196. številk*. Ljubljana, v srede 26 avgusta 1903/ XXXVI. leto. ""•Vs^K -1 aja^ivsak dar. »večer, teunSi nedelje m praznike, ter velja po poeti prejema* *» avstro- traka a.—-ei* aa vse leto Mft K, sa pel leta 13 K, za četrt leta 8 K 60 h, aa eden mesec 9 K BO h. Za LJubljano a posiljanjezs i dom aa vse leto 24 K, za po) leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa eden mesec 2 K Kdor bodi ■•* m .unj, velja aa celo lete 22 K, za pol leta 11 K; za četrt leta 5 K 60 h, aa eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja dsžala tolika £ kolikor znaša poštnina. — Na naročbo brez Istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira. Za asaantla pia&ajs se od peteroatopne petit-vrete po 12 h, te se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, C« *rat ali večkrat tiska, — Dopisi naj se izvole* franko vati — Rokopisi se ne vračajo. — Urad^laive In usravnlitvo je na Kongresnem trga et. 12. — UpravniStvn naj se blagovolilo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne stvari. — Vbod v arodniatvo }e & Vagove nlice 6t. 2, vhod v npravnistvo pa b Kongresnega trga Bt. 12. Slovenski Marod" telefon št. 34. Pos&mm« Številke po IO h- „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Okužena mladina. Te dni se je vršil v Ljubljani iod takozvanih katoliško mislečih fcuiemikov slovenskih. Ta sestanek odoeih katoliških boriteljev nima sicer rav nikakega pomena niti za javnost, iti za slovensko dijaštvo samo, a je ačilen znak, da je naše narodno telo zdravo in da ga že opasno razjeda -^ak klerikalizma. Sicer bolehajo na j bolezni manj ali več vsi katoliški arodi, toda da bi jih zapredel kleri-alizem v toliki meri v svoje mreže, Jakor nas Slovence, med katerimi je knžil že znaten del učeče se mladine, -p se se ni dogodilo nikjer. V vseh narodih je baš akademična *l)|-.:adež nositeljica najsvobodomiselnej-h in najnaprednejših idej. Saj to je izahko umljivo. Mlada dovzetna srca jf rpajo že iz zgodovine grškega in rim-kega naroda, iz del starih rimskih in pških pisateljev in misliteljev načela vob o domiselno s ti, humanistiška vzgoja ceplja mladini v srca nazore, ki so aravnost nasprotni srednjeveški sho-astiki in njenemu naobraževalnemu istemu. Ta vzgoja stremi v prvi vrsti a tem, da vcepi mladini globoko v iušo načelo tolerantnosti, da jo navduši a vse, kar je lepo in dobro, da ji oda vsa etična in moralna načela, toja so započeli mislitelji klasične dobe b koja je dopolnilo krščanstvo. Zbog ga je povsodi mladina, ki je v naj-rečji meri dovzetna za vse življenske tise, kojo še kolikortoliko obvladujejo deali humanizma, v katerem je bila rzgojena, boriteljica za svobodo in na-redek proti nazadnjaštvu in mrač-ijastvu. Leta 1848. je bilo baš svobodo- 81 miselno dijaštvo oni faktor, ki je za-iesel med ljudstvo klic po svobodi, 3ijaki so bili, ki so se z občudovanja redno navdušenostjo in neumorno agil-ostjo borili za načela napredka in ne [nala zasluga akademične mladeži je, ila so ta načela prodrla in da se je istih preustrojila cela država. Isto jo so dijaki igrali tudi na Nemškem, j na Francoskem in Italijanskem. In to dijaštvo v teh deželah je ostalo starim svojim tradicijam zvesto, še sedaj visoko dviga prapor svobode in napredka in oni del, ki se je izneveril tem načelom, je po številu in ugledu toli neznaten, da se ne more niti računiti, še manje pa upoštevati. Pri nas — žalibog — ni tako! Dosti je naših akademikov, ki ne priznavajo več v toliki meri veljavnosti svobodomiselnih in naprednih idej, mnogo pa je tudi takih, ki so se naravnost vrgli v naročje klerikalizmu. Sestanka katoliško mislečih akademikov se je baje udeležilo okoli sto dijakov. Vemo dobro, da je v tem Številu za-popadenih najmanje 80 bogoslovcev, ki se — s kakšnim pravom, ne maramo raziskavati — štejejo med akademike; toda navzlic temu, da torej preostaja potem samo Še okoli dvajset pravih visokošolcev, ki so prisegli na zastavo klerikalizma, se nam vendar zdi, da je to število z ozirom na naš mali narod v primeri z drugimi narodi izredno veliko. Ali so šli ti dijaki med klerikalce iz prepričanja, ali so jih morda pri tem njihovem koraku vodili posebni nameni ? Menimo, da je na to vprašanje prav lahko odgovoriti. Mladenič, ki je bil vzgojen v duhu humanizma, ki je dobil nepristranski vpogled v zgodovino, ki je proučil umotvore klasičnih in modernih pesnikov in pisateljev, ki si je ohranil zdrav razum in živo vero v vcepljene mu etične in moralne idejale, ta se ne bode, ako ima le količkaj značaja in prirojenega mo škega ponosa, nikdar izneveril svojim načelom in nikoli jih ne bode si iztrgal iz srca. Seveda je tudi v krogu mladine mnogo takih, ki si navzlic dovršenim humanistiškem naukom niso pridobili nikakega trdnega prepričanja, ki si niso ustvarili nikako stalno svetovno naziranje, bodisi da so bili v to preomejeni, ali pa da se niso vglobiii v studije s tisto vnemo, ki je v to potrebna; taki ljudje so potem, ko stopijo na vse-učiliška tla, kakor bilka na vodi, ki jo veter maja semintja. Brez osebnega uverenja se dado prav lahko ujeti v zanke, ki jih znajo prav spretno nastavljati b&š takim nesamostojnim mladim ljudem naši klerikalci. Toda taki katoliški akademiki še niso najštevilneji! Največ je takih, v kojih srcu sicer žive napredne, svobodomiselne ideje, a so jih pred javnosti zatajili, ker jim je tako bolj kazala osebna korist, ker se jim s tem obeta lepša, udobnejša bodočnost. To so ljudje, ki nimajo nobenega značaja, ki obračajo svoje versko in narodno prepričanje po najugodnejšem vetru in ki bi prodali še rodno mater, ako bi jim to nudilo zadostnih koristi. Dosti pa je tudi takih, ki so pripomorani z ozirom na podpirajoče jih stariše, brate, sorodnike zatajiti svoje prepričanje in proti svoji boljši volji zastopati načela, katere v skritem dnu srca mrze iz vse svoje duše. Žalibog, da je med »katoliškimi« akademiki takih revežev razmeroma zelo dosti. Takšne žrtve »krščanskega« mišljenja so pač vredne vsega pomilovanja! Ako vse to premotrimo, pač ne bodemo klerikalce zavidali na njihovi mladini, na njihovem naraščaju. Takisto pa je nam tudi jasno, zakaj je baš med nami Slovenci razmeroma toliko okužene mladine, ki se je izneverila svoji vzgoji in svojemu prepričanju. Temu zlu so krive po-največ naše socijalne in gospodarske razmere. Čim se poboljšajo te, pade znatno tudi število katoliško mislečih akademikov. Kranjsko ljudsko šolstvo in nčiteljstvo. (Dopis iz učiteljskih krogov z dežele.) VI. Zadnje dni sta se izvršili dve važni osebni izpremembi pri kranj skem deželnem šolskem nadzorstvu. Dosedanji deželni šolski nadzornik za srednje šole, g. P. Končnik, je odšel na Štajersko. Na njegovo mesto jejimenovan dosedanji dež. šol. nadzornik za ljudske šole, g. Fr. Hubad in deželnim ljudskošolskim nadzornikom je pa imenovan učiteljiščni ravnatelj g. Fr. Leveč. Napredno ljudskošolsko uč'teljstvo pozdravlja z veseljem imenovanje g. Levca deželnim šolskim nadzornikom. Kot bivši večletni okrajni šolski nadzornik v radovljiškem okraju in v Ljubljani je imel lepo priliko, natančno proučiti kranjsko ljudsko šolstvo in gotovo je prišel tudi do prepričanja, da stojimo Kranjci glede šolstva na precej nizki stopinji. Naše šolstvo je imel priliko opazovati tudi kot nadzornik za obrtne nadaljevalne šole. Kot tak se je gotovo večkrat prepričal, da rokodelčiči z izpustnico v rokah časih niso poznali niti vseh malih črk, kamoli, da bi znali podpisati se! Da bi poznali štiri računske operacije, o tem še govoriti ne smemo. In kdo je največ kriv temu ? Odgovor na to vprašanje ni težak. Dobro poznam g. deželnega šolskega nadzornika Levca in sem prepričan, ko bi on prevzel za Šumanom kranjsko ljudsko šolstvo, bi ne mogel in ne smel prav nič drugače nastopati, kakor je nastopal g. Habad, zakaj kakor ta, tako je tudi g. Leveo z dušo in telesom vnet za napredek in izboljšanje našega ljudskega šolstva. Naši opozicionalci so zagnali velik halo, ko so izvedeli, da se iznebe g. Hubada, češ, zdaj se nam pa zopet povrnejo zlati stari časi. Reveži, kako se motijo! Ni dolgo temu, kar sem imel priliko pogovarjati se z g. Lev-cem o našem šolstvu. Iz pogovora sem takoj izprevidel, da je g. Leveo vnet zagovornik in pristaš formalnih učnih stopenj; gotovo je, da jih ne bo preziral tudi kot deželni šolski nadzornik. Spominjam se še prav dobro, ko mi je kot moj nadzornik v radovljiškem okraju večkrat po- vdarjal, da večina učiteljstva kar brez načrta, kar tja v en dan poučuje. Rekel mi je tudi, da v celem okraja je komaj pet, šeat učnih moči, ki si v šoli na svojem mestu in ne pridejo v zadrego, kadar vstopi nadzornik. Ko je postal Leveč nadzornik ljubljanskih ljudskih šol, je takoj pričel reorganizovati ljubljansko ljudsko šolstvo. Strogo je pazil na reden šolski obisk in učiteljstvo se je moralo vestno i. ripravljati na pouk. Naletel je pa na hud odpor pri učiteljstvu; poleg tega pa še od zgoraj ni imel podpore, ker tedanji deželni šolski nadzornik ljudskega šolstva ni prav nič poznal. Poleg pokojnega Žumra jih je le malo z vnemo sledilo Lev-čevim blagohotnim in praktičnim navodilom, večina je bila nasprotna Levčevim načrtom. Kedar sem prišel v Ljubljano v družbo tovarišev, so se nevoljno izražali, koliko dela in »novotarij« jim je upeljal nadzornik Leveč. Vidno je, da se je Leveč že takrat lotil podobnega dela, za katero je zastavil Hubad vse svoje sila in moči. Zato sem mnenja, da bo Leveč Hubadovo delo nada« lj e val. In v tem slučaju ga bo vse v istini napredno in delavno učiteljstvo podpiralo z vsemi silami. Ljubljansko napredno učiteljstvo pa poživljam, da se prične baviti z mislijo, bi le ne bilo času in razmeram primerno, ustanoviti list, katerega edina naloga bi bila, zagovarjati novo strujo na kranjskem šolskem polju. Program temu listu naj bi bil: izboljšanje metode, izboljšanje šolskega obiska in razširjanje in ustanovljanje šol; »Učiteljski Tovariš« naj se pa krepko bori za izboljšanje gmotnega stanja in za ugled učiteljstva, dočim bi se novi list boril le bolj za ugled šolstva. Z izboljšanjem metode in šolskega obiska je začel že g. Hubad; to delo naj novi deželni šolski nadzornik nadaljuje, poprime naj se pa še na novo razširjanja in vstanovljanja šol. ■ Kot bivšemu okrajnemu šolskemu .S. Machar: Magdalena. Ljudske knjižnice zvezek I. pesnikovim dovoljenjem prevel Anton Dermota. Cena 2 K. Ljubljana 1903. Znani Macharjev epos: »Magdama« lotil se je predmeta, katerega o obdelali že razni drugi pesniki, obri in slabi, veliki in majhni, pamreč ljubezni med prostitutko višje ii nižje vrste in ljubimcem — ju-akom, vzetim iz teh ali onih slojev, .3 ali one kakovosti, raznih svetov-Ilih in družabnih nazorov itd. Vai ti ' ^oemi, drame, epi, povesti in ro-lani skušajo rešiti problem, ali je ?ri propaiem ženstvu ljubezen v na-adnem smislu mogoča, in če je to, ak je njen razvoj, v čem tiče njeni fcapočetki, je-li to poseben duševen proces, povsem ločen od ostalega duševnega življenja junakinje; končno li je ljubezen, (ki je naravoslovno rzeto eminentno moralen pojav) nak neizprijeno&ti, ali je tako imenovana »izprijenost« samo posledica družabnih razmer, v katerih živimo. prašanj nudi se torej dovolj, kakor k-tro se lotimo napominanega pro- t blema; slučaj pa še komplicira junak, katerega velja pesniku tako risati, da umeje bralec možnost te ljubezni njegove. Ker stoji junakinja izven vladajoče družbe, junak pa v nji, započne se konflikt naravnost v si tuvaciji sami, in se reši primerno orisanim značajem ne brez vsega ozira na milieu. Boj vrši se ne-le v dušah obeh zaljubljencev, ampak tudi v vrstah družabnih slojev; to je boj anarhije z redom, boj izjem z normalo. Vsebina Macharjevega epa je v kratkem ta-le: Jurij, v dobrih razmerah živeč meščanski sin, z nazori, navadami in razvadami enako vzgojenih in situiranih ljudi, ne slabši in ne boljši od njih, a časih malo filozofa in heroa, sestane se v bordelu z dekletom, ki mu po svojem kretanju, svojem mišljenju in čuvstvovanju ugaja, in katero sklene rešiti. Privede jo v hišo svoje tete, katera jo v svoji dobrosrčnosti tudi sprejme z odprtimi rokami. Nav du šenje tiste noči pa, v kateri se je povspel Jurij do heroizma, izgine pri prozi dnevnega svita, ves ogenj bil je slamnat, brez dovoljne moči in trajnosti, bila je ena izmed njegovih posebnosti in kapric, ki časih pač jemljo nase tudi obliko navi dežne dobrodelnosti. Navzlic temu Jurij ni licemerec, on še nekako veruje v svoje iluzije in se v tem saj nekoliko loči od ostale meščanske družbe, podle in pokvarjene v vsem mišljenju in delovanju. — Lucija, Jurij in teta odidejo na letovišče v malo mestece, kjer se s časom izve, kdo je novodošla lepa tujka. V premnogih iz tega izvirajočih situacijah, katere pesnik uporablja pred vsem v to, da neusmiljeno biča lice mersko buržovazijo, najde Lucija tudi tuberkuloznega človeka, izgubljenega filozofa čudaka, polnega samosvojih nazorov, in zagrenćlosti, srdečega se na svojo usodo in ves svet. Nakrat najdeta se ta dva človeka oba kot tujca v vsi tej ostali družbi, kot izvrženca, katerima ni v svetu sreče, če je ne najdeta drugi v drugem. To kratko srečo pretrga smrt, jetičnik umre, a Lucijo pretresa težka žalost. V tem razpoloženju jo najde Jurij, kateri ne vidi v njej ničesar drugega več, kakor žensko, katera naj mu postane hvaležna metresa! V razdvojenosti in bolečini odhaja uboga Lucija iz svojega pribežališča, in bori se žalujoča za mrtvecem dolgo pot tja do Prage. Obračunala je s svojo srečo, s svojim življenjem, odloči se poiskati si mir v valovih ... A junaštva ne zamore tudi ona nikakega — omagana in omočena odide in stopa proti hiši, iz katere je hotela oditi nekdaj v novo življenje! Reči se mora, da je problem, oziroma konflikt, kakor ga je zasnoval Machar psihološki Opravilno, t. j. najverjetnejši rešen. Vsak drugi konec bi ob danih odnošajih in značajih bil slabši. Če tudi priznam, da končno kaka taka ljubezenska zveza manj tragično konča, nima to za splošnost večje veljave, nego ono izredno srečno izvršenega eksperimenta. Macharjev epos ni samo pripoveden, ampak satiričen. Pesnik se trudi povsođi postaviti v paralelo moralno vrednost svoje junakinje in ono meščanske družbe, in dočim ve prvo vseskozi saj med vrstami opravičevat«, nima za slabosti druge nikjer najmanjše dobre besedice. To je povse skozi tako jasno izraženo, da dobi njegov poem skrajno ten-dencijozen kolorit. Če že tudi ne trdi pesnik, da je ravno družba prvotno gnala Lucijo med ljubodejce, pa saj trdi, da jo je nekako v drugo vrgla med nje — družba, ki ni prav nič več vredna, kakor oni sloji katere tako prezira. Če pa tega ni pesnik mislil izraziti, kako čudno je potem to, da se je Lucija zopet sama odločila vrniti se k svojemu prejšnjemu življenju — ona, ki naj je boljša od njih. V kontrast z Jurijem postavil je pesnik omejenega filozofa. S tem človekom postala bi menda Lucija srečna, ne z Jurijem, tem zastopnikom izprijene buržvazije. Dokazu izogne se pesnik jako spretno s smrtjo ljubimčevo — kajti v resnici bilo bi tiste pričakovane zveze tudi preje ali sleje konec, če tudi na dru.? način in iz drugih vzrokov, kakor pri Juriju. Vzroka pa bi niti ne trebalo iskati v filozofu, ampak v Luciji sami. Ako namreč tudi pesniku koncediramo, da je bila povrnitjv Lucije v svetišče Venere Vulgivagae nekaka rezultanta milieu-a in njene osebne slabosti, moramo odločno povedati, da so vzroki za prvi vstop njen takoj povsem premalo po zunanjem utemeljeni. Pesnik pa jih tudi ni psihološki utemeljil — domnevati jih moramo torej v osebnosti Lucije same. Ona je pač po svoji organizaciji taka, da je propala. Prostitucija je znak razplemenjenja nadzorniku in učiteljiščnemu ravnatelju so mu razne metode za posamezne predmete prav dobro znane in zato mu to delo ne bo delalo prav nič težkoč; za razširjanje in ustanovijanje šol je pa Leveo kar rojen, ker ima velik organizatoričen talent in je v šolskem zakonodaj-stvu zelo izvržban. To je torej, kar pričakujemo napredni učitelji od novega deželnega šolskega nadzornika. Povišanja plač ne bomo tirjali od njega, ker vemo, da to ni v njegovi moči, ampak je to stvar deželnega zbora. »Slovenec« je sicer pisal, da bo z Levcem zasijalo kranjskemu učiteljstvu »lepše soinoea. Hm! Ali ni to največja hinavščina? »Lepše solnce« bo zasijalo kranjskemu učiteljstvu takrat, ko se mu povišajo plače. To se pa zgodi le, če neha klerikalna stranka s svojo nesrečno obstrukcijo v deželnem zboru. Hic Rhodus ... Tukaj je vzhod lepšega solnca, pa nikjer drugje. Vemo pa dobro, da nam »Slovenec« tega »lepšega solnca« ne privošči, ampak njegov namen je bil, na eni strani pokazati našim nezadovoljnežem svojo hinavsko simpatijo, na drugi strani pa mahniti po g. Hubad u in prikupiti se g. Levcu. Vemo vsi predobro, da je Leveč na svojem mestu in da bi bil tako odlikovanje že davno zaslužil. »Slovenski Narod« je že pred leti pisal na uvodnem mestu, če se ne motim, pod zaglavjem: »Preziranje zaslužnega moža«, da se Leveč, kateri ima toliko vsestranskih zaslug, tako dosledno in krivično prezira. Mislili smo, da je vlada temu kriva, pa ni bilo res. Klerikalna stranka, katera je imela takrat več vpliva, moči in veljave, kakor jo ima pa danes, je poslala iz svoje srede posebno deputacijo k deželnemu predsedstvu s prošnjo, da naj za učiteljiščnega ravnatelja imenuje kogarkoli, samo — Levca ne! Gg. dr. Papež, kanonik Kalan in dr. Žitnik ee gotovo še dobro sporni njajo na to deputacijo. Čemu zdaj to hinavsko laskanje o »lepšem solncu«, ker vemo dobro, da bi klerikalci tudi to pot radi preprečili Levčevb imenovanje, pa se jim ni posrečilo. Opomba uredništva: S tem je končana ta serija člankov. Kdor hoče na te članke odgovarjati stvarno in dostojno, mu je list na razpolaganje. To je vse, kar imamo povedati na različna očitanja, zakaj da smo dali tem člankom prostora. Kriza na Ogrskem. Avdijence pri cesarju so zaklju čene. Cesar je sedaj zadostno poučen o željah in zahtevah Madjarov. Razdalja med madjarskimi zahtevami in nazori vojaških krogov, h katerim se prišteva pri tem vprašanju tudi cesar, je tolika, da ni misliti na naglo re sitev krize. in to — tako družabne kakor mdi-viduvalne degeneracije. Te duševne infirmitete ni moči popraviti — to je njena usoda, in preje ali sleje izpolni se na nji usojeni ji kizmet. Meščanski družbi ne more pripadati torej več odgovornosti, nego one priložnostnega vzroka. (Gelegenheits-urche). Iz teh in enakih pomislekov menim, da je onih mislecev naziranje boljše, kateri obsojajo prostitucijo manj s tako imenovanega moralnega, nego z družabno-bolezenskega sta lisca. Da gotove ženske propadajo, ne zakrivi toliko družba, tudi ne njihova delomržno8t, klativost itd., kakor pa njihova psihopatična narava. Družbo doleti samo očitanje, da premalo stori ondi, kjer bi imela vse več storiti. Kar se pa sicer navaja in tolmači kot vzroke propada, so izvečine že simptomi razplemenjenja. Zamenjuje se torej vzroke in posle* dice. Zato nam je smatrati tudi Lucijo kot od vsega početka in samo na sebi invalidno žensko. N|en glavni, če tudi ne pravi junak, torej Jurij, pa je vsakdanji človek, čigar čustveno življenje sploh ni višje razvito, kakor je potrebno za vsakdanjo fili-Btrsko ljubezen, ki se k večjemu ob Včeraj je sprejel cesar še enkrat grofa Khuena-Hedervarvja ter mu zaupal, da dosedaj še ni našel politika, kateremu bi poveril sestavo novega kabineta. Tudi je cesar povdarjal, da je nujnp potrebno sestaviti novo ministrstvo ter rešiti krizo, ker se bo sicer javno mnenje ne le v opoziciji, temuč tudi v liberalni stranki še bolj poostrilo. Poleg Lukaesa ima poljedelski minister Daranvi največ upanja, da se mu poveri sestava kabineta, in sicer se v političnih krogih tolmači, da bo sestavil Daranvi prehodnje ministrstvo, potem pa mu bo sledil LukacB. Cesar je baje prepričan, da mu bo patriotizem v ogrskem parlamentu omogočil tako rešitev, ki bo pustila državnopravni temelj nedotaknjen ter ne bo dala tudi drugi polovici mo narhije povoda za nezadovoljnost. Opozicija je seveda drugačnega mnenja ter zre zelo samozavestno v bodočnost. Ne boji se razpusta parlamenta, ker ve, da bo vselej iz volitev izišla ojačena Predsednik neodvisne stranke, posl. Kossuth je rekel pri odkritju spomenika svojemu očetu v Almadi, da pozna v sedanjih burnih časih le eno: Boj za narodovo neodvisnost do skrajnosti. Opoziciji so sedaj priskočili na pomoč tudi učitelji. Na deželni učiteljski konferenci je pozval ravnatelj državnega učiteljišča vse učitelje, naj posežejo v aktivno politiko. Takoj se je ustanovil v Budimpešti odbor učiteljske politične stranke. Stranka bo nastopala ali samostojno za narodne zahteve ali pa bo podpirala neodvisno stranko. Organizacija čeških duhovnikov. Češka nižja duhovščina si je ustanovila svojo zvezo. Na shod je poslal tudi mladočeški klub zastop nika, poslanca Blahovca, ki je izjavil v imenu kluba, da bode klub zahteve duhovnikov glede izboljšanja gmotnega položaja krepko podpiral , d a pa bodevsako zlorabo cerkve v posvetne namene vedno pobijal. Geslo vseh čeških duhovnikov mora biti: svoboda, napredek in samostojnost kraljevine češke. Kaplan Krojer je rekel v svojem govoru, da svet vidi v vsakem duhovniku velikega ali malegaDrozda. Žalostno je, da duhovščina ne koraka naprej z duhom časa, ker se v semeniščih še vedno vzgaja po srednjeveškem načinu. Število nezadovoljnih duhovnikov se neprestano množi. Potem je apeliral na mero-dajne faktorje, naj ne puste nižjih kaplanov in župnikov gladu um rati. Sicer se zadnji vzdih ne Bme vzeti dobesedno, v Avstriji se dosed j še nikjer ni slisaij, da bi bil kateri duhovnik gladu umrl, pač pa je marši kateremu preobilica jedi in pijače pretrgala nit življenja, a odkritosrčni so vsekakor češki duhovniki, ki si žele izza kitajskega zidu, za katerim vzgaja duhovščino rimski klerikalizam. Grška in ustanak v Macedoniji. že dalje časa ae širijo v diplomatskih in političnih krogih vesti, da nameravata Turčija in Grška v očigled dogodkom v Makedoniji skleniti zvezo, da bi skupno postopale proti makedonskim ustašem Marsikomu se bodo te vesti zdele neverjetne, ker se dobro ve, da tudi Grki sovražijo z isto intenzivnostjo Turke, kakor vsi drugi nemohamedanski narodi na Balkanu, zlasti pa bode še v živem spominu zadnja grško turška vojna, ki pač ne kaže, da bi Turke in Grke družile posebne simpatije. Dasi torej ta dva naroda ne veže nikako prijateljsko razmerje, vendar je z ozirom na zadnje politične dogodke povsem ver jetno, skoro bi se lahko reklo, gotovo, da se bode, ako ne morda javno, pa sigurno tajno sklenila v najkrajšem času vojna zveza med Turčijo in Gr ško. Obe državi, dosedaj hudi in ne izprosni sovražnici,je združila skupna mržnja do Bolgarov v prijateljski zvezi. Sioer bi si Grška še najrajši sama izrezala kak košček tz turškega telesa, kakor je to storila s Kreto, toda proti opravičenim zahtevam drutrih narodnosti so Grki zelo ljubosumni branitelji nedotakljivosti turške države. Tako se vedejo sedaj tudi glede M acedonije, kjer imajo v nekaterih okrajih svoje manjšine. Zato pa si domišljujejo, da imajo edino pravico do cele Macedonije ter ee jeze nad bolgarskimi ustaši bolj kot Turki sami. Svojim oblastnijam v Tesaliji je naroČila g<-ška vlada, naj strogo pazijo na ondotne Bolgare, a na|bolj na macedonske begune in njih prijatelje. Obenem je naročila grška vlada svojim konzulom v Macedoniji, naj svetujejo grškim državljanom, a podpirajo povsod turške oblasti pri zatiranju nemirov. Tudi se pripravlja nota na velesile, v kateri se bo ponovno opozorilo iste na težavno si-tuvacijo Grkov v Macedoniji. Ni tedaj izključeno, da bi se Grška v slučaju bolgarsko-turške vojne ne postavila na stran največjega so.raga kri -atijanov. Francoska politika. Na banketu v Saintesu je govoril ministrski predsednik Combes sledeče: »Reakciji sem priložil takih sunkov, da me obsipava sedaj z ža-livkami. Vzrok temu sovraštvu pa je iskati v tem, da sem drugi dan po razglasu zakona, s katerim je dobila republikanska večinaobrambno orožje zoper klerikalizem, tega smrt nega sovraga republike, prevzel vlado. Na čelu te veČine sem pre- gnal sovražnika iz močnih postojank, ki jih je dotlej imel. Moj trdni sklep je, nadaljevati ta boj do zmagoslavja republikanskega duha nad klerikalnim duhom, ne brigajo so za zmerjanja, grožnje ali prošnje, od koderkoli pridejo. Z reakcijo nimam nič opraviti; le dežela bo mogla razsoditi, ali sem izpolnil svoj mandat v njeno zadovoljnost. Sklicujem se tedaj na deželo. (Pritrjevanje.) In res, povsod po celi deželi odobrujejo republikanci proti nacionalistiČno-klerikalni reakciji pričeti boj ter pozivajo vlado, naj vztraja v obrambi republike.« Potem je Combes kriti koval krščanski sooializem, ki v imenu cerkvene nezmotljivosti obsoja vse duševne pridobitve. Premagane reakcionarce, ki se bahajo s svojim liberalstvom, je primerjal bivšemu cesarskemu denarju, ki je kazal na eni strani francosko republiko, na drugi strani pa cesarja Napoleona. Stranka liberalne akcije nadomešča vladarjevo glavo s papeževo copato, sicer pa si je obojni cenar enak. V liberalni akciji vidijo republikanci protirevolucijo, toda republikanci bodo vedno branili civilno oblast proti vmešavanju cerkvene oblasti. Pravi republikanci bodo ostali vedno zvesti republiki, ker ista uresničuje trojno, kar mora vlada zagotoviti deželi: ohranitev miru, vlado zakona in spoštovanje javne in zasebne svobode — Ta odkrita izjava francoske vlade je spravila klerikalno armado v pravcati delirium tremens. Politične vesti. — O političnem položaju so govorili na shodih češki poslanci Baxa, Fresl in Heimricb. B3xa je re kel, da zavzemajo Čehi glede ogrskih zahtev povsem pasivno stališče. Da je dualizem v nevarnosti, to Cehov ne gane, ker se je z dualizmom vedno vladalo proti njim. Sprejela se je resolucija, ki poziva češke poslance, naj nadaljujejo obstrukcijo ter pobi jajo vlado z vsemi sredstvi, posebno glede nagodbe z Ogrsko in brambne predloge. — Gospodarska ločitev med Avstrijo in Ogrsko. Stalni od bor zveze avstrijskih industrijcev je sklenil že sedaj pripraviti vse potrebno za slučaj gospodarske ločitve Ogrske od Avstrije. Predvsem je treba dognati podlago za samostojni avstrij ski carinski tarif. Tudi avstrijska vlada je baje že davno pripravljena za tak slučaj ter se je celo poletje na tihoma delalo vse potrebno za carinsko samostalnost, tako da je avstrijska vlada na neugoden izid ogrske krize dobro pripravljena. — Poljaki in ogrska kriza. »Slowo polskie« nasvetuje poljskemu klubu, naj sklene resolucijo v prilog samostojni ogrski armadi in za ob novitevnekdanje poljskom a- Renegat. Povest iz tržaškega življenja. (Po resničnih dogodkih spisal I. B.) XIX Preiskava proti Minziju in Mo-rosiniju je trajala več mesecev, ali vspeha ni imela. Sicer je obvisel na obeh sum, da sta bila v zvezi in da sta kolikor toliko sodelovala pri tatvini načrtov, toda dokazati se jima ni moglo ničesar in tako se je končno ustavilo sodno postopanje proti njima in sta bila oba izpuščena iz zapora. Mo rosini je zapustil zapor kot uničen mož. Izgubil je bil svojo službo v puljskera arzenalu in bil brez zaslužka in tudi brez upanja, da dobi kako novo mesto. Povrh pa ga je še potrla vest, da je izginila njegova hčerka, da je najbrž zbe žala z onim S*ncinom, ki ga je tudi Morosini smatral za italijanskega vohuna. Morosini je spozna), da mu v Trstu ni obstanka in da se mora preseliti v kako drugo mesto, če hoče priti do poštenega kruha. Žena se je sicer branila, češ, da že v Trstu tudi dobi kak zaslužek, ali njeno prigovarjanje ni nič zaleglo. Žena djarske z v e z e«. »Dziennik polgl { pa svari klub, naj se v tej zadevi I prenagli. — Kako bo z vojaškimi ril vinci? Ker se na Ogrskem skol gotovo ne bo sprejela tozadevna pri loga pravočasno, mogoče je troji ali se sedanji aktivni vojaki pndr| preko tretjega leta do konca letal službi, ali se naprosi državni z bi da dovoli vsakoletno število novinci 60 389 poklicati k orožju, ali pa I bo cela zapreka odpravila s § I Zadnje je najbolj verjetno ter bo ti zadevna cesarska naredba izišla vi do 15. septembra. — Ustaja v Macedoniji Blizu Kukusa je bil te dni hud « med ustaši in turškim vojaštvo] Turki so morali bežati ter so pusti na bojišču 12 mrtvih. Med ustaši I je bojevalo tudi več žensk, poscbl junaško se je borila neka učiteljici ki je nosila zastavo z napisom: »Sml ali svoboda«. Zastavo je sama napr| vila ter jo pogumno branila. Ubila I tri turške vojake. V Drinopolju | nadaljuje klanje po ulicah. Ustaši I oblegli trdnjavo. Turški vojaki pripl vedujejo, da pričakujejo z vsaki! dnem povelja za odhod v južno lil garsko. — Srbi za Macedonce. I Belgradu se pripravljajo za veli shod v prilog Macedoniji in Stal Srbiji. V oklicu se pravi: »SebidcJ Evropa je slišala bolestni klic nerJ šenih naših bratov; ona bo prenašal sramoto turške oblasti; od Evropi nimajo naši tlačeni bratje ničraij pričakovati.« Kralj Peter se je izjavi napram neki deputaciji: »Storili hm demo vse, da uredimo preporno vpral sanja mirnim potom, toda pripravljeni moramo tudi biti na vsakojak slučaji — 50. nemški katoliki shod se je vršil dne 2 4. t. ml Kol inu. Sprejela se je resolucija, I kateri se ugovarja zoper položaj p! peževega prestola od leta 1870 nI prej ter se zahteva, da se papeil povrne neodvisnost in prava svobod v vsakem oziru. V Kvirinalu pa im vkljub resoluciji imeli — mirno nol Dnevne vesti. V Ljubljani. 25. avgusta * — Osebne vesti. Obrtni ići spektor v Kraljevem gradcu I v al Santruček je imenovan obrtni! inšpektorjem v Ljubljani. Komisij pri obrtnem inspektoratu v Gradc.l Josip Karaschia je prideljerl v službovanje obrtnemu inspektorati v Liubljani. — Zadnja beseda. Iz Trsti se nam piše: Slavno uredništvo! Lahki mi verujete, da je »Edinosti« nad v*«f žal, da je tako lahkomiselno izzvali! polemiko, ki je spravila tako čudna reči na dan. Naravno je, da se opral vičuje na vse načine. Pri tem je ne] bom motil; to, kar ste spravili nal dan, je tako pekoče za »Edinost«, dij pač ni vedela, da je moža gnal iz domovine še drug razlog — strah pred Minzijem. Stari žid, ki je tekom sod -preiskave tako spretno sukal besede da je obvaroval sebe in Morosini i vsake kazni, je po končani preiskav postal jako nadležen. Zahteval namreč, naj Morosini povrne, k a mu je bil žid plačal za ukradene načrte, Morosini se je branil, češ kupčija je kupčija, on da ni vedeli da so načrti stari, Minzi pa je na črte pregledal, predno jih je kupil. Minzi je hodil malone vsak dan nad Morosinija Od dne do dne jej postajal nadlež tejši in začel gvozit!. da vse izda, če ne dobi svojega de narja. Morosinijeva žena je bila med tem nadaljevala svoje poizvedbe po hčeri. Oblazila je vse Sancinove znance in končno tudi iztaknila Kar loto Valentinis. VeČ mesecev je ho-; dila k nji, a Karlota se ni upala po-i vedati, da je v pismeni zvezi s San-činom, ker se je bala za nekdanjega svojega ljubimca. Končno pa se ji je žena tako smilila, da ji je svetovala, naj gre v Benetke, tam da izve, pod katerim naslovom dobiva Sanoin pisma. kozarcu alkohola za nekaj ur razneti v nekako navdušenje in strast, polno Bamoprevare spojene z lepo dozo zaljubljenosti v svoje lastne vrline. Ta Jurij je torej slabič, kakor je tudi Lucija revna, bedna in slaba. Junaki pa morajo biti krepki, če hote zmagati — velike in težke resnice so samo za krepke ljudi, malice potro, če se tem morda ne vidi ugodnejše poskriti drobne glavice in zamižati b svojimi motnimi očmi. Še težje je izvojevati zmago — Jurij in Lucija pa sta vojaka, ki opešata že v začetku boja, skoro da na poti. Da in te Lucije ne rešil bi tudi ne njen pravi vitez filozof, in tudi ne čez 20 let! Prorokovanja so vedno manj realna, nego zgodovina — in bodi si zgodovina do korenin trhle buržoazije. Pesnik ima jako spretno pero in skeleč sarkazem na razpolago, kjer se spravlja na tisto meščansko družbo, ki se napihuje in koketira pri vsaki priliki s svopmi krepostmi. Mt*sta, kjer si privošči Machar za ljudski blagor tako grozno potrebno klasično izobrazbo; kjer opisuje priznane pesnike po meščanski fasoni; kjer ironizuje povsodi razširjeno politično lumpanjo; kjer se smeje fili- a erskemu navdušenju, njihovim fra zam, in bedastočam. so izdelana z izredno satiričnim talentom Poleg tega ne velja pozabiti, da je pesnik jako srečen v izbiranju in slikanju situacij, da so mu vsako jake barve in nijance na razpolago. Posebnega občudovanja vredni so tudi njegovi prehodi iz tragičnega v komično in nasprotno. Povest teče mu živahno in gladko, značaji risani so izredno dobro, vzbuditi zna v bralcu razne čute 8 pravo, dovršeno virtuoznostjo. Ker nisem, žal, čeftčini vešč, naslanjal sem se v svoji kritiki na prevod. Kar se tiče le tega, ne zdi se mi povoljno uglajen. Jezik je na mnogih krajih okoren, da celo pesniško nepnkladen, ker disgustira. Navzlic temu Brno lahko prevajalcu hvaležni, da je Sloiencem podal delo velike pesniške vrednosti in jih opozoril na Macharja. Slednjič je tudi vse jedno, ali se v idejah skladamo s pesnikom ali ne — kdor in kjer se vjernije ž njim vživa dvojno; za vse druge pa ostane še vedno to, kar je umetniško mišljenega in čutenega — in končuo je taka — cela Magdalena. Dr. J. Robida. mora svoje somišljenike za vsako ceno pomiriti,^kolikor se da. Dveh stvari pa se moram vendar dotakniti, ker sta že res — predebeli. »Edinost« pravi, da priobcenje bilance in poročila o občnem zboru, ni nikak zločin, češ, lahko je trditi, da so se pri »Llovdu« zgodili škandali, a resen list, kakor je baje »Edinost«, mora imeti dokaze za to, kar piše. »Lloy-dove« škandale je razkril »Sole« in tudi »Slovenski Narod« je svoj čas prinesel izboren članek. »Sole« je prav natančno označil, kaj se je zgodilo. »EdinoBt« o tistih senzacionalnih člankih ni črhnila besedice. Zamolčala jih je, popolnoma zamolčala, saj resen list, kakor je »Edinost« mora imeti dokaze za to, kar piše. »Lloyd« ni tožil. »Lloyd« se je utr a šil sodišča in je na silne ob tožbe odgovoril s — par frazami. Za obtožbe se »Edinost« ni zmenila, p ač pa za opravičenje »Lloyda«. Poročilo »Lloydovoa, ki je izšlo v uredniškem delu »Edinosti«, je bil odgovor na »Sole«. V tem odgo voru se je »Lloyd« skušal oprati 8 tem, da je proglašal obtožbe v »Sole« za obrekovanje. In resna »Edinost«, ki mora imeti dokaze za to, kar piše, je priobčila to pavšalno opravičevanje brez vseh dokazov, Če ni smatrala insercijske pristojbine za dokaz vseh dokazov. Priobcenje tega poročila ni bil zlo-č n. pač pa — škandal. »Edinost« se je tudi spomnila slučaja, ko so ire dentovci vrgli dr. Rvbafa iz mestnega sveta, menda kot dokaz, da slovenski mestni svetovalci niso tako po hlevni, k*kor smo jim mi očitali. No, mi smo rekli, da so pri zastopanju slovenskih interesov prepohievni, ko pa so Lahi napadli dr. Rvbafa, se ni šlo za slovenske interese. »Edinost« je —, prav od omenjenega slučaja dr. Rvbafa — močno premenila svojo taktiko. Vsa leta poprej se je kar valjala v avstrijan-stvu, da je bilo že grdo, in vedno in vedno je danuncirala Lahe. Za vsako malenkost je kričala: Izdaji ci! Iredenta! Od slučaja dr. Ry be*fa se je to premenilo. Zdaj zabavlja >Edinosta na n a s, — čujte in strmite! — da smo preveč črne - rumeni in tudi dr. Rybaf ne umeje, kako se na Kranjskem toliko navdu šnjejo za izvestne zastave in kako morejo prirejati slavnosti v proslavo okupacije Bosne in Hercegovine, češ, da s to taktiko ne pridemo dalje. Dr. Rybaf ima povse prav, samo on bi tega ne smel očitati nikomur, saj so njegaLahivrgli iz mestne dvorane, ker jim je očital njih iredentovstvo. »Edinost« danes sama obsoja, kar je toliko let s slastjo uganjala in tudi dr. Rybaf obsoja to. Sedaj pa vprašam: Ali ni »Slov. Narod« dobro pogodil, ko je dejal: prav se je dr. Ry baru zgodilo, ko je svoj nos vtaknil v stvar, ki ga nič ne briga... To je vse, kar sem imel povedati na zadnjo notico »Edinosti«. Iz tega se zadostno vidi, kak pesek sipa »Edinost« svojim čitateljem v oči. Sicer pa bi storil »Slov. Narod« le dobro delo, če bi se zanimal za tržaške razmere tudi tedaj, kadar naši »voditelji« krenejo na napačno pot. In to se dostikrat zgodi. Verujte mi: v državi Danski je veliko gnjilega. — Notar Vetiovar t- V Cerknici umrli notar g. Leopold Vehovar je bil rojen na Pristavi pri Šmarjah na Štajerskem, Gimnazijo je zvršil v Mariboru. Kot konoipijent je služboval v Celju, dokler ni bil 1, 1894. imenovan notarjem v Cerknici. Bil je blaga duša in vrl narodnjak — Zopet eden. »Slovenec« naznaja, da ima »Kmetijsko društvo« v Laškem dne 13. septembra občni zbor, na katerem se bo sklepalo o razdružitvi tega rimskokatoliškega konsuma. Tako gredo drugo za drugim ta pod|etja rimskih agentov, ki so iz zadružnega zakona napravili zakon za sleparjenje naroda. — Buren ahod je bil v nedeljo na Polskavi. Govorili bo poslanca RobiČ in R oš kar pa dr. Kukovec iz Celja. Po nemčurjih najeti ljudje so hoteli shod motiti, pa se jim ni posrečilo. — Iz davkoplačewalskih krogov se m piše: Kakor smo culi, se že vendar enkrat dela na to, da se tukaišnji c. kr davčni urad za mesto ljubljansko premesti v druge primerneje prostore. Skrajni čas je, da se to izvrši, kajti naravnost škandalozno je, da se urad s tako velikanskim prometom pusti toliko let v taki luknji, ki bi bila sicer pripravna za kako šnopsarijo, nikakor pa ne za cesarski urad, ki ima posla z ogromnim številom mestnih davkoplačevalcev. Baš malo ozira ima finančna uprava na svoje uradno osobje, še manj pa na davkoplačevalce; kajti nič manj nego petero glav uradnega osobja je v t**j beznic, tako da se laho reče, da sede drug na drugem; za stranke je pa tako ozek prostorček, da se drgne druga ob drugo, in smelo trdimo, da imajo pri vsakem boljšem posestniku kokoši več prostora v kurniku, nego ga imajo stranke v tem davčnem uradu; plačilna miza je pa tako nerodno ograjena, da mora stranka skozi ograjo kakor iz kakega kur-nika pobirati drobiž V obče pa konstatiramo, da tako škandalozne oprave, kakoršno vidimo v uradih finančne uprave, ne nahajamo nikjer; stoli, mize in omare iz pre teklega stoletja, večinoma na pol po lemljeno in razdrapano, kakor pri kmetu, kjer bo čez štirinajst dni boben zapel. Toliko za danes — Umrl je v Ljubljani g. Marka Javornik, vpokojeni železničar, v starosti 53 l**t. N. v m. p! — Velike vrtne veselice pevskega društva 9Ljubljanac so se udeležili tudi »3*vam« s čepi cami in trakovi, kar se je pri vče-rajšnem poročilu izpustilo. — Odbor Zveze slovenskih kolesarjev" opoz*rje svoje člane na skupni izlet, ki se vrši v dnevih od 5. do 8. septembra < ez Trbiž, Pontebo, Videm, Gorico, Akvilejo, in eventuelno v Benetke Podrobni program objavil se bo pozneje. P. n. člani, ki se žele tega izleta udeležiti, zglase se naj najkasneje do 2. septembra pri zvezmem predsedniku gospodu Rudolfu Veselu in v zagotovilo vdeležbe prilože znesek po 10 kron, kateri v slučaju izostatka zglašenca društveni blagajni pripade. Ker je Ta nasvet |e odločil, da žena ni več nasprotovala Morosinijevemu prigovarjanju, izseliti se iz Trsta. Privolila je v izselitev a pogojem, da gresta v Benetke in mož je bil s tem zadovoljen. Minzi se je kar penil jeze, ko je nekega dne prišel iskat Morosinija in je izvedel, da je z ženo odšvl v Benetke. — Moj denar mi je odnesel, se je togotil stari žid, moj krvavo za služeni denar. Rešil sem ga obsodbe, prizanašal mu z razkritjem, da njegov otrok ni njegov in da je njegov otrok ušel s Sancinom Sedaj je ko nec vsem ozirom! Žid ni dolgo odlašal in se je odpeljal v Benetke. Slutil je, da sta Morosini in njegova žena prišla Sancinu na sled, oziroma da morda vesta, kje da se nahaja. A tudi Minzi je vedel, kje da mora iskati Sancina, saj ni bil svoj čas zastonj najel starega moža, ko je zasledoval Sancina. Prišedši v Benetke je Minzi koj odpotoval v bližnje mestece Mestre in se v mraku splazil k tisti hiši, katero je bil Sancin najel. Pred hišo stoječo sredi vrta je sedela večja družba — Minzi je na prvi pogled spoznal Sancina in njegovo ljubico Emo. — Zaljubljena dvojica je torej še tu, je mrmral Minzi. In kako srečna sta! Kako zadovoljno izgledata! Medeni tedni torej še niso minili! No, morda jim bo prej konec, nego mislita. Minzi je bil jako zadovoljen z vspehom svojega špijoniranja okrog Sancinovega bivališča. Ležal je tik goste ograje in z zadovoljstvom opazoval, kako se je pred hišo zbrana družba veselila, zabavala in smejala do pozno zvečer. Sele ko bo luči ugasle in so vsi odšli v hišo, odpravil se je tudi žid proti mestu. — Na svidenje jutri — je šepetal žid in grozeče zamahnil b pestjo proti hiši, kjer sta bivala Sancin in Ema. treba za Italijo posebne legitimacije, vpošljejo naj gg izletniki tudi svoje fotografije. Torej n* mnogobrojno svidenje! — Podučen slučaj. Iz Š o -š t a n j a se nam piše: V „ Siidstr. Presaeu z dne 19. avgusta čitamo „Častno izjavo", katero je dal odgovorni urednik tega lista Fer d. Les ko v ar c. kr. davčnemu kontrolorju Ernstu Potrču. V tej Častni izjavi pravi urednik, da so bile proti Potrču naperjene trditve in dolžitve v Člankih „Gegen die Rad-fahrer" neutemeljene in da jih obžaluje, ter se zaveže plačati stroške in povrh 50 kron. Zadeva Ernsta Potrča je jako značilna! Potre je sam pripo-znal, da je trosil žrebljičke, a izgovarjal se je na neko luknjo v svojem ha-veloku, za katero da ni vedel — to je v drugem članku bilo navedeno; v prvem članku se je pa le poročalo, da je nekdo žreblje trosil, s katerimi so si kolesarji kolesa pokvarili. Razun teh poškodeb so se pa tudi bosonogi šolarji na nogah poškodovali. Priči Liza Herman in Rudolf Vodeb sta pri davčnem nadzorniku izpovedali, kako je Potre žreblje kupil in potem prvo pričo nagovarjal, naj izpove drugače, kakor je bilo v istini; druga priča je potrdila pod obljubo svojo izpoved pod prisego ponoviti, da so se trošeni žreb-ljički našli križem in krajem natreseni, vsled česar se sme trditi, da so bili namenoma raztreseni. Istotako so pri preiskovalnem sodniku priče, katere so bile zaslišane v tiskovni pravdi, za privatnega obtožitelja c. kr. davčnega kontrolorja jako obteŽilno izpovedale. Vkljub temu ustrašila se je „Sud. Pr." morda le mariborskih sodnikov in porotnikov — ali ustrašila se je in njen urednik je izdal omenjeno Častno iz-lavo. čud no na celi stvari je le, da se mož, c. kr. uradnik sme dalje med nami nahajati, ter nas s svojim hujskanjem mučiti in da ne najde kazni za dejstva, katera so se mu dokazala po verodostojnih pričah, in da ni našel državni pravdnik povoda, ta akt odstopiti kazenskemu sodišču v daljno preiskavo, akoravno je imel tudi vsled uradnega poizvedovanja dokaze, da so se ljudje telesno poškodovali po žreb-ljib, ki jih je Potre raztresei. Ako premislimo ta dejstva, začudimo se, da deželna finančna direkcija v Gradcu ni za sedaj storila nikakega koraka, da bi dognala, v koliko so bili Članki v „ Siidstr. Presse" resnični, in je li omenjeno dejanje spodobno za c. kr. uradnika. Po našem mnenju je bilo dovolj dokazano po pričah nasproti preiskovalnemu davčnemu nadzorniku Klodiču pl. Sabladolskemu, da je Potre, akoravno je trdil, da ni vedel, da je žrebljičke zgubil — iste nalašč raztrosil in sicer na potu, katerega izključno rabi bosonoga šolska mladina in kolesarji. Radovedni smo, je-li bode višja oblast na podlagi preiskovalnih aktov vendar imela povod zadevo natančneje preiskovati, ali bode celo reč pustila zaspati iz ljubezni do tako vrlega haj-lovca — c. kr. uradnika. V spoznanje tega Potrča naj služi ta slučaj : Kolesar, kateri si je na raztresenih žrebljih kolo pokvaril, rekel je dne 23. aprila na javni cesti c. kr. davčnemu kontrolorju Ernstu Potrču v obraz: „Dass sie ein Schuft sind, habe ich gewusst, dass sie aber so ein verkommenes Individium sind, habe ich erst heute erfahren." Ta izrek požrl je ta uradnik ne da bi bil iskal zadoščenja; in pred takim možem splezajo naši spodnje-štajerski imenitniki, kateri vodijo slovensko politiko — pod klop in začnejo cviliti, ter mislijo pri tem, da našo slovensko stvar radikalno zastopajo. — Porotno sodišče w Novem mestu. Porotne obravnave se začno 31. t. m in pridejo na vrsto naslednji nlučaji: 31. t m. Josipina Laknar (tatvina), 1. septembra Martin Žugelj, Matija Tome in Ivan Žugeli (tatvina), 2 septembra Ivan GregorČ Č in 5 sodrudfov (ooŽig), 3 septembra Jernej Herček (tatvina), 4 septembra Ivan Tomitz (požig), 5. septembra Franc Planmšek, MUija Struna in Anton Boldin (težka telesna pv škodba), 7. septembra France Kovač (goljufija in požig) — Mednarodna razstava zdraviških in kopaliških krajev na Dunaju. I. Parkring Nr. 12, bo od 12 septembra do 20 oktobra. (Ravnateljstvo: V. Schonbrunnerstrasse štev 36) Razstave se udeleži tudi zdravišče Bled. Razstavljena bode ploskorezba prestavljajoča blejsko okolico s Triglavskim pogorjem Na pravil jo je B. Lerget, sedaj je pa iast g. barona Scbwegla, kateri jo je v ta namen dal na razpolanje. Razstavljene bodo tudi različne fo tografije in popisi Bleda, ki se raz dele med obiskovalce razstave. Po darilo jih je društvo za povzdigo prometa ptujcev na Gorenjskem in sicer 1500 izvodov z lepimi podo bami Gorenjske. Tudi tukajšnje kopališče A. Rikli razstavi več stvari in istotako gospa F. Valtrinnv, po sestnica »Louisenbada«. Želeti bi bilo, da se tudi drugi kraji s Kranjskega te razstave udeleže, ker 'e na ta način je mogoče ptujoe privabiti v naše divne kraje. V kratkem izide tudi zemljevid G irenjske (1—75 000), katerega izda društvo za povzdigo prometa tujcev na Gorenjskem s sedežem na Bledu. Ta zemljevid bode obsegal skoraj celo Gorenjsko in bo veljal približno 30 h. Krajevna ime a vpisalo je na ta zemljevid »Sloveti sko planinsko društvo v Ljubljani«. Tudi mali vodnik po Bledu, oblega joč vse vile, katere se nahajajo na Bledu je izšel s primernim zemljevidom v slovenskem in tudi nem škem jeziku in je vsakemu na razpolago, kdor išče stanovanja na Bledu. Gena mu je 30 h. — Žalosten odhod. V Lat termanovem drevoredu je nekaj časa dajal cirkus Viktor predstave. Da bi privabil kaj občinstva, je prirejal rokoborbe. Nastopili so različni ju naki in se metali, da so jim pokale kosti. Razpisane so bile znatne nagrade a — dobil jih ni nihče, vsled česar so se nekajkrat primerile pri predstavi tudi demonstracije. M-sd tekmovalci za obljubljene nagrade je bil tudi ljubljanski mesar Svoboda, krepak mož, ki je cirkuškega atleta tako ob tla treščil, da bo pomnil. Svoboda je zmagal, a lastnik cirkusa mu le ni izplačal obljubljene na grade, nego jo je hotel popihati iz Ljubljane. Svoboda pa ne bodi len se je zatekel k sodišču in ko se je cirkus včeraj hotel odpeljati, so mu zarubili dva konja in ju za sedaj oddali v oskrbovanje v bolnico za živino. — Tovarna za gasilno orodje R A. Smekala je dobila svoje, zadnjič omenjeno odlikovanje na razstavi v Pragi. — Iz blaznice ušel je danes dopoludne Ivan Defranceschi iz Sturij pri Vipavi. Navedenec je že večkrat pobegnil iz blaznice in je baje zelo nevaren človek — Roko zlomil. Ivan Kogov-šek, 5 let star sin železniškega preglednika v Spodnji Šiški štev. 133, je včeraj dopoludne, ko je doma plezal čez ograjo, padel in s levo roko zlomil. — Nezgoda. Mestni ubogi Ja nez Hudeček, stanujoč na Karlovski cesti štev. 7, je včeraj popoludne na Karlovski cesti padel na tir električne železnice in se na glavi tako posko doval, da so ga morali z rešilnim vozom prepeljati v deželno bolnico. — Tatvina. Šivilji Mariji Se lakovi, stanujoči v Gradišču št. 7, je bila včeraj popoludne ukradena de narmca, v kateri je imela tri bankovce po 10 K. Sumljiva tatvine sta dva delavca, ki sta na dvorišču delala. — Z doma pobegnili so včeraj popoludne Franc Šafran, 12 let star, stanujoč na Dolenjski cesti št. 8, Adoif Ileršič, 12 let star, stanujoč na Karlovski cesti št. 7 in Milovan Šulda, 15 let ur, stanujoč na Dolenjski cesti štev. 8. Zmenili so se, da pojdejo v Trst — Konj splasil. lune? dopoludne se je na mitnici na Dunajski cesti splašil Burgerjevemu hlapcu Jakobu Judežu konj in je zdirjal po Dunajski cesti domov. Na vogalu hiše je zadel z vozom ob zid in je zlomil oje ter se pri padcu poškodoval na nogi. Nesreča se ni nobena pripetila. — Stavka v Hrusici. Delavci pri zgradbi železnica v Hrušici so pričeli stavkati. — V Ameriko se je odpeljalo danes ponoči z južnega kolodvora 218 oseb, in sicer 204 Hrvatje in 14 Slovencev — Izgubljene in najdene rečti Nattttar Jožef Carle, stanujoč na Dun*iaki cesti št. 2, je izgubil na poti od Keplerjevega vrta po Later-manovem drevoredu, po Franca Jožefa cesti in po Šelenburgovih ulicah do kazine zlato kravatno iglo z opalom. — Desetletni deček Vinko Toni, stanujoč na Stari poti št. 11, je našel na Zaloški cesti srebrno verižico. * Najnovejše novice. — Napadeni nemški misijonar na Kitajskem. V Namburgu so morski roparji napadli nemškega misijonarja Homeyerja ter ga 8 štirimi streli nevarno ranili. Tudi njegova žena in hčerka misijonarja sta ranjeni. Nemški konzul je že zahteval pri kitajski vladi zasledovanje roparjev, oziroma zado ščenja. — Generala Menottija Garibaldija so pokopali včeraj v Rimu na državne stroške. Kralj je poklonil na krsto krasen venec z napisom. — Tajnosti v vojaškem a r z e u a 1 u. Neki dunajski list poroča, da je 25 vojakov v arzenalu zbolelo na sumljiv načiu; štirje so že umrli. Vojaške oblasti zadevo strogo prikrivajo. Usodna bolezen je baje griža, ki so jo vojaki dobili vsled nezdravih jedil. — Ponev erjalec. Poštni otici-jal Henrik Roschek v Lundenburgu, ki se je nedavno ustrelil, je poneveril nad f>00 K. — Sestre kraljice Drage so se staluo naselile v Mona-kovem. — Okradeni minister. Francoskemu ministru Pelletanu je bila ukradena na ženitovanjskem potovanju denarnica z važuimi listinami in več tisočaki. * Veliki požar v Budim« pesti. Pri katastrofi v pariškem bazarju v Budimpešti znaša število mrtvih ljudi dosedaj trinajst, dočim je prilično devetnajst hudo opečenih. Vendar se še do sedaj ne da določiti natančno število vseh ponesrečencev. Kakor se je sedaj izkazalo, je požar nastal vsled električnega toka, ki je vnel v galanterijskem oddelku ogenj, ki se je v kratkih minutah razširil preko celega poslopja. Kakor smo že poročali, sta bila lastnika po požaru uničenega bazarja trgovca Jakob in Samuel Gold-berger. Pred leti sta bila ta dva še nepremožna krošnjarja. Z marljivostjo sta si prištedila toliko denarja, da sta pred štirimi leti ustanovila veliki pariški modni magacin z več filijalkami, kjer je bilo nastavljenih okoli 230 uslužbencev. Ker je sedaj večina teh kolikor jih ni ponesrečilo, izročena najhujši bedi, so budapeštanski trgovci sklenili, da bodo za nje in za njihove rodbine skrbeli dotlej, dokler ne bodo dobili zopet primernega zaslužka. — Ogrski listi trde, da zadene veliko krivde da se je toliko ljudi ponesrečilo, mestne ognjegasce. Požarna bramba je že bila nad pol ure na licu mesta, ko je šele načelnik dal povelje, da se razprostrć rešilni prti. To povelje pa so izvršili ognjegasci s tako nerodnostjo in ne-spretnostjo, da se je mnogo oseb, ki so se zanašali na primerne varnostne odredbe požarne brambe, ponesrečilo. Pri rešilnih prtih je bilo namreč premalo ljudi in še ti niso znali ravnati ž njimi; vrhutega pa so bili ti prti še premalo napeti, da se je mnogo oseb, ki so skočile iz gorečega poslopja v te prte hudo poškodovalo. Govori se, da bode vsled tega moral odstopiti komandant mestnih gasilcev. Cesar si je dal včeraj po ministrskem predsedniku in po mestnem poglavarju Rudna^ natančno poročati o grozni katastrofi, ki je vzbudila v njem veliko sočutja. Popoldne se je cesar sam odpeljal v bolnišnico, kamor so prepeljali ponesrečence. Vidno ganjen je cesar stopal od postelje do postelje ter s sočutnimi besedami tolažil nesrečne žrtve. Nato si je še ogledal pogorišče, se dal natanko poučiti o vzrokih požara ter izrazil napram navzočim vladnim in mestnim dostojanstvenikom, nado, da se naj v bodoče zlasti pri novih stavbah z vso potrebno pozornostjo gleda na to, da se bodo strogo izvedle vse požarno policijske odredbe in da prepreči vse , kar bi se moglo v bodoče provzročiti enako katastrofo. Izkazalo se je namreč, da bi se dal sprva požar zlahka zabraniti, ako bi se ravnalo po redarstvenih predpisih, ki določajo, da se morajo imeti v vsaki hiši dobre ročne brizgalnice. V bazaru nastali ogenj bi se bil dal z lahkoto udušiti, ako bi bila funkcionirala v trgovini se nahajajoča ročna brizgalnica. Ne more se torej dovolj nujno priporočati, da bi tudi naša gasilna društva in privatne osebe, ki imajo v oskrbi gasilne priprave, za vsak mogoči slučaj skrbele, da bodo brizgalnice in dugo orodje vedno v dobrem stanu in da bodo iuukcijo-nirale! • Kraljevo darilo. Angleški kralj je podaril predsedniku Loubetu več bikov in krav iz kraljeve črede v Windsorju. Predsednik francoske ljudo-vlade je namreč jako vnet kmetovalec in se še prav posebno zanima za živinorejo. t Zrakoplov za — agitacijo. »Irski liberalni kluba si je nabavil zrakoplov sistema Dumonts. Zrakoplovec bo jadral nad mesti in trgi ter spuščal na zemlio male balončke z oklici in okrožnioami. Na ta način bo klub naglo in po ceni razširil agitacijo po celi Irski. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 26. avgusta. Cssar ostane do sobote v Budimpešti, potem pa pride na Dunaj. Ogrska kriza ostane za sedaj nerešena in bo Khuen vodil vlado provizorično še dalja. Po odhodu kralja E Ivarda se vrne cesar v Budimpešto in tedaj se odloči, kdo sestavi novo ministrstvo. Beligrad 26. avgusta Vali v Skoplju dolži bolgarskega škofa, da je provzročil ustajo. Turška uprava je poklicala črnovoj-nike kosovskega vilajeta pod zastave. Solun 26. avgusta. Grški viri trde, da se je v Kruševu turški general dal podkupiti. Bolgari so mu plačali 1300 turških lir (29.000 K), vsled česar jim je prepustil mesto. Solun 26. avgusta Ustaši so mesto Gumendje skoro popolnoma razdejali. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka11 v Ljubljani. C p č li i kurzi dunaj. borze 26. avgusta 1903. #-a°/t majeva renta . . #-2° b srebrna renta . . 4% avstr. kronEka renta *c/o m zJata „ 4c/0 carska kronska „ 7o zlata Denar 100*15 100 — 100-35 12T80 97 75 11940 99-76 100 — 100- - 101 — 99 60 99 60 101 — H 1C540 101*- 100 — 100 — 100*— 100 — 98 50 99^0 303 25 100- 170-183-246 -15B 25 287-278-260-— 86 — 117 70 18 80 437 — 83 — 80 -72'-54 — 2650 68-78 — 469 50 7750 648 — 1583-643 25 708 50 251 — 632 — ?5650 1615 — 440 — 379— 350 — 149 — 1134 1905 2347 2392 11725 95'15 25312 484 i% posojilo dežele Kranjske §*/»•/« posojilo mesta Spljcta 4'l7o t: ti l*/s*/t boe.-berc. žel. pos.,1902 4*/0 ČeSka dež. banka k. o. i7e » » « * O. §*/«•/• zast. pi8.gal. d.bip. b. pcBt. kom. k. o. z 10°/0 pr..... i1/**/« east. pis. Innerst. hr. il/s°/0 » h ogr. centr. defekte hranilnico §*/•*/• zast. pis. ogr. hip. b. •V*°/o ob!, ogr. lokalne 2o- ieznice d. dr. . . . iVt#/« «' Cefike ind. banke i« 0 pricr. Trst-Poreč lok. žel. a° „ dolenjskih železnic 3% ,', JbS. žel. kup. V, V, i»/2#/i av. pos. za že), p. o. Srečke« Srečke od oia 1854 . . . h ii u 1864 . , tizske...... zemlj. kred. I. emisije ogrske hip. banke . If srbske a frs. 100 — „ turške . ... Baeilika prečke . . Kreditne a ... IncmoSke m ... Krakovske „ ... Ljubljanske m . . . Avstr. rn d. križa B . . , Ogr. ji »t ■ • Rudolfove s ... SalcburSke » Dunajske kom. . Delnice.; Južne železnice . ■ . • Državne železnice ... Av8tro~ogrske bančne del. Avstr. kreditne banke . . Ogrske . Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan .... Praske želez. ind. dr- . . Bima-Muranvi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe če*ke sladkcrne družbe Valute« C. kr. cekin..... 20 franki...... 20 marke...... Sovereigns..... Marke....... Laski backovti. . . , Bublji....... Dolarji....... Žitne cene v Budimpešti 10035 100 20 100 55 121-97 95 119 60 100-76 10185 9375 99 7» 101 70 106-40 102-— 10070 100 50 101 — 101 — 9975 305 25 101 60 179 — 184 50 250 — 16725 292 — 283 — 266 — 88-— 11870 1980 441 — 87 — 83-50 75 50 55 — 27 50 72-— g2*_ 475 50 78 50 649 — 1587'— 644 25 709 50 252*— 640 — 35750 1635 — 441 — 380'— 354 — 151 — 11-38 19-08 23 52 24 01 117-45 9535 25112 dne -.6- avgusta 1903. ■In. za oktober . . za 50 kg K 739 Ti n aprii 1904 • » BO „ B 767 , oktober. ■ , 50 . M 820 ■ „ avgust . • n 50 . n 645 Kcrcza H maj 1904 • ■ BO „ n 614 B „ oktober. * M ^® 1» It 531 CVfeS oktober - 80 p 5-49 n „ maj 1904. n rt n 5 73 Efekti*. Nespremenjeno. Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo in ohranitev dobrega prebavljanja se priporoča raba mnogo desetletij dobro znanega, pristnega .,Mollovega Seidlitz-praška", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoče prebavljenja. Originalna skatljica 2 K. Po postnem povzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DDNAJI, TuchJauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 1 (10—12) Fa^ "Zm I I se od s pravilno porabo Rogaškega „7empel"--m ali „Stirya-vrelca". ,£e GriJJon* najboljši cigaretni papir. 25 llol»iva me p o % m o fl. 705 ,£toite4-mape NepokonCljive! Nikaka peresna sestava! Loccji so nevničljivi, ee ne dado upogniti, ne obrniti. Veliko boljše cd Shannonmap. Vkljub temu enaka cena. Zunanja oblika in velikost oaprtine kakor pri Shannon-mapab, zato nikako motenje (208bj upeljanega sistema. b (2> Zaloga: Josip Meni. Itiiiutj. IVA Margarethenstrasse 44. Specialta trgcvira za poi.o3ro pisarniško opravo. Cenik zastonj. — Dobiva se v vseh trgovinah s pisarniškimi potrebščinami. Darila. Upravnistvu na&ega usta so poslu : Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gosp. F. Ks. S- ml. v LjubJjani preostanek iz računa 62 vin. — Hvala! Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje aajboljše prlanana Tanuo-cbinin tinrtnra katera ekrepeuj« insiire, odiitra-iijuje luske in pr«*|ireeuje danje las. I steklenica z imiodom 1 14. Razpošilja se z obratno posto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, špecijeli tet, najfinejših parfumov, kirurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta it. 1 poleg novozgrajenega Fran Jožefavega jubil. mostu (204—32 i Meteorologično poročilo. Viiina nad morjem 806*3. Srednji sraoni tlak 736-0 mm. > Cas opazovanja Stanje barometra v mm. J-l o o . o. > S «« Ve*rovi Nebo 25. 9. zv. 735 7 20-4 brezvetrj jasne 26 7. zj. 737 3 173 si- svzhod sk. oblač. 2. pop. 740 1 18 2 si. svzhod oblačno Srednja včerajšnja temperatura 209°, aormale: 17 8°. Mokrina v 24 urah: 0 0 mm. Tužnega srca javljava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Bogu vsemogočnemu dopadlo, našega preljubega soproga, oziroma očeta, strica in svaka, gospoda Marka Javornik del. drž, žel. v pokoju včeraj, 25. t. m., ob 9. uri zvečtr po daljši bolezni, previdenega s sv. zakramenti za umirajoče, v 53. letu svoje starosti, v boljše življenje poklicati. Pogreb predragega rajneega bode v četrtek, dne* 27. avgusta, ob 4. uri popoludne iz hiše žalosti, ulica na Grad št. 6, na pokopališče k sv. Krištofu. Sv. mase zadušnice brale se bodo v župnijski cerkvi sv. Jakoba. Pokojnika priporočava v molitev in blag spomin. V Ljubljani, 26. avgusta 1903. Irsula Javornik. soproga — Fran J t*% ornih, črkostavec, 8 in. (2194) Zahvala. Za mnogostran8ke dokaze srčnega sočutja povodom nenadne, nesrečne smrti našega preljubega soproga, oziroma očeta, gospoda Gregorja Štrubelj poslovodja-pripenjača na Zidanem mootu kakor tudi za mnogobrojno spremstvo dražega ranjcega k večnemu počitku, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem našo iskreno zahvalo. Osobito pa se prav lepo zahvaljujemo gospodu inšpektorju in po-atajenačelniku Gutmann-u v Ljub ljani, gospodu načelniku kurilnice na Zidanem moBtu za dovoljeni dopust vsem uslužbencem, gospodu post ajt: načel ni k u in v«em gg. urad nikom in usiužbdncem na Zidanem mostu za spremstvo ter darovalcem prelepih vencev. (2i£5) Ziidanmost, 26. avgusta 190o\ Žalujoči ostali. Učenec ee sprejme za špecerijsko trg. stroko pri (2180-2) fini. Stacul-u v Cjtabljani. Pojasnila v trgovini. Išče se zastopnik za prodajo žganja po celi kranjski. Ponudbe na upravničtvo »Slov. Naroda« pod „&t. IOI". 2172—2) Muhe so zopet sitne! Edina, vsaki zahtevi zadostna priprava za uničenje teb škodljivcev je amerikanski Janglefoot". En sam list jih vjame in obdrži do 20 00. Dobi se v vseh trgovinah po IO vinarjev list. (n—i93j Glavna zaloga za Kranjsko: Edmund Kavčič v Ljubljani. Kot V konkurzno maso mlekar site zadruge v Črnem vrini spadajoča mlekarska priprava se bode dne 3. septembra 1903 od 10. ure dopoldne naprej v zadružnih prostorih v Črnem vrhu razpro-dajala po javni dražbi. Kar bi se na dražbi ne prodalo, proda potem upravn k konkurzne mase pod roko. Mlekarna, ki je obstala komaj 2 leti. opremljena je z najnovejšimi potrebščinami za ročno in sa parno delo ter se zlasti nove mlekarne, ki še nimajo oprave, in starejše, ki hočejo svojo opravo popolniti in namesto ročne uporabljati parno gonilno moč, opozarjajo na to zelo ugedno priložnost, nabaviti si po ceni lepo opravo. Inventar in cenilni zapisnik je na pregled pri upravniku konkurzne maso, ki daje tudi vsa potrebna pojasni'a. Upravnik konkurzne mase: (2192-D Dr. Fa?®n Horvat, c. kr. notar v Idriji. Naročajte izborno ljubljansko delniško pivo iz pivovaren v Žalcu in Laškem trgu. — I Naročila sprejema |-------— Centralna pisarna v Ljubljani, Sodnijske ulice št. 4 1 aspirant se sprejme absolviran sesto-iolec. Pogoji pismeno. (2186; J. R. Hočevar *nap9 Vrliiiika. Tesarji se sprejemajo pri Kranjski stavbni družbi XjjTJL OljSLXli 2185—1) 1000 kron ako je goljufija! rezakrbuo rodbini rarečo jamči knjiga o preebi-jm blagoslovu otrok. Z več tisoč zahvalnimi piumi pošilja diskretno za 90 vin. v avatr. znamkah goepa A, li aiipa Berlin S. W. 220 Lil dentstraeae 50. O T" Triumph-štedilna ognjišča za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v V8akor§ni izpeljavi. 2e 30 }et bo najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-trpežn.ejši izdelek. Največja prihranitev goriva Specijaliteta : Stedilna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti doposlani znamki. (852—44) T farna za stedilna ognjišča „Triumph" £»• Goldscbmidt *Sl Nin "Wel3 13, aoren'e _^-rrsrxi;8lco- i Zmožni zastopniki2174 (tudi dame) za ■ J•■ liljt*no in vso krtiiiJMho. ki bi obiskovali zasebne naročnike, iščejo za razpečavanje mi-kalnege blaga, ki se igraje lahko prodaja. OjL-romen zaHlužfk. Umetniški zavod za foto-emajliranje«!. \% t*l l Urh, Dunaj, Iflll*, f-«*rMlli«»fVrmtruMHr Ittl. Dvoje stanovanj z 2 in 3 sobami in pritiklinami se odda s 1. septembrom eventuelno novembrom na 2081-: dunajski cesti št. 32. * 2 dijaka vsprejme v popolnrj rskrbo in ^irofro nadzorstvo učiteljska rodbina v Ljubljani. Več se izve pri upravništvu »Slov. Nnrodaa. (2170—2) Hlapec (kočijaž) zanesljiv, trezen, kateri zna dobro voziti in se na konje razume, sprejme se pri (2184—1) Frid Homanmi v Hadovljici. Jšce se za filijalko prodajalničarka i ki naj bi bila tudi voditeljica trgovine z mešanim blag-om. 21683 Več se poizve pri F. Prijatelju v Tržišči na Dolenjskem. ! damski pasovi I srajce m pasovi za hribolazce in (1671-18) otroške obleke se radi pozne sezone prodajajo po znatno znižanih cenah. V.pl.Gerhauser Stari trg št. 13. Zadnje novosti j v modercih rran^"oSe. I : I I * i j I I i * w I i i se sprejmejo na lepo stanovanje in dobro hrano. Povpraša s« na Kongresnem trgu štev. 6, I. nadstropje nad Ljubljanico. (2162- Fodobarski pomočnik (ornamentik) vstopil bi rad v kak podobarski at-*-lije ali pa v umetniško mizarstvo kot rezbar ornamentik. (2189—. Ponudbe naj se pošiljajo uprav-ništvu »Slov. Naroda« pod fJ«t. 77". V novozgrajeni hiši Sodnijske ulice št. 4 se odda velika pisarna za takoj ali za november-termin. (2012- Več pri kamnoseku Vodniku. Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku Zavodi veljaven od dne 1. maja 1903. leta. Odhod lz Ljubljano ju2. kol. Praga čez Trbiš. Ob 12. uri 24 m pono5i osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeete, Inomost, Monakovo, Ljubno, Cez Seizthal v Auasc Solnograd, Cez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 5. uri zj. osebrJ vlak v Trbiž od 1. julija do 15. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljubno, Dunaj, Coz Seizthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reitling v Šteyr, Line, Budjevice, Plzea, Mariju vare, Heb, Francove vare, Prago, L*psko, Cez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Seizthal, Dunaj. — 0b 1. uri 40 min. popoldne osobni vlak v Lesce-,Bled, samo ob nedeljah in praznikih 31. maja. — Ob B. uri 66 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfesu Monakovo. Ljubno, cez Seizthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Br gene, Curin, Cienevo, Paria, Cez Klein-Reitling v Steyr, Line, Budcjevice, Fizen, Mariju vare, Heb, Francove vato, Karlove vare. Prago (direktni voz I in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez A m a tel ten. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franaenafesto Inomost, Monakovo. (Direktni vozovi 1. in II. razreda.) — Proga v Novo mosto in v Kočer Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. ur 6 m popoludne istotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, KoCevje. Prihod v Ljabljan juž. \oL Progo i* Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez AmstetUm, M nakovo. Inomost (direktni vozovi I. in II. razreda), Franzonsžoste, Sulnograd, Line, Steyr Ljubno, Celovec, Beljak. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ur: 16 m dopoldne osobni vte.k z Dunaja Cez Amstetten, Prago ^direktni vozovi I in razr), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budijevice, Solnograd, Line, Steyr, Pari Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru. Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Moh-ji Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoludne osobni viak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka Celovca, Monakovega. Inomosta, Franzenstesta, Pontabla. — Ob S. uri 51 m zvečer usuJjr. vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla Crez Seizthal iz Inomosta, čez Klen Reitling iz Steyr, Linca, Budjevic, Plzna, Marijinih varov, Ht?ba, Francovih varov, Prag<. iz Novega mesta m KoCevja, ob 2. uri 52 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta Kočevja in ob ». uri 36 m zvečer istotako. — Odhod iz l^ucljane drž. kol. v Sac. Me&ani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 7 uri 10 m iu 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah m praznikih, — Prihod v Izubijano drž. kol Kamnika- Mešani vlaki : Ob 6. uri 4V< m vjatElft ^ 11. uri b m rlopoladns >yo ti. ari • in ob U. uri 55 m zvečer samo cb nedeljah in praznikih. | , Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po naj razno vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjsujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemna zavarovalna "to a, n lz: 3. v ^ratg-i. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z v»eMl4o%l iloviinsko - nnrodnu upravo. (26^—97) Vm pojasnila daje: Ljubljani, cegar pisarne so v lastnej banenej hiSi odakllt nlteah č*** Generalni zastop w Zavaruje poslopja in premičnine prot požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje Uživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoriatne namene. Istisjatcij in ocigcforiii *rci3nife( r. £v»n Taviar. tiifBtit&i\i-'*-t^'*tit*-•'■ - - ■ ------- Laitnica in tisk .Narodne tiskarne".