STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA It. 170 Poštnina poračunjena (C, C, con la po«U) liat izhaja rsakl ni pristaši, takoimenovani giolittijevci. V letu 1889. je postal Giolitti prvič minister v vladi, kateri je načeloval Crispi. Od tedaj se je Giolittijev vpliv naglo stopnjeval in 1. 1892., ko je moral Crispi zapustiti oblast, ga vidimo že kot ministrskega predsedniki.. Toda tudi njega vrže kmalu neka afera, ki je vzbujala tedaj velik škandal, afera zavoda Kanca Romana, radi katere se je večina parlamenta obrnila proti njemu in ga prisilila k odstopu (v novembru 18S3). Tedaj se je zdelo, da je Gio-littijeva zvezda za vedno zašla. Bil je skozi dolga leta v opoziciji in daleč od oblasti. V tej dobi pa je prišlo vmes nekoliko dogodkov, ki so do dna vznemirili in razburili vse italijansko javno mnenje. V letu 1896., ko je na oblasti zopet Crispi, pride do znanega poraza italijanskih čet v Abesiniji, a par let pozneje (1900.) je bil umorjen tedanji kralj Humbert. V isto dobo pada še drug važen dogodek, je imel igrati v poznejšem času važno vlogo, namreč pravi začetek socialističnega gibanja, iz katerega se je rodila italijanska socialistična stranka. \ si ti dogodki, posestno pa u-mor kralja Humberta, so zahtevali znatnih sprememb v notranji politiki v čim demokra-tičnejči smeri in tako je zopet napočil hip, ko je m ogel priti Giolitti znova na površje kot najvidnejši predstavnik nove smeri.. V vladi Zanardelli postane najprej notranji minister. A pozneje (v decembru 1903) po odstopu ZanarJellija, s katerim se je bil že prej spri in zapustil rruisto notranjega ministra, pa njegov naslednik v predsedni- j štvu vlade. Prihodnje leto (1904) je zaznamovati veliko stavko, ki jo je uprizorila socialistična stranka. Giolittijeva taktika je bila napram socialistom že tedaj ista kot pozneje v 1.1920. povodom zasedbe tvornic po delavstvu, t. j. izogibal se je vsakega spopada s stavkajočimi, češ da je treba čakati, da se sami izmučijo in naveličajo. U-speh te taktike je bil popoln: delavstvo se je kmalu naveličalo in Giolittijev ugled je tako narastel, da je postal absoluten gospodar položaja. Istega leta da razpustiti zbornico in razpisati nove volitve. Izid teh poslednjih je pomenil zanj popoln uspeh, razpolagal je z večino, ki je štela nad 300 zvestih poslancev — giolittijevcev. Tedaj se pravzaprav začne doba Giolittl-jeve osebne diktature, ki traja vse do izbruha svetovne vojne. Giolitti sam je v tej dobi včasih na vladi včasih ne, toda v enem in drugem slučaju je popoln gospodar položaja. V L 1911. postane zopet ministrski predsednik in v tem času izvrši dva važna Čina: uvede splošno volilno pravico in na drugi strani objavi Turčiji vojno ter zasede Tripolitanijo. Medtem se je približalo L 1914. z izbruhom svetovne vojne. Giolitti pa je bil zapustil vlado že 1. 1913. Sledil mu je Salandra, ki je razglasil najprej nevtralnost Italije ter v 1. 1915. objavil Avstriji vojno. Ves čas vojne je bil Giolitti v ozadju, saj je bil pristaš trajne nevtralnosti Italije. Toda povojni dogodki so mu bili zopet naklonjeni. Po brezkončnih zmešnjavah, ki so dajale pečat prvim letom povojne dobe, ga vidimo v 1. 1920. zopet na vladi. In tudi sedaj (1820-21) se nam predstavi kot isti stari mojster parlamentarnega in političnega manevriranja. L. 1921. se vršijo pod njim prve volitve, katerih smo se u-deležili tudi mL Več važnih dogodkov pada v to zadnjo dobo Giolittijevega vladanja. Pod njim se je sklenila rapallska pogodba z Jugoslavijo, on je dal zavzeti z vojaštvom Reko, ki je bila priznana za neodvisno državo, a jo je tedaj držal D'Annunzio, in tretji važni dogodek je zasedba tvornic po delavstvu, ko se je mislilo, da izbruhne tudi v Italiji boljševiška revolucija. Giolitti se je tudi v tem slučaju pokazal kot izboren poznavalec duševnosti mas svojega naroda. Tudi sedaj je pustil, naj se te mase same naveličajo, in zopet s popolnim uspehom. Vendar pa se je njegovo sicer mojstrsko manevriranje vršilo sedaj v popolnoma drugačnih razmerah nego v predvojnem času. Njegovi nasprotniki niso bili več samo socialisti, temveč tudi močna stranka po-polarov, a poleg- tega je Že tedaj začel grozilno dvigati glavo tretji činitelj — Muissolimrjev fašizem. S tem poslednjim, ki je nastopal nasilno ter vzdrževal pravo državljansko gveriljo s socialisti, je sicer hotel Giolitti napraviti i-sti poskus kot s socialisti, toda ni se mu posrečil. Nove volitve v 1. 1921. mu dajo le neznatno večino in pod to pretvezo poda sivi politik o-stavko, ki je bila njegova zadnja. Eno dobro leto pozneje je sledil pohod na Rim, ki je> napravil njegovi dobi nagel konec in otvoril novo, fašistovsko ali Mussolinijcvo dobe. Denienti RIM, 17. Merodajni krogi zanikajo vest, ki jo je objavil te dni angleški list «Financial Ti-mes», glasom katerega on. Mus-solini baje namerava izpreane-niti tečaj lire v toliko, da bi lira stala napram angleškemu funtu v razmerju 1 : 130, tako da bi imela približno enako vrednost kot francoski frank. Tudi vest, da je on. Mussolini odstavil ministra Volpija radi tega, ker je bil nasproten temu stabilizacijskemu načrtu, je neosnovana. Izmenjava ratifikacijskih listin italij -ansko-nemško p c godbe RIM, 17. Včeraj sta si načelnik vlade in zunanji minister on. Mussolini ter nemški poslanik v Rimu baron von Neurath izmenjala listine x> ratifikaciji spravne in arbitražne pogodbe, ki je bila sklenjena in podpisana med Italijo in Nemčijo v Rimu dne 29. decembra 1926. On. M Sili aH Pokopu bo r četrtek ▼ Cavourju CAVOUR, 17. I ven Giolitti je tekom minule noči, ob 1.35 po polnoči umrl. Še tekom predvčerajšnjega popoldneva se je zdravstveno stanje italijanskega državnika Ivana Giolittija za hip izboljšalo, morda navidezno, toda listi so to že beležili z nekako prikrito nado, da bi se morda vendarle še utegnil otresti svoje težke bolezni. Včeraj pa je spet izginila ta prikrita nada, saj je bila že čisto blizu neizogibna smrt. Njegovi bližnji in njegovi prijatelji so bili pripravljeni na ta udarec. Ž njihovih obrazov se je dala razbrati tiha resignaci-ja, ki je napravila na vsakega Človeka, ki je vstopil v vilo Plo-chiu, vtis, da umira Človek, ki je leta in leta soodločeval o u-sodi italijanske države. Sinoči ob 22. so se spet zbrali zdravniki in so ugotovili, da njihova sredstva in njihovo znanje ne morejo več odvrniti polagoma se bližajoče smrti. Tekom dneva so se .pridružili vnetju bronhija in desnega krila pljuč še drugi bolezenski znaki. Ko je tekom minule noči 85-letni starček umiral sta bila ob njegovi postelji njegova hči Marija in njen soprog inženir Cba~ rqvMrlio. Minuto potem, ko je Giolitti izdihnil, sta prihitela zdravnik dr. Aluffi in stari sluga. Stari državnik je umrl v miru. V poslednjih urah je izgubil zavest. V Cavourju so ljuđje Sele proti jutru zvedeli, da je on. Giolitti umrl. Njegovi preostali sinovi in hčere, ki so si nekoliko odpočili, so se zjutraj zbrali ob mrtvaškem odru, ki je bil prirejen čisto enostavno: dve sveči ob vznožju postelje in o-krog- nje mnogo cvetja in rastlin. Pogreb se bo vršil v četrtek. Občinski načelnik grof Avoga-dro se je z najstarejšim Giolitti-jevim sinom inženirjem Friderikom domenil, da se bo pogreb vršil z vsemi svečanostmi, kot to pritiče državniku, ki je bil odlikovan z ovratnikom «del-l'Annunziata». Načelnik vlade je turinsikemu prefektu naročil, naj osebno izrazi njegovo sožalje Giolittijevi rodibini. Rimski listi o Giolfttlju RIM, 17. Povodom smrti on. Giolittija pišejo tukajšnji listi precej obširno o njegovem življenju in političnem delovanju. V splošnem naglašajo razliko med fašizmom in liberalizmom, katerega je bil pokojni Giolitti najbolj izrazit in mogočen predstavnik, ki pa je kljub temu priznal novi položaj, ki ga je ustvarila fašistovska revolucija, Bil je sicer po svojem političnem prepričanju nasprotnik fašizma in je kot tak razvijal v zbornici svojo pravno opozicijo, vendar pa ni nikoli podpiral sovražnikov fašistovskega režima in ni dovolil, da bi opoziciona lei v borbi proti režimu izrabljali njegovo ime. Lta Ma. p&Mvi bo predložena ministrskemu sveto, na njegovem prihodnjem zasedanju RIM, 17. Reforma pokrajinskega političnega in upravnega predstavništva, o kateri je imel predvčerajšnjim državni podtajnik notranjih zadev on. Bian-chi v Cosenzi dolg govor, bo predložena ministrskemu svetu na njegovem zasedanju, ki se bo pričelo, kot že znano, 23. julija. Reformo bo ministrskemu svetu predložil in utemeljil ministrski predsednik on. Mussolini kot minister notranjih zadev v sporazumu s finančnim ministrom Tozadevno je imel načelnik vlade že daljši sestanek s finančnim ministrom senatorjem Mosconijem. Minister Mosconi, ki je že prevzel posle svojega resorta, je i-menoval za načelnika svojega kabineta gr. uff. dr. Karla Con-te Rossinija, državnega svetnika, ki je mnogo let deloval kot glavni ravnatelj državnega zaklada. Za osebnega ministrovega tajnika je bil imenovan grof dr. Vitorelli, podprefekt v Cata-niji. tribm- RIM, 17. Danes ob 9. uri je umrl general Sanna, predsednik posebnega tribunala za zaščito države. Na tukajšnje politične kroge je napravila vest o njegovi smrti globok vtis. Rojen je bil leta 1859. Pričet-kom vojne je poveljeval 13. pe&-polku, ki je bil pri deljen brigadi Pinerola. L. 1915. je prevzel vodstvo brigade Catanzare, dve leti nato pa je že poveljeval diviziji. Ko je minila vojna, je bil imenovan za poveljnika ar-madnega ^bora. Poveljeval je zboru v Jak inu in potem tržaškemu. Ko pa je v Italiji zavladal fašistovski režim, je bil general Sanna pozvan v Kim. i\a-čelnik vlade ga je imenoval za predsednika posebnega tribu-nala za zaščito drŽave. RIM, 17. V znak žalosti povodom smrti generala Sanne bo v dneh 19. in 20. ukinjeno poslovanje poseibnega tribun al a, kateremu je bil pokojni general predsednik. Smrt generala Sanne Malini o naporni poti tn končni rešitvi skupine Mariaao KING'S BAY, 17. Že včeraj smo objavili nekaj izjav, ki jih je podal novinarjem korvetni kapetan Zaptpi. Danes objavljamo še konec tega poročila: «Ko sva se dvignila, da odrineva proti otoku Brocku, sva nenadoma slišala nad seboj ro-potanje letala. Že sva mislila, da sva rešena, a hidroiplan je nadaljeval svoj polet, ne da bi naju zapazil. Pet dni zaporedoma sva potem videla dnevno po eno ali dve letali. Mahala sva s pokrivali in rokami, da bi naju zapazili, a vselej brezuspešno. Otok Brock se je pričel vnovič oddaljevati, spričo gibanja ledene poljane, na kateri sva se nahajala. Oni dan sem prvič mislil na to, da bi zapustil Ma-riana in se spravil sam na kopno, ker mi je bilo nemogoče, da bi ga prenesel preko morskih kanalov na otok. Sam Mariaino rr>p i p v to v^Tpodi^naal. Morski tokovi so najui medtem vnovič potihnili proti riu l^eughu bmi-thu. 30. jun. sva pojedla zadnjo ploščico «pemikana». Vetrovi so naju potisnili sedaj proti otok* Brocku, potem zopet proti rtu Bruunu. Tu me je Mariano vno-, vič prosil, naj ga zapustim in naj skušam sam dovršiti svojo nalogo. Vendar je bilo to že nemogoče, ker ni bilo več živeža in sem že sam znatno onemogel Vlegla sva se na ledov je in čakala konca. Tako sva ležala že dvanajst dni, ko sva 11. julija nenadoma zapazila vnovič ve liko letalo, ki se nama je bližalo. Pričel sem brezupno mahati in torpot je bil moj trud uspešen. Z nepopisno radostjo sem zapazil, da me je letalec videl. Letalo je zakrožilo petkrat nad nama in se nato odpravilo dalje. Upal sem, da bova zvečer že rešena, a rešitve ni še hotelo biti. Šele 13. julija zjutraj sem zaslišal žvižg oddaljene ladje. Spravil sem se na najvišji vrh ledenika in zapazil v daljavi «Krasina^>. Pričel sem mahati z rokami in ladja me je zapazila. Tako sva biLa končno rešena.» Trije švedski hidroplani bodo ostali na Svalbardih Kakor že rečeno, se švedska ekspedicija vrača v domovino. Po vesteh, došlih iz Stockholma pa je razvidno, da je švedsko vojno ministrstvo odredilo, da ostanejo na Svalbardih veliki trimotornik «Uppland» in dvoje vojaških hidroplanov. Ladja «Tanja» in letala «Tignola», «Fokker» in «Klemm Daimler» pa se vrnejo v domovino. Lar-sen in finski letalec Sarko sta odrinila že včeraj ij King's ba-ya. _ Znižanje plač železniškim in tramvajskim uslužbencem RIM, 17. Danes se je vršil v ministrstvu za korporacije sestanek, na katerem se je sklepalo o znižanju plač železničarjem in tramvajskih uslužbencev, katerim niso bile še znižane draginjske doklade. Sklenilo se je, da se znižanja ne bodo izvedla po splošnem merilu, temveč da se bodo ujpoštevale lokalne razmere. Za koliko se bodo plaiče znižale, to bo določilo ministrstvo za korporacije. 1 IsAi Mu kriza In vprašanje nettunskih konvencij BEOGRAD, 17. Vodstva dosedanjih vladnih strank in zlasti demokratske delujejo še vedno z veliko vnemo proti temu, da bi se sestavila nevtralna volilna vlada, ki bi brez drugega razpustila narodno skupščino in razpisala nove volitve. Do tega njihovega stališča jih je baje privedla zahteva s strani Italije in Anglije, da se nemudoma ratificirajo nettunske konvencije. In, kot zatrjujejo dosedanji vladni krogi, niti Italija niti Anglija nimata namena odnehati kljub jugoslovenski vladni krizi. Na drugi strani pa se je danes pokazalo, da bi se freneralu Hadžiću zastavile prve ovire, če bi hotel slediti zahtevam v d-nih strank. Danes dopoldne sfta bila na dvoru v avdijenci pri kralju dr. Štampar in general Hadlič. Popoldne se je vršila na stanovanju dr. Štampar ja daljša konferenca prečanskih ministrskih kandidatov, nato pa je kralj sprejel dr. Jovana Račiča. ki je pozneje izjavil novinarjem, da je pristal na vstop v Hadžićevo nevtralno vlado, »a ne bo sodelovala z narodno skupščino, ker bi to po njegovem mnenju odgovarjalo razpoloženju prečanskih krajev, ki bi jih on in njegovi tovariši zastopali v novi vladi. Spričo tega so bili nocoj beor grajski politični krogi mnenia, da bo moral eneral Hadžič, še preden bo sestavil novo nevtralno vlado, najti kompromis med stališčema dosedanjih vladivh in opozicijskih odnosno prečo tiskih strank. V vsakem slučaju pa so prepričani, da lahko zavisi vsa stvar le od londonskega in rimskega poslanika, ki sta že na potu v Beograd in ki bosta pravilno pojasnila realni mednarodni položaj jugo-slo-vensJke države in stališči rimske in londonske vlade. Jugoslovenski poslanik Gjor-gje Gjurič je sinoči odpotoval iz Londona proti Beogradu. Njegov odhod so londonski diplo-matični krogi toplo komentirali, češ da je v zvezi s sestavo nove jugoslovenske vlade, v kateri bo igral poslanik Gjurič eno najvažnejših v'og. SPLIT, 17. Davi je odpotoval v Beograd na poziv mandatorja krone bivši splitski župan dr. Ivo Tartaglia. Kakor se zatrjuje, prihaja dr. Tartaglia v po-štev pri sestavi nevtralne vlade, v kateri bo zastopal interese Dalmacije. Atentator Momčilov umrl BEOGRAD, 17. Zdravstveno stanje atentatorja Ivana Mom-čllova se je sinoči nenadoma poslabšalo. Dočim se je včeraj po--čutil dobro in je bil ves dan pri zavesti, se ga je zvečer polotila huda vročina, nakar je takoj iz^-gubil zavest. Okrog1 polnoči se je za hip spet zavedel, vendar pa ni spregovoril niti besedice. Kmalu nato je nastopila agonija in ob 4. zjutraj je umrl, ne da bi več prišel k zavesti. Njegovo truplo je bilo prepeljano na prosekiuro, kjer je bila danes popoldne izvršena obdukcija. Smrt ju0oslovensketja novinarja v Londonu BEOGRAD, 17. V londonski bolnici je danes izdihnil inladi jugoslovenski novinar Milivoje Mitrinovič, ki je bil urednik beograjske «Reći». V Londonu se je pripravljal na doktorski izpit iz žurnalistike. Bil je eden naj sposobne.ših mlajših novi^ narjev v Beogradu in že znan publicist. Vzela ga je jetika. Nemiri v vzhodni Indiji LONDON, 17. Listi v Kadkuti poročajo o krvavih izgTedih delavstva v mestu Boreahu, ki je oddaljeno kakih 30 km od Kal-kute. Ker je bilo mnogo delavcev odpuščenih z dela, so vpri-zorili veliko demonstracijo. Proti tekstilnim tovarnam, v katerih so bili doslej nameščeni, so pričeli tekom te demonstracije metati bombe. Da bi zabranila nadaljnje demonstriranje, je nastopila policija s silo. Začelo se je streljanje z obeh strani Ranjenih je bilo 23 delavcev in več policijskih stražnikov. Vraiz^es bo odpotoval v inozemslro Prod sklenitvijo nove ju gosi o-vensko-grške pogodbe DUNAJ, 17. Po poročilih, došlih i« Aten, se potrjuje vest, da se bo Venizelos udeležil septem-berskega ieborovanja Družbe narodov in da bo ob tej priliki obiskal tudi' Pariz, London in Rim. Velika važnost se pri tem polaga na obisk v Londonu, ker je pač znano, da je bil Venize,-losov povratek v politično življenje sprejet na Angleškem dokaj hladno. Iz Londona poročajo, da je prišlo med bivšim ministrom kralja Konstantina Slreitom in kraljem Jurijem do sporazuma, po katerem bo Streit vodil mo-narhistično gibanje za povratek kralja Jurija v Grčijo. Na prigovarjanje Streita bodo guna-risti in somišljeniki Metaxasa skupno nastopili pri volitvah. Beograjski poročevalec «Ka-thimerine» javlja, da je jugoslovenski zunanji minister pripravil nov osnutek za gr&ko-ju-goslovensko pogodbo, ki se bo le malo razlikovala od one, ki je podpisal Pangalos, katere pa razpužčena grška poslanska zbornica ni odobrila. Mm n Tazjjsi mim PARIZ, 17. V francoskem zunanjem ministrstvu na Quaiu d'Orsay je bil danes parafiran sporazum med Francijo Anglijo, Italijo in Špansko glede tan-gerske ustave. Tozadevno pogodbo so podpisali g. Filip Bcr-thelot za Francijo, lord G-reeve za Anglijo, gTof Manzoni za Ita-Ii"jo, g. Quinones Leon za Špansko. lfp mi fl%i in tesni Jem«niti zapustili ozemlja protektorata Adena LONDON, 17. Angleški podtajnik za kolonije Ormsby-Gore, je sinoči govoril v zbornici o angtieiciko-jemeirskem spoi*u in povedal sledeče: 25. marca je Iman vrnil nekaj ujetih šejkov protektoratu, ker je bil v to prisiljen radi zračnega obstreljevanja angleškega letalstva. Spričo tega je angleški guverner v Adenu odredil tride-setdnevno premirje in ponudil Imanu v podpis sledečo pogodbo: 1.) Angleška vlada pripozna neodvisnost Imana na ozem'jii Jemena; 2.) Iman pripozna meje protektorata Adena z nekaterimi izpremembami sebi v prid; 3.) Angleška vlada obljublja, da bo pomagala Irnanu v mejah mednarodnih dogovorov. Pri tem pride seveda najprej v poštev pogodba Jemena z Italijo. Premirje je bilo pozneje podaljšano do 1. junija- Iman pa je zaprosil za podaljšanje do 17. julija, ki mu je bilo tudi dovoljeno, a le pod pogojem, da izprazni Dhali najkasneje do 20. junija. Ima nova vojska Dlia-lija ni izpraznila in 21. junija so angleška letala spustila na jemensko ozemlje letake, v katerih je bil podaljšan rok izpraznitve Dhalija do 25. junija. Ker se Jemeniti niti ta dan niso umaknili iz Dhalija, se je pričelo vnovič obstreljevanje Jemena in angleška letala so se spravila 1. julija celo nad glavno mesto Sano. Angležem se je posrečilo tako izsiliti izpraznitev Dhalija in Ormsby-Gore je izjavil, da je tako nastal nov položaj, katerega bo angleška vlada motrila s pozornostjo in ki bo mogoče dovedel do novih pogajanj. Konferenca za ureditev voda Donave in njenih pritokov RIM, 17. Agenciji «Atmo» poročajo z Dunaja, da se je danes sestala na Malem Lošinju mednarodna komisija, ki ima glasom trianonske mirovne pogodbe nalogo, da uredi upravljanje Donave in njenih pritokov, pri čemer so zainteresirane podonavske države, in sicer Ji' Razvija, Avstrija, Čehoslovaška, Madžarska in Romunija. Komisija bo razpravljala o nasipih, ki naj se zgradijo, da se preprečijo poplave, o kanalizaciji, o politični upravi plodnih zemljišč ob Donavi itd. Poleg tega bo razpravljala tudi o nekaterih načrtih mednarodnega značaja ter o vprašanjih, ki zadevajo druge države, ki so tesno navezane na Donavo. IL •EDINOST* V Trstu, dne 18. julija 1928. DruSba narodov, pod Cljim pokroviteljstvom bo delovala komisija, bo odločevala v vprašanjih finančnega značaja. Konferenci, ki bo trajala kakiih 10 dni, predseduje italijanski delegat Rossetti. hiEznll^ mmlu na Bcvsrskesi Deset poinikcjv mrtvih, enaintrideset ranjenih BERLIN, 17. Na Bavarskem se je &pet zgodila železniška nesreča, ki je zahtevala mnogo fcloveakili žrtev. Nesreča se je pripetila v nedeljo zvečer med 21. in 22. uro v bližini mona-kovske postaje. Neznosna vročina, ki muči že vso Evropo, je tudi na Bavar- skem povzročila, da so ljudje zajpuBstili v nedeljo svoja domov j a in se Šli hladit v naravo. Da se vsa ta velika množica ljudi popelje zvečer spet lahko domov, je bilo treba opremiti v Monakovem dva posebna vlaka. Prvi je odpotoval koj proti Nurnbergn, a že par kilometrov od postaje se je moral ustaviti iz neznanega vzroka. Medtem pa je pridrvel že drugi vlak in s silo zavozil v prvega. Trčenje je bilo tako silovito, da sta se oba zadnja vozova prvega vlaka zarila drug v drugega. Poleg tega se je raapočil tu?di rezervoar svetilnega plina, kar je povzročilo požar. Mrtvih je deset potnikov, ranjenih pa enaintrideset. DNEVNE VESTI Doktorati m trgovinski univerzi V poletni izpitni dobi, ki je trajala od 11. do 13. t. m., so napravili na tukajšnji trgovinski univerzi doktorat iz trgovinske vede naslednji gospodje: Simeon Lazzari-ni, Leon Pretner, Alojz Puerari, Kurt Reik, Emil Daneu, August ZappelM, Arnold Mohr, Emanuel W«dsselberger; Higni tGuisei. Med imenovanimi je položil predpisane izpite z odliko g. Kurt Reik, a z vsemi postavnimi glasovi gg. Leon Pretner, Alojz Puerari in Emil Daneu. Člani izpitne komisije so bili poleg članov akademskega sveta, Se naslednji gospodje: Nj- eks. gr. uff. Car) o ALberto Man dr u z zato, odv. Piero Pieri, kav. dr. Ettore Chersi iri kom. odv. Remigio Ta-maro. Številke benečliskllt oB*?ezn!c Prejeli smo iz Rima popoln seznam številk vojiioodškodninskih benečijskih obveznic, ki so bile izžrebane letos 14. maja. Seznam objavimo v jutrišnji številki «E-dinosti«, na kar opozarjamo imetnike omenjenih obveznic. Go^ni požari Zadnje čase se mora naša kronika opetovano baviti z večjimi gozdnimi požari na Tržaškem in po celem Goriškem, zlasti po Krasu in Trnovskem gozdu. Vzrok teh požarov smo deloma že zadnjič navedli. Tem lažje se požari širijo sedaj, ko vročina vedno bolj pritiska in je požgala že skoraj vse. V Trnovskem gozdu gori že od preteklega torka. Torej že cel teden. Središče požara je gozd v Tis ovc u za Kovkom. Požar — v kolikor se do sedaj domneva — je nastal radi neke nesreče pri neki ogljenici. , ki se je podrla. Požar se vedno bolj razširja, domačini v bližini Gorjan so zelo razburjeni. Spočetka se niso nadejali, da bo gozd zavzel tako razsežnost in so radi tega skužali požar sami pogasiti. Pozneje so obvestili ajdovsko požarno brambo, ki je sicer prišla po dolgem trudu na mesto — pa ni mogla doseči zadovoljivega uspeha, ker je ogenj težko pogasiti v globokih gozdnih dolinah, zlasti ko je suša popolnoma osušila drevesa. Ljudje kopljejo okrog kraja, kjer gori. jarke, da bi na ta način ogenj omejili. V pondeljek jo bilo opaziti velik požar na grebenu Nanosa. Ogenj je tu i i tam povzel večjo razsežnost. DRUGI KONGRES ZA ETIČNO KULTURO Prejeli smo: Dne 19., 20. in 21. avgusta t. 1. bo imel Vidovičev prosvetno-etič-ni pokret svoj drugi kongres v Beogradu. Na kongresu se bo razpravljalo o naslednjih vprašanjih: Mi, zapad in vzhod; 2) sodobna zla in trpljen c narodov; 3) sredstva za izpopolnitev ljudskega življenja; 4) materielni paradoks (Zakaj v naši dobi, ko je ves človek potopljen v materializmu in pohlepu po bogastvu, družba ekonomski pada in propada; 5) vzgoja in omladina; 6) pedagoško-fikjzofska vprašanja (ali nosi Človek v sebi po svoii naravi elementa dobrega ali zlega ali oboje i dr.); 7) kriza knjige; 8) ljudska izobrazba. Rojstva, smrti in porok« v Trati dne 15. julija 1928. Rojeni: 13; mrtvi: 2; poroke: 10. Dne 16. Julija 1928 Rojeni: 7; mrtvi: 14; poroke: 2. Iz tržaSkega življenja e Tragična prigoda dveh delavcev Z nekim avtomobilom sta bila včeraj popoldne prepeljana v mestno bolnišnico -42-letni Ivan Del-conte in njegov 37-letni brat Josip, oba zidarja, doma iz Kopra; bila sta hudo ranjena; prvi je imel poškodovan prsni koč in prebito lobanjo, drugi je pa imel strto spodnjo čeljust ki zlomljeno levo nogo v gležnju. Po zdravniški pomoči je Josip Defrconte povedal, da sta se z bratom ponesrečila pri delu v Kopru, kjer sta popravljala pročelje neko hiše na trgu Ponte. To delo sta opravljala na zidarskem odru, visečem na dveh tramih, pritrjenih na strehi. Okoli 16. ure se je eden izmed teh tramov nenadoma zlomil, radi česar j« oder na eni strani omahnil navzdol, tako da jo zadel s silo cfti telefonske žice napeljane pred hišo. Pri tem je oder odskočil in radi močnega sunka sta moža zletela z višino kakih 10 metrov na kameniti tlak in se pri tem pobila na omenjeni način. Siromaka sta bila sprejeta v ki-rurgični oddelek. Stanje Ivana Delconteja jo jako nevarno, ker ima siromak — kakor smo že o-meoili —• počeno lotoonjo; njegov brat bo pa okreval — če ne nastopijo kake komplikacije — v mese-cu dni. živa baklja 24-letno Marijo Gerboni, stanu-jočo v ulici T. Corridoni št. 6, je včeraj zjutraj doletela grozna nesreča, pri kateri bi bila skoro izgubila življenje. Okoli 7. ure je namreč segrevala na ognjišču vodo za žehto; ker jo ogenj slabo gorel, ga je začela pihati s kuhinjsko pahljačo, tako da so iskro Švigale vsenaokoli. Pač ni čudno, da je pri tem kaka iskra prasnila ženski na obleko ter jo vžgala. Kakor bi trenil, je bila Gerbonijeva vsa v plamenih. Vsa zmedena je reva zbežala na hodnik ter začela obupno vpiti na pomoč. Na njeno vpitje so prihiteli ljudje iz bližnjih stanovanj, ki so jo naglo rešili plamenov. Toda kljub temu je reva zadobila hudo opekline po prsih, rokah in nogah. Dobila je prvo pomoč od zdravnika rezilno postaje, nakar jo bila prepeljana v mestno bolnišnico. Njeno stanje je zelo nevarno. Par^vl V včerajšnji seznam darov so je vrinila neljuba pomota. V počastitev spomina svojega preljubega o-četa Alojzija Brajnika je daroval sm gosp. Rudolf Brajnik iz Ajdovščine za «Šolsko društvo« petdeset lir in ne 5 lir, kakor je stalo v včerajšnji številki «Edinosti». Darovalec naj nam oprosti, da je škrat požrl kar devet deaetink njegovega daru. Malte ,,Eiv5e Anhovo in Deskle): Nakup zemljišča za razširitev pokopališča v Dolenji. Temnica: Nakup zemljišča za občinsko pot. ftempas, Črniee, Vrtojba; Stavbeni red. Gorica: Sprejem prostorov pred pos.ajami na severnem, južnem kolodvoru in v Št. Petru. feempas: Posebni pravilnik za poljske čuvaje. Desk le, Avče, Anhovo, Banjšice: Poviše k užitni ne za eno četrt dosedanje vsote. Kobarid: Podaritev polovico hi-fie št. 96. državni ustanovi delo-pustnikov (dopolavoristov). Gorica: Nakup Četrtisno lastnine Ane Paroli vdove Zamnarchi. Cerkno: Najem predujma od coftljanske konsorci jalne i z ter j e-valnice. Rihemberg: Davek na vozila in sfužinčad za ozemlje bivše občine Šmarje. Kojsko: Najemninska pogodba za občinski dom. Gorica: Pravilnik za mestno policijo. fit. Vid nad Vipavo: Dobrodelno udruženje: Proračun za 1928. in 19B9. Rihemberg: Nakup dvokolesa za Tislužberuca - čuvaja. Planina, Veliki dol, Loža, Dolenje v Brdik, Kojsko, Štanjel, Col, Vojsko, fiempas, Doamberg: Proračun za leto 1928. Cerkno: Pravilnik za občinski vodovod. Ranfie: Proračun dobrodelnega udruženja za leto 1928. Črnite: Družinski davek za biv-fto občino Gofače za loto 1928. Kobarid: Podaritev polovico hiše št. 95. državni ustanovi Balil- la ^ . graniče (združene občine Crm-ge GojaČe. Vrtovrn, Kamnje); Proračun 1928. Gorfoa: Rafael Wednberger, so-davičar. Opust plačila kavcije. Pokrafio.sk a uprava: Naj so sku-Saje dobiti boltiiški stroSki za bteznega Justa Erzetiča pok. Matevža. Kobarid: Podaritev pisalneg-a stroja modemu m ženskemu oddelku kobariškeera fašija. fiesnpas: Davek na pse in za pobijamo pasje stekline. Cerkno: Načrt odloka, vsebujo-•gega pravila za priklopitev občin Dola - Otlice, Lokavca, Planine, Sturij in Ustij k občini Ajdovščini. Gorica: Nakaz milostne pokojnine Gemmi in Giidi Vecchi. Breg in): Dobrodelno udruženje. Proračun ca leta 1928,, 1929. in 1930. R) ZADEVE, KI SO SE SPREJELE LE DELNO: Vizava, Col, Dolenjo v Brdih, Štanjel: Pravilnik za občinske uradnike in občansko uslužbence C) ZADEVE, KI SO SE ODLOŽILE: Dornberg, Salona, Kobarid: Pravilnik za občinske uslužbence in uradnike. Cerkno: Izredni prispevek konsorci ju za pobijanje jetike v goriški pokrajini. KOSTANJEVICA Smrtna kosa Umrl je nenadoma v četrtek dne 12. julija v visoki starosti 76 let, bivši podžupan Franc Tram puž. Ril je dober gospodar in je pošteno vzigojll svojo družino. Radi svojega značaja je imel polno prijateljev, ki so ga t obilnem številu spremili v petek na domače pokopališče k vernemu počitku. Pevci so mu zapeli ža+ostinko na grobu, Naj počiva v miru, družini Tram-puže vi pa izrekamo naše so&aljc! Požar Strašna suša je vse posumila in uničila. Vsak ogorek, vsak neu-gasnjen košček cigarete in žve-ptenke povzroča požar. Ne mine skoraj dan, da se ne bi opazil kak požar. Posebno v nedeljo zvečer je v Medvajščah pod Fajtovim hribom ogenj napravil silno škodo. Izletniki, pastirji, fantje pazite, kam vržete cigareto in žveptenko! BOVEC Ko se koplje v Seči, ga zadene kap in umre v goriški bolnišnici. Včeraj zjutraj okrog 5 uro je v goriški bolnišnici umrl 2S-l^tni Jožef Kravanja i-z Bovca. Ko se je Sel v petek popoldne okrog četrte ure kopat v Bovcu, na Sočo, je še vroč skočil v vodo. Takoj nato pa mu jo v vodi postalo slabo in šele njegov brat, ki s^je nahajal z njim, ga je privlekel z velikim trudom na breg. Na lice mesta je bil poklican občinski zdravnik, ki je dal deoku prvo zdravnico pomoč, hkratu pa izjavil, da se bolnrk ne nahaja v življenski nevarnosti. Kljub temu pa je mati ponesrečenca takoj poslala z avtomobilom v goriško bolnišnico, kjer pa je včeraj uimrl. Užaloščeni družini naše sožalje! COL NAD VIPAVO Naša prašna cesta in šofer Cesta, ki vodi iz Ajdovščine proti Golu in daljo do Podkraja, se deloma radi velikega avtomobilskega predme-ta, deloma radi suše zadnjih dni in pa zato, ker so čisto nič ne popravlja, nahaja v tako slabem stanju, da je skrajni čas, da se kdo pozanima zanjo. Pokriva jo deset centimetrov de^ bela plast prahu, ki ga dvigajo v zrak avtomobili, da se ubogi potnik komaj preriva skozi bele megle in postane bel kot mlinar. Opozarjamo konupetontne oblasti, da poskrbe za to, da se cesta še o pravem času popravi, kajti globoke luknjo in pravcati jarki sredi ceste spravljajo potnike, zlasti o-ne, ki se vozijo z avtomobilom, v nevarnost. Med sprevodnikom, ki spremlja večerno korijero iz Idrijo v Gorico, in »potniki se jo zadnje čase u-stvarilo Čudno razmerje. Ljudje se z njim ne morejo razumeti, zato se promet zelo ovira in mora kori-jera na nekaterih postajah čakati veliko časa, prc^hio nadaljuje sve-jo pot. Želelo bi se. kar bo gotovo, korist avtomobilski družbi sami in potnikov, da se vzpostavijo v tem oziru take razmero kot po drugih progah, kjer izvršuje služ-I ":"'ia avtomobilska družba inž. Ribi. RJIZHE ZmVOSTi Naj večja založba na svetu Ruska državna založba je danes gotovo največja knjižna založba na svetu, saj je bilo samo v zadnjem letu izdanih sto milijonov knjig. Šestdeset odstotkov vseh spisov, ki izidejo v sovjetski Rusiji, jih založi državna založba. Vodja tega velikanskega podjetja Ilalatov, ki je kot vladni komisar sovjetov organi- eiral ruski oddelefe Časnikarstva, popisuje v «Hnjiinjem svetu» bistvo in j pa Se prijatelja-.. In za vse to je dolžna hvalo svojemu dedu, bresarčnemu in brezvestnemu sebi&nežu, ki jo je vrgel prve:; a snubcu v naročje, samo da se je je re£il. Hodila je naglo, ne da bi grledala kam, tako so prevzeli njeno dušo gnev, bridkotst in užaljeno saimoljUbje. V tem trenotku je Milica sovražila ves sve4 in z njim tudi Egona, — «nem&kegra vojaka*, ki je prekanjeno izrabil njeno nevoljo na Igrorja ter jo ujel, potem pa jo izročil klevetam in žalitvam vseh tamošnjih nem&kih mesarjev; še nedavno je morala posluSati moževo grajo zaradi besne »veri, Ludoifa, ki bi jo bil skoraj umoriL Milica je mislila, da se zaduši od jeze... Ko je prišla mimo jasminove uitice, je stopila notri, se vrgla na kk>p in si pokrila obličje z rokami; težko sadržaratne aolze so ji zdaj v potokih lile iz oČL