Lovec
glasilo Lovske zveze Slovenije
Poštnina plačana v gotovini
MALI OGLASI
Lovci, pozor! Konec julija naprodaj resasti istrski goniči-mladiči; psica odličen gonič s prav dobro telesno oceno, pes odličnjak in kandidat za mednarodnega prvaka (CACIB). Jože Šte-fanič, 68237 Leskovec pri Krškem (nova hiša).
Prodam mavzerico, zelo dobro ohranjeno, kal. 8 X 57, z montiranim daljnogledom, povečava 4 krat. J. Otoničar, Preska 26, 61215 Medvode.
Prodam pse dalmatince, po 3 mesece stare. Jože Boldan-Silni, Cankarjeva 7, 61330 Kočevje.
Kupim posavskega goniča-psico, s prav dobro telesno oceno in z dobro oceno na preizkušnji, staro največ 4 leta. Ponudbe na: Ivan Udovič, Unec 115, 61381 Rakek.
Prodam novo dvocevko 16/70 X 16/70. France Mavrer, 65243 Podbrdo št. 54.
Kupim starinsko lovsko orožje, lovski pribor, lovske knjige in lovske slike. Dr. Černjak, Pod topoli 49, 61000 Ljubljana.
Prodam nemške kdl. ptičarje: psa, šolanega, 2 leti; psico, zrejno preizkušeno, 1 leto; mladiča, starega 10 tednov. Julij Lončarič, 62321 Makole 32.
Prodam, zaradi odsotnosti, nemškega ostrodlakega ptičarja, žimavca, starega 5 mesecev, bistrega, temperamentnega, zdravega. Starši odličnih zasnov, oče I a. Sandi Bednaršek, Valvazorjeva 9, 68270 Krško.
Prodam dva kdl. nem. ptičarja, 3 mesece stara, dobrih staršev. Karel Krap-še, Pečke 43, 62321 Makole.
Prodam lovsko terierko, staro tri mesece, iz odličnega legla. Jože Obreht, Sp. Radvanje, Pot na Okope 66, 62000 Maribor.
Uradne ure uredništva »Lovca« (članki dopisi, slike ipd.) vsak delavnik, razen četrtka in sobote, od 9. do 11. ure, v sredah pa tudi popoldne od 15. do 17. ure.
Uradne ure uprave »Lovca« (naročanje in pošiljanje revije, spremembe naslovov ipd.) vsak delavnik, razen sobote, od 7. do 14. ure.
Telefonski številki uredništva in uprave: 21-245 in 21-819.
TRGOVINA LOVSKEGA OROŽJA
GIAIMIMELLA
TRST
Via C. Battisti 8 (blizu Stande)
Via. B. Cellini 2 (blizu železniške postaje)
Velika izbira artiklov za lov, ribolov, podvodni šport in podobno.
Orožje znamk Beretta, Franchi, Breda in Zanardini

Lovske
družine,
gojitvena
lovišča,
POZOR!

Z odkupom srnjadi smo pričeli po 20,00 din za kg,
od 15. junija letos pa smo povišali odkupno ceno na 22,00 din za kg.
Posebej plačamo prevoz!
Lovske organizacije, ki so nam lani vestno oddajale divjad velikega lova, smo vključili v nagradno žrebanje, to bomo storili tudi letos! Za prve nagrade bo lovsko orožje!
Zahvaljujemo se LD in goj. loviščem za oddano divjad, ker so nam s tem pomagali pridobiti potrebna devizna sredstva za uvoz municije in drugih lovskih potrebščin.
Lovske družine, ki nam ne oddajajo divjadi, s tem škodujejo sebi in svojim članom, ker se ne morejo posluževati posebnih ugodnosti — nakupa z naročilnico LD, ki omogoča poseben, znaten popust in brezobrestno kreditiranje.
Lovska zadruga za Slovenijo
JZovac
poslovalnice: Ljubljana, Celje, Maribor in Novo mesto
Foto N. N.: Na senožeti, dokler trava še ni pokošena! — Julija imajo jeleni rogovje še v mahu, toda konec tega meseca ga starejši jeleni že gulijo.
Rogovje je doraslo.
Dotok hraniva po krvnih žilah, ki prepletajo ličje, je prenehal.
Krvne žile se z ličjem vred sušijo. Jelena začne »srbeti« rogovje in prične odstranjevati mah. Rogovje pod mahom je koščeno belo (enako pri srnjaku), poznejšo barvo mu dajo poleg zraka in svetlobe sokovi iz lubja dreves in grmov, ob katere jelen drgne rogovje. Očiščeno rogovje pa še vedno ostane v organski zvezi s trupom, saj ima v svoji notranjosti še nekaj dovodnih cevk za hrano, ki jo kot živ organ v malenkostni meri še potrebuje. Sele po ruku popolnoma preneha dotok hraniva in rogovje postane popolnoma mrtvo.
Slasilo Lovske zveze Slovenije	LIV. letnik	št. 4	julij-mali srpan 1971
Vsebina
Slavko Kovač	Lovski psi na mednarodni razstavi v Ljubljani	98
Nikolaj Lapuh	Se o (ne)pravilni gojitvi srnjadi	100
Dane Namestnik	Se enkrat: lovsko pravično na divje prašiče	102
Avgust Koprivnikar	Nasveti lovcem začetnikom s kamero	104
Ivan Bučak	Medvedje in cesta na Rdečem bregu	107
Iz naših logov:	Prve izkušnje — Ivan Ferlež	109
Po lovskem svetu:	Jelen — novi svetovni prvak — Dr. Laszlo Studinka —	
	Mirko Lampreht	112
	Divji puran — Marijan Koritnik	114
Lovski oprtnik:	Plodno sodelovanje — B. Krže	116
Vprašanja-odgovori:	Ali je res sokolič zaščiten? — F. Cvenkel	118
Mladi pišejo		118
Lovska organizacija:	Lovska zveza Slovenije članica Skupnosti za varstvo	
	okolja v Sloveniji -elf-	119
Literatura:	Pes moj prijatelj — Stanko Arko	122
Jubilanti		123
Umrli		123
Lovska kinologija		125
Šaljive		128
»LOVCA« izdaja Lovska zveza Slovenije, Ljubljana, Župančičeva 9. Predsednik izdajateljskega sveta Tone Svetina, urednik in odgovorni urednik France Cvenkel. Vse gradivo za objavo pošiljajte Uredništvu »Lovca« Župančičeva 9, 61001 Ljubljana, poštni predal 505, telefon 21-245 in 21-819. - Rokopisov in fotografij ne vračamo. - Letni prispevek področnih lovskih zvez Lovski zvezi Slovenije, v katerem je vračunana tudi naročnina za »Lovca«, je po članu 48 din. Za člane družin, ki niso včlanjene v področne zveze, in druge naročnike je letna naročnina 55 din; za inozemstvo 70 din; posamezna številka 4,50 din. — Cene malim oglasom za člane lov. organizacij, povezanih v LZ in LZS; do 15 besed 4 din, od 15 do 25 besed 5 din, od 25 do 35 besed 6 din; za vse druge dvojna cena. Male oglase je treba plačati hkrati z naročilom. - Žiro račun Lovske zveze Slovenije: 501-8-47/1. - Tiskala In klišeje Izdelala Tiskarna »Jože Moškrlč« v Ljubljani.
Lovski psi na mednarodni razstavi v Ljubljani
Slavko Kovač
Petdesetletnico slovenske kinologije smo proslavili tudi z letošnjo mednarodno razstavo psov 5. in 6. junija. Tako kot vedno, je bila razstava praznično snidenje kinologov, v nedeljo 6. junija kinologe v-lovcev, ki so pripeljali svoje pomočnike pred stroge sodniške komisije.
Za razstavo lovskih psov je bilo prijavljenih 30 pasem, skupno 331 lovskih psov. Po številu so prva-čili ptičarji, ki so bili skupno prijavljeni 104, od tega največ nemških kratkodlakarjev, tj. 51. Za njimi so bili jamarji, skupno 68, od teh kar 30 lovskih terierjev. Sledi 65 šarivcev, najštevilnejši (40) koker španjeli. Goničev je bilo 63, od teh kar 38 kratkodlakih istrijancev. Poleg tega še 27 brak-jazbečarjev in 7 hanove-ranskih barvarjev. Žal so številni prazni boksi onemogočali ogled posameznih prijavljenih psov, ker se vsi prijavljene! niso udeležili razstave ali pa so jo predčasno zapustih.
Tako kot na zadnji ljubljanski razstavi 1. 1968 so tudi tokrat presenetili izredno lepi kratkodlaki istrijanci, ki s svojo plemenito zunanjostjo očarajo vsakega ljubitelja psov. Tudi pokojni dr. Lovrenčič bi bil z njimi zadovoljen! Bolj žalostno pa je bilo stanje pri resastih istrijancih. Le trije predstavniki te lepe pasme so se nam predstavili. Za rešitev te pasme bo moral Klub za goniče napeti vse sile in poiskati resne rejce, ki se bodo posvetili zreji. Prvič je na razstavi nastopila izenačena skupina lepih posavskih goničev. Kaže, da so bila prizadevanja nekaterih rejcev uspešna.
Močno so razočarali brak-jazbe-čarji. Lastniki in zreditelji s Štajerske, kjer je ta pasma odlično zastopana in zre j a že vrsto let načrtna, so bili na razstavi le pičlo udeleženi. Brak-j azbečar ji z drugih področij so bili močno neizenačeni, slabo odlakani, klecavi, da niso spadali na mednarodno
Foto C. Pogačar: Vodnik in lastnik dr. vet. Vjekoslav Simčič, Ljubljana, z odličnim nem. ostrodlakarjem Daksom Janškim
Foto C. Pogačar: Komisija ocenjuje Dika, nem. ostrodlakega ptičarja, lastnik Ivan Kopušar, Apače. Na ocenitev čaka (desno) Ari, nem. ostrodlaki ptičar-ki je dobil najboljšo oceno CACIB, lastnik Franjo Kelner, Novo mesto
razstavo. Naloga Društva brak-jazbečar bo, da pomaga zredite-Ijem. pri zreji in jo tudi usmerja. _ a razstavi je presenetila izena-rana skupina hanoveranskih bar-Varjev. Bili so lepi, ne poznamo Pa še njihove lovske uporabnosti, ^-as bi že bil, da jih vidimo na republiških tekmah po krvnem sledu. Čudim se, da so se lovci odločili za rejo tega težkega in v Sorskem svetu precej neokretnega Psa. Menim, da bi bil za naša lo-višča primernejši bavarski bar-var.
Razveseljiv je bil pogled na ptičarje. Izredna izenačenost in plemenitost kratkodlakcev, prav posebno še resavcev, z odlično trdo roso, ki je bila včasih prava redkost, kaže, da so številni rejci Ptičarjev na pravi poti. Prizadev-Oottiu Društvu ljubiteljev ptičar-i6v, ki praznuje letos 50-letnico obstoja, je bila številna udeležba aa razstavi in kvahteta psov pti-carjev najlepše spričevalo za UsPešno delo. Ptičarjev drugih Pasem je bilo manj; žal jih po ocenitvi ni bilo več videti in kaže, a so predčasno zapustili razstavo.
Rlod šarivci so prednjačili koker spanjeli, pravi lepotci svilene take, a večina v rokah nežnega *Pola. Lahko bi mirno prisegel, šk š0 rukoli niso bih na lovu. Res K°da za to sposobno lovsko pas-mo, ki uhaja lovcem iz rok. Šprin-®er španjela sta bila le dva. Kljub errru prizadevanju ni napredka ^ri reji te pasme, žal je zrejna aza preozka. Močno se je uvelja-a tretja pasma šarivcev, do ne-Vna pri nas neznani nemški Prepeličarji. Ocenjeval jih je av-^ski predsednik kluba za to • mo, ki je ves navdušen zatr-o ai> da kvaliteta ne zaostaja za tr ° v Avstriji in Nemčiji. To po-lič^^° ocene. Od 14 prepe-ina4riev jih je 10 prejelo odlično Lo brav dobro oceno.
. terierji so prevladovali jamarji. Močno pa je vpa-
Foto VI. Pleničar: Razstava psov v hali Tivoli, desno novi boksi za pse
dala neizenačenost v odlakanosti, čemur bo v bodoče posvetiti vso pažnjo. Očitno bi bilo pri tej pasmi nujno importirati nekaj plemenjakov in odstopiti od sedanje prakse, da z enim razpoložljivim uvoženim plemenjakom pokrijemo vse dosegljive psice in na ta način spravljamo rejo v slepo ulico.
Jazbečarji kratke in resaste dlake so se kakor na vsaki razstavi delili v dve skupini. Tisti, ki jih lastniki, po večini inozemci, vodijo z razstave na razstavo, so razmeroma majhni, kratkih nog in močnega prsnega koša, ki se skoraj dotika tal. Neki kmečki lovec je upravičeno rekel: »Takšnega psička jazbec pregrizne na pol.« Bili pa so na razstavi tudi jazbečarji, ki si jim lahko rekel, da so psi. Kljub temu, da naj bi bili po veljavnem standardu premočni, so njihovi scefrani uhlji in razsekane čobe kazali, da znajo priti do jazbeca in lisice. Takšni jazbečarji so bili včasih redni spremljevalci gozdarjev in lovskih čuvajev; kaže, da so osvojili tudi srca mnogih naših lovcev. Zadovoljiti so se morali s skromnejšimi ocenami in zanje skoraj ni bilo prvaških naslovov, toda lastniki naj se potolažijo. Njihovih jazbečarjev ni treba nositi v nahrbtniku v lovišče, česar za pritlikavce ne bi upal trditi. Končno še nekaj pripomb k raz-
stavi sami. Zdi se mi, da pomlad ni najprimernejši čas za takšne razstave. Veliko najlepših psic, ki so imele ali imajo legla, je izostalo in mnogo lepih psov smo videli tudi na pomladanskih pregledih, ko je bil rok za prijavo že zamujen. Primernejši čas za razstavo bi bil vsekakor konec avgusta ali prva polovica septembra. Na razstavišču bi bilo treba tudi poskrbeti za nadzorno službo, da razstavljale! takoj po ocenitvi ne bi s psi zapuščali razstavnega prostora. Naj mar gledalci ogledujejo prazne bokse! Tokrat pa je bilo bolje poskrbljeno za prehrano obiskovalcev kakor pred leti, vendar pa bi gostinsko podjetje najbrž postrežbo lahko še izboljšalo. Z možnostjo prirejanja razstav v tivolski dvorani smo v bodoče tudi rešeni skrbi zaradi vremena. Prostori so idealni, odlični so tudi novi boksi, last Kinološkega združenja Slovenije. Odlična je zamisel glede revije vseh odličnjakov in prvakov ter javno ocenjevanje in podelitev pokalov najlepšim. Občinstvo, ki je napolnilo dvorano, je z zanimanjem sledilo izvajanjem napovedovalca in nagrajevalo najboljše z aplavzom.
Vsi marljivi člani prireditvenega odbora so se gotovo ob zaključku razstave globoko oddahnili. Lahko jim od srca čestitamo k odlično uspeli razstavi.
Še o (ne)pravilni gojitvi srnjadi
Nikolaj Lapuh
Naše glasilo je objavilo nekaj kakovostnih razprav o gojitvi srnjadi. Napisane so bile poljudno, vsakomur razumljivo. Za primer samo M. Lamprehta članek O odstrelu srn in dr. Valentinčiča zapisek Z 19. medpokr a j inske lovske konference v Gradcu. Ko prebiraš take razprave, ti nehote uhajajo misli v domače lovišče; sproti primerjaš, ugotavljaš, pritrjuješ. Kako resnično je vse to! In — ali je pri »njih« prav tako kot pri nas, ali je pri nas prav tako kot pri »njih«!? Zelo podobno, prav tako. Vsi smo »jagri«, vsi podobno, enako gospodarimo. Kar veseli smo tako presenetljive podobnosti.
Ko pa tuhtaš naprej in premlevaš podrobnosti, se pa veselost kmalu prelije v zaskrbljujoč problem. Zakaj ? Skrbno sem večkrat pregledal tabelo Spomladanski stalež in odstrel srnjadi v Sloveniji v lov. letu 1969/70 (Lovec št. 8/1970). V njej je v prvi koloni naveden spomladanski stalež srnjakov s
40,4 %, srn pa z 59,6 %. Podatek pokaže očitno »premoč« srn.
Ker so tabelarični podatki odraz stanja v naravi, bi morali takoj ukrepati: regulirati spolno razmerje. Pod nobenim pogojem ne bi smeli odstreliti več srnjakov kot srn, ravno obratno, pravzaprav srn dva in polkrat več. Delali smo torej napačno. Komu v korist in strokovno opravičilo? Pa si povejmo iskreno, da enostavno zato, ker imajo trofeje samo srnjaki, pa še zato, ker je pri odstrelu srn in mladičev težja pravilna izbira, ker je preveč zastonjkarskega čakanja, ker s plenom ni drugega kot kup dela, transport in druge nevšečnosti, ker jih enostavno »težko« odstrelimo (ko smo pa tako dobrih src), ker je enkrat prezgodaj, drugič prepozno itd.
Ko se v tem smislu menimo in ugotavljamo dejstva, smo morda celo prepričani, da tako pač mora biti. Zmota pa se neusmiljeno
kaže, ne samo v tabelah, še huje v loviščih.
Ugotavljamo, pravzaprav že dolgo vemo, da je dejanski stalež srnjadi marsikje precej nad boniti-ranim. Še hujše je morda dejstvo, da je v tem staležu abnormalno spolno razmerje. Kaj zaradi tega nastaja, počasi in zanesljivo: srnjad degenerira zaradi preštevilnih populacij, neugodnega spolnega razmerja, ki ga še večamo iz leta v leto z neustreznim odstrelom, zaradi preutesnjenega prostora in premajhne migracije iz revirja v revir, nekaterih »dobrin« motorizacije (preintenzivnega odstrela v krajih, ki so dostopni z vozili). Mislim, da vse našteto zanesljivo vodi v še večje poslabšanje že tako slabih razmer. Faktor vsega porušenega je človek. Zato ni zver (kot nekateri trdijo), nekako čudno nasprotje ji pa je. Zver ve, kaj mora umoriti. Ko izbira slabo iz njega, redči stalež in ga izboljšuje-Mi se pa hvalimo, kako smo dvignili predvojni stalež, kako je narasel. V resnici pa imamo neodporne »velike zajce«, vedno slabše zasnovano srnjad. Skratka: veliko slabega.
Kaj sedaj ? Problema se bomo lotili zadaj, če se ga prej nismo spredaj. Odstrel glede na spolno razmerje bomo morali izvrševati ravno obratno kot doslej in se Z njim bližati bonitiranemu staležu. Popaziti bo treba tudi na občine, na njihove »merodajne«, da ne bo pooblaščena oseba za parafiranje letnega odstrela enostavno črtala celoten plan odstrela mladičev, (srnic) povrhu pa še polovico srn.
Lepo napisane, izrisane, z grafikoni in krivuljami, specialkami in preglednimi kartami opremljene lovskogospodarske načrte že imamo. V številih in procentih na posebnih straneh vodimo vsemogočo evidenco. Sedaj pa moramo p°' tegniti tam spodaj debelo rdečo črto. Skrajni čas je, da se začne novo obdobje gospodarjenja!
Foto VI. Pleničar: Svetlo siva glava, povešeni in razmaknjeni roži, močan vrat — star nepravilni šesterak
bodilo nam bo lovišče samo, pred-Vsem škoda od divjadi na poljšči-nah, v katerih gozdovih je naj-Večja škoda z objedanjem vršnih Poganjkov naravnega in posaje-nega mladja. Podatek, da gozdarji Vsako jesen premažemo na stoti-s°če drevesc, zgovorno pove, da je Srnjadi mnogo preveč, vsaj na te-^nu, kjer delam kot gozdar.
7"ako začeti regulirati, kako priti do cilja?
. 0 ni delo za vsakogar, to nam Je najbrž jasno. Če že govorimo 0 tigoroznem posegu v stalež, ima-1110 še vedno čist, jasen cilj: naj-P’ej vse najslabše, najbolj dege-Pnrirano, zanikrno. Potem pa po ! 0Pnicah navzgor: temelj bodo-^e®a cilja so dominantni srnjaki, i imajo že markirane svoje oko-^•pb le-teh je treba pustiti tudi asčajoče kakovostne srnjake, J^njake z najboljšo zasnovo.
zPoredno tem forsirati najboljše ^rne in najboljše mladice. Vse alo mora brezpogojno iz re-rp' Kdo naj bo ta regulator, ta ^rečiščevalec slabega? Opravilo .^kakor zahteva visoko stopnjo j. ^nia. Zato tega ne bodo oprav-a 1 neizkušeni nedeljski ali dru-Ij1 Priložnostni lovci. Lahko pa tudi v ’ a ne samostojno, pač pa pod da PV°m izkušenih lovcev. Mislim, j. i jim bilo treba dati za oprav-2	°. moralno priznanje, pri-
2a nle za veliko porabljenega časa, Prizadevanje nasploh.
Lp,Veda bi bilo idealno, da bi vse Vg 1Rlele poklicne čuvaje. Potem bi salto Ul-ejal čuvaj, mi bi ga pa zani° S ^aril00 obvestili, da se ka Parno za »privezanega« smja-01 ali srno.
No
Pa na neko srečo čuvaj m ®° stane, mnogo preveč za dc ^ ke iz poprečnih hribskih loviši rekZ®n tega večina članov nima di in
'Tl *
Sv a ludi ta medalja ima svoji pP 0 stran: na ta način smo član v jQl05arii' da še in še zahajami 1Sce, da opazujemo, se učimc
ktorskih ali obrtniških dohodko\ Sl čuvaja ne more privoščiti
Foto I. Napotnik: hanščak — po letošnji mili zimi ima premalo na glavi —
rožička izpod 5 cm. Vsekakor II b!
izbiramo, planiramo, kaj bomo odstrelili takoj, kaj po prsku. Pojmovanje glede odstrela srn se nam je do danes moralo že docela razjasniti. Nekdanji administrativni odstrel »če si odstrelil srnjaka, moraš še srno«, je nedopusten, v celoti zgrešen in škodljiv, ker so napake nujne.
Drži, da večji del lovcev ni sposoben strokovno pravilnega odstrela srnjakov, še manj pa srn. To je en dokaz več, da je lovsko strokovno znanje v poprečju nezadovoljivo, za izpopolnjevanje znanja (predavanja, brošure) pa premalo zani-
manja. V slepi ulici smo se nekako znašli tudi zato, ker iščemo v lovu preveč osebnih interesov, zraven pa vpijemo, da je lov šport, rekreacija, zabava ipd. Pa moramo takim le povedati, da je smisel sodobnega lova v pravilni izbiri divjadi, rekreacija pa v pogostem zahajanju v lovišče, v opazovanju divjadi. Le na ta način bomo lahko pravilno, smotrno, strokovno in temeljito ukrepali.
V tem prispevku nisem povedal nič novega, pač pa sem ponovno opozoril, da je s srnjadjo treba gospodariti drugače, bolje,
Še enkrat: lovsko pravično na divje prašiče
Dane Namestnik
K pisanju so me spodbudili članki v »Lovcu«, predvsem sestavka »Na divje prašiče lovsko pravično« J. Kuntariča (s klicajem) in A. Dicka (z vprašajem).
Lovski veterani pomnijo, kako redka je bila pri nas ta veledivjad med obema vojnama. Sele 15—20 let je tega, ko so prvi redki lovci uspeli upleniti divjo svinjo ali merjasca. To je bila tedaj že senzacija in lovca so hvalili, kakšno korist da je storil. Za nagrado je lahko prašiča kar obdržal. Najbolj so mu bili seveda hvaležni kmetje. Ko pa tej črni parkljasti divjadi tako tekne zoreči oves, koruza, pšenica! Tudi marsikatero njivo komaj posajenega krompirja pre-orje s svojim močnim rilcem in to predvsem zaradi črvov, ogrcev, ki so v sveže zorani zemlji.
In tako je bilo nagnjenje divjih prašičev do posevkov na kmetovih njivah menda glavni vzrok za nepravičen odnos tvorcev lovskega zakona do te divjadi. 19. in 20. člen zakona o lovstvu govorita o tem. Vso parkljasto divjad je poleg medveda in celo svizca dovoljeno streljati samo z risanico ustreznega kalibra, divjega prašiča pa tudi s kroglo iz gladke cevi. Edino to divjad od omenjenih je dovoljeno streljati tudi na brakadah. In kar je še huje: vso divjad je prepovedano loviti s pomočjo žarometov, razen volka in seveda divjega prašiča. Se čudno, da ga ni dovoljeno loviti tudi ob velikih poplavah in zametih, kar pa se pri nas kljub prepovedi dogaja. Toda z leti smo lovci postali pravičnejši, polni lovske etike in spoštovanja celo do lisice, kune, vidre. Zakaj ne tudi do divjega prašiča? Predmet polemike »za« ali »proti« divjim prašičem je bila in bo v glavnem škoda, ki jo ta divjad povzroča na posevkih naših poljedelcev. Se mar za zmanjšanje le-te ne da storiti ničesar? J. Kuntarič pravi, da pri njih to urejujejo z električnimi pastirji. Kaj pa »revnejše« družine? Pri nas kmetje na
Divji prašiči
(Iz gradiva občnega zbora LZS, 6. 3. 1971)
Lovske družine po zvezah	Sp. stalež 1969/70	Odstrel 1969/70	% odstrela na stalež	Sp. stalež 1970/71
Bela krajina	69	25	36	77
Celje	134	112	84	176
Gorenjska	63	81	128	71
Gorica	43	27	63	87
G. Radgona	—	—	—	—
Idrija	—	1	—	—
Kočevje	136	61	45	127
Koper	20	37	185	41
Ljubljana	117	181	155	128
Ljutomer	—	—	—	—
Maribor	44	24	54	45
Notranjska	8	11	137	17
Novo mesto	105	99	94	116
Posavje (Trbovlje)	24	16	66	16
Postojna	73	81	110	102
Ptuj	—	—	—	—
Prekmurje	—	—	—	—
Zasavje (Krško)	47	23	49	43
Skupaj	883	801	91	1046
Ugotovitev, da je v dolgotrajnih zimah uplenjenih največ prašičev, potrjuje, da o gojitvi te divjadi ne moremo govoriti, čeprav že prevladuje mnenje, da to zasluži. V večini lovišč je gojitev usmerjena na odstrel, ki največkrat niti časovno niti številčno ni omejen. V letu 1968/69 je bilo uplenjenih 470 prašičev, v letu 1969/70 pa 801, kar je drugo največje število po vojni (leta 1962/63 869 prašičev). Njihova prednost pred drugo divjadjo je v tem, da je število mladičev veliko, vendar je o gojitvi npr. pri staležu 5 živali na 1000 ha težko govoriti. Tako imenovano »matično število« na površini več lovišč ne bi smelo biti izpod 100 živali. Na osnovi izkušenj je treba podpreti in razvijati skupno gospodarjenje lovskih družin s to divjadjo (LZ Celje). Divji prašiči niso nikoli popolnoma vezani na določeno območje in se često selijo (po navedbah nekaterih avtorjev tudi do 100 km). Zato nepričakovan pojav velikega števila divjih prašičev v nekem lovišču ne sme biti povod za najvišji možni odstrel, kar se sicer često dogaja. Vsekakor bo treba v bodoče divje prašiče obravnavati kot zaščiteno divjad in z njimi načrtneje gospodariti. Sklep občnega zbora: Divje prašiče se sme loviti najdlje od 15. julija do 15. februarja, pri tem pa izvajati dogovorno sprejeti plan odstrela za določeno območje. (Posamezne lov. organizacije — LD itd. — pa to lovno dobo lahko še skrajšajo.) Spremeniti je treba tudi etični odnos do divjih prašičev in skladno z zakonom najostreje ukrepati proti streljanju s ši-brami na to divjad.
Za Prekmurje izjemoma velja lovna doba od 15. maja do 15. februarja, lov na merjasca pa je dovoljen vse leto.
V Prekmurju so divji prašiči prehodna divjad iz sosednje Madžarske. Zaradi pomanjkanja naravne hrane v prekmurskih loviščih povzročajo izredno občutno škodo na poljskih kulturah, lov nanje pa je itak zelo otežkočen zaradi posebnih pogojev (državna meja).
Sklep občnega zbora je obvezen za vse lovske organizacije v Sloveniji-
različne načine zavarujejo posev-^e> le lovci jim pri tem premalo pa prav nič ne pomagamo. Nekateri v kritičnem času, ko po-®evki zore, vso noč kurijo ogenj, kramo tudi kmeta, ki je s krepko, Povsem lastno investicijo obdelo-valni del svojega posestva ogradil s tremi vrstami bodeče žice. Pravi,
. se mu je že v dveh letih ta lrivesticija povrnila. Nekateri po-sevke zavarujejo z žico, na katero obesijo pločevinaste škatle in zvonce. Zadnje čase so pričeli krotje ob njive z zorečo pšenico, ovsom ali koruzo privezovati pse.
so prašiči kljub temu mnogokrat kjivo »obdelali« do pasje ute, v ateri se je od strahu tresel pes, Ce je ni že z uto vred ali z delom kje pobrisal domov. Vsi ti ukrepi zavarovanje posevkov so če-valje manj potrebni, ker je pra-sičev iz leta v leto manj. Včasih Pa tudi vsi ti ukrepi ne pomagajo.
ekaj bomo pač odvezali družinski kiošnjiček in se sporazumeli s kketi za odškodnino. Tudi žrtve
?° Potrebne, če se hočemo še pona-Sati s to veledivjadjo v loviščih in V Svetu med lovci s tako spošto-Jko in zaželeno trofejo, s čekani. orda se bo komu zdelo smešno,
če predlagam tudi krmišča za to divjad, ki jih ponekod že imajo. Kako naj to divjad pravično lovimo? Divji prašič je izrazito nočna žival. Vsakemu poznavalcu te divjadi je jasno, da zalaz nanjo sploh ne pride v poštev, razen morda v visokem snegu. Vendar ta način lova ni lovsko pravičen in k sreči so tudi redki lovci, ki bi zmogli napore pri takem zalazu. Divji prašiči leže čez dan v naj-grših in najnedostopnejših predelih. Torej nam ostaneta le še čakanje in pogon. Čakanje je zopet uspešno in pravično le v jasnih mesečnih nočeh. Le tedaj lahko z dobrim daljnogledom uspešno ocenimo oziroma ugotovimo, kaj je pod prežo. Takih noči pa je sorazmerno malo in še ni gotovo, če se bo črnuhom prav tisto noč zahotelo na njivo ob preži, na kateri čaka lovec. Kdor pa na takem čakanju uporablja žaromet, kar ni lovsko pravično, ne more trditi, da v tistih nekaj sekundah, ko prašiči obstojijo pred nenadno svetlobo, lahko razloči merjasca ali nevodečo svinjo.
Vse kaže, da pogonov na takega ponočnjaka, kakor je divji prašič, ne bomo mogli opustiti. Dolžni
smo pa storiti vse, da ga ne iztrebimo. Pri tako »uspešnih« lovih, kot jih družine zadnja leta izvajajo, se je tega treba tudi zares bati. Kaj je lažjega, kakor po izdajalskem snegu ugotoviti, kje leže in jih obkoljene s psi prignati pred cevi. Omejiti je treba število lovnih dni oziroma brakad. Ker pa je prašič divjad z velikanskim življenjskim prostorom, bo ta ukrep uspešen le, če bo veljal za celotno Slovenijo. Torej ga je treba predpisati z zakonom oziroma divjemu prašiču uzakoniti lovopust. A. Dick meni, da je svinja vodnica potrebna mladičem zlasti pozimi. Vsekakor ima prav. Svinja je v času svoje plodnosti sama le, ko se buka. Svoje mladiče vodi do svoje visoke brejosti (v februarju ali marcu), ko se pripravlja na novo leglo. Ali bi bilo svinjo treba zaščititi ves čas njene plodnosti, to je pa tudi deset let? Neplodnih svinj praktično ni, spolno zrele pa so že drugo leto starosti. Izvzemimo skoraj nemogočo sposobnost na pogonu oceniti spol! Nemogoče je tudi predpisati samo odstrel vepra in mladičev. Odstrel je torej treba na splošno omejiti.
Foto D. Namestnik: Od prašičev odrgnjeno deblo
V litijskem bazenu je ta divjad že zelo redka, kar pa ni čudno, če pogledamo odstrel v zadnjih štirih letih samo v eni od lovskih družin. Od 37 kosov je bilo 7 merjascev, 17 mladičev obeh spolov in kar 15 plodnih svinj. Samo letos so padle tri visoko breje, v njihovih trebuhih pa so našteli 20 plodov! Zato se mi 1. februar, še manj pa 15. februar, ne zdi pravičen začetek zaščite, pravičnejši bi bil 15. januar. Jasno je, da je svinja breja že decembra, vendar je to nizka brejost in je plod še nerazvit. Lovopust naj bi veljal tudi za merjasca, ker se bomo le na ta
način izognili »pomotam« pri odstrelu. Tudi krogla iz gladke cevi ne sodi tako mogočni divjadi! Naravnost žalostno je, da na tako zastarel način ubijamo divjad, ki je ponos našim gozdovom. Še bolj žalostno pa je, da mnogokje prezirajo tudi obstoječi lovski zakon in streljajo na prašiča celo s šibrami. Če smo torej za zaščito, za ohranitev divjih prašičev v naših loviščih, potem ne moremo tega našega načela izpodbijati z zahtevo po nagrajevanju upleniteljev. Z ničemer se ne da upravičiti »zasluga« za tako nagrado. Tudi lov na petelina, ruševca, srnjaka, jelena, medveda zahteva precejšen del noči. Tudi do teh je treba prevaliti mnogokrat precej kilometrov in mnogokrat plačati od svojih prihrankov za tak blagor. Koroški lovci in še marsikateri vse jasne zimske noči prezebajo na prežah in čakajo — lisico! In prav ti lovci prihajajo k nam nedeljo za nedeljo, stotine kilometrov daleč, in niso vsi bogati. Toda po srcu so pravi lovci, ki želijo, da bi jim Diana naklonila veličastno trofejo merjaščevih čekanov ali vsaj šop ščetin, ki bi ga s ponosom nosili za klobukom.
Nasveti lovcem začetnikom s kamero
Avgust Koprivnikar
Fotografiranje divjih živali, ali kakor temu lovci radi pravimo — lovska fotografija, ni novost. Že leta 1882 je Francoz De Marey konstruiral »fotografsko puško« za fotografiranje ptic. Ta fotografska naprava, izdelana pred skoraj 90 leti, je ustrezala osnovnim zahtevam za fotografiranje divjih živali: objektiv z dolgo go-riščnico, majhen format negativa in kratek čas osvetlitve.
Zadnja leta, ko razpolagamo s
kvalitetnim fotografskim materialom z naravnost izjemno svetlobno občutljivostjo, se nam zdi neverjetno, da je v času — ko je bilo v normalnih svetlobnih pogojih potrebno za osvetlitev nekaj sekund in je bila fotografska tehnika šele na skromnem začetku — ta pionir lovske fotografije naredil s to svojo pripravo fotografske posnetke divjih živali oziroma ptic.
V svojih razmišljanjih se bom
omejil na fotografiranje divjadi v njenem naravnem okolju. Pri današnji razširjenosti fotoamater-stva, s kvalitetnimi pripomočki, fotografiranje lova, lovskih prizorov, običajev itd. ne bi smelo biti tehnični ali estetski problem. Ta zvrst fotografiranja nikakor ni manj pomembna, saj tudi v opusih tujih avtorjev predstavlja dobršen del fotografskega gradiva.
Problem pa je in bo ostal fotografiranje divjadi v njenem naravnem okolju, mirujoče, predvsem pa v gibanju.
Čeprav se strinjam z mnenjem avtorjev nekaterih člankov v Lovcu, da naj bo lovska fotografija po tehnični plati res kvalitetna, se mi zdi, da je potrebno tu le postavili neke meje, da bi lovci s kamero imeli več poguma za začetek, predvsem novinci. Franci Strle je v aprilski številki Lovca 1969 predlagal, da naj »bi bila razstava lovske fotografije, recimo vsako leto z nekaj nagradami, kot s teleobjektivom in podobnim«. To je verjetno način, da selekcioniramo in materialno podpremo lovske fotoamaterje, ki obetajo — obenem pa bi bila to širša manifestacija lovske fotografije, ki nam lahko samo koristi. Na takšni razstavi lahko amaterji pokažejo svoje posnetke, ki sicer morda še niso ustrezni za kliširanje.
Leta 1954 sem imel priložnost prelistati revijo z reprodukcijami fotografij z II. svetovne razstave lovske fotografije v Diisseldorfu. Čeprav se takrat še nisem ukvarjal s fotografiranjem divjadi, me je presenetila dinamičnost posnetkov, vzdušje, ki ga je ustvarila igra svetlobe in senc, ter za to zahtevno zvrst fotografije izjemno dobra kompozicija slik. To je potisnilo v ozadje relativno slabo tehnično dovršenost nekaterih posnetkov. Naj obenem omenim, da posamezni fotografi za slike na razstavah uporabljajo celo poseb-
ne postopke kot: solarizacijo, pre-slikavanje skozi raster itd., kar ni v korist »prirodnosti« posnetka, Pač pa njegovi izrazni moči.
za lovsko fotografijo skoraj ne Velja. Razumljivo, da se mora lo-Vec-fotoamater truditi, da pride tehnično dovršenega posnetka di-vjadi, kar je njegov cilj in napada za trud. Zgodi pa se mu lahko, da bo z visoko občutljivim hknom. tudi v slabih svetlobnih °koliščinah prišel do posnetkov, ki por da ne bodo tehnično dovršeni, b°do pa motivno, kompozicijsko ali drugače izrazno močnejši. Več 0 lom. morda kdaj kasneje. V lov-®ko organizacijo vstopajo vsako elo novi člani. Med njimi ver-lotno tudi taki, ki se ukvarjajo ? fotoamaterstvom. Koristno bi do, če bi lovske družine tem tovarišem. omogočile nakup dodatne .°fografske opreme, če sami nima-'j0 možnosti. Verjetno gre pri tem e 26 teleobjektiv, kar ne bi bil kresiji v problem za lovsko blagajno.
aj potrebujemo 2a lovsko fotografijo ?
j]0paparat — najbolje zrcalno re-eksni — s teleobjektivom, svet-pnier ali »tabelo osvetlitve« (ta p navadno priložena filmom v , ginalnem zavitku), stativ za ne-a ere načine fotografiranja in
za--111 obiektiv (f = 50), ki ga s v.Cltlnio proti prahu in udarcem /isto pohvinilno vrečko in ga no-Pa ° V l°rl:)l za teleobjektiv ali , Zavltega v večjo krpo v na-pQ laikovem žepu.
ebna zaslonka proti sončnim
žarkom ni potrebna, ker je ta danes sestavni del teleobjektiva.
Ker je mogoče presenečenje že ob v topu v lovišče oziroma neobljudeno naravo, je najbolje nositi fotoaparat z nameščenim teleobjektivom okrog vratu na posebnem plastičnem ali kovinskem jermenu, ki ga dobimo v večjih trgovinah s fotomaterialom. Ta se s patentno kljukico pritrdi na samo kamero, ki ima praviloma predvidena »očesca« v ta namen. Dobro je, če pustimo kamero v torbici, katere jermen si prav tako obesimo okrog vratu.
Če puške nismo pustili doma, jo nosimo obvezno po »konjeniško« preko hrbta, da ne poškodujemo kamere ali teleobjektiva — posebno na strmih terenih. Bolje pa je puško pri lovu s kamero pustiti doma, da ne pridemo zaradi »skušnjav« ob dobre posnetke. To vem iz izkušenj.
Stativ, ki naj bo močan — najboljši je lesen — s panoramsko glavo, ne jemljemo s seboj drugače, kot če smo namenjeni
Fotografska puška De Marega
Foto M. Juvan: Mlade kavke
fotografirati divjad na čakanju ali na klic. Način lova s kamero je skoraj enak lovu s puško, zato veljajo zanj ista pravila — glej Naš lov, prvi del. Če smo se po jutranjem čakanju odločili, da nadaljujemo fotografiranje z zala-zom, je najbolje pustiti stativ na primernem kraju.
Svetlobne pogoje ugotavljamo s svetlomerom ali s tablico pogosto, predvsem pa pri spreminjanju terena (temnejši gozd, jase, senčna soteska itd.). To velja zlasti, če imamo v kameri barvni film. Najugodnejši svetlobni pogoj za fotografiranje je razpršena sončna svetloba — obris sonca je viden, senc ni ali pa so mehke. To velja za čmo-beli in barvni film. Primer takšnega posnetka je naslovna slika Lovca 6/70. Črno-beli fotografski material bo uporaben, če ga bomo dvakrat preosvetlili ali pa celo nekoliko manj pod-osvetlili, barvni pa zahteva točno osvetlitev.
Koristno je poskusiti večkrat za vajo ostriti sliko. Izberemo poljuben motiv. Z desnico držimo kamero, sredinec ali kazalec na prožilu — z levico podpiramo objektiv s palcem in sredincem na obroču za nastavljanje razdalje. Levičarji, oprostite! Tako smo pri zalazu ali na pogonu pripravljeni za posnetek. Če nam divjadi ne uspe posneti v hipu, ko miruje, jo spremljamo skozi okular in z
Nazorni primer globinske ostrine
levico nenehno ostrimo sliko. Klips!
Za hitro ostrenje slike so zelo primerni nekateri sodobni teleobjektivi, pri katerih je zaslonka ne glede na nastavljeno vrednost nenehno popolnoma odprta in tik pred osvetlitvijo pade na nastavljeno vrednost. O globinski ostrini kasneje.
Pri čakanju ali lovu na klic ravnamo enako, še bolje pa je, če se poslužimo stativa. Ta nam je posebno dobrodošel pri slabših svetlobnih pogojih, saj mirujočo divjad — nič zibanja, nič drhtenja — lahko osvetlimo tudi do Vs sekunde. Seveda z dobrega stativa! Prej sem omenil panoramsko glavo. To je priprava, ki nam omogoča vertikalno in horizontalno gibanje kamere — seveda tudi kombinirano — in to gibanje je mogoče z majhnim obratom ročice hipoma utrditi. Dobro je uporabiti tudi prožilno vrvico, če levice ne potrebujemo za ostritev slike. Ker je stoja utrudljiva in opazna, je bolje, če stativ postavimo čim niže, ga primerno prikrijemo, svetleče se kovinske in lesene dele pa zeleno ali rjavo prebarvamo — že pred tem seveda!
V vlažnem vremenu ali ko pada rosa, se nam objektiv in okular rada orosita. Temna krpa, s katero pokrijemo vso napravo, nam pomaga.
Ker se svetloba posebno zjutraj in zvečer hitro spreminja, jo zelo pogosto merimo ter korigiramo zaslonko in čas osvetlitve. Če nimamo izkušenj, je dober svetlomer neizogiben.
Nastavljanje ostrine slike in čas osvetlitve
Fotografiranje divjadi predstavlja tehničen problem predvsem za-
radi uporabe objektivov z dolgo goriščnico — teleobjektivov, ki poleg prednosti nudijo tudi razne nevšečnosti: krajši časi osvetlitve, težje nastavljanje ostrine slike in kadriranje, večja teža ter navadno manjša maksimalna svetlobna odprtina. Izkušnje dokazujejo, da je skoraj nemogoče dobiti uporabne posnetke, če fotografiramo iz roke s teleobjektivi z goriščnico nad 400 mm. Če je čas osvetlitve pri goriščnici F = 50 mm Vso sek., sledi, da je pri goriščnici F = 400 mm potrebno skrajšati čas osvetlitve na Vmo oziroma Vsoo sek., kar je pri večini fotoaparatov tudi najkrajši možni čas osvetlitve. Če upoštevamo, da tudi gibanje divjadi zahteva kratek čas osvetlitve, pridemo do zaključka: čas osvetlitve pri fotografiranju iz roke naj bo Vsoo ali največ Vm sekunde. Podaljšanje časa osvetlitve pa je stvar spretnosti in rizika. Izbira svetlobne odprtine — zaslonke in z njo povezane globinske ostrine je problem, ki zahteva od lovca s kamero največ pazljivosti. Znano je, da zahteva skrajševanje časa osvetlitve pri neizpremenjeni občutljivosti filma odpiranje zaslonke. Z odpiranjem zaslonke pa zmanjšamo globinsko ostrino. (Globinska ostrina je cona jasnosti slike pred in za nastavljeno razdaljo na objektivu — to je razdaljo med filmom in objektom. Glej sliko!) Razen tega se globinska ostrina pri neizpremenjeni zaslonki s povečevanjem goriščnice manjša. Pri objektivu z goriščnico F = 50 mm in zaslonki f = 5.6 ter nastavljeni razdalji 10 m bo slika ostra (čista) od 7 m do neskončnosti, pri teleobjektivu z goriščnico F = 300 mm in ob enakih pogojih pa le od 9,8 do 10,2 m. Čeprav se globinska ostrina pri neizpremenjeni zaslonki z nastavljanjem teleobjek-
tiva na večjo razdaljo povečuje, pa nam resneje pomaga iz težav samo film z visoko občutljivostjo. Teh je na trgu zadnja leta dovolj, tudi barvnih-Primer: barvni pozitiv film z občutljivostjo 23 DIN (EKTACH-ROME) zahteva pri času osvetlitve Vsso sekunde nastavitev zaslonke:
sončno (sence močne) .	. f = 16
rahlo oblačno (senc ni) .	. f = 8
oblačno...................f = 5.6
Ker barvnega filma v slabših svetlobnih pogojih (gozd, grape in podobno) skoraj ne uporabljamo, smo glede gornjega lahko že optimisti. Pri črno-belem filmu (občutljivost do 33 DIN) smo pa še na boljšem. Res je sicer, da zrna-tost filma z občutljivostjo narašča, vendar se pojavlja problem le pri večjih povečavah. In še tam vselej ni tako nezaželen. Morda zato, ker na neki način stopnjuje izraznost posnetka. Seveda le izjemoma. Poglejmo posnetek na naslovni strani Lovca 9/1969. Zrno se vidi, toda kaj je to v primeri s kvaliteto posnetka. Morda zlepa ne bomo našli posnetka — kratka osvetlitev pri izjemno majhni globinski ostrini — s takšno tehnično dovršenostjo-Isto velja za posnetka:	Lovec
5/1969, naslovna stran, in Lovec 5/1970, stran 131. Vsi trije posnetki so od istega avtorja. Zanimivo je> da avtor snema proti svetlobi, 5 tem doseže veliko plastičnost posnetka.
Osebno smatram naštete posnetke za odlično lovsko fotografijo, čeprav sem prepričan, da je bil avtorju v izdatno pomoč fotoaparat z avtomatskim transportom film3' Takšen transport z elektromotorjem omogoča štiri ali več posnetkov na sekundo. Snemalec spremlja s fotoaparatom objekt, neprenehoma ostri sliko in pritisne prožilo v ugodnem trenutku. Tako je nekajkrat več možnosti, da p°' snetek uspe. Vsem, ki nimamo takih kamer, v tolažbo podatek, da
So to sila drage reči, ki si jih nepoklicni fotograf težko omisli in tudi posebno lovski ni tak — »mitraljez«.
Tistim lovcem s kamero, ki bodo aParat šele nabavili, priporočam Zrcalno-refleksni. Iz gornjega razmišljanja smo videli, da je pri Uporabi teleobjektiva majhna globinska ostrina osnovni problem. t'6 k temu dodamo nastavljanje razdalje po drugem sistemu, bodo Uspehi zanesljivo jalovi.
fotografiranje ponoči
froblem nočnega fotografiranja divjadi je umetna razsvetljava. V S°zdu je mogoče uporabiti le bli-skovne luči na akumulator (flash) ‘di enkratni vžig (VACUBLITZ). t^er so te sposobne osvetliti pro-stor le nekaj metrov pred kamero, me moremo uporabiti teleobjektivov. Tudi motivov ne moremo izbirati. Pač!
fred leti mi je dal Franc Mala-^šič z Vrhnike idejo, da fotogra-rava polha. Poiskal je primerno Polšino, sam pa sem predelal bli-skovno luč — VACUBLITZ tako, a sem speljal iz njega dve žici in . m povezal na dve medsebojno polirani kovinski ploščici, ki bi ob , Jku — namesto kontakta X na ameri — vklopili žarnico. Popoldne sva odšla v gozd, zakurila §erij kakih sto metrov stran od olšine, ki jo je Frenk izbral, in ^cakala, da se je zmračilo. Odšla v a na mesto, zakopala kontakt listje pri vhodu v polšino, na-estila kamero na stativ kak me-i V °d vhoda, postavila bliskovno c na bližnje drevo, privila pro-m° vrvico v aparat in postavila j^klop na »B«. Po tablici sva iz-S+6 . a vrednost zaslonke, jo na-sg Vl a in naravnala razdaljo. Ker s ie medtem znočilo, sva odprla Prožilno vrvico zaklop in ga z lakom na vrvici blokirala. Vr-ed& SVa Se b ognju. Ves čas je m °d naju oprezoval, kdaj se
bo posvetilo. Ko se je to nekako čez uro res zgodilo, sva šla zamenjat žarnico in pomaknila film naprej. Tisto noč sva napravila dva zadovoljiva posnetka, ki sta bila objavljena v Lovcu. Polšina je bila dobro »založena«, vendar vsak polh ni stopil na relativno majhen kontakt.
Morda se bo posrečilo vztrajnemu fotoamaterju napraviti na ta način še zanimivejše posnetke.
Ivan Bučak
»Za divjad zdaj hudi časi so prišli,
s ficki, mercedesi jo
bodo preganjali. Lovski funkcionarji pa bodo veseli, ker bodo devize
v blagajni imeli.« (Iz kronike o gradnji ceste na Rdečem bregu na Pohorju l. 1967)
Če hočeš mir, da spočiješ glavo in želiš občudovati naravo, pojdi v planine, v gozdove, pa boš našel oboje.
Tako je bilo in tako je še dandanes.
Pot me je zanesla med mogočne pohorske gozdove, v Rdeči breg nad Podvelko.
Nekaj dni sem bil gost priljubljenega in vedno veselega lovskega čuvaja podvelške družine Franca Voha. Obhodila sva skoraj ves njegov revir od hribov nad Lovrencem tja do Ribnice. Spotoma sva se ustavljala pri njegovih solnikih, to so do 2 m visoka drevesna debla z izvrtanimi luknjami, kamor nasiplje sol, ki se ob deževju odceja. Tako osoljena debla potem s slastjo liže srnjad in jelenjad. O vsaki gozdni jasi in drugem skritem kotičku gozda ve
Dobro je, če vse potrebno nastavimo pred nočjo. Ponoči namestimo le žarnico in odpremo zaklop. Noč ne sme biti svetla, sicer bi se film čez dalj časa vseeno osvetlil. Fotoaparat zavarujemo pred roso s strešico iz črnega papirja, vendar naj ne sega predaleč čez objektiv. Če se pripravlja k dežju, ga raje ne postavljajmo. Za enkrat dovolj in obilo uspeha pri lovu s kamero!
povedati kak lovski doživljaj, katerih se mu je v dolgih letih lova nabralo poln nahrbtnik. Od teh naj opišem le enega, ki se mu je pripetil leta 1960 in za katerega pravi, da ga šteje med bolj redke lovske doživljaje.
»Vidiš,« pravi, »malo više od tukaj v hribu pri tistimle bukovem drevesu sem sedel tudi oktobra 1960, seveda zgodaj zjutraj. Vem, da se mi boš tudi ti smejal, kakor so se mi takrat drugi, toda kasneje se je izkazalo, da le nisem zaspal na štoru. Ko tako sedim in gledam po gozdu, zapazim, da se za tistimle robom nekaj premika. Gledam, gledam, pa ne morem razločiti, kaj bi bilo. Medtem pa se prikazen le toliko primotovili izmed dreves, da mi pokaže svojo zadnjo plat. Tedaj še bolj odprem oči in ,gruntam‘, kakšna žival naj bi to bila. Jelen ni, za srnjaka je preobilna, pes ali volk bo, pomislim.
Za vraga, kje pa! Spomnim se, da imata pes in volk vendar rep, ta prikazen ga pa nima. Pa zagledam kakšnih 5 m niže manjšo, prav takšno prikazen. Tedaj se obrne tudi ta velika in razločno spoznam veliko medvedko z mladičem. Nak, si mislim, s kosmatinko, ki vodi
Medvedje in cesta na Rdečem bregu
Lovski dom LD Podvelka
mladiča, si pa ne želim srečanja, kajti takrat je, pravijo, najnevarnejša. Klobuk na glavo, pihalnik na ramo in jo mahnem naprej po svojem revirju.«
Moram priznati, da nisem prav nič podvomil o resničnosti Francove pripovedi.
Franc pa trdi, da se je prigodi nasmihal starešina njegove lovske družine Ludvik Volmajer. Se večji neverni Tomaži pa so bili okoliški kmetje in kočarji, ki so celo trdili, da si je prigodo izmislil zato, ker se je bal za kostanj, ki je bil tod tega leta tako lep in debel. Ženskam se je pa zameril. Klepetale so, da jim straši otroke, ki da odslej ne bodo več upali v šolo.
A je dogodek v naslednjem letu le dobil svojo veljavo. Takrat so namreč lovci imeli skupni lov in prav v bližini, kjer se je Francu prikazal kosmatinec, sta videla tri močne medvede še dva druga lovca.
Med prijetnim kramljanjem sva prispela na nekdanjo Klančnikovo
Ludvik Volmajer
planoto, kjer stoji sredi drevja čudovita lovska koča, last LD Podvelka. Od tu se odpre krasen razgled, do ribniške koče, Lovrenca, Ruš pa tja do predmestja Maribora. V prijetni izbi sva našla tudi starešino Ludvika Volmajerja in logarja Goloba. Ob dobri vinski kapljici so stekle besede in tako sem presenečen zvedel, da bo na tem mestu čez tri dni (septembra 1967) otvoritev nove gozdne ceste, ki pri Casovi gostilni zavije levo v strmino in vodi po hribih Rdečega brega do lovske koče LD Podvelka na Klančnikovem vrhu. Seveda sva vabilo na otvoritev z veseljem sprejela.
Cez tri dni sva se s Francem odpravila na napovedano slovesnost. Okoli koče je bilo vse živo. Požrtvovalni in skrbni upravnik koče ter njegova žena sta imela polne roke dela s strežbo; še sam starešina je priskočil na pomoč. Na planjavi pred hišo se je na ražnju vrtel lep in okrogel prašiček.
Pred kočo so prvič v zgodovini tega kraja začeli parkirati ficki, rekordi in kombiji. Prvi ob skon-čani cesti pa je stal okrašen kot ženin orjaški buldožer. Še pred dnevi je renčeč v hrib z lahkoto odpiral pot svojim motornim bratom. Da, takšna cesta pomeni ne samo veliko korist za gozdno gospodarstvo, ampak tudi za okoliške prebivalce, predvsem kmete, saj bo njihova zemlja mnogo več vredna, saj bodo svoje pridelke z lahkoto spravljali v dolino in prodajali. Cesto, 8 km dolgo, je financirala gozdna uprava v Podvelki. Družba je bila vse bolj vesela in ko se je začelo mračiti, smo se preselili v lepo opremljene prostore lovske koče. Pravega muzikanta res nismo imeli, kar je sicer v hribih ob takih praznikih navada, toda zvoki veselih planšarjev so s plošč pričarali enako vzdušje in veselje kot pristen hribovski mehovec.
Sedaj je prišla na vrsto še glavna
točka »Kronika dogodkov o gradnji lovske in gozdarske ceste«. Napisana je bila v verzih na precej zajetnem šopu papirjev. V njej so se zvrstili dogodki, kakršne so pač v resnici doživljali vsi, ki so pri gradnji ceste sodelovali. Bili so napisani preprosto, domače, toda duhovito, tako da veseli družbi ni zmanjkalo smeha in ploskanja. Njen avtor je vedno nasmejani in duhoviti logar Ivan Robnik. Rojak je iz Vuhreda, sedaj je pa že več let v službi pri gozdni upravi v Podvelki. To ni njegovo prvo delo. Napisal je že več še-gavih pa tudi resnih pesmi.
Tako so prebivalci tega čudovitega planinskega predela zopet proslavili novo delovno zmago, ki jim pomeni velik napredek v gozdar-
stvu in kmetijstvu, predvsem pa seveda v turizmu.
Le naša divjad, je rekel lovski čuvaj Franc, ne bo preveč zadovoljna, ker ji bosta smrdela bencin in nafta. Njegove besede se uresničujejo.
Kakor so čudoviti in prekrasni pohorski gozdovi in globače, v katerih se pozibavajo v vetru mogočne in vitke smreke, takšni so tudi pohorski ljudje, ki tod živijo iz roda v rod.
Taka doživetja so nepozabna. Kadar boste slabe volje in boste imeli polno glavo skrbi, se po-vzpnite v ta čudoviti gorski svet in našli boste skriven kotiček, kjer boste našli oboje: mir in lepoto narave.
Iz naših logov Prve izkušnje
Ivan Ferlež
Pod tem naslovom hkrati zajedamo tretjo in peto zgodbo iz Ferleževe knjižice »Medvedek«, ki i° je ilustriral Ive Šubic in jo je teta 1963 izdala Državna založba Slovenije.
kratkotrajnih pomladnih nalivov je minil in prišli so topli sončni dnevi. Planina je ozelenela. Najprej so se prekrili z listjem gozdovi v podnožju, od tam pa se ie zelenje počasi širilo proti vrhu; v nekaj dneh je prekrilo vse pobočje prav do navpičnih prepadnih sten. Na prisojnih vzpetinah, °b potokih in posekah se je raz-laslo malinovo mladje, razšopirilo Se je robidovje in tisočero belih jagodnih cvetov je iz goste pod-rasti sililo proti soncu ter ponujalo r°ju žuželk svoj sladki sok. takrat je Rjavka oba mladiča Prvič povedla v gozd. Sprva sta Precej nezaupno zrla v novi, njima Se neznani svet, nato pa sta junaško odcapljala za materjo. Prek v ebelih podrtih debel, čez katera ®e nista mogla plezati, jima je Javka pomagala s šapami; čez skalovje, kjer bi lahko padla v lazP°ko, je enega za drugim z z°bmi nežno prijela za ohlapno
kožo
na hrbtu in ju prenesla.
d prostrani, sončni, z mehko avo in mahom porasli jasi je javka legla in se lenobno zlek-a- Kako sta svežina komaj oze-^enelega gozda in topel pomladni rak prijala tudi medvedkoma! aijala sta se po mehki gozdni leProgi, se postavljala na zadnji Sh se objemala s šapicami, se r erivala in eden drugega podi-aa na tla. Rjavka je zadovoljno Pazovala njuno početje, všeč ji 'e.bila njuna živahnost.
bor^k J® bil bolj močan, pa tudi , J grob, njegova sestrica pa je ^ a bolj zvita in bolj razsodna, p^bar se je z vso močjo zaletel 2 , \ n.iej, se mu je navadno v Pil n-iem trenutku spretno umak-rya’ ha nerodni Rjavček se je mo-nehote prekucniti čez glavo.
Ko se je v onemogli jezi kobacal na noge, ga je večkrat od strani še enkrat porinila na tla, nato pa hitro stekla k materi, da bi jo branila pred bralčevo maščevalnostjo. Če je Rjavček videl, da je, ker je bil pregrob, izgubil družbo za igro, se je na tleh naredil negibnega, in tako je spet privabil sestrico k sebi. Potem ji je rade volje dovolil, da je počela z njim, kar je hotela; po mili volji ga je vlekla za ušesa ali kožo in ga valila po travi.
Razlika v njunih značajih se je hitro večala, in kadar je igra prešla v resnejše spopade, je morala posredovati mati. Takrat sta navadno oba navalila nanjo, jo neugnano cukala za gosto dlako, plezala po njej, padala z njenih širokih pleč in se spet vzpenjala nanjo. Rjavka jima tega ni zamerila — le dobro vol jno je momljala.
Ko se je sonce nagnilo k zatonu in so sončno jaso prekrile dolge sence mogočnih jelk, se je medvedja družina vrnila v brlog. Sprehodi po bližnji okolici so bili vse bolj pogostni. Le če je Rjavka začutila nevihto, ni mladičev vodila nikamor, takrat je ostajala v brlogu. Ni jima še zaupala, in če je deževalo še prihodnji dan, ju je pustila sama le toliko, da si je poiskala kaj za pod zob. Pod blagodejnim vplivom tople pomladi sta medvedka hitro rastla, vsak dan sta bila močnejša, vsak dan samostojnejša.
Kakor se neopazno izgubi dišeči dih pomladnega vetra, tako je Rjavčku in njegovi sestrici neopazno minevala njuna prva pomlad. Hrane je bilo povsod dovolj. Sočno cvetno pop j e in mlade gobe, ki so vsako noč znova pognale iz trave in zelenega mahu, so bili stari Rjavki ta čas najljubša slaščica. Njeni prej že ohlapni seski so se spet napeli in mladička sta v njih našla dovolj sladkega mleka. Z materjo sta začela hoditi tudi na daljše
pohode, a čeprav sta se lahko na-sesala po mili volji, ju je Rjavka počasi navajala tudi na drugo hrano.
Potem so dozorele jagode. Ob prvem svitu, ko so na bledem ne-besu pojemah utripi ugašajočih se zvezd in ko se je iz globine gozdov čul prvi spev ptičjega zbora, je medvedja družina že stikala za njimi. Med tem ko se je Rjavka vzpenjala na mesta, kamor malčka še ni ta mogla, sta medvedka kobacala po visoki gozdni travi in iskala sočne, sladke plodove. Z roso pokrita temna kožuščka sta se v sončnih žarkih svetlikala, kakor da sta posuta z bisernim prahom. Šele proti poldnevu, ko je sonce začelo močneje greti, ju je mati povedla v gozdni hlad, kjer sta sita nekaj časa zadovoljno počivala, potem sta se pa spet zapletla v svoje igre.
Sedaj se nista več bala nadležnih, kričavih šoj, in ne skrivnostnih šumov v grmovju; iz dneva v dan sta bila pogumnejša, čedalje bolj samozavestna. Rjavček je postal kar predrzno lahkomiseln. S sestrico se je vse manj igral, čedalje bolj ga je zanimala okolica. Nekega dne je naletel na uhojeno pot velikih gozdnih mravelj. Male živalce, ki so hitele po njej, so ga prehitevale in začel jih je ustavljati. Ko so mravlje začutile močni dah medvedovih šap, so se razbežale. Rjavček pa je, poskakujoč v veseli razigranosti ob novem odkritju, hitel za njimi. Niti opazil ni, da je zašel globoko v gozd; tu se je nenadoma znašel pred visokim kupom — tja so izginjale mravlje. Nekaj časa jih je radovedno opazoval, potem pa je s šapo udaril po igličastem mravljišču. Vrh mravljišča se je sesedel, in to mu je zelo ugajalo. Zato se je z vsemi štirimi pognal v mehko gmoto, ki pa se je pod njegovo težo nenadoma vdrla. Rjavčkov kožušček je bil v trenutku poln razdraženih mravelj, ki so srdito napadle vsiljivca, ga
§rizle po trebuščku in mu silile v °či in ušesa. Ves presenečen se nekaj časa otepal s šapicami, a okoren, kakršen je bil, se je če-^Ije bolj pogrezal v mravljišče v ostri mravljični kislini je komaj še dihal. Ko si je nekoliko °Pomogel in se nekako le izkoba-Cal iz nesrečne zagate, jo je glasno cvileč brez cilja ucvrl v gozd. ®tara Rjavka, ki je medtem počivala v hladu, sploh ni opazila, da njenega nadobudnega sinka ni Več pri njej. Sele ko je iz globine S°zda zaslišala njegovo obupno cviljenje, se je zdramila in se Drez pomisleka pognala v tisto smer. Ker ni vedela, kaj se mu •*e zgodilo, je zdirjala, kar je ^aogla, napadla bi vsakogar, ki bi
■ji zastavil pot.
i^er so Rjavčka mravlje preveč Srtzle, je tekel kar na slepo, do-kier se ni zaril v neko goščo. Tu Se ie zaman trudil, da bi se rešil Nadležnih živalic. Sele ko mu je jPati z jezikom skrtačila kožušček 11 tako rešila mravelj, se je nekoliko pomiril. Nič kaj nežen hdarec materine šape ga je opom-d’ naj se drugič več ne oddaljuje v? nje, in ga je kar vrgel iz goščave.
0 tem neprijetnem dogodku se e nekaj dni držal matere, a ko čez nekaj časa na to smolo po-Vg	Se spet °junačil- Kar po
s dan se je sam potikal po °nčni strmini, iskal sočne plo-s-°Ve’ in šele ko je bil dodobra jsV^n utrujen, se je vrnil in po-
-	.	— tega ni zamerila, pač
^a je bila vedno na takih mestih, je lahko opazovala vse nje-D V° Početje — vedno ga je imela eu očmi, ne da bi Rjavček za Vedel.
ko sta preisko-
m./ga. sončnega jutra, Vedja mladiča skupaj
mater
mn
jnS- J. Černač: Medvedek c£vskih revirjev
vala gozdno poseko in stikala za sladkimi malinami, je Rjavčkov tanki sluh prestregel neki čuden šum. Postal je pozoren, z dvignjeno glavo je napeto strmel v bližnjo goščavo. Razen šumenja se je iz grmovja širil njemu še nepoznan dah; to je še bolj pritegnilo njegovo pozornost. Sum je potem utihnil, čez hip pa se je spet ponovil.
Sredi goščave, na mestu, kjer ni bilo zelene podrasti, sta čepela dva siva klobčiča in z zelenkastimi očmi zrla v medvedka. Ves presenečen ju je nekaj časa tudi Rjavček zvedavo opazoval, potem pa je začel nerodno riniti proti njima, globlje v grmovje. Prebrisana sestrica ni takoj krenila za njim. Prav previdno je obšla goščavo in začela mali divji mački zalezovati z druge strani. Se nedorasli, sivi, črnoprogasti živalci sta se tedaj obrnili vsaka na svojo stran in z divjim pihanjem skušali odgnati nepoznana kožu-hasta napadavca.
Presenečena nad čudnim odporom sta se medvedka za trenutek ustavila, potem pa se kot po dogovoru opogumila in vsak s svoje strani napadla nasršeni stvarci. Mačja mladiča sedaj nista več čakala. Ker jima je bila pot za umik zaprta, se je eden od njiju v skoku zaprašil naravnost v Rjavč-kovo glavo, s kremplji bliskovito udaril po dvignjenem črnem nosku in tik osuplega medvedka smuknil iz goščave. Preden se je Rjavček zavedel, kaj se je zgodilo, je dobil še drug udarec, in oba mačja mladiča sta se pognala proti bližnjemu drevesu. Razdražen nad tako nepričakovanim in podlim napadom se je Rjavček zagnal za beguncema, toda še preden se je izkobacal iz grmovja, sta mačja mladiča že čepela v široki rogovili starega gabra, od koder sta ga nagajivo izzivala. Ponižan in poln maščevanja Rjavček niti sam ni vedel, kdaj je objel robato gabrovo drevo
in začel po njem plezati — tedaj pa je sestrica nenadoma zacvilila. Ker je podzavestno začutil, da se dogaja nekaj novega, se je Rjavček radovedno ozrl, toda še tisti hip se mu je nekaj težkega nenadoma zagreblo v kocasti hrbet. Presenečen je zdrknil z debla in z vso težo telebnil na tla. Ko se je nekajkrat zakotalil po strmini in se končno le spet postavil na noge, je ob drevesu zagledal veliko progasto divjo mačko, ki ga je z nasršeno dlako divje gledala in svareče pihala.
Praska, ki so mu jo ostri mačji kremplji zasekali v občutljivi nos, je Rjavčka pekla in skelela, razen tega pa se je ob padcu z glavo udaril ob štor. Želja, da bi se maščeval nad progastimi zahrbtneži, je končno premagala strah in bolečino in jezno renčeč se je pogumno pognal proti nasršeni mački. Za njim se je zakadila vanjo še mala medvedka. Ker je vedela, da ima pred seboj še neizkušenega medvedjega mladiča, s katerim lahko obračuna brez vsakega napora, je stara mačka hotela Rjavčka primerno sprejeti. Toda ko je videla, da sta krenila v napad oba medvedka, se je raje umaknila. Hipoma je bila v vejevju, se stisnila k svojima mačicama, podvila rep in z jeznimi očmi motrila medvedja mladiča. Ne vedoč, kaj na storita, sta med-v dka nekaj časa še capljala okoli gabra, ko pa si je Rjavček oblizal ranjeni smrček in se še enkrat ozrl v gabrovo krošnjo, se je prezirljivo obrnil in odracal na poseko. Ponosen na svojo namišljeno zmago ni niti pogledal sestrice, ki je šla za njim. Pod vrhom poseke je zagledal mater in ves vesel stekel k njej. Rjavček je imel prvo večjo izkušnjo. Dogodek z mačkami si je dobro zapomnil. Odslej je vedel, da je gozd poln zvijač in nevarnosti in da večni zakon divjine daje prednost tistemu, ki je močnejši, hitrejši in pogumnejši.
Po lovskem svetu
Jelen - novi svetovni prvak
Iz avstrijskega lovskega lista Der Anblick 12/1970 Dr. Laszlo Studinka — iz nemščine Mirko Lampreht
Komitat Zala je prijetna, gričevnato valovita pokrajina, v bližini tromeje Avstrija—Jugoslavija— Madžarska, med Rabo in Muro, v jugozahodnem delu Madžarske. Povsod zelenje, kamor seže oko, veliki gozdni kompleksi, majhni gozdiči, vmes pa povsod sočni travniki in polja z žitom, koruzo in krompirjem, s priljubljeno hrano velike divjadi. Čez leto je tukaj tudi več dežja kakor v drugih krajih Madžarske, tukaj v daljnem iztekališču Alp. Gozdovi v ravninskem predelu so večinoma hrastovi, zgoraj po gričevju pa bukovi, z mnogo mehkega lesa, podrastjo in ostrožnicami. Divjad najde tukaj povsod močno hrano v izobilju.
Kapitalna rogovja izpred sto let iz teh krajev so še ohranjena. Zadnja leta pa tudi stalno narašča število trofej z zlato medaljo, ako-ravno je v teh krajih od zadnje vojne pa tudi dandanes znatno manj jelenjadi kakor na splošno v drugih najboljših jelenjih loviščih južne Madžarske. Mogoče pa prav zaradi tega rastejo kapitalni jeleni tukaj v večjem številu.
V	začetku jelenjega ruka 1970 sem bil za nekaj dni v teh predelih, v revirjih gozdne uprave Velika Kaniža. Tam se je dosti govorilo o mogočnem jelenu iz gozdov v bližini kraja Lenti. Njegova, po velikem naključju najdena para rogov iz leta 1968 in 1969 sem tam v lovskem domu tudi videl. V tem domu pa se je v letošnjem (1970) jelenjem ruku zadrževala tudi gospa Marion Schuster iz Lau-sanne — Pully (Švica), ljuba znanka iz preteklih lovnih sezon. Mati am Schuster je stalno vračajoči se ugledni lovski gost madžarskih lovišč, izkušena pravična lovka.
V	zadnjih letih je lovila tudi že tukaj v okolici Lenti in uplenila več kapitalnih jelenov.
Prav ko sem tehtal v roki in občudoval omenjene odpadle ro-
gove, stopi v sobo M. Schuster: »Tega jelena hočem upleniti! Če ne bo šlo vse gladko, ostanem v lovišču, dokler ne zamre jelenji ruk, tako dolgo, dokler bo še količkaj upanja nanj.«
Komaj pa je minilo pet dni, je že prišla novica: mogočni jelen leži! Ampak o rogovju še ni bilo pravih podatkov. Morali bi tehtati čez 14 kg in imeti 26 parožkov. Ali je dosegel ali celo presegel dosedanji rekord, nihče ni vedel zanesljivo. Končno je čez 8 dni M. Schuster prinesla iz Budimpešte rogovje. Rezultat ocene: novi svetovni rekord, za točko in pol več kot Schausberger j ev jelen, uplenjen 1. 1968 na Madžarskem. Zgodbo o uplenitvi pa naj gospa Marion Schuster v naslednjem pove sama:
»Pred dvema letoma sem bila prvič v ruku v loviščih okrog Lenti. Takrat je bil ta posebno močni jelen že poznan, ampak so ga hoteli še pustiti, ker še ni bil popolnoma dozorel in pa da bi še naprej plodil.
Lani se je paril zopet v istem delu lovišča. Takrat smo tudi poskusili nanj. Imeli smo ga tudi priložnost videti. Da bi nazadoval, se še ni bilo bati, ampak nasprotno, čeprav je zgledal že zrel in na višku svojih moči. Tudi svojemu rajonu je bil tako zvest, da se ni bilo bati odtujitve, in smo upali, da ga v naslednjm ruku zapet najdemo. Letos (1970) v začetku ruka je bil zopet v svojem navajenem sta-nišču. Dva večera sva poskušala z lovcem na robu polja ob koruzi, ampak je prišel vselej šele, ko je že zmanjkalo strelne svetlobe. Neko jutro sva poskušala tudi ob njegovi stečini. Bil je tam, saj sva slišali njegov kratki, globoki bas, ampak je še v popolni temi prečkal preseko.
Kazalo je, da jelena nikakor ne bo lahko dobiti. Kakor stari jeleni zelo radi narede, je tudi on
imel pri sebi samo eno košuto — mladico in svoje stanišče vstran od drugih rukališč. Tukaj ga drugi jeleni tudi niso motili. Edino mladega jelena je imel pri sebi. Tako se tudi ni kaj dosti oglašal in se po njegovih klicih ni dalo nič kaj ravnati. In potem je za nekaj dni izginil. Nisva vedela, ali je samo umolknil, ali pa je celo menjal svoje stanišče.
Naposled so ga 12. septembra zvečer zopet videli, ko je približno kilometer od svojega prejšnjega stanišča izstopil na poseko.
Dobra novica pa je prišla šele drugi dan dopoldne. Hoteli so zvečer ponovno opazovati, če se jelen tiste stečine še drži, da bi potem jaz tam čakala drugi večer. Ampak ta načrt mi ni prijal: hotela sem na lov še isti večer, to je 13. septembra. To z moje strani ni bila samo neka slutnja, neki občutek, temveč so govorile za to tudi moje izkušnje, da je treba ,ostati ob jelenu*.
Zgodaj popoldne sem bila že pri gozdarskem mojstru. Ni me pričakoval, bila je nedelja, niti ni bil za lov oblečen. Vzel si je komaj čas, da se je preoblekel in že sva bila na poti v lovišče.
Visoka preža stoji na robu 150 do 200 korakov široke, dolgo raztegnjene kulture. Zadaj za dobro višino moža hrastova goščava, iz katere je prejšnji večer izstopil jelen. Zjutraj je deževalo, popoldne pa se je že malo razjasnilo in se je obetal miren, hladen večer. Pravo vreme za ruk. Imela sva najboljše upanje, da bo divjad bolj zgodaj na nogah.
Dolgo se ni ničesar premaknilo-Proti sončnemu zahodu se je v daljavi enkrat oglasil neki jelen-Okoli preže je ostalo vse tiho. Začelo se je že mračiti, strelna svetloba bi zadostovala kvečjemu še nekaj minut. Naenkrat slišiva na desno v goščavi rahel šum: drsenje ob vejah od počasi in pre-
vidno premikajočega se trupa divjadi. Žival mora biti prav blizu, °d daleč bi je sploh ne slišala.
Strmela sva nepremično. Da, zo-Pet močnejši ropot, drsenje rogovja. Kmalu nato neko globoko grgranje — noben klic — jelen samo nekaj godrnja. Naš jelen je — nobenega dvoma! Ne more biti °d naju niti 50 m, na pol v desno, že na robu goščave. Z največjo Previdnostjo, centimeter za centimetrom grem s puško k licu in Položim levico pod cev na ograjo za mehko podlago. Strelna svetloba že zginja. A skozi steklo bi Se še dalo streljati.
Ob preži visi listnata veja, ki prikriva razgled prav na tisti rob goščave. Neka senca. Skozi listje spoznam — kos jelenjadi — košuto. Ona gre sama. Ko je dosegla že skoraj sredino čistine, se na Isti stečini pojavi tudi jelen. Tudi njega mi zakriva listje, pač pa yidim skozi presledek, da v počasnem drncu sledi svoji košuti. Potem pride na čistino. Iz te bli-čine sem imela vtis, ko da bi bil jelen, čeprav telesno zelo močan, en° samo ogromno rogovje.
Pri zadnji strelni svetlobi bi na stoječega jelena še mogla streljati 2anesljivo. Zato narahlo, čisto tiho Zagodrnjam. Jelen obstoji kot prikovan, široko stoječ vrže glavo v smeri dozdevnega tekmeca. Strel Pretrgal najino napetost, ogenj jz cevi je zableščal, a videlo se je, ako se je jelen zrušil. Toda med-em, ko sem ponovno napolnila ?ev’ se je dvignil in zbežal težkih orakov po čistini. Imela sem ob-mek, sem dobj-c, pomerila in j:a ie težka krogla 300 H&H
del
je
a v živo. Ampak vem tudi, da
ijati,
na ranjenega jelena treba stre-
dokler je le mogoče. Jelen
^sedaj že počasnejši, nato obstoji Pol obrnjen od naju. Pri tem -ku ponuja zelo ozek cilj. Po m gre naprej, ampak počasi, ^Potekajrjge, nato zopet široko ob-■P na nasprotnem robu gozda.
Foto M. Schuster: Svetovni prvak
vsaj dve moji krogli na pravem mestu in da mora biti jelen že davno mrtev, sva poskusila iskati nekaj korakov na prosto v smeri bega. S svetilko sva svetila naokrog in počasi tipajoč krenila v go d. Nisva prišla daleč, po nekaj korakih sva že zagledala v snopu luči roženo steblo z močno razvejano krono. Klečala sva ob jelenu, občudovala in božala njegovo čudežno rogovje, štela in zopet štela parožke. Resnično — šestindvajseterak! In kako dolgi in debeli veji, kako močni in neverjetno dolgi odrastki! Orjaško rogovje! Dve moji krogli sta zadeli v pleče, ena v vrat, ki pa vretenca ni zadela.«
Toliko o lovskem doživljaju. Zaradi zanimivosti pa poglejmo še nekaj podatkov o rogovju: Prava posebna dragocenost je, da so našli odvrženo rogovje iz leta 1968 in 1969. Tako lahko mere, težo in število parožkov primerjamo. Oba para rogov sta bila najdena v istem revirju, kjer se je jelen paril in bil uplenjen, kar je dokaz, da je bil zelo zvest svojim staniščem, kar se na splošno za jelenjad južno-madžarskih lovišč ne da trditi. Ocenjevalna komisija v Budimpešti je po obrabi zobovja ocenila jelenovo starost na 12 let.
Pri tretjem strelu čujeva na razdaljo čisto razločno udarec krogle, potem pa sta vzela jelena gozd in tema.
Zaupala sem vase, ampak kateri lovec po strelu ne pozna dvomov in nesigumosti?
Najprej, ko sva hotela na nastrel, sva ugotovila, da sva žepni svetilki pozabila doma. Moj spremljevalec se je odpeljal ponje in ostala sem sama v nočnem gozdu. Živci so se počasi umirili in potrudila sem se vse doživeto do podrobnosti še enkrat premisliti. Nad mano žarijo zvezde, svetle, čiste, v skoraj dosegljivi višini, kakršnih pri nas nad velemesti ni mogoče več videti. Okrog in okrog mene velik temen gozd, od vsepovsod se sliši rukanje jelenov. In sedaj se v to čarobno razpoloženje od daleč nekje oglasi melodično zvonjenje na oddaljenem robu gozda, za strašilo divjadi na poljih. Meni pa se dozdeva, kakor bi bilo to zvonjenje med glasovi jelenov, zvonjenje za slovo gospodarju teh gozdov.
Gozdar je prišel z žepno svetilko. Na nastrelu nisva dobila nič, možno pa, da nastrela sploh nisva našla. Od streljanja je minila že več kot ena ura. V prepričanju, da sta
Tako je bil jelen 1. 1968 star 10 razvijalo od 10. do 12. leta sta-let. Poglejmo, kako se je rogovje rosti:
1968
leva veja:	teža 5,05 kg, dolžina 120 cm,
desna veja:	teža 5,00 kg, dolžina 124 cm,
število parožkov 11, število parožkov 11,
1969
leva veja: desna veja:
teža 5,25 kg, dolžina 115 cm, teža 5,50 kg, dolžina 129 cm,
število parožkov 12, število parožkov 10.
Jelen je torej v 11. letu starosti povečal težo rogovja za 0,70 kg. Za primerjavo poglejmo podatke za 12-letnega: teža 14 kg (po od-
bitku lobanje in z vračunano osu-šitvijo približno 1,80 kg, se lahko računa pridobitev na teži še za 0,50 kg);
1970
leva veja:	dolžina 123,5 cm, parožkov 13,
desna veja:	dolžina 122,3 cm, parožkov 10.
Jelen je torej še v svojem 13. letu starosti pognal močnejše rogovje. Zopet dokaz več za pravilnost osnovnega načela: dobro zasnovane jelene ne obstreljevati pred 12. letom! Če bi bila namreč tega jelena zadela krogla pred 12. letom starosti, vsekakor ne bi dosegel novega rekorda.
Posebej pa je treba poudariti, da bo ocena ve-
ljavna šele, ko oz. če jo bo potrdila mednarodna ocenjevalna žirija.
Na zadnjem jelenjem ruku sta padla na Madžarskem torej dva vrhunska jelena, katerih rogovje je ocenila komisija v Budimpešti, ne pa še mednarodna žirija. Potemtakem kaže vrstni red šestih najmočnejših jelenov takole:
Kraj uplenitve	Leto uplenitve	Uplenitelj	Medn. točke
1. Lenti	1970	Marion Schuster	252,68
2. Gamaš	1968	E. J. Schausberger	251,16
3. Bel j e, Jugosl.	1945	D. Stefanovič	248,55
4. Szentegat	1964	F. Ohling	247,14
5. Gyarmatpuszta	1970	A. Papp	247,12
6. Labod	1967	H. v. Aulock	246,37
Od šestih zgoraj navedenih rogovij jih je pet z Madžarske, kar dokazuje odlično kvaliteto madžarske jelenjadi. Upravičeno upajo, da bo na svetovni lovski raz-
stavi septembra v Budimpešti razstavljenih toliko in takšnih trofej, da bo ta razstava enkratna v zgodovini lovstva.
Divji puran
(Meleagris gallopavo) M. Koritnik
Divji puran spada v rod kur, poddružino pavov. Od teh se ena vrsta imenuje »meleagris«, kamor prištevamo kanadskega divjega purana, ki je bil nekdaj razširjen po Zedinjenih državah Amerike. Druga vrsta je iz Teksasa, Arizone in Mehike. Naš domači puran izvira od divjega mehiškega. Da puran ni več tako razširjen po Severni Ameriki, je vzrok vedno večja človekova naseljenost, izginjanje pragozdov in seveda lov. Bliža se mu podobna usoda kakor divjemu petelinu v Zahodni Evropi pa tudi pri nas. Puranovo življenjsko okolje so gozdi z bujnim podrastom in manj polje, kakor to velja za fazana. Je zelo previden in se umika nemiru in bližini človeka. Purana so iz Mehike prinesli v Evropo Spanci kmalu po odkritju Amerike. V Evropi so ga udomačili in ga pozneje prenesli v Sev. Ameriko in ga križali z divjim kanadskim puranom. V 18. stoletju so to lepo divjad naselili v Angliji in pozneje tudi v Avstriji, na Madžarskem, v Nemčiji, na Moravskem in v Rusiji. Naselitev je dobro uspela tudi v okolici Trakoščana na Hrvatskem.
Divji puran je izredno lepo obarvana ptica, sicer pa povsem podobna domačemu puranu. Samec divjega purana doseže težo od 10 do 17 kg, samica le dobro polovico. Mehiški divji puran je lažji in ima repna peresa bela, severnoameriški pa rdeče rjava s črno rjavim robom. Godijo mu mešani listnati gozdi z vmesnimi polji* kjer pa dela občutno škodo. Parjenje se začenja v marcu, v bla' gih zimah že februarja. Pri tem se samec obnaša kakor domači puran in tudi tako blebeče, žlo-
budra, stopicajoč po tleh ali po veji rano zjutraj. V času parjenja se samci srdito bore, kakor samci Vse divje in domače kurjadi. Pu-ran je poligam (mnogoženski) in samci po parjenju zapuste samice iu se družijo v posebne jate. Pura znese na tleh 10—15 jajc in zelo skrbno ter vztrajno vali. Če gnezdo Za nekaj časa zapusti, ga pokrije s suhljadjo. Ne oddalji pa se po tleh, temveč vijugasto odleti. Pura Vali 28—29 dni in zadnje dni pred Izvalitvijo sedi tako trdno, da se Pusti prijeti in dvigniti z gnezda. Značilno je, da leglo nima nobenega daha, kar ga varuje pred zalezovalci. Tudi pri purah je po-iuv, da jih nese več v eno gnezdo tu potem izmenično vali. Kakor ie pura skrbna za svoje gnezdo, tako se skuja, zapusti gnezdo, če it zmanjka le eno jajce, da ga °dnese npr. kaka žival, saj imajo ta gnezda mnogo zalezovalcev. Ikidi kače so gnezdom nevarne. Brž ko se kebčki osuše, jih mati 0dpelje na vzvišena mesta. Kakor mladiči vse kurjadi so tudi pu-rtni močno občutljivi za hlad in vlago ter ob deževju pogine nuiogo legel. Po 14 dneh jim perje Oliko doraste, da pofrčavajo in ako laže uidejo mnogim zalezovalcem. Ko se lahko dvignejo više, gredo nočevat na grmovje aH nizko drevje. Ko mladiči proti Poletju dorastejo, se združijo s starimi v večje jate. Če se pred udarnostjo umikajo, raje beže P° tleh, kakor da bi odleteli. Je-?eui se začenja selitev zaradi kanja hrane. Tedaj se samci pu-raUi združijo v svoje jate, pure niladimi pa v svoje. Potujejo peš, če ni zaprek, ki jih je Ueba preleteti. Za prelet večjih (rek) se nič kaj lahko ne Pa0^0' čeprav so dobri letalci, a jeseni, ko se zdebele, ne zdrže ^enkrat več ko kilometer letenja, j,6 Puvan pade v vodo, stisne pe-doK k sebi> stegne vrat in kar r° Plava. Kebčki se prve dni zgolj z živalsko hrano
danijo
Foto I. Napotnik: Divji purani
(razne žuželke, polžki, ličinke, jajčeca ipd.). Sicer je puran vsejed, posebej mu godijo žir, fižol, žitarice, zlasti koruza. Divji puran, ki je sicer plašen in oprezen, se kmalu udomači in se pridruži domačim. Kakor purani delajo na polju občutno škodo, tako so po drugi strani koristni, ker ugonobe mnogo mrčesa, golazni in plevela. Ker je puran visokih nog, si hrano lahko išče tudi v snegu, da ga
razgrebe, kakor tudi po listju na tleh. Kakor za jerebice in fazane pa je tudi za purane treba skrbeti z občasnim krmljenjem.
Sicer pa bi mogli divjega purana zaradi njegove velikosti in značilnih lastnosti rediti pri nas le v manjši meri tam, kjer ne bi v gozdih in na poljih povzročal preveč škode in ne bi izpodrival domače perjadi, ki nam mora biti prva in glavna skrb.
Foto B. Krže: Sanitarni inšpektor narodnega parka Gran Paradiso dr. Vittorio Peracino ugotavlja vzrok kozorogove poškodbe
Lovski
oprtnik
Plodno sodelovanje
Sodelovanje Lovske zveze Slovenije in narodnega parka Gran Paradiso v Italiji se nadaljuje. Začetki tega sodelovanja segajo v leto 1964, ko smo iz tega parka v zamenjavo za živo srnjad in jelenjad dobili kozoroge za nove naselitve, ki so obojestransko uspele. Uprava parka je pokazala razumevanje tudi za program urejanja slovenskega lovskega muzeja v Bistri in sklenila podariti družino kozorogov in zbirko kozorožjih rogov po starosti.
Omenjeni narodni park zajema približno 60 000 ha površine v Savojskih Alpah, v pokrajini Piemont ob meji s Francijo, stalež divjadi pa cenijo na približno 12 000 živali (okrog 5000 kozorogov in 7000 gamsov). Odstrel je samo sanitarnega značaja, kljub temu pa so zimske izgube velike.
Ob našem obisku v parku smo našli tudi 5-letnega kozoroga, ki ga je najbrž močno poškodovalo padajoče kamenje in ga je bilo treba rešiti muk. Kadaver smo prepeljali v Ljubljano preparirat, po tem pa prejeli še eno kozo. Lovska zveza Slovenije se bo upravi parka oddolžila z zbirkama čeljusti jelenjadi in srnjadi, s preparatom gozdnega jereba, ki je v Italiji zelo redek, ter še nadalje sodelovala pri naseljevanju in gojitvi divjadi v parku.
B. Krže
Lov na divje prašiče
V »Lovcu« je bilo več razprav o gojitvi — odstrelu te zanimive velike divjadi. Želimo, da bi bile plodnejše od gamsje pravde v preteklih letih. Lovski strokovnjaki naj bi razčistili mnenja in priporočila ter
prišli do pričakovane pozitivne rešitve. Ta divjad je za hribska lovišča pomembna toliko bolj, ker je upadanje zajčjega staleža občutno.
Skoraj neverjetno je slišati, da divjega prašiča vzporeja lovski zakon z volkom, pri uporabi žarometov na lovu. Kazgo var jamo se največ o zaščiti brejih in vodečih divjih svinj, čeprav šele čekane 6- ali 7-letnega merjasca štejemo za kapitalno trofejo. Tudi paritev je, odvisno od življenjskih razmer, od ok-to’ ra do januarja (Jagd und Wild) — brejost 18 tednov.
Sem član LD, v katere lovišču je bil prašičji stalež pred leti zadovoljiv. Poleg prekomernega odstrela (tudi v drugih loviščih) je k upadanju staleža nedvomno pripomogla tudi obora go j. lovišča Rog. Za obstoj primernega staleža sta v lovišču potrebna mir in hrana. Pripravili smo krmišče in ukinili nagrado lovcem' za uplenjenega divjega prašiča na posamičnem lovu. Gojitveni ukrepi posameznih LD se bodo izjalovili, če tega problema ne bomo reševali kompleksno za vso Slovenijo.
Od načinov lova sta zalaz in čakanje v zgodnjih ali
poznih dnevnih urah lovsko naj pravičnejša. Tudi na pogonu, še posebno v snegu, bo izkušen in pošten lovec lažje pravično streljal na primerno žival kakor na nočnem čakanju. Izjemne so zares svetle noči v poznem poletju, črna gmota pa se približa po temni podlagi. Znani so nam primeri, da je že nekaj medvedov plačalo z življenjem na račun kapitalnih merjascev. V februarski št. 11/71 naše revije pisec A. D. zagovarja nagrado za posamično uple-nitev. Ali naj res edino še ta divjad plačuje davek za prevožene kolimetre?
Naj navedem še primer z ljubljanske avtobusne postaje lansko poletje. V krogu zbranih radovednežev je ležala uplenjena divja svi-nja-vodnica. Iz njenih seskov je še solzelo mleko. Nisem si mogel kaj, da ne bi pogledal podatke pošiljatelja. Prepričan sem, da je Zdravko iz LD S. p. S odstrelil mater nebogljenim mladičem na nočnem čakanju. S člankom v št. 11/71. »Ušel sem iz ognjenega obroča« pa je pisec krepko potrkal na vest vseh članov zelene bratovščine.
Franc Grebenc, LD Velike Poljane
»Jelen pozdravil Titovo štafeto«
Čudno se bere in čudno se sliši, a ni »lovska«, pač pa resnična. Ko smo 15. 4. 1971 meščani Lendave pričakovali Titovo štafeto, smo bili zelo presenečeni: okoli 12. ure je prišel iz Lendavskih goric, to je iz vzhodne strani, približno 200 kg težak jelen, ko da je tudi on prišel pozdravit Titovo štafeto. Vsekakor je bil iz zamejstva, brez prepustnice. A je bil prezgodaj na mestu, saj je bil sprejem štafete šele ob 14. uri. Zato se je odločil, da gre skozi mesto proti Trimlinom. Ko je prišel na Kranjčevo ulico, je skočil s pobočja na dvorišče kmeta Feherja. Dvorišče je bilo zaprto, zato ni mogel skozi vrata na cesto. Povzpel se je nazaj na pobočje in po drugi strani prišel na streho garaže, odtod pa skočil nazaj na Kranjčevo ulico. Stekel je čez vrtove proti skladišču INA in se tam pognal v trimlin-ski gozd in Lendavčane lepo pozdravil. Lovci petišov-ske družine si želimo, da bi nas jeleni tako obiskovali jeseni.
Anton Slavinec
Obročkano fazanko
smo 27. 4. 1971 našli v bližini Krke. Na obročku na nogi je napis »Frauge 7930 VLU«. Spuščena je v lovišče LD Krka.
Anton Dragar, lovski čuvaj
Podedovana lovska kri
Neko jutro pride k meni na dom sicer še mlad, a zelo agilen član naše lovske družine Alojz Vrtačnik z majhnim ovojem p°d roko. V ovoju je bil zvezek, v katerega zapisuje lovska doživetja, in več različnih slik, ki potrjujejo resničnost zapisanega.
Vse to mi je pokazal k1 hkrati prosil, naj bi napi' sal nekaj vrst za »Lovca",
jazbeca, katerega je vzela v oskrbo žena Silva. Postal je ljubljenec vse družine, ljudi in psov.
Vse nadaljnje se pa splača pogledati na dvorišču njegovega doma oz. na njegovih slikah. Prišel sem v bližino njegovega doma, mimo katerega teče potok. Iz njega so se dvignile divje race, ki so čez nekaj časa priletele nazaj in sedle na vodo. Sin Lojze me je odvedel do umetnega žlambora, iz katerega so na njegov klic prilezli polhi, poskakali
nanj in jedli iz njegove roke. Na dvorišču sem ostrmel, ko sem videl, da stari jazbec išče bolhe psu po glavi, pes pa liže njemu noge. Nekaj korakov vstran leži Astra in doji hkrati s svojima dvema mladičema mladega jazbeca. Mlada srnica z odrezano nogo od kosilnice je vse to gledala izza vogla hiše. Zanimivo je tudi to, da sta jazbeca nekega dne odšla na izlet po gozdu in se vrnila šele po nekaj tednih; opolnoči sta praskala po vratih tako
močno, da se je zbudila vsa družina. Razumljivo, da do jutra ni bilo konca ljubljenja in pogovarjanja z njima. Toda nekega dne sta odšla in se nista več vrnila. Koliko iskanja in žalovanja je bilo za njima. Končno se je zvedelo, kako sta končala: pobil ju je človek s kolom in ju pojedel ...!
Na kratko naj še pojasnim, zakaj naslov »Podedovana lovska kri«. Lojze je vnuk starega R j asovega očeta, ki je bil zaprisežen lovec, po-
^Ttačnikov sin z udomače-nimi polhi
bodo tudi drugi lovci vedeli, kaj se da s požrtvo-v3lnostjo in ljubeznijo do-Seči tudi pri divjih živalih. ^ dnevniku opisuje, kako je v srcu in duši bolelo, lter so lovci nasprotovoli njegovemu sprejemu v LD in holj verjeli njegovim tihim ^Ssprotnikom kakor njemu, j LD je bil sprejet šele eta 1969. Veselje, ki ga je Prineslo v hišo obvestilo o sprejemu, je bilo veliko, ^ona Silva je kljub temu, a denar težko prisluži, saj odi vsak dan 5—6 km da-v službo1, rekla, da mu °v kupila eno najboljših Phšk. In to je tudi storila.
tečaju, ki ga je vodil lavko Kovač iz Celja, je zPit opravil s prav dobrim Pspehom. Goniča balkanca ji6 dobil od člana sosednje '^žine. Brak-jazbečarko Pa hiu je neki rejec po-°nil. Kaj je nastalo iz te E>ske, naj pojasni nadaljnji 2aPis.
j-^sice sosedom odnašajo okoši. Tarča napadov na °vce je postal Lojze. Neko JUt5o odnese lisica kokoš in J^oko tudi njemu. Odveže Sa Hitija in psico Astro >. kajdi za lisico po gozdu.
tnalu se je Astra javila k kokoši, ki jo je spustila Zeča lisica pred psom. '1Ze je sedaj vedel za rov,
iz
kat
erega je Astra sama
isti dan spravila in po-°hčala 7 lisic. Nekaj dni ^°Zneje je Lojze s pomočjo S e ujel živega mladega
Jazbec obira bolhe Astrinemu mladiču
Astra doji svoje mladiče in mladega jazbeca
znan daleč naokoli. Bolje kakor on ni znal nihče nastaviti pasti vidri, kuni, lisici, dihurju ali kragulju. Samo vnuku, ki ga je vedno in povsod spremljal, je zaupal svoje lovsko znanje.
Franc Flere
Vprašanja -odgovori
Ali je res sokolič zaščiten?
Vprašanje:
Nekdo je na našem lovskem posvetu razlagal, da je sokolič zaščitena ptica. Več se mu jih je rogalo, češ od kdaj so pa skobci zaščiteni. Da ne bo nejasnosti, prosim v imenu več lovcev za pojasnilo.
A. S. iz Prekmurja
Odgovor:
Vaše vprašanje dokazuje, da nekateri lovci ne razlikujejo skobca (Accipi-ter nisus) od sokoliča ali m e r 1 i n a (Falco co-lumbarius), oziroma skobca napačno imenujejo — sokolič.
Skobec
Naš lovski zakon v 3. členu pravi, da so — razen kragulja, skobca, kanje, koco-noge kanje, planinskega
Sokolič ali merlin, v naravi nekoliko manjši od skobca
orla, pepelastega splinca in škrjančarja — zaščitene vse ujede.
Torej je jasno, da je skobec nezaščitena ujeda, sokolič ali merlin pa vse leto zaščitena ujeda.
Za lažje razlikovanje ju opišimo:
Sokolič zgoraj, skobec spodaj, v pravem velikostnem razmerju
Skobec je dolg 28 do 38 cm, samica golobje velikosti, precej večja od samca. Skobec ima kratke, zaokrožene peruti, po katerih ga lahko ločimo od sokoliča ali merlina. Samec je zgoraj sivo moder, spodaj rjasto rjav in poprek gosto progast, lici rjavkaste barve, na tilniku belkasta lisa. Samica je zgoraj rjavkasto siva, spodaj bela in gosto poprek progasta. Prek oči ima ozko belo liso. Torej je
zelo podobna kragulju, ki pa je razmeroma mnogo večji.
Sokolič ali merlin je manjši od skobca, dolg 27 do 33 cm, s koničastima perutma. Po rjastih prsih ima navpične suličaste lise. Je precej podoben navadni postovki, ki pa je seveda večja in po hrbtu rjasto rdeča, medtem to je sokolič-samec zgoraj modrikast, sokolič-samica pa temno rjava. Se bolj kakor postovki je sokolič podoben nezaščiteni ptici škrjančarju (Falco subbuteo), ki pa je večji (30—36 cm) in pri nas tudi pogostejši kakor sokolič. Praktično je težko zamenjati skobca in sokoliča, ker sokoliča pri nas skoraj ni; v Sloveniji je zelo redka preletna ptica. Sokoličeva domovina so odprte severne močvirne pokrajine in obmorske pečine. Gnezdi na tleh in na drevju.
F. Cvenkel
Mladi pišejo
Srnjaček — žrtev nevednosti
Bilo je vroče popoldne sredi junija. K nam je pritekel fantiček in ves razburjen povedal, da so včeraj proti večeru našli mladega sr-njačka. Oče, ki je lovec, ga je seveda okaral, zakaj mladička niso pustili tam, ker bi ga mati srna gotovo našla. Nato se je oblekel in odšel s fantičkom. Ko je že stopil čez hišni prag, sem ga poklical in vprašal, če grem lahko zraven. Oče je mojo ponudbo z veseljem sprejel in v troje smo se odpravili proti domu, kjer so imeli ubogo živalco. Ko smo prišli v hišo, nam je gospodinja rekla, da mladič noče in noče jesti. Na očetovo vprašanje, s čim ga hranijo, je odgovorila: »S pomijami.« Oče je začudeno zmajal z glavo in rekel, naj srnjačka pokaže. Ob
pogledu na sestradano bitje, ki je presunljivo vekalo, sva se z očetom zgrozila. Oče je bil jezen, da je vse skupaj okregal, češ zakaj niso pravočasno sporočili njemu ali kakemu drugemu lovcu, da so našli srnjačka. Gospodinja se je vsa rdeča v obraz obrnila in šla po opravkih. Jaz in oče pa sva s srnjačkom v naročju odšla proti domu. Doma je oče vzel stekleničko za otroke, jo napolnil z mlekom in dudo ponudil sr-njačku. Srnjaček je pohlevno pil hranljivo tekočino. Zadovoljna s tem uspehom sva šla spat. Sanjal sem o srnjačku, ki skače po cvetočih jasah. Sredi sanj pa sem se prebudil. Ob postelji je stal oče z žalostnim obrazom. Iz njegovih oči sem razbral, kaj se je zgodilo-S potrtimi besedami je rekel: »Umrl je.« Obrnil se je in skrušen odšel od moje postelje. Tedaj se nisem mogel več premagati. Zajokal sem in stekel za očetom. Dvignil me je k sebi v naročje in mi tiho, žalostno rekel: »Kajne, dragi sinko, najbolj nama je hudo zato, ker je po nepotrebnem moral umreti zaradi — človeka.«
Rajko Ceh, Dravograd
Moj najlepši doživljaj
Bilo je nekega poletnega večera. K nam je prišel stric Gratel, ki je lovec-Mamico je prosil, če grem lahko z njim. Sedla sem ^ njemu na motorno kolo i11 odpeljala sva se v sosedni0 vas k Babniku. Tam so ime' li že dalj časa mlado srni' co, ki so jo vaški otroci našli ob gozdu in prinesli k njim. Če bi stric prej za to zvedel, bi poskrbel, da bi srnico nesli nazaj ti9.’ kjer so jo dobili. Otroci bi morali srnico pustiti Pr* miru, kjer je ležala. Gotov0 jo je tam pustila sma-mau in šla na pašo. Srna namreč ni vedno pri mladičku. D°' kler njegove nožiče še nis° dovolj močne za tek čes drn in strn, toliko časa m°' ra ležati tam, kjer mu uka
Mleko v steklenici je bila njena rešitev
že srna-mati. Nepremično leži v travi ali goščavi, ker Mirujoče telo skoraj ne oddaja svojega daha v okolico. Tako ga ne zavoha ropa-rlca, pa tudi opazi ga ne, ker ima varovalno barvo: Pikčast je, kakor posut z belimi cvetkami.
Srna vedno v pravem času Pride k mladičku in mu da toplega mleka. Če se pa Srni zgodi kaj hudega, potem seveda mladiček ostane sam. Tedaj jokajoče pivka ln kliče, ker je lačen. Samo
v takem primeru je mladička dovoljeno odnesti domov.
Vaški otroci torej najbrž niso ravnali pravilno. Toda po več dnevih nesti srnico nazaj, od koder so jo prinesli, najbrž ne bi bilo več uspešno. Preveč je že dišala po človeku, saj so se je dotikale številne otroške roke. Nekatere srne so občutljive in mladička, ki se ga drži vonj po človeku, ne sprejmejo nazaj v svoje varstvo. Zato je priporoč-
ljivo, da tudi kosec prenese v travi najdeno srnico v bližnji grm na šopu trave in ne z golimi rokami.
Ko sem vzela malo nebogljeno srnico v naročje, se mi je tako zasmilila, da so mi v oči silile solze. Tudi jezna sem bila na otroke, ki so prijazni živalci vzeli prostost in jo ločili od mamice. Stric je sedel na motorno kolo, jaz pa zraven njega s srnico v naročju in odpeljali smo se k stricu na dom. Stara mama je prinesla stekleničko mleka z dudo, ki jo je Pikica — tako je bilo srnici ime — hitro izpraznila. Potem sem se poslovila od srnice. Po nekaj dneh sva obe s sestro lahko šli k stricu. Ko naju je Pikica zagledala, nama je pritekla naproti.
^a<la s sestro na obisku
Mineval je čas in Pikica je postala že prava srna. Mi-dve s sestro sva bili večkrat pri njej na obisku in vedno, kadar sva odhajali, sva morali to storiti skrivaj, ker je Pikica hotela z nama. Toda Pikica je bila tudi poredna. Stari mami je obrala fižol in populila peso, vendar se babica zato nanjo ni jezila.
Čim starejša je bila Pikica, tem raje je zahajala v gozd. Po svoj obrok hrane pa je še vedno prihajala k stricu na dom. Ze velika je jedla tudi kruh, jabolka, koruzni zdrob in drugo. Pozimi je redno prihajala po hrano na dom k stricu lovcu. Spomladi pa je ni bilo več, le v gozdu smo jo še videli, kako se je sprehajala. Bodi srečna v gozdu, moja draga Pikica, saj je tam tvoj pravi dom!
Nada Planinšec,
7. b r. osn. šole, Mislinja
Lovska
organizacija
Lovska zveza Slovenije članica Skupnosti za varstvo okolja v Sloveniji
Že leta 1967 ob »Tednu varstva narave« v Sloveniji je bilo ugotovljeno, da ne bo zadoščala občasna kampanja, ampak da je potrebna stalna družbena akcija za varstvo narave v širšem smislu. Civilizacija s svojo tehniko in kemijo prinaša poleg koristi tudi vse več škode. Mogočen gospodarski razmah je marsikje z nepremišljenimi in nesmotrnimi ukrepi že omajal ravnotežje v naravi in ga celo porušil. Z živalstvom in rastlinstvom vred je v nevarnosti tudi človek. Ne ogrožajo ga le tehnične naprave, ampak tudi posegi, ki rušijo njegovo okolje, razni objekti, plini, hrup itd., ki ne le fizično, ampak tudi psihično obremenjujejo človeka in škodujejo njegovemu obstoju. Zato bi bilo treba zaščititi celotno naravno okolje. Življenje v zdravem okolju je pa tudi osnovna človekova pravica. Za to se zavzema čedalje več mednarodnih organizacij. Ta klic pa je zajel tudi Slovenijo. V »Evropskem letu varstva narave 1970« naj bi Prirodoslovno društvo Slovenije, Zavod za spomeniško varstvo SRS, Planinska zveza Slovenije in Turistična zveza Slovenije pripravili ustanovitev Lige za varstvo narave.
Ko je konec lanskega leta prof. dr. France Avčin predaval v PEN klubu v Ljubljani o človekovem delovanju proti naravi, so tudi naši kulturni delavci sprožili pobudo za organizirano naravovarstveno dejavnost. Do podobne ideje je prišlo tudi po znanstveni liniji na Inštitutu Jožef Štefan v Ljubljani. Letos februarja pa je bil na sestanku v
studiu TV Ljubljana, ki ga je sklical PEN klub in nam ga je preko svojih skritih kamer predstavila tudi naša televizija, formiran iniciativni odbor za ustanovitev Skupnosti za varstvo okolja v Sloveniji, s predsednikom V1 a d i m i -r o m Pavšičem-Bo-r o m , slovenskim književnikom, in tajnikom Markom Selanom, članom uprav, odbora Planinske zveze Slovenije in svetnikom repub. gospodarske zbornice.
Dne 20. maja 1971 je bil na Univerzi v Ljubljani ustanovni občni zbor Skupnosti, v katero je prijavilo svoj vstop že ob ustanovitvi 65 organizacij, ustanov itd., med njimi tudi Lovska zveza Slovenije. Po statutu, sprejetem na občnem zboru, ima Skupnost redne in individualne člane. Redni člani so organizacije, ustanove, podjetja ipd., — individualne člane pa imenuje Skupnost izmed vidnih družbenih in drugih javnih delavcev, ki se kar najuspešneje prizadevajo na tem področju. Med individualnimi člani, sprejetimi na prvem občnem zboru, so tudi lovcem dobro znani: pisatelj Tone Svetina, prof dr. ing. Fr a n c e Avčin, dr. Miha Potočnik. Skupnost vodi odbor, katerega člani so tudi vsi zgoraj imenovani, poleg njih pa še predsednik Lovske zveze Slovenije Rado Peha-č e k. Za predsednika Skupnosti je bil izvoljen Vladimir Pavšič-Bor.
Osnovni namen Skupnosti je usklajevati delovanje vseh njenih članov na področju varstva narave oz. človekovega okolja. Na občnem zboru so bili sprejeti tudi naslednji predlogi: Skupščina SRS naj ustanovi posebno telo za varstvo okolja; Izvršni svet SRS naj formira komite za varstvo okolja; Izvršni svet naj najde najustreznejšo obliko usklajevanja znanstvenih raziskav za varstvo okolja; v ustavi SRS naj bo tudi določilo, da je bivanje, delo in počitek v
zdravem naravnem okolju osnovna človekova pravica; gospodarjenje s prostorom in naravnimi viri (z zrakom, vodo, gozdovi ipd.) ne sme rušiti ekološkega ravnotežja.
Lovska zveza Slovenije se je vključila v Skupnost za varstvo okolja skladno s svojimi načeli in sklepi zadnjega občnega zbora. Področje lovčevega udejstvovanja je divje živalstvo. Zato se bo LZS še bolj kakor doslej skupno s področnimi lovskimi zvezami in lovskimi družinami zavzemala za varstvo divjega živalstva, od drobnih ptic do največje divjadi. Po načelih varstva narave je dolžan delovati sleherni lovec. Se posebno aktivne naj bodo enote varstva narave — Gorska straža. Kjer teh enot še ni, bi bilo prav, da jih družine ustanovijo. Lovske družine in področne zveze pa naj probleme s področja varstva narave posredujejo preko Lovske zveze Slovenije Skupnosti za varstvo okolja.
-elf-
Dopolnilo
V prejšnji številki »Lovca« (3/71) je v poročilu »Druga seja upravnega odbora Lovske zveze Slovenije« pomotoma izpadlo:
Pravno komisijo LZS vodi njen predsednik dr. Slavko Zore.
Tričlanski nadzorni odbor LZS je izbral za svojega predsednika Toneta Kropuška.
Ur.
Tudi mi smo zgradili dom in razvili prapor
Nadvse slovesno je bilo 31. avgusta 1969 in svoje-vistno doživetje za vse agilne člane LD Trebnje, ko je zastopnik Lovske zveze Slovenije izročil ključ gospodarju našega lovskega doma, ki smo ga z nekaj tuje pomoči zgradili v enem letu. Nedeljskega jutra v juniju 1968 smo prvič zasadili krampe in lopate. Tež-
Lovski dom LD Trebnje
ko je bilo delo, saj je na parceli, kjer stoji dom, in v bližnji okolici sam kamen, tako da strojni izkop za temelje ni bil mogoč. Veliko krvavih žuljev je bilo na rokah članov, ki niso vajeni težkega dela s krampom, lopato in železnim drogom. Vendar pa je bilo na teh delovnih akcijah tudi mnogo veselja in smeha ob pripovedovanju resničnih in neresničnih lovskih zgodb. Na hribčku blizu vasi Vrhtrebnje smo ga zgradili. Od tu je lep razgled do Triglava in Kuma, Mirensko dolino in Gorjance pa si bomo lahko ogledovali z razglednega stolpa, ki ga bomo tudi postavili.
Hkrati z otvoritvijo lovskega doma smo razvili tudi lovski prapor.
Franc Polanko
Ob prazniku LD Dole pogled v preteklost
Na občnem zboru 1969. leta je bil sprejet predlog najstarejšega in častnega člana, dolgoletnega starešine in pred 50 leti soustanovitelja lovskega kluba Franca Lapajneta, po domače Cajnarja iz Idrskega nad Idrijo, da LD Dole razvije lovski prapor. Leto dni pozneje, 16. avgusta 1970, smo se zbrali v gozdiču nad zadružnim domom v Doleh, da proslavimo 50-letnico ustanovitve lovskega kluba in razvijemo lovski prapor.
Proslavo je vodil tajnik Milan Štekar, ki je dal besedo gospodarju LD Jakobu Gantarju, ki je med drugim povedal:
»Leta 1918 se je 20 demobiliziranih voj akov-lovcev bivše avstroogrske monarhije vrnilo na svoje domove, ki so imeli namen ustanoviti lovsko društvo. To je tedanja italijanska okupacijska oblast preprečila. Toda s privoljenjem okupacijskih oblasti so 27.
9.	1920 ustanovili svoj lovski klub. Od tistih 20 lovcev živita danes le še dva: Franc Lapajne starejši (v ozadju pod sliko maršala Tita), odlikovan z znakom za lovske zasluge, in Štefan Gnezda, invalid iz prve svetovne vojne, oba stara nad 80 let.
Iz knjige, ki jo je od leta 1920 do svoje smrti 1933. leta vzorno vodil pokojni Štefan Premerstein, je razvidno, da je bil od 1920 do 1930 v lovišču povprečni pomladanski stalež 80—120 kosov srnjadi in okrog 10° zajcev. V prvem desetletju je bil poprečni letni odstrel 11 srnjadi in 23 zajcev, to je pa 13 o/o oziroma 23 % P°' mladanskega staleža.
Ko je leta 1931 stopil v veljavo italijanski lovski zakon s pravilniki in letu 1932 navodilo za lov v obmejnih loviščih, se 3e pričela utaja odstreljen® srnjadi in od tedaj ni več evidence o odstrelu. V P1"' vem lovskem letu so znašali dohodki iz lovišča 15^ lir (če pomnožimo ta znesek z 20, dobimo približno da-
današnjo vrednost, okrog 30 000,00 din). Uplenjeno divjad so prodajali po 6 lir 2a kg, divje zajce po 6 lir, kožuh lisice je bil 60—100 kr. Odstrelnina in odprema divjačine skupaj sta bili za kos srnjadi 10 lir, za zajca 2 liri in za lisico' 5 lir, kar je zneslo v tem lovsko-go-sPodarskem letu 216 lir. Letna zakupnina lovišča (današnji prispevek v lov-ski sklad) je znašala 800 do 1200 lir.
Lrva leta po ustanovitvi lovskega kluba je bila pri izvajanju lova ostra disciplina. Lovec je moral plahti za zgrešeni strel 4 lire kazni (to je današnjih 80,00 ^in)- Lastnik psa je plačal 2a pokončano srno dne 12. 12. 1921 53 lir globe, ali v današnji vrednosti nad 1000,00 din. Klubska letna članarina je bila 24 lir, to-rei veliko večja kakor da-hes. v prvih treh letih lovskega kluba se je število članov skrčilo od 20 na 13. lla Področju občine Idrija Je znani vodja lovcev in 2aupnik (fiduciario) Pokra-Jinskega lovskega združenja Goriško vodil vse lovske P°sle in po mili volji izigra-val zakon o lovu in pravilnike v svojo osebno ter nvskih tujerodnih mogot-c v korist. Tako je bilo organizirano lovstvo vse do ru§e svetovne vojne.
nastankom odporniškega gibanja so italijanske obla-i lovcem odvzele ^ako je lov
Prenehal.
kapitulaciji Nemčije je
„ a Primorska razdeljena
na 2
1946
orožje, do 1946. leta
so bili dani pogoji za stanovitev LD Dole, ki
he] a v uPravljanie ^ uarov lovne površine.
z^Pašnji stalež srnjadi in J cev je več ko dvojni iz-ed vojne. V lovišče so se p Sekli tudi gamsi.«
Uri°?ave 80 se razen enega r eležili vsi člani (33) in k^611 ene lovske družine Idrija so vse poslale
je 4661
br<
6vilne
'emu
zastopnike. K do-
Poseh •razpoloženju je še p6 °el prispeval domači
b0J*i zbor. Praporu sta Jejiv°Vala Ignac Govekar z tleiCnega vrha in Ivana c iz Dolov.
Sledilo je pobratenje LD Dole, LD Hotedršica in LD Rovte. Prapor je prevzel v varstvo praporščak Franc Logar iz Dol.
Lovska razstava v zadružnem domu v Doleh 15. in
16.	8. 1970, za katero ima največ zaslug Ivan Jesenko iz Žiro v, je bila zelo dobro obiskana. Družina je namesto obvezne vstopnine prejela kar 1240,00 din prostovoljnih prispevkov. Vsem
članom lovske družine, ki so kakorkoli pripomogli k lepemu uspehu prireditve, iskreno čestita upravni odbor LZ Idrija.
Venčeslav Štraus
Del lovske razstave LD Dole
Literatura
Prapor za srebrni jubilej
V počastitev 25. obletnice ustanovitve LD Velike Lašče in 30. obletnice ustanovitve OF slovenskega naroda je ta lovska družina razvila svoj prapor. Pri lovski koči na Retenjskih senožetih so se 24. 4. 1971 zbrali domači lovci, prišli pa so tudi gostje iz lovskih družin Sodražice, Velike Poljane in Turjak ter drugi ljubitelji lova. V posebno zadovoljstvo vseh je bila prisotnost predsednika Lovske zveze Slovenije, generalpolkovnika Rada Pehač-ka in predstavnikov Lovske zveze Kočevje. Starešina LD Branko Golobič je podal kratko kroniko in povedal, da se je z ustano-vitjivo lovske družine začela na velikolaškem območju organizirana gojitev divjadi in lovsko gospodarjenje. Z ustanovitvijo LD leta 1946 je bil za vedno odpravljen priviligirani lov zemljiške gospode. Za njo je ostal le spomin z »grofovimi štanti« nad Velikimi Laščami, v revirjih Blatnika in v kaliških gozdovih. Družina gospodari s 5644 ha hribskega lovišča. Bogastvo lovišča predstavlja srnjad in jelenjad, ne manjka pa tudi medveda in druge divjadi. V lovišču je nad 40 lovskih prež. V
ponos družini sta dve koči, zgrajeni v preteklih 10 letih: prva na Retenj skih senožetih, druga nad vasjo Zgornje Kališče.
Osnova za dobro gospodarjenje v lovišču je zavest vseh 42 članov LD, ki načrtno gojijo divjad in varujejo to družbeno bogastvo. Prapor lovske družine bo simbolično povezoval lovce tudi z Gozdnim obratom Velike Lašče in s Kmetijsko zadrugo Velike Lašče, ki sta bila pokrovitelja razvitja. Spominski trakovi na praporu, ki so jih pripeli zastopniki Lovske zveze Slovenije, Lovske zveze Kočevje, lovskih družin Velike Poljane, Sodražica, Turjak in oba pokrovitelja naj bodo dokaz medsebojne vezi in sodelovanja za napredek lovstva.
-gb-
Na 64 krmiščih pokrmili 7000 kg hrane
Dne 17. 4. t. 1. je LD Ormož na svojem občnem zboru polagala obračun poslovanja za preteklo lovsko leto. Iz poročila predsednika tov. Topolovca je bilo razvidno, da je družina dosegla velik uspeh, tako finančno kakor lovsko-gospodarsko. Upravni odbor si je prizadeval, da skupaj s članstvom čim
uspešneje rešuje probleme na sejah in posvetih. Tak način pa zahteva precej predanosti, razumevanja in dosti lovskega idealizma. Lovišče meri samo ca. 2000ha, a je bogato z zajci in fazani. Ima 64 krmišč, na katerih je bilo v pretekli zimi pokrmljeno nad 7000 kg koruze in raznih drugih krmil. Od lovskega turizma je prišlo v blagajno precej deviznih dinarjev, saj je lovišče obiskalo nad 60 tujih lovcev. Sprejet je bil tudi sklep o podaljšani pripravniški dobi za nove člane, napovedani so bili ostrejši ukrepi proti divjim lovcem, in odstranili bodo tudi vsakega na novo sprejetega člana, ki bi se izmikal lovskemu izpitu. Vsako leto spusti LD v lovišče okrog 300 starejših fazanov in fazank, to bo storila tudi letos. Gospodarjenje LD Ormož je vsekakor hvalevredno in za zgled drugim LD v občini.
Ivan Kukec
Stanko Arko — Pes moj prijatelj
Ob petdesetletnici organizirane kinologije v Sloveniji je izšla še ta knjiga. S tem je pisec, dolgoletni kinološki sodnik in veterinar, obogatil našo slovensko kinološko literaturo. Knjiga bo dobrodošla kinološkim sodnikom in pripravnikom kakor tudi lovcem in lastnikom psov. Obsega štiri poglavja in sicer: o dedovanju lastnosti, o presojanju zunanjosti, o prehrani in boleznih psov. Pisana je v poljudnem, vsakomur razumljivem jeziku. V knjigi je prvič v slovenski kinološki literaturi v bistvu obdelano dedovanj© lastnosti, kar smo do sedaj pogrešali. Pri današnjem napredovanju znanosti morajo tudi rejci imeti o tem osnovno znanje, zlasti Pr^ izbiri plemenjakov, da se pri reji psov po tem ravnajo.
Pisec je posvetil posebn0 pozornost kinološkemu i^' razoslovju in zbral nas6 pojme o označevanju telesnih delov, okostja in zobovja. Razni avtorji so do sedaj prevzemali izraze vec ali manj iz nemščine ali iz anatomije človeka in tud1 sicer niso zunanjost enak0 označevali.
Prav tako je nauk o P1’6' hrani psov obdelan 1,3 znanstveni osnovi, kot edino pravilen, saj se prav x' tem še danes veliko greS z nepravilnim hranjenjem, kar ugotavljamo na pregl©' dih psov.
V poglavju o boleznih ps°v so zajete pri nas najpoS0' stejše kužne, notranje 13 zunanje bolezni kakor tud
bolezni, ki jih povzročaj0 razni zajedavci. Bralec b° kako te bolez31 preprečujemo 13
spoznal, uspešno kako jih zdravimo. KnjiS3 je bogato ilustrirana. Založba Lipa v Kopru 1
Poskrbela za lično zunanjost z barvno naslovno sliko. Knjiga je žepnega formata in vezana v polplatno. Toplo jo priporočamo tudi lovcem in kinološkim referentom pri LD in LZ.
— Ur. —
Jubilanti
Štefan Ocepek, član in soustanovitelj LD Senožeti ter njen prvi starešina, je Pred nedavnim praznoval svojo 80-letnico in 45 let lovskega udejstvovanja. LD mu je zato podelilo častno članstvo. Njegovi lovski tovariši mu iskreno čestitamo in želimo še mnogo zdravih, vedrih let med hami in v našem lovišču.
LD Senožeti
prof, dr. Jože Rant —
^5-letnik
Pred nedavnim je naš zna-hi lovec in kinolog prazno-val svoj 75. rojstni dan. V lovske vrste je stopil takoj Po prvi svetovni vojni, leta }919. V letih 1928 do 1932 lo bil v odboru gorenjskega mvskega društva v Kranju. P° preselitvi v Ljubljano Pa je bil nekaj časa v od-ooru lovskega društva Ljubljana. Po drugi sve-ovni vojni je bil dolgo let Predsednik nadzornega od-°ra Lovske zveze Slovenije.
. °t lovec je tudi navdu-ea kinolog. Posebno se je ahimal za nemške žimav-V Društvu ljubiteljev Ptičarjev je bil od leta 1937 ari upravnega odbora, na-^ veliko let predsednik s'^tva m nazadnje pred-j nik nadzornega odbora. Pbilant je objavil v Lovcu Pih ° poljudnoznanstve-c,- člankov. Lovska zveza ^^nnije ga je odlikovala z akom za zasluge in z re-111 T stopnje. Društvo Iju-
Pro/. dr. Jože Rant
biteljev ptičarjev mu je podelilo častni zlati znak društva, častni zlati znak vodnik, Kinološka zveza pa zlati znak in red za zasluge
I.	stopnje. Prof. dr. Jože Rant je častni član DLP in častni član LD Škofja Loka ter LD Sorško polje. Jubilantu želimo še mnogo let trdnega zdravja.
Kinologi in lovci
Ivan Dolar
Franc Voh
Ivan Dolar, častni član LD Kočevje, organizator gojitvenega lovišča Rog ter prvi upravnik tega lovišča, je pred nedavnim praznoval visok življenjski jubilej, svojo 70-letnico. Dobremu in priljubljenemu lovskemu tovarišu iskreno želijo skorajšnje okrevanje in še mnogo lovskih užitkov v naših lepih kočevskih gozdovih njegovi lovski tovariši iz LD Kočevje.
J. C.
Franc Voh praznuje svoj 70-letni življenjski praznik in polstoletnico sodelovanja v lovski organizaciji. Dolga leta je opravljal službo pomožnega lovskega čuvaja in skrbel za svoje varovance — divjad v Rdečem bregu. Kljub temu, da mu je bolezen onemogočila prožen korak po strminah našega lovišča, je še vedno zgled marljivosti in discipliniranosti mlajšim lovcem. Dragi Franc, k tvojemu visokemu jubileju ti želimo še mnogo zadovoljnih let v lovskih vrstah.
LD Podvelka — J. G.
Umrli
Dr. Viktor Lorger nas je 79
let star za vedno zapustil prav na dan 30. obletnice OF. V prvi svetovni vojni je bil kot medicinec 6 let v ruskem ujetništvu, v drugi svetovni vojni pa je kot zaveden Slovenec sodeloval v OF in kot zdravnik v najtežjih pogojih zdravil partizanske borce. Po osvoboditvi je sodeloval vsepovsod pri obnovi porušene domovine. Bil je dolgoletni občinski odbornik, član OLO Poljčane in Celje, član obč. odbora SZDL, predsednik obč. odbora Rdečega križa itd. Veličasten pogreb 27. aprila je pričal, kako priljubljen je bil. Pogrešali ga bomo kot
človeka in zdravnika, pogrešali ga bomo kot lovca, saj je bil naš nadvse priljubljen lovski tovariš. Naj mu bo trajen spomin!
LD Šmarje pri Jelšah — A. A.
Jože Božič, tajnik naše LD, nas je 12. 3. 1971 nepričakovano zapustil. Pokojni je bil borec NOV, po osvoboditvi pa varnostni organ, najprej v Trebnjem, nato pa na postaji milice v Šmarju. Njegova smrt nas je vse močno prizadela. Izgubili smo iskrenega tovariša, agilnega lovca in člana Zveze komunistov. Lovci iz lovskih družin šmarsko-kozjanskega področja smo mu izkazali poslednjo čast. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
LD Šmarje pri Jelšah — A. A.
Anton Jurjevič, dolgoletni član in vesten blagajnik LD Sl. Radenci, nas je 7.
10.	1970 v 60. letu starosti za vedno zapustil. Bil je skromen in nadvse priljubljen lovski tovariš. Odlikovanje potrjuje njegovo sodelovanje v NOB. Na zadnji poti so ga ponesli domači lovci, spremili pa lovci iz vseh sosednjih in drugih LD. Od pokojnika se je v imenu LZ Gor. Radgona poslovil Oskar Šmid, v imenu LD pa Joža Farič.
Ostal nam bo v trajnem in častnem spominu!
LD Sl. Radenci — F. D.
Dr. Viktor Lorger
Jože Dolšina, star 80 let, član in častni član naše LD, nas je 7. 1. 1971 za vedno zapustil. Bil je soustanovitelj LD in njen prvi starešina. Dolgo vrsto let je opravljal vestno razne funkcije v lovski družini. Pokopali smo ga z lovskimi častmi. Dragi Jože, naj Ti bo lahka domača zemlja!
LD Velike Lašče — A. K.
Ignacij Govekar, dolgoletni tajnik, častni član in boter praporu LD Dole, je umrl v 77. letu starosti. 26. 1. 1971 smo ga pospremili na pokopališče na Gorah nad Idrijo. Bil je kmet, a je kljub težkemu delu vedno našel čas za lov. Odlikovan je bil z znakom za lovske zasluge. Poštenjaku in priljubljenemu lovcu trajen spomin!
LD Dole pri Idriji — J. G.
Iz LD Čaven na Vipavskem
V	letu 1970 smo se poslovili kar od treh lovskih tovarišev:
Jože Kandus iz Vrtovina nas je zapustil v 75. letu starosti. Bil je naš najstarejši član, lovec od rane mladosti in zadnja leta častni član. Veliko zaslug je imel tudi v NOB, saj je bila njegova domačija tako rekoč dom partizanov.
Alojz Jež je bil rojen leta 1933 v Črni na Koroškem.
V	vasi Gojače na Vipavskem je bil logar od 1. 1950. Pozneje je opravil srednjo gozdarsko šolo in bil zaposlen pri sekciji za pogozdovanje Krasa. Kot lovec je opravljal razne funkcije: bil je tajnik LD, član uprav, odbora LZ Gorica in predsednik komisije za lovske izpite. LZS ga je odlikovala z znakom za lovske zasluge, LZ Gorica pa z diplomo. Komaj 37 let mu je bilo1, ko nam ga je iztrgala zahrbtna bolezen.
Janka Pelicona, dolgoletnega člana LD, starega komaj 59 let, smo spremili do preranega groba v Dornberku. Bil je dober, veder, aktiven lovski tovariš.
Alojz Jež
Zgledne lovce in spoštovane tovariše bomo ohranili v častnem spominu.
Lovci LD Čaven
Roman Benetek, član naše LD, je 28. 2. 1971 odšel na svoj poslednji lov. Hotel je upleniti lisico, ki si jo je nagačeno tako zelo želela njegova sedemletna hčerka,
Ignacij Govekar
Jurij Vrečar
a se je pri padcu smrtno ponesrečil. Mlad, 35 let star, je odšel za vedno. Pokojnikova na j več j a zasluga v lovski družini je bil prapor, ki smo ga razvili leta 1969. Od žalosti prevzeti in ganjeni do solz smo bili, ko se je ta prapor sklonil nad zadnji Romanov dom in tako opravil svojo prvo nalogo. Dragi tovariš, tvojega groba nismo mogli obsuti z gorskim cvetjem s Kopit-nika — prezgodaj si odšel, a v naših srcih boš ostal še dolgo z nami.
LD Dol pri Hrastniku
Jurij Vrečar iz Celja, ki je še pred nedavnim čil in zdrav praznoval 75-letnico in 60-letnico lovskega udejstvovanja, je nenadoma preminil. Pokojnik je bil priznan kinološki vodnik, zelo uspešen pri šolanju in vodenju ptičarjev. Odlikovan je bil s srebrnim in zlatim znakom za kinološke zasluge. Izreden slučaj
je bil, da mu je zastopnik Kinološke zveze Slovenije izročil zlati znak za zasluge nekaj ur pred njegovo smrtjo. Za sodelovanje v lovski organizaciji je bil odlikovan z znakom za lovske zasluge. Od pokojnika so se poslovili na lovskem pogrebu številni lovci in znanci.
LD Kajuh
Jožeta Klančarja iz Osredka pri Žilcah, člana naše LD, smo 2. 11. 1970 lovci in prijatelji pospremili na njegovi zadnji poti. Umrl je v 45. letu starosti. Rad je imel gozdove, svojo hribovito Notranjsko. Zato je zgodaj odšel v NOV in častno odslužil svoj dolg domovini. Po vojni se je kot gozdar zopet podal v gozdove in kasneje še kot lovec. Da je imel zasluge za domovino in lov, je pričala blazinica z odlikovanji ob njegovi krsti. Streli iz lovskih pušk in glasovi lovskega roga ob odprtem grobu so oznanili, da je končan poslednji lov našega preprostega, preudarnega lovskega tovariša JO' žeta.
Lovska družini 2ilce — H. V.
Anton Globočnik, član LD Begunjščica in LD Kropa, se je v 67. letu starosti, letos na prvo pomladansko nedeljo, od nas za vedno poslovil. Bil je dolgoletni član upravnega odbora LD in vesten oskrbnik lovskih koč. Požrtvovalnemu ih družabnemu članu časten spomin!
LD Begunjščica
Tone Šikovc, rojen 1913. 1” nas je 6. 2. 1971 nepričakovano zapustil. Nad četrt stoletja se je aktivno udejstvoval v lovskih vrstah, bil je več let lovovodja in član upravnega odbora naše LD, plemenit in iskren tovariš, velik ljubitelj narave in divjadi. Odlikovan je bil z znakom za lovske zaslug6. Zglednemu lovcu in zvestemu tovarišu bodi časten in trajen spomin!
LD Hrastnik
Lovska
kinologija
Pomladanska zrejna Preizkušnja in tekma, 10. 4. 1971 v Šenčurju
Lovska zveza Gorenjske je to prireditev organizirala v lovišču LD Šenčur. Vodja tekme je bil Franc Sekne, sodil je podpisani. Vreme je bilo ugodno. Stalež divjadi ni bil zadovoljiv; za-radi nizke vegetacije se je divjad verjetno zadrževala v Sozdu.
Privedenih je bilo 6 psov: 2 Poentra, 2 nem. kdl. ptičarja in 2 žimavca. Telesno jih nisem ocenil, ampak sa-aao ugotovil, če zaslužijo Pozitivno oceno.
Lia zrejni preizkušnji sta Pastopila 2 psa:
S°kol, RMPri 317, poležen 12. 1. 1970, vodnik Jože Ve-ster, Tržič, dosegel 82 točk,
B°j (Ben), RMPki 3679, ^°dnik Janko Troha, Kranj. . bil ocenjen, ker ni pri-Sel na divjad.
■^a pomladanski tekmi so Pastopili 4 psi:
Bleck-R0y, JRPki 6989, te-esna ocena pd, vodnik Jože Logonder, Dorfarje-Žabni-Ca’ 113 točk, II a.
Bor
RMPpo 67, poležen
^ 6. 1969, vodnik Ramo Pahič, Mlaka-Kranj, dose-gel 107 točk, II.
Brina (Rina), RMPpo 71, ^°dnik Ramo Spahič, Mla-‘ta-Rranj, 87 točk, III. ik, nem. žimavec, lastnik ožidar Spasojevič. Pes ni pocenjen, ker ni prišel na
Jože Selan, kinol. sodnik
oihladanska zrejna ^izkušnja in tekma ^'carjev v Vrtojbi 1 Novi Gorici,
' 'n 18. aprila 1971
^rganiziraia. ju je LZ Go-Vodja tekme je bil p Var(l Rehar, sodila pa sva vel Cvenkel in podpisani.
Vreme je bilo lepo, z nekoliko burje. Stalež zajcev in fazanov je bil zadovoljiv, jerebic je bilo pa malo. Teren ni bil najbolj primeren, pri tem mislim na breskove nasade, ker psa na takem terenu težko realno oceniš.
Na telesno ocenitev dne
17.	4. je bilo privedenih skupno 30 psov. Od tega 20 nemških kratkodlakih ptičarjev (3 prav dobro, 10 dobro, 3 zadostno, 2 nezadostno, 2 neocenjena). Epagneul bretonov je bilo 9 (2 dobro, 1 zadostno, 3 nezadostno, 3 neocenjeni). Poenter je bil 1 (dobro).
Dne 18. 4. je bilo na preizkušnji in tekmi 15 psov: 6 na zrejni preizkušnji, 9 na pomladanski tekmi. Ocenjenih je bilo 14, en vodnik s psom pa je odstopil.
Na zrejni preizkušnji so bili:
Dren, RMPki 3694, tel. oc. dobro, vodnik Franc Nemec, Vrtojba, 76 točk, III. c, nos 3, iskanje 2, stoja 2. Atos, RMPki 3751, tel. oc. dobro, vodnik Žaro Tram-
puš, Kostanjevica, 81 točk, III. b, nos 3, iskanje 2, stoja 1.
Blek, RMPki 3650, tel. oc. dobro, vodnik Ermin Frfo-Ija, Miren, 87 točk, III. a, nos 3, iskanje 2, stoja 2. Ari, RMPki 3743, tel. oc. dobro, vodnik Bojan Trobec, Kostanjevica, 89 točk, pohvalno priznanje, nos 4, iskanje 3, stoja 3.
Aga, RMPki 3753, tel. oc. prav dobro, vodnik Lado Arčon, Arčoni, 72 točk, pohvalno priznanje, nos 3, iskanje 3, stoja 2.
Cik, RMPki 3615, tel. oc. prav dobro, vodnik Rudi Trontel, Nova Gorica, 108 točk, I., nos 3, iskanje 4, stoja 4.
Na poljski tekmi so bili: Aras, JRPki 7007, tel. oc. dobro, vodnik Stanko Bada-lič, Osek, Šempas, 94 točk, III. a, nos 4, iskanje 2, stoja 3.
Lida, RMPki 3439, tel. oc. dobro, vodnik Miloš Rustja, Ajdovščina, 108 točk, II. b, nos 4, iskanje 3, stoja 3. Digo, JRPeb 590, tel. oc. prav dobro, vodnik Danilo
Menija, Vojščica, 88 točk, III. c, nos 4, iskanje 2, stoja 3.
Bilj, JRPki 7004, tel. oc. dobro, vodnik Karel Mozetič, Bilje, 109 točk, II. a, nos 4, iskanje 4, stoja 4. Bistra, JRPki, 4991, tel. oc. prav dobro, vodnik Miro Rijavec, Črniče, odstopil. Sora Vipavska, RMP-eb 400, tel. oc. dobro, vodnik Anton Kovič, Rožna dolina, 79 točk, pohvalno priznanje, nos 3, iskanje 3, stoja 3.
Žir, RMP-eb 370, tel. oc. prav dobro, vodnik Marjan Baša, Dornberk, 100 točk,
II.	d, nos 4, iskanje 3, stoja 4.
Bari Brezulski, RMPki 3385, tel. oc. dobro, vodnik Dušan Rudeš, Ajdovščina, 105 točk, II. c, nos 3, iskanje 3, stoja 2.
Diva, JRPki 7053, tel. oc. dobro, vodnik Franko Saksida, Dornberk, 93 točk,
III.	b, nos 3, iskanje 4, stoja 3.
LZ Gorica v Novi Gorici se v kinologiji precej prizadeva, vendar ni pravega
Foto P. Adamič: Kratkodlaki istrijanec
Lovsko izrazoslovje
To in ono o srnjadi
Bela dlaka ob zadnjici je okence. Na vnanji strani zadnjih nog so daljše, grobe dlake — ščetka (dvojina: ščetki). Srnjad se drži v tropičih. T r o p i č sestavljajo srna, mladiči, srnjak in večkrat tudi srne mladice (enoletne srne).
Srnji prsk je a) parjenje srnjadi, b) čas parjenja srnjadi. Govorimo o srnjem prsku, na lov gremo v prsku ali o prsku. Jeseni se opazi nepravi srnji prsk. Sam akt ploje-nja je zaskok. V prsku s e srna p r s k a (lahko tudi: se plemeni, se goni, se pari, se poja). Prav tako se prska (se plemeni itd.) tudi srnjak.
krikom »piiefc«. Sled srnjadi so odtisi njenih parkljev. Ločimo srnji sled (na splošno od srn) od srnjačjega sleda (na splošno od srnjakov). Kadar govorimo o eni, določeni srni oz. srnjaku: srnin sled, srnjakov sled. Odtisi smjačjih parkljev so srčaste oblike in pri hoji zaprti, srnji so ožji in nekoliko razprti. Pri teku so odtisi parkljev srnjadi (sme, srnjaka) razprti in navadno so odtisnjeni tudi k r n o -prsti (kmasti par-keljci).
Vešč lovec loči srnji sled od srnjačjega tudi po razperjenosti. Razperjenost je razdalja med levimi in desnimi stopinjami. Sm-
razumevanja s strani vod-nikov-lovcev. Pred časom je LZ organizirala tečaj za vodnike, a ni bilo zanj interesentov. Vendar bi bilo zelo koristno organizirati večdnevni tečaj, da bi vodniki dobili osnovne pojme o šolanju lovskega psa. Na tečaju bi bilo treba praktično pokazati delo z enim oz. več šolanimi psi. Morda bi se vodniki potem bolj zanimali in vložili več truda v šolanje svojih štirinožnih prijateljev. Pri sedanjem stanju, ko psi ne poznajo osnovne sobne dresure, bi bilo nesmiselno organizirati jesensko preizkušnjo ali tekmo.
Jože Selan, kinol. sodnik
Pomladanska zrejna in pomladanska poljska preizkušnja ptičarjev v Ljutomeru
LZ Ljutomer je v lovišču LD Ljutomer 25. 4. 1971 priredila pomladansko preizkušnjo naravnih zasnov psov ptičarjev.
Preizkušnjo je uspešno vodil izkušeni kinolog Maks Nemec. Prijavljenih je bilo 11 psov, od katerih je 9 opravilo preizkušnjo.
Vreme je bilo delno oblačno, pihal je močan, suh vrtinčast veter, zemlja je bila tudi pod nizkimi posevki popolnoma osušena, temperatura 16°.
V lovišču je malo divjadi, posebno jerebic, in jo je bilo treba iskati od 11. do
18.	ure, da so vsi psi prišli nanjo.
Na preizkušnji je sodil podpisani.
Pomladansko zrejno preizkušnjo so opravili:
Arno, RMPki 338, nemški ostrodlaki ptičar, tel. oc. d., vodnik Vladimir Babič, Veržej. Pes ima odlične lovske zasnove, je zelo ubogljiv in lahko vodljiv, tesno sodeluje z vodnikom; ocena I a, točk 125.
Boj Hrašenski, RMPki 3739, nemški kdl. ptičar, tel. oc. pd., vodnik Slavko Lovrenčič, Križevci. Pes sistematično išče, trdno stoji, je
lahko vodljiv in zelo ubogljiv; ocena: I b, točk 117. Dik Gibinski, RMPki 3794, nemški kdl. ptičar, tel. oc. d., vodnik Štefan Golenko, Ljutomer. Pes ima zelo dobre lovske zasnove, goni vidoglasno, je hiter, vztrajen in ubogljiv; ocena I c, točk 109.
Bobi, RMPki 3716, nem. kdl. ptičar, tel. oc. pd., vodnik Karel Karba, Murska Sobota. Plemenit pes, nekoliko dolg v ledjih, odličnih lovskih zasnov, je premalo voden in še igriv. Vodniku bo delo z njim bogato poplačano, velja se potruditi; ocena I d.
Aras, RMPki 3711, nem. kdl. ptičar, tel. oc. d., vodnik Alojz Kavčič, Ljutomer. Pes je hiter, vztrajen in se močno trudi, da bi našel divjad, stoja še ni dovolj trdna; ocena I e.
Aro Lukaški, RMPki 3735, nem. kdl. ptičar, tel. oc. pd., vodnik Franc Vaupotič, Lukavci. Hiter, vztrajen pes, ki pa ga je treba pri delu miriti, da bo trdneje stal in bolje natezal; ocena IIa. Ali Lukaški, RMPki 3734, nem. kdl. ptičar, tel. oc. pd., vodnik Feliks Karba, Ljutomer. Pes temperamentno išče, vidoglasno sledi, ima dobre zasnove, posebno stojo, vendar je premalo ubogljiv. Vodnik naj skuša psa bolj navezati nase; ocena II b.
Dik Ljutomerski, RMPki 3662, nem. kdl. ptičar, tel. oc. d., manjka premolar št. 1 na levi strani spodnje čeljusti, vodnik Franc Sever, Pretetinci. Pes je vztrajen, hiter, nakazuje divjad in nateza, a slabo stoji; ocena III.
Pomladansko poljsko tekmo je opravil:
Bob Hrašenski, RMPki 3573, nem. kdl. ptičar, tel. oc.: zrejna prepoved, na desnem očesu močan entropi-um, vodnik Mirko Lebar, Branislave!. Pes ima dobre lovske zasnove, pomanjkljivo stojo in slabo nateza, je ubogljiv, pred odletelo oz. pobeglo divjadjo ne vzdrži, ocena III, nos 3, iskanje 3, stoja 2.
V. Pfeifer, kinol. sodnik
Srnji prsk je prsk srn oz. srnjadi na splošno, srnin prsk je prsk ene, določene srne. Izraz srnji prsk uporabljamo zato, ker je naravoslovno ime te divjadi — srna (Cervus capreo-lus). V 2. členu zakona o lovstvu, kjer so naštete vrste divjadi, ne piše srnjad, ampak — srna.
Srna pivka (pivkati), srnjaka vabi s pivka-n j em (pivkanje). Pivka tudi mladič, a z višjim, cvilečim glasom. Preplašen srnjak (včasih tudi srna) boka ali b a v k a, ne laja (bokali, bavkati). Srna, ki jo goni srnjak (v prsku), se javkajoče oglaša, javka ali beči (javkati, bečati). Srnjak, ki goni srno, piha, se oglaša s pihanju podobnim glasom. Srnjad v smrtnem strahu, npr. če jo prime pes, veka z glasnim, predirljivim
jačji korak je 42—45 cm dolg, stopinje pa so raz-perjene 13—16 cm, srnji korak je dolg 40 cm, stopinje pa niso razperjene čez 12 cm.
Koža z dlako vred ob srnjačjem spolovilu (s p o 1 o v n i k) na trebuhu je cof. Srna ima ob spolovilu čop daljših dlak, čopič. Ko srnjaku odpadeta rogova, je mulast, mulasti srnjak (tudi jelen) je brez rogov. Rogovje, poraslo z mahom ali ličjem, je rogovje v mahu ali mahasto rogovje.
Nosni zolj (napačno nosni obad) je rumeno rdečkasta muha, dolga 13 mm, ki brizga mlade ličinke srnjadi v nosnice. Te se tu zasidrajo in ko dorastejo, zlezejo skozi nosnice in se v zemlji zabubijo. Tudi te ličinke in bube so nosni zolji.
C. F.
Pomladanska zrejna preizkušnja in Poljska tekma v Račah Pri Mariboru, 25. 4. 1971
Organizirala ju je LZ Maribor, pod vodstvom J. Peseka, člana LD Rače, so-^il je podpisani. Vreme je bilo zmerno oblačno z ne-Premočnim vetrom in do-volj vlažno zemljo, torej Ugodno. Zajcev in fazanov bilo še kar, a jerebic, ki So najbolj potrebne za oce-Pitev psa, nismo videli, hodniki so bili disciplini-rani, da je preizkušnja oz. tekma nemoteno potekala. Pečina na preizkušnjo privedenih psov je bila tudi telesno ocenjena.
preizkušnji je nastopilo ® Psov, vsi nem. kdl. ptičarji.
Uspehi:
b Ari Dravskodvorski, RMP bi 3825 tel. oc. pd, vodnik Dinko Perič, Maribor, t25 točk, La.
2-	Dren, JRP ki 7147, tel. °c^ pd, vodnik Franc Vidovič, Miklavž, lastnik Jože ^etelinc, Maribor, 112 točk, t-b.
3-	Dik, JRP ki 7146, tel. oc. M, vodnik Franc Vidovič, jvbklavž, lastnik Viktor Miklavčič, Maribor, 109 točk, t- c.
^ Loj, jrp ki 7148, tel. oc. °bro, vodnik Marko Harb, Kungota, 106 točk, I. d.
■ Biser, RMP ki 3715, tel. °c- Pd, vodnik Jože Zemljič, L°kovci-Zg. Velka, 98 točk, B. a.
Alko Dragočovski, RMP ! 2606, tel. oc. dobro, vod-n*,b Alojz Vidovič Maribor, 6 točk, II. b.
1 Kala, RMP ki 3690, tel. vC' dobro, vodnik Julij Lon-=arič, Makole, 92 točk. III. ' Ajda Dravskodvorska, Mp ki 2827, tel. oc. pd. Pdnik Jože Valant, Rače, t°čk, pohvalno priznanje.
Ka
Poljsko tekmo so bili PDvedeni 4 nem. kdl. pti-arji in poenmr, vendar a bila dva od teh samo 6 esno ocenjena.
^cene v deiU:
dek;] JR 2512 Po, tel. oc. vodnik Josip Flaj-ar> Kozjak, 99 točk,
Beli, JRPki 7145, tel. oc. pd, vodnik Jože Šekli, Plač-Zg. Kungota, 87 točk, III. b. Adi, JRP ki 7018, tel. oc. pd, vodnik Jože Dolopst, Šoštanj, 60 točk, p. p.
Telesno ocenjena:
Boj Starški, RMPki 3490, tel. oc. dobro, lastnik Jožef Turk, Zlatoličje-Starše. Bistra Starška, RMPki 3493, tel. oc. dobro, lastnik Just Poropat, Maribor.
Tekma je pokazala, da so psi brez pravilnega šolanja. Potrebno bi bilo organizirati nekajdnevni tečaj za vodnike o sobnem šolanju in delu na polju.
Jože Selan, kinološki sodnik
Prijavljene paritve
Vsi navedeni psi in psice so uspešno opravili preizkušnjo.
Kratkodlaki jazbečarji:
Haso Janinski, JRJri 1203
—	Učka Reseniška, JRJri 381, leglo 3. 7. Rejec Ivan Kostomaj, Gorica 14, 63204 Dobrna.
Ago, JRJri 1226 — Čapka Dravskodvorska, JRJri 1224, leglo 31. 5. Rejec Alojz Niki, Selnica ob Muri, 62M2 Šentilj.
Koker španjeli:
Bil Zeleniški, JRŠK 1340
—	Dina Črnuška, JRŠK
1309, leglo 15.	6. Rejec
Lado Ahačič, Privoz 6, 61000 Ljubljana.
Črt, JRŠK 1338 — Cera Kokerška, JRŠK 1341, leglo 12. 6. Rejec Davorin Kočevar, Cankarjeva 21, 61240 Kamnik.
Špringer španjeli:
Cormac v. Tachernsee, JRŠŠ 602 — Astra, JRŠŠ 150, leglo 1. 7. Franc Pod-vratnik, Čopova 12, 63320 Velenje.
Nemški kdl. ptičarji:
Comet v. Axelhof, OeHZB DK 7992 — Rada, JRPki 6964, leglo 18.	7. Rejec
Stanko Štuhec, Apače 31, 69253 Apače.
Ringo Borovski, JRPki 4775
—	Rina, JRPki 6965, leglo 1. 5. Rejec Peter Krjukov, Grabe 36, 69253 Apače. Arno v. Litzersee, ZKNr. 561 R/68 — Biba Lokavška, JRPki 3539, leglo 23. 5. Rejec Jože Jeraša, Travniška 3, 63000 Celje.
Ajk Veleniški, JRPki 7075
—	Beba (Bojka), JRPki 7070, leglo 14. 7. Rejec Janez Cerar, Trnjava 21, 61225 Lukovica.
Brin Skedenj ski, JRPki 7065 — Beba, JRPki 7072, leglo 5. 7. Rejec Ivan Horvat, Trgovišče 9, 62274 Velika Nedelja.
Lovski terierji:
Boj, JRLT 3659 — Diana, JRLT 5682, leglo 3. 7. Rejec Alojz Zgonc, Studenec
Foto VI. Pleničar: Koker španjeli iz psarne »Uskovnica«, lastnik Milko Dobravec
48, 61260 Ljubljana-Polje. Don Pobreški, JRLT 3544
—	Vaudnova Pupa, JRLT
5584, leglo 4. 7. Rejec Alojz Marhold,	Jedlo vnik	33,
62201 Zg. Kungota.
Ris, JRLT 5600 — Fajda, JRLT 5551, leglo 22. 6. Rejec Milan Udovč, Selce 30, 63000 Celje.
Riko Rodiški, JRLT 2338
—	Ciga, JRLT 5572, leglo 28. 6. Rejec Franc Grilc, Vodice 74, 61217 Vodice. Mbso', JRLT 3198 — Juta Travnogorska, JRLT 2577, leglo 27. 5. Rejec Anton Ožbolt, Prešernova 6, 61330 Kočevje.
Brak-jazbečarji:
Bero v. Reidental, DBR-ZB 4422 — Aga, JRBj 2182, leglo 29. 6. Rejec Friderik Grilc, Podkoren 74 a, 64280 Kranjska gora.
Coko Blegoški, JRBj 2068
—	Faneza, JRBj 3160, leglo 5. 7. Rejec Anton Žužek, Jakičeva 1, 61315 Velike Lašče.
Kdl. istrski goniči:
Žero, JRGki 5295 — Bistra Velikolaška, JRGki 4395, leglo 8. 7. Rejec Milan Ocepek, Črni vrh, 63304 Tabor. Azor Dešna Puštalski, JRGki 7111 — Asta, JRGki 7113, leglo 16.	6. Rejec
Andrej Maček, Šentjošt 18, 61354 Horjul.
Dago Negojniški, JRGki 5760 — Bistra, JRGki 5226, leglo 2. 6. Rejec Albert Ogris, Zg. Legen 45, 62380 Slovenj Gradec.
Azor, JRGki 6943 — Alka, JRGki 6941, leglo 8. 7. Rejec Franc Filipič, Smrečje 9, 61360 Vrhnika.
Astor, JRGki 5396 — Glasna Sodraška, JRGki 5429, leglo 25. 6. Rejec Franc Lenič, Dol. Ponikve 24, 68210 Trebnje.
Astor, JRGki 5396 — Cedra Blegoška, JRGki 7260, leglo 18. 5. Rejec Jožef Benedičič, Selca 96,	64227
Selca.
Resasti istrski goniči:
Barčo, JRGri 1463 — Ajka, JRGri 2038, leglo 19. 5. Rejec Jože Benedičič, Selca 96, 64227 Selca.
Posavski goniči:
Bes, JRGp 6308 — Darja, JRGp 7010, leglo 2. 6. Rejec Ivan Sidar, Pameče, novo naselje, 62380 Slovenj Gradec.
Eko Negoj niški, JRGp 10 020 — Zlata Golavška, JRGp 10 023, leglo 22. 5. Rejec Stanko Žagar, Griže 22, 63302 Griže.
Blisk, JRGp 10 051 — Darka, JRGp 7951, leglo 6. 7. Rejec Ciril Vratanar, 63333 Ljubno ob Savinji 156.
Novi sodniški pripravnik
za ocenjevanje zunanjosti in dela barvarjev Albin Korošec, Kranjska gora 87 E.
Kinološka zveza Slovenije
Prijavljene in zaščitene psarne
»ČRNOLIŠKA« za jamarje, lastnik Jože Urleb, Cesta na Ostrožno, 63000 Celje. »GRABONOSKA« za jamarje, lastnik Ciril Mir, Grabonoš 28, 69244 Videm ob Ščavnici.
»IZ ZELENE DOLINE« za škotske ovčarje, lastnica Marjana Ohnjec, Cesta na Vrhovce, 61000 Ljubljana.
»JEDLO VNIŠKA« za jamarje, lastnik Alojz Mar-hold, Jedlovnik 33, 62201 Zg. Kungota.
»KAKADOLSKA« za ruske hrte, lastnika Žen j a Konja-jeva — Suklje in Aleš, Jurčičeva 9, 66000 Koper. »RETNJlSKA« za lovske terierje, lastnik Lojze Livk, Ribnik 2, 61420 Trbovlje. »SREBOTNIŠKA« za jamarje, lastnik Milan Udovč, Janežičeva 22, 63000 Celje.
»ŠKRLOVEŠKA« za nemške ptičarje, lastnik Marjan Engelman, Tomšičeva 13, 64000 Kranj.
»VALARSKA« za nemške ovčarje, lastnica Mihaela Bregar, Črna vas 109 h, 61000 Ljubljana.
Kinološka zveza Slovenije
Šaljive
Resnična iz Planine pri Rakeku
Dne 8. 2. 1971 se je okrog osme ure zvečer zglasil pri našem lovcu Antonu P. Bernard M. Tone se je začudil, ker je prišel Bernard tako pozno k njemu. »Kaj bo novega, Bernard?« »Prosim te, če ustreliš ranjeno lisico, ki sem jo našel na cesti.«
»Kje jo imaš?«
»V avtomobilu.«
Oba se korajžno odpravita k ficku in Bernard že odpira pokrov. Toda Tone je vedno previdnejši, zato ukaže zapreti pokrov in hitro skoči po rokavice in flobert. Rokavice izroči Bernardu, da ne bi z golimi rokami segel po lisico v avtomobil. Bernard dvigne pokrov, seže po lisico, ki zagodrnja in se požene iz avtomobila. Tudi Tone je bil prepočasen, lisica pa prehitra. Vse to se je dogajalo na Tonetovem dvorišču. Hlevna vrata pa so bila odprta, zato se je lisica zatekla v hlev. Vsi iz
hiše tečejo za njo, a v hlevu ni bilo luči.
»Ne boš nam ušla!«
Lisica se je stisnila v kot. Oči so se ji svetile kakor žarometa. Tone pomeri in ustreli. Lisica se požene v drugi kot in na kup drv. Pomeri drugič in tretjič, a vselej nič. Lisica skače, pleza in se končno požene na kup drv, s kupa pa skozi špranjo na podstrešje, s podstrešja na vrt in z vrta v gozd.
Tone in Bernard sta žalostno gledala za njo. Bernard je bil ob kožuh, Tone pa ob točke. Vendar je Toneta treba pohvaliti: lisica je bila namreč najdena na cesti pred Vrhniko in pripeljana v Planino — za osvežitev lisičje krvi.
Jože Simšič
Bister starešina
Po občnem zboru je lovska družina priredila večerjo v vaški gostilni. Končno se dvigne novoizvoljeni starešina in drži dolg viharen govor. Ko seže po kozarcu vode, da si zmoči suna usta, prileti zeljnata glava naravnost v njegovo naročje. »Tovariši, eden mojih nasprotnikov je zgubil glavo,« se znajde starešina.
-Spula-
Napredek tehnike zajcem v korist
Člani upravnega odbora LD P. Ž. so se pogovarjali o slabem odstrelu zajcev. Ugibali so, zakaj jih pade vsako leto manj. Nekateri so valili krivdo na slab stalež dolgouhcev, drugi so menili, da smo pač slabi strelci. V debato je posegel tudi starešina:	»Veste, fantje,
krivda je na orožju. Starim lovcem in vam je znano, da sedaj ne izdelujejo več petelink. Ko smo imeli še puške te vrste, ni bil problem ustreliti zajca. Samo da si dobil zajčja ušesa med petelina, pa je dolgouhec gotovo obležal.«
Za pojasnilo so se navzoči zahvalili in že iščejo, kje bi kupili petelinke. Morda na odpadu?
Če bi to slišali zajci, bi se gotovo zahvalili tistim, ki skrbe za tak napredek tehnike lovskega orožja, saj jim s tem podaljšujejo življenje.
A. K.
Nejeverni lovci
Če neki znanstvenik izračuna, da je v vsemirju 999 999 milijard zvezd, vsi verjamejo.
Če pa Rafko pravi, da je ustrelil divjega prašiča, Sa hočejo vsi videti.
-Špula-
Vampi z dodatkom
Po lovu si Rafko v gostiln* pri Slivšku naroči vamPe-Pa najde v jedi las. Poklic6 gostilničarja in se pritoži-»V jedi je ženski las!«
»Mi je zelo žal, ker moja žena še ni plešasta!«
-Špula-
Skrbna žena
Odkar se je Maks oženil, j6 prihajal v lovsko družb0 in na lov vedno urejen, nB da bi mu manjkal en gumb in z »zbiksanimi« čevlji-Lovci so to opazili in m11 rekli: »Da, da, vidi se, kak0 skrbno ženo imaš.«
Maks pa nazaj: »Da, da, prvi teden me je naučil3 šivati in čevlje čistiti."
Spula
GRADITELJI!
Ali že imate vrata za vaš dom?
VHODNA VRATA
—	macesen
—	smreka
—	hrast
—	framire
GARAŽNA VRATA
dvokritna dvižna
—	v izvedbah kot vhodna vrata
S Kompasom na svetovno lovsko razstavo
notranja vrata
® furnirana vrata
—	mahagoni
—	teak
—	afrormosia
—	okume
—	hrast
—	brest
® ultrapas vrata © vrata za pieskanje
—	vezana plošča
Predno se odločite za nakup, si oglejte izdelke Pri nas na Bledu ali v poslovalnicah LESNINE in SLOVENIJA LESA! Zahtevajte prospekte in cen ke!
Lesno industrijsko podjetje Bled
Ljubljanska cesta 32, telelon 77-384, telex 34-525
v Budimpešto
od 27. avgusta do 30. septembra 1971
Tridnevno potovanje, odhod vsak petek v času razstave:
Soške
elektrarne
^ O V A GORICA
1.	dan — Odhod iz Ljubljane ob 6. uri, potovanje preko Ptuja, Varaždina in mejnega prehoda Leteny do Siofoka ob Blatnem jezeru. Po krajšem postanku nadaljevanje potovanja do Budimpešte. Krožni avtobusni ogled mesta, nato namestitev v hotelu, večerja in prenočišče.
2.	dan — Celodnevno bivanje v Budimpešti, ogled SVETOVNE LOVSKE RAZSTAVE. Polni pension, večerja v tipičnem madžarskem lokalu.
3.	dan — Po zajtrku odhod ter vožnja ob severni obali Blatnega jezera preko Tihanyja do mesta Kesztheh/. Obisk močvirnatega lovskega revirja Kisbalaton. Po kosilu ogled farme fazanov v Fe-nekpuszti. Povratek v domovino preko Letenyja.
Cena potovanja je 480 din!
^°djetje za proizvodnjo in prenos 6|ektriče energije,
Proizvaja in prenaša električno energijo za industrijo in široko
Potrošnjo
Kompas
LJUBLJANA, Titova 12
Koprska
ZALOŽBA UPA
je izdala knjigo:
Napisal jo je priznani kinolog, kinološki sodnik in veterinar Stanko Arko. Vsebuje poglavja o dednih lastnostih, prehrani, zunanjosti psov in pasjih boleznih, zaradi česar je nepogrešljiv priročnik za kinološke sodnike ih pripravnike, seveda pa tudi za lovce in vse druge, ki redijo oz. imajo pse.
V poimenovanju posameznih delov pasjega telesa je pri nas še dokajšnja zmeda in neenotnost. Pri navodilih za prehrano psov naletimo včasih na popolnoma napačne nazore o raznih krmilih. V poglavju o boleznih psov navaja avtor najsodobnejše izsledke veterinarske medicine, poleg tega pa uči o preprečevanju bolezni. Knjig9 v polplatnu žepnega formata s plastificiranimi platnicami je ilustrirana, stane pa 42 din.
Naročite jo lahko direktno pri Založbi Lipa (Koper, Muzejski trg 7), pri zastopnikih Založbe, v svojih domačih knjigarnah ali s posredovanjem Kinološke zveze Slovenije (Župančičeva 9, Ljubljana), Lovske zveze, domače družine, kinološkega kluba in Lovske zadruge.
Pri naročilih nad pet izvodov nudimo 10 % popusta, pri naročilih nad deset izvodov knjig pa 15%.
Naklada je omejena, zato ne odlašajte z naročilom!