.30 SZ — NEMČIJA (2. skupina)
• Piscina delle rose« ob 20.30 JAPONSKA — ZAR (1. skupina) ob 21.30 ARGENTINA—BRAZILIJA (2. skupina) ob 22.30 JUŽNA AFRIKA — AVSTRALIJA (3. skupina)
26. t.m. — dPiScina delle rose* ob '100 BELGIJA — FRANCIJA (4. skupina)
ob 12.00 ROMUNIJA — ZAR (1. skupina) ob 21.00 NEMČIJA — BRAZILIJA (2. skupina) ob 22.00 HOLANDSKA—AVSTRALIJA (3. skupina) Olimpijski bazen ob 22.40 ITALIJA — JAPONSKA (1. skupina) ob 23 40 MADŽARSKA—ZDA (4.skupina)
27. t m. — cPiscina delle rose« ob 10 00 SZ — ARGENTINA
(2. skupina)
ob 1100 JUGOSLAVIJA — JUŽNA AFRIKA' (3. skupina) ob 21.00 ZDA — FAHCIJA (4. skupina) ob 22.00 ROMUNIJA — JAPONSKA (1. skupina) Olimpijski bazen ob 2150 (ITALIJA — ZAR (1. skupina) ob 22.50 MADŽARSKA — BELGIJA (4. skupina)
29. t.m. — »Piscina delle rose« ob 10.00 ZDA — BELGIJA (4. skupina) ob 1100 SZ — BRAZILIJA (2. skupina) ob 21.C0 HOLANDSKA — JUŽNA AFRIKA (3. skupina) ob 22 00 MADŽARSKA --FRANCIJA (4. rkupina) Olimpijski bazen ob 22.15 JUGOSLAVIJA — AVSTRALIJA (3. skupina) ob 23.15 NEMČIJA — ARGENTINA (2. skupina)
Prvi ave ekipi od vsake skupine se bosta plasirali za polfinalno tekmovanje. Iz njih bodo sestavili dve skupini. Rezultati srečanj v izločilnem delu turnirja bodo veljali tudi v polfinalnem tekmovanju. Razpored polfinalnega tekmovanja bodo določili po končanem izločilnem turnirju.
• * #
Med prvimi, ki bodo šli v borbo na olimpiadi bodo tudi nogometaši. Udeleženci so bili že razdeljeni po skupinah, prireditveni odbor pa je tudi že objavil razpored tekmovanj, ki je kakor sledi;
26. t. m. v Pescari: Jugoslavija-ZAR v Grossetu: Bolgarija-Turčija v Livornu: Brazilija-V.Britanija
MllllimillllHtllllllltllllHIIIIIMIIIIIIUIIIIIIIIII
Izlet SPD na Banjško planoto
Slovensko planinsko društvo organizira enodnevni izlet v nedeljo 28. avgusta 1960 na BANJŠKO PLANOTO.
Zbirališče na kolodvoru v Novi Gorici ob 6.45.
Odhod z vlakom ob 7. uri do Avč, od tam peš na Banjško planoto in na lešnike. Kosilo iz nahrbtnika. Izletniki naj kupijo nedeljski povratni vozni listek.
Prijave sprejemajo v kavarni Bratuš.
v Neaplju: Italija-Taiwam v Rimu: Poljska-Tunis v Rimu: Dainska-Argentina v Florenci: Francija-Peru v Aquili: Madžarska-Indija 29. t. m. v Florenci: Jugoslavija-Turčija v Aqu:li: Bolgarija-ZAR v Rimu: Brazilija-Taiwan v Rimu: Italija-Vel. Britanija v Livornu: Poljska-Danska v Pescari: Argentina-Tunis v Grossetu: Francija-Indija v Neaplju: Madžarska-Peru 1. septembra v Rimu: Jugoslavija-Bolgarija v Livornu: Turčija-ZAR v Florenci: Italija-Brazilija
v Grossetu: V.Britanija-Taivvan v Neaplju: Poljska-Argentina v Aquui; Danska-Tunis v Rimu: Francija-Madžarska v Pescari: Peru-Indija * * *
Tudi za olimpijski turnir v hokeju na travi, ki bo od 26. t. m. do 9. septembra, so razdelili udeležence po skupinah in so tudi sestavili razpored. V prvi skupini so Indija, Danska, Holandska in Nova Zelandija, v drugi Pakistan, Avstralija, Poljska, Japonska, v tretji Italija, Francija, Nemčija in Kenija, v četrti pa Velika Britanija, Španija, Belgija in Švica. Do 3. septembra bodo izločilna tekmovanja, 5. bo četrtfinale, 7. polfinale in 9. pa finalno srečanje.
Na 57. kongresu CIO v Rimu
Avery Brundag* ponovno izvoljen
Mednarodni olimpijski odbor se ni mogel ttl niti o datumu prihodnje olimpiade v Tokiu
RIM, 23. — Američan Avery Brundage je bil ponovno1^ j voljen za dobo štirih let za predsednika mednarodne?*| | 1'mpijskega odbora (CIO). Z njim je kongres CIO P® tudi oba podpredsednika in sicer Francoza Massardaz*’ Angleža Lorda Exterja Da za dobo 2 let.
Med kongresom so člani o-limpijskega odbora sprejeli japonsko delegacijo, ki je prišla poročat o poteku priprav /.a XVIII. olimpijske igre, ki bodo čez 4 leta v Tokiu. Največ se je razpravljalo o datumu tekmovanj; Japonci so priporočali obdobje med junijem in koncem julija. Predstavniki sever-no-evropskih držav pa se s tem obdobjem niso strinjali, predvsem ker njihovi atleti ne bi mogli priti na olimpiado skrbno pripravljeni in trenirani.
1Z druge strani pa ni mogoče
iiiiiiiiHimiHiiiiiiHmiilMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiuiiiiiliiiliiiiiiiliiilHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiMiiiiitiiiiiiiiimiiiiiifiiiiiiiitiimiiimiiHiimitiiiiiii
misliti na tekmovanje j(-gustu in septembru, Pr > zaradi nevarnosti tajfunu ^ radi tega ostaneta še ,v® razpolago za olimpi)SK .. v Tokiu obdobji 1*°° 0a oktober-november, »° Ai
rečej g
no. O tem se bodo še
na Japonskem že
Olimpijske vesti
Sovieiska ziieza, zdi id nemcija naisiemineise na runsmii igran
Včeraj popoldne dvig zastav 15 udeležencev - 500 kg čaja za tekmovalce
RIM, 23. — Najštevilnejše reprezentance na otvoritveni svečanosti rimskih olimpijskih iger bodo korakale za zastavami Sovjetske zveze, Združenih ameriških držav in Nemčije. Vsaka reprezentanca bo štela 245 oseb.
Italija, ki bo v mimohodu zadnja, bo štela 197. oseb, od
katerih jih bo 192 tekmovalcev, 4 funkcionarji in zastavonoša, ki bo znani sabljač E-doardo Mangiarotti. Mimohoda se bo udeležilo približno 4.575 oseb, od katerih bo 4.251 atletov in 87 zastavonqš.
Danes je prišel v Rim župan iz Melbourna Bernard Evans, ki bo jutri ob 13. uri izročil v Campidogliu rimskemu županu uradno olimpijsko zastavo, ki so jo pred dnevi pripeljali iz Avstralije.
Danes je «Ceylon Tea Board« izročila prirediteljem olimpijskih iger 500 kg najboljšega letošnjega čaja. Po računih darovalcev bo 500 kg zadostovalo, da bodo imeli atleti ves čas iger na razpolago to osvežujočo pijačo.
Jutri od 8. ure dalje bodo vsi boksarji zbrani v telovadnici olimpijskega naselja, kjer jih bodo zdravniško pregleda,i in jih uidi stehtali. Kasneje bodo prireditelji izžrebali pare in tudi določili izločilne skupine.
Danes popoldne so dvignili na drogove Drevoreda XVII. olimpiade v središču olimpijskega naselja zastave 15 držav, in sicer Argentine, Britanskih Antil, švedske, Otokov Figi, Portugalske, Ugande, Švice, Grčije, Irske, Izraela, Jugoslavije, Surimana, Birmanije, San Marina in Islandiia.
Zanimivo Je, aa sta obe godbi zaigrali nič manjkot štirikrat tlitansko himno, ki je spremljala dvig zastave Bn-tanskin Antil, Figijskih otokov, Ugande in Švice. Številna množica je burno ploskala olimpijskim tekmovalcem in njihovim voditeliem vseh 15 reprezentanc, ko so ti korakali po širokem drevoredu olimpijskega naselja.
Najboljše sodelavke novinarjev in tudi atletov so brez dvo ma prevajalke, ki so razstre-sene po celem Rimu, po stadionih, na tiskovnem uradu m drugih krajih. Teh ni mogoče zgrešiti zaradi sive obleke (baje nekoliko predebele) in po velikih črno-belih torbah. Kaj je v .ijih nihče ne ve; hudo-mušneži govore, da imajo v njih skrite slovarje. Do sedaj slovarjev nihče ni videl, pa čeprav se je marsikdo že poslu-žil znanja teh brhkih, elegantnih in inteligentnih deklet. Prevajalke morajo znati najmanj angleščino in francoščino, a
skoraj vse znajo poleg teh dveh enega ali tudi več jezikov. Nijh ni malo, vsega skupaj jih je 170, a tudi delo bo precej težavno. Marsikatera je sprejela službo iz radovednosti in tudi, ker je letos v modi... poklic prevajalke.
* * *
Kot vsak dan, je bilo tudi danes povsod živahno. Na nogometnih igriščih je bilo polno moštev vseh narodnosti. Jugoslovani so vadili driblinge in strele na gol ter so trening zaključili s kratko tekmo. Turčija in Tunis sta odigrali trening tekmo, ki se je zaključila v korist prvih.
Na lahkoatletskih stezah je žel precej občudovanja dvakratni olimpijski prvak v troskoku Brazilijanec Da Silva, ki pa kljub vsemu ni dosegel presenetljivih rezultatov. Turški in brazilski sprinterjj pa so vadili s pomočjo italijanskega starterja.
V bazenih je bilo polno avstralskih plavalcev. Devitt neumorno trenira. Tudi Fraserje-va ne zaostaja za njim in upa, da bo na 100 m prosto šla pod 1’, kar bi bil zgodovinski dogodek v ženskem plavanju.
Tudi telovadke so preizkušale orodja, na katerem bodo nastopale. V jutranjih urah so trenirale Romunke in Italijanke. Odsotna je bila samo Fa-gherazzijeva, ki se je med prometno nezgodo precej potolkla. Kot se je izvedelo, njene poškodbe niso nevarne in odločna telovadkinja bo lahko tes-movala na olimpiadi. Največje zanimanje so vzbudile sovjetske telovadke, ki so vadile samo parter. Zanimivo je, da so izvajale vaje po Modugnovem napevu «Volare» in kot kaže, bodo s tem napevom nastopile tudi na olimpijskih igrah.
 «»--------
ZA 32.000.000 LIR
Pietrangeli profesionist
RIM, 23. — Italijanski teniški igralec št. 1 in eden izmed najboljših evropskih tenistov Nicola Pietrangeli je prestopil k profesionizmu.
To re je izvedelo iz dobro obveščenih krogov. Pietrangeli, ki je pristopil h Kramerjevi skupini, bo prvič nastopil kot profesionist čez 15 dni v Parizu, kjer bo svetovno prven-1
stvo. Baje so Pietrangeliju ponudili preko 50.000 dolarjev, to je čez 32.000.000 lir. Jutri opoldne bo imel Pietrangeli tiskovno konferenco v nekem hotelu, kjer bo obrazložil razloge, ki so ga prisilili, da je stopil mej profesioniste.
Italija bo tako izgubila svojega najboljšega igralca, ki bi moral nastopiti v decembru v medeonskem finalnem srečanju za Davisov pokal. Z njegovim prestopom med profesioniste se je ločila najbolj znana in tudi najmočnejša evropska dvojica Pietrangeli - Sirola, ki je žela uspehe na igriščih vsega sveta.
Oddaj« radia Trst 4» ob olimpijskih igrali
Občinstvo, ki običajno posluša oddaje radijske postaje Trst «A» (v slovenskem Jeziku), bo lahko sledilo poteku bližnjih olimpijskih iger v Rimu tako po televiziji kot tudi z vrsto radijskih prenosov.
Športne vesti bodo vključene v vse oddaje radijskih poročil, in sicer ob delavnikih ob 7.15,	8.15, 13.15,
14.15, 17.15, 20.15 ter 23.15; ob praznikih pa ob 8.15,
13.15, 14.15,	20.15 ter 23. uri 15.
Toda oddaje, ki bodo vzbudile največjo pozornost, bodo eotovo neposredne reportaže, ki jih bo postaja pre-ncšala vsak večer od 25. avgusta do 11. septembra od 19.45 do 20.15 v povezavi z rimskimi študiji. To bo popoln pregled dnevnih dogodkov z novicami, komentarji, razgovori in izjavami. Reportaže bo pripravljal radijski kronist Mitja Volčič s sodelovanjem Bojana Pavletiča. Kot posebna dopisnika radijske postaje Trst «A» na 17. Olimpiadi nas bosta mogla sproti, izčrpno in živahno obveščati o tem največ lem športnem svetovnem dogodku. Pri delu bosta posvetila posebno pozornost tistim panogam, v katerih se bodo odlikovali italijanski in Jugoslovanski športniki.
Olimpijski spored Radia Trst mA« bo končno obsegal tudi neposredni prenos vsaj dveh tekem olimpijskega nogometnega turnirja.
rili prihodnje leto v Mednarodni olimpijs'tl je tudi razpravljal. ’ f ;j( nosti zimskih olimpiJsltl » Odbor je sklenil, da c' (4 zimsko športne j113.1",- od^ tudi v prihodnosti. ls**ti ribo moral v prihod®? ]B(H; pravljati tudi o maks* ' številu športnih PaI pravi^ limpijskih igrah. “ ;teti) predvideva mirnim**?® Sf (15) in ne maksimal®« Vi daj nastopajo na	?
v 21 disciplinah, v *? «j» kjer bo tudi tekmovanj du, jih bo celo 22. C* ,j i> vrnil predlog o *®oZ.®,u l"*; domestitve atleta v c > uradno prijavo in dne’
začetkom tekmovanja. tako je odbor zavr? a£ij(i * Sovjetske zveze in SP0,eg *•' bi za uradna jezikaj
gleškega in francoskega .jjj. li tudi ruščino in spa Na kongresu so tudi ^ )\
1962. leta priredili s ^ J*1 »Evropske igre«.
ljali o problemu Sev.eflV Južne Koreje. Odbor J t/ lagal, da bi na olimP*^* stopilo enotno moštvo žav kot se je zgodil? j# čijo, toda predstavni**. ^
Koreje so se temu up pt tem ko so bili Sever® ci zadovoljni s to , , Jf Odbor je nato izvolil (/ ga člana namesto I*®*1,, fa Di Revela in Bolga|P rala Stojčeva. Nova j«' Brazilijanec Ferrara B tokijski župan dr. Azuma.	tujl	1
CIO je razpravlja* ji; predlogu Sovjetske zv ~ ~ ~~ '	:	_	ir,
mom se odbor ni ?trl sp°v. vsem, .ker je tedaj ven-.f; svetovno nogometno P. ge JI! 1. septembra letos bo (e if pravljali, če bi bile 1963. ali 1965. leta.
SAHOVSKO PRVENS*
Vospernik šf na vrhu lestvic« ^,
IZOLA, 23. — Danas!r:
šahovsko prvenstvo daljevalo z igranj® stJ» VII. kola. Se prej Pa n8d*^ derman in Draksler vala včeraj prekinje ^ rj jo, ki se	je, kot	J«	sjo *
čakovati,	končala	z	J
vega.	.	,a Pj
Od partij današnj ni nobena bila t3^.aj vet* bna, na bi lahko kaj je -sali. Zanimivo je, “a, ifl“, pernik, pa čeprav eV, današnjo	partijo	z	vo^ (
prekiniti, še vedno v je Njegovo prvo mes>to v nevarnosti, ker so * a t.. nevarni šahisti takoj y5e* z istim številom t° a- d*v, kaže, da bo Vošper® njo prekinjeno ParJ končal v svojo koU? ’ $ Današnji rezultat* J deči:	<f
Cuderman—Puc re _ f
potezi)
Bajec—Draksler potezi)	-o	)>€>
Pirc-Guzel 1:0 Roblek—Vošpernik j) na v boljšem polo*« ,j *ega	n	pf«V
Longer—Njegova®L z» na v boljšem poloz«
s*- ^	^*e-	ams	-rzr-	4tae	31»	-st*	-ste	-sas-	i:«-	ss	-Kr-	**	3-e	a.	■»*•*«•■»*•»*■
ren*1
govana	nreVjti,
Stupica—Kržišnik v fyj v boljšem položaju (’ Ivačič—Vavpetič ‘e Potezi)	kolu:	P'
Lestvica po VII-Vošpernik 4 (11	4	it“‘
derman, Pirc in P*1^ J
MATF.VZ HAFE
17.
g<:	KOMISARJEVI	ZAPISKI
g N  ---
Druga knjiga
J
jp Nemci so gnali pred seboj otroke j da bi se z njimi zaščitili
•K7
O
o
o
5
5
o
o
c
o
GOOOOOGG<JwDGiai.'.OOGGC»0«.K>DOwGOe5<jOejOOOt>>-.GOOOOOQG
Vso noč smo lezli v ledeno strmino in proti jutru prilezli v vas Okroglica.* Hitro smo se raztepli po hišah, skednjih in hlevih. Efenko je dejal: «Toliko snega bo zapadlo, da bomo morali vrtati predor skozenj.«
Kurir Pirc je zapel tiho predse: «Oj kje si hišica, oj mala mila rodna kajžica ...»
Naš štab se je naselil v majhni leseni in topli hišici. Za skrbljeni gospodar je rekel, da je cestni delavec. Bal se je, da mu ne bi zažgali hiše. Počasi so prišli vsi trije komandanti — Efenko, Došenovič in Gedžo — ter poročali, da so borci zelo izčrpani. Odšla sva z Vasjem k borcem in se tiho spogledovala. Molčali so in počivali; nekateri so stali ob hišah in tiho zrli v velike gore.
12. februarja. Spet sneži. Spraševali smo se, kje sta Zidanškova in šlandrova brigada, da bi skupaj napadali.
«Da, skupaj bi napadli Nemce,« je tiho pripomnil Avbelj in potrkal s prstom po zemljevidu. Luka mu je odločno pritrdil in potrepljal po hrbtu starejšo gospodinjo: «Tudi zate bodo prišli boljši časi. Nič ne skrbi. Vse se bo uredilo. Samo prej se bomo še tepli z Nemci, da bo vse cvililo.«
Popoldne smo se spustili proti Rimskim Toplicam. Na križ-potje smo poslali komandanta Badovinca, ki je dobro pregledal poti in z bataljonom zasedel cesto in globoko sotesko blizu Rimskih Toplic. Kmalu smo zaslišali streljanje. Badovinec se je udaril z Nemci. Nekaj sto metrov desno od zasede so lezle v dolgi koloni vse tri brigade. Z Luko sva stopila v neko gostilno na križpotju in kupila vse vino za naše borce. Nekateri so pili raje pivo. Pijačo smo nesli tudi na položaj Badovinče-
vemu bataljonu. Opazila sva, kako so spodaj na cesti zmedeno tekali Nemci. Kmalu je streljanje prenehalo. Zaslišali smo presunljivo vpitje. Izza ovinka so prihiteli šolski otroci. Držali so roke kvišku in strahovito jokali. Nemci so jih gnali pred seboj, da bi jih zaščitili. Ta nečloveški prizor me je pretresel. Videl sem dosti mrtvih in ranjenih borcev in se temu privadil, toda kaj takega še nisem videl. Nekateri otroci so imeli okrvavljene prste. Naše bolničarke	so	prihitele	k njim,	jih odpeljale v toplo gostilniško sobo in	jih	obvezale.	Opazil sem, da
so se bali nas in Nemcev, šele ko so videli, da jim pomagamo, so se nekoliko pomirili. Toda še vedno so drgetali od mraza in strahu in lezli vase. Dva dečka sta imela preluknjane klobuke kakor Poljančev Cenček v Meskovih mladinskih spisih Z Luko sva šla na cesto.
V strmino so lezle zadnje čete Tomšičeve brigade. Ogledovala sva si dvajset borcev, ki so imeli z žico povezane čevlje in škornje. Zaskrbelo me je. V hipu sem se spomnil, kako smo spomladi triinštiridesetega vodili	s	Primorske dolge	kolone
bosih in polbosih novincev skozi	notranjske,	ribniške	in ko-
čevske gozdove na sončno Dolenjsko — v obljubljeno deželo. Luka je uganil moje misli. Pokimal je in zamrmral: «še, še bo težko.«
Vrnila sva se k Badovinčevi zasedi. Nebo se je zjasnilo in zapihala je hladna burja. Badovinec se je s svojim rdečim obrazom zazrl v naju in vprašal: «Ali so vsi prešli cesto?« «Da, vsi,« je odvrnil Luka. «Kar potegni zasedo. Gremo za njimi, da ne bo pretrgana zveza.«
Drug za drugim so se dvigali izza grmovja in skal Šercer-jevci iz Badovinčevega bataljona in se plazili v gosjem redu po cesti, nato pa po vijugasti ledeni stezi naprej v strmino. Luka, Badovinec in jaz smo šli po stezi. Kar na mah pa je Badovinec obstal in rekel: «Take lepe brzostrelke sem videl ležati na cesti poleg padlih Nemcev. Jaz imam pa to italijansko šklemfo. Vrnil se bom in jih nekaj prinesel.«
«Ne hodi,« mu je trdo rekel Luka. «Nemci so po višinah. Pameten bodi, Badovinec! Brzostrelke bomo že še dobili, tiste naj pa kar tam ostanejo.«
«Ko pa so tako lepe!« je ponavljal Badovinec. Nato je umolknil.
Po strmini navzdol je prišel kurir Jože in živčno dejal:
in pretrgano prosil, da bi mu priskrbeli vsaj nekaj i ’
nrpzpanlfp n*i o c«	~_	« \e P*
»Hitro hodite, da vas Nemci ne odrežejo.« Po desni rinejo v strmino močne kolone! Vasja jim je poslal naproti del Trinajste. Tudi Gašper jih je čakal. Ko smo prišli iz boršta na neko senožet, se je Luka ozrl in vzkliknil: «Kje pa je Badovinec. Poglej ga no, gotovo je šel nazaj!« Luka je takoj odbral pet borcev in jih z vodnikom poslal iskat Badovinca. Gez pol ure se je patrola vrnila. Na cesti so se že bili Nemci. In tako je hrabri komandant šercerjevega bataljona Ilija Badovinec za vedno ostal pri nemških brzostrelkah. Njegovi borci tega niso in niso mogli verjeti ter so ga še nekaj dni iskali po diviziji.
S ceste so Nemci obsuli naše borce, ki so se pomikali v strmino, z gostim topniškim	ognjem.	Na sredi	senožeti sta	obstala dva preplašena ruska	vojaka.	Mine so	padale zelo	na
gosto. V Badovinčevem bataljonu sta bila v hipu ranjena dva vodnika. Tudi komandir Janez je bil težko ranjen. Vsega okrvavljenega so nesli na smrekovih vejah v strmino štirje borci. Skozi smrečje je kapljala na pršeči	sneg kri.	z Luko sva	poprijela za nosila in odnesli	smo ga	v star, samoten skedenj.
V vročici je mahal zrokami in mrmral. Komandirja sem poznal od dvainštiridesetega. Ko je padel, je bil star okrog šestindvajset let.
Začelo se je mračiti. Granate in mine so še vedno tolkle nase položaje. Ranjencev je bilo čez trideset Nosili so jih v nizko kmečko hišo. Zdravnik Žiga, Kolar, Benigar in drugi so bili utrujeni od operacij in obvezovanja. Kadar so se naše čete pomikale naprej, so se z njimi v dolgih vrstah gugale tudi nosilnice z ranjene-. Mrzla burja je zlobno zavijala.
februarja. Vso noč smo se pomikali naprej. Snežilo je v debelih kosmih. Zaradi ranjencev so kolone počasi napredovale. Vodiče smo menjali vsako uro. Vsi so bili preplašeni. Tresli so se in aomaj prestavljali noge za seboj. Bilo je dvaindvajset stopinj pod ničlo. Nekateri partizani so šklepetali z zobmi. Zdravniki — žiga, Kolar, Pavček, Benigar, Lojze-Pirc — so blii vso noč pri ranjencih, čeprav so bili tudi sami zelo utrujeni. Z nosil se je širilo pritajeno vzdihovanje in stokanje. Zazeblo me je pri srcu. Tudi Luka je rekel, da ga vznemirjajo ranjenci s svojim enoličnim vzdihovanjem.
Ko smo v neki rebri počivali, je brilo, kot da bi šel čez nas leden curek. Sklonil sem se k ranjencu iz šercerjeve brigade, doma iz bloških hribov na Notranjskem. Tiho je stokal
prežganke. Oči so se mu čudno bleščale. Ogrnjen je
odejami in še se je tresel.	.,	'
«Potrpi malo, Jurij. Prišli bomo v vas in debil
v	.	•	 »	“	•	*	**w*4	MV111D	V	V	Cio lil
žganko,« sem ga tolažil in ga pogladil po laseh.
»Komisar, Blok pa ne bom več videl! Tako bi Vr<t vel! V obe nogi me je zadelo. Kaj bi dal, da bi ‘»bfVv krat videl mater in staro mater. Ti komisar, če bos ' 1 'ij vojsko, pojdi k našim domov in jim povej, kako je,® 0\(> noj. In tako jim povej, da ne bo materi preveč hudO p^Pp ko lepo je na Blokah. No, pa saj ti veš, kako je tfirtj- gf! mene je moralo zadeti... Tako rad sem vozil iz goz<*»'	|f!
rekla mati, ko bo zvedela?«
Umolknil je. Ustnice pa so se mu kar naprej trefri<# bn je spet potegnila mrzla burja in dvignila oblak s J saci so dvignili ranjenca na ramena.	arV«,#
Sh smo naprej v mrzlo noč. Ko smo prišli do: V' m je skocU zdravnik Žiga v hiše -n ukazal skuhati čaja^, *■!
o rjf i
požirkih je izdihnil. Pri sebi je imel sliko svojih kob-k 5^ mh v voz, naložen z debelimi hlodi. On pa, mlad ‘vi, jM .f1? na Slav*> Je stal ves nasmejan z dvigni«0 jjjrfjf pred Lavričevo hišo v Novi vasi na Blokah Okrog je -a stala tri lepa dekleta. Komandant bataljona Ronko s ,0 d/ ml k mrtvemu borcu, ga pogladil po laseh in zaih0%eJy «Poznam ga od junija dvainštiridesetega. Bil je *°e tei**, ^ rejsimi v mojem bataljonu. Kaj vse smo doživeli.s um fantom!« Ronko je umolknil, stisnil ustnice 01 J prej ob vrsti borcev, ki so oprti na puške počivali-
Bila je še noč, ko smo prišli v vas. Ko nas je	"l1,
prežgane juhe. Za silo so ranjenci dobili nekaj toP* ^ f-j ranjenec z Blok je dobil skodelico prežganke. Ali ieJ irtf požirkih je izdihnil. Pri sebi je imel sliko svojih kn0*’- ‘ ' mh v voz, naložen z debelimi hlodi. On pa mlad
hiilrnm	~i : •	r	_	t.
zagledal, je hotel zbežati, toda kurir Jože ga j« u‘ia njence smo prenesli v tople sobe. Proti jutru je s^STl. “J la od nekod pijanega kmeta. V obraz je bil ves zar i9, je z rokami in govoril z zapletajočim se jezikom: <<Jf’/eč01 r\ ska strela, kaj delate revolucijo v naših krajih. *V mirni ljudje. Puške imate, topov pa ne vidim. Jaz d^ j in pijem ga rad, če ga dobim, če ste lačni, vam dalT^ in še teleta povrhu.«	.	j/*
(Nadaljevani